Poštnina plačana v gotovini. SOBOTA, 10. augusta 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov s cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, Če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. prilogov: Marijin List s Ka fond. Srca Jezušovoga Uprava : Črensovci. Post. Ček. pol. št. 11.806. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Vse krčme zaprte. Okrajni glavar v Tešnji je prepovedao v celom okraji točenje alkoholnih pijač z rečmi: „Ne bi bilo sirmaštva, če ne bi šo zaslüžek v krčme.“ Grozen potres i viher. Potres i viher ne sta zahtevala samo v Italiji velikanskih žrtev, nego tüdi v drügih krajih zemle. V Južnoj Rusiji je bio potres, ki je razrüšo dva varaša i več vesnic. Živlenje je zgübilo okoli 500 lüdi, 4000 pa jih je ranjenih. Na Japonskom pa je divjao strašen viher, ki je pozročo tüdi Povoden· Vnogo lüdi je mrtvih i ranjenih. Pod vodov je do 20 jezer hiš. Divjaško djanje. V Boksanji na Romunskom se je hlapec Mateia, kda gospodar ne bio doma, s sekirov po noči splazo v spalnico ; bujo je ženo i dve najmlajše deteti, tri pa je smrtno rano. Da bi včino to grozno hüdodelstvo pri zdravoj pameti, si skoro ne mogoče misliti. Slüžkinje z maturov. V Budapešti je vsevküp 53 jezere hlapcov i slüžkinj. Med temi je 24 takših, ki majo gimnazijsko maturo. Drüge slüžbe neso mogle dobiti i tak so bile prisiljene iti za Slüžkinje. 200 jezer delavcov štrajka. V fabrikaj severne Francije delo počiva. Štrajkati je naimre začnolo do 200 jezer delavcov. Štrajkajo za volo novoga zakona od socialnoga zavarovanja. strašna vročina v Ameriki. V 25 amerikanskih državaj vlada strašna vročina, ki je na žetvi napravila za pol miljarde dolarov škode. Od velke vročine je vmrlo že vnogo lüdi. Najstarejši Türk. V Ameriki občüdüjejo 156 letnoga Zaro Ago, ki je najstarejši človek na sveti. Vmrlo njemi je že 11 žen i je že dvanajstikrat zdani. Zaro v celom živlenji ne nikdar koštao alkohola. Moč Kmetske zveze. V zadnjih Novinaj smo čteli od gospodarskoga položaja danskih kmetov i smo občüdüvali njihovo vzorno vrejeno kmetijstvo. Sijajni gospodarski uspehi danskih kmetov so sad njihove stanovske organizacije. V skupnosti je mod Ta zavest i vola, dosegnoti v sküpnosti velke reči, je vodila danske kmete do močne zdrüžitve. Trojno organizacijo majo: strokovno (Kmetijska drüžba i drüštva za posamezne kmetijske panoge), stanovsko (Kmetska zveza) i zadrüžno. Začetek kmetske organizacije je dala „Kralevska danska kmetijska drüžba“, ustanovlena pred več kak 100 leti. Kmetijska drüžba prireja predavanja, izdaja strokovne liste i knige, pospešüje izobrazbo kmetijskih strokovnjakov. Ma vnogo premoženja a malo kotrig — komaj 683 iz vrst veleposestnikov, agrarnih vučenjakov i kmetijskih uradnikov, i ne več prava kmetska organizacija. Močneje so se razvila posebna kmetijska drüštva za posamezne kmetijske panoge. Najbole razširjena so „živinorejska drüštva.“ Največ je „govedorejskih drüštev.“ Sküpno jih je 1402. Nekelko menje je „drüštev za mlečno kontrolo; naimre 1211. Ta drüštva kontrolirajo skoro tretjino vseh krav — mlekaric. Poleg živinorejskih drüštev je najvažnejša strokovna organizacija „drüžba za obdelavanje püšč“, ki ma to nalogo, da püsto, neobdelano zemlo obdela i na te način spremeni v rodovitno zemlo. Kmetska zveza, stanovska organizacija danskih kmetov, ma dnes prek 116 000 kotrig — kmečkik gospodarov, to je devet desetin vseh kmetov; krajevnih Kmetskih zvez je 136. Vse krajevne Kmetske zveze so Zdrüžene v ednoj mogočnoj Kmetskoj zvezi v Kopenhageni. V načelstvi sta dve tretini malih kmetov. Kmetska zveza se bavi z vsemi pere- čimi kmetijskimi i kmečkimi pitanji; zastopa stanovske i gospodarske interese kmetov, izdaja stanovska glasila, prireja predavanja, tečaje, zborovanja, razstave i premovanja, poučne izlete na vzorna posestva, vrši polske poskuse, Posredüje za semena itd. Posebno pa potom takzvanih kmetijskih konzulantov (svetovalcov) širi napredno kmetijstvo po vsoj deželi. Tüdi država priznava delo Kmetske zveze i jo podpira. Vse kmetske organizacije, tüdi zadružne, so Zdrüžene v „Danskom kmečkom sveti." Ustanoviti je bio 1. 1919. Načelstvo „Kmetskoga sveta“ ma 12 kotrig : 5 zastopnikov ma Kmetska zveza, 5 zadrüžništvo, 2 pa kmetijska drüžba i drüštva. Kmetski svet zastopa celoküpni kmetski stan nasproti drügim stanovom, vladi i nasproti inozemskomi kmetijstva. Izdaja redna poročila i letna izvestja. Kak kmetje „Kmetsko zvezo“, majo tüdi danski kučari svojo „Zvezo kučarov“ ki ma 84 000 kotrig. Tüdi pospešüvanje kmetijstva potom kmetijskih strokovnjakov ali „konzulentov“ t. j. svetovalcov je v rokaj slobodnih kmetskih zvez. Kmetske zveze same jih nameščajo, država pa prispeva dve petini plače za njé. Dnes delüje pri Kmetskoj zvezi okoli 200 kmetijskih konzulentov. Pokrajinske Kmetske zveze i osrednja Kmetska zveza ma še svoje posebne višje konzulente, ki delüjejo sküpno z 200 krajevnimi i z 18 državnimi konzulenti. Tüdi v inozemstvi išče danska Kmetska zveza