Ti
Oldest Sloven© Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVEN5KE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio

Oglasi v tem listu so uspešni
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 14, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 183
^nik Cankarjeve t ustanove je bil
l siiajen uspeh
it ji: i ~~
t! jen Voma> da je nedavno kup-dpj rma Federacije društev afa,fen nejidealnejših in (J} prostorov, kar jih i-a,i olici 0Venci v clevelandski o-* i 1'na razpolago. Na tej far-Cankarjeva u-
i bii Lleraj sv°j Piknik' ki
: i kj Jub muhastemu vreme-'ali ni vedelo, ali bi se solzi-;jtk0vLmejal°' najlepši uspeh moralnem kakor v mate-
5	svl°T;U' Piknik je obiska-
f	da - 0 ljudi, kar zna-
i*	pri]f^a ta Ustanova ugled
se!	Wjenost v naselbini.
*^kor y -
Men-v, en°- je ta farma i-lCe if0St0r' ki "udi dovolj
S lf"e hoSOnCa' Zelenih trat in iri	farmi so pro-
^^ balinanje, zdaj bodo
>k bližin •eJrostor za žogomet, erf nje v stra voda. za ko-«J' sišja 6 manjka tudi velikega J tov in prostora za parkanje J?0? košatim sad-sd čestitat ■ ederacija društev ,vš fartne 1 na nakupu te prele-
'^edti/,, Se odlikuje po svo-fl" °lePilegi. /
&io S1?36 viadai° prav ži-
" i se .Položen je in dolgoea-s mo rojen čr-I v Sob ergaž- Kažipot, ki je I \ kako Priobčen v našem je bil o nam Je bil sporočen
;iiK \ T Ua Pomanjkljiv in neti'0' 4 Po o? 36 stalo> da naj se
** • v. SonRd- (p°Route
1 stara sploh ni; to je Več °Značba ceste, ki da-i\ HirlVSja- Chardon Rd.
3>e SI 4'"toda
^abi • na tist0 št- 84 $tti sanir, vf da se ima pred
; ^ Je ce^t	6> kajti po-
0 številk a markirana samo P° cesti št.
<\ 1 okler ne prevozi-' naka,Rtu Preko Chagrin s / d°spete po nekaj stU, tik rugega manjšega i1 ,tl0- in ired njim zavijte na K^fcvi??®- Tega kažipo-' »W^*6 držati, da ne O«1	s svojimi av-
** VpH vobsedeni sem in
^Sod *,*6 kod ne kam. M ] <W tlovenskega narod-^ ; na St. ciair Ave..
JK?,6 znaša 22 milj, Nolg aala«č za primeren, n ne prekratek iz-
°vrr—-
br*tskih organi-
tr. >
si Td V
>CaVCar' Znani ta>
" 36 °<W narodnega do-•W se v" v Detroit,
** 7 v &I2?*3 doP°ldne ob
- (! Si ,atler hotelu zbrali
✓ S Jauh bratskih or.
j h kn„V®eh Zedinjenih
.'VI 5<ki zborujejo
"" 'h owgresn o zadevah
.Nt^i Mr. Tav-
U 6ljek f j Maccabees.
H Č Cr/danes) bo pri-Jv kfbes tudi Mr. Milan
4 iSie J?"^ SNPJ.
> Hal« ^ traj, v torek detroit-
v, tudl ob vsa-C T?°letijo našo na-P-vi, da
uo zanimivo.
in°'i?1 80 Prišli na o-
thn Sajovic
io. Kn ^an. Ss Ave., Pri-L HoS. jih lahko obi-1 v naši nasel-
Nič dobrega obetajoči položaj relifnih delavcev v Clevelandu in Cuyahoga okraju
Nekateri ljudje sploh ne poznajo druge eksistence kot relif. — Večina relifnikov je nezmožnih dela v privatni industriji.
CLEVELAND. — Ako se ne* primeri naravnost čudež, bo iz-; med 75,000 oseb, ki so na relifu v tem okraju, 25,000 ljudi za zmerom na relifu, ker so ali fizično nezmožni za delo, ali so prestari in nesposobni delati v privatni industriji.
Tozadevni izkaz je posledica pregleda cele mase relifnih statistik. Izkaz je izgotovil mestni relifni štab in potrdili so ga. tudi mestni relifni komisar Frank G. Jones in njegovi sodelavci.
Izkaz položaja
Izkaz bazira na sledečih dejstvih :
45 ODSTOTKOV ljudi izmed 20,212 ki so sedaj na mestnem relifu, je na relifu že od dveh do petih let. Pri tem pa ni vštetih 5,000 slučajev v okraju. — Med temi so ljudje, ki nimajo že več kot deset let nobene druge j eksistence.
45 ODSTOTKOV ljudi na re- j lifu je popolnoma nezmožnih J zaposlitve zaradi svoje telesne j nesposobnosti za delo pri javn}* kompeticiji.
VEČINA relifnikov je prekoračila starostno dobo 40 let; povprečna starost ljudi na relifnih listih znaša od 40 do 54 let.
NAJMANJ 80 odstotkov prošenj za relif prihaja od prosilcev, ki so že bili na relifu.
Relif, — edina eksistenca
Z drugimi besedami povedano,, ogromna večina ljudi na relifu že pet let ne pozna drugega življenja in eksistence kot relif. Od časa do časa dobe ti ljudje morda za kratko dobo tra-jajača dela, toda prej ali slej pridejo nazaj na. relif.
Resnično delazmožnih ljudi na relifu je samo 16,000 in sicer 11,000 moških in 5,000 žensk, kakor izjavlja William B. Town-send, supervizor najemanja.
Položaj zamorcev je še slabši
Posebnim težavam in težko-čam so podvrženi samorci, ki jim je celo v dobrih časih težko dobiti delo. Ker so bili za časa svetovne vojne importirani z juga za delo v tovarnah, repre-zentirajo zdaj, ko je veliko pomanjkanje dela, stalen odvišek.
NOVA FISHER BODY UNIJA
Včeraj je bila na shodu onih Fisher Body delavcev, ki so tekom stavke delali, ustanovljena nova neodvisna unija, kateri bo načelo-val James Maxwell, zn£«i promoter in organizator, ki se je proslavil zlasti s svojim delovanjem proti CIO organizaciji v štrajku delavcev Republic Steel kor-poracije.
S takim načelnikom in s stavkokazi kot člani, si ni težko predstavljati, kakšne sorte "unija" to bo.
Shoda se je udeležilo baje 250 ljudi, ki so izvolili Max-wella za predsednika unije, ki bo znana pod imenom Fisher Body Union of Cleveland.
O tej "uniji" bomo še natančneje poročali.
POTOP TRANS-ATLANTSKEGA LETALA
Veliko ameriško letalo se je po preletu južnega Atlantika v Rio de Janeiru s štirinajstimi osebami potopilo.
VABILO NA POČITNICE
' mikmbAm^m iigiiii
] D0R T HIHD
miti mm
ni i litsii
Ture vnnn I AKt TOUR
HOLIDAY
DO 0.0 0 0 P C	1 ■
? ' • .. t
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA; 20 UBITIH, NAD 60 RANJENIH
Nesreča je bila posledica groznega zločina sabotažnikov, ki so namenoma iztirili vlak.
OBLASTI BODO UVEDLE STROGO PREISKAVO
S plakati, kakršnih eden je zgoraj upodobljen, oglašuje neka angleška potniška in turistovska pisarna potovanje in počitnice, na katere naj gredo ljudje, mesto da bi se tresli in pričakovali doma, kaj bo Hitler jutri storil.
SOSEDA JE UBIL
DAYTON, O. — Richard (Dick) Wells, star 50 let in nekdanji znani boksač, je v soboto ustrelil svojega soseda, 55-letnega Harryja Daltona, ki je Wellsa zmerjal z "vladnim" beračem." Wells je namreč upokojeni vojni veteran.
Ko je ustrelil Daltona, je Wells izstrelil štiri nadaljne strele na drugega soseda, Leo Urszuyja in njegovo ženo, kar terih pa ni zadel. Soseščino je teroriziral polnih deset minut, preden je dospela policija.
RIO DE JANEIRO, 13. avgusta. — Danes se je v pristanišču tega mesta v plameih potopilo veliko ameriško trans-atJantsko letalo, ki je preletelo srečno južni Atlantik iz Zedinje-nih držav v Rio de Janeiro, ob pristajanju v tem pristanišču pa je zadelo ob neki žerjav — (crane) brazilske mornarice in nato še ob dok.
Eden izmed dveh motorjev je eksplodiral in obe krili velikega Sikorsky letala sta se odlomili. Nesrečo je videlo tisoče ljudi, ki so stali na pomolu, in na obrežju.
Pri nesreči je bilo ubitih štirinajst oseb, med njimi šest A-merikancev, in sicer trije potniki in trije člani posadke.
Ljudje so v grozi zakričali, ko so videli, da je veliko letalo v plamenih in z rilcem naprej padlo v morje. Prvi del letala se je potopil, zadnji del z "repom" pa je molel goreč iz vode. Ne kraj nesreče so naglo odve-slali rešilni čolni, ki so pripeljali mrtvece na kopno.
"GDANSK NI VREDEN VOJNE"
(Grozdje je prekislo, ker previsoko visi)
BERCHTESGABEN, Nemci-*--
ja, 12. avgusta. — P| konferenci med italijanskim iit nemškim ministrom zunanjih zadev je bilo danes naznanjeno, da se je dosegel med Italijo in Nemčijo 100-procentni sporazum z ozi-rom na njuno politiko v morebitni vojni.
Dalje je bilo na konferenci u-gotovljeno, da vprašanje Gdan-ska "ni vredno vojne" ter da se bosta tako Nemčija kot Italija skušali izogniti oboroženega konflikta. (Lisjakom je grozdje prekislo. Op. uredništva).
