Cena Din Izhaja vsak dan ijutraj razven t ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din20‘—,zatu. jino 30—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov n e vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, tel 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt. čet. rač.: Ljubljana 15.621 St. 198 Ljubljana, petek, dne 28. avgusta 1931 Leto II. Delavska stranka v borbi proti MacDonaldu Prvi ukrepi nove nacionalne vlade — Ostra resolucija vodstva laburistične stranke —• Opozicija v parlamentu in energična akcija med narodom'— Henderson preprečil izključitev MacDonalda, Snowdena in Thomasa iz stranke — MacDonaldova pisma delavskim poslancem Sir Herbert Samuel, notranji minister v MacDonaldovl vladi naciO' nalnega sodelovanja. Laval in Briand ne pojdeta v Rim Pariz, 27. avgusta, n. Te dni so italijanski listi ponovno poročali o bližnjem potovanju ministrskega predsednika Lavala v Rim. Kolikor več govorijo v Rimu o tem potovanju, toliko manj vedo o njem povedati v Parizu. V vsakem primeru je jasno, da je to potovanje za enkrat le pobožna želja rimske vlade. Nem-fika in angleška gospodarska vprašanja so postala v zadnjih dneh takd pereča, da bi bilo nezmlselno govoriti o potovanju Lavala v Rim, kjer pravzaprav ne bi mogli govoriti o ničemer drugem ko o pomorskem sporazumu. To vprašanje pa je ta hip v primeri z drugimi vse premalo pereče in važno. Grof Karolyi Mussoliniju Rim, 27. avgusta. AA. O priliki imenovanja nove madjarske vlade je Mussolini prejel brzojavko gro.ra Karolyija, ki pravi, da bo nova vlada okrepila stike prijateljstva med Italijo »n aMdjarsko in da v tem oziru tolmači iskrena čustva vsega madjarskega naroda. Mussolini je odgovoril, da madjarska lahko vedno računa na iskreno voljo sodelovanja od strani italijanske vlade v korist Madjarske. Romunsko-avstrijska pogodba Bukarešta, 27. avgusta, n. Pred kratkim sklenjena avstrijsko-romunska pogodba bo stopila v veHavr * septembra. Uveljavili jo bodo, ne da ui jo prej odobril parlament, z dekretom ministrskega sveta. Po tej pogodbi bo mogla Romunija izvoziti velike količine avoje živine v Avstrjo. Protirepublikansko gibanje na Španskem Madrid, 27. avgusta. AA. V pokrajinah No-varre in ob Biskajskem zalivu so odkrili zaroto za vzpostavitev monarhije. Vlada je odposlala v te pokrajine čete. Kriza v sovjetski vladi Pariz, 27. avgusta n. Agencija Radio je razširila vest iz Moskve, da eo štirje ruski komisarji podali ostavko. Med njimi je tudi Nikojan. Dve ženski v romunski delegaciji za DN Bukarešta, 27. avgusta. AA. Rumunska delegacija za septembrsko skupščino Društva narodov bo: Rumunski minister za zunanje zadeve princ phika, rumunski poslanik v Londonu Titulescu *n rumunski stalni delegat pri Društvu narodov. Namestniki so: gdč. Helena Vacaresco, ga. Aleksandrina Cantacuzene ln pooblaščeni minister Radolesco. »Nautilus« v severnih krajih Tromsoe, 27. avgusta. AA. S podmornice »Nauhlus« je prispela brzojavka, da bo skušal "Ukins prodirati proti severnemu tečaju, če-Pfav je vreme neugodno. Katastrofalen požar v Italiji , Rim, 27. avgusta. AA. V Kalabriji je izbruhnil katastrofalen požar. Uničil je 200 hiš. 900 oseb Je brez krova. Proces proti slovenskim mladeničem v Gorici Dorica, 27. avgusta, d. Pred goriškim kazen-*>«n senatom se prične jutri proces proti slokim fantom, ki jih je državni pravdnik ln ^U.^da so ^zažgali osnovno šolo v čezsoči Pri Bovcu. Proces se bo pričel ob 9. zjutraj VAJ ^ v*v*w 6 k® trajal do pozne večerne ure. O rezultatih *W*ave ni bUo izdano še nikako poročilo. *e S4| ni listi za enkrat zatrjujejo, da obto-niso Imeli drugega namena, ko da uni-®esii f230'^0 šolo. Izgleda pa, da jim na pro-*»tt - "“dl tega dejanja ne bodo mogli doka-nitl na svoj znani fašistični način. London, 27. avgusta, n. Kakor poročajo listi, je novi kabinet na svoji včerajšnji seji imenoval večje število pododborov, ki bodo proučili vse probleme, ki so sedaj pereči, in o jih poročali ministrskemu svetu. Razen tega so sklenili odložiti vse zakonske načrte, ki so bili doslej predloženi, med drugimi tudi načrt o volilni reformi. MaoDonald namerava nocoj odpotovati na Škotsko, da si odpočije. Potemtakem se ne bo udeležil seje parlamentarne skupine delavske stranke, nego bo poslal le nekaj pisem posameznim laburističnim poslancem. »Daily Telegraph« pravi, da se novi zunanji minister lord Reading ne bo udeležil letošnjega jesenskega zasedanja DN zaradi tega, ker ima novi kabinet, ki šteje komaj 10 članov, preveč posla s finančno in gospodarsko sanacijo države. V Ženevi ga bo nadomestoval ali lord Robert Cecil ali bivši podkralj v Indiji lord Irvin. V Ženevi nameravjao spričo tega staviti z dnevnega reda vsa važnejša vprašanja. Snoči je bila seja vodstva delavske stranke. Nekdo je stavil tudi predlog, da S8 MacDonald, Snovvden in Thomas izključijo te stranke. Toda Henderson je svetoval, naj bodo oprezni in umerjeni in naj v svoji borbi proti novi vladi ne prizadevajo oseb, marveč principe. London, 27. avgusta. AA. Najvažnejšo sporno točko med MacDonaldom in delavsko stranko ter strokovnimi organizacijami tvori vprašanje brezposelnostne podpore. Kakor je znano, namerava nova vlada brezposelnostno podporo znižati za 10%. Ta ukrep zagovarja tudi MacDonald. V posebnem osebnem pismu članom delavske stranke v parlamentu pravi MacDonald, ... Nahajamo se pred veliko državno krizo, toda naša država se je vselej pokazala velika, kadar je bila v stiski. Dovolj zaupam našemu narodu, da lahko rečem, da danes ne bo napravil izjeme od. tega pravila. Kriza, ki nas je zajela, zahteva takojšnjih nujnih ukrepov, toda razpust parlamenta in razpis splošnih volitev bi v tem trenutku povzročil katastrofo. Tega se vsi zavedamo. Edino sredstvo za odstranitev krize je v tesni kooperaciji med vsemi strankami.,.. Spričo resnosti položaja je danes sveta dolžnost vsakogar, kdor hoče naši državi dobro, da postavi ob stran svoje strankarske težnje in da sodeluje pri delu za narodne interese. Pri tej nalogi bomo mi konservativci pogumno izvršili svojo dolžnost.« Tako je govoril šef stranke, kateri je MaoDonaldova delavska stranka vzela oblast in to v hipu, ko ni mogla MaoDonaldova vlada več sama rešiti položaja. Konservativni stranki je bila e tem dana možnost, da se osveti delavski stranki in da iz njene težave kuje za sebe političen kapital. Mesto tega pa priskoči konservativna stranka svoji nasprotnici na pomoč in s svojim sodelovanjem omogoči MaoDonal-du, da sestavi svojo tretjo vlado, vlado koncentracije narodnih sil, ker je to v interesu naroda in ker je samo tako mogoče rešiti državo iz krize. V tem postopanju konservativne stranke in tudi vseh drugih angleških strank, pa tudi MacDonalda samega se najlepše vidi patriotizem, ki preveva vse angleške stranke, obenem pa je v tem tudi dokaz visoke zrelosti angleškega naroda za parlamentarizem. In sedaj primerjajmo postopanje angleških strank s postopanjem naših strank, kakor smo ga morali leta dolgo gledati ob vsaki vladni krizi in naj je ta postala že prava državna kriza. Vedno in dosledno je smatrala vsaka stranka vsako vladno krizo le kot ugodno priliko, da iz nje iz-kuje čim več strankarskega kapitala. Zlasti pa je morala služiti vsaka vladna kriza v to, da se čim bolj potlači političnega nasprotnika. Vedno so se naše stranke ravnale le po onem destruktivnem geslu, da tvoja smrt je moje življenje, nikdar pa se niso mogli dvigniti do te ustvarjajoče višine, da je tvoje življenje tudi moje življenje. Naj je bila vladna kriza majhna ali velika, naj so bili v nevarnosti najvišji narodni in državni interesi, vedno so poznale naše bivše stranke v prvi vrsti le svoj strankarski interes. Le tedaj, kadar je bil ta že pregrdo viden, so dekorirali te svoje interese še z raznimi narodnimi in državnimi gesli. Parlamentarizem je bil pri nas samo sredstvo, da pridejo posamezni strankarski generali do politične moči, ni pa bil sredstvo, da bi dal državi najboljše in najbolj nesebične delavce. Ves naš parlamentarizem je bil zato iz osnove napačen, ker s6 ga napačno pojmovali naši strankarski voditelji in ker mu ni bil dorasel narod. Instinktivno je sicer narod čutil, da ne more biti to prav, da se v skupščini le prepirajo, ker naš deloven narod je vedel, da je med samim prepirom vsako dobro delo nemogoče. Ali narod je to le instinktivno čutil, ni pa znal svojih votivnih kroglic uporabiti tako, da bi bilo tega le od prepirov živečega parlamentarizma konec. Posledica vsega tega je bila, da je naš parlamentarizem še nadalje padal, dokler ni padel do te stopnje, da se je vse oddahnilo, ko ga je bilo konec. Angleški vzgled pa nam dokazuje, da ni parlamentarizem sam na sebi zlo, temveč da nasprotno pomeni silno utrditev države, če je v rokah pravih mož in če je narod zanj dozorel. Velikanska in usodna zmota je, če misli kdo, da more narod kar na-krat prekoračiti posamezne dobe razvoja in zato je slepo posnemanje uredb, ki so upeljane pri naprednih narodih, škodljivo. Treba je najprej narod dvigniti do višje stopnje in, kadar je to doseženo, pride vse drugo kar samo od sebe. Doba po 6. januarju je kar naravnost klicala po takšnem prosvetnem delu med narodom in sedaj je bila sijajna prilika za vsakogar, da se izkaže, če ima one sposobnosti, ki so prvi pogoj za političnega voditelja, da zna nesebično služiti narodu. A ta prilika še vedno obstoji in kar je bilo zamujeno, je še vedno mogoče popraviti, če bo vsem, ki hočejo biti javni delavci, vedno pred očmi angleški vzgled. Ta vzgled pravi, da treba splošnim narodnim in državnim interesom podrediti vse druge in- Atentati na vlake in avstrijska oblastva Normalen mednaroden promet se ne bo mogel v kratkem obnoviti, ker Avstrija ne drži obljube glede pregleda vlakov in prtljage L mednarodni šahovski turnir na Bledu Beograd, 27. avgusta. 1. Po atentatih na vlake in ko je bilo ugotovljeno, da so atentatorji postavili peklenske stroje na avstrijskem ozemlju v vagone, so se naša oblastva obrnila na.avstrijska oblastva, ki so svečano obljubila, da bodo v bodoče na jugoslovanski meji vršili strogo pregledovanje vlakov, ki vozijo v Jugoslavijo, kakor tudi potnike in njih prtljago. Toda ta pre- gled je izostal in vsakdo se lahko vozi kakor hoče in s čimer hoče. Atentatorjem je še naprej odprta pot, vsaj do naše meje. Avstrijska oblastva torej ne drže svoje besede in ne pregledujejo vlakov. Zato pa bodo samo ona odgovorna, če se ob takih pogojih ne bo mogel v kratkem še vzpostaviti normalen mednarodni promet. Vprašanje carinske unije ne pride pred DN Razprava bo sploh odgodena na nedoločen čas — Tudi razsodbi haaškega sodišča se ne pripisuje več isti pomen kot prej Pariz, 27. avgusta, d. Kakor javljajo pariški listi, ne bo razsodba mednarodnega sodišča v Haagu predložena Svetu Društva narodov v Ženevi pred 2. septembrom. Ženevski dopisnik >Daily Telegrapha« izjavlja celo, da bo razprava o razsodbi sploh odgodena na nedoločen čas. Hkrati javljajo dopisniki berlinskih listov, da carinska unija v septembru sploh ne pride na dnevni red v Ženevi. »Vossische Zeitung« izjavlja z vso goto- vostjo, da se haaški razsodbi glede na splošno spoznanje današnje gospodarske in finančne krize, ki je zadela vse države, ne pripisuje več tisti pomen kakor prej. Budimpešta, 27. avgusta n. V tukajšnjih aiplo-matičnih krogih trdijo, da vprašanje avstrijsko-nemške carinske unije ne pride na september-eko zasedanje DN. Haag, 27. avgusta. AA. Razsodba o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo ne bo sporočena Ženevi pred 2. septembrom t. 1. Italijanske letalske vaje se vršijo Ker se je vreme popravilo, so La Spczia, 7. avgusta, v. Včeraj popoldne se je vreme zboljšalo. Tudi za danes je kazalo dobro in zaradi tega so se v pretekli noči pričele letalske vojne vaje. 894 letal, ki sodelujejo pri teh manevrih, so razdelili v dva tabora. V prvem je zbranih preklicali odpoved manevrov 398 letal, v drugem pa 496. Na letalske vaje je prišel tudi ministrski predsednik Mussolini, ki je sinoči pristal s svojim vodnim letalom v tukajšnji luki. Sprejeli so ga vsi glavni poveljniki letalskih vaj, le letalskega ministra Balba ni bilo poleg. Pogajanja za pakt o nenapadanju z Rusijo Romunski listi menijo, da sklenijo tak pakt istočasno Francija, Poljska in Romunija — Pesimistična vest agencije »Havas« katero odgovarja poljska vlada na zadnjo sovjetsko noto o zaključitvi pakta o nenapadanju. To noto je poljska vlada izročila ruski vladi 23. Bukarešta, 27. avgusta n. Romunski poslanik v Parizu Cesianu je prispel v Bukarešto in je bil davi v avdijenci pri kralju. Včeraj je na seji ministrskega sveta poročal o Irancosko-ru-skih trgovinskih in političnih pogajanjih. Listi menijo, da bodo Francija, Poljska in Romunija sklenile c Rusijo pogodbo e nenapadanju. Pariz, 27. avgusta. AA. Havas poroča iz Moskve, da je agencija Pat izdala poročilo, v katerem prsAi, da je poljski poslanik v Moskvi izročil komisarijatu za zunanje zadeve noto, s t. m. Poljska nota se naslanja na predloge, ki jih je stavila varšavska vlada že leta 1926. in 1927. Te predolge pa je sovjeska vlada smatrala za nesprejemljive. Nova poljska nota prinaša »cer neke nove predloge, ki pa ne bodo olajšali pogajanj in bodo po vsej priliki le poslabšali položaj. Seja Saveza SKJ Beograd, 27. avgusta. 1. V ponedeljek 31. t. m. bo imel Izvršilni odbor Saveza Sokola Jugoslavije sejo. Poset belgijskih gospodarstvenikov Split, 27. avgusta, n. Dne 2. septembra prispe v Split 15 zastopnikov belgijskega gospo-, darstva. Ogledali si bodo vse važnejše Institucije v naši državi. Iz Splita odpotujejo v Dubrovnik, nato pa v ostala mesta v zaledju. Skupščina glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug Beograd, 27. avgusta. AA. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug je poslala vsem kmetijskim zadrugam vabilo na 29. redno skupščino glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, ki bo 25. in 26. septembra t. 1. Skupščina se bo vršila v Skoplju. Zasedanje se začne ob 9. zjutraj. Sprejem v železniško prometno šolo Beograd, 27. avgusta. AA. Železniška prometna šola Je rešila prošnje pri Javnih kandidatih za to šolo. Od 443 kandidatov ima 45 kandidatov maturo, 8 razredov srednjih šol ima 94 kandidatov, 7 razredov pa so končali 304 kandidati dolsko vodstvo je izbralo 183 kandidatov in jih sprejelo v šolo in sicer z maturo 29, z 8 razredi srednje šole 30, s 7 razredi pa 124. Sprejeti kandidati bodo morali na zdravniški pregled in položiti prijavni izpit. Ostali kandidati so bili odbiti zaradi slabih uspehov in zaradi nezadostnih dokumentov njihovih prošenj. Zdravniški pregledi in sprejemni izpiti bodo od 26. t. m. naprej. Zadovoljiv položaj v izvoznem prometu Beograd, 27. avgusta. AA. Nahajamo se v izvozni sezoni. Po podatkih naše železniške uprave je naš železniški park tako velik, da zadošča nemotenemu izvoznemu prometu. Od 1. avgusta do današnjega dne Je potrebovala naša železniška uprava zaprtih in odprtih voz 101.299 (lani v istem času 95.528 voz), torej letos 5771 več. Razen tega razpolagajo naše železnice še s 13.649 vozovi (lani 8387). Ta zadovoljivi položaj naših železnic glede voznega parka bo zadoščal letošnji izvozni sezoni in je posledica pravočasnih ukrepov naše železniške uprave. terese in da dober patriot ne pozna v slučaju nujnega sodelovanja vseh niti skomin po obračunavanju s političnim nasprotnikom. Takšno sodelovanje vseh nam je danes potrebno in kdor je patriot, bo storil vse, da do njega tudi pride. Spremembe v carinjenju lesa na Španskem Beograd, 27. avgusta. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da Je špansko ministrstvo narodnega gospodarstva s posebno uredbo izpremenilo pojasnilo carinske postavke 112 priročnika carinskih tarif, ker so bile nastale zmešnjave pri uporabi tega člena. Blago namreč, ki bi se moralo cariniti po tej carinski postavki, Je prešlo pod postavko 102. Razlika carine po eni in drugi postavki je dokaj velika. Carinska postavka po čl. 102, se namreč računa po kubiku, druga postavka pa odreja carinjenje po 100 kg. Zmešnjave so nastale tudi zato, ker so podobno kakor deske v debelosti 140 mm všteto carinili tudi deščice, ki se rabijo n. pr. za sadne pošiljke. Zato je bilo treba določiti razliko med desko in deščico. Po zaslišanju zainteresiranih gospodarskih krogov Je določeno, da znaša ta meja glede debeline 18 mm, glede dolžine 180 cm všteto. Zato se glasi novo pojasnilo pripročnika carinskih tarif radi točnosti in jasnosti takole: Deske (deščice) iz navadnega lesa za izgo-tavljanje sodov se bodo smatrale kot take in carinile po novi postavki, ako imajo obliko paraleleplpeda s pravokotnimi robi v dimenzijah, ki niso daljše od 180 cm in ne debelejše od 18 mm. Dosedanje pojasnilo pa se je glasilo: Deske iz navadnega lesa za izdelavo sodov, razen deščic, ki se carinijo po postavki 97, spadajo pod postavko 112. Na to izpremembo se opozarjajo jugoslovanski izvozniki lesa, ki prodajajo les v Španijo. Žigosanje uvožene živine v Italiji Beograd, 27. avgusta. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da je italijanska vlada izdala naredbo o žigosanju uvoženega goveda: Kovinski žig na uvoženo govedo, predpkrn z naredbo z dne 6. maja 1931., se nadomesti z ognjenim žigom, ki ga je treba pritisniti tako, da ga ni mogoče uničiti. Žig se pritisne na desno stran gobca in ga tvori velika črka E (višina 8 in širina 3 cm). Žigosanje mora opraviti vsak uvoznik na lastni trošek pod nadzorstvom veterinarjev na obmejnih postajah in pristaniščih. Važnost proge Lopatnica-Raška Beograd, 27. avgusta. AA. Otvoritev prometa na progi Lopatnica-Raška, ki Je bila 7. avgusta, bo vezala kraje stare Srbije in Sandžaka s prestolnico. S tem bodo tl kraji prišli v neposredne stike s kulturnim svetom. Otvoritev te proge bo velikega pomena za te kraje tudi zaradi tega, ker so bile doslej brez drugih komunikacij s svetom. Proga gre paralelno s progo po moravski dolini. Železnica v Raško bo tudi velikega gospodarskega pomena ln bo izboljšala gospodarske razmere tamošnjlh krajev kakor tudi države. Kashdan vodi Bled, 27. avgusta. AA. V četrtem kolu turnirja na Bledu se je najhitreje končala partija med Spielinannom in Flohrom (Karo-Kannova obramba). Igra se je po 15 potezah končala re-mis. V igra Bogoljubov-Pirc (damski gambit, slovanska obramba) je beli otvoril in polagoma povečal svojo prednost, proti koncu igre dobil kvaliteto in Pirc se je po 40. potezi vdal. Trdovraten boj je vladal v partiji Maroczi -Golle (Aljehinova obramba). Oba sta poskušala dobiti premoč, vendar se jima ni posrečilo in po 38. potezi se je partija končala remis. Kostič-Astalos je bila francoska igra damskega kmeta. Ker črni ni mogel dobiti pravega nadaljevanja, je prišlo do končnice, v kateri je beli svojo žrtev držal. Po 38. potezi se je Astaloš vdal. V indijskem kraljevskem napadu je bil Kashdan izprva proti Niemcoviču nekoliko v stiski, vendar si je na duhovit način priboril napad, ki ga je ohranil do konca. Žrtvoval je kvaliteto in dva kmeta, dosegel s tem še močnejši napad in dobil kvaliteto nazaj. Vrhu tega je črni prišel še v časovno zadrego. Proti koncu je beli dobil tako močan napad, da se je Niemcovič moral vdati. Partija Stoltz-Trtakower (damski gambit) je bila izpočetka mirna. Potem pa je Stoltz dosegel kraljevski napad, na katerega je Tartakovver ostro odgovoril. Beli pa je napad ohranil, ga izpopolnil in Tartakovver se je moral 2 potezi pred matom (po 47. potezi) vdati. Tudi partija Aljehin-Vidmar se je igrala z damskim gambitom. Dr. Vidmar je začel z zelo težko obrambo in nastale so zelo zanimive komplikacije. Toda svetovni mojster je igral jako natančno in si je priboril kvaliteto. Partija je bila o pol 7. prekinjena in se bo nadaljevala v torek. Dr. Vidmar stoji jako slabo. Izgubil je enega kmeta, čisto gotova je tudi izguba drugega kmeta. Jutri je prost dan. Stanje po četrtem kolu je to-le: Kashdan 3, dr. Aljehin 2 in pol (1), Bogoljubov, Kostič, Spielmann 2 in pol, dr. Vidmar 2 (1), Maroczi, Stoltz 2, Astaloš, Flohr, Niemcovič, Pirc 1 in pol, Colle, Tartakovver 1. Dunajski sadni trg .Dunaj, 27. avgusta, d. Sadni trg: 5 vagonov bosanskih češpelj, 2 vagona šumadinskih češpelj, 14 vagonov madjarskega grozdja ln 6 vagonov madjarsklh češpelj, 1 vagon bolgarskega grozdja, 15 vagonov italijanskih breskev ln s vagonov limon. Tendenca nespremenjena, češplje nekaj ugodnejše. Bethlenovo pismo Mussoliniju Budimpešta, 27. avgusta. Grof Bethlen je po svoji demisijl podal Italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju pismo, v katerem obljublja Italiji, da bo ostala madjarska zunanja politika nespremenjena. Mussolini mu je brzojavno odgovoril, da bo Italija še nadalje delovala za poglobitev svojih prijateljskih od-nošajev z Madjarsko. Letalska nesreča v Romuniji Bukarešta, 27. avgusta. A A. Nador poroča: Davi je letalo, ki se je dvignilo na vojaškem letališču, strmoglavilo v okolici Bukarešte na tla. Dva letalca sta hudo ranjena, letalo pa se je razbilo. Svetovno prvenstvo v kolesarstvu Kodanj, 27. avgusta. AA. Svetovno prvenstvo v kolesarstvu po cestah si je v skupini profesi-jonalnih dirkačev priboril Italijan Guerra, v amaterski skupini pa danski kolesar Hansen. Bat’a si zgradi 1000 avtomobilov Zlyn, 27. avgusta, n. Batine tvomice so sklenile zgraditi v lastni režiji 1000 velikih tovornih avtomobilov, ki bodo mogli prevažati po 10 ton blaga. Bata namerava tako z lastnimi sredstvi prevažati svoje blago. Pozneje bodo njegove delavnice izdelovale avtomobile tudi na tuji račun. Sedem milijonov brezposelnih v Ameriki Newyork, 27. avgusta, n. Delavske organizacije so dognale, da Je v USA 7,000.000 brezposelnih. Ce se prištejejo k tem člani njihovih rodbin, bo, kakor menijo, na zimo 28,000.000 ljudi brez dela. Predsednik Hoover pa se še vedno upira ln noče sklicati kongresa, da bi rešil vprašanje podpor za brezposelne. Drobne vesti Lisbona, 27. avgusta. AA. Blizu španske meje je policija aretirala več portugalskih m*' grantov, ki so nosili s seboj okoli 150 dinamit' nih bomb in hoteli vtihotapiti na Portugalsko-Ženeva, 27. avgusta. AA. Tu je otvorjen drugi mednarodni jezikoslovni kongres, ki se 3* udeležuje okoli 200 zastopnikov raznih držav. Newyork, 27. avgusta. AA. Newyorška polic*' ja je začela energično nastopati proti banditom* Aretirala je okoli 200 sumljivih ljudi. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 27. avgusta, d. Južne Alpe: polagom* naraščajoča oblačnost, hladno. Splošni izgleo* vremena: spremenljivi značaj vremena bo traj naprej. Desetletnica največjega zdravilišča za tuberkulozne Prisrčno slavje na Golniku — Posvetitev nove kapele — Zdravilišče je s to obletnico završilo prvo fazo svojega razvoja Golnik, 27. avgusta. Ko se je danes v skromnem domačem obsegu vršila na Golniku proslava deseletnice tega največjega, najmodernejšega in najbolj priljubljenega in znanega zdravilišča za tuberkulozne v naši državi, je imel človek vtis, kakor da je tudi sam Bog za stvar: dnevi, ki so s svojim večnim pustim deževjem že kar grozili, da čez noč nastopi jesen, so se danes prelevili v lepo, solnčno, zdravo jutro in številni gostje, ki so od blizu in daleč prihiteli na slavje, so na poti skozi Gorenjsko uživali vse lepote in vedrine našega poznega poletja. Na vožnji od Kranja, kamor so po del gostov prišli avtomobili iz zdravilišča, so se jim od daleč odgrinjale pisane doline in sinji vrhovi naših gora, in Storžič, ta stari, brezzobi jerob in dobrodušni varuh gol-niškega sanatorija, je prav v zadnjem trenutku še snemal rahlo tkano kapo z glave, kakor se je spodobilo za tako prazničen dan. Golnik sani se je odel v razkošje in cvetje, z velikega poslopja je vihrala državna trobojnica, ob cestah, ki tečejo od Kranja in Križ, so stali mlaji in slavoloki z veselimi, domoljubnimi in človekoljubnimi napisi, na travniku kraj zdravilišča so pokali možnarji, in vse, kar na Golniku leze in gre, je bilo na nogah. Ob osmih zjutraj je pred domačim osebjem in prebivalstvom in pa tistimi gosti, ki so se podvizali s svojim prihodom, knezoškof dr. Rožman posvetil oltar v novi kapeli Device Marije, ki je — kakor ves moderni Golnik prav za prav — delo arhitekta prof. Vurnika. Kapela je majhna in prijazna ter je zidana v svo-jevrtstnem domačem slogu. Potem se je Golnik polagoma pripravil na sprejem gostov, ki so se z jutranjimi vlaki in z avtomobili polagoma natekli od vseh strani in med katerimi so bili ban dr Marušič s svojim tajnikom dr. Broliliom, načelnik v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje Hofmanovič kot zastopnik ministra, sanitetni inšpektor dr. Mayer kot zastopnik načelnika oddelka za socialno politiko in nar. zdravje pri banski upravi, referent za Golnik in za socialne zavode pri banski upravi svetnik Sedlar, zastopnika OUZD podravnatelj dr. Kukelj in Jeršič, načelnik kranjskega sreza Žnidaršič, zastopnik Zveze narodnih delavskih in podpornih društev v Vestfaliji Bolha in mnogi drugi. Upravnik zdravilišča primarij dr. Neubauer, upravitelj Čeplak, asistent dr. Rad-Žel, dr. Furlan in dr. Černetova so pred hišo sprejemali goste. Pri tej priliki je imel primarij dr. Neubauer kratek nagovor, v katerem je posebej pozdravil bana, zastopnika ministrstva za narodno zdravje in zastopnike OUZD ter navzoče povabil, da pridejo in si ogledajo,, s čim in za kaj se je Golnik v teh desetih letih svojega življenja boril, da si ogledajo tudi ne-dostatke, brez katerih ni na svetu nobene reči, da pa na koncu izrečejo priznanje in zahvalo za vse, kar priznanja zasluži. Nato se je ban dr. Marušič v toplih, mehkih besedah zahvalil za ljubeznivo dobrodošlico, pohvalil uspehe, ki jih je Golnik dosegel v svojem desetletju, mu priznal pravico do samozavesti in ponosa, čestital upravi in tako delavcem v zdravilišču kakor bolnikom od srca voščil zdravja, zadovoljstva in sreče. Nato je v imenu pacijentov povzel besedo sodni poročnik Vukovič, pozdravil bana in visoke goste ter v obširnem, temeljito zasnovanem govoru tolmačil družabni in življenjski pomen sodobnega sanatorija za tuberkulozne ter se iskreno zahvaljeval vsem, ki jetičnim nesrečnikom utirajo pot do zdravja, posebej primariju dr. Neubauerju, banu in banski upra- vi ter ministrstvu za narodno zdravje. Navzoči Pacijenti so njegova izvajanja prekinjali s spontanim odobravanjem. V enakem smislu se je s preprostimi besedami prisrčno zahvalil v imenu invalidov Zorko, na kar je izpregovoril še načelnik Holfmanovič, ki je po kratkih izvajanjih o zgodovini pobijanja tuberkuloze čestital banski upravi in vodstvu zdravilišča, da premore Dravska banovina tako odličen zdravstveni zavod. Po sprejemu se je v kapeli vršila sv. maša, ki jo je daroval knezoškof dr. Rožman, asistirali pa so mu domači in okoliški duhovniki: prof. dr. Prne iz Trstenika, župnik Vrankar iz Dupelj, župnik Zelezuy iz Gorič, župnik Hartman iz Križ, zdraviliški kurat Gole, škofijski tajnik Žitko, kriški kaplan Hiti in jeseniški kaplan Govekar. Knezoškof je imel na prisotne zelo lep nagovor, v katerem je na čudovito preprost način razlagal pomen zdravilišča in cerkve za človeka: vedra duša je začetek zdravja, zdravilišče in cerkev naj bi bila vir življenjske vere in optimizma in pa udano-sti v božjo voljo vsem