Steu. 160.
s Ljnbljanl. o ponedeljek, dne 15. JullJn 190).
Leto xxx\).
Inserati:
Enosiop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za sel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Velja po poŠti: d* celo leto naprej K 26-— aa pol leta „ „ 13—• aa četrt leta „ „ 6-50 aa en mesec „ H 220
V upravništvu:
aa celo leto naprej K 20'-• aa pol leta „ „ 10'— sa ietrt leta „ „ 51— žiii cn mesec „ „ 170
2a pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
(Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod tez
_____ dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se
ave vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev 74
Političen M za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie Kopitarjevih ulicah štev. 2. — Vsprejema naročnino, inserateiit reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Železničarji se pripravljajo.
Gorica, 12. julija 1907.
Nocoj se je vršil v Gorjupovi pivovarni shod železničarjev, ki se ga je udeležilo okrog 100 železničarjev združenih organizacij. Načelnik uradniške skupine ravnatelj Kropscli pozdravi. V predsedstvo so bili izvoljeni I. Diretto (Italijan, Tržič), Kropsch (Nemec, Gorica). Leban (Slovenec, Gorica). Zapisnikarja pa sta bila Hlede (Italijan) in Lavrič (Slovenec).
Najprvo se prebero v vseh treh jezikih pozdravi od osrednjega društva uradnikov na Dunaju, od socialno demokraške državno-zborske zveze in od ekspedientov v Gradcu.
Najprvo je Nikolič z Dunaja govoril nemško ter najprvo pozdravi zborovalce v imenu osrednjega društva železniških uradnikov. Doslej so se borili železničarji ločeno, odslej se bodo skupno. Skupaj imajo vsi en cilj: V solidarnosti boriti se za vsakdanji kruh. Če nam ne bodo dali, kar nam gre, bo nujna posledica, da bodo železnice ustavile promet. Poleg izboljšanja gmotnega položaja le zahteva tudi preureditev službene pragmatike. Govornik k sklepu še enkrat pozivlje k solidarnosti. Drugi govornik Dusič zopet govori nemško ter omenja, da je to zadnji shod te vrste na južni železnici. Železničarji so se začeli zavedati, da ie treba skupaj nastopati Hoteli so nas ločiti; a mi smo dokazali, da imajo vse kategorije skupne interese. Prvega julija so izdali gospodje nekak cirkular. Hvaležni smo zanj, ker nas je le potrdil v našem gibanju. Obljubili so nam 1 milijonček, a s tem se ne zadovoljimo. Včasih smo prosili, sedaj pa na naše zahteve v teku toliko tednov zahtevamo odgovora. Za seboj imamo za boj pripravljene še druge močne rezerve. Govornik ne veruje, da bi prišlo do boja, če pa pride, smo pripravljeni. Odločitev bo kmalu tukaj.
Zatem govori slovensko sodrug Kopač, ki najprvo konstatira, da so se prvi začeli organizirati delavci. Povedal je tudi, da misli višji nadzornik Bolim v Trstu odstopiti, ker glavno ravnateljstvo ni izpolnilo obljub. Kopač se je pa kmalu spustil na drugo polje, namreč začel je agitirati za socialno demo-kraško stranko in povdarjal, da bodo le socialni demokratje pomagali železničarjem, česar pa mu seveda niso vsi verjeli, saj še sam ni o tem prepirčan. Nato je razpravljal o položaju drž. železničarjev, rekoč, da njih položaj ni nič boljši kot južnih železničarjev ter je napovedal, da bo kmalu prišel čas, ko bodo tudi drž. železničarji šli v boj. Koalicija ima veljavo za vse železničarje. Prvo stopi v boj delavstvo, ki vzame v sredo uradnike. Druga armada so delavci na progi, tretja pa drugi organizirani delavci (seveda soc. demokraški). Prebral je najprvo slovensko, potem nemško
sledečo resolucijo: Dne 12. julija v Gorici, v restavraciji gosp. Gorjupa zborujoči uradniki, uslužbenci in delavci južne železnice brez razlike službenih odelkov i;i politične smeri stopijo v eno samo bojno črto v dosego gospodarskih in pravnih zahtev. Današnji shod poživlja vse državne poslance, da se zavzamejo za konečno zakonito izravnanje službenih razmer za vse avstrijske železnice. Centralnemu vodstvu združenih strokovnih organizacij izjavlja shod popolno zaupanje in jim kliče: Pripravljeni smo ramo ob rami se boriti za našo pravično stvar — človeško ravnanje in zadostno odškodnino. V tem boju bomo zmagli ali padli. — Govoril je še enkrat sodrug Dusič in pa uradnik Hlede, ki jc predlagal tudi resolucijo v laškem jeziku. Nato je bila resolucija sprejeta in shod končan.
Gotovo smo na strani železničarjev, ki jih tako krvavo izkorišča družba judovskih bogatašev; a da Kopač v tem tako važnem vprašanju hodi na dan s socialno demokraško agitacijo, to je nedopustno in stvari le škoduje. — Shod je bil končan ob pol 11. uri zvečer.
Ponesrečen napnd na predsedniKa.
Pariz, 15. julija. Pri ogledovanju čet je nekdo na predsednika Fallieresa dvakrat ustrelil. Pravijo, da je dotična oseba nora, ker je baje v razdalji 150 metrov od predsednikovega voza streljala v zrak. Zaprli so tudi 40 oseb, ki so kričale: Živel 17. polk!
Pa r i z . Napadalec na Fallieresa je mornar Leon Marie Maille in je ponoči prišel v Ronen. Očividci trdijo, da je streljal v tla samo, da bi vzbudil pozornost.
Pa r i z . Napadalec na ministrskega predsednika je priznal, da je streljal samo zato, da bi obrnil nase pozornost.
AVSTRIJA.
Nemci v češkem deželnem zboru.
Dunaj, 14. julija. Češki deželni zbor bo razpuščen najbrže v jeseni in nove volitve se bodo vršile že to leto. Nemške stranke se bodo kolikormogoče združile in v deželnem zboru osnovale kakor v državnem zboru nem-ško-nacionalno zvezo.
Aerenthal — Tittoni.
Dunaj, 14. julija. Danes je dospel baron Aerenthal s poslanikoma baronom Ga-gern in groiom Liitzovvom v Desio. Ponedeljek (15. t. m.) se podasta Aerenthal in Tittoni v Turin, torek pa v Rocconiggi, kjer jih sprejme kralj. Isti dan se odpelje Aerenthal naravnost k cesarju v Ischl poročat o svojem sestanku. Program, o katerem se Aerenthal in Tittoni nameravata sporazumeti je sledeči: 1. Razširjenje policijske organizacije za Makedonijo še na druge turške vilajete. 2. ureditev pomorske policije na dalmatinskem in albanskem obrežju. 3. Presojanje razmer Srbije do
ostalih balkanskih držav. 4. Organizacija varnostnih mej v Makedoniji, ako bi se pojavili notranji spori.
Dunaj, 15. julija. Minister Aerenthal je dospel v spremstvu Gagerna in Liitzo\va v Desio, kjer ga je Tittoni pričakoval na kolodvoru in prisrčno pozdravil. Odtod sta sc oba državnika podala v Tittonijevo vilo.
Češko vseučilišče v Brnu.
Brno, 14. julija. Mestni svet iglavski protestira proti ustanovitvi češkega vseučilišča v Brnu in poživlja vse nemške poslance, naj se tej nameri ustavijo.
TROZVEZA.
Dunaj, 15. julija. Iz oficielne strani se poroča, da trozveza traja do I. 1914 in da je Italija že 1. 1906 in ne 1907, kakor je poročala »Neue Freie Presse«, se odpovedala pravici odpovedati trozvezo pred letom 1914.
OGRSKA.
Budimpešta, 15. julija. V torek se vrši ministrski svet, kjer bo Weckerle poročal o stanju nagodbenih pogajanj in se bo sklenil program, po katerem nai na Hrvaškem postopa ban Rakodczay.
HRVATI.
Zagreb, 14. julija. V manifestu hrva-ško-srbske koalicije se naglaša predvsem sledeče: 1. Hrvaški poslanci bodo v ogrskem državnem zboru nadaljevali jeseni obstrukcijo, dokler ne odloči o nadaljnem postopanju hrvaški sabor. 2. Hrvaška koalicija se bo borila proti uvedbi mažarskega uradnega jezika na Hrvaških železnicah in proti eventualnim nezakonitostim skupne vlade in bana z vsemi ustavnimi sredstvi. 3. Hrvaška koalicija se ne čuti več vezano nasproti Ogrski, kateri je svojčas obljubila, da sc ne bo dotikala držav-tiopravnih vprašanj, ampak bo odslej delala na to, da se nanovo urede razmere med Ogrsko in Hrvaško na stališču enakopravnosti. (Revizija nagodbe.)
Budimpešta, 14. julija. Jeseni namerava državni zbor skleniti, da se hrvaški govori ne smejo več protokolirati v steno-grafskem zapisniku, ker nagodba pač dovoljuje hrvaškim poslancem govoriti hrvaško, ne določa pa ničesar o protokolaciji govorov.
Zagreb, 14. julija. Hrvaška koalicija je izključila iz svoje srede škofa Drohobec-kega.
PROŠNJA PETROVA ZA POMILOŠČENJE ODBITA.
Sofija, 13. julija. Knez je potrdil od generalnega državnega tajnika Agure predloženo mu obsodbo vojnega sodišča v kazenski pravdi Petrova. Prošnja za pomiloščenje Petrova in revizijska prošnja njegovih sokriv-
cev sta odbiti. Obsodbo ie izvesti 24 ur po potrditvi.
DRUGI JAPONSKI VOHUN ARETOVAN V
SAN DIEGU.
Ne\vyork, 13. julija. (Nem. atlantski kabel). Kakor poročajo iz San Diega (Kalifornija), so v fortu Rosecrans vjeli včeraj še nekega drugega Japonca, ki je bil tamkaj v službi kakor sluga. Pri njem so našli risbe, v njegovi sobi pa neko tehniško-znanstveno delo. Major Gatschell, poveljnik torta, noče dati ni-kakih pojasnil.
W a s h i n g t o n , 14. julija. Urad za varstvo obrežij je poslal strokovnjake na tilio-morsko obal, da utrdijo vse obrežje z minami.
RUMUNIJA.
Kmečki nemiri.
Bukarešt, 14. julija. V Poškauiju kmetje nočejo iti na delo in so zelo razburjeni, ker v parlamentu zanje ničesar ne storijo. V Poškani je odšlo 4 bataljone lovcev.
SRBIJA.
Bel g rad, 14. julija. Ob priliki svojega godu je kralj podelil nebroj redov. Vzlic temu se čuti mnogo oseb razžaljenih, ker niso dobili redovc in več polkovnikov je vsled tega prosilo za vpokojenje. Poslanec Tajšič je celo odklonil red sv. Save. Kralj je pomilostil stotnika Nikoliča, ki .ie bil obsojen zaradi zarote v Negotinu na 10 let ječe in jc tri leta že presedel. Izmed politiških zločincev ni kralj Peter nikogar pomilostil.
RUSIJA.
Na Arančkaji cesti v Odesi sta razpočili
v hiši nekega trgovca dve bombi, ki sta ubili štiri može in eno žensko, ki so bombe izdelovali. Zaprli so devet oseb. V Varšavi so teroristi vrgli v hišo nekega bogataša, ki jim ni hotel izročiti 1000 rubljev, peklenski stroj,
ki je hišo zelo poškodoval.
# * #
NAJNOVEJŠE.
Vsebina nagodbe.
Budimpešta, 15. julija. Dunajski ijo-ročevalec »Budapesti Hirlapa« objavlja vsebino nagodbe v sledečih potezah:
Avstrija in Ogrska skleneta carinsko in trgovinsko pogodbo do leta 1917. Določb, kaj se ima zgoditi po letu 1917, pogodba ne vsebuje. Načelno državnopravno stališče za Ogrsko je samostojno carinsko ozemlje, ki v pogodbi pride povsod do veljave, zlasti v onem členu, ki določa, kako se imajo sklepati pogodbe z inozemskimi državami. Ta točka je bila najtežavnejša. Drugi člen pogodbe določa enakost carinskih postav v obeh državah in enaki način pobiranja carine. Nadalje imata obedve državi pravico nadzirati, kako se vrši pobiranje carine. Važni člen je tisti, ki urav-
um
0 vrtincu.
Angleški spisal Edgar Allan Poe. — Poslovenil I. M.
Sedaj sva dospela do vrha najvišje skale. Nekoliko minut dolgo se je videlo, kakor da je stari mož preveč vpehan, da bi mogel govoriti.
»Ni dolgo tega,« je spregovoril navsezadnje, »in jaz sem vas mogel po tej poti voditi kakor najmlajši mojih sinov, toda nekako pred tremi leti se mi je pripetilo nekaj, kar se še nikdar prej ni pripetilo nobenemu živemu človeku — ali vsaj nekaj tacega, česar še noben človek ni preživel, da bi mogel potem pripovedovati o njem — in onih šest ur smrtnega strahu, ki sem jih tedaj preživel, me je popolnoma potrlo na duhu in telesu. Vi menite, da sem zelo star mož, — vendar temu ni tako. Manj kakor en dan je zadostovalo, da so se spremenili ti-le prej popolnoma črni lasje v bele, da so oslabeli moji udje in odre-veneli moji živci, tako, da se tresem pri najmanjšem naporu, da se vstrašim vsake sence. Ali verujete, da skoro ne morem pogledati preko te male skale, da bi se mi ne zvrtelo v glavi.
»Mala skala, na katere robu se je vrgel tako brezskrbno na tla, da bi se odpočil, da jfc težji del njegovega telesa visel preko nje. med tem, ko se ie samo s podpiranjem komolca na njenem skrajnem in gladkem robu
obvaroval padca-—ta »mala skala« sejevzdi-govala, kakor navpična stena črne skale kakih petnajst do šestnajst sto čevljev iznad celega morja skalovja pod njenega roba. Nič bi me ne moglo privabiti do njenega roba. V resnici, tako zelo sem bil vznemirjen vsled nevarnega položaja svojega spremljevalca, da sem v vsej dolgosti padel na tla, se oprijemal grmičevja okolu sebe in se nisem uiti upal pogledati proti nebu — med tem, ko sem se zaman skušal osvoboditi misli, da je isto vznožje gore v nevarnosti pred silo vetrov. Dolgo časa je trajalo, predno sem si mogel prigovo-riti toliko poguma, da sem se vsedel pokonci ter pogledal v daljavo.
»Take stvari morate premagati,« je rekel vodnik, »kajti pripeljal sem vas semkaj, da bi imeli kolikor mogoče najboljši razgled na po-zorišče onega dogodka, ki sem ga omenil — in da vam povem celo zgodbo, ko bodete imeli njeno prizorišče ravno pred svojim očesom.«
»Sedaj se nahajamo,« je nadaljeval, na oni posebni, podrobnostni navajajoči način, s katerim sc je odlikoval, — »sedaj sc nahajamo blizu norveškega obrežja — pri oseminšest-deseti stopinji severne širine — v veliki pro-vinciji Nordland — in v samotnem okraju Lofoden. Gora, na katere vrhu sedimo, je Helseggen, ki se ji nadeva priimek Oblačni. Zdaj pa sc dvignite nekoliko višje — držite se za travo, ako se čutite vrtoglavega — tako ter poglejte na morje, preko sopare pod nami.«
Pogledal sem vrtoglavo in zapazil široki prostrani ocean, katerega vodovje je bilo tako črne barve, da sem se takoj spomnil na popis
»Mare tenebrarum«, izpod peresa nubijskega zemljepisca. Bolj žalostnega in zapuščenega razgleda si ne more izmisliti nobena človeška domišljija. Na desni in levi, kakor daleč je moglo seči oko, so se razprostirale kakor obmejni nasipi sveta, črte strašno črnega in raz-sekanega skalovja, katerega temotiii značaj je še bolj krepko osvitljevalo kipenje valov, ki so se zaganjali vanje s svojimi belimi in pošastnimi vrhovi visoko gori, šumeč in grmeč na vekov veke. Ravno nasproti predgorju, na katerega vrhuncu smo se nahajali, in v daljavi kakih pet ali šest milj notri na morju, je bilo videti majhen, pust otok; ali bolje, njegova lega se je mogla razločevati skozi divje valovje, ki ga je obdajalo. Kaki dve milji bliže proti celini se je vzdigoval drug otok manjše velikosti; strašno skalovit in pust in v različnih razdaljah obdan od cele vrste temnih skal.
