9
Leto XXII., št. 273
Ljubljana, pttek 21. novembra l94i»XX
Cena cent. 70
UpravnlStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 81-22. 31-28, 31-24
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr Italije tn inozemstva Ima
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
Izhaja vsak dan rasen Naročnina »nafta mesečno I* IX— sa Inozemstvo pa L 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica ftter. t, telefon 31-22. 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSION AR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera:
Unione P. bblirita Italiana S. A« Milano
Csrri armiti nemici dlsftrutti in Marmar ca
Cen decisa emutremanovra la divlsione corazzata „Ar Iste14 ha fespinto le Sorze enoto-eorazzate nemiche — Obiettivi aercnavali di Malta nuovamente bembardati
D Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data 20 novembre 1941/XX. il seguante bollettino di guerra n. 536:
Nelle notti sul 19 e sul 20 nostri reparta aerei hanno bomhardato obiettivi aerona-va!i dell'Isola di Malta.
Questa notte apparecchi inglesi hanno lanciato bombe senza gravi conseguenze snlle citta di Brindisi e Napoli e nei din-torni di Messina.
A Brindisi č stato abbattuto un apparecchi o.
A Napoli 3 feriti di eni uno grave, a
Brindisi un morto e tre feriti.
Nell'Africa Orientale su taluni fronti dJ Gondar sono stati frustrati nuovi tentativi nemici di forzare le nostre difese.
In Marmarica le forze moto-eorazzate nemiche hanno all'alba di ieri attaccato le antistanti forze motocorazzate Italiane. La divlsione corazzata »Ariete« operando con una decisa contromanovra aveva alla fine della glornata circondato e distrutio parte dei carri armati nemici mentre altri hanno ripiegato. La battaglia continua su un fronte di 150 kilometri.
tinki un čeni v Marmariški puščavi
Odločen protlsunek oklopne divizije Ariete" je zavrnil sovražne motorizirane oklopne sile — Novo bombardiranje letalskih in pomorskih ciljev na Malti
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 20. novembra naslednje vojno poročilo štev. 536:
V	nočeh na 19. In 20. t. m. so naši letalski oddelki bombardirali letalsko-pomo'"-ske cilje na otoku Malti.
Snoči so angleška letala metala bombe brez večjih posledic na mesti Brindisi in Neapelj ter na okolico Mesine. V Brindi-sijn je bilo sestreljeno eno letalo.
V	Neaplju so bile tri osebe ranjene, m«nl njimi ena hudo, v Brindisiju je bila ena ubita in tri ranjene.
V	vzhodni Afriki so biK na nekaterih bojiščih pri Gondarjn prekrižani novi sovražni poskusi, da bi prodrli preko naše obrambe.
V	Marmariški puščavi so motorizirane oklopne sovražne sile včeraj zjutraj napadle prednje italijanske motorizirane oklop-
ne sile. Oklopna divizija »Ariete«, ki je izvršila odločen protisunek, je ob koncu dneva obkrožila in uničila del sovražnih tankov, medtem ko so se drugi umaknili. Bitka se nadaljuje na bojišču, širokem 150 km.
General Pričalo pri Duceju
Rim, 20. nov. u. Včeraj je Duce sprejel v poslovilni avdienci letalskega armijske-ga generala Pricola, ki je pred kratkim zapustil mesto šefa generalnega štaba in državnega podtajnika v letalskem ministi-stvu, ker je bil določen za drugo nalogo. Duce se je zahvalil generalu Pricolu za njegovo delo v zadnjih dveh letih, ki je pomenilo ojačenje italijanskih letalskih sil, ki so na več bojiščih dosegle sijajne zmage.
Odpor preti Rooseveltovi vojni politiki
Rim, 20. nov. s. Doznava se, da so angleški listi z odkritim nerazpoloženjem zabeležili izid glasovanja o spremembi ameriškega nevtralnostnega zakona. V svojih poročilih iz Washingtona in New Yorka prav nič ne prikrivajo, da je predsednik Roosevelt dosegel zelo dvomljivo zmago, pri čemer odkrivajo svojo zaskrbljenost za nadaljnji razvoj krize na delovnem področju. List »Times« piše da je največja težava vlade, njen poskus, da bi si zagotovila dejansko sodelovanje delavskih slojev. Pomanjkanje bega sodelovanja dokazuje, da Američani še vedno niso prepričani, da so zares ogroženi. »Daily Telegraph« pripominja, da preseneča odpor državljanov lz vseh slojev, da bi žrtvovali svojo kr, preden bi ne bili res v nevarnosti. Navzlic svojim odličnim sposobnostim je predsednik tolike nesrečen, da zbuja njegov postopek sovraštvo. »Manchester Guardian« pa je mnenja, da je treba spričo tolikšne notranje razcepljenosti kongresa pričakova ti, da bo odpor javnosti proti novim ukrepom še večji.
Zahteve ameriških delavskih organizacij
Madrid, 20. nov. d. Kakor poročajo iz New Torka, je imel vodja centrale ameriških delavskih strokovnih organizacij Phi-Hp Murray na včerajšnjem kongresu v Detroitu govoril o ameriškem stavkovnem gibanju. Izjavil je, da se strokovne organizacije ne bodo pustile od nobene sile ovirati v stremljenju za svojim ciljem, v organiziranju vseh ameriških delavcev, ki še niso člani strokovnih organizacij. Kot na-
logo centrale vseh organizacij za 1. 1942 je Murray napovedal ustanavljanje serokov-nih organizacij v južnih državah ameriške unije.
New Vork, 20. nov. s. Konferenca, ki io je sklical Roosevelt v Beli hiši za rešitev spora, zaradi katerega so železničarji zagrozili s stavko na dan 7. decembra, se je končala brez rezultatov.
Evakuacija Angležev iz vzhodne Kitajske
Sanghaj, 20. nov. d. Na poziv britanskih oblastvi v posameznih mestih vzhodne Kitajske, nai angleški državljani Izkoristijo poslednjo priliko za izselitev iz vzhodne Kitajske, se je doslej vpisalo 1175 žen in otrok v evakuacijske sezname. Kakor javljajo s pristojnega mesta v šanghaju, britanske oblasti doslej še niso objavile točnega roka niti načina evakuacije.
Izseljevanje Japoncev lz Vzhodne Indije
Sanghaj, 20. nov. d. Japonski generalni konzul v Bata vi ji je pozval japonske naseljence v Nizozemski Vzhodni Indiji, naj se vrnejo v domovino s parnikom »Fuzi Maru«, ki bo odplul iz Vzhodne Indije ob koncu novembra Poziv japonskega generalne ga konzula pravi, da bo to poslednja prilika za evakuacijo japonskih državljanov iz Nizozemske Vzhodne Indije. Večina malih trgovcev v Bataviji je že pričela zapirati svoje obrate. Le manjše število japonskih trgovcev namerava še nekaj časa ostati na svojih mestih ter počakati razvoja dogodkov.
Mehiški gospodarski
sporazum z Washlngtonom
Mexico, 20. nov. d. V vVashingtonu je bil včeraj, na predvečer 31. obletnice mehiške revolucije, podpisan že dolgo pričakovani mehiško-ameriški dogovor, ki vsestransko ureja odnose med obema državama. V tem dogovoru se je iz mero-dajnih krogov v mehiški prestolnici zvedelo, da vsebuje med drugim tudi novo kompromisno pogodbo o odškodninah za razlaščene ameriške posestnike. Pogodba določa, da bo mehiška država v ta namen plačah vsega skupaj 40 milijonov dolarjev Smatra se. da so bili trije milijoni dolarjev od te vsote že odplačani, nadaljnji trije milijoni zapadejo v plačilo na dan izmenjave raHfikacijskih listin, ostalih 34 milijonov dolarjev pa bo Mehika odplačala v letnih obroRih po 2 in pol milijona dolarjev.
Določena je izmenjava posebnih not glede ureditve tako zvanega petrolej skega spora, ki se bo uredil šele naknadno, upoštevajoč le olajšanje postopka za končno ureditev in se spor ne bo reševal na osnovi pravdoreka kakega posebnega razsodišča.
Nadalje vsebuje mehiško-ameriški dogovor več posebnih finančnih pogodb, med nj«mi o stabiliziranju tečaja dolarja napram mehiškemu pesosu Za stabilizacijo bodo ustvarjeni posebnj ameriški stabilizacijski fondi v višini do 40 milijonov dolarjev. Sporazum vsebuje nadalje pogodbo o ameriških nakupih mehiškega srebra,
ki lahko znašajo do 6 milijonov unč na mesec. Ameriška banka za izvoz in uvoz bo dala Mehiki kredite v višini 30 milijonov dolarjev za zboljšanje mehiških prometnih zvez.
Končno vsebuje sporazum poseben dogovor o sklenitvi bodoče trgovinske pogodbe na osnovi popolnoma enakih vzajemnih ugodnosti.
švedske izgube na morju
Stockholm, 20. nov. d. Danes je bila objavljena švedska statistika o izgubah na morju, ki jih je Švedska utrpela od pri-četka vojne pa do 15. novembra letošnjega leta. Iz švedskih uradnih podatkov je razvidno, da je švedska mornarica v tem času zaradi vojnih akcij izgubila 107 ladij s skupno 281.597 tonami. Pri tem je izgubilo življenje 779 ljudi. 24 izmed izgubljenih švedskih ladij s skupaj 43.774 tonami je bilo zaplenjenih od tujih držav.
Smrt nemškega fizika in izumitelja Nernsta
Berlin, 20. nov. d. Včeraj je v starosti 77 let umri slavni nemški fizik in kemik, ime-jitelj Nobelove nagrade za leto' 1920 Waflter Nernst. Pokojnik je bil izumitelj tako imenovane Nernsitove žarnice, kj je bila prva praktična in cenena električna luč zaslovelo pa je njegovo ime tudj s formulacijo novega termičnega zakona Wailter Nemst je bi'l ustanovitelj fizikalnega in elektrotehničnega instituta v Gottingenu.
iNSEHiBAJTE V »JUTRU"!
NAPADI NA VZHODU SE NADALJUJEJO
Bombardiranje sovjetskih letališč ob črnem morju in Donu — Uničevanje železniških zvez — Letalski napadi na Moskvo — Osem sovjetskih transportnih letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Napadalne qper*»cije se na vzhodni fronti iispešno nadaljujejo.	!'
Letalsko orožje je bombardiralo sovjetska letalska oporišča ob severnovzhodni obali črnega morja in na področju srednjega Dona Oddelki bojnih letal so napadli železniške transporte ter železniške zveze v srednjem odseku fronte in vzhodno od Volhova. Močne sile bojnih letal so bombardirale podnevi z rušilnimi in zažigalnl-mi bombami Moskvo. Pri Petrogradu sta sestrelili dve jati lovskih letal v drznem napadu osem sovražnih letal v večjem oddelku transportnih letal.
V boju proti Angliji .je bil pri Faroer-skih otokih z bombo poškodovan trgovski parnik srednje velikosti. Nadaljnji letalski
napadi so bili usmerjeni proti vojaškim napravam ob angleški južnovzhodni obali. Nadalievalo se je miniranje angleških luk iz zraka.
Ob flanderski obali so stražni čolni ▼ spremljevalni službi uspešno dobili napad angleških brzih čolnov brez lastnih izgub. Eden izmed sovražnih brzih čolnov ie hi! zažgan in se more računati z njegovo Izgubo.
V severni Afriki so južno in južnozapad-no od Sidi Omarja pripravljene angleške sile, ki so bile spoznane že pred dnevi, nreSle 18. novembra v napad v smeri proti Tobruku. S takojšnjimi protinapadi nemških in italijanskih oddelkov so bile za-padno od Sidi Omarja v bo.i poslane močno angleške sile odbite s hudimi izgubami. Uničeni so bili mnogoštevilni sovražni oklopni vozovi.
Strateški pomen osvojitve Kerča
Priprave za prodiranje proti Kavkazu
Trst. 20. nov. u. O novem pofložaju na vzhodnem bojišču razpravlja v današnjem »Piccolu« general Aldo Cabiati. ki piše med drugim:
Po zavzetju Kerča se je obrambna sposobnost spodnjega toka Donca in Dona od-čutno zmanjšala. Sovjetske čete. ki branijo ta odsek bojišča, se ne bodo mogle vzdržati, pomakniti se bodo morale proti vzhodu, najmanj do kolena Dona, preden se ta 1*eka usmeri proti jugozapadu. Druga posledica zavzetja Kerča pa je v možnosti nemškega prodora proti Kubanu, tej skrajni zapadni pokrajini t ost nan Kavkaza. Tu ne bodo nemške čete naletele na nobeno resno naravno oviro. Malo verjetno je, da b; moglo sovjetsko vrhovno poveljništvo še pravčasno zgraditi obrambno črto povprek med Črnim in Kaspiškim morjem. Pomen področja pod Kavkazom je velik predvsem zaradi petrolejskih vrelcev, ki so prav tu najbogatejši na vsem evropsko-aziie«kem prostoru. Od Krasnodara ob reki Kuban, približno 150 km od Kerča, se že začenjajo petrolejska -polja, ki jih je vedno več. čim boflj se bližamo Kaspiškemu morju. Glavna ležišča so v Majkopu. Armalliiri-ju ki Groznem, a najbogatejše središče je mesto Baku. V Ciskavkazi ji je sktrrmo 86 % vse ruske petrolejske proizvodnje, ki je na svetu takoj za ameriško.
Čeprav je sedaj bojno področje pokrito s snegom, se ofenzivna aktivnost nemških in zavezniških čet prav nič ne zmanjšuje. V severnem odseku so finske čete gospodar železnice i i Murmanska do severno od Oneškega jezera, a še vedno nadaljujejo siv oje sricer počasno, toda zanesljivo prodiranje proti Belemu morju in proti Mur-mansku. tej edini luki, ki pozimi ne zamrzne. Nasprotno pa bo luka ArhangeHsk kmadu zamrznila in bodo tako prenehale angleške in ameriške dobave ftusiji po železnici Vologda—Moskva. Teh dobav ne bo mogoče nadomestiti z drugimi, ker ni drugih prometnih zvez med arktičnim morjem in srcem Rusije.
V odsekih pri Petrogradu in Moskvi se operacije razvijajo po načrtu. Sovjetski protinapadi so stalno odbiti in obrambne naprave obeh mest neprestano pod ognjem nemškega topništva in letalstva. Z največjim zalletom pa se nadalljuje prodiranje zavezniških čet v Doneski kotlini, kjer so čete osi dospele do reke Sila vi jansk. ter navzlic odporu sovražnika nadaljujejo svoj pohod proti Vorošilovgradu. Delež italijanskega ekspedicijskega zbora pri teh operacijah je zelo važen, saj veže nemške snlle na svojem desnem kridu z madžarskimi na svojem levem krilu. Italijanski ekspedtoj-ski zbor se je po zavzetju Rikova in Gor-lovke pomaknil do črte Džebalčedo—Krasni luk. Po zavzetju Kerča je upravičena domneva, da se bo tu položaj čez noč spremenil v korist zaveznikov.
Na skrajnem jugu Krima se drži še Seva-stobolj. ki pa je popoflnoma obkoljen, saj so zavezniške čete zavzele tudi že gorovje Veliki Redan vzhodno od mesta. Na planoti Malakov. ki je nekoliko bolj na severu, se je bila zaključna borba za Sevastopolj že leta 1855. Tedaj je trajala pet mesecev. Po zavzetju teh višin se obramba mesta ne bo mogla več dolgo držati. Ko bo zavzet tudi Sevastopolj in bo ves krimski polotok zaseden se bo na Črnem morju in v južnem delu bojišča začela nova *aza operacij, katere pomena ni treba še pobe-bej poudarjati
Bojišče pri Moskvi
Berlin, 20 .nov. s. V listu »Volkischer Be-obachter« opisuje neki vojni dopisnik operacijsko^ področje pred Moskvo ter piše, da je področje vzhodno od Moskve še bolj monotono od onega, kj so ga doslej zasedle nemške čete. Gozdov je vedno manj in se polagoma izgubljajo, namesto drevja pa se opaža samo še grmovje, ki ga stiska mraz. Tundra je že pokrita s prvim snegom. Oko. ki pregleduje revno ravnino, niti ne loči zelo gostega omrežja prekopov in močvirij, ki na vse strani križajo ozemlje. Le z letalla si je mogoče ustvariti približno sliko nasprotij in razlik tega stepnega ozemllja. ki se nam je dosle; prikazovalo v zeflo enotni luči. To je sedaj novo področje. na katerem operirajo naše čete. ki se jim sovjetske z vsemi razpoložljivimi sredstvi v obupnem odporu upirajo, da bi rešile vsaj za neka; časa svoj prestiž. Sovjetsko poveljništvo je spravilo na moskovsko
bojišče vojne potrebščine in rezervne čete. ki" jih je v naglici zbralo iz vseh krajev prostrane države, od Daljnega vzhoda iz Sibirije in Mongolije, pa do Urada. S silovitostjo obupanca, ki ne vidi več :zhoda zase. poriHja sovjetska vrhovno poveljništvo nove množice ljudi v klavnico, toda ne smemo pozabiti, da so preko zgodovrnske-ga bojišča pri Borodinu. kjer je Napoleon vrgel v borbo večino svoje vojske. naše čete že zmagovito prešle Zimske neprilike bi utegni'!e nekoliko za vleč i uspeh operacij, vendaT pa se navzlic vsemu redno razvijajo in jih ne bodo mogle v nobenem smislhi kompromitirati.
Napad sovjetskih leta! na lastne postojanke
Berlin, 20. nov. s. Iz vojaških krogov se doznava. da so včeraj tri sovjetska letala v nekem odseku vzhodnega bciišča napadla lastne postojanke in jih silovito bombardirala. Značilno pri tem je. da v tem odseku že nekaj dni ni bilo bojev
pred padcem Odese
BukareSta. 20. nov. a. O z?dniih dneh sovjetskega odpora v Odesi se doznava io sedaj zrna men; te podrobnosti Medtem ko so bile sovjetske vojaške ob'asiti. ki so uvidele nespametno^ nadafinje borbe, naklonjene predaji, so boi'i«»\nški poglavarji, hujskanj od agentov GPU. hoteli za vsako ceno nadaljevati borbo im s tem trpljenje nesrečne«'1?? prebivalstva Na čd'u teh hui-skačev obrambe za vsako ceno je bila Židinja Haretz Boris, ki so jo zaradi niene div-jetvti in ii drugih razlogov m en oval i »za-nešenko Odese«. Ta ženska je H;'!a »tova-rišica« raznih boljševiških veličin ter je bila končno imenovana za komunistično konvisarko v mestu. Na nie ukaz ie tajna polici ia takoj izvršil! a čistko v vršita h n ž-jih funkcionarjev stranke, katerih vdanost boljševizmu se ni zde"a preveč zanesljiva, a tudi v rdeči vojski. Delovanje krvoločne Židinje ie nadetelo na popolno odobravanje osrednjih komunističnih cblasti. ki so r-a vse proteste iz Odese, naperjene proti njej. odgovorile s tem. da so jo imenovale za guvernerko mesita. in sicer z neomejenimi in absolutnimi pravicami. Čim se je take rešila slehernega nadzorstva, je dala ustreliti vojaškega poveljnika Odese, ki se ;e javno izrekel za predajo. Pred vsem pojl-kom in v navzočnosti vseh oficirjev mu ie guvemerka strgala oficirske znake in sama odredila sailve strelov nanj. Prav tako 'e dala postreliti 200 žensk, ki so prosilk, da bi smele odpeljati iz mesta svoje otroke. Tudi vsi moški, ki so se na guvernerko obrnili s posebno pismeno vlogo, naj bi spričo tragičnega položaja mesta odredila predajo, so bili ustreljeni, ona sama pa je izgubila življenje, ko je hotela zbežati. preoblečena v pehotnega oficirja. Ponoči se ji je posrečilo dospeti do nekega boljševiške-ga parnika, ko pa je ta odpflul iz luke. ga je zadela bomba nemškega bombnika in parnik se je potopil z vsemi ljudmi na krovu.
Aretaciie boljševikov na Estonskem
Stockholm, 20. nov. a Od švedskih poročevalcev se doznava, da so Rusi, ko so zapuščali Estonsko, pustili na estonskem ozemlju tajne organizacije, ki naj bi nadaljevale komunistično propagando in teroristično delovanje tudi po nemški" zasedbi Člani teh tajnih organizacij so bili aretirani. Med njimi so bili tudi visoki funkcionarji bivše estonske vlade, kakor tudi bivši sovjetski poslanik na Estonskem, nadalje vodja estonskih komunistov Saep ter več oficirjev rdeče vojske in sovjetskih komisarjev
Sovjeti znova zahtevajo angleško vojno napoved Finski, Rumuniji, Madžarski
VVashington, 20. nov. a Iz Londona poročajo. da je sovjetska vlada znova pozvala Anglijo, naj napove vojno Finski. Rumuniji in Madžarski, kakor jo je zahtevala že pred 7 tedni. Sovjetski poslanik Majski je bil dvakrat pri angleškem zunanjem ministru Edenu. Izvedelo se je, da sta obakrat govorila o teh vprašanjih.
Izkazalo pa se je, da je nekaj angleških političnih krogov proti angleškim napovedim vojne omenjenim državam, ker bi Angliji bolj škodile nego koristile.
Litvinov v Teheranu
Ankara, 20. nov. d. Novi sovjetski poslanik, ki ga je Moskva imenovala za Wa-shington, Maksim Litvinov, je v sredo skupaj s svojo soprogo z letalom dospel v Teheran, odkoder bi moral nadaljevati pot z letalom v Kairo, kjer pa je doživel zelo neprijetno presenečenje. Uradniki britanske letaiske družbe, ki vzdržuje promet s Teheranom, so mu sporočili, da zanj ni prostora v letalu, ki je danes odletelo proti Kairu. Ko je letalo brez Litvinova star-talo s teheranskega letaMšča, je sovjetski diplomat pograbil svojo prtljago ter se vrnil v svoj hotel
Stalinova zdravica Rooseveltu
Wash:ngton, 20. nov s. Listi opozarjajo na brzojavko neke ameriške agencije iz Manille, v kateri se govori podrobno o banketu, ki ga je pretekli mesec priredila sovjetska vlada angleško-ameriškemu odposlanstvu v Moskvi. Stalin je baje tedaj napil na zdravje Roosevelta s temile besedami: Bog pomagaj Rooseveltu v njegovi nalogi! Na banketu je bil navzoč med drugimi tudi predsednik sovjetske organizacije brezbožnikov.
