Ljubljana, nedelja 12. marca 1939 Cena l Din Upravnistvo i-iubijana., KuaJljeva 5 - Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455 Podružnica Cehe Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 /lačuni ori pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga čislo ''S 180 VVipn št 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—. Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 teiefo^| 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor* Grajski trg št 7. telefon št. 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo K ekspozeju predsednika vlade Govor predsednika kraljevske vlade Dragiše Cvetkoviča na petkovi seji narodne skupščine tvori dragoceno dopolnilo deklaracije, ki jo je dala vlada 16. februarja. V tej deklaraciji je bilo rečeno da je na poti h konsolidaciji eno glavnih vprašanj: hrvatsko vprašanje, ki mora biti rešeno na temelju popolne enakopravnosti z upoštevanjem zgodovinske tradicije. Vlada je takrat izjavila da se mora pripraviti pot k rešitvi na ta način da se opustijo metode preteklosti, ki so naš najbolj važni notranje državni problem s taktiziranjem oddaljevale od njegove prave ureditve S to deklaracijo je bilo hrvatsko vprašanje tudi službeno postavljeno v prvo vrsto naše državne politike Bilo pa ie tudi izrečeno priznanje, da nobena taktika tu ne vodi k cilju, temveč le stvarna ureditev problema kot takega. Vlsda ne taji. da je sedaj najbolj važno a tudi najbolj nujno ustvariti v državi ozračje splošnega pomirjenja Strankarske strasti so povzročile mnogo škode in z zadovoljstvom bo vsakdo zabeleži' izjavo predsednika vlade, da se morajo izvršiti predvsem reparacije krivic Točno je. kar je dejal g. Cvetkovič. da teh reparacij ni smatrati kot neka zadoščenja strankam, ki jim prizadeti pripadajo, temneč kot neobhoden doprinos, da preide naše politično življenje v mirnejše ozračje, kajti politika konsolidacije zahteva strpnost in po-mirljivost na vse strani. Mi bi le želeli, da bi bile čim prej odstranjene tudi tehnične težkoče, ki se po besedah predsednika vlade še postavljajo izvedbi teh reparacij nasproti. Vsi dobronamerni so voljni tu pomagati in z veseljem-borno beležili vse uspehe te nove politike. Drugo važno pripravljalno delo, ki je v najožji zvezi s politiko pomirjenja, je po besedah predsednika Cvetkoviča popravljanje pogrešk. ki so v preteklosti zastrupljale medsebojne odnošaje med posameznimi deli naroda in pokrajinami države Tudi tu se da praktično, brez posebnih formalnih težav in obširnih zakonskih prinrav mnogo storiti. Najbolj usodno vlogo v našem političnem življenju igra občutek neenakopravnosti ki ga stalno izzivajo izvestni pojavi v našem upravnem sistemu ter v državni gospodarski in finančni politiki. Ta' občutek se ne nanaša samo na materialna vprašanja, on je enako močan z ozirom na mnoga osebna vprašanja. Via facti se da ustvariti tu tako rekoč preko noči zelo mnogo. Pravilno spoznanje se razodeva tudi v besedah predsednika vlade, da se nova vsmeritev naše notranje politike ne da misliti brez novih političnih zakonov. Gosp. Cvetkovič teh zakonov ni navedel. toda ves narod je složen v nazoru, da je pogoj za normalizacijo našega političnega življenja reforma tiskovnega režima, zborovalnega in društvenega zakona ter volilnega reda. Predsednik vlade tudi ni dejal, kdaj misli, da se bo izvršila revizija političnega zakonedajstva. Ali ker spada tudi revizija političnih zakonov med pripravljalna dela za našo politično konsolidacijo je že s tem njena nujnost podana. Do njene stvarne izvršitve obljublja g Cvetkovič liberalno tolmačenje sedanjega zakona o tisku To toplo pozdravljamo njegovo napoved, da bo vlada v najkrajšem času v smislu liberalnega tolmačenja zakona omogočila še popolnejšo in svobodnejšo izmeno misli o vseh perečih vprašanjih našega javnega življenja. Zelo važne so izjave v pogledu hrvatskega vprašai?ja samega Gospod Cvetkovič pravilno smatra, da se je reševanja hrvatskega vprašanja treba lotiti odločno in brzo, v polni resnosti in polni iskrenosti Glavno spoznanje pa leži v njegovih besedah, da se ta problem ne da več reševati z enostranskimi akti. S tem je hrvatsko vprašanje postavljeno na sperazumsko osnovo. Njegova rešitev je torej dosegljiva le potom skupnega političnega dogovora. O sami vsebini te rešitve g. Cvetkovič ni govoril. To je razumljivo že iz razloga, ker ta naloga spada v okvir, ki je širši od sedanje misije njegove vlade. Ministrski predsednik je temu sam dal izraza. ko je rekel, da je sporazum zadeva vseh članov naše državne zajednice, odnosno njihovih stvarnih predstavnikov. Deloma pa se je g. Cvetkovič vendarle dotaknil tudi samega jedra problema. Dejal je, da je treba računati s stvarnimi dejstvi; ne smejo se zapirati oči pred dejstvom, da so se gotovi kraji naše države v teku svoje zgodovine razvijali v posebne narodne individualnosti in da tako čutijo tudi še danes. S tem dejstvom je treba računati In te poglede je treba v okviru države realizirati. Kako je začrtan ta okvir, na to se predsednik vlade ni spuščal Poudaril pa je, da morajo biti gotove stvari postavljene izven razprave V teh mejah pa je treba razčistiti vsa vprašanja, ki so v zvezi s problemom. POGAJANJA ZA REŠITEV SLOVAŠKE KRIZE Zastopniki avtonomnega slovaškega deželnega zbora se pogajajo z osrednjo vlado v Pragi o sestavi nove slovaške vlade — Na Slovaškem samem je v glavnem mir Praga, 11. marca. h. Predsedništvo slovaškega deželnega zbora, predsednik dr. Sokol ter podpredsednika dr. Karel Me-derli in Jurij Stano, je prispelo popoldne v Prago, kjer jih je takoj sprejel prezi-dent republike dr. Hacha. Predsedništvo slovaškega deželnega zbona ima namreč po novi ustavi Slovaške pravico predlagati predsedniku republike kandidate za imenovanje nove slovaške vlade, kar je tudi storilo. Prihod predsednika slovaškega deželnega zbora v Prago je samo v zvezi s to zadevo, člani osrednje vlade so imeli danes ves dan posvetovanja o ukrepih za normaliziranje razmer v Slovaški. Državni minister Sidor se mudi od snoči v Bratislavi, kjer je imeJ okoli polnoči po radiu govor, v katerem je nastopi| zelo učinkovito za likvidacijo nastale krize. V svoji izjavi se je postavil z vso svojo avtoriteto na stran osrednje vlade, in proti sumljivim elementom, ki so iz/.vali sedanjo krizo na Slovaškem. Pozval je slovaški narod k miru in k zaupanju v njegovo vodstvo. Nadalje je obrazložil ukrepe, ki se imajo podvzeti, da se poravna konflikt, ki so ga izzvali neodgovorni elementi. Na Slovaškem je bilo danes v glavnem mirno. Današnji praški listi izražajo v polni meri upanje, da se bodo pogajanja osrednje vlade z zastopniki slovaškega deželnega zbora končala s popolnim uspehom. O vzrokih krize ki je nastala na Slovaškem, je objavil bivši slovaški prave "Kini minister dr. Vanco zanimivo izjavo v svojem glasilu »Narodne Noviny«. V njej pravi med drugim: »Sedanji doarodki, ki so jih izzvali ljudje okoli Macha in prof. Tuke, so izzvali v Slovaški veliko bojazen. Kaj se je odigravalo za kulisami, še ni popolnoma p'*jas. njeno. Niti jaz nisem vedel, za kaj je šlo Ukrepi najvišjih predstavnikov naše države so prišli v zadn;em trenutku Ti ukrep5 so zbudili presenečenje, vendar pa ni no-benesra vzroka za vznemirjenje. Prehodna vlada je v rokah eksponentov naše stranke, ker sr bHe zamentane samo nekatere osebe. V V taboru Hlinkove stranke prihaja Sivak na meBto dr. Tisa, Teplan-sky pa ostaia šc nadalje v veljavi. Bodite prepričani, tla bodo v zavarovanju miru na Slovaškem doseženi najboljši uspehi. Upoštevania vrefno stališče ie zavzela glede na dogodke včerajšnjega dne na Slovaškem tudi ofi^:°ina korespondenca nemške narodnostne skupine na češkoslova- škem. V očividno z merodajnega mesta inspiriranem poročilu pravi med drug m: Kar se tiče stal šča Nemcev, se moreio izvajati gotovi sklepi iz objektivnega poročanja listov v nemški državi. Izjave prizadetih treh vlad, podkarpatsko-ruske, praške in slovaške, se sporočajo popolnoma objektivno nemški javnosti. V tem stališču se vidi politični poudarek brezdvom-no širokega razumevanja slovaških in ukrajinskih stremljenj, kakor tudi nasvet merodajnim krogom v Pragi, naj ne prezrejo federativne temeljne misli ustave. Iz izjave bivšega pravosodnega ministra Vanca je razv dno, da ni bil ogrožen samo pittsburški sporazum kot podlaga nove slovaške ustave, temveč tudi ustava sama. :n da je šlo tudi za rovarjenje proti teritorialnim interesom češkoslovaške republike. Pogajanja začasne slovaške vlade pod vodstvom Sivaka in Teplanskega z mero-dajnimi činitelji v Pragi imajo namen, da se da Slovaški def nitivna ustavna vlada, ki bo uživala zaupanje večine slovaškega prebivalstva. Sivak sae sprejme? Dunaj, ii. marca, '.v Nocojšnji listi poročajo iz Bratislave: Začasni predsednik slovaške vlade, ki ga je imenoval predsednik republike Hacha je oficijelno objavil, da spričo nastalega položaja ne more prevzeti naloge, k: mu jo je poveril predsednik republike. Mernike vesli o izgredih v Bratislavi Berlin, 11 marca a DNB poroča iz Bratislave- Snoči ob 20 se je zbrala v bližini mosta, ki vodi na nemško ozemlje mno žica ljudi, ki je manifestirala proti češkoslovaškemu vojaštvu in orožništvu ki ie bilo tu zbrano Padlo je več klicev proti Čehom. Na drugi strani so pozdravljali ma-nifestanti vsakega Nemca ki je prišel na most Kmalu je prispelo sedem tovornih avtomobilov policije ki je aemunstrante razgnala Demonstranti so zahtevali naj se češke čete umaknejo in nai se prepusti vzd-ževanje javnega /-eda članom Hlinkove šarde. Pozno p"r>oči je bilo videti po bratislavskih ulicah člane Hlinkove garde, kako s puškami na ramenih patruTrajo po mestu V teku noči je skušala Hlinkova garda j zavzeti poslopje divizijskega sodišča, ki ga je zasedla češka vojska, morala pa se je umakniti. Minister Sidor je prispel v Bratislavo in je s postaje skupno s častniki, ki so ga sprejeli, odšel v vladno palačo, kjer so se začele konference o sestavi nove vlade. V teku noči je Sidor imel na množico govor, v katerem je sporočil, da se vodijo pogajanja o sestavi nove vlade. Opolnoči je Sidor govoril tudi po radiu ter pozval prebivalstvo k miru in redu. Med drugim je izjavil, da je na več krajih na Slovaškem prišlo do neredov, posebno v občinah Malačka in Zohor. Trije ranjenci Praga. 11. marca. AA. (Rcute*): Po vesteh iz Bratislave so bili snoči težko ranjeni trije člani Hlinkove garde za časa stre Ijanja med demonstranti in oddelkom Hlinkove garde. ki se je zabarricadiral v nekem poslopju v B atislavi. Navzlic streljanju pa ni bilo mrtvih. Berlin za Tisa? BerMn, 12 marca o. Spor med Prago in Bratislavo smatrajo tu za resno mednarodno politične komplikacijo B»*rlin ;e vzel stališče, da j« le Tisova vlada legalna v.(ada na Slovaškem V tem Smis!u bo nemška via'*a \ Pragi eventualno intervenirala, vendarle po diploiratsKi poti Postopanje centralne vlade v Pragi je bilo po nemškem mnenju v nasprotju z duhom dunajske arbitraže Bivši slovaški ministrski predsednik Tfso je poslal v BerMn brzojavko, v kateri je prosil zaščite za Slovake. Pariz. 11 marca. A A H* vas poroda iz Htrlina- Izgleda da je več članov slova %e vlade pobegnilo v Nemčijo Smatrajo da je nemški' vod'teli Ka tislavi in Chustu. Kaj pravijo v Pešfi Budimpeš'a, 11. marca AA (Havas) Pe-štanski uradni krogi so zavzeli nasproti slovaški krizi nevtralno in nak^njeno stališče ter poudarjajo, kako si je Madžarska Drizadevala. da zboljša svoje razmerje do ČSR V Bud mpešti upajo, da se bodo kljub sedanji politični napetosti normalizirale notranje razmere, če bodo poklicani krogi upoštevali etniške okoUšč;ne tradicij geopolitičnih momentov ter zgodovinske in psihološke činitelje. Rehabilitacija generala Gayde Praga. 11 marca, h Predsednik republike dr Hacha je nodp'sal dopoldne odlok po katerem se sedanji poslanec in bivši general Rudoif Gaida. bivši češkoslovaški poslanik dr. Karel Pergler. ki je sedaj odvetnik v Zedinienih državah in pokojni poslanec dunajskega pailamen'a Josip Durih rehabilitirajo. Poslanec Gaida bo dobil zopet svoj generalski čin. dT. Pergler ju bo potrjeno njegovo češkoslovaško državljanstvo. zasluge pokojnega poslanca Ditricha v revolucijski dobi med svetovno vojno pa se bodo zopet priznavale v polni meri. BESU Cilji in smernice ruske zunanje politike Moskva, 11. maic^i. b. Na včerajšnji ss-ji izvršnega odbora komunistične stranke v Rusiji, ki ima te dni svoj kongres, je imel tajnik stranke Stalin daljši zunanjepolitični ekspoze, v katerem je orisal glavne smernice ruske zunanje politike. Ekspoze je vzbud i izredno pozornost zaradi močnega poudarka miroljubnih teženi in prizadevanj Rusije. V svojem govoru je Stalin najprej napadel vse one, ki so v razvoju lanskega leta »zavestno ?n premišljeno dopustili neizzvane napade na nekatere države« nato pa je še posebej obsodil p'san.je nekaterih listov zapadnih držav, ki so huj-skali k oboroženemu spepadu med Rusijo 5n Nemčijo zaradi Ukrajine, eos da bi b"l tak spopad nekaterim velevam dobrodošel, da bi laže varovale svoje interese ' ki so v zadnjem času vedno bolj ogroženi, j Rusija pa se noče zaplesti v nobeno vojne z nikomur, ker dobro ve. da bi taka vojna služila nrkat»rim velesilam samo za to, da bi se v sedanjem mednarodnem položaju čut le boli olajšane. Tej taktik Rusija ne bo nasedla. Stalin je nato označil cilje in smernice ruske zunanje politike v naslednjih štirih točkah: 1. Ruska pelit-ka je mirol jubna in se izogiba slehernemu večanju mednarodni napetosti; 2. Rusija odklanja poskuse nekaterih držav, da bi se zaplc tla v vojno s komurkoli in bo vsa taka prizadevanja onemogočila; 3. Rusija bo zgradUa svojo obrambno silo v kar največj5 meri in bo posvetila vso pozornost svoji vojski in državni obrambi spl^h. 4. Rusija želi sodelovati z vsemi državam' ki so za mirno sodelovanje. Ho ar co v načrt za ureditev odnošajev v Evropi Angleški notranji minister o potrebi sodelovanja totalitarnih in demokratskih velesil š»nghaj, 11. marca. AA. (Havas). Iz dobro poučenega kitajskega vira se je zvedelo, da se bo Vangčingvej v kratkem odpeljal v Benetke, kjer se bo sestal z generalom Macuijem, ki je poveljeval japonskim četam pri zavzetju Šanghaja in Nankinga. Baje besta skušala pridobiti Nemčijo in Italijo za posredovanje za sklenitev miru pod geslom »Azija Azij- ii a la sKienuev &ita1skem cem«, k; ga je svojč3s proglasil predsednik prve Kitajske republike Sunjatsan. Ganeral Macui ve ja za pristaša tega nadela o Vangčingveju pa govore, da bi se vrnil na Kitajsko in ~estavil novo vlado v pokrajini Hankov Doktrina aziatizma zahteva sodelovanje med Kitaj~ko in Japonsko in osvoboditev izpod jarma belega plemena. Celokupna opozicija, ki je nastopila pod vodstvom dr. Mačka, je izvestna bistvena vprašanja naše države in našega naroda postavila izven razprave. To je državna celina, monarhija, dinastija Ka~ radjordjevičev in narodna vojska. V tem okviru so vsi problemi v glavnem praktična vprašanja našega bratskega sožitja, našega skupnega gospodarskega in kulturnega napredka in izživljanja ter naše skupne varnosti in integritete. Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«, ki ponovno poudarja, da je misija vlade gospoda Cvetkoviča v tem, da pripravi pot do sporazuma, nakazuje, kje bi bilo treba zastaviti glavne napore: odstraniti je treba dosedanje zapreke in ustvariti nove pogoje Uvedba novega stanja pa po prepričanju Hrvatov ni mogoča drugače, nego samo z novimi radikalnimi ukrepi Kdor realno politično gleda in kdor vidi. kako nas vse notranje, pa tudi zunanje raz- mere silijo k pospešeni likvidaciji naših medsebojnih sporov in končni ureditvi naših medsebojnih odnošajev, ta mora iskreno želeti, da bi se mere, ki jih napoveduje predsednik vlade, čim prej izvršile in da nastane v: našem javnem življenju resnično ona atmosfera pomirjenja, ki edina omogoča, da pristopimo k jedru našega skupnega življenja brez strasti, brez medsebojne za-ostrenosti in brez kvarnega medsebojnega izigravanja. Tudi oni med Slovenci. Hrvati in Srbi. ki se nikdar ne bodo odrekli svoji veri v moč jugoslovenske misli, računajo z realnimi dejstvi in vidijo danes še svojo posebno nalogo, zastaviti svoje ne male sile za dosego bratskega sporazuma, ki bo v vseh delih naše države za vselej izbrisal občutek, da je ta naša Jugoslavija kateremukoli svojemu otroku mačeha in da naš skupni jugoslovenski krov ni očetovska hiša vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. London. 11 marca. d. Snoči je notranji minister sir Samuel Hoare govoril na zborovanju konservativne stranke v Chel-seji. Njegovo govor je zbudil veliko pozornost zaradi krepk:h poudarkov o obrambni pripravi jenorti Anglije kot osnovi za zavarovanje miru. Med drugim je tudi predlagal, naj bi sodelovali za ureditev odnošajev v Evropi in na svetu diktatorji avtoritarnih velesil ter predsednika angleške in francoske vlade, ki bi lahko v kratkem času postavili svetovno zgodovino na nove osnove. Ce bi njihovo sodelovanje podprl tudi predsednik Zedinjenih držav, bi postali nepozabni dobrotniki sveta. Chamberlain je pokazal svojo pripravljenost, da bi pri takem delu z vsem srcem sodeloval in zato ni mogoče verovati, da ga ostali voditelji Evrope pri tem ne bi podprli. Ako bi bil ta načrt sprejet, bi nastala na svetu zlata doba s tako visokim življenjskim standardom, kakor ga človeštvo doslej ne pomni, če bi se v Evropi samo za dobo petih let vzpostavilo zaupanje, bi to bilo vel kega pomena, ker bi prenehalo oboroževanje ter bi se industrija lahko posvetila drugim nalogam. Hoare je na koncu izrazil upanje, da bo mogoče med ang.eško in nemško industrijo doseči sporazum, ki bo koristen za Nemčijo in Anglijo. Ugoden vtis v Berlinu Berlin. 11 marca. A A. Izjave notranjega ministra sira Samuela Hoarea, k: je poudarki! vero v srečnejšo bodočnost medu ar od. razmer iti upanje v možnost omejitve oboroževanja. so doživele v be linsikih političnih krogih kar najugodnejši sprejem. Politični krogi menijo, da so te izjave dokaz, da se Anglija danes zaveda in tudi posredno priznava, da so zahodne velesile sikali-le razmerje glede oboroževanja. V teh krogih izrekajo mnenje, da je tieba želeti, da se podpre prizadevanje za pomirjanje Evrope, ker bo to prizadevanje prispevek za konsolidacijo miru. Ti politični krogi so istih misli kakor Chaimberlain, da pomeni velik del mednarodnega tiska zapreko za to pomirjenje. Poudariti je treba, da je bila javnost zadnje dni pod vplivom cele vrste netočnih informacij, ki so bile v škodo miru in nemške politike. Prav tako je t-eba podčrtati, da je Velika Britanija vendar že sprevidela, da pomeni konec državljanske vojne na Španskem korak dalje h končnemu evropskemu miru. Čudno je pa, da Velika Britanija noče priznati upravičenosti blokade generala Franca. Prav tako še ni znano, kakšno stališče bodo zavzele zahodne velesile nasproti Rooseveltovim ukrepom, ki pomenijo otežkočenje mednarodnega poiložaija. Ne samo to, Roosevelt uživa celo v Parizu in Londonu velike simpatije. Nazaduje izjavljajo nemški politični krogi. da je najboljili način za ureditev miru, da se problemi, ki čakajo razpleta, prouče vsevtransiko. in da se poišče solucija zanje, ne pa da se gre mimo teh problemov. Predaja komunistov Pariz, 11. marca. h. Po došlih vesteh je položaj v Madridu neizpremenjen. Kakor poročajo, so republikanske čete dopoldne obkolile posamezne komunistične pošto janke severno, južno in zapadno od glavnega mesta. Miajeva vlada je imela dopoldne tri ure dolgo posvetovanje, po katerem je bilo objavljeno, da je vlada gospodar položaja in da vlada na republikanskem področju mir. Prebivalstvo se zadržuje po večini v hišah, ker se boji, da bi mogli na ulicah vsak čas izbruhniti no. vi spopadi med vladi zvestimi četami in komunisti. Napoved blokade republikanskih luk po Francovi viadi je imela za posledico, da so ob 7. zjutraj zapustile vse inozemske ladje pristanišče v Valenciji. Davi ob 9. so čete generala Miaje podvze-le energičen napad na komunistične postojanke v parku Reciro in bolnišnici Deteta Jezusa. Pri tem je obstreljevalo komunistične poštojor>ke tudi rey-'biikp"-ko topništvo. Glavno madridsko cesto Alcalo so zasedle republikanske čete, Id so prišle iz province. Zadnje vesti pravijo, da so se komunisti v Madridu predali brezpogojno generalu Miaji. Po izkustvih utemeljeno je javno mnenje, da so »Jutrovi« mali oglasi najuspešnejša posredovalnica za vse ! DANES 528 ponudb in povpraševanj! Važna pooblastita vlad! Prenos premoženja verskega zaklada na cerkev — Depolitizacija sodnikov — Krediti za šolske zgradbe — Določbe o fantovskih odsekih — štiri nove državne ceste v Sloveniji — Uredbi o zastavah in gasilstvu — Krediti ' za razširjenje bolnic Beograd, 12. marca. p. Finančni odbor narodne skupščine je danes pričel razpravo o amandmajih k finančnemu zakonu, ki mu jih ie predložila vlada. Debata je trajala ves dan. Na dopoldanski seji je odbor proučil in odobril amandmaje in pooblastila za posamezna ministrstva do vključno prosvetnega ministrstva. V računskem delu amandmajev je določeno povečanje dohodkov in izdatkov v okviru proračuna za 5 milijonov, tako da bo znašal proračun dejansko 12.947,000.000 din. Med temi izdatki, za katere se povečajo posamezne proračunske postavke, je tudi 16.800 din za apelacijsko sodišče in višje državno tožilstvo v Ljubljani, po 10.000 din za podpori angleškemu seminarju in geološkemu zavodu v Ljubljani, 156.540 din za osebne izdatke katoliških semenišč, bogoslovij in gimnazij, 2,453.080 din prosvetnemu ministrstvu za namestitev 350 novih suplentov, 500.000 din za podpore za Zvezo fantovskih odsekov v Ljubljani itd. črtan je v prvotnem proračunu predvideni dodatek k neposrednim tlavkom v znesku 247 milijonov din. Finančno ministrstvo Med pooblastili finančnemu ministru je zelo pomembna določba, da sme s posebno uredbo ustanoviti samostojno državno amortizacijsko blagajno pri DHB, ki bo skrbela za amortizacijsko službo državnih notranjih posojil. Finančni minister bo smel najeti pri DHB posojilo 20 milijonov din za novo palačo drža\rnega sveta v Beogradu. Nadaljnja določba omogoča spremembe zakona o taksah, trošarinah in carinah, po katerih naj se državni dohodki povečajo za 25 milijonov. Nekatere postavke taksne tar fe in trošarinske tarife se povečajo za 50 do 100%. S posebno uredbo bo urejeno tudi vprašanje kritja za plačHo anuitet bodočega 6rr državnega posojila za javna dela in narodno obrambo. S 1. julijem se bo določil poseben prispevek k neposrednim davkom, ki se bo plačeval 10 let, torej do 30. junija 1949. Prispevek se bo odmeril na podlagi davčne obveznosti vseh prav-n'h in f:zičnih oseh. V uredbi bodo predvidene za ta prispevek olajšave za nekatere kategorije davkoplačevalcev in za družine s tremi in več otroki. Pravosodno ministrstvo Med pooblastili ministru pravde so določbe, po katerih bo lahko izdal uredbe 7, zakonsko močjo glede notranje kolonizacije. ureditve kazenskih zavodov, ureditve položaja uslužbencev pri kazenskih in drugih podobnih zavodih, glede uporabe in mezde za kazenske delovne moči, glede uniform in orožja jetniške straže, glede tloklad za uslužbence kazenskih in podobnih zavodov, glede ustanavljanja državnih zavodov za deco in poboljševalnic. glede prenosa verskega zaklada katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve, glede pupilarnih sodnikov depozitov, glecie ukinjenja velikega sodišča kot kavcijskega sodišča v Podgorici in priključitve k področju kasacijskega sodišča v Beogradu, dočim ostane v Podgorici ape-Iv.eijsko sodišče. Dalje se pooblašča, da izrla uredbo o ustanovitvi novega upravnega sodišča v Novem Sadu ter nekaterih sreskih sodišč. V zakon o sodnikih se vnese nov člen, po katerem sodnik, ki bi kandidiral za narodnega poslanca ali njegovega namestnika, tri leta po dovršitvi svoje poslanske ali namestnike funkcije ne "bo smel biti znova nameščen na kakem šoti išču v območju sreza, v katerem je kandidiral. Daljša razprava se je na seji finančnega odbora razvila o novem odstavku, ki se je imel dodati § 15 zakona o sodnikih. Od vlade predloženi odstavek je bil na končni predlog prosvetnega ministra Ci-riea spremenjen in se glasi: Sodniku je prepovedana sleherna uporaba oblasti ali jjoložaja v strankarske svrhe, kakršnokoli vplivanje i/, strankarskih razlogov ali v strankarske svrhe bodisi na podrejene uslužbence, bodisi na ostale državne uslužbence, bodisi na državljane obče.« Prosvetno ministrstvo Med pooblastili prosvetnemu ministrstvu so tudi pooblastila za uredbe z zakonsko veljavo o učbenikih, o umetniškem svetu pri prosvetnem ministrstvu, o spremembi zakonov o srednjih šolah, učiteljiščih in meščanskih šolah, o ureditvi državne tiskarne, o gospodarsko-komercialnih visokih šolah v Beogradu in Zagrebu, o muzejih, o zaščiti starin, o knjižnicah, o gledal.ščih, o umetniških šolah, o ureditvi in upravi akademskih menz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, o bogoslovju v Mariboru itd. Nadalje je prosvetni minister pooblaščen, da najame posojilo 190 milijonov din pri DHB za gradnjo novih šol ter šolskih institucij, med njimi tudi za vse-učiliške institute v Ljubljani. Pr; svetni m nister se nadalje pooblašča, da po potrebi pretvori nekatere realne gimnazije v klasične ali pa ustanovi nove klasične gimnazije. Veroučiteljem na ljudskih šolah se prizna enaka stanarina, kakor jo prejemajo ostali učitelji. Ukine se delni ceJibat učiteljic. Po posebni določbi bodo smeli srednješolki dijaki sodelovati enako kakor pri Sokolu v Zve/.i fantovskih odsekov, Zvezi dekliških krožkov in Slovenski dijaški zvezi. Službena leta veroučiteljev na srednjih Jclah se priznajo za napredovanje in pokojnino, če prizadeti veroučitelji prestopijo v državno službo. Notranje ministrstvo Notranji minister je pooblaščen izdati uredbo o nošenju in izvešavanju zastav ter uredbo o ureditvi gasilske službe v državi. Gradbeno ministrstvo Minister za gradbe je dobil pooblastilo za uredbe o pregledovanju parnih kotlov, o proizvajanju in izkoriščanju električnega toka, za spremembo nekaterih določb zakona o državnih in nedržavnih cestah, za uredbo o zaščiti in uporabi cest, za uredbo o ustanovitvi državne cementarne, o ureditvi dolgov vodnih zadrug, med katere spadajo tudi dolgovi glavnega odbora za osuševanje Ljublianskega barja. V § 44 finančnega zakona se je vključila določba, po kateri so se proglasile za državne ceste cesta Krška vas—Krško— Zidani most—Celje pod številko 2, Murska Sobota—Maribor—Dravograd pod številko 58, projektirana cesta Ljubljana— Jelenje—Sušak pod številko 59 in cesta Kranj—Jezersko—državna meja pod številko 58. ©stala ministrstva Med pooblastili zunanjemu ministrstvu sta posojili pri DHB za nakup zgradb za naši poslaništvi v Budimpešti in v Sofiji. Poštni min!ster je bil med drugim pooblaščen, da uredi problem radijskih postaj v Beogradu in Zagrebu. Kar se tiče ljubljanske oddajne postaje in njenega področja, je bil pooblaščen, da v sporazumu z ministrskim svetom sklone na oslovi dosedanje pogodbe s Prosvetno zvezo v Ljubliani sporazum o zgraditvi in eksplcataciji no ve radi jske posta ie v Ljubljani in nove relejne postaje v Mariboru. Kmetijski minister je bil pooblaščen, da izplača osrednji zvezi hrvatskih kmečkih zadrug v Zagrebu 14,626.000 din ter tako likvidira njene terjatve nasproti državi, da izda uredbo o svilarstvu, po kateri se bo državna tovarna za svilo v Novem Sadu pretvorila v delniško družbo z glavnico 30 milijonov din, da premesti državni mlekarski zavod iz škofje Loke v Kranj, da izda uredbo o veterinarski službi itd. Posebej je bil pooblaščen ban dravske banovine, da po zaslišanju banskega sveta izda uredbo o izpopolnitvi viničar-skega reda z dne 20. julija 1928. Bani so bili tudi pooblaščeni, da urede financiranje sreskih kmetijskih odborov. KmetMski minister je bi! nadalje pooblaščen, da v sporazumu z ministrskim svetom spremeni in izpopolni uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. Trgovinski minister je dobil pooblastilo za spremembe obrtniškega zakona. Na podlagi posebnih poblastil bo minister za socialno politiko in nsr^tlno zdravje smel najeti posoj:lo pri DHB za dograditev naviljonov državnih bolnišnic v Ljubljani, Nišu, Splitu in Beogradu. To posojilo bo znašalo 7.5 milijona din. Pooblaščen je bil, da izda nove predpise o delavskih zbornicah, da najame posojilo 10.5 milijona din za dograditev in izpopolnitev državnih bolnišnic v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Beogradu in Nišu ter zdravilišča na Tari, da izda za razš:rjenje bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju 904.600 din, za podpore banovinskim bolnišnicam 3 milijone din, da najame pri DHB ali pri Ljudski posojilnici v Ljubljani posojilo 2,600.000 din za odkup Paumgartnerjeve-ga posestva na Studencu pri Ljubljani za razširitev državne bolnišnice za duševne bolezni. Pso&Iastlla za ministrski svet Med pooblastili za ministrski svet je ostal nespremenjen § 73 finančnega zakona, po katerem je vlada pooblaščena izdati z zakonskimi uredbami politične zakone po zaslišanju posebnih odborov narodnega predstavništva za te zakone. Ministrski svet je bil nadalje pooblaščen, da izda j uredbe o pobijanju šušmarstva. o pobijanju tihotapstva deviz, valut, vrednostnih papirjev, žlahtnih kovin in kamenja. Med občimi določbami je pooblastilo, po katerem se s 1. aprilom t. 1. ukine določba o napredovanju državnih uradnikov in drugih uslužbencev, po kateri so prejeli nove povišane prejemke šele po preteku enega leta, tako da bodo prejemali odslej nove prejemke, čim napredujejo. Vseučiliški profesorji, ki dosežejo 70 let starosti, se morajo upokojiti. Bavsaatdj Saršak je dobil zadoščenje Dne 25. aprila 1938 je »Slovenski dom« p; i nese! oster napad na g. Antuna Soršaka, dolgoletnega ravnatelja zadruge »Ekonom«. Očital mu je nepravilno poslovanje in zlorabe pri omenjeni zadrugi. Tako ovadbo je dobilo tudi državno tožilstvo, ki je uvedlo proti ravnatelju Soršaku preiskavo. V teku preiskave so bile zaslišane številne priče, člani načelstva in nadzorstva ter izvedenci Pred tednom dni, dne 3. t. m , je zadeva končno prišla pred okrožno sodišče v Ljubljani. Sodna razprava je prinesla obtoženemu ravnatelju Sorša<'lskega premoženja. Sedaj aretirani šef slovaške propagande Mach je organiziral tudi strahovito kampanjo proti sokolstvu na shodih, v radiu in časopisih. Sckodstvo na Slovaškem je štelo 18.000 dcce, 7300 naraščaja ter 21.000 članov in članic, skupaj okoli 46.000 pripadnikov. Pri lanskem vsesoko>!skem zle-tu v Pragi je sodelovalo pi. nastopih 8570 slovaških Sokolov in Sckc-ic. Sokolski h domov je bilo na Slovaškem 48. telovadišč 69 ter nekaj planinskih koč in letnih taborišč. Dunajski slovaški radio Dunajski radio, ki že več mesecev oddaja stalna dnevna poročila v slo-vaškem jeziku, posveča te dni Slovaški še prav posebno pozornost. Oddaje so sestavljene v zelo ostrem tonu proti osrednji praški vladi. Včeraj popoldne je slovaški speaker še posebno ostro naznačeval slovaške zahteve po takojšnjem umiku češkoslovaške vojske s slovaškega ozemlja, po odškodnini za prelito kri in po takojšnji popravi vseh storjenih krivic, navajajoč med njimi zlasti aretacijo prof. Tuke in Machc. Končal jc z zahtevo, da morata biti oba are tiran ca takoj izpuščena iz zaporov, ker se utegne sicer slovaška zadeva končati zelo neugodno za Prago in sploh za ČSR, Razvoj protiletalskega topništva Francoski letalski general Armengaud objavlja v »Depeche de Toulouse« obširen referat o obrambi proti letalskim napadom. Po njegovem mnenju je danes še vedno najboljše sredstvo za obrambo pred letalskimi napadi letalo. Med drugim pravi:. »Lovsko letalo lahko po izkušnjah v Španiji in na Kitajskem uniči dosti več sovražnih, letal kakor protiletalski topovi. Pomen protiletalskega topništva pa je kljub temu velik in vedno narašča. Današnji moderni protiletalski topovi postajajo zelo nevarni sovražniki letalcev. O tem vedo mnogo povedati tako' republikanski kakor nacionalistični letalci v Španiji. čim se posreči protiletalski artiljeriji držati sovražna letala v višini 4000 do 5000 m, je že dosegla lep uspeh. Bombe iz te višine le redko zadenejo namenjeni cilj. Protiletalska artiljerija je v stalnem razvoju in danes imamo že protiletalske topove, ki streljajo do 10 km visoko in po 150 strelov na minuto.« Samouprave in hrvatsko vprašanje »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o samoupravah v zvezi s hrvatskim vprašanjem. Med drugim pravi: »Centralizem je postal v naši državi ta-: ko hud, da opravlja danes Beograd že tudi najmanjše posle 20 let se pri nas že govori I o samoupravah O kakih resničnih samo-J upravah pa ni govora. Kar obstoja danes pod -imenom samouprave, more več ško-J dovati samoupravni misli, kakor pa ji ko- PrMeoiiRimlnkone? Ako mislite, da zamorejo močno namazane3 ustniče-^liene ^^J^Z^ol^'. často plastjo, pridobiti in ohraniti srce mo^esa. Udaj ste v^^BB^cmo. novo to so lepe. toda zares :epe ustnice mladostno sveže sk.;atto tatt. karar jin. v e ne raz. rdečilo »GUTTARE neizbrisno in brez s ed0V ~nanSe'e samo enkra. zjutraj. Niti jed, niti ma*e in se ne suši Za ves dan zadostuje, aa se najmtfete samo en*™ »ju j pijača, niti plavanje, niti kajenje, nič ne unčuje lepote usten Zg^^tisoie žena. tete e.o poij udi jati brez strahu, da b P^L^f? sev vseh s'_oho7mh trgovinah t 14 sHa'nih Poskrsite ga. pa boste tudi Vi navdušeni P. o daja ~e ^ J- sen. zadosten za enomesečno in najnovejših nijamah po 48, 24 in 16 dinarj v: poskueai JUJinaa, uporabo stane 9 dinarjev. — Uspeh Je za jam_ en! Podrobna proračunska delbafa končana V ponedeljek ali torek bo skupščina odobrila še finančni zakon, nakar bo preračun deSInitivno sprejet Beograd, 12. marca. p. Narodna skupščina je šele davi tik pred 4. uro zaključila razpravo o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike. Danes je še bolj pospešila svoje delo in je specialno debato o proračunu zaključila. Razpravljala ie še o proračunih ministrstva za telesno vzgojo, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, rezervnih kreditev in dohodkov. Ker je bilo finančnemu odboru, ki zaseda permanentno, predloženih preko tsioč vladnih in poslanskih amandmajev, tako da svojega delo bržkone pred ponedeljkom ne bo zaključil, je verjetno, da narodna skupščina v ponedeljek ne bo imela seje in da bo šele v torek razpravljala o finančnem zakonu. Ver jel no je, da se bo proračunska razprava v narodni skupščini zaključila s tretjim in definitiv-nim glasovanjem o proračunu v torek zvečer. Skupščina je bila davi pred prehodom na dnevni red obveščena, da je včeraj v Zagrebu umrl narodni poslanec HSS Gjura Španovič S pietetnim vzklikom se je od- dolžila njegovemu spominu. Nato je minister za telesno vzgojo Djura Cejovič takoj podal svoj ekspoze. Ponovil je govor, ki ga je imel v finančnem odboru. O zadevah njegovega resora je govorilo nekaj narodnih poslancev, ki pripadajo vsi vladni večini. Ob 11. dopoidne je bil proračun sprejet. Takoj nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. 2e dopoldne je minister Miloje Rajakovič podal svoj ekspoze, ki je bil enak onemu na zasedanju finančnega odbora. Po govoru narodnega poslanca Ljutice Dimitrijeviča od JRZ je bila dopoldanska seja prekinjena. Na popoManski seji se je razprava o proračunu nadaljevala. Do večera sa je zvrstilo 26 govornikov. Med drugimi sta govorila tudi poslanca 2u2'ič in Jovovič, ki sta obširno obravnavala invalidsko vprašanje. Zvečer je bil proračun ministrstva za socialno politiko ;n narodno zdravje sprejet. Nato je narodna skupščina še brez debate sprejela proračun rezervnih kreditev in dohodkov. Položaj ker £ s srn Slovenski zastopniki pri kojjški deželni vladi Povodom raznih oblastvenih odlokov iz zadnjega časa se je odposlanstvo koroških Slovencev oglasilo pri celovškem deželnem glavarju, da dobi potrebnih pojasnil glede izdanih odlokov in da sporoči merodajni oblasti težnje slovenske manjšine. O tem objavlja »Koroški Slovenec« sledeči od nar. soc. oblasti odobreni komunike: »V petek 3. marca je spreiel deželni glavar Pawlowski ob nazočnosti dež svetnikov Maier-Kaibitscha in Ernsta Dlaska odposlanstvo Slovenske prosvetne zveze ki so ga tvorili urednik Vinko Zvritter zastopnik Roža Vertič Zdravko iz Bcrovelj in zastopnik Podjune Martin Wastl iz Lo-vank. Odposlanstvo je uvodno opo/orilo dež. glavarja na obljubo, dano 7. aprila povodom svečanosti v Št. Jakobu v Rožu, ki se je glasila, da bo celokupno slovensko kulturno življenje v Tretjim rajhu bolje zaščiteno kot pod bivšim režimom. Odposlanstvo se je pritožilo zaradi otroških vrtcev, ki sicer oskrbujejo slovenske otroke, a se na jezik in narodno pripadnost otrok nič ne ozirajo. — Uradna izjtva dež. glavarja se se glasila, da so otroški vrtci ustanova nar. soc. stranke in da se jih lahko poslužujejo vsi državljani brez razlike ter da se glede obiska ne izvaja noben pritisk. Ugodnosti te ustanove sc lahko vsakdo posluži po svoji prosti uvidevnosti. Odposlanstvo se je v nadaljnjem pritožilo zaradi sedaj nemškega šolstva. D ž. svetnik Dlaska je izjavil, da je bil uveden nemški pouk povsod tam. kjer so to želela občinska zastopstva, oziroma za vzgoji odgovorni. Dež. glavar je dostavil, da se učni jezik v šoli ravna načelno po željah za vzgojo odgovornih. Na pripombo slovenskih odposlancev, da so bile poedine slovenske kulturne orire-ditve prepovedane ali fizično preprečene, je dež. glavar v smislu svoje obljube v St. Jakobu v Rožu ponovno izjavil, da je slovensko kulturno udejstvovanje načelno dovoljeno, v kolikor se s tem ne krši javni red in mir in v kolikor ni državno-policij-skih pomislekov. Na navedbo slovenskih odposlancev, da je bila posameznim sodelavcem slovenskih kulturnih društev odtegnjena ali odbita podpora za otroke, je g. dež. glavar obljubil osebno intervencijo, kajti on sam da zastopa stališče, da morajo biti dobrin tega državnega zakona deležni vsi državljani brez razlike, v kolikor so voljni in sposobni zvesto služiti državi. Glede razpusta slovenske Čitalnice v Glinjah pojasnjujejo člani deželne vlade, da razpusta ni odredila dež. vlada. Po nalogu dež. glavarja bo dež. svetnik Maier-Kaibitsch oo proučitvi akta službeno vložil nov predlog. Slovenski gospodinjski tečaji niso dovoljeni, ker si državna kmečka organizacija pridržuje strokovno kmetijsko naobrazbo. Isto velja za nameravane tečaje nemških društev. Končno so se odposlanci Zveze pritožili zaradi odpusta odnosno premestitve predsednika prof dr. Tischlerja v Beljaki'. Deželni glavar je k temu dal pojasnilo, da je bila premestitev potrebna iz službenih razlogov. V svobodnem razgovoru se je izoblikovalo stališče deželne vlade v tem smislu, da se priznava samo narodnost onih, ki se zanjo izjavijo, tako da se slovensko govoreči Korošci lahko prištevajo k nemškemu kulturnemu krogu, v koiikor se sami za to izjavijo... Slovenski odposlanci so temu oporekali z utemeljitvijo, da je izjava k narodnosti stvar vzgoje in da je bila Slo-vencom ta možnost s šolo in delno oviranim kulturnim življenjem odvzeta. Naj sledi še pripomba, da razgovor, ki je trajal poldrugo uro. ni dovedel do načelnega razčiščenja obeh stališč, namreč stališča zastopnikov deželne valde, ki so zagovarjali subjektivno načelo narodne pripadnosti po svobodni odločitvi posameznikovi, in stališča slovenskih odposlancev, ki so zagovarjali mnenje, da je narodnost načelno podana po občevainem jeziku.« Novi vatikanski drža ve! tajnik Vatikan, 11. marca. AA. Papež je imenoval za novega državnega podtajnika kardinala Maglionija. Kardinal msgr. Lui-gi Maglione je bil rojen v Cassoliji blizu Neaplja 2. marca 1877. Doktorat filozofije ie napravil v Neaplju, nato pa je postal doktor 'bogoslovja na Gregorijanskem vseučilišču in doktor kanonskega prava na vseučilišču sv. Apolinarija. Za duhovnika je bil posvečen 5. julija 1901, novembra 1905 pa je stopil v plemiško duhovno akademijo. Po dveh letih je napravil izpite iz diplomacije. Od 1. 1908 do 1918 je bil profesor diplomacije na omenjeni akademiji. L. 1918 je odšel v Švico kot zastopnik sv. stolice, dve leti kasneje pa je postal apostolski nuncij v Švici. L. 1925 je odšel v Francijo, 16. decembra 1935 pa je postal kardinal. 37*ooo italijanskih sezonskih delavcev za Nemčijo Rim, 11. marca. AA. Prihodnji teden bo odpotovalo v Nemčijo 37.000 italijanskih kmetov, ki bodo zaposleni pri kmetijskih poslih v Nemčiji na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med Italijo in Nemčijo. Pred razpustom madžarskega parlamenta Budimpešta, 11. marca. AA. Listi poročajo, da bo parlament takoj po izglasovanju protižidovskega zakona razpu-ščen. Nove volitve bodo pomladi. ristiti. Misel samouprave je gotovo zdrava in koristna, treba pa jo je pravilno razumeti in izvajati. Vendar hrvatskega j vprašanja ni mogoče rešiti samo z uvedbo široke samouprave, ker gre za prvenstveno nacionalno vprašanje. S tem seveda ni rečeno, da so Hrvati nasprotniki samouprave. Prepričani smo, da prava svoboda sploh ni mogoča brez samouprave, ki je i osnovna zahteva demokratskih načel.« Irskih teroristov Mar.chester, 11. marca. i. Včeraj so bile izrečene prve sodbe proti irskim atentatorjem. Pet teroristov, ki so odgovarja, li za atentat z bombami, je bilo obsojenih na 20 let ječe, eden pa na 14 let. Pri razglasitvi sodbe so se cdigravali burni prizori. Eden izmed obtožencev je zavpil: Izvršil sem :obro delo in bom tudi drugič napravil isto!« Kov predsednik italijanskega senata R'm, 11. marca. AA. Za predsednika italijanskega senata je bil imenovan grof Giacc imo Suardo, za predsednika fašističnega korporacijskega zastopstva pa acimiral grof Constanzo Ciano. Bivši pred sednik s sna ta Federzoai bo predsednik italijanske akademije tudi v prihodnjem petletnem razdobju. Minister Ružič v Rimu Rim, 12. marca. o. Davi ob 9.50 je prispel v Rim jugoslovenski pravosodni minister dr. Viktor Ružič, ki bo zastopal jugoslovensko vlado pri jutrišnjem kronanju papeža Pija XEL Iz državne službe Beograd, 12. marca p. Pristav Hrvoj Maister pri trgovinsko-industrijskem oddelku banske uprave v Ljubljani je napredoval v 6. položajno skupino. Vremenska napoved Zemur.ska: Hladno vreme, postopna razjasnitev povsod, nekoliko snega utegne biti v gorskih predelih in v južnovzhodnem delu države, ponoči mraz. Dunajska: V splošnem ponoči zmeren mraz, od časa do časa manjša oblačnost, zapadni vetrovi. ■iiA* >'JsSki>i ■ .'. .a- ■ ■ . ■ Razširjeni šlajmerjev dom je v surovem dograjen Ljubljana, 11. marca. Danes imajo delavci na zgradbi novega Slajmerjevega doma likof. Z današnjim dnem je nova stavba v surovem dograjena. S pisanimi trakovi okrašene smreke vrh stavbe so znamenje, da so si delavci prislužili nekaj veselja in zabave na račun gradbenega podjetja, ki je prevzeto delo dokončalo prej ko v šestdesetih dneh, kakor je bilo pogojeno. Zdravstveno skrbstvo v Ljubljani ni tako. da bi ga kazalo na vsa usta hvaliti. Nase centralno zdravilišče, državna bolnica, je že dolga leta sem povod za brez števila pritožb, anket itd., ki so doslej rodi- | racijski sobi pa bo urejena še posebna septična operacijska s-oba s sterilizacijo. Važen oddelek v novem sanatoriju bo. tudi posvetovalnica za šolarje, ki bo nadzirala zdravstveno stanje zavarovančevih otrok. Tudi odrasli bodo imeli na razpolago posvetovalnico za vse bolezenske slučaje. Poleg udobnih stopnišč, potrebnih podvozov in širokih hodnikov bo v sanatoriju troje dvigal. Največje bo za bolnike, ki jih bo mogoče iz reševalnega avtomobila na nosilih potom dvigala pripeljati tik pred operacijsko dvorano. Tako no-vodošli pacient ne bo prišel v zvezo z bol-j niki niti s posetniki. Drugo dvigalo je do- Veliko zapadno pročelje nudi pravo sliko velikosti bodočega novega sanatorija le še prav malo uspeha. V dr en j mnogih objektov so postavili še enega, namenjenega za razširjenje kirurškega oddelka, od nikoder pa ni denarja, da bi ga opremili in izročili namerni. Vse je pri stairem, bolniška mizerija živi dalje. Privatni nameščenci, zavarovanci Trgovskega bolniškega in podpornega društva, so toliko na boljšem, da se morejo že od leta 1932 zatekati v lastni sanatorij. Z otvoritvijo Šlaijmerjevega doma je bilo za našo zdravstveno službo nedvomno mnogo več storjenega kakor pa z zidavo enega samega novega paviljona pri javni bolnišnici pa čeprav bi bil do kraja opremljen. Velika frekvenca tekom let, odkar sanatorij obstoja, je napotila TBPD, da je pričelo razmišljati o razširjenju zavoda, ki je imel doslej zaprav le kirurški in interni oddelek,-če odštejemo specialiste, ki so mogli zdraviti le ambulantno. Že prejšnji upravni odbor pod predsedstvom ravnatelja g. Klina rja 6i je stavil to nalogo, ki jo .je sedanji odbor pod predsedstvom g. Erla Gombača tudi uresničil. ločeno za transport jedil, tretje pa za prenos perila. Na novi stavbi bodo tudi prizemni prostori prav uporabno izrabljeni. Tu bodo prostori medicinsko fizikalnega oddelka s čakalnicami, 6 medicinskih in dve električni kopeli z vsemi potrebnimi ohlajevalnimi in postranskimi prostori. V prizemskih prostorih bodo tudi posebna kuhinja, priprem-nica. pomivalni ca in obednica za bolniške sestre, pralnica, sušilnica in likalni ca perila ter več shramb in hladilnic za jedila. Ni treba poudarjati, da bo tudi sicer vsa stavba zidana sodobno. Inženjerja arhitekta Serajnik in Omahen. ki sta izdelala vse načrte sta preskrbela, da bo stavba v rcsnici naš najmodernejši sanatorij. Uporabila sta najboljše preizkušene sisteme za izolacijo glasu, šumov in vsakovrstnih ropotov, katerim se nikakor ni mogoče izogniti. Posebne priprave bodo dušile šumenje po vodovodnih ceveh, stranišča pa se bodo zračila avtomatično hkrati s s plak ovalno napravo. Centralna kurjava bo v vseh prostorih, po tleh bodo parketi in linolej. Bolni- Fogled s terase starega objekta na novo gradnjo Dosedanji sanatorij je štel 28 postelj. Razumljivo je, da je morala uprava zaradi pomanjkanja prostorov mnogo bolnikov odkloniti oziroma jih napotiti v druge zavode, kar med članstvom ni ustvarjalo dobrega razpoloženja. Še večje pa je bilo število odklonjenih bolnikov, ki niso člani društva, pa so se želeli zdraviti prav v Šlajmerjevem domu, ki je že po kratkem času poslovanja prišel na glas našega najboljšega sanatorija, kar je seveda predvsem zasluga zdravnikov specialistov, zaposlenih v zavodu, in pa prvovrstnih zdravniških aparatur in pripomočkov poleg najboljše oskrbe, ki so je bolniki v zavodu deležni. Približno sliko razširjenega sanatorija nam nudi primerjava zazidane ploskve: sedanji sanatorij, preurejen iz stare Šlaj-mer-jeve vile, ima okrog 400 m2 zazidane ploskve, novi del je ima pa nekaj metrov manj ko 1000. Upoštevati je treba, da je nova zgradba projektirana po najnovejših izkustvih in na moč ekonomično, tako da bo mogel novi sanatorij sprejeti štirikrat več bolnikov kakor sedaj. Tako bo imel interni oddelek 22 postelj, kirurški 46 in porodni-šiki 24 postelj. Posebno ta oddelek je nad vse potreben. Matere bodo pred porodom mogle češče konzultirati zdravnike-specia-liste in bodo že v tem času prejemale potrebna navodila in pomoč. Poleg številnih prostorov za ambulantno zdravljenje je v sanatoriju tudi oddelek za otolaringologa, čigar ordiinaciljska soba bo zvezana s posebnim prostorom z dvema celicama za in-halatorij. Interni oddelek pa bo imel poleg ordinacijske sobe dva velika laboratorija i;i celico za kardiograf. Razširjena bo tudi rentgenska soba s temnico, ob sedanji ope- Oni, ki mnogo jedo in veliko sede tei zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici. naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice. ki io je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Osi reg S M 13 485-3.* ške sobe bodo imele priključke za radio, v nekaterih sobah pa bodo celo telefoni za medkrajevni promet. Nekaj prostorov bo mogoče po potrebi uporabljati kot navadne bolniške sobe ali jih pa spremeniti v siana torij sko stanovanje za kakega posebno odličnega in razvajenega pacienta. S tem bo novi Šlajmerjev dom utegnil zadostiti tudi najbolj razvajenim zahtevam. Seveda le v primeru, kadar bo primerno povpraše vanje. Inž. arh. Serajnik. ki vodi in nadzira gradnjo, posveča vso pažnjo da bo stavba kakor le mogoče solidno zgrajena Doslej je šlo delo izpod rok v najlepšem redu in bo sanatorij oktobra ali že celo septembra popolnoma dograjen. Z njim bo naši zdravstveni službi mnogo pomagano, predvsem pa bo v tem pogledu ustreženo vsem članom zavarovancem TBPD, ki bodo odslej, popolnoma neodvisni od mizernih zdravstvenih razmer, v kakršne se mora zatekati večina naših ljudi, našli najodličnej-šo nego v svojem lastnem sanatoriju Zato pa je treba poudariti zasluge prejšnjega, posebno pa sedanjega upravnega odbora s predsednikom g. Gombačem, ki je svoje delo tako usmeril, da bo trajno v korist vsem članom in bo novi sanatorij tudi sicer naš najmodernejši zdravstveni zavod — ponos naše zdravniške službe in priča delavnosti in podjetnosti TBPD. 70 let Janka Baleta Zagreb, 11. marca To nedeljo praznuje v Zagrebu sedemdesetletnico rojstva stolni kanonik g. Janko Barle. Ugledni naš zgodovinar in na-rodovisec je po rodu iz Budanj pri Vipavi. že leta 1872. je z očetom učiteljem prišel v dolenjski Podzemelj, potem pa je študiral nižjo gimnazijo v Noveim mestu. Višjo gimnazijo in bogoslovje je končal v Zagrebu. Nekaj časa je duše pasei v Garešnici na slavonski meji. Kot duhovnik se je s posebno vnemo posvetil cerkve-ii glasbi in študiju zgodovine. Leta 1893. >'e bil poklican v nadškofijsko pisarno v 7<2grebu. Postal je njen kancelar. Leta 1916. je bil imenovan za kanonika prvo- stolne cerkve v Zagrebu, obenem je postal ravnatelj nadškofijske tiskarne in predsednik Cecilijskega društva za hrvatske škofije. Janko Barle je že zgodaj začel sukati pero in je objavljal svoje literarne prispevke pod različnimi psevdonimi v naših mladinskih listih in revijah. V »Domu in svetu« je redno poročal o hrvatskih in srbskih knjižnih novostih, bil pa je tudi setrudnik »Slovana«, »Ljubljanskega Zvona« in dnevnikov. Napisal je vrsto zgodovinskih in narodopis.vih prispevkov. Seveda je pa največ sodeloval pri hrvatskih listih. kjer je prispeval zlasti zanimive slike iz hrvatske cerkvene zgodovine, število njegovih člankov in najrazličnejših listih in revijah je zelo visoko. Mnogo se je trudil za društvo Sv. Jeronima, Ivi letno izdaja več knjig. Bil je društvu izprva tajnik in nato urednik njegovih knjig. Sam je pri tem društvu izdal leta 1900. knjigo o Strossmayerju in zbirko črtic Slike i uspomene sa sela«. Njegova Po-vijest župa in cikava zagrebačkih« je začela izhajati že 1896. Povjest tui opcijskih župa« pa je izšla leta 1911. Od 1907. dalie je osredotočil večino svojega dela na list >Sv. Cecilijo«, ki ga od 1913. tako spretno urejuje, da velja za reformatorja hrvatskega cerkvenega petja. Posebno skrb je posvetil zgodovini in oživitvi stare hrvatske cerkvene pesmi. Janko Barle je prvi opozoril na narodno pesem in glasbo ogrskih Hrvatov. V 70 letih življenja se je nabralo toliko lepih sadov kulturnega dela. da ie Jtgoslovenska akademija v Zagrebu 1921 lahko s polnim zado. ^le pozabite; po umivanju predno odidete od doma kot podlaga za puder zaradi dodatka hamamelisa polepša polt rojaka za depisujočega člana. Ime Janka Barleta je v hrvatski javnosti eno najpopularnejših. saj odlikuje vzornega, služabnika božjega krasen značaj in plemenito srce. Ob sedemdesetletnici pridružujemo ti sočerim drugim tudi svojo čestitko in že- limo, da bi nam ostal g. Janko Barle še voljstvom izvolila tega našega odličnega dolgo ohranjen. Armada sezonskih delavcev v Prekmurju Mladina pod 20. letom ne pojde na delo Murska Sobota, 10. marca Po sklepu ankete, ki je bila v začetku leta v Murski Soboti v zadevi zaposlenja naših sezonskih delavcev v tujini, so obči. ne izvršile popis vseh, ki reflektirajo na sezonsko zaposlenje v tujini. Pri vpisu in prijavah občine niso smele vpisati oseb, ki sami, ali pa njih svojci posedujejo dovolj zemlje za preživljanje, ki svoje posestvo zanemarjajo in hodijo iz pohlepnosti do denarja v tujino, ki prisluženi denar v tujini zapravljajo in ga ne pošiljajo domov. Torej so prišli v poštev za sezonsko deio samo tisti, ki nimajo nikakega imetja, premalo zemlje za preživljanje ali pa preza-dolžena posestva in številne družine. Iz obeh prekmurskih srezov se je prijavilo občinam 10.250 delavcev, in siceer iz Mursko soboškega sreza 7054, iz lendavskega pa 3196 delavcev. Od teh želi zapo- slenja v Jugoslaviji 517, v Franciji 911 v Nemčiji pa 8822 delavcev. V tem številu delavcev pa so navedeni tudi mladoletni pod 20. letom starosti, ki so vpisani zaradi evidence za bodoča 3 leta, ki pa letos še ne pridejo v poštev. Tudi bodo pri ponovnem pretresu njihovih potreb in premoženjskih razmer nekateri odpadli, tako da bo skupno število sezonskega delavstva-iz Prekmurja, ki mu bo treba preskrbeti delo, znašalo okrog 7500. Mladini pod 20. letom bo torej onemogočen odhod na delo v tujino in na velepose-stva v Banat. Le v poedinih primerih posebne bede v družini ali nemožnosti zaposlenja v domovini bo lahko dobil dovoljenje delavec star nad 18 let, če bo zaposlen skupno z očetom ali materjo pri istem delodajalcu. JuMlejno učiteljsko zborovanje Ljubljana, 11. marca. Pied 70 leti so si ustanovili slovenski učitelji prvo stanovsko organizacijo. Ta dogodek so proslavili, učitelji in učiteljice iz 11 šolskih okrajev na današnjem velikem zborovanju v dvorani kina Matice. Zbora so se udeležili učitelji iz šolskih okrajev L;tije, Radovljice, Kranja, Kamnika, škofje Loke, Logatca, Laškega, Ljubljane-mesta, vzhodnega in zahodnega dela in Kočevja. Toliko učiteljskih društev še ni nikdar skupno zborovalo. Zborovanje je sklicalo litijsko društvo in udeležilo se ga je okrog tisoč članov JUU. Med zborovalci je biio več učiteljskih veteranov, med njimi dva najstarejša slovenska učitelja g. Toman iz Moravč in g. Hiti iz Kamnika. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik litijskega okrajnega učiteljskega društva g. Jože Župančič. Zborovalci so pozdravili predstavnike vlade, izvršni odbor svoje organizacije ter počastili spomin vseh onih, ki so ustanavljali učiteljsko organizacijo in se v njej zaslužno "idej-stvovali. Zborovanje, ki je bilo zaključeno ob 13., ie prineslo mnogo pobud aa šolsko delo in za zboljšanje stanovskih razmer. V brzojavkah, ki so bile poslane predsedniku vlade, prosvetnemu ministru ter predsednikoma senata in narodne skupščine, so bile izrečene prošnje za zboljšanje gmotnega položaja, za ukinitev vseh razlik med učiteljstvom ter za odpravo vsega kar je učiteljstvo pretrpelo pri premestitvah. Predsednik zbora g. Župančič je orisal pomen učiteljskega stanovskega gibanja ter opozoril na glavne zahteve učiteljske organizacije. Podpredsednik izvršnega odbora JUU g. Krajnčevič iz Zagreba in predsednik ljubljanske sekcije g. Kumelj sta raztolmačila vse težnje in napore organizacije za. izboljšanje gmotnega položaja in za splošni napredek učiteljskega stanu. Začetek učiteljskega stanovskega pokreta je lepo orisal g. J a n e ž i č, g. Kobilica pa je prikazal razloge za nove okvirne učne načrte. Poseben odbor, ki so ga tvorili tajniki vseh sodelujočih učiteljskih društev, je sestavil spomenico, ki je bila soglasno odobrena, šolski upravitelj g Kosin iz Laverce pa je podal predloge za sestavo novih učnih načrtov. Tudi ti predlogi so bili soglasno odobreni. Gospa Lukičeva iz Ljubljane je poročala o uspehih nabiralne akcije za revno šolsko deco v obmejnih krajih. Popoldne so zborovalci prisostvovali v drami-predstavi Cankarjevih »Hlapcev« in tako počastili spomin svojega velikega zaščitnika in prijatelja Ivana Cankarja. Uspešno delo Angleškega društva Stiki Ljubljane z British-Councilom so vedno tesnejši Ljubljana, 11. marca Angleško društvo v Ljubljani je imelo pred kratkim v svojem društvenem lokalu na Kralja Petra trgu št. 8 ob številni udeležbi članstva svoj 17. občni zbor. Po pozdravu predsednika dr. Ferdinanda Maja-rona, ki je ugotovil, da je društvo v 18 letih svojega obstoja izvršilo zelo veliko kulturno delo zbližanja našega naroda z anglosaksonskim svetom ter pospeševanja spoznavanj angleške literature in umetnosti, je podal poročilo tajnik dr. Zdenko švigelj. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje društvo okoli 150 članov ter da se število članstva stalno veča, tako da bo moralo društvo gledati, da si v kratkem oskrbi obširnejše društvene prostore, članom je na razpolago društvena knjižnica, ki obsega nad 1000 knjig in je tako po obsegu kakor po kakovosti najboljša v naši državi, člani se bogate knjižnice zelo poslužujejo, osobito tudi številnih revij, s katerimi društvo razpolaga. Tudi v preteklem letu je društvo priredilo tečaje angleškega jezika in sicer I., II. in III. tečaj pod vodstvom kvalificiranih učiteljic. Tem tečajem bo v kratkem priključilo še dva tečaja za izpopolnitev angleščine in o angleški literaturi, ki ju bo vodil nastavnik univerze v Ljubljani g. Lawrenson. Razen tega prireja društvo stalno vsak teden ob sredah zvečer čajanko, katere se more udeležiti vsak član. Na teh čajankah se vrše debate in predavanja članov, kakor tudi predavanja predavateljev iz Anglije o raznih zanimivih vprašanjih. Tako so imeli v teku preteklega leta v društvu predavanje o svojih potovanjih gg. Pear-son, nadalje univ. prof. dr. Zvetina iz Chi-kaga o ameriški ustavi in administraciji, generalni tajnik British Councila polk. Ch. Bridge o ustroju te ustanove ter predavatelj iz Zagreba g. Clisold o angleškem radio sistemu. Poleg tega je društvo priredilo tudi večer angleških pesmi, ki jih je ob številnem občinstvu predvajala v Hubadovi dvorani gospa Lewis iz Londona. V kratkem pričakuje društvo obisk odlične pevke Desmondove in pianista Curzona, ki bosta dala koncert v fil-harmonični dvorani ter obisk odličnega gledališča iz Anglije, ki bo predvajal Hamleta v angleščini. Društvo je v ozkih stikih z British Councilom, ki mu pošilja številne revije in časopise, tako da je društvena knjižica s tem bogato založena. Kot posnemamo iz poročila knjižničarke ge. Olge Grahor-jeve, poseduje društvo odlične angleške revije, kakor: The Ideal Home, The Punch, Britania and Eve, The Passing Shovv, The Sphere, The Country Life in še mnogo drugih ter dnevnik The Daily Telegraph. Blagajniško poročilo, ki kaže zadovoljivo blagajniško stanje, je podal društveni blagajnik g. Ernest Vogrič. Po abšoluto-riju so bile volitve odbora. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik dr. Ferdinand Majaron, advokat v Ljubljani. Dalje je bil izvoljen še sledeči odbor: podpredsednik dr. Vaso Suyer, borzni senzal, tajnik dr. Zdenko švigelj, ga. F. S. Copeland, Avgust Petri-šič, blagajnik Ernest Vogrič, knjižničarka ga. Olga Grahorjeva, odborniki dr. Josip Voršič, Regina šušteršičeva, g. Lavvren-son in ga. Dolly Kocjančičeva. V svojem zaključnem govoru je predsednik predvsem izrekel ge. Dolly Kocjančičevi iskreno zahvalo za požrtvovalnost, s katero je opravljala društvene čajanke, ki so z njeno pomočjo pripomogle k razvoju družabnosti med društvenim članstvom. Slednjič je izrekel iskreno zahvalo britanski organizaciji za pospeševanje odnošajev s tujimi državami British Councilu za vso podporo, ki jo je društvo dobivalo od njega. S pozivom na čim uspešnejše skupno delo je predsednik nato zaključil dobro uspeli občni zbor. Izletnikom na Oplenac Ljubljana, 11. marca Priprave za letošnji izlet Cirilmetcdar-jev na Oplenac se bolj in bolj dovršujejo. Vsi priglašenci se naprošajo, da pošljejo voznino za železnico in avtobus in sicer za II. razred 280 din, za III. razred 200 dinarjev. Prehrana, ki bo vsebovala dve večerji, kosilo in zajtrk s kruhom, bo veljala 35 din. Postelje v Beogradu bodo od 15 do 50 din. Polovična veznina do glavne proge je obljubljena. Treba bo kupiti na vstopni postaji vozni listek do zadnje postaje ob glavni progi in z listkom obrazec K 13. Listek bo vodstvo izleta žigosalo ter bo veljal za povratek. Prijave sprejemata poleg onih, ki smo jih preteklo nedeljo navedli; za Celje in ckolico gospa Bogdana Prekorškova, pred sednica CMD, za Maribor gospa dr. Li-poldova. predsednica CMD. Vodstvo prosi. da se prijavljate pri gospeh in gospodih, ki so prevzeli poverjeništvo v posameznih krajih. Ordonančno službo v vlaku je sprejel zdravnik g. dr. R. del Cott, ki se mu vodstvo izleta prisrčno zahvaljuje za naklonjenost. Potniki bodo v vsakem pogledu dobro preskrbljeni. Posebni vlak bo imel tudi lastno okrepčevalnico, ki bo založena z jedilom, mineralno vodo in z nekoliko vina. Seveda bo tudi za okrepčevalnico veljala policijska ura, da bodo izletniki lahko spali. Zaključni rok za prijavo je 5. april. Mladina1 spominu Franje Tavčarjeve - Ljubljana, 11. marca V prostorih Kazine je bil v petek prisrčno lep komemorativni večer v spomin pokojne častne dvorne dame in velike ljubiteljice mladine, Franje Tavčarjeve. Večer je priredilo akademsko nacionalno društvo »Edinstvo« v korist podpornega fonda Franje Tavčarjeve, pokroviteljstvo pa so prevzela ženska društva, ki &o si nadela nalogo, podpirati mladino, Kclo jugosloven-skih sester. Klub Primork in Kneginja Zorka. Večeru je prisostvovalo veliko število predstavnic naprednega ženstva, med gosti pa smo opazili tudi zastopnika komandanta divizije polkovnika Živanoviča, predsednika Zveze kulturnih društev ravnatelja Jerana in. predsednika JBL ravnatelja Pustoslemška. Spored je otvoril akademik Milan Pez-dir, ki je v kratkem nagovoru očrta! pomen Franje Tavčarjeve in njeno delo za siromašno akademsko mladino, ki se ji hoče oddolžiti s tem. da tudi sama živi in dela po njenih idejah in zgledu. Iskreno sc je zahvalil vsem. ki so* se odzvali vabilu. a posebej še predstavnicam posameznih ženskih društev, ki so prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo, člani »Edinstva« so izvajali Havdnov o pu- 21, akademik Lu-čovnik pa jc recitiral odlomek iz Tavčarjevega »Cvetja v jeseni«. Mlada pevka Milica Polajnar jeva je odpela dve pesmi, za kateri jo je občinstvo nagradilo z živahnim aplavzom, prireditelji pa so ji podarili krasen šopek cvetja. Manica Romanova je govorila o veliki skrbi Franje Tavčarjeve za siromašno mladino. G Rakovec je odpel dve pesmi, spored pa je zaključili novinar Milan Rakočevič s predavanjem o pokojni dobrotnici. Predavatelj je z živo besedo ©črtal nekaj svojih srečanj s Franjo Tavčarjevo in obrazložil njeno stališče do vprašanja o sodelovanju žene v javnem življenju in narodni kulturi. Večer je v celoti nadvse lepo uspel. V slovo neumornemu sokolskemu delavcu Laško, 11. marca, S Sokolskega doma v Laškem je za. plapolala žalna zastava. V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrl eden izmed naj-delavnejših članov društva brat Bezgov-šek Karel, rudniški nameščenec v Hudi jami, star šele 32 let. Ko smo pred 10 leti začeli graditi današnjo ponosno sokolsko stavbo, je bil prvi iz rudarskega stanu, ki je z ljubeznijo do sokolske ideje po napornem delu pri rudniku prostovoljno vršil vsa dela, da bi čim prej stal dom. Ni bilo predstave in prireditve, pri kateri ne bi bil z veseljem vedno na razpolago. Ves svoj prosti čas je posvečal Pevskemu društvu jHumu«. Ko je ležal v dvorani Sokolskega doma in se poslavljal od njega, se je zbrala pri slovesu velika množica Sokolov, prijateljev in znancev. Po končanem cerkvenem Gbredui je pristopil h krsti starosta dr. Fran Roš in se poslovil od preramo umrlega brata proslavljajoč njegovo veliko delo na področju širjenja sokolske ideje. Nato je izpregovoril poslovilne besede predsednik Pevskega društva »Huma«, katerega član je bil pokojnik vse od ustanovitve, in orisal njegove zasluge za razvoj društva. Pevci »Huma« so mu zapeli žalostinko in Sokoli so dvignili krsto. Razvil se je sprevod, kakršnega v Laškem že dolgo nismo videli. Pred krsto so korakali Sokoli s praporom in za njimi pokojnikovi stanovski tovariši, za krsto užaloščena soproga s sinkom, sorodniki, prijatelji in znanci. Ko se je že spuščal mrak, so mu tovariši pevci zapeli že pri odprtem grobu. Dragi brat Karel, prekmalu si zapustil svojo družinico, svoje brate Sokole in prijatelje. Hudo te bomo pogrešali kot dru-štveniki in prijatelji, a še bolj te bo pogrešala tvoja družinica. Spavaj v miru! Tvoji užaloščeni soprogi in sinku naše islaeno sožalje! Gospodarstva Naše gospodarstvo v januarju Narodna banka je pravkar izdala svoje mesečno statistično poročilo za mesec januar, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Promet na borzah Na jugoslovanskih efektnih borzah se je, kakor znano, v decembru promet znatno dvignil, in sicer na 59 milijonov din; v januarju pa je zopet nazadoval na 27 milijonov (lani 24, predi. 19). Devizni promet še je obdržal na decembrski višini, vendar je bil manjši nego pred enim letom. Dosegel je znesek 332 milijonov (lani 347, predi. 222). Indeks cen na debelo Indeks cen v trgovini na debelo je ostal v januarju na isti višini, kakor v decembru, to je 77.5 (lani v januarju 80.2, predi. 70.4). Delni indeksi pa kažejo nekatere spremembe. Tako se je indeks cen rastlinskih proizvodov od decembra do januarja povečal za 1.7 na 86.9 (lani 87.4), indeks cen živine in živinskih proizvodov je popustil za 1.6 na 64.1 (66.7), indeks cen industrijskih proizvodov je za malenkost nazadoval namreč za 0.1 na 76.6 (80.8), indeks cen mineralnih proizvodov pa se je dvignil za 0.9 (92.1). Naraščanje življenskih stroškov Indeks cen v trgovini na drobno za deset glavnih mest Jugoslavije kaže od decembra do januarja naraščanje za 0.6 na 93.5. Medtem ko je bil v januarju indeks cen na debelo v primeri z lanskim januarjem nižji za 3.5%, kaže indeks cen v trgovini na debelo tudi nasproti lanskemu januarju povečanje, kajti lani je znašal indeks cen na drobno za deset glavnih mest iS9.3, predi, pa 83.0. Gibanje indeksa cen na drobno, ki nam pravilneje kaže, kako se razvijajo življenjski stroški, je bilo v zadnjih letih naslednje: 10 glavnih januar mest Beograd Zagreb Ljubljana 1937 83.0 80.8 82.7 84.3 1938 89.8 90.9 88.9 87.0 1939 93.5 97.6 90.9 92.5 V desetih glavnih mestih Jugoslavije so se življenski stroški v zadnjih dveh letih povečali za 12.6%, v Beogradu za 8.4%, v Zagrebu za 9.9%, v Ljubljani pa za 9.7%. Življenski stroški so torej v dveh letih povprečno narasli za 10%. Hranilne vloge Pri vseh bankah in hranilnicah so znašale 1. januarja hranilne vloge 11.478 milijonov. V začetku lanskega septembra so pred nastopom znane politične mednarodne krize hranilne vloge dosegle že višino 10.790 milijonov, potem pa so v enem mesecu zdrknile navzdol za 1 milijardo 90 milijonov 2e naslednji mesec so se pričele znova dvigati, vendar so v začetku januarja še vedno zaostajale za 312 milijonov v primeri z začetkom septembra. Ob koncu zadnjih štirih let je bilo stanje hranilnih vlog naslednje (v milijonih din): vse vloge od tega odpade na vi. pri pri bankah drž. den. pri 20 naj v. konec in hran. zavodih bankah 1934 9945 1750 3176 1935 9975 2020 3050 1936 10.347 2183 3062 1937 11.238 2633 3305 1938 11.478 2726 3225 V primeru z najnižjim stanjem ob koncu leta 1934 so se vse hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v štirih letih povečale za 1533 milijonov; od tega prirastka odpade skoraj 1 milijarda na 2 državna denarna zavoda (Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko). Pri dvajset največjih bankah pa je bilo ob koncu lanskega leta samo za 49 milijonov večje nego pred štirimi leti, ker so se vloge pričele dvigati šele v letu 1937. železnišKi promet Lani je bil naš železniški promet po številu natovor-jenih vagonov skozi vse leto večji nego v ustrezajočih mesecih prejšnjega leta Samo v decembru je promet zaostal; v tem mesecu je bilo nato vorjenih 130.000 vagonov nasproti 140.000 v istem mesecu prejšnjega leta. Najnovejši podatki za januar kažejo, da je bil tudi v tem mesecu promet manjši nego lani, kajti natovorjenih je bilo 110.000 vagonov nasproti 117 000 v lanskem januarju, 107.000 v predlanskem januarju in 97.000 v januarju 1936. Rečni promet je bil sicer za malenkost večji kakor lani, toda precej manjši nego v prejšnjih dveh letih. Na ladjah državne rečne plovbe je bilo prevoženih 22 milijo, nov tonskih kilometrov nasproti 20, 36 in 41 milijonom v januarju prejšnjih treh let. čuvajmo Pokojninski zavod Volitve nove samouprave pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu so razpisane. Glasovanje bo 4. aprila t. 1. če bo vloženih več kandidatnih list v isti volilni skupim, če pa bo potrjena v posamezni volilni &kupini le ena kandidatna lista, bo glasovanje o dotični kandidatni listi odpadlo in bo kandidatna lista proglašena za izvoljeno. V celoti so štiri volilne skupine, na-meščenska in službodajalska v Sloveniji ter nameščenska in službodajalska v Dalmaciji. Zanimanje za sestavo nove samouprave. ki bo vodila posle ljubljanskega Pokojninskega zavoda v naslednjih petih letih, je zelo veliko v vrstah interesentov, io je zavarovancev — zasebnih nameščen cev in njihovih službodajalcev. Je to tudi razumljivo. Pokojninski zavod je edina javnopravna socialnopolitična ustanova, pri kateri se člani samouprave volijo iz vrst interesentov. Mimo tega je ljubljanski Pokojnin-Eik; zavod na svoje socialnopolitične in fi-naneno-gospo^arske naloge brez dvoma najpomembnejša javna ustanova v Slove-liiji. Prvenstveno je Pokojninski zavod nosl. icc rentnega zavarovanja zasebnih nameščencev, to je socialnega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Ta ustanova daje gospodarsko eksistenco številnim zasebnim nameščencem, ko so izgubili svoje službe zaradi onemoglosti ali starosta, kaikor tudii njihovim rodbinam, ko so izgubile svoje rednike. Številke o zavodovi rentni službi v' zadnjih 18 letih so najzgovornejši dokument naše trditve o pomembnosti zavodovih so-cialno-gospodarskih nalog. V tem času je zavod izplačal na zavarovalnih dajatvah (rentah) na odpravninah, povračilih premij in za zdravljenje, okrog 134 milijonov Din, kar pomeni, da je zavod vrnil zavarovancem skoro tretjino vseh predpisanih prispevkov, ob koncu leta 1937. je imel zavod že 2378 rentnikov. Danes izplačuje rentnikom mesečno skoa prejel nobene imovine, ki so jo uničila gvvsferijska vojna posojila. Vsako vpraša- nje glede zavarovalnih dajatev je fuhkci-jonelno povezano z vprašanjem prispevkov (kritja). Prvo zanima zavarovance, drugo pa službodajalce. Vsako zvišanje dajatev zahteva zvišanje prispevkov, vsako znižanje prispevkov pa okrnjene dajatve. Posebno v današnjih negotovih gospodarskih in finančnih razmerah v svetu je ta povezanost obojnih interesov občutljivejša in kritičnejša. Trezna in pametna preudarnost je zmagala v veliki večini nameščencev in službodajalcev. V slovenski nameščenski volilni skupini je 38 nameščenskih stroikov-nih organizacij sklenilo vložiti sporazumno »združeno listo zasebnih nameščencev Sporazumni nastop so ponudili dvema manjšima skupinama ki pa sta ga odklonili in sedaj sestavljata neko »koncentracijsko« listo. Tudi ogromna večina službodajalcev v Sloveniji je sklenila sporazumno listo. Samo manifestacija lojalnega sporazumevanja, skupne volje in solidarnosti pri volitvah nove samouprave more biti porok za miren, harmoničen in koristen napredek in obstoj ljubljanskega Pokojninskega zavoda. Združena lista zasebnih nameščencev. Gospodarske vesti = Pasivnost naše trgovine z Italijo v letu 1938. Po podatkih naše zunanjetrgovinske statistike smo imeli lani v prometu z Italijo pasivni saldo 120.8 milijona din, pri izvozu v vrednosti 323.8 milijona din in uvozu v vrednosti 444.6 milijona din. Po italijanski statistiki pa je pasivnost naše trgovine z Italijo lani dosegla še večji znesek, namreč 69.1 milijona lir to je 159 milijonov din. Italija je namreč v lanskem letu uvozila iz Jugoslavije za 150.0 milijona lir, dočim je izvoz v Jugoslavijo dosegel vrednost 219.2 milijona lir. Ker se je zaradi pasivnosti trgovinske bilance saldo naših klirinških terjatev v Italiji v teku lanskega leta skrčil za preko 150 milijonov din je verjetno, da je bila pasivnost v resnici večja, nego jo izkazuje naša statistika. Tvrdka Julio Meinl d. d. v Zagrebu je imela 9. t. m. svojo XVIII. redno glavno skupščino, na kateri so bili odobreni zaključni računi in je bil ugotovljen dobiček za leto 1938 v znesku dan 489.882.86. Iz poročila ravnateljstva, ki je bilo predloženo skupščini, je razvidno, da je družba v dveh etapah povišala delniško glavnico, ki znaša danes din 8,500.000. S tem povišanjem se je znatno okrepila majori-teta jugoslovenskih imetnikov delnic, istočasno pa se je okrepil tudii domači značaj vsega podjetja Novo izvoljeno ravnateljstvo tvorijo naslednji gospodje: Josip Luckman, Ljubljana, Avgust Tosti, Ljubljana, Julius Meinl. Dunaj, dr. Stepan Sr-kulj, Zagreb, Julio Meinl, Zagreb, Gustav Kafka, Zagreb, Dimitrije Magaraševič, Beograd. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini trgovca Ivana Marina na Mirni (poravnalni upravnik dr. Alfonz Trseglav odv. v Trebnjem; poravnalni narok 12. aprila Ob 11. pri okrajnem sodišču v Treb njem, prijavni rok do 2. aprila). = Licitacije. Dne 13. marca bo pri upravi zavoda »Obiiičevo«, Kruševac-Obi-ličevo, licitacija za dobavo surove gume, z oljem impregniranega platna, bencinskih svetilk, škarij, ventilov, ključev, jeklenih črk, gumijastih in bakrenih cevi, 15. marca za dobavo bencinske mešanice, bencina, pisalnih in računskih strojev, 16. marca za dobavo keramičnih predmetov, 22. marca za dobavo železnega zvonca, retor-te, lokomotive in železnih vagonskih cistern 24. marca pa za dobavo civilnih mask Dne 20. marca bo v pisarni tehničnega oddelka kr. banske uprave v Splitu licitacija za dobavo cevi in armatur za gradnja vodovoda. Dne 16. marca bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo motvoza iz konoplje in drugih potrebščin za pomorske svetilnike in 18. marca za dobavo zimskih plaščev. = Licitacije. Dne 17. t. m. bo pri gen. direkciji državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo snažilne paste in sidola, smirkovega platna in smirka v prahu, 18. t. m. za dobavo loja, smolnatih bakelj ter pocinkane in bele pločevine, 20 t. m. za dobavo jekla za vzmeti, mangankita in plastičnega materiala za mašenje v zameno za piroluzit. 21. t. m. za dobavo pogonskih jermen, šivalnih jermenčkov in zatikačev; 22. t. m. za dobavo cinkcve pločevine in železnih podložnih ploščic, 23. t. m. za dobavo kavčuka, materiala in železa za izdelavo zakovic, 24. t. m. za dobavo usnja in železnih vijakov za les, 27. t. m. za dcbavo barv v prahu in medeninastih vijakov za les. Borze Borza Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.3 milijona din nasproti 6-22, 14.28, 9.12 in 13.58 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Tečaji deviz v privatnem kliringu so ostali nespremenjeni, le grški boni so oopustili od 34.75 na 33.25. DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 11.6575, London 20.6250, Newyork 439.75, Bruselj 73.9750, Milan 23.13, Amsterdam 233.50, Berlin 176.35, Stockholm 106.20, Oslo 103 6250, Ko-benhavn 92.0750, Praga 15.03. Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37. Blagovna tržišča ŽIVINA •j- Mariborski svinjski sejem (10. t. m.). Pripeljanih je bilo 194 svinj, prodanih 118. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 90 do 110 din, 7 do 9 tednov stari 115 do 140 din, 3 do 4 mesece stari 200 do 280 din, 5 do 7 mesecev stari 330 do 450 din, 8 do 10 mesecev stari 470 do 510 din, I leto stari 730 do 9&0 din. Svinje so se prodajale po 6 do 8 din žive teže in po 8 do II din za kg mrtve teže. Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Nevarna ovinka pri krškovaškem mostu Brežice, 10 marca Pred kratkim smo bili priče žalostnemu dogodku na ostrem dvojnem ovinku pri lesenem mostu preko reke Krke v Krški vasi. Veliki tovorni avto last g. Pečnika, avtomobilskega izvoščka iz Brežic, je vozil proti Novemu mestu. Tik pred mostom kjer ima državna cesta Zagreb—Novo mesto dva ostra ovinka in jo meji na eni strani visoka škarpa, na drugi strani pa je precejšnja strmina, po vrhu pa je še zelo ozka, se je dogodila nesreča Avtu nasproti je pripeljal posestnik Račič iz Cerkelj ob Krki poljski voz, v katerega je povsem snel kopito. Zaradi te nesreče voznik nikakor ni mogel ogniti širokemu tovornemu avtomobilu, pri čemer je konj dobil sprednjo levo nogo pod avto. ki mu je povsem snel kgpito. Zaridi te nesreče konj ni bil več za rabo in ga je moral dati lastnik ustreliti na licu mesta. Škode mu nihče ne bo povrnil, ker krivde ni pripisovati nobeni stranki. Nesreče sta kriva le nepregledni ostri ovinek in zelo ozka cesta. Kakor smo poučeni, je bila v načrtu odprava teh nedostatkov pri krškovaškem mo'stu. Letos že naj bi se zgradil nov že-lezobetonski most preko Krke in tudi nepregledna ostra ovinka naj bi se odstranila. Poudariti je pri tem, da vozi dnevncf preko lesenega mosta kakih 200 avtomobilov, od njih okoli 100 težkih tovornih, in da ta most veže državno cesto Zagreb— Novo mesto, po kateri se vrši promet celo iz Beograda preko Zagreba v Ljubljano. Ta most je spričo tako velikega prometa Prepustite odslej mirne duše meni skrb za nego svoje kože! Edino, kar morate storiti, je to, da redno mažete kožo z NI V E O Zakaj samo Nivea vsebuje E u c e r i t, najboljše okrepčevalno sredstvo za kožo. Z njim vpliva Nivea blagodejno na kožno staničje. N i-v e a Vam ohranja kožo mladostno in krepko, celo ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes Niveo; bolje je namreč bolezen preprečiti, kakor se zdraviti! neustrezen in zato nevaren. Zaradi tega ne razumemo, da sta se gradba novega mostu in preureditev cestišča odložili za nedoločen čas. Regulacija Trga svobode v Mariboru Na razstavi osnutkov za spomenik kralju Aleksandru I. v mariborskem gradu, so se Mariborčani med drugim zelo zanimali za osnutek regulacije Trga svobode po zamisli mladih mariborskih arhitektov inž. Ježa in Humeka. Zasnova regulacije Trga svobode bazira po tem osnutku na popolni izključitvi tranzitnega voznega prometa ter na podaljšanju promenade vzdolž Aleksandrove ulice do gradu. Upoštevana pa Je zahteva raz-pisovatelja natečaja, da imajo hiše na vzhodni strani trga dovoz in da je omogočeno parkiranje sezonskih avtobusov vzdolž »Putnika«. Glavna podolžna os nove regulacije je pravokotno na os Aleksandrove ceste. Po tej regulaciji je trg razdeljen na dva dela in sicer na večji podolžni plato, ki ima enakomeren padec od Gregorčičeve do Aleksandrove ceste, in katerega zaključek in dominanto tvori kraljev lik na konju, ter na manjši del ob gradu za parkiranje avtobusov. Promenada je stvarno podaljšana dc gradu in po vsej dolžini ni prekinjena z lokalnim prometom, ker imajo hiše na vzhcdni strani trga in avtobusni parking spoj le z Gregorčičevo ulico. Prehod čez Trg svobode na Jugoslovanski trg tvori visoko piramidasto drevje ob in za spomenikom da tako naveže trg na zelenje na Jugoslovanskem trgu in obenem s tremi loki tvori primerno ozadje spomeniku. Prehoa na Aleksandrovo cesto je ločen le s stopnje cestišča od promenade in zračno zaprt s štirimi stebriči. Pred njim je razširjen del cestišč namenjen avtotak-sijem. Osvetljavo po vsaki strani trga tvorijo enaki kandelabn kakršni so na promenadi in so razmeščeni tako, da povežejo ponoči promenado s trgom. Spomenik sam direktno ni osvetljen. Tlak južnega dela trga je betonski s temnimi pasovi, ki s svojo perspektivo poudarjajo globino. Plato s podstavkom za kraljev lik je tlakovan z velikimi ploščami iz kamna. Za dovozne ce ste in parkiranje je predviden asfaltni ma-kadam. MOŠKE ČEPICE NOVI VZORCI ZA POMLAD PKI A. Potrato preje J O S. KUN C & CO. MIKLOŠIČEVA 32. 'rnnnnonnuuuarnmmrjjjLjnnnnnni Dobrovpeljana trgovina s sadjem in zelenjavo na zelo prometnem kraju v Ljubljani SE PRODA radi bolehnosti lastnika. — Ponudbe pod »Redka prilika« na oglasni odd. »Jutra«. nnnnuDDnnnGGDDnDaDDGDDDDnnnn Išče se izurjen strokovnjak za vodstvo pisarne večjega podjetja (izdelava in prodaja) železninske stroke. Pogoji: Jugoslovenski državljan, vljuden, energičen, reprezentativen, zmožen vseh pisarniških del ter hrvaškega, slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z curriculum vitae in zahtevami na oglasni oddelek pod »DOBRO MESTO«. Š »J čitajte m m i r i U T t e 0 «\ B Naznanjamo tužno vest, da je danes, dne 11. marca 1939 po hudi bolezni preminil gospod PETEK MATIJA ADMINISTRATIVNI KAPETAN I. KLASE V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. marca ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice. LJUBLJANA, dne 11. marca 1939. Žalujoči ostali laiHiuiimai Točno plačuj »Jutru« naročnino, varuj svoicem zavarovalnino! nuiHVMBBan OvoKolesa motorji, trldkljl Šivalni «troJl pogrezlJ 1 vi Otroški vozički naj nove j šili modelov Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovška cesta 1 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. ISKRENA ZAHVALA Ob priliki izgube našega soproga, strica, svaka, gospoda Alolzllo Meklnn ključavničarskega mojstra izrekamo najtoplejšo zahvalo čč. duhovščini, Združenju ključavničarskih mojstrov, gosp. zadrugi ključ, mojstrov, obrtniškemu društvu, vsem, darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili rajnkega na njegovi poslednji poti V Ljubljani, dne 12. marca 1939. Žalujoča soproga Z1NKA MEKINA SPREJMEMO AGILNEGA POTNIKA ZA SLOVENIJO v čokoladi in pecivu. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro vpeljan 6«. DjLf O |M ^ |Lf C prejico, kvačkanec, krpanec, Ul ViFIitli umetno in šivalno svilo, razne vrste sukanec, čipke, trakove, naramnice, kravate, žepne robce in drugo galanterijo ter kratko blago vedno po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA NA DEBELO! Pred škofijo 15* SOLIDNA POSTREŽBA! Velika izbira elastike! NA DROBNO! I ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, najboljšega očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda Flereta Viktorja prokurista Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani ga obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna hvala. LJUBLJANA, dne 11. marca 1939. Globoko žalujoči ostali. tistim farna našega siafoiisega ponosa Pomembno delo prof, Grebenea o modernem slovenskem pohištvu po narodnih motivih Nekako do srede preteklega stoletja je j (Kumen), Krim (Golo), Orlje in Lipoglav, hodilo podt želje s^oja posebna pota loče- j litijsko okolico, Temeniško dolino (Treb-:no in vštric z našimi mesti. Krnet je bil obenem obrtn.k ter si je sam opremljal hišo z vsem potrebnim Pohištvom po svojem okusil. Motive za okras je našel seveda zlasti v cerkvi in nieni pisani opremi. Te lepe patr arhalne čase pa je zamenjala delitev deia v vse podrobnosti in danes imamo kvalificirane obrtnike ki imajo dosti šole, mnogo veselja do posnemanja tujih vzorcev, a prav malo osebnega ponosa in okusa za domačnost. Domača ljudska umetnost je tedaj začela propadati, namesto nje pa je v stavbni stroki zavladal sistem, ki nemarno pljuje po lepi naši domovini. Tuji vzori so nje. Ponikve in Mirna peč), Krško dolino (Toplice Novo mesto, Šempeter, Krško), gorice (Močvirje), Prigorje in Veliko dolino. Bela krajina je zopet zastopana z osnutki po motivih iz Metlike. Gradaca, Črnomlja, Diagatuša, Adlešic in Poljan. Ker pogrešamo v tem albumu še dosti drugih naših krajev, moram povedati, da se nam obeta od istega avtorja m iste založbe še en takšen album, v katerem bodo prišle s sličnimi predlogami na vrsto tudi še ostale pokrajine našega naroda. V estetski opis Grebenčevih predlog se tukaj ne moremo poglabljati. Ugotoviti moramo samo tole: Oblike pohištva po teh vse, domači vzorci pa ničvredna stara šara, ki naj ne spada drugam ko kvečjemu v muzeje. Sredi teh žalostnih razmer nam je zrasel Oton Grebene, sedaj profesor tehniške srednje šole v pokoju. Ni gol slučaj, da spada v isto generacijo, ki nam je dala Jožeta Plečnika in Mateja Strnena. Kakor ta dva naša umetnostna reformatorja, je tudi g. Grebene ubral svojo originalno smer. Posvetil se je študiju domače ljudske umetnosti, prepotoval naše kraje od vasi do vasi, od hiše do h še, brskal po zaprašenih podstrešjih in rešil pogube marsikateri kos ljudske umetnosti. Na ta način napravljeno njegovo zbirko ckoli 12.000 predmetov za potrebe in nuj-rosti vsakdanjega življenja je pred nekaj j lo vez med preteklostjo in sedanjostjo, in mize v merilu 1 : 5, oziroma 1 :10. Tukaj najdeš še te-le naše kraie. Pohorje osnutkih so docela nove, torej delo Gre-benčevega uma, motivi pa so vsi posneti iz zamrle ljudske umetnosti. Avtor sam izjavlja, da nam hoče dati približno sliko, kako daleč bi se razvil poh štveni slog po deželi do današnjh časov, če ne bi bil začel propadati. Prav s tega stališča smemo biti Slovenci na Grebenčev album posebno ponosni. Saj smo z njim stopili v negovanju ljudske umetnosti za velik korak dalje kakor katerikoli drug narod Evrope. Veliki narod Nemcev n. pr. še vedno stoji ob golem posnemanju zastarele ljudske umetnosti. Grebenčev album nam predstavlja uspe leti odkupila naša banska uprava. Del zbrke stoji zdaj na ogled v ogromni vitrini na hodniku v prvem nadstropju Narodnega muzeja v Ljubliani in daje najpopolnejšo sliko domačega umetnostnega prizadevanja. Vsi tam razstavljeni, včasi jrav drobni predmeti, nam zgovorno pričajo koliko je b'lo nekdaj v našem ljudstvu lepotnega smisla in čuta za umetnostno ustvarjanje. Na svojih popotovanjih po Sloveniji je prof. Grebene narisal tudi vsak okrasek, ki ga je bil opaz;l na podeželskih stavbah ali pohštvu. Tudi te risbe, po številu okoli 1300, so magazmirane in dostopne za študij v istem muzeju. Pribl žno toliko risb hrani g. profesor še na svojem domu. Ali g. Grebene ni delal zgolj zato. da cbogat; mrtvi muzej. Glavno njegovo prizadevanje je bilo. da spravi motive iz zamrle ljudske umetnosti k novemu ž vlje-nju v oblikah, ki bodo docela odgovarjale sedanjim časom in potrebam. Začel je tam. Kjer je domači ljudski umetnik na deželi nehal. In tsko se nam je izobrazil za umetnostno obrtno stroko šolnik, ki si ga teljšega ne bi mogli želeti. Celih 35 let je poučeval na seclanii teh-irški srednji šoli v Ljubljani. Učni načrti in njihovi zagovorniki so se iz leta v leto menjavali in prihajali do njega vselej z novimi plehkimi umetnostnimi zahtevami po samih tujih vzorcih, prof. Grebene pa se za vse to ni zmerni. Celih 35 let je stal neomajno ko hrast sredi viharja ter svoje številne učence neumorno navajal v smer, ki jo je bil spoznal za edino pravo, v smer domače slovenske ljudske umetnosti. Da, šel je še dalje in po geslu »Probu-dimo naš narodni slog!« je ustanovil v Ljubljani i 1921. društvo »Probuda«, ki se v njem zb:ra od leta do leta čedalje več prijateljev njegove umetnostne smeri. Risarska šola tega društva pa je vzgojPa že i- pc število uglednih umetnikov. 7e iz vsega opisanega dela vidimo, da j j pr. tesor Grebene spoznal domačr !iud-sko umetnost za edini temelj zdravega umetnostnega ustvarjanja. V tem dokaj osamljenem trdem delu je vztrajal in danes leži pred nami sad te vztrajnosti v obliki monumentalnega albuma z naslovom: Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih. Album ima prav velik obseg 35X50 cm okusna je grafično tehniška izvedba iz cinkografije Jugoslovanske t:skarne. Album se začne z besedilom na osmih straneh istega formata. Umetniški naslovni strani sledi okusno tiskan uvod, jedrnat pregled zgodovine razvoja slovenske ljudske umetnosti. praktična navod la za izdelovanje pohištva in seznam predlog. V tem kratkem besedilu se skriva tudi temeljit ia vsestranski program za bodočnost. Glavni del albuma obsega dvakrat po dvanajst listov predlog in risb v barvah ter po vseh predp;sih strokovno obrtne tehnike. Pri del predlog obsega dvanajst listov. Ker so na vsakem po tri vrste slik, dobimo skupaj 36 vrst Bela krajina, Prek-murje. Dravsko polje, Notranjsko, južna ljubljanska okolica (Lipoglav), litijsko Zasavje in Kumljansko. Bohinj in Bled, karmrški okraj in Savinjska dolina, vse te pokrajine so tukaj zastopane s sebi primernimi po tamkajšnj h motivih naštudi-rammi predlogami za vse glavno pohištvo mizo, stol. klop. posteljo, omaro. pol'ce namesto nočne omarice in karnise. Vse te risbe so izdelane v pomanišanem merilu, važneiše dekorat:vne in tehniške podrobnosti, kakor n. pr. srčne oblike vsakega posameznega okraja, so risane v naravni velikosti. V drugem delu albuma so na dvanajstih Ustih in v 2 slikah narisane noge miz med muzejem in obrtjo, po svojem glavnem namenu spada na mizo vsakega obrtnega strokovnjaka in izobraženca. Cena mu je 250 din dobi pa se naprodaj le pri avtorju in Vin. odd. banske uprave. Naklada je majhna in je zasebnikom na razpolago. Kdor pa bo to vsoto zmogel, mu ne bo žal. Po albumu bodo segli gotovo vsi števil- ni Grebenčevi bivši učenci, naj se že udej- stvujejo v kater koli obrti, saj bodo v predlogah našli mnogo pobud, ki jih v mlajših letih svojega šolanja še niso doumeli v vseh podrobnostih in dalekosež-nostih. Vsak poprečni obrtnik ali strokovni učitelj bo dobil iz albuma dragocenih migljajev, razb strili se jim bodo pogledi, da bodo zmožni sami opaziti v svojem domačem kraju še marsikateri drobec izvirne ljudske umetnosti. Daleč največjo Korist pa si sme obetat; nr.ša tako bujno se razvijajoča mizarska otrt. S pohvalo moram reči. da referat Z3. pospeševanje obrti pri naši banski upravi ne bi mogel seči našemu mizarstvu z nobeno drugo stvarjo pod pazduho, obenem z nado na velik uspeh kakor z izdajo Grebenčevega albuma. Album nalaga tudi vsem slovenskim kul-tunrm politikom novo in veliko skrb, da se misel modernega slovenskega pohištva razširi in uveljavi vsepovsod po Slovenskem. To zahteva od nas narodni ponos in vsa naša narodna bodočnost. Posebno nositelji stavbnih oblastev bodo morali odslej imeti na skrbi, da dobijo notranje opreme v tem smislu vsi reprezentančni prostori, n. pr. pri sreskih na-čelstvih, občinskih, šolskih in župnijskih uradih, pa tudi raznih društvih in korpo-racijah. Ker je naša Slovenija v prvi vrsti dežela tujskega prometa, je zlasti potrebno, da bodo po domače opremljene tudi vse stavbe, ki služijo temu namenu, torej gostilne, hoteli, plari:nske koče, weekend-hiše itd. Vsak tuj gost se bo v prostorih, urejenih po starem okusu našega naroda med nami počutil neprimerno bolje kakor se danes, ko že ne zamenja ničesar drugega ko kraj. Ker bodo naši obrtniki dobili naroč la v tem smislu, jim bo stvar prešla zopet v meso in kri, naravna posledica tega razvoja pa bo, da bo posnemanje vsega, kar kaže pokvarjeno mesto, naglo kopnelo in da se bo rodila zopet vroča želja, da obrtnik razume kmeta in njegov okus ter mu ne vs ljuje več meščansko, po vsem svetu enakšno navlako. Danes veljavni stavbni zakon za zidanje vseh vrst javnih kakor zasebn:h stavb zahteva, da se mora prilagoditi vsakemu kraju posebej ne samo zunanjost, temveč tudi notranjost. Če je zakonodajalec mislil za ostalo Jugoslavijo daleč v bodočnost, moramo reči, da je med Slovenci ravno še doh tel začetke zaželenega razvoja. Zahtevam omenjenega zakona torej Slovencem ne bo težko ustrezati, saj jim bo treba le pridno sezati po Grebenčevem albumu. Za enkrat je torej poskrbljeno še samo za notranjo opremo naše hiše, vendar naša javnost naj bo opozorjena, da je profesor Grebene prav tako temeljito in iz kraja v kraj preštudiral tip stare slovenske hiše in da bi nas mogel osrečit' tudi z albumom, ki bi nosil naslov: Moderna slovenska hiša po narodnih motivih. če pomislimo, kako nemarno se kvari danes s pulferturni, betonskimi škatlami in slično neokusn'mi stavbami prav na debelo že lice visokih naših gorskih vasi (pr'm. J. 1938, 166. 283), moram reči ob tej priliki na ves glas. da je potreba te vrste predlog še posebno nuina. Da se pa bo mogla" čim prej uresničiti, si je seveda dolžsn vzeti prvo besedo stavbni oddelek naše banske uprave, saj le-ta je vrhovn* ravnatelj in nadzornik našega stavbarstva po mestih kakor tudi po deželi Slovenski Dr. Jože Rus zime Vremenski pregled po Ef&feSiansM opazovalnici S 1 marcem smo se z meteorološkega vidika poslovili od zine. kajti zima obsega mesece december, januar in februai Pov prečna temperatura letošnje zime /na"a 0 9° Normalno pa je v Ljubliani —12° V srednji meri je leto'nja zima pretoola za 2.1° December ie b:;l sice* boli hladen. —1 4° namesto —0 9°. Zato pa sta bila zlasti januar in pa tudi februar prekomerno topla Povprečna temne "atura januana ie znašala letos 1.8° namesto ro milnih —2.5" v februarju 2.2° namesto —0 1° Januar i a ie bil nreto.nel za ce';h 4.3°. februar za 2.3° Najn;ž\a temperatura v lote/nji z'nv je bila zabeležena na dan sv Šefana 27 decembra in sicer —20 2° Kar se tire nainiž je temperature ie letošnja /ima klr"b svo-j- abn"i-ma:'ni toploti v oov-prečku. dos^la no najhujši zim' zadnji let v letu 1V9. najnižje stonnie Takrat smo imeli 3 februarja —26.° V letoš.mem i-nuarju ie dosegla naimžia temperatura 8 dan v mesecu —146. in 4 febriMir»a —7.4 \->k ito z oblaki v posameznih mesecih v sledečih prncentuainih vrednostih. V deccmbru 88%, v januarju 84%. v februarju 50%. Več pove število jasnih tn oblačnih dni v posameznih mesecih. V decembru je bilo 24 dni oblačnih in samo 1 ja.-en. Od oblačnih dni odpade 13 na meglo. V januarju je bilo 23 oblačnih in zopet samo 1 dan ja-sen. meglenih 14 V februarju je b:ik> oblačnih dni samo 6. toda tudi jasna sta bila samo dva dneva, meglenih 9 Februar z letošnjimi izredno majhnimi padavinami bi moral imeti več jasnih dni kot 2. Toda kadarkoli je v Ljubljanski kotlini na vidiku jasen dan. ga zmoti jutranja megla. Popolnoma jasnih večerov srno imeli v februarju nič manj kot 18. ravnotoliko bi morali imeti jasnih dni. Ti jasni večeri so trajali sko'aj nepretržno cd 2. do 21. z izjemo 13 in 20., ko je bilo nebo popolnoma oblačno tudi zvečer. Dasiravno jc zima sezona najmočnejših viharjev, smo v Ljubljani vso zimo živeli v zatišju. Samo enkrat, in tieer 25. februarja. je potegnil zapadniik s hitros'!jo večjo ko 30 km na uro. Pač pa so se 15. — 18. januarja pojavili katastrofalni viharji in sicer iz jugovzhodne smeri na Ptujskem polju. Na Ptujski gori je porušilo cerkveno streho in v bližnji okolici je vihar preobr nil marsikateri koizolec in izruval tudi ore he m jablane po vrtovih. Zelo podrobno je poročano o teh katastrofalnih dneh v ljubljanski »Kroniki« I. 1939. Preostaja nam še barometrsko stanje, ki posredno vpliva na potek vremena. Srednja vrednost zračnega pritiska v vseh treh zimskih mesecih znaša letos v Ljubljani 7.35.3 mm. Normalno je zimski pritisk 737 1 mm Barometer ie bil tedaj za I 8 mm prenizek. kar popolnoma odgovarja letošnjemu previšiku padavin Pren zek je bil barometer zlasti v januarju. 732.5 mm namesto 739.2 mm. Nasprotno pa ie bil v februarju visok 738.7 mm namesto 735 9 mm. Najvišji zračni pritisk v vsej zimi je bil 7 februarja, ko je znašal 747 mm najnižji 27 decembra z 716.1 mm Absolutno nihanje barometra znaša tedaj 30.9 mm. Pozimi niha barometer najbolj, ker sledi visokemu pritisku nenadno zelo nizek. To j pride od tega. ker so temperaturne diference pozimi med višjimi in nižjimi geografskim' širinami mnogo večje kot poleti. V zimo v začetku decembra smo vstopili v znamenju dežja ki je v presledkih trajal do polovice meseca. Atlantsike depresije so se meniavale s tropskim anticiklonom, ki pa jih ni mogel popolnoma pregnati. 16. decembra je začel polarni anticiklon pošiljat: mrzle severovzhodne vetrove, ki so' temperaturo znižali občutno pod 0° Toda že 20 je mediteranska depresija preplavila srednjo Evropo in nam prinesla božični sneg 27 je rusko polarni anticiklon ponovno pritisnil in znižal temperaturo na 20 2°. Povzroči! je sicer suho toda mrzlo vreme, ki je trajalo do konca meseca in celo do 2. januarja. Tega in naslednjega dne je at-'antska depresija povzročila dež in sneg. ki so dosegli najvišjo vifino v ceh zimi 39.5 mm 3 jan. Že 4 jan. je tropski anticiklon preplavil vso Srednjo Evropo im zjasnil vreme. Ker pa je bila zemlja pokrita s snegom smo 'Vneli zjutraj temperature do - 15" Ta situacija je trajala do 11. jan. Do konca meseca so se nato izmenoma menjavale depresije in začasni prodori tropskega anticiklona V začetku februarja je tropični anticiklon obkrožil zapadno Evropo in nato s seve;ozapadne strani preplavil srednjo Evropo. Pm-zročnl je suho in toplo vreme v vsem mesecu, z izjemo 13., ko je severna depresija s svojim južnim robom povzročila pri nas enodnevni dež Zadnjega v mesecu ie atlantska depresija pokvarila prekrasno februarsko vreme S tem je nastopila dr-ževna pomlad. V nedeljo 5. marca so naletavale celo snežinke. R. O. Zanimiv o pamemben na Jeilci Jež;ca, 11. marca To nedeljo ob pol 20. bo imelo v Sokol, skem domu domače pevsko društvo »Zora« pevski koncert Na sporedu je 13 pesmi močkega zbora »Zore«, 3 samospevi konservatorista in Zorinega pevovodje g. Jožeta Gregorca ter tr~je glasbenih točk, ki jih izvaja čelist g. Ignac Ferdič iz del Hayc1na, Schumana in čajkovskega. V samospevih g. Gregorca so zastopani Ipa. vec, Pavčič in Donizetti, v moških zborih i Zore« pa naši najboljši . domači sk'ada-telji. Vse točke spremi a pri klavirju kon-se-vateristka gdč. Ela Schrrllova. Koncert »Zore«, ki je p "e j in jo vrsto let počiva !a, bo nev dokaz njene osvežitve in obnovljene volje do pevskega dela. Letos praznuje Zora dvajsetletnic?, ki jo hoče s koncertom najprej proslaviti v d" ma~ •:em kraju, pripravlja pa se nanjo tudi še s posebnim nastopom v ljubljanskem radiu. »Zora« se ie v dvajsetih letih obstoja berila z rešteto zaprekami, ki so j'h v teh letih mo~ala premagati tudi druga napredna društva. T r''» 1 * .' " * p r v f ?-«e'eT> * < t )L s t * t ptl . a ' * J Držala je složno skupaj svoje članstvo in mu obetala boljših razmer in boljših časov. ki so ji zdaj res tudi prišla. Današnja »Zora« je že s svojimi nedavnimi manjšimi nastopi pokazala lepo pevsko zmožnost, z nastopom v Sokolskein domu, kjer so nam še pred 10 meseci drugi peli, pa bo zdaj domača tZc-ra? žela pohvalo in priznanje za pridnost članstva, za podjetnost Zorinega« odbora in za odlične sposobnost* pevovodje g. Gregorca. Vsa Ježica nestrpno čaka -Zorinega« nastopa, veseleč se dejstva, ela bo po dolgih letih odmora zopet zapel na Ježici napreden pevski zbor. 20 I st dobrodelnosti ntokronoihe grajske gospe Ljubljana. 11. marca Dvajset let ie deluje med nami gospa Anuša Pečankova. Pa jo vidimo še zmerom tako svežo in živahno po naših društvih in družbah, kjer ima obilo prijateljev in znancev. Po rodu je Čehinja iz agrarne družine Hotovcovih. V Pragi je obiskovala višjo dekliško, umetniško obrtno in gospodinjsko šolo. Kot osemnajstletno dekle se je poročila s sorodnikom Ladislavom Pečanko, generalnim ravnateljem Kreditne banke v Ljubljani Pri nas se je tedaj v vojni takoj javila v vojaško bolnišnico kot prostovoljna sestra Rdečega križa ter lajšala trpljenje nedolžnim žrtvam svetovne vojne. Ko se je fronta razsula, jo vidimo kot edrno ženo med češkimi brati in njihovimi legijami, ki so skrbele za red in varnost v našem mestu. A~ «. K j l S ponosom je visoko dvigala jugosloven sko zastavo, medtem ko so še druge mislile, da so v stari Avstriji, pred svojimi rojaki, ki jim je govoril g. stotnik Julij Hussa in i jih vabil, da še ostanejo tu in store svojo dolžnost do konca. Nadzorovala je proljske kuhinje, razdeljene po mestu, povsod je pomagala, ni se j bala naporov in nevarnosti. Bila je pogum-\ na in ponosna, da je delala za bratski narod in njegovo novo državo. Njeno delo se je nadaljevalo tudi v urejenih razmerah. Na prvem vsesokolskem zletu v Ljubljani je sodelovala pri tieh odsekih ter nače-lovala največjemu paviljonu »Na stare riychte«, kjer je vsem štirim blagajnam postavila gg. uradnike Ljubljanske kreditne banke in oddala sokolstvu čisti račun. Ko se je pred šestimi leti preselila z družino na svojo graščino v Mokronogu, je tudi iam našla svoje delo. Organizirala je kmete in ustanovila Kmetijsko zadiugo. Po bližni in daljni okolici je imela vrsto predavanj o i rentabilni goj' in rej' perutnine, mlekar-i stvu in vkuhavanju in shranjevanju sadja. 1 Tudi v Ljubljani je predavala in sicer o kozmetiki in gimnastiki. Daleč okrog Mokronoga poznajo mokro-noško grajsko gospo, kakor ji pravijo po j domače. Vsi jo cenijo in spoštujejo, vsem je vedno dobra svetovalka in pomočnica. Zlasti so ji pri srcu otroci. V grajski dvorani jim prireja božičnice. Bolj oddaljenim pa daje pozimi kosila. In kako je znana in spoštovana v Ljubljani! Vse jo pozna in pozdravlja, za vsakogar ima ljubeznivo in prijazno besedo. Želimo ji še mnogo uspehov in zadovoljstva med nami in v njenem življenju. Postani in ostani član Vodnikove drnžbeS zobje bleste kot biseri ! njemu zahvaljujoč se »Kolynus« odstranja s veliko naglico grde. rumene madeže, uničuje klice, ki povzročajo raz« rajanje in napravi zobe bele in lepe. — Poskusite »Kolynos« antiseptično zobno P*«0- Povečajte sijaj svojega smehljaja 8 »Kolynosom«. Varčujte — kupite veliko l Res ie, denarja ni preveč! toda vzlic temu se lahko vsakdo lepo in po najnovejši modi obleče, zakaj izbera prelepih oblek in plaščev za dame in oblek, površnikov in dežnih plaščev za gospode po res ugodnih cenah pri LUKIČ - STRITARJEVA UL. 9 je popolna. um Ponedeljska izdaja »Jutra« bo tokrat posvetila nekaj predalov problemom bodoče velike Ljubljane, ki ji ji je mestni svet nedavno začrtal smernice za nekaj desetletij s tem. da je odobril program za novi regulačni načrt. V člankih, ki bodo slikali obraz bodoče Ljubljane, bodo čilatelju v mestu in na deželi nudili mnogo gradiva trajne vrednosti, pridruženih pa bo tudi nekaj praktičnih napotkov, ki bodo tujcu in dežeianu pomagali do orientacije v mestu. V nemirni svet Daljnega vzhoda nas povede poročilo o tem, kako je sovjetska Rusija nedavno zasedla Kitajski Turkestan in tako pridobila ozemlje, dvakrat večje od današnje Velike Nemčije. Športna rubrika bo tokrat bogata izvirnih poročil o smučarskih tekmah v Planici z mednarodno udeležbo ter o ligaških tekmah v Beogradu in o srečanju Ljubljane in BSK-a. Dobro bodo založene posamezne priljubljene rubrike in feljton, list pa bo pritiesel kakor vsak ponedeljek tudi množico izvirnih pn-ročil o nedeljskih dogodkih po svetu in doma. Ponedeljska izdaja »Jutra« velja po raznušalcu 5 din na mesec. p-o pošti pa samo -i Din. LJUBLJANA gomenskega al Telefon 36-23 Dr.Frani Uergan« šef pri m ari) Idruig odd. v p. Ordinira 11.— - Jubilej največje podporne organizacije naših r0jakov v Ameriki. Slovenska narodna podporna jednota ima letos svoje jubilejno leto ker bo aprila minilo 3-5 let od njene ustanovitve, a podporna organizacija je še vedno mlada Ln krepka, še vedno rase, še vedno je sposobna, da ss razširi ter združi tisoče mladih rojakov. Čeprav je 10 let mlajša od najstarejše slovenske podporna organizacije v Ameriki, je dosegla rekord med vsemi organizacijami našega življa v Ameriki v pogledu članstva, premoženja, izplačanih podpor, pomožnih akcij in kulturnega dela. Prva proslava 351etnice SNPJ bo 16. aprila v Chicagu. S lepim programom jo bo priredila čikaška federacija SNpJ. Potem pa bodo sledile proslave v dragih mestih. Dne 5. aprila bo izšla slavnostna številka dnevnika »Prosvete«, posvečena 351etnici SNPJ. V tej številki, ki bo obsegala 16 strani, bo tudi slika prve konvencije SNpJ in več člankov bo posvečenih spominu pionirjem in ustanoviteljem jednote. Groiioico in 'poiusnHi? kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje Franjo knnovar pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. * Smrt ugledne rojakinje v Argentini. V Buenos Airesu v Argentini je umrla 13. februarja t. 1. v 38. letu svoje starosti daleč na okrog, osobito pa v mariborskih krogih kaj dobro znana in priljubljena, vedno vesela gospa Piniea Marašovič, roj. žunkovič. Prerano umrla je bila edina hčerka g. Janka žunkoviča, nadučitelja v p., posestnika in bivšega dolgoletnega župana v Narapljah pri Ptujski gori, ter sestra g. Vladimira žunkoviča, okrajnega veterinarja v Kruševem, in g. Bogomira žunkoviča, inž. kapatana I. ki. v Karlovcu. Naj v miru počiva v tuji zemlji. s Zahvala. Ob svoji zlati poroki sem prejel toliko pismenih čestitk, da mi ni mogoče vsem prijateijem, stanovskim tovarišem in znancem zahvaliti se osebno. Zato jim izrekam tem potom v svojem in v imenu svoje žene najiskrenejšo zahvalo. — Jakob žebre, nadučitelj v pokoju. * Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil promoviran za doktorja filozofije g. Franc škerl iz Stožic pri Ljubljani. Čemu služijo Maggi-jeve kocke za govejo juho? Da na najpreprostejši način, brez truda in potrate časa hitro pripravite čisto, redilno, zelo ukusno govejo juho, kakršno rabimo dnevno v kuhinji. Cena Maggi-jevih kock za govejo juho je znižana; 1 kocka velja odslej 1.— dinar. * Tragična smrt železničarja. Na progi Postojna — Ljubljana se je v petek proti jutru smrtno ponesrečil sprevodnik brzo-tovornega vlaka France Martinšek iz Kresnic. Okrog 4. je vlak prispel do Verda, kjer se pa ne ustavlja. Ker proga med Logatcem in Borovnico precej pada, je Martinšek zaviral kar tri vozove drugega za drugim. Najbrž mu je na zadnjem spodrselo, da je padel pod kolesa, ki so mu prerezala pisni koš, da je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil iz znane železničarske družine iz Kresnic, padel pa je v izpolnjevanju svoje dolžnosti v naporni, odgovorni službi. Bodi mu lahka zemlja, hudo prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje! * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. vesti * Preselitev /^Koroškega Slovenca« z Dunaja v Celovec. Zadnja številka »Koro-škega Slovenca« objavlja: Prezident državne tiskovne zbornice v Berlinu je odredil, da mora ' založništvo »Koroškega Slovenca« in »Mladega Korotana« svoja lista odslej tiskati v Celovcu. Po pogajanjih z nekaterimi tiskarnami, se je založništvo odločilo za tisk, v tiskarni J. Leon, st. V tiskarni dunajskih Čehov je bil začel izhajati že 19. letnik »Koroškega Slovenca«. Skrb in ljubezen, s katero so gospodje češke tiskarne vršili delo okrog našega lista, je bila nadvse hvalevredna. Radevolje so olajševali odgovorno delo uredništva in uprave ter bili vsikdar izredno uslužni in naklonjeni. Prostodušno naj priznamo, da nam ločitev od Dunaja nikakor ni bila lahka in da ohranimo veliko naklonjenost dunajskih Čehov in osebja češke tiskarne v hvaiežnem spominu. List se zahvaljuje tudi celovški tiskarni Leon, ki je tisk z veseljem sprejela. Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa je iznašla novo zanesljivo sredstvo MOLTIN. Za domačo uporabo se prodaja to sredstvo v ličnih vrečicah. Vrečico z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače itd. Izhlapevanje MOLTIN-a zanesljivo pomori vse molje z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo. * Razpis zdravniške službe. V »Službenem listu« z dne 8. marca 1939 (kos 19) je razpisano mesto zdravnika združene zdravstvene občine Loče. Občina vabi zdravnike, da se kr. banski upravi za to mesto prijavijo. Občina je za zdravnika oskrbela krasno stanovanje v novi vili v Ločah, ki obstoja iz 4 (po potrebi iz 5) sob, kuhinje in kopalnice ter ima vodovodno in električno instalacijo. K najemnini je pripravljena občina prispevati polovico. feete za govejo juho stanejo sedaj samo * Novo moderno zdravilišče v Bosni. V Sarajevu je konferenca predstavnikov delavskega zavarovanja razpravljala o preureditvi delavskega okrevališča Kasin-dol v veliko, moderno zdravilišče za jetič-ne bolnike Po predlogu sarajevskega OUZD naj bi se dogradila dva paviljona, da bi bilo v zdravilišču prostora za najmanj 200 bolnikov. O predlogu bo odločala centralna uprava zavarovalnih uradov v Zagrebu. * Rezervnim podoficirjem! V Beogradu se je ustanovilo Združenje rezervnih pod-cficirjev Ministrstvo za notranje zadeve je že lani potrdilo društvena pravila, članarina je za celo državo enotna (2 din mesečno). Združenje nudi mnoge koristi svojemu članstvu, kar pač ni potrebno posebej poudarjati. V ostalih delih države je organizacija rezervnih podcficirjev že končana, medtem ko se je pri nas šele začela. Ker ie v interesu rezervnih pod-oficirjev samih, da se organizacija čim preje izvede tudi pri nas, se pozivajo vsi rezervni podoficirji, da nemudno prijavijo svoje naslove na naslov: V. Loboda, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino. Ustanovna skupščina za Ljubljano bo najbrž že v prvi polovici aprila. * Družba sv. Cirila in Metoda je založila za velikonočne praznike šest vrst prav lepih razglednic. Cena kosu 1 din. Trgovci imajo primeren popust. * Slovenci v Italiji lahko kupijo ilustrirano revijo »življenje in svet« v trafikah in knjigarnah po Lit. 1.80 ali pa jo naro-če pri tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via Francesco Denza 3. * Beograjske Slovence opozarjamo na predavanje, ki sa bo imel o problemu popularizacije sodobnega glasben, vzgojstva v beograjski Kolarčevi univerzi v ponedeljek 13 t. m ob 18.50 prof. ljubljanskega konservatorija dr. Dragoiin Cvetko. * Ker se je slinavka in parkljevka pojavila ponovno v ljubljanskem srezu, v občinah Vrhniki, št. Joštu, Horjulu in Dobrovi, so do preklica za srez ljubljanski prepovedani izdajanje živinskih potnih listov za parkljarje, sejmi za parkljarje in goiritev parkljarjev peš po javnih potih, na kar se posebno opozarjajo trgovci z živino. mesarji in živinorejci. * Krasni smuški tereni so na Lipanci (1635 m) nad Pokljuko. Dobro oskrbovana koča odprta do konca aprila. Celodnevna oskrba din 50 do 60. (—) Zahtevajte ORION in POBEDA s katerimi se bodete najbolje obrili med ostalim-britvicami iste najbolje brijejo vsako — tud najmočnejšo brado. Dobijo se pri: Foto Touristfi - LOJZE ŠMUCU, LjuMJaisr PREŠERNOVA ULICA 9 in ALEKSANDROVA CESTA 8. Monumentalno filmsko delo, ponos FOX filmske produkcije Chicaso v plamenu OLD CHICAGO — (nemški dialog)_ Največja požarna katastrofa vseh časov prikazana v pretresljivi drami ljubezni, sovraštva in strasti. — Režija: HENRY KING. — Filmski zvezdniki: Tyrone Power, Aliee Faye, Don Ameche. PREDSTAVE OB 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. KINO MATICA 21-24 _ B&ua^U HbMtuiMKl Luls Trenkerjev Krasni posnetki zasneženih Alp, bravurozne gorske ture, bela opojnost. najnovejši in edini alpski in zimskošportni film —- VESELOIGRA KINO tel. UNION, 22-21 LAVINA LJUBEZNI Predstave danes ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. * Tragedija revne dekle. V stari sarajevski predmestni hiši so ugotovili, da je zaklenjena v svoji bedni, sobici preko tri tedne umirala od lakote brezposelna delavka, 34-letna Fanika Rajk, doma iz daru-varske okolice. Lani je prišla iskat dela v Sarajevo in je bila nekaj časa zaposlena tudi kot dekla pri neki družini, kjer pa je nekega dne izginila manjša vsota denarja in so vsi, kakor je že navada, obtožili de-k'.o, čeprav ji niso mogli ničesar dokazati. Iz gole zlobe je še gospodinja v njeno delavsko knjigo napisala, da je nezanesljiva. Ta vpis je bil za revno deklo poguba. Če je kje dobila delo, je bilo to le za dan ali dva, in naposled, ko je hodila od ene socialne ustanove do druge, so jo tudi tam zavračali zaradi njene nedokazane »nezanesljivosti«. Obupana sirota se je zaprla v svojo sobico in ko so po dolgih dneh v sobo vlomili, so jo našli vso izčrpano, pri njenem ležišču pa je stal vrč vode in v skodelici ostanek mleka, ki ga je bila kupila za svoje zadnje dinarje. Listi so pisali o »gladovni stavki« obupane delavke, a na tej tragediji je še več: nesrečna Fanika bi rada delala in jedla, a ker so bila pred njo zaprta vsa vr ata, se je tudi sama vsa obupana zaklenila. Morda bo opis njene tragedije v sarajevskih listih ganil kako usmiljeno srce, da ji pomaga. Morda bo ta žalosten dogodek privedel tudi do razprave, ali sme gospodar po golem sumničenju brez obsodbe svojega uslužbenca opisati v delavski knjižici kot »nezanesljivega«. 5be-&-er- otejuuit je posebna prednost odvajalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci rad' Darmoi Hi. iti.y VJOOSJU *= Sumljivo prevažanje emigrantov. V Splitu so uvedli p.eiskavo o prevozu emigrantov iz Nemčije preko naše države. Domneva se, da se neko mednarodno društvo bavi s prevozom emigrantov. Kakor smo že poročali, se je 7. t. m. pri pristanišču Sužaka vkrcal pamik »Colorado«, ki je last nekih grških podjetnikov pluje pa pod panamsko zastavo. Na parnik se je vkrcalo 377 beguncev, ki so se pripeljali s posebnim vlakom iz Nemčije. Dne 9. t. m. pa je prispel parnik »Colorado« v splitsko pristanišče brez potnikov. Ko so grškega poveljnika parnika zaslišali pri pristaniški oblasti, je izjavil, da je pri Korčuli prekrcal vse svoje potnike na parnik »Astrato«, ki je last istega grškega podjetništva. Ker so se listine parnika »Coloiado« glasile na 377 potnikov, ki potujejo v Grčijo, in je bilo prekrcavanje sumljivo, so v Splitu pridržali parnik in njegovo posadko. Na parniku je izginil neki stroj in parnik sploh ni sposoben za nadaljevanje potovanja. Ugotovili so tudi, da begunci niso bili prekrcani tam, kakor je izpovedal poveljnik, nego na Šolti in na Visu. Vzroke tega skrivnostnega prekrca-vanja in napačnih izjav bo treba šele ugo. toviti. * Društvo »Narodni dom«, Zagreb, Be-rislavičeva ulica 11, priredi danes v društvenih prostorih svojo zadnjo čajanko. Vabljeni vsi prijatelji društva. Začetek ob 5 popoldne, izostanek neopravičen. * Jugoslovenska kinološka zveza bo imela XIV. redni občni zbor v soboto 18. t. m. ob 20. v štrukljevi restavraciji v Ljubljani. Dalmatinova 15. * Liste sivke in druge duhteče rastline so dajale naše stare matere v omare, da bi postalo perilo duhteče in da se vonj mila ne bi občutili. To je bilo res potrebno, kajti v tej dobi doma izdelano milo ni bi- lo baš svežega, temveč ostrega, neprijetne, ga duha in je perilo res »dišalo po milu«. Sčasoma pa je kuhanje mila postala posebna stroka in strokovno usposobljeni ob: tniki so spravili v promet milo dosti boljše kakovosti. Danes so že velike tvor-nice, ki imajo posebne laboratorije in izdelava mila je v rokah znanstveno izobraženih oseb. Pri uporabi takega mila ni potrebno, da bi se niegov duh umetno odstranil, ker širi milo samo zelo ugoden, svež vonj. To izvrstno lastnost ima ter-pentinovo milo Albus, kar je sp^šno znano. Vsaka izkušena gospodinja ve, da napravi terpentinovo milo Albus perilo snež-nobelo in prijetno duhteče. (—) * Zdrave noge veselo življenje. Ako se vam noge deformirajo, napravi trda koža, zarasejo nohti ali pojavijo druge neprijetno sti, tedaj se obrnite na naše pedikerje, ki so se izučili pod zdravniškim nadzorstvom. Odstranijo vam neprijetne bolečine, osvežijo z masažo noge ter priporočijo ortopedska sredstva, ki varujejo in negujejo noge. Pridite k nam, da vam osvežimo noge. Pedikura in masaža nog 10 din. Ako imate ravna stopala, vam priporočamo najbolj dovršene ortopedične vložke, ki so izdelani z največjo pažnjo in po točnih zdravniških predpisih. Bat'a. (—) * Aktualna za smučarja je brošura »Ob desetletnici«, ki jo je izdal Smučarski klub Ljubljana. V njej so prispevki naših najboljših zimsko-sportnih delavcev, ki so važni za organizatorje, za tekmovalce in za splošnost. Dobiva se za ceno 10 din v Ljubljani pri Putniku, A. Gorcu, Kolb-Pre-daliču, Fototuristu Lojzetu šmucu in pri založniku Smučarskemu klubu Ljubljani. (—) * Glavna skupščina Zveze lovskih društev v dravski banovini bo v nedeljo 2. aprila ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22. (—) * Letošnje novo pivo bok pivovarne Union, Ljubljana, ki je izdelano iz specialnega slada in je izvrstnega okusa, pride v petek 17. t. m. v promet. Pivopivcem bo to novo pivo bok gotovo prijalo. (—) Abiturientski tečaj priredi 6. maja aka. demijo s plesom. Prosimo društva, da ta dan nimajo svojih prireditev. (—) mostom črvi i\ CRV^IU Vesela in razkošna glasbena romanca! V glavni mS£N O MttLCl vlogi GRACE MOOR, očarljivi hollywoodski slavček, poje najlepše arije iz klasičnih oper: TRAVIATE MARTE MAN™1 m MADAME BUTERFLET. Danes ob 10..>0, 15., m uri- KINO SLOGA — Tel. 27-30 * »Putnikova« obvestila. Uprava Mariborskega tedna je razpisala natečaj za plakat Mariborskega tedna, ki bo letos od 5. do 13. avgusta. Intei;esentje dobe vse informacije v biletamah »Putnika«. — Udeleženci »Putnikovega« potovanja v New York k otvoritvi mednarodne razstave se bodo udeležili tudi proslave 150-letnice izvolitve Wa3hingtona za predsednika Zedi-njenih držav Severne Amerike. Prijave za to veliko potovanje sprejema »Putnik« do 20. t. m. — Biletarnica »Putnika« v Beogradu, na Slavi ji, Cara Nikole 9., daje izčrpna obvestila o zdravilnih kopališčih na Madžarskem ter o ugodnostih na madžarskih železnicah. — »Putnik« prireja od 17. do 31. t. m. potovanje po Italiji, od 4. do 11. aprila izlet v Grčijo, od 7. do 13. aprila pa izlet v Bolgarijo. Informacije o vseh teh izletih dajejo vse biletame »Putnika«. (—) * Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru ima v svoji društveni pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 65., ter pri vseh službenih edini-cah in pri zaupnikih članskih skupin nabit razglas o razpisu volitev skupinskih zaupnikov in namestnikov. Za članske skupine od I. do XVI. bodo volitve 25. aprila od 8. do 18., za skupine od XVII. do XX. pa 23. in 24. aprila od 8. do 18. Kandidatne lirte za posamezne članske skupine od I. do XX. se vlagajo pri zaupniku dotične skupine, od 11. do 12. aprila, od 14. do 18. ure. Seznam članov za posamezne skupine je na vpogled pri zaupniku dotične skupine 18 t. m. od 14 do 18. in 19. t. m. od 8. do 18. (—) Vsakdo se lahko udeleži »Hramove« nat akdje za pridobivanje novih naročnikov. — Za vsakega novega naročnika dobite po eno krasno vezano knjigo. Več v prospektu, katerega Vam na zahtevo brezplačno dopošlienro. Uprava založbe HRAM LJUBLJANA * Najrevnejšim vdovam in sirotam drž. uslužbencev bo podelil Hranilni in posojilni konzorcij kreditne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani trideset podpor po din 200. Prošnje, ki morajo biti glede si-romašnosti potrjene od pristojne oblasti naj se vlože na naslov imenovane kreditne zadruge najpozneje do 1. aprila t. 1. C—). Iz Lftiblfcne u— Še besedo o »Pepelki« na šentjakobskem odru. Vneti prijatelji šentjakobskega odra so nam poslali naslednje pismo: Prejšnji četrtek smo čitali v »Jutru« kritiko o »Pepelki« na šentjakobskem odru. Kritika je bila precej ostra. Gotovo je lahko koristno, če se igralcem odkrito pove trezna sodba, toda tokrat so igrali sami novinci, gojenci šentjakobske dramat-ske šole. Le par igralcev je bilo že izvež-banih. Dandanes pač živimo v časih rekordov, za to tudi gledališka kritika rada opominja k vztrajnosti. Da. pa ne nehva-ležnosti, je treba omeniti, da se. je poleg ge. Polonce Juvanove, ki ji gre za to prireditev največja zasluga, žrtvovala "-udi gdčna Slavčeva, ki je kritika ni omenila. Nastudirala je primeren balet, ki ni bil ocenjen in vendar nam je tako zelo ugajal, da bi bila igra brez njega kar nepopolna. Petčlanska baletna skupina nam je v krasnih oblekcah pokazala res prave rožice, ki so rastle za cvetnim grmom ter so na čarovničino povelje prav ljubko pri. skakljale na oder. Bile so precej sigurne in je treba pohvaliti njihov trud. Gdčna Prahova, čučkova, Mehorova in Nenadi-čeva so bile precej izenačene in dobre, gdčna Dragica Porentova pa pleše sigurno in s krasnimi gibi kaže očiten talent za balet. Dvorna plesalka Lizika Praprotni-kova je tudi zelo ugajala in s tem je ba-leLna skupina dovršila svojo vlcgo v taj igri, ki je žela na šentjakobskem odru tako lep uspeh in zaslužila, da bo to nedeljo spet častno obiskana. Ne vemo pa imena malih škrateljčkov, ki so preo Pepe"'ko na odru tako ljubko izvajali svoj ringaraja. No, tudi za te še pride čas, da bodo njihova imena navedena na sporedih odra. u— V umetnostnem paviljonu ped Tivo-lijem je odprta razstava osautkov zgodovinskih slik za okras prostorov banske palače. Odprta je od 9. do 18., vstopnina le 2 dinarja. Razstava je prav poučna in opozarjamo nanjo naše šole. Skupinski obisk za znižano ceno. Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79_ KRŠČANSKA LJUBEZEN V FILMU Tiha it oš ... sveta noč V glavnih vlogah: Paul Richter in Any Hartmann Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri in v ponedeljek ob pol 9. uri. SOKOLI! Obiskujte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Sen o sreči Danes ob 1430, 1630, 1830 tn 2030 „TARANTELA Kino Moste u— Prirodoslovno društvo. Namesto najavljenega predavanja g. univ. prof. dr. Albina Seliškarja o živčnem zburjenju bo predaval v torek v predavalnici Mineraloškega instituta g. univ. prof. dr. Jovan Hadži o temi: »Vpliv ledene dobe na živi svet«. Sedanja sestava flore in favne kakor porazdelitev posameznih vrst nam postane razumljiva le, če upoštevamo predvsem mlajšo geološko preteklost. V tej pa je imela odločilno vlogo ledena doba. Na področju razlikovanja ledene dobe je dosežen v novejših časih velik napredek, ki nam celo omogoča določevanje ne le relativne, temveč absolutne starosti posameznih razdobij v razvoju zunanje oblike naše zemlje, rastlinstva, živalstva in celo človeštva, za kar se moramo zahvaliti astronomski teorija profesorja nebesne mehanike beograjske univerze Milankovi-ča. Predavanje, ki se je že z uspehom vršilo na Kolarčevi univerzi v Beogradu, bodo pojasnjevali številni diapozitivi deloma v naravnih barvah. Začetek ob 18.15. u— Izročitev odlikovanja. Ban dr. Natlačen je včeraj v navzočnosti vodilnih uradnikov banske uprave izročil upokojenemu banskemu inšpektorju in bivšemu upravniku ljubljanske policije dr. Alojziju Guštinu red sv. Save, s katerim je bil ob svoji upokojitvi odlikovan v priznanje za svoje delo v upravni službi. u_ Sokolsko društvo Ljubljana- šiška javlja svojemu članstvu, naraščaju in deci i žalostno vest, da je v petek 10. t. m. po dolgem trpljenju umrl naraščajnik Franci Goršič. Na zr ln jo pot bo pokojnega zvestega pripadnika spremilo društveno odposlanstvo naraščaja s praoorom, ostali pripadniki pa v civilu z znakom. Zbirališče danes ob tričetrt na 4. pred mrtvašnico splošne bolnice. Bratu Franciju bomo ohranili topal sokolski spomin. mmrnvi ekskluzivnih kuponov A.& E. Skaberne LJUBLJANA. Oglejte si naše izložbe! u— šentpetrska moška in ženska podružnica OID priredita v soboto 18. t. m. v Kolodvorski restavraciji družabni večer. Vstopnine ne bo, vzlic temu pa se bodo vsi gostje prav dobro zabavali. Poleg godbe nastopita tudi znana komika Jožek in Ježek. Gospa m gospod Majcen sta obljubila prirediteljem, da pripravita za ta večer posebne specialitete po skrajno ugodnih ce.eah, zgolj glede na korist in namen prireditve. Jož ee in Jožki, vam na čast sa pripravlja ta prireditev! Pridite, da skupaj proslavimo vaš god! Povabljen je vsakdo, ki želi preživeti v soboto zvečer nekaj prijetnih ur. u— Jugoslovensko kirurško društvo — sekci.ia Ljubljana, ima 14. t. m. ob 18. strokovni sestanek v predavalnici bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: Predavanje: Primarij dr. Milan Cervinka: Doimi iz letnega potovanja po Nemčiji, ! Švici in Italiji ter socialno skrbstvo za matere v navedenih državah. Demonstracija: dr. Rakovec Slavko: Operirane hydro-nefroza. — Vabljeni vsi zdravniki! u— Društvo »Dom visokošolk« priredi v Kazini 25. t. m. svojo tradicionelno akademijo s plesom. (—) ZA SV. JOŽEFA in VELIKO NOČ kupite najugodneje v novi modni trgovini ZA DAME IN GOSPODE »TINA' MIKLOŠIČEVA CESTA 12, nasproti hotela „Union" kjer se vam nudi največja izbira raznovrstnega damskega in moškega perila, srajc, rokavic, nogavic, robcev, kravat, ter vse ostalo modno blago najnovejših vzorcev v samo prvovrstni kvaliteti in najnižjih cenah! »JUTRO« št. 61 Nedelja, 12. HI 1939 u— »Naša skrb za pohabljeno deco« je 1 ime dobrodelnega društva, katerega ustanovitev je v proslavo svojega 400. sestanka pripravil Rotarski klub v Ljubljani. Društvo je bilo ustanovljeno pred par dnevi in je dobilo od kluba za osnovno glavnico znesek 40.000 din. Za predsednika je bil izvoljen glavni ravnatelj TPD g. Rihard Skubec. O društvu in njegovih res človekoljubnih ciljih bomo še spregovorili. u— Dar Društvu slepih. Pevski zbor policijske straže v Ljubljani je poklonil slepim namesto venca na krsto skladatelja Zorka Prelovca, 160 din. Društvo se darovalcem najprisrčneje zahvaljuje. Posnemajte! CEPILNI VOSEK, parketno pasto, med za potice, sveče — Vam nudi najugodneje »SVEČA« — STRITARJEVA 6, (bivši Mayerjev lokal). u— V korist vsakega posameznega je, da si vzame danes 5 minut časa in pazljivo prebere današnji oglas tvrdke Manica k. d. (—) u— Ker bo 6. maja priredil JNAK »Edm- strvo« elitni akademski ples pod naslovom »Večer bratstva«, najvljudneje naprošamo vsa društva, da na ta dan po možnosti ne prirejajo nobenih prireditev. (—) u— V gozdu ga je obstrelil. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 68-letnega preužitkarja Janeza Kranjca z Grahovega na NotranjsKem. šel je v hosto, da nabere drv, pa je neznan človek — nalašč ali po neprevidnosti — streljal nanj in ga ranil v desno roko. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.15 in jutri v ponedeljek ob 20.15 velefilm »Manue. la« (Meksikanska kri). Predigra: Para-mountov zvočni tednik. V torek in sredo, obakrat ob 20.15, vesela opereta »Vesela nevernica«. čeprav med tednom — je to zopet eden lepih filmov .. . Znižane cene din 1—5. (—) j e— Zborovanje mesarjev ln klobaPičar- ! jev. Dne 10. marca dopoldne je bil redni letni občni zbor združenja mesarjev in klobasičarjev v hotelu pri Pošti v Celju, katerega se je udeležilo 86 članov. Občni zbor je vodil predsednik gospod Anton Per-mozer, ki je poročal o poslovanju uprave. Pri volitvi nove uprave je bil za predsednika izvoljen s 95°/o glasov gospod Matija Esih, za podpredsednika uprave pa gospod Ivan Leskovšek oba mesarska mojstra v Celju. Za člane uprave so pa bili soglasno izvoljeni gg. Gorjanc Franc. Turk Štefan, Honjec Viktor, Permozer Anton, Urban Albin in Marout Mihael, vsi v Celju. Zborovanje je poteklo mirno. e— Umrl je v Celju v starosti 50 let zasebni uradnik g. Izidor Sucher. V celjski bolnišnici so umrli: 431etni krojač Rudolf Ribizelj z Dola pri Hrastniku. 541etna rudarjeva žena Frančiška Gruberjeva iz škal pri Velenju in enoletna hčerka tovarniškega delavca Gabrijela Ver kova iz škofje vasi pri Celju. e— Zadeva s KunStičevo oporoko je v glavnem pojasnjena. Celjska policija je po temeljiti preiskavi in obširnih poizvedbah ugotovila, da pokojni g. Ivan Kunstič ni imel več gotovine, kakor so je našli v njegovem stanovanju. Te gotovine je 21.000 din. Govorice, da je pokojni zapustil 100.000 din. so brez podlage. Tudi oporoke pokojni ni zapustil. Prazna kuverta z napisom »Zadnje sporočilo — testament« je stara že kakih 10 do 20 let. če je pokojni sploh napisal oporoko, jo je gotovo že pred leti uničil. Tako je zdaj Celje ob senzacijo, ki so jo nekateri napovedovali. e— Ples s čajank jadralne skupine Aerokluba vsako nedeljo popoldne od 5. do 10. v mali dvorani Celjskega dcma. |J Okroglo fcliS 65 milijonov dinarjev znašajo dobitki predstoječega 38-tega kola državne razredne loterije, čije prvo žrebanje bo 14. aprila 1939. GLAVNI DOBITEK Z milijona dinarjev Že z V* srečke zamorete zadeti din 500.000 ! Opozarjamo naše cenj. bralce na prilogo znane glavne kolekture drž. razredne loterije A. Kein in urug, Zagreb, liajeva ulica 8 in Ilica 15, ki je priložena današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nad vse korektno in solidno poslovanje te kolekture je že toliko znano naši javnosti, da jo zamoremo tudi mi s svoje strani priporočiti — svojim bralcem. — Zelo je zadovoljila, ker pere svoje perilo samo z milom, ki je prijetno blago napravljeno pa lz odlične snovi — to je samo domače novo vloženega denarja več kot 200.000 din in iz tega denarja že izdanih novih, kratkoročnih posojil za 160.000 din. V tekočem letu prihaja v zavod vedno več novih vlog in se zadruga, ki deluje že skoraj 50 let, približuje normalnemu poslovanju, kakor je to bilo pred veliko denarno krizo. Zavod postaja zopet važen gospodarski činitelj cele Mežiške doline. (—) RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer film »Velika ljubezen Ludvika Van Beethovena. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. (—) u— Ljubko igrico »Dve Marički« uprizorita danes ob 17. v Sokolskem domu na Viču naša deca in naraščaj v režiji br. Kemperla. Igrica je že pri premieri prejšnjo nedeljo doživela velik uspeh, zato vabimo predvsem mladino ljubljanskih so-jkolskih društev m prijatelje mladine k veliki udeležbi. Vstopnice dobite danes ob 10. dalje v pisarni Sokolskega doma. Pridite! u— Proslava oOletnice društva »Pravnik«. Zaradi vseobčega odziva k svečanemu banketu 18. t. m. se je rok za prijavo udeležbe na splošno željo podaljšal do srede 15. t. m. (na dr. A. Urbanca, Tavčarjeva 1.). u— Lutkovni oder Sokola I. na Tabor« uprizori danes 12. t. m. ob pol 16- krstno predstavo izvirne fantastične lutkovne igre »Jurček na Marsu«, ki jo je spisal br. Jože šorn. Igra ima 5 dejanj z dvema .medigrama. Dejanje se vrši v zvezdoslcv-nenr laboratoriju, na Marsu in v marsovski votlini. Krasne dekoracije, Marsovci, živali. Raketa, s katero potuje Jurček na Mars, bo zadivila vsakogar. »Jurčkov jazz«. Vstopnice si kupite že v naprej v pisarni Sokola I. na Taboru danes od 11. rlo 12. ure. Ob tej uri lahko tudi telefo. nično. (—) Iz Maribora a— Zborovanje obmejnega učiteljstva. V polni dvorani Ljudske univerze je bilo včeraj dopoldne lepo uspelo zborovanje našega obmejnega učiteljstva, organizira, nega v sreskih učiteljskih društvih za Maribor levi breg in Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Uvodnemu izčrpnemu obravnavanju perečih stanovskih zadev je sledilo tehtno predavanje studenškega šolskega upravitelja g. Kontlerja. ki je prikazal sodobno psihološko in pedagoško didaktično usmerjeno vzgojno in učno delo pri šolskih novincih. Zborovanje je otvoril g. Mirko Vauda, agilni predsednik učitelj, društva za Maribor levi breg, ki je podal tudi izčrpno situacijsko poročilo. Pop. pa je predaval gozdarski svetnik Miklavčič o gozdarstvu in pogozdovanju. e— Nekaj besed k jutrišnjemu koncertu pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Celju. Prvi del koncerta je posvečen skladatelju Antonu Lajovicu, ki je praznoval v decembru lani 601etnico svojega rojstva. Matični zbor bo izvajal 6 nje. govih mešanih zborov, solistka Polajnarje-va bo zapela tri najpomembnejše njegove samospeve. Dela Antona Lajovica. s ponosom štejemo med največje umetnine domače glasbene literature. Nato bodo sledila dela Fcersterja, Adamiča in Koporca. Z njimi bi lahko označili tri dobe našega zborovskega ustvarjanja in sicer starejšo dobo, vpliv »Novih akordov« in sedanjo moderno dobo. Na koncertu bo zastopana s tremi samospevi skladateljica Mirca San-cinova iz Celja. Njo srečamo to pot prvič na koncertnem sporedu Glasbene Matice ljubljanske. Zelo je znana kot reproduktiv-na umetnica, samospevi, ki so na sporedu pa jo bodo s častjo uvrstili med naše produktivne glasbene tvorce. Pevski zbor Glasbene Matice s solistko Poldko Zupano. vo bo zapel tudi Zdravo Marijo ter tako počastil spomin dr. Antona švaba, ki je živel in deloval v Celju. V neštetih krajih jo je pel pevski zbor Glasbene Matice in povsod je bila sprejeta tako prisrčno, ka-> kor je bila napisana. Koncertni spored zaključita dve veliki skupini narodnih pesmi. V marsičem sta si podobni in sorodni, čeprav je Tomčeva doma pri naših Belo-kranjcih, Mokranjčeva pa je z daljnega juga. Obe te dve skupini vežeta nekako dva medjimurska motiva, ki sta našim narodnim motivom tako sorodna in katera je priredil za mešam zbor Josip Slavonski. — Pripominjamo, da bo sodeloval pri koncertu tudi pianist Lipovšek, ki bo spremljal 1 tri Lajovčeve samospeve, katere bo pela j gdč. Ljudmila Polajnarjeva. Jutri bosta v Celju prav za prav dva koncerta, prvi ob V46, je namenjen izključno le mladini naših srednjih šol, drugi večerni koncert, točno ob 1,U9. pa ostalemu občinstvu. Oba koncerta vodi zborovodja Matičnega zbora ravnatelj Mirko Polič. Prodaja vstopnic v knjigarni Goričar, v Celju. SNAGA K ZDRAVJU POMAGA! — Cokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130 din dalje. 11— Na naslov poštne uprave. Z Barja poročajo: Pravkar poteka 18 let, kar je začela poštna uprava vsak dan dostavljati pošto na Barje. Kako se je to vršilo, spada pod posebno poglavje. Vendar je bila dostava v zadnjih letih dokaj točna. Zadnji čas pa se to vrši prav netočno. Ker so pismonoše tudi ljudje, jih narava upošteva in zato jih obiskuje tudi hripa. Za nadomestitev obolelih morajo biti barjanski pismonoše. Radovedni smo, kaj bi se zgo. dilo s kakim drugim ljubljanskim okrajem, če bi se z njim tako postopalo. Poštni upravi samo tole: Barjani trdijo, da poznajo mnogo manj eksekutorja kakor drugi mestni okraji. a— Ludvik Pucelj je umrl. Včeraj zjutraj ob 4. je umrl dimnikar Ludvik Pucelj, star 45 let. Pucelj je bil v Mariboru znan kot zaveden nacionalist, ki se je udeleževal vseh nacionalnih in sokolskih prireditev in ki je bil član vseh nacionalnih organizacij. Med svetovno vojno je bil med redkimi Slovenci, ki so tedaj z bratsko j srbsko vojsko šli preko Golgote albanskih 1 gora. Poleg veletrgovca R. Lenarda je bil i pokojni Pucelj edini v Mariboru, ki se je smel nazivati vojnega tovariša blagopo-kojnega kralja Aleksandra. V Mariboru je znano, kako se je pokojni Pucelj ob prihodu kralja Aleksandra I. v Maribor na prvo obrtno razstavo skril nekje v bližini, da bi videl, kako izgleda po preteku let kralj Aleksander. Nepozabni pokojni kralj pa je imel izredno dober spomin. Takoj je opazil Puclja, stopil k njemu in vzklinil: »Dali si ti, Pucelj?« Zadnja leta pa je Ludvika Puclja, iskrenega Jugoslovena in borca^ za svobodo, mučila božja st. Ohranimo vzor-, nemu narodnjaka in nacionalistu trajen in j svetal spomin, žalujočim svojcem naše glo. boko sočutje. a— Sreski občni zbor OJNS za Maribor desni breg bo danes ob pol 14. v Fa-leževi gostilni v Račah. Po občnem zboru članski sestanek, na katerem bo poročal min. v p. in senator dr. Albert Kramer. a— V. Skrbinšek zapušča Maribor. Z gledališko sezono 1939/40 zapušča Maribor režiser in član Narodnega gledališča g. V. Skrbinšek, ki pojde s pričetkom nove sezone v Ljubljano. Z njegovim odhodom bo mariborsko Narodno gledališče občutilo precejšnjo vrzel, saj so splošno znane režiserske in igralske sposobnosti g. V. Skrbinška, ki mu pri ljubljanskem gledališču želimo čim lepših uspehov. a— Občni zbor Podružnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru bo v četrtek 30. t. m. ob 19.30 v lovski sobi hotela Ore' z dnevnim redom: Poročila funkcionarjev, volitve ncvega odbora, volitve delegatov, obravnava samostojnih predlogov in slučajnosti. Odbor. (—) a— Obrtniški učni tečaj. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj se otvori v torek 14. t. m. ob 20 v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Točen čas predavanj, ki bodo ob večernih urah, se določi ob otvoritvi tečaja. a— Dobro si bo zapomnil 531etni Jaro-min Huber žalitve, ki jih je izustil 9. januarja t. 1. v neki gostilni v Mlinski ulici ter žalil naš narodni čut. Mali kazenski 1 senat ga je obsodil na leto dni in 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. a— Ni dolgo užival svobode. Franc Mulec, ki je nedavno pobegnil iz murskosobo-ških sodnih zaporov. Zajeli so ga orožniki iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah in ga odpremili nazaj v Mursko Soboto. Iz Kranja t— Kino Narodni dom prikazuje danes pretresljivo dramo ljubezni in dolžnosti iz svetovne vojne v velefilmu »Parada smrti«. GOSPOSKI GULAŽ (salcburška specijaliteta) v gostilni Ražem —m^i^mmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmm—^mmmmm^mm^g^^ u— April je že prišel na obisk. Tako zmedenega vremena, kakor ga imamo zadnje dni, že izlepa nismo imeli pred aprilom, ki mu je sicer po ljudski izkušnji pridržana muhavost. Včeraj je sredi dopoldneva na lepem pritisnil mraz in okrog 10. je začel naletavati sneg, kakor da zima čisto zares še enkrat prihaja k nam. V Ljubljani naletavanje ni dolgo trajalo, po deželi pa ga je ponekod padlo kar dobršno mero, saj se ga je celo po Dolenjskem nabralo za par prstov debelo odejo. Bog daj, da bi sneg vsaj naši Planici, ki se pripravlja na svoje velike dneve, pomagal do zmage! NAZNANILO Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril V CELJU, AŠKERČEVA ul. 6, KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO. Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela. kakor tudi strokovna popravila vseh vrst tehtnic in meril. Za cenjena naročila se najvljudneje priporoča Modne in trajne barve ter dobra kakovost blaga — to so zahteve sedanjega časa. Tem zahtevam odgovarjajoče blago za dame in gospode dobite po nfzki coni pri MANUFAKTURNI TRGOVINI JANKO ČESNIK, LJUBLJANA, Lingarjeva. u— Sadjarska podružnica Šiška. V torek 14. t. m. ob pol 20. bo predaval v osnovni šoli v Spodnji šiški g. Demšar o obrezovanju rodnega lesa pri sadnem drevju, ki je potrebne za dosego čim večjega in čim boljšega pridelka. u— Opozarjamo na kitarski solistični večer, ki ga bo izvajal g. Stanko Prek jutri v ponedeljek ob 20. v mali filharmonič-ni dvorani. Spored bo obsegal dela: Bach: Preludij in Fuga. Mozart: Tema z varija-cijami. Beethoven: Andante z varijacijo, Paganini: Menuet in Sonata. Prek: Noktur no, Schneider: Romanca Thonie: španska serenada, Mertz: Capriccio. Na koncert vabimo vse one, ki se zanimajo za igro na kitari. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. (—) KOLENC IVAN splošno ključavničarstvo __ C E L J E. e— »Trubadur« v celjskem gledališču. Ljubljansko Narodno gledališče je uprizorilo v petek v nabito polnem celjskem gledališču Verdijevo opero »Trubadur«. Orkester je pod vodstvom dirigenta g. dr. švare zvenel polno in je zelo zadovoljivo rešil svojo nalogo Orkestralni in pevski part sta bila podana v nekoliko skrajšani obliki. Namesto ge Karene je pela partijo Leonore ga. Vera Majdičeva. Poznalo se ji je, da je morala vskočiti. Njen solidno šolani sopran pa se poleg odličnih pevskih kreacij ge. Kogejeve (Azucena) ter gg. Francla (Manrico) in Primožiča (Luna) ni mogel polno uveljaviti. Glavni solisti so prejeli vrsto šopkev. Lep uspeh je dosegel tudi g. Lupša kot Ferrando. Zbor, ki je bil po številu skromen, je v splošnem zadovoljil. Bil je večer umetniškega užitka, ki ga je pa žal motilo skrajno nedisciplinirano dijaško stojišče. V bodoče ne kaže dijaškega stojišča tako natrpati, dobro pa bi bilo, da bi vodstva celjskih srednjih šol ukrenila potrebno, da se bo dijaštvo v bodoče v gledališču vedlo dostojneje, da ne bo več treba dirigentu prekiniti orkestra, kakor se je zgodilo v petek zvečer. Tudi namestitev prevelikega števila rezervnih sedežev ni priporočljiva, ker bi to postalo v primeru kake nesreče usodno. —R. P. e— Na ljudskem vseučilišču zaradi koncerta pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice jutri ne bo predavanja. Dr. AHČIN MARJAN KORYTKOVA 18, ZOPET REDNO ORDINIRA OD 2.—4. u— Podružnica UJNŽB Ljubljana H. sporoča svojemu članstvu, da se je tovariš Martinšek Franc, delavec-zavirač, v službi smrtno ponesrečil. Pogreb bo danes ob 15. v Kresnicah. Službe proste člane prosimo, da se udeleže pogreba v čim večjem številu. u— Zaključki v Jenkovi plesni šoli (Kazina) bodo: danes' od 17. do 21. ure za ne. deljski popoldanski ples, jutri v ponedeljek ob 20. za začetniški tečaj, v torek 14. t. m. ob pol 21. za izpopolnjevalni in v četrtek 16. t. m. za nadaljevalni plesni tečaj. V^i vljudno vabljeni. (—) Iz Murske Sobote m-s— Dela pri gradnji mostu čez Muro v Petanjcih lepo napredujejo. Zaposlenih je 210 delavcev, od teh nekako polovica iz Prekmurja. Ker pri nadaljmjem delu ne bo potrebno toliko število delavcev, je družba »Slograd«, ki gradi most, odpovedala 60 delavcem. Most bo morda žc letos izročen prometu. m«s— »Murska Krajina« bo spet izhajala. Dne 15. t. m. začne spet izhajati v Murski Soboti »Murska Krajina«, lokalen časopis, ki je v prejšnjem lastništvu g. Josipa Ben-ka decembra lani začasno prenehal izhajati. Novi lastnik bo t lekarnar g. Izidor Hahn, odgovorni urednik pa odvetniški pripravnik g. Janez Nemec. Zatrjuje se, da bo list čisjto informativnega značaja. Lastniki srček! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli večje ali manjše dobitke, pa tega ne vedo. Lastniki srečk vojne škode, srb. rudečega križa in tobačnih srečk, naj. javijo nemudoma svoje srečke s serijami in številkami na naslov: NOVICE O SREČKAH, Maribor, Cankarjeva 14. — Priložite znamke za Din 3.—. Nudimo Vam priliko se za malo deuarja dobro In elegautno obleči! Za damo: Volneno blago, šir. 70 cm, v vseh modnih barvah.......din 16.50 Volneni onde, šir. 70 cm, v krasnih barvah...........din 22.75 Modno karo blago za obleke in kostume, šir. 70 cm......din 29.50 Volneno blago za obleke, v zelo dobri kakovosti in najfinejših barvah, šir. 130 cm...... . din 40.— Volneni frise, šir. 130 cm, vse modne barve ..........din 46.— do 48.— Za gospoda: Gladko volneno blago za obleke, šir. 130 cm.........din 57.— Štof za kostume in plašče, šir. 140 cm din Enobarvno ali vzorčasto blago za kostume in plašče, šir. 140 cm . din Najmodernejše karo blago za plašče din Krasni angora štofi za kostume in plašče . . . ........din 86.— Češki in angleški štofi za kostume in plašče..........din 93.— do 150.— 38.— 49.— do 66.— 79.— do 86.— Domači volneni športni štofi, širina 140 cm...........din 40.— Domači kamgarni ....... din 59.— do 68.— Češki kamgarni........din 74.— do 85.— Češki fresko in kamgarni v najnovejših karo in črtastih vzorcih . din 95.— do 105.— Prvovrstni češki kamgarni za katere kakovost jamčimo .... din 134.— KUPONI raznih domačih in čeških kamgarnov v velikosti od 3.— do 3.20 m din 120.— do 220.— (za celi kupon). Med navedenim blagom je sigurno tudi za Vas nekaj primernega. Pridite torej k nam in si ga brezobvezno oglejte. Nikdo Vas ne bo silil k nakupu. MAMICA k. d. LJUBLJANA j)m MESTNI! T R « M< * 1» O K T Danes v Planico! Tekme za savezno prvenstvo v smuških skokih Skakalne tekme za savezno prvenstvo z mednarodno udeležbo, ki bodo po vsej priliki edine večje skakalne prireditve v Jugoslaviji letos, ker je US Planica zaradi pomanjkanja snega moralo polete na veliki skakalnici zaenkrat odgoditi in če ne bo zapadla znatnejša množina snega, sploh za letos opustiti, bodo danes takoj po prihodu rednega gorenjskega vlaka, torej nekako okrog 11. dopoldne na 65metrski skakalnici v Planici. Poleg najboljših jugoslovenskih skaka-čev bo nastopilo tudi sedem Nemcev, med njimi dva renomirana internacional-ca, naš stari znanec Gregor Holl in pa svetovni prvak in planiški rekorder Josef Bradi. Včeraj popoldne je prispel od vojakov tudi Albin Novšak, ki se bo danes že udeležil tekmovanja. Železniški popusti za Planico. Za teden v Planici od 12. — 19. marca je odobrila direkcija državnih železnic posebne popuste. Potniki, ki gredo v Planico že med tednom, kupijo vozno karto in legitimacijo K-13, ki jim jo v Planici potrdi prireditveni odbor. S tako vozno karto je mogoč brezplačen povratek od 12. do 19. marca Na dan zaključne prireditve 19. marca potujejo potniki s prog od Ljubljane*, Tržiča in Bohinjske Bistrice ter se vračajo še istega dne z navadno celo vozovnico, ne da bi jim bilo treba preskrbeti sii potrdilo prireditvenega odbora Potniki oddaljenejših postaj pa potujejo 19. marca z nedeljsko povratno karto aili z zgoraj omenjeno karto z legitimacijo K-13. Nedeljske povratne karte o&tarejo v veljavi. Glede posebnih vlakov dne 19. marca bodo objavljena natančna navodila sredi tedna. (—) XV. kolo v ligi Ljubljana v Beogradu — Presenečenj ne bo Danes je v ligi spet popoln spored — vseh šest tekem. Glavna pozornost velja pri nas naši Ljubljani, ki bo danes zdoma absolvirala že drugega velikega nasprotnika v pomladanski sezoni, in sicer skoraj sigurnega državnega prvaka BSK. Tudi tukaj za Ljubljano ne bo točk in nas bo le veselilo, če poraz ne bo prehud v številkah. Razen te tekme bo v Beogradu še srečanje med Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo, ki bo gotovo prineslo napeto borbo, Žrebanje državne razredne loterije I. razreda 38, kola bo 14. aprila t. L V tem kolu bo državna razredna loterija izplačala igralcem 65,600.000 din Sedaj je čas, da si tudi Vi poiščete srečo v moji kolekturi »VRELEC SREČE", zato Vas vljudno vabim, da se udeležite žrebanja v 38. kolu. Prepričan sem, da bodete tudi Vi imeli uspeh kajti sami se lahko uverite, da je mnogo pri meni kupljenih srečk zadelo visoke zneske, kar je edini dokaz zaupanja mojih stalnih odjemalcev. Veliko število dobitkov, a še večja je možnost, da odpade na Vašo srečko eden izmed številnih dobitkov, zato ne zamudite prilike in še danes naročite srečko v moji kolekturi, ki se odlikuje po velikem številu srečk raznih serij, ter hitri, točni in strogo solidni postrežbi, ter takojšnem izplačevanju dobitkov. Tudi oni, ki ne verujejo v svojo srečo naj poskusijo igrati v domači kolekturi „VRE LE C SREČE", ker tu je sreča doma. Cena srečk: Cela Din 200.—, polovica 100.—, četr-tinka 50.— Z željo, da bi se odzvali mojemu povabila se Vam priporoča domača glavna kolektura ,Vrelec sreče1 Žrebanje L razreda ho 14. aprila t. 1. Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14. tem bolj, ker je Jugoslavija od zadnje nedelje nekoliko v škripcih. Dvojni spored bodo imeli tudi v Zagrebu, kjer se bosta v prvi tekmi srečala Gradjanski in Bask, Hašk pa bo imel za nasprotnika Zemunce. Po formi na papirju sta seveda oba domačina odločna favorita. V Skoplju bo gostovalo proti Gradjan-skemu beograjsko Jedinstvo in je težko reči, kdo bo tamkaj spravil točke. Splitski Hajduk ima tudi to nedeljo goste doma, in sicer varaždinsko Slavijo, s katero bržkone tudi ne bo imel težjega posla kakor z Ljubljano. Presenečenj danes najbrže ne bo velikih, za nas je glavno, da se bo Ljubljana vrnila s čim »manjšim« izkupičkom ... Domači prvenstveni spored Danes se obenem otvarja tudi pomladanska prvenstvena sezona v območju našega podsaveza. Na teren bo šlo v vseh treh skupinah kar osem podsaveznih moštev I. razreda, in sicer po temle razporedu: V LJUBLJANI: Mars : Kranj ob 10. na igrišču Ilirije, Svoboda : Kovinar ob 15. na igrišču Ljubljane in Jadran : Reka ob 15.15 na igrišču Jadrana; NA JESENICAH: Brastvo : Hermes ob 15. na igrišču Bratstva; V MARIBORU: Maribor : Mura ob 14. in Rapid : železničar ob 15.30 na igrišču Rapida; V ČAKOVCU: ČSK : Slavija ob 15. na igrišču ČSK in V CELJU: Olimp : Atletik ob 15. na igrišču Olimpa. Cross-country SK Ilirije Na igriščih pod Cekinovim gradom bo dopoldne ob 11. prva lalikoatletska prireditev letošnje sezone, in sicer tek čez drn in strn v izvedbi SK Ilirije. Ker bo na startu — med scnicrji in juniorji — vse, kar kaj pomeni v naši atletiki, 6e obeta zanimiva in napeta borba za prva mesta. Odmev lz Planice Ali je bilo res kaj narobe na mladinskih smučarskih tekmah? V objavo smo prejeli napol anonimni dopis. iz katerega posnemamo naslednje bistvene ugotovitve: V odlični organizaciji nedavnih mladinskih smučarskih tekem v Planici so se vendar dogajale stvari, ki mečejo čudno luč na prireditelja. Najresnejši kandidat za prvo mesto v naraščajski tekmi — ki ni bil član Ilirije — je po krivdi predzadnje kontrole zašel in bil nato diskvalificiran. Enako se je godilo še nekaterim drugim tekmovalcem, nečlanom Ilirije. Tekmovalec iz juniorske konkurence na 10 km je nekoliko pred ciljem dospel do smučarja netekmovalca, s katerim sta nekaj časa smučala skupaj, nato pa ga je tekmovalec prehitel. Ker ga je pri tem videla kontrola, je bil diskvalificiran. žalostno je, da se take stvari dogajajo v organizaciji vodilnega smučarskega kluba SK Ilirije. Tako piše g. J. R. Zaradi pojasnila o gornjih dveh primerih smo se obrnili na vodjo omenjenega tekmovanja, ki je glede tega izjavil med drugim: V prvem primeru sta bila prizadeta dva tekmovalca z Jesenic, ki po svoji krivdi nista tekla mimo zadnje kontrole ter sta tako skrajšala progo za najmanj 1 km, kar je imelo za posledico razveljavljenje njunega plasmaja. V drugem primeru gre za edinega jeseniškega tekmovalca v tej konkurenci, ki ga je eden slučajno navzočih smučarskih reprezentantov precej dolgo »vlekel« po progi in pri tem pasiral tudi kontrolo, ki ga je prijavila. Po jasni določbi § 25 tekmovalnega pravilnika je moral sodniški odbor — tem bolj ker je bilo zaradi tega še več prijav — njegov rezultat razveljaviti. Po vsem tem so torej prireditelji v omenjenih primerih po našem postopali popolnoma pravilno in so vsaj te pritožbe glede izvedbe mladinske tekme v Planici brez podlage. Sicer pa vsebujejo pravila in pravilniki JZSS brez dvoma dovolj možnosti, da se bo lahko končnoveljavno ugotovilo, kdo je imel prav v teh dveh konkretnih primerih. ZAHVALA Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našo predrago, nepozabno mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo Zofijo Šerko roj. OBREZA na njeni zadnji poti, ki ste položili toliko cvetja na njen grob in ki ste sočustvovali z nami, se najiskreneje zahvaljujemo. Žalujoči ostali Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predragi sin, brat, stric in svak, gospod £}udevit (Pwce)J DIMNIKARSKI MOJSTER, CETNIK IN DOBROVOLJEC imejitelj albanske spomenice za vernost otadžbini in drugih vojnih odlikovanj, dne 11. marca 1939 po kratki bolezni nenadoma preminul. Pogreb našega nepozabnega bo v ponedeljek IS. marca ob 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 14. marca ob 7. nri v stolni cerkvi v Mariboru. Maribor, Beograd, Zagreb, dne 11. marca 1939. URŠULA PUCELJ, mati — in vsi žalujoči sorodniki. Iz Julijske krafine Pre^o meje je zbežal 55-letni Ivan Ha-cin iz Cerknega, ki pa je dolga leta živel v Gorici, kjer je tudi vodil tovarno harmonijev in klavirjev, že v oktobru je nameraval potovati v Jugoslavijo po ciprav-. kih, a mu je bil. kakor poroča »Gazzetti-no«, v zadnjem hipu odvzet potni list. Nekaj dni pozneje se je brez potnega lista odpravil na pot in je nekje na Cerkljanskem prestopil mejo. Sedaj je bil prijavljen sodišču. Vodeno mie^o, v zadnjem času je bilo v Trstu znova zelo poostreno nadzorstvo nad mlekom, ki ga nešteto mlekaric iz tržaške okolice prinaša v mesto. Tržno nadzorstvo je dognalo, da je imelo mleko v celi vrsti primerov manj maščobe, kakor to določajo tržni predpisi. Okrog 100 mlekaric je bilo zaradi tega prijavljenih sodišču. Vsa stvar pa je dala tisku nov povod za zahtevo po mlekarski centrali, za katero so se potegovali že pred 2 leti. Vsa okolica se je tedaj temu odločno uprla, ker bi se s centralo povzročila ogromna škoda vsemu kmečkemu prebivalstvu na bližnjem Krasu in severni Istri. Kakor kaže, bodo mlekaricam, ki bi v bodo<-če znova prekršile tržne predpise, odvzeli dovoljenja za razpečavanje mleka. Novi podatki o tržaških židih. Ko se je lani pričela akcija proti Židom, so bili objavljeni podatki, po katerih naj bi bilo samo v Trstu preko 5000 Židov. S posebnim dekretom je bilo konec preteklega leta določeno, da se mora sestaviti v vsakem kraju poseben židovski register ter da se morajo v ta namen do 3. marca ti. prijaviti pristojnim oblastem vsi židje, ki prebivajo v dotičnem kraju. V smislu te odredbe pa se je v Trstu do omenjenega roka prijavilo 1800 židovskih družin s 3700 člani. Verjetno je, da je prijavo opustilo mnogo Židov, ki imajo sicer svoje stalno bivališče v Trstu, a se zadnje mesece niso nahajali v mestu. Tujih židovskih družin je v Trstu okrog 200. Te družine bodo izgnane. Proti nekaterim Židom pa je bilo te dni uvedeno kazensko postopanje, ker v smislu nadaljnjih odredb niso odslovili svoje siužinčadi arijskega rodu. Sodišču je bilo doslej zaradi tega prijavljenih 5 Židov. Združitev dveh zadružnih hranilnic. Službeni list tržaške in istrske pokrajine, je objavil, da je bila izvršena združitev kmetske hranilnice in posojilnice v Dolini, ki e bila v likvidaciji, in kmetske posojilnice v Boljuncu v smislu sklepu zadružnik "v obeh hranilnic z dne 6 marca preteklega leta. Posojilnica v Dolini jehir la črtana iz registra družb pri tržaSkem sodišču. Na Lastovu je pred kratkim pogorelo občinsko poslopje. Požar je nastal iz neznanih razlogov in je povzročil okrog 100.000 lir škode. Sedaj je vlada podelila občini 60.000 lir podpore za gradnjo novega občinskega doma. Izžrebane loterijske številke. Bari 35, 14, 76, 53 84, Benetke 15, 26, 28, 38, 76, Florenca 81, 44, 57, 56, 30, Milan 68. 29, 18, 9, 40, Neapelj 25, 26, 6, 11, 2, Palermo 1 29, 85, 74, 90, 49, Rim 86, 78, 26, 28, 24, Turin 26, 10, 71, 7, 75. Gimnastično-plavalni tečaji v zimskem kopališču Birije Mnogo ljudi je v Ljubljani, ki niti ne vedo, da imamo Ljubljančani tudi zimski bazen, ki je dostopen vsakemu, če si zaželi plavati že sedaj, ko smo na plavalno sezono šele začeli misliti. Plavalna sekcija SK Ilirije je tudi letos organizirala kakor sedaj že nekaj let, poseben gimnastično-plavalni tečaj za dame in gospode, v katerem se bodo neplavači ob prijetni gimnastiki lahko naučili plavanja, plavači pa svoje plavalne sposobnosti izpopolnili. S tem, da se prijaVite v tečaj, ki bo trajal dvakrat' tedensko do meseca maja m je tudi prijavnina zanj samo din 80, ne boste koristili samo sebi, vemveč tudi našim plavačem, kajti z denarjem, ki ga boste plačali, pomagate tudi vzdrževati to športno napravo, za katero se druga mesta tako bore, pri nas pa, ki jo imamo, je ne znamo niti uporabljati. Tečaj se prične v sredo 15. t. m. ob 20. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. Razpis smučarskega teka na 30 km za savezno prvenstvo, ki ga priredi v nedeljo 26. t. m. na Pokljuki Smučarski klub Ljubljana. Start bo ob 8. pred Sport-hotelom, cilj istotam. Udeležba je dovoljena le verificiranim tekmovalcem. Prijave do 24. t. m. opoldne na naslov tehničnega referenta kluba g. Zupana Bogdana. Ljubljana, finančna direkcija, poznejše prijave pa vodstvu tekme v Sport-hotelu na Pokljuki najkasneje do 25. t. m. zvečer. Lep uSpeh naših table-tenistov na Svetovnem prvenstvu v Egiptu. Naša tableteniška reprezentanca je na tekmah za svetovno prvenstvo v Kairu zasedla med 12 državami drugo mesto za Češkoslovaško in pred Francijo. Naša ekipa je v tekmovanju moštev zmagala nad Francijo s 5-0, Anglijo 5:3, Egiptom 5:0, Luksemburgom 5:1, Litvo 5:0, Rumunijo 5:0 in Grčijo 5:0 ter izgubila samo proti Češkoslovaški z 1:5. ŽSK Hermes (nogometna sekcija ) Pogreb predragega našega tovariša Francita Grašiča bo danes ob 16. izpred mrliške veže splošne bolnišnice. Pozivam vse članstvo, da se pogreba udeleži palnoštevilno. — Načelnik. SK Reka. Danes ob 13. naj bodo juniorji ob 14.30 pa igralci I. moštva v garderobi SK Jadrana. Postava na običajnem mestu. Sestanek Moto-Hermesa v Celju. Danes ob pol 11. bo v prostorih kavarne »Evrope« v Celju članski sestanek ccljske sckcije moto-kluba »Hermes«. Naše gledališče drama Nedelja, 12. ob 15.: Hollywood. Izven. Znižane cene Ob 20.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13.: Hlapci. Red B. Torek, 14.: Zaprto. Obeležje filmskega sveta, dvig in padec zvezdnikov in replamne zvijače so spletene okrog igralca in igralke, filmskega zvezdnika in managerja ter ustvarjajo učinkovito sodobno in zabavno komedijo »Hollywood«, ki jo je spisal Newiarowicz. Danes popoldne ponovitev Znižane cene. — Drevi bo uprizorjena zabavna veseloigra Karla Pi-skora »Upniki, na plan!« Znižane cene. — V ponedeljek bodo ponovili Cankarjeve »Hlapce« za red B. OPERA Nedelja, 12. ob 15.: Trubadur. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Ančka. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: štirje grobijani. Premiera. Pre- mierski abonma. Sreda, 15.: Zaprto. (Generalka), četrtek, 16.: Werther. Premiera. Premier-ski abonma. Verdijevo opero »Trubadur« bodo peli danes popoldne ob 15. po znižanih cenah. Leonoro bo pela Majdičeva, Manrica Franci Azuceno Kogejeva, grofa Luno Janko. Dirigent dr. švara. Režiser ravnatelj Polič. — Zvečer bo prva uprizoritev izvirne operete »Ančka«, ki sta jo napisala Dobeic in Samec. »Ančka« je zabavno, dobro uspelo in melodiozno domače delo. V glavnih, vlogah: Ribičeva, Barbičeva. Poličeva, Ske-letova, Sancin, Zupan, Peček, Japljeva, Si-mončič, Sladovljev, Rus. Dirigent žebre. Režiser Zupan. Znižane cene. — Wolf-Fer_ rarijeva opera »štirje grobijani« se bo po večletnem presledku pela pri nas v torek 14. t. m. Besedilo opere je vzeto po znani Goldonijevi komediji. Prva izvedba je bila 19. marca L 1906. v Munchenu. Premiera v torek bo za premierski abonma. — Premiera Massenetove opere »Werther« bo v četrtek 16. t. m. za premierski abonma. Poleg »Manon« je »Werther« najbolj znano delo slavnega francoskega skladatelja. Glavni vlogi Lotto in Wertherja bosta pela Pavlovčičeva in Gostič. Ostale vloge: Ribičeva Zupan, Dolničar. Sladovljev, Lup-ša, odnosno Perko. Dirigent Neffat. Režiser Zupan. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12 ob '/sil Pepelka (Matineja po znižanih cenah), ob 16: Pepelka (zadnjič). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 12 marca, ob 15. uri: »Vse za šalo« Znižane cene. Ob 20. uri: »Matura«. Znižane cene. Sreda. 15 t. m ob 20 uri: Sofokles — kralj Oidip Igrajo dijaki klasične gimnazije v Mariboru. Novi orehi Pot na goro Jože je lezel na goro s hitrostjo 1.5 kilometra na uro. Na poti navzdol je lahko svojo hitrost potrojil. Za vso turo, torej na goro in z nje, je potreboval šest ur. Kako daleč od vrha je bil v začetku poti in koliko časa je potreboval, da jc prišel na vrh gore? Kokošja in račja jajca V neki trgovini z jajci je bilo šest košar. V prvi košari je bilo 5 jajc, v drugi 6, v tretji 12, v četrti 14, v peti 23, v šesti pa 29 jajc. V nekaterih kešarah so bila sama račja, v nekaterih pa sama kurja jajca, nikdar pa v kakšni košari obe vrsti. Ko je prišla v trgovino neka odjemal-ka, je rekel trgovec: »če vzamete, gospa, tole košaro s kurjimi jajci, ini bo ostalo ravno dvakrat toliko kurjih jajc, kakor imam račjih.« Katero je trgovec ponudil odjemaiki ? V katerih košarah so bila račja, v katerih pa kurja jajca? Zmeden račun PIDGC : AI= A A A FPC PHG FPC FPC FPC Namestu črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se izide! Strti orehi Zadnjič so bili orehi precej težki in se je to poznalo tudi po številu rešitev. Rešitve so naslednje: 1. Delalo je vsega skupaj 16 pleskarjev; 2. Dve jabolki so razdelili na tretjine, tri pa so razpolovili. Vsak deček je dobil po eno tretjino in po eno polovico jabolka; 3. Gospa Ko-lovratova je imela v resnici 60 let; 4. Zaradi velike porabe goriva je postala ladja lažja in se je torej bolj dvignila iz vode. Zaradi tega nudi tudi vetru večji odpor; 5. Plavalec potrebuje prav toliko časa, da preplava reko. Voda ga sicer odžene navzdol, toda tok mu niti ne pomaga, niti ga ne ovira. Razlika je le v tem, da bo pristal na drugem bregu niže, kakor pa bi pri mirni vodi; 6. Peter je imel 101 stotak, Pavel pa 101 dinar. Med reševalce je razdelil stric Matic osem knjižnih nagrad, ki jih dobe naslednji; Alojzija W®lf, Ljubljana, šubičeva 3H, Ignac štih, Sužid 46. p. Kobarid, Lado Brus, Rakek 10 in Milan Suhanefc, Ko-krica 56 pri Kranju dobe po en r^n iz »Jutrove« knjižnice, i Hans Schuller, Slovenj Gradec, Lojze Murovec, Ljubljana, Krakovski nasip 10, Jože LučovniK, Ljubljana, Dimičeva 10 in Matija Kreuh. šožtanj, Glavni trg 14. pa dobe pa eno knjigo revije »življenje »n i svete. '■Tfrif ^i6?!"ha-t^i^'-t <-*<• »JUTRO« 61. 11 Nedelja, 12. IIL 1939 •fttaša žen s (ca stran Nova športna moda Več let je moda pri športnih oblekah obdržala preprosto, ravno l.nijo in je stopnjevala to strogo enoličnost včasih tudi do popolnega dolgočasja, že lani pa je bilo opažati, da stremi moda tudi pri dopoldanskih ali športnih oblač.lih po nečem novem. osvežujočem. Smele bai*vne sestave, bleščeči barvni kontrasti, živahno učinkujoče kombinacije različnih tvoriv, pisani karirasti in progasti vzorci so vnesli v dopoldansko modo mnogo mladostnega poleta. Barvni uč nki, ki smo jih bile vajene lani, veljajo tudi letos, le da jih moda še stopnjuje z marsikatero drzno, originalno domislico. In še nekaj! široko krojena krila pomenijo tudi za športno modo pravo re- NAJVECJA IZBIRA UMETNIH CVETLIC Naročile strokovno Izvršuje MILENA ZOR JE2EK Frančiškanska 8, dvorišče Pikčaste bluze V vsem letošnjem modnem seznamu ni bolj ljubeznive stvarce, kakor je takšnale pikčasta biuza, ki jo lahko oblečemo k lanskemu kostumu, da bi mu dale prenovljen. letošnji videz Skromni in ljubeznivi pikčasti vzorec (letos je posejala moda lahke svile z večbarvnimi pičicami, da učinkujejo bolj zabavno) se poda vsakemu mlademu in tudi starejšemu obrazu. Dve čedni pikčasti bluzi najdete na naši skici. mongolske in plave lisice v Izbrani kvaliteti in po ugodnih cenah nudi: Ljubljana, Mestni trg 5* Posebna Izložba tudi v pasaži nebotičnika. volucijo. Pomenijo konec preproste, ravne linije, ki smo se ji že tolikanj privadile. Pri športnih, to je dopoldanskih oblekah razširjamo krila po večini z gubami in tak-fina široka, nagubana krila učinkujejo poudarjeno mladostno. Dasi je g širokim krilom linija športnih oblek popolnoma izpremen.la svoj videz, ostane športna moda v podrobnostih še vedno zvesta svojim preizkušenim dopolnilom: malim, dečjim ovratnikom, usnjenim pasovom, žepom različnih oblik in velikosti, barvastim ovratnim ruticam in originalnim gumbom. Različna karirasta tvoriva popolnoma obvladajo letošnjo športno modo — za njihovo priljubljenostjo daleč zaostaja uspeh progastih tvoriv. Pri športnih modelih ne najdemo letos nikjer eno-barvnosti — če ne drugače, pa dosežemo barvni kontrast z rutico in pasom. Seveda so poleg nagubanih športnih oblek v modi tudi široko zvončaste obleke, ki se posebno lepo podajo vitkim postavam. Tu dosežemo zvončasto širino krila z različnimi, primerno krojenimi sektorji, kakor je videti na naši prvi skici. Zgornji del takšne obleke je preprost, okrašen z gumbi in malimi prsnimi žepki, ki učinkujejo jako originalno, če jih z barvasto volno pošljemo v obliki začetnih črk našega imena. Barvasta rutica in usnjen pas Pristne kanadske srebrne lisice. m i enake barve izpopolnjujeta to elegantno ln mladostno obleko (1. skica). Na Izletu, na potovanju In dopoldne v mestu nam pride prav paletot iz karirastega blaga, ki se poda k vsaki športni obleki ali enobarvnemu krilu. Moda letos priporoča dolge paletoje. ki prekrivajo rob obleke, dopušča pa še vedno tričetrtinski paletot, ki je za športno uporabo bolj praktičen. P&letot na naši skici ima okrogel vratni izrez, ki ga zapnemo s dvema gumboma, Uroke rokave in pa dva velika, poševno prišita žepa (2. skica). Praktična plaščna obleka ima svoje prednosti. ki so znane posebno manj vitkim damam. Plaščna obleka na naši skici ima štirikoten izrez, ki ga zakrijemo s temnejšo rutico, obleko pa prepašemo s prav ozkim, usnjenim pasom. Izpod udobnih, nekoliko krajših rokavov, zrejo temni manšetl. ki se v barvi skladajo s rutico ln pasom. Robovi te obleke so dvojno prešiti (3. skica). Ideal športnega kostuma Je letos dvobarven: moda priporoča bodisi sestavo karirastega krila z enobarvno jopico, bodisi zvezo enobarvnega krila z vzorčasto jopico. Takšno športno krilo učinkuje posebno mladostno, če je krog ln krog nagubano, športna Jopica pa je lahko dokaj kratka Ln po možnosti okrašena s številnimi žepki. Mali reverji in v ramenih okroglo razširjeni rokavi so značilni za letošnji lahkotni in mladostni modni slog (zadnja skica). MODNI D A M S R I ATELJE Mira škabar ALEKSANDROVA CESTA ft-ll. I s d e I u j e dnevne In vetrne obleke, plašče in kostume. Prvovrstna izdelava. Najnovejši žurnalil Zmerne e e o e ! Neguj svoje telo! »Ah, kdo pa Ima časa na pretek, da bi vsak dan telovadil! Lepotičenja tudi ne maram, ker nisem nečimema« Takšne in podobne besede često sliSimo iz ženskih ust. A tako govorijo samo tiste žene. ki ne razumejo, da Je telovadba ln kar še spada zraven, pri ženski del njenega zdravja in mladosti. Ni časa? Prosim, vstanite zjutraj četrt ure boli zgodaj — pa bo dovolj časa za vse: za dihalne vaje, za umivanje in za oblačenje. Kajti samo Dihalne vaje pri odprtem oknu petnajst do dvajset minut zadostuje, da dnevno preizkusimo svojo prožnost in utrdimo mladost. Cim se prebudimo, začnemo z domačo »akrobatiko«. V postelji se pretegnemo, dvignemo gornji život, ne da bi se oprli na roke, petem dvignemo noge kvišku in jih polagoma zopet položimo v vodoravno lego. Vretenca prihajajo pri tem polagoma v raven položaj. Naslednja vaja velja trebušnim mišicam. Kolena rahlo nategnemo, trebuh vbočimo in ga izbočimo. To vajo ponovimo kakšnih dvajsetkrat zaporedoma Zelo važne so dihalne vaje v dobro prezračenem prostoru, če le mogoče pri odprtem oknu. Z zaprtimi usti globoko zajamemo zraka, z rokami zakrilimo v levo in desno stran in jih strnemo nad glavo, potem odpremo usta, izdihnemo in pri tem pobesimo roke. Za zaključek Je priporočljivo še nekaj počepov pri ravni drži gornjega života. Zdaj pr da na vrsto umivanje in masiranje. Z njim povzročimo, da se dodobra prekrvl telo. Umijemo se po celem telesu, najprej z mlačno, nato z mrzlo vodo. nato se odrgnemo z raskavo otiračo, najprej z Buren prevoz Tisto leto. ko je bfl francoski cesar Napoleon Bo^aparte s svojo ogromno vojsko poražen od lakote in ruskega mraza, je živel v Gorlicah ob reki, ki vsako jesen silno narase. reven krojač. Bil je deževen popoldan, ko je zgodnji mrak legal na zemljo V krojačevi izbi je stala na mizi pripravljena jed Od sklede se je še kadila vroča sopara, ko je planila v izbo mlada ženska Krojač si je bil malo prej nataknil naočnike in vzel v roko li&t. da bi čite! opis groznega požara, ki je prisilil francoskega vojskovodjo k umiku iz Mi^kve. Prav tedaj so >c vnovič odprle duri. Krojačeva hči je imela lase nad čelom »prijete od potu m mraza. Po licih so ji curljale kapljice, ki so se ji bile nabrale nad obrvmi. »Kaj s« je zgodilo?« je vprašal krojač s strahom ko ;e videl, da stoji hči kakor ukrmana pred njim. »Oče1« je kriknilo dekle »Ne morem ti povedati. Stopi bliže im oglej si sam!« Prijela je očeta za roko in ga vlekla proti durim. Mrak se je bil medtem že tako »gostil. da ni biilo mogoče razločiti predmetov od s-teme. In kakor bi trenil. * je znašel v izbi jezdec z visokimi ikornji S potegnjenim mečem v roki je pričal: »Monsieur, on bo peljala na> če« reka.« Krojač je pogledal moža n čudno govorico. Sede zdaj je videl, da kaže jezdec s prstom skozi okno na divje "razpenjeno reko, kjer se je na razbičanih valovih poguga-voil čoln, privezan z verigo h kolu na bregu. Videč, kako besnijo vode, se je krojač zdrzmil im rekel: »Bog me varuij, jaz že ne stopim v čolm!« Jezdec je menili, da pomenijo te besede odklonitev njegove zahteve. Ne da bi spregovoril dalje, je prijel kiojača za roko ter ga potegniti iz koče na prosto Tam je krojač opazil, da jezdec ni sam. Na zaledene-li cesti so stole sani, s katerih je pravkar vstal oficir visoke postave. Napravil je nekaj korakov in vprašal: . »Kaj nas noče prepeljati? Mora, recite mu, da mora! —« Pri teh besedah j« segel za pes in potegnil orožje. In morda bi biil res siprožiJ petelina, da bi se pištola izprožila, da ni ta-6a» zlezel s »oni nekdo drugi, ki j« to preprečil Ta človek, moški bolj nizke postave, je razdraženemu oficirju zbil pištolo iz rok. d« se je orožje spr»iž»lo na tleh. Dalgin se je tedaj % spoštovanjem umaknil. Hotel je j>ač nekaj ugovarjati, a ko je videl. d« ni to povšeči pustopivšemu. je izustil rezki »Assez'« In pn tem udaril z nogo ob tla. Nato je »topil bliže h krojaču im vprašal, koliko zahteva za prevoz 6t? reko. Krotjač je stal zmeden pred njim Razmišljal je, kaj naj odgovori, kajti bil je v kočljivem položaju. Vojna je vojna, si je mislil, treba je tehtati vsako besedo -.. Mož nizke postave je povzel: »Prepeljali nas boste čez reko. Sioer...« Pri tej besedi je napravil kretnjo, ki je ponazarjala, kako odileti človeška glava pod mečem. Mlada ženska, ki Je nemo opazovala prizor, je zdaj posegla vmes in rekla: »Stojte, gospodi Jaz vas bom prepeljala čez reko!« Čokati mož »e ni njenim besedam prav nič začudil. Poklical |e dolgega spremljevalca ob stran, kjer mu je nekaj za šepetal na uho. Krojač pa je medtem rekel hčeri: »Prosim te. ne tvegaj živfcjenja! Saj ve*, da v tem vremenu ne pridemo čez reko.« Ven dar hči ni poslušala očeta. Nagovorila je moža nizke postave: »Prepeljala va& bom če« reko, knasn pa neko prošnjo do vas. Saj menda prihajate iz Rusije' Ali ste tam mogoče videli mojega zaročenca? Tudi on je odrinil na pot. p ljivcev in obnovitev propalih dreves. nam se mudi...« Trojaoeva hči je za trenutek obsrtaia. Potem je rekila: »Pa stopite v ooki... Prepeljala vas bom kakor zaslužite.« Tedaj je stopil vmes oče: »Kan se ti meša, dekle? Saj ve« kdo sol La&nlki! Ne verjemi jim ničesar 1« Toda hči je vztrajala: »Pustite me, oče! Sama vidim, kaj je prav. Prepeljala jih bom!« In fe Je rfcočila v čoln. Medtem so se na cesti izpraznile sanj in trije popotniki »o se že zibali na valovih razbeeneie reke. Za zaključek je stopil vanj ie krojač. Ta trenutek Je veter razdelil oblake, da je posijal mesec na vodo. Krojačeva hči je držala v rokah veslo kakor gorjačo, ki je grozila, da se vaak trenutek zruAi na čokatega potnika. To Je sprevidel oče pri krmilu m je zavpil: »Kaj pa namerava*? Ah vel, kaj pravi Gospod? Maičevanj« je moje...« Tedajei je dekie fcsouetilo veslo, da je čofnilo v vodo, eden trnted potnikov pa je prestregel prestrašeno mladenko, da se ni zvrnila v valove. Kronč Je prijel za veslo in krepko pritisnil Po nekaj napornih sunkih se Je čoln ustavil na drugem bregu reke. Zapičil se je v s kljunom v pe*ek. Dolgi oficir je prvi skočil na kopno, kjer je pomagal svojima tovarišema iz čolna. Nižji femsd njiju )e drž«l krojačevo hči | Bila je vsa omotična, noge so se jI opot* kale. Položili i »o jo na trava »Sire!« je dejal čez nekaj fioss dolgi oA» cir. Opomnil je moža nizke pouCave, da bo treba dalje na pot Ta je segel v žep. izvlekel zJatnflc ki ga spustil na zemljo. Tako nato je od&el SS svojima tovarišema. Krojač je tedaj obstrmd. Poklekni Je poleg svoje onesvedčene hčere na šemljo iB ji je dvignil glavo. Potem je pogledal na tis kjer je ležal »latmik. Na njeni je bila izbočena glava. Prešinilo ga je kakor UMc: te je glava francoskega cesarja, mola, ki Js pravkar stal pred njim... Se preden se je pri sebi zavedel, kogs Js prepeljal na drugi breg reke. Je krojač videl. kako je nuegova hči odprla oči in šala: »Kaj pa vam Je, o6e?« Krojač je menil da sanja. Rdcel Je: »Dnsga moja, aH veš, koga »vi la čez reko? Bil je menda sam oe — — —« Dalje ni mogel, beseda mu Je obtičala v grlu. Hči pa je odgovorila: »Vem. oče. Spoznala sem to ie na onem bregu. Zato som hotela...« »Kaj si hotela?« je vpratsl krojač. »Dr* ga moja. prepusti ga drugi sodbi, mi mo besede pri tem!« In krojač Je dvignil arofo hčer s ter jo odme&el v najbližjo kočo. da Si opo» more oo doživljaja. Na valovih pa se Js gugal čoln in na zemlji se j« v svetil zlatnik z Napaloooorim »JUTRO« it 61. ia Nedelja papeža šele cd dneva kronanja se šteje doba papeževega vladanja — »Tako mine slava sveia" — Vrečica srebrnikov za mašo — Tiara na glavi poglavarja vseh kristfanov Kronanje novo izvoljenega pape ža Pija XII. se bi izvršilo danes- 12 marca. Po tradici ji bi moral biti ta dogodek sicer ži prvo nedeljo pr. izvolitvi, ker pa 8ta do nje manj kala samo dva dneva m nj b'l! časa za priprave so stvar preložil-za teden dni. Si car so n pr. pa pe.ža Leva XIII kronali 12 dni pr izvolitvi. Od dne va kronanja se p« tem računajo le ta viadanja. a ob letnice tega dne se vtdrno svečano proslavljajo. Ceremonija kronanja se izvrši po sledečem redu: Papež sede v slavnostno prestolno nosil -nico, ki jo nosači v purpurno rdečih oblačil iih v svečanem sprevodu odnesejo v baziliko svetega Petra. Na pragu bazilike pričajcuje novega papeža ceremonial, im ko se je papež prvikrat v vsem sijaju, pod pahljačami iz nojevih peres pokazal vernikom, ga ceremoniar pod veličastnimi svodi Bramantove zgradbe ustavi z besedami, ki jih trikrat ponovi: »Sveti oče. tako mine slava sveta«. Ko izgovarja te besede, drži na vrhu svoje palice svečo. ki v njej trikrat sežge košček tkanine iz lamu ai!i konoplje. Sledi pontifiikalna maša. ki se v ničemer ne razlikuje od običajnih pontifikailnih maš do trenutka po »confiteorju«, ko pride do prvega posebnega obreda Prvi kardinal-diakon položi papežu na ramena palij, ki je napravljen iz volne v širini dlani in v katerega je vtkanih šest črnih križev. Volno za ta palij blagoslavljajo vsako ieto na dan svete Neže v cerkvi svete Neže »zunaj zidu« in jo potem izročajo v čuvanje ter izdelavo redovnicam. Izdelani palij polože na grob sv. Petra, a potem ga hranijo pod glavnim oltarjem bazilike. Kot znak največjega počaščenja pode! j uije Trg sv. Petra v Rima papež takšne palije najvišjim cerkvenim dostojanstvenikom, kakor patriarhom. Ko je kardimal-dnakon položil papežu okrog ra.men palij, preberejo poslanico in evangelij v latinskem in grškem jeziku, med čitamje.m prinesejo tri hostije, od katerih se z dvema samo dotaknejo zunanje in notranje striami keliha in ju nato sprejme za-krisfcan, a tretja rabi za obhajilo Tudi od vina in vode, ki iti prinesejo za darovanje, zakristan nekaj odpije. Nekateri vidijo v tem spomin na čase. ko sc je bilo treba bati strupov. Med obhajilom odloma papež dva koščka od hostije im obhaja d;akona ter sanbdiaikona. Med službo božjo d'ži novi papež v ostalem srebrno, pozlačeno palico, ki ni zakrivljena kakor škofovska temveč je ravna in se končuje v dvojni križ. Ta križ je heraldičen znak. do katerega imajo pravico samo patriarhi im nadškofi. Šele po maši se pričnejo prave ce-emociije kronanja. Kardinal vatikanski prezbiter da papežu vezeno vrečico z nekoliko srebrnih kovancev, ki predstavlja nagrado za odsluženo mašo. Nato se stvori sprevod vsega papeževega dvora, ki odide do mesta, ki je določeno ta kronanje. To mesto je bila naičešče velika loggia nad vhodom v baziiiko sv. Petra. K romanska .vvečamofjf se končuje z naivaž nejšim dejanjem, s polagamjemtiare na papeževo glavo. Ta ob"«d izvrši prvi kardinal-diakon, ki izgovori sledeče besede: »Sprejmi tiaro, okrašeno s tremi kronami, in vedi. da si oče knezov in kraljev, vladar zemel'=ke krogle, vikar lezuisa Kriis+msa načela Odrešen iika. čigair čast in slava sta vekovečm. Amen.« S tiaro na glavi izgovori oaoe-ž tri molitve, a zatem podeli znova drugič r>o izvolitvi, blagoslov »mrbi et orbi«. S tem se ceremonije kronanja končajo. Papež sprejme potem še veliki pečat x likoma svetega Petra jn Pavla na sprednji strani im s svoiiiim imenom na dmgi strani Ta pečat se obeša na bule ozi-oma ga danes večimoma samo odtisnejo in sta tedaj oba lika s papeževim imenom na isti strani. Med izvolitvijo in kronanjem nape-torei ne more i-zdat- nobenega od' ok a r obliki bule. nego samo v obliki breveja, na katerega se od tisku je ma>li peča t »r i b i S k i prstan«, ki ga papež dobi takoj po izvolitvi iti na katerem je stlika svetega Petra it papeževo ime. Pij XII. pod kardinal-* k i m klobukom Izkušnje bolniške strežnice, ki fe podedovala milijonsko Po dediščin-?, ki ji je pripadla popolnoma nepričakovano, je neka bolniška strežnica v I.ondonu preko noči postala silav-na, prepričati pa se je tudi morala, da ima sreča svoje senčne strani. Miiss A da Rvanova je stregla ženi nekega londonskega vel ©industrijalca im predem je ta pred dvema letoma umrla, je bolničarko prosila, naj bi skrbela tudi za njenega starega moža. Sedaj je industrij ec, misteir Gumd;ry, umrl in z začudenjem je bolniška strežnica zvedela, da ji je zapusti! .50.000 fumtov šterliingov ter neko hišo Bila je tega seveda zelo vesela, ni pa izgubila glave. Izjavila je, da bo nadaljevala svoje mirno žrvlejnje v hiiši na deželi. Ni pa računala s tem. da bo vest o tej dediščini v javnosti sprejeta d-ugače nego od nje. Danes je to mlada dama. ki so v Londonu največ potegujejo zanjo in jo tudi najbolj nadlegujejo tako da bo morala nekam zbožati. Nikjer se ne more izogniti ljudem, ki ji hočejo pomagati, da bi imetje »najbolje« razdala Neprestano poje telefon, po njem se oglašajo ljudje z najbolj čudnimi nasveti m prošnjami, a če nastopi odmor, tedaj pozvoni gotovo kdo pri hišnih vratih. »Moram proč«, je izjavila mi-ss Rvanova popolnoma obupana. »Še nikoli nisem bila v tujimi in misel na morje mi zbuja grozo — a vendar moram svoje kovčege čim prej pripraviti im izginiti Vsi pričakujejo od mene. da bi morala sedaj tekati divje naokoli in kupovati cela skladišča noviih oblek. da bi morala svojim prijateljem prirejati velike družbe in podobno a na vse to gledam jaz z drugačnimi očmi Kdo ve koliko ljudi sestavljajo zame življenjske načrte — nikoli nisem vedela, da imam toliko prijateljev. Prosjaška pisma vseh vrst Misli Trajanje naših strasti ne zavisi od nas nič bolj nego trajanje našega življenja. Vsi smo dovolj močni, da lahko prenesemo, kar se primerja drugim. Obljube delamo v skladu z našimi upi. izpolnjujemo jih pa v skladu z našim strahom. Nikoli nismo tako srečni ali nesrečni, kakor si mislimo. Da bi na svetu nekaj dosegli, se delamo, kakor da smo že nekaj dosegli. Naše nezaupanje opravičuje sleparstva drugih. Vsakdo se pritožuje nad svojim spominom, nihče nad svojo pametjo. Srce se vedno norčuje iz razuma. Cim bolj si zaljubljen v svojo prijateljico, tem bližji si temu, da jo zasovraži«. Ce se upiramo našim strastem, gre to bolj na račun njih slabosti nego naše moči. Samo veliki ljudje imajo pravico delati velike napake. prihajajo na kupe, toda ja« tmam dobrodelne prireditve in društva, ki mi ležijo na srcu in za katera hočem skrbeti še nadalje. Čeprav imam lept obloke rada, bi hotela vendarle počakati, da bom kakšno potrebovala. ..« Čisto utrujena je miss Ryanova po tej izjavi novinarjev od la v svojo sobo. da bi prebiila dan z gospodinjskim delom, pletenjem in branjem, dokler ne pride trenutek, ko se bo odpeljala neznano kam. Papeževo kronanje na valu 19*64 Kakor poročajo iz Rima, bodo del dolgotrajnih ceremonij ob kronanju novega papeža prenašali lz vatikanske radijske postaje na valu z dolžino 19 64 m. Oddajo bxlo prenašale tudi druge postaje Vatikanska oddajna postaja bo opisala potek kronanskih svečanosti tudi v drugih jezikih. V KINEMATOGRAFU »Psst! Poljubljanje je tu prepovedano!« (»Razzle«) Draga ljubezen Pred iouiscciii v v^iu -t zad- nje poglavje nenavadnega ljubezenskega romana. Ho.andski ndustr jalec m več-kratn. milijonar Harry Scholten zahteva od sodišča, naj mu izposiuje povračilo 800 tisoč ziotov. Mož se je zaljubil v m.ss Evropo iz 1. 1935 Tatjano Masiovovno. Odpotoval je k njeni teti v Vilno. kjer se je zaroč 1. Med bivanjem v Vilnu pa je in-veat ral 800 tisoč ziotov v razne kupčke, ki naj bi zasigurale Tatjani brezskrbno življenje. Zveza se je izkazala kmalu za n mogočo Ko je milijonar videl, kaj je storil je zapustil Tatjano n zdaj za i; leva od sodišča v Viln . da mu izposiuje povračilo brezplodne in ves. ic je. ^ _ "V v V N/ ^ ^ "v------ "V — -i*-* ~ rova zblzlial Elegantne moderne vzorce kvalit t blaga za oblake in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka c * £ k r/ h i LJUBIJANA — AJE S\M> :OW C 7 Moška in deška konfekcija vedno za ori. Na željo prvovrstna Izdelava po meri v lastnem modnem salonu. ralija mM Infrardeči žarki otfkrivafo človeškim očem neslutsno skrivnosti Odtis neznatnega raka. ki je živel p-ed tisoči let. je najostrejšemu očesu prav ta ko malo videm kakor navadni ontiki foto grafskega aparata oziroma navadni fotograf ski emulziji S posebnimi fotografskimi p'ast mi ga je pa mogoče napravit' vidnega prav tako kako; sliko ki io je kakšen stari moj ster prekril z drugo iliko. ali kakor vrstice, ki jih je pred de-setletj' s-kril cenzorjev svinčnik kakor želodec ribe skozi luskine ali kakot popolnoma odtrgano pisavo na starem penjamentu. To je le nekoliko primerov iz velikanske množice predmetov ki lih je mogoče s fo tografijo napraviti vidne, a iih nobeno človeško oko sa>mo na sebi ne more videti Ta čudež so omosoč»li žarki, ki so tudi nevidna in ki pripadajo ultravijoličastemu ali inf"ard©"emu pasu spektra, llnorab^o^t jemanja s temi žarki prekaŠ3 že upo-abo Rontgenovih žarkov, m sicer ne samo v medicinskem področju, temveč v vseh področjih znanesti in tehnike, kjer je tireba ugotavljati nevdne vnovi. Tako so domnevni odtis neznatnega ored-poto-vegi raka izp< ustavili vplivu uit a vi io-ličastih žarkov, ki so celo v organ"/::h s'e» dovih davnih tisočletij povzročili tako močno fluorescenco. da je videt' na fotografskem posnetku vse podrobnosti nek dame živalice. Infra deči ža.-ki učinkujejo s:cer drugače, vendar pa se žarki oboje vršite medsebojno dopolnjujejo in nh up sabljajo n. pr v istem področju, da uigotove "o-naredbe ali d3 napravijo znanstvenemu az-iskovanju vidne d:ugače nevidne stvari. Vojna zahteva denarji Za enega vojaka na bofi~ču bo delalo v zaledfu šest delavcev Vsak ima svoje žito Severni Evr^pci si pod 'žitom« predstavljajo rž, južni Da pšenico Amer čnnom je žito koruza, K 1aj; em riž, a Skoti mislijo pri tej besedi na oves. Na trgovski visoki šoli v Llpskem je ime! prof dr Jecht predavanje o finančni strani vojn ki je zbudilo precejšnjo pozornost. Pri flnansir&nju novodobne vojne. Je izvajal. je treba razlikovati dve metodi, fi-nansiranje od znotraj ln finansiranje od zunaj že v svetovni vojni so vse udeležene države izkoristile vse tn možnosti notianjega finanairanja namroe davke, posojila in pomnožite-v plačilnih sredstev. Tudi [talija Jo Japonska sta to izkoristili, čeprav niti za vojno v Abesiniji, niti za vojno na Kitajskem ni bilo n?p-®red-cega poviianja davkov Obeh vojn pa seveda tudi ne moremo primerjati z moderno veliko vojno pri kateri se že nd prvega dne ne oodo m^gli odpovedati povišanju davkov Dalje bo treba uganjati notranjo posojilno poltiko in pripraviti obsežna plačilna sredstva. Vse narodne banke na svetu so se v tem oziru že pripravile. Kar se tičf- finansiranja od zunaj, se države v vojni tudi v bodoče ne bodo mogle odpovedati zunanji trgovini Rezerva zlata im deviz je neobhodno potrebna. Tako je uporaba zlate rezerve v italijansko- abesimski vojni imela prav tako vr-žno vl:,go, kakor se sedaj Japonska tru i. da bi vz ržaia svoj izvoz in Ima za to na razpolago tudi v:sklad K:tajska, ki so njene zate rezerve po vs?j priliki izčrpane, se trudi za posojila in trgovske kredite v Veliki Britaniji m v Ze-dinienih državah. Armade bodočn-eti bodo po vsej priliki manjše nego v prejšnjih vojnah Izračunali so. da mora za vsakega vojaka na fronti pripravljati vojni material šest do sedem delavcev v zaledju. Armada treh milijonov mož potrebuje torej delavsko armado 20 milijonov mož Težko s: je predstavljati, kako bodo reševali to vprašanje. Prof. dr. Jecht je sveto prepričan, da je bodoča vojna samomorilen nesnrsel z gospodarskega, kakor populacijskega z~e-ližča Tudi zmagovalec bo moral p ačati toliko, da bo njegov položaj med narodi težaven. n ene noči" Kako se seznanjajo kralfevi zaročenci v dobi zimskega športa pe?zipk£li kozakov do iranskega vladarja Od stotnika Te dni jo odpotoval iz Teherana šapur Mohamed, iranski prestolonaslednik, da bo v Kairu slavil oficielno zaroko s princeso Favzijo, sestro egiptskega kralja Faruka Mladi mož je sin Riza kana Pahlevija. ki se je od stotnika perzijskih kozakov povzpel do iranskega vladarja in se je dal 1925. kronati za šaha. Kar je nap avil Riza kan, »perzijski Napoleon« v štirinajstih letih svojega vladanja iz Perzije, bivšega onemoglega spornega jabolka med Anglijo in Rusijo, meji na pravljične zgodbe. S to poroko pa hoče srvojo dinastijo utrditi za bodočnost. Tudi v Favzijinih žilah teč«, kakor po ži- | kraljevska zaročenca na svečan način otvo- Princesa Favzija, sestra egiptskega kralja lah njenega bodočega moža. kn osvajalcev Izvira od Mehemeda Ali;a. ki je pred okrog lo sto leti Egipt osvobodil turškega jarma. Namesto tega je moral Eg pt za dolga po-kolenja priznati seveda angleško nadvlado, a sedaj, ko se je ta protektorat prek in M, stremi, naslanjajoč se na prastaro veliko tradicijo, v pomembno bodoč ost. P-astara kulturna naroda Perzijcev in Egipčanov, ki spadata med najstarejše na svetu, sta se zbudila iz tisočletnega spanja in si hočeta priboriti svoje mesto v družbi narodov. No. ve zveze pa niso iznašli na obeh dvorih, temveč sta se zaročenca seznanila v nekem švica-skem zimskem letovišču, pri smučanju. Poznata se torej dobro. Kot moderna, mlada človeka sta imela dovolj časa. da se spoznata, preden se zvežeta po starih, sve-čanih navadah Orienta. Njiju zaročno slavje in njiju poroka bosta spominjala namreč na pravljični sijaj Tisoč in en« no«. 2e darovi, ki "jih je vzel Sapur Mohamed s seboj v Kairo, predstavljajo pravi pravljični zaklad Dragulji, ki so vredni okrog 15 milijonov dinarjev, so vddani v štirivrst-no brHjantno ogrlico, ki je sama vredna skoraj 4 milijone dinarjev, ▼ diadem Iz biserov in diamantov, ki velja voč nego 7 milijonov dinarjev, in v obesek z modrimi briljanti v vrednosti 4 milijonov. Perilo za ženo bodočega perzijskega šaha so naročili iz Pariza. Perzijski prestolonaslednik potuje po prastari karavanski poti z velikim spremstvom, toda ta karavanska pot je danes, moderna avtomobilska cesta im karavano predstavljajo avtomobili najnovejšega tipa. Ko bodo podpisali poročno pogodbo v Kairu, prejmeta zaročenca na poti v Teheran ob perzijski meji najdražje darilo, transiransko železnico, ki veže KaspiSko morje z Indijskim oceanom in ki je največje dosedanje delo vladarja Riza Kan« Pahlevija. V Sah-puru, prvem perzijskem pristanišču, bosta riJa to progo za promet in kot prva potnika odpotujeta z njo v Teheran. Bahpnr Mohamed Riza. prestolonaslednik Irana ANEKDOTE Francoski kipar Falconet je bil sin revne matere in očeta Rodil se je in zrasel je v siromaščini, vendar pa je svojo umetnost povedel do vrhunca ugleda in slave. Ruska cari Katarina II ga je povabila v Petrograd ter mu poverila izvedbo spomenika Petra Velikega na konju Med bivanjem v Rusiji je carica izkazovala Folcrnetu velike časti. Na koncu mu je pod2lila prid?vek »Visokorodni« Ko je Falconet izvedel za to, je dejal Katarini: »To, da sem zdaj ..Visokorodnl", ml je celo všeč, kajti še noben pridevek ni tako dobro označil razmer, iz katerih sem izšel. Rodil sem se namreč v Parizu, v mansardi pod streho!« Francoski general Auvergne je med svetovno vojno nahrulil nekega črnca, ki mu je dal drzen odgovor. Generala je ta od-gevor tako razjar.l, da je udaril senegai-skijga strelca z bičem po obrazu. Črnec, takisto razjarjen je potegni pi-Stclo izza pasa in ustrelil proti ge.ioraJu. Orožje pa je odpovedalo. Ko je vidci general. kaj se je zgodilo, je hladnokrvno izrekel kazen: »Tri dni zapora zaradi nemazanja orožja!« VSAK DAN ENA »Nu, ali mi adaj verjameS, da te bom lahko nosil na rokah?« .(»Florath«) mm! 11 li i l mi m m il ik M)) M CV ml, •».•j gralcem Danes priobcu jemo drusro tablico številk! o ržavsie razredne enim, hi Uo se Končano je žrebanje 37. kola v katerem je zopet znana, v državi največja slovenska koiektura MILANA LAVfcICA izplačala eno glavnih premij. To je sedaj že osem premij, ki so jih v zadnjem času zadeli njeni odjemalci, poleg mnogoštevilnih dobitkov po Din 200. 00 — Din 100.000'— itd. itd. ®o Bsačii Igre — ifobfii morale tsiii Mi i 1. način: Izrežite številke iz spodnje tablice, daite jih v vrečico ali škatljico, dobro premešajte in nato izvlecite eno številko. Vi ali pa oni, ki ga v rodbini smatrate za najsrečnejšega. To naj bo številka Vaše srečke. 2. način: Dobro si oglejte posamezna števila na tablici, kako so sestavljena in če Vam ne ugaja taka srečka, delajte kombinacije: n. pr. iz prvih ali zadnjih številk. Na ta način boste gotovo našli številko srečke, ki ima nekaj skupnega z Vašim življenjem. Moida Vam ravno ta srečka prinese srečo. 3. način: V kolikor pa želite navezati svojo srečo na srečo naše kolekture sporočite nam to z dopisnico ali pa v pismu, nakar Vam bomo mi izbrali srečko. 2720 7008 8493 16939 25004 28682 32244 37536 42964 4u834 48592 54009 56969 59642 63530 6ol7o 73282 78269 83962 92040 9 701 2726 7015 9351 18009 25472 28692 32728 37539 42977 46838 48805 54020 56981 59648 63551 66013 73305 78279 83973 92053 93710 2732 7020 9362 18015 25482 28872 33105 37606 42989 47618 48826 54045 56989 59658 63569 66021 73318 79022 83994 92057 93719 2745 7045 9366 18034 26154 2887 4 33132 37626 43000 47636 48828 54048 56998 59663 63574 66025 73329 79038 85553 92062 95102 2750 7052 9381 18044 26190 28880 33142 37634 43206 43220 47640 47651 48839 55011 57107 .59668 63585 66033 73332 79050 85559 | 9^073 95108 2767 7059 9384 18047 26232 28892 33144 37640 48846 55178 57123 59671 63595 66041 73357 1 82403 85563 92076 95116 2772 7070 9400 18434 26276 29002 33147 37644 43236 47675 48852 55182 57405 59684 63611 66061 73382 8 408 85572 92082 95124 2777 7078 9429 18450 26282 29004 35177 38452 43248 47679 48858 55185 57417 59688 63622 66064 74001 82411 85574 92091 95134 2795 7085 9444 18830 26289 29009 35181 38460 43270 47685 48862 55188 57420 59693 63630 66079 74013 82422 85576 92093 95138 2799 7098 12862 18833 26744 29015 35189 38464 43276 47692 48865 55205 57428 62004 63638 66083 74036 82424 85595 92801 95147 4557 7608 12870 18837 27158 29039 35209 38474 43294 47698 48871 55208 57433 62013 64301 66093 74044 82433 85712 92815 95150 4584 7623 12873 18845 27170 29103 35211 38496 43502 47704 48880 55213 57459 62019 64306 66503 74050 82451 85714 92835 95154 4589 7627 12885 19509 27173 29108 35223 38592 43505 47725 48894 55239 57463 62030 64313 66522 74058 82456 85735 92847 95! 66 95169 4599 7801 12891 19539 27182 29137 35232 3-s 600 43515 47738 48899 55260 57476 62036 64320 66534 74668 82467 85740 92860 5760 7809 13465 19557 27189 29357 35245 38975 43526 47742 49055 55291 58108 62040 64342 67877 74073 82476 85744 92865 95177 5786 7828 13487 19573 28152 29366 35349 39125 43532 47750 491 60 55805 58118 62049 64356 68461 74095 82483 85756 92877 95181 5789 1 7833 14009 19590 28155 29 <80 35977 39129 43563 47754 49062 55809 | 58120 62053 64362 69601 75484 82486 85765 92850 95187 5795 7841 14014 22052 28159 29394 35996 39150 43574 48058 49067 55818 58128 62058 64379 69609 75704 82491 85772 92886 95191 6712 7846 14025 22069 28162 29927 36249 39462 43590 481 65 49092 55832 55846 58138 62067 64397 69651 75720 83801 85781 92891 95200 6725 7850 16112 22079 28166 29937 36253 39483 43599 48070 49094 58146 62079 64922 69669 75766 83809 85791 93202 95706 6734 8413 16114 22085 28169 29940 36266 39497 43714 48079 49555 56208 58154 62090 64932 69673 75784 83816 861 >6 93208 95710 6742 8422 16135 22099 28407 32003 36272 42111 43722 48084 49557 56230 5816b 62094 64936 69678 75796 83818 87905 93212 95718 6748 8427 16150 23008 28422 32014 36276 42130 43747 48098 49560 56234 58186 63409 64949 69700 76055 83831 88892 93220 95722 6771 8440 16166 23026 28437 32030 36284 42135 44662 4825o 49571 56241 58193 63416 64954 72014 76061 83841 1 89162 93228 95727 6778 8441 16172 23036 28447 32049 .36286 42148 44672 48257 49579 5624b 5960h 63423 64958 72021 76065 83864 j 89174 93236 95729 6787 8455 16183 23049 28660 32056 36291 42159 44686 48551 49589 56902 59bl0 63443 65101 72031 76073 83892 89187 93242 95741 6790 8461 16199 23069 28 n 66 32074 36681 42162 45479 48563 53365 56919 59612 63505 65122 72033 76082 83^21 89191 93247 95743 6797 8469 16901 2^073 28672 320^4 36833 42 85 45488 48578 53380 56939 59619 63509 65148 72049 76100 83935 89198 93254 97823 7002 8478 16905 23084 28675 32094 36918 42200 46806 48584 53387 56947 59631 63518 65168 73265 76508 83946 92008 93267 97836 7005 8480 16917 24452 28680 32242 36948 42316 46816 48588 54002 56953 59635 63524 65173 73278 78264 83958 92025 93284 97839 Izkoristite ta način igre in takoi naročite vsaj eno srečko. Na boljše je če združite vse tri načine in naročite več številk da boste sigur nejše čim več zadeli Srečke pa naročite še danes tudi radi tega, ker se lahko pripeti, če naročite samo eno številko da bo ta medtem že prodana in da Vam v tem slučaju pošljemo diugo. Tore! izkoristite priložnost! Če mogoče že igrate, pa niste imeli sreče dobiti premijo ali kak večji dobitek, poizkusite še to pot in naročite vsaj eno srečko pri znani, v državi največji slovenski kolekturi LAVRJČ PrepričanV bodite, da Vam ne bo žal, saj imate možnost, da se tudi Vi pridružite onim, ki bodo v novem 38 kolu dobili polnih 65 naneo Naročene srečke plačate šele po sprejemu, a lahko tudi vse do 14. aprila do dneva žrebanja: Naš naslov: Milan Lavrič koiektura državne razredne loterafe BEOGRAD, - Poštni predal 450 Prodajalna: PAŠIČEVA UL. 20 — Telefon 24-815 Poslujemo na splošno zadouolistuo suoiih S srečkami Vam pošljemo v dar okusno izdelano listnico, skupaj z izvlečkom najvažnejših navodil za igranje. To list' nico vporabite za hranitev srečk, a v izvlečku imate točno navedene datume žrebanj, zadnji rok vplačila in še prostor za beležke o nakazanem denarju. cen enih odjemalcev! »JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna P. P. — V. Vaša organizacija namerava prirediti v dobrodelne svrhe tombolo. Kako morate taksirati vlogo za dovolitev prireditve? — Prošnjo za prireditev tombole mora biti kolkovana po tar. post. 99. č. taks. s 50 din. Poleg tega še po tar. post. z 20 din; od celokupne vrednosti izdanih srečk, ne glede na to, ali se srečke raz-prodado ali ne, pa se plača še % % taksa, če so dobitki srečk v denar ju, se plača poleg redne V2 % takse še 25% od izžrebanih dobitkov. Vendar pa se %% taksa ne plačuje pri onih loterijah pri katerih celokupna vrednost vseh srečk ne presega 2000 din. M. K. — B. Vašega obsežnega vprašanja na tem mestu ne gre ponavljati. Vzemite na znanje samo to. da odgovarja ob kon-kurzu konkurzna masa za ves zaostali davek do dne konkurza. Od tega dne dalje pa se smatra konkurzna masa kot taka za povsem novega davčnega zavezanca. Gotovo je, da bodo prišli v poštev tudi davčni za.ostanki Vaših dveh podružnic v Z. in na S., ker mora finančna direkcija v B. obve. stiti o razglasitvi konkurza tudi vse ostale direkcije. Vsaka direkcija pa mora poskrbeti, da prijavijo njej podrejene davčne uprave pravilno in pravočasno h konkurzu vse neporavnane državne terjatve proti osebam ali obratom, ki so prišli v konkurz (čl. 89. in 90. uredbe). K. F. — B. Pred lanskim božičem ste razdrli svoj osebni avto in ga oddali v popravilo. Uporaben bo predvidoma koncem aprila 1.1. Da Vam ne bo treba plačati nepotrebnih pristojbin, ste avto 23. I. 1.1. odjavili. Odjavi ste priložili odjavno takso 100 din, evidenčno tablico in prometno knjižico. Sresko načelstvo v P. Vam je pred par dnevi po občinski upravi vrnilo listine s pripombo, da ste odjavili rok zakasnili. Vi pa ste mnenja, tla morete neuporabno vozilo odjaviti tudi med rokom, veljavnim za prijavo in plačilo prijavne takse. Kdo ima prav? — Tar. post. 100 taks. zak. veli, da je za prijavo, da ima kdo vozilo, ne glede na to, ali se uporablja in ali je uporabno, plačati na leto za avtomobil 100 din. Vsak avto se mora vsako leto pri pristojnem političnem oblastvu prijaviti in registrirati ter se mora, zanj plačati prijavna taksa ne glede na njegovo rabo. Obveznost, podati prijavo in plačati prijavno takso, nastane za vozila, ki n"»o premenila lastnika, v večjih mestih izza dne 1. januarja do konca meseca februarja, v Vašem primeru pa izza dne 1. januarja d£> dne 31. januarja. Ne glede na to, ali je bil avto že pred lanskim božičem razdrt odnosno neuporaben, bi morali neuporabnost avta po našem mnenju prijaviti politični oblasti že pred 1. januarjam 1.1., če ste želeli, da bi Vaše vozilo kot neuporabno v smislu točke (c.) pripombe 2. (prejšnje 5.) k tar. post. 100 za 1.1939. ne bilo zavezano prijavni taksi. Sicer pa ugotavlja neuporabnost vozil posebna strokovna komisija. Prijavni taksi za leto 1939. se torej na noben način ne boste mogli izogniti, ker boste morali tudi popravljeni avto prijaviti v 15 dneh od dne popravila. Zelo verjetno je, da boste v smislu pripombe 4. (prejšnje 8.) k navedeni tar. post. tudi kaznovani. A. Č. — T. Za leto 1939. ste se poslu-žili razpisa fin. ministra, po katerem davčnim zavezancem, ki se njih obratne razmere v letu 1938. napram onim iz leta 1937. niso bistveno izpremenile, za leto 19.-J9. ni bilo treba vlagati pridobninskih prijav. Sedaj pa ste prejeli od davčne uprave poziv, da ji radi odmere pridobnine za leto 1939. predložite še nekatera dokazila, ki bi neizpremenjenost obratnih razmer v letu 1938. v primeri z onimi iz leta 1937. nedvoumno izpričala. Vi se temu pozivu ne nameravate pdzvati, ker ste bili z lansko odmero pridobnine, ki naj bi veljala tudi za letos, docela zadovol jni. Ali je Vaše (Stališče pravilno? — Popolnoma in iz osnove zmotno! Davčna uprava je bržča9 zvedela, da je kosmati dohodek odnosno promet Vašega obrata v letu 1938. znatno presegel kosmati dohodek oziroma promet v letu 1937., vsled .česar zahteva sedaj od Vas gotova pojasnila. Zahtevi davčne uprave morate brezpogojno ustreči, ako nočete, da Vam bo pridobn na za leto 1939. odmerjena po cenitvi davčnega odbora na podstavi podatkov, s katerimi razpolaga davčna uprava (čl. 129. zak.) Poleg davka pa Vam bo v smislu t. 1.) čl. 137. zak. predpisana še 10% kazen od osnovne pridobnine. »Priziv«. — Pravilnik k čl. 136. zak. določa, da se sme vložiti tožba zoper sklep reklamacijskega odbora v 30 dneh na uprav no sodišče. V pritožbeni rok se ne šteje dan, ko se je sklep reklamacijskega odbora pritožnika priobčil, če upravno sodišče na tožbo davčnega zavezanca potrdi sklep reklamacijskega odbora tako, kakor je bil sprejet, pritožba na državni svet ni dopustna. Če pa ga v čemerkoli izpremeni ali razveljavi, se sme pritožiti interesent na državni svet v 15 dneh od dne, ko je prejel razsodbo upravnega sodišča. Taksa za tožbo pri upravnem sodišču v smislu 2. točke tar. post. 52. taks. zak. ne sme biti manjša nego 100 din, za tožbo pri državnem svetu pa ne manjša nego 200 din. A. ž. — M. — Vprašujete nas, ali bi Vas davčna uprava mogla oprostiti pridobnine, ker izvršujete domačo obrt in je Vam sli-čen primer v Vašem kraju že podan. — Vaše vprašanje je precej splošno in zato nanj brez vsakega pridržka ne moremo odgovoriti, če Vaše obratovanje popolnoma. sliči v Vašem kraju »že podanem primeru«, potem Vas bo davčna uprava v smislu t. 1.) čl. 46. zak. pridobnine oprostila. Vendar pa moramo pripomniti, da se za domače rokodelce, ki so v smislu navedene zakonske določbe oproščeni pridobnine smatrajo samo oni, ki skoraj brez lastne obratne glavn:ce ne morejo poslovati kot samostalni obrtniki ter delajo samo po naročilu in na račun drugega z lastno hišno delovno močjo v lastnem stanovanju. Pravna M. P. S. Zagreb. Kot predsednik zadruge podpisuje Vaš mož čeke za izplačila v banki, pa bi mu radi to prepovedali, ker se Vam zdi zanj nevarno. — Kot žena nimate nikake pravice prepovedovati možu opravila, ki mu jih nalaga mesto predsednika v njegovi zadrugi. S tem, da podpisuje čeke na izplačilo v banki, se pa tudi ne izpostavlja nobeni nevarnosti, saj banka ne more izplačati na ček višje vsote, kot i pa znaša vloga zadruge. Vaše skrbi so torej odveč. B. B. Bregan. Ali imate pravico razveljaviti pogodbo, Id jo je sklenil vaš varuh, ker ste postali polnoletni. Za obresti posojila, ki ga je v vaši mladoletnosti najel vaš varuh, je posojilodajalcu izročil vašo njivo v dosmrtno uživanje. Ako je to pogodbo med varuhom m posojilodajalcem odobrilo pristojno varuštveno sodišče, ne boste mogli pogodbe razveljaviti. Pri pristojnem sodišču naj vam iz varstvenega spisa v vaši zadevi pojasnijo, na kak način je prišlo do dotične pogodbe. K. R. G. Vprašujete, ako imate še pravico do zdravljenja pri OUZD, ker so vas dali v tovarni na dopust. — Ako vam podjetje službe ni odpovedalo v dogovorjenem ali zakonitem roku. traja vaše službeno razmerje še dalje in bi moralo trajati torej tudi še zavarovalno razmerje. Prav bi bilo, da se informirate pri OUZD, ako ste tam še prijavljeni. Ker vam tovarna noče izročiti knjige o zaposlitvi, je verjetno, da vas namerava vzeti zopet v delo. Ako vam postopanje tovarne ne ugaja, morete tudi vi vsak čas odpovedati delovno pogodbo v dogovorjenem ali pa v zakonitem roku. V vašem primeru je odpovedni rok najbrže dogovorjen v skupni pogodbi. V. I. Lj. Zadruga, pri kateri imate prejeti zavarovalnino, vam hoče ob izročitvi odtegniti kar 10% od zavarovalne vsote. — Kot vse zavarovalnice sme tudi vaša zadruga odbiti na kolekovini H/2%, na izplačilni pristojbini pa 1%. Le v primeru, da ste ob pristopu v dotično zadrugo pristali na kake odbitke, o katerih sklepa upravni svet, vam smejo odbiti tudi več. Ker ste imeli plačevati letno premijo, si jo sme zadruga odračunati ob izplačilu vse do začetka novega zavarovalnega leta, to je do vključno meseca aprila 1939. Upokojenec. Sporočite točen naslov in tudi podatke o tem, kje prejemate pokojnino in v kakšni službi ste bili upokojeni, šele nato bi vam mogli dati točen odgovor. A. R. Odškodnina. Med plesom se je ubilo zrcalo, ki vas je ranilo in vam strgalo tudi obleko. — Odškodnino morete zahtevati le od dotičnika, ki je zakrivil nalašč ali iz malomarnosti vašo poškodbo. Ugotovite torej, kdo je med plesom zadel v ogledalo in ga sunil raz stene ter ga opomnite na plačilo. V primeru, da vam primerne odškodnine ne bi plačal, boste morali vložiti tožbo. Prireditelj zabave bi odgovarjal za škodo, ako bi mu mogli dokazati kakršnokoli krivdo. Morda je pa iz malomarnosti preslabo pritrdil ogledalo. V vašem primeru bos'a najbrže odgovarjala i prireditelj i nerodni plesalec. R. R. V. Kaj bi podvzeli, da ostane cesta tako široka kot je zarisana v mapi. — Kot občan imate pravico zahtevati na občini poiasnilo, zakaj so odstopili sosedu ob meritvi del občinske ceste. Morda je bil storjen sklep, da bo dotična občinska cesta odslej široka le 3 m in ne 5 m kot je zarisana v mapi. V primeru, da bi hotela občina dotično cesto razširiti vam v škodo, boste mogli šele vložiti pritožbo. Ob sedaniem stanju pa še niste v ničemer prikrajšani. Zdravniška N. E. B. Ptuj: Pred leti ste bolehali na pljučih. Ob isti priliki ste si dali rentge-nizirati hrbtenico, vendar ni bilo mogoče takrat ugotoviti nič posebnega. Sedaj vas pa boli hrbtenica posebno na enem mestu, tako da vam že vsak gib povzroča bolečine. — Na podlagi omenjenega sumim, da imate vnetje enega ali pa več vretenc in vam nujno priporočam, da si daste ponovno rentgenizirati hrbtenico. Od rentgeno-loškega izvida je odvisno nadaljnje zdravljenje. J. B. K.: V vašem primeru je treba predvsem odgovoriti na vprašanje, dali vam je obsevanje sploh potrebno. V pismu govorite o »lišajasti polti«. To je seveda premalo, da bi si mogel ustvariti jasno sliko. Po mojem mnenju je najbolje, da se posvetujete s kakim dermatologom. S tem si prihranite eventuelno nepotrebne stroške, ki bi jih imeli z nakupom žarnice, ako obsevanje ni potrebno. J. K. Breg: 60 let ste stari. V zadnjem času opažate, da morate zlasti ponoči pogosto na vodo. — Ta pojav je lahko v zvezi s povečanjem neke žleze pod mehurjem, lahko pa je tudi to znak pešanja srca. Za kaj prav za prav gre, bo odločila zdravniška preiskava. Ljuba K. Ljubljana: 19 let ste stari, pa imate perilo neredno in sicer komaj na 6 tednov. — Ako nimate kake druge bolezni, n. pr. jetike, malokrvnosti itd., je iskati vzroka v motnjah odnosno nepopolnem razvoju jajčnikov. Zaenkrat priporočam dobro hrano (zlasti špinačo, jetra, železno vino). Ako ne bi bilo bolje, pojdite k zdravniku za ženske bolezni. Bolna: Za vas velja v glavnem prejšnji odgovor. V poštev bi prišlo tudi vnetje. Svetujem na vsak način zdravniški pregled in zdravljenje, sicer boste preveč oslabeli. M. Z. Brežice: Bili ste v bolnici, kjer so vam predpisali neko zdravilo, o katerem ne veste, zakaj so vam ga predpisali. Omenjeno zdravilo vsebuje tkzv. hormone, kar uporabljamo pri raznih motnjah menstruacije, pa tudi pri drugih ženskih boleznih. S. F. Ljubljana: Vaša sestra stara 29 let, ima že dve leti bolečine v predelu želodca, posebno na pritisk. Boleč.ne so zlasti ponoči tako hude, da se zbudi in da mora vstati. Odvajanje je neredno. Pri hitri hoji jo tišči in duši v prsih. Za časa nosečnosti ji zateče posebno leva noga v členku. Po porodu pa ne dobi okoli pol leta perila. — Glede na bolečine, ki nastopajo v predelu želodca, in sicer zlasti ponoči, sklepam, da ima vaša sestra verjetno rano na dvanajstniku, t. j. pod izhodom želodca. Zaenkrat svetujem sledečo dieto: mleko, jajca, umetne juhe, prikuhe, kompot, surovo maslo, prepečenec. Prepovedano pa je zlasti vino, meso in ostre začimbe, n. pr. paprika, poper. V primeru, da bi bruhala kri, ali pa da bi opazila, da je blato črno, mora takoj v posteljo. Takrat sme uživati samo mrzle, tekoče jedi. Na trebuh pa naj si stavi mrzle obkladke. Zdravnik, ki naj ga pokliče v takem primeru, pa bo ukrenil še ostale potrebne mere. Da je zaprta, spada v okvir te bolezni. Temu si lahko odpomore z običajnimi odvajalnimi sredstvi. Vzrok, da ji oteče noga za časa nosečnosti, je verjetno vnetje, odnosno so krčne žile same. Da ne dobi po porodu toliko časa perila, je normalen pojav. Napačno bi pa bilo misliti, da ne bi mogla radi tega zanositi. Težave, ki jih ima pri hoji, prihajajo od srca. O priliki naj gre k zdravniku, da jo pregleda. Z. M. Murska Sobota: Nekaj časa sem imate občutek, da vam srce bije počasneje. Imate občutek, da vam bo srce nehalo biti, pri čemer vas obhaja velik strah. Počutite se izmučeno. Nadalje vprašujete, da li je išijas nevaren in da li ga je mogoče zdraviti doma? — Vzrok znakom, ki jih opažate na srcu, je lahko živčnega izvora, lahko pa je tudi po sredi kaka sprememba v srčni mišici ali na ožilju srca, kot n. pr. pri poapnenju žil. To se da dognati samo z natančno preiskavo in vam zato svetujem, da se daste zdravniško preiskati. Pod išijasom razumemo vnetje bedrnega živca. Vzrok je lahko kot rečeno običajno vnetje. Opažamo pa išijas poleg tega še pri sladkorni bolezni, pri udnici (gihtu), pri alkoholikih, pri nosotvorbah medenice, ali pa na njene okolice. Kaj naj bi bil vzrok ravno v vašem primeru, ne vem, ker ne omenjate nikakih podatkov. Samo toliko lahko rečem, da je zdravljenje iši-jasa običajno dolgotrajno. Zdravljenje v toplicah bi vam koristilo. Kmetijska GNOJENJE VRTA M. P. Lj. Na novo ste prekopali zapuščen travnik za vrt. Zemlja je težka ilovnata. in pusta. Gnoja imate vsake vrste na izbiro, kateri gnoj bi bil najboljši? — Za Vaš vrt Vam moremo priporočati uležan zrel konjski gnoj. Pri lopatanju polagajle gnoj v vrste tako, da ne pride pregloboko. Pozneje lahko prilivate nekaterim rastlinam kakor na pr. paradižniku, zelju, kolerabi in pesi tudi nekoliko straniščnice v teku leta pa pribirajte vse odpadke za pripravo komposta, ki je važno gnojilo za rahljenje zemlje. Priporočamo Vam nadalje, da potrosite zemljo v jeseni z apnenim prahom. Počrneli sadjevec P.A.B.: Duh po plesni ste odpravili v sadjevcu z eponitom, nakar je počrnel. Sadjevec, ki ima premalo kisline in pride pri prešanju preveč v dotiko z železom, navadno počrni. To napako odpravite, če sadjevec takoj pretočite in mu pridate na skupno količino 35 gr vinske kisline. To kislino raztopite popr°j v 1 litru pijače, nakar jo v sodu zamešajte, če pa imate pri rokah prav kislega vina ali sadjevca (toda ne ciknjenega!), ne kupujte vinske kisline, pač pa kar s tem pomešajte sadjevec. Uspeh bo isti. Pretakajte tako, da bo pijača čim bolj izpostavljena zraku (tudi čista, izprana brezova metla je dobra, da pijača teče preko nje), če se sadjevec čez nekaj dni popolnoma ne sčisti, mu dodajte še 40 gr želatine, ki jo pred uporabo raztopite v 2 litrih toplega vina. Po očiščenju pijačo zopet pretočite! Ceresova mast I.M.S.: Ker je maslo predrago, kupujete eeres. Bojite se le, da je v tej masti preveč loja. Ceresova mast je rastlinskega izvora, pridobiva se iz semena kokosove palme. V prehrani se zelo upošteva prav zaradi tega, ker ne vsebuje loja in je zato lahko prebavna. Ker pa je cena ceresu pri nas še vedno previsoka, je bolje, če kupujete samo masio. Krava pred telenjem ni presušila T.K.S.: Ali naj dojite kravo, ki daje mleko kljub temu, da ji je rok za otelitev že potekel in sploh ni presušila? Mogoče je ta pojav v zvezi s kakim obolenjem krave, zato bi bilo dobro, da vprašate za svet živinozdravnika, ker normalen ta pojav ni. Hrana, ki bi se imela uporabiti za prehrano teleta, se pretvarja v mleko, če je pritok mleka v vimenu prevelik, podojite kravo od časa do časa, če pa pritiska ni, bo bolje, da je ne dojite, da ne dražite mlečnih žlez in jih silite k izločanju mleka. Kot pravite, postaja mleko že rumenkasto. To je znak, da mora krava v 2—3 dneh povreči. če se bo porod še zavlačeval, se obrnite na vsak način na živinozdravnika. Uši pri teletu A.F.St.R.: Tele ima uši; kako bi jih najhitreje odpravil. Za pokončavanje uši pri govedu poznamo razna sredstva. Nekatera od njih so hudi strupi (živosrebrne maže), druga so zopet lahko zapaljiva (petrolej), zato vam priporočamo to sredstvo za odpravo uši: V lekarni kupite seme tabadile in ga skuhajte z octom, in sicer dajte en del semena in 10 delov octa. Za odraslo govedo je potrebno približno 10 dkg semena v prašku in 1 liter octa. živinče namažite s to tekočino, ki jo dobro vribajte. Priporočamo vam, da mažete živinče v pasovih in sicer prvič glavo in prednji del, drugič srednji in nato zadnji del. Uši se bodo tako selile iz enega pasa na drugega in jih boste sigurno uničili, mogoče po enkratnem mazanju. Vsedlina praška pa je po ponovnem prekuhanju z octom spet učinkovita. N A H Občni zbor Slovenske šahovske zveze, ki se je vršil preteklo nedeljo v Mariboru, je soglasno sprejel nova, od J. š. saveza predložena pravila, na podlagi katerih se zveza dokončno pretvarja v podzvezo J. š. saveza. Novo zvezino ime je Ljubljanska šahovska podzveza, dosedanje ime pa ostane kot podnaslov. S to važno odločitvijo je končno ugodno rešeno vprašanje, ki je obstajalo vsa štiri leta od zvezine ustanovitve. — Iz poročil funkcionarjev zveze za preteklo poslovno leto je razvidno, da to sicer ni- prineslo posebnega napredka, vendar ima zveza lepo število 23 včlanjenih klubov s 700 rednimi člani ter 8553 din premoženja, čeprav trenutno ne prejema od nikoder podpor. Pri volitvah je bil za novo poslovno leto izvoljen ponovno dosedanji predsednik g. Ciril Vidmar, v odboru so gg. Bizjak, dr. čeplak, Kovač (Amaterski š. k., Ljubljana), Erker, Z. Bajec (ŠK Triglav, Ljubljana), Korban, Samobor (Ljubljanski š. k.), arh. Zupan (ŠK Lovšin, Ljubljana), Bezrukov (2elezn'čarski š. k., Ljubljana) in Hren (ŠK šentpeter, Ljubljana). Revizijski odbor tvorijo gg. Kozina (šentpeter) Kragelj (železničarski š. k., Ljubljana) in prof. Sila (Mariborski š. k.). — Z občnega zbora je bila poslana pozdravna brzojavka predsedniku J. š. saveza, prosvetnemu ministru g. Stevanu čiriču. Nacionalnega mojstrskega turnirja v Zagrebu se namerava udeležiti tudi naš mojster Kdnig, ki pa, kot mi poroča, doslej še ni prejel vabila na turn'r. Kon'g živi že . leto dni v Londonu. Tako lani, kakor le- | tos je zmagal na močnih rezervnih turnirjih v Hastingsu, kar je vsekakor upoštevanja vreden uspeh. Na občnem zboru slovenskega šahovskega kluba »Vidmar« v Beogradu je bil dne 26. februarja izvoljen nov oabor. v katerem je predsednik g. dr. C. šribar, podpredsed-nJi g. dr. I. Likar, tajnik g. ing. E. Petrič, blagajnik g. dr. M. Butina. Beograjski š. k. je preteklo nedeljo po 14 dneh ponovil svoj občni zbor ter izvolil novega predsednika, univ. prof. g. dr. N. Miljaniča. Mednarodni turnir v Kemeri se je začel dne 4. t. m. Iz l.ste udeležencev je izpadel Keres, ki bi bil sicer gotovo glavna atrakcija prireditve. Zamenjal ga je Finec Book. Mesto Eliskasesa igra Bogoljubov, ostali inozemci pa so, kakor je bilo že javljeno, Flohr, Stahlberg, S za bo in Mikenas. Domačinov — Letoncev je v turnirju 10, in sicer Petrov, Apšen.ek, Feigin, Koblencz, Hasenfuss, Melngailis, Solmanis, Bezručks, Ozols in Dreibergs. — Po 4. kolu je bil v vodstvu Szabo, ki je dobil dotlej vse partije, proti trem Letoncem ter v dobrem stilu tudi proti Mikenasu. Stahlberg, ki je s Feiginom samo remiziral, je sledil s 3%. Dne 8. t. m. se je začel manj pomemben mednarodni turnir tudi v Parizu. Razen Švicarja Groba in Holandca Prinsa se ga udeležujejo samo v Parizu živeči mojstri, ki pa seveda »zastopajo« najrazličnejše narode in države: Poljaka dr. Tartakower in dr. Cukierman, nemška emigranta Honlin-ger in Orbach, Španec Golmayo, Rumun Baratz, Tržačan Romi, Rusi Halberstadt, Snosho-Borovvski, Matvejev (brat našega mojstra) in Monosson. Francija je zastopana samo s svojo damsko prvakinjo gdč. de Silan. Turnir bo trajal do 2. aprila. V Rigi je bil nedavno odigran dvokrožen match na 8 deskah med reprčfcentancama Letske in Estonske. Keresovo moštvo je s precejšnjo razliko 10% : 5>/s porazilo Letonce. V naslednjem partija s prve deske. Francoska Beli: Keres črni: Petrov 1. e2—e4 e7—e6 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—d2 To je sedaj zelo v modi. 3............d5: e4 Petrov prehaja v dobro znano Rubin-steinovo varianto francoske, ki bi lahko nastala tudi po 3. Sc3, de4:, 4. Se4:. Teorija pravi, da da ta varianta črnemu enako igro, v praksi pa imajo beli z njo več uspehov. Vsekakor ima beli prostejšo pozicijo in premoč v središču ter pogosto dobi tudi izglede na napad. 4. Sd2 : e4 Sb8—d7 5. Sgl—f3 Lf8—e7 ? že ta mala netočnost je morda odločilnega pomena, ker izgublja čas, ki bi ga moral črni porabiti najprej za mobilizacijo svojega damskega krila. Teorija priporoča sledeče nadaljevanje: 5..... Sgf6, 6. Sf6: + , Sf6:, 7. Ld3, b6.\ 8. Se5, Lb7, 9. Lb5+, c6! z enako igro (10. Sc6:, Dd5!). 6. Lfl—d3 Sg8—f6 7. Ddl—e2 Sf6 : e4 8. Ld3 : e4 Sd7—f6 9. Le4—d3 c7—c5 ? Po tej ponovni napaki pa je črni že prav gotovo izgubljen. Res je bilo sedaj že tudi b6 sumljivo, radi 10. Lb5+, Ld7, 11. Se5 itd., treba pa je bilo poskusiti c6, nato event. b6, Lb7 in Dc7. Črni bi si moral na vsak način zasigurati tudi možnost dolge rohade. 10. d4 : c5 Dd8—a5-r Črni noče priznati izgube tempa z Lc5:, toda sedaj daje belemu priliko, da še bolj pospeši svoj razvoj. 11. Lcl—d2 Da5 : c5 12. o—o—o o-o Za pripravo dolge rohade pač ni bilo več časa. Na Ld7 bi bilo enostavno 13. Se5 premočno. Sedaj pa, ko sta nasprotnika ro-hirala na različne strani, mora po starem, skoro vedno veljavnem pravilu pasti odločitev v napadu. Tu bo prišel prav gotovo z napadom preje beli: je neprimerno bolje razvit; njegove figure merijo na nasprotnikovo kraljevo krilo; točko c2, kamor bi mogel biti usmerjen črni napad, je mnogo laže kriti nego kritično točko črnega h7; povrh beli tudi laže inscenira napad kmetov. . 13. Sf3—e5 b7—b6 14. g2—g4! Lc8—b7 15. g4—g5! Mimogrede še lepa kombinacija. Ne gre sedaj Lhl:, 16. gf:, Lf6: (ali gf6:, 17. Lh7: + Kh8, 18. Dh5 itd), 17. Sd7, Dd5, 18. Sf6:+, gf6:, 19. Dg4+j Kh8, 20. Dh4 itd. 15............Sf6—d5 Beli je torej pregnal edino črno figuro, ki je branila kraljevo krilo, pa je napad odprl z g-linijo za svoje trdnjave. Kmet g5 tvori v nekaterih sledečih kombinacijah tudi važno oporišče. 16. Thl—gl Dc5—c7 17. Tgl—g4! g"7—g6 Radi grozečega 18. Lh7:+ ter nato Dh5+ in Th4 je ta seveda neobhodno po- trebna. črni je sedaj za trenutek zabari-kadiral svojo pozicijo, kar pa mu, kakor se kmalu pokaže, trajno ne pomaga. 18.Tg4—h4 Tudi 18. h4 je prihajalo v poštev. Beli pa ima drug načrt. 18..........Le7—d6 19. Se5—g4 Tf8—c8 20. Kcl—bi b6—b5 Grozilo je b4 ter nato Sf6+. 21. Tdl—gl! Beli se seveda ne zmeni za kmeta b5, temveč dosledno nadaljuje napad. Grozi 22. Sf6+, Sf6:, 33. gf6: ter nato neubranljivo 24. Th7:, Kh7:, 25. Dh5+ ter Lg6: itd. 21..........Ld6—e7 Parira omenjeno grožnjo, spregleda pa drugo, enostavnejšo. Obrambe pa itak ni bilo več. 22. Sg4—h6+ Kg8—£8 23. Sh6 : f7! S tem se črna pozicija zruši. 23............Le7—c5 Na Kf7: bi prišlo seveda 24. Th7:-F» Ke8 (ali Kg8, 25. De6:+, Kh7:, 26. Dg6:-h, ter mat), 25. De6: ter nato Th8. 24. Th4 : h7 Lc5—d4 25. De2 : e€ Ld4—g7 26. Sf7—d6 Tc8—d8 27. Sd6 : b7 Dc7 : b7 28. Ld3 : g6 Db7—e7 29. De6 : e7+ Sd5 : e7 30. Ld2—b4 Td8—d7 31. Tgl—el črni se vda. Pade še figura (Tad8, 32. Kcl ter nato 33. Le7: + , Te7:, 34. Te7:, Ke7:, 35. Tg7: + ). Vasja Pire D Nedelja, 12. marca Ljubljana 8.15: Kmečki trio. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10: Tercet Stritar poje narodne ob spremljevanju harmonike (g. Stanko). — 11: Pisan drobiž tplošče). — 11.30: Operni dvospevi. Sodeiujejo: gdč. Vera Majdičeva, g. S. Banovec in Radijski orkester. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Pevski zbor »Cankar«. — 14: Operetni zvoki (plošče). — 17: Kmet. ura: Vzorni nasadi (g. Fr. Kafol). — 17.30: Veseli godci, vmes slavni glasovi (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe. — 19.50: Klavirske skladbe (gdč. H. Seifert). — 20.15: Vesele volje! (Radijski orkester in Fantje na vasi). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). Beograd 17.10: Orkester. — 18: Ples. — 20: Narodne pesmi. — 21: Godba kraljeve garde. — 22.45: Godba za ples. — Zagreb 16.45: Tamburaški zbor. — 20: Komorne skladbe in recitacije. — 21: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.45: Lahka glasba. — 20.30: popularen spored. — 21.10: Simf. koncert. — 22.20: Plošče in ples. — Varšava 21.20: Pester glasbeni program. —■ Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Komorna glasba in petje. — 20.55: Iz operet. — 21.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 16: Vojaška godba. — 20.10: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.30: Orkester in solisti. — Berlin 19.20: Stari plesi. — 20.10: Veliki orkester. — 22.30: Nočni koncert. — Miinehen 20.10: Večer Wagnerjeve glasbe. — 22.30: Lahka godba in ples. — Pariz 20.30: Pester spored. —■ 21.30: Zvočna igra Ponedeljek, 13. marca Ljubljana 12: Oddih v deveti deželi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Paberki iz vsakdanjega zdravstva: O spanju (dr. A. Brecelj). — 18.20: Orkestralna, glasba (plošče). — 18.40: Umetnostni značaj Št«»-jerja (dr. Franc Štele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ljubljana v luči starih potopisov (g. Rudolf Dostalj. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba iz restavracije »Ems-na«. Beograd 18.20: Pesmi in plošče. — 20: Dramski večer. — 22.20: plesna muzika* — Zagreb 17.15: Tamburaški zbor. — 18: Pevski kvartet. — 20: Narodni običaji. — 20.30: Violinski koncert, zborovsko petje, klavirske skladbe. — 22.20: Plesni komadi. — Praga 19.25: Pester spored. — 21.10: Plošče. — 21.35: Godalni kvartet. — 22.20; Plošče. — Varšava 21: Skladbe za čelo in klavir. — 22: Zgodovina simfonije. — Sofija 17.30: Iz zvočnih filmov. — 18: Lahka godba. — 19.15: Petje in simfonična glasba. — 20.55: Nadaljevanje koncerta. — 22: Ples. — Dunaj 12; Orkester. — 16: Lahka glasba. — 20.10: Zvočne slike. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Plesne melodije. — 20: prenos Verdijeve opere »Trubadur«. — 23: Nočni koncert in ples. — Miinehen 19: Pomladni sen. — 21.20: Beethovnove komorne skladbe. — 22.30: Nočni koncert in ples. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 21.30: Vojaška godba. — 22: Komorne skladbe. Križanka št. 65 Vodoravno: 1. skrajšano moško ime; 5. rimski cesar; 9. staroslo-vanski bog; 10. oddelek (tujka); 12. veznik; 13. prislov časa; 14. nota; 15. površinska mera; 16. glasbeni izraz; 18. moško ime; 20. števnik; 21. brezbožni izraelski kralj; 23. reka na Nizozemskem; 24. vas pri Ljubljani; 25. kemični znak za barij; 26. reka v Rusiji; 30. reka v Jugoslaviji; 34. reka v Nemčiji; 35. del pokore; 37. druga beseda za darilo; 38. kratica za atmosfero; 39. osebni zaimek; 40. ploskovna mera; 41. predlog; 42. del vojskovanja; 44. poganski bog; 46. prometno sredstvo; 47. pripadnik izumrlega naroda. Navp5čno: 1. ničvreden človek; 2. okrajšava za aluminij; 3. vrsta padavin; 4. domača žival; 5. egiptovski vladar, ki je prvi ukazal ob jadra ti Afriko; 6. grška črka; 7. egiptovsko božanstvo; 8. nekdanje čehoslovaško mesto; 9. žensko ime; 11. starogrški bog vojske; 17. kemijski znak za radij; 19. vrsta pesnitve; 20. pritrdilnica; 22. vprežna žival; 23. izraz pri šahu; 26. visoka planota v srednji Aziji; 27. reklamno sredstvo; 28. števnik; 29. nikalnica; 31. okrajšava za Anno Domini; 32. vrsta srednjeveškega orožja; 33. tuja beseda za žgano pijačo; 36. sodobna japonska politična osebnost; 36. vladar zahodnih Slovanov; 39. sodobni slovenski zgodovinar; 4fla. jugoslovanski otok; 43. reka v severni Italiji; 45. francoska členica. Rešitev križanke št. 64« Vodoravno: 1. Topas, 4. bolid, 7. as, 8. Ra, 9. Varna va, 11. karo, 13. neuk, 14. Ti t, 15. Siam, 16. Jist, 20. aureola, 21. Ra, 23. NL, 24. oseka, 25. Atila. Navpično: 1. Tarok, 2. os, 3. Sora, 4. Baal, 5. IR, 6. davek, 9. Varšava. 10. Amerika, 12. Vir, 15. sidro, 17. Tuzla, 18. Irma, 19. soja, 22. as, 23. NL. L. WTNDER: 19 QosP°d"J£nopišta. Roman o Francu Ferdinandu (Avtoriziran prevod) Tedaj je pritekel Oton, ves bleščeč, s prešernostjo v iskrečih se očeh. Vedel je, da je bila obleka, ki jo je imela odgojite-ljica na sebi, materin dar. Priskočil je k tujki, jo vešče p-jmeril z očmi in rekel: »Dobro se vam poda, ta stara cunja, samo tukajle se še ne prilega, kakor bi bilo treba ...« Tako govoreč je pogladil presenečenemu dekletu rokave in lakti, jo zadržal in dodal, trepljaje jo po tilniku: »A drugače je imenitna. Spredaj in zadaj — čudovita.« Tujka je zardela. Franc Ferdinand, je v zasopli napetosti čakal, kaj se bo zgodilo. Toda dekle se je mahoma zasmejalo in mirno odrinilo Otonove roke, ki so še vedno brkljale po obleki, rekoč: »To je pa res mlad gospod, ki nekaj razume!« Nato je končala prizor s tem, da se je s princeskama vrnila v grad. Oton je gledal za njo in se zadovoljno smehljal. Franc Ferdinand mu je zaklical: »Ti, stopi z menoj v drevored, nekaj ti moram povedati!« — »Zdaj pride kava, poveš nu kasneje«, je odvrnil Oton, še vedno strmeč za odgojiteljico, ki je ni bilo več videti. »Ne, takoj!« je viknil Franc Ferdinand tako razburjeno, da je Oton osupnil in se obrnil k bratu. »Tako močno se mudi? Nu prav, a brž, avanti, preden naju kdo zmoti«, je rekel in stekel v teman stranski drevored, kjer sta se brata navadno shajala, kadar nista hotela, da bi ju kdo opazoval. Franc Ferdinand je nekoliko počasneje krenil za za njim. Sredi drevoreda je Oton počakal in za- klical: »Tak podvizaj se, če ne, naju prej pokličejo in bo prepozno!« A Franc Ferdinand je stopal čedalje počasneje. Nazadnje je obstal pred Otonom. »Zdaj pazi«, je s tihim, drhtečim glasom rekel Franc Ferdinand. Počasi je vzdignil roko in ga z vso močjo udaril po obrazu. Otonu se je iz nosu takoj vlila kri, a Franc Ferdinand ni ničesar videl, ničesar slišal; po bliskovo je zadal bratu nov udarec, po bliskovo je zamahnila tudi druga roka, z obema rokama je besnež tolkel krvavečega po licih in po nosu; Oton je bil tako presenečen, da se niti ni branil. Šele nato se je opametoval, udaril nazaj in tako močno sunil pobesnelega starejšega brata v prsi, da sta se oba opotekla in je Franc Ferdinand padel. Prav tedaj so se začuli klici; oče, mati in vzgojitelji so glasno klicali imeni bratov. Franc Ferdinand se je sopi-haje pobral, med tem ko je Oton, ki je šele zdaj čutil, da mu nos krvavi, rekel: »Zavratni pes! Nisva še bot! Zdaj mi posodi rutico, moja je že vsa krvava.« Franc Ferdinand mu je vrgel rutico pred noge. »Pojasnilo pa kasneje, če ne veš, zakaj sem te pretepel«, je trepetaje dejal in naglo okrenil proti mizi, kjer so podajali kavo. Kmalu je prišel Oton za njim in smeje se povedal, da se mu je mahoma ulila kri iz nosu. Tisti dan brata nista imela prilike, da bi brez prič končala nastop. Govorila drug z drugim nista, in oče je razumevno dejal: »Aha, sta že spet sprta, gospoda poročnika, sporekla sta se. Kaj je pa bilo?« Brata nista ničesar izdala. Drugi dan je Oton počakal starejšega brata, ga zgrabil za roke in zavpil: »Govori zdaj, vedeti hočem, zakaj si me napadel!« Franc Ferdinand je jezno zašepetal: »Ne kriči, ni nama treba prič. Kaznoval sem te, ker si grabil novo gospodično, kakor da bi bila kravja dekla! Kaj misliš, da ti je vse dovoljeno? Da so vse samo tebi v zabavo na svetu?« Pozabil je, da je hotel šepetati, zanemaril vsakršno previdnost in neobr- zdano zarjovel: »Ali so mar vsa dekleta tvoje kurbe?« Oton je prepaden zastrmel v brata. Prepaden je zajecljal: »Torej... zato?« — »Zato!« je zarjovel Franc Ferdinand. »In jaz nisem edini, ki se razburja nad tem, tudi velečastiti doktor Marschall je rekel, da se obnašaš kakor živina!« Franc Ferdinand se je globoko oddahnil. Zdaj je bil vendar že povedal, kar je bilo doslej neizgo-vorjenega. Zdaj mu je bilo laže pri srcu. A hkratu je čutil, da se je bil izpostavil. Bal se je, da mu Oton ta mah zabrusi v oči strašno besedo: »Zavist! Zavidaš mi!« Samo tega ne, samo tega nikar! Franc Ferdinand je zdirjal, zbežal je, zasoplo hropeč, da ne bi slišal te besede. Oton se je vedel tako, da ga je bilo treba občudovati. Po tem nastopu je bil spet dober tovariš kakor po navadi; dobrodušno se je oziral na razpoloženje starejšega brata in neprisiljeno igral mlajšega, ki priznava, da je prvorojenec zrelejši in modrejši od njega. Šele čez nekaj dni, ko tudi Franc Ferdinand menda ni več mislil na dogodek, mu je Oton dejal: »Ti, Franci, o tisti reči ne bom več govoril, saj veš, kaj mislim, a nekaj moram vendarle reči: ni tako, kakor si ti predstavljaš! Dekleta niso užaljena, če si z njimi predrzen! Kolikor predrznejši si, toliko ljubše jim je! Užaljene so le tedaj, če jih ne pogledaš! Tako je to. Po mojih izkušnjah namreč. Tako, in zdaj ne govoriva več o tem.« Franc Ferdinand je ostal po teh besedah kakor poparjen. »Saj vem«, si je mislil, »že davno vem! Prav ima. Svet je tako nizkoten, tako malopriden, saj vem, da je tako. Naj govori velečastiti kar hoče — Oton ima prav. Kdor hoče biti srečen, mora biti drzen, predrzen, nesramen kakor on. Jaz pa ne znam biti — ne znam, pa da se na glavo postavim. Takšno poželenje je v meni, takšno nizkotno, najrajši bi bil še nagnusnejši od njega — pa ne zadenem prave strune. Domišljam si, da se dekletom studim, ali se jim pa morda res studim, saj je vse eno; gotovo je, da se jim ne upam do živega in da sem videti bedak.« Vsega tega pa do tistega trenutka ni bil vedel, ampak le temno, nerazločno slutil. Otonova odkrita beseda ie bila s strašno močjo resnice padla Francu Ferdinandu v srce. Zdaj je vedel, da mu ne more pomagati ne duhovni gospod ne kdo drug na svetu. Čeprav ni bil gotov samega sebe, je sklenil, da se poizkusi lotiti kakega dekleta, drzno in brezobzirno kakor Oton, a hkratu je vedel, da se bo osmešil. Poizkusil je vendarle že naslednji dan, in uspeh je bil tako porazen, kakor je naprej slutil: dekle, ki ga je objel — nalašč si je izbral zelo čvrsto, nezalo dekle — se sicer ni branilo, ampak je bilo videti bolj osuplo in prestrašeno kakor srečno nad tem približanjem in ga je gledalo s takšno grozo, da jo je v jezni osramočenosti izpustil in dolgo ni mogel zbrati poguma za nov poizkus. V tem času je bil prošt njegov rešitelj. Povečana živčnost in razdvojenost Franca Ferdinanda je bila vznemirila skrbljivega moža. Čudno se mu je tudi zdelo, da se je držal gojenec proti njemu nekam napeto, skoraj sovražno, povsem drugače kakor prejšnje dni. Vsako neposredno vprašanje po vzroku te izpremembe je bilo nesmiselno, ker se je Franc Ferdinand izmikal s hladnimi, praznimi, ogibljivimi odgovori. Dr. Marschall je nato previdno poizkusil izprašati Otona; morda je mlajši brat poznal vzrok izpremenjenega vedenja Franca Ferdinanda. Oton se ni prav nič obotavljal povedati resnico. »Franci je smešen«, je dejal. »Nedavno tega je imel napad besnosti, ker sem dvoril nekemu dekletu. Rekel mi je, da sem podla duša in da imate tudi vi, velečastiti, enako slabo mnenje o meni. Pravi, da je svinjarija, če se človek ukvarja z dekletom. Pa nisem nič hud zato. Saj je samo ljubosumnost, nič drugega ne. Je pač neroden. Ne upa se. Odtod njegova sitnost.« PRAVKAR ZAKLJUČENEGA 37. KOLA pripadle so tudi tokrat pri nas kupljenim srečkam! Ponovno opozarjamo vse slovenske pisatelje da razpisuje založba Hram, za 10-letnico svojega obstoja, ki jo praznuje v letu 1940—41, svojo 11» Prešernovo literarno nagrado v znesku Din 10.000.— izplača poleg običajnega honorarja za najboljši slovenski izvirni roman v obsegu okrog 20 tiskovnih pol. Snov romana je lahko poljubna, prednost imajo dela iz sodobnega življenja. Rokopise bo pregledalo in ocenilo posebno razsodišče, ki ga tvorijo priznani slov. književniki. Rokopise je vlagati najkasneje do 1. marca 1940 v upravi založbe Hram. Eventualni nenagrajeni romani se uvrste, po možnosti in umetniški vrednosti, v redni program. IZŽREBANE SO: Din 1.000.000 (1 milijon) št. 54864 Din 500.000 (pol milijona) it. 43725 Din §00.090 (pol milijona) št. 97115 Din 400*009 št. 74557 NADALJE: Mil 200.000 št. 14513 Din 200.009 št. ?8500 Din 200.000 št. 16154 Din 200.000 št. 83739 Din 100.000 št. 96783 Din 100.000 št. 44519 Din 100.000 št. 67439 Din 80,000 št. 9183 Din 80.000 št. 93336 Din 80.000 št. 69134 Din 80.000 št. 91746 Din 80.000 št. 6486$ Založila Hram, LjuMfa in veliko število dobitkov po din 60.ooc.-, 50.000.—, 40.000.— itd. Sledeče ŽREBANJE I. RAZREDA 38. KOLA 14. HPRILR 1939 1/i srečka din 200.— Cena srečk: y2 srečke din 100.— Vi srečke din 50.— Strogo solidno, točno in diskretno poslovanje! Vsi dobitki se takoj izplačajo! GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A.REINIDRU« GA JEVA 8 ZAGREB ILICA15 X Imen in naslovov dobitnikov NE dajemo v javnost! Kakor doma se počutite bo posečate NOVO KUHINJO katera Vam nudi vedno kvalitetno sveže pripravljena jedila. Se priporoča lastnica Kmetic Terezija I KOLESA KUPITE DOBRO LN POCENI TUDI NA OBROKE pri H.SUTTNEM LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Brezobvezen ogled! too uspehov na cn oglas „ JUTRU" Čudeži evgenike in pomlapvanje se uresničijo po metodi dobre volje in zdrave prehrane brez rizika in bolečin sreči bete Ljub Vsakdo se lahko sam prepriča, ni treba iti DO VIČA. — Vse podrobnosti lahko izveste na stikališču Tržaške in Bleiweisove ceste, tam, kjer stoji nasproti ure gostilna pri „Lovcua Tam boste postrežem tudi z izbornimi prigrizki in dobro pijačo, vse pa po nizkih cenah. Za malo denarja, novo elegantno oMeko ako prenesete Vašo staro v prebarvanje ali kemično snažonje v našo sprejeniališče M. PREŽELJ, Vošnjakova ul. 4 — kjer se sprejema za razne barve in lepi izdelki so vedno na ogled. Vsa oblačila se Vam lepo polikajo iit so kot nova. — Odprto tudi čez poldne. ANT. WAGNER U iz RADOVLJICE TAMRURICE vseh vrst najmoder-nejše izdeluje roko-tvornica tamburic M. Dobranič, Topoiovac — Sisak. Pišite takoj po brezplačni cenik št. 51. SIVI LASJE — — ČRNE MISLI Največji sovražnik m a-dostnega izgleda. Tu po-maga Orient šampon, ki uspešno ln preprosto barva v 22 naravnih ni-jansah. Ne maže ne kože ne perila. V parfumerijah, droge-rijah in lekarnah zavitek 12 dinarjev. — Navodila daje: A. BLUM, Subotlca 107, in skladišče za Zagreb: Parfu-merija »OMNIA«, Gunduličeva ulica št. 8. Za Zagreb iščem urarskega pomočnika prvovrstnega, povsem samostojna moč, za ročne in žepne ure boljše znamke, ki je že več let delal kot pomočnik; v poštev pridejo samo izboine moči. V ponudbi je navesti koliko časa je že pomočnik, kdaj lahko nastopi in koliko zahteva plače. — Ponudbe poslati po možnosti v hrvatskem jeziku na ogl. odd. Jutra pod štev. »560«. Oglasi v „JutruM imajo vedno največji uspeli S i£€cnieurs za fičett>£e plfcfe Komanda vazduhoplovstva vojske primiče o ve godine izvestan broj mladiča za svoje pitomce u civilnim pilotskim fkolama. Kandidati treba da izpune ove uslove: 1. — Da su porekla Jugoslovenske narodnosti, 2. — Da su zdravi fizički i duševno i slobodni za letačku službu, 3. — Da imaju primerno vladanje u gradanstvu, 4. — Da nisu sudski kažnjavani i da nisu pod prethodnom ili re-dovnom sudskom istragom ili pod sudom uopšte, 5. — Da nisu oženjeni, 6. — Da imaju odobrenje roditelja (staratelj a), da mogu stupiti u letačko osoblje, 7. Da nisu mladi od 18 a stariji od 26 godina i da ispunjavaju zakonske uslove za unapredenje u čin rezervnog potpo ručnika ili narednika po tač. 1 i 2 čl. 49 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice, 8. — Da se obavežu, da če po svršenoj civilnoj pilotskoj školi stupiti na odsl uženje krdrovskog roka u vazluhoplov-stvo kao piloti, 9. — Da nemaju pravo na povlastice po Uredbi o oslobodenju obveznika od poziva na vojnu dužnost u miru i ratu, 10. — Da ne koriste povlastice za manje službenje u kadru. Rok prijava Komandantima nadležnih vojnih okruga najdalje do 5 aprila ove godine svojeručno potpisanom mol bom. Sva detaljnija obaveštenja o samim uslovima konkursa, sadržaju molbe, prilozirna koje treba priložiti uz molbu i sve ostalo može se videti iz konkursa V. K. Br. 269 od 7 marta 1939 godine, koji sraki kandidat koji odgovara gore navedenim uslovima može dobiti lično ili poštom uz dostavljenu poštansku taksu od Komande vazd. vojske Zemun, kod svih vojnih okruga i svih fakulteta u zemlji. Napominje se da sve troškove za vreme školovanja ovih pitomaca t. j. za njihov dolazak na lekarski pregled, upučivanje u školu, stan in hranu snosi Komanda vazduhoplovstva vojske odnosno Uprava škole. Molbe koje budu podnete posle 5 a prila ove godine neče se uzimati v obzir. Iz Komande vazduhoplovstva vojske V. D. Br. 5207 v Zemunu. 1 CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo uni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogtasa Din 12.—. Dopis) ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za beseda. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogl^eg^dejka^jumj. JJJ,, }>. v Inamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoea se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek w Jutra", Ljubljana. Restavracija kahne v Muaian vaoi v nedeijc vse aa veliko zaoavo z godbo Točimo doora vi na in imamo na razpo lago razna jedila. 5074-lfc Do staroznane gostilne pri »Dolgem mostu« — imate krasen sprehod od tramvaja z Viča Postrežem boste z izbomo kapljico ter gorkimi in mrzlimi jedili Za obisk se priporočata A. in F. Pavlic. 4900-18 Gostilna Putrich priredi danes domačo zabavo s piesom. Izbor-na vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni. 5153-18 Gostilna pri Panju v Vegovi ulici 10 vas vabi na vese o zabavo, na dobro vince in iz-bcrna topla in mrzla jedila Danes in vsak ve čer igranje klavirja, petje itd. Zato zahajajte vedno in ob vsaki priliki samo v Vegovo ul. k Panju. — Se vljudne priporoča in vas vabi Tone Huč. 514218 Regiment po cesti gre 'kam to ljudstvo vendai vre, na obrazih se vsem. vsem pozna, da pri Bausu prima godba igra. — Gostilna Kramar. 519418 Danes k Jerneju Sv. Petra cesta 85 Točimo dobra vina in pr vovrstna domača kuhinja Sprejemamo abo-uente. Priporoča se J Marjetic. 513818 Voditeljico , pedagoško in gospodinj Ko izobrazbo, iščem za de ' I ški zavod Znanje jezikov dobrodošlo. Ponudbe da >gl odd. jutra pod šifre > Voditeljica«. 4682-1 Prodajalka k razume tudi r>- vsa hišna dela in kuhanie, — cobi mesto večiem krnu ria deželi. Navesti vse doseda nje službe. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zar.esliiva prodajalka«. 4669-1 Stalno mesto Jubi mlad Krojač ali šivilja, ki bi se želel brezplačno iz obraziti 'a delovodio Za četna plača 4fi<) din teden. ir. vse v hiši. Soudeležbo na dobičku Znamko za odgo ^or. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Stalnost«. 1862-1 Kovinolivarja sprejme takoj Unitas Ljub-liana VII. 4839-1 Frizerko ali frizerja za moška m ženska dela, .sprejme takoj Lojze Doli-nar, Konjice. 4779-1 Gostilna Martine, Zg. Šiška Slovenske umetne ln narodne bo izvajal da nes priznani plesni or kester! Dodatek moderni plesni komadi! 5271-18 Avtomehanik z mojstrskim Izpitom, prvovrstna moč v tej troki dcb> stalno namešče-nje Ponudbe z referencami na podružni c:o Jutra v Celju "od šifro »Mojstrski izpit«. 4917-1 Frizerski salon »Frank« sprejme učenko — Trnovo. Koiezija. 5186-1 Šiviljsko vajenko sprejme atelje xiity na Kongresnem trgu 13 5021-1 Natakarico za sezono, mlajšo dobro servirko iščem. Popolna oskrba P.ača v odst Ponudbe s sliko na ogl. odd Jutra pod »Zdra vil išče«. 4990 1 erfektna modistk«, dobi takoj stalno mesto. Ponudbe na naslov: A. Stauber, Maribor. Uli ca 10. oktobra 4. 4944-1 Brivskega pomočnika dobro moč, išče Torčič Ivo, frizer v Boh Bi strici. 4943-1 Frizerko mlajšo moč, sprejme sa Ion Anita. židovska ul 5008-1 Dekle Slovenka, stara 26 do 28 >et, ki zna kuhati in jpravljati vsa hišna de a ki je čista ln pošte ua dobi službo pri mali .tružini v Nišu. Plača jt ^00 din. Predstavite se v Ljubljani. Naslov vseh posloval Jutra. 5007-1 Hotel Bellevue sprejme v siužbo: do-nasalca pijač, par do arih natakaric, par nedeljskih natakaric in par dek ie pecivarc; vse le za sezono. Služkinjo stalno službo, ki se ra zume na živino in zele njadni vrt. Nastopi lahko takoj. 5068-1 Kuharica dobra, vešča vodstva kuhinje dobro idoče go stilne v Ljubljani, dobi mesto. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5046-1 Krojaškega pomočnika sprejmem za damsko konfekcijo. Nasl. v vseh posloval. Jutra 4942-1 Frizerka perfektna % stroki, finega vedenja, dobi dobro in stalno mesto. — Ponudbe na podr. Ju tra v Mariboru pod šif-■Dobro mestoc. 4925-1 Frizerko dobro moč. takoj sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Anril« 4963-1 Šiviljsko pomočnico za moško krojaštvo takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra 4965 1 Krojaški pomočnik za uniforme in mri! velike komade in vajenec, dobita mesto pri Anton Vrbinc, Tabor 4. Ljubljana. 5098-1 Služkinjo Pošteno, spreimem. vajeno malo kuhe, spreime gostilna Kramar, Ljubljana, Zaloška cesta 3. 5109-1 Postrežnico spreimem pošteno, snažno, delavno od pol 7 do 5. ure lepo pospravljanje sob, pranje, likanie. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5204-1 Akviziterje z dobrimi refsriencami, išče zavarovalnica »Sava«. Sv. Petra cesta 2. 5111-1 ti. iti Kotinan: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 108 Komaj je strogi mož postave to izrekel ■je že začutil, kako se mu je od zadaj nekaj zaletelo med noge in ga vzdignilo od tal. Strahoma je spoznal, da jase na nosorogu! »Jemnasta, jemnasta, tega pa ni v službenih predpisih,« je zastokal hrabri redar. Krčevito se držeč za nosorogove uhlje, je priporočil svojo dušo Bogu in obljubil mamki Božji na Brezjah debelo svečo, »s pogojem, da se zadevščina kolikor toliko srečno konča«. 109 To vam je bila dirka na življenje in smrt? Iz mesta jo je ubral pobesneli nosorog v predmestje, in predmestja na polje, za katerim je tekel prekop. Redar Brkač je v obupu izdrl bridko sabljo in jel udrihati po nosorogovi glavi, kar so mu dale moči; koliko je zaleglo, si labko izračuna vsak. kdor ve, da je noso>ogova koža še dosti bolj itrda in žilava kakor redarsko srce! Frizerko mlajšo moč, sprejmem takoj. Drago Dinter, Sv. Petra c. 95. Ljubljana. 5205-1 Frizerka prvorazredna, zmožna vseh del, dobi službo. Nastop takoj ali 1. aprila. Plača po dogovoru. Peter Merva, frizer. Za gorje ob Savi. 5045-1 Natakarico izveibano, čeane zunanjosti, z nekaj kavcije, išče Ivanka Lončar, Tr žič. 5044-1 Mlajšo pisarniško moč s perfektnim znanjem nemščine in strojepisja išče večji denarni zavod. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalna služba 77«. 5038-1 Dva pomočnika in vajenca (doorega risarja) išče slikarsko-ple-skarsko podjetje Franc Jemc, Bled. 4843-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega, za veliKe komade takoj sprejme Joško Kaitnekar. uni-formsko in civilno krojaštvo na Jesenicah. 4677-1 Strojne ključavničarje in elektromonterja lšce industrijsko podjetje Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šil ro »Vesten«. 5261-1 Skladiščnik za izdavanje enovrst-nega blaga dobi takoj mesto. Kavcije zmožni imajo prednost. Pismene ponudbe z navedbo o dosedanjem službovanju naslovite na ogl. odd. Tutra pod »Skladiščnik 327« 5134-1 Majerja izurjenega v molži in negi krav, z ženo, ki bi kuhala za posle, išče večje posestvo blizu Celja. Ponudbe na oglasni odd Jutra v Celju pod »Majer«. 4718-1 Trgovsko pomočnico mlajšo, ki bi tudi opravljala gospodinjstvo, takoj sprejmem. Ponudbe s siiko na Lavrič, Dol Toplice. 4973-1 Strojepisko z znanjem nemščine in srbohrvaščine ter nam ke in slovenske steni'-;i afije. iščemo za takoj Ponudbe na ogl. odd. 'i-tra pod »Hitra in toč-na<=. 5082 1 Elektromonterja z daljšo prakso, sposob nega za akvizicijo, do brega projektanta, zmožnega slovenščine, srbo hrvaščine in nemščine, sprejme elektrotehnična ielavnica Potrebno je nekaj kavcije. Ponudbe navedbo dosedanjega delovanja in referenc na ogl. odd Jutra pod šifro »Sposoben elektrotehnik*. 4948-1 Blagajničarka pomožna jiOciaju.iva ko. lekcljsko trgo\ i:> j se spieime za -c; uio, za 3 d' 4 mesece. Nastop kc.j Naslov ■> \ieil p: si Jutra. 52.2-i Železostrugar zmožen tudi električ nega in avtogenskega varenja, dobi mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Strugar.« 5253 1 Šivilji je že delala srajce za trgovino, dam delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5277-1 Krojaškega pomočnika za fine velike komade. — sprejme takoj Verlič Avgust modno krojaštvo. Dol Logatec. 5223-1 Več krojaških pomočnikov sprejme Jože Kermelj, Go dešič 71. škofja Loka. 4662-1 Pletiljo za rokavice sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah jutra. <238-1 >va krojaška pomočnika nrejmem v stalno s u-žbo. Iščem tudi vajenca -\nton Golja, Jesenice. Gosposvetska 4953-1 Čevljarskega pomočnika veščega za šivano in zbito delo takoj sprejme Josip Juvan čevljarstvo, Slovenj Gradec. Kralja Andreja 36. S'už-ba stalna. 4955-1 kuhinjsko blagajničarko nlajšo in agilno, s primerno izobrazbo sprej-ne takoj v stalno siuž-oo renomirana restavracija v bližini Zagreba. znanjem šivanja in nemščine prednost Sli ka zaželjena. Ponudbe s kraikim curiculum vitae na ogl odd Jutra pod /Lavica«. 4853-1 Vlesarskega pomočnika za nastop 1. aprila, — možnega vseh gospodarskih del in splošne mesarije iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4890-1 Dva čevljarska pomočnika rabimo za boljša dela. Nastop takoj čevljarna Zora v Kranju. 5175-1 Prešivalko za čevljarska dela ta koj sprejme čevljarna v Kranju. Zora. 5176-3 Prodajalko mlaišo moč. zdravo in prijazno, iščem za prvorazredno delikateso . v Ljubljani Nastop 1 apri ■a Ponudbe na ogl od. Jutra pod »Točna in po stena.' 5177 1 Kuharica ki zna samostoino kuhati in .jpravljati vsa druga dela, z letnimi spričevali, dobi _riest( za 1 april. Povpra šati pri hišniku Beethovno-va 4. 5189-1 Frizerko dobre. izvežbano. sprejme takoj vtčji salon v Liub liani. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Stalno dobro«. 5195-1 Torbarki za usmene izdelke dr>hif tako; mesto pri M Okršlar. Liublinna. Tržaška cesta 42 Tribuč. 5198-1 Trgovski pomočnik prvovrstna moč, vešč v vseh strokah, mlad, priden, agilen in simpatičen išče zaposlitve v trgovini, skladišču ali v pisarni. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmožen kavcije « 5010 2 171etna deklica se želi izučiti v trgovini in bi pomagala tudi v kuhinji. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5043-2 Služkinja srednjih let. želi premeniti službo. Zna kuhati in opravljati vsa druga hišna de a Gre v gostilniško kuhinjo ali privatno. Naslov Strigl. Ve ra. delav. kuhinja črna pri Prevaljah. 4961-2 231etno dekle zanesljivo, vajeno vseh gospodinjskih del ln šivanja išče službo Ponudbe na ogl. odd Juro »Gospodinjska po. močnica., 4949-2 Dekle staro 19 let z meščansko in gospod:njsko šo lo išče zaposlitve. Na slov v vseh poslov. Jutra. 4952-2 Verzirana prodajalka mešane strQke, pridna in poštena, išče s užbo. Ponudbe na podr. Jutra v Ptuju pod »Poštena«. 4960-2 Zaposlitve kakršnekoli, .šče mehanik ključavničar, absolvent de lovodske šole Ponudbe na ogl odd. futra pod šifro »Vojaščine prost«. 5110-2 Brivskega pomočnika sprejme Rudolf Zakov-šek. Poljanska 51, Ljub Ijana. 5126-1 Pletiljo izurjeno sprejmem za •jt-alno Vsa oskrba |e v hiši. Plača do 350 din me;ecno Zelenko : alibi- Slovenska "6 5262-1 Natakarico simpatično, s kavcijo, takojšen nastop, iščem Go tilna Koiezija Meri cingerjeva 4. 5275-1 Simpatično dekle sa o-imoč v kuhinji ir gostilni sprejme gostilna Martine v Zg šiški 5168-1 Službe išče Absolvent trg akademije i znaniem slovenske in ita luanske korespondence va i Nastopi lahko s 1 apri Hišnik oženjen, star 3u let, brez otrok, izučen obrti išče službeno mesto v večjem poslopju. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod .Sposoben hišnik«. 5035-- MR.BAHOVEC Pomlad... Kakor priroda. je izčrpano tudi uaše telo in se težko brani zoper bolezni. Zato mu moramo pomagati ln ga napraviti od pornega in zdravega Očistiti ~~ y;a moramo vseh nakopičenih in telesu škodljivih snovi, ter mu dovajati nove in oživlju-)Oče sokove. V to svrho se priporoča za na ravno zdravljenje »PLANINKA« ČAJ ki je pripravljen večinoma lz najboljših p:a-ninsklh zdravilnih zelišč, katerih koristno delovanje ie že znano v znanstveni medicini Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da Je »Planinka^ zdravilni čaj zelo dobro ljudsko idravilo. ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma pa tudi iz ljudske medicine »Planinka« zdravilni čaj je dober regula 3> lor za čiščenje in presnavljanje. Zaradi tega iS le zdravljenje 6 do 12 tednov s »Planinka^ ' Tajem Bahovec Izredno dobro: a M pn slabi prebavi in zapeki, ' c pri neurejenem delovanju črevesja. pri telesni napetosti in pr' ••m itici, £ glavobolu, nes ne-no. ti in 2ga.gi. ~ pri obolenju zaradi sečne kisline. --£ pri obolenju jetei in zlati žili, pri ^ivinosti in živrnih boleznih. P »Planinka« zaravum caj pospešuje tek Za- S ne vaj te v lekarnah izrecno »Planinka, čaj ^ bahovec. ki le ie tedaj pristen, ako je zaprt _ 'n plombiran ter nosi ime: g MR.BAHOVECAPOTEKA LJUBLJANA. m% Ms •'.rs-3 m iP!S M Mlinar vešč vseh miinarskih de. m opravil. vojaščine prost, dober delavec, že i službo takoj ali pr. dogovoru Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pavšal 250« 5025-2 Kuharica išče mesto gospodinje zmožna vodstva večjega gospodinjstva. starost srednjih let Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šil ro »Zmožna kuharica 4842 Mesto gospodinje pri manjši družini al samostojnem gospodu iš em Ponudbe na ogi ~dd Jutra pod >Delarr vse«. 4704 ? Trgovski pomočnifc z 1 letno pomočniško di bo želi spremeniti dose danje mesto Izučen Je v veletrgovini z mešanim blagom na deželi Šofer z večletno prakso, govo ri perfektno slovensko, nemško želi službo pr: boljšem podietju Naslov v vseh posloval. Jutra 4969 2 Drogist z 201etno iudi inozemsko prakso, verziran v oarvni stroki m v drugih v to stroko spada-:ojih poslih išče službo Prvovrstne reference Jrevzame tudi mesto la ooranta Ponudbe pod Vesten, mar Jiv« na ogl >dd. Jutra. 4881 -2 Mesarski pomočnik mlad vešč vsega mesarskega dela želi službo Vaslov v vseh posloval lutra. 4956-2 Uradnik iržavm. brez otrok, prevza me posle hišnega upravi telja proti brezplačnemu stanovamu event. bi nekai -loplačal Dop se na ogl odd. Jutra pod »Zmožen«. 5189 2 Samovozač tovornih avtom ob lov zanes l|iv, trezen, zmožen kavcije Postrežnica pridna ln poštena išče zaposlitve v Ce ju Gre tudi k obrokom. Ponud be na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Tiha.« 5260 2 Dobra propagandistka ____ _____ trgovsko izobražena, zmož- kakor tud vseh tozadevnih I na nemškega, slovenskega opravil, išče službo pomož | hrvatskega iezika, išče en kniigovodsrva. išče «'užbo Ponudbi .ia ogl jdd lutra pod »Absolvent« 4879 2 Frizerka Hišnik Prosto enosobno stanovanje in 200 din meseč no dobi zakonski par za oskrbovanje hišniških, vrtnih in gospodinjskih i del. Ponudbe na oglas zmožna vseh del dobi odd. Jutra pod »Vila . f takoi stalno službo. P!a- t 4857-1 1 ca 700 din z vso oskrbo Damski frizer Jurij ši-nunac, Kranj. 5164-1 Frizerko mlajšo moč sprejmem takoj ali po dogovoru. Alojz Urh. frizer. Velenje. 4735-1 Manvjfakturist izložbeni aranzer in dober detailist dobi mesto Pismene ponudbe z navedbo vseh dosedanjih služb na Franca Doboi-čnika v Celju. 4793-1 Frizerko zmožno žeiezne in vod ne ondulacije sprejmem Nastop po dogovoru —■ Vekoslav Vyoorny, Slo venj Gradec. »731-1 Gospodično zmožno perfektne nem ščine in francoščine in igranjem klavirja iščem k svojima otrokoma -(8 do 10 let) Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo plačilnih pogojev, sli ko in izpričeval. 5268-1 Šoferja in mehanika sprejmem k tovornem avtomobilu. Nastop takoj. Anton Jager, avto-prevozništvo, Ostrožno, Celje. 4919-1 Perfektna kuharica restavracijska, dobi slu žbo. Naslov v vseh posl. drova 32. Jutra. 4950 1 1 Prodajalko al; kompaniona iščem za prevzem slaščičarne Potrebno 3—5.00C tisoč dinariev kavcije z jamstvom. Josip Kerner (slaščičar), Zagreb Ilica 92. 5058-1 Več krojaških pomočnikov prvovrstnih, sprejmemo takoj. Rozman. Dvorni trg 3. 5084-1 Postavljač dobi mesto za keglišče in Za vsa hišna dela. -0—30 let star, trezen in priden. Predstaviti se vsak dan od 8.—9 ure. Krekov trg U. 5094-1 Mladenko lepo in skromno Iščem za potujočo damsko ka pelo. Za dober glas in voljo učiti se igrati, dobi hrano in stanovanle ter 200 din mesečno. Ponudbe s fotografijo na Perme Kapiteljska U n. nadstr., Ljubljana 5162-1 Mehanika z mojstrskim izpitom za pisalne in računske stroje. — sprejmem za popravila in vodstvo delavnice. Ponudbe z navedbo zahtev na : Hinko Kranjec. Sarajevo, Aleksan- 4097-1 Asistentka s 3 letno prakso pri zobo 'dravniku išče službo Gr< tud, na deželo Ceni oo nudbe na naslov HI Liubiiana, Gruberjevo na biežje 16. 4761 -? Izurjena kuharica in šivilj? 18 let stara, išče primer ne službe pri boljših ljudeh. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dela voljna 222*. 5015-' Brivski pomočnik l -lober in hiter de avec ; vojaščine prost, bubi ' «tu"pr nan~pi takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4876-2 Dve mladenki z znanjem nemškega in francoskega jezika, iščeta mesto vzgojiteljice ^ervirke ali kaj sličnega Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Poštene in skrbne.c 4875-2 Mladenič vešč francoskega in nem škega jezika išče mesto sluge ali kaj sličnega. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 4874-2 Mlad doktor prava s 5mesečno sodno prakso išče primerne popoldanske zaposlitve proti primerni nagradi, pon. na ogl. odd. Jutra pod »Dr. B. E « 4799-2 Blagajničarka za restavracijo a i kavarno, z odličnimi izpričevali išče službo s 1 aprilom ali pozneje. Event tudi izven LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bla gajničarka;. 4813-2 Prodajalko izurjeno v vseh panogah trgovine, šivanju in gospodinjskih delih želi premeniti službo na de-že"o Ponudtie n« oglas odd. Jutra pod »Zanesljiva.« 4861 2 lom Ceni onnudbe nr ogl odd Jutra pod šil ro »Vesten ln zmoten 4894 Brivski pomočnik •rvovrsten delavec in br -.i tucer. vojaščine prost 'če nime^titve ("re tuli na deželo Cenjene nonndbo na Anton Ne-nadič. pri ins ATaslaku. >Tltan«. Kamnik. 4871-? Mlada vdova s Dprfektnim znanien •lem-^ino išče zaoosPtvp --a np^p'io pvent soboto zvečer kot nat9>sri-"a v boljši Ir>vai blizu '.Miliiii-e Pmudbe na ogl. o^d Jutru ood šifro »Mlada vdova«. 4742 2 Otroška negovalka možna periektne slo-• enšične in nem .čine že ti menjati službo k in teligentni boljši druži li Naslov v. vseh pošlo alnicah Jutra. 4833-2 Trgovska pomočnicF za -etnica, izvežbana v mešani stroki, vešča per fektno nemščine tn srbohrvaščine želi premeni ti mesto Ponudbe pod ;Pridna in agllna po mo"nlca« na ogl odde Jutra 4811 2 Vrtnar >7,-,-ežban v vseh panogah vrtnarstva z večletno prakso v trgovski '•rtna^iii in letovišču — i^če na^eščpnle Ponud be na podr Jutra v Ma--iboru pod »Zanes"5-'«. 4928-2 Trgovec ■z okolice Maribora žel' k-akr"neeakoli postranskega zaslužka Potnik skiadiščn'k ali kai s'ič-nega. Cenj nasove oro si podruž. Jutra Maribor pod »Uporaben . 4924 2 Izučen šofer išče mesto h kaKrsnem koli osebnem avtomobilu Naslov v vseh posl o vali.icah Jutra. 4781-2 Gospodična želi mesto k otrokom. Ima lepa letna spričevala. Ponudbe prosi pod »Perfektna nemščina« ua podr. Jutra v f .' boru. 5264-2 Mlajša gospa s prakso v trgovini in pit-arni, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na og: odd Jutra pod »Polena ln delovna . 4978-2 Sezonsko službo išče gospodif na v kakšnem hotelu ali slično kot uradnica ali blagajničarka Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Sezona«. 4740 2 Samostojna gospa rednj'h let išče meste gospodinje pri samostol nem gospodu al mali ibitelii Prevzame tudi -metre* bo za čez dan. Ponudbe na ogl. oddel. •Tutra pod sDobra kuharica« na ogl. oddel Jutra. 4934-2 Dva šoferja mehanika, z več letne prakso. dobra vozača. — iščeta službo za ta kei ali poznpje ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Sigurna vozača. 4932-2 Hotelir mlad reprezentativen od lično uveden išče mesto potnika v ve etrgovini z vinom, žganjem, likerji ali čokolade itd. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »3242?. 4887-2 Bivši upravitelj zdravilišča m velepose-stva, mlad. energičen in res odličnega nastopa, perfekten knjigovodja, m korespondent, — z najboljšimi zvezami v prestolnici, ii»„e mesto upravitelja, tarnika, ali knjigovodje. Poleg slovenskega, srbskega in hrvatskega jezika obvla da tudi italijanski in nemški jezik. Ponudbe' na ogl. odd. Jutra pod: »Št. 3242i. 4888-2 Dekle išče postrežbo za dopo-dne ali popoldne ali gre pospravljat pisarne. Po-izve se v vseh poslova' Jutra. 4936-2 ega si terja na tovornem avtomobilu N 'ahtevo gre 14 dni brezplačno na po ikušnio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sa novozač«. 5278-2 Prodajalka z večletno prakso in iranžersktoi te ajem že ii spremeniti mesto v. »anuiakturnl ali Tgo-vini z mešanim blagom Vajrajši v Celju ali v jubliam Ponudbe na ogl odd Jutra pod šif ro »D"bra moč pro daialka« 5130-2 Soboslikar mlad. priden, vešč. želi -uposlitvp Ponudbe na >gl odd Jutra pod »Fo. nožni delavec«. 5113-2 Gospa z dobrimi spričevali v strokovni izobrazbi, za vodstvo in nadzorstvo notelskega. restavracij skega in kavarniškega '.brata Zmožna nemščine. išče zaposlenja zu lakoj ali za 15. april Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vestna in poštena.« 5123-2 službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Anita«. 5050-2 Prvovrstna šivilja gre šivat na dom samo v boljše družine. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod šifro • liuna; Janka-,-'. 5196-2 Upokojenec delazmožen. išče primerne zaposlitve v pisarni ali kaj sličnega. Ponudbe na ojgl odd. Jutra pod »Upokoie nec«. " 5147-2 Gospodična z dežele stara 18 let. poštena* va-ena vseh h šnih del, želi službe boliši družini. Ponudbe na. Stifter Berta, Žerjav, pošta Črna. 5057-2 Grem ribat, prat, iikat ali pa vzamem perilo na dom. Skube, Ižanska cesta 233 4E9- Knjigovodstvo u"t>ešno. po novi metodi in*truiram Naslov v vseh poslov. Jutra. 5128 2 Kuharica gre za gospodinjo k eni ali 2 osebama ali kot pomoč kuharici v hotel ali slično kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do bra pomoč«. 5085-2 Zmožna uradnica z 31etno prakso v ad vokatski pisarni, dobra stenografistka, spretna in samostojna spreme ni službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Trgovska šola«. 5216-2 Kot gospodinja si želim mesta pri gospodu v pokoju. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5247-2 Vajenci (ke) Dva zdrava močna kmetska fant«; iščeta mesta učenca v obrti Ponudbe na ogi. dd. Jutra pod »Cela jskrba«. 5016-4* Vajenec icmečkih atar^ev. 15 let star, bi se rad izučil v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. 4997 4-. Brivskega vajenca začetnika, a.l one^ja, ki se je že učil, sprejmem takoj. Naslov v vsen p0-j ovairucah Jutra 1481 44 Vajenko sprejme za damsko krojaško obrt salon Bernik, Coj-zova c. 1. 5081-44 Vajenca ki ima veoe.je do so-darske obrti sprejmem. Hrana in stanovanje v hiii Vinko Zaje, Kočevje 97. 4255-44 Vajenko v trgovino meš blaga, us-nia in lesa, spreimem takoj. Oskrba v hiši. Pogoj 4 me-ščanske in nemščina. Iv. Verščc, Podčetrtek. 5088-44 Zlatarske obrti se želi izučiti mlad fant s šolsko predizobrazbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5148-44 Trgovskega učenca računarja sprejme boljša špecerijska trgovina. Naslov v vseh pos.ov. Jutra. 5137-44 Fant 15 let star močan, velik ln pošten bi se rad izučil za mehanika ali strojnega ključavničarstva F. Po tisek, Jagnjenica, Rade-je pri Zidanem mostu 4895-44 Pekovskega vajenca poštenega in dobrega sprejme Iv. Duhanic — Klunova ul. 11, Moste, Ljubljana. 5213-44 Ključavničarstva bi se rad izučil 14 letni zdrav in dobro vzgojen fant z 2 raz. mesč. šole Ker je fant sirota bi plačeval za njega nje ;ov stric-varuh Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K jučavnicarski va-jenec«. 5112-41 Samostojne pomočnice stte jmp modni atrije: '-"a ' JaTer, Resi jeva 18, T. nadstr. 5119 1 Vsaki osebi, družini nudi stalni zaslužek doma »MAKA«, izdelovalnica nogavic in pletenin. Maribor. 123-3 Lep zaslužek se nudi poverjenikom zavarovalne stroke v vseh krajih kraljevine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod sr Z L.« 5225-3 Za frizerko bi se rada izucua 15 let stara deKlica, poštenih starcev s hrano ln stanovanjem v hiši. Cenjene ponudbe na Jože Vrščaj, zidarski mojster v Črnomlju 197. 4893-44 Učenko za trgovino pletenin ta koj sprejmem. Razume, ti se mora na ročna de la in šivanje. Pogoji: pridnost, poštenje in lep nastop. Ponudbe s sliko na podruž. Jutra v Celju pod »Resno dekle«. 4914-44 17 letni mladenič z dveletno učeno dobo v kovalki stroki, se želi izučiti za mehanika ali kljuoavni arja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hočem ubogati.« 4884-4-3 Dekle pridno in pošteno, se želi učiti v trgovini z mešanim olagom .Nasl. se izve pri O. Potisku, Jagnjenica p. Radeče p. Zidanem mostu. 4817-44 Trgovski pomočnik starejša moč, v vseh strokih najbolje Izobražen, ki je tu in v inozemstvu služi', želi premeniti mesto, kot vodja . . ali skladiščnik. Ponudbe V a]en KO na ogl. odd. Jutra v za m -^stko spreime M — " . — - . -- 5155-44 Celju pod »Verzi^n- -n-. i S' Mnn Tj J ubij 5257 2 I ri trg 3. Srednješolce in privatiste, ki slabo napredujejo se poučujejo v tečajih in posamezno na Zrinjskega cesti 7-II. Cene nizke. / 5059-4 Konverzacijo pouk nemščine zeio poceni nudi izkušena učiteljica Poskus brezp a-en. Naslov v vseh posl. Jutra. 5157 4 V .. JUTRU"! 't Verziran organizator cobi službo za prodajo in-dustriiskih proizvodov <že-ieza. kla, in stroiev za vso državo, s perf;ktmm znaniem nerrškega in srbo-hr atskega iezika, sredrie starosti. Ponudbe z opisom .osedaniegi dcia na ogl. odd. Ju ra pod »Šl. 76C«. 4680-5 Potnik ki stalno potuje, bi vzel s seboj predmet za trgovine in gostilne. Ne prevelika kolekcija. Obiskuje vse, tudi najmanj še kroge. Cenj. ponudbe na Zba'nik, Ribnica na Dolenjskem. 5056-5 Zastopnik z lastnim avtomobilom, dobro uveden v savski, vroaski in drinski ba novim išče zastopstvo za renomirano tvrdKO. Ponudbe na Publicitas, Za gteb, Ilica 9 pod »St. 52469«. 4903 5 Kot sopotnik bi se rad priključil pot niku z lastnim avtomobilom, ki potuje sta.ne po Dalmaciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa j/Sopotnik*. 5161-s Trg. potnik z lastnim avtomobilom sprejme mesto trgovskega potnika ali zastop nika za Slovenijo ali za določen rajon pri veletrgovini ali industriji Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen po:-nik.« 5218-5 iT' f* Naročajte lz Kupčiceve drevesnu ln trsnice na Ptujski gori Seznam ln ceniK na razpolago 63-b Dtomane Din 340.— Modroce » 175.— Mreže » 88.— liauče » 1750.— E. Zakrapek, LJUBLJANA, Miklošičeva 34. Aparat za trajno kodranje v zelo dobrem stanju, prodam po nizki ceni Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Trajno kodranie.« 4234-6 25 nizkih vrtnic I-a CiaKOvOatl ail 00 Ulir kili vrtnic II. kakovosti v najrazličnejših pre krasnih barvah iOO dir (12 nizkih vrtnic I. ka kovosti ali 25 od II. ka-l:o<" »li 60 din), li vit-nic plezalk, vmes veo no cvetoče, zdra.'e, qej lepše sorte 60 lin. Vse s poštnino ln zavo.nino ter z navodilom vi ed Sadike lastnega pride, ka, na prcstem, bre2 umetnih pripomočkov odgojene. V zalogi so še tudi drevesca breskev češpelj in jabolčnih gr mičev Sadjarstvo Do-linšek, Kamnica, p Ivla ribor. 4838-6 Vrtne maline 12 sadik 30 din, 25 sadik 50 din; s poštnino vred pri: Sadjarstvo Do-linšek. Kamnica, p. Maribor. 4837-6 Prodam r :no ključavničarsko orodje, škarje, prešo, varilni aparat in drugo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5150-6 Šivilje začetnice! Ugodno prodam radi selitve kompleten inventar delavnice in salona za pomerjanje. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inventar«. 5146-6 Otroški voziček globok, modern. prodam povoljno zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5159-6 Železnina »Stabil« Celovška cesta 72. Telefon 46-30 nudi -"»ment, betonsko železo, trstje, smolo, strešno lepenko • ter ves stavbni material, pohištveno in stavbno okovje, kuhinjsko posodo, štedilnike, orodje za vse obrti itd. Nizke cene. 5281-6 Za skalnate nasade in grmičevje raznih vrst nudi vrtnarstvo Va-tovac Adolf pri šentpe-trskem mostu. 5114-6 Gabre za živo meio proda Alojzij Vavpetič, Kolodvorska 4i (na dvorišču). 5242-6 Otroški voziček moderen, dobro ohranjen, pr-dam. Sv. Petra cesta 3, III. nadstr. Bucik. 5193-6 Krasen klavir ln perzijske preproge po ceni prodam:. Damski modni salon Jugoslovan ski trg 3, Maribor. 5267-6 Športni voziček otroški prodam. Pod hrl bom 47, Zg. šiški. 5273-6 Srebrno lisico kovčeg gramofon, svilene zastore, vse dobro o hranjeno prodam. Ko-cenova 6-1., popoldne od 2. do 5. 5209 6 Portland cement »Trbovlje Special«, brzove-zilec, ie dospel. Vedno svežega ter vsako množino takoj cd zaloge dobavlja »Železnina Koutny«, Ljubljana, Medvedova 28. . 4769-6 Cepljeno trsje radno drevie, divjake, nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte ceniki 4733-6 Čebelarji! Prodam zložljiv čebelj nak za 12 A. 2. panjev za pašo, poceni. Bole Zalog 75, pri Ljubljani. 47'3-6 Elegantno bleko pupolnoma novo, za večjega moškega in dobro ohranjen pisalni stroi (mali) prodam Ogled od 13. do 13^ ure. Dragičevič, Knafljeva 13. visoko pritličji. 4820-t Otroški voziček i avto) skoro nov, ugod no prodam. Kariovska 2-IH. 5047-6 Globok voziček Krem, avto tipa m košarico na kolesih ugod-uo prodam. Dermotova ulica 14. 4946-6 Otroški voziček športni dobro ohranjen .:upim. Krakovski nasip 10-1. 4880 6 Dva voza eno in dvovprežni, prodam. Oblak, Ljubljana, Tržaška 15. 5106-6 Otroški voziček globok, prodam. Berne-karjeva 17, zgoraj levo. Zelena jama. 5031-e Kaseto s srebrnim priborom — prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4757-6 Trgovsko opremo dobro ohranjeno, poce ■ni proda tvrdka Kari Ropin, Slov. Konjice. 4770-6 Stelaže pudl, trgovska vrata ln okna na prodaj. Poizve se v glavni zalogi tobaka v Sevnici. 4855-6 6 Žnidaršičevih panjev z čebelami in čebeljnja-kom za 21 panjev, ali brez prodam. Poizve se pri Gabrovcu, Cesta na Loko 18, Ljubljana. 4877-6 V banskem mestu v Bosni dam v zakup mlin na valjke za belo mietev. Kapaciteta je pol vagona. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 4899-6 Več sadnih drevesc žlahtnih mladih za pomladno saditev odda: Toman, Resljeva c. 30. 4886 6 Bel pesek za posipanje vrtov prodaja in dostavlja na dom Tone Huč, Vegova 10. Istotam naprodaj še nekaj voz prima konjskega gnoja. 5143-6 Otavno lucerno gnoj za vrtove, krompir (kifelčar) prodam, čepon, Škofljica. 5172-6 Gumi voz za konjsko vprego, primeren za vožnjo lesa, prodam. Izdelujem vozove po naročilu. Sodja, kovač, Mengeš. 5178-6 Več pisalnih miz veliko Wertheim blagajno, omare, mize in raz ne druge predmete proda: ABC, Ljubljana, — Medvedova 8 (poleg kolodvora v šiški). 5168-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, — prodam. Naslov: A. J. Zelena jama, Tovarniška 28. 5087-6 Otroški voziček moderen, malo rabljen, prodam. Opekarska c. 49-1. 5093-6 »Svetla« krema in mast je najboljša za čevlje. Poskusite in prepričajte se, da je res. 5152-6 Brivsko perilo nerabljeno, plinski ri-šo. in izložbeno omari cq poceni prodam. Rimska 20, priti., desno. 4976 6 Otroški voziček globok, malo rabljen poceni prodam. Drofenik, Tyrševa 51. 4996-6 Kopalna peč Weilant„ plinska, malo rabljena, na prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 5158-6 Tricikel poceni naprodaj. Voš-njakova 24. 5249-6 Otroški voziček moderen, globok prodam Naslov v vseh posloval. Jutra. 5250-6 Železne kletke tri velike, za volka, več kurnikov za gojenje kokoši, golobov in ptičev, ter več metrov mreže za ograjo prodamo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5252 6 rtnri Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — jnvelir. Ljubljana, Wolfova ul. Obči državljanski zakonik (1811), slov. prevod iz 1. 1928, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ODZ*. 4966-8 Slovenske knjige (zlasti predvojne) kupi zasebnik. Ponudbe oz. naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zasebnik«. 5090-8 Nov kostum prikrojen od prvovrstnega krojača, poceni prodam. — Gledališka 4, III. nadstrop ie, od 9.—14. ure. 5105-13 Glasbila Gramofon s ploščami, skoraj nov, pripraven za večji lokal prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5062-26 Kromatično harmoniko skoro novo, petvrstno, z 96 basi, prodam za 2000 din. Log 49 pri Brezo vici. 5024-26 Klavirsko harmoniko zelo lepo, tvrdke Lubas, in ene stare gosli, takoj prodam B. Pušnik, Voj nik pri Celju. 4913-26 Pianini in kratki klavirji po najnižjih cenah. Tudi na obroke F. Bodner Maribor, Tyrševa 6. 4832-26 Harmonika Krasna, diatonična iz perloida. 3 vrstna, tro-?lasna, ugodno naproda' Naslov v vseh posloval. Jutra. 5259-26 Nov pianino krasen glas, poceni prodam Ljubljana, Komenskega ul. 26, II. nadstr. 5191-26 Rudeče oranže prispela sveža partija, zelo sladke in sočne od 5 kg naprej po en gros ceni. — Jugosad, Resi jeva 4. 5199-34 Semenski oves »rste »Svalof« in beli »Kit šes« priznan od osrednje komisije zs semenogojstvo, semenski krompir različnih vrst, kakor tudi prvovrstni labolčnik ima na orodaj u Drava Julio Mcinl. Apače. 3533-33 Vino prodam, okoli 50 hI večinoma muškatni silva nec iz ljutomersko-or-moških goric. Naslov v seh poslov. Jutra. 4790 Krompir prodam, večjo količino, za seme in hrano po ugodni ceni. Adolf Remic, Mirna peč. 4715-33 Gostilničarji! Dobro štajersko belo ln rdeče vino raste v ko njiških vinogradih. Informacije daje lz prijaznosti Ciril Žagar, Ljubljana, Novi trg 3. Svežih jajc in perutnine večjo količino potrebujem tedensko. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Steža jajca«. 4873-33 Kupim ter takoj plačam v gotovini partijsko blago: manufakturo (ostanke), konfekcijo, galanterijo, pletenine, čevlje. Pismene ponudbe na ogl. od Jutra pod »Gotovina št. 204.« 5033-7 Stoječ les ca produkcijo tramov stalno kupujem Ponud be na ogl. odd Jutra pod »S sečnim dovolje njem« 97-15 Drv (kolobarjev) večja količina, na prodaj pri parni žagi Fra njo Tavčar, Vuzenica. 4923-15 Pohištvo novo m ie rabljeno ai a telite orodatl al) sa tnc dati v shrambo -prejmemo v posebni >c leiek v komisijske pr«' .aji tx> zelo ugodnih po ^<>jlh Kupcev le v ten udelKu vedni dovolj za i..brc jnranjenc oobi tvo Vse reklame pre urbimc sami Sporoči «■ aarr aa dopisnici ai istno Prevoz ponistvb ,ieskroimo sami Ivan ,latnian Ljubljana, vrševa 12. 10-M Različno pohištvo razprodajam po nizki ceni. Vprašati pri Štefan Stojan, Teharje št. 6. ^^ Kupimo Diesel avto original, 6 do 8 tonski, s prikolico 12 do 16 ton maio rabijene. cenj. ponudbe z opisom znamke, cene in starosti na PubliciLas, Zagreb pod: <•52366«. 4901-10 Avto Essex amuzinu, modei 30, za menjam aH proaam za motorno kolo ali les. Po izvedbe na naslov Oblak, črnomeij. 4854 10 Motor Dresch 350 ccm, v dobrem stanju ugodno pro dam ali zamenjam za 125 do 175 ccm Naslov v vseh posloval. Jutra. 4805-10 Motorno kolo od cca 100 do 200 ccm v dobrem stanju po u-godni ceni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhibno 878. 4795-10 Sachs motor 98 ccm, dobro ohranjen, s kilometražo, ugodno prodam. Nasiov v vseh posloval. Jutra. 4915-10 DKW luksus i sedežni cabriolet, skoraj nov; Wanderer, do-oavni voz, nosi.nost 600 kg; Opel, mali dobavni voz, vožen 11.000 km; Buick, 7 sedežna limuzina kot nova, in več drugih rabljenih avtomobilov, ugodno proda: DKW zastopstvo J Lov. še, Tyrševa 33. 4768-10 Kolesa Kolesa najboljša in velika izbi ra. nizke cene, na u-godna odplačila Oskai Remec, Ljubljana, Dolenjska 5. 113-11 Damsko in moško kolo Puch special luksustipe, malo rabljena, zelo po-seni prodam. Likalnica, Vegova 12. 5009 11 Kolesa Oglejte si veliko zalogo prvovrstnih znamk z garancijo. Zelo poceni pro daja Triglav, Resljeva cesta 16. 5169-11 Kolo dobro ohranjeno, z razsvetljavo, prima znamka, ugodno proda Peršl, Rožna dolina, Cesta X, 13. 5049-11 Kdor si namerava k^ipiti novo kolo, naj si ogleda ceno in kvaliteto. Rabljena kolesa vzamem v račun. Zatler, Jezica. 5080-11 Poceni naprodaj več koles novih in rabljenih, Singerjevih, Pfaffovih in raznih drugih šivalnih strojev ter otroških vozičkov pri »Promet«. Napoleonov trg. 5203-H Elegantno spalnico iz orehove korenine u kuhinjsko opravo, vse prvovrstno izdelano po jeni proda Krže Frani pohištvo, Vrhnika. Ogn da se v zalogi. Lj ubija na, Prečna ulica 6, na sproti Mestnega kopali šča. 4732-12 Moško obleko črno, skoraj novo. ter tem norjavo in modne hlače v dobrem stanju, takoi pro dam. Ogleda se v nedelje od 9 do 10 dopoldne. — Gregorčičeva ul. 17a. pri tličje, levo. 4882-13 Štajerske čebule večjo količino proda v Ljubljani. Bavarski dvor Tyrševa 31. 4989-33 Čebule, česna in čebulčka večjo količino proda v Celju »Javno skladišče, nasl.« 4920-33 Pristen med večjo količino proda po 12 din franco Rakek: Alojzij Petkovšek, Lipe-je 2, Planina pri Rakeku. 5012-33 Prvovrstnega sena 4 vagone, v bale veza nega, prodam, franko Sevnica, Globevnik Ivan trgovina v škocijanu. 4847-33 Kupim Pisarniško mizo s pisarniškimi omarami, ku pim Ponudbe na ogl. odd Tutra pod »K 15«. 4933-7 Drobilec za kamen rabljen, kupimo. Ponudbe na: Person. Ljubljana, poštni predal 307. 4671-7 Cepilni jarmenik iZylmdergatter) za tavolete v dobrem stanju, kupim. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 4846-7 Ježice hrastove, zdrave, suhe in ne plesnjive, kupimo. Ponuditi na ogl. odd. Jutra pod »Ježice«. 47317 Kupim kočija Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kočija« 5075-7 Kopalno kad emajlirano, s pečjo za kurivo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena kad« 5060-7 Posteljico čisto, dobro ohranjeno, dolgo cca 1.75 m, kupim Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Posteljica«. 4986-7 Peresno kladivo (Federhammer) manjše-iščem. Ponudbe na Publicitas, Zagreb pod šifro »52490«. 4979-7 Omaro za obleko dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 5236-7 Pohištvo dobro ohranjeno, čisto, kuhinjo in spa nico, poceni prodani. Staničeva ul. 21. 5036-12 POHIŠTVO ja stanovanja hotele trgovske opreme in pen zione dobite najhitre je v največji zalogi po ništva »SAVA« Spalnice že od 1.600 Omare 400.- Postelje 160— Kuhinjske oprave 7o0— Kuji. kredence 450,— Otomane 500.— Madraci 190— Mreže 85-— Sprejemamo- naročila po predloženih načrtih. Rožna dolina Pred jam ska 32 in 35. Trgovina: Uajeva, Nebo tičnik. 4603-12 Samsko spalnico prodam. Sprejemam naročila za sobe in kuhinje po brezkonkurenč-nih cenah. Mizarstvo: šuster, Linhartova 3 za Bežigradom. 4939-1r Razno pohištvo lepo, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5103-12 Črešnjeva spalnica temno politirana, 11 ko madov naprodaj za 3000 din. Cvetko Kladnik, — mizar v Mokronogu. 4845-12 Jedilnico skoraj novo iz orehovega lesa radi preselitve ugodno prodam. Nas'.ov v vseh posloval. Jutra. 4896-12 Salon Louis XVI. pozlačen, poceni prodam. "Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5228-12 Pohištvo staro, kuhinjo in spalnico, radi smrtnega slučaja, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5244-12 Avto 4 sedežna limuzina, v dobrem stanju, mala poraba bencina, zelo u-godno na prodaj, pojasnila daje H. Klobučar, Eeitinci, Prekmurje.. 4958-10 Avto »Opel« OIympia, ugodno proda Ivan Osojnik, Kranj. 4952-1 Mali Opel prodam, 2-sedežen, zaprt, v prima stanju. Za leto 1939 vse p aeano. F. Lebar, Beltinci. 4808-10 Osebni avto Hanomag, 4 sedežni, 9 litr. bencina, skoro nov proda Globevnik Ivan, trgovina v škocijanu. 48-18-10 Avto Ford V 8 orodam po ugodni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4908-10 Motorno kolo Sachs 98 ccm v najboljšem stanju zelo ugodno prodam. Srečko Porenta, št. Vid nad Ljubljano št. 61. 4898-10 Avto DKW kabriolet; kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »10.000 km.« 5182-10 Motocikel znamke Rixe in kolo Neu-mann poceni prodam. Ogledati pri mehaniku Kruhu pri Češnovarju. 5091-10 Motor do 350 ccm rabljen, kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Mala poraba.« 5160-10 AJS 350 ccm, OHV, brezhiben, prodam ali zame njam za lažjega. Tržič, Glavni trg 8. 5219-10 Vodne turbine venecijanke itd izdeluje najceneje strojno podjetje Ing. Borstnar, Sv. Jerneja 18, Ljubljana. 5011-30 gSBEEBB Avtointeresenti pozor! Ugodno naprodaj razni rab ljeni avtomobili Opel Ka dett, 01ympia, Morris, to vorni ord 8 cyl., 2 Blitza. ter razne druge znamke Vsi avtomobili so v naj boljšem stanju. Informacije pri Opel zastopstvo, F. Šol man. Celje. 4918 i' Motor 98 ccm Sachs Miele, skoraj nov, ugodno prodam. Voš-njakova 10-IH. 5067-10 Standard 350 ccm, OHV, v odličnem stanju prodam pro ti gotovini. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5073-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avtobuse, dobro ohranjene, vseh jakosti, kupite naj ceneje pri O. Žužku, zastopstvo Krupp, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 4967-10 Motor Ariel 500 ccm OHV, prodan? Vinko Jemc, Črnuče 3. 9844-10 Harley Davidson 500 ccm, novejše tipe, kompletno opremljen, zelo dobro ohranjen, u-godno na prodaj. Ciril Metodova u ica 13, pritličje, desno. 4622-10 Avtomobil Chevrolet orig. amerikanskl, pet sedežna limuzina, dobro ohranjen ugodno na prodaj. Davščine za letošnje leto plačane. Povprašajte v trgovini Klanjšek, Maribor, Glav ni trg 21. 5263-10 Prikolico in magnet kombiniran z dinamo 6 Volt vse v dobrem stanju,- prodam. Poljanska 46. 5144-10 Tovorni avto lahek, nosilnost 800 kg, nrodam Voz je na vpogled v garaži Lojze na Miklošičevi cesti. Istotam tudi vse informacije. 5116-10 Avto Morris 8 p-.ocarn Poizvedbe pri Dr. Žužku, Miklošičeva cesta 28. 5118-10 Ford Baby 45 tisoč km vožen, v brezhibnem stanju, nove pnevmatike, ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5120-10 Harley Davidson 750 ccm, s prikolico, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5245-10 Motorno kolo dobro ohranjeno, malo vo ženo do 350 ccm Uipim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 5243-10 Enodružinsko hišo z večjim vrtom ali njivo, kupim v Kranju, Celju ah v ljubljanski okolici. Ponudbe s ceno na ogl. odd Jutra pod »Resen kupec«. 5190-4.1 Tovorni avto enotonski, znamke Ad-ler, tipa 6, v dobrem stanju, po zelo nizki prodam. Vprašajte Ma ribor, Aleksandrova 51 5266-10 INSERIRAJ V „ JUTRU u« »REDltOSTNE PAPIRJE HftJMUKe KIIJIŽICČ Kmetske posojilnice ali Praštedione, Jadranske podunavske banke — vnovčim po dnevnem lečaiu — takojšnje izplačilo. Kupim tudi delnice Gostiini<£arske pivovarne ;'čaju d. d. v Laškem. TRGOVSKA AGENTURA ZA BANČNE POSLE Alojzi! PlonrnšsK, LjiiMiniio, Beethovnova ulica 14* Stroji Šivalni stroji proti gotovini, kakoi tudi na obroke Zahtevat* pro pekt1 Sprejema zastopnike Josip Uršič, šivalni stroji, kolesa, otroški vozički. Ce I tc Narodni dom 1202-1- Družabnika 7 večjim kapitalom. sprej: mem v tovarno usnja, ki redno obratuje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Usnje«. 4726-16 Posojilo na vknjižbo poroke, trgovcem na menice, uradnikom na plačo, dolgoročno hipo-tekarno na sreska mesta po 7"/o obresti, ter kmečka za gospodarske potrebe nabavlja Central, Bregovita 7, Zagreb 5029-16 Tračno žago rabljeno prodam takoj po ugodni ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5066-2 Šivalni stroj dobro ohranjen poceni prodam. Poizve se na Klančk»i 5, Moste. 4985-29 Kle -arske stroje kupi Muhič, — Gornja Radgona. 4972-29 Šivalne stroje prvovrstnih znamk zelo poceni prodam. Tudi krojaške in čevljarske od 300 din naprej prodaja Triglav. Resljeva c 16. 5170-29 Univerzalni reskalni stroj takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5065-29 Spojke mizarske bodečo žico, 2 šivalna stroja, škripec 5 t., stiskalnice za vino, peresa za avto 30 PH, motor na oglje proda Kristan Fran, Tyxševa 54. 5069-29 Šivalni stroj pogrezljiv, Gritzner, tovar niško nov, ugodno prodam. Steiner, Ljubljana, Opekarska 31. 5082-29 Pisalni stroji Remington in Oivetti najbolje dobite pri Teh niku Banjai J., Ljublja na, Miklošičeva 20. 5154-2S Kleparji pozor! Radi preselitve prodam vse kleparske stroje in orodje v velikem industrijskem kraju. Event oddam delavnico z obrt jo v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5254-2E Šivalni stroj rabljen, naprodaj za 300 din ogleda se na Rimski cesti št. 19 Jankovič. 5248-29 Pletilne in šivalne stroje raznovrstne, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5227-29 Dve kolesi moško športno kompletno in damsko ter krojaški stroj prodam. Zor, Marenčičeva 3 5202-29 Pletilni stroj debro ohranjen 8-70 kupim. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 5239-29 Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav V as ve ti T Konkurznib zadevah in vseh druglt trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije Sestava tn aprobaclja bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog U) plasiranje Istih Vsi posli Kmečke zaščite Edina koncesionlrana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana. Gledališka i TELEFON 58-18 230-16 Hranilne knjižice tašč i ten ib ca vodo«. vrednostne papirje 3'/« obveznice roovčuiem stalno oo najviiji ceni in proi takojšnjemu izplačilo » gotovim. Alojzi) Planinšek Mubljana, Beethovnov* 14. telefon 33-10. 510-1 f Družabnika za novo podjetje sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Tod »Nekaj stotisoč«. 4815-16 Kompanjona(ko) iščem za večji hotel na morju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Crikven-ca« 5097-16 Družabnika za lesno trgovino s 50 tisoč din iščem Ponud be na , ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurno jamstvo obojestransko . 5032-16 Družabnik z izpitom zidarskega mojstra se sprejme za že vpeljano zidarske podjetje. Naslov v podr. Jutra v Mariboru. 4836-16 Pristopim k dobremu rentabilnemu podjetju z din 30.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«. 5051-16 Knjižico Mestne hranilnice liubljan ske kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »100.000«. 5276-16 Družabnika(co) k' bi sodeloval v obstoječem rentabilnem perutninar-skem podjetju, iščem. Potrebno 30—40.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perutni. a«. 5282-16 Finansirja s sodelovanicm milijonskega prometa, iščemo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Denarni promet«. 5124-16 Kateri gospod bi posodil do din 1000 mladi gospej po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«. 5201-16 Vlogo Kmetske posojilnice v Ljub ljani, prodam proti gotovi ni. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »50.000«. 5208-16 80.000 din posojila ščem proti vknjižbi na neobremenjenih premičninah vrednih 250.000 din. Ponudbe s pogoji pod značko »Sigurna naložba«. 5200-16 Posojila •lolgoročna brez porokov državnim ln ostalim nameščencem in upokojencem na zaznambo plače, ter na hipoteke. Informacije daje naš po oblaščenec P. Klemen, Ljubljana, Gosposvetska 10. 5125-16 V najem Gostilno ali restavracijo vzamem v najem tudi na deželi. Takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober najemnik«. 4859 17 Gostilno v okolici Maribora odda v najem ali pa na račun. Naslov v podružnici Jutra v Mariboru. 4835-17 Dobroidočo pekarno vzamem v najem s 1. majem Naslov v vseh posloval. Jutra. 4957-17 Gostilno vzameva v najem ali na račun event. kupiva na dobri prometni točki. Sva mlada, brez otrok, verzirana v gostilni in kuhinji. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra z navedbo pogojev ln cene pod šifro »Dober promet.« 4818-17 Sodavičarsko obrt dobro vpeljano, v večjem industrijskem kra ju oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodavičarstvo. 5181-17 Še nekaj agrasa naprodaj v vrtnariji na Vrtači 3. 5222-17 Trgovino z meš. blagom Novo zidano v lepem kraju na deželi, proda z vsem blagom zaradi izselitve v Ameriko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Dober promet. 4809 1L Štiri trgovine mešanega blaga v mestu Zagrebu naprodai Fonudbe pod nlzvrstan po-sao« na Publicitas, Zagreb. 4635 19 Hotel z restavracijo tik morja, dobro uveden, ob stoječ 35 let na prodaj. — Vpraša;te: Masjrka, Presto-lonasled. šc-tališče 39, Su-šak. 4186-19 Prazen lokal t inventarjem na prometni točki se takoj odda. Josip Lebič,. Celje, Sp. Hudinja. 5256 19 Trgovina s sadjem v zelo prometni ulici, center mesta, ugodno naprodaj radi takojšnjega odpotova-nja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5187-19 Trgovski lokali krasni, v centru mesta (A: dovščina), se v kratkem od čaio. informaciie daje Jugo-tehna, Gosposvetska c. 3, levo. 4694 19 Dvoriščni lokali lepi, primerni za delavnire. pisarne ali slično in suha prostorna skladišča v najstrožjem centra mesta od-(,'r.m. Informacije dlje Jugo-tehna, Gosposvetska c. i, levo. 4693-19 Gostilna na naj prometne jšem mestu središča mesta Zagreba, z velikimi go-stilniiarskimi prostori, krasnim, lepim vrtom in kegljiščem, dobro ido ča. Za sposobne ljudi velika bodočnost. Proda Central, Zagreb, Bregovita 7. 5030 19 Trgovino meš. blaga zaradi prezaposlenosti lastnika takoj oddam v najem v neposredni bližini mesta na Gorenjskem. Istotam prodam kompletno opravo za specerijsko trgovino. — Naslov v vseh posl. Ju-4814 1& Buffet — vinotoč prevzamem takoj na račun strokovno izvežba na kavcije zmožna gospodična Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Podjetna.« 5039-19 Trgovino z mešanim blagom ku pim ali vzamem v najem Najraje v Ljubljani, Ce:ju ali v Mariboru. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Promet 30 tisoč.« 5055-19 i krasni trgovski lokali se oddajo s 1. majem v najem na najpromet-nejši glavni cesti. Infor macije daje Krabica na Tyrševi cesti 9, dvorišče. 5064-19 Gostilno prodam v centru mesta z vsem inventarom. Na slov v vseh posloval. Jutra. 5026-19 Dva lokala oddam ob državni cesti precej obljudene ljubljanske periferije, severni del, eden priporočljiv za lekirno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5224-19 Pisarno obstoječo iz 2 sob, priklad no tudi za trgovino ali denarni zavod, oddam. Pojasnila daje upravitelj Dr. To minšek, Kralja Petra 2. 5052-19 Manufakturna trgovina v Ljubljani, takoj naprodaj. Potreben kapital cca 230.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«. 5054-19 Dobroidočo gostilno na zelo prometni letoviški točki v Ljubljani, oddam takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Dobra eksistenca 85«. 5279-19 Gostilno prevzamem v najem v industrijskem kraju Gorenjske, takoj ali pa potnee. Marosauč Marijan, Split. •>192-19 Mlekarno poceni prodam. Poizve se Ljubljanska 63. 5207-19 Lokal pripraven za mešano trgovino, krojaško delavnico ali slično oddam takoj ali pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometen kraj-. 5220-19 Gostilno z inventarjem na prometni točki oddam. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod 2Senčnat vrt«. 5221-19 Pisarniški lokal v centru ali bližini, iščemo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 5053-19 Špecerijsko trgovino na prometni točki v Ljubljani, dobro vpeljano radi prezaposlenosti takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »35.000«. 5019-19 Mlekarno na prometnem kraju, brez konkurence, dobro idočo prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5020-19 u — Trgovski lokal s stanovanjem takoj oddam. Florjanska ul. 31-1 5023-H Poleg tovarne KID na Jesenicah-Fužiae se oddajo: s 1. majem trgovski in stanovanjski prostori — ugodno za manulakturo aH moški in damski modni sa.or.; s 1. junijem pa manjfci iokal, primeren za briv-nico ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra na Jesenicah pod »£mer na najemnina-. 4852-19 Frizerji, frizerke! Na prometni točki oddam damski sa^on. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4971-19 Mlekarno zaradi otipotovanja prodam. Nasiov v vseli posloval. Jutra. 4970-19 Mesarijo z vsem inventarjem takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4945-19 Meščansko restavracijo v zagrebškem sredi, u, med Zrinjevcem in glavnim kolodvorom, izvrstno idočo, krasno urejeno, letnim hladnim in zimskim pokritim vrtom prvorazrednim uii~nini šankom, garantiran im letnim prometom 2 milijona 500.000 din, prodamo zaradi smrtnega slučaja za 195.000 din, takoj. Poslovalnica Pnv-iekovič, Zagreb, ilica št. 144. Trgovino volne na zagrebškem tržišču specialno uvedeno in prvorazredno sortnano. izvrstno idočo z rartoiim prometom, v bližini Je-lačičevega trga, prodamo z vsem inventarjem in bogato zalogo kurentne robe za 50.000 din Poslovalnica Pavlekovič V Zagrebu, lica 144. Trgovsko hišo v zagrebškem na'kon-zumnejšem predirn ju, s praktičnim in kompletnim inventarom mešane trgovine, velikim lokalom, skladiščem, stanovanjem in pritiklinami, prodamo radi od hoda v inozemstvo za 90 000 din. Poslovni-a Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 4974-19 Špecerij. trgovina obstoječa 25 let, z velikim krogom odjemalcev v vzhodnem delu mesta na naj prometne j-ši ulici na prodaj zaradi vojske z blagom ali brez. Vprašajte v gostilni Macan, Zagreb, Vla-ška 71. 4902-19 Gostilna na prometnem mestu dobro idoča od 7. ode-ljenja bi odstopil re-flektantu, ki bi kupil moj inventar. Stanarina 600 din mesečno, zaslužek, siguren, hitro naprodaj zaradi odhoda v inozemstvo. Dušan Cu-povič, gostilničar, Kar-lovac. 4807-19 Lep trgovski lokal s stanovanjem na prometni točki v lepem me stu oddam v najem proti nizki najemnini. Natančna pojasnila se dobe pri Štefanu Jurkovi-ču v Ormožu 32. 4968-1 r Parna pralnica moderno opremljena dobro idoča. zaradi od;:o-tovanja na prodaj. — Vprašajte: Maribor. Ko-rekova 12. 4780-19 Mlekarno na prometnem kr: in takoj odd; m. Na 'dv V vseh posloval. Jutra. 5135-19 Večje število parcel kompleksov parcel gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiš '.n vil ima naprodaj eradbeno stro. Kovno Izobražen posre-i a valeč: Kunaver Ludvik esta ž9 oktobra 6 Telefon 37 33 Pooblaščen araditelj in sodni ceni-teli za nasvete brezplačno na razpolago 25-36 Lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Celja na prodaj. — Vprašati pri Faninger, Celje, Glavni trg 8. 4530-20 ZDRAV J s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč z uporabo »HEKSAN ČAJA«, mešanice posebnih zra-vilnfli zel bič po predpisu R. \V. Pearsona, Šefa zdravnika v Bengaliji (Ati^Ieika Indija). Po dolgoletnih izkušnjah je bila ugotovljena vrednost »HERSAN ČAJA« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih: pri poapnenju žil, boleznih obtoka krvi, ženskih boleznih, boleznih pri menstruaciji (mesečni meni), migreni, revmatizmu, bolezni ledvic, bolezni jeter, želodčnih motnjah, zastrupljenju, zapeki, gihtu, črevesnih obolenjih, hemoroidih, splošnem in prenaglem debeljenju ter proti zgagi. — »HERSAN ČAJ« dobite v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačni vzorec. »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1. Reg. S. br. 19834-35 r^-rn SjzM Stanovanjsko hišo večjo, komfortno, rentabilno, noveiše '-ve v centru ali bližini centra Ljublja cie, kupim. Ponudbt j a črpmm opisjm .n donos oinj računom oddati » o«' odd Jutra pod »Takojšnia gotovina do dva milijona«. 4904-2(, Parcelo 907 v preumestju Kranja 4.198 kv. m, proda Pučnik, Ljubljana, Franci škanska 3. 4992 2i Hiša v Ptuju enonauokiupna, nova, t dvema lokaloma, aa ze lo prometnem kraju. pt. leg sejmišča, zaradi iz seutve prodam, Sekač Ormoška 1.0 4964-2i Hiša v Ljutomeru skoraj novozidana, dvostanovanjska, gospodarsko poslopje, sadni ze-lenjadni vrt. vsled pre selitve na prodaj Potreben kapital 70 000— Prelog Marija, Ljutomer 4668-20 Hiše, posestva, trgovine, industrije, restavracije, gostilne, duI-fet-e, mlekarne kupite n. prodaste preko vodeče slovenske poslovalnice v Zagrebu, Central. Bre govita 7. 5028-2C Trgovino mešanega blaga v I [ubijam, takoi oddam Ponudbe na ogl odd. Jutra pocV šifro »Redka prilika 979«. 5102-19 Radi selitve proda.n zidano iepo ni šico v Trnovskem predmestju za ceno 25.000.— Nas.ov v vseh posloval Jutra. 5013-20 Na Bledu kupim majhno vilo (hi. šico) z vrtom Ponudbe s ceno na ogl. odd. Ju tra pod »Letovišče«. 5034-21 Trgovska hiša nova enonadstropna, davka prosta, z lepim Kompletnim trgovskim i.kaiom in skladišči, 2 stanovanjske sobe, ku tiinjo. shrambo klet, in vsem ostalimi poslopji in lepim vrtom Trgovina z mešanim blagom je dobro vpeljana v pro metnem kraju Dolenjske, prodam zaradi izselitve v inozemstvo za :eno 60 000 din. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Napredek«. 4789-20 2 gozdni parceli po 6.500 din za zidanje ob cesti Topolšice, prodam. Istotam prodam 4 parcele, ter 100 kub. m sena Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Ugod tio na prodaj«. 6493-20 Sigurna bodočnost Prodam trgovsko hišo. v kateri je pošta, z posestvom za nizko ceno Ponudbe pod »Blizu Celja. na ogl. odd Jutra 4791-20 Bukova drva ■=uha, sladko seno. ter tri parcele, prodam tik ceste v Topolšici. Po tiudbe na ogl. odd. Ju fcra pod »Ugodna cena« 4310-20 Parcelo v Rožni dolini v lepi sončni legi pro da realitetna pisarna Tri buč. Tržaška 42, tel 26-05. 5135-20 Stavbena parcela taajftna blizu trnov oVmograd«. 5235-21 Hišo do 100.000 din v Ljubljani Išče realitetna pisarna Tribuč na Tržaški 42. telefon št 26-05. 5136-20 Štiridružinsko vilo Ive trisobni stanovanv z vsem komfortom, dva dvosobni stanovanji. — Letni donos 25600 din prodam zaradi družinskih razmer za nizko ce no. Henigman, Zg ši- Enosob. stanovanje oddam odraslim oseba" Istotam prodam nekaj pohištva. Naslov v vseh posloval Jutra. 5270-21 Stanovanje iz sobe in kuhinje oddam. Prednost brez o-trok. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5274-2) Stanovanja Stanovanje 10 sob oziroma 2 stanovajji po 4 do 5 sob ali pa celo hišo iščemo za avgust. Ponudbe pod »Avgust« na ogl odd. lutra. 4683-213 Trisobno stanovanje z vsem komfortom in pritiklinami ?a mesec mai ali lunii išče novoporočen pai v najbližji okolici centra, po možnost' v vili, s soupo rabo vrta. Ponudbe pod značko »Solnčno n lepo« na ogl odd jutra. 4670-21a Dvosob. stanovanje • pritiklinami iščem za maj Pismene ponudbe na ■ >gl odd '"tra pod šifro •>Mai 59. 4124 21a Enosob. stanovanje . bližini Tabora, iščeta dve osebi. — Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Ali Sv. Petra«. 4696-21a Dvo- ali trosobno stanovanje s pritikli nami išče mirna druži na za maj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tri osebe«. 5014-21? Stanovanje 3 do 4 sob, plin, kopalnica. blizu kolodvora išče stranka 3 odraslih oseb za 1. maj. Ponud-ee na ogl. odd. Jutra pod »Reden in točer plačnik«. 4858-21; Komfortno stanovanje tri sobno, po možnosti v vili v severnem delv Ljubljane, išče za maj ali julij. Po dogovori jlačam najemnino za eno leto naprej Ponud be na ogl. odd. Jutra ood »Soliden«. 4878-21s Enosob. stanovanje v bližini mesta za maj išče upokojenka. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rajši sredi mesta«. 4988-2U Dvosob. stanovanje iščem v bližin1 Tabora Ponudbe na ogl, odd Jutra pod šifro »Točen plačnik 3211«. 5104 21a Zakonski par biez otrok, išče udobno, solnčno stanovanje dveh sob za avgust. Naslov v vseh ška, nasproti nove šole j poslovalnicah Jutra. 5272-20 5048-21a Stanovanje eno ali dvosoono iščem za maj v bližini Gradišča. Ponudbe na oglas ni odd. Jutra pod šifro »Stranka brez otrok« 5151-21a Enosob. stanovanje ali sobo s štedilnikom — iščeta dve odrasli osebi. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »250«. 5071-21a Komfortno stanovanje dvosobno, iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje 1939«- 5089-21a Enosob. stanovanje s pritiklinami, iščem za maj ali pozneje na Prulah, za Gradom ali na Kodeljevem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dve osebi«. 5145-21a Opremljeno sobo sončno, v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5027-23 Lepo solnčno sobo oddam s 15 marcem na Vojvode Mišiča drevoredu 4-1, — poleg Streli ške ulice. 4762-23 Prazno sobo krasno, z .astno kopal nico in posebnim vhodom oddam s 15. marcem ali 1. aprilom. — Ogled vsak dan od 3. do 4. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5006-23 Sobo oddam čez dan odsotni gospodični. Mestni trg št. 7-II. nad. 4941-23 Svetlo sobo zračno, novo opremljeno, s posebnim vhodom, centralno kurjavo in s souporabo kopalnice, v strogem centru, takoj oddam stalnemu boljšemu gospodu za 600 din Ogleda se od 8. do 14. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5149 23 Lepo sobo z dvema posteljama oddam v centru. Gospo svetska 12-11. 5171-23 V vili nedaleč od banske u-prave oddam eno ali 2 sobi s kopalnico in te-efonom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5179-23 Sobo lepo opremljeno, oddam gospodični v centru. Gosposvetska cesta 13, II. nadstr., levo. 5083-23 Opremljeno sobo veliko sončno s teraso za 1 ali 2 osebi ter manjšo za eno osebo, s posebnim vhc«.om takoj oddam v vili, z central no kurjavo, s souporabo kopalnice in telefona. Kocenova 6 ob Cesti v Rožno dolino, 4 minute od tramvaja. 5211-23 Sobo lepo, solnčno s posebnim vhodom, tako' oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5276-23 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, event. s kabinetom išče za 1. maj dvočlanska družina višjega javnega uslužbenca Ponudbe na ogl odde . Jutra pod »Siouren plačnik«. 5115-21a Komfortno stanovanje moderno oddam v šiški z aprilom ali majem Informacije: Ilirska 29. I. nadstr., levo. 4991-2) Dvosob. ali enosob stanovanje s kabinetom išče tričlanska družina za maj. Naslov v vseh oosloval. Jutra. 5041-21a Opremljeno sobo za eno ali dve osebi takoj oddam. Naslov Stari trg 17-1, levo. 4998-23 Sobo 3 posebnim vhodom oddam s 15. marcem boljši osebi. Hrenova 12. 5004-23 Opremljeno ali prazno sobo 3 posebnim vhodom in 3 souporabo kopalnice, solnčno. v bližini glavnega kolodvora, oddam Naslov v vseh poslova lutra. 5040-23 Lepo solnčno sobo za 2 osebi, s posebnim vhodom v vili, v centru mu takoj oddam. Naslov v vseh poslov Jutra. 5042-2? Sobo Msto ln sončno, s posebnim vhodom oddam Vekoslav Fabjančič, konec Forjanske ul., Vo iarski pot 3. 5076-2' Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centrumu poceni oddam Naslov v vseh poslova! Jutra. 5000-23 Sobo npremljenn ali prazno, lepo in zračno, oddam takoj ali s 1. aprilom Naslov v vseh posloval Jutra. 4994-23 Opremljeno sobo lepo in čisto oddam s 1 marcem stalni osebi (uradniku). Naslov v vseh posloval. Jutra. 4993 23 Prijazno sobico solnčno, s posebnim vhodom oddam na Mirju Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 5095-23 Sostanovalca takoj sprejmem. Samo-va ul. 4. 5214-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v bližini Poljanske gimnazije solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5231-23 Mirno sobico oddam 15. marca, kopalnica, poseben vhod, etažna kurjava. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5232-23 Na Mirju blizu tehnike oddam o-premljeno, lepo, zračno sobo s posebnim vhodom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5140-2 Sostanovalko sprejmem v centrumu mesta. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 5122 23 Opremljeno sobo sončno, poceni oddam Naslov v vseh posloval 5127 2c Malo sobico poceni oddam boliš' eospo dični tik Daj-dama Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 5241 -23 Lepo mesečno sobo prostorno 10 moderno opremlieno, v središču me sta ali pa v kaki »rili v bli žmi centra, vhod po mož uosti s stopnic, uporaba ko palnice, išče soliden g o spod za tacoi Oferte na ogl. odd Jutra pod značkr »Stalen gospod«. 4870-233 Mesečno sobo moderno opremlieno, v centru mesta, po možnosti vhod s stopnic, z uporabo kopalnice, išče ^oliden gospod za takoj. Ponudbe na ogl. odd. (utra pod šifro ■ Udoben dom«. 4S69-Srečna hočem biti« na >gl. odd. Jutra. 4883-2 Želim se poročiti i državnim upokojen ceni od starosti 60 dc 70 let Imam nekaj go tovine in sem dobra go spodinja. Naslov v vseh oosloval. Jutra. 4739 21 Hišna posestnica .ocena, stara 48 let, s hišo blizu Celja, želi znanja z gospodom, k ima stalno plačo ali po kojnino, starim okoli 51 let Nas ov v vseh po sloval. Jutra. 4830-2J Občina Lmbltana tr Mestni pogrebni zavoi ^P" Umrl je danes naš dobri soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod IGNACIJ LAH ČASTNIK V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. marca 1939, ob 5. uri popoldne, izpred mrliške veže spiosne oolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, dne 11. marca 1939. Žalujoče rodbine LAH, VRHUNEC in HROVAT Brez posebnega obvestila. Dr. veterinarstva v prvorazredni držai n službi, rkt. 31 let, fin simpatičen, temperamen ten. bi rad poročil simpatično gospodično iz dobro situirane rodbine. Informacije pošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah — diskretno: REZOR, Zagreb, pošta 3 Diplomirani inženjer zdaj profesor srednjega učilišča, visoK, fin, soliden, rkt. 34 let, bi se poročil z gospodično dobro situirane rodbine, ali pa bi se priženil v trgovsko industrijsko podjetje (veieposestvo). Informacije dajemo proti nakazilu 10 din v znamkah, disKretno. Re-zor, Zagreb, pošta 3. 4975-2: 28 letni Dalmatinec trgovec v Ljubljani, posestnik hiše, bi poročil Slovenko, ki zna gospodinjiti, staro do 26 let. Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek Ju tra pod značko »Uživanje na morju.« 4880-2.r Ženitve in možitve bc'jših društvenih krogov posredujemo naj-vestnejše, solidno in fi no. — Prvovrstne rodbinske zveze. Beležimo posebne uspehe. Infor macije pošiljamo proti nakazilu 10 din v znam kah, diskretno REZOR Zagreb, pošta 3. 4975-25 ZAHVALA Našo bol in žalost ob smrti naše Tilke šarabon so nam pomagali lajšati mnogobrojni izrazi sožalja in sočustvovanja. Vsem onim, ki so čutili z nami, se na tem mestu toplo zahvaljujemo; zahvaljujemo se onim, ki so spremili drago pokojnico v tako lepem številu na njeni zadnji zemeljski poti, zahvaljujemo se pevskemu društvu »Ljubljana«, darovalcem vencev in šopkov itd. Sveta maša zadušmca za rajnko Tilko se 0o darovala na dan njenega godu v torek 14. t. m. cb 7. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. LJUBLJANA, 12. marca 1939. Dr. Vinko in Mitja šarabon ter ostalo sorodstvo t V globoki žalosti naznanjamo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil po kratki in mučni bolezni gospod POSESTNIK IN GOSTILNIČAR danes, dne 11. marca ob deveti uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. marca 1939 ob deseti uri dopoldne na farno pokopališče v Mozirje. MOZIRJE, dne 11. marca 1939. Žalujoča žena MARIJA in otroci: MARIJA, ANTA, PEPCA, VILKO, EDI, CVETKO, snaha ter ostalo sorodstvo. m ramiiMuiniittiiMiinimm^ 3 = a = Vse velikosti | od 100 — 500 ccm Vsi REZERVNI DELI | na zalogi! | Zastopstvo: J I li v '\r -r ' l/ MARIBOR Frančiškanska ulica 13 ietoria \ • jlUlilllttlli' 't.lll.il.i*'1 1* jt 11 tti*!l^lll!fcillIfllliitlJll9tJII4^XII£{lftTIIlfIIJIIIlJIlffIllllIIlllll II|liklttllltVt 1 lllf ^Sllll C lMTIITIAII|ltllStItIflllllMIllfIII1ftllllVIllEtlllIII«llllllflllfIlli|!ffVftIfTI|tllIIIll|TfVII1fffllllVtfl III f 11f Vili IIT11III t ti II VELIKO IZBI! za damske plašče, kostume in obleke ter vse vrste svile BREIPlAčf* POUK V /GRAHJU i i.« v najnovejših vzorcih po zelo nizki ceni nudi trgovina lastnik STAFilN FRANC — „PRI JANEZU" POGAČARJEV TRG — KRESIJA. im čSr* 11 ca ;fl s kvalifikacijo visoke šole, jugoslovenskega državljana, samo prvorazredno moč, z večletno prakso ter odličnimi referencami | Išče rudnik lignita velike kapacitete. £ v Ponudbe s točnimi podatki dosedanjega delokroga pod % š-;fro »Ugljenokop-52453 : na Publicitas d, d., Zagreb, Tljca 9. ♦ r^aglL, ZAHTEVAiTC 6Rc.ZPl.AOji l,J,TA:0&! MEiNEL*hERClD hormr 9/aibU MARIBOR* 101 rS^-g najboljše sredstvo za mazanje zoper revmatizem, trganje, zbadanje v križih, kosteh, ishias, pvotin in slične bolezni še vsakomur ie pomagalo, kdor ga je j uporabil. POSKUSITE TUDI VI, da se prepričate in d". I je priporočite:, Ena stckle-1 niča din 22.—. Pišite še danes: GR-DSKA LJEKARNA — ZAGREB o — GORNJI GRAD. I Ogl S. br. 1990-1935 __ a KOLESA h najboljših znamk — novi modeli prispeli J, BANJA1, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20. VELIKA IZBIRA NOGOMETNIH ŽOG IN DRUGIH ŠPORTNIK POTREBŠČIN ! iri.jirssss^sjcsJsiusiSJCsiiiiisa^mstaHOTSBaii. si lahko ustvarite z zastopstvom v vseh večjih mestih m trgih dravske banovine Blago, ki ga potrebuje vsaka industrija, obrt in pisarna, medicinski instituti tei vobče vsako gospodinjstvo ter vsaka oseba, ker je prvovrstno in brez konkurence. Prodaja se v samoprodaji za vsak rajon. Potrebno je nekoiiko k ,L Itala Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »štev. 4S«.<. — Za vzorec priložite znamk za Din 6.—. INSERIKAJ ¥ „JUTBU"! : avučn * 500 atm.. z izbijačem (Kuchenausstosser) in st iskalno sesalko (Presspumpe) 2 loncema, in 4 rešetkami (Roster) pol leta v pogonu UGODNO NAPRODAJ Ponudbe pod šifro »Novo - 52457« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. »Čuvar vaše imovine«. »Čuvar vašega zdravja«. Higijenska guma Domač proizvod V vseh strokovnih trgovinah, gospod... MEHANIKI IN VSI, KI RABIJO MAZILNA OLJA, POZOR! Originalna amerikanska pensylvanska automotorna olja; Auto »C« olja in auto masti; Strojna olja vseh vrst; Cylinderska olja za pregreto in mokro paro; Tovotne masti in masti za krogljiene ležaje; Emugalno vrtalno olje; Kalilno olje; Ricinovo olje; Glvcerin; Bela olja za fine stvoje; Autobencin; Dieselnafta. Stalno v zalogi — zahtevajte ponudbe! LJUBLJANA, TIRŠEVA CESTA 35a. ^.NSERIRAJTE V TISOČE ZA Da, tako Je perilo oprano z Radionom ! Tudi ce je že več le* stalno v-rabs, - po vsakem pranju z Radionom je zopeS bleščeče belo. Pri kuhanju raztopini Radiona se namreč tvori kisik, k\ sku- mila s*ruji skozi tkanino rani vso zajedena v paj s peno in oprezno tako globoko brezhibno negovano, nesnago, I ter temeijifo pa če je še to v penšo. BJeščeče je Radion belo belo, periio. Schic ov Ni čistejše beline od Radion beline ifMim -r-k-g-jccroa--- » ► IfSS skosonce 0 Iakitj ustavi izpauanje las. odpravi pr!Ujaj in vse kožne neprijetnosti. Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—. MORANA — SPLIT. Ne samo za rast rastlin je potrebna sončna svetloba, temveč je tudi še večje važnosti za napredovanje otrok. Stalno se ugotavlja, da postanejo bledi in slabotni otroci iz tnest. ki jim manjka sonca, čim pridejo na sonce v viso kih planinah, že po nekoliko tednih kakor prerojeni. Ker daje »Višinsko sonce« enake ultravloletne, mile in tople žarke, kakor sonce na visokih planinan. bi bilo treba, da bi bili vsi otroci redno obsevani z »Višinskim soncem.« Pri bledih in slabotnih otrocih obsevanje z »Višinskim soncem: povečava telesno moč. daje apetit tn izboljša zunanjost. Vrača se volja do dela in igre. a to Je dokazano tudi pri | šolskih* otrocih, ki so dosegli boljši uspeh, kadar so dobili redna obsevanja z »Višinskim soncem.« Imate vse leto sonce, neodvisno od spremenljivosti vremena in že po nekoliko tednih vam postane »Višinsko sonce« neobhodno potrebno SSS0** J- „Zdravje - Lepota življenjska radest" je naslov naše nove brošure štev. S43-J na 40 straneh. Z 18 slikami v barvah Vam bo pokazala vse modele »Višinskega sonca in njihovo uporabo. Zahtevajte to brošuro pri eni niže navedenih tvrdk, dobite Jo takoj in brezplačno. Zahtevajte neobvezno predvajanje »VišinsKega sonca« — original Hanau — pri: JBLU II Beograd, Brankova ul. 30, AEG liOIi JO&DSUra D. D. Zagreb, Karadžičeva st. i. Ljubljana, Livarska ul.6 Zahtevajte ponudbe in pogoje plačevanja. Jugcslovensko Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8, Zagreb. Bogovlčeva ulica 1, Ljubljana, Tyrševa cesta la insko solnce" - Original Hanau - Prosim pošljite mi brezplačno Vašo brošuro štev. 843-J * v Ime: Mesto: Ulica 663D š ITKt. 2 951 rac« maseohv in nečistočo firanle * jedilnega pribora, " * * kuhinjske posode, kadi za kopanje, oken, steklenic za brzo ln lahko olje in vino, mast- s pomočjo nih krp, keramičnih podov itd. itd. Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu ali pri Ready-depotu, Zagreb, Nova cesta 42. Vzorce pošiljamo gratis tudi na podeželje ECLAIR 1! VERMOKEL" je najboljša pršilnica na svetu. V tej sezoni posebno znižane cene! Generalno zastopstvo: BARZEL d. d. Subotica Zahtevajte cenik. Dobiva se takoj iz skladišča. KRAJCEVIČEVA (Dr. SPITZERJA) iNovo-Vukovarska pomada 1864 - 3939 Nenadkriljiva za polep-šanje, zoper sončne in ggJLI jetrne pege, zoper so-ij jedce in prišč. S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten __ izgled ln gladko polt. gg ,— Edino pristna s sliko ===s> izdelovatelja. LEKARNA KRAJCEVIČ, VUKOVAR. t M O S K Ki trpite na seksualni ne-yrasteniji,oz!r. i m poT/fnci, nez.q -dosTnrFunkciji spolnih žlez, d.v$evni depresiji poskusite: OfcaSacfik Wa&lete Prospekt na zahteve, ce diskrefn niev«. _na din.11Q- aspošiljamo liskretno. ^DELI NI BEOGRAD- KNEZ MlHAJLOVA-1- 051.Me. S Br SM/1934 Klavirji pianini Warbinek so prvovrstne Kvalitet t vredne cene krasnih ln strum<-nuw Konkurir«. )o <■•sem zmnirc m'zeir. sklro tvrdkam izredn tonsfef lastnosti m tra nosti Ki so plod do goe'ne izkušnje « izd-lav) Klavirjev preseneča IzposojevsnJe p< naj ugfidneišlb pogojih Warbinek tovarne Klavirje* LJ0BL.1ANA Miklošičeva cesta št. 4 pri Frančiškanski cerkvi Velika tvornica volsienih tkassin (štofov) (predilnica, tkalnica, apretura in barvarna) IŠČE PRVOVRSTNEGA ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO proti proviziji. Reflektanti. ki so dobro uvedeni pri najboljših strankah, veletrgov-oih, konfekcionerjih in večjih detaljnih trgovinah naj se javijo z navedbo referenc pod »br. 52460« na Publieitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Novi naslov: frančiškanska al. S. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Čistiti ah barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolikalm Ki trpite na seksuairi uevrastenlji ndnosno inspotensi, nezadostni tunscijt spolnih žlez. duševn depresiji poskusite OKASA 100 tablet 220 din; 50 tablet 110 din ki so )ih mnogi zdrav niki preskusili in so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost. Poštnine ne zaračunavamo. Lekarna Mr Rozman. Beograd Terazlje br i> Izvozna banka. Beg S br. 5732-193« Lepa dsmačlja se proda iz prve roke. ležeča ob drž. cesti blizu Maribora, 6 oralov gozda, njiv, travnikov. — Informacije iz prijaznosti v trgovini WEIS, Maribor. Aleksandrova c. 29. CONTINENTaI mesečin pc Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBICI ANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrlnjska 30 Za vsako družino najlepša oblačila. -Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo itd. si nabavite naj-] boljše ln najceneje pri Presker, Sv PETRA C. 14. ) # Otroiki čeveljčki iz gume, praktični za šolsko deco, ki pohaja daleč v šolo. Za vežbe v šoli kakor tudi izven nje. Podložene so s toplo flanelasto podlogo. 2105—«532 Poizaprti čeveljčki iz črnega diftina, z angleško peto in okrasnim jezikom. Služili vam bodo dobro za vsako priliko. 44892—8457 Praktični in močni otroški čeveljčki iz diftina, s čvrstim in elastičnim gumastim podplatom. Razposajeni deci za igre najbolj primerni. 2425—66121 Okusni čeveljčki na vezalko, iz finega črnega boksa, z usnjen m podp'atom in polvisoko peto. Prilegajo se dobro nogi in se lahko nosijo k vsaki obl?ki ali kostumu. Izdelujemo jih v črni ali rjavi barvi. 2425—«536 V teh čevljih udobnega kroja se bo počutila VaSa noga svobodno. Izdelani so iz črnega diftina, z apartnim okrasom iz laka. 2851—64605 Najbolj zahtevani otroški čeveljčki iz finega laka, z zaponko in močnim usnje-nim podplatom. 1937—48022 -.»e„ie, elegantni čevlji za uradnike, trgovce in obrtnike Dostopni so vsakemu žepu in trpežni. Izdeiani so iz boksa, z usnjenim notranjikom in neraztrgljivimi podplati. •»675— Ženski čevlji, s široko zaponko preko narta (rista), z usnjenim podplatom, nizko peto. Ulobna oblika in nizka peta bo varovala Vaše noge. 5891—64853 Lepi otroški, nizki čeveljčki iz laka, z okrasnim jezikom preko narta (rista). štev. 23—26 din 49.—, št. 27—30 din 69.—, št. 31—34 din 79.—. »727—6462} iri.e ni in udobni moški čevlji iz boksa tuba-ste oblike, z usnjenimi kovanimi podplati in usnjeno peto. 6922—4460» Okusni in moAni otroški čeve jčki, izdelani iz močnega boksa, z usnjenim podplatom in usnjeno peto. St. 35—38 din 79.—. 1S75—66133 Lahki čeveljčki izdelani iz dobrega la ka. Na licu so okrašeni z obrobkom in vložkom iz kačje kože. Polvisoka peta jih dela udobne. 3639-46748 biegantni in močni moški nizki čevlji, s po po!noma novim okrasom iz rjavega usnja in usnjenim podplatom. £623—66650 Gospa, ti elegantni čevlji so za Vas. Izdelani so iz iinega rjavega boksa, okusno okrašeni s krokoom in s polvisoko peto 2695 46657 Zelo okusen ženski čevelj iz lahkega rjavega boksa s srednjo peto. Okusno okrašen semišem in z jezikom preko narta (riste). <629-67757 Elegantni športni čevlji iz najfinejšega telečjega bok-a izdelani po anglekem modelu s krilnimi kapicami, okrašenimi z luknjicami, z dvojnim usnjenim podplatom in široko peto. Spadajo v kategorijo naših najboljših čevijev »Naš ponos«. > 7 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predobre sestre, tete in svakinje Marije Mftck izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so se ji poklonili s cvetjem in jo spremili na njeni poslednji poti, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli blažili srčno bol ob pretežki izgubi. Maša zadušnica se bo brala dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv Petra. Ljubljana, dne 11. marca 1939. Rodbini MtJCK - ŠTREKELJ ZA^vaLA Ob prerani smrti našega nepozabnega, ljubega soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda ALOJZIJA REPŠETA se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkazano sočustvovanje in tolažbo. Posebno prisrčno zahvalo izrekamo upravniku policije gosp. dr. Hacinu, vsem gg. stanovskim tovarišem in prijateljem pokojnega, ter vsem, ki so so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala preč. duhovščini, gg. pevcem in godbi »Sloga« ter gosp. žajdeli za tolažilni poslovilni govor, ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Vsem in vsakomur najprisrčnejša zahvala. Maša zadušnica bo v torek, dne 14. t. m. v župni cerkvi sv. Frančiška v šiški. LJUBLJANA, dne 11. marca 1939. ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALO SORODSTVO I Umrl je po daljšem trpljenju moj zvesti uradnik 1Sur/c Jranc odvetniški uradnik Pogreb bo v torek, dne 14. marca ob %10. uri na pokopališče v Višnji gori. Dr. Tominšek Gojmir odvetnik v Višnji gori. »JUTRO« ZAVARUJE! I —— ZAHVALA V usodnih, nepopisno težkih urah bridke ločitve in petem, ko se je za vedno poslovil od nas moj ljubljeni mož MATIJA PELUD sol. upravitelj smo bili deležni od naših prijateljev in znancev največje tolažbe in sočutja Vsem tem in mnogim, ki jim ne vemo imena naša prisrčna hvala. Prav posebno zahvalo smo dolžni častitemu g. župniku za poslednjo toiažbo. gg. zdravnikom za neprestano skrb in nego, ss. usmiijenkam in vsem, ki so predragega pokojnika zasuli z venci in cvetjem, kakor tudi onim, ki so namesto venca poklonili vsote za revne ucence. Toplo se zahvaljujemo učiteljskim zborom vseh treh šol in prihitevšim tovarišem, g srezkemu podnačelniku Devu, srezkemu nadzorniku g. Bezeljaku. zast°P™kom TPD 2 ravnateljem inž. Kolko na čelu in nameččenstvu, odposlancema JUU in prosvetarju Sokola za govore ob grobu, pri tem še posebej hvala g A Adamiču za krasen, tolažljiv govor, zastopnikom občine, krajevnega šol. odbora, bratom Sokolom, pevskemu zboru »Loški glas« in mladinsksmu zboru za ginljive žalostinke, korporacijam in društvom, gasilskim četam, številnemu občinstvu, cbrtnemu naraščaju in šolski mladini ter sploh vsem. ki so s svojo navzečnostm kakorkoli izkazali ljubezen in spoštovanje, še prav posebno pa tovarišem ki so nosili krsto. Vsem vroča hvala! Toplice pri Zagorju ob Savi, 12. marca 1939. PAVLA PELKO, vdova — MATKO. VANDA U/ejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno uakarno d. a. kol u.sharnarja fcraa Jeran. — Za inseratnj del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.'