ljudem; onim pa, ki jim je naloženo, da bolnikom strežejo in pomagajo, naj bi bila vir ljubezni. Škofov govor je vsem šel intimno do srca. Po službi božji je primarij dr. Neubauer vodil goste po vsem zdravilišču ter jim razkazal sobe bolnikov, zdravniške laboratorije in naprave, gospodarske prostore in poslopja in jim tako na licu mesta tolmačil dejanje in nehanje svojega zavoda. Gostje, zlasti ban in ostali predstavniki oblasti,-so z živim zanimanjem vsemu sledili. Po ogledu se je v zdraviliški obednici vršil obed, na katerem je dr. Neubauer še enkrat pozdravil visoke predstavnike oblasti in zastopnike tiska, obenem pa se je spominjal vseh onih, ki so v teku let s svojim ognjevitim delom pomagali Golniku do tega, kar je danes, predvsem dr. Goršiča in dr. Breclja. Obenem je prečital pozdravno brzojavko podbana dr. Pirkmajerja; bana in zastopnika ministrstva pa je živo prosil pomoči, ki je nujno potrebna, da bo Golnik postal to, kar je njegov smoter: pravo ljudsko zdravilišče. — V svojem odgovoru je ban dr. Marušič izrazil svoje presenečenje in ponos, da je gol-niško zdravilišče v resnici na tako odlični višini, ter se je posebno toplo zahvaljeval vsemu osobju, zdravnikom, zlasti pa sestram, da s svoiim osjnif”n, marljivo«*'^ in ri<>. lajo skoraj čudeže v svoji hiši. Izjavil je, da t)o banska uprava zunraj storila vse, Kar more — ban sam nikoli ničesar ne podpiše tako rad kakor akt, ki pomeni kakšno dejanje v socialni politiki. Ob koncu svojih izvajanj je ban izročil upravniku zdravilišča pismo, s katerim banska uprava poklanja zdravilišču 30.000 dinarjev podpore za nabavo instrumentarija. Ta gesta je na vse navzoče napravila prav lep vtis. V popoldanskih urah so se gostje polagoma razšli, veselo, živahno, vsega upanja polno razpoloženje na Golniku pa je ostalo. Ob tej desetletnici ne moremo vodstvu nič drugega voščiti, kakor da bi ves tisti življenjski optimizem, vso tisto dobro resignacijo in vso tisto veliko ljubezen še dolgo, dolgo sejalo med ljudi in da mu pri tem velikem, vsega spoštovanja vrednem prizadevanju nikoli nobena senca ne bi motila poti! Bivanje francoskih politehnikov v Mariboru Ogled naprav -- Slavnostna večerja - Izleti in odhod Maribor, 27. avgusta. Včeraj popoldne so si francoski 'politehniki, kakor smo že poročali, ogledali kopališče na Mariborskem otoku, kjer jim je mestna občina priredila zakusko. Od tam so odšlj v vinarsko in sadjarsko šolo, kjer so se seznanili z njenimi napravami in pridelki, ob 20.30 pa je bila v spodnji veliki dvorani hotela »Orel« slavnostna večerja. Poleg gostov so se slavnostne večerje udeležili med drugimi tud; gg. general Pavlovič, pomožni škof dr. Tomažič, župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, francoski častni konzul Furrer, zastopnika politične oblasti dr. Makar in dr. Potočnih, minister v p. dr. Kukovec, prof. Kenda, poveljnik 45. pehotnega poljka polkovnik Sulič, upravnik gledališča dr. Brenčič, prof. Gašperin, prof. dr. Fludeimk, zastopnik »Maribora« Špari, zastopnika Glasbene Malice, ravnatelj Hladek-Bohinjski in prof. Mirk, zastopnik »Jadrana« dr. Bergoč, ravnatelj Krejči, polkovnik Radovanovič, obmejni komisar Krajnovič, major Lavrič, zastopnik narodnih železničarjev Tumpej, zastopnik vojnega ministrstva podpolkovnik Veljkovič, polkovnik Petrinčič kot aranžer sprejema in banketa, zastopnik rezervnih častnikov Perhavec, kapetan Jančikovič, poročnik Markovič, poročnik Karba, prof. dr. Kotnik, zastopnik Sokola prof. dr. Kovačič, policijski svetnik Zet-kovič, zastopnik prometnega ministrstva Gregorič, zastopniki tiska itd. Spregovoril je prvi v francoščini g. general Pavlovič, na to pa so se oglasili še podžupan g. dr. Lipold, prof. g. Gašperin, ki je tolmačil slovenske govore, gosp. škof dr. Tomažič, prof. Kenda, vodja ekskurzije g. DulLlli, polkovnik Sulič in kozul Furrer. Vmes je igrala vojaška godba francosko in našo himno ter druge skladbe, kombiniran pevski zbor pa je pod vodstvom g. prof. Mirka zapel več lepih narodnih pesmi. Prof. Robet Kenda je gostom izročil kot dar Narodne obrane krasne albume s slikami Maribora • sledečim francoskim posvetilom: »A la bravoure chevaleresque de la Nat ion franfoise des 616ves de 1’Ecole Miliitaire Polyteohnique de Pariš au nom de notre Maribor yougoslave sous la devise »Amour po ur fid61it6« dedi e per la sediom Maribor de la »Narodna obrana«. Razen tega jim je izročil tudi knjigo o naši Primorski. Večer je zaključil ples. Danes dopoldne so se gostje odpeljali z avtomobili v Ruše in na Falo, kjer so si ogledali tamkajšnje velike industrijske naprave ter pri--rodne lepote naše mariborske okolice. Opoldne so imeli skupni obed, popoldne pa so se z brzim vlakom odpeljali .navdušeno pozdravljeni od velike množice ljudi z glavnega kolodvora preko Avstrije dn Švice v svojo francosko domovino. Nad prisrčnostjo sprejema v Mariboru so bili presenečeni in vidno vzradoščeni. Tako jo bil ta obisk nov dokaz neomajnega našega in francoskega prijateljstva. Zaključek drugega merkan-tilnega tečaja za učiteljstvo Ljubljana, 27. avgusta. Danes je bil zaključen drugi merkantilni tečaj, ki ga je priredila kraljevska banska uprava v času od 3. do 27. t. m. za učiteljstvo Dravske banovine. 10 učiteljev In učiteljic je prihajalo skoro 4 tedne vsako jutro na srednjo tehnično šolo, kjer so se pričela predavanja že ob 7. uri, večkrat pa še tudi popoldne. Mesec dni svojih počitnic je uporabilo učiteljstvo, da sl Izpopolni svoje znanje, katero bo uporabljalo za vzgojo našega obrtniškega ln trgovskega naraščaja. Med tečajniki je vladalo ves čas veselo razpoloženje ln tovariško občevanje. Prav po očetovsko je skrbel za nje tov. Jože Lipovec, ki je bil soglasno izvoljen za starešino. Predavanje so imeli gg. prof: Klinc, obrtno računstvo in trgovsko spisje), prof. Lenarčič (obrtno spisje) ravnatelj Gogala, (knjigovodstvo) prof. Modic, (trgovsko računstvo) sod. svetnik dr. Sterle, (menično ln trgovsko pravo ter državoznanstvo) dr. Josip Pretnar o TOI ln za OUZD g. Likar. Svoj cilj je tečaj dosegel v polni meri. Tečaj so poživljale in utrjevale ekskurzije, ki so jih tečajniki izvršili v tukajšnje tovarne pod vodstvom svojih predavateljev. Ogledali so si do podrobnosti »Strojne tovarne In livarne d. d., tovarno pločevinastih izdelkov »Saturnus«, tovarno Kolinske cikorije, palačo TOI ln drugo. V sredo zvečer so se zbrali tečajniki in gg. predavatelji ob navzočnosti banovinskega Inšpektorja g. Presselna k poslovilnemu večeru v gostilni pri »Nacetu«, kjer so preživeli par uric v prav prijetnem razpoloženju. Predaja akreditivnih pisem poslanika Švegla »Slovenski Tednik« z dne 8. t. m. poroča, da je 30. julija predal naš novi poslanik za Južno Ameriko g. minister Ivan Švegel »kreditivna pisma predsedniku argentinske republike generalu Uriburu. Predaja je bila izvršena po predpisanem cerimonijelu. Gospod minister Švegel se je pripeljal v gaila kočiji, katero je spremljala častna četa konjenice, v spremstvu dr. Amaya, dr. Zorana Dragutinoviča, g. Vrančiča in g. Buriča pred vladno palačo. Tam je stala častna četa in godba je zaigrala jugoslovansko himno, ko je g. poslanik, oblečen v uniformo gardijskega kapetana, izstopil iz kočije. General Uriburu je sprejel g. dr. Švegla v slavnostni beli dvorani in se je po končanih priložnostnih govorih delj časa zadržal z njim v prijaznem razgovoru ter pokazal mnogo zanimanja za našo domovino in naš narod. Nato se je g. dr. Švegelj poslovil od predsednika in se virnil z istim spremstvom v poslaništvo, navdušeno pozdravljen med prevozom od radovednih pasantov. Nove poštne znamke Kakor posnemamo iz »Okrožnice Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani«, je ministrstvo za promet odobrilo z odlokom štev. 71.711 od 8. avg. t. 1., da 1 septembra dajo v promet novo natisnjene frankovne in portovne znamke z napisom »Kraljevina Jugoslavija«. Frankovne znamke so izdelane v obliki pokončnega pravokotnika s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v ovalnem okviru, nad sliko in pod sliko Nj. Vel. kralja pa je napis »Jugoslavija« in sicer zgoraj v cirilici, spodaj pa v latinici. Frankovne znamke so izdelane v sledečih nominalnih vrednostih in v sledečih barvah: po 25 par v temno zeleni, po 50 par v zeleni, po 1 Din v rdeči, po 3 Din v modri, po 4 Din v pomarančasti, po 5 Din v svetlo vijoličasti, po 10 Din v temno olivni, po 15 Din v temno rdeči, po 20 Din v vijoličasti, po 30 Din v višnjevo rdeči. Portovne znamke so izdelane ravno tako v obliki pokončnega pravokotnika, v katerega sredini je državni grb, nad grbom pa je z dobro vidnimi črkami natisnjeni napis »Jugoslavija — porto« v cirilici in v latinici. Portovne znamke so izdelane: po 50 par v vijoličasti barvi, po 1 Din v rdeči barvi, po 2 Din v modri barvi, po 5 Din v rumenkasto pomarančasti barvi, po 10 Din v temni barvi. Z istim odlokom je odrejeno: Vse znamke dosedanje izdaje z napisom »Kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca« in znamke v spomin na lOOOIetnico hrvatskega kraljestva se na osnovi Zakona o izdelavi poštnih znamk vzamejo iz prometa in se prodajajo še do zaključno 31. avgusta 1931. Znamke, ki se po 31. avgustu 1931. 5e nahajajo v prometu (v rokah strank, trafikantov), se lahko uporabljajo za frankiranje pošiljk ali pa se lahko zamenjajo za nove znamke zaključno do 30. novembra 1931., a po tem roku so dokončno vzamejo iz prometa in se z njimi ne morejo več veljavno taksirati poštne pošiljke, niti se ne morejo zamenjati z novimi. Pripominja se, da znamke v spomin na desetletnico osvobojenja in ujedinjenja ostanejo v veljavi do 30. septembra t. 1. Do tega termina prodane jubilejne znamke pa se smejo uporabljati za frankiranje še do vštetega 31 oktobra t. 1. Žalec Coste. Zadnji čas prav pridno popravljajo ce-sto, ki veže Žalec z Grižami. Ker je promet na tej cesti zelo velik, je bilo popravilo res že nujno potrebno. Pri delu so zaposleni samo domači delavci. Dela nadzoruje zastopnik občinskega odbora v Žalcu. Claude Anet: 28 kivijema Roman ruske deklice. Pri Arijani pa ni poznal dolgočasja, v njeni bližini je sploh pozabil, kaj je to dolg čas; tako je bila raznolična, zabavna, vesela, zamišljena, polna protislovij v vsem svojem bistvu, muhasta, trmasta, boleča, zaprta v svoje samoljubje kakor nezavzemljiva trdnjava. če je z njim opoldne obedovala, je bil presrečen, skupna večerja, kar pa je bilo bolj poredkoma, je bil zanj pravi praznik. Dolga pot od Sadovaje do hotela Jima je bila prekratka. Vedno sta postajala in se v noči dolgo razgovarjala še na pragu vrat. Toda v njegovi sobi je bila Arijana vsa drugačna. Tedaj je videl pred seboj žensko, ki mu je ostala vselej tuja. Od dneva, ko je bila prvič njegova, je Neprestano pričakoval, da se razvijejo med njima naravni odnošaji, kakršni so običajni med ljubimcem n njegovo prijateljico. Zdaj je polagoma spoznaval ®v°jo zmoto. Mislil je, da jo je premagal, toda vselej J® bila njegova zmaga dvomljiva, čutil Je, da ni prav "»c napredoval; njegova prijateljica ni bila nikdar ^snično njegova, vse je bilo le kratkotrajna prevara. v resnici Je bila nedosegljivo daleč ln se mu je vselej izmaknila, ko je mislil, da Jo je obvladal. Poljubljal jo je, kar mu je pustila in kar ji je bilo bržkone všeč, toda nikoli ga ni podžgala z najmanjšo božajočo kretnjo. Nekega dne je nekaj o tem omenil. Odgovor, ki ga je prejel, je učinkoval kakor mrzel vodni curek: »To naj vas nikar ne vznemirja, jaz sem vedno taka.« »Prekleta vzgoja,« je pomislil Konstantin, »kakšni tepci so bili oni, ki jih je poznala pred menoj?« V postelji je bila slejkoprej »mrtva«. Vendar pa je včasih čutil pritisk njenega lakta, ko ga je k sebi prižemala. Samo enkrat se je tako spozabila, da je potožila, kako težko ji je vstati, ker da je ubita od utrujenosti. Teden dni je minilo, preden je dovolila, da so bila vrata lz salona, kjer je gorela električna luč, odprta. In vendar ni kazala nikake hinavske sra-, mežljivosti; šla je iz postelje v kopalnico, ln ko se Je vrnila, je sedla neoblečena pred toaletno zrcalo, kjer se je česala z brezbrižno samozavestjo lepo zra-ščenega dekleta, ki mu ni treba ničesar skrivati. Vsako novo srečanje je bila obnovitev boja, v katerem sta se merila moška ognjevitost in ženska hladnost. Najbolj pa Je Konstantina mešal občutek, da je ta hladnost prisiljena in preračunana in ki Jo Je umetno izzvala krepka volja. Ni mu bilo treba siliti Arljane, naj gre ž njim v spalnico, prišla Je iz svoje volje, toda ko Je bila tam, Je tako rekoč odrevenela. Nemo Je ležala tam z odprtimi očmi, dasi ni mogla sicer nikoli molčati. Največ, kar ji Je Izvabil v prvem tednu, ko ji je šepetal v uho tiste neminljive nezmiselnosti, ki jih moški navadno šepeče v uho ljubici, je bil polglasen: ničevd. Zunaj sta govorila kakor dva dobra prijatelja, v spalnici pa mu je bila vedno in vselej sovražnica, ki jo je moral vsakikrat nanovo premagati, In vendar ni nikoli priznala, da Je premagana. Ta boj je stinp razburjal Konstantina ln prisegel je, da mora zmagati; obenem pa ga je to Arijanino vedenje žalilo v dno duše. Pa tudi to so bile le praske prednjih straž, četrti ali peti večer je sedel na robu postelje ln kadil cigareto, medtem ko se Je ona oblačila. In tedaj ji je dal dve tistih trapastih vprašanj, ki jih navadno dajo moški po ljubavni uri. Ko ni nič odgovorila, je ponovno vprašal. Ne da bi okrenila glavo ali prenehala obuvati nogavice, je končno odgovorila tako ravnodušno, kakor da se ne zaveda zlobnosti svojih besed: »čakam samo še tretjega vprašanja, ki mora zdaj slediti, zakaj do sedaj so vsi moški v enakih okolnostih tako vprašali.