Ocean se je videl na prostoru med bolj oddaljenim otokom iu obrežjem nekam zelo nenavaden. Akoravno je v tem času vlekel tako močan veter proti suhem, da se jc neka briga zunaj na odprtem morju zaobrnila |x>d dvojnim malim jadrom iu je neprestano pogrezala celo svoje telo v valovje, še vedno ni bilo opaziti ničesar, kar bi bilo podobno navadnemu naraščanju, temveč samo hitro, I juto pretakanje vodovja na vse strani — bodisi vetru ravno nasproti ali drugače. Pen jc bilo videti malo, razim v neposredni bližini skalovja.
»Oni otok v daljavi,« je zopet začel stari mož, »imenujejo Norvežani Vurrgh. Oni na sredini je Moskoe. Ta eno miljo proti severu, je Ambaaren. Tamkaj so Islesen, Hotliolni,
Kcildhelm, Suarven in Buckholm. Še dalje — med otokoma Moskoe in Vurrgh — so Otter-holm, Flimen, Sandflesen in Štockholm. To so prava imena teli krajev — vendar zakaj se je zdelo ljudem potrebno nadeti imena vsem, to ie več, kakor moremo razumeti vi iu jaz. Ali slišite kaj? Ali vidite kako spremembo v vodi?«
Sedaj smo bili že kakih deset minut na vrhu Helseggcna, na katerega smo zlezli iz notranjega lofodskega okraja, tako, da nismo zagledali morja prej, dokler nismo dospeli do vrha. Med govorjenjem starega moža sem začni glasen iu postopoma naraščajoč glas, podoben mukanju ogromne črede bivolov na ameriški preriji; in v istem trenutku sem opazil, da so valovi oceana pod nami brzo prehajali v tok, ki se ie začel gibati proti vzhodu. Iu ravno, ko sem gledal v to smer, je tok na-vzel velikansko brzino. Vsak trenutek je postajal hitrejši in divjejši. Tekom petih minut je bilo celo morje notri do otoka Vurrgh silovito razburkano; toda bilo je med otokom Moskoe in obrežjem, kier je vladal največji vihar. Tukaj se jc prostrano vodovje, prete-kajoč se v tisoč nasprotnih prelivih in tokih, začelo naenkrat divje zvijati — vrtilo sc je v velikanskih in brezštevilnih vrtincih in svedrih, ki so zopet vrteli med seboj in drli proti vzhodu s tako brzino, kakor jo ima voda samo tam, kjer pada preko skalov"
V nekoliko nadaljnili minutah se jc zgodila nad celini prizoriščem druga in temeljita sprememba. Površina vode jc postala nekoliko boli gladka in ravna in vrtinci so izginili drug za drugim, med tem, ko so se prikazale velikanske proge pen, kjer malo prej ni bilo
nava brodarstvo, porabo pristanišč in trgovskih zastav in plovbo po Donavi. Slednja pogodba se naslanja na evropsko donavsko pogodbo. Potem pridejo železniška vprašanja. Tu se določa, da bodi uredba obrata na glavnih progah v obeh državah enaka. Glede na železniške tarife se je sicer izpremenil člen IX. Szell-Korberjeve nagodbe, toda zagotovilo se je paritetiško postopanje in maksimalni tarifi ter so se prepovedali tajni tarifi. Na podlagi te določbe je treba skleniti še posebno pogodbo. Poseben del nagodbe uravnava indirektne davke, vžitnino, toda glede na nadtakso na sladkor se ni še doseglo spo-razumljenje. Potem sledijo določe o metriški meri, paritetiškem postopanju pri trgovinskih podjetjih, krošniarstvu, patentih in varstvu znamk. Potem pride konvencija glede na pošto, brzojav, telefon in avtorstvo. Poseben člen določa pravno razmerje akcijskih družb in zavarovalnic. Vprašanje o prometu z živino je v nagodbi načelno rešeno, v posameznostih pa v posebni živinski konvenciji, Konečno sledijo določbe glede na umetna vina. Carinska in trgovska konferenca bo reševala spore glede na nagodbo in predpogaja-nja pri trgovinskih pogodbah z inozemskimi državami.
Aerenthal-Tittoni.
Milan, 15. julija. »Corriere della Sera« v daljšem članku izvaja, da se je italijanskemu ministru za zunanje zadeve Tittoniju posrečilo zadušiti iredentstvo in odstraniti vse ovire, ki so bile prisrčnemu prijateljstvu z Avstrijo napoti. Ako bi Tittoni ne bil tako dalekoviden, bi danes Italija v boju z Avstrija bila brez moči in orožja ter brez zaveznikov. Zato je upati, da se bosta Avstrija in Italija glede na Balkan docela sporazumeli in sestavili definitivno pogodbo mesto dosedanje zgolj negativne.
FRANCIJA.
Nemiri.
Pariz, 15. julija. Splošna delavska zveza je sklicala v Parizu in po deželi več protestnih shodov proti vladi. V Parizu je policija ob tej priliki zaprla deset oseb. V Tou-lonu se je množica spopadla s policijo in bilo je na obeh straneh nekaj ranjencev. Orožniki so potegnili sablje. Množica je metala proti konjem rakete. Padel je iz množice tudi strel iz samokresa. Orožniki so mnogo oseb zaprli.
Cesar Viljem In kralj Edvard.
F r a n k o b r o d , 15. julija. Poročajo, da se bosta avgusta meseca v Hamburgu sešla kralj Edvard angleški in cesar Viljem.
Obtožba proti Steslju.
P e t e r b u r g , 15. juiija. Danes se je objavila obtožnica proti generalom Steslju, Fo-cku, Reussu in Smirnovu. Proti Steslju navaja obtožnica v glavnem sledeče: Vmešaval se je delokrog Smirnova, dajal povelja proti poveljem Smirnova, ni skrbel za dobavo živil, sestavljal neresnična poročila. Dočim se je vojni svet izjavil za nadaljno obrambo Port Arturja, je Steselj carju sporočil, da manjka streliva, dasi to ni bilo resnično. Steselj je nadalje dekoriral Focka z Jurjevim redom, dasi je vedel, da je Fock bil popolnoma nesposoben in izgubil bitko pri Kiucheonu. Tudi Reussu je izposloval red, dasi je Reuss sam priznal, da ničesar ni storil. Predal je utrdbe, ne da bi jih branil in ni sledil svojemu moštvu v vjetništvo. Smirnov je obtožen, da ni pokazal dovolj energije, da bi preprečil zločinska dejanja Steslja, Focka in Reussa.
MAKEDONIJA.
Oboroženje Turčije.
Carigrad, 15. julija. Od novih pri Kruppu izgotovljenih brzostrelnih topov bodo te dni odposlali v Drinopolje pet baterij poljskih in tri baterije gorskih topov, v Monastir
videti nobenih. Te proge so se polagoma raztezale v veliko daljavo, se združevale in navzele vrteče gibanje izginolih svedrov in se je zdelo, da tvorijo početke drugih, mnogo večjih. Naenkrat — kar naenkrat — se je vse to združilo v jasen in določen krog, ki je imel več kakor eno miljo v premeru. Rob vrtinca je tvoril širok pas svitlih pen; vendar noben del ni zdrknil proti strašnemu žrelu svedra, katerega notranjost jc bila, kolikor daleč je moglo videti oko, gladka, svitla in čista črna stena vode, nagnjena proti obgorju v kolu kakih 45 stopinj, ki se je vrtila z neznansko hitrostjo okolu in okolu in razširjala na vse vetrove strašen glas, pol tulenje, pol hrešča-nje, kakor ga niti mogočni slap Niagare v svojem boju nikdar ne vzdiguje proti nebu.
Gora se je tresla v svojem temelju.in skala se je zibala. V svoji preveliki razburjenosti sem se vrgel na obličje in oprijemal bornega rastlinstva.
»To,« sem dejal navsezadnje k starcu — »to ne more biti nič drugega, kakor velikanski vrtinec Maelstrom.
»Tako se ga včasih imenuje,« je odgovoril starec. »Mi Norvežani ga nazivamo Mos-koestrom, po otoku Moskoe v sredini.«
Navadni popisi tega vrtinca me niso nikakor pripravili na to, kar sem videl. Oni, ki ga je po.dal Jonas Ramus, in ki je morebiti najbolj obširen izmed vseh, ne more vzbuditi niti najmanjšega pojma niti o veličastnosti niti o grozovitosti prizora — niti o divje omamljivem čuvstvu novosti, ki pretrese gle-davca. Meni ni znano, s katerega stališča ga je opazoval omenjeni pisatelj, tudi ne, ob katerem času; toliko pa je gotovo, da se ni moglo zgoditi z vrhunca gore Helseggcn in ravno tako ne za časa viharja. Navedemo naj nekaj mest njegovega popisa radi podrobnostij, akoravno ie njihov učinek pri vzbujanju vtisa, ki ga naredi prizor, izvanredno slaboten.
»Med Lafoden in Moskoe,« pravi, »znaša
pa šestnajst baterij poljskih in osem baterij gorskih topov.
Albanci.
Carigrad, 15. julija. 100 Albancev je oblegalo pet orožnikov, ki so bili zaprli neke roparje pri postaji Brezna poleg Prištine. Konečno je došlo vojaštvo in Albance zapodilo.
Ruski teroristi.
Peterburg, 15. julija. Tu je izpovedal delavec Fedorov, da je umoril dr. Jollosa in poizkusil bombni atentat na Witta.
Dljete poslanca Prašeka.
Praga, 15. julija. Delavec Beranek je svoj čas izjavil, da ne voli predsednika češke sekcije kulturnega sveta Prašeka za poslanca zato, ker je pri dijetah goljufal. Beranek je bil tožen in je nastopil dokaz resnice, katerega je sodnik dopustil. Dokazalo se je, da je Prašek imel v letih 1903 do 1906 permanentno karto pri severni železnici, ki ga je stala vsako leto % K. da si je pa pustil od deželnega odbora za vozne stroške po tej železnici izplačati 6414 K. Vzlic temu je sodišče Beraneka obsodilo na dva dni zapora, češ, Prašek je imel pravico zaračunati si prvi razred, dasi se je v tretjem peljal. Beranek je vložil priziv.
Prodane podobe Van-Dykove.
Milan, 15. julija. Cattanes v Genovi je prodala berolinskemu muzeju dve podobi Van-Dykovi (Dama z zamorcem) za linpol milijona lir ter portret Catanejev od Van-Dyka londonski nacionalni galeriji za 324.000 lir.
Železniška nesreča pri Plznu.
Plzen, 15. julija. Ob četrt na 1. uro popolnoči sta skočila iz tira dva vozova osob-nega vlaka Plzen-Eisenstein vsled napačno uravnanih tračnic. Le strojevodji se je zahvaliti, da se ni primerila večia nesreča. 11 oseb je lahko ranjenih.
Velika Izprememba vremena.
J o h a n n i s b a d , 15. julija. Tu v Krko-noših je temperatura tako nizko padla, kakor še nikoli ne v juliju, šest do devet stopinj celzija. Obenem je nastal precejšen vihar in ploha. Na Snežki (Schneekoppe) je temperatura znašala 2 stopinji in padal je sneg. Vihar je ponekodi pokončal brzojavno zvezo. Aupa je zelo narastla in se je bati povodnji.
Štajerske novice.
š Liberalni terorizem na shodu za Ploja v Ormožu. Iz Ormoža sc nam poroča: Zborovanje, na katero je poklicala »Sloga« poslanca dr. Ploja in volivce celega ormoškega okraja, je bilo silno viharno. Kljub zelo neugodnemu vremenu so prišli kmetski volivci iz vseh župnij v zelo obilnem številu, samo od Velike nedelje jih je bilo nad 50. Ogorčenje proti Ploju je bilo velikansko — seve le med njegovimi ktnetskimi — torej pravimi volivci. Nabralo pa sc je tudi dvomljivih ljudi od nasprotne, liberalne stranke; bilo je pričujoče učiteljstvo, razni ormoški pisači in kri-čači, in sploh ljudje, ki nimajo niti z dr. Plo-jem, niti z njegovimi volivci nobene zveze. Zato je po vsej pravici g. Fr. Ozvatič. ki je govoril v imenu »Kmečke zveze« in Plojevih volivcev celega okraja, predvsem vprašal predsednika dr. Omulece, kdo naj govori in sodi v Plojcvi zadevi, ali le volilci ali vsi, ki sc vmešavajo v to vprašanje. Dr. Omulec, ki ima sicer malo povoda kazati tako pristransko naklonjenost liberalni narodni stranki, izjavi. da je kaznivo dejanje razločevati med volivci in nevolivci Plojevimi, ker je bila. volitev tajna. Smešen odgovor, kajti dr. Omulec bi mogel vedeti, da niti on niti kdo drugi iz Ormoža ali Hardcka (in teli je bilo od »Nar. stranke« največ) ni mogel voliti Ploja, ker je mesto volilo Rebeka. Vendar, ker sc je zboro-
globina vode 35—40 nitij; na drugi strani pa proti Ver (Vurrgh) se globina tako zmnajša, da ladije skoro nc morejo dobro skozi, ne da bi se podale v nevarnost razbiti se na skalovju, kar sc zgodi celo pri najbolj mirnem vremenu. Kadar morje priteka — teče tok med Lafoden in Moskoe s strašno hitrostjo, in gromenje najbolj glasnih in najbolj strašnih slapov je komaj podobno bobnenju njegovih divjih voda — šumenje se čuje več milj daleč in vrtinci in svedri so tako globoki, da brezpogojno pogoltnejo in nesejo doli proti dnu vsako ladjo, ki pride v njihovo bližino, in jo razbijejo tamkaj ob skale na kosce; in kadar se vode zopet pomirijo, vržejo ostanke zopet na površje. Toda ti odmori miru nastopijo le takrat, kadar se menjata plima in oseka in ob mirnem vremenu, ter trajajo samo četrt ure; potem se pa njihova divjost zopet postopoma vrača. Kadar je tok najbolj divji, in vihar povišuje njegovo divjost, mu je nevarno priti na eno norveško miljo blizu. Odnesel je seboj že čolne, jahte, ladije, ker se ga niso ognili, dokler niso prišli preblizu. To se včasih prigodi tudi morskim kitom, ki pridejo preblizu toka, čegar moč jih prevlada in potem je nemogoče popisati njihovo ječanje in tulenje, ko se brezuspešno trudijo, da bi se oprostili. Nekoč jc tok vjcl nekega medveda, ko je skušal preplavati iz Lolodcn na Moskoe, ter ga vlekel doli, in rjovel je tako strašno, da so ga slišali notri na obrežic. Velika debla dreves, smrek in jelk, se potem, ko jih je tok potegnil v sebe, zopet dvigajo zlomljena in raztrgana v toliki meri, da izgledajo, kakor da bi ščetine rastle na njih. To jasno dokazuje, da se nahajajo na dnu ostre skale, med katerimi jih tok vrti sem in tja. Ta tok se uravnava po pritoku in odtoku morja — ko je vsakih šest ur vedno visoka in nizka voda. Leta 1645 na nedeljo Sexagesima zjutraj ie divjal s takim vriščem in silo, da je celo kamenje hiš na obrežju padlo na tla.«
vanje vodilo pod njegovim predsedstvom, morali smo se udati in sprejeti njegovo zapoved, da imajo vsled tajne volivne pravice vsi zborovalci enako pravico, tudi tiste, ki so bili iz Celja, Ljubljane, Ormoža itd. Torej Ploj jc najprej pral zamorca na dolgo in široko, pa tf.ko, da je svoje volivce še le on prepričal, Odgovarjal mu jc g. Fr. Ozvatič ter mu očital, da se je v resnici izneveril svojim za časa kandidature danim obljubam, ker ga je ogromna večina volila le kot kandidata »Km. zv.«, katero je zdaj zapustil, da je ravnal ne-kolcgialno nasproti štajerskim poslancem, ki so izvoljeni na isti program, kakor on, da je velika večina njegovih resničnih volivcev zelo ogorčena nad njegovim ravnanjem, da je s tem izgubil ugled in spoštovanje ter tudi vse zaupanje med ogromno večino kmečkih volivcev, in da je njegova politika nemoralna, ker je na Dunaju se zbratil in združil v istem klubu z liberalci, najhujšimi načelnimi nasprotniki naše katoliško-slovenske stranke, bodisi, da se ti še tolikokrat odpovedo hudiču iu vsem njegovim delom, njihova stranka je ostala, kar je bila, torej je tudi vsaka odpoved voditeljev zgolj laž. Ravno ta odpoved svojemu programu na Dunaju, kaže pa tudi dovolj jasno, da so neznačajni, da govorijo in delajo pred volivci drugače in na Dunaju zopet dnigače. Naši katoliško-narodni poslanci pa so značajni in dosledni na Dunaju kakor doma. Volivci so vsem izvajanjem g. kaplana z nepopisno navdušenostjo pritrjevali, — ugovarjali so seve nevolivci Plojevi. Ploj se je zagovarjal s svojimi za naše razmere nepo-rabnimi frazami o potrebi sloge itd. ter mlatil prazno slamo na dolgo in široko. Končno je nadučitelj g. A. Porekar prebral dolgo resolucijo med silovitimi protiklici naših. Na glasovanje se jc dala ta resolucija, in za so tned največjim ogorčenjem in protestiranjem volivcev glasovali vsi zgoraj označeni nevolivci, celo ženske, proti resoluciji pa vsi volivci Plojevi. Volivcev je bilo gotovo čez 200, liberalcev od vseh krajev z Ormožanci vred pa mogoče 50 do 60. In vendar so našteli, — čuj in strmi svet nad učenostjo in pravičnostjo liberalcev — med narodovci 96 do 98 glasov, med našimi pa komai 57, dasi jih je bilo samo iz Velike nedelje, kakor že rečeno, čez 50. Vsled takega krivičnega postopanja je zavladal med našimi nepopisni vihar ogorčenja in ti niso pustili dalje govoriti. Naše resolucije, v kateri so volivci obžalovali Plojevo ravnanje, ga pozivali naj izstopi iz Jugoslovanskega kluba in stopi v Slovenski klub ali pa mu izrekajo nezaupnico, in druge resolucije, v kateri najstrožje obsojajo delovanje in pisanje Narodne stranke, niso sprejeli in hoteli dati na nobeno glasovanje. Ta liberalni terorizem je odprl našim zavednim kmetom oči — in odgovora ne bodo ostali dolžni. Ploj pa bo znal soditi, če je imel oči in ušesa na tem shodu.
