the oldest and most POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI ™ URADMO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU," - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI GESLO: IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 129. *« ttMtff najstarejši in najbolj priljubljen slovenski; list v združenih dr2avah ameriških. CHICAGO, ILL., TOREK, 18. AVGUSTA TUESDAY, AUGUST 18, »25. LETNIK XXXIV. NOVA SLOVENSKA ŠOLA V PUEBLO Belgija bo plačala. S ZASTOPNIKI BELGIJE SE JE DOSEGEL SPORAZUM NA KATEREGA PODLAGI BO PORAVNALA SVOJ DOLG AMERIKI, POD UGODNIMI POGOJI. Francozi zmagoviti v boji z Ri-fijanci na vsej črti. — Nekateri rodovi zapuščajo Krimo-ve vrste in se pridružujejo Francozom. Fes, Maroko. — Vojna sreča Washington. — Stric Sam je} ^ , „„. ^ n alinr državam, ki mu dolgu- FRANCOZI ZMAGUJEJO V jejo pot do poravnave pomladil ~ 1 in jim stavil milejše pogoje. Z I MAROKU, r Belgijo se je dosegel sporazum, - ~~ in sicer za Belgijo prav ugoden. Sporazum je skoro popolen, le v malenkostnih točkah ne soglašajo, katere pa ne bodo delale ovire. O sporazumu so takoj obvestili belgijsko vlado. Pogodbo sta zakladničarski 0 Slika kaže novo šolo slovensko-lrvatske župnije Marije Po- tajnik Mellon in senator Smoot Fes' Maroko' ~ ^ °Jna sreča magaj v Pueblo, Colo, predložila predsedniku Coolid-fSe Je obrmIa na stran Franco- geu v Plymouth Vt kateri zov' ne ko Abd-el I Slovenska naselbina v Pue-,družinah, ne smemo in ne bo- najbrže on ne bo nasprotoval. Krim "videl, da je brezvspešno Colo, bo imela prihodnjo jmo nikogar odvračali, tedaj bo-Podrobnosti pogajanj še^ ni- UstavlJati se premoči, ker s tem nedeljo dne 23. augusta izred- mo zgubili le one, katerih sta-so objavljene, sicer se pa še i- mu ne koristi, le mir se za- no slovesen in velik dan. Vsa riši premalo cenijo vrednost tak nadaljujejo, a glavne za vlačuje- slovenska Amerika ve, kako sv. vere in važnost maternega preke so rešene'. Tako ie Bel- za(}njih poročilih posne- težki udarec je nam zadala ne- jezika. Posledice brezverske gija prekosila Francijo v izpol- mamo» da Francozi zmagujejo I srečna povodenj pred par leti.|šole jih bodo prav kmalu mu-novanju svojih dolžnosti glede na vsej mof' Kifijancev po-[Razdrla je nam lepo urejeno !čile, čakala jih bo smrtna po poravnate dolga Ameriki. Pogoji, katere se stavi malim državam so v vsakem ozi-ru milejši, nego oni, ki se stavijo Franciji ali Vel. Britaniji. Kakor se čuje, je Francija vsled tega vznemirjena, tud KRIŽEM SVETA. pušča, nekateri rodovi zapušča- naselbino in uničila marsikaj, stelja, nastlana v bodečim tr-jo Krima in se zatekajo k kar smo dotlej zgradili. Po ne- njem, ker svojim, svoji krvi Francozom. srečni povodnji smo potiskali pripravljajo pogin časne sreče Polkovnik Freydenburg, ki »pO otrok v začasne prostore.!in poslej še najhujše. — Ali poveljuje nekemu francoskemu Medtem pa smo delali z vso res misliš, dragi rojak in roja-polku je s svojimi ljudmi za- paro in s pomočjo Božjo in kinja, da si bosta prihranila kajti vze! važno postojanko Kifijan- blagih src našega ljudstva smo .kaj več, če odtrgaš te svotice od li ona potrebuje milejše po-|cev» kateri se niso prav nič bra- konečno hvala Bogu pripravi- katoliške šole? Pomni, z malo goje, ker je financijelno na sil- nili» ^a ni padel en strel J H nove prostore za vso našo žJičico de\lješ notri na eni stra- no slabem stailšču. iin nihče ni bil ranjen. mladino, na starem prostoru v ,ni in na drugi mečeš ven z lo- Dolg Belgije se deli na dva! Tako zvana Djebel Sarsar Grove na Bessmerju, kjer je pato. Pri svoji družini, katero dela. Prvi je posojilo, katero postajanka, od koder so doslej Spodaj pripravljenih za otroke menda ja vendar ljubiš, od pije dobila Belgija v Zdr. drž.1 Rifijanci vspešno sipali ogenj '8 velikih šolskih sob, dvorana ,raš vrata strupeni kači brez-takoj po premirju, in sicer v na Francoze je docela v rokah in prostori za društva, itd. j verstva. Takim sta rišem roti sv. Pavel: "Kdor pa ne skrbi znesku $171,000,000, drugi pa Freydenburga. Ta zmaga je še $309,000,000, katere je dobila! toliko večjega pomena, ker je pozneje. Za prvo posojilo bo s tem omogočeno Francozom Belgija plačala manjše obresti skleniti svojo bojno črto s Špan-nego za drugo. Sicer bo mora-la Belgija takoj nekaj odplačati na glavnico in obresti, a vendar le malenkost za prvih de-' set let, kajti belgijski frank je padel celo nižje nego francoski. BOJ PREMOGARJEV ZA UNIJO, -o- Podjetje pa pride stati bli-, ... v., kc\ fic«« . zr svoje, in nima skrbi za svo- zu o0 tisoč. Povzeli smo pri , , . , ... gradenju vse potrebno in naj-|Je ?on.mce,* °n ;,e Z»taJj',SV- ve" novejše, kar pač zahtevajo ™ ,n Je, ^l0ffSt"eJS,-.ka„k°r pa okoliščine moderne današnje »«*«■"*. O- Tlm- 5- »■) šole in vsled tega lahko rečemo modernosti lahko kosala z vsa ko drugo.. Hvala Bogu, kakor že reče- V torek dne 11. augusta smo a, - i i pokopali rojaka Louis Fir, 21 , da nasa sola se bo po svoji , , , . ,,.v i.u-n L- ne q i o , let starega sina odlične družine Martina in Terezije Fir. Pet dni pred smrtjo se je povrnil zdrav in čvrst od vojakov ma- POBEGNIL S ŽENO S PETIMI OTROCI. Chicago, 111. — Hary Winters, 1475 Oakenwald ave. se je zaljubil v Mrs. Ruby Baker, ki je mati peterih otrok. Ljubezen Wintersa je bila tako velika, da je nagovoril Mrs. Baker, naj zapusti soproga in po- no slednjič smo dogotovili te- - - , . , . . , i v , , „ 6 , rinarjev, pptem se je hotel od- zavno delo. krasno poslopje V- v ,, „ , , , .. . . lJ peljati s prijateljem v Kansas čaka blagoslovljenja in upora- be v letošnjem šolskem letu. West Virginija premogarji vstrajni v boju za pripozna- nje premogarske unije. — Na svoji seji ovrgli ponudbo lasnikov Mil. nas skof je bolan in zato smo naprosili predstojnika be- Wheeling, w!va. - Premo-il.™0™-' gar j i Ben Franklin Coal kom- panije, ki se nahajajo na stav- , : . .. .. .. , slavnost. Ki so na svoji seji ovrgli ponudbo kompanije, katera jih na * neai Rt. Rev. Cypriana Bradley, O. S. B. da prevzame to veselo Slovesno blagoslov-! Ijenje se bo vršilo v nedeljo begne z njim. Mrs. Baker je pa ja naj s'e vrnejo na deloidne 23" augusta ob 2* uri P°" nn L- 'i T o 1 o m nofnrn rt'f-t-nlr iti trn ' ^ nniflui Hrtt.n«; ______i___ pokazala na petero otrok in ga vprašala kam z otroci. Winters odgovori, da je pripravljen za vse skrbeti in jim bo oče. Zgovorjeno — storjeno — pobegnili so. Prevarani soprog, ki je železniški pred delavec je takoj javil policiji in so Wintersa aretirali, ostali so se pa vrnili z očetom, oziroma soprogom. Ni pa to prvi slični pre- na podlagi jacksonvillske mezdne pogodbe, a ne da bi pripoznali unijo. A premogarji, ki že toliko žrtvujejo hočejo še to doseči. V njih vrstah je popolni red in bojevito raz- poldan. Govori bodo v prostorni dvorani in zraven £mo vpletli piknik na vrtu in zVečer prijetno veselico v dvorani. Torej rojaki od blizu in daleč ste najuljudneje vabljeni, položenje za dosego svoje pra- d,a te*a slovesnega blago-vične zahteve. Pripoznanje u- slovlJeiJja, piknika in veselice " najobilnejšem številu udele- nije, to je njih bojni krik in od tega ne odstopijo. Resolucija, ki je bila enoglas- stopek~Wintersa, marveč m se r . , , 7 , . / .C .no sprejeta na seji premogar- dolgo ko je pobegnil s svojo taščo, katere se pa je kmalo naveličal in od nje pobegnil. -o- 18 ČEVLJEV DOLGA KAČA NA ULICI. Pariz. — Semkaj je prišlo poročilo, da so v nekem mestu v južni Španiji na ulici zagledali velikansko kačo, ki se je plazila po tlaku. Kača je bila dolga 18 čevljev in silno debela. Nikdo se ni upal iz hiše in vojaštvo je bilo odposlano, da nezaželjenega gosta v mestu pokonča. ____ ■jev se glasi, da bodo oni stavkali za principe unije toliko Časa, da bodo lastniki premo-gvonikov prenehali s svojo trmoglavostjo in pripoznali njih zahtevo. ——o- IZLETNIŠKI VLAK SKOČIL S TIRA. Marshall, Ind. — Pet vozov in stroj izletniškega vlaka vozeč proti Decatur, 111., je skočilo s tira, panika je nastala med izletniki, a k sreči ni bil nihče ranjen. žite. Pripeljite seboj svoje prijatelje v našo slovensko za-padno metropolo prihodnjo nedeljo ! Naše vestne in spretne učiteljice, benediktinske sestre i-majo sedaj