froHalna plačana t fotmhA Leto XIX., št. 296 Ljubljana, četrtek 22. decembra I938 Cena 2 Upravmstvo ujuDijana knafljeva 6 — TeJefon St 3122 3123 3124. 8125 312& Inseratni Dddelek: Ljubljana, šelenburgova ul - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Gralskl trg 7. Telefon St 2455 Podružnica Celje Kocmova ulica 2. - Telefon 9t 190 Računi on ooSt ček zahodih: LJubljana it 11842. Praga Malo 78 180 Wten H 105 241 Izhaja vaak dan razen poneunjua. Naročnine znaša mesečno Din 25-—» Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica S telefon 3122 3123.3124 3125 3126 Manbor, Grajski trg St 7 telefon 8t 2455, Celje. Strossmajrerjeva ulica fltev L teiefor St 65 Rokopisi se ne vračajo lloua vlada dr. Sio)adino»i£a Namesto dr. Korošca, ki je izstopil, je postal notranji minister upravnik mesta Beograda Milan Acimovič - Dr. Krek je gradbeni minister, Franc Snoj pa minister brez portfelja — Prosvetni minister je Bogoljub Kujundžič Beograd, 21. dec. AA. Predsednik vlade m zunanji minister dr. Stojadinovič je bil opoldne v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter mu je po običajni praksi, ki je v veljavi po končanih volitvah v narodno skupščino, izročil kolektivno ostavko svoje vlade. Nj. Vis. knez namestnik je ostavko sprejel in poveri] mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku vlade dr Stojadinoviču. Pričakujejo, da bo nova vlada dr. Stojadinoviča sestavljena še danes. Beograd, 21. decembra. AA. V imenu Nj Veličanstva kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki sprejeli ostavko, ki so jo podali predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, pravosodni minister Milan Simonovič, kmetijski minister Svetozar Stankovič, minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, gradbeni minister Dobrivoje Stošovič. finančni minister dr. Dušan Letica, ministri brez portfelja dr. Miha Krek, Vo-jislav Djordjevič in dr. Niko Novakovič poštni minister Vojko Čvrkič, prosvetni minister Dimitrije Magaraševič, minister brez portfelja dr. Džafer Kulenovič, minister vojske in mornarice general Nedič, minister za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalin, minister brez portfelja Svetislav Hodžera in minister za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovič, jih razrešili dolžnosti, stavili na razpoloženje ter postavili: za predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, predsednika ministrskega svete in zunanjega ministra n. r. za prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha, prometnega ministra n. r. za pravosodnega ministra Milana Si-monoviča, pravosodnega ministra n. r. • za kmetijskega ministra Svetozarja Stankoviča, kmetijskega ministra n. r. za prosvetnega ministra Bogoljuba Kujundžiča, ministra za gozdove in rudnike n. r. za ministra za socialno politiko ln narodno zdravje Dragišo Cvetkoviča, ministra socialne politike in narodnega zdravja n. r. za ministra za gozdove in rudnike Dobrivoja Stošoviča, gradbenega ministra n. r. za finančnega ministra dr. Dušana Letico, finančnega ministra n r. za gradbenega ministra dr. Miho Kreka, ministra brez portfelja n. r. za ministra brez portfelja Vojislava Djordjevica. ministra brez listnice n. r. za ministra brez portfelja dr Djafera Kulenoviča, ministra brez listnice n. r. za ministra vojske in mornarice ar-mijskega generala Miljutina Nediča, ministra za vojsko in mornarico n. r. za ministra za trgovino in industrijo inž. Nikolo Kabalina, ministra trgovine in industrije n. r. za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštroviča, ministra za telesno vzgojo naroda n r. za ministra pošte, telegrafa In telefona Panto Jovanoviča predsednika mestnega poglavarstva v Skoplju in bivšega narodnega poslanca za notranjega ministra Milana Aci-moviča, upravnika mesta Beograda in za ministra brez listnice Franca Snoja ravnatelja kmetijske posojilnice v Gornji Radgoni Predsednik ministrskega sveta ln zunanji minister naj izvrši ta ukaz. Beograd, 21. decembra 1938 leta. Pavle s. r. Dr. Radenko Stankovič s. r. Dr. Ivo Perovič s. r. Dr. Milan Stojadinovič, s. r., predsednik ministrskega sveta in zunanji minister. Zaprisega nove vlade Vsi člani nove vlade so bili ob 19. zapriseženi v predsedništvu vlade pred ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr Stojadinovičem. razen Dragiše Cvetkoviča, ministra za socialno politiko in narodno zdravje, in Pan-te Jovanoviča, ministra za pošte, ki ju ni v Beogradu. Dr. Stojadinovič o spremembah v vladi Beograd, 21. decembra. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je dal ravnatelju Agencije Avale sledečo izjavo za javnost: »Kr. vlada je podala ostavko, da bi najvišji ustavni faktor mogel storiti potrebne sklepe z ozirom na izvedene skupščinske volitve. Nova vlada, ki ji imam tudi čast predsedovati, ne pomeni nikake spremembe smeri niti v zunanji niti v notranji politiki kraljevine Jugoslavije Nadaljevali bomo z delom na izvedbi našega programa, ki je javnosti znan in ki sem ga v svojih predvolilnih govorih ponovno formuliral in objasnil Osebne spremembe v kabinetu so bile izvršene zaradi stvarnih potreb Želim pa posebno poudariti, da vsi mi, bivši in sedanji ministri ostanemo prijatelji in sodelavci pri skupnem poslu.« vjs,m rsfca zvesta osi Rim—Berlin Gvol Cssky in grof Ciano o osnovnih temeljih madžarske in italijanske zunanje politike Budimpešta, 21. dec. a. MTI: Lunch, ki ' je bil prirejen na čast grofu Cianu in na katerem je bil tudi kraljevi namestnik Horthy, je trajal do večera. Nato je grof Ciano sprejel v salonih italijanskega poslaništva v Budimpešti italijansko kolonijo :ln zastopstvo zveze socialnih organizacij Ob koncu snočnje večerje je zunanji minister grof Csaky izrekel zdravico, v kateri je posebno poudaril, da obisk grofa Ciana spremlja navdušenje vsega madžarskega naroda in da je nov dokaz vzajemnega razumevanja in prisrčnih odnošajev, ki slone na istovetnosti interesov obeh držav. To prijateljstvo je že od vsega početka imelo za cilj, da se uresniči mir, in sicer se naj v srednji Evropi ustvari mir, ki bi slonel na pravici To so isti cilji, ki so zmeraj vodili in ki še sedaj vodijo politiko osi Rim - Berlin. Madžarska zunanja politika je že v preteklosti in bo tudi v bodoče sledila tej politiki osi. ki hoče ohraniti skupen mir med narodi Madžarska ostane tej politiki zvesta Madžarska pa ostane zvesta tudi državama osi in teži za utrditvijo in razvojem odnošajev dobrega sosedstva z državami, ki so v prijateljskih zvezah z državama osi Konferenca štirih, ki je v Monakovem rešila človeštvo strahote nove svetovne vojne, je ustvarila novega duha, ki je postavil v prvo vrsto tiste sile, ki hočejo na miren način razrešiti morebitne spore, ki bi lahko nastali med naroda Krona vsega tega duha. v katerem je bil sklenjen sporazum, pa je bila pravična razsodba dunajskega razsodišča, s katero je grof Ciano v sporazumu z nemškim zunanjim ministrom omogočil, da se je materi domovini vrnilo milijon Madžarov. Zato je Madžarska polna hvaležnosti napram svojemu velikemu prijatelju Mussoliniju. Grof Ciano se je zahvalil za besede, ki Jih je madžarski zunanji minister grof Csaky izrekel napram Mussoliniju in fašistični Italiji. Osebno mora izjaviti, da mu nikdar ni bilo prijetneje iti na Madžarsko kot sedaj v novo in močnejšo Madžarsko, ki je zedinjena v svojih novih mejah, ki so ji bile določene z razsodbo dunajskega razsodišča, in ki je v Srednji Evropi vpostavil načela pravice, ki jih je 20 let Duce odločno in neomajno branil. Nato je grof Ciano poudaril, da je že grof Csaky omenil državi, s katerima hoče Madžarska ohraniti prisrčne in neposredne vezi prijateljstva. To prijateljstvo pa nudi obširne možnosti prisrčnega sodelovanja z drugimi državami, tako da se je lahko z največjim zadovoljstvom prepričal, kako se v Srednji Evropi in v Podunavju ob'iku jejo pogoji za skupno miroljubno in kon struktivno sodelovanje. Ob koncu svoje zdravice Je grof Cianr dejal: Široke so možnosti prisrčnega sodelovanja z državami osi Rim - Berlin 7 največjim zadovoljstvom vidimo danes, da i se v srednji Evropi in v Podunavju uresničujejo pogoji za vzajemno mirno in konstruktivno življenje Italijanska politika v srednji Evropi in v Podunavju bo zmerom temeljila na prijateljstvu z Madžarsko, na osi Rim - Berlin in na beograjskih sporazumih. Rezultat Cianovega poseta v Pesti Rim, 21. dec. o. Zdi se, da so bile na snočnji večerji likvidirane neprilike, ki so nastale zaradi incidentov na madžar-sko-slovaškj meji. Ciano je bil snoči na banketu pri Imredyju in je imel priliko, da govori z njim in s Csakyjem o vseh aktualnih vprašanjih. Kakor se je zvedelo iz diplomatskih krogov, bo uspeh Cianovega obiska v Budimpešti, da bo pričela Madžarska odločnejšo borbo proti komunizmu, vendar pa ne bo pristopih k protikomunističnemu paktu. Gotovo je, da bo prišlo do tesnejšega gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Ttnliio in Madžarsko. Madžarska bo dnV>ila tudi možnost večjega izvoza v Italijo, s čimer bo nadomestila zmanjšanje uvoza v Nemčijo. Kot drugi cilj Cianovega obiska v Budimpešti označujejo Izstop Madžarske lz Društva narodov, ki ga ne bo težko doseči, ker vedo v Budimpešti, da Hm Društvo narodov ne more več pomagati pri njihovih aspiracijah. Konferenca v Limi Lima, 21. dec. a V krogih vseameriške konference prevladuje čim dalje bolj prepričanje, da bo mogla konferenca opraviti le del predloženih ji predlogov, ker bo trajalo zasedanje samo še štiri dni. Jutri bo prva komisija, ki ima nalogo proučiti organizacijo miru, podala na plenarni seji svoj ekspoze. Načrt o ustanovitvi mednarodnega razsodišča ln načrt ameriške zveze narodov brsta odkazana posebnim komisijam. Mehiška delegacija bo predložila načrt deklaracije o omejitvi letalskega bombardiranja in prepovedi bombardiranja civilnega prebiva^tva. New Y°rK, 21. dec. a. Dopisnik »New-york Timasa« pcroča iz Lime, da bodo Zedinjene države zapustile osmo vse ameriško konferenco z zmanjšanim prestižem, kar se ni še nikoli zgodilo v zadnjih 10 letih Ni pričakovati, da bi se zadnje tri dni pred koncem konference položaj ocpra/vil. Dopisnik pravi da je svet lahko opazoval v Umi prvi dvoboi na novi ce-'ini med demokrati in pristaši totalParoih držav. Demokrati so se morali umakniti v defenzivo. V takšnem položaju Zedinjene države niso megle preivzeti vloge volilne države, dovoliti pa tudi niso mogle drugim, da prevzamejo tako vlogo. 