Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 292 Ljubljana, nedelja 11. decembra 1927 B mnaja ot» 4. «j«tr»i. — Stane mesečno Din *5"—; za ioo» zcmstvo Din 4ef— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Ster. 5/L Teefon št. «07» tal 2804, ponoči todi St. 1034. Rokopisi se ne vračsjo. Dnevnik za gospodarstvo, pro sveto in politiko Cena 3 UpravaiStve: LJubij-na, rte*cnK>ra ulica 4t. S4- — Telefon 51. «036. iDseratnl oddelek; Ljubljana, Preže:-nora ulica St. 4. — Telefon št. 349« Podružnici: Mariboi, AlCKsaidrova St 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub-lana St. 11.84« - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105 J41 Ljubljana. 10. decembra. Beograjski listi poročajo, da predsednik SLS g. dT. Korošec pričakuje v Ljubljani predsednika vlade g. Vukičeviča, ki pride jutri v Litijo ribe lovit ter se nato zvečer sestane s svojimi kleroradikalskimi zavezniki k intimni večerji. Seveda pa topot ne bo tako lepo in prijetno, kakor je bilo pred meseci. Idilični časi, ko sta se gg. Korošec in Vukičevič na Bledu gostila z ribami in polna blaženega optimizma kovala blejski pakt, so že davno prošli. Oba tarejo danes težke skrbi. Blejski lepi načrti so propadli in edini predmet razgovora med zaveznikoma je le še, kako bi se dala še za nekaj tednov oču-vati današnja srbijanska vlada, proti kateri se dviga vse. kar je zdravega in treznega v državi. Ne smemo reči, da Slovenija baš s simpatijo spremlja vsakotedenske lovske in ribiške podvige predsednika vlade. V državi je toliko nerešenih težkih vprašanj in Vukičevičev režim vsak dan nanovo ustvarja toliko novih mučnih problemov, da bi ministrskega predsednika premnogi raje videli tudi ob nedeljah pri delu. Navzlic temu pravimo, da je dobro, če se g. Vukičevič potrudi zopet enkrat k nam. Treba bi bilo le, da ne gleda samo na sulce v Savi. temveč da se ozre nekoliko tudi po ljudeh. Vračal se bo potem v Beograd za eno skušnjo bogatejši: uvidel bo, da so ribe res še edine, ki gredo pri nas v Sloveniji na vabo g. Vukičeviču in njegovim. Spoznal bo, kako mogočen je val ogorčenja nad politiko njegovega režima, ki vso državo tretira s stališča gotove beograjske politične klike ter z vsem svojim delom, odnosno nedelom kakor da bi hotela jubilejno leto Jugoslavije, desetletnico našega osvobojenja in ujedinjenja, pretvoriti v tragedijo razočaranja. Vukičevičev režim bo spadal enkrat med najžalostnejša poglavja naše naci-jonalne zgodovine. On je negacija osnovne ideje naše države. V njem je utelešeno enostransko, srbijansko-he-gemonistično gledanje na naše državne probleme. Na neizmerno škodo vseh novih delov naše domovine, a brez koristi za Srbijo. Nasprotno, ker je ta režim intelektualno in moralično nesposoben, ker je brez volje in brez zmožnosti za pozitivno delo, kompromitira v naših krajih zadnje ostanke avtoritete in ugleda, ki so jih Srbijanci še imeli. To smemo reči kot nacijonalni, napredni Slovenci, ki smo vzvišeni nad vsakim očitkom plemenskega ali pokrajinskega separatizma. Kaj so gg. Vukičevič in njegovi obljubljali v medenih mesecih svojega vladanja! Svobodo volitev — pa je Jugoslavija prošla skozi tako grozovit požar volilnega terorja, sleparstva in zlorabe, da imamo danes v parlamentu cele kohorte Vukičevičevih poslancev, ki so brez obrambe, ko se jim vedno znova očita, da so policijski poslanci, policaj-radikali. Delo v parlamentu — a Narodna skupščina ne more nikamor naprej. Predvsem ji vlada ne izroči nobenega dela. ker sama ne zna ničesar ustvarjati, a kolikor se dela, je to v glavnem zasluga opozicije, ki prihaja z iniciativnimi predlogi odnosno s svojo pridnostjo, sposobnostjo, delavnostjo vzdržuje napredek v skupščinskih odborih in celo samo delozmožnost teh odborov. Gospodarske reforme — na podlagi finančnega zakona ima vlada naravnost gorostasna pooblastila za najodločnej-še ukrepe na tem polju. Zgodilo se do danes ni prav ničesar v pozitivni smeri. ako izvzamemo Državni odbor za štednjo, ki je bil že dvakrat izvoljen (enkrat v stari, drugič v novi skupščini), a se do danes še ni sestal niti k eni seji! Predložitev zakona o izenačenju davkov je opozicija izsilila z obstrukcijo-nističnimi pretnjami: vse delo vlade je obstojalo v tem, da je vzela iz miznice stari, že enkrat obdelani projekt ter ga zopet vrgla na parlamentarno klop. Projekt je slab. a bi korenito popravljen, vendarle mogel biti važen korak k izenačenju davkov — toda javna tajnost je, da so odločilni krogi vlade odločeni preprečiti njegovo uzakonjene. o izenačenju davkov se govori, a današnji režim ga za nobeno ceno ne mara; saj so radikalski kandidati že pri volitvah agitirali med narodom v Srbiji za radikalsko stranko s tem, da bo mogoče vzdržati današnje komodno stanje samo, če dobi g. Vukičevič večino! Kakšno neukusno šaloigro je vlada vprizorila z gospodarskim svetom, ki ga je po svojih ljudeh dala upropastifl v finančnem odboru, je še v svežem spominu. Na najnepristojnejši način se izigrava vprašanje upravne reforme. Partizanstvo v birokraciji je doseglo nebotične mere. korupcija še nikdar ni bila tako smrdljivo razpasena kakor je danes. Najresnejši problemi, kakor je n. pr. končna ureditev našega pravosod-stva, se pretvarjajo v tragikomedije. Cele tedne se zakonodajni odbor trudi z zakoni o ustrojstvu sodišč in o sodni- Ob zatonu Vukičevicevega "V • režima Za prihodnji teden napovedujejo odločilne dogodke Nove avdijence v dvoru. — Krona za razčiščenje situacije in za koncentracijo radikalov, koalicije in demokratov. — Dve važni klubski seji. — Obnovitev pogajanj za ujedinjenjje demokracije. — Zakonski projekt o državljanstvu pred min. svetom Beograd, 10. dec. p. Politična situacija vedno jasneje kaže vse znake bližajočih se kritičnih dogodkov. Dopoldne je bil zopet v avdijenci predsednik, vlade g. Vukičevič. za njim pa je odšel na dvor minister prosvete dr. Kumanudi, ki je po svojem povratku dolgo konfe-riral s svojimi demokratskimi kolegi. V poučenih krogih demokratske stranke se zatrjuje, da so avdijence zadnjih dni v neposredni zvezi z avdijenco g. Davidoviča. Vse kaže, da se je krona odločila razčistiti situacijo, ker se je uveri-la, da je nadaljevanje današnjega stanja nemogoče. V ospredju vseh kombinacij je še vedno koncentracijska vlada, ki bi jo tvorile tri najjačje parlamentarne skupine: radikali, seljaško demokratska koalicija in Davidovičevi demokrati po paritetnem principu. Grupa ožjih prijateljev g. Vukičeviča, med katere štejejo tudi g. Korošca, bi bila izključena iz udeležbe na vladi ter bi se morala zadovoljiti s položajem, kakršnega imajo sedaj n. pr. centrumaši med radikali. O tem. kdo bi načeloval taki koncentracijski vladi, se raznašajo razne govorice. Stalno se imenuje ime dr. Marinkoviča. a interesantno ie, da se govori tudi o kandidaturi berlinskega poslanika Balugdžida. Prihodnji teden bo za nadaljni razvoj dogodkov zelo pomemben. V sredo se sestane Narodna skupščina, za isti dan je sklican Demokratski klub, ki bo. kakor povdarja vabilo, razpravljal o za nadaljni razvoj politične situaciie zelo važnih zadevah. Pričakuje se. da bo na tej seji g. Davidovič postavil vprašanje nadaljnega sodelovanja demokratov x g. Vukičevičem. Naraščajoča opozicija v radikalskem klubu je končno izsilila sklicanje tudi tega kluba, ki se od začetka oktobra sploh ni več sestal. Na tej seji bodo od g. Vukičeviča zahtevali poročilo o političnem položaju in pojasnilo o odno-šajih med vladnimi strankami. Karakteristično je. da je sklicana seja radikal, skega kluba za četrtek 15. t. m., t. J dan po seji demokratskega kluba. Iz tega se sklepa, da pričakujejo radikali dogodke v demokratski stranki, s katerimi bo treba na seji njihovega kluba računati. Kot znak bližajočih se sprememb je treba ceniti tudi dejstvo, da so demokrati sklenili obnoviti razgovore s SDS glede ujedinjenja demokracije, kar bi se vsaj po mnenju v krogih SDS sedaj vršilo med koalicijo in demokrati Min. predsednik se je nocoj ponoči t zagrebškim brzovlakom odpeljal na svoj običajni nedeljski lov. tokrat » Slovenijo. Zvečer od 6. do 8. se je vršila seja ministrskega sveta. Glavna razprava je veljala načrtu zakona o državljanstvu. Izvoljen je bil poseben ministrski odbor. ki bo definitivno izvedel redakcijo tega zakonskega načrta, ki bo nate predložen Narodni skupščini. Nadalje je ministrski svet razpravljal tudi o razdelitvi preostale kvote reparacijskih dobav. Prebivalstvo zahteva združitev demokracije Značilna manifestacija demokratičnih skupin v Slavoniji. — Pri občinskih volitvah v Brodu nastopijo skupno demokrati obeh strank in radičevci Beograd, 10. decembra, p. Gg. Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič in Stepan Radič so prejeli danes od strankinih organizacij v Brodu na Savi sledečo brzojavko: «V želji in stremljenju, da normaliziramo razmere in pospešimo razvoj našega mesta, gredo organizacije SDS, HSS in DS pri občinskih volitvah dne 15. januarja složno v volilni boj pod firmo demokratskega bloka s skupno kandidatno listo. Naznanjajoč Vam ta korak, Vas pozdravljamo kot naše skupne voditelje. — Za HSS dr. Markotifi, za SDS dr. Biga, za DS Oton Popovič.> Današnja komentira ta pojav kot nov dokaz, da si želi prebivalstvo združitve vseh demokratskih sil. Brzojavka pa je obenem tudi dokaz, da stoji demokratska stran ka pred alternativo: ali z radikali, ali pa složno z opozicijo do enotne demokratske fronte. Tudi ta brzojavka dokazuje, da vrše organizacije v provinci vedno večji pritisk na demokratske voditelje, naj reorganizirajo stranko v dosego čim prejšnje konsolidacije demokratskih sil. Nikdar ni bil za to ugodnejši trenotek, kakor je danes in voditelji demokratske stranke nosijo pred narodom veliko odgovornost, če ta - trenotek zamude. Institucija delavskih zaupnikov izigrana Na včerajšnji konferenci gospodarskih zbornic je bila uredba o volitvah delavskih zaupnikov v bistvenih točkah poslabšana Beograd, 10. decembra p. Danes dopoldne se je vršila v ministrstvu za socijalno politiko konferenca zastopnikov gospodarskih korporacij, ki ie bila sklicana, da pove svoje mnenje k predlogu načrta uredbe o volitvah zaupnikov v industrijskih podjetjih. Konference so se udeležili zastopniki vseh gospodarskih zbornic ter zastopniki delavskih zbornic. Konferenco je vodil inšpektor oddelka za zaščito delavcev dr. Jeremič. Zastopniki delodajalcev so se upirali prvotnemu načrtu uredbe, ki določa delavske zaupnike v vseh obratih, temveč so zahtevali, naj se v obratih, ki nimajo nad 10 delavcev, sploh ne volijo zaupniki. Temu so se upirali delegati delavske zbornice, ki so končno pristali na to, da se v podjetjih, ki imajo manj kakor pet delavcev ne volijo zaupniki, dočim naj se v podjetjih, ki imajo od 5 do 10 delavcev voli po en zaupnik. Po daljši in mestoma zelo ostri debati, je bil sprejet predlog delegata beograjske industrijske zbornice dr. Stojkoviča, glasom katerega se volijo delavski zaupniki šele v podjetjih, ki imajo najmanj 10 delavcev, dočim podjetja izpod 10 delavcev sploh ne volijo zaupnika. Konferenca je dalje sprejela sklep, da se vrše volitve načeloma po sporazumu med delavci in podjetjem; sporazum ie veljaven, če pristane na njega večina delavcev. Le tam, kjer b! ne prišlo do takega sporazuma, naj se uporabijo navodila ministra za socijalno politko v smislu te uredbe. Kakor se zatrjuje v ministrstvu socijalne politike, bo uredba izdana še tekom prihodnjega tedna. Trgovinska pogajanja W Vt« s lurcijo Beograd, 10. decembra p. V kratkem prično trgovinska pogajanja s turško republiko. Ker si lahko dobimo v Turčiji važna tržišča za naše blago, polagajo gospodarske organizacije na sklenitev te trgovinske pogodbe veliko važnost in so večinoma že zbrale vse potrebne podatke, da bi se ta pogajanja čimprej pričela in uspešno zaključila. kih. Vsako dete zna. da je jedro vsega vprašanja zasigurati sodniku, ki mu nalagaš sto težkih dolžnosti, mirno in za-sigurano eksistenco, brez katere je dobro, objektivno, neodvisno sodstvo nemogoče. Vlada je v zakonu o sodnikih res tudi predložila določbe o novih plačah. a ko je bil zakon skoraj gotov, ie ista vlada sklenila, da na te določbe ne more pristati, temveč da bo glede plač «pozneje» (o sv. Nikoli) predložila — poseben zakon... Ali naj še posebej omenimo, na kako perfiden način izigrava projekt finančnega zakona integriteto naših univerz? Kako ga danes skoraj ni stanu, ki bi ne bil ogrožen no eni ali drugi nakani režima? Vsak dan Vukičevičevega režima pri- naša državi in narodu nove nesreče in če je g. Davidovič v svoji avdijenci odkrito povedal vladarju, da mora kot mož, ki čuti vso pezo odgovornosti za svoje besede, označiti današnje stanje za neznosno in pogubno ter korenito spremembo režima za prvo in najnujnejšo državno potrebo, je le izrekel mišljenje ogromne večine jugosloven-skih državljanov. Mnogi znaki kažejo, da se pripravlja preobrat. Mi trdno verujemo, da ministrski predsednik Vukičevič jutri zadnjič lovi ribe v Sloveniji. Minister n. r. Vukičevič bo kot dober lovec in ribar v slovenskih revirjih vedno dobrodošel gost, četudi ga potem g. Korošec ne bo več pričakoval h skupni večerji. Glavni obrisi šolske reforme Komisija prosvetnega ministrstva končuje svoje delo. — Osemletna šolska obveznost. — Popolna preustrojitev učiteljišč. — Meščanske šole ostanejo. — Komisija odločno odklanja nameravane okrnitve univerz v zadnjih dveh pa predvsem pedagoški in strokovni. Važnost je treba polagati na uspo sobljenost za prosvetno delovanje med narodom in na poljedelske panoge. Absolventi učiteljišč bi po dveh letih praktičnega pouka polagali izpit in se šele nato nastavili kot samostojni učitelji. Učiteljišča naj bi obstojala v večjih kulturnih centrih in naj bi bila združena z internatom. Poučevati bi smele na učiteljiščih le najboljše učne moči. Višie pedagoške šole nai ostanejo neiz-premenjene v sedanji razdelitvi, služijo pa naj višji izobrazbi meščanskošolskih in srednješolskih učiteljev. Beograd, 10. decembra i. Komisija za določitev šolskega prosvetnega programa za vso državo, ki jo je imenovalo prometno ministrstvo je v glavnih obrisih že izgo-tovila svoj načrt. Komisija je razdelila vso materijo na sledeča poglavja: 1) katere šole so potrebne. 2) v kakšnem medsebojnem razmerju naj bodo poedine panoge šol, 3) prilagoditev enotnega šolskega načrta krajevnim razmeram, 4) ali naj se vse šolstvo podredi prosvetnemu ministrstvu ali pa nai ostanejo strokovne šole še nadalje pod kompetenco resornih ministrov, 5) splošna kulturna orijentaciia našega šolstva, zapadna (francoska) ali severna (nemška), 6) ali naj bo šolstvo urejeno v nacijonal-nem duhu ali v duhu Društva narodov, 7) šola in cerkev, 8) ženska izobrazba, 9) demokratizacija šolstva in sodelovanje javnosti. 10) zasebno šolstvo s posebnim ozirom na manjšinsko šolstvo, 11) pisava (latinica ali cirilica) in narečje, 12) skrb za slabo in zapuščeno deco, 13) šolska mladina izven šole, 14) pobijanje analfabetizma in potovalni tečaji. Komisija je o vseh teh vprašanjih obširno razpravljala in zavzela v glavnem sl»-deče stališče: Glede ' osnovnega šolstva se je komisija izjavila za to, da se pouk razširi na dobo osmih let. Osnovne šole naj se razdelijo na nižji in višji oddelek. Dočim bi bil nižji oddelek prilagoden krajevnim razmeram, bi bil višji oddelek po vsej državi enoten. Sistem višjih oddelkov naj bi se izvedel že s prihodnjim šolskim letom. Meščanske šole naj se otvorijo v vseh gosto naseljenih krajih ter naj omogočijo kar največjo razbremenitev gimnazij in ostalih srednjih šol. Obstoječe meščanske šole naj bi se primerno reformirale. Prehod iz meščanske šole_ na srednjo šolo naj bi bil omogočen le učencem, ki so dovršili meščansko šolo z odličnim' uspehom, in še potem le na podlagi sprejemnega izpita. Učiteljišča naj se temeljito reorganizirajo. Študijska doba naj se razširi na pet let; v prvih treh letnikih bi se poučevali splošni predmeti, Strokovne šole naj se po mišljenju komisije podržavijo in po možnosti razdele po strokah. Pouk naj se vrši med tednom in ob delovnem času, nikakor pa ne zvečer, ko so vajenci izmučeni in nesposobni za duševno delo. Značilno je stališče, ki ga je zavzela komisija o vprašanju univerz. Komisija je namreč izrazila mnenje, da to vprašanje ne sipada v njeno kompetenco, ker ne služijo univerze splošni izobrazbi, marveč znanstvenemu delu. Glede univerz je predlagana sledeča resolucija: »Število univerz in fakultet v držav! ni preveliko in zato ni nikake potrebe, da bi se univerze ali posamezne fakultete kjerkoli reducirale. Nasprotno naj se univerze kar najbolj razširijo in nai se iim da na razpolago vsa potrebna sredstva za čim uspešnejše delovanje, ker je Ie na ta način mogoče dvigniti splošno narodno izobrazbo na ono stopnjo, kakor jo želimo.« Zanimiva je bila tudi debata o pouku slovenščine odinosno srbohrvaščine. Slovenska člana komisije profesorja dr Prijatelj in dr. Sušnik sta izrazila željo, naj bi se na slovenskih šolah poučevala srbohrvaščina v dosedanjem obsegu, istočasno pa naj bi se tudi na srbohrvatskih šolah v enakem obsegu uvedel pouik slovenščine, ker bi to gotovo v veliki meri služilo medsebojnemu spizna-vanju in narod-nemu ujedrnjenju. V debati so skoro vsi govorniki v načelu soglašrii s tem predlogom, vendar pa so nekateri navajali tudi razne pomisleke, tako da še ni prišlo do nikakega konkretnega sklepa. Komisija bo bržkone prihodnji teden zaključila svoje delo in definitivno sestavila svoje predloge Italija želi angleškega posredovanla Važna konferenca angleškega poslanika v Rimu s Chamberlai-nom. — Mussolini vabi Chamberlaina v Italijo. — Italijanske zahteve za pomirjenje s Francijo Ženeva, 10. decembra (lo.) Danes po-seti angleški veleposlanik v Rimu sir Ronald Graham angleškega zunanjega ministra Chamberlaina, s katerim se ni sestal že leto dni. Državnika sta konfe-rirala o raznih aktualnih političnih vprašanjih. V ženevskih političnih krogih se trdi, da gre predvsem za italijansko-francosko politično napetost in za položaj, ki je nastal v Evropi z zadnjo ju-goslovensko-francosko in z italijansko-albansko pogodbo. Rim. 10. dec. o. List «Brillante» objavlja sledečo vest iz Ženeve: Danes je prispel semkaj iz Rima angleški poslanik pri Kvirinalu sir Ronald Graham. Zagotavljajo, da prinaša poslanik Graham pismo min. predsednika Mussolini-ja na angleškega zunanjega ministra Chamberlaina. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da vsebuje Mussolinlje-vo pismo vabilo na Chamberlaina, naj bi takoj po zaključku zasedanja Društva narodov prišel v Italijo in da se v pismu tudi govori o najavljenem sestanku med Mussolinijem in Briandom, ki bi se ga udeležil tudi Chamberlain. Zakon o zrakoplovstvu Beograd, 10. decembra, i. Odbor, ki je razpravljal o zakonskem načrtu glede ureditve zrakoplovstva, je danes dokončal svoje delo. Načrt zakona je bil sprejet z raznimi spremembami, ki so jih zahtevali zlasti člani opozicije, ki so bili tudi v tem odboru naj-agilnejši delavci. Načrt predvideva tudi ureditev civilnega in sploh privatnega letalstva in osnovanje posebne zrakoplovne direkcije v okrilju prometnega ministrstva. Ukradeni grški mobilizacijski načrti Solun, 10. dec. i. V minuli noči je bil iz» vršen vlom v urade grškega generalštaba četrte armade. Ukradeni so bili vsi mobi» lizacijski načrti. Princ Pavle v Bukarešti Beograd, 10. dec. i. Princ Pavle in knegi* nja Olga sta nocoj odpotovala v Bukare* što, kjer nameravata ostati dalje časa. Mussolini, Chamberlain in Briand naj bi se sestali kje v Italiji. Rim, 10. dec. g. Z ozirom na optimistično pisanje pariškega tiska razpravlja «Corriere della Sera* o francosko-italijanskih odnošajih ter izjavlja, da so pogoji potrebni za' sestanek med Mussolinijem in Briandom, nastopni: 1. Francija mora zavzeti natančno določene politične smernice; 2. Francija mora ukiniti svoj protiitalijanski aparat. ki ga vzdržuje v velikem obsegu francoska diplomacija v Srednji Evropi in na Balkanu; 3. Francija mora dati svojim političnim in tehničnim organom nova navodila, ker je doslej obstojalo geslo, da se mora Italiji na vsak način in kjerkoli zapreti pot. Nadalje mora Francija izpremeniti svoj način izražanja napram Italiji. Onstran Alp se morajo prepričati, da je Italija postala polnoletna in da si ne pusti od nikogar komandirati. List končno izjavlja, da se mora kljub temu, da še ni znan sklep Mussolinija. pričakovati, da sedanji mednarodni položaj izključuje za sedaj srečanje med obema državnikoma. Odlikovanje Slobodana Jovanoviča Beograd, 10. decembra, i. Mednarodni agro nomski institut je imenoval dr. Slobodana Jovanoviča za svojega častnega člana. Olajšanje tovornega prometa z Grčijo Beograd, 10. decembra p. Kakor se dozna va, je bil te dni dosežen sporazum med našo državo in Grčijo glede uvedbe direktnih tovornih listov za blagovni promet med obema državma. Ta sporazum stopi takoj v veljavo. Gledališki umetniki v avdijenci Beo&rad, 10. dec. L Danes popoldne je sprejel kralj v daljši avdijenci zastopnike Udruženja gledaliških igralcev, ki so ga pri tej priliki opozorili na težaven položaj igralcev vsled redukcije kreditov za Na« rodna gledališča. Mednarodna gospodarska konferenca v Pragi Mednarodni gospodarski svet Društva narodov. — Prihodnje leto se bo vršila v Pragi mednarodna gospodarska konferenca Ženeva, 10. decembra d. Svet Društva narodov je v tajni seji odobril poročilo nemškega zunanjega ministra dr. Strese-mainna o sestavi in volitvi novega gospodarskega sveta. Članov tega sveta bo 56, torej nekaj več kakor v pripravljalni komisiji za svetovno gospodarsko konferenco. 45 članov in dva zastopnika mednarodnega delovnega urada voli Svet Društva narodov. Poleg teh je še pet zastopnikov gospodarskega odbora in en zastopnik finančnega odbora Sveta Društva narodov, dalje predsednik mednarodnega poljedelskega inštituta in dva člana mednarodne trgovske zbornice. Društvo narodov si pridrži pravico, da lahko vsak čas menja seznam članov ter izvrši od časa do časa nove volitve. Člani se volijo kot strokovnjaki in ne kot zastopniki svoje države. Med sedanjimi člani se nahaja 12 nacijonalnih ekonomov m finančnih politikov, po 9 zastopnikov poljedelstva in trgovine, 8 zastopnikov Industrije, trije delavski zastopniki mednarodnega delovnega urada in trije drugi zastopniki delavcem, med njimi 1 fašist in 1 krščanski socijalec, nadalje 3 '.zastopniki organizacij konsumentov. V tem gospodarskem svetu je tudi en Jugosloven, namreč trgovski zastopnik Teodorovič. Za predsednika gospodarskega sveta je bil izvoljen bivši belgijski min. predsednik Theunls. Zasedanja tega sveta sklicuje Svet Društva narodov. Praga, 10. decembra, h. Podpredsednik senata dir. Brabec, ki se je danes vrnil iz Ženeve, Je izjavil uredniku »Prager Pres se«, da se bo na inicijativo angleškega delegata pri Društvu narodov prihodnje leto vršila mednarodna gospodarska konferenca v Pragi. Program te gospodarkse konference bo imel po sedanjem načrtu tri točke, poročilo o delovanju Društva narodov pri gospodarski rekonstrukciji Evrope in o delovanju posameznih nacijonalnih gospodar, skih družb, poročilo o resolueijskih pogajanjih ženevske mednarodne gospodarske kon ference in o realizaciji teh Tesolucij v posameznih intereslranih državah, razpravo ta predloge o odredbah, ki so potrebne za zagotovitev realizacije ženevskih gospodarskih resolucij v najvažnejših državah sveta. Odločitev ¥ poljsko-litovskem sporu Poljska priznava neodvisnost Litve. — Prva nočna seja Sveta Društva narodov. — Pilsudski se vrača v Varšavo Ženeva, 10. dec. g. Danes se je sestala tajna seja Sveta Društva narodov, katere sta se udeležila tudi poljski min. pre d s ed s nik Pilsudski in litovski min. predsednik Voldemaras. Seja je trajala poldrugo uro. O seji ni bil izdan komunike, niti ni hotel noben od udeležencev dati kakih pojasnil. Doznava se pa, da se je glede poljsko« litovskega konflikta dosegel načelen spo« razum, čigar formulacija pa dela še nekaj težkoč. Dalje se doznava, da je maršal Pil* sudski polagal največjo važnost na to, da se ukine fiktivno vojno stanje med obema državama. Pri tem je prišlo med Pilsud« skim in Voldcmarasom do živahnih debat, tako da je maršal Pilsudski rabil sledeče besede: «Ali je vojna ali pa mir?» Ko je Voldemaras odgovoril, da je mir, je napo tost nekoliko ponehala. Voldemaras je tz» javil, da je pripravljen sprejeti poljske za» hteve, ako se Poljska obveže, da se ne bo dotaknila neodvisnosti interitorijalne inte» gritete Litve. V splošnem je prevladovalo mnenje, da mora vojno stanje med Litvo in Poljsko takoj prenehati. Maršal Pilsud* ski je v svojem odgovoru izjavil, da Je pripravljen s svečano izjavo priznati ne« odvisnost Litve. Ženeva, 10. dec. (že.) Referent za polj« skoslitovski konflikt Van Blockrand je za« slišal noooj stalnega zastopnika Poljske pri Društvu narodov Sokala in pozneje litov« skega min. predsednika Voldemarasa. Raza govori so potekli negativno in ni bilo mo« goče doseči sporazuma. Vsled tega se bodo razgovori jutri nadaljevali in zasedanje Sveta Društva narodov se konča namesto jutri šele v pondeljek. Ženeva, 10. dec. g Svet Društva narodov je bil sklican za nocoj ob 11. k javni seji. Odkar obstoji Društvo narodov, je bila to prva nočna seja. Kakor se doznava, je zad« nja težkoča formulacije rešitve poljsko« litovskega konflikta obstojala v tem, da Je Poljska odklanjala od Litve zahtevano ob« mejno kontrolo. Ako niso hoteli čakati s sankcioniranjem doseženega sporazuma do nedelje ali pondeljka, temveč izvršiti to že danes, leži vzrok v tem, ker so hoteli pre« prečiti, da ne bi stranki prišli še naknadno pod pritisk javnega mnenja svojih držav. Po današnji nočni seji bo Pilsudski odpo* toval v Varšavo. Varšava, 16. dec. h. Davi so dospeli v Vilno angleški in italijanski vojaški ata» šeji in en član francoske vojaške komisije za Poljsko. V spremstvu poljskega general štabnega častnika si bodo ogledali mejo. Po vesteh iz Vllne bo ta komisija posetila tudi Kovno. Novi protižldovski Izgredi v Rumuniji Gladovna stavka aretiranih dijakov. — Veliki protižidovsld izgredi v Jassyju. — Izgrede organizirali vladni organi. — Madžarska zahteva intervencijo Društva narodov Bukarešta, 10. decembra s. Po semikaj dospelih vesteh vlada danes na Sedmogra-škeim zopet red in mir. 400 dijakov, ki so internirani v v-ojašnici Malmaison, je pro-klamiralo gladovno stavko, da bi izsilili svojo osvoboditev. Sploh namerava dija-štvo visokih šol v ponedeljek pričeti stavkati. Danes ob petletnici pričetka antise-mitskega dijaškega gibanja so dijaki imeli službo božjo, po kateri je bilo izrečenih več govorov, nakar so se udeleženci razšli brez vsakih demonstracij. Do izgredov pa je prišlo v Jassyju. Dijaki so šli v sprevodu skozi glavne ulice mesta, pretepali židovske pasante ter demolirah židovske trgovine. Poškodovali so tudi sinagogo in sicer znotraj. Orožoištvo je dijake razpršilo, a so se takoj zopet zbrali ter nadaljevali svoje napade. Končno ie prišla vojaška asistenca, kater, je uspelo aretirati 70 dijakov. List »Lupta« izjavlja k izgredom v Jas-syju, da so bili organizirani z vednostjo ta-mošnjega prefekta, ki ni storil ničesar za preprečenje nemirov. »Adeverul« ohjavlja članek poslanca narodne kimečke stranke dr. Gjulea o odgovornosti za nemire v Ko-lošu in Velikem Varadinu. Dr. Gjulea obtožuje državnega podtajoika