trajne spodbüde. Iz vrst kmetijskih konzulentov so bili štirje najsposobnejši poslani kak kmetijski atašeji (pribočniki pri koazulaj v najvekše države, ki prihajajo za kmetijstvo i kmetijski izvoz v poštev : eden sedi v Berlini, drügi v Washingtoni (Amerika), tretji v Moskvi i štrti v Londoni. Tej kmetijski atašeji skrbno opazüjejo napredek kmetijstva i spremembe na kmetijskom trgi, V rednih poročilaj iz inozemstva i na velikih zborovanjaj v domovini poročajo od svojih izkušenj ino davlejo tanače, kak se more dansko kmetijsko gospodarstvo usmeriti i agrarna politika voditi, da si kmetje ohranijo svetovna tržišča za svoje kmetijske izvozne pridelke. Tak je Danska vsikgar pripravlena na spremembe. Izborna stanovska organizacija je danske kmete pripelala na višek kmetijskoga gospodarstva. Leto XVII. št. 32. 2 NOVINE 10. augusta 1930. Kalendar. august (31 dni) 33. teden. dnevi tedna 11 12 13 14 15 16 17 pond. tork Sreda četrtek petek Sobota nedela Rim. kat. Suzana Klara Kasian Euzebj Vel. meša Rok Liberat Evang. Herman Klara Kasion Euzebij Marija Rok Bertram Senje: 12 Nedelišče, Ljutomer, 14. Turnišče, 15. Sv. Marija, Sv. Martin, G. Lendava, 16. Rakičan, Draškovec, Sv. Rok pri Čakovci. Vreme: Vedro, soparno, okoli četrtka grmlajca. Murska Sobota — Odhod s. prednice. V pondelek zajtra nas je zapüstila dozdašnja č. s. prednica v špitali. Slovo je bilo žmetno. Jokalo je vse, ar je sestro prednico, ki je bila 13 let v špitali vse lübilo. Bila je prava mati sestram, betežnikom i drügim, ki so se na njo obračali. Želemo njoj na novom meslí vnogo zadovolnosti i božega blagoslova. — Za hiralnico so darüvali: Kreditna zadruga 1000 Din., Uprava Veleposestva v Beltincih 1000 Din., kino Dittrich 1000 Din. — Zročitev odlikovanja. Vučitelic gospe Matildi Prelogovoj je bilo zročeno Odlikovanje: red sv. Save V. razreda, štero je dobila kak priznanje za delo na nacionalnom i prosvetnom poli. Na odlikovanji njoj častitamo ! — Spremembe na davčnoj upravi. V Maribor je prestavleni kak davčni nadkontrolor šef davčne uprave g. Prelog. Na njegovo mesto je prišeo g. kontrolor Dolenc, ki je že duže časa pri davčnoj upravi. — Dijaki se odpravlajo. Kak smo zvedili, se dijaki višješolci pripravlajo na odhod v drüge gimnazije. Bio bi skrajni čas, da kuratorij objavi, ka je dosegno pri g. bani. Če je pa deputacija ešče ne hodila, naj to včini kemprle, ovači zna nastati velika zmešnjava na škodo gimnazije i dijakov. — Dražba v gradi. V pondelek se je začnola v gradi velka razodaja vseh stvari. Küpcov je bilo vnogo. Razodaja bi se mogla vršiti več dni, a je bila že v pondelek večer nepričaküvano stavlena. — Na dopüst je odišeo v pondelek g. Celec Ferdinand, tajnik Kmečke posojilnice. Domo ga edee mesec ne bo. 200 milion za nove šole. Prosvetni minister Maksimovič je dobo 200 miljonski kredit za Zidanje novih šol. Podpirala se bo predvsem graditev tistih šol, štero so začnole občine zidati na svoje stroške. Ka novoga v Belgradi ? Za varstvo logov. V ministerstvi za šume i rude so odobreni krediti za zasajüvanje logov. Ravnatelstva so dobila naročila, naj pazijo na pravilnik, ki govori od sečnje i zasajüvanja. Predsednik vlade na potüvanji. Ministerski predsednik, general Živkovič se je podao na potüvanje po Bosni i Dalmaciji. Vseširom je bio sprejeti navdüšeno. V svojih govoraj je predsednik naglašao, da moremo vsi delati na to, da bo naša jugoslovanska država mela zavedne jugoslovanske sine. Svetovna politika. Sinajska konferenca. V Sinaiji se je Preminoči teden vršila Važna gospodarska konferenca. S te konference ie za našo državo najbole Važ- na zveza, do štere je prišlo med našimi i romunskimi zastopniki. Tej zastopniki so se sporazmeli v tom, da bodeta obe državi sküpno delali na to, da bodo meli jugoslovanski i romunski pridelki na svetovnom placi prvenstvo. Divjanje bolševikov na Kitajskom, Nesrečno Kitajsko, kde je glad pomoro več miljon lüdi i v šteroj ne konca ne kraja nemirom, je zadela zdaj še drüga nevola. Rdeča aolševiška armada jo je začnola vničüvati z ognjom i mečom. Grozote, štere pozročajo, se niti popisati ne dkjo. Vužigajo i morijo vse, sa njim pride v oblast. Španija pred spremembov. Kak je prepadnola diktatura Primo de Rivere, tak, se vidi, prepadne tüdi zdašnja Berenguerova diktatura. Španija si žele parlamentarno živlenje. Kak vodilni mož prišesnosti se imenüje Santiago Alba. Slovenske krajina Pismo g. Sakovič Jožefa. Bivšega turniškoga plebanoša, g. Sakovič Jožefa so obvestile düše, da molijo za njega. Na to je pisao sledeče pismo svojemi poznanci : „Predragi ! Najlepša hvala za tolažilive reči. Naj mi da Vsegamogočni kem hitrej i kem mirnejše priti v bolši Žitek. Ka bi iskao več tü šker, ki nesam za nüc ? Vüpam se, ka sem doprineso zadostno zadoščenje, najmre po človečoj meri ; da po božoj nišče ne more zadosta včiniti. Najvekša žalost mi je, ka ne morem dnevne svete meše opraviti, svetoga prečiščavanja sprejeti, brevira dühovniške molitve opravlati. Če že pa to ne morem, zakaj bi potem živo kak dühovnik ! Prijatelje moji, molite za mene, ka mirno vmerjem. Naj nas vse sprejme neizmerno morje smilenosti : Bože Srce ! Vse dobro ti želem kak prijateo, človek i dühovnik D. Sinik, 1930. jula 29. SAKOVIČ JOŽEF, bivši plebanoš v Türnišči. * — Toplo priporočamo za našo mladino i stariše knigo, štero je napisao Dr. Franjo Knific, salezijanec. Kniga opisüje na jako lepi način živlenje blaženoga Don Boska. Naslov njoj je: „Junak s pristave.