UetoViL, štev. 92 PMtnln pavsaltrsiu V Ljubljani, sreda dne 19. aprila 1922 Posamezna Stev. /S PBf*3 K fiihajz ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . >40 K mesečno ..•>>•• M« za Inozemstvo . . M00 , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . M K pa upokojencev...? Najnovejša je trditev Pes kova in »Slovenca* o šusteršiču, ki prihaja s pomočjo dr. Žerjava, Skozi vse takšne kloake se preliva ■inevno ostudno obrekovanje, naperjeno proti javnim delavcem, ki trezno, nesebično in uspešno vršijo delo. kakor ga težjega ne more imeti niti je-den duševnih ali fizičnih delavcev v Jugoslaviji! Storili so se poskusi, da bi se odpravilo ali vsaj omejilo novinarsko za-strupljenje ljudske duše. Dosedanji poskusi so ostali brez uspeha. Odpomoč pa je nujna. Treba je obvarovati naš politično neuki narod pred nadaljnim zastrupljanjem, pred neprestanim hujskanjem, pred vzbujanjem najnižjih instinktov, pred dema-goškim izgubljanjem in pretiravanjem vsakršne nezadovoljnosti ali nepopolnosti. Kako naj se ustavi ogromni strupeni val natolcevanja, osebnega napadanja, poniževanja, laži, zavijanja, podtikanj, črnenj, zahrbtnosti, na-migavanj, opravljanja, jezikanja, obrekovanja, žaljenj, krivega pričanja ia vseh drugih hudobij, s katerimi nikomur odgovorni rokovnjači ubijajo pamet in moralo našega ljudstva? Demokracija zahteva načelno svobodo tiska in dopušča omejitve lo za izjemno dobo. za čas vojne, revolucije. Mnogi zagovarjajo omejitev tiskovne svobode tudi za razvojne dobe, kakor neoosredno po vojnah in prevratih. Pri tem premalo pomislijo, kako se da rsaka takšna omejitev zlorabljati. Demokraciji preventivne in dnige zabra-ne niso in ne morejo biti simpatične niti sedaj, ko je ves bobnajoči ogmj pokvarjencev koncentriran baš nanjo. Ustavne določbe, ki jih je demokracija izdelala in ki garantirajo svobodo tiska, so za ostanek prehodne dobe že lovolj poskrbele. V duhu demokracije je pa drugo sredstvo proti lopovstvu. Novi tiskovni zakon,' ki nam je nujno potreben, mora novine in novinarje prisiliti, da postanejo trezni radi posledic če nočejo biti trezni iz ponosa in spoštovan nja do samega sebe in do naroda. Stroga ureditev odgovornosti za vsebino novin v osebnem oziru ter z ozirom na kazen je neobhodno potrebna. Reči moramo, da se v tem pogledu državne oblasti vse premalo zavedajo svoje dolžnosti napram javnosti. Sedanji tiskovni zakon dovoljuje na žalost, da prevzemajo »odgovornost* narodni poslanca. Res ;e sicer, da se danes pri nas le še klerikalci poslužujejo »parlamentarnih* odgovornih urednikov, ki s svoio imuniteto krijejo lopovščine klerikalnega tiska. Vendar to šo ni vse. Akoravno mora v smislu zakona odgovorni urednik imeti vsaj to last-»<*t da stalno biva tam. kjer se list Genovska konferenca ogrožena. SPLOŠNO RAZBURJENJE RADI RUSKO-NEMSKE POGODBE. — FRANCIJA ZAHTEVA RAZVELJAVLJEN JE POGODBE. - POSVE-TOVANJA VELIKE IN MALE ANTANTE. Odstop muslimanskih ministrov. REKONSTUKCIJA VLADE? Genova, 18. aprila. (Izv.) Sklenitev pogodbe med Nemčijo in Rusijo je napravila v krogih delegacij mučen vtis. Nemčiji se očita nelojalno postopanje, nastop Rusije pa se smatra kot nekaka provokaci- ia- . Sploh stoji danes v Genovi vse poa vtisom sklenitve rusko-nemške pogodbe. Llovd George je izjavil, da do včeraj popoldne o njej ni nič vedel, Rathenau pa nasprotno zatrjuje, da je bila Anglija o pogodbi natančnj informirana, in nag laja, da pogodba nikakor ne nasprotuje versaijskemu miru in odgovarja tudi tendencam genovske konferenoe. Ruski korak se smatra kot nekak odgovor na poizkus izolacije Nemčije Italijani upajo, da rusko-nemška pogodba ne bo razbila konference, Rakovskij pa je izjavil, da ji bo celo koristila. Danes se sestal vrh. svet, ob 10. uri pa se je vršila konferenca Male antante, kateri je sledilo skupno posvetovanje zastopnikov Velike in Male antante. V krogih Male antante vlada veliko nezadovoljstvo, ker so se vse dosedanje razprave o ruskem problemu vršile brez navzočnosti njenih zastopnikov. Genova, 18. aprila- (Izv.) Danes so se v vili Raggio. kjer stanujejo italijanski ministri, sestali zastopniki petih velesil, Male antante in nevtralnih držav s svojimi strokovnjaki, da razpravljajo o položaju, ki je nastal po sklenitvi nemško-ruske pogodbe. Nevtralci so bili povabljeni na konferenco v zadnjem trenutku in se je zato niso udeležili. Tudi nemški in ruski delegati niso prisostvovali posvetovanju. O pote-cu te konference krožijo različ-ne, dosedaj še nepotrjene vesti. Francozi so baje zahtevali, naj se rusko-nemška pogodba anulira, ker nasprotuje določbam mirovne pogodbe. Angleži so obsodili postopanje Nemčije, ne da bi bili zahtevali ostrejše odredbe proti njej. Llovd George je v svojem energičnem govoru izjavil, da si Rusija in Nemčija delita odgovornost za sedanji položaj. Vendar pa leži večja odgovornost pri Nemcih, ki so podpisali versajsko mirovno pogodbo, pri kateri Rusi niso udeleženi. Tudi Italijani skušajo, kakor se govori, najti srednjo pot, da rešijo konferenco. Baje je predložen predlog, naj se nemški zastopniki izključijo iz prve politične podkomisije, ker je predmet teh posvetovanj predvsem vzpostavitev novih odnošajev z Rusijo, ki jih je Nemčija s svojo pogodbo že vzpostavila izven konference. Kakor se zatrjuje, je bilo na posvetovanju sklenjeno poslati nemški in ruski delegaciji noto, ki bo opozorila na nevarnosti in težave, izzvane po separatnem postopanju obeh držav. Nota bo izročena obojnim zastopnikom najbrž jutri zjutraj. VSE SEJE ODPOVEDANE. Genova, 18. aprila. (Izv.) Zaradi kritične situacije, ki je nastala vsled sklenitve rusko-nemške pogodbe, so bilo odpovedane vse za danes sklicane seje komisij in podkomisij obnovitvene konference. KAKO JE BILA POGODBA SKLENJENA. Berlin, 18. aprila. (Izv.) O predzgodovi-ni nemško-ruske pogodbe d o znava »Ber-liner TagbUtt*: Po prekinjanju pogajanj med zavezniki in Rusijo se je v soboto vzpostavila zveza med Nemčijo in Rusijo za nadaljevan ie pogajanj. V nedeljo zjutraj sta državni podtajnik dr. pi. Sim-son in ministerialni ravnatelj Maltzahn v Santi Margheriti pričela pogajanja x Rusi, ki so imela popoln uspeh. Trajala so do pozno zvečer. Pogodba se podpiše nocoj. OGORČENJE V PARIZU. Pariz, ia aprila. (Izv.j Francosko časopisje piše o rusko-nemški pogodbi v najhujših izrazih. Označuje jo kot flojalen cinični manever ter napada rusko in nemško delegacijo, ki je konferenco postavila pred gotovo dejstvo ter s tem ogroža nadaljevanje konference. Pariz, 18. aprila. (Tzv.) »Agence Havas* javlja iz Genove: Nota zaveznikov bo sporočila Nemcem in Rusom, da je vnaprej vsled stališča, ki so ga sedaj zavzeli s podpisom posebne pogodbe, nepotrebno, da se udeležujejo posvetovanj komisije za ruske zadeve, ako bi vztrajali pri svojem sklepu. Pri posvetovanju zaveznikov je Barthou ostro kritiziral dvojno igro nemške in ruske delegacije, ki sta na konferenci ponovili brest-litovski incident v trenutku, ko se bavi vsa Evropa z gospodarsko obnovo. Rarthou je nadalje izjavil da se več ne bo udeleževal oficioznih razgovorov ob strani Rusov, ter je pristavil, da je v Parizu prosil za nadaljnja navodila. VTIS V AMERIKL VVashington, 1& aprila. (Izv.) Vest o sklenitvi nemško-ruske pogodbe ni tukaj napravila velikega vtisa. Splošno se meni, da posledice pogodbe ne bodo prehude in da Nemčija ne bo mogla sama Izvršiti obnove Rusije. Beograd, 18. aprila. (Izv.l Danes pred poldne je ministrski predsednik Pašič prejel brzojavko, s katero Ome-rovid In Vilovid javljata, da v sporazumu s svojimi tovariši izstopata iz vlade. Danes predpoldne je ministrski predsednik Pašid konferiral z ministrom za izenačenje zakonov Trifkovi-dem. Nato je bil pri Pašidu minister dvora Dragomir Jankovič. Govori se, da sta ta dva pose ta v zvezi z izstopom muslimanov iz vlade. V vladnih krogih se izstop muslimanov iz vlade živo komentira. Trdi se, da ima vlada trdno večino 207 glasov napram 94 glasovom opozicije. Ni če rešeno, ali bo vlada izpolnila parlamentarno formo in podala formalno ostavko, nakar bi krona zopet poverila Pašida, da sestavi isto vlado. Mesto muslimanov bi vstopili v vlado po en zastopnik SKS in novega Seljačkega saveza. Kot ministrska kandidata se imenujeta posl. Piletič in Benin. V nobenem 6lučaju vlada ne bo ničesar storila pred 24. aprilom. Ostavka mu« slimanskih ministrov bo sprejeta najbrže jutri, ko se vrne kralj iz Šuma-dije. Nove ponudbe za inozemsko poso i o. DVE AMERIŠKI IN ENA BELGIJSKA PONUDBA. POSVETOVANJE FINANČNEGA MINISTRA. Beograd, 18 aprila. (Izv.) Ponoči je prispel iz Genove