Tatarescua, da je organiziral v vseh podrobnostih sramotne dogodke na Sedmograškem. Gjulea izjavlja, da za to trditev sicer ne more predložiti dokumentov, vendar pa mu bo lahko dovesti priče. V Velikem Varadinu se je celo dogodilo, da so policisti vprašali dijake, kdaj bodo začeli. Sam je bil priča, kako so se oblasti v Kološu napram težkim izgredom zadržale popolnoma pasivno. Enega demonstranta je sam odpeljal na policijo, bil pa je takoj izpuščen na svobodo. V civilizirani državi bi morala vlada spričo takih sramotnih dogodkov takoj demisijo-nirati. Zunanji minister Titulescu je imel danes razgovor z madžarskim poslanikom v Bukarešti. Budimpešta, 10. devembra (be.) Madžarska vlada bo zaradi zadnjih nemirov v Velikem Varadinu zaprosila za intervencijo Društva narodov. Rumunsko poslaništvo v Budimpešti je policija strogo zastražila. -ES2- Češki fašisti zavezniki italijanskih? Značilna demonstracija Praga, 10. decembra h. Današnji listi objavljajo izjavo voditelja moravskih fašistov-skih organizacij dr. Svozila, ki naznanja, da bo s 1. januarjem ustavil svoj list ter se umaknil lz političnega življenja. Kot vzrok za svoj odstop navaja dr. Svozil, da so praški fašistovski voditelji moralično in gmotno vezani na italijanske fašiste in da zaradi tega kljub iskrenim simpatijam češkoslovaškega naroda do Jugoslovenov ne morejo sodelovati z Jugoslovenl. Tega pa dr. Svozil ne odobrava in se zato Taje cmika iz političnega življenja. Nova pogodba med Italijo in Madžarsko? Budimpešta, 10. decembra d. Kakor poroča »Esti Kurir« je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen odpotoval iz Ženeve preko Italije v svojo domovino. V političnih krogih se govori, da se bo v Rimu sestal z Mussolinijem. Po sklenitvi franco-sko-jugoslovenske pogodbe se Je namreč govorilo, da namerava Italija skleniti novo pogodbo z Madžarsko, ki bo upoštevala po tei pogodbi nastale okoliščine. Sestanek med Mussolinijem in grofom Bethlenom bo vsekakor v zvezi s tem vprašanjem. Kriza v nemški železni industriji Berlin, 10. decembra s. Pogajanja za rešitev mezdnega konflikta v nemški težki industriji, so se danes prekinila brez uspeha. Pariški tisk se bavi že sedaj s posledicami, ki bi nastale, ako se ustavi delo v nemški železarski industriji. »Journee In-dustrlelle« piše, da je že sama tozadevna grožnja vplivala na mednarodni železni in jekleni trg. Belgijska, francoska in luksen-burška težka industrija se pripravlja na uvoz v Nemčijo. Cene železu že naraščajo Berlin, 10. decembra g. Pogajanja pred zbornico za poravnavo konfliktov v težki industriji so trajala poldrugo uro ter se končala brez uspeha. Obe stranki vztrajata na svojih zahtevah. Trockij aretiran Riga, 10. decembra g. Po izrecnih poročilih iz Moskve je bil Trockij z nekaterimi drugimi voditelji opozicije aretiran. Da pre prečijo nadaljne komplikacije, nameravajo vlastodržci z ozirom na veliko število njegovih pristašev deportirati Trockega v Sibirijo. Suverenost Gdanskega Ženeva, 10. decembra g. Glede vprašanja suverenosti Gdanskega in Westerplatte bo čilenski član Sveta Društva narodov Vi legaš na podlagi pogajanj med obema stran kama predlagal Svetu, nai se osnuje odbor, ki bo z direktnimi pogajanji v Gdanskem Izdelal praktično rešitev. Nemčija in blok šestih sil Pod tem naslovom razpravlja Ludvvig Ouessel v »Sozialistische Monatshefte« o položaju Nemčije v Evropi. >Na levici in na desnici«, piše Quessel. >se dobe v Nemčiji politiki, ki si manejo roke od veselja vsakokrat, kadar razpihne Anglija kak ugasel plamen v Evropi. Posebno toplo jim je pri srcu, če lahko upajo, da si bo Francija opekla prste. Toda dogaja se drugače, kot si žele ti ljudje, najsi so patrijoti ali pa dobri pacifisti. Preveč se je pozabilo L 1923. Tedaj je deloval lord Abernon (angleški poslanik v Berlinu) ob Renu z Nemci in z nemškim denarjem proti Franciji. Isto je počel v Porurju. Nemški izvoz je tedaj trpel toliko škode, da jo Je angleški izvoz obilno izkoristil zase. Posledica porurske bitke je bila, da je postal Ren z lokarnsko pogodba meja britskega imperija. Tu ne bo Anglija trpela niti nemških vojakov niti vojakov drugih držav. Iz tega razlaga in ne iz kakega drugega naganja Anglija Francijo k izpraznitvi Po-renja. Ona hoče odstraniti z renske meje svojega imperija sleherno kontinentalno silo, bilo nemško, bilo francosko. Naivni Nemci si domišljujejo, da bodo po odhodu Francozov smeli nemški vojaki v Porenje. Kolikšna zmota! čim bi nemški vojaki prestopili zapadno mejo, bo to za Anglijo najjasnejši »casus bellic. In Stresemann trdi čisto po pravici, da je Anglija in ne morda Francija sprožila misel Lokarna. Britskemu imperiju je šlo za lastno varnost. Zato je rabil Ren. In zato se ga je poslužil. Wilhelmstrasse ne more na tem ničesar izpremeniti, dokler ne bo hotel nemški narod razumeti nujnosti iraneosko-nemške vojaške konvencije. Šele ta bi vrnila Renu svobodo. Dogodki iz 1. 1923. se zdaj v drugi obliki ponavljajo ob Sredozemskem morju. Vsled najnovejših iaprememb v tehniki pomorske vojne opažajo Angleži, da jim sam Gibraltar ne zadostuje več za obrambo. Zato si hoče London poleg gibraltarske pečine prilastiti še tangersko obrežje. Anglija je plačala rif-sko ustajo in hoče z iznajdljivimi manevri iztisniti Španijo iz njene maroške cone. Francija se je sporazumela s Španijo in je za dalj časa napravila konec tej čudni igri. Prav tako, kot so obdelovali Francoze in Nemce, da so dobili od njih, kar so hoteli, v Porenju, so Angleži pestili ubogega Primo de Rivero, da dosežejo v Maroku zaželjene koristi. Anglija je bila tista, ki je razipihala tan-gersko afero med Francijo in Španijo, da ju loči. Chamberlain je posetil Primo de Rivero. Ta je v razgovoru z dopisnikom »Sun-day Timesa» napovedal, da se bo Španija umaknila iz Maroka. Anglija torej energično pritiska na Španijo. Primo de Rivera deluje proti Franciji in hoče ugajati Angležem. Zdaj se vidi, kaj pravzaprav pomeni obisk italijanske mornarice v Tangerju. London ni prikrival Parizu, da je bila italijanska demonstracija riskirana s pravoljenjem Velike Britanije. Anglija je svetovala Mussoliniju, naj ne prizna tangerskaga statuta. Ona hoče onemogočiti sleherni sporazum med Madridom in Parizom. Ona ponuja Španiji ugodna posojila, istočasno pa vabi Italijo, da ji pogreje lep prostorček pred Gibraltarjem. Ukiniti hoče sultanovo nadoblast nad Tangerjem, ki je temelj francoskih zahtev. Ne ve Be še, kaj se bo zgodilo, ali bo Anglija zasedla od Španije izpraznjeno mesto, alj pa se bo po-služila Italije za svoje namere. Nemčija je prerokovala, da se bodo Italija, Španija in Grčija združile v sredozemski blok proti Franciji. Ta prerokba se ni izpolnila. Anglija se trudi preprečiti špansko-fran coski sporazum glede Tangerja. Z druge strani pa Italija nič prav ne zaupa Angliji. Bolj je previdna kot Nemčija. Toda Francija se prav nig ne vznemirja. Ona ve, da je za italijanske izseljence obljuljena dežela. Na Quai d' Orsayju hladnokrvno gledajo na italijansko laskanje Angliji. S tem ni rečeno, da je Francija zadovoljna. S svojim dvorjenjem Angliji skuša Mussolini čim bolj po-jačiti položaj Italije v bodoči kontinentalni Evropi. Angleška politika pa nasprotuje francoski politiki, ki hoče Zvezo Evrope ., Briand teži k enotnosti kontinentalne Evrope in uspeva v svojem načrtu navzlic vsem oviram. To dokazuje dejstvo, da začenja Moskva računati z obstojem združenega evropskega kontinenta pod vodstvom Francije. Rusija je ponudila pakt nenapadanja Poljski in Franciji... Ta sprememba v ruski politiki je hudo zaskrbela Angleže. Zato pa prihaja Chamberlain tolikokrat v Pariz. Pogodba med Perzijo in Rusijo kaže, da Rusija v Aziji ni izgubila propagandne moči v deželah, ki leže na periferiji britskega imperija. Francija je seveda nezaupljiva napram Rusiji. Toda tudi Angliji noče slediti, zato ne mara prekiniti s sovjeti. Cela afera z Rakovskim je imela za cilj, da preizkusi Rusijo, v kateri meri bi se prilagodila politiki kontinentalne zveze. In afera se je končala v zadovoljstvo Francije. Kontinentalni blok, ki obsega Francijo, Poljsko, Belgijo. Čehoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo, postaja za nevtralne države vedno bolj privlačen. Te države priznavajo, kot se je videlo na VIII. zasedanju Društva narodov, ženevski protokol za Magno charto evropskega kontinenta. Mussolini vč, da mora računati s to nastajajočo kontinentalno zvezo. Navzlic temu pa za sedaj še ljubimka z Anglijo. Levičarski Angleži, Macdonald in Labour Partv branijo ženevski protokol samo teoretično. V praksi pa ne bodo postopali drugače kot Baldwinov kabinet. Anglija ne pojde dalje kot do lokarnske pogodbe. Kontinentalna unija se bo torej ustvari/a brez Anglije, če že ne proti njej. Nemčija sledi Angliji. Vodi torej politiko, ki je naperjena proti harmoniji Evrope. S tem zgublja na svoji važnosti. Če se še nevtralci priključijo Bloku šestih sil, bo padla na nivo sile tretjega razreda, namesto da bi ob strani Francije vodila kontincnt.> Tajinstven političen umor v Moskvi Varšava, 10. decembra, s. Po vesteh iz Moskve, sta bila vodja oddelka komisari-jata za zunanje zadeve Kolušek in njegova žena, ki je bila tajnica v organizacijskem uradu komunistične stranke, umorjena na tajinstven način. Kakor se javlja, je ta umor po višjem nalogu izvršila tajna ruska policija, ker sta Kolušek in njegova žena izročila Trockemu in tovarišem nekatere dokumente. Kako so klerikalci v bivši Avstriji pokopali slovensko vseučilišče Poučna reminiscenca iz L 1911. — Vseučiliško vprašanje je bilo klerikalcem od nekdaj le taktično sredstvo v strankarski politiki »Slovenec« se huduje, ker smo predvčerajšnjim ugotovili, da so Merikadci v Avstriji porabili vseučiliščni fond dežele kranjske za svinjake. Namignili smo s tem na oni sklep klerikalno-nem-ške deželnozborske večine 1. 1911, s katerim se je deželni vseučiliščni fond v znesku nad 700.000 zlatih kiron (nad 8 milijonov Din današnje valute) izročil kot brezobrestno posojilo klerikalni Zadružni zvezi. Ker mlajša generacija tega izdajstva nad slovenskim vseučiliščem večinoma sploh ne pozna, starejša generacija pa je na podrobnosti že pozabila, je umestno, aiko citiramo nekaj dokumentov, ki pojasnjujejo, kako je bilo klerikalno izdajstvo svoj čas v slovenski javnosti sprejeto: »Slovenski Narod« z dne 20. februarja 1911: »Sobotna seja kranjskega deželnega zbora je zgodovinskega pomena. V tej seji so namreč klerikalci pokopali slovensko vseučilišče. Izdali in prodali so ti narodni postulat že na Dunaju. Slovenska vseučili-ška zahteva jim je služila vedno samo za plašč, za katerim so skrivali svoie nečiste namene in umazanost svoiih stremljenj... Zadnji dve leti so klerikalci na brezstiden način zlorabljali vseučiliško vprašanje za abstrakcijo v državnem zboru. Rekli so, da delajo obstrukcijo, da preprečijo italijansko fakulteto, v resnici pa so delali to obstrukcijo, da bi od vlade izprešali različne koncesije za svojo stranko in za svoja podjetja. In res, čim so se z vlado zmenili za plačilo. so opustili obstrukcijo in so slovensko vseučiliško zahtevo izdali in prodali. Kdor tega še ni verjel, ta je moral spoznati to v sobotni seji deželnega zbora ko so klerikalci ukradli vseučillški zaklad 700.000 kron svojemu namenu in ga pobasali. da s tem deželnim denarjem rešijo svoje zadruge. Vseučiliški zaklad je izginil v klerikalnih žepih . . Klerikalci so sklenili slovenski vseučiliški račun; postulat so prodali vladi, za uresničenje tega postulata namenjenih 700.000 kron pa odnesli. V soboto je bilo v kranjskem delželnem zboru slovensko vseučilišče pokopano brez vseh slovesnosti in ceremonij.« Posl. dr. Ivan Tavčar v deželnem zfcoru kranjskem (18. febr. 1911.): ... »V odseku so padle jako pikre besede proti slovenski univerzi. Položili ste pred nas predlog, ki je nasproten naši zahtevi po našem najvišjem idealu, po slovenskem vseučilišču. Če hočete žrtvovati za Zadružno zvezo, bi želel, da bi iskali potrebna sredstva povsod, samo pri vseučUlščnem fondu ne. Vi dobro veste, kaj ste s tem svojim činom Storili: Na slovesen način ste nokopali. bagateUzlrali vprašanje slovenskega vseučilišča.« Posl. dr. Karel Trlller v deželnem zboru kranjskem (18. febr. 1911.): »Kar nas pa najbolli boli, to je žalostno dejstvo, da hočete žrtvovati v ta namen vseučiliščni, to •je oni fond, katerega je narodna požrtvovalnost slovenskih davkoplačevalcev položila svoj čas na žrtvenik naše duševne kulture. Če je zadružništvo potrebno deželne podpore in tega ne tajim, tedaj naj bi se denar iskal povsod drugod, samo tu ne. Pomislite, kak vtis zna napraviti ta vaš korak na združene neizprosne nasprotnike našega najvišjega kulturnega stremljenja, na Nemce in vlado! Saj smo ravnokar slišali iz ust g. poslanca grofa Bar ha, s kakim navdušenjem je pripravljena glasovati veleposestniška kurija za vse vaše predloge iz golega veselja, da bo odvzet vseučiliščni fond svojemu namenu ... Ko je prihajal pred približno 15 leti v Ljubljano novi vla-dika, tedej so ga z razvitimi zastavami, s plamtečimi bakljami pozdravljala naša napredna slovenska društva, vladika pa se je zahvalil za ta prisrčni spirejem s tem, da je raz svoje palače zaklical zbrani množici: Živela slovenska univerza! Danes pa — in to ie bridka ironija usode — se bo ob asistenci in z glasom istega vladike neizprosno kompromitovalo vseučiliško vprašanje.« Tako kiratki izvlečki iz zgodovinskih dokumentov o klerikalni »ljubezni« do slovenskega vseučilišča.. Da nismo Slovenci dobili svoje države, bi bilo vseučilišče v Ljubljani z aktom klerikalno-nemške deželnozborske večine definitivno pokopano. Nova estonska vlada Rlpja, 10. dec. (be.) Novi estonski kaH« net je sestavil voditelj narodnih demokra* tov Tocnishon. ki je dobil v parlamentu zaupnico s 53 glasovi prod 33. Poglavje o partizanski vladi »Trgovinski Glasnik® je glasilo beograjskih gospodarskih krogov in znan kot resen, nepristranski organ, ki ne pripada nobeni stranki. Najmanj pa se mu more očitati, da je — protivladno glasilo. Spričo tega dejstva je tem bolj značilna notica, ki jo priobčuje «Trgo-vinski Glasnik» v svoji petkovi številki. Notica se glasi: «Današnja naša vlada je došla na upravo države z dokaj simpatičnimi gesli. Eno izmed teh gesel je bilo: strankarska toleranca, izganjanje partizan-stva iz državne uprave. Kako se neki strinja s to parolo ono, kar se je dogodilo v Ljubljanski trgovski zbornici? Ena izmed vladajočih strank je nedavno tega prišla na krmilo na zelo čuden, nimalo nepartizanski način. Nadalje je ista stranka na isti način osvojila Ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev. Končno je neki minister, oddajajoč 11 štipendij, dal njih 10 svojim strankarskim omladincem, a samo eno dijaku, ki ne pripada njegovi stranki... Ali ni to v duhu spasonosnega blejskega ali kakšnega drugega sporazuma?* Tako «Trg. Glasnik*. Medtem pa režim nemoteno, na prav brezdušen in brezvesten način nadaljuje svojo teroristično pot. Da ne omenjamo, kar se godi drugod: že iz tega, kar «opravlja» vlada pri nas, se vidi, da se vedno globlje potapljamo v uprav azijske razmere. Sedaj bi hoteli kelrikalci onemogočiti delovanje ljubljanskega obč sveta. Ker drugega sredstva več nimajo, naj jim vzvišena vladarjeva oseba pripomore do dosege umazanega namena. Kralj naj se vmeša v ljubljansko politiko in naj ne potrdi pravilno izvoljenega župana, ki moralično, nacijonalno in politično kakor gora nadkriljuje ogromno večino vseh klerikalnih mogotcev skupaj! Seveda se ta grda špekulacija ne bo posrečila, toda značilna je za nemoralo današnjega režima. Najnovejši slučaj imamo sedaj na pošti. Dva odlična uradnika, ki imata še posebne zasluge za organizacijo ljubljanske poštne direkcije po prevratu, sta bila sredi zime brez vsakega razloga premeščena v Sarajevo. Oba imata skrbeti za številne rodbine, oba sta s to premestitvijo materijalno uničena in radi tega tudi duševno silno trpita. Pri tem se je za Sarajevo sam potegoval drug primerno kvalificiran uradnik — ki pa je moral ostati v Ljubljani. Ravno sedaj se tudi likvidirajo 3 poštne direkcije in uradnikov za Sarajevo je seveda dovolj na razpolago, uradnikov, ki nimajo rodbine in bi radi šli... Istočasno, ko sta bila na gori opisani način od kleroradikalskega režima dva izvrstna in zaslužna nacijonalna uradnika pognana v obup, je pa isti minister pošt pomaknil v višji položaj uradnika, ki je bil do prevrata — nemšku-tar. in je poveril važno funkcijo mlademu gospodu, ki je bil čuvar radikal-ske kutije in torej zasluži, da hitro avanzira... Kleroradikalski režim dobro čuti. da se mu bliža konec in zato brezvestno besni ter razsaja. In naši klerikalci pobožno dvigajo oči... Maščevanje fašizma Rim, 10. decembra, g. Odvetniška zbornica v Napolju je črtala bivšega italijanskega ministrskega predsednika Nittija in bivšega ministra Labriolo iz seznama odvetnikov. Božii blagoslov za klerikalne agitatorje Mariborski cSlov. Gospodar,* priobčuje pod naslovom «Na delo za katoliško časopi-sje> razpored klerikalne agitacije za klerikalne novine. Med drugim piše: •rKakor ni hiše med nami. kjer bi ne bilo v njej križa, tako tudi ne bi smelo biti, kjer ni katoliškega časopisa, ker ta se bori za zmago križa v javnem življenju. Častiti gospodje duhovniki so sprejeli iz centrale poseben osnutek cerkvenega govora, zato jih vljudno prosimo, naj to na nedeljo, dne 11. decembra, uporabijo. Z dobro besedo naj opozore žup-ljane na važnost katoliškega časopisja za versko življenje . . Na koncu dostavlja v Ljubljani). Medtem ko v cGobseku* še čutiš avtorja 'Onstran*., «Ljudi», «Kuge* itd. — samih ekspresijonističnih poizkusov — spoznaš v «Boljšem gospodu*, da ume gosp. Hasenclever dajati najširše koncesije tako zvani <ši-roki publiki«. Namreč publiki, ki zahaja v gledališče zaradi lahke zabave, kakor v kino ali bar. Ta publika je dobila v «Boljšem gospodu* komad, ki mu ne bo mogel nihče odreči vnanje učinkovitosti. Vendar je ta učinkovitost dokaj poceni. S te strani ni avtor cBoljšega gospoda* nič bolj nič manj zanimiv od stotine povprečnih dobaviteljev nemških odrov. Ekspresijonist, ki je še nedavno cobjemal vesoljstvo», je tu naturalist z dokaj medlo observacijo življenja in ozko-gledno fantazijo. Duhovitost dialogov je po večini izumetničena in nenaravna, zapletlja-ji so zanimivi le po vnanjosti, po svoji notranji, psihološki vzročnosti pa so ohlapni, situacijska komika je banalna, vmes so neokusni triki za vzbujanje smeha (n pr. prizor s spodnjimi hlačami, Rasperjeva zadrega v 7. sliki in pod.). Skratka: komad je povprečen, drži ga le nekaj oseb, ki pa morajo biti v rokah zelo dobrih interpretov. Hasenclever je hotel osmešiti današnje kapitalistično poveličevanje denarja in poslovnih načel, tempo sodobnega življenja, ki nima časa za ljubezen in za razne cpredpo-topne* čednosti; vse je sama številka, kupčija. knjigovodstvo, kredit. Na eni strani kupčuje trgovec in bankir Compass s svojo hčerjo, na drugi strani pustolovec Moebius trguje z žensko lahkovernostjo. Trgovina zbliža interese obeh špekulantov, kot angel varuh pa nastopi stara, resnična ljubezen, ki vname Moebiusovo srce za hčerko bankirja Compassa. Moebius opusti ženitovanjske sleparije in vsili bankirju mnenje, da dobi za zeta osebnost, pravega trgovskega človeka našega časa; Lia pa spozna v včerajšnjem pustolovcu dobrega soproga. Tudi bankirjev sin ima svojo zgodbo: poroči se s služkinjo, da «se izenačijo razredne razlike*. Nesrečna je edinole mati, ki se ne more dovolj vživeti v «moderni življenski tem-po». Vmes igra gramofon, sliši se radio, borza posluje v ozadju in na špekulacijah se premoženje izgublja in dobiva. Skratka: ckšeft*, evropska amerikanizacija. In — Hasenclever. Poslovni principi vsepovsod. Tudi — v gledališču. Komedija zabava, če kdo ne zahteva še kaj več; kogar zadovoljuje cenena odrska gostobesednost, ki zasleplja z varljivim videzom duhovitosti, bo slavila cBoišega gospoda*. Sodimo, da je režiser gosp. prof. Šest Hasencieverjev komad — da govorimo v poslovnem žargonu — dobro vnovčil in mu zasigura dobičkonosnost. Dal mu je namreč dobro zasedbo. Tako ;e> živahna in vživljena igra z maskami, z inscenačnimi efekti, z nekim, domala kinematografskim tempom vred izčrpala domala vse, kar je v komadu količkaj učinkovitega. Oala je komediji pečat zanimive in mikavne uprizoritve. Gosp. Lipah je bil kot bankir Compass izboren, takisto gosp. R o g o z kot Moebius in gosp. Kralj kot Rasper. To je bil res učinkovit igralski trio. Izmed dam je podala ga. Medvedova dobro naštudi-rano figuro odlične dame, ki se zaman bori s poslovno moralo svojega moža in dece, gdč. Mira Danilova pa je tudi v Liji pokazala, da ji leže v igri uloge modernih meščanskih deklet. Gosp. S a n c i n je učinkovito podal Liji soroden moški tip: Har-ryja. Gosp. Gregorin je podal detektiva pl. Schmettana, ga. J u v a n o v a pa mo-žitveželjno vdovo Schnfitchen. Gdč. Vida je igrala Alino. V manjših ulogah so nastopili še gg. Jerman in Medven in nekatere dame. Pri premijeri je bilo mnogo ploskanja, ki je šlo predvsem igralcem, ki so svojo nalogo izvršili z najboljšo voljo in dosegli uspeh, kolikor je v tem komadu mogoč B. Darujte za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju I Domače vesti * Mednarodni kongres dijaških organizacij za Društvo narodov. Danes ob 11. dopoldne bo otvorjen v svečani dvorani beograjske univerze četrti mednarodni kongres dijaških organizacij za Društvo narodov. Svečane otvoritve se udeleži zunanji minister in več članov vlade. Kongres bo otvori! dr. Milan Novakovič, nakar bodo podali izjave zastopniki poedinih organizacij. Kongresa se udeleže tudi zastopniki generalnega tajništva Društva narodov, mednarodnega urada za delo in mednarodnega instituta za intelektualno sodelovanje. Številni delegati iz raznih držav so že tekom včerajšnjega dne dospeli v Beograd. Kongresa se bodo udeležili skupno zastopniki 42 držav. ♦ Svečana večerja pri Irancoskem poslaniku. Snoči je priredil francoski poslanik v Beogradu Dard svečano večerio na čast zunanjemu ministru dr. Marinkoviču. Udeležila sta se je poleg drugih tudi češkoslo-. vaški in rumunski poslanik. * Spomenik brigadnemu generalu Ko-vačeviču. »Službene Kovine« od 9. t. m. objavljajo zakon o narodnem priznanju padlemu brigadnemu generalu Mihajlu K°ya" čeviču. Država mu bo postavila v Stipu lep spomenik in njegova žena vdova Zor-ka ter njegov oče dobita poleg redne pokojnine še posebno dosmrtno denarno nagrado. * Opozarjajo se vsi inozemski delavci in nameščenci, ki so bili na ozeml'u kraljevine SHS zaposleni pred 14. junijem 1922, a se do danes niso poslužili ugodnosti § 7 Pravilnika o zaposlitvi inozemskih delavcev, da v najkrajšem roku predložijo prošnje s predpisanimi dokumenti pristojni Oblastni inšpekciji dela, da dobijo uverenje o svobodni zaposlitvi. Pozneie se njihove prošnje ne bodo upoštevale. * Izstop iz našega državljanstva. Notranje ministrstvo je odobrilo izstop iz našega državljanstva M. Lenarčičevi, kuharici na Dunaju, rodom iz Sv. Jakoba na Savi, in M. Trbujevi, služkinji v Celovcu, rodom iz Pameč. Obe bos a sprejeli državljanstvo avstrijske republike. * Trgovci, trgovke, bančni in industrijski nastavljene:, priglašajte se kot člani le pri Trgovskem dobrodelnem društvu »Pomoč« v Ljubljani, ki ima svoj sedež pri Gremiju trgovcev v Ljubljani. — Odbor. * Dvoglasna božična pesem s spremlje-vanjem klavirja: Gustav ipavec - Josip Pavčič »Sveta noč« je izšla v založbi Jugoslovenske Matice in se dobiva po vseh knjigarnah po Din 7.—. Skladbica je izredno primerna za božično proslavo, bodisi doma, na raznih božičnih prireditvah ali pa tudi v cerkvi, saj ima zelo priprosto, a izredno učinkovito spremljevanje. To je prva pesemca te vrste v slovenski založbi, zato pros s podobnim tu'im blagom, ki se ga naši ljudje o božiču tako radi poslužujejo. * Nova jugoslovenska prekoocenanska ladja. Včeraj le bila v Sunderlandu spuščena v morje nova in moderna prekooceanska ladja Jugoslovensko-ameriške paroplovne družbe. Parnik, ki bo eden največjih naših prekooceanskih parnikov je krščen na ime »Kraljica Milica«. Svoje prvo potovanje v naše vode bo nastopi! koncem februarja. * Obrtniški koledar za leto 1928. Za vsakega obrtnika neobhodno potrebno je, da si nabavi Obrtniški koledar za leto 1928. Oblika koledarja je jako priročna, vezava popolna v platnu. Vsebina koledarja je za vsakega obrtnika velike praktične vrednosti V njem najde obrtnik razpravo o davkih, lestvico za dohodnino, kalkulacijo, podatke o obrtniških kreditih, delavskemu zavarovanju, najvažnejše določbe iz obrtnega reda, razpravo o pravicah in dolžnostih članov cenilnih komisij, zbirko nalog za pomočniška dela pri pomočniških preizkušnjah najvažnejše pristo bine. kolkovine in takse ter druge podatke. Za kovinske stroke važen je tudi članek o železu. Cena koledarju je Din 13.50. — Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. * Dve božični razglednici ie založila te dni Jugoslovenska Matica in sicer po originalih Maksima Gasparija: Jaslice in Franjo Kopača: Poprtnik, božični običaj iz Poljanske doline. Razglednice so štiri-barvna umetniška reprodukcija, ki se je v vsakem oziru izvrstno posrečila. Cena Din 1.50 za komad. Naroča se jo pri Jugo-siovenski Matici v Liubljani, Selenburgova ulica 7-II. • Oblastni urad za posredovanje dela privarni nameščencev v Ljubljani ima v evidenci sledeče službe iskajoče moči: 12 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 5 blagajničarke, 3 izložbene aranžerje, 5 trgov pomočnikov. 8 knjigovo-di: bilancistov in pomožnih. 11 korespon-dentov v raznih jezikih. 4 trgovskih poslovodij raznih strok. 8 pisarniških uradnikov. 3 nbratovodje za kemična podietja. 5 radarskih tehničnih uradnikov, 3 pomožnih carinskih posrednikov. 4 praktikante za urade i n kontoristinie 7 skladiščnikov. 6 stenosraf^ni v raznih iezikih, 3 rudarske geometre, 2 droeiste. 3 tehniških risarjev, 2 e'ek?rotehniške uradnike. 1 brodogradi-tePa 3 šumarske uradnike. 3 laborante za pro>vaian:e soirita Vsa P n podietja se nspro5a;o. da se v slučaju potrebe izvež-b: rih delovnih si! iz vrst privatnega na-rreščenstva ob-ačaio na gornji urad. Urad P 7a <"be strani, za delodajalce kot (j,.!., ^nn!,,,,, Hr-zpiačno * Premeščenje poštnih uradnikov. Iz Ljubljane sta premeščena k poštni direkciji v Sarajevu: kot še! raounsko-kontrolnega odseka g. dr. Joško Le bar in kot tajnik g. Janko Tavzes. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl ravnatelj zemljiške knjige v p. in hišni posestnik g. Janko Čerček. Pokojnika, ki je bil blagega srca in kremenitega značaja se še prav dobro spominjajo stari Ljubljančani. Njegov pogreb se bo vršil jutri ob 16. uri iz mrtvašnice državne bolnice. — V Ločah je umrl po večmesečni težki bolezni v 54. letu starosti lesni trgovec g. Mihael Essih. Pokopali ga bodo danes ob 15. uri na pokopališče v Ločah. Bodi pokojnikoma ohra-njem blag spomin, prizadetim naše iskreno sožalje! ™ MED. UNIV. Dr. Vilko Sporu specijalist za srčne in druge notranje bolezni. Ordinira od 9. do 11. dop. in od 3. do 4. pop. SLOMŠKOVA ULICA 7 + Obleke kemično čisti, barva in plisira, Tovarna JOS. REICH. * Sanitol je samo za zunanjo desiniek-cijo! Užiti ga ne smeš, ker bi se zastrupil! * Zdravo in lepo sadje je najbogatejše plačilo sadjarja, ki je pravočasno mazal in škropil svoje drevje z »ARBORINOM« tvrdke Chemotechna.. Ljubljana, Mestni trg št. 10. 