Leto XXIV., St. 288 PoMgctmbi bat bezzhlf IjiiMjaaa, sobota 16. decembra 1944 — Gena t- & 0¥UiStw k|uDifau*. nmininn tMa * leietoc «1 H a M i« uuni um IIM umu «1> a ) - Ietetoo e HU. H-2t ttodružmo Nore naa»< UnMnub cca iaktiučnr ««>pam. a i«l*st b kalifa » iOOiemstro IIHi S Mil AN« 3ačum a -luitiMiutu MUam or eutUM/ četeo»n«u» arotf« k. 17.749. a mok mat« (talile "iemnr ' .ooe 'jnrt Po« Nr ll-*ll» ■ i, ^ HB n > '< m izhaja vsak dan razet pon eaeijka. Mesečna naročaina 32 11* U rednifitv o: Ljubljana — Puccinijeva ulica M. 6. Telefon St 31-22. 31-23. 31-24. Rokopis« se ne vračajo Schwere Abwehrkamp§e an der KSr Zahlreiche feindliche Angriffe bei Saargemtind zersehlagen — Erfolgreiche deutsche Angriffe im Oberelsass — Nener britiseher Grossangriff sudvvestlich Faenza — Nor geringfiigige Bodengevvin ne — Vergebliche sowjetische Angriife In Ungarn Aus dem Fuhrerhanptqn&rtier, 15. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An Rn«r ^»estHch nnd sudvvestlich Diiren stehen unsere Verbande in schwe-rer Abvvehr gegen starke Infanterie- nnd Panzerkrafte der 1. amerikanisehen Ar-mee, die seit gestern Mlttag erneut auf breiter Front angreift. Die heftigen Kampfe zogen sich bis in dje Nachtstunden hin und lebten am heutlgen Morgesi von ne-uen auf. An den Ostrandern des Hochvval-des siidlich Duren gevvannen die Angrei-fer, sovveit sie nicht durch sofortige Gegenangriffe auf ihre Ausgangsstellungen zuriickgevvorfen vvurden. nur einen schma-len Streifen des verschlammten Trichter-geiandes. Im Gebiet siidostlich Kotgen vvird" um einige in unserer Front liegende Dcrfer gekampft. An der Saar, vor allem bei Dillingen und Saarlautern. vervvehrten unsere Trup. pen drsrch zusammengefasstes Feuer und vviederholie Gegenstosse dem Feind auch gestern ein tieferes Eindringen in unser Bunker fel si. Im Kampfgebiet zvvisehen Saargemiind und Bitsch zersehlugen Panzer-treppen des Heeres und der Waffen-SS zahlreiche feindliche Angriffe nnd fiigten dabci den Amerikanern hohe Verluste zu. NcrdPch des Hagenauer Fcrstes konnte der Gegner unsere Sicherungen etwas nach Norden zuruckdrangen. Im Oberelsass setzien unsere Verbgnde in mehroren Absehnitten ihre erfolgrei-chen Angriffe fort. Siidlich Rappoltsvveiler wurde der Fe;ml von einer beherrschen-den RSh? gevvorfen, die in den Hoch-Vo-green getegene Bnrg HCHeneck wieder erotert. Eei beiden Angriffen w»ren die Verluste des Gegners hoeh. Insgesamt blie ben iiber 309 Gefanarene, darunter efn Ob»r?t. in unserer Hand. Das Storung«feuer anf London »nd Ant-werpon dauert an. In Mittelitalien vrorden feindliche Vor-ptosse ;n den Fergen ostlich der Liguri-5ch?n Kiiste ab?rewiesen. Starke Angriffe brilir?her Verbande sQdwestlich Imola scheiterten in unserem Feuer. Ein Batail-ion der 6. engiischen Panzerdivision, das nach schvveren Kampfen in unsere Stel-lung hatte eindringen konnen, vvurde im Gegenangriff vernichtet Siid vestiich Faenza sind die Briten nach starksier Fc-uervorbereitung zum Grossangriff ange-treten In den noch andauemden schvveren Kampfen konnten »ie bisher nur ge-ringfugig vordringen. Die nach Zuf'hrung von frisehen Kraften am Navi&lio-Ab-schnitt erneut zum Angriff angesetzten kanadisehen Verbande erlitten bel dem vergeblichen Versuch, ihre BriickenkRpfe ara ervveitero, wiederum hohe Verluste. In Nordost-Kro&tien vvurde das sudliche Ufer der Donau und Bran von verspreng-ten und Eandengmppen gesiubcrt Nere stiirkere Angriffe des Feindes siidostlich Vukovar b-ieben erfolglos. In Ungarn fiihrten die Sowjets siidlich nnd nordostlich des Plattensees, sovvie vor Budapest nur einzelne vergebHche Angriffe. Siidlich des Einel-Flus^es versuehen starke bolschevvistische Krafte seit Tagen unsere Abwehrfront bei Szec?eny zn durchstosseo. An dem z&hen Wir?erstand unserer Truppen scheiterten as'e Durchbruchsversuche ?n harten Kšmpfm. Auch nordlich Erlau blieben d'e Angriffe, mit denen der Gegner die Geb'r^?a:!S""nge von SOden her Bffnen vvollte, vergeblich. Im Raum zwischen Briikk-Gebirge und dem Hernad blleb der Feind im Feuer unserer Grenadiere nnd Gebirgsjager nafh gerfngen Anfangserfolgen 'iegen. Pe?der-sejts der Strasse Ungvar-Kaschaa und an der Bahn Dabica-Tarnow fn Galizien scheiterten sovvjetische Vorstosse. Bei der Abvvehr heftiger Luftan^riffe auf de« Hafen von Libau schossen Luft-vertcidigungskrafte der Krieg»marine 5 sowjetfsche Bomber ab. Uber dem westl?chen Reichsgobiet herr-sehte am gestrlgen Tace beiderseits rege Jagdfliegertatigkeit. Leichte nordamerika-nisehe Bomber griffen saarpfalzisches Gebiet an. Težk! ohtzmhm nSs FSm Uspešni nemški na- Stevilni sovražnikovi napadi pri Sarre^ neminesn razb ti — Uspešni nemški na-pacJi v zgornji Alzaciji — Nov britanski velenapad južnozapadno od Faenze — ■Le majliuo sovražnikovo napredovanje — Brezuspešni sovjetski napadi na Madžarskem vizije, ki je vd?l po težkih bojih v naše postojanke, smo s protinapadom uničili. fiihrerjev glavni stan, 15. dec. DNB. Vr-iiavna poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob Boru zapadno in južnozapadno od Duma se naši oddelki ogorčeno branijo pred močnimi peliotnimi in oklopniškimi sitaini ameriške 1. armade, ki napada od včeraj opoldne znova na široki črti. Siloviti boji so se raztegnili pozno v noč in so davi znova oživeli. Ob vzhodnih robovih gozdov južno od Diirna so zavzeli napadalci, v kolikor jih niso vrgli takojšnji protinapadi nazaj v njihove izhodiščne postojanke, le ozek pas blatnega lijakastega ozemlja. Na področja južnovzhodno od Rotgena so boji za nekatere vasi v naši bojni črti. Ob Saarl, zlasti pri Diliingenu in Saar-Icuisu, so preprečile nase čete s strnjenim ognjem in ponovnimi protisunkl tudi včeraj globlji vdor med naše bunkerje. Na bojišču med Saaregueminesom in Bitschem so razbile oklopniške skupine vojske in vojaške SS številne sovražnikove napade. Pri tem so zadale Američanom velike izgube. Severno od Hagenauških gozdov je uspelo nasprotniku, da je potisnil naše zaščitnioe nekoliko proti severu. V zgornji Alzaciji so nadaljevali naši oddelki v več odsekih uspešne napade. Južno od Ribeauvtlla srno vrgli sovražnika z neke obvladujoče višine in zavzeli v visokih Vogezih grad Hoheneck. Pri obeh napadih je imel nasprotnik velike izgube. Skupno smo privedli S00 ujetnikov, med njimi nekega polkovnika. Motilno obstreljevanje Londona in Anversa se nadaljuje. V srednji Italiji smo odbili sovražnikove sunke v gorah vzhodno od ligurske obale. Močni napad! britanskih oddelkov južnozapadno od Iinole so se zrušili v našem ognju. Bataljon ameriške 6. oklopniške di- Južnozapadno od Faenze so prešli Britanci po najmočnejši topniški pripravi v velenapad. V še trajajočih težkih bojih so doslej ie malo napredovali. Kanadski oddelki, ki so prešli po dovedbi svežih sil ponovno v napad v odseku pri Navigliju, so utrpeli med brezuspešnim poskusom, da bi razširili svoja predmostja, zopet velike izgube. V severnovzhodni Hrvatski smo očistili južno obrežje Dunava in Drave razpršenih in tolovajskih skupin. Novi močnejši sovražnikovi napadi južnovzhodno od Vuko-vara so bili brezuspešni. V Madžarski so podvzele sovjetske čete južno in severnovzhodno od Blatnega jezera in pred Budimpešto samo posamezne brezuspešne napade. Južno od reke Eipel poskušajo močne boljševiške sile že več dni prebiti naše obrambno bojišče pri Sze-czenyju. Zaradi žiiavega odpora naših čet so se v trdih bojih izjalovili vsi probojni poskusi. Tudi severno od Egra so bili brezuspešni nasprotnikovi napadi, s katerimi je hotel sovražnik z jnga odpreti Izhode s pogorja Na področju med gorovjem Brftkk in Hernadom so se po pričetnih uspehih zrušili sovražnikovi napadi v ognju naših grenadirjev in gorskih lovcev. Na obeh straneh ceste Užhorod—Košice ter ob železnici Dabica—Tarnov v Galiciji so se izjalovili sovjetski sunki. Med obrambo silnih letalskih napadov na luko Liepaje so sestrelile zračno-obram-bne sile vojne mornarice 5 sovjetskih bombnikov. Nad zapadno Nemčijo je bilo včeraj obojestransko živahno delovanje lovskih letal. Ameriški lahki bombniki so napadli saarpfalsko ozemlje. RumunSka narodna vlada Ber-in, 14. dec. Z novo rumunsko narodno vlado je bila ustvarjena podi.aga za zastopanje rumunskih interesov, ki ee lahko opira na široke rumunske ljudske množice. Vladi Horia S me pripadajo ljudje iz vseh slojev narodnega rumunskega življenja. Kulturni minister Christi velja kot zagrizen sovražnik boljševizma. Bii je pr-vcfoorec za povralek Besaratšje^ k Rumuniji. Vojni minister general Chhnoaga se je udeležil bojnega pohoda proti boljševizmu in je nosilec visokih nemških in rumunskih odlikovanj. Propagandni minister Manoi-lescu je bral bivšega zunanjega ministra. Glede na velike zasluge, ki 64 jih je pridobila 2s'ezna garda v boju proti boljševizmu, je bilo naravno, da ie H>ria Sima. ki je kot vodtja ZeJezne garde prevzel veliko dedščino Codreana, spreje? ▼ vlado tudi odlične sodefavce legijonerske-ga gibanja. Zunanji minister princ Siurd-za in notranji minister Jasinschi »ta bla že v prvi A^tnnescovi vladi. Gospodarski minister Georgescu je bil ustanovitelj b-gionarskega gibanja do Codreanovi smrti. Rj&tssm v slaSM zaveznikov Stockholm, 15. dec. Newyorški radio poroča, da je imela včeraj nova Bonomijeva v'ada svojo prvo sejo. Govoril je Bon mi, ki je trdil, da bo vlada spoštovala zavezniške mirovne pogoje. Nadalje je izjavil, da ee vlada z vprašanjem m<»narhije ne bo bavi)a preden ne bo italijanskemu narodu dana možnost, da se svobodno odloči za ob iko vlade, ki si jo sam želi. V vladi nista zastopani socialistična st aaka m stranka akcije. V njej tudi ni grofa Sfor-ze. Razpad poljske vlade v Londonu Stockholm, 14. dec. Medtem ko je objavil »Evening Star«, da je nastala nova kriza v poljski begunski vlada v Londonu, ki bo dovedla verjetno do odstopa delovnega in finančnega ministra, je sporočil takozvani predsednik poljskega sovjetskega komiteja v Lublinu, Berut, da se bo komite verjetno ob koncu leta pre-osnoval v »začasno poljsko vlado«. Na vprašanje, kako se bo zadržala ta vlada do Mikolajczyka, je odgovoril: »To je odvisno od Mikolajczyka samega*. Razpadu poljske begunske Kiike v Londonu stoji torej nasproti konsolidacija sovjetskih Poljakov, ki jih podpira Moskva. Temu je orimeren tudi način izražanja lub linskih Poljakov. Tako je po poročilu agencije Tass objavil lublinski poljski list »Rescz Pospolita« članek predsednika osrednjega sveta poljske socialistične stranke Droberna. ki izrecno zahteva, naj preosnujejo komite v »začasno poljsko ljudsko vlado«, ker da so dani za to »vsi objektivni pogoji«. Drobern nujno zahteva to preosnovo, da bi pokazal, da je trditev »poljske reakcije« češ, da je neosno-vanje vlade dokaz »slabosti in nepnljub-Ijenosti«, brez osnove in napačna. V it!zci3E€airisk€an Katn in mrazu Amsterdam, 12. dec. V nekem vojnem poročilu iz Nizozemske poroča britanski radijski komentator Chester Wilhnont o razgovorih z britanskimi častniki, ki so se borili na Novi Gvineji. Po njihovih Izjavah označujejo vlažna nizozemska tla za najslabše in najtežje ozemlje za pehoto in neki britanski maior je izjavil dobesedno: >Pešec živi in se bori v blatu. Med borbami ni nikoli suh. Ozemlje Je popolnoma ravno. Sovražnik mora videti vsakega napadalca in če si človek izkoplje jarek, se ta takoj napolni z vodo. če se zateče v kakšno kmečko hišo, ga obsuje Nemec takoj z ognjem iz metalcev granat. Borba na Novi Gvineji je bila napram temu zelo enostavna. Tam je bilo tudi zelo vlažno ln blatno, vendar nI bilo takega mraza. Nesrečna pehota bo doživela mrzle ln mokre božične praznike. Vsa avstralska vojna jih bo komaj u grela.