š »Napredno misleč zdravnik« (očitno za Brežice) se išče v »N. L.« v inseratnem delu. Temu inseratu posvetimo par vrstic. V Brežicah je izpraznjeno mesto okrožnega zdravnika, ker jc gospod dr. Strašek odpovedal svojo službo in se v kratkem preseli iz Brežic. Kdor pozna sovzroke te odpovedi, mora sc naravnost čuditi lahkomišljenosti tega in-serata. S tem se naravnost hoče doseči, da brežiški Slovenci nikdar ne bomo imeli zdravnika, ki bode užival zaupanje velike večine okraja in ki nam tedai ohranjen ostane. Mi zahtevamo, da v Brežice pride slovenski zdravnik, ki bode v prvi vrsti zdravnik, ne pa politik, ali celo neroden ali strasten politik; mi ne potrebujemo ne »naprednega« nc »nazadnjaškega« zdravnika, ampak slovenskega zdravnika. Naj »N. L.« vendar tudi pove so-vzrok preselitve dosedanjega zdravnika! Čudimo se, kako si drzne »N. L.« oz. dotični in-serent kar razpolagati s službo distriktnega zdravnika! To je vsekako vrhunec naivnosti ali recimo netaktnosti, ki morda ne ostane brez posledic. Čudimo se tudi, zakaj dotični inserent ne pove. da se išče zdravnik ravno za Brežice. Ravno to skrivanje nekaj pomeni! Poživljamo vse slovenske zdravnike (brez razlike mišljenja), ki reflektirajo na Brežice, da sc pravočasno pobrigajo za to mesto; nevarnost je siccr, da se tam naseli Nemec. Pojasnila daje sanitetni distriktni odbor v Brežicah ali njegov pravni zastopnik drž. psi. dr. J. Benkovič.
š Srebrni mašniški jubilej obhaja v torek, 16. t. ni., preč. g. Janez Volf, župnik v Kamilici pri Mariboru. Na mnoga leta!
š Petindvajsetletnlco kot župnik frančiškanske farc v Mariboru obhaja prihodnji mesec vlč. o. Kalist Heric. Krasna bazilika je njegovo delo, kjer se ravno sedaj stavita nova umetno izdelana oltarja sv. Antona in sv. Fi-lumene.
š Razpisana je katehetska služba na mariborskih ljudskih šolah; upati pa smemo, da se še vsaj dve novi katehetski mesti ustanovita.
š Šmarlje pri Jelšah. Dne 7. t. m. vršil se je izvanredni občni zbor tukajšnjega »Slo-vensko-katoliškega političnega in izobraževalnega društva« za šmarski okraj. Namesto odstopivšega predsednika g. Avgusta Copfa bil je izvoljen veleč, gospod Franc Gomilšek, župnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu. V obširnem in temeljitem govoru svojem je posebno povdarjal potrebo organizacije kmečkega stanu, bralnih in mladeniških društev, za kar je ob koncu svojega govora žel burno pohvalo. Stavile so se in soglasno sprejele sledeče resolucije; »Zborovalci na političnem shodu v Šmarju navdušeno pozdravljajo usta-i.ovitev Slovenskega kluba v državnem zboru in pristop poslancev »Slovenske kmečke zveze« k temu klubu. Odločno obsojajo odpad dr. Ploja k liberalcem, pritrjujejo sklepu »Slovenske kmečke zveze«, ki tirja, naj dr. Ploj odloži svoj mandat, ker ga je dobil le po
»Kmečki zvezi«.« Deluje naj se na to z vso vztrajnostjo, da ostanejo še nadalje meje zaprte uvozu tuje živine. Poslanci naj se krepko potegujejo za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Poduk v ljudskih šolah naj bi trajal šest let brez oproščenja in do 14. leta kmetijski nadaljevalni poduk. Kier je mogoče ustanovijo se naj kmetijski zimski tečaji. Deželni poslanci naj odločno pritiskajo na vlado, da se kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železnici vendar enkrat začne. Tovarne za galico naj se podržavijo. Močno jc želeti, da se ustanovijo deželne zavarovalnice, bodisi proti ognju, toči, proti nezgodam pri ži^ vini itd.
š Strela je udarila 9. t. m. popoldne v hišo Amalije Pirich na Majskem vrhu v Halozah. Užgala ni, poškodovala je pa močno streho in zid.
š Pogrešajo načelnika »Mariborske okr. bolniške blagajne«, notarskega uradnika Oskarja Schmidta. Sodijo, da se je usmrtil, ker je bil zaradi neke zadeve tožen pred sodiščem.
š Zaradi več tatvin je bil obsojen pred mariborskim sodiščem v šestmesečni zapor 19-letni Karol Muršec.
š V konkurzu je trgovec Franc Cvetko, š Toča v Halozah. Strašna toča v Halozah je uničila 70 odstotkov pridelka vinogradnikom, a žc 9. t. m. je obiskala Haložane zopet toča, ki je uničila vse, kar je še ostalo.
š »Planinski sejm«, ta velika ljudska slav-nost pri Sv. Frančišku Ks. v prid zgradbe Frischaufovfc koče na Okrešlju, se ne vrši, kakor smo poročali, dne 11. avgusta letos, ampak dne 4. avgusta. S tem se hoče ustreči ljudstvu, ki se namerava dne 11. avgusta udeležiti nove maše v Lučah, dne 18. avgusta je taka na Ljubnem in pa ker ni bilo za 4. avgusta dobiti nobene večje godbe. Zanimanje za »Planinski sejm« narašča. Isti dan je tudi blagoslovljenje voza za moštvo tainošnje »Požarne brambe« in sicer dopoludne — po-poludne pa »Planinski sejm«.
š Mrtvoud je zadel v petek v Mariboru 68 letno perico Heleno Harb. Umrla je na mestu.
š Nesreča. Dne 4. t. m. zjutraj se jc peljal v Žalec občinski predstojnik Andrej Antloga. Dasi ju je svaril, sta sedla na voz učene? Anton in Janez Premik. Antlogovi konji so se pri neki hiši splašili in ušli. Dečka sta poska-kala z voza in Anton Premik je skočil tako nesrečno, da se je ubil.
Dnevne novice.
+ Prevzvlšeni gospod knezoškof se je
odpeljal danes na birmo in vizitacijo v trebanjsko dekanijo.
+ Prošnjo za vpokojenje je vložil g. Ri-hard D o i e n e c, vodja deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu radi že večletne bolehnosti. V pokoj bo stopil s koncem šolskega leta, dne 31. oktobra t. 1. Služi na tem zavodu že 35 let in se je posebno trudil in si veliko zaslug pridobil za vinogradništvo na Vipavskem in Dolenjskem. — Prošnje za vpokojenje so vložili gg. dvorni svetniki pl. R ii I i n g, L u b e c in dr. R a č i č.
+ Umrl je včeraj v Radečah pri Zidanem mostu vpokojeni župnik č. g. Janez Zagorjan. Pokojnik jc bil rojen dne 5. decembra 1842 v Postojni in bil posvečen v mašnika leta 1865. Služboval je potem kot kapelan v Dragatušu, v Rovtah, Senožečah, bil 12 let kapelan in beneficijat pri Sv. Petru v Ljubljani, od leta 1887. pa župnik v Radečah pri Zidanem mostu. V jeseni leta 1905 je stopil v stalni pokoj, katerega pa ni dolgo užival. N, v m. p. !
+ Hribarjev mandat v legltlmacljskem odseku. Dunajski poročevalec »Slovenskega Naroda« je v brzojavnem poročilu zagrešil par debelih neresnic. »Slovenskemu klubu« očita zvezo z nemškimi strankami, obenem pa priznava, da so nemški naprednjaki dr. Ivčeviču obljubili, glasovati za dr. Laginjo ali dr. Rybara kot referenta. S tem je priznano, da je Hribar sam prvi iskal pomoči pri nemških liberalcih. Dalje smo naprošeni konšta-tirati, da jc dr. Benkovič predlagal referen toni konservativnega Italijana Bugatto iz svo je inicijativc ter svoj predlog utemeljeval tem, da Bugatto dobro razume slovenski i da bode kot Italijan gotovo nepristranski rt. ferent. Temu predlogu se nikdo ni »odločno« upiral, zlasti prav nič dr. Srb, pač pa je Per-nerstorfer kratko referentom predlagal dr. Laginjo, na kar se je brez debate glasovalo. Dalje konštatiramo, da se »Slovenski klub«, oziroma njegova člana v legitimacijskem odseku, prav nič nista pogajala o glasovanju z nemškim liberalci. — Sploh je postopanje dr. Laginje (dr. Rybar se je preje odstranil) bilo tem bolj čudno, ker je on v zvezi z dr. Ry-barem pri debati o galiških volitvah pri posameznih referatih sam se potegoval in glasoval za pridelitev dvomljivih mandatov nepristranskim, izven poljskega »Kola« stoječim* referentom; tudi sta dr. Laginja in dr. Rybar glasovala načeloma zoper pridelitev korefe-rentov, le za Hribarja je hotel dr. Laginja napraviti izjemo in je naprosil Pernerstorferja da je predlagal njega referentom (četudi se je Perncrstorfer prej izjavil, da glasuje za Bu-gatta), ter jc predlagal koreferenta, kar je odsek seveda odklonil. Postopanje članov jugoslovanske zveze v tem odseku je sploh vse prej kot konsekventno. Za Bugatta so glasovali krščanski socialci, Poljaki, Čehi (izvzem-ši dr. Srba, ter nemški liberalci.
+ Lloydova ladjedelnica in arzenal v Trstu sc ne bo prodal, kakor poroča »N. Fr. Presse«, ampak le preuredil. Lloydova uprava namerava ustanoviti novo akcijsko družbo, katere glavni delničar bo Lloyd sam, udeleJ ženo pa bo več industrijskih podjetij, v prvt vrsti livarne. Ta družba bo arzenal prevzela.
•f Pasivna rezistenca pravnih praktikantov v Pragi je končana. Vsled tega bo justič-li minister želje praktikantov kolikormogoče jpošteval.
+ Mašniško posvečenje so prejeli danes / tukajšnji stolnici naslednji gospodje: Josip Bambič iz Dobrepoija; Josip Bizjak iz Brez-lice; Alojzij Breceljnik iz Št. Vida nad Ljub-jano; Matej Dagarin iz Škofje Loke; Jakob Patur iz Zagorja na Notranjskem; Franc Ko-?ej iz Brczovice; Tomaž Klinar z Jesenic; Josip Koželj iz Kamnika; Krauland Andrej iz Poloma; Franc Knlovec iz Toplic; Janez Mrak z Dovjega; Franc Novak z Dobrove; Prane Pečarič iz Metlike; Albert Pravst iz Tržiča; Friderik Rodič iz Št. Jurja pod Ku-tnom; Jan. Samsa z Gore pri Sodražici; Ka-rol Supin iz Ljubljane; Edvard Šimnic iz Kralja; Karol Škulj iz Loža; Valentin Zupančič iz Most pri Ljubljani; Fr. Gvido Krisek iz Kočevske Reke; Fr. Henrik Damiš od Sv. Trojice na Štajerskem; Fr. Filibert Ravnik iz Trsta; Fr. Joahiin Košenina iz Št. Vida nad Ljubljano.
+Koledar »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Družba sv. Cirila in Metoda opozarja tem potom vse narodne tvrdke po širni domovini, ia blagovolijo poslati svoje inserate za koledar družbe sv. Cirila in Metoda vsaj do dne 30. avgusta družbeni pisarni.
—	Žalosten prizor. V soboto, 13. julija, okoli druge ure popoldne, se je videlo poleg stopnic ob koncu Rožnih ulic v Idriji na cesti proti žgalnici truplo sivolase beračice v košu za listje! Pretresljiv prizor! Takega še nismo videli v Idriji; vedno lepše bo! Se-li ni moglo toliko počakti z revico v hiši, da bi se bilo njeno truplo položilo v krsto? Pač čudno bi bilo dotičniku pri srcu, ki je to storil, ko bi vedel, da bi se tudi njemu ravno tako lahko zgodilo ob smrti! —
—	Šola za pletarstvo in vrborejo v Radovljici. C. kr. ministrstvo za uk in bogo-častje je z odlokom z dne 21. junija 1907, št. 22.935, ustanovilo v Radovljici na Gorenjskem šolo za pletarstvo in vrborejo. Pouk se prične s 1. septembrom t. 1. in se bo vršil v prejšnjem poslopju ljudske šole, katere prostori so namenu zelo prikladni. Prostora je za 50 do 70 učencev. — Razpis za obisk tečajev se razglasi v kratkem.
—	Nov zakon za zaščito izseljencev. Dunajski listi poročajo da je v ministrstvu za zunanje stvari pripravljen načrt novega zakona v zaščito izseljencev. Ta načrt se predloži zbornici na jesen. Sestavljen je na isti podlagi, na kateri je bil oni pred leti, ki ga je bila predložila vlada, o katerem se pa ni razpravljalo. V novem načrtu so vzete v obzir tudi reforme industrijalnega zakona.
