254
Listek.
Sicer pa imamo jed tlakih neprilik tudi med slovenskimi pevskimi društvi; upajmo da  skoro  izginejo  pri  obeh narodih!
Prepričani smo, da je slavljenec to malenkost čisto prezrl, in da se je uveril, kako njega, ki ga je počastil sedaj celo sam kralj z vit. križcem Fran-Josipovega reda, slavi ves narod hrvaški, in temu slavljenju se pridružujejo i Slovenci z iskrenim vzklikom: na mnoga leta!                                                                                                              —I—
Južnoslovanski časopisi in knjige. Uredništvo je prejelo razen nekaterih številk že   objavljenih časopisov  še te-le:
Lalin raboš. Narodni list za šalu i satiru God. I. br. t. Novi Sad.— Izhaja vsaki četrtek na jedni poli 40 in stane na leto 5 gld. — Lastnik in izdavalec »Družina Lalinog Raboša«.  Odgovorni  urednik  Miloš  Tokalič-Solja.
»Mrtvoj majci«. Posvetio Rikard Katalinič-yeretov. — Te knjižice, katero smo ocenili v letošnji I. številki »Lj. Z.«, je izšlo drugo izdanje v Zagrebu. 1895. v lastni zalogi.  Popir in  tisek  sta jeduako  lepa,    kakor v  prvem  izdanju.
5. in 6. številka »Napredka« prinaša te-le zanimive članke: ,,Uzgojna vrijednost basne". Piše Lj. Dvornikovič in „0 uzgojnom djelovanju istočnih naroda u pro>vjeti". Po talijanskom  priredio  Romano   Prestmi.
V književnem ocldelu jednajste knjige bolgarskega časopisa ,,S b o r 11 i k s za n a r o d n i u m o t v o r e n i j a, nauka i k n i ž i n a", ki izhaja v Sofiji (Sredcu), objavil je naš učeni rojak, g. dr. V. Oblak, obširno kritiko te-le knjige; ,,Historickd mluvnice jazvka českčho, Napsal Jan  Gebauer   Del I.  Hlrtskoslovi'.   V  Fraze a ve  Vidni.   1894.   Vel   8°.   702  str."
jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu je izdala imenik knjig, katerim je znižala dosedanjo ceno tako, da si jih lahko nabavijo ne samo knjižnice, nego tudi zasebniki. Pojedinim knjigam se je znižala cena na polovico ali pa še pod polovico dosedanje knjižarske cene. Kdor kupi celo serijo-pojedinih vrst akademijskih knjig, dobi povrh še popusla io°/0, kdor pa kupi vse knjige, kar jih je dosedaj izdala akademija, dobi od polovične cene celo 2O°/0 popusta. Tako stanejo torej vse knjige, katere je akademija dosedaj  izdala,  namesto  515  gld.   in  45  kr.  samo   199 gld.
Rečnik hrv, ali srbskega jezika (dosedaj 14 zvezkov) se bode prodajal s tem popustom samo onim, ki kupijo vse knjige, kar jih je izdala akademija, ali pa katere so izšle na njene troške ali z njeno podporo. —- Za to ceno se bodo knjige prodajale do 31. grudna 1895. leta. — V bodoče se lahko vsakdo za io gld naroči na knjige, katere bode akademija izdala v jednem letu. Za leto 1895. namerja izdati akademija najmanj 10 knjig. — Naročila sprejema uprava jugosl. akademije znanosti in umetnosti ali pa „akademijska knjižara dioničke tiskare" v Zagrebu. — Pozivamo vse p. n. kor-poracije in zasebnike, ki se zanimajo za jugoslovansko znanstveno književnost, da se okoristijo s to ugodno priliko ter si nabavijo vse ali pojedine knjige, izdane po akademiji. — Znanstvena vrednost teh publikacij je v vsem znanstvenem svetu priznana. Nekatere knjige pa imajo tudi za širše kroge zanimivo vsebino, n. pr. izdanja „Starih piscev hrvatskih1' (20 knjig ; ,,Figure u našem narodnem pesništvu1', napisal L. Zima; dra. Šu-leka ,Jugoslavenski imenik bilja" ; Drobničev „Besednjak". — Razven ,,Rada" (120 knjig) je izdala akademija še 26 knjig ,,Starin", 26 knjig spomenikov južnoslovenske zgodovine, 5 knjig zgodovinsko-pravnih spomenikov, 20 knjig starih piscev hrvatskih, 24 različnih del (33 zvezkov); 12 del pa je prešlo v svojino akademiji ali pa je izšlo na njene troške.   —
R. P.
Češka književnost. Radosten je razvitek češke književnosti; veselje je gledati, kako se  razcvita  v  neštevilnih  bojah čutenje in  mišljenje zdravega,   ml 1 leniškegi naroda,
Listek.