« Fiihrer kongresu novinarjev Dunaj, 15. dec. Kongres zveze narodnih novinarskih združenj je poslal Fiihrerju naslednjo brzojavko: F ft h r e r ! Predsedništvo zveze narodnih novinarskih združenj Vam pošilja vdane pozdrave na Dunaju zbranih evropskih novinarjev. Naše zborovanje se vrši v znamenju spoznanja, da temelje vse misli o ' evropski bodočnosti na predpostavki nemške zmage. Goreče želje vseh narodnih novinarjev naše celine veljajo moža, v čigar rokah počiva evropska usoda. Predsedništvo Zveze narodnih novinarskih združenj. Fiihrer Je odgovoril na poslanico predsedstva s sledečo brzojavko: Zborujočim novinarjem se zahvaljujem za njihove pozdrave. V času največjih vojaških naporov v usodnem evropskem boju zasledujem z največjim zanimanjem njihovo časnikarsko delo, s katerim pro-svetl ju jejo narode ter tako pomagajo v tem svetovno-zgodovinskem spopadu. Zato želim njihovemu delu v interesu njihovih narodov in evropske bodočnosti popoln uspeh. Fiihrerjev glavni stan, 13. dec. 1944. Adolf Hitler. »vetovna kiiia članek dr. Gccfcfeelssa v listu „Das RekhM Američani m napteflovaH 1® stekaj tmt^m Berlin, 15. dec. Kljub nadaljnjemu močnemu pritisku so Američani na dosedanjih žariščih zapadnega bojšča tudi v sredo napredovali le nekaj metrov. V odseku pri Kuri zapadno od Durena niso mogli zlomit« odpora nemških čet niti v Mariavvei-lerju niti v Berichsvveilerju. Tudi v gozdu pri VVenauerju in na obeh straneh Geya je ostal sovražnik na dosedanji črti. Da bi poživili ofenzivo, so Američani razširili svoje napadalno bojišče. Ko so severnovzhodno od Jiilicha zbrali močne sile ter pripeljali 60 polno natovorjenih avtomobilov v Kosian tik za bojiščem, je nenadno udarno posegel vmes oddelek nemških nočnih bojnih letal. Kljub silni protiletalski obrambi in veliki uporabi žarometov so prva letala točno odvrgla svetlobne bombe, sledeča letala JU 87 pa so v strmoglavnem poletu z bombami razbila sovražnikovo zbirališče. Povzročila so hude eksplozije in požare med zalogami streliva ln pogonskega goriva. Oddeiek nočnih bojnih letal se je brez izgub vrnil na svoje oporišče. Na južnem krilu pa je izvedel sovražnik med Monschauom in Vossenackom nove napade. Z napadi v smeri proti Roilesbroi-chu in Simmerathu, ki so bili prvotno uspešni. hoče doseči sovražnik prav tako kot z napadi zapadno od Durena Ruro, ki teče tu v ovrnkib do Monschaua proti jugozapa-du. Nemški protisunki za popolno očiščenje krajevnih sovražnikovih vdorov, Id so dovedli že do ponovnega zavzetja Rolles-broicha, do večera še niso bili končani. V te boje so posegle tudi nemške rezerve. Tudi ob Saarl so se podnevi in ponoči menjavali nemški protinapadi s sovražnikovimi sunki. Oklopniški oddelki in ljudski grenadirji so pregnali sovražnika, ki ja po najtežji topniški pripravi vdrl za nekaj korakov v Dillingen in Saarlautern. Poročnik Kessinger ter Djsgovi možje so zgled za to, s kako žilavostjo se borijo posadke bunkarjev. Kljub temu, da je bil ranjen, . je s prodorom razbil sovražnikovo napadalno skupino. S številnimi ujetniki se Je vrnil nato v bunkar ter je tam tako dolgo vztrajal, dokler ga niso razbremenili nemški vojaki s sosednjih postojank. Junaški boji posadke Metza, ki veže s svojim hrabrim odporom močne sovražnikove sile daleč za glavnim bojiščem, jie vedno niso končani. Sovražnik je dan prej javil, da je bil z napadom na Fort Driant strt poslednji odpor, toda v pr%1zadnji noči je moral priznati, da so divjali v sredo še vedno boji okrog utrdbe .Teanne d*Arc. Med Saaro in gornjim Renom, kjer divja tretja težka bitka na zapadnem bojišču, so se nadaljevali izprememb polni boji, ne da bi se položaj bistveno izpremenil. Ob Bliesi je nasprotnik zaman poskušal razširiti svoje predmostje pri Habkirchnu. Pri Blies-briicknu so se izjalovili vsi njegovi poskusi, da bi si izsilil prehod preko reke. Da bi razširil tesni klin proti Bliesi, so Američani severno od Roherbacha ter zapadno in južno od Bitscha ponovno napadli, a niso imeli uspeha v borbi proti nemškim na f TJrhorta ?2. <*ec. Po mnenju angleških vo-jadrih k-^o-v je tr-ba m neznatne uspehe ontffcčkih čet na N zozerrrkem rei'ti_ nekoliko r—i-ravnih izgovorov ooravičb in po« jpsnfl. Zato ee v Ang!'\ii rrjo po radiu m "po tfcb* on»ni bwew. ki z'as*i poudarjajo težk' povrjža' a-'?'ev-ko kp.r.adskli vojakov. Ne e*.mo jesnrr-kn vreme, deževje in povodni se •redno nc.ickti^ kot velike nooriijh-tniCsA, m*rvsč to, A? ao Nemci ns>jmam£ grčak. vsak je* n vmk ždezn^kl kT*:-?T»rili v jako trdnjavo, ki 'o morajo antflrki vojaki zavzemati z vejlcim naporom in znatrrrti izgubami Cesto j« le par desstTi Nemcev, ki na ta nač»n cele dneve KUKfavMario velike an^teške etfnice. zapornim oddelkom, ki so ponovno prešli ▼ protinapade. Hudi boji, ki so nastali spričo nemških protinapadov za odstranitev krajevnih vdorov, se do noči Se niso končali. Med gozdnatim grebenom spodnjih Vogezov ter gornjim Renom so izvedle nemške čete vrsto protinapadov, s katerimi so ob srednji Saueri in Južno od potoka Seitz zaustavili prejšnjega dne prodrlega sovražnika. Zaradi protiudarcev nemških oklopnikov je bil Američanom posebno ob Seitzu onemogočen prodor v ravnino pred tako zvano Weisenburško stopnico. Tudi na področju W6rtha so se bili ie ponoči med Hochwaldom in gozdom pri Hagenauu srditi boji za posamezne kraje, ki so že 48 ur v središču bojev. V gornji Alzaciji so izvedle nemške čete pri Schlett-stadtu napade za zboljšanje postojank, medtem ko so v Vogezih ter ob njihovem južnem robu pri Thannu krvavo odbile več sovražnikovih krajevnih »unkov. Darujte za Zkntko poenog! Berlin, 15. dec. Ta vojna je največja kriza zapadnega človeštva, ugotavlja minister dr. Goebbels v svojem najnovejšem uvodniku v »Reichu«. V njem prikazuje faktorje, ki imajo na zavezniški strani negativne posledice, ki pa jih Američani, Britanci in Sovjeti stalno prikrivajo svetovni javnosti. Dr .Goebbels se bavi z dejstvom, da je morala žrtvovati Anglija med to vojno svoje, v mnogih stoletjih zbrano narodno bogastvo in da je imela Sovjetska zveza ogromne izgube, ki jih ceni na 15 milijonov ljudi. Dr. Goebbels, ki naziva to vojno >sveto ljudsko vojno«, piše: Svetovno krizo Je povzročila zapadna demokratsko-plutokratska koalicija, katera jo Se danes nadalje neti s svojo slepo trmoglavostjo ne glede na to, da sama spričo tega razvoja najbolj trpi. Nihče ne more trditi, da nI Fiihrer vsega poskusil, da bi se mirno pobotal, že zato, ker je od pričetka vedel, kakšne obupne posledice bo imel vojaški spopad. Zapadni tabor je to preprečil in mora danes svojo pogreško drago plačevati. Anglija že sedaj objokuje izgubo vsega svojega bogastva iz časov kraljice Viktorije in kdo ve, kakšne obupne posledice jo čakajo ob koncu te gigantske borbe, toda, kaj nam koristi vse to spoznanje in predvidevanja na naši strani, ako vztraja sovražnikovo vodstvo kljub temu pri trmasti odločitvi, da je treba vojno za vsako ceno nadaljevati ln Nemčijo uničiti, njen narod pa zatreti. Proti temu se moramo boriti z vsemi silami, ki so nam na razpolago, čeprav mora zato v tej vojni težko trpeti vsa Evropa, kajti krivi nismo mi, temveč oni Britanci, katerih edini bojni cilj obstoja v zadostitvi bolne želje po maščevanju nad nemSkim Reičhom. Izpolnitve svojih patoloških želj ne bedo nikdar doživeli, pač pa bodo razbili svoj lastni Imperij ter pognali britanski narod s ponosnih višin njegove nekdanje moči in njegovega ugleda v preteklosti v nižine sedanjosti. Nemčija je bila in bo ostala v vseh svetovnih sporih jeziček na tehtnici, pa bo konec te vojne nenadoma in drastično zopet pokazal, kako daleč segata področje njene dejavnosti'in njenega vpliva. Te vojne ne bo zapustil noben človek ln noben narod v drugačnem notranjem in zunanjem stanju, kakor Je vanjo stopil. V poedinostih je to morda obžalovanja vredno, toda izpremeniti tega rri mogoče. Danes se ne podirajo le hiSe naših mest ter stolnice in kulturni spomeniki Evrope, temveč z njimi tudi poseben svet. Nekateri ga nazivalo ljubljeni, drugi prokleti svet. Bil je to svet meščanskega egoizma in superindividualizma, ki je bil preveč sterilen in nesposoben, da bi organiziral sožitje članov kakega naroda in narodov med seboj. Z njim se pogreza meščansko frazerstvo, umetnost, ki obstoja v tem, da z mnogimi besedami ne poveš skoraj nič ln da skrhaS važnim življenjskim problemom narodov zobe s številnimi neumnimi konferencami. Nemški narod je poskušal od 1. 1933 ustvariti v svojem lastnem območju nov, boljši svet na miren način. Njegovi sovražniki z meščansko-demokratske strani tega niso hoteli ln se v odločilni uri niso ustrašili niti tega, da so poklicali na pomoč svetovni boljševizem, da bi v jedru zadušili poskus osnovanja skupnosti našega naroda Vprašajmo se le, kje bi bili narodi zapada danes, ako bi posnemali ta nemški poskus ureditve vprašanj 20. stoletja, in kje so danes, tto se krvavo bore, pa bomo videli, kak zločin so s tem napravili nad človeštvom krivci te vojne. Nam sovražni evropski narodi so v resnici pod njihovim peklenskim vodstvom zamenjali raj s peklom, toda s tem niso izgubili še ničesar, kar bi se ne dalo popraviti. Tudi plutokratska vodstva si najbrže ne utvarjajo, da jim bo še enkrat uspelo, da enako kakor po prvi svetovni voini ogoljufajo narode za ceno njihovih žrtev. Nemški primer, ki se žal ni mogel prebiti do zmage po poti mirne izmenjave misli in dobrin, je danes z zgodovinsko nujnostjo prisiljen, da se obdrži z obrambno vojno. S sklepom naših sovražnikov, da nas bodo napadli z orožjem, je svetovna kriza, ki je tlela že od prve svetovne voine, znova javno izbruhnila Nemški narod mora izvršiti v njej svoje dejansko zgodovinsko poslanstvo. Ne glede na to, ali hočejo drugi narodi spoznati to ali ne, je nemški narod danes borec ln nos^ec novega duha med narodi in s tem boljšega in plemenitejšega človeštva. Rezultat te voine bo za Nemčijo najčistejša ljudska država. Obsegala bo vse stanove in razrede, bo domovina močnih in slabotnih ter predmet ponosa za ves svet. Kakor ptič Feniks iz pepela se bo tudi ona dvignila iz razvalin, s katerimi je ta vojna prekrila Evropo. Ako si Angleži utvarjajo, da bodo nemški narod po vojni lahko vzgojili, se moramo temu le pomilovalno nasmehniti. Pri prvem poskusu, v kolikor bi bilo to sploh možno, bodo ugotovili, da mu nc morejo ničesar nuditi, temveč lahko obratno od njega Ie vse vzamejo. Novi, boljži red klije v Reichu, nemški narod pa je njegov nosilec in branilec. Plameni naših gorečih mest so kot ozn»-njevalci na peti njegove uresničitve. Sj»erasK5la vlade v Švici Bern, 15. dec. V združeni zvezni skupščini je bil izvoljen za naslednika dosedanjega švicarskega zveznega predsednika Sfcampflija za. leto 1945. zastopnik kmečke in meščanske stranke, zvezni svetnik E. von Steiger. Za podpredsednika je bil izvoljen zvezni svetnik Kobelt. Namesto bivšega zveznega svetnika Pl-let Golaža je bil izvoljen prol dr. Petit-pierre, ki pripada svobodomiselni stranki V Švici odgovarja mesto zveznega svetnika zunanjemu ministru. Zvezni svetnik Pilet Gclaz je odrtopil, kot je bilo že jav-Ijeno v zvezi z odklonitvijo Sovjetske zve-ze, da bi obnovila diplomatske odnošaje » Švico. Bern, 15. dec. Švicarska združena zvezna skupščina je izvolila za predsednika zveznega sodišča za leti 12^5 in 1946 dosedanjega podpredsednika dr. Plinia Bo±-co. Dobil je 175 glasov pri absolutni večini glasov. Za podpredsednika zveznega sodišča za isto razdobje je bil izvoljen zvezni sodnik dr. Georg Leuch s 143 glasovi pri absolutni večini 81 glasov. l>as grosse Panzersterben Im ©sten Der Pamerdnrchbruch der Sovvjets im Ran me von Gumbinnen an der ostpreussischen Grenze vvurde durch das entschlossene Ein greifen einer im Wehrmachtbericht ruhm-lichst genannten Flakabteilung vereitelt. Die schvveren Stahlkolosse der Sovvjets vvurden von deutschen Panzerbrechenden VVaffen und Granaten teilvveise voilkommea nr^^^totndprror^sen und Uegen nun welt zertreut im Gelande herum. 4 y< -v Vv* 43 jJ^ŠM (Foto: Jbrtitting^TO—EP) Prodor sovjetskih oklopnikov na področje Gumbinnena na vzhodno-pnraki meji Je s odločnim posegom pseprečil oddelek protiletalskega topništva, ki je bil pohvaljen tmH v por a Hu vrhovnega poveljstva. Težki jekleni oklepniki boljševlkov so bili od nemškega protioklopniSkega orožja razbiti In deloma zažgani ln leže daleč naokrog p* t Za rešitev Evrope združenj Berlin, 14. dec. »Da&es ni več čas za to, da bi sanjali o Evropi, danes je treba Evropo rešiti. Ta rešitev obstoja samo v ustanovitvi nove Evrope na novi socialni podlagi, kar pa je v stanju napraviti le Nemčija. Usoda ji je podelila njeno veliko priliko.« S tem opozorilom je stopil nosilec hrastovih listov Sturmbannfuhrer Leon Degrelle pred zborovalce na tretjem kongresu »Zveze narodnih časnikarskih združenj«. Evropa doživlja danes, kako prodirajo boljševiške množice osredotočeno proti Nemčiji. Takrat, ob pričetku velike sovjetske ofenzive, so menili v meščanskih krogih marsikaterih dežel, da bodo nekega dne prišli Anglosasi, vzpostavili potrebno varstvo proti vzhodu in preprečili, da bi boljševizem preplavil Evropo. Namesto tega pa doživljamo, da je anglosaško gospod-stvo postalo samo odskočna deska boljševizma. Ce bi zmagale zapadne sile, torej kapital, ne bi bila slika za Evropo prav nič rožnata, Evropa bi prišia pod diktaturo financ. Po par mesecih lahko ugotovimo, da so plutokracije popolnoma odrekle na ozemljih, ki so iih zasedle. Upanje, da bi nas lahko rešili, je izginilo, pri tem pa ne smemo prezreti, da bi bila z boljševiško zmago izgubljena celo Amerika. »Danes gre za rešitev Evrope. Dve sto do tri sto milijonov ljudi mora biti zaradi svoje civilizacije in kulture v stanju, da obvaruje Evropo pred boljševiško zmedo. Danes gre za to, da ustvarimo Evropo, ki bo združena ne le v vojni, marveč tudi po njej.