154. številka Ljubljana, v sredo 8 julija 18%, XXIX. leto. lahaja vutk dan »vo^r, icimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske doflcle i» vso leto 15 gld.r za pol leta y gtd. za četrt leta \ gld, ?a jeden 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., z& četrt leta 3 gld. 'M kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kt. Z.i pošiljanje na dom račun.; po 10 Icr na mesec, po 30 kr. za četrt leta.. — Za tuje dežele toliko veft, kolikor poštnina zoaAa. Za oznanila plačuje ne od fitiriatopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jeuai par okoličanskih zastopnikov. Io sami se hvalijo, da ima že sedaj nabranih 3 0. 0 0 0 g l d. v ta namen Nadalje je ii. :n računati z dejstvom, da bo se v hiši znanega milijonarja Irža o > ;a že pričela pogajanja mej liberalci iu konservativci ter da je skoro gotovo, da pojdejo liberalci in konservativci združeni v boj — proti nam, ki smo tudi obrambeni zid državi. Tudi državnozborskih volitev ee menda letos — v prvič — udeležb liberalci. Sosebuo jim je do ttga, da bode v V. kuriji voljen Italijan. Pojde nam torej jt.ko trda, toliko v Trstu kolikor v Isti i, ako politiški uradniki ne bodo ob jektivneje postopali nego dosedaj." To pojasnilo seveda, ne zadostuje, pričakujemo pa, da nam ga poda ah poročilo društvenega odbora o delovan u v micolem letu ali Spinčičev govor. Priobčili bodemo najprej, kar bode v tem oziru važnega prinašala tržaška „Kdinost", končno pa izrekli sveje mnenje. V ■ Jl«rusjttnl, s. julija. Krščanski socijalisti na Dunaju To smo vedeli, da dr. Lueger in tovariši ne bodo m< gli vseh zadovoljili. Obetali fo 11 j j i pa vse nasprotne stvari. Uradnikom obetali so zbo'jsanje stanja. Mnstni uradniki so se zatYoli spominjati, kaj se je jim v .•<►> obetalo. Ireeli so shod. na katerem so zahtevali, naj se obljube tudi spolnijo. To je pa grozno raz-kačilo protisemite. Prot Semitski listi sedaj trdijo, da stanje mestnih urndnikov ni tako fclabo, da se izboljšati De more, dokler i te pridejo boljši časi. Tistim uradnikom, ki se upa o ziniti kako besedo proti občinskemu z as topu, pa prete z disciplinarno preiskavo in odpustom iz službo. Pri tem moramo omeniti, da so protisemitje vedno kričali, kako slabo so plačani mestni nradniki, dokler so bili liberalci v mestnem zboru v večini. Ko so pa sami prišli na krmilo in je njih naloga, da popravijo liberalcev napake, pa nočejo ničesa slišati o tej uradniški bedi. Zato pa protisemitje že zgubljajo zaupanje nsej uradniki sploh. Pogodba z Ogersko. Vlada bi pa rada vsaj carinsko in trgovske pngo^lbo do novega leta obnovila z Ogersko, da bi je ne bilo treba odpove-davati. Druge predloge se pa tudi lahko prepuste novemu državnemu zboru. Vseh rečij bi morda le stdanji zbor ne mogel resiti. Kar se tiče kvote ima krona tudi pravico podaljšati sedi njo pogodbo za jedno leto. t"'e se razprava o raznih dehh pogodbe tako razdeli, misli vlada, da bode bolje šlo. Poslanci sami ne bolo imeli toli točnega pregleda, voldci se pa ne bolo toliko zmendi. Samo najoden-kr.it vse ne gro. Ca vlada prav sodi, bolemo že videli jeseni. Posebnega up >ra b&daup mu umirajočemu parlamentu ne pripUujemo. Posebno tisti poslanci, kateri ne mislijo već kacdidovati, bod.: glasovali, kakor bode vlada hotela in teh ni malo. Razgnan shod na Ogerskem Madjnrska vladna stranka se je poprijela sredstva, kakeršnega se poslužujejo n Ai kranjski katoličani in pa dunajski protisemitje, namreč da se vsak *-hcd nasprotne stranke rasseae, da ljudje potem ne izvedo pop; lne resnice. V EUtenburga je bila skl'cala katoliška ljudska stranka shod, kate »;tnn bi bi predsedoval grof Nikolaj K-iteiha?)' Vladni pristaši so videl , da no v manji ni ria shodu, bali so se pa tudi, da utegnejo nekateri govorniki pojasniti postopanje vladue stranko, in zaradi tega so pa napravili velik nered Tri osebe so bile ranjene. Grof Ksterhazv je z nekaterimi somišljeniki bežal v dominikanski samostan in se omlu ž njimi posvetoval, kako bi se mopel narediti konec thkim surovostim. Seveda đotti storiti ne more, k»r tuli na Ogerskem r.i zakonov, ki bi jamčili za svobodo zborov.inja proti Nekdaj in sedaj. Obljubili smo prt d nekaj meseci, da priobčimo nekoliko cdlon kov iz spisa v verzih „Na Olimpu*, kateri spis je zagrešil dandanes tako imenitni gosp. Andrej Kalan. Ko je izšla dotična notica v .Slov. Narodu", se je g. Kalan naše napovedi hudo ustrašil •n hitel je zatrjevati, da je dotične verze zložil še kot osmošolec in ne kot bogoslovec. Bodi temu kakorkoli, vtrzi so značilni za g Andreja Kalana ««»to, ker kažejo, kako je ta gospod mislil nekdaj, dočim ve vsakdo, kako misli sedaj, Ta Kalanov spis se je našel v zapuščini Ža-esnikarjevi, kateremu ga je bil izročil pokojni JoBip »»perman s sledečim pismom: „Priloženi rokopis