Povečan dotok francoskih prostovoljcev
Vichy, 20. nov. d. Odkar je nedavno maršal Peta in v posebni poslanici čestital francoskim prostovoljcem k uspehom v borbi proti boljševizmu, se je dotok v francosko prostovoljsko legijo zelo povečal. Zlasti se priglašajo v prostovoljsko legijo prostovoljci iz nezasedenega dela Francije. Samo iz Marseille^a in Lvona je billo zadnje dni od-premiljenih več vlakov novih prostovoljcev v zbkrallno taborišče francoske prostovoljske legije v Mairseillesu.
K spremembam v angleškem generalnem štabu
Berlin, 20. nov. s. Odstavitev šefa angleškega generalnega štaba sira Johna Dilla je po mnenju berlinskih krogov senzacionalnega značaja Dejstvo je, da ni bil le John Dill prisiljen oditi pod pretvezo, da mora prepustiti svoje mesto mlajšim (njegov naslednik je samo za dve leti mlajši, temveč je moral zapustiti svoje mesto tudi njegov namestnik. Jasno je, da ta dvojna sprememba ni v nikaki zvezi s starostno mejo in si je tudi ni mogoče razložiti s spori ali nesoglasji Zdi se verjetnejše, da je vzrok Dillove odstavitve, kakor že v prejšnjem primeru Ironsidea in šefa ekspedicijskega zbora v Flandriji lorda Gorta, splošno nezadovoljstvo v javnosti, ki pa si ga je mogoče razložiti samo z dokazano nesposobnostjo angleške vojske, da bi proti Nemčiji navzlic njeni dosedanji zaposlenosti pokazala en sam uspeh.
Svečanost
na
Praga, 20. nov. d. V lepo okrašeni kapeli sv. Vaclava v katedrali sv. Vida na Hradčanih je bila včeraj simbolična svečanost, ki spominja na čase, ko je nemška država potrjevala češke kralje. V kapeli sv. Vaclava je državni predsednik češko-moravskega protektorata dr. Emil Hacha v tradicionalni ceremoniji izročil posle vo-dečemu državnemu protektorju generalu Heydrichu češko krono ln kraljevske in-signije. Pri tem je dr. Hacha takole nagovoril državnega protektorja:
Marca L 1939 sem vodji Adolfu Hitlerju izročil deželo Češko in Moravsko pod zaščito veliko nemške države. Vodja ju je vključil kot češko-moravski protektorat v sestavo nemške države. Kraljevske insignije, spravljene v kapeli sv. Vaclava v katedrali sv. Vida, značijo lojalnost Češke in Moravske napram Nemčiji. Marca 1.1939 je nemška država, ki je svoječasno potrjevala češke kralje, prevzela tudi zaščito teh insignij in s tem tudi pravico do ključev. Zaradi tega vam kot zastopniku vodje nemške države izročam štiri ključe do kronske zakladnice, ki so v moji posesti.
Državni protektor general Heydrich je v odgovoru izjavil, da sprejema ponudene mu ključe, izmed katerih vrača tri ključe v varstvo državnemu predsedniku. Končno je Heydrich izjavil: »Kakor predstavljajo kronske insignije lojalnost Češke in Moravske nasproti Nemčiji, tako vas vodja nemške države, gospod državni predsednik, smatra za garanta lojalnosti protektorata.«
Zastopstvo nemškega tiska v Ankari
Carigrad, 20. nov. s. Sprejema na čast nemškemu tiskovnemu odposlanstvu v nemškem veleposlaništvu se je udeležil tudi začasni predsednik turške vlade zunanji minister Saradzoglu v spremstvu generalnega tajnika zunanjega ministrstva Menemenzogla Razen tega je bil pri sprejemu tudi del diplomatskega zbora v Ankari, nadalje osebje turškega . zunanjega ministrstva, generalni direktor turškega tiska ter direktor Anatolske agencije.
Zborovanje Zveze industrijcev pod predsedstvom Visokega Komisarja
Preosnova organizacij industrijcev, obrtni* kov, trgovcev, gostilničarjev in denarnih
zavodov
LJubljana, 20. novembra.
V ponedeljek popoldne je pod predsedstvom Visokega Komisarja v vladni palači bil sestanek vodilnih osebnosti tukajšnje Zveze industrijcev. Sestanku so prosostvovali Zvezni Podtajnik ter nekaj funkcionarjev Visokega komisar ia ta. Poleg teh sta bila navzoča generalna tajnika zbornice za TI gg. I. Mohorič in dr. Pless. Predsednik Zveze industrijcev g. Avgust Praprotnik je v toplih besedah pozdravil Visokega Komisarja v imenu industrijcev ter se mu zahvalil, da je blagovolil prevzeti predsedstvo sestanka. Tajnik Zveze industrijcev dr Golia je nato prebral podrobno poročilo o položaju v raznih industrijskih panogah.
Visoki Komisar je proučil splošni položaj industrije v zvezi z dogodki v zadnjih mesecih ter se je dotaknil raznih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Poudaril je veliko zanimanje Fašistovske Vlade za razvoj industrije ter zagotovil navzočnim. da bo to zanimanje ostalo tudi v bodoče ter pomagalo reševati razna vprašanja, ki se ne tičejo samo naše pokrajine, marveč imajo vsedržavni in celo mednarodni značaj.
Naglašajoč, da je delavnost industrije važna ne samo s splošnega in gospodarskega vidika, marveč tudi z vidika dela,
Ljubljana, 20. novembra
V nomedeljek zjutraj je tukajšnja Kv%-stu izvršila nenapovedan obisk na tehm-Ski fakulteti ljubljanske univerze ter je p«* tem zaplenila mnogo propagandnega sub-verzivnega gradiva in aretirala 29 dijakov.
Visoki Komisar je z ukazom današnjega dne odredil za nedoločen čas ukinitev vseh predavanj itti vaj na fakulteti, obenem pa
ukazal zapreti prostore.
*
Ponovno smo že prikazali prizadevanje Fašistične vlade, da nedotaknjeno ohrani slovensko kulturno premoženje. Italijanske oblasti so od vsega začetka pokazale, da hočejo našo visoko razvito kulturo ne le ohraniti, temveč jo tudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirati. Še prav posebej pa je naklonjenost našemu kulturnemu razvoju in razmahu pokazal najvišji predstavnik Fašistične vlade pri nas, Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli. Ta naklonjenost italijanskih oblasti je našla svoj najvidnejši izraz v podpiranju naše najvišje kulturne ustanove — ljubljanske univerze.
Fašistična vlada je z najrazličnejšimi ukrepi skušala materialno in duhovno dvigniti našo Almo mater. Med drugim je bil izdelan načrt za dovršitev nujno potrebnih dopolnilnih del. ki se je že po večini izvajal in ki je zahte\'al nad 20 milijonov lir izdastkov. Vsak je moral v teb prizadevanjih videti najbolj iskren izraz resnične naklonjenosti slovenskim kulturnim prizadevanjem in obenem najzgovornejše ffotrdilo, da Italija v kulturnem pogledu Slovencem ne le ne želi ničesar odvzeti, temveč da hoče z vsemi razpoložljivimi silam! še podpreti, kar imamo.
Razumi jim je, da bi morala ta iskrena prizadevanja fašističnih oblasti naleteti na popolno razumevanje vseh, ki jim je razvoj naše kulture resnično pri srcu. Prebivalstvo naše pokrajine bi se moralo ob vsaki priložnosti izkazati hvaležno za vse to s svojim povsem lojalnim ponašanjem.
Zaradi delovanja peščice neodgovornih
Razveljavljenje čl. 1 — 7 naredbe o ukrepih za zaščito javnega reda
Z naredbo z dne 11. septembra 1941/XIX (Službeni list z dne 13. sept.) je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal ukrepe za zaščito javnega reda. S to naredbo je bil v členih 1 do 3 določen skrajni rok za izročitev strelnega orožja municije in streliva; ob enem je bilo določeno, da se uporabi smrtna kazen zoper osebe, pri katerih se dobi strelno orožje, municija ali razstrelivo, zoper vsakogar, ki bi ogrožal varnost Italijanske Oborožene Sile, organov civilne uprave ali policije, ali bi storil ali poskušal dejanja, ki merijo na to, da se poškodujejo industrijske in železniške naprave, ali kakorkoli moti redno poslovanje javnih naprav, nadalje zoper vsakogar, ki stori ali poskuša kaznivo dejanje zoper osebo ali lastnino z namenom, da bi ogrožaj javni red, zoper vsakogar, pri katerem se dobe proglasi, emblemi, znaki ali drug propagandni materija! ali bi se kakorkoli udej-stvoval za rušenje javnega reia, zoper vsakogar, ki daje zavetje ali vzame pod streho omenjene osebe, ali osebe, ki jih išče policijsko oblastvo zaradi teh kaznivih dejanj, ter zoper nasvetovatelje, soudeležence in pomagače pri teh dejanjih. S členi 4. do 7. pa so bili izdani predpisi glede izrednega sodišča, kl sodijo ta kazniva dejanja po naglem postopku in glede časa, v katerem nihče brez dovolilnice ne sme iz hiše, odnosno se morajo zapirati javni lokali.
Medtem sta izšla dva Ducejeva ukaza z dne 3. in 24. oktobra o kazenskih določbah za ozemlja, pripojena kraljevini Italiji. Zato je sedaj Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo, s katero se razveljavijo člani 1. do 7. naredbe z dne
11. septembra. Nova naredba se glasi: *
Visoki komisar za Ljubljansko poKrajino odreja glede na svoji naredbi z one 11-septembra 1941/XIX. štev 97 o ukrepih za zaščito javnega reda in z dne 30 oktobra 1941 /XX. štev. 135 o predpisih za promet in gostinske obrate, glede na Ducejeva razglasa z dne 3. in 24. oktobra 1941 /XIX o kazenskih določbah za ozemlja, pripojena kraljevini Italiji s kr. ukazom z dne 3. maja 1941/XIX. štev. 291 in 18 maja i941/XiX štev. 452, glede na svojo odločbo z dne 29. septembra 1941/XIX štev. 44 in smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo določbe gori navedenih naredb z določbami Ducejevih razglasov:
Čl. 1. Razveljavljajo se členi J. do 7. naredbe z dne 11. septembra 1941/XIX štev 97, ostane pa v veljaki Člen 8. o obveznosti' priglaševati priseljence v Ljubljansko pokrajino za tiste osebe, ki jih vzame;o na stanovanje. Razveljavlja se tudi odločba z dne 29. septembra 1941/XIX štev. 44.
je Visoki Komisar izjavil ponovno, da bodo upoštevane v problemu surovin krajevne industrije v isti meri kakor industrije ostale države. Glede važnega vprašanja prometa z lesom, izvoza in delovne sile, si je Visoki Komisar pridržal možnost, da skliče poseben sestanek. Razen tega je Eksc. Grazioli odredil, naj vsa druga vprašanja takoj prouče praktično pristojni organi, da se tako pride do najboljšega načina njihove rešitve.
K stvari so se oglasili tudi mnogoštevilni zastopniki industrije.
Predsednik mednarodne obrtniške organizacije na obisku v Ljubljani
Ljubljana, 20. novembra Na svojem povratku iz Hrvatske je včeraj prispel v Ljubljano narodni svetnik G a z z o 11 i, predsednik mednarodne organizacije obrtništva in Zveze Obrtnikov. V njegovem spremstvu je bilo nekoliko njegovih sodelavcev. Bil je sprejet v vladni palači pri Visokem komisarju s katerim se je dalje časa razgovarjal o vprašanjih, ti-čočh se organizacije obrtništva naše pokrajine. Zvečer .ie g. Gazzotti odpotoval v Rim.
elementom', ki je ob vsaki priliki skušala strahovati prebivalstva, so nekateri poskušali zanesti sivja subverzivna prizadevanja tudi na teren, ki bi moral ostati tuj vsa kemu političnemu delovanju Razume se samo po sebi da italijanske oblast' ne no rejo mirno gledati, da bi se od njih pod pirane ustanove spreminjale v središča pre vratne in protiitalijanske propagande. Zat( je ukrep oblasti, ki je prizadel tehniško fakulteto, popolnoma razumljiv, kakor ie tudi boleč.
Preiskava na tehniški fakulteti je poka zala, da se del našega dijaštva nikakor ne zaveda svoje odgovornosti in svojih dolž nosti. Mnogi dijaki so nasedli komunistični propagandi. Oblasti so ponovno opozarjale na nekoristnost in škodljivost takšnega de lovanja za same interese prebivalstva Ljub ljanske pokrajine. Tudi mi smo opozorili na nedavno svarilo Visokega Komisarja Eksc.' Grazioli ja o priliki njegovega stvarnega poročila pred sosvetom Ljubljanske pokrajine. Ker vsa ta svarila in svarila vseh razsodnih slovenskih ljudi niso zalegla, so inorala besedam slediti dejanja, med njimi sedaj tudi ustavitev dela na naši tehniki.
Nihče se ne bo smel čuditi, če bodo izdani še drugi podobni ukrepi za primer, da bi se subverzivno delovanje peščice zaslep-Ijencev še nadaljevalo ob toleriranju javnosti. Zato smatramo za potrebno, da vso našo javnost, zlasti pa naše dijake, ponovno opozorimo na svarila z najvišjega mesta. Oblast ima na razpolago vsa sredstva, da zatre sleherno protidržavno delovanje, in bo to tudi brezobzirno storila, če zaslep-Ijencev in zapeljancev ne bo ob pravem času srečala pamet. To novo opozorilo naši javnosti je tembolj na mestu, ker se bo sicer zgodilo, da bodo zaradi neodgovornega postopanja nekaterih elementov trpeh tudi povsem nedolžni ljudje. Kdor pa bo to novo svarilo prezrl, ne bo mogel nikdar reči, da služi interesom našega prebivalstva. Upamo, da bo vpliv razsodnih ljudi večji od vpliva zanesenjakov in zapeljancev.
čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 15. novembra 1941/XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli
»Junaštvo" partizanov!
Ljuuijaaa, zu. novembra Včeraj zjutraj je bil pred svojim stanovanjem zavratno ubit Slovenec, policijski stražnik Josip Koželj. Imel je že nad 11 let službe ter se je vedno vzorno vedel: znan je bil kot vesten vršilec dolžnosti ter dober družinski oče.
Madžarska trgovina z državami osi
Budimpešta, 20. nov. s. V proračunski razpravi o trgovinskem ministrstvu je poslanec Angel kot poročevalec za to področje izjavil v parlamentu, da je večina madžarske trgovine usmerjena v države osi. Tudi na tem področju je solidarnost Madžarske z velesilama osi v skupni borbi za uvedbo novega reda v Evropi popolna brez pridržkov. Glede Italije je pripomnil, da se je povečal zlasti madžarski izvoz živine v Italijo, med tem ko je Italija zagotovila madžarski tekstilni industriji znatne količine umetne svile.
Protiboljševiška razstava v Budimpešti
Budimpešta, 20. nov. s. Listi opozarjajo na velik pomen protiboljševiške razstave, ki bo otvorjena 4. decembra t 1. Z zadovoljstvom beležijo v madžarski prestolnici pristanek Nemčije na udeležbo na tej razstavi. Nemška vlada je poslala tri vagone zelo zanimivih dokumentov, ki niso bili še nikdar razstavljeni.
Zimska pomoč v Rumuniji
Bukarešta, 20. nov. s. Po vladnih navodilih bodo listi danes začeli propagando za zimsko pomoč revnemu prebivalstvu.
Danes so rumunski listi zaradi varčevanja papirja prvič izšli na manj straneh kakor doslej.
Drzna tatvina sredi Pariza
Pariz, 20. nov. s. Zelo drzno tatvino so izvršili neznani zlikovci, ki so preoblečeni v policijske agente vdrli v neko trgovino v središču mesta s pretvezo, da morajo izvršiti preiskavo. Take prevarjenemu lastniku so zlikovci odnesli dva kovčega, v katera so natrpali za 6 milijonov vrednosti v denarju in dragocenosti. Drzna tatvina je vzbudila veliko pozornost, ker ni prvič, da So neznani zlikovci izvršili tatvino. preoblečeni v policijske agente.
Obnovite naročnino!
Na drugem mestu objavljamo vsebine naredbe Visokega komisarja za Ljubljan sko pokrajira o ustanovitvi Pokrajinska zveze delodAlcev Ljubljanske pokrajin« in preureditvi stanovskih združenj. Pokra iinska zveza bo obsegala 4 pokrajlnsk strokovna združenja, in sicer: 1) Združenj' industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine: 2) Združenje trgovcev Ljubljan ske pokrajine; 3) Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine; 4) Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine. V ta štiri nokrajlnska združenja se bodo spojila vsa obstoječa strokovni združenja. Za Izvrševanje te naredbe je Visoki komisar izdal še pedrobna navo dila, ki določajo naslednje:
Združenje industrijcev ln obrtnikov
Zveza industrijcev za dravsko banovino se preimenuje v Združenje industriieev ln obrtnikov Ljubljanske pokraiino !n se vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine.
Združonjo obrtnikov v Ljubljani preimenuje v odsek za obrtništvo 'n se vključi v Združenj« obrtnikov in industrijcev Ljubljanske pokraiine. V tem odseku se snojljo naslednja združenja v Liubljani: Združenje zidarskih mojstrov. Združenje tesarskih mojstrov. Združenje kamnoseških mojstrov. Združenje elektrotehničnih obrti. Združenj? pletilcev. Združenje dimnikarskih mojstrov Združenje vrtnarjev. Združenje krojačevin krojačic, Združenje čevljarskih mojstrov. Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov Združenje zlatarjev, urarjev, optikov itd., Združenje kleparskih tn inštalaterskih mojstrov, Združenje mizarskih mojstrov in Združenje slikarjev, pleskarjev ln ličarjev; nadalje se spojijo v tem odseku Združenje mlinarjev in Žagarjev v Novem mestu. Združenje čevljarjev v Kostanjevici in skupna Združenja obrtnikov v Kočevju. Logatcu. Cerknici, Novem mestu. Črnomlju. Metliki, Mokronoeru. Vrhniki, Stični Ribnici, v Velikih Laščah in Kostanjevici
Združenje trgovcev Ljubljanske pokraflne
V	smislu naredbe se Združenja trgovcev za ljubljansko okolico za Logatec. Ribnico. Kočevje, Novo mesto in Črnomelj spojijo z Združenjem trgovcev za mesto Liubljano. ki se preimenuje v Združenje trgovcev • Ljubljanske pokrajine in vključi v Pokra-iinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine.
Pravtako se Združenja gostilniških podjetij Ljubljana-mesto, Ljubljana-okollca, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Lož. Ribnica. Veliko Lašče, Kočevje, Novo mesto. Višnja gora, Črnomelj in Metlika spojijo z Združenjem trgovcev Ljubljanske pokrajine, ki bo imelo za posamezne proizvajalne stroke posebne sindikate.
V	zvezi z gornjimi odredbami se Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino in Zveza gostilniških podjetij za dravsko banovino spojita z Združenjem trgovcev Ljubljanske pokrajine.
Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine
Zveza bančnih ln zavarovalnih zavodov
za dravsko banovino se preimenuje v Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine in se vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine. S tem Združenjem se spojita Društvo bančnih zavodov v Ljubljani in Zveza hranilnic.
Prenos imovine na nova združenja
V	10 dneh po uveljavljenju te naredbe, to je do 29. novembra, morajo spojena združenja s tem dnem sestavljene imovinske bilance predložiti združenjem, s katerimi se spajajo, kakor tudi številni in imenski seznam svojih članov na ta dan, ločeno po ozemlju in po vrsti poslovanja. Imovina spojenih združenj po teh bilancah se prenese na prevzemajoča združenja, ki prevzamejo tudi obveznosti obremenjajoče to imovino navedeno v bilanci.
V	enem mesecu od dneva uveljavljanja te naredbe to je do 19. decembra se mora prehod opraviti s prenosom vseh gotovinskih zneskov in vrednostnih papirjev, z Izročitvijo inventarjev, premičnin in nepremičnin, računskih knjig in arhivov spojenih združenj na nova združenja. Po primerjavi inventarjev in pregledu bilanc, gle-
Gospodarske vesti
= Tekstilna samooskrba Italije. »Neues Wiener Tagblatt« objavlja iz Rima zanimiv članek o italijanski samooskrbi s tekstilnim blagom. Z uvedbo tkanin »tipo« je Italija napravila odločilen korak za popolno samooskrbo na podtočju tekstilnega gospodarstva. Umetna tekstilna vlakna (predvsem celulozna volna), so postala temelj italijanske oblačilne industrije. Velik polet, ki ga je na tem področju pokazala Italija, označuje dejstvo, da je znašala leta 1920 proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken manj nego 1 milijon kilogramov, lani pa 166 milijonov, pri čemer ie Italra iahko na dalje vzdrževala še znaten tekstilni izvoz, ki je leta 1939 dosegel 887 milijonov lir Dne 16. marca t. 1. je bilo v sporazumu s tekstilnimi podjetji odrejeno tipiziranjo tekstilne produkcije za civilno potrebo m po šestih mesecih izdeluje seda- že 3000 podjetij tipizirane tkanine. Nedavno je predsednik »Ente del Tessle Nacionale« v. Buratti poudaril, da je Italija pri rešitvi tekstilne oskrbe v vojni šla svoja pota 4n da je danes edina dežela na svetu, ki lahko vse prebivalstvo avtarkično do 100% oblači na podlagi lastne proizvodnje. Obvezni vzorci tkanin (tipi) so precej številni. Prvotno je bilo določenih 300 vzorcev, pa ie njih število nekoliko naraslo, kar je bilo potrebno glede na diferencirano potrebo trga in diferencirano opremo podjetij, tako da zaradi tipiziranja nI potrebno. da bi se na eni strani ustavili določeni obrati, na drugi strani, da bi bili obrati prisiljeni k novim investicijam. Cene so določene za vse prodajne faze in so pod strogo kontrolo posebnih kontrolorjev. Tipiziran je se nanaša zgolj na kvalitativno sestavo tkanine, na način In kakovost uporabljenih vlaken in na način izdelave, med tem ko glede ostale izdelave niso predpisani vzorci. Tipizirano blago pride v promet s posebno označbo (suhi žig na kartonu) Teh žigov je bilo doslej izdanih 40 milijon
de pravilnosti na podlagi računskih knjig se morajo te bilance predložiti v odobritev Zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine Ta zasliši Inšpekcijo dela ter ukrene, Kar ie potrebno za boljšo ureditev premične ln nepremične Imovine in denarnih zneskov bivših združenj. Po teh ukrepih postane •sa izročena imovina dokončno sestavni del Imovine združenj, v katero so se bivša združenja spojila. Odsek za obrtništvo pri Združenju industrijcev in obrtnikov uprav-'ia imovino bivših obrtnih združenj.
