eso
esoeso esoeso
eso
jjfoig- t,
Jül^g

MOSTOVI IN HIŠA SREČE -
V Gornji Savinjski dolini za 1. maj ni bilo proslav, slavili pa so vseeno. Na 1 "ibnem.
STRAN 3
Prvomajsko srečanje na Graški gori
številka 17, cena 20 dinarjev velenje, 9. maja 1991
V EKU USPEŠNO SKLENILI SANACIJO - V
dokaj kratkem roku so v EKU zaključili zahtevno sanacijo in se preoblikovali v novo firmo.
STRAN 4
ZA BODOČE SREDNJEŠOLCE SE ZAČENJAJO ZAHTEVNI DNEVI -Na katere šole se jih je vpisalo preveč in kje je še dovolj mest?
STRAN 5
Zasedali zbori skupščine občine Velenje
PRORAČUN ŠE NI SPREJET
Torkovo zasedanje zborov velenjske občinske skupščine, bilo je skupno, je bilo čisto tradicionalno: veliko besedi, pa bolj malo rezultatov, predvsem pa neznansko dolgo, pa sploh ne končano.
Najprej pa o pobudi Zelenih, da se na dnevni red uvrstita dve dodatni točki (neustavno sprejet sklep o razveljavitvi odredbe o povišanju cen prejšnje vlade ter zahteva po prenosu lastninske pravice prostorov sindikatov in SDP na občinsko skupščino). Pristali so, da o njih razpravljajo delegati na prihodnjem zasedanju, ki bo še ta mesec.
Zapisnikov običajno ne omenjamo. Tokrat pa so dvignili kar precej prahu. Pripomb je bilo veliko, zato jih niso potrdili — treba jih" je dopolniti.
Zdaj pa k proračunu, eni najpomembnejših točk dnevnega reda. Razprave je bilo bolj malo, podanih pa je bilo precej amandmajev. Stranka demokratične prenove in Kmečka zveza sta jih podali že prej, tako da je zavzela vlada do njih že svoja stališča, na sami seji pa so jih podali Zeleni, tako da se je morala vlada sestati med samim zasedanjem.
Sprejela je negativno stališče. ki pa Zelenih ni prepričalo, da bi od njih odstopili. Vztrajali so pri glasovanju, vendar so vse zavrnili tudi delegati. Seveda pa je bilo potrebne veliko telovadbe (dviganja rok).
In kaj so predlagali Zeleni?
Da se namesto za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva namenijo sredstva za odškodnine povzročene v okolju (Zavodnje), da se zmanjšajo sredstva borcem in namenijo za izgradnjo informacijskih računalniških sistemov v Zavodnjah, Plešivcu in Lokovici, da se zmanjšajo sredstva OZDPM in namenijo za izgradnjo protihrupne zaščite v Pesju, sredstva za promocijske aktivnosti gospodarstva naj bi se prenesla za izdajanje zbirke Šaleški razgledi. Manj naj bi po predlogu Zelenih namenili tudi za partnerska mesta in izgradili računalniške informacijske sisteme v Topolšici, Šoštanju in v Velenju. Sredstva likvidacije HPH (po že sprejetem sklepu občinske skupščine namenjena prostorskemu razreševanju in posodabljanju Informativnega centra) pa bi Zeleni namenili za izgradnjo mladinskega
centra ali asfaltiranje ceste Zavodnje—Črna.
Kot že rečeno, vsi ti amandmaji so bili zavrnjeni. Prav tako tudi amandmaji, ki jih je predlagala SDP, ki je zahtevala povišanje sredstev za delovanje ZKO. Potrjen pa je bil amandma, da se sredstva Informativnemu centru opredelijo pod posebno postavko in amandma, da sme IS prerazporediti sredstva za posamezne namene, če s tem niso bistveno ogrožene druge postavke, o tem pa mora skupščino obvestiti na naslednji seji.
Po glasovanju o amandmajih naj bi delegati potrdili še predlog proračuna. Za je glasoval le družbeno politični zbor, v ostalih dveh pa ta ni bil izglasovan. Zakaj?! Imenovali so komisijo za medzbo-rovsko usklajevanje, ko je ta odšla na delo, pa so si privoščili odmor. Ta je bil verjetno usoden, saj po njem zbor krajevnih skupnosti ni bil sklepčen. Zasedanje so prekinili. To pa seveda pomeni, da v občini Velenje v teh majskih dneh še vedno nimamo potrjenega proračuna za letošnje leto.
SLOVENSKE FANTE HOČEMO IMETI DOMA
Na pobudo Socialistične stranke Slovenije so delegati velenjske občinske skupščine sprejeli priporočilo republiški skupščini (na včerajšnjem zasedanju so ga že posredovali), da naj ustrezni republiški organi zagotovijo čimprejšnjo varno vrnitev slovenskih fantov, ki so v JLA na ogroženih področjih. Prav tako so zahtevali pravno zaščito za vse tiste fante, ki se zaradi nastalega stanja po dopustu niso vrnili v enote JLA.
POSTAMMO MESTO PODJETNIKOV, TRGOVCEV, TURISTIČNIH DELAVCEV
Precej pozno je prišla pred delegate občinske skupščine informacija o gospodarskih gibanjih za preteklo leto.
Z rezultati, ki smo jih dosegli v lanskem letu v občini Velenje smo lahko še kar zadovoljni, še zlasti, če jih primerjamo z drugimi okolji. A vseeno so tudi ti skromni. Spremljale so nas še zlasti velike likvidnostne težave, ki jih je skušala občinska vlada razreševati na ta način, da je odobravala zamike poravnave prispevkov iz osebnih dohodkov.
Industrijska proizvodnja je vse do polletja lani naraščala v višini okoli 6 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom, potem pa je
začela upadati, tako daje bila ob koncu leta le še 0,7 odstotka višja od predlanske. Za primerjavo, v Sloveniji je ta upadla kar za 12 odstotkov. Izvoz ostaja naša svetla točka. Pokritost uvoza z izvozom smo lani še poboljšali in dosegli 112 odstotno pokritost. Močno je upadla akumulacija, iz 19 milijonov v letu 1989 na 8,5 milijonov lani. Zaradi tega je v velikem upadu tudi naložbena dejavnost in na splošno uspešnost podjetij. Rak rana našega gospodarstva pa so še naprej izgube. Velikanske so. Kar 991 milijonov dinarjev smo jih zabeležili, od tega dobrih 49 odstotkov v premogovništvu in malo manj kot 24 odstotkov v energetiki. Problem je še toliko večji, ker te še vedno naraščajo in v rudarstvu, kljub obljubam, še vedno niso pokrite niti za leto 1989.
Ob takšnih rezultatih v gospodarstvu je seveda veliko breme javna poraba, ki v občini Velenje presega 40 odstotkov družbenF-ga proizvoda, zaskrbljujoče pa je tudi naraščanje števila brezposelnih, ki se je v enem letu skoraj podvojilo.
Pa vendar dajejo analize, ki jih je napravila velenjska vlada kar optimistično vizijo razvoja občine Velenje. Seveda, če bodo v teh spremenljivih časih zdržale osnovne predpostavke.
Te pa so štirje milijoni izkopanega lignita letno in še nadaljnje povečanje izvoza (Gorenje — naš največji izvoznik naj bi delež izvoza s 70 povečal na 80 odstotkov) in agresivnejši politiki na področju razvoja drobnega gospodarstva, podjetništva in propagiranja občine. Tu bodo imela pomembno vlogo sredstva, ki naj bi jih v proračunu zagotovili za razvijanje novih dejavnosti, vse skupaj pa naj bi še v bližnji prihodnosti zagotovilo novo podobo občine. Postala naj bi mesto podjetnikov, trgovcev, turističnih delavcev.
NADALJNJI KORAK K SANACIJI TEŠ
Omenimo še dve zadevi, ki so jih potrdili delegati na torkovem zasedanju. To je predlog izhodišč za odlagališče pepela in produktov odžvepljevanja. S predlogom so soglašali, s tem, da so potrdili mnenje skupščinskega odbora za varstvo okolja, da mora biti končen cilj odlaganje v jamske rove. Potrjen pa je tudi predlog odloka o ureditvenem načrtu za industrijsko cono šoštanjskih termoelektrarn.
Še nekaj utrinkov s seje pa prihodnjič!
MIRA ZAKOŠEK
SPECIALIZIRANI SMO ZA
I N O V E L L
inama
.. T*t«fon»kl nakup v Nami I
853-500
Prvi maj, delavski praznik. Stoprvič smo ga obeležili.
Velenjčani, tokrat pa so se jim pridružili tudi Mozirčani, na tradicionalnem srečanju na Graški gori.
Vse torej tradicionalno, pa vendar drugače kot doslej. Bolj je bilo prisotno osnovno sporočilo tega praznovanja: »Za nas, našo usodo in pravice gre.«
Praznovanje je organizirala območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, predsednica Mira Videčnik pa je v sporočilu, ki je bilo letos enotno na vseh tovrstnih srečanjih, ki so jih organizirali svobodni sindikati poudarila, da kriza ne sme in ne more biti izgovor za to, da živimo iz dneva v dan slabše in da se delavcem ukinja vse več pravic.
»Propadajoče gospodarstvo, obubožani delavci in njihove družine niso obetajoč kapital, da bi lahko uresničili na plebiscitu podprte namere za samostojno in neodvisno Slovenijo. Pa tudi razvita Evropa nas takšne, ne bo sprejela medse. Tam že dolgo vedo, da je temelj vsake svobode in neodvisnosti tudi zdravo gospodarstvo, njegova ekonomska moč in z delom zagotovljena socialna varnost delavcev in vseh državljanov, je dejala in pouda-
rila, da delavci nočejo in ne bodo dopustili, da se z njimi ravna kot da bi se vrnili v obdobje zgodnjega kapitalizma. Odločno je izrazila zahteve delavcev, ki hočejo, da se spoštujejo njihove pravice, da se jim omogoči soodločanje o usodi podjetij, da se spoštujejo zakoni in da parlament ter vlada ustvarita pogoje za uresničevanje kolektivnih pogodb za socialpart-nerstvo. Svobodni sindikati pričakujejo od vlade in poslancev, da se odločno lotijo razreševanja gospodarskih vprašanj. Pripraviti morajo celovit program ukrepov za sanacijo in oživitev slovenskega gospodarstva. Delavci tudi pričakujejo z ustavo uzakonjene pravice in svoboščine in socialno ekonomske pravice ter participacijo pri soodločanju na takšni ravni kot je že uveljavljena v socialnih in pravnih državah Evrope. V zakonu o stečajih je
treba drugače opredeliti zaščito in pravice delavcev z zakoni o lastninjenju pa omogočiti delavcem in upokojencem solastništvo ter varnost in stalnost zaposlitve. Kolektivne pogodbe morajo postati edini instrument, ki bo poleg sistemskih zakonov urejal delo in plačilo za delo ter varoval pravice zaposlenih.
Svoje zahteve so vsi udeleženci srečanja na Graški gori jasno izrazili, dostojanstveno, z dolgim aplavzom. Po kratkem uradnem programu, pa so pozabili na tegobe in skrbi vsakdana ter se v prečudovitem prvomajskem popoldnevu predali prijetnemu družabnemu razpoloženju, ki so ga organizatorji obogatili s številnimi družabnimi in športnimi igrami.
SOLZE SREČE IN PONOSA - V mozirski občini ob minulih praznikih ni bilo slovesnosti, pa so na Ljubnem vseeno slavili. Na dveh mostovih so prerezali otvoritvene trakove in se tako rešili velikih skrbi, še večjih pa se je rešila Rakunova družina. Predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje Franc Avberšek ji je namreč izročil ključe nove hiše, ki so jo zgradili delavci našega premogovnika, pomagalo pa je še veliko podjetij in organizacij, (več na 3. strani)
9. maja 1991
mmaammmmma^mmmmmm
Novice

Množičen odziv krvodajalcev
Konec prejšnjega meseca je občinska organizacija Rdečega križa Velenje organizirala štiridnevno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. To je bila prva letošnja večja akcija, udeležba na njej pa je bila znova več kot spodbudna.
Svojo pripravljenost pomagati sočloveku pri ohranitvi zdravja ali rešitvi življenja je pokazalo kar 1956 občanov. Največ se jih je klicu na pomoč odzvalo drugi dan akcije (660).
Ce smo pri prejšnjih tovrstnih zapisih poročali o veliki solidarnosti in izstopanju rudarjev, lahko tokrat pišemo o človekoljubnem dejanju tudi delavcev drugih šaleških kolektivov, upokojencev in brezposelnih, kajti tudi ti so tokrat pridno polnili vrste darovalcev krvi v prostorih hotela Paka v Velenju.
Ob tem je treba povedati še to, da se med krvodajalce niso vpisali dijaki Centra srednjih šol iz Velenja, saj bo zanje občinska organizacija pripravila posebno akcijo.
Za izkazano solidarnost, pomoč brez primere seveda besedica iskrena hvala naj ne bo odveč.
Pavličevo sedlo — 1. junija
Mejni prehod na Pavličevem sedlu so zadnja leta odpirali 1. maja. Ljudi je letos presenetilo, ker prehod še ni možen, zato ni odveč pojasnilo. Po dogovoru z avstrijskimi oblastmi bo letos prehod možen od 1. junija do 31. oktobra, seveda ob petkih, sobotah in nedeljah kot doslej. Doslej je tudi veljalo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, poslej pa od 8. do 18. ure. (jp)
Blagoslovili bodo novi vozili
Šalek — Gasilsko društvo Šalek sodi med tista društva v naši občini z najbolj dolgoletno tradicijo. Znani so po številnih prireditvah, z mnogimi privabljajo k nam turiste od blizu in od daleč.
Prav gotovo bo veselo v Šaleku tudi jutri, ko bodo svečano (po starih običajih) blagoslovili dve novi gasilski vozili. Pred nedavnim je namreč pridobilo njihovo društvo nov Nisan patrol in TAM 80 TG 50.
Jutrišnja slovesnost ob svečanem prevzemu vozil se bo začela ob 18. uri z nastopom ansambla Franca Božanka iz Raven na Koroškem. Ob 19.30 bo maša v cerkvi Sv. Andreja, ob 20. uri pa svečana blagoslovitev vozil s kratkim kulturnim programom. Vozili bodo blagoslovili po starih gasilskih običajih.
Zbor nekdanjih mobilizirancev v nemško vojsko
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v času od 1941 — 1945 bo organiziralo v nedeljo, 12. maja, ob 9. uri, zbor za občino Velenje. Na zbor, ki bo v nekdanjem sindikalnem domu v Šoštanju, vabijo vse nekdanje mobilizirance v nemško vojsko ter soproge padlih oziroma umrlih vojakov, saj bodo na zboru spregovorili o zahtevi za ustrezno odškodnino. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete Ivana Mravljaka, Vinka Vasleta ali Iva Lahovnika (telefon 853 316).
Pomladanski sejmi
V soboto bodo v celjskem Golovcu odprli letošnje pomladanske obrtne sejme. Pod geslom »Vse na istem mestu in ob istem času« bodo ob tej prireditvi dejansko pripravili šest zaokroženih sejmov: Vse za otroka, Bio sejem. Avto in vzdrževanje, Človek in prosti čas, Novosti za trgovino in Sejem široke potrošnje, ki bo zanimiv seveda zaradi možnosti pestrih nakupov s sejemskimi popusti.
Pomladanski sejem, ki bo po sobotni otvoritvi odprt devet dni, bodo pripravili na površini 20 tisoč kvadratnih metrov, na njem pa bo sodelovalo 200 razstavljalcev in 150 prodajalcev.
(k)
Vračanje k zemlji
V šentjurski občini se bojijo, da bodo kmalu doživeli v večjem številu prav obratno pot, kot so jo pred leti: tedaj so ljudi s podeželja zvabljali v industrijska središča, zdaj se bodo vračali na polja. To se lahko zgodi zdaj kaj kmalu, če ne bo prave rešitve za štorsko železarno. Če bo šla v stečaj, bo namreč ostalo brez dela tudi okoli 280 delavcev iz šentjurske občine, zvečine iz nerazvitega dela Kozjanskega. Prav od tod se je dolga leta vozilo v celjsko industrijo največ težakov. Večina teh ima sicer doma manjše kmetije, vendar tako skromne, da same družinam ne zagotavljajo dostojnega življenja.
Šentjurska težava je še v tem, da so že brez teh grozečih brezposelnih že zdaj na vrhu glede iskalcev zaposlitve v republiki, podobno kot drugod pa se jim nič kaj ne kažejo nova delovna mesta. Računajo sicer, da naj bi še letos z razširitvami proizvodnje v nekaterih organizacijah pridobili okoli sto novih delovnih mest, vendar je to glede na 440 delavcev, kolikor jih že zdaj čaka na delo, malo.
(k)


Uporabnikom KRS Velenje
ObveSčaroo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare nepasredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, prazmkihin dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273.	. , , < ..
Emona ekspres
Cesarjeva nova oblačila
VINKO VASLE
Pozornemu opazovalcu ni ušlo nekaj, kar je zagotovo precej zgovorno! Namreč, kdo je sedel v prvi vrsti v Cankarjevem domu, ko se je proslavljala petdeseta obletnica OF. Ali še bolj natančno, kdo tamkaj ni sedel. Manjkali so nekateri strankarski liderji — tako iz opozicij kot tudi iz koalicijskih vrst. Prvi za vsak primer, drugi pa iz že kakšnih »načelnih« razlogov. Prav tako ni bilo nekaterih uglednežev, ki bi tamkaj morali biti že po protokolu. Na primer ministrski predsednik Peterle, kar so nekateri zlobneži primerjali z možnostjo, da v Kočevskem Rogu ob priložnosti narodne sprave ne bi bilo Milana Kučana. Ali pa so pretiravali — kdo ve.
Kaj si o praznovanju protifašističnega upora Slovencev misli velika večina slovenskih kmetov, je tudi zanimiva uganka, še zlasti, ker se je kmečka zveza opredelila proti proslavljanju te obletnice. Resda so kmetje v svobodi najbolj nastradali, a zagotovo ne
zategadelj, ker so se uprli sovragu, ampak iz čisto drugih razlogov. Zato bi gospod Ivan Oman že lahko malo bolj razločno pojasnil, kaj ga ob proslavljanju moti. Sicer pa so se ob tej priložnosti močno sporekle kar Demosove stranke same — ene so bile za, druge proti. Na drogovih pred parlamentom v teh prazničnih dneh ni bilo nobene zastave — ne tiste z zvezdo in ne tiste brez nje. Pa kaj bi z zastavami in drogovi!
Ve se, kdo in kdaj jih ie postavljal in je tudi zato znameniti mož Ljubljane in širše okolice, komunalni minister Janez Lesar zaukazal takšne drogove požagati, pa čeprav bi se jih lahko tudi lepo odmontiralo. A se mu je tako mudilo z »obnovo« teh drogov — kot je zatrjeval — da si tega zamudnega početja ni privoščil. Zdaj je zatrjeval — da si tega zamudnega početja ni privoščil. Zdaj je v kazenskem postopku, mestni velikaši pa kar tekmujejo med seboj, kdo bo manj prepričljivo pojasnil, da o tem ni nič vedel. Sicer pa je tudi že 1. maj zelo vprašljiv praznik.
Tako vsaj razmišljajo nekateri koalicijski liderji. Kar je čisto v redu! Zdaj je demokracija in res ni jasno.
zakaj naj bi proletarci imeli svoj praznik. Še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je pri nas že skoraj več brezposelnih — ki nikakor ne morejo biti delavci — kot pa zaposlenih. So pa zadnjič na eni od skupščinskih komisij kar deževali predlogi za nove slovenske praznike. Tako naj bi praznovali dan, ko je zmagala demokracija, dan slovenske zastave, ko se je nekdo spomnil, da je zvezda čisto odveč, binkošti, Marijino ne-bovzetje, podaljšali naj bi velikonočne praznike, pa božične praznike, proslavljali dan slovenske (nove) državnosti, dan plebiscita, dan popolne osamosvojitve in še bi se našlo. Če bodo vsi ti predlogi sprejeti, potem lahko rečemo, da nam je demokracija nekaj vendarle prinesla in nam spet kar lepo število dni ne bo treba delati.
Nekateri — iz zlobne opozicije seveda — predlagajo, da bi namesto O F praznovali odhod gospoda Franceta Bučarja v partizane, ali pa Pučnikovo vrnitev v domovino. Navsezadnje bi lahko po teh kriterijih imeli dan predsednika vlade, spominski dan kameleonov, ki jih je v novih strankah veliko, dan obujanja spominov na Roško, ko bi
lahko vsi tisti, ki so tamkaj stali po cele dneve za obrambo in svobodo junakov in herojev našega časa, javno žalovali itn. Samo malo domišljije je treba imeti, pa bomo naš praznični koledar dodobra spremenili in stare, boljševistične praznike zamenjali z bolj sodobnimi.
V Ljubljani smo že začeli spreminjati imena ulic, cest in naselij, kar je za blago-dat ljudstva izjemnega pomena. Ni pa se še našel junak, ki bi to lahko podrobneje obrazložil. Kaže pa, da vsaj nekateri menijo, da je ves hudič v simbolih, v stari zgodovini, ki se je sramujejo in pri tem pozabljajo, da se nove zgodovine ne da pisati. Če človek stare ne pozna ali prizna. Neki modrec je nekoč rekel, da je narod brez zgodovine narod brez prihodnosti. Lepo vas prosim, čista demagogija: mi imamo zgodovino, ampak kakšnih petdeset let bi radi nekako zamolčali. Zlasti tisti, ki so danes tudi na oblasti in so tisto zgodovino kar lepo krojili in jim ni nič manjkalo, kakor jim tudi danes ne manjka ničesar. Če seveda odštejemo malce samokritičnosti in poštenosti.
Celjsko območje

■ mig i • i m -r-
Varstveniki proti cestarjem
V bližnji soseščini vse bolj narašča nov spor: krajani Pi-rešice v sosednji žalski občini terjajo odločne ukrepe proti celjskemu cestnemu podjetju. Tokrat spor ni zaradi slabo urejenih cest, ampak zaradi nekaterih dejavnosti cestnega podjetja v Pirešici. Kot je znano, ima cestno podjetje tu kamnolom, asfaltno bazo, na novo pa je tu tudi začelo proizvajati kalcijev klorid. To je sredstvo, ki naj bi tudi pripomoglo k boljšemu vzdrževanju cest v zimskem času.
Krajani Pirešice pa taki novi dejavnosti nasprotujejo, saj menijo, da so že dovolj obremenjeni zaradi kamnoloma in asfaltne baze. Zato ne dovo-
ljujejo širjenja nobene od teh dveh dejavnosti, na zadnji seji žalske občinske skupščine pa so terjali, da cestno podjetje poskusno proizvodnjo kalcijevega klorida takoj (v osmih dneh) zapre. Krajani (združeni tudi v mladem Društvu za varstvo okolja) so prepričani, da proizvodnja kalcijevega klorida kvarno vpliva na okolje. Na to so opozarjali z zbori že lani, zdaj so zahtevo postavili še bolj odločno. Tudi zaradi tega, ker vedo, da cestno podjetje za tako proizvodnjo nima ustreznih dovoljenj, bilo pa naj tudi ne bi nobenih zagotovil, da je taka proizvodnja varna in neškodljiva za ljudi in ostalo okolico.
Vendar kaže, da s svojo zahtevo ne bodo tako hitro uspeli, kot so terjali. Na žalskem inšpektoratu namreč menijo, da naj počakajo na izide meritev, ki jih že opravljajo. Te naj bi pokazale, ali taka proizvodnja res kvarno vpliva na okolje. Če pogledamo nekatere ugotovitve mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo, trdi kalcijev klorid ustreza vsem standardom; toda krajanom se taka formulacija zdi preohlapna. Bojijo se tudi, da meritve vendarle ne bi pokazale vseh negativnih vplivov.
Izid tega »dvoboja« za zdaj še ni znan. Glede na to pa, da Cestno podjetje dokaj hitro pridobiva potrebno dokumen-
tacijo, se nekateri bojijo, da bodo krajani potegnili krajši konec, še posebno, ker v teh za gospodarstvo kriznih časih vendarle precej pomenijo besede, da gre za tržno in ekonomsko zanimiv izdelek. In če k temu dodamo še to, da proizvodnja zagotavlja toliko in toliko delovnih mest, nekateri kaj radi zamižijo na oko, ki bi moralo zreti v ekologijo.
Seveda ne bi bilo prav, da bi zaradi ekonomije spet pozabili na ekologijo; če proizvodnja tam že naj bi bila, potem morajo krajani doseči, da jo uredijo tako, da ne bo negativno vplivala na okolje. S tem pa seveda ne bi smeli prav nič odlašati!
(k)
m

i i <
"M H
-Savinjsko-šaleška naveza-
Simboli padajo — spomin ostaja
Včasih so nekateri rekli: iz temeljev starega, bo zraslo novo. Zdaj vse bolj velja drugi, sorodni rek: iz ruše-nin (ali pepela) starega, bo zraslo novo. l\a to me spominjajo dogajanja zadnjih dni, ko so v Ljubljani padli spominski stebriči v spomin na medvojno dogajanje, pa ko je na Joštu nad Kranjem padla lipa — sicer simbol slovenstva, ki pa je imela to lepotno napako, da sta jo pred nekaj leti zasadila Tito in Jovanka. V Beogradu pa naj bi padla kar hiša cvetja. Takim prizadevanjem je treba prišteti še tista, da je treba pozabiti na 27. april, ker da OF ni »naša«, nekaterim tudi I. maj ni nič kaj všeč. Ti imajo sicer še najbolj prav, saj sta, glede praznovanja te-
ga delavskega praznika res dve povsem različni stališči. Prvo pravi, da jo je treba na praznik dela pri nas pozabiti, ker je dela tako in tako vse manj; drugi pa menijo, da ga je treba slaviti prav zaradi tega — ker ga je vse manj, je že pri nas prava redkost, redkosti pa je treba častiti.
