Po8fnfns plačana ▼ getovnm Leto XII., štev. 176 Ljubljana, nedelja 2. avgusta I931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljcva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje? Kocenova ul 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Fiasko ^komunističnega dneva' v Evropi Za 1. avgust napovedane in pripravljene demonstracije so se povsod izjalovile - V Berlina je prišlo do hudih spopadov med komunisti in policijo Berlin, 1. avgusta, g. Dočim je današnji »rdeči« dan potekel precej mirno, je prišlo v večernih urah do spopadov med komuni« sti in oddelki policije. Komunisti so za večerne ure sklicali veliko demonstracijo, kj pa jo je policija prepovedala. Kljub tej prepovedi je v poznih popoldanskih urah na raznih krajih mesta več komunističnih skupin skušalo demonstrirati. Pri tem je prišlo večkrat do spopadov m mestoma do streljanja. Na severu Berlina 6o komunisti napadli policijsko patruljo Na komunističnem zborovanju so policisti hoteli areti« rati govornika. Nenadoma pa je padel strel, ki je 6mrtnonevarno ranil policijske, ga narednika. Policija je pričela streljati ter ranila več demonstrantov, med njimi dva smrtnonevarno. Ko je policija hotela iz gostilne telefonično prositi za pomoč, telefon nj funkcij oniral. Telefonski vod je bil prerezan. Policijsko predsedstvo je na vfe strani odposlalo oklopne avtomobile 6 policijskimi oddelki. Tudi v nekaterih dru« gih nemških mestih je prišlo do hudih spo* padov med policijo in komunisti. Število ranjenih je zelo veliko, vendar pa še ni ugotovljeno. Praga, 1. avgusta, h. Za danes napove« •'ana komunistična demonstracija je na Češkoslovškem končala zelo klaverno. Za včeraj pripravljeni napad na brezžično od dajno postajo je policija preprečila. Nj nekaterih krajih so se pojavili govorniki ki pa jih je prijela policija. Današnji lepi dan je popoldne zvabil velike množice na deželo. V Pragi pa je policija kljub temu bila v pripravljenosti ter odredila varnost« ne ukrepe. Do kršitve reda pa do poznih večernih ur ni nikjer prišlo. Brno, 1. avgusta h. Majhna komunistič na zborovanja je policija takoj razpršila. Nekaj poslancev in nekaj delavcev je bilo aretiranih. Pariz, 1. avgusta AA. Današnji dan je v Parizu minil kakor vsi drugi dnevi. Delavci so iz tovarn in ladjedelnic odhajali popolnoma mirno. Nikjer ni prišlo do prekinitve prometa in je življenje v Parizu in predmestjih teklo popolnoma normalno. Dunaj, 2* avgusta č. Komunisti so danes najavili veliko število skupščin pod vedrim nebom. Policija pa je vse zabrani-la. Nato so sporočili komunisti, da bodo priredili demonstracije nocoj proti večeru po dunajskih ulicah. Vlada je zato mobilizirala vse varnostne straže ter pojačala službo na ulicah. Vlada ima trden namen vse komunistične demonstracije v kali za-treti. Socialistična vojna napoved vojni Kongres druge intemacionale na Dunaju o sredstvih za preprečenje vojnega konflikta — Fašizem pomeni vojno nevarnost Dunaj. 1. avgusta d. Kongres druge internaciionale. ki zaseda na Dunaju, ie obširno razpravljal tudi o razorožitvenem problemu ter je soreiel naslednjo resolu- cijo: »V spoznanju, da je borba proti vojni nevarnosti prva in najvišja naloga ^ socializma; v spoznanju, da so vse stranke socialistične internaciionale složne v odločni volji, uporabiti vsa sredstva ki so^ im na razpolago, da onemogočijo vsako vlado, ki krši mir Evrope, in v zavesti, da ie že bruseljski kongres skleni! uooratJiti ?roti vsaki vladi, ki se ne bi pokorila mednarodnemu razsodišču in bi pričela vojno, vsako sredstvo, izroča kongres vse Dred-'oge dede enotnega postopama proti vladam. ki bi izzivale vojno neva-nost. stal-rr razorožitveni komisiji socia1tstične delavske intemacijonale z željo, da čimprej poda svoje poročilo«. V debati, ki se je vršila o t»i resoluciji, so govorniki opozarjali, da je to generalni napad socialistične internaciionale na ogrožanje miru. poziv k vojni oroti vojni. Angleški socialist Fenner-Brockway je izjavil, da ni treba polagati prevelikih nad na razorožitveno konferenco, ki jo je sklicalo Društvo narodov. Posebno pozornost je vzbudil govor zastopnika italijanske emigracije Filippa Tu-rattiia. ki je med viharnimi ovacijami na--glasii. da govori v imenu države, ki ie na razorožitvi najbolj zainteresirana, kajti fašizem ie vojna in vojna znači fašizem. Fašizem je oče in sin vojne. Nemogoče ie biti fašist in delati za rmr. Fašizem ni več notranja italijanska zadeva, marveč ovira mednarodnega sodelovanja in v borbi proti fašizmu je potrebna mednarodna skupnost Bombna demonstracija v Genovi Protifašistični atentati v Italiji se še vedno nadaljujejo — Eksplozija v Genovi je povzročila veliko paniko, ni pa zahtevala človeških žrtev Pariz, 1. avgusta, p. »Agence Ha vas« poroča iz Rima: Snoči je eksplodirala pred hotelom »Columbia« v Genovi bomba, ki ie povzročila znatno materi j alno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Skoro istočasno se je pripetila druga eksplozija v neki kovac-nici v bližini Agneda pri Tridentu. Tu sta bili ubiti dve osebi. Misli se, da gre za atentat protifašistnv. Rim. 1. avgusta, g. Demonstracije z eksplozijamii bomb in peklenskih strojev se nadaljujejo. V prvih jutranjih urah je danes v Genovi pri vhodu v Columbia hotel eksplodirala bomba, ki je po uradnih informacijah povzročila le majhno škodo, človeških žrtev ni. Ta teroristični naoad je tem pomembnejši, ker se nahaja v Genovi kraljevska dvojica, ki je dane« prisostvovala spuščanju novega pre-kooceansk^ga parnika »Res« v morje. Poizvedbe v Napolju o zadnjih bombnih eksplozijah so dognale, da st« bombe oo-ložila lastnik novinskega kioska in njegov tast. Oba sta bila aretirana. Dbstrukcija v madžarskem parlamentu Seje so zelo viharne — Debata je podaljšana na 15 ur dnevno Opozicija zahteva odstop grofa Bethlena iržava pusto pokopališče. Večina je pričela Budimpešta, 1. avgusta, č. Davi so vladne stranke vložile predlog, ki so ga tudi izglasovale da se debata o vladnem predlogu, da se podeli vladi polnomočje za saniranje gospodarskega položaja, podaljša na 15 vr dnevno S tem misli večina onemogočiti ob-strukcijo opozicije. Današnja seja se je pričela ob 9. zjutraj in bo trajala gotovo preko polnoči brez prekinitve. Zlasti buren je bil dopoldanski potek seje. Socijalno - demo-kratski govornik Reisinger je F™ ^ demisijonira, ker bo sicer postala vsa nai Sklicanje Sobranja poroča, da je mimstrsKi svei u, , 21. avgusta za otvoritev novega bolgarske ga parlamenta, izvoljenega dne 21. junija. Prelom med Argentino in sovjetsko Rusijo Buenos Alres. 1. avgusta h. V poslovnih lokalih tukajšnjega sovjetsko-ruskega tr-govinskega zastopstva ie^.cia vc*r« izvedla hišno preiskavo. Nato ie ^tirate celokupno osobje zastopstva, t 1. 16» oseh med njimi 25 žensk. Do tega korana se ie odločila argentinska vlada zaradi tega. ker Se dobila v roke dokaze, ^ vinsko zastopništvo v resn.cl stMonazna centrala sovjetske Rusije Ta korak vlade Je imel seveda za posledico prekinitev diplomatskih odnošajev med Argentino »n sovjetsko Rusijo.__ »Nautilus« zopet pokvarjen Bergen, 1. avgusta, sg. Wilkinsova podmornica »Nautilus« je prispela semkaj. Na svoji vožnijii v Severnem morju pa je zopet doživela havarijo. Strgala se je veriga krmila in 1 motor ni deloval Zaradi tega je plula zelo težko. klicati »Eljen Betblen!«, dočim je opozicija odgovarjala »Demisija! demisijal-s: V nadaljnjem poteku debate je spregovoril tudi le-gitimistični poslanec grof Sigray. Dotikal se je zunanje politike ter odločno zahteval, da se Madžarska bolj orijentira v francoski smeri. Motiviral je to na svoj poseben način s tem, da se baje v Franciji opaža vedno bolj obrat v korist Madžarske, ker baje tudi Francija uvideva, da je Madžarska v Podu-navju velika in važna garancija miru- Razprava v Haagu Haag, 1. avgusta, s. Na današnji dopoldanski seji mednarodnega sodišča je povzel besedo ^ avstrijski agent prof. Kaufmann Prof. Kaufmann je v uvodu opozarjal na to. da obstoja v Evropi 20.000 km carinskih mej, od katerih so jih 7000 nanovo ustvarile mirovne pogodbe. Pod tem trpi ne samo Evropa, temveč ves svet. Ker pa sta se dve državi v lastnem interesu in da dasta drugim narodom dober vzgled, od ločili, da odpravita nekaj teh carinskih ki« lometrov, je to v delu Evrope povzročilo razburjenje in so celo v tej dvorani padle besede: »Mir ali vojna!« Kot Evropec, ki stojim pred svetovnim sodiščem, se ne morem odreči občutku sramu ter načeti vprašanje, ali ne gre tukaj za provincijalizem. Obžalujem, da se je z izjavo italijanskega odvetnika Scialoja kalila atmosfera. Zaupam v to, da bo mirnost preudarka razsodišča stala nad temi stvarmi. Prof. Kaufmann bo nadaljeval svoja izvajanja v po« nedelj ek. Zaradi odpovedi službe v smrt Zagreb, 1. avgusta n. Danes ob pol 1. popoldne se je poskusila zastrupiti 18-Iet-na delavka Neva Ječič, rodom iz Petrinje. Bila je odpuščena iz službe, kar je nanjo tako porazno vplivalo, da si je hotela vzeti življenje. Njeno stanje je zelo nevarno. ANGUJA DOBI NOV REŽIM ? Konservativci napovedujejo skorajšnje nove volitve in padec de-lavske vlade - Macdonald dela le še na častnem umiku London, 1. avgusta, d. Položaj v Angliji slikajo v krogih konservativne stranke naslednje: Angleški parlament je šel včeraj na po« čitnice. Danes bi se moglo že 6koraj z go« tovostjo trditi, da se v svoji sedanji 6e« stavi ne bo več sestal aLi pa v najboljšem primeru pod docela drugimi okolščinami. Dnevi delavske vlade so šteti in Macdonald se bo moral po dolgem oklevanju na« posled vendarle umakniti, ker mora biti konec žentlemenske popustljivosti konser« vativne 6tranke. Poročilo komisije za šted* njo. ki je bila pred meseci izvoljena na zahtevo konservativne stranke, je dalo ta« ko sliko gospodarskega in finančnega položaja Anglije, da bi bila vsaka nadaljnja popustljivost greh nad narodom in državo. Ministrski predsednik Macdonald in 06tali člani delavske stranke s finančnim mini« strom Snovvdenom vred priznavajo, da so potrebni za ozdravljenje angleških financ radikalni ukrepi in da bi nadaljnjo vzdrže« vanje sedanjega stanja lahko dovedlo dn Katastrofe. Že pred meseci so tako iz vrst konserva. tivne in liberalne stranke, kakor tudi i® vrst opozicije v delavski stranki opozarjali na naraščajoče gospodarske težkoče. Delavska vlada teh opominov nj vzela dovoli resno, zaradi splošnega mednarodnega po« ložaja pa tudi konservativna 6tranka ni smatrala za oportuno. da bi strmoglavila vlado, zavedajoč se, da bi moglo to imeti v zunanjepolitičnem pogledu 6labe posle, dice in škodovati angleškemu prestižu. V delavski stranki sami je prišlo zaradi po» litike vlade do hudih sporov, marveč po« slancev je. kakor znano, celo izstopilo iz stranke. Med tem so prišle katastrofa Nemčije, sprememba v Španiji in Hoovrov predlog, kar vse je notisnilo notranje angleške zadeve v ozadje. S tem večjo elementarno silo 60 notranji problemi izbruhnili na dan 6edaj, ko je bilo tik pred zaključkom parlamentarnega zasedanja objavljeno poročilo komisije za štednjo. To poročilo ne samo docela opra« vičuje in potrjuje pravilnost stališča kon« servativne 6tranke, marveč tudi dokazuje, da je bila politika delavske vlade docela pogrešna. Vlada se je dosedaj izogibala vsemu, kar bt ji iz strankarsko«političnih ozirov ne bilo oportuno ali bi bilo nepo» pularno. Kljub ponovnim opozorilom se vlada ni mogla odločiti, da bj reducirala socialne dajatve, ki hudo obremenjujejo državni proračun, niti da bi uvedla rigo« rožno štednjo v državni upravi, zlasti pri uradništvu. Razsipavala je na debelo in po« eledice v dobi splošne gospodarske krize niso izostale. Nastane vprašanje, kaj sedaj? Eno je jasno: oo tej poti ne gre dalje. Potrebna je temeljita izpremembe in tu nastane vprašanje, ali je delavska vlada sposobna, da to izvede. Poročilo komisije stavlja predloge, ki so bili v drugi obliki že ponovno stavljeni, a jih je vlada doslei odklanjala. Gre tu predvsem za znižanje uradniških plač. za omejitev socialnih da-iatev, za reorganizacijo brezposelne ood-pore. za redukcijo izdatkov za šolstvo itd. vse samo stvari, ki za delavsko vlado in stranko skrajno nepopularne. Na kritje proračunskega deficita z zvišanjem davkov pa ni niti misliti. Angleška industrija ne prenese nobenih novih bremen, ako naj vzdrži inozemsko konkurenco in tako ohrani svojo eksistenco. To tudi ne bi bilo v interesu delavstva, ker bi silno povečalo brezposelnost. Delavska vlada je torej obtičala med Soilo in Karibdo. Finančni minister Snowden priznava ta silno težaven položaj in poziva vse stranke k sodelovanju. Konservativna stranka ie sicer radevolje pripravljena sodelovati v tej akciji, toda veliko vprašanje je. kako daleč gre lahko delavska stranka sama. Četudi bi se morda levo kri'o stranke še udalo, je malo verjetno, da bi pristali na znižanje socialnih dajatev zastopniki sindikalnih organizacij, ki imajo v delavski stranki odločilno besedo. Delavska vlada si doslej še nikdar ni upala Dostaviti se iim do robu. ker bi to imelo neizbežno za posledico popoln razkol stranke. Iz vsega tega je razvidno, da delavska vlada tu tre bo mogla dalje ter da ji ne preostaja drugega, kakor da se umakne. Konservativna stranka je zaradi tega mnenja, da je najbolje, ako se sedanji parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Nihče ne dvomi, da bo v tem primeru dobila konservativna stranka veliko večino in samo po tej poti je uspešna sanacija angleških financ in celokupnega gospodarskega položaja zasigurana. Zdi se, da so tudi v vladnih krogih prišli do tega Dre-pričanja. Zato se splošno misli, da hoče Macdonald s sestavo posebnega odbora, ki naj še enkrat prouči predloge komisije za štednjo. samo pridobiti na času. da bi si zasigujral časten umik. Tega ie zaslužil in mu ga ne bo nihče odrekal. Treba pa ie že danes naglasiti. da izpremembe v vladi ne bodo ničesar SDre-menile v zunanji politiki. Anglija bo slej ko prej nastopala za mednarodno solidarnost in ne bo opustila ničesar, kar more pripomoči k čimprejšnji rešitvi sedanje svetovne gospodarske in politične krize. Mili jardni kredit Angleški državni banki Francoska in ameriška državna banka sta dali angleški državni banki kredit v iznosu 14 milijard dinarjev Pariz, 1. avgusta, f Ameriška, angleška in francoska emisijska banka so podpisale sporazum glede kredita SO milijonov fnntov (14 milijard Din) za Angleško banko. London, i. avgusta, s. Angleška banka obr javlja: Ker sta Francoska banka in Federal Rezerve banka v Newyorku vsaka v odgovarjajoči valuti dali na razpolago Angleški banki vsoto 25 milijonov funtov, torej skup no 50 milijonov funtov sterlingov, je angleški zakladni urad naprosil Angleško banko, da se zakladni urad v smislu zakona od leta 1928. pooblašča, da poviša emisijo papirnatega denarja za 15 milijonor funtov sterlingov za dobo treh tednov. Obtok papirnatega denarja se bo s tem zvišal na 275 milijonov funtov sterlingov. Pariz. 1. avgusta. Včeraj je prispel v Pariz delegat angleške Narodne banke Kin- dersley, ki je ves dan vodil pogajanja z zastopniki francoske Narodne banke. Pozuo zvečer je prišlo do sporazuma, ki je bil takoj telefonično iavljen v London in Newvork. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je angleška Narodna banka sprejela vse predloge in pogoje francoske Narodne banke. Gre za rediskonlni kredit v znesku 25 milijonov funtov, ki ga bodo dale francoske banke ob garanciji angleške Narodne banke in dodatni earaneiji francoske Narodne banke angleškemu denarnemu trgu. Posojilo je sklenjeno za dobo 18 mesecev proti 4% obrestni meri, ki pa se bo ravnala po obrestni meri angleške Narodne banke. Ravno toliko bo dala ameriška Državna banka, tako da bo angleški trg dobil 5 do 6 milijard frankov rediskontnega kredita. Gospodarska pogajanja Nemčije z Ameriko Ogromen kredit Zedinjenih držav Nemčiji v industrijskih sirovinah - Briining in Curtius posetita tudi papeža Berlin. 1. avgusta AA. Listi prinašajo obširna poročila iz Washingtona o realizaciji novega Hoovrovega načrta za podporo Nemčiji. Predvsem gre za nabave bombaža in drugih sirovin s pomočjo dolgoročnih kreditov. Listi trdijo, da se vodijo tozadevna pogajanja med ameriškim oo-slaniikom v Berlinu Sacketom in nemško vlado. Baje ie prišlo že do konkretnih rezultatov. »Vossische Zeitung« ugotavlja, da gre za kredit 150 milijonov mark z obrestno mero 4 in pol odst. Pariz, 1. avgusta AA. Havas poroča iz Berlina, da tam govore, da pojdeta nemški državni kancelar dr. Briining in nemški zunanji minister dr. Curtius 5. t m. v Rim. Berlin, 1. avgusta AA. Glede obiska nemških državnikov v Rimu poročajo, da bodo sprejeti pri Mussoliniiu in Grandiju in da bodo v Rimu samo dva dni, ker zahteva politična situacij njihovo takojšnjo vrnitev v Berlin. Nemški državniki ne bodo opustili priložnosti, da obiščejo tudi Dapeža in mu izrazijo svoje spošto- tovanje. „ . • , T ... Wa>shington, 1. avgusta, c. Iz okolice predsednika Hoovra javljajo, da je naročil predsednik ameriškemu veleposlaniku v Berlinu, naj sestavi v sporazumu z nem« škimi v poštev prihajajočimi osebnostmi vse potrebno za nova gospodarska pogajanja med Ameriko in Nemčijo. USA so pripravljene dobavljati Nemčiji sirovine in industrijski materijal na dolgoročne kredite. Ta novi korak Hoovra je vzbudil v Ameriki veliko zanimanje. Sanacija Dresdener-banke Berlin, 1. avg. d. V zvezi z uveljavlje-njem olajšav v bančnem prometu je nemška vlada sklenila, da bo na podlagi prevzema novih prednostnih delnic preskrbela Dresdener-banki nova znatna denarna sredstva Kakor se doznava, bo Dresdner-banka, ki je tretja največja banka v Nemčiji, povišala svojo delniško glavnico od 100 na 400 milijonov mark z izdajo prednostnih delnic v višini 300 milijonov, ki jih bo prevzela v celoti država ln na katerem bo takoj vplačala 25%. Akcija za prevzem prednostnih delnic od gtrani države gre za tem, da država prevzame do višine povišane glavnioe garancijo za vlagatelje te banke. Zaradi odpovedi Inozemskih kreditov in dviganja vlog je bila poleg Danat-banke v zadnjem času močno prizadeta tudi tretja največja banka v Nemčiji, Dresdener-banka. Z uvedbo olajšav v bančnem prometu je aastopila nevarnost da se d^igi vlog nadaljujejo. Pomoč banki pa je bila tudi potrebna, ker ima Dresdener-banka najožje stike z nemškim kredritnim zadružništvom in njegovimi centralami. Država bo 3 prevzemom delnic uveljavila tudi svoj upliv na poslovno vodstvo banke. Olajšave v denarnem prometu Berlin, 1. avgusta AA. Wolff poroča: Zasilna uredba, ki bo danes objavljena, določa, da se v začetku prihodnjega tedna obnovi rentni promet. V ponedeljek se začne neomejeno virmaniziranje med onimi denarnimi ustanovami, ki pripadajo Zvezi za virmaniziranje. V torek se začne s prošnjo virmaniziranje tudi pri tekočih računih z državnimi poštnimi čeki. V sredo se začne popolnoma neomejen promet pri plačilih razen pri razpologanju z denarjem iz hranilnih vlog v bankah in hranilnicah. Državna propagandna ura v nemškem radiju BerUn, 1. avgusta d. Vlada je sklenila, uvesti pri vseh nemških radio-oddajnih postajah dnevno po eno tako zvano »državno uro«. V tej uri, ki bo določena najbrž za popoldanski čas, se bodo vršila predavanja o položaju v drža-"i in o ukrepih vlade teifc se bo vršila propaganda za štednjo v vseh panogah javnega in zasebnega življenja. Bernard Shaw v Berlinu Berlin. 1. avgusta č. Bernard Shaw je prispel v družbi lady in lorda Astor z moskovskim ekspresom v Berlin. Svetovno znani pisatelj je izredno dobre volje, vendar ni hotel dati novinarjem nobene izjave o svojih vtisih iz Moskve. I Slava peiadije kraljeve garde Beograd, 1. avgusta p. Danes je slavil svojo slavo pešadijski polk kraljeve garde. Svečanosti so prisostvovali vsi v Beogradu navzoči ministri, mnogoštevilni generali ln drugi odličniki. Po cerkvenih opravilih je imel komandant polka polkovnik Ljubiša živkovič nagovor, v katerem je orisal pomen polkove slave in pozival vojake k zvestobi do kralja in domovine. Nato je med burnimi ovacijami prečital čestitko Nj. Vel. kralja. Po oficielnem delu proslave se je vršila na čast gostom zaku-ska, vojaki pa so imeli svojo običajno veselico. Vojaška imenovanja Beograd, 1. avgusta, p. »Službeni Vojni list« objavlja večje število ukazov o premestitvah in imenovanju oficirjev. Med drugimi je dodeljen vojnemu okrugu v Ljubljani peš. podporučnik Mihajlo Velj-Vovič; za vodnika celjske čete ljubljanskega žandarmerijskega polka ie imenovan žandarmerijski poručnik Svetislav Trifu-novič. za vršilca dolžnosti upravnika za* časne vojne bolnice v Celju sanitetni ka-netan I. ki. dr. Jakob Mandl. Opozorilo izseljencem Beograd, 1. avgusta, AA. Opazilo se j«, da 6e v nekaterih krajih razširja mnenje, da izseljenci ne morejo dobiti potnic za inozemstvo brez posredovanja, ki ga baje morajo dostikrat zelo drago plačati. To ne drži in zato se opozarjajo interesenti, ki bi se radi izselili, naj ne nasedajo takim neresničnim glasovom. Potni listi se izda« jajo brezplačno in brez posredovanja, tn sicer tako, da interesenti pošljejo prošnjo pristojni oblasti, ki jo dalje odda višjim oblastvom v rešitev. Obenem se bo pri tem vsak morebitni primer izsiljevanja kazen« sko zasledoval v ministrstvu. — (lz izseljeniškega odseka ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje.) Gostovanje beograjskega dirigenta v Rigi Beograd, 1. avgusta p. Dirigent beograjskega Narodnega gledališča Lovro Ma-tačič je sklenil pogodbo za gostovanje v Rigi. Tam bo dirigiral niz simfoničnih koncertov tamošnje filharmonije. Davi je odpotoval iz Beograda z letalom v Rigo. »Zeppelin« ponovi arktični polet Friedrichshafen, 1. avgusta, č. Tovarna za gradnjo zrakoplovov je priredila svečano večerjo vsem udeležencem »Zeppelino-vega« poleta, tako potnikom, kakor tudi posadki. V imenu moštva se je zahvalil dr. Eckener vodstvu tovarne poudarjajoč, da odide v nekaj dneh »Zeppelin« na drugo znanstveno potovanje v isti smeri. Ruski prof. Samojlovič se je tudi ob tej priliki navdušeno izražal o zadnjjem poletu. Johnsonova ima zopet smolo London, 1. avgusta č. Miss Amy Johnson je bila prisiljena zasilno pristati v Mari-jansku, to je 300 milj pred Omskom. Pokvaril se ji je motor in bo trpeio popravljanje nekaj dni. Tudi ameriška letalca sta morala zasilno pristati Moskva, l. avgusta AA. Letalca okoli sveta Herndon in Pangborn, ki sta ponoči odletela iz Moskve proti Irkutsku, sta morala potem, ko sta preletela Ural, pristati v južnozapadni Sibiriji približno 300 km od mesta Kustanaj. Žalostna proslava tržaških fašistov Kdo se ne spominja tistih strahovitih julijskih dni leta 1920., ko je ves naš narod stal pod vtisom moreče neizvestno-sti o usodi naših rodjakov na Primorskem, zlasti pa v Trstu. Prihajale so pač vesti o raznih grozodejstvih, toda gotovega ni bilo nic — meja je bila herme-tično zaprta, še le ko so izšli v ponedeljek, 26. julija 1920, ljubljanski listi z obširnimi poročili očividcev o dotlej nezaslišanih grozotah, o požigu palače »Narodnega doma«,, opustošenju tiskarne s>Edinosti«, društvenih prostorov narodnih društev, slovenskih odvetniških pisarn in celo prostorov tedanje delegacije Kraljevine SHS, je naše prebivalstvo izvedelo, kaj se je zgodilo, in nemo strme obstalo pred temi grozotami. Ni moglo verjeti, da je kaj takega mogoče v prosvetljenem dvajsetem stoletju, da je mogoče, da se kaj takega dogaja pro-svetljenemu narodu s strani pripadnikov drugega naroda, ki se ponaša z dvatisoč-letno kulturo. Bilo je 20. julija 1920. leta proti sedmim zvečer, ko je sfanatizirana množica tržaškega italijanstva, zbrana na Velikem trgu na nekem zborovanju, na poziv Francesca Giunte vdrla pred Narodni dom in ga zažgala. Z okna ravnateljstva llržavnih železnic je bil s petardo dan znak za naskok in iz sosedne vojašnice so nosili bencin, da so žnjim podnetili palačo, hotel, restavracijo in kavarno. Strahoviti so bili oni časi, ki so jih prebivalci Narodnega doma, domačini in tujci, nastanjeni v hotelu, preživljali od ognja in dima stisnjeni v ozek hodnik, odkoder ni bilo mogoče na ulico, kjer so streljali kakor v strelskem jarku. Ko pa je streljanje prenehalo in so ljudje stopili na ulico, jih je razbesnela množica 7, gorjačami pobijala na tla. Le redki so bili, ki so srečno ušli temu divjanju. Narodni dom pa je gorel in tlel celih osem dni. Gasili so samo toliko, da je ogenj temeljiteje uničil vse. Koliko ljudi je ostalo v plamenu, niti danes ne ve nihče. Hotel je bil poln tujcev, večinoma madžarskih in rumunskih izseljencev, ki so se bili tistega dne zjutraj vrnili iz Amerike. Ker so bile preproge po hodnikih polite z bencinom, je plamen s tako hitrico objel hotelski oddelek, da je bila rešitev izključena: Roblek in soproga sta skočila skozi okno, ostali pa so zgoreli. Da poznejša preiskava ni odkrila ožganih kosti, je umljivo, saj so bili celo papirji v > wertheimerici« upepeljeni in zlato raztopljeno, pa bi kosti ne zgorele do pepela i Toda dovolj! Saj je vse to znano, ne-pozabljivo vekomaj. In po vrhu se tisti, ki so storili vse te strahote in grozote, še vedno prizadevajo, kolikor le morejo, da nam njihovo divjaštvo ostane neizbrisno v spominu. Vsako leto se v. Trstu obhaja pod fašističnim pokroviteljstvom obletnica požiga Narodnega doma, ki se slavi kot največje junaštvo tržaškega fašizma, in kolovodja požigalcev, Francesco Giunta, se proslavlja kot odrešenik tržaškega italijanstva. Tako se je zgodilo na posebno slovesen način tudi letos. »L' ervica azione squa-drista del Balkan« — junaška četniška akcija proti Balkana — pod tem naslovom je neki Silvio Ferlignot, ki je bil baje tedaj pred Narodnim domom zadet od »strela iz Narodnega doma« (velika laž, ker je bil zadet od policijske krogle, ki se je odbila od zida Narodnega doma) prasketali revolverski streli — stekla na proslavljal 17. julija zvečer v dvorani tržaškega fašija, kakor piše >11 Po-polo di Trieste«, »tutta la bellezza di quell' epica gesta, guidata dallo squa-drista Francesco Giunta« — »vso lepoto onega epičnega dejanja, ki ga je vodil eetnik Francesco Giunta«. Glasom poročila v »Popolu di Trieste« je pripovedoval Ferlignot med drugim nekako tako-le: »Vsi se spominjajo slovanskega izzivanja, kateremu je v ljudski duši sledila sveta reakcija, ki je v teku povedla množico pod slovansko trdnjavo Balkan na Oberdankovem trgu. Tu za-barikadirani Slovani so metali petarde na fašistične čete in streljali iz samokresov, pri čemer je bil ustreljen poročnik Luigi Casciana, prvi fašistični mučenik v Trstu. Trst se se spominja ogromnega plamena, ki je po zavzetju trdnjave švignil iz mrkih zidin Balkana v mimo poletno noč, in občutka olajšanja in z&do- Kongres Jugoslovenske gasilske cveze Maribor, 1. avgusta Z današnjimi Jutranjimi vlaki so dospeli iz vse dravake banovine zastopniki naših vrlih gasilskih društev, da prisostvujejo kongresu Jugoslovenske gasilske zveze, ki si je tokrat Izbrala za sedež svojega zborovanja naš obmejni Maribor. Današnji dan je bil posvečen predvsem internim razpravam v okviru sej starešinstva in širšega zveznega odbora s podod-seki. Po 10. se Je vršila seja starešinstva, ki jo je vodil v odsotnosti staroste g. Josipa Turka podstarosta g. Muser. Seje so se udeležili poleg tajnika g. Pristovška, njegovega namestnika g. Mikuša m odbornikov gg. Vezerja in Rakuše, tudi župne staroste vseh gasilskih žup. Na seji so razpravljali po overovljenju zapisnika zadnje seje o raznih tekočih zadevah, poročilih za jutrišnjo glavno skupščino in o sprejemu 6 novih društev. Daljša je bila razprava o ustanovitvi novih žup, ki dopoldne še ni bila zaključen.a Sočasno s sejo starešinstva se Je Trfflla seja tehničnega odbora pod predsedstvom g. Rusa, na kateri so obravnavali predlog za izpremembo pravil o notranjem ustroju zveze, za uvedbo kroja za ženske članice in za izprsmembe vežbovnika. Poleg tega so bile na dnevnem redu še manjše zadeve tehničnega značaja. Pod predsedstvom g. Klemenčlča pa se je vršila seja literarnega odseka, ld skrbi za izdajo društvenega glasila in običaj Lord Robert Cectl: Kriza zaupanja voljstva, ki je objel vse duhove vzprico nega gasilskega koledarja. Iz poročil je mascevalca. Boj proti slovanski hidri je 1 "' pričel, boj, ki se je potem obnovil in se bil do skrajne zmage nad vsemi sovražniki fašistične Italije ....« Itd., itd. Govornika so prekinjala neprestana odobravanja, zlasti pa vselej, ko je imenoval Giunto. Prisostvovali so pa tej proslavi: tržaški provincijalni fasistični I nem delu naših gasilcev. Saj je bilo do-tajnik, poveljnik omladinskih fašijev in | slej Izplačanega iz samopomočnega fonda vsi ostali fašistični odličnjaki. Giunti je bil odposlan naslednji brzojavni pozdrav: »Stara in nova straža, zbrani v liktorski dvorani na spominski proslavi prvih dejanj, razdejanja Balkana, obračata svojo vdano misel k velikemu pobudniku.« Da je bil poročnik Casciana ustreljen iz »Balkana«, je ravno tako neresnica, kakor trditev, da je bil na tak način ranjen Ferlignot. Oba sta bila zadeta od krogel, ki so bile izstreljene od Italija razvidno, da stalno narašča naklada »Gasilca«, katerega tiskajo v 1900 izvodih, kakor tudi »Gasilskega koledarja«, ki ga bodo letos izdali v 2500 izvodih. Zanimiva je bila tudi seja samopotmo6-nega odseka pod vodstvom podpredsednika g. Cerarja, ki je pričala o tihem social- že 235 posmrtnin v skupni višini €87.941 dinarjev. Po znižanju rudarskih prejemkov Zagorje, 1. avgusta. Včeraj se je v društveni dvorani na Lokah vršil sbod rudarjev zagorskega revirja. Poročali so rudarski zastopniki o pogajanjih nov na Narodni dom, a so se od zidu od- I s TPD, ki so se zaključila 27. julija. Naj bile._ Sploh je neresnično, da bi se prebi- važnejše so bile naslednje navedbe: valci Narodnega doma na kakoršenkoli | Ker rudarji niso pristali na znižanje piai način s silo branili, saj so bili v vsej palači razen hotelskega osobja in v hotelu nastanjenih tujcev samo štirje moški. Na svoje lastne oči sem videl vso ono strahoto, videl sem prvi plamen, ki je zaplapolal po hodnikih Narodnega doma, gledal ženske, ki so od groze omedlevale, in otroke, ki so tulili od strahu, videl, ter akordnih dn premijskih doklad. je družba predložila nove mezdne postavke, ki stopajo s 1. avgustom v veljavo. Temeljne plače se znižajo za 5 odstotkov, akordne postav-keke pa za 2 in pol do 12 odstotkov. Postavke so za revir vsakega rudnika drugačne- Premije se znižajo za 45 do 50 odstotkov. TPD je pripravljena v teku treh mesecev revidirati pri posameznih rudnikih kako so z gorjačami pobijali na ulicah . , . . „ one, ki so si iz ognja rešili svoje golo neodgovarjajoce akordne m premijske poživi jenje; videl sem vse, vso našo groz- stavke- Sporazum se je dosegel v nekaterih no resnico in vso njihovo strašno laž in ' dru«ih točkah. Akordni delavci lahko za- peklensko zlobo. Pa zato res: < Večna slava herojskim tržaškim morilcem in požigalcem s Francescom Giunto na čelu! Večna slava — Hero-stratom dvajsetega stoletja! Očividec. Dva Dunaja Dunaj, 30. avgusta. Po veliki delavski ojimpijadi, na kateri fo sodelovale mnogoštevilne športne orga« nizacije skoro vseh svetovnih socialističnih delavskih strank, ee je sestal v dunajskem Konzerthausu ob številni navzočnosti delegatov, voditeljev in prvakov ter ideo* logov socialistične stranke četrti kongres druge internacionale. Poleg predsednika, bivšega belgijskega ministrskega predsed« nika Vandervelda, so bili navzoči med dru« gimi socialističnimi prvaki Avstrijci Bau» er, Renner, Kautzki, Adler, in drugi, Nem« ci Ldbe, Wele, Breitscheid, Francozi Leon Blum, Renaudel, Čehi Tomašek, Soukup, Ilaberman in Winter, Angleži Hearst in Filipps ter mnogi drugi zastopniki veeh držav iz Evrope in Ameike. Jugoslavijo je zastopal na kongresu dr. Topalovič. Skupno je bilo zbranih nad 600 socialističnih prvakov. V istem času bi se bil knel pred 17. led vršiti na Dunaju mednarodni socialistični kongres. Par dni pred sestankom pa eo ga morali odpovedati. Grof Berchthold in Konrad v. Hotzendorf 6ta namreč napove« dala vojno mali kraljevini Srbiji m začela »kazensko ekepedicijo« proti Jug oslove« nom. Istega dne, 17 let pozneje, 1. 1931 se je •vršila prva plenarna seja kongresa druge internacionale. Ve« kongres je v znaku ©hanitve svetovnega miru, v znaku borbe proti vsakemu ogrožanju mirnega sožitja narodov in njihovega normalnega notranje« ga razvoja. Dunajska »ArbeHer Zeitttn*:«, glavni organ avstrijske socialne demokratske stranke, ki igra pri tem kongresu vlogo velikega in močnega domačina, objavlja ob. tej priliki pod naslovom »Grof Berchthold pleše...« nvodnik, v katerem pravi med drugim: »Od takrat oa do danes }e mtmulo 17 tet. 17 let je od tega kar je Dunaj — toda ne današnji Dunaj, marveč nekdanji črnožolti — razvnel najstrašnejšo vojno, kar jih pozna zgodovina. Par srrofov in generalov je hotelo to vojno. Brez vednosti prizadetega prebivalstva Avstriie so takrat na Ballhausplatzu sklenili izkoristiti umor Franca Ferdinanda Habsburškega kot ugcd no priliko za obračun s Srbijo. Sklenili so — tozadevni zapisniki so bilj že objavljeni — da stavijo Srbiji tak ultimat, da z a ne bo mogla sprejeti. In potem, ko je Srbija kljub dunajskemu pričakovanju sprejela devet desetin stavljenih zahtev, so Ji kljub temu naoovedali vojno. Seveda oni takrat ntoo hoteli svetovn« vojne, hoteli so »samo« vojno proti mali Srbiji. Toda dobro so vedeli, da mora Is njihove »male« vojne po mehanizmu zvez in meddržavnih pogodb priti do svetovne vojne; a vendar niso pomišljali. Tako sta habsburška diplomacija in habsburška ge-neraliteta zaerešlli prvi zločin v svetovni vojni. 12 miljonov Jo ostalo mrtvih na vojnih poljanah, uničeno Je bilo blagostanje c^e generacije ln še danes teče kri h: leštenilnih ran svetovnega gospodarstva. Toda. glava, glavn! zločinec, k! Je pripravil ta zločin, k. n. k. minister v tM?mziji, grof Berchthold, se zabava v raz- košnih ktkaHh na rtrijecri s modernimi plesi... 17 tet je v zgodovini kratke 4o6a, a vendar kolika izprememba. I* onega Dunaja, kjer Je bilo ognjišče svetovne vojne. Je po 17 letih nastalo žarišče ideje miru in mednarodne sprave.« Razmah nedeljskih izletov v Angliji London, 1. avgusta. AA Današnjo sobo« to je zelo veliko Londončanov odšlo na weekend na morje. Z londonske končno postaje Eviston je odšlo 17 ekspresnih po* sebnih vlakov proti Osrednji Angliji in Škotski, kjer je za danes in jutri rezer« viranih 3600 spalnih koj in 1000 avtobusov za prevoz. Avtomobilsko društvo je pri« pravilo markacije za dosedaj nemarkiraje ceste za svoje člane, ki prevozijo v teh dneh dnevno 1,800 milj. Dalje je društvo izdalo avtomobilske zemljevide z naved« bo 20.000 milj cest za weekendske izlete. Za higijeno dela v industriji Ženeva, 1. avgusta. A A. Odbor za dosego soglasja glede vprašanja dela in higije« ne v industrijskih podjetjih je imel včeraj sejo. V odboru je tudi več članov«strokov« njakov o industrijski bigijeni, ki so imeli nalogo, stopiti v zvezo z mednarodnim uradom za delo v svrho proučitve medicinskih proMemov pri delu. Na včerajšnji se« ji se je nadalje razpravljalo tudi o vpraša« nju" uporabe preventivnih sredstev pri za« strupljenju s svincem (saturnizmu). Razen tega 60 razpravljali o uporabi preventivnih sredstev prj drugih infekcijah, ki nasto* pajo v raznih industrijah. Naposled je od« bor sprejel na znanje poročilo o aktivnosti higijenske službe mednarodnega ura« da za delo. Republikanski denar ▼ Španiji Madrid, 1. avgusta č. Minister za finance je odredil, da izda Narodna banka nove novčanice z znakom republike. Začasno ostanejo v veljavi dosedanji bankovci, ki pa Jih bodo žigosali. Dunajska Merkur-banfta sanirana Dunaj, 1. avgusta č. Merkur banka Je sprejela od svoje matice berlinske Uanat banke obvestilo, da so uspela pogajanja tudi za sanacijo Merkur banke. Izletniški vlak v Zagreb la nazaj ▼oz! ▼ nedeljo, dne 2. avgusta k nogometni prvenstveni tekmi « Cena polovična. Postanek v Litiji, Trbovljah, Zid. mostu, Sevnici, Rajhenburgu, Krškem in Brežicah. Odhod iz Ljubljane 9.45, prihod v Zagreb ob 13., odhod iz Zagreba ob 21., prihod v Ljubljano ob 24. 9507/a htevajo doplačilo, ako bi bil njihov zaslužek pod minimalno mezdo. Jamski les ln materijal mora biti pravočasno na etažah, sicer pripada delavstvu odškodnina. Za delo na sveti večer od '23. ure do 6. zjutraj, dalje na božični praznik in na veliko nedeljo se prizna 100% doklada k minimalni ali akordnd mezdi. Delavstvu se plača ob deževnem zunanjem delu 50 odstotkov več, lahko pa delavstvo tudi zapusti delo An odide domov. Stanarina se plača oženjenlm delavcem po 60 Din, samcem pa po 20 Din. Tako žvani naddnevni delavci se nvrste po osmih letih službe v kategorijo kopačev. Rudarji bo sprejeli poročilo s precejšnjim ogorčenjem. Zaslužek že sedaj ni zadoščal za samce, a kje neka za rudarje % velikimi družinami, ki so zaslužili mesečno jedva okrog 500 Din. Pri rudarjih prevladuje mnenje, da bi bilo najbolje, ako se premije sploh odpravijo, ker so v škodo vsemu delavstvu. Čuli so se ponovni vzklikt: »Družba naj nam da delal Naj nam da obleko in hrano, drugega ne zahtevamo!« Če se tudn upošteva,, da ima družba ogromne zaloge premoga deponiranega, ker ga ne more spraviti v promet in dnevno nastaja zaradi razpadanja znatna škoda, vendar je jasno, da bi pri vsem tem ne bilo treba znižati minimuma navadne mezde. Prav gotovo bi zaslužek za polovico dni v mesecu, kolikor so zaposleni delavci, ne ogražal podjetja. Sploh pa je opaziti, da je naše rudniško delavstvo postalo že čisto apatično in se niti že več ne meni za razne shode, kar se je pokazalo tudi pri včerajšnjem sestanku na Lokah, kjer se je zbralo komaj okrog 50 delavcev. Velika in težka je odgovornost zaupnikov II. rudarske skupine, ki jim pripada na eni strani naloga, da zadovoljijo delavstvo, na drugi strani pa da — se ne zamerijo družbi. Rodbinska tragedija na Gorenjskem Kranj, 1. avgusta V no« na soboto okrog 3. ure je izvršil samomor Josip Kemperle, ki je bil lovski in gozdni čuvaj pri lesnem trgovcu in posestniku Francu Dolencu v Zg. Kokri. Ljudje so ga našli na poti od žage družbe »Jezersko« proti Dolenčevi vili ležečega na lastni suknji. Na obleiki in pod obleko je bik) polno strjene krvi. Kemperle se je ustrelil z enocevno puško prav v srce. Njegovo truplo so spravili v mrtvašnico na Jezersikem, kjer ga bodo obducirali. Nesrečnik je bil star komaj 34 let Po rodu je bil iz Sorice. B!1 je poročen in zapušča nepreskrbljeno ženo in tri otročičke, katerih najstarejši še ne obiskuje šole, najmlajši pa je star šele eno leto. V smrt je šel Kemperle zaradi zakonske nezvestobe. V zadnjem času je namreč imel razmerje z neko poročeno žensko, ki ga je tako priklenila nase, da se ni brigal za svoj dom, obupano ženo tn otroke. Niti stanoval ni več dama. Počasi pa se je Kemperle začel zavedati, da ni storil prav, ker Je zapustil svojo družino. Ker ni vedel, kako bi popravil zio, si je v obupu vzel življnje. Orožniki so našli pri nJem v žepu pismo, kjer piše o svoji nezvestobi. Pravi, da mu ni več mogoče živeti tn da je zanj najbolje, da si vzame življenje. Tragična smrt mladega očeta Je pretresla vse vašCane in okoličane. Zlasti poml-lujejo nesrečno družino, ki JI Je bil pokojnik svoječasn^ prav skrben oče Neurje v Bolgariji Sofija, l. avgusta č. V mnogih krajih Bolgarske so divjale včeraj silne nevihte s točo. Zlasti okolica Gabrova Je silno trpela. Mednarodni dogodek, ki J« r mtmiifm mesecu obvladal vse drugo, Je bila huda finančna kriza, ki se je najbolj razbesnela v Nemčiji. Čeprav so poznavalci razmer že nekaj časa pričakovali katastrofo, sta vendar prišla polom velikih berlinskih bančnih podjetij in pa počasna paraliza evropske finance, ki mu Je takoj sledila, kot nekak težak udarec za večino ljudi. Kakršnakoli so sredstva, ki so se na nje sporazumeli zbrani državniki, da podpro ogrodje naše zapadne civilizacije, je vendar izredno važno, da doženemo, kolikor mogoče točno, prave vzroke te krize, saj je vedno lažje preprečevati kakor zdraviti. Pogledati moramo, ali niso morda vzroki nesreče, ki smo ji komaj, komaj ušli, taki, da tudi priprosto ljudstvo na svetu lahko pripomore, da taka nesreča v bodoče ne bo več mogoča? O pravih vzrokih teh težav Jo mnogo različnih mnenj. Za svojo osebo bi dejal, da le redko kdo dvomi, da so se težave porodile iz pomanjkanja zaupanja. V bistvu gre za docela enak pojav kakor je paničen naval na banko, če se raznesejo glasovi o njeni krizi. Upnikov Nemčije se je polotil strah, da ne bi izgubili svojega denarja, in vsi so se podvizali, da ga dvignejo. Zato je ta zadeva psihološki pojav; če ga hočemo uspešno zdraviti, mora biti tudi zdravilo psihološko. S tem pa nočem reči, da so nepotrebni tehnični finančni načrti, ki jih je izdelala londonska konferenca, da bi podprla nemški kredit. Da, celo neobhodno potrebni so, vendar bi jaz trdil, da pomenijo samo začetek. Naše prizadevanje za vzpo-stavo zdravja Evrope mora iti še dalje in globlje. Kaj je torej vzrok, da Je svet padel t tako krizo nezaupanja? Neposredni povod je brez dvoma bil propad dunajske Kredit-anstalt. Pridružili so so mu še nadaljnji vzroki, ki potekajo iz političnih prilik v Nemčiji. Ognjeviti govori, množice mož, ki se urijo v polvojaških četah, neprestani pozivi v delu časopisja, naj se obnovi stari predvojni duh Nemčije, in drugi slični pojavi, vse to očividno vznemirja zunanji svet. Ne smemo namreč pozabiti, da ni nihče tako boječ kakor mednarodni finančnik, ki se neprestano vprašuje, ali so njegove naložbe v tujih deželah varne, in le malo je treba, da se njegovo ravnodušje vznemiri. Vendar bi bila velika napaka mlatiti, da je Nemčija edini vir težav. Kdor se je v zadnjih mesecih vsaj malo bavil z mednarodnimi vprašanji, je brez dvoma. opazil, da se ves svetovni položaj od dneva do dneva slabša. To razpoloženje se kaže že od zadnjega zasedanja Društva narodov; čeprav je v pomirjevalnem ozračju Ženeve napetost malo popustila, so vendar ugodni znaki takoj izginili, ko je bilo zasedanje zopet zaključeno. Verjetno je naposled, da so težave eamo odraz gospodarskih težkoč, ki že vse leto ali še več mučijo vse narode sveta: nadprodukcija v nekaterih državah, znižana kupna moč v drugih, brezposelnost, pretirane carine in ostalo. Vse te težave so poleg tega So poslabšali politični nemiri. Ni namen mojega članka, da bi razpravljal o gospodarskih problemih, ki Jih je mogoče trajno rešiti samo z daljšim delom. Kar pa lahko vsi storimo, je, da skušamo pomiriti politična nasprotstva. Res je to v prvi vrsti naloga vlad, jasno pa je, da vlade te naloge ne bodo mogle same rešiti, ako Jih ne bo podprlo tudi prebivalstva Narodi morajo to zadevo vzeti sami v roke. Prva naloga vlad in prebivalstva Je, da skušajo razumeti, kaj giblje narode na oni strani mej. Nesmiselno je, prekrižati roke ln se slepiti, kakor to delajo mnogi po vseh državah, ki pravijo: »Vsi tujci so ali lopovi ali bedaki ali pa oboje!