255 * Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojistrov v Ljubljani javlja, da se bo vršila vajeniška preizkušnja 30. decembra 1927. Prošnje je doposiati do 22. decembra. — Odbor. 1924 * Poziv upnikom! Stavbna reg. zadruga »Hera« z o. z. v likvidaciji poživlja vse upnike, da prijavijo vse svoje terjatve do vključno 20. decembra 1927 do 18. ure. Po preteku tega roka predloženi računi se ne bodo upoštevali 1934 ITO — zobna pasta najboljša! * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica št 7. 632 * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica št. 4. _ 623 u— Najmoderneje opremljeni damski salon za friziranje, onduliranje in drugo priporoča Engelbert Franchetti, Dunajska cesta št. 20. 250 * Oglejte si ravnokar došlo božično zbirko najnovejših knjig v knjigarni Ig. Kleinmajr ft Fed. Bamberg. Ljubljana. Miklošičeva cesta. 1922 »GOLGOTA ŽENE" samo za odrasle danes ob 5. in 7. uri. ---«ORIENT»»KINO, VIČ-- ♦ Nov sejem v Slov. Bistrici. Zaradi razglasa mestnega urada v Slov Bistrici Br. 107-3 objavljamo, da se bo vršil dne 5. decembra 1927 (v četrtek) v SI. Bistrici na novo vpeljani živinski in kramarski sejem Interesente pozivamo, da ta sejem v čim večjem številu posetijo. ♦ Cesto obupujemo zaradi upornega prehlada. Brnenje v ušesih, udarjanje v sencih, to nas onesposoblja za delo in nam kvari razpoloženje. Tu pomaga »Forman«. Nosnice se takoj osvobodijo za svobodni pristop zraka. Glavobol in neznosno izločevanje sluznic prenehata »Forman« je vrlo pripravno opremljen in ga lahko nosiš v telovniku ali v ročni torbici. »Forman« dobivate za 10 Din v lekarnah in drogerijah. Pri n^uaii klobukov si oglejte bogato zalogo specijalne trgovine 30S. POK nasi. M BOGATAJ LJubljana, Stari trg 14. tudi pri dišavah ppištedite, ako kupujete iste v zavitkih znamke „Slon". Iz Ljubljane u— Ekspozitura « Jutra® v Šiški. V Spod. Šiški smo na Celovški cesti št. 95 z današnjim dnem otvorili ekspozituro oglasnega oddelka «Jutra», kjer bomo sprejemali male oglase in druge objave. Ekspozitura bo dajala naslove ter sprejemala tudi pismene ponudbe za šifrirane oglase ter sploh vršila posle podružnice oglasnega oddelka «Ju-tra». Upamo, da bomo z novo ekspozituro «Jutra» ustregli lokalnim potrebam naših naročnikov in prijateljev. — Uprava «Jutra». u— Drtfštvo Pravnik sklicuje za pondeljek 12. t. m. sestanek svojih članov, na katerem bo referiral nar. posl. dr. Albert Kramer o zakonu o sodnikih. Sestanek se vrši točno ob pol 6. zvečer v justični palači, soba št. 79. u— Novinarskemu penzijskemu fondu so naklonile lep prispevek številne ljubljanske tvrdke z blagom, s katerim so opremile bifeje na prvodecemberskem novinarskem družabnem večeru v »Unionu« in sicer: delikatesne in kolonijalne trgovine, Stacul, Grošelj, More, Buzzolini, Verbič,. Ravtar, Gregorc & Verlič, Trdina, Jeločnik in Pla-ninšek; restavracije: Zvezda, Dvor, Šssti-ca, Dolničar, Kolodvor in Narodna kavarna; lekarne: Piccoli, Bahovec in Sušnik; cvetličarne: Bajt. Ba!ec, Herzmansky, Kor-sika in Ferant, tvrdke z vinom in likerji: Alko, Baker, Kmet, Lassan in Meden; sadni tvrdki: Cerar in Štele & Pilih, mesni tvrdki: Slamič in Urbas; tvrdke z malinov-cem in sodavico: Potnik, Brezalkoholna produkcija, More in Zadruga sodavičarjev; tvrdke Meinl, Šumi in Tea Import. Iskreno zahvalo izreka vsem Novinarsko udruženle sekcija Ljubljatfa. u— Francosko-slovenski klub v Ljubljani Zaradi koncerta v Unionu odpade v pondeliek 12. t. m. redni klubski sestanek. Galantno darilo za dame: elitni damski plašči in obleke velemestnega sijaja tvrdke FRAN LUKlC Stritarjeva ul. — Znano solidne cene. * Za Božič in Novo leto ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 7, v svoji veliki zalogi različnega manu- fakturnega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po najnižjih cenah in brez vsakih stroškov le proti predložitvi legitimacije. 1740 * Pri bolečinah hemeroidov, telesnemu zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih. krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca. omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franz Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz-Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Od General Motors smo včeraj prejeli naslednji dopis s prošnjo da ga priobčimo: Glede na nekatere neresnične vesti, da nameravamo opustiti nadaljno izdelavo osebnih, tovornih in omnibus avtomobilov znamke Chevrolet, objavljamo, da so te vesti popolnoma neosnovane in vzbujajo začudenje spričo vedno večjega svetovnega povpraševanja po Chevrolet avtomobilih General Motors ie v zadnjem času ponovno povečala svoje Chevrolet obrate ter stalno producira preko 7600 komadov vozov dnevno, da more zadostiti naraščajočim naročilom. S spoštovanjem, Louis de la Garde, glavni direktor general Motors Near East, S. A. Alexandria«. 1923 ♦ Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba, da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. — Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo. — Čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje »Radion«. — Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite! u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja dne 13.. 14. in 15. decembra 1927 zaprta. u— Cenjeni plesalci in plesalke, posetite plesno šoio v veliki dvorani na Taboru v nedeljo dne 11 t. m , kjer se bo poučeval povsem od začetka krasni boston walse. Začetniki vabljeni že ob pol 8. zvečer, ker se jim nudi poseben specijelen pouk Redno predvajanje modernih plesov za plesalce ob 8. uri. Svira priznani Jazz - band. 1931 n_ plesne Vaje «Atene> se vrše za uradnice mesto v pondeljek 12. t. m. v nedeljo 11. t m. od pol 20—21 ure. Za otroke pa v pondeljek 12. t. m. od 18.—19. ure. — Plesni odsek. 1928 u_ Vsi cEIitni plesi« «Redutes in «Maš-kerade« v letošnjem p red pustu Vam ne nudijo nobene zabave, ako ne znate pravilno in dobro plesati. "Zato je zadnji čas da se naučite vse letošnje plese in to edino pri plesnem mojstru Jenko-tu pri ^Nedeljskih družabnih plesnih vajah v Kazini« od 3—7 ure pop. Za začetnike-ee v foxtrott-charlestonu in tangu poseben pouk od 3.—4. ure. Nadaljevanje novitete angl. boston - walse ob 5 uri. Privatna plesna šola se pa nahaja v I. nadstr. kavarne »Emona«. Informacije od 10—22 ure vsaki dan. Večerni plesni tečaji-perfekcije s Jenka vsako sredo v Unionu ob 8. uri zvečer. 1930 u— Marionetno gledališče Č. S. O. (Sokol Taborj igra v nedeljo 11 t. m. »GašperSkov sv. Mildavž>, začetek ob pol 16. Vstopnina prostovoljna. 1927 n_ Plesna vaja A. S. K. Primorje se vrši danes, v nedeljo od 3. do 7. v «Beli dvorano hotela Union. Prosimo za točno udeležbo! 1925 u_ V Sokolskem domu na Viču gostuje danes Šentjakobski gledališki oder s Fran Molnarjevo clgro v gradux, duhovito komedijo. ki je žela pri vseh dosedanjih uprizoritvah vseobče priznanje občinstva. Opozarjamo viško občinstvo, naj ne zamudi lepe prilike ogledati si to res velezabavno, moderno komedijo! u— Najbolj uvaževana božična darila kupite najugodneje v ostankih ženskega in moškega volnenega blaga za obleke in drugo, po polovični ceni samo pri A Potokar, Vodnikov trg. 1932 u— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na praznik sv. Štefana svojo običajno vsakoletno božičnico v Pozor! Čuvajmo se lažnivih ponarejanj. Original je samo z ALADDIN začetno znamko označena svetiljka in sestavni ume prosto jugoslovensko deli svetiljke v originalnem angleškem DIN« zastopništvo, Barzel d. d., Su-omotu. ^tica Skozi dolge večere je domača sreča v družini ALADDiN »:"Srna Aladin svetiljka daje s 94 odst. zraka io 6 odst. petoleja belo enakomerno 80 sveč močno luč. Predgretje s špiritom ali bencinom kakor tudi usesavanje zraka ni potrebno. Svetiljka ne smrdi in ne dela saj. Lahko jo rabijo brez nevarnosti tudi otroci. Vsa oprema je lahko izmenljiva in elegantna. Sigurna je proti ognju in eksploziji. Goreči materijal je minimalen ter se kupna cena amortizira po kratki uporabi. Za nemoteno delovanje svetiljke prevzamemo 5 letno garancijo. Brezplačne prospekte pošlje pošt- ALAD- veliki dvorani Mestnega doma. Da pa zamo-re prireditev, na kateri bo tudi srečolov, čim lepše uspeti, apelira podpisano društvo na dobrosrčnost ljubljanskega prebivalstva, da ne pusti članov - gasilcev, kateri obiščejo vsako poedino hišo v teh dneh, oditi praznih rok Vsak najmanjši dar v denarju ali blagu je dobrodošel. V upanju, da ne prosi zaman, se najiskreneje zahvaljuje odbor Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. 1933 od Din 8, pletenine, NflfiAVlfF rokavice, kravate, lWUft»Il;L bluze itd nudi p in M. ROZMAN, Židovska ul. 7, « po reklam« nih cenah u— Policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Ker je kaljenje nočnega miru prepovedano, prosimo slavno policijsko ravnateljstvo, da poskrbi, da preneha laianie in tuljenje njenih psov, ki se razlega že več mesecev dan in noč. Vsako spanje in tudi vsako duševno delo je nemogoče. Blaznica na Studencu je prenapolnjena, kam pojefc-mo mi, ko nam lajanje teh psov uniči živce? — Sosedje. 5, januars velika veselica Ciril in Metodove družbe v Narodnem domu. u— Viljem Teli. Danes ob 11. uri in jutri ob 14.30 ponavlja ZKD v Kinu Matica zgodovinski velefilm, ki nam v pretresljivih slikah predočuie trpljenje švicarskega naroda in njega trpljenje ter boj za svobodo. Prof. Rado Pavlic poda prisotnim v kratkem izčrpno sliko o tem boju in življenju Viljema Telia, ki je bil svojemu narodu glasnik svobode in prostosti. V filmu sodelujejo najznamenitejši igralci, dejanje samo pa se godi v prelepih pokrajinah Švice, zaradi česar vsakomur najtopleje priporočamo poset tega sporeda. Zaradi poučnega zgodovinskega ozadja vabimo osob:to tudi di-iaštvo in šolsko mladino. u— Cankarjev večer. Prosvetni odsek Delavske zbornice proslavi obletnico Cankarjeve smrti z recitacijskim večerom v pondeljek 12. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Spored večera je sledeči: 1.) Kratko predavanje K. Kocjančiča o Ivanu Cankarju. Nato recitirajo člani cSvobode» in cKrekove mladine* iz sledečih Cankarjevih del: Ferdo Delak: cNjena podoba>, Savo Magolič: «Za križem«, Bratko Kreft: cGospod stotniki, S.B. Jermanov govor iz l p s 3 Zelo znižane cene in še 20% popusta c o Manufaktura JOS. SNOJ, 2 ° LJUBLJ AS A, Prešernova 3. w Iz Trbovelj t— Samaritanski tečaj Rdečega križa. Zadnje predavanje za ženski oddelek tega tečaja (o bolniški negi) se bo vršilo v to« rek, 13. t. m. ob 19. uri, v drugem nad« stropju nove bolnice. t— predavanje za šolsko deco. Prosvet« ni odsek DZ. je priredil v Del. domu pre« davanje za šolsko deco. Na sporedu sta bili pravljici «Snegulčica» in »Obuti ma« ček«. Pravljici je deklamiral g. Koninšek. posamezne momente iz pravljic so prikazo« vali na platnu. Deca je z velikim zanima« njem sledila predavanju. Želimo še več tako uspelih prireditev! t— Cepljenje proti legarju v Hrastniku. Ta teden se bo vršilo v društveni sobi ste« klarne cepljenje zoper legar, ki mu bosta prisostvovala šef hig. zavoda dr. Pire in sa« nitetni referent dr. Cede. Cepljeni bodo vsi delavci steklarne in kemične tovarne ter zasebniki stanujoči od Save do kemične tovarne. Za vse one, ki bi se ne odzvali cepljenju, je določena visoka kazen. V to« rek je odpeljal sanitetni avto infekcijske kolone higijenskega zavoda 10 bolnikov, obolelih na legarju, v infekcijsko bolnico v Celje. Damske plašče najmodernejše, s kožuhovino, od Din 350.— do 900__, otroške plaščke od 2 let starosti naprej v vseh velikostih od Din 13.— dalje F. in I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si razstavo v izložbi! Iz Zagorja z— Sodnijski uradni dnevi ukinjeni. Ka« ker čujemo, so ukinili sodnijske uradne dneve po odredbi višjega dež. sodišča v Ljubljani. Ze pred preobratom so se obči« ne Zagorje, Kotredež in Arziše več deset« leti j borile, da bi se uvedli v Zagorju sod« nijski uradni dnevi. Po preobratu je bilo končno ustreženo njihovim željam, sedaj so pa uradne dneve kar na kratko ukinilil To ie hud udarec za prebivalstvo, zlasti še za delavstvo, ki bo s tem silno oškodova« no. Vse prizadete občine so pripravljene prispevati k stroškom sodnijskih uradnih dni. vendar se jih baje ne upošteva! Apeli« ramo na merodajne faktorje, naj storjeno krivico popravijo! z— Sokolsko gledališče vprizori 17. t. m. Novačanovo igro »Veleja«. Med drugimi nastopi tudi g. Drofenik, in sicer v isti vlogi, v kateri je prvič nastopil v Zagorju pred štirimi leti. z— Premogokopna kriza rešena. V petek dopoldan so pričele sprejemati železnice premog. Naročila je veliko, tako da se bo premog tudi v nedeljo nakladal. Tvoinica Cristi n Gottlieb Welner d. d. Auerhammer b) Ane. Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotica ^ovvjs te/- be* Šport Kil UČ so najboljše, naj trajnejše in zato najcenejše, Šport po svetu Prav za prav se St. Moritz ni posebno potegoval za čast II. rimske olimpijade, ker ima vsako zimo itak 4000 gostov, Prireditev stane ogromno denarja; samo za skakalnico je bilo treba 200.000 frankov. Letos so za zimo opremili tudi St. Moritz -Bad, ki je sicer zaseden samo poleti. Stanovanj je mnogo; v St. Moritzu samem jih je 4800, ostalo bo moralo v okolico od Maloje do Thusisa, oziroma Klostersa. Kdor misli tja, si lahko preskrbi vstopnico v predprodaji za vse prireditve in sicer stane I. prostor 350, II. prostor 200, III. pa 100 frankov; stojišče v predprodaji stane 40 frankov. Za preskrbo bodo računali od 45 do 18 frankov za najmanj en dan. Za sneg nimajo skrbi; sedai ga leži do enega metra. Nastopilo bo 29 narodov. Prva zimska olimpljada v Chamonixu leta 1924. ni imela toliko konkurence; daleko najštevilnejši in najboljši So bili Norvežani s prvimi štirimi mesti na 50 km, s I. in II. mestom na 18 km, s prvimi štirimi mesti v kombiniranem teku in prvih treh mestih v skokih. V ostalih zimskosportnih disciplinah so zmagali Finci (v hitrostnem teku na ledu), Avstrijci (v umetnem drsanju za dame in teku v parih), Švedi (v umetnem drsanju za gospode), Kanadijci (v hockev-ju na ledu) in Švicarji (v bobsleighu). Na 50 km so vozili vsi Norvežani pod 4 ure, prvak v skokih Tulim Thoms je dosegel 57 metrov. — Olimpijada v malem bo švicarsko smučarsko prvenstvo koncem januarja, kjer bodo startali tudi vsi olimpijski kandidati, ki bodo tam trenirali. Cortina ima letos »akademske svetovne zimske prireditve« od 22. do 29. januarja. Tudi Amsterdam ne bo poceni. Mnogo držav .ie priskočilo svojim športnikom izdatno na pomoč. Poljski državni urad za telesne vaje je dal 3000 zlotov mesečno za administracijo, 300 tisoč pa za tehnične priprave. Zunanje ministrstvo ie dodalo še 80 tisoč za St. Moritz. Tudi francoski viri so se pričeli odpirati. Razen že dovoljenih dveh milijonov frankov ie določen v bud-žetu zunanjega ministrstva kredit 1,200.000 frankov, tako da znaša celokupni prispevek vlade nad tri milijone frankov. To niso bajke! Za Nemce pa še številk nismo videli. Državni trener Waitzer pravi, da lahko zmagajo na vseh progah od 100 do 1500 metrov. V nogometu bo borba med Evropo in Južno Ameriko. Urugvajci, ki so Evropi leta 1924. pokazali, kaj je nogomet, se bodo prišli mesec dni prej privajat na podnebje. Madžari menda radi domačih sporov niso posebno navdušeni. Cehi in Avstrijci se v n o g o m e t u še niso poravnali; saj sedaj sezona itak ne obeta mnogo. Do spomladi bodo pa prijatelji. Sicer pa Sparta še vedno dobro služi; 3300 dolarjev za tri tekme v Carigradu in 1250 dolarjev za četrto, ako prvih treh ne izgubi. Prvak Prage je Viktoria, Sparta je na tretjem mestu. Kada, njen srednji krilec, se piše s pravim imenom Karol Pesek. V Angliji vodijo še vedno Everton v I., Chelsea v II. in Glosgow Rangers v škotski ligi. V Italiji je v okrožju A na čelu Alessandria, v okrožju B pa Novara; v vsakem okrožju tekmuje 11 moštev. V vzhodni Švici vodijo Grasshoppers. v srednji Young Boys, v zapadni pa Etoile Ca-rouge; vseh moštev ie 27. Argentina ie osvojila prvenstvo Južne Amerike. Zadnjič smo našteli nove francoske rekorde v lahki atletiki. Kako močni so v tei disciplini Finci, se da sklepati iz tega, da meče 7 Fincev kroglo nad 14 metrov. Na prvem mestu je Jarvinen (15.17 m). 19 atletov pa meče disk nad 40 metrov, med njimi Kiot 45.26 m, naslednji trije pa 44 m. — O Ritoli smo pisali, da bo ostal v Ameriki; sedai potuje domov. — Dr. Peltzer, nemški tekač na dolge proge, je srečno prispel v Newyork; izjavil je, da hoče na vsak način startati. Ostati pa hoče na prostem, za kar si bo izbral raj-brže Kalifornijo. Menda ostane 60 dni! — Tam »preko< se pripravlja nova senzacija in sicer tek iz Los Angelesa v Newyork preko vse Severne Amerike. Dosedaj Se ie prijavilo »samo« 450 tekačev, med njimi tudi slavna Finca Kohlemainen in Steencos, Italijan Bertini in Estonec Lossmann. Na Dunaju so zaključili p 1 a v a ln o sezono ter so skoro porazili Cehe z 48 : 39 točkami; vaterpolo - tekma je končala 2 : 2. Postavili so dva avstrijska in tri češkoslovaške rekorde. — Arne Borg dela s polno paro, da bi Diesel VVeissmullerja. O vrstnih redih pri tenisu smo govorili. Svetovni vrstni red ie Laccste, Tilden, Cochet, Borotra, Alonzo, Hunter, Lott, Hen-nessey, Bragnon in Jan. Koželuh. Cochet je postavil malo drugače; sebe in Jan Ko-želuha je izpustil. — Za Davisov pokal so se dosedaj prijavile Anglija, Avstralija, Grška in Italija za evropski, Amerika pa za ameriški pas. — V. Richards, ki je postal ameriški prvak v singlu za gospode, potuje okoli sveta; sedaj je na Japonskem. Od tam potuje v Avstralijo in slednjič v Francijo. — O Suzani Lenglen so pravili, da bo amaterka. Suzana to odločno odklanja, češ da nikdar ne spreminja svojih sklepov... Brez reklaire pa tudi pri njej ne gre! ASK Primorje : Vojaški team Ob 14.15 uri se srečata na igrišču ASK Primorje trenotno najmočnejše moštvo te« ga khiba in pa nogometaši«vojaki, ki so pokazali dosedaj v "Zagrebu ia Ljubljani, da se lahko brez strahu srečajo z našimi prvorazrednimi klubi. Prepričani smo, da bo jutrišnja trening tekma nudila dober šport v vsakem pogledu, ker se bo igralo ambicijozno, pa vendar fair. ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes ob 13.45 morajo biti v garderobi sledeči igrači: Anžlovar. Svetič, Zemljak, Janči« gaj, Pišek, Jug I.. Vrhovnik, Čebohin. Ter« ček, Kariž. Jug II. — Trener. Zimskozsmuške ture v Švicarskih Al* pah «Bemsko pogorje«, Aletschhorn, Fm> steraarhorn, Schreckhora L dr., je snov velezanimivega predavanja K. Koraneka, ki se bo vršilo dne 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Predavatelj je do« ber govornik in širom Evrope znan v alp« skih krogih kot propagator alpinizma in mojsterski f o to amater. Kraje, o katerih le« poti predava, je prehodil sam in sam je po« snel tudi skioptične slike. G. Koranek je tudi v naših planinah stalen gost in je rav» no letos opetovano posetil naSe gore. Pre« davatelj nas bo povedel v 140 izbranih sK« kah v zimski alpski svet. Ponazoril nam bo vse zanimivosti zimske narave, njeno le« poto, njen veličastni mir, ki ji dajejo zima sneg in viharji očarljive, naravnost umet« niško storjene oblike, ter nevarnosti, ki preže povsod na pazljivega alpinista, snež« ne strehe na grebenih, viharji in snežni meteži. Bogata izkušnja g. Koraneka bo za« nimivost predavanja še povečala in se pri« poroča isto širši publiki, ki jo zanima zim* sko alpinsko življenje in zimska narava go« ra. — T. K. Skala. Ugodna smuka na Pohorju. V četrtek in petek je na Pohorju, zlasti v okolici Klopnega vrha, zapadel ugoden sneg«pršič. Po poročilih je tudi v drugih predelih Po« horja smuka ugodna, vendar so najzane« sljivejša poročila a Klopnega vrha, ki je, kakor ostala pohorska zavetišča, oskrbovan vso zimo. Že v petek so s popoldanskimi vlaki odrinili smučarji ISSK Maribora, ki prirejajo skupen izlet, dočim jim je v so« boto zjutraj sledilo veliko število članov SPD in zamudniki Upati je, da bodo ugod« ne snežne razmere, smuka in saninec pri« tegnile v pohorska pobočja in grebene vse, kar se bavi z zimskim športom, kajti ni« kdar doslej ni vladalo za te športne pano« ge tako zanimanje kot letos. Včerajšnji tekmi v Zagrebu in Beo» gradu. Včeraj v soboto je gostoval v Za* grobu dunajski FAC ter porazil Gradjan« skega z 2 : 1 (1 : 1). Niti eno niti drugo moštvo ni pokazalo lepe igre, kar je delo« ma pripisovati blatnemu terenu. — V Beo« gradu je Ferencvaros porazil Jugoslavijo s 3 : 1 (2 : 0). ospodarstvo Centrala industrijskih korporacij k načrtu zakona o neposrednih davkih Centrala industrijskih korporacij je predložila finančnemu ministru kakor tudi članom skupščinskega odbora za proučevanje novega zakona o neposrednih davkih spomenico, v kateri opozarja na upravičene zahteve gospodarskih krogov, ki naj bi se pri definitivni redakciji zakona upoštevale. Davčna bremena je treba pravilno porazdeliti tako, da fiskalna obremenitev ne bo ovirala gospodarski razvoj države. Glede odmere davka na jfodjetja je treba vse podružnice iste tvrdke smatrati kot eden edini davčni objekt. Odredbe o davčni osnovi pri davku na podjetja ne odgovarjajo našim razmeram. Od vseh davčnih obvezancev se zahteva, da predložijo raSune inventarja ter račune zgube in dobička, s čemer se pred postavlja, da vodijo vsi podjetniki popolno redno knjigovodstvo. Ker se istočasno odreja, da v nasprotnem primeru lahko davčna oblastva odmerjajo davek po lastni uvidevnosti. bi bila večini (le okrog 10 % podjetnikov vodi pri nas redno knjigovodstvo) davčnih obvezancev odvzeta pravica, da se njihovi podatki upoštevajo. Ta odredba naj bi se spremenila v toliko, da bi bil davčni obvezanec dolžan predložiti potrebne podatke (vloženi in obratni kapital, višina prometa, izplačanih mezd in plač ter drugih režijskih stroškov itd.), iz katerih se da izračunati približni čisti dobiček. Od davka bi se morali oprostiti vsi odpisi (amortizacije), prav tako bi se morali plačani davki smatrati kot režijski strošek. Tudi pri davku na podjetja, ki so obvezana javno polagati račune, bi se morali vsi plačani davki smatrati kot režijski stroški, odnosno bi se morali pri ugotavljanju renta-bilitete vloženega kapitala odbiti od davčne osnove. Dalie je treba kot odbitne postavke priznati izgube iz prejšnjih let, darove institucijam s humanimi, prosvetnimi in kulturnimi nalogami, amortizacije vrednosti novih tvorničnih naprav, zgrajenih po 1. januarju 1919. v kolikor dejanska vrednost zaradi padca cen danes ne odgovarja več bilančni vrednosti. Na drugi strani je treba dovoliti, da morejo biti rezervni fondi večji kakor bilančna vrednost tozadevnih predmetov, kajti izkušnja nas uči, da se iz dovoljenega rezervnega fonda ne morejo vršiti niti večja popravila, kaj šele nabave novih strojev za nadomestilo starih izrabljenih. Posebno pažnjo posveča spomenica obdavčenju inozemskega kapitala, ki bi bil po zakonskem projektu obremenjen z davkom na podjetja, odnosno z davkom na obresti ter z davkom na skupni dohodek (dohodnino), kar bi veljalo tudi v primeru, če upniki ino-zemci ne bivajo stalno v naši državi. Da se inozemski kapital privabi v našo državo, bi bilo potrebno oprostiti od davka na skupni dohodek vse dividende delnic in kupone obveznic od kapitala, ki so ga vložili inozem-ci v naša podjetja, kakor tudi obresti od posojil, danih našim podjetjem, če inozemski upnik ne stanuje v naši državi več kakor 6 mesecev. Spomenica opozarja, da je n. pr. v Avstriji inozemski kapital, ki je bil prenesen v inozemski valuti, oproščen celo od davka na obresti. Po stilizaciji novega zakonskega predloga bi bili podvrženi davku na skupni dohodek tudi dohodki inozemcev od raznih državnih papirjev, ki so oproščeni od rentnega davka. Tako postopanje more zelo škodovati našemu kreditu v inozemstvu. Dalje opozarja spomenica na dejstvo, da se z davkom na skupni dohodek privatni nameščenci v večji meri obremenjujejo kakor državni nameščenci, zato predlaga, da se oprostijo od tega davka stanarina in dra-ginjske doklade privatnih nameščencev do višine 30 % skupnih dohodkov. Končno povdarja Centrala industrijskih korporacij, da so v zakonskem projektu pred videne davčne stope same po sebi zelo visoke. Če se tem stopam dodajo še razne doklade, bo skupna obremenitev znatno prekoračila mejo znosljivosti in racijonalnosti. = Naš pomorski promet t 1. 1926. Trgovska in obrtniška zbornica v Splitu je izdala »Statističen pregled pomorskega prometa v 1. 1926.», iz katerega posnemamo, da je znašal v 1. 1926. skupni promet vseh naših pomorskih luk 10.2 milijona ton (69.800 ladij) napram 9.5 milijona ton (62.500 ladij) v 1. 1925., 15 milijona ton (55.000 ladij) v letu 1924., 5.7 milijona ton (43.200 ladij) v 1. 1923 Napram 1. 1923. se je torej naš pomorski promet skoraj podvojil, napram 1. 1913. (7 milijonov ton) pa se je povečal za 46 %. Med lukami stoji na prvem mestu Split s prometom 2,044.000 ton (7684 ladij), na drugem Dubrovnik s prometom 1,259.000 ton (3849 ladij), dalje Šibenik s prometom 743.600 ton (3S91 ladij), Sušak s prometom 557.900 ton (3157 ladij, Korčula s prometom 434.400 ton (1968 ladij), Makarska s prometom 379.100 ton (1931 ladij), Kotor s prometom 341.700 ton (1752 ladij), Hvar, Omiš itd. Povečanje skupnega prometa se razdeli na vse luke. — Ukinjcnje skrajšanega nakladalnega in razkladalnega roka na železniških postajah. Kakor nam poroča Zveza industrijcev je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu z včerajšnjim dnem ukinila skrajšani nakladalni in razkladalni rok na železniških postajah in je torej zopet uvedeno normalno stanje. = S hmeljskega tržišča v Savinjski dolini. Mrtvilo na tržišču traja dalje, vendar iz vrst trgovcev zopet znova obljubljajo oživljenie kupčije, češ, da svetovnega hmeljskega pridelka vendarle ni toliko nad potrebo, da bi ostale večje količine nerazprodane. Cene se gibljejo, v kolikor se blago sploh kupuje, med 20—25 Din za kg. Sodi se, da je v Savinjski dolini najmanj polovica pridelka še v prvih rokah. Spričo katastrofe, ki je zadela letos zlasti jugoslovenske hmeljarje, se med novimi hmeljarji v naši državi vedno bolj uveljavlja prepričanje, da je treba hmeljarstvo zopet opustiti. Jasno je itak, da mora nastopiti prihodnje leto popolna katastrofa, ako bo tudi prihodnje leto hmeljski pridelek tako velik, kakor je bil letos. Dobička-nosno bo hmeljarstvo, če se bo gojilo le v starih okoliših, zlasti pa, če se bo uvedlo signiranje. = Češkoslovaški sistem v državnih podjetjih naj se uvede v naših podjetjih. Nedavno smo poročali, da sta odpotovala v Češkoslovaško generalni direktor šum Mio-drag Stamenkovič in višji inšpektor Kopriv-nik. da proučita upravni sistem v češkoslovaških šumskih podjetjih. Po daljšem informativnem potovanju po Češkoslovaški, sta se te dni zopet vrnila. Kakor poročajo iz Beo grada, namerava ministrstvo za šume in rude ob priliki komercijalizacije naših državnih šumskih podjetij uvesti češkoslovaški sistem, po katerem ima vsaka gospodarska edinica (vsaka šumska uprava, vsako skladišče materijala, vsaka žaga itd.) po principu trgovinskih podjetij voditi knjigovodstvo na podlagi bilance in vsako leto izkazati Čisti dobiček ali izgubo. Kakor znano, naša državna podjetja ne vodijo pravih bilanc, tako da ni mogoče točno ugotoviti, koliko znaša čisti dobiček ali izguba posamezne gospodarske edinice. = Povpraševanje po jugoslovenski tnršči-ci v češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da se opaža na češkoslovaških tržiščih v zadnjem času živahno povpraševanje po jugosloven-ski turščici, ki se raje kupuje kakor n. pr. rumunska. Spričo velikega povpraševanja so cene turščici čvrstejše. = Projekt zakona o vinu. ki je že dolgo časa izdelan v ministrstvu za kmetijstvo in vode, bo v kratkem predložen Narodni skupščini. — Češkoslovaška zunanja trgovina v novembru. V novembru je znašal češkoslovaški izvoz 2084 milijonov Kč, uvoz pa 1749 milijonov Kč. Zunanja trgovina je bila torej aktivna za 384 milijonov Kč, napram 761 milijonom v novembru 1926. V prvih 11 mesecih t. 1. je aktivnost dosegla 2217 milijonov Kč napram 2248 milijonom v istem razdobju preteklega leta. Za november je značilno znatno povečanje uvoza sirovin napram novembru 1926, kar je v zvezi z ugodno industrijsko konjunkturo. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave samokolnic, lestev in skobelnikov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Položaj na naših borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 19 milijonov Din. — Okrepitev dinarja. — čvr-stejša tendenca v Vojni škodi. Ljubljana. 10. decembra. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo živahen. Borza je sicer zaradi praznika poslovala le 4 dni, vendar pa je skupni devizni promet dosegel Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani. 10. decembra 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja i 0 ! 3 09 Temper. (s « "3 > Smer vetra in brzina v metrih Oblačno 0—10 I 7o5b 16 80 E 2 »0 U-inO o-i 97 N\V 4 765.6 1- 83 E 2 7-5-5 01 74 ESE 8 I 7^4-2 0-2 93 mirno 10 J 761 9 0-4 9< WNNV 1 10 1757 2 120 83 SE 4 10 |759 6 6.0 tS NNE 10 9 II - 10 i Ljubljana . . Maribor ... j,7-n0 0"1 97 NW 4 megla Zagreb .... g Beograd ... Sarajevo . . . Skopi je_____1761 9 0*4 9s WN\V 1 10 sneg 2.0 1 Dubrovnik . . ~ "" Split ..... 7. 1(759 6 6.0 68 NNE 10 9 dež 4.0 ! Praha..... Solnce vzhaja ob 7.27, zahaja ob 16.18, luna vzhaja ob 17.43, zahaja ob 934. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 2.1 C. najnižja 1.4 C. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: I^hni vzhodni vetrovi, nekoliko dežia; temperatura od 6 do 8 stopinj; morje mirno. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Malo izpremembe. Padavine Vrsta r nun do 7. vre 19.0 milijona Din napram 12.3, 17.7, 16 in 20 milijonom Din v zadnjih 4 tednih. V pondeljek je bil zabeležen rekordni promet 8.2 milijona Din. Privatna ponudba v devizah je bila prilična, Narodna banka pa je tekom tedna intervenirala predvsem v devizah na Curih in London, deloma pa v devizah na Dunaj in Berlin. V petek so vse devize, izvzemši devize na Curih, popustile. To popuščanje je v zvezi z dejstvom, da se je nenadoma okrepil švicarski frank. Ker pa Narodna banka diii dinar v čvrsti relaciji s švicarskim frankom, so istočasno tudi pri nas popustile vse ostale devize. Trgovale so se predvsem devize na Curih in London. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v preteklem tednu okrepila. Promptna se je dvignila od 402.5—403 koncem zadnjega tedna na 405.5—406.5. Tudi promet se je v tem papirju koncem tedna nekoliko dvignil. Investicijsko posojilo se je pri prilično čvrsti tendenci trgovalo po 85.75, agrarne obveznice pa po 53. Na tržišču bančnih vrednot ni bilo znatnejših sprememb. Narodna banka, ki je v zadnjem tednu dosegla rekordni tečaj 5680—5750, je tekom tedna za malenkost popustila, ter se je trgovala po 5600. Med ostalimi bančnimi papirji se je trgovala Praštediona po 880, Ju-gobanka po 94.75, Ljubljanska kreditna pa je notirala nespremenjeno 132—135. Industrijske vrednote so ostale dalje zanemarjene. Promet je bil ves teden minimalen. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, edino Union (Osijek) je tekom tedna popustil od 290 na 200—250. Nazadovanje tečaja delnic Union se pripisuje slabi ko-njukturi v mlinski industriji in vestem, da podjetje letos ne bo izplačalo nikake dividende. Ljubljana (Prosti promet). Dunaj 8.01, Berlin 13.57, Milan 308. London 277, New-york 56.70, Pariz 224, Curih 1095.5 Zagreb (Prosti promet). London 277, Newyork 56.69, Pariz 224, Milan 307.25, Curih 1095.5. Barlin 13.56, Dunaj 8.01, Praga 16S.4. Trst. Beograd 32.37 — 32.67. Dunaj 257.25 do 263.25, Praga 54.55 — 54.85, Pariz 72.50 do 72.80, London 90.01 — 90.21, Newyork 18.41 — 18.47, Curih 355.50 — 357.50; dinarji 32.30 - 32.80. Curih. Beograd 9.125, Berlin 123.65, New-york 517.70, London 25.28125, Pariz 20.3825, Milan 28.05. Praga 15.35. Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.20, Sofija 3.74, Varšava 58.10, Blagovna tržišča Mariborski trg (10. t. m.) Slaninarji so pripeljali na 68 vozovih 240 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15—27.50 Din kg na drobno ter po 15—17.50 Din kg na debelo. Krompirja je bilo 20 vozov po 1—1.25 Din za kg, zelja pa 4 vozove po 0.50—2 Din glava. Ostale cene: Meso in mast: Govedina 10—18. teletina 17.50—22.50, sveža slanina 20—25, prekajena 26—30, mast 23—34. gnjat 32—35 Din kg. Kcže: konjske 60—150 Din komad, goveje 14—16. telečje 24. svinjske 10 Din kg. Perotnina: kokoši 40—45, piščanci 22.50—32.50, race 35, gosi 55—75, purani 75—120 Din komad. Domači zajci: 7—20 Din kora. Zelenjava: karfijola 8—20, ohrovt 0.50 —1.50, endivija 0.25—2. glavnata solata 1— 1.50 Din komad, česen" 10—16. čebula 3, kislo zelje 4. kisla repa 2, paradižniki 5—6 Din kg. Sadje: jabolka 6—10, hruške 7—10, suhe češplje 9—12 Din k?. Mlečni proizvodi: mleko 3, smetana 12—14 Din liter, maslo sirovo 40. čaino 50—60. kuhano 48 Din k?. Jajca: 1.50—2 Din komad. Med: 20—25 Din kg. Krma: seno 60—75. otava 80, slama 40— 45 Din za 100 kg. Celjski trg. Cene so ostale večinoma nespremenjene. Mesto je z mesom precej dobro založeno, primanjkuje pa zelenjave. Govedina: v mesnicah I 18. II 16. na trgu 11—18, pljuča, vampi, jetra in ledvice 8 Din za kg. Teletina: I 20, II 18. jetra in pljuča 18 Din za kg. Svinjina: prašičje meso I 28, II 25. slanina 26—28, mast 30. šunka 32.50, prekajeno meso 27.50—30 Din za kg. Mleko 2.50—3 Din kg. sirovo maslo 44. čajno 60 Din kg. jajce 1.75—2 Din komad. Kruh; k? belega 6. k? črnega 5 Din. Mlevski izdelki: "moka" >00« "in >0« 5.05. »21 4.80. »4< 4.65, ržena moka 4.80. koruzna moka 2.90, »irob 3.50 Din kg. Žito: pšenica 325 — 350. rž 270—290. ječmen 260—270, turščica 245—265, fižol 400—500 Din za 100 kg, krompir 1.50 Din kg. Novosadska blagovna borza t9 t. m.) Pšenica: baška, 7R<79 ks, 2 % 305—307.5 baška. 79/80 k?. 2 405 — 410: baška <5» 385 — 395: baška 20(W205. Dunajska borza za kmetijske proizvode (9. t. m.) Pod vplivom popuščajočih cen na ameriških borzah in na budimpeštanskem terminskem tržišču, j p bilo razpoloženje na dunajski borzi mirnejše, vendar se uradne cene niso spremenile. Povpraševanje po pšenici je slabše. Jugoslovensks pšenica Tisa se nudi po 1.94 — 1.95 Kč. Promet v turščici je dalje živahen Poslano Gospodu Radu Peeniku, novinarju v Celjn. Na VaSe >Poslanot v >Jutru« z dne 10. t. m. mi je čast sporočiti Vam naslednje: Če sem priobčil kjerkoli kakšen »pamfletc sem ga vselej podpisal s polnim imenom. Če ste pa Vi v iJutrut z dne 1. t. m. priobčili svojo kritiko in pod kritiko ni bilo niti Vaše šifre, niti Vašega podpisa, >. .. ker je pomotoma odpadel zadnji odstavek .. bi bili lahko od 1. do 7. t. m. stvar z uredništvom »Jutra« uredili! Tako bi bil storil jaz! Glede Vas (osebno) nisem nič trdil, marveč glede osebe, o kateri sem domneval, da se namenoma ni podpisala. V kolikor tangira moj iparnfleU Vas osebno, rad izjavljam, da nc vzdržujem svojih trditev — vzdržujem pa še nadalje vse svoje trditve, v kolikor se tičejo izključno le bistva in vrednosti Vaše Kritike, ki je bila priobčena v >Jutru< z dne 1. t. m. Angelo Cerkvenik. Izjava Izjavljamo s tem. da ni več veljavno po oblastilo, podpisano dne 15. februarja 1927 od našega visokega lastnika in podeljeni našemu bivšemu upravitelju Alfredu Pun gersehegu, kateri te-padati dlaka. Ena podgana je celo po« ginila ter je tehtala mrtva 63 g, celih 7 g manj kakor v začetku eksperimenta. Poskusi so dokazali, da je Schoro= tov kruh radi tega posebno redilen, ker ima v sebi mnogo važnega vitamin na B. S štirimi podganami so napravi« li še nadaljni poskus. Krmili so jih po posebnih predpisih, in sicer tako, da niso dobile nobene hrane z vitaminom B. Tekom dveh mesecev so tem pod« ganam ohromele zadnje noge. Začele so na splošno pešati, nakar so jih zo> pet začeli hraniti boljše. V treh tednih so si živalice opomogle. Neka podga« na, ki je bila zelo opešala, se je tekom treh ur tako popravila, da je zdravnik komaj verjel, kako je mogla tako na« predovati. Angleški učenjaki sklepajo na pod« lagi teh rezultatov, da beli kruh, kate« rega imamo vsak dan na mizi, nima v sebi za življenje zelo važnega vitami« na B, radi česar so začeli angleški li« sti, njim na čelu »Dailv Mail», velikan« sko kampanjo proti belemu kruhu. Sploh se opaža ta tendenca tudi v dru« gih evropskih deželah in bilo bi pa« metno, da bi se po teh stvareh ozrli tudi naši peki. Redka kn jiga Ena izmed najredkejših in seveda tudi najdragocenejših knjig je gotovo «knjiga psalmov za uporabo benediktincem opatije Saint-Jacques», ki je bila tiskana leta 1459. v Metzu, in sicer samo v treh izvodih. Knjiga je bila leta 1895. v Londonu prodana za lepo vso-tico 5256 funtov šterlingov. to da v našem denarju blizu poldrugi milijon dinarjev. Omenjena knjiga je tako dragocena predvsem zaradi tega, ker sta bili pred njo tiskani šele dve knjigi, odkar je Gutenberg iznašel tiskarstvo, in le ena, ki je opremljena z letnico izdanja. Bibliofili so že od nekdaj stikali za njo in so ponujali zanjo velikanske vsote. Isti izvod je bil leta 1884. prodan na dražbi za 1 milijon 360.000 dinarjev. Vzpodbudljiva anketa Občinski svet v Draždanih se je hotel prepričati, koliko znanja je ostalo šolarjem eno leto potem, ko so dovršili ljudske šole v Draždanih. V ta namen je razpisal anketo. Izmed neštetih doposlanih dopisov je komisija preštudirala sto odgovorov, od katerih navajamo nekaj najbolj značilnih: «Napoleon je prvi obplul ameriški kontinent.« «Kolumb je odkril severni tečaj.« Le 42 odstotkov vprašancev je natančno vedelo, kdo je bil Napoleon, 51 odstotkov pa jih je vedelo, da je bil Friderik Veliki pruski kralj. In kar je najbolj čudno: samo 56 od 100 nekdanjih šolarjev je še obdržalo v spominu letnici začetka in konca svetovne vojne... Tiger molči... Angleški listi vedo povedati, da je dobil Georges Clemenceau od 1. januarja pa do 1. decembra 1927 od sedemnajstih ameriških založnikov poziv, naj napiše in jim proda svoje memoare. Trije založniki so mu zanje celo ponujali velikanske vsote (govore o 25 milijonih frankov), toda «Tiger» se ni dal preprositi. «0 svetovni vojni«, je stereotipno odgovarja! «Oče zmage«, kakor je Francija krstila Clemenceauja. «o svetovni vojni je bilo že vse povedano in napisano — vse razen resnice. O sebi pa si želim, da me bo svet obdržal v spominu kot moža. ki je znal molčati.« Oblačila tvrdke j MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. CIaudia Celje, mesto »belo in veselo«, je menda edino slovensko mesto, ki je dobilo svoj spomenik v narodnem epu. (Maribor ima Stritarjevega Kovačevega študenta, čidi čida čido, Ljubljana pa dekletovo »V nedeljo zjutraj vstala bom«, ki si jo je izmislila najbrž kakšna brihtna Šiškarica.) Celjski epos je sicer mlajši kakor oni kraljeviča Marka, in modernejši, saj se opeva v njem pravcati »crime passional«, — bobnar zabode kralja Matjaža, ko ga zaloti pri brhki bobnarci. »Šolci v Pragi ino Celji« so torej imeli dovolj gradiva iz celjske chronipue scandaleuse, ko so šli v vojnike. Baje se v tem ozira do dandanes ni mnogo izpremenilo. Tudi v poznejših dobah so baje celjska dekleta ohranila bobnarčin temperament. Ko se ie celjska purgarija po 1854 opredelila za nemški občevalni jezik, ie že tudi formulirala krepak izrek: »Cillier Madel, Tuiferer Wein, Prassberger Loden, — w e n n sie gera-teh, muB man sie loben«. Le da so redkokdaj »dobro strile« te tri kategorije savinjske produkcije, v Celju dekleta, na Laškem vino in v Mozirju »loden«. (Sam bog ve, kje so v Mozirju izdelovali loden in kdaj in kako, in ali je od tistih dob ostalo še kaj sledu. Laško vino ie še večja uganka. Ne na Kumu, ne pri Marijinem Gradcu, ne pri Šmihelu najstarejši ljudje ne pomnijo goric, in na tistih prekljah pod starim gradom menda že tudi zdavnaj raste fižol. Le celjska dekleta so se ohranila, et nune et semper et in saecula saeculoroum.) Spomini stare sablje so vedno sentimentalni, kakor pregledovanje starih orumenelih pisem in plavih trakov in las. Obisk v Celju je vedno kakor oddih. Na prvi pogled, kakor da je čas obstal. Nekje sem te dni čital opis nekega mesta in v njem je povedano, da imej mesto svoj profil in svojo psiho. Ne vem prav točno, kaj naj si pri tem predstavljam, pa če pogledam Celje, morda uganem oboje, profil in psiho. V Celju se nista menjala. Ne Ie pri dekletih, ki so po profilu in psihi vedno ista, tudi hiše in ulice in i purgarija, most, Savinja, park, grad, — kakor da je vse to večno, Seveda, če pogledaš bližje, ima puno toga, česar prej ni bilo, in podrobnosti so vse drugačne. Sub specie aeternitatis pa ni razlike. Napisi so naši. tn pa tam novo ime, nekaj manj zelenih klobukov in plavic, nemščine prav malo, v slovenski govorici poleg savinjske, šentjurske, trbovske m gorogranske muzike tudi nekaj iblanskih akordov in goriškega staccato. Fi-ziognomije so iste, ne osebe, fiziognomije. Ne ljudje, — karakter! To je tisto meščanstvo, ki je spoštovalo Urha in Friderika in Bismarcka in Franz Josepha in Petra in Aleksandra, in ki je bilo in bo vedno enako in nespremenljivo, ker je večno, dokler bo živel tipus mest, kakršno ie Celje. Seveda, Frica Rascha ni več, mesto njega prodaja knjige Flora Neckerman, morda potomka nekdaniega celjskega župana, ki je pustil Slovence v miru, kakor pozneje Lueger svoje Cehe. Koss, doma nekie med Rogatcem in Krapino, ni več pri »Stadt Wien« niti v »Central«, marveč se je približal cerkvi. »Pri solncu« ni več debeluškega Nemca s slovenskim imenom, in gospodičen Donner in Pacchiaffo več ne vidim, wie einst im Mai. in Oechsa ni več, niti Wehr-hahna niti Ambrožiča, ni več Deutsche Wacht, ne junaškega De Toma in dr. Balogha, s katerim smo se pretepali po indijansko med Bregom in Gaberjem. Dirnbergerja ni več, ne Stu-dentenheima z Duffekom, ne Eichlerja, niti Profta, niti nihljatega berghauptmana, o katerem smo si pripovedovali čodovite stvari o moči in junaštvu. Utihnile so kitare, na nje privezani trakovi so zbledeli ali so jih miši snedle, sablje ne zvenče in komerzne pesmarice so postale redkost za stare bibliofile. »Tithemi« je odšel k dedom, češpljevoplavi infanteristi so odkorakali po poti prednikov legionarjev, krutobrki lajtnanti so odstopili, in malokdo še ve. kje stojita Wan-zenburg in Narrenturm. »Zeleni travnik« je še Študentka s 75 leti Ta študentka je še gospodična, ima pet in sedemdeset let in stanuje v Put-neyu kraj Londona. Pred desetimi leti jo je prijelo: začela je posečati večerne kurze in je tako pridno študirala, da se je v desetih letih kljub svoji visoki starosti priučila francoščine in laščine. Toda ukaželjni gospodični to še ni bilo dovolj. Hoteč svoje znanje poglobiti in izpolniti se je zdaj vpisala na univerzo, kjer študira francosko in laško literaturo. Pravi, da z učenjem najlaglje odganja misli na starost. Njeni šolski tovariši štejejo trikrat manj let od nje, pa se vendar prav dobro počuti v njihovi sredi in je uprav mladostna. X Struktura možganov in nadarjenost. V Ljeningradu nameravajo preurediti nekdanjo palačo bivšega velikega kneza Nikolaja Ni-kclajeviča v Pamheon. V njem bodo shranjeni ostanki in relikvije odličnih osebnosti. Pantheonu bo dodelien poseben institut, ki se bo pečal s raziskovanjem bioloških posebnosti velikih duhov, zlasti s 'preiskavo njihovih možganov. Ruski učenjaki, ki bodo vodili ta institut, upajo ugotoviti odvisnost med strukturo možganov in med duševnimi sposobnostmi odličnih osebnosti. Celeia tam, kjer je bil, »zeleni venec« se je pa posušil in »Milchmariandl« in »Bayrisc!ier Hoi« sta iz spomina in »Erzherzog Johann« se je ročil spremeniti v »Balkan«. O tempora, o moreš! Kar dirne te, če zagledaš še stare Achleit-nerje, Tatschke ali Matschke, in, oha, Belogla-vec se ie takrat še drugače pisal, ko sem vsak dan mimo njega nosil knjige pod pazduho. Marckhlov ni več in Pammerjev, ob kojih izvir-litvi so grmeli možnarji z Miklavževega hriba, le Rakusch in Westen in Stieger še spominjajo na staro dobo, — in pa nekaj zarjavelih devic, živih anahronizmov. Včasih sem poznal prav vsakogar na ulici, — danes prav nikogar, in vendar, ko da je vse še tam, kjer je bilo in kakor je bik). Deutsches Haus še vedno kaže laneknehtovske kamne na stolpu in germansko ohcet na pročelju, odkoder je nekoč blestel napis: »Durch muss des Kieles Erz!« Pobje pa smo takrat zinili, lahkomiselni kakor preroki: »Vidiš, tu notri bo še naš oficirski dom!« In smo se kar sami ustrašili svoje besede. Kakor da je to bilo včeraj, se spominjam, kako so rioveli ob otvoritvi tega doma in kako so besneli na »Domovino«, ko je profanirala stari pragermanski običaj, ki se je ponovil ob položitvi temeljnega kamna: Staro kobilo so zagrebli pod temeljni kamen in jo polili z libationes, kar je pa piva ostalo, je osušila fajerber. (Obrede, — kdor jih ne pozna, naj vzame v roke Taci-tovo »Germanio« ali pa romane Felixa Dahna, ki bi bil prav lahko Celjan, če bi ne bil od drugod.) Dunajski »Kikeriki« je takrat ovekovečil nepo-kolebivo postojanko: Vorm Vorstand J a k š vom Schubertbund jiingst Burgermeister Rakuš stund dort war Herr T e p e j auch postiert und Herr Brezovski war geruhrt, und als von eehter deutscher Art, die man in Cilli aufbewahrt, mit Pathos noch Herr Negri spricht: Mehr Deutsche gibt es vvirklich nicht! Od Deutsches Haus — Celjskega doma jo mahneš h Kossarju, pa tudi tu ni več infanteristov in konjskih prekupcev, uživajočih bleke in pivo. Skozi »Bogengasse« mimo starih spomenikov k razvalini sodišča, — pozneje smo bili tu vojaki, — sedaj vpije stara nesnažna podrtija k Bud-žetu. Taki izprehodi, ki primerjajo prošlost in sedanjost sredi menjave, ti še le ilustrirajo, kako se menjajo ljudje in nazori ob dogodkih, pri tem pa ostaja tipus neizpremenjen. Stoletja je mesto živelo od svoje okolice in z njo, in zunanja sila mu je umetno dajala in vsiljevala tuje lice. Sproti se je ta dotok asimiliral, in kar je bilo nemškega, je bil zunanji lak, tenka plast priseljencev in prisiljencev. Ta lak je odpadel, a mesto in njega lice le neizpremenieno. Danes doživljamo dokaz, da ie mesto bilo vedno slovensko, vedno produkt nas samih, tudi takrat, ko se je zavijalo v frankfurtske barve. Zato smo »Deutsches Haus« pred 20 ali 25 leti občutili kot pravo in prvo ofenzivo, ker je niegov nurnber-ški slog in vsa lancknehtovska glorija bila tuja ne Ie nam, marveč v najglobljem občutku tudi onim »Nemcem«, ki so bili vršilci c. k. nemštva ob Savinji. Nekaj konservativnega veje skozi to mesto. Samo primerjajte Celje z Beogradom . . . Konservativnost tudi na sodišču. Pred kratkim so tu razsodili v neki civilni pravdi, da se ima uprava »Celjskega doma« — bivšega »Deutsches Haus« — izročiti »Sfldmarki« v Gradcu. Torej vendar zopet stvar, kakršnih smo doživeli mnogo poprej, pred 19181 Stari genius loci je zopet vstal in nam namazal zopet nekoliko starega laka po novi koži. Tako lakirani gledamo po mestu in majemo z glavami. Toliko ie izpre-memb in vendar — jih ni. Mišljenje ostaja — in stara ljuba Sudmarka naj zopet upravlja Celjski dom? Den Brfidern im bedrohten Land — warm-iuhlend Herz, hilireiche Hand . . . K poljsko-litovskemu sporu Litovski ministrski predsednik Voldemaras (na levi) in poljski ministrski predsednik Pilsudski. («Telegraaf») »Da, da! Gospa soproga je odlična slikarica«, se zdajci ojunači Klement. »Nu, nu! Ni sile. Prav za prav bi mi bilo ljubše, ko bi bila odlična kuharica. — A to le mimogrede. — Torej drevi vas z ženo pričakujeva.« Odslej je bil Klement stalni gost pri Grbčevih. Navadno sta bila z gospo sama. Grbec je po večerji redno odhajal z doma, navajaje razne izgovore; v resnici je pa najčešče smuknil v hišo, kjer je stanovala oficijantka Berta. Tako sta se Klement in Grbčevka lahko nemoteno razgovarjala o umetnosti. Kaj pogosto ji je moral čitati pesem. v kateri jo je bil opel. Ta ji je izmed vseh najbolj ugajala, še bolj od »Krika ranjenih src«. Toda sčasoma jima je postal tak pogovor za ves večer preenoličen. Zato sta načela tudi druga vprašanja. Zlasti kadar ie Klementa Grbčevo vino ogrelo, je rad uravnal pomenek v drugo smer. In v svoje veselje je opazil, da tudi gospa slikarica ni brez čuta za posvetne reči. »Lepa res ni«, si je prigovarjal, »toda grda nehvaležnost bi bila, če bi podarjeno stvar presojal skozi lupo.« Tako je preživljal priietne večere; trebušček se mu je krožil čedalje bolj. Pa tudi čast mu ni izostala: pred časom je napredoval za višjega oficijala. Oblastno je zdaj hodil po uradu in za-dirčno ukazoval strojepiskam; vsem, samo oficijantki Berti se ni upal. »Ali ni neumen Tone Javkač!« je govoril sam s seboj, kadar se je veselo razpoložen vračal z Grbčevih večerij. »Luno in zvezde opeva, ki mu ne morejo ničesar dati, ker same ničesar nimajo. Zato bo pa ostal vse dni siromak in stradalec. Pravo snov si je treba izbrati za pesniške izdelke, pravo snov; to je glavno. Kdor ne verjame, naj si vzame mene za zgled.« Mihajl Zoščenko: Pri zdravniku Pelageja se je peljala z vozom trideset vjorst daleč, da bi bila obiskala vaško bolnišnico. Vozila se je neprenehoma od solnčnega vzhoda. Bil je že poJdan, ko se je ustavila pred enonadstropno belo hišo. »Ali sprejema torurg?« je vprašala muzika. ki je stal na pragu. »Kirurg?« je vprašal mužik zvedavo. »Ali si bolna, kaj? V trebuhu ti ni kaj v redu, he, he?...« »Bolna sem, da...,« je odvrnila Pelageja. »Tudi mene grize in ščiplje po trebuhu.* je rekel mužik. »Preobjel sem se pšenice. Tu sem sedmi na vrsti.« Pelageja je privezala konja k plotu in je vstopila v bolnico. Bolnike je sprejemal felčar Ivan Kuz-mič, majhen, starikav in zelo sloveč zdravnik. Poznali so ga vsi od blizu in daleč in ga spoštljivo, čeprav neupravičeno, zvali »kirurg«. Pelageja je vstopila v sprejemnico, se globoko priklonila in sedla na rob stolca, ki ji ga je bil zdravnik ponudil. »Ali si bolna?« — jo je vprašal Ivan Kuzmič. »Bolna, da, bolna, je odvrnila Pelageja. »To se pravi: hudo bolna. Boli me vsaka kost, vse telo se mi trese. Srce mi čedalje bolj zastaja.« »Zakaj ti zastaja?«' je vprašal Ivan Kuzmič ravnodušno. »Ali te že dolgo nadleguje?« »Od jeseni, Ivan Kuzmič, natanko od jeseni. Zbolela sem v jeseni, ko se je bil moj mož Dmitrij Naumič vrnil iz mesta. Cesto, ko sem stala za mizo in pripravljala rezance, — veste, Dmitrij Naumič je velik prijatelj rezancev —■ sem se vpraševala: Kje je zdaj, kod neki hodi Dmitrij Naumič? V mestu je, sovjetski poslanec je...« »Ej žena. če lažeš, ne laži preveč!« — je dejal felčar. »Povej rajši, kaj je s tvojo boleznijo.« »Saj vam pravkar pripovedujem,« je rek/la Pelageja. »Tako je torej bilo:stala sem pri mizi in rezala. Tedajci pa pri-beži v sobo teta Agafja, sope in krili z rokami... ,Pridi!' vpije, .takoj pridi, Pelagejuška. zdi se mi, da prihaja tvoj stari iz mesta. Po cesti gre, pa culo ima in palico. .' Srce se mi je ustavilo, kolena so mi klecala. Kar obstala sem in še dalje rezala testo ... Tedaj pa ven-dar-le vržem nož iz rok in krenem na dvorišče. Tu je sijalo čudovito solnče-ce in zrak je bi! kot pero lehak. Na levo, v hlevu si je krava z repom podila muhe. Stopile so mi solze v. oči. Kako neki se bo Dmitrij Naumič, sem si mislila. vzradostil. ko bo videl našo dim-ko...« »Daj, povej vendar, kje te boli!« jo je nejevoljno prekinil felčar. »Sai pripovedujem, batjuška Ivan Kuzmič. nikar se ne jezi name... Važne reči ti pfavim ... Tatoo sem torej jadr-no zbežala na dvorišče. Gledam na levo, na desno: tam je cerkev, ondi se pasejo koze, tu brska petelin, a v sredi vam prihaja Dmitrii Naumič... Oj, imela sem kaj videti; res, srce mi ni zaman zastajalo. Mati božja, — sem si mislila — zdaj stari ne bo več maral zame! Glej ga. kako drobno hodi! Brado ima lepo pristriženo, da mu kar valovi v zraku. Oblečen je po meščansko, in na noge je obul čevlje... Ko sem ugledala te čevlje, se mi je bržčas v notranjosti nekaj premaknilo in utrgalo. Oh, za Kriščevo voljo, sem mislila, kako naj posihmal še živiva v zakonski skupnosti: jaz, neizobražena žena in on, prvak, sovjetski poslanec ...« »Neumna ženska sem, pa sem se stisnila k plotu. Noge me kar niso hotele nositi. Držala sem se s prsti za plot in čakala... In on, Dmitrij Naumič. sovjetski poslanec. mi je prišel z drobnimi koraki naproti in me je pozdravil. »Zdravstvuj,« — je dejal — »Pelageja Maksimovna! Koliko let je že minilo, koliko zim preteklo, odkar se nisva videla?« »Jaz, neumnica, sem venomer gledala njegove čevlje, namesto da bi mu bila vzela culo iz rok in jo ponesla v hišo. Se ganiti se nisem mogla z mesta; po glavi mi je brez nehanja hodila misel, kako tuj mi je zdaj moj mož. On vam nosi čevlje in v mestu najbrž občuje z komsomolki*. * Člani komunistične omladine. Tedajci pa izpregovori Dmitrij Naumič in reče z globokim glasom: »Oh — reče — Pelageja! Pelageia. v kiaksni temi neznanja še tičiš! O Čem neki bova zdaj govorila? Jaz — reče — sem prosvetljen človek in sovjetski poslanec, poznam ti vse štiri vrste arit- Kraljestvo mode Solnčni dnevi v snegu Zimska garderoba nikakor ne spada med postranske zadeve modne dame. Moda zahteva tudi v športnih panogah častno mesto in prava dama ji ne bo tega spoštovanja nikoli odrekla. V zimskem času velja polagati posebno važnost na barve. Pestrost n. nikoli prekri-čava in dovolj izbrana. Čim bolj efektna je obleka, tem boljše Istočasno pa je treba računati z dejstvom, da se zimska obleka cesto premoči in da se mora dolgo sušiti. Pri tem procesu pa barve rade oblede in izginejo, če niso prvovrstne. Letošnja zimska športna obleka je pletena. Ker je trpežna, je dvakrat praktična. Po eni strani nas čuva mrazu im mokrote, po drugi se upira soinčirim žarkom, ki popijejo slabo barvo. Naša slika podaja bežen pregled zimsko-sportne garderobe za Jamo. Prva skica prikazuje kostum za drsanje. Ta kostum napravimo iz blaga, lahko pa je tudi pleten. V prvem primeru obrobimo ovratnik, manšete in spodnji rob krila s kožuhovino. Nad čevlji nosimo tesno zapete gamaše. Na drugi sliki vidimo nabrano krilo, ki je v zgornjem delu tesno sešito, spodaj pa raapuščeno Pulover je enostaven in enobarven ter šele v nižji partiji desiniran. K temu puloverju se nosi šal. ki je takisto enobarven in le na koncu progast. Kombinacijo posebne vrste prikazuje tretja slika Kratka jopica je iz usnja Obrobimo jo s krznom. Oblečemo jo za promenado, za kratice izlete v planine ta za zimske sprehode na prostem Jopica je seveda podložena V ta namen se poslužujemo najrajši kamel.ne kože. ki je topla in ne predebela Da se nosijo k puloverju tudi hlače, o tem nas prepriča sl'ki št. 4. Ta kostum ie namenjen smučarkam Svveater je bel, orna-mentika na njem pa plavkasta ali rdečkasta. Ovratnik je visok, podveze nad glež-nji, ki zabranjujejo snegu dostop v čevlje, pa so iste barve kakor s\veater. Ročna torbica za večerno uporabo Moderne so ba.ve. ki se skladajo z obleko. Predvsem: sinjemodra, rjava itd. Naši trije modeli nudijo v prvi vrsti pris nose letos moderne amamentike. Model kombinirane večerne obleke za gledališče, koncert in zaključeno družbo. Barve, ki prihajajo v poštev za to kombinacijo, so: črno - rdečkasta ali čmo - bela. Krilna partija teh "blek je iz kompaktnega materijala (iz svile aii iz žameta). Skoti preko kože 17 411 1927 MA IABORL metike. Ulomke izračunam, da je kaj... Ti pa — reče — si tako zaostala. Še svojega imena ne umeš napisati, kaj? Drug mož bi te bil zavoljo tvoje nevednosti in neomikanosti pustil na cedilu...