« Od 1940 do 1944 so že pričenjali graditi novo Evropo, ki pa za to še ni bila zrela niti pripravljena. Evropi še ni bilo možno dati in pokazati pravih idealov, predvsem ne ustvaritve socialnega reda, ki preprečuje vsako anarhijo. Kljub temu niso bila ta štiri leta brezuspešna. Izkušnje, dobljene v tem času, bodo lahko koristile v bodočnosti. Nekaj pa se je že pokazalo, da se je namreč vsaka dežela, ki ni razumela evropske zamisli, zrušila. »Brez Evrope,« je posebno poudaril Degrell, »je izgubilo življenje svoj smisel. Brez Evrope je samo še svet brez vsake kulture.« Vodja valonske divizije in odlični borec ▼ mnogih bitkah na vzhodnem bojišču je nato zagotovil, da je popolna zmaga Evro- pe še vedno možna. Dokaz za to je bil do-prinešen na vseh bojiščih. Oni, ki so pričeli septembra dvomiti v nemško moč, so morali danes priznati, da so se varali. Nemško vodstvo je izvedlo iz razvoja potrebne zaključke. Nemški vojak je razvil odporno silo, ki je začudila ves svet. Z ogromnimi izgubami ljudi, gradiva in časa doživlja Amerika prav tako kakor Sovjetska zveza poraz za porazom, na drugI strani pa nastajajo v Nemčiji nove divizije in armade z najboljšo opremo. Nemško vojaško vodstvo se je z izredno genialnostjo prilagodilo novim razmeram. Težki tanki so veljali nekoč kot nepremagljivi, da-, nes pa nastopa nemški vojak z oklopniško pestjo, čije izdelovanje je zelo poceni, uspešno proti najtežjim tankom. Približuje se čas odločilne bitke in s hrabrostjo nemškega naroda in njegovo odporno silo, ki je brez primere v zgodovini vseh narodov, bi bila Amerika prav tako poražena kakor boljševizem. Z vojaškega vidika torej ni nobenega problema, toda, je posvaril Degrelle, problem Evrope ostaja. Nihče si ne sme do-mišljevati, da je komunizem iz nič združil okrog svojih zastav milijone ljudi. To izhaja iz tega, da milijoni ljudi, ki živijo danes brezupno tja v en dan, iščejo izhoda. Sedaj je treba ustvariti socialen red za vso Evropo, resnično izvesti narodno socialistično revolucijo. Nikdar ne bi izvršili nemški vojaki tako nadčloveških naporov, če ne bi imel vsak posamezni vojak občutka, da je Previdnost izbrala Fiihrerja za to, da ustvari v Evropi zakon novega reda in socialne pravičnosti. Za ustvaritev pravega, neprikritega socializma, se borijo danes milijoni vojakov in ne samo Nemci, marveč vojaki najrazličnejših evropskih narodov. Nezaslišano trpljenje, ki ga prestajajo posamezniki in narodi, zahteva protivrednost. In ta protivrednost je srečna Evropa, v kateri bodo našli srečni narodi nov dom. Samo narodni socializem je v stanju, da da podlago za to novo bodočnost Evrope. »V roke Nemčije je položena velika misija. Prav tako kakor so imeli drugi veliki narodi nekoč v zgodovini veliko priliko, ima sedaj Nemčija svojo priliko. Možno je samo dvoje: ali bo zgradila Nemčija novo močno Evropo, ali pa bo Evropa propadla.« London: Mernika topa moč ni strta „Time$" previdno napoveduje, da „bo treba napasti Štockholm, 13. dec. Kakor javlia londonski dopisnik lista »Dagsns Nyheter«, smatrajo vsi angloameriški opazovalci na zapadnem bojišču v nasprotju s svojimi prejšnjimi velikopoteznimi izjavami, da je odločilni zavezniški prodor na zapadu v zimskem času praktično neverjeten. Posebno poudarjajo, da nemška bojna moč še dolgo ni zlom'j ena ter da je dana možnost občutnih nemških protisunkov predvsem na področju letalske vojne. Jasno je, da angloamerišfki protiukrepi ne morejo bistveno vpfdvati na nemško obstreljevanje Anglije z »V 1« in »V 2«. Ne da se tajiti, da je izzvala misefl o verjetnem podaljšanju vojne preko zime psihološko veliko nezadovoljnost med Angleži. Štockholm, 13. dec. Vsled trajno mlačnega nemškega odpora na zapadnem bojišču ter naraščajoče moči nemške oborožene sile je tudi »Times«, ki ee sicer le redko kdaj zdrami iz svoje otopelosti, objavil zelo previdno poročilo o vojaškem položaju. »Times« pravi, »da potrjuje eploš-ni pregled dogodkov na zapadnem bojišču nujno previdnost, o kateri je pred kratkim govoril Churchill.« Ust, M sicer enako kot ostalo angleško časopisje piše tako, kot da bi bifla vojna že doto'jena, ter da bo to leto končana, nenadno pripominja: »Treba bo napasti spomladi.« O vojaških operacijah severno od Straissbourga pravi dopisnik lista, da so postali premiki zelo počasni. »Treba je odkrito priznati, da ima vsako opuščanje ozemlja od sovražnika vedno ob! ;ko urejenega tunika«. Kar se tiče položaja v Vogezih, meni dopisnik, da bodo tudi tu Nemci izšfiii iz bojev brez velikih izgub. Re-signirano ugotavlja »Times«; »To bo morda razočaranje vzbujajoč zaključek naše ofenzive.« Elsenhowrova trma Berlin, 13. dec. »Z ogorčeno žijavcet^o vztraja general Eisenhower pri sklepu, da bo izvojeva] odločitev v tej vojni v okolici Aachna in Kolna,« piše »Volkischer Beo-bachter«. Eisenhower ni bil d®si!ej ge nikdar bolj v nasprotju s previdnim generalom, ki se boji vsakega rizika in ki štedi s človeškim materialom, za kakršnega so ga doslej vedno smatrali list pravi, da je v jesenskih bojih spoznal, kaj pomenijo že pričetfci totalne mobilizacije in tehničnih sprememb v nemški oborožitvi. Spoznal je, da ne sme čakati njenega kemea. Eisen-hower sicer po svobodnem preudarku res lahko določa kraj bitke, ne more pa določiti njenega poteka. Naraščajoča moč nemške fronte ga je prisilila, da je ne glede na taktične pomisleke skrajšal bojni odmor ki zefo zgodaj pričel niovo bitko. „§ čim pa na) Anglija plača?" Britanske skrbi zaradi dobav po pogodbi z Zedfnjenimi državami o posojilih in zatopili Ženeva, 12. dec. Gospodarski strokovnjak lista »Manchester Guardian« ugotavlja, da je pogodba, ki jo je sklenil Keynes v Washingtonu, 6amo kompromis in da Anglija pri tem ni mnogo pridobila. Prvič bodo dobave po tej pogodbi v prihodnjem letu zmanjšali za 50% in to ni ravno ugodno za Anglijo, ki je sredi vojne. Drugič ji že.eza in jekla po 3. decembru v smislu pogodbe sploh ne bodo več dobavljali, marveč bo morala Anglija vsako tako dobavo takoj plačati, za kar bo prejela dovoljenje, da lahko potem iz teh surovin izdelane proizvode izvaža. Toda s čim naj Anglija pteča? Keynes je odklonil dolarsko posojilo za financiranje ameriškega izvoza v Anglijo, ker je mnenja, da Anglija ne sme več zviševati svojega itak že ogromnega dolga. Sma- tra, da je boljše, če poravnavajo uvoz z izvozom. Toda Anglija potrebuje dolarjev, da lahko uvaža surovine, iz katerih kah-ko nato izdeluje izdelke za izvoz. Teh dolarjev pa ne more dobiti z izvozom v dežele, kjer velja funt in o kakem večjem izvozu v Zedinjene države sploh ne more biti govora. Amerika tudi Angležem ni dopustila, da bi si napravili zlato rezervo. L. 1941 se je ta rezerva neverjetno zmanjšala, nato pa so skienili pogodbo o posojilih in zakupih. Anglija je tedaj poskusila ustvariti si spet majhno rezervo, toda Washington je budno pazil in čim so dosegle rezerve določeno stopnjo, je črtal iz pogodbe o posojilih in zakupih vedno nove vrste blaga, ki ga bo treba sedaj takoj plačati. Lord Keynes torej problema ni rešiL Glavni smotri ameriške zunanje politike ženeva, 14. dec. Novi državni tajnik Zedinjenih držav Stettinius je poročal na seji senatskega odbora za zunanje zadeve o položaju ter je postavil zunanji politiki Zedinjenih držav pet glavnih smotrov. V svojih izvajanjih se je zavzel za čim večji napor vseh sil tako na zunanjepolitičnem kot na vojaškem področju, tako da bi bila lahko vojna čim bolj miroljubno dobljena. Nadalje je zahteval uspešne ukrepe, da se j>repreči ponovni dvig Nemčije in Japonske. Tretjič se je zavzel za organizacijo združenih narodov, ki bi v bodoče varovala mir ter bila tudi sposobna obvarovati mir s silo, če bi bilo to potrebno, četrtič je zar hteval ukrepe za pospešitev ameriške zunanje trgovine po vsem svetu in petič »demokratičen način življenja« povsod na svetu. Na vprašanje, aH sledi vlada političnemu razvoju v Evropi in Daljnem vzhodu, je izjavil Stettinius: »Izvajal bom politiko predsednika in Cordella Hulla.« • Po mnenju nemških političnih krogov so izjave državnega tajnika Stettiniusa o, zunanjepolitičnih ciljih Zedinjenih držav zar ni.v-lve, kolikor v njih o štirih svoboščinah Atlantske listine sploh si več govora* mar- več je Stettinius jasno zahteval neomejen gospodarski imperializem Zedinjenih držav. V ostalem pa se njegov program v ničemer ne razlikuje od programa Cordella Hulla. Pravi vodja ameriške zunanje politike je nadalje, kakor je to Stettinius tudi odkrito priznal, ne državni tajnik, marveč predsednik Zedinjenih držav. Ta pa je ostal isti, samo izvršni organ se je izmenjal. PUet Golaž pred narodnim svetom Bera, 15. dec. Pred švicarskim narodnim svetom je podal zvezni svetnik Pfilet-Go-laz izjavo o predzgodovind moskovskega nedostojnega postopanja s Švico. Prikazal je obsežno švicarsko prizadevanje za obnovo diplomatskih odnosov s Sovjetsko zveza Na podlagi aktov je dokazal, da se je sovjetska diplomacija za to prvotno zelo zanimala, toda končno, je dejal o najnovejših dogodkih, »smo prejeli vest, da se Sovjetska zveza ne namerava udeležiti čikaške konference ob strani Portugalske, Španije in Švice, čeprav je sovjetska delegacija že prišla v Ameriko ter je poznala udeležence. V tem trenutku odgovor oa naša prizadevanja za obnovo di- Obvestila »Prevoda« Dodatek M delavcem liri akciji Poli Delavci, katerim bo izdala akcija Poli, nakazilo za nabavo moke in soli, naj vsakokrat takoj dvignejo omenjeno blago pri spodaj navedenih trgovcih, in sicer: Krlsper Anton, Dunajska cesta 31 za pod- j ročje šiške in Bežigrada; Mencinger Štefan, Smarttnska cesta 10, za področje Vodmata in Most; Verbič Anton, Stritarjeva ulica 9 za središče mesta; Hrovatin Pavla, Rimska cesta 24 za področje Tržaške ceste in Rožr.e doline ter Klemene Franc (Babič), Dolenjska cesta št. 2 za področje Karlovške in Dolenjske ceste. Delitev graha tn s&Mi sokov Razdeljevale! ractoniranh živil v Ljubljani dvigneje pri Prevodu. Novi trg 4-II nakazila za sadni sok in grah, potreben za delitev v decembru, po naslednjem redu: v soboto 16. t. m. z začetnicami A do L in v ponedeljek 18. t. m. od M do ž. Razdeljevanje se prične ob pol 8. urL Sa] smo že dali«. Črnogorci bežijo pred bsljiievlzstsossi Zagreb, 14. dec. Po poročilih iz Sarajeva beži črnogorsko prebivalstvo, predvsem pripadniki najrevnejših ljudskih plasti, v tisočih pred boljševizmom. Kljub vsej bedi in težkočam zime, ki jih morajo premagati na tem begu, 6o se priključili pod vodstvom svojega meti ©polita nem-k m čcitam in lastnim narodnim oddslkom v trdnem zaupanju v boftjšo bodočnost ki jim bo po premaganju boljševiške nevarnosti omogočila povratek v njihovo balkansko domovino._ Al! ste že prispevali za bcžfčnico Zimske pomoči? Tako in enako se obregne marsikatera milostiva, mnoga mamica m premnogi kmečki očanec zarobanti te dni, ko trkajo na njihova vrata ugledne dame, požrtvovalni možje :n nadepolna dijaška mladina, proseč prispevkov za pomoč najpotrebnejšim. - »Smo že dali — vedno ne moremo dajati,« je kaj pogosti odgovor na prošnje nabira-teljev. liojaki in rojakinje! Zapomnite si dobro, da so naši begunci, pregnanci in siromak: danes podobni nebogijenim otrokom, ki potrebujejo skrbne materine nege. Dokler otroci ne odrastejo m si sami ne morejo preskrbeti vsakdanjega kruha, je dolžnost vsake matere, da zanje skrbi, jih podpira :n hrani tako dolgo, da si ne pomorejo na noge. Zelo žalostno bi bilo, ko bi dala mati oti-oku samo enkrat jesti, pa bi ml' na njegovo prošnjo, naj mu še nadalje daje, odgovorila: »Saj sem ti že enkrat drla, dosti imaš!