poslal Jurčič meni po pokojnem V. Krženu, Češ, DaJ bi pogledal, kakšne distihe mu je izročil za »Narod" tekmec moj v tej meri, bogoslovec Andrej Kalan, Jaz sem Btvar pregledal in se iz srca smijal kornosti in neprostovoljni komiki, katera je ras-*ena po vsem spisu, potem pa naročil Erženu, a) vpraša Jurčiča, kaj mi je storiti z rokoi isom. ibil sem cdgovor: „Ima nuj ga, če hoče.u Ostal »Htorej do danes pri meni in razen sestre moje 8 ve nikdo za ta, po mojih mislih zdaj jedino zato "»važni avtograf, ker se i njim lahko najbolj do-1, Da je Kalan še bogoslovec že hrepenel maščevati se z lesenim svojim ruečkon Bog vedi komu in zakaj prav v „Narodu", ki ga zdaj z lece preklinja. '2. Da . . . se Slovencem pokaže tega ........v pravi luči, kajti kar je bil bogoslovec to kapelan.....Vaš stari čestitelj — C." Celega spisa ne bodemo priobčili, le nekaj kratkih izvodov. Žil, da moramo izpustiti za Kalana najbolj značilne odstavke, in sicer iz obzirov na zadete, še živeče osebe, d asi se baš v teh odstavkih kaže vsa smešna osvetoželjnost pisa teljeva. „Na Olimpu" ho zbrani slovenski pesniki in pisatelji Marko Pohlin, Valentin Vcdnik, kaštelu . Jakob Zupan, Prešern, A. Janežič, Simon Jenko, llavnilar, Siomšak in drugi in kritikujejo Blovensko književnost tistih lit. Na usta Prešernova izreka svoje mnenje — Kalan ! Gospod Andrej Kalan je imel o književnosti vse drugačne misli, nego dandane s. Hvali Stritarja in Jurčiča, hvali Lev ca in Krsnika in je sploh prijatelj duševne svobode. Tako pravi Prešeren radi novih romanov hudujočemu Pohlinu: .... vsak čas i ma znamenja svoja Slovnici tvoji bil čas nekdaj, a zdaj je mino!. Saj že učenec se tvoj VoJnik izneveril je tubi Petani „okrogloM jo pol, pustil jo ,,svete" menih. Pesnik opeva 1o to, km* srce njihovo vdova, Ni<": so za drugo zinonoC, urco jt) njomu oblaat, Kalan ni tedaj samo opravičeval Vodnikovih „okroglih", zagodel jo je še vse drugače, in sicer Dagarinu in vsem njegovim zagovornikom 0 Da-garinu, ki je sežgal Prešernovo literarno zapuščino, pravi: To bndodelnl je čin, ki miloiti najti ne more Niti pri Boga kedaj, niti pri tujih ljudeh! č'e pa mu Bog odpusti, odpustil mu nikdar M bode N;irod, ki Imde enkrat njomu pravičen sodnik. Grdi, najgrsi bil rop on storil jo s tuj m imetjem. Kje on imel je oblast, kdo mu pravico je dal V Sila na dolgo in na široko razpravlja K dan tudi o ženskem vprašanju in srdito m ilia po raznih slovenskih pisateljicah. O Pavlini Pajkovi in Lujizi Pesjakovi govori tako žaljivo, da ntčemo uob^uega dotičnih verzov navesti. Tudi o duhovnikih in posvetujakih govori Kalan. Jakob Zupan zagovarja stališče, na katerem stoji dan. m (udi Kalan, da so v literaturi in tudi sicer „Gospodje" prvi, da so duhovniki obudili naš narod, dočim Prešeren proti temu protesfujo in zlasti od klanj; vsak meroJajni upliv duhov šjine na literaturo, češ : Prosta je vselej bila poezija in svobodna bode. Dokler svet bodo stal, dokler živijo ljudje, Kolik razloček! Nekdaj je Kalau odklanjal duhovniške zahteve glede literarnega delovanja in se navduševal za svobodo poezije, sedaj pa izdaja sam svoje „spise" samo s privoljenjem viaokočaHtitega nasilnikom, kakor jih tudi v Avstriji ni. Vlada pa proti svojim somišljenikom ničesa storila ne bode. Krečanska ustaja. Kristijani vedno več zahtevajo posebno v gmotnem oziru. Ob začetku ustaje bi bili zadovoljni, da se le polovica dob. dkov porabi za potrebe na otoku. Sedaj pa hočejo, da se vsi dohodki Krete porabijo za krečanske namene. Potem pa nima Kreta za Turčijo nobene vrednosti, temveč bila bi zanjo samo breme. Ustaši pa tudi zahtevajo, da se vsekako vojaški guverner podredi civilnemu, in da bede imel civilni guverner pravico potrjevati zakone in bodo smeli Krečani preminjati zakone razen organizačnega stališča. Sa ljubše bi pa bilo Krečanom, da so kar pridružijo Grški. V Cari-g.adu s?ilaj ne vedo, kaj bi štorih. Vidfjo, da so predolgo odlašali pogajanja, zanašajoč se, d t se ustaši km tlu naveličajo bo a. Novi rentni davek na Francoskem. Zmerna rep ibiičanska vlada ne bjde posebno dolgo vladala ni Francoskem. V zboru.ci Melme nima nobene zanesljive večine. Podpirajo ga nekateri poslanci le zar.idi tega, k-r se bojo, da z njegovim odstopom pride zopet li urgeois na krmilo, ž njim pa zopet progresivni dohodninski davek na dnevni red. Bogati monarhisti in republičani se nobene stvari bolje ne boje, neg i d t bi uradi od njih kedaj zahtevali, da morajo natančno naznaniti, koliko imajo dohodkov. Melinovo min: .ferstvo je pa mesto dohodninskega davka hotelo upeljati len ni davek, to je ponižati kar obresti od državnih papirjev. Tem so se pa zop■'{ uprli smerni republičani in ministerska kriza je že bila »Mi u Jed no s tem se je še isoguila, da se ;e posvetovanje o rentuem davku odioždo. Ker pa finance niso posebno ugodne, bode vsaka viada imela v Franciji precejšnje težave. Brez novih davkov ne bode moč izhajati. iz občinskega svota iju!)ljanskeya. V I jiibljani, 8. julija. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči redno javno sejo. katere k udeležilo 20 mestnih odbornikov. Otvorivši sejo naznanil je žnpan Hribar, tla .e j«- i b :iu-k-mu s *tu predložil izkaz o dovo« Ijemb. in porabljenih kreditih za prvo polletje 18'JO. in da se bodo taki iskali odslej vs ik mesec redno predlagali. Gospod šapan naananil je usdalje, da je družba z» plinovo raaevetljavo Imela n davno svoj letošnji občni zbor Pri te priliki obtavili so časopisi poročilo, da Ind-i družba m stal obiiui po preteku pogodbe za javno razsvetljavo larAčonala iste cene, kakor privati m odjemaikom. Mestni župan obrnil se je vsled t?ga na upravni svet. družba s prošn o /,t p.i.a.M.u . t-r .i b i pismen odgovor, od pre Iseduika upravuega sveta, da družba mestni ob-tim »e namerava ivižeti plinove cene. Ob', svet. Gogola stavil jo au >>'r lil je s ojo pripravljenost glede prodaj omenjenih poslopij ter zahteval kupno i , 35.000 gld. Mestna <'»č:.:a ponudila je z rorj na to, da je gl de red u t nega poslopja v poltev jemati le vrednost aveta, ceno 20.000 gld, katera pa dež -ini o ti. .r m vz.-rt-j 1. ič pa i-.javil, da zniža ie:o iiv ."{0.000 gld. Regulacijski odsek, ki a* je Davil s to zadevo, pi°edUg<<, naj so deželuemu od- kneao konjskega ordinarijatn in b: tad nničil vsa tate, ki se drznejo le m »lAi na svob.do v literaturi, i'a tudi v verskem oairn ni bil Kalan vedno tak > gore': katoličan, kakršnega se dela sedaj. Tako poje; 1 K'j:i ..I! ■«.:a " vsakemu Ijtilstvu jo last. Nikdo u.oii trdil na in>, ua vedi kiifiaaska adlna, Prava jc veda banio, vso pa da drago ni nič. Prava umetnost da le krščanska. vs» drugo postransko, Kilor na misli tako. i.i pa jo v v.-tli novc&ft. To fanat Issffl jo slop, ki slalie plodove rodova, Kter. spremenil jo ?.e mnogo umetnosti v prah. Blokoma vera Ima ljudi pa tako moj sabo, K t o r i jej v c( Ikodnjo, n ojj; o s u j c j u u korist, lstiua, vse ibtna. Sicer so to »liberalni11 nazori, a Kalan jih je vendar Imel. Prava zlata resnica je itrečeni v zadnjih dveh vrsticah: »Sleherna vera ima ljudi pa take mej sabo, Kten jej več škedujo, nego so jej na korist.4* — G. Kalau, ali poz ate morda kake-ra takega moža? Genog del Uriusuroen! Čitatelji so iz teh kr..tkih posnetkov spoznali, kako jo Kalan nekdaj m s i', Pravi zuač sgradbi barak dovolilo, smejo Egrajene barake ostati do novembra 18'.)7. I. Obč. svet žubic poročal j*- o draaližkega j društva prošnji, naj bi se um dovolilo napraviti j ..;n i ograjo okr< g drsaiiiča, ker i • drngada k' ntrola \ opr-iv čenkh drs^ilcev skoraj nemogoča, katera pa bode v prihounje t-im bolj potrebna, k-r namerava ! drsiiiško društvo uvesti na drealižča elaktrično raz s.e.tljavo, vodovrd itd. Poročevalec v ircenu slav-binskega od-eka predlaga, naj se prošnji ugodi s pego jem, da mora društvo vidrdavati ograjo vedno v oobrem stanji. Ooc. svet. K r 11 p e r j« predlagal, da mora ocraja biti helj lična, nego n>- projektoje, i h', svet. Ve I ko vrh pa i|li, uhj se ograja pričvrsti na žel»:zne stebre s kameoitimi podstavki, vendar je pri glasovanju odsekov predlog obveljal. Končno \ omčil je obč svet Z a b n k o v e c 0 kolesarskem r< du za Ljubljano ter predlagal, da »-.e vzpie,nia predloženi načr'. Koieiar ga sveta, bd je po obzirni debati v/prejet; opustila se je dolo ba glede presku'njo za v.iitijo; tud' dovolilnice si ni ti oba vsako leto z nova isposlovati. Predlog obč. svet. Sobica gl do * pi< .', nja koli s rjav obrtnikov od plačevanja letne takse 2 gld. je bil ( dklonjen. Mestnemu magistratu sn jo naročilo, da predloži kolesarski red vladi v odobrenje, deželni odbor pa naprosi, da izpoaluje dovoljeaje za pobi raujo določene takse. Pied zaključkom javue soje vprašal jo obč. svet Kozak, zakaj se ne izvršuje sklep občinskega svota glede gonje konj na eejinisče in zakaj se šolski drevored, kjer se vrši prodaja mesa, ne škropi že ob b. uri zjutraj, / ip n II r i bar izjavi, da se je glede gonje konj redarjem izdalo potrebno naročilo in da so bode ukaz strogo ponovil, glede škropljenja pa omeni, d* se ceste do 7 ure že posuše, ako h škropljenje izvrši ob pitdi zjutraj, da pa bode ghde škropljenja šolskega drevoreda posebej pitrebno ukrenil. Obč. svet. Vel ko vrh vprašt, je* 11 je magistrat storil korake, da se upelje vodovod v ces, kr. vudnico, kjer otroci nimajo pitne vode. Zupan Hribar izjavi, da mn zadeva ni znana, da pa bode stvar v prihodnji seji pojasnil. Potem zaključil je župan ob 9 uri javno sejo. Ooeviie vesti. V Ljubljani, 8. julija. — (Dnevni red) XVIII. seje dežalnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 9. julija 189G. leta ob 10. uri dopoludne. 