finančni minister dr. Kumanudi Njegov povratek je v zvezi s proučevanjem ameriških in belgijskih ponudb za posojilo. Dane6 se je finančni minister dr. Kumanudi skoro ves dan posvetoval o inozemskih ponudbah za posojilo. Predložene so tri ponudbe, dve ameriški in ena belgijska. Belgijska ponudba je manj po-voljna. Ameriški ponudbi se glasita za 50 milijonov dolarjev po 7 odst, od kar terih bi država prejela 70 odst v gotovem denarju, 30 odst pa v ameriškem blagu. Ameriški ponudbi se razlikujeta v raznih detajlih. Danes popoldne bi imel o tem ministrski svet, ker pa niso vsi v Beogradu, se je seja odgodila Tekom popoldneva je konferiral manndi dalje časa z ministrskim nikom. Dr. Kumanudi se vrne v v četrtek zvečer. sklepati ministri na jutri dr. Ku-predsed-Genove. Stange pogajanj z Italijo. Rim, 17. aprila. (Izv.1 Podtajnik zunanjega ministrstva Tosti di Valminuta je davi dolgo fccnfeiiral z jugoslovanskim poslanikom Antonijevičem. Popoldne se je Tosti razgovarjal s Salato glede Za-dra, zveče- pa je odpotoval skupno z Antonijevišem v Genovo, kjer bo jutri nadaljeval pogajanja z dr. Ninčičem. Osebnost, ki je dobro informirana o poteku pogajanj z jugoslovanskimi delegati, je izjavila," da jo podlaga pogajanj v St Marsrheriti glede izvedbe rapallske pogodbe to. da se mora izvesti pogodba tako, da bo izvedba v korist tendenci po zbližanju obeh narodov ter v ojačenje njunih gospodarskih in političnih odno- šajev, zakaj pogodba mora biti vez prijateljstva. ne pa barikada odnošajem. Pri pogajanjih pred prazniki se je gotovo dosegel prece;šen sporazum v pogledu izpraznitve Dalmacije, toda v vprašanju Reke so nastopile komplikacije. Glavna te'.koča rešitve te-ra vprašanja tiči v tem, da tu nimata odločevati Ttali'a in Jugoslavija, ampak tri države in da je reška vlada sedaj v položaju, kl onemogoča hitro rešitev tega vprašanja. Vendar pa je upati, da se v najkrajšem času doseže rešitev, ki bo zadovoljila vse tri države. BORBE NA IRSKEM- Pariz, 17 aprila. (Izv.) Vodja Irske republikanske vojske O' Conor le v nedeljo s 300 četašl zavzel dublinsko višje sodišče urejuje, tiska in izdaja, dopuščajo naše oblasti stalno odsot.iost odgovornih urednikov, če so poslanci. Klasičen primer, kam to vodi. imamo v Mariboru. kjor izhaja najogabnejši list v naši državi »Straža*. Brezprimerne gr-dobije tega revoh -;a krije častiti na rodni poslanec V. Pušenjak s svojim imenom. Proti klevetam tega lista ni mogoča niti primitivna obramba potom popravka. Kajti g. Pušenjak je stvar tako uredil, da mu popravke pošiljajo v Beograd, kjer ga seveda ne dosežejo, ker se medtem odpelje v Maribor in narobe! Nazadnje pa čitaš očitek, da je vse res, kar je »Straža* o Tebi napisala, češ, še popravka si nisi upal poslati, kai šele tožiti... Ustava je napravila konec frivolne igre s tiskovnimi procesi pred poroto, ki so pri nas tako žalostno proeluli kot politične loterije. Radi spora v interpelaciji je za območje ljubljanskega višieea sodišča šele te dni oodla definitivna odločitev. Stol sedmcrice v Zagrebu kot najvišje sodišče je izrekel izključno kompetenco sodnih zborov I. stopinje za tiskovne pravde. Za iz-čiščenje politične atmosfere je ta odločitev najdalekosežnejše važnosti. Tiskovne pravde so izročene objektfvnim poklicnim sodnikom, ki bodo brez ozira na levo in desno znali izreči sodbe in obsodbe. Konec je, upajmo, tudi zavlačevanj, ki so tiskovne pravde spreminjale v morske kače ter največkrat onemogočili pravočasno satisfak-cijo. Ako bo reparaturi, za katero je v procesualnem oziru poskrbela ustava, sledila Se revizija materijalnega tiskovnega prava, ki je nujna tudi s stališča pravnega izenačenja, potem sinemo upati, da bodo iz slovenskega no-vinstva izginili pojavi kakor so naši mariborski in ljubljanski žurnalistični revolverji, ki nas pred celim svetom soravli&jo v sramoto. Siiaien koncert .Smetane' v Mariboru. Maribor, 18. aprila. (Izv.) Praško pevsko društvo «Smetana», ki šteje 55 pevcev, je nocoj priredilo v Mariboru prvi koncert na svoji turneji po Jugoslaviji; koncert je bil pravi triumf za to odlično društvo bratskega češkoslovaškega naroda. Velika Goetzova dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Občinstvo je sledilo izvajanjem z največjo pazljivostjo. Vsaki posamezni točki sporeda je sledil vihar odob-avanja in navdušenja, ki so ga pevci tudi v polni meri zaslužili. Gostje so morali več točk dodati, ker jih občinstvo kar ni hotelo pustiti iz dvorane. Društvu je bilo izročenih več vencev. Prireditev se je razvila v navdušeno manifestacijo češkoslovaško-jugo-slovanskega bratstva Jutri dopoldne odpotuje »Smetana* v Ljubljano. Pasivna resistenca v delavnicah iuž. žel. Maribor, 18. aprila. (Izv.) Kakor smo že poročali, so delavci v delavnici južne železnice priredili pravo rabuko zaradi tega, ker so se uradnikom izplačale dra-ginjske doklade, delavcem pa ne. Danes pa so pričeli s pasivno rezistenco. Prihajajo sicer v obrat in skrbe. da se vrte stroji, ne izvršujejo pa nobenega dela. Število delavcev, ki izvajajo pasivno rezistenco, je približno 2000. Izjavili so, da bodo vztrajali dokler se ne izpolnijo njihove zahteve. Nova vstaia v Albaniji. Beograd, 18. aprila. (Izv.) Že nekoliko dni se tn odkrito govori, da se v Albaniji pripravljr nova vstaja o priliki dohoda komisije za razmejitev. Pri tem se trdi, da se tudi v Metobiji pripravlja vstaja, ki bi bila v zvezi z vstajo v Albaniji Začeti bi se imela v istem trenutku, ko bi komisija prišla v nevtralno cono, da dokažejo komisiji, da bežijo pred nasiljem, ki se vrši nad njihovimi sopleme-njakl Na ta način bi bile velesile prisiljene, da intervenirajo v korist Albanije. Koliko se vsem tem vestem sme verovati bo pokazala bližnja bodočnost SMRT ODLIČNEGA SRBSKEGA POLITIKA. Beograd, 18. aprila. (Izv.) Danes je umrl v Beogradu 781etnl Svctimir Niko-Iajevid, oče znanega novinarja ln predsednika Jugoslovanskega novinarskega udrnženia Nikola Nlkolaieviča. BO le svoledobno ministrski predsednik in predsednik srbske skupščine, potem minister za zunanje stvari, profesor in rektor vseučilišča ln aktivni ustanovitelj društva sv. Save ter drugih humanitarnih društev V Zagrebu Je njegova hčerka omožena s slikaries> Tomislavom Krizaaaotn. Zocetni atentat v Berlinu. Dva turška politika umorjena. Berlin, 18. aprila. (Izv.) Danes &ta bila tukaj umorjena generalni guverner Tra»-pecunta Djemal Azmy bej ter Baba Edin Sakir, bivši vodilni član turškega komiteja za edinost in napredek. Skoro gotovo je, da so v zvezi s tem atentatom konzervativni Turki ker sta morilca člana mladoturškega komiteja. Morilca sta ve? ur čakala na žrtvi, ki sta v spremstvu vdove bivšega velikega vezirja Talaat paše stopila na ulico. Sledila sta jim, vrgla Talaatovo vdovo na stran ter oddala več strelov, ki so takoj usmrtili oba turška politika. Silna eksplozija. a. v aitoliu. Beograd, 18. aprila. (Izv.) »Pravda* javlja iz Bitolja, da le bila tam strahovita eksplozija v municijskih vagonih re-paracijske komisije. Na posebnem tiru je stalo 80 vagonov. S strašno detonacijo je eksplodiral en vagon, za njim pa so se zapored vžigali drugi. Kakšne dimenzije je katastrofa zavzela, nI še zna-| no. Vse hiše v okolici so porušene do I tal V mestu vlada prava panika. KRALJ V ŠUMADUL Beograd, 18. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne ob 16.30 je kralj Aleksander, re Topole kjer je prebil velikonočne praznike, posetil samostan Manasijo, kjer je i ostal pol ure, potem pa se Je z avtomobilom peljal preko Svilarja v Čupriio. PROTESTNI SHOD DRŽAVNIH SLUG V BEOGRADU. Beograd, 18. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so državni sluge in neukazno osobje imeli zborovanje, na katerem so zahtevali za sluge dnevnice po 25 Din ter da se draginj ske doklade za neukazno osobje zopet uvedejo. Razen tega so v resoluciji zahtevali da se čimprej in definitivno reši uradniško vprašanje. APANAŽA RAZKRALJICE ZITE London, 18. aprila. (Izv.) Reuteriev urad javlja, daje poslaniška konferenca sporočila nasledftvenim državam, da se še nI ničesar odločilo glede apanaže raz-kraljice Zite. Vprašanje bodočega bivališča Zite bo poslaniška konferenca razpravljala šele tedaj, ko bo vprašanje apanaže končno vel javno odločeno. Vest, da se namerava Žita nastaniti na otoku Wight, }e brez vsake podlage. PRVI MAJ DRŽAVNI PRAZNIK V ITALUL Genova, 18. aprila. (Izv.) Kakor Javlja »Corrlere della Sera*, ie včerajšnji ministrski svet sklenil proglasiti 1. maj kot državni praznik. List se protivi temu, i češ da bi se s tem revolucija birokra-tizirala Ilovani v grlk! Maee* doniji. ''/nano je. da živi v južni Makedoniji, ki je leta 1912.