« Jesti je treba vsak dan, če hoče človek ostati zdrav :n živ. Da pa se bGdo naši begunci in siromaki ohranili pri življenju in zdravju, jim je treba nuditi vsakdanjega kruha — jih podpirati tako dolgo, dokler jim -iopet ne bo dana prilika, da se bodo lahko povrnili na svoje domove, kjer bodo obdelovali v miru svojo zemljo, ki jih bo redila. Doižnost slehernika je torej, da po svojih močeh podpira to današnje siromaštvo, dokler se ne bodo povrnili časi, ko ne bo več treba ne prosjačiti ln ne naberačen kruh jesti. Sestre ln bratje! Zimska pomoč Vam prav toplo polaga na srce, da še nadalje, čeprav ste že enkrat dali, z veselim srcem dajete ter ohranite naklonjenost nam, ki vas prosimo, in vsem siromakom, v imenu katerih vas prosimo. Opozorilo Ugotovili so se posamezni primeri zlorafc pri nabiranju prispevkov za božično obdaritev Zimske pomoči. Pri nekaterih strankah so se namreč zgladile neke mlajše osebe in pobirale prispevke za Zimsko pomoč. Pri tem se niso Izkazali, da so upravičeni nabirati prispevke in tudi niso darovanih prispevkov vpisali v nabiralne pole, ampak samo v neke beiežnice. Opozarjamo zato, da imajo vsi nabiralci (-ke) prispevkov za Zimsko pomoč posebno izkaznico, s katero se mori jo izkazati, ln da imajo navodilo, da morajo v®"'- prispevek vpričo darovalca vpisati v nabiralno polo. Tako izkaznice kakor nabiralne pole so opremljene z žigom Socialne pomoči. Prosimo, da darovalci prispevkov to vpo-števajo ln vsak primer morebitne zlorabe sporoče najbližji postaji policijske straže ali osrednjemu uradu Socialne pomoči, Gosposvetska cesta 2-L Bilanca japonskih uspehov Tokio, 10. dec. Japonski gla. ni stan objavlja ob obletnici velike \ zhodnoazijske vojne mogočno bilanco svccj h uspehov. Po-bebno imponirajoče so izgube ameriške in angleške mornarice. Japonci so potopila Američanom 37 nosilk letal, 7 okjupnic, 49 križank, 25 rušilcev, 9 prevoznih k d j, 168 podmornic, 53 torpe.iovik in mnogo drugih vojnih ladij. Angležem so potopili 2 bojni ladji, 1 nosilko letal in en rušilec. Poleg tega so še večkrat t£>l:ko ladij težko poškodovali. Vedno novi boji v Atenah Bern, 15. dec. »United Press« javlja v četrtek iz Aten, da izgleda, da so se ELAS-ove čete polastile atenske radijske postaje. V neki oddaji so pozvali vse Grke, naj zgrabijo za orožje, v neip drugi pa so trdili, da nadzira ELAS vse Atene z izjemo nekaterih majhnih okrajev, kjer se drže še Angleži. Ista radijska postaja, ld se naziva »Postaja svobodne Grčije«, Je tudi silovito napadla Angleže, ker so obstreljevali svete akropolske skale. Britanske čete so morale zmanjšati na ozemlju, ki je pod njihovim nadzorstvom, obrok vode na kozarec dnevno. Slab je tudi prehranjevalni položaj. Oskrba z živili je popolnoma prenehala. V vojašnicah ob griču Likivitton je prišlo do zelo hudih bojev, ko je kakih 500 do 600 upornikov vdrlo vanje ln napadlo britansko posadko. Ponekod so se razvili boji za posamezne sobe. Uporniki so se morali končno zopet umakniti. Izgube so bile na obeh straneh pomembne. Zagreb, 15. dec. V Moskvi sicer Se nadalje molče o dogodkih v Grčiji, vendar se po zagrebškem mnenju v svrho objavljanja svojih nazorov poslužujejo komunističnega beograjskega tiska. Beograjska »Politika« je že pred nekaj dnevi izjavila o Grčiji, da komunistična stranka ne bo odložila orožja. Sedaj prinaša »Borba«, glasilo jugoslovanske komunistične stranke, članek, ki ne napada le Papandreujeve vlade, temveč izrecno tudi vse one, ki to grško vlado podpirajo. Nedvomno se poslužuje Moskva beograjskega tiska kot svojega glasnika, ker trenutno sama Se noče govoriti, po hrvatskem mnenju pa je zavzela z beograjskimi napadi na Papandreuja že popolnoma jasno stališče. Zahteve laburistične stranke Štockholm, 15. dec. Na kongresu laburistične stranke je prišlo v sredo ob obravnavanju grškega vprašanja do dramatičnih sporov. James Grifforth, vodja rudarjev in vpliven član laburistične stranke, je podal izjavo, katere izpolnitev je postavil kot pogoj za odobritev vladne politike. Zahteval je premirje z ELASom in reprezentativno vlado ter poudaril, da ne more biti nobena vlada, y kateri ne bo EAMA, reprezentativna. Njegova nadaljnja zahteva po ministrskem predsedniku, ki ga bodo odobrile vse stranke, pomeni popolnoma jasno odklonitev Papandreuja. Istočasno je zagotovil Grifforth, da bo vztrajala laburistična stranka pri razorožitvi policije ln obeh grških formacij, ki sta sedaj pod britanskim poveljstvom, namreč planinske brigade in Svetega bataljona, šele potem, ko je konferenca sprejela te obsežne koncesije, je izglasovala navzven omiljeno formulirani sklep. Ta priznanja ustrezajo končno prvotnim EAMovim zahtevam ter so bile tako njene želje popolnoma zadovoljene. Sedaj ima Churchill zopet besedo. Tudi »Times« zagovarja kapitulacijo britanske politike pred grškimi uporniki. V četrtek je popolnoma javno zapisal, da se je poskus britanske politike, da bi s Pa-pandreujevo vlado in s podporo britanskega orožja napravila v Grčiji red, ponesrečil. Maršal Alexandcr ima sedaj nalogo, da konča boje s premirjem in pogoji, ki bodo za EAM sprejemljivi. Druga pot, nadaljevanje sovražnosti, ne prihaja v poštev. Bitka m Madžarskem Berlin, 15. dec. Mednarodni poročevalski urad javlja z madžarskega bojišča: Na bojišču, ki se vleče od Drave povprek preko Madžarske do Miškolca, je zbralo sovjetsko vodstvo okrog 70 strelskih divizij, 15 velikih brzih in oklopnih oddelkov in 15 rumunskih divizij. Kijub ogromnemu nakopičenju mu v zadnjih dneh vseeno ni bilo mogoče doseči prodora ali kakega operativnega uspeha. Po razbitju čelnega napada na Budimpešto in ustavitvi nameravanega sunka skozi ožino med Blatnim jezerom in Donavo se je premestilo težišče bojev na področje severno od Budimpešte. Tu se je sicer šesti sovjetski gardni oklopni-ški armadi po osvežitvi posrečilo vdreti do gozdov ob kolenu Donave, vendar ni v zadnjem času kljub ogromnim naporom prav nič napredovala, temveč obratno utrpela le hude udarce. Glavni sunek boljševikov je nedvomno usmerjen južno od doline Ipolija proti vzhodu. Novi težki napadi sever no od Miškolca so časovno in krajevno z njim v zvezi. Vrgli naj bi močne nemške postojanke v gorovju Matra in Bukk iz tečajev ali jih vsaj obkolili z zapada in vzhoda. Istočasno bi radi severno od Miškolca vzdolž Hernada prodirajoči boljševiški oddelk: prodrli v bok nemškim postojankam, ki ščitijo vzhodno od Košic slovaško ozemlje. V podrobnostih je položaj sledeč: Med Dravo in Blatnim jezerom so vrgli boljševiki v boj nadaljnje sile, ki so napadale ves dan in ponekod v jakosti polkov. Na južnem odseku tega bojišča so jih Nemci povsod vrgli nazaj. Na odseku, ki se naslanja na jugozapadni konec Blatnega jezera, pa je Nemcem vrh tega uspelo, da so potisnili svoje postojanke naprej in jih izboljšali. Ob bregovih Blatnega jezera vlada mir. Na severnovzhodnem delu jezera so se menjavali napadi in protinapadi, s katerimi so nemški oddelki zvečer znova odstranili stara vdorna mesta ter potisnili svojo glavno bojno črto naprej. Posebno uspešni so bili nemški protinapadi med jezerom Ve-lencze in Donavo, kjer so več sovjetskih bataljonov popolnoma razbili. V splošnem pIpmatRlTTh odnosov nI bil več dvomljiv.« PUet Golaž je opozoril, da je Šel Kremelj končno tako daie£. de je svoje preziranje Svic« javno tako podčrtal, da stvar ni zadevala le Švice, temveč vseh, ki so bili pri tej stvari zainteresirani. Pilet Golaž je poudaril ob koncu, da bo ostala švicarska politika še nadalje politika suverenosti in nevtralnosti. _ Varčujte z vodoJ je bila na tem odseku nemška aktivnost mnogo večja,od nasprotnikove. Slednji se očitno še ne čuti dovolj močnega, da bi na široki črti čelno napadel Szekesfehervar. Na južnem bojišču budimpeštanskega predmostja so samo grmeli topovi. Pač pa so se zgodaj zjutraj vneli težki boji na severnem in vzhodnem odseku predmostja. Nemci so pred svojimi oklopniškimi zapornicami ustavili ponovne boljševiške oklopniške napade. V vdornem področju severno od kolena Donave so pris lili nemški oddelki z najtežjim ognjem vsega orožja ob pritisku proti zapadu in vzhodu dele šeste sovjetske gard-ne oklopniške armade k tlom. Posebno ogorčen je bil sovjetski naval južno od doline Ipolija proti mestu Sczeny, katerega so Nemci tudi včeraj uspešno branili. Severno od Miškolca so vrgli boljševiki v vdorna mesta pomembna ojačenja ter poskusili udariti proti severozapadu, severu in severovzhodu. Nadaljnje ozemeljske osvojitve so morali znova plačati z znatnimi izgubami. Na področju med mestecem Szendro ln reko Hernad so pripravili dve sovjetski diviziji s številnimi napadalnimi topovi za sunek v smeri proti Košicam. Težko nemško topnštvo je doslej držalo napadalce v šahu, tako da so se odmikajoči se oddelki lahko skupno z operativnimi rezervami umaknili na novo bojno črto. Vzhodno od Košic se nadaljujejo hudi boji ob obeh straneh ceste proti Mihalovcem. Z italijanskega bojišča Berlin, 15. dec. Mednarodni poročevalski urad javlja z italijanskega bojišča: Na jadranskem odseku je osma armada kljub izrednim izgubam in po stalnem dovozu ojačenj s podporo silovitega topniškega ognja še dalje napadala severno od Rus-sija med Bagnacavallom ln Jadransko cesto. Kak pomen pripisuje britanstvo vodstvo tem bojem, kaže dejstvo, da nosita njih glavno breme znova prva in peta Kanadska divizija, ki sta obe sestavljeni iz elitnih čet. Večji skupini se je popoldne drugič posrečilo stopiti na zapadni breg Naviglija. Do večera pa so jih Nemci zopet vrgli nazaj. Tudi južnozapadno od Faenze so vrgle nemške čete s protinapadom vdrle britanske oddelke nazaj na njihove izhodiščne postojanke. Med Bologno to Faenzo so vdrle številne nemške napadalne skupine v britanske postojanke, pognale v zrak utrdbe ter se vrnile z ujetniki. Ob cesti v Imolo so Nemci zopet popolnoma odstranili prejšnjega dne nastali vdor pri Tossignanu. Gospodarstvo K uvedbi 60 urnega _ delavnJsa v Nemčiji Višji -vladni sivetnik S. H. Schmidt j« objavil v listu »Reichs arbe.tsblati« zanimiv komentar k nemški naredbi o uvedbi 60-urnega delovnega tedna. V uvodu poudarja, da ima naredba zgolj namen, povečati storitev v proizvodnji do največje mere, za kar pa ni merodajno samo podaljšanje delovnega časa. Socialno politična potreba ohranitve človeške delovne sile se mora spraviti v skiad s produkcijskimi potrebami Res je, da nastane od časa do časa nujna potreba, brezobzirno napeti vse delovne sile, kadar naj se izpolnijo nevarne vrzeli, vendar je treba tudi tu upoštevati, da lahko trajajoča preobremenitev dovede do resnih okvar zdravja, ki Lahko dovede do tega, da končna storitev celo pade. Ponovno se je že izkazalo, da se da enaka storitev doseči tudi pri krajšem delovnem času, če so podani vsi pogoji za maksimalno intenzivnost dela Kdaj se doseže taka optimalna meja, pa ni mogoče na splošno povedati. Med najvažnejše naloge vodje obrata spada torej naloga, pravilno ugotoviti oni delovni čas, kjer se doseže največja storitev. Zato predpisov o delovnem času ni vzeti dobesedno, ker je upoštevati predvsem namen, ki mu naj služijo predpisi. Večja storitev podaljšanja delovnega časa se da doseči predvsem pri nameščencih raznih upravnih panog, kjer po vetiru še sedaj velja 48-urni delovni teden Tu je brez dvoma mogoče mobilizirati še delovne rezerve. Pa tudi v tem primeru se ne da postopati šematično, kajti izkušnje kažejo, da nastopi pri intenzivnem duševnem delu kmalu utrujenost, ki lahko dovede do zmanjšanja storitve. Pri ugotovitvi delovnega časa se morajo upoštevati vse vojno gospodarske in socialno-politične potrebe. Naloga vodje obrata pa je, da te potrebe spravi v sklad, upoštevajoč pri tem krajevne in obratne razmere. Niti človek, niti stroj se ne sme Dredčasno obrabiti. Kakor rečeno, je treba delovni čas podaljšati če to zahtevata obseg dela ln stanje proizvodnje Delovne moči, ki pri podaljšanju delovnega časa postanejo odveč, je treba prijaviti delovnemu uradu; če pa delovni urad teh delovnih moči ne more uporabiti, potem ni treba delovnega časa podaljšati, ker ima podaljšanje le tedaj smisel, če se s tem na splošno doseže večja storitev. Krajši delovni čas je dopusten, kadar zaradi načina dela prometnih zvez itd. podaljšanje ne bi prineslo večje storitve. Tudi v obratih, ki zahtevajo zaradi prahu, pelinov, vročine ali vlage težko obremenitev delavstva, je dopusten krajši delovni čas. Podaljšanje odpade tudi v onih obratih, kjer se dela v treh posadih. Obveznost podaljšanja delovnega časa odpade v splošnem tam, kjer je delo zdravju škodljivo. Pri delavkah pa delovni čas ne sme presegati 56 ur na teden. V splošnem je treba pri zaposlitvi žen paziti na to, če so glede na obveznosti žene v gospodinjstvu dani splošni pogoji za podaljšanje delovnega časa. Gospodarske vest! i— Kakšne bodo povojne cene avtomobilom. V španskih strokovnih krogih živahno diskutirajo povojni položaj na svetovnem avtomobilskem trgu. Splošno so mnenja, da bo nova proizvodnja vsaj za 40 ali pa še za več odstotkov dražja kakor pred vojno. Za severnoameriško serijsko izdelavo menijo, da bo znašala cena 1200 dolarjev za vozilo. ■— Koliko stane Anglijo vojna. Čim dalje traja vojna, tem bolj se Angleži vprašujejo, ali mora biti ta vojna za deželo res še dobra kupčija. To vprašanje je načel znani londonski list »Financial News«, ki ugotavlja, da je doba stalnih vojn od leta 1665 do leta 1745 zahtevala izdatek dve sto milijonov funtov, medtem ko stane sedanja vojna že 25 milijard funtov. V kratkih petih letih je morala Anglija izdati za vojno 125 krat več kaker v navedenih 80 letih od 1665 do 1745. L!st še z resigna-djo dostavlja, kaj bi se dalo za ta denar vse storiti za zboljšanje življenjskega standarda angleškega naroda. V tej zvezi je značilna tudi nedavna Izjava angleškega produkcijskega ministra Lytteltona v spodnji zbornici. Lyttelton je dejal, da bo Anglija po vojni največja dolžnica na svetu. Zato se angleški narod ne bo mogel več dovoliti luksuza, da bi iz inozemstva uvažal stvari, ki se v Angliji sami lahko izdelajo. Na drugi stiani pa bo Anglija prisiljena povečati izvoz v primeri s predvojno dobo vsaj za 50 odstotkov. Razmišlji-nje o povojni zunanji trgovini ni mogoče, ne da bi upoštevali grenko to mračno resničnost. Spominjajmo se brezdomcev, darujmo za Zimsko pomoč! Rvonfka * Kardinal prosi za razrešitev. ATT javlja iz vatikanskega mesta, da je zapiosil 70 letni palermski nadškof kardinal Lavi-trano papeža, naj ga iz zdravstvenih razlogov razreši. Kardinal bo prevzel vodstvo neke verske kongregacije, ki je ostalo nezasedeno po smrti kardinala Lapume v 1. 