1. Branje deželnozborskega zapisnika XVII. seje dne G. julija 1896. 1. 2. Nazna nila deželnozborskega predsedstva. 3. Utemeljevanje samostalni ga predloga gospoda I. Hribarja glede ustanovitve deželne zavarovalnice. 4 Utemeljevanje samostalnoga predloga g. Pf iferja glede uredbe celo-in poldnevnega pouka na ljudskih šolah. 5. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o voŽDji s kolesi. G. Ustno poročilo finančnega odseka o dogovoru, ki jo skleniti mej deželnim odborom kranjskim in c. kr. deželno komisijo za agrarske operacije glede nastavljanja zemljemerskega osobja za agrarske opo-lvcije (k prilogi 55 ) 7. Ustno poročilo finančnega odseka glede začasnega daljnega pobiranja deželnih prikiad 1897. leta (k prilogi 57.) 8. Ustno poročilo tiuančnega odseka glede iz deželnih sredotev deželi Kianjski povodom potresa dovoljenega 30/o posojila v zn-sku 1,500 000 gcld. (k prdogi 59.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka gledo dovoljevanja triodstotnih posojil potrebnim posestnikom takih poalopij, ki jih je potres podil ali poškodoval, iz svote 500 000 gld., ki se je dovolila deželi kranjski iz državnih Bredstev (k prilogi 60) 10. Ustno prročilo finančnega odseka o najemu 450.000 gld. p' soji a v regulacijske namene mestne občine ljubljanske (k prilogi 61.) 11. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradoi novega poslopja na m mi; sedanji ga d vorca (k prilogi 62.) 12. Ustno poročilo finančnega odteka glede priskrbe režijskih potrebščin in glede preskrbo-vanja bolnikov 8 hrano v deželni bolnici, porodiinici in hiralnici (k prilogi 63). — (Hišnim posestnikom v ravnanje ) Občinstvo se opozarja, da je v naznanilnice, katere pošilja mestni magistrat te dni hišnim pos-stuikoui — v zadevi ses ave imenika v o 1 i lce v v s p I o -nem volilnem razredu — vpisati vse samosvoje avstrijske državljane, ki so izpolnili 24 leto in sicer ue glede ua to, če že volijo kot davkoplačevalci ali imajo sicer volilno pravico, ker bodo tudi v novi kuriji imeli voMuo pravico skupno z neobdavčenimi državljani. — (Izza ljubljanskih nemškonacijonalnih kulis ) L,u:djaneka nemškonac*jonalna str mč-Jca j> t ko maloštevilna, da ima v*a prostora pri jedrn mizi in da je še vsakega krčmarj i v kazini *-pr.i vila na beraško palico. Z.ulnji čas je postala ta strančien precej glasna ; sioveueha potrpežljivost jej daje pogum, da je jela zapuščati var r< zavetišče v kalini in se oglašati v javnosti. |Oitdeatsoha Kuni Boben* je tisti list, kjtr priohčuje neslane dopise, v katerih daje duška onemogli svoji j.-žici. V teh dopisih udrihajo gospedki ne osmo po nas Slove* c b, nego tudi, in še ostreje, po tistih ljubljanskih Nemcih, kateri il vedno mislijo, dn je avstrijska zastava lepša od pruske, in kateri se ne jejo ogreti za viteza klavrne postave, Juri;a Scboneiorja. Sedaj so so lotili tudi dež. predsednika baroni Ho na in njegova soproge. Iu vender bi momli gospodje nnoijonajoi biti gospodu barouu Htiuu le hvaležni, saj va ruje vse, kar ima količkaj nemškoga ua m bi, n t-iko skrbjo in ljubeznijo, kakor punč.co v Hvojein OČSIU. \r, predvčerajšnjim priobčoniga dopisa v „Ojtdeutacho Rundschau" jo razvidno, da gOipcđj* nacijonalci hočejo sedaj svojo srečo poskusiti tudi zunaj kazinbke restavracije, ua ljubljanskih ulicub V d ipisu s« pravi, da je BF.lli irmoiiičoo društvo" obljubilo, prirediti grofu Bademju podoknioo le v ded pritiska barona lieina, češ, da sicer ne dobi višje subvencije, in le s pogojem, d;* sme mej drugimi peti tudi jedno nemskonacijoitaltio pesem-Te?.ko nam je verjeti, da bi hA dež predsednik silil „Kiih. društvo", naj priredi grofu Badeniju serecado, in je z g r o ž n j o , da bo društvu sicer no poviša subvencija, p r i m or a 1 , dti je obljubilo ustreči njegovi želji. To bi bila prava iu popolnoma neumestna p resi j a, toliko bolj, ker „Filharmo* nično društvo" prav za prav nima samosvojoga zbora, s katerim bi moglo nastopiti in bi pod imenom tegadraštva peli skoro sami nemški „ >tn nerčki" takozvana „fSaogerrunde*. Ministerskemu predsedniku bi se torej v tem osiru predstavila nekaka Potemkinova vas, in če je dež, predsednik v to privolil, je jako nehvaležno, ako ga nacijonalci za to še napadajo. Nam je pač vse jedno, kateri nemški perci bodo prepevali in pod katerim imenom bodo nastopali, in ne bili bi se za to menili, da gospodje nacijonalci v rešenem dopisu nieo povedali, da nameravajo o priliki Badenijevega obiska uprizoriti politično demonstracijo. Gospodje turnerčki hočejo peti npmSkonnrodno pesem, jedno tistih bojuih pesai.j, katerih vsaka kitica je drzno izzivanje Slovanov. Tako pesmi lahko pojo v ka-sinski restavraciji lepo mej seboj, na javnih mestih pa bi jim sretovali, naj jih nikar ne poskusijo peti, zakaj tako hladnokrvni