Ob tem, ko se nekateri tako čudno obnašajo do simbolov preteklosti, se lahko tudi bojimo, da bomo pri nas začeli množično sekali drevesa in rurali cvetlice. Marsikje so namreč pred leti zasadili po 88 spominskih dreves ali enako število različnih rož. To drevje in to cvetje sicer zdaj daje raznim krajem lepo senco in lep okras, ampak lahko si kdo zmisli, da
taka senca ni prava in tak izgled ne lep. In da mora to pasti, da ne bo kvarilo podobe današnjega časa. Kot morajo seveda pasti table krajev in ulic, ki niso po meri novega človeka, ki naj bi pri nas vstal iz črne preteklosti.
Nekateri bi se lahko ob tem spomnili seveda tudi tega, da bi morale pasti tovarne: ne le tiste, ki so že dolgo časa nosile pečal, da so rdeče tovarne. Tudi tiste bi morale pasti, pri katerih zasaditvah temeljev ali pri otvoritvah so sodelovali ideologi in voditelji preteklega časa. Pa naj poslujejo slabo ali ne!
Toda ko vse lo odpravljamo in spreminjamo, moramo pazili, v kaj bomo spreminjali. Zmislili si moramo nekaj
». ■>	' V .*. - J V4
univerzalnega, ne nekaj takega, kar bo zaradi raznih sprememb potrebno čez čas spet spreminjati. Zdaj so namreč drugačni časi in veliko jih je takih, ki pravijo, da zdaj ne bodo več eni in isli na oblasti novih 45 let. To pa seveda naj ne bi pomenilo, da imajo prav tisti, ki pravijo, naj simbole starega, kijih odstranjujemo, le shranimo za nekaj časa.
Pa da ne boste mislili, da imam kaj proti temu, da stvari spreminjamo. Da le ne bi to spreminjanje sledilo tistim mnogim našim spremembam preteklega in sedanjega časa, ki so pomenile le stopicanje na mestu — ali prej korak nazaj kot pa na-Prej- ... . . , (frk)
Obilo rekreacije v Poreču
Družinski dopust ob morju
Minule proste dni so nekateri Velenjčani izkoristili različno, nekateri kot pravi dopust, drugi spet delovno. Pač kakor se je kdo znašel, oz. kakršne potrebe in možnosti ima. Ne eni ne drugi pa nismo bili zadovoljni z vremenom, še zlasti po I. maju, ko je nekaj dni skupaj deževalo.
Še najbolje so se imeli udeleženci petdnevnega letovanja v Zeleni Laguni v Poreču, ki so letovali v hotelih Lotos v organizaciji Športne zveze Velenje. Ob prihodu prejšnjo soboto jih je res spremljalo slabo in hladno vreme, naslednji štirje dnevi pa so bili prijetni in primerni za šport in rekreacijo. To je večina od 118 udeležencev tudi izkoristila. V ceni aranžmajev, ki so bili dostopni skoraj vsakomur, je bilo koriščenje vseh športnih rekvizitov in naprav ter igrišč že všteto, zato se je rekreacija res posrečila. Nekateri so dnevno izmenjali tudi do deset iger ali športnih rekvizitov, drugi pa so se zadovoljili s sprehodi ob morju. Za mnoge je bila primerna skupinska vadba in za najmlajše družinske člane programiran »vrtec«, kot so imenovali dnevne igre otrok, pod vodstvom strokovnega mentorja. Vsi so bili zadovoljni z namestitvijo, še bolj s hrano in ni jih malo, ki so se že letos odločili, da bodo s športno zvezo Velenje še sodelovali. O
počutju so nam nekateri udeleženci povedali naslednje:
GABI ZLODEJ, uslužbenka ERA Velenje iz Velenja:
Tu se imam odlično, vreme se nam je nasmehnilo, cene niso pretirane, za to kar aranžma ponuja, celo ugodne. Organizator je storil vse, da bi nam bilo lepo. Na takšnem kratkem oddihu nisem prvič, pa upam da tudi ne zadnjič. Človek potrebuje po intenzivnem delu tudi sprostitev.
SUZANA VTIČ, delavka EL-KROJA iz Šoštanja iz Velenja
Ob 1. maju grem vedno kam in tudi tokrat sem načrtovala nekajdnevni oddih. Prav sem se odločila, točneje, smo se kar skupaj, z družbo in zelo sem zadovoljna. Kot bivša, aktivna športnica atletike, potrebujem rekreacijo in pasivni šport tudi zdaj. zato moram izkoristiti priložnosti, ki pa jih je vse manj. Poreč je zares kraj. ki tako športnikom, kot družinam nudi veliko. Ob izvrstni organizaciji, kot je bila tokrat, pa sploh.
tu, na športnih terenih in na tem morskem zraku. Škoda, da se slišijo zaskrbljujoče novice iz drugih delov Hrvatske. Tu je pravi
raj in mir.
V - m»


% J Mwife. Jgr
VINKO BASTEU, ml., jamski mehanik v RLV, iz Velenja:
Dan se začne z jutranjim tekom ob obali, ko nekateri še »dreto vlečejo .« Nato šport in rekreacija ves dan, vmes pa odlična hrana. Kaj še hočeš drugega. Za prihodnjič si bom preskrbel družbo že prej, saj moraš res imeti koga za »pir« ali karte ali . . . sicer je pa tu tako mala Slovenija in skoraj Titov trg iz Velenja. Prav luštno je in če bo denar, še pridem.
JOŽE MIKLAVC

MARKO TAJNIK, dijak iz Raven pri Šoštanju:
Prvič sem sam od doma, s prijateljico in imava se zares odlično. Občutek svobode, da skrbiš sam zase. je zares nekaj posebnega. Ob praznovanju I. maja sem bil vedno nekje okrog kresova-nja, zdi pa se mi še bolj imenitno
E A
DNEVI PRIJETNIH NAKUPOV
od 10. do 20. maja

GOTOVINSKI POPUSTI 9 VELIKO BLAGA PO STARIH CENAH
K
V"
UGODNI KREDITNI POGOJI ® DEGUSTACIJE
m
DEMONSTRACIJE in
v VSEH TRGOVINAH MOŽNOST PLAČILA NA OBROČNO PLAČEVANJE S CEKI
Praznujmo skupaj!
40 LET
ERA TRGOVINA
Gornjesavinjska dolina v prazničnih dneh
Prvomajskih slovesnosti ni bilo — slavili pa so
Res so po vsej Gornji Savinjski dolini zadnjega aprila zagoreli številni kresovi, saj izročilo prvega maja v ljudeh še živi, res pa je tudi, da drugih posebnih slovesnosti ob mednarodnem prazniku dela v mozirski občini ni bilo. Pa so v občini Mozirje kljub temu slavili delovne zmage (kar se danes sliši že posmehljivo), izključno seveda v zvezi z odpravljanjem posledic novembrske vodne ujme.
Na 27. aprila dan so se veselili na Ljubnem ob Savinji,
celo trikrat. Najprej je republiški minister za trg in splošne gospodarske zadeve Maks Basti prerezal otvoritveni trak na mostu preko Savinje, ki je življenjskega pomena za ljudi v Trbižu in Savini. Most je dolg 38 metrov, širok 5 in ima nosilnost 35 ton, štiri milijone dinarjev pa so načrpali iz solidarnostnih sredstev. Govornik je bil minister Maks Basti, ki je krajanom najprej zagotovil, da se bo z vsemi močmi v vladi zavzel za čimprejšnji pričetek obnove in gradnje opustošene ceste od Ljubnega do Luč, žal pa zagotovila, da se bo gradnja pričela prav kmalu, tokrat ni mogel dati. V zvezi z mostom je posebej pohvalil izvajalca del, to so bili delavci Vegradovega Vemonta, ki so most zgradili v izjemno hitrem času in v zelo težkih vremenskih razmerah. Pohvalil je tudi kakovost gradnje in med drugim dejal, da tega mosta tudi
Minister Maks Basti je obljubil začetek obnove ceste med Ljubnim in Lučami
500-letna .vode ne more odnesti. Vemontu velja še dodatna zahvala, saj so prvotni začasni most podarili krajevni skupnosti Ljubno, ki ga bo seveda s pridom uporabila. Ljubenski župnik Martin Pušenjak je most blagoslovil, ob tem pa poudaril, da je to most upanja, hrepenenja in solidarnosti, da ta most naj ne bo le povezava dveh bregov, naj predvsem poveže vse dobre ljudi.
Drugi most preko Ljubni-ce ob cesti proti Rastkam so odprli predstavniki slovenskega Karitasa, ki so zanj tudi zbrali 750.000 dinarjev. Ta most je dolg 14 metrov in širok 3,2, celjski Ingrad pa ga je zgradil v rekordnem času. Trak je prerezal predstavnik mariborskega škofijskega Karitasa Branko Maček, ki je poudaril, da bo Karitas pomagal še naprej. Slavnostne besede

Ob otvoritvi Potečkega mostu so bili krajani več kot
je prispeval predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Alfred Božič, ki je Karitasu in izvajalcu izrekel vsa priznanja in zahvalo. Obenem je dodal, da je povodenj v prvih dneh združila vse v dolini, zdaj pa jih (žal) zaradi pretiranih govoric o bogatenju posameznikov že razdružuje. Posebej je poudaril, da morajo biti v Gornji Savinjski dolini ljudje predvsem enotni, saj le tako lahko računajo na nujno potrebno širšo družbeno pomoč.
Še bolj slovesno in ganljivo je bilo kasneje, ko je predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje Franc Avberšek izročil ključe nove in lepo opremljene stanovanjske hiše Marjanu Rakunu, ki mu je novembrska ujma odnesla staro in novozgrajeno hišo, dobesedno vse imetje. Hišo so z velikimi prizadevanji zgradili delavci velenjskega premogovnika, pomagalo pa je še 25 podjetij in zasebnikov. Solze štiričlanske Rakuno-ve družine so v tistih trenutkih povedale vse in še več, vseeno pa je na mestu pohvala velenjskim rudarjem za izjemne napore in veliko udarniškega dela v skrajno neugodnih vremenskih razmerah. Njihova skrb za človeka tudi tokrat ni ostala prazna beseda. »Skupno podjetje« — Rakunova nadomestna hiša stoji in živi. (jp)
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje
NOB je bila domoljubno dejanje
Pred prazničnimi dnevi so se borci mozirske občine zbrali na letni programski skupščini svoje organizacije. Uvodoma so poslušali in sprejemali podrobna poročila o lanskem delu, sprejeli finančni in delovni načrt, v nadaljevanju pa v obširni razpravi spregovorili o trenutnem položaju in vlogi svoje organizacije. Predvsem so veliko govorili o napadih na organizacijo in mnogih očitkih in pomislekih glede NOB-ja. Pri tem so izrecno poudarili, da ni mogoče zanikati in razvrednotiti svetlih tradicij narodnoosvobodilnega boja, eden od njih pa je trpko pripomnil, da se bodo borci morali bati že lastnih otrok, če bo šlo tako naprej.
Trdijo namreč, da se je NOB na Štajerskem in ožje pričel kot boj proti okupatorju in brez političnega prizvoka, začetek boja je opredeljeval domoljuben in narodnostni motiv. Tudi danes je borčevska organizacija nestran-
karska in se želi tvorno vključevati v reševanje svojih in tudi širših težav in problemov, želijo sodelovati v novih razmerah. Zato in zaradi drugih razlogov so borci občutljivi na podtikanje in po-tvarjanje resnice in zgodovinskih dejstev. Odločno so proti ukinitvi praznika občine Mozirje na dan 12. septembra.
Menijo tudi, da so generacija, ki je veliko naredila tudi pri obnovi domovine z največjim upanjem v lepše čase, da so bili žrtvovana generacija. Zato jih močno motijo posamezni članki (tudi v Savinjskih novicah), in pri tem poudarjajo, da se sicer zavedajo svobode tiska in govora, sprašujejo pa se kaj je moralno in kaj ni. Posebej so zaskrbljeni še z zdravstvenim varstvom, saj sistematičnih pregledov v glavnem ni več, od 1154 članov pa jih je bilo lani na zdraviliškem zdravljenju le 17.
Med gosti sta bila tudi predsednik skupščine in izvršnega sveta Andrej Prese-čnik in Alfred Božič, česar so se borci posebej razveselili, tudi zaradi možnosti neposrednega razgovora. Župan je izrazil prepričanje, da ne gre za napade na borce, ampak za potrebo popravka kar se popraviti mora, po njegovem pa so bili borci nemalokrat žrtve takratnih manipulacij.
Predsednik izvršnega sveta je najprej s strokovnega vidi-. ka orisal obdobje 41—91, ga razdelil na štiri posamezna * obdobja in vsakega utemeljil. Zlasti je poudaril obdobje 41—45 in dejal, da je to bil pošten boj, ki je utemeljil korenine slovenstva. V nadaljevanju je ocenil današnje razmere in gospodarski položaj v občini. Borci so takšnih pogovorov vedno veseli in tudi tokratne razlage so bile zelo dobrodošle.
S. P.
Uspešno zaključili stečajni postopek za Gorenje EKO
Do včeraj Gorenje EKO, od danes Gorenje TTE
ßrnm
Namin kotiček
Na oddelku športa v 1. nadstropju:
—	PVC čolni iz uvoza z vesli in tlačilko od 694,80	do 1.055,80 din
—	potiskane bele in črne bombaž, majice že po77	din
—	termo čutare GIOSTYLE Italija: 6 dl 237,70	din
1 lit. 279,90	din
—	termo steklenice	1 lit. 342,20	din
—	termo posode	3 lit. 533,60	din
Na oddelku metraže:
—	prtidamast 140 x 140	164,10 din
140 x 180	185,00 din
—	nadprti 90 x 90	80,80 din
—	bombažno blago za bluze, obleke	79,90 din
Na oddelku posode:
—	metlice za stepanje, nerjaveče	samo 34,20 din
—	garniture sol, poper, porcelan —uvoz 94,10 din
Zakaj sprememba imena?
Gorenje EKO je, po mnenju odgovornih v firmi, precej dobrega imena v zadnjem času izgubilo, to je eden od razlogov. Drugi pa je prestrukturiranje. V podjetju so namreč opustili vse programe, ki jih je Gorenje EKO imelo in pod katerim se je tudi dejavnost tega podjetja razumela. Opuščajo program investicijske opreme, program kovinskega okovja. Z novim imenom, so prepričani, bodo lahko segli globlje na domačem in tujem trgu.
V tekstilnem diskontu:
—	moške spodnje perilo Galeb
—	ženske spodnje hlačke
HIT
HIT PONUDBA MESECA MAJA
•	ženske kopalke in spodnje perilo po zadnji modi in izredno ugodnih cenah
•	kopalna kozmetika, ki vam prihrani pot v Avstrijo in ne razvrednoti dinarja
•	ie naprej kvalitetne ženske in moike torbice, pasovi, listnice na 3 čeke
TRGOVINA HIT v Pesju je odprta med 10. in 13. ter 16. in 19. uro, tudi ob sobotah!
5	kom 266,00 din
6	kom 108,00 din
Trgovina PRI LIPI in avtoprevozništvo URBANO
Florjan 276, Šoštanj
razpisuje
delovno mesto šoferja za nedoločen čas
in
računovodje (pogodbeno).
Rok za prijavo je 8 dni. Informacije po telefonu 882-387.
Po dobrem letu, to pa je zelo malo, je stečajni postopek za Gorenje EKO končan. Iz tega podjetja je nastala nova firma — Gorenje TTE (Tovarna tehničnih elementov), ki je zaposlila 211 nekdanjih EKO-vih delavcev. 18. aprila je bila na sodišču v Celju zaključena prisilna poravnava, v kateri so se z upniki dogovorili kako bodo poravnali dolgove, ki jih je EKO ustvaril. Dogovorili so se za poravnavo, ki velja za vse upnike, ali drugače povedano, uspeli so dobiti 55 odstotkov glasov upniških terjatev na stran poravnave.
60 odstotkov ugotovljenega zneska upniških terjatev, glavnico, obresti, upravne in druge stroške mora Gorenje EKO izplačati v dveh letih od dneva pravnomočnosti sklepa in to v treh enakih obrokih s pripadajočimi obrestmi. Od dneva sklenitve poravnave do izplačila tečejo obresti po 10-odstotni obrestni meri. Gorenje Finance
V Modni konfekciji Elkroj se letos otepajo z velikimi težavami vseh vrst. Novo vodstvo trdi, da so v štirih mesecih napravili ogromno, pa ne le v proizvodnji, saj tudi mnogih drugih in pomembnih nalog ne manjka in jih tudi še ni zmanjkalo. Trenutno 949 zaposlenim je lahko v uteho in oporo predvsem dejstvo, da hlače vseh vrst izdelujejo že 32 let, se pravi, da jih znajo delati, to pa znajo ceniti tudi tuji partnerji, saj 78 odstotkov proizvodnje izvozijo, še z novimi partnerji pa se že dogovarjajo. Nekaj številk: trenutno izdelajo na dan 2.600 hlač in na mesec preko 46.500, kar je zlasti glede na izvoz velika številka.
Povečujejo proizvodnjo in zmogljivosti, ki jih tudi opti-
V prazničnih dneh so se veselili delavci pošte v Nazarjah in z njimi vsi krajani. Dobili so namreč povsem prenovljeno in sodobno opremljeno pošto, za kar je celjsko PTT podjetje doslej vložilo 600.000 dinarjev, skupno pa bo naložba veljala okrog 1,1 milijona dinarjev. Res je bil že skrajni čas, saj prejšnji prostori Nazarjam resnično niso bili v ponos.
Posebno priznanje je dobila pošta v Mozirju. V vsakoletnem tekmovanju slovenskih pošt je mozir-ska lani zmagala v skupini večjih pošt v celjski regiji
so izdale garancijo, da bodo v primeru neizpolnitve obveznosti poravnale obveznosti upnikom v skladu s predlogom poravnave. Tako mora EKO, oziroma Gorenje TTE v času normalnega poslovanja v dveh letih izplačati dolg v višini 36 milijonov dinarjev.
Skladno s prisilno poravnavo in aktivnostmi za naprej je tudi dogovorjeno, kako se bo bivše Gorenje EKO organiziralo za naprej, kako bo delovalo in kako bo sposobno izplačati te terjatve.
»Predvidevamo, glede na to, da je 30. aprila prenehalo delo vsem delavcem EKO v stečaju, da se bo ponovno zaposlilo 211 ljudi, ki bodo nadaljevali delo v Gorenje TTE. EKO kot firma se oblikuje v manjšem obsegu, ostali del proizvodnje pa dà v najem TTE-ju, to je firma, ki jo je ustanovilo Gorenje GA«,je ob zaključku stečajnega postopka razlagal
maino koristijo, tudi produktivnost so v štirih mesecih povečali za 9,7 odstotka. Predvsem uvajajo red na vseh ravneh in tudi na novo zaposlujejo. V Nazarjah je na pri-učevanju 50, v Šoštanju pa 12 delavcev, polovica vseh je iz velenjskega okolja, cilj vsega pa je zapolnitev povpraševanja v tujini. Spoštovanje časovnih rokov in dogovorjene kakovosti omogoča nove ponudbe. Tako so v Šoštanju letos že pridobili novega partnerja, v Nazarjah pa so pogovori tik pred koncem. Kon-fekcionarji sklepajo pogodbe na 6 mesecev in te so sklenjene tudi že za naslednjih 6, zato se jim za delo ni bati.
Žal v trenutnih razmerah ne dosegajo želene dohodkovne uspešnosti, saj smo za tuje
stečajni upravitelj Gorenja EKO ANDREJ GLUŠlC.
Vsekakor je zelo malo primerov, v katerih bi bil stečajni postopek končan tako hitro, še manj pa, pravijo nekateri, da bi lahko že kar naslednji dan po uvedbi tega postopka začela normalno delati približno polovica delavcev. Stečaji se navadno vodijo tudi po tri, štiri leta, zelo malo je primerov, kjer firme nadaljujejo takoj z delom.
»Mi smo že obdelali proizvodni program. Nova firma se bo usmerila prevsem v programe, ki so zanimivi ta trenutek, ki jih je možno tudi prodati. Gre za program žičnega vezja za Gorenje GA, del tega programa odkupuje tudi TAM Maribor, za program kovinskega okovja in še za en program, ki je razvojno že opredeljen, stekel pa naj bi v poletnih mesecih letos, grelci za štedilnike. To je nov program in glede na zanimanje trga zanj se ga bo dalo plasirati ne
partnerje pač rizična dežela in ta rizik je vkalkuliran v ceno. Ko bo vse to mimo, so prepričani, da se bo spremenil in izboljšal tudi dohodkovni odnos. Temu so podrejeni tudi notranji ukrepi. Ob dodatnem zaposlovanju so doslej okrog 100 režijskih delavcev že prekvalificirali na produktivno delo, le 9 pa jih je na čakanju, ker so odklonili ponujeno delo. Razmerje je sedaj 1:4, z dodatnimi ukrepi pa ga želijo spremeniti na 1:5.
Posledice lanskega leta so seveda še hude in vplivajo na dohodkovno uspešnost. Sem lahko prištejemo tržne razmere, fiskalne spremembe, vodno katastrofo in 43 milijonov dolga. Vsega tega letos seveda ne bodo mogli odpraviti, veliko upanja pa je za prihodnje leto. So zelo zadolžena firma, zato ni odveč podatek, da so letos za polovico zmanjšali ali spremenili v dolgoročne kar polovico kratkoročnih kreditov. Napore ote-
samo v Gorenje, ampak tudi navzven, v Jugoslaviji in na tujem,« pravi Andrej Glušič.
Sicer pa v pogovoru z njim nismo mogli mimo vprašanja, kako se je počutil kot stečajni upravitelj, tisti, ki je moral velikokrat potegniti tudi poteze, ki so bile zaposlenim precej neprijetne. »To delo ni prijetno, vendar upanje, ko začneš le obstaja; namreč, da boš postopek uspešno speljal. Razmišljaš pa seveda o vseh možnih variantah, tudi o tisti najhujši — likvidaciji firme, ali o odprodaji firme, o najemu firme ... Vendar se je pokazalo, da smo se jeseni s programi in z vsem prav odločili, ker če bi se zadeve lotili na kakšen drug način, bi zagotovo lahko izgubilo delo tudi teh 200 ljudi. Vedeti je treba, da je na tem področju konkurenca izredna. S preusmeritvijo in opustitvijo nekaterih programov, recimo investicijske dejavnosti, smo pridobili na času približno pol leta.«
M. Krstič-Planinc
žuje dejstvo, da doma prodajajo le v Sloveniji in na Hrvaškem in da se prodaja zmanjšuje. Vendar se temu trgu ne mislijo odreči, saj so preveč vložili v blagovni znamki Elkroj in Formula El. Kljub vsemu bodo nujno poskrbeli za tehnološko obnovo. Kmalu pričakujejo stroje za avtomatsko vodenje proizvodnje, za računalniško krojenje, za šivalnico in podobno, saj vedo, da je to eden izmed temeljnih pogojev za napredek in razvoj.
Še nekaj je pomembno. Med prvimi v konfekcijski branži so izpeljali kolektivno pogodbo. Pri njej velja, da je dokaj socialno naravnana. Delo v konfekciji je zelo intenzivno in sploh ni enostavno, zato so dali prednost nagrajevanju proizvodnih delavcev. Povprečni OD je bil v marcu 6.900 dinarjev, izplačali pa so tudi poračun za februar. Tudi pravilno nagrajevanje pomeni pot iz krize.
(jp)
in za to prejela posebno priznanje.
Pa še tole. Poštarji se najbrž povsod srečujejo s precejšnjimi težavami, ko naročniki ob menjavah stanovanj in selitvah »pozabijo« prijaviti spremenjen naslov.
Tudi naročniki seveda večkrat (ne)upravičeno nergajo nad tem, pa bi morali bolj sami nad seboj. Primer je Mozirje kjer imajo že tretje leto ulični sistem, veliko krajanov pa novega naslova ni sporočilo. Dodatna težava je, da se ob pomanjkanju poštarjev ti večkrat menjavajo, novi pa vsakega posameznika gotovo ne morejo poznati.
Sindikalna trgovina
Neodvisni sindikat Gorenja Velenje seje dogovoril za sindikalno prodajo v trgovini »NEODVISNOST« v Kavčah pri Štefanu Dovečarju. Ponudba živil in čistil je velika, cene pa ugodne.
V ustanavljanju Klub podjetnikov
(mkp) Kot vse kaže, bomo v Velenju v kratkem dobili Klub podjetnikov. Cilj ustanavljanja takšnega kluba je preprost: boljši pretok informacij, več sodelovanja. Iniciativni odbor za ustanovitev kluba je že imel prvi sestanek, ta čas oblikujejo pravila delovanja. Vsak, ki ima podjetje, ne bo imel mesta v njem. V ospredu bo poslovnost, uveljavljeno poslovanje, ime. Skozi klub se bodo podjetniki organizirano pojavljali tudi pred oblastjo.
Nazarje, Mozirje
Prenovljena pošta in še kaj
Novi prostori > zadovoljstvo vseh
Na oddelku kozmetike:
—	sončna očala že od 126,90 din dalje
—	venčki za prvo obhajilo
—	šopki za prvo obhajilo
157,30 din 34,90 din
Papirnica:
— akcijska prodaja: razvedrilno branje ter priročniki že od 30 din dalje
NOVO V RESTAVRACIJI VELEBLAGOVNICE NAMA!!