Krajevna poverjeništva
V krajih, kier so imela razpuščena združenja svoi sedež, lahko Pokrajinska zveza t.stanovi krajevne poslovalnice (največ ene v vsakem kraju) z nazivom: Pokra iinska zveza delodajalcev Ljubljansko pokrajine
poverjeništvo v..... V pravilih zvez?
se določijo pogoji za ustanovitev teh po-verjeništev, kakor tudi njih na'o<ra in pod ročje. Poverjen-štvom Zvezo pripadajo vs: obrtniki: industrije! trgovci, gostilničarji kmetovalci ln denarni zavedi v kraju, ločeni v štiri odseke, ki ustrezajo pokrajinskim združenjem, lz katerih sestoji Zveza če ne bi bilo pripadnikov te ali druge stroko se število odsekov ustrezno zniža. Za financiranje ln poslovanje poverjeništev morajo skrbeti posamena prizadeta združenja po smernicah pod nadzorstvom in z vzporejajočim sodelovanjem zveze.
Nova pravila združenj
Do vštetega 31. januarja 10*2 XX morajo vsa štiri strokovna združenja Ljubljanske pokrajine predložiti Zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine v odobritev svoje bilance za 31. december 1941, kakor tudi imenik svojih članov ln vzorec za nova pravila, prirejena v smislu nove organizacijska pristojnosti združenj. V teh pravilih, ki jih morajo skleniti pristojni gani prizadetih združenj, ki se jim pritegnejo predsedstveni odbori spojenih združenj, se morajo izdati natančne določbe o pravicah in dolžnostih članov, o sestavi tn pristojnosti posameznih organov združenj, o pravnem poslovanju in sestavljanju bilanc, kakor tudi vsi drugi predpisi, ki jih morajo pravila obsegati zaradi rednega poslovanja po določbah zakona in po odredbah oblastev. Ta pravila pregleda svet Zveze, ki lahko zahteva spremembe, če se mu vidijo umestne. Nato pošlje Zveza ta pravila v odobritev Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino.
Ostala združenja
Vsa druga združenja po obrtnem zakonu, razen združenj, kl se spojijo v pristojna štiri pokrajinska združenja, morajo v petih dneh od uveljavljenja te naredbe, to jo do 24. t. m. predložiti svoje, s tem dnem sestavljene Imovinske bilance, kakor tudi števični in imenski seznam svojih članov na ta dan, svoja pravila in vse druge podatka za oceno njih poslovanja Inšpekciji dela pri Visokem komisarijatu za Ljubljansko pokrajino, ki odloči sporazumno s predsednikom Zveze delodajalcev o njih včlanjenju v ta združenja. V istem roku morajo združenja sestaviti tudi inventar svoja premične in nepremične Imovine in jim je od tega dne dalje prepovedano vsako upravno dejanje, kolikor ni neogibno potrebno za poslovanje.
Naredba o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in navodila za izvrševanje te naredbe so objavljena v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino z dne 19. novembra ln so s tem dnem stopila v veljavo.
Imenovanje predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi svoje naredbe z dne 15. novembra 1941-XX št. 151 odločil, da se za predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev imenuje g. dr. Ivah S1 o k a r.
Pravtako je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi iste naredbe odločil, da je fašist dr. Silvio M a r c h e s o-n i določen, da kot strokovnjak podpira organe Pokrajinske zveze delodajalcev, in sicer s področjem, ki je določeno v členu 7. omenjene naredbe.
Obe odločbi sta takoj Izvršni ln sta objavljeni v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino z dne 19. t. m.
Istočasno z uvedbo tipiziranega blaga so bile pri proizvajalcih in v veletrgovini zasežene zaloge tkanin, ki vsebujejo več kakor 20% volne ali bombaža. Te tkamne so rezervirane skupno za vojaške potrebe.
= Prva hrvatska štedion ca se je odpovedala zaščiti. Iz Zagreba poročajo, da se je Prva hrvatska štedionica, ki je najstarejši in največji denarni zavod na Hrvatskem, odpovedala zaščiti po uredbi o zaščiti denarnih zovodov in da je vse stare vloge stavila s 1. decembrom vlagateljem na razpolago. V tej zvezi poročajo nadalje iz Zagreba, da bo Prva hrvatska štedionica zvišala svojo delniško glavnico od 95 na 200 milijonov kun, o čemer bo sklepal občni zbor delničarjev dne 10. decembra, ki bo izvolil tudi novo direkcijo. Pred desetimi leti, ko je izbruhnila denarna kriza, je imela Prva hrvatska štedionica nad 1 milijardo hranilnih vlog in je bila tudi po višini hranilnih vlog največji zasebni denarni zavod v bivši Jugoslaviji. Čeprav je medtem Prva hrvatska štedionica izplačala znatne zneske hranilnih vlog, bo vendar sedaj oproščen še precejšen del teh starih vlog.
= Davek na izdelke iz data in srebra na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo, po kateri se morajo vsi izdelki iz zlata, srebra in platine, ki jih imajo trgovci ali pa zlatarji v delavnicah in so namenjeni prodaji, nanovo puncirati z znakom NDH (Nezavisna država Hrvatska). To se mora izvršiti do 31. decembra t L Obenem je bila občutno zvišana pristojbina za punciranje, ki znaša za kilogram zlata 5000 kun, za kilo gram platine 1000 kun in za kilogram srebra 500 kun.
- Prvi hrvatski proračun. Iz Zagreba poročajo da so v polnem teku priprave za prvi hrvatski državni proračun. Po prvotnih navodilih bi moral biti predlog proračuna sestavljen do 10. novembra, ven-
dar se je izkazalo, da je treba ta termin podaljšati, ker zaradi manjkajočih statističnih podatkov in dvigajočih se cen sestava proračuna ni lahka; vendar računajo s tem, da bo novi proračun lahko stopil z Novim letom v veljavo.
= Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Ekonom«, trgovski družbi z o. z. v Ljubljani, je vpisan kot poslovodja dr. Drago Marušič. odvetnik v Ljubljani.
= Omejitev gradbene delavnosti v Nemčiji. Zaradi napetega položaja v gradto-nem gospodarstvu je državni maršal Goring izdal dalekosežne omejitve gradbene delavnosti, kl upoštevajo dane možnosti v pogledu gradbenega materiala in delovnih moči. Ti ukrepi rredo tudi za tem, da se pri potrebnih zgradbah opusti vse, kar ni potrebno m kar se lahko naknadno izvrši po vojni. Taki deli zgradb se uredijo zasilno. Generalni pooblaščenec za ureditev gradbenega gospodarstva je k temu izdal izvršilne določbe Načelni ukrepi glede omejitve se nanašajo tudi na gradnjo stanovanjskih hiš Seveda pa pri tem zasilna Izvedba ni v vsakem primeru mogoča in predvidena. Vsekakor je postavljeno načelo, da se vse gradi najenostavnejše. Najdaleko&ežnejši so predpisi glede zasilne izvedbe gradbenih del pri zgradbah, ki služijo oboroževanju Pri ostalih zgradbah se ista načela smiselno uporabljajo General->: pooblaščenec navaja kot primer, da nI mogoče pri bolnišnici opustiti notranji omet bolniških sob V nasprotju pa z^dostuie, če so gradi kantina, da se stene tudi znotraj ne omečejo, temveč samo pobeliio. V teku vojne vsekakor ni dovoljeno hiše na zunaj ometati, oblagati stene na hodnikih, stopniščih ali straniščih ali izdelati arhitektonsko okraske.
= Prodajna prepoved za čokolado in kakao v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je izšla odredba o prepovedi prodaje čokolade in kakava, in sicer s 15. novembrom. Vsi trgovci, tvorničarji, slaščičarji in gostinski obrati morajo zaloge prijaviti in staviti na razpolago centralni organizaciji za čokoladne in sladkorne izdelke.
Nekaj nasvetov našim malim vrtnarjem
Koliko je treba truda da sploh kaj vzklije iz semenskega zrnja! Raznovrstna dela pride j« v poštev pred setvijo. To so gnojenje, jesensko m pomiladno rigolanje, izravnavanje zemlje, pripravljanje gredic, sejanje in saditev. Tudi če je vse to v redu izvršeno, še ne bo zadoščalo, če zemljo samo izkoriščamo, potrebnega v dovoljni meri pa ji ne nudimo. Potreben je kompost, ki daje čim več humozne sprstemine. Humus pospešuje razvoj koristnih baterij v zeirilji in le na takšni zemlji, ki je živa in delavna, se lahko uspešno razvijajo kulture, pa bodi to na vrtovih, poljih arti n jivah.
Marsikdo je lahko posestnik majhnega vrtička, težko polja ali njive, zato prihaja v poštev obdelava in čim večje izkoriščanje vrtne zemlje. Če hočemo, da na, zraste mnogo, moramo gledati, da imamo dovolj komposta, kajti brez njega ne gre.
Ostanke fižol ovke, odpadke z vrta, ostanke od klanja, pepeli, saje im podobno na-Lagaj plast za plastjo, vmes pa zemljo, ki jo posipaš z apnom. Zorenje komposta pospešuje tudi neoljen apneni dušik. Ta kup večkrat pregnetemo, vsaj vsake tri mesece, da hitreje zori in potemtakem bomo dobili kmalu zalloge humozne spretenine. Zato na; ima še tako majhen vrt pa tudi polje kom-postišče, ki je hranilnica našega gospodarstva.
Po vsem tem delu je naša naloga, da zberemo najboljše in trpežne vrste. Dobro je, da upoštevamo izbor zelenjadnih vrst. Po vseh teh pripravah začnemo sejati in saditi, a oboje delamo v vrsti po več raznih rastlin, tako da izkoristimo prostor m čas. So rastline, ki v začetku ne potrebujejo dosti prostora, medtem pa bohotijo druge, ko te poberemo, pa ostane prostor za. vmesne. Ves ta postopek, če se kdo natančneje zanima, dobi prav lepo opisan v knjigi »Prideluj mo več dobre zdlenjadi«, ki jo je spisal inž. Cirili Jeglič, referent za vrtnarstvo v Ljubljanski pokrajini
Na teh gredicah imamo tudi lahko sadno drevje ob njihovi meji. Vidimo dobro negovana sadna drevesca pa tudi tako zanemarjena, da se bog usmili. Vzrok zanemarjenosti je lenoba, neznanje, zastarelost posameznih im njih starokopitnost, češ moji predniki so tako delali zaikaj bi tudi jaz ne! Ze res! A ti predniki ponavadi niso dočakali sadu, sadili in vzgajali so drevesa za svoje potomce Naša nailoga pa je, da vzgojimo drevesa ne samo naslednikom, ampak tudi sebi a to najlaže s pametno vzgojo.
Se nadalje bomo vzgajali vretemčasto sadje. Ker pa je dosti sten, ki so prazne im to ravno pri naših domovih, bomo tu gojili razne breskve, marelice hruške in višnje v obliki navadnega špalšrja.
Drevo, ki ima dva poganjka, sadimo k ogrodju, vse nove poganjke privezujemo, kakor je potrebno, aLi na desno alli na levo. Predolge mladice krajšamo, pregeste redčimo. Če bomo poleg nege zemljo še gnojili, zbol j sevali s kompostom, škropili branili dohod raznim škodljivcem in mrčesu, smo si lahko v svesti da bo tako drevo prinašalo že v roku dveh 'let sadove, ld bodo mallemu človeku polnili žepe.
Dobra nega sadnega drevja je tudi v obliki navpičnih kerdonov. Za to pridejo v prvi vrsti v poštev žlahtne hruške, ki so požlahtnjene na kutini A. Sadimo jih ob ogrodju. Se bolje, da cepljenke skrajšamo in vse mladike zavezujemo v ločnih k deblu.
V drugih pokrajinah v notranjosti Kraljevine se poslužujejo Ferragitijevega sadjarskega sistema n e w ti m e s (n ju ta jtns = novi časi), ki slom na načelu čim prejšnje in redne rodnosti sadnega drevja Da bi se posluževali tudi naši ljudje tega sistema, bi biilo zelo dobro in prikladno, ker tako bi prišli hitro do sadja Ogrodje temu sistemu tvori navpični kordon na podlagah, ki zmanjšujejo rast vplemenjenih vrst. Agoar-ska kutina ali tipizirana East Mali! ing A služita kot podlagi za hruške, isto East Mailing št. IX za jablane.
Ta sistem prihaja v poštev pri velikih kompleksih zemlje in je primeren za velike nasade aH plantaže. Zemlja mora imeti najboljšo lego in mora biti popolnoma spočita. Rigolamo do 50 cm globoko. Za hektar zemlje porabimo do 250 centov zrelega hlevskega gnoja m razna anorganska gnojila po potrebi K predčasni zaroditvi pomagamo kordonu z upogibanjem pobočnih vej. Vsa ostala nega je kakor pri drugih sistemih. Kdor pozna delo enega, ga lahko » pridom uporablja tudi drugje po svojih lastnih skušnjah.
Ljubljanska tehnika zsprta
esnejšo povezanost Ljubljane in Trsta
Prisrčna manifestacija prijateljstva o priliki obiska tržaškega župana
Ljubljana, 20. novembra.
Včeraj zjutraj jo v naše mesto prispeli tržaški župan, odvetnik dr. Ruzzier, da kot gost našega mesta vrne obisk ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, ki se je mudil v Trstu o priliki izročitve Tiepolovih slik V spremstvu tržaškega župana in njegove ljubeznive goppe soproge je tudi načel!nik oddelka tržaške občine dr. Avanzini. Ob 11.30 je dr. Ruzzier od?el v Vladno palačo, kjer ga je sprejel Eksc. Visoki Komisar, s katerim sta v prisotnosti zveznega podtaj-nika Gattija, viceprefekta comm. Davida in šefa kabineta comm. Bisie do«1go ostala v prisrčnem razgovoru.
spremstvu Eksc. GraziOlija je dr. Ruzzier ob 12. prišel v mestno pallačo, kjer ga je pričakoval župan dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravn;harjem in načelniki mestnih uradov. V rotovški avli je župan izrekel iskreno dobrodošlico predstavniku Vlade in odličnemu gostu, katerima je potem v svojem kabinetu izrekel §e prisrčen pozdrav. Pri tej prifiiki je poudaril, da je Ljubljana do'žma naklonjenosti Visokega Komisarja prijatelj ske vezi, ki jih je sklenila s Trstom vezi, ki so prav z današnjim obiskom doživele svoj praznik. Gospod župan, je rekel dr. Adlešič med drugim, pozdravljam vas v imenu mesta in vsega preb;ralstva. Ta vas obisk je nov dokaz najtesnejših stikov med obema mestoma, ki bosta v bodočnosti doživelLi nov razvoj »kupnih interesov.
Trst odpira Ljubljani najkrajšo pot pre<o morja in tako ustreza eni izmed starih aspiracij našega mesta. Odločna volja po sodelovanju bo nam in vam brez dvoma zagotovila razvoj, ki si ga želimo. Na koncu je župan dr. Adlešič izročil gostu simboli zaščitnika našega mesta, kipec sv. Jurija, v znamenje prisrčnih vezi, ki spajajo obe mesti, in pa veliko medailjo 6 posnetkom mestnega pečata.
Tržaški župan dr. Ruzzier se je v svojem govoru najprej poklonil Eksc. Grazioliju, nato pa je izrazil svoje zadovoljstvo nad priliko, ki mu jo je nudil ljubljanski župan, da lahko obišče naše mesto. V svojem odgovoru se je sponrniai starih vezi, ki so družile Ljubljano in Trst. Pa to nin< bili samo trgovski odnosi — tudi socialno m kulturno življenje Ljubljane je črpalo koristi iz bližine Trsta. Tesne duhovne, kulturne im gospodarske vezi se zdaj niso e obnovile, temveč so postale ^e intenzivnejše in plodnejše v mteresu ob^h mest. Dr Ruzzier je svoj govor zaključili z najboljšimi željami za bodočnost našega mesta in pokrajine. ki sta zdaj povezani z usodo Rimi, tega središča pravice in krščanstva, hkrati pa je dr. Adlešiču izročili »ku'pturo. predstavi jajočo Italijo, delo znamenitega kiparja Tabacchija.
Nato je še Eksc. Visoki Komisar izreke! nekaj toplih besed in voščili zvezi med obema mestoma najboljši razvoj — Poriol-
»nlc na Štajš
članek mariborskega dnevnika k jutrišnji zbirki
»V besni polarni burji požirek iz tvole steklenice!« je geslo, s katerim bodo to soboto na vsem Spodnjem Štajerskem pobirali steklenice za nemško vojsko. Mariborski dnevnik izvaja ob tej priložnosti: »Daleč od domovine, v borbi in na straži v snegu in ledu stoje naši vo.aki. V skromnih urah oddiha plovejo njihove misli preko belih, zasneženih ravnin, preko zaledenelih norveških fjordov in jezer v domovino. Kakor fata morgana se jim prikaže pred očmi privid tople sobe in njihov dragi družinski krog. Polni so ene misli: Kako neki gre onim doma? Polarna burja žvižga okrog šotorov in kolib, nemirno plapola plamen sveče. Sredi žvižganja ledene burje se oglasi klic: »Vojna pošta je prišla!« Samo tisti, ki je kdaj sodeloval pri grobem vojaškem poslu, ve, kaj pome.ui tak klic. Pošta iz domovin« prihaja z njim v šotore in kolibe vojakov, oni vedo, da v domovini niso pozabljeni. Vsa njihova sk-'b velja tistim, ki se branijo pred kugo boljševizma in varujejo narod in državo. Hladni sever žvižga vedno ostre."e. Tem boij prijetni bodo to zimo našim četam na vzhodu krepčilne in ogrevajoče pijače, ki jim jih bo nudila domovina. Teh pijač pa ni mogoče spravljati na vzhod v velikih po-
Chiusura temporamea dell'ufficio Anag?a2e per cambiamente di sede
Lubiana, 20 novemore Con ordinanza dell'Alto Commissario n. 84 del 12 agosto 1941-XIX e stato istituko in ogni comune della provincia di Lubiana, l'ufficio anagrafico, incaricato della teruta del registre della popolazione. Pertanio, ll vecchio ufficio delle notifiche di Lub-ana, giš. alle dipendenze della polizia e, succcs-sivamente, della R. Qaestura, e passato (per quanto concerne la tenuta del registre della popolazione) alle dipendenze del comune di Lubiana.
In considerazione dei piti vasti e c>m-plessi eompiti del nuovo servizio e per ;f-frire al pubblico locali piu comodi, su <ii-sposizione dell'Alto Commissario e st&ta destinata airufficio in ouestione una piu ampia e piu degna sede, ln posizione centrale della citta, e che sarš. ln breve dolata di mobili speciali e deli apposlta caratteri-stica attrezzatura per gli uffici anagrafici.
II trasferimento dalla vecchia sede (Ei2i-weisova cesta 22) alla nuova (Mestni ti£ 23) šara eseguito nei giorni 22, 23 e 2i corrente, durante i quali 1'ufficio rest-jia chiuso al pubblico. L'ufficio si vlapriri, percič, il giorno 25 ed osserver&, fino a nuovo ordine, il seguente orario per il pubblico: dalle ore 9.30 alle 13.
Con 1'occasione si avverte che il servi'2io di notifica — da parte degli alberghi, p<j.i-sioni, affittacamere e privati che dauno al-loggio senza mercede — delle persone ospl-tate, rimane, alle dipendenze della R. stura, nei vecchi locali di Bleivveisova i;'e-sta 22.
Začasna zatvoritev anagrafskega urada
zaradi preselitve v nove prostore na Mestni trg štev. 23.
Ljubljana, 20. novembra.
Z odredbo Visokega komisarja št. 84 z dne 12. avg. 1941-XIX ie bil v vsaki občini Ljubljanske pokrajine ustanovljen ana-grafski urad, ki mu je poverjeno vodenje registra prebivalstva. Zaradi tega je prejšnji ljubljanski prijavni urad. ki je spadal pod policijo in nato pod Kr. Kvesturo prešel v odvisnost ljubljanske občine, v kolikor je vodil register prebivalstva.
Spričo obširnejših in večjih nalog novega urada in da bi imelo občinstvo na razpolago udobnejše prostore, je bil po odločitvi Visokega Komisarja uradu dodeljen dostojnejši sedež v središču mesta, ki bo v kratkem opremljen s posebno opremo in s posebnimi napravami za anagrafske urade.
Preselitev s prejšnjega kraja, to je z Bleiweisove c. 22. v nove lokale na Mestnem trgu 23. bo izvedena v dneh 22.. 23. in 24. t m. V teh dneh bo urad za občinstvo zaprt, ter bo zopet otvorjen dne 25. t m., ter bo posloval do nadaljnjih odredb za občinstvo od 9.30 do 13. ure
Ob tej priliki ponovno opozarjamo, da bo ostal prijavni urad za prijavo gostov v prenočiščih in hotelih ter za prijavo podnajemnikov ter privatnikov, ki brez plačila kot gostje prenočujejo v odvisnosti Kr Kvesture v starih lokalih na Bleiwei-■o* & ft 22.
sodah, napolniti jih je treba v steklenica, da se bo razdelitev po željenih količinah razvijala v redu.« — Mariborski dnevnik nadalju;'e:
»Ja, ali nam gre že tako tesno, da nimamo niti steklenic več?« bo vprašal marsikateri mrkogled. Ne, tako na tesno še ne gre, toda na tesnem smo z delovnimi močmi in razen tega bi bilo treba imeti na razpolago številne tovorne v:aKe, ki bi do-važali premog, sode, pesek m apno v gla-žute. če pa vsaka gospodinja odda nekaj steklenic, se zbere mnogo milijonov. Veličina in oblike steklenic so orez pomena. Zbirajo se: šampanjske, vinske, likerske, sadjevčeve, žganjene in pletene steklenice. Ne vzamejo pa se steklenice, ki so last pivovarn, prav tako n steklenice za zdravila. Oddane steklenice morajo biti prazne in očiščene. Vsakdo ve, kako prijetno je, če si lahko privoščiš vroč požirek v hudem mrazu. Nemškim vojakom grozi oster mraz. Vsak državljan naj odda vsaj dve steklenici. Na ta način pomaga vojakom na fronti prestati nevšečnosti ostre polarne zime in s tem izkaže uslugo ne samo nemškemu vojaku na vzhodu, marveč tudi nemškemu gospodarstvu, ki mu ne bo treba povečati izdelave steklenic.«
Deseti program „Veselega teatra"
Ljubljana, 20. novembra.