« To gotovo ni res; brez strahu lahko trdimo baš nasprotno, namreč da prevevajo inozemce približno ista čustva in vodijo isti motivi, kakor jih imamo sami. Naj navedem za primer samo eno ali dve državi. Začnimo z državo, ki Je najbolj oddaljena od Evrope, z Zedinjenimi državami. Mnogi ljudje v Evropi sodijo, da so Zedi njene države sila samoljubne in da jim ni mar za ničesar drugega kakor za to, kako bi nagrabile kar največ denarja. Menijo, da so popolnoma ravnodušne za vse težave, s katerimi se morajo boriti ostale države. Ce samo za trenutek natančneje premislimo, se bomo uverili, da je tako mišljenje abot-no. Tudi če bi verjeli, da je vse ameriško ljudstvo na zelo nizki moralni stopnji, kar pa gotovo ni res. bi ga morali vrh tega smatrati Se za izredno neumno, kajti nič ni očitneje od dejstva, da zavisi blagostanje Zedinjenih držav, enako kakor blagostanje vsake druge države, od blagostanja vsega sveta. Dejansko gledajo Američani na svetovno probleme približno tako kakor mi v Evropi. Ne bi se hoteli vmešavati v prepire, ki se jih ne tičejo; prepričani so, da tako vmešavanje ne bi prineslo prida sadov. Popolnoma upravičeno mislijo, da bi za vlado, ki deluje več tisoč milj daleč od Evrope, bilo objestno in nesmiselno, če bi se udeleževala evropskih sporov. Vendar je Američanom mnogo do tega, da takih sporov ni, saj škodujejo tudi njim in jim nalagajo dolžnost pomagati narodom, ki so zašli v težkoče. Umljivo pa je, da mora taka pomoč imeti vsaj verjetnost, da bo uspešna, in da ne sme nalagati prevelikih bremen njihovemu lastnemu narodu. Vendar sem uverjen, da se do te mere Evropa vedno lahko zanese na ameriško dobro voljo. Naj omenim sedaj še svojo domovino, ki Jo na evropski celini tudi kaj radi preostro sodijo. Njeno stališče je bolj ali manj podobno stališču Amerike, samo z majhno zemljepisno razliko, da je Anglija 20 milj namesto 4000 milj oddaljena od ostale Evrope. V splošnem je poglavitna skrb Anglije mir. Mir ni samo v največjem interesu Britanije; tudi vsa čustva in vse mišljenje angleškega naroda so zoper vojno. Dvomim, da je še kje v Evropi država, kjer bi bila groza nad vojskovanjem in veselje ob njegovem koncu silnejša, kakor je bilo v Angliji ob koncu svetovne vojne. To čustvovanje je tudi glavni vzrok našega oklevanja, ali bi se pridružili varnostnim garancijam ali ne, kar povzroča onkraj Kanala toliko hude krvL Iskreno smo prepričani (samo da bi nam naši inozemski prijatelji hoteli verjeti!), da je vsak poskus ohraniti mir z grožnjo vojne tudi v najboljšem primeru hazardna igra. Kljub temu sem za j na " vzhodu svojo osebo uverjen, da bi Velika Britanija v odškodnino za jasno in odkrito mirovno gibanje, kakršno bi se manifestiralo v dale-kosežni razorožitvi, bila voljna prevzeti ob- ftuten riztko hi dati tudi stvarne garancij* proti napadu. žal, aa Angleži prav tako težko razumejo pojmovanje celinskih narodov, kakor ti ■ težavo razumejo britansko stališče. Nekateri moji rojaki so baš sedaj izredno kritični glede francoske politiko in francoskega delovanja. Iz zmernih hi skromno pisanih časopisnih člankov in drugih publikacij posnemam, da pri nas pripisujejo Francozom stremljenje po nadvladi v Evropi. Sodijo, da so popolnoma utilitarističnega duha in da se prav za prav nič ne razlikujejo od osovraženih oblik, ki smo jih pred vojno imenovali »pruski militarizem«. Vendar pa je tako naziranje o francoski mentaliteti popolnoma nepravično in neresnično. Ogromna večina francoskega naroda si želi prav tako resno miru, kakor si ga želimo v Angliji, in manifestacije, ki se mnogim mojim prijateljem vidijo tako vznemirljive, izvirajo samo od tod, ker Francozi čutijo, da še vedno niso dovolj varni. Vztrajnost, s katero se Francija oklepa načela nedotakljivosti mirovnih pogodb, Je v veliki meri samo posledica francoske želje po miru. Francija misli, da zavisi njena varnost od nekaterih mednarodnih pogodb in da bi prišla v nevarnost, čim bi s« te pogodbe le malo razrahljale. No morem reči, da je to politično pametno naziranje. Cesto postanejo baš preprečevalna sredstva zoper nevarnosti provokacija teh nevarnosti, zato Je ena najtežavnejših ln najpotrebnejših nalog državniške modrosti, da odloči, kje in kdaj bi bilo najboljše in najkoristnejše dati koncesije, to se pravi, kdaj bi take koncesije pomagale amiijersuti, ne pa povečavatl nasprotstva. Francoze, ali ne razumemo morda m«im slabo tudi Nemcev? Ali Je tako nenaravno z nemške strani, da tudi od skušajo stopiti kot enakopravni član v evropsko družbo narodov? Malo težko je pričakovati, da se bo današnja nemška mladina smatrala v katerikoli meri odgovorna za politiko, ki je dovedla do katastrofe leta 1914, torej pred 17 leti, ko je današnji nemški dijak bil še otrok. Izgledati mu mora kot največja krivica, če se sedaj od njega zahteva, da nosi katerikoli del odgovornosti, celo če predpostavljamo, da je Nemčija v prvi vrsti odgovorna za vojno, kar bo seveda nemški naraščaj z odločnostjo zavrniL Nemčija leta 1914. je bila poleg tega bistveno drugačna od današnje Nemčije. Najbrže tudi ni noben razumen ln razborit človek ob sestavljanju pariških mirovnih pogodb miaif^ da bo mogoče trajno deliti evropsko narode v dve skupim. Režim neenakosti, ki so ga pogodbe brez dvoma ustvarile, je že po naravi obsojen samo na začasen obstoj. Lahko bi na sličen način razglabljal položaj še pri mnogih drugih narodih; povsod bi se pokazalo, da javno mnenje ni v svojem bistvu zmes neracijonalnosti tn predsodkov, v kar verjamejo mnogi publicisti po tujih državah, temveč da Je proizvod čisto razumljivih in naravnih čustev, ki nas vse vodijo. Ce bi bilo res, da vodita politiko držav hudobnost in neumnost, ne bi nam bilo težko prepričati vlade, da svoje stališče opuste, ker proti hudobnosti hi nesmiselnosti imamo vedno polno argumentov. Težava leži baš v tem, da narodi žive pod vplivom naravnih in razumljivih nazorov. Ne moremo pa upati, da pridemo do pravega mednarodnega sporazuma, če že v naprej odklanjamo in pobijamo narode, ki trenutno gledajo na velike probleme drugače kakor mi. Otresti se moramo naztrasja, da so težave, ki tlačijo narode po tujih državah, neresnične samo zato, ker nočemo o njih ničesar čuti ali pa Jih nočemo razumeti. V polnem obsegu moramo znati razumeti ta čustva in te težave. Mislim, da bi najbolje ta najlažje dosegli tako rešitev v odkritosrčnih in svobodnih razgovorih, ne pa s spletkami za zaprtimi vrati. Sporazum med Mao-donaldom, La valom in • Briiningom bi sicer bil korak k ozdravljenju sedanjih težav, bil bi samo majhen korale. Treba je, da se velika večina Angležev, Francozov in Nemcev, a tudi Američanov, Italijanov tn Slovanov medsebojno razume, prizna obstoj težav tudi po drugih državah in istočasno popusti v svojih lastnih zahtevah. Sporazum med tem ali onim državnikom ne zadostuje. Obče pomirjenje mora priti med narode sveta. Konfairz SK Grad|anskega Zagreb, L avgusta n. Na prošnjo stečajnega upravitelja Gradjanskega športnega kluba so bili danes zapečateni prostori kluba na Dolcu št. 8. V ponedeljek se bo vršil pred okrožnim sodiščem narok, na katerem bodo zaslišani funkcionarji kluba o sestavi bilance in o polaganju računov. HmeT?sfd trg fiatee. L avgusta, h. Tendenca mirna, promet majhen- Hmeljski sindikat dela priprave, da se bo vsa hmeliska žetev iz leta 1930. prodala. Cene so 120 — SO Kč. Dosedaj je javni markacijski urad v 2atcu registriral 170.000 meterskih stotov. Hmelj je brez mrčesa ter obeta zelo dobro letino. Razpoloženje pa je slabo.. Prostovoljno znižanje hmeljskih nasadov spomladi za eno tretjino, ni zadoščalo, da se ustvari na sveSu ravnovesje med potrebo in produkcijo. Žetev se bo letos pričela najbrž za 14 dni nreje kakor običaino. f G. Vladfeo Srebrnič, eksportni akademik, 30 let star, sin učitelja v pokoju na Viču, je danes preminil po dolgotrajni hudi bolezni. Pogreb bo v ponedeljek. Ura bo javljena v osmrtnici. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danost Prilično stalno, morebiti porast oblačnosti, zmerno toplo — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija leži nad severnim delom Atlantskega oceana. Jugozapad in doberšen del centralnega kontinenta prekriva slab anticiklon, ki povzroča pri nas precejšnio vedrino ter stalno zmerno toplo vreme. Barometerski pritisk je v splošnem nekaj padel, in sicer za 0.1 do 2 mm, največ v Sloveniji in gornjem Primorlu in najmanj i vzhodu. Dunajska vremenski napoved sa nedelje: Temperatura se bo še dvignila; lokalna motenja po nevihtah, zlasti v zapadnah alnskih deželah. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ngodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Vcarstvu Predrl jaški zbor Sokola I. je v voliki meri vstregel narašča ju, ko mu je priredil prvo taboren je v lepi Beli Krajini na levem bregu romantične Kolpe. Vodstvo tabora je v vsakem oziru preskrbelo, da so se taborniki počutili najboljše. Idiličen kraj je že sam po sebi kakor nalašč za oddih in okrepeilo. V taborišču so bile naglo urejene tudi vse priprave za vežbanje, skrbi pa se tudi v veliki meri za zdravo zabavo. Načelnik br. Vidmar zasluži vse priznanje za spretno vodstvo. Tabor so obiskali tudi podstarosta br. Gangel, društveni starosta br. inž. Bevc in še mnoga drugi. pogreba tudi mnogo poljskih, nemških in rumunskih delavcev. Ponesrečena rojaka bomo ohranili v blagem spominu. Notar Avgust Kolsek šestdesetletnik Marenberč. 1. avgusta. Notar Avgust Kolšek — Korlnov Gustl, se je rodil pred 60 leti v Braslovčah. Njegov oče je bil kmet in splavar. Starše tje zgubil v mladih letih. Gimnazijo je študiral v Celju, vseučilišče pa v Gradcu in sa je moral v dijaških letih sam preživljati večinoma z instrukcijami. V Gradcu je bil član aikademskega društva »Triglav«. Po izpitih je vstopil v Konjicah v odvetniško pisarno pokojnega dr. Rudolfa. Leta 1907 si je izbral za zakonsko družico hčerko posestnika gdč. Zinko Mandlovo iz Šmart-nega pri Litiji Leta 1911 se je preselil Jz Konjic v Postojno v pisarno notarja Kogoja. V Postojni je ostal samo eno leto, potem pa se je preselil v Celje, kjer je vstopil v pisarno notarja Baša. Iz Celja se je selil v Velike Lašče in v Ribnico, ktfer je ostal do izbruha svetovne vojne, Leta 1919 je položil notarski izpit ter je bti imenovan za notarja v Velikovcu na Koroškem, kjer je bil zelo delaven član Narodnega sveta. Po koroškem plebiscitu je prebival nekaj časa pri svoji sestri v Braslovčah, potem služboval v Krškem, končno pa je bil imenovan za notarja v Maren-bergu, kyer službuje še danes. Težka in s trnjem je bila posuta žrvljen-ska pot jubilanta, ki je prestal pred in med vojno mnogo preganjanj zaradi svoje- Maši kraji in Razvitje prapora Sokola Gorenja vas- Poljane Poljane, 1. avgusta. Zadnja nedelja je bila za poljansko mla» tfrno velik praznik. Vse hiše od Poljan do Gorenje vasi so bile okrašene z zastavami, postavljeni so bili tudi mlaji in slavoloki, za katere so les Sokolu podarili rodoljubni kmetje. V Gorenji vasi so se že 7godaj zjutraj zbirali telovadci ter se vež-bali za popoldanski nastop. Deputacija pa se je ob 8. napotila proti Visokem, da pričaka tam kuma g. bana dr. Alarušiča in tja se na grobu pokloni spominu rojaka an sokolskega staroste dr. Ivana Tavčarja. Tej deputaciji se je pridružila tudi dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva. G. ban je položil na grob lep šopek cvetlic, šolski upravitelj v Poljanah g. Kokalj pa je iz-pregovoril nekaj besed v spomin dr. Ta v« carja. Tudi Sokoli so položili na grob ve-giec in cvetje. Lepe slavnosti razvitja prapora, Id so je pričela ob 11., se je udeležil kot zastopnik divizijske oblasti g. polkovnik Nova-kovič. Kuma g. bana je pozdravila najprej mala deklica Ivanka Palečkova, potem domači župan g. Uršič in načelnik gasilskega društva g. Pivk. Prapor je bil razvit pred Sokolskim domom. Ko je starešina br. Ivo Šorli izrekel pozdrave Nj. Vel. kralju in njegovemu domu, je godba Sokola I. iz Ljubljane zasvirala državno himno. Potem je bil navdušeno sprejet vdanostni brzojav Nj. Vel. kralju, starešina pa je pozdravil tudi g. bana, dvorno damo go. Tavčarjevo, zastopnike vojske, zastopnika starešinstva br. dr. Fuxa, pod* starešino domače sokolske župe br. dr. Obersnela z Jesenic, sreskega načelnika g. Levičnika, župane in vse druge. Zbrano Sokolstvo je nagovoril podstarešina br. Kokalj, potem pa prosil kuma g. bana, da bi prapor razvil. Slovesni trenotek razvitja nam kaže slika. Iz rok kuma je sprejel prapor starešina br. Šorli, od njega pa praporščak br. Drmota. Po številnih pozdravih se je formirala lepa povorka skozi vas s konjenico na čelu. Med konjeniki je bil tudi sivi Sokol br. Paleček, ki ijie pri svojih 67 letih prav čvrsto sedel na konju. Popoldansko telovadbo in poznejšo veselico je obiskalo tudi veliko letoviščarjev in so vse prireditve lahko v ponos Sokol-skemu društvu. Tabor naraščaja Sokola I. v Metliki Učiteljski gospodinjski tečaj »Mladike« zaključen Majdica v družbi. Za tako malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti na južino svoje male prijatelje.Tedaj navadno dobra mamica pokrije mizo ..kakor za velike". Kaj zato, če zgleda pri po južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega ;;ot oprati ga sSchichtovimRadionom, pa bo hitro zopet čist in beL SCHICHTDV PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Roparski napad pri belem dnevu Gornja Radgona, 1. avgusta. Minulo nedeljo dopoldne se je v dinžbi dveh prijateljic podala h Kapeli pri Radencih v tamkajšnjem zdavilišču se začasno nahajajoča 461etna D. L. V lepem solnčnem dopoldnevu so se poda-e vse tri po bližnjici skozi prijeten smrekov gozdič. Na pešpoti sredi gozda so zapazile stati neznanega moškega, ki se je oziral okoli. Prišedši do njega so ga vprašale če je poč proti Kapeli, po kateri gredo, pravilna ali ne. Neznanec je mirno odgovoril, da je pot pravilna ter ostal dalje na svojem mestu. Ko pa so bile D. L. in njeni spremljevalki od neznanca oddaljene, se je mož podal za njimi ter izmaknil D. L. iz rok ročno torbico v naglici in s tako močjo, da je njeni spremljevalki raztrgal obleko ter nato zbežal naprej po isti poti. V ročni torbici je bilo okrog 600 Din gotovine in drugih vrednot. Zaradi vpitja D. L. in njenih spremljevalk in ker napadalec najbrž ni mogel odpreti zatvornega patenta na ročni torbici, je mož na begu torbico cd-vrgel ter nato izginil brez sledu. Ročno torbico so našli ljudje, ki so po isti poti prihajali od Kapele ter jo izročili D. L. Zadeva je prijavljena orožnikom. Danes premiera vesele dunajske operete piaiTbth melodij, veselega miljeja, petja in zabave Smrtna nesreča dveh rojakov Ljubljana, L avgusta. Oblastni odbcur Podmladka Rdečega križa je razpisal za letošnje velike počitnice tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno z namenom, da se čim večja število učiteljic usposobi za delo pri Podmladku RK zlasti za organiziranje šolskih kuhinj in da udeleženke izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva, posebno iz praktične higijene, na kateri naij> slo« ni vse domače in šolsko življenje. Absolventke tečaja naj snujejo tudi za šoli odrasle mladenke gospodinjske tečaje. Za tečaj, ka se je pričel 6. julija in se je končal včeraj, je bilo med učiteljicami razveseljivo zanimanje: nič manj kakor 60 gospa in gospodičen se je prijavilo. Oblastni odbor je žal mogel sprejeti le 28 učiteljic. Vršil se je na gospodinjski šoli »Mladiki« v Ljubljani pod nadzorstvom priznane veščakinje, ravnateljice gdč. Jerice Zemljanove, ki je takoj prve dni uvedla gospe in gospodične v kuhinjsko delo. Voditeljica tečaja in svetovalka za praktično delo pa je bila gdč. Franja Jagodičeva, ki je s svojo skrbnostjo in širokim vpogledom v zahteve sodobnega gospodinjstva postala prava prijateljica vsem tečajnicam. Nič manj niso vzljubile učiteljice pomočnice gdč. Anice Matekove. Kuhalo se je ločeno po štirih skupinah, ki so imele opravka z juhami, sladicami, prilogami in drobnim pecivom. Tečajnice so se zaporedno v skupinah menjavale, tako da ima sedaj vsaka udeleženka nekak splošni pregled o pripravi kuhe in hrane. Sproti so nakupovale učiteljice potrebno zelenjad, meso iin drugo na trgu. da bi se uvedle tudi v kupovanje. V kuhinji so bile udeleženke tečaja zaposlene od ranih jutranjih ur do popoldneva. Popoldne pa je bilo namenjeno predavanjem. Gdč. Jagodičeva je predavala o živiloznanstvu, ravnatelji* ca gdč. Zemljanova o družabnih pravilih in o gospodinjstvu, g. dr. Dragaš o materinstvu in negi dojenčkov. V Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece »o dojenčke povijale in kopale in študirale njih zdravstveno stanije in razvoj. Zdravnica ga dr. Tavčarjeva je pojasnila vse, kai mora vedeti človek o tuberkulozi, mestni fizik g. dr. Rus je v poljudnih predavanjih seznanil učiteljice s prvo pomočjo, ranami, kostolomi, izpahi, krvavitvami, obve-zovan iem, zadušitvijo in drugim, šef zdrav, nik Higijenskega zavoda g. dr. Pire pa je govoril o potrebi higijene na kmetih, o Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. prevzel obrt. Tako osamosvojen se je i vnemo začel udeleževati stanovskega in narodnega gibanja. Udejstvoval se je posebno pra Sokolu in gasilcih, kjer je pomagal izvoje-vati silovensko poveljevanje, v rokodelsko društvo pa je v svojim bratom vnesel mnogo svežega duha. To posebno v času svoje- LuneviTle, koncem julija. "Za našo tukajšnjo kolonijo je ta mesee nesrečen. Pri kopanju sta se v nedeljo 12. t m. smrtno ponesrečila draga tovariša, Stanislar Mrzlikar, ki ga vidimo na sliki, in Jože Krašovec. Prvi je bil rojen 7. oktobra 1906, v Sp. Šiški, drugi pa 5. marca 1897. v št. Rupertn. Oba sta bila samska. Ker je bila huda vročina, sta se s tovariši opoldne t>ri obedu v kantini dogovorila za kopanje v najbližji vodi. Ko so se kopalci ohladili, so se zatekli v senco in so nam še vsem živo v spominu razgovori, ki smo jih imeli •» domačih krajih. Oba tovariša sta zatrjevala, da se kmalu napotita v domovino. Stanislav Mrzlikar je zatrjeval, da se vrne v domovino že drugo spomlad, da se bo doma poročil in da ne misli več zapustiti domačih krajev- Po raznih razgovorih so šli tovariši zopet v vodo in sta ostala Krašovee in Mrzlikar ves čas skupaj. Tovariš Anton Ravnikar, ki je plaval nekaj časa v njuni družbi in pozneje pred njima, ju je naen-Vrat izgubil iz vida. Mislil pa je sprva, da sta se oridružila kateri drugi skupini. Ko se je bližal čas, dogovorjen poprej za odhod, so se znašli vsi, samo Mrzlikar ja m Kraaovca ni bilo nikjer. Tovariši so takoj mislili na nesrečo in po dolgem trudu jini je uspelo, da so oba našli že mrtva. Nesrečo so prijavili županstvu, ki je odredilo komisijski ogled in vse druge formalnosti. Nesrečna tovariša smo položili v skupen grob in se je poleg rojakov ,udeleži±o ki se proslavlja danes po že objavljenem programu Prostovoljno gasilno društvo v Vrbjn pri žalen je bilo ustanovljeno šele lani meseca novembra, a se je v tem kratkem času tako lepo razvilo, da je že stopilo pred javnost nedavno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne, ki je delo Strojnih tovarn in livarn g Ljubljani ljudje ga narodnega prepričanja. Vnet Sokol in naprednjak je mnogo storil za narod, po svojem blagem značaju pa si je pridobil mnogo prijateljev. Ob jubileju mu želimo še mnogo srečnih let. Lep življenjski jubilej uglednega obrtnika Ime obrtniške rodbine Rebekov je splošno znano po vsej Sloveniji in tudi izven nie-nih mej. Mojster Josip Rebek v Ljubljani, ki si je s svojim celjskim bratom Ivanom pridobil lepe zasluge za naše obrtništvo in je splošno s svojim pogumnim nastopanjem že od mladih let dalje mnogo koristil nacionalni stvari, praznuje danes svoj 75. rojstni dan. Rodil se je v Kamenjah pri Gorici, izučil pa v Ljubljani pri ključavničarju Hei-nu. Mnogo je nato popotoval in se izpopolnil v svoji stroki tako, da je po povratku v Ljubljano postal delovodja pri Ahcinu, kjer je po mojstrovi dobi leta 1888 tudi ga predsedovanja. Leta 1922. je neumornega mojstra Rebe-ka, ki je navzlic vojni dvignil svoje pod jetje k najlepšemu razmahu, zadela nesreča: neznatna poškodba pri delu je povzročila amputacijo roke. Tako je kot žrtev svojega poklica postal invalid in se je umaknil v krogu svoje družine k zasluženemu pokoju, svoje podjetje in organizatorične naloge pa je poveril sinu Josipu, ki kot prvo-boritelj slovenskih obrtnikov in vzoren podjetnik dostojno nadaljuje delovanje očetovo. Iskreno čestitamo jubilantu k 751etnicl m mu želimo zadovoljstva, zdravja in družinske sreče do skrajnih mej življenja! y glavnih vlogah Greti THEEVIER, Charlotte STJSA ter veseli humoristi Szdke SZAKAL - Paul HoRBIGEB Ernst VEREBES Predstave ob 3., 5., 7. In 9. uri Znižane letne cene! Elitni kino Telefon 2124 30-letniea pevskega društva „Mosie" zdravstvenih domovih in težnjah današnje moderne higijene vobče. Lepe besede so izpopolnjevali ogledi in ekskurzije. Učiteljice so šle v Lukovico, na Golnik, v Medvode, v Ljubljani pa so si ogledale higijensko razstavo, mestno ubož-nico, Leonišče in klavnico. Vso pozornost je posvečal tečaju tajnik PRK inšpektor g, Gabršek. Vseskozi lju» bezniv in uvideven je šel predstavnik oblastnega odbora učiteljicam vselejj prijazno na roko. Topla mu zahvala! V poteku vsega tečaja so bile udeleženke, ki so za tečaj žrtvovale svoj prosti čas, prav vestne, marljive in so se potrudile, da čim več pridobe. Večina tečajnic odide po pardnevnem odpočitku v Maribor, kjer se pričneta dva teoretična gospodinjska tečaja, s čimer dobe absolventke popolno kvalifikacijo za otvarjanje gospodinjskih tečajev in šoL Notranjska se pripravlja za Vilharjevo slavnost Odkritje Vllharjevega spomenika se bo vrSfo v nedeljo Um. Planina, 1. a-vgusta Lepa Planina se žurno ln marljivo pripravlja za veliko Vilharjevo slavje, ki obeta biti prav iskrena ln veličastna narodna in državna manifestacija vse Notranjske. Dolenjska je sijajno proslavila svojega duševnega velikana Frana Levstika, a tudi Notranjska noče zaostati v proslavi narodnega budi tel ja Miroslava Vilharja. Miroslavu Vilharju je bil Dolenjec Levstik mentor in lepo Je, da sledi eni proslavi druga. 2e v svoji zunanjosti se Je zadn£ čas Planina močno spremenila Mnogi posestniki so prenovili svoje domove. Vrti Planinci pa so že v juliju ob meji v Kačji vasi postavili velikanski smrekov drog, vrh katerega blesti pozlačeni državni oreL Z droga bo ob vseh državnih praznikih in drugih velikih slovesnostih plapolala krasna državna zastava, ki ima v sredi uvezen lep državni grb. Pripravljalni odbor sa postavitev VTUmr-jevega spomenika Je pridno na delo. Sklenjeno Je, da se bo vršila velika svečanost ob odkritju spomenika Miroslava Vilharju v nJega rojstnem kraja t Planini 9. t. m. In je že slavnostni program Izdelan v glavnih obrisih. Bronasti doprsni kip pesnika gozdne Notranjske ln kamenitega Krasa bo gledal v dvakratni naravni velikosti tja proti zapadu. Osnutek tn doprsni kip, kakor smo že poročali, je Izdelal aka-demični kipar Ivan Sajovic. Kip bo vlila livarna umetniške akademije v Zagrebu, a temeljni podstavek iz kraškega kamna izkleše tvrdka Vodnik iz LJubljane. Ves spomenik bo visok 4.40 m. Usodo Vilharjevega spomenika v Postojni vsakdo pozna Na postojnskem spomeniku so bile vklesane besede: »Cujte gore ln bregovi, da sinovi Slave smoc Prav ta verz se bo blestel na novem planinskem spomeniku. Ta spomenik so v Postojni hvaležni Notranjci postavih in odkrili 12. avgusta 1906 pod načelstvom g. Josipa Lavrenčiča. Ob 20-letnici tega slavja, ki Je pomenilo za Notranjsko velik kulturni napredek, se odkriva v Planini na Vilbar-Jevem trgu nov spomenik možu, ki je bil tudi politično preganjan. Z Levstikom Je začel Vilhar 26. maja 1863 izdajati list »Naprej«, ki Je hO v političnem pogledu nenavaden pojav. Objavil Je n. pr. radikalen članek pod naslovom »Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost?« Radikalni »Naprej« Je zahteval od takratnih cesarskih uradov, da morajo % nagimi župani uradovati slovenski Zaradi tega članka, M Je po naziranju avstrijsko birokracije pomenil kršenje Javnega reda ln mira, sta bila obsojena Levstik na 3 mesece, a Vilhar na 1 mesec zapora. Višje deželno sodišče v Gradcu je potem na njiju priziv sodbo spremenilo. Levstik J« bfl oproščen, a Vilhar Je moral na slavnem žabjeku v LJubljani presedeti 6 tednov. To kazen je tudi Vilhar dejansko prestal ter Je takrat spesnil svoje »žabjankec, ▼ katerih pravi: »Ob bregu Ljubljani« šest tednov sem bfL, miru ne, te vodo sem tamkaj kalil.« Kaj Je bfl VUhar za Notranjske v prosvetnem, narodno političnem ki splošnem pogledu, o tem govorijo mnoge še žive priče Bil je res pravi narodni buditelj. Skušal je narodno prebuditi ves narod, ki biva ob Pivki, Uncu tn Ljubljanici V siromašnem narodu Je pesnik spoznal krepkega branitelja Skromnega domovja. O Krasu samem Je Vilhar zapel: Sreča shuJka xd ti dan ti trepet tn strah! Sapa meče v morje pesek, tebe pa usoda v prah! £e L 1890. Je bila na nJega rojstni Mg, stoječi tfk meje, vzidana spominska plošča, M nosi prav tako gori arrmjeni veni »Cujte gore in bregovi«... Prav tam so državne meje, kamor Je rodoljubni župnik Podboj, rodom RIbničan, ki Je bil znan da-leč naokrog kot originalen humorist vabil pesnika Simona Gregorčiča v službo za grajskega kaplana pri knezu Windisch-graetzu. Pesnik naših planin pa nI reflek-tiral na to udobno službo z izgovorom, da bi nJemu pesniku — sinu kmečkega naroda presedalo uglajeno življenje visoke av-atrljsko-nemSke aristokracije. Miroslav Vilhar, ki Je bfl naroda pesnik, Skladatelj ln političen buditelj, se Je rodil 7. septembra 1818 v Planini Njegova rojstna hiša nosi danes ime »Vilharjev dom«. Med narodom so se udomačile njegove preproste skladbe, ki Jih Notranjec še vedno rad prepeva. Pozabljene so ln bodo marsikatere visokoumetne pesmi ln meloplaža< pravi pravcati božji dar za vse one, ki se drže pravila: variatio deleetat, pa naj so moškega ali ženskega spola, samci ali samice, oženjeni ali omo-žene, razporočeni ali razvedene. In pravijo, da »plaža« redno daje največ gradiva za one spore, ki se razpravljajo pred »duhovnim sudom< to se končavajo z razporoko in največkrat sledečo novo poroko, ali celo dvema, sklenjenima pač precej »kratkoročno«, do prihodnje otvoritve »plažne sezone«. Itd. itd. I Beograjska elfla se hodi kopat »kot lest topola« (Ada Ciganlija), kar je precej daleč, s topčidarekim tramvajem, in seveda tudi najdražje. Največja večina Beograjčanov pa se da prepeljati v savskem pristanišču na enostransko »plažo«. Dtmavska stran ima svoja kopališča. Zelo privlačen je tudi »Lido« na Velikem Vojnem otoku, toda tja je treba s parnikom do Zemuna in od tam s čolnom na otok. Kdor pa hoče za ves dan » .v vodo« in malo bolj na samem in po domače, pa se da prepeljati s čolnom na otok Ada Huja, pod novim pan-čevskim mostom, kjer sta pred več tedni treščila dva parnika drug ob drugega. Tu ni kabin, pač pa gost vrbov gozd, hladna senca in mebka trava. Pa se prinese za ves dan jedača in pijača, love se ribe in pečejo na žerjavid in to in ono. Samo da ne čepiš v Beogradu in se topiš od vročine, ali pa se hladiš z »božo«, »špriceri« in drugimi takimi pijačami, s katerimi si prav gotovo »poremetiš« grlo, želodec to Edina slovenska tedenska revija ^ . ua ^ K3nau.. fi^nfe in svet«. - Posamezna sacde. Za modernizacijo bs smatrat t Lo- ' Stevuka 2.— Dffl, PetičnejM Beograjčani, seveda pa predvsem Beograjčanke so že zdavnaj nekje v »banjic In letos je kaT čudno, kako imajo v časteh domače. Vrnjačka je nabito polna, Vranjska ravno tako, Ribarska nič manj Koviljača enako in tako vse ostale. »Kriza« ima pač svoje dobre strani: ljudje spoznajo, da imajo doma za manjši denar marsikaj boljšega, kot pa v tujini za večjega. Tako so letos polne vse domače »banje«, tudi one, ki se jih je »otmeni »vet« prej izogibal, ker so mu bile »preproste«. Seveda pa Ima Beograd še vedno tudi »otmenih porodice, ki se proti jeseni »vračajo iz Niče« ali s kake drnge »rivijere«, vse očrnele od »južnega solnca«, na katerem so se vse poletje solnčile na — dobro zaprtem, vsem prijateljem to znancem nepristopnem domačem dvorišču v Beogradu. Pač, kakor kdo mo *! Tako tudi mi, ki gagamo po pisarnah, pa so se nas sedaj vendarle usmilili in nam dali »vročinski delavni urnik« od 7.30 do | 1L80 fa od 16. do 18, tako da more človek tedaj, ko vročina najbolj pritiska, na hladna Ce M MB pomeknfl! popoldanski delovni čas še za eno oie proti večera, od 17. do 19, bi bilo Se bolja Ali ker ni, p* n pa je tudi tako dobro to se zadovoljujemc tudi s tem poboljškom. Jezi nas samo to. da je Zagreb te dni dobil cel koš dežja Beograd pa niti kapljice, to proti tej pri-stranosti v poiazdeljevanjo fivijenskih po-boljškov protestiramo kar najodločneje! Ljutomerske občinske zadeve Ljutomer, L avgusta. Na zadnji šefi občinske uprave se Je najprej razpravljalo o vprašanja »reškega načelstva Odbor je skleni, da aaj stori mestna občina v te? zadevi primerne ukrepe. Poročilo o premoženjskem stanju mestne občine, ki ga zahteva banska uprava, bo sestavil poseben odsek (gg. Zcmljič, Rajh in Kuharič). Za vzdrževanje reda mri javni tehtnici ob postaji bo v krvozm dobi skrbel provizoričen občinski redar. Zoper plačilni nalog cerkvenokonkurenč-nega odbora, ki nalaga mestni občini okrog 10.000 Din nepredvidenih plačil bo mestna občma vložila priziv. Imenovani odbor ie namreč razposlal plafilne naloge za L 1928., nekateri zadevajo posameznike prav v živo, kar je povzročilo razburjenje. Občinska uprava Je tudi izrazila mnenje, da bi bdo dobro, razdditi plačila oerkveno-konkurenčnega odbora na več let, ker jih mnogi obvezana in največ jih je v Ljutomeru v sedanjih kritičnih časih sploh ne zmorejo. Po poročita sreskega načcfetv* bo morala mestna občina popolnoma vzdrževati tukajšnjo postajo za kontrolo sodov; saino uradnika bo plačevala država. Odbor Je sklenil naprositi oblastvo za dovoljenje, da bi kontrola sodov pobirala tudi pristojbino v korist občine. V komisijo za požarni ogled je odbor izvoli g. Vilarja. Zadevo ceste Na vilo bo proučil cestni odsek. Za ureditev pešpoti na banovinski oesti proti pokopališču bo mestna občina prt-spevaia v razmerju davčne moči. Zaradi ustanovitve bolnice bo županstvo storflo na odločilnih mestih primerne korake. Nato je občinski odbor v sporazuma j sreskim načelstvom izvršil neke izpranem-be v imenovanju cest in trgov. Mohoričeva cesta dobi ime Medmurska cesta. Kralja Petra trg ostane Glavni trg. Cesta kralja Aleksandra bo segala od Glavnega trga do mostu čez Globefko, Soboška cesta pa bo Prekmurska. Cesta Na trate ostane brez imena, ker na njej še ni stanovanjskih hiš. u- Naposled je odbor ugodil neki pritožbi sklenil je nabaviti nekaj vinske posode ln Je pooblastil gospodarski odsek, da proda občinsko vino po najugodnejši cent Na koncu dnevnega reda je občinski svetovalec Sinigoj izjavil, da odlaga svoj mandat v občinskem odboru. □UUUUUUUUUL^ ALEKSANDROVO - OTOK KRK RESTAVRACIJA-KAVARNA ORLIC Skozi 15 let dobro peljana restavracija se priporoča posetnikom Aleksandrova. Dobra kuhinja in domača vina. Celodnevna oskrba Din 55.— za osebo. Deca po dogovoru. Učitelji in državni nameščenci 10% popusta. 8381 60-letni jubilej matičnega gasilskega društva v Posavju Krško, 1. avgusta. Eno najstarejših gasilnih društev v Dravski banovtni je gotovo gasilno društvo v Krškem, ki bo v soboto 8. in nedeljo 9. t. m. slavnostno praznovalo 60 letnico svojega obstoja. Gasilstvo obstoja v metropoli Posavja že od februarja 1871 in je po vsem sodeč drugo najstarejše gasilno društvo za najstarejšim ljubljanskim društvom. Tem pomembnejši je zato jubilej, ki utegne postati prava gasilska manifestacija v Posavju. v vsej dobi obstoja >je tukajšnje gasilno društvo bilo nad vse delavno in izrecno mnogo doprineslo v pomoč svojim bližnjim v nesreči. K historijatu naj bo omenjeno sledeče: Pred 60 leti je dal pobudo za ustanovitev gas'lnega društva veleposestnik in hotelir g. Franc Gregorič, ki je v zvezi z gg. Vil« kom in Ivanom Pfeiferjem in g. Antonom Rupertom izvedel delo do kraja in ije bilo po njih prizadevanju res ustanovljeno društvo. Ker je početno delo bilo položeno na trdne temelje, se je takoj prijavilo v društvo dokaj članov, v skupni moči pa je zrastel že gasilni dom, v katerega so spravili nabavljeno dokaj primitivno brizgalno. Kmalu po ustanovitvi so se domači gasilci že uspešno izkazali pri požarih v Krškem, Leskovcu, Kostanjevici, Drno-vem, Hrastju, Jelšah itd., kar jim je prineslo posebno priznanje in jih še podžgalo v delu. Pod vzel i so nabiralno akcijo, ki je uspela tako. da so si zamogli nabaviti novo brizgalno. Se večji razmah pa je dru« Stvo zaznamovalo v letu 1898, ko je nepozabna pokroviteljica gasilnega društva v Krškem ga. Josipina Hočevarjeva podarila društvu 2 brizgalni, mehanično lestvo in pustila zidati gasilni stolp. Zanimivo je dejstvo, da sta novi brizgalni stopili v akcijo že prvi dan po blagoslovitvi pri požaru v Krškem in sta od tedaj že pri mnogih požarnih katastrofah uspešno sodelovali do današnjega dne. Tudi vo>jna Tihra ni zaustavila uspešnega _ delovanja, marveč je podvojila delo agilnih gasilcev, ki so si poleg vsega nabavili še rešilni voz. $ katerim so ves čas vojne opravljali sa-maritansko delo. Da nadomeste izgubo v vojno odišlih članov so z vztrajnim delom izvežbali v gasilstvu obrtne vajence, tako. da so bili isti povsod za res uspešno uporabo. Še lepši razvoj zaznamuje društvo odkar nam je napočilo osvobojeni?. V te? dobi zaznamuje društvo izre- den napredek. Takoj v početku 1. 1919. je neumorni podnačelnik iznesel misel o ustanovitvi gasilne godbe. Za delo se je pridobilo g. Jožo Žabkarja, strok, učitelja v Krškem, ki je z njemu lastno spretnostjo zbral vse glasbeno čuteče može in mladeniče in v kratkem času pred javnostjo postavil izrazito godbo na pihala, ki slovi danes kot ena najboljših v Posavju. Da se je društvo tako sijajno razvijalo, se ima predvsem zahvaliti človekoljubnemu delu ustanoviteljev, falangi načelnikov in nad vse delavnih podnačelnikov. V pr» vi vrsti je treba omeniti imena ustanoviteljev g. Fr. Gregoriča, Vilkota Pfeiferja in Ivana Pfeiferja, z zlatimi črkami pa ostar ne trajno vklesano ime prvega načelnika g. Antona Ruperta, ki je od 1. 1872 do l. 1906.. torej celib 34 let načeloval društvu. V vrsti načelnikov so sledili gg. Fran Cesar (1906 — 1912), Peter Poč, pod katerim je bilo vpeljano slovensko poveljevanje (1912 — 1913), Franc Vodopivec (1913 _ 1914), Anton Omerza (1914 — 1921), Karel Čemetič (1922 — 1924), Edvard Krieger (1924 — 1925), Rihard Engels-berger (1925 do 1927, ko je bil izvoljen za župnega načelnika), Anton Omerza 1929 do 16. 12. 1929 in od tedaj dalje g. Lovrenc Glogovšek, ki je kot 1. 