255
Pač se ponaša češki narod s prastaro prosveto, in diči ga sijaj vekovite historijske slave; a v književnosti in v umetnosti kaže še mladeniški ogenj in kipečo moč ; ni še dospel do one stopnje, s katere ni več dalje koraka k višjemu. Delovanje na celi obširni črti in napredek mu je geslo, o katerem nam svedoči produktivna književnost bratov-skega naroda. Vidi se na vsakem njenem pojavu, da se solnči v naklonjenosti širnega naroda, da je ne ožijo tesnoprsni predsodki, marveč da se sme razvijati prosto in veselo, da se sme pojavljati pesniško navdušenje, kakor mu veli srce. Posledica tega je oni globoki čut, ki nam veje tako ljubo iz čeških spisov, da se nam pri njih čitanju vtope misli  časih  v sladke sanje, a brzo se nam zopet ojačijo  k žilavosti  in odvažuosti.
V nadebujni tej beletristiki slavi letos 25letnico vzorni mesečnik ,,Os veta" (prosveta), sicer ne baš najstarši časopis; kajti ilustrovani tednik ,,Sv6tozoru šteje letos že 29 leto Več kot 120 čepkih pisateljev in pisateljic pozdravlja na pragu 25. letnika imenovani mesečnik prisrčno, kakor to zasluži revija, ki je ostala prvotnemu svojemu programu zvesta, da podaje narodu podobo o tem, kar je duševnega delovanja na svetovnem obzorju, in da druži okolo sebe učenjake in pesnike, kritike, publiciste in poto-valce, da pa vabi k sebi tudi nove talente k zdtužeuemu in vsestranskemu sodelovanju. Spisi najnovejših zvezkov, kakor slavnega zgodovinarja Vaclava Vladivoja Tomka ,,Izvolitev Ferdinanda I za kralja češkega", Jaromira Hrubega ocena ,,Carja Mirotvoritelja" (Aleksandra III.), Renate Tyršove' donesek k zgodovini francoske arheologije: ,,Boj za pravico narodne umetnosti", ki nam slika posnemanja vrednega junaka v boju za narodno umetnost, zanimivega Francoza Viollet-le-Duca, nadalje temeljita in oduševljena razprava Eliške Krasnohorske „0 češkem pesništvu v zadnjih dveh desetletjih", J"os. J. Tonzim-skega politiška razprava o ,,Ogrih za vlade Weckerlove", oziroma o pomenu Weckerlovih cerkvenopolitiških pieosnov, posebno z ozirom na ogerske Slovane — vse to nam podaje verno sliko tega jubilanta med mesečniki. Zanimiv je za nas v ,,Osvete" I. zve/.ku objavljeni „essay" isterskega poslanca Vekoslava Spinciča ,,0 bojevanju primorskih Slovanov" 73. narodni obstanek in politiške svoje pravice. Tu nam podaje pisatelj jasne nazore o stanju Slovencev in Hrvatov v statistiškem, zgodovinskem in duševnem oziru. Razen navedenega gradiva nahajamo v ,,Osveti" obilico drugih beletristiških in pesniških proizvodov, katerih nam ni moči že danes vseh omeniti. Navedimo le še F. A. Suberta ,,Pregled organizacije narodopisne razstave češkoslovanske", ki bode letos otvorila v Pragi  svoje gostoljubne prostore.                                                                         — oer —
Znameniti grobovi, -j- Ljubomir P. Ne na do v ič, sin protopresviterja Matije in Jovanke, se je rodil 14. sept. i8<j6. 1. v Brankovim v Srbiji. Šolal se je v rodnem mestu, v Valjevu, Belem gradu, Pragi, Berlinu, Hajdelbergu, Ženevi in Parizu. Leta 184.8. je postal gimnazijski profesor v Belem gradu; 1850 leta je prepotoval Angleško, Francosko, Italijo in Crnogoro, kamor se je pozneje še večkrat vrnil. L. 1858. je postal tajnik srbskega poslanstva v Carigradu, 1859. leta načelnik ministerstvu prosvete in i858. je bil umirovljen ter je živel stalno v Valjevu, odkoder je šel samo nekolikokrati v Črno goro. Umrl je 21. jan. ((. febr.) t. 1 — Leta 1849. je izdal svoje pesmi, katere so ugledale leta 1860. drugo pomnoženo izdanje. Od leta 1850. do leta 1857. je izdajal ,Šumadinko', list za pouk in književnost. 1850. leta je napisal srbsko zgodovino za osnovne šole. Leta 1846. in 1847. je izdal ,Pisma iz Nemačke', in potem ,Pisma iz Svajcarske', leta 1851. pa ,Pisma iz Italije', v katerih je popisal potovanje črnogorskega kueza in vladike Danila v Italiji. 1852. in 1853. leta je izdal ,Šumadinče', I in II. del. Leta 1858. in 1861. je izdal ,Priloge za srpsku istoriju'. V tisek je dal tudi ,memoire' svojega očeta, ,Slobo-dijado' vladike Danila, ,protokol' pisem o vojevanju pri Drini 1. 1811, in prevod Mi-gnetove  povesti  francoske revolucije.