—	Umrla je gospa Marija Velikonja, soproga g. Ivana Velikonja, zastopnika punti-gamske tvrdke v Gorici.
—	Nova Rajffeisenovka se je ustanovila za sodni okraj Bovec.
—	Kdo je umoril izvoščeka Praznika v Trstu, se še nič ne ve. Policija poizveduje, ali zločinca še ni izsledila. — V službo policije uvedejo tudi v Trstu pse, kakor so že povsodi po večjih mestih.
—	Strela je udarila v neko malo hišico pri »lovcu« blizu Trsta ter tako opekla 361etno Marijo Apollonio, da so jo morali prenesti v bolnišnico.
—	Tajnost. 13. t. m. zvečer je v Pulju policija zaprla mehanika Antona Zucca, ki je' bil nedavno odpuščen iz c. kr. mornariškega arzenala. O vzroku zapora se ničesar natančnega ne ve. Govori se pa marsikaj skrivnostnega.
—	Za davčne praktikante. Razpisanih je več mest davčnih praktikantov na Primorskem. Sprejmejo se le oni, ki so dovršili naj-manje štiri razrede srednjih šol. Prednost imajo oni, ki se izkažejo s spričevali višjih razredov. Zahteva se znanje deželnih jezikov.
—	Za Gregorčičev spomenik priredijo vasi Rakek, Unec in trg Planina na Uncu pri g. A. Belletu v nedeljo, 21. t. m., veliko ljudsko slavnost. Vspored: Prolog. Društvena godba iz Ljubljane. Postonjsko pevsko dru-
! štvo. Carovni kabinet. Prosta zabava. Vinski, pivni šotor z različnimi jestvinami, kavarna, , na ražnju pečeno meso. Izletnikom k tej vese-1» lici so pri popoldanskih vlakih ob rakovskem ''•kolodvoru, k večernim vlakom na Uncu, vo-■zovi brezplačno na razpolago. Izlet na to veselico se spoji lahko z dopoldanskim poletom v Škocijansko jamo ali na Cerkniško jezero, in bodo v ta namen izletnike spremljali od komiteja najeti vodniki. Kdor hoče torej 21. t. m. dopoldne na Cerkniško jezero ali v Ško-cijan, naj se prijavi do sobote, 20. t. m. zjutraj pri g. A. Domicelju na Rakeku, kjer bo tudi preskrbljeno za kosilo. — Ker se čuje, da se ne zanima samo tukajšnje občinstvo za to veselico, temveč tudi širši, oddaljeni krogi, upamo, da bo udeležba jako mnogobrojna.
—	Premeščen je c. kr. kancclist g. Fran Cargo iz Kanala v Gorico.
—	Odličen gost na Gorenjskem. V Poljče pride na letovišče novoimenovani vrhovni nadzornik naše armade baron Albori.
—	Društvo slovenskih katehetov se ustanovi na Goriškem. Vlada je že potrdila pravila.
—	Prestavljen je učitelj na tridentskem učiteljišču Ivan Leban na učiteljišče v Koper.
— Na dvajset let težke ječe je bil obsojen v Zagrebu Marko Majcšič, ki je ubil in oropal posestnico Agato Bičanič iz Ljubljanice.
—	Zastrupila sc je v Trstu 21-letna služkinja Matilda Skok iz Postojne, ki je dalj časa bila brez službe.
—	Slovenske vesti iz Amerike. Rojaka Antona Šepica sta nevarno zabodla dva Kranjca, katerih imeni šc nista znani, ker ranjenec ne more govoriti. — Kako lepi ljudje so v uredništvu »Glasa Svobode«, dokazuje to, da
po »Amerikanskem Slovencu« Konda in Ka-ker niti svojih otrok nista dala krstiti. — Umrl je v Jolietu v ondotni bolnišnici Matija Rogina v starosti 50 let, doma od Nerajca pri Dragatušu na Dolenjskem. V Ameriki je bival 22 let. — 79-letnico je obhajal v Jolietu J. Stukel, ki sc je svojčas boril na Laškem pod Radeckim. Mož je še vedno čil in zdrav. — Istotam je utonil Charles Podnar, star šest let. — Smrt jc ugrabila v Milvvankeu Antona Plcšca iz Ljubnega na Štajerskem. — Na Johna Baloha iz Motedršice pri Idriji, je v Fle-mingu padla velika množina kamenja in ga tako poškodovala, da jc še isti dan umrl. V Ameriki je bival 18 let ter zapušča ondi soprogo s šestimi otroci. — Nevarno obolela sta v Calumetu St. Pavlišič in Peter Judnič, vendar jc upanje, da okrevata. — Poročila sta sc istotam Svetič iz Lukovega Dola in M. Vuk od Severina. — V 23. letu je umrl v Cie-velandu Matija Jurca iz Cerknice. — Angleži so gostilničarju Gričarju v Clevelandu, ko je šel menjat denar, izpraznili blagajno ter vzeli seboj 700 dolarjev. — Nesreča je zadela Ivana Logarja v Colliinvoodu. V soboto jc otvo-ril gostilno, v ponedeljek pa mu je pogorela, kar mu je povzročilo občutno škodo. — Ponesrečil se jc pri delu v Bridgeportu Ivan Perko, da je bil na mestu mrtev. V največji bedi žaluje za njim vdova z osmero otroci. — V Calumetu sc ie po triletnem obstanku razpustilo društvo »Slovenija«. — V Cleveland-skej mestnej bolnišnici je umrl 18-lctni Kaste-lic. Ker niso vedeli niti za bivališče, niti za sorodnike, je ležal štiri dni v mrtvašnici. — Poroke: Jakob Lunder iz Velikih Lašč z Nežo Lesar iz Brež pri Ribnici; .). Levstik od Sv. Gregorja z Ang. Kaplan iz Ribnice; And. Lu-žar iz Boršta pri Cerkljah z Marijo Kerkovic iz Boršta pri Cerkljah.
—	Vola z deteljo prepasel. Danes zjutraj jc pripeljal posestnik Janez Babnik iz Bizovika z dvema voloma v Ljubljano perilo. Ker jih je doma nakrmil z deteljo, katere sta se preveč najedla, ju je ta tako napela, da je moral mesar v mestu takoj oba zaklati.
—	Okičevo zdravilišče. Dolina pri Trstu, 13. julija. Naše zdravilišče je gotovo in od na-mestništva v Trstu potrjeno. Odprlo sc bo 1. avgusta t. 1., ako dobimo do tistega časa zdraviliščnega zdravnika, ki bo obenem tudi občinski zdravnik. Služba je lahka in prijetna. Samci imajo prednost, ker nimamo stanovanja za družino. Daljna pojasnila daje g. J. Pangerc, tukajšnji župan. — J. Okič, ravnatelj.
—	Pastoralna konferenca za novomeški dekanat. Dne 22. t. m. bo v novomeški proš-tiji točno ob 10. uri dopoldne letošnja pastoralna konfercnca za novomeški dekanat.
—	Stavba ženske bolnišnice »cesarice Elizabete« v Novem mestu lepo napreduje; prihodnje leto se bo otvorila. Ta zavod jc silno potreben za Dolenjsko.
—	Ustmena matura na novomeški gimnaziji se bo pričela dne 18. t. m. pod predsedstvom g. deželnega nadzornika Hubada.
—	Nlžjeavstrijsko namestništvo je na predlog dunajske policijc ustavilo delovanje zasebnih rešilnih društev »VViener frei\vil-liger Rettungsbund«, »Wiener frei\villiges Rettungsinstitut«, »Niederosterreichische Ret-tungsgescllschaft«, ker jc bilo delovanje teh društev v zdravstvenem oziru pomanjkljivo in je moral večkrat magistrat poseči vmes pri zbiranju denarja.
—	Imenovanje. Nadškof M. D. Dvornik je imenoval D. Angjcla Piusevoli, kanonika v Zadru, za občnega pro-vikarja zadrske nad-biskupije. — Za prorektorja semenišča »Zma-jevič« v Zadru je imenovan don T. Zvoninur Kirigin.
—	Umrl je v Gružu v Dalmaciji 36 let stari Radivoj pl. Tartaglia, uradnik pri ondotni tobačni režiji.
—	Nesreča pri obešanju zvonov. V okraju Toscana so v navzočnosti kardinala Maf-fija obešali zvonove. Komaj so pričeli zvoniti z zvonovi, so zvonovi padli v globočino in ubili tri osebe, več oseb pa težko ranili.
—	251etnico svojega obstoja slavi hrv. pevsko društvo »Vicnac« v Požegi. Svečanosti se bodo vršile 14., 15. in 16. avgusta. Vprašanja naj se naslavljajo na odbor društva.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanska okrajna bolniška blagajna.
V soboto je bil končno vendarle izvoljen novi predsednik okrajni bolniški blagajni ljubljanski. Izvoljen je za načelnika g. Franc BartcI, za podpredsednika g. Karol Japelj, za zapisnikarja g. Karol Tekavec, katere so volili zastopniki delojemalcev. Tudi v nadzorstvenem svetu in v razsodišču so dobili večino zastopniki delojemalcev.
lj O pogrešanem g. Pianeckem poroča g. gozdni oskrbnik Fr. Verwegcr, da ga jc videl 7. t. m. ob polu 8. uri zvečer v gostilni Pikon na Dobravi. Pianecki mu je rekel, da ima dopust in da se pelje k sorodnikom v Podbrdo. Kaj ako bi se bil Pianecki okolu »Šuma« ponesrečil?
lj Primariat namerava odložiti g. Karol Blehvcis vitez Trstcniški. Koliko let bo preteklo, da ga bo res odložil?
lj Popolni nedeljski počitek je vpeljal v svoji pisarni tukajšnji odvetnik svetnik gosp. Vencajz. Naj bi našel mnogo posnemovalcev.
lj Umrla je Marija Kopač, Cerkvene ulice številka 9.
Ij Prijet slaboumni. Od 1. t. m. se je klatil po Družinski vasi, Dolenjem in Gorenjem Kronavu neki okolu 45 let star slaboumen človek. Dne 3. t. m. je prišel prosit prenočišča v Gorenjem Kronavu k Mariji Antončičevi, katerega jc tudi dobil. Ker pa ni hotel iti na od-kazani mu prostor spat, ampak ie pred hišo
sc nahajajoče ljudi zmerjal in jim grozil, so poklicali orožnika, ki je neznanca odpeljal v občinski zapor v Beli cerkvi. Na vprašanja jc neznanec odgovarjal: »jaz sem Jože Cvetan iz Podgore iz Brloža, imam sv. Valentina bolezen, pa moram trpeti«. Povedal jc tudi, da imajo njegovi roditelji 7 ali 8 otrok iu da ima v Trstu dve sestri, Ceno in Francko. Neznanec govori v notranjskem, oziroma goriškem narečju in jc imel pri sebi 16 molitvenikov, 676 krajcarjev, 41 vinarjev in 16 komadov po 10 vin. Kdor bi vedel o njem kake podatke, ki bi služili v izsledbo njegove identitete, naj jih izvoli naznaniti okrajnemu glavarstvu v Rudolfovem.
lj Javno nasilstvo. V soboto zvečer je beračil po trgovinah po Prešernovih ulicah in sumljivo stikal po hišah neki postopač, katerega je policijski stražnik vstavil. Postopač je postal takoj surov in ni hotel nikamor iti. Slednjič sc mu je le udal, a se mu jc na Frančiškanskem mostu zopet ustavil, sc vrgel na tla in bil z nogami okolu sebe, tako da je stražniku raztrgal bluzo. Še le potem, ko je prišla pomoč, so nasilneža spravili na stražnico. Tam se je ligitimiral za delavca Edv. Hosiča, rojenega 22. septembra 1866 v Celovcu in pristojnega v St. Lovrenc pri Mariboru. Oddali so ga sodišču.
Ij Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanje, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 5. do 11. julija je dela iskalo 8 moških in 42 ženskih uslužbencem. V 34 slučajih se je delo sprejelo. — Od 1. januarja do 11. julija je došlo 1448 delojemalcev in 1691 delodajalcev. V 92 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj, moški: 1 točaj, 2 gostil, slugi, 8 trgovskih slug, 3 pivovarniški delavci, 1 ko-čijaž, 10 konjskih hlapcev. 2 dninarja, 1 hišni sluga; ženske: 1 prodajalka v slaščičarno, 1 prodajalka začetnica, 4 šivilje, 2 gostil, kuharici, 8 gostil, deklic, 2 sobarici, 5 kuharic, 21 deklic za vsako delo, 12 deklic k otrokom, 2 postrežnici. — Dela iščejo, moški: 1 strojnik, 1 vrtnar, 2 hotelski slugi, več pisarniških slug; ženske: 2 blagajničarki. več prodajalk manufakturne, špecerijske in galanterijske stroke in kruha, 2 trafikantinji. — Oddati je takoj stanovanja z eno, dvema in tremi sobami ter več meblovanih mesečnih sob. Po-sredavanje dijaških stanovanj. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamke za odgovor.
— Semenj. Dne 8. t. m. bilo je na mesečni semenj prignanih 506 konj in volov, 172 krav in telet, skupaj 678 glav. Kupčija je bila pri konjih, kakor tudi pri goveji živini jako dobra, ker po konje so prišli Lahi, po govejo živino pa Korošci.
Razne stunrl.
Novi železniški prometni red je izdelala Nemčija. Ker pa želi Nemčija, da bi imela Av-stro-Ogrska slična določila, se vrše posvetovanja med avstroogrskimi in nemškimi zastopniki, ki se prično 22. t. m.
Velika pomorska erupcija. Iz Sidneja poročajo: Nedaleč od Tongatabu je bila silna pomorska erupcija. Lavo jc metalo 250 čevljev visoko.
Zginil je princ Viktor Thum Taksiški iz No\v Yorka, ki se je tajno poročil meseca ok-tebra z gledališko igralko Josipino Wesz. Sodijo, da je prisilila prinčeva rodbina v Evropi princa, da jc zapustil svojo ženo.
Podmorski ognjenik pri Tongatabuju jc vrgel 250 čevljev visoko lavo.
Velik škandal so odkrili v Stuttgartu. Nad sto žena najboljših rodbin je osumljenih hudodelstva proti življenju še nerojenih otrok.
Strašen požar v Madridu jc uničil neko zalogo pohištva, dve dclavnici in več tvornic. Tri osebe so bile ranjene.
Na kugi je v Aleksandriji obolelo šest oseb. med njimi pet Evropejcev.
Predrzen tat. Dne 11. t. m. dopoldnne je prišel v trgovino dunajskega urarja Hasen-fluga, v kateri je bil vajenec sam. neki 24-letni mož, ki je vrgel vajenca na tla in pričel jemati ure in druge dragocenosti. Vajenec je kričal, nakar so prišli sosedje, ki so prijeli roparja. Vajenec je nevarno ranjen.