dosti večjo pomoč, za kar najbolje vzgajati našo upa-polno mladino. Ker zadnja leta po nesrečni povodnji nismo mogli dovolj vabiti otroke v svojo katoliško šolo, zaradi pomankanja prostorov, so se res nekateri navadili pošiljati svojo mladino v brezverske, javne šole, tedaj zna biti težko vse privabiti nazaj. Seveda še posebej plačevati — boli, odvrača. Zaradi pomankanja x Bil je na vlaku, kjer je bil veliki polom in tako, ga je doletela hitra smrt. Rojaki in vojaštvo mu je priredilo tukaj prav znamenit pogreb. Poleg skrbnih starišev žalujejo za njim 5 bratov in 5 sestra. So-žalje številnim prijateljem in prijateljicam je vsaj delno nekoliko olajšalo tužno zgubo. Rev. P. Cyril Zupan, O.S.B. —o- STRAŠNA SMRT DVEH AVIJATIKOV. Rim. — Dva vojaška avija-tika, poročnik Sabato in njegov mehanik sta umrla grozne smrti, ko se je visoko v zraku njuno letalo vnelo in treščilo na zemljo. Letalo je bilo popolnoma uničeno in trupli sta bili ožgani tako, da ju ni bilo za spoznati. -o- KOLERA RASAJA V ŠHANG-HAI-U. Shanghai, Kitajsko. — Od tukaj prihaja vznemirljivo poročilo, da se širi po mestu grozna nalezljivo bolezen kolera. Na tisoče oseb je že obolelo, epidemija se pa še kar dalje širi. Veliko je že tudi bilo smrtnih slučajev. Bolezen je le omejena na domačine, do sedaj še ni dosegla onega dela mesta, kjer so naseljeni inozemci. — Buenos Aires. — Papeški poslanec msgr. Beda Carde-nale, kateri je že pred sedmimi meseci dobil od argentinske vlade obvestilo, da je smatran kot nezaželjeni v državi, se je poslovil od predsednika Alve-ara v posebni audijenci in odpotoval proti Rimu. — Cleveland, O.—Ob Calvary pokopališču so našli truplo M aurice Goldmana s sedmimi ranami prizdjanimi z Jiožem. Motiv umora baje s^raštvo med igralci, ker Goldman je bila znan klativitez in izgralec. — Sault Ste. Marie, Mich. — Ilenry Due, star šele 25 let, a že sit življenja se je obesil. Do-mačf so našli njegovo truplo o-bešeno v hlevu. — New York. — Znameniti kine igralec Charlie Chaplin je obolel in se nahaja v tukajš-nem Ritz Carlton hotelu pod zdravniškim nadzorstvom. Po izjavi zdravnikov, trpi Charlie na srčni napaki. — Berlin. — Tukajšni komunisti so javno protestirali proti novi davčni postavi, prišlo je do spopada med policijo in izgredniki, pri čemer je bil neki komunist ustreljen, več pa ranjenih. — Chicago, 111. — Sophia Koszor, stara 12 let, 1730 Ar-mitage ave., je hotela preko proge na Hermitage ave., ko pridrvi osebni vlak in podere deklico na tla ter jo dobesedno razmesari. — Pariz. — Od tukaj poročajo, da se je zgodila v severni Franciji velika železniška nesreča, pri kateri je prišlo 14 o-seb ob življenje, in 160 je bilo več ali manj ranjenih. Ker je bilo že več enacih nesreč v Franciji, sumijo, da imajo tujka j svojo roko vmes boljševiki. — Bar Harbor, Me.—Mount Desert hotel, najstarejši te vrste v Bar Harbor je ogenj popolnoma uničil. Gostje so se rešili, a le golo življenje, vse dragocenosti so ostale v plamenih. — Winnipeg, Man. — Močno deževje v zapadni in cen-.tralni Manitoba je povzročilo veliko škode na žitnem polju. Po nekaterih krajih je vse polje poplavljeno in pšenica popolnoma uničena. S žetvijo se je moralo prenehati. -o- ZOPETNA DELOVANJE OGNJENIKA. London. — Semkaj je prišlo poročilo, da je ognjenik na o-toku Thira zopet pričel delovati. Iz žrela se dviga plamen do 300 čevljev visoko, čutijo se pa tudi močni potresni sunki. Poročilo pravi, da bo vsled delovanja tega ognjenika nastal nov otok. -o- GROZILNO PISMO MELLO-NU, PISEC PRIJET. Kansas City, Kans. — Will K. Reeme, je bil aretiran, ker je poslal grozilno pismo za-kladničarskemu tajniku Mello-nu, v katerem mu grozi z umorom. Reeme dejanje ne taji, a oblasti sodijo, da ni pri čisti 'pameti, poslali ga bodo na opazovalnico za unrobolne. , Iz Jugoslavije. DEKLARACIJA VELESRBSTVA IN REAKCIJE. — RADI-ČEVCI PRISTALI NA MILITARIZEM IN NOVA DAVČNA BREMENA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Nova vlada v skupščini. Nova vlada se je predstavila v skupščini s posebno izjavo, ki se ji že na prvi pogled pozna precejšna površnost. Kljub temu je precej zanimiva, ker jasno odkriva ceno, za katero so bili kupljeni radičovski glasovi. Ako izvzamemo nekaj fraz o lepi bodočnosti našega naroda, o človečanstvu in o miro-tvornosti, ki so znane iz dosedanjih demagoških govorov Ra-dičevih, je ves ostali del deklaracije čisto velikosrbski program Nikole Pašiča in njego- Podkraju pojasnjen. V Ljubljano sta pripeljala dva orožnika 18 letnega Franceta Klančarja, doma iz Kamnika pri Preserju. Fant je bil obdol-žen roparskega umora, da ga je izvršil nad posestnikom Anton Zupcem iz Iške) vasi, h ka-tremu je prisedel ko se je Zu-pec vračal z vozom iz Podpeči. Moža so našli mrtvega na cesti. Pri obdukciji trupla sta pa sodna zdravnika ugotovila, da ni mož umrl vsled udarca, marveč, da ga je zadela srčna kap. V toliko je pojasnjena zadeva glede smrti Antona Zup- vih dosedanjih vlad, le izvaja- ca- Ni Pa še Pojasnjena zade- nje te ustave je posebej nagla-šeno. Deklaracija napoveduje nova preganjanja uradništva pod firmo zmanjšanja uradniškega va glede denarja, katerega je imel mož po zatrdilu več ljudi precej pri sebi. — Zaradi premestitve pošte iz Krške vasi v Cerklje se je spremenilo ime kadra. To je stara fraza, ki je P°šte Krška vas v Cerklje ob zlužila doslej vladam samo za- jKrkL Pošta Cerklje - v kranj-to, da so odstavijale uradnike, iskem okraju pa se imenuje na njihova mesta pa postavlja- i sedaJ Cerklje pri Kranju.—70-le podvojeno število nekvalifi-1 ,etnica ljubljanskega obrtnika, kovanih strankarskih ekspo-!Dne 28- Julija je praznoval 70- nentov. Da se bo to zgodilo tu di sedaj, je po%*edano v deklaraciji, češ, da bodo v službo vzeti tisti, ki so brez službe, če so potrebni. Tako so Radičevci pristali na vse, na militarizem, centralizem in nova davčna bremena. Pod novp firmo se bo nadaljevalo s korupcijo in presekucijo. (Slov.. 162.) -o- N asi Amerikanci v Sloveniji. Dne 21. julija so Rev. Oman in Mr. Grdina s soporogo v družbi nekaterih tamkajšnjih prijateljev obiskali Šmarno go-I ro. Četudi so bili več kot en mesec na potu, se niso mogli naču-^diti lepoti in krasoti naše zemlje, ki so jo uživali ob lepem razgledu. Obžalovali so, da tega lepega Užitka ne morejo nuditi drugim svojim rojakom J v Ameriki. — Za nove šmarno-1 gorske zvonove so obljubili podporo v denarju. Za njihov velikodušni dar se odbor za nabavo zvonov že naprej toplo zahvaljuje! Razne kratke vesti. V spomin na Aljaževe 80-letnice je bila v nedeljo 19. m. m. velika slavnost na Dovjem. Dopoldne so prišli gasilci iz Dovjega in Mojstrane v krojih in zastavah k župnikovi maši v cerkev. Popoldne je bila v dvorani slavnost z vstopnino za novo kapelo v Vratih. Na slavoloku pred župniščem je bil napis: ,fŠe mnoga leta tu prebivaj, Blagor mir na vse izlivaj!'' Pred dvorano je bil napis" Osemdesetletniku Slava!— Iz Metlike poročajo, da je njih mesto postalo "veliko mesto". Metlika živi v koncertih in prireditvah. Dne 19. julija je priredilo Kat. pevsko društvo iz Podzemlja koncert, ki je nadvse dobro vspel. Čast g. kaplanu Jožefu Rott iz Podzemlja, ki je svoje Poljce tako izvrstno izvežbal. — Roparski umor v letnico svojega rojstva g. Avgust Žabkar, odlični in zaslužni ljubljanski obrtnik. — V nedeljo dne 19. julija se je vršil v Mariboru protidraginjski shod. Vdeležba je bila prav pičla. Govoril je na shodu g. Žebot. — Tekom zadnjih me- * secev je v Beogradu na nepojasnjen način izginilo veliko štev. otrok od 13. do 16. leta obojega spola. Celo iz doma" za vzgojo mladoletnih je zmanjkalo več otrok, ne da bi mogli dognati za njimi kako sled. Sumijo na trgovino z belemi sužni, vsled tega pazijo oblasti na Skoplje iz Carigrad, a dosedaj še ni bilo vspeha. Nikar se ne ženite radi denarja, a vendar denar naj ne bo ovira, da bi dekleta, ki ga ima, radi tega ne poročili. DENARNE P0ŠIUATVE v jugoslavijo, italijo. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoie lastne s pošto in zanesljivimi bankami starem kraju in naše poSiljatre aOv4»-stavljene prejemniku na dom ali al zadnjo poito točno in brez Tsakecf odbitka. Naie cene zs polfljke ▼ dinarjih ia rah bo bile včeraj slede Se: Skupno • poštnino: 500 — Din. ... .... $ 9.70 1,000 — Din. ... 