1 Poljaki proti zahtevam Ukrajincev Varšava, 21. dec. h. Na današnji plenarni seji sejma je sejmski maršal Ma-kovvski sporočil, da je ukrajinski parlamentarni klub obvestil da njegovega predloga. ki ga je vložil dne 9. t m. in v katerem zahteva teritorialno avtonomijo Ukrajincev, zaradi državnih Interesov ne more vzeti na znanje. Tudi v formalnem pogledu predlog ne odgovarja določbam poslovnika, ker je podpisan samo od 15 poslancev, dočim bi moral biti po poslovniku podpisan od najmanj 52 poslancev. Sejm zaradi tega o tem predlogu sploh ne bo razpravljal. Pač pa pridejo v razpravo razne Interpelacije, ki so jih vložili ukrajinski poslanci zaradi preganjanja Ukrajincev. Francoski proračun Pariz, 21 dec h Poslanska zbornica je zasedala skoro vso preteklo noč ter je v zgodnjih jutranjih urah končala razpravo o proračunskih izdatkih in dohodkih Danes popoldne se je seja nadaljevala Sedaj je v razpravi finančni zakon, ki bo sprejet še nocoj, nato pa bo poslanska zbornica jutri dopoldne definitivno izglasovala proračun za leto 1939. o katerem bo takoj nato razpravljal tudi senat Grški kralj v Bruslju Bruselj, 21. dec. a. Snoči Je prispel v Bruselj grški kralj Jurij, ki ga je sprejel kralj Leopold. Kralj Jurij se je takoj odpeljal v dvor, kjer bo stanoval ves čaa, dokler bo ostal v BelgijL Snoči je bila prirejena na čast grškemu kralju intimna večerja v dvoru. Grški kralj je danes obiskal v družbi grškega poslanika orožarne v Liegu, popoldne pa se je vrnil v Bruselj. Belgijska protiletalska obramba Bruselj, 21. dec. a. Vlada Je predložila parlamentu zakonski osnutek o organizaciji letalske obrambe. Načrt določa ista-novitev novih, izključno za letalsko obrambo določenih čet. ki b:do štele 15 0001ju-I di. Poleg tega naj bi se ustanovilo nekaj novih letalskih eskadril. Skupni stroški ] za uresničenje tega predloga so preračunani na 1200 milijonov frankov. Oboroževanje Norveške na morju Stockholm, 21. dec. a. Načelnik štaba vojne mornarice, admiral de Scham, je v svojem letnem poročilu o stanju vojne mornarice ln o obrambi obale ponovno predlagal vladi, naj čim prej pospeši povečanje vojne mornarice. Poročilo pravi, da je večina ladij zastare'a in da je posadka manjša, kakor bi bila potrebna. To velja zlasti za 25 topničark. Nezadostna je tudi tehnična oprema brodovja in obrežnega topništva. Mornariški obvezniki so prekratek čas v službi in se zato ne morejo naučiti vsega potrebnega. Napetost med Slovaško in Madžarsko Slovaški minister Turčanski o potrebi plebiscita v ozemlju, ki je pripadlo Madžarski Bratislava, 21. dec. h. Zaradi neprestanega rovarenja proti Slovaški m zaradi ponovnih terorističnih napadov na slovaško ozemlje, so se odnošaji med Slovaško in Madžarsko zadnje dni tako poostrili, da je prišlo do prekinitve vseh pogajanj. Snoči je imel slovaški minister Turčanski v zvezi s tem dolg govor po radiu, v katerem se Je bavil zlasti z zadnjimi incidenti na madžarski meji. V svojem govoru je opozarjal ne samo na trpljenje Slovakov, ki so prišli pod Madžarsko, marveč tudi na to da madžarske oblasti hudo preganjajo tudi vse Madžare, ki so bili poprej pod Češkoslovaško, kjer so se navzeli demokratičnih idej in kjer so uživali vse blagodati demokratične svobode ter moderne državne uprave. Zaradi njihovega naziranja v političnih in kulturnih zadevah jih sedaj hudo preganjajo Minivter Turčanski je naslovil apel na inozemstvo ter ea pozval, naj z enako pravico, kakor je svoječasno poseglo v češkoslovaške razmere, nastopi sedaj v interesu enakega človečanstva in miru proti Madžarski in na i poskrbi za to. da se v vseh pokrajinah, ki so bile odcep Ijene od Češkoslovaške izvede svobodno ljudsko glasovanje pod mednarodno kontrolo, ali hočejo te pokrajine ostati pod svojimi novimi gospodarji ali pa se hočejo zopet raje vrniti v Češkoslovaško. Če se je prej tn drugod spoštovala pravica samoodločbe, naj se spoštuje in vpošteva tudi tu. Praga. 21. decembra, a Havas: Konflikt ki je nastal med Madžarsko in Slovaško zaradi madžarskih vpadov, je poravnan. Pogajanja med Slovaško in Madžarsko se nadaljujejo in bodo trajala še več dni. Seja osrednje vlade Praga, 21. dec w Osrednja vlada je Imela danes v navzočnosti zastopnikov avtonomne slovaške to podkarpatske vlade zadnjo sejo ministrskega sveta pred božičnimi prazniki. Na dnevnem redu so bila razna proračunska vprašanja in podaljšanje nekaterih uredb, ki so že potekle Neposredno po božičnih praznikih bo ministrski svet sklepal o razpustu komunistične stranke. Ministrski svet je razpravljal tudi o potovanju prezidenta republike dr. Hache, ki odpotuje 26. t m. na Slovaško. Na seji so določili program njegovega obiska v Bratislavi to nekaterih drugih slovaških mestih. Razpravljali so tudi o volitvah nebroj težkih zimskih tur Pod vrhovi se belilo iz temne okolice Bohinjske planine. Dedno polje. Laze Velo Poije daleč pod nami se poganja bistra Sava čez brzice in ».kozi tesni.Čez Hribarico vod' smučarja pot na vzdol na Velo Polje tei dalje pod Tngia vom na Staničevo kočo Tiho -n mirno je okrog visokih planinskih domov Nepoza- Slabo vreme je vedno nevarno za Vaše zdravje m iz ..brezpomembnega" prehlada se lahko razvije težka in dolgotrajna bolezen. Zato vzemite takoj Že pri prvih znakih bolezni svetovno znane (BAYER| ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. 0|l»» r«|. pod S br. 137 od ta I. I«J4. Vabljivi In nepozabni v njih beli odeji spominjajo na pravljico iz tisoč in ene noči. V njih sredi pa Komna vsa praznično odeta sprejema svoje goste, jih osrečuje in vrača zadovoljne. Tudi Ti, tovariš, ne pozabi prismučati na Komno, da prebiješ med nami radosten in vesel smučarski Božič! Do tedaj pa na »videnje! Nad 10.000 klavirjev je ljubljanska tvrdka R VVarbinek razposlala v Ameriko. Rusijo. Italijo in drugam Slovenija je že od nekdaj domovina pesmi in glasbe, a medtem ko smo imeli umetnikov. komponistov in izvajalcev, da jih je mogla tujina prevzemati od nas, smo se na področju proizvodnje glasbil osamosvojili šele v novejšem času Ledino je zaoral pokojni Rudolf Aleksander Warbinek ustanovitelj tovarne klavirjev R Warbinek. ki se je priselil k nam iz Mikulova na Moravskem leta 1895 V St. Vidu nad Ljubljano Je kot odličen strokovnjak za izdelovanje vseh vrst klavirjev jačel samostojno, v prvih početkih skromno podjetje Poprej je bil zaposlen v mnogih svetovno-znanih tovarnah klavirjev, kjer so ga cenili kot izvrstnega mojstra in od koder je prinesel dobršno kopo izkušenj in temeljitega znanja V strokovnem pogledu mu je bila torej osamosvojitev lahka, za večji obrat pa ni imel potrebnih sredstev na razpolago Kljub temu je svojemu delu postavil trdne temelje, na katerih je počasi rasel njegov obrat Pozneje se je preselil v Ljubljano, kjer je v Hilšerjevi ulici uredil svojo delavnico Sijajni izdelki so kaj kmalu zasloveli, tako da skoraj ni zmogel naročil Do danes je tvrdka R. Warbinek izdelala 10.950 klavirjev, kl se odlikujejo po krasni zunanjosti in polnem, močnem, blagozvočnem tonu. Največ War-binekovih klavirjev je šlo v Italijo in Južno Ameriko, pa tudi v Rusijo in ostale dežele Evrope. Rudolf Aleksander Warbinek je vsa leta z vso skrbjo in vestnostjo zasledoval nova znanstvena in tehnična dognanja v svoji stroki, tako da je bil zmerom na tekočem in je bil zmerom kos vsem stavljenim zahtevam Svojega srna Rudolfa je. potem ko ga je sam temeljito izučil v izdelavi klavirjev, poslal v slovite tovarne klavirjev v inozemstvo, da je svoje znanje obogatil z novimi izkustvi in je spoznal nova orodja in stroje, ki jih je iznašla moderna tehnika. Rudolf Aleksander \Varbinek je umrl pred petimi leti, star 70 let. Njegov naslednik, Rudolf VVarbinek, pa je začel pole« klavirjev izdelovati tudi godalne instrumente. V ta namen je pridobil odličnega mojstra v izdelavi godal, zlasti violin, Karla Schil-bacha iz Kraslic na Češkem Mojster Schil-bach je izdelal iz nad sto let starega, za violine predpisanega lesa vrsto odličnih instrumentov, ki so takoj vzbudili največje zanimanje Te violine se odlikujejo po močnem lepem glasu, in ni dvoma, da se bodo uvrstile med najodličnejše instrumente, kakor hitro bodo vigrane. Kari Schilbach bo izgotovil tudi vse godalne instrumente za kvartet, dve violini, violo in čelo, vse iz enega lesa. Tvrdka VVarbinek bo priredila koncert v ljubljanskem radiu, katerega spored bo v celoti izvajan na klavirju in violini lastnega izdelka, tako da bodo mogli tudi oddaljeni interesenti spoznati odličnost njenih instrumentov. Rudolf VVarbinek se pa zanima tudi za stare italijanske violine. Za nekaj takšnih instrumentov ve in jih bo skušal pridobiti, da bomo tudi v Ljubljani imeli nekaj teh redkosti. Iskreno želimo, da bi tvrdka tudi v izdelavi godal dosegla kapaciteto, kakršno je zavzela v izdelavi klavirjev, saj bo v mladem naraščaju, ki se na obrtni šoli uči izdelovati gcdala, lahko našla izvrstnih moči. Tvrdki čestitamo k doseženim uspehom in ji tudi v bodoče želimo čim večjega razmaha. Zima po Jugoslaviji Mraz je zahteval tudi smrtne žrtve. V Slavoniji so bile vremenske spremembe posebno hude. V praznem skladišču neke bivše tovarne v Slavonskem Brodu je zmrznil 70-Ietni Nikola Radosič. Stan delavec, ki je svoj čas delal v tovarni, se je na stara Ie*a moral preživljati s pletenjem košaric. Njegova tragična smrt je vzbudila mnogo sočutja. V Dalmaciji se je vdoru hladnega zraka držal po robu Šibenik. V nedeljo pa je tudi tam temperatura naglo padla pod ničlo. Razsajati je začela močna burja in je bil ladijski promet zelo težaven. Vlaki imajo čez Liko znatne zamude Nekateri deli 5i-benika niso imeli vode, ker je voda v ceveh zmrznila. V torek pa se je nenadno spet spremenilo vreme, zapihal je jug in je začelo deževati. Sodelujejo: Attlla Hcrblger — Peter Petersen in drugi prominenti dunajskega filrna. EDINSTVEN FILM, KI BO NAVDUŠIL SLEHERNEGA GLEDALCA! ben je vtis s tega dolgega romanj« prav v naročje Triglava. Pod nami ostanejo prostrane planine, gozd in topli domovi — daleč v sivi megli je ostala vsakdanjost Sam si s seboj, družbo ti dela sestradan planinski kozel in beli jereb te zvedavo ogleduje, češ: kaj pa Ti v tej samoti? V Kamnišikih planinah vabi Dom na Kr vavcu in Velika Planina s svojimi prostra nimi smučišči Ob vznožju belo zasneženih planin pa čaka Dom v Kamniški Bistrici na številne zimske turiste. Nepojmljiv občutek stiska srce pred silno prirodo. oči nenasitno pijejo vase barve in oblike, nemirno begajo po tej čarobni pokrajmi, ki podarja trenutke neizmerne «reče. Tu gori neha mestna puščoba in praznina, minejo težke skrbi vsakdanjega življenja. Spomini na te lepe dni v zimski prirodi ustvarjajo novo hrepenenje in vedno zno va se obračajo pogledi tja na bele vrhove Pn hemoroidih, bolečinah v križu, za stoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izlooevaniu iz žolča, nastalem zaradi zapeke se dosežeio z naravno »Franz-losefovo« vodo odlicnt uspehi Bolniki radi uživalo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenriro ki se tudi pn pogostejši uporabi dobro obnese. Oel rec 4 to M W Mož, ki predaja božična drevesca Ljubljana, 21 decembra Letos je trg božičnih drevesc izredno bogato založen. Smrečic in jelk je na izbiro, da prodajalci lahko postrežejo prav vsakemu, še tako meščansko razvajenemu ali naturno preprostemu okusu Vse kaže. da božično drevesce ne bo izlepa iz mode. čeprav je prišlo v naše ljudsko življenje samo kot uvozni predmet iz nemških dežel Letošnja prodaja na Kongresnem trgu je celo zavzela obseg, kakršnega doslej še ni dose?la. Kakor cenijo prodajalci sami, so kmetje cd blizu in daleč, iz gorenjske, dolenjske in notranjske smeri, navozili do 45 000 drevesc. V zadnjih letih je naše mesto v resnici zraslo v Veliko Ljubljano, a tolikšne potrebe meščani vendar ne zmorejo. Ta praznični trg med nunsko cerkvijo in Glasbeno Matico — letos so prodajalci zavzeli še dobršen pas v Zvezdi — pa v zadniih letih ni namenjen Ljubljančanom samim. Zanimivo je, da prihajajo v Ljubljano kupovat božična drevesca tudi ljudie iz manjših podeželskih središč, ki imajo sicer pri roki gozdove z mladim smrečjem, a zaradi lagodnejše dobave rajši kupijo smrečico na Kongresnem trgu. Tudi trg z božičnimi drevesci je v očeh mestnega č1 o veka in posebej še meščanske žene — njej je v glavnem poverjena skrb, kako bo uredila praznik svojemu domu — čisto navaden trg, na katerem mora ku- povalka za smrečico, ki bo nanjo navesila vso sentimentalnost svojega družinskega dejanja in nehanja. barantati prav tako kakor baranta za zeljnato glavo Človek iz mesta skorajda ne more razumeti, koliko trpljenja in vroče življenjske borbe se krije za gozdom mladih smrekovih vrha-čev, ki se vsako leto naseli na Kongresnem trgu, da bi božičnim praznikom v mestu pomagal do čim razkošnejšega sijaja. Ljudje, ki prodajajo te smrečice in jelke so po večini mali ljudje iz naših vasi, sezonski delavci, zidarji, tesarji, bajtarji, ki bi radi videli, da jim za vsak bežič pade vsaj skromna drebtina z bogatinove mize. Drevesca, ki prihajajo na trg, so po večini dar bogatih vaških gospodarjev, ki bi radi siromašnemu sosedu pomagali v veliki stiski — na vas prihajajo vsako leto prezi-movat množice ljudi, ki imajo čez poletje kruha in zaslužka v mestu — a obenem uporabljajo priliko, da trebijo svoje gozdne nas?de. Kruh, ki ga s tem služijo prodajalci, je krvavo grenek, poleg žuljev svojih rok in stradeža morajo investirati vanj tudi dobršno mero prihrankov. Eden iz- I med njih — gostolji biost mestne občine in usoda sta mu odmerili prodajni prostor pod praznimi kostanji ra robu Zvezde, nekaj korakov pod nunsko porto — nam je • pripovedoval o tem: I — Jaz sem na priliko pripeljal kakšnih Božični drevesnlčar pripoveduje v odmoru, ko se je šel ogret in okrepčat 100 jelk in smrečic na trg. V domači vasi v Tuhinjski dolini sem našel dobrega gospodarja ki mi je dovolil, da nasečem nekaj vrhačev v njegovi bukovini. Bilo je treba 