Denik mini tovarna z zanimivim programom
IZ JUTRA RASTE DAN
Spoznanje, da je tudi tako imenovano malo gospodarstvo pomembna panoga v ce-lotni verigi enostavne in razirjene reproduk-cije, si e vedno prepoasi utira pot v nao vsakdanjo gospodarsko resninost in prakso. Vse preve smo namre e obremenjeni z okorelo miselnostjo, da le podjetja z visokim sestavom kapitala Iahko ustvarjajo drubeni produkt z visoko stopnjo akumulativnosti, eprav so jo neteti primeri e postavili na la. Zaradi takne miselnosti je ostala ta panoga dolgo zapostavljena, kar ni ostalo
brez posledic. Na triu e danes mono po-greamo pestrejo izbiro enakih izdelkov, ki jih industrija zaradi premajhnih serij ne iz-deluje, ker so zanjo ekonomsko nezanimive. To praznino lahko uspeno zapolnijo prav male tovarnice in obrati. Njihova prednost je v tem, da lahko brez daljih priprav hitro spremene proizvodni program po potrebah trga.
Takna mini tovarna z zanimivim in kar atraktivnim programom je tudi Denik v Aleevevi ulici v iki, ki zaposluje vsega
56 delavcev. Njihova poslovna stavba je po-dobna stanovanjskim hiam v soseini, le napisna tabla podjetja naznanja, emu je namenjena, sicer bi najbr celo sosedje ne vedeli, da je tam mala tovarna, ker ne po-vzroa nobenega hrupa.
Podjetje se ukvarja z izdelovanjem de-nikov, vendar je moralo to proizvodnjo za-radi pomanjkanja reprodukcijskega materi-ala zmanjati za 30 % in jo nadomestiti z izdelovanjem otrokih denih plaev, pele-rin in portnih izdelkov. Za slednje so naii Irg v ZRN, Italiji in vici, pogovarjajo pa se tudi s Poljaki. Trenutno so planirald le 10 /o celotne proizvodnje za izvoz in ga ob polletju realizirali s 45 odstotki, lahko pa bi ga ve, e bi ne bile cene materiala pi\> visoke. Prvi planski cilji izvoza niso amti-ciozni, toda za zaetek dovolj, saj vemo, da iz jutra raste dan. ,
Naj se slii udno ali ne, pa vendarle je res, da celo njih pestijo devizne zagate, p> manjkanje surovin in repromateriala, vis> ke cene in podobno, prav tako kot marsika-(ero veliko podjetje. Na domaem trgu ai mogoe dobiti svile, ogrodij za denike in sennike, zato morajo kar 85 odstotkov teh materialov uvoziti iz Japonske, ZRN in Ita-lije, eprav imamo pri nas vse monosti, da jih sami proizvajamo. Ogrodja za deni! e je na primer izdeloval Indip Lendava, v-e dokler se ni pripojil h Gorenju Velenje. Vsi ti stroji danes neizkorieni stoje, Go-renje pa zanje izsiljuje previsoko ceno, da bi jih lahko kupilo kakno podjetje, ki bi bilo pripravljeno obnoviti in nadaljevrti prejnji proizvodni program.
Na vpraanje, zakaj ne izvaajo tudi de-nikov, je direktor Slavko Puzigaa dejal, da bi moral biti v njih preteno vgrajen d> mai material, e si elimo pravih devizrhh uinkov. Po njegovih besedah bi skoraj vse lahko izdelali doma, vendar teh artikluv nihe noe izdelovati, ker bi radi vsi tak >j veliko zasluili.
Podjetje je kljub stalnim podraitva n materiala obdralo cene izdelkom na rav.ii izpred enega leta in pol, pri tem pa dosego zadovoljiv finanni rezultat. Medtem ko ~e je celotni prihodek 1979. leta v primerjavi z letom 1978 poveal za 70 odstotkov, se je v prvcm polletju 1980 poveal za 19 odstotko/, isti dohodek pa za 27 odstotkov. Te rezi l-tate so lahko dosegli samo z izboljano org.i-nizacijo dela in prehodom iz obrtno ron> ga dela na industrijski nain proizvodnje, ;i ga e vedno izpopolnjujejo.
Njihovi narti pa segajo e v srednjerci-no obdobje, ko naj bi poveali proizvodie zmogljivosti, za kar predvidevajo nalob v vrednosti 10 milfjonov dinarjev. Veliko vlj-je teave imajo okrog nartovanja kadri. v in za to vpraanje e nimajo pripravljenega odgovora v nartih za prihodnost.
Tako smo ob obisku te male tovarne z\z-deli e marsikaj o stabilizacijskih naporii, ki se kaejo v skrcni reijski porabi, zn-duciranih delovnih mestih na upravi in ^e o em, vse pa je prcpriljivo dokazovalo, ca kolektiv ravna z drubenimi sredstvi z ve.-t-nostjo dobrega gospodarja.
I. Osolnik
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si