2.500 — Din. ... ---- $ 47.50 5,000 — Din. ... 10,000 — Din..... 100 — Lir .... .... $ 4.45 200 — Lir .... $ 8.55 500 — Lir .... 1,000 — Lir .... Pri poiiljatvah nad 10,000 Din. «4 nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat mi-nja, dostikrat docela nepričakovani ie absolutno nemogoče določiti efeafl vnaprej. Zato ae pošiljatve nakmiaj« po cenah onega dne. ko mi sprejiM« mo denar. dolarje pošiljamo MI TUBI POi H no. Vse po^ljatve naslov!.e na—SLO VENSKO BANKO zakrajSek * ceSarek 1455 W. 42nd ST.. NEW YORK CITY jugoslavijo in sicer fq )sti kakor tudi brzojav" "AMERIKANSRI SLOVEN a HTFRTK1 A HlfiVTl qt «,VirilWir#,|[Mr' Green predsednik ameriške delavske federacije je to zve- !zahviln «■ ™ ▼ m«"v Hp] in i'p to rini nosvaril vse črnce član*» nmpriškiVi i;ti»nlfattwiiV. i PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. , , Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo. Četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. 1 — PUBLISHED BY —t Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...,...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...... t .$4.75 _^_For Chicago. Canada and Europe per half year----$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter October 11th, 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd, 1879. del in je te dni posvaril vse črnce člane ameriških strokovnih unij, naj se tega kongresa nikar ne udeleže, ker tu se gre zgolj, da se po vzroči sovraštvo med belim im črnim plemenom. Tako bi radi boljševiki zasejali plemensko sovraštvo v A-meriki. S tem mislijo pripraviti ugodno polje za prevrat vlade, nakar bj se upostavila sovjetska vlada po vzorcu ruske vlade. Toda boljševiki so se zaenkrat zopet urezali. Ne bo nič, tudi ameriški črnci so preveč pametni, da bi si dali soliti svojo boni ker pamet od propadlih komunistov' in priznanje izrekamo našim delavskim članom in članicam za njih vestno in marljivo delovanje in našim pevcem, ki so nam zapeli par krasnih pesmi. To je bil torej naš prvi skupni nastop. Obnesel se je z uspe-smo sodelovali složno. Torej sledimo koraku, ki Ljubljano jo dajm-o." Sment, "ferbec" me je pa že tako imel, da se nisem mogel premagati, da bi se ne bil ukradel v dvorano, kjer so imeli vaje in sem se skril za piano, tako semTslišal prav vse. Povem Vam pa pri-majruha, da je že to, kar sem pri njih vajah, tako rekoč u-kradel, vredno veliko več, kakor pa bodo zahtevali za "ti- Roe j smo ga sedaj naredili in deluj- ket." Tako sem se nasmejal, mo v bratski slogi in vzajemno- da me je še drugi in tretji dan sti, kajti izkušnja in zgodovi- trebuh bolel, kajti držati sem na nas uči, da le s složnim de- se mogel za usta, da me niso . „ lovanjem se more doseči lepih slišali in opazili. Dejali so, da|Nemskl Mihel ni neumen. Do-|uspehov in priti do cilja. bo ta igra prva v sezoni v našij segel a s naselbini, to je, dne 6. septem- Poznih Kuhr Nemčija že prinaša svoje zahteve, da se ji povrne njene kolonije v Afriki. Kako se bodo ob tem vprašanju spogledali Angleži, Belgijci in Francozi je veliko vprašanje. Slednji so si med seboj razdelili bivše nemške kolonije in to z namenom, da jih trajno obdrže. Za odbor organ, združenih dr. IvSKJ. Marie Žagar, tajnica. -o- i bra." A. J. Stavka se približuje. Ottawa, III. ! deniČ Josip Auseiv-stare^ši si Pri nas se tudi vedno kaj no- ugledne tukajšne družine Fr. vega dogodi. Ni še dolgo tega, Ausec. Za družico si je zbral kar so se oglasili suhaški a- vrlo Slovenko Rose Mohorčič z gentje pri Mr. Math Bajuku in jako ugledne Mohorčičeve dru-dobili nekaj prepovedane pija- žine iz Cleveland, Ohio, kjer I če. Razume se, da so postopali se je tudi vršila poroka in svat-proti njemu sodnijsko. I ba omenjenega dne. Dne Rojak Jakob Lekan si je na- augusta je pripeljal Joe svojo vek nima kam dati in bavil lep nov automobil s kate- izvoljenko v našo naselbino, dolgem času Vprašanje premogarjev je na kocki mogarji trdega premoga bodo odšli na stavko, ako se času položaj ne i z premeni zavezniki iz- Zdaj zahteva kolonije. Čez čas bo zahteval, da se mu dolg odpusti in za- ... dovoljil se bo še le, ko bo ob Chicago, III. ....... . Chicago, III. ■ ! Kakor upam, da je že vsake- P™. Pnl,kl stref1 s\°3° Vročina bo polagoma vzela mu znano, sem sklical dne 10. vanje na zapaam^ strani nene slovo, noči bodo postale hlad-'augusta farno sejo v cerkveni nad Francozi. To je ocividno v nejši, a tudi dan bo zavit v si- dvorani glede letošnjega ba-! tevtonski krvi in izvedlo se bo, vo meglo iz katere bo rosilo, zarja. magari cez sto let.^ kar nas bo spomirljalo na tiste Tem potom se Vam vsem sku- „ _ , ...*. V Jugoslaviji je vse po sta- ,, ... j i -u vt„ i rem razven, da Pašič in Radič \aso obilno udeležbo. — Na-i , ... - , - i men te seje je bilo poizvedeti! fta Be pobratila in se sedaj ti- Skupaj ga zavi in sedi na Vaše ideje in urediti Vaše so- kata' Pasic m *adlc fa 4 puste zimske večere, ko se člo- paj prav prisrčno zahvalim za ...i. , i . o j.t. • _ " Uim se je te dni podal na počit- kjer smo jih z veseljem snreie-! - - - i — —j- —------------t , - , * Se dVa tedna in pre-| ........... Po po. „ in daliveselju .dase tak° mi J« nek°ž nekdo | delovanje glede bazarja. Ispretnejsa jugoslovanska poht.- v tem nice v Willard, Wis. vratu je nam povedal marsikaj je pomnožila naša naselbina za dejal, ko sem mu tožil o dol- Dragi moji farani: Lastniki premogokopov se kažejo sleherni dan bolj trdo- zanimivega iz svojega pota, novo vrlo katoliško družino, s sem pripravljen žrtvovati j.lz ka, vsaj tako sama mislita. Radič je lahko danes hrvatski se- vse, J kakor tudi o življenju na far- tem, da smo imeli lep zabaven V naši liaselbi™ °krog fare da, že sedaj delam takorekoč ^^ gre v M°sky° I ' 11 JJ, . . v || ... ki rt-nnlrnovn pnnotn in ia mah v Willardu. Letina baje večer v šolski dvorani, kjer so sv - Štefana smo jo ze pogrun- po dnevi in po noči in se trudim, dobro kaže in farmarji bodo i-# pTd ra lista Mary Medic. nam stariši ženina prav ime- za- tali" kako ga bomo zavili in se- da bi dosegli kolikor mogoče njega. Ustanovili smo veliki vspeh tega bazarja, ven- dli vratne in so popolnoma nemi na zahteve in prošnje premogarjev. Ako pri tem ostane je stavka neizogibna.. • Pa ne grozi samo stavka na polju antracita, ampak kakor kažejo predo-kolščine zna priti tudi do tega, da zapuste delo tudi premogarji na polju mehkega premoga. Glede vladne intervencije v premogarski spor se je že prej domnevalo, da bo vlada držala svoje prste proč in da bo pustila, da lastniki in premogarji sami poravnajo svoj spor, dasi jej «... J-," I J--------------------*p 1: * HHHP-«. r.^i vlada moralno dolžna, da bi poseda v ta spor in tako varovala! P° dol*!h ie*)h ZOpet H°CevaTr nahaja v ^rT™ * ^^ J? ™m P°P VSP * interese delovnega ljudstva, kakor tudi interese splošne publi- vlGel dra^ega P^Jatelja se mi bolnišnici sv. Jožefa v Wheel- * AfceJ r0g0v»j1*1 » obeta J^ljen ke. Prezident Coolidge je te dni izjavil, da je to privatni spor Je zdel°' ko sem preJel prv0 W' Va' kjeI!e mogla! raeli^^ilo pridelkov. j nitno postregli. Novemu Pozdravljam vse čitatelje te- konskemu paru želimo vse do- si nadel to nalogo, dar dragi moji vsega ne morem bro, da bi z božjo pomočjo sreč- da }JO c^as skuPaJ zavijal sam storiti, zato je neobhodno no romala skozi življenje. ~~ in to.J® SJovenski Katoliški potrebno, da se tega dela vsi Terezija Hočevar soproga poprimemo, ker le tem potom v Bridgeport, Ohio. bi Trockijevo copato in je komunist, pride nazaj na Hrvatsko, se da Pašiču zapreti in skozi zadnje jetniške vrate pride — bogami Pašičev prijatelj. Svojim zaveznikom, ki jih ima pa fige pokaže in domovina je rešena. O Radiču bi človek lahko rekel: evo ga kameleona, ki bi bil sposoben konkurirati y med lastniki in premogarji. Dobro, lahko je privatni, a od tega štev. Amerikanskega Slovenca, podvreči težki operaciji na že- spora je odvisna mnogo komoditeta ostale industrije 'in publike Pfd j%Z°?Gt naŠ ^čnem kamnu in na slepiču. In vlada je tako priljubljeni Amerikanski Pila je vsled težke bolezni v „ ko, kar mu privoščimo, saj ta-ccga kluba je naša naselbina Prepričan sem, da v