ljubljanski Slovenci Še nismo, U11 bi jih mirno posluSali. Prav lahko bi se zgodilo, da bi poslušalci dolične serenade z žvižganjem odgovorili na izzivanje „turnerčkovtt, da bi na drzno demonstracijo odgovorili s protidemonstracijo. Bilo bi nam neljubo, ko bi m to zgodilo o navzočnosti grofa Bad» nija, a če mislijo goapodje nacijonniai pevci s svojo pesmijo dokasati, da so š* „kriifiig genug vertreteo" sa politične provokacije, je akoro neizogibno, da 80 j i in nasprotje tega dokaže. Iraa;o I i gospodje kaj simpatij za grofa Badenija ali niš, to se nas na tiče, nam je le na tem, da naj dobi grof Badeni o naši deželi d ber utis, ker je Ljubljana sedaj vsled potroea fe vedno v jako tužnih materi jalnih razmerah m potrebna vladne naklonjenosti. Ministarski pieJaedmk grof Badeni si je za L,ubijano pridobil jako veliko zaslugo, ker je doveli! triodstotno posojilo, zategadelj žehmo, da bi bil v nas đbetojoo vsprej i. A«/o p s d uoški nacijonalci necejo pri tem vzprejemu dostojno sodelovati, naj ostanejo doma, pogrešal jih ne bo nihče. — (Vojaško vesti) Uradna 0W.en^r Zeiluog" od 7. juhja t. I. razglaša naredbo domobranskega iu finančnega mi nisi rstfS z dna 30 jumji letos, s katerim se uvri u e Ljubljansko m-aio na podlagi zadnjega odstavka § 30. zakona o nsstaojevanji vojake v i do6* 2 o. junija 1895 porazu m no s c. in kr. vojnim ministarstvom iz V. v iV. plačilni razred. — Ta je nvaftevanja vredna pridobitev za Ljubljano. — (Nei'oliko kronike.) Triinoasmdeiet h«š leži v Ljubljani na tleh, Od teh nt do daws le nobena dozidana. Povprečno je v vsaki teh h s Stanovalo 25 Ijudij, vso,;-, skop je torej nid 2000 oseb moralo iskati sta io\ a in podstrehe drngod. če bi ne bdo v mestu barak, bi moralo tre tj na teh Ijudij prebivati na prostem oziroma sadovoljitl se z najslabšimi zavetišči, Stanovanja so se od mea os maja lanskega leta do danes podražila povprek 40%j živila, kurjava iu ostale potrebščin za 10 do «50° o. Take sa resmere, ki vladajo sedaj * Ljub« ljani in ki bodo oitale taka ie vaai nekaj ! t Dragin»a in pomanjkanje novanj sta sedaj na dnevnem redu in seveda SO najrevnejši sloji tuli najhuje z del , — (Porodil) so i-« včeraj g Itakso Joain z gc.Hpodi'no Viljemino Pran ko. ČestiUmo! — („Sokol" ljubljanski) 1» nos sveder t ob 1 ,9 uri so redovne in vaje v kor »katnu, potem nadaljevanje prostih v j *.a izl~r v Kranj. Zadnji Čas je, da 80 < glaSS vsi liovi člani, Za katere so je ustanovila poteh a vrsta. — (Novo zgradbe v Spitalskih ulicah) Val( d dovršenih in odobrenih načrtov prione pri bodnje dni s egradbo nose. trinadstropns bile g. Bchreverja v Špitatehih ulit .h Tod' zgradba . alopja prejšnje meščanske bolnice pride v kratkem na vrsto — (Poprave št Jalcobbkega mostu) Častni erar dal |s pretekle dni popravljati šr. Jakobaki mest, v.'led čefar ■« tovorni promet tu dlje čafS zaprt. — (Letno poročilo ljubljanske višje gim nazijo Ima n.^ prvem mestu spis dr, Ivana Mateja Klimesobs ,Z-ir Cl schich'e d.'s Liibudier Uvinna-siums". R dna predmete je poučevalo v vsem 28 učnih znočij, izredne pa 7 Potem so ro pa učinci očih glasbe v ;lasb«nih šolah .Grlatbene Matica", »Pilil »rroooiči ga društva* m v AlojsijeviHu. Učen« eev je bilo v začetka Ista 668, koncem leta pa 631. Po narodnosti je bilo 518 Slovencev, 109 Nemcev, 2 G »ha, 2 Italijana, i Hrvat io i Brb. 243 jih je bito iz L ubijane. O II kovanih je bdo 78, f*rvi red je d bil 401, ponavljilni izpit jih ima '.*.>, uvojke jih je dobili> 48, tretji red pa 13, zaradi bolesni so OS t nji trije neizpra-ani. Bolniao 8e je plačalo v v.srn K tu 7700 pld. Vspsejefflščioa se je plačalo ,i48 «ld. GO kr. Prihodnje šolsko le'o ae prične dne 18. septembra. — Pri tem je omeniti, da j« letos niinolo 300 let, kar sa jo osnovala ljubljanska gimnazija. — ■ Jour-fixe) bodo v četrti k v gostilni g. Grajžaroi „pn Sikcu". — (Vojaško kopališče v Prulah) je otvor jeno in Uporaba proti običajni uatopnioi dovoljena. — Iitotako odprto je mestno koj-ališče v Kolesij t, — (Nesreča) Pri Š<\ Jakobskem mostu pripetila se je danes zjutraj velika nesreča. Sedemletni čevljarjev sin Jože P o I a n j k o šel je nekoliko pred oemo uro z doma v šolo na Cojzovi cesti. Na Št. Jakobakem mostu, ki se sedaj popravlja, prišla je dečku nasproti neka mlekarica z vozičkom; dečko hotel se jej je umakniti stopivši na bruno kraj mosta, v tem trenutku pa se je spodrsnil ter padel najprej na spodaj napravljeni oder in s tega v Ljubljanico. Najbrže bi bil fant utonil, da se ni posrečilo neki perici, potegniti ga na breg. Vsled padca na leseni oder zlomil si jo drčko d*»sno roko ter se po glavi in živetu nevarno pobil. Pri tej pr liki moramo izreči začudenje, da državna uprava, katera je naročila teli potrebno popravo mostu, ni tudi skrbela za to, da so moat primerno