“ — Zahvala i prošnja. Nerad Ivan mlajši i žena Ana r. Škafar z Črenšovec se toplo zahvalita vsem smilenim lüdem, ki so njima pomagali gorečo hišo i gospodarsko poslopje gasiti. Zednim pa se zročata dobrim düšam v smilenost, ka njima pomorejo hišo i gospodarsko poslopje gorpostaviti. — Črensovci. Naše prosvetno drüštvo se je poživelo. Obdržalo je dnes tjeden v Našem Domi predavanje od namena prosvetnih drüštev. Predavao je g. Halas Daniel, bogoslovec. Bile so tüdi pesmi i deklamacije. Septembra bo znova sestanek. — Pošteni najditeo. Poročali smo od velike nesreče, štera je doletela Hozjan Martina iz Črensovec, ki je zgübo na poti med Beltinci i Črensovci potne liste i okoli sepem jezero dinarov penez. Pošteni najditeo je Nerad Ivan starejši z Črensovec, ki je peneze dao nazaj Hozjan Martini. — Pali bitje. Zidari e so meli plesno veselico v Žižkih pri Čuriči. Prišlo je do bitja. Nekši polanski dečko je nož porino Kozlarove dovice sini z Trnja v hrbet i njemi rano tüdi plüča. Krvavela je tüdi nekša dekla. Igrala je v krčmi žižkovska godba. Naznanimo te slučaj oblasti s prošnjov, naj ne dovoljava Plesnih veselic i naj da orožništvi oster nalog, da pazijo na policijsko vüro i treznost naroda. Kama pridemo, če de šlo to tak naprej ! Starišje, prvi ste pa vi odgovorni za vse to ! — Pozdrav pošila iz Francije Drvarič Janoš, rojen v Mačkovcih svojim domačini, upravniki Novin i g. Kereci. Zastopstvo Transoceanika, glavne lijanski linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 29 — Sprejem v kmet. šolo pri Sv. Juriji. V kmetijsko šolo pri Sv. Juriji ob južnoj železnici se sprejme 34 gojencov. Prosilci morejo biti stari 16 do 20 let i meti morejo konči 4 razrede osnovne šole. Kolkovana prošnja (s 25 Din.) se naj pošle na ravnatelstvo do konca augusta. Priložiti njoj trbe : krstni list, domovnico, zadnje šolsko i nravstveno svedočanstvo, obvezo staršov, da bodo plačüvali, oni pa, ki bo proso za znižanje oskrbovalnine tüdi davčno ali občinsko potrdilo od plačüvanja davkov i obvezo, da sin ostane po šolanji doma. Mesečno se plača 150 Din. 10. augusta 1930. NOVINE 3 — Rakičan. Kmetijska šola je dobila novoga ravnatela. Dozdašnji g. ravnateo Šega je odišeo v Ptuj na svoje imanje, njegovo mesto pa je prevzeo g. inž. Vinko Sadar. Novi g. ravnateo je že bio profesor v Maribori na vinarskoj šoli. Od tam je odišeo na Češko i v Francijo, kde je še več študerao. Zdaj se je povrno i prišeo k nam za ravnatela. Že taki v začetki je pokazao za naše prilike velko zanimanje, zato njemi želemo, da bi se dobro počüto med nami. — Dr. Sedlaček v Sl. Radencih začne redno ordinerati (sprejemati) 10. t. meseca. — Živinska razstava v Nedelici. Rodovniško drüštvo za gojo i mlečno kontrolo simodolske fajte, priredi 18. septembra razstavo. To drüštvo je v banovini najstarejša organizacija te fajte i se jako dobro razvija. — Što je našeo, naj da nazaj! Preminočo soboto se je oglasila edna dijakinja, ki je lani augusta na cesti med Beltinci i Odranci zgübila čarno žensko ročno torbico i v njoj zlati lancek. Ar je dobila lancek za spomin, lepo prosi tistoga, ki je torbico našeo, naj jo da prek v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. Za dobroto dobi primerno nagrado. — Štirje mrtveci v ednom tedni. V ednom tedni se smrt v Krogi štirikrat že dugo ne oglasila. Preminoči teden pa se je to zgodilo. Najprle je mrlo edno dete. Potem so pokopali 77 letnoga Jožefa Lukača. Za njim se je odselila na drügi svet Erjavec Katarina. Nazadnje pa je mrlo dete Gomboši Ivana. Po zdravnikovoj izpovedi je melo škrlatinko. Zdaj je zvün oče cela drüžina v špitali. — Turnišče. Kardošovo krčmo pri cerkvi je zadela preci velka nesreča. Že drügoč so jo obiskali po noči tolvaji. Vdrli so v klet i so odnesli 110 kil masti, okoli 30 glažov pive i nekelko vina. — V noči od pondelka na tork so nešterni dečki pokazali, kak divji zna biti človek, če ne nüca ali nema pameti. Oborožili so se s količi i so na skritom mesti čakali ednoga liplanskoga pesmara, šteromi so že prle obečali, da ga zbijejo. Pesmar še ne zapüsto turniškoga hatara pa so se že vsi pali na njega. Sreče pa ne so meli. Liplančar je znao, ka ga čaka, zato je proso nešterne dečke, da so šli z njim k pevskoj vaji. Kda so tej vidli, da je tovariš v nevarnosti, so njemi skočili na pomoč. Nastala je prava bitka s količi, dokeč so Turniščari ne pobegnoli. (Dečki, pamet nücajte, da bodete lüdje, ne pa divje zverine ! o. ur.) — „INKA“ dišeca vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. Starcova smrt. V