V času kosila vas čaka velika izbira solat v SAMOPOSTREŽNEM SOLATNEM BIFEJU!
CENJENI KUPCI! Od ponedeljka, 13. maja bo veleblagovnica Nama odprta do 20. ure, ob petkih pa do 21. ure!
AS INŽENIRING
V mesecu maju organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje tenisa za odrasle. Cena tečaja 1000 din. Informacije in vpis v petek, 10. maja, od 18. do 19. ure v trgovini SPORT AS na Kardeljevem trgu 3 v Velenju.
V Gorenju TTE se je zaposlilo 211 delavcev
Ob zaključku stečajnega postopka v Gorenju EKO je brez dela ostalo še 14 delavcev. Gre za ljudi, ki so bili poklicani nazaj v firmo za potrebe izpeljave stečajnega postopka, obseg dela na področju financ in splošnih zadev pa se zdaj zmanjšuje. Nekaj delavcev je bilo preveč tudi v proizvodnji, predvsem v njeni režiji.
Dodatne zaposlitve pa so odvisne od tega kako bodo v Gorenju TTE tržili programe. Je pa res, da v tej firmi ta trenutek več razmišljajo o posodabljanju opreme, ki je, mimogrede povedano, na zelo nizki ravni.
Modna konfekcija Elkroj
Uspešno krmarjenje
ZRVS Velenje
Delo prilagoditi razmeram
Občina Mozirje
Bronasta priznanja CZ najprizadevnejsim
Pred štirinajstimi dnevi je bila vb prostorih doma borcev letna programska konferenca občinske konference ZRVS Velenje, ki so se je udeležili predstavniki krajevnih organizacij ZRVS, člani občinske konference ZRVS, načelnik upravnega organa za LO in komandant občinskega štaba TO Velenje. Med gosti sta bila tudi predsednik in podpredsednik republiške konference ZRVS Edvard Pavčič in Bojan Fertin.
Udeleženci konference so najprej poslušali poročilo predsednika OK ZRVS Velenje Rudija Ževarta, ki je med drugim poudaril, da so druž-beno-politične spremembe v Sloveniji in občini vplivale tudi na delovanje ZRVS, ki je sedaj vojaško — strokovna nadstrankarska organizacija, katere člani lahko delujejo v
vseh strankah je dejal in nadaljeval :
»Na konferenci aprila lani smo si zastavili vrsto nalog, ki smo jih skozi leto tudi realizirali. Pred kratkim sprejet nov zakon o obrambi in zaščiti opredeljuje tudi naloge na področju delovanja ZRVS. Na podlagi uresničitve sklepov republiške konference in lastne ocene bomo naše delo v prihodnje usmerili v tak program, ki bo dovolj strokoven in zanimiv za starešine. Seveda si želimo pri uresničitvi programa še naprej uspešnega sodelovanja zlasti s strani upravnega organa za LO in občinskega štaba TO, kakor tudi strokovne in materialne pomoči. Po zakonu o vojaški obveznosti so se dolžni strokovno usposabljati vsi vojaške starešine.«
V razpravi je bilo kar nekaj spodbudnih predlogov
Od včeraj vas NOVA
samopostrežna prodajalna
ANITA
v Pesju
vabi k najugodnejšemu nakupu:
• živilskih izdelkov
0 južnih sadežev in zelenjave
0 alkoholnih in brezalkoholnih pijač, še posebej
ugoden je nakup piva Zfatorog 0 čistil, detergentov...
Vsak kupec, ki bo kupil blago v vrednosti nad 500 din, bo udeležen v nagradnem žrebanju, ki bo vsakih 14 dni.
Delovni čas:
vsak dan od 7. do 20. ure, nedelje in prazniki od 7. do 12. ure.
I I I I I I I I I I
I
I I I I I I I I I
J
Ob nakupu nad 500 din, vam bodo po želji blago pripeljali brezplačno tudi na dom. Pokličite po telefonu 851-094
in naročite!
Vabi vas prodajalna ANITA!
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. 4. 1991. do 5. 5. 1991 so bile na posameznih postajah v občini izmerjene naslednje povprečne 24 urne koncentracije SÓ2 in maksimalne 1/2 urne koncentracije SO; v zaku:
AMP		29. 4.	30. 4.	1. 5.	2. 5.	3. 5.	4. 5.	5. 5.
ŠOŠ.	1 2	0,00 0,01	0,10 1,23	0,17 1,01	0,02 0,18	0,00 0,01	0,01 0,10	0,04 0.60
TOP.	1 2	0,01 0,02	0,01 0,13	0,01 0,15	0,03 0,23	0,00 0,01	0.00 0,01	0,01 0,12
v.v.	1 2	0,08 0,64	0,04 0,29	0,00 0,03	0,00 0,02	0,02 0,25	0,08 0,66	0,00 0,01
ZAV	1 2	0,01 0,01	0,01 0,06	0,02 0,09	0,03 0,15	0,00 0,00	0,01 0,05	0,01 0,08
VEL.	1 2	0,01 0,01	0,01 0,02	0,00 0,04	0,00 0,00	0,01 0,03	0,01 0,03	0,00 0.01
G. G.	1 2	0,00 0,01	0,01 0,07	0,01 0,05	0,01 0,10	0,00 0,00	0,01 0,02	0,03 0,25
Po predsednikovem poročilu je sledilo poročilo sekretarja OK ZRVS Martina Sla-tinška, ki je kronološko opisal izvršene naloge in aktivnosti prganizacije. Iz omenjenega poročila je bilo tudi razbrati, da je na vseh usposabljanjih in drugih aktivnostih lani sodelovalo 319 vojaških starešin, kar je občutno manj kot leta poprej.
Žal se je bati, da se bo omenjeno stanje nadaljevalo. Organizacijo ZVRS Velenje, ki trenutno šteje preko 1.300 članov, sestavlja okoli 700 rezervnih mlajših starešin, od tega trinajst žensk. Uspešnost vsega članstva je moč ocenjevati tudi preko prejetih priznanj, pohval in napredovanj. Lani je napredovalo v višje čine 210 rezervnih starešin, odlikovanja in pohvale jih je prejelo pet, druge zvezna, republiška in občinska priznanja pa je prejelo osem starešin. Najvišje priznanje — Plaketo ZRVS Jugoslavije je prejela Postaja milice Velenje.
V razpravi, ki je sledila po poročilih, so razpravljalci spregovorili predvsem o nalogah bodoče organiziranosti ZRVS Slovenije, katere cilj je strokovno usposabljanje rezervnih starešin, o nalogah in prilagajanju novim družbenim razmeram.
Udeleženci letne programske konference ZRVS so se na kraju seznanili še s programom dela in finančnim načrtom za letos. Seveda bodo program dela dopolnili in oblikovali na podlagi nastalih družbenih sprememb in novega zakona o obrambi in zaščiti.
B. Mugerle
V nazarskem gasilskem domu so pred nedavnim podelili bronaste znake republiškega štaba civilne zaščite vsem, ki so se izkazali s pomočjo in sodelovanjem ob novembrski poplavi in pri odpravljanju posledic po tej naravni katastrofi. Skupno je v mozirsko občino bilo namenjenih trinajst priznanj.
Gasilski društvi Luče in Ljubno, dr. Anton Žunter, občinski štab civilne zaščite Mozirje in Jurij Funtek so enaka priznanja prejeli že pred tem na slovesnosti v Ljubljani, v Nazarjah pa jih je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Alfred Božič podelil še krajevnima skupnostima Ljubno in Luče, občinski gasilski zvezi Mozirje, občinskemu odboru Rdečega križa Mozirje, radioklubu Mozirje, Antonu Brezniku in Jerneju Planklu iz Luč ter Mariji Ježov-nik iz Mozirja.
Ob tej hvale vredni priložnostni slovesnosti vseeno velja pikra pripomba: na najbolj opu-stošenem področju po novembrskih poplavah v vsej Sloveniji so bili »prisotni« le bronasti znaki, drugod so si »delili« tudi srebrne in zlate. Nihče jim jih ne opo-
Ob vsej ihti ob poplavah je bilo delo Rdečega križa v javnosti premalo predstavljeno, pa tudi »le« bronasti znak za aktiviste ne more biti preveljka uteha
reka, večji kanček razumevanja pa bi lahko bila deležna tudi kakšna organizacija v Gornji Savinjski dolini. Vsem, ki so tvegali celo svoja življenja, ki so garali dneve in noči, priznanj vsekakor ni mogoče podeliti (vse ostalo je dobra podlaga za zavist), zato bi bilo najbolj smiselno podeliti vsaj srebrne znake Rdečemu kri-
žu, radioklubu, gasilcem in še komu in se tako zahvaliti vsem že preko meje prizadevnim članom teh organizacij ali društev. Da ne bo pomote — nikomur od dobitnikov ne odrekam zaslug za to priznanje, več bi si zaslužili, vseeno pa od pomisleka ne odstopam.
Janez Plesnik
Višje socialnovarstvene pomoči
Z mesecem majem so se povišali tudi zneski nekaterih socialno varstvenih pomoči.
Družbene pomoči otrokom so višje za 17 odstotkov. Najvišji gotovinski znesek te pomoči lahko znaša 1.000 dinarjev. Za 17 odstotkov so od maja dalje višji tudi prispevki staršev v vrtcih in prispevki zavezancev v socialnih zavodih.
Denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša od I. maja dalje 2.840 dinarjev. Denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja pa je razlika med dohodkom upravičenca in višino edinega vira. Upravičeni oskrbovanci v domovih starejših in so-
cialnih zavodih dobivajo po novem 284 dinarjev žepnine. Višje pa so tudi rejnine. In sicer dobi rej-nica za otroka 1.651,20 dinarjev (za opravljeno delo). Poleg tega pa dobi še nadomestilo za materi-jalne stroške za otroka in sicer do prvega leta starosti 3.692 din. za predšolskega otroka 2.840 din, za osnovnošolca 3.400 din in za otroka starejšega od 14 let 4.260 dinarjev.
Nadomestilo za invalidnost znaša od 1. maja dalje 2.312 dinarjev, dodatek za celotno tujo nego 1.321 din, za delno nego pa 660 dinarjev.
(mz)
KOTIČEK POKLICNE ORIENTACIJE
DRAGI OSNOVNOŠOLCI, UČENCI OSMEGA RAZREDA IN TISTI, KI ZAKLJUČUJETE OSNOVNOŠOLSKO OBVEZNOST IN SE ODLOČATE ZA DVOLETNE PROGRAME SREDNJIH ŠOL.
1	povprečna 24 urna koncentracija
2	maksimalna 1/2 urna koncentracija
Polurne koncentracije SOi 0,75 mg/m1 zraka je bila prekoračena v
naslednjih tgrminih 30. 4. 1991
I. 5. 1991
oštanj 17.00 oštanj 22.30-
17.30 24.00
ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA
Rok za prijavo v programe srednjih šol je potekal 12. aprila. Na srednjih šolah so že prešteli vaše prijavnice. Le malo je programov, oziroma poklicev, kjer bi se število prijav ujemalo s številom razpisanih mest. Veliko je programov, kjer je prijav bistveno več, kot je razpisanih mest in veliko je programov, kjer je število prijav bistveno manjše od števila razpisanih mest.
Podatki, ki jih imamo so dobljeni kmalu po zaključenem razpisnem roku in se zaradi možnosti prenosa prijav do 10. maja spreminjajo, predstavljajo pa dobro orientacijo in nam napovedo veliko, predvsem o predvidenih sprejemnih izpitih. V programih, kjer je število prijav bistveno večje so velike možnosti, da sprejemni izpiti bodo. Svetovalni delavci v srednjih šolah bodo skušali najprej preveliko število prijavljenih zmanjšati s preusmerjanjem (svetovanje, razgovori) v druge programe na isti šoli, ali v sorodne (enake) programe na drugih šolah. Če jim to ne bo uspelo, potem bodo morali sprejeti sklep o sprejemih izpitih. Glede
na določila razpisa naj bi vas o tem obvestili do 1. junija. Veliko me sprašujete, kako ravnati v situaciji, ko boste izvedeli, da je kandidatov za program, kamor kandidirate tudi vi preveč. Mislim, da je treba v takšni situaciji trezno in poglobljeno razmišljati takole: najprej se vprašajte, če je interes za program v katerega ste se prijavilf res edini
interes, ki ste si ga uspeli doslej razviti. Običajno si namreč človek razvije interese za več področij. Če ste popolnoma prepričani, da je program v katerega ste se prijavili »edini pravi« in da imate zanj tudi vse ostale pogoje (poleg interesa še sposobnosti, ustrezno predznanje, delovne navade), potem vztrajajte v svoji odločitvi in bodite ob tem pripravljeni na vse nadaljnje postopke, predvsem na sprejemni izpit, če bo potreben.
Sedaj pa k podatkom, ki vas verjetno najbolj zanimajo: kje je prijav preveč in kje premalo. Naj vas opozorim še na to, da smo na vse osnovne šole poslali podrobne podatke o številu prijav v programe srednjih šol. Pri svetovalnem delavcu si lahko te podatke tudi ogledate.
Srednja šola Edvarda Kardelja Slovenj Gradec:
preveč prijav: kuhar, ekonomsko komercialni tehnik, zdravstveni tehnik premalo prijav: natakar
Srednja šola tehniško naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem:
preveč prijav: gimnazija premalo prijav: oblikovalci kovin, strojni mehanik, strojni tehnik
Srednja kovinarska šola Muta:
premalo prijav: obdelovalec kovin, oblikovalci kovin, preoblikovalci kovin
Center srednjih šol Velenje:
preveč prijav:
monter električnih omrežij in inštalacij, elektrotehnik elektronik, avtomehanik, gimnazija
premalo prijav: elektrikar, elektronik, elektrikar energetik, elektrotehnik-energe-tik, obdelovalec kovin, oblikovalci kovin, strojni mehanik, strojni tehnik, rudar, rudarski tehnik
Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola Celje:
preveč prijav: kmečka gospodinja, vrtnar — cvetličar premalo prijav: kmetijski delavec, kmetovalec, kme-tovalka-gospodinja, kmetijski tehnik
Srednja tehniška šola Celje:
preveč prijav: elektrotehnik elektronik
premalo prijav: obdelovalec kovin, oblikovalci kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, finome-hanik, strojni mehanik, strojni tehnik, gradbinec II, gradbeni tehnik, elektrikar, kemijski tehnik
Srednja kovinarsko strojna in metalurška šola Štore: premalo prijav: obdelovalec kovin, oblikovalci kovin, preoblikovalci in spa-jalci kovin, strojni mehanik
Srednja šola B. Kidrič Celje:
preveč prijav: šivilja, (krojač), avtomehanik, frizer premalo prijav: tekstilni tehnik, prometni tehnik
Srednja šola za trgovinsko dejavnost Celje:
preveč prijav: trgovec, ekonomsko komercialni tehnik
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje:
preveč prijav: kuhar, gostinski tehnik
Srednja ekonomska šola Celje:
preveč prijav: trgovska akademija, ekonomsko komercialni tehnik
premalo prijav: administrativni tehnik
Srednja zdravstvena šola Celje:
preveč prijav: zdravstveni tehnik
Gimnazija center Celje:
preveč prijav: predšolska vzgoja
Gimnazija Celje:
preveč prijav: gimnazija
Kovinarska šola Zreče:
premalo prijav: obdelovalec kovin, oblikovalci kovin Ker se bodo mnogi med vami vključili tudi v srednje šole izven domače regije naj navedem še nekatere podatke o številu prijav v ljubljanske in mariborske šole (gre seveda za šole kamor se učenci iz naše regije najpogosteje vključujejo!)
Ljubljana:
preveč prijav: PTT tehnik in PTT prometnik, zoboteh-nik, kozmetični tehnik, turistični tehnik, oblikovanje, fotografija, miličnik, veterinarski, tehnik, farmacevtski tehnik
premalo prijav: avtoličar, geodetski tehnik, papirni-čar, papirniški tehnik, laboratorijski tehnik
Maribor:
preveč prijav: aranžerski tehnik, turistični tehnik, živilski delavec v slaščičarstvu, pekarstvu in mesarstvu, mesar, pek, slaščičar premalo prijav: dimnikar, slikopleskar, strojni mehanik (obrtni), obdelovalec lesa, mizar, lesarski tehnik, tehnik kmetijske mehanizacije, predelava sadja in zelenjave.
Lep pozdrav
S-dan Arzenšek dipl. psih. republiški zavod za zaposlovanje enota Velenje Vprašanja naslovite na naše uredništvo.
Stvarnost postaja grozljiva. Tudi zato, ker jo tako delajo časopisi.
Od EEJRHHnaprej bo vse drugače.
6. stran nad čas	NOV ČASOPIS	_9. ™ia 1991
S časopisi je
večkrat tako*
Kulturno gibanje mladih
»Frkolini« najboljši
V zadnji tretjini prejšnjega meseca so se na odrih kulturnih domov v Slovenskih Konjicah, Žalca, Trnovelj predstavile najboljše skupine z letošnjih občinskih prireditev Naša beseda 91.
Iz naše občine je na področnem srečanju sodelovalo kar sedem predstav. Posebnima selektorja je med vsemi velenjskimi skupinami bila najbolj všeč predstava otroške gledališke skupine Frkolini osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki so za to priložnost pripravili glasbeno pravljico Muca Copatarica. Z njo se bodo ti izbranci predstavili torej še na republiškem srečanju. To bo v Piranu 22. in 23. maja.
Elementarni lesorezi Štefana Galiča
|Z iT1!
jzeja Velenje
Zgodilo se je . .
9. maja
LETA 1925
Celjska Nova doba je tega dne objavila tudi članek z naslovom »Otvoritev Sokolskega doma v Šoštanju«:
»10. t. m. obeta postati po predpripravah in pripravah bratskih društev sodeč, mogočna manifestacija so-kolske, narodne in državne misli v osrčju Šaleške doline. Pod pritiskom nepoštenosti, sebičnosti, neznačaj-skosti pojenjuje danes jugoslovanska misel v širokih masah. Zato mora ravno v krajih kakor je npr. Šoštanj baš sokolstvo kot najpozvanejši nosilec te ideje vzdržati ljuto borbo s številnimi protivniki, ki širijo z zlo namero nerazumevanje ideje edinstva naroda in države. Naš praznik ni omejen le na svečani akt otvoritve Sokolskega doma, temveč je združen s pregledom naših vrst in utrdb v tej obmejni sokolski trdnjavi, v kateri hočemo kot borbena organizacija znova ojačati našo voljo do nacionalnega dela. Zdravo! — Odbor.
Ce bii pisec članka lahko predvideval dogodke, ki se danes odvijajo v Jugoslaviji, bi članek zagotovo temeljito spre;menil, mislim pa, da bi tudi orientacija Sokola bila pnecej drugačna. Po sedemdesetih letih zamiranja, je jugoslovanska misel med Slovenci dokončno zamrla!
LETA 1945
9. maja leta 1945 je bila v Topolšici podpisana brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. O tem dogodku je dr. Milan Ževart v svoji knjigi Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini zapisal sledeče:
»Razmeroma blizu štaba IV. operativne cone je bil od 5. maja v Polzeli v Savinjski dolini poveljnik nemške skupine armade E in od 23. marca 1945 tudi poveljnik za jugovzhod generalpolkovnik Alexander Lohr. Glavnina Löhrove vojske seje pomikala na celjsko območje in od tod potem proti Šaleški dolini, da bi se prek nje prebila na Koroško, saj je bila pot prek Maribora in Gorenjske zaprta. Lohr je ob kapitulaciji vseh nemških oboroženih sil, do katere je prišlo prej, kot se je skupina armade E mogla prebiti na severno stran Karavank oziroma do zahodnih zaveznikov, ukazal sebi podrejenim armadam in enotam, naj opolnoči med 8. in 9. majem prenehajo s sovražnostjo, razen če ne bodo napadene, in se ravnajo po navodilih pooblaščenih oficirjev vrhovnih poveljnikov jugoslovanske, angleške in rdeče armade. Lohr je odredil za svojega opolnomočnega zastopnika pri pogajanjih z rdečo armado generala artilerije Maximiiiana de Angelisa, poveljnika 2. tankovske armade, za pogajanja z Angleži letalskega generala Fel-mya, poveljujočega generala 34. armadnega korpusa, s predstavniki jugoslovanske armade pa se je hotel pogajati sam. Vendar pa Lohr ni opustil svojega načrta o umiku svojih sil z območja Jugoslavije. Ko je bila razglašena brezpogojna vdaja nemške vojske, je Lohr s pismom pozval predstavnike jugoslovanske vojske na pogajanja o razorožitvi. Löhrovo pismo je 9. maja izročil neki major iz Löhrovega štaba političnemu komisarju XIV. divizije Ivanu Dolničarju-Janošiku, ki je bil tedaj pri Šlandrovi in Zidanškovi brigadi v Gornji Savinjski dolini. Dolničar seje z Löhrom sestal v Letušu, Lohr v Letušu ni pristal na brezpogojno kapitulacijo. Hotel je predvsem doseči, da bi lahko njegove enote, potem ko bi oddale orožje, zapustile jugoslovansko ozemlje. Proti koncu pogajanj z Dolničarjem pa je le pristal na to, da bo ukazal svojim enotam, naj se ustavijo in na nadaljevanje pogajanj v štabu IV. operativne cone. Na Dolni-čarjev predlog seje s svojim štabom odpravil v Topolši-co, kjer so se pogajanja o predaji nadaljevala in kjer je Lohr 9. maja proti večeru v štabu IV. operativne cone podpisal dokument o vdaji svoje vojske.«
Na območju naše doline seje pred šestinštiridesetimi leti zgodil pomemben dogodek, na katerega ne bi smeli pozabiti. Slovenski vojski se je vdal komandant nemških sil za celo jugovzhodno Evropo!
Damijan Kljajič
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je še do 22. maja odprta razstava barvnih lesorezov akademskega slikarja in grafika ŠTEFANA GALIČA iz Lendave.
Za tokratno razstavo smo v njegovem ateljeju izbrali zadnja dva ciklusa lesorezov. Galič sodi v ozek krog slovenskih grafikov v lesorezu.
Njegrvi znani predhodniki so: Božidar Jakac, France Mihelič in njegov profesor na Akademiji Riko Debe-njak.
Lesorez, ki je najstarejša tehnika visokega tiska, je prvič omenjen na Kitajskem v letu 868 v kultni knjigi budistov (Diamond Sutra, hranjena pa je v Britanskem muzeju). V 9. stoletju lesorez prevzamejo Japonci. V Evropo je prišel iz Japonske. V tej deželi so dejansko več kot umetniškim rešitvam posvečali tehnični izvedbi lesoreza, zato poznamo najrazličnejše, zelo precizne ter zahtevne tehnike tega tiska. V Evropi lesorez prvič srečamo v znani Gutenbergovi delavnici v 15. stoletju, čeprav nekateri zapisi omenjajo že 12. stoletje. Po Gutenhergu
so sledili v kasnejšem času še drugi, ki so preše in tehniko tiska izpopolnili. Med prvimi znanimi avtorji lesoreza pa so: Durer, Altdorfer, C ranach, Grien, kasneje še Tizian, Dorè, Menzel itd. Med najstarejšimi imamo tudi slovenskega predstavnika Matijo Cer-donisa iz Slovenj Gradca.
Vsi pomembni dosežki pa so se prenašali skozi stoletja in motivirali mlajše predstavnike, med katerimi je tudi Štefan Galič.
Etnografsko izročilo, elementar-nost in simbolika so trije izvori grafičnih del Štefana Galiča. Iz pregleda njegove ustvarjalnosti od slikarskih do grafičnih del razberemo, da je predan naravi, njenim pojavom in vsemu živemu. Njegove realizacije idej so čutno vezane na rastlinstvo in živalstvo iz okolice. Vsa izpovedovanja v slikarstvu in grafiki so fragmentarno ali celostno do določene meje nadrejena obstoječim pojavom oziroma jih nadgrajujejo.
Njegovo poznavanje in opazovanje lesa se celo nagiba k mikrološki izvedbi. Med vsemi značilnostmi izsto-
pa popolna predanost intuiciji, ki jo izraža \ čisti kompoziciji. Lesorez, njegova izbrana govorica, mu ustreza že v zasnovi. Podlaga, ki v klasični tehniki lesoreza pomeni le obdelovalno ploščo, daje Galiču možnosti že skoraj končnega izdelka. Mehanska obdelava ostaja največkrat zgolj v obliki in kompoziciji. Strukturo dosega z danimi lastnostmi podlage. S tem načinom se v slovenski grafiki sicer skoraj ne srečamo. France Mihelič je svoje motive okrepil s strukturo, medtem ko pri Galiču skoraj lahko govorimo o obratnem načinu. V jugoslovanski grafiki mu je najbližji grafik Branko Sotra.
Tako vročično čutenje do lesa pa lahko zasledimo še pri grafiku Hapu Grieshaberju. ki je uporabil kakršen koli les, ki mu je prišel pod roke: stara vrata, skrinja, itd . .
V lesorezih iz ciklusa »Zapisi« se Galič poigrava z akcenti, ki jih vkom-ponira v enostavne naravne oblike, pri tem tudi prehaja meje sv ojega ko-iorita. V nekaterih primerih izbere tehniko kolaža ali sestavlja fragmente
v simbolno celoto. Oh vseh teh variacijah nikoli ne spregleda možnosti, ki mu jih daje les.