teku let kameleonstvu celo z newyor-tako potrebna, kakor je suha m°Je£a službovanja med Vami škimi Saksarjevimi hlapci! zemlja dežja.' Seveda, vsa na- dra-ri farani> imeli priliko « , , sa katoliška društva bodo mo- me spoznati, da sem bil za Vas gia po svoji moči pomagati, ta- vedno pripravljen vse žrtvova-ko da se bo z roko v roki v naj- vsako uro najsibo po dnevi sploh, za slučaj, da pride do kake dolge stavke. ^ tlau« i L- B ' dolžna čuvati interese publike v takih slučajih Slovenec v svoji lepi obliki med nudi smrtni nevarnosti, kakor Vlada hoče s tem dati lastnikom proste roke. In to bodo svoje katollške Slovence, da so se to sami zdravniki izrazili. lastniki izrabili, da bodo še bolj brezobzirni do premogarskih bo nadalJ'evai SV°J° že Pred 31 H^ala Bogu, da je sedaj že na delavcev. j leti začrtano pot, delovati za Poti okrevanja m upamo, da se dem vremenu iz srca dobre vo- Težko je ugibati, kako se bo ta spor rešil. Ako v prihod- vers*° in narodno zavest sl°" "teJ aVJe 2°Pet P°V1" predek na£ naselbine Ue sem se odzval Vašemu kliki ne pokažejo svoje dobre volje je gotovo.!ye^ke*a naroda v Ameriki, ne. ■ ,--------------x da hočejo stavko in s tem uboge delavce, osiromašiti. lepši slogi in prijateljstvu so- ali pa ponoči, v lepem ali gr- Kakorse slisi izza kulis, ima- cu za duševno pomoč in tolažbo, a sedaj je čas prišel, ko ta- Ata Zafrknik so pa res go-lanten človek, pa naj reče tako ali pa tako. Pravijo, da nasprotniki narodne jednote mahajo po jednoti z obrabljenimi frazami. Pejte no ata, ali je to res ? Ti šmentani nasprotniki ti, kako so hudobni. Ali bi - -Tr -------- Ako v prihod- , njih par dneh lastniki ne pokažejo svoje dobre volje je gotovo, ^enskeg | ■ - y Lahko smo ponosni katol. Slo- ueievska razmere so se ved bodo pa upili, kakor običajno, da so krivi vsega delavci da so Venci V Združenih ^žavah na »o pod ničlo in tudi nič boljše- jo baje člani kluba že vloge v njih zahteve pretirane, sebe pa bodo predstavljali za ljudske naŠ Hst' ker je prvi' ki je začel lie kaže rokah za ujih prvi "gala" na- svetnike. ' orati ledino in delali za korist iz Clevelanda so se mudili stop v petdejanki polni smeha --- * Slovencev tostran oceana že tukaj na obisku g. John Ausec in užitka od začetka proti sre- bolje rabim in to je v obliki --------^ - pred 34 leti. Koliko dobrega in zena Josipma, Miss Kožel, di in na koncu je pa tako, da Vašeira dela in V isih darežlji stav,llt m bl Jim Pehali zivlje- SC DO... J*e P° težkih bojih dosegel, bi Miss Mohorčič, Miss Josipina je za počt. Neki, ki se malo ...-V j, JnJe- Sai druzega ne zaslužijo, ko nujno rabim Vase sodelova- « ... T , . 0 T, . , , ^ . Jih človek kaj ? Kaj ne ata, ce nje, da tudi Vi prihitite meni v svojem uvod. no pripravljen vse žrtvovati. |niku zadnjega tedena, kakor i Dolga na nasi soli in dvorani so široki ^ dolgi Lahko re_ je zelo veliko in bodite uverje- čem> kolikor besedif toliko la. nikuje Rev. Father Zah&rsky za nos vleči od raznih narodnih prefrigancev, ki so odpadli od Vse Priznanje in zahvalo novo mašo. katero je pel Rev. -. ^ ____ _______________• • *» _ _ l m I - nf/\1 C1 J .. 1 « ^ I J ____ vere naše naroda in so postati pravi narodni odpadniki | smo katol. Slovenci dolžni, da- Thomas Toben rodom iz ame- di trebuh poč — za SI00.00 se pa že človek pomuja. m, da me to hudo boli, srce se ži! __ Pravite v uvodniku tako mi trga od žalosti, ko vidim, le . «Pri jednofci di> daneg u nih_ Kako nekateri farani m faran- & ni diktira, ČIanstvu kaj naj - ke delujejo in žrtvujejo vse za sprejme in kaj zavrže> . Xa --------—------- ------------- , ■ .............—----------—, ISeveda, gledati pojdemo vsi, dobri namen, a pretežna veči-1 stavek objavljam kakor stp tri Tudi tu se pustijo slepiti raznim narodnim odpadnikom, da pre- dlteIJejn' kl 80 hst P^ed tremi leti je gospod dokončal kar nas je, bomo vsaj videli, na, pa spi spanje "pravične-1 ^ atn Tma Hv. sega že vse meje. propadom in ga dali zopet na- svoje študije v Ameriki nakar čujki W^r , ------- " f ' 1 - ^ ' ' 1 zapisali. Ima dxe napa Tako je doma in nič boljše ni z našim- narodom v Ameriki. r!?s °.mm možem, narodnim bu- riško-nemške rodovine. Že pred ; 4-., ____ _____a:- -1___.v • . . _ __ rlitflliom VI an lio4- vnoili' A .... _ zaj slovenskemu narodu 5e • ^ 'u" • - ce J,htJC kj'J vec' kako!' d'aK1 m sestre,ki le poRlejte. In te ste naredi- Razni narodni odpadniki, ki so se bratili predno so došli v'bo j modernega in v večji'obH- ^ ° f SC,V Kim' Je S'U" ma Vkor P'-^.JO ta v Kristusu to n, prav, sedaj je, K Vi. -'učenjak," ki ste našemu »vi svet Ameriko z raznimi čifustkimi sleparji v Trstu in ki kot prej Dolžnost na*° le 1b°f: braz, daima prazno glavo, vao- zastavo rdečega socializma in narodno jednoto ter njeno član- ljubega gosta vsak Ako bo l n ^ ^ .Iet0S "a b.02J0 anU' -Ne hva,,m rad". »h kar '?el? krasnega ,n bo v ponos m lej prej ogledalo v roke, po-stvo ukovali v verige židovskega internacionalizma. Narodno iist po.eg takdan^b tažnib mu Tgos^d, - DeJal J™ ^^ kat°,lSkemU ^l^Jte se dobro, pa boste videli Zafrkniki in se šopirijo jednoto danes jezdijo razni diktatorji _ . ne zanimive in podučne članke rsarodna jednota ima se par narodno zavednih mož. A in razprave v verskih in gospo-Zafrkniki so zahrbtno na delu, da še ta mali odstotek narodno darskih zadevah v korist vseh zavednih moz izrinejo iz odbora. Zato je letošnja konvencija Slovencev in branil naše naj-narodne jednote velike važnosti. Pokazalo se bo jasno, ali ima dražje svetinje, ki smo jih po-clanstvo se kaj zdravega razuma, ali je ves razum Članstva v o- dedovali po naših pradedih bo blasti in pod uplivom Zafrknikoizma. Na tej konvenciji hoče- brez dvomno eden najboljših jo Zafrkniki in njih trabantje razviti še bolj rdečo zastavo! slovenskih listov v Ameriki in . , , . . . . —----- -— ------- . -----o—i---- Vi ste z orgijam | vencu; vendar, kakor sem že, veliko nrpyninn noi,:a kot novic in dopisov prinašal stvar- župniji novo mašo, kar me je na svet prišli, ker znate tako preje omenil dolga imamo dosti To le mimojrpdp me zanimive in noHn^p «n«L-o zadržalo. Ce Bog da se vidi- lepo igrati. A kaj to, ko niso za plačati, pač pa upam, da z! Vam pa tudi dokazTti, da ste mo, pa prihodnje leto. orgije. To je škatlja. Prijatelj Božjo in. Vašo pomočjo bomoj Se v vašem nepravilno zapisa- slišati bi me mogel na novih 'ta dolg v doglednem času po- nem stavku tudi debelo zlagali jorgljah, svetniki bi zaplesali po plačali. Vi pravite, da pri vaši jednoti p9 WU. cerkvi, tako nn je gospod odgo- Društvo katoliških mater in'se še ni nikdar diktiralo. Ali vi Dne 26. julija se je vršil pik- voril. žena je prevzelo nalogo nabi-Jata Zafrknik to verjamete? nik organ, združenih društev Lejga šmenta sem si mislil, rati prostovoljne darove od tr- Prepričam sem da ne Prepri svojega diktatorstva. Letošnja konvencija bo jasno"pokazala",| tako tudfimeiixugle^irslošto Mi,Iwaukce- faj ,ni ^ »^da, da bi vsa-] govcev in drugih dobrosrčnih čan sem, da tudi'veste, da ste" kal ^ ---Pokazala: bo, aH Je^članstvo| vanje med trezEslS z^l^ Dasi malo pozno, ko-besedo takoj na ta velki, ,n zavednih ljudi. Sam Bog v, se debelo zlagali. Zato vas drugje! Hočem Michael Tomšič. Milwaukee, julija se je kaj je članstvo narodne jednote. se narodno zavedno, ali pa je popolnoma pobarvano od rdečega Zafrknikoizma in ne sodi več s svoj razumom vedni Slovenci, ki ga Eno7n^LTZe:ir^raVim Sl0venskim *°tov° podpira- zahvaliti' vsem onim, ki so nas Ijah . Eno ah drugo se bo pokazalo h. Treba je listu vnetih na- ta dan razveselili s MoJim obis- nil. Boljševiška propaganda med črnci. Kakor se je že večkrat omenjalo, da ruski boljševiki potrošijo silno velike svote za razširjenje komunističnih idej po svetu, to se je te dni na novo dokazalo. Dokazano je,' da ruski boljševiki trosijo milijone v Indiji in drugih angleških kolonijah, kakor tudi na Kitajskem, da bi po teh krajih podšuntali domačine h revoluciji. Tje dni pa so prišli na sled, da so ruski boljševiki, ko so prevideli, da med be-lokožnimi Amerikanci ni uspeha z razširjenje njih nesrečnega komunizma, začeli sejati propagando med ameriškimi črnci. Podpihujejo jih, da so zapostavljeni in da jih beli ljudje izkoriščajo itd. To je najobčutnejša točka pri črnemu plemenu v Ameriki, na to jih pritiskajo komunisti iz Moskve. Pripravili so seveda na skrivaj, da so črnci sklenili sklicati iki kongres ameriških črncev v Chicagi 25. oktobra t. L i za- vendar se nam zdi pbtrebno in zvon mogel obesit, a kaj vem nebesih bo plačnik za njih do bodo v dolžnost se tem potom javno [kje sem se zagovoril in o org-'bro delo. Tudi drugi odbori so bili izvoljeni na zadnji seji ter v cerkvi sv. org-Štefana orne- rodnih delavcev kakor je neu- kom. Navzlic temu, da je bilo strasem Father Trunk, ki s svo-| ta dan mnogo drugih sloven-jimi stvarnimi zanimivimi raz-jskih prireditev, lahko rečemo, pravami postavi resnico v pra- da je bil v primeri s tem ravno vo luc, kakor je in gotoVo ; zTnas piknik polnoštevilno obis- kev sv. Štefana bo imela nove njegovim pisanjem mnogo ko- kan ter se je vsestransko dobro orgije — in "bašta.'