19%. izvoljeni podnačelnik in poveljnik stalno izpo» polnjeval nastajajoče praznine odstopivših načelnikov in v najtežjih momentih bil vselej na pravem mestu. S požrtvovalnim delom za dobrobit celote so se izkazali tudi podnačelniki gg. F. Gregorič, Alojz Janež, Ivan Jerman. Ivan Sterle, skozi 24 let g. Lovrenc Glogovšek in sedanji povelj tn i k g. Gašo Mesesnel. Kot dolgoletni blagajnik društva in župe pa si je stekel posebnih zaslug g. Franc Vanič. Delovanje društva se je v povojnih letih Še razcvetelo, tako da stopa društvo ob 60. jubileju pred javnost z novo pridobitvijo — motorno brizgalno — katere bla« gos lovi te v se bo izvršila istočasno s proslavo 60 letnice v nedeljo 9. t. m. na trgu pred farno cerkvijo. V tem za društvo zgodovinsko važnem trenotku bo novi mo-torki kumovala ga. baronica Lazzarini —» hčerka ustanovitelja gasilnega društva v Krškem. Velezaslužnemu gasilnemu društvu ob njegovi 601etnici iskreno čestitamo z željo, da proslava čim lepše uspe. Od Save preko klancev v Kozje Ti kraji od Marije hrrške rajhenburške tlalje so dolge, dolge čase životarili sami zase za hribi in klanci, komaj znani po imenu in nespoznani po svojih zanimivostih. Kozje s Pil stanjem je tako nekako prelomna točka vsega prostranega sveta na liniji od Grobelnega do Rajhenburga. Oh, pa je včasi bilo zelo, zelo daleč do kolodvorov in do poti v svet. Dandanes pa so tudi ti kraji po dveh avtobusnih progah zvezani s svetom in je obenem omogočeno tujcem, da posetijo in spoznajo nove pokrajine. S celjske strani obratuje že dalje časa celjski mestni avtobus do Podsrede, od Rajhenburga pa zdaj dnevno vzdržuje promet s Kozjem avtobusni podjetnik Drago ZemJjak. Kako so te nove prometne zveze bile potrebne, najbolje dokazuje vsakdanja frekvenca. Voz je skoro vedno zaseden. Ampak, verjemite, tale pot od Rajhenburga v Kozje vam je ob lepem dnevu že zato zanimiva, ker je dokaj težavna. Cesta je razmeroma dobro ohranjena, ampak že tam pri Kuneju onkraj rajhenburške cerkve se v^pne v muhast in zvit klanec, potem pa se preko Velikega kamna pa preko Gor-jan, železnega in do Podsrede vijuga gori in doli. Motor seveda puha in pokorno sledi šoferjevim menjavam prestav, toda tako čvrsto konstruiran avtobus kakor je veliki Tatra, z lahkoto premaga vsako strmino in popotnik je zadovoljen z neprestano novimi pogledi na pokrajino, ki hrani v svojih zatišjih mirne vasice in je poživi jena z mnogimi prisojnimi vinogradi, sadnim drevjem in starinskimi cerkvicami na holmih, obrobljena pa daleč naokrog s košatim gozdovjem. Ko slednjič pohiti avtobus po razširjeni gladki cesti pod velikansko previsno skalo (imenovano Gluha peč) v idilično kozjansko dolinico, vam je kar prijetno pri srcu. Tu ste v čisto novem svetu, daleč od ropota in dima, pa je Jrraj vendar čisto napreden in bi z lahko- to ustrezal vsem zahtevani tujskega prometa. Saj je življenje tako domačnostno in, odkrito povedano, prav poceni, da bi še kronski penzionist lahko tu živel na letovišču. Nu, pa kar tja k očetu Gučku stopite in vam bo prijazno opisal vse zanimivosti in vso zgodovino teh krajev, za daljše bivanje se pa lahko pri njem nastanite in boste plačali po 15 Din za vso hrano in pa po 10 Din za sobo. Seveda so v Kozjem tudi še druge gostilne, vse zelo poceni in bi bilo v njih prostora za prav številno letoviščarsko družbo, ampak omenil sem Gučkovo ravno zato, ker je od nekdaj središče kozjanskega družabnega gibanja in je tam še sedaj ohranjen v gostilniški sobi primitivni oder, na desno pa ima svoj lokal čitalnica z zadovoljivo biblioteko in lahko tam poslušate tudi veliki radio. Lepi so izleti v bližnjo okolico, lahko se namenite proti Pilštanju, ki se z impo-zantno cerkvijo vred kakor trdnjava oklepa svojega hriba. Preko hriba vas povede cesta v Bučko, — če pa ste planinarsko navdahnjeni, se povzpnete k razvalinam graščine nekdanjih Celjanov, ali na košati Vetrnik ali vsaj k okamenelemu pastirju žličarju ali vsaj k tistim jamam, kjer so že v davnini kopali železno rudo in jo potem topili nekje blizu Zagorja, kjer je slovita božja pot. Za kratke izpre-hode je mnogo gozdovja, dolino pa reže plitva, čista Bistrica — tu bi kazalo urediti čisto preprosto kopališče in ustreženo bo vsem zahtevam letovišč^rjev, ki si jih ti kraji zelo želijo. Pa res, kdor je potreben miru in ne premore bogastva za drage pensione, naj se kar popelje z avtobusom čez tiste klance. Ljudje so prijazni, pa tudi bistri, če se kmetje med seboj iz dolgega časa kaj pravdajo in sami prineso paragrafno knjigo k obravnavi, je to njihova zasebna stvar. Za tujca pa imajo vedno šegavo domačo besedo in dobro, pravo slovensko srce. Velik požar po streli Gornja Radgona, 1. avgusta. V torek dopoldne je pripekalo dokaj vroče solnce; bil je lep dan in ni bilo pričakovati kake nevihte. Okrog 15. ure pa ? že bilo prej jasno nebo prevlečeno tu in tam s temnimi oblaki. V gornjem delu Apačke kotline je bilo sprva nekaj redkih temnejših oblakov, kateri so se polagamo vlekli proti jugovzhodni smeri. Kmalu nato je parkrat zagrmelo in med bliskanjem je bilo zaslišati močan tresk. Ljudje, ki so bili še na polju ter se spravljali proti domovom, so kmalu po tresku zapazili, da se je tz velikega gospodarskega poslopja Štefana Celca vulgo Jungbauerja v Drobtincih začelo kaditi, nakar je med močnim valom dima švignil proti nebu tudi velik plamen, Ki je za hip zajel ogromno gospodarsko poslopje, v katerem je bila spravljena vsa letošnja krma, žito in precej gospodarskega orodja. Se preden je pričelo redko deževati, je bilo ogromno gospodarsko poslopje en sam velik plamen. Na kraju nesreče so se kaj hitro zbrali vaščana ter reševali živino in kar se je še sploh rešiti dalo; prihiteli so pa tja tudi gasilci iz Žibercev. Žepovcev in Apač in takoj stopili v akcijo. Zaradi velike suše tn pomanjkanja vode pa je bilo gašenje otež-kočeno ter je zgorelo gospodarsko poslopje do tal. Gasilcem je le z veliko težavo bilo moeoče rešiti ostala poslopja. Ponesrečen posestnik je utrpel škode za 40.000 Din. ki z malenkostno zavarovalnino seveda ni kri- Pri zadnjih čestih požarih v naši okolici se je že parkrat izkazalo, da samotni po- LEICA LEICA LEICA LEICA LEICA je prva kamera malega forma« ta z razpomim zapiralom. dopušča snemanje do 36 ko« madov posnetkov. ne pozna dvojnega osvetljeva-■vanja negativa. zadnja možnost najhitrejše priprave za slikanje. negativi omogočajo kopijo vsake velikosti. LEICA-kamera vrednosti. Zahtevajte naše bogato ilustrirane katalog« Proizvodi LEITZ se dobivajo v vseh boljših foto-trgovinah. sestniki na deželi še nimajo pripravljenih za primer požara najbolj potrebnih vodnjakov ali jamic ob tekočih poljskih jarkih, kjer bi se za tak primer nabralo toliko vode, da bi je bilo vsaj za prvi hip. Tako morajo navadno po tri gasilska društva zvezati vse svoje cevi in hiteti za vodo po četrt ure ali še bolj oddaljen jarek ali vodnjak, tu in tam pa se pripeti, da celo daleč naokrog ni mogoče do vode in ie vsaka gasilska akcija "brez uspeha, kar je posebno ob suši in vetrovnih dneh katastrofalno. Kakor se je že neštetokrat priporočalo tn opozarjalo, opozarjamo tudi tokrat vse one, ki svojih poslopij nimaio zadostno zavarovanih, da to storijo pravočasno ter se tako izognejo še hujši nesreči in bedi. Naučite se pravilno kopati na zraku in sclncu/ To se pravi, čvrsto nadrgnite svoje telo pred solnčenjem, ko je suho, z NIVEA-CRENE NIVEA" ULJE > Oboje vsebuje, edino svoje vrste, evcerit, snov za nego kože; oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice; oboje potemni polt tudi pri oblačnem nebu. NIVEA-CREME Vas ohladi pri vročini. NIVEA-OLJE Vas obvaruje pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom. NIVEA-CREME: 5 do 22 Din. NIVEA-OLJE: 25 in 35 Din. Proizvaja Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. z-, Maribor, Gregorčičeva 34. V ------ Slavnostna nedelja v Zavodnji nad Šoštanjem Postavitev spomenika padlim vojakom — 50-letnica obstoja zavo- dnjske šole Šo stani, konoem julija, Preteklo nedeljo je biila za Zavodnjo, lično planinsko vasico ob oesti iz Šoštanja v črno, pravi praznik. Kot prvi v Šaleški dolini in njeni bližnji okolici so postavili Za vodnicami svojim sofaranom, padlim v svetovni vojni ličen spomenik, obenem so pa praznovali 50 letni00 Obstoja njihove šole. Okoli 300* ljudi, domačinov in Šoštanj čanov se je zbralo na ta dam v Zavodnji. Po popoldanski službi božji se je vršilo odkritje spomemka. Ko ie prispel sprevod, na čelu mu šolska mladina, k spomeniku, je zaigrala godba »Zarja« iz Šoštanja nagrobnico. nakar so spomenik odkrili. V imenu odbora za postavitev spomenika je izročil šolski upravitelj g. Mak-so Tvrdy spomenik župnijskemu predstoj-ništvu v varstvo. Pevski odsek tovarniškega gasilnega društva iz Šostania ie zapel »Vigred« in »Človek glej«! Sledil ie slavnostni govor župnika duhovnega svetovalca g. Ivana Rozmana. Pevci so zapeli še »Oj Doberdob«, godba ie zaigrala državno himno in z njo zaključila prisrčno slavnost. Spomenik je izdelan po načrtu zavodnjskega rojaka, akad. kiparja Ivana Napotnifka in stoji na prostoru nred žuo-niščem 10 šolo. 30 imen padlih zavodnjskih župljanov je vklesanih v spomenik. to je skoraj % vseh mobiliziranih iz njihove fare, katerih je bilo 125. — Drugi del slavnosti je tvorila 50 letnica obstoja šole v Zavodnji. Šolski upravitelj osnovne šole v Šoštanju g. Martin Vrečko je podal v obsežnem govoru zgodovino šole v Zavodnji od njene ustanovitve L 1881 do danes. Prvi učitelj v Zavodnji je bil danes v Šoštanju v pokoju živeči g. Ivan Smolnikar. Po- učeval je na tej šoli oelfh 41 let, sled® so mu Viktor Kristan. Gor up Franc in Tvrdy Makso. Pred njeno ustanovitvijo so v Zavodnji poučevali župniki samo veronauk. bila je samo prosta volja, če je kateri iz- med njih razsejj veronauk a naučil tega al« onega otroka še najpotrebnejšega pisanja in čitanja. Leta 1920. se je šola pretvorila iz enorazrednice v dvorazrednioo. Vse pa kaže, da bodo v Zavodnji čim prej pristopili k povečanju sedanjega šolskega poslopja. Kot zaključek slavnosti so igrali šolarčki igrokaz: »Šola v nebesih«, nakar se je vršila na vrtu Ročnikove gostilne prijetna domača zabava. Tudi Sevnica je letovišče Na potnika, ki se vozi z vlakom po progi Zidani most - Zagreb, zelo prikupljivo učinkuje pogled na trg Sevnico im na starinsko graščino. Marsikdo še ne ve, da je tudi ta kraj prav prijetno letovišče, saj nudi slikovita okolica mnogo lepih in zanimivtti izprehodov in izletov. Sevnica je 18 km oddaljena od Zidanega mosta, ima 190 m nadmorske višdne in leži tik ob Savi. Trg ima 1200 prebivalcev, električno razsvetljavo, parno kopališče in kino v Sokolskem domu. — Sevn^ška okolica zelo prija sadjarstvu, saj ima tu svojo domovino znano jabolko >sevniška voščenka<. Izprehod na grad je poplačan z jako lepim razgledom na spodaj ležečo Sevnico tn bližnio okolico. 0 ustanovitvi sevniške graščine", ki je bila zgrajena baje že pred tisoč leti, ni točnih poročil. Tudi trg Sevnica sam je zelo staro selišče. Našla so tu mnogo rimskih spomenikov, ki pa so jih pred vojnu nesli v muzej v Uradcu. iseKaK sevmsKi 11-voli lahko imenujemo hrib Vrtačo, ki se dviga tik nad trgom in ki nudi za izprehode dovolj senčnih poti v bukovem in smrekovem gozdu. Tudi plezalno turo si lahko privošči razvajen izletnik s pohodom na »Kra-glove pečine« nad cesto in železnico, četrt ure vzhodno od trga. Raz vrha pečin se odpira krasen razgled po savski dolini. Iz trga pridemo ob Drožanjskem potoku mimo občinske klavnice po lepi poti med travniki in njivami k Sv. Roku. V dobr« pol ure smo na vrhu, od koder imamo zopet razgled. Daljši izlet je na Lisco (947 m), kamor je iz Sevnice tri ure hoda. Pot je lepa, položna in ves čas zanimiva, z vrha pa, kjer je tudi planinska koča, nad vse krasen razgled. Lepi izleti so tudi preko Save na kranjski dolenjski strani. S čolnom nas prepelje brodnik čez Savo itn v 10 minutah prispemo v vas Log, a še dalje po cesti ob Savi navzdol v pol ure do graščine Impolce, v zahodni smeri od mostu pa leži na prijaznem gričku znana vas Bo-štanj. Prijazna in zanimiva je tudi mirenska dolina. Po dobri uri hoje ob Mirna, prispemo do podzemske jame, katere vhod leži pod 40 m visoko skalnato steno Vranjo pečjo. V jami je precej lepih kapnikov :n malo jezerce, vendar pa jama še ni vsa raziskana- Še mnogo drugih prijetnih izletov je možnih sirom sevniške okolice kakor na Zajčjo goro, na Veternik ali na Orehovo h kamnolomu itd. Da postane trg Sevnica še privlačnejši letoviščarjem, prično v kratkem graditi vodovod, ki bo ustrezal higijenskim zahtevam dobre pitne vode. V vsakem oziru se opaža vztrajno delo za gospodarski in kulturni napredek tukajšnje občine, kar je zlasti zasluga našega vrlega župana g. Kruleja, bivšega jugoslovenskega dobrovoljca. Veliko željo pa ima Sevnica skupno z vsem spodnjim Posavjem: naše krasne Save, ki je v čistem stanju v korist vsej okolici, naj ne bi onečiščevali tako ogabno, kakor delajo sedaj to premogovniki. Nesnažna Sava Zal mnogo ovira dotok letoviščarjev v spodnje Posavje. Upamo pa. da postane v bližnji bodočnosti tudi Sevnica v vsakem oziru priljubijo no letovišče. Ljudska obsodba tatice na trgu Ljubljana, 1. avgusta. E)anašnji živilski trg je nudil naj<živah» nejšo sliko. Do zadnjega kotička je bil zaseden s stojnicami, klopmi in vozički, tako da so morale pozno na trg došle branj evke prodajati zelenjavo in drugo so-čivje celo v dolgi vrsti v Šolskem drevoredu ob mesarskih stojnicah, kar je prav redek dogodek. Prav današnji dan je jasno pokazal, da (je treba tržnemu nadzorstvu dodeliti še več organov, kajti v dnevih velikega navala ne morejo maloštevilne moči tržnega nadzorstva zmagovati kontroleč Ker je bila policija s svojimi varnostnimi organi drugje angažirana, tu-« di ni bilo nobenega stražnika na trgu niti ne detektiva. Bila je velikanska gneča, katere k sTeči niso izrabili žeparji. Teh sedaj menda ni preveč v Ljubljani. Gnečo na prostoru, kjer prodajajo km®» tiče perutnino in jajca, pa je skušala iz* rabiti dokaj elegantno napravljena gospa z lepim modernim klobučkom na glavi. Hodila je okoli prodajalk jajc v spremstvu svoje petletne hčerkice. Stopila je k neki krepki kmetici in začela izbirati lepa, sveža jajčka. V košari je že imela salato. Izbirala je in izbirala. Ker je bila kmetica zaposlena pri drugih kupovalkah, je dama izkoristila to priložnost in skrila pod salato 6 'jajc, vrh nje pa je naložila drugih 6. Plačala je samo te in se nato urnih korakov odstranila. V naglici je še na hčerki« co pozabila in je otrok ostal med kmeticami. Ko so kmetice opazile tatvino, so zagnale silovit vis m krik. »Primite tatico jajca in se nato jadrno odstranila s trga. tica pa je prijela njeno hčerkico in jo odvedla k svojemu košu, češ: »Otrok ostane pri meni!« Zarobila je torej otroka kot talca. Kmalu se je gospa vrnila, da bi otroka, ki je milo jokal, rešila čudnega ujetništva. Sledila pa je nato ljudska sodba. Med hruščem in truščem so se culi glasovi ogorčenih kmetic in gospodinj: »Spaka grda, kaj kradeš jajca?« Kmetica pa je prisolila elegantni gospej par prav gorkih okoli ušes, da je postala rdeča kakor mak. Vsa osramočena je gospa plačala še druga jajca in se nato jdrno odstrnila s trga. Menda se ne bo lcmalu prikazala pri ko-košaricah in jajčaricah. Drzen roparski napad Slovenj gradeč, avgusta Te dni Je bfl izvršen v Selah pri Slovenj-gradcu izredno drzen roparski napad na hlapca Jerneja Jamnika, zaposlenega pri posestniku Mihaelu Honiku. Jamnik je odšel zvečer zgodaj spat v svojo sobo, ki jo ni imel navade zaklepati. Zaradi utrujenosti je Jamnik kmalu trdno zaspal, vendar se mu je ponoči nenadoma zazdelo, da čuje po hiši neke stopinje. Prvotno se za stvar ni zmenil in kmalu zopet zadremaL Iz trdnega spanja pa ga je okrog 23.30 zopet zbudil nekak ropot, zaradi česar je Jamnik skočil pokonci. Popolnoma zdram-ljenemu se mu je zazdelo, da sliši sedaj korake v podstrešju in je nameraval stopiti iz sobe na stopnice, vodeče v podstrešje. Takrat pa je zaropotalo v temi prav tik njega. Nemalo prestrašen je Jamnik za-vpil: Kdo hodi tu! — Tisti hip pa je že začutil, da so ga objele težke roke. Jamnik se je hipoma zavedel, da ima opravka s spretnim lopovom. Pričela sta se ruvati, kmalu pa je Jamnik uvidel, da je neznanec oborožen, kajti naenkrat je začutil na roki skeleče bolečine. V nadaljnji borbi je dobil Jamnik 10 vbodljajev z nožem v levo roko in v hrbet. Po končani borbi, ko je obležal Jamnik v krvi na tleh, je prišel iz podstrešja še drugi neznanec, nakar sta odnesla Jamniku novo obleko in razne predmete, ki jih je drugi pobral v podstrešju. To pa še ni bilo vse, kajti neznanca sta, preden sta se oddaljila od hiše, podtaknila ogenj in je Honiku pogorelo staro stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal. tako da znaša skupna škoda okrog 136.000 Din. Jamnik naslednji dan ni mogel podati opisa neznancev orožnikom, kajti med borbo v temi mu je bilo nemogoče gledati, kako sta oblečena. Navesti je mogel samo, da sta bila oba mlajših let in zelo močna. Orožniki so se energično lotili zasledovanja zločincev in so dognali, da gre najbrž za dva brata, stanujoča v bližnji okolici ki ju od takrat pogrešajo. OBLAČILNICA I damski svet Kar potrebujete, izberete s posebno skrbjo. Mnoge o> h te va joči damski svet ve, zakaj kupuje v »Iliriji«. Kar se tiče cen, so zelo nizke In če preizkusite kvaliteto, se čudite. Mimo vseh oblačilnih predmetov v zalogi damski, moški in otroški čevlji! Dolgoročno odplačevanje! _g.gRBJutra« smo priložili poštne položnice za one cenjene naročnike, ki jim je potekla naročnina s koncem julija. Prosimo jih vse, naj pošljejo naročnino takoj prve dni av-pusta. Obenem naj poravnajo morebitne zaostanke. Le pri rednem plačevanji! naročnine je mogoče tudi redno dostavljanje lista. Ob tej priliki ponovno opozarjamo naročnike, da je redno plačevan je naročnine tudi drugače v njihovem lastnem interesu. »Jutrovo« zavarovanje za primer smrtne nesreče velja namreč, kakor znano, samo za one naročnike, ki imajo poravnano vso naročnino. Zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovane vsote 10000 Din onemu, naročniku, ki najkasneje do 14. dne v mesecu ni plačal naročnine tudi za tekoči me-pec ali pa jo dolguje celo še za nazaj. Naročniki, ki spreminjajo v počitnicah svoje bivališče, naj vsako spremembo javijo upravi pravočasno, da jim bo mogoče >J"utro< redno pošiljati. Prijavi morajo seveda priložiti tudi na-fIov, na katerega prejemajo >Jutro< sedaj. Upravništvo »Jutra«. * Dom kralja Aleksandra bodo v proslavo lOietnice vladanja našega kralia začeli graditi v Novem Sadu. Ob proslavi v dneh 15. in 16. avgusta bo novosadska občina votirala en milijon dinarjev zfe zgradbo, ki bo kot središče vseh kulturnih in nacionalnih društev v Novem Sadu najlepši monumemt trajne vrednosti. Za novi prosvetni dom trna tudi novosadskf Sokol zbran že orecejšen fond. • Duhovniška vest. Duhovni Svetnik Supnik v Smartnem ob Paki g. Karol Pre» «ker je imenovan za dekana v Braslovč ah. Režekove testenine so pa za jamčen domač 8-jajčni Izdelek, ki Vas ne bo razočaral. * Izpremembe v policijski službi. Zapod-uadzornike policijskih agentov 2. razreda so imenovani v 10. položaj ni skupini: Franc Grad pri upravi policij e v Ljubljani, Avguštin Jelen pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Avgust Jeranče, Radko Klemenčič, Albin Ko ritmik tn Dra-gotin Pišora, vsi pri upravi policije v Ljubljani, Josip Pavletič in Franc Zibret r>a pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Za nadstražnike so postavljeni: Peter Franc, Marko Gržinjč, Alojzij fler-ga, Franc Krušič, Anton Pavlovčič, Bernard Počkar, Franc Prešera, Blaž Raz-bornik, Josip Šenčur in Ivan Skale, vsi pri upravi policije v Ljubljani. Jernej Remec pa pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. • Svečanosti Jugoslovenskih Slovakov. 2e od dobe našega osvobojenja se Slovaki v .lugoslaviji, katerih je približno 70.000, se-stanejo vsako leto v Bačkem Petrovcu, da dajo duška svoji nacionalni zavednosti m ljubezni do Jugoslavije, ki jim je druga domovina. Današnja proslava bo po vrsti trli naista, a trajala bo glede na gospodarsko krizo samo en dan. Danes dopoldne bo v slovaški cerkvi svečana služba božja, potem l)o predaval slovaški pisatelj Vladimir Samo Se danes ob 3t -S« ln 9* uri CLARA BOW Iflladost norost PREMIERA! KINO IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani dne 1. avgusta 1931. števHke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 1. vrsta padavin. 8. padavine v nun. — Temperatura: prve številke pomeniio nal-višio druze najnižio. Liubliana, 7., 761.7, 18.4 82. tibo. 10. —, —. 27.3. 13.8; Maribor, 7., 760.9, 15.2, 83. tiho, 1. —. —. 22.8. 10.2: Zagreb. 7. 761.2. 10.3, 77. SE 2. 1, — —, 26.8, 13.5; Beograd 7., 760.0. 14.8 75. W 1, 0. —. —, 26.5, 13.3; Sarajevo. 7., 762.4. 13.0, 85, tiho. 0, —, —. 25.4, 9.2; Skoplje. 7.. 760.2. 17.9, 76, SE 1, __ _ 28.4. 10.4; Kumbor. 7.. 75.79. 21.3. 59. NW 4. 0. —. — 29.4. 19.8. Split. 7.. 750.6. 22.8. 46. ENE 2. 0. —, —. 31.2. 19.2: Rab. 7.. 761.4. 21.3 56. tiho. 1. —. —. 27.9. 19.2; Vis. 7.. 759.2. 20.2. 48, N 6. 0. —. 28.5, 17.8: Mostar, 7.. 759.3. 21.4. 58. SW 1 31.8, 17.L H urban fas Stare Pazovs, popoldne p« bo vaja domačega Sokola. Prirejena je tudi narodopisna razstava Udruženja češkoslovaških žen v naši državi. Jutri bo dijaški in športni dan, ki ga priredi Udruženje češkoslovaških akademikov v kraljevini Jugoslaviji. Proslavo bo zaključila akademija z igranko. * Prijave aa jugoal®v«>nSfco*češkoe|ova$Ko manifestacij« na Jezerskem. Kakor smo že zabeležili, bosta JČliga in Slovensko planin« sko društvo v Ljubljani odkrili dne 15. t. m. na Jezerskem spominsko ploščo pokojnemu »očetu slovenskih dijakov v Pragi« in za* elužnemu ljubitelju naših planin prof. dr. K. Chodounskemu. Prijave za to prireditev, ki bo velikopoteszna manifeecaija bratstva obeh narodov, vodi poseben odsek ljubi jan« ske lige z njenim podpredsedn. dr. E. Sta« retom na čelu. Nadejati ee je velike ude« ležbe zlasti iz Ljubljane. Pripravljalni od« bor je voljan, organizirati cenejšo vožnjo z avtobusi naravnost na Jezersko in nazaj, če se priglasi zadostno število interesentov. Avtobusi bi odrinili na Jezersko v eo* bota, dne 15. t. m. ob 7. uri. Priglasila ee sprejemajo že zdaj in iih je nasloviti na tajnika lige Jaroslava Klapalka, češka indu* atrijska banka v Ljubljani, telefon št. 2104. * Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije- Ponovno opozarjamo slovenske pravnike na IV. pravniški kongres v Skop-Ijn x izleti na Kosovo polj«, Ohridsko jezero in Solun in jih opozarjamo, da se priglasijo najkasneje do 1. septembra društvu »Pravniku c Članarina je za člane svobodnih poklicev Din 100.—, za njih rodbinske člane Din 80.—, za državne in samoupravne uradnike ter pravne pripravnike Din 60.—, za njih radbinske člane Din 50.—. * Smrt koroškega rodoljuba. V Resnici na Koroškem je te dni nami med koro^d-mi Slovenci dobro znani rodoflub posestnik Miha Turk. Bil je mož. ki Je ljubil delo in je zrastel v močno osebnost; prava slovenska korenina, priljubljen povsod med svojimi koroškimi rojaki Dober gospodar na svojem posestvu Je postal tudi dober in cenjen gospodar narodnega premoženja. Bil je med prvimi delavci, ko se je pred 40 leti ustanovila finska posojilnica kt je ves čas ostal v načelstvu. B8 je tudi soustanovitelj borove!}ske hranilnice. sodeloval je pri rojstvu pevskega društva »Drava« in »Sokola« v Borovljah. Ogromna množica Je spremljala pokojnega rodoljubi na njegovi zadnji poti. * Novi grobovt Tragično le prenrinfl v Ljubljani g. caaid. Inž. Ciril Cibe r, ki ga bodo pokopali v ponedeljek ob 16. — V Novem mestu je umrla ga. Fani Š i l i h o -v a. Pogreb pqjtojnice bo v ponedeljek ob pol 10. na šmibelsko pokopališče. — V Mostah ob Ljubljani Je premina g. Albin Kante, dijak IV. razreda I. državne realne gimnazije v Ljubljani. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * poroka. Poročila sta se 30. JoBja g. dr. Vladimir Krištof, advokat v Radovljici, tn gdč. Francka Kunčičeva iz Lesc. Čestitamo! * Sprejem v višjo gospodinjsko golo ▼ Starem Futogu. Ministrstvo prosvete razglaša, da se je ustanovila ▼ Starem Futogu (dunavska banovina) višja gospodinjska šola, ki ima nalogo Izobraziti strokovne učiteljice za nižjo gospodinjsko šolo in gospodinjske tečaje, šola Je internatsko urejena: šolanje traja 4 leta. V šolskem letu 1931-32 se sprejme 20 učenk, ki morajo biti zdrave in imeti dovršene 4 razrede gimnazije ali meščanske šole ter malo maturo ali završni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Stare ne smejo biti čez 17 let in priti morajo neposredno iz šole. Prijavi za vpis v I. razred se morajo priložiti: Izpričevalo o maturi ali završenem izpitu, izvod lz rojstne knjige, zdravniško izpričevalo tn ubožni list. Tega pa samo one učenke, ki se žele šolati na državne stroške. Sicer stane mesečno vzdrževanje 600 Din. Prijave za vpis, taksirane s krtkom od 5 Din, Je treba poslati ministrstvu prosvete najkasneje do 15. avgusta 1931. Natančnejše informacije se dobe pri vsakem ravnateljstvu srednjih in meščanskih šol. * Pfa državnem ntoSkeia aOteflSSa t Ljubljani se bodo vršili ponavljali^ teprfi 28. t m. od 8. dalje. Vpisovanje v prvi letnik bo 1. septembra od 8. do 12. Otvoritvena sv. maša bo 9. septembra. Podrobnosti so razvidne z razglasa na črni deski v veži poslopja. * Maturantom (t*am) državne gimnazije t Kranju iz 1. 1921. PrejeK smo: Po deseta letih se zopet snidemo, m sicer v Kranju 8. avgusta ob 20. na vrtu pri Jezenšku (Kne-delnu). Vabljeni tudi sošolci, ki so drugje maturirali! Kdor se namerava sestanka ude« žiti, naj pošlje prijavo najkasneje do 5. avgusta na gostilno Jezeršek. Pridite vsi! * Ravnateljstvo državne klasične gimnazije ▼ Ljubljani javlja, da bo vpisovanje učencev v I. razred 26. avgusta od 9.—12. ure. 9prejemalo bo pa prijave tudi prejšnje dni. Pri prijavi za vpis mora predložiti vsak učenee izpričevalo o z dobrim uspehom dovršeni osnovni šoli in krstni lisi da Je v tem koledarskem letu dovršil aM da dovr-šuje 10—13 let. Vsak učenec mora napraviti sprejemni izpit. Ta se bo vršil 27. avgusta. Zahteve sprejemnega izpita so obrazložene na oglasni deski zavoda. * Tečaji za kapunjenje na Dolenjskem. S pomočjo banske uprave so se vršili 3 te-čaJJ aa kapunjenje na Dolenjskem L t st bauovluskeu posestni v Mali Loki. m kmetijski šoti na Grmu in pri podružnici Kmetijske družbe v Sen t Vidu pri Stični. Tečaji so bili celodnevni, en jih Je vsakficrat otvoril v imenu banske oprave g. inž. Absec, ki je v poljudnih besedah začrtal pomen perutninarstva za našo deželo. Nato so teoretično in praktično razlagali kapunjenje, predvsem predsednik odseka za perutninarstvo g. Seher, ga. Čer-netova in v imenu »Perutninarske zadruge v Ljubljani« rosp. Klemenčič. Udeležba na tečajih je bila zelo velika, zlasti na Grmu. Tečaji so v vseh pogledih prav dobro uapelL Dani so s tem temeljni pogori, da se bo to važno delo ponovno uvedlo med naše kmečke perutninarje. * Gospodinjska šola v Smfbehi pri Norem mesta razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra in bo trajai do 28. Junija 1932. Sprejemni pogoji eo: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do L septembra. * Poslovanje bančnih zavodov v sv-gosto. Bančni zavodi bodo v avgustu poslovali z enotno frekvenco, to Je od 8. do 14. are. Potemtakem teositane v avgustu popoldansko poslovanje. Za stranke se bo poslovalo od 8. do 12.30. P. n. stranke prosimo, da svoje bančne posle, osobito blagajniške ooslc. ooravijo v avgustu v zgoraj označenem času. — Društvo bančnih zavodov. * Službeni Hrt dravske banovine objavlja v 45. letošnji Setvilki: pravilnik ca izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, pjravitnik o stavbnih okoliših, pravilnik o višini in načinu izplačila za razlaščene gozde in o zadevnem postopku, pravilnik za izvrševanje finančne strani zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposetvih, dopolnitev pravilnika o opravljanju državnega strokovnega Izpita v kmetiški stroki, uredbo o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za po-boljševanje mlajših mladoletnikov in nared-bo, s katero se za področje dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času. * Spomin na bosansko - hercegovski ostanek. Včeraj je praznoval v Zagrebu svojo slavo 6. konjiški polk Kneza Ars«-ndja kot spomin na bosansko - hercegovski ostanek leta 1875. * Naši v Ameriki. Slami )og oslov diski učenjak Nikola Tesla v New Yorku je te dni dosegel starost 75 let Nad sto znanstvenikov in iznajditeljev mu je čestitalo k njegovi 75 letnici. Mož pa je, kakor po na« vadi, tudi na svoj rojstni dan delal 20 ur v svoji delavnici. Tesla, eden največjih iz« najditeljev in strokovnjakov na polju elek« trotehmike, je Edisonov očsnec, a ga v mnogih iznajdbah prekaša. Njegove iznajdbe je pokupila največ Westinghous« C o., kateri eo prinesle veKko bogastvo, Tesli pa po« mogle toliko, da )© lahko zgradil več poslopij, v katerih že voč let eksperimentira s brezžično transmisijo pogonske sil©, ki jo njegova največja ambicija. Ako ae mo to delo posreči, bo rešeno vprašanje cene« nega dobavljanja električna sile. — V La Salleju j« c mosta skočil v vodo rojak Janez Uriitnc, star 45 let Kakor poroča čas o. pisje, je Urijanca pognalo v smrt pijanče« vanje. Dobil je halucinacije in je bdi nm©» nja, da ga neprestano preganjajo sovražniki Pred smrtjo je napisal oporoko, naj ga po« kopljejo na kakem samotnem kraju, da ne bo nihče našefl njegovega groba. — V Cle. velamdu je nagle smrti umrl za srčno hibo Anton Frankov ič, star 61 let. Doma je bil iz Prekopa pri Kostanjevici. Zapušča ženo, tri sinove in eno hčer. Lstotam je v bol« nioi preminul čistilec oblek Ignac Smuk, ki je bil dolgo vrsto let član glavnega odbora Slovenske delavske zveze Doma je bil od Device Marije v Polju pri Ljubljani. V slovenski naselbini je bil splošno priljufe. ljen, — V Swisvaleju je umri rojak Jakob Knez, doma iz Višnje gore, star 63 let Zar pušča ženo in petero otrok. * Nove naprave ptujske mestne občine. Is Ptuja nam poročajo: Obnova naprave za proizvajanje umetnega ledu pri mestni klavnici se Je uresničila. Ptuj je zelo pogrešal takšno napravo, ki je že obstojala pred vojno, nakar pa je propadla in jo je zdaj morala mestna občina obnoviti. Dnevno se proizvaja po 250 kg čistega ledu, ki bo od ponedeljka dalje v nadrobni prodaji po 75 par kg, pri večji količini pa po 60 par. Prodaja bencina pri občinski bencinski postaji se prične takisto v ponedeljek, 3. t m. Odprta bo na Florjanskem trgu noč in dan. Kupci se naj zglase pri zraven se nahajaio-či staniei mestne policije. Mestna tehnica na Hrvatskem trgu je temeljito popravljena Jn ker je bila tudi že uradno preizkušena, je zdaj izročena svojemu namenu. 2e te naprave dokazujejo, da občinsko gospodarstvo v Ptuju vendar ne stoji na tako trhlih nogah, kakor »e je to sanjalo nekemu dopisniku nekega ljubljanskega dnevnika. * Ukrepi sa pospeševanje tujskega premeta v Dalmaciji. V sporazumu z Zvezo hotelirjev se je v Dalmaciji pričela akcija, da se ublažijo posledice splošne krize in današnjih prilik v Nemčiji, v kolikor ts vplivajo na naš tujski promet Parobrodne družb« naj bi znižale potniške preraste ta- Primarij DR. J. DEMŠAR ordinira ▼ avgustu samo ob sobotah 9459 Dr. med. Henr. Sollag zdravnik, Je začel svojo prakso pri Sv. Lenarta v Slov. goricah v hiši g. dr. Tipličove. Ordinira dnevno od 8.—12. ter od 2.—6. ure tudi oa sobe. 9418 Naznanilo preselitve9 Vsem cenj. naročnicam vljudne naznanjam, da sem ▼ svrho povečanja obrata preselila svojo delavnico lz sv. Petra e. 29 (hiša Gorlčar) na sv. Petra cesto Stev.jS Izdelovala bom vsa v mojo stroko spadajoča dela po najnovejši modi ta najnižjih dnevnih cenah. — Ob tej priliki se vsem dosedanjim kakor tudi novim cenj. naročnicam najvljudneje priporočam. 10185 Fani Srebot, šivilja rtfa, oMfne ps naj M manjšale svoje prt. stojbine na minimum. V tem primeru so tudi hotelirji pripravljeni, da znižajo svoje eeine za 20 odstotkov. Dubrovniška občina je ta predlog odklonila. • Znižane eene oa zračnih progah. Družba za zračni promet je z veljavnostjo od 1. avgusta uvedla nove potonške eene za potovanje s aeroplani. Tako znaša sedaj cena za vožnjo Zagreb - Beograd 440 Din, dočim je znašala doslej 520 Din. Za vožnjo Zagreb-Gradee se plača odslej 320 Din (prej 400 Din), sa vožnjo Zagreb-Dunaj pa 64o Din (prej 720 Din). • Dobava drv. Mestno načelstvo v Liubliani razpisuje dobavo 500 m5 bukovih drv za kurjavo. Ponudbe za dobavo navedene količine drv je predložiti ekono-matu mestnega načelstva do 15. t m. Natančnejši podatki ta dobavni pogoji se dobijo pri ekonomattu mestnega načelstva, Mjestni trg 27. soba 13, proti povračilu stroškov 5 Din. • MBn v BaškJ Palankl pogorel V milim Josipa Opermana v Baški Paianki je v petek ponoči izbruhnil požar. Lastnik je prvi opazil ogenj in "alarmiral sosede. Prihiteli so na pomoč tudi rasilci, ki so $ težkim trudom omejili požar. Škoda se ceni na 300.000 Dii • Drzni tatid. Iz Rajhenbutga nam po ročajo: V petek okrog 8. zjutraj je z vso sapo prisopihal na rajhenbnrško postajo posestnik Martin Povbe iz Ortnice pri Kozjem. Ves upehan po štiriurni naporni hoji je vendar le našel, kar je iskal: namreč dve ženski, ki sta mu v minili noči pokradli vse perilo in vzeli s seboj še torbico njegove žene. Prva tatica }e Ana lerjeva, stara okrog 20 let, ki Ji Je oče posestnika Povheta Jerob. S seboj je te dni pripeljala od nekod svojo prijateljico, ki se izdaja za Brano Miloševičevo. o kateri pa so kozjanski orožniki že ugotovili, da je v resnici 241etna Marica Balnovideva, doma iz Negotina. Tatioi sta posestniku Povhetu pobrali za okroglih 3000 Din blaga, Z rajhenburškega kolodvora sta biii takoj z avtomobilom odpeljani na orožni-ško oostajo na Senovem. • Berač z vložno knjižico za 62.009 Din. Policija v Dubrovniku je izvršila racijo med tamkajšnjimi berači, ker je sumila, da so med mirni tudi taki, ki se bavrjo z vio-ml'Veliko senzacijo je povzročilo dejstvo, da so pri beraču Risti Ivkovičn iz Podgo-rice našli 3000 Din v gotovini in vložno knjižico na 62.000 D6jl Tudi pri nekaterih drugih beračih Je policija našla znatne vsote. Beraška poklic Je torej prav rentabilen. • Iz šale nesreča, b Komende nam pišejo: Preteklo nedeljo se Je v Vodicah zbrala družba v gostilni pri Smajhelnu. Pa so se dogovorili, da bodo vprizorilš kolesarsko tekmo iz Vodic do Zanove gostilne v Komendi. Bfilo jih je pet kolesarjev ki sicer Maks Kern, Miklavž Peter lin. Gregor Lap, Jožef Kern in Fr. Pogačnik, vsi s KHanca pri Komendi. Pa je rz šale nastala nesreča. Najprej je padel Maks Kern in se tako potolkel da Je obležaL Najhuje Jo Je skopil Firanc Pogačnik. Padel Je tako močno, da Je obležal na tleh nezavesten. Pogačnikove poškodbe so tako hude, da je v nevarnosti tudi oko ta bo ranjenec najbrže moral v bolnico. • Krvav poboj v kaznilnici. V Požarovca so se v kaznilnici zvečer po končanem delu v delavnici spopadli z noži letniki Baj-ron Vidin, Derviš Riza. Hager Ameta in DemiT Junos. Bajron je zadal Hageriu kakih sedem udarcev, da Je nesrenež na mestu izkrvavel. Demir pa Je z lažjimi ranami ušel napadalcu Dervišu. Ti štirje jetniki so se že dalje časa mrzili med seboi Uvedena je stroga preiskava. • Sin obil očeta-zapravljivca. V selu Go-linei v savski banovini je seljaka Matijevi-6a ubfil lastni sin Nikola. Pokojni Matije-vič je bil velik pijanec in zapravljive« in je pogosto pustil stradati svojo rodbino. V petek zvečer je zaradi tega prišlo do ostrega prepira med sinom in očetom. Nikola je očeta pobil s polenom. • Ne sme v krčmo. Okrožno sodišče v Mariboru je s pravomočno razsodbo z dne 13. junija 1931 prepovedalo Francu Gla-serju, rojenemu 1900, pos. sinu v Mezgov-cih, srez Ptuj, pohajanje v gostilne za dobo enega leta in to od 21. septembra 1931 do 20. septembra 1932. • Cirfl - Metodova dražba prosi podružnice, da orirede razne veselice, srečolove, kegljanje na dobitke. Tudi se naj čimprej pobere članarina za leto 1931. • Christofov očal zavod, LJoMJana, vpisuje dnevno še ves avgust na Domobranski oesti št 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 D5n. Revni gojenci imajo popust, • Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško-kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče. Sv. Križ. Ljubljana, tel. 2787. • Prave Lubasove harmonike se dobHo v Liubliani. Dunajska oesta 12. • Vse barve, laki. flrnežl najceneje ri »LUSTRA« Gosposvetska cesta 12. • Darujte podpornemu društvo sferno. Ljubljana. Pod Trančo 2—ID. • Uradniška posojila daje »Beo*ra»a zadruga« Liubliana. noštni predal 307. rTO zobna pasta nafbolfša! • Obleke in kloboke kemično čisti, barva. oPslr« In PVa tovarna To«. Reich. _ IHrnFlEHHBBaElOLlEIBi!] Cvetličarna „R02A" se je preselila Is Miklošičeve ceste na Sv« Petra cesto št. 24 (vis-a-vis Hotel Tratnik) 9489 EEElEElEZEEliElEElBOni DOBRNA za srčne, živčne ta ženske bolezni. Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200.— (avtovožnja, stanovanje, štirikrat dnevno hrana, kopeli in zdravnik). Prospekti zastonj. 9484 1 g"1"-"""......... Tivolski danzing. Od 2.—15. avgusta vsak večer do 2. popolnočL Prvovrstni mednarodni artistL 9509 Ples pred in po sporedu — Jas — Kuhinja in pijača odlična CENE OBIČAJNE Iz LJubljane o— Županov povratek iz Beograda. Župan dr. Dinko Puc se je včeraj z jutranjim brzovlakom povrnil iz Beograda, kjer se je po važnih poslih, zadevajočih ljubljansko občino, mudil tri dni ter je imei važne konference. u— Opozarjamo ponovno na veliko sokolsko slavij e, ki ga priredi danes ob pn-lilci odkritja letnega telovadišča Sokol Liubliana III. Narodno občinstvo vabisno. da se udeleži v čimvečjem številu dopoldanske prireditve in popoldanskega javnega telovadnega nastopa is velike narodne veselice. Prebivalstvo ta hišne po-sestrnke bežigrajskega okraja prosimo, da razobesijo zastave raz hiše ta da po možnosti okrasijo okna s cvetlicami. Do-každte, da znate ceniti sokolsko delo in pomen sokolstva v vzgojnem, narodnem in državnem oziru. — Uprava Sokola UL u— Narodna čitalnica v Spodnji SlškS priredi danes ob 16. na vrtu g. Stepiča veliko vrtno veselico, katere čisti dobiček je namenjen javni knjižnici in pevskemu zboru. K obilni udeležbi vabi odbor. s— Prosvetni odsek Narodne strokovna zveze v LJubljani opozarja svoje ta ostaia člaae Narodne strokovne zveze, da se je ustanova tamburaški odsek. Naprošajo se vsi, k! imajo veselje do glasbe, da »a čimprej zglase v pisarni tajništva. u— Pevsko društvo »Ljubliansfti Zvecm, Konec počitnic. V sredo 5. t. m. ob 20. sestanek vsega zbora ic določitev reda pevskih vaj. V zbor se sprejemajo dobre pevke ia dobri pevet _ n— Prireditveni odbor Z2BJ detavaf^a pfivovame Uniona v Ljubljani priredi IV. vrtno veselico v nedeljo 2. t nt v vseh prostorih gostilne Reininghatts v Šiški. Začetek ob 15. Na sporedu je ot-Hen srečo lov, šaljiva pošta, ples m lepo darilo tisti gospodični, ki bo prejela največ šaljiv«* pošte. Igrata bo priznana delavska godba »Zarja«. Vstopnina za osebo 5 Din. Pridite! u— Opozarjamo tesht&o »ašTh tnčS dri. razredne loterije, da Je čas obnove za ITI, razred določen do 6. t ra, žrebanje bo 11. t m Obnovite jSi pravočasno! n— V Beričevo k ž ©gnan hi vozt dane« popoldne Pečnikarjev avtobus ob 3. ta fi, h— Zanimivosti z ljubljanskega trga. Včerajšnji živilski trg Je bil rekorden, tako v pogledu dovoza živS kakor tudi v pogiedu nakupa. Na sadni trg je bilo pripeljanih do 40.000 kg različnega sadja, osobito hrušk, jabolk, češpefj. breskev ia drugih sadežev. Borovnic, ki že prihajajo h koncu, je bilo oreoej, manj rdečih malin. a zadnji čas Je prav mnogo tako zva-nih »robid«. Tržno nadzorstvo je poslalo večjo množino robid, tega soedjalnega našega gozdnega sadeža v Beograd centralnemu državnemn higienskemu zavodu. Trg je bil z ostalimi živili, zlasti z zelenjavo in zgodnjimi pridelki, kakor krompirjem, kumaram!, stročjim fižolom naravnost nrenatrpan ln »o cene bUe razmeroma nizke. 9« avgusta Trt t priljubljeno Grosuplje m Sokol, vrtno veselico Veliko zabave za vse — ples — srečolov itd- 101S9 o— Deložacija Hm Je pred dnrmi. Pred leti je mestna občina vzela v najem Son-vanovo hišo na Cankarjevem nabrežju, da je mogla spraviti pod streho nekatera stranke, ki bi bile drugače brez vsake streh« v najhujši zimi. ObSna Je g. Soo-vanu plačevala precejšnjo najemnino. Najemninska pogodba se je dvakrat podaljšala. Nedavno pa je g Souvan prodal hišo trgovcu g. Gerkmanu. Ker kupna pogodba prekinja vse najemninske pogodbe, je na ta način prišla mestna občina v težaven položaj. Novi lastnik zahteva od občino, da hišo izprazni. Za včeraj opoldne ss bili stanovalci te hiše vabljeni na ekono-mat mestnega načelstva, kjer so jhn pojasnili situacijo ter jim objavili, da morajo do 8. avgusta izprazniti svoja stanovanja, ker jim drugače preti deložacija. V hiši ie stanovalo 11 strank, od teh so 4 že dob.l« primerno stanovanje, dočim je ostalih sedem v velikih skrbeh, kaj bo i njrmi po 8. avgustu, ker ne morejo nikjer najti cenenega stanovanja So po večini revne vdove, ki ne zmorejo visokih najemnin za na?skromneiše stanovanje. Mestni ekono-mat je strankam tudi omenil, da le vpo-števal vse okolnosti ter iim že 1. februarja letos stanovanje odpovedal sa avgustov termin, čeprav po zakonu v to nI bil obvezan. u— Rada nesreča na Smartlnskl cesti. Včeraj okrog 12.15 se je pripetila na Šmartinski cesti pred Stavbno družbo hn-da nesreča. Neki šofer je vozil pravilno oo desni strani v smeri proti mestu. Baš tedai na se ie pripeljal z dvorišča Stavbne družbe na kolesu 501etni polir Anton Hlebš. ki se mn je hotel avto, da prepreči nesrečo, umakniti Šofer je res avto zavrl v tistem trenutku na zadel v voz. na katerem le bila 571etna oosestnica Marija (rrozdiakova iz Podgorce &ofer ie vdel. da ie odletela Grozdjakova z voza. začut pa ie tudi krik kolesarja, ki sra ie zadel z zadnjim delom voza. Hleb? se ie ori padcu poškodoval na hrbtu in ima ranjeno hrbtenico, dočim se ie Grozdjakova !! PIJTE »BIO« MLEKO !! ranila na rokah in na nogah ter dobila praske tudi na ostalem telesu. Nesrečo ie pripisovati zgolj naključju, kajti šofer je vozil počasi in pravilno. Treba je tudi, da kolesarji, ki vozijo iz stranskih ulic na glavne ceste ali z dvorišč, vse bolj pazijo, kajti često so sami krivi, da pride tako do velikih nesreč ali vsaj nerednosti v uličnem prometu. u— Nezgode. Na Celovški cesti pred hišo 68 je podrl neki avtomobilist 71etnega Sašo Jurkoviča. ki je hitel čez cesto. Avtomobil je dečka podrl z blatnikom in ie utrpel fantek, ki je nesrečo sam zakrivil več poškodb na rokah in nogah. — Na Zaloški cesti se je pripetila enaka nesreča, ki jo je pa zagrešil šofer. Okrog 19.30 se je pehal zidar Henrik Rajšek iz Podmol-n i k a s kolesom pravilno no desni strani ceste v smeri proti Mostam. V tistem tre-notku pa mu je pripeljal nasproti po levi strani neznani avtomobilist in sicer v silnem d;ru Avtomobilist ni mogel več zaviti ter je podrl Rajska po tleh s tako silo, da ga je vrglo kake tri metre vstran. Brezobzirni avtomobilist je vozil nato. ne-rneneč se za nesrečo, naprej, težje poškodovanega Rajška pa je potem naložil v svoj avto šofer Ivan Urbas iz Štepanje vasi in ga pripeljal v splošno bolnico. — Delavec Jernej Daneu. stanujoč na Rebri št. 15. ie prijavil, da mu je na Kongresnem trgu vrgel hlapec Pave! T. v glavo težko verigo in ga precej poškodoval. n— Ribji tatovi. Na Ljubljanici in v Malem grabnu so bili na poslu že dalje časa ribji tatovi, po večini sami mladi fantje, ki so kradli ribe na ta način, da so jih zastrupljali. Predvčerajšnjim popoldne je opazil stražnik dva taka fanta ležati v grmovju ob Malem grabnu, kjer sta pazila na učinek strupa, ki sta ga popreje vrgla v vodo. Cim sta fanta opazila stražnika sta izginila in je stražnik šele pozneje ugotovil, da sta najbrže pazila na ribe. ki so prihajale takrat na površje že s hrbtom navzdol. Isti stražnik je nato prijel dijaka Emila B.. brezposelnega zlatarskega pomočnika Anton J. ter vajenca Franceta T., ki jih je zalotil, da so lovili v vodi zastrupljene ribe. B. je povedal stražniku, da je našel doma ribji strup v kroglicah. ki ga je nato razdelil med svoje tovariše in so ga ti pomešali s kruhom ter metali v vodo. Ribji tatovi, ki so nagajali že kake tri mesece, so napravili najemniku lova Janku Ješetu, stanujočemu na Cesti na Loko 20, veliko škodo, kjer je bil s strupom uničevan tudi ribji zarod. Fension KALAMOTA NA OTOKU KOLOČEP OBČINA DUBROVNIK 10.190 Najlepše peščeno morsko kopališče Dubrovnika. Veliko gozda, divna priroda brez vročine in komarjev. Elektr. razsvetljava, tekoča voda, velike solnčne terase, ping-pong, rusko keglišče, radio, motorni čolni, jadrnice. SSovensko podjetje. Zahtevajte prospekte. Celokupen pension 65—75 Din. u— Tatvina v hotelu. Včeraj ponoči se j c splazil v takozvaiio kmečko sobo v hotelu Tivoliju neznanec, ki je odnesel od tam 24 gramofonskih plošč in zelo lepo vi-jolino. last Vladimirja Moravca s Celovške ceste. Tatvino je zijutraj opazil hotelir Slavko Delničar, ki je prijavil zadevo policiji. Dolničar je navedel, da znaša skupna škoda 3600 Din. a— Ukradena aktovka. Soboslikarski mojster Vinko Otorepec je pustil svojo aktovko, v kateri je imel večje število sobo-slikarskih vzorcev v vrednosti nad 5000 dinarjev, v sobi neke stavbe v Središki ulici v Mostah Naslednji dan pa je Otorepec ugotovil, da je vlomil v sobo neznan storilec in sic&r s pomočjo vitriha ter mu aktovko odnesel. Ker je utrpel Otorepec veliko škodo, je zadevo takoj prijavil. Vzorce so našli pozneje neki delavci in sicer v še ne dograjeni kopalnici. Tat si je prilastil samo aktovko, ki se mu je zdela menda več vredna kakor dragoceni vzorci. Trna dogodke v največji brzini z lahkoto njsjnete z Voigtlander kamero. Zahtevajte pravkar izišli brezplačni fo-tocenik. DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5 265 Iz Celja e—• Vozovnice za celjski vlak treznostnih iflelaveev ob priliki njihovega tabora na Ku-mu 23. t. m. stanejo po 15 Din za odrasle, za šolarje pa 7 Din in se dobe v Celju v trafikah na kolodvoru, v Aleksandrovi ulici v trafiki ge. Kovačeve in v Vodnikovi ulici v trafiki ge. Lipševe. e— Obnovitve srečke in. razreda, ker bo žrebanje že 11. t. m. Obnovitveni rok bo le do četrtka 6. avgusta. e— Izboljšanje telefonskega te brzojavnega prometa v Celju. Zadnji čas je že bil, da se je nekaj Ukrenilo glede izboljšanja telefonskega prometa v celjskem lokalnem telofonskem obratovanju. Ze vec let je ležal v zemlji položen telefonski kabel, ki se ga pa poštna uprava ni mogla posluževati, ker ni imela potrebnega denarja za priključek aparatov. Potrebni kredit je bil nedavno vendarle odobren in delavci telefonske sekciie zda i pridno priključujejo nove.in preizkušene telefon s -aparate, na kabel. Želeti bi pač bilo, da bi tudi v Celje dobili moderno avtomatično centralo, za katero se je že predlan- skim pokrenila v mestnem občinskem svetu posebna akcija in za katero so bili celjski telefonski abonenti pripravljeni prispevati vsak po 900 Din. V septembru bosta postavnem v vestibulu puštnega poslopja dve telefonski celici, obenem pa se bodo istotam sprejemale tudi brzojavke. Dnevni telefonski in brzojavni promet v vestibulu se bo vršil od 7. zjutraj do 21. zvečer, nato pa bo do 24. prenesen zopet v dosedanjo centralo v prvem nadstropju. Baje bo mogoča v bodoče oddaja priporočenih pisem in pošiljk brez prekinjenja že od 7. zjutraj do 21. zvečer, kar bo vsa naša gospodarska javnost nedvomno toplo pozdravila. e— Žrtev nočnega napada. V petek ponoči okrog polnoči se je vračal po veliki državni cesti v Vojniku pri Celju proti domu 661etm posestnik g. Jakob Kovač iz Vojnika. Nenadno ga je v temi brez vsakega vzroka napadel z odprtim nožem neki F. m ga dvakrat zabodel. Eno rano ima Kovač na vratu, drugo pa med rebri na desni strani prsnega koša. Prvo pomoč je nudil poškodovancu celjski okrožni zdravnik. Kovačevo stanje ni baš nevarno, vendar oi mogel napad končati s hujšimi posledicami. da ni priskočil očetu na pomoč njegov sin Adolf. Kovač se zdravi v domači oskrbi._____ Tombola »Svobode" preložena radi tehničnih ovir na 23« avgusta t. 1. e— Nesreča kolesarja. Predsinočnjem se je peljal na svojem kolesu tik za vitanjskim avtobusom slikarski pomočnik Ludovik Lu-žar iz Gaberja. Pred Pristovškovo gostilno v Spodnji Hudinji pa se je avtobus nenad-no ustavil, ker ima tamkaj postajališče. Lu-žar na to ni bil pripravljen in se je z veliko silo zaletel v zadnjo steno avtobusa. Pri tem je kolo odletelo nekaj metrov v stran, Lužar pa je obležal nezavesten na cesti. Na pomoč je bil poklican reševalni avtomobil, ki je prepeljal ponesrečenca v celjsko javno bolnico. Tu je bila Lužarju nudena potrebna pomoč. e— Primarij dr. Raišp ne ordinira do 25. avgusta. ' ZOBOZDRAVNIK Dr. STANE VRHOVEC se je vrnil in zopet redno ordinira. CELJE, Vrazov trg 6. 