Iz italijanskih virov se poroča, da bo prišel Gdansk v bližnji bodočnosti pod Nemčijo, toda "po naravni gravitaciji ali privlačnosti, brez nemške ali i-talijanske iniciative."
Konferenca med zunanjima ministroma in Hitlerjem se je pričela po kosilu, ki je bilo ser-virano na verandi Hitlerjeve vile v bavarskih Alpah.
Ne še zdaj — pravi Rim
RIM, 12. avgusta. — Iz avtoritativnih virov se poroča, da bosta Hitler in Mussolini še nekaj časa počakala, da napoči ugodnejši trenutek za poravnavo vprašanja mesta Gdanska.
(V jutrišnjem uredniškem članku bomo orisali natančen položaj, v katerem se nahajata danes Nemčija in Italija. Ta položaj je vse prej kot zavidanja vreden. Ured.).
Nazaj v Jugoslavijo
Rev. Josip Oven, Rev. Vik-torijan Demšar in Mr. . Albin Plevnik so se danes povrnili s svojih počitnic v tukajšnji deželi nazaj v svojo domovino, Jugoslavijo.
Vsem se je tako priljubila a-meriška svoboda, da so vsi trije dali potom tvrdke A. Kollander Co. podaljšati za 14 dni svoje bivanje v Ameriki. Pred odhodom si še ogledajo svetovno razstavo v New Yorku, 16. t. m. se pa vkrcajo na parnik Nor-mandie.
Pozdravi
Iz Manchestra, Iowa, pošilja pozdrave Miss Zora Lisjak. — S svetovne razstave v New Yorku pa pozdravljata gg. John Pollock in Stephen Lunder.
Šivalni klub
Jutri v torek ob 7:30 zvečer se zbere šivalni klub Progres. Slovenk pri Mrs. Okoren, 1096 East 68th St.
Seja
Opozarja se člane in članice dram. društva "Verovšek, da se vrši izrecna seja v torek, 15. avgusta v Slov. del. domu na Waterloo Rd., zaradi otvoritve doma in obenem se bodo tudi vloge razdale za prihodnjo igro. Pridite gotovo. — Tajnica.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Ko-rencic, 20681 Miller Ave., se je oglasila teta štorklja ter pustila hčerko prvorojenko. Mati je hči Mr. in Mrs. Klemen z Waterloo Rd. Oba sta aktivna člana pri društvu Modern Knights. — Čestitke.
Zadnji teden se je oglasila teta štorklja pri Mr. in Mrs. Ludwig Virant, 894 East 230 St. ter pustila krepkega sinčka. Dekliško ime matere je bilo I-žanc. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici. — Naše čestitke!
HITLEkJEVCI IN JUGOSLOVANSKI ŠOFER
PARIZ, 12. avgusta. — Skupina nemških turistov se je peljala z avtobusom ob prekrasni dalmatinski obali. Objestni- Nemci so se divili krasotam jugoslovanske Rivijere, in ko so pričeli vzklikati, da je večna škoda, da tako krasna" dežela ni vključena v tretji rajh, je jugoslovanski šofer, odločni Dalmatinec, nenadoma ustavil svoj avtobus in eksplodiral:
"V tem avtobusu sem jaz Hitler! Ven z vami!"
Nemci so se spogledali ter izstopili, nakar so jo peš ubirali do svojega več milj oddaljenega hotela.
Policija je seveda morala šofera kaznovati, zato ga je obsodila na 200 dinarjev glove ($4). Šofer jih je zadovoljno se muzaje, plačal, rekoč: "Vredno je bilo!"
RENO, Nevada, 13. avgusta.*-— Drveč preko železniškega mostu je v bližini Carlina, Nev., skočil s tira brzovlak Southern Pacific železnice, pri čemer je bilo dvajset oseb ubitih, 60 pa ranjenih.
Železniške oblasti in drugi o-čividci so ugotovili, da je bila nesreča povzročena namenoma, z zločinskim namenom. Uradno poročilo naznanja, da je povzročila nesrečo "sabotaža z morilskimi nameni."
Najdba orodja zločincev Na mestu nesreče so našli dva železna drogova, s katerima so zločinci premeščali tračnice, katere so odtrgali z njihove pra ve lege ter jih pritrdili nekaj palcev na notranjo stran, tako da je bil tam tir ožji. Zločinski vandali so tako premestili eno celo tračnico v vsej njeni dolžini. Dalje so našli na mestu nesreče klešče za ščipanje električnih žic, s katerimi so zvezani električni signali ob progi.
Število žrtev bo še večje Ed Connor, mehanik iz El-ka, ki se- je pravkar vrnil z mesta nesreče je izjavil: "Pri nezgodi je bilo najmanj trideset mrtvih. Ko sem jaz odšel od tam, niso pregledali še niti polovico vagonov."
Ljudje, ki so bili na vlaku ob času nesreče, pravijo, da je bilo nekaj groznega in da se jim je zdelo, kakor da je napočil sodnji dan. Večipa ljudi je spala in ti so bili pometani s svojih postelj. Nekaj vagonov je zagrmelo z mostu v rečno strugo, kjer so obležali. Ranjence so nemudoma odpeljali v bližnje bolnišnice.
Mož v "železnih pljučih" bo lahko normalen zakonec
Njegova bolezen ne ob ovirala njegovega normalnega zakonskega življenja, pravijo zdravniki.
IZBRUHI PLEMENSKEGA SOVRAŠTVA
CRANBURY, N. J., 12. avgusta. — Dvanajst belih mož, ki so imeli na obrazih krinke, je sleklo danes do golega nekega zamorca in neko zamorko, katerih telesi so potem pomazali z belo barvo ter jima ukazali, naj se "pobereta proti jugu."
Nekaj minut pred tem pa so ukazali petim zamorskim sezonskim delavcev, zaposlenim na farmi Raymonda Dey-ja, naj se "pobero nazaj na jug."
Seja odbora farme SNPJ
Nocoj ob osmih se bo vršila v Slovenskem delavskem .domu na Waterloo Rd., seja odbora farme SNPJ. Poziva se vse odbornike, da so gotovo havzoči.
Zaroka
Mr. Frank Bittenc, 922 Al-hambra Ave. naznanja, da se je njegova hčerka Joyce zaročila s Mr. Matt Lenassijem s 14319 Thames Ave. Naše čestitke!
Nov grob
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminil na svojem domu, rojak John Žurga v starosti 58 let. Stanoval je na 15920 Sara-nac Road. Pokojni je bil doma iz vasi Danje, fara Stari trg pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča hčer Mary, dva sina, Stanleya in Johna, in sestro Mary Malečkar. Njegova soproga Mary je preminila leta 1935. Bil je član društva "Mir", št. 142 SNPJ, Samostojnega društva Srca Jezusovega in S. Moške Zveze, št. 3 ter delničar Slovenskega doma na Holmes Ave. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz A. F. Svet-kovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St., ter v cerkev Marije Vnebovzetje potem pa na Sv. Pavla pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, ostalim naše sožalje.
Naznanilo
Teeno Modic, lastnik Twilight Ballroom na 6025 St. Clair Ave. naznanja vsem društvom in , klubom, da naj preskrbijo dan za plesne veselice pri njem. Cene zo zmerne.
Naznanilo
Mrs. Agnes Jerič naznanja vsem članicam društva "Složne sestre" št. 120 SSPZ, da se je preselila iz 6921 Hecker Ave., do 6925 Hecker Ave.
CHICAGO, 12. avgusta. — Fred B. Snite Jr., sin milijonarja in znani bolnik, ki leži v "železnih pljučih," katera mu o-mogočajo dihanje, se je te dni oženil s prijateljico iz svojih o-troških let. Snite in njegova mlada žena, ki se je prej pisala Theresa Larkin in je doma iz Daytona, O., sta se sporazumela, da ne bosta hodila na daljša potovanja, ker bi bilo to prenerodno zanj. Zdaj so namreč iznašli nov dihalni aparat, ki tehta samo pet funtov in pol in katerega mu bodo privezali na prsi. Z novim aparatom bo lahko sedel v naslanjaču in mu ne bo treba vedno ležati v a-gromnem 'boilerju".
Zdravniki, ki ga zdravijo in-fantilne paralize, pravijo, da ga njegova bolezen ne bo ovirala, da ne bi mogel živeti normalnega življenja zakoncev in da bo lahko postal oče.
Kultura
SEJA IN VAJA
Danes zvečer se vrši vaja pevskega zbora "Adrija v navadnih prostorih ob navadni uri. Po vaji se pa vrši važna seja. Prosi se, da so člani in članice gotovo navzoči.
$ E J A
V torek, dne 15. avgusta ob 8. uri zvečer se vrši važna seja mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. Podani bodo večmesečni računi zbora, piknika in iz Pittsburgha. Kogar zanima mladinski zbor in njegovi o-troci, naj bo gotovo navzoč.
PRIHOD DR. DAMASKINA
NEW YORK, — Sem je dospel na povratku iz Jugoslavije ameriško - kanadski nadškof dr. Damaskin, ki se je v Jugoslaviji udeležil zborovanja sv. Sinoda ter sodeloval v reševanju mnogih važnih vprašanj, nanašajočih se na versko, prosvetno in nacionalno življenje članov srb. pravoslav. nadškofije v Združenih državah in Kanadi. Po kratki dobi, prevzame vladi-ka dr. Damaskin spet svoje službene dolžnosti v nadškofijskem središču v Chicagu, 111. (Jugoslav, kurir).