> risti, dobri stvari v korist kat. obnesel. To nam priča, da je! Nove orgije pa niso konjiček Slovencev. Vsa čast mu. Že- namen našega piknika res do- ki v. . . piska, temveč bo treba leti je le,,da bi se še drugi naši ber in koristen. Toraj srčna šteti novace, zato so pa skleni-voditelji zavzeli na tem polju in še v drugih zadevah pomagali listu s svojo zmožnostjo, kar bo njim v čast in zavest, da delujejo za svoj narod, ki bo njim gotovo hvaležen zato. Dne 1. augusta je stopil v hvala rojaki in rojakinje, člani naših društev, da ste se udeležili te prireditve ter tako pripomogli nam vsem, do lepše zabave in večjega uspeha in do- bička. Iskreno se zahvalimo vsem jzvedovanjem pride celo v Rim, zakonski stan, tukajšni spošto- onim, ki so kaj darovali in pri-jsem tudi jaz zvedel na moje j mi obresti poplačal, vani m povsod priljubljen mla- spevali v ta namen. Najlepšo vprašanje, da je ime igri "Vi Rev. Leo, O. F. M. nil, da so le škatla, kajti ponos se tem potom vsem skupaj prav naših cerkvenih pevcev in pevk lepo zahvalim za njih dobro je bil užaljen, skupaj so se voljo, ker s tem ste pokazali, zbrali in dejali, da hočejo nove da mislite resno sodelovati pri orgije. Rečeno storjeno. Cer-; letošnjem bazarju. Torej dragi moji farani in faranke, pojdimo vsi na delo, agitirajmo tudi med drugim narodom, da bodo obiski tega prvega pod mojim vodstvom prirejenega bazarja polnošte-vilni. Vi pa dragi moji sotrudniki bodite prepričani, da Vaše delo in trud ne bode zastonj. On ki je nad nami bo Vašo delo, trud in darežljiva srca ž veliki- li, da bodo priredili v ta namen igro, čisti dobiček gre za — orgije. Bil sem pa le radoveden kakšna bo ta igra, ki jo nameravajo vprizoriti. Ker se pa s po- A .vprašam: Povejte kdo je usilil znano Volekovo rezolucijo, katero ste, kakor sem slišal tudi vi kovali? Povejte, kdo je diktiral uradnikom miljonskega fonda, da niso nič privolili ubogim premogarjem? Povejte kdo je iztuhtal način, da se je bacnilo bivšega tajnika iz službe? Povejte kdo je iztuhtal način in diktiral, da se je pri splošnem glasovanju črtalo iz kandidatske liste uredniškega kandidata? Povejte kdo snuje sedaj zahrbtno mašinerijo za prihodnjo konvencijo, da bi se znebili še tistih par narodnih moz, ki jih imate v glavnem odboru? Prosim vas povejte vse to, potem bomo pa sodili, ali H je pri vasi "narodni'5 jednoti kedaj diktiralo ali ne! tam "^■s^PBSHS "AMERECANSKI SLOVENEC" Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR. 12. po bink. — O usmiljenem Samarijanu L. 10. 23 Nedelja —■, Filip, Ben., spoz. 21 Pondeljek — Jernej apostol. Torek — L j ude vit, kr. Sreda — Zefirin I., pa- !7 Četrtek — Josip Kal. Petek — Avgustih, š sp. Obglavljenje PO so 26 pež. 27 ' 28 č. 20 Sobota sv. Janeza Krst. --o- DVANAJSTA NEDELJA BINKOŠTIH. Kaj naj storim, da bom i-mcl večno življenje. Luk. 10,25. Učenik, kaj naj storim, da bom imel večno življenje? Tako vprašuje v današnjem e-vanirelju učenik postave Kristusa Gospoda. Kaj nam je treba storiti, da bomo zveličali svojo dušo, pridobili si nebesa? — to je za nas vse jako važno vprašanje. Poslušajmo Gospo- [junakov in razlila po svetu potoke mleka in medu. Treba nam ljubiti vse ljudi, posebno pa reveže, zapuščene, to je j Gospodova zapoved, in glejte takoj so pa pojavile junaške krščanske duse. V naročju sv. ca skrbeli. Cerkve nastal je meniški red Ko je Gospod končal priliko, za osvobojevanje sužnjev; }e vprašal učenika postave: možje iz plemenitih stanov so "Katerih izmed teh treh se ti :se podali prostovoljno v jetniš-zdi, da je bližnji temu, ki !tvo, vzeli na se obleko sužnjev ie padel med razbojnike?" In učenik postave je rekel: "Ta, ki mu je usmiljenje skazal." Jezus pa je rekel: "Pojdi, in tudi ti tako stori!" in njihove okove, opravljali njihova dela, prenašali njihove muke, sužnji pa so se vrača-11 i k svojim družinam. — Poglejte na svetnike in svetnice, DRŽAVA H CERKEV. Rev. Paul Podbregar. Pomehkuženo ljudstvo je go- judovskega živi j a in kulture je .plača, s katero bi si mogel o-, Pri Sv. Križu na Slatini una bpamja. Odtam se je nji- skrbeti knjige ih obleko. V šoli je obhajal v soboto, dne 18. ju-hova prosveta sirila na vse stra- se trudil, ne samo sicer za de- ;lija, 40-letnico mašništva vlč. min zal, tu so se krščanski od- nar, ampak zaslužil bi pač, daj g nadžupnik in konz. svet. /J bil uroči žinske zveze — nam služi vjljenju. Opomnila, da naj ne na naslov: J. A., 1403 — 5th uživanje, odtujili se prekoračijo meja ljubezni in Union Sts nih hišah in kočah in iščejo potom božje volje in previdno- pravice. Take odredbe *o kristJ t-bolnike, ki trpe na najbolj sti. jani z navdušenjem sprejeli in! gnusnih, smrdljivih boleznih! v kazen za greh je pokvar- se splošno po njih ravnali Oglasila se je kuga! Bolniki le-jeno ljudstvo veliko trpelo od Nekateri se niso ustavili že po hišah, po cestah, po po- pogostnih napadov Normanov, mo ju dom, ampak tudi Iji. . . po Milanu razsaja kuga La Salle, 111. ni k "Slovcnskegi v Mariboru. ~ gospodarja sa-j :oDer l Saracenov in oderuških judov. krivične grešnike in fevdne gos-l V devetem stoletju je bila za pode. Slišimo, da so kmetje na ' so se pri- padli gradove, zažgali žitnice, kupiti na dvorih kraljev in v pobili nepoštene oskrbnike in gradovih velikašev. Ludovik podobno, "pobožni" jim je naklonil ne I (Konec jutri.) malo predpravic. Dovolil jim _ 0_ je prosto trgovino v svojem JAVNOST NAJ ZOPET ZVE Med narodovce, protestante, moha-medane, Nemce, Lahe, ljubiti VSE ljudi na svetu, bogate in revne učene in neučene. bolne, , . ... . , i - - samoten prostranem kraljestvu, smeli so Med drugimi smo si zlasti* katoličane , dru go vere e mino- otok ! Poslali so jih na otok Mo-! imeti krščanske sužnje. P.azni duhovniki zavzeli,'da bi bila lokai, na otok, ki ga nazivajo cerkveni zbori so zastonj ugo- nova jugoslovanska državn! "Raj smrti." In P. Damijan de varjali. Kralji so raje še več vresničena. Veseli smo bili da! Venster se poda k njim z na- dovolili. Iz ljubezni do judov bomo po dolgih stoletjih Slova-, , , _ . , , . , , x .. . ... menom, da za vedno pri njih so prestavili tržne dneve od so- ni na jug« zopet pod enim do- dov odgovor! Prav jasno nam blazne hudobneže, ljubiti mo- ostane, da gobavega otoka več bote na nedeljo, oprostili javne! mačim krovom. T ,- nam nih pove. kaj nam treba storiti: on ramo tudi svoje sovražnike Pa ne bo zapustil. Dva lisoče go-|ga bičanj» in božiih sodb (ta. če ne mor( pravi: Ljubi Gospoda svojega ^akaj? Iver so vsi ljudje otroci bavcev je umrio v njegovih ro- kozvanih ordalii) S* Boga iz vsega svojega srca, iz'Božji, ker korakajo vsi po is- kah celih trinajst let je oprav- I VASI PRIHRANKI vso svoje duše, iz vse svoje mi- tej poti in k istemu cilju, k ,|jaI in vršil to požrtvovalno de-s!i, svojega bližnjega pa kakor večnemu zveličanju ; ljubiti jih lo in na gobavi bolezni umira samega sebe!'' moramo, ker so vsi odkupljeni sam Glede dolžnosti, da moramo izpolnjevati prvi del te zapove z dragoceno krvjo Jezusa Kri- x e odrekovati. časoma so ^a svoj patrijotizem dobiva-si pridobili celo sodno samou- n o od strani mož. ki zavzema-pravo. Ineli lastne sodnike in fo važna mesta v državni upra-' • sojeni so bili po lastnih judov- >*i S. H. S. brco za brco. 13. aprila 1880, stiskajoč j skih p08tavah. Lahko bi se Katehctje na šolah morajo ikrat roke svojim ijubije- .vprašali odkod vse te ugodno- po po* ti (se en ~ ... I ^tusa- Sy- Pav«* p™v*" |nim gobavim trpinom. — Pojdi- jsti Kra3 { so d potrebovali Iv narodni skupščini v Belgradu dl' rm° zr1 jrnr>terU IT^^tTZ 1 . 