V sredo zvečer so imeli v Veseieni teatru majhen jubilej: nastopili so z deseliia programom. Seveda te prre desetinsko zaokrožene številke, ki že sama pomeni uve-ljavljenje in uspeh Podkrajškovega poizkusa, niso slavili, ker so premladi, da bi se uvrstili med resnobne in zaslužne vju-bilar:'e«. Zato so pa dajali prod razprodano dvorano program, ki ni zaostajal za prejšnjimi in ki je vzbujal zlasti pri neka-erm točkah salve smeha.
Užgala je takoj prva točka z naslovom »Svakinja«, v kateri se prikazuje cuuen zapletljaj dveh Jožetov z neznano sva^ln.o, ki pride v obiske; ga. Verdonikova.. g'l<-Sernčeva in Kovareva ter gg. Kovič m Verdonilt so se lahko v tem burkaoloai skeču do dobrega razmahnili. Poseov.-st programa je nastop g. Miloša Ziheria, ki je na celi vrsti glasbenih instrumentov pokazal svoje sposobnosti in požel za s^ jjC bravurno igranje aplavz navdušenega oo činstva. V »Pijancu« stoji v ospredju zanimanja g. Kovic, ki je zdaj odlično odigral že drugo večjo varijanto vinskega bratca, ponočnjaka, alkoholika polpreteklega č-iod »Predavanje« g. Verdonika o polju vj <e imelo vzlic prikupnemu nastopu m ne.v?i-terim duhovitim stavkom zmeren u>inek. Kot spevoigro iz domačih napevov pa rodiranih ali naravnost posnetih ljudskih pesmi dajejo v desetem programu prizor »Ob mlinu« z gdč. Kov&revo in gg Kcvi-čem in Verdonikom. Največ smeha vv.bu.ia zadnja točka »Usodna zamenjava« z banalno, vendar človeško mogočo zadrego v h(-telskem hodniku. Vmes dajejo dvakrat i-o štiri kratke »ilustrirane šale«, v kiurh se udejstvuje zlasti g. Podkrajšek. ki seveda zopet nastopa ves čas kot napove 1o-valec in uvaja nove točke s svojimi dovu pi. Posamezne točke je zrežiral Vlado oki-binšek, Boža Simčičeva je oskrbela ins c-nacijo, Adamičev jazz pa glasbene tjeke. V dvorani Delavske zbornice je oiio sy,c> mnogo zabave in smeha.
dne sd je ugledni gost ogledali naše mesto in obiskal muzej, ob 17.30 pa so se v Vladni palači zbrali najodličnejši zastopniki Stranke in mladinskih organizacij ter oblaste v k intimnemu domačemu slavju, na katerem je tržaški župan Visokemu Komisarju izročili vel;ko bronasto kolajno, s katero ga je tržaška občina odlikovala. Dt. Ruzzier je pri tej prilliki ;zrazil iskreno hvaležnost Trsta Eksc. Grazioliju za delo, ki ga je bil kot Zvezni tajnik v *eku petih let izvršili za njegovo prebivalstvo, ki mu bo zato na veke dolžno ostalo hvale m zato s to'ikono iskrenostjo sedi nj -vrvemu delu na novem položaju, na katerega ga ie bil Duce pos'ail. Nato je župan dr. Ruzzier prečita! ob«>žno. v toplem zanosu napisano spomenico, ki jo tržaška '.bčina	' - -n-
Komisarju pošilja v vd<nn in hvaležen spomin. Eksc Visoki Komisar se je za \c počastitev iskreno zahvalil in rekel, da m o bo spomin na Trst ostal vedno živ kot -no največjih čuvstev njegovega srca Intimni' tovariška svečanost se je zaključila s -nezdravem Kralju in Duceju
Zvečer je tržaški župan v spremstvu dr Adlešiča v Oper prisostvoval predstavi »Rigoletta«, v teku današnjega dne sd je ugledni gost ogledal razne mestne ustanove, hkrati pa se je s položitvijo lovorov ©ga venca poklonili spominu italijanskih voja kov na pokopališču pri Sv. Kr/u.
Ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev
II Lettorato dell'Accademia Germanica di Lubiana
organizza corsi invernali che dureranuo fino al 15 giugno e cioe:
Corso inferiore destinato al principiauU,
Corso medio destinato a chi possiede giži una elementare conoscenza della lingua;
Corso superiore destinato a chi possie-le gi& una buona conoscenza della 'ingua;
Corso di grammatica e Corso di specia-lizzazione professionale, di storia, di lette-ratura e dTarte.
Tutti gli iscritti ad corsi, qualora abbia-no partecipato a due terzi delle lezioni ef-fettivamente svolte, hanno diritto ad un attestato. Chi avra conseguito il diploma di grado superiore, potra conseguire a Monaco, presso il Goethe-Institut dell'Ac-cademia Germanica un Diploma dl abillta-zione alFinsegnamento della lingua tede-sca all'estero. Tutti gli scritti ai corsi po* sono usufruire della biblioteca del lettorato.
L'iscrizione sar&. chiusa il 25 novembre 1941-XX. Informazioni: lunedi, mercoledi, giovedi e sabato dalle ore 2 alle 4 nel Se-gretariato delTAccademia Germanica. (—)
TmDmnooomnnnnn
Obnovite naročnino!
Pričetek popisa na drž. klasični gimnaziji
Ljubljana, 20 novem na Ravnateljstvo državne klasične gimnazije sporoča, da se začne redni pouk: »») za osmošolce dne 24. novembra ol) l.'*..'»0 v II. nadstropju I. moške gimnazije v Ve-govi ulici, b) za četrtošolce istega dne «•• isti uri na uršulinski meščanski šoli v Nunski ulici, c) za vse druge razrede približno v 14 dneh, kar bo naznanjeno pravočasno v vseh dnevnikih. — Ravnateljstvo.
Razstava treSi
V nedeljo 23. nov. ob 11. bo v Jakopičevem paviljonu odprta umetniška razstava samo najnovejših del treh članov DSLL": Staneta Kregarja, Nikolaja Omerse in Karla Putriciia. Posobna vabila se ne bodo razpošiljala. Vsi, ki se za nimate za slovensko moderno likovno umetnost, ste vabljeni. Na razstavo opozarjaj* lepe fotografije del po ljubljanskih iziož bal'.. — Slika je posnetek Putrichove »Glavo deklice«.
SkrM in težava ^letijsklh čel?dai;j3v
Št. Jernej, novembra.
Na šentjernejskem polju je bila letos tako slaba čebelarska letina, da enake ne pomnijo niti najstarejši čebeiarji. Čebele so zelo pozno rojile in nato v brezdelju in v pomanjkanju životarile skozi vse poletje. V avgustu in septembru so nastopil: hladnj in deževni dnevi in ajda — zadnji up čebelarjev — je docelrt odpovedala. Prve dnj septembra je sicer za kratko dobo odprla svoje medene vire, a donos je bil tako skromen, da so najmočnejše družine nabrale komaj po nekaj kilogramov medu. Čebelarji so morali združevati in iz treh. štirih družin sestaviti eno samo, ki bo ob skromni zalogi hrane morda preživela zimo in dočakala pomladnih dni.
Sneg in mraz, ki sta nastopila v drugi polovici oktobra, sta neljubo presenetila čebelarje in čebele. Čebele, ki so zasedale še satje po mediščih in krajne sate po va-liščih, zaradi mraza niso mogle do zimskega gnezda, pa so zato otrpnile in odmrle. Tako je uničenih mnogo mladih delavk, ki bi spomladi lahko pridno delale in skrbele za prospeh in razvoj družine v panju.
Da vsaj za silo poskrbe čebelam zimsko zalogo, so čebelarji naročili sladkor — v nadi, da ga bodo še v jeseni lahko po-krmili. Toda paradi mraza je pitanje onemogočeno in tekom zime bo zato propadlo in pomrlo mnogo najboljših družin.
Tukajšnji čebelarji so organizirani pri Slovenskem čebelarskem društvu in imajo svojo čebelarsko podružnico v St. Jerneju. Letos šteje podružnica 19 članov, kar je za naše čebelarske prilike vsekakor premalo. Sladkorja za krmljenje čebel so naročili skupno okrog 400 kg. Podružnico uspešno vodi posestnik Recelj Franc z Razdrtega, ki goji tekom poletja po 100 do 150 panjev, a zmanjša število družin je seni na 50 panjev Zelo obsežno, na a meri-kanski način osnovano čebelarstvo vodijo tudi oo. kartuzijani v samostanu Pleterje
Čebelarstvo je na šentjernejskem polju precej razvito in po nekaterih hišah dedno prehaja od očeta na sinove. Po vaseh Pa je tudi mnogo praznih čebelnjakov, ki jasno pričajo, da so naši očetje in dedi z veliko ljubeznijo in vnemo gojili čebele, dočim mlajši rod nima več pravega smisla in zanimanja za to prek oris t no in lepo panogo narodnega gospodarstva
Visoki Komisar as Ljubljansko pokrajino glede pa zakon o dniitvih, bfeodib in posvetit z dne 18 septembra 1931 in njegove poznejše spremembe, glede na zakon o ob rtih z dne 5. novembra 1931. na podstavi čl. 3. ki. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX. št. 291. in smatra joč za potrebno preurediti stanovske združbe v Ljubljanski pokrajini, odreja:
Člen i. Ustanavlja se Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine.
Zveza je pravna oseb? -n jc nadzoruje Visoki Komisar za Ljubljansko poKrajmo
Cfleo 2. Pokrajinska zveza je upravičena popolnoma «u edina predstavljati koristi vseh delodajalcev Ljubl anske ptitrajme.
Zveza obsega tale pokralinska strokovna združenja: Združenje industrijcev m obrtnikov Ljubljanske pokrajine. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine 'n Združenje denam'h m zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine.
V	naštetih strokrvvnih združenjih sc spojena vsa doslej obstoječa strokovna združenja obrtnikov ustanovljena na ozemlju pokrajine na podstavi zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 m zakona o društvih shfjdib in posvetih z dne 18 septembra 1931 m njegovih poznei&h vprememb.
Združenja obsegajo sindikate za razne pnrzva-alne stroke: Združenje industrijcev in ob rt n "kov ima poseben odsek za obrt ni^tvo. razdeljen po skupinah
Kolikror imajo zavodi in pomožne naprave poseben stik 6 kakim združenjem, so podrejeni temu; kolikor pa se nanaša i o na celo stroko delodajalcev, so podrejeni Zvezi.
Zunaj Zveze s« strokovna združenja obrtnikov ali zavodov m pomožnih naprav za stroko delodajalcev ne morejo ne dovoliti ne ustanavljati
Gen 3 Imovina združenj sipojenih po prednjem členu, se prenese na združenja, omenjena v istem členu, po določbah člena 390. zakona o obrtih 7 dne 5. novembra 1931 m člena 19. zakona o društvih, shodih in jw)svetih z dne 18. septembra 1931 ter se vsekakor pridrži prvotnemu namenu.
Odsek za obrtništvo upravlja imovine bivših obrtniških združenj.
Pri prvi uporabi te naredbe ostane so v veljavi prispevki, ki so jih do sedaj obstoječa združen ia že določila za tekoče leto.
V	pravilih Zveze se izdajo določni ored-pisi glede sklepanja, višine in načina pooi-
Moja in portffldeijovanja prispevkov v po-sameznih strokah kakor tudi predpisi »a nadzorstvo in odobravanje, ki je potrebno za te sklepe.
Člen 4. Naloga Zveze je, da varuje skupne gospodarske in strokovne koristi obrtnikov. včlanjenih v teh združenjih, da ostvarja kar največjo enotnost v proučevanju aili opredeljevanju problemov m vprašanj občnega značaja, ki zadevajo združenja ter vzdržuje v njih red. da se bolje dosega namen, ki ga jim odkazujejo zakoni in pravila.
Nadaljnja naloga Zveze je, da izvršuje nadzorstvo nad upravnim poslovanjem podrejenih združenj in odobruje tista upravna dejanja, ki ne spadajo v redno upravo, odobruje proračune m obračune združenj in nadzoruje pri podrejenih združenjih ustanavljanje in delovanje službe ▼ skupnih zadevah
Končno je naloga Zveze, da opravlja tudi vse druge dolžnosti m podle, ki se ji določijo v pravilih in ki jih H nalagajo zakoni, pravilniki ali oblastvene odredbe.
Člen 5. Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine vodi predsednik, ki ga imenuje Visoki Komisar, s pooblastM, k' mu jih dajejo pravila Zveze; pomagajo pa mu drugi organi Zveze, ki jih prav tako določajo pravila, v katerih jim je tudi odre'eno področje.
Tajnika imenuje Visoki Komisar na predsednikov predlog.
Člen 6. Predsednik Zveze se pooblašča, da predloži pravila Zveze, ki jih sklene začasni predsedstveni odbor, sestavljen iz predstavnikov podrejenih združenj, in jih je treba predložiti Visokemu Komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 7. Pri prvi uporabi ureditve, določene s to naredbo, poslujejo organi Pokrajinske zveze delodajalcev ob podpori strokovnjaka. ki ga imenuje Visoki Komisar in ki bo imel nalogo, usmerjati im vzporejati tako poslovanje Zveze kakor tudi podrejenih strokovnih združenj, z močjo, da pospešuje. prekliče ali spreminja ukrepe in da nadzoruje ohranitev zadevnih imetij ter izterjevanje in razdeljevanje prispevkov.
Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 15. novembra 1941-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Spremembe zakona
zavarovanju nameščencev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o pokrajinskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. bivše kraljevine Jugoslavije, objavljen v »Službenih novinah« z dne 12 decembra 1933., št. 285, in pravilnik za izdajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930.. št. 36.084 bivše kraljevine Jugoslavije, objavljen v »Službenih novinah« z dne 30. oktobra 1930.. št 249 in poznejše spremembe z dne 16. oktobra 1937., št. 87.381. na podstavi kr. uredbe z dne 2. junija 1941-XIX št. 492, na podstavi kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se spremenita zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev in pravilnik k temu zakonu, kolikor gre za plačne razrede. renie vohče in višino prispevkov, da se prilagodijo zamenjavi valute in sedanjim razmeram.
po zaslišanju mnenla prizadetih stanovskih združb, odreja:
Člen 1. Plačni razredi iz odstavka 2. § 4. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. se spreminjajo takole:
Plačni	Letni preiemk	v liftH	Letni zavarovani
razred	/>d	do	preiemki v lirah
I.	57	2.400	2.400
11	2 4,01	3 600	3.000
[II.	3 601	4 800	4 200
IV	♦ 801	6.000	5 400
V .	6.901	7.200	5 600
VI	7 201	8400	7.800
VII	8 401	9.600	9 000
VIII	9.601	10.800	10 200
IX	10.801	12.000	11.400
X	12.001	13.200	12.600
XI	13 201	14.400	13.800
XII.	14.401	15 600	15.000
XIII.	15 601	16.800	16.200
XIV.	16.801	—	18.000
Člen 2. Invalidska renta iz odstavka 6.
j 10 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščenoev z dne 30 oktobra 1933 se -preminja tako. da znaša:
N m E «1 C •o -— & o h. >	osnovna icnta po 60 mesccih zavarnvania na leto lit	osnovna renta po I2p meserih zavarovani« na leto lir	V c 2 c ™ ce o — > — r- * C o — £ Z Z s o- S C z c E > o.	naiviiu znesek invalidske ali starostne rente po 40 letih za-varovania lir
I.	480	720	36	1.800
II.	600	900	45	2.250
III.	840	1.260	63	3.150
IV	1.080	1.620	81	4.050
v.	1.320	1.980	99	4950
VI.	1.560	2.340	117	5.850
VII.	1.800	2.700	135	6.750
VIII.	-2.040	3.060	153	7.650
IX.	2.280	3.420	171	8550
X.	2.520	3.780	189	9.450
XI.	2.760	4.140	207	10.350
XII	3.000	4.500	225	11.250
XIII	3240	4.860	243	12.150
XIV	3.600	5.400	270	13.500
Člen	5. Prispevki iz		odstavka	4. § 39.
Člen 4. Prostovoljni zavarovanci spadajo v razred, v katerem se prispevek najbolj približuje višini prispevka, ki so ga doslej plačevalL
Člen 5. Odstavek A. člena 3. pravilnika za izdajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930., št 36.084 se spreminja takole: »A. Letna invalidska renta sestoji:
1.	iz osnovnega zneska, ki ga sestavljata:
a)	lOkratni povprečni prispevek, predpisan za pokojninsko zavarovanje v poslednjih 120 ali manj mesecih zavarovanja, pri čemer pa najmanjši »esek ne sme znašati manj ko 780 lir,
b)	lOkratni povprečni prispevek, nred-pisan za vso zavarovalno dobo:
2.	iz V« prispevkov, predpisanih za vso zavarovalno dobo.«
Povprečni prispevek za dobo od 1 januarja 1909 do 31 decembra 1923. se določi po povprečnem prispevku za naslednjo dobo na dan 1. januarja 1924.. čigar znesek ne sme biti višji od 57 lir na mesec.
Člen 6 Invalidske, starostne, vdovske in otroške rente (za sirote), vključno tekoče se zvišujejo z izredno podporo takole:
—	minimalna invaVdska renta od lir 95 na lir 250 na mesec.
—	inv^lidrke rente do 270 lir se zvišujejo za 15°'o.
—	invalidske ren+e od 271 do 360 lir se zvišuiejo za 10°V vendar ne smejo biti manjše ko 311 lir.
—	invalidske rente od 361 do 460 lir se zvišuiejo za 5°/». vendar ne smejo biti manjše ko 396 lir,
—	minimalna vdovska renta se zvišuje od 57 na 180 lir,
—- vdoveke rente do 230 lir se zvišujejo za l5°/o,
—	vdovske ren*e od 231 do 300 lir se zvi-Suieio za 10°V vendar ne smeje biti maniše ko 265 lir.
Pri vdovskih rentah se za vsakeea otroka nod 18 le+om starosti, in sicer za največ 3 otroke, dodaje po 20 lir na mesec.
M;n'malnn renta za 1 siroto se zvišuje od 57 na 180 lir.
Invalidske rente p8 460 lir in vdovske rente oo 300 lir. ki tečeio do 31. decembra 1941 -XX se zvišujejo za 59'n.
Člen 7 Pravico do izredne podpore iz člena 6. imaio tisti rentniki. ki so pridobili ali še oridobe pravico do rente le na podlagi zakonitega obvezneea zavarovanja in ki prebivajo na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, pripoienem kraljevini Italiji ali v starih pokrajinah kraljevine. Italije.
Člen 8. Ta najedba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokraiino z učinkom od l. novembra 1941-XX.
Ljubljana, 15. novembra 1941-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
meščencev z dne 30. oktobra 1933. se spreminjajo tako, da so:
od prispevki odpada na
v plačnem	meseino	službodaialca	nameSi
razreda	lir	lir	lir
I.	24	24	—
II.	30	30	—
III.	42	39	3
IV	54	45	9
v.	66	51	15
VI	78	56	22
VII	90	60	30
vni	102	64	38
IX	114	68	46
X	126	72	54
XI	138	76	62
XII	190	80	70
XIII.	162	84	78
zzv«	IM	80	80
Veseljak: »Za božjo voljo, Jaz M
— li
Una colonna dl prlglonlerl brltannlcl ginnge ln nn campo dl concentramento — Kolona britskih ujetnikov je dospela v koncentracijsko taborišče
Dežela, kjer rase gnoj
Ob zapadni obali Peruja se dvigajo strme skale Loboškega otočja. Človek sd ne more misliti brezupnejšega koščka zemlje, nego je ta. Rastlinstva ni tu nobenega, a vendar so ti otočki dobesedno prekriti s ptičjimi gnezdi. Izraz »gnezda« je sicer malo pretiran, večinoma gre le za nekakšna skledam podobna ali pa krtinasta stojišča, na katerih se ptice gnetejo in delajo druga drugi napoto. Po cenitvah belgijskega raziskovalca markija de Wavrixa so tu mesta, ki štejejo na vsak hektar dosti več nego 100.000 ptic! Na milijone jih je, tol-žčakov in kormoranov, galebov in pelikanov, ki imajo na videz en sam življenjski .smoter: da si izpraznijo črevje za naslednji obed. A če se dvignejo v tropih, ki štejejo tisoče in tisoče ptic, zatemnijo nebo. Kot roparice na ribe so te živali nagonsko organizirane in kadar prirejajo svoje množestvene pogone, pokončajo ribje bogastvo vzdolž dolgih obalnih pasov. Samo za prebavljanje se vračajo na svoje skalne otoke, ki iih prekrivajo neutrudno s svojimi izločninami, da nastajajo mnogo metrov visoke plasti ptičjega blata.
To ptičje blato, ki je pod Imenom gva-no pomembno izvozno blago, predstavlja gnojilo, ki so ga cenili že v starih časih, a je njegova cena dane? še višja. 2e in-kaški kralji so izdajah odredbe, ki naj bi čuvale te ptice in dragoceno proizvodnjo gnojila. Stari Inki so tudi na vzoren način uredili pridobivanje gvana in vsaka vasica ga je bila deležna. Ko je pa Alexander v. Humboldt pred kakšnimi 140 leti prinesel prve primerke gvana v Evropo, je postala perujska obala prav kmalu zbirališče celih brodovij tovornih ladij, ki so v stoletjih nakopičeno bogastvo ptičjega gnoja enostavno odvažale. Sosedne otoke Chincha, ki so bili pokriti baje s 60 m debelo skorjo gvana, so popolnoma izropali, tako da so pticam uničili vsako možnost nadaljnjega gnezdenja, šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je perujska vlada spomnila na stare inkaške zaščitne odredbe ter jih oživotvorila. Odtlej izkoriščajo gvan-ske otoke smotrno in Peru ima od tega velike dobičke.