« Konstantin je prebledel. Imel Je še toliko moči, da se je obvladal in ni nič rekel. Vrgel je cigareto od sebe, šel v kopalnico in ostal tam nenavadno dolgo. Ko se je vrnil, je bilo že po polnoči. »Pojdiva,« Je rekel kratko. Pristopila Je k njemu In se mu naslonila na rame. Kraljev teden v Ljubljani Dne 6. septembra ob pol 11. uri dopoldne bo v Ljubljani svečano odkritje spomenika Kralju Petru I. Osvoboditelju. Povodom te slavnosti se vrše v Ljubljani sledeče prireditve: &. septembra zvečer ob 8. uri: Fanfare na ljubljanskem gradu. Izvaja nar. žel. glasb, društvo »Sloga«. — Zvečer ob pol 9. uri: Gakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo in pred magistratom. Sodelujejo godbe >Zarja< in sokolska godba ter »Hubadova pevska župa«. — Zvečer ob pol 10. uri (po sprevodu): Zopet fanfare na Ljubljanskem gradu. 6. septembra: ob pol 5. uri popoldan: Predstava »Gorenjskega slavčka« na vrtu hotela Tivoli. — Ob 8. uri zvečer: Monstre koncert godb »Sloge« in »Drave« na Kongresnem trgu (100 godcev na pihala). Po koncertu vrtni koncerti ljubljanskih zborov v restavracijah in hotelih. 7. septembra: ob 11. uri dopoldne: Cerkveni koncert v Stolnici; izvajata mg. St. Premrl (orgle) in g. Mirko Rupelj (violina). — Ob 7. uri zvečer: Predstava Hoffmannsthalovega misterija »Slehernik« na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. 8. septembra: dopoldne ob 11. uri: Promenadna koncerta »Sloge« in »Zarje« v Zvezdi in v Tivoli. — Ob 10. uri dopoldne: Otvoritev restavriranega magistratnega poslopja. — Ob )1 3. uri popoldne: Veliki koncert združenih pevskih zborov »Pevske zveze« pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu (2500 pevcev in pevk). — Ob pol 6. uri popoldne: Opera »Gorenjski slavček« na vrtu hotela Tivoli. Od 29. avgusta do 8. septembra se bo predvajal v veliki dvorani hotela Union prvi jugoslovanski alpinski film »V kraljestvu Zlatoroga«, delo T. K. Skale. K odkritju spomenika bo razpošiljal Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. posebna vabila. Za gledališke prireditve in koncert »Pevske zveze« se bodo razprodajale vstopnice v predprodaji in tik pred predstavami. Jz Dravske banovine d Kr. banska uprava razpisuje v območju sre-skega cestnega odbora v Ruju službeno mesto banovinskega cestarja in siicer: na banovinski cesti Selce—Janežovci: proga od km 0-00 do km 5’519. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevali pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovani-mi prilogami, je vložiti najkesneje do 15. sept. 1931 pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. d Jugoslovenski ženski savez poziva članice vseh ženskih društev, da si ogledajo razstavo »Novodobno gospodinjstvo« na velesejmu v paviljonu K in razstavo, ki jo priredi Klub jugo-slovenskih likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu. Prva se otvori 29. t. m., druga pa v nedeljo 30. ob 11. uri. , d Ža krstno predstavo tilma »V kraljestvu Zlatoroga«, ki se bo vršila v soboto 29. avg. t. 1. ob 20. v veliki dvorani hotela »Union« so se vabila vsem gg. predstavnikom oblastev in raznih korporacij že razposlala. Odbor Turistovski klub Skala. Nova stanovanjska hiša Hranilnice Drav. banovine Ljubljana, 27. avgusta. Hranilnica Dravske banovine, oz. Pokojninski zaklad Hranilnice Dravske banovine je sklenil, da zgradi v Igriški - Simon Gregorčičevi ulici 6-nadstropno stanovanjsko hišo. Hiša bo stala za dramskim gledališčem na vogalu, na katerem stoje že 8 stanovanjske hiše Pokojninskega zaklada. Hranilnica Dravske banovine je že razpisala licitacijo sa oddajo težaških, zidarskih ter betonskih in železobetonskih del. Licitacija se bo vršila 10. »eptembra v ravnateljevi pisarni v Knafljevi ulici št. 9. Nova stanovanjska hiša bo imela 2000 kv. metrov zazidane ploskve, imela bo terase, bo brez strehe in bo imela 20 družinskih stanovanj. V pritličju bodo 4 trgovski lokali, 1 trisobno stanovanje ln 2 dvesobni stanovanji; vsa stanovanja s pritiklinami in seveda najmoder-neje urejena. V I. nadstropju bosta 2 štirisobna stanovanja, v II. bo 0 trisobnih stanovanj in v III. 6 dvosobnih stanovanj, v IV. in V. nadstropju bodo deloma družinska stanovanja, deloma samska stanovanja. V vsakem nadstropju bodo namreč eno stanovanje s 3 sobami in 3 samska stanovanja. Z zidarskimi deli nove stanovanjske hiše bodo pričeli takoj po licitaciji. Hiša bo do zime, če ne bo nagajalo vreme, že dograjena v surovem stanju. Z novo stanovanjsko hišo bo nekoliko omiljena stanovanjska beda, ki se zdi, da še vedno vkljub zidanju mnogih novih hiš noče popustiti. — Izseljeniški izletniki iz Amerike, naši državljani, kateri se nameravajo vrniti v Ameriko po 1. sept. 1931, si morajo preskrbeti namesto od naših konzulatov izstavljenih potnih listov, pri svojih pristojnih sreskih načelstvih nove izseljeniške potne liste. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve po 31. avgustu ne bo smel nobeden naš državljan potovati iz naše kraljevine, če ne bo imel novega potnega lista. Izseljeniški potni listi obdrže v njih označeno veljavnost. — Mesečna vzdržcvalnina na vseh kmetijskih šolah v Dravski banovini znaša do preklica od 1. sept. t. 1. dalje 400-— Din in se plačuje mesečno vnaprej. Izključenim ali samovoljno iz stopivšim učencem se vnaprej plačana vzdrže-valmina ne vrne Pridnim einovom manj pre možnih posestnikov in pa drugim ubožnim učen cem se po možnosti dovolijo popolnoma ali pa polovico prosta mesta v internatu. O teh prošnjah odloča kraljevska banska uprava na pred' log ravnateljstva Sole. — Novi konzuli. Naša vlada je izdala ekeekva tur temle konzulom: dr. Karlosu Torianiju, konzulu argentinske vlade v Splitu; g. Alfredu Pol zinu, konzulu brazilijske vlade v Beogradu, in dr. Marinu Jahnsonu, konzulu nemške vlade za področje Dunavske, Moravske in Vardarske banovine in za mestni pomerij Beograda, Zemuna in Pančeva. — Novi potni listi. Kakor znano, se -)0'lo s t. sept. izdali nova potni listi, ki bodo po obliki in ureditvi podobni angleškim. Tii potni listi, ki bodo imeli 32 strani, bodo stali 20 Din. Razen !ega bo treba plačati še 18 Din kolekovine in l-50 za formular prošnje za izstavitev. Izdali se bodo samo proti predložitvi krstnega lista 'n lomovnice ter dveh slik. Stani potni listi bodo veljavni samo še do dneva, ko jim poteče viza. Do dne 81. t. m. se pa dajo tudi še podaljšati, • oda samo za največ 3 mesece. Oni, ki hočejo ;wtovati na Madžarsko, se posebej opozarjajo, da morajo imeti za to dovoljenje kraljevske banske uprave. Bežekove testenine so pa za- d dolska mladina ima za obisk letošnjega jesenskega velesejma znižano vstopnino po Din 3 za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učiteljstva. d Perutninarska razstava. V času jesenske velesejmske prireditve se vrši v Ljubljani tudi perutninarska razstava. Ta prireditev se ne bo vršila kot samostojna razstava, temveč v okviru kmetijske razstave. Z ozirom na to bo njen obseg sicer omejen, ali kakovostno bo pa ta razstava zelo zanimiva in poučna. Razstava bo nam predočila, kako se da s smotreno rejo doseči velike uspehe. d Dne 31. avgusta bo v Ljubljani pravi gostilniški dan, ker se zberejo na ta dan ob 10. uri pripadniki gostilničarske stroke naše banovine na velesejmu, kjer se jim bo raztolmačila pod strokovnim vodstvom tujsko-prometna razstava. Privedite seboj tudi vaše soproge in hčere, da si na licu mesta ogledajo vzorno gospodinjstvo. d Opozarjamo na današnji oglas: Mednarodni velesejem v Pragi. d Bafa ▼ Aziji in Afriki. Število prodajale« tvrdke oibutev »Bafa«, iznaša že sedaj preko 2000 na celem svetu. Zanimivo je, da se Bafa širi in plasira svoje produkte v času, ko je v vseh deželah pritisnila gospodarska kriza. Do-čim druga podjetja, v največ slučajih, komaj izhajajo, Bafa razširja mrežo svojih podružnic tudi v najneznataijih delih sveta. Nedavno je osnoval na otoku Javi v Aziji 4 filiale in to v mestih Bataviji, Sarabiji, Pelongu in Seine-rongu. Peto filialo otvarja v Pendangu. Tudi na Malajskem polotoku je odprl Bafa 2 lastni podružnici. Pred nekoliko dni je bil sprejet pri Habeškem kralju zastopnik tvrdke Bafa, ker se je kralj zainteresiral za proizvodnjo obutev pri Bafa. Tudi v krajih srednje Afrike je Bafa osnoval svoje podružnice. N. pr. v Sudanu, ki ima 6 milijonov prebivalcev, nosi obutev le majhen del. Gotovo so edini, ki imajo obutev le priseljenci iz Evrope, uradniki in oficirji. Stari domačini niti 10% ne nosijo obutev. V mestu ki ima 70 do 80 tisoč prebivalcev, kot n. pr. Om-durman, srečate pogosto kake žene, tudi one iz bogatih rodbin, ki gredo bose, a sandale nosijo v rokah. To pa zato, ker so sandale predrage. V teh krajih propagira Bafa nošnjo popolne obutve in s tem doprinaša mali krog napredka in civilizacije. 190® d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7062, termometer 112, relativna vlaga 73°/o, smer vetra NI, oblačnost 4. V Mariboru je kazal barometer 765, termometer 11-6, relativna vlaga 68V0, smer vetra NW4. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja tempera- tura je bila včeraj v Ljubljani 21'6 (104), v Mriboru 21-6 (10 2), Mostaru 29 2 (18 2), Zagrebu 248 (182), Beogradu 258 (128), Sarajevu 25-2 (9-2), Skoplju 32-3 (17), Kumboru 315 (17-3), Splitu 31-6 (162), Rabu 308 (16). V oklepajih označena je najnižja temperatura. d Popravek. K članku »Zagonetna smrt mladega kovača iz Jame« smo prejeli: »Prosim, da blagovolite v Vašem cenj. listu obelodaniti sledeči popravek, ki odgovarja resnici, kakor sem ugotovil kot zdravnik, ki sem bil pozvan k pokojnemu S. Vokaču. Ponesrečeni m imel na glavi nikake zevajoče rane, ampak je resnica, da je Imel na levi strani glave nad zatilnikom veliko krvno podplutbo, ki je izvirala od silnega udarca * topim trditn orodjem ali od padca s precejšnjo silo na sličen predmet, in mu je vsled tega na potresenem mestu na desni strani, vsled prenesenega pritiska v lobanji razneslo možgansko maso, oziroma ožilje, kar je povzročilo notranjo krvavitev v možganih, vnetje možganske mrene in vsled tega smrt, kar se je tudi izkazalo pri sodnem raztelesenju. Dr. J. Smola, okrožni zdravnik v Žužemberku. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. 398-1 jame en domač 8-jajčni izde- d Zasledovanje drznih vlomilcev. 21-letni brezposelni delavec Josip Pečovnik in Anton Vivot sta osumljena, da sta odnesla v družbi že aretiranega Franca Pečovnika avtomat za čokolado raz hiše trgovca Ivana Detička v Pesjem. V avtomatu je bilo za okoli 50 Din drobiža in nekaj čokolade. Pečovnik in Vivot sta vlomila tudi v trafiko Franje Vriskove v Pesjem in ukradla cigaret in tobaka za okoli 4000 Din. Oba vlomilca sta najbrže vlomila tudi v restavracijo Edvarda Raka v Velenju. Po izjavi aretiranega Franca Pečovnika je njegov brat Josip Pečovnik najbrže odšel s splavarji na Hrvaško. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Cjublfana Petek, 28. avgusta 1931: Avguštin. Pravoslavni, 15. avgusta: Vel. Gospojna. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Sp. šiški. * ■ Gledališke predstave za časa kraljevega tedna, odnosno razstave na ljubljanskem velesejmu. Gledališka uprava bo dala v prvem septembrskem tednu par predstav po izredno znižanih ljudskih cenah. Prva predstava bo v nedeljo 30. t. m. zvečer ob 20. uri v dramskem gledališču. Vprizori se izvirna opereta »Oj ta prešmentana ljubezen«, delo domačih avtorjev Simončiča in Šivica. Predprodaja vstopnic bo v soboto od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure popoldne in v nedeljo od 10. do pol 13. ure v veži dramskega gledališča. Opozarjamo, da je predstava in predprodaja vstopnic v dramskem gledališču. ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 ■ Na angleški način pore in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljuhljana, Kolodvorska ul. 8. ■ Nesreče. V bolnico se je prišlo zdravit več ponesrečencev. 37-letni zasebni uradnik Milan Skrem in njegova 28-letna svakinja Antonija Penikova sta se močno opekla po nogah. Peni-kovi se je namreč vnela posoda z bencinom, s katerim si je snažila obleko, padla na tla in se razlila. — 24-letnemu žagarju Janezu Letnikarju iz Prapreč pri Polhovem gradcu je cirkularka odrezala dva prsta na desni roki. — Poštnega uradnika Lovra Dovjaka je pred glavno pošto povozil avtomobil g. D. iz Škofje Loke in mu prizadejal občutne poškodbe po vsem životu. Jz drugih banovin Zrakoplovne tekme za pokal Nj. Vel. kralja V Novem Sadu bodo 6. sept., na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra velike letalske tekme za kraljevi pokal. Proga je že odrejena in siioer; Novi Sad—'Niš—Skoplje—Sarajevo—Banja Luka—Karlovac—Ljubljana—-Maribor —Varaždin— Bjelovar —Zagreb—Novi Sad. Torej bomo tudi mi imeli priliko občudovati naše letalce. Porast stanovanjskih zgradb v Zagrebu v poslednjih desetih letih Zagreb se je po vojni neverjetno razširil. V letih 1921 do 1931 je naraslo prebivalstvo za celih 70%, kar pomeni naravnost ogromen porast. Porast prebivalstva pa je seveda zahteval tudi ogromno število novih stanovajskih zgradb. Če primerjamo tozadevno statistiko iz leta 1921 in leta 1931, moremo ugotoviti, da je bilo zgrajeno v zadnjih desetih letih v Zagrebu 2825 stanovanjskih zgradb z 11.615 stanovanji in 22.925 sobami. Največji porast je bil 1. 