—1913. pripadla Grčiji, velika veČina slovanskega prebivalstva, ki bi po etnografskih načelih moralo ostati politično združeno z i' - talimi makedonskimi Slovani. Sodijo tedaj v Jugoslavijo s Solunom v red, kjer imajo večino — ne Grki, ne Slovani, marveč — židje. Vseh makedonskih Slovanov, ki bivajo pod grško oblastjo v predelu, i vorečem prirodno enoto z našo Makedonijo, to je njeno primorje, je bilo pred balkanskimi vojnami okroglo ^12.700. Toda število se je medtem spremenilo. Kajti vojne 1. 1912./13., kakor tudi poznejši dogodki s svetovno vojno so povzročili tudi v narodnostnem oziru pecejšnje spremembe, saj je znano, da je pcrnenila vsaka vojna na ozemlju bivše Turčije pravcato preseljevanje narodov. Za časa prve balkanske vojne leta i 912. so verska, družabna in narodna nasprotja med kristjani in mohame-rlanci izbruhnila z vso silo. Kristjani in mohamedanci so ob tej priliki drug drugemu zažigali hiše in se često tudi medsebojno pobijali. Naj navedemo par primerov: v Mavrovu na obali Ko-' torskega jezera je bilo ob začstku omenjene vojne 120 slovanskih in 120 turških hiš. Takoj začetkom vojne so Curki zažgali in razdejali 70 slovanskih hiš, a kristjani so, ko je prišla grška armada, zažgali vse turške 'niše. Tu-ki so zbežali v Ko=tur, kjer žive še >;edaj in prihajajo v vas le obdelovat >voja polja. Takih slučajev je bilo. lahko rečeno, na stotine. V splošnem konštatirati, da so začetkom vojne povsod gorele slovanske in grške hiše i er vasi, nato turške. Boječ se »svete in kazni je bežalo turško prebivalstvo umikajočo se turško vojsko; mnogi izmed teh beguncev se sploh niso več -nili nazaj, marveč so ali ostali v me--rih. ali pa so se, kar se je najpogosteje dogajalo, izselili v Malo Azijo. Mno-vasi so ostale razrušene in prazne, li pa so se jih polastili krščanski so-srdje, Sljvani ali Grki. Vojna z Bolgari leta 1913. je prinesla druge spremembe, in to v pokrajini severovzhodno od Soluna; tu so se z ognjem in orožjem medsebojno uničevali Bolgari in Grki. Znano je, da :>o Bolgari" na svojem umiku poklali mnoge stotine Grkov — mednarodno preiskani so bili n. pr. krvavi dogjdki \- Serezu; boječ se grškega maščevanja je bežalo slovansko prebivalstvo umikajočo se bolgarsko armado in -p. danes čaka. raztreseno po raznih krajih, da bi sa moglo vrniti na svoje Mzdejane domove. Tretjo spremembo so vršili Grki si--tematično. V zapuščene, aii tudi nanovo osnovane kraje so naseljevali Tške begunce iz Trakije in sploh iz uih predelov, kjer so jih gonili negr->ki gospodovalci. Tako se je število grškega prebivalstva znatno povečalo, ? te vil o slovanskega nekoliko zmanjšalo in ono turškega prebivalstva prav močno skrčilo. Število Slovanov v južni Makedoniji se računa sedaj na »krogi j 290.000 duš. slsmcis (Dopis iz učiteljskih krogov.) Že od nekdaj je šola služila klerikalcem kot najuspešnejše bojno orožje. Obrabljeno orožje je treba nadomestiti z ostrejšim, ki naj vzbuja strah že v nožnici. In ta strah je — učitelj sam. Ne bojte se več Boga, vsegamogočnega, ne hudiča z vsemi njegovimi peklenskimi zabavišči, boite se učitelja, učitelja denuncijanta, učitelja izkoriščevalca, pijavko kmečkih gruntov, učitelja pohajkovalca, udirjanega demokratski stranki. To je ton, ki zveni iz ust ■oosianca Brodaria, junaka pod okriljem imunitete na vseh njihovih shodih, ton Hsnpi Bartae: Ogenj. Verižnik; in lahke ženske rade čitajo Brodarjevfli člankov v »Domoljubu«. Klerikalna stranka je leta in leta slepomišila pod okriljem habsburško-katoliškega hinavstva in v varstvu c. kr. bajonetov čistila našo deželo peg, ki so se največ pojavljale v obliki učitelja. Dan za dnem so romale denuncijacije na c. kr. oblastva. Ubogo, zapeljano ljudstvo jih je moralo podpisovati, ne da bi vedelo, kaj listina vsebuje. Ko pa je izkušnja izučila, da podpisovalcem preti šiba pravice, so se zatekli klerikalci k svoji najvišji Instanci, deželnemu odboru, da je on vlagal na c. kr. vlado ovadbe najogabnejše vsebine. Vsi uradi in vse osebe, ki jih je katoliška pravična stranka postavila na vodilna javna mesta, so bili v službi podeželskih »gospodov-denuncijantov«. Kar se naše države tiče, vedite, da smo ji udani učitelji z odkrito domovinsko ljubavjo, da jo bomo čuvali kakor čuva mati svoje dete, da jo ljubimo kot dete svojo mater in da se bo ob naših prsih razbilo sleherno orožje, ki je naperjeno proti braniteljem in vzdrževalcem sadu tolikoletne borbe. Kot čuvarji narodnega edinstva bomo neustrašeno in pozorno opazovali gibanja brezdomovinskih hujskačev in prepričani bodite, da bomo vsakršen proudržaven odpor znali v kali zadušiti. Če to smatrate za denuncijant-stvo, prosto vam. Neomajno smo gledali v bodočnost, ko jc bila klerikalna sila na višku; brez trepeta smo opazovali strašne posledice silnega terorizma in trepetali ne bomo danes pred vami. In mi smo se vdinjall demokratski stranki, pravite? Kaj nismo z njo rastli od njene zibell, smo li kdaj zatajevali svoje prepričanje? Pristaši smo nieni, ker smo prežeti z duhom narodnega edinstva, ker živimo med narodom in za narod. Razdvajanje ljudstva v borbe stanu proti stanu, hujskanje kmetskega delavstva proti posestnikom, kakor sleherno komunistično gibanje med organi smatramo za rakrano, ki bi ji slejkoprei podleglo ogromno deblo naše države. Da bi Igrali v politiki s trojnim licem, kakor to dela SLS, se nam zdi ogabno. Kmeta hujskati proti delavstvu in urad-ništvu, smehljati se delavcu na račun kmeta ln prilizovati se uradniku ob njegovem praznem žepu, prijatelji, to za-more le politična prostitutka. Kot pohajkovalce nas označuje, da zakrije resnično pohajkovanje svojih uglednih pristašev, ki v pol ure opravijo vso svojo službo. In plače! Prenizko je, da bi o tem govoril. Na učiteljskega bogataša kaže, da skriie gospodo, ki se masti ob polnih kaščah, hlevih, kleteh, mošnjah itd. Na njih mesečne prejemke iz državne blagajne kaže, da skrije kongruo, ki so si jo zavarovali duhovniki sami. Pljnj, da ne boš opljuvan! Šole so prenapolnjene z učitelji. Ubogo ljudstvo, ki vam naseda na limance. Eno-in dvorazrednice naj prednačijo večraz-rednicam, to more verjeti le največji na-zadniak, ki se šopiri: »Včasih je bil en sam, pa smo več znali.« Ogabno je, da se g. poslanec sklicuje na želie in zahteve ljudstva, dočim slišimo in čitamo vsepovsod, da istemu ljudstvu le vceplja ono, kar naj bi želelo in zahtevalo. Pomnite g. poslanec, da mi ne trkamo na pragu naših oblasti, kakor ste to delali klerikalci, temveč, da se znamo sami braniti. Odložite, g. Brodar, le plašč svoje imunitete, vaš tovariš Sušnik naj s svojo akademsko častjo ne ščiti »Domoljuba« m duhovska gospoda naj se ne zapira med štiri stene, kadar brenka po strunah, kl dajejo pravec vašim melodijam. Potem bomo z vašimi klevetami že obračunali! Eden, ki jc Brodaria poslušal. if Razkrisfjanjnnje SoL Lahko tn Sli staviti, da bo »Slovenec* reagiral na dr. Susteršičevo brošuro t radikalno kulturnobojnimi članki. Razkristjanja-nje šol je navečji bavbav za duhovščino, ki bi jo »Slovenec* rad odvrnil od dr. Šustiršičeve lektire. Zato dolg članek o reformi veronauka. ki je sicer že star načrt učne uprave. »Slovenec« naj bi rajše duhovščini razodel, da je kriva vratolomna in brezvplivna poli — Odposlanstvo saarske kotline v t GenovL v Genovo so prišli zastopniki | političnih strank saarske kotline, katera se nahaja, kakor znano, pod upravo Zveze narodov. Odposlanstvo Ima namen, da stopi v stik z državniki na genovski konferenci zastopanih držav ter lih pouči o položaju v saarski kotlini. V spomenici, ki jo je poslanstvo razdelilo, se po-vdarja, da slabe posledice uprave pod nadzorstvom Zveze narodov škodujejo me. tika klerikalnih poslancev, ako bo namenom in idealnemu poklicu Zveze sa-šolska reforma izpadla za, klerikalce' inanj ugodno. Ravnotako je samo Go-sarjeva dražba kriva, ako bo lepega dne »brezverski« komunizem popolno- ma zavladal v klerikalni stranki. Sicer pa klerikalnim kolovodjem ni niti za kristjanstvo, niti za katoličanstvo, marveč samo za politiko. Ta njihova politika je pa eno samo veliko močvirje nemoralnosti. Dr. Susteršič. ki pozna najboljše sebe in svoje učence ter cel ustroj klerikalizma, je nanizal na rovaš klerikalne inteligence, ki se je nasrkala v srednjih šolah patentiranega katoličanetva, toliko hudobije, hinavšeine, korupcije, cinizma in nemoral nosti, da teh lastnosti še pri nob> nem najbolj »brezverskem« inteligentu nismo videli. »Slovenec« bi torej — ne glode na svojo taktične namene — storil prav, ako bi