'te na ** AgUa de DiOS V Hveliko denarja za vo^o. in dobiti nagrado za verouk no bo nikdo oporekal. Zakaj) vsi smo eno, tu ni ne Grka, ne|lumbiji in tam bote našH mra.|kdo jjm je raj 1 ' " * ---- ristiti in izrabiti trenutni polo- novnikom gloj in čudi se nad v Kolumbi- v gospodiu*- v svojo ugodnost. Priborili so si velik vpliv v javnemu živ-lezijanec, ki je umrl 9. decern- ljenju bodisi v socialnem _ po. bra 1. 1895, ki je posvetil vse ,litičnemt bodisi >voje življenje gobavcem v Ko- s^em ^ , . , , ~ . , Prišlo je tako daleč, da so Poglejte na rasne bolnišnice, Začeli očitno napadati ki-ščan-na rpzne sirotišnice, povsod sko yero Kristjani kot -e najdete sestre-redovnice, ki '*>. mil ione dinarjev. V preteklem šolskem letu 1021-25 imam okreg '(M) šol-; skih ur. Vložil sem prošnjo za nagrado. Bila bi moja edina T Za dobro pohištvo LED! LED! led! Ne vidimo K sosedov, ki skrbe za bolnike> skrbe za z puščene otroke! Glejte, vse te :: bil° vedno isto. omaho- J J^Vd"! ™Udi Vati ali celo odpadati. čr, da meso nf ladlši. m!«-fco nc skisa. , bližniega ne pozdravljajo? Če za- mo ljubiti svojega wm.ujcgfl, - - - I pusccuc uuune . Viiejie, v^e it; r^u; ^ i- . ■ i T J ir\A m Lr - - -o done teea ali onesra kaka ne-;- i ^ , .... . Obiskovali so njihova verska 1 . , , toda kdo pa je nas bližnji? mnt- au **** ne |luna^e v Vsih stoletjih je vzro- ^ , - Oitcaške slovci.ske gospodinje ku-' V tem oziru je učenik posta- sreča- "imajo li pogosto njego- di, krasni z ]ed nebcškega Qd- svf^lscfl ianano|fe)r poslusali jpuj>jo lod od sIovenskcpa ledar;a. Ka.| " __... .„• j-o.. J 1 (njihove govore m predavanja, tera ga od slovet!skc«a Ictlarja še ue .prebirali judovske spise kot ju-'kur>l,; " nai to *tr>ri: Poklič,-tc na te'.e-1 „ - o J 1 — i ,• dovskega zgodovinarja Jožefa Pravim: Sad krscanske liu^.1 ... . , Ali se ne bi našel morda med be7n- ne pa kake filailtropije ah njihovega modroslovnega nami človek, ki bi se za svojega ali humanitete, altruisma ali PIsatelJa Flla- Postlh ^ na nji-Judje so bili jako sebični, oz- trpečega sobrata ne zmenil, in -bratstva». . . Filantropisti znajo pod krinko humanitete prirejati plese, zabave, koncerte vy stavil Kristusu prav odloč- vi z'^nci veselja nad tem? Nejrešenika> tu vidite sad kl^čan. no vprašanje. In Gospod mu je sllšimo h v takih slučajih pogo-!ske ijubeznij odgovoril v krasni priliki b u. sto opazke : "Prav se mu godii smiljenem Samarijanu. kosrčni glede stališča, kdo je Pustil tako rekoč ležati ob njihov bližnji. Nekateri so raz- ces^ • umeli pod to besedo edinole j Prijatelji, ljuVjimo vsakega |v korist ubogim trpinom, in to svojo družino in služabništvo, človeka brez izjeme! V tem j je edino, v čemur obstoja nji-drugi so razširjali ta pojem na bodo potem vsi spoznali, da jhova ljubezen do človeka-trpi-s\ oje sorodnike, na soobčane, smo res učenci Jezusa Kristu-'na. . . fon: Canal 26S6 tn v prašajte za: JOE p A P E S h 1823 — V/est 22nd St. CHICAGO, ILL. hove postne dni. dočim so svoje lastne krščanske prezirali. Govorili SO, da jim je ljubši On pripHje led na dom. prodaja in Mojzes, kot pa Kristus. Od pa- razv.aža Prcm"- i:i p^-vaia tudi j,. , .. ,. pohištvo ob čiSu felitev. Rojakom se dali so celo duhovniki. Središče topt0 prit>oroca na rojake. Tujcev Judje niso smatrali za svoje bližnje. Posebno pa so izključevali Sama- Ijubezen Katoliška Cerkev pa stopa doli na ceste, v koče, v bolnišnice, v ječe, med gnoj in smrad tja, sa, če bomo imeli drug k drugemu. Sv. Janez Evangelist—ljubje-ritane. Judje so kratkomalo nec Gospodov, apostol ljubez-1 kjer leži ranjeni in vliva v nje-riroglasili, da so Samaritani iz- nj — pravi: "Ce bi pa kedo re-!?ove rane olje svoje ljubezni, ključeni od večnega veličanja. kel, da ljubi Boga, pa bi sovra- Bodimo hvaležni Kristusovi Take nazore o bližnjem je gn svojega brata, tak je lažnik. ! Cerkvi za to in učimo se od nje imel učenik postave, ko je v p ra- Kdor ne ljubi svojega brata, krščanske ljubezni! Simpatija, š;il Gospoda: "Kdo je moj bliž- katerega vidi, kako more lju- 1 antipatija, okolščina, da je re-nji?" in gospod mu je povedal biti Boga, katerega ne vidi?"ivež morda naš rojak, da je nato, kakor srn rekel, v krasni (l., IV., 20). [še vere, našega mišljenja ne priliki. Da rešimo svojo dušo, da si sme nikoli vplivati na naše sr-Nek človek je potoval iz Je- zasiguramo nebe.sa, ne zadoš-|ce pri izvrševanju del krščan-ruzalema v Jeriha, med potjo ča, da bi verovali in molili, pre- skega usmiljenja! Pred očmi pa je padel med razbojnike, ki jemali zakramente, da bi bili,imejmo vedno in edinole Kri-so ga oropali, na pol pobili in člani raznih cerkvenih bratovš-jstusOvo zapoved: "Ljubi svoje- ga pustili ležati na cesti. Kma- čin. Ne, je potrebno in sicer lu nato je prišel po iste j poti nujno potrebno, da ljubimo duhoven, videl ga je, pa šel na- svojega bližnjega. To zapoved, prej. Cez nekoliko časa je pri- prijatelji, imejte vedno pred oč-1 levit, tudi on ga je videl, pa mi, in jo spolnjujte! Pomislite pa tudi, daravno! ga bližnjega kakor samega sebe !" Amen. -o- Širite am. slovenca. se za ranjenca ni brigal. . Ko-nečno je prišel nek^Samaritan, usmilil se ubožca^ obvezal mu rane, ga posadil na svoje živin-če, peljaL gcuv gostilno, plačal vse za njega, da bi za ranjen- SLOVEČI UMETNIŠKI Nemeceft 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE KET SVOJ POKLIC VRŠI 2E 3G-LETNO IZKUŠNJO! SLI- ta krasna prilika današnjega evangelja zrodila stotine in stotine svetnikov in krščanskih Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vcncc za poRrcb^, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dela izvršujem točno- Po naročilu dostav Ijam na dom. Cene zmerne. 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. NAROČNIKOM Y GLEYELANMJ! Če želite obnoviti naročnino ali spremeniti naslov za naš list Amerikanski Slovenec, lahko to storite pri našem zastopniku, FRANK KURNIKU 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Ravno tako se obrnite do njega v vseh drugih zadevali, tika-jočih se našega podjetja: glede oglašov, tiskovin itd. Mr. Kurnik je.tudi zastopnik za list Ave Maria in St. Francis Magazine. Zakaj hodite na vse strnW;. da si zadobite zdravje, ko vam lahko takoj tukaj v vašem mestu pomajramo? Zakaj ne vprašate za svet o čudovitem sistemu, ki vrača ZDRAVJE - MOC in ŽIVAHNOST Zapomnite si. da CHIROPRACTIC vam povrne zdravje, tudi. če drugi zdravniki niso mogli. To smo že dokazali stoterim bolnikom in tudi vam lahko dokažetno. Vprašajte se. pišite ali pokličite tclefo-nično. — Nasveti brezplačno. Phone: 463 Dr. O. C. Lorentzen Miners National Bank Bldg. Eveleth, Minn. SEVEDA FOREST CITČANI })-r:.r- Vedo, da se bol jšo vsakovrstno leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšneg&koli poslopja, kakor tudi najboljšo raznotero pohištvo po najnižjih cenah (k znanem trgovcu 1 fepfel^^ I r'^^Mj^ i L.Č ' * @ .^T—'"- . ■ ' " —TTffc «r*\ , ^ i "i & iRii ' v ySBtn pn I BENJ. EIGHHOLZER | Trgovec z vsakovrstno železnino @ © 527 — Main Street. Forest City, Pa. • (T.) @ - * L i..! : b ■ ... , ,. . •• . ' ............... - ....... ^ _ i ^ J Zakaj trpi te? ^ ? || Ij © I kup: naj- JJ že - \\ 9 s U er i i no 0 City, Pa. ^ (T-> 1 m SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. 3ZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. / r v f s s f V A Iji 1907 BLUE island avenue, chicago, ILL. Ta . '•V |W. If. KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. iosepli Zupančič PRODAJALEC HlS IN ZEML.UŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Phone CANAL 7130 Chicago, IH. ■S fvV. ;J . 1 "" —-- .-------:........ , g JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGL Jt-'v? * Na razpolapro noc in dan. — Najboljši avtomobUi p»-Krebe. krste in rea!*ovartja. — Cene zmerne. 