1943. * Bivši fašistični minister za Afriko, Terttzzi, je bil po vesti rimskega radija obsojen v odsotnosti na 13 let zapora. * Osem Italijanov v starosti od 20 in 28 let so ustrelili Angloameričani v nekem zasedenem kraju na podlagi so.lbe zavezniškega vojnega sodišča, objavlja v Rimu uradno »Coriere della Sera«. * V Fl°renci je bil obsojen časopisni založnik Lati no Latini na pet let ječe, ker je brez odobritve zaveznikov natisnil list >Umanita Nuova«. * V vojaškem zaporu južnoapulsfcega mesta OjantO se je po vesti »Repubblice Faseiste« uprlo 240 kaznjencev. Upor so morali zadušiti s sodelovanjem vojske, pri čemer je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Uporniki so vdrli v skladišče petroleja, katerega so zažgali tako, da je vsa vojaška jetnišnica zgorela. * Protivojni župan v Kan^ctL V Mon-trealu v Kanadi so se vršile volitve župana. S 62 proti 48 tise« glasovi je bil izvoljen župan lz 1. 1940. Can Cammillen Hou-de. ki je bil še pred nekaj meseci zaprt v koncetracljskem taborišču, kamor so ga poslali 1. 1940. zaradi njegove propagande proti vojni. Houde je pozval takrat kot montrealski župan francosko govoreče Ka-nadce, naj se izogibajo vojaški službi. * Mraz v Ameriki. Največji dej Severne Amerike je zajel hud val mraza. Na mnogih mestih je sneg visotk 60 do 70 cm. Številni ljudje so se ponesrečili. V Kanadi je prišlo 18 oseb ob življenje. * Stavka železničarjev v Cileju. Cilenako notranje ministrstvo je objavilo v sredo zvečer uradno izjavo, v kateri pravi, da se stavka železničarjev še ni končala. Južna proga iz Santiaga in proga Santi-ago—Valparaiso Obratujeta le pod vojaškim nadzorstvom. V Santiagu so zaprli 70 voditeljev stavke v Curicu pa 30. Stavke, nemiri in krize so simptoni vseh dežel, ki so v angl oameriški vplivni coni in v katerih. podtalno vlada boljševizem. Sele pred dvemi dnevi so javili, da so Čile zopet vzpostavile dipCPtmatske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Iz Lfablfane N©ve zalepke Pokrajinska direkcija pošte, telegrafa ln telefona je poštne urade včeraj spet založila z zalepkami, ki smo jih že nekaj časa pogrešali. Dosedanje zalepke so namreč morale biti vzete iz prometa zarall prepovedane slike izdajalskega italijanskega kralja ter je tiskarna poštne direkcije zato morala znamko na zalepki za 25 cent. pretiskatj z orlom Ljubljanske pokrajine v pravokotnem napisu »Provinz Laibach — Ljubljanska pokrajina« ln z novo vrednostjo >1 Le, razen tega pa je na zalepkah pokrit tudi savojski grb ter dodan napis >Kartenbrief — Zalepka«. Visi pretiski so črne barve ter se jasno ločijo od podlage. Občinstvo naj se novih zalepk Ljubljanske pokrajine poslužuje še posebno namesto dopisnic, ker dosedanjih dopisnic nI več v prometu In še nI novih, še bolj bo pa občinstvo po teh praktičnih zalepkah poseglo zaradi pomanjkanja pisemskega papirja, prav tako pa tudi zaradi varčevanja sploh, saj pri zalepki z znamko za 1 liro dobimo papir zastonj, še posebno se bodo pa za pretiskane zalepke zanimali filatelisti ter se založili z njimi zaradi zamenjave za tuje znamke in druge poštne vrednotrdce. Omenjamo samo še to, da no*, ve zalepke po eno liro veljajo za Ljubljansko pokrajino in Italijo. ti— Nov grob. V Ljubljani je umiri Martin H1 a d n i k, vlakovodja v pokoju. Pokopali ga bodo danes, 16. t m. ob 14. uri iz kapelice Sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Za pokojnikom žalujejo žena Iva Hladnikova in sorodstvo, Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, žatugočim ostalim naše odkritosrčno sožajjel " n— God sv. Lucije. Nepozabno kaikor vsako leto je tudi letos šel mimo nas 13. de-eerol>er — god sv. Lucije. Ponekod je ta svetnica zelo čislana, saj je zaščsitnica najdražjega kar imamo — naših oči. po>-membna in priljubljena pa je tudi zato, ker je znanilka daljših dni Primorski pregovor pravi: »Od svete Lucije do Božiča, k Jtai podaljša zb korak petiiča.« Mnogo aeveda to ni sredi zime pa tudi takšna malenkost prav ptride. u— Ženska — knjlgoveški mojster. Da ee v naših obrtnih poklicih razveseljivo kot samostojni mojstri ulejstvujejo že ženske moči nam je znano, manj znano pa je, da bd v obrtih kakor je knjigoveška, bile samostojno zaposlene ženske moči. Zato je tem bolj razveseljiva vest, ki smo jo ravnokar prejeli. Ga. Košak Dana rojena Janežič je namreč z odličnim uspehom pri Pokrajinskem gospodarskem svetu napravila mojstrski izpit iz knjigoveške in kar-tonažne stroke in se s tem osamosvojila. Do danes ln to že 17 let je zaposlena pri knjigoveškj tvrdki Jože žabjek, in misli vse svoje odlične zmožnosti še posvečati tej tvrdki. čestitamo knjigoveznici Jože Žabjek, da je vzgojila in usposobila tako odlično moč, ge. Dani Košakovi pa želimo v bodočih dnevih mnogo napredka in uspehov. Vodnikova družba ponovno in prav vljudno prosi vse gg peverjenike, ki za letos še niso prijavili članov, da svoje prijave čimpreje pošljejo družbeni pisarni da ne ostanejo njihovi členi brez letoš jih Vodnikovih knjig. Istotako prosimo vse člane zamudnike, da se takoj prijavijo pri svojem poverjeniku, oziroma v drulibnd pisarni ali v knjigarni Tiskovne zadruge (Šeienburgova 3), ali v Učiteljski knjigarni (Frančiškanska 6). u— Na javnih produkcijah šole Glasbene Matice v ponedeljek in sredo ob 5. v mali fi {harmonični dvorani, bode nastopili gojenci klavirskega, violinskega in odd i'a za godalni an sambi. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. u— Kis'o zej.je in čebula žanjeta »rekorde«. V četrtek se je na živilskim trgu pojavila čebula v prosti prodaji. Kilogram je stal 12 lir. Čeprav so prodajali večinoma tako, ki že odganja, so bile g"spodin e naravnost presenečene nad tako izredno priliko. Tiste, ki so bile v četrt-:k na 'rgu, so se brž založile z njo brez ve i era 'ruda. Novica, da na trgu prodaja o č:b io, se je potem nagflo širila po Ljubjani, kakor da bi šjo za veliko senzacijo. Davi so hitele gospodinje na živiš !k: trg že z.Io zgodaj. Okoli mizic na Vodnikovem trgu so se nabraie vrste gospodinj, ki so čakale, da pridejo do primernega deleža na čebuli Istočasno so se gospodinje zelo zani. male za kislo zelje. Okoli mizice, kjer so prodajali kislo zelje, jih je bila vrsta. Ne samo gospodinj, temveč tudi mož in otrok. Vrste so bdle davi tudi ckoli drug'h mizic. Za jaboDka in česen, čeprav sta na nakaznice, je bilo tofiko kupov sik. da jih prodajalke niso mogle t^jkoj p ostreči. Veliko gospodinj se je na Pogačnrjevem trgu zanimalo za zelje, ki je sedaj že precejšnja redkost u— Zahvala. Za domobranske ranjence eo v Podporni fond Slovenskega domo-branstva darovali: Uredništvo Slov. doma 10.000 lir; uradništvo pošte Vei Lašče 500 lir; Pokrajinsko kmetsko poverjeništvo, mesto cvetja na grob stot. Meničanina 500 lir; srednješolska mladina (zaključek vse-svetske akcije) 1.685 lir. Vsem darovalcem v imenu ranjencev in podnirancev najtoplejša zahvala! — Podporni fond Slovenskega domobnanstva (ček. rač. 11.048). u— Za »Socialno pomoč« so darovali: Gg Mercedes in dr. Ivo Šinkovec iz Ljubljane namesto cvetja na grob blagopokoj- Obvestlla Slovens&ega Paketi: Vrstni red za sprejemanje paketov za čas od 18. do 22. decembra 1944 je naslednji: A B, C in Č v poned:®je(k, D, E, F, G in H v t£rek, I, J in L v sredo, K v četrtek in M v potek. Pozor! Vrstni red za sprejemanje paketov za čas od 25. do 29. decembra 1944 je nas'ednji: Vsled praznikov se bodo sprejemali paketi za naslovljence s črko N, O in R že v četrtek dne 21. t m.; pake ti za naslovljence s črko P pa v petek dne 22. t m popoldne od 3.—% 5. ure; črka S pride na vrsto dne 27.; črke S, T in U v četrtek dne 28. in črke V, Z m 2 v petek dne 29. decembra 1944. Občinstvo se ponovno naproša, naj pazi na vrstni red, ki se dbjavi ob koncu vsakega tedna za prihodnji teden, ker s tem odpadgjo številna povpraševanja med tednom. Pozivi! V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, maj se zglase pri referentu j II naslednje osebe ali njih svojci: prof. Pr na-t, Foršoarič Štefan, OOpič Zdenka in geom Eleršek Jože. KULTURNI PREGLED Psihologija revolucije v Mrafceveen „M3ratn" Ivan Mrak je pravkar izdal v lastni založbi kot knjižico na 64 straneh tragedijo v dveh dedih »Marat«. Naslov — to je ime enega najznačilnejših teroristov francoske revolucije, Jeana Paula Marata. Po-Jeg tega glavnega junaka nastopajo v Mra-kovi žaloigri še nekatere zgodovinske osebe, med njimi Danton, Robespierre in Charlorte Corday, ki je dne 13. julija 1793 z bodalom umorila Marata in plačala svoje dejanje z glavo. Ivan Mrak je spisal doslej že večje število tragedij in dram, v katerih se suče dejanje okrog zgodovinskih osebnosti, tako da so te igre neke vrste dramatizirane biografije. V tisku sta izšli doslej dve knjigi: prvi del trilogije »Obraz Karle Bulovčeve« in L 1930. izišla »himna v pet:h dejanjih« z naslovom »Mona Gabrijela«. Od teh poskusov je poteklo že štirinajst in več let; v tem času je Mrak vedno bolj opuščal tisto eksperimentiranje, ki označuje njegove prve poskuse in ki je značilen sad povojne psihoze z njeno stilno anarhijo. Nekatere igre, med njimi zlasti »Sinovi starega Rimljana«, ki jih je Mrak uprizoril z diletantskimi igralci in v katerih je tudi sam nastopa] kot igreflec. so pokazale, da se plodovitni in vase neugnano verujoči Mrak razvija v smer dramatskega realizma, ki se mu le tu in tam še pozna bodisi sled novoromantičnih simpatij do izrednih, povsem literarno doživi jenih Osebnosti m situacij, bodisi rahel ostanek preži ve'ega in izrojenega ekspresionističnega okusa. Zakaj si nobeno izmed tolikih dramatikih dej Ivana Mraka ni še priborilo poti na oder našega dramskega gledališča, o tem ne bom razp^vljal. Verjetno je, da bi to ali ono Mrakovo delo ob primerni dramaturški predelavi in režiserski obdelavi do- seglo vsaj tak uspeh, kakor delo marsikaterega domačega in kij ega avti. rja: t ko na primer »Sinovi starega Riml.aa«. Značilno je, da Slovenci sploh še nismo ime i avtorja, kd bi se talnko časa in s ta-o vztrajnostjo trudil zg^Oj v dramatski sm ri in tako rekoč živel (menda bolj život« il) samo za prizadevanje in prepriča je, da bo ustvaril dobra dramatska dela. člov ik, ki s takšno vztrajnostjo veruje v svo.e poslanstvo, postane še zanimivejši p o-blem kakor njegovo delo. V zadnjem č?su je Mrak spisal indijansko tragedijo »Rd«či logan«, katera končne prizore smo mog i brati v Zborniku Zimske pomoči, in revo-lucijsko žafroigro »Marat«, ki je izšfa v knjižici z razumljivim namenom, da b;lij kot dosedanja, v rokopisu ostala oe;a opozori kulturne kroge in občinstvo na čka-matska prizadevanja Ivana Mraka. Francoska revolucija je seveda obilno oplodila dramatsko in pripovedno slovstvo, saj se življenjska snov, ki vre v. 