Tatova se stepla in izdala. Zc dalj časa sta se klatila po Parizu dva Arabca. Da si preženeta dolgčas, sta sklenila ponoči ogledati si stanovanje neke bogate gospe. V nje-nej delavnici sta odprla tudi pisalno mizo in presenečena obstala; več tisoč frankov ter mnogo srebrnine in zlatnine se je bleščalo pred njunimi strmečimi očmi. V hipu sta se molče dogovorila s pogledom, da naredita kot Amerikanci, ki so pri ogledovanju kajite nekega italijanskega princa pokradli celo žeblje iz sten. Ko sta pa pričela kar v sobi deliti, nista bila več edina in se začela pogajati z bodali. S svojim ropotom sta privabila gospo, da je prišla gledat, kaj je. Videla je denar in zlato raztreseno po tleh, eden tatov je ležal težko ranjen na tleh. Na pomoč poklicana policija jc odvedla nevoščljivca v zapor. Toda ranjeni je bil tako slab, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl.
iz slouanskesa sveta.
si Imenitni češki komik J. Mošna bode dne 1. avgusta dovršil sedemdeset let. Mošna jc najbolj odličen in tudi priljubljen igralec češkega narodnega . gledališča v Pragi. Njegovo delovanje bode za vselej zapisano z zlatimi črkami v zgodovini češkega narodnega gledališča.
si Shod srbskih zadrug. Srbske predsav-ske zadruge (iz Hrvaškega in Ogrskega) imajo svoj shod koncem avgusta v Zemunu zadruge iz srbskega kraljestva pa začetkom meseca septembra v Bclgradu. V Zemunu se bodo sešli zastopniki 250 predsavskih zadrug, v Belgradu pa sc bodo zbrali zastopniki 500 zadrug.
si Bolgarsko. »Balkanska Tribuna« poroča, da odpuščeni bolgarski vseučiliščni profesorji skoro gotovo popolnoma zmagajo. Pogajanja med njimi in naučnim ministrstvom so prišla že tako daleč, da je ministrstvo izjavilo, da sprejme vse nazaj. — Morilec Petkova, Petrov, ki je bil pred vojnim sodiščem obsojen na smrt, jc poslal knezu daljše pismo, v katerem ga prosi pomiloščenja. — 15. t. m. se vrši vSofiji četrti kongres bolgarske ženske zveze. Razmotrival bode vprašanje, naj sc-li bolgarska ženska zveza pridruži mednarodni in ali naj zahteva volivno pravico za ženske.
si Zveza resničnih Rusov in prihodnja duma. »Rus« javlja, da je zveza resničnih Rusov sklenila, delati na to, da bi njena stranka imela v prihodnji dumi najmanj 200 poslancev.
si Puškinova hiša v Petrogradu. Po zgledu Gothejeve hiše v Weimaru bodo ustanovili tudi Puškinovo hišo v Petrogradu, za katero je ministrstvo žc odobrilo predpise. Car je že daroval več dragocenosti Puškinovih; obljubili so tudi mnogo plemiči, shranijo svoje spominke v Puškinovej hiši, pod pogojem, da ostanejo njihova last.
—	Preganjanje Slovakov. Enoletno ječo jc nastopil Martin Albini v Ružomberku, ki je bil obsojen od mažarskih sodnikov, češ, da ie v dveh člankih žalil Mažare.
—	Knez Odescalchi pri papežu. Senzacija za italijanske politične kroge je bilo, da je sveti oče sprejel v avdijenci kneza Odes-calchija, ki je pred 40 leti stopil v prve vrste nasprotnikov papeštva in je v tem nasprotju vstrajal do zdaj. Knez Odescalchi moži svojo hčer s knezom Luediem. Obe rodbini sta sklenili, da se ob tej priložnosti spravita s cerkvijo ter izprosita papežev blagoslov mlademu paru.
si Ruska šola za žide. Društvo židovskih trgovcev in obrtnikov v Varšavi se je obrnilo na tozadevnega šolskega okrajnega načelnika s prošnjo za dovoljenje odpreti v Varšavi z novim šolskim letom scdcmrazrcdiio obrtno šolo z učnim jezikom ruskim ter z vsemi pravicami državnih šol. V prošnji obenem zahtevajo, da bi se v šoli učil židovski žargon in biblija, ki naj bodeta obvezna predmeta za vse učence, ter da bi ob židovskili praznikih nc bilo pouka. — Zidje torej zase zahtevajo versko šolo, siccr pa so na čelu vseh ščuval-cev zoper versko šolo katolikov.
si Revolucija — obrtnija. »Kijevljanin« piše, da ruski revolucionarji dobro žive od svojega dela. Poprej so bili reveži, sedaj raz-metujejo denar s polnimi rokami. Neki bivši privatni docent na univerzi, poprej reven kakor ccrkvena miš, sedaj popotuje v prvem razredu v tujini, kupil si .ie v Kijevu hišo in vzdržuje si dve priležnici.
Telefonska in brzojavna poročila,
AERENTHAL - TITTONI.
Desio, 15. julija. Sprejem Aerenthalov se je zelo prisrčno vršil. Godba je Igrala avstrijsko in italijansko himno. V imenu prebivalstva je Aerenthala pozdravil župan. Na potu do Tittonijeve vile je delalo špallr deset društev z zastavami, ki so Aerenthala živahno pozdravljali. V Desiu je vse polno poročevalcev, ki so organizirali poročevalstvo s pomočjo avtomobilov.
NOVI RAVNATELJ I. DRŽ. GIMNAZIJE V V LJUBLJANI.
Dunaj, 15. julija. Za ravnatelja I. drž. gimnazije v Ljubljani je imenovan gosp. dr. Bezjak.
VELIKI VIHARJI.
Du n a j, Včerajšnja vremenska katastrofa je bila največja izza več let. Orkan je silovito divjal več ur. Tudi danes tu dežuje. Škoda na telefonskem omrežju je velika. V Berolinu je včeraj vihar vrgel v Sprevo nekega moža in neko žensko, ki sta utonila.
PRED OČMI ŽENE SE JE UBIL.
G e n f, 15. julija. Na Montblancu se je pred očmi svoje žene ubil zdravnik dr. Wil-Iam. Žena je ostala nepoškodovana.
ODVETNIK SLEPAR.
Budimpešta, 15. julija. Odvetnik Reit je zapravil 200.000 kron poneverjenega denarja in pobegnil v Ameriko.
BOMBA RAZPOCILA PRED AMERIŠKIM POSLANIŠTVOM.
Carigrad, 15. julija. Tu je včeraj ponoči na cesti pred ameriškim poslaništvom se razpočlla bomba in lahko ranila štiri dekleta. Storilca še niso zasledili.
ODSTAVLJEN.
Rim, 15. julija. Monsignor Umberto Fracassini, profesor bibličnih ved na semenišču v Perugiji, katerega je rajni Leo XIII. imenoval za svetovalca kongregacije za bi-bliške vede, 'je odstavljen od svojega mesta kot profesor in rektor na semenišču, kjer je poučeval 17 let. Sveta kongregacija koncila utemeljuje kazen s tem, da je Fracassini pristaš LoisyjtevIh zmot glede na sveto pismo.
ZVEZA PRAVIH RUSKIH LJUDI.
Peterburg, 15. julija. Zveza pravih ruskih ljudi je dobila od pravoslavnega patriarha jeruzalemskega neko čudodelno podobo v dar. Zveza je to priliko porabila za demonstrativno procesijo, kjer pa ni prišlo do nemirov.
KUGA.
Hamburg, 15. julija. Na parniku »Tri-fels«, ki je dospel semkaj iz Kalkute, se le pripetil med moštvom en slučaj kuge. Parnik so I izolirali.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerj@wifa dedičew
—n...	V Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 —— štev. telefona zm
Ustanovljena leta 1854.
: priporoča slavnemu občinstvu lo spoštovanim gostilničarjem svoje izbora
in s» i- c it o i» Ivo v poilrih In m t e k I e
2469 160 -3-1
i r
B « j
Zahvala.
Vsem p. n. g. prijateljem in znancem se za brzojavne in pismene čestitke udano zahvaljuje
dr. Ig. Žitnik.
Razpisuje se
služba
cerkueniKn in orsanlsta
v Černučah pri Ljubljani.
Prosilci, ki imajo še kak postranski posel, imajo prednost.
Župni urad v Černučah
dne 10. julija 1907. 1568 2-2
Dobro domače vino
po gld. 22'—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanič, vinogradnik, Krapina.
— Vzorce pošilja zastonj. - 1
1578
Krepkega vajenca
Sprejme Anton Drukar, mizarski mojster v Kranju.
V točenje priporoča
pristni
sliuouec, tropinjevec
m
- - uležnno žganje--
1579 3-1
Kordin
Ljubljana.
Sprejmem takoj
Z pomočniku
za trgovino mešanega blaga, in sicer ednega kot vodja popolnoma zmožnega vseh strok, in enega popolnoma zmožnega železniške stroke.
J. Krašovic.
1576 2—1	Žalec, Štajersko.
Iščem »gostilno
dobro vpeljano, v najem ali na račun. Ponudce pod A. H. 10 na upravn. »Slovenca".
1544 3-3
Zahvala. ^
Za vse obilno prisrčno sočutje, ki se je nam izražalo povodom smrti našega dragega nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in brata gospoda
Ivana Rabiča
bivšega postajenačelnika in posestnika v Mojstrani,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Istotako so zahvaljujemo najprisrčneje za krasne darovane vence in za številno častno sprimstvo k zadnjemu počitku in posebno še prečastiii duhovščini, slavnim požarnim brambam, gg. želez-ničnim in tovarniškim uradnikom in uslužbencem kakor tudi vsem drugim ljubim spremljevalcem.
Mojstrana, 14. julija 1907.
Žalujoči rodbini Rabit in Jania
Zahvala.
Ker nam je došlo ob smrti našega nepozabnega, iskrenoljubljenega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Vendelina Kiissek
c. kr. davkarja
od tako mnogih strani toliko iskrenih dokazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej dostojno zahvaliti, dovoljujem si tem potom izreči vsem sorodnikom, kolegom, prijate-> ljem in znancem dragega pokojnika, nadalje prečastiti duho vščini za zadnjo tolažbo, požarni brambi in občinskemu zastopu v Radečah za mnogo-brojno spremstvo na poslednje počivališče in za prekrasne, darovane vence, posebno pa slavnemu društvu „Kumu' za preganljive pesmi svojo najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.
V Radečah, dne 13.julija 1907.
Žalujoči ostali

Franc Hiersche, župnik, in Alojzij Jerič, kaplan, naznanjata znancem in prijateljem žalostno vest, da je preč. gospod
Ivan Zagorjan
župnik v pokoju
umrl danes ob 9. uri dopoldne po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zaknm>nti za umirajoče, v 65. letu starosti.	1583
Pogreb bo v torek, 16. julija, ob 9. uri dopoldne. Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Radečah. Blagega pokojnika priporočava pobožni molitvi. N. v. m. p.
Radeče pri Zidanem mostu, 14. julija 1907.
Dober zaslužek
Osebe, ki so v vseh krogih dobro vpeljane in znane, si morejo pridobiti velik dohodek s sklepanjem pogodb za zavarovanje za življenje. Predznanje ni potrebno, ker se dajo temeljita pojasnila. Poizve se V Ljubljani
Stari trg 4, II. nadstr.	^ 2-2
Lepo meblovana 1582
mesečna soba
s posebnim vhodom v pritličju, na zračnem kraju se odda s I. avgustom. Kje pove „upravništvo Slovenca".
»ap ^ip
Primnrij tir.U.Gresorič
ne ordlnlro od 15. ]ull]a do 31. avgusta
1575 1 — 1
Razglas.
Na podstavi dogovora z dne 12. aprila 1907. (razglašenega z razglasom c kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 2. maja 1907, dež. zak. štev. 8.) razpisuje podpisani odbor za osušitev ljubljanskega barja mesto
stavbnega voditelja
za izvršitev del, potrebnih za osušitev ljubljanskega barja ob Ljubljanici in ob Gruberjevem kanalu.	1571 1-1
Kot stavbna doba za izvršitev omenjenih del, proračunjenih na4,18400uKf je določen rok 5 let, začenši z letom i908.
Področje in naloge stavbnega voditelja so v § 7 navedenega dogovora nadrobno opisani.
V poštev se morejo vzeti samo takšni prosivci, ki imajo primerno znanstveno kvalifikacijo, so že pri izvrševanju podobnih del v samostojni službi uspešno delovali in morejo službo nastopiti najkasneje 1. novembra 1907.
Prošnje, ki jih je vložiti do 31. augusta 1907 pri komisiji za osušitev ljubljanskega barja, (deželna vlada, Bleiweisova cesta 10) morajo obsegati nastopne podatke in sicer, kolikor je možno, opremljene s primernimi listinami:
1.	Starost prosivčeva;
2.	dokaz znanstvene kvalifikacije in doslej v samostojni službi izvršenih del;
3.	dokaz o znanju jezikov;
4.	napoved zahtevane plače;
5.	napoved če more, oziroma obvezna izjava, da more prosivec službo najkasneje do 1. novembra 1907 nastopiti.
Odtiski zgoraj navedenega dogovora, se na prošnjo dobivajo pri komisiji za osušitev ljubljanskega barja.
Komisija za osušitev ljubljanskega barja.
v Ljubljani, dne 11. julija 1907.
C. kr. deželni predsednik: Sohwarz s. r.
SZvonfio cTominšefi
notar. RandiSat cffiozja
cffiinfia cf ominšeR rojena cSveieA
Rci višjega zelezn.ofieijala v poR. in Hišnega posestniRa
JSjuBljana
poročena
dne 15. julija 100
Podružnica s v Spljetu. s
Oelnifika glavnica i i i K 2.000.000. i i
Uubijansiio kreditna banka u Ljubljani, strne ume »e«. z:::
obrestuje
MT HT vloge ne knjižice in v tekočem računu od dne vloge do XIL0_
dnevzdiga po |2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500'-, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica sv Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i «
»
Slavnost v Idriji.
Kilo bi si bil leta 1894 mislil, da bodo čete slovenskega krščansko-socialnega delavstva ponosno korakale po Idriji in da bo moč nasprotnikov poštenega dela le še tolika, da bo napredujoči naši organizaciji vzbujala le pomilovalen nasmeh in zavest, da kričavost in surovost nasprotnikov more našo moč le dvigniti in pomnožiti. »Katoliška del. družba« v Idriji, ta mati naših delavskih društev, pokazala je včeraj, kako se da v najtežavnejših razmerah ustvariti veliko delo, ako nekaj mož vedno spremlja požrtvovalna ljubezen do ljudstva, nasprotniki so pa s svojim obnašanjem včeraj poskrbeli, da se bo družbina bodočnost še lepše razvijala!
V Idriji se je razvila včeraj ob blagoslov-Ijenju zastave ondotne »Katoliške delavske družbe« velika delavska slavnost. Z nepričakovano veliko udeležbo so hotela izreči naša društva priznanje in zahvalo vsem tistim Idrij-ceni, ki se z občudovanja vrednim junaštvom bore proti rdečemu brezdomovinstvu in liberalni korupciji, navdušen svoj pozdrav so prinesli iz od Idrije oddaljenih krajev zastopniki naših društev — katoliški delavski družbi idrijski, ki je bila med častnim številom naših delavskih društev prva ustanovljena. Ob zahvali za dosedanje ljudsko delo smo ob slav-Ijti družbe ukresali novega poguma za na-daljno delo.
Podoknlca kiunici in socialnodemokraško-liberalne surovosti.
Slavnost idrijskega delavstva se je pričela že v soboto zvečer s krasno bakljado in serenado kiunici nove zastave blagorodni go-spej Albini Trevnovi. Cela Idrija se je zbrala k podoknici. Vmes je bil tudi »idrijski« Kristan s čedico prijateljev in .Jtilče Novak je prišel pet »viže« političnega slovenskega so-kolstva. Družbica nasprotnikov jc hotela slavnost motiti, pa se je le blamirala in se osvetlila pred idrijskim ljudstvom. Družbica nasprotnikov .ie štela kakih trideset oseb. Kristan je zakričal »Dol s klerikalizmom!«, pa glej, ta frazasti klic je izgubil tudi v Idriji svojo moč. Ko je Kristan videl, da ni odziva tem klicem, pričela jc družbica nasprotnikov žvižgati. Nič ni pomagalo. Screnada se je ob velikem navdušenju vršila naprej. Sedaj so pričeli nasprotniki sami peti »vzgojevalnc« svoje pesmi. Naši so zaploskali; »bo pa ena več!« Tako nasprotniki nc le, da niso mogli škodovati serenadi, ampak so celo dobro voljo naših znatno pomnožili. Kdo pa nc bi bil vesel, ko vidi tako nerodne nasprotnike, ki » svojim obnašanjem odbijajo ob sebe dostojne ljudi! Gospa kumica se je v iskrenih besedah zahvalila za serenado, nakar je naša množica ob zvokih izvrstne idrijske rudarske godbe in ob svitu balončkov in svetilk zmagovito odkorakala. Omenjati moramo še, da jc gospod Kogovšek, katerega elektrarna se vzdržuje tudi iz žepov davkoplačevalcev, bil tako »prosvetljeno« prijazen, da je tik pred začetkom serenade pogasil vse električne luči po Idriji. Izrekamo zato iskreno zahvalo, ker je s tem idrijskemu ljudstvu pokazal, kako temno bi bilo po naši deželi, ako bi imeli liberalci v njej absolutno moč.