zagradi. Upajmo, da se bode VBaj sedaj, ko je neprevidnost že zahtevala žstev, ukrenilo, kar treba, da se taki slučaji ne bodo ponavljali, — (Ukraden dinamit.) Neznani zlikovci so v Sfruži'1 n ukradli polirju kranjske stavbinske družbe 42 dinatnituih patron, 40 kapseljev in ;J0 me! tov dolgo už«g*licf>. Tatovi ee doslej še niso nasledili. Upajmo, da niso anarhisti. — (Izdelovanje žvepljenk ) Iz ielovatelj Kvepljenk gosp. Gustav Czap ustavil je s koncem meseca junija svojo podjetje Kakor slišimo, prevzel je Czapovo tovarno na Polianah g. Alojzij Cerne, ki bode izdelovanje žvephenk v dosedanjem obsegu nadaljeval. — (Častnim članom) je društvo „E-zgebirgs-verein" «. Eiomotovu na Češkem imenovalo g. žup nika Jakobu Aljaia v zahvalo za plemeniti trud ob smrti b \ >;:a načelnika lemu drušr.vu, prof. Sob mi d ta, ki ie lani ponesrečil pod Triglavom, ter tudi v priznanje velikih zaslug z.- planinstvo v obče. — Umrl) je danes zjutraj v Kranjski gori gospod Anton Spindler, vodja zemljiške kojige v Brežicah roj I/uhliančan. Bodi v. lemu narodnjaku zemljica l-^hk* ' — (Efektno tombolo) prireii prostovoljno gasilno društvo na B . au s privoljenjem li senčnega miniaterstva tek m letošnjsga I ta Ciati dohodek je namenjen si nabavo gesiln z oj rr. beračila po krčmah. Na srečo se je ; ek«-nia gospoda z"e:o, da pozna dete in Ob*«stil je o t in r»daij>, kateri je ciganko arotoval U-iraie-oega »t sfa risi fo b li že obupali, misle.-, dl je njih dete ponferefiilo, toliko večje j-* bilo *ijih veselje, ko jim je redar prinesel otrok«*, — (Velik požar v Tr&tu I V mlinu „Eoo lamo* v Trato je včeraj 'jutiaj nastala eksplozijo, vsled ateve u. /ačel gor»tt prah razpadlega žita. Ogenj ie hitro ranštril in je provzročil škode k. (ih bo 000 gld Dvs delavce stt* bila oo • ksplo-ziji grozno razmesarjena in je je Jen nj ju že umrl, trje so biH l^hko rtnjeni. — (Posojilnica v cerkvi.) „Primorec* po roČS da j«* bujeiis. i vikam na/naml na praznik 8^. Petra in Pavli v ce kvi, ima 1200 g! 1., katere bi r..d posodil io 5% Č gav je d»nar, m povedal, ali oetkven ni, ker ključarji nič ne vedo o tem — Ce se prav Spominjamo, » Kristus kramarje z bič 'iu segn 1 u t« li.plja. * (Torej vender! I i.etniki bolgarskih redov v Avstriji bo zdaj lahko veaeli Učikali so dan, ko i in je iapolnila gore b ja. Iva; koris:i najlepši r»d, če pa ne smem nositi? Kako vrednost ima red > mil .-v . red, knt-ri ee ne sme pripeti ua prsa in ivsti na i/pr hod. k j roees.jam itd.? Doslej se Imetniki bolgarskih redov I temi niso smeli javno pokasati, i doma s:i ameb t-ke redova na prf>a pripeti doma, kjer jih ai nihče velel, cidsiej bode drugače Evropa a diplomacija je dosegla v Carji-graou k"H selcu speb, i k .s rim je psrsJisovala vse neuspehi- z.dnjih lat: i poslovala je, da je sulttn dovolil bolg rskemn knezu, da sme deliti redove, n ita bi z.: \s»k sinčaj moral pr^eiti poprej suiti ia sa dovoljenja« Te dni je wWiener Z.itung" prvič priobčila dolgo vrsto »meo. takih srečnih mož, katerim ja 000ST dovohl m s ti podeljene jim bol gai^k" redove. Tam bodo seveda sledili še drugi, kajti v naši mo .ihtji je žh mnogo takih, ki so si za 11 ilgarsko pridobili 0z islug4*. * (Umor zaradi cigarete.) V Budimpešti se je delavec Szabo sp I s svojim tovarišem Zsebro Bandi cigareto v vreluosti pol krajcarja. S^abo je svojega tovariša z oteženi ubil in mu vzel, kar je pri njomu našel denarja, 2 gld. 40 kr. Truplo je vrgel v neko klet, kter so je ljudje včeraj našli. >S&abo je brca obotavljanje priznal zločin. * (Kolera na Nemškem) V Gdanakem na Nemškem ie včeraj zjutraj umrla neka gospa za kolero in sicer, kakor je dokazala bakterijologičaa preiskava, za esljatsko kolero. * (Ministrov dojenec) Francoski minister ima pet mesecev starega sina. Minister ga ima jako rad in je nanj jako ponosen. Ukazal je dojnici, naj ga prinese včasih v njegovo pisarno. Če ima minister vzprejeti politične osebe, mora dojnica z otrokom v predsobo, kjer ljudje čakajo na avdijence. Nekateri ljudje so jeli zabavljati, ko je otrok kričal in poro'evalec časopisa „Jotu" je spisal jako zbadljivo notico o tej stvari. To je ministra tako raz-žalilo, da je dru«t d;«n U kazal >z sobe vreči dottč-nega dopisnika. Posledica temu je, da „Jour* sedaj slednji dan prinese članek o ministru, njegovi dojnici in dojooca in se prav pošteno norčuje. Tudi drugi lisfj 80 se jeli iranioiati in potegovati se za razžaljenega dopisnika Stvar je postala velika po litična zadeva. Društvo časnikarjev je že naprosilo nekega poslanca, da bode v zbornici interpeloval. Naposled š* baš zaradi tega utegne prti do mi-nister^ko kri/:o. * (Potres) Prebivalstvo otoka Cipra je v siluem strahu. kak h štirinajst dnij s m se primerjajo malone vsak dan d sti močni potresni nunki. Ker so ti sunki poškodovali že mnogo poslopij, so ljudje zbežali iz mest in vasij in se nastanili v šotorih. Tudi vsa oblastva nradojejo v šoti rih. Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 JD«i.x»ila.: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ig. Pehanj v Zecu 10 kron, nabrane v družbi žalske in gnžke narodne inteligence, ki jo pred* večer praznika sv. C rila in Metoda pr- Mariji L >urd s kresom, streljanjem m umetnim ognjem prašno-vala pod geslom: No Ramo z b sedo, ampak tudi z dejaujem naj s*1 pristna narednost isrssuje. — Neimenovan v M ikronogu 5 k r o n , nabrane o priliki izleta na dan sv. Cirila in Metode. D rovali bo: Goipici Adelina K t d-r, Pj Pr , g^. Vikt r Časnik, Kari Kristan • Janea l) lenšek, vsak po 1 kr« uo. — Skupaj 15 kr n. Ž vi li rodoljobni darovalci in darovaike in njih nsslednikil Dunaj 8. julija. Danes potrjujejo tudi oficijelni listi vest, da vlad* ne misli na jesen razpustiti dri. /bora. Ukazala je sestiviti imenik Tolilcev v peti kuriji samo zategadelj, da bi svoj čas imela obiastvn podlago z* ststavo pravega imenika« Gradec 8, julija. Pri postaji Gosting poleg Gradca jo brsovlak povoiil voa na kar tereni je bilo osem oseb. Pet oseb, tri ženska in dva otroki, je bilo ubitih, dve osebi sta bili in?varn> ranjeni, konjema se ni zgodilo nič. P: kratkom v Budimpešti i najstarejšo hčerjo nadvojvode Jožefa. Bruselj s. julija. Ministerski ivet pod predsedstvom kralja se je p svetoval >» poln« ftaju, kateri jo vsled mogočnega naraščanja aocijaliima postal jako kril n je sklonil prciilo.uti parlamentu več" aakonakih uačrtov, naperjenih aoper r - > luo ji naru i propaganda« Bruselj B. julija« Liberalna stranka je aklenila, d. pri osjih volitvah mej Iclerikaloi in socijalisti ne bo Intervinirala, nego da prepusti svojim pristalem, naj glsaujejo aa katera stranko hočejo. Kolonija 8. julija. »Koln. Ztg.a javlja iz Brroliiia, di velel le na noben na in ne bodo dovolile Grški, boriti samoatalno kake korake glede Krete, Velesilo sodi|0, da je vprašanje glede Krite siiue važnosti aa «dira-nitev evropskega miru In se bodo s vso odločnostjo uprlo, ako bi Grška poskusila ta mir kaliti. ^arudnu-gospudar^Ke stvari, — Državuo železuice L »kana železi ica Sohvvarzentiu Zw»ltl s . o-.fa. «. ..: llern.ichlg llor- mauns, OrossGlobaits is Zvvettl, in postajališčem Gerotten Stil! ZvveLtl SS je dne o. julj«v i roćils javnemu prometu. Pri tem rij se omsnjene p staj« otvorile v a ves promet, postajsbšfie pa le l mebni in psatsisi promet. — D.ie 'JO. julija izro sa jav-neu.u pr-.uneiu dršavoolelasniska prog« N ««d^r Lindevviese-H izsdorf (Hemers Jorf) h postajami S. t > doif, Priedaberg, Jungf^rnd'.uf Uoi^sdorf, Ob»«r-hermslotf, U»rzdoif m rlsinsrsdor/, poatajaliaosss IJotnsdorf in Vfibsnim isOgibsliSOSm na Gea ii-kn. Pri tem »e imenovane poataie za ves pro.n -, postajališča in IsogibališiSa pa le za esebui in tovorni promet nn cele vagoni OtVOfš SLrNajčistejši m najboljši malinčev sirup v steklenicah po 1 ky HO kr. Ksu.pnSilja se tudi v pl e te nicali po 8, 10, 20 in 40 kg. Mukama IM<*coll. ..■•■•I niipreljii" (2648—8) Ljubljana, Dunajska conta. Meteorologično porodilo Julij Oau opazovanja Stanje 1 »ar cimet ra v mm. TanirR-rfilnra v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urab 7. 9, '/.večer 192 si. jvzh. jasno 8. 7 ifutraj 786*4 160 »1, svzh. jasno 00 - 3, popol, 786 r> B 'i •*.> ir, jug jasno Srednja normalnm včerajšnja temperatura 1 i**7°, ca 0'2° nad 1890 dne" 8 julija S m. p: i .i. .v :.i dolg V ilutah . ... 101 gld Bknpni državni dolg v umbm 101 , Avstrijska ala'a renta....... 123 , Avstrijska krouuku renta 4°;0..... 101 , Ogorska zlaa renta 4" ,. ... 122 „ Ogaraka kronika rt-uta 4 ,, , Avatro-ogerske haiičuc delnic« . . £tf>7 „ Kreditne delnice......... 854 London viHta. . . ....... 119 • ft8 11 *4 NemAki dri. bankovci ih 109 umrli BO mark . . ........ 20 trunkov .... .... ltalij.tn».ki bankovci....... C. kr. cekini 4 državne srečke i?. I (864 ttO B60 gld Državne srečke i a 1. Irt»14 po 100 gld.. Dunava reg. srečke :>u'u po 11>0 gld. Zcmlj. obč. avstr. 41 ,, zlati zast. listi . — Kreditno srečke po 100 gld......198 Ljubljanske srečko.........28 Rmlolfove srećke po 10 gld......*22 Akcije anglo-avstr. banke po 800 gld.. lftS Traumav-druAt. volj. 170 gld. a. v. . . 473 Papirnati rnhelj......... 1 15 80 45 20 »;5 85 75 85 75 74 51».', I 5 H5 ki. 111 t:ld. — 1HI . — kr 2") 25 50 2H'/ praktikant t lepo pisavo in primerno izšola:) v neko tukajinjo asoknranino pisarno. — Lastnoročno pisane, s spričevali opremljene ponndbe poSiljajo naj so pod naslovom ,,Asokuranoa ' upravnifitvu „Slov. Naroda". (5ŽG40 — V.) Trgovina z mm blagom. Večja staro renomirana, v najboljšem prometu atojfca, dobro upravljana in na najlepšem proatora h.