1314 — So. Throop Street, Chicago. B g| Phones; CANAL 5903 in 5666. M ■BHHm AMERIKANSKI SLOVENEC Gladiatorji Zgodovinski roman is leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville* Prevedel Paulus. S Damasip, dobro rejen, okoren človek, je prvi izpregovoril. Pozorno je gledal Oarsesa, drobnega, gibčnega Egipčana umazano zagorelega lica, ki je bil uglobljen v mučne o-brede dolgotrajne toalete in si je drgnil in mazat in gladil svoje temne kodre z mazilom narejenim iz slanine in duhtečega olja, in si končno skrbno in oprezno počmil s sajami svoje obrvi, da bi si podaljšal očesno črto in dal svojemu pogledu tisti trudni mehki izraz, ki je tako zelo priljubljen pri jutrovcih obojega spola. Damasip je že bil nepotrpežljiv, nevoljno je dejal: "Seveda! — Vedno ista stara pesem! Meni delo in skrb in, pri Herkulu, ne malo nevarnosti, sedajle v mraku, ko mrgoli po ulicah vse polno vojakov, nevoljnih in slabo plačanih —! Tebi pa hvaležnost in plačilo in nobenega drugega dela, ko da zineš par je-cavih besed in se pačiš, kot da bi bil stara babica. Ni težek ta posel, zares ne!'' je pri-dejal, pol zbadljivo, pol dobrovoljno. Oarse^ je slonel nad koščekom zdrobljenega ogledala, popravil z neizmerno skrblji-vostjo zadnjikrat svoje obrvi in odgovoril: "Vsakemu svoj posel, po njegovih zmožnostih !"Leseni kij naj zabije ostri klin, fino bistroumnost Oarsesovo naj podpre Damasipo-va sirova sile — !'* "— in njegov rimski meč," je nadaljeval Damasip, ki se je rad bahal s svojim pogumom, "naj vseka pot za Egipčanov o iglo —. Končno, igla bo v pravih rokah!—Oarses, kakor živa podoba stare babnice, ti rečem!" In v resnici, Oarses se je dobro naše m i h Svoje temne, z oljem namazane lase si je skromno ovil krog glave, širok pas je držal* ,črez prsi gubasto žensko obleko, ki je bila pritrjena na ramenih z ličnimi zaponkami in je v dolgih, valovitih Črtah padala k njegovim nogam, kjer je bila okrašena s širokim, umetno vezanim robom. Črez to obleko si je vrgel široko ogrinjalo temne barve, prepleteno z zlatimi nitmi. Z njim si je zagrnil celo telo in tudi lice. i In Oarses ni bil malo ponosen na svojo u-metnost in ko se je gizdavo obračal po sobi, bi tudi bistrejše oko ko Damasipovo ne bilo spoznalo v tej osebi hudobnega Oarsesa. "Da, ženska, dobri pijatelj," je odgovoril Oarses, stopicajoč po sobi gorindol, "ampak ne tako čisto grda, kakor ti misliš, in prepričal se boš o tem', ko stopiva na ulico! — U-pam, dragi moj prijatelj in Damasip," je zlobno pridjal, "da boš branil svojo lepo spremljevalko pred napadi in žalitvami!" Damasip je bil strahopetnež in dobro je to vedel. Zato je bahavo odgovoril: "Naj le pridejo, naj le kar pridejo! — Dvanajst hkrati, ako hočejo! — Kaj! — Dober meč in čelada mi zadostujeta, in če me postaviš za mečevo dolžino pred pol manipel-na gladiatorjev! Naš patron dobro ve, kaj je možatost, in nehče bolj ne ko on! Čemu neki je izbral ravno Damasipa za to nevarno podjetje — ? Ce ne za to, ker je prepričan, da je moja roka železo in moje srce hrast." "In tvoja glava bron!'' je pridjal Egipčan z zlobnim nasmehom in zbadljivim glasom. "— in moja glava bron!" je ponavljal Damasip, ki očividno ni razumel zbadanje. "Ne, prijatelj, plašno srce in slabotna roka in žensko obnašanje gotovo ni sramotno, recimo za moža, ki je rojen ob toplih obalah Nila, —. ampak mi, mi, ki pijemo tule iz Tibera — presneto godlasta tale pijača! —, mi smo Ro-mulove krvi, rod volkulje in iz potomstva bojnega boga*, in nikdar nismo srečnejši, ko * Po stari pravljici je volkulja dojila Ro- mulo in Rema, sinova Martova, bojnega boga Rom-ulus je pozidal Rim. j HH ZA DRUŠTVA 1 S -- h cerkvena, podporna ter razne slav- S nos ti. k i Ky Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, m BN^rU^NpyM regalije znake itd. Pečati, Stampilje in druge potrebiči- §5 © N1*!^?*,] no naročite pri I HŠ AMERIKANSKI SLOVENEC 1 ® MBnfBl 1849 WEST 22ud STREET <§ g^^H CHICAGO, ILL. § , ~ ~ ~ J mk tail ______ . - k i kadar naše noge stojijo v grmečem boju, kadar naša srca plamtijo ob žvenketu mečev in ščitov in kadar zvenijo naša ušesa od krika zmagoslavja —. Pa čuj, kaj je to —?" Lica so mu strahoma prebledela in hlastno si je spet opasal meč, ki ga je pripasoval med svojim bahavim govorom —. Grozeč, divji krik je zadonel preko bližnjih streh, dvigal se je in padal, kakor se je zdelo, v poletu smrtnega boja in pomenjal, kakor ga je kdo razumel, enemu krvoločno zmago, drugemu pogin brez usmiljenja. Tudi Oarses je čul krik in prav nič ni bilo v tistem trenutku podobno ženski njegovo lice, režeče se v zlobni okrutnosti in hudobnem veselju. "Stari pretorianci!" je mirno dejal. "Ze cel teden sem čakal nanje. — Glej, pogumni vojščak, nocoj bo dela zate in za tvoj meč, in obilo plena in vina in ljufiezni in vsega česar si poželiš — in vse zastonj in brez vinarja izdatka !" "Ampak — ni varno, nositi orožja v takih trenutkih!" je hlastnil Damasip ter s prepa-dlim, plašnim licem in ves onemogel sedel na posteljo. "Razen tega," je pridjal s smešno dostojanstvenostjo, "se pošten Rimljan ne sme vmešavati v meščansko vojsko!" Oarses je za trenutek premišljal in prav nič ga ni motil krik, ki je iznova strahotno zadonel na ulicah, da se je ubogi Damasip tresel nd vseh udih. Nato pa si je pogladil čelo ter pomirljivo in prepričevalno govoril svojemu sodrugu: "Ali ne uvidiš, dragi prijatelj, kako je ravno nocojšnji nemirni večer kakor nalašč za najino podjetje? Ce bi bilo mesto mirno, bi vzbudili pozornost, in peščica le pol tako pogumnih meščanov, kakor si ti, naj pride slučajno mimo — pa nam vse skazi! Toda no-co bo varno hoditi po mestu, meščanov ne bo na ulici in hrupnim pretoriancem se bomo iz-lahka izognili! —, Vrhu tega, eno nasilje med stoterimi, ki se bodo zgodila to noč, bo izginilo in nihče ne bo govoril o njem. Tiste tri, štiri sužnje, ki jih boš imel seboj, bodo imeli za četo te ali one bojujoče se stranke, in tako bo tudi častiti značaj našega patrona ostal neodmadeževan. In če bo v tem dirin-daju, kakršnega bomo doživeli nocoj, kriknila ženska — nihče se ne bo zmenil zanjo, če bi si tudi dušo izkričala iz telesa! Le opaši si zopet svoj meč, pogumni junak, pa pojdiva lepo tiho doli na ulico !'» "Ampak — kaj pa bo, če stari pretorianci zmagajo V* je ugovarjal njegov drug in ni kazal mnogo veselja za celo stvar. _ "Kai se bo zgodilo s Cezarjem — ? In če pade ce-zar, pade tudi tribun, in kedo naju bo brez škode izvlekel iz zagate_?" "O ti počasni debeloglavec !" ga je smešil Egipčan. "Močen in pugumen v boju kakor lev, — pri prosvetu pa boječ, kakor ovca ! 41i tako malo poznaš tribuna in misliš, da se bo postavil na stran tistih, ki bodo podlegli? Ce je boj na ulicah in upor in če v mestu vre in kipi kakor v mesenem loncu, da najsočnejši kosci vzkipevajo na površje — ali misliš, da ne kun Placid pod takim loncem! Povem ti karkoli se zgodi s Cezarjem nocoj, jutri bo tribun najpriljubljenejši človek v mestu in mogočnejši ko kedaj, in jaz vsaj bi mu ne hotel biti nepokoren!" Oarsesove besede niso ostale brez vpliva, Damasip je, četudi zelo proti svoji volji, priznal da si je izmed dveh nevarnosti najbolje izvoliti manjšo. Iznova si je opasal meč, si nadel bojevit o-braz, kolikor mu je to dovoljevalo njegovo strahopetno srce, in je odšel s svojim v žensko preoblečenim tovarišem na ulico, poln dvomov in strahov, kako se bo posrečilo njuno zlobno podjetje. —- CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete po*rebnika se spomnite redno m prvi slovenski pogrrebni zavod grdina in sinovi 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. LOP STRITAR •e priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohištvi ob Sašu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21 »t Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. NAZNANILO IN CILO. PRIPORO- Vsem cenjeni naročnikom in vsem rojakom po državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leon Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Amerikanski Slovenec in list Ave Maria ter nabirati za imenovana lista oglase in vse, kar je v zvezf s temi podjetji. Rojake po Iron Range uljud no prosimo, da gredo Mr. Mladiču na roko pri razširanju katoliškega tiska. Pomagajte mu pridobivati nove naročnike za Amerikanskega Slovenca, da dobimo ameriški Slovenci čim-preje katoliški dnevnik. Vsem