Včerajšnja slavnost. -- Blagoslovljene novp delavske zastave. — Razkrinkana »svoboda«. — Počaščenje Ivana Hribarja. — Navdušene
ovacije pevskemu društvu »Ljubljana«.
Dolga vrsta voz je včeraj zjutraj od raznih strani drdrala v Idrijo. Nasprotniki so začudeno gledali ob tem, kako znamo mi častiti slavnost žuljavih rok. Ko sc je peljalo šest velikih voz, na čelu jim pevsko društvo »Ljubljana«, proti Idriji, jc bil v bližini Grudnovega posestva pripet od ene cestne ograje do druge napis »Idrija Vas ne mara«. Napis je bil s črkami na beli podlagi v dokaz, da jc rdeča podlaga v Idriji obledela. Naši vrli kolesarji pred vozovi so predrli skozi napis, da je cunja odletela v stran. Navdušeni po tein pozdravu in v zavesti, da ljubezni svojih nasprotnikov nismo prišli iskat, ponosni, da nas nasprotniki nc marajo, smo se odpeljali v Idrijo, kjer so došla društva pred društvenim domom nežne roke ljubkih Idrijčank obsule s cvetjem, možje pa so nam prisrčno stiskali roke. Bili smo s tem protidokazoin o idrijskih simpatijah popolnoma zadovoljni. Z mnogih hiš so vihrale zastave gostom v pozdrav.
Ob II. uri dopoldne so društva odkorakala v cerkev. Na čelu je korakala idrijska rudarska godba, za njo znamenje probujajoče se Ljubljane, dragocena zastava pevskega društvo »Ljubljane« s številnim odposlanstvom odličnih pevcev, zastava »Slovenske krščansko-socialne zveze« z ljubljanskim odposlanstvom, močno četo katoliško-narodne-ga dijaštva in odposlanci drugih društev, za njo .so se razvrstila druga došla društva s pla-polajočimi zastavami in naposled so korakala z zavito zastavo impozantne vrste Katoliške delavske družbe idrijske V sprevodu je bilo devet društvenih zastav. Videlo se jc, kako jc ta častni sprevod idrijskega delavstva impo-niral mnogoštevilnim gledalcem Pred cerkvijo je stalo v vrsti kakih sto nasprotnikov, ki so dajali duška svoji izobrazbi z raznimi psovkami. Ob tako malenkostni »demonstraciji« smo veselih obrazov korakali mimo k r i -čačev iu s klobuki pozdravljali maloštevilno četo kričačev s polnim navdušenjem ,da v Idriji zmorejo seda.i še samo tako malenkosten nastop. Ce bi bili tako demonstracijo mi nalašč naročili, lu ne mogla napraviti boljšega dela za nas, kakor ga je! Kako bi sc neki ljudstvu mogla pokazati liberalno-social-nodcinokraška svoboda, ako bi nas ne bilo? Tako pa se jc tudi to pot ta »svoboda« razblinila v navadno surovost in podivjanost.
V čast Idriji moramo povdarjati, da resnih možakov med zastopniki take svobode ni bilo iu da so bili med številom demonstrantov večinoma sami otročaji, ki so popolnoma spominjali na nastop kakega otročjega vrtca. S takimi nastopi sc pri vsakem prijatelju prave svobode iu dostojnosti agitira — za nas! Stotine in stotine naših so v tej zavesti napolnile prostorno cerkev, da s cerkvenim blagoslovom pokažejo novi delavski zastavi pot k pravi izobrazbi.
Prekrasen je bil prizor na krasne društvene zastave stoječe pred oltarjem, zastopnice tisočev in tisočev slovenskega ljudstva, ob katerega moči izginejo vsi izbruhi slepe strasti naših nasprotnikov. Sv. mašo jc daroval velezaslužni, požrtvovalni organizator č. g. katehet Oswald. Med sv. mašo je svirala rudarska godba in s svojim finim prednašanjem znatno poveličala slavnost. Blagoslovil je zastavo državni poslanec g. dr. E. Krek, ki je dal novi zastavi na pot v prihodnje boje zlate nauke: V sedanjem času je veselo znamenje, da hrabra četa mož visoko dviguje zastavo delo. Iz dela ie vse postalo. Kdo bi se ne veselil, ko se slavi danes praznik dela, praznik za delo, poštenje, napredek, praznik v povzdigo časti dela. Samo lopov, ali pa človek, katerega razum gonijo le divje strasti, more v takem prazniku najti povod za nasprotje. Delo iu milost. Človeška moč je preslaba, ako je ne podpira božja vsemogočnost, božja milost. Brez božjega blagoslova je človeško delo zastonj. Ne gre se zato, da pre-mrežimo zemljo slovensko samo s tovarniškimi dimniki, ampak gre se tudi za to, da napravimo slovenskemu delavstvu dom sreče in zadovoljnosti, d:1, napravimo bivališče ugodno svojim rojakom na domačih tleli, da najdejo v svojem srcu mir, zadovoljnost in srečo. Človek je več kot samo telo. Zato v boj za čast in dostojnost dela, proseč blagoslova z neba, ki nam daje samozavest, da smo več kot stroj. V tem -zmislu vihraj zastava pred delavskimi četami. Zastava zbiraj okolu sebe cele može!
Nato sc je razvil sprevod po Idriji. Pred zbirališčem liberalne »inteligence« je stala zopet ista družba, ki nas je počastila pred cerkvijo — kakih 100 idrijskih liberalcev in socialnih demokratov. Med njimi jc bil Julče Novak, ki sc je ustil kako se more priti »izzivat« v narodno-napredno mesto. In za to pulilo »narodno naprednost« so šli na lim idrijski socialni demokratje! Res, krasna svo-bodotimna stranka! Posebno strastno je libe-ralno-socialno demokraška četica kričala na pevsko društvo »Ljubljana« v znamenje, da ima radi »Ljubljane« iste bolečine kot uredništvo »Slov. Naroda«. »Ljubljano« je to iskreno veselilo in jc hvaležna, da liberalno-soci-alno demokraška gospoda razume njen pomen in da se zaveda svojih — oslarii. »Demonstrante« jc frapiralo, ko so videli med tidelcžniki izprevoda najboljšo voljo in da ie vse Ie veselilo, da nas ne puste pri miru iu da tako kažejo, da naše delavstvo v Idriji ni za nič in da njihovo jezo rodi le naše uspešno delo! Ko so demonstrantje okolu Julčeta mislili, da so v najboljšem razvoju, tedaj jim je eden naših somišljenikov ironično zaklical: »Zivio Hribar!« Kakor strela jc udaril ta klic med socialnodemokraške kričače. Namestu kričanja so se pokazali njihovi — jeziki. Julče jc debelo gledal, kako »demonstrantje« na ironične klice »Zivio Hribar« kažejo jezike in kako ga obdaja bučen smeh naših. To je bil prizor, vreden, da se fotografira in sc pošlje v vpogled Ivanu Hribarju. Pri nadalj-nem sprevodu po Idriji je vladal popoln red, ker je bila četica demonstrantov premalen-kostna, da bi predstavljala celo Idrijo. Občinstvo je krasen sprevod spremljalo z očivid-nimi simpatijami.
Edino Kristan, ki se je sam postavil za idrijskega »papeža« in o katerem se govori, da ga bodo lastni »verniki« odstavili, jc med potjo iz svoje štacunc edini z mežnarskim obrazom delil svoje »žegne«.
Iste osebe, ki so sc blamirale pred zbirališčem liberalne inteligence, so letele ker sc ostala Idrija ui hotela zanje zmeniti, pred društveni dom, kjer so nadaljevale kričanje. Naša društva so šla deloma v društveni dom, deloma pa na vrt k g. Didiču. Četica nasprotnikov je še nekaj časa prodajala svoje surovosti v največjo zabavo naših somišljenikov. Kdo pa bi se tudi ne smejal, ko jc pripovedoval Julče Novak, da je to odgovor na »Slovenčev« podlistek »Buffalo Bili«, kakor da bi ta podlistek kaj imel opraviti z idrijsko delavsko družbo in včerajšnjo slav-nostjo. Morda je Julče Novak za lase privlekel »Buffalo Billa« radi tega, ker nekateri »demonstrantje« res niso v izobrazbi zaostajali za »Buffalo Billovimi« rdečekožnimi Indijanci. —
V slavnostno okrašenih prostorih g. Didi-ča je bil skupni obed, pri katerem jc mojster-ski svirala godba delavske družbe in je žela za svoja izborna proizvajanja frenetičen aplavz. V imenu idrijske družbe jc gostom nazdravljal deželni poslanec dekan g. Arko, ki jc povdarjal, da niso pričakovali toliko gostov v oddaljeno Idrijo. V prvi vrsti pozdravlja slavno pevsko društvo »Ljubljano« (Burne manifestacije pevcem »Ljubljane«. Vse ploska in dolgo časa kliče: »Živela svobodna Ljubljana«!) Gg. pevci »Ljubljane« se niso čutili ponižane, da pribite na slavnost rudarjev, oni razumejo socialni položaj. Vsak delavec je vreden svoje časti! Slava »Ljubljani«! (Dolgo trajaioče manifestacije »Ljubljani« se ponav-Ijejo.) Govornik pozdravlja »Slov. kršč. soc. zvezo«, goste iz Cerknega, slovenska katoli-
ška akademiška društva, goste z Jesenic, Vevč, šturija, Budanj, Črnega vrha, Preske, Spodnje Idrije, Vrhnike, Št. Vida, Kočevja, Vojskega.
V krasnih besedah sc zahvali na pozdravili predsednik pevskega društva »Ljubljane« g. Rado Šturm: Iz središča Slovenije smo z veseljem prihiteli na praznik žuljave slovenske roke. Zaničevanje nasprotnikov nas ne doseže. Prej naj to dosežejo kot smo mi, potem se bodo mogli še le z nami kosati. (Hrupno pritrjevanje). Zavednost slovenska mora iskati zavetja v širokih masah, zato pohitimo radi s slovensko pesmijo med ljudstvo. Ljudstva se hočemo oklepati, ne frakarije! (Gro-inovito odobravanje.) 16 let smo mi delali s frakarijo, seda.i so nam pa oni vlili petrolej na ogenj. Pokazali smo jim pest. (Odobravanje.) Ljudstvo je na naši strani, mi pa hočemo stati v okvirju ljudstva in nc v okvirju liberalne klike. Ta okvir liberalne klike jc sedaj razdrt! Cim več napadov bomo dobili iz Knaflievih ulic, prej bomo dosegli svoj cilj. Doslej smo hodili napačno pot, odslej pa hočemo hoditi pravo pot za slovenski narod, iz katerega smo izšli. Ljudstvo sc vedno bolj zaveda in tudi Ljubljana se bo končno pridružila celi deželi. Ne zapustite nas — z nami visoko držite zastavo »Ljubljane«. Nasprotnikom bomo odgovarjali s slovensko pesmijo. Ce so nasprotniki jezni na nas, je dokaz, da smo res nekaj vredni, da smo jim hud trn. (Gromovito odobravanje.) Govornik napija Idriji iu Idrijčanom. (Velikanske ovacije govorniku iu »Ljubljani«.)
Ogledovanje mesta in rudnika. — Zaključek slavnosti.
Popoldne so si gostje ogledali mesto in svetovnoslavni idrijski rudnik živega srebra. Visoko c. kr. rudarsko ravnateljstvo je blagohotno dovolilo gostom prost vhod (navadna taksa za ogledovanje rudnika jc 3 krone oz. 2 K za osebo) za kar bodi slavnemu ravnateljstvu izrečena najtoplejša zalivala. Izlet v rudnik je bil velepodučljiv, za kar so poskrbeli gg. pazniki in drugi domačini, ki so gostom podali točna in poučna pojasnila. Hvala jim v imenu vseli izletnikov!
Slavnost ie zaključila velika ljudska veselica, ki sc je izvršila točno po priobčenem sporedu in ob velikanski udeležbi. Mnogo ljudi ni moglo dobiti prostora. Pozdravil je navzoče gospod deželni poslanec iri dekan Arko, ki se je zahvaljeval med drugim tudi častnemu članu družbe g. dr. Picigasu, ki je daroval za družbeno zastavo 200 K. Ko smo sc Ljubljančani že napravljali domov, govorili so navdušeno še gg.: dr. Knavs, Slavko, Jeriha, dr. Lovro Pogačnik dr. Krek in drugi. O tem in o nadaljnem razvoju slavnosti pričakujemo poročila.
Vse točke sporeda so sc izvršile v popolno zadovoljnost občinstva. Tudi pevsko društvo »Ljubljana« je zapelo tri krepke zbore in želo za to zasluženo priznanje.
Včerajšnji dan je bil res časten dan za idrijsko katoliško delavsko družbo.. Da je bil tem častuejši, pripomogli so mnogo tudi nasprotniki. Hvala! Družba s tako vrlimi navdušenimi člani in takimi nasprotniki mora napredovati! Slava družbi in nje zastavi, ki je pri prvem svojem nastopu že bila v boju. Naj ta boj za pravice in čast žuljave roke in v slavo slovenske domovine zmagoslavno nadaljuje.
Koroške novice.
k Iz Št. Jakoba v Rožu, 14. julija. Slavnost pri polaganju temeljnega kamnja za »Narodno šolo« je bila velikanska. Več tisoč ljudstva. Stavbišče za šolo v Št. Petru leži krasno. Prošt Einspieler jc imel pontifikalno mašo. Goste je iskreno pozdravil domači župnik, duša podjetja. Einspieler je izvrstno govoril o pomenu verske šole, poslanec Gra-fenauer o narodni šoli. Pri koncertu so izvrstno peli koroški pevci, pevci iz Gorice in mnogoštevilna »Kranjska čitalnica«.
* * :|e
O tej veleznameniti narodni slavnosti smo dobili danes naslednje poročilo:
Jutranji gorenjski vlak je bil poln slovenskih udeležencev. Na vsaki postaji se jim jih je pridružilo še nekaj in prišcdši na Jesenice se nas jc nabralo že jako veliko. Presedemo se na vlak, ki nas naj bi prepeljal skozi predor na Koroško.
Zapomnimo si in notiramo sledeči slučaj, ki se nam jc zgodil med potjo. Peljali smo sc z Jesenic z osebnim vlakom proti predoru. Veselili smo se lepe slavnosti že naprej. Ali iznenadilo nas jc dejstvo, da smo se vozili skozi celi predor v temini. Slišali so se ogorčeni glasovi in sumnja, da se je to zgodilo nam Slovencem v čast. Ta sumnja je pa kolikor toliko upravičena. Bili smo namreč v tistem vozu izključno le Slovenci. Izprevod-nik, gotovo zagrizen Nemec, sc nas je hotel posebno spomniti s svojo prijaznostjo in nam jc naredil temo. No, morda jc to le zmota, ali čudno jc pa le. da ravno v istem vozu, kjer nas jc bilo vse natlačeno Slovencev, ni gorela luč, in smo morali skozi celi predor biti v temi. Menda se .to prav prevečkrat ne zgodi, ampak le tedaj, če se pelje obilica Slovencev v enem vozu na Koroško. Zahtevamo popolno enakopravnost od železnice in izprevodniki naj si zapomnijo, da si znamo pomagati, da mi Slovenci nismo več, kakor smo bili pred 48. letom. Nismo več jagnjeta, da bi voljno prenašali krivico in zatiranje. Vsak si bode zbil svojo butico. kdor se bode zaletavat ob nas iu tako tudi železnični izprevodniki. Slišalo se je, da se bode ta slučaj preiskal.
Ko smo se pripeljali v Podroščico, smo v svoje veliko veselje zapazili, kako sta v istem trenotku zlezla dva Nemca — zvedelo sc je, da bi bila kmalu izšla inicijativa od gostilničarja na postaji — na smreko nasproti postaje onkraj železničnih tirov in izvršivši svoje junaško delo izginila. No, naši vrli mladeniči so bili kmalu na onem kraju in frank-furtarica je izginila na veliko začudenje Nemcev. Pomikal se je potem velik sprevod slovenskih zastopnikov proti Št. Jakobu. Kmalu smo bili na mestu in videli v zastavah prostor bodoče narodne šole. Po dokončani sv. maši stopi na oder župnik in pozdravi vse goste in slovenske brate. Takoj za njim se oglasi čast. g. prošt Einspieler in razloži v lepili besedah pomen te narodne šole v verskem in narodnem oziru. Nato se blagoslovi ogeljni kamen, v posebno duplino v kamen se položi steklena posodica, ki jc imela v sebi shranjeno zgodovino vsega zatiranja koroških Slovencev.
»Pozni rodovi,« pravi preč. g. prošt; »bodo morda enkrat odkrili še to povest in zgražali sc nad tem, obenem pa nad našim vzgledom navduševali.« Kranjska čitalnica .ie vrlo dobro izvrševala svojo nalogo iu slišali so se glasovi med ljudstvom: »Ti jo pa znajo zapeti.« Ker naenkrat se prikaže na govorniškem odru gospod državni poslanec Grafen-aucr. Kakor izkresau prav za ljudskega poslanca. Sam povdarja, da ni študiral, kot drugi, ampak čuditi se moramo, kako je ta človek proučil res narodno koroško vprašanje. V dovtipnih prav domačih besedah in z močnim iu navdušenim glasom razloži brezobzirno stanje koroških Slovencev. Pove, da je še mnogo Tresoglavov med njimi — uporabil je v najbližji okolic se godečo povest »Mi-klova Zala« — upati pa jc, da nam ne bo zmanjkalo tudi Miklovih Zal. Natančno še povdarja važnost šole v narodnem oziru; važnost šole v verskem oziru, pravi, je razložil njegov tovariš, kakor ga imenuje gospod prošt Einspieler. Ko se je slavnost izvršila, se zapoje pesem »Hej Slovani!« Ljudstvo je navdušeno pomagalo peti.
Zastopana so bila vsa akademična slovenska društva, največ udeležencev je pa bilo iz Kranja in radovljiškega okraja. Videli smo tudi več narodnih noš. Zelo zanimale so tudi Ziljanke s svojo pristno ziljsko obleko. Vreme .ie bilo ravno pravo. Sicer je kazalo malo na dež, toda ni ga bilo ne kapljice. Se vsaj potili nismo. In ravno to vreme je odgnalo mnogo udeležencev. Gotovo bi bilo več gostov. če bi bilo lepo vreme. No, sicer smo pa lahko veseli, da se je slavnost kljub temu tako sijajno obnesla.
Korošci so menda mislili, da nas niti polovica ne bode, zato niso menda skrbeli za večje število natakaric v »Narodnem domu«, kamor smo se podali zopet v sprevodu od slavnosti. Orožnikov nismo videli preje, dokler ni bila slavnost končana. Pač neumestna skrb. Na slovenskem kraju se pa vendar ni treba bati, da bi se Slovenci, ko so vendar prišli vsi z enim namenom v Podroščico, sprli. Nemcev namreč sploh ni bilo videti ne slišati. Le na kolodvoru menda se koncentrira vsa njihova moč okoli železniškega oštirja. S polšestim vlakom se je večina ureležencev odpeljala.
Tako jc minil ta dan slavnosti, ki bode gotovo ostal na Koroškem v spominu in vtis, ki so ga dobili, bode neizbrisen, narodna zavest bode rastla in Nemci se bodo motili, če mislijo, da lahko stresajo svojo ošabnost med ubogim ljudstvom, ki tudi lahko naredi kaj, samo vzbuditi ga je treba.
k Nadvojvoda Leopold Salvator se je pripeljal 15. t. m .zjutraj v Celovec nadzorovat divizijski topničarski polk št. 9. Dospel je v Celovec zjutraj ob 6 uri 41 minut, ter se je s kolodvora podal naravnost na vežbališče. Po nadzorovanju je bil gost v častniški ob-ednici v topničarski vojašnici. Nastanil sc je v hotelu »Kaiser von Oesterreich.«
k Sprejemne izkušnje za knezoškofov zavod Mariianišče v Celovcu za prvi razred se vrše že 16. septembra. Zglasitvc se sprejemajo 15. septembra dopoldne in 16. septembra od 8. do 9. Prošnje za sprejem v Marija-nišče se morajo vložiti do 10. avgusta pri kne-zoškofijskem ordinarijatu.
k Zrelostni izpit na celovškem učiteljišču je delalo 42 kandidatov. Izdelalo jih je 6 z odliko, 19 kandidatov je izdelalo, 16 ponavlja izpit in eden jc reprobiran za eno leto. Na pripravnici za učiteljice je pa delalo izpit .V kandidatinj, 17 je odličnjakinj, 17 jih ie izdelalo, tri ponavljajo izpit.
k Maturo dela na celovškem državnem gimnazijo 46 dijakov.
k Glion v konkurzu. V konkurzu je lastnik opekarn iu cementarn Rihard Ghon v Beljaku.
k Zaprli so šolo pri Št. Lenartu v lavan-tinski dolini, ker otroci hudo kašljajo.
k Zanimiva tožba o razžaljenju časti. Lesni trgovec Eranc Običnig v Svečah se je 5. marca t. I. pritožil na koroški deželni šolski svet, ker se peča nadučitelj Eeinig z neopravičeno lesno trgovino, kar se z učiteljskim poklicom ne da združiti. Nadučitelj Feinig je nato tožil Običniga, ki jc bil pri prvi inštanci obsojen zaradi razžaljenja časti v globo 100 kron. Običnig se je nato pritožil in deželno koroško sodišče je razsodilo, da vloga na deželni šolski svet ni bila žaljiva, ker jc ž njo Običnig le poprašal, če se da združiti lesna trgovina z učiteljskim stanom.
k (iad je pičil v nogo nuko mlado deklico pri Cačali, občina Smerče. Noga je močno otekla. Deklica je napravila še dolgo pot
predno je došla pomoč. Nahaja se v smrtni nevarnosti.
k Iz ljubosumnosti1 je obdelal z nožem svojo ljubimko, ker ni marala več zanj, natakarico pri Lesjaku v Porečah, njen ljubimec. Zabodel jo je večkrat z nožem, a rane niso nevarne.
k Duhovniške vesti. Imenovan je stolni ceremonijar v Celovcu, č. g. dr. Lambert Ehrlich, za knezoškofijskega dvornega kaplana in tajnika. Prestavljeni so gospodje: Ka-rol Maierhofer, kaplan mestne župnije v St. Lenartu, v Beljak; Ignacij Millonig iz Treb-nega kot kaplan mestne župnije v Volšperk; Alojzij Millela iz Šmohorja kot stolni kaplan in ceremonijar k stolni župniji sv. Peter in Pavel v Celovec; v Trebnje pa pride za kaplana g. Josip Oberanner. Nastavljeni so za kaplane semeniščniki četrtega letnika gospodje: Anton Benetela v Črnem potoku; Urh Hafner pri Sv. Jakobu v Rožu; Albin Radi v Lipjem pri Sachsenburgu; Janez Žafran v Za-grici; Rok Toinko v Svečah; Josip Kleinlcr-cher v Št. Lenartu in Avg. Ogerčnik v Smo-horju.
Državni zbor.
Predlogi dr. Benkoviča.
Dr. Benkovič in tovariši so predlagali: Vlada naj predloži načrt zakona, s katerim se določi za delavce v rudokopili in drugih, zdravju škodljivih podjetjih, osemurno, za delavce v tovarnah in drugih obrtnih obratih pa k večjemu deseturno delo.
Isti je predlagal, da se odpravijo fidej-komisi ter zemljišča po primernih cenah prodajo med kmečke posestnike.
Dalje predlagajo dr. Benkovič in tovariši, da se podržavijo premogokopi.
Poraženi nemški socializem v Gradcu.
Gradec, 14. julija. Kakor znano, ima Gradec štiri zastopnike v državnem zboru, nemška nacionalca Derschatto in Hofmann-\Vellenhofa ter socialna demokrata Pongra-tza in Resla. Ker je pa Resel bil tudi izvoljen v Mariboru in se je odpovedal graškemu mandatu, so se vršile dopolnilne volitve v Gradcu, pri katerih je bil izvoljen socialni demokrat Karol Hoger. Dobil je 5206 glasov, dočim je dr. Giirtler, kandidat nemških nacio-nalcev dobil 1108. 14. maja je celo krščanski socialec Hopfer\vieser dobil več glasov kot zdaj Giirtler, namreč 1462.
Jezikovno vprašanje.
Praga, 14. julija. »Narodni Politika« objavlja razglas. čeških radikalnih poslancev, ki izjavljajo, da so Čehi v jezikovnem vprašanju v parlamentu pogoreli. Vlada, katero sestavljata tudi dva češka ministra, je češke zahteve odklonila. Češki agrarci konečno tudi niso hoteli podpisati 50 predlogov radikalccv, s katerimi so ti hoteli obstruirati proti vladi. Češki radikalci ne prevzamejo nobene odgovornosti za delovanje skupnega češkega kluba. Baje je vsled tega omajano stališče češkega ministra rojaka Pacaka in se kot njegov naslednik imenuje Začek.
Slovenski orjanistl.
Prva odborova seja slovenskih organi-stov ob ogromni večini kranjskih, kakor tudi iz drugih škofij zastopanih organistov, se je lepo in častno izvršila. Na Brezju je bila dne 1. julija ob pol 10. uri sv. maša, pri kateri so organisti pokazali, kaj da morejo s svojimi močmi. Mojstrsko se je odlikoval gosp. Pole na orgijah, medtem ko je močan zbor zadaj na velikem koru krasno izvajal pod vodstvom najstarejšega organista gosp. Ziherla, precej težke skladbe. Po maši otvori predsednik g. J. Rus sejo, pozdravlja gospode odbornike in vse navzoče organiste ter nadaljuje: Za danes je bila le seja sklicana; ko Vas vidim toliko navzočih, mi pa daje pogum, da sc bode stvar za katero se zavzemamo, gotovo dosegla svoj uspeh. Sestanek dne 29. aprila je pomogel, da so se organisti začeli zavedati, akoravno bi se bili morali že pred dvajsetimi leti. Naš stan deluje že skoro 30 let in dne 8. maja je bila pa šele prva deputacija pri prevzvišenem knezoškofu. Torej med tem časom je bilo samo vzdihovanje in tarnanje o slabili službah, storilo se pa ni nič. Ali danes so že vsi stanovi organizirani in s primerno plačo urejeni, le naš še ni. Veliko smo že delovali in prestali v našem revnem stanu in dosegli lepe uspehe; tega nam ne more nihče odrekati, a kakšen je danes položaj ubogega organista! Vendar moram veselo poročati, da je prevzvišeni knezo-škof obljubil, da bode vse storil in uredil naše sedaj tako žalostne razmere. Zatoraj bodčtno danes zopet poslali prošnjo na prevzvišenega in v nji stavili neke zahteve, katere upamo, da bodo gotovo uslišane. Tudi častiti gospodje duhovniki želijo, da bi sc zboljšalo, seveda ne mislim , da bi sc nam kar vsipalo; le primerno naj bi se v vsaki fari uredila služba organista in cerkvenika in potem bodemo tudi bolj z veseljem in večjo natančnostjo opravljali svojo težavno službo. Saj smo v našem stanu ljudje, ki živimo od hrane, kakor drugi stanovi! Zatoraj prosimo, dokler se ne da tako potrebna pomoč našemu bednemu stanu! Dragi kolegi! Prosim, sedaj pa pridite Vi s svojimi predlogi in nasveti k društvenim pravilom. Društvo bo z imenom »Podporno društvo organistov in cerkvenikov s sedežem v Ljubljani«. Društvo bode imelo blag namen, kakor bodete razvideli iz pravil. Končam z željo, da naj nam pomaga naša patrona sv. Cecilija, da dosežemo svoj cil;. Nato se izvoli tajnikom soglasno g. M. Vurnik. Razne nasvete so stavili k pravilom: Cvenk, Bole, Papier,
Ziherl, Lukman. Predsednik prebere natančno vsako točko in tako so se društvena pravila premišljeno uredila. Pravila se dostavijo v po-trjenje vis. škof. ordinarijatu in slavni deželni vladi. V imenu organistov sc zahvaljujeta Bole iu Vurnik predsedniku za veliko požrtvovalnost, ki jo ima do organistov. Predsednik zaključi dopoldansko zborovanje. Skupni obed je pripravil g. Gabrijelčič v splošno za-dovoljnost gostov. Med obedom so se vršile lepe napitnice, vmes so se pele krasne narodne pesmi. Ob 3. uri popoldne so bile slovesne litanije in blagoslov. Po cerkvenem opravilu kratek sestanek pri Finžgarju, kjer se je gosp. predsednik zahvaljeval vsem, zlasti čast. g. patru gvardijanu, orgauistu g. Boletu, ki so opravili cerkveno opravilo radi organistov jako slovesno. Vsem zavednim organistom, zlasti tistim, ki so prišli od daleč ter vsem gg. odbornikom srčna zahvala. Naj gg. odborniki vestno izpolnjujejo svojo nalogo, ker le s tem bode mogoče spraviti društvo v tir ter doseči toli zaželjeni cilj. Končno hvala vsem prvobo-riteljem cerkvene glasbe, našemu dobremu in skrbnemu, prevzvišenemu knezoškofu in ž njim vsej našej prečastiti duhovščini za naklonjenost! Bog jih živi! — Slovenski organisti so poslali brzojavko^ voditelju Slovenske Ljudske Stranke dr. Šusteršiču in častitemu gospodu Berniku.
Odgovor »Domovini".
š Iz rogaškega okraja. K članku v »Domovini« dne 28. junija: »Epilog volitvam« se nam zdi potrebno pripomniti sledeče: V vseh drugih okrajih se je že polegel volivni boj. Le v rogaško-šmarsko-kozjanskem okraju liberalci ne morejo preboleti svojega poraza. Prav na našo postojanko so se vrgli z vsemi močmi, njih skupno geslo je bilo:strmoglaviti vsaj »tata slovenske svobode« (!) dr. Korošca, Pa 14. dan majnikov jim je bil dan obsodbe, dan sramotnega poraza, ta dan je pokazal, da še na Štajerskem ne gre vse tako, kakor bi si domišljali gg. Zurman, dr. Kidrič na Dunaju in drugi krog narodne stranke. No, pa vsaj maščevanje je sladko. Temu cilju posvečujejo zdaj po volitvah svoje moči! V omenjenem članku »Domovine« podtika duhovnikom neki dopisnik »široko vest«, »rešetaste« nazore o politični poštenosti itd. G. dopisnik, kako široke kljuke pa je morala imeti vaša vest, ko ste dva dni pred volitvami s posebnimi letaki namenoma volivce vodili v zmote, češ, dr. Korošec je že umrl, je že pokopan, Zurman je že zmagal, nekdo je stavil — pa dosihmal še ne plačal — za narodni sklad 5000 K, da zmaga Zurman. Dr. Korošcu ste natvezili kar šest otrok! Zares, občudovanja je vredna poštenost in vestnost Zurmanove stranke! Taki ljudje lahko mečejo kamenje po drugih, ker so tako nedolžni!! Splošno se pa vendarle sodi, da se je gibala agitacija za dr. Korošca v veliko dostojnejših mejah kakor agitacija za Zurmana. Po pravici tedaj vržemo »široko« vest in »rešetaste« nazore o politični poštenosti dopisniku nazaj v obraz. »Čudom se,čudimo«, da dopisnik še vedno ne pozna pravih vzrokov Zurmanovega poraza. 1. Zurman jc bil komaj nekoliko znan v domačem okraju, v kozjanskem in šmarskem je bil pred volitvami — neznan. Dr. Korošec pa je bil splošno znan v celem volivnem okraju, zlasti od lanskih volitev. Kamorkoli je prišel, povsodi si je pridobil po svoji vljudnosti (ne pa nadutosti!) in spretnosti simpatije volivcev in to vkljub vsemu mogočnemu obrekovanju od strani nasprotnikov. 2. Vsak, ki misli le količkaj trezno, je videl, da se Zurman ne more meriti z dr. Korošcem, da je le ta veliko sposobnejši, da zastopa v državnem zboru koristi slovenskega spodnještajerskega kmeta in delavca. To dejstvo je uvidelo tudi naše p rili rosto ljudstvo iu je 14. maja ravnalo po svoji zdravi pameti. Zdaj pa dopisnik tarna in ja-dikuje o »nadvladi« in nad prevelikim ugledom naše duhovščine pri slov. ljudstvu. Ke-daj bo naš narod prost tega groznega jerob-stva?! Potolaži se gospod dopisnik! Ugled in zaupanje do duhovnikov ie odvisno od njihovega dela, kakor je sploh ugled naravna posledica iu sad človeškega dela. Minil je čas, ko je duhovnik užival ugled že radi kolarja in vere. Dandanes si mora vsak ugled in zaupanje zaslužiti s poštenim delom. Če tedaj pri nas na Slovenskem ima duhovščina še kaj ugleda, je znamenje, da si je ta ugled zaslužila s svojim delom za narod. In ravno to delo in ta ugled je bil dosihmal najmočnejši jez proti prodirajoči nemškutariji. Gospodje! Le ruvajte skupno s »Štajercem« proti ugledu slovenskih duhovnikov, le trgajte iz srca našega ljudstva zaupanje do njega dušnih pastirjev: vi izročate s tem naš narod brez usmiljenja nemški premoči. Nemški šulferajn grabi v rogaškem okraju, da jc kar groza, po naši slovenski deei, a tu gospodje krog »Narodne stranke« ne ganejo niti mezinca. Njih »narodno« delo je: udrihati po duhovščini. Kakor nam je pozitivno znano, ima veliki del te časnikarske protiduhovniške gonje pri nas na vesti filozof dr. Kidrič na Dunaju, ki je že znan javnosti izza Mestinskega shoda kot spreten vodja »ljudske volje«. Ta gospod je doma od Sv. Križa tik Slatine in dobiva veliko dobrot od Zurmanove hiše. — V zadnjem volivnem boju se je kajpada hotel izkazati hvaležnega in svojemu dobortniku pripomoči do poslanske časti. Menil je, da se da to doseči z nekaj članki v »Domovini« v »Narod listu«, da je treba samo drzno udrihati po dr. Korošcu, po klerikalcih, kričati »kmet naj kmeta voli«, »ljudska volja« hoče Zurmana — in zmaga jc gotova. Toda 14. maj jc tega domišljavega moža udaril po čelu in ga privedel do spoznanja, da sc svet šc ne suče okrog njega. Mi pa s tem opozarjamo javnost na nadutega sovražnika slovenske duhovščine
kateri je pravzaprav hvalo dolžen za veliko dobrot.
Društvo.
+ Zborovanje je priredilo dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne »Strokovno društvo za delavstvo kranjske industrijske družbe«. Jako spretno je vodil zborovanje tov. Weber, ki je naglašal, da pričakuje resno delo od nove zbornice. Moškerc je govoril o zgodovini delavskega zavarovanja s posebnim ozirom na bratovsko skladnico. Tov. Weber naglaša važnost delavskega združevanja. Tov. Krive govori o delavskih zahtevah glede na bratov-ske skladnice. Tov. Smrekar predlaga, naj skliče odbor »Strokovnega društva« tekom 14 dni posvetovanje, h kateremu naj se povabijo tudi odborniki »Bratovske skladnice« in pa zastopniki delavstva po kategorijah. O sklepih posvetovanja naj sklepa delavstvo na shodu »Strokovnega društva«. Tov. Glavič omenja sedanje draginje. Poživlja občino, naj kaj ukrene proti draginji. Moškerc govori nato o vzrokih draginje. Končno poroča tov. Weber, da je imelo društvo meseca junija 494 K 96 vin. dohodkov, stroškov pa 372 K 26 vin., preostanek znaša 122 K 70 vin. Občni zbor bo 11. avgusta. Računi so v pogled od 5. do 11. avgusta pri blagajniku. Nato predsednik zaključi jako dobro obiskano zborovanje.
Ij Občni zbor »Glasbene Matice« se je
izvršil ob precej številni udeležbi v soboto zvečer v društveni dvorani. Otvoril ga je prof. Štritof. V svojem govoru je omenjal kako je natančno pred enim letom — 13. julija 1906 — vsled prostovoljne smrti blagajnika Lozarja bila oropana vseh gmotnih sredstev. Društvo je imelo škode 13.652 K 55 vin., pevski zaklad pa 931 K 13 vin., torej skupno 14.583 K 68 vin., ne vračunši starih še neplačanih dolgov. Ko je tako »Matica« bila blizu svojega propada, ^o se rodoljubna srca pod devizo »Matica nc sme propasti«, zbrala in nabrala 8.401 K 82 vin., torej nad polovico dolga. Štritof se vsem darovalcem, ki nočejo, da bi njihova imena prišla v javnost, iskreno zahvali. Upa, da bo defeeit najkasneje v poldrugem letu pokrit. Plačalo se je tudi 8.352 K 49 vin. starih dolgov obrtnikom. Uvedla se je točnost iu strogo nadzorstvo ter izdelal nov poslovnik, tako, da »Matica« zasluži zdaj popolno zaupanje. Šolo bodo povzdignili v kon-zervatorij, a za to treba moči in izboljšanja gmotnega položaja. Prirejati bo treba tudi simfonične koncerte. Od vlade pričakuje večje podpore, ker sc je svetnik VViener ob priliki nadzorovanja o zavodu zelo pohvalno izrazil. Kranjska hranilnica na prošnjo ni odgovorila. Končno predsednik slovesno izjavlja, da se je »Glasbeno Matico« hotelo izrabljati v politiške svrhe, toda »Matica« s politiko ničesar nima opraviti ter ima samo kulturni namen. Tajnik Šebenik poda poročilo o delovanju »Glasbene Matice« v mir.olem letu. Odbor se je delil v artistični odsek, sanacijski odsek, odsek za evidenco novih članov ter za upravo pokojninskega zaklada. Število vlog 1061. Omenja častni nastop »Glasbene Matic e« ob prihodu angleških časnikarjev na Bled. »Matica« je štela 308 rednih, 86 izrednih gojencev, torej vseh 394. Odstopilo je 39, vseh je torej ostalo 345. Pevski zbor šteje 107 žensk in 58 moških, torej 165 članov. Vršilo se je pet koncertov, skupno je imel zbor 12 nastopov ter 140 izkušenj. Častnih članov šteje »Glasbena Matica« 11, od teh 7 živečih, 74 ustanovnih, 600 rednih. Blagajnik Rozman konštatira, da so plačani večinoma vsi dolgovi, razun pri »Mestni hranilnici«. Naloženega denarja je še 3.477 K 17 vin. Skupni promet je znašal 129.000 K. Najeti jc bilo treba 4.000 K posojila, ki je seveda vstavljen kot dohodek, tako da dejanskega prebitka ni, četudi je izkazan v približnem znesku 420 K- Na društveni hiši je vknjiženega dolga še okrog 41.000 K- Nato so se vršile volitve. Za predsednika jc izvoljen zopet profesor Štritof, odborniki so: notar Hudovernik, sod. svetnik Koblar, sod. tainik Milčinski, dr. Ravnihar, bančni ur. Gruden, učitelj Razingcr, kontr. Rozman, dr. VI. Ru-dež, mag. ur. Šebenik in Završan, sod. tajnik Cottnan iu Zebre ter prof. Jeršinovic. Pregledovala računov sta Splihal in Čolnar.
Znonstvo In umetnost.
— Srbi o »Zlati Dobi«. »Beogradske No-vine« pišejo dne 2.3. (10.) junija: »Antialkohc-liški list. — Ugledni slovenski svečenik iu med Slovenci najgorečnejši propagator proti-alkoholskega gibanja v Slovencih, g. Janez Kalan, je začel izdajati list »Zlata Doba«, da bi zagotovil uspeh svojim nazorom in da bi to idejo razširil v najširših slojih. Prva številka dokazuje, da bo list z umnim urejevanjem mnogo dosegel za protialkoholno stvar med ljudstvom. Kako je to lepo, če svečenik razume svojo dolžnost in se rad loti vsakega dela ,s katerim more koristiti svojemu narodu, tudi tedaj, če naprej ve, da bo pri tem poleg brezplačnega truda imel tudi materialne žrtve. Kako bi bilo lepo, če bi naši pravoslavni svečeniki ustavili svoje medsebojne prepire in boje, s katerimi dajejo slabe zglede, iu bi v svojem delu posnemali tega častitega in inteligentnega svojega druga!«
* Razpis častnih nagrad za nove slovenske, hrvatske ali srbske skladbe. »Glasbena-na Matica« razpisuje v smislu cdborovega sklepa z dne 26. junija 1907 častne nagrade v skupnem znesku 600 kron za izvirne slovenske, hrvatske ali srbske skladbe iu sicer za moške, mešane ali ženske zbore, dvospevc in samospeve, za klavirske in .vijolinske skladbe. Konkurence med skladatelji ne bode; kar bo vredno, da se izvaja, se ho primerno na-
gradilo in izdalo. Termin do 1. decembra 1907. Skladbe bode ocenjevala posebna jury. Imena skladateljev naj se pošljejo v zaprtih kuvertih. »Glasbena Matica« želi s tem poživiti skladateljsko delovanje, ob enem pa tudi dejansko vršiti jugoslovansko vzajemnost na glasbenem polju. — Odbor »Glasbene Matice«.
Po svetu.
Zakaj niso priredili jubilejne razstave. Sedaj se jc izkazalo, da so načrt velikanske razstave opustili, ker niso imeli za to nikakih sredstev. Plačati niso mogli računov par kron. Vse podjetje jc sedaj popolnoma v položaju kot trgovsko podjetje, ki mora vsled dolgov napovedati konkurz. Vsi nastavljeni uradniki in iuženerji, ki so sklenili z vodstvom pogodbo za dve leti, so dobili štirinajstdnevno odpoved brez odškodnine. Preteklo soboto je bila v trgovskem ministrstvu deputacija uradnikov radi te zadeve. Ministerialni tajnik Brošehe, ki je radi odsotnosti deputacijo sprejel, je rekel, da mora trgovsko ministrstvo odkloniti posredovanje, ker mu ni v tem oziru dano na razpolago nikakih sredstev in ker tudi ne gre, da bi se za tako zavoženo podjetje zavzemala javna oblast. Uradniki bodo nastopili sedaj pravno pot in prosili pomoči tudi pri poslancih.
Kot pridobljeno, tako izgubljeno. Reven črevljar v Altoni, čegar žena se je nahajala v blaznici, otroci pa v sirotišnici, je pred nekaj tedni kupil srečko hamburške državne loterije, želeč si na ta način izboljšali revno življenje ali vsaj par tednov sladiti tirnic dno-ve s sladkim upanjem. Par dni pred žrebanjem je prišel v hudo zadrego za denar in v žganjariji nekemu hlapcu ponudil srečko za 50 fenigov; a ta ni hotel o taki kupčiji ničesar slišati, čeravno bi bil morebiti dobil iz hvaležnosti par »glažkov«. Obupan jc odšel črevljar. Po žrebanju pa je izvedel, da dobi osminko zadete vsote, namreč 2000 mark. Takoj jo je mahnil k nekemu trgovcu ter mu srečko prodal za 1500 mark, da takoj prežene mrzlo »kačo« iz žepa. tloteč udobno živeti, si je najprvo nabavil mehko pernato posteljo, ostalo vsoto pa pognal z veselo družbo v neverjetno kratkem času, dokler ni tiščal v žepu še dveh mark in premišljeval, kaj naj sedaj začne. Trdil je, da mu je bila večina denarja ukradena. Toda nesreča ga še ni nehala preganjati. O njegovem bogastvu je izvedela oblast ter zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je imela z njegovo ženo iu otroci. Kjer ni nič, še cesar pravico izgubi in v tem slučaju jo je tudi. Toda da le pokaže črevljar-ju svojo pravico in moč, poslala ga je radi udeležbe na loteriji, ki je v Prusiji prepovedana, za dalj časa v zapor. S tem je bila za črevljarja končana vesela pesem, a lahko ne-\ oljno gode nad »zlo« usodo.
Upor na ogrski ladji. Na nekem parniku »Ogrske rečne parobrodne družbe« jc odrekel neki mornar kapitanu pokorščino in se je polastil kapitana Carike, ki se mu je pa izvil. Ko so hoteli mornarja zvezati, se je postavil v bran z železno palico; a so ga kljub temu premagali. Kurjači so hiteli pometati ogenj iz kotla, a so to preprečili mašinisti. Upornike so izročili policiji.
Palača miru. V Haag jc došcl amerikan-ski milijarder Carnegie, da položi temeljni kamen »palači miru«, katero bode zgradil z lastnim denarjem.
Pajek — ribič. V južno-amerikanskem mestu Bucnos Aires je zasledil profesor Berg precej velikega pajka, ki dela mreže v mirno vodo, sedi na kamenju, ki štrli iz vode, in čaka na svoj plen. V mreže, ki so precej močne, lovi majhne ribe in od teh živi, kakor naši pajki od mrčes, osobito muh. — Seveda se to godi v Ameriki.
Umetno sestavljen človek. Znani hrvaški izumitelj Tesla, katerega nazivajo »hrvaškega maga«, je sestavil mehaničnega človeka, katerega imenuje Tesla telautom.
Iz obupa v sinrt. Pri Steinambrunu so našli obešenega 74 let starega dninarja; pri njem so našli listek, na katerem so stale (-besede: »Star, onemogel, bolan, nezmožen za delo in popolnoma brez dela jc zame samo ena rešitev, da se preselim v večnost.«
Smrt h. neprevidnosti. Neki kmet iz vest-falske vasi Meune je šel kosit na travnik, ležeč ob dvotirni železnici. Ker je dobro pritiskal, se mu je kmalu skrhala kosa; seže po osli, a ni je nikjer. Toda nemški kmet je prebrisan in si ve pomagati. Sede na eno šino, na drugo pa položi koso in jo začne klepati z vso vnemo. Ko je iz daljave prigrmcl tovorni vlak, vstal je kmet mirno in se presedel na drug tir. Vsled vlakovega ropotanja pa ni slišal, da drvi od druge strani po tiru, na katerem je sedel, brzovlak ter ga zato ni videl. Prišel je pod kolesa in bil v hipu mrtev.
Kecskemety umorjen? Nekemu budiin-peštanskemu časnikarju .ie pokazal 91 letni Kecskcmetyjev oče pismo svojega pobeglega sina svojemu prijatelju Gratzlu, ki je na to izginil. Sodijo,, da je odpotoval za I<c.:skemety-jem v Ameriko, kjer ga je umoril.
Vpliv alkohola na hribohodstvo. Menihi iz samostana na sv. Bernhardu izjavljajo, da je med zmrzlimi potniki največ takih, ki so preje pili žganje, da se »segrejejo«. To jasno dokazujejo steklenice, ki jih najdejo v potniških prtljagah. Tudi znani gorski vodnik Zurbriggen, ki je hodil na najvišje vrhove v Andah ter štirinajst mesecev preživel na višinah Himalaja, trdi, da mu je bilo mogoče velike napore premagati le. ker nikdar ne pije alkoholnih pijač.
74 let star knez kot novic. I/ Bcrolina poročajo, da je v dominikanski • nostan v Bcnnu na Nizozemskem stopil I . novic 74 let stari knez Karol zu Lčhven: '