6 dni trdega dela. da sem jih nabral, nasekal in znosil s hriba do doma. Potem sem najel voznika, da mi jih pripelje v Ljubljano Za prevoz sem mu plačal 150 din Na mitnici sem moral odšteti 24 din, za prostor na trgu 30 din, zdaj pa plačujem vsak dan še po 3 din tržnine, ki jo prihaja mestni organ kasirat na vse zgodaj vsako jutro, ko nimam še prebite pare v žepu. Pocostckrat si moram izposoditi od soseda, da izplačam magistrat, preden začnem svoj delovni dan Ko sem pripeljal in razpostavil svoja drevesca, sem upal, da bodo moja med najlepšimi, kar jih bo j postavljenih na trg A ko je pripeljal sosed svoje blago, sem moral v srcu priznati, da ima še nekaj lepših od mojih. A v tem, kaj je lepo in prav, imamo ljudje z de£*_le in pa meščani precej različne pojme. Naletel sem na kupca, ki je pretaknil vso mojo zalogo, niti najlepša smrečica, ki sem jo bil pripeljal, mu ni bila všeč. A bila je med njimi mlada jelka, tako klavrna in bolehna, da me je bilo sram, da sem jo bil sploh vzel s seboj. In — glejte — prav njo si je izbral. Največ pa je med kupci in kupovalkami takšnih ljudi, ki nimajo radi nature, kakršno je bog dal. Nališpati in nač čkati jim je treba drevesce, da zdavnaj nima več podobe, kakršno lahko človek sreča v gozdu. Tako si prodajalci ves dan dajemo opravka, da popravljamo in dostavljamo, kar je mati narava opustila v rasti. Ne, ljudem ni dovolj, da sami doma okrase svoje drevo. Najrajši bi videli, da bi jim božična drevesca kar v celem rasla J v bregu. Ko smo ga povprašali še po zaslužku, ki mu ga vrže en dan čakanja in prigovarjanja v najhujšem mrazu, so prišle precej žalostne številke na dan. Po 20, po 30 din vrže povprečen izkupiček dneva, a od čistega je treba odšteti še strošek za prehrano in pa za vožnjo z vlakom do domačega kraja. Zaslužek, ki ga nudi Kongresni trg tem malim ljudem, še daleč ne zaleže, da bi si mogel človek privoščiti najskrom-nejšo posteljo pri Starem Tišlerju. Prejšnja leta je bilo mnogo bolje, nam je mož pripovedoval, takrat mi je kupčija vrgla včasih do 600 din. Letos najbrž niti denarja, ki sem ga v podjetje vložil, ne bom izbil. A še zmerom imamo upanje, da bomo kaj več premeta imeli prihodnje dni. Kar nam bo pred svetim večerom ostalo drevja, ga bomo — kakor je to že od nekdaj navada — razdrobili v vejevje, ki ga ljubljanski vrtnarji dobe vsakokrat poceni od nas, da ž njim pokrivajo rože v svojih nasadib. A kar ostane debele, po navadi poberejo siromaki iz mesta, da si lahko vsaj za božične praznike doma zakurijo peči. To je vsekakor prav, da reveži z dežele vsaj malo pomagamo sotrpinom iz mesta. Takšna je torej ta reč, velecenjena gospa. Ne barantajte čez mero, ko kupujete božično drevesce na Kongresnem trgu. Kupujte ga, kakor ste za vse svete kupili svečo od mestnega magistrata: odškrnite kakšno paro od svojega božičnega razkošja, da pomagate bednim ljudem. Domače vesli * Nova velika umetnina Lojzeta Doii-narja. Naš kipar Lojze Dolinar, kl ima atelje v Beogradu, kjer Je zadnja leta Izvršil že vrsto velikih del, pravkar po enem letu truda dovršuje kiparsko kompozicijo za zadužbino Sime Igumanova na Terazijah. Skupina je visoka tri in pol metra, težka pa tri m pol tone. Postavljena bo v višini 40 m. čim se vrne lepo vreme, pride ta mogočna skupina na svoje mesto. Sima Igumanov iz Južne Srbije je bil preizkušen trgovec, ki je ustvaril na Kavkazu tri tobačne tovarne Njegov sin je vse premoženje zapustil narodu. • Diplomiran je bil za inženjerja elektrotehnike na ljubljanski univerzi g. Srečko Kandiaš iz Zagreba, čestitamo! • Nov živinozd ravnik. Diplomiran Je bil na veterinarski fakulteti v Zagrebu. 17 t. m za živinozdravnika g. Lojze Koren iz gmartna na Pohorju. * Zdravilišče za kostno Jetiko bo zgradil SUZOR na Hrvatskem Primorju. Bržčas bo postavljeno v Kraljeviči, ki že Ima eno takšno zdravilišče. SUZOR Je tudi sprejel predlog sušaške občine, ki ponuja brezplačno stavbiSče. da bo SUZOR zgradil novo palačo Okrožnega urada na Su-šaku. ZABOŽIČNO DREVO Imamo nad 300 raznih okiaskov ZA JASLICE vsakovrstne pastirje že od Din 1.— naprej. VSAKOVRSTNA DARILA v šatuljah, Igrače, žoge. dni2abne igre Itd v obeh trgovinah FOTO TOURISTA LOJZETA SMUČA na ALEKSANDROVI CESTI Stev. 8. in PREŠERNOVI ULICI » (poleg gl. poŠte» i iiwniiwiiiiiiiiiwsiiiwiiiwwin n. S Novi milijoni so potrebni za zagrebško bolnišnic0 V prav enaki meri kakor Ljubljana trpi Zagreb na pomanjkanju ve like nove moderne bolnice. Začeli so Jo graditi na Rebru, toda zadnji čas Je začelo pomanjkanje denarja ovirati razvoj zidave. Doslej je bilo za novo bolnico potrošenih 44 milijonov dinarjev. Za dovr-žitev pa je potrebnih še 31 milijonov, kajti celotni stroški bodo iznašali 75 milijonov dinarjev. Za enkrat torej dela počivajo. če ne bo novega dotoka denarja, bodo dosedanja dela v prvi polovici prihodnjega leta kolavdirana, nakar bodo nedo-vršeno zgradbo zaprli, da pričaka boljše čase. Kaptmi so odlična jed in najbolj prikladna za božične praznike. Najodlicnejši so pitani pristni štajerski kapuni, s katerimi zalaga meščanska gospodinjstva delikatesna trgovina V. A. Janeš, pri operi, na Aleksandrovi cesti. Telefon 3455. Nekaj komadov še lahko rezervira onim, ki jih bodo naročili danes ali najpozneje jutri. Za praznike priporoča tudi narezke odlične Klefišove šunke in salame, ter drugih posebnosti Desertna in namizna vina v butelikah prvovrstnih znamk v veliki izberi. • Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Ciril Dolenc, kapetan in ravnatelj v pokoju. Pogreb bo jutri ob 14. — Za Bežigradom je umrla Dorica Jam-škova, učenka meščanske šole. Do groba jo bodo spremili jutri ob 16. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. inž. arh. Jože Burger, tehnični višji pristav kr. banske uprave. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt najstarejše Slovenke. V Mahov-clh pri Apačah je preminila v častitljivi starosti 99 let menda najstarejša Slovenka, posestnica Marija Tretniakova. Ženica je bila do zadnjega čvrsta, čila in izredno bistra. Do 100 let ji je manjkalo samo nekaj mesecev. Dober okus boste dokazali, ako darujete steklenico FORVTL koloniske vode 5 fleurs. Trois valses, ambrče, Lavendel. Na izbiro seveda v parfumeriji »Nada« Frančiškanska ulica, Ljubljana. Pri zaprtju m motnjah v prebavi vzemite zjutral na prazen želodec kozarec navadne Franc Tožefnve erenčlce ' Veselje v družini! Zadeti glavni dobitek na loteriji pomeni veselje: za Vaše perilo pa Je glavni dob tek dobro milo. in to Je »OVEN« terpentinovo milo. Izvrsten do- S.K. LJUBLJANA •Vas vabi na I« elitni spsrtni ples V »KAZINO« 7. I. 1939. * Zorko Prelovec: Božična, v založbi »Jutra« Je izšla mična. srčkana in lahka kompozicija za otroške glasove s sprem-ljevanjem klavirja na nežno besedilo pesnika Iva Peruzzija Skladatelj te mične pesmice je naš znani glasbenik Zorko Prelovec, čigar posebna skladateljska vrlina je ta, da zna ubrati melodijo prav lz srca in segajoče v srce in to s prav pri-prostimi tonskimi sredstvi. Ta skladba je posebno primerna za otroke, ker jo bodo, čim jo ie enkrat slišijo, prav radi in lahko zapeli, tako da se bo udomačila najhitreje kot preprosta, a nežna domača 00-žična pesmica Skladba je natisnjena na finem dobrem papirju s prav ličnimi in jasnimi notami. Predvsem pa je izredno po ceni; stane le 5 din za Izvod, po pošti 5.50 din. Dobi se v komisijski zalogi knjigarne Tiskovne zadruge (Ljubljana, šelenburgova ulica) ali v upravi »Jutra«. • Denarni lavvui t ajavkKi Otuiuviui v soboto 24. t. m., dan pred božičem ne bodo poslovali. Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino. • Najlepša knjiga sa božično darilo odrasli mladim je brez dvoma knjiga »Pes druge čete«, češka legijonarska povest in Sienkievviczevi romani »Z ognjem ln mečem« ter »Potop«. Knjige dobite v knjigami Tiskovne zadruge v LJubljani, Šelenburgova ulica 3 in pri njem podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. • Za božič in novoleto kupujte Ciril Metodove razglednice! • Izbrano delo Zofke Kvedrove Je najprimernejše božično darilo našim ženam. Naročite zbirko po knjigarnah ali v pisarni ženske založbe Belo-modre knjižnice v Ljubljani. | itmntmuiiib^thmtmnishiiisiiiiiiiiiammmmiii^ | I ZA 20. BOŽIČ V SVOBODI j najprimernejšo knjižno darilo ZA VSAKOGAR jubilejni zvezek kulturne ln socialne 1 revije lis "Ob dvajsetletnici Jugoslavije" ZVEZEK OBSEGA 370 STRANL V nJem poročajo sami znani avtorji iz vseh krajev države o naši poti v državno samostojnost ln dvajsetletnem razvoju v svobodi v člankih z vseh področij našega javnega življenja Publikacija je nujno potrebno spopolnilo vsake biblioteke. Dobi se v vseh boljših knjigarnah. Cena broširanemu Iz^du 80.— din, vezanemu 98.— din. Kdor se naroči na V. letnik revije (60.— din), dobi publikacijo »Ob dvajsetletnici Jugoslavije« za 40.— din. * Slovenski dom brez Tavčarjevih del je protislovje, ki se ga mora naš človek sramovati. V Tavčarjevih delih boste spoznali našo polpreteklost, njene hibe njene vrline, a tudi ves čar njenega hrepenenja po veliki narodni svobodi in samostojnosti. Darujte Tavčaneva zbrana dela za božične praznike! Dobite jih v knjigarni Tiskovne zadruge v Liubiiam Selenhur gova ulica 3 in pri nlen; podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE Vam nudi izborni dolenjski cviček in fina štajerska vina - GOSTILNA TONE HUČ — Vegova mL 10 * Vsem onim, ki cenijo duševno delo slovenske žene. Na božično mizo bo položila ženska založba Belo-modra knjižnica prvo knjigo napovedanega Izbranega dela Zofke Kvedrove, rokopis za drugo knjigo le pa oddala v tisk Prijave na to reprezentativno zbirko slovenske kniiževnosti ki bi morala biti uvrščena v naše domače in lavne knvžnice. spreiema založba Belo-m^dre knjižnice v Ljubljani. Prečna ulica št 2 Zbirka je plačljiva tudi v obrokih Krasen tn hkrati koristen dar srednje šolcem In odraslim za Božič Daudi-tova Pisma iz mofe^a iwlsna. Najbogateje Ilustrirano, slovito delo — Naroča se: Založba »Satura« Ljubljana Tabor 6 ♦ Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi; nobenega kuhanja Čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uied:te ru Je bila zlata nedelja in so bile v Ljubljani vse trgovine odprte. Pri nas smo imeli takšen naval kupujočega občinstva, da nam ni bilo mogoče vse naše cenjene odjemalce Iz mesta kakor tudi lz okolice, postrečl, kljbu znani solidni in prikupi Ji vi postrežbi. V polnem zaupanju dobrega n cenenega nakupa pri nas, so naši kupci potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto ln si Izberejo blago, katero so bili namenjeni kupiti sebi ln za darila svojim ljubljencem. Mnogo strank je moralo oditi, ker niso prišle na vrsto In so nam zagotovile z besedami: saj smo vaši odjemalci, vrnemo se k vam še ta teden pred prazniki. Zavedamo se zaupanja naših cenjenih odjemalcev do nas, pa vse eno prosimo vas, kateri v nedeljo pri nas niso prišli na vrsto za nakup, da nas obiščejo čimprej, dokler je še zaloga popolna Prosimo pa tudi vse druge, da nas obiščejo v lastno korist preden se odločijo k nakupa oblačil za sebe all pa za darila. Saj na&l Izdelki prinašajo vsakomur trajno veselje ln zadovoljstvo v h'5o. TTVAR OBLEKE: ANTON BRUMEC LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 53 Nasproti glavne poŠte. TTVAR OBLEKE ZA VSAKEGA! TTVAR OBLEKE OB VSAKI PRILIKI! TTVAR OBLEKE VODIJO V TEJ STROKI! o— Za božičnico prometnim stražnikom. Kakor v prejšnjih letih bodo tudi letos avtomobilisti ln drugI uporabniki javnih cest za praznike obdarovali n»v>metne stražnike. S tem Jim bodo izrazili svoje priznanje ln zahvalo za n^hovo odgovorno delo In za \ri»-nnst v prometu Ta hvalevredni običaj se je razvil v velikih mestih, kjer so prvotno otroci izročali prometnim redarjem de1 svoiih božičnih daril in jim s tem Izkazali svojo zahvalo, ker so jih varno vodili sredi prometa in tako mnogim rešili življenje. Naša lavnos' zlasti avtomobilisti bodo tudi ob tej priliki pokazali svoje razumevanj za ta hva levredni običal in s primernimi darili pri pomogli k uspehu prireditve. V ta namer bodo na važnelših križiščih nnstavHene ko šarice za nabiranje daril: d ari1 a pa bo sprejemalo tudi tajništvo Avtomobilskega kluba. Kongresni trg 1-1. do opoldne 24 t. m. Za DAME In GOSPODE moderen in hlgijeiiskl brivsko frizerski salon MATE PLIVERIC — Ljubljana hotel »Slon« (Frančiškanska ulica t u— Razstava čargovih otroških portretov. V izložbah nekaterih trgovin v sredi šču mesta se je pojavila serija otroških portretov, kl vzbujajo med občinstvorr upravičeno pozornost. A kad. slikar ivar čargo se je v novejšem času specializira za posebno vrsto portretov, kakršni aah tevajo od umetnika mnogo smisla bar vo in lepoto, pa tudi mnogo tankega ču ta. čargo, ki smo ga doslej poznali ko' revolucionarnega Iskalca novib oblik ume' nosti in življenja se nam je v teh nor tretih predstavil kot mojster, Ki ustrezati okusu občinstva, ne ia bl mu oilo treba prihajati z estetskimi zah'eva mi navzkriž. Njegovo delo zasluži, da mi ljubitelji umetnosti nudijo vso naklonje cost in podporo. Doze za puder In cigarete — 800 vzorcev brivski aparati, razpršilci za parfuim listnice, darilne kasete. n— Sentjakobčani uprizore na božičruc« nedeljo ob 20 15 ln na Štefanovo popoldne ob 15 15 Izvrstne uspelo Go'arjevo kome dijo »Vdova Rošlinka«. To sta nepreklicni poslednji uprzoritvi tega domačega dela Na S Ivestrovo ob 20.15 bo premiera Ha škovega »Dobrega vojaka švejka« z g Lavričem v naslovni vlogi. StHiltl ZORKO PRELOVEC: # f M na besedilo Iva Peruzzija Lahka tn mična J božična pesemca 8 ia dva otiošKu glasova s spremlje-t} vanjem klavirja g Cena Din 5.