Morilec pred veliko poroto
Carl L. Lechler, 49 let stari bivši voznik policijske ambulance, ki je pretekli teden v bližini mestne hiše ustrelil svojo 28-letno ženo Mary Dietz Lechler, rojeno Hrvatico, pride v septembru pred veliko poroto, pred katero bo obtožen umora po prvem redu.
J^NExxn. - LETO XXII.
#mAN2
ENA KOPRAVNOŠt
14. avgusta,f
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by
THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-53X2 Issued Every Day Except Sundays and Holiday*
PO raznaialcu t Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi ln Mežici za celo leto.................$6.00
* 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
trn 0 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$150
Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inoaemsk« države: 'a celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, it) 18 at the Po6t Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878.
ZA POMOČ SLOVENSKIM PROSTOVOLJCEM '
Odbor izseljeniške pomoči v Parizu nam pošilja s prošnjo za objavo sledeče poročilo:
Cilj našega gibanja je, da po bratovsko pomagamo vsem onim, ki so se žrtvovali v boju za svobodo in pravice naroda. Pred vojno v Španiji je bila ta pomoč v glavnem omejena na žrtve političnega terorja v Jugoslaviji. Prisotnost naših prostovoljcev v vrstah španske republikanske armade pa je postavila naš pokret pred novo nalogo.
Danes, po tragičnih dogodkih, ki jih vsakdo pozna, se naš pokret nahaja pred novomi še težjimi nalogami. Poglejmo zakaj:
Črez 400 naših prostovoljcev se nahaja v Franciji v | tikoimenovanih "koncentracijskih taboriščih." Velika večina, t. j. 390 jih živi v enem samem velikem taborišču, ki se imenuje "Gurs." Ostali so raztreseni po manjših taboriščih, ali pa se nahajajo v zaporu. Francoska javnost' kljub velikim akcijam ni mogla preprečiti ustanovitev teh j taborišč, v katerih bi bilo življenje težko takrat, če bi bili j življenjski pogoji najboljši, pod dobrimi higijenskimi pogoji in če bi bile nadzorovalne oblasti v dobrh odnošajh 1 z našimi prostovoljci, kar pa ni vedno slučaj. Žal, jih je med našimi prostovoljci nekaj, ki živijo kakor jetniki, j vrženi v neke stare gradove in samostane skupaj z raznimi potepuhi in mednarodnimi zločinci. To se je na primer zgodilo v taborišču Lozere. Nevarnost v teh taboriščih je toliko večja, ker se v njih širijo razne bolezni, posebno škorbut vsled pomanjkanja zelenjave in svežega sadja.
Poleg tega se nadzorovalne oblasti v nekaterih slu- j čajih ne obnašajo humanitarno. Ne smemo pozabiti da so med njimi prikriti in odkriti fašisti, katerih naloga je, da poslabšajo že tako mizerno življenje prostovoljcev. Treba pa je obenem podčrtati, da ima večina francoskega naroda pa tudi uradniki in vojaki veliko razumevanje in simpatije za prostovoljce. Toda oni ne morejo preprečiti slabo obnašanje posameznikov.
Imamo med našimi prostovoljci take, ki ne morejo mirno prenašati krivico. Vsled tega se nekateri nahajajo v zaporu. Prišlo je tudi do gladovnih stavk kakor po jugoslovanskih zaporih, da se skupno ubranijo pred nasiljem nekaterih brezsrčnih uradnikov.
Vse to se bi bilo zgodilo, če bi bila Jugoslavija izvršila svojo minimalno dolžnost, to se pravi, če bi bila dovolila jugoslovanskim državljanom, ki so se borili proti; fašizmu, ki ogroža tudi naše narode, da se povrnejo v svoj rojstni kraj. številne delegacije, v katerih so sodelovale pomembne francoske osebnosti in veliki prijatelji Jugoslavije, so apelirale na jugoslovansko vlado in zahtevale > od nje, da omogoči našim prostovoljcem vrnitev v domovino.
Zdi se nam, da je vlada v Jugoslaviji končno ,spre- j menila svoje stališče vsled velikega gibanja, ki je nastalo v domovini, katero je okrepilo akcijo izseljencev in intervencije francoskih osebnosti. V začetku so oblasti Ju- j goslavije zahtevale od vsakega posameznega prostovolj-1 ca, da da pismeno izjavo, da se kesa, ker se je boril v Španiji in da se bo po svoji vrnitvi lojalno obnašal napram j režimu. Vsi prostovoljci so skoraj brez izjeme odbili pod-1 pis take izjave, istočasno pa so izjavili, da so pripravljeni s svojimi telesi braniti Jugoslavijo proti tistim, ki ogrožajo njene meje.
Po teh neuspelih poizkusih so jugoslovanske oblasti dovolile dvajsetim prostovoljcem vrnitev v domovino in j obenem obljubile, da bodo v manjših skupinah omogoči-1 le vrnitev tudi ostalim.
To bi bilo že urejeno, da niso jugoslovanske oblasti j med tem časom iznašle novo oviro:
Tistim, katerim je dovoljena vrnitev v Jugoslovajo se i sicer izdaje potno dovoljenje, toda vsak mora kriti potovalne stroške iz lastnih sredstev. Ta pogoj onemogoča vrnitev ogromni večini naših prostovoljcev, ker je zelo majhno število tistih, ki lahko dobijo potrebni denar za : potovanje od svojih staršev ali potom drugih zvez. Fran-, coske oblasti izjavljajo, da to postopanje jugoslovanskih . oblasti ni pravilno, ker je Jugoslavija kot članica odbora 1 za neintervencijo pristala na konvencijo o repatriranju prostovoljcev. V smislu te konvencije se vrnitev vsakega
prostovoljca vrši na stroške države, kateri dotični prosto-voljec pripada.
Dolžnost naših izseljencev je, da še bolj okrepijo akcijo za naše prostovoljce. Prijatelji našega gibanja v Jugoslaviji nam sporočajo in nas prosijo, da napnemo vse naše moči ter da naj bo sedaj edina dolžnost "Izseljenske Pomoči": skrb za španske prostovoljce!
Kako bomo uresničili to akcijo?
1.	Zbiranje denarnih prispevkov in ostalih darov.
Ta akcija je zelo potrebna, da se olajša položaj bolnikom in tistim ki živijo v taboriščih, kjer je njihov položaj zelo slab in hrana skrajno pomanjkljiva. V samem Gurs-u imamo več kot 30 ljudi, ki bi morali imeti dijeto. Prispevki se lahko pošiljajo nam, Narodnemu Komitetu v Parizu, ali pa direktno v koncentracijsko taborišče.
Razen denarja je potrebno da se pošlje tudi pakete z raznimi življenjskimi potrebščinami, dalje koščke mila ter tobak i.t.d. To delo je še posebno dolžnost izseljencev v Franciji.
2.	Moralna pomoč.	* Naloga naših izseljenskih organizacij je, da ponovno zahtevajo od Jugoslovanske vlade in njenih konzularnih predstavnikov v inozemstvu, da končnoveljavno dajo našim prostovoljcem dovoljenje za vrnitev, ter da se jim omogoči brezplačno potovanje. Sramota je da se Jugoslavija nahaja med tistimi državama, ki so kakor fašistične nemška in italijanska vlada zavrgle svoje sinove, borce za svobodo in pravico. 1
Ta akcija mora zajeti vse izseljence brez razlike. Kakor se med prostovoljci nahajajo pristaši vseh demokratičnih in narodnih strank, tako je tudi dolžnost nas izseljencev, da brez obzira na politično mišljenje pripo-moremo kar največ moremo k dobremu uspehu te plame-nite akcije.
Odbor izseljenske pomoči v Parizu.
Ignac Koprivec:
SVETLI TRENUTKI
i Zopet sem imel v gosteh enega izmed tistih strašnih tednov, ki se jih nisem mogel otresti zadnji dve leti. Peti dan sem že hodil lačen po cestah. Bil je deseti marec. Ponoči je padla drobcena plast suhega snega na [zmrzal in koraki so škripali. ,Mraz me je grizel skozi preluknjane podplate v noge ter se mi pretakal po žilah gori do temena, da sem jel drgetati, čim sem se ustavil, a tudi med hojo me je včasi zagrabil besen drget, da so mi zobje zašklepetali. Ključil sem se, se vlekel v suknjo, in če je bila ulica prazna, sem si potegnil kapo čez ušesa, katerih že skoraj nisem več čutil.
že tretji dan sem odšel od doma zjutraj, ko še v hiši ni vstal nihče. Sedmega zvečer se je namreč zglasil pri meni gospodar: "Ne zamerite, gospod! Jako mi je žal, veste," je mencal jpreobračaje oči. "Denar je denar. Radi njega živimo, veste, i Vsak ima svoje potrebe. Sedmi je že, pa še niste plačali stanarine, veste. Bržkone ste takole,", 1 — in zakrili je po zraku z desnico ter puhnil: "Ph-h-! Če ne plačate v dveh dneh, vam moram1 ! odpovedati."
i' '
Vino je zaudarjalo iz njego-
; vih ust, in ko je zatem odprl kuhinjska vrata, sem ujel v svoj j nos vonj po pečeni svinjini. On j je namreč moral imeti svinjino tudi za večerjo, sicer se mu je pokvarila prebava.
i Ko je zatreščil kuhinjska vra-' j ta, sem se sesedel na stol trd in irazjeden od sramu. — Tako se ,bo torej zdaj začelo! — sem pomislil. Kakor potepuha me bodo podili gospodarji iz stano-jvanj in slednjič bom imel radi nepoštenosti opravka celo še z i oblastjo. Vse to pa radi neumnega naključja, ker nimam pro-jtekcije, znanca, ki bi me pripo-j ročil pri urednikih. Brez projekcije se namreč danes v slovenski literaturi nikamor ne ■pride. — Ampak spomnil sem se neke obljube, ki mi jo je dal( urednik uglednega dnevnika. Jutri bo bržkone izšel moj podlistek, v nedeljo zopet, pa sem ; rešen. "Ne, ne, gospodar ne sme postopati z menoj tako! Saj nisem potepuh! Za njim stopim; povedal mu bom, kako imam na vidiku denar, kaj je povzročilo'
---I
zamudo in razumel bo, saj sem ! mu redno plačeval.