1928. ko so zgradili 458 hiš z 2282 stanovanji in 4265 sobami. Kljub temu pa še vedno manjka manjših in cenejših stanovanj. Zanimivo bi bilo primerjati te številke z Ljubljano. Staniča za ugotovitev profesijonalne sposobnosti V Zagrebu ustanavljajo stanico za ugotovitev profesionalne sposobnosti, ki bo otvorjena v kratkem. Staniča bo urejena po vigledu drugih evropskih držav, kjer so se te ustanove že dobro obnesle. Njen namen je, preiskusiti mladino za katere poklice je že po svoji naravi najbolj sposobna in tako preprečiti, da bi 3e mladi ljudje posvetili poklicom, ki ne odgovarjajo njihovim sposobnostim. Obenem bodo pa seveda naša industrija, trgovina, kakor tudi razne druge panoge v javnem življenju dobile na ta način sposobne moči. Nekaj podobnega bi morali ustanoviti tudi pri nas in bi bila to prav hvaležna naloga za našo trgovsko in industrijsko zbornico. Demon alkohola Mesar Stjepan Marelič iz Pogorelca pri Sisku ima ženo, ki je velika pijanka. Da zadostj_ tej svoji strasti, mu je jemala vedno denar, ki ga je on težko prislužil. Ko se je predvrčerajšnem vrnil Marelič nekoliko vinjen domov, sta se začela z ženo prepirati, mož je pograbil sekiro in prizadel z njo ženi več teških poškodb. Odvedli so jo v bolnico. Njeno stanje je zelo teško. Samomor zaljubljenega Bosanca Včeraj zvečer si je v samomorilnem namenu zadal Bosanec Safet Pupavac z nožem več teških ran. Vzrok samomora je bila ljubezen do neke natakarice v gostilni »Bela ladja« v Splitu, kamor je zahajal mladi Bosanec vsak večer. Natakarica pa ni hotela nič slišati o njegovi ljubezni, in ko se na njegovo povabila ni hotela vseeti za njegovo mizo ter so ga radi tega zasmehovali gosti, je potegnil nož in se ž njim večkrat teško ranil- ■ Težka nesreča na letnem telovadišču Sokola. Včeraj ob 16‘30 se je na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju težko ponesrečil gojenec sokolskega prednačkega tečaja Ignacij Vodnik. Zadobil je hude notranje poškodbe in si najbrže nalomil tudi hrbtenico. Ponesrečenca so z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnico, kjer se do poznega večera ni zavedel. Kje je Vodnik doma in kaj je po poklicu, bolnica v«; mogla dognati. Pri tatvini so ga zasačili. Natakarica neke gostilne v Mostah je zadnje čase opažala, da ji vsak dan izginja denar. V enem samem tednu je imela kar 2100 Din primanjkljaja. Končno je osumila stalnega gosta 29-letnega trgovskega potnika Alfreda B. in ga dala nadzirati. Ko je predvčerajšnjim odšla iz gostilniške sobe v kuhinjo, je B. hitro skočil k miznici in jo odprl s ponarejenim ključem. Prav ko je hotel spraviti v žep nekaj denarja, pa je skočil v sobo eden izmed gostov in ga prijel.'-B. je, čeprav zasačen, odločno zanikal tatvino. Policija je uzmoviča po kratkem zaslišanju izročila sodišču. Aretacija Bosancev. V Koleziji je policija aretirala 6 Bosancev, ker je ugotovila, da so že dalje časa brez vseh sredstev in brez stalnega bivališča in da se ne morejo preživljati na posten način. Poedini so sicer delali pri podjetjih od časa do časa, ker pa ne kažejo volje, da bi se oprijeli stalnega dela, jih bo policija najbrže izgnala. lek, ki Vas ne bo razočaral. Dve tatvini. Delavčeva žena Gizela Lam-bertova, stanujoča na Gragu, je prijavila policiji, da sta ji bila ukradena iz nezaklenjenega stanovanja ženski plašč in zlat prstan v skupili vrednosti 1065 Din. Tatvine je osumljena neka Gizela iz Prekmurja, ki je več mesecev stanovala pri Lambertovi in po tatvini neznanokain izginila. — Na Krekovem trgu je bil izpred Mestnega doma ukraden ključavničarjevi ženi Minki Kosmačevi ročni voziček, vreden 500 Din. ■ Seznam najdenih predmetov, prijavljenih policijski upravi od 1. do 15. t. m.: 100 ital. lir, 100 Din, 1 ročna torbica prazna, 1 par otroških čevljev, 1 moški dežnik, 1 sodček za pivo, 1 zlata zaponka z 1 briljantom, 1 srebrna ženska ura, 1 zlat prstan z briljantom, 1 zlat damski prstan, 1 par sivih ženskih rokavic, 1 kolo tipa 23 Steyer in 1 zastavljalni list št. 11378 z dne 14. 8. 1931 o zastavljenem dvokolesu številka 0185819. V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 1 zavitek manufakture, 1 ročni kovček, 1 ročna torbica z 62 Din, 1 ponošene hlače, 1 kopalna obleka, 1 moška srajca, 1 pletena košara, 1 lesene grablje, 1 usnjen kovček s toaletnimi potrebščinami, 1 moški suknjič, 3 železne zidarske špice, srednji del ščipalnika, 1 potni kovček s perilom, 7 dežnikov, 8 palic, 4 čepice, 1 damski klobuk, 1 damski slamnik, 15 damskih jopic, 6 moških klobukov, 1 'skavtski klobuk, 1 ženska obleka, 1 otroški jopič, 3 damski plašči, 2 zobčasti kolesi, nekaj kontanine, modra galica, 1 mala denarnica, 1 turistovski cepin, 1 vojaška legitimacija, 1 par copat, 1 pripovedna knjiga, 1 srebrna cigaretna doza, 2 kovčka prtljage, 1 ura budilka, 1 damska ura, 1 nemški roman, 1 francoski roman, 1 aktovka z budilko, 1 prazna aktovka, 1 nahrbtnik, 1 otroška ročna torbica, 1 listnica z legitimacijo, 1 moška srajca, napolitanke, 2 para rokavic, 1 legitimacija feri-jalnega saveza in 200 Din, 1 par dekliških čevljev, 1 doza medu, 2 otroška klobuka in 2 prevleki za odeje. I Seznam izgubljenih predmetov prijavljenih policijqski upravi od 1. do 15. t. m.: 100 dinarski bankovec, 400 Din, 10.000 Din v zavitku, 1 zlat funt šterling v okvirju iz 1. 1888 ali 1889., 1 zlat monogram A. P., 1 zlata verižica z obeskom, 1 zlata široka zapestnica, 1 denarnica z 250 Din, 1 denarnica z nekaj nad 80 Din, 1 kupon čeka o nakazani pokojnini in potrdilo firme Ideal, 1 denarnica z 30 Din ter raznimi fotografijami in listinami 1 listnica z železn. legitimacijo s sliko, 1 planinsko legitimacijo in vojaško objavo, vse na ime Senčar Vlado in 10 Din, 1 listnica z 800 Din, 1 listnica z 1300 dinarji in polovična žel. vozna legit. na ime Ocepek Konst., 1 listnica z 450 Din in razne listine na ime Jamnik Anton, 1 ročna torbica z železn. legit, na ime Selan Antonija in 1 denarnica z 20 do 24 Din ter razne malenkosti, 1 zastavljalni listek št. 16654, 1 zastavljalni listek št. 9074, 1 žimnat podzglavnik sive barve, 1 moški suknjič na traku napis tvrdke Lombar Zg. šiška v žepu denarnica z malo svoto denarja, 1 foto-aparat, 1 vložna knjižica poštne hranilnice izdana po občini Dol. Logatec in glaseča se na ime Gostiša Gašper, 1 delavska knjiga izdana po obč. Dol. Logatec na ime Gostiša Gašper, 15 m dolga mera, 1 suknjič rja.ve barve, evidenčna štev. mot. kolesa 2-190-31, 1 delavska knjiga izdana po obč. Novigrad srez Benkovac na ime Vukič Šime, 1 nekoliko ponošen jopič, 1 jugoslovanski potni list, izdan po jugoslovanskem konzulatu na Westfallskem glaseč se na ime Jamnik Anton, 1 zavitek blaga za obleko, na zavitku napis Žlender na Mest-neift trgu, 1 vojaška isprava glaseča se na ime Keserovič Hasan, 1 rjava aktovka v njej 4 <1° 5 spisov, 1 poselska knjiga na ime Dolinšek Antonija, 1 delavska knjiga izstavljena po Mestnem načelstvu Ljubljana na ime Slana Ivan, * bela pletena otroška jopica, 1 otroški suknji’ na 2 gumba iz svitlosive barve. Laško Občni zbor zadruge skupnih obrti. V nedelj® se vršeči občni zbor zadruge skupnih obrti. KO" načelnik je izvoljen g. Zupanc Blaž, namestnik Arovšek Jakob iz Rečice, v odbor pa gg. Gota* Franc iz Tremerji, Srebot Anton iz Laškega, Rajh Josip Tevče, Plorenini Luči, Trbovlje' Kreže Martin, Hrastnik, Krof« Božidar, LaSK°. Hrastnik Miha, Brstnik in Potokar Ferdo, Brezno. V pomočniško preizkuševalno komisijo * Izvoljeni za načelnika Arovšek Jakob za nat nikovega namestnika Zupane Blaž, v prciku valnl odbor pa gg. Hrastnik, Krobih, Flore Celje * Legitimacije za odkritje spomenika kralja Petra. Za slavnostno odkritje spomenika kralja Petra v Ljubljani dne 6. septembra je dovoljena četrtinska vožnja. Legitimacije, ki stanejo 2 Din, se dobijo pri mestnem načelstvu v sobi štev. 8. pri g. Posniču. * Novost na poštnih nabiralnikih. Na pisemskih nabiralnikih so te dni uvedli praktično novost, da poštar, ki lzpraznuje nabiralnik, vtakne ploščico, na kateri je napisana ura, kadar pride zopet izpraznit. * Smrtna kosa. Dne 26. t. m. je v Marija Gradcu umrla soproga železniškega uslužbenca ga. Knez Marija v 62. letu starosti. Pokopali Jo bodo danes popoldan na mestnem pokopališču. Žalujočim naše sožalje! * Nočno lekarniško službo Ima od sobote 29. t. m. do vključno petka 4. septembra lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. * Nogometna tekma. V nedeljo 30. t. m: se bo ob 16'30 na Igrišču pri Skalni kleti vršila prijateljska nogometna tekma med SK Hermesom Iz Ljubljane ln celjski Atletiki. * Izlet TK Skale. Podružnica v Lučah celjske sekcije TK Skale javlja, da se nameravani Izlet v Logarsko dolino radi nastalih zaprek ne bo vršil. * Marijin kip na Glavnem trgu so temeljito poravill in očistili. Takoj prvi dan, ko so odstranili ogrodje, pa so po stari navadi naslonili nanj kolesa in košare v času dopoldanskega trga. če se bo ta grda razvada nadaljevala bo podstavek kipa kmalu zopet onesnažen in pokvarjen. Mestno načelstvo naj odlaganje koles ln košar na podstavku kipa odločno prepove. * Mestni kino predvaja od petka do ponedeljka znano filmsko opereto »Dijak prosjak« s Heinzom Bollmanom v glavni vlogi. Predstave ob delavnikih ob pol 9. uri zvečer. * Služba božja na Kumu. V nedeljo 30. t. m. bo ob 10. na Kumu maševal prof. Pavlič iz Celja. Isto nedeljo se bo vršilo zborovanje ob 7. v gostilni Grbenca Filipa na Dobovem v zadevi graditve vozne ceste na Kum in zidave treznostnega doma, ki bo ob enem služil kot počitniški dom za bolehno delavsko deco iz Gaberja in Celja, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Les bodo darovali kumljanski posestniki, cement cementarna TPD, traverze železne trgovine v banovini, vso akcijo bo podprl Rdeči križ in ljubitelji delavstva. Darove za treznost-ni počitniški dom sprejema treznostna pisarna Celje, poštni predal 106. * Kostno ogrodje jamskega medveda, ki ga Je Izkopal g. profesor Brodar v Potočki zijal-ki na Olševi, Je razstavljeno v izložbi drogerije »Sanitas« v Aleksandrovi ulici. Zanimive najdbe vzbujajo občo pozornost. * Najdbe in izgube. 25. t. m. Je bila na Mariborski cesti najdena manjša vsota denarja. V Mestnem kinu je bil najden moški klobuk sive barve. — Na Glavnem trgu se je našel nov dežnik črne barve. Vse se dobi na pred-6tojništvu mestne policije. ^fariboF m Trgovcem. Trgovski gremij v Mariboru opozarja vse svoje člane, da sinejo pobirati po lokalih dobrodelne prispevke samo one osebe, ki imjo tozadevno dovoljenje mestnega magistrata in obenem tudi potrdilo trgovskega gre-mija. m Spored slavnosti gasilske šestdesetletnice. Prostovoljno gasilsko društvo v Mariboru je sestavilo definitivni spored proslave šestdesetletnice svojega obstoja. Po tem sporedu bo jutri v soboto ob 20. uri slavnostni komers v domu društva na Koroški cesti 1‘2, imenovanje častnih Klanov in predaja častnih znakov. V nedeljo 1)0 ob 7-30 položitev venca na mestnem pokopališču na Pobrežju; ob 8-30 slavnostna služba božja v počastitev spomina umrlih tovarišev, nato blagoslovitev motorne lestve >Magirus« in defila-cija; ob 10. uri bo v domu odlikovanje zaslužnih tovarišev po starosti Jugoslovanske gasilske »veze, g. Josipu Turku; ob 11-50 bo skupna vaja prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva na Slomškovem trgu, objekt vaje bosta mestni stolp in stolnica; nato bo pri »Orlu« slavnostni obed, katerega priredi za povabljence mariborska mestna občina; ob 15. uri bo skupni Izlet k gozdni veselici prostovoljnega gasilnega društva v Studencih, zbirališče pri avtobusni postaji na Glavnem trgu. Od 1430 naprej bodo vozili od istotam do veseličnega prostora avtobusi mestnega avtobusnega podjetja. 111 Premestitev. Iz Maribora je v Peč premeščen g. podpolkovnik S. Djukič, ki je bil v Mariboru splošno priljubljen. Na novem službenem mestu ntu želimo vse najboljše! m Podpore. Mestna občina je dovolila tukaj-Snjemu Muzejskemu društvu 2000 Din izredne podpore in istotako svoto tudi strelski družini za udeležbo pri letošnjih državnih strelskih tekmah v Beogradu. m Lep uspeli domače industrije. Splošna stavbena družba na Teznem pri Mariboru je izdelala skoraj vse železne konstrakcije za mostove nove Jadranske železnice. Doslej je odposlala Že konstrukcij v skupni teži 2500 ton, kar predstavlja vrednost preko 20,000.000 Din. Izmed mostov so trije dolgi po 90 metrov, dva pa po 60 metrov. Tovarna se je tako razvila, da bo kmalu lahko sama krila vse naše potrebe. Zaključek pedagoškega tečaja. Včeraj je bil »adnji dan predavanj na pedagoškem tečaju v Narodnem domu. Dopoldne je predavala ga. dr. Štefanija Winterjeva Iz Zagreba o individualni psihologiji. S praktičnimi primeri Je Pokazala delo in prakso vzgojne posvetovalni-«e v Zagrebu. Popoldne Je predaval tukajšnji strokovni učitelj g. Franc Martinc o šolski Praksi z ozirom na individualno psihologijo. predavanju je bila še debata, nato pa se je zaključil ta pedagoški tečaj, ki bo gotovo “Kodno vplival na nadaljni razvoj našega šol-»tva. dne bo I. SSK Maribor gostoval s prvim in juniorskim moštvom v Gradcu, kjer bo odigral prijateljski tekmi s SK Kastner & Oehler. m Telovadni nastop Sokola v Slivnici. Sokolsko društvo v Slivnici pri Mariboru bo priredilo na praznik dne 8. septembra svoj prvi javni telovadni nastop, katerega se bo udeležilo tudi mnogo sosednjih društev. Zbirališče bo ob 14. uri pri domači šoli. m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit, žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, Trg svobode 1. 