iskal izgubljenega Boga najprej za sebe in za svoje voditelje. . -i- Beneš o odsotnosti Amerike m o stališču Male antante. Dr. Beneš je imel te dni v Genovi razgovore z zastopniki raznih listov. Beneš je zelo obžaloval, da Zedinjene države niso zastooane na konferenci zaradi domneve, da gre za politično konferenco, dočim je bila konferenca sklicana izrecno kot gospodarska konferenca. Dr. Beneš je "mnenja, da bi sodelovanje Amerike mnogo pripomoglo k obnovitvi Evrope. Seveda bo šlo tudi brez Amerike, toda delo bo trajalo vsaj 20 let več. Nadalje je dr. Benes izrazil željo, da konferenca ohrani svoj "•ospodarski značaj in pusti politična vprašanja ob strani. O Mali antanti je naglašal dr. Beneš, da ne bo nikdar podala orodje kake tuje države. Mala antanta je za razorožitev, seveda pa mora imeti garancije, da tega ne bo zlorabila katerakoli tuja sila. Prosvefa Ljubljansko gledališče. Danes v sredo sta obe gledališči zaprti * Naše občinstvo opozarjamo na koncert enega prvih pevskih zborov, na koncert pevskega društva »Smetane« iz Prage, ki se vrši danes zvečer točno ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union. Vljudno sporočamo, da je sedežev za ta koncert še dovoli na razpolago ter vabimo občinstvo, da se v največjem številu vdeleži koncerta in da bode tako deležno izrednega glasbenega užitka, katerega nam bodo nudili bratje Celil. Sedeži za ta koncert so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice, od 7. ure zvečer dalje pa pri koncertni blagajni. Stfibrmt Dominik: Simon Gregorčič. V Ljubljani 1922. Izdala In založila Tiskovna zadruga. 152 str. Pota in cilji 10. zvezek. Knjiga ie slovenski prevod češkega spisa mladega, žalibog že pokojnega učenjaka. Po kratki biografiji Gregorčiča podaja podrobno, z vso znanstveno metodo, a vendar poljudno napisano analizo Gregorčičevega pesniškega dela. Iz vsega dela odseva ne samo temeljito znanje predmeta, ki ga je pisatelj vseskozi preštudiral, ampak tudi velika pisateljeva ljubezen do Gregorčiča in njegovega naroda. Odkar je Čelakovski S0>;0lsM vestnih Sokolskim društvom v Ljubljani in okolici. V soboto dne 22. aprila ob pol 5. uri popoldne se vrši pogreb narodnega mučenika Ivana K romarja, ki je bil ustreljen med vojno na Suhem bajerju. Ostanki imenovanega se prepeljejo v Črnomelj v nedeljo dne 23. aprila z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 7. uri zjutraj. Poživljamo vse brate in 6estre. da se udeleže pogreba, ki se vrši v soboto ob pol 5. uri popoldne is Bajerja na južni kolodvor. Zbiramo se ob pol 4. uri v soboto pred Narodnim domom. Pridite polnoštevilno. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je društveni sluga pričel s pobiranjem članarine. Istočasno s članarino je plačati zletni garancijski sklad v znesku najmanj 5 Din, ki ga mora plačati po sklepu Jugoslov. Sokol. Sav., oziroma društvenega občnega zbora vsak član in članica. Oni člani in članice, ki so menjali stanovanje, se prosijo, da na znanijo izpremembo naslova čimprej statističnemu odseku Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. člane, ki ne bodi plačali članarine in zletn. gar. sklada, se smatra v zmislu društvenih pravil od-stopivšim in se le-ti naprošajo, da vrnejo društvu savezni znak in legitimacijo. Legitimacijo se potrjujejo proti predložitvi plačU. listka med uradnimi urami, to je vsak delavnik med 6. in 7. uro popoldne v odborovi sobi v Narodne® domu. Čehi na ljubljanskem Sokolskem zle-tu. Iz Prage javljajo: Te dni je Češka obec sokolska zaključila priglase za ljubljanski zlet. Prijavilo se je 11.718 čeških Sokolov in to 7083 moških in 4582 ženskih. Za transport tega ogromnega števila iz Prage v Ljubljano bi trebalo 15 posebnih vlakov z 240 vagoni. Samo za avstrijska viza na potne liste je potrebna pred devetdesetimi leti pisal o Prešernu, vsota 125 milijonov avstrijskih kron. Ak" nismo dobili iz češkega peresa s takim I ^ računa kot najmanjši izdatek za ene-znanjem in s tako ljubeznijo pisane knji- ! fiini sko revijo. «Krst pri Savici.» Skladatelj Osterc v Mariboru je dal svoio novo opero v 3. dejanjih »Krst pri Savici« na razpo- 395.119 katolikov, 30.9tl protestantov, 85.960 pripadnikov češkoslovanske narodne cerkve, 31.751 judovske, 5570 drugih konfesij. 127.296 ljudi torej skoraj petina vseh Pražanov je brez konfesije sam spisal libreto in glasbo ter delo tudi sam instrumentiral. Pri zadnjem koncertu v Celju je kvartet »Zika« igral tudi Csterčev »Menuet«, ki ga je »Nova Do- «Sport» št. 6. Izšla je 6. štev. »Športa«, tega edinega slovenskega športnega lista, ki si je v tretjem letu izdajanja pridobil splošne simpatije. Številka je okusno opreml;ena ter prinaša poleg zanimive vsebine poročilo o glavni skupščini Športne zveze ter s tem poročilo o športnem razvoju v Sloveniji v preteklem letu. >ist vsem najtopleje priporočamo ker .ie kljub zvišani ceni (posamezna štev. 2 Din, v naročnini 1-50 Din) najcenejši slov. ilustrirani list. Naroča <«e v pisami Športne zveze v Ljubljani. Narodni dom. Prvenstvene tekme v Ljubljani: Aka. demiki: Svoboda - Moste 7:3. Jadran: Slovan 2 :0 (2 :0). Pričetkom igre Jadran v premoči, kasneje odprta igra. Jadran je letos v boljši formi kot lani. Hanaška Slavija v Zagrebu, tianz-ška Plavi ia. ki ie, ka!:or smo že poročaa v " " "sgrf.ba Camile Mauclair o Vojnoviču. Pari-; . m ;n fi Concordijo (2: t), nastopi da- r>____... mnn.liolo. od 1 t m. ie Dri- ! ^ " ' , ____... r.___j:___1-«.«-. lmn> ba» vzporedila Dvoraku. Sedaj imamo - Italijanska^kraljeva dvojica v j Siovcncl 8 svojih oper, 5 operet in en G-novi »Prager Presse« izve od svoje- j balet, pa še VHhar ima 3 opere. Vseh _ _ _____ ga posebnega poročevalca, da namerava jugoslovenskih opernih de! je pa okrog i nede]j0 in pondeljek igrala v Zsgrt italijanska kraljeva dvojica 22. t. m. obl- 40. __ ..„. i dve neodločni tekmi, in sicer z Hašk skati Genovo, ako bodo razprave na konferenci do tedaj ugodno potekale. — Edina zahteva Madžarske — denar. Ministrski predsednik grof Bethlen je Izjavil sotrudniku »Epoce«, da bo madžarska delegacija stavila na genovsko konferenco eno samo zahtevo m sicer zahtevo po kreditu v svrho gospodarske sanacije Madžarske, predvsem pa odgoditev reparacijskih plačil. ška »Revue Mondiale« od 1. t. m. je Pn-jneg v ere!j0 proti Gradjanskeinu. Kakor nesla obširen esej o pesniku Ivu Vom°-|7nano =e Fanaška Slavi-a prvak Motav-viču izpod peresa znanega esleta m -umetnostnega teoretika Camila Maucia- irja. Esej očituje tzborno poznavanje pesniškega delovanja. »Figaro« od 9. t. m. se začuden vprašuje, kako da tolikega pesnika Francija, »njegova druga domovina«, še tako malo pozna? ske. a je, kakor se je -daj pokazalo, slabše moštvo kot vodilni zagrebški klubi. Gosti igrajo po zastarelem napadalnem sistemu brez posebnih kombinacij. Najboljši del moštva je obramba. romane c vojni. Tako postanejo deležne,^ ^ ^ y spomlnu na tovari5e, padIe poleg nas po vsem svetu, pod Beogradom in v pripjatskem močvirju, na Soči in na Sommi, na Kajmakčalanu. Krfu, v Asi-nari, v Sibiriji, v Przemyslu in v Karpatih, na Hindcnburgovi liniji in v morskih valovih. »Trideset milijonov sužnjev, na-ščuvanih drug na drugega po zločinu tn zmoti, vzdiguje v blatni vojni svoja človeška obličja, v katerih klije naposled volja. Prihodnost je v rekah robov in dobro razločiš, da bo stari svet predru-gačen po zvezi, ki jo bodo osnovah nekoč oni med seboj, katerih število in beda sta neizmerna.