—, po pošti Din 5.50 g Uooi se v Knjigarni Tiskovne zadruge ■ v Ljubljani v upravi »Jutra« ln v vseh knjigarnah. k t » ■ t p. i ■ i B f I ■ » S K KINO SLOGA, telefon 27 30 Samo še danes! KRIK DŽUNGLE V AR MER B^TER JUNE I.ANG I Ali že veste, da popolnoma odproda jamo v c I e m a n u I a h I a r o LENAS1 & GERKMAN LJUBI JANA, kamgarn sukno dainsko blago id svila - poslužite se ugodnosti Izšla je PROZA OTONA ŽUPANČIČA (IV zvezek Del Otona Župančiča) pri Akademski Založiti, Ljiibljina. Šelenburgova 4 (Palača Croaua, dvorišče). ~ STALNA UMETNIŠKA RAZSTAVA najboljša prilika za ugoden nakup slik ln kipov od naših priznanih umetnikov — A. K O S — Ljubljana Mestni trg 25. TRGOVSKI PLES dne 7* januarja 1939 TRGOVSKI DOM, LJUBLJANA u— Združenje gostilniških podjetij za Ljubljano in za okolico ljubljansko se je preselilo iz Gost ln škega doma na Pri-vozu štev. 11 na Aleksandrovo cesto 2-1 nadstropje v palači Ljubljanske kreditne banke. u— Ruska Matica. Knjižnica Ruske Matice se Je preselila lz bivšega hotela Tivolija v Kolizejsko ulico 10. Knjige se izpo-so ju je jo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19. ure. Todl Vam hočemo omogočiti, da si za božič nabavite prvovrstna vina in deHkatese in to po izredno ugodnih cenah: Bouvler Sekt Carte Blanche stekl. 69.— Muškatelec......» 16.— Bakarska vodica .... » 45.— Plavac........ » 16.— Vermut temni, svetli 11.. » 26.— Ljutomerčan ...... » 14.— Prošek ......buteljka 21.— Odprta vina: Rizling 12.—; Belokranjska črnina 11.—; Cviček 11.—; Muškatelec 14.—} Sadni mošt 5.—. Ne pozabite pa na razne dellkatese, Glardinetto, marlnlrano jeguljo m razne ribe, likerje, rum, čaj itd., ker Vas bo nakup pri nas v polni meri zadovoljil. FR. KHAM, Kongresni trg S o— Paula We*sely v kinu »Unlonu«. Za svoj božični program si Je izbral Kino »Union« najnovejši film znamenite in tudi pri nas priljubljene filmske Igralke Paule Wessely »Zrcalo življenja«. Paula VVessely je zelo redek gost v naših kinematografih, kajti malo Je njenih fi mov, zato pa je vsak njen film umotvor in nekak dogodek za kino publiko, če pogledamo nazaj v zgodovino njenih filmov od »Maskarade« preko »Epizode«, »Žetve« ln lepega filma »Tako je končala ljubezen« vidimo, da je Paula Wessely s vsemi svojimi nepozabnimi kreacijami vselej očarala občinstvo. Najnovejši film Paule Wessely »Zrcalo življenja« je nova senzacija. Izredno zanimiva snov odlično obdelana ln prikazana ter režirana mojstrsko pod vodstvom režiserja Geze BolwaryJa so odlike tega filmskega umotvora. Poleg Paule \Vessely nastopajo v filmu njen mož A tla Horbiger, peter Petersen, Jane Tllden ln Raoul Aslan Film je bil Izdelan na Dunaju še v dobi Avstrije. Da bi dotični dei ljubljanske publike, ki bo o božičnih praznikih odsoten lz Ljubljane ne zamudil te-ea edinstvenega filmskega programa ga je postavil kino »Union« že danes na spored ter bo premiera v kino »Unionu« drevi ob 2; ■ BOŽIČEK bo nosil letos fotoaparate iz Drogerije GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5. — Cene znižane od Din 60.— naprej. o— Za božičnico mestnih revežev. Ka *or nam poročajo z mestnega poglavar rtva, so za mestne reveže darovali: Nem ;ko pomožno društvo (Deutscher Hilfsve i-ein) 2000 din in kakor vsako leto je Ita ijansko podporno društvo tudi letos podalo 1500 din, neimenovano zastopstvo ne dova podružnica ima danes, dne 22. decembra ob 6. uri svoj cbčni zbor v Beet-novnovi ulicj št. 2, pritličje. Vabljeni so Mani ln prijatelji Družbe. M a n i k I r e v kasetah in za potovanje, parfumi vseh svetovnih znamk — vse v Parfumu i ji »VENUS«, T.vrševa 9. u— Ve! kp 7anu*de tramvaja so bile včeraj zjutraj skoraj na vseh progah, ker so hišniki pri kidanju snega tako zametali tramvajsko progo, da ponekod ni mogel redno voziti in so se ljudje silno razburjali zaradi zamud. Najhuje je bilo na Cesti .9 oktobra, da Je viška proga imela izred-,r poni i v tre zamude, potniki naj se za neprijetne posledice zahvalijo hipnim po-■sestmkom ki ne upoštevajo prav kar spet 'bjavijenih predpisov o čiščenju snega s o '" o mestno ooglavarstvo še en- krat opo7arja posestnike, da pri kidanju snega s hodnikov ne smejo zametavati proge in odtočnih jarkov, kar posebno velja za ozke ulice in ceste, kakršna je ti*li prej om-miena Rimska cesta. Na posledice iih bo siner opozorilo m°s*no nnflavarstvo z globo 5 SO. zakona o me.^t^ih oK^nah. u— Tramvajski promet na svetf večeJ k Sv. Križu bo zaradi obiska grobov tako pomnožen, da bo od 15. do 21. obratovala Dolenjska oroera po Poljanski cesti na pokopališke. Tudi vsi vozovi št. 2. bodo vozili k Sv Križu in. če bo treba, bodo tudi vozovi viške proge vozili k Sv. Križu od 3 nopoldne do 9 zvečer. Obiskovalce grobov spet opozaria mestno poglavarstvo, naj na grobovih prižgo sveče v korist mestnim revežem, ki jih dobe v mladinskem »ddcl-ku socia nefra urada na lev strani pritl'č-ia Mahrove hPe na Krekovem trsru. Za prispevek 5 din za mestne reveže dobi vsakdo 2 sveči belezelene mestne barve z napisom »Za mestne reveže.« Živinski in svinjski sejmi v Brežicah so spet dovoljeni. Prvi svinjski sejem bo v petek, dne 23. t. m., naslednji pa vsako soboto. Potujoče občinstvo obveščamo, da je biletainica putnik na Tyrševi cesti 11. zaradi predpiodaje voznih kart do nadalj-nega odprta nepretrgano od 7.30 do 19.00 ure. u— Tisočak je izgubila služkinja snoči v Florijanski ulici, ko je zapustila Golobo-vo mlekarno. Ker je z izgubo silno prizadeta, se pošteni najditelj naproša, da izroči tisočak v Golobovi mlekarni. u— Stalna vodovodna inšpekcija ln vodomerna postaja je pričela poslovati v mestni hiši na Krekovem trgu št. 10 (Ma-hrova hiša) z vhodom v pritličju s stiani ob vodi. Posluje podnevi in ponoči ter je treba vse vodovodne zadeve, ki se tičejo javnih (cestnih) vodovodnih naprav in na prijav, sporočiti na zgoraj navedeni naslov, kar je mogoče tudi telefonično na št. 43-24, ki pos uje neprekinjeno noč in dan. i!r LJUTOMER. Na božič in na Štefanovo vsakokrat ob 16. in 20. ter 27 t. m. ob 20. veličasten glasbeni svetovno znani velefilm »Beli jorgovan«. Za božič — knjiga Ljudem, ki so v skrbeh, s čim bi svoje drage osrečili za božične praz-raike in novo leto, lahko rečemo dober nasvet na uho: poklonite mu lepo domačo knjigo. Izvirno slovensko silovstvo si je v povojnih letih kljub navalu inozemskega prevoda krepko opomoglo, a prav pred kratkim smo dobili v roke največji tekst, kar jih je kdaj dala slovenska proza. To je Krei:aIov roman »Študent Štefan«, roman o generaciji, ki ji je svetovna vihra križala mladost in ki <»e še danes z največjim heroazmom bije za svoje mesto pod solncem. V svojem romanu je Kresal zajel vrsto značilnih obrazov iz meščanskega, malomeščanskega in proletarskega sveta, med katerimi bo vsak čitatelj lahko našel p edpodobo zase in za svoje ljudi. Knjiga, ki načenja novo dobo našega slovstva, se ra/Jcošmo vezana dobi za ceno 168 din v vsaki knjigarni, lahko pa jo naroiite tudi pri pisatelju samem (Rudolf Kresal. Ljubljana. Karlov^ika cesta). Pripravno darilo za božič in novo leto je tudi Mrzelova knjiga »Bog v Trbovljah«, ki jc vzbudila v našri javnosti sko~aj senzacijo. O njeni literarni vrednosti so si bili kritiki vseh svetovnih nazorov edini, o njeni idejnj usmerjenosti pa smo culi in čitaJi celo vrsto diamentralno različnih sodb. O nji so rekli da je bogokletna in nabožna; socialna in antisocialma; revo!uciona-na in reakcionarna; proletarska in meščanska... Resnica pa je vendar, da je pisatelj strnil v nji vrsto svojih najboljših del, ki utegnejo pomeniti prelom v našem literarnem ustva janju. <>Bo§a v Trbovljah« dobite v vsaki knjigarnii v platnu vezanega za 70 din, lahko pa ga naročite tudi na nisate-Ijev naslov (L. Mrzel, Ljubljana, Mencingerjeva ulica). Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Iz Cel]a e— Vladimir Ivekovlč se Je vrnil. Kakor smo poročali, je v sredo 14. t m. izginil brez sledu 18-letni, pri mesarskem mojstru g. Alojzu Podvratniku v Gaber-ju pri Celju zaposleni vajenec Vladimir Ivekovič. Pojavil se je sum, da Je postal fant žrtev zločina. Ljudje, ki imajo ob sličnih prilikah vedno bujno fantazijo, so že vedeli povedati, da so našli fantovo truplo v celjski okolici. Te govorice so bile seveda brez podlage. Ivekovič se Je v torek pojavil v Celju in se zglasil pri svojem mojstru, ki ga je vzel zopet v službo. Fant si Je bil v svoji otroški lahkomiselnosti privoščil izlet v Zagreb, a se je kmalu skesal in se vrnil v službo. e— Dve gledališki predstavi. Podmladka Jadranske straže na drž. dekliški in deški meščanski šoli v Celju bosta vprizorila na Štefanovo 26. t. m. ob 16. v celjskem gledališču Golievo božično povest s petjem »Peterčkove pos^dnje sanje« v režiji g. Josipa Tomažiča. Kulturno prosvetni odsek gasilske čete v Gaberju pa bo vprizoril isti dan ob 16. v Narodnem domu v Celju Finžgarjevo ljudsko Igro »Razvalina življenja«. e— Sanelnova »Celjska suita« v dunajskem radiu. Radijski postaji Dunaj ln Gradec bosta danes ob 16. prenašali v orkestralni izvedbi »Celjsko suito«, delo g. Karla Sancina, ravnatelja Glasbene Matice v Celju. To je gotovo lepo priznanje našega domačega skladatelja in glasbenika. e— Lučka koča. Savinjska podružnica TK Skale v Celju Ima v Savinjskih planinah zimsko zavetišče »Lučko kočo«. To zavetišče leži sredi krasnih smuških terenov ob znožju Dleskovca ln Velikega vrha. dve in pol ure od Luč. V koči je ležišče na slami, štedi'nik in posoda. Ključ se dobi pri odboru v Celju. Člani planinskih društev plačajo malenkostno odškodnino. Sedaj, ko vabi bela zimska opojnost, opozarjamo smučarje na to zimsko zavetišče. e— Dve žrtvi poledice. Ko Je šla 40-letna natakarjeva žena Marija Slapnikova s polzele v cerkev, ji je na zamrzlih tleh spodrsnilo. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo novo v gležnju. V torek je padel 43-letni brezposelni rudar Mihael Podbrežnik z Ojstrega pri Laškem na poledeneli u'ici v Laškem in si izpahnil desno roko v ramenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Iz Marlbtra a— Tudi Mariborski otok k Mariboru. V zvezi z obširno debato, ki je bila ob pr.liki predsnočnje seje v mariborskem mestnem svetu radi prošnje Krčevincev za priključitev dela Krčevine oziroma ko-■šaške občine k Mariboru, so bili nekateri mestni očetje mnenja, naj bi se rešilo tudi vprašanje priključitve Mariborskega otoka mariborski mestni občini. a— Iz magistralne službe. Napredovali so mestni referent dr. Milan Senkovič, geometer Anton Vončina, tehnični uradnik Ivan Mlakar, otroška vrtnarica Zofija Rous-Razboršek. G. Leopoldu Avbiču se je ugodila prošnja za 15% zvišanje osnovne plače. Prav tako je mestni svet v tajni seji ugodil prošnji ravnatelja g. Bar-Zeta za prosto kurjavo ln razsvetljavo. a— Bran-i-borova podružnica v Mariboru želi vsem rojakom doma in onstran mej blagoslovljen božič in mnogo sreče v bodočem letu, vse v znamenju bratske ljubezni ln iskrene narodne skupnosti! a— Starokatoliška cerkev. Za božič 25. t. m. bosta oa 8. ure naprej dve tihi sv. maši nato ob 9. uri slovesna služba božja s pridigo. Na Štefanovo 26. t. m. bo mesto v Mariboru služba božja v Ptuju, in sicer ob 10. url v Narodnem domu. Obakrat bo tudi obhajilo po predtem opravljeni skupni ali tudi tajni spovedi. a— Iz gledališča. Iz tehn čnih razlogov se mora za nocoj napovedana predstava rKralja na Betajnovi« odložiti na čas po prazn kih. Na to se opozarjajo zlasti abo-Senti reda B. a— Božič in novo leto na Pohorja! Na Zasnežene vrhove Pohorja pelje avtobus Mestnih podjetij za božične praznike in novo leto. Avtobus vozi sedaj ob zadostni udeležbi po banovinski cesti že do žage pod Mariborsko kočo. Na sveti večer odpelje avtobus z Glavnega trga ob 19. Dne 26. t. m. pa ob 7.30. Za one, ki bodo novo leto počakali v pohorskih kočah, pelje avtobus na Silvestrovo zvečer ob 18. tn ob 20. Na novega leta dan ob 7.30. Voznma 20 din v eno smer. Ker bo udeležba velika, priporočamo prijave v pisarni Osrednje postaje na Glavnem trgu (Telefon 22-75). a— Proti navijalcem cen. Mestno tržno nadzorstvo razglaša: Ker se pred božičnimi prazniki vedno prekomerno višajo cene mleku ter mlečnim proizvodom, se prodajalci, kj posečajo Maribor, opozarjajo, da se bo proti navijalcem cen postopalo po zakonu o pobijanju draginje. a— Problem Koroške ceste. V zvezi z načrtom cestnih del za 1939-40 se je v mestnem svetu sprožilo tudi vprašanje potrebe preureditve Koroške ceste. Sreski cestni odbor ima za regulacijo omenjene ceste pripravljenih 700.000 din. Koroška cesta naj bi se po že izgotovoljenem načrtu preuredila tako, da bi bil stik z Mariborskim otokom direktnejši. če bi se našla poleg omenjenega zneska še primerna sredstva, bi se ta načrt lahko uresničil. a— Požarni alarm. V noči na sredo se je dvignil krojaški mojster Josip Lešn'k, ki stanuje v Slovenski ulici 36 in ki ga je prebudil sumljiv ropot na Dalkonu, iz postelje in pohitel na prosto. Videl je, da je leseni dvoriščni balkon v ognju. Marl. borski gasilci so takoj pribrzeli na mesto požara in preprečili razširjenje ognja na ostalo poslopje in bl'žnji kompleks. Ugotovilo se je ,da je nekdo polil z bencinom lesen zaboj, ki je bil na balkonu in ki je bil napolnjen z raznimi celuloznimi igračkami. Pol'clja poizveduje za storilcem. a— Drzen vlom pri belem dnevu. Ko sta se včeraj okrog 14. vrnila tkalski mojster Otmar Bošak in njegova žena domov v Erjavčevo ulico 14, sta našla stanovanje odprto. Slutila sta, da nekaj ni v redu in takoj sta videla, da je bilo v stanovanju vse pretaknjeno in premetano. Ugotov.la sta, da jima je izginil nov črn plašč, zlata damska ura, zlata zapestna ura, popolnoma novi čevlji, dve obleki in drugI predmeti v vrednosti 5 do 6000 din. Tat je bil tako drzen, da se je v stanovanju preoblekel in pustil tam svojo že močno ponošeno obleko. Piav tako je pustil tam tudi p'ašč z začetr»;°ama R. in P. Plašč je na policiji in si ga lastni!: lahko ogleda. Gospodarstvo Zastoj tovornega prometa na nemški meji Maribor, 21. decembra. V železniškem tovornem prometu med Jugoslavijo ln Nemčijo je opažati v zadnjem času hud zastoj. Pokazalo se Je namreč, da nemške železnice zaradi posebnih razmer ne morejo odpremljati vagonov, ki prihajajo Lz Italije preko nagega ozemlja in so namenjeni v Češkoslovaško in druge države. Zaradi tega morajo vagoni po več dni ostati v Mariboru, dokler jih nemška železniška oblastva ne prevzamejo. Graški kolodvor je namreč čisto zatrpan s tovornimi vagoni in zaradi tega odklanja vsak sprejem tovornih vagonov, prihajajočih lz Jugoslavije. Na vseh postajah od špilja do Gradca čakajo tovorni vagoni v celih dolgih vlakih, ker ni na razpolago lokomotiv. Zaradi tega je precej otežkočen tudi tovorni železniški promet med Celjem in Mariborom. Italija pošilja dnevno tovorne vagone preiko našega ozemlja naprej v Nemčijo ln druge države. Mariborska železniška postaja jih ne more odpraviti dalje, ker tudi na drugi strani odklanjajo sprejem. Mimo tega prihaja mnogo vlakov iz notranjosti države z raznim blagom za Nemčijo in druge države. Zaradi velikega zastoja v prometu je zdaj na postajah od Celja do Maribora okrog 500 vagonov, ki čakajo na odpravo. Naša že-ležniška uprava si zelo prizadeva, da spra vi tovorni promet spet v normalni tir. Ce te razmere v kratkem ne bodo urejene, bo vsak tranzitni in drugi promet z Nemčijo ogrožen. Gospodarske vesti = Likvidacija oKrožnih odborov. Predvčerajšnjem je bil po naročilu Zbornice za TOl in po nalogu hanske uprave občni zbor uprave okrožnih odborov v Mariboru. Na dnevnem redu je bilo sklepanje o vprašanju obstoja ah prenehanja delovanja teh odborov Po dalje časa trajajoči debati se je večina odločila za likvidacijo okrožnih odberov obrtniških združenj. Izvoljen je bil likvidacijski odbor, in sicer: dr. Josip Pretnar Franc Bureš, Vinko Lasič, Franc Novak in bivši tajnik okrožnih odborov Florijan Binder. = Dober zaključek žateške hmeljske sezone. Iz Zatca poročajo: Po sporočilu žateške hmeljarske zveze je žateško hmelj-sko sezono smatrati za končano. Promet je bil v preteklem tednu spričo neznatnih zalog pri nadaljnem živahnem zanimanju za blago razmerno majhen. Cene se držijo čvrsto, to je po 108 — 132 mark za stari stot. Hmelj lz leta 1937. je razprodan. Trgoval se je po okoli 105 mark za stari stot. Za letnik 1936., kolikor ga je, zahtevajo hmeljarji 60 do 70 mark. = Pivovarna v Lahkem svečano otvorje-na. Velecenjeni gospod urednik! Glede na članek, priobčen v štev. 284, »Jutra« z dne 8. decembra 1938. na 11. strani v rubriki »Gospodarstvo« pod naslovom »Pivovarna v Laškem svečano otvorjena«, v katerem stoji naslednji pasus: »... nato pa je podpredsednik dr. Roš podal precej zanimivo poročilo o tem, kako je kapitalistična skupina, ki jo je zastopal neki židovski posredovalec iz Zagreba, skušala z raznimi mahinacijami preprečiti novi pivovarniški obrat. Kratka debata, ki ie sledila, je da'a vodstvu s predsednikom Majcnom popolno zadoščenje in mu izrazila zaupanje, da vodi novo pivovarno v prcppeh našega narodnega gospodarstva in gostilničarskega stanu.«, Vas prosim kot zastopnik gospoda dr. inž. Gvidona Mayerja, industrijca v Zagrebu, Pantov-čak 112, na katerega meri kot »židovskega posredovalca iz Zagreba« ta napad, da v smislu zakona o tisku objavite v zakonitem roku in v zakoniti obliki naslednji popravek: V skupini kapitalistov, ki se je pogajala za udeležbo pri Gostiln'čarski pivovarni v Laškem, ni nikakega Žida, temveč so vsi z vštetim posredovalcem jugo-sloven?kl državljani katoMške, oziroma pravoslavne vere. Ta skunina noče preprečiti novega pivovarniškega obrata, marveč hoče le sporazumno z npnot^nežlii-vimi denničarji finančno vzposobiti Gostil-ničarsko pivovarno za njeno nalogo in povečati njen obrat s priključitvijo nove tovarne za izdelovanje jedilnega olja. Zadevna večmesečna po^janj* ki so šla v to smer, da bi se nezadovoljnim delničarjem omo~"*!ta prodaja de?nic po nominalni vrednosti, so se razbila zato. ker so nastopili zastopniki uprave pivovarne nenadoma z zahtevo, da nai se podari Gostil-nlčarskl kreditni zadrugi v Ljubliani. ki jo vodi nekaj članov uprave pivovarne, znespk 2.000.000 din za to protiushigo. da bi dala uprava pivovarne nezadovoljnim delničarjem dovoljenje, da smejo svoje delnice prodati. Skupina g. dr. M*veria ie namreč odklonila to zadp^o. čp$ hi bila raiši pripravljena doprinesti še kako nada^jno žrtev v korist večine deln'čar1ev kakor pa v korist ma^tevilmh zadmžni-kov Gost^ničarske kreditne za*-u«?e ki jo vodijo vodilni člani UTvavne^a sv^a n^ro-varne. Z odličnim spoštovanjem: dr. Oton Fe^tich odvetnik. Borze 21. decembra Na ljubljanski borzi je bila zabeležena neizpiemenjena notica 238 za angleški funt. Isto velja za Zagreb ln Beograd. Na vseh treh borzah so ostali nemški klirinški čeki neizpremenjeni na 14.30. V zagrebškem privatnem kliringu so se grški boni trgovali po 37.50, v beograjskem pa po 37. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda neizpremenjena. Zaključila se ni. V Beogradu pa je bila zaključena po 467.50 (včeraj po 467). V Zagrebu je bil promet le v 6% dalm. agrarnih po 88 DE VIA« Ljubljana. Amsterdam 2396.35 — 2410.95, Berlin 1765.52 — 1779.40, Bruselj 742.44 — 747.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 205.31 — 207.37, New York 4377.87 — 4414.19, Pariz 115.62 — 117.56, Praga 150.69 - 151.79. Trst 231.19 — 234.28. Curih. Beograd 10. Pariz 11.64, London 20.63, New York 442.937, Bruselj 7457.50. Milan 23.2850, Amsterdam 240.70, Berlin 177.25. Stockholm 106.25. Oslo 103.6750. Kobenhavn 92.10, Prasra 15.1250 Varšava 83.62. Bud'mpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. KKKKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 465 — 468, 4% agrarne 59 den., 6% dalm. agrarne 88 — 88.50, 6*/, begiuške 88 — 88.50, 7% stabiliz. 96.50 — 98 50, 7°/» invest. 99 bi., 7*/o Seligman 99 den. 7% Blair 89 — 90, 8°/. Blair 95 — 97; del: nlce: Narodna banka 7800 PAB 220 — 225, Gutmann 40 — 46. Šečerana Osijek 75 '— 100, Osiječka livarna 160 den., Isls 50 bi.. Trbovlje 181 — 185, Jadranska 300. Beograd. Voj. škoda 467-25— 467 50 ( 467 50 4% sever, agrarne 56-75 — 57-25 ( 57>, 4°/« agrarne — (f>0) b°?c dalm. agrarne 88 50 — 89 (88.50), 6"/o begluške 89-75 — 90.25 (90). 7°/o stabiliz, 97 — 98.50. 7% lnivest. 99.25 — 99.75, 7"/o Blair 90 — 90.75 (90), — 8®/« Blair 96 — 97 (96 50). PAB 226 50 — 228 (225), Narodna banka — (7800). Blagovna tržišča *ITO "+ Chlcago (21. t- m.). Začetni tečaji: pšenica za dec. 63 50, za maj 66-1250, za julij 66; turščica za maj 52.25. '+ Wlnnlpeg (22. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 59.1950, za maj 61, aa Julij 616250. + Novosadska blagovna borza (21. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. P&enlca: baška 154 — 157; arem-ska 154 — 156; ln slavonska 154 — 156; banatska 153 — 157. (vse po 78/79 kg ln 2%). Rž: baSka 135 — 13750. Ječmen: baški tn sremski. 64/65 kg 148 — 150: jarl, 68 kg 180 — 185. Ovea: bašld. sremski ln slavonski 160 — 162.50. Turščica: baška, pariteta Indjija in Vršac 95 — 97; baška. pariteta Indjija ln Vršac, sušena 109 — 111. Moka: baška ln banatska »0« ln »Ogg« 240 — 250; »2« 220 — 230: »5« 200 — 210; »6« 180 — 190; »7« 150 — 160; »7 ln pol« 117.50 — 122.50; »8« 112.50 — 115. Fižol: baški ln sremski. brez vreč, 280 — 295. Otrobi: baški, sremski in ba-natski v jutastih vrečah 91 — 100. + Budimpefitanstta terminska borza (21. L m.). Tendenca nestalna. Promet miren. Rž: za mane 14 50 — 14.60. za maj 14.80 — 14.93. Turščica; za maj 14.68 — 14.70. i NEVARNA IGRA Oglejte si film o nevarnih zapletljajih KINO MATICA 21-24 — Danes ob 16. The>? Lin gen, Jennjr Jugo, Harry Lledtke 19. In 21. uri I iiuKurni pregled Obsežni zvezek „Misli in dela „©t> dvajsetletnici Jugoslavije" Nad trideset avtorjev pripoveduje o preteklosti in sedanjosti naše narodne države Ob pojavu 370 strani obsegajočega decembrskega zvezka, ki ga je uredništvo »Misli in dela« posvetilo 201etnici Ju-gos avije, se moramo predvsem vprašati: Ali je še katera jugoslov. revija izdala ob tem jubileju zvezek takega obsega ln take vsebinske teže? Odgovor na to vprašanje ni težaven. Vsaj doslej ni nobena beograjska ali zagrebška, sarajevska ali no-vosadska revija posvetila posebnega zvezka prvemu dvajsetletju narodne države in nič ne kaže, da bi katera pripravljala kaj takega. Pojdimo preko tega značilnega dejstva brez komentarja. Revija »Misel in delo« je opravila jubi'ejno nalogo za vse druge in združila okrog svojega zvezka tudi nekatere sodelavce iz nekaterih drugih delov države. Tako se Je decembrska številka slovenske revije razširila v pravi zbornik, v katerem so slovenski prispevki združeni s srbskohrvatskimi ln tvorijo mnogostranski pregled naše politične. socia'ne in kulturne preteklosti in sedanjosti. Uredništvo »Misli ln dela« Je poverilo ureditev te posebne številke mlademu po-blicistu dr. Branku V r č o n u, ki je zbral okrog trideset sotrudnikov ln 32 prispevkov. Smiselna, programatsko utemeljena razdelitev gradiva v dva dela: »Iz bojev za našo samostojnost« in »Dvajset let v svobodi« je omogočala pregledno ureditev dospelega gradiva, uvodne besede ln sklone misli pa so vse to zvezale v celoto. Te celote kaipak nI razumeti v smislu neke zaključenosti, kajti revija Je tudi v tej zborniki ohlikj ostala revila. ne pa sistematično zgrajena monografija o dvajsetletnici Jugoslavije. Informativni pregled, spomini in Ideološki članki bi se lahko razšjrTi v nedogledrost, zato je bilo treba v tem okviru pH* plati sw.o naivažnel-še in zaokrožiti celotno podobo z naišlrši-mi potezami TOj"b priložnostnemu značaju večine prispevkov je Pa ob urednikovem ve?