tork so v Bakovcih pokopali 81 letnoga Tudjanovoga dedeka. Stari so bili že duže betežasti. Povrgle so jih posebno noge, tak da so ne mogli hoditi. ZA NEDELO. Po risàlaj deveta. Evang. sv. Lukač vu 19. táli. Vu onom vremeni, gda se je Jezuš približávao k-Jeružálemi, vidévši váraš, jokao se je nad njim, govoréči : ár či bi spoznao i ti i nájbole na ete tvoj dén, štera so na mir tebi ; zdaj so pa skrita od tvojih oči. Ar pridejo dnevi na tebé, i opašejo te tvoji neprijátelje z grabov i obsedejo tebé i vküp te stisnejo od vsej krajov ; i na zemlo povalajo tebé i sine tvoje, ki so vu tebi ; i ne nihájo v-tebi kamna na kamni : záto, ka si ne spoznao vremena pohodjenja tvojega. I notri idoči vu cérkev, záčao je vün goniti odávajoče v njej i küpüvajoče, govoréči njim: pisano je ; ka jé hiža moja, hiža molitve, ví ste pa njo včinili razbojnikov jamo. I včio je vsaki dén vu cérkvi. Razgled po domovini. Euh. kongres v Zagrebi. Što šče ne dobo izkaznice i tüdi ne bo pisao po njo, na kongres pa bi rad šo, lehko ide brez nje. Na postaji naj prosi celo karto i jo da z mokrim žigom štemplati. Karte naj v Zagrebi ne odda, ar de ž njov potüvao nazaj. Da bo karta valana, si naj tam küpi izkaznico. Vel častni gasilski dnevi v Ljubljani. V petek, soboto i nedelo so meli Slovanski gasilci v Ljubljani velke slovesnosti. Do 20 jezer lüdi je privrelo od vseh strani. Gasilci so prišli s svojimi voditeli iz Češkoslovaške, Polske ino iz vseh krajov na- Pisma iz soseščine. Na Prihrovi, dne 18. VU. 1930. I. Vesela drüžba je sedela okoli okrogloga stola. Vino so pili. Pri peči je stao najmenši stol, — za pijanca. Pijanec se je obrno proti veseloj drüžbi i je z zapletajočim se jezikom dražo znance: — V pekeo pridemo, pijanci, vsi, tak so povedali dnes v cerkvi gospod... — Vi zagvišno v pekeo pridete . . . Pijanec je na šürko pokazao svoje žučkaste zobe. — Ta bi prišeo, če bi vervao, ka je pekeo . . . Okrogeo gospodek njemi je odgovoro : — V pekeo ne verjete, ali v nebesa bi zagvišno radi prišli ? Pijanec je zdigno kupico, pogledao v njo, kak da bi v kiseloj tekočini iskao pameten odgovor. — Pravilno je tak, ka se ne brigam dosta za pekeo i ne želem v nebesa. Po mojem okusi — lepše bi bilo, da bi najšeo gde kakšo čisto malo, tiho gostilnico na breščeki, po- leg bele ceste. Tam bi popivao, popevao i gledao na vas kakmašerate; eden z dugim nosom proti čarnim vratam, drügi z blaženim obrazom proti zlatim vratam. Žalostnim bi ponüdo puno kupico, veselim bi pa zospevao kakšo okroglo, domačo . . . Tak sem mislo povedati od pekla i od nebes. Poslüšalci, preprosti domači lüdje so ne razmili misli pijanca. Samo telko so čütili, da so njegove misli ne njüve misli. I tüdi to, ka te guč — pika, reže. Pa hajd’mo ga tüdi mi . . . ! Okrogli gospodek je začno z zbadanjom : — Na brešček bi radi prišli blüzi bele ceste? Hm . . . Potom ste zablodili gospod. Pri nas je ravnica. Mi, hvala bodi dobromi Bogi, nemamo bregov. — Na gore, na gore, na strme vrhe, tja kliče . . . A, mačka jo nosi, pozabo sem kak je dale, se je smejao Pijanec. — Toga vi Prekmurci ne razmite, ka so i kakše so naše gore . . . Okrogli gospod se je ne püsto : — Znamo, prav dobro Znamo. Pri svetom Jožefi smo bili na roma- nji. Tam sem spoznao ednoga staroga Pohorca. Pijanci so se zaiskrile oči : — Pohorci so fajn dečki, lüštni lüdje . . . ! — Palik so dobro povedali, gospod. Lüšni so i pametni. Nato je vlekeo stari Pohorčan vsako leto ednok svojega sina na najvekši breg i njemi tam razlagao : „Vidiš, Sinko, tü okoli so naše gore. Lepe so, zelene so i pune bogatstva. Zdaj pa ta Pogledni, proti tistomi potrtomi jaliči. Tam za jaličom daleč, daleč . . . tam nega bregov, ne zelenih i strtih jeličov, ne žmetne ilovice, ne kamenja — tam je sinko moj — krüh. Domačini so do joča genjeni Vervali vsi, ka je krüh tü doma, na blagoslovlenoj ravnici. . . . I naš človek je že takši. Krüh i ravnica je našim edno. Pa. . . kak bi že povedao, bratje moji? Nemate prav. Nemate prav ! Na gostom sveti tüdi zraste krüh. Malo bole čaren je kak naš, ali sladek je, dar božjih rok je. Vsa srečna ga reže mati svojoj deci: „Vzemite i jejte dar naše dobrotnike, matere zemle! “ Julij Kontler. 4 NOVINE 10. augusta 1930. še države. Najlepše slavnosti so bile v nedelo. Te den so meli gasilci zborovanje i sküpno sv. mešo, popoldnevi pa javen nastop z gasilskimi vajami. Na slavnosti je bilo tüdi več naših gasilcov. 600 letnica Kočevja. Varaš Kočevje je preminočo nedelo na jako slovesen način proslavilo 600 letnico svojega obstoja. Proslave so se vdeležili zastopniki vlade, banske uprave i vnogo drügih odličnih predstavnikov. AGRARNE ZADEVE Odgovor banske uprave na razne pritožbe zavolo prisiljava nja odküpa. Agrarna zadruga v Črensovcih je dala prek banskoj upravi razne pritožbe, v šterih so se küpci pritožili, ka se njim je zapretilo, ka če ne küpijo, se njim zemla bode vkraj Vzela. Agrarna zadruga je prosila bansko upravo, naj priskoči siromaškim interesentom na pomoč i njim da priliko, ka se zagovorijo. Na svoje večkratno prizadevanje je zadruga dobila pod št. 9969/2. od 21. jul. sledeče vsebine odgovor : 1. Kak je bilo razglašeno v slüžbenih Novinaj 22. maja 1. 