'ko'!u sleherne revolucije, s svojimi rezrteti človeških usod, spoprijemi idej, strasti in interesov, zdi še za dolgo dobo neizčrpna. Tudi Marat je bil že ponovno obdelan; njegovo morilko Char'otto de Corday je Pousard postavil v ospredje neke svoje tragedije. Nedvomno je oris revo'ucionarne dinamike zlasti v sedanjih čavih hvaležna snov za dramatsko oblikovanje, saj ima revolucija — prav kakor vojna — svoje prvinske, s psiho množice združene konstante, ki se pojavljajo s svojimi konf ikti in problemi vedno znova, kadar se kjer koli sproži revoucionarni plaz Za samo psihologijo revolucije, njene dema^o^ije in njenega terorja najdemo v Mrakovem »Maratu« mnogo zanimivega gradiva. Osrednja konflikt »Marata« je spor med skrajneži in zmeroeži. Mralk je razdelil sile. ki so udeležene v tem spoprijemu, malone enakomerno: Mara t, Danton, Robespierre zastopaijo revolucionarno skrajnost, Vergniaud, d'Artods, Barbaroux pa ne sarodnice ge. Jorsipine Wessner 200 lir; tvrdka Gregarc & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta 1, namesto cvetja na grob pok, prot dr. Svebola 500 lir. Vsem darovalcem iskrena zahvala. u— Društvu slepih so darovali: prebivalci Novih Jarš v počastitev spomina b a-gopok. g. Valerije Rcščič cvetja na njen grob 421 lir, g. Ida Peško pa namesto cvetja na grob b agopok. g. Franc ka GradiSke 200 iir. Vsem pteme^iitim da:u-velcem izreka odbor tudd v imenu p»dp;-rancev nsosrčnejšo zahvaho. u— Namesto cvetja na krsto blagopofkod-nega g. Martina Hladnika darujeta Ka:lo in Franj« Petrovčič 200 lir za Viško otroško zavetišče. u— Učite se strojepisja! Praktčno znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem a© javnem potkicu. No\*i tečaji pričenjajo 18,' 19- in 20. decembra. Učne ute dogovorno po želji ctjiskov^lcev. Vpisovanje dnevno. — Prospekti: T gov-sko učii šče »C!.r s oiov učni zavod«, Domobranska cesia 15. u— Ali ima že vaš otrok v mladmski zbirki »Police za male« »Bibo«, ki jo je spesnila ga. Mara Tavčarjeva in opremil z lesorezi g. inž. O. Gaspari. Dobi se pri založniku v Knjigarni Tiskovne zadruge, Šeienburgova ulica 3. Umrla je na Drsni pri Novem mestu Marija Bučar, roj. Pač a ver, v v is ;ki starosti 88 let. Pred leti si je zjomila nego in je zelo trpela ra?d tri leta vsled posledic, kar je tudi priporoog o k smrti. Od devetih otrok, dveh sinov in sedmih hčera. Je en sin umrJ v Kanadi, drugi. Joža pa živi v Novem mestu kot splošno znani in štovani odvetnik. Od bčara živijo tri v Ljubljani, a dve v Črnomlju. Fokojnica je bila zefio priljubljena, kar je poka al Ie^.. pogreb. Naj ji bo lahka domača žemljica! Žalujočim naše iskreno sožaije! Zap'ranje trgovin, po odre "bi ob'asti morajo imeti trgovci svoje lokale odprte zvečer do 18. ure. Lahko pa jih odpirajo pozneje po potreb' 'n uvid v o !i. Živilski trg v Novem mestu. Živilski 'rg pred Miklavžem je bi(] rezrneioma dob. o založen posebno z mlečnimi izd tki. Smetane sira, surovega masla in masla je bilo dovolj, a tudi cere so bile dovolj viso e da so m ečni izdelki kljub temu da je tel šele 4. dan v mesecu, d^lgo časa čakali na kupce Tudi jajca so bila na pio.aj oo 8 do 10 lir kos V ost"! km je cena zel n avi ostala skoraj ne^reme jena. Precej je b:,o tudi orehov od 55 do .60 l:r za kilo:rarp-Nekaj je bilo puranov po 50—400 l'r. Kupcev pa ni bilo kmalu. Pe eini so bi.i pO 150 iir komad. »Kranjske« klobase pa so bile po 35 do 40 lir. Tudi zanje s^ n:«o »tepli«. Ni namreč \"®rno kupvati tako blago o katerem ne veš k-iko in kaj Zdravje je vendar prvo. Priman 'k>ev-l'> p' je jaibolk. V splošnem kupč ja ni bila zs o živahna. Preskrba drv. Mestna občina se trudi na vse načine, da preskrbi onim, ki so b ez kuriva, vsaj nekaj d v. Dovaža jih na Had ov travnik, kjer jih delavci ž jga o in cepijo. So sicer sveža, a vendar dobrodošla. Interesenti naj se zgll -sijo m mestni občini, kjer bodo prejeli nafcaznic^, nakar morajo priti z voz ikom po drva, kjer jih ob prejemu tudi pječaijo. Filmske predstave sa delovne Ijnffl. V teku meseca decembra je priredila nemška delovna fronta na Koroškem več filmskih predstav v skupinskih taboriščih in raznih obratih na Koroškem. Dosedanja poročila kažejo, da presega število takšnih predstav 40. V drugi polovici decembra se bodo predstave nadaljevale in Se bo njih število do konca meseca najmanj podvojilo. Na južnem bojišču je padel 1. novembra narednik Vaiter Tavčar iz Beljaka. Za njim žailuje žena Marija s hčerko, starši, brati in sestre. Na jugovzhodnem bojišču je padel 30. oktobra koroški rojak Viktor Kogelnifk. V Celovca so v piOnedeijek pokopaJi 52" Jetno E izabeto Hafnerjevo, njono hčer Hil-do Hafnerjevo ter njenega sina Jožefa Hafnerja Za imenovanimi žaftujajo Viljem Hafner, posestnik ki nčeeova hča Lina. — Nada je so pokopali v Ccflovcu 8»'einega Leooolda Sladka. K poči iku so ga pOlcžiji 9. decembra. — V 76. letu svojega življenja je zapustil svojce Simon Rožman, bivši strojna ključa\Tiičar in traftkent. V Zgomj na Dravogradu se je primerila mesarju Ludviku Maserju nesreči. Ko je hotel z nožem odsekati kos mesa, mu je H Tr-tf zmerno skupino v konventu. Princ z revo-lucijr^cm imenom E^a itč predstavlja tiste kroge, ki so hoteli revo'uc:jsko vretje z zvi im priizovanj m ^kraire"em izkoris iti j za obnovo monarhije, to-ej |jud', ki hoč:fo i vodo kar se da skeiiti, da v n i lai-e riba- j rijo (&ajr «e je prenekfr rat pokazalo kot j usodna zmota). Izven teh dveh skup n j» i Mar s tov svak, vojsk in zalagač Louvet, človek, ki skuša v revou^io anii zmedi povečati svoje ime^lje in katerega di Marat javno obesiti. Louvet vzdržuje zveza z zmeirteža, ki mu nasedajo, čeprav vsi nikakor niso koruptni. Tako sta med njimi bivši asei^/c&tfsit d'Ar ols n Ba ba oux človeka na«^, ps-ipedn<&a t'e'e smeri, ki je z veiikim «a'^du4«njem porušil Bastif.o in sprožila revolucijo, obetajoč si od ntfe nov svet z n«vo pravičnostjo in splošnim blagostanjem, pri čemer je pozabila, da j« take procese teže sprožiti kakor obvladati, in da gre sproščena množica v:dno d lje, za vsemi, ki se ji laskajo, in vsemi, ki ji več obetajo, ne meneč se za s'are revolucij ske ideale in njihove prve voditelje in prapore. A tudi med skra'neži vjada napetost, kakor jo kaže (ne le v Mrakovi ig-i, marveč tudi v zgodovini) strahotna tekma Marata, Danton a in Robsspierra za naiVo-njenosit ne le množice, marveč navsezadnje drhali, ld ostaja v velikih m"6'ih zadnja voda v pošastnem m'inu revolucije. Nasilovnd junak Mrakove nove tragedije Marat je v pisateljevih očeh p^o^ebljenj« tistega levolucionarnega instinkta, ki je v svoji nebrzdani sproščenosti najbolj strašen, ker se ne ustraši nobene ovire, ne pozna v demagogiji nobene meje in se odteguje sleherni razumski kontroli. Zgodovinski viri nam kažejo Marata kot enega tistih patoloških tipov, ki zavohajo v revoluciji svoje pravo ozračje in se ji zato z užitkom predajajo; sam je trpeg na preganjavici ki je zato neizprosno preganjal druge, pri čemer mu je lajšal njegbve tiranske postopke sadizem, s katerim ga je obremenila narava. Revolucija potrebuje in korišča take bolehavce, ki v normalnih časih sami prikrivajo svoje gOne in jih izživljajo v nedolžnejših oblikah; zato se tudi Danton in Robespienre laskata Maratu, dasi se ga bojita — ne zaradi načelnega stal šča glede omejitve terorja, marveč iz previdnosti in tihega ljubosumja. Kajti samo Marati ilahko nekaj časa zado-vo je tudi drhal, ki takisto pozna predvsem instinkte ki sovraži sleherno <*nejevanje svoje prostosti, domišljajoč si, da je ona najčistejše in najpristnajše lljudatvo. t. j. nosite! j revofUcije. Mrak ne prikazuje Marata kot patološki tip, marveč kot najizrazitejšo podobo revolucionarja, kot fanatika, ki s® laska drhali tako, da zavrže vse ozire in potepta sleherno človeško čustvo. Veruje, da se je v njem poosebilo ljudstva »Ljudstvo je, ki moje misli tehta, skoz moja usta govori. Kar počnem, kar nehavam, vse ljudstvo. Strašno, ve ičastno, neizmerno.« Ne zoper revolucijo, marveč zoper to strahotno neodgovornost, zoper pomanjkanje sleherne razumnosti v težnji da ee olajša beda ljudstva, se dvigne lepa Charlotte de Cor-day in gre potem ponosno pod giljotino, prav kakor se je prej hrabro usmrtil njen ljubimec Barbaroux in kakor se trezni starostno modri d'Artois sam preda terorističnemu »asketu« Robeapierru. Boj med revolucionarnim instinktom, kakor ga predstavlja Marat, teroristično 5pek'4acijo, ki jo zastopa Danton, in terorističnim rigo-rizmom, poosebljenim v Robespierru z ene strani in revolucionarnim realizmom m idea1izmom, kakor ga gaje zmerneSi. z druge strani — ta boj daje Mrakovi tragediji njeno notranjo napetost m dramatako hrbtenico, četudi ne posebno visoko in **vno. Nasproti trm predata vpeljem raznosmer-nih revolucionarnih idej, metod 'n interesov »toji množica, ki jo predstavljajo san-skiloti. branjevke, po*rtOp®či, cipe in drugi taki ljudje z velemestnega dna, ljudje, ki ] rezilo padlo iz ročaja ter mesarja občutno | ranila Mož se je moral zateči po pomoč k zdravniku. Drag prašič. Pri Sv .Andreju na Koroškem je proual posestnik Franc Pichler nckto&, 67letni Ivan Kumar. 14|etna Olga Vodopi-vec, 77:'.etna Sabina Smid, 93detna Uršula Skarabar vd. Pirman. Himen. Te dni so se poročili v Trstu elek-tričar Aid Kobal in gospodinja Karmen Go-miero, uradnik Marij Sartoreto in uradnica L'lija Petelin. Nezgoda na morja. Visoko valovje je pognalo motorno ladjo »Timav« proti neki obalni skali pri Grljanu. 24 letni Angel Oo-picanini iz ulice Fabra Severa 186 je pri sunku padel v morje in si ob skalovju težko poškodoval desno nogo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Njegove poškodbe niso smrtno nevarne. Štirje ranjeni zaradi eksplozije razstreliva. 141etni Bruno Geržin je našel iz- Vsafe dan nezgode. 26 letna Katarina Boštjančič 'z Lakovca si je med delom poškodovala levico. — 19 letno Adelmo Ba-laben iz Fare pri Soči je povozil neki kolesar. Ima rane na obeh rokah in desnem kolenu, šestletni učenec Ferdinand Perkon iz ulice sv. Štefana 27 se je pri padcu pobil po glav1. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. iiOS.fc.UAft Sobota, 16. decembra: Adela OAAAsAo .'.iliU-^rVE Kino Matica: Festival v Soinogradu Kino Sicga: Nora. Kino Union: Taksna mi ugajaš. OE21TKNL I.J .ii Aii> K Dane6: Dr. Kmst, Ci-ri? Metodova 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar. Šeienburgova ulica 7. Zsfjasmsitev cd 17.1® do 7.I0 DRŽAVNO GLEDALIŠČE OP i! S. A Sobcta, 16. decembra, ob 16.30: operna predstava: Tbais. Red Piemiersk.i Nedelja, 17. decemba ob 14.; d.amslea piedstava: Kar hočete. Izven. C r.e od 40 iir navzdol Ob 17. operna predstava: Rdeča kapica. Madnska predstava. Cene od 60 lir na1 ?do. Ponedeljek, 18. -decembra ob 16.30:"dramska precbsiava: Poslednji mož. Premiera. Red Premierski. • * * Ponovitev Massenetove opere »Thais«. Danes v soboto pride na spored zopet to delo v deloma spremenjeni zas dbi z nekaterima pevskimi močmi, ki doslej še niso nastopale v tej operi. Letos jo bo diiigirai D. Zebre. — Režiser: C. Debevec. — Ko-reograf: inž. P. Golov in. Kos umi: J. Vilfanova. — Danes v soboto '00 predstava za red Premierski. F. Ks. Svcboda: »Po Jedr ji mož«. Ta tri-dejanska veseloigra, ki jo p. ipravija Drama in bo v ponedeljek 18. t. m prv č uprizorjena, ima za osrednji lok tiransk ga družinskega očeta. Njegova v napačio smer obrnjena energija povzroči v diuli-ni hinavstvo in až. Tragikomični značaj očeta Petelina ima molievrrp ke poteze. Igra je izrazito zabavnega značaja, a ni brez poučnega jedra. Gledališki koledarček 1944/45 e v prodaji pri operni blagajni in pri bil et r ih v Operi, nadalje v knjigarnah in več ih trafikah. Koledarček obsega 50 reprodukcij, razne članke o gledališču in njegovem poslanstvu, seznam gledališkega osebja itd. _ 'Manjka skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 16. DECEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— 9.00: Jutranji koncert Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročna v nemščini. 12.00—12.30: Napoved sporeda — nato: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini poročilo o po ožaju in poročila v slovenščini. 12.45—14.00: »Zvoki iz operet« — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec, sodelujeta: sopranistka Dragica Sokova in tenorist Anton Koren. 14.00—14.10: Poročila v nemščini 14.10— 15.00: Vaška godba in pevski duo Brata Lumbar- spremljata: na harmoniki Avgust Stanko in na kitari Franc Stanič. 15.00— 17.00: Prenos osrednjega nemškega spo-sporeda (glasba). 17.00—17.15: Poročilo v nemščini in slovenščini 17.15—18.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 18.00—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje — Bizjak Vida: Gospodinja pripravlja za praznike 19.00— 19.30: Fantje na vasi. 19.30—19.45: POrcčiTa v slovenščini 19.45—20.00: Aktualno predavanje — govori Hans Fritzsche. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini 20.15—22.00: Prenos osrednjj. nemškega sporeda. 22.00— 22.15: Poročila v nemščina in napoved sporeda. 