1119 pr^ti Um
Po podatkih zadnjega ljudskega štetja šteje švedska prestolnica 570.771 prebivalcev, med katerimi je 25i.580 moških in 316.191 žensk, žensk je torej v Stockholmu neprimerno več nego moških, na vsakih 1000 moških jih odpade 1212. Isto preobilico žensk je opazovati v drugih švedskih mestih, samo da razmerje tam ni tako neugodno, ker znaša 1153 žensk na 1000 mo-škh, na podeželju pa je žensk celo manj nego moških, to je 949 proti 1000. Toda ta manjšina na podeželju ne more izravnati abnormalne ženske večine po mestih, kajti
povprečje za celotno švedsko prebivalstvo izkazuje 1119 žensk na 1000 moških, tako da stoji švelska v tem oziru menda na prvem mestu med vsemi deželami na svetu.
štokholmska statistika izkazuje še druge neugodne pojave, ki obstoj švedskega naroda naravnost ogražajo. Tako je opazovati, da število starih oseb v primeri z mlajšimi letniki čedalje bolj narašča, a prav tako, in sicer v geometrični postopici, narašča število ločitev zakonov, še ob začetku stoletja je bilo na 1000 zakonov letno 0,57 ločitev, danes jih je pa že 8 na 1000..
VUmmm
m mmvm
Spomladi 1. 1929. so nemškim rudarjem prvič začeli deliti vitamin C kot dodatek k hrani. Uspeh je bil presenetljiv in ugotovili so, da ta uki *Gp ni sn mo zmanjšal primerov bolezni med rudarji, temveč da je tudi v splošnem dvignil njihovo zlravje in telesne sile. Stroški za to akcijo so znašali do danes 800.000 mark. Nemška Delovna fronta je sedaj sklenila, da bo razdeljevanje vitamina C razš rila na vse delavstvo glavnih rajhovsk.h industrij.
Smrt gsreslealega senika
V ameriškem mestu Cheimsforau je umrl v starosti 72 let angleški sodnik John Anthony Hawke. Njegovo ime je bilo nekoč zelo znano vsem čitateljem listov. To je namreč tisti sodnik, ki je 1936. izrekel ločitev zakona ge. Wally Simpsonove, žene bivšega angleškega kralja Edvarda VIII, današnjega vojvode Windsorskega.
Mm patres v Turčiji
Kakor poročajo iz Carigrada, j? n.\ potres razsajal v zloglasnem ozemlj i Ei-zindžana. Sunek, ki je trajal 20 sekund, je napravil mnogo škode v mestu samem, a je popolnoma razdejal 17 vasi v njegovi okolici, v nekaterih drugih vaseh pi po škodoval hiše. ftoslej so našteli 25 mit-ui in o0 ranjenih. Nekateri potniki. so prišli iz Erzmdžana, poročajo, da je od časa pivega potresa čutiti v tem ozemi i skoraj v.-ak dan potresno gibanje.
49.333 kg diamanta
Belgijska geograiska družba ceni količino vse izkopanih in obdelanih diamantov na zemlji na 40.000 kg, njih vrednost pa na več nego 38.000 milijonov belgov. Indija, ki je do 18. stoletja edina pridobivala diamante, je v teh 40.000 kg zastopana z največjim deležem, na drugem mestu je Brazilija, ki je v 18. in 19. stoletju isto tako dala veliko količino dragih kamnov. Danes je največ diamantov dobiti v Južni Afriki
E&nlšisrsii pregled
Če književnost v slehernem narodu pomembno duhovno funkcijo in določeno nosila n sit vo, tedaj je vzgoja čitateljsikega naraščaja važno vprašanje kulturne in posebej §e liter.',me politike. Mladinsko slovstvo je doseglo tudi pri nas znaten razvoj in njega problematika m ara zanimati vse, ki so posredno ali neposredno udeleženi ne le v splošnem vzgojvtvu. marveč tudi v ore-potrebni vzgoji za kulturo, ki postaja tem baij pereča, čim več novih nalog in problemov grmadi vojna s svojimi prvinskimi sunki v vzgojstvo v moralno in intelektualno življenje narodo-v. O vzgoji mladine za knjigo in s tem v zvezi o vprašanju mladinske knjige posnemamo prosto po strokovnjaku drju. J. Frevu nekatere, tudi za nas zanimive misli :n kritične na.vvete.
Frev meni, da je najvažnejša, a hkrati najbolj zanemarjena naloga mladinskega čtiva nravstvena vzgoja. Zaradi tega naj bi mladina brala knjige, ki vplivajo salo vito na mlado dufo in vzbujajo ljubezen do življenja in do deialnosti. Vrhunsko geslo mladinskih knjig naj bi bilo: jpisovati, kako krasno in čudovito je človeške delo! Po raziskovanjih G odd ara in Richterja ie čti-vo pri 8.7 odstotka dečkov vir ideal o>v, ki se razvijajo v njihovih mladih dušah, medtem ko pri deklicah dosega ta vpliv celo 28.3 odstotka. Otrok se pri čitanju tako vživi v junake dejanja, da prav za prav sam doživlja njegovo usodo, in ta predstava ne izgubi svojega učinka niti tedaj, ko je odloži.! knjigo-: hoče, da bi bil takšen, kakor je ta »junak« in da bi i udi
citat eljcv
sam postopal tako kakor on. Navedeni pisec illustrira na mnogih primerih vpliv takega čtiva.
Gre kajpak za to. da bi sicer dobra knjiga ne prisila v roke mladega čitatelja ob nepravem času. Gotovo ni primerno, ce nastopa v romanu deček kot detektiv. Tako opisovanje preveč idealizirani h otroških postav lahko doseže čisto nasproten učinek, kakor je hotel pisatelj, ko je prikazoval boj zoper zlo v človeku. Najbolj vplivajo na mladega bralca knjige o življenju znamenitih ljudi: izumiteljev, pctovalcev, pomorščakov. letalcev in slavnih zgodovinskih *u-nakov. Ni utemelljeno mnenje, da zaradi preobilnega čitanja oslabi v otroku človeška potreba dejalnosti. Slavni ljudje in neizmerno delavni posamezniki so bili prepogosto strastni čitatelji Za umsitveno vzgojo so najboljše poučne, vendar pri vsem tem beletristično zabavajoče knjige. Teh je pri nas mallo in kar jih je, preveč spominjajo mil.sdi.no na šolske učbenike Do devetega leta bi sploh ne simeli dajati mladini dosti takih knjig, da ji ne bi tako, zanje še prezgodnje čtivo postalo preveč priskutno. Leposlovno spisana knjiga doseže s svojim zabavnim učinkom največ, ker bolj poučuje in globlje učinkuje. Sem sodijo tudi stvarno spisani zgodovinski in živfljenjopis-nri roman im raemoairske knjige. Dvomljivo vrednost pa imajo za spoznavanje sveta potopisi in potopisni romani, ki so spisani večkrat po drugih pisateljih in ki jim ne-dr.staja osebni pogled na tuje življenje. (Znani Karel May na primer sploh ni ni-
Ogljik ima najvišje tališče
Med vsemi prvinami ima ogljik najvišje tališče. Pred nekoliko leti so Lummer in drugi raziskovalci določili to točko, pri kateri se ogljik topi, 3900 stopinj Celzija Cisto železo se topi n. pr. pri 1550 stopinjah, platin pa pri 1800 stopinjah. Temperaturo 3900 stopinj je težko doseči celo z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, še težje jo je meriti. Merijo jo na podlagi svetlobne gostote razžarjenega telesa. Samo v obločnicah je mogoče z veliko obtežbo toka doseči tako visoke temperature med elektrodnima ogljema v obloku, da se prične ogljik spreminjati v paro ali subli-mirati, kakor se glasi strokovno izraz za taiitev, pri kateri se telo ne spreminja v tekočino, temveč neposredno v plin. Novejše raziskave pa so pokazale, da so toplino temperaturo ogljika s 3900 stopinjami cenili še prenizko, vse kaže, da sega ta temperatura nad 4000 stopinj. To je pa temperatura, ki se že precej približuje temperaturi sončne površine, ki jo cenijo na 6000 stopinj Celzija.
»Recept" za dolgo življenje
Neki ameriški zdravnik trdi, da bi se moglo naše življenje podaljšati braz truda (izraz je v tem primeru zelo točen) za celih 50 odstotkov. Evo enostavnega recepta za ta namen: vsakih sedem dni n? sme človek 36 ur nič delati, toda absolu.no ni*. Delo, naj si bo telesno ah duševno, l:-:r\o-Ija po teoriji tega zdravnika naše živi j-r^-ske energije. Kaže. da bodo Američani radi pograbili to teorijo.
Nenavadna tekma
Staro, nikoli rešeno vprašanje, da-li je moški razboritejši od ženske ali narobe, je dalo povod za svojevrstno tekmo, ki so jo priredili pred nekoliko dnevi učenci in učenke neke štokhoimske gimnazije. Sestavili so izpitno komisijo iz profesorjev, ki ne pripadajo temu učnemu zavodu in ki jih tekmovalci ter tekmovalke torej niso poznali. Ta odbor jim ni zastavljal ustnih ali pismenih vprašanj o bolj ali manj odročnih znanstvenih zadevah, temveč je zahteval odgovore na vprašanja, ki so se tikala splošne izobrazbe in ki bi bila lahko merilo za dojemljivost, prisebnost, opazovalno sposobnost, logiko, spomin in druge takšne duševne lastnosti posameznih kandidatov in kandidatk. Ti so morali čim bolj gladko in čim točneje odgovoriti vsak na približno 60 vprašanj.
V tej tekmi so z ogromno večino zmagala dekleta, dočim je močni spol v mnogih primerih prav žalostno odrezal...
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Skoraj vsak dan dobivam poziv, naj se poročim!« je dejala Olga.
»Kdo te poziva ? Rudi ? Adolf ? Ivan ? Mirko?«« je vprašala prijateljica.
»Ne.«
»Kdo tedaj«
»Oče in mati.«
Mati (odrasli hčeri): »Danes, otrok, pride torej simpatični mladi mož, ki ti tako dvori. Zdi se mi prav, da bi mu nekaj zapela ... «
Oče: »Mati ima popolnoma prav. Na Va način ga lahko takoj preizkusiš, dali je
njegova ljubezen sposobna premagati vss!« *
»Kakšnega psa si pa kupil T« se je začudil Miha.
»Ah ne vidiš?« je odgovoril Jaka užaljeno. »To je vendar buliog!«
»Da, med drugim!« je menil Miha.
»Kako ti pa ugaja vaš novi oče?«
»Ah, prav ljubezniv jp.«
»To mislim tudi jaz. Lansko leto smo ga namreč mi imeli.«
»Kar sedite!« je dejalo mično športno dekle, ko je hotel stari gospod v prenapolnjenem avtobusu vstati.
»Toda — dovolite mi... «
»Ne, ne, jaz rajši stojim,« je vztrajalo dekle in ga prijazno potisnilo nazaj na sedež.
»Za božjo voljo, pustite mi vendar vstati, gospodična! Saj hočem le izstopiti!« jc dejal stari gospod.
*
»Toda stara mati, ne bodi vendar tako nervozna!« je dejal Petrček stari materi in tašči, ki se je pripravljala, da odpotuje. »Imaš vendar še dosti časa! Oče je postavil uro za celo uro naprej ... «
Polotok Kerč
Polotok Kerč, ki M ga sedaj osva1* nemška vojska, je ploska, suha deželica, ki te te na severovzhodu dviga največ 177 m visoko gričevje. V okolici mesta Ki Cn, k; smo ga opisali v nekem prejšnjem članku, se dviga nekoliko zanimivih vulkanov Ki bljuvajo v določenih presledkih hI v'-o bla to. A čeprav je to ozemlje na pogUl brez upno, je pod svojo površino venda Me pie bogato.
Polotok Kerč skriva namreč eno največjih nahajališč železne rude na svetu, k; s j ga pa začeli komaj izkoriščati. Sovjet so ga ocenili na 2722 milijonov ton. K» leži ruda v mogočnih skladih in le pli4" to pod
povrijem, bi jo bflo lahko ln brez vehkflt
stroškov pridobivati, toda ta ruda vsebuje (.o eni strani manj železa nego rudi v virju Krivega Roga, po drugi strani pa en odstotek fosforja. Zato je letna pron 'odnja tukaj zelo zaostajala za proizvod a ;o Kn-vegf Roga Toda z modernimi miloaanu bi jo bilo mogoče dost- bolje ztoris'iu. nego sc jo doslej. Plavži za to se dvigajo v Kerču samem, a tudi v Mar;upoiju in Ta ganrogu, ki sta isto tako že v nemških n-kah Vsekako ni nobenega dvoma, da taka poiotok Kerč v doglednem času še velik* bodočnost.
Zasebna klop v javnem vrtu
Originalen možak živi v San Diegu v Kaliforniji. Kadar koli je prišel v mestni park, da bi malo posedel, je našel vse klopi zasedene. To ga je zelo jezilo m sklenii je, da si bo pomagal sam. Najlažja pomoč bi bila pač ta, da bi nosil s seboj eneg;-. izmed praktičnih malih, zložljivih stolov, kakršne je povsod dobiti, toda takšen rtoi njegovemu ponosu očitno ni zadostoval, morala bi biti prava klop, kakršne je dobiti v parkih. In tako je šel k mizarju, ter si jo je dal napraviti točno po vzorcu mestnih klopi. Ko jo je dobil, jo je dal na ramo in hajdi ž njo v park. Tam je nanjo udobno sedel in je to sedenje tako užival, da je ostal do noči.
Dotlej je šlo vse v redu, a težava se je pojavila, ko je hotel zvečer s klopjo domov. Dal jo je sicer brez nadaljnjega na
rame. ni pa računal s čuvajem mestnega vrta. ki si je seveda mislil, da nosi mož ukradeno klop in ga je trao zagrabil Originalni mož je prisegal, da je klop njegova in to je končno sicer lahko tudi dokazal. a prej je moral s čuvajem in klopjo na policijo, kjer ni bilo izpraševanja ne konec ne kraj. potem so poklicali mizarja, da je potrdil njegove lastninske pravice in šele potem je smel domov. Odtlej pa ima mir Ne meneč se za roganje ljudi, koraka vsak dan s svojo klopjo v park in nazaj Zadeva je zbudila seveda dovolj pozornosti, da ga vsi poznajo in vedo, kako je s stvarjo. Za vsak primer pa si je dal napisati od župana posebno dovoljenje, da sme v mestnem parku sedeti po mili volji na svoji klopi.
Nezvestoba z novim nosom
Nekatera nomadska plemena, ki živijo ob mejah Afganistana, so si ohranila še mnoge primitivne in včasih barbarske običaje. žensko nezvestobo kaznujejo n. pr. že od pamtiveka s tem, da zakonolomkl odreže jo nos. Toda če civilizaciji ni u snelo, da bi odpravila ta običaj, ga je originalna podjetnost nekega ukrajinskega trgovca, ki se je tam nastanil, vsaj malo ublažila. Mož je začel namreč uvažati umetne nosove, ki jih prodaja z velikim dobičkom. Običaj pač možem veleva, aa nezvestim ženam, potem ko so jim amputirali nosove, odpustijo skok iz zakonske-ka jarma, a v večini primerov si poten želijo, da bi žene spet dobile nosove. Ker naravni nos nima navade, da bi na novo zrasel, se zatekajo k zvitemu trgovcu, ki jim dobavlja bronaste nosove poljubnih oblik...
Deček s 64 zobmi
V južnočeški vasi Luku je imel sin nekega kmeta v zadnjih časih velike težave pri žvečenju jedi. Deček, ki mu je 10 let, je čutil hude bolečine v dlesnih, ki so mu hudo nabrekle. Končno so ga odvedli k zdravniku, ki je ugotovil, da ima nesrečnež dvojno zobovje, drugo nad drugim. Notranji zobje pa so okrnelL Treba bo zamotanih kirurških posežkov, da mu bodo omogočili kolikor toliko normalno uporabo zob.
Vsaka 2S. ženska je Ana
Neki švedski učenjak je po potrpežljiv Ji raziskavah ugotovil, da je Ana najbolj razširjeno žensko ime. Po njegovih dognanjih ga nosi nič manj nego 94 milijonov žensk vseh plemen in starosti.
Kako štejejo Kitajci
Razni narodi uporabljajo svoje roke na prav različen način, če hočejo označiti kakšno število. Prav čudni so pri tem Kitajci. Zaprta pest pomeni pri njih 5, 4 označujejo z malini prstom, ki ga stegnejo iz pesti, 3 z dvema stegnjenima prstoma, 2 s tremi, 1 s štirimi, a popolnoma odprta roka pomeni ničlo. Torej približno narobe nego pri nas!
Oklep kralja Gustava AdolSa
V stolnici švedskega mesta Strangnasa so odkrili pozlačeni oklep kralja Gustava Adolfa, znanega iz tridesetletne vojne. Oklep so izdelali 1. 1620. v Arborgu in je veljal za sijajen izdelek umetnostne obrti. Švedski zgodovinarji so ga iskali že dolgo časa.
k dar videl krajev in narodov, ki jih opisuje na podlagi nepopolnih zemljepisnih virov in največkrat zgolj s fantazijo.) Dobri so romani s področja fizike, kemije itd., kjer si lahko mlad čitatdlj igraje nabere stvarnega znanja, ne da bi bil to opazil. Po tej poti si v dobro spisanih knjigah nabira ki razširja tudi jezikovni zaklad in znanje pravopisa. Goreči čitatelji dobivajo to tako rekoč zastonj, brez truda in učenja. Treba nam je več pisateljev, ki umejo pisati zabavno, vendar pa pri tem poučevati tiko, da nima berilo značaja pouka.
Kolikor gre za estetsko vzgojo s knjigo, je treba, da dviga predvsem "literarni okus. Vsaka mladinska knjiga naj bi praviloma imela vsaj povprečno literarno višino. Koliko imamo nadpovprečnih? Večidel so spisane bodisi pretežko, brez izrazitega pisateljskega daru. bodisi prelahko, prepovršno, v vsakdanjem, celo zanikrnem jeziku in slogu. Nikar ne dajajmo mladini v roke knjig, ki so zanjo težko' razumljive, četudi sega po njih; so dela, ki — kakor na primer sloveča »Babica B. Nemcove — mikajo mlla-dega čitatelja. vendar vemo, da šele odrasel bralec lahko presodi in dogleda lepoto takih knjig. Posebno rahločutno vprašanje je zadeva mladinske poezije. Dostikrat se otročje naivni verzi zamenjujejo s pojmom mladinske pesmi. Mladinska pesem mora biti predvsem in samo pesem, se pravi, resnična poetična stvaritev, ki zajema pozornost z lepoto svoje oblike »	oje pesniške misli.
Smotrno 'zvenšolsko čtivo je najboljša metoda samoizobrazbe. Nje največja značilnost, ki ustreza duhu m potrebi mladega čitatelja, je razkošna igra fantazije. Uredite mladinsko čtivo po šolskih metodah in bo na mah izgubilo ves čar nn vso slast! Mnogo ljudi si je prineslo prav u šol tisti
odpor zoper pesmi, ki jih poslej spremlja vse življenje; pridobili so si ga s prisiljenim in slabo uvedenim učenjem pesmi na pamet .
Pisatelji mladinskih knjig nimajo v mnogih primerih zadostne poštenosti in umetnike vesti Zdi se jim, da je za mladino kakšen spis kaj hitro dober. Včasd pišejo za mlade čitatelje samo zato. ker jim tako ve'evajo zaslužkarske koristi, nimajo pa posebnega čuta in določenih sposobnosti za tako literarno ustvarjanje, ki ima nekatere svojske zahteve. Mnogih nedostatkov je krivo dejstvo, da ni prave m kompetentne kritike mladi-nskih knjig in njih avtorjev; kritika je dostikrat enostranska, zgolj pedagoško gledana ocena, toda v knjigah te vrste ne gre samo za pedagogijo, gre tudS za poetične, umetniške vrednote in le-te zahtevajo posebno oster čut in vefriko literarno kulturo, pri vsem tem pa prodorno zanimanje in razumevanje otroške diuše.
Frev ne odklanja tako imeoovanaii turističnih mladinskih knjig, 6e imajo v sebi kakšno globlje jedro, idejo. Tako čtivo je celo dobro sredstvo, da se vzbudi r mladem človeku slast črtanja. Odklanja pa tako imenovane dekliške romane, ki so se ponekod močno razrasli in zametu je ločitev mladinskega sveta po spolih, ker je zlasti v mladinski literaturi koedukacijsko načelo najuspešnejše. Ob koncu pravi dr. Frey še tole: Kar smo saand brali pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ni že samo po sebi primerno za današnjo mladino. Spcsnirri na nekdaj čitane knjige so najmauj zanesSjivi. — Treba bi bflo sestaviti dober seznam nesporno kvalitetne mladinske literature, upoštevati pri načrtih za prevode to, kar bi bilo res potrebno in koristno prevesti drugih jezikov; skratka, potrebno je več
Želodec namesto denarnice
Na Portugalskem vlada neko poaebno pomanjkanje, nedostaje namreč drobiža po pet stotink, kar v Lizboni posebno oo hitijo potniki in sprevodniki v tram/a^ o. Zato je zbudila te dni posebno pozornost najdba v želodcu nekega beraCa, ki so mu morali v bolnišnici operirati želodec. Med tem ko drugi ljudje težko občutijo pomaaj-kanje drobiža po pet stotink, so ga namreč v njegovem želodcu našli nič manj nego 822 kosov. Kaj je spravilo moža do tako čudne uporabe kovancev, listi ne povedo.
Camoensov grob
Kakor Vasco da Gama, slavni pomorščak, ima tudi kralj portugalskih pesnikov Camo-ens svojo grobnico v svetišču v Belemu, kjer počivajo trupla portugalskih kraljev. Toda ta grob ne čuva telesnih ostankov največjega luzitanskega pesnika. Umrl je, kakor znano, v največji bedi 1. 1580. od kuge in so ga zakopali v množestven grob. Pozneje njegovih telesnih ostankov niso mogli več najti, da bi jih položili v grobnico, ki so mu jo postavili v belemskem ponteonu. Izmislili so si pa, da so v ta grob dali po eno pest prsti vseh krajev, ki se je Camoens v svojem nemirnem življenju mudil v njih.
ANEKDOTA
Gottingenski profesor matematike in naravoslovja Gotthelf Kastner je bil znan po svojih jedkih sodbah.