V starejših delih ga je zasvojeval horror vacui, čeprav so bili vključujoči elementi izrazito stilizirani. V zadnjih desetih letih pa je oblike zreduci-ral celo do ene same. ki zajema celoten list in mu daje preudarno popolnost. S takšnim razvojem pa se je v bistvu vrnil k elementarnim oblikam narave, ki jih avtor imenuje »Fosili".
Njegovi harmonično izbrani toni se stopnjujejo, padajo, nazadnje pa se stapljajo v ubrano celoto, ki je vedno najbližja naravni harmoniji nikoli pa ni naključna. Oblike predstavlja v več fazah, od katerih je lahko vsaka zase samostojna ali pa v sestavi večih. ki tvorijo novo, še bolj popolno obliko. Posebno vlogo ima barva, ki enakovredno in v soglasju z obliko utrjuje izvirnost Galičevih lesorezov in njegov posluh za naravo. Ob soočanju z njegovimi barvnimi lesorezi je ta avtorjeva lastnost videti neizčrpna in nas vedno znova preseneča.
MILENA KORF.VBO/.lCF.k
Vnebohod
Štirideseti dan po Kristusovem vstajenju praznujemo Vnebohod, ko se je Kristus poslovil od učencev in »odšel v nebo«. Zato je ta praznik premakljiv v odnosu na Veliko noč in je vedno na četrtek, tokrat 9. maja. Ponekod (ljudsko) la praznik imenujejo veliko Telo-vo, Križevo, Križi ali Križni četrtek, pa tudi »afrten« (popačenka iz nemščine Auffahrt«). Vnebohod je eden najstarejših praznikov krščanstva.
Po vstajenju se je Jezus svojim učencem večkrat prikazal. Zdelo se je, kot da je v nekakšnem vmesnem stanju med nebom in zemljo. Lahko se je pojavljal in izginjal. Poučeval jih je in jim razblinil vsak dvom o tem, da živi. To se je dogajalo kakih šest tednov. Med tem časom je naročil svojim učencem, naj ostanejo v Jeruzalemu, dokler ne prejmejo Svetega Duha. Duh jih bo napolnil z močjo in jim pomagal, da bodo širili veselo oznanilo, pa ne samo v Jeruzalemu in njegovi
oklici, ampak po vsem svetu.
Potem je Jezus šel v nebesa in ga niso več videli. Evangelist in učenec Luka opisuje v Apostolskih delih, kako se je Jezus dokončno poslovil od učencev:
Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo, glej sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«
Jezus je vidno zapustil učence in svet in se vrnil v nebesa. Oče ga je ponovno sprejel v svojo bližino in mu dodelil slavo, ki mu pripada. Kakor je bil prej božji predstavnik na zeml ji, je zdaj postal predstavnik človeštva v nebesih.
Ali je danes še mogoče govoriti o nebesih?
V današnji predstavi o svetu, ki so jo oblikovale naravoslovne znanosti, ni prostora za »nebesa«. Tu lahko govorimo le o
»prostem vesoljstvu«, ki ga vedno globlje raziskujemo z opazovanjem, merjenjem in računanjem in v katerega lahko prodremo z instrumenti in celo »vesoljskimi plovili«. Vendar pa se nam hkrati postavljajo vprašanja, kaj postane iz nas, če zaznavamo in imamo za resnično le še tisto, kar lahko merimo in izračunamo. Če gre pri tem za nas same, so ta vprašanja toliko glasnejša.
Morda bomo nekoč lahko izračunali, kaj se dogaja v našem organizmu, če smo veseli ali žalostni, če drug drugega sprejemamo ali odklanjamo, če upamo ali obupujemo. Morda bomo nekoč s pomočjo kemije lahko celo postali veseli ali žalostni, prijazni ali neprijazni .. . Toda upira se nam, da bi naj naravoslovje in tehnika bili edina pot, kako razumeti nas same in naše ravnanje.
Svet našega »srca« z našimi hrepenenji in bojaznimi, z veseljem in žalostjo, s sposobnostjo ljubezni in sovraštva, navdušenja in dolgočasja je za nas poseben svet, ki ga nočemo prepustiti le računom in manipulaciji.
Z močmi svojega srca slutimo, da nas obdaja in prebiva v nas še druga stvarnost kot le-ta, ki jo lahko zagrabimo in merimo. O njej govorimo v podobah in ne v obrazcih. Tako lahko govorimo o roki, v katero je položeno vse, tudi naše življenje. Lahko govorimo o domovini, v katero potuje človeštvo vseh časov. Lahko govorimo o »zgoraj«, od koder naše življenje prejema spodbude k dobremu, moči za ljubezen in kažipote v prihodnost. Tako so o »nebesih« govorili ljudje pred nami. S tem pa niso imeli v mislih vesoljskega prostora.
Tako tudi mi ljudje in kristjani na pragu enaindvajsetega stoletja vedno znova izkušamo, da vse predstave, ki jih imamo o »nebesih«, niso popolne. Prav tako tudi ne moremo pričakovati, da bi kdaj sploh bile. Zato pa se moremo zanesti na vero, to je na tisto čutenje vsakega verujočega, da je od Nekoga poklican in ljubljen, in upanje, da ga bo Nekdo ob dopolnitvi življenja sprejel v svojo popolnost.
Branko NIMAC
Sveti Florjan — zavetnik gasilcev
Na mariskateri hiši še danes vidimo podobo ali kip rimskega častnika s čelado in zastavo, z vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo. To je sveti Elorijan (Cvetko), zavetnik pred ognjem, sušo, povod-nijo in vojsko, eden najbolj znanih in češčenih ljudskih svetnikov. Sveti Florijan godu-je 4. maja.
O mučencu Florijanu vemo le malo. Rodil se je v tretjem stoletju v vasi Zeiselma-uer blizu Dunaja (takrat v rimski provinci Nirok). Živel je kot rimski uradnik v mestu Cetium (današnji St. Pölten).
Med preganjanjem kristjanov v času vladanja cesarja Dioklecijana je izšel tudi v rimski provinci Norik ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim državnim bogovom
ali pa umreti. Državni namestnik Akvilinij je poskrbel za strogo izvajanje cesarjevega ukaza.
Florijan je kot rimski častnik oziroma vojaški uradnik služil tisto leto (304) pri posadki v Lauriaku (današnji Lorch vzhodno od Linza), kjer je bilo glavno mesto rimske province Noricum Ripense, ki je obsegalo področje današnje Gornje Avstrije. Akvilinij je povsod iskal kristjane in jih zapiral. Florijan, ki je za to izvedel v svoji odsotnosti, se je takoj vrnil v mesto, da bi preplašenim kristjanom dal poguma s svojim zgledom.
Akvilinij je uglednega in bistrega častnika skušal zlepa pregovoriti, daj daruje bogovom. Florijan je neustrašeno
priznal svojo krščansko prepričanje in namestniku izjavil, daje pripravljen pretrpeti za Kristusa. Ko se je Akvilinij norčeval iz njega, je Florijan povzdignil oči k nebu in glasno molil k Bogu za pomoč. Vojaki so ga najprej prebičali, nato pa z ostrimi kovinskimi predmeti trgali meso s pleč. Tudi to mučenje je prestal. Naposled se je namestnik odločil, da ga vržejo v reko Enns. Vojaki so mu privezali težak kamen okoli vratu, nato pa ga vrgli v valove narasle reke.
O njegovi smrti in pokopu krožijo tudi legende, vsekakor pa so ga pokopali verniki. Ljudstvo ga je začelo častiti kot svetnika in se mu priporočati za varstvo pred požari in poplavami. Na slikah
ga vidimo upodobljenega kot rimskega častnika, kako plava v nadzemeljski luči, obda-nega z oklepom in s križem na prsih; v desnici drži poveljniški prapor, ob njem pa izliva angel iz vrča vodo na gorečo vasico.
Za svojega patrona so si ga izbrali gasilci in zavarovalni agenti, prav tako pa je tudi zavetnik Dunaja. V naši občini imamo v soteski pod Skor-nim pri Šoštanju na mestu nekdanjega gradu Kacen-štajn cerkvico sv. Florijana, ki se omenja že leta 1545. Po njej je soteska dobila ime, prav tako tudi potok Florjan-ščica, danes pa se tako imenuje tudi krajevna skupnost Skorno — Florjan.
Branko NIMAC, Velenje
Ledeni svetniki - Pankracij, Servacij in Bonifacij
(12., 13. in 14. maj) Meseca maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku meseca, je pa na koncu. Tako pravi pregovor. Ljudstvo je vremenska pravila rado vezalo na svetniške godove, zato so za tri nevarne dneve v mesecu maju »odgovorni« sv. Pankracij (12. maj), sv. Servacij (13. maj) in sv. Bonifacij (14. maj). Ko so godovi ledenih svetnikov mimo, je nevarnost pozebe prav tako mimo.
»Ledeni svetniki« so se prav zato znašli tudi v pregovorih kòt na primer: Po svetem Servali ni mraza se bati.
Naslednji pregovor omenja vse tri:
Sveti Pankracij. Servacij. Bonifacij so ledeni radi vsi. Če pa prej slane ni bilo. tudi pozneje ne bo mrazito.
Če pa je »držal« zadnji omenjeni pregovor, so se prav gotovo najbolj veselili vinogradniki in prijatelji dobre kapljice: Če Pankraca sonce peče. sladko vince v klet poteče.
Na kratko se ozrimo v zgodovino in izročilo ter poglejmo, kdo so bili ti možje, ki jih Cerkev prišteva med svetnike.
Sveti Pankracij
Izročilo pravi, da je bil Pankracij sin premožnih staršev iz Frigije v Mali Aziji. Po zgodnji smrti staršev je prišel ž očetovim bratom Dionizijem v Rim. kjer je spoznal kristjane. Neki Evzebij ga je seznanil s papežem Kajem, ki je stanoval nedaleč stran. Ta ga je poučil v krščanski veri in ga tudi krstil. Pankracij je dal vse premoženje za pomoč preganjanim kristijanom in seje redno udeleževal njihovih srečanj in bogoslužja.
- - -Ker so ga zatožili cesarja, ga je ra poskušal" pridobiti ž velikimi" obljubami.
da bi zatajil krščansko vero. Vendar je mladenič ostal zvest prepričanju tudi potem, ko so mu grozili s smrtno kaznijo. Ko so ga pripeljali pred sodnika in je vztrajal v veri, je bil obsojen na obglavljenje z mečem. Po izročilu so ga usmrtili 12. maja leta 304 ob Avrelijski cesti, ko je bil star komaj štirinajst let
Svetega Pankracija upodabljajo kot rimskega mladeniča z mečem in muče-niško krono ali s palmo in krono v roki. Časte ga kot patrona prvoobhajancev. kot zavetnika pred krivim pričevanjem, proto glovabolu in krčem.
Sveti Servacij
Servacij je bil doma iz Armenije. Po burni mladosti in končanem šolanju se je kot romar odpravil na pot v Sveto deželo. Ko se je vrnil domov, se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa je šel za misijonarja v severno Galijo in kasneje postal škof v Tangernu (danes Tangres v vzhodni Belgiji).
Servacij je sodeloval na številnih sinodah in cerkvenih zborih v četrtem stoletju, na katerih je nastopal proti krivoverskemu arijanizmu. Večkrat je potoval tudi v Rim, da bi tu dobil moči in pobud za boj proti arijancem. hkrati pa na grobovih apostolov izprosil pomoči za svoje ljudstvo. Izročilo pravi, daje umrl na binkoštni ponedeljek 13. maja 384 v Maastrichtu.
Svetega Servacija upodabljajo s škofovsko palico, z naočniki in ključi. Na nekaterih slikah je upodobljen kot romar, ki spi v sončni pripeki, orel pa ga z razpetimi perutmi varuje pred sončnimi žarki in ga s prhutanjem hladi. Caste ga kot zavetnika proti pozebi, proti mišim in podganam, revmatizmu in strahu pred smrtjo, proto ohromelosti in bolečinam v nogah: tudi za srečo in uspeh.
Sveti Bonifacij
Bonifacij, tretji med »ledenimi svetniki« je po izročilu umrl mučeniške smrti leta 290 v Tarzu v Ciliciji (današnja južna Turčija). Sporočilo o trpljenju je prepleteno z raznimi (tudi neverjetnimi) dogodivščinami. Tako je iz sporočila težko dobiti natančnejšo podobo mučenčeve osebnosti. Sporočilo tudi pravi, da so njegovo truplo pokopali ob Latinski cesti v Rimu.	'
Sveti Bonifacij je zavetnik nekega samostana v Aveininu.
Branko NIMAC. Velenje
Pri Stropnikovih v Šoštanju
IH

# • •
g11
Uničena škarpa in spodjeden most, ki ima po mnenju Stropnikovih tudi premajhno propustnost ob narasli Be-
čovnici.	(vos)
Uničujočo lansko poznono-vembrsko vodno ujmo imamo še vsi v spominu. Razumljivo, saj so njena razdejalna moč in posledice še vedno marsikje vidne, tudi pri Stropnikovih, katerih hiša stoji v Topolšici na robu meje s Šoštanjem. Čisto zraven je most čez Bečovnico, ki ga je vodna ujma močno načela, spodjed-la. »Čezenj vsak dan vozijo poleg številnih osebnih avtomobilov tudi šolski, delavski, turistični avtobusi in močno naloženi tovorni avtomobili. Vsak dan naj bi po tej cesti iz Šoštanja proti Topolšici ali v obratni smeri peljalo tudi štiri, pet avtobusov, da se hiša kar trese,« pravijo Strop-nikovi.
Kot mnogi so ob zastrašujočem lanskem 1. novembru trepe-
tali za svojo usodo in za usodo svoje hiše, tudi Stropnikovi. Naraščajoča in deroča Bečovnica je odnesla škarpo ob garaži, voda je vdrla v klet, na steni garaže pa so nastale tudi za prst debele razpoke. Poškodbe se preteče, zato bo nujno treba obnoviti garažo, katere stena je povezana s hišo in seveda obnoviti škarpo. To vsakdo ve, ki se spozna na potoke, reke itd. Stropnikovi pravijo, da bo treba popraviti še most. Tudi mi jim pritrjujemo. Vse pa je zavito v velik vprašaj — kdaj se bosta Cestno podjetje oziroma Nivo lotila teh sanacijskih del.
Bojijo se nove nevarnosti, novih poplav, zato so se seveda obrnili po pomoč na obe podjetji. Na cestnem so jim menda dejali, da stvar v zvezi z mostom ni
kritična (očitno se mora prej zrušiti pod kakšnim avtomobilom, avtobusom,.. .). Kar precej časa pa so čakali, da je prišel predstavnik Nivoja in napravil zapisnik. V njem je ugotovitev, da je škarpo treba sanirati ozrioma je predstavnik povedal, da je poškodba evidentirana in vnešena v program vzdrževanja. Škarpo pa bodo na novo naredili, ko bo denar. In tako Stopnikovi še naprej čakajo in čakajo . . . kot so morali dolgo čakati, da so se zmenili za njihove klice za ogled nevarnosti. Upajo seveda, da se do »uslišanja« ne bo ponovil lanski 1. november. Pa ni treba da se ponovi ta zastrašujoči dan, že manjše poplave bi bile grozljive.
(vos)
KS Gaberke
Od večjih naložb le telefonsko omrežje
Najbrž se krajani krajevne skupnosti Gaberke ob glasovanju za podaljšanje krajevnega-sa-moprispevka lani niso povsem zavedali, kaj bo pomenil njihov ne pri nadaljnjem razvoju svojega kraja. Le kratek čas je bilo potrebnega, da so spoznali, kako
skromne so njihove možnosti pri uresničevanju potreb in želja. Od naložb oziroma vzdrževalnih del pri posodabljanju cest, dokončni izgradnji večnamenskega športnega igrišča, napeljavi javne razsvetljave, je omembe vredna le razširitev telefonskega omrežja.
Akcije so se že lotili, po besedah članov gradbenega odbora pa naj bi jo končali junija letos. Kraj naj bi bil s tem bogatejši pa približno 120 novih telefonskih priključkov.
Širitev dejavnosti krajevnega urada
Šmartno ob Paki
Ponedeljkovo in sredino odprtje vrat krajevnega urada v začetku tega leta krajanom Šmartnega ob Paki in njegove okolice pomeni še kaj več kot le prihranek denarja in časa. To dokazujejo s svojimi »obiski« v njem in dejstvom, da dejavnost slednjega s pridom koristijo.
Od 10 do 15 jih išče nasvetov, uslug, informacij na dan in izpolnjevanje danih obljub o širjenju dejavnosti urada glede na potrebe in zahteve krajanov je več kot nujno. Tako je danes moč v njem urediti skoraj vse. V bližnji prihodnosti pa naj bi strokovna delavka dobila še več pristojnosti kot jih že ima.
Glede na zapisano seveda krajevni veljaki upravičeno pričakujejo, da bo njihovo negodovanje okrog opreme kaj zaleglo. Najbrž ne po naključju očitajo velenjski vladi njeno dobrohotnost pri ureditvi krajevnega urada v Šoštanju, v katerem pa (menda) strokovna delavka nima pravega dela, opremo v njem pa bi jim zavidal še marsikdo drug.
Kot smo doslej izvedeli iz še neuradnih krogov, naj bi velenjski izvršni svet namenil za nakup slednje okrog 100 milijonov dinarjev. Z njo pa bodo opremili nove prostore krajevnega urada, in sicer v šmarškem kulturnem domu.
Podvolovljek, Luče, Ljubno — trepet * dežju
So bili strah, tesnoba in škoda res potrebni?
Ljudje v Gornji Savinjski dolini so konec prejšnjega tedna spet živeli v strahu in tesnobi, ki po novembrski katastrofi še živita v njih. Neizpolnjene (denarne) obljube, kasnitve pričetka del, predvsem iz malomarnosti ali nestrokovnost izvajalcev že pričetih del, je naredila svoje in povzročila veliko nepotrebne škode. Vse skupaj seveda velja za porečja Lučnice, Ljub-nice in Savinje v celoti. Zgodilo se je kar se je moralo zgoditi.
Moralo zato, ker so se nekateri izvajalci, predvsem NIVO, požvižgali na opozorila domačinov, da bo vse njihove začetne napore odnesla že prva malo višja voda. Ni zaleglo in voda z nekaterimi nasipi ni imela usmiljenja že pred novim letom, enako in še huje je bilo prejšnji teden. V Podvolovljeku je narasla Lučnica zasula in zabila betonske cevi, ki so služile za propuste, oziroma mostove, odnesla del ceste in iz Luč v Podvolovljek je bila pot spet zaprta.
Se huje je bilo na Ljubnem kjer je bilo v veliki nevarnosti nekaj, lani že poplavljenih hiš. Narasla Ljubnica je z navlako zabila cevi, ki so služile za most, spodjedla in delno odtrgala prej nestrokovno urejen breg, na katerem je že stal most, pripravljen, da bi ga v kratkem postavili na temelje. Še sreča, da se ni prevrnil in Ljubnice zajezil.
Delavci Ingrada so v noči od petka na soboto delali skoraj do jutra, da so odstranili betonske cevi in sprostili vodni tok. Z vodo pa so odšli tudi njihovi napori med prazniki.
Zadnjega aprila so namreč zaprli promet, da bi lahko pripravili vse za postavitev zasilnega mostu, ki naj bi nadomestil sedaj že odstranjene betonske cevi. Vse napore na obeh bregovih je voda uničila, s ponedeljkovim betonira-njem nosilcev seveda ni bilo nič in dela so se zavlekla najmanj za teden dni. Bo to dovolj tehtno opozorilo pred še večjo nesrečo?
(jp)
Občinska organizacija RK
Kviz o škodljivostih
V mesecu maju, mesecu mladosti, občinska organizacija Rdečega križa Velenje namenja aktivnostim za osveš-čanje predvsem mladih. V ta delokrog sodi tudi že kar tradicionalni kviz o škodljivostih prekomernega pitja alkohola, kajenje tobaka in narkomanije.
Kviz o odvisnostih bo pripravila to soboto, 11. maja, in sicer na osnovni šoli Veljka Vlahkoyica v Velenju. Letos bodo na njem sodelovali le osnovnošolci. Prijavo zanj so poslale vse osnovne šole naše občine, razen šole XIV-divizija. Kviz bodo začeli ob 9. uri.
Spomini na preteklost
»Enkrat se oglasi pri meni. Imam nekaj kar bi te mogoče zanimalo« Mi je dejala starejša znanka, ko sva se srečala. Res sem jo potem obiskal. Prinesla mi je v rdeč žamet oblečeno mapo, in mi jo s spoštljivo kretnjo izročila. Odprl sem jo in videl, da je notri nekaj zapisanega. »Obljubim nič. Bom videl kaj bo rekel urednik.« Sem ji dejal, ko sem na hitro preletel vsebino, ki mi je bila takoj všeč. »Veš to je bil moj brat«. Mi je še dejala. Za trenutek sem se zazrl v obraz žene, ki je že krepko zakoračila v jesen življenja. V potezah njenega obraza in v glasu, sem zaznal tiho žalost in ponos. Vse obenem. Ker se je tudi urednik strinjal je sedaj ta zgodba pred vami. Res, da je samo ena od tisočih, in skromen kamenček v velikem mozaiku dogodkov, ki se vse bolj oddaljujejo toda napisana je preprosto in v vsakomur razumljivem slogu. Brez tistih odvečnih tujih besed s katerimi se tako radi kitimo. Vidi se, da jo je ustvarila roka vajena takšnega dela. Po spominih te žene jo je pred leti zapisala domačinka in znana ljudska pesnica Marija Jelenova Klemšetova mama.
Ker je pred nami 9. maj, ki je mnogim pomenil konec trpljenja, drugim pa šele začetek, ali nadaljevanje, naj bo ta kratka zgodba oziroma zapis, spomin na čas in dogodke, ki se vse bolj odmikajo in tonejo v pozabo.
M. Hrusti
POT IZ RAVEN DO ŠT. ILJA. (Šentilja)
Matevževa Anika je bila korajžno dekle. V tistih letih je pa korajža tudi morala biti — v letih med drugo svetovno vojsko.
Ker je boljše, iti levu v žrelo — je tudi ona šla pospravljat v šolo, ki jo je nekdaj obiskovala. Takrat, ko so v njej poučevali še slovenski učitelji.
Ob svojem delu se je naučila tudi nekaj besed od nemških učiteljic in ji je to
večkrat prav prišlo. Njen brat Franček je bil v gmajni (partizanih) in med bojem je bil zadet. Ranjen je bil v pljuča in je ležal tri dni in tri noči v nezavesti. Potem se je zdravil dva meseca v prehodni partizanski bolnišnici. Ko je bil nekoliko boljši, je ostal še nekaj časa doma. Včasih je bil v hiši, ob pogostih patrolah se je pa moral umakniti v izkopano skrivališče za hlevom.
Kadar se je moral umakniti v izkopano skrivališče za
hlevom. Kadar se je prikazal iz mrzle podzemeljske luknje, je bil oblečen v žensko obleko. S seboj je nosil naročaj hoste in se ukvarjal z njo. Nekoč sta se dva vojaka ločila od ostalih, ki so pregledovali hiše in prečesali gmajne. V žensko napravljeni Franček je smuknil, kakor hitro je pač mogel, za hlev —- onadva pa vsak po eni strani za njim. Nikjer ga ni bilo. Hodila sta nad njim, a ga nista našla ...
Pri najbližjem sosedu, Štajnerju, sta potem spraševala, kaj je tam za ena ženska, ki je tako bežala pred njima. Povedali so jima, da je to neka ženska, ki nima zdrave pameti in pred vsakim beži. Takrat je bil dober sosed zlata vreden, še bolj kot v mirnih časih. Vojaka sta se zadovoljila in odšla naprej za drugimi.
Franckova mati pa je, oblečena v podobno obleko kot tista neumna ženska — in s prav tako ruto na glavi, zlezla na klonico in tam obtr-govala latiški fižol. Za vsak primer, če bi se tista dva vojaka še vrnila — pa se na vso srečo nista. Pa tudi drugi vojaki se niso dolgo zadrževali, se jim je kar mudilo v mesto — tam je bilo mnogo bolj varno.
Ko se je Franček malo zlizal, je šel spet v Tomšičevo brigado. Tisto zimo je bilo snega za en meter. Vojska ni poznala milosti in zima tudi ne. Na težkem pohodu si je ožulil nogo in žulj se je prisadil. Kako je tak prišel peš iz Zavodenj nad Šoštanjem do svoje tete Sovičeve na Ravne, bi bilo
pretežko in prežalostno opisovati a prišel je le in tam ostal čez noč. Premra-žen, bolan, sredi divjajoče vojne, ki je stegovala svoje krvave kremplje tudi po samotnih domačijah ...
Ali veste, kje so Ravne? In zakaj so dali ljudje najbolj hribovitim in strmim krajem tako ime? Ne veste, pa jaz tudi ne. Morebiti zato, ker se tamkajšnji ljudje ne dajo oplašiti strminam in hodijo po njih, kakor bi hodili po ravnem? Pa še med vojsko, pa v hudi zimi! — No teta Sovičeva je bila že zjutraj v Št. Ilju pri Matevžu, kjer je bil njen dom do njene poroke. Povedala je, da je Franček pri njih in naj pridejo ponj, ker ga ne morejo prikrivati, hoditi pa ne more več. Anika ni nič oklevala. Šla je k farovški Jerici, ki so ji takrat pravili: partizanska mamica. Ta ji je posodila težke kmečke sani in konja, ki je bil tudi mobiliziran in je bil začasno v farovškem hlevu. Hm, z izposojenim konjem in s težkimi sanmi sredi visokega snega sta se peljali na Ravne in tudi srečno prišli tja gor.