ga prav toplo priporočamo. Uprava Amer. Slovenca. JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila WahčičeTe Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in frosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolce lase za-kar se r. "VVahčiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte. bule. turove, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC PISANO POLJE i-% -J. M TnmV. ___^ J. M. Trunk« (mM Peter Slabe iz West Allis, Wise., poživlja žarkometa, naj me upraša, kdaj je Bog vodo ustvaril. Zarkometu in Mr. Slabetu odgovorim, da tedaj, ko je gotovim ljudem zmanjkalo v glavi možgan. Nastala bi bila strašna praznina in v takih glavah bi bilo votlo pelo, zato je pa prišla voda na vrsto, da je vsaj nekaj v črepinji. Nemec ima za take ljudi poseben izraz in se glasi "Wassers- chaedel". Ali imate dosti? * * * Dogodki mene prav nič ne bolijo, kakor meni žarkome-tar. Cemu tudi? Meni ne morejo škodovati, naj jih je še toliko in vsi prav resnični. Škodo bodo imeli le tisti, ki se po njih dajo omajati zaupanje do duhovnikov, in tisti, ki s takimi dogodki hočejo to zaupanje omajati toraj žarkome-tarji e tutti quanti. Tajil nisem nobenega dogodka, ker nimam protidokaza, pač pa sem izrazil dvom, da bi bili vsi resnični in spisani od raznih upošilja-teljev. Ta dvom mi je ostal. Morda pa o tem še nekaj pišem. * * • '■•"■'...................................................... mem letu prenehali misliti.'' Ko se Ribenčana nekoč zbada-li, da v Ribnci ljudje šele s štl-ridestem letom začnejo misliti, se je odrezal, da Ribenčanja vsaj tadaj začnejo misliti, drugi pa — nikoli. Bo štimalo, Mr. Molek. Mi "potegnjene!" smo nehali misliti s sedmim letom, Vi pa bržkone nikoli niste začeli. Sfe # * Jan Hus. Žarko Amšek zlo-jmi v Glasu Sv. malo kopje za Jana Husa. Kakor Luther za i iNemce, Trubar in Dalmatin za sleci in naprednjaki ne morejo prehvaliti protestantov, da so se osvobodili od rimskega duševnega jarma. Ce pa kaže, jih zopet nam naprtujejo, kakor dela Glas Sv. s protestantskim pridigarjem W. W. Culpom. To je svobodomiselna dpsled- nost, ki je pa nikjer ni. * * # _ , . . Slovence, ima tudi Jan ITus za zopet jelngersoll v okvirju. čehe nekaj zaslug> Ne pišem Glas Sv. mi zameii, ker ga ne q t(?m Cerftev mora dobiti br_ poznam Ga prav rad vam pre- to bo pač glavn0 Mr w pustim Zmeda nekaj zmede m gek "Cerkvene oblasti se na zmedi zmeda dalje Nika-1 danes i20vapjaj0fr da ga kor ne morem verovati, pra-;,TT v . ~ , __, , „ . „, , . ' . (Hus) ni sežgala cerkev, mar- vi, ' da se nahaja v vesoljstvu Sveto leto da našim napred-njakom vseh barv mnogo opraviti. Kako se revčki potijo in mažejo po časopisih, da bi za- ■ , ■ . . ,, iveč posvetna oblast. . . Ta trdi- bitje, katero je ustvarilo clo- , , , ~ ,,____ , / ' , . , tev je pa tako zaltava, da ne vestvo dušo z namenom da jo rečemQ kurjozno nesramna> pahne v brezdno večne boleči- da gkoda „ Cerkey ge ^ ne. Takega bitja res ni in ni , ... , . , . ±. . , vene sme braniti, to je nesram- treba verovati vanj. Bog, oseb- nQ gtara m pa Mr ni Bog, ne ustvari prav nobene . , , ... . < revčki zašli v moj želodec, je njih lastna krivda. Meni ne delajo nobenih ^ežav, če se pa ne počutijo dobro, to naj pa sami stranpopen men. A piši špas mus j* bit. * * * Peter Zgaga sanja. Prvič Banja, da jaz "vedno poudar- mi znanstveno dokazana evolucija nedela prav nobenih preglavic. Vaša evolucija pa cvili na vseh koncih in krajih, in bote morali že sami z njo cvi-liti. * * * Sakramiš, zdaj je prišel v ok- vir — Zvonimir Bernot Zvoni- Jam svoje mučeništvo in nepre- mir je krasno ime, manj krasno je to, kar* je od njega v ok- Pred. Anton Grdina 1053 E. 62nd St. Podpreds. in pevovodja, Peter Sino-1 v 01 vršnik — 6218 St. Clair. ] zmaguje. Tajnica, Rose Horvat so cesarji cesarjev, gospodarji sveta itd. Cehi imajo prego-Pravda vitezi — resnica '' Strupeni Machar 6711 Edna Ave. |ga navidezno ne pozna, druga- Kolektorca: Mary Hrastar, jče bi se držal boIJ Zgodovinske 5901 Prosser Ave.; resnice. Zato niti on niti naši Seja se vrši vsaki prvi četrtek vjslovenski lakaji peklenskih mesecu v pevski sobi stare šole St.; vrat ne bodo doživeli, da bi ba-Vlda- zilika sv. Petra postala kdaj — ————— plesna dvorana. Machar pravi, DRUŠTVO SV. VIDA da je znani napis: "Tu es Pe-trus. . velika pomota. Ni bil ni; samo nekaj mu še manjka, namreč : "In peklenska vrata je ne bodo premagala." Garajte, garači. ganska duša slavi triumf. pape- virju Vedno -sta Kakor z. so hoteh samo pokazati, da Washburn, Ingensoll. pisači v Glasu Sv. sploh, si naredi tudi Bernot o Mojzesu in bibliji svoje lastne pojme, seve popolnoma napačne, in potem- udriha in sklepa, da se kar kadi. Desetkrat povej, da je zemlja tudi po bibliji lahko stara na miljone let, da ni nobena znanstvena knjiga, da je Mojzes pi- štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1925. Predsednik Anton Strniša 101 E. 72 Place. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E. 64 St. Podpreds. Jos. Zulič. Zapisnikar, Jos. Zakrajsek ml. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider-vol. John Zupan.. Zastavonoša, J. Modic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd- Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1- do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, t i slučaju bolezni, bolnik naj se naznani „pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jedno-tinih pravilah stran 102 do 109. stano pišem o stradanju in preganjanju. . . "Kjer sem: se delal samega mučenika ? Kje? Ako omenjam, kar sem doživel, naj svet sodi . Drugič sanja, da "se je to godilo za čase največje napetosti med Jugoslavije in nemško Avstrijo." Se sanje je zaspal. Pod nadzorstvom sem bil že početkom vojske, zaprli so me marca 1. 1916, potem konfinirali istega leta. To so res napete sanje o Jugosla- sal tako, kakor so ga takrat I katere tedaj še ni bilo nik-razumeli,. . . vse je bob v ste- Jer- Tudi pozneje je bilo ne-no, nak, to nam ne gre v naš kaj, ako najde beg pred raz- Glej ga, svetnika. Ugibal sem, čemu me Peter Zgaga i-menuje svinjarja. Pred takimi svetniki se človek lahko pregrešiš, ne da bi vedel kdaj. Zdaj je prišel s svinjarijo na dan. Povedal sem neko smeš nico o "sfiksanem" Judu. Ah kaj. . . mislim, da je bilo svetemu Petrčku bolj za Juda, kakor za klatenje. Pač čudno bi bilo, da bi se slovenski njujor-ški židje ne potegnili za kakega Juda, dasi je samo v smeš-nici. Gliha vkup štriha. Nad nedolžno smešnico se zgraža oni Peter Zgaga, ki kakor tolovaj napade vsakega človeka, če ga le krivo pogleda. Stare judovske manire. A A Kakor pač kaže. Svobodomi- koš, zato sme biti zemlja stara le nekaj let, da moremo s premogom dokazati?, da Mojzes laže. Kaj ko bi se gg. svobodo-misleci tudi pri mišljenju spomnili malo na tako hvalisano evolucijo ? Napravili si napačne pojme in potem izvajati iz takih napak posledice, to je še daleč za — srednjim1 vekom. * * * Proprioplithecus. . . . gosh, skoro bi se bil -zlomil jezik. Po H. F. Osbomii in Moleku je to naš "dedej." Opica je prišla popolnoma ob ves kredit in Mr. Molek hudo protestira, da bi bil on kdaj pretvarjal ljudi v opice. Zdaj opravlja ta posel kutarski list, A. Domovina in glasilo K. S. K. J., na mene je čisto pozabil. Pravi, da so ali da smo slabši od opic in "primerjati jih z opicami bi bilo žalenje opic." Opična čast je toraj rešena. divjanimi folsberovci, ropanje, pretanje, končno odslovljenje iz vsake službe pri pokrovitelju nemških duhovnikov v Jugoslaviji, pa Peter Zgagu, kako milost. Nemški duhovniki v Jugoslaviji, če so kaj pretrpeli, zaslužijo usmiljenje, Petru Zgagu so pri srcu, slovenski duhovnik? na Koroškem pa zaslužijo — brco, saj so samo slovenski. Da bi bil jaz rezal na dva kraja in se urezal. . . no. . . take neznačajne švigaš va garij e bi se bil moral priučiti pri Gla--su Naroda v New Yorku. Imenitno. Najprej bi je bil jaz držal z Avstrijo, zato so me zašili v špehkamro. Potem bi bi bil jaz držal z Jugoslavijo in se z njo urezal. Urezal se je samo sanjavi ali pa. . . Peter Zgaga. -o- ■B M Ka** današnji otroci potrebu- To je potegnjenci," pravi jejo ni le karanje, marveč do-Mr. Molek dalje, "ki so y sed-'brih vzgledov.