9495 e— Pod tujini imenom prijet. V Laškem je bil pred 14 dnevi aretiran zaradi pote-puštva neki mlajši moški, ki se je legitimiral orožnikom s poselsko knjižico kot 331etnl rudar Teodor Vallner iz Nemčije. Delavsko knjižico mu je izdalo litijsko županstvo. Dozdevni Vallner je bil obsojen na 14dnevni zapor zaradi potepuštva, nato pa ie bil poslan-po odgonu do Celja kot prve odgonske postaje. Celjska policija je Vallner ju nekoliko temeiitejše izprašala vest in ii je aretiranec po daljšem tajenju priznal, da ie knjižica ponarejena in da je on v resnici 251etni brezposelni rudar in vojaški begunec Josip Slišna iz Trbovelj. Sluga je bil izročen sodišču lz Maribora a— 59. šolsko leto Je zaključila v četrtek dvorazredna sadjarska in vinarska šola v Mariboru. Zavod je obiskovalo letos skupno 57 gojencev in sicer v prvem letniku 24. v drugem letniku pa 33, od katerih so absolvirali šolo 4 diiaki z odliko, 14 s p-.av dobrim in 15 z dobrim uspehom. Odličnjalki so bili: Janez Kramer iz Zamarkovcev, Matevž Zemljič iz Radeo-cev, Jakob Zidarič iz Huma pri Ormožu m Fran lvanirša iz Frankolovcev. Vsi štirje so dobil nagrade v obliki strokovnih knjig. a— Državna nižja gozdarska šola v Mariboru je zaključila dne 30. julija svoje prvo šolsko leto. Šolo. ki je bila združena z internatom, je obiskovalo 21 učencev. Od 24. do 28. julija so«se vršili pismeni in ustmeni izpiti, h katerim je bilo pripu-ščenih vseh 21 učencev. U-speh je bil naslednji: 2 sta napravila izpit z odlilko. 9 s prav dobriatn. 8 z dobrim in 2 z zadostnim usnehom. a— Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva na trgovski akademiji v Mariboru se vrši dnevno na vodstvu, Žrinjskega trg 1-1. Zavod daje svojim učencem splošno izobrazbo v trgovskih poslih in jih usposablja za službo v trgovskih in industrijskih podjetjih kakor tudi državnih uradih. Z otvoritvijo tega tečaja. ki si je danes pridobil odličen sloves, je Slovensko trgovsko društvo prevzelo z odobrenjem banške uprave skrbstvo za pomožni trgovski naraščaj v svoje področje, pri čemer ga je vodila želja, nuditi trgovski mladini na čisto prosvetni podlagi solidno strokovno izobrazbo in jo vzgajati v narodnem duhu. Po pravilniku, ki ureja ustroj zavoda, je poverjen pouk profesorjem dr. žavne trgovske akademije, ki se vrši po najnovejših pedagoških načelih in z modernimi tehničnimi pripomočki v strokovnih predmetih; z nizko šolnino in pri najpotrebnejših z znatnim popustom pa se omogoča obiskovanje tečaja tudi najrevnejšim dijakom. Ustmene in pismene prijave, podprte s potrebnimi listinami (zadnje spričevalo o dovršenem najmanj drugem razredu srednje šole in krstni list) se sprejemajo dnevno do 9. septembra letos na vodstvu enoletnega trgovskega tečaja, Maribor, Zrinj-skega trg 1-1. . a— Delovanje rešilne postaje v juliju. V preteklem mesecu je reševalna postaja posredovala v 192 primerih. Od tega pride na razne nezgode 114 primerov, dočim je bilo 45 voženj namenjenih prevozu bolnikov v bolnico. V petih "primerih je bila intervencija posledica poizkušenega samomora. Gasilci so nastopili v 4 lažjih primerih. a— Dvakrat plačani uslužhenski davek. Mestna občina mariborska odteguje pri Izplačevanju mesečne stanarine učiteljstvu uslužbenski davek docela neupravičeno. To se dogaja sedaj že pet mesecev, ne glede «a to, da odteguje ta davek učiteljstvu že_ finančna direkcija v Ljubljani in ga plačajo torej učitelji dvakrat na mesec. V petih me- secih pa bi se v tem oziru res že lahko napravil red! a— Karambol. Šofer tovornega avtomobila 2—747 je tako neprevidno vozil po Sodni ulici, da je zadel na križišču Sodne in Marijine ulice v motor trgovca Ivana Arzenška. Prisotnosti Arzenška, kj je v zadnjem hipu zavrl motor, je pripisovati, da ni zahteval karambol hujših žrtev. a_ Pohorski vlomilec Ivan Magerle ie opustil taktiko zanikavanja še nedokazanih vlomov in je v včeraj priznal celo neki vlom. ki policiji slploh ni bil prijavljen. Očividno se je vdal v svojo usodo in žel jI olajšati delo policiji in priti čim prej v sodne zapore. Priznal je š<» tri nove vlome. Prvega ie izvršil 16. junija ponoči, ko je odlomil železno mrežo pri oknu v kletno skladišče trgovca Vrstovška v Stritarjevi ulici 17. Iz skladišča je odnesel večje število klobas, nekaj kilogramov masla, par zavojev »Ceresa«, nekaj litrov bučnega olja >n škatlico marmelade v skupni vrednosti 1024 Din. 25. julija pa je vlomil v trgovino Bercetove Julijane na Rad-vanjski cesti 9. kjer je bil slab olen. Ukradel je samo nekaj klobas, masla in zobni prašek v vrednosti 160 Din. Koliko je pa bil vreden plen. ki ga je nabral pri popoldanskem tatinskem obisku skladišča trgovca Lotza v Jurčičevi ulici, še ni znano. ker ni oškodovani prijavil tatv-ine policiji. Magerle pravi, da je odnesel 10 litrov bučnega olja in kakih šest kosov sirovega masla. Skupno je priznal Magerle doslej 13 tatvin, ki jih je izvršil vse sam. a— Tatvine koles. Zobozdravniku dr. Stamolu je bilo ukradeno iz veže hiše št. 3 v Verstovškovi ulici črno pleskano kolo. — Iz veže okrožnega sodišča je bila po pardnevnem presledku izvršena zopet tatvina kolesa. Žrtev tatu je viničar Ru-pert Cvetko, ki si je izposodil za pot na sodnijo kolo znamke »Steyer«. a— Kinematografi. Union: Samo še v ne-delio in. ponedeljek »Dvoje zaliubljenah«. 100% nemški govoreči in zvočni film. Grajski: Od danes dalje 100% nemška govoreča in zvočna veseloigra >Suzana dela red«. Najboljša veseloigra te sezone. Nadaljevanje vesti iz dežele na 13. stranL Otvoritev moderniziranega obrata Osrednjih mlekarn Ljubljana, 1. avgusta Danes dopoldne je bil na slovesen način otvorjen nov moderniziran obrat Osrednjih mlekarn r. z. z o. z. v Majstrovi ulici. Kakor smo že včeraj poročali, je podjetje svoje dosedanje prostore opremilo z najmodernejšimi stroji in pripravami, ki omogočajo oddajo neoporečnega in zdravega mleka, ki se lahko uživa tudi sveže. K slovesni otvoritvi so se med drugim zbrali mestni podžupan prof. Jarc z mestnim fizikom dr. Rusom in občinskim svetnikom g. Tavčarjem, nadalje zdravstveni inšpektor banske uprave dr. Jurečko, ravnatelj Biorizator za steriliziran je mleka Državnega higienskega zavoda dr. Pire, univerzitetni profesor dr. Rebek, generalni tajnik Zbornice za TOI g. Mohorič, ravnatelj Kmetijske družbe inž. Lah in ravnatelj mlekarske šole v škof ji Loki g. šabec. Odlične goste sta na licu mesta pozdravila predsednik Osrednjih mlekarn, bivši minister dr. Kulovec in ravnatelj podjetja g. Pečnik, ki je nato razkazal vse nove stroje in naprave ter razložil potek obratovanja- Veliko zanimanje je vzbudil najmodernejši stroj za steriliziranje mleka, nazvan biorizator, kjer se mleko v razpršenem stanju trenutno segreje do 75 stopinj Celzija, tako da se uničijo vse škodljive bakterije, ne pa vitamini in encimi, Stroj za čiščenje steklenic kakor pri pasteriziranju, nakar se mleko takoj ohladi na 4 stopinje Celzija. Gosti so si nadalje ogledali laboratorij za preizkušnjo mleka, obsežne kleti za zorenje in spravljanje sira, ki ga proizvajajo podružnice podjetja v ljubljanski okolici, predvsem pa zanimivo strojno napravo za avtomatično čiščenje, polnjenje in zapiranje steklenic. Ta avtomat očisti in napolni v eni uri 1500 literskih In pollitersfldh ste- klenic. Steklenice se v tej napravi premikajo od stroja do stroja na tekočem traku, tako da je treba steklenice le vlagati v stroj za čiščenje, nato pa napolnjene ter zamašene steklenice odprerniti. Podjetje je sedaj uvedlo dostavo mleka na dom v steklenicah, kar je za preskrbo Ljubljane z dobrim in zdravim mlekom velik napredek. Po izvršenem ogledu je podjetje priredilo gostom male zakusko, na kateri se je predsednik dr. Kulovec zahvalil navzočim za prijazen odziv. Dr. Jurečko in ravnatelj dr. Pire sta ob tej priliki izrekla svoje priznanje glede napredka, ki je s preureditvijo obrata dosežen zlasti v higienskem oziru. Podžupan prof. Jarc pa je pozdravil misel, da bi se tudi v Ljubljani po vzgledu drug"ih mest uvedla oddaja mleka šolski deci ob vsakodnevnem odmoru ob 10. dopoldne. Za kritje stroškov oddaje mleka šolski deci revnejših staršev naj bi se ustvaril poseben fond. Na dolgih potovanjih se boste naučili ceniti trdnost obroča Continental, ker zdržnost in elastičnost njegove gume je neprekosljiva. fUntfinf "VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA Iz življenja na deželi RAKEK. Sokolsko društvo Unec-Rakek na Rakeku priredi v nedeljo 2. t. m. svoj letni javni telovadni nastop. Sodeluje godba na pihala iz Cerknice. Pričetek ob pol 17. Po telovadbi veselica s plesom. Vabljena so vsa sosednja društva in vsi ostali naši prijatelji . BLED. Minulo nedeljo so pokopali na Bledu posestnika in izvoščka g. Sodjo. Sokolski pevski zbor mu je zapel v slovo dve žalostinki. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje! — Pretekli teden je bila izvršena v vili g. Debeljaka, upokojenega šolskega upravitelja na Mlinem, drzna tatvina. Njegovemu sinu, cand. med. g. Milanu Debeljaku, je ponoči iz zaklenjene sobe ukradel neznan tat dve obelki, par čevljev, več kravat, mnogo posteljnega in drugega perila v skupni vrednosti do 6000 Din. Tat je najbrž splezal skozi okno. — 25 .julija so posetili Bled češkoslovaški učitelji, ki so bili vsi očarani od lepote Bleda in njegove okolice. V imenu radovljiškega Učiteljskega društva je pozdravil izletnike šolski upravitelj g. Gradnik, a v imenu občine na postaji Bled-Jezero g. dr. Zvonimir Janežič. V začetku meseca avgusta bo posetila Bled druga skupina češkoslovaških učiteljev. VIŠNJA GORA. Višnjegorsko žegnanje minilo nedeljo ni kazalo več onega lica kakor v prejšnjih letih. Dotok tujcev je bil minimalen. Na vsak korak je opažati, da žive ljudje v hudi finančni krizi. Ponedelj-ski sejem je bil razmeroma dobro založen z govejo živino, stojnic z blagom je pa bilo prav pičlo število. Kupčija se ni mogla razviti. — Danes v nedeljo popoldne priredi naše gasilno društvo svoj gozdni piknik na Pahovem hribu. Kakor običajno bo društvo postreglo tudi to pot posetndke s pečeno jaignjetino, svežim pivom, vinom in drugimi dobrotami. , , CABAR. Naša dolina jo hudo prizadeta zaradi krize v lesni industriji, ker je to edina panoga, s katero se pečata kmet in delavec in ki je vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva. Danes, ko se delavci nimajo nikamor izseliti in doma nimajo dela, bi bila gradnja cest v te osamele in cest itak potrebne kraje prav dobro došla. Tako bi naš človek prišel do malega zaslužka. Predvsem pa bi bilo treba pomagati lesni industriji, ki preživlja danes najhujše čase v povojni dobi. Nedavno je tukajšnji industrijec g. Kovač Karel ustavil obrat.v svoji žagi, ki je zaposlovala 10—15 delavcev. Večina teh delavcev pa je seveda oženj ena in živi sedaj v največjem pomanjkanju. Kak položaj je danes na lesnem trgu, se vidi iz tega, da so se začele žaga za žago ustavljati in da ni ni kakšnega upanja na izboljšanje. Kmetijski pri» delki, kolikor jih je naprodaj, tudi ne gredo v denar. Naše obrtništvo zaradi pomanjkanja dela enako preživlja slabe čase, ker ga izpodrivajo tovarne. Sv. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICL V času glavne sezone vozi nebroj avtomobilov iz Celja skozi Sv. Jurij v Rogaško Slatina Povsod so za avtomobiliste postavljene table, ki opozarjajo na nevarnosti. Manjkajo pa še na nekaterih križiščih, oziroma tam, kjer se ceste cepijo, napisne table, ki bi avtomobiliste, ki krajev ne poznajo, orijentirale. Prepogosto morajo avtomObilisti izpraševati domačine za pravo pot. Mnogokrat pa nalete na takšne, ki jim ne znajo prav odgovoriti, večkrat pa tudi jezika ne umejo. Pri gostilni Franca Kincla bi bilo nujno potrebno postaviti veliko tablo, ki bi naznačila smer proti Celju. — Kostanjev drevored, ki so ga napravili šentju-rčani še za časa županova-nja Gustava Ipavica, počasi izgineva. Zemljišče, kjer stoje kostanji, je pri razdelitvi občinskega pašnika občina zahtevala zase z mo tivacijo, da bi sicer posamezni posestniki kostanje posekali. A danes jih navzlic temu podirajo. Ne vemo, ah so posamezniki kostanje kupili od občine ali jih je dala občina podreti, ker morda namerava zasaditi nov drevored. Javnost želi pojasnila. VRANSKO. Pevsko društvo »Vranska Vila« bo priredilo v nedeljo 2. avgusta Ob 20. v hotelu »Slovan« svoj prvi letošnji koncert Na programu bodo narodne in umetne pesmi. Ker je »Vranska Vila« na glasu, da je eno najboljših pevskih društev Savinjske doline, je pričakovati velike udeležbe tudi ie okoliških krajev. ŠOŠTANJ. Te dni se nameščajo v našem mestu napisne table za ulice z imeni, kakor jih je svoječasno določil poseben odsek občanskega odbora. Doslej ulice niso iimefle v Šoštanju še oficijelnih nazivov le tn in tam se je obdržalo kako domače ime. Nova imena ulicam so vzeta po zaslužnih osebah iz narodne zgodovine, delno pa po osebnostih, ki so ali šoštanj ski rojaka (Vošnjak) ali pa so tukaj delovali (Kocen, Mussi) Ulice se imenujejo takole: L Most-Senica-šo.la-Stroiniggova žas-a-oerkev: Dr. Josipa Vošnjaka cesta. 2. Dr. Mayer - Zalar - Lusko vec: Sokolska cesta. 3. Langus - dr. Korun - VVoschnaggove hiše: Cankarjeva cesta. 4. Hotel Jugoslavija - kolodvor: Kolodvorska cesta. 5. Hotel Jugoslavija - sejmišče - bivša kemična tovarna in okrog Kozlevčaria: Na Prodeh. 6. Berločnik - Cerkovnik - Ropan - Ravljen - Medved (proti Ograjšeku): Tovarniška pot. 7. Most - meščanska šola - Bršek -Lichteneggerjeva žaga: Koroška cesta. 8. Kumer Marka - Cepelniik - Ograjšek -Turk - Volovšek: Masarykova cesta. 9. Stroinig - Ježovnik - Bršek: Kocenova cesta. 10. Ježovnik - Zalar: Mihaela Vošnjaka cesta. 11. Strojnik - Basist: Medvedova cesta. 12. Stroinig - Gorice - vodni rezervoar: Na Goricah. 13. Šola-otroški vrtec m skupina okrog ubožne hiše - Goričarieva hiša - Perovec: Tičnica. 14. Pred Slomškovim domom: Slomškov trg. 15. Most - Kunst (sedanji glavni trg) Kralja Petra trg. 16 Kunst - dr. Lichtenegger - Fuchs-grad - proti Križniku: Grajska cesta. 17. Kunst - Pe-nk: Primorska cesta. 18. Toter (za Wbscbnaggovo vilo) okrog podružne cerkve - dr. Lichtenegger: Cerkvena pot. 19. Zelič - Šoln - proti pistnonoši Ravljetm (do ceste): Levstikova cesta. 20. štamber-ger - Fuchs - Kotnik - Remic: Miussijeva pot. 22. Samobor - Skornšek - Waldl (Schmauz) - Hliš - do meje: Aškerčeva c. 23. Klemenčič - gostilna Toter - Delobst -Končan: Vodnikov trg. 24. Šmigovc - F ras - Kajba - Volk - Gasilni dom - Teržan -Zadružni dom - Schwarčeva hiša - Tičen Prešernov trg. 25. Cerovšek - Gasilni dom (ob PakO: Obrežje. 26. Skupina ob železniški progi okrog Platzerja itd. Metleče. Novost bo pozdravil vsakdo, saj bodo ulice z imeni tujcem bolje služile v orijentacijo. So pa tablice tudi lične in delajo nešeirai kraju res bolj ali manj mestno lice. PETEŠOVCI V PREKMURJU. Te dni je priredil tukajšnji učitelj g. Erker samostojni tečaj za okuliranje divjakov na šolskem cepičniku. Po predavanju, ki ga je imel znani strokovnjak za kmetijske nadaljevalne šole šolski upravitelj g. Koglot iz Kruplivnika, so se udeležniki takoj lotili dela. Tako je torej sledila teoriji praksa. Da je ta postopek edino pravilen, dokazuje izredno velika udeležba, in to celo v času, ko ima naš kmet največ dela. Z veseljem so se udeleženci lotili cepljenja in vsak je pocepil po več dreves. Vsa uspešno cepljena drevesca bo g. Erker razdelil brezplačno med udeležence tega tečaja. Petešovčani želijo, da bi se tečaj še letos ponovil. Desetletnica smrti ministra Milorada Draškoviča Pred dnevi so v Beogradu in po mnogih drugih krajih države na skromn, a Josto-jen način proslavili desetletnico tragične smrti ministra Milorada Draškoviča. Pokojni politik, eden največjih in najideal-nejših državnikov mlade Jugoslavije, je padel dne 21. julija 1921 kot žrtev zahrbtnega atentata. V lepih hrvatskih Delnicah, kjer si je hotel okrepiti svoje razrahljano zdravje, ga je ustrelil zaslepljen komunistični emisar in s tem oropal jugoslovenski narod moža, ki bi ga ravno v težkih povojnih letih tako nujno potreboval. Dra-škovičevi zemski ostanki počivajo na beograjskem pokopališču, kjer jih čuva lep simboličen nagTobni spomenik. Čitaite iUistrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Danes se bo vršila druga finalna tekma za prvenstvo dravske banovine med prvakom Ljubljane SK Svobodo ln prvakom Maribora ISSK Mariborom. Moštvi, od katerih jo sicer Maribor far-Vorlt, bosta gotovo zastavili vse svoje alte za dosego čim ugodnejšega rezultata. V prvi finalni tekmi je zmagal na svojem igrišču v Mariboru ISSK Maribor 7:2. V Ljubljani, na tujem igrišču, bo moral K skupščini LNP Prejel! smo: V vednost vsem manjšim klubom k skupščini LNP, ki se vrši danes v dvorani Delavske zbornice r Ljubljani, ugotavljam*. Objavljajo se različni načrti za preosnovo načina prvenstvenega tekmovanja v LNP. Tak načrt so poslali mariborski klubi vsem klubom LNP. Ugotavljam, da ta načrt ni izvedljiv, ker bi s tem a p ropa stili vse manjše klube, t j. 21 klubov LNP. Znano je vsem športnikom in lafikom, da Se za časa liginega tekmovanja na oihče zanimal, kaj šele udeleževal vseh drugiti tekmovanj in so vsi klubi, razen ligaških, gmotno padali tako, da niso mogli kriti niti najnujnejših stroškov. Iz tega sledi, da bi z izvedbo mariborskega načrta 6 vodilnih klubov kasiralo tisoče in tisoče dinarjev na račun manjših klubov, ki bi koncem poslovne dobe s prazno blagajno plačevati svoje dolgove. Vprašujemo gospode, ki vodijo slovenski šport, ali tvori slovenski nogomet samo 6 klubov, ki jih forsira Maribor, ali nima tudi drugih 21 klubov pravice do eksistenčnega miinimuma. Na današnji glavni skupščini se bo odločilo o obstoju manjših klubov. Z ozirom na navedena dejstvu je mariborski načrt brezpredmeten!. Način, po katerem bi bilo mogoče adejstvovanje manjših klubov, je ustanovitev enotnega razreda LNP. Prvenstveno tekmovanje tega enotnega razreda bi se vršilo po sistemu točk v dveh grupah, v ljubljanskem in mariborskem okrožju. Pod ljubljansko okrožje bri »padalo 17 klubov, pod mariborsko pa 10. Pet prvoplasiranih ljubljanskega in trije prvoplasi rani mariborskega okrožja bi tvorili L razred, 6 drugoplasiranih ljubljanskega in 4 drugoplasirani mariborskega okrožja hi tvorili II. razred, ostali klubi pa III. razred. Klubi I. razreda pa igrajo medsebojno po sistemu točk za llgino tekmovanje. Dva prvoplasirana iz tega tekmovanja prideta v lige, tretje plasirani pa dobi naslov prvaka Slovenije. Na ta način bi s« gmotno stanje klubov ojačfio ln slovenska nogomet bi se dvignil. O- P. Službene objave LNP Nadaljevanje seje p. s. dne 29. t. m. Verificira se a pravom nastopa dno 2. avgusta za TSK Slovan, Lj.: Thuma Maks, s pravom nastopa dne 24. decembra za SK Ilirijo, Lj.: Jakšič Milovan. Prvenstvena tabela LNP jc naslednja: Ljubljana, I. razred. 1. Svoboda 4 3 0 1 11:7 6 2. Hermes 4 2 1 1 12:7 5 3. Grafika 4 0 1 3 6:15 1 Ljubljana, H. razred. 1. Jadran 8 7 2. Slovan 3. Korotan 4. Reka 5. Natakar 0 0 o o o 36:10 14 36 :10 12 15:15 10 11 :29 6:36 2 2 Tu še ni upoštevan protest TSK Slovana, ker še ni rešen. Mariborsko okrožje. 1. Maribor 2. Železničar 3. Rapid 4. Svoboda Celjsko okrožje. 1. Atletiki 2. Olimp 3. Celje 4. Šoštanj 6 6 6 6 4 2 2 0 1 1 1 5 6 5 10 6 4 11 6 0 0 6 6 0 0 6 38:6 9 20:6 7 14:8 7 4:56 1 30:4 11 18:8 9 3:14 0 3:28 0 SK Celje in SK Šoštanj nista odigrala spomladanskih prvenstvenih tekem. Trboveljsko okrožje. 1. Trbovlje 4 3 0 0 o 1 15:7 1 14:8 4 2:16 1 2 2 15:10 10:13 11 :13 5 4 3 2. Amater 4 3 3. Dobrna 4 0 Podeželsko okrožje. 1. Elan 4 2 1 2. Javornfk 4 2 0 3. Disk 4 11 Odjava verificiranih igralcev. SK Mura, Murska Sobota: Cenar Franjo in Keresturi K o! omam. — SK Olimp, Celje: Kamer Fer. dinand, Gmsa Franc, Orel Ivan, Žleoder Ivan, Boox Hans, Rode Mirko, Atušič Franc, Hillinger Hans, Boox Viljem, Kresnik Ivan te Pečnik Vinko. — SK Retje, Trbovlje: Majdič Avgust. — SK Javomik, Rakek: Gornik Milko, Vehar Ignac, štefančič Emil, Seme Josip, Pogačnik Lado in Strehovec Franc. Plavalna tekmovanja za funtorsko državno prvenstvo »o se vršila na Sušaku včeraj in se nadaljujejo danes. Poročilo objavljamo na drugem mestu, na kar opozarjamo cenjene čitatelje. Prihod bazenske družine praSke Slavife v Ljubljano. Hazenska družina praške Sla-vije, ka gostuje 4. t. m. v Ljubljani proti domač' hazensk' družini Atene, prispe z dunajskim brzovlakom v ponedeljek 3. t. m. ob 17.20 m ne v nedeljo, kot je bilo prvotno ;avljeno. Pozivamo ljubljansko športno javnost, zlasti zastopnice žensk h in športnih organizacij, da se udeiežs sprejema zastopnic športa bratskega češkoslovaškega naroda v čim večjem številu. Tour de France Bagnčres>de-]Sgorre, 28. juKja. 14. Juttja: V 13. etapa Marseille—Cannes (181 km) j« ostalo od 81 dirkačev, ki »o odšli iz Pariza, samo še 52 sposobnih za nadaljnji boj. V končnem boju je zmagal Ch. Pfelissier v 6:41 JO. V splošni klasifikaciji vodi A_ Magae s 10 minutami pred Pesentijem. 15. julija: V hwfi vročini se je pričela etapa Cartnes—Nke (133 km), ki je trd oreh za kolesarje tudi ob hladnem vremenu. Zmagal je Italijan Gestri v 4:47:01. Da sta »e prijela za avtomobil in bila zaradi tega iziključena iz nadaljnega tekmovanja, bosta prav bridko obžalovala mlada Francoz Leon Le Calvez, ki je bil včeraj še na 5. mestu in Belgijec Antenen. Tema sta se pridružila še dva druga, tako da je zdaj še samo 48 dirkačev. Prvo mesto ima A. Magne, & ne več tako sigurno. Pesen ti se mu (jie približal z 10 kar oa 5 minut 31 sekund. 16. julija: Tretji in zadnji dan počitka; jutri se začnejo Alpe in ž njimi odločilne bitke. 17. jutlja: Danes je bik končana dra» matična etapa Nice—Gap (233 km) Belgijec Jeff Demtrvsčre, ki je na tretjem mestu v splošni klasifikaciji, je po trdem boju prišel prvi na vrh Col (T Allosa (2250 metrov); na drugi strani prelaza pa sta ga prehitela prvoplasirani A Magne in drugoplasirani Pesenti. Tedaj je naredil nosilec »rumenega jopiča« A Magne grobo napako s tem, da se je ustavil in obrnil kolo. Za prva dva, za Pes en ti ja, ki je komaj 5 minut za Magneom, pa še posebno, je bila prilika kot nalašč; z vso silo sta ušla naprej, tako da je Magne kmalu zaostal za 1 minuto. Ta razlika se je povečala že na 3 minute 55 sekund, ko je popularni »Charlot« Pelissier izvedel za tovariševo smolo. (Takoj je zapustil četo 11 dirkačev, ki je bila daleč za prvimi tremi in v spremstvu Pacovem tsjfel A. Magnea. Zdaj so bili trije in razlika je padla s 3:55 že na 2:40, ko je Demuysčre opazil, da Pesenti peša; zato ga je pustil samega. Ko je Pčlissier v spremstvu A Magnea z zadnjimi silami lovil Pesentija. je Dem (99 km) si je osvojil Charles Pfclissdar v Finale za prvenstvo dravske banovine Igrišče Prfmorja ob 17.30: L SSK Maribor : SK Svoboda, LJubljana mariborski prvak v očigled sedanji dobri formi Ljubljančanov uporabiti gotovo vse svoje znanje ,če bo hotel odnesti svojemu renomeju odgovarjajoč rezultat. Tekma bo gotovo prav zanimiva ln vlada za njo precejšnje zanimanje, kako ta a kakšnim uspehom bo Svoboda branila prvenstvo Ljubljane. Ob 16. nastopita v predtefcml rezeiva ljubljanske Svobode proti viSki Svobodi, Izredni občni zbor SK Hrastnika v Hrastniku se je vršil v soboto 25. julija v gostilni J. Logar ob veliki udeležbi članstva. Zbor je otvoril in pozdravil g. Barahini tajniško poročilo navaja, da je odbor na •voji zadnji seji 9. julija sklenil sklicati Izredni občni zbor, ker je g. Barahini odložil mesto predsednika. Blagajniško poročilo poudarja, da je klub financielno sicer šibak, vendar pri sedanjem težkem položaju članov, ki so po večini delavci, tudi ni drugega pričakovati. Lep« vsote denarja Je klub žrtvoval za ureditev igrišča. Pri volitvah Je bil izvoljen za predsednika Iv. Vizjak, namestnik Jože Jurst; za tajnika Ignac Hudi, nam. Poide Jager; za blagajnika Edo Kmetič, nam. Vili Kmetič; odborniki so Anton Mejač, Ignac Košler, Fr. Drolc ta Frido Planine. Novi predsednik se Je zahvalil članstvu za zaupanje in 1*-razil željo, naj se članstvo z vso ljubeznijo oprime svojega kluba, uspehi potem n« bodo izostali. SK Svoboda, LJubljana. Vsi Igralci prve in druge garniture, ki so določeni za nedeljske tekme, imajo biti točno ob 14. v avli Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Opremo prinesite s seboj, prva rdeče, druga črno-bele. Oprema se dvigne med UL in 12. uro v klubski garderobi. TSK Slovan. V soboto 8. t. m. ob pol 20. članski sestanek vseh nogometašev in tež-koatletov v lovski sobi gostilne »Sokol«. Ker bo na tem sestanku navzoč celokupni odbor, ki bo dal smernice za Jesensko f zono, naj se vsi člani sigurno udeležijo. Kdor se ne bi mogel udeležiti, se mora brezpogojno vpravlčitl pri načelniku sekcije. Obenem pozivam vse gg. odbornike, da se sestanka udeležijo, po sestanku seja central odbora v istih prostorih, — Nogometna sekcija. V torek 4. t. m. db po! 8. članski sestanek vseh JuniorJev zaradi nastopa pri Jumorskfh tekmah. Prinesite s seboj vsak eno sliko. Smučarski kloto rjnUjMn vaM svoje članstvo ta prijatelje kluba na pficnfk v nedeljo 9, t. m. pri klubov! koči v Planici pod Jalovcem. Bo to prvi večji sestanek smučarjev T poletju. Udeleženci imajo najlepšo prflfko v zvez! z piknikom napraviti lepe ture na Jalovec, Sleme, Pon-ce itd. Za začetnike pa Je Planica najlepši telet Krasni gorski zrak, izvir Nadiže Itd. Da bo zadosti dobre vodje in neprisiljene zabave, bodo poskrbeli znani humoristi 1»iiiriu pred Ncneen Stnepokna V qiloi> ni klasifikaciji nikake izpremembe. 29. julija: Greooble-Aix (230 km). Tk etapa je prooej težka, ker km dva prelaza. Drugi (Col du Galibier) je posebno hud, ker je visok 26% m in se vleče v daljavi 6 km z vzponom, ki znaša često 16%. Demuysčre je bil s Pesentijem prvi na vrhu, s 5 minutami zamude pa A Magne — torej je manjkalo le nekatj sekund, pa bd Francoz izgubil prvo mesto. Tedaj »ta z Avstrijcem Bullo »potegnila« in sicer tako dobro, da sta nadomestila vso zamudo in je celo Bulla zmagal v 8:37:2 20. julija: Aut—Evian (202 km). V tej etapi, ki se je vršila ves čas v dežju, je zmagal Demuysčre v 7:57:13. Prvo mesto ima še vedno Magne. 21. julija: Današnja etapa (Evian—Rel-fort (282 km) se ije začela v dežju, zato ae ni nihče potrudi1!, da bi pokazal svoje zmožnosti Zmagal je Italijan da Paoo v 10:33:48. Sprememb v vodstvu nI 22. julija: Etapo Belfort—Colmar (300 km) je odločil z nekaj centimetri Leducq v svojo korist pred Ch. Pfclissicrom in 19 drugimi dirkači Etapa je bila prekratka, da bi »e kdo poskusil odločiti od glavne skupine. 23. julija: Colmar-Metz (192 km). Tudi danes ni pri .šlo do odločitve Kakšno za» nimanje vlada za dirko, priča dejstvo, da računajo število Ijfudi v Nancyju, prisotnih za časa kratkega prehoda kolone skozi mesto, na 50.000. V finishu se le od glavne skupine odtrgal Italijan di Paoo m zmagal v 6:20. 24. jutija: Metz—CbarlevfDe (199 fcm). Na startu »e je javilo samo še 42 dirka, čev, to se pravi, da j-ih je že skoro polovica izpadla. Po prihodu v CharlevSlle se je pripetil incident, radi katerega j« bfl Pčlissier, Id je prišel prvi odstavljen s prvega mesta etape na drugo, v korist Italijana di Paca (5:01:44). Slednji pravi, da ga je Pfelissier v sprintu oviraL V splošni klasifikaciji je Magne s 5:28 pred Pesentijem in 12:56" pred Demuysčr©om. V ek> pa h je Belgija prehitela Francijo za 8:57. 25. julija: Charleville—Mak* (270 km). Predzadnja etapa se je začela v slabem vremenu, poleg tega pa še po cestah, Jd so tlakovane s kameni ti kockami, dočim je do zdaj peljala proga večinoma po krasnih avtostradih. Po kakih 80 km se »je pripetila Pesenti ju, kije na drugem mestu v splošni klasifikaciji ta le nekaj minut pred Belgijcem Demuysčreom, nezgoda, ki jo je slednji dobro izrabil Takoj je zvišal hitrost, ž njim sta šla še Rehry in Magne ter prišel v Malo kot tretji za Rebryqem in Magneom (8:8:16) v Istem času. To mu je prineslo 2. mesto v splošni klasifikaciji z 12:56 za Magneom in 9:5 pred Pesentijem. Nekaj jih je še odpadlo, tako da jih bo šlo jutri na zadnjo etapo samo še 35. Končna klasifikacija je ie precej točno določena ta najbrže ne bo velikih izprememh. 26. julija: Malo—-Pkris (333 fan). Zadnja etapa se je začela že ob 4. zjutraj z nalivom in mrazom, zaradi katerega so dirkači zelo trpeli Demuysčre (je še skušal iztrgati Magneu L mesto, a se mu ni po» srečilo. Oba, Andr6 Lcducq. Parižan, in Charles P&lfesier, lanski zmagovalec te etape, sta hotela prispeti prva v veEkan-ski velodram Pare de Princes, kjer se je kar trio ljudi Srečo je imel Pčlissier v sprintu in zmagal v 13:15:38 s 1 kolesom pred Leducqom. Vseh 5290 km so prervoztB v temle rodu: L A Magne (Francija), 177:Mfcl 2. Deimrysčre (Belgija), 177:2238. 3l Pesenti (Italija), 177:32:54. 5. ta 6. Belgijci (Re>bry, Dewaele, Verwaecke). 7. Franoaz Pčgliom, 8. Nemec Metze (178:31:2), 9. Švicar Bucch« (178-J9-32), 10. Francoz Leducq, 11. Ne-mec Thierbach, 12. Avstralec Oppcnnan (178:46:46), 13. Franooz PfeHssier, 14 Francoz Benoit Eaure, 15. Avstrijec Max Bulla (179:1:30) — prvi izmed »touristes-routiers«, nato pride še 5 Nemcev, 3 Italijani, 2 Belgijca, 1 Švicar. 1 Avstralec in 8 Francozov. Zadnji je bil Avstralec »Fat-ty« Lamb v 183:39:3. Iz Pariza je šel 81. prišlo sjlih je pa 35. Po ekipah je zmagala Belgija v 533:19:35. pred Francijo (534:16:^), Nemčijo (536:31:9, Avstralijo in Svioo (537:1:40) ta Italijo (537:13:37) Kakor znano, so pri ekipah šteli srednji čas prvih 6 vsake ekipe. VeHka krožna vožnja se je končala za nekatere ugodno, za druge spet ne. Henri Desgrauges, ustanovitelj in voditelj dirke, bo pa sedel za mizo in poskušal dognati novo formulo, kd naj bd bila še zanimivejša kot letošnja. Rr. Schmeffng pred novfmf boji Sehmelingova efektna zmaga nad Stribb-lingom v Clevelandu je popolnoma zabrisala sledove njegovega prvega polovičnega nspeha nad Sharkevem, ki so mu ga posebno Američani šteli malone v zlo. Mož je pokazal da je res mojster v svoji stroki; nekaj gre pač na račun tega, da je Stribbling že po prvih »rundah« izgubil pogum in pozneje samo zavlačeval usodna udarec, ki je prinesel Schmelingu polnovredni naslov svetovnega prvaka v boksu. Zadovoljen ze veliko zmago, se Je Schmeling — z »bunko< na očesu, ki mu po zdravniškem nasvetu za nekaj časa prepoveduje vsak trening — vrnil v Evropo in se vlegel na medvedovo kožo. Ze pred odhodom iz Amerike je pristal na ponudbo, da bi bil pripravljen braniti svoj naslov že v septembru proti komurkoli izmed najmočnejših boksačev težke teže (Sbarkey, Carnera, Loughran). Najbolj bi seveda želel dobiti predse Scharkeya, zaradi dokaza, da mu lanska zmaga tudi brez diskvalifikacije ne bi bila ušla. Sicer pa se je Sharkey v boju z mnogo lažjim Walkerjem pokazal v tako slabi luS, da za SchmeHngovega nasprotnika skoraj ne pride več v poštev. V ostalem pe je Schmeling sam dovolj zgovoren in je svoje najjačje partnerje kar sam ocenil tako-le: Sharkeya smatra še vedno dobrega in nevarnega boksača (torej vendar!), ki pa ne udarja dovolj trdo, da bi mogel opravitt z njim Kot drugega naj-opasnejšega tekmeca imenuje italijanskega veSikana Carnero, o katerem meni da bi ga mogel s tehniko in rutino vendarle ugnati. Stribbling je sicer dober v defenzivi in močan v udarcih, ima pa napake, ki jfh prvak ne bi smel kazati. Loughran Je premehak. Walker prešibak, Argentine« Cajnpolo prepočasen, Paolino pa že prestar, da M mu mogel mešati račnne. Med elito boksačev »o tare} po dolgotrajnih pogajanjih izbrali Schmelingu novega partnerja v osebi Italijana Carnere, s katerim naj bi se bila udarila dne 17. septembra. Carnera pa ima še obveznosti napram drugemu podjetniku. Stvar ima sedaj v rokah sodišče in odvisno b* pd sodbe, se I bosta SchmeBng k 1 srečati do konca leta. Schmeling mora zaenkrat čakati na razvoj dogodkov v Amerika in na izide raznih boksaških borb med katv-didati za svetovno prvenstvo. Vse pa kaže, da bodo skušali Schmelingu kot prvega ^postaviti Carnero, ki bo zaenkrat najbolj »potegnil«. Za pozneje imajo aranžerji še Sbar-kejra in Loughrana. Carnerova boksaška karijera je nenavadno burna; največ uspehov gre pač na račun njegove nenavadne fizične sile. Mož, ki je sedaj 25 let star in rodom iz Furlanije, je slavil svoje prve uspehe v boksu v Franciji L. 1929. se je ta velikan pojavil v Nemčiji in nastopil dvakrat; drugič je izzval »afero< in moral pobrati šila in kopita. Nato je jadral po Evropi dokler se koncem L 1929. ni srečal s Stribblingom, nad katerim je slavil prvo pomembnejšo zmago (čeprav v diskvalifikacijo). Po porazu pri revanžu Je odšel v Ameriko, kjer je zopet pričel z avanturami Carnero je angažiral neki Bili Duffy, ki je imel 10 let >Simg - Singa< za seboj; v njegovi družbi in še dveh »ličnih pajdašev }e Carnera spravil celo vrsto k. o. zmag, o katerih pa še vedno ni ugotovljeno, kakšni so bili nasprotniki ta kakšne so prav za prav bile te njegove zmage. Za zadevo so izvedela oblastva ta Carnera je moral zopet vzeti pot pod noge. Po precejšnjem odmoru je koncem L 1930. odpravil »starega« Paolina v Barceloni; omembe vredna je dalje zmaga v ponovnem boju z Maloneyem v Ameriki. Ni trajalo dolgo in zopet je izgubil proti neznani veličini k. o. Tako je Carnera s vBetn svojim znanjem zelo zagoneten mojster. Največ prednosti ima zaradi silne telesne premoči; tehnika in rutina pa bosta najbrž tudi pri njem opravila svoje. 9chmeling lahko zaenkrat počiva na jih lovorikah in čaka, da mu bo zopet ozdravelo posinelo oko in bodo v Ameriki zmeše-tarili za onega, ki bo hotel čutita njegove pesti Carnera, Sharkey ali Loughran. 1 Predsednik vlade ]e obiskal čakovec Velik razmah gorenjskega industrijskega okraja Jesenice, 31. juRJa. Stavbna aunu je na Jesenicah ta v bližnji okolici v polnem razmahu. Kakor prejšnji dve leti, se tudi v letošnjem po» let ju gradi na vseh krajih ta rastejo hiše in vile iz tal kakor gobe po dežja. V središču mesta se manj gradi povečalo, razširilo ta prenovilo se je sicer nekaj hiš, vendar ne toliko ta takih, ki bi bile obnove najbolj potrebne. Te dni se je pričelo graditi poslopje za dolgo obetano cazi-namioa. Iz načrtov je razvidno, da bo to najbolj impozantna ta modema stavba v našem krajo. Zanimivo je, da se zadnjih deset let vi Zgradila v središču mesta nobena hiša, na* men jena za trgovske ta poslovne lokale. To najbolj karakterizrra premoženjske razmere prebivalcev. Na Jesenicah smo pač večinoma maH ljudje, ki se preživljamo z žulji svojih rok iz dneva v dan. Magnatje se ae priseljujojo v nai kraj, prihajajo pa k nam iz drugih krajev večinoma trgovci ta rokodelci, ki so se šele osamosvojili ta ki so bili doslej v večjih mestih še večinam« trgovski ta obrtni pomočniki ter skušajo na Jesenicah svojo srečo ter so veseli da si pribore skromen lokal Kljub gospodarski krizi dobiva asi kraj leto aa letom drugo lice. Zlasti na periferiji, na skrajnih mefeh občane, ie bolj pa onstran njih, se prenavlja, planira, dovaža materijal kopljejo temelji ta gradijo poslopja. Polagoma dobiva ves kompleks hiš obliko trikota, ker se Sin mesto v treh smereh. V zapadni smeri proti Plavža bo v kratkem nastala nova mestna četrt Poleg onih hiš, ki so se zgradile lani so zrasle sredi jeseniškega polja hiše Petra Kle> menca, Alojzija Novaka ta Valentina Hro-vata, katerim je lani plaz zasul stare domačije. V bližini teh hiš je zgradil viM slično hSo kurilniški delovodja Janez Pristov, višje gori pa g. Majdič iz Kranja krasno vilo, dočim je župan Cufar znatno razširil svojo hišo, v kateri bo imel obširne trgovske lokale. Tudi na starodavni Muro vi rastejo na mesta prejšnjih malih in deloma lesenih hiš nova lepa poslopja. Na Savi je gospod Anton Zupan porušil pritlično Berglnovo hišo ter postavil lepo enonadstropno hišo, poleg nje pa vili slično hišo krojaški mojster Jože Mihdač. Lepo prenovljene so hiše Janka Črneta, Andreja Hermana in hiša, v kateri stanujejo nameščenci KID. Tik pred Krekovim pro» svetnim domom gradi hišo čevljarski mojster Anton Mulej, zadaj za domom pa je zgradila lepo in moderno vik) gdč. Anica Klin ar jeva. Ob ljubljanski železniški progi so si zgradili lične hiše tovarniški delavci: Miha Pikon, Franc Torkar, Miha Košir, Ivan Biček, Tine Zupan, Viktor Drenšek, Ivan Ravnik, Ivan Tušar ter železničar Pavel Smolej. Največ pa se gradi na ijtugovzhodni strani Jesenic onstran reke Save ob bohinjski železniški progi Tam, kjer je še pred tremi leti samevala hiša Toneta Ravnika, bo štelo to naselje ob koncu leta okrog 60 hiš. Poleg onih, ki smo jih lani navedli pa so zrasle medtem zopet nove iz tal. Deloma so jih že popolnoma dogradili, deloma si gradijo naslednji delavci: Pogač« nik Miha, Razinger Ivan, Žvagen Jernej, Logar Albin, Fajs Franc, Hafner Jakob, Slibar Franc, Kalan Franc, Kalan Ivan, Cufar Tone, Etolinar Franc, Lancnar Tomaž, Lukan Anton, Jekler Matevž, vdova Mar-kelj, Kobalj Miha, Kozjek Jakob, Razinger Jože, Pretnar Anton, Rovan Franc, PukšiČ Alojzij ter brata Matevž in Franc Hafner. Da pa ta odročni kraj ne bo brez trgovine gostilne in trafike, je tudi že preskrbljeno. Lepo enonadstropno hišo si je postavil trgovec Balon in bo v njej imel trgovske in gostilniške lokale, trafika je bila odana vdovi Markelj, obleko pa bo tem vaščanom meril krojač Gregorčič, ki tudi gradi hišo. Vse hiše so večinoma eno ali d vod nižinske. Notranja razdelitev prostorov je zelo praktično izrabljena ta je v mnogih primerih stanovanjska oprema ze. Io lepa, kar (je dokaz, da imajo tudi delavske žene mnogo smisla za lep in udoben dom. Vse hiše so zgrajene s krvavimi žufji ta ob skrajnem varčevanju posameznikov. Prisiljeni so bili ravnati tako, ker niso mogli dobiti stanovanj ali pa so jim bila predraga, saj je najemnina dostikrat pre> segala četrtino mesečnega zaslužka. Za ta denar so morali delavci stanovati v malih kletnih in strešnih stanovanjih, ker boljših ni bilo možno dobiti. Z gradnjo tolikega števila hiš bo na Jesenicah stanovanjsko vprašanje v doglednem času rešeno. Rešilo ga tje delavstvo samo s svojo izredno marljivostjo in energija Pregled sreskega načelstva — V industrijskem podjetju g. Vajde — Prebivalstvo je g. predsednika navdušeno po« »rtravljalo Cakovec, L avgusta V torek okrog- 17. ure se je nenadno pripeljal v čakovec predsednik vlade general g. Peter živkovič. Napotil se je na sresko načelstvo, kjer mu Je zastopnik sreskega načelnika g. Gajner podal poročilo, nakar Je g. predsednik pregledeal vse pisarne. Sreski prosvetar g. Milan Rulič Je seznanil g. predsednika s stanjem prosvetnih razmer v srezu. G. predsednik vlade se Je zanimal za stanje šolstva, učno osobje in za šolske uspehe. Sreski kmetijski referent g. Lehner Je poročal g. predsedniku o stanju letošnje žetve ln o stanju še nesprav-ljenfli njivskih plodov. Nedavni dež je dobro vplival na posevke. Občinstvo, ki Je doznalo za nenaden prihod g. predsednika, se Je zbralo pred sreskim načelstvom tn navdušeno pozdravljalo visokega gosta. Po končanem pregledu sreskega načelstva se Je g. predsednik vlade napotil v vojašnico VUL konjeniškega polka kraljeviča Andreja, kjer Je dobil vojake baš pri večerji G. predsednik se Je razgovarjal s posameznimi vojaki in Je pregledal hrano. Hrana Je dobra tn so vojaki prav zdravi Zatem Je obiskal vojaSka bivališča, konjušnice, Jahalni co tn drugo. Pred povratkom v Varaždlnsfce Toplic« Je posetll g. predsednik industrijsko podjetje sa pitanje perutnine ta frigoriziranje mesa, katerega lastnik Je g. Vajda, industrije« ln ban siki svetnik za srez Čakovec. G. Vajda Je povedel g. predsednika skozi ■vse oddelke ln mu pojasnil način gojenja perutnine in predelave mesa. G. predsednik se Je zanimal tudi za Izvoz teh produktov, ki se Izvažajo ziasrti v Svioo, a v zadnjem času tudi v Francijo. G. Vajda si nabavlja perutnino v bHžnjl to daljni oko-Hjno vnetje kože se ne bo zlepa izstavi* samo od sebe, temveč M bo Sirilo ie nadalje po zdravi' koži Verjetno bo z ob-kladki in mažo kmalu vse v redu, ampak oožurite se. — G. F. K. L). Mogoče je to neke vrste lišaj, ki ga le za nekaj časa preže-nete z mazanjem, ampak se po gotovem času zopet ponovi To bi govorilo za kroničen roces v koži in ni izključeno, da se radi-ne bo da k) odpraviti. Vsekakor bi proces kalno Ms dob«, da vidi speci JaRst ponovno te izpuščaj, če je istega značaja kakor prej in da izrabite vse možnosti zdravljenja. Imate itak svojo bolniško blagajna Sicer pride v poštev ie n. pr. zagrebška klinika. Ne zanemarite stvari tudi če je neznatna, ker bi šlo ev. za resno obolenje. — G. D. Z. V K. Preskrbite kratkovidnemu fantku pravočasno očala, ki jih določi zdravnik. To vendar ne gre, da bi si jih kar tako izbrali pri optiku. Pri Vas pa motijo one mušioe (mouches volantes), čim usmerite pogled proti oblačnemu nebu. Mušice prihajajo od nepravilnosti v lomljenju svetlobe one zdrizaste vsebine zrkla in ni po* moči proti temu. PRISTOPAJTE k jugoslovanskemu društvu za pioučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, (ženska bolnica). Radio Izvleček iz programov Nedelja, 2. avgusta. LJUBLJANA 9: Kmetijsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Plošče. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa, dnevne vesti. — 12-15: Plošče. — 15.30: Koncert na eitre. — 16.30: Zabavno štivo. — 17: Salonski kvintet — 20: Operni duetni večer. — 20.45: Koncert salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet - Ponedeljek, S. avgusta. LJUBLJANA: Program odpade. BEOGRAD 11.90: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 19: Večerni koncert — 20.30: Pevski koncert — 21: Komorna glasba. — 21.30: Poročila. — 21.50: Lahka in ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Komorna glasba. — 21.40: Kon-eert danske glasbe. _ PRAGA 17.20: Plošče. — 19.06: Slovaške narodne pesmi -19.30: Koncert tamburaškega zbora. — 20.10: Prenos iz Brna. — 21: Violinski kon-eert — 21-30: Ples v moderni klavirski glasbi — BRNO 17: Plošče. — 19: Mešan program. — 20.10: Sluhoigra. — 20-55: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 19.85: Plošče. — 20.15: Orkestralen m pevski koncert — 22.30: Lahka glasba in ples. _ DUNAJ 11.80: Plošče. — 16: Lahka godba orkestra. — 20.10: Koncert Brahmsove glasbe. — 21.40: Avstrijski skladatelji — BERLIN 19-80: Jaz* - band. — 20.30: Pregled norih plošč. — 21.10: Koncert Schu-miHHiim glasbe. — 22.30: Godba sa ples. — KONIGSBERG 16.15: Prenos orkestralnega koncerta. — 17-15: Pesmi ln dueti — 19.80: Operetni večer. — 21.10: Sluhoigra. — M0HLACKER 16.30: Prenos orkestralnega koncerta. — 18: Plesna glasba. — 19.45: Zabaven program. — 20: Večer narodnih pesmi — 20.45: Koncertni valčki — 22: Važne malenkosti- — 22.40: Ciganska godba iz Budimpešte. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert godbe na nihala. — 17.30: Salonski orkester. — 19.30: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 20-80: Simfoničen koncert. _ Torek, 4. avgusta. LJUBLJANA: Program odpada. BEOGRAD 1LS0: Hošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 19: Večerni koncert — 20.10: Plošče. — 20-30: Prenos slavnostnega koncerta la Zagreba. — 22.80: Poročila. — 22JJ0: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12J50: Plošča. — 20.80: Koncert v proslavo skladatelja Ivan pL Zajca. — PRAGA 17: Plošče. — 19.06: Popotniške pesmi — 19.35: Violinski koncert — 20: Prenos iz Brna. — 21: Operni večer. — 22.20: Plošča. — BRNO 17: Plošče- — 19: Prenos koncerta k Prage. — 1955: Koncert godbe na pihala. — 20.56: Operni večer iz Prage. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 18: Orkestralen m pevski koncert — 19.20: Plošče. — 20.15: Orkestralen koncert. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 18.15: Plošče. _ 20.05: Klavirski koncert — 20.40: Spomin na Petra Roseggerja. — 21.90: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.10: Orkestralen koncert — 21: Veseloigra. — KONIGSBERG 16.15: Koncert opernega orkestra. — 19.80: Koncert dunajskega tria na kitare. — 21: Prenos veseloigre is Berlina. — 22.80: Koncert lahke glasbe. — M0HL-ACKER 17: Prenos orkestralnega koncerta iz Wiesbadena. — 18: Plesna glasba na ploščah. — 19.30: Koncert lahke glasbe iz Mo-nakovega. — 21.15: Klavirski koncert — 28: Godba za ples. _ BUDIMPEŠTA 9.16: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Lahka godba orkestra- — 19.15: Klavirski koncert — 20: Odlomki iz operet — Koncert eigan-sek kapele. — _ Sreda, 5. avgusta. LJUBLJANA: Program odpade. BEOGRAD 11.30: Plošče: — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 18: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba« iz Solnograda. — 21.16: Plošče. — 21.36: Glasbene uganke. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 18: Prenos opere iz Solnograda. _ 21.30: Godba za ples. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19-06: Koloratur-ne arije. — 21: Koncert komorne glasbe. — 21.30: Klavarski koncert — BRNO 17: Plošče. — 19: Sluhoigra. — 21: Prenos vsega K.. Liodesnanru Stara zgodba z novo varianto Spustil sem se r sedež salona t ko-danjskem Tivoliju — ne zato, da bi poslušal godbo, ah ne, ampak zato, ker vslo Po naključja sem bil sedel poteg mladega moža, ki je sanjavo strmel v čašo piva. V začetku sem mislil, da strmi zate., ker mu je padla muha v čašo. Potem pa je odmaknil oko proč — pobe-sil pogled v tla in zdelo se mi je, da še bolj sanja kakor prej. Na tribuni je stala mlada rjavofeska. Pela je. Bila je mikavna, zares mična. Zakaj se moj sosed ni oziral vanjo kakor mi? »Kako je ime iriadl dami, k! pofe?« sem ga vprašal. Odgovoril mi je: »Mauvitte de Tremaine — prav za prav se pa piše Nora S.« »AH jo poznate?« sem vprašal začudeno. »Poznam! Seveda }o poznam. Hotel sem reči: na žalost jo poznam.« »Ah, to je zanimivo!« sem rekel. »Cz dovolite, vam povem zgodibo,« Je rekel sosed. Opazil sem tudi, da se stalno ogiba Izkušnjave, da bi pogledal na oder. Nato si je s prsti počesal lase ln po- """zea besedo: »Mlad, čeden taot tz tega mesta, imenujmo ga Petra, je ljubi Noro S. z iskrenim srcem in odkrito dušo. Menda ni bil posebno bogat. Ali imed je službo, dobro in solidno službo., zaslužil je, kakor se spodobi človeku za družino. Mislim, da ga je tudi Nora imela rada. Vsekako stoji, da ga ni zavračala. Nu, nekega večera jo je slišal peti neki tujec. Pravkar se je bil vrnil iz Amerike in je hotel nastopati na deskah. Povabil je torej Noro na kosilo. Zvečer na večerjo. Potem v Tivoli, v Skodsborg in Hornbiak, vse v avtomobilu. Saj poznate obligatni program! Nič čudnega, da Je Nora zaradi tega prokletega »Njujorčana« pozabila svojega Petra. Bila je — kakor vse ženske v podobnih položajih — oslepljena od ameriškega zlata. A smešno je, da ta mož iz Amerike nikakor ni b8 bogataš. Zapravil je z Noro vse, kar je bil prinesel iz Amerike. Nu, zdaj je lepo na hladnem. V žepu nima več počenega groša. Sicer pa, saj ni zaslužil boljšega. Zakaj pa ni pustil Nore Petru, solidnemu fantu, ki je bil po vsem kakor ustvarjen, da vzame Noro za ženo. Tepec! Takoj je moral znoreti zaradi dveh rjavih oči in koščka ljubkega profila. Prav se mu godi, idijotu! Vrag ga vze-mik »In Peter, kaj ie s Petrom? On se gotovo ne da potolažiti?« »Menda bo že tako___« »Pozabite,« sem dejal z mffim, sočutnim glasom, »pozabite to stvar. Saj ni vredna boljšega. Pustite vraga, naj pobegne s tem bedastSm Njujorčanom.« »Ah, če bi se le dalo storiti,« je vz-dibnil moj sosed. »Da ne boste v zmoti, dovolite, da vam povem še to: ta tepec, ki ji je nasedel, sem namreč jaz.« H. M: Pocestna pevk? Sedel Je v svoji podstrešni sobici v revnem predmestju. Bil je razmišljevaleč, pasiven borec: Favst v podstrešni sobi. Večnostni problem so izpolnjevale njegove misH. Hipoma so se dotaknili njegovih ušesnih mren glasovi, ki so mu biH tako znani. Vrgel je pogled skozi okno, v mak), ozko dvorišče z nekoKko drevesi: pravo predmestno dvorišče s plapo-lajočim perflom, ki so ga obešali kar na veje. Vsepovsod stara, polomljena hišna šara. Ob enem teh dreves Je slonela pevka. čije glas se mu je zdel tako znan. Bila je zelo revno oblečena in tudi drugače je delala vtis propalostl. y tem hifin jo je spoznal. Bila fe ona. ki je sedaj padla na stopnjo pocestne pevke. V svojih mlajših letih jo je bfl .spoznal. Nje oče je bil visoko čislan mož. Med njegovimi mnogimi hčerami je bila ona najmlajša in najsvojevrstnejša. Bilo ji je takrat komaj, dvajset let. Njena lepota je bila popolna ženska lepota, speča čutnost je bila v njenem bitju pri vsej mehkobi in dražesti; pri vsej zasanjavosti je morala planiti nekoč iz nje neznana sila. Bila je med tistimi, ki čakajo, ki upajo v čudež, ena tistih, ki so nedoumne v svofi ljubezni 4n v svojem sovraštvu. Bila Je pomlad, dražeča pomlad. Cesto je sedel v pogovoru z dekletom v širokem vrtu za hišo. Divje rastoče rastlinje ie omamljalo s svojim vonjem. Nobena pomlad ni bila lepša od te. In dvakrat omamljivejša je bila ona, kadar Je neopažena pela ob zatonu, ko se je hiša pogrezala v mrak, ali v jutranji zarji. Glas fl je bfl §e neizvežban, a v njem so bili Ž2 vsi drhtljaji ženske duše. Toda nihče ni mogel videti, kaj se je dogajalo v njej, kako bolestno je občutila ozkoto pirovincialnega in domačega življenja. Ni bil več tako mlad, da bi se dal za vselej zvezati in tako je odšel, zaključil je radostne, brezciljne dni kakor karnevalsko pustolovščino, ki Je bila izgubila svoj smisel. Videl jo je še pred sabo, kako je vsa Obnpane žene ne imejte nikakega straha, ako izostane mesečno perilo! POMOČ Vam prinaša pri poškodbi aii izostanku meoeS-oega perila, perij ode, dolgoletno preiikušeoo tisočkrat poverjeno is zdravniško priporo4, tanesljivo učinkujoče sredstvo, ki »i odpovedalo tudi ne v uajtežjih in trdovratnejših bio-Sajih, v nasprotja i dragimi sredstvi, ki niso učinkovala: Prof. dr. Rettiha »E r o s e ac, ki ačinkuje ie po par nrah, ne da bi Va* ori-raio pri Vašem delo. Cena 70 Dia. sa starejše poškodbe 100 Din. ta bolj odporne ieoe 150 bin, dvojno, ca stare poškodbe in telo od Dorae 200 Din. Dspeb zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči len potrjujejo najreJ rn taiiesljiv ospeb tega sredstva, kakor tudi povračujoče se tadovoljstvo. Diskretna pošiljatev po podti. Trdinacijskl damski laboratorij H a w e 1 k a, Praga-Rulle, Bozetecb nI. 10. J.-54. poitei predal St. 17 CSR. — Pišite railožno! k _d programa lz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra. — 19.20: Plošče. — 20.15: Koncert solistov. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Najnovejše plošče. — 12 40: Koncert orkestra- — 16: Glasbena akademija. — 17.10: Koncert Beethovnove komorne glas. be. — 18: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba< iz Solnograda. — 21.25: Zabaven program. — 22.10: Koncert operetne glasben — BERLIN 18.15: Koncert godbe na pihala. — 20: Plesni večer. — 22.30: Zabaven program. — KONIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19: Koncert opernega orkestra in solistov. — 20.15: Revija. — 22.30: Pre< nos zabavnega programa iz Berlina. —< MUHLACKER 16.30: Orkestralen in pevski koncert — 18: Godba za ples- — 19.45: Ma-scagnijeva opera >Cavalleria rusticanac T zasedbi milanske Scale. — 21.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.30: Jaz*. band. — 18: Prenos opere »Figarova svav ba* iz Solnograda. — 21.30: Ciganska kapela. -t 22.45: Koncert vojaške godbe. — RIM 17.80: Mešan glasbeni program. — 19.305 Plošče. — 21: Gounodova opera »Faustc. Blodišče Bvo nekaj novega! »Bk>di&če< je igra, U ©bstorja delov: najprej se vpraša po neM določeni besedi potem slede vprašanja po vrati. Besede so po Izgovorjavi druga drugI močno podobne. Kljub temu pa mogoče ne bo-ste takoj pogodili pomena dane besede. Potem poglejte vprašanja, ki slede ia 6« boste vedeli katero besedo, jo nap&Sltatj Eno izmed vprašanj Je pomen dane besede. Besede morate tvoriti iz danih zlogov. Zlogi besede, U ji iščete pomen, niso navede-nI; zlogi ki pa se ponavljajo, pa so aarv>»r deni le po enkrat. 1. Rusa tka Je. . Vrtni sadež?....... Nekaj, kar daje posebno obeležje aekeme prazniku? Pusta ravan? • • • • « Vodna dekHca? . .»•>••« Posoda sa vino? . «*■•••*« Gorovje v Rusiji? .,•<•.«« Sundski otok? •,.■«>■• < bu _ fiu — ka —i ma — pn —• ra — na — sa — Ma — tir- tra — u « va. 2. Gavota Ja Glasbilo? Otrok, ki Ima pisane mater?.......... Posledica udarca? ,«<•»! Del zapestnice? »•«•«.« Metulj?......s « Star francoski pfies? « »•«« Ptič ?••....,: ci. bod — fa —! ga — t?ot — ka s—* la — ma — mo — pa — pon — rec — ro — stoT — sa — ta — za. 3. Dlnora Ja ■ • # » « « Južni sad? žganje? .. Meyerbeerova opera? .•••«•■« Žensko krstno Ime? .<•••« Orožje?.....i i > i < m Sol? ■ a I i • I i | | | Bedno bitje? ..•>:••••• bi — ka — kno — la — M — mat — m$ — napisno — si — sM — Sto — ta —• * »••••< t t a , • ■ «4 Rešitev križalfke »Levstikov spomenik" Vodoravne: 2. Bog, 4. Ura, 5. koi oče, 7. vir, 8. Ili 9. noj, 11. mir. IS. Čedad. 16. Vrana, 16. rarog, 17. sdoma, 22. vtisok. 28. omela, 24. oi 26. bi 27. vezaj, 28. Ivana; 29. Mrtolaz, 35. lej, 36. oda, 87. Ana, 38. mah, 39. Vijolicam, 44. ako, 45. aH, 4«. la, 47. oko, 48. A6. Navpično: L Poročilo, 2. bukorvtata, S. galerija, 10. zidar, 11. mera, 12. rano, 12. čvrsto, 14. Dagmar, 17. zvonovi, 18. dim, 19. Osel, 20. mol, 21. akacija, 25. lev. 26, ban, 29. Mladika 30, Ren, 31. tja, 83. lom, 33. Ada, 34. zahvala, 39. val, 40. jo! 41. lolv 42. Oa, 43. miš. razočarana gledala za njim, ko ga je; voz odpeljal Do nenadnega in bolestnega srečanja v enem izmed malih pariških variete-jev je prešlo šest let Kako se je bfla spremenila! Bila je zvezda v tem prostoru, ki so ga obiskovali lahkoživd Tu je pela svoje pesmi rezko in brezdušno, tu ni nihče slavil njene nedolžne lepote. Šla je skozi roke in živela kakor v pijanosti, s katero se je omamljala in iskala nadomestila za izgubljene iluzije. Zbežala je iz očetove hiše in je šla po poti, ki jo je morala voditi v propast. Kaj se je bilo zgodilo i njo? O najnotranjejšem bistvu te pocestno pevke je vedel tako malo, kolikor je malo vedel o bistvu tistega dekleta, s katerim je bil po slučaju preživel tiste opojne pomladne dni na vrtu. Brezdna so med tistim časom in sedanjim. Ta uboga ženska, ki jo žene kot brezdomo-vinko, beračico in pocestno pevko nemirno od mesta do mesta, Je kakor ptič pevec, ki se je bil izgubil v svobodi. Od tistega jutra Je ni bil več videl Jn vendar mu je bilo, kakor da ga spremlja, kakor nevidna družica njegove osa" melosti v najoddaljenejše kraje in često je menil, da je zaslišal nje glas v uličnem hrupu, v veselih in žalostnih urah. Med Jugosloveni v črni gori Pokrajina, ljudstvo, srednješolska mladina •n Bam nI taks dalo? Črna Gora, kakor bam je bila pred 20 leti, ko lem Slovencem pisal o kralju Nikiti in njegovem pesniškem delu. Česar ei £eH dekle naše narodne pesmi v svoji ljubezni, to se je nam v velikem »godilo: »gore, ki so nas ločile, so se umaknile in mi, ki nam je jugoslovenska ljubezen segala v daljave in višave, vidimo sedaj čisto od blizu, kako >ovaj« Črnogorec hodi... Mnogo je naših ožjih rojakov, ki delujejo v Črni Gori- Ni več tam edini kak profesor Vavken, ki je že pred vojno prišel v Nikšik in tam profesoval visoko spoštovan, do najnovejšega časa. Nisem bil letos prvi? v Črni Gori, aH prvič sem letos imel priliko, delj Saši bivati tam. Ministrstvo Prosvete me )e poslalo kot svojega delegata na diplomske izpite mešanega (moško-ženskega) učiteljišča na Cetinju. Vesed sesa bil tega poziva. Izletniki navadno pridejo gams de Cetinja, jaz pa sem videl tudi Podgorico, Dani-lovgrad, Nikšič ter se vračal preko Trebi-mja. »Belvederov« je na »vetu več, ali Bdi fe dera, kakor ga ima Cetinje, še nisem videl. Klanec je to, dobre pol ure od mesta. Kak •pogled se Ti odpre tja proti Rijeki Crnoje-viča in Skaderskemu jezeru! Ze planinec, vajen velikih razgledov, bi se ustavil in rekel: »To pa je panorama!«, ali jaz, ki iščem povsod bolj človeka in njegovih dejanj ter me prevzema bolj njegova moda nega tvorbe mrtve prirode, jaz sem tukaj gledal geografijo in zgodovino kot enoto, ter čutil vso grandioznost Črne Gore. Tako-le, po teh-le stopnicah, ki jih je priroda ustvarila in ki se vzpenjajo od Škaderskega jezera vedno više sem proti Cetinju, se je umikal pred naraščajočo turško silo Ivan Crnojeviž pod konee 15- stoletja, korak sa korakom vedno više. Sedel je na Zabjaku, danes bednem mestecu na malarijski obali Škaderskega jezera, pa se je umaknil više na Obod ter tam baje tiskal v cirilici prvo knjigo (danes je to strmina nad mestom Rijeka Crnojevi-«a x nekoliko hišami, »gradišče«, ki ti na njem kažejo vdolbino, baje mesto nekdanje tiskarne), končno pa stopil čez gorski greben, današnji »Belveder«, še više ki se ustavil v naravni trdnjavi, v kotlini, obdani x vencem gor, današnjem Cetinju. Pravijo, da je takrat po teh gorah bila vse ena sama črna šuma ter da je odtod Črna Gora dobila svoje ime. Ob svojem prihodu je Crnojevič na mesta 'današnjega Cetinja našel le pastirske kolibe, kolibe rumunskih (»vlaškib«) pastirjev ali »katune« (zato se je pokrajina okoH Cetinja imenovala katunska spahija). Ne bo slučaj, da se najstarejša eetinjeka cerkvica še danes imenuje Vlaška erkva, a travniki pred Cetinjem Romanovina. Jaz sem sedaj tako rekoč zgodovinski hodil. Ti pa, ki pojdeš kdaj tudi na Cetmj«, boš hodil sigurno obratno: od Cetinja proti Skaderskemu jezera, kakor sem v resnici hodil tudi jaz. Na Cetinju smo. Kake Je prav: Na Cetinja ali v Cetinju? Govori se dandanes ene in ♦Jrugo, toda prvotno je sigurno: oa Cetinja. Beseda je izprva bil pač pridevnik, ki se mu je zraven mislil samostalnik kakor: polje, torej Cetinje polje in zato: na Cetinju (sc. polju). Bo to pridevnik, izveden od rečnega imena Cetina. Da je nekoč po eetinj-skem polju tekla reka, a je (še v zgodovinski, nedavni dobi) izginila v kraških tleh — morda ista voda, ki pozneje priteče iz gor kot Rijeka Crnojeviča — to je gotovo. Že se vidijo nje sledovi in eno korito tik Cetinja se imenuje še dandanes: Mlini. In naglas besede? Prvotno sigurno: Ce-tfnje, ali dandanes se sliši tucfi: Cčtinje. Vedel sem sicer, da ima črnogorska govorica mnogo starinskega na sebi, ali sedaj sem imel priliko, ta govor poslušati ter sem rekel: »Pa to je kakor na Slovenskem!« Posebno akcent: v Črni Gori učitelj (ne: učitelj) uči, kak£ se ne sme vse potrošiti (ne: potrčšiti). >Ruk&ma< i, nogama« se človek brani, torej: z rokdmi in nogimi (in sicer še celo: z ruk&ma!); izpod zemlji izvira voda in »sa žen6m< govori Črnogorec-Tudi poluglasm »pes« je med posebnostmi črnogorskega »jezika« in Slovencu v Črni Gori ni treba »klobuka« zamenjati s šeši-rom, zakaj tudi v Črni Gori se govori »klobuk« itd. Toda dovolj jezika I Dvoru nasproti je rojstna hiša našega kralja. Nizka enanadstropna, danes oficirski dom. V prvem nadstropju je soba, kjer se je narodil kralj Aleksander, v sobi visi sH-ka njegove matere, kneginje Zorke: od strani čista podoba našega kralja. Malo dalje, v slepi uličici je enaka nizka enanadstropnica, osnovna šola; tudi pred 40 leti je bila tam šola in naš kralj je hodil tam v 1. razred. Današnji eetinjski žu- pan T. MOoŠenč ae dobro spominja Aleksandra kot učenca eetinjske osnovne šole. Zelo neznatno je moralo takrat biti Cetinje. Cetinje je namreč prav novo mesto. Pred 70 leti mesta še tako rekoč ni bilo: bil je manastir s cerkvico, »Biljarda« (današnja bogoslovija), kjer je stanoval Njegoš, vladl-ka Rade in kamor je spravil biljard (odtod ime), in še nekoliko hiš. Vse ostalo je nastalo za vladanja kneza-kralja Nikole, tore v zadnjem polstoletju. Ali naj Vam tudi kaj povem e SoK? e onih malčkih v vadniei, ki so iz čitanke lepo čitali tudi slovensko berilo, berilo o »studenčku« in pa ono alegorijo o treh sestrah, Soči, Savi in Dravi? Že pred 40 leti smo jo čitali, ali tam pod Triglavom in na gričih Slovenskih Goric, ki sedaj }e Soča najhitrejša izmed sestra tudi mladini pod Lovčenom. Lahko bi Vam povedal tudi to, kako so v letnikih učiteljišča lepo odgovarjali na vprašanja o Trubarju in Prešernu — če je ena kandidatinja na diplomskem izpitu nekdanje razmere pri »bratih Hrvatih in Slovencih« zaznamovala s turškimi spahijami, kdo bi ji to zameril? Oficir naše vojske, ki je nekoč sluBl v črnogorski vojski (prav za prav j« bilo vsaj do L 1912 nemogoče reči, da je Črnogorec »služil« v vojski), mi je podrobno tolmačil, kako je bilo s črnogorsko vojsko še za kralja Nikole. To je bala »črna vojska«, etaiino mobilizirana; »vojak« je živel doma in ko je bilo treba kreniti, ga je zaprovijantirala lastna hlsa, ne morda >država<: od lastnega hleba je živel y vojni Črnogorec, ne vojak, nego branitelj doma. In žena mu je ta hleb donašala na >položaj«... Vemo dobro, kako je v hiši, h kater« je mož ali sin mobiliziran. V onem času se vse suče okoli njega, vse misli na njega, vse skrbi za njega, da odide dobro opremljen. A Črnogorec je bil stalno mobiliziran in vsak hip ga je — stoletja je to trajalo — mogel pozvati Gospodar na mejdan... Je-li potem čuda, da je postal »a središče hiSe, mož, ki nanj pazijo vsi domačini? Da je žena prišla v močno podrejen položaj, v položaj nje, ki služi.. .j On je bil junak in kadar ni bflo boja, Je sedel v kaf ani.., 0, kako milo je sedeti v kafani! X« pijan čeva ti I samo kafu piti ia ae mirne nagovarjati in dremati... O izstočna ti moja eetinjska kataoa! Junak ne bo krojač in ne čevljar te m brijač! Vite® je eno, obrtnik je drugo. Arnauti so na Cetinju dolgo bili večinoma obrtniki in še dandanes jih je precej. 6e hodi Črnogorec v svoji lepi narodni noši: čepica z »ilirskim« grbom in pa pas z revolverjem. Tudi pop ima čepico in tudi v njegov pas apada revolver — to je, kakor grb, bistven del oprav«. Da, dandanes, kakor grb, ne kot orožje. Pravili so mi o neki Slovenki, ki je kot kuharica prišla na Cetinje; videla je Črnogorca a revol-verom za pasom in preplašena vprašala svojo gospodinjo: »Ce bi me tak Črnogorec v mraku srečal, ali bi me takoj ubil?« — »»Kaj Se,«« je bfl odgovor, ali uboga Slovenka je podlegla sugestiji in odpotovala. Ni zemlje (so mi rekli), kjer bi človek bil varnejši nego v Orni Gori. Bilo Je pred leti političnih napadov ln morda se Je, lz osvete kdaj kaj zgodilo, ali da hi koga napadli razbojniki in ga oropali, to Je izključeno! Bele tauMpfa ceste. „ Mučijo se po njih CiuugoAo a ovojhiii magard ln mulami... črno so opravi Jone (pekočih solnčcdh žarkov JHi pogosto-ma branijo dežniki). Iz las, iz kit Jim po ramenih valovi črna ruta kakor nevesti beli pajčolan... Legenda pravi, da Je ta črni robec mak žalovanja za Koeovim... Lepo Je videti Črnogorko s tem velam. Ali one frajle, ki šečejo po glavni eetinjski cesti, so odrezale kite in zavrgle oni kosovski spomin... Cela desetletja smo CftaB e črnogorskih Junakih in o Jakih Croagorkah. In Aškerčeva programska pesem nam Je prevzela fantazijo: »MoJa Muza zdi bledcdična gospodična, Crnogorfca Je, Sp&rtonika, deva zdrava, ognjevita... v levi bakljo, v desni handžar... A kaj sem Ju sedaj doživel! Crnogoav ka mi je v roki držala logaritme ln računala --- Le pri eni kaadktetlnjl oa ml Je odelo, da bi Ji bilo vseeno, vzeti v roko knjige ali pa hadžar. Tako odločni so bili pokreti njenih rok. Handžar ki logaritmi! Ali sta to dve dobi v zgodovinskem navoju ali pa je mogoče eno kraj drugega? VI mlajši in najmlajši ne veste, kako Je bilo pred skoro 20 leti — ne veste tega mi, ki smo to preži vsili Velika stvar Je to bila. Dm «. «kt 1912 Je sin črnogorskega, kralja Nikole Peter sprožil top tam pod Podgorico ln začelo se je naše zmagoslavje, balkanska vojna; »da vidim Prlzren!« je Ml že davno rekel kralj Nikola. A zato se Je bilo treba oborožiti ... Takrat Je bfia r Ljubljani JugotiovenSka rodbina. Ni samo vedela, nego Je tudi čutila, kaj se godi na Jugu... Zvečer so legli otroci, aH predno se zaspali, se £m je zahotelo še zapeti. Najstarejša, Milica, je intonirala: »Onam', onamo za brda ona govore da Je razoran dvor mojega čara; onamo, vele, bio Je negda Junaški zbor. Onam', onamo, da vidim Prizren, ta to je moje, doma ču doč..« In razlegala se Je v LJubljani pesem te-tenj in ciljev. Da so takrat na£! srbsSd junaki vedeH. kako Jim bijejo tudi v Ljubljani srca! In zgodilo se ml je letos, ko sem bil u Cetinju, tako-le: Noč Je, pozno popoftnočL DoH pod mojo sobo po jo in svirajo kozakl: »Onam*, ona^ mo, za brda ona...« Po dolgih letih sem Jo zopet SRSal, to pesem, in vsa preteklost ljubljanska se ml Je zlivala s cetinjsko mojo današnjostjo ▼ sem bil gin Jen. In priredila Ja mladim mojega.______ za sklep šolsko akademijo. Otvorila Jo Je z »Onam' onamo«, končala z »Bože pravde«, a v sredini svečanosti sem nenadoma začul zvoke: »Slovensko dekle«, »Slovenec sem«, »Domovina, bodi zdrava«, »Kje so moje rožice«, »Otok bleški« — čutil sem, da to ni slučaj, da Je meni veljala ta kita pesmi na Cetinju! In iz polnega srca sem se zahvalil mladini: Cetinje in Ljubljana se spajata pod glavnim mostom: »Bože pravde«, ki naj Aleksandra hrani, našeg kralja in naš rod... Nekoč so v vadniei za petje pripravljali pesem: »Naše selos: hrepeni v tej pesmi človek za tem selom, ker »ta«n se srbski diha«. Čutil sem vso silo teh besed in pozneje rekel gospodom: Narod, ki more kaj takega reči, Je moral zmagovati... V ranih tn večernih urah sem rad ho-Kaj je neki našim starim,« sta ogibala Zlebirjeva Manica in Klavžarjev Jurij. Za vso faro ni bila več skrivnost, da se imata rada in da bo prihodnji predpust sva to v-ščina, kakršne še ni videla zlepa tiha gorska vasica. Nič manj pa niso ugibali ostali vaščani, čudeč se, kaj bi bilo razprlo moža, ki sta bila iz mladih let najboljša prijatelja in dobra soseda. Ta in oni je skušal priti stvari na dno prav pri viru. Ali brezuspešno: Boštjan in Peter sta molčala. Menda sta upala, da se bo stvar že kako obrnila, da bo prav. Jeziki bi jo znali raz-pihati, da bi se ne dala več vravnatL Saj je že tako ravno dovolj neumna, sta si priznavala oba in sta bila vesela vzajemnega molka. Med tem teeiptednim egCbanjsa pa Je rasla sporna soka te nožema ta rast ni bila nič kaj všeč. >Res je bo dosti, dasi nrf kar *f5 prav m bodi. Ima menda tam peklenšček svoje parklje vmes,« opazuje Klavžar dan na dan svoj travnik. »Ne s eizo, m be moral s vocma pasjo,« sluti Zlebir. >Sam hudič Je žene te fl zaliva.« poscdSB Js ki Jhtrfl Jo Je vriskajo zvozil domov. Mladenič niti slutil ni, kako pospešuje razdor 8 svojim ukanjem. Drugi dan ae je Zlebir odpravil v mesto. Nikomur ni črhnil »e bele ne fcrne, samo sosed Boštjan Je vedel, kako te kaj. Najraje bi bil stopil po ovinkih sa njim in se na samem poravnal s starim prijateljem. Ze zavoljo sramote, ako ne zavoljo Jurja in Maniee. Ako bi se bfl PetraS le obrnil, vse bd bilo dobro. Ta pa jo moško mahal po vasi in se ni ozrl nazaj. Se teden dni je ostala zadeva tajna vsi rasi. Kmalu pa se je kakor požar razširite novica: Zlebir toži Klavžarja, dohtarjn ga je izročiL Prišel je čas, da je tndi Klavžar moral nenadoma v mesto. Sosed Petrač }e gledal za njim in ekoro Be mn je storilo ina-ko. Ne samo sramota, tadi Manica te Jurij sta ga skrbela. Take se Je mu tete kote te nekega dne ss jo primahaH v hribe sodnik, aopisnikar ter dva odvetnika- Pozna jesen Je bila. S polja je bilo vse pospravljeno in lfndje so imeli dovolj časa, da so se lahko posvetili nenavadni pravdi, M Je je zapisnikar zabeležil na platnicah akta C 236/26, Zlebir oontra Klavžar. Množica prte, še večja množica radovednežev je oblegala Komarjevo gostilno, kjer je v zadnji sobi vse dopoldne in popoldne delovala sodna komisija. Sodnik je mlad gospod, ki razpravlja e sporni nuki, — prvič je tudi slišal, da je nuka o ta vi ž, tedaj vnukinja sena —, zadeva ga ne zabava, ker sam ne ve prav, kako bi se je lotil. Služnost za seno in otavo Je brez dvoma dokazana, nuka pa obrodi po izpo-vedbah pri? le vsako sedmo ali deseto leto in ravno to fineao je pograbil prefinjeni pravdarski duh našega kmeta. »Da bi jih vrag pocitral, bedake, ki se pravda jo za prgišče sena fn sa senco pravice,« mrmra nejevoljno. Tudi zapisnikarja zadeva ni všeč. Odvetnika pa se kretata strogo in dostojanstveno: vesta, da bo žetev obilna, saj se tožita dva najboljša kmeta. Priče so zaslišane in sodnik le vedne nima prave slike, ne tč, kako bo odločfL Pri neumnih pravdah je pač težka pametna sodba. Nejevoljen se obrne k zadnjim pričam, ki so še ostale v sobi: >Kaj mislite, ljudje božji, kde be te pte-5aL Gotovo veste, da nisva midva sastonj tukaj, da o odvetnikih niti ne govorim. Kakor se stvar razvija, ne bo dovolj repov v hlevu tistega, ki bo izgubiL Kdo bo to, tega ne vem, gotovo pa je, da bo eden izmed obeh šel na boben. Za pest otaviča, ki mu vi pravite nuka, ves grunt za prgišče sena. Kje imata le moža pametj Poravnata Be naj, dokler je čas!« »Gospod sodnik,« predlaga zapisnikar, »Klavžar ima sina, ki se ženi s Zlebirjero hčerjo. Tako mi je povedal gostilničar. Poskusimo poravnavo z mladimi. Kaj pravite?« »Le psokushno, morda bosta mlada dva pametnejša in bosta znala pregovoriti trmasta starca. Naj ju gre kdo iskat« večina zahteva aparate in brivske britve Par žensk je smuknilo iz sobe hi ni bilo treba dolgo čakati, da so privedle pred sodnika Jurja in Manico. »Pravijo, da se imata vidva rada,« sačne 9odnik- »Ali se mislita vzeti?« »Misliva se in se tudi bova,« odgovori za oba Jurij in toliko, da mu za podkrepilo ne uide še kaka močnejša in aočnejla beseda.«' »Dobro. AH kakor stvari sdaj stoje, se najbrž ne bosta.« >Kdo nama bo branil,« se oglasi Jurij odločno in pristavi eno izmed sočnih bese-dij, ki jih je bil prej previdno pogoitniL »Ta pravda bo uničila vajino bodočo sr»-čo, ako Be stara dva takoj ne poravnata. Morda se kasneje ne bosta niti hotela niti smela vzeti, kadar bo pravda požrla eno isned posestev. Prav za prav teče ta pravda za vajino sreča Če jo hočeta obdržati in prav privoščil bi vama, da se tako zgodi, potem pojdite k očetoma in ju pregovorita na spravo in poravnavo. Dovolj je že stroškov za bedasto trmoglavost Pravde za oslovo senco so drage. Hočeta?« »Seveda hočem, pojdi, Mmtnri M moj —c »Stoj, test, IM pa ne bed,« ga sodnik. »PrimojdaratJ, sem koM p*5, sodnik,« se opravičuje JarQ. »Ze dobro,« se and« sodnfiL »Tisgs mm bom dal na zapisnik. Le pojdite te navijajte stara dva, kolikor se da.« Sodna gospoda si svijeta vsak svoje reto, urejujeta svoje papirje in čakate. Kmalu se dvigne v reži rtiča in v ixbe sto« pita pravdarja PetraS te BoSt^in. »No, kako jo, moža. AH naj Ženemo sHos naprej, ali pa naj dobi veljavo zdrava p»* met?« začne sodnik. Ze je Jurij pri rofcl z ed®ovorosa tiBi ne bomo gnali nepref!« »Tožitelja Zlebirja Petra vprafcon, mm te« be, Jurij. Tedaj, Zlebir, tfi nataknete tožbo?« »Jaz M Se, saj riseos tmei namen«, da bi stvar gnal take daleč, same ne vem, Se je Boštjanu všeč,« ee izvija Petraž. »Seveda mi bo, kar pustiva stvar, Petocv* pritrdi Klavžar, ki ga je Menica energično vlekla sa suknjo, s droge strani pe je Jurij dokaj manj nežno mikastU svojega očeta- Starca ste efividne komaj fafcate posredovanja, da se častno izmotate iz neprijetne zadeve. Vesel narekuje sodnik spravni zapisnik te mote zadovoljno priložita svoji težki desnici ter ga podpišeta. Nato se Bpogledata olajšane in Klavžar vzdihne: »Kdo bt si bfl misSS, da mm Be v fesfe te. tih tako nespametna.« »Da, pametnejša rra Ms v mlaflte te* tih,« pritrdi Zlebir, nakar vsa množica med smehom in šumom od ropota iz sobe. »To sva dobre napravila,« al pomane sodnik roke in pogleda zapktmkoria. »Res dobr«v gospod sodnik; pravdarja naju vabita, da popraznujeva ž njimi spravo.« »Le pojdiva, pfHT ▼i6MI MGflL, B9 W treba delati te sodbe. Pa tadi sicer mi Jo izid všeč.« »To zadnje Je glavno, goapod sodnik. Obvarovala sva jih nepotrebne Skoda* »Odvetnikoma pe se nisva prikupite. Jte. Jazbec me je gledal izpod čela, kakor da mi hoče skočiti sa vrat Njema nisva ustregla. Dr. Lužar pa je zadovoljen, oa Je dober človek.« »Več jih je, Id sva fim astregte, dr. Jo* bera bi bilo ustreženo samo, ako bi tete šla zadeva skozi vse tri instanee.« »Pa sva mu prekrižate črne računa. IA se mi, da je prav tako. Pojdiva si ogledat spravno veselje Vrzite papirje kam v kot« Pred pustom pa sta se sodna gospoda spet peljala v hribe. To pot ste bila brez sodnih spisov in brez spremstva odvetnikov. šla sta na svatovščino. Oba testa stat prihitela na postajo k sprejemu odličnih te zaslužnih gostov in svatovščina Je bite ree taka, kakršne niso pomnili najstarejši ljudje. V pozni nri sta gospoda tndi obljubila, da bosta tudi pri prvi botrinjl, pa težko, da sta se kasneje spomnila te v nenavadnih okoliščinah dane besede. Sodnik, ki mi je pripovedoval tn nrigod-bo, je ob koncu veselo pripomnil: »Dr. Ja» bec me še danes grdo gleda.« B. Br. Ost Kolonijalna razstava Na kolonijalni razstavi ▼ Parizu imajo vse — samo Danilota nimajo... Nimajo ga pa zato, ker je defravdiral samemu sebi denar — predčasno. Ako bi imeli še njega, bi bila ta edinstvena razstava popolna___Tako pa ni in je prirediteljem lahko bridko žal... Kaj» ti posledice se čutijo že sedaj... Po» sledice se pa kažejo pri zamorkah... Med mojim bivanjem v Parizu jih je postalo osem melanholičnih, tri so zblaznele, kar je ostalo, pa na bosam* boškem jeziku šepeče zamaknjeno sladko: zakaj ni Danilota... zakaj...? Moji sovražniki bodo sicer rekli, da je to od mene z ene strani grdo in nediskretno, z druge pa, da se ne pravi Danilota, ampak da gre reči: Danilo, Danila... Kar se prvega tiče, je reč taka, da imava papa Danilo m jaz sta« re račune, katere od časa do časa po« ravnavava, kar se pa slovnice tiče, ob« stoji smo ena, večno ljubljanska for» im: Danilo, Danilota... • No, njega na tej razstavi ni te je, kakor sem rekel, močno nerodna reč.. Imam sicer pooblastilo, da z njegove strani vse bridko užaloščene, leporasle črne kraljevske hčerke primerno poto* lazim, in se mi je to deloma tudi po« srečilo... Samo deloma — to je jasna stvar... In zdaj, da ne bo prevelike nestrpnosti — k ostali razstavi... O poglavitni napaki sem ie govoril —. ta je največja in bistvena, zdaj osta« nejo recimo še vrline... Prva vrlina je prvi pogled... Ta je mogočen, ob» dan z elegantnimi belimi stolpiči — med njimi pa spet vse polno praporov vseh barv in vseh narodov... Ob stra* neh blagajne, nepregledna vrsta, kjer prodajajo dnevne karte po 3 franke, take, ki veljajo 14 dni, pa po 20 fran« kov — tako, ljubi moj bralec, zdaj si mahoma na razstavi »Exposition In« ternationale Coloniale«, sredi direnda* ja, šundra, stavb, poslopij, palm in ogromnih kaktusov, da ne govorim o pestrih licih in barvah ljudi, ki hite mimo tebe... Rečem, hite, kajti tn vse hiti, čeprav paviljoni ne ntečejo in bodo še jutri m tja do oktobra— Hi« teti morajo celo, kajti tekom ene ure požre in spet izbruhne ta ogromna razstava preko 50.000 ljudi... Te po« žira zemlja: Porte de Charenton, Por« te Maillot m Etoile — vse postaje Me« troja... Tudi električna pomaga in av» tobusi — celo Seina s parniki je sko* čila na pomoč... Gorje ti, zemljan, ako prične deževati in hočeš urno do« mov... Prepoten in utrujen stopiš ob cilju iz Metroja, prav tako moker, kot da si bil na dežja... to se pravi: priti z dežja pod kap... • Središče, začetek in konec razstave je Angkorski tempelj... Ako bi raz« stava ne imela ničesar drugega kakor samo to nepopisno lepo stavbo, bi bilo že vredno obiskati jo... Ima pa še mnogo, mnogo... Vendar noben ob« jekt ni tako viden in posrečen... Tam je, recimo, tudi zamorska vas s kralje« vo palačo na sredi, veren posnetek na« ture.... V kolibah bivajo po večini za« morci... in prodajajo, bratec moj, ne banan afi kosti pohrustanih sovražni« kov, ne, prodajajo — parfume... To pa zato, ker se doma v Afriki zjutraj, ko so si očistili zobe z O dolom, vedno parfumirajo... s Cotyjem, Houbigan« tom ali DraHejem... Tako pred lo» vom ali bojem se parfumirajo ali predno gredo ▼ pisarno... So tiči, ti zamorci... Tu pa tam srečaš skupine izletnikov na razstavo... Ti tvorijo odlične pO« glede in se razstavi močno podajo... Tisoč fotografskih aparatov fotografi« ra neprestano, amaterji, reporterji in pa poklicni, ki služijo s tem kruh... Potem: ob petih popoldne pred Co« chinchinskim paviljonom koncert do» mače garde... Zvečer ples doipačink iz Cambodgea (oh, Danilo!). Pred vsakim paviljonom vojaška straža iz ondotne garnizije... Ta stra« ža daje obenem informacije, češ, da se zvečer v paviljonu predvaja film »Chez les Mangeurs d* hommes«... v petek ob osmih, v soboto pa ob pol šestih ... Poleg njega, vojaka*stražar» ja, sedi zamorsko dekle, gleda divje, bliska z očmi in kaže zobe... Zobje so krasni___ Bog si ga vedi od česa prihaja to, ta belina, pa vendar ne od -— kar vidim se v ponvi.. • Kaj bi govoril, ko Je pa tam na raz« stavi vsak dan tisoč novih dogodkov.. So, recimo, tudi prodajalne, kioski, in lahko kupiš pri zamorcu*kiparju prist« no zamorsko skulpturo, devico s špi« častimi prsi, in jo nosiš lepo previdno v rokah, da jo prineseš domov za spo» min... fCo zapuščaš razstavo, opaziš z besno žalostjo v srcu, da se ti je de« vica raztopila in nima nobene oblike več — to pa zato, ker je iz voska... V alzaškem paviljonu ti pa postreže devica čudovite lepote v alzaski na« rodni noši z alzaškim vincem... to je hladno in trpko... to bi utegnilo raz« tajati tebe... Zamorko si raztajal ti — Alzačanka pa tebe — pa smo bot.. Svoji k svojim... • Pod noč pa, ko prično prižigati luči, se izpremeni ves velikanski prostor, ki ga zavzema razstava — v bajko.... Stobarvni pasovi hiči Hjejo in svetfjo na bizarne stavbe, stebre želji, vfito leve m fontane... Da, zares, to znajo Francozi... Bodimo sitneži, nergači, recimo le, da v razstavi ni notranjega sistema, ni dovolj idejnosti... a v raz* stavi je okusa, profinjenosti in šar» mantnosti... Te ne ponaredi m doseže nihče... To je njih narodna last... Ako bi bfl predsednik francoske re» publike in po tem takem oblasten mož, bi naredil kak dan sledeče: o pol« noči, ko morajo vsi gostje zapustiti razstavo, bi ostal sam tam in vsa tuja plemena, ki spadajo v to okolico tudL Pustil bi, da bi luči gorele do prve zo« re... Sam bi se izprehajal po alejah v tisti tišini in z menoj bi bili Allah in Budha in Brahma... Tako bi storil, ako bi bil Monsieur le President de la Republique Francaise... • Ob razstavi: zoološki vrt z levi, opi» cami, dromedarji... Potem: paviljoni, kjer se lahko za dvajset frankov vsak prelevi v pristnega raziskovalca tro« pičnih pokrajin z belim tropskim po« krivalom ... Takih vidiš mnogo — ne v zoološkem vrtu... Železnica je in komedije, majhni avtomobilčki, s ka« terimi se lahko voziš po razstavi... Z eno besedo: vse je — samo Danilota ni..« vo Nasa zunanja trgovina v prvem polletju Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o naši zunanji trgovanj za junij, tako da nam je danes mogoč« pregledati tudi razvoj naše zunanje trgovine za vse prvo polletje t L Izvoz hi uvoz T Juniju MavzBe slabemu izvozu je pasivnost naše zunanje trgovine v Juniju znašala le 34.4 milijona Din, ker }e bil tudi uvoz zelo slab in je dosegel izredno nizko stanje. V juniju smo izvozili vsega 270.200 k« (lani v juniju 413.900) v vrednosti 350.3 milijona Din nasproti 508.0 milijona Din v lanskem prvem polletju- Nazadovanje znaSa torej v primeri z lanskim junijem po količini 347%, po vrednosti pa 157.7 milijona Din ali 31%. Naš avos v JanlJu pa Je znašal 121.800 ton (lani v juniju 151.400) v vrednosti 384.7 milijona Din nasproti 504.7 milijona Din v istem mesecu pret leta. Nazadovanje znaša torej po vrednosti 120.0 milijona Din ali 23.8%. Izvoz fe mrzarioval v I. polletju za 1 infliJarcJo dinarjev Gibanje našega izvoza v letošnjem prvem polletju v primeri z lanskim je razvidno is naalednje primerjave (v milijonih Din): Tsvm 193L 1930. razKka januar 384.1 616.2 — 232.1 februar 333.0 480.8 — 147.8 mar« 441.9 599.0 — 157-1 *prfl 429-5 615.8 — 186.3 tnal 376.9 542.6 — 165.6 junij 350.3 50S.0 — 157.7 L ooUetje 2315.7 3362.4 —1046 7 ?fal letošnji hrvoz se Je torej v prvem polletji* f« vrednosti zmanjšal nasproti izvozu r lanskem prvem polletju ra vež kakor ene •mlijarde Din (točno ra 1046.7 milijonov) od 3962.4 na 2315.8 milijona Din- V primeri i izvozom v prvem polletju 1929 pa zna§a primanjkljaj seveda le 673 milijonov Din. Pasivnost navzlic tema le 266 milijonov dinarjev Vzporedno z izvozom pa je občutno naza-dkrral tudi uvoz. V prvem letošnjem polletju mno uvozili ie za 2581.6 milijona Din nasproti 3478.7 milijona Din v istem razdobju pret leta. Uvoz Je torej letos nazadoval ra 896.5 milijona Din, nasproti predlanskemu leta pa znaša nazadovanje celo 1097.1 milijona Din. Naša trgovinska bflanea se je t prvih o mesecih t L gibala naslednje (v milijonih Dim): tare* itm salde tramar 384.1 410.8 — 26.2 februar 333.0 388.3 — 55.3 man 441.9 543.2 — 101-3 Mrfl 429.5 461.6 - 32.1 mal 376.9 393.5 — 16.6 350.3 384.7 — 34.4 L ;poIL 1951 2315.7 2581.6 — 265.9 . 