« Tako pravi Barbusse in s to besedo se je postavil izven onih salonov, ki so ga izprva lansirall kot senzacijo, do katere sicer niso mogli. Mesto njih pa si je priboril drugo občinstvo. Danes beremo Le Feu v milijonih izvodih v vseh kulturnih jezikih. Danes vemo ceniti, da je Le Feu bil pred trenu leti kakor zdrav, krepčilen oddih po tolikih tiradah o Union sacre, o Durchhalten in vsega onega, ki smo se ga tako korenito naveličali. Danes vemo, da je zadnja vojna bila težka šola. čije nauki se bodo vtisnili v spomin našim potomcem še bolj ko nam, kl smo, kakor travice na poplavljenem travniku. Otročje je, da so nekateri komunisti in levi socialisti proglasili Le Feu kot ne- sede, dvigajo pesti v nebo, kolnejo usodo, j na gasilce _.eh onih grozot, ki jih poznajo sicer pripovedovanja adjutantov. AdjutantI pa so pripovedovali le, da so naslikali okvir za svoja junaštva. Zato so veriž-niki in lahke ženske segli tudi po »Ognju«, ko je izšel pred tremi leti. In mahoma završalo po salonih: »Le Feu, le Feu, ali že poznate Le Feu? Čarobno, nebeee-■ko!» Toda Le Feu je imel še drugo usodo, ki jo je bolj zaslužil. Izprva je bilo moderno, da čitaš Le Feu, in če nisi o njem ?nal v pariški družbi povedati vsaj nekaj duhovitih besed, so te smatrali za tepca. Toda dame in poldame, ki so pričele z -nebeeeeško« naimodcyiejšo lektiro, so pričele kmalu protestirati. Kaj, to je najmodernejše? Saj je to skoraj r.ekaj... nekaj ruskega! Le da se junaki Gorkega dolgočasijo v civilu in filozofirajo po (ii-oriščih ali v podstrešnih sobah, Bar-bussovi pa hantirajo z orožjem in filozofirajo sredi strelskih jarkov, med gni-I mi trupli, vedno z eno nogo onkraj fizič-rega življenja... To vendar ni nič... zanimivega! To je vendar... vojna! Da, gospodična, to je vojna. In to so strani lz dnevnika desetnije, .z tistega dnevnika, k! smo ga dozivljali vsi mi, Pomori a do Krta. Soluna m si obenem junak... Kdo se pri tem čita-nju ne spomni, kako Je sam ležal v ušivih zaporih, v ušivih barakah, trepetal pred feldveblom ali njegovo ekscchnco hauotmanom, kako je zapletoval okrog kuhinje, se vlačil po raportih, nosil pu- s česa. Le Feu ie dokument in Barbusse je levičarski socialist. Pa vendar je Le Feu mnogo več nego tendenčni spis. Ce je Barbusse nameraval podati nam obtožnico, potem treba reči, da je snov odrinila pisatelja, ga pokrila in zadušila .n da se oblikuje pred našim očesom sama iz sebe, velikansko, nepregledno, zmagujoče, Le Feu je pravi naslov. Slovensko bi se moralo reči: Požar. Ves svet gori, in ti gledaš ta požar, kakor gledaš požar vasi: Ljudje vijejo ln vpijejo, prenašajo ure in drobiž, kar je važnega, pa pozabljajo. Živina muka in sili v goreči hlev. Tatovi kradejo, orožniki suvajo radovedneže easiici vlačijo cevi in se žrtvujejo,! . ------ - včaslh z uspehom, včasih brez njega. I Takrat bi včasih rad sam zanetil, gleda Oškodovanci tulijo, govore brezvezne be-j v ogr.ju zublje, plesal okrog nnh, streljal »Požar« — prevajalec dobesedno pravi »Ogenj«, kar je po smislu napačno — v žargonu, ki si ga je francoski poilu v petih letih zakopanega in etapnega življenja priredil s sodelovanjem anglosaksonskih zaveznikov, raznih domačih narečij ško, se opotekal do smrti utrujen r.a j in apaSke latovScme: raznih' £ maršu, brezčutno štel ranjence, štel gra- gotov m pato.sov ^d Kakor prav, nate, se mehanično priklanjal, kadar sojhin.ee p,r, cedra, Stajerc deMe u pozre^ žvižgale krogle, meketale mrtvaške rag- kakor se harmonika « « 6 terminologiji imenuje Holzhobel, m Kašo. žvižgale _ . lje, svetile rakete in treskale mine po kraškem kamnu? In kdo se ne spominja, kako je ves podivjan, zaraščen, shujšan in v srcu ves drug prišel domov, In kako mu le bilo vse tuje? Tako je, kadar gori svet. To )e požar boga, človeštvo, trenutek, sebe samega., Mežnarji pa bijejo plat zvona, enakomerno, rokodelsko. To je požar. To le požar, v tebi, v nas. Barbusse ga je v sebi pogasil s tem, da je kot pravi umetnik poskusi! oblikovati snov. Spravil je vanjo \endenco, to- Takšen požar je bila svetovna volna in i rej ni pravi umetnik, nI cel umetnik. -031 3-v SafN -3ssnqjee 35« 3(UEU j -- munisf.jic sentence — če so res komu-; nistične - so kakor klici in kletve brez-umnikov pri požaru. V njih je strah, bolest, nemoč, v njih je resnično trpllenje, streha pa med tem gort ln izgori. »Ogenj« — torej bolle »Požar« — le zgodovina desetorije, vojna zgodovina ne- Tlskovna zadruga je brez dvoma imela doslej pri izberi svoje »Prevodne knjižnice« prav srečno roko. Žal, da sta papir in tisk tako nemogoče draga, da to res solidno podjetje ni moglo dat! »Ognju« lepše zunanjosti. Šantel to pot ni imel srečne roke, ko le izdeloval naslovni kal mož ki žive v strelskem larku, si I list. Tisti golaš Iz mrtvih teles spada v žele domov, so nežnl, so zveri, so ljudje. | Napolfonovo dobo, neMlustrira pa one To^en opazovalec nam Barbusse slika,! druge mesn.ee, ki nam jo .e poKazaia kako se dnbroln riabo!! s^vna vojna. BrnlTnd. .revau so Janezi v Galiciji »nazaj forikali«, tako je Le Feu napisan v skoraj nerazu-nlji-vem jeziku, ki ga razume le stanovalec francoskih strelskih jarkov. Prevajalčevo delo je bilo zato sila težavno in je vsega priznanja vredno, ker je prevod prav dober z eno izjemo, eno napako, ki nas moti že pri drugem zaslužnem Debc-lja-kovem prevodu, pri Anatola Franca »Pingvinih«. A. D. namreč kopiči množico večini nerazumljivih izrazov, lokaiizmov iz Primorja in drugod, včasih pa kar sam izumetniči besede, ki bi spadale v latovščino ali pa tudi v večji idiotikon, če bi ga imeli — ti izrazi pa so v svoji številnosti in vsiljivosti na kvar delu In prevodu. Vendar ta napaka ni takšna, da bi odstranila. Vsebina »Požarja« in kongem-ialni prevod sta tako pregnantna, tako te zadeneta, tako ti predočita dobo, ki si jo svoječasno doživljal z otrplimi čuti, da se zbudiš pri čitanju iz te otrplosti, se _________ strezneš in speznaš, da je človeštvo baš ,-aialec ni prekoračilo enega onih prepadov, ki z:- sreče. Res. da je imei težko j jajo in čakajo nanj co notu. Domače vcsfi * Kralj Aleksander je odpotoval za velikonočne praznike v Topolo. * Zdravstveno stanje princese Elizabete, soproge grškega prestolonaslednika in s ostre princese Mariole, se ie znatno izboljšalo. Bolnica je prestala krizo in je sedaj izven vsake nevarnosti. Rumunska kraljica Marija ostane še nekaj dni v Atenah. * Pogreb Ivana Ancela. Včeraj popoldne se je vršil ob ogromni udeležbi občinstva v Zagrebu pogreb bivšega poverjenika za socijalno skrbstvo Ivana Ancela. Sprevoda so se udeležili med drugimi: minister sa prosveto Svetozar Prihičevič, pokrajinski namestnik Juraj Demctrovič, general Tti-cakovid, mestni podžupan, občinski svetniki in veliko število uradništva in občinstva. Imenom krajevne organizacije demokratske stranke se ja poslovil na grobu od pokojnika predsednik dr. Ljubo Tomašič, ki je v svojem govoru naglašal, da pomeni pokojnikova smrt v času. ko je morala v političnem življenju na zelo nizki stopnji, težko izgubo za ves hrvatski narod. Demokratska stranka v Zagrebu je izgubila ž njim enega svojih najbolj marljivih in nenavadno požrtvovalnih pristašev. Pokojnik je bil poštenjak od nog do glave, človek dela in uspehov. Ostal je do smrti siromak in mu niso mogli niti njegovi najhujši politični nasprotniki očitati, da bi se v političnem ^življenju okoristil. Imenom uradnikov bolniške blagajne, ki ji je naeeloval pokojni Ancel nad 20 let, se je poslovil od blagega šefa z iskrenimi besedami uradnik Lončar. Naj bo nesebičnemu demokratskemu borcu lahka hrvatska žemljica! * Pogreb narodnega mučenika Kromarja. Med vojno je bil na Suhem ba-jerju ustreljen Ivan K romar zaradi t«£ra, ker je izjavil ob neki priliki, da f imajo Srbi prav». Pokopan je bil med drugimi žrtvami na Suhem bajerju. Njegova rodbina, obstoječa iz žene in 8 "otrok, je živela v največji revščini v hribih blizu Semiča, Sokolsko društvo v Črnomlju je začelo akcijo za nrenos ostankov ustreljenega Kromarja Da pokopališče v Črnomlju in akcijo za podporo uboge rodbine. Odziv na poziv sokolskega društva v Črnomlju ■v bil velik in je bila s tem olajšana beda uboge rodbine. V nedeljo, dne 2'i. aprila se prepeljejo ostanki Ivana Kromarja v Črnomelj, kjer se vrši po-greb na tamošnje pokopališče. Krsta z ostanki se odoelje iz Ljubljane z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 7. zjutraj v nedeljo 23. t. m. Bratje in sestre, ki se hočejo udeleži-ri pogreba v Črnomlju, imajo polovično "vozno ceno. Nakaznice se dobe v Savezu, Narodni dom. * Italijani pregnali zadrskega nadškofa. Italijanski fašisti so zopet po-1 razah svojo jezo in sovraštvo proti slavnoet končana, se je nadebudna katoliška mladina po gori razlezla, večina pa jo je udarila v gostilne pod Šmarno goro, odkoder se je med harmoniko že ob opoldanskih urah razlegalo divje vpitje pijanih plesalcev. Ker so prišli romarji z gore z debelimi gorjačami, njihova katoliška veselica 6koro gotovo ni končala brez težkih posledic niti za plesalce niti za plesalke. * K aferi Sever nam poročajo še od druge strani: Pred prazniki je prišel iz Madžarske neki dr. L., ki je ves začuden čital in slišal da so Madžari Severja aretirali in internirali. Videl je gospoda Severja dne 12. aprila v Zalaegerszegu v neki kavarni Očividno dobro razpoložen se je Um razgovarjal z madžarskim poslancem drjem. Hajosem in nekim drjem. Nabraszkjm. Madžari mu torej ravno niso delali nasilja. * Smrtna kosa- V pondeljek je umrl v Loškem potoku na Dolenjskem medici-nec, g. Franjo Rus, nadarjen mladenič. Blag mu spomin! * Telefonska pristojbina Ljubljana -Praga. Kakor poroča »Služboni list* poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, znaša po novi enakovrednosti franka pristojbina ta pogovor Ljubljana-Praca 19 dinarjev za enoto. 