« Jaz sem se še vedno naslanjala na plot i,n momljala: »Pustite me, Dmitrij Naumič, saj sem res taka, kar pustite me.« On pa me je prijel za ročico in odvrnil: »Nikar, Pelageja Makisimovna. saj sem se samo pošalil. Ničesar se vam ni treba bati. To sem — je dejal — kar tako-le povedal. Kaj pa mislite, Pelageja Maksimovna?!« Spet mi je srce zastalo in v gr!u me je sililo k joku. »Saj se hočem tudi jaz — sem rekla — naučiti aritmetike in ulomkov. Bodite brez skrbi, Dmitrij Naumič. Tudi podpisati se bom umela. Ne bom v sramoto vaši izobrazbi.« Ivan Kuzmič je nenadoma vstal s stolca in je jel z dolgimi koraki meriti sobo. »No, no, — je rekel — zdaj si se menda dovolj naklepetala. Povej vendar, kje te boli?« »Kje me boli? Nikjer več, Ivan Kuzmič. Zdi se mi, da mi je čisto odleglo in da sem zopet tako trdna kot preje. Glede zdravja se res ne morem pritožiti. On, Dmitrij Naumič, mi je rekel: Samo pošalil sem se s teboj, je rekel. Samo šalo je torej zbijal...« »No, da,« — je pripomnil ielčar. »Šalil se je mož, kajpada. Ali bi hotela kak prašek zoper to?« »Ah, nikar, ni ga treba!« — je odgovorila Pelageja. — »Vrnil se je stari tak1, kakor se spodobi za moža. Hvala ti za nasvete, Ivan Kuzmič. Zdajle pa se moram podvizati...« In Pelageja je položila na mizo vrečico žita in je šla. Na pragu se je še obrnila, rekoč: »Ulomkov bi se bila rada učila, Ivan Kuzmič. H komu naj se obrnem za svet? Kaj, če bi bilo dobro, ako bi vprašala učitelja?« »Učitelja, kai pa,« je rekel Ivan Kuzmič dobrohotno, »medicina se z ulom-kj ne ukvarja.« Pelageja se je priklonila in je odšla na cesto. Portugalko, prvovrsten turskovrhčan, jeruzalemec kakor tudi druga izbrana vina pripo« roča gostilna in kavarna CENTRAL, poleg Zmajevega mostu. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (228 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (379 m 4 fcw). PRA« GA (349 m 5 kw), LONDON (Daven. try 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), DAVEN. TRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw). Nedelja, 11. decembra. BERLIN 20: Eksotična glasba Perzijcev, Arabcev in Indijcev. 20.30: Berlinski advent. (Orkester in solisti.) FRANKFURT 20.30: Lehžr: »Frasquita«; opereta v 3 dejanjih. LANGENBERG 20.15: Orkestralen koncert. STUTTGART 20: Mešan večer. (Orkester in solisti.) PRAGA 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane. LONDON 22.05: Koncert okteta. — 1. R. Strauss: »Rožni kavalir«; valček. — 2. Mozart: »Figarova svatba«; arija. — 3. Halžvy: »Židinja«. — 4 Wright: Fantazije in panto-mime. — 5. Tri pesmi za sopran. — 6. Dvofak: Slovanski plesi št. 10 in valček št. 1. — 7. Capua: Maria Mari. — 8. Pet pesmi za bas. — 9. Halvorsen: Prihod bojarov. — 10. Saint-Saens: »Samson in Dalila«. ZAGREB 14.30: Gounod: »Faust«. (Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani.) 20: Prireditev v korist čuvanja hrvatskih starin. BRNO 18: Arije in pesmi. Nato večerni koncert. RIM 20.45: Donizetti: »Don Pasquale<; opera. DUNAJ 19: Komorni večer. — 1. Verdi: Godalni kvartet. — 2. Staroitaiijanske arije. — 3. Chopin: Poloneza, op. 26. — 4. Rozycki: Legenda. — 5. Burkath: Preludij. 20 05: Lehžr: »Paganini«; opereta v 3 dejanjih. DAVENTRY 22: Koncert. (Odlomki iz oratori-jev.) VARŠAVA 20: Orkestralen koncert. — 1. Iz skladb Čajkovskega. — 2. Spolitov-Ivanov: Kavkaške slike. — 3. Cajkov«kij: Dve pesmi. — 4. Rimskij-Korsakov: Pesem. — Nato prenos pevskega koncerta iz Krakova. STOCKHOLM 19.50: Zborov koncert. Recitacije, nato koncert orkestra in solistov. Ponedeljek, 12. decembra. BERLIN 20.30: Gledališki večer. Orkestralen koncert. FRANKFURT 20.15: Goethejeva tragedija »Prava hči«. LAGENBERG 18: Večerni koncert lahke glasbe. 20.15: Katastrofe in zgodbe o strahovih. STUTTGART 20: Joh. Strauss: »Netopir«; opereta v 3 dejanjih. PRAGA 19: Thomas: »Mignon«. (Prenos iz Stanovskega teatra v Pragi.) LONDON 20.15: Mendelssohn: Preludij in iuga v C-molu. 22.35: Komorna glasba. — 1. Brahms: Trio v Es-duru za rog, violino in klavir. — 2. Mozart: Arije iz »Figarove svatbe«. — 3. Klavirske skladbe. — 4. Schubertove in Schumannove pesmi. — 5. Brahms: Sonata v A-duru za violino in klavir. ZAGREB 20: Prenos koncerta osiješke filharmonije iz Osijeka. BRNO 20.30: Zabaven večer. RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert. DUNAJ 20.05: Dunajski večer. DAVENTRY 21: Koncert vojaške godbe. 22: Orkestralen koncert. — 1. Suppe: »Kmet in poet«. — 2 Verdi: Iz opere »Trubadur«. — 3. Tri pesmi za bas. — 4. Elgar: 3 bavarski plesi. — 5. Tri pesmi za bas. — 6. Wag-ner: »Tannhauser«. VARŠAVA 20.30: Prenos orgelskega koncerta iz Poznanja. STOCKHOLM 20.15: Komorni koncert. Slede pesmi za sopran. Torek, 13. decembra. BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. — 1. Men-delsohn: Simfonija št. 3, v A-duru. — 2. Weismann: Violinski koncert v D-molu. — 3. Weber: »Evrianta«; uvertura. FRANKFURT 19.30: Mozart »Don Juan«. (Prenos iz frankfurtske opere.) LANGENBERG 20.15: Veliki koncert zbora in orkestra. STUTTGART 20: Koncert godalnega kvarteta. — 1. Haydn: Godalni kvartet v D-duru, op. 61. — 2. Schubert: »Deklica in smrt«. — 3. Cajkovskij: Godalni kvartet v F-duru, op. 22. PRAGA 22.30: Koncert solistov. (Griegove skladbe.) LONDON 20.45: Pevski in klavirski koncert. 22.40: Offenbach: »Nadvojvodinja-Gerolstein-ska«; komična opera. ZAGREB 18: Večerni koncert lahke godbe. (Kvartet.) BRNO 20: Poljuden koncert. — 1. Smetana: Ri-hard III., simf. pesnitev. — 2. Dvofak: Violinski koncert z orkestrom. — 3. Fibich: Simfonija št. 2, v Es-duru. — 4. Suk: Dramatična uvertura. — 5. Melanholične pesmi. — 6. Janžcek: Narodni plesi. RIM 21: Prenos iz gledališča. DUNAJ 19.30: Korngold: »Helianin čudež«; opera v 3 dejanjih. DAVENTRY 20.45: Koncert liverpoolske filhar-monične družbe. 23.30: Vokalen in instrumentalen koncert. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 19.45: Klavirski koncert. — 1. Bach-Liszt: Fantaziia in fuga v G-molu. — 2. Chopin: Balada v G- molu. 20: Koncert orkestra in solistov. Sreda, 14. decembra. BERLIN 20: Avstrijski večer. (Orkester, solisti, recitacije.) FRANKFURT 20.15: Prenos »Avstrijskega večera« iz Stuttgarta. LANGENBERG 20.15: Avstrijski večer. (Zbor in orkester.) STUTTGART 20: Avstrijski večer. (Solisti, recitacije, orkester.) PRAGA 20: Avstrijski večer. LONDON 19: Koncert kvarteta. (Nadaljevanje ob 19.45.) 20.15: Mendelssohn: Preludij in fuga v As-duru, št. 4. 21.45: Moderne skladbe za orgle. — t. Vie-nne: Angelos. — 2. Hollius: — Gavota. — 3. Lemare: Scherzo iz simfonije v G-molu. ZAGREB 20.40: Prenos dunajskega programa. BRNO 19.15: Večerni koncert. RIM 20.40: Koncert itaiianske godbe. DUNAJ 20.40: Komorna glasba — 1. Schubert: Godalni kvartet v C-duru. — 2. Haydn: Godalni kvartet Nato koncert dunajskih filhar-monikov. — 1. Beethoven: »Egmont«. — 2. Brackner: Romantična simfonija. — 3. Mozart: Nocturno. — 4. Joh. Strauss: Valček. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 20: Prenos simfoničnega konccrta iz Norrk6pinga. Zdravstvo Smrkavost Smrkavost ie po posebnih bakterijah, prvotno pri konjih in oslih pojavljajoča se, provzročena nalezljiva bolezen, ki ie pre-nesljiva na človeka in vzemši govedo, na vse ostale domače živali. Značilne za bolezen so zrnikaste. kot zdrob velike, do velikosti graha naraščajoče grčice. ki razpadajo ko so se razgnoiiie. se časih, če si stoje blizu spajajo in puščajo smrdeče, špe-liate razjede. Grčice so sivkasto-bele ali rumenkasto sive barve in stoje obkrožene z rdečim svetkom na razvneti nabrekli podlagi. Časih pa so te nabrekline brez grčic in iako podobne infiltratom zbog šetia in flegmonoznim zateklinam. Dočim se grčice ali mozolji (pustulae) pri konjih v prvi vrsti pojavljajo na smrčku, v nosu in grlu. oboli največ ljudi na obrazu posebno na vezenici oči, na nozdrvih. krog ust in na licih. Ker se da okužiti celo ne-okrajena koža, odnosno v niči nahajoče se žleze, če se vanje nadrgne gnoi ali baciiar-ne prigojke, je umevno, da ie infekcija po razpokah, odrgninah in drugih neznatnih ranicah na koži tem lažja. Prav tako umevno je pa tudi, da naipreie nalezejo bolezen ljudje tistih poklicev, ki imaio opraviti s konji, torej n. pr. konjski hlapci, vojniki. konjeniki, zdravniki za živino, kovači itd. Bolezen Doteka akutno ali kronično. Akutna smrkavost se mnogokrat v bistvu malo loči od težkega legarja iu krvnih zastrupljeni, odnosno raznih bakterijemij. Včasih se pojaviia tudi kot hud sklepni revmatizem. Pogosto se prične z občutkom težkega obolenja in bolečin in trganja v mesu in sklepih, v udih in hrbtu. Pojavi se visoka, mnogokrat z mrzlico združena temperatura in na mestu infekcije ugledamo zlokobne mozolje, ki hitro razDadajo. Krvni obtok zanaša notem bolezenske kali iz krajev prvotnega okužen.ia v druge organe, v muskulaturo. v pljuča, v vranca. ledvice itd. Smrt nastopi včasih že po par dneh, včasih se pa zavleče tudi no nekaj tednov. Deli časa kot bolezen trpi, to se pravi, da postaja kronična, tem boljšo pro-gnozo daje. Dočim je v akutno potekajočih primerih smrt vedno neizogibna, znaša mortaliteta smrkavosti, ki se zavleče nad mesece, samo kakih 50%. O zanesljivem zdravbenju količkaj dozorele infekcije, ni moč govoriti. Preden se pokažejo značilne nustule in se mikrosko-pičnim Dotcm dožene značaj infekcije, ie mnogokrat diagnoza nemogoča. Ko ;e napravljena, ie pogosto že čas zamujen za učinkovito poseganje v divjajoči bolezenski proces. Seveda ie treba mozolie takoj čim globlie mogoče 7. okolico vred. če možno, izrezati iz izžgati in vničiti na mestu ves ZOBOZDRAVNIK Med univ dr Ciril Girman se je preselil na Miklošičevo cesto št 181., desno in ordinira od 10. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne. irfiitrat. Da tega mnogokrat v čolni meri ni moč izvesti, ie umevno. Tudi ie krvni obtok neredkokrat tedai že zanesel kali iz mesta okuženia v druge organe, odkoder prele nova obolenja. Iz bacilov smrkavosti so izolirali otro-ve in i njimi poskusili inunizirati živali, pridobivati serum, proti-strupe iz njega in podobno — vse to še vedno s orav različnim usoehom Končno se teh stvari tudi ni forsiralo. ker ie smrkavost v kulturnih deželah ob urejenih veterinarno-sanitetnih odnošajih vendarle glede nevarnosti infekcijska bolozen drugega ali celo tretjega reda. Primeri smrkavosti ori človeku so skoro vedno sporadični iu omeieni na navedene »oklice. Poleg že opisanih kirurgičnih zastavkov pa lečimo smrkavost do načelih običain.h za lečenje septičnih obolenj. Predvsem bomo skLšaii vsako na novo izbruhlo dostopno ognjišče uničiti z nožem in razbelienim železom. Pazili bomo. da ohranimo bolnike čimbolj pri močeh Pravočasno poskrbimo, da pridemo oma.gaiočemu srcu s primernimi sredstvi na pomoč. Vročino pobijamo, ker postaja radi svoje višine nevarna in ne zamudimo razkužiti telesca s salicilom in podobnimi pTeparali. Kakor pri drugih infekcijah. bi tudi tukai priporočali, zlasti dokler ie čas. poseči do injekcijah omna-dina in stičnih preparatov. Za rekonvale-scc-nte ie končno treba skrbeti, da se dvignejo izčrpane moči 7. dobro hrano m nego ter s primernimi ponižujočimi zdravili. — D;i je treba seveda storiti vse. da se osebe, ki imajo opraviti z bolnikom, same ne okužijo. in da bolezni dTugam ne zaneso, se razume samo ob sebi. MR.BAHOVE« 'Plnninka« tdravilni čaj /.dravi slabo prebavo, ta-ortje telesa, napihovanje, -labo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-Uračne kisline, jeter, žol-r'a in žolfni kamen Priden ?nmo v plombiranih .-).o.k«tili po Din 20,— z ijapisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a Ljubljana, okrog Nikolaja in gradu. Vrenje je krasno. V sobi človek ne z dr« ži, ker je pretemno za branje ali pisanje, drugače je pa dolgčas in ženske so sitne zaradi vremena in nimajo več skrbi z Mi« klavžem. Kakšen Iuksus so si privoščile prijateljice in sorodnice in kakšno beraško šaro so dale svojim ubogim otročkom, je že davno konstatirano in publocirano. Lju* bi mož, svoji ženi nikdar ne kupi kaj čed* nega, če ti je za njen dober glas in tvoj kredit. Dandanes je navada taka, da se zlatnina kupuje k pred konkurzom, toa» lete pa dobavljajo njeni prijatelji. Samo tistim ne, ki opravljajo, zakaj samo te so poštene. Pobesnele kaskade blata se mečejo iz« pod avtomobilov po pasantih. Pazite! Kdor odskoči, je z dežele, Ljubljančani so pa blata že vajeni. Zato so tudi snažilci cev« l.iev postavili svoje atelijeje pred kolo« dvor. Domačini si čistijo čevlje sami ali pa hodijo v blatnih, ker čiščenje tako nič ne pomaga. Tudi ugled zahteva blatne čevlje. Če namreč nimaš blatnih čevljev, se vidi, da so zakrpani — če se pa celi svetijo na tvojih nopah, si lenuh, postopač in hohštapler, ergo od teatra in zapeljivec nedolžnih deklet ali pa še kaj hujšega. Po« šten in delaven Ljubljančan, ki kaj drži na sebe in tudi kaj ima, gre samo k maši v zbiksanih čevljih. Snažilci pred kolodvorom imajo sedaj svojo visoko sezono, čeprav izrabljajo konjunkturo le za ped od tal. Pa vendar izhajajo, kljub svojim bogato opremlje« nim atelijejem. Ne zamerite, kako naj pa tem lokalom, ki niso lokali, rečemo dni« gače. Lastniki se vendar pečajo z olepša« vanjem, tako rekoč hrepene po lepoti in sijaju in naš zdravnik pri vojakih gotovo m imel toliko stekleničic, mazil in pomad, kje šele toliko inštrumentov, nikakor pa toliko smisla za snago m estetiko kakor gospodje snažilci čevljev pred kolodvorom. Njihovi klijenti so po večini zagrebški Judje. Zagrebčan je namreč v Ljubljani vsak Čifut, če je blato ali ne. Od te stra« ni se vozijo tudi Štajerci. Ti so v L j ubij a« ni splošno priljubljeni kakor Primorci. Za* to se zlato kranjsko srce vnema v rodo« ljubnem navdušenju le še za Jugosloven« sko Matico, da jim čim prej omogoči po« vratek v domovino. V očigled krvave zar« je na zahodu žrtvuje patrijot na oltar do« movine celo štempljano marko Blato, iz rodne grude blato, grize v pre« močene čevlje, da se krčijo prsti od mraza. V knjigah pišejo, da mečejo v blato bi« sere. Na Aleksandrovi ga je samo kakor smetane, morebiti bi tam pogledal biser iz r.jega. Ga ni, za take stvari najbrže nimam vajenih oči. V Jakopičev paviljon bi bil šel, ali pred vrati je gledal iz okvirja Sternen tako stro« go. Sam se pa poskuša smejati doma, ker je i zopet prevaril smrt in že skoraj premagal pljučnico, ki nikdo ni vedel za njo. Kakor ne za razstavo, ki je očarala Prago. A da« nes je že zaprta. Revija vse slovenske umetnosti od Šubicev do Špacapana in Maleša za 3 Dm. — Če je pa blato — ali naj se prehladimo pri občudovanju ogreva« joče umetnosti?! O zaključeni razstavi ni bilo niti poročil, kakor ne iz Prage kritik. Komu na ljubo? Spet so se odprla vrata paviljona. Napravimo iz umetnosti božič« na darila, če drugače ne gre. Triki vlečejo. Glavni drevored sekajo! Barbari in van« dali! Francozi so ga zasadili in zato ga imenujemo po avstrijskem generalu še po slavnostnih predstavah in demonstracijah. Ne bisera, pač pa star krajcar iz 1. 1805. so našli vrtnarji pod koreninami najbolj košatega kostanja. Pokazal mi ga je vrt« nar, dolg in koščen, mlad s plavimi očmi. Stopil sem kakor ogorčeno javno mnenje predenj. —?— Nič druzega. On pa lepo počasi, da doživi zdrav divji kostanj kveč« jemu 75 let, ti so pa dočakali čez 100 let, ker so jih vrtnarji — varuhi ljubljanskih parkov — vedno skrbno pomlajevali z ob« žagovanjem, kakor se tudi druge rastline pomlajujejo z obrezovanjem in striženjem Z blamiranim javnim mnenjem sem jo krenil na Bleivveisovo. Hm, če Voronov ta« ko pomlajuje... Hvala bogu, še je čas za premislek. Vraga, ne vem, kako bo Sa kupčija, če inšpektor Hejnic iz Prage pri« nese kake nove recepte in nad vrata mest« r.e vrtnarije pribije »Inštitut za po« mlajevanje«. Kljub vremenu se počutim izredno mladostnega. Saj gre celo še po blatu Blei« veisove, izdatno garniranim z gramozom, da zvijate roki, se zgražate in brez uspeha nvgate avtotaksi oelo bronasti dami na vfe« di. Ni vraga, da bi se ne zganili, če sta tako slabo oblečeni in brez kava.Hr j a ob vreme« nu, da se podira celo tisočletni rimski zid na Mirju. Počasi drče blatni slapovi ka« menia iz njega tja, kjer bi morate biti obljubljeno šetaKšče. O mefenhoKja rim« skega zidu, ki se podira ob pogledu na moderno Mirje. Ali je res naša stavbena kultura omehčala kamen, ki je preživel Hune. Na Mirju ga ni, morebiti bom našel biser v blatu Emone. Zaprl sem dežnik, da bi z njim pobrskal po tisočletju. Zakaj sem ga imel prav za prav odprtega? Saj ne dežuje, ne sneži in ne prši. A, že spet! Res je vreme kakor kmet, ki se sam dolgo« časi v krčmi in pljuje okrog sebe. Zaradi dolgega časa. Se muh ni, da bi se togotil. Na vino se pa ne sme, ker pije na puf. So davki in stranka na vladi... Iz emonskega zidu sem izbrskal lepo zalotanega polža. Ni biser, ampak ideja, če jo socijalni mi« nister zraven. Naredili bomo torej pridigo na gori: če ni kruha, da čudežno nahrani« mo lačno množico, jo bomo pa s slinastimi polži. Samo da je čudež, ministrski čudež! Se večji čudež kakor v decembru dve dolgi gredi bohotno cvetočih mačeh tam na koncu Emonske ceste. Fej, znamenje svobode, ki te niti zima ne vzame. Le vsak« rfanja natura — jok biser! V dnevnem parku meje luči večer. Kam? Poglejmo plakate! Kino. Čitajmo: »Film »Ljubav« je posnet po slovitem Balzaco« vem romanu »Liebc«.« Hvala bogu, jaz sem dosedaj mislil, da je Hamlet švicarski sir, sedaj mi je pa očito, da je Balzac naj« večji nemški pisatelj in Prešeren najslav« nejši latovski pesnik. »Žena z najlepšimi nogami — Velika umetnica — krasotica in ljubljenka Haller«revije — Njen suženj —« Hmh — to bo nekaj! »Haller Girls, Admi« ral Girls, Dolly Sisters« — Sakra, sakra! — Ufl »Tajnosti grešne hiše v Alžiru«.. Cccc! To pa to, pa še s sliko! Velika, bela številka 13 nad izstradano megero! Zmeraj lepše, torej naprej! A=ha, tik zraven: BREZMADEŽNI MATERI priredi ljubljansko katoliško dijaštvo za njen praznik 8. decembra 1927. DIJAŠKI DAN...« Tu, na tem mestu ... Tako .. Ali je mogoče? ... Zazeblo me je okrog srca. »bodo slo\'enske večernice... sv. maša s skupnim sv. obhajilom vsega dijaštva in starešin ... se bo vršilo v beli dvorani... zborovanje vsega. . bomo govorili o n=« šem duhovnem življenju... Zvečer nka-derruja Akademskega Orla.. . Na vse prh reditve vabi vse občinstvo, ki čuti in živi s slovenskim študentom — katoliško dijas štvo Ljubljane In zraven še poseben plakat za akade« mijo Akademskega Orla... Turške srečke n sretke italanskega Ide ega Kr ža Kupuie caniu M & Ko, uublana, Mikiotic v* 20 I če to počenjanje ni bogoskrumstvo, če ni profanacija, če ni ordinarna špekulacija, če ni prostaško izzivanje, če ni netaktnost, je brutalno izrabljanje akademskega ime« na — in zloraba vsem svete Matere Božje in Device, ki na ta praznik obhaja ves kr« ščanski svet z najvišjim spoštovanjem in nazrahločutnejšo delikatnostjo njen naj« globlji misterij. — Ecce biser v blatu... Po zaslugi našega katoliškega dijaštva. O, »Križ na gori«! nič nlman več! Seveda preje so me nadlegovale razne bolečine. glavobol, tobobol, neuralgija. revmatlzem. sedaj pe Je vse to brez sledu Izginilo Našel sem talisman, tei ga visoko cenim m spoštujem, to Je Aspirin- tablete pristne samo v orlglnelnlh Baye-<-ovlb omotih t modro-belo rudečo varstveno tnamko Smer znanstvenega dela v kemičnem institutu univerze v Ljubljani Oplemenitenje premoga Spisal prof. M. Samec. Moderni človek posega danes še s kruto roko in dokaj nepremišljeno v zaklade, katere mu stavlja naša zemlja na razpolago kot plod stotisočletnega geološkega razvoja. Vodilna misel pri vsaki vrsti te eksploatacije je misel na dobičkanosnost podjetja in trenut« na rentabiliteta obrata. Da pa naravni Ijivost človeka in pripomorejo k na« predku tudi procesom, ki so prej ko« maj veljali kot osnove industrijskega obratovanja. Efa imamo na razpolago vse potreb« ne podatke bodisi glede na miren raz« voj premogovne industrije bodisi za primer višje sile, preiskali smo premo« ge iz vseh večjih premogovnikov Slo« venije na njihovo uporabnost za pra« destilacijo. Najprvo je bilo ugotoviti izplene katrana pri običajno tiljni analizi v stekle- zakiadi niso neizčrpni, spoznava zna« nost šele v novejšem času in v vedno ožjih intervalih se pojavljajo v litera« turi kalkulacije, kolikor časa bodo še vzdržale zaloge premoga v posamez« nih revirjih, kdaj je pričakovati konca zakladov nafte in kaj nas čaka potem, kadar poidejo one rude, iz katerih do« bavljamo težke kovine. Četudi moramo priznati, da je dan, ko bodo izčrpani ti naravni zakladi, še daleč, in da bo človek z izpolnjenimi napravami znal črpati rude in premog iz ležišč, do ka« terih se danes morda še ne uoa. četudi bomo brez dvoma našli še mnogo ne« poznanh rezerv, zahteva misel na ne« izogiben konec teh zakladov pravočas« nega preustro.ia obratovanja s premogom, z železom in z drugimi težkimi kovinami. Pod vplivom tega razmišljanja osvo« jila si je teza: Premog n® I grivo, temveč sirovina splošno priznanje. Iz nje pa sledi, da človek pri direkt« nem sežiganju premoga uničuje mili« jarde kilogramov komplicirano sestav« lien>h organskih tvarin, katere bi tre« balo uporabljati na drug način. Pri današnjem razvoiu tehnike tt>o« toriev stoji v ospredju želja pridobi« vati ko';kor mogoče veliko rr>rož;no tekočih goriv, ki bi bila uporabna za pogon eksplozivnih motoriev in narav« no ie. da se koncentrira delo kemikov v smeri poskusov, kako bi se dalo utekočiniti premogovne substance. V praksi ie že dokai razvita tako zvana pradestilacija premoga. Kakor je obče znano, je n;en namen z nenrevi-sokim razgrevanjem izločiti iz premoga hlapne sestavine kemično kolikor mo« goče neizpremenjene ter izrabiti posa« mezne pri destilaciji nastale frakcije na kar naiboli aktualen in ekonomičen način. Pri taki destilaciji nastala olja pomenjajo za nas glavno vrednoto in to se izplačalo le ona podietia. ko-iih premogi oddaiaio zadostno množino katrana. Toda kakor vedno v razvoju kemijske industrije postajajo tudi v tem oziru naše zahteve vedno skrom« nejše in z zboljšanjem destilacijskih naprav, z boljšo izrabo destilacijskih plinov in koksa raste rentabilnost pra« destilacije. V življenju držav pa nastopajo tudi časi, v katerih ne vlada več vprašanje dobrobita podjetnikov, temveč se for« mulira naloga dobivati ta ali drugi materijal iz zakladov, katere ima drža« va sama. Taki časi potencirajo iznajd« ni retorti in že tu se je izkazalo, da daje večina naših premogov prav toliko katrana, kolikor ga danes smatramo za spodnjo mejo rentabilnosti industrijsko izvršene pradestilacije. V povsem drugih mejah se pa giblje iz-plan katrana pri premogu Bele Krajine, ki doseže 15—16 % celokupne teže destiliranega premoga. Na katranu je bogat tudi premog iz iame Ki-sovc 2. druga etaža in Kliučarovci. Destilacija iz večjih posod daje vobče manj katrana: zato smo določili tudi razmerje med množino katrana, dobljenega iz steklene retorte in pa iz malega železnega generatorja. V gotovi zvezi s oradestilacijo je tudi problem pridobivanja koksa, ki bi bil uporaben za metalurške svrhe, ne bi torej vseboval izdatne količine žvepla in bi dosegel zadostno trdnost. Tudi v tei smeri teko naši poizkusi in dasi ta skrajno važen problem še ni rešen, smo dosegli vendar izdaten napredek. Druga pot za oplemenitenje premoga, ki je ravno v tekočih letih doživela največjo pozornost vseh interesiranih krogov, je hidriranje premoga po Ber-giusovi metodi. Princip je lahko razumljiv. Na premog učinkuje pri visokih temperaturah in pod visokim tlakom vodik. Ta reagira s premogovimi substancami. katere prehajajo pri tem v tekočine. Tehnične naprave za tako oplemenitenje premoga so pa za enkrat nenavadno drage in ves problem še ni dozorel toliko, da bi mogla Slovenija danes misliti na instalacijo Bergi-usovega postopka. Vkliub temu pa ne smemo ostati pasivni in danes, ko je serija preiskav o pradestilaciii končana, stopamo pred sistematično preiskavo berginizirania premogov Slovenije. Še ena metoda za pridobivanje tekočih goriv se danes bori za industrijsko uveljavljenje. to ie r.jih sinteza iz ogljikovega monoksida in vodika po F i -s c h e r j e v i metodi. Izhajajoči iz premoga bi ga torei morali pretvoriti v ogljikov monoksid, kar bi se lahko da-j lo udejstviti z učinkovanjem vodne pare. Pri tem nastajajoča plinska zmes (vodni plin) bi vsebovala potrebne izhodne tvarine in te bi bilo treba spraviti s pomočjo katalizatorjev v reakcijo, tako da bi rezultirale za prakso uporabne gorljive tekočine z zadosti visoko kalorično vrednostjo. Tudi ta pot pa je še dokai daleč od tehniške uporabljivosti; vsebuje pa poleg tega moment, ki se mi ne vidi ekonomičen. Zakaj naj bi človek najprvo razdiral komplicirane organske snovi in potem sintetiziral iz razpadlin nove organske tvore. Ce bi se pa uporabljale k takim metodam, potem bi bilo nač treba združiti Fischerjevo sintezo s prade-stilacijo in uplinjevati preostanke pradestilacije potem, ko so oddali spremljajoče hlapne tvarine. Materiial za tu označene preiskave so nam z največjo uslužnostjo stavili na razpolago naši premogovniki, zlasti naši podietji »Trboveljska premogokopna družba« in »Šentianski premogovnik And. Jakil« V elektrotehničnem laboratoriju Katran sam smo najprvo razstavili v parafinovo maso in surovo olie, definirali fizikalno obe te frakciji ter ju nato preiskali kemično na piridinove baze. kreozotova olja. čista olja in smole, očiščeno olje smo končno razstavili v posamezne tehnično zanimive frakciie. Podrobno je dalje preiskana vodena tekočina, ki nastaja pri destilaciji, in pa destilacijski plini s katerimi je danes mogoče nadomeščati svetilni plin za kurjavo in razsvetljavo, ker ni nikakih principi.ielnih težkoč za nape-ljavanie takih plinov do 100 km daleč od destilacijskih naprav. podpirali s tem, da sta nam prepustili iz strogo geoloških vidikov izbran pre-mogo\'ni materiji. Vsem prijateljem našega dela se tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem. Knjižnica instituta VoMpne ©fji Spisal S. Jcnčie, docent za kemijsko tehologijo na kemičnem institutu univerze Ljubljana Organsko - kemijska tehnologija je nauk o metodah, po katerih predelavamo od narave producirane surovine organskega izvora tovarniškim potom v porabne predmete. Eden izmed raznovrstnih produktov organsko - kemične industrije, ki tvori predmet vsakdanje uporabe in nam pride pod roko celo večkrat m dan je mil o. Med tem, ko so si v prejšnjih čjsih pripravljale to sredstvo dostikrat gospodinje same, se je fafcrikacija v večjem stilu razvila zlasti od začetka 19. stoletja dalje, ko se je začela, fabricirati soda po Leblancu in so jeli uvažati v Evropo tropične masti, posebno kokosovo in palmino olje. Značilno za termin tega napredka v industriji mil pa je dejstvo, da je ravno ob istem času izdal znameniti znanstvenik delo, ki so v njem objavljene znanstvene raziskave o naravi masti in bistvu procesa, ki ga imenujemo umiljenje. Ta mož je bil Francoz C h e v r e u 1, kojega klasična raziskavanja: -Recherches Chemiques sur les corps gras d' origine animalr. moramo označiti kot začetek moderne perijode v industriji masti in mil. To dejstvo poudarjam, ker je v naši širši javnosti žnlibog še vedno razžirjeno mnenje, da je praksa vse, teorija pa le nekaka zabava za profesorja, za študenta pa _ šikana pri izpitih. Pa preidimo k svari, da čujemo, kaj v laboratoriju za organsko-kemijsko tehnologijo raziskujemo na specijalnem polju kemi-:e mila. Kaj je prav za prav milo? Na kratko izraženo so to posebno natrijeve in kalijeve soli mastnih kislin. Mastne kisline pa so vse one kisline, ki jih najdemo v naravnih masteh spojene z glicerinom. Te spevne imenujemo gliceride ali glicerinske estre mastnih kislin. — Na igledu masla hočemo te naše označbe bolj jasno spoznati. Surovo maslo vsebuje poleg gliceridov še druge snovi, ki so zelo važne za našo prehrano, o katerih pa tu ne bomo razpravljali. Če to surovo maslo stalimo in ev. Se precedimo, dobimo skoro čiste gllcerlde: bistro rumeno olje, ki se pa kmalu strdi v znano rumeno, kot maslo samo na sebi označeno snov. Pod raznimi uplivi vlage, toplote, svetlobe itd. postane to maslo, — še lažje seveda surovo — »Jaltavo«, gliceridi se razkrajajo in to, kar povzroča oster, zbadajoč duh in grenek okus, so razne kisline, v tem primeru zlasti maslova. V maslu in naravnih masteh sploh pa je vsebovana v obliki glicerinskih estrov cela vrsta kislin, ki jih pa le deloma poznamo. Doslej so jih našli in izolirali v kemično čisti obliki okolu šestdeset Mila izdelujemo le iz naravnih masti in ker so te vedno zmesi glicerinskih estrov, so pridobljena mila tudi vedno le zmesi raznih mastno-kislih soli. Ona lastnost mil, ki pride za praktično uporabo v prvi vrsti v poštev, je njih čistilna moč, ta pa zopet obstoja, kakor dokazano, na koloidno kemičnem značaju. O le-tem bo treba torej spregovoriti par besed. Koloiden značaj milnih raztopin je bil dognan na podlagi znanstvenih raziskav zadnjih IS let, iz katerih sledi, da so prve soli v homologni vrsti, pri katerih prično koloidne lastnosti mastnokislih alkalij (od acetatov do searatov) kapronati, odnosno kapri-lati, torej soli, ki vsebujejo vsaj šest ogljikovih atomov v molekuli. Soli preje imenovane maslove kisline n. pr. se ponašajo v vodni raztopini še popolnoma kot kristaloidl. Tu je treba našo prejšnjo definicijo o milu v toliko korigirati, da so mila le one mastno-kisle soli, ki kažejo koloidne lastnosti. Nekatere izmed tipičnih lastnosti bi bile n. pr. sledeče: Mila se, če jih položimo v vodo, breknejo, preden se razstope, njih vodne raztopine difundirajo skozi membrane (na primer pergamentni papir) le počasi ali sploh ne, v ultramikro-skopu se izkažejo kot suspenzije zelo majhnih delcev itd Tudi praktično izrabljena lastnost mil, da se penijo, spada tu sem. S tem v zvezi so tudi drugi v praksi mnogo izrabljeni pojavi kakor ta, da narede mila n. pr. raznotera olja, ki se sama ob sebi v vodi ne tope, v vodi topna, oziroma emul-zotvorna. Ta tako zvana vodotopna o 1 j a v najširšem smislu besede, se mnogo uporabljajo in tvorijo predmet posebne vrste fabrikacije. Sem spadajo vrtalna olja za ohlajanje orodja pri vrtanju, skobljanju in rezanju kovin, tekstilna olja, alovo olje (»Tiirkischrotok), tournantna olja — zadnje dvoje v rabi kot Stava v barvarstvu (n. pr. za alizarin), — nadalje zlasti vodotopna te-rova olja, ki služijo posebno v desinfekcij-ske svrhe. Fiziko-kemijski pogoji, pod katerimi dobimo pri uporabi kemično čiste mastno-kisle soli primeroma najboljše vodotopne produkte, so sistematično še malo raziskani in ravno na tem polju so izšle iz našega laboratorija v zadnjem času nekatere raziskave, ki so dovedle do marsikaterih zanimivih »Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!" Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je Cisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! rezultatov. Zlasti velja to za kombinacije mil s krezoli, surovimi karbolnimi kislinami in sorodnimi produkti. Ta sicer bolj teoretična dela, kojih detajli zanimajo le strokov-njaka-specijalista, imajo pa za orakso radi tega pomen, ker bazirajo na njih in se na njih podlagi lahko izpopolnijo ravnokar omenjene fabrikacije kakor n. pr. fabrikaci-ja desinfekcijskih in tudi desinsekcijskih preparatov torej sredstev, ki so za narodovo higijeno in narodno gospodarstvo zelo važna in se tudi pri nas izdelujejo. Poleg teh strogo znanstvenih problemov pa študiramo in raziskujemo v našem laboratoriju iz kemično-tehničnega vidika na njih vrednost in uporabljivost tudi druge produkte splošne uporabe kakor so to mineralna- olja, vbski, firneži, laki in oljnate barve, vino, pivo, sladkor, melasa, krmila itd. Iz vseh teh zgledov je za vsakogar jasno razvidno, da so vsa naša, četudi še tako teoretska raziskavanja, iz življenja — za življenje. Kulturni pregled Ljubljanska drama. Nedelja, 11. decembra: Ob 15. uri «Snegul« čica in škratje«. Izv. — Ob 20. "Boljši gospod«. Izv. Pondeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: «Medeja». A. Sreda, 14.: »Boljši gospod«. D. Četrtek, 15.: «Idealni soprog«. C. Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17.: ob 15.: «Medeja». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Nedelja, 11.: ob 15.: »Faust«. Gostovanje komornega pevca Nikole Zeca. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: «Glumači». «Cavalleria rustica« na». Gostovanje gospe Hermsdorf^Bilino« ve. Izv. Sreda. 14. decembra: Zaprto. Četrtek, 15.: «Carmcn». A. Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17.: »Miloševa svatba«. Slavnostna predstava. C. Nedelja, 18.: ob 15.: »Bajadera«. Opereta. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Izv. Mariborsko gledališče Nedelja, 11.: ob 20.: »Logarjeva Krista«. Prvič. Navadne operne cene. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: Ob 20. «Madame Butterflv«. Ab. A. Kuponi. Celjsko gledališče Nedelja, 11.: ob 16.: «Magd*». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 11.: «Igra v gradu«. (Gostovanje na Viču.) Nedelja v ljubljanskem gledališču. Danes v nedeljo so v ljubljanskem gledališču tri predstave. Popoldne ob 15. je v drami prva mladinska predstava »Snegulčica in škratje t v režiji prof. Šesta. Zvečer ob 20. je prva repriza komedije »Boljši gospode. Obe predstavi sta izven. V operi se poje popoldne ob 15. uri Gounodov »Faust« v kateri gostujeta v vlogi Margarete ga. Katta Staller-Stotter, v vlogi Mefista pa komorni pevec g. Nikola Zec. Ostala zasedba »Fausta« kakor po navadi. Valentina poje tokrat g. Janko. Opero dirigira g. Balatka. Predstava je ljudska in veljajo znižane cene brez oblastnega davka. V pondeljek ostaneta dramsko in operno sledališče zaprto. Prihodnja operna premijera t Ljub liani bo Mozartova »Čarobna piSčak. Opero študira in režira ravnatelj Polič, načrte za novo inscenacijo je napravil arhitekt Rohr-man. V »Čarobni piščalk nastopi ves naš operni ansambel. Gostovanje ge. Fanette Hermsdori-Billinove r ljubljanski operi. Kakor ie javljeno, gostuje v torek, dne 18. t. m. v naši operi Ljubljančanka ga. Fanetta Hermsdorf-Billinova, ki je kaj pogostokrat nastopala z prav lenimi uspehi na raznih odrih v Nemčiji in Švici. Prvo njeno gostovanje v ljubljanski operi se vrši v torek. Poje vlogo Santuze v Mascagnijevi operi »Cavalleria rusticanac. Predstava se vrši za abonente reda B. Pred »Cavallerio« se poje Leonca-vallova opera »Glumači. Pri današnji ljubljanski popoldanski vprizoritvi opere »Faust« veljajo popusti na podlagi modrih blokov. Nedelja v mariborskem gledališču. To nedeljo, 11. decembra, se vprizori samo ena predstava, in sicer priljubljena opereta «Logarjeva Krista« prvič v tej sezoni. Vlos go cesarja Jožefa II. igra g Danež, vlogo dvornega maršala g. VI. Skrbinšek, druge vloge pa so zasedene kot lani. Veljajo na« vadne operne cene. Mariborski gledališki abonenti se napro« šajo, da vplačajo svoje zapadle obroke do 15. decembra. Zagrebška razstava Bena Puteanija V zagrebškem salonu Ullrich je prirejena originalna razstava: Slovenec Beno Puteani, čigar silhuete je objavilo pred letom tudi »Jutro«, je razstavil svoje silhuete. Silhuet« no slikarstvo je bilo svoje dni, zlasti za bi« dermajerskih časov, zelo razširjeno. Pri nas je B. Puteani edini, ki se je lotil slikarstva s škarjami. Silhuet po večini ne riše, marveč izstriže. Da doseza pri tem lepe uspehe in da z druge strani lahko uveljavi tudi svoj ukus, svoje stremljenje po umetniškem iz« razu, pričujejo ugodne kritike, s katerimi so v Zagrebu sprejeli Puteanijevo razstavo. Tako piše dr. F. D. v »Morgenblattu« med drugim: »Beno Puteani se je lotil skoraj že pozab« ljene umetnostne panoge in je razstavil v salonu Ullrioha ml. svoje številne izstrižene silhuete, ki dajejo prav čeden vtisk in tu pa tam spominjajo na lesoreze. Puteani izre« zuje iz raznobarvnega papirja posamezne dele slike, nafeplja izrezek kraj izrezka in doseza često prav dobre efekte, ki učinku« jejo v prvi vrsti zbog svoje preprostosti in jasnosti. Uporablja črno, sivo in sepia bar« vo. Izmed tu razstavljenih silhuet bodi omenjena slika »Motiv iz «Mostarja«, ki se odlikuje po ostri perspektivi, takisto slika visokega Blejskega gradu, potem po svoji izredni preprostosti učinkovita slika »Blej« ski otok«, nagajivi »Deček in kozel« in dve večji lovski kompoziciji Vso ljubkost slo« venske pokrajine odraža slika »V dolini pri Radečah«. Posrečeno komponirana in izpe» Ijana je pokrajinska slika »Sava pri Rade« čah«. Skratka, Puteanijeve izstrižene silhue« te so vredne vsega uvaževanja.c Griša, »Mozaik«. GriSa Koritnik je prav« kar izdal novo zbirko svojih pesmi z na« slovom »Mozaik«. Čez 70 strani obsegajoča, z avtorjevim portretom opremljena pesni« ška knjiga obsega najnovejše njegove pes« mi, med njimi tudi več neobjavljenih. Na prvem mestu je izšla pesem »Domovini«, ki ji je bila letos priznana državna nagrada. Griša išče v svoji poeziji poslednji, absolut« ni smoter življenja: božanstvo (»Mi gre» mo«, ko stihi molijo . . .«, »Tebi«); njegovi erotični motivi so takisto ozarjeni s tiho resignacijo in odpovedjo svetu. Med pesmi, mi je več prigodnic, h koncu pa nekaj ba» lad. Poezija Griše Koritnika je mirna, sa« njava; je odmev odmevov Zlasti ženska duša bo našla v nji marsikftk topel ton sanjarij in hrepenenja. »Mozaik« je izdal avtor v lastni založbi. Knjižica stane 15 Din. Velik uspeh Sancinovega komornega tria v Zagrebu Na novinarskem koncertu dtve 1. decem« bra smo slišali v Unionu prvič na ljubljan« skem koncertnem odru Sancinov komorni trio iz Zagreba. Pomembnost, kompaktnost ln vigranost komornega združenja je tedaj poudarjala vsa domača glasbena kritika. Ker nam je trio, sestavljen po zaslugi na« šega rojaka, violonista g. Sancina, časovno že zelo blizu in ker ga bomo v dog-Iednem času čuli tudi v Ljubljani na samostojnem večeru, posnemamo nekaj besed o njegovem nastopu v soboto, dne 3. decembra v Za« grebu. Zagrebški program je obsegal troje kom« pozicij: Beethovnov Trio v D»duru, op. 70; Trio Viteslava Novaka (Trio quasi una bal« lata) in Trio v Gmolu od B. Smetane. O tem komornem večeru, ki je bil v izvedbi in celoti odličen, po programu pa pretežno slovanski, piše zagrebški »Morgenblatt« ta« ko»le: Glasbeno stagnacijo v zagrebški ko« morni muziki je srečno pretrgalo novo ko« morno združenje, katerega tvorijo ga. Mar« sičeva, g. Sancin in g. Matz. Elvira Marši« čeva je izborna pianistka odlične umetniške kvalitete. Violinist Sancin je započel svojo karijero kot član Zikovega kvarteta, od ko« der je prinesel veliko umetniško erudicijo. Talentirani vokalni dirigent m skladatelj Matz je prestal skušnjo s čelom kar naj« boljše. Spored, ld se je izvajal na sobotnem ve» čeru, je bil zelo resen in tudi s polno od« govornostjo pripravljen. Izvajalci so mu bili v vsakem pogledu dorasli: obvladali so teh« /lični part do podrobnosti, pokazali so ve« liko muzikalnost, ljubezen do stvari in mno« go navdušenja d<» komorne glasbe. Dina« mika je bila dobra, fraziranje pravilno. Ob« činstvo je sprejelo umetnike zelo prijazno in jih toplo pozdravljalo. V »Obzoru« je ocenil prvi nastop nove« ga tria recenzen* Lujo Safranek« Kavič, po« udarjajoč, da obeta trio najlepše sadove. Tudi on hvaK veliko glasbeno vigranost violinista Sancina, tehniko in stilsko pod« kovanost čelista Matza. O programu veli, da je, bil naštudiran zelo detajlno in z ve« likim razumevanjem, vrednim komornega združenja take vrste. Posebno plemenita je bila interpretacija Beethovna, najtopleje pa je bil podan Trio B. Smetane v G«molu. Tudi drugi listi pišejo o triu obširno in ga hvalijo. »Novosti« poudarjajo serioznost vseh skupaj in vrline vsakega posebej. Trio si je torej utrl pot v kritično zagrebško pu» blrko z nepričakovanim uspehom. Veseli nas, da je misel in pobuda našega rojaka g. K. Sancina. ravnatelja Glasbene Matice v Celju, obrodila tako žlahten plod že koj v začetku. Trio se pripravlja na tur« nejo po celi državi m ima nanovo prestopiti meje Jugoslavije ter debutirati v možem« stvu. V Ljubljani ga bomo slišali po Novem letu. Po osvaiajočih rezultatih zagrebškega koncerta sodeč, še v veliko boljši formi kakor na prvodecemberskem koncertu v unionski dvorani. D?rujte za "oomenik kralju Petru I. Osvoboditelju I Ga. Kata Staller - Stotter- jeva, ki poje danes popoldne v ljubljanski operi partijo Margarete v Gounodo« vem «Faustu». Pevka je pri nas že gostovala z uspehom. Koncert Medvedova -Thierry-Betetto-Ravnik V ponedeljek dne 12. t. m. nastopijo priznani naši pesemski interpreti z zelo zanimivim in bogatim sporedom, ki pomenja v našem koncertnem življenju važen kulturen dogodek. Spored bo zlasti vsled tega zanimiv, ker bomo lahko primerjali tvorbo treh, glasbeno visoko razvitih narodov, Francozov, Čehov in Rusov. Prav posebna novost bo vsekakor ciklus francoskih narodnih pesmi, ki jih bo pela ga. škerlj - Medvedova, ln pa ciklus slovaških narodnih pesmi, katere bo podala ga. Thierry - Kavčnikova. Med slovanskimi narodnimi umotvori zavzemajo slovaške narodne pesmi odlično mesto. Njih melodiko je mojstrsko Izrabil Vit Novak. Zelo značilna bo primera med zapadnimi in vzhodnimi narodnimi umotvori. Dočim francoska narodna pesem že kot taka kaže ves esprlt zgodnje kulture, prevladuje v slovaški globoka čustvenost, lastna vsem narodom širnega vzhoda. Tudi umetna glasbena dela teh narodov izpričujejo iste značilnosti. Pri Debussyju, kakor Honeggerju odločno prevladuje »esprit«, skoraj lahko rečeno, celo rafini-ranost v poda>anju gotovih občutij, v slovanskih skladbah pa izraža elementarni izbruh čuvstev iskanje večno nemirne duše. Češki narod, kjer se srečujeta z močnim vplivom vzhodna in zapadna kultura, bo v tem sporedu zastopan po Vit. Novaku s prekrasno pesmijo »Hvalospev« iz cikla Erotikon in po Balatki, absolventu Novakove kompozične šole, z moderno zasnovanim spevom »Pokopališče v Genovi«. Iz slovenske glasbene literature se bo pela doslej še ne izvajana Ravnikova pesem »Temna lepa noč«, ki v mehkih in širokih harmonijah slika božično razpoloženje. Spored otvori klasik Haydn z intere-santnim, redkokdaj izvajanim spevom »Delitev zemlje«, v katerem bo mojster Be-tetto razvil svoje veliko pevsko znanje. Ker zahtevajo tudi ostale pesmi od pevca velikega tehničnega znanja in najglobljega umevanja, lahko pričakujemo, da bo interpretacija naših umetnikov zadovoljila vse navzoče. Prof. Ravnik bo gotovo dokazal, da je klavirsko spremljanje takih skladb umetniška vrednota zase, ki soustvarja v interpretacijskl umetnosti. Vstopnice za prireditev so v predprodaji pri tvrdki Goreč, poslopje Kreditne banke. ka Negro-Hrastova je v veliki dvorani redu-te vpričo mnogobrojne in odlične publike uveljavila svoj prvi večer. Umetnica je pela Tauberta, Griega, Goldmarka, Wolfa, Čaj-kovskega, Kaiserja in arijo iz opere Samson in Dalila. Njen enakomerno izglajen in gibek glas očituje velik obseg ter izrazito moč. Njeno inteligentno in skrbno pripravljeno prednašanje je podčrtavala še nje osebna iiubkost in očarujoč charm, kar Je izzvalo viharne aplavze. Umetnico je na klavirju spremljal glasbeni vodja dunajske Volks-opere dr. L. Kaiser, ki je svoj part absolvi-ral z idealno finočo. Pester Lloyd pa piše: Med muzikalnimi vrlinami gospe Ivanke Negro-Hrastove je zlasti pohvalno povdariti njen odlični nastavek in delikatne tone glave. Dunajski dirigent dr. Ludvik Kaiser je bil za svoje tri neobičajno nežno občutene, z opojno liriko navdahnjene pesmice, nagrajen z močnim priznanjem. Ponesrečen Hauptmannov »Hamlet«. Dramsko gledališče v Draždanih je prošli teden vprizorilo Hauptmannovo predelavo Shakes-peareovega »Hamleta«. G. Hauptmann je tragedijo precej zasukal, pomaknil je sloviti monolog »Biti ali ne bitic bolj proti koncu in je povdarjal moment vojne. Hamlet sklene s Fortibrasom zvezo in se da končno izklicati za kralja. Draždanska predstava je vse te novotarije postavila na oder, dosegla pa ni nikakega uspeha. Od »Doroteje Anger-mannove« pa do »Hamleta« beleži torej Hauptmann same negativne oderske rezultate. Rešitev križanke «Sv. Miklavž» Vodoravno: 1. t j. 3. bre, 4. rak, 5. aga, 6. sraka, 11. Tit, 12. patareni, 15. oče, 16. god, 17. nad, 18. mer, 19. Adalija, 22 mak, 24. oni, 26. oba, 28. Nabukadnezar, 35. Orinoko, 36. Solon, 38. Saratov, 39. Irena, 40. Alba, 41. junij, 43. Maila, 44. rete, 45. Ajak, 48. ivje, 49. aj, 50. Aca, 51. edil, 53. in, 55. P. n., 56. acetat. 59. tiara, 60. Galile« ja. 64. Ro, 65,Tbikus, 69. les, 70. Domovina, 72. kos, 73. Pat, 74. imetje, 77. K. u. k., 78. Edi, 80. Alah, 81. Ig, 82. ar. 83. ono. 84. Etna, 86. ak' 87. ste, 90. Ig, 92. rotor, 94. topol, 95. bi, 96. ar, 97. bira, 98. Ag„ 99. K. K., 101. četa. 102. ap, 104. rebro, 106. no 108. ror, 109. stikalo. 111. kraj, 112. bik, 113. rama, 114. Ana, 115. ima, 116. Una. — Navpično: 1. tragičen, 2. Jekaterinoslav, 3. bratomor, 6. stol, 7 radion, 8. ar.. 9. Ken, 10. Anam, 13. aga, 14. Ida, 20. Dakota, 21. Abesinec, 23. ko, 25. obiralec, 27. Azori, 29. Arabija, 30. Una. 31. ako, 32. Dovje, 33. Aleja. 34. R6n, 37. navada. 40. amin, 42. uta, 44. rja, 46. Jeisk, 47. Kir. 49 atom, 52. la, 53. Ig, 54. na, 55. pa, 57 Erotika, 58 Tivat, 59. tu. 61. ilo, 62. le, 63. es, 66. bitje, 67. in, 68. kan., 71. opekarna, 75 mulat, 76. Edinost, 79. igo, 85 akrobat. 88. tobak, 89. Eri, 91. Goričan, 93. oligarhija, 100. Karolina, 103. poroka, 105. Brabant, 107. Osram, 110. tarna, 111. Krim. Gospa Ivanka Negro - Hrastova, hčerka vpokojenega ravnatelja Mestne hranilnice ljubljanske g. Ivana Hrasta ter bivša učiteljica solopetja na Glasbeni Matici je 25. novembra t. L koncertirala v Budimpešti. 0 njenem koncertnem nastopu piše list >Magyarsag« sledeče: Koncertna pevka Ivan- FORMAN PROTI NAHODU Uipe/ijc čudovit Naši onstran šranic p— V Volčjidragi so pri otvoritvi it ali« janskega otroškega vrtca hoteli obleči šol* ske otroke v balille. Otroci iz Renč so se protivili, učitelji pa so nato poklicali dru* gega za drugim v šolsko sobo in so jih tam s silo stlačili v orne srajce. p— Mnogo učiteljev je bilo odpuščenih na podlagi pritožb, ki so došle v Rim s strani raznih oseb. Pred kratkim se je mu* dil v Gorici odposlanec naučnega ministr* stva, da se prepriča, ali so pritožbe utemes Ijene ali ne. Prišel je do spoznanja, da so poročila raznih konfidentov brez podlage. Vendar ostane pri vseh dosedanjih odpust* nih odlokih, samo za bodoče hočejo biti v Rimu bolj previdni, da se ne bodo dogajale več take krivice! p— Pokrajinski gospodarski sveti v Ju* lijski Krajini prevzamejo te dni funkcije trgovskih zbornic. Predsedniki so prefekti, torej regnikoli, na podpredsedniška mesta pridejo domači Italijani in sicer v Trstu ar. G vido Segre, v Gorici A. Orzan. p— Nad Opatijo so v Rimu obupali. Ob* čina Volosko*Opatija je dolžna državi ve« like vsote. Terjali so in terjali pa brez uspeha. Zastopniki občine so vedno prosili in tudi dosegli odlog plačila dolgov. Obči* na ima še druge težke finančne obveznosti, sploh je v taki denarni stiski in tako za* dolžena, da si ne more več pomagati. Fi* nančni m' lister Volpi je uvidel opatijsko zagato in odpustil občini Volosko*Opatija dolg, ki ga ima do države. Nadalje je do* volil opatijskiim hotelirjem, da plačajo zadnji del letošnjih davščin meseca aprila 1938. Davščine so ogromne in ker vse ka* že, da bo zimska sezona v Opatiji medla, j« gotovo že danes, da opatijski hotelirji pomladi prihodnjega leta ne bodo mogli odšteti velikih dlavčnih zneskov. p— Reka brez pomorskih zvez z Dalmee cijo. Nesrečni Edvardo Susmel piše po i t a* Kjanskih listih že dolgo časa članke o pro* blemu reških pomorskih komunikacij z Dalmacijo. Pred tednom so bili taki se* stavki hfcratu v več fašističnih dnevnikih. Trinajst tedenskih črt je nekoč vezalo Dalmacijo z Reko, sedaj pa ni nobene! Reka je podrejena drugim jadranskim pri* staniščem, ki ji od jem! jejo promet. Sedaj hoče zvezo z Dalmacijo tudi Ravenna. Morda jo dobi prej kot Reka! Susmel se tega boji, prosi in roti pa — zaman. p— Velik vzorčni sejem bo v Tripolisu 1. februarja 1938. Italijanska vlada zašle* duje s sejmom tudi ekspanzijo nacijonal* ne proizvodnje. Kolonijalna razstava bo baje posebno zanimiva. Oblasti v Primor* ju opozarjajo neprestano na tripolitansko izložbo, ki naj si jo ogledajo številni pro* izvajalci. Videli bodo novo deželo, katero se hoče priporočiti za naseljevanje onim, k; mislijo zapustiti svojo rodno grudo! p— Vzdrževanje tolminske gimnazije je prevzela država, tako da bo tolminska ob« čiina prispevala odslej samo 500 lir na le« to. Na gimnaziji se uvede tudi verouk. Me* sto kateheta dobi doktor svetega pisma, kakor želi cerkvena oblast. Po italijanskih gimnazijah se ne poučuje verouk. Na tol* minski gimnaziji bo izjemen in neobvezen. p— Na Oslavju se je imela vršiti velika vojaška slavnost ob 12. obletnici zavzetja tega kraja, ali poveljnik milanskega armad nega zbora je ustavil to nameravano slo* vesnost. Tudi druge slične obletnice se ne bodo več proslavljale tako, kot dosedaj. p— Koliko je reveiev v deželi, bi rada vedela goriška prefektura. Občinski načel* niki morajo izpolniti poslano jim vpraše* valno polo o revežih do konca leta Ta* krat naj presodijo na goriški prefekturi, koliko jih ima na vesti fašistični režim. p— Pregledovanje volilnih imenikov je ustavljeno, ker dobi rimska zbornica po« sebno fašistično podlago. Prefekti opozar« jajo občinske načelnike, da odpade vsako* letno popravljanje "olifnih imenikov. p— Balllla. Goriški prefekt je pozval vse občine, da pristopijo kot dosmrtni čla* ni s tisoč lirami k mladinski fašistični or« gantzaciji Balilla. k— lz Koroške. Hans Morak v Klečali je prodal svoje lepo posestvo nekemu Nemcu iz rajha. Morakovi starši so dobro gospodarili in stari Morak je bil še dober Slovenec. Mladega Moraka je okužila nem* ška družba, šlo je hitro navzdol in sedaj gospodari tujec na slovenski grudi. V veli« kovškem okraju je več nemškutarjev pro« dalo svoje domove Nemcem iz rajha. Slo* venec še ni noben nič prodal. Tam, kjer spoštujejo materai jezik, živi ljubezen do dela in do domače zemlje. — V davčni pri* zivni komisiji za Koroško nimajo Slovenci svojega človeka. Tako bodo v davčnih za* devah, kakor doslej delali s Slovenci, kar bodo hoteli. — Knjige družbe sv. Mohorja so ustavili na obmejnem kolodvoru v Pli* berku. Po nalogu deželne vlade je razpo* šiljatev začasno prepovedana in državna policija v Celovcu je dobila nalog, da na* tančno pregleda če ni v knjigah kaj protidržavnega — V Hodišah je umrl Si« mon Obued, marljiv kulturni delavec. Nad 20 let je sodeloval pri društvu »Zvezda® in omogočil mnogo lepih prireditev. — Be* ljak je kot važno prometno mesto od leta 1890. narastel za 14.383 ljudi, Celovec v isti dobi za 7667. V ljudskem gibanju se opa* ža, kako sili slovenski živelj proti severu, kjer se pomeša z Nemci. Kmetijstvo pro* pada, industrija se razvija. Pnuisi ZALOG PRI LJUBLJANI. Letos se je pričela Čitalnica pridno udejstvovati na dramatičnem področju. 13. novembra je vprizorila burko »Charieyeva teta« s takšni muspehom, da je morala vprizoritev preteklo nedeljo na splošno željo ponoviti. Tu-dii drugič ie bila dvorana g. Požarja popolnoma zasedena. Priznanje gre v prvi vrsti režiserju g. Toporišu. Kakor čujemo, se vrše vaje že za novo igro. Želimo, da bi naše diletante čim prej zopet gledali na odru. Priznati se mora, da so izmed predstav, ki jih vprizarjajo razna društva v Zalogu, čitalniške najboljše. D. M. v POLJU. Dramatični odsek Sokola Polje priredi danes, 11. t. m., v Sokolskem domu ob 19.30 veseloigri »Ljubosumnost« in »Oporoka lukoviškega graščaka«. K udeležbi vabi odsek. 