čem prizadevanji n^^a pobVVacila ki bo osfala ne le v slovenski, marveč sploh v jueoolov. publ'cM'čri< tra len dokaz slovp^Ve pokornosti nasproti dvaj-sefetnici tiste države, v k**0*-* vHimo ed:no re^rio moeo*o državo Slo- vencev, Hrvatov in hov. ★ Prostor, ki ga določa časniški okvir, je pretesen, da bi mo^li o^tmejp prikazati VSO V?oV,ino te 73 "^n" Na1 se torej omejimo na nekatere poteze, ki karak-teriri^ajo mogočni zvezpk »M5sli ln dela« »Verujemo da n?>*a si _ pobti-(>. meniva. da bo v^o srp*'"' — družina naša le če ti boš večna — kot- luč, ki gre od vzhoda do tp^o^o« v tei k't.''f Trsoma zrezka Tako so «vi<-nn« Vonrp knj-'"^ o irffr-tnrl*o ri9 te- mo V snw»i,ii Tsm«sanp mo-^rvir, frvtnf.4 VP^O PrP'' T11 —f t Prt r-—— * - f. «— rt Jf ml- «Mr"i ki z niiml ne bo mo^pl vsakdo so-^lf^ati. 7"r—An miKovoio osebno orle^rnp po/?o'""vrt«** v •'ifi n«" skun- r^-rt venda* se v posameznih -» uje- majo. STr^V-,,1- rf^nptro vai-set let«, ki iz preteklosti ln sedanjosti začrtuje 15n,'i? bodočnosti. Ni samo naključje. da ie zadnia na^lašena beseda m 1 a-d i n a K^tl nj°na n^lT^a bo da m-ivaru-ie pr'^ohitve sp^niep"« rodu mo umel' aH mos^i rešsti. Prvi del »Iz bolev za n«>5o samostojnost« ima pretp?no mpmo^rovi •mofin]. Rasto Pustoslemšek prin<">ve<*"ie pod naslovom »Ko smo pri prav1 jali pota ...« mnoee, tudi doslej še neznane podrobnosti o predvoinih zvezah in stik:h med Ljubljano ln Beogradom. Isti avtor je prispeval podatke in komentar k malo znani nubli-kaciii avstrijskega vrhovnega armadnega poveljstva, ki označuje jugoslov. gibanje med našimi ameriškimi rojaki. Dr. Niko Z u p a n i č je bil v naivečji meri poklican, da v dal'šem prispevku »Pojav obnovljenega jugoslovenstva ob nast Od k državljanski vzs-oH (Jelo Janežič) poleer drugega dela že omenjenega članka dr. B. Voš-njaka. * Našteta so b*1a vr^idel le Imena ln naslovi člankov te obsežne publikacije in vendar je obseg nasega prikaza prestopil običajne meje. Marsikatera izmed tu ob-iavlien'h razprav bi bila vredna posebnega poročila, k tel aM o^i •» bo treba še vrniti. Lepa zamisel uredništva »Misli in dela« je obrodila še lenši sad. Po dolgem času so se zopet združili s-jal in — izginil. Čez več mesecev sta se srečala v Fila-dclfiji. George se je kesa! svojega bega pred poročnim uradnikom in snova sta določila dan poroke. Toda na dan poroke ni bilo Georgea nikjer dobiti, kakor da se je vdrl v zemljo. Spet si je bil premislil. Ista komedija se je ponovila leto dni pozneje v Newyorku. S težavo je George pregovoril Elo, da bi poskusila še enkrat z njim, in spet jo v zadnji minuti izginil kakor kafra. To pa ga ni motilo da bi ne začel nekoliko tednov pozneje Elice bombardi ati s prošnjami in ljubezenskimi pismi Moledovanje za odpuščanje je imelo uspeh in spet je šlo vse dobro — do poročnega dne. Tega dne pa m bilo sile. ki bi spravila muhastega zaročenca iz postelje. Da se jo poroka po dveh nadaljnjih brezuspešnih poskusih in sedemletnem zaročništvu sedaj v Atlantik Cityju vendarle zgodila in še brez motnje, dokazuje po eni strani, da vodi potrpljenje vedno do cilja, po drugi strani pa, da nihče ne udide svoji usodi. Mesto ,,angelov" Kakor poročajo iz Los Angelesa (Angelskega mesta), je ondotna policija v zadnjem letu aretirala 280 tisoč oseb. t. j. petino celokupnega mestnega prebivalstva. Voda zsnrzuje Škoda zaradi mraza Mrzli val, ki je zadnje dni pritisnil Iz Sibirije v Evropo, je povzročil ponekod veliko škodo. Tako je n. pr. morala mestna elektrarna v Vilnu ustaviti obrat V bližini Zeebriiggeja se je razpočil rezervoar sladkornega sirupa, ki je vseboval 5 tisoč ton sladke snovi. Eksplodiral pa je tudi rezervoar s 140 tonami kreozota. Podzemska železnica v Chicagu V Chicagu ao začeli graditi podzemsko železnico, za katero so imeli načrte že trideset let Dela so preračunana na 40 milijonov dolarjev Ln bodo končana L 1940. Dobitek ga je ugonobil V Bukarešti je na žalosten način končal 34-letni uradnik Franz \Valdner z Dunaja. Možaikar je igral v loteriji in je zadel več stotisoč lejev. Od veselja nad dobitkom je priredil gostijo in orgije, pri katerih je umrl zaradi zastrupi jen ja z alkoholom. »Kaj res ' i videti Llm? je. če hočete (. vFlic et Rac«); Ljubezenska zgodba Friderik Szaba, stavec v neki budimpe-štanski tiskarni, je prejel zjutraj pismo svoje zaročenke, v katerem mu je sporočala, da razveljavlja zaroko. Odšel je na delo. Prvo, kar je storil v svoji žalosti, je bilo to, da je postavil z 2 cm visokimi črkami ime svoje nezveste izvoljenke — in ga požrl Očitno se je hotel maščevati na poseben način. Četrt ure pozneje so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Ob 9. je prejelo dekle, ki je bilo do tega dne njegova zaročenka, hudo vest Vsa skesana je stekla v bolnišnico. Tri uro je moral čakati, da 6o jo pustili k njemu. Szaba sicer še ni mogel govoriti, toda prizor. kako sta se pobotala, je bil ganljiv. Do 10. zvečer je potem čakala v predsobi, dokler ji niso povedali, da je smrtna nevarnost odstranjena Sedaj ni srečnemu zaključku te ljubezenske igre ničesar več na poti. General Faucher zapustil Prago Odhod moža, ki je vzgojil rod sposobnih oficirjev Milo iz kavine gošče Kemija zna Izkoristiti vse. Njene umet. nije prekašajo spretnosti najslavnejših čarovnikov. Iz kavine gošče se ne da n. pr. brati samo bodočnost, temveč še zanesljiveje Je mogoče iz nje pridobivati olje in tol Sčo, iz česar se da pripraviti spet milo. Doslej je bik" zbiranje kavine gošče zvezano le s prevelikimi zamudami in stroški, čeprav so v neki berlinski kemični tovarni že do danes izdelovali milo lz kavine gošče Tovarna je dobivala »sirovino« iz gostinskih veleobratov. Sedaj so hitlerjevske oblasti odredile zbiranje kavine gošče po berlinskih šolah, prav za prav v Berlinu-Tempelhofu, kjer stoji omenjena tovarna. Na vseh šolskih dvoriščih stoje posebna vedra, v katera zlivajo šolarji vse ostanke svoje domače kavine produkcije. Tega je posebno vesel tudi tisti oddelek berlinskega magistrata, ki skrbi za kanalizacijo, kajti doslej Je bilo tako, da so gospodinje kavino gr>ščo zlivale v odtoke, pa se je zbirala in lepila po ceveh, kjer jo je bilo težko spraviti naprej. Ženski Saljapin" — Romantično in pustolovsko življenje Nadje Plevicke Avstralsko zlato V Avstraliji so ponovno odkrili ležišča zlata, preden so se odločili, da jih bodo izkoriščali že 1. 1820. so prvič odkrili zlato. Avstralija je bila tedaj še kazenska kolonija in trop zločincev je pod varnim nadzorstvom delal neko cesto ob bregu Ribje reke v Novem Južnem Walesu. Tedaj je neki paznik zagledal jetnika, ki ni delal in samo opazoval nekaj v svoji roki. Ko je stopil k njemu, mu Je pokazal majhno kepo zlata, ki jo je bil jetnik našel v zemlji. Nihče mu ni verjel. Menih so, da je bil kaznjenec ukradel zlato uro ln jo pretopil. Za kazen so ga izšibali. Leta 1823. je odkril zlato zemljemerec MacBryan v pesku Botaničnega zaliva. Oblasti so morale sedaj verjeti, pa so o stvari rajši molčale, ker so se bale za svoja mesta in pa navala pustolovcev. Novo odkritje zlata 1. 1830. je napravilo pač nekaj senzacije, toda šele ugotovitve nekega kalifornijskega geologa L 1851. so povzročile zlato mrzlico, ki Je preobrnila avstralsko zgodovino, sto tisoči naseljencev so prihajali v deželo in ji dali nov obraz. „Cyrano de Bergerac" doma Velik ogenj v Brooklynu V pomorskem arzenalu v Brooklynu Je te dni izbruhnil velik požar. Ogenj "je nastal v oddelku za pogonski material in se je kmalu razširil tudi na oddelek za filme. Ta dva oddelka sta zgorela popolnoma kljub takojšnji gasilski intervenciji. Pri gašenju so sodelovali vsi oddelki pomorskih gasilcev v Newyorku. Požar je gledalo na deset tisoče ljudi, škoda je ogromna. Drama v kabaretu Rumunska plemenitašinja Lahovari, nečakinja znanega rumunskega politika istega imena, je te dni zgorela v nekem nočnem zabavišču. Prižgala si je cigareto, po neprevidnosti pa se ji je vnela obleka. Ognja niso mogli pogasiti in ko so nesrečnico pripeljali v bolnišnico, ni bilo nobenega upanja, da bi ji m~gli re"H: življenje s po močjo zdrav.iikotf. Umrla je v groznih lečinah. l Prizor iz slovite Rostandove heroične komedije v balkonski sceni, ko nastopajo Cyrano, Kristijan in Roksana. Tako so to stvar odigrali na odru pariške »Comedie , Francalse« češkoslovaški minister za narodno obrambo general Sirovy se je te dni poslovil od bivšega šefa francoske vojaške misije v Pragi, generala Fauchera, ki je zaradi razpusta misije odstopil in odpotoval domov v Francijo. General Faucher je bil tisti francoski oficir, ki se je z vso ljubeznijo oklenil Češkoslovaške ter se je v znani septembrski I krizi tudi stavil praški vladi ves na razpolago. šel je oelo tako daleč, da je podal ostavko na svoj čin v francoski vojski ter se priključil češkoslovaški armadi. Francoski general je preživel dve desetletji med Cehi. Naučil se je češkega jezika, ki ga brezhibno obvlada. Leta 1919 se je hrabro boril na slovaškem ozemlju in je bil za svojo hrabrost pozneje odlikovan. Na čelo francoske vojaške misije v Pragi Je stopil 1. 1926 V tem svojstvu je vzgojil vrsto sposobnih češkoslovaških oficirjev, zlasti v tehnični stroki. Tehnična fakulteta v Brnu mu je zaradi tega podelila naslov častnega doktorja. Plevicka v dobi, ko Je nastopala kot pevka v Rusiji Pariški porotniki so nekdaj sftovečo ru- eko pevko Nadjo Plevi cko- S k ob 1 ino vo obsodili, kakor smo že poročali, zavoljo sodelovanja pri ugrabitvi generala Millerja, na dvajset let ječe. Izginoli general Miller je imel pomembno vlogo v boju proti boljševizmu. Ob razpadu carske Rusije in izpraznitvi Krima je odšel za polarni krog, kjeT je na skrajnem koncu ruske države, v tedaj še nepomembnem ribiškem gnezdil Murmansku ob sodelovanju antante organiziral odpor proti boljševikom. Dve leti se je držal, prostovoljci so se javljali v njegovo vojsko od vseh strani in Angleži ter Francozi so jih za prvi čas opremljali z vsem potrebnim. Več pa antanta za Millerja in njegove ljudi ni storila. Izogibala se je vsakega odločilnega koraka in na kakšno ofenzivo ni bilo misliti. Ko so se Angleži in Francozi v poletju 1919. nazadnje umaknili, ni Miller ju preostalo drugo, nego da je šel raz-o:a-an za njimi. V Parizu je potem organiziral zvezo bivših ruskih bojevnikov, ki jo je vodil do svojega skrivnostnega konca. Žena generala Skoblina, najožjega Mil- lerjevega sodelavca, ki je po Millerjevi ugrabitvi sprva izginila, a so jo sedaj obsodili. ima za seboj dokaj romantično preteklost Po vsej Rusiji so jo v zadnjih predvojnih letih poznal' kot »ženskega Ša-Ijapina«. Tej ženski iz ljudstva je bilo namenjeno, da je malo upoštevano rusko narodno pesem spravila spet do časti. Kot 12-letno kmečko dekle je Nadja Plevicka pobegnila iz rodne vasi v okrožno mesto. Da ne bi umrla od gladu, je pela po cestah. Potem je v zboru ljudskih pevcev romala iz mesta v mesto in je prepevala s svojim krasnim glasom pred bogatimi trgovci in dobičkarji. Po desetih letih nestalnega življenja jo je obšla musel. da bi nastopila kot solistka Šaljapin, ki jo je slučajno slišal, je bil navdušen nad načinom, kako je pesmi predvajala, čeprav ni poznala niti not. Ko je postala slavna In »1 nabrala celo imetje, se je vrnila v svojo vas, kjer si je kupila zemljišče. Med vojno je odšla kot bolniška strežnica na fronto. Kot navidezna smrtna sovražnica rdečih se je potem udeležila državljanske vojne na strani belogardistov. Poročila se je s častnikom, poznejšim generalom Skoblinom in ustvarila pesem »Zasnežena si, mati Rusija«, ki se ob njenih zvokih zasolzijo oči vsem ruskim beguncem, ker jih spominja na izgubljeno domovino. Kakor strela z jasnega je zadela kroge ruskih emigrantov vest. da je ta ženska, ki je bila videti vedno najhujša nasprotnica boljševiškega režima in ki je po svojem možu imela velik vpliv v ruski emigrantski organizaciji, v resnici skrivna agentka Moskve, da je že L 1918. bila v službi krvnika Džerdžinskega in da ji gre po priliki glavna vloga pri ugrabitvi generala Millerja. Mnogi še danes tega ne morejo verjeti. Toda preiskava je spravila na dan stvari, po katerih je v to težko dvomiti, in razprava, ki je bila polna razburljivih senzacij, je ta sum samo potrdila. Kakor je bilo spočetka neverjetno, tako je danes gotovo, da je Plevicka igrala dvojno igro in da je mnogo let na najbolj grd način izdajala svoje rojake brez domovine, ki so ji zaupali. V ruski duši so pač mnogi prepadi — in sovjetski dena..» ima tudi svoje vabe... Naše gledališče drama Četrtek, 22.: Labodka. Red A. ^ Petek. 