Planil sem pokonci in hotel iti v kuhinjo, ali slabost me je obšla. Drugi dan gladovanja je najhujši. Urezalo me je v želodcu, kot bi mi ga kdo prebo-del, in zazdelo se mi je, da se mi je črevje zavozljalo. Drget mi je I spreletel telo, potem pa mi je ; legla v žile vročina in mi orosila I čelo in roke. Oprijel sem se mize : in strahoma poslušal povzpeše- i no utripanje srca, misliti pa ni- i sem mogel ničesar. Kakor da bi J mi padla na možgane debela ke- j pa svinca ter jih pomandrala in • onesposobila za delo. Nekaj trdnega in težkega se je prikradlo v moje mišice, da sem klecnil v dve gube, kakor kup mesa brez življenja. Stisnil sem i glavo med dlani, se naslonil na I mizo in tako naslonjen sem ^ ostal bog ve koliko časa.
Ko sem se vzdramil, bolečine v ' želodcu ni bilo več in v črevju sem čutil neko sproščeno lahko-' to kot bi ga opral v sveži vodi. Tudi v glavi se mi je nekoliko zjasnilo in v mišicah sem začutil prožnost, le srce se ni umirilo.' Utripalo je silneje ko kdaj koli prej, in plah sem se zdel samemu sebi.	t.
"Ne, nocoj ne pojdem h go-j spodarju!" sem sklenil. "Jutri, j ko dvignem pri časniku honorar, i Nocoj sem slab. Vonj po mesu,': po dobri večerji in ona prijetna j intimna toplota, ki je puhnila,: vame iz kuhinje, če sem šel mi- j: mo, bi me spravila na kolena, t; poniževal se pa ne bom."
Potegnil sem se' v posteljo': oblečen kakor sem bil, zakaj v sobi je bilo mrzlo. Poskusil sem ' zaspati, a nisem mogel. Vse mo- ; je bedno življenje je drselo mi- j mo mojih oči, se mi posmehova-lo ter se norčevalo iz mene. Ma- j ti, sestra, sosedje, — vsi so šli mimo. Pomilovalno in prezirlji- [ vo so me gledali, da sem se zvijal od bolečine. Zagovarjal sem ; se, prosil, a pomagalo ni nič. Za- ^ čel sem šteti in sem štel ne vem kolikokrat do tisoč. Tako sem zaspal. Sanjalo se mi je, da sem ^ bil na veliki pojedini. Razno- ^ vrstne dobrine so prinašali na mizo, meni pa so začudo dajali samo koruzne, žgance in golaž. J Ali bil sem vesel. Nikoli nisem j zahteval veliko od življenja, pa me tudi to zapostavljanje ni vznevoljilo.	1
Zjutraj, ko je bila ura v bliž- j
njem zvoniku šest, sem se splazil tiho iz hiše.
Tako sem napravil ta dan že tretjič, šel sem pred uredništvo ter gledal, kako je lepil sluga časnik na desko. Hlastno sem j preletel list za listom, ali moje-i ga podlistka ni hotelo biti. "Ju-' tri bo, jutri," sem si ponovil zopet, da bi ubežal resnici.
Brez cilja sem se nato pognal v jutrnjo meglo plah, sestradan, j prezebel. V želodcu sem imel ču-J den občutek, kot bi mi kdo nalil i vanj kropa. Včasi mi je zakru-lilo v njem tako bolestno in glasno, da sem se preplašeno ozrl( naokrog, če ni morda kdo v bližini. "Peti dan, moj bog, peti dan! Saj moram poginiti, če se vse to ne preokrene!"
Ni mi bilo žal življenja, spo-! znal sem že njegovo vrednost, J toda imel sem cilje; pred menoj j je bil smoter, pa se mi je zdelo j neumno žrtvovati vse to radi bedastega gladu.
Ogledal sem se okrog sebe. Sonce je pravkar razgnalo meglo. Lesketalo se je na bliščečih snežnih kristalih, da me je šče-melo v oči. Vse okrog se mi je zdelo tako banalno, tako grdo, podobno mislim v moji glavi, j
šel sem na univerzo. Ogrel bi. se rad, pa sem vstopil v preda- j valnico. Bila je ura ruske litera-^ ture. življenjska borba velikih; ljudi iz predvojne dobe. Pozabil ( sem nase, na glad in na siroma-1 ščino. V duhu sem splaval tja v j mračno Moskvo, v gnili Petro-, grad. Videl sem, koliko teh lju-l di, katerih imena izgovarjamo danes s svetim spoštovanjem, je stradalo, toda glad jih ni ubil,, zoprvali so mu z vso silo svoje volje, ne kakor jaz, ki sklanjam! glavo, in končno so dospeli pre- ■ ko njega do svojega cilja. Lepo: mi je postalo v srcu, milo in to-, plo, da so mi stopile solze v oči. i Noč in dan bi poslušal to povest' velikih ljudi, ne da bi se spomnil j potreb svojega telesa, ali preda-, vanje je bilo končano in moral i sem zopet iti.
Skoraj zaječal sem, ko sem se] vzravnal, tako me je zabolelo v; želodcu. Zdelo se mi je, da se mi je preobrnil, in glad me je znova j pograbil z vso svojo okrutno] močjo.
Kakor senca sem se vlekel po, stbpnicah. Imel sem občutek, da1 se bom zdaj zdaj zrušil. Oprijel sem se masivne stopniščne ograje in obstal. Slabost se je neko-! liko polegla. Tovariši so me gle- j dali. Nasmihali so se mi, ker so, mislili, da sem pod vplivom1 "mačka," spodaj, preden sem' odprl vrata, da bi se pognal na prosto, pa mi pravi nekdo: "Si ne pojdeš po pošto," Obrnil sem; se. Stopil sem k tabli za objav- \ ljanje pošte, preletel naslove in, res sem našel med njimi svoje ime.
"Pošta! Od koga le? Gotovo nič dobrega," sem pomislil in zle slutnje so me obletele.	j
Morda pismo od doma? Takrat sem imel še dom. Od mate- j re? Sestra je ležala bolna na smrt. Morda mi sporoča, naj pridem še pred njeno smrtjo, da je sežem poslednjič v roko. Moj bog, moj bog, kaj če je to! Kam i naj grem sestradan, brez denar-! ja in brez obleke? Vse mojei stvari so bile v starinarni. Prodal sem jih bil v težkih urah. Na-dejal sem se uspeha pri kakšnem listu, pri reviji. Obljubil sem, da stvari odkupim, sicer bi starinar i sploh ne vzel moje obleke, mojih knjig. Pa je poteklo že toliko časa od takrat, uspeha pa ni ho-', telo biti.
Urednik revije, kamor sem nosil najčešče svoje spise, mi je yedno pravil: "Nekaj pri vas ni v redu. Zdite se mi odmaknjeni ad sveta, nekam v oblake, življenju se morate približati, p^ bo! Saj imate pripovedni dar, le rabiti ga ne veste."
Vedel sem, da ima prav in sem ga spoštoval. Poljubil bi mu najrajši roko, se razjokal pred
njim, da bi videl, kako mi je. Oni i pač ni vedel, da ima sestradani/ človek živce kakor sito. Ampak | hotel sem se držati v mejah do- i stojnosti, poklonil sem se in šel. | j Zaljubil bi se v tega urednika, tako mi je bilo, zakaj v svo-' je veliko veselje sem ugotovil, da je moje spise bral. Bili so namreč tudi takšni, ki so me odganjali, ne da bi prečitali vsaj (vrstico tega, ker sem napisal, 'dasi je ležal spis pri njih par i mescev. Nobeden izmed njih mi ni hotel dati nasveta, po katerem sem koprnel, kakor bi me sovražili, ker si za pisanje nisem izpo-sloval njihovega dovoljenja in še nisem pil z njimi. Nekoč sem ! se radi spisa, ki je ležal v uredništvu pet mesecev, drznil vpra- 1 Išati, kje so napake, radi katerih 1 j ne more na dan. Spoznal bi jih 1 j rad, jih popravil ter se jih v bo-]' Jdoče izogibal. V zadregi mi je 1 urednik dopovedoval, da ni, — no, pač ni, — skratka ni za ob- 1 javiti, čemu ni, mi ni povedal, ! da je že pozabil, je dejal. Drugič 1 me je odgnal s trditvijo, da je ; novela predolga, dasi je objav- ' ljala revija še dalje stvari.
Vsa ta moja trn jeva pot mi je : | stopila znova pred oči in zave- ; .del sem se svoje neznatnosti, ] svoje brezpomembnosti. Pa sem ; nekoč mislil, da bom zarezal s
i
| svojem nožem globoko v to sve-Ito zemljo. — Oh, ko bi človek ,imel vsaj kos kruha, prijatelja, : ]na katerega bi se lahko obrnil zdaj, ko mi je na smrtni postelji I sestra in bi jo moral obiskati! j, če bi bil v dobrih odnošajih s kakšno revijo, bi zdaj lahko pro- ' .sil predujma. Razumeli bi čuv-'stva brata ,ki mu umira sestra. ! Zopet sem pogledal na desko. Moje ime se je razločno blestelo na nji. Oslinil sem prst, zbri-!sal drobno napisane črke in po-i iskal v telovnikovem žepu pol dinarja, denar, ki mi ga je ne-j koliko prej dal tovariš, da bi si kupil cigareto.