S teto sta na velikem sodi izbili dno in ga naložili na sani. Z veliko težavo sta spravili Francka v sod na sani, nabili obroče in dno.
Polka je bila le malo privita, saj tako v sodu ni bilo dosti zraka, čeprav je bila veha odprta. Zdaj pa bo kar bo! Čudni tovor je bil dobro prirajkljan, da se ni skotalil po strminah. Na vso srečo je brez nezgode šlo navzdol in Anika se je razveselila, ko je končno
prišla na ravnejšo cesto. A, glej ga spaka! V Pesjem pri Marnu je zagledala vse trdo vojakov, ki so šli v hajko. Vsuli so se okoli sani in prav vljudno prosili, če smejo prisesti. Anika je še bolj vljudno dovolila, stopila je s sani, na tleh ji je spodrsnilo in je padla na sani in se udarila na prsi. Še po vojski je morala zaradi tega na operacijo in so ji komaj zaustavili nevarno bolezen.
No vojaki so ji pomagali na sani in prisedli spredaj trije in zadaj trije, da je imel konj zadosti vleči po strmem klancu. Vojaki so trkali po sodu in spraševali, če je sod leer. Anika pa je korajžno odgovarjala, da je sedaj še leer, doma pa bodo nalili vina, da bo vool. Od Marna do vrha Glinšekove-ga klanca ni daleč, a Anika je bila vsa preznojena od strahu in bolečine zaradi udarca. Vrh klanca so se vojaki spravili s sani in se poslovili: »Danke!« »Bitte, bitte schon!« je odgovorila Anika, vsa vesela, da se jih je srečno znebila. Pognala je konja, odprla je polko in jo nalahno zakrila s hrbtom, da bi se Franček ne zadušil. V sodu je slišal nemško govorjenje, a seveda ni mogel vedeti, kaj je bilo. Sredi Velenja spet drugo srečanje. Bürgermeister je prišel nasproti in spraševal: »Was ist es neues in Banditendorf?« in »Können Sie das Geld abholen heute?« Če je prišla Anika po plačo za delo v šoli in kaj je novega v Št. Ilju. Da ni nič novega, je hitela Anika in rahlo sunila konja z bičem med noge. Konj se je povzpel proti Birgermeistru in ta je
kar pokimal, da naj pa jutri pride Anner po denar ker konj noče stati pri miru. Pameten konj, zares pameten.
Anika je srečno prišla iz Velenja in kar najrajši bi za-vriskala od veselja, ko je pognala proti Št. Ilju, ki je bil takrat St. Egydi bei Wö-lan, pozneje Egydi über Wölan, za nas pa še zmeraj Št. llj. Pri Matevžu je cestni Andreje tisti dan klal — tudi on je bil v domači vojski.
Ko so Francka s težavo previdno rešili nerodnega oklepa, ga je Andreje kakor otroka odnesel na posteljo, vsega izčrpanega in izmučenega. Ej vojska ima tisoč obrazov in pozna tisoč muk, ki jim ni kmalu konca. In vse to se zažre v človeka in ga gloda dokler ga ne uniči.
Vsi napori, rane, strah, pa takale vožnja, ki se kar lepo popiše — doživljati jo, je pa nekaj drugega! Vse je pustilo hude posledice — Franček ni bil več zdrav in o Božiču 1947. leta je umrl v bolnišnici v Slovenjgrad-cu petintrideset let star, v najlepših letih.
Bil je zelo dober pevec in pred smrtjo je še vse božične pesmi prepel. Sestre pa so stale okoli njegove bolniške postelje in ga zavzeto poslušale.
Nasveti za ljubitelje cvetja
Vrtni škodljivci
Mesec maj je za vrtičkarje in sploh ljubitelje narave najlepši mesec. V tem času se narava obleče v praznično obleko. Težka dela na vrtu so mimo, zamenjajo jih opravila s sadilnim klinom in motiko, seveda pa so tu že prvi sadovi. In v vsem svojem zadovoljstvu in veselju se moramo že kar na začetku spopasti z nadlogami, kot so razne bolezni in škodljivci na naših rastlinah. Danes vam bo naš sodelavec, strokovnjak Stane Vanovšek opisal nekaj teh nadlog, ki se v tem času pojavljajo v naših vrtovih in seveda povedal kako se borimo proti njim.
»Vse zelenjavnice, katere brez vidnega vzroka venejo in hirajo moramo brez odlašanja izpuliti, da bomo
lahko ugotovili vzrok propadanja. Največkrat so vzrok ličinke raznih žuželk, ki objedajo korenine. Med najhujšimi takšnimi požeruhi so strune. To so svetlo rumeno rjavi trdi črvički dolgi okoli 2 do 3 cm. Posebno pogosti so v lahkih zemljah. To so ličinke pokalic in živijo v zemlji 3 do 5 let pred-no se zabubijo. Ves ta čas pa neusmiljeno žro korenine, še posebno jim dišita krompir in solata. Če nismo tla pred saditvijo razkužili ali v tla vnesli kateri od zemeljskih insekticidov (fura-dan g., volaton g. ali dotan) se jih najpreprosteje rešimo z nastavljanjem vab. Za vabo uporabimo rezine krompirja ali pese, katere razme-stimo po gredicah in jih vkopljemo (10 cm) v zem-
ljo. Mesto vabe zaznamujemo in redno kontroliramo s tem, da ulovljene ličinke uničimo.
—- Pri česnu in čebuli opazimo, da nam mlade rastline začnejo veneti, liste pa z lahkoto izpulimo, saj so pri dnu razžrti. Če je tako so na delu ličinke čebulne muhe. Posamezna ličinka je zelo delavna saj lahko uniči po več rastlin. Čebulno muho zatiramo tako, da pred saditvijo v tla vnesemo enega od prej naštetih insekticidov, ko pa se pokažejo prizadete rastline jih poškropimo z basudinom-ko v 0,15% koncentraciji. Škropljenje ponovimo vsaj 2-krat in mu dodamo eno od močil za boljšo oprijem-ljivost_(sandovit, radovit ali cet). Škropivu dodamo še ditan ali antracol, s tem pa bomo zaščitili rastline proti čebulni plesni.
— Tudi korenček napada muha in ta je korenjeva muha. Znaki so rumenenje listov pozneje pa luknjiča-vost in objedenost korena.
Proti korenjevi muhi se borimo z zelo zgodnjo ali pozno setvijo, ko muh še ni ali jih ni več. Med rastjo pa jih zalijemo vsake tri tedne z parationom ali diazinonom. Seveda moramo upoštevati varovalno dobo oz. karen-co.
— Z ušmi katere se v tem času pojavljajo na fižolu, bobu oziroma na vseh stročnicah nimamo veliko skrbi.
Poškropimo jih z enim od insekticidov. Še posebej so priporočljivi sistemiki, kateri uničijo tudi tiste uši, katere so skrite v listu.
Upam, da smo danes rešili naš vrt vsaj pred nekaj škodljivci, o ostali nadlegi pa se pogovorimo prihodnjič.
Ker pa je tale čas ravno pravšnji za saditev skoraj večine zelenjadnic, vas vabim v naše vrtnarstvo Ve-kos, da se oskrbite s kvalitetnimi sadikami, katere vam bodo dale obilen in kvaliteten pridelek.«
Ljubno ob Savinji
Most in obvoznica
Veliko je bilo (in je še) neizpolnjenih obljub, dvomov, prerekanj in še česa glede gradnjo mostu in obvoznice na Ljubnem ob Savinji. Problem je seveda zelo resen, že odločilen, pa ne le za Ljubno, to so pravzaprav vrata v gornji del doline. Če ta vrata ne bodo odprta, med drugim tudi sanacija po poplavah ne bo možna. Vsekakor ljudje na Ljubnem in drugje nikomur in ničesar več ne verjamejo.
Zato bodo gotovo razvesljivi podatki o trenutnem stanju
v zvezi s tem. Na mestu, kjer je stal prejšnji glavni most, bodo zgradili novega s tri metri širokim cestiščem in metrskim pločnikom, polepšali pa ga bodo z lesom. Seveda takšen most ne omogoča tovornega in avtobusnega prometa. V te namene sedaj dvigujejo in podaljšujejo začasni vojaški most. Začasno, ker to ni končna rešitev, kakor si ljudje predstavljajo in se bojijo; začasno predvsem zato, ker bodo gradili tudi obvoznico.
Stisnili jo bodo tesno v desni breg Savinje in bo v najmanjši možni meri okrnila prireditveni prostor v Vrbju in izgled tega predela sploh. O vsem tem so se predstavniki občine v začetku tedna pogovarjali tudi v Ljubljani, končna odločitev o obvoznici pa bo znana najkasneje konec maja.
Op)
Sneg in pozeba naredila škodo
V drugi polovici aprila sta sneg in pozeba naredila veliko škodo v vinogradih in tudi sadovnjakih, zlasti občutljivejšim sortam. Ponekod po Sloveniji je predviden pridelek trte in nekaterega sadja povsem uničen.
Na Erinem TOK Kmetijstvo, enota Turn ugotavljajo, da je zadnja pozeba naredila več škode, kot so sprva pričakovali. Sneg je najprej polomil nekaj občutljivejših vej, ki so že pričele cveteti. Zatem je začela zelo padati temperatura, ki je najbolj prizadela občutljivejše sorte sadja, češnje, marelice, breskve, delno tudi hruške; odvisno tudi od lege in kotline. Takoj, ko se je temperatura še znižala minus 4 do 5 stopinj, je bilo že kritično tudi za jabljane, ki so sicer odporne proti nizkim temperaturam. Žal so najlepši cvetovi pri jabljanah poze-
bli, zato se bo pridelek na Turnu zanesljvo zmanjšal, približno za 10 do 20 odsto-tkov. Največ škode je na zgodnjih sortah jablan, manj pa na poznih, ki še niso bile v polnem cvetju. Sicer pa sadno drevo ne prične cveteti vso naenktat, zato je pričakovati še nove cvetove.
In kaj storiti po pozebi? Strokovnjakov odgovor je — nič. Za zmrzal namreč ni zdravila, počakati je treba le na zapoznelo cvetenje. Polomljene veje od snega je potrebno sanirati tako, da jih odstranimo, poškodovane poganjke pa porežemo, da bolezni ne prenesejo na druge poganjke. Na kraju lahko upamo in želimo, da bi se čimprej otoplilo, da bodo čebele znova vzletele in oplodile sadje.
b. m.
Prav me ima rad tisti, ki me hrani.
Angleški pregovor
Višje participacije v zdravstvu
Z mesecem majem nas je zajel val novih podražitev. Mednje sodijo tudi višje participacije v zdravstvu. Te so v povprečju višje za 30 odstotkov.
Za oprostitev plačila participacije veljajo še naprej dosedanji predpisi.
V zobozdravstvu je po novem participacija določena v odstotku od dejanske cene storitev in materialov in ne več v fiksnem znesku. Zavarovanec plača 55 odstotkov cene stomatoloških storitev. Plača pa tudi celotno ceno za nadstandardne storitve in materiale.
Povečal se ni znesek participacije za nujne medicinske prevoze in za mehanična kontracepcijska sredstva, medtem ko se je znesek plačila participacije za umetno prekinitev nosečnosti podvojil. Pri plačilu participacije za bolnišnično zdravljenje veljajo odslej različne višine, glede na dolžino bivanja v bolnišnici (prvih deset dni 80 din, od 10 dni naprej pa 60 din na dan). Enako pa velja tudi za participacijo za zdraviliško zdravljenje kadar gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Če pa ni tako, plača bolnik 50 odstotno participacijo (hotelski del cene oskrbnega dne v zdravilišču).
(bz)
Velenjski avtomobilski sejem
Obisk manjši kot sicer
To nedeljo je bilo na avtomobilskem sejmu pred Rdečo dvorano precej manj železnih konjičkov kot nekaj tednov nazaj. Zagotovo so bili vzrok prvomajski prazniki, ki jih je večina podaljšala na ves teden in so mnogi odpotovali k znancem in sorodnikom, pa še kam drugam tudi. Cene avtomobilov še vedno nihajo med tistimi, ki dosledno upoštevajo podražitev domačih avtomobilov in tistimi, ki avto prodajajo po »stari« ceni. Sicer pa je pred Rdečo dvorano vsako nedeljo dopoldan zelo živahno, če ne verjamete, se sami prepričajte.
Nekaj cen (izključno v DEM): Zastava 750, 1969, 2.000, Zastava 750. 1985, 2.300, Zastava 126, 1979, 1.500, Zastava 101 1987, 6.500, Jugo Florida, 1989, 14.000, Jugo 55, 1988, &.200, Lada, 1985, 6.000, Nissan, 1987, 16.300, Renault 4, 1983, 3.000, Renault 21, 1990, 20.000, Golf diesel, 1984, 9.000, Opel Rekord, 1983, 9.200, Peugeot 309, 1986, 18.000, Merzedes, 1975, 6.500, Volkswagen, 1975, 3.100, prikolica, nosilnost 600 kg, 600.
(bm)
Živahno na gori Oljki
Daleč naokoli vidna in priljubljena izletniška točka in nekoč tudi božja pot, Gora Oljka je bila tudi letos zbirališče številnih turistov, romarjev in planincev. Že okrog osme ure so oživele številne poti, ki vodijo z vseh štirih strani na to 794 m visoko goro. Prišli so z vseh okoliških krajev, ali kakor se je ohranil star rek za ta kraj:
»Prišli so od tam do koder seže glas iz zvonikov Goro Oljske cerkve«. Kar pa je še posebej razveseljivo v veliki večini peš. K tako številnemu obisku pa je največ pripomoglo lepo vreme, saj se na srečo niso uresničile črnoglede napovedi naših vremenarjev.
Na svoj račun pa so na ta dan prišli tudi gostinci na gori in v vseh gostilnah, ki stojijo okrog Gore Oljke.
(mh)
Kultura v kadilnici
Okrog Kulturnega centra Velenje se vsake toliko časa najde kakšna kulturna inovacija. Spomnimo se npr. nekdanje tiskarne v kletnih prostorih prizidka kulturnega doma. Iz nje so renovirali (zaradi stiske s prostoromJ Stiskamo. kjer se še zdaj stiskajo mlajše generacije »kulturnikov«. Kar sosedje so starejši kulturniki — »Sove« in v bližini so natrpam »kinovideokulturniki«, K K »Gorenje«.
Zadnja inovacija je ustanovitev Kluba kulturnikov Velenje, ki ima prostor v kadilnici Kulturnega doma. Ob kombinaciji gostinske ponudbe bo to pravi raj za kulturna razmišljanja in srečanja velenjske kulturne srenje od katere bo še marsikaj slišati. Tudi o kajenju. Mogoče bi se bolj sodobno slišalo, če bi prostor poimenovali kar »boss« ali »long size« ali po domače »filter 57«.
Beograd od Vegrada
Prvi, ki so občutili »razdružitev« na svoji koži, res niso delavci Vegrada, saj so se narahlo odcepljali tudi nekateri srbski partnerji, ki nosijo imena in lastnino slovenskih 'velenjskih) podjetij. So pa prvi gradbinci, ki so ostali brez beograjske enote, zares člani kolektiva Vegrad. Sektor BG se je »razdružil«, tako da je vzel vse, kar je kaj veljalo in pomahal velenjskim »bratskim sodelavcem«. Upajmo, da so si Ie-ti, kljub žrtvi, globoko oddahnili. Zaželimo jim zidarski »srečno«!
Zasvinjani prazniki
V komunalno storitev, ki jo plačujemo pretežno pavšalno, spada tudi odvoz smeti. Tokrat nas »kantar-ji« niso obiskali skupaj kakih deset dni. Če si je kdo slučajno privoščil med prazniki kakšno pomladansko čiščenje, se je lahko dušil v lastnih smeteh. Kante so bile do vrha polne, nekaj smeti je ležalo kar ob njih ali v razbitih škatlah ali kar tako. Zastave, tiste »že« državne in one »še« državne, pa so veselo plapolale na kandela-brih.
Gotovo je kak način, da bi vsaj omejeno pobirali smeti tudi ob prazničnih dneh, posebno kadar po naši stari navadi trajajo dalj časa. Desetdnevno obdobje je že čas kakega krajšega štrajka! Kaj bi bilo, če bi tudi drugi komunalci, vodovodarji, toplovodarji, električar-ji, plinarji ali na primer radijci in televizijci zaprli svoje trgovine?
Lulanje, da je kaj!
Zgodijo se tudi takšne stvari, da jim komaj verjameš, kar gotovo potrjuje naslednji primer. Nemalo je bilo presenečeno predsedstvo občinske konference ZRVS Velenje, ki je pred nedavnim organiziralo letno programsko konferenco v domu borcev, ko je ugotovilo, da so sanitarije zaklenjene, čeprav so upravljalca doma pravočasno obvestili o času in poteku konference. Nekateri so si potrebo olajšali za prvim vogalom, predsednika slovenskih rezervnih vojaških starešin pa so napotili v vilo Herberstein. Kdo bi dejal, da mu je krajši sprehod kar prijal. Mogoče. Vendar v bodoče pazite, kje boste organizirali seje, sestanke, konference in podobno. Lahko se namreč zgodi, da »rezervnega« stranišča ne bo tako blizu, kot v zgornjem primeru.
Ubogi 12. september prvič...
Na okrogli mizi o bodoči usodi 12. septembra, praznika občine Mozirje, je bilo slišati veliko povišanih glasov; bilo je kot na republiški skupščini — kup obtožb in še več replik. Razpravljalci so se veselo pričkali (po okrogli mizi je bilo stanje znova umirjeno) in ni čudno, da je eden dejal, da je vse skupaj kozlarija, drugi pa da je sramota. V nebo vpijoča je bila izjava, da si (tudi) zaradi takšne razprave skupnega občinskega praznika niti ne zaslužijo.
... in še drugič
Špetire o »veljavnosti« 12. septembra naj bi razčistila zgodovina in stroka. Pri tem je nekdo opozoril, da o zgodovini NOB-ja ne more pisati kdorkoli in predvsem kakorkoli. V vsaki vasi, da je že vsaj en pisec zgodovine, naj torej ustanovijo »združenje piscev zgodovine«.
Morda bi bila to res pravilna oblika, saj bi lahko na rednih srečanjih izmenjavali datume, dogodke, izkušnje ... In še dolgčas jim ne bi bilo!
Reševalna vaja jamarjev v Hudi luknji
Pred dnevi je v Hudi luknji potekala prva regijska reševalna vaja jamarskih reševalcev Štajer-
regi
enota Štajerske regije deluje v sestavi Jamarske reševalne službe Slovenije, sestavljajo pa jo jamarji iz jamarskih klubov Prebold, Letuš, Velenje in Topolšica. Trenutno šteje enota 17 članov, od tega jih ima 5 opravljen ustrezen republiški izpit.
Potreba po ustanovitvi jamarske reševalne službe je bila nu jna glede na velik razmah jamarskega športa v zadnjih letih v Sloveniji. Vsako leto obišče naše jame (v Sloveniji je doslej evidentiranih preko 6000 pretežno kraških jam) na tisoče domačih in tujih jamarjev, vzporedno pa narašča zanimanje za naše neturistične jame tudi med nejamarji. Jasno je, da se v takšnih okoliščinah verjetnost nesreče poveča. Spomnimo se samo treh lanskih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom. Prva se je zgori;i ■■ ■ • nu velike razpoke na Kaninu,
druga v Kačni jami pri Divači in tretja v Planinski jami pri Postojni.
Naša vaja je bila mobilizacijska, kar pomeni, da so bili reševalci obveščeni o nesreči po telefonu iz centra za obveščanje Celje in Žalec. Po približno eni uri smo bili reševalci že zbrani pred vhodom v jamo. Vodja reševalne enote je sestavil ekipe in jim razdelil naloge. Tehnični del je obsegal transport ponesrečenca po 38 m visoki steni od vznožja do vrha. nato pa še spust z vrha do vmesnega sidrišča 13 m nižje ter od tam transport ponesrečenca z žičnico. Tako smo želeli preizkusiti kar največ načinov transporta ponesrečenca v posebnih nosi-lih po jami.
Reševalci smo se razšli z upanjem, da nam na pravi reševalni akciji ne bo treba nikoli sodelovati.
Slavko Hostnik
Namizni tenis
Simončič drugi v Sloveniji
M:
igi HÌ f<

t-r«
" «M5,
Vratar Trhoveljčanov je z nekaj odličnimi obrambami preprečil še hujši poraz svoje ekipe
Rudar (V) : Rudar (T) 4:0 (2:0)
Športno plezanje
Sezona lova je odprta. Lova na dobre rezultate v seriji tekem za YU pokal. Na uvodni tekmi v Ljubljani (20. 04. 1991) je MATEJ MEJO-VŠEK zasedel 6. mesto v članski konkurenci, URH in ROK KODRE pa 6. in 7. mesto v mladinski konkurenci. Doseženi rezultati so uspeh, glede na dejstvo, da plezalci ŠAO nimajo možnosti za zimski trening oz., da Velenje še vedno ne premore umetne stene, ki bi pomagala premostiti mrtvo zimsko sezono. ŠAO je v mesecu aprilu začel z izgradnjo stene v Rdeči dvorani in vabi vse, ki jih zanima pokroviteljstvo, k sodelovanju.
Da se za uspešnost naložbe ne gre bati, dokazujejo rezultati uvodne tekme in vzponi vodilnega velenjskega plezalca Mateja Mejovška, ki je prve tople dneve letošnjega leta dobro izkoristil in s preplezanimi smermi napovedal še uspešnejšo sezono od lanske. V Mišji peči je ponovil smer Strta srca z oceno X —(8a + ), v bližnjih Libojah pa je preplezal smer, katere avtorje sam, Nebo nad Berlinom z oceno IX+ / X—(8a). Nanizal je še nekaj smeri v območju IX. težavnostne stopnje (Levitacija, Črno beli blues. Mozaik) in okoli 40 smeri z nižjimi oce-
Končno skupaj
V zadnjih dveh kolih so bili nogometaši velenjskega Rudarja uspešnejši od njihovega najnevarnejšega tekmeca za sam vrh prvenstvene razpredelnice Slovana. V 23. kolu so gostovali v Celju in z Ingrad Kladivarjem po povprečni in izenačeni igri igrali neodločeno 0:0. v 24. kolu pa so Velenjčani v rudarskem derbiju doma visoko premagali Trbovelj-čane s 4:0 z zadetki Pranjiča (6), Brdjanoviča (27) in Macure (60. in 77.). Igralcem Slovana je spodrsnilo v Rogaški Slatini, saj so s Steklarjem izgubili s 3:1 in do nedelje sta ekipi izenačeni, obe imata po 33 točk. Zanimivo, obe sta tudi najbolj učinkoviti, po 44-krat sta zatresli nasprotnikovo mrežo, s tem, da je Rudarjeva obramba doslej igrala malo slabše in je prejela dva zadetka več.
bg
Šah
Franc Mlačnik tretji
Konec aprila je bilo v Hrastniku finale republiškega prvenstva šolskih športnih društev v kategorijah od J. do 4. ter od 5. do 8. razreda. Na tekmovanju so nastopili Tanja Ževart (VV), Uroš Slatinšek (GŠ), Bogdan Simončič (W) in Damijan Vodušek (GŠ). Velik uspeh je dosegel Simončič (4. razred), ki je osvojil drugo mesto, v finalu pa je tesno klonil proti Kogoju iz Logatca z 0:2 (20:22, 24:26). Njegov uspeh je dopolnil Vodušek, ki je proti istemu nasprotniku klonil v če-t rt finalu z 1:2 (22:20, 18:21, 14:21).
Sklenjena je tudi medobčinska namiznoteniška liga. Med osmimi ekipami so za Velenje nastopali Franc Pavšek, Jože Kastelie, Stane Slatinšek in Srečko Videč. Sicer veterani so v pomladanskem delu celo osvojili prvo mesto, skupno pa drugo za ekipo Žalca, ki se je tako uvrstila v 2. republiško ligo.
A. Vodušek
V prazničnih dneh je bilo na Okroglem pri Kranju republiško člansko prvenstvo v šahu za slepe in slabovidne, na katerem je
Memorial Dušana De Coste
Biotehniška fakulteta in študentska organizacija Univerze v Ljubljani bosta 18. maja na Vršiču pripravili že 6. tekmovanje v veleslalomu za memorial Dušana De Coste. Pričetek tekmovanja bo ob 10.30. uri na Vršiču. Vsak udeleženec bo prejel spominsko značko. Informacije in prijave po telefonu 853-451, 855-450, Nina Jug.
Plesni šport
Lep mednarodni nastop
Konec aprila je bilo v avstrijskem Voitsbergu srečanje plesalcev iz Avstrije, Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške federacije ter Jugoslavije, ki jo je zastopal plesni klub Ptuj. V ekipo je povabil tudi velenjska para Grega Berlak- Nataša Ževart, ki pleše-ta skupaj šele tri mesece in sta na državnem prvenstvu v LA plesih že osvojila 3. mesto pri mladincih in članski par Aljoša Oštir — Petra Žist.
Par Berlak —Ževart (na sliki) je na obeh turnirjih zmagaj v LA in ST plesih, par Oštir--Žist pa je na prvem zmagal v LA in ST plesih, na drugem pa je zmagal v ST in bil drugi v LA plesih. Takšni uspehi pričajo, da je športni ples v Velenju resnično dosegel visoko raven kljub temu, da ima-
jo velenjski plesalci slabše pogoje kot drugod.