Nekoč mu je prinesel neki tovariš svojo novo knjigo in ga prosil za oceno. Kastner je odgovoril, da je knjigo že videl, a njegova ocena je bila naslednja: »Knjiga je natiskana na najslabši papir — škoda dobrega papirja!«
VSAK DAN ENA

»Ali še vedno ni pravi?« »Ne, tega kar ne morem razumeti, da se imena tega likerja ne morem spomniti!«
reda, smotrnosti in odgovornosti Prav kar kor na vseh drugih področjih — danes bolj ko kdaj poprej.
Letošnja „Madazna ButterflyM
Ta opera, ki je skoraj vsako sezono na našem odru, bodisi kot redna predstava za abonma, bodisi da slišimo v njej kakega gosta, je vselej z enako toplino sprejeta. Dala nam je v teku let vrsto znanih Cho-cho-san. Menda je ni med liričnimi pevkami pevke, ki bi si ne želela peti te partije. Čudovito lepa, pevsko in igralsko enako hvaležna zasnova te opere govori človeškemu čutu najbolj zgovoren jezik, in menda ga ni poslušalca, muzikalno naobraženega
r^nika
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino št. 93 z dne 19. novembra 1941-XX. objavlja naredbe Visokega Komisarja: Ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in preureditev stanovskih združb, navodila za izvrševanje naredbe z dne 15. novembra 1941-XX. št. 151 o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine, spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev In razve-ljavlienje členov 1. do 7. naredbe z dne 11. seotpmbra 1Q41-XIX. št. 97 in odločbe z dne 29. septembra 1941-XIX. št. 44 ter odločbe Visokega Komisarja: Imenovanje predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev in imenovanje strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi delodajalcev.
*	Nov grob. V Prezidu je umrla dobra soproga m mati ga Marija Jenkova. Pogreb predrage rajnke je bil v četrtek na pokopališče sv. Vida v Prezidu. Pckojnici naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
*	K razglasu o preselitvi Nemcev z dne 20. oktobra t. 1. je Visoki Komisar izdal vit., :, dodatek, da >ouo eni Nemci, ki nameravajo ostati v Ljubljanski pokrajini, pridobili italijansko državljanstvo po določbah, ki bodo v ta namen še izdane, če imajo od prej državljanstvo bivše jugoslovanske države. Oni pa, ki so imeli že na dan 6. aprila 1941-XIX. nemško državljanstvo, bodo lahko ostali nemški državljani. Eni in drugi lahko še nadalje prebivajo v Ljubljanski pokrajini in v smislu zakonov svobodno opravljajo svoje delavnosti.
___________ __«v sj
Najboljši nadomestek za ruski čaj. Dobi se v vseh boljših trgovinah!
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O0000001
♦	Piemontska princesa v Milanu. V sredo je Princesa Piemontska napravila za-seben obisk v Milanu, kjer si je ogledala prostore lekamarske družbe C. Erba. Prav tako je obiskala naprave Zavoda Giovan-nija Morsellija za znanstvena proučevanja, pri čemer je pokazala živo zanimanje za dejanje in nehanje njenih ustanov. Od tod je pohitela v Zavod za ranjence na Trgu mladine črnih praporov, kjer se je dolgo zadrževala zlasti na očesnem oddelku. Visoka gospa je imela za slehernega bolnika tople, tolažilne besede, ranjenci pa so pre^1 'rvnici Savojske hiše na pretresljiv način izrazili svoje spoštovanje in navdušenja Medtem se je pred zavodom zbrala množica občinstva, ki je Princesi ob njenem odhodu priredilo prisrčne ovacije.
*	Minister javnih del v Tarantu. Minister javnih del je v torek zvečer v vladni palači v Tarantu sprejel predstavnike lokalnih oblastev, naslednji dan pa si je ogledal mesto, trgovsko pristanišče in razne kraje, kjer so pravkar v teku javna dela. Ogledal si je razna javna poslopja in pa jetnišnico, posebej pa se je zanimal za gradnjo nove bolnišnice.
Opozarjam® cenjene šitatelje,
da ima uprava lista tel.: 31-22, 31-23, 31-24, naš inseratni oddelek pa tel.: 31-25, 31-26i
*	Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani darovali so naslednji zasebniki: gospa NELda Kobi, Podpeč, 2.000, g. Ivan Gregorc, trgovec, Ljubljana, kot prvi obrok za odkup ene postelje 5.000, g. Ivan Petrič, trgovec, Borovnica, za odkup ene otroške postelje 10.000 in g. apotekar Gul-do Bakarčič, Ljubljana, 2.000. Vsem tem darovalcem se predstojništvo medicinske klinike najprisrčnejše zahvaljuje, saj so a tem dokazali svoje socialno razumevanje in služijo drugim za zgled.
*	Italijansko-nemški koncert za vojne ranjence. V dvorani Musikvereina na Dunaju je bil v torek zvečer vokalni koncert, ki ga je priredila Nemška delovna fronta za vojne ranjence. Razen dveh znanih članov dunajske Opere, sopranistke Illitscheve in tenorja Fran terja, je z velikim uspehom nastopil tudi italijanski ba-ritonist Enrico Bertucco, pri klavirju pa je pevce spremljal maestro Renato Vir-gilio, ki je znan v Nemčiji tudi po svoji operi »Jana«. Na sporedu so bile arije iz Verdijevih, Puccinijevih, Leoncavallojevih in Virgiiiovih oper.
*	Pisma, namenjena čez morje. Poštna uprava je objavila naslednje opozorilo: V namenu, da se zmanjšajo poštni tovori, ki so namenjeni čez morje, se naproša občinstvo, naj bodo pisma, ki se pošiljajo z navadno ali z letalsko pošto, bodisi navadno ali priporočeno, v Libijo in na Egejske otoke, in pa pisma, ki jih odpravlja vojna pošta, izključno samo iz lahkega papirja,
kakršen se uporablja za letalsko pošto, tako da teža pisma ne presega petih gramov. Poštna uprava ne more jamčiti za hitro odpremo pisem, ki bodo presegala
to težo.	. __„
•	Poziv brezposelnim učiteljem! • Učiteljska organizacija v Ljubljani poziva vse spodaj navedene, da se takoj danes javijo osebno v njenih prostorih v Frančiškanski ulici 5, I. nadstr., zaradi važnega obvestila. Ahtik Josiplna, Ankele Franc. Až-man Emilija, Belihar Anton, Boječ Štefana, Ceh Ivo, Debelak Rudolf, Ferenčak Franja, Flajs Franc, Gale Marija, Golar Emanuel, Grum Ivan, Hrovat Leopold, Hu-dales Zoran, Iglič Marija, Knafeljc Franc. Koče Vilma, Kunej Darinka. Levstik Ivan, Klemenčič Franc, Kocbek Jože, Macaroi Rudolf, Matjan Matevž Medvež Anton, Mi helič Egon, Miklavc Ivana, Miklavčlč Francka, Mokorel Viktor, Očakar Ana, Pečnik Gustav, Fipan Gabrijela. Pire Jože, Plehan Albin, Podgornik Franc, Prešeren Adolf, Rak Miloslav, Rakovec Cirila, Reja Frančiška Sever Marija. Sila Milan. Skok Ferdinand, Skrt Milena, šašek Antonija, Savlf Andrej, švajger Zora. Šinkovec Viktor, škof Ana. šnuderl Hinko. Štrukelj Vida. Tratar Josip, Verbič Franc, Vidmar Gabrijela, Trotovšek Julija. Vodnik Ignacij, Vrh-njak Marija. Zupančič Josip. Brus Boris
*	Dve nenavadno zanimivi povesti, mladinski roman in vedno nekaj razveseljivih zgodbic bo prinašala »Domovina« v preurejeni obliki. Kdor še ni naročen nanjo, jo lahko prejema ves december brezplačno, naročnino pa mora plačati vsaj za prvo četrtletje 1942. Seveda je naročnina za današnje razmere naravnost malenkostna: za četrt leta komaj 4.50 lire, polletno 9 tir, za celo leto le 18 lir, posamezna številka pa stane bore 50 centesimov. Zglasite .»e z dopisnico na naslov: Uprava »Domovine« v Ljubljani. Priporočite jo znancem in prijateljem v mestu in na deželi.
♦	Silovit potres. Selzmografi meteorološke opazovalnice v Tarantu so zabeležili močan potres, ki se je pripetil v radi.u okrog 9200 km od Taranta. Potres, ki se je zadel v torek ob 17.58 in je trajal kakšno 4 ure, je moral zavzeti katastrofalen od-seg. Dogodek so zabeležili tudi instrumenti seizmo. jškega zavoda v Jeni.
*	Cerkvena slovesnost v Riverov spomin. Španska falanga v Italiji bo danes počastila peto obletnico smrti svojega ustanovitelja Joseja Antonija Prima De Rivera, ki je bil zavratno umorjen v Ali-canti, s spominskim rekvijemom v španski narodni cerkvi sv. Marije Monserat-
Sk*' Rim se približuje poldrugemu milijonu prebivalcev. Na koncu oktobra so v Rimu o priliki začasnega štetja ugotovili 1,407.650 prebivalcev.
•	Dva nova filma. Družba Androsfilm-Vitafilm v Rimu je nedavno dovršila novo filmsko dramo »Strah pred ljubeznijo«. Film je izdelan po zgodovinskih dogodkih, ki so se vršili leta 1813. v Napulju za časa vlade Gioacchina Murata. Glavno žensko vlogo je kreirala znana nemška igralka Camilla Horn, sodelujejo pa naj odličnejši italijanski filmski igralci. Režija je bila v rokah Cesara Origa. — Družba Vi-tafilm v Rimu pa je pred kratkim začela vrteti film »Trije fantje z Dunaja«, ki bo izdelan v italijanski in nemški verziji. Režija nemške verzije je v rokah Huberta Marischke, italijansko verzijo pa režira Giuseppe Fatigati.
» še je čas, da se naročite na Gospodinjski dnevnik — koledar. Dnevnik, bo obsegal razen raznih tiskovin za vpisovanje tudi dodatek »Kako naj danes kuham«. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani šelenburgova ul. 3. (—)
il LJUBLJANE
u— Fotografski natečaj mesta Ljubljane,
ki je že lani osorej povabil vse poklicne fotografe in amaterje k tekmi z najboljšimi fotografijami Ljubljane, se bliža svojemu zaključku, saj morajo tekmovalci že do 1. decembra v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. št. 7 pri turističnem referentu vložiti svoja dela. Sicer smo med letom večkrat opozarjali fotografe, kateri posnetki so najbolj potrebni, enako pa tudi na hvaležne motive sploh, da so imeli dosti široko polje pri iskanju motivov po svojem okusu, že sam razpis je dal tekmi tako širok okvir, da bi morala biti po številu naših fotografskih umetnikov udeležba pri natečaju ogromna. Toda mnogo jih misli, da ne morejo tekmovati s svetovno priznanimi mojstri, vendar se pa pri tem motijo, saj se tudi začetniku lahko posreči odlična fotografija, ali pa najde tak motiv, ki ga Turistični odbor mesta Ljubljane zelo potrebuje za propagando mestnih lepot in zanimivosti ter privlačnosti. Nikdo naj se torej ne boji, da njegovi posnetki ne bi bili. upoštevani, ter naj zato vsi naši fotografi in
amaterji pošljejo čim največ raznovrstnega
gradiva, da bo uspeh natečaja tem lepši ln večji ter spet v čast visoki stopnji naše fotografske umetnosti.
u— Mladinski zbor. Cen j. starši, ki so prijavili svoje sinove ali hčerke v tečaj za pouk harmonike, prejmejo te dni po pošti podrobna navodila in so naprošeni, da se udeleže tam napovedanega sestanka Ce se kdo še želi odločiti, da pošlje sinka ali hčerko v tečaj, ga lahko še priglasi v inseratni upravi »Jutra« pod značko »Mladinski zbor« Pričetek pouka bo takoj v začetku decembra. Vodi Izkušen slovenski mojster po lastni, zelo uspešni metodi, v—) n— Da bi bil tramvaj kurjen, smo prejeli naslednji glas iz občinstva. V deželo gre zima in z njo mraz. To se občuti posebno v vozovih električne cestne železn'-ce. Ne smemo pa biti krivični. Dva ali trPe vozovi stalno in celo preveč kurjeni, zato so pa drugi mrzli in v najrahlejši ostri sapi se rišejo po steklih voza zimske cvetke. Zato prosimo upravo cestne železnice, naj naroči uslužbencem kurjenje. Občinstvu bo toplo, uslužbencem pa bo prihranjen neprijetni občutek premrlih udov.
u— Društvo zobozdravnikov v Ljubljani vabi svoje člane na mesečni sestanek v soboto. dne 22. t. m., ob 37. v restavraciji »Štrukelj«. (—)
u— Gledališki koledarček, ki bo izšel te dnj v založbi »N a š i o b r a z i«, bo najlepši priročnik za ljubitelje gledališča. Pestri članki naših gledaliških strokovnjakov in mnoge zanimivosti dajejo knji-; žici, ki b0 vsebovala 68 slik pevcev in igralcev, kulturni pomen Opozarjamo na razpis lepih nagrad
u— Cika Sava bo imel danes ob 16. na dvorišču pri Figovcu svoj zadnji nastop, na katerem bi se rad poslovil od Ljubljančanov. s katerimi je v času bivanja v našem mestu navezal toliko toplih, simpatič-; nih vezi. Ko izreka zahvalo g. Knezu -n lastniku gostilne g. Hočevarju za njuno ustrežljivost. s katero sta mu zmerom šla na roko, se obenem zahvaljuje vsemu pri-bivalstvu našega mesta, ki je zmerom v tako velikem številu obiskalo njegove nastope ter mu pomagalo v prizadevanju naj-bednejšim lajšati življenje. Ni nam treba še posebej govoriti o tem, da je Cika Sava v resnici izredno plemenitega srca, in če-1 prav sam ničesar nima. je vendar ob vsa-[ ki priliki rad pomagal, kjerkoli je mogel. ; Zato smo prepričani, da se bo tudi danes i ob 16. na Figovčevem dvorišču zbralo staro in mlado, da s silnim Ciko Savo mani-festira za plemenitost srca. j u— Navedeni učitelji-ce naj se čimpreje ; javijo v lastnem interesu v Frančiškanski ulici 6, soba 12: Okorn Marta, Ooleščak Zora, Velikonja' Marija, Nežič Olimpija, Klun Angela, Serajnik Beno, Germek Nada, Mišič Danijela, Pire Marija.
u— Za Miklavža revnim gojencem ljubljanske gluhonemnice so darovali Podpornemu društvu za gluhonemo mladino gg. predsednik Andrej Šarabon, veletrgovec, 2.000 Lir; delikatesna tvrdka V. A. Janeš 250 Lir, po 38 Lir pa M. oemrajc, gostilni-čarka pri Sv. Križu in Pavlič Štefanija. Plemenitim dobrotnikom se društvo naj-topleje zahvaljuje.
u— Nekaj nesreč. Z voza je tako nesrečno padel 331etni posestnik Nikolaj Krž nar z Dobrove, da je dobil huds poškodbe na glavi. V hlevu posestnika Nagodeta na Vrhniki je bik podrl hlapca Jožo škvarčo in toliko časa mandral po njem, Ja ga je hudo poškodoval po telesu. S klopi je padla leto in pol stara hčerka posestnika Magdalena Nosejeva iz Vidma pri Dobrepolju. Zlomila si je desnico. Ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Iz Trsta
Prispevek za razširjanje vrtnih nasadov. Da pospešijo razvoj vinogradništva v obmorskih krajih Tržaške pokrajine, ki pripadajo občinam Trst, Milje, Dolina in Na-brežina, so pristojna oblastva iz skladov, ki so jih stavili na razpolago ministrstvo za poljdelstvo in gozdove, Hranilnica ln pokrajina, razpisala poseben prispevek malim kmečkim posestnikom, ki sami obdelujejo zemljo, v znesku od 0.50 do 0.80 lire za kvadratni meter na novo obdelanega Vinograda na terasnem svetu, ki je bil nekoč že zasajen s trto, pa je bila potem opuščena. Prošnje je treba predložiti Kr. pokrajinskemu inšpektoratu za kmetijstvo v Trstu, via Ghega 8, na predpisanih formu-larjih, ki se dobe brezplačno, pred pri-četkom dela, a najkasneje do 1. marca 1942.
Lep uspeh pokrajinske umetnostne razstave. Razstava likovnih del, ki jo je priredil Sindikat lepih umetnosti v galeriji na Corsu, je vzbudila v javnosti zelo živo zanimanje. Poleg tega, da je bila deležna številnega obiska, so razstavljalci prodali tudi lepo vrsto svojih umetnin Izmed slikarjev je prodal tudi Giuseppe Cesar »Malega Tirolčka«, Lucian Požar pa dvoje slik.
Izboljšanje telefonske službe. Družba Telve Je v ulici sv. Mavrlcija otvonla novo avtomatsko telefonsko centrala Z otvoritvijo je bila izvršena tudi precej obsežna sprememba telefonskih številk, ker so mnogi naročniki priključeni na novo centralo.
Ogenj pri Sv. Mihaelu. V eni zadnjih noči Je začelo goreti pri Sv. Mihaelu pri Senožečah. Ogenj je uničil dvoje poslopij Gasilcem iz Trsta in St. Petra na Krasu gre zahvala, da vas ni doživela hujše nesreče, ki bi bila lahko nastaia, ker je vlekel močan veter.
Z Goreniskega
O oskrbi prebivalstva » krompirjem objavljajo listi naslednje: »Da bo letos zagotovljena preskrba prebivalstva nemške države, je danih na razpolago 23 milijonov ton krompirja. To je približno 10 milijonov ton več kakor v letih pred vojno, kar je veliko dejanje, ki ga mora potrošnik ne samo priznati, temveč tudi primemo podpreti. Nujno potrebno je, da se prepreči pri uživanju krompirja vsaka Izguba. Zatorej naj se krompir poslej ne postavlja na mizo olupljen. marveč v oblicah, ker kaže izkušnja, aa gre v oblicah najmanj krompirja v izgubo. Zveza gostinskih obratov je odredila, da se sme ob ponedeljkih, sredah in četrtkih nuditi gostom samo krompir v oblicah. Za delavske in taborniške kuhinje velja isto. Vsi potrošniki naj to naredbo sprejmejo z razumevanjem in naj zlasti v domačem gospodinjstvu sledijo temu zgledu. Izven tega mora pač vsakdo vedeti, da ne sme uidtnega krompirja imeti za pičo kuncev, psov. perutnine in drugih malih živali. Ves krompir, ki nI neposredno potreben za človeško prehrano ali za industrijsko predelavo, mora služIti za preskrbo z mesom na ta način, da se z njim opitajo svinje.«
Zaradi poslušanja tujih radijskih postaj sta se morali zagovarjati pred celovškim posebnim sodiščem 361etna ključavničarje-va žena Ljudmila Czippusch ln 331etna rudarjeva žena Lotka Hebenstrelt. Obsojeni sta bili Ljudmila na poldrugo leto ječe, Lotka pa na eno leto. Razen tega se jima odvzameta aparata in morata plačati stroške procesa. Pri Ljudmili Czippuschevi je bilo obtežilno, da je prijateljico Lotko po-novnokrat vabila poslušat tuje postaje. Dve priči sta potrdiii, da obtoženki nista poslušali samo tuje glasbe, kar je seveda tudi prepovedano.
»Borba Nemčije za svobodo ln krnh« je geslo predavanj, ki jih začne prirejati te dni Koroška zveza v kamniškem okraju. Zborovanje bo v soboto v Kamniku in v okolici, v nedeljo v Domžalah, v Litiji, na Homcu, v Komendi in Vodicah, popoldne pa v Smartnem pri Litiji, na Lukovicl, v Dobu to še nekaterih drugih manjših krajih.
2enska skupina Koroške ljudske zveze
se prične organizirati v gorenjskih krajih. Zvezna ženska voditeljica Goritschnlg-gova je pričela z zborovanji v Kranjski gori In v krajih proti Jesenicam. Listi pravijo, da bo organizacijsko delo kmalu zajelo poslednjo gorenjsko vas.
Propagandno delo. V Radovljico Je prispel filmski avto, ki je vprizoril film »Jutranja zarja«, prikazujoč doživljaje neke podmornice v prvi svetovni vojni. DrugI film je prikazal vežbanje brambovcev. — V Gorjah je bil te dni zbor krajevne skupine koroške ljudske zveze. Krajevni vodja Alojz Ambroschitsch je govoril o življenju Adolfa Hitlerja. — V Dobu so nastopili brambovci Koroške ljudske zveze, ki jih je vodja Piffl razdelil v čete ln oddelke.
t?
Spodnještajerski Hrvati se Izselijo. Štajerski upravitelj Ueberreiter ln hrvatski pooblaščenec dr. Turlna v Gradcu sta sklonila dogovor, da se Hrvati, bivajo« na Spodnjem štajerskem vrnejo na Hrvatsko. Za Hrvata velja tisti, ki je hrvatskega po-kolenja, ki govori hrvatsko materinščino ln se priznava za Hrvata. 2Idje so Izključeni. Za izvedbo preselitve se ustanovi mešana nemško-hrvatska komisija.
O stanju Šolske mladine v Dob Ju blizu hrvatska meje poroča učiteljica Erika K8-nigseder v graškem dnevniku: Prebivalstvo teh krajev je revno, otroci so skromno oblečeni, večji del brez obutve. Deklice so opravljene bolj snažno ln ljubko, kakor fantje. Vsi pa so slabo hranjeni In bledi. Pot v šolo, ki Jo morajo opraviti ob vsakem vremenu, je dolga ln težka. Ko je prišla nemška učiteljica v Dobje, nI znal noben otrok nemške besede. Sporazumevali so se s petjem. Glasbeni čut je spodnještajerski mladini prirojen. Zdaj po malem že govorijo nemške besede.
Smrt mlade učiteljice. Umrla Je gdč. Tončka Radejeva, bivša učiteljica na Senovem pri Rajhenburgu. Smrt jo je ugrabila v najlepših dekliških letih. Mlada po-kojnlca je bila hčerka uglednega veleposestnika nad Dolsklm pri Senovem. Študirala je v Mariboru, nakar je bila usoda toliko naklonjena, da je lahko službovala v do-
mačem kraju. Bila Je idealna mladenka,
močno priljubljena pri otroldh in pri vsem prebivalstvu. Naj ji bo v prezgodnjem grobu lahak počitek! Žalujočim svojcem tudi naše Iskreno sožalje!