1930 3362.4 3478.1 — U5.8 " 1929 2989-1 3678.7 — 689.6 1928 2687.0 3801.9 —1114.9 ifakor je iz gornjih številk razvidno, se navzlic padcu izvoza za eno tretjino pasivnost naše trgovinske bilance ni znatneje dvignila. Uvozni presežek znaša namreC 265.9 milijona Din nasproti 115.8 v prvem polletja pret leta. Pri tem pa moramo upoštevati, da je znašala pasivnost predlanskim r istem razdobju 689.6 milijona Din, leta 1928. pa celo 1114.9 milijona Din. Vzhodni vefesejm v Bariju Glede na važnost trgovinskih zvez med naišo državo m Italijo, ki kakor znano stoji v naši izvozni trgovini na prvem mestu, je treba tudi naše gospodarske kroge opozoriti na vzhodni velesejm v Bariju, ki »e bo vršil letos od 6. do 21. septembra. Ka* kar nam poročajo iz Beograda je uprava tega velesejma sklenila, da stavi razstav« Ijalcem iz naše države brezplačno na razpolago poseben paviljon od 100 m*, ki je opremljen z električno razsvetljavo in s potrebnimi dekoracijami. Velesejmi v Bariju so prireditev, ki imajo že stoletne tradicije. Že v srednjem veku so »e v tem mestu vršili sejmi, na katerih »o zlasti sodelovali trgovci iz bližnjega in daljnega. Orijenta. Važnost Barija za posredovanje trgovskih zvez med Evropo in Orijentom je dalo povod, da je bil tasn organiziran vsakoletni mednarodni ve« lesejm, ki je bil prvikrat otvorjen 6. septembra 1930. Že prva prireditev je glede na tradicijo tega trgovskega središča pokazala velik uspeh in se je uprava velesejma odločila znatno razširiti za letošmji velesejm vse razstavne objekte. Velesejm bo letos državam, ki bodo sodelovale, dal na razpolago več paviljonov na najprometnej-žih točkah velesejmišča, okrog glavne mo-nu mentalne zgradbe. Med poglavitnimi panogami trgovine fai industrije, ki bodo na tem velesejmu zastopane, je zlasti omeniti naslednje: kme. tijstvo, zlasti maslarstvo, oljaTStvo, vinarstvo in cvetličarstvo, kmetijska mehanika, ribarstvo in orodje, živila, stroji, kemični in farmacevtski proizvodi, stavbarstvo, pohištveno mizarstvo, modno blago in glasbeni instrumenti. Poseben paviljon je re zerviran za specijalne proizvode posameznih držav, poseben oddelek velesejma p« je posvečen razstavi lokomotiv, vagonov in železniškega materijala. Za to prireditev vlada veliko zanimanje, ker je že prvi vele-sejm pokazal, kako odlično vlogo igra to mesto v posredovanju trgovskih odnošajev med Evropo in Orijentom. Da bi se udeležba :itugoslovenskih razstavijalcev olajšala. so italijanske državne železnice odobrile 50 odst. popust za posetnike tn razstavljal-ce na vseh italijanskih železnicah in brezplačni prevoz razstavnega blaga pri povrat-ku. Vse italijanske paroplovne družbe bodo posetnikom in razstavijalcem dale prav tako 50 odst. vozni popust, samo nekatere manjše linije so dovolile le popust oo 25 odst. Glede na važnost italijanskega tr. žišča za naš izvoz, kakor tudi na važnost pridobivanja novih trgovskih zvez z državami v Orijentu, bi bilo želeti, da se jju-goslovenska trgovina in industrija v čam večji meri udeleži tega velesejma, ki se bo vršil od 6. do 31. septembra. Vse potrebne informacije, legitimacije in drugo daje' italijanski trgovinski ataše v Beogradu fBir-čamnova ulica 11), nadalje predstavništvo Vzhodnega velesejma v Beogradu (Kleman- sojeva dfea 2MB), kakor toA Its^suski konzulati v Zagrebu, Ljubljani, aa Sušaku, v Splitu, Sibeniku, Dubrovniku, Sarajevu, Skoplju in Bitolju. Prvo selekcijsko premiran je goveje živine v Sevnici Sevnica ob Savi, L avgusta. županstvo občine Sevnica priredi v sredo 26. t m. prvo tobirno premiranje goveje živtae s prdčetkom ob 9. na sejmišča v SevndcL K premiranju so vabljeni vsi živinorejci gospodarskega okoliša Sevnice. Vsi, ki so gospodarsko r vezi s Sevnico, naj priženejo na ta dan svojo plemensko iivdno k nam. Od najboljše prignane živine naj zrase naša bodoča živina, kakr bo najbolje ustrezala našim tn kupčevim željam. S tem se bosta dvignili cena živine ln doblčkanosnost živinoreje Uvedli se bodo rodovndkL Pregledovale se bodo krave glede na mleko ln rodovitnost ln sknnno % bftal na njih lastnosti. Na podlagi tega se bo dalo s pametnim gojenjem prenesli s starih plemenskih živali čim več dobrih lastnosti na mlade. Da se bodo najboljše plemenske ilvaH poznale, Jih bomo zaznamovali s neodstranljlvhn znakom plemndtosti. Tako zaznamovanje bo le dvignilo ceno živali. Poleg tega znaka dobi lastnik tndl potrdilo, da Je ilvlnče vpisano kot plemenske v rodovniške knjdse Vsak gospodar sme prignatl svojo Sivino v sredo 86. t m. v Sevnico na premiranje. Izkazati pa se mora, da je res lastnik prignane živine; najbolje s potnim listom. OcenjevaM se bodo biki in bikci od poldrugega leta naprej !n krave, breje ali s teleti, in breje tellce. Tellce nad 1 letom, ki niso breje, se bodo vpisale samo v rodovnik in zaznamovale. Za vsako zaznamovanje bo treba plačati 5 Din. Vsak lastnik naj si preskrbi rojstne podatke o živini ln tudi o starših, ako so bili licenciranl ali kdaj premirani. Za to premiranje Je določenih 100 premij v skupnem znesku 24.500 Din. Najvišja premija je 2000 Din, zadnje pa ao 100 Din. Banska upTava bo Izdala tudi posebne diplome. Premirale se bodo pasme, ki so razširjene v gospodarskem okolišu Sevnice, in sicer siva, pšenlčno-siva ln sivo-rjava pasma Kdor dobi za svoje »vin«« densr sa premijo, se mora zavezati, da za dobo dveh let ne bo te živali prodal Izvem gospodarskega okoliša. Dovoljena Je pa prodaja v notranjosti tega okoliša Vsakdo, ki namerava prlgnatl svojo živino na premiranje, naj to prijavi županstvu Sevnica ali pa svojemu županstva. Glede na to, da je živinoreja tako velike važnosti za naš gospodarski okoHŠ, vabi županstvo občine Sevnica vse živinorejce k čim večji udeležbi. — Haj izveš lesa v prvem polletju. Kakor je bilo že iz dosedanjih podatkov naše zunanje trgovine razvidno, je naš letošnji izvoz fesa silno zaostal za lanskim- Sedaj so nam na razpolago podatki za I. polletje, ki nam dajejo o izvozu lesa 'naslednjo sliko. Po količini je znašal naš izvoz (v vagonih): I. polletje 1929. 1930. 1981. gradbenega lesa 71.930 67.398 40.664 drv 25.616 13.544 10.378 Le izvoz pragov po količini ni mnogo zaostal za lanskim, ker smo letos v I. polletju izvozili 1,661.400 pragov, lani pa 1,729.800. Po vrednosti pa je znašal izvoz lesa (v milijonih Din): 1929. 697.1 55-8 87.8 59.5 najbolj Gradbeni les drva pragovi izdelki Po vrednosti Je polletje 1930. 1931. 685.6 369.7 26.6 19.0 95.8 66.6 43.8 20.8 nazadoval izvoz gradbenega lesa in drv. Skupni primanjkljaj v vrednosti znaša nasproti lanskemu letu 374 milijonov Din. = Gospodarski pomen nove železnice Kraljevo - Kosovska Mitrovica. Kakor znano, so že pred leti pričeli graditi iz sredstev Blairovega posojila železnico od Lapova (na glavni progi Beograd - Solun) preko Kra-gujevca, Kraljevega in Raške do Kosovske Mitrovice. Ta proga ni samo prvi del bodoče jadranske železnice (Beograd - Kotor), temveč ima tudi v zvezi z obstoječim železniškim omrežjem veliko važnost za gospodarski razvoj vse okolice Ibarske doline »n Kosovskega polja. Ves ta okoliš dobi z dograditvijo proge normalnotirno zvezo proti severu na Beograd in proti jugu (preko že obstoječe proge Kosovska Mitrovica - Skop-lje) na Solun. Dne 7. avgusta bo otvorjen zadnji, 52 km dolgi in najtežji del proge od Raške do Lopatnice, s čimer bo vsa nova proga od Lapovega do Kosovske Mitrovice izročena prometu in priključena na severu na Beograd, na jugu pa na obstoječo zvezo Mitrovica - Skoplje. Od tega dne bodo pričeli voziti po novi progi direktni vlaki od Beograda do Skoplja. = Pričetek Izvoza naše pšenice. V sredo je bil preko Dunava odpravljen prvi transport naše nove pšenice v inozemstvo. Transport je obsegal ogromno količino od 30.000 stoto v ali 300 vagonov pšenioe. ki gre v Češkoslovaško. Kakor smo že poročali je Privilegirana izvozna družba s posredovanjem Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu prodala neki zadružni centrali v Pragi 5000 vagonov nove pšenice po zelo povoljni oeni. Gori omeni prvi transoort gre očrvldno na račun tega zaključka. Kakor poročajo sedaj iz Beograda, bodo sedaj transporti v inozemstvo sledili dnevno. — Privilegirana izvozna dražba kopate tudi lažjo pšenico. Sreski načelniki so te dni dobili sporočilo, ki ga morajo takoj razglasiti prebivalstvu. Gre za prodajo m kupovanje pšenice. Privilegirana izvozna družba je naročila vsem svojim prevzemal cem, da vzamejo tudi po hektolitersld teži slabšo pšenico in tudi ono, ki ima več primesi kakor je predpisano. Za vsak kg manj na hektoliter teže in za vsak kilogram primesi več se odbije po 1 kg. Pod nobenim pogojem se ne bo prevzemala nezdrava, snetiva in vlažna pšenica. Privilegirana izvozna družba neprestano ku» nuje in dobiva pšenico, kolikor to dopušča stanje vode. Kdor danes ne pride m vrsto, pride riutri. Od vsakega pridelovalca kuni družba pod gomiimi pogoji ves pridelek, ki ga ponudi. Ta ukrep je bil | potreben, ker producentom v krajih, Id so trpeli zaradi vremenskih neprilik, nd hotel nihče odkupiti slabejše pšenice. = Rekordno stanje zlatih rezerv Fraaea- ske banke. Po izkazu od 24. t m. so se zlate rezerve Francoske banke v predzadnjem tednu ponovno povečale za 1246 milijonov frankov. S tem je Francoska banka dosegla novo rekordno stanje zlatega zaklada, in sicer v višini 57.9 milijarde frankov, kar odgovarja v našem denarju ogromni vsoti 123 milijard Din. Ob koncu leta 1928. so znašale zlate rezerve Francoske banke le 27 milijard frankov in so se torej od tedaj več kakor podvojile. Kritje obtoka bankovcev in žirovnih obveznosti se je v samem zlatu (brez deviz) ponovno povečalo na 56.6^>. = Nazadovanje konsuma lesa v Nemčiji is Angliji. Pravkar objavljeni podatki e uvozu lesa v dve največji konsumni državi za les, v Anglijo in Nemčijo, kažejo, da se je poraba lesa v teh dveh državah silno zmanjšala. Uvoz Anglijo, ki je bil že lani v prvem polletju slab, je letos še nadalje nazadoval za 32.5%, kajti lani je Anglija v I. polletju uvozila 1,453.500 loadov lesa, letos v I. polletju pa le 998.100 loadov. Uvoz Nemčije pa se je istočasno zmanjšal za 45.8 odslot., in sicer od 2,366.000 na 1,311.000 ton- = Huda obsodba Lorda Kly*asta. Kakor mano je velika angleška paroplovna družba Royal Madl pred meseci prišla v finančne težkoče. V zvezi s proučitvijo finančnega stanja družbe »e je izkazalo, da objavljene bilance niso odgovarjale dejanskemu stanju družbe. Tako je prišlo do procesa proti gen. ravnatelju družbe Lordu Kvantu, ki je bil te dni končan. Lord Klysant je bil samo zaradi napačnih podatkov v prospektu ob priliki zadnje emisije delnic, ki so zavajali publiko v zmoto, obsojen na 12 mesecev zapora doKm je bil po obtožbi zaradi potvarjanja bilance oproščen. Lord Klysant se je proti razsodbi pritožil, vendar je bil takoj odveden v zapor. >Daily Ex-press« poroča, da bo koncern družbe Royal Mail razpuščen, tako da bo likvidiran ta največji paroplovni koncem na svetu. Udeležbo na številnih drugih paroplovnih družbah bo družba Royal Mail morala prodati, da pride do denarnih sredstev za odplačilo ogromno naraslih dolgov. = Oddaja krovskih del. Direkcija držav-uih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 6. t m. ponudbe glede oddaje krovskih deL (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku). = Dobave. Strojni oddelek (fireketje državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. t m. ponudbe glede dobave 1000 kg železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddel-ku). — Direkcija državnega rudnika Vel<*-nje sprejema do 5. t m. ponudbe glede dobave žarnic. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave 150 komadov delavskih oblek. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave železa. _ i>ne 10. t m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, ofertna licitacija glede dobave 300.000 komadov vrvi. — Dne 8. t m. se bo vršila pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.300 kg svinjske masti in 8500 kg krompirja Položaj na naših borzah Ljubljana, 1- avgusta. Ifa ljubljanski borzi Je bil devizni premet v preteklem tednu prilično velik in »e znašal 20.5 milijona Din, nasproti 18.2, 20.5, 23.4 in 19.0 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji nekaterih deviz so se ponovno nekoliko dvignili; zlasti se je okrepila deviza Curih, ki je mednarodno zelo čvrsta Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi v preteklem tednu nekoliko popustila. Ob koncu zadnjega tedna je notirala še 360, zadn ejdni pa se je trgovala po 354 do 356. Zadnje dni pa so nazadovali tudi naši dolarski papirji, ki so doslej poka zali še veliko odpornost Do tega nazadovanja pa ni prišlo zaradi morebitne večje ponudbe blaga na naših tržiščih, temveč j® to le posledica trenutnega padca evropskih in drugih papirjev na newyorški efektni borzi. Zaradi nemške finančne krize in napete denarne situacije v Angliji je nastopila na ameriških efektnih borzah nova baissa, ki tudi našim dolarskim papirjem ni prizanesla. Na newyorški borzi so padli v tečaju tudi papirji najsolidnejših domačih podjetij. Enak padec tečajev je bil zabeležen na borzi v Londonu, Amsterdamu, Berlinu. Parizu itd. Vse to je le trenutni odsev napetih finančnih razmer m nejasnosti situacije, ki je nastala zaradi krize v Nemčiji in v Angliji. Pri tem pa moramo ugotoviti, da so tečaji dolarskih papirjev na naših borzah še vedno za nekaj točk višji kakor v New Yorku, kar priča, da nazadujoče gibanje ne izvira iz našega tržišča. 7% Blairo-vo posojilo se je v početku tedna trgovalo še po 76 do 77 in tudi včeraj je bil prvi zaključek zabeležen po 74, pozneje pa se je to posojilo trgovalo po 68 do 70. Pri tem je značilno, da notira naše investicijsko posojilo, ki je prav tako 7odstotno kakor Blai-rovo, še vedno po 83, kar je vsekakor znak zaupanja- 4% agrarne obveznice so bile v preteklem tednu nadalje zaključene po 45, dočim so se 6% begluške obveznice trgovale po 60 do 61.50. Na tržišču bančnih vrednot niso bile ra beležene nikake spremembe. Promet Je bil v Praštedioni po 957.50 do 960, v Union-banki po 150, v Jugo-banki po 67, v Srpski po 190 in v Zemaljski po 120. Na tržišču industrijskih vrednot je Trboveljska v početku tedna pri večjem prometu nadalje popustila od 230 na 217 do 220, potam pa s« je ponovno okrepila na 230. Nekaj prometa je bilo zabeleženo v Dravi po 235, v Šečerani po 225 do 230, včeraj pa po 218 do 220, nadalje v Slavoniji po 200, v Danici po 60 do 65.50 m. v Uniouu, Osijek po 60. Curih. Beograd 9.0875, Pariz 20.12, London 24.9175, Newyork 512.87, BrnseTj 71.60, Milan 26.83, Madnd 46.20. Amsterdam 206.70, Dunaj 72.0750, Sofija. 3.7175, Praea 15.19, Varšava 57-44, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.0450._ Žltn! tn? Novosadska blagovna borza (1. t m.). Tendenca neizprememjena. Promet: 18 vagonov pšenice, 4 vagoni iečmena, 16 vag. koruze in 6 vag. moke. Pšenica: sremska, nova. 78/79 ks 162-164 : 79/80 ks 163 do 165: slavonska, nova. 78/79 ks 162—164: sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 d* 178. (Km: belki, sremski fa slavonski novi 150—152.50. Ječmen: baški in sremski, novi, 63/64 kg 117^0—122^0. Koran: baška in okolica Sombor 100—102.50; banat ska 96—98; sremska okolica Indjija 100 do 102.50; okolica Šid 102—104. — Fižol: sremski beli, 2% 230—240. Otrsbi: bafki, stari 110—IflS. — Mskat baška, banaška >0« in >00« 290—300; >2« 270—280; >5« 250—260; >6« 225—235; >7« 180 — 190; >8« 125 — 135; sremska, slavonska >0< in >00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >5« 240—250; >6« 220—230; >7« 170—iSO; >8« 125—135. Novice z dežele Iz Škofje Loke S— Bat'ova trgovina. Sin posestnika ki čevljarskega mojstra na Spodnjem trgu g. Anton Primožič je pred tedni odpotoval na Češko, da napravi v Bat'ovi šoli v Zlinu poseben tečaj za poslovodje jugosiovenskih, na novo otvorjenih trgovin. G. Primožič je enomesečni tečaj dovrši i in z lepim uspehom p.evzel mesto poslovodje v novootvor« jeni Bat'ovi trgovinj v Škof j i Loki. šl— Renoviranje Dolenčevega (prej Strah« levega) gradu v Stari Loki. Dolenčev grad v Stari Loki so pričeli temeljito popravljati. Poslopje je bilo že v precej neurejenem stanju jn se prava lepota starinskega gra» diča kaže v pravi podobi prav za prav šele sedaj, ko se zgradba renovira. Grad bo peurejen z očuvanjem vseh zgodovinskih znamenitosti. V poslopju bo več stanovanj. Obenem z gradom se modernizira tudi vrt. Iz Trbovelj I— Kino Sokol bo predvajal danes ob 4. In 8. zvočni film »Osveta« z Dolores del Rio in veletilm »Latinska četrt« s Svetisla- vom Petrovičem. t— Izprememba posesti. Trgovec g. Vinko Pavlin je kupil posestvo Psrašuhovih dedičev za 330.000 Din. t— Stavbno gibanje. Ob gi*vni cesti v trgu gradi fotograf g. Weiss novo hišo. Le» t os si namerava urediti samo popoino mo» derno opremljen atelje, prihodnje leto pa bo prizidal še stanovanjsko poslopje. Vila učitelja g. Kalana Rudolfa je gotova rn čaka samo vselitve. Prav tako bo skoro do« vršena tudi vila rudniškega poduradnika g. Pešla. Nekateri hišni posestniki so olepšali zunanjost svojih starih hiš, od katerih so nekatere že močno kričale po ometu. Mnoga poslopja pa so še potrebna olepšave. De« lavska kolonija »Njiva« tvori kompleks le« pih zgradb, ako bi njih zunanjščina ne bila tako zanemarjena. Nova bolnica bratov« ske skladnice bo v vseh prostorih na nove prepleskana. Iz Novega mesta m— Strelska družina v Novem mesto javlja, da se danes zaradi raznih veselic ne bo streljalo, pač pa brez izjeme vsako nedeljo in praznik od 9. t m. naprej, in sicer od 7. do 10. in od 16. do 19. ure. Vsa za člane važna oglasila so nabita na društveni deski pri gostilni Poula. n— Dela pri adaptaciji Sokolskeg« doma, kjer bo po sklepu zadnjega občnega zbora postavljena moderna aparatura zvočnega filma, hitro napreduje. Otvoritvena pred« stava bo v prvih dneh jesenske sesane. n— Obsodba mladega sleparja. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se Je moral zagovarjali zaradi raznih sleparstev Janez Vončina, po poklicu ključavničarski pomočnik, stanujoč v Šmahelu, ki Je bil zadnje čase potnik neke tvrdke šivalnih strojev. Sodišče Je mladega sleparja obsodilo na dve leti m 80 dni robije. n— Potrošnja tobaka je bila v prvi polovica tega leta na področju novomeškega oddelka finančne kontrole precejšnja. Vseh vrst tobaka se Je pokadilo v skupni vrednosti za 2,322.895 Din. Kakor drugod tako tudi pri na« kupujejo kadilci po večini cigarete »Sava« in »Zeta«, nato pa pride boljša vrsta »Drina«. Med cigarami pred-njačijo tako takozvane kratke cigare. n— Huda poškodba je doletela 181etnega ključavničarskega vajenca Ivana Vidica, uslužbenega pri tvrdki Udovič & Lampe, ki si je pri varjenju vžgal levo roko do zapestja. Občutno poškodovani mladenič se je moral napotiti na zdravljenje v kan-dijsko bolnioo. Iz Koitffc nj— Javna tombola Sokola v Konjicah bo v nedeljo 9. avgusta ob 15. na Glavnem trgu. Društvo je prejelo od raznih jugoslo* venskih tvrdk lepa darila in je nakupilo tu« di samo veliko število koristnih in praktič« nih reči. Glavni dobitki 6o: moško kolo, 1000 strešnih opek (biber), 100 1 vina (skal. čan), seženj bukovih cepanic in zaboj slad« korja. Dobitki so delno razstavljeni v iz» ložbi tukajšnje tvrdke Petek. Tombolske karte se dobe v trgovini br. Zoreta in Vr-hovška Cirila. Tudi se bodo v nedeljo 2. in 9. t. m. prodajale karte na stojnici in po trgu. Dosedaj so poslale prispevke za tom« bolo naslednje tvrdke: Pšeničnik Miloš (Celje), Kolinska tovarna (Ljubljana), Goričar in Leskovšek (Celje), »Zlatorog« (Ma« ribor), »Union (Zagreb"), Hinka Francka sinovi (Zagreb), gozdarsk iurad kneza dr. Windischgratza in oekrbništvo v Konjicah, Delniška družba Georg Schicht (Osijek), »Tivar« (Varaždin), steklarna iz Hrastnika, Stermecki in drug (Celje), Zelenka (Zbelo* vo), tovarna Laurich (Konjice), Anton Kri« sper (Ljubljana). Zlasti so lepi prispevki steklarne iz Hrastnika. Po tomboli bo dru* žabni sestanek na dvorišču Narodnega do« ma. Karte so po 2 Din. Segajte po njih! Dj_ Gradbeno gibanje. »Bat'a adaptira v hiši g. Gottfrieda Hasenbichla prostore za podružnico. Obratovanje podružnice se prične v teku avgusta . — Stavba hotela pri kolodvoru, ki je last g. Peindla, bo v kratkem dovršena in na to izročena preme* tu. S hotelom bodo Konjice mnogo prido* bile na tujskem prometu. — Zgradba hiše g. Brudermana Leopolda na Prevratu, kjer se bosta nahajala tudi gostilna tn trgovina, naglo napreduje. — Vse te gradbe vodi znani domači stavbenik g. Gologranc Franc. Z Jesenic s— Sokol Jesenice priredi veHko Javno tombolo danes ob 15. Tombola bo, ako sodimo po vrednosti dobitkov, ena največjih letošnjih prireditev te vrste na Gorenjskem. Glavni dobitki so razstavljeni v ve-stilbulu Sokolskega doma (vhod z jeseniške strani) V primeru slabega vremena bo v prostorih Sokolskega doma. Kupite tablice! Sodelovala bo društvena godba na pihala. s— Nesreča pri vožnji s kolesom. Te dni se je peljala gospa Kati Skofičeva. žena tovarniškega delavca, na svoi dom na Selo pri Žirovnici. V Mostah, kjer ie cesta zelo strma in ima velik ovinek, na je močno zavrla, ori tem je izgubila ravnotežie in oadla s kolesa. Pri padcu je dobila občutno rano na roki in si je zlomila nogo nad gležnjem. Pomoč Ji Je »uda g. dr. Kogoj z Jesenic. Leči se v bolnici bratovske skladnice na Javorniku. . ^ _ s— Otvoritev Batove trgovine. Češka tovarna za obuvala Bat'a bo v kratkem otvorila trgovino v F^rjanovj hiši na Go« spoevetski cesti s— Pred graditvijo carinarnice. Te dni so odmerili prostor in začrtali temeije za gradnje carinarnice. Poslopje bo gradila znana ljubljanska 6tavbna družba Tonnies kot najnižja ponudnics s— Iskalcem sreče. Za 3 Din lahko do. bite krasr.o sobno opravo, pooplnoma nov šivalni stroj, popolnoma novo kolo, zaboj sladkorja in nebroj drugih lepih dobitkov na sokolski tomboli, ki bo danes na sokol. 6kem letnem teljvadisču, v primeru dežj* pa v dvorani Sokolskega doma. s— Odgovor »Slovencu« na njegovo netočno poročilo o smrtni nesreči Ernesta Dovžana v Vratih. Prejeli smo: NI res, da je g. Josip Luckmann, finančni podjetnik, pač pa je istina, da je ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubliani in da nima koče v Vratih v najemu, nego je koča njegova last. — G. Luckmann se m nahajal v Vratih na dopustu, nego se je nahajal v njegovi koči teden dni g. dr. Hubert Souvan. kateremu je Emest Dovžan stregel. Ni res. da je alarmiral reševalno postajo v Mojstrani njegov oče, ampak jo je alarmiral g. Janez Rabič. Reševalno dcspedicijo so sestavljali gg. Gregor Lah. Janez Lah. Feliks Zima, Henrik Jeglič in še dva nepoznana študenta. Deček si ni hotel s trganjem fn prodajanjem planik zaslužiti denarja, ker tega še ni nikoli napravfl. nego je prejemal denar za svoje resnične potrebe od svojih staršev. Staršem pokojnega Ernesta Dovžana se je s tem netočnim pisanjem zgodila krivica, ki bi Jo moral »Slovenčev« pisec popraviti. Iz Hrastnika k— V Hna Narodnega doma ni teet predstav zaradi gasilske tombole. h— Komisija pri kemični tovarni ss J« sestala te dni, ker je vodstvo kemične tovarne prosilo pristojno oblast za dovoljenje. da bi se smela tovarna na svoji industrijski dovlačilnioi posluževal rndntSke lokomotive. Komisija » je ves prostor ogledala ter stavila razne zahteve. Do februarja 1932 morajo biti n. pr. UTefene razne varnostne naprave, v dveh letih pa se mora razširiti tadi cesta. Da se tem zahtevam ugodi, bo treba podreti pritlično stanovanjsko hišo blizn tovarniške restavracije. Po nekem komisftonelnem zapisnika pa bo morala steklarna do leta 1933. prestaviti cesto pod brosShrico. Iz Gornje Radgone Sokol poziva člane in članice, da se v polnem številu udeležijo danes narodne proslave v Apačah in pil njej sodelujejo. Avto se odpelje Izpred gostilne >Prl pošti« na Spodnjem Grlsu točno ob 14. ln s vrne nazaj po dogovoru. Svoj nastop priredi naš Sokol tudi letos, ln sicer prvo nedeljo v septembru, to je 6. septembra, na kar opozarja že v naprej vsa okoliška društva, da ona ta dan opuste svoje prireditve in s posetosn podprejo delovanj« naše obmejne sokolske postojanke. gr— Osebna vest. V ponedeljek S. t. m. odpotuje na novo službeno mesto v Pod-gorioo tukajšnji dolgoletni vodja glavnega oddelka finančne kontrole podimšpektor g. Franjo Doba j a. želimo mu na novem mestu mnogo uspeha! Iz Kranja t— Delavska veseBca za brezposelne. A glino primorsko društvo »Zarjac priredi v nedeljo 9. avgusta delavsko veselico, katere čisti dobiček Je namenjen za brezposelne. Veselica bo na vrtu gostilne »Graj-zar« na Primskovem. Na programu godba in petje. Ponovna prodaja pletilnega blaga, surovin, strojev in inventarja v kon-kurzn Jankota Koemuta iz Kranja, se vrši v torek dne 4. avgusta ob 10. uri v Kranju. — Prodajalo se bo po partijah. — Upravnik. 9511 r— Poštna votnja Cerklje—Kranj. V občinski pisarni v Kranju bo 5. t m. ob 11. dražba poštne vožnje Cerklje—Kranj. r— Koncert domače godbe bo danes popoldne na vrtu »pri Petrčku«, kjer Je prevzel gostilno g. Peter Marincelj, ki je bfl dosedaj v Kočevju. r— Gostovanje gledaHške družina. Na vrtu ln v kavarni hotela »Stare pošte« bo gostovala od drevi naprej zabavna gledališka skupina »Sanssouci« iz Sarajeva, ki šteje 14 oseb. DAMES TOMBOLA V KRANJU I. dobitek Chevrolet avto (54.000 Din), prične se točno. 10188 2500 let star Diontzov kip Pri izkopavanju neke hiše v Pireju so našli marmorni kip moža, ograjenega s plaščem. Rokj kipa sta okrušeni, drugače je skulptura dobro ohranjena. Kip pred. stavlja po sodbi strokovnjakov Dioniza, kakršen je večkrat upodobljen na starih rdečih atiskih vazah. Najdba izvira po mnenju starinosJovcev iz 1. 530 pred Kri. stom. Postavili jo bodo v arheološko dvo* rano atenskega muzeja. Iz življenja in sveta Naš in tuj vsakdanji kruh Kar so Evropi In Ameriki žitne vrste, je Aziji riž, Afriki pa proso, banane, datlji in gomolji V očeh Evropca je kruh najbolj razširjeno, najpreprostejše in najbolj potrebno živilo. Brez njega si življenja sploh ne moremo misliti. Nešteto rečenic v naših govoricah (»ostal je brez kruha« — dela, »krušni oče? — rednik, »služiti si kruh« itd.) nam to dokazuje. "Vendar so pa ljudstva, in večina je teh med vsemi na svetu, Id jim kruh jri'3 vsakdanja hrana in ki ga niti ne poznajo. Že v Evropi sami se v skladu s klimatič-nimi razmerami in z značajem zemlje ze!o spreminja izkoriščanje posameznih žitnih vrst, ki prihajajo v poštev za izdelavo kruha. Dočim jedo v zapadni Evropi, pa tudi na Angleškem, pri nas in še vzhodneje v Evropi ljudje večinoma beli, pšenični kruli, prevladuje na Nemškem že rženi kruh, v severnejših delih Evrope imajo že ovsenega, ali pa se zadovoljujejo kakor na Škotskem in Irskem z ovseno mlečno kašo. Ječmen je v teh deželah tudi eno izmed glavnih živil, v južnih delih Evrope, kakor med Italijani, prevladuje spet koruza. Čim bolj se oddaljujemo od Evrope, tem bolj se spreminja jedilni list. Tretjina vsega človeštva, v vzhodni in južni Aziji, se preživlja skoraj izključno z rižem in Japon-ri ima jo izraz » jutranji riž s, »opoldanski« in »večerni riž« v istem pomenu kakor Nemci svoj »Mittag-« in »Abendbrot« (»opoldanski kruh« — kosilo, in »večerni kruh« — večerja). V teh krajih dobi vsa pokrajina svojo tipično podobo po riževih poljih, kakor pri nas po žitnih. Riž potrebuje namreč mnogo moče in kjer je ni v zemlji, morajo seči po umetnem namakanju. Riževa polja se dvigajo v terasah drugo nad drugim in so zaprta z jezovi, da jih je mogoče imeti pod vodo. Cesto rabijo ta polja tudi kot ribnike za gojitev rib. Zamorci afriških step se hranijo večinoma z raznimi vrstami prosa, ki imajo skupno ime »dura« zmleto zrno skuhajo oziroma sparijo na poseben način v velik, trd cmok. Pragozdni zamorci sploh ne pridelujejo žita in se hranijo z bananami in gomolji. Sladke banane, ki gre nam v slast, seveda skoraj ne pogledajo, pač pa ne manjka pri nobenem njihovem obedu njene, v surovem stanju neužitne, močvirnate posestrime, ki je znana pod imenom pizang. To jedo kuhano ali praženo, marsikje tudi v podobi cmoka. Med užitnimi gomolji, ki so po mnogih krajih skoraj edina jed domačinov, je omeniti jams, balate in posebno maniok, ki ga ponekod predelujejo tudi v kruh- Prebivalcem oaz od Maroka do Perzije rase vsakdanji kruh na datljevkah in cesto so sladki sadeži te palme, pripravljeni na najrazličnejše načine, njih edino živilo. Dat-Ijevka pa jim ne daje samo hrane, temveč tudi svoje široke liste za strehe njihovih bivališč, vlakno za vrvi, deblo za gradbeni les, sok za neko opojno pijačo. V bližini tečajev je človek spet navezan na samo mesno hrano. Ribe, tjulnji, severni medvedi, mroži, ptice — to je vsakdanji kruh Eskimov, Indijancev na Ognjeni zemlji in drugih polarnih ljudstev. ra vv». I* • 1 • • Zaščitno cepljenje proti davici Pri cepljenih otrokih Je minila bolezen brez komplikacij — Zanimrve izjave monakovskega specialista dr. Pfaundlerja Pred kakšnimi desetimi leti so uvedli proti davici novo zaščitno cepljenje, ki mu niti v s t rokovnjaških krogih niso pripiso-va.li bog"ve kakšne uspešnosti. Seveda so bili med njimi tudi ljudje, ki so sploh načelno proti vsakemu cepljenju, tudi proti cepljenju zoper koze. O tem sporu je podal sedaj končne zaključke prof. Pfaundler, vodja monakovske otroške klinike, na podlagi svojih lastnih izkušenj. V zadnjih sedmih letih so cepili na tej kliniki s privoljenjem staršev 2485 otrok, ki so jim v presledku 8—10 dni dvakrat vbrizgnili cepivo zoper davico pod kožo. Od teh 248-5 je obolelo v teku naslednjih sedem let samo .18, t. j. tri četrtine odstot- ka, za davico, a bolezen je potekla v vseh primerih brez komplikacij in ni imela nikoli smrtnega izida. Od necepljenih monakovskih otrok, ki jih je bilo 49.583, je v enem samem letu po uradni vesti obolelo 1286 otrok, torej nad 3 odstotke in bolezen je potekla bolj ali manj težko ter zahtevala skoraj 5 odstotkov smrtnih žrtev. Pfaundler, ki je sloveč zdravnik za otroške bolezni, sklepa na podlagi teh številk, da cepljenje zoper davico zelo zmanjšuje število obolenj in nevarnost njenega poteka. Starše bi bilo tedaj treba opozarjati ob vsaki priliki in z vsemi sredstvi na koristi tega cepljenja, ki je po drugi strani absolutno neškodljivo. Dolarska ženitev Liechtensteinskega princa Prestolonaslednik Johann se je oženil z ameriško meščanko Aleeno Mac Farland, hčerjo težkega bogataša Nevesta in ženin V londonski cerkvi svetega Spočetja v ^Varwick Streetu je bila prošle dni nenavadna poroka. Pred oltar sta stopila princ Johann von u- zu Liechtensteiru, sin Liechtensteinskega kneza in Američanka miss Aleena Mac Farland iz New Yorka. Ženin je nečak vladajočega kneza Liecb- »Dragi gospod« papež Kakor pripoveduje neki pariški kinematografski vestnik, se je baba.!a Greta Gar-bo, da ne prejema nihče na svetu toliko pisem kakor ona. Nekdo pa ji je odvrnil: »Papež v Rimu ima še večjo pošto.« Zvezdnica je obmolknila,. Bogve, če je Greta Garbo v resnici tako domišljava? Vsekakor pa ni dvoma, da je papeževega kores-podenca najobširnejša na svetu. Lev Xin. je nekoč dejal, da bi ostala cerkev brez vodstva, če bi čital on s pomočjo kardinalskega kolegija vsa pisma. V Vatikanu imajo več sto tajnikov, ki uredijo dnevno pošto ter izločijo najvažnejše. Papež čita osebno morebiti po 5—6 pisem dnevno. Na isti način si pomagajo vsi državniki in vladarji. A nihče nima toliko dnpisnikov kakor papež! Razen navadne delovne pošte prejema papež nebroj prošenj za pomoč. Različni čudaki mu pošiljajo nasvete glede cerkvenega vodstva ali mednarodne politike. Italijanski verniki n. pr. večkrat prosijo, naj Vatikan brzda Mussolinija. Seveda ne dobi sv. oče teh pisem v roke. Največ razburjenja pa je povzročilo v Vatikanu pred 30 leti pismo nekega francoskega duhovnika, ki ga papeževa naj-bližnja okolica še sedaj ne mora pozabiti. Ta duhovnik je sporočil v Rim. da je zašel v dvome in izgubil vero. V Vatikanu so vajeni sličnih vesti in se ne bi zaradi tega nič razburili. A duhovnik je rabil v pismu, ki je bilo naslovljeno na sv. očeta, nagovor »Cher Monsieur!« Lev XIII., ki je že bil zelo star, je izvedel 2>a to in se je zelo razburil. Naročil je svojemu tajniku, naj da piscu primeren ukor in naj posvari drznega dopisnika. Kmalu pa je prišel odgovor »Cher Monsieur!« Nato so duhovnika Izobčili iz stanu. tensteina, kneza Franca I. in bo po nJem zasedel prestol male kneževinice. Zdaj Ima 31 let. Pred dobrim pol letom se je na neki slavnosti v poslaništvu Zedinjenih držav v Parizu seznanil z milijonarsko hčerjo Aleeno Mac Farland, ki ni samo bogata, ampak tudi zelo lepa dama. Njen oče, milijonar Farland, je znan bogataš in intimen prijatelj Da\vesa, očeta Dawesovega načrta. Aleena je prišla svoj čas z očetom v Evropo in se je pozneje nastanila v londonskem hotelu Park-Lane, kjer je najela zase in svoje spremstvo celo nadstropje. Liechtensteinski princ se kajpada ni zagledal samo v krasno Američanko, ampak so njegovi ljubezni prigovarjali tudi dekletovi milijoni. Saj se govori, da je namenil Mac Farland svoji hčeri ogromno doto 50 milijonov dolarjev. Ta denar je najbrže bil, ki je premagal sedanjega vladarja Liecbten-steinske kneževine, da je nečaku in kronskemu pretendentu dovolil skleniti zakon z »meščanko«. Sicer pa pozna takšne stvari že iz lastne prakse, kajti tudi sam ie v svojih mladih letih vzel za ženo sestro premogovnega industrijalca Guttmanna, obvdove-lo baronico Eros, in to že tedaj, ko je bil v vladarski funkciji- Tako se je zdaj tudi mlada bogata Američanka poplemenitila tn bo po zaslugi obilne dote najbrže kmalu sijala na prestolu. Pomnoževanje podgan Iz vseh držav poročajo, da so se podgane v zadnjem času silno pomnožile. V Parizu n. pr., kjer plačujejo za vsak podganji rep 25 centimov, so izdali lani pod-ganarjem nad 1 milijon zlatih frankov. V ameriških Zedinjenih državah dela 200.000 ljudi samo za podgane — z drugimi besedami, podgane požro toliko, kolikor znaša vsak dan zaslužek 200.000 oseb. Tudi Anglija močno trpi na podganji zalegi. Podgane napravijo tam letno za 15 milijonov funtov sterlingov škode in spadajo med največje škodljivce narodnega gospodarstva. V drugih deželah, n. pr. v Nemčji in na Danskem ni mnogo bolje. Podganji par lahko izleže na leto 800 do 900 mladičev, ki so v stanju uničiti 600 stotov kruha. Pa ne samo to. Podgane prenašajo tudi kužne bolezni, kugo, kolero. tifus in ogražajo prav resno človeško življenje. Zato se jih v Franciji, Ameriki in Angliji tako boje, da vodijo o njih posebno evidenco. Srebro namestil zlata Mehiška vlada namerava zaradi vladajoče finančne krize odpraviti zlato veljavo in jo nadomestiti s srebrnim denarjem. Za finančnega diktatorja je imenovan bivši državni predsednik Calles Poletna oblačila jopiče v modernih karo-vzorcih, modre, platnene in modne letne hlače v veliki izberi pri Drago Schwab, Ljubljana Pravkar je Izšla nova številka ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« z naslednjo vsebino: Kako vzgajamo otroke za glasbo (Žiga Hirschler) Poslednji divji konji v Evropi (s slikami) židje v svojih dovtipih (z ilustracijami E. Justina) Podnebje in vremenske prilike v Arktidi Slike iz življenja in sveta O čem je pel slavec (Mihajl Zoščenko, ilustracije E. Justina) O alkimiji in alkimistih (Dr. P.) Razvoj letalstva v sliki in besedi Na Monte Generoso krotijo strelo (s slikami) Nove zanimivosti v ljudski prehrani Tedenski jedilni list Ameriški prezident in tisk Moderna tehnika Karikature Humor v slikah »Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Tenorist Caruso Poletje na prostem najslavnejši pevec sveta, je umrl danes pred 10 leti v Napaliju. /i ,»• f»« •• Gostija v oinaji Na svatbi princese Ileane z Antonom Habsburgom so gostje povžili: 8 telet 1000 piščancev, 15.000 jajec, 2000 kg moke, 500 kg sladkorja, 800 kg zelenjave, 350 kg rio in pokadili 10.000 najfinejših cigaret Pojedina je bila prirejena za 600 oseb. Epilog gostije je imel tudi svojo zanimivost Prestolonaslednik Mihael, ki se je bil igral s hčerko kraljevega tajnika Dumitresca, se je bil izgubil v gozdu, kjer so našli oba šele po dolgem iskanju vsa prestrašena in lačna. Lord Klysant obsojen V Londonu se je končal proces proti lordu Klysantu, bivšemu generalnemu ravnatelju Roval Maila, največje parobrodne družbe na svetu. Obsodili so ga na eno leto ječe. Klvsant je bil obtožen prikrivanja in popravljanja bilance v lastno korist Nič mu ni pomagal izgovor, da so mu pri sestavljanju bilančnih podatkov pomagali prvovrstni revizorji. Obsodba pomeni za vso Anglijo ogromno senzacijo. Klysant je zdaj 68 let star ter se je povzpel na svojo odlično pozicijo iz navadnega komija. Svoj-čas je igral tudi v političnem življenju pri-lično vlogo. L. 1906 je bil izvoljen v zbornico na podlagi programa liberalne stranke, deset let pozneje pa je prestopil v konservativni tabor. Zbornici je pripadal do L 1922. Francoske in angleške dijakinje na počitnicah v Nemčiji, kamor so prišle, da spoznajo nemške razmere in se naučijo nemškega jezika. Skrivnosti najdrobnejšega sveta Vodikovo jedro atomov Dunajska Akademija znanosti je v zadnjem času nagradila več avstrijskih učenjakov, ki so se odlikovali s kakšnim ve-levažnim uspehom v svojem znanstvenem področju. Med nagrajenci zaslužijo omembo štirje učenjaki, ki so s svojim raziska-vanjem prodrli globoko v skrivnosti najdrobnejšega sveta. Rastlinski fiziolog prof. Hofler se je odlikoval z raziskovanjem življenjske prasnovi, protoplazme; docent dunajskega vseučilišča dr. Gross je napravil celo vrsto novih odkritij v področju elektrolize, razglobe tekočmastih snovi pri prehodu električnega toka v dve sestavini z raz-nopolnim električnim nabojem; docent dr. Feigl je odprl znanosti povsem nove možnosti z izpopolnitvijo mikrokemične ana- in radijski žarki »alfa« lize, umetnosti za določitev kemične sestave neznansko majhnih drobcev snovi. Posebno zanimanje pa zbuja delo »atomskega drobilca«, fizika dr. Ewalda Selimid-ta. Drobitev atomov je postala v zadnjih letih najdragocenejša metoda moderne fizike, ki raziskuje gradnjo snovi. Schmidt se bavi predvsem z raziskavanjem atomskih drobcev, tistih delcev, ki jih radijsko izžarevanje meče iz bombardiranega atoma. Ugotovil je, da so ti nevidni drobci vodikovo jedro (protoni) atomov in je dokazal, da so odvisni od narave radijskih žarkov »alfa«, ki prodirajo skozi snovi. S svojimi raziskovanji je osvetlil skrivnostno igro sil v notranjosti atomov in jo prive-del v območje znanstvenega računa. Vlak na pnevmatikah Na progi pri St. Arnoultu na Francoskem vršijo, kakor smo že pisali, zanimive poskuse z novovrstnimi vozovi, ki tečejo po tiru na posebnih pnevmatikah in jih žene avtomobilski motor 46 k. s. Dosedanji poskusi so uspeli nad vse pričakovanje dobro. Novi vlaki ne ropotajo, ne razvijajo nadležnega dima, pač pa imajo brzino do 130 km na uro. V praksi se bodo izkazali tudi zavoljo svojega cenenega obratovanja ln že to jesen jih bodo francoske železniške družbe uvedle definitivno vsaj na lokalnih progah, na katerih je sedaj promet najdražji. Stara je los let Vdova Poker iz Ostrhauderfehna je menda najstarejša Nemka. Danes obhaja svoj 105 rojstni dan. Mušketir d' Artagnan ki ga poznamo pri nas iz romanov in povesti, je resnično živel in bil junak od nog do glave V Auchu v Gaskonji so odkrili pred kratkim spomenik d' Artagnanu, velikemu mušketirju, ki ga je Dumas oče ovekovečil v svojem romanu. Malokdo ve, da je ta junak, eden naj» svetlejših in naj prikupne jših likov iz knijig, ki smo jih brali v mladih letih, v resnici živel in da ni njegovo življenje prav nič zaostajalo za življenjem, ki je nastalo pod genialno roko starega romano-pisca. Imenoval se ie baron de Baatz-Ca-stelmore in je bil doma v Lupiacu, v Gaskonji. Prav tako kakor v romanu je prišel nekega dne kot plemič brez vsake pare iKAitacaanoK ram&Uk v žepu v Pariz, toda njegova glava je bfla bistra, njegovo srce ni poznalo strahu, nie<*ova roka je tako spretno obvladala meč, da mu ni bil kos noben nasprotnik. Dvajsetkrat je to dokazal v dvoboju, čeprav jih je bil kardinal, državni upravitelj, strogo prepovedal, in kmalu je postal op o* ra in zaupni mož monarhije. Bil je junak vseh vojn in bitk Ludovika XIV., postal je stotnik in brigadir mušketirjev, kot prvi je 1. 