1930. ne bo več ministerstvo odobravalo pogodbe po fakultativnom odküpi agrarne zemle, nego samo banske uprave. Vse naše pogodbe se teda v Ljubljani odobrijo Zdaj te razmimo, zakaj je banska uprava odgovorila zadrugi, ka nega ešče niedno pogodbe pri njoj za Odobritev iz D. Lendave. 2. Kda se pogodbe pošlejo na bansko upravo, bo ta pregledala, če neso cene previsike. Če bi cene bile previsike, pogodbe ne bo odobrila. Banska uprava bo tüdi skrbela, naj se vse bremena prosto vkniži na küpce. Iz toga odgovora lehko vsaki vidi, ka je norost prenagliti se s küpilom. Vsaki naj lepo mirno potom zadruge küpi če šče küpiti. Če pa nešče, naj čaka zavcom Siliti za Odküp nišče ne sme nikoga po zakoni. 3. Pred odobritvijov pogodbo se bo pozvao vsebi küpec, naj da izjavo, jeli je prostovolni! podpisao pogodbo, ali je pa bio prisiljen. Če je bio prisiljen, bo sodnija od toga sklepala. Vse, ka je potrebno, se pozvedi od kupcov. Te odgovor pomeni velko zmago zadruge, štera je v neštetih vlogaj to prosila, ka se da küpci, agrarnomi interesenti prilika, ka sme svoje povedati. Oblasti se za te odgovor zaistino zahvalüjemo. Pošta upravništva. Rüžič Karol, Mergetheim. Naslov popravili. Župan nam je pisao, da ma že pri roki peneze. Zdaj smo njemi poslali Ček, ka je lehko sem pošle. Polanec Ludovik, Vučja Gomila. Prošeno odposlano 28. jula. Čontola Alojz. Vam so hodile Novine 1. 1928. i ova meseca I. 1929. v Hirt, Gutsverwaltung. Kärnten. Prosimo ga, če je doma naj plača, če ne naj njegovi domači to včinijo. Györköš Peter, Lutverci. 5 Din, smo vam vračunali na letos, ka ste 1. 1926. telko više poslali. Na letos tak nam mate plačati 40 Din, Grah Alojz, G. Lendava. m. Listi, od šterih pišete so plačani s temi 5 Din, drügoga duga nazaj nemate, Prša Štefan, Kobilje. 5 Din. vam pošilamo nazaj, zato, ka je bila naročnina za 1. 1925. samo 40 D n. Za oboje ste pa teliko plačali. Horvat Peter, Kneževo. Naznanite nam, štere 4 številke neste sprejeli Mi vam vse redno pošilamo. Kozar Štefan, Martinje. Vse vredi na to leto. Bog plati. Ficko Stefan, Tišina. Mi nesmo terjali za Tišino, ta je vredi. Mi smo terjali za Vančaves. Što je doljemao Vaše Novine, naj je plača. Nazaj neso prišle. Adanič Ivan, Hl. Sobota. 15 Din. ste več poslali. Bi Vam M. List i kalendar za to poslali. Prosimo blagohotnoga odgovora. Drvarič Mihal, Bodonci Vsakoga človeka dužnost je lübiti svoje pokolenje, svoje lüdstvo. Zato pa Slovenec lübi v prvoj vrsti Slovenca. Kda Novine agitirajo za gimnazijo, vršijo veliko dužnost, štero majo do svojega lüdstva. Vašega pokopališča zadeva se pa tiče samo vas, uprava Novin nema pravice tü se kaj notri mešati. Če znate, kde je prošnja, pišite ta. Mi se v zadevo nemremo mešati. Vi ste naš stari naročnik, ki ste redno plačali svojo naročnino, vsikdar na konci leta. Krčmar Ivan, Monchy Lagache. 44 Din sprejeli. Hvala za pozdrav. Do novoga leta do vam hodile Novine. Jerebic Jürij, Odranci. 500 Din. naročnine sprejeli. Ostanek za nazaj i letos pa počakamo kak ste prosili do konca leta. Horvat Janoš, Bakovci. Vas tüdi počakamo do konca leta. Če vam što ne plačao, ga morate nam naznaniti. Če je prejemao Novine i nešče plačati vam, že plača naročnino i pravdene stroške. To njim povejte ! Pozvek Fr. Roggenstein. 70 Din. sprejeli. Gospodarstvo Važnost pletarske obrti. Pletarstvo kak domača obrt lehko nüdi vnogim, posebno te, kda kmetijsko delo počiva lep zaslüžek. S tov obrtjov si pa lehko stvarijo svoj obstanek tüdi tiste osobe obojega spola, štere zavolo svoje pohablenosti nemrejo opravlati drügih poslov i je njihov živlenski obstoj odvisen samo od milosti rodbine, javnosti ali občine. Državna pletarska šola v Ptuji ma namen ivežbati v pletarstvo i vrboreji, praktično i teoretično osnovni šoli odrasle učence i jih sposobiti v dveh šolskih letaj za pletarske pomočnike i jim po dovršenoj učnoj dobi pomaga do zaslüžka, če ne bi mogli zvršavati pletarstva na svojih domovih. Učni čas traja dve leti. Kak redni učenci i učenke se sprejmejo v I. letnik šol. leta 1930/31, ki začne 1. septembra 1930 oni, ki so dovršili z dobrim uspehom najmenje osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morejo se pa za časa učne dobe sami zdržavati. Za vpis je potrebno, da predložijo krstni list; domovnico, zadnje šolsko spričevalo, pri mladoletnih pa tüdi izjave starišov odnosno varuha. da bodo skrbeli za zdržavanje učenca. Prijave se Sprejemajo do 20. avgusta 1930. Upraviteo : OGORELEC 1. r. Širjenje štajarske kokošje fajte. Kokošjereja je v Slov. Krajini na vnogo nižjoj stopnji, kak v sosednih delih dravske banovine. Jajca so drobna i piščanci slabši. Da se to zbolša, bo trbelo širiti izvrstno štajersko fajto, štera rada nese i ma velke belice. Letošnje sprotoletje je Sresko načelstvo v Murskoj Soboti z banovinskim prispevkom porazdelilo