Rajko Berlak
(21 — 19). Trenutno je tako v vodstvu Slovan, kar pa ni toliko pomembno. Če bosta ob koncu prvenstva ti dve, ali katerikoli drugi, imeli enako število točk, bo o prvaku odločala gol razlika njunih medsebojnih tekem. Če pa bi bila še ta enaka pa bosta ekipi odigrali še dve tekmi. Ob takšnem razmišljanju je v prednosti Slovan, saj je jeseni v Velenju izgubil le z 1:2.
Na pomembni preizkušnji bodo Velenjčani že v naslednjem kolu, ko bodo gostje v Medvodah pri predzadnji ekipi, Slova-novci pa bodo gostili tudi slabo Muro. Pričakovati je, da »rudarji« ne bodo imeli lahkega dela, saj bi se Medvodčani z morebitnim porazom »zelo utrdili« na dnu lestvice.
(vos)
ŠD Vrbovec
13. nogometni maraton
Posebnih prazničnih prireditev v Gornji Savinjski dolini letos ni bilo, svoji prizadevnosti in vztrajnosti pa se niso izneverili člani športnega društva Vrbovec iz Nazarij, ki so kljub vsem težavam uspeli pripraviti že 13. po vrsti turnir v malem nogometu, na katerem vsako leto merijo moči mladi in malo manj mladi. Težave z organizacijo so nastale zaradi hudih posledic novembrskih poplav, ki jim je voda povsem opustošila oba objekta in igrišče. Niso se vdali in so z velikimi napori 24-urni maraton
uspešno izvedli. Vedra popestritev sicer »mrtvih« prazničnih dni, v pomoč pa so jim kot vedno priskočili nazarski gasilci in tamkajšnja krajevna skupnost.
Tudi po tekmovalni plati je bilo zanimivo, saj je bil dosedanji rezultat 6:6, za nekoga naj bi torej bila številka 13 nesrečna. Pa ni bila. Večji del maratona so vodili mladi, kakšne pol ure pred koncem še z 92:86 in zmagovalec naj bi bil odločen. Takrat so pritegnili stari in na koncu je bil rezultat 93:93, prvič doslej torej izenačen.
Kotalkanje
Uspešni v Novi Gorici
Pred nedavnim je bilo v Novi Gorici prvo letošnje tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Nastopilo je 59 tekmovalcev iz Domžal, Velenja, Pulja in Nove Gorice, Velenjčani pa so se znova izkazali. Pri mlajših mladinkah je zmagala Podrzavnikova pred Vidovičevo, pri mladinkah so Šlehta, Praznik in Čater osvojile prva tri mesta, pri članih je zmagal Šumnik, pri članicah pa je bila Novakova druga.
Karate
Šoštanjčani v Nemčiji nepremagljivi
nastopilo 12 tekmovalcev. Franc Mlačnik je osvojil tretje. Viki Vertačnik pa deveto mesto.
V. V.
Med prazniki so se šoštanjski karateisti udeležili velikega mednarodnega turnirja v nemškem Aachnu, ki ga je ob 20-letnici organiziral domači klub. Na turnirju so nastopile ekipe iz Švice, Luxemburga, Grčije, Izraela, Nove Zelandije, Jugoslavije ter domače iz Aachna, Darmstadta in Mainza. V absolutni kategoriji v borbah je navdušil mladi 17-le-tni Boško Jeličič, ki je s tehniko in znanjem premagal vse nasprotnike in prvič v karieri osvojil prvo mesto z velikim pokalom in zlato medaljo. V ekipnem delu Šoštanjčani niso dovolili presenečenja. Premagali so vse nasprotnike in zmagali. V polfinalu so premagali Darmstadt s 4:2 in v finalu domači Aachen s 5:1.
Ponovno so dokazali, da so močan kolektiv, saj jih vabijo z vseh strani. Tako se bodo ponovno udeležili tekmovanja v Milanu za evropsko klubsko prvenstvo, ki bo od 7. do 10. junija.
Nastopili so Boško Jeličič, Dže-vad Kodrič, Mladen Todorovič in Safet Smajlovič. Nastop v Aachnu so omogočili Video Čuk, Partizan Škale, Bistro Merlin, Čevljarstvo Irman in KS Šoštanj.
Še najboljši — posamično: 1. Jeličič, 2. Kidass (Grčija), 3. Ra-sow (Nemčija); ekipno: 1. Šoštanj, 2. Aachen, 3. Žalec, 4. Darmstadt.
S. Smajlovič
Mali nogomet
Odprto prvenstvo Slovenije in »Evropa Open«
TVD Partizan iz Škal znova pripravlja veliko in zanimivo prireditev v malem nogometu. Na igrišču v Skalah bo namreč 17. in 18.maja odprto prvenstvo Slovenije. Pomembno je, da se bodo štiri najboljše ekipe s tega prvenstva udeležile velikega turnirja »Evropa Open«, na katerem bo poleg njih nastopilo še osem najboljših evropskih ekip. Ta turnir bo 25. maja, prav tako v Skalah.
Prijave za slovensko prvenstvo sprejemajo do 13. maja na TVD Partizan Škale 39/A, 63320 Velenje. Prijavnina je 500 dinarjev in jo lahko plačate pred žrebanjem,ki bo 16. maja ob 18. uri v domu TVD Partizan Škale.
S tem velikih prireditev v Skalah v bližnji bodočnosti še ne bo konec. TVD Partizan bo namreč 1. junija pripravil srečanje rekreativcev društev Partizan in drugih rekreativcev iz vse Slovenije.
Po besedah Hermana Arliča, predsednika TVD Partizan Škale, so udeležbo na njem potrdili reprezentanca Nizozemske ter ekipi Torina (Italija) in Lodza (Madžarska). Zanimiva bo tudi predtekma finalnega srečanja turnirja Evropa Open, saj se bosta v njej sestali ženski reprezentanci Slovenije in Nizozemske.
Trim pohod na Paski Kozjak
Športna zveza Velenje bo v nedeljo, 12. maja, organizirala trim pohod na Paški Kozjak. Pohodniki se bodo lahko prijavili v nedeljo od 8. do 10. ure pred gasilskim domom v Šaleku, od koder bodo krenili mimo Gonžarja in Ramaška do koče na Paškem Kozjaku, kjer bodo med drugim pripravili zabavne igre.
Pionirji OŠ B. Mravljakov prvaki
Na občinskem prvenstvu v malem nogometu za starejše pionirje je nastopilo deset ekip. Najboljši so bili rjogometaši OŠ Bratov Mravljakov, ki só v finalni skupini najprej visoko premagali Š&D Bibe RÖcka s 6:1 (1:1), nàto pa še ŠŠD SaleV z 10:2 (6:1).' ' ° ' 1 '
r
i
i
i
i
i
i
i
i
i i
i
i
i
i
i
i
H
I
I ■
I
L
Viki
Vertačnik
Tretjič državni prvak
Ko sem se pred dnevi srečal z Vikijem Vertačnikom, I9-Ie-tnim dijakom Centra srednjih šol iz Velenja (obiskuje 4. letnik družboslovne gimnazije), slepim fantom od rojstva, sem imel zelo mešane občutke. Pred menoj je bil državni prvak med slepimi in slabovidnimi v šahu, naslov pa je 13. in 14. aprila že tretjič zapovrstjo osvojil, tokrat v Skopju. To je človek, ki ga je narava prikrajšala za vid in je njegovo življenje drugačno od našega. Pa vendar je v trenutku postalo vse tako kot mora biti. saj sva se pogovarjala predvsem o šahu, o tem zanimivem dogodku in o prihodnosti. Ta je gotovo povezana tudi s tem športom, ki je v Vertačnikovi družini tradicija in kraljevska igra.
Viki je pričel igrati šah že v 5. razredu osnovne šole, naučila sta ga oče Vili in brat Valter (ki ima prav tako hudo prizadet vid že od rojstva). Šah posebne izvedbe, ki ga lahko igrajo slepi, se seveda v ničemer ne ra/likuje od šaha drugih, pro-
blem je le v hitrosti. Toda, tudi te Vrtačnikovim šahistom ne manjka več. Predvsem pa že tretji naslov državnega prvaka, ena odlična udeležba na svetovnem prvenstvu v Skellefteai
■■■HK
na Švedskem povedo, da gre za izjemno talentiranega igralca, ki bo v svetovni šahovski areni še veliko prisoten. Po tem odličnem uspehu, na katerega so lahko poleg tekmovalca pono-
Vikija Vertačnika je ob njegovih uspehih sprejel predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik, med drugimi gosti pa so bili še predsednik izvršnega sveta Franjo Bartolac, predsednik Športne zveze Velenje Martin Štajner in Vikijeva mama
: n -j (fpt^: B. VHugtrle)
sni predvsem njegovi najožji družinski člani ter soigralci, bo Viki Vertačnik spet potoval na svetovno prvenstvo na Švedsko. Če bodo zainteresirane organizacije zbrale denar in mu to omogočile, kot pred dvema letoma, se lahko tako Topolš-čani, Velenjčani kot Slovenci in Jugoslovani nadejamo še kakšne vidne uvrstitve. Ko bo postavljeno vprašanje potovati ali ne, se moramo o tem pogovoriti z vso resnostjo na pravih mestih, saj gre za Vikija kot človeka, ki mu šah ob tej telesni okvari pomeni skoraj vse, hkrati pa tudi za imeniten razvoj šaha nasploh.
O sodelovanju z domačo šahovsko organizacijo so Viki Vertačnik ni preveč pohvalil. Menil je, da bi kljub njegovi slepoti lahko bolje sodelovali, kot do sedaj. Kot sem razumel, to niti ni bil očitek, bolj vabilo za sodelovanje že v naslednjih igrah in ob odhodu na svetovno šahovsko sceno. Viki Vertačnik si je to vsekakor zaslužil.
i i . Jože Miklave
Policija ukrepa po ameriško
V petek, 26. aprila ob 7. uri zjutraj sva se s prijateljico pripeljala do trgovine Elektrotehna v Velenju. Na velikem parkirnem prostoru je bila precejšnja gneča, tako občanov kot avtomobilov. Prav na tem parkirišču sem se mudil zato, ker sem bil namreč dogovorjen s poslovnim partnerjem za opravilo nekaterih uslug. Moja prijateljica je avtomobil zapustila in se napotila v službo. V tem času je pristopil k avtomobilu poslovni partner ter sedel kot sopotnik vanj.
Prav takrat pa so se na omenjeni prostor pripeljali v službenem avtomobilu štirje možje postave in sledila je ameriška metoda osebne preiskave in seveda tudi temeljit pregled avtomobila: roke na streho vozila, noge narazen ... Po končanem osebnem pregledu stvari in avtomobila, so se možje poslovili z: na svidenje.
Zakaj in iz kakšnih razlogov takšen postopek seveda nisem vedel. Po odgovor sem se seveda takoj napotil h komandirju velenjske postaje milice kjer sem vložil tudi pritožbo zoper nevsakdanjega ravnanja na javnem mestu.
Nad takšnim ravnanjem delavcev postaje milice Velenje seveda nisem samo zgrožen, ampak tudi predej ogorčen. To njihovo početje je namreč videlo precej občanov, kaj pa to pomeni za zasebnega obrtnika kot sem jaz, pa najbrž ni treba posebej poudarjati.
Svojega ugleda za takšno nizko ceno ne nameravam prodajati, vsekakor pa bom iskal opravičilo za neljubi dogodek.
R.S.
Ne bom učiteljevala do 58.. leta starosti
Minilo je več kot trideset let, ko sem pričela svoje učiteljevanje v lepi vasici Cirkovce. Ni me bilo strah svojega dela, nisem se bala svojih učencev, niti njihovih staršev. Otroci so bili vedoželjni, požirali so moje besede, učenje jim je bilo v veliko veselje, saj so bili srečni, da so za trenutke zamenjali težko vsakdanje kmečko delo za učenje in naloge. Starši so bili spoštljivi do mene, čeprav sem bila rosno mlada in neizkušena, oni sicer niso imeli visokih šol, imeli pa so bogate življenjske izkušnje in veliko iskreno željo po napredku. Čeprav je trajal moj delavnik od jutra do pozne noči (šola je bila učni, kulturni, zabavni, politični pa tudi zdravstveni prostor), sem bila med Cirkovčani srečna. Še danes mi je neizmerno lepo, ko se srečujemo in obujamo spomine na šestdeseta leta, ko se je po cir-kovški šoli gnetlo 56 otrok. V tistih dneh sem se z veliko tesnobo v srcu spraševala, kam se bom skrila 1. septembra 1995 leta, da ne bom videla šolarjev, ki bodo pričenjali svoje novo šolsko leto, jaz pa bom upokojena učiteljica. Joj, kako daleč in hkrati kako blizu so tisti zame večno lepi časi!
Leta so tekla, število mojih ni-koii pozabljenih prijateljev-učen-cev in njihovih staršev seje večalo in že zdavnaj je prekoračilo ti-sočico (dolga leta em učila po 32 otrok in po tri mesece nadomeščala kolegice zaradi porodniškega dopusta), še vedno se veselim novega šolskega leta, še vedno rada delam, že zdavnaj sem morala zamenjati učne metode, kajti otroci so se v tem času močno spremenili, predvsem pa so se spremenili mnogi njihovi starši.
Pri svojem delu se nisem nikoli posebej ozirala na šolsko in posvetno oblast. Uživala sem v kreativnosti svojega dela, predvsem pa nisem nikoli izpustila čudovite priložnosti, ki je dana samo učitelju — pustila sem se učiti svojim učencem. Koliko iskrenosti, nepokvarjenosti, pristnosti, čiste logike, drobnih zvijačnosti, majhnih laži, trme, prešernega smeha, zadnja leta pa na mojo veliko žalost tudi strahu, bojazni, trpljenja zaradi razmer v družinah, hudih bolezni, lakote po topli besedi in ljubezni, agresivnosti, nesposobnosti prilagajanja mi je bilo dano zaužiti pri teh mojih učencih. Vse to so bogasitva, zaradi katerih se nisem moglla letos priključiti šte-
vilnim mojim kolegicam, dobrim učiteljicam —, ki žal predčasno zapuščajo šolo in se predčasno upokojujejo. Hudo mi je za vsem njihovim znanjem, bogatimi pedagoškimi izkušnjami, ki bi jih današnji šolarji še kako potrebovali. Pa vendar povsem razumem njihovo ravnanje. Zbrale so dovolj moči in se odpovedale rednemu delu, ker predobro vedo, da jim bo zmanjkalo moči, psihične in fizične, ki je tako potrebna za uspešno delo, če se bodo uresničile namere naše nove vlade ir. če bo sprejet nov pokojninski zakon. Ni kaj reči, vlada je znala izkoristiti pravi trenutek za spremembe na področju upokojevanja. Večina delavcev je povsem paralizirana za vsakršno razmišljanje iz bojazni, da ne izgubi delovnega mesta. Le koliko je še tistih, ki bomo priznali, da so nam pogoji dela, način življenja, nikoli izpolnjene obljube o razbremenitvi žene pri njenih delih na številnih področjih (delovno mesto, dom, družina) izpili večino naših moči, ki ne dovoljujejo podaljšanja delovne dobe. Res je, da mnogi čuti z leti otopijo in se izrabijo, vendar upam, da me nikoli ne bo zapustil čut odgovornosti do opravljanja mojega poklica. Nikoli ne bom dovolila, da bom stala nemočna, onemogla, zmedena, nezanimiva, nekreativna, monotona pred tistimi, ki sem jih imela vse življenje rada — pred učenci. Zase dobro vem, da bom lahko dobra učiteljica le še štiri leta, toliko me namreč loči od redne upokojitve po sedanji zakonodaji. Da mi bo to sploh uspelo, pa bom morala, da bom prihranila moči za šolo, opustiti ali vsaj zanemariti številna druga opravila. Mnoge starejše kolegice, ki že uživajo zasluženi pokoj, so mi že velikokrat rekle: »Šele, ko se boš upokojila, boš ugotovila, kako težak posel si opravljala!« Že zdaj jim verjamem! Na oblast ne računam preveč, tudi prejšnja je bila ves čas mačehovska do nas. Vedno je samo terjala in nalagala na učiteljeva pleča, za plačilo pa ji je vedno v vseh obdobjih, tudi v tistih, ko je šlo vsej družbi dobro, zmanjkovalo denarja za nas. Računam pa na starše, saj upam, da jih bo minister Vencelj navdušil za prijazno šolo (Zase vem, da sem bila vsa ta leta v prijaznem razredu). Najbrž pa se boste vsaj po tiho, če že ne glasno strinjali z mano, daje le redkim starcem in starkam dano, da ostanejo prijazni !
Da ne bo pomote! Pisala sem samo zase, saj samo zase vem, da ne bom zmogla učiteljevati so 58. leta svoje starosti. Kdor pa ima več moči in volje, pa naj izvoli!
HERMA GROZN1K
Učitelji
tepejo
otroke
Oglašam se vam zaradi članka napisanega v 15. št. časopisa »NAŠ CAS«. »Učitelji tepejo otroke«!
Spoštovani S.F.: Popolnoma se strinjam z vami, kar ste napisali glede ravnanja učitelja Rudija Olupa na podružniški šoli Ravne pri Šoštanju. Oglašam pa se vam tudi zato, ker bi želela dodati še to, kar se je meni in mojim sošolcem dogajalo, zdaj že davnega, 1977 leta na tej šoli. Jaz sem bila ena izmed mnogih, ki so občutili trdo pest učitelja Rudija Olupa na lastni koži! Posledice pa občutim na moji psihi kljub temu, da je od tega dogodka minilo že 13 let. Najbolj žalostno od vsega pa je, da Rudiju OIupu dopustijo, da še naprej rovari nad nedolžnimi otroci!
Pa se ne sprešujete, dragi starši, kater;l_ otroci obiskujejo šolo v Ravnah, zakaj prihajajo vaši otroci domov tihi, brez prave volje do učenja, in včasih celo objokanih oči? Ste že morda kdaj povprašali svojega otroka, če je morda kaj narobe v šoli? »Ne, mami, v šoli ni nič narobe«, vam odgovori otrok z drhtečim glaskom, in vi, dragi starši, mu seveda verjamete. Kaj nikoli ne podvomite, če ni otrok kaj zatajil iz strahu pred učiteljem? Ali pa morda veste, pa se bojite javno ukrepati. To so, spoštovani bralci, stvari, pred katerimi ne moremo biti GLUHI in SLEPI, ampak se morajo razjasniti, zavoljo otrok, ki trpijo na tej podružnični šoli!
O pretepanju otrok, in njihovih posledicah bi lahko vsak od najmanj 10 staršev marsikaj povedal, v mislih imam otroke, ki
so pred leti obiskovati to šolo, a se njihovi starši niso upali javno ukrepati, zaradi groženj učitelja. Takšno fizično kaznovanje se je nov. 1987 leta obravnavalo na sestanku KK SZDL Ravne, ob prisotnosti sekretarja OK SZDL Velenje tov. Martina Budne, a je vse ostalo le pri besedah, pretepanje pa se je nadaljevalo.
Sedaj pa sprašujem Vas, spoštovani direktor VIZ-a Velenje, prof. Dušan Dolinar, ali boste še naprej pustili, da bodo učitelji fizično obračunavali z otroki? Mar ne bi bilo NUJNO nekaterih učiteljev zamenjati? Prosim vas, čimprej ukrenite kaj, da se to konča! Pomislite samo, kako bi se vam zdelo, spoštovani profesor, če bi bil Vaš otrok pretepen že v prvem razredu, tako kot sem bila jaz? Zakaj dopustite, da takšen učitelj, kot je Rudi Olup sploh še lahko uči??
Napisala bi vam lahko ša marsikaj, a se v podrobnosti ne bom spuščala, saj bi bilo preobširno, in bi mi zmanjkalo prostora, pa tudi mislim, da se je vredno že nad tem, kar sem napisala globoko zamisliti, in NAJSTROŽJE ukrepati!
S.A.
Otroke
resnično
tepejo
Vse, ki smo prebrali članek »OTROKE TEPEJO«, ki ga je sestavil učitelj podružnične šole v Ravnah, kot odmev na predhodno objavljen članek z istim naslovom, je zgrozil način, na katerega je omenjeni učitelj argumentiral pravilnost svojih dejanj, proti katerim se je avtor prvega članka pritoževal. V svojem razlaganju je omenjeni učitelj med drugim trdil: »Za uspešno vzgojo je potrebno malo represije,...«.
Demokratična javnost pod besedo »represija« razume eno od hujših kršitev zoper človeško dostojanstvo. V današnjem času se ob besedi represija največkrat spomnimo na grozote, ki jih iraški vojaki opravljajo nad Kurdi in Siti, nasilje, ki gaje ista vojska izvajala na primeru kuvajtskih rodoljubov in nenazadnje na pritisk, ki ga srbska oblast in milica izvajata nad albanskim delom prebivalstva na Kosovu. Večina staršev, ki bo prav kmalu pospremila svoje naslednike na nabiranje osnovnih življenjskih izkušenj in znanj, ki mu pravimo OSNOVNO ŠOLANJE, bo seveda ogorčenih, če bodo njihovi »os-novnošolčki« morali to znanje nabirati po metodi »malo represije«, pa čeprav bodo te surovosti v še tako neznatni meri v primerjavi z opisanimi.
Da ne bo moj sestavek izvenel kot obtoževanje na osnovi nekaj, morda narobe izbranih besed, bom navedel nekaj dejstev, ki bodo potrdila, kako je omenjeni učitelj v praksi uporabil »malo represije«. Dogodki so sicer res stari že približno 15 let, vendar je učiteli še vedno nasilen do učencev in tudi mnenja o nasilju v šoli še očitno ni spremenil, zato je tematika še vedno aktualna in skrb vzbujajoča.
Kot četrtošolec sem nekega dne prišel v šolo brez opravljene domače naloge. Res je nekaj normalnega, da učenec zaradi takšnega dejanja odide domov vzgojno kaznovan, na robu represije pa je, če moraš potem 10 dni ostati doma na zdravljenju zaradi hude rane in otekline na obrazu. Takšno poškodbo mi je učitelj povzročil z dvema udarcema s pestjo, v kateri je, kakor je imel navado udarjati, držal kemični svinčnik. Še enkrat poudarjam, da me je kaznoval izključno zaradi nenarejenp naloge.
Večina, ki vas nima izkušenj z brutalnostmi v šolskih klopeh, vas verjetno zmajuje z glavo in si misli, da to preprosto ni res, vendar o tem primeru obstaja uradna dokumentacija (zdravniško spričevalo in ostali uradni zapisi). Drugi boste pomislili, da je to dogodek, ki je bil izzvan z najbolj nemogočo kombinacijo psihičnega stanja in nevrotičnih okoliščin, ki lahko imajo za posledico predvsem nepredvidljivo reakcijo človeka, vendar se takšen splet okoliščin vzpostavi zelo poredko, toda primerov fizičnega obračunavanja nad učenci s strani tega učitelja je toliko, daje prizadet vsaj za en povprečno zaseden razred (moj primer s še nekaterimi res izstopa).
Naslednja groba kršitev pedagoške morale- osnovnošolskega
poučevanja tega učitelja je bila tudi to, da si je včasih vzel pravico, da je nerealno ocenjeval možnosti otrok za razvoj na življenjski poti. V mojem primeru je staršem nekajkrat na roditeljskih sestankih celo omenjal pomožno šolo za umsko manj sposobne otroke (to je bilo v mojem 7 — 8 letu starosti). Za razumevanje tega primera naj povem, da sem uspešno doštudiral na višji šoli — smer strojništvo in imam ambicije za nadaljevanje študija.
Vsak psiholog bi mi verjetno potrdil, da je takšen način vzgajanja skrajno neprimeren in celo zelo nevaren za razvoj človekove osebnosti. V mojem primeru je splet okoliščin na srečo v meni vzpodbudil željo, da bi učiteljem dokazal, da sem sošolcem vsaj enakovreden, čeprav sem se pred njimi kljub enakemu ali celo boljšemu znanju počutil še dolgo manj vrednega. Kaj je lahko tak način vzgoje pustil pri drugih otrocih?
Veliko je bilo omenjenega tudi glede vključevanja njegovega ideološko-političnega prepričanja v pouk. Otrokom ne more škoditi, če jim osnovnošolski pedagogi posredujejo za njih dojemljive stvari iz aktualne dnevne politike, ki mora biti ideološko nevrtralna in realna. S tega vidika je vzgoja učitelja ravenske šole zdaj pozitivna, vendar je vseeno politika še vedno bistveno preveč poudarjena v njegovem načinu poučevanja. Drugače pa je bilo pred leti, ko je dobesedno forsiral ekstrem komunističnega enoumja in bil tudi pripravljen preprečevati drugačen način razmišljanja (stalno si je prizadeval razbiti katoliško vzgojo otrok, ki je za ta kraj vseskozi tradicionalno prisotna, venda v mejah pozitivnega vpliva na družbo).
V imenu vseh staršev, katerih otroke omenjeni učitelj poučuje, v imenu staršev, katerih otroci bodo v kratkem šli v šolo in v imenu vseh otrok upam, da bo ta učitelj vendarle začel vzgajati brez teh srednjeveških elementov pouka, da ne bo treba niti razmišljati o tako delikatni zadevi, kot je prepis na druge šole in s tem nepotrebno oddaljevanje otrok od vrstnikov, s katerimi so preživeli svoje predšolsko otroštvo in najlepše trenutke.
Sestavek ni nekakršno revanši-stično dejanje zoper učitelja, ampak je zgolj poskus, da bi se enkrat za vselej končalo pretepanje in poniževanje otrok pred sošolci in bi se tako odpravil nasilni negativni vpliv na otrokov duševni in intelektualni razvoj. Zaradi pozitivnega vpliva, ki upam da ga bo članek pustil na učitelju, in zaradi dokazljive resničnosti vseh mojih trditev ni potrebno, da moje ime ob morebitnem poizvedovanju ostane prikrito.