I Dvignil sem pismo. Pogledal j sem žig. Da, moj rojstni kraj. | Slutnja se je potrdila. Gotovo i je od doma radi sestre. Ali motila me je pisava. Obrnil sem ku-l verto. Na zadnji strani je bil na-1 pisan naslov, ki me je osupnil. ] Hudiča, pri tem dekletu sem si 1 izposodil nekaj denarja, da sem j se lahko peljal v Ljubljano. Bila je moja znanka. Dobro dekle .sicer, ali zdaj bržkone potrebu-i I je denar. Terja me, prav gotovo j me terja, ker sem ji obljubil, da i ji bom vrnil do božiča, kajti moj | j uspeh je bil tako rekoč na dlani, \[ izdaj pa je že marec. "Kristus, kako ji naj vrnem zdaj, ko sem,
lačen in duševno strt, da ne mo-1.
■
rem delati ničesar! ?"
šel sem. Kakor zgubljen sem,' taval po ulicah. Pismo, ki sem sil 'ga porinil v žep suknje, me je] žgalo do srca. "Le s kakšnimi besedami me terja?" sem po- i mislil. Vročina se mi je dramila j v želodcu, mi žgala pljuča, srce i in ves sem postal poten. "Moj bog, kako se ji bom opravičil?" mi je ušlo.
Pismo je počivalo v žepu ne- 1 odprto. Bal sepi se ga dotakniti. ! Podlež sem se zdel samemu sebi, { odvečni človek, ki živi popolnoma po nepotrebnem.
Vlačil sem svoje trdne noge ' mimo kuhinj, iz katerih se je ši- ' ril vonj po goveji juhi. Oblizoval 1 sem se tudi pred pekarnami, iz katerih je prihajal vonj po sve- " žem kruhu. Sesedel bi se najra- ' je, tako mi je bilo.
Šel sem v park. Poiskal sem
pasa
Sir Humphrey Rolled lesni zdravnik pokojne? gleškega kralja Jurija V'l v prejšnjih časih obseženo prakso in o njem je" no, da nima nobenega 0, namišljenimi bolniki. poklicali k neki ženski.13 trdovratno upirala ® posteljo, čeprav je bil" da je popolnoma zdrav3^ sri Rolleston dolgo časa da bi jo pripravil do se dvignila, ženska Pa ^ kala, da se ne more
Nazadnje se je zdrav ^ zil in je dejal z odloc^ som:
'Če se ne spravite v 0 nutah iz postelje, se v vam!"
Po dveh minutah Je ^ kel suknjo, namišljen® , pa se ni ganila. Sledil J nik, še vedno ni bilo uS<\
Ko pa je odpel na . je skočila kakor žoga >z Ije in je zdravniku tak0^ zala, da nikakor ni tak" udna, kakor je trdilajjj,
samoten kraj, da bi ^
nihče mojega obraza,
tal trde besede svoje UP",
del sem, počakal, da s« t
koliko oddahnil, potetf,{
segel po pismu. Srce B11^
talo. Pretrgal sem ku^,,
navaden občutek sem \i
sem zagrabil s prsti P'j.
papir, popisan z drobn" j
Razgrnil sem ga . • • ^ j
zletel stodinarski ban^f
Pismo mi je padlo iz r°
sem pokonci. Noro se"1^
svež sneg na kostanji*1' jj
ki je vela od severa, se j
zdela kakor balzam. ^
denar, pobral pismo ter j
čital. Nič o denarju, ^'.j
iga je priložila, le o ^
! pisala, da trpi, ker j6 s?d
kako varljivo je življeI" j
narju pa nič. Pač, 119 j(
strani ob dolnjem J ! .	, l ko""
zapisano z drobceno, »
Ijivo pisavo:
| "Prilagam bankove«^ i boš žalosten v
teh lepih 3 j se človeku zdi da V*1 ,vseh hribov pomlad." | "O, zlata, dobra RJ*1'' j .planilo iz srca in oblile. "še me ne bof«^ se smehljal. "Dvignil ^ izpopolnil; prišel bon1 J lje, kakor hoče uredil, j lastovice," in bom del3'^ Izpovedal se bom, da jj nekoliko mirneje v te .j tem srcu in morda ^ £ prišel celo do kruha, " . J drugega pa ne želim. jj
Spravil sem pismO' kom v roki sem si P°lir9J buk, pogledal v sonce, l*1 ta hip zdelo tako lčP' j nikoli in z vriskajoč® j šel v mesto.	j|J
Oglašajte v — j
"EnaKopravflJ
■■ * — ~ ^ » ■»» ^	«»1 »> rn. m-
|	ŽENE IN DEKLETA	J
p a y
I Sedaj je čas, da si izberete (na Will call) fine in najnovejS®, a^
zimske "Sterling" suknje od $14.50 naprej; ali FUR COATS■%( ' naprej, direktno iz tovarne in to po veliko nižjih cenah, K j i kateri drugi razprodaji.	^
Samo pokličite me ali ml pošljite vaš naslov, neglede kje * " 1 da pridem po vas in v»n peljem v tovarno, če kupite ali ne, 1,1 dan kakor tudi ob nedeljah dopldan. Vam se priporočam
BENNO B. LEUSTIG i
1034 ADDISON ROAD	ENdif0
Vaš kandidat za councilmana 23. varde- .
POMEN DEMOKRACIJE
V naslednjem priobčujemo v gostem prevodu članek "What etnocracy Means to Me," ki ga Jza Foreign Language Infor-a«on Service napisal Mr. Sid-.y Hillman, eden ustanovitelj velike krojaške unije Amal-amated Clothing Workers of J^'ca in mnogoletni predsed-l iste. Mr. Hillman je prise-Litve.
„ j0"1 izmed nas tujerodcev, ki Musili zatiranje in ustraho-0slJa dlktatorjev, znajo, da bla-eka°V tmeriške demokracije ni
sbi z Se razume samo ob ja h a naS demokracija pome-
0V ,e s.amo pravico svobodno m m postopati po nareko-.svoje vesti, ampak tudi j Ustn°St. udeleževati se akcij l;zn VarjanJe boljšega sveta. 5vati t	b°čemo zava-
imo osn°vne pravice, mo-eiajonajti način, da bodo oni, ki »bli Z.rol<ami in z umom, pre-! Jem s polno zaposlenostjo
uTfSk° sigu™ostjo. To Hzad 6	le z združenim
,'obQdeeVanjem vseh ljubiteljev
"V •
asi doirmstvu' Pa tudi v tej e sW S0 danes na delu ne-V^6'. ki skušajo vzbujati i W Ko ln versko ozkosrčnost
0	na pJost> ker upajo, da bo-
aPredk način razcePile sile ornogt ' oslabile njihovo od-iku jn .Proti skupnemu sovraž-anje ,,1Z.?ladile Pot za omeje-ravic ? 0vih demokratičnih "DanJ SVobodnih ustanov, olj Važ es Postaja v Ameriki
1	našeE,n0' kot kdaJ v zgodovi-^itiost ].nar°da, da se učvrsti ^etiie Judstva in premagajo e, ki 0vZapreke Plemena in ve-Jezaoblrajo njihovo ujedinje-iške d rambo in ojačanje ame-«Di,daeinokracije. Prepričan avesti Amerika ne bo dala tevin d J ema&ogije diktator-°faka]0d združeno ljudstvo
fešui naprej" na Poti napred-l°jij0 °c Probleme, ki danes
h demok nami' v okvirju na-Kratičnih ustanov."
atilbilanca sve-
vojne
!ia števil^' Znan učenJ'ak- na-
!jne v lil? Smrti za svetovne
5ercheUr "Jntermediare des
5 je bil/ et CUrieux." Koliko
Prav za Prav vojsku-Jardo viJ0) da poIdrugo mi.
No 't?reč 1.298,000,000 za Ste ikolonije in pro-Se2o'1,1 159,000,000 za čet-
r2av.ki^ obiliziranci vseh >f°ti, Se^8! stale sovražno na-°Psk0 ®mj0na 74 milijonov.
množici • llzu Polovico. Koli-f	;2gUbil° življenje?
J bole2l1i. f Padlo (za rana-
9,830,000. V ujet-
Toda f po8inilo baje 781,-
r6 Podat? Številkam je do-
t uafriških ° kolonialnih če-aVStra'-
ln zelandskih
^ "PROFESSOR NOODLE" ------
------__
-tY°^	Professor: „
te 11
J\ ^ hEarts |OI wi'1'! |(yes\ES- ANITN
■	\ V* • i -f SV I) what p.p ihe c"
<i i" Ml ^-oulfl \ Hr r M i/installment COLLECTOR) -W
i VSKerf°rhl 1	^Kr
Jf* ^urthmdTn HA" H a ^—,	e*L ( ";
w, Cla-D h	Lovir^i o O	v—^
j ^ Kls Z hand r^jSfaA1^ W	/ - \
S.S7wHenhe l \ , l/ WHKii
kontingentih. Tu bi se nabrala vsekakor še znatna vsota. Kdo pa naj dožene, koliko nemobili-zirancev je šlo radi vojne po zlu? Zaradi lakote, vsakršnega drugega pomanjkanja. Priraču-nati bi bilo treba še upadek pri rojstvih, ki jih je onemogočila vojna vihra. Žrtve se potakem gibljejo med 35 do 38 milijonov, nekateri pa celo menijo 40 milijonov.
nova zmaga za c. l o.