prek 2000 odbranih belic najbolših nesnic štajerske fajte. V jesen pa se namerava razdeliti nekaj Čistokrvnih kokotov te priznano dobre fajte. Semenska pšenica. Pripravla se akcija za razdelitev Selekcijonirane pšenice. „Beltinci 277“ za letošnjo jesensko setev. Kmetovalci, ki želijo dobiti nekaj toga prvo-razrednoga blaga, naj se kemle priglasijo pri svojem občinskom uradi. cene : Penezi (17. julija.) : dolar Din 56 —, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din: 2-20. Živina: biki, jünci ž telice Din. 8—9 (jako debeli Din. 10), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·— Zrnje: pšenica stara Din. 180, nova Din. 175; žito staro Din. 130, novo Din 130; oves Din. 150 — 160, kukorca Din. 190, krumpli Din. 50, ajdina Din. 140, proso Din, 180, lenovo seme Din. 350 - 400. Prostovolno gasilno drüštvo v Črensovcih priredi v nedelo dne 10. augusta 1930 pri cerkvi na placi ob 3. vüri popoldne Tombolo. Glavni dobitki so : 1 novo moško kolo, 1 jesenov omar, 1 oratji plüg i kolca, 1 reporeznica, 1 vreče mele, 1 par ženskih obüteli, poleg toga nad 300 dobitkov. Igralne karte samo 3 Din. K obilnoj udeležbi vas vabi Odbor. Kmetje ! Dobra vina za lastno porabo dobite najfalej pri F. SENČAR Ljutomer — Mala Nedelja. 2 10. augusta 1930. NOVINE 5 Kalman Kolar : Pred nebeskimi vrati. Za štercom pride pred nebeska vrata grof. Oblastno se postavi ino pogutno sklonka. Pride sveti Peter ino ga pita: „Ka ščeš“?„Püsti me v nebesa ino pred Boga.“ Sveti Peter ga je odločno zavrno: „Ali si se mujo?“ „Nesam !“ odvrne grof. „To ne je zapisano v niednom zakoniki !“ „Znam, da toga nega zapisanoga v tvojem zakoniki, ali pri nas valajo naši zakoni ! Tak zamazani nemreš priti k nam, liki idi doli k stüdenci ino se muj, pa va si te dale gučala !“ Grofi neje ostalo drügoga, kak da je bogao nebeskoga vratara. Odpravi se proti stüdenci, samo je glèdao, kak se okoli: stüdenca drega brez števila kobio i jüncov. Gdešteč je probao priti k vodi, povsod so zdignole kobile kopita proti grofi, jünci pa so ga šteli nabodnoti na svoje rogle. Grof se je naskori navolo, gda je spoznao, da je vse mantranje zaman, ino ne da bi se mujo v vodi, je odišeo nazaj pred nebeska vrata. „No! ali si se zdaj mujo?“ ga pita sveti Peter. „Kak bi se mujo, či je pa tam vse puno kobio ino jüncov, štere ne püstijo človeka blüzi“, potoži grof. „Vidiš, vidiš, či bi ti živo bole pošteno, bi zdaj lehko prišeo do onoga stüdencah njemi odgovori sveti Peter. »Zdaj te pa ne püstijo k stüdenci oni jünci i kobile, štere si z lažjov ino vkanlivostjov Spravo lüdem iz štal. Zato tüdi nemreš v nebesa.“ Sveti Peter zapre nebeska vrata ino more grof zdvojeno dale . . . Tretji pa pride pred nebeska vrata pošteni kmet. Kda je vido kak je nebeski vratar odtirao grofa, si ne je vüpao klonkati na dveri. Či ne je mogeo v nebesa oni, pred šterim so se na zemli odpirale vsake dveri, kak se pa te njemi zgodi, ka si ne ve tak pomagati na lehko. Vu velkom strahi sede ne daleč od nebeskih vrat ino začne prav goreče moliti. (Dale.) VGANKE. Prezadnja številka. Rešitev ne prišla niedna. Nagrado: A njega ni . . . dobi Mertük Irma, ki je že večkrat poslala vganke. Zadnja številka. Rešitev : 1. Katoličanka. 2. Peter stoka in ječi. 3. Ne vse zlato, kar se sveti. 4. Bjisk i strela. 5. Župnik, dekan, škof. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke : Ka bi rada postala ? 2. Sava, Volga, Don, Morava, Laba, Drina, Bistrica, Reka, Dnjester, Saret, Zermanja, Kokra, Dnjeper. Te reke postavi drügo pod drügo, i je tak dugo spreminjaj, da vkumes od zgora doli dobiš nekaj od teh rek. (Obe poslao Št. Vogrin, Rakičan.) o, o, o; o, o, s, š, š, ž, č, i, i, j, k, k, d, l, b, g, p, t, t, t, 1, r, v, e, e, e, u, m, a, a, a. Zapoved. Poslao I. Gider, Vančaves. 4. Dva vlaka ideta iz Ljutomera v Belgrad. Eden ide ob 8. vüri 80 minot, drügi pa ob 9. vüri 20 minot. Šteri prle pride ? Poslala Celec Irma, M. Sobota. Slovenski pregovor. Poslao Novak Franc, _______ Veščica. Za nagrado se dobi kniga: Fantič, le gor vstan! Vse blago ceneje prodavati a vendar dobavlati v najbokšoj kakovosti more Svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo 22 Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, 2 zborna, velikosti 24x11½ cm, z 10 gübami na mehi, v lepoj izdelavi košta samo 168 Din. po povzetji ali če se penez posle naprej, brez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez. glazbila, žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete), plašče za gospe, gospode i deco, perilo, Črevle, obleke, nogavice, igrače i jezere raznih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi. Tudi Vi dobite k šenki to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne razpošilalne tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 949. HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško o garanterane — Kak tüdi vsake-fele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj, v trgovini. CӦR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. Vživanje nego s prevdarkom ! Če ščete, da Vam bode telovne nega vživanje i če zbérate s prevdarkom, te bodete vzeli Fellerove Eisa žajfe zdravja i lepote, šterih delüvanje je v njihovih zdravilne sestavinah : „Elsa“-žajfa iz lilijinoga mleka, posebno fino za najnežnejšo kožo. „Elsa“- žajfa iz lilijine kreme, blagih svilnatih pen, divnoga-dišeče. „Elsa“-žajfa iz zučaka, najbokše za deco, popunoma nevtralno. „Elsa“-žajfo glicerinsko, nenadomestlivo za razpokane roke. „Elsa“ barakovo žajfo, izvrstnoga delüvanja proti sunčnim pegam i t. d. „Elsa“ katranovo žajfo za rast vlasi, za neškodlivo razküžavanje. ,,Elsa“-žajfa za britje, napravi britje zabavno. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro košta 52 Din franko, če se penez pošle naprej, po povzetji 62 Din. „Elsa“ - Creme-pomada proti sunčnim pegam i nečistostim kože, za pametno nego kože. „Elsa“-pomada za rast vlasi, krepi vlasišče, pomlajüje vlase. Po pošti 2 Ionca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade košta 40 Din franko, če se penez pošle naprej ; po povzetji 50 Din. Elsadont pasta, ki vstvarja čiste zobe, 1 tuba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsa-preparati ! To pomaga ! Dobiva se povsod ! Kde ne, zvolite naročiti naravnost pri EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Za naše male. 6. NOVINE 10. augusta 1930 JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno ! Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček. rač. št. 15229. r. z. z n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%—9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30.000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Gostilno da v najem občina RENKOVCI dne 17. augusta 1930 popoldnevi ob 3 vüri za dobo 3 let. Natančnejša pojasnila pri občinskom uradi v Renkovcih. Odbor. 1 Prva stalna najvekša i najfalejša zaloga z zidanji pečini i ploščami za štedilnike (Kachel für Schparherd) raznovrstne kvalitete v velkoj izbiri se nahajajo v trgovini galanterije i železnine GUSTAV DITTRICH-a v MURSKOJ SOBOTI. Ženitev. Vdovec brez dece, s 16 plügi verstva i zidanov hišov želi spoznati vrlo dovico ali deklino od 20 do 30 let iz bolše hiše, štero bi vzeo za ženo. Štera je pripravlena iti k njemi za ženo, naj piše pod naslovom „Ženitev“ v PREKMURSKO TISKARNO v M. Soboti. Dober leder i poplatje. Če ščete biti zdravi v vlažnem jesenskom i zinskom vremeni, morete meti dobro obüteo i z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj ? Dober leder trikrat tak dugo drži kak Slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, što ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, Što je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni Šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder i poplatje, ar mam 30-letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje, kak nücajo. Šoštarje pa, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFI trgovci v Beltincih. 10 Odam posestvo okoli hiše : 5 plügov lepih njiv i senožeti po niskoj ceni. Što želi küpiti, naj prinese sebov 3 4 jezero Din. Plača se po dogovori. Lehko se küpi tüdi z vsemi pridelki. FRANC VRBAJŠEK Boreci pošta Križevci. GORNJE-LENDAVSKE GOSTILNE i PEKARIJA. Veleposestvo v GORNJOJ LENDAVI oda pod ugodnimi pogoji na ratno odplačilo svojivi dve prvovrstni gostilni i pekarijo s hišami, ali pa se dajo iste tüdi v zaküp. V gostilne se sprime eventuelno tüdi natakar z osebnov pravicov (csapláros). Poizve se pri upraviteli veleposestva gospodi 1 HARTNER v M. Soboti. Podpirajte, razširjajte i čtite NOVINE! 10. augusta 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. Bigtan, ta malobesedni, hladni mož, je sedaj hitro in vneto govoril. Iz vsake besede je odsevala zadušena jeza. Skoraj kričaje je preklinjal v službeni sobi poleg vhoda v palačo, kjer je vršil ta dan s Teresom, ki je bil ravno tako prizadet, maršalsko službo. — Ves svet ve, da je bila med kandidatinjami za kraljico Parizatis najlepša. To je videl tudi Kserkses, saj je od vsakega dekleta pogledal na njo, vkljub temu pa je izbral ono ničvredno moabitsko dekle, da bi prinesel sramoto in zasmehovanje na mene, na mojo staro družino in sorodstvo do sedeminsedemdesetega kolena ! — To je delo onega vražjega Hegaija ! Gotovo je delal s kakim čarom. Drugače je popolnoma neumljivo, da Parizatis ne bi bila kraljica sveta ! — Ne ! Tu je Kserkses nalašč postopal tako. Moja družina je še bolj slavna ko njegova. Moj oče je bil eden izmed sedmih Perzijcev, ki jih je Darij, s pomočjo svojega konjarja na tako zvit, grd način pregnal s prestola. Naša družina je bila v Perziji najmogočnejša in danes bi lahko jaz sedel na mestu, kjer sedi ta strahopetni tiran, ako bi se ne bila zgodila ona vnebovpijoča sleparija ! In Kserkses ve to ! Ponižati me je hotel, da bi še bolj dvignil svojo družino, da bi pred Perzijo uničil tudi oni ugled, ki nam je še ostal . . . To je vzrok . . .Vidiš, jaz in ti sva vladarska potomca in po vsem pravu bi mi šlo, da bi s teboj