1919 RADOVLJICA. Sokolsko društvo vprizori danes, 11. t. m., ob 19.30 uri Jeromovo legendo »Tujec« v E. Kristanovem prevodu. Legenda nas vodi med skvarjene, slabe ljudi, >ki jih navzočnost tujega popotnika (Kri-sta), ki pride med nie. spreobrne in napravi iz njih poštenjake. Igra je napravila povsod, kjer so jo igrali, globok vtis. JESENICE. Somišljeniki k. o. SDS smo imeli zadnjo nedeljo lep sestanek. Obravnavah smo gospodarske prilike Jesenic in si usvojili program za bodoče delo v obč. odboru, ki bo koristilo vsem občanom. Mi nismo možje praznih fraz! Delati hočemo in pomagati drugim! Prepričani smo, da nas zaradi tega resni volilci uvažujejo in nam zaupajo. Od ljudi, ki včasi niso bili naši prijatelji, slišimo, da so simpatije za nas precejšnje. Delo je bilo naše geslo in s strankarskimi prepiri, z delovanjem proti posameznim nasprotnikom se nikoli nismo bavili. Za sto in sto ljudi smo posredovali in veselili smo se, kadar smo za koga kaj dosegli. Volilci, da bomo v bodoče tem lažje izvajali naš socijalni program, vrzite pri današnjih volitvah svoje kroglice v peto skrinjico! Volitve trajajo neprestano od 8. do 17. ure. KOROŠKA BELA-JAVORNIK. V nedeljo, 4. t. m. se je vršil občni zbor k. o. SDS. Iz poročil iunkcijonarjev posnemamo, da je organizacija imela res vzoren odbor, ki je znal upoštevati težnje in težave svojih vo-lilcev. Želeti bi le bilo, da bi šel novo izvoljeni odbor po stopinjah prejšnjega in se vedno boril za dobrobit svojih volilcev. — V novi odbor so bili izvoljeni gg.: Jože Svetlin, predsednik; Ladislav Skrinjar in Milo Presen, podpredsednika; Boris Pro-sen, tajnik; Lado Razinger, blagajnik; Ivan Brišar in Ivan Šo-berl, odbornika; Pavel Ko-Iich in Fran Kučina .namestnika; Ivan Brišar in Fran Rakar, preglednika. ZG. KAŠELJ. Naši občinski možje so že mnogo dobrega izvedli. Posebno so ustregli z gradnjo kolodvora v D. M. v Polju, do katerega so od cerkve zgradili čedno cesto. Nasprotno so pa vse druge ceste v žalostnem stanju in mnogo grše kot v zadnjih hribovskih vaseh. Nai občinski možie ukrenejo, da se ceste popravijo in nasip-ljejo, sicer bomo utonili v blatu! SLATINA RADENCI. Dne 8. t. m. se je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Soglasno je bil ponovno izvoljen za župana znani naš narodni borec g. Ja- Lepe oblike in polne grudi! dobi lahko vsaka dama lil dekle v najkrajšem časa, 0 ' to zunanjo maaaio dosežete ' pri najzakriljalijih grndib zavidno obliko in polno formo. Garnitura 83 Din. — Centifolia, k o« met. uvod, Zagreb — llica bro; 37. Zahtevajte brezplačne iluetrovane prospekte! II z uporabo preizkušenega ln po zdravnikih priporočenega lotiona «Juno> od dr. Dorraine h Cie., Pariš. S kob Zemljič, za občinska svetovalca pa g. Fran Zamuda in g. Fran Puhar. Odličnemu našemu somišljeniku in velezaslužnemu delavcu ob naši severni meji k izvolitvi iskreno čestitamo! RIBNICA Pod praporom Podmladka Rd. križa organizirana mladina dekliške osn. in mešč. šole je vprizorila 1. t. m. igro »Krojaček junaček«, ki jo ie morala v nedeljo 4 .t. m. na splošno željo občinstva še dvakrat vprizoriti Nastop mladih igralcev je bil tako siguren, da bi bolje ne igrali niti odrasli. Gmotni ln moralni uspeh sta bila prav dobra KAMNIK. Dramatični odsek Narodne čitalnice ie vprizori] preteklo soboto in nedeljo veseloigro »Peg srček moj«. Igra ie potekla nad vse pričakovanje dobro in so bili vsi igralci popolnoma na mestu. Glavno vlogo ie prav dovršeno in s sigurnostjo, ki se le redko opaža na podeželskih odrih, odigrala g'dč Rozi Čižmekova, ki je žela za svoj pristen otroško-naiven humor velik aplavz in sprejela po prvem dejanju lep šopek, ki ga je povsem zaslužila. Mrs. Ch.i-chester gdč. Rovškove ie bila zadovoljiva in naravna. Njena razvajena otroka Alaric in Ethel, g Golob in gdč. Ema Kladva, sta se potrudila in dostojno podala vsak svojo vlogo. Mr. Havvks z. Klemenčiča ie bil dober v igri in maski. Christian Brent povprečen. nekoliko trd posebno v govoru z Ethel; scena s Pego se mu je znatno bolje posrečila. »Veliki ptič« — sluga Jarvis g. Metelna je bil dober, govori naj pa drugič nekoliko glasneje. Bennett prav ljubka sobarica. ki se izpopolnjuje od igre do igre in bo gdč Vidmarjeva v doglednem času zelo uporabljiva moč. Igro je režiral in igral Jerryja g. Kos. Scena ie bila prav lepa in ie znatno pripomogla k lepemu uspehu mladih kamniških diletantov. — »Peg, srček moj« je bila že 10. predstava v tej sezoni kar jasno kaže zanimanje in trud igralcev do gledališke umetnosti. Dramatična šola. ki jo vodi g. prof. Šest iz Ljubljane, pripravlja Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. — Prihodnja predstava bo Molnarjeva komedija »Gardist«. Glavni vlogi bosta igrali gdč. Čiž-mekove in g. Kos, ostale vloge pa zasedejo: gdč. Viima Strumblova. g. Golob. g. šmuc in drugi. — e. PLANINA PRI SEVNICI. Pred kratkim ie izšel v »Jutru« apel na merodaine činite-lie, naj se izvede zamisel glede pridobitve telefona h Sevnice oziroma Jurkloštra v naš trg. Ni nam treba povdarjati eminent-ne važnosti, ki bi jo imela za nas ta pridobitev. Sai se vedno bolj in boli opaža potreba čim tesnejše komunikacije našega okoliša z bližnjimi mesti in trgi. Naša srona želja in prošnja je torej, da zastavi sedanji, v vsakem oziru delaven in uvideven cbč. odbor vse sile in moči, da se započeta akcija z usoehom konča. Pogoji so baš se d a.5 zelo ug-edni, ker ie tukajšnji gozdarski urad pripravljen prispevati nekai gotovega denarja in brezplačno vse telefonske drogove za napeljavo telefonske črte iz Sevnice ali Jurkloštra. Ne zamudimo torei ugodne prilike ta pojdimo na delo z združenimi močmi za blagor in procvit našega tako romantičnega trga! PTUJ. Ptujsko pevsko društvo je na vrlo uspeli prireditvi podružnic CMD pokazalo, da je krizo že prebolelo. Zbor ie napravil utis dobro uglajene enote. Publika ie bila prav prijetno presenečena. Želeti je, da bi društvo v kratkem priredilo koncert težjih umetnih skladb. Uverjeni smo, da bo uspeh popoln in da si bo društvo zopet pridobilo sloves, ki mu gre po njegovih lepih tradicijah. G. Frasu kot pevovodji še posebej priznanje! — Podružnici CMD sta se v zadnjih tednih znova rbrnili na naše me-srtno in deloma okoliSko prebivalstvo za darila, namenjena ubožni deci in mestnim revežem. Uspeh ie bil velik V?em darovalcem iskrena hvala! — Odbora podružnic CMD. Pred poletna sezona! Izvanreden slučaj! Prodamo v Bački v dveh velikih srezkih vaseh dve izvanredno dobro vpeljani lesni trgovini z inventarjem. Pod trgovino so veliki prostori in zemljišča v centru vasi z več potrebnimi zgradbami. Vprašanja je poslati na poštni predal 135, Novi Sad. pod šifro »V. K.«_ Rabimo ravne ročaje 5 — 6 cm debele, 1 — 1.20 m dolge, za lopate in cepine, in sicer: hrastove, bukove, brstove, neobdelanih 3 vagone ter 2 vagona gred do 3 m dolžine in 10 cm debeline, brstove ali bukove. Ponudbe ln vzorce držal ie poslati na naslov: TEREŠCENKO, Beograd, Vojvode Milenka ulica, št 11 a. Sol sv. Roka za noge ozdravljuje noge, rane, vnetja na nogah! Zmrzavanje Zatekline Strjenje kože Znojenje rok in nog Uganutost Raztopimo manjo količino soli sv. Roka za noge, dobili bomo vodo, nasičeno z oxige« nom, ki izvanredno ublažujoče deluje na bolno nogo ter obustavlja boli, povzročene od pritiska čevljev. Ozdravi tudi zastarele ozebline ter trganje, povzročeno od ozeblin in vsako rano na nogi. Po dolgotrajnem umekšavanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da jih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma je sigurno, da sol sv. Roka najzapuščnejše noge popol* noma spravi v red. Tesni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosili že več let. Morete hoditi, kolikor Vas je volja, morete stati ure in ure na enem mestu, brez da občutite najmanjšo bol ali utrujenost. Veliki omot soli sv. Roka za nožne kopeli stane Din 16.— Dobite jo v vsaki lekarni in drogeriji aPAHAf IN MATERIJA*. ^up!tr .a;ce«i*Me, pri vidk GRISSAtH KNAUS Zagreb >uri£icrv — ahuv 'te cenik uničuje življenje. Nervoza, glavobol, utrujenost, zelo razburljiva nestrpnost, popolna nesposobnost za delo in občutek nerazpoloienja so posledice pomanjkanja spanja. Vseh teh slabih stvari se lahko rešimo, če vzamemo vsaki večer 2 — 3 žličice Ovomaltine v skodelici mleka ali kave. Ovomaltine vsebuje koncentrirano in v neizpremenjeni obliki, vsako vredno sestavino, kot n. pr. vitamine svežega mleka, svežih jajc, sladnega ekstrakta dr. Wanderja in kakava Te substance hranijo živce, omogočijo izmeno tkiva in s tem krepijo živčni sistem. OVOMMT hrani, krepi in odeblja m s tem preprečuje utrujenost živcev ter predstavlja vrelec moči za one ki so telesno in duševno izmučeni. Na ta način nam Ovomaltine omogoči obvladati težkoče dnevnega življenja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših dehkatesnih trgovinah za sledečo ceno: 100 g Din 18.50. 250 g Din 37.25 in 500 g Din 63.25. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list, od Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb. »JUTRO" svojim naročnikom in čitateljem za Božič in Novo leto «Jutro« hoče tudi letos svojim prijateljem omogočiti nakup krasnih slo« venskih knjig po jako znižani ceni. Knjige, ki jih jim nudimo, lahko vporabijo za miklavževa in božična darila, ali pa za začetek domače ali društvene knjiž« niče. 75 knjig smo razdelili v deset krasnih zbirk knjig, ki jih stavimo na razpolago. Vsak naš naročnik ali čitatelj jih dobi po silno znižanih cenah. Vseh deset zbirk velja v knjigotržstvu 2318 Din, naši prija« telji pa jih dobe za 1000 Din, odnosno vsako zbirko zase ie za 100 dinarjev razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Kdor hoče vezane knjige, stane vezava za knjige vsake zbirke, v kolikor je knjig vezanih, še posebej 50 dinarjev. Vseh deset zbirk obsega 75 popolnoma novih, v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine. Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo Ie svojim čitateljem in naročnikom, in to v času od 25. novembra do 31. decembra. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreze iz «Jutra», ter le proti takojšnjemu plačilu. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemogoča. Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte). Kdor predloži «Jutrovo» naročilnico, ima prat vico do nakupa vseh desetih ali pa po edinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo «Jutra* v Ljubljani. Naročilnica. Upravi «Jutra» Podpisani naročam (katero?)-------------------- Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek Din Na vezavo knjig dodajam še Din------------ Po prejemu denarja mi knjige takoj pošljite. Ime naročnika (čitljivo)----------------------- Kraj, pošta ------------------------------------------------------- v Ljubljani. ----------- zbirko knjig. Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne «Jutrovi!»), ki se dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par na naslov: Tiskovna zadruga v Ljubljani, poštno čekovni račun št. 10.708. — Na naročila brez denarja se ni mogoče ozirati. Seznam knjig v poedinih skupinah. I. zbirka: Meško Fr.: Kam piovemo. Povest. Suchy: Ljubljanski tipi. Črtice. Fr. Masla - Podlimbarskega zbrani spisi (Gorski potoki — Tovariš Damjan). Seidl F.: Moderna izobrazba. Fogazzaro: Svetnik Roman. Lah Iv.: Knjiga spominov. Bartošek: Moderna družba in cerkev. Ustava kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Vseh 8 knjig 100— Din mesto 231,— Din. Poštnina 13 Din. II. zbirka: Boccaccio: Dekameron. Novele s slikami. I. zv. II. zv. III. zv. Zeyer: Tri legende. Zbašnik Iv.: Žrtve. Povest. Feigel: Tik za fronto. Povesti. Vseh šest knjig 100 Din mesto 226.— Din. Poštnina 10,— Din. III. zbirka. Tolstol L.: Rodbinska sreča Roman. Tavčar: Izza kongresa. Roman. Pretnar M.: V pristanu. Barbusse: Ogenj. Roman. Čehov: Sosedje. Novele. Coster: Ulensplegel. Roman. Veber: Znanost in vera. Vseh sedem knjig 100.— Din mesto 235.— Din. Poštnina 14.— Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18.— Din). IV. Zbirka. Bon ton. Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju. Sienkiervicz. Potop I. Zgod. roman. Novačan: Samosilnik. Dr. Ivan Priiateli: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Debeljak A.: Solnce in sence. Vsa zbirka 100.— Din mesto 236 Din. Poštnina 14— Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18.— Din. V. zbirka. Ljubljanski Zvon. letnik 1922 ali 1925 (po izbiri) Mauvassant: Povesti Iz dneva in noči. Shakespeare: Kar hočete. Veber: Uvod v filozofijo. 5orli: Zadnii val. Roman. Vsa zbirka 100.— Din mesto 229.— Din. Poštnina 14,— Din (kjer se dostavljalo zavitki na dom 18.— Din. VI. zbirka. Iv. Tavčar: Cvetje v jeseni — Visoška kronika. Kersnik J.: Cvklamen. Stritar: Sodnikovi. Pregelj: Azazel. Jurčič- Deseti brat — KlošterskI žolnir. Jenko S.: Pesmi. Linhart: Županova Micka. Veseli dan ali Matiček se ženi. Stfybrny: Simon Gregorčič. Dolenc Hinko• Spomini o Cerkniškem Jezeru. O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh — Črtice o burji. Melik: Jugoslaviia. I. deL Vseh deset knjig Din 100.— mesto Din 232.—. Poštnina 14.— Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18.— Din. VII. zbirka (primerna za šole). Sienkiwiecz: Z ognjem in mečem. Zg. rom. Kunaver: Zadnja pot kapetana Scotta. Murban-Vajanski: Leteče sence. Dr. Ivan Lah: Pepelub. Nar. pravljica. Puškin: Kapitanova hči. Povest Melik: Jugoslavija. II. deL Levstik VI.: Deček brez imena. Vseh sede mknjig 100.— Din mesto Din 254.—. Poštnina 14.— Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18— Din. VIII. zbirka. (Prevodna knjižnica). Goncurt: Dekle Eliza Roman. Cervantes: Tri novele. Anatole France: Tri novele. Anatole France: Pingvinski otok. Roman. Barbusse: Ogenj. Roman. Andrejev: Plat zvona Novele. Andrej Strug: Jutri. Novele. Andrejev: Povest o seduih obešenih Novele Charles de Cortez: Ulensplegel. Roman. Hurban-Vajansky: Leteče sence. Roman. Fogazzaro: Svetnik. Roman. Hearn: Knjiga o Japonski. Vseh 11 knjig Din 100.—, mesto Din 206.—. Poštnina 14,— Din (kler se dostavljajo zavitki na dom 18.— Din. IX. zbirka. (Pota in cilji.) Fr. Veber: Uvod v filozofijo. A. Melik: Jugoslavija I. del. II. deL /v. Prijatelj: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Stfibrny: Simon uregorčič Fr. Veber: Znanost in vera. L. Čermell: Materija in energija. Seidl J.: Moderna izobrazba. Vseh osem knjig Din 100.— mesto Din 221.—. Poštnina 14.— Din (kjer se dostavljajo za. vi^ki na dom 18.— Din. X. zbirka. (Jutrova knjižnica.) Veredicus: Pater Kajetan Roman. Dumas: Zvestoba do groba. Roman. Curvoood: Onkraj pragozda. Roman. Le Rouze: Misterija. Roman. Jack London: Roman treh src. Roman. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman Rene La Bruyere: Hektorjev meč. Roman. Zevacco: Papežlnja Favsta. Roman. Vseh osem knjig Din 100.— mesto 248—.. Poštnina 13.— Din. Ako ima kdo že tako knjigo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naročita skupaj s prijatelj' dve ali več zbirk, ter si knjige razdelita tako, kot jima je najbolje všeč. Da ne pridejo knjige za darila prepozno in da zbirke, zlasti vezane, ne po» ideio, priporočamo, da jih naročite takoj. Kniige so najlepše in najcenejše Miklavževo in božično c/ar:,o mladino, pa tudi za odrasle. «JUTRO»« Zane Grey: 1 Železna cesta Roman. V prvi polovici šestdesetih let je vodila cesta od širokega Mis-sourija, ki podi svoje žolte valove mimo zelenih goščav, mnogo milj daleč po travnatih ravninah Nebraske; odtod je zavijala na zapad preko valovite prerije z njenimi griči, holmi in dolgimi, vijugastimi vrstami topolov k ogromnemu, položno se vzpenjajočemu hrbtu wyominške zemlje, kjer so se pasle črede bivolov in je sa-modržno gospodoval volk ter je ogenj taborečega traperja* vrtin-čil svoj višnjevkasti dim z brega samotne reke; dalje, vse dalje po večnem enoličju neplodnih poljan, tako sivih in širnih in resnobno nemih pod brezmejnim nebom; dalje, vse dalje, kvišku k odljud-nim črnim goram, v žejne tokave in skalne soteske, kjer se je pasla srna in je prežal divjak; nato počasi vzbrdo, na prelaz med velikimi, strmimi vrhovi, in vprek po vetrovnem gorovju, v Utah, deželo smaragdno zelenih dolin, hlapovitih tesni, prečudnih, po bur-jah razdolbenih sten in skal ter bledih slanih jezer, zastrtih v senco golih pečin, mrko štrlečih, lilastih, strogih in zapuščenih; še naprej skozi Nevado, vse dalje na zapad, iz puščave kvišku v gore, vse naprej v Kalifornijo, kjer so bučale in rjovele bele reke in so mogočni bori grmadili svoje vrhove do neba in so se višnjeva jezerca, če si jih gledal z visokih čeri, globoko pod teboj svetila nalik draguljem — in odtod nizdol po velikem bregu, tja, kjer je konec gorskega sveta in kjer vali onkraj meja zlate dežele neizmerni Pacifik svoje vode, v brezkrajnost se mračeč pod večernim solncem. Globoko med wyominškimi holmi je bila dolina, ki so jo napajali valovi reke, deroče s Cheyennskega prelaza; tolpa Indijancev plemena Sju se je bila utaborila v njej. Če si ga gledal z vrha travnatega grebena, je bil prizor pester in tih in pokojen, ves v skladu s samotno in krasno dolino. Kanadski topoli in vrbe so se svetlikali v živi zeleni; pot reke je bila temno začrtana v globoki struji njenih voda in svetlo tam, koder so se v solncu belile peščine; po vsej dolini so bile raztresene rjave in črne pike — pasoči se konji; šotori iz drogov so se belo bleščali v solncu in drobcene rdeče lise so se odražale od njihove beline; višnjevi stebri dima so se leno vzvijali v nebo. V wyominško gričevje je bilo zarezanih mnogo podobnih dolin in mnogo holmov, golih in s travo poraščenih, se je položno vzpenjalo k višjim goram. Ob boku enega teh holmov, najvišjega med * traper, nastavljalec pasti, ki lovi zveri zaradi krzna. njimi, je stal osamljen mustang* z lasom** okoli vratu. Divji je bil in kosmat in ne sedla ni imel ne uzde, samo povodec. Ni se pasel, čeprav mu je visoka, obeljena trava bohotno rasla pod kopiti. Gledal je po bregu navkreber in strigel z uhlji; njegovo ostro oko je opazovalo drhteče gibanje v dolgi travi. Oduren je bil pogled na grič, enoličen in pust, sama trava, in v tem čudno drhtečem valovanju je bilo nekaj neizrekljivo divjega. Ne, v trepečoči sledi, ki je nalik dolgemu valu zdržema lezla navkreber proti vrhuncu holma, se ni skrivala potuhnjena žival. Krasen in prostran razgled se je odpiral očem s te zračne višine. Greben se je vrstil za grebenom vse semkaj do wyominških gričev in ti so spet iztezali svoje plešaste, mrke glave proti skalnemu gorovju, ki je s svojimi sneženimi kučmami bledo in sivo štrlelo v daljavi. Onkraj hribov, raztapljaje se v jarki bleščavi solnca, se je razprostirala neizmerna siva in topa plan — prerijsko ozemlje. Orel, gospodar vsemu, kar je objemal njegov pogled, je široko krožil pod nebom. Ob znožju te travnate kope je zevala ozka in zleknjena dolina, ki se je na jutranjo in na večerno stran izgubljala v hlapni daljavi; in po dolini se je vila tenka bela črta, prastara cesta v St. Vrain in Laramie. Prišel je trenutek, ko je drhteče gibanje trave na vrhnjem robu pobočja nenadoma zamrlo. Nato so se bilke razgrnile in so odkrile ostudni obraz Indijanca v vojnem naličju. Njegov temni, zlobni, presunljivi pogled se je uprl na St. Vrainsko in Laramiesko cesto. Polunago telo mu je ohlapno ležalo na tleh; v svobodni roki mu je visela puška. Ura za uro je minevala, ko je tako ležal na preži. Solnce je hodilo svojo veliko pot, dokler ni odelo vrhov v rožnato rdečino. Na daljnem koncu doline so se pokazale majcene črne in bele pičice, ki so počasi lezle izza ovinka. Indijanec se je zdrznil, komaj vidna je bila kretnja, toda njegov obraz je ostal neizpremenjen. Ležal je in oprezal kakor doslej. Gibajoče se pičice so postale večje in so se razvile v vrsto volov in prerijskih bark — v majhno karavano, ki se je pomikala proti iztoku. Zavijala je po krivuljah ceste; naposled se je ustavila na bregu reke in se je uredila v kolobar. Indijanski ogleduh je zdrknil nazaj in trava, ki je počasi strnila svoja stebla, je skrila tabor v globini njegovim mrkim očem. Kakor kača je zadenski lezel svojo pot, dokler ni bil iz dogleda; tedaj se je pobral, stekel po temenu griča, skočil na svojega mustanga in v divji skok odjahal po bregu nizdol. * Bili Horn, vodja te karavane, je imel pri sebi veliko vsoto v surovem zlatu, ki ga je hotel spraviti na iztok. Noben član njego- * indijanski konj. ** laso, dolga vrv z zanko na koncu. vega krdela ni vedel o tem bogastvu, izvzemši neko dekle. Horn se je bil odpravil na zapad, ko so se začele velike najdbe zlata, toda njegov trud je bil šele leta 1853. poplačan z uspehom. Nekaj pozneje je zadel na bogato žilo in leta 1865., kakor hitro je sneg na gorskih prelazih skopnel, je zbral družbo moških in žensk in je z njimi odrinil iz Sacramenta. Bil je zajeten zlatokop, bradat in robat, surovih besed in molčečne nravi, človek, ki ni poznal bojazni. V Ogdenu in Utahu so ga svarili, naj se s svojim krdelcem nikar ne spušča v wyominško gričevje, češ da so Indijanci plemena Sju na vojni stezi.* Horn je sam vodil karavano in je na svojo pest ubiral pot, ki je šla v počasnih vijugah proti vzhodu. Ne izvidnika ne lovca ni imel se seboj. Karavane, ki so potovale na iztok, so bile po navadi zelo majhne in siromašno opremljene, zakaj samo tisti, ki se jim je tožilo po domu, bankrotniki, skitalci brez obstanka in preganjani zločinci so obračali »zlati deželi« hrbet. Pri odhodu je bilo s Hor-nom enajst moških, tri žene in tisto dekle. Enega izmed mož je spotoma ubil; drugega so v Ogdenu prijatelji nagovorili, da se je z ženo vred ločil od družbe. In tako je bilo, ko se je Horn tisto popoldne ustavil v eni izmed lepih dolin wyominškega gričevja, samo še devet mož okoli njega. Na dolgem potovanju po divji deželi nastane med tujci tesna zveza ali pa zazija med njimi prepad. Bili Horn se ni veliko zanašal na može, ki so bili pograbili priliko, da so odpotovali z njim, in njegovo vedenje je postajalo vsak dan bolj hladno. Nikake odgovornosti ni smel naložiti tem ljudem; najboljše, v kar jih je lahko porabil, so bili volarski posli in pa to, da so za silo opravljali vsak-• danja dela v taboru. Horn je moral sam streljati divjačino, iskati vode in stražiti. Ko so prispeli v pokrajino wyominških holmov, se je polastila Horna čudna, nemirna hitrica, in boječnost, ne da bi bila. šla ta izprememba ostalim možem le količkaj do živega. Slej ko prej so ostali brezsmotreni in zanikarni kakor vsi ljudje, ki jim bodočnost malo obeta. Ta lepa dolina je imela vse zaželjene ugodnosti za taborjenje — razen da ni bilo videti za primer kakega napada niti najmanjšega varstva ali kritja. Toda Horn je moral vzeti opasnost nase. Voli so bili upehani, vozove je bilo treba namazati in potniki niso mogli pFebiti brez sveže divjačine. Tod je raslo obilo trave, tekel je potok s čisto vodo, bila so drva za taborne ognje in sledov divjačine si videl povsod na prebitek. »V bok! Napravite krog!« je Horn ukazal volarjem. Bilo je prvikrat, da je odredil ta ukrep, in dedci so se rezgetali in režali, ko so postavljali velike, okorne prerijske barke v kolobar. Izpregali so vole in potegnili šotorna platna z voz; žvenket sekir je rušil tišino; ognji so vzplameneli. ' na bojnem pohodu (proti belcem). Svetovno znane original EMAJLIRANE orane Lutzove peči prvovrsten fabrikat tvornice W\ve LUTZ c£ SOHNE BLUDENZ IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM ima v Jugoslaviji v zalugi samo inž. MATE GUZELJ. Ljubljana, Šiška, Jernejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv. Jerneja), oa dvori, šču pod hišo Celovška cesta 58. Elektrotehnično podjetje Karol Florjančič v Celju Cankarjeva c. 2 (polej; davčnega urada). Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radio » aparatov. Poprava elektro* motorjev in vsakovrstnih električnih naprav. — V zalogi: lestenci, svetilj« ke, Hkalniki, motorji, števci, žarnice itd. in ves elektromaterijal. — Točna postrežba. — Nizke cene! Proračuni jOUOB[dz3jq Kostan ev les in hmeljevke kupire stalno ERUEST MARINO, CELJE Zriniskega ulica štev. 4. i Jnarojf Srebrniče Kan4i oglasi, bodo- pru-obotsu, u naslednjo stotniku Lucbcu Tolafon sbunLka 2492 JLah. oglasikc iluzijo v posredovalni, instocifabu. namMi«. obasutoa. vsaka btstda. 50par. ffajauinjsL zjustk Viti 5»-. Pristojbina. za!ifrxrVin,y-. Ztnibmi, dopisavanjcum. oglaM, trgovsiugcL aLi raklamsi^gcL. zjvoZojcl maka beseda Dia r-. Najmanjši> rsusek Vuv 10-. Pnstofaia za Jifro U-"- pristojbini j s. vpoflati obin&m. z nxLro-cilam,, siccr se. oglasl ne.pnobajo- TdUfoiV ŠtoAMlka, 24Q2 Vino čez ulico črno liter . 10 Din belo liter . . 11 Din jamčtno pristno priporoča vinska klet na St Petra cesti 43. 39721 Zabavni večer e plesom priredi danes zve-čer godbeno društvo »Gra-dašca. v gostilni Amerika na Glincah. Ford avto »troj v dobrem stanju — električna luč in električni pogon (Anlasser). skoraj nov? pnevmatika, za vožnjo pripravljen, proda ta 12.000 Din Fran Rupar — Triič štev. 124. Gorenjsko. 39878 Indian Scout predzadnje tipe — elektr. kompletno opremljen, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko »Malo ▼ožen*. Tatra avtomobil 4/12 HP. malo rabljen, nadalje tovorni avto ia 800 kg težine. ali 12 oseb, ▼ prav dobrem stanju za Din 15 000 BSA motocikeL H P. ia 7500 Din in reč novih motociklov od 2M) do 8V4 HP. osemcevni radio-aparat CHradin in štiricev-ni Jacobi prodam po *elo narodni ceni. Na ogled pri Jugoauto Ljubljana. Du najska 36. Steyer avto tipa VU športni blok 12/6C, najnovejša zadnja os, popolnoma nev, s 7 sedeži, luksusna izpeljava, slučajna ugodna prilika in Mercedes avto 10/25. š«stsedežni, Princ-Henrik-karoserija in krasna izmenjevalna zaprta Pull-mann-Limnsine za zimski čas. zelo ugodno naprodaj. Cenjena vprašanja,- na naslov: Dr. Scherbaum, Maribor. 39792 Tovorni avto 3—1 tonski, malo rabljen in v najboljšem stanju, novejšega tipa, kupim. Ponudbe z natančnim opisom na ogL odd. .Jutra* pod »Cadram* 39604 Motorno kolo skoraj novo, svetovne znamke A. J S., najnovejši model 350 ccm, radi bolezni ugodno prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod «A. J. 8.» Motorno kolo tov znamke BSA. 3Va HP, zelo malo rabljeno, v najboljšem stanju prodam 1 prikolico ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39955 Fiat 501 štirisedežen — telo dobro ohranjen, v brezhibnem stanja takoj naprodaj — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko cFiat 501». 40106 Kralj — Šk. Loka Lastna mehanična poprav- lja'nica snežnih čveljev in galoš. 37315 Popravila: Specijalni mehan pisarniških strojev ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 50. Telei int 434 233a Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hogoo HIbšer * Liubljani, Valvazorjev teg 196 petnle ['etiko'., araver«tvo j [ SITAR 6 SVETEK j LJUBLJANA Vulkaniziram vse vcsw »»logom« ter galoše in snežne gumijeve čevlje roprarljam kolesa m ma torje P Škafar Ljubljana, Kimska eesu 11. IZ Pozor, občin, uradi! Pasje znamke dobite najceneje pri Francu Grebencu, kleparju v Trbovljah L 39936 Vajenke za prešivalke sprejme «Voika», Krekov trg. S9822 Slaščičarskega pomočnika starejšega, dobro izvežbanega iščem za takoj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 40035 Plačilno natakarico s kavcijo, sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40034 Elektromonterja spretnega, s šoferskim izpi tom, išče večje podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek Čevljarske vajence sprejmemo. — Opoldansko hrano preskrbimo mi — »Voika*. Krekov trg 39S21 Tehnični uradnik išče za večerne ure zaposlitve. Prevzame vsakovrstna risarska, kakor tudi dru ga dela Ponudbe na ogl oddelek «Ju'.ra> pod šilro »Vestno 72*. Zastopnike za prodajo vredno.-tuin pa pirjev iščemo Ponudbe na »Publicitas*. Beograd, Kra Ija Milana 8 - pod šifro »Sigurna zarada*. 37798 Šivilja se priporoča cenj damam na dom. Cenjene ponudbe na naslov: Sonja Slager, Celje, Lava št. 19 39980 Zastopnika za prodajo prvovrstnega v i n a v Ljubljani. eventuelno celi Sloveniji, išče vino-gradsko veleposest vo in veletrgovina z vinom v Sloveniji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod oučuje laščino in nemščino nformacije od 3.—4 ure v Tavčarjevi ul. 4/11. 40074 Realčan III. razr. v Sp Šiški, iščt inštruktorja za francoščino Ponudbe z označbo honorarja pod clnštruktor* na oglas oddelek kupite najugodneje pri tvrdki Slavo Ko-ar, električno podjetje, Ljubljana. Dunajska cesta 22. 40013 Dekle ki zna že nekoliko šivati, se želi spopolniti pri šivilji na deželi Naslov v oslas oddelku .Jutra* 40025 Prodajalka konfekcijt. išče službo — Event gre tudi kot začetnica k drugi stroki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kamorkoli*. 40024 Strežnica dojenčkov starejša, priletna, z dolgoletno prakso, išče službe — najraje v Ljubljani. Sedaj oskrbuje v Mariboru dvojčke Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru jod »St. 1876» 39961 Knjigovodja samostojen bilaneist, z 8-letno prakso, želi premeniti službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Les*. 40076 Gorenjka stara 19 let. pridna in poštena. išče službe v Ljubljani v dobri hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40084 Starejša vdova dobra kuharica in gospodinja. želi službo pri samskem gospodu ali kot opora gospodinji pri kaki družini Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Varčna*. 40001 Boljša gospa srednjih let. dobra kuharica, vajena vsega go«po-dinjstva. išče službe pri samostojnem gospodu. Gre tudi k otrokom — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Gospodinja 72». 40054 Gospodična vajena vsega gospodinjstva išče službe pri samostojnem gospodu, event. gre tudi na gostilno Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Samostojna in pridna gospodinja št 30». 