V Clevelandu so se pred par dnevi vršile volitve glede vprašanja, kdo naj zastopa delavce pri National Carbon Co., pri kolektivnih pogajanjih. Volitve je vodil vladni delavski odbor. Volitve so se končale z sijajno zmago' za unijo United Electrical, Radio and Machine Workers of America, ki je priključena CIO organizaciji. Za CIO unijo je volilo 683 delavcev, za "neodvisno unijo" pa samo 251 delavcev. To so bile največje volitve za odločitev zastopstva za kolek- , tivno pogajanja v smislu Wag-nerjeve delavske postave, ki so se kdaj vršile v Clevelandu.
premalo obiskovalcev ,
Svetovna razstava v New Yor-ku ne privablja toliko posetni-kov kot se je pričakovalo. Za uspeh razstave bi se potrebovalo dnevno 300,000 obiskovalcev, faktično pa jih je samo 135,000. Z ozirom na slab odziv je vodstvo pričelo uvajati koncesije pri vstopnini, odslovljenih je ; bilo 7,000 uposlencev in plače eksekutivnih uradnikov se je znižalo za 10 odstotkov, i -___ «
i manj učiteljev
Leta 1900 je 32 odstotkov učiteljskih moči v ameriških šolah sestojalo iz moških, danes pa ' učitelji predstavljajo samo 25 1 odstotkov učnih moči. Statistika tudi izkazuje, da zanimanje za jezike v ameriških šolah zelo pada. Na drugi strani pa je želja po izobrazbi v obče danes v Ameriki večja kot kdaj prej. Letos n. pr. obdržava 765 visokih šol : poletne tečaje ,medtem ko je imelo take tečaje pred petimi leti samo 611 višjih učnih zavodov.
■ ■
Oglašajte v — 'Enakopravnosti"
j Af: YOU
V/MMsm
:/ompbodij
■Mliirtflflli i-i'iiriiii.Uh'.t......... I*, . .i........v.-.,11 Mi .11 . . ■'■ n.t.i.iiTl .vJ
Društveni
KOLEDAR
AUGUST
26.	avgusta, sobota. — Lake Shore Post, 273 American Legion priredi večedni izlet na Pintarjevi farmi.
27.	avgusta, nedelja. — Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi.
27. avgusta. — Olimpijada Slovenske dobrodelne zveze na Jack Pintarjevi farmi.
SEPTEMBER
2. septembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega, Proslava 40 letnice, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
8.	septembra, petek. — Zabava in ples, Vatro Grill for Council, v prizidku S. N. Doma.
9.	septembra, sobota. — Plesna veselica, Lucky Stars, SDZ, v avditoriju Slovenskega Na- j rodnega doma, na St. Clair Avenue.
9. septembra, sobota — Ples Eddie Kovacic for Council v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, SNPJ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
23. septembra, sobota. — Ples! društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, i na St. Clair Ave.
23. septembra, sobota. — Gay Debs Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
23.	septembra, sobota. — Ples S. D. Z. št. 37 v'Twi-Light Ballroom na. St. Clair Ave.
24.	septembra, nedelja. — Slov. dom na. Holmes Ave obhaja 20-letnico obstoja z prav pestrim programom popoldne, zvečer pa banket in ples v o-
30. septembra, sobota — Young Men's Democratic Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198, SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
O C T O B E R
1. oktobra, nedelja. — Statuettes Club, prireditev v Slovenskem dalevskem domu, Waterloo Rd.
1. oktobra, v nedeljo. — Igra prredi Dram. društvo "Anton Verovšek" v Slovenskem delavskem donm na Waterloo R.oad.
7. oktobra, sobota — Ples društva Marije Magdalene v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
7. oktobra., sobota. — Rana Club, ples v Slovenskem de-vavskpm domu, na Waterloo Road.
7. oktobra sobota. — Društvo "Delavec" št. 257 SNPJ priredi Vinsko trgatev v Jugo-
slovanskem narodnem domu v West Parku.
7.	oktobra, v soboto — Plfs beh dvoranah.
V. o. Cadets v Twilight Bali-room na St. Clair Ave.
8.	oktobra, nedelja, — Koncert in ples Skupnih Mladinskih pevskih zborov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
8. oktobra, nedelja, — Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v SND na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ v S. N. D. na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd.
14.	oktobra sobota — Ples Žum-berak HBZ v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
15.	oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na St .Clair Avenue.
15. oktobra, nedelja. — Cleve-landska federacija SNPJ proslavlja 35 letnico SNPJ v o-beh dvoranah SDD na Waterloo Rd. Popoldan program. 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun-der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom v SND na St. Clair Ave. 21. oktobra., sobota — Društvo Betsy Ross, ples v Slovenskem delavskem dmu, Waterloo Rd.
21.	oktobra, sobota — Ples Bun co Girls Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
22.	oktobra, nedelja — Koncert in ples zbora "Sloga" v SND, na St. Clair Ave.
26.	oktobra, četrtek. — Ples dr. Clairwoods, št. 40, SDZ v S. N. D. na St. Clair Ave.
27.	oktobra, petek. — Ples dr. "Carniola Tent", ša. 1288, The Macabees v SND na St. Clair Avenue.
28.	oktobra, sobota. — Ples dr. Clevelandski Slovenci, št. lb, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
28. oktobra sobota — Local No. 1228, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road
28. oktobra, sobota — Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.	oktobra, sobota. — Ples A-cacia Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
29.	oktobra, nedelja. — Waterloo Grove, WC., ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja. — Proslava 25-letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ v S.-N. Domu na St. Clair Ave. 29. oktobra, nedelja — Kon-
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
Naši Kraji
Z B I R K A 87 ? L I K
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti ^tJVi incev
Ta krasna zbirka, vas stane samo
I
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
\nIvefia/nlorja"slovpnsl.ihKniig ¥ /linerihi!;
»GL!\S MR0DV« (DepTK) 216 W. IMIfSlreet, \ew York (
' «t .k. — - - <
V,knjigarni^Glas&. NarodajJlahko J dobitolvsakovrstne"slovensko ^knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tayčarja7Juržiča7jreglja7Kmeto^j
Milčmskegi*ritdD®!f^i^palogiTimai^
prevode del svetovnoznanm mojstrov} Gospodarske, gospodinjske in poucnej k n j tgel^vj.-} Igr e™ pesmi,Tzemlj evide^
Ljubitelji lepe knjige naj pišejo P* " cenik,knjig, ki jih imamo^zalogu)
certna proslava 25-letnice društva "Zvon" v SND na E. 80th St.
30. oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SND, na St. Clair Ave.
NOVEMBER
4. novembra, sobota. — Združene Slovenke, SDZ., ples v Slo*-venskem delavskem domu na Waterloo Road.
4.	novembra, sobota. — Ples Buckeye Stars v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
5.	novembra, nedelja. — Slov. Ženska Zveza, št. 41, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja. — Koncert Blaue Donau, v S. N. D., na St. Clair Ave.
5. novembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave.
11. novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ , v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. novembra, sobota — Collin-wood Hive, TM, ples v Sloven- , skem delavskem domu na Waterloo Rd.
11.	novembra, sobota. — Ples , "Cvet Hrvatske Sestare v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
12.	novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12. novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave.
18. novembra, sobota. — Modem Crusaders, SDZ, ples v Slovenskem delavskem domu , na Waterloo Road.
18.	novembra, sobota. — Ples Young Ladies Sodality SVS v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
19.	novembra, nedelja. — Društvo "V Boj", št. 53, SNPJ, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
19. novembra sobota. — Ples Royal Hi Hats v SND, na St. Clair Ave.
19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
19. novembra v nedeljo — Koncert in ples, priredi pevski zbor "Adria" v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
25. novembra, sobota — Ples dr. "Comrades", št. 566, SNPJ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
25. novembra, sobota. — Društvo "Svoboda", SNPJ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd.
25. novembra, sobota. — Dru.št. Velebit, št. 544 SNPJ proslava J 5 letnice v Domu Zapad-nih Slovencev na 6818 Deni-son Ave.
26. novembra, nedelja. — Pred-dinski pevski zbor, koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja. — Mla-stava in ples dr. "Abraševič", v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
26. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, priredi koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma.
29. novembra, sreda — Ples In-ter-Lodge League v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	novembra, sreda. — Plesno veselico priredi Dramsko društvo "Anton Verovšek" v S. D. Domu na Waterloo Rd.
30.	novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND.
30. novembra, četrtek. — Slov. Dobrodelna \ Zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
DECEMBER
2. decembra, sobota. — Ples, Variety Club v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Aye.
2.	decembra, sobota. — Ples društva "Lira", v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
3.	decembra, nedelja. — Obletnica in ples dr. Pioneers, H. B. Z. v SND na St. Clair Ave.
3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave.
3. decembra, nedelja. — Društva "Združeni bratje", št. 26, SSPZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
9. decembra, sobota. — Društvo "Stragglers", SNPJ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
9.	decembra, sobota. — Ples dr. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
10.	decembra, nedelja. — Predstava dramskega društva "I-van Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
10. decembra, nedelja. — Klub "Oreški", prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
16.	decembra, sobota. — Božič-nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co.
17.	decembra, nedelja. — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 25. decembra, ponedeljek -r- So-citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Silvestrov večer, S. N. Doma in Klub dr. SND v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 31. decembra. — Silvestrovska zabavavpevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave.
194 0
20. januarja sobota — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 3. februarja, sobota. — Ples dr. "Kranj" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 30. marca, sobota. — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
POZOR
Društva in klubi, preskrbite si vaš dan za plesno veselico pri Twi-Light Ballroom. — Zmerne j cene. — Vprašajte pri
TEENO MODIC
6025 St. Clair Ave.
ENdicott 9691
CUTS—BURNS—SCALDS
should be quickly treated to prevent bad aftereffects as well as relieve pain. Use OIL-of-SALT. Wonderful too for sore, tired feet. At your druggist's—money back if not satisfied. For free sample write Mosso Laboratories, 215South Leavitt Street, Chicago.