vred bil v vrstah sedmih vladarjev kot poveljnik ali kot zakladničar, a glej, kaj sva ? Maršala, to je taka služabnika, ki nosiva napol kraljevski sijaj, da bi se tem bolj očitovala njegova oblast, ki se je s teptanjem pravic naše hiše povspel do svetovnega gospodstva ! — Tako je ! Še bolj sta se ogrela in sta jezno klela Kserksa, krivičnika, ki ni izbral za kraljico Parizatis, marveč potepuško moabitsko dekle, ki nima niti domovine, niti boga in katero je en norec pobral na potu. — Kako gostijo je priredil tej potepenki ! To je bil največji praznik sveta. In kaka darila je delil svetu ! Davek je pokrajinam znižal, cele trume sužnjev je osvobodil, neizmerno množino zakladov in moči je raztresel. In kaj smo dobili mi ? Par onih nakitov, ki jih je dal Parizatis ?! Ali tako sramoto lahko poplača s to malenkostjo? Kaj sem dobil jaz ? Kaj si dobil ti ? Kaj so dobili oni, ki zaslužijo ? Le lizumski dvorani so imeli srečo, na primer oni podli Aman ! Tresel se je od jeze. — Tega lopova je za eno lepo besedo, s katero je kraljico poviševal, dvignil tako visoko, da je celo sedmorica vladarjev obledela. Le ti imajo srečo. Ali je mož ta Kserkses ? Pogled mu seže le do konca nosu in ne vidi duše teh klečeplazcev. Midva, ki sva poštena in zvesto vršiva svoj posel, sva od vsega odpadla! Proč naj peha od sijaja in naj ponižuje v sužnja .... Toda nič ne de! Samo Parizatis ! Temu dekletu je zadal smrtni udarec in ta udarec je veljal naši družini ! — Tako je! — Tako je? To ni dovolj ! Kserkses se vara, ako misli, da me potepka. Ker živim in živi pleme Maspi . . . In strašno se bom maščevali Radi sramotenja Parizatis in radi našega ponižanja ne poznam usmiljenja ! . . . — Kaj hočeš storiti ? — je vprašal Teres plašno. Bigtan je sopel od jeze, s pestjo je žugal in oči so mu v krvi plavale. — Kaj? Upreti se ! V Perziji bo prelivanje krvi ! Darijevega sina pahnem s prestola ! — Nesrečnež ! — Bogat sem in v denarju je moč ! Radi grških neuspehov je plemstvo in ljudstvo itak nezadovoljno. Videi boš, Teres, kaj doživimo ! Še seme Darijevega pokolenja iztrebim in to — radi Parizatis ! Teres ga je zgrabil za roko. — Ali poznaš Darijeve zaklade ? Poznaš Kserksovo železno voljo ? Pri bogovih, nesrečnež, kaj misliš ! Bigtan je odgovoril. — Darijevi zakladi bodo moji zakladi . . . Kserksova železna volja? V čem jo vidiš ?V tem, da neprestano popiva in polega na zofi Ženske hiše? Saj celo nasproti onemu malemu grškemu narodu ni imel uspeha in je prinesel Perziji veliko sramoto ! Teres, lotil se bom dela, da ga bodo veseli vsi bogovi ! . . . — Kako bi se mogei meriti z njegovo močjo ? Na en njegov mig narodi stosedemindvajsetih dežela zgrabijo za orožje ! Bigtan se je ves rdeč smejal. -- Kaj ne, ne pomisliš na to, kako smrtno sovražijo Darijevega sina kraljevi namestniki, gospodarji oddaljenih zemlja? Preglednik—„kraljevo oko“ — jim vedno jaha na vratu, preglejuje račune in zahteva obračun o dohodkih. In ako opazi najmanjšo napako, namestniku zleti glava ali pa drugače na tihem umrje. Ti namestniki so vsi moji. Od Egipta do Indije in moje so tudi kilikijske in feničanske bojne ladje z vso opremo, doma v Perziji pa sem jaz sam ! Teres, ali je potrebno še kaj? Teres se je zamislil. — Smrtna igra ! Ne priporočam je . . . To orožje rani i onega, ki pada i onega, ki zmaga. Dogodki se nikdar ne razvijajo tako, kakor sijih človek prej zamisli. Zato ti rečem, opusti nespametni načrt, zaduši jezo in čakaj na boljše čase, na kak nepričakovan slučaj, ki prinese sad tvoje pravice in odpre naši hiši boljšo bodočnost. Bigtan je odkimal z glavo. — O ti malovernik ! Kaj ne pomisliš na to, kako orožje mi daje v roko Parizatis s svojo lepoto ? ! Teres se je zopet zamislil. — Iskro vržem v pokrajine države in se bom lahko grel pri divjem plamenu. Stresem in zrušim Darijevo oblast ! Junak je gospodar sveta in moči ! Teres je zamahnil. — Čakaj ! — Kaj hočeš ? — Vprašam te: ali greš res zoper Darijev prestol ? — Bogovi so mi priča ! — Počasi . . . K njemu se je nagnil. — Poslušaj ! — se je grozno smejal. — Ali hočeš bratsko vojno med ljudstvi Perzije ? Zakaj hočeš prelivati kri celega imperija ? Ali ne zadostuje Kserksova ? In to lahko konča tih bodljaj . . . Bigtan je hropel v globoki tihoti. — Čakaj, saj je zgornje okno odprto ! . . . — Zapri ga ! (Dalje.) 8 NOVINE 10. augusta 1930, POLODELSKI MAŠINI KAK : MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERJI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE so prišli dva vagona i se lehko ogledalo brez obveze na bila i vsaki den pri ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI. Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji. ČEH & GÁSPÁR trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA. k adale se dobi tüdi tam: Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd, po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj. GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti- Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC — 29 —