1667. vdrl v oblegani Tournoi, krona mu je zaupala najnevarnejše in najdelikat-nejše vojaške podvige. Če ni bil na čelu svojih mušketirjev, ko so ti prekoračili Ren, se je to zgodilo samo zaradi tega, ker je bil baš takrat imenovan za guvernerja v Lilleu, a pred Maestrichtom se kralj ni mogel odreči njegove pomoči. Dal mu je nalogo, naj poskusi zavzeti sovražno utrdbo, ki je silno ovirala operacije francoskih oblegovaleev in ki so jo smatrali za nezavzetno. Toda d' Artagnan oz. baron de Baatz-Castel more jo Lie zavzel uro pozneje s svojimi mušketirji, kakor da ni ničesar lažjega — seveda je pri tem izgubil natančno polovico svojih ljudi. To junaštvo je opisal Dumas prekrasno v slovitem poglavju »Treh mušketirjev« o zavzetju bastiona Sv. Gervaisa. Drugega dne je kralj barona pozval, nag ponovno zavzame to utrdbo, ki je bila med tem časom ponovno prešla v roke nasprotnikov. Mušketirska kompanija je imela za ta dan določen počitek — a ne d' Artagnan ne njegovi vrli vojaki niso mislili na to, da bi ga izkoristili, ko je kralj izrazil svojo željo. Čeprav jih je bilo polovico manj nego prejšnji dan, so si v silnem zaletu ponovno osvojili trdnjavo, vsem na čelu njih junaški poveljnik, ki ga je pa v zadnjem trenutku še zadela sovražna krogla baš na večer istega dne, ko mu je hotel Ludovik XIV. izročiti palico francoskega maršala. Tudi to smrt je nopisal Dumas po resnici v nadaljevanju »Treh mušketirjev«. In slavni trije prijatelji našega (junaka. Athos, Porthos. Aramis, so do neke meje isto tako resnične osebnosti. Umor na zahtevo Pred sodiščem v Lipskern se je te dni končala obravnava proti 29 letnemu Wal» terju Hafi, ki je umoril svojo ženo na nje» no lastno zahtevo. Letos 12. marca ji je dal pet raztopljenih tablet noetala, umetnega uspavalnega sredstva. Ponoči se je žena zbudila in stokala. Mož je menil, da umira in da bi pospešil njeno smrt, jo je začel daviti. Ko je izdihnila, je okrasil nieno ležišče z rožami, napisal par poslovilnih pisem in si prerezal žile na zapestju. Roke s prerezanimi žilami je vtaknil v mlačno vodo. Preden je nastopila njegova smrt. pa so vdrli 606edje v stanovanje in ga rešili. Ob-> dukcija trupla pokojnice je pokazala, da je umrla žena bolj zaradi davljenja kakor za* radi použitega strupa. Na razpravi je Ha« fa izjavil, da ga je žena prosila, naj stori konec njenemu življenju. Čutila se je m a« ter. Oba sta bila v težkem gmotnem položaju in ni bilo izgledov, da bi mogla skrbeti za otroka. Sodišče je obsodilo morilca na štiri leta ječe. Zakaj se utrudimo Bistvo pojava, ki ga imenujemo utrujenost, nam še ni povsem jasno, pač pa smo poučeni o kemičnih dogajanjih pri delovanju mišic. Pri tem delovanju se tvori kot produkt razpada mlečna kislina, ki se spet spreminja pod vplivom kisika, ki ga pr'* naša nova kri. Po daljšem ali napornem delu kisik ne zadostuje več za premembo kisline, ta se nakopičuje in vodi do pojava, ki ga imenujemo utrujenost. Ta je tedaj neke vrste zastrupljenje. Ločftev zakona Glorie Svansson V Parizu se je začel te dni proces za ločitev markija de la Falaissea od filmske zvezdnice Glorie Svansson. Zakon je bil nesrečen po krivdi moža. ki hoče sedaj skleniti novo zvezo s Konstanco Benett ki ga je dejanski spremljala na potovanju v Pariz. Jezikovna zmešnjava v Kalkuti Po najnovejših ugotovitvah ie v Kalkuti v rabi 50 jezikov. Na prvem mestu je ben-galščina, ki je obenem poslovni jezik. Sle« dijo mu evropski jeziki in nebroj azijat^kih jezikov in narečij. Razmerje med domačim in tujimi jeziki najbolj osvetljuje dejt-tvo. da obvlada bengalščino 360.000 ljudi, med* tem ko razume angleški samo 50.000 oseb- Zoro ooilo proti sivim lasem I Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zab. zašt Odobrena od zdravstvenega odseka pod št 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—- ZORA VODA L OREL, Zagreb Kadi če va (Dnga) nL 32. Pošljemo po povzetju, ta to samo na čitljive naslove. Vsak dan ena - 0 »899... Takoj si zabeležim številko. Bom m posvetil temu nemarnemu vozaču k Naši mladi plavači v borbi za drž. prvenstvo Včeraj so se na Sušaku s predtekmovanji pričele borbe za juniorsko državno prvenstvo, katerih se od naših klubov udeležujejo Elan, Ilirija in Primorje — Sijajna afirmacija naših plavačev in plavačic — Incidenti pri waterpolo tekmi ko b Sušak, 1. avgusta Danes so se ob krasnem vremenu pričela tekmovanja ijuniorjev in juniork za dr» žavno prvenstvo. Na start so se prijavili zastopniki 13 klubov, in sicer iz LPP Ilirija, Elan in Primorje, iz BPP Veslački klub Beograd in SK Bob, iz ZPP Gradjanski in KSK iz Karlovca ter Concordia in Hašk iz Zagreba, iz SPP Viktorija in PSD Vinodol ter Jug iz Dubrovnika in Jadran iz Splita. Pod vodstvom juri je, ki jo tvorijo kot vrhovni sodnik Šerič, starter Količ, sodniki na obratu Vranic in Popovič, časome-rilci arh. Simič, Trbuhovič, Poschl, Biri-mšša, Praunsperger, Kramaršič, Blazina, Pavišič, Golob, Sušanj, Steinhardt in Be» denko, so se tekmovanja pričela z dvo-urno zamudo. Start, ki je bil določen na 8. uro, je bil že na včerajšnji seji sodniškega zbora odgoden na 9. uro, ker tekmovalne naprave še niso bile v redu. D*a-nes so bili tekmovalci v kopališču že ob $.30 toda jurija je morala še izvršiti razne priprave. Start se je zaradi tega zavle» kel do 10. V organizaciji je treba ugotoviti predvsem. naslednje napake: Akoravno sta stan in obrat pravilna in stabilna, je pro-2.: za pol metra krajša. Organizacija sod-aiškega zbora je slaba. To se opaža zlasti ori časomerilcih, kjer se dohajajo velike napake v merjenju. Zgodilo se je, da so starta li tekmovalci, ne da bi bili časo-r- rilci vzeli časa in je morala dotična ia še enkrat startati. Starti sami in so dobri. Organizacija že od vsega ca ni na višku. Tako skakalci še niso na skakalno desko, ki se bo monti-iele jutri. Mnogo se je grešilo tudi ■ebanju waterpolo tekem, kjer se je i o, da bi moral Bob v nedeljo igrati cme, in sicer dopoldne kar dve za* oma, Jadran pa popoldne dve z&-•>ma. Sodniki zbor je uvidel to napa-:r izpremenil tekmovanje v toliko, bosta danes na koncu prvega dne Ai dve tekmi. V sodniškem zboru onira najbolje starter. Dopoldanski rezultati: D oldne so se vršila sama predtekmo« Jun orji 50 m prosto: Od prijavljenih tekmovalcev je startalo 24. Šestorica, ti je v posameznih predtekmovanjih do« >egla najboljše čase, pride v finale. Naje aoijši čas je seveda dosegel Wilfan (Pri-norje) s 27 sek. Sledili so Birmiša V. (Ja* iran) 28, Brainovic (Jadran) 29, Marčeta D. (Viktorija, Sušak) 29.2, Fritsch (Ilirija) 29.2 (Vaš poročevalec ga je stopal 28.9) in Donatič (Bob) 29-5. Doseženi časi so v rseh predtekmovanjih zelo dobri. V finale niso prišli celo tekmovalci, ki so dosegli 29.9, 29.8 in 29.6. Juniorke 100 m prosto: Zelo je nadkriljes vala svoje sotekmovalke Ilirijanka Lam« pretova z izbornim časom 1 : 15. Čas na 50 m 34.8. Veliko presenečenje je priredila Ilirijanka Bradačeva, kj je sigurno pre* magala najresnejšo k0nkurentinjo ZupanOs v« Ružo (Viktorija, Sušak). Bradačeva. je plavala 1:21.5. Sledijo: Zupan 1:23.1, W immer (Viktorija) 1:23.4. Medanič (Vik» torija) 1:28.2, Kogoj (Concordia) 1:38.8. Juniorji 100 m hrbtno: Tudi v tej točki je Wilfan dosegel mnogo boljši čas od ostalih. Plaval je 1 : 14.8, medeas na 50 m 33.5. Vaš poročevalec ga je stopal 1:13.8. Sledijo Marčeta (Viktorija) 1:18.9, Cigano* vič (Jug) 1:19.2, Dubnjak (Jug) 1:212, Gr-čič (Bob) 1:21.8, Ivič (Jadran) 1:25. Juniorke 100 m prsno: Od 16 prijavljen nih startale 12. V finale pridejo Wim.mer (Viktorija) 1:32.6. Stopanje Vašega poro« čevalca 1:32. Sever Mara (Ilirija) 1:34.6. Stopanje poročevalca 1:34.3. Bier (Vik t o* rija) 1:34.8 (1:33), Švarc (Viktorija) 1:40.7, Mrkušič (Jadran) 1:41.3, Matota (Concordia) 1:41.6. Zelo efektno je nastopila 13« letna J. Brezovšek (Veslački klub Beo« gTad), ki je v svojem predtekmovanju zmagala z 1:43.6. • Juniorji 4 krat 50 m prosto: Od 11 pri« pvljenih je startalo 10. Najboljši ča9 je >egla štafeta Jadran I z 1:57.9. Sledijo [iktorija Sušak 2:01, Ilirija 2:04.3, Concor« 2:04.7, Bob 2:05.9, Veslački klub Beograd 2:06.2. Obe štafeti Juga, ki sta prisili na cilj v času 2:02.8 in 2:03.6, sta bili za« Tadi prezgodne predaje diskvalificirani, Jtig I po krivici. juniorke 3 krat 100 m mešano: Ta toč« ka se je kot finale prenesla na nedeljo, ker bo od 8 prijavljenih startalo samo 6 sta« fet. Popoldanski rezultati. Tudi pri popoldanskih tekmovanjih so' «e ljubljanski plavači in plavačice prav odlično afirmirali. Vršila so se samo pred-tekmovanja. Juniorji 200 m prosto: V prav odličnem času, ki se lahko primerja s prvovrstnimi internacionalnimi rezultati, je Wilfan po« kazat svoje izredne zmožnosti. Preplaval je progo v 2:21.1. Prvih 50 m je plaval v 29, prvih 100 m v 1:06. Sledijo Ciganovič (Jug) 2:29, Brainovic (Jadran) 2:30.2, Dub« njak (Jug) 2:32.2, Durman (Beograd) 2:34, Fritsch 2:36.4. r1 . . Juniorke 50 m prosto: Že pri tej točki je morje zaradi vetra pričelo valovati, kar je od tedaj naprej precej oviralo plavace sladkih vod. Poleg izborne Lampretove se je na tej točki odlikovala še Bradačeva, ki je za Wimmerjevo zasedla III. mesto. Ča» si so bili: Lampret 33, Wimmer 35-7 Bradač 36, Župan 36, Medanič (V) 36.2 Letonja (V) 38.4. Zdi se, da je sodniški zbor grešil v presoji placementa med Wimmer;evo m. Bradačevo. Bradačeva je prispela na cilj pred Wimmerjevo. Zarad< tega je tudi izključeno, da bi bil čas Zupanove isti kot čas Bradačeve. Zupanova je_ prišla na cilj najmanj pol metra za Bradačevo. juniorji 100 m prsno: Najboljši čas je dosegel Grkinič (Viktorija) 1:25. Sledijo Bi-rimiša (Jadran) 1:2.1, Laskarin (KSU) 1-26.1, Ivanovič (Concordia) 1:26.7, Strmac (Concordia) 1:27, Fereek (Gradjanski, Kar* tovac) 1:27. Med neplaeiranimi je tudi eden najboljših prsnih plavačev Ljubljane K;irbos, ki je plaval 1:29.1, torej slabše kot v Ljubljani. Poleg niega se ni9ta plasirala jDaskanovič (Beograd) 1-27.4, ki je v Beo« gradu preplaval to progo v času 1:21 ter Turkalj (Gradjanski, Karlovac) 1:29. Juniorke 100 m prsno: Wimmer (Vikto* rija) 1:31.9, Lampret (Ilirija) 1:36.3, Švarc (Viktorija) 1:36.4, Sever (Ilirija) 1:42.4, Matota (Concordia) 1:472, Ozimič (Ilirija) 1:48.4. Štafeta juniorji 3X100 m mešano: V tej točki je sodniški zbor pokazal, ali da popolnoma ne obvlada pravil, ali pa, da hote greši v tolmačenju istih. Kajti od 10 nastopajočih štafet je bilo nič manj ko 6 štafet diskvalificiranih. Omeniti je treba, da so nova pravila, ki so bila sprejeta na zadnji savezni skupščini, prišla šele snoči na Sušak in bila tako pozno izročena v proučitev sodniškemu zboru in delegatom klubov. V raznih vprašanjih so bila tolmačenja zelo deljena. V prvem predtekmovanju sta se plasirala za finale Jug I. 4:01 in Jug n. 4:19.3. Jadran I. in Viktorija n. sta bila diskvalificirana. V drugem predtekmovanju je zmagala štafeta Viktorije I. v času 3:57.3, dočim so bile štafete Primorja, Veslaškega kluba Beograd in Ilirije diskvalificirane. Primorje je preplavalo progo v času 4:03.1. Primorje je vložilo protest in zdi se, da bo temu protestu ugodeno. Njegova štafeta je bila diskvalificirana zaradi napačnega obrata Wilfana na 100 m hrbtno. Dočim sta sodnika na obratu ugotovila, da je bil obrat pravilen, sta vrhovni sodnik šerič in član jurije Margreiter, ki sta bila oddaljena približno 30 m od obrata, diskvalificirala primoriansko štafeto. Ilirijanska štafeta je bila diskvalificirana zaradi prezgodnjega starta zadnjega plavača štafete. V zadnjem predtekmovanju sta plavali štafeti Concordije in Boba. Ob času poročila rezultat še ni znan. vendar se čuje, da bo Bobova štafeta zaradi napačnega obrata v hrbtnem plavanju diskvalificirana. Juniorke štirikrat 50 m prosto: Ker pri- morjanska štafeta ni prispela na Sušak, je odpadlo predtekmovanje in se bo finale vršilo jutri. Nato sta se vršili dve waterpolo tekmi, in sicer med Jadranom in Jugom ter med Viktorijo in Bobom. Jadran : Jug 4:4 (3:1) Tekma je bila gotovo ena najvažnejših na sedanjem tekmovanju, saj se je vršila med starima rivaloma iz Splita in Dubrovnika. Tekmo je sodil g. Kramaršič, kot sodnika na golu sta bila šerič in Vranič, istoper pa Margreiter. Tekma, ki se je začela v lepem stilu, se je zaradi neodločnosti in nepravilnega presojanja foulov od strani sodnika, pretvorila v tekmo polno sirovosti. Končni efekt je bil, da je član jurije Mizetič iz Splita vrgel v morje sodnika Vraniča s Sušaka. Moralo je priskočiti več plavačev in gledalcev, da ta incident ni imel resnejših posledic. Jug je bil tehnično boljše moštvo, le v fizični kondiciji je zaostajal za Jadranom, ki je uporabljal precej fizične moči. Viktorija : Bob 1:0. Tekma je v mnogem zaostajala sa prvo. Sodil je g. Šerič. Prihod češkoslovaških nogometašev v Beograd Beograd, 1. avgusta p. Z jutranjim bu-dimpeštanskim brzim vlakom so prispeli v Beograd pod vodstvom predsednika češkoslovaškega nogometnega saveza dr. Pelikana in saveznega kapetana Jana Sante češkoslovaški igralci, ki bodo jutri nastopili v meddržavni tekmi Jugoslavija : češkoslovaška. češkoslovaške nogometaše so v Beogradu sprejeli zelo svečano. Na kolodvoru so jih pozdravili člani jugoslovenskega nogometnega saveza in beograjskega podsaveza, zbrala pa se je tudi mnogoštevilna publika, ki je goste živahno akla-mirala. Po izmenjavi pozdravov so spremili goste v hotel Palače, kjer bodo nastanjeni. češkoslovaški savezni kapetan Jan Santa je novinarjem izjavil, da moštvo, ki bo nastopilo jutri proti jugoslovenski reprezentanci, še ni definitivno sestavljeno. Končna postava bo določena šele jutri tik pred tekmo, ker je marsikaj odvisno od trenutnega razpoloženja igralcev. Čehi se zavedajo, da morajo igrati proti zelo močnemu nasprotniku, ki ga nikakor ni podcenjevati. Zaradi tega so izbrali najboljše, kar so imeli. Kiirtenov muzej Kriminalni muzej v Diisseldorfu dobi za* nimiv prirastek, ki bo ilustriral Kiirtenovo življenje. V njem bodo odlitki Kiirtenovih žrtev, prikazan bo način njih usmrčenja, v njem bo shranjeno tudi orodje, ki se ga je mož posluževal pri svojih napadih. Ta kronika groze, kakor jo imenujejo listi, pa ne bo dostopna občinstvu, marveč samo psihiatrom in kriminalistom, pravnikom, novinarjem in drugim strokovnjakom. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje.) Priobčuje knjižničar Matija Rode. Eckerskorn Jos., Die Hdlle im Sowjet-Pa- radies. 12033 n. Asch Schalom, Die Mutter. Roman. 12039 n. Thiess Frank, Der Zentauer. Roman. 12040 n. Knickerbocker H. R., Der rote Handel droht! 12042 z. Michels R., Italien von heute. Politische u. wirtschaftliche Kulturgeschichte v. 1860 bis 1930. 12048 z. Remarque E. M., Der Weg zurtlck. 12052 n. Barbusse H., Erhebung. Roman. 12054 n. Werfel Franz, Kleine Verhaltnisse. Novel- le. 12059 n. Jirku Gusti, Zwischen den Zeiten. Roman. 12061 n. Lewis S., Unser Herr Wrenn. Romantische Erlebnisse. 12073 n. Weiskopf F. C., Das Slawenlied. Roman aus den letzten Tagen Oesterreichs und den ersten Jahren der Tschechoslowakei. 1210. Mann Heinrich, Geist und Tat. Franzosen 1780—1930. 12096 z. Marker Fr., Typen. Grundlage der Charak- terkunde. 12074 z. Gunnarsson Gunnar, Der unerfahrene Rei- sende. 12083 n. Forster VVilliam, Welt und Wunder der Che- mie. 12084 z. Lessing Th., Europa und Asien. Untergang der Erde am Geist. 12085 z. šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 izposoja najbolj izbrane knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Knjige se pošiljajo tudi po pošti po celi državi. Na razpolago tiskani imeniki knjig. Smrt v duševni zmedenosti Ljubljana, 1. avgusta. V Šiški je povzročila danes senzacijo žalostna vest, da si je v svojem stanovanju v Srbski ulici končal svoje mlado življenje geodet 24-letni Ciril C Imenovani, ki je bil že dalje časa izredno potrt, je boloval na silnem živčnem razdražen ju. Pred nekaj dnevi je polagal izpite iz geodezije, vendar ni bil siguren, če jih je napravil in je ves nestrpen čakal na spričevalo. Spal ni že več noči in je včeraj živčno tako obnemogel, da mu je njegov brat, ki jie zdravnik, moral dati veS inekcij, ki so ga umirile. Danes dopoldne je odšel Ciril v mesto, na kar je vrnivšl se okrog 10.30 domov, govoril s svojo sva« kinjo g. Zoro C. in ji povedal, da bo kmalu dobil spričevalo. Spregovoril je z njo še nekaj brezpomembnih besed, nato pa je odšel in se zaprl v svojo sobo v prvem nadstropju. Kmalu za tem pa je Zora C. začula nekak ropot in je misleč, da se nahaija kdo v podstrešju, odhitela pogle* dat gori. Ko pa tamkaj ni našla nikogar, se je vrnila zopet v prvo nadstropje, kjer je pogledala v sobo svojega svaka in ga našla mrtvega. O žalostni zadevi je takoj poročala na šišensko stražnico, na kar je bila odposlana v Srbsko ulico komisija, ki sta jo tvorila zdravnik g. dr. Kane in pa policijski uradnik g. Kek. Na odredbo zdravnika so truplo tekom dopoldneva prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja ln barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnlco v svoji lastni hiši. zato sem v stanu izvrševati pranje In barvanje po najnižjih cenah. Šc'enburs:ova ulica 4 166 ANTON BO C, Ljubljana Grozdie prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja Središče, bruto za neto, vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. Naročite takoj! 267 Nemški vzgojevalni in počitniški dom za Vaše hčerke GRAZ, KLOSTERWIESGASSE 34 Prvovrstno poučevanje jezikov. Najboljše reference. Zmerne cene. 9392 lom Najnovejše ~~ motorno kolo B. M.W, R 2 — 200 ccm O. H. V., Kardan do spelo. Zastopstvo B. M. W. motorjev Ljubljana Prešernova ul. 46 Livarska ul. 3 Zahvala. BERTA BENEDIČIČ, roj. KERN, izreka v svojem in v imenu ostalih sorodnikov najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so spremili njenega soproga na njegovi poslednji poti. Predvsem se zahvaljuje prečastiti duhovščini, sokolskemu društvu, gasilcem in godbenemu odseku Gasilskega društva kakor tudi gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke. Dalje se zahvaljuje načelstvu okr. hranilnice, neštevilnim prijateljem in znancem kakor tudi za poklonjene krasne vence in šopke ter za izraze sožalja. še enkrat, prisrčna hvala! škofja Loka, dne 1. avgusta 1931. vinskih sodov, novih ali rabljenih, po 70 do 140 hI, kupimo. BRODSKA VINOGRADARSKA ZADRUGA SLAV. BROD. 9480 Gospodična srednjih let, Taj-ena veeh pisarniških del, slor. in nemške korespondence, strojepisja, knjigovodstva in stenografije, izvežbana v vseh gospodinjskih poslih, ki je bila nepretrgoma več let zaposlena na odgovornem mesta, išče vsled rodbinskih razmer zaposlenje Najraje bi šla v pisarno, ali tudi kot opora gospodinji v večjo in boljšo hišo v Ljubljani ali na Gorenjskem, v ugodnem slučaju tudi kamorkoli. Cenj. dopise prosi na ogl. oddelek Jutra pod »Delo 142«. Domača zavarovalnica išče za Celje in okolico ki je obenem dober organizator in akvizi-ter. Ponudbe z navedbo referenc naj se pošlje pod »Stalno nameščenje s fiksumom« na oglasni oddelek »Jutra«. 10182 Lepota očesa in las SEVE ASIATIQUE. Z uporabo tega preparata dobimo izvanredno bujne, goste in dolge obrvi in trepalnice, a s tem dobijo oči tisti pikantni, dra-žestni in privlačljivi pogled. Din 45. NOIR D' ORIENT ima isto svojstvo kakor »Sčve Asiatique«, samo da istočasno barva v temini barvi. Din 55. KOPELJ ZA OČI daje očem oni zamamljm, lepi ln blesteči pogled. 06i postanejo bistre, svetle, ognjene, a rdečilo, trudnost in motni pogled Izgine. Din 58. ORISOLDE nam daje po preteku ene no5i naravne kodraste lase. Kodri so dolgotrajni in dajo vsakemu obrazu draž-est in zamamljivost. — Din 40. Sivi lasje »o r resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsake dame. — »EXCELSIOR-/'^JVBf HENNEc od dr. Doraine & Cie., . Pariz, barva lase perfektmo in S?* Bv enako v vseh niansah. — Samo barvanje je jako lahko ln eno-tavno ta vsakega posameznega. Ne maže roke, glave niti perila. Popolnoma neškodljivo ta lase in za uspeh vsakemu jamčimo. Garnitura stane 86 Din. CENTIFOLIA, kozmetiSk) zavod, Zagreb, JnriSičeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenike! 231 BOBOOBOOBOOBOO™ Mlajšega samskega URADNIKA, veščega knjigovodstva in dopisovanja ter znanjem stenografije in nemškega jezika sprejmemo. Stanovanje brezplačno. Ponudbe z navedbo primernih zahtevkov poslati na Jugosl. Rudolf Mosse a. d. Beograd, poštni fah 409 pod šifro »488«, 9465 .11 .H .0 American Kola NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA Lepite na pisma znamke protituberUulozne lige! ZAHVALA Podpornemu društvu »Ljudska samopomoč" v Maribora izrekava tem potom naj-iskrenjšo zahvalo za takoj iplačano podporo po smrti naše matere, gospe Marije Kmetec in priporočava to človekoljubno društvo vsakomur najto-pleje. SL Bistrica-Trbovlje, 31. VIL 1931. 10193 Štefan in Stanko Kmetec Samo kdor v mira izbira, kapi dobro! nucnici IM «11 X a\EtTOU oleg postrežnice sprejmem k 2 osebam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34434-1 Učenke za šivanie išče atelje »Jul jana«, Rožna dolina cesta VIII/26. 34436-1 Učenko zdravo, pridno in pošteno, z dovršenimi tremi razredi meščanske šole, ki ima veselja do trgovine sprejmem. — trgovino Iv. Bonač, Ljubljana, šelenhureo-va 5. 34482-1 Vajenca sprejme proti plači za in-talacijo vodovoda in k!e-parstva. Oglasiti se je pri Gustav Pnc, Ljubliana — Tržaška cesta. 34524-1 Prodajalca (ko) verziranega v damski modni stroki in konfekciji — samostojno moč s prakso, sprejme s 1. septembrom t. 1. modna trgovina v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Samostojna moč.<-. 34561-1 Plačilno natakarico z kavcijo iščem. Nastop takoj. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na nodružnico »Jutra« v Mariboru. 34582-1 Pletiljo dobro izurjeno in va-ienko sprejme Roza Javornik, Vojašniška ulica 2, Maribor. 34573-1 Vzgojiteljica samostojna, perfektna v nemščini, srbohrvaščini in slovenščini, želi mesto. — Cenj. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod širfo »Vzgojiteljica«. 34185-2 Vzgojiteljica zmožna perfektno nemščine, srbohrvaščine in slov., išče mesto za dopoldanske ali popoldanske ure. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna«. 34186-2 500 Din nagrade dobi kdor mi preskrbi stalno službo sluge, inkasanta, hišnika, skladiščnika ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen treh jezikov«. 34310-2 Absolventinja trg. tečaja išče mesto prak-tikantinje v kaki pisarni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Marljiva«. 34308-2 Skladiščnik zmožen slov., srbskega, ruskega in nekaj nemškega jezika s pisarniško p rak so, pošten, delaven išče kakršnekoli namestitve, tudi kot- skladiščni delavec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za mesto hvaležen«. 34306-2 Šumski manipulant žagovodja, agilen, tudi za •oskrbnika, majarja, logarja, škarterja, skladiščnika, ra-zpečevalca ali slično prosi nameščenja. Ponudbe pod »Zvest delavec« na oglasni oddelek »Jutra«. 34163-2 Iščem kakršnokoli službo, stara 23 let, vajena vseh del, zmožna slovenščine in nemščine v pisavi in govoru. Nastopim takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34279-2 Gospodična absolventinja trg. tečaja, z znanjem stenografija strojepisja, knjigovodstva in drugih predmetov išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34297-2 Gospodična absolventinja trg. tečaja, z dobrim spričevalom, želi službo blagajničarke ali kaj sličnega. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34298-2 Plačilni natakar zanesljiv, točasno zaposlen, išče takojšnje stalno mesto tudi k-ot zaračunalec zajtrkov ali kot vratar v boljšem hotelu, restavraciji, kavarni ali postajni restavraciji. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Solid 48«. 34269-2 Pomoč bratu! Pregnanec z Goriškega — pom. knjigovodja, popolnoma brez sredstev, sprejme kakršnokoli zaposlenje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Večno hvaležen«. 33962-2 Mlad knjigoveški pomočnik išče službo — najraje v Ljubljani. — Ponudbe pod šifro »Knjigoveški pomočnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 34195-2 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi posreduje za kako stalno službo v Ljubljani. Star sem 26 let in posedam dobra spričevala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34174-2 Mladenič 18-leten, izučen trg. pomočnik prosi nujno kakršnokoli zaposlitev. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trg. pomočnik«. 34360-2 Mehaničar vajen koles in motorjev, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34379-2 Za okraj Ormož iščemo zastopnika-inkasanta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpeljan artikel«. 342-44-3 Potnik ( Brzojav! ki redno obiskuje speče- Prima volovsko meso Vpokojenci! Za Ormož in okoliške kra je dobite službo (zastopstvo) za Vaš postransk" zaslužek. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek«. 34245-3 Potniku ki že obiskuje trgovine železnino in galanterijo celi Dravski banovini, se nudi izdaten p o s t r a n s k i zaslužek. Upoštevajo se le dobro vpeljane agil ne moči. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Gormir«. 34038-3 Vrtnar, pomočnik mlad, zdrav želi stalne službe .na deželi ali v mestu. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »377«. 34340-2 Boljša šivilja za perilo bi šla na počitnice, kjer bi za oskrbo šivala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fino delo«. 34339-2 Zavarovalni zastopnik Velika domača zavaroval niča sprejme več agilnih in spretnih akviziterjev ter tudi sposobne krajevne za stopnike v vseh večjih krajih Dravske banovine. Ponudbe do 5. avgusta 1. na oglas, oddelek Jutra pod »Dober zaslužek sposobnemu«. 33960-3 Brivski pomočnik prvovrsten delavec, dober bubištucer išče namešče nja. Nastopi s 15. avgustom. Cenjene ponudbe na ■ogl. odd. »Jutra« pod »Brivec«. 34346-2 Mlad zobotehnik išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34375-2 Gospodična začetnica, zmožna strojepisja, stenografije, korespondence im vseh pisarni ških del, prosi namestitev v kakršnikoli pisarni. Cenj ■ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Vestna 18«. 34409-2 'otograf. pomočnik dobro izurjen, ravnokar vojaščine prost, išče zaposlenje — najraje v Mariboru ali Celju. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Vesten«. 34215-2 Trg. sotrudnik knjižarske in papirne stroke, sprejme takoj službo prodajalca, potnika ali v pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Strokovnjak«. 34208-2 Prodajalka zares pripravna, pridna in poštena, želi nameščanje. — Ponudbe na og'.as. oddelek Jutra« pod »Poslovodinja« 34420-2 Drogerije in lekarne Drog. pomočnica, pridna in vestna, s petletno prakso, bi takoj vstopila v službo drogerijo ali lekarno kot pomočnica, blaga jničarka ali laborantka. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Vestna dro-erka«. 34384-2 Službo tekača ali kaj sličnega prosi 18 letni mladenič. Vajen je tudi vseh hišnih del. Blagohotne ponudbe pod »Zelo potreben« na ogl. odd. »Jutra«. 34425-2 Kuharica fina (Herschaftskochln) dobrimi letnimi spričevali išče službe v boljši hiši ali na graščini. Cenjene ponudba na ogl. odd. »Jutra« poa »Fina kuharica«. 34440-2 Šivilja pridna, gre po nizki plači na dom šivat staro in novo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34076-2 1000 Din dobi tisti, ki pomaga Šoferju, treznemu in dobremu vozaču do dobre službe Ima daljšo prakso, zmožen popravil in poseda dobra spričevala. Dopise na o»l. oddelek »Jutra« v Ljnbl;a-ni pod značko »Šofer 1000« 34138-2 (ljučavničarski po-pomočnik dobro izurjen, išče dela v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tudi za manjšo plačo«. 34485-2 Samostojna kuharica pridna, varčna, čista, "ajena gospodinjstva, išče službe, gre tudi na gostilno. Ponudbo pod »Delovna« na ogl. odd. »Jutra«. 34523-2 Kot skladiščnik inkasant- ali kaj sličnega iščem službo v kateremkoli krain. Vešč sem vseh pisarniških po=lov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33835-2 Začetnica bi Sla v pomoč gospodio?! — najraje na deželo, k dražini bres otrok. Vida Arhar, St. Vid nad Ljubljano. 33969-2 Pletilfa začetnica išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oohro izurjena«. 34353-2 Pletilja vajeroi -vseh v to stroko sr>adaioči'bo. Naslov pove oo komadom zabojev ugodno naprodaj na Glin-cah, Tržaška cesta štev. 1 34525-6 Foto povečevalni aparat za format plošče 9 X 12 cm, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34119-6 - [ ft o i* r*. Radione aparat 3-elekt., kompleten, prodam po zelo nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34364-9 2 radioaparata kakor tudi sestavne dele proda Oblak, Florijanska ulica 19. 34452-9 fKupirn Bradljo in drog že rabljen, vendar še v dobrem stanju kupimo za šolsko telovadnico, primerno za otroke in odrasle. Ponudbe z opisom Ln navedbo cene na Krajni šolski odbor v Globokem pri Brežicah. 34041-7 Suhe gobe k a p a j e po najvišji ceni tvrdka Peter Šetina, Radeče. Ponudite povzorčeno 231 Apno Vsi ki se bavite s prodajo apna, pošljite v lastnem eksistenčnem interesu naslove na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »štajerska«. 34151-7 Avto Overland registriran, poltovorni, v odličnem stanju, primeren za mesarje, peke in trgovce, lahko se uporabi tudi kot osebni, ker je tako urejen, poceni naprodaj. Vprašati v Zagrebu. B°d-njanska ulica 9, pri Mirko Pek. 34161-10 Opel limuzino komaj uvožen, majhni, 4-sedežni, po zelo ugodni ceni prodam ali zamenjam za novo vino ali za poltovorni avto. Ponudbe prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Res ugodno«. 34155-10 Motor dvosedežni, za 3000 Din proda Kovač, švabičeva 1. 34264-10 Kunim avto znamke Hanomag, Cabrio-let ali limuzino. — Ponudbe prosim na naslov: Mahalur>. Zagreb, Martičeva ul. 18,HI. 34159-10 Avto znamke »Fiat« 503, odprt, dobrem staniu ugodno prodam. — Naslov pri podružnici »Jutra« v O!in. 34568-10 Kolesa prodajam na odplačila. — Tovarna koles, Ljubljana, poštni predal 307. 229-11 Bukova drva do 100 vagonov po!>oln<*. ma suhih in zdravih kupimo. Ponudbe z navedbo množine in cene franko meja Rakek na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Bosini Milano«. 03990-15 Bukova drva suha in žagana, na d-om postavljena po Din 125 m». Dolenjska cesta štev. 6. 34419-15 Hrastove prage 260-26-16 cm in 25-15 cm. kupujem za takojšnjo dobavo večje in manjše množine. Plačilo bančna garancija. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 34507-15 Bukov gozd večjega obsega, blizu postaje za izdelavo drv kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bančna družba«. 34508-15- Lep jesenov les kupi Lazar Filip, Jesenice, Gorenjsko. 34513-15 Žensko kolo malo rabljeno, prodam. — Kolezija, Zelena pot 3. 34325-11 Moško kolo 2 meseca voženo, znamke »Adler« poceni naprodaj na Viču št. 2. 34383-11 Damsko kolo prodam ali posodim. Mirje, Riharjeva 2. 34382-11 Žensko kolo proda Adrinek, Rimska e. št. 23. 34476-11 Damsko in moško kolo poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 34538-11 Moško kolo malo voženo, naprodaj na Dolenjski cesti štev. 88. 34552-11 Sokolski kroj kupim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sokolski kroj«. 34262-13 Damski plašč skoraj nov in več druge obleke naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34*467-13 Železen štedilnik rabljen, kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34371-7 Mizni štedilnik s kotličem in pečico takoj kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Štedilnik«. 34423-7 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupimo. — Ponudbe na poštni predal 35, Ljubljana. 34422-7 Puško dvocevko-Hamerlea, kal. 16 precizno, brez napak kupim Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Hamerles 16«. 34443-7 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poceni«. 34492-7 Peč za kopalnico na drva, rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peč*. 34521-7 Otroški voziček dobro ohranjen Drodam po zelo nizki ceni. Dvorni trg 1, m. nadst-r. 34364-6 Tehtnico z.i 100 kg in polico dam. Florjanska 38. 34363-6 Velike rože prinravne za hotel in gostilno. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34411-6 Otroška postelica železna, dobro ohranjena, naprodaj Ulica na grad 6. 34450-6 Otročki voziček na peresih, poceni naprodaj na Dunajski cesti 1^7 na d str. 34445-6 Postelje 2 mre*; ter nov zim=Vi nl.iSč naprodaj v Rožni ulici 27. dvoriSče. 34558-6 Zdrave sode po ca 300 1, za vino, kupim v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Vinski sodi«. 34464-7 MeUtrnn -velita- Osebni avtomobil štirisedežen Austro-Fiat, tipe I C, 8/24 Ks, 6 novih pnevmatik, z Bosc-h razsvetljavo, odprt, s platneno streho prodam za Din 14.000. Spremeni se lahko v tovorni avto z 1.5 ton. Plačilo pri prevzemu avtomobila. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »147« 34147-10 Motorno kolo A. J. S., s prikolico zelo ugodno proda A. Kastelic v Sevnici. 33803-10 Hrano dobro in okusno nudim gospodom ali gospodičnam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34128-14 Otroka vzamem v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 34359-14 Pekarno zaradi družinskega nesporazuma oddam v najem ali zamenjam. Pripravno tudi za. slaščičarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro« 33977-17 Podružnico dobro id:>čo oddam z vsenl inventarjem v najem. Na. razpolago lepo stanovanje. Za prevzem potrebno Dia 100.000. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«. 33927-17 Trgovino z mešanim blagom, rtairo in dobro vpeljano, s stanovanjem in inventarjem, z mesečnim prometom 50 do 60.000 Din, vzamem za daljšo d-jbo v najem — najraje v Ljubljani ali njo okolici. Resne ponndbe a točnim opisom prosim pod »Starovpeljana« na oglasni oddelek »Jutra«. 34154-17 Gostilno in mesarijo skupaj, vzamem v najem, posedujem vse pravice do 1. januarja 1932. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Gostilna in mesarija«. 32666-17 Neomejeno točilno pravico oddam. Naslov v oglasne oddelku »Jutra«. Pohištvo čisto, radi selitve naprodaj na Pogača-rjevem trgu 3111 levo. 34206-12 Posteljo in kredenco snažno, kupim. Ponudbe s ceno in naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna oprava«. 34396-12 Pohištvo Zaradi premestitve poceni prodam spalno in kuhinjsko opravo. Na ogled v Zgor-nii Šiški, Gubčeva ul. 17/11 desno. 34441-12 Proda se: Tovorni avto, 3 - tonski, Praga, tovorni avto, 2-ton-ski, Biissing, osebni avto Lavin, 2 polna gumijeva obroča. 970X140. 2 polna »iimijeva obroča 850X140. Vse po zelo ugodno ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34299-10 Pohištvo Lepe spalnice 2600 Omare 500 Postelje 250 Kuh. oprave 1100 Kuh. kredence 580 Sprejme se vsakovrstna naročila in popravila po najnižjih cenah. — »Mizarstvo Sava«, Kolodvorska 18. 34455-12 Več lepih spalnic masivnih, politiranih po ugodni ceni proda Joža Višin, Dorfarje p. Škofja Loka. 20 minut od postaje Škofje Loke. 34474-12 Nova jedilnica črna, hrastova, radi selitve poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34493-12 V nedeljo vsi k Roškarju — gostilna prt :-Mirkotu«, Tovarniška ul. št. 11 (Zelena jama), kjer1 je otvoritev vrtne verande združeno z domačo vrtno veselico. Godba in ples. Izb-orna postrežba v gor-kih in mrzlih jedilih — pristna štajerska vina in. nizke cene. 34261-18 Kegljači V nedeljo vsi k TomSct« v Pekre, kjer se začne kegljanje na dob:tke že oh 9. uri dopoldne. 34270-18 Pri Konjičku pri dobrem cvičku pod Golovcem se peče danes prašička na ražnn. Se pripon roča Prepeluh Marija. 34320-» Izborna vina bela in rdi-ča, 11na. IV. ter po 10 Din dobite samo v Grajski kleti. Mestni t*?r št. 13. :>4168-18. Danes vsi na domačo veselico v gostilno »iPrežernov hram« v Rožni ulici 20. 44381-18 Žlahtne ribe dobite vsako nedeljo prf Oradu v Zgornjem KaSljn. Direktna avtobusna v-ožni* 34207-18 Kdo pristopi z večjim kapitalom 1c otvoritvi premogovnika? Javijo naj se tudi resni posredovalci na oglasni odd. »Jutra« pod »Premog 5000«. 33541-18 Iščem finsneirja za zgradbo nezgorljivih h iS z žagovine in slame. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Nova iznaidba«. 34136-1« Belo kuh. kredenco mizo, z blagom prevlečen divan in 3 stole prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 344.56-12 Več sobne oprave omare, posteljnino in kompletno jedilnico poceni prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »S"bna oprava«. 31548-12 Motor TTarlev Davidson, 500 ecm. malo vožen, v garantirano brezhibnem stanju po nizki ceni prodam. Ponndbe na oglasni oddelek ^Jutra« I njak. Sv. PeteT v Savinj- pod značko »Harlef«. "84226-10 Brzojavne droge borove, smrekove in jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za srakse-zivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebot- ski dolini, poštni predal 4. 250 Iščemo osebe ki bi se proti visoki nagradi udejstvovaie kot tihi posredovalci življenjskih in požarnih zavarovanj! Perssons. Ljubliana, Poštni predal 307. 257-56 Družabnika za pletiljsko obrt iščem a Ti dam v najem obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa rvhrt«. __34305-16 Družabnika(co) za dobro idočo gostilno in mesarijo iščem. Cenj. dopise pod »Sigurnost« na podr. »Jutra« v Mariboru. 34278-1« Družabnico za trgovino z mešantnf blagom in kurivom, samsko. s kapvtalom nad Din 30.000. sprejmem. Ponudbo na Ofriasni oddeVk Jutra pod šifro »Skupni posel«. 34541-16 4,000,000 fe t rabi pisalnih strojev 17768 Zaloga: ker |e neprekosljiv v trpežnosti, zato tndi nafcenejši LU»V. BARAGA, Selenbnrgova ulica štev. 6 - Telefon štev, 39-SO Kclo posodi Din 700.000 »a zgraditev elektrarne v večjem mestu v Hercegovini proti vknjižbi, zastavi dolgoletnih obrokov po Din 60.000 in 160.000 letno od strani mestne občine in felezniške uprave. Ponudbo pdo »Nnj.no« na podr. »Jutra« t Mariboru. 34276-16 Posojilo Samostojen trgovec, pošten in značaj-en želi v fT-rbo povišanja prometa posojil« v zneska od SO d-) .11.000 proti popol- sigurnosti z ugodnim obrestavanjem. Ponndbe pod »Treovec 29« na ogl. oddelek "»Jutra«. 34543-1« 50.000 Din vložim takoj v podjetje, ki mi nadi primemo jamstvo in f!nfbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad trgovec«. 34244-16 600 Din posojila Trot! -vrnitvi pnosi gospa •rednjib let. Ponndbe pod »Garancija« na og'as. oddelek »Jutra«. 34392-16 Motorno kolo rrvovrst.no, angleško. 550 ccm. O. H. V., 2 trjeseea rabljeno, roženo 2500 km, kot novo, prt dirkah nagrajeno, '-sled bolezni Izredno usodno naprodaj. Ogledati do srede 5. avgusta v garaži »Express«. Vegova S. 34453-16 Družabnfk (ca) sodelujoč, mala kavcija, veliko veselja za samostojno vodstvo norega živl'ensko-reform-nega podjetja »Vege-tarija«. Maribor. Pojasnila: Informacija »Marstan«, Maribor. 34571-16 Gostilno v Zagrebu meščamsko, na najpromet-cejši točki Hice, star re-»omiran lokal, s kompletnim inventarjem ter v popovem obratn, s 6 gostilniškimi ?» klubskimi sohami krasnim poletnim pokritim vrtom, s 100 mizami in stoli, veliko pivnico z 2 hI sodov, veliko ku-i močnim prometom oddam v najem, odnosno rrodam. Pred par leti se je iztožilo po 1200 hI vina in ?no hI pive. Agilen go-stilniča-r-strokovniak ima s prffvzetjem zasignrano eksistenco. Mesečna najemnina 5000 Pin. Naprodaj za Din ?00.(V*>. Gostioničarska po-f"ovnica Zasrreb, Tlica 1461 levo. 34164-19 Lokal in skladišče primerno za vsakega obrt-trka, oddam na Poljanski Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 54203-19 Lokal > 8—S pritiklinami ali poslovno prostore tn trisobno stanovanje oboje v strojem centru pie'ta ilfnm. Ponudbe pod »S!o?a< na ozlas. oddelek »Jntra«. 34206-19 Mlekarno !n Izkuh oddam. Naslov v oslasnem oddelkn »Jutra«. 34242-19 Pekarno 8 ob r o idočo. v večjem mosta ali industrijskem kraju vzamem v najem »li kupim. — Ponndbe na podružnico »Jntra« v Maribora »od značko ».Tako rentabilno«. 33827-19 Pisarno obstoječo iz ene večje In •ne manj?:e sobe. v centra mesta takoj oddam. Po-sudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 34073-19 3 sobe za pisarno ^poslovalnico) v visokem pritličjn na Aleksandrovi cesti takoj oddim. Naslov v oclasnem oddelku Jntra 34089-19 Lokal za trgovino <*čem na prometnem prostoru. Ponudbe s ceno na orfas. oddelek »Jntra,- pod Šifro »Trgovina«. 34108-19 Špecerijsko trgovino z ali brez zaloge v Ljubljani na prometni ulici oddam. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Koncesija na razpolago. Potreben kapital Din 60.000«. 34331-19 Prostor za slaščičarsko delavnico iščem v bližini glav. kolodvora. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Čistost«. 34307-19 Točilnico na prometnem prostoru takoj oddam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 34131-19 3 garaže v Ljubljani na Napoleno-vem trgu takoj oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Autogaraža«. 34336-19 Gostilno novo, z lepim vrtom prodam blizu Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34390-19 Lokal ali primeren prostor za vinamo, delikateso v Ljubljani iščem. Ponudbe pod »Dobra točka« na ogl. odd. »Jutra«. 34483-19 Delavnico v mestu iščem za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod »Delavnica«. 34500-19 Mesnico oddam na račun ali v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Mesnica 1«. 34543-19 Hišico 20 minut- od tramvaja prodam. Cena 25.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 34348-20 Hišo v lepem prometnem kraju Gorenjske z vinotočem. trafiko in delikatesno trgovino dam v najem za ve« let ev. tudi prodam radi slabe-sra zdravja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34341-20 Stavbno parcelo prodam na Dunajski cesti. Pojasnila pri g. Klemen-čič, Dunajska c. 100. 34317-20 Pritlično hišo v Novem mesta št. 143. blizu Glavnega trga prodam. Franc Pelko, krojač, Novo mesto. 34285-20 Stanovanjsko hišo z velikim lokalom. pripravno za vsako obrt, in s/4 orale semljišča, prodam. Poizve se v oglas, odd. »Jutra«. 34273-20 Trgovsko hišo dvonadstropno, za 700.000 Din proda Troha, Maribor, Aleksandrova cesta št. 18. 34133-20 Hišo z vrtom pripravno za obrt, 5 minut od cerkve, ob cesti v Šmartno pod Šmarno goro prodam. Vprašati pri Cedilniku, Šmartno štev. 41. 33405-20 Majhno posestvo blizu Celja poceni naprodaj. Pismene ponudbe na podružnico »Jntra« v Celju pod značko »Nizka cena«. 34137-20 Točilnico z delikatesno trgovino, na promentem kraju Maribora usodno prodam. Prvovrsten prostor za točenje dalmatinskih vin. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Maribor ood »Prima točilnica«. 34581-19 Souporabo prostora nudi tehnično , obrtno podjetje sorodnim strokam kakor za fino mehaniko, optiko in urarstvo, radioamaterstvo, event. tudi za katerikoli tehnično pisarno ali tehično agenturo. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 34549-19 Prodam hišo s kuhinjo in 2 sobami. — Pobrežje - Maribor, Gubčeva št. 27. 34271-20 Hotel, restavracijo dobro idočo, v večjem mestu Slovenije oddam, ali pmdam g hišo (hotelom-) veščemu restavraterju. — Resni reflektanti naj pišejo pod šifro »Dobička-nosno« na oglasni oddelek »Jutra«. 34201-20 Delavnico 150 m. snbo in svetlo, z električno razsvetPavo ter vodov-ndora. v «red:ni mest* takoi ooceni oddam v NasTmr pove os^as. oddelek J.utra«. 31109-19 Poslovne prostore lepe, v bližini po«te oddam. Naslov v osiasne™ oddeTkn »JntTa«. 33891-19 Brivski lokal ▼ novi Trši na prometnem kraju odAim — začetniku par mescev tndi brezplačno. Nnstov v osrlas. oddelku -.Jutra«. 33925-19 Len treovski lokal T>» K-tlis Pptra cesti v Ce Jju odda Vajt 223-19 Pocfovne prostore prrmerno za i.zdp1ovan'e ]rnnfpkei'<=Ve?a perila ali ntidim brezplačno v vplfkem knriu dravske ha-vrrr-ne. Pismene ponudb« P"d značko »5 let« na osrl. odd. »Jutra«. 34295-19 Posestvo obstoječe iz 2 hiš, vinograda in sadonosnika. radi bolezni prodam na Poče-hoivi s _ Košati prt Mariboru. 3273-4-20 Hiša z vrtom naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 5. 33825-20 Hfšo s trgovino mešan, blaga, dobro vpeljano, na prometni točki prodam. Potreben kapital 100.000 Din. — Pojasnila daje Jos. Osolin, Laško — le resnim reflektantom. 34037-20 Hišo s trg. lokali trinadstropno, vogalno, na Miklošičevi cesti v Ljubljani prodamo. Pojasnila v knjigovodstvu Mestne hranilnice ljubljanske. 34091-20 Posestvo na Sv. Petra cesti v Ljubljani prodam. Obstoji iz pritlične hiše s 6 sobami, hleva za govedo in prašiče ter vrta in njive v izmeri 4200 m®' — na katerem je možno graditi večnadstropno hiše. Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod šifro »K. P. 15«. 34110-20 Dvostanovanl. hišo novozidann. 2 sobi. prtti-kline. vodovod, elektrika in parketi, v Rožni dolini poceni in pod usodnimi posroji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34112-20 Gostilno ln trgovino n B orali zemliišča. pri farni cerkvi blizu železniške posta ie. na prometnem kTain prodam al! dam v ns'p-m. Ponndbe na ocrlas oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo n god no«. 33939-20 T er>a stavb, narcela visoka, oeraiena. v izmeri iKVI-nn*. v solnčni le^t na Pnrlah rvoeenf narrrodai Tnformaeii* v pisarn? "ta v bpnfrji ScheTla. Man«''""" št 29. 83996-20 Stavbne nasvete daie fpbniči' biro »T»hna« Ljubljana, Mestni trg »S T 214-20 Lepo, novo hišo z elektriko, 4 sobe, 2 kuhinje in velikim vrtom dam v najem blizu nove remize in poleg tramvajskega postajališča. Naslov v ogl. odd. »Jutra». 34503-20 Nova hiša s 4 stanovanji, vrtom in električno razsvetljavo takoj naprodaj. Nasipna ul., Pobrežje — za tovarno Kohnstein v Mariboru. 34132-20 Dvodružinsko hišo s 3 sobami, 2 kuhinjami, kletjo i.n drvarnico ter lepim sadnim in zelenjadnim vrtom proda Franc Pire, Zg. Šiška It. 47 — Ljubljana VII. 34182-20 Lepo hišo . z gostilno, trgovino, mesarijo in briv.nico, v najlepši legi pri farni cerkvi na Gorenjskem, vse v najboljšem stanju takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34051-20 Pozor,, obrtniki! Celo enonadstropno hišo oddam v najem večjemu obrtniku, ali pa prodam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zmačko »Zlata jama 96«. 34096-20 Posestvo z gostilno manjše, na prometni točki kupim v ceni 90—100.000 r^n. Ponudbe na naslov Franc fikubic. Za vrstnik pri Litiji. 34102-20 Visokopritlično hišo novo, 6-stanovanjsko, elektrfka, čez 300 m vrta. prodam. Naslov v osrlas. oddel. »Jutra«. 34365-20 Hišo s trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, v manjšem mestu takoj oddam v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potreben kapital 150.000 Din«. 34115-20 Nova hiša poceni naprodaj Ob Izvirkih 12, Studenci - Maribor. 34277-20 Nova hišica i 2 stanovanji i-n vsemi pritiklinami, zraven lepa njiva, davka pro«ta. na-prodaj v Domžalah. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34214-20 Hišo -Sstaaovanifko, ▼ Tjub-"a.nskem okolišu kupim takoi. — Ponudbe na o?la«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Kupec«. 34406-20 Ma«hno oosestvo ki bi Mlo primerno 7a oevljarsko obrt, v bližini kfl>effa mesta na Doleniskem kupim aH vzamem v naiem. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 34454-20 Nova vila 3 stanovanjska, eno-nadstropna. po 2 sobi. kopalnica, balkon, moderno in dobro zidana, •selo proktična za ve5-1o družino z obsežnim vkupno 1200 kv. met. vrtom, na najlepši točki predmestja v bližini centra in nove tram-valske proge, se pod ugodnimi pogoji proda. Cenj. ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Lepa točka 385.000«. 34438-20 Hišico z vrtom proda Marija Dolinar v škofji Loti. 34481-50 Novozldano hišo prodam r, vsčlmi stanovanji. Vpraša se gostilna »Jelen«, Tptio prt Mariboru. 34570-20 Novo hišo visokopritlično, iz proste roke, davka prosta, s 4 sobami, kuhinjo, verando in pritiklinami ter čednim vrtom prodam. Hiša je 5 minut od tramvaja. Le pošteni in plačila možni kupci pridejo v po-štev. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 34494-32 Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani. 260-30 Posestvo moje, prodam. Ležeče v Sp. Poljčanah. Hiša je ob glavni cesti, 8 m od kolodvora, od cerkve ln šole. Hiša je zidana in z opeko krita, ima 3 sobe, kuhinjo, električno razsvetljavo, svinjske hleve in cela kmetiškA shramba. Cena po dogovoru. Pojasnila daje v Sp. Ložah št. 10, pošta Loče pri Poljčanah. 34506-20 Novo hišo Seststanovanjsko po zelo ugodni ceni prodam. — Vič-G!ince, cesta IX/14-a. 34477-20 Hiša visokopritlična, davka prosta, ob Dunajski cesti — Stožice št. 92, naprodaflj. 34463-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom po zelo ugodnih plačjlnib pogojih naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 344G9-20 Več parcel in veliko enonadstrop-no stavbo v Z g. Siškl prodam. Ponudbe poslati pod »Lepe parcele« na ogl. odd. »Jutra«. 34546-20 Stanovanje. 3 sob, poselske sobe, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta oddamo s 1. septembrom. Ponudbe ra ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina mesta«. 34080-21 Šestsob. stanovanie komfortno — pripravno za zdravnika ali odvetnika, oddamo v najem s l. novembrom na Miklošičevi c. Naslov v ogla&nem oddelku »Jutra«. 34082-21 Petsob. stanovanje komfortno — pripravno za zdravnika ali odvetnika, oddamo v najem s 1. novembrom na Miklošičevi c. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 34083-21 Krasno stanovanje s 3 sobami, kopalnico in pritiklinami oddam s 1. avgustom za Bežigradom, po zmerni coni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33995-21 Lepo solnčno stanovanje 2 sob, kopalnice, kamric« za plinski riš-o, vse strogo separirano s stopnjišča. oddam samo dvpma boljšima osebama v vili na Mirju, Langusova nI. 11. 33907-21 Stanovanje krasno, dve sobi, kuhinja, kopalnica in pritikline oddam. Poizve se v oslasnem oddelku »Jutra«. 34314-21 2-sobno stanovanje s pritiklinami išče starejši zakonski par na november blizu »Fvrope« ali Sp. šiške. Ponudbe pod »Točno plačam« na oglasni oddelek »Jutra«. 34311-21 Enonadstropno vilo novo zidano, v LJubljani prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Hiša obstoji iz dveh trgovskih lokalov, dve kuhinji, 5 sob, kopalnice, skladišča in kleti, gospodarsko poslopje ln velikim vrtom. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša 430.000«. 34540-20 Lepo posestvo z gostilno — na križišču cest, na deželi oddam v najem ali prodam z vsem inventarjem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Nastop takoj« 34566-20 Hišo z 3 sobama, knhinjo kletjo in velikim vrtom prodam Pobrežje pri Mariboru — Vrtna ulica 17. 34574-20 Enostanovanf. hišo z 1030 m' vrta poceni prodam — Pobrežje pri Ma riborn, Gozdna uli^a 47. 34578-20 Lepa vila večstanovanjska — Miru centra naprodaj. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Dom 1928«. 34542-20 Realitetna pisarna Miklošičeva cesta 36 proda več hiš, graščin ter trgovskih ln gostilniških posestev in parcel. Nadalje vzame v prodajo vse zgoral na-vedenp objekte. 34527-20 Stanovanje štirisobno, z vsem kom-fortom, v novozgrajeni vili bli-zu Tivolija oddam g 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34171-21 Selitve v Ljubljani, na deželo, tn obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzoprom-et«, avtoprevozni-ška družba, Miklošičeva o. štev. 4. — Telefon 21-82. 33640-21 Stanovanie S »ob, event. s kabinetom ter pritiklinami, prijazno tn čisto, išče dvočlanska družina (mati in hči) za takoj aH pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijazno in čisto«. 34043-21 Udobno stanovanie 9 3—4 sobami, za november išče solidna stranka. Ponudbo s pogoji na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Odrasle osebe«. 34070-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin išče mirna stranka 3 odraslih oseb najraje r Šiški ali za Bežigradom. Pismene ponudbe pod značko »3 odrasli« na oglasni oddelek »Jutra«. 34322-21 Brezplačno stanovanje in hrano proti primernemu plačilu dobi penzijonirani S3mec. katerega veseli gostilniška obrt na deželi na Dolenjskem pri kopališču. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Samec«. 34286-21 Stanovanje 1-sobno (parket) s kuhinjo oddam takoj pošteni stranki brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34284-21 Stanovanie komfortno, s 5 sobam! in vsemi pritiklinami, v I. ali TT. nadstropju, v mestu iščem s 1. septembrom. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Komfortno stanovanje«. 34176-21 Stanovanie elegantno, s 5 sobami in pritiklinami, v rili z vrtom, blizu električne postaje, event. celo vilo vzamem v najem s 1. septam-brom. Ponndbe z navedbo cene pod »Vila« na odas. oddelek »Jutra«. 34177-21 2-sobno stanovanje po možnosti s kopalnico v novi ali stari bi Ji ižče za sept. mirna stranka, točn3 plačnica. Ponndbe na offlasni oddelek Jutra pod »štiri osebe«. 34368-21 Stanovanje 1 ali 2 sob, kuhinje in vseb pritiklin ieli v mestu mirna stranka 3 starejših oseb za takoj ali 1. sept. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »8923«. 34355-21 Stanovanje dvosobno s pritiklinam! !n 700 m1 vrta takoj oddam. Poizve se: Koder. Rudnik. 34352-21 Stanovanje dvosobno išče boljša družina 4 odraslih oseb v mesto za november ali poprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno«. 34350-51 Stanovanie po možnosti komfortno, išče tričlanska družina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 1000«. 34870-31 Dvoje stanovanj z dvema sobama in vsem komfortom. v bliiini glavnega kolodvora o d d a m s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3442851 Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami išče ra september družina polic, uradnika — v mestu al! na bližnji periferiji. Plača do 800 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Miren« 34403-31 Trisob. stanovanje s kopalnico, v bližini Tivoli ia iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«. 34403-21 Stanovanie 1 aH 3 »ob !n kuhinie, bol v mostu iSče starejši gospod br« drnžine. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »StareSi gospod«. 34380-31 Stanovanie 2 sob. kuhinje !n pritiklin takoj oddam v Teleni jami — Prešernova ulica *t„ 1S5. 34490-31 Stanovanje 3 »ob. kopalnice in pritiklin, išče za oktober, november ali december zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dr. S. K.« 34259-21 Stanovanje dvo- ali trisobno, s pritiklinami iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Umetni atelje«. 34221-21 Solnčno stanovanje 2 prostornih sob in kopalnice na plin ter s kamrico za plinsko rešo. na Mirju v Langusovi ulici 11, v neposredni bližini postajališča cestne železnico oddam s 1. novembrom dvema osebama brez otrok. 33907-21 Krasno stanovanje 3 sob, kopalnice, malega kabineta in vseh pritiklin, v centra mesta oddam s 1. novembrom. — Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šffro »Centrum«. 34429-21 2 krasni stanovanji trisobno in enosobno, v novi vili za Bežigradom oddam s septembrom. Pojasnila daje oglasni oddelek »Jutra«. 34401-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnico in vseb pritiklin, v solnčni legi vnovi hiši oddam s 1. septembrom za 1200 Din — za staro mitnico na Tržaški cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Urbančič«. 34424-21 2 trisob. stanovanji oddamo takoj v zadružni hi. ši »Stan in dom«, Tržaška cesta 28, ob postajališču cestne železnice. Pojasnila se dobe v mlekarni na Tržaški cesti 26. 34385-23 Stanovanje s prostorno kuhinjo, veliko sobo in pritiklinami, t vodovodom ter elektriko, na lepem kraju oddam v najem s 1. septembrom ali oktobrom. Savlje štev. 50, pošta Jožica pri Ljubljani 34439-21 Tričlanska družina išče stanovanje, sobe. sobice in knhinje, evewt. s predsobo in kopalnico,_ za november. A. K., Dunajska cesta 127/T. 34444-31 Dvosob. stanovanje v bližini glavnega kolodvora, za oktober ali november iščeta zakonca brez otrok. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnik««. 34172-31 Stanovanje 3—4 sob, kopalnice in pritiklin, lopo. čisto in solnčno na periferiji išče za takoj mala obiteij Ponudbe pod »Najemnina do 1500 Din« na oglasni oddelek »Jutra«. 34211-31 Stanovanje 3 sob. kuhinje tn pritiklin. z elektriko ter vodovodom za 500 Din oddam s 1. septembrom v Rožni dolini — cesta Vmi. 34497-21 Stanovanje 2 sob ln souporabe kuhinje, ev. kopalnice, parketlrano. elektrika, solnčno, oddam samo zakoncema, boljši stranki. Ponudbe pod »čisto« na ogl. odd. »Jutra«. 32522-21 4 stanovanja z električno razsvetljavo ln vodovodom, se-stoječe lz sobe ln kuhinje, oddam v novi stavbi v Zg. Siškl v bližini tramvajske remize. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 34547-21 Še nekaj stanovanj v hiši Korsika-dedlčev na Bleiwelsovl cesti je za oddati za 1. oktober. Poizve se v sosedni hiši na Vrtači št. 3. 34526-21 Stanovanje 3 sob in kuhinj«, po možnosti s kopalnico in pritiklinami, iščeta zakonca brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »M«. 34401-21a Stanovanje in knhinje takoj oddam mirni stranki v Sto-žieab št. 91. 34556-31 Stanovanje 3 »ob io kuhinje, v mxvi hiši ob Gradaščšcsl, koncem Kolezije v Mencingerjevi ulici oddam. 34651-21 Stanovanje 2 sobi. kuhinjo, klet, drvarnico ln vrt oddam v najem mirni stranki v Pobrežju. Natančna pojasnila v trgovini Dollnšeg, Trstenlakova 22, Maribor. 34580-17 Stanovanje 1- ali 2 sobno s pritiklinami išče za takoj aH za september. Podpisani je oženjen brez otrok. Pismene aH ustni ene ponudbe na Anton Schneider, železniški uradnik, Bohoričeva ulica 12, Ljubljana. 34584-21 Hišni posestniki vaša stanovanja odda-ste najbolje potom rea-litetne pisarne Miklošičeva c. 36, ki ima vedno dobre reflektan-te na razpolago. 34528-21 ftaiuHP€uija> 2 dijaka (inji) sprejmem v vso oskrbo na Ižanski cesti štev. 6. 34239-22 V Celju sprejmem dijaka nižješoka v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju in klavir na razpolago. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 34266-22 3 dijakinje se sprejmejo na stano-vnaje z vso oskrbo. — Nadzorstvo strogo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33435-22 Dijake (inje) srednjih šoL sprejme učiteljska družina v centru mesta na zračno, suho ln solnčno stanovanje v popolno oskrbo, strogo nadzorstvo ln pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 34478-22 Dva dijaka enega lz prvega razreda klasične gimnazije kot součenca svojemu sinu, sprejmem ugodno na stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34531-22 Dijaško stanovanje v Celju v najlepšem centru mesta, krasna zračna soba. oddam dijaku lz boljše hiše za šolsko leto 1931-1932 pri dobri rodbini, pod strogim nadzorstvom in prvovrstno celotno oskrbo. Gospa učiteljskega stanu. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Prvovrstna vzgoja«. 34563-22 Dijaška stanovanja posredujem. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 34533-22 V Maribora sprejme učiteljska družina brez otrok nižje-šolca na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34579-22 Za letovanje v lepem kraju na Gorenjskem oddam 3 lepi sobi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34223-33 Opremljeno sobico svetlo in zračno takoj oddam mirni gospodični ali gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34228-23 Opremljeno sobo lepo ln zračno oddam v Spodnji Siškl, 2ibertova n!. št. 30/1. 34058-23 Sostanovalko tiho ln mirno sprejmem po dogovoru T Zvonarski ulic! 7. 34117-23 Več sob opremljenih takoj oddam v Florijanski ulici št. 24. 33878-23 Veliko sobo opremljeno ali prazno, separirano, poleg Zvezde od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33937-23 Opremljeno sobo veliko, čisto in zračno išče za 1. .september boljši po-spod v centrumu. Ponndbe pod »1. IX.« na oglasni oddelek ».Jutra«. 34332-23 Sostanovalko sprejmem po nizki cen!. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34313-33 Sobico oddam. Naslov pove o«?. odd. »Jutra«. 34313 Opremljeno sobo lepo. primerno za letovi-ščarjo, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34281-23 Sobico takoj oddam solidn! oseb!. Bleiweisova 15/TIL 34334-23 Sobico novo opremljeno, v novi hiši oddam za Din 200.— mesečno. TTprbersteinova 13 (koncem štadiona). 34321-33 Sobo veliko in zračno s kabinetom in predsobo oddam takoj zakonskemu paru brez otrok ali eni sami o«pbi. Nasl ov v oglasnem od d piku »Jutra«. 34383-23 Prazne sobe oddam takoj Marmontova št. 19. 34143-33 Gospodični oddam leipo zračno sora'.a popolnoma ohranjeni, lelo poceni. 8-'40 po 850, 8/50 po 1000, 8/60 po 1300, 8 ključni 8/90. ročni jaquaril ni 8/80, motorni jaquardn 10/120, raschel-stroji, na vi jalni, čupalm in razni spe ctjalni šivalni stroji. Vol neno predivo »Kamgarn« v vseh barvah pa zalogi — cena konkurenčna. — Ciril Vajt, Celje. 224-29 Ugodna prilika! Radi preselitve se prodajo različni kompletni stroji za perilo ca električni pogon, kakor tudi večja množina raznih kartonov in drugo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34330-29 Pletilni stroj štev. 10/90, še popolnoma nov, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34039-29 Jugoslov. dukate velike in majhne, s sliko Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice izdeluje in prodaja ovlaščena kovnica D. Beograd, Vojvode Mišica št. 43. Dukati imajo drž žig; dobivajo se v vseh bankah in menjalnicah. Kovnica plača žigosan in nežigo=a.n avstrijski mali dukat 127. veliki pa 508 Din. izvrtane iz izlizane pa po 36 Din gram — in jih tudi zamenjava za jn-goslovenske dukate. 263-35 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Čeme — juvelir Ljubljana. VVolfova ulic« 8 77 Pletilni stroj 8—50, 12—36 poceni prodam. Celovška c. 99, Zg. Šiška. 34357-29 Stružnice za železo in kovino, Tab-Ijene, v raznih velikostih, kakor tudi razni drugi stroji za strojne tovarne itd. 90 radi likvidacije velikega podjetja, v zelo dobrem stanju poceni naprodaj. Pojasnila daje Feliks Toman ml., Ljubljana. Resljeva cesta 30. 34219-29 Pisalni stroj znamke »Oliver« zelo _f!o-bro ohranjen r»o zelo nizki ceni prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34431-29 3 pletilni stroji skorai novi. 8-60, 8-35 in 10-50 naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Walter-stroji«. 34427-29 Pletilni stroj dobro ohranjen. eno leto rabljen, z garancijo. prodam. Kupca naučim na željo pletilstva. Hrana in stanovanje za časa učenja v hiši. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 34407-29 Pletilne stroje 10/80 in 10/100 proda Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. 230-29 Pletilni stroj S'60, Ideal, ugodno proda Zadnek, Večna pot št. 3a. 3446&-S9 Pisalni stroj znamke Underwood, v prav dobrem stanju, poceni -naprodaj. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«. 34522-29 Pletilni stroj »semključni Dubie št. 8 in 70 cm dolžine, po zelo nizki ceni prodam. Kupec ga lahko pri meni preizkusi. Kamnika Marija, Slovenski Javornik 47. 33836-29 Ia jabolka in hruške kilogram po 4 Din razpošilja franko vsaka železniška postaja po 25 kg G. Drechsler, Tuzla — Bosna. 34243-34 Jabolka in hruške za kompot, za hotele, več je kuhinje ali trgovce, kg p.» 3—4 Din franko Novo mesto, po povzetju raz pošilja Ciril Dular. Novo mesto. 33841-34 Jabolka in hruške za jesti in za kuho. lepe štajerske, po Din 1.50 do Din 2 kg razpošilja že od 30 kg naprej tvrdka 5te-ger, Ptuj. 34040-34 Jabolka namizna in za prešo, vsako količino preskrbim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Posredovalec«. 33941-34 ZAHVALA Podpisana se zahvaljujem tem potom podpor, društvu »Ljudska samopomoč" v Maribora za takoj izplačano podporo po smrti mojega svaka g. Jankota Čeh in priporočam to prekoristno društvo vsakomur najbolje, ako še ni njen član. Budina pri Ptuju, dne 29. julija 1931. 10192 Martin Kovač. Zlato v listih, 22- in 23karatno, za podobarje, črkoslikarje, zlatarje, knjigoveze, kamnoseke itd. ima vedno v različnih velikostih na zalogi ter ga najceneje oddaja Feliks Toman ml.. Ljubljana, Resljeva c. 30. 34217-35 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možina. 70 Selitve v Ljubljani, na deželo, in obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avtoprevozni-ška družba, Miklošičeva c. štev. 4. — Telefon 21-82. 33639-37 Sokolsko društvo Litija - Šmartno odda napravo položitve parketov v dvorani sokolskega doma v Litiji, ca 90 m!. Reflektanti naj stavijo svoje ponudbe društvu z navedbo enotnih cen za kvadratni meter do 10. avgusta 1931. 34157-37 Nova avtobusna proga prične voziti od 10. avgusta dalje Ca k o vec - Mursko Središče - Doln. Lendava Črenšovci - Beltinci -Murska Sobota. Odhod iz Cakovca 6.40, prihod v Mursko Soboto 8.30, odhod iz Murske Sobote 14.30, prihod v Cakovec 16.30. 33930-37 Okvirji za slike in slike Ustanovljeno 1852. Teod. Korn Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov iu central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249 LJUBLJANA VIT Celovška cesta 14 nasproti velesejma izvršuje vse poslovne tiskovine za trgovce, obrtnike in industrijo ceno in solidno. 9379 Prešernova ulica 4 206'. nove tal rabljene vseh vrst ter iuto za embalažoj Ima vedn-o » zalogi i Mirko Mlakar i Ljubljana Slomškova ulica U. Telet. 29-47 ZAHVALA Po nepričakovani smrti mojega soproge gosp. Ivana Peče sem sprejela od podpornega društva „Lfudska samopomoč" v Maribora nemudoma izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom na jiskrene je »zahvaljujem in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop. Ptnjska gora, dne 29. julija 1931. 10197 Zalivala Povodom smrti našega soproga in očeta, gospoda IVANA ČEHA orož. narednika v p. itd. smo prejeli številne izraze sožalja. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraženo tolažilno sočustvovanje ob smrti, nudemo pomoč med težko boleznijo ranjkega in za udeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Ktlhar-ju za lajšanje dolgotrajnega trpljenja pokojnika, g. župniku Svet-u za ginjen nagrobni govor in vsem darovalcem mnogobrojnih vencev in cvetja. Budina pri Ptuju, dne 31. julija 1931. 10181 ŽALUJOČA RADBEVA. Spalnice smrekove, poljubno pleska-ne po 2900 Din in hrastove spalnice, polirane po 5700 Din nudi v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar Glince, cesta II/l postaja cestne železnice 10175 CENIK plaono in franko! Oddam prvovrstne hi-joteke na 2 zelo dragoceni hiši privatnim osebam po času primernih obrestih. Ponudbe pod »Maribor do 1 milijona« anon-enemu zavodu H. Sax, Maribor. 9472 A. KIFFMANN Maribor 136 specijalist samo boljših ur.; 235 Ležalne stole Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulc, Go sposvetska cesta 13 (Koli zej, poleg skladišča Alko) Sprejema tudi popravila. 31674-30 Nofotll Novost) KajnoveSa »lolinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja 5 tapeciranim madracom — praBtična za vsaka bižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din' 394.—. Razpoii. ljara poitom in železni-coni po povzetju^ Lesena sluiinska patent, ns zelo praktična složljiva poslela s tapeciranim madracom. — Stane Di« 2S»__ 140, p« povzetja 190 D5» Spalne fotelje Poljska patentna potiela sloiljiva praktična za touriste, vojake ferijalne kolonije. Dia 350. in za Stane Liegestuhl prskličaa za ležanie ia sedenje. Stane Di« JM,—» patent, divame, otomane, garniture, modroce, posteljne mreže, železne zložljiv« postelj« in tapetniške «-deike nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk (Vlestasi trg štev. 13 Po tem imam čo-hano perje kg po Dia 48.— čisto belo josj« kg po Dia 139— in čisti puh k« po Dia. 2SS___ t BROZOVIČ. ZAGREB Hi« 62. UL Prvovrstna kolesa po najnižjih cenah dobite vendar le pri » TEHNI Josip « u anjai LJUBLJANA, Miklošičeva c, 29 PALAČA OKROŽNEGA URADA Velika Izbira gramofonskih plošč, žog, ter športnih predmetov. 10180 H f H Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena mamica, gospa FANI ŠILIH danes, dne 1. avgusta ob 7. uri zjutraj po mukapolnem trpljenju nenadoma preminula. Pogreb blage pokojnice se vrši iz hiše žalosti v ponedeljek, dne 3. avgusta ob uri dopoldne na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 1. avgusta 1931. 10198 ŽALUJOČI OSTALL Občina Ljubljana t Mestni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je moj brat in svak, gospod Ciber Ciril C AND. ING. v soboto, dne 1. t- m. ob 12. uri opoldne nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnika bo v ponedeljek, dne 3. avgusta 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubijana-Ig-Novo mesto, dne 1. avgusta 1931. 10184 ŽALUJOČI RODBINI DR. CIBER-MRAKOVA. v . r -X ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta, gospoda IVANA PEČE TA župana na Ptujski gori smo sprejeli premnoge dokaze sočutja, za katere se tem potom iskreno zahvaljujemo zlasti č. gg. duhovnikom Zagoršaku iz domače fare, Spin-dlerju iz Sv. Lovrenca na Dr. polju, Brataniču in Petroviču iz- Majšberga ter J. šketi iz Vel. Nedelje, dalje ptujskemu sreskemu načelniku g. dr. Mahniču in g. dr. Šalamunu, ki sta se v ganljivih besedah poslovila od pokojnika v imenu oblasti, Sokola in Slov. lovskega društva. Iskrena hvala tudi požrtvovalnim gg. občinskim odbornikom, načelniku ptujskega cestnega odbora g. Brenčiču in vsem, ki so umrlega spremljali do groba. Ptujska gora, dne 31. Julija 1931. 10183 Rodbine PEČE, PETROVIČ in SAJKO. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili mojega blagopokojnega moža, gospoda dr. Stanka Novaka na njegovi zadnji poti, srčna hvala! Predvsem se zahvaljujem banu g. dr. Dragu Marušiču, pomočniku bana g. dr. Otmarju Pirkmajerju, načelnikom gg. dr. Leonu Staretu, dr. Franu Vončini, inž. Matiji Krajcu, kamniškemu sreskemu načelniku g. dr. Franu Ogrinu za prisrčni poslovilni govor, ki ga je naslovil pokojniku, komandi mesta za vojaško spremstvo in izkazane vojaške časti, policijskemu višjemu svetniku g. dr. Mlekužu, ptujskemu sreskemu podnačel-niku g. dr. Bratini, zdravniku g. dr. Kramariču, številnim gg. uradnikom in uradnicam kraljevske banske uprave, številnim gg. aktivnim in rezervnim oficirjem, predstavnikom: Društva upravnopolitičnih uradnikov, odbora za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani in njegovemu predsedniku g. inž. Ladislavu Bevcu, Sokola I. na Taboru, Ljubljanskega Sokola, Zveze kulturnih društev, Zadruge stavbnih mojstrov in Jadranske Straže. Nadalje vsem ljubljanskim dnevnikom za številna toplo pisana poročila, ki so jih posvetili pokojniku, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so z menoj sočustvovali. Ljubljana, dne 1. avgusta 1931. žalujoča soproga. Mali oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh? >JUTRO« it 178 Neddji, 2. TUL VSI Barr;r Slncbrfr Dntoi 8eyiljski pevec »fl-vala oče~« Jvao »e je globoko prikloofl, a ko se Je duhovnik Oddaljil, ga je posili smeh. »Samo da me potem ne vidi s srečko ▼ roki, namesto redkve!« Pridružila sta se mu dva majhna dečka. Več drugih je stalo ob etrani; radovedno so gledali, kako se bo Juan zabaval z njihovima tovarišema. »Juan, čaj, Juan! Pomaranč natn kopi!« Jitan je mračno gledal m molči stopal dalje, af! dečka nista odnehala. Nazadnje se ju je Juan usmilil. Razprostrl je plašč in skril dečka pod njim, med tem ko so jih ostali spremljali v odmerjeni razdalji , Pogled mu Je obstal na čmerikavem Grfcu, ki Je korak od nJega razpostavila! košare z zrelimi pomarančami. Mladenič je pristopil k njegovi stojnici in jel izbirati pomaranče. »1/ldi se mi, da vas poznam,« se je namrdnfl Qrk. •Starkn, da niste prišli s poštenim namenom.« »Tako? Moja navzočnost vam ne uga-ja?« »Nikakor ne,« je odgovoril Grk, med tem ko so ostafi prodajalci radovedno opazovali prizor. »Vi ste tisti dečsk, ki je služil pri Qna-tavijn. 2e takrat ste mi kradli pomaranče.« »Zakaj mi to očitate? Zdaj sem pošten človek!« Med tem, ko se je Juan razgovarjal z Grkom, Je segla izpod njegovega plašča četvorica rok, pograbila največje pomaranče in t njimi vred izginila. Ali Grk je to opazil. »Tat! Lopov!« Je srdito zakričal in se da M rcel deč- kom ukradeno sadje nazaj. A pri tem je butnil s trebuhom v nagrmadene zaboje, in vse njegove pomaranče so se razsule po tleh. »Čara saicia,« je kričal trgovec, »policijo vam naženem na vrat!« »Kaj, meni?« Je užaljeno vzkfiknS Juan. Ostafl trgovci so Skodožežjno opazovali prizor. Grka ni maral nJhče Izmed nfifa, Id mnogi so sani pocnagafl dečkom pobirati treseno sadje... Hrup še rri bil potfcnfl, ko Je bfl Jtran že na drugem konca trs«. Iščoč svoje starke s srečkami Prišel je do nekega Mavra, ki je razgrinjal na svoji klopi prekrasne šale. 2e od daleč je bM opazil Juana; nadejaje se, da bo ta gospod morda kupil kak šal, ea je jel vabiti: »Poglejte moje blago, gospod! Tako fino Je, tako krasno, hi na pol zastonj! Dajte, izberite kaj; tale na primer bo gotovo ugajal vaši dragi... Ali nemara tale?« Ko je Maver pri tem za korak odstopil, Je zadel ob »rojo ženo, ki se je bila pokazala med vrati prodajalne. Prflritela Je bila, da bi s pomočjo svojih, žs dokaj ovenelžh čarov pripomogla možu do kupčije. Tudi nekaj širokih klobukov je bila prinesla s sebol »Gospod, gospod!« je klicala Juana, ki Je hotel iti dalje. »Poglejte te klobuke! Kako lepo bi se vam tale podal!« Zvijaje se ▼ bokih in prevračaj a oči, je hotela vzeti Juanu klobuk z glave, da bi mu nadela novega. A Juan se fl je le nasmehnil in dostojanstveno nadaljeval svojo pot. »Zal dečko je, a škoda, da Je tako ošaben!« Je samrmrata, pri-pravljaje se, da bi odnesla svoje klobuke noter; a tisti mah Je za-čula možev nadušljivi glas. »Drži ga! Drži ga!« je zavreščal Maver. »Lopov! Policija!« Prestrašena žena je pogledala v tisto smer, kamor Je bil Juan izginil, m videla, kako se je vlekel za njim eden njenih šalov, ki mu je nalik repu visel izpod plašča. Tudi Juan se je okrenil, ko je začul ta krfk. Videč, da se Je sam Izdal in da od daleč dirjajo za njim redarji Je urno preskočil majhen voziček, podrl nekaj praznih sodov in planil v stransko ulico. Za seboj je slišal Mavra in njegovo ženo; vpila sta kakor iz uma in zahtevala svoj šal Slišal je, kako so se tudi ostali trgovci pridružili gonji; in vedel je, da ga more rešiti samo hitrost njegovih nog. Kri mu je jela hitreje plati po žilah. To J3 bilo spet kakor nekdanje dni, ko Je še delal pri Onataviju... Tudi takrat so ga pogosto lovili redarji; razliika je bila samo v tem, da takrat ni kradel šalov, ampak živež, da je mogel utolažiti svoj prazni želodec. Spet ma je bila poficSa za pstamfl AH oa Je M IritregI od nje. UR! redarjem je bila umetnost, ki se Je ni bil naučil ne v ŠoK ne pri starem Estebanu, ampak na trdem, trnjevem poprišču življenja. Ko je zavil y neko ulico, se Je Juan našel pred leseno ograjo. Premišljevati ni ntegnil; odločno Je pograbil svoj plašč in skočil na ono stran. Zagledal se Je na dvorišča, kjer se je v dolgih vrstah sušilo perilo. Juan si Je koketno popravil plašč in z lahkotnimi koraki krenil med perilom proti izhodu, ki je bil na oni strani dvorišča. Za trenutek je pomola glavo izza vrste perila, češ, ali ga ni kdo videl skozi kako okno — toda žvižg, s katerim je hotel izraziti svoje zadovoljstvo, mu je od silnega začudenja obtičal v griu. Nedaleč od nJega Je stalo mlado dskle ki oblačilo obleko, ki Jo Je bilo pravkar snelo z vrvi »AH si videl vraga?« se Je -vprašal mladenič, ko se je toliko zbral, da je sploh mogel govoriti. Deklica, ki Jo je videl je bila Marija Consuelo! VU3. poglavja. Nenavadno srečanje. Tudi Marija Je opazfla tujca, ki Je ves čas začuden strmel vanjo. Ko je spoznala v njem mladeniča, po katerem je tolikanj hrepenela, ni masla spraviti besedics iz sebe; samo pokrižala se je. V prvem trenutku Je mislila, da stoji pred njo prikazen, stvor njene lastne domišljije. AH Juan, ki se je bal, da ne bi zaklicala na *>omoč, je položil prst na usta in tiho šepnil: »Pst! Pst!« Njegov glas i» Marijo nefcoflfco pomiril; strme Je zmajala z glavo. Vesela in srečna Je bila, da so se jI želje izpoinSe, le tega ni mogla razumeti zakaj je mladenič tako razburjen. Menda je nima za neumno, da bi zdaj, ko ga je vendar že našla, poklicala redarje, ki bi ga odvedli od nje? V njenem pogledu Je bflo toliko odkritosrčne radosti in tako pazljivo Je spremljala sleherni njegov gib, da se je Juan nehote začudil. Premeri Jo je z veščim očesom poznavalca ženskih čarov ki takoj spoznal, da še ni vMel toK dovršene krasotice. Maibelfša Kvaliteta / iVts£c eene t izdelek sloveče tovarne avtomobilov bt koles mAdlerv>erkem iz Frankfurta in prava jf^lOiPlBJilCE koLes *Adlerwerkem iz trankfurta in dobite samo tvrd&l 0OS. (Peteline, Hfublfana, tcerf* ona edini matovniG navedenih tova (prvovrstna icolesa ff Slovenijo Oglasi v Rastru" imajo siguren uspeh9 ob glavni cesti proti St Vidu, kakor tucfl v St Vidu poceni naprodaj. Poizve se pri Franji Cirman, St Vid št 17. 9440 KAVARNO takoj oddani, nadalje 1 stanovanje 4—6 sobno ln večje souterenske prostore, pripravne za Industrijo, trgovino ln skladižče. Vsi prostori so v neposredni bližini nove carinarnice v Ljubljani — Pojasnila daje »Posest«, realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 4. — Telefon 2182. 10171 zadovolji potrošača Firestone osebne, tovorne in omnibua pnevmatike varujejo vozača v vseh vrstah službe, ker je 33y3% Gum-Dipping poseben Firestone način, ki zasigura največjo kilometražo. Posebni gumijevi vložki med platnom zmanjšujejo notranje drgnenje. Posebno močna dvojnata jeklena fica varuje pred defekti na sedežu platišča. Dva posebna Gum-Dipping Cord vložka absorbirata sunke ceste in jih razdeljujeta na celo ploskev. Firestone Gum-Dipping plašči držijo vse svetovne rekorde v hitrosti, varnosti, vzdržljivosti in IrilometražL Najcenejša vožnja se Vam nad! edino le s pnevmatiko znamke Generalni zastopniki: IVO NOVAKOVIČ, ZAGREB, žerjavičeva ulica 12 Zaloga v Ljubljani: I. LOVŠE, Tavčarjeva ulica 1 Zaloga v Mariboru: „DESA" dr. z o. z. Zaloga v Celju: R. PERDAN v listih garantirano 23 karatno, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze nudim ;v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah. A. JANEŽIČ LJUBLJANA Florjanska ulica 14. 209 Ženske ■!■ *§e ne togujte 9!% »k« mi tMataM period«! N« Imejte »trt bal Piftit« nam um o ia Bt rui pošljemo od tisoi dam »talno i veseljem la »lgurno*t}o uporabljani 178 PertodoHn la tekom am tat bo rta reieod noh skrbi le atrabal Kikaic rai očaraeje — kot mnogi t»o6t dragih dam, bo «te tedl ri aadoroijnt OreroTljeoo ia tajam ieoo neškodljivo nikdar JdpovedujoSe wed»tT< u 00 Din, ta motne na tare ln t tastarelib sln&ajU) •o&nejM p« Hodoiin. aa 160 ta 180 Din. Izklja&na ratpn tiljatev po laboratorija W. H. 0LXVIDT, Praga Vrgovtea Sin. Ruska 12. Polt. pred. li. (P ocem m dobro kupite Zlatnino la srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.Suiituft Ljvbtfmtir,^ ^ Amerike, Afrike, Avstralije ln Azije. VsUka zaloga nr mamk, GSas-htttts, J. W. C. Schaffhansea SotvU, Ornega, Longlne*, Doza, Omiko, Iko, Axo, Itd. Lastna protokollrsna tovarna nr v tvlcL Zahtevajte veMkl nastroTazd cenik od H. 8UTTNBK, LJUBLJAJTA «, zastonj ta prosta. Pri boleznih ielodca, črevesa, risb* prebave in hemoroidov vae-mite tudi vi FIGOL. FIGOL po-svežuje in Cisti kri. FIGOL as do>* biva v vsaki lekarni, a po poŠti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. SetneOč, Dubrovnik 2/4S. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 stekleni-g ca 40 Din. t 'ffoto- amateijit • £ Branih predmetov kakor: hišne številke, občinske in nradne i ptse itd. Sprejmejo se niki! Tri. S252 Lntzove peči 242 Avto in strojna delavnica Viktor Donobauer oficijelna delavnica za popravila in vdelavo S. K. — ALUSIL-BETOV GRAZ, Schonaugasse 80, TeL 41—07 se priporoča vsem cenjenim lastnikom avtomobilov In motornih popravila vseh tip motornih koles tn avtomobilov, kakor tudi vseh cOlnderskih in krovnih popraviL — Za sleherna popravila jamči 1 leto. — Za novo vložene bete JamSl 2 leti. »498 OTVORITVENO NAZNANILO Dovoljujem si naznaniti, da sem dne 1. avgusta t. L otvoril ▼ MARIBORU, v Gosposki nlici 11 (prej trgovina z železnino Jeglitsch-Frangesch) trgovino s parfumi, kemikaliami, materialnim blagom in Sotomanufakturoe Zaradi svoje dolgoletne prakse in delovanja pri tvrdki Maz WoHram sem prepričan, da bom mogel svojim cenjenim odjemalcem poslužiti z vsem znanjem na naj- solidnejši in najrealnejši podlagi. Nudil bom v vseh strokah svoje branže cenj. odjemalcem bogato sortirano in prvovrstno blago v največji izberi. Prav tako zagotavljam tudi fotoamaterje, da bom preskrbel hitro in solidno razvijanje slike in svež fotografski materijah Pripravljen po najnižjih cenah vedno postreči vsem svojim cenj. odjemalcem, pro-sim za obilen obisk in stalno naklonjenost Z odličnim spoštovanjem IVAN PE6AR trgovina s parfumi, kemikalijami, materiali jami in fotomanuf&ktura. 9462 SANA čokolado ^ 283/1 Bele ln barvaste PLOŠČICE ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. i o. L LJUBLJANA, Dunajska e. 3^1 TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ al« ANATORIJ V MARIBORU Gosposka nlica 49 — Telefon 2358 Lastnik in vodja: primarij dr. čeraič, specijalist za kirnrgijo Sanatorij Je najmoderneje urejen sa operacije ta opremljen s »dravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih bi sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poSkodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanj« in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; »enterocleaner«-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. — Dnevna oskrba prvi razred (20 Din, drugi razred 80 Din, tretji razred 60 Din. Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 pilporjča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 258 Kaj je BAKFLA? BAKULA fe leseno pletivo 12X9mm lesenih letvic, močno vezanih s pocinkano žica To pletivo se pribija direktno na grede, tako da ni potrebna ne opažba iz desk in ne trstika. Z vporabo BAKULE prihranite na materi-jalu, na času in delu. BAKULA J6 tudi najuspešnejše uporabljiva kot senčilo za vrtnarstvo itd. Zahtevajte prospekte! Tvorniea za izdelovanje BAKULA Jos. JR. PUH, Ljubljana Grada ška nlica 22 Telefon tnterarban 2518 Telegram BAauiA Zahvala. Za premnoge izraze sočutja povodom smrti naSe ljubljene soproge, matere, sestre, gospe Franje Zabovnik soproge rudniškega delovodje ter za poklonjeno cvetje in obilno spremstvo na zadnji poti, izrekamo vsem srčno zahvalo. Zagorje ob Savi, dne 30. julija 1931. 9500 Žalujoči ostali: JAKOB ZABOVNIK, soprog; MILICA in STANKO, otroka in ostalo sorodstvo. ZA ZDRAVE IN LEPE ZOBE negovalno sredstvo — Čisto, blago in izdatno, katero prodre v vse razmake, odstrani z zob nadležno rumeno plast, čisti m osveži usta, a zobem daje biserni sijaj in beloto. SAVON DENT1FRICE ■ KtSD BI-07S tftAJM* «0MMNV UMITt& tONDON. IMCIAM*. Simmerinški Dieselovi motorji m bencin, moderna prvovrstna konstrukcija, za vsako uporabo ▼ poljedelstvo, obrti bi industriji. DIESELOVE LOKOMOTIVE NA BENCIN a prenosom električne sile. Nikako stikalno in stopničasto gonilo. Za vsako kolotečino. Zmogljivost 6—200 HP. Za prevažanje blaga in premikanje. DIESELOVI DINAMIČNI MOTORJI men Moderne naprave za neodvisno proizvajanje svetlobne tn električna sfla. — Za vsako vrsto toka in napetost. DIESELOVE MOTORNE SESALKE Z&cm Stabilni in prerodi agregati v vsaki kapaciteti za namakanje in odvod Zahtevajte brezplačne prospekte ed TOVARNE STROJEV IN VAGONOV, D. D. V SIMMERINGU CMasehtasn- a Waggonbao-Fabrfk, A. G. Wlen XI., Slmmeringer Hanptstr. S8M9 DfŽEMJEBSKI BIRO JULIO BKK1TVV1ESER, Zagreb, Vodnikova II. — Telefon broi 26—89. fcL&tlv€- Slavec« za krasen venec, petje ter iskren in tolažilni poslovilni govor ob odprtem grobu, vsem gg. učiteljem tn učiteljicam ljubljanskih in okoliških šol, gg. učiteljem upokojencem ter končno vsem številnim prijateljem ta znancem, ki so našega dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na zadnji poti. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1931. 10173 Globoko žalujoča rodbina BOŽJA. Slavni francoski cirkus Danes 2 predstavi s polnim programom ob 3. uri popoldne ln 9. nrl zvečer ■■■HHEHHHHHHH Obisk menežarije od 7,10. ure dopoldan do 9. ure zvečer ^ ^ , . V ponedeljek zadnja predstava ob 9. nri zvečer ^ ^ • £ oamo V ani Predprodaja v soboto od 2 ure popoldan naprei.