4 Selška slnžba pri pošti St. Vid nad Ljubljano. S 16. aprilom 1922 se je pri poštnem uradu St. Vid nad Ljubljano uvedlo dostavljanje poštnih pošiljk po selškem pismonoši tudi v kraju Brod. * šusteršičeva brošura se dobiva tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Cena 10 Din, po pošti 3 Din več. Brošura se razpošilja le proti gotovini. * Osem let v ujetništvu. Na velikonočni pordeljek se je po skoraj osem let trajajočem ujetništvu vrnil v domovino Frane Pečnik, rodom s Trate pri Škofji Loki Vmil se je preko Genovo iz ruskega ujetništva ter raznim gorenjskim družinam privedel pisma cd svojcev, ki se še nahajajo v ujetništvu. Pripovedoval je, da se nahaja v koncentracijskem iijetniškein taborišču v Basri v Mezopotamiji baje še približno 1600 ujetnikov, med njimi večin-- Slovencev, ki so iz Rusijo tja pribežali. Pečnik je bil v ujetništvu od leta 1914. Kdor hoče o svojcih kaj več izvedeti, naj se obrne na naslov: La Croix Rouge francaise. Smvrna. Asie Mi-neure. (Francoski rdeči križ). Taborišča v Basri se imenu;e: «?e Zedinjene države s 23.19 odst/. Rži pri«« 2.32 odst. od svetovnega pridelka i^a Ce škoslovaško, a ječmena 2.38 odst. V prt. dukciji sladkorja m hmelja zavzema Čd škoslovaška z 11.11 odst. tretje mesto »ed ii.izaai SSVUJU JCiU iu aunoanu l'. uouc oviuc. ------ «.;-emu, kar je količkaj jugoslovanske- priskočili na pomoč ter ?e jim je posre-tako so nastopili tudi proti zadr-jgiio lokalizirati požar. Vagon s trstiko skemu nadškofu Pulišiču. Zahtevali so j je popolnoma pogorel. Požar je nastal v Rimu, da se odstrani, in papež je j vsled iskre, ki je padla na trstiko iz lo-- veda ustregel pobožni želji fašistov. I komotive, ki je na sosednem tiru šsanži-~ "adškof Pulišič je zapustil Zader in rala vagone. 'i i3.) Za Sfd^vtkt-po 5 Din. j evropskimi državami. ■ 14.) Za tri in več tovorkov 3 Din. - ] 15.) Za cele vagone 50 Din. | 16.) Sestava prevozne popratnicc 15, sSOrZa I Din. j kakor pri, papež mu je dal naslov nadškofa v Ce-pare del Ponto. Za apostolskega administratorja Zadra in okupiranih krajev "'■■» mesto nadškofa imenovan škof riong. Borzatti, ki je seveda Italijan. >"ovi papež je torej kakor njegov prednik veren sluga italijanske faši-r tovske sodrge. * Kolki jugoslovanskega sokolskega saveza. Ministrstvo za pošto in brzojav dovolilo, da se smejo kolki Jugoslovanskega sokolskega saveza v Ljubljani prilepljati na vse poštne pošiljke. * Jugoslovenska Matica. O obletni-,-i smrti Zrinjskega in Frankopana. one 30. aprila, se vrši v Zagrebu glavna skupščina podružnice Jugoslovanske Matice za Hrvatsko in Slavoniji. Skupščine se udeleže delegati vseh pokrajinskih organizacij Jugoslovanske Matice. Istega dne se osnuje v Zagrebu tudi ženska podružnica Jugo-f jovenske Matice. * Trgovska ladja Ljubljana. Trgovska ladja, ki jo dosedaj plovila pod imenom »Šandor Lederer» in je last parobrodarskega društva »Jadranska plovidba*, je "prekrščena na narodno ime »Ljubljana*. * 24.° maj antialkoholni dan. Mini-ftrstvo prosvete in ministrstvo za narodno zdravje sta uvedla akcijo, da se r>a dan sv.' Cirila in Metoda dne 24. maja v celi držav; po šolah in med • Zaradi alkohola »e hotela pod vlak. V pondel ek zvečer se je vozila z dolenj-cem iz Vel Loke proti svojemu domu tudi zakonska dvojica iz Št. Lovrenca. Med vožnjo je bila žena od alkohola tako vneta, da je v prepiru z možem vsekala po oknu ter razbila šipo. Sprevodnik je zahteval predpisano takso r.a Škodo. Mož, po poklicu železničar, je sprevodnika razumel m bil cato spravljiv, ženo je pa baš to še boli raztogotilo. Ko so jo na kolodvoru v Št. Lovrencu iz-vatronirali in jo hoteli izročiti posta .^načelniku, se je iztrgala iz rok ter se vrgla pod vlak tako. da bi šlo kolo voza ravr.o čez glavo. Prizor je vzbudil med potniki veliko razburjenje, alkoholizirano žensko pa so pitegnili s tira ter z njo poravnali račun potem ko je vlak že od-peljal. * Nepreviden šofer. Anton Kotar, hlapec iz Čepelj pri Litiji, je šel v Trebnje s vozom po vrvi za prevoz novih zvonov v Polšnik. V Trebnjem je pridrvel nasproti avto «S1. 681*. Kotar ie dajal šoferju sicer znamenja, naj ustavi ali pa vozi počasneje, a ta se za to sploh ni zmenil. Ustavil je avto šele v trenutku, ko je privozil tik konj, a bilo je že prepozno. Konji so se namreč »plašili in skočili v stran. Pri tem se je zlomil drog in konja sta padla drug na drugega na tla. Kotar je skočil takoj z voza in hotel odpeti jermenie. pa ga je udaril konj SJmTriredTpred^anro aikoho^ ^ - ^ niroaom pnr^oe l-re Kctarja so prepebali v bolnico. Nje- Lllo^fSSvf F PrS Ua sreča je bila. da konj še ni bil pod- Cr*™?S^-uf^^tel1^^ konec izletniške vožnje. Na klovne v^^Pondeliek^ -P-^ zadruge*. Poiružnif-a »Jutra _______ _____ spreje- ma naročnino in oglase ter tudi uredniška sporočila. Romarji s šmarne gore. Prazniki so privabili na Šmarno goro pri Ljubljani toliko obiskovalcev, da je izgledal hrib kakor vrh mravljišča. Iz Ljubljane sta .-»dšla v pondeljek zjutraj kar dva vlaka eden za drugim, večinoma s potniki za Šmarno goro. Nešteto obiskovalcev pa je prišlo tudi še peš ter z opoldanskim in popoldanskim vlakom. Ljubljančanje so bili po večini dobro založeni s poticami in drugim »žegnom*. Še predno so prišli Ljubljančan je na vrh, se je vršila na šmarno goro proeesija okoličanov, kater« so se udeležili v večjem številu tudi Orli družba Kamničanov izlet v prijazne Radomlje. Vozil jih je lesni trgovec Ivan Eksler. Nazajgrede je voz v temi zadel ob neki predmet in se prevrnil. Izletniki so popadali po tleh na vse strani. Eksler je odletel ta^o nesrečno, da je obležal nezavesten, ravnatelj kamniške mestne hranilnice Vedlin si je Tri padcu zlomi! desno roko, njegov sin si je ^pahnil levo roko, trgovec. Šlegl pa se je potolkel po obrazu. Na obupne klice na pomoč so prihiteli domačini, spravili nesrečneže na voz in iih spremili domov. Trgovec Eksler je bil še včeraj v nezavestnem stanju. • Pod voz fc psie!. Filip Kane, hlape« pri tvrdki Gregere & Verliš v LJubljani, j jev v Sloveniji. SHOD JAVNIH NAMEŠČENCEV. Včeraj zvečer se i« vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani zaradi nameravane odredbe vlade glede maksimiranja prejemkov nižjim uslužbencem in zaradi poizkusa zavlačevanja izplačila drugega obroka razlike novo urejenih dravinjskih doklad javen, številno obiskan shod Osrednje zveze iavnih nameščencev, ki ga je vodil predsednik, prof. Reisner. Zborovanje je poteklo v splošnem popolnoma mirno. Po govorih glavnih govornikov. g. Deržaja in g. Urbančiča je bila <=pre'eta sledeča resolucija: «1.) Glasom brzojavne naredbe ministrstva financ od dne 7. aprila je ministrski svet sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine odločil da se uslužbencem. navedenim v členu 7. zakona o dravinjskih dokladah. počenši s 1. ms-"era 1922 prejemki maksimirajo tako, da skupna vsota njih ošabnih in družinskih doklad no sme presegati mesečno v prvem krajevnem drag. razr. 1000 Din, v drugem 900 Din. v tretjem 750 Din. v četrtem 700 Din in v petem 650 Din. Proti tej nesocialni naredbl, ki je diametralna e današnjo dragin;sko situacijo, protestirajo enodušno vsi zborovalei od najnižjega do najvišjega v popolni solidarnosti. ker smatrajo to naredbo za tendenco redukcije njih že itak nezadostnih prejemkov in to v času, ko draginja ne pojema, pač pa še vedno od dne do dr.e narašča. Odločno zahtevajo, da se ta naredba. ki je izdana na podlagi zmiselno napačne 'nterpretaciie člena 51 zakona o drag. dokladah brez odloga razveljavi, ker bi imela za prizadete uslužbence naravnost katastrofalne posledice. Ugotavljajo, da ne značijo za drža-ne uslužbence niti novi zvišani prejemki eksistenčnega mini-ma. kamoli, da bi se ti prejemki reducirali pod izmero lanskih osebnih prejemkov. 