QUICK RELIEF FOR FEET
I^EF FICI E NT
\\ Use only one level tea- If \\ spoonful to a cup of sifted II \\ flour for most recipes. ||
ff Iff BAKING | \\ ItV POWDER/1
l\ Same price today J| 11 as 48 years ago If
H 25ouncesfor25<!; /I
11 Manufactured by baking powder IB
II specialisti who malte nothing but ■■ 11° baking powder—under supervision MM 11 of eapcrt chemist« of national II ,
STRAN 3
ENAKOPRAVNOST
14- avgusta, 1939.
Ravnokar je izšla .. *
velepomembna knjiga
"THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY"
spisal Dragotin Lončar
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z
zgodovino Slovencev. -•--
Knjiga je vezana stane $1
0
-•-
Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue
STRAIs 3
ENAKOPRAVNOST
14. avgusta. $ i
= Vladimir Levstik:	18 j
I PRAVICA KLADIVA |
.POVEST
r.imiimimiiiiiimiimimiimmmiimiiiiii
Z zdvignjeno glavo je stopal	p
skozi vas. Plašne oči so zrle	lf
nanj. skozi okna, prepadene	c glave so se iztezale izza vrat;
toda nihče se ni upal pozdravi- ■	j
ti Andreja, nobena beseda se	I
ni oglasila v slovo. Trepet je šel	s
po vseh Ravnah. Krvava roka,	s ki je morila tam zunaj, je bila
posegla v ta tihi kot in je zgra-	n
bila človeka ...	s
'Rekel sem mu," je dejal sta-	k rec, s katerim se je kovač prepiral v gostilni. "Takoj sem mu	p rekel: ni dobro, da zmerjaš ce-	2 sarja ..."	i XXVI.	c
Toda kdo je bil tisti, ki ga je	-
zaznamoval? Kdo je bil Judež,	2
ki se ni bal Boga? Možinovi	1 najbolj srditi nasprotniki so s
studom mislili na to, da je eden	^
izmed njih izdajalec.	J
• 1
"Jaz ga nisem ovadil," je ponavljal vsak. "Jaz ne, Bog ve, ^ da ne ... "
\
Tudi Aleš je govoril tako. Vpričo vseh je pljunil na tla: ne bil bi si mislil, da ima An- ^ drej takega sovražnika. Ali bi ^ mu posvetil, če bi ga poznal! Da štirinajstega leta mu je tu- j; di on privoščil. A takrat je bi-
\
la jeza še sveža. In takrat, še
4	C
ni bilo krvavih sodišč . . .
j-
Vsi so mu verjeli in so še ^ dalje ugibali, kdo bi bil. Le e-den ni mogel ukrotiti črva, ki je kljuval tisti večer v njegovih r možgaih.	č
"Aleš je! Mlinar Aleš ..." J
Ta edini je bil gospod Jakob 1 Vojska. Opoldne, ko so prišli o- s rožniki po kovača, je sedel župnik v Bukovici za dekanbvo mizo; govorila sta modre besede in uživala dobrote, kakršnih , navaden vernik že dolgo ni več < poznal. Razigran od prijatelj- ^ ske družbe in vesel od dobrega j j vina se je pripeljal o mraku do- | L mov, ne sluteč, kaj so doživele i -Ravne v njegovi odsotnosti. Ku- I harica ga je čakala z novico na
Nov Frigidaire (električna ledenica), velikost za družino, vse j porcelan, običajna cena $206.00, j se dobi sedaj za samo 139.00. Vprašajte na 819 East 185th St.
Stanovanje v najem
Odda se v najem stanovanje j 1 obstoječe iz treh sob in kopal- j nice, — zidana hiša. — Vpra-! J šajte na 1049 East 71st Street, j Suite 1. — Zelo pripravno za i; novoporočence.
jeaKe^wia^asssKSE^^	i
Zavarovalnino
proti	i
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave. j
Pokličite:
ENdicott 0718
1
i
. «i	M Si TI II '» Ti ^t Ti T—H—rr . ,
IIIIIIIIIHIIIIMIIllllHIIIMIlllllllHlllllllllli.''
pragu: Andrej Možina je bil pod ključem! Ravenskega brezverca je udaril božji prst!
Prva misel gospoda Vojske je bila ošabna in škodoželjna. Le malokatero srce je tako čisto, da se ne bi razveselilo nasprotnikovega gorja. . .
"Saj sem vedel," je zamr-mral "Ali nisem prerokoval, da s tem človekom ne bo dobrega konca?"
Da, da! Mar bi ga bil kovač poslušal, mar bi se bil uklonil! Zdaj je našel, česar je iskal. Nikoli več ne bo odvračal dobrih ovac od pastirjevega pravca. Neomejeno gospodstvo edino-zveličave stranke je bilo v Ravnah poslej zagotovljeno.
"Čudno, čudno," si je ponavljal župnik, vrteč palce v svojem naslanjaču. "Čudno, čudno, kako propada samo od sebe vse, kar se nam postavlja po robu. Ali ni to res božja volja? Seveda je božja volja . . "
Tedajci pa je udarilo v njegovo zadovoljnost kakor strela. Usoda, ki je čakala nasprotnika, mu je živo stopila pred oči. .Kri Andreja Možine, o katerem je v srcu vedel, da je pravičen človek, se je razlila v njegove misli in je oškropila slastno malico ter preplavila snež-nobeli prt . . .
Kri! Gospod Jakob Vojska ni mogel dvomiti, da gre kovaču za kri. Zavedal se je tudi, da je krivica, ki mu jo očitajo, v njegovih očeh le zato krivica, ker je on zaradi koristi svoje stranke in po nalogu svojih
Išče se
Žensko za hišno delo in za skrbeti za otroka. Plača po dogovoru. Mož in žena sta oba u-poslena. — Za več pojasnila pokličite GLenville 4646 med 8 in 4. uro.
VBLAGSPOMIN
tretje obletnice smrti
FRANKA
MARINČIČ
ko je priminul naš ljubljeni soprog in oče dne 14. avgusta leta 1936.
j že tri leta Te krije tuja zemlja in že tri leta nam oko solzi nad Tvojim grobom, kjer objokujemo prebritko izgubo Tebe \ dragi. V tužnem jadu Ti ob žalostni triletnici smrti kličemo: "Mirno snivaj v tuji zemlji do klica k vstajenju.
Žalujoči
Soproga in otroci,
1 " ---
Millions prefer it to m ayo n n a i se-
cosih'&u/
I 'A	Miracle Whip is different—deli-
■kMHUrtf^^ fl » 1	cious! The time-honored ingredi-
1'"** * /IhjIHI	mayonnaise and old-fash-
lv fj It JmV \	ioned boiled dressing are combined.
V YVl. jj/o VV' ' t	in a new, skillful way. Given the
VII llAfl^^ » ./l'l	long, thorough beating that French
I 1 / . j|W I	chefs recommend for ideal flavor
P A J ^/llitfAJ^ J \	_ and smoothness - in
\ anina jj^^	the Miracle Whlp
> I««««*	o	r -iF^ beater that's exclu-.
V »moot	Js^Ks;O-SV \sive with Kraft. I,
predstojnikov oznanjal drugačen nauk. Na milijone katoliških kristjanov je stalo v tem trenutku po vseh bojiščih sveta in trdilo z orožjem v roki to, kar je govoril Andrej Možina. Svečeniki iste katoliške vere, služabniki istega rimskega papeža, ki je bil najvišji predstojnik Jakoba Vojske, so jih izpod-bujali na boj, zagotavljaje jim, da je njih delo blagoslovljeno in da je zanje pripravljen prostor v nebesih.
Župnik je po tem takem vedel, da se vsa neizmerna mori-tev v resnici ne tiče ne Boga, ne vere, ne cerkve kot oskrbnice dediščine božje na zemlji; vedel je, da velja oboje, blagoslov in prostor v nebesih, samo trpljenju bojevnikov, ne pa krvavemu delu njihovih rok . . . Kako se ne bi bil osvestil, da je usoda Andreja Možine manj strašna za kovača samega nego \ za Jakoba Vojsko, duhovnega in posvetnega vodnika ravenskih duš!
Dober krščanski človek je bil predan krvavi sodbi po nagibu mržnje, katero je on oznanjal, sklicujoč se na božje ime. Tisti, ki ga je izdal, Judež, ki je poljubil svojega brata v Kristu, je bil njegova ovca, učeneq njegovega duha; on, Jakob Vojska je položil v njegovo dušo se me, iz katerega je vzklilo drevo sovraštva in raslo iz leta v leto, iz dneva v dan, dokler ni postalo tako široko in žejno, da ga je mogla utešiti samo še mastna, človeška kri . . . Tedaj ni bilo dovolj pokolja širom mi, je morala pasti žrtev in prvi, največji krivec njene pogube je moral biti on sam!
Župnik je bil veren človek. Ako je šla ljubezen Križanega mimo njega, je veroval vsaj v Sodnika. Zaslutil je, da ne bo
Fant išče delo
i
Pošten in pripraven fant, star 17 let želi dobiti delo v gro-ceriji ali mesnici ali v kakršnikoli trgovini. — Vprašajte na 19008 Cherokee Ave.	i
milosti zanj na poslednji dan.
Vstal je izza mize in je velel pospraviti. Nato je zaklenil vrata in dolgo begal brez miru iz kota v kot. Trepet groze, ki ga je grabila, je postajal čedalje hujši. Čeljusti so mu šklepeta je udarjale druga ob drugo. Iz vseh mrakov so strmele vanj uporne oči Andreja Možine; v zvoku svojih lastnih korakov in v tikanju ure na steni je slišal kovačev glas:
"Zravnano bo, kar je krivo, in pokončano bo, kar je zlo! " Zdaj ni bilo zanj nikakega dvoma več, kaj je bilo krivo in kaj je bilo zlo. Po tem takem . . . Boječe je dvignil pogled k Razpetemu:
"Kaj naj storim, o Bog? Ka-: ko naj se rešim?"