1554 m Kinematografi. Grajski kino predvaja od včeraj dalje nemško veseloigro »Nežni sorodniki«, kino Union igra danes še >3 4-1 = 2«, od jutri, v soboto, dalje pa film »Ulični pevci«. m Neznana gluhonema ženska. V sredo zvečer se je potepala po Koroški cesti neznana, 30 do 35 let stara gluhonema ženska in se naposled zatekla v Strossmayerjevi ulici na dvorišče hiše št. 5. Stražnik jo je od tam odvedel na stražnico, kjer pa so jo naposled zopet iz pustili. in Motociklist povozil kmeta. Včeraj dopoldne je v Rošpehu pri Kamnici pred gostilno Lovrenčič neki motociklist povozil 74-letnega kmeta Franica Kapuna iz Sv. Kungote. Kapun se je težko poškodoval na glavi in levi roki. Z avtom so ga prepeljali na reševalno postajo, kjer so ga obvezali in mu nudili prvo pomoč. m Žepna tatvina. Mariji Jenuševi, posestnici iz Beneške vasi pri Sv. Petru pod Mariborom je v sredo dopoldne nekdo izmaknil na Glavnem trgu iz žepa usnjeno denarnico, v kateri je imela štiri bankovce po 100 Din in 10 ban kovcev po 10 Din. m Aretacija. V sredo je bil v Mariboru aretiran samo Nikola N., in sicer zaradi beračenja. m Tatvina prstana. Pekovskemu pomočniku Ivanu N. je iz pekarne na Glavnem trgu, v kateri je zaposlen, izginil 250 Din vreden zlat poročni prstan. Strokovni tečaj pedagoške centrale v Mariboru Predavanje dr. Prihode in dr. Werkmanna Maribor, 26. avgusta Dne 24. avgusta se je pričel pedagoški tečaj za učiteljstvo Dravske banovine, ki ga je priredila mariborska Pedagoška centrala v veliki dvorani Narodnega doma. Tečaja se je udeležilo okoli 300 učiteljev, staršev in prijateljev šolske reforme. Gosp. predsednik Osterc je pozdravil navzoče in podal besedo g. univ. prof. dr. Pfi-hodi iz Prage, ki velja v bratski češkoslovaški državi kot ideolog reformnega šolstva. Gospod profesor je v simpatičnem govoru orisal, kako so kulture preplavljale naroie v zgodovini. Genij naroda se je izražal v tem, kako se je kak narod uveljavil individualno v vsakem kulturnem valu. Narodi, katerih kulturni valovi niso zajeli, so zaostali. Kakor se je to odražalo v kulturi, tako se je isto pojavilo tudi pri šolstvu. Zato vidimo posebno, kako so se reformne težnje šolstva pri narodih pojavljale v različnih oblikah in v različnih razdobjih. Predavatelj je nadalje navajal, da so v bratski češkoslovaški republiki pričeli z reformo šole zelo pozno. Vsa državna uprava je bila usmerjena v tem, kako ustvariti zakonodajo za tako pisane razmere; pomisliti moramo namreč, da je v republiki več narodov, več kultur, ki se niso dale spraviti pod eno streho. Delati se je moralo v demokratičnem duhu, kako te narode združiti kot zadovoljne državljane v republiki. Reformno delo se je razmahnilo šele leta 1928., ko se je izdelala bilanca celokupnega dela ob 10-letnici republike. Predsednik Masaryk je v svoji poslanici na češkoslovaške državljane vprašal, kaj je napravil narod Komenskega v šolstvu. G. predavatelj je odkrito priznal, da se je v zadnjih letih v šolstvu mnogo^ več ustvarilo, kakor v prvih desetih letih. Zbrano učiteljstvo je z navdušenjem sledilo predavanju g. profesorja. Nato je sledila dolga debata, v kateri so se razčistila razna vpraša- , Šport v soboto in nedeljo. Jutri, v soboto, sl,6 k° na igrišču I. SSK Maribora prijatelj-tekma med SK Železničarjem in SK Ha-j®*? iz Gradca. V nedeljo pa se bosta na til- , . SK Rapida spoprijela v istotako prija-iski tekmi SK Rapid in SK Hakoah. Istega Šolstvo Na Glasbeni šoli v Ptuju se vrši redno vpisovanje od torka 1. septembra do sobote 15. septembra dnevno od 10. do 12. ure v šolski pisarni za sledeče predmete: glasovir, gosli, čelo, teorija, harmonija in pihala. Ravnateljstvo. Na javnih in zasebnih osnovnih šolah v Ljubljani bo naknadno vpisovanje za novo šolsko leto v torek 1. in v sredo 2. septembra, obakrat od 8. do 12. — šolska maša bo 3. septembra, 4. septembra pa reden šolski pouk, ako šolska oblast ne ukrene drugače. Meščanska šola v Mežici. Vpisovanje se bo vršilo 30. in 31. t. m. vsakokrat od 8. do 12. ure. Začetna šolska maša bo v torek 1. septembra. Podrobnosti so razvidne na uradni deski. Pričetek pouk na osnovnih šolah. Na osnovnih šolah v Mariboru bo vpisovanje otrok za šolsko leto 1931-32 dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. V četrtek, dne 3. septembra bo otvoritvena služba božja. Takrat bodo otroci tudi zvedeli, kdaj se bo pričel redni pouk. Pričetek šolskega leta na državni rudarski šoli v Celju. Vpisovanje in sprejemni izpiti se vršijo od 1. do 10. septembra. Popravni izpiti bodo 12. septembra, reden pouk pa se prične dne 14. septembra ob 8. zjutraj. Pogoji za sprejem na državno tekstilno šolo v Kranju 1. Učenci morejo biti samo redni. 2. Za vstop v I. letnik se morejo priglasiti učenci, ki imajo pogoje za vstop v višjo srednjo ali višjo strokovno šolo. 3. Vsak priglašenec mora izpolniti prijavnico in jo kolkovati s 5 Din. Prijavnice se dobe pri šolskem ravnateljstvu. Priložiti je treba: a) krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko spričevalo, č) izkaz o eventuelni praksi, d) nravstveno izpričevalo. 4. Prijavljeni kandidati za prvi letnik morajo napraviti sprejemni Izpit, in sicer; a) kandidati z malo maturo delajo samo psihotehniško preizkušnjo; b) kandidati s kvalifikacijo, določeno po členu 60. b in c »Pravilnika o delovanju, redu in pouku na drž. tehniških srednjih šolah«, delajo izpit iz sledečih predmetov: 1. narodni Jezik, 2. geometrija, 3. aritmetika, 4. fizika, 5. risanje, 6. psihotehniška preizkušnja. Izmed kandidatov, ki so dosegli najboljšo skupno oceno, sprejme vodstvo 20 rednih učencev. — Prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstvo dne 1. in 2. septembra. — Sprejemni izpiti se bodo vršili 4. in 5. septembra od 9. do 12. — Popravljalni izpiti se bodo vršili dne 1. in 2. septembra popoldne. — Vpisovanje v I. letnik bo 9. septembra od 9. do 12. v II. letnik 9. septembra od 15. do 17. dolsko leto se bo pričelo 10. septembra s službo božjo ob 8. uri. 6. Redni šolski pouk se prične dne 11. septembra ob 8. uri. Ravnateljsko drž .tekstilne Sole. nja. Ob zaključku predavanja je g. predsednik Osterc izrazil željo v imenu vsega učiteljstva, da g. profesor še večkrat pride v našo sredo. G. profesor je končno povabil naše učiteljstvo v Prago, da samo vidi in se prepriča o uspehih reformirane šole. Dne 25. avgusta je predaval dunajski reformator g. dr. VVerthmann o ideologiji strnjenega pouka. Gospod predavatelj je v uvodu orisal, pod kakimi razmerami se je razvilo dunajsko šolstvo. Propadajoče podonavsko mesto Dunaj je zadela ob prevratu velika katastrofa. Ne samo, da se je področje teritorija zmanjšalo, trenutno je bilo mesto tudi brez kruha, luči, kurjave in obleke. Moralo se je intenzivno pričeti delati na soci-jalnem področju. Tudi na šolo so vplivale take razmere. Tega položaja se je zavedal posebno dobro tedanji prosvetni minister, po poklicu učitelj, g. Otto Gliickl, ki je dal inicijativo svojim podrejenim oblastem, šolskim praktikom in staršem, da so skupno ustvarili novo šolo. Ta složnost stvariteljev nove šole je pripomogla do tega ,da velja mesto Dunaj danes kot pedagoška Meka. Popoldne je g. inv. pos. 72-74, voj. škoda 339-340 (339-340), kasa 339—340, dec. 347—348 (348), 4°/o agr. ob v. 41—44, 7% Bler 69-69'/j (69 50—70), 8Vo Bler 78-80, 7»/o pos. hipot. 70-71, 6°/o begi. 55—57. — Banke: Hrvatska 50, Prašte-diona 957Vs—965, Union 150—155, Poljedel. 53V2-55, Kredit 121-126, Jugo 67-68, Ljublj. kredit. 120, Medjunarodna 68, Narodna 5450, Obrtna 36, Srbska 101, Zem. 115—116. — Industrija: Sečerana Osijek 210, Trboveljska 215—218, Slavonija 200—205, Vevče 120—122, Narodna Šum. 25, Guttiuann 110, Danica 65—70, Pivovara 205, Drava 212-50—220, Isis 41 bl„ Dubrov. 300—320, Oceanija 190, Osij. lionice 200. Dunaj, 27. avgusta. Bankverein 14, Prioritete 89-15, Trbovlje 26‘60. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, promet: 1 vag. koruze. Novi Sad, 27. avg. Vse neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: pšenica 3 vag, oves 2 vag., ječmen 3 vag., koruza 11 vag. Budimpešta, 27. avg. Tendenca za pšenico: prijazna,4fea ostalo: ustaljena, promet: omejeu. Pšenica: dec. 1039—1060 (10 55—57), marc 11-62—11-95 (11-80—81); rž: marc 11-70—1203 (11-75—11-80); koruza: maj 12-70-12-80 (12-80 do 85). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, promet: 1 vagon parjene bukovine. Hmeljarsko poročilo Pričeli so se že večji nakupi za hmelj. Neka angleška družba ga je te dni kupila 4000 stotov po 8 Din kg. To je seveda cena za letošnje prvovrstno blago, za zaloge lz prejšnjih let pa nt nobenega povpraševanja in tudi ni nobenega upanja zanj. Starega hmelja pa imajo tukajšnji hmeljarji še vedno zelo veliko, čeprav ga vsako leto uničijo velike množine. Letošnji pridelek je na splošno zelo dober, posebno v Gornji Savinski dolini, kjer ga rja sploh ni načela. Radio Ljubljana, petek, 28. avgusta. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.80 Prenos iz Beograda. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, petek, 28. avgusta. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 19.00 Popoldanski koncert. 19.30 Vokalni koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Narodne pesmi. 21.00 Trio koncert. 22.00 Vokalni koncert. 22.30 Dnevna in športna poročila. Zagreb, petek, 28. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Beograd. 22.80 Dnevne vesti in vremensko poročilo. 22.40 Sprehod po Evropi. Praga, petek, 28. avgusta. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.10 Plošče. 19.30 Petje. 20.00 Brno. 21.00 Dunaj. 22.15 Moravska Ostrava. Jabolk 1895 večjo količino potrebujemo za Angllijo. — Ponudbe pod „G. K. 4490‘, na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. lokal I Odda se primeren za obrtnika, ob Dolenjski oesti — blizu Ljubljano. — Naslov v upravi lista. 1880 Pozor! Za kraljev teden okrasite svoja okna. — Oddati imam lepe dekoraoijske rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pavel Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Telefon š» 97-29. 1910 Kolesa 1428 po Din 125®.-' »CENTRA« Ljubljana MaavjrkoTS ««tl Nogavice, roka« vice, volna in bombaž aajoeneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljnbljana, Židovska sJjj» la Slaari Srt, Spori Finale državnega prvenstva Finalno tekmovanje za naslov nogometnega prvaka Jugoslavije za leto 1931 se bo pričelo že 6. septembra. Savez je že izžrebal termine in nasprotnike. Tekmovanje bo trajalo 11 nedelj in se bo končalo 22. novembra. Igra se vedno v mestu prvoimenovanega. 6. septembra: Gradjanski — Concordia, Sašk — BSK. 13. septembra: Mačva — Hajduk. 20. septembra: BSK — Hajduk, Sašk — Gradjanski, Concordia — Mačva. 27. septembra: BSK — Concordia, Gradjanski — Mačva, Hajduk — Sašk. 4. oktobra: Mačva — BSK, Gradjanski — Hajduk, Sašk — Concordia. 11. oktobra: Gradjanski — BSK, Hajduk — Concordia, Mačva — Sašk. 18. oktobra: Concordia — Gradjanski, BSK — Sašk, Hajduk — Mačva. 1. novembra: Hajduk — BSK, Mačva — Gradjanski — Sašk, Mačva — Concordia. 8. novembra: Concordia — BSK, Mačva — Gradjanski, Sašk — Hajduk. 15. novembra: BSK — Mačva, Hajduk — Gradjanski, Concordia — Sašk. 22. oktobra: BSK — Gradjanski, Concordia — Hajduk, Sašk — Mačva. Nekateri klubi so povedli akcijo, da bi sodelovali v finalu tudi izpadli klubi Jugoslavija, Hašk in Slavija (Osjek). Zahteva Je vsekakor smešna, ker bi spravila Ugino tekmovanje, ki Je eliminatorno za finale, ob ves kredit. Tudi drugi izpadli klubi bi potem povsem opravičeno zahtevali isto. JNS Je povsem opravičeno odbil predlog Hajduka glede sodelovanja navedenih treh klubov. Kratke vesti. Hungarla bo igrala 29. in 30. t. m. v Beogradu proti BSK in Jugoslaviji. Rapid (Dunaj) je sprejel ponudbo SK Jugoslavije za gostovanje 12. in 13. septembra v Beogradu. Reprezentanca Madrida bo sigurno igrala v Zagrebu proti zagrebški reprezentanci na dan 2. ali 3. septembra. Ferencvaros v Ljubljani? SK Ilirija se že dalje časa pogaja s Ferencvaroscem za gostovanje v Ljubljani. Budimpeštanci bodo igrali namreč prihodnjo soboto in nedeljo v Zagrebu in bi, v slučaju, da sprejmejo ponudbo Ilirije, igrali v torek v Ljubljani. Ferencvaros je v principu za gostovanje, je pa stavil previsoke finančne zahteve (16.000 Din za eno tekmo na delavnik!). Maribor bo v nedeljo gostoval s prvim in Ju-niorskim moštvom v Gradcu proti Kastner in Ohlerju. Graški SK SUdbahn bo igral Istega dne z Rapidom v Mariboru. Južnoameriški internacijonalci Urugvaja, Argentine in Brazilije se en gros selijo v Italijo, ki jih bo dobro plačevala. Med igrači so znana imena Scarone, Petrone in drugi. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19. uri se bo vršil na igrišču važen sestanek sledečih gospodov: prof. Ančik, prof. Stepišnik, Pevalek, Gnidovec, Grilnfeld, Ob vsakem vremenu in sigurno! Tajnik. Pojasnilo SK Amaterja. Športni klub Amater nas prosi za objavo naslednjega pojasnila: Neki ljubljanski dnevnik je te dni grajal našo provizorično ograjo ob glavni cesti okrog našega novega igrišča, češ, da kvari lepoto okolice. Ml sami vidimo, dasiravno smo delavci, da ta provizorična ograja ni baš lepa, zato pa tudi ni stalna, marveč je bomo ob prvi priliki zamenjali z novo lepšo. Kljub požrtvovalnosti našega članstva, ki je vse ogromno delo lzplaniranja in večidel tudi ograditve izvršilo prostovoljno v kuluku, imamo še izredno visoke stroške z nakupom materijala in dr. Zato nam tudi ni bilo mogoče napraviti takoj stalne in lepe ograje, marveč smo se zaenkrat morali zadovoljiti s provizorično, ki pa je za prvo silo tudi služila svojemu namenu. Klub bo v najkrajšem času zamenjal sedanjo provizorično ograjo ob cesti z lepšo stalno ograjo, da ne bo treba ravno radi našega kluba ustanavljati v Trbovljah olepševalnega društva. Velika zasluga ravno športnih društev je, da se mladino odteguje zakajenim lokalom in alkoholu, zato je želeti, da se športni pokreti vsestransko podpirajo, ne pa njihovo delovanje ovira. SK Amater, Trbovlje. Interesenti za sabljaški ali floretski tečaj, ki ga priredi SK Ilirija, naj javijo svoj naslov do najkasneje do 5. septembra 1931. Tečaj za začetnike v floretu se bode pričel sredi meseca septembra. Koncem meseca se pa nadaljuje lanski tečaj s priključitvijo začetniškega. Naslove naj se vpošlje na: Julij Bar, Mestni trg 3-1. Gramofonske plošče po 3 Din Izposojuje ,3 L D G E R“, Izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2. isoi 6,—13, septembra 1931 Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, Čehoslovaška 33%, Avstrija 25°/« Pojasnila Alloma Company Lfubijana, Aleksandrova 2 in legitimacije Ceboslovaški konzulat v Ljubljani daje: „Putnik“, Ljubljana, Dunajska cesta 1 Službene objave i., „ „ ?