23.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 24.: Zaprto. Nedelja, 25. ob 15.: Kralj a neba. Izven. Znižane cene od 20. din. Ob 20. Dobrudža. Izven. Znižane cen« od 20. din navzdoL Ponedeljek, 26. ob 15.: Pikica tn Tonček. Mladinska predstava. Premiera. Izven Znižane cene od 20 din navzdoL Ob 20. Stene na Niskavuorlju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: Dobrudža. Red Sreda. OPERA Četrtek, 22.: Ljubavm napoj. (Kapljice za ljubezen). Gostovanje tenorista Chrtsty Solarija. Red Četrtek. Petek, 23.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 24.: Zaprto. Nedelja, 25. ob 15.: Roxy. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Tra-vlata. Gostuje ga. Gjungjenac. Izven. Ponedeljek, 26. ob 15.: Madame Butterfly. Gostuje gospa Gjungjenac. Izven. Ob 20. Frasquita. Premiera. Izven. Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: Boheme. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac. Red B. O božičnih praznikih bo gostovala ga. Zlata Gjungjenac-Gavella v Verdijevi operi »Traviata«. 6ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 25. ob 20.15: Vdova Rošlinka. ponedeljek, 26. ob 15.15: Vdova Rošlinka. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 22. Zaprto. Petek, 23. Zaprto. *. ■ Sobota, 24. Zaprto. RADIO Cetrtefe 22. decembra Ljubljana 12: To in ono (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. —13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Slavnostne koračnice (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). ■— 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Zasluga jugoslcv. dobrav olj cev za naše osvobojen je. 19.50: 10 minut zabave. — 20: Koncert s sodelovanjem g. Draga Žagarja in Radijskega orkestra. — 21.30: Kozaške pesmi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet mandolin. Beograd 18 30: Plošče. — 20: Humor. «— 21: Operne arije. — 21.30: Trio pihaL — 22.15: Nadaljevanje koncerta. — Zagreb 20: Nabožna glasba. — 21: Plošče. — 22: Plea. — Praga 19.20: Stare božične pesmi. — 20: Zvočna igra. — 21: Orkester, flavta in mešani zbor. — 22.20: Plošče. — yaršava 21: Zvočne slike. — 21.30: Zborovsko petja. — 23.05: Komorne skladbe. — Sofija 17.30: Vojaška godba in godalni orkester. — 19: Klavir. — 20.55: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 17: Lahka glasba. — 20.10: Koncert po željah. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Iz Puccini-jevih oper. — 2010: Lahka in plesna muzika s plošč. — 22.30: Kakor Dunaj. — Miinchen 19.15: Koncert po željah. 2010: Leharjeva opereta »Paganini«. — 22.50: 2,1 ali orkester ln citre. — Pariz 19.30: Orgelski koncert. — 20.30: Pevska ura. — 5:0.45: Zvočna igra. — 23.45: Lahka ln plesna muzika s plošč. INSERIRAJTE V „JUTRU"! o t aro /in mlado se rado zbira pod božičnim drevescem in preživlja skupaj lepe praznične dneve. Otroke, ki se igrajo pod drevescem, radostne obraze in veselje, vse zamorete ohraniti na sliki a SUPER IKONTOM 6x6 tvrdke ZEISS IKON. Ta aparat formata 6x6 ima vse prednosti, ki odlikujejo aparate malega formata. Vsak boljši fototrgovec vam zamore pokazati ta aparat, a obširen prospekt morete dobiti brezplačno pri tvrdki M. PAVLOVIČ — Beograd — Milorada Draškoviča 9. DARILO KI VAM bo prirasto k srcu! PRECIZNA URA vodeča svetovna znamka, odslej v vseh strokovnih prodajalnah. INSERIRAJTE V »JUTRU« I tJLAGO za tapecirana najnovejše vzorce samo pn Sever« Marlfin tre 2 ZA BOŽIČ PRIMERNA DARILA ima krasno izbiro na zalogi za vsako ceno tvrdka F. I. Gorlčar, Ljubljana, sv. Petra c. 29 In in sicer: ZA GOSPODE: modne ln športne srajce v vseh kvalitetah, zimske pldžame In spalne srajce, spodnje hlače, navadno in Benger triko perilo, pletenine, kravate, šale, krasne žepne robce itd. ZA DAME: Jutranje halje, domače obleke, predpasnike bele lz batlsta in šifona, barvaste in klotaste, svilene in flanel spalne srajce in pidžame, svileno ln mako triko perilo, ovratne rute, žepne robce, nogavice, rokavice, pletene jopice itd. Kdor kupi pri nas nad din 100.— dobi svilen robček, ako se sklicuje ua ta inserat! Lepšega darila si ne morete misliti! Ako bi radi, da se bodo vsi tisti, ld so Vam pri srcu, zares radovali Vaiega božičnega darila, potlej si v seznama daril zabeležite polnilno pero "Milionar" primerno za staro in mlado. To darilo jim bo za vse življenje priraslo k srcu kot dragocen spomin na Vas I Očarajoča lepota ▼ njegovem stila in barvi, iskreča — svetla podoba — . Pero je v vsej svoji dolžini prozorno, zmerom kaže gladino črnila, da Vas ne more iznenaditi, kadar poide, čudovito pero iz solidnega zlata čegar konica je prevlečena z dragocenim osml-jevim indijem, ki jamči 25 let dovršeno pisanje, lep polnilni svinčnik dopolnjuje celotno garnituro. Posetite kako boljSo trgovino polnilnih peres in si še danas poiščite katero izmed zbranih daril, ki bo za vsakogar iz Vašega seznama. Pazite da bo na njem ime ** Parker" pa puščičasta zaponka. Srečen Božič I btMM Hwrmnt e«m>i "Ht* UTi^lj® C&JL Jn^A IFaeumatie m Violine kitare ld druga glasbi 'a. od šopkih de orvovrstnlh instrumentov stru ne Ui po crebžčine doblr« v veliki tzb°n najcenejše pri W ARBINBK, LJOBLJANA Miklošičev« ceata i Dri FrančiSkan^kj cerkvi Prodaja tn tepnsn]anj» >—- Statvene > mclstre sposobne ln IzkuSene, ISCE velika tkalnica pisanega bombažnega blaga. Samo reflektantje s dolgoletno prakso ter s prvovrstnim tehničnim znanjem naj naslovijo ponudbe na ogl. odd. «Jutra« pod »Tekstilec«. V Zagrebu enonadslropna trgovska hiša s trgovino mešanega blaga ln gostilno, obstoječa že 10 let, površina zemljišča je 468.— m2, zidane površine 200 m2. Pod vso hišo svetle in suhe betonirane kleti. V I. nadstropju stanovanje 5 sob s kopalnico in pritiklinami. — Hiša stoji na zelo prometnem prostoru, a je obkrožena od več velikih tovaren in je zato bodočnost zasi-gurana. Proda se pod ceno, potrebno je din 450.000, dočim je hipoteka din 150 000 z 6%. — Nujne pismene pomHbe pod »51744« na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9. Občina liubliaca Mestni pogrebni zavod # Za vedno nas je zapustila rožica, pokošena od smrti v dobi najlepšega razvoja, naša zlata DORICA JAMŠEK učenka II. razreda meščanske šole v Šiški Nenadomestljivega srčka bomo spremili na zadnji poti v petek, dne 23. decembra 1938, ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Celjska ul. 19, Bežigrad k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. decembra 1938. JAMSEK ALBINA in MARIJAN, mamica in očka; MAR IJ A N ČEK, JANEZ, METKA, GIZELA in MARIJA, brata in sestre. uspehov na en oglas ? »JUTRU« Smuči MEHANIČNO GARANTIRANO DOVRŠEN humerni svinčniki N O T T E B I D I II O, GUNDUllČEVA al « ZAGREB D,n* 35*' ____ _ mmummiIU. ljubuam, DAIMI« 13 iJCdcr e$lašuje — ta napreduje t IN VSE ZIMSKOŠPORTNE POTREBŠČINE NAJUGODNEJE DOBITE PRI BAN J Al LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20. m EZK02MCTIKE Mednarodna špedicija p r e v z e m a OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 T U H K LJUBLJANA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili ln to hitro ter po nizki ceni. Masarykova cesta 9 (na-spioti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 Prosto favno skladišče prevzema VSKLADIŠČENJE raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba Inkaso-povzetij. Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon: 30-73. SERIRAJ V ..JIJTRU"! Globoke žalosti potrti, naznanjamo v svojem imenu, kakor tudi v imenu bratov, sestra, svakov in svakinj, nečakov in nečakinj, da je danes ob 9. url dopoldne previden s svetotaj-stvi umrl naš predobri oče, gospod CIRIL DOLENC KAPETAN IN RAVNATELJ V POKOJU Pogreb bo v petek, dne 23. decembra 1938 ob 2. uri pop. izpred mrliSke veže državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. decembra 1938. Žalujoči otroci: VANDA, IRENA, MATJANKO, TONE. MnTm Dogrehtv nvort Občin« I.inl lian« URADNIŠTVO TEHNIČNEGA ODDELKA KRALJ. BANSKE UPRAVE sporoča žalostno vest, da je po kratki bolezni umrl gospod ing. Josip Burger TEHNIČNI VIŠJI PRISTAV. Dragega tovarlSa, ki ga bomo ohranili v najboljšem spominu, spremimo v četrtek, dne 22. decembra 1938 ob 16. uri od mrtvaške veže obče državne bolnice k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. decembra 1938. „Morana" daje večno mladost ln lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od SO—40 let hormon mišje žleze, dlo 50.—, za žene od 18 -30 let vitamin krem visoko gorja din 40.—, lesni hormon krem za nagubano ln suho kožo din 50.— Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne »Saje, din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—. Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege ln madeže din 50.— Rdeči lo v vseh nijansah za ustna ln lica din 20.—. Puder v vseh nijansah, Škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno Bog je poklical k sebi po kratki ln mučni bolezni 7 38. letu starosti, previdenega s svetimi zakramenti c svoji ljubljeni hčerki Marinki po večno plačilo v kraljestvo milosti in miru, nam ljubljenega nenadomestljivega moža, očeta, sina, brata gospoda Ing. arh« Jožeta Burgerja Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v četrtek ob 4. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani v petek, dne 22. t. m. ob 7. uri zjutraj. Vsem znancem ln prijateljem ga priporočamo v molitev. LJubljana, Ribnica, Brooklyn, 20. decembra 1938. r; PAVLA, žena; J02E, sin; družine: BURGER, STREHOVEC, ŽAGAR, KUMELJ, KIKL. F. G. > i 17 Strel o grajski Iiniižnici Roman »Tedaj se je zlagal. Prodajalna je moja. Njegov stric sem, B. Smith.« »Ali vi odpravljate pisma, ki jih tukaj oddajajo?« »Ne. Moj brat.« »To je najbrže gospod A. Smith«, se je Beef z grozo pošalil. »Zakaj?« »Ne?« »Ne. Z. Smith. Zaharija mu je ime.« »Bi lahko govoril z njim?« »Tedaj se morate obrniti.« »Zakaj?« se je iztrgalo Beefu. »Za vašim hrbtom sedi.« Se precej časa je trajalo, preden je Beef sredi obče zmede jezikov dognal, da pošiljajo, vsa pisma za Thomasa Jonesa naprej, na naslov L. Smitha, 203, Arthur Road, Clapham. Prejemnik se ni bil nikoli osebno zglasil v prodajalni, ampak je vsaki-krat pismeno poslal navodilo zastran odprave pisem na drugi naslov. Čez štiri dni je stopil Beef v uradno sobo Johna Mereditha in mu podal poročilo. Pošto za Thomasa Jonesa so pošiljali iz Claphama v tretjo prodajalno, ki je bila v Aldgatu; tu se je sled nehavala. Tudi v Aldgatu ni prihajal po pisma prejemnik sam, ampak je pošiljal ponje kakega dečka z ulice, vsakikrat drugega. »Ali dado pisma vsakomur, kdor pride ln Jih zahteva?« »Ne, sir. Mož dA dečku zmerom listek s seboj.« »Imate kak primer njegove pisave?« Višji nadzornik si je pazljivo ogledal listič, ki mu ga je molil Beef »Hm. Pisava je izpremenjena. S tem si ne moremo bogvekaj pomagati. Vsekako pa de-nem ta listek za zdaj v predal. In zdaj povejte, kako je bilo v Windsorju!« »V sredo ob eni sedem in trideset sem se odpeljal s postaje Waterloo — « »Vem, da niste šli peš. Prizanesite mi te podrobnosti! Kaj ste dognali o Fawcettu?« »Na srečo, sir, je gostilničar pri .Merjascu', nedaleč od Fawcettovih, moj stari znanec. »Res, Beef, koliko sem vam dolžan?