Nekoč pretepeni učenec
Drugačne klofute
Vesel sem, da sem našel v Našem času odmev, ki je izrazil zaskrbljenost nad učiteljevo surovostjo. Pisčeva zaskrbljenost je upravičena, saj je učiteljevo ravnanje neodgovorno. Ob tako nazorno opisanem učiteljevem ravnanju, kot smo ga lahko našli v odmevu — Učitelji tepejo otroke — , sem pobrskal po osnovnošolskih spominih. Tu in tam je seveda padla zaušnica. Bili smo razposajeni otroci. Učitelji-ice so morali-le nastopiti z vso avtoriteto. Toda v petem razredu smo dobivali klofute, ki niso bile fizične narave, a so pustile v mladih dušah globoke rane. Te klofute so bile »norčevanje iz vsega« in »zasmehovanje vsega«, kar je bilo povezano z vero v Boga in z delovanjem Cerkve.
Učiteljica je sočno pripovedovala o farjih, ki so sovražniki vsega, kar je napredno. Pripoved je dosegla vrhunec, ko je cinično pojasnila, kako zabavno je bilo, ko je njena klapa z metanjem gnilih jajc preprečila nadaljevanje bogoslužja. Še danes premišljujem o resničnosti te pripovedi.
Toda ves razred je bušnil v smeh. Takoj je sledilo zasliševalno vprašanje: »Kdo od vas pa hodi k verouku?« V mladi duši je nastal boj. Ali naj pred vsemogočno učiteljico, ki je mislila, da je z gnilim jajcem osmešila duhovnika priznam, da hodim k verouku? Roka je počasi zlezla nad potuhnjena ramena. In še pri nekaterih sošolcih in sošolkah. Večina je zatajila,. Kako boleče je
bilo srečanje pri naslednji vero-učni uri. Nekaj tistih ki smo priznali, večina zanikovalcev in rane v dušah. Te moralne klofute so pustile razdejanje v svetu duha. Hvaležen sem svojim domačim in pametnim vzgojiteljem, ki so mi s svojim zgledom pomagali prekoračiti reko nadutosti, moralne gnilobe in uničenja vsega lepega.
Ta reka pa je z vsemi stranskimi rokavi pogoltnila vase otočke življenja mnogih ljudi, ki so upali in pričakovali, da bo življenje lepo in brezskrbno* A postali so votli in nagačeni ljudje. Pričakovanje raja na zemlji jih je iztroši-lo in napolnilo z vonjem po smrti in uničenju. Duh zaničevanja, zanikovanja in obupovanja se je naselil v srca, ki niso znala več upati, verovati in ljubiti. Takšna razsežnost bivanja je pognala korenine tudi v nekaterih učiteljskih srcih.
Težko mi je, ko poslušam pripovedovanje srednješolcev in srednješolk. Zavzeto zatrjujejo, da je pesnik Simon Gregorčič človek žalostnega in pustega obraza. »Kje ste to izvedeli?« »Pri slovenščini«. Napadejo me s Človeka nikar in z Ujetega ptiča tožbo, pesmima, ki naj bi bili za Gregorčiča najbolj značilni. Skočim po njegove poezije. Poiš-čem v njih nekaj veselih, hudomušnih pesmi. Komaj verjamejo, da je to napisal isti Simon. Podobna pesem se je ponovila ob drugih pesnikih.
Prešine me misel — dobro, da učiteljica iz »goriškega slavčka« ni naredila »goriškega krokarja« ali iz drugih pesnikov »ranjenih srak«. Vsaka pesem — žalostna ali vesela, tragična ali polna upanja je zrasla iz pesnikove življenjske izkušnje. Zato naj profesorji in učitelji učencem ne dajejo programskih klofut, ker z njimi pačijo pesnikovo celostno podobo. Te klofute prinesejo v mlado in iskajočo dušo več grenkobe in pelina kot krepka zaušnica.
Upanje vzbujajoče bi bilo, če bi vzgojitelji, vzgojiteljice, učitelji, učiteljice, profesorji, profesorice kazali pot, ki pelje iz brezna zanikanja vsega, kar je veselo, lepo in prijetno. Tudi pri naših pesnikih.
Življenje je že samo v sebi dovolj skrivnostno in polno presenečenj. Za objokovanje in osmiš-ljanje lastne tragičnosti, naj si vsakdo poišče svojih pet minut.
Janko Kvartič Šoštanj
Pasja smrt
Za družino Ivana Lipični-ka iz krajevne skupnosti Pod-kraj—Kavče je bilo letošnje prvomajsko praznovanje žalostno; izgubili so enega od najbolj priljubljenih članov družine, hišnega varuha ovčarja Pikija.
Mesto Velenje in njene krajane so iz spanja tudi letos budili z rudarskimi salvami in detonacije so odmevale daleč na podeželje. V KS Podkraj —Kavče pa se je za samostojno streljanje iz lovske puške odločil tudi splošno znani lovec na pse Hinko Korelc prav tako iz Podkraja, sicer pa član lovske družine Velenje. V sredó 1. maja okoli 6.45 minut je med salvami ustrelil, kar s svojega balkona stanovanjske hiše sosedo-
vega psa Pikija in to brez vsakega vzroka.
Pes se je snel z verige, verjetno zaradi detonacij. Gospodinja ga je videla skozi okno, klica Piki ni slišal, odšla je da bi si nadela trenerko, pa je že počilo. Strel je bil za psa usoden, krogla je pre-strelila srce, tako je pokazala obdukcija. Strelec je hitro zakrit svoje dejanje, toda krajani so psa kasneje našli v sa-mokolnici. Pred krajani pa se je skril tudi Hinko Korelc. Vso zadevo so prijavili policiji, ki sedaj, ko to pišem še raziskuje mesto, kjer je bil pes zadet. Če bo potrjeno, da je bil pes zadet tam, kjer je obležal, bo dejanje bremenilo lovca, pa čeprav je konto-mac. Ogroženi so bili namreč tudi krajani.
Vemo, da se lovci venomer sklicujejo na znano lovsko opravičilo, da je kontomac, da razsaja steklina, toda to ne more opravičiti vsak strel.
Če se sprehodite po naselju v Podkraju in Kavčah, vam bodo vaščani povedali skorajda vsak svojo zgodbo o tem kako jim je zmanjkal pes. So pa tudi očividci, ki so z lastnimi očmi videli omenjenega strelca. Krajanom je že večkrat prekipelo, toda nobeno opozorilo dosedaj ni zaleglo. Stekla je tudi akcija zbiranja podpisov in nekaj bodo v lovski družini Velenje morali ukreniti. Ali res vsakdo lahko nosi puško? Tudi človek, ki je v Tajni ustrelil mačko na hišnem pragu in to pri belem dnevu — so očividci.
L. Ojsteršek
Možna je tudi tretja rešitev
Naš čas v ib. številki v rubriki Optometer pod naslovom Bo žica rešila problem? med drugim navaja: Na koncu se sprašujemo kaj je lepše — poteptana zelenica ali neokusna žičnata pregrada.
K temu naj dodam svoje mišljenje.
Marsikdo rad ubere bližnjico po mehki trati preko zelenice. Čeprav se da z nekaj več koraki priti naokoli po asfaltu, ljudje vztrajno hodijo po blatu, snegu, plundri, rosi in prahu.
Nekdaj so ob robu zelenic postavljali celo napise »Hoja po travi prepovedana«, »Ne hodi po travi«, »Hoja po travi spodobi se kravi« ipd. Takih napisov menda ni več, ker problemov niso rešili, preko zelenic pa še vedno nastajajo »črne« poti. Kaj storiti?
Če se neke poti ljudje vztrajno poslužujejo, je treba zadevo pretehtati in najti ustrezno rešitev. Taka rešitev je včasih tudi utrditev poti, ki ni bila v načrtih graditeljev.
Primera za gradnjo »črne« poti sta pešpot pod Herberštajnom in potka od velenjske knjižnice do banke. Pešci so vztrajno ubirali bližnjico, pa so jo dobili! Vsekakor je lepša urejena pot kot pa »črna« pešpot ali zagraje-na ter nestrokovno posejana in posajena zelenica.
Kjer pa pešci poti opuščajo, jih je treba ponovno posejati s travo.
M. J.
r—
I Prodajalna
j »ČEBELICA« I V sodelovanju
I z naravo vam ponujamo I J najboljše!	J
■ Pri nas lahko izberete-
Pri nas lahko izberete
čebelarski material in opremo
|w ceoeiarsKi material in opremo
0 proizvodni program MEDEXA I	O medeno žganje
0 sveče iz čebeljega voska 0 bel sladkor po zelo ugodni ceni
V prodajalni »ČEBELICA« na Preiernovem trgu 9 v | Šoštanju pričakujejo vaš obisk vsak dan od 9. do 12. j in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa le dopoldne! |
Različna mnenja ! Divji Kurdistan in mirovniška Slovenija
Za članek gospoda Koruna v 16. številki tednika Naš čas, z naslovom Nestrinjanje z Domoso-vo vladno politiko, je značilno dvoje. Kvaliteten je v tem, da je kratek, seveda če je to merilo za kvaliteto in to, da več »modrosti« zanesljivo ni mogoče napisati v tako kratkem prispevku. Prav tako kot gospod Korun sem si zastavil cilj da bom kratek v želji, da ne povzročim dolge predvsem pa ne jalove polemike.
Naj kar na začetku pojasnim, da se s posameznimi avtorji raznih prispevkov člani Stranke demokratične prenove ne kregamo. To ni naš stil. Poskušamo le pojasniti določene stvari, ki jih do-tični pisci morda namenoma spregledajo.
Stranka demokratične prenove se je odločila in v svojih prizadevanjih jih tudi podprla večstrankarski sistem. To nam priznava celo zelo pomembna osebnost Demosa — gospod Oman. Z oblasti jo nismo popihali temveč smo na volitvah kot posamezna stranka zmagali. V času nenaravne koalicije Demos, katere edina vez je bil antikomunizem, je bil naš uspeh toliko večji. Takrat smo bili edina stranka na zatožni klopi, ki je imela svojo zgodovino. Na naslednjih volitvah bo zgodovina »zasluge« veliko pravičneje razdelila.
Ne strinjam se, da imamo dobre informacije. Kvalitetne že, dobre pa v tem času nismo dočakali, čeprav so zelo zaželene. Čigave so zasluge bodo bralci sami presodili.
Direktorje ne delimo na »rde če« in »črne«, temveč cenimo sposobne in s strahom opazujemo nesposobne, vendar ne zaradi njih samih.
Stališče Stranke demokratične prenove glede Ustave Republike Slovenije je popolnoma jasno. Zahtevamo, da se sprejme v dogovorjenem roku. Razumljivo pa je, da zaradi časa ne bomo pristali na sprejSPh slabe ustave. Novi ustavi sledi razpis novih volitev. Kdo se boji volitev? Stranka demokratične prenove zagotovo ne. V primeru, da imamo mi pred sabo Gordijski vozel, jih ima nasprotna stran vsaj nekaj več (če smem uporabiti planinsko-alpinistični izraz, jih je za dobro navezo).
To, kateri članek v Sobotni prilogi Dela je kvaliteten, prepuščam oceni bralcev. Nasveti kaj brati me preveč spominjajo na pretekla leta tim. realsocializ-ma.
V Srbiji se ne cedita mleko in med. Točna, vendar že nekaj časa znana ugotovitev. V Sloveniji je resnično malo bolje, vendar ne po zaslugi leto dni vladajočih. Primerjava komunistov v Srbiji s člani Stranke demokratične prenove Slovenije pa bi bila naravnost smešna. Spomnimo se le zadnjih zasedanj CK ZKJ, da ne omenjam kongresa.
In za konec še to. Iskreno upam, da se prijateljstvo ne pogojuje s pripadnostjo določeni stranki.
Bojan Kontič
Kurdistan in Slovenija sla si sicer v vsakem pogledu daleč vsaksebi, neke značilne podobnosti pa kljub temu ni moč spregledati: niti Kurdi niti Slovenci si doslej še niso pridobili svoje lastne države. Eni ko drugi smo se obnašali precej nedržavotvorno. Oboji smo zamudili tiste čase, ko so nastajale narodne države in oboji vstopamo v svet, ki je vse bolj nespremenljiv. Svet postaja tog, misli da je urejen, pravičen in dokončen. Tistim, ki imajo moč nad planetom se zdi, da je tak kot je, najbol jši in da bi ga vsaka sprememba skazila in zmotila duševni mir tistih, ki jim je taka ureditev naklonjena.
Logika takega mišljenja je podobna razmišljanju brezčutnega birokrata. Po tej logiki je boljši oslabljeni Sa-dam Husein, ki meče napalmske bombe na kurdske begunce, kot pa država Kurdov na severu Iraka, ki bi gotovo zmotila vdanost v usodo množice turških in iranskih Kurdov. Po tej logiki je boljša vsaka še tako slaba situacija, ki jo poznaš, kot nekaj, kar bi šele prišlo.
Predvsem pa sloni ureditev tega sveta na zakonitosti in legitimnosti. Sem sodijo mednarodno priznane meje, državni dogovori, sporazumi, mednarodna priznanja, ugled, zgodovina in tako naprej. Po tej logiki je torej neka država — recimo kar turška, neskončno bolj legitimna kot slovenska država, pa čeprav je nastala z najbolj nečloveškim osvajanjem nekega srednjeazijskega nomadskega ljudstva in čeprav so jo vsa stoletja (tudi dvajseto ni izjema) vzdrževali s pokoli in genocidom nad drugimi ljudstvi. l)a sloni slovenska državnost predvsem na civilizirani volji nekega sred-
njeevropskega ljudstva, ki se je stoletja ohranjalo pri življenju predvsem s kulturo in prosveto je torej povsem nepomembno in povsem neligitimno. Legitimna pa je Jugoslavija, ki ima pač svoje na zemljevidu začrtane meje. pa čeprav je še tako absurdna državna tvorba. Upravljalcev sedanjega sveta ne moti niti jugoslovansko neprestano kršenje človekovih pravic na Kosovu. Sicer pa jih ne motijo niti prav tako absurdne in neživljenjske meje na Bližnjem vzhodu, ki jih je večino narisal na zemljevid menda kar Winston Churchill v nekem kairskem hotelu. Legitimnost držav pa temelji skoraj brez izjem na sili in moči, tako tistih, ki gospodarijo s svetom, kot tistih, s katerimi gospodarijo.
Vse to je potrebno napisati zaradi tega, da se zavemo v kakšnem svetu živimo, zato. da ne bi venomer idealizirali Evrope in Zahoda. In zato, da bi se zavedli, da bomo mogoče tudi mi žrtve tega brezčutnega legimnost-nega odnosa do realnosti. Nekateri Slovenci namreč reagirajo v tej situaciji, kot služabnik, ki zvesto ljubi svoje gospodarje. Zavedati se moramo, da imamo v tem svetu eno samo možnost in ta je, da si dobimo svojo državo. Ko bomo in če bomo tudi mi narisali nove meje v zemljevid Evrope nas bodo mogoče nekaj časa pisano gledali, a prej ko slej bodo obstoječe dejstvo morali priznati. Le tako bodo vodeče države tega sveta sploh pri-
znale. da smo. Misliti, da bomo svet opozorili s svojo kulturo (ki, mimogrede povedano ni niti kaj posebnega), z mirovništvom ali našimi športnimi uspehi, je več kot naivno.
Legitimnost pa si žal lahko le priboriš. Zaenkrat skorajda ne poznam države, ki ne bi nastala brez uporabe moči. C e je nimaš, ali če je nočeš, ne moreš ali ne znaš uporabiti si lahko obsojen na najbolj brezobzirno izkoriščanje, na življenje v begunskih taboriščih, smrt v krematoriju ali na izgubo vseh nacionalnih pravic. Svet bo v vsakem od teh primerov potočil kvečjemu nekaj krokodiljih solz.
Naše slovensko mirovniško gibanje je zato popolna iluzija in proizvod neke hude samoprevare. Je napačen odgovor na neko usodno situacijo. Je pa seveda tudi predvsem znak slabosti in strahopetnosti. Mirovniška zahteva, da se Slovenci ravno sedaj enostransko razorožimo in se s tem predamo na milost in nemilost svetu, ki prav te milosti ne pozna in je nikoli ni poznal, ni le neumna in izdajalska ampak še marsikaj več. Je simptom našega slovenskega večnega kroničnega oboljenja zaradi katerega smo in vendarle nismo narod. Mirovniško gibanje, naše slovensko pa še prav posebej, pa je tudi sicer iluzija. Miru in vojne se ne loteva tam, kjer bi bilo treba ampak tam, kjer je povsem varen mir. Zakaj se Marko Hren ne odpravi v Knin ali v Pakrac in ne posku-
si srbske teroriste spraviti k pameti .' Zakaj z lastnim telesom ni zavaroval mlade ljudi na Kosovu, ko so padali pod srbskimi rafali? Zakaj ne obišče" šefa JLA generala Adžiča in zahteva, da naj se tanki umaknejo v vojašnice'.' Zakaj delujejo slovenski mirovniki le v Sloveniji, kjer je (zaenkrat) še mir in jemljejo voljo do odpora in do obrambe ljudstvu, ki je tako že preveč omahljivo in defenzivno? Če bi gospod Marko Hren storil taka dejanja, bi mu rade volje verjel. A ta mirovnik raje poučuje otroke v vrtcu, kako naj živijo nenasilno (pri tem ne bom omenjal jalovosti takega početja, saj je vsaj del človekove nasilnosti povsem prirojen in tudi potreben za preživetje).
Je vse to le slučaj?
Odgovor na to bi bil zaenkrat še preuranjen, omenim pa naj le zanimivo dejstvo, da so mirovna gibanja na Zahodu v času hladne vojne financirali Sovjeti. Tudi v primeru Slovenije je, objektivno gledano, v interesu nekoga, da imamo ravno v tem trenutku kolikor se le da slabe oborožene sile. Naši mirovniki v vsakem primeru koristijo tistemu, ki bi ali bo napadel, pa če to hočejo ali ne.
Slovenci imamo pač v vsaki vojni svoje domobrance. In vedno se najdejo politične sile, ki to domobranstvo opravičujejo in podpirajo. Škodo pa imamo potem seveda vsi.
BORUT KORUN
Davčni sistem in davčna politika
Rdeči-plavi, rdeči-zeleni___
Ne vem kakšno barvno kombinacijo si bi še lahko izmislil z rdečo barvo. Vem edino to, da so nekateri bivši »rdeči« skorajda v vseh strankah. Če so v »pravi« stranki, nimajo več prizvoka rdeči. Kdor pa je v stranki demokratične prenove ali v kakšni drugi opozicijski stranki, pa ima že kar praviloma prizvok »rdeči«.
Očitno gre nekaterim rdeča barva zelo na živce.
Res, to je pisanje s katerim še nisem nič povedal. Pobuda za to pisanje je v članku Našega časa pod naslovom »Nestrinjanje z demosovo vladno politiko« izpod peresa predsednika Demosa g. Boruta Koruna.
Med drugim me najbolj moti to, da pisec trdi, da so prenovitelji pobrisali z oblasti takrat, ko je bilo jasno, da se njihova gospodarska politika spreminja v katastrofo.
Tedanja politična organizacija ZKS vsaj po mojem prepričanju ni zbrisala z oblasti, saj poznamo prve demokratične volitve, ter na podlagi volilnih rezultatov, razdelitev oblasti.
Podpiram vse dobre rešitve sedanje vlade in parlamenta, ne glede kdo vlada. Ne morem pa podpirati vsega tistega, kar pelje naše gospodarstvo še v mnogo hujšo katastrofo, kot je bila v času vladavine tako kritiziranih »rdečih«.
Volitve so bile res demokratične. Ali pa imamo sedaj resnično demokracijo po evropskem vzorcu? Vse več delavcev je na cesti, vse večje so socialne razlike in nezadovoljstvo. Če so najvišje plače tajne, naj bodo tudi najnižji »osebni dohodki« tajni, da nas ne bo sram. Sem za to, da vlada vodi takšno gospodarsko politiko, da bodo kazalci gospodarjenja res kazali na bolje. Kaj trenutno kaže na bolje, meni ni znano in bi želel zvedeti od bolje obveščenih.
Glede ustave menim, da mora dati osnove za takšen razvoj slovenske državnosti, ki bo zagotavljal gospodarski, socialni in demokratični napredek.
Zadnje čase smo priča temu, kot da bi nekateri iz vladajoče koalicije želeli, že dokaj demokratično skupnost izpred volitev, preoblikujejo v skupnost, v kateri bo tako opevana demokracija vprašljiva.
V pravi demokraciji je težko vladati, a ne?
Razlike med srbskimi in slovenskimi komunisti so bile dokaj velike, so se stopnjevale in svoj epilog dobile na zadnjem kongresu ZKJ. Mislim, da je tovrstno primerjanje hecno in izhaja iz nepoznavanja tedanjih razmer. Nad uporom lačnih se kaže zamisliti tudi pri nas, saj je že sedaj socialni položaj za marsikatero družino nemogoč.
Meni osebno in menim, da še
marsikomu drugemu, je skorajda vseeno kdo ima, če bomo imeli pristno in dejansko demokracijo, oblast v svojih rokah. Od te oblasti, ne glede na barvo, pa pričakujemo konkretne rešitve nastalega gospodarskega in socialnega položaja.
Oblast bomo ocenjevali po tem, kako bomo živeli. Hvala lepa za demokracijo na papirju, če bo prazen krožnik.
Vsak pošten delavec gre na delo za to, da nekaj naredi. Priča-
kuje, da se njegovo delo vsaj približno evropsko ovrednoti in da lahko s plačo preživi sebe in svojo družino. Vse drugo, predvsem pa visoka politika na trhlih nogah, je za večino drugorazredno vprašanje.
Tisti, ki bodo prišli na oblast pa naj pozabijo na delitev Slovencev in naj delajo v interesu vseh Slovencev. Edino tedaj bo Slovenija kot država nekaj pomenila v očeh Slovencev in v Evropi.	kj
V Liberalno-demokratski stranki Velenje si prizadevamo čim bližje predstaviti nekatere sistemske novosti državljanom. Zato smo povabili v Šmartno ob Paki poslanca LDS v republiški skupščini in predsednika skupščinske komisije za proračun in javne finance Janeza Kopača in direktorja občinske uprave za družbene prihodke Igorja Centriha.
Predavanje Janeza Kopača je bilo zanimivo, saj je zelo plastično opisal razliko med prejšnjim in sedanjim davčnim sistemom (sedaj progresiven davčni sistem, davčna enakopravnost, integralnost), kije po njegovem mnenju dober in primerljiv s sistemi v razvitih evropskih državah. Opozoril pa je na davčno politiko, ki je sedaj po njegovem mnenju precej sporna.
TIO
Tekstilna Industrija Otiški vrh p.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž
predvsem kar se tiče previsoke davčne stopnje in previsokih dohodkovnih razredov. Poudaril pa je, da je davčna politika pac odvisna od tega, kdo je trenutno na oblasti in v kolikšni meri oblast preizkuša potrpežljivost državljanov.
Igor Centrih je v drugem delu pojasnil nekatere dvome, ki se pojavljajo glede obdavčitve upokojencev, kmetijskih proizvajalcev in drugih družbenih skupin ter opozoril na olajšave, s katerimi lahko davčni zavezanci ob koncu leta izpolnijo kvoto desetih odstotkov, ki se obračunava kot davčna olajšava. Potrdil je, da so na Upravi za družbene prihodke že posredovali na posameznih mestih, kjer se ne predajajo pravilno izpolnjeni računi (lekarne), izrazil pa je pripravljenost pri svetovanju ob posameznih primerih.
Obiskovalce je zanimalo mnogo dilem, ki sta jih gosta pojasnjevala:
—	devalvacija ne vpliva neposredno na davek, pač pa seveda inflacija, ki se bo pojavila,
—	davek na investicije je stvar davčne politike (pospeševanje privatne iniciative), pa tudi širše dileme kot npr.:
—	Zakon o zasebnem delu še ni sprejet, kar sta do zdaj preprečila tako prejšnja (predlog ZSMS že v letu 1989) kot sedanja oblast (avtor Kopač, predlagano lani), kar zavira nekatere pri opravljanju svojega dela (zasebna zdravniška praksa, zasebne šole . . .)
—	odstopi v gospodarski sferi vlade in zbornice so posledica različnosti interesov Demosovih strank, ki preprečujejo resnejšo razvojno ekonomsko politiko.
Ostalo je seveda mnogo vprašanj in odprtih tem, ki jih bodo naši naslednji gostje poskušali predstaviti drugič.
Mimogrede, potrebno je omeniti zainteresiranost krajanov Šmartnega ob Paki, ki se množično udeležujejo podobnih okroglih miz, kar je povsem v nasprotju s podobnimi prireditvami v Velenju, kjer je udeležba in zanimanje ljudi minimalno in ponavadi izključno po strankarski liniji.
Dragan Martinšek Liberalno-demokratska stranka VELENJE
tel.: (0602) 85-234. 85-226 fax: (0602) 85-279
I I
proizvodni
PROGRAM
I
I
Ženske hlačne nogavice, ki po kvaliteti, barvah in izgledu sodijo i/ vrh evropske mode.
Izdelki iz frotirja: kopalni plašči, brisače, igračke, izdelano iz najkvalitetnejših uvoženih materialov.