Da bi ljudje ne obremenjevali državne železnice, so bili objavljeni te dni posebni pozivi nemške železniške uprave. Osebni promet je že itak skrčen v vsej Nemčiji na najnujnejša potovanja, zdaj pa pozivajo listi prebivalstvo, naj tudi po nepotrebnem ne pošilja tovornega blaga, ker potrebuje železnica vagone za dobavo vojski na fronti, za vojno gospodarstvo in za preskrbo prebivalstva, še prav posebno pa za božične pošiljke. Delo nemških železničarjev je zdaj skoraj petkrat večje kakor pred vojno, je pa tem težavnejše zaradi določb o strogi zatemnitvi. Ker gre za vsak vagon, si pridržuje nemška železniška uprava pravico, da prisilno raztovori posamezne vagone, kadar gre za nujno preskrbo vojaštva in prebivalstva.
Glasbena šola v Celju bo ustanovljen« te
soboto v veliki dvorani Nemškega /krni«. Na svečanosti bo izpregovoril politični komisar Dorfmelster. Nastopili bodo koncertna pevka Marija Tutta, dobro znana tudi v Ljubljani, celjski godalni kvartet ln godba nemške mladine. Koncert bo vodil Gustav Muller.
Spodnještajerski umetniki razstavljajo. Društvo štajerskih umetnikov in prijateljev umetnosti priredi to soboto In nedeljo v Gradcu ter od 30. novembra do 14. decembra v Leobnu razstavo, h kateri so povabljeni tudi spodnještajerski umetniki. 23 umetnin pošljejo: Pipo Peteln, Johannes Hepperger, Jan Oeltjen, Leo Wallner ln Fredy Koschitz.
Zborovanja. Kakor smo poročali, b« nedeljo ob 9. v Gotzovi dvorani v Maribom zborovanje bojevnikov iz prve svetovne vojne in ostalih vojnih žrtev. Sestanek bo važen zaradi bodočega socialnega dela, ki se bo na Spodnjem štajerskem nanašalo na vojne žrtve. — Brambovci, ki so smučarji, se v nedeljo dopoldne zbero pri uradu svoje standarte v Mariboru. — V Apačah so zborovali te dni voditelji mladine, ki jim je govoril šolski poverjenik Marcel Wodo-piutz. — V Trbovljah so bile 12. t. m. ženske sklicane k sestanku in sta jim govorila voditeljica Herta Maier in okrožni vodja Eberhardt.
Iz Srbije
Svatovanja so se pričela. Ko so kmetje pospravili poljske pridelke in opravili tudi trgatev, so se pričela ženitovanja, vezana s starodavnimi običaji, katerih priče so tudi na$ rojaki. Marsikod jih povabijo v okrašeno hišo, da vidijo priprave za svatbo. Po navadi pripravijo za vaško svatbo po dve svinji, ovco, 15 kolačev pro-je (kruh iz koruzne moke) in še razne druge pogače, pa seveda tudi zadostno mero mladega vina in rakije. Radi tudi povabijo na gostijo, ker sodijo, da gost prinaša srečo. Samo črne kave letos hudo primanjkuje
Izredni ukrepi za zasiguranje razsvetljave v Beogradu. Generalni opolnomočenec za gospodarstvo v Srbiji je po beograjskem radiu objavil: Ledena košava, ki je začela neusmiljeno pihati, je preprečila normalni dovoz premoga v Beograd. Zaradi tega je bilo treba podvzetl Izredne ukrepe za zasiguranje razsvetljave v mestu. Od 15. t. m. je od 7.30 do 17. izključen električen tok. Tramvajski promet je ustavljen, šole ostanejo do nadaljnjega zaprte. Trgovine so lahko odprte od 9. do 15. Prepovedana je uporaba električnih peči.
Iz šf. Jerneja
šj— Šolske vesti. Radi povečanega števila šolskih otrok je upraviteljstvo zaprosilo za otvoritev novih vzporednic. Vzporednice so odobrene k prvemu razredu osnovne šole, k drugemu višje ljudske šole in k oddelku oddaljencev. Skupno je zdaj na šoli 19 oddelkov z 969 otroki. Z odlokom Visokega Komisarja so imenovane nove učne moči: Vidic Albina, Pucelj Alojzij, Cibic Drago in Počkaj Miroslav. S temi imenovanji se je število učnih moči dvignilo na 20. Pouk se še ni pričel. S pri-četkom pouka pa bo nastalo vprašanje nastanitve vseh oddelkov, ker ima šolsko poslopje le 8 učilnic, Začasno je pripravljena dati na razpolago 2 učilnici kartuzija Pleterje, kjer bi ,bilo najugodneje namestiti oddelek oddaljencev. S tem bi bilo največ pomagano ubogim otrokom iz podgorskih vasi, ki morajo od doma do šole prehoditi po 5 do 7 in pol km poti, pozimi visoko zasnežene.
šj— Knjige Vodnikove družbe izidejo ▼ kratkem Za 8 lir prejmete bogato ilustrirano »Vodnikovo pratiko 1942« in Mirana Jarca povest iz življenja našega kmeta »Jalov dom«. Do ponedeljka, 24. t. m. sprejema naročila »Jutrov« poverjenik za St. Jernej.
ali laika, ki bi ga ne zajela Puccinijeva čustveno prekipevajoča glasba ter bi ne ganila tudi najbolj nezanimanega človeka.
Od Rezike Thalerjeve preko Lovšetove, Ribičeve ln Gjungjenčeve ter gostov Rose Pampaninijeve, Oltrabelle in Leventove smo spoznali očarljivi lik Butterfly. Največkrat jo je pela na našem odru Gjungjenčeva.
Heybalova, ki jo poje zdaj, je v teku štirih let, odkar je članica naše opere, podala že znatno število velikih partij: Gju-lo v »Eru z onega sveta«, »Prodano nevesto«, Tatjano v »Onjeginu«, »Rusalko«, grofico v »Figarovi svatbi«, Margareto v »Faustu«, »Kleopatro« in »Jenufo«.
Po bogatih igralskih izkušnjah, ld si Jih more nabrati darovita pevka v omenjenih partijah, lahko pričak i ;e«iO od nje stvaritev, ki se bo dostojno postavila v vrsto nje; ah predhodnic. Naravna darovitost Heybalove n f na gia'ovna kultura, ki si jo je pridobila pr svojen. revskem pedagogu Juliju Betetu, njena igralska prožnost, ki je našla v Cirilu Debevcu kot režiserju večine oper, v katerih je nastopila, močno oporo, vse to ji je pomoglo razviti igralsko občutje v vsebinskem smislu, v mimiki in kretnji Delo z dirigenti, ki cenijo njeno muzikalnogt in lahkoto, s katero obvlada v kratkem času težavne partije, predvsetr pa njena močna volja, s katero obvlada v kratkem času težavne partije, predvsem pa njena močna volja do dela in čut odgovornosti nasproti vsaki partiji, vse to je pripomoglo, da ima aaša Opera v Heyba-lovi vsega zaupanja vredno mlado moč.
Pinkertona bo podal Franci, konzula Charplessa pa Janko Oba naša pevca sme že slišali v teh partijah in kritika jima je priznala, da prihajajo vse njune odrske vrline v njih do najpopolnejše veljave. Ko-
gejeva kot Suzuki, Lupša kot Bonec, Delničar kot Yamadori so prav tako kot do-gnane kreacije v najboljšem spominu. Od manjših partij so na novo zasedene Goro 3 Sladoljevim, ter Komisar z novim opernim zboristom M. Gregorinom (odkritim na letošnji pevski tekmi). Uradnika bo podal škabar.
Opero bo dirigiral N. Štritof, čigar odlični prevod te opere nam je že znan. Letošnja, nekoliko prenovljena režija je De-bevčeva. Naj omenimo k sklepu še. da bo opera uprizorjena s kulisami, ki jih je pripeljala Rimska Kraljeva Opera za svoje gostovanje ob koncu lanske sezone s seboj i3 Rima. Načrte je napravil Alfredo Fu-riga.
Zgodba o mladi Japonki, ki jo zadene uj-čeva kletev, ker je izdala iz ljubezni do moža-Amerikanca domače bogove in običaje ter vztraja v svoji ljubezni vse dotlej, ko se prepriča o njegovi nezvestobi, ter si vzame življenje, ko mu je morala žrtvovati zadnje, kar ji je ostalo — otroka, je polna čustva in zajame gledalca z invenclozno-stjo Puccinijeve glasbe.
K priljubljenosti te opere doprinaša velik del tudi poezija eksotičnega okolja Japonske, kjer se dejanje vrši. in dejstvo, da je uporabil Puccini v njej nekaj pristnih japonskih motivov.	Maša SI.
h zapiskov knjlgoljuba
Ljubezen do knjig ima vse značilne znake sleherne ljubezni: sebičnost, združeno s posebno požrtvovalnostjo. omejeno pristra-nest, nenasitne hrepenenje, saimovofljni okus posedovailno strast in za drugega človeka ki ni sam zaljubljen nerazumljivo silast ln veselje v stiku s knjigami. Marsikdo hna
knjige in knjižnico, da, nekateri iona jo z njimi celo več opravki kakor knjlgoljub, vzlic temu se ne štejejo v to vrsto »aneše-nih in v časi nekc/iikc čudaških ljudi, ki so civilizacijsko potrebo knjige spremeniHi v močno in neozdravljivo strast. v bistven pogoj svojega življenjskega zadovoljstva.
Knjigo1 juha ne spoznamo ne po njegovi načitanosti in ne po številu ali obliki knjig, ki jih ima na pc/.icah. marveč predvsem po čustvenem odnosu do knjige, pc tem, kako jo jemlje v roke, kako vztrepeče m zažari od vesolja, ko stisne pod pazduho zeželeni izvod iin krene z njim domov veseleč se trenutka, ko pa bo odprl in užival. Knjige-ljubstvo se začenja tam. kjer se %,'JLr / iskriti strast, zanos, ljubezen ne pa potreba, interes in korist. Knjigoljufei sodijo v tip zbirateljev. In pravi zbiratelji, pa naj ie zanimajo za starine, za knjige alh za redke metulje, so samo tisti, ki vidijo v svojem nagibu več kakor zgolj špekuiacijo in šport; ljudje, ki delajo tako iz neke nepremagljive potrebe, kakor zaljubljenci, umetniki in
mistični iskalci neodkritih svetov.
*
Knjiigoljube in njih duševno razpolože-nost lahko proučuješ v knjigarnah, antikvariatih in na knjižnih avkcijah. Vprav ideallno priliko za taka opazcvan ja, mikajoča kajpak sam6 ljudi, ki čutijo sami zapeljivo prebujanje tega nagiba, so nudile stojnice pariSrih bukinistov. Tam so se zbirala podobno udarjeni ljudje z raznih vetrov sveta. Med ineognito obličji častilcev knjige, ki so cele ure listali po zaprašenih bukvah, je bflla včasi kakšna kronana alla na pol kronana glava iz oddaljene dežele. Državniki, učenjaki, umetniki slavnih imen
so tu dobili svoj najstrožji privatissvmo in stikali z drugimi vred po knjigah, Bčoč Slučajnih srečanj z dolgo iskanimi znankami — neznankami, presenetljivih odkritij, nepričakovanih osvojitev.
Zakaj pri bukinistih in drugih antikvariatih je odllagaila dolga in stara reka knjižne produkcije svoje, največ po golem naključju zbrane dragulje in posebnosti, že zdavnaj pozabljene izdaje, ki so postale mnogim zbirateljem odkritje in sladke knjigoljubske osvojitve. Ce sd videfl te neznane »ljudi, kako so z bleščečimi očmi — s pogledi lovcev, ki zasledujejo skrito divjačino — stikali po skladovnicah slučajno zbranih naplavin velike knjižne povodnji; če si videl, k.siko so nenadno vzdrhtefld in sunkoma zgrabili neko knjigo, jo odlikovali s posebno ljubečo pozornostjo, ki je njene tovarisdce niso bile deležne, in poželjivo listali po njenih straneh — tedaj si lahko rekel!, da si videl prave obsedence ene najplemeni+ej^tih Slovencih strasti. Take so se knjigoljubi srečavali, odkrivali m opazovalii.
•
2e večkrat so primer'aH kn jigoljube z dan Juanam. Znana je zgodba toledskega osvojevalca žensk, ki je v tolikih osvojitvah, združenih t rahločutno umetnostjo iskanja, izbiranja hi zapeljevanja, iskal eno samo ženako — tisto, ki bi bila idealna združitev vsega, ktr je mikavno r t»j polarni izpopoC-nitvI vsega moškefa.
Da. tudi knjig«!jubi so nek« vrst« dom Juani. Zakaj v duševni žeji knjigo!juba po knjigah^ po množici somih izbranih, lepih, čim boffj zadovoljufotih knjig, v tej neuto-šeni žeja, ki se včasih stopnjuje v bolečino
spoznanja, da je nd moči pogajiti — je skrito iskanje knjige, ki bi bila knjiga knjig. Vsak resničen ljubitelj knjige ve, da mu naposled po neštetih pridobitvah, po zadoščenju tolikim, trenutno bolestnim ka-! pričam njegovega zbiraiteiljskega in čiita-teljskega nagiba, ni več za število knjig. Razmišlja o tem, katera knjiga bi mu mogla postati ena siaima, edinstvena, nenadomestljiva, njegov stailni brevir, njegova zve-i sta spremljevallka: knjiga, ki bd jo lahko prebiral vedno znova
Stari so imeli pred sodobnim človekom prednost, da so se temu pribliižadi. V sred-! njem veku, ko Je bSo knjig malo, je kakšen prepis starega avtorja, postavimo: zvezek VirgiLa ali Haracija na pergamentu, zadoščali za celo biblioteko današnjega človeka. Njega je prebiral vedno znova. Posamezni verzi so mu dajali povod za dcllge, samotne meditacije; z njimi je zaspal in se z njimi vzdramil, ob njih mu je duh ne-ugnano snoval svoje misli V strnjeni duhovni snovi teh ddl je našel tisto prvimsko substanco, ki je danes razblinjena v ogromne skladovnice knjig, tisto gosto in dragoceno tekočino, ki je sedaj že v tisočkrat-nem razmerju pomešana z vodo posnetno-
i vali cev, ka zaman iščejo kaj substancionailno novega. Aid pa ae spomnimo Svetega pisma in njegovih čitatedjev, ki jim je dajala ta knjiga ca vse življenje dovolj modrosti in lepoto, iepodbud k notranjemu oblikovanju, k čustveni in intelektualni disciplini, k vsemu, kar tudi mi iščemo v breebrežnem teku Slovenke besede. Zaman. Sodoben človek, socialno monogaun, ie v knjižnem svetu nujno in neogibno mnogoženski dca Ju&n.
SPOR T
Neka] o italijanskem športu
Glavni temelji športnih organizacij v Državi
Razmeroma pozno, In sicer šele v petem letu obstoja, je fašizem pritegnil v svoje območje tudi vse športno življenje, toda tudi takrat ni ustvaril nobenih novih organizacij, temveč je samo prilagodil že obstoječe zveze svojemu političnemu sistemu. Kot prvi je bil povišan v vrhovno zvezo leta 1908. ustanovljeni olimpijski odbor (CONI), ki je imel do tedaj samo omejena pooblastila, z nalogo, da poenoti vse športno življenje v državi, organizira pravočasno vse priprave za vsako olimpiado in nadzoruje športno delovanje in finančno poslovanje podrejenih športnih forumov. Njegovi letni dohodki se stekajo iz določenega državnega, prispevka, ki je odrejen po višini davkov, dalje iz prispevkov zvez ter volil in daril javnih in privatnih ustanov.
Prej izvoljenega predsednika CONIa imenuje c-d leta 1927. dalje na predlog Stranko Duce in prav tako se izvršijo imenovanja predsednikov posameznih zvez, katerih. sodelavce mora spet potrditi predsednik CONTa. Ta ima okrog sebe poseben predstavitveni odbor, generalni sosvet in direkterii. V predsedstvenem odboru so vsi zastopniki v mednarodnem olimpijskem odboru, v generalnem sosvetu zastopniki posameznih minirtrov ter še Ballile, GUFa Dopo1avcrr. Fr.šistične r 'Mee in Mladih fašistov.
V veliki družini mladine in športnikov obstojata glede na gornjo delitev v glavnem dve skupini, in sicer prva za mladino od 6. do 17. leta, ki se vzgaja najprej v bal-lilski, potem pa dalje v avanguardistični organizaciji. Posebno telo, ki je prav tako v tesni zvezi s športnim udejstvovanjem, je tudi Dopolavoro, ki skrbi za telesno vzgojo ali tudi, za razvedrilo v splošnem za vse članstvo po končanem delu. Vsi člani teh ne izrazito športnih organizacij gojijo v veliki večini tudi športne panoge, ki so najbolj udomačene po Državi in po neznatnih formalnostih lahko preidejo v članstvo pravih športnih organizacij. Vse ostale zveze čisto športnega značaja tvorijo skupino zase in lahko, če je treba (zaradi posebnih zahtev športnih panog, ki jih gojijo, sami določajo prispevke svojega članstva. Vse zveze morajo skrbeti za razširjenje in podpiranje svoje športne panoge ter prirediti letno več propagandnih in ma-nifestativnih nastopov, dostonnih vsemu članstvu, posebno onemu, ki še nikjer ni doseglo nobene zmage. Da jim ie ta. naloga olajšana, morajo dovoliti delovnim razredom ter vojaštvu in dijaštvu najširše olajšave.
Italijanski šport je od preureditve po gornjem zabeležil ogromen razmah in zavzema v sedanjih časih vodilno postojanko v Evropi sploh.
u. ^vvi r i. L-s
® » 9
NogosnetaSi ss
še zmerom nismo izčrpali vseh športnih dogodkov — že spet moramo povedati, da to ni bilo pri nas, temveč drugod po svetu — one tretje novemberske nedelje, ki je bila vse prej kakor vabljiva za šport. Povejmo še to, da so bile ta dan kljub pozni sezoni spet najbolj delovni nogometaši.
Tako smo danes šele zasledili prve glasove o izidih nedeljskega kola v hrvatskem državnem razredu, kjer sta bili med štirimi tekmami dve odigrani v Zagrebu. Haš-kovci so najprej premagali enajstorico Zrinj skega in Mostarja s 7 : 0. za njimi pa so prišli na teren igralci Gradjanskega in Con-cordije, obeh moštev, ki sta trenotno z enakim številom točk tesno drugo za drugim na čelu vseh hrvatskih klubov. Obetala se je torej že zaradi tega in tudi zavoljo stare rivalitete huda borba, ki je bila to pot tako ogorčena, da i sap ni bilo mogoče privesti do srečnega kosca. Ko je bil Gradjanski s 4 : 0 v vodstvu, so se Conccrdljaši uprli eni izmed sodnikovih odločitev in zapustili igrišče. Kako je bilo v podrobnem in kaj bo s to tekmo v splošnem, bomo še izvedeli. Drugi dve tekmi sta bili odigrani v Sarajevu in Varaždinu, vendar o njih dozdaj še ni nikjer nobene vesti.
V štajerskem okrožnem razredu, kjer sodelujeta tudi moštvi Rapida in Maribora in celjska enajstorica, je bilo zadnjo nedeljo odigTana ena sama tekma, pri kateri sa je moštvo Kapfenberga tako krepko usidralo na prvo mesto, da se mora smatrati za jesenskega prvaka te sezone. V ostalem bo zadnje kolo odigrano šele to nedeljo, ko bodo spet nastopila vsa moštva. Rapidovci bodo gostovali v Rosenthalu, Celjani pa bodo na svojih tleh sprejeli goste, nogometaše iz Zeltvvega. Izida teh dveh tekem seveda ne bosta mogla bistveno po-
praviti njihovega precej skromnega plas-mana v tej novi konkurenci.
Dunaj in Budimpešta se po stari tradiciji spet dogovarjata za medsebojne turnirje v nogometu. O božiču naj bi Rapid in Austrija gostovala v madžarski prestolnici proti Ferencvarošu in klubu VMFC, za novoletni dan pa naj bi bile povratne tekme na Dunaju.
O hrvatskih lahkoatletih je bil nedavno objavljen seznam najboljših letošnjih rezultatov, ki v primeri z našimi niso nič kaj bobneči. Razmerje med zagrebškimi in našimi atletskimi izidi minule sezone je pred nedavnim podrobneje obravnaval »Slovenski Narod«, ki je na papirju izvedel medmestni dvoboj, iz katerega je Ljubljana »izšla zmagovita« z dobrimi 10 točkami na boljšem. Da bodo naši čitatelji imeli nekaj glavnih podatkov, navajamo v naslednjem imena in številke najboljših atletov iz Hrvatske. Tako daleč so prišli: na 100 m Galc (Zrinjski, Osijek) in Urbič (Hašk, Zagreb) na 11.4, 200 m: Urbič 24.0, na 400 m Velček (Hašk) na 54.2, na 800 m Kotnik (Concordia) na 2:00.3, na 1500 m Kotnik na 4:04.6, na 3000 m Kotnik na 8:59.2, na 5000 m Kotnik na 15:40.2 na 4x100 m na 45.3. v skoku v višino Sram (Zrinjski, Osijek) na 1.75, v skoku v daljino Urbič na 6.95, v skoku ob palici Mayer (Hašk) na 3.40. v troskoku Gal na 13.70, v metu krogle Miošič (Hašk) na 13.52, v metu diska Goič (Hašk) na 42 82, v metu kopja Jandrlič (Concordia) na 50.30 in v metu kladiva Puhovič (Concordia) na 44.76 m.
Kakor poročajo iz Stockholma, švedska smučarska prvakinja v alpskih disciplinah Eva May Nilssen še zmerom ni ozdravela od poškodbe na kolenu iz lanske zime, tako da bo morala tudi letos vso sezono počivati. Zaradi tega bo švedska to pot ostala »brez svoje najboljše smučarke, ki je bila določena, da bi jo zastopala na svetovnem smučarskem prvenstvu v Garmischu.
Četrti seznam oseb, ki se preselijo v Nemčijo
Pobotni urad za dolgove in terjatve pri Visokem komisarijatu v Ljubljani objavlja četrti seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. Ta četrti seznam obsega 336 izselnikov. V našle Injem prinašamo prvi del tega seznama (v oklepajih leto starosti in kraj rojstva).