« je vprašal John in segel po listnico. »Deset funtov«, je nesramno odvrnil narednik. »Bog nebeški! Kaj ste se kopali v pivu?« »Da, sir, veste, mož je rajši govoril, če sem pil pri njem.« 'Meredith je vzdihnil in podal naredniku dva bankovca po funtu. »Nu, dalje!« »Videti je, sir, da mladi Fawcett še vedno nima službe. Gostilničar, moj stari prijatelj, pravi, da fant mnogo pije.« »Ste zvedeli, ali ima kje bančni račun?« »Da, sir. Ne, nima ga.« »Zanesljivo ne? Nikjer?« »Zanesljivo ne, sir. In zastran pisem sem vse pretaknil.« »Kako ste to napravili?« »Gostilničarjev sin, sir, hodi z dekletom, ki služi pri Fawcettovih. Tako sem zvedel, kdaj bo hiša Lepa, praktična darila si nabavite za Božič v znani manufakturni veletrgovini E. MIKLAUC »Pri škofu" Lingarjeva ul. LJUBLJANA VELIKA IZBIRA OSTANKOV SVILENEGA, VOLNENEGA IN PERILNEGA BLAGA PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH. Pred Škofijo 1 06LA§1 Vozne rede iščemo! Kdor Ima vozne rede Izpred 30, 50 ali več let nazaj ln Je voljan Jih dati za par dni na razpolago proti odškodnini, naj pošlje svojo ponudbo z navedbo letnikov voznih redov ln odškodninskih zahtev na po-sicvalnice Jutra pod šli io »Vozi red.« 32446-18 Službo dobi Manufakturista prvorvstnega sposobnega zi detajl, kot vodja deloma kot aranžer. Pred-nest Ima avtovozat, takoj sprejme veletrgovina v prometnem mestu. Fonudoe pod »Aranžer« na ogl. odd. Jutra. 32451-1 Knjigovodkinja perfektna bilancistka, zmožna korespondence, stenografije, strojepisja, z večletno nrakso. iSče službe za takoj ali pozneje proti mesečni plači vsaj din 800. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nenadkriljiva moč«. 32437-2 Fant izučen urarstva, vajen vjeh hišnih del išče kakršnekoli službe tudi za samo hrano in stanovanje za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten fant«. 32421-2 Pouk Ponavljalni tečaj čez božične počitnice priredi za nižješolce prof. dr. Rožman, Medvedova 5b. 32385-4 Oblačila Črno moško suknjo prodam skoraj novo in za deklico 15 let staro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32418-13 Pomočnico - krojačico ti. izdelavo damskih oblek, iiče prvorazreden modni salon. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj nastop«. 32436-1 Rudarski nadzorniki mlajši. po mogočnosti z rudarsko šolo, dobijo mesto v rudniku premoga. Pch nudbe s priporočili pošljite na Prometno banko, Beo-crad, poštni predal 204. 32065-1 Ekonom - vrtnar razumen živinorejec, dobi takoi mesto — Mora hiti mlad in poročen Dobri jahači imaio prednost. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Upravitelj«. 32388-1 Inteligentno dekle brez staršev, z nekai pisarniške prakse, išče sebi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilna 18«. 32423-2 Tečaj za stenografijo (šestmesečni) priredi Trgovsko učilišče n .cenogril-ski institut ROBIDA. Liub Ijana, Trnovska ul. 15. — Poučuje ga. piot. Robidova Učnina nizka. Uspeh zajamčen. Začetek; lanuarja 1939. Pojasnila » pisarni: učilišča: Liubljana, Trnovska ul. 15. 52355-4 Tečaj za strojepisje priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Novi moderni stro ji. Najnovejša učna meto da. Začetek: januarja 1939. Pojasnila v pisarni čil'šča • Ljubljana, Trnovska ul, 15. 32356-4 Dragocenost Vsakovrstno zlato supuje po najvišjih Cenah CERNE — jnvelir jubijana. VVoltova ai INSERIRAJTE V »JUTRU« ! G. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 31 To seveda ni bilo vljudno, a pomisliti je treba, da je šlo za življenje treh ljudi, in v takem primeru ni časa za prerekanje. Jadrno so privezali dolgo vrv za motvoz, ki je držal balončke vkup, ter jo spustili ob stebru v višavo. Kapitan je s kopitom svoje puške pritegnil vrv k sebi in jo pričvrstil. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja Radio ladioaparati od din 750 naprej, nove tipe banjai, Ljubljana Miklošičeva 20. 24390-9 Klavir odlifne znamke. Izvrstno ohranjen, črn, — izredno ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32406-26 Planine in kratke klavirje najnovejših modelov po brezkonkurenčnih cenah — nudi F Bodner. Maribor. Gosposka 40. — Tudi na obroke. 28720-26 Darila xa male ua velike gitare, harmonike violine i. dr. najceneiše pri M. MODIC LJubljana, Cojzova c. 9. 399 2f iT* Ki j Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger v največji izbiri po razpro-dajnih cenah dobite v Dalmatinovi 10, nasproti hotela Štruklja. 3 otomane ln dva šivalna povezljiva stroja proda tvrdka ABC, Medvedova 8, tel. 24-44, poleg gor. ko. lodvora. 32447-6 Najlepša božična darila po nizkih cenah Vam nudi JOS. SNOJ manufaktura, Tyrševa 17. 32443-6 Smuči in sanke najboljše dobite pri izdelovalcu Fajfarju, Ljubljana, Trnovska 25, tel. 34-10. 32126-6 Orehova jedrca in fižol nudi SEVER & Co., Liub liana. Gosposvetska J. 32100-6 Oprane cunje mehke tanke \ relik.o komadih kupujem. Čemažai fosip, Ljubljana, Igriška 6. 388-7 Pohištvo Moderno spalnico šperano v imitacij, orehove korenine, fino lakirano, poceni proda Krže, pohištvo, Vrhnika Ogleda se na skladišču v Ljubljani. Prečna ulica 6. 32389-12 Potitvo novo ln že rabljeno, fci ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo, sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporo iite nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohi štva v naš komisijski oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan, Ljub ijana, Tyrševa cesta 12 79 12 Avl moto Motorno kolo znamke Indian 600 ccm, generalno obnovljen, poceni proda F. Cotič, Hrenova ul. 7, Ljubljana. 32457-10 Avtomobilisti, motociklisti pozor! Bencinska črpalka m zračna sesaljka od 6. ure ziuttaj do 9. ure zvečer kakor tudi ob praznikih neprenehoma redno posluje. Justin Gu-shnčič, Tattenbachova 14. 32458-30 Gospa inteligentna, podjetna, prevzame buffet, gostilno, mlekarno ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tudi udeležba«. 32448-19 Gostilno prodam v centru Ljubljane radi odhoda v Zagreb. Pismene ponudbe na ogl odd Jutra pod »Proda se takoj«. 32427-19 Posest Hišo - vilo v Ljubliani, večstanovanj-sko, kupim. Pogot, da je solidno zgrajena Ponudbe pod značko »Do 400.000« na ogl. odd. Jutra 32397-20 Večje itevilo parce! kompleksov, posestev gozdov, trgovskih ln pa stanovanjsklb hiš ter vil ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludviv Cesta 29 oktobra 6. Te lefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni cenite 1J za nasvete brezplač no na razpolago. 25-30 Dvosob. stanovanje s kopalnico in vsemi priti-klinami, oddam 1. januarja. Ažbetova 28. Pod Rožnikom. 32407-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in vrtom, oddam. Staretova ulica, nova stavba. Trnovo. »2402-21 Sobo odda Sobo z vhodom • stopniifa takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 52453-23 Prazno sobo s kopalnico in verando odda Hranilni in posojilni konzorcij. Gajeva 9. 32433-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, od dam v Trnovem. Staretova ulica, nova stavba. 32403-23 Sobe išče Opremljeno sobo išče gospod v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sofort beziehbar«. 32434-23a Dijaške »obe Dijaka nižjdolca sprejmem ▼ dobro in skrbno oskrbo. Pomoč pri učeniu. Klavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. K 32426-22 VAPPilMt Sealyham terierje čistokrvne, mlade, iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Br. 55«. 52413-27 prazna. Neko popoldne so Sli vsi skupaj nekam na tenis.« »Z dekletom vred?« »Ne, ta je imela prosto. Ko je odšla z doma, sem šel jaz noter Štiri ure časa sem imel v prazni hiši. Mislim, sir, da me dobro poznate in veste, da pisem res ni bilo, če jaz tako pravim.« John je pokimal Na Beefovo zmožnost v izvrševanju takšnih naročil se je smel zanesti. »Nekaj se mi je zdelo čudno, sir«, je zdajci rekel Beef. »V sobi mladega Fawcetta je bilo mnogo fotografij, in med temi več v okvirih. Seveda sem jih vzel iz okvirov in pogledal, ali ni pisem za njimi. Pa jih ni bilo. Slike predstavljajo vse isto dekle. Več ko tucat jih mora biti. In veste, kdo je na slikah?« »Povejte!« »Miss Pamela Mainwaring, tista znana gospodična iz visoke družbe, ki se je omožila z earlom Colchestrom.« »Oh!« je vzkliknil John. Tega dokaza nezmanjšane vdanosti ni pričakoval. »To je gospa, ki jo nadleguje izsiljevalec.« »Jej! Ta je pisal pisma?« »Zakaj pa ne?« »Saj je vendar grofical« »Nu, in?« »Grofice pišejo takšna pisma?« je vprašal Beef, ves presenečen nad tem razkritjem iz visoke družbe. »Dosti bolj gotovo kakor dekle, ki hodi z gostilničar j evim sinom.« »Kdo bi si bil mislil!« Je ostrmel debeli narednik. Družba v Mardleigh Abbeyu Izmed gostov, ki so bili tisti vroči torek — dne triindvajsetega julija — prispeli na posestvo lorda Colchestra. jih je bilo nekaj povabljenih po Mere-dithovem priporočilu; a samo nekaj Stotnik Tracy in njegova žena sta bila tako rekoč za podlogo; grofica vdova in polkovnik Mainwaring sta že dalj časa bivala v Mardleigh Abbeyu; Murr Fawcett je bil prišel na povabilo lady Colchestrske, ker je imel višji nadzornik z mladim možem razne namene. Toda navzočnost lorda Colchestra v njegovi lastni osebi je bila povsem nepričakovana, in prihod sira Geralda Fairfaxa je učinkoval kakor bomba. Ko sta Meredith in Pamela sestavljala spisek oseb, ki naj se povabijo, sta računala s tem, da earla ne bo. Vsako leto se je julija meseca odpeljal v Pariz in ostal nekaj časa pri svojem prijatelju vojvodi de Longvertu. Prijateljstvo med njima je trajalo že mnogo let, in oba sta bila vneta člana bibliofilske družbe, ki je imela ob tem času svoje vsakoletne bankete Zato so se vsi zavzeli, ko je to pot prvič izjavil, da letos ne pojde v Pariz. Kot vzrok je navedel, da se ne počuti dobro in da bi mu bile neprestane pojedine in večeri pretežko breme. Ta novica je povzročila Pameli nemalo skrbi, a kaj je bilo to v primeri z grozo, ki jo je popadla, ko ji je soprog naznanil, da se je na enem svojih redkih bivanj v Londonu seznanil z jako prijetnim možem in ga povabil. Ta mož je bil sir — Gerald Fairfax, poslanec southlambdonskega okraja. TEGA NE MORE NIKDO Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30.—. Razen tega vzamemo tudi stare v račun (.epa trajna ondu arija je tudi lepo darilo za božič let ga dobitr do zmern cen pri Pintar Ernest irize« za dame in gospode, l.jubliana Kralja Petra tr^ št 2 (Miklošičev? cesta -nasproti sodnike*,, parka) 32106-24 INSERIRAJTE V »JUTRU« l IŠČITE SEZNAM Od Vas ie odvisno, da I mat« oblebo vedno kot novo aato Jo pustit« redno kemično č lat 11! al) barvat) v tovarn) JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sverlo'Mcalnio K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva oodl I. Pogačnik, BUHUKiC£VA 6, Telet. 20-59 ZRHTEVHDTE BRE5PLACN1 PODUChl CENIK " NAJPOPOLNEJŠIH GLASBILA, HAlVEtjE.DOMAtE STROCNE TVRTa Sveže najfinejše norveško ribje olje ° priporoča bledim tn slabotnim osebam iz lekarne dr. G- P1CCOLL1A v Ljubljani Moderni ljudje s kultfviranimi zahtevami darujejo za božič pristno v o o o polnilno Odlična, elegantna linija, napredna mehanika napravijo Montblanc dra gocenim darilom. Užitek je pisati z Montblanc! Naj Vam v kald dobri trgovini s papirjem pojasnijo prednosti, kJ se že ž njimi okoriščajo mnogi tisoči Montblanc-prlja-teljev po vsem svetu. Od Din 125.— do Din 600.— Nekaj izrednega! Montblanc garnitura, vsebujoča: MontDlanc polnilno pero, Momotanc-pix, v usnjenem etuiu z zaklopko na zadrgo. Občina Liubliana Mestni pogreDm zavod 8 Med mestom in dežele ^osrednje »Jotrov. muli oiriosnll) uspehov m oglas »JUTRU« I Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem Javljamo tužno vest, da Je tragično preminul naš ljubljeni soprog, sin in brat, gospod RUDOLF BATIS POSTNI PODI RADMK Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 22. decembra ob 2. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. decembra 1938. Žalujoča sporoga PAVLINA in ostalo sorodstvo. Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezplačno! Ako blago ne bi ugajalo, gr zamen?amo ali vrnemo nakupni znesek! m Konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. cL kot uskarnarja fcran Jeran. -- Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.