In obšlo ga je, kakor da čuje odgovor:
"Popravi, dokler je čas! . ." Jakob Vojska je pomislil. Iskal je, kdo bi utegnil biti ovaduh. Pri kom je obrodilo njegovo seme nejveč sadu? Kdo je najbolj srdito mrzil Andreja Možino? Kakorkoli si je predo-čeval ravensko zgodovino izza minulih let, venomer je moral misliti na mlinarja. Pomnil je, kako voljno orodje njegove o-svete je bil Aleš; pomnil je, kako je preganjal kovača, kako je bil vselej poražen in kako je vsak poraz še huje podžgal njegov gnev; pomnil je končno, kako ga je že takrat, na pragu vojne, le s težavo odvrnil, da ni nasitil svoje mržnje do nasprotnika.
Aleš Blagaj! Steber stranke v Ravnah! Tisti, na katerem je zgradil Jakob Vojska vse velike načrte za bodočnost!
Brez odlašanja je poklical hlapca in ga je poslal k Alešu:
V najem
Odda se v najem ali se proda zidana hiša z sedmimi sobami in sedem akrov zemlje. Posestvo lastuje dobro poznani Mike Podboj. — Za več pojasnil vprašajte na 27000 Lake Land Blvd. ali pokličite Liberty 9425.
naj pride k njemu, takoj . .
Mlinar je uganil, kaj mu ho- j če. Že tistikrat, v začetku, se ; je čudil gospodu Vojski, ko ga je našel manj trdnega, nego bi moral biti, sodeč po vsem . . . ' Zdaj se je zbal za Možino; ob- 1 dolžil je njega, kakopak, in ga, ! je klical k sebi, da bi ga prego- ; voril!
S klobukom v roki je stopil pred župnika. Njegov obraz se < je zdel prepaden, srce pa je bilo pripravljeno in utrjeno v zlem.
"Kaj pravite, gospod! Ali ste slišali? Ubogi Andrejec!"
Jakob Vojska je stal pred njim s prekrižanimi rokami. Njegov pogled je vrtal v mlinar-jeve oči, kakor bi mu hotel prodreti v dno duše.
"Kdo ga je ovadil?" je vprašal kratko. "Govori!"
"Kdo ga je . . . ovadil?" se je zavzel Aleš. "Kaj vem, kdo, gospod. Ugibljeno in ugibljeno, pa ne uganemo nikogar. Veliko ljudi je bilo v krčmi. Tisti, ki je šel povedat, se pač ne bo izdal."
"Ne taji!" je zagrmel župnik. "Ali ti nisem že takrat za-bičil: ne? In si vendar šel in si ga. pogubil! Kri boš nosil na duši, Aleš!"
"Kako — kaj! . . . Mene mislite, gospod?" je zajavkal mlinar in sklenil roke. "Mene mislite? O, gospod, tega nisem zaslužil! Res je, njegov prijatelj nisem bil. Veliko hudega mi je storil, meni, naši stranki, vam in vsem ... A da bi ga izdal — ne, gospod, tega ne! To je storila propala duša. Aleš Blagaj ni propala duša, gospod! Jokal sem, ko sem zvedel ..."
^ aitvaširadioidob^^
\	deluje?	(i
( Strokovnjaško povprav- ')) j ljanje radio aparatov. Po- \\ \ kličite ENdicott 3880 za (t i f približni račun. Vse delo 7 i / garantirano.	\
) ACME HARDWARE ( (( 7002 St. Glair Ave. J
"Nisi ga izdal, praviš?" To-ji gotna sapa Jakoba Vojske ga je pekla v obraz. "Res ne?" < "Res ne. Bog mi je priča." ( Župnik se je mrko zamislil. 1 Nato je stopil k predalniku, vzel ; dve sveči, postavil jih na mo- s lilnik ob vsako stran razpela in l jih prižgal.	c
"Prisezi!" je velel mlinarju, 1 kažoč mu s prstom, kam naj , -stopi. "Prisezi pri živem Bogu!" 1 In Aleš je dvignil roko. Na 1( živega Boga se je zaklel, da ni
izdal Andreja Možine . . •
Gospod Vojska ni odtrgal | či od njega. Bilo mu je, k* da pričakuje nečesa straši Vsi svarilni zgledi, s katere je v pridigah strašil župlj8® so mu prihajali na um. A^o bil Bog maščevanja res vse? čujoč in pravičen, tedaj je 151 ral slišati mlinarjevo -Moral je poslati svojo strel® neba — ali pa je bil Aleš fl .dolžen! . . .
(Dalje prihodnjič)
__________________________Vzemite domov . • •1
"V TORBICI ZA ^
tetu'1:JTfiL»OH/«* Ijli	1
VARČEVANJA}
1 »Pi 6 VELIKIH STEKLE^1 jSpl Hill jM \ Cotton Club oranžne pij»i( ^
■aWMNMJPHM Hranite zamaške	,,
NOVICA...	1
IV
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi ei druge. Sporočite jo nam pismeno ali Pa ^ pokličite HEnderson 5311 — HEnder- & son 5312.	is
\ ft
Lahko jo sporočite našim zastopnikom---
{k
JOHN RENKO 955 East 76th Street
----— • i i
JOHN STEBLAJ	. f
1145 East 169 Street	KEnmore 4680*» ^
in
___ it
ti
JOHN PETERKA	i
1121 East 68 Street	ENdicott 06*.,
i
LET'S EXPLORE OHIO
i i
iT**	CvUKTESY-THt STANDARD OIL<
Paddy's Run Congregational Church.
THE WELSH IN OHIO
It has been said that the first thing a Frenchman does in a new country is to build a trading post; an Englishman, a fort; and a Welshman, a' church.
But the first Welshman, Eze-kiel Hughes, who came from 1 Wales to Cincinnati in 1796, did none of these. On the contrary, with two other Welshman, Edward Bebb and William Gwilym, he settled on the Miami River , near the mouth of Blue Rock Creek and waited until the gov-ernment completed its survey and opened the country for set-■ tlement in 1801.
The three patient Welshmen then bought 2Y2 sections in what are now Hamilton and Butler counties.
Edward Bebb located at Paddy's Run, 22 miles northwest of Cincinnati. He then hustled back on foot 350 miles to Ebensburg, Penna., to marry and bring back his bride!
Now called Shandon, the Paddy's Run settlement was in a broad and fertile valley. A pub-jlic road to Cincinnati furnished ' an excellent market for produce, and the earliest land owners prospered as their lands became
i i I more valuable. During the next , ; ten years the Welsh bought sev- ; eral thousand more acres, most j of it in Licking County in the , neighborhood of Granville town- ( j ship. "The Old Stone School- , | house," erected by them in 1825, , still stands a mile and a half northeast of Granville.
Another notable Welsh settlement was at Radnor—five miles , north of Delaware. The first , Pettier was David Pugh,' a young ; Welshman who bought land war- i rants for 4,000 acres in 1802. During the War of 1812 Radnor immigration stopped, but was ' resumed at the war's end.
Many Welsh from the home country mining districts settled in Jackson County.
Another sizable settlement, : Welsh Hills, was founded near 1 Granville by a group from Beu-lah, Penna.
The founding of Denison University in 1831 gave the on- i coming generation of Welsh an 1 opportunity to secure college educations, of which most of them took advantage.
Until 1818 many of the Welsh came from the Atlantic States, where their parents had settled earlier.
After 1818, however, a large number of Welsh settlers in Ohio came directly from their homeland. While most of them had learned trades, few of them had been farmers or knew anything about tilling the soil.
Six such Welsh families landing at Gallipolis in early 1818 to reprovision their flat boats en route to Paddy's Run awoke to find a storm had set their vessels adrift. The womenfolk rebelled against further travel, so the men sought work on the road being built from Chilli-cothe to Gallipolis. News came of a fertile site near Centerville, and without further ado they bought acreage and started a new settlement. Farming was difficult, but they found limestone and iron ore, which permitted them to help lay the foundation for another industry —steel. The Welsh built one of the first blast furnaces for the manufacture of pig iron in the state and to this day retain an active interest in this major Ohio industry.
First Welsh settlers came to Gomer in 1833, traveling 140 miles from Paddy's Run in wagons. Other settlements were made at Newburgh, Youngs-town, Niles, Shawnee, Marietta and Venedocia in Van Wert County. The Welsh likewise contributed largely to the population of Columbus and Toledo.
The Welsh language was used generally up to 1830 but is seldom heard today except as it is revived in periodic song festivals, in which the Welsh excel.
yvs *
Where in Ohio is the "King's Palace"? See next week's "Let's Explore Ohio."
^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!l|W'
[	(1) TA KUPON	1
|	z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravi^J
|	osebo do velike sklede in male skledice za sadr
|	Zamenjate lahko te kupone v našem uradu.
|	benih naročil ne sprejemamo po pošti.
|	IME_________________________________
|	Naslov________________________________
|	Mesto ___________,____________________
"PROFESSOR NOODLE" |
___________________________......
I" ( OH PR-PAW'. HC.ROLP AND X fcRE ^^^^ V^&OlNfa TO RE.	\ E. p S O O H Jy
really do	Vbless yooTtx	'J.
V, t fU;v,VC	CHILDREN-) r
nob IninK.	it as /^»sk
that you	BLEjJ^i^si^^
Just £ive them ^jj jj|' 11	.
your sweet C^Jfe^ "" \	U
and charming	IBPL 'y
daughter! f jIJI^S-^7 J Prof. NoocUe_