Izselniki iz Mozlja Stalzer Josip, sin Jurija (44 let, Mozelj); Panter por. Stalzer Josipina, hči Josipa (38, Seljne); Stalzer Marija (17), Josip (14) in Emil (11).
Izselniki iz Črnomlja okolice Spreitzer por. Brinskelle Josipina, hči Josipa (79, Toplice); Fink vdova Luscher Rozalija, hči Ivana (44, črmošnjice); Luscher Henrik (15), Ida (14), Franc (12), Edvari (9), Albina (4), Anton (2); Rom Franc, sin Jakoba (61, Črnomelj); Jakscha por. Rom Ana, hči Štefana (61, Pribišje); Rom Marija, hči Franca (41, Črnomelj); Rom Franc, sin Franca (27, Črnomelj); Rom Alojzij, sin Franca (34, Črnomelj); Rom Josip (19); Luscher Ivan, sin Ivana (76, Črnomelj); Brinskelle por. Luscher Alojzija, hči Ivana (58, Črnomelj), Luscher Franc (16), Rozalija (13); Luscher Ivan, sin Ivana (46, Črnomelj), Kump por. Luscher Josipna, hči Petra (47, Koprivnik); Luscher Ivan (19), Karel (16); Brinskelle Lovrenc, sin Andreja (56, Kočevje); Rom por. Brinskelle Ana, hči Ivana (42, Kočevje); Brinskelle Zofija (17), Albert (15), Ladi (13), Herbert (3), Viljem (1), Ivan (20); Stalzer Ivan, sin Ivana (65, Črnomelj), Stritzel por. Stalzer Justina, hči Ivana (37, črmošnjice); Stalzer Marija (13), Henrik (8); Sehmuck Ivan, s'n Ivana (66, Črnomelj); Gorsche por. Schmuck Terezija (63, Ritschendorf); Schmuck Josip, sin Ivana (38, Črnomelj); Gottschewer poročena Schmuck Pavlina, hči Marije (29, Cesta); Schmuck Olga (6), Ivan (3), Anton (2); Stritzel Franc, sin Franca (35, Črnomelj); Rom por. Stritzel Pavlina, hči Ivana (32, Črnomelj); Stritzel Alojzija (14), Ivan (11), Josip (8), Marija (6), Zofija (2), Adolf (2 mes.); Kump Franc, sin Ivana (58, Črnomelj); Fink por. Kump Marija, hči Ireneja (59, Poljane); Kump Adolf (20), Ivan (18); Kump Franc, sin Franca (31, Črnomelj); Stalzer por. Kump Marija, hči Rudolfa (28, Črnomelj); Kump Arnold (4); Spreitzer Marija, hči Ivana (71, Hrib); Matzelle Albert, sin Ivana (33, Črnomelj); Stalzer por. Matzelle Roza, hči Josipa (34, Črnomelj); Matzelle Josip (12), Alma (10), Marija (7), Rosa (4), Irma (1); Luscher Alojzija, hči Matije (56, Črnomelj); Luscher Marija (19); Rom Ivan, sin Franca (43, čmomelj), Schmuck, por. Rom Alojzija, hči Matije (40, Črnomelj); Rom Ana (13), Zofija (11), Rihard (S); MatzeHe Henrik, sin Josipa (37, Črnomelj); Stalzer por. Matzelle Ema, hči Franca (36, Ame-
rika); Matzele Ernest (16), Josip (7), Rajnhold (5), Erik (3), Ana Marija (2 mes.); Stalzer Franc, sin Ivana (69, Bre-že); Sterbentz por. Stalzer Marija, hči Matije (64, Črnomelj); Matzelle Ivan, sin Josipa (39, Črnomelj); Spreitzer por. Matzelle Roza, hči Ivana (37, Črnomelj), Matzelle Rozina (14), Albert (13), Ivan (12), Rihard (9), Hilda (6), Ema (3); Matzelle Josip, sin Josipa (74, Črnomelj); Matzeila Peter, sin Josipa (27, Črnomelj); N:ck Franc, sin Ivana (57, Črnomelj), Agnitsch por. Nick Ana, hči Matije (58, Tušev dol), Nick Josip, sin Franca (22, Črnomelj); Nick Josipina, hči Ivana (61, Črnomelj); Nick Henrik, sin Franca (35, Črnomelj); Stalzer Josip, sin Josipa (35, Črnomelj), Stalzer Marija, hči Evstahija (37, Topli vrh), Stalzer Ervin (12), Brigita (5), Vili-bald (1); Stalzer Josip, sin Matije (72, Črnomelj); Sedler Neža, hči Matije (85, Črnomelj); Stalzer Ema, hči Josipa (32, Črnomelj); Stalzer Klara (2).
Morebitni upniki navedenih oseb morajo do 29. t. m. prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve v Ljubljani, Rimski trg.
Iz Hrvatske
Gradnja novega poslopja za magistralne urade. Na seji mestnega gremija so razpravljali med drugimi zadevami tudi o gradnji avtobusnega kolodvora. Ker se je pojavilo več predlogov, še ni točno določen kraj, kje bodo kolodvor sezidali. Glede poslopja za magistratne urade pa je bilo sklenjeno, da se začne z gradnjo prihodnjo pomlad na zemljišču v Varaždinskl ulici.
Gostilničarji zahtevajo zvišanje cen jedilom. Društvo gostilničarjev je predložilo mestnemu načelstvu predstavko, v kateri zahteva zvišanje cen jedilom v gostilnah, izkuhih in krčmah. V predstavki predlagajo, da se zviša cena juhi za 20 odstotkov, jedilom lz govedine za 25 odstotkov, iz te-letine za 20 odstotkov in Iz svinjine za 30 odstotkov.
Nove konjske mesnice v Zagrebu. Med prvo svetovno vojno je v Zagrebu poslovalo več konjskih mesnic. Ljudje so radi kupovali konjsko meso. Ko pa so se prilike ustalile, je med vsemi konjskimi mesnicami ostala le še ena, ki je v glavnem zalagala zagrebški zverinjak. Zaradi slabe ponudbe mesa, hočejo nekateri mesarski obrtniki spet začeti s prodajo konjskega mesa. Prva taka mesnica je bila te dni že odprta.
Normalizacija papirja za službeno uporabo. Ob navzočnosti predstavnikov posameznih ministrstev, Inženjerskega društva in predelovalcev papirja in tiskarn je bila seja odbora za normalizacijo papirja za službeno porabo. Sklenjeno je bilo, da se popišejo stare zaloge, ki se lahko v prehodni dobi še uporabljajo. Med tem časom
pa bo odbor določil nove oblike, ki ae jih bodo morali v bodoče posluževati val državni uradi.
Povratek ujetnikov iz Nemčije. Te dni je
prispelo iz nemškega ujetništva v Varaž-din večje število hrvatskih ujetnikov. Izjavili so, da so nemška oblastva z njimi lepo postopala in da so bili popolnoma zadovoljni z vsem.
Prisega gojencev častniške šo!e. Na zgodovinskem trgu Stjepana Radiča v Zagrebu je bila v soboto prisega gojencev častniške šole poglavniku in nezavisni državi Hrvatski. Gojence sta nagovorila poglavnik m minister dr. Mirko Puk, nakar so položili prisego, ki v svojem zadnjem delu vsebuje sankcijo smrtne kazni za r.jeno kršitev.
Nemec hrvatski generalni konzul. Znano
je, da so bile zadnji čas v hrvatski diplomaciji večje spremembe. Bratislavski poslanik dr. Toth se je v soboto vrnil v Zagreb in prevzel posle trgovinskega ministra. Novo imenovani berlinski poslanik dr Mile Budak bo konec meseca odpotoval na svoje službeno mesto. Tudi v Helsinkih bo osnovano hrvafsko poslaništvo. Tja je odpotoval poslaniški tajnik Andraševič in bo poslanik v kratkem imenovan. V uradnem listu je zdaj izšla odredba, s katero je b 1 za hrvatskega generalnega konzula v Mo-nakovu imenovan dr. Stephan Kraft. To je prvi primer, da je Nemec v službi tuje države postavljen na tako važno mesto.
Nemški poslanik na obisku po nemških naseljih. V spremstvu svoje socroge, vodje Nemcev na Hrvatskem Branimira Alt-gayerja in izvedenca za nemška prosvetna vprašanja Hruške je poslanik Kasche z avtomobilom odpotoval na obisk nekaterih nemških naselbin. Zadržal se je v Hrastov-cu, Daruvaru in nekaterih drugih krajih, potem pa s spremstvom nadaljeval pot skozi Djulaves in Virovitico v Osijek. Povsod je bil od prebivalstva nemške narodnost naviušeno sprejet.
Nove znamke. Z včerajšnjim dnem so v prometu spet tri nove pisemske znamke, in sicer za 0.25 kune rdeča s sliko gradu Oz-lja, za 4 kune, plava z motivom Rile in za 20 kun riava s sliko otoka Hvara.
Varaždinsld delavci za domovino. Zastopniki vseh varaždinskih tvornic so obvestili delavsko zbornico in hrvatski delavski sa-vez, da so pripravljeni vsi delavci dnevno delati eno uro več v korist države. Te dni je bil sestanek delavskih zaupnikov in bodo z nadurnim delom verjetno začeli že danes.
Zdravilišče Kiseljak bo razširjen. Zveza Napredkovih zadrug v Sarajevu je dala izdelati idejne načrte za veliko zgradbo v Kl-seljaku, kamor bodo hodili na zdravljenje in odmor njeni člani. Poslopje bo Imelo prostora za 200 oseb in bo postavljeno na eni najlepših točk romantičnega Kiseljaka. Stroški so predvideni na 20 milijonov kun.
Prodaja sladkorja. Minister za obrt, industrijo in trgovino je odločil, da se od 1. t m. razdeli med mestno prebivalstvo kilogram sladkorja na osebo mesečno, vsi drugi pa dobe le po 40 dekagramov sladkorja mesečno.
Odposlanstvo mednarodne Obrtne zbornice na obisku v Zagrebu. V sejni dvorani zagrebške Obrtne zbornice so te dni sprejeli odposlance mednarodne Obrtne zbornice iz Rima. Pri sprejemu so bili navzoči predstavniki hrvatskih oblastev s trgovinskim ministrom dr. Tothom na čelu in zastopniki nemškega poslaništva Na sestanku so razpravljali o pristopu hrvatskih obrtnikov k mednarodni obrtni centrali.
Osnavljanje pomožnih zdravilišč za jetič-ne. V »Narodnih novinah« je izšla naredba o osnavljanju in delovanju pomožnih zdravilišč za jetične. Zdravilišča bodo osnovali posebno v krajih, kjer je umrljivost od jetike največja. Ambulance bo vzdrževala država. V bolniško oskrbo bodo sprejeti samo bolniki z odprto tuberkulozo.
železniško odposlanstvo se je vrnilo v Zagreb. Z daljšega potovanja po Nemčiji se je te dni vrnilo v Zagreb železniško odposlanstvo pod vodstvom državnega podtajnika Markoviča.
Mozartova proslava v Zagrebu. Za proslavo o priliki 1501etnice Mozartove smrti pripravlja zagrebško Narodno gledal Š5e uprizoritev »čarobne piščali« in »Rekvije-ma«. Dirigiral bo Lovro Matačič.
idealizem in sodobno realno mišljenje, m brez ironije in vsebuje premnogo resnice.
OPERA
Petek. 21. nov.: Netopir. Dijaška predstava Globoko znižane cene. Začetek ob 16.
Sobota, 22. nov.: Madame Butterfly. Premiera Red Premierski. Začetek ob 17.30
Nedelja. 23. nov.: Princeska in zmaj. Mladinska predstava Globoko znižane cene. Začetek ob 10.30. Grof Luksembur-ški. Opereta. Izven. Znižane cene. Začetek ob 16. Ponede.jek, 24. novembra zaprto.
Straussova opera »Netopir« uživa posebno popularnost. Kot dijaško predstavo jo bodo peli danes ob 16. Melodiozna glasba očarljivih Straussovih napevov in dovtip no dejanje dajejo predstavi velik mik. Odlično podane pevske partije ustvarjaja;«. prikupno predstavo.
Ena izmed Puccinijevih najbolj čustvenih oper je »Madame Butterfly«. To delo. čigar dejanje se odigrava v eksotičnem japonskem svetu, nosi žena. a mestoma moč na dramatična glasba. Usoda nesrečne in zapuščene janr^ke predstavlja operni libreto velike izrazne moči. Na tej osnovi komponirana opera zajame poslušalca z intenziteto njenih čustvenih pretresov Naslovno partijo bo pela letos prvič Heyba!ova, Franci Pinkertona, Janko Charpies?a, Koreieva Suzuki, Spanova
Kate, Sladoljev Gora, Dolničar Yamadoav ja, Lup&a Bonca, M. Gregorin komisarja, Skabar uradnika; dirigent N Stritaf, režiser C. Debevec, inscenator Alfredo Fu-
riga.
Radio Ljubljana
Petek, 21. novembra 1941-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini 7.45: Slovenska glasba. \ odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert krta-rsta Stanka Preka 13: Napoved ča«e. poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sifl v slovenščini. 13.17: Odlomki iz operete Virguha Ranzaita pod vodstvom mojstra Ortandija, v odmoru vesti v &4ovenščmi 14" Poročila v italijanščini 14.15: Mali orkester pod vodstvom mojstra Vaccar-a 14.45 Poročila ▼ silovenščini. 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca s sodelovanjem sopranistke Drage Sok in tenorista Ada Danana operetna glasba 19: Tečaj italijanščine poučuje prof dr Stanko Le-ben 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Golob-Adamičev duet na harmoniko 20: Napoved časa. poročila v italijanščini 20: Komentar dnevnih dogodkov v sloven čini. 20.30: Komorna glasba. 20.45: Gledališka sezona EIAR: Sinfomčni koncert, dirigira mojster Herbert Albert, v odmoru sfioven-sko predavanje. 22.45: Poročila v italijanščini.
t§ novi roman
V NEDELJO. DNE 23. NOVEMBRA ZAČNE IZHAJATI V NAŠEM LISTU
velezanimivo pripovedno delo
TA IN SRCE
izpod mojstrskega peresa
R. Sabatinija
Dejanje romana se razvija na zgodovinskem ozadju Francije XVII. stoletja. _
Lakom na spletka vsemogočnega ministra Mazarlna sproži vprašanje o usodi štirih mladih src, ki bo vodilo bralke in bralce »Jutra« skozi
vse slasti in muke napetosti.
Dvoboji, zasede, pobegi in drnge pustolovščine se menjavajo z nežnimi prizori prav do konca, ko najde Gaston de Luynes obenem z vročo zaželeno srečo tudi pot v boljše življenje.
Pazite na začetek: V NEDELJO, DNE 23. NOVEMBRA!
mm ■■■ —-^m^—
oglasi
Sluibo dobi || Av i o, m oto
Beseda L —.60, uksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—.
Natakarico
s htvcijo, in služkinjo, sprejmem takoj. Logatec 41. kolodvor. 19231-1
Pomočnico
in vajenko
iščem. Malči Perenič, šivilja, Tyrševa c. 29-11.
19264-1
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 21 novembra, Bog z vami, mlada leta! Red Premierski. Začetek ob 17.30 Sobota, 22. nov.; Predstava za Dopolavoro Začetek ob 14.30. Sobota. 22. nov.: Dom. Red B. Začetek ob 17 30.
Nedelja, 23. nov.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene Začetek ob 14.30. Nocoj bomo improvizirali Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30.
Ponedeljek, 24. novembra zaprto.
Življenje, veselje in žalost ter ljubezen mladega študenta in zgodbe njegovega prijateljskega kroga so podani v veseloigri »Bog z vami, mlada leta«, ki sta jo napisala Camasio in Oxilia. Zelo prikupno delo očituje italijansko lahkotnost in prožnost, veliko prisrčnost in tehnično izdela-nost. V glavnih vlogah Levarjeva in Kralj, nadalje Danilova, Rakarjeva, Raztresen Drenovec, Gregorin, P. Juvanova, Gabri-jelčičeva, Slavčeva, Tiran in Gaie. Režiser prof. Sest.
Abonenti reda B bodo imeli v soboto dne 22. t m. ob 17.30 predstavo štiridejan-ske drame »Dom«. Igro je napisal Janez Jalen ter predočil z njo sliko propadajočega kmečkega domačin njegove rešitve. Značaj oseb in potek dogodkov so verna slika kmečkih ljudi, ki ljubijo svoj dom. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek.
Nedelja v Drami. Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili mladinsko igro Burnetove »Mali lord«, ki ni samo za mladino, temveč enako zanima tudi odrasle. Preprosta zgodba o čistem otroškem srcu, ki omehča trdosrčnega deda, je poučna in vzgojna. Začetek ob 14.30. Zvečer ob 17.30 bodo ponovili predstavo z naslovom »Nocoj bomo improvizirali«. Svojevrstno zamišljena predstava, ki pokaže poskus sodobne improvizacije, ima za osnovo neko Pirandel-lovo novelo. Veljale bodo znižane cene.
Opozarjamo na premiero Ghcrardijeve komedije »O, ta mladina«, ki se bo vršila prihodnji teden. Komedija preseneča gledalca s tehtnostjo vanjo položenih misli o vzgoji in njenem odločilnem pomenu. Posebno fina komika, s katero prikazuje
Službe išče
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Restavracijska
kuharica
išče mesta, gre tudi k sami osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«.
19232-2
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
Hlevski gnoj
prodam. Vprašati: Streliška ulica 26.	19253-6
Čipkasto zaveso
prodam. Ogled dopoldne: Pogačnik, Friškovec 6.
19252-6
Prodam
črpalko za vino, z 20 m cevi, National blagajno na 2 števca in vinske sode. Lau-ter. Poljanska c. 21.
19245-6
Železno posteljo
zelo ugodno prodam. — Beethovnova uiica 14-11!.. vrata 29.	19266-6
Kupim
Beseda I -.60. taksa —.60 za daianje aaslova ali za šifro L i.—.
Sesalec za prah
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sesalec«.
19227-7
teatru* L — .oo, t-iKSa — .uii,
za daianje naslova ali za Iifro L 3.—.
Tovorni avtomobili
težki, se kupijo ali vzamejo v najem, tudi brez dovoljenja za kroženje. — Ponudbe na »Emona«, Trboveljska palača, III. nadstropje.	19240-10
Radio
Radioprejemnik
7cevni, z okvirno anteno s kratko, normalno in dolgo valovno dolžino, prodam. Ogleda se med 13. in 14. uro: Bleiweisova cesta 42-1., soba 26.
19257-9
Pohištvo
Beseda L —.60. uksa—.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Krasno jedilnico
novo, in
samsko sobo
s kaučem, zelo ugodno prodam. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	19256-12
Bestaa l —.nO, uksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Enosob. stanovanje
malo, tudi v predmestju, iščem za Ukoj. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Soba in kuhinja«.
19251-21a
Enosob. stanovanje
išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Državni uslužbenec«.	19237-21a
Vinske sode
od 50—700 litrov, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na 'ogl. odd. Jutra pod »Sodi«.	19263-7
Kolesa
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro t 3.—.
Tricikelj
močne izdelave, prvovrstne gume, ugodno naprodaj. — Ambrož Leopold, mehanik, Tyrševa 71.	19254-11
INSERIRAJ V »JUTRU"!
Sobo odda
Beseda L -.60, uksa —.60, za daianje aaslova ali za šifro L 3.—.
Dvosob. stanovanje
moderno opremljeno, s pri-tiklinami, oddam Ukoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. 19265-23
Sobo
v sredini mesu, s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19246-23
Sobe išče
Beseda L —.60, uksa —.60. za dajanje aaslova ali za šifro L 3.—.
Mlad zakonski par
išče opremljeno sobo centra mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 19251-23a
Garsonjero
udobno, v središču mesta ali neposredni okolici središča, v novi hiši. iščem za Ukoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«. 19261-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, lepo,
Eo možnosti s souporabo opalnice. t ali blizu središča mesto, iščem za takoi ali 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
19260-23a
Lokali
Beseda L —.60. uksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Gostilno
s tujskimi sobami oddam ukoj v najem. Prodam isto-Um gostilniški invenUr po najnižji ceni. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
19248-19
Prostorno skladišče
za shrambo materijaia, v bližini železniške postaje, iščemo. Ponudbe na »Emona«, Trboveljska palača, III. nadstropje. 12241-19
Živali
Beseda L —.60, Uksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Izgubil se je
mlad rjavi pes, precej velik in rejen. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi: Sv. Petra cesU 48. pekarija Pauer.
19250-27
Izgubljen%
Beseda L —.60, uksa —.60, za dajanje naslova mM za šifro L 3.—.
Karabinier
Antonio Puglisi
je izgubil v kinu Slogi svojo novčaoico. Pošten oajditelj naj jo odda pri upravi kina.	19236-28
Dopisi
Beseda L 1.—. Uksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka
Boljša oseba. Dobro plačam, Do 700 lir. Delovodja, Dobrotnik, DobroU 10, Dober plačnik. Dobra plača 22, Dober, Finančnik, Gospodinja. Hitro. Harmonika, Inozemstvo, Januar, Kompanjoo, Kobaridska-Costova, 160 lir. Miren, Miren 20. Maribor, Mirno, Nanos 44, Novejša tipa. Ne predrago, Nnjna rešitev, Ohranjene, Oreh ia hrast, Posoemalnik, Plača, Prepariran proti moljem. Poštenost, Parketirano, Prijeten dom, Pohištvo, Pristen firnei, Pridna in zanesljiva 10, Prijazna 500, Pouk, Rožna dolina, RM. = lir. Sigurna vrednost. Sobota in nedelja. Sigurnost, Skladišče, Sončno 77, Stalen gospod, Samostojna, Soglašam 15. XI., Skrbna gospodinja, Sulen 111, Soba, Snažno, šUjerka 22, Trgovska hiša. Takoj plačam. Uradnik. V vili. Vilo kupim, Venecijanka, Vestna 13. Zavarovalnica, Z na-veiJbo cene. Zelo soliden. Za pohištvo, Zagovodja 40.
Maknlatnr
tli mmt
proda tiprava »Slovenskega Naroda«. LJubljana. Puccinijeva al. S
INSERIRAJ V .^JUTRU44!
t
Umrla je naSa ljubljena soproga in debra mama, stara mati in taSča, gospa
MARIJA JENKO
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek 20. t. m. ob 15. uri na pokopališče Sv. Vida v Prezidu.
Prezld, dne 20. novembra 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.