•* »» n 169 199 I., „ 207 137 M n J*» n 138 I., „ 195 249 Razglasi sodišč in sodnih oblastev Št. 54.957 gr. St. 1/1930. 2379—3—1 Razglas Kr. sudbeni stol v Zagrebu razglaša, da je na predlog dr. Gavrančiča Otona, odvetnika v Zagrebu, kot upravitelja konkurzne mase Jugoslovanske rudarske in industrijske d. d., podružnice v Golubovcu, dovolil javno sodno dražbo rudnih nepremičnin, vpisanih v rudarski zemljiški knjigi tega sodišča kot rudarske zemljiške knjige v Za- febu pod: Knjiga I., stran 135 knjiga II. stran 123 .. I., „ 139 „ II. „ 127 „ II. * 159 „ II. ,, 181 „ II. » 187 „ II. „ 125 „ II. ,, 125 „ II. „ 179 „ I., „ 249 „ II. „ 235 „ I., „ 251 „ II. „ 237 ” I., „ 272 ,,. II. „ 850 v skupni cenilni vrednosti Din 14,800.000. Te nepremičnine se prodajo obenem z II. celokupno rudarsko opravo, ocenjeno na Din 2,275.118 85. Nadalje so predmet dražbe III. Pravice, pridobljene z razlastitvijo (ekspropriaoijo), kupoprodajo in zakupom. 1. Ekspropriirana pravica do kat. deleža št. 1813/4 v površini 652 kv. sežnjev, d. o. Vetemica, katerega zemljiška lastnika sta Bajsič-Petrinec Miško in Janko. Na tem deležu je zgrajena Delavnica. Ta pravica je po zapisniku z dne 14. oktobra 1930 in po cenitvi, izvršeni ha licu mesta, ocenjena na Din 51.520. 2. Pravica v smislu pogodbe do uživanja dela deleža št. 1889 in 1888/1 v površini 210 kv. sežnjev, ki sta vpisana kot posest Državnih železnic. Na teh deležih se nahajata Separacija in Bunker. Gradba teh objektov se je izvršila na podlagi pogodbe med premogovnikom in direkcijo Državnih železnic z dne 21. avgusta 1928, K. D. 4976/1 1927. 3. Pravica do istega zemljišča III/2 pod istimi pogoji, na katerem sta zgrajena objekta Mostna tehtnica in Industrijalni tir, Vrednost zgradb pod 2. in 3. glej pod IV. 1. in 2. 4. Pravica najemščine do deleža kat. št. 1223/2 v površini 68'5 kv. sežnjev, d. o. Veternica, na katerem se nahaja transformatorska hiša Slučaj. 5. Pravica najemščine do kat. deleža St. 1221 v površini 30 kv. sežnjev, d. o. Vetemica, na kateri se nahaja Klicalnica in Kovačnica. 6. Pravica najemščine do kat. deleža Št. 1214/3 v površini 152 kv. sežnjev, d. o. Vetemica, na katerem se nahaja Zračno okno. 7. Pravica najemščine do kat. deleža št. 2121, d. o. Vetemica, na katerem se nahaja Odprta šupa za premog. Uporaba pravic pod 2, 8, 4, 5, 6, in 7 je Ui čas obrata ocenjena na Din 3-50 za kv. seženj, t. j. za vse pravice skupaj z Din 1.815 — Din 53136'- 8. Posestna pravica, izvirajoča iz kupoprodajne pogodbe do kat. deleža št. 1302, d. o. Vetemica, v površini 1 jutra 046 kv. 8ežnjev, na katerem se nahaja Hlev za ko-hje in garaža. Te nepremičnine so vpisane ha ime zadruge Tušek kat. št. 45, 46, 47 in 48 iz Vetemioe. Zemljišče je ocenjeno na Din 13.168-—, zgradba na Din 20.000 —, skupaj torej na Din 33.168-—. 9. Pravica najemščine do kat. deleža Št. 1706—39, d. o. Vetemica, posesti Cul jak Stjepana iz Vetemioe št. 46. Z odlokom sre-ekega načelstva z Zlataru z dne 22. septembra 1929, št. 9901/1929, je izdano dovoljenje fca gradbo vodovoda ter je s pogodbo ugotovljena in dosežena višina odškodnine za h porabo vode in zemljišča. Na tem deležu ®e nahaja vodovodni rezervoar vodovodnega zbiralnika v Očuri. 10. Posestna pravica do kat. deleža "tev. 2159/4, njiva, 42 kv. sežnjev, vredna Din 336-—; 2160/4, travnik, 348 kv. sežnjev, Vfeden Din 2784-—; 2161, travnik, 14 kv. ®?žnjev, vreden Din 112-—; 2163/4, travnik, ”2 k v. sežnjev, vreden Din 496-—; skupaj Din 3728. Ti deleži so vpisani v d. o. Ve-jemica ter so kupljeni od Janka Gradečaka lz Kuzminca 74. 11. Posestna pravica do 500 kv. sežnjev $1 deleža št. 1706—2a—2—a—2—b, d. o. v«ternica, kupljenega po pogodbi z dne septembra 1925 od Stjepana Vlasa iz i*®lubovca po Din 10 za kv. seženj, skupaj Din 5000-- 12. Posestna pravica do 241 kv. sežnjev ^deležev št. 1284/3 in 1284/4-a, d. o. Ve-^hioa, kupljenih na podlagi pogodbe z 11. avgusta 1925 od Berkoviča Andre iz Kuzminca po Din 8"— za k v. seženj, skupaj Din 1934-—. 13. Posestna pravica do 218 kv. sežnjev zemljišča deleža kat. št. 2158/2, d. o. Veternica, kupljena od Bajsiča Petra in Mije iz Veternice s pogodbo z dne 13. septembra 1925 in ocenjeno na Din 2180'—. 14. Posestna pravica do 220 kv. sežnjev zemljišča na kat. deležu št. 2158/1, d. o. Vetemica, kupljena od Bajsiča Stjepana iz Vetemioe 14 s pogodbo z dne 13. oktobra 1925 in ocenjena na Din 2200'—. 15. Posestna pravica do 78 kv. sežnjev na kat. deležu št. 2158/2, d. o. Vetemica, kupljena od Bajsiča Stjepana in Mije s pogodbo z dne 14. februarja 1926 in ocenjena na Din 780—. 16. Posestna pravica na 45'37 kv. sežnjev na kat. deležu št. 2158/1, d. o. Vetemica, kupljena od Bajsiča Stjepana iz Veternice 48 s pogodbo z dne 19. julija 1926 in ocenjena na Din 454-—. 17. Posestna pravica do 80 5 kv. sežnjev na kat. deležb št. 2158/1, d. o. Vetemica, kupljena od Vinka Bajsiča iz Veternice 5 s pogodbo z dne 12. julija 1927 in ocenjena na Din 805-—. Vsi ti deleži od 10. do 17. se nahajajo v posesti premogovnika, dokler traja obrat, in so obenem z zgradbami, ki so zgrajene, ocenjeni skupno na Din 103.384-—. Končno se obenem z rudnimi nepremičninami pod I., rudarsko opravo pod II. in pravicami pod III. stavljajo na dražbo: IV. Zgradbe in objekti, ki so zgrajeni na najetem zemljišču, in sicer: 1. Separacija in Bunker, ki sta zgrajena na delu deležev št. 1889 in 1888/1, posesti Državnih železnic, in ki sta po izkazu II. ocenjena na Din 60.500-— 2. Mostna tehtnica in Industrijalni tir, ki sta kakor pod 1. zgrajena na zemljišču državnih železnic in ki sta po izkazu I. ocenjena na Din 190.000-—. 3. Transformatorska hiša na Slučaju, ki je zgrajena na najetem deležu št. 223/2, d. o. Vetemica, in ki je po izkazu II ocenjena na Din 15.000-—. 4. Klicalnica in kovačnica, ki sta zgrajena na najetem deležu št 1221, cf. o. Vetemica, in ki sta po izkazu II. ocenjeni na Din 8000. 5. Zračno okno, ki se nahaja na najetem deležu št. 1221 in 1222/1, d. o Veternica, in ki ga strokovnjaki niso ocenili na nobeno vrednost. 6. Odprta šupa za premog, ki se nahaja na najetem deležu št. 1221, d. o. Vetemica, in ki je po izkazu II. ocenjena na Din 1500. 7. Rezervoar vodovodnega zbiralnika v Očuri, ki se nahaja na deležu kat. št. 1705-39, d. o. Veternica, in ki je po izkazu II. ocenjen na Din 6000-—. Vse te zgradbe od 1. do 7. skupaj so ocenjene na Din 281.000-—. Skupna vrednost rudnih nepremičnin pod I., rudarske oprave pod II., pravic pod III. ter zgradb in objektov pod IV. znaša Din 17,075.118-85. Po prodaji zgoraj navedenih nepremičnin se stavljajo na dražbo stvarne nepremičnine rudnika in sicer: A) Celokupne stvarne nepremičnine premogovnika, vpisane v zemljiški knjigi vložna št. 572, d. o. Semeniča, v skupni površini 3 juter 853 kv. sežnjev, ki so ocenjene na Din 35.331'25. S temi nepremičninami se prodaja tudi vila Sv. Jakob, ki se nahaja na kat. deležu št. 3378, v cenilni vrednosti Din 40.000'— Din 75.331'25 Dalje se stavljajo na dražbo: B) Stvarne nepremičnie, vpisane v zemljiški knjigi vložna št. 737, d. o. Vetemica, a z ozirom na bremena, ki so vknjižena na raznih zemljiških telesih, se bodo prodala najprej: 1. Zemljiško telo II., ki sestoji iz skupne površine zemljišča 1 orala 1202 kv. sežnjev, in sicer iz kat. deležev št. 1962/2, 1963/3, 2166/2, 2166/3, 2166/4, 1963/1—b, 2159/1, 2160/1, 2162/1, 2162/2, 2160/3, 2162/3, 2163/3. To zemljišče je po strokovni ocenitvi pod X. ocenjena na Di 10.000'— za oral, kar znaša za 1 oral 1202 kv. sežnja Din 17.500. Obenem z zemljiškim telesom II. se prodajajo zgradbe, ki se nahajajo na teh nepremičninah, in sicer: a) stanovanjska hiša za jamskega upravitelja v cenilni vrednosti Din 45.000-—, b) skladišče iz desk, ocenjeno na 1000’— dinarjev, c) stanovanjska hiša za ravnatelja v cenilni vrednosti Din 30.000-—, d) skladišče lesa, t. j. ograja tega skladišča, v vrednosti Din 500-—. Skupna vrednost telesa II. obenem z zgradbami pod a) do d) znaša Din 94.000. Dalje se stavljajo na dražbo: 2. Zemljiško telo III., ki sestoji iz kat. deleža št. 1706—2—a—2—a—b—1 v površini 324 kv. sežnjev, v cenilni vrednosti Din 2500-—. Obenem s tem deležem se prodaja Menza in uradniško poslopje, ki se nahaja na njem, v cenilni vrednosti 100.000 dinarjev. Skupna vrednost zemljiškega telesa III. obenem z zgradbami znaša Din 102.500-—. Končno se sestavlja dražbo: 8. Zemljiško telo IV., ki sestoji iz kat. deležev št. 1944/1, 1948/1 in 1313/3 v skupni površini 1 orala 44 kv. sežnjev, v vrednosti 10.000-—. S tem zemljiščem pa obenem tudi nedovršena zgradba vile za ravnatelja, zgrajena na kat. deležu št. 1944/1, v cenilni vrednosti Din 60.000-—, kakor tudi na kat. deležu 1313/3 zgrajena električna centrala in rezervoar za toplo vodo, ocenjena na Din 225.000-—. Celo zemljiško telo IV. obenem z zgradbami v vrednosti Din 195.000'—. Vse zgoraj navedene nepremičnine, oprava, zgradbe, pravice itd. se bodo podale najboljšemu ponudniku na dražbenem roku, čeprav tudi izpod ocenitve inventarja rudnika. Kavcija za vse rudne nepremičnine, rudarsko opravo, zgradbe itd., kakor so opisane pod I. do IV. znaša Din 500.000'—, za nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 672, d. o. Šemnica, (zgoraj pod A) Din 8000'—, za nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 737, d. o. Veternica, pod B/l Din 10.000'—, za nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 737, d. o. Vetemica, pod B/l Din 10.000-—, za nepremičnine istega vložka pod B/2 Din 10.000-— in končno za nepremičnine istega vložka pod B/3 Din 30.000-—. Kavcija se polaga v gotovem denarju ali v državnih vrednostnih papirjih ali po nakaznici bank, navedenih v družbenih pogojih. Dražbeni pogoji kakor tudi vsi dokumenti in priloge prošnjam, na podlagi katerih je dovoljena dražba, so na vpogled pri podpisanem sodišču ali pri upravitelju konkurzne mase ter si interesenti lahko nabavijo prepise. Za dražbo se določa en sam rok na dan 29. oktobra 1931 ob desetih dopoldne. Kr. sudbeni stol v Zagrebu, dne 8. avgusta 1931. C II 245/31-4. * Oklic. 2390 Tožeča stranka dr. Kandare Fran, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Bafčarevič (Baftijarovič) Djafar, posestnik, Pirok, opština Sanakos, p. Tetovo radi Din 4297 s prip. k opr. št. II 245/31—4 Narok za ustno razpravo se je določil na 2 2. septembra 1931 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi št. 50. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Djemail Bafčarevič (Baftijarovič), selo Pirok, opština Sanakos, srez donjo-pološki, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 24. julija 1931. C 127/31—1. * Oklic. 2383 Tožeča stranka Knaus Anton, posestnik v Žurgah št. 5, je vložila proti toženi stranki umrlemu Šercer Juriju, odnosno njegovi zapuščini, radi dovolitve prenosa in prepisa lastnine pto. 6000-— Din k opravilni št. O 127/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 29. septembra 1931 ob enajstih pred tem sodiščem v izbi št. 3. Ker je toženec umrl, se postavlja dr. Arko Ivan, odvetnik v Kočevju, za skrbnika, ki ea bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 21. avgusta 1931. C 195/31-1. 2401 Oklic. Tožeča stranka Plut Marija, posestnica v Mali gori št. 2, je vložila proti toženi stranki Plut Alojziju, posestniku iz Male gore št. 2, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, radi prenosa lastninske pravice pto Din 2000*— s prip. k opr. št. C 195/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 29. septembra 1931 ob poldvanajstih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 8. razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika na čin dr. Lavrič Janko, odvetnik v Kočevju, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 22. avgusta 1931. C 342/30-8. * Oklic. 2402 Tožeča stranka Krop! Jožef, užitkar, Šalka vas št. 68, je vložila proti toženi stranki Hutter Karolini, pos. v Željnah, sedaj neznano kje v Ameriki, radi plačila 60 do- larjev oziroma 3360-— Dih s prip. k opr. št. C 342/30-8 tožbo. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Rom Rihard, odvetnik v Kočevju za skrbnika na čin, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 25. avgusa 1931. $ E 918/31—15. 2397 Dražbeni oklic. Dne 2 9. septembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gradišča p. B., vi. št. 89. Cenilna vrednost: 12.580-— Din. Vrednost pritikline: 1960'— Din; najmanjši po-nudek: 9694'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v |kodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 17. avgusta 1931. 2365 Razne objave Stev. 981/31. Objava. Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. B r a j š a Stojan z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Novem mestu. Advokatska komora v Ljubljani, dne 21. avgusta 1931. Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik. * Stev. 946/31. 2378 Objava. Gospod dr. Ahazhizh Viktor, advokat v Ljubljani, se je preselil dne 13. avgusta 1931 v Škofjo Loko. Prevzemnik njegove ljubljanske pisarne je gospod dr. P i r c Makso, advokat v Ljubljani. Advokatska komora v Ljubljani, dne 24. avgusta 1931. Štev. 820/31. * Objava. 2403 Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Fornazarič Slavko z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Mariboru. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1931. Advokatska komora v Ljubljani. Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik. * Objava. 2361 Društvo Izseljenska liga v Ljubljani se je po sklepu svojega občnega zbora z dne 13. julija 1931 t. 1. prostovoljno razšlo. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1931. Bivši odbor. * 2372 Objava. Izgubil sem avstrijski potni list, izstavljen od policijske direkcije na Dunaju, vozno dopustilo, izdano od načelstva mestne policije v Mariboru, internacijonalno vozno dopustilo, izdano od Avtokluba Maribor, avstrijski triptik št. 73238, tripno izpričevalo za Chevrolet 6 cilin. Raster, in potrdilo o plačanem davku. Proglašam vse zgoraj navedene izgubljene predmete za neveljavne. Baitschek Alfred, s. r., Maribor. * Objava. 2394 Izgubil sem izpričevalo IV. razreda III. drž. realne gimnazije v Ljubljani in izpričevalo male mature istega zavoda na ime-Dolenc Ciril, rodom iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavni. Dolenc Ciril, s. r. * M. Objava. Izgubila se je knjižica »Izkaz o uspehu učencev v osnovni šoli« na ime Reberšak Anica, roj. 21. septembra 1921, stanujoče v Celju, Klavna ulica 1, z vsemi izpričevali za leto 1929, 1930 in za prvo 6 mesečje leta 1931. Najditelj se prosi, da jo vrne na gornji naslov proti primerni nagradi, sicer se proglaša za neveljavno. Reberšak Aniea, s. r. P. Ripsoa: Marsove skrivnosti (Roma d.) — Izgleda, da je to lift, si je dejal Robert, glasno govoreč sam s seboj. Korajža velja. Kar naprej, čim prej pridem do prebivalcev, tem bolje zame. Stopil je v sobico in vrata stolpa so se avtomatsko zaprla, druga vrata so se zaprla tudi pred njima, v istini, bil je v dvigalu, ki se je naenkrat samo od sebe začelo lahno, neslišno dvigati. Minuto pozneje je izstopil na vrhu stolpa. Vrata lifta so se avtomatično odprla in Robert je izstopil. Nato je lift spet sam od sebe izginil navzdol. Robert je bil kot inženjer nad vsem tem navdušen, vendar enkrat je prišel iz čisto primitivnih razmer in iz nizke kulturne stopnje v poslopje, kjer se mu je povsod kazala tehnična civilizacija, ki je stala mnogo višje kot zemeljska. Na vrhu stolpa je bila ploščad, iz katere so vodile široke stopnjice navzdol. Te zaenkrat Roberta niso zanimale, pač pa aparati, ki so bili razpostavljeni na ploščadi. Bil je tu najprgj montiran daljnogled in ko je Robert pogledal skozi njega, je moral priznati, da je tovarna, ki ga je bila izdelala, daleko presegala po svojih izdelkih zemeljske proizvode. Jasnost in točnost tega daljnogleda je bila naravnost izredna. Robert je z njim opazoval ognjenik v daljavi in videl je, da bruha kamenje, ki leti najmanj tristo metrov visoko na vse strani in pada v morje, ki je visoko valovalo. Iz valov so se dvigale bele pare, kar je bilo umljivo, ker so bile skale žareče in ko so padale v vodo, je ta vrela okoli njih. Iz žrela se je razen tega dvigal gost rujavkast dim, ki ga je močan veter odnašal skoraj v vodoravni črti. Razen daljnogleda je bil tu anemometer ali merilec za hitrost in smer vetra, iz katerega so izhajale žice in izginjale v steklo navzdol. Bil je torej napravljen z električnim prenosom. Za dva druga manjša stroja, ki sta bila zaprta v škatlji iz rdečkaste kovine, ni mogel določiti, za kaj bi služila. Na odprtem delu ploščadi je bil majhen hangar in ko je Robert odprl njegova vrata, je osupnil: stal je pred letalom, toda to letalo ni bilo dosti podobno zemeljskim aeroplanom, temveč je imel šest navpičnih in šest vodoravnih propelerjev. — Helikopter, je navdušeno vzkliknil Robert in 8 strokovnjaškim očesom začel motriti posamezne dele tega stroja. Pred vsem ga je zanimal motor. Toda v svoje največje začudenje je opazil, da je za vsakim propelerjem, ki so imeli premer dobra dva metra, majhen motor, ki niti pol metra ni imel v premeru, a je bil zaprt v kovinasto omarico. Iz vsakega motorja je vodila žica na veliko anteno, ki je bila razpredena pod krili tega enbkrovnika. Sedaj je Robert razumel, kakšno letalo je to: dobivalo je svojo energijo po zraku od neke radijske ali energijske postaje. Ta energija, oziroma elektrika, saj drugo ni mogla biti, se je lovila v anteno in od tu odhajala v elektromotorje, ki so bili skopčani s posameznimi propelerji. — Da, ti ljudje so mnogo dalje, nego smo mi na zemlji, je dejal JRobert. Samo tega ne razumem, da nisem nikoli opazil kakšnega letala. V istini morajo zelo malo letati, ali pa niso nikoli prihajali v pokrajine, kjer sem bival dosedaj. Po teh besedah je zaprl vrata letalske lope ter se podal na nadaljnjo raziskovanje. Šel je po stopnicah navzdol. Stene so bile vse iz napol prozornega, nekoliko mlečnatega stekla. Stopnice same pa so sestojale iz tvarine, ki je bila prožna in spominjala na trd kavčuk. Po njih je popolnoma neslišno stopal navzdol. Prišel je do vrat in jih je že hotel odpreti, ko se je spomnil, da bi to bilo le nekoliko preveč predrzno. Zato se je vstavil, nekoliko premišljal, nato pa zaklical: — Halo, halo! Hotel je zbuditi pozornost prebivalcev tega stolpa, da jih ne bi preveč vznemiril, če bi kar tako nepričakovano vstopil. Toda njegov glas je odmeval po dolgem stopnišču, a nič mu ni odgovorilo. Zaman je zaklical Be enkrat, a to pot mnogo močnejp. Vse je molčalo. Nato je stopil k vratom in potrkal. Nobenega odgovora. Pritisnil je za gumb, vrata s sama zdrčala v stran in Robert je vstopil. Enako avtomatsko so se vrata zaprla za njdm. Robert je s takim občudovanjem gledal, kje se nahaja skrivnostni mehanizem, da v prvem trenutku niti opazil ni, da se nahaja v elegantno opremljeni sobi. 4000 kilometrov skozi pragozd Anglež Stoatiord Zolly je prepotoval dolgo pot od starega glavnega mesta Inkov, od Luzca, pot od starega glavnega mesta Irkov, od Luzca, do glavnega mesta republike Ekvador, Chuita,' v priprostem čolnu. Neka francoska ekspedicija, ki je hotela pred njim prepotovati isto pot, se je morala vrniti, ker so se ji čolni na Številnih strmih slapovih razbili. Tudi Zolly-ju so prigovarjali, naj si vzame še kakšnega tovariša s seboj na pot. »Mi smo odšli,c poroča Zolly, »od mesta Mac-chu-Picchu in smo najeli pet Indijancev iz ma-šignenskega rodu za plačo 80 vinarjev na dan, da so nas peljali v čolnu do Urubambe. To so bili divji možje dolgih las in poslikanih obrazov, ki so imeli s seboj tudi svoje puščice. Vodil jih je mpžak, ki je v togoti ubil svojega očeta, toda nasproti nam so se obnašali kakor pohlevni otroci, ki so nam s svojimi krepkimi zobmi trli orehe in nam ponujali gosenice. Te so imeli za največjo slaščico. Mi smo imeli s seboj precej daril, da smo si pridobivali ž njimi naklonjenost ob reki prebivajočih divjih rodov. S puškami smo streljali opice in papige, naši Indijanci pa so streljali s puščicami ribe. Ribe so pa najprej omamili s korenino rastline »ku-ma<; korenine so metali v vodo. Vsako noč smo prenočevali ob bregu reke, ker se v notranjost nismo upali zaradi divjih zverin. Obiskali smo tudi nekaj indijanskih vasi, Indijanci pa so bežali pred nami v pragozdove, ker še nikdar niso videli belih ljudi. Nas so imeli za hudobne duhove. Enkrat so nas obkolili Indijanci iz rodu Piso, mi pa smo jih pregnali s par streli in smo vzeli s seboj kot talca njihovega poglavarja. Nekaj dni smo preživeli v naselbini »lovcev na glave«; ti namreč odsekajo svojim sovražnikom glave in te napolnijo z vročim peskom in jih tako posuše; posušene glave pa nosijo za pasom kot okrasek. Na koncu potovanja smo prehodili peš še šest dni skozi pragozd, predno smo prišli na cilj.« Zdravnik in astronom na kmetih Dva tujca, zdravnik in astronom, sta prišla na svojem potovanju tudi ▼ Rusijo. Noč ju J« zalotila na deželi in tako sta se morala ustaviti pri nekem kmetu. Zdravnik je opazil, da kuha kmetica nekakšno gosto kašo in si je mislil: »To bo najbrže za prasce«. Toda glej, kmet in njegovi ljudje so tisto kašo pojedli do zadnjega ostanka in Se žlic« so oblizali. »Pojdiva brž na dvorišče,« je rekel zdravnik svojemu tovarišu, »kar je namreč ljudi v sobi, bo nocoj vse pomrlo.« Odšla sta na dvorišče in sta se vlegla v kup slame pod milim nebom. Predno pa je šel spat, je pristopil k njima kmet in rekel: »Zakaj pa nočeta prenočiti v sobi? Nocoj bo še deževalo!« »Ne, midva ostaneva tu; tudi deževalo ne boj ta in ta zvezda kažeta na lepo vreme.« Kmet je odšel v sobo in vrata za seboj zapahnil. Ponoči je začelo res deževati. Tujca sta iskala kakšno zavetje, pa nikjer ni bilo nič. Začela sta torej trkati na vrata, a nihče ni odprL »Nihče ne odpre,« je rekel zdravnik, »bržkone So že vsi mrtvi.« Zgodaj zjutraj pa je stopil kmet na dvorišč« in je vprašal tujca: »Ali sta dobro spala? Ali nista bila mokra?« »Premočilo naju je do kože,« je rekel astronom; »toda povejte mi, kako ste mogli vedeti, da bo deževalo?« »Imam prešiča, ki se vselej 2 uri pred dežjem kar potuhne,« je rekel kmet. »Pa še to povejte,« je rekel zdravnik, »ali Jalte vsak dan takšno kašo, kakor ste jo včeraj?« »Vsak dan,« je rekel kmet. »Pa vas nič ne boli?« — je rekel zdravnik. »Pač,« je odvrnil kmet, »ampak mi se vle- žemo s trebuhom na peč in topla opeka nam pregreje čreva, dokler bolečine ne nehajo.« Tu je rekel zdravnik astronomu: »Vrniva se domov v najino deželo! Kaj pa iščeva midva tu, kjer je že vsaka peč zdravnik in vsak prasec astronom?« In sta odšla... Kričačnica za otroke v kinematografih V Newyorku je vpeljal neki kinematograf prav zanimivo novost. V Ameriki namreč ne poznajo določbe »samo za odrasle«, ampak vsak gre lahko v kino, kdor hoče, tudi otroci. Tudi stariši lahko pripeljejo s seboj svoj naraščaj. Mališi se pa navadno bolj malo zanimajo za dejanje, ki se vrši na beli ploskvi, ampak rajši z vzrokom ali pa brez njega tulijo in kriče in razsajajo, kar pa druge obiskovalce kina seveda zelo moti. Neki kino-lastnik pa je hotel ustreči enim in drugim in je dal napraviti lože, ki so dobro opažene, da se iz njih ne sliši nobeno otročje vpitje, spredaj pa imajo lože steklene stene, da otroci lahko gledajo igro, stariši pa jih s svojih prostorov tudi lahko opazujejo. 31 milijonov funtov medu V neki kanadski statistiki stoji, da so v Kanadi »pridelali« 1. 1930. nad 31 milijonov funtov medu. To številko pojasnjujejo kanadski listi tako-le: Ljudje govore radi o marljivi čebelici, toda malokdo si predstavlja ogromno delo, ki ga opravi čebela, predno nanese toliko medu skupaj. Ce uživamo zjutraj pri zajutreku Sličico medu, se nikdar ne spomnimo na to, da leži v tej žličici medu življenjsko d*lo velikega števila čebel. Ena čebela tehta komaj pet-tisoči del enega funta; ko pa čebela nabira med, prinese z vsakega svojega pota polovico toliko medu kakor sama tehta. Čebela mora torej 10.000 krat odleteti na pašo, da nanese 1 funt medu. Polovico svoje teže pa izgubi sladki med vsled izhlapevanja, in ker moramo računati, da je vsak let čebele vsaj poldrug kilometer dolg, lahko izračunamo, da mora čebela preleteti 60 Ameriške vojaške raje Na sliki vidimo prehod tankov preko mostu na čolnih. To vajo so napravili letos prvič. Pijo-nirjl so imeli nalogo narediti tako močan most na čolnih, da so lahko prešli preko tudi tanki in so svojo nalogo izvršili z uspehom. Grozote povodenj na Kitajskem Na sliki vidimo nesrečne prebivalce mesta Yuen-Kiang, kako bredejo do prs po vodi. — Strašna povodenj, ki se je razlila po deželi Hunan, je napravila neprecenljivo škodo in na milijone ljudi Je brez strehe in brez hrane. tisoč kilometrov, da nanese domov 1 funt medu. Ker pa dela čebela poleti komaj 0 tednov,' si lahko mislimo,, s kakšno naglico mora čebela opravljati svoje delo.« Umetniško okrašen zračnik V mestu OsnabrUck-u so postavili nad velikim podzemnim straniščem zračnik v obliki stolpa, ki dovaja vedno svež zrak pod zemljo. Ta stolp so okrasili umetniki z glinastimi kipi in okraski v najrazličnejših barvah. Kaj naredi »tiskarski škrat« »Tiskarski škrat« ne straši samo v besedah in ne dela samo iz »volov« »valove« in iz »zob< »žab«, ampak prestavlja rad tudi cele vrstica« Tako se je zgodilo te dni nekemu velikem« francoskemu podeželskemu listu, da so njegovi bralci brali ta-le debelo tiskan naslov: »Maroški sultan je včeraj prišel v Nizzo«, spodaj pa tudi še precej debelo tiskan podnaslov: »Danes ga bodo odpeljali na mejo in ga bodo kon-frontirali z Gualinom«. Na drugi strani pa so brali: »Bankir Austrio (velik slepar, ki je poneveril nad 100 milijonov frankov) je prišel včeraj v Marseille«; potem pa podnaslov: »Sprejel in pozdravil ga je okrožni načelnik in v*i zastopniki uradov«. — To so brali ljudje, ker je »škrat« zamenjal vrstice. Za kratek čas Mož se uči stenografijo. Zena je tega zel« vesela. »Ali že znaš tako hitro pisati, kakor jaz govorim?« ga vpraša žena čez nekaj tednov, »Tako hitro že, ampak tako dolgo pa ne l< * »Ali je zime tukaj kakšno pismo poštno-ležeče pod naslovom »10.000 poljubov?« »Vprašajte pri paketni pošti.« i * I Zvečer na cesti. Mali dečko se joka. »Kaj pa ti je?« — ga vpraša gospod. »Groš sem izgubil!« Gospod seže v žep in izvleče — vžigalic®1 »Na, da boš lažje našel izgubljeni groš!« '• »Kaj, tvoj ženin nima nič premoženja? 3*1 sl vendar pripovedovala, kako je bogat!« »Jaz sem rekla le, da ima več denarja kako* pameti!« ^ Izdaia tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul. 28. Za tiskarno odgovarja Otmar Miehilek. — Urednik Aotoa Podbevšek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.