22.15—2400: Prenos osrednjega nemškega sporeda (Za konec tedna). jih romantično razgreti Marat proglaša za ljudsvo in e jim laska. Tako je skušan Mrak z »Maratom« posvetiti v temačne globine francoske revolucije in prispevati k osvetlitvi neka cerih pojavov prevratniške psihoze, kakor so oboževanje terorja, laskanje množici in njenim instinktom, mržnjja do razumnosti in človeškega sočutja, uživanje v be-stialnih dejanjih, demagogija z gesli kot »zdravili« zoper bedo itd. V tem pogledu je Mrakovo delo prav znači no. Dramatska stran se bo najbojtj pokazala ob uorizOii-tvi če pride »Marat« na oder — seveda ob primerni dramaturški in režiserski obdelavi Posebno skrb bo treba posvetiti dialogu, njegovi stilistični in jezikovni plati. Zapiski Marta Ostenso v slovenskem prevodu. Kot 104. zvezek »Slovenčeve knjižnice« je pravkar izšel v prevodu Nika Kureta roman Marte Oetenso »Objestneži« (184 str.). Pisateijičino ime se je prvič pojavilo v naši prevodni književnosti 1931., ko je izšel v prevodu Griše Koritnika njen znameniti roman »KHic divjih gosi«, v »Ob-jestnežih« slika ta norveška pisateljica svojevrstno rodbino bogatiw Carevvov, ki so znanj daleč naokrog po svoji objestnosti in hudobiji; že se zda. da 90 vzlic vsem pregreham ljubljenci usode, kar se sproži tista skrivnostne Pravica, ki že v stvarnosti tega življenja kaznuje objestnost m hudobijo. Preden pa objestni rod povsem propada, dvigne Bavlissa Carewa ljubezen do Elze Bower«5ove: tako ta srčno močna mlada žena zanese v rodbino Carewov nov etos. Njena nlom^Ha. a tudi krepka in odločna postava se dvi«a nad vso p°vest kakor omanienie bo'išega sveta in boljših ljudi, nego «0 sebični objestneži. Jri gospodujejo na Carewovini Rotmn ima po "vsebini. etični ideii in po ob1 ik ovnih kvalitetah nesporno literarno vrednost. Zemljepisni in zgodovinski oteorsik f zvezi z Imeni, ki jih čitamo v vojnih poročilih Eger (nemško Erlau) je glavno mesto madžarskega komitata Hevesa. Prebivalcev šteje blizu 30.000. leži pa ob enako imenovani reki. Eger je končna postaja železnice, ki pelje iz Fiizisa čez Abony v Eger. 2e od leta 1804. je sedež škofije, ima mnogo samostanov in cerkva, med katerimi je znamenita zlasti v grškem slogu zgrajena stolnica, nadalje grška cerkev in mina-ret iz turških časov. Eger ima svoje sodišče, licej, knjižnico in zvezdarno, več drugih šol in pravno akademijo. V Egru izdelujejo slo\ i to rdeče vino »bikavar«. V mestu obratuje več parnih mlinov, tobačna tovarna, znana sta tudi dva topla naravna vrelca. V zgodovini se Eger omenja 1. 1542., ko so ga razrušili Tatari. Kot trdnjava je bila zelo važna postojanka v turških vojnah. L. 1552. so ga uspešno branili pred turškimi napadi, kasneje pa je podlegel ln je bil pod turško oblastjo od L 1596. do 1687. Pečuh (madžarsko Pecs) je mesto v madžarskem komitatu Baranji s 55.000, večinoma protestantskimi prebivalci. Leži ob vznožju gorovja Mecsek. Je železniška postaja ob progi Budimpešta—Osijek. Pečuh ima številne lepe cerkve in samostane, med katerimi ie zlasti zanimiva v romanskem slogu zgrajena bazilika iz 11. stoletja, ki je bila od leta 1543. do 16S8. mošeja. Na dobo turškega suženjstva spominjajo tudi župna cerkev, cerkev bolnišnice in kapela sv. Janeza z minaretom, ki so bile vse nekoč mošeje. Pečuh je sedež komitata, katoliškega škofa in stolnega kapitlja, ima svoje sodišče, finančno in poštno ravnateljstvo, trgovsko zbornico, univerzo in številne vzgojne ter dobrodelne zavode. Pečuh je trgovsko in industrijsko mesto. Slovi po svoji trgovini z vinom. Znane so njegove tovarne šampanjca, majolik !n za orgle. V bližini lomijo marmor in kopljejo premog. V okolici so številni vinogradi, sadovnjaki ln nasadi tobaka. Naselbina se je v starem veku imenovala Ad quinque basilicas (Pri petih cerkvah) Kralj Štefan I. je v Pečuhu ustanovil škofijo, Ludvik I. pa 1. 1367. univerzo. V srednjem veku je bil Pečuh znano kulturno mesto s slovito knjižnico tn prvo univerzo. L. 1543. so ga zasedli Turki, ki so ga zapustili šele 1. 1686. V turški dobi in takoj po osvoboditvi je živelo v Pečuhu mnogo južnoslovanskega prebivalstva pravoslavne in katoliške vere. Kasneje se je v okolici Pečuha naselilo precej priseljencev lz Nemčije. L. 1918. ga je zasedla srbska vojska, ki ga je izpraznila 3 leta kasneje. M i š k o 1 c je glavno mesto madžarskega komitata T« zopet na spored naše Opere in sicer v prevodu in pod muzi-kalnem vodstvom dirigenta Nika Stritofa in ▼ režij, režšerja Cirila Debevca. Dosegla je nepričakovano velik uspeh, e katerim se jo lahko merila samo še Verdijeva »Tnvviata«. V isti sezoni so pel: »Tha-s« 24 krat. 1943/44. pa 10 krat. Vsekakor pomen ia navedeno število repriz za na?e razmere vrhunsko storitev. Kot delo. ki .z&topa s svojimi .zvajain'mi kakovostmi iznad drugih predstav, je bila »Thais« uvrščena rudi v tekoč' spored letošnje sezone Ta »Tha &« ne bo zgolj ponovitev že znane predstave, ka:ti prinesla bo r zasedbi razne zanimive nove nastope. Naslovno partijo bo pela zopet V Heyba-lova. ki sr je ravno z vlogo »Thais« »pripela« največjo popularnost Lahko se reče. da je to njena v najširšh krogih najbolj upoštevana partija Nien sonevec bo letos prvič B. Popov, ki bo Rva;«J vlogo Atanaela Ta partija ustreza po svojem muzikalnem in igralskem izrazu ob'fcova'nemu značaiju našega bar tonista, tako. da bo novi Atanael močna zanimivost nove izvedbe. Razen njega bo slišalo občinstvo D Čudna v partiji Niciasa ter E. Kržetovo m V. Bukovčevo kot sužnji Kro-Mo n Mirtalo. Opera sloni na močnem duhovnem in čutnem kontrastu, katerih trenje znameniti francoski pisatelj in akademik Anatol France zanimivo rešuje v romanu, po katerem je nap«an libreto te opere Lferetist Louis Gallet in skladatelj Masse- 6. Fiirtmiiller: 5 Kipec princese Ansare Roman »Prazna — prazna! Denar je res izginil —« je rekel Legnitz in glas se mu je zašibii. Pokojnikov zvesti prijatelj in sodelavec si ni moeel zam s i i, da so b Ii Rotheja v trenutku smrti oropali njegovega denarja. »Prazna — seveda — saj tudi skoraj ni bilo' pričakovati, da bi tukaj našli denar,« je Helbing mirno odvrnil. »Od Wi!kensa sem včeraj s'išaJ, da j® Rothe zmerom rad ustrezal ljudem, ki so potrebovali njegove pomoči. Je to resnica, gospod ravnate'j?« se je Urban oglasil. »Da. res je. Rothe je prosilca malokdaj zavrnil, če je le imel gotovost, da je njegova prošnja upravičena.« »So vam imena teh ljudi znana?« Legnitz ie nagnil glavo. Zapisoval s°m si iih v beVžnico« Segel Je v prsni žep ter izvlekel ozko knjižico v rdeči vezavi »Prosim, sami poglejte — tn so imena in naslovi ljudi, ki jih je R°lhe podpiral, bodisi neposredno, bodisi po mojem posredovanju.« Urban si je zap:sas| imena. Ko je prepisal zadrre?a. dvignil oči. »Kdo je ta Viliem Nrrdmann? Tu so navedeni trije net sta prelik ostra nasprotja v čustvenih prelomih v niz učinkovitih liričnih in dratrj*-timih slik, ki tudi v najostrejših izrazih no izgubijo zveze s poslušal devim ugodjem. Razen i« navedenih članov nastopajo ie: F. Lupša kot puščavnik Palemon, E. G0I0-bova kot opatinja Albina in F. Langus Lot suženj. V baletu nastopajo solisti: G. Bmv-nlcarjeva. S. Japijeva. M. Remškarjeva. M. Kirboa m D. Pogačar. Novo bo tudi muzi-kalno voefetvo te predstave, ki je bilo poverjeno dirigentu D. Žebretu.' Režija je C. Debevca, koreografija P. Gotovina, kostumi: J. V4fanove. Maša Si ŠPORT Prvaki sito večni že samo po tem, da sta v zadnjih mesecih le dva kluba, in sicer Malmoe FF na Švedskem in Lausanne Sports v Švici osvojila prvenstvo in zmagala tudi v pokalnem tekmovanju, ter je samo Dresdner SC kot lanskemu prvaku uspelo, da u je še letos osvojil ta. naslov, lahko sklepamo, da so bila tekmovanja za državna prvenstva po Evropi aelo naporna m bolj ali manj izenačena. Skoraj po vseh državah so vojni dogodki močno vplivali na potek tekmovanj. Marsikje je bilo treba prilagoditi pravila in način izvedbe prikrojiti danim prilikam. Veliki in po svoji udarm sili anani klubi, kakor n. pr. Gradjanski lz Zagreba, Grashoppers iz Curiha ali Ferencvaros iz Budimpešte, niso mogli ohraniti forme preteklega leta, temveč so morali spreminjati svoja moštva, dokler niso bila pahnjena s prestola. Trije klubi: Boldklubben iz Ko-danja, Belfica in Athletico B'lbao so se za izgubljeno prvenstvo vsaj deloma oddolžili s tem, da so rt osvojili pokal. Boldklubben je premagal FREM, Benfica Sporting Lisa-bon, Athletico Bilbao pa FC Valencijo. Letošnji prvaki po Evropi so: Portugalska: prvak: Sporting Lissabon, lanski prvak Benfica, pokalni prvak Benfica; Španija: FC Valencia, AC Bilbao, AC Bilbao; Francija: Lena, FC Lena, Nancy; Belgija: FC Antvverpen, FC Mecheln; Nizozemska: De Volejwijckere, ADO den HAAG, Willem Tilburg; Danska: FREM Kodanj; AB Kopenha-gen; AB Kopenhagen; Norveška: BJART, Oslo; Viking«- Sta-vanger; Švedska: Malmoe FF; IFK NorrkSpplng; Malmoe FF; Madžarska: NAC Veliki Varadin; Ferencvaros; Ferencvaros; Hrvatska: HAŠK, Zagreb; Gradjanski; Slovagka: SK Bratislava; Moštvo Armade; Italija: La Spezia; FC Torino; Nemčija: Dresdner SC; Dresdner SC; SX Ljubljana. Za vse igralce, ki so igrali v domačem turnirju, bo v soboto 16. t m. ob 18.30 strogo obvezan sest anc-k v posebni sobi gostilne Robec. — Odbor. France Velkavrh je prejel zasluženo plačilo Ljubljana, 7. decembra. Nedavno smo poročali, da je ljubljanska policija po razburljivem zasledovanju aretirala 26 letnega samskega šoferja Franceta Velkavrha, znanega vlomilca, ki je doma iz Korene pri Horjulu. Detektivi so ga že dalj časa zasledovali, znal se jim je pa spretno skrivati. Končno so odkrili njegovo skrivališče, tik pred aretacijo pa jim je pobegnil na streho hiše, v kateri se je skrival. Mislil je, da mu detektivi tja ne bodo sle lili. Ker so pa organi javne varnosti pokazali prav toliko poguma kakor on. mu je veselje za izmikanje splahnelo in se je vdal. Po kratki preiskavi ga je poJlcija izročila sodišču, kjer je bila te dni proti njem a glavna razprava. Velkavrh je vse, kar je bil obtožen prianal. Obtožen pa je bil zlo-činstva vlomne tatvine in ak?člnstva po-skušanega vloma. Dne 3. oktebra lanj je vlomil v pisarno Jurija Suhadolnika na Ciril Metodovi cesti. Ker ni našel nikjer denarja, si je pripravil precej drugega plena, ki je bil vreden blizu 33.000 lir. Pri tem ga je za*»čJl Suhadolnik in Velkavrh je bil aretiran. Kasneje, .se mu je posrečilo pobegniti iz za po ov in 17. oktobra je zopet vlomil v dobro založeno stanovanje. Tokrat je baa njegova žrtev Slavka Jelenova na Sv. Petra nasipu. Tuli tu si je nabral blaga, W je bilo vredno- naknanj 35.000 lir. Ko je blago odnašal, ga je neka gospodična spoanala in opozorPa nanj ljudi. Kasneje so ga aretirali France Velkavrh je bil obsojen na 3 leta in 6 me.°»ecev robi je ter na izgubo častnih pravic za dobo 4 let. Ne vozi se na kolesu s koso na ram! Na kmetih je spiošno v navadi, da > e kosci peijejo na travnike oziroma s travnikov z nezavarovanimi kosami na rsmi. Proti takim neprevidnim vožnjam je bipo že mnogo pritožb, saj so se zgod le zelo hv,de nesreče. Vsa opozorila in tudi kazni niso mnogo zalegla. V ijubijanaki okolic , doloma tudi po Ljubljani sami, lahko vsako poletje opazujemo, kako se kosci vozijo na kolesu z nezavarovanimi kosami in ogrožajo varnost prometa in pešcev. Poučen primer, kako dalekosežne posledice ima lahko taka neprevidna vožnja, e obravnaval v torek sodnik-poedinec »krož nega sodišča sos. Rajko Lederhas. Nek poštno-uradniški pripiavniik iz ljubljanske oko ice je letošnje poletje v svojem prostem času pomaga; staršem pri košnji. Ko se je peljal s travnika v okolici rres n~g" vodovoda proti Ježici, je na nekem nepreglednem, o?kem ovinku naletel na dve kolesarki. Peljal se je z n&sklopljeno koso na rami. Nesreča je hotela, da je stal na ovinku tudi nek otrok. Vsi trije komarji eo sicer vozili pravilno po desni stra"i, ker a se je morail kosec izogniti otroku in je bia cesta ozka. je zadel v drugo ko e arko in jo nodrl. Nesreča je hotel«, da je ko esarka padla na koso, ki ji je zelo nevarno poškodovala levo nad!aht Zdrav Ška preiskava je ugotovi"«, da ima peš o dovan živec in da ne bo ntkoli več sposobna 7« d?io. Ko e-arka je bila neka tovarniška delavka, ki ee je sama preživljala, ker nima druge oakrbe. Zadeva je prišla pred sodnika, ker je bi1 kosec obtožen po § 205 kaz. zakona, d« e z malomarno vožnjo ogrozil promet. Pone-s-ečenka je roleg tega terjal« primerno odškodnino. ki jo bo m orni obtože-e«- plač<=-do konca rjenegg živ,i<«nJ''. če «e ji n^kodba kasne-e ne bo to''ko pozd avila da bo za delo sv>osobna. K~r ima ko~ec nič'e mesečne dohodke, je ne-reča priza-d"-'a Oba: pon-srečemko. keT se ne more več soma p-eživHati in ker je na -ezan na podporo, obtoženca kosca pa. ker bo moral svoje ničle dogodke dc'i'i z njo hodnik je sicer da «e ie ne r" č zgodil bofj r-o na.V'"S*u kak<~r po malo marnos+i, vendar ni moffel p— ko dej tvf, da se je obto^en^ vo-ll z nezavarovano l j. Zato pa ie obsodil na 2 m^-er^ "r&a zao^fn n"""''"! zi dovo ene<*a let'. Državni toži>c »e s so^b^ ni zadovolT in Ali veste, kako je ravnati t ročno brizga) ntco, gasilsko metlo in k o ko se gasi s pe skom? Ce niste skušajte dobit« zadevna navodila, izveibajte se! Najboljši pripo m očki nam nič ae koristijo, če Jlb ne znatrn lipo rahlja tt Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah. MALI OGLASI Roza Bolha Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 17. t m ob 2. uri popoldne z 2al, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 15. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI ao« ae* »uta a L. I.M QMjjna nj4i uieaek MM te oflM Je L ISu— tm itnttf« in dopisovanja je plafiatl n nako kcMtfo L S—, ss vse droge ogl— L Iv— • boMd*. vendar pa pik^ posredovalci L IJ( a b—Ho Najmanjši Im* sa M oglas* ja L IV— ia mt oRlaa Je treba pMn trt ca pro« takso L Ul. m dajanje sestava aH Ktre pe mamm Po dolgotrajni bolezni je do-trpei naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak, gospod bM profesor drž. trgovske akademije v Ljubljani Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo 17. t. m. ob %3. uri popoldne z žal, kapele sv. N'kolaja, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, PODGORJE, dne 15. decembra 1944. Globoko žalujoči: ANGELA, žena; MITJA, sin in ostalo sorodstvo SLUGA z* n> dela dobi stalno službo. t oglas- nem odd Jutra. 33388-1a NFGOVALCA tovornega »Tto>t©bl% ln vozača tov. avtotnob la— ^enifl Starost 40 do 50 let. Ponudbe na ?s'. Odd. Jutra pod »AdriJ®« 33488 la IZDELOVALCA ročnih vozičkov. «mo-kolnie in stopnlča«t h lestvic, 'ičemo Ponudb« na ogl odd. .ufcra pod »AdriJa« 33499 la DVE TOČAJKI spretni sprejmemo ta koj Ponudbe na oglasni odd Jutra pod ii-frn »LJublJan* 2. 33742-1a ŽENSKO MOC za tnrov no. mla.1io koj spreimem. Naslov v ogl. odd Jutra. 3372<$-la DEKLE t>o motnosti etare.15« va Jeni nekoliko kuhe, — sprejmem v go=tt!nlSko kuh njo. Sv. Jakobi trg št. 5. 33815-la KRZNEN PLA8Č (Stadtpele) aa gospoda večje portave «korn nov prodam. N»eIov ▼ oglas nem odd. Jutra. 33302-6 LOVSKEGA PSA fertnača. 20 mesecev sta rego. lepega, prodam.— Papirnie« Bahovec, tro mestje. 33473« KRZNEN PLASC nov. prodam. Na ogled med 9 in 11. uro. Ma rinSek Nunska ul IT. 33965-6 KRZNEN PLA9Č črn. persianer b a sred njo postavo, ugodno pr-, dam. Naslov v ogl odd. Jutra. 33609-6 POHIŠTVO poffceijo z vložkom, po ^teijnr, omar Cq in ut,1. valnik, rabljeno, prodam VpraSat: Večna pot 1-1. (Pod Rožn.kom) 33627 6 OTROŠKO POSTELJO 'oelo, leseno. novo. še nerabljeno dolžina 150 cm. ugodno prodam.— I Galetova ul. 9.-I. 33788 6 ŠIVALNI STROJ z okroglim čolnlčkom : za splošno uporabo pro dim Ogled: Gosposvet. ska 41. vhod ikoz! vit. 33774 6 RADIO najnovejši model 5+1. 4 val. dolžne. brezhiben. zamenjam sa 3 cev nega ali tudi predan.— Naslov V ogl. odd. Jutra 33776-6 SUKNJIČ n teiovnlk, predvojno skoro novo blago in dvoje obnošen:h hlač— prodam N"lov v oglasnem odd. Jutra. 33757-6 MOŠKO SUKNJO obloženo t pliSem. dobro ohranjeno, prodam. Ogled v modni k-ojač-nci A Zigon. Wolfova td. 10. 33743 6 LEPO DARILO za Bož č: lep dimast prt za 12 o eb garnitura 5 n damasta Za pernice, 10 m najfinejšega Sifona. prodam ali zamenjam Naslov v oglasnem cdd Jut-a 33735-6 BOŽ-ČNA DARILA drsalke, violino in dve krasni Japor. ki vaz! — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. Na ogled dopoldne. 33729 6 GUGATNEGA KONTA >epe?a. prodam. Naslon v ogl. odd. Jutra 33734-6 GUOALNEGA KONJ« na kolef'h p-odam za 2500 lir. Nislov v oglas, nem odd Jutra. 33727 6 ŠPORTNE ČEVLJE št. 37 prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 33684 6 OPOBJTCO p-odam Na«Vav v oglas, ne.-n odd. Jutra. 33671-6 BOZ. DEVESCA (umetna) predaja in iz deluje tudi po naročilu MIkio&lčeva 8 dvorišče, levo. 33659-6 PRAŠIČKA za rejo, lepega, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 33703 6 BLAGO temnosivo m danski p>a6£. prodam. Janševa 15. Bežigrad. 33702 6 ČRNO JOPICO volneno za modnejio damo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 33701-6 ŽENSKO KOLO nemške an:mke. skoraj novo in semiž 6erlje St. 39, ugodno prodam Na slo* v ogl. odd. JutrH. 33706 6 TALKUM (Federweaa) Ima na log: d'.x«erlja I. K-nc, nebotičnik 3343« 6 ZAPESTNO mtO moško, in ženski poročni prefcan. prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 33709 6 OPEKO (zidake) rabljervo. prodam Naslov T ogl. oddelku Jutra. 33300-6 DVE RACI za znkoi ali kot J »j carici Bsnvenjam sa kurjo pičo Naetov v ogl odd. Jutra. 33S01S VOOOVODNE CEVI ces 20 m. dobro ohranjene prodam. Na*lov v ogl. odd. Jutra. 33802 6 TELESNI STOL {Le:b«truhl) zalo dobro ohranjen, prodam. Na egled ves Naslov v ogl. odd. Jutra. 33810-6 SMOKING z modnimi hlačami, ma lo rabljen, pirdvojno blpgo. prodim. Nulor v ogl. odd. Jutra. 33813-6 ROZA PLATNO >a čelne prte ali dam-ski k/-ctvm zamenjam 159 prot vrednort. Ogled od 2. do vire. Naslov v ogl. odd. Jutra 33817 6 TRIEDER 12 X, prodam Za 5000 lir. Ponudbs na opiasnl oddp'°k »Jutra« pod šifro >Trieder«. 33 "4-4-6 ŠPORTNI VOnCEK predvojni -aterlal. prodam Metelkova ulica 5. tivor šče, od 9.—10 ure. 33831-6 R»DIo »prejemnik pstc-Tni. t>o--'noma eov. wmke >Ge'oo< po»!ed nji model. ncodn0 prodam. B--"t^rad, Pod-n'l-Sčakova 25. p. pritilčl®. 33821-6 OV^JO VOLNO n^predeno. prod->m sl^v v oglapnem od-,«1ku »Jutra«. 33838 6 V KOMTS. PRODAJO (■prejemamo v»»kovr-tne bolJSe predmete. Parfu menja Vemis. pal.-ča Ba t». 33375-7 TEHTNICO deci/ralno dr, 30 kg ln za 150—200 k« kupim. Drogerija I. Kane ne-bot:čnik. 33489 7 STROfNE DELE stare tudi neuporabne kupi Strojno tehn'čna pikama Rimska cesta 13. telet 37 55. 33110-7 ŠTEDILNIK železen, dobro ohranjen kupim. Ponudtoe na ogl-odd. Jufcra pod »Ohranjen Stediinik« 33384-7 SANKE kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobre canke« 33595-7 2 PARA KONJ lahkih, kupmo takoj.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Povšetova 12i 33777-7 SANI (zapravljivček) Ba konj. <=ko vprego, dobro ohranjene. kupra. Ponudbe na ogl. odd. Jutr* pod »Ssni« 33755-7 KUPIM več kosov Jelenovega ro eovja. Plačam dobro.— Nvlov v ogl. odd. Jutra. 33736-7 BELO FLANELO in taiko čino podlogo za ženski plašč, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojno« 33728 7 GOJZARJE ali škornje St. 43, prvo-VKtne, kupic ali zame. njam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maičo ba« 336887 GOJZARJE št. 43 44. dOoro ohranje a« kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jntra pod šl fr0 »4S-44« 33690-7 MELZI kupim ah zamenjam Za učbsnike angleškega Je ! z ka. Ponudbe na oglas nI odd Jutra pod š fro •Melzi« 33693 7 LEPO PUNČKO oblečeno, do 50 cm ve liko. kupim Rožna dolina e. XVII20. 33707-7 DEŽNI PLASC damski za večjo postavo ali balonsko svilo — kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bslon. sk« svila« 33708 7 OTROŠKE ČEVLJE it. 32. kup m ali odslu. žim z delom CemgoJ. Smonska 4, dvorišče. 337107 GOJZARJE ali vifoke športne če v lje št. 43 kupim ali za. menjam aa nove gojzar Je št. 41. Ogled v Par fumerlji Venus palača Bata. 33716 7 DEŽNO PELERINO moško ali plašč e kapuco kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas ni odd. Jutra pod »S kapuco« 33715 7 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, vcaj a eno dobro gumo. kupna v ceni do 5000 Ur. Ponudbe v nedeljo ves dan ali delavnik od 12. do 2. ure Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33832-7 STAVBNO PARCELO za 100 000 dO 150.000 lir po možnosti na Dol en 1 rk: ie«tl znotraj bloka. Jrup m. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pilot« 33590 20 OPREMLJ SOBO s perilom. s poeebn m vhodom Po možnoeti v cent-u mesta lžčem za takoj Ponudbs n® ogl. odd Jutra pod -Skladiščnik« 33593 23 a IŠČEM nemščine zmožno Seno s pr jetnim domom, kjer bi se lahko pripravila boKčna al' novoletna 09 čenka (potrebno dobavim sam.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. »4711«. Ponudnioe z ra. dioaparatom imajo prednost. 33574 37 MUF je bil najden na Dnnaf ski cesti. Dobite ga ▼ ogi. odd. Jutra. 33638 37 KINO MATICA Telefon 22-41 Borba znamenite pevke in male abiturlentke v glasbenem filmu FESTIVAL V SOLIN OGEADU V glavnih vlogah Willy Birgel in Lil Dagover Predstave ob 16. in 18. uri KINO SLOGA TeL 27-30 Film po motivih psiiološko globoko zasnovanega Henrik Ibsenovega dela NORA Luise Ullrich, Viktor Staal Predstave ob lo. in 18. uri KJLNO UNION T. 1 fon 22-21 Plesalka — kmetica TAKSNA MI UGAJAŠ Gosti Huber, Woif Albach Ketty Predstave ob 16. in 18. uri Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočustvovanja ob Izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, sina, gospoda se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se pevcem opernega gledališča za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 18. t. m. ob 7. uri v farm cerkvi v Trnovem. Ljubljana, 14. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI Iskreno se zahvaljujem, vsem, ki so z menoj sočustvovali ob bridki izgubi mojega nadvse ljubljenega DUŠANA mu poklonili cvetje, izkazali poslednjo čast in ga spremili do njegovega preranega groba. Parastos bo v pravoslavni cerkvi v nedeljo 17. decembra 1944 ob 9.15. Ljubljana, 16. decembra 1944. MENIČANIN MILA naslovi. Dva sta prečrtana, tretji pa ima pripombo ^amo do 12. 7.'. Kaj pomoni to?« »Viljem Nordmann je bij d'jak. Pot m je nekaj časa delajl pri nas kot voonter in je nato spet izstopil. Hote! »e je fcot kemik osamosvojiti. Bistre g a ve je, hkra-tu pa čudak, ki 6i domišlja, da je poklican za nekaj večjega. Ker so njego a sr ds va zmerom le efccpo odmerjena, si izbi a <"e-dafje cenejše stanovanja. Moja rrpomba ,samo do 12. 7.' p>omeni, da ob tem roku opusti sobo, kjer zdaj 6tanuj-3.« Werner He bing je naglo pre'etel irrera v zapianici. »Dirk Svenaen---?« je osupnil «b nežcem drugem pro-i'cu. »To ime stoji tukag skoraj osan>!j«no in ima tri vprašaje! Zaflcaj?« »Je mar Rothe tudi tega podpiral?« je vpra&af Urban. »Ravnatelj Rothe je imel nara°n, omogočiti Svensenu, da bi dobil podporo?« »Ne. Dirk Svensen je bil ob istem času kakor Nordmann tu rastavtjen in je takisto kmalu spet izstopil.« »Zakaj je ROfhe nodnia-Pl Nordmarina?« >Nordman je reven kalkor »javna cerkvena miš, zato }e Rothe 4c'enil d^o iti zmožnemu čeprav t »ko'>ko živčnemu mlademu človAu prispevek, ki ga redno p*e_ jeena, medtem ko j« Svensen konec koncev vendarle odleteli.« Kriminalna uradnika sta to z zamiranjem pokušaj a. »Po tem dejstvu bi bi'o menda soditi, da se RPthe ni kdo ve l^ko ogrevaj za Svensena?« je vpi~ažal Helbing »Tako je, gospod komisar,« ie rawau?!>j pritrdlj. »Rothe je od kraja pričakoval, da se bo Dirfc Svsr^on razvil v izvrstno m č, a krr>a! je bilo tiidi vzrc&, da je prišlo mod n im in Rothe jem večkrat do nesoglasij, ki jih pa moj prijatelj nitko"i ni jemal povsem za resna. Narobe, mnogokrat *=e je sm ja' trmoglavemu Nordmannu ;n trdil, da kl.iub vsemu tiči v niem zflr?vo jedro. 2kito mu je tudi naklon^ oodooro.« »Kskšna so bila tista n°>sn me kar izredno zanimata. Posebno živčni No d^^nn. Leg itz ve oovedati samo toifco, da ie šlo pri nesoglasjih, ki jih je imel z Rofh^jem, za kemična in tehnična vp^aš^nja. Zelo mogoče pa je, da so se vrtila navzkriž:a tudi okrog den»Tiih vprašanj. O tem predmetu je moralo biti med nj'ma vsekako vefikrat govora, družeče ne bi bi? Rothe Drrvo'iii v to, da je Nordmennu še po njegovem izstopu iz tvm^ke pJačeval redno podporo. Kaj menite?« Helbing je Tmalal z glavo. »Ne, Urban ne verjamem di bi VI Nordmann v kaki zvezi z dejanjem V?e kaže. da je siromak, ki sanjari o tem. kako bi postal velik kemik. Poznam na tu^ate takih značajev. Vti so do kosti pošteni ljud:e — če odbijemo izjema« Vrgel je cigareto v oepelnik in krenil proti vratom. »Kam ee vam tako mudi?« je tovariš zakiical za njim. Werner Helbing je obstaii. Na licu mu j<| poigraval nasmešek. »Namenil sem se, da obiščem gospo Mar-leno Rothejevo. Njena omedlevica me je včeraj zadržala, da je nisem na drobno zaslišal. To hočem zdaj dohiteti.« »Ali naj vas spremim, Helbing?« je iz navade vprašal Urban in segel po zapisniku. »Ne, hvala. Eden zadostuje. In ta eden bi bil najrajši sam.« »Prosim, Helbing, kakor vam drago. Imam tako in tako druge opravke.« Toda Heinz Urban je odijoži] svojo namero, da p° teefonu poprosi v uradu za nekatere podatke, ki jih je potreboval. Stvar ga je tolikanj zanima a ia s no «vo .1 pest dovolil nekaj minut za premišljevanje. Možnosti, da odkrijem v Viljemu N^d-mannu storilca, ne bi kar tako zavrgel, je nomis'il ko a«» t-o^ii -""b' ter t^a. Ako }? res toMkanj siromašen kakor trdi Legnitz. ne bi bilo prav nič čudnega, če bi se bi' obrniti na Botheja za večjo vsoto. Mogoče mu ie ta nro^nio odbil no*rbn<> še, ker je po Leenit'ovi izivvvedbi pribaja!o med nj;me do nesog^sij M rda mu R<>tha ni hotel dovoliti več kakor običajno vsoto. V jezi in obunu b; bi rv»t^m Nordmann zgrabil za orožje in Rotheja ustrelil. Ke je kriminalist tako mozga' o zagonetnem umoru, se je dal Helbing prijaviti ffosoe Marleni Rothejevi Ronsortium »Jutro« ab Verlag - Za rjat Pran Jera n — Fttr dea konzorcij ».Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant — Fttr »Narodna tiskarna A. O.« als Brockstelle — Za »Narodno tiskamo d.