40082 Trg. pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, išče službe v mestu ali na deželi Sposoben je za poslovodjo podružnice, skladiščnika ali potnika — Event gre tudi kot pomoč samo za praznike Nastop takoj Ponudhe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Poslovodja*. 40102 Božična darila na obroke! V današnjih težkih časih ima marsikateri resne skrbi kako bi spravil v ravnotežje svoje mesečne izdatke s prejemki Najtežje je nabavljati predmete, katerih vrednost presega višino njesečnih dohodkov Navadno se mora prositi trgovca za odplačilo na obroke kar Da gotovo m prijetno. Da se to kupcu olajša m da se mu da možnost nabaviti si potrebne stvari tudi. če nima trenot-no gotovine so ljubljanski detajlni trgovci ustanovili lastno Kreditno zadrugo, ki dovoljuje interesentom potrebne kredite hitro in diskretno Na podlagi dovoljenega kredita izroči zadruga nrosilcu blagovne nakaznice. s katerimi kupuje v skoro vseh ljubljanskih trgovinah kot vsaki drugi kupec, ki ima denar dole pa odplačuje pri zadrugi v obrokih, ki si jih 'e sam izgovoril. Kdor se zanima za ta popolnoma novi sistem. nai zahteva pojasnila od Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Liubliani. Selenburgova ulica 7. I nadstropje 127S5-a Pohištvo za spalnico, skoraj novo, proda Gcršak na Ahacljevi cesti št. 10 (mestna hiša), stopnjice IV. III nadstr. št 69. 40015 Kožuhovinast plašč (krtovina) najmodernejši — popolnoma nov. za 9000 Din naprodaj Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Dunajski model*. 39977 Mobilije, preproge, linolej, zavese, po. steline odeje, namiz. ne prte, posteljne vložke, žimnice. po« steljno perje in puh, blago za mobilije. ži. mo, afrik, sploh vse ix>treM!:nr za poste.-Ije dobite priznano cenei > pri tvrdki KAROL PREIS in zalogi pohištva zdru. ženih mizarjev, Ma. ribor Gosposka uli» ca 20 Ilustrirani ce. niki brezplačno. Jedilnico krasno izdelano in dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39995 Pozor, gostilničarji! Beli. dobro ohranjeni namizni prti poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39994 j. Mi. m 54. Hrv. uriporuča Kot stara izdelo valniea svoje najboljše tam ouriet vseh vrst Ceniki n» -aztoiago 184-s Igrače otroški voziček in krasen štedilnik poceni prodam. — istotam naprodaj tudi lep ženski plašč Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Omara za stoječo uro v baročnem slogu, skoraj nova. ceno naprodaj v Su bičevi ulici 3/n. desno Radio • aparat prvovrsten, dvocevni. nosU-ni za turiste in 1 zvočnik po nizki ceni naprodaj — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 39732 Šivalni stroji v veliki izberi. baS dospeU in to najfinejši in najboljši z večletnim jamstvom — Pridite in kupite! Cene solidne. prodaja tudi na oboke. Ponk v vezenju brezplačen. L. Rebclj. Kranj. 39749 K a pok za polnjenje blazin, v zalogi v vsaki količini pri Rud Sever, tapetnik Marijin trg 2 39320 Akumulator 4 voltov, 36 amp^rskih ur, poceni proriam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39969 Zbiratelji znamk! Za 10 Din dobite 50 različnih znamk po izbiri, od sledečih držav: Sovj. Rusija, Latvija. Litva. Estonija. Portugal. Španija in kolonije Anglije ter Francije. Finska. Švedska. Nizozemska. Belgija. Luiemburg. Za boljše jugosl. znamke dam iste tudi v zameno — Avgust Potušek. Kranj 80. 39975 Divan dobro ohranjen in nekaj pohištva poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 400-6 Smuči in nov zimski suknjič prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra. 40027 Politirano spalnico novo, masivno, prodam za 4000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 40018 2 železni postelji s tapeciranimi vložki naprodaj na Poljanski cesti št. 12/1. 40021 Filatelisti večjo zbirko znamk proda skupno ali po-am^zno Fra-njo Zaje ml., brivec. Pra-žakova ulica 13 39907 J Stiepušin Zagreb Jnrjevshs al 57 orit>oroč» oajudj*- tamt>urtc» strune «art»tur* *ra?tove od 20 cm naprej k o p a j e v vsaki množim parna žaga V. S<*-agnPtti. Liubljana 252 Srebrne krone kupuje Sn plača dobro F. Čuden. Ljubljana, Prešernova ulica 1. 209 POihOUB ftOŽB io vse druge od divjačine kupuj** m zanesljivo dobro plača D Zdravič. Ljubljana Florijanska ulica št H. «7 Vsakovrstno zlato kupu), tm naiviSjitt c-nab Cerne — juvelir Liuhtjan. ffoltov, al i. Kolo lahko in dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40075 Karbidno svetilko za avto. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Svetilka». 40091 Hrastove podnice 43. 53, frize hrastove in leseno volno kupim. Ponudbe pod «Lesni izdelki* na poštni predal 144. Ljubljana. . 40095 Lepota lica! Creme Rose CentifoMa dandanašnji ideal vsake boljše dame. Krema daje frapantni ljubki in nežni ten, lice pstane' zamamlji-vo, mladeniško in čarobno, ter s svojim milim mirisom vzbuja splošno ravidnost. Zakrije vse greške je najboljša podlojra ta puder, a nenadomestljiva za plese in promenado. Din 50.—. C o i d C r e a m originalna angleška mastna nočna krema, ki poginoma vnikne v pore lica in brani ter dnevno pomlajujg kožo, dela jo elastično Nenadomestljiva za vako lamo. ker preprečuje prerano starost in perfektno odstranjuje vso nečistočo lica. Din 50.— Ceutifolia kosmet. zavod, Zagreb, lllca 37. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! Prvovrstno delo, nizke cene, to je naša reklama! Anton Janežič knjigoveznua. črialnica. industrija trgovskih knjig >n io skih *ve tvrdko Ponudbe z navc-' Timen-zij, množine ter 'r:in- ko meja na na.-:- .!;ikob Rozman, Bohinjska Bistrica St. 16. 39901 Divjačino in perutnino kupuje mesnica Jager - Klemene v Ljubljani. 89389 Kupim vsako množico orehov, bokov, jesenov, javorjev, in drug trd les v rtzanem in surovem stanju — proti takoj-šn-emu pl čilu. — Celie-Aškerčcva ulici 15/1 kupimo v vsaki množini. Cenj dopise z navedbo cene in množine z priloženim vzorcem je poslati na tvrdko šchaciiinger firsa5 Rechbauer-strasse 25, Avstrija Pbobus aparat za kuhanje na petrolej kupi Kos, Karlovska cesta it. 14 40073 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cjut-ra. pod Šifro »L. M». 40004 Hišo novo, enodružinsko, s takoj razpoložljivim obširnim stanovanjem ugodno prodam ob Dunajski cesti (Stožice pri Ljubljani). — F. Jerko-Ornuče-Ježica. 39818 Hišo s trgovino meSanega blaga, dobro vpeljano, v jako prometnem industrijskem kraju prodam Hiša in zaloga blaga 240.000 Din. Takoj plačljivo samo 140.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Promet-na točka.. 39723 Hišo v Ljubljani ob električni železnici ali v prometni ulici, manjšo, dobro ohranjeno, kupim. — Natančne popise na naslov Koštomaj. brivec, Ilica 104 - Zagreb. S9740 Industrijalci! Proda se posestvo z obširnimi in obsežnimi poslopji, pripravno za vsake vrste industrije Zraven je vodna moč ter močna električ-na napeljava Dve minuti do kolodvora Na parcelo ob žel progi se lahko spelje industrijalci tir Ponudbe odnosno vpražanja na upravo lista pod »Redka priložnost 36«. 8503« Kupim zemljišče v okolici Celja proti VoJ-niku, Va—1 orala. Ponudbe pod »Pokoj* na oglasni oddelek »Jutra*. 39497 Valjčni umetni mlin s stalno vodno močjo, v najboljšem stanju, na prometnem kraju poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra>. 39461 Žaga na električni pogon, s pol-nojermenikom — moderno nrejena, s približno 2000 ni* okroglega lesa, v več-jem mestu Slovenije ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 37568 Posestvo obstoječe iz 150 oralov: gozda 100, sadovnjak, vinograd, njive, travniki, ma-jerija, viničarija in gospodarsko poslopje, prodam. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Posestvo« 39962 Vilo ali hišo kupim pri morju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «Pensijon>. 39919 Enonadstropno hišo z gostilniško koncesijo ter trgovino ln tujskimi »obaml v lepi legi, z obsežnim vrtom ter gospodarskim poslopjem. prutlam v bližini kolodvora vsled preselitve, v prav dobrem stanju Potreben kapital 120.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39898 Prodaja posestva Dne 13. decembra 1927 dopoldne ob 10. url bom prodajal na licu mesta s pri-četkom na Raki št 24 svoji zemljišči vi. št. 135 in 655 d obč. Raka, sestoječe iz enonadstropne hiše s trgovskimi in stanovanjskimi lokali, z gospodarskim poslopjem ter zemlj. parcelami: vinogradom s hišo, vrtom. njivami in gozdovi. — Dražbeni pogoji se izvedo na licu mesta. — Franc OeSnovar. 39976 Bolni ssa pifučih! Tisoč žc ozdravljenih! IS Zahtevajte takoj knjigo o moji novi |3 Umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila smrti. Ona m ■"nore poleg vsakega načina življenja M Pomagati, da se bolezen hitro pre- R| maga. Nočno znojenje in kašelj pre- II nehata, telesna teža se poveča ter E| po vseebčem poapnenju skrajša bo- H iezen. Resni možje ftS zdravniške vede potrjujejo prednost K te moj? metode in jo radi priporo- 9 čajo. Cim preje pričnete z mojim na- H linom prehranjevanja, tem boljše. |3 Popolnoma zastonj §3 dobite mojo knjigo iz katere boste H črpali ntnogo koristnega. Ker bo moj B založnik v celem razposlal samo fl 10.000 Izvodov zastonj 1| radi tega pišite takoj, da boste tudi H Vi sprejet' v krog onih srečnih, ki f| bndr. dobili to znamenito knjigo. Pi- II šite na naslov: |9 G£ORO FULGNER. Berlta-NeukOIln H Ringbahnstr 24. Abt 870 M Hišo ali vilo kupim v LJubljani. — Ponndbe na oglasu! oddelek «Jutra» pod Šifro »Center* 39918 Posestvo v bližini industrijskega trga, z obsežnimi delavnicami, pripravno za trgovino ali obrt, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39828 Hišo z vrtom s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletmi in drugimi pritikli-nami, i vodo in električno razsvetljavo, prodam za 90.000 Din v Kranju Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39955 Majhna vila skeraj dozidana, pod dobrimi pogoji naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40023 ..Posest" Realitetna pisarna družba t o z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: HISO, dvonadstropno, več stanovanj, pritlično, prostorna delavnica, po potresu zidana, center Ljubljane, Din 200.000; HIŠO, vili alično, visoko-pritlično, štiristanovanj-sko, 800 m5 vrta, početek Rožne doline, 125.000 Din HISO, vili slično, novozidano, 4 sobe, pritikline in velik VTt, Rožna dolina, 135.000 Din; VJLO, enonadstr., 5 sob, pritikline, vrt, blizu Dunajske ceste, 85.000 Din; HISO, enonadstr., s korpo-racijsko pravico, Kamnik, 70.000 Din; HISO, enonadstr., trgovina mešanega blaga, vinotoč. 8 sob, velik vrt, prometno letovišče, 125.000 Din; LEPO POSESTVO, 16 oralov, hiša in gospodarska poslopja, vinograd, iiv in mrtev kapital, pri Raj-henburgu, 80.000 Din; VELEPOSESTVO, 160 oralov, s 4 stanovanjskimi hišami, velikimi gospodarskimi poslopji — od zemljišč polovica gozda, ostalo prvovrstne njive in travniki, v krasni legi, V/2 ure od postaje. Din 500.000; MLIN. na 4 tečaje, s 5 orali prvovrstnega zemljišča, pol ure od postaje večjega trga 03 Štajerskem za Din 130.000 DVE PARCELI, po 200 m«, blizu Trnovske cerkve, po Din 82.—. STAVBI5CE. 725 m», Pod-rožnik, po Din 16.—. Poleg tega večje Število hiS. vil, trgovskin, gostilniških objektov, v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, graščine, indu strije, stavbišča v mestu in predmestjih Itd. — 40068 Nov lokal za špecerijo ali za stanovanje oddam na Brdu 46 pri Viču. 39914 Amerikanci! Vinski trgovci! Proda se masivno zidana in obokana vinska klet z zraven spadajočo parcelo, V kleti je prostora za 25 do 30.000 1. Ponudbe na ogl odd. »Jutra ood »Sreča 41«. 35041 Ugodna zamenjava trgovine v Mariboru, na najpromet-nejši točki, velik lokal, skladišče in lepo stanovanje, za podobno na deželi, v večjem industrijskem kraju ali trgu, za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek 'Jutra, pod »Obojestranska ugod-nost». 39879 Delikates. trgovino s točilnico prodam v naj-živahnejai ulici Ljubljane s celokupno zalogo in inventarjem radi odselitve. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «38.000» 39941 Brivnico dobro vpeljano, v večjem mestu Slovenije, vsled bolezni takoj prodajn. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »St. 14». 39874 Več prostorov na dvorišču ležečih, primernih za skladišča, oziroma pisarne, oddam v najem 6 1. februarjem 1928. Pojasnila v Frančiškanski ulici št. 8/1. 39931 Lokal za trgovino v novi biSi, na prometnem kraju oddani pod ugodnimi pogoji za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Trgovski lokal oddam t starovanjem s 1 januarjem 1928 v prijaznem mestu na prometnem kraju v najem Naslov v oglas, oddelku »Jutta*. 40005 Lokal za majhno trgovino iščem za takoj v okolici Mariboia Pismene ponadbe na po-druinico «Jutra» v Mariboru pod 39925 Opremljeno sobo oddam v Novem Vodmatu Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 39930 1000 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi stanovanje 1—2 sob s kuhinjo Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro «Skoraj-šnjo stanovanje*. 39947 Sobo oddam s 15. decembrom 2 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 39991 Pisarniške sobe v bližini glavnega kolodvora! Naslov v oglasnem od delku »Jutra». Opremljeno spalnico takoj oddam v Majstrovi ulici 14. 39987 2 elegantni sobi z vhodom iz stopnišča, oddam samo boljšemu gospodu — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 39996 Sobo oddam samo gospodu v bližini šišenskega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 39997 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo in parketom oddam. Naslov pove oglasni oddelek . 40003 Sobo elegantno opremljeno, solnč" no in zračno, po možnosti s predsobo in kopalnico iščem — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Tusculum*. 40012 Sostanovalca in več oseb sprejmem na domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 40098 Lepo sobo oddam boljšemu solidnemu gospodu v sredini mesta. Elektr. razsvetljava. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. 40017 Lepo sobo opremljeno, z uporabo ko-palnire, event. klavirjem oddam 1—2 osebama Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 40038 Sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam v Florijanski ulici št. 5/II. 40037 Prazno Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam v centru. Postavi «e lahko štedilnik Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40041 Prazno sobo s posebnim vhodom, želim najraje v bližini Dunajske ceste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Cista 68». 40046 Sobo lepo opremljeno in snažno, oddam po ugodni ceni v Šiški, Celovška cesta 78 — pritličje, desno. 40044 40044 Opremljeno sobo oddam v sredini mesta zakonskemu paru ali 2 gospodičnama. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 40063 Prazno sobo v centru, prostorno, s souporabo kuhinje oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40077 Sobo s posebnim vhodom oddam Naelov v oglasnem, oddelku »Jutra*. 40069 Mlajšega dijaka sprejmem Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 40062 Prazno sobo z balkonom, v III. nadstr. oddam takoj v bližini sod-nije samo gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40086 Sobo z vso oskrbo oddam takoj na Starem trgu itev. 20/1 40101 Preprosto sobico poceni oddam dijaku s 1. januarjem. Naslov v oglu. oddelku «Jutra». 40016 Opremljeno sobo s posebnim vbodom tn električno razsvetljavo, »raven glavnega kolodvora oddam s 15. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 40100 Visokošolca sprejmem kot sostanovalca k akademiku. Naslov v ogl-oddelku »Jutra.. 40109 Sobo v Mariboru prazno, dobi brezplačno oni, ki mi posodi ali preskrbi 16.000 Din proti obrestim. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod iifro «Hiini posestnik«. 40106 Opremljeno stanovanje 2—3 aob, po možnosti e souporabo kopalnice, električna luč, parket, ne daleč od mesta, želim za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Plačam dobro.. 39667 Visokošolca ali srednješolca sprejmem na hrano in stanovanje po nizki ceni v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40014 Sostanovalko uradnico sprejmem s 15. dec. v prijazno solnčno sobo z elektr. razsvetljavo — obenem dobra domača hrana — event. klavir. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 39966 Mirna stranka brez otrok, išče stanovanje 4—5 sob, ie v pritličju ali prvem nadstropju, v sredini mesta, za maj ali av- fust termin. Elektrika in opalnica pogoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Št. 8993«. S9895 Stanovanje velike sobe in kuhinje, z elektriko, išče mirna stranka. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod . značko »Februar 52» 40040 Za stanovanje bt poučeval višjigimnazijec latinščino, grščino ali nemščino Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Humanist«. 40038 Stanovanje 1 ali 2 sob, kuhinje in pri-tiklin oddam na Glincah, cesta 1/6. 40047 Brezplačno oddam sobo i vso oskrbo proti posojilu 100.000 Din, proti intabulaciji na posestvo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »100.000«. 39965 Stanovanje: TRISOBNO. 10 minut od poŠte, proti Šiški. 1000 D; ST1RISOBNO, center, prvo nadstr., 2500 Din; DVOSOBNO. Rožna dolina, 500 Dn; DVOSOBNO, Glince, Din 500; »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18. 40089 Milijoni se dajo zaslužiti na moj novi patentirani stroj za izdelovanje zidne, strešne in votle opeke, katere ni treba žgati. torej polovico cenejša in boljša kakor žpa-na opeka. Želim družabnika ali družabnico od 50.000 Din naprej. — Natančnejša pojasnila pod šifro »Mafra« na podružnico »Jutra, v Mariboru. 39871 Vitek stasl Vsaka dama in gotpod dol) takoj z nošenjem Saša-pasa od dr Ballovitza. Beril« elegantni vitki stas Ta pas izredne konstrukcij« nai ne moti pri najtežjem dnev nem delu. zaeno pa masira in odstranjuje vso oepo trebno maščobo Ona do 100 cm 165 Din, nad 100 cro 185 Din Centifolu kofmet Zagret* lllca br. 37— Zahtevajte brezplačne tlustrovane eeniEe. - Resna dama vešča vseh trgovsikih poslov,- smoina kalkulacije in bilance, ki je vodila več let samostojno večje industrijsko podjetje, ieli sodelovati pri večjem podjetju, pristopi tudi kot družabni-ca. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Položim kavcijo«. 39913 89913 Kot družabnik pristopim k dobro idoči lesni eksportni trgovini, industrijskemu podjetja ali kaj stičnega, odnosno tudi kupim žago v prometnem kraju, kjer so večje množine lasa. Kopital 250.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« pod Šifro «K. O. 250.000«. 40082 Kot družabnik pristopim z večjim kapitalom k dobremu podjetju. — Ponudbe pod značko «So-delnjoč. na oglasni oddelek «Jutra». 39920 15.000 posojila iščem za dobro idočo trg;o-vino proti visokim obrestim Vračam mesečno ali po dogovoru Cenjene dopise oa oglasni oddelek »Jutra« pod .Trgovka 27». 40052 Družabnika s kapitalom, s sodelovanjem ali ne, sprejmem k prvovrstnem trg. podjetja v Ljubljani. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Zlvljenska eksistenca.. 40059 Družabnika a 800.000 Din sprejmem v dobro in sigurno podjetje, radi povečanja obrata — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod «0brat takoj«. 40064 Mlinarja ali trgovca boljšega, s kavcijo, ki 8l lahko tudi i Ustnikom deli na vlije procente, takoj sprejmem pri parnem mlinu v večjem mestu Slovenije. — Istotam oddam v najem PEKARNO S PRODAJALNO Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Družabnik 26». 40108 Dosmrtno oskrbo ■pri solidni majhni družini v Mariboru dobi oseba, ki mi nudi 80—40.000 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod Šifro »Hišni posestnik* 40105 Obrtnik inteligenten, star 88 let, c 80.000 Din gotovine, ieli srečen zakon. Samostojne imajo prednost. Ponudbe na podružnico «Jutra» t Celju pod »Iščem bodočnost«. 39876 Izobražena gdč. srednjih let, dobra gospodinja, želi 'boljšo partijo. — Starost od 45—55 let Dopise pod »Pridnost in oprema. na oglasni oddelek »Jutra.. 39984 r*/ Depilatorium Venus odstranjuje vse neljube dlake po obratu tn životu »ploh. v 5 minutah brei britve Cena 20 Din Dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijab V kraje, kjer nI. razpošilja diskretno: Centralna zaloga Angel Hribar. Slovenjgradec. 89708 Gospodična želi znanja z izobraienim gospodom finega vedenja — od 40—50 let. Velika ljubiteljica narava, dobra in praktična gospodinja, z nekaj premoženja, bi si rada ustvarila lasten dom. ako najde sorodno dušo. — Ne-monimne dopise na ogias. oddelek pod Šifro »Marija«. 39799 Kateri značajen. dobrosrčen in inteligenten gospod sameva, a si vendar ieli družbo enak« gospodične? Resne dopli« oa oglasni oddelek »Jutra« ped Iifro »Svoji k svojim«. 39952 Resnega znanja želi gospodična z enakim goyK>dom Dopise na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Zivljenski boj«. 39978 Gospod naobražen, 26 let star. ki Ima stalno in lepo službo r prometnem kraju, čiste preteklosti. S«U itirnja z gospodično s trg. naobrazbe ali boljSo »Mljo Prednost imajo muzlkaličn« ter lepe in vesel« nsrave Na pre-moienje se ne oziram, pač pa na pridne roke in zvesto sree Resne dopise, če le moffoče s sliko na podrui-nieo »Jutra« v Celju pod »Zvesto srce«. 39974 2 podoficliia avijatika. živahnega temperamenta. ISČeta znanja s dvema Inteligentnima Slovenkama. v svrho dopisovanja ln kasnejšega spo-znanstva Cenlene dopise na Offla«ni oddelek »Jutra« pod »Veliki« in »Mali. 40081 Mladenič 23 let star, z malim posestvom ln dobrim uslnl-kom. Ieli znani« z mlade gospodično do B let. s per tisoč Din gotovine Resne ponudbe na otrlas oddelek «Jutra» pod šifro »Mladi«. 40070 Zrcalo se ogleda! | Kratek črn klavir Dvignite pismo pod isto' poceni proda Dobrajc, Ma-Mfro. 40067 ribor, Frančiškanska ul. 21 Gospodična žeU znanja z izobraženim gospodom, finega vedenja, od 40—50 let. — Je velika ljubiteljica narave, dobra in praktična gospodinja, z nekaj premoženja, ki bi ii rada ustanovila lasten dom, ako najde sorodno dušo. — Neanonimne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Marija*. 39799 Lepega psička 1 leto starega, (Stahlpin-tseher), čiste pasme, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* S9945 tSIilLUM Primerno za Božič Zelo dober gramofon, fine znamke, s ploščami zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 39387 Glasovlrje in harmonije oglašujem popravljam stro kovno in cenol radi poto-ieml Naročajte po dopisni«! G. Jurasek. Ljubljana WoUot» ulica 12 40 Klavir kratek In dobro ohranjen, kupim za primerno ceno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z označbo cene na naslov: Blaž Zupane Laško 39064 39769 Klavir (Salonfltigel) dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek o izredno nizki ceni. Točna postrežba 1 Cene najniZle! Želite li se dopasfi ? Ponfa^e plahte pgr na posodo za tiansporte sena in drugega blaga Ponjave nove vse^i velikosti in kvalitet najceneje pri Schotten i drug Zagreb in Novi Ssd Brzojavn naslov: JUTE 12034-* Ako želite biti lepi. obdržati svoje lice mladeniško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto. svoje lase lepe in bujne, tedaj rabite -za dnevno nego svoje lepote 1. Elsa-mllo zdravja in leoote katero ni samo parfimirano toaletno milo. temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mladeniško svežo. Fellerjeva prava mila zdravja in lepote so: ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicerta milo ELSA-boraks milo ELSA-katranovo (šampon) milo ELSA-milo za britje. Poizkusite iih! Nikdar ne boste rabili druga mila! Za poizkus 5 komadov Elsa-mila z omotom in poštnino vred 52 Din. 2. Felierjevo pravo kavkaško po-mado za zaščito lica in kože. Ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo. s kakšno brzino izginjajo solnčne pege. kožne brazde, rd-ečilo nosa mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni nedostatki kože. 3. Felierjevo močno pomado za rast las. katera preprečuje izpadanje las, prerano osivijenje. čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast. Za poizkus 2 Iončiča eme ali po 1 lončič od vsake Elsa-pomade z omotom iti poštnino vred za 38 Din. V Vašem interesu ie. da pošljete denar vnaprej, ker plačate po p-ovzegunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacij hrerplačno. v preprogah, pohištvu in postelj-ninah pri .W@ka* Maribor St. 9. Cenik brezplačno in poštnine prosto. 0 oioicsaoaoioioaoaoao Taiinstvene site fiionoze in sugestij. zčrpna praktična navodila za proizvajanje vseh poskusov moder he sugestije v budnem stanju in j hipnozi. Najpopolnejše amerikanske metode v 10 lekcijah. Teiepatija, osebni magnetizem, ja-:anje volje, sugestivno zdravljenje itd Uspeh zajamčen. Poskusi takoi Izvedljivi! Zahtevajte prospekt! Poučna knjiga samo Din 28— 218 VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova ulica 8. I ženske, molke in otoške, blu*e. j krila in plaiie, lastni izdelki in du najski modeli, nadalje pulover je sviterje.telo«. nike in razne otroške plete-i nine. klobuke perilo nogavice, kravate in vse modne predmete razpošlje po čudevi^o nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, Cel e St. 20 I Zahtevajte takoi tlustrovam een'k z več tisor slikami. Naročila čez 500 Din poštnine pro«to I Kat ne »gaja se »amenia ali vrne denai J* JVTLA". v tf »MILA". // * „MiLA". *vv v .MILA". * \!<•$ in otročkih vozičkov Unbljana. Karlovska cesta i - Cenik iranko t*a.-uae.auAaegaeiC9C«i4>p .VELIKA PRATIKA* ie na,starejši slovenski kmetijski koledat. koji je bil že od naš h pradedov najboli vpostevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obš rna izdaja se odlikuje po bogat, vsebini in slikah. .VELIKA PRATIKA' je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, nai se naroči po dopisnici pr J. Blosnilia naslednikih tiskarna in litografieni zavod Cjubljana, Breg štev. 12. / £ PAZITE! Pri nakupu božičnih ^ daril bodite praktični! (»hladilnica Ilirija. Ljubljana. Mestni trg 17/1. je znatno znižala cene platnu, sifonu, batistu in vsej manufakturi ter dala s tem priliko vsakemu, da si nabavi lep, ?en, praktičen dar. Poleg znižane cene še zraven na obroke. Znižane cene samo do 20. decembra. Ne zamudite prilike! % e/ SALAME prvovrstno novo robu uležane dobite povsod 'rva hrvatska tvornica sa-am, suhega mesa in masti d. d. Petrinja Glavno zastopstvo za Slovenijo: Franc Palme, Ljubljana, Celje - Maribor Pozon ffa ceneje kupite vsakovrstno fino damsko perilo Pozor! izdelano po najnovejših pariških krojih. — Izdeluje se po meri. — Naročila se sprejemajo pri Amalija Zorčič Ljubljana Kongresni trg 3 Ljubljana Za krojače! Nova, velika Za krojače! Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil. A. KUN C, Linblfana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige! Kupimo lokomobilo 70 do 100 HP. dobro ohranjen nov model, pogona z vročo paro (Heissdampf), prvorazredni fabrikat (Wolff ali Lanz). Ponudbe z označbo konštrukcijske letnice, časa uporabe, sedanjega stanja in mesta, kjer se lokomobila sedaj nahaja je poslati na oglasni oddelek >Jutra« pod »št. 819«. Kupujemo stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekove skorje cele in zdrobljene, smrekovega hmelove droge, rabljene sode od stroj, in jedilnega olja v dobrem stanju po najvišjih cenah. — Akreditivno plačilo. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, uuDiienB Selenburgova ulica 6 I. Iretjlačen oouk is-!etnt jaraiuii; Telefon ŠL 980.