328                                                                 Listek.
svojem mesečniku »Naše Doba«. To pa mu je dalo priliko, da je govoril obširno o dobi češkega prerojenja in njegovem daljšem razvitku do današnjih diiij. Kdor hoče razumeti novejše kulturno gibanje na Češkem, ,,literarno revolucijo", o kateri se toliko piše, bo našel ključ v tem spisu, v katerem je češki filozof, socijolog in kritik zbral svoje nazore, ki jih širi na vseučilišču in v književnosti kot duševni vodja čeških realistov že drugo desetletje.                                                                                                          M. M.
Češka  književnost.  (Dalje in konec.)
Drug ilustrovan mesečnik, ,,Kvety", je namenjen bolj leposlovju. Dospel je do 17. letnika in ima dva urednika, za pesništvo in izviruo leposlovje v prozi pesnika-prvaka Svatopluka Cecha, za poučne spise in prevode leposlovne proze pa znamenitega romanopisca dr. Servdca Hetterja. Štiri na široki podlagi osnovane proizvode češkega leposlovja nam podajejo ,,Kvt)ty": M. A. Simdčka iskreno pisano povest: ,,V novdm ži-vote", ki nam prikazuje mlado učiteljico, uživajoeo s prvo službo prvič radosti in srečo življenja na kmetih; Stanislava yarkovskega ,,Dcera profesorova", podobo iz ma-lomestnega življenja; Servdca Hellerja roman z ozadjem čeških bojišč iz 1. 1866.: »Ve velike" dobč« in naposled Josefa Laichter-ja roman »Za pravdou«. Natančnejše podatke si moramo seveda pridržati za poznejši čas, ko bodemo imeli v rokah več, nego mnogo obetajoče ekspozicije. Mojsterski je yana Fr. Hruške spis o »Otrocih na Chodsku« (južno-zapadni okraj na Češkem), razpravljajoč s čudovito lehkoto, z jasnimi nazori in z nenavadno nežnostjo o življenju, navadah, igrah, pesnih, vražah i. t. d., s kratka o vsem, kar je združeno z otroškim bitjem od njegovega rojstva pa do časa. ko neha biti otrok. V prošlo dobo, ko je bujno cvetel romantizem, ko se je tako rekoč šele rodilo v srcih nadepolnih požrtvovalnih mož slovstvo v narodnostno vzpodbudo tedanjikom in v radosten spomin nastopnikom, nas uvaja Bohuslava Cermaka bijografsko-literarna študija »Jan Neruda«, baveča se v prvih številkah z mladeniško dobo  velikega  tega pisatelja.
»Zlata Praha« prinaša v novem svojem letniku na prvem mestu Gabriele Preissove najnovejše pripovedno delo »Do podzimu«. Osebe in dejanje je povzela iz življenja koroških Slovencev iz okraja podklošterskega. Imenovana pisateljica se peča v zadnjem čazu izključno s prigodki, ki so se vršili med našimi rojaki na Koroškem. Hkrati čitamo v »Svgtozoru« iste pisateljice pripovest s Koroškega »Stesti« (sreča), v »Osveti« pa ljubko skico »Sneg«. Zanimivo bode zasledovati, koliko je prodrla pisateljica v duh slovenskega priprostega  naroda.
O drugih pojavih v imenovanih in drugih čeških listih, takisto o češki književnost in dramaturgiji  sploh izpregovorimo v prihodnjih številkah.  —
Umrla je dne 19. prosinca t. 1., stara 40 let, češka pisateljica Marija Červinkovd Riegrova, hči dr. Fr. L. Riegra. Proslavila se je s spisi, zadevajočimi širjenje humani-tetnih idej; spisala je tudi libreto k Dvofakovim operam »Dimitrij« in »Jakobin«. »Osveta« pa prinaša v 2. številki njeno literarno - zgodovinsko razpravo »Domnenky a pravda O Jungmannovi«.                                                                                             —oe—
Popravek. Veščak nas je opozoril, da v »Razbojnikih na Kranjskem« v 3. letošnji številki naši nekaterekrati (n. pr. str. 160., vrst 3.) omenjeni Osajl slove hrvaški Ozalj, po naše tedaj Ozelj, rod. O zija in da istod (str. 158., vrst. 3) omenjena reka ni Korona, ampak Korana, — V zadnji številki pa naj se čita na 222. str. v 7.  vrsti od spodaj  po gladi nam.  pogleda.