- nahajajoča li^ot iua t. ohshiijiii (»lugom v vel*jt>m Uniju nit Doleti J m U o mi, blizu že leznicp, se zaradi boblinosti letnika o. uri za srčnim mrtvoudom mirno pivminol v Gospodu Pogreb prearAStga pokojnika bodo v Kranjski mri dno 10, julija t. 1. ob 10, uri ! [•< ludiie z biljami in av. in;..v>. Priporočilni preljubega soproga v pobožno molitev in prijazen spomin. V Kranjski i: o r i, din- S. julija lh!»G. Roza Spiudler (pomnoženi r«-stif u«*lj*kl tok) steklenica 1 gld , 5 steklenic 4 gld. rabi ne za drgnjenje v krepilo konjsk'.h udov. Ta cvtt, mnogo let po izkušenih ži vinozdrav-nikib in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpno-loet konjskih udov ter služi v kropilo prei in v restitucijo (očvr-stenjo) po kakam tru-dapoiaem dola. Skušena redilna slupa za živino za konje, rogato živino, ovce, prašiču itd j Ilabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako z'.vinčs ne raore jtttl ; zteljeuje mleko. / mi *-'k z rabi In 1 in 11 vodom vred Velja 50 kr , .r> zamotkov z rahilniin navodom ■amo 2 gld. Priporoča in razpošilja nI vse strani s prvo polto lekarnar TTbaid pl. Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. (8160-14) Komptoarist slovenske in nemško korespondence popolnoma ve8C, iznrjom v koiuptu,irskih delih, se lioo za neko dunajsko firmo. Nntanč.ne ponudbo 7. imenovanjem zahtevano plače pod? Šifro A. B. upravniStvu „Slovenskoga Naroda**. (2650—2) Izg-TjLToil so je pes jazbečar — Kdor Poljskih, (265.-}> z imenom „Ultimou. bi ta niiMol naj iza ulicah št. 8. Številka znamko 107. pr<-ti nagradi odda V Trgovski pomoćnik I dobro izurjen v manufakturiji, špeceriji in železnini, ftell miijii nIiižIio pr< iiienlil Ponudbo naj Be blagovolijo poslati upravnistvu „Slov. Naroda* pod ,,.fl«>rliiirkt. Trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem, z dobrim prometom in ralogn Id ga za 2000 gld., SO takoj odda prav ugodno. (2051—1> Več pove gospod A. Kališ v Ljubljani, R0NCEGN0 najmočnejša naravna arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva po zdavniškem predpisu pri mim mijl. klonml, p. i mili, /i\«ulli in AviiHliili l»oIi>r.iiih, uiHlwrl|l itd. Fitno zdravljenje uporablja 8e skozi celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. oncfiflno UJUUUyilU HUKMI|Nke železnico ll4 uro oddaljeno od Tridenta, uilnemliiia , i>inim». imriiM j, popoln*. «u1In^iio r*avnul vi pit v<» v Ronceguo. (2887—10) VIZITNIGE priporoča ,,Narodna Tiskanu:' po nizki coni. Razglas. Na c. ki*, državni gimnaziji v Kranju rpiaavali m bodo učenci, k.if.ri ntinerovajo Vttopiti v prvi ra*.ied. v sredo, dnć IS. julija od '». đo 12. un: v lAvoateltevi pisarni. Vsprejemne presknšuje viiils se bodo v četrtek, dne 16. jiilija, od 1 ,9 un- ajutraj dalje, Dotični uSsnoi pridejo naj v aprsmatvti atariiev ;
  • b j kratni Mat in zadnje nolako .spričevalo. Vaprtjemna taksa je doloosns ns 'i gbl .'JO kr., ki se bodo onim ki praakninje ne bi prestal i t vrnila. Od Kranja oddaljeni u'enci pa te morejo javiti /a vaprsjem tuli pismeno, V poslati morajo le krstni but, zadnjo iolako tpriosv lo ter takao. Vendsi pa m asorajo v t' 1111 ♦ k. dnd n>. juliia, pred preskolnjo predstaviti osobno giiniiH/.ijHk»-mn ravnatelju. V Kranju, dno 1. jubja 1890, Ravnateljstvo c. kr. državne gimnazije. (2647—1) ^A*kAxJi Ai A* Ai Ai Ai Ai Ai Ai 4- 4- 4- 4* 4- 4. A* ^ 4 L X X X X i i i i l i V gostilni „Fri Lovcu" in Tržaške ceste na voglu Rimske v«*«lno l-l>' « k/.» Reiiiighausovo marčno pivo. Čez ulico od 10 steklenic k 1 , litra naprej franko na dom postavljeno Senčnat vrt, kegljišče, izborna vina in jedi. Z velespostovanjem mi2'l) Peter Krisch. s i letnikov 200 iln 300 lii-kliilitruv ilolirili iniešlaeerskih belih vin 1804 —181)5 po Franc ponuja po vzeti m- ež.ni postaju l,<»li<,a»i«' Gregoritsch v lVIaliiilaJh Ki «lo IS od (8649—g) (Maxau). Usojam se s tem najndanoje nem prevzel z dnem 1 t m DSSSanitl visokočastitemn p n. občinstvu (2645— hotel in restavracijo Fischer v (Kranjsko) in jo bodem vodil na svoj rr.čnn. Za dobre pijače, okusna Jedila po nizkih cenah, kakor tudi za solidno postrežbo so bode. najbolje skrbelo. Istotam je na razpolaganje Hi /. vso mamin otn*h, ll..ti*lMkl >,lui;u pri fMl'CSan vIiiI.ii li^S'' Trgovski potniki imajo posebno prednosti <>«mi. Za mnogobrojno obiskovanje prosi največiiin spoštovanjem Emilij Keržižnik. udobnostjo opremljenih Boh po Preizkusili in priporočili so znameniti možje medicinske vodo tinkturo za želodec lekarja PlCCOLI-ja v Ljubljani katera krepča želodec, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. StolElerilosu IO kr. ('2G35—1) •takltnio 1 gld. Postim razpoMljatev »e vrfti v zabojčkih po lUklaoio a 1 gld. 'M kr. itd.; postni zaboj u Moklenicami velja G gld. liti kr. Poitnino placa naročitelj. II IS 1 I jiiMj in odgovorni urednik: J o bi p No 11 i. liiiHtniiia in tiek .Narodno Tiaknino". 38