Video kasete super high grade kvalitete znane firme BASF.
osnovni material svetovno
I I
# Elektro izolacijske (bougier) silikonske cevi dimenzije 0 0,5—10 mm.
Vse izdelke TIO in še marsikaj vam nudimo po ugodnih cenah v naši trgovini TARA v Dravogradu.
I I
I I
I I I
L
62370 Dravograd Mariborska c. 66
I
tel.:(0602) 83 069 |

gostinsko podjetje 63331 Italije
tel. št. (063 )-831-911, 832-536 fax. št. 831-319
GOSTINSKEGA PODJE-
DELAVSKI SVET MERX TJA TURIST NAZARJE razpisuje
prosto delovno mesto DIREKTORJA. Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje poleg zakonskih pogojev še naslednje:
—	da ima strokovno izobrazbo V. stopnje in najmanj 7 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih področjih vodenja;
—	da ima strokovno izobrazbo VI. stopnje in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih področjih vodenja;
—	da ima znanje, sposobnosti, izkušnje in druge osebnostne lastnosti potrebne za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja;
—	da ne obstojajo razlogi za prepoved poslovo-denja po zakonu;
—	da kandidat v svoji prijavi opredeli dolgoročne razvojne cilje podjetja in način uresničevanja v 4-letnem mandatnem obdobju in
—	da obvlada znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi, opisom dosedanjega dela in opredelitvijo dolgoročne razvojne strategije ter nje uresničevanje v zaprti ovojnici na naslov: GP TURIST NAZARJE, 63331 NAZARJE, za RAZPISNO KOMISIJO in sicer v roku 8 dni po objavi razpisa. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi poslovodnega delavca (direktorja), ostale pa obvestili najpozneje v 15 dneh po zaključku izbire.
ČETRTEK 9. MAJA		PETEK 10. MAJA		SOBOTA 11. MAJA		NEDELJA 12. MAJA		PONEDELJEK 13. MAJA		TOREK 14. MAJA
										
		TV SLOVENIJA 1						TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1
Video strani Grizli Adams, 49. del ameriške nanizanke Mostov!
P. Yeldham: Heroji, avstralska nadaljevanka, 1/4 Sova, ponovitev Tv dnevnik
Čas negotovosti, angleika dokumentarna serija, 4/8 Po sledeh napredka Novosti zložb: Prelistajmo skupaj
ZBIS: T. Pavček: Marko na belem konju jaie Risanka Tv dnevnik
N. Companeez: Veliki zasuk, francoska nadaljevanka, 3/8
Tednik Tv dnevnik 3
Sova: Ti in jaz, angleika nanizanka, 8/10, Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka, 1/4
EEHmn
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Moški ali ženska, nizozemska dokumentarna oddaja. 21.20 Mali koncert Novi ljubljanski pihalni trio. 21.30 Svet na zaslonu. 22.00 Retrospektiva filmov Jožeta Babica. Trčenje na vzporednicah, hrvaški čb film. 23.20 Yutel.
8.50 9.00
9.25 9.55
15.30 17.00 17.05
18.00 18.35
18.45
19.00 19.30 20.05
21.00 22.05 22.25
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar 9.30 Ne daj se. Floki, nanizanka za otroke 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 15.30 Polnočna igra. drama. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar 17.00 Človekovo okolje, poljudnoznanstveni film. 17.30 Ne daj se, Foki. nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Zaščitena narava Hrvatske 19.15 Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kviz-koteka 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Yutel. 0.40 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 O živalih. 10.15 Ogenj St. Elma, romantični. 1985. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Kung Fu. začetek serije. 1972 (David Carra-dine) 13.50 Bingo. 14.15 Thunder Cats. Bolnišnica, Sosedje. 15.50 Kadeče pištole, zadnji del serije. 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov faktor, kviz. 21.00 Dosje Odesa, nemški, 1974 (Jon Voight. Maximillian Schell). 23.15 Poročila. 1.10 Petek, trinajstega, pon.
RTL PLUS
6.10 Maske 6.35 Maščevanje rdečega jezdeca, pustolovski, 1960 (Lex Barker). 7.50 Space Firebird. risani. 9.40 Maščevanje rdečega jezdeca, ponovitev filma. 11.00 Zorrova vrnitev in maščevanje, pustolovski, 1962 (Alberto Lupo). 12.35 Nenavadne zgodbve. 13.00 Smokey in bandit, komedija. 1983 (Jackie Gleason). 14.30 Intervju z Elmo Karlovo. 14.35 Obisk z jasnega neba, komedija. 1958 (Johannes Hea-sters) 16.10 Kaktusov cvet, komedija. 17.55 Umor je njen hoby. 18.45 Poročila. 19.15 3-D šov. 20.15 Dva, na poti v pekel, vestern, 1979 (Bud Spencer, Terence Hill) 22.05 Tiger, akcijski, 1972 (Burt Reynolds). 23.55 Morilec žensk, kriminalka, 1984 (Olga Karlo-tos) 1.25 Hammer
6.30 Dobro ]utro. Bino 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi Chack. 14.25 Divje življenje. 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila 16.35 Bim, barn, bino Smrkci. Bobonsi, Kraljica. 18.35 Robinsonovi. Smrkci 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Louisiana, serija 22.00 Pot v brezno, ameriški 1970 (Stacy Keach). 23.50 Priča, francoski, 1978.
6.15 Seržant Preston, Catweazle. Marco. Lassie, Hiša na Eaton Place, Velika dolina. Kobra, prevzemite, Ro-seanne. Harryjeve sodbe 11.20 Harry Fox 12.10 Velika dolina. 13.00 Mož v čudnih letih, komedija 14.45 Marco, Zajček Bunny 15.50 Lassie 16.15 Waltonovi 17.10 Simon Templar (Roger Moore) 18.10 Zajček Bunny. 18.40 Sedem minut v nebesih, komedija, 1985 (Jennifer Connelly) 20.15 Klic gozdov, domovinski, 1965 (Hans Jürgen Baumler) 21.50 Hawai 5-0 23.00 Dan maščevanja (Tiara Tahiti), komedija, 1961 (James Masonj 0.40 Dva.
8.50 Video strani 9.00 Klub Klobuk
10.00 N. Companeez: Velik zasuk, francoska nadaljevanka, 3/8 ponovitev 11.00 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Svet na zaslonu, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Hči morskih valov, norveika
nadaljevanka, 2/6 18.50 Prelistajmo skupaj 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleika pooljudno znanstvena serija, 2/4 21.05 P. Yeldham: Heroji, 4., zadnji
del avstralske nadaljevanke 22.00 Tv dnevnik 3 22-.20 Sova: Dragi John, ameriika nanizanka, 12/23, Iron Wead, ameriški film 1.05Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 7.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 Po domače z ansambli Pugelj, Vesna in nagelj, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Moški cerkveni zbor iz Moskve, posnetek iz Ohrida. 21.25 Kolesarska dirka Alpe Jadran, reportaža. 21.45 Yutel. 22.45 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Živeti kot ves normalen svet, dokumentarna nanizanka za mlade. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 14.50 Portret komponista: J. Hattze. 15.35 J. Hatze: Vrnitev, opera. 16.20 Video strani. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar 16.50 Triindevetdeset. 17.00 Iz vaše lektire: Dragotin Domjanič. 17.30 Živeti kot ves normalni svet, dokumentarna nanizanka za mlade. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Mothers, da-ughfers and lovers, ameriški film. 21.35 Duoptrija, talk show. 22.00 Tv dnevnik. 22.45 Ekran brez okvira. 0.15 Yutel. 01.15 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Kadeče pištole. 11.05 Kryptonov faktor. 12.05 Kolo sreče. 12.45TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.46 Družinska čast, serija (Daphne Ash-brook). 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Pustolovščina v Atlantisu, fantazijski, 1978 (Jose Ferrer). 21.45 Poročila. 22.00 Dvigalo groze, znanstveno-fan-tastični, 1983 (Huub Stapel). 23.45 Šport. 23.50 Amulet smrti, kriminalka 1974 (Horst Frank).
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 9.20 Moje srce poje le zate, glasbeni, 1952 (Mario Lanza). 11.00 Tvegano! 11.35 Šov 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Narodna glasba. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Ženska za sedem milijonov, serija. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.05 Loterija. 21.10 Umor je njen hobby. 22.05 Nogomet. 23.00 Poročila. 23.10 Tutti Frutti (3-D). 0.10 Zasebna šola, komedija, 1983 (Phoebe Cafes). 1.40 Tiger, ponovitev filma. 3.15 Zasebna šola. ponovitev. 4.35 Spodnja krila revolucije. serija.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi. 14.30 Reklamni boben. 15.30 Wildcat, brazilska serija. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Cirkus, Smrkci, Bobonsi. 17.45 Kraljica, Smrkci. 18.30 Galaxy Rangers. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 22.00 Agent 3S3, italijanski, 1965 (George Ardisson). 23.40 Pribežališče Las Vegas, ponovitev filma. 1.15 Bliskovito 88.
PRO 7
6.15 Seržant Preston, Catveazle, Marco, Lassie, Waltonovi, Velika dolina, Simon Templar. 10.20 Klic gozdov, domovinski. 11.50 Velika dolina. 12.45 Skrivna naloga K, agentski. 14.30 Marco, Zajček Bunny. 15.30 Lassie. 15.55 Perry Mason. 16.55 Roseanne. 17.20 Barney Miller 18.00 Rop žensk v Maroku, pustolovski, 1951 (Burt Lan-caster) 19.45 Bill Cosby. 20.15 Kaj. ti nočeš7, komedija, 1978 (Barbra Strei-sand, Ryan O'Neal). 22.10 Ceste San Francisca. 23.10 Polnočni exspress, angleški, 1977 (Brad Davis). 1.30 Dan maščevanja, film.
8.25 8.35 9.00 9.15
9.25
9.50
10.05 11.05
11.30 15.25 15.25 15.35
16.20 17.00 17.05 18.40 19.00 19.12 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30
1.15
Video strani Angleičina, 12. lekcija Radovedni Taček: Goba ZBIS: T. Pavček: Marko na belem konju jaie
Alf, 28. del ameriike nanizanke
Periskopov raček: Programski jezik logo, 5. lekcija Zgodbe iz ikoljke Pesmi porabskih Slovencev, 2. del Video strani Video strani Video strani
Fluid, ponovitev zabavnoglas-bene oddaje HTV Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Žabje sanje, avstralski film
Otroška oddaja Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3 Križkraž Tv dnevnik 3
Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 11/30, Twin Peaks, ameriika nadaljevanka, 17/21, Za lepo življenje, francoski film
Video strani
8.30 8.40 9.35
10.15
10.45
11.10 11.40 12.00 13.15 13.25
14.40
15.30 17.00 17.05 18.50 19.00 19.30 20.05
20.40 22.00 22.20
23.35
Video strani Živ žav
Hči morskih valov, ponovitev norveške nadaljevanke, 2/6
V znamenju zvezd: Oven, ponovitev nemike dokumentarne serije, 10/12
Muppet show: Leo Sayer, ponovitev
Videomeh, 49. oddaja Obzorja duha Video strani Video strani
Evrovizijska popevka, skraj-ian posnetek iz Rima J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleika nadaljevanka, 17/26
Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Zeleni ogenj, ameriiki film Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2
Marcel Buh: Posel je posel, 6., zadnji del slovenske nanizanke
Zdravo Tv dnevnik 3
Sova: Kremplji in praske, ameriika nanizanka, 11/16 Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka, 2/4 Video strani
8.50 9.00 9.10
9.30
10.00 10.15 10.30 10.45 15.00 15.10 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45
19.10 19.30 20.05
21.10 22.00 22.20
23.00
0.15
Video strani
Ciciban, dober dan: Ob ribniku Pojdi nekam, ne ve se kam: Lutkovna igrica HTV Mladinski pevski festival Celje 89, MPZ Kamnica in MHZ Tehnik, Celje Utrip
Zrcalo tedna Tv mernik Video strani Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Zob Alf, 29. del ameriike nanizanke
Risanka Tv dnevnik 2
L. Hoenicke —- J. Keskin: Ura resnice, nemška drama
Osmi dan Tv dnevnik 3
400 let slovenske glasbe, 17. oddaja
Sova: Gledališče Raya Brad-buryja, angleika nanizanka, 4/6, Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka, 3/14 Video strani
HHÜMN.JA1 ■ ---------- MTVSiOV|N»A2
12.55 Domžale: Mednarodni teniški turnir, prenos. 15.00 Videonoč, ponovitev. 19.00 Muppet show: Leo Sayer. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Obračun v velikem mestu, ameriški film. 21.50 Mednarodni teniški turnir, posnetek iz Domžal. 23.20 Yutel.
HTV 1
10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25). 11.30 Čudežni svet živali, poljudnoznanstvena nanizanka. 12.00 Besede, besede, ponovitev. 12.30 Risanka. 13.45 Priscien in Roža, poljski film za mlade. 15.15 Mixer »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Oddaja narodne glasbe in običajev. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.00 Odprto . . . 17.30 Tv teden. 17.45 Tv razstava. 18.00 Vrnitev na otok z zakladom, filmska nanizanka. 18.55 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Black moon rising, ameriški film. 21.50 Izseljena Hrvatska: Duh diaspore. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Športna sobota. 23.00 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 0.45 Poročila.
12.55 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Bajke na Slovenskem: Varuhi narave, 5., zadnji del dokumentarne oddaje. 20.30 Ciklus filmov R. W Fassbinderja: Zakon Marije Braun, nemški film. 22.25 Posnetek boksa iz Goeteborga. 23.25 Športni pregled, oddaja HTV. 0.10 Yutel.
HTV 1
9.30 Kronika Čehov in Slovakov. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutrö, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Filmska nanizanka Daktari. 13.55 Družinske vsebine. 14.25 Televizijski družinski magazin. 16.15 Veni, vidi. 16.20 Vohuni so z nami, angleški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.35 Borba za demokracijo, tuja poljudnoznanstvena nanizanka. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Pustolovščina v Atlantisu, pustolovski. 11.45 Gospodinjstvo. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Zaliv tihotapcev, pustolovski, 1961 (Peter Cushing). 15.45 SAT 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Dvoje src in prestol, avstrijski, 1955 (Elma Kariowa). 22.00 Poročila. 22.15 Alien Nation. 23.10 Troje usnjenih hlač v St. Tropezu, komedija, 1980 (Peter Steiner). 0.45 Zaliv tihotapcev, pon.
7.30 Dino. 7.55 Džuboks, risanke. 9.10 Drops. 9.35 Zapp. 10.00 Svet živali 10.30 Potovalni magazin. 11.05 Dvoje src in en prestol, avstrijski. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Novo v kinu. 14.30 Normani, italijanski, 1962 (Ca-meron Mitchell). 15.00 Nagradna igra. 16.00 Pozor, kamera. 16.30 Drops! 17.05 Šerif iz Rio Roja, vestern, 1966 (Rick Horn). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Od srca do srca. 20.00 Meteor, znanstveno-fantastični, 1977 (Sean Connery, Natalie Wood). 21.50 Poročila. 22.00 Talk in Turm, pogovor. 23.15 Jeannie, drama, 1979 (Jo-die Foster).
RTL PLUS
6.00 Ženska za sedem milijonov. 7.35 Dragi sfriček Bili. 8.00 Konfeti, za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Jetsonsi, Mr. T., Dungeons in Dragons, Robocop, Spi-derman. 12.05 Kapitan N. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.50 Formula ena. 14.25 Kakor pes in mačka. 14.50 Lassie. 15.15 Daktari 16.05 Angel se vrača. 16.55 Cena je vroča. 17.35 Super cena. 17.45 Bunte. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 50-rojstni dan Sente Berger: Streli v tričetrtinskem taktu, agentski, 1956. 21.55 Vse ali nič. 23.00 V planini ni greha, seksi film, 1974 (Alena Penz). 0.30 Strast, nemški, 1985. 2.30 V planini ni greha, pon. 3.50 Tatica Teresa, belgijski, 1976 (Monica Vitti).
RTL PLUS
6.00 Mr. T., Kapitan N., Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Risanka. 9.35 Guliverjeva potovanja, belgijski, 1976 (Richard Harris). 11.00 Tednik. 12.10 3-D šov. 13.00 Moj oče zunajzemeljec, Mun-sterjevi, Ultraman. 14.15 A-team. 15.00 Formula ena v Monacu. 15.30 Prenos formule ena. 17.50 Kilometer 330. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Oddaja ob materinskem dnevu. 21.50 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.45 Kulijev knjižni klub. 23.45 Formula ena, povzetek. 0.10 Kanal. 0.35 Cona Somraka, serija. 1.25 Hitchcock prikazuje.
TELE 5
6.30 Dobro jutro,. Bino. 11.05 Mesto, dežela, reka. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Bim, barn, bino: Odisej. Smrkci, Rešitelj Zemlje. 14.30 P.O.P. 15.30 Šport. 16.30 Cinematika. 17.30 Tednik. 17.45 Feldmaršal, italijanski, pon. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Orožje zakona. 22.00 Agenta imata težave, ameriški, 1980 (Robert Conrad). 23.40 Dr. Jekyll in sestra Hyde, angleški, 1971.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 111)0 Agenta imata težave, TV film. 12.40 Kritični magazin. 13.05 Tednik. 13.15 Normal, oddaja za prizadete. 13.45 Bim, bam' bino: Popaj, Chack, Smrkci, Bobonsi! 16.20 Usodna ljubezen, ameriški, pon. 17.25 Scena D 18.10 Divje življenje 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Amandina mirna hiša, zabavna serija. 20.15 Za smeh. 21.05 Imeniten policaj, francoski, 1964 (Robert Dhe-ry). 22.35 Nočna patrulja. 23.30 Norišnica. 0.00 Ring je prost. 0.55 Reklamni boben.
9.10 Muppet Show, 68. nadaljevanje lutkovne serije. 9.40 Bunny, Cosby Show. M A.S.H, 11.00 Riptide. 11.50 Rop žensk v Maroku, pustolovski. 13.35 V tropski Avstraliji, dokumentarec. 14.25 V templju belega slona, pustolovski, 1964 (Sean Flynn). 16.10 Angel na Zemlji. 17.20 Kronska priča, kriminalka, 1979 (Davis Soul). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Cisto navadna družina, drama, 1980 (Donald Sutherland, Timothy Hutton). 22.25 Zmajev ples, akcijski, 1984 (Taimak, Vanity). 0.15 Ceste San Francisca. 1.15 Krvava ma-ma,*kriminalka71963!
PRO 7
6.10 Leteči kivi, Divje kraljestvo, Marco Polo, Niklaas, Scarlet, Veverička, Sindbad, Bill Cosby. 10.45 M.A.S.H. 11.15 Angel na Zemlji. 12.05 Divje kraljestvo. 13.00 Kronska priča, kriminalka. 15.20 Hišni tiran, komedija, 1958 (Heinz Erhardt). 17.00 Riptide. 18.10 Kraljevi meč, pustolovski, 1963 (Janet-te Scott). 19.45 B. Cosby 20.15 Karate Kid, akcijski, 1983 (Ralph Macchio). 23.05 Ceste San Francisca. 0.05 Stolp prepovedane ljubezni, erotični, 1968 (Terry Torday).
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Meteor, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče 12.45 TV borza. 13.35 Novo v kinu. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Brigitte Wei-rich). 19.15 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D., začetek ameriške »bolnišnične« serije. 1983 (Perneil Roberts). 21.00 Zagozda, komedija, 1968 (Uschi Glas). 22.40 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Jeannie, drama. 1.30 Traper John.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 8.35 Za otroke 9.50 Brez Usmiljenja, ameriški, 1948. 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko sporočilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca, prvi del. 15.55 Galaktika. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 A-team 20.15 Šef, serija. 21.10 Renegade, pustolovski, 1987 (Terence Hill). 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Poročila. 0.20 Mrtvi angeli ne lažejo, kriminalka, 1988 (Tommy Lee Jones, Virginia Madsen).
TELE 5
6.30 Dobro jutro. 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Popaj, Chack, Richie. 14.40 Za smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Nočna patrulja. 22.00 Zdrav za življenje, TV film, 1984 (Alexandra Paul). 23.35 Dr. Jekyll in sestra Hyde, angleški, 1971. 1.15 Bliskovito.
PRO 7
5.45 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Lassie, Za smeh, Muppet Show, Velika dolina, Perry Mason. Roseanne, Barney Miller. 11.05 B Cosby. 11.30 M. A. S H. 11.55 Velika dolina. 12.45 Tempelj belega slona, ponovitev. 14.30 Marc o. 14.55 Zajček Bunny. 15.35 Lassie 16.00 Fant z drugega planeta. 16.55 Roseanne. 17.20 Mr. Smith. 18.00 Ceste San Francisca. 18.55 Zajček Bunny. 19.25 Starsky in Hutch. 20.15 Poslednji z Red Ri-.erja, vestern, 1969 (Robert Mitchum). 22.00 Ogenj z ognjem, ljubezenski, 1986 (Craig Sheffer, Virginia Madsen). 23.45 Starsky in Hutch. 0.40 Stolp prepovedane ljubezni, pon.
8.50 9.00 10.00
10.55 11.20 11.40 12.25 14.55 15.05 15.30 17.00 17.05
18.10
19.05 19.30 20.05
20.55
21.50 22.10
23.25
Video strani
Zgodbe iz školjke, 20. oddaja Šolska TV — Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta, 13/14
Šolska TV: Angleščina, 14/16
Sedma steza
Osmi dan, ponovitev
Omizje
Video strani
Angleščina, 14/16, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Šolska TV — zemljepisne posebnosti, 13/14 Rok, rada te imam, Kaja, kratki igrani film Risanka Tv dnevnik 2
A. Adelson: Ime mi je Steven, ameriška nadaljevanka, 1/4
Novosti založb — Od obzorja do obzorja Tv dnevnik 3
Sova: Črni gad, angleška nanizanka, 4/6, Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka, 4/14 Video strani
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Radi ste jih poslušali, zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, oddaja o športu. 21.20 Omizje. Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Zlata nit, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 16.00 Podrav-ski svati, dokumentarna oddaja. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Familly Album. 17.30 Zlata nit, nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Morje. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Tv dnevnik. 21.45 Kinoteka Hollywooda: Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriški film. 0.15 Poročila.
SATELITSKA TV
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio 2 Koper. 19.00 Šaljivi ples. 19.05 Zvočnost slovenskih pokrajin — Gorenjska. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer. David Lean: Življenje za film ameriški dokumentarni film. 22.55 Yutel.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 8.35 Šov. 9.25 Žena gospoda S., nemški, 1951 (Sonja Zie-mann). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Mini Playback Show. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Columbo: Umor po načrtu, kriminalka, 1989 (Peter Falk) 22.00 Exsplosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v Los Angelesu. 23.50 Poročila. 0.00 Razvezan, kriminalka, 1974 (J. L. Trintignant, Cahteri-ne Deneuve). 1.40 Hammer.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi. Richie. 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Bobonsi Cool McColl, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Prosim smeh 22.00 Hobgoblins, ameriški, 1988 (Tom Bart-lett). 23.35 Louisiana, serija. 0 20 Bliskovito. 88 0.50 P O P.
PRO 7
6.00 Seržant Preston, Catwe^le, Marco, Lassie, Sindbad, Kapitan Scarlet, Velika dolina, Fant z druge zvezde, Roseanne, Mr. Smith, Samurajevo maščevanje. 12.10 Velika dolina. 13.00 Kraljevski meč, pustolovski. 14.30 Marco, Zajček Bunny. 15.30 Lassie. 15.55 Kraljestvo miru. 16.50 Rosean-ne. 17.15 Alice. 17.55 Z loparjem in pištolo. 18.50 Zaječk Bunny 19.20 Starsky in Hutch. 20.15 Vedno zaradi tebe, komedija, 1962 (Dean Martin). 21.55 Miss Sadie Thompson, drama, 1953 (Rita Hayworth). 23.35 Starsky in Hutch. 0.35 Rdeče in črno, film po Steridhalu, 1954 (Gerard Philippe).
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Čuvajmo zaščitene biljke. 17.30 Mali svet. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Hrvatska kulturna zapuščina. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zgodbe Jeana Dinoa, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.55 Kinoklub Evropa: Konec starih časov, film Jirija Menzela. 1.25 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Razred . ., komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Matt Houston 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 Max Monroe, neučakana pištola, serija. 21.00 Boginja maščevanja, pustolovski, 1963 (Lex Barker) 22.45 Poročila. 23.00 Spiegle TV. 23.30 Vladar Kansasa, vestern, 1959 (Jeff Chandler). 1.10 Tenis, Rim. 2.10 Max Monroe, pon. Opomba: možen prenos tenisa ob 17.45 in ob 20. uri.
SREDA
15. MAJA
TV SLOVENIJA I
8.50 9.00 9.55
10.55
11.40 15.20 15.30 17.00 17.05
17.40 17.50 19.00 19.30 20.05
21.35 22.20 22.40
0.25
Video strani Živžav
Žarko Petan: Dachauski procesi (Mestno gledališče Ljubljansko)
A. Adelson: Ime mi je Steven, ameriika nadaljevanka, 1/4
Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Bajke na Slovenskem: Usoda, dokumentarna oddaja, 4/5 Risanke
Klub Klobuk kontaktna oddaja
Risanka
Tv dnevnik 2
Film tedna: Tatovi mila, italijanski film
Zabavnoglasbena oddaja JRT Tv dnevnik 3
Sova: Alf, 37. del ameriške nanizanke, Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka, 5/14, V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 11/12 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.20 Svet poroča. 23.05 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Gym, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 15.45 Dobro jutro jazzeri. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 V vrtincu stoletja. 17.30 Gym, nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moderni časi, uvod. 20.30 Oddvojeni svetovi, