Svinjska mast na čelu seznama za vrtoglavico
Od leta 1980 kar šestkrat dražja / valkoholu je tolažba za reveže: najmanj se je podražil dobrovoljček - le za 113 odstotkov v štirih letih
Cene gredo gor, gor in gor. Ne zmenijo se za razne odlo-ke, odredbe, priporočila in za-kone. Vsak dan bolj tajajo ce-lo uradno zamrznitev cen v naši državi, ki naj bi trajala prvo polovico tega leta. Proi-zvajalci si izmišljajo kar na-prej nove in nove proizvode, da bi lahko stare reč! pod no-vim imenom prodajali po no-vih (beri: višjih) cenah. ižnajd-Ijivim proizvajalcem pravza-prav ne more nihče čisto do živega, niti inšpekcija, še manj pa kazni za ta prekršek. Delovna organizacija namreč z veseljem odšteje tisto ma-lenkostno vsoto, prodaja pa naprej po novi, višji ceni...
Sicer pa sem se tokrat že petič zapored pogovarjala s Tončko Habič, poslovodkinjo diskontne trgovine Mercator, TOZD Grmada, prodajni cen-ter na Slovenčevi. Skupaj sva sestavili tabelo, vanjo vpisali nove cene in tudi, za koliko se je v petih letih kaj podražilo. Do teh številk sva prišli tako, da sva za določen proizvod iz leta 1980. vzeli za izhodišče, za 100 odstotkov. Kot vidite, sva dobili dokaj grozljive številke. Takšne pač, kakršne so! In kaj se je najbolj podražilo v naši tabeli?
NE JEJTE MASTI
SAJ Nl NAJBOU ZDRAVA
Najbolj se je podraiila svinj-ska mast, kar za šestkrat. Kava je, proti pričakovanju, šele na drugem mestu (index 535). Tu-di fižol v zrnju je zelo visoko, saj je index 511.
Naj povem, da smo v našo tabelo  vpisati  samo  najnižje
cene. Za kilogram fižola, smo zapisali, je treba odšteti 152,25 dmarja. V resnici pa stane fižol na trgu 180 dinarjev ali celo več.
Šokantno visoko se je po-dražil tudi riž (index 491). Prav tako krompir - index 475 in to v slabih štirih letih. Torej ne moremo reči, da sta fižol in krompir hrana revežev.
Margarina je stala leta 1980 le 32 dinarjev in to cel kilo-gram, konec leta - 31.decem-bra 1983 - pa velja 153,66 di-narjev (index 480).
Zelo draga so tudi jajca, mleko, svinjsko meso in soko-vi, torej stvari, ki ne bi smele manjkati v nobeni družini, če bi hoteli zares zdravo jesti.
V tej naši tabeli tudi ni nobe-nih luksuznih ali bolje rečeno boljših jedi, delikates in pijač. Samo najcenejše! Tatarski bif-tek, francoska solata ali uvo-žen viski pa so Ijudemz nižjimi dohodki    sploh    nedostopni. Brez tega sicer vsak lahko mir-no shaja. Toda žal so se - kot že rečeno - skoraj najboij po-dražila osnovna živila.
Pri mesu pa še to. Govejih rebrc za juho pri mesarju za 185 dinarjev praktično nikoli ne dobiš, če nisi ravno njegov dober zrtanec. Navadni smrtni-ki moramo kupovati meso za juho (1 kilogram) vsaj za 350 dina/jev. Torej se je meso v resnici veliko bolj podražilo, kot je videti iz naše tabele. Ka-ko naj kupiš cenejše meso, če ga ni na prodajnih policah?
VSE TRI DO ŠTIRIKRAT ORAŽJE
V  povprečju pa se je vse v slabih štirih letih podražilo tri
do štirikrat. So se toliko pove-čali tudi naši osebni dohodki? Niso* Tedaj, to je 1980. leta, smo v povprečju (nekateri pre-cej manj, drugi pa veliko več) zaslužili okoli 7000 dinarjev, sedaj pa okoli 20.000 dinarjev. če bi hoteli imeti, v povprečju seveda, isti standard kot leta 1980, bi morali v povprečju za-služiti 28.000 dinarjev ...
Mimogrede še tole. Proda-jalke, ki prodajajo v trgovinah z živili seveda za podražitve ni-so krive, čepravjezni kupci po-gosto mislijo tako. A naj vam povem, da imajo same v pov-prečju zelo nizke osebne do-hodke: okoli 13.000 dinarjev. Torej morajo tudi same pre-sneto paziti, kako potrošijo vsak dinar. Njihovi nizki osebni dohodki jih še posebno jezijo zato, ker delajo skoraj vse so-bote in praznike.
Kaj zapisati za konec? Naj še erikrat okrcnem našo dvolič-nost. Mislim seveda na to, da imamo dva obraza in dve zave-sti. Eno potrošniško in eno proizvajalsko. V službi pri priči vsi takoj dvignemo roko za po-dražitev naših proizvodov, ker si z višjo ceno obetamo tudi višje osebne dohodke. Ko pa pridemo v trgovino penimo nad drugimi proizvajalci, ki so storili isto...
Cen se ne da vsaj za dalj časa ne zniževati z zamrznitva-mi, še posebno, če se surovine lahko dražijo, končni izdelki pa ne... Skokovito naraščanje cen in s tem iz dneva v dan višje jiivljenjske stroške pa bi zatrli lahko le tako, da bi VSI več in bolje delali, da bi pri delu upoštevali zdravo pamet, inovacije, da bi bolj racionali-zirali naše delo, da bi povsod varčevali in seveda vsaj tistih osem ur na delovnem mestu zares delali!
NEVA ZELEZNIK