2.) Tukajšnja delegacija ministrstva financ je dala — ako na iniciativo finančnega ministrstva, nara ni znano — nalog vsem r.akazujoeim oblastvom, da nakažejo državnim nameščencem za mesec mai 1922 samo tekoče prejemke, ne pa tudi drugega obroka razlike na novo urejenih draginjskih doklad za dobo od 1. ;annarja do 31. marca 1922. Predstavljajoč, da je izplačilo razlike med prejšnjimi in novimi draginjskimi dokladami za čas od 1. januarja do 31. marca 1922 v dveh obrokih jasno normirano ?e v zakonu o proračunskih dvanaj-stinah za marc in april 1922. zahtevajo, da se dne 1. maja 1922 izvrši izplačilo drugega obroka razlike med novimi in prejšnjimi draginjskimi dokladami brez vsakega pridržka*. Končno je bila na predlog g. Zerka spre'eta tudi resolucija, ki poživlja vlado. na: preklice odpn?t davnih »e^tar- j 17.) Ostala manipulacija uvoznem carinjenju. Piipomba: V primerih, ako se za ta-rlfiranie po carinski tarifi zahteva posebna strokovna vednost, potem, ako se j mora v svrho carinjenja blago analizirati, ali ako je treba za dosego uporabe odnosno nižje tarifne postavke doseči | "napoleoni 250, madžarsko krone posebno dozvolo in uverenja, se spredai j m_^ke 50? iire 410 _ 418. navedenim tarifnim cenam priračunajo se j Banka za Primorje 165 — t70. sledeči odstotki in sicer: j Trg obrtna banka 165. a) Pri uvoznem carinjenju kemikalij, j Brod,ka banka 94 _ <*,. zdravil, barv, itd. iz 4. d. car. tar. 20 {1n>.Jt_ eskomptRa banki odst., b) pač pa stranka plača taksa za j Zagreb, devize: Berlin 26.75 — 27.75. Milan 417.50 — 422.50, London 340 -342.50, Newyork 76 — 76.50, Pariz 70? — 715, Praga 154 — 156, Švica 1475 -1500, Dunai 1 — 1.0175. Budimpešta 9.75 — 10, Varšava 2 — 2.15, valaie: dolar 75.75 — 76.25. avstr. krone 1 — 1.05. češke krone 150 — 152JO, funti 333 analize, c) pri manuiakturnem blagu 100 odst., c) pri galanteriji, igračah, i. p. predmetih, kojih uvrščanje v tarifo zahteva posebno vednost 40 odst., č) carinjenje ob nedeljah, praznikih in izven jradnega časa po dogovoru. RAZVOJ CEN V ZEDINJENIH DRŽAVAH. V letu 1921. so cene v Zedinjeuih državah precej padle. Zanimivo je. da so -ene mnogim predmetom od januarja 1921. do julija 1921. padle, a od tega •asa do januarja 1922. zopet narastle. \ko vzamemo kot temeljno podlago cene v letu 1913., in jih označimo s 100. dobimo sledeči pregled razvoja cen v letu 1921., januar juli januar 1921. 1921. 1922. •plošna indeksna 138 številka 162 141 koruza 107 110 77 pšenica 205 165 149 bombaž 113 90 132 volna 141 125 154 goveda 117 91 9« sir. železe 202 132 123 jeklo 176 125 113 baker 83 80 88 svinee 11« 102 109 premog 192 157 163 koks 227 11» 113 petrolej »66 108 242 svila 171 156 198 kože •X 74 90 nsnje 132 115 112 čevlji 226 52fi 209 opeka 252 225 232 stavbni le« 168 124 134 V primeri s cenami leta 1918. stoji torej januarja 1922. r ceni med omenjenimi predmeti najvišje opeka, in sicer za 132 odstotkov, a najnižje koruza, ki je celo padla za 23 odstotkov. 30 se uaeiezni v večjem ; y —-o . __ . ia Marijine jlmibe. Ko ie bila cerkvena ! ie neba! družino svojega sosoodai-a na . = Nag nvoz v tret;em tromesečju 1921 ;e znašal po carinski statistiki vrednost 982.904.756 dinarjev. Uvoz za prvih 9 mesecev 1921 je znašal 8..076.430.334 dinarjev. Izvoz je v istem času znašal vsoto 1 „688,780.729 dinarjev. Po teh podatkih j« torej za prvih 9 mesecev 1921 trgovinska bilanca zelo nepovoljna. Brez dvoma s« te številke zelo nezanesljive in niti približno točne. Na vsak način bi bile potrebno, kar smo že mnogokrat omenjali, da se način zbiranja statističnih p»da4kpv e izvozu preuredi, da «e ne bomo čisto brez potrebe kazali *vemo »labe® nero s-rro v remv.ei. 197.50. Jadranska banka 280. Jugoslovenska banka 121 — 132.50 L iub. kreditna banka 236. Slavenska banka 120 — 121. Praštediona 1255 — 1260. Rečka pučka banka 110 — 115. Srpska banka 183 — 186. Eksploatacija drva 150. Dubrov. parobrodna družba 1400. Goranin 163. Narodna šumska industrija 132.50 — lo*. Našlčka industrija drva 122.50 !?-•. Gutman 337. Slavonija 131 — 135. Union 700. Ljub. strojne tovarne 212.50. Trbov. premogokopna družbj 250 — 2-M. Beograjska borza včeraj radi pr. j nikov še ni poslovala, i Dunaj, devize: Zagreb 24.72 — 24.-.-' Beograd 98.78 — 99.02. Berlin 26.?,71 i — 26.67V2, Budimpešta 9.62 — 9.6S. London 328.75 — 329.25, Milan 419.20 -419.80, Newyork 7644 — 7656, Pari;-713 - 714. Praga 1535.25 — 1537.25, Sofija 52.95 — 53.05, Varšava 202.70 -206.70, Curih 1488.75 — 1491.25; vstale: dolarji 7594 — 7606. levi 51.95 — 52.05. nemške marke 265.75 — 266.75, imii 328.25 — 328.75. francoski franki 707.5 > — 708.50, lire 417.20 — 417.S0, dinar;: 98.78 — 99.02, poljske marke 202 — 2^ leji 55.94 — 56.06, švic. franki 1481.?o — 1483.75, češke krone 153.40 — 153.6 '. madž. krone 9.72 — 9.78. Praga, devize: Berlin 17.11% — 17.57V2, Curih 973 — 977, Milan 274.5-> — 276.50, Pariz 465 — 467. Londc -220.62 — 222.62, Newyork 49.70 — 50.3" Beograd 65.37 — 66.37, Sofiia 34.10 — 34.90, Dunaj 0.5587 — 0.7587, Varšav.. 1.24U _ 1.44V:, Budimpešta 6.17» 6.571/-. Valafe: nemške marke 17.17' _ 175714, švicarski franki 9.68 — 9.7' lire 271.50 — 273.50, francoski franki 4-"; ' _ 464, funti 219.62 — 221.62, dola ; 49.45 — 50.05, dinarji 65.3" — 66.37, levi 32.85 — 33.65, avstrij. krone 0.60 -0.80, poljske marke 124VZ — 1-44*.. madž. krone 6.17^2 — 6-57%. Curih: Berlin 1.76, Newy»rk 514. London 22.71, Pariz 47.80. Milan 28.1". Prasa 10.35, Budimpešta 0.62, Zagrea 1.65, Varšava 0.14. Dunaj 0.064, avstr žigosane krone 0.07. Berlin: Italija 1598 — 1620, Londo* 1290.35 — 1293.65, Newyork 291.63 — 292.37, Pariz 2726.55 — 2733.45, Švica 5692.85 — 3707.15. Dunaj 3.75% --3.79Vi, Praga 580.25 — 581.75. Budimpešta 3*.95 - ST.«?. Sofija 2ft4.70 3O5.301 BR AOTSCSV TIUSRS? Dcvetstopetnajsto Tragedija naroda, k teta molitev je nekega dne predramilo starega kralja xa-Mofclo bobnenje, prihajajoče od severa, ko so Kosmai1» javljali gosti oblaki dima. Tedaj se je pričelo oglašati grmenje radi od Mladenovca, od Kraljeva in njegova okolica, zavedajoča se težkega položaja, ie morala izreči besedo, zastajajo« t grhi. »Treba je, gospodari (Zakaj ?» Zasijal je kraljev pogled pod sivimi obrvi, kata* Mlesfceče Savica pod belim pepelom. • * Topola ni več varna.* Kralj noče niti poslušati, ponovno Se nagne cez mizo, ara v drhteči levici poročilo vrhovnega poveljstva m zasleduje položaje naših čet v moravski dolini. Naši so po njegovih mislih še držali Vodice, severovzhodno od Bobevca, potem Malo Črnuče, Vranovac, Lipar, Diljačko brdo in Vrbovac, kar je jjomenilo, da so se umaknili že na desm breg RaUe. KraU je dobro vedel, da se bori na tej fronti 44 naših bateUonov proti 81 nemškim in tudi to ie sprevidel, da je Topola izgubljena. ^Sovražnik je blizu in prodira, gospodar.* •vTorej le hitro na pot, otroci,* odgovarja krak. Vsi se prestrašijo, prično se spogledovati. Mar krafi se vedno ničesar ne vidi? Ali skriva morda v svoji duši zaostale nade, se vara z vero, ki je ni nikdar izgubil in ki mu je na Rudnika 1914. tako sijajno pomagala. Toda vsi so občutili dolžnost, da ne smejo dovoliti kralju, zidati na tako sumljivi -x>dlagi m prepuščati svojo usodo na milost in nemilost dogodkom. Da reši nosilca krone in ugled kraljevine, sklene adjutant Todorovič, lotiti se sam posla. Pristopi h kralju. ^Gospodar! Mi ne moremo brez kralja, tudi ne moremo nositi odgovornosti pred narodom in zgodovino, da sovražnik ujame kralja.* »Zakaj ujeli,* ga prekine kraB. «Zato, ker sovražnik jako hitro napreduje v Moravski do-fini in od So po ta sem, mi pa nimamo nikake možnosti, da se ustavimo pred Bagrdanom. Zajetje kralja bi popolnoma porazilo vojsko, ki mora baš sedaj zadrževati sovražnika. Pomenilo bi udajo.* KraU malo pomisli in adjutant hitro nadaljuje: ^Veličanstvo, vi se gotovo ne mislite udati v tem trenutku, si> se vaša armada proti premoči tako sijajno bori.* Kralj še enkrat pogleda adjutanta, a njegove oči niso ras JVfBdevBfe preprfSanffc. Nasprotne. Po dolgem preoriSJanJa odgovori trdoglavo in odločno: «Jaz ne mislim kapitulirati! Tudi ujeti se ne dam.* «Zaklinjam ras. Veličanstvo, odločite se, da odidemo čim prej.* •Ostanem tukaj,* doda kralj Še trdovratnejše. Vsi se preplašeno spogledajo, ker ne morejo razumeti starca. Še enkrat poskušajo, vsak po svoje, a on ostane pri svojem. •Pustite me pri grobo mojega očeta in deda, da umrem pred cerkvenimi vrati! Ko pride sovražnik, naj najde opusto-šeno zemljo in kosti starega kralja.* Kralj ni izpregovoril teh besedi tiavendan, temuč zelo odločno. Njegova okolica je dobro vedela, da sedaj ne more govoriti t njim in zapusti ga vsa prestrašena. Adjutant poišče takoj telefon, se zveže z vrhovnim poveljstvom v Kragujevcu, ter prosi, da sporoče prestolonasledniku kraljev namen. Naposled prosi prestolonaslednik po telefonu, da želi videti starega kralja v Kragujevcu. •Dobro, kam odidemo,* vpraša končno starec adjutanta, poražen od razlogov, ter pristane, da zapusti Topolo. •Kamor želi Veličanstvo, tja, kjer se nahaja kraljevska vlada.* •Nočem tja, peljite me k vojski.* •Njegovo Veličanstvo prestolonaslednik je sporočil iz Kra-gujevca, da vas želi videti pri sebi, kjer se nahaja vrhovno poveljstvo.* •Dobro, pojdimo v Kragujevac.* V Kragujevcu se je sešel s sinom, potem pa takoj obiskal bolnega vojvodo Putnika ter odšel v vrhovno poveljstvo, da spozna celokupni položaj na frontah. Zvedel je, da tudi veličastna požrtvovalnost srbske vojske, njeni nadčloveški napori ne morejo ustaviti viharja, ki je preplavil ves severni del Srbije. Zvedel je gorko resnico, da zapuste tudi Kraguje-vac. Sovražnik se je posebno trudil, osvojiti staro prestolico, sedež vrhovnega poveljstva in njegovi aeroplani že zasipajo mesto z bombami. Vrhovno poveljstvo je presenečeno sklenilo, da takoj zapusti mesto. . Kralj je zaprosil, da vodijo v Niš, cim bližje vzhodni fronti. Komaj je dospel tja, je že zahteval na fronto. Ugodili so mu in krenil je proti Knjaževcu, kjer so se vršili srditi boji Toda ni ga dosegel. Pospel se je na Tresibabo in iz vrha je videl Bolgare v Knjaževcu ter divjajočo bitko v mestu. Se večja bolest je prevzela njegovo dušo in takoj se je podal proti Vranji, ki se je nahajala v nevarnosti. Dospel je z avtomobilom do VladKtaega hana, zajaha! konja in odjahal proti Vranji Mesto Je že padlo in sovražnik je prodiral proti Leskovcu, kjc-r so še vedno vihrale zastave v pozdrav zavezniške vojske. Obogačen z novo bolestjo, je zaprosil, da ga spremijo v Ri-barsko banjo, kjer bo v miru prebolel nadaljnja razočaranja. Toda nikjer več ni našel miru in ga tudi ni hotel. Od bojišča do bojišča je begal, kjerkoli so se vršili boji in je obstojala nevarnost. V Ribarski banji je zvodel, da je avstrijsko-nemška kolona izmanevrirala bagrdansko sotesko ter se nahaja na cesti od Požarevca proti Čuprijl Takoj zapusti Banjo in krene preko Djuprije in Jagodine proti Bagrdanu. V bojih pred Djuprijo in Jagodino je stal v bojni vrsti, prenočeval na kolodvoru v železniških vozovih, ki so jih obsipali sovražniki z bombami Naposled se je moral umakniti v Paračin in od tod v Kruševac. Slika tedanjega Kruševca ie morala porušiti poslednje ostanke njegove vere. Semkaj se je zgnetla gotovo vsa Srbija in prvič je zapazil na skrbnih obličjih izgubljeno vero v državo in njeno moč. Tu so se že pojavljali prvi znaki razpada in nereda. Ce iz velike stavbe izbiješ temeljni kamen, se zamaje vse. Jasno mu je postalo v Kruševcu, da je naša država izgubila temeljni kamen, vero podanikov v njeno moč. Zamajala se je, in vse pričakuje s strahom v duši trenutka, ko se poruši in pokoplje vse pod seboj. •Tukaj ne ostanem,* ie vzklikal stari kralj. «Preveč so preplašeni vsi. Peljite me k vojski, tam je še vera doma.* Morali so na pot. Potovali so po kolovozu, skozi Jankovo sotesko, končujočo pri Prepolcu. Cesta je bila polna beguncev in kralj je s sočustvom spremljal pobegle meščane, ki so zapustili ves svoj imetek in se podali v planine. Kralju je bilo skoraj težko, voziti se z avtomobilom, ko gazi narod po globokem blatu. Kako rad bi vzel vse k sebi na voz. Zadovoljstvo ga je prevzelo, ko je zastal avtomobil v blatu ter se je pokvaril motor. Takoj je sklenil, podati se peš naprej. •Peš, peš pojdemo, če zmorejo otroci in žene, grem tudi jaz.» Toda starec se je preveč zanašal na svojo moč; ni mogel slediti narodu, zašibila so se mu kolena in dušil ga je težek kašelj. Vse je zaskrbelo, kako daUe. Toda trajalo ie Ie malo časa. •Veličanstvo, tukajle na voz.* Po cesti se je valila vrsta vojaških vozov, sanitetnih, muni-ciiskih in proviiantskih, katere so s težavo vlekli po globokih zajedah pokvarjene ceste. Adjutant ustavi municijski voz, katerega so vlekli štirje majhni, mršavi voli. Voz so spremljali tretjepozivniki, mahajoči s palicami (Dalje prihodnjič. Objave * Pevci in pevke ljubljanskih pevskih zborov! Udeležite se sprejema pevskega zbora, «Smetana», k! se pripelje v sredo popoldne ob treh iz Maribora v Ljubljano. Zbirališče ob tričetrt na 3 na peronu južnega kolodvora. — Zvečer pa vsi na koncert! * Napredno poUzično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski »kraj v Ljubljani ima svoj redni občni zbor pri Bončarjc ob 8 uri zvečer. * Družbi sv. Cirila in Metoda !e darovala rodbina Avgust Ludvik, — posta-ienačeinik na glavnem kolodvoru v Ljubljani, 100 K v počaščenje spomina pok. Vitka Jelenca * iČHalniea* v Ribnici je prejela 340 krem, nabranih od g. RHpa Peterlina na seji lesne družbe Fr. Križman in tov., /a kar se vsem najlepše zahvaljuje in si želi Se obilo takih nabiralcev ter darovalcev, ker se nahaja v sek) bednem finančnem stanju. 4 Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori na belo nedeljo ob treh popoldne v yrid Kolu jugoslovanskih sester za Deč-ii dom Špicarjevo pravljico «Pognmni Tonček*. Igra društveni šolski naraščaj, ki iioče s tem prispevati k "dobrodelnemu »amenu. - 5. redni občni zbor jugoslovanskih tifiademikov v Maribora se vrši v nedeljo 24. t. m. ob S. uri zjutraj v mali dvo-r-am Narodnega doma, s sledečim dnevnim redom: 1.) Odobritev zapisnikov zadnjih treh občnih zborov; 2.) Poročilo Ki bor a t 3.) Poročila preglednikov; 4.) Sprememba pravil; 5.) Sprejetje progra-rtia; 6.) Potrditev postovodnika; 7.) Sklepanje o pristopu k ^Centralnemu tajništvu*; 8.) Sklepanje o «Presveti»; 9.) Slučajnosti; 10.) Volitve. Udeležba članov ie obvezna, ustanovni člani se k udeležbi uljudno vabijo. Na predvečer se vrši v «No*i pivarni» (Halbindi) prijateljski sestanek starešin bratskih akad. društev ln aktivnih Sanov društva. V nedeljo popoldne se pa vrši čajanka društvenih članov. * Vprašanje preosnove porote. Diskusija o tem se bo nadaljevala na sestanku društva «Pravnik» v sredo, 1«, t. m., ob pol 5. uri (točno) popoldne v sodni palači soba št. 79. Razpored vprašan}: l.) Splošno, porota ali ne (že rešeno). 2.) Poseben zakon o poroti? 3.) Kompeten-ca porote. 4.) Imenik porotnikov. 5.) Se-■ stava porotniške klopi 6.) Porotno sodišče, naloga zlasti predsednikova 7.) Naloga porotnikov, glasovanje, posvetovanje o kazni. 8.) Korigiranje pravoreka. * Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. Prejeli smo: Vse kolašice vabim v četrtek, dne 20. aprila, ob petih popoldne v društveno sobo k slavnostni seji, ki bo prva po občnem zbora in važna za vsako kolašico. * Vsem društvom, upokojencev v Ljubljani. Prejeti smo: Podpisano društvo upokojencev vabi vse društvene odbore upokoiencev v LJubljani, da odpošljejo pa dva delegata k skupnemu posvetovanju v nedeljo, dne 23. aprila, ob 10. ori dopoldne v mestno posvetovalnico na magistratu. Zadeva je jako važna. Radi tega se pričakuje, da se bodo odzvala po delegatih vse društva upokojencev brez ožita na stan »n stranko. — Dro- * Za Sokola v Boštanju ob Savi so darovali sestra R. Gajšek iz Amerike 5 tisoč kron, g. Jaka Iz Krmelja 2000 K. g. minister Pucelj In g. poslanec Majcen po 40 K. Vsem darovalcem Iskrena hvala! — Zdravo! KAČA V JAPONSKEM PARLAMENTU. V japoo&kem parlamentu je prišlo rid kratkem do divjih prizorov, ker nekdo iz galerije vrgel na poslance strupeno kačo. Kača se je sicer tako.] nekam skrila, vendar pa eo poslanci prestrašeni v trenutku pobegnili iz dvorane, čeprav se je ravno vršila razprava o ženski volilni pravici Končno je prišlo v dvorano redarstvo. Med tem se je kača pospela ua govorniško tribuno, kjer je trenutek poprej govoril dr. Usava in zagovarjal mišljenje vlade v vprašanju ženske volilne pravice. Stvar pa se je končno tako zapletla, da je z poslanci in krivci izginila tudi kača in je ostal v dvorani samo policijski uradnik, ki se bo moral sedaj zagovarjati ker je dejanski napade* nekega poslanca, ki ga je imel na sumu da je ineceniral to zmešnjavo v parlamentu. Take stvari se torej dogajajo v japonekem parlamentu v Tokiju. Srn 80 MM« Ote. r—, «• eo e oi>. Na vpralMlt i •Mm mMimik 5 bM« • Ota. - Tfjw« »gtasl «oplM»M.1» m-««k» Md.qn|lfc • Mi«* 9 Ota. - » «P«!- * M MsM«r|» ttll»K »pr«»«ii|» «Hoi»» «««*• " edgoier^™— Absolvent 4/1061 viš:e strojne šole b prakso, iS6e služi>e pri »trojnem ali eiektrotohuičuem podjetja. — Ponudb pod «Tebnika» na mariborsko podružnico »Jutra* 4. Zastopstvo 1063 večje eksportne tvrlke sprejme potnik proti ugodni pro-I viriji. — Ponudbe je poslati ! na upravo . Naznanjam cenjenim odjemalcem in občinetvu, da sprejemam na Dunajski cesti štev. 9., II. dvor. klobuke in slamnike v preoblikovanje, beljenje In barvanje. Se vljudno priporoča 2002 J. STEMBERGER Dunajska cesta 9. ICsne zmerne! ITočna postrežba! sako vrstne obleke kemično čisti in barva v vseh nian-sah tovarna «43 i spi ip mrnmmm Gustav Kobe Elica Kob6 rojena Tomšič poročena Mut-Trebnje, i9. aprila m. lila Mi-Mm m mu JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popravil Postrežb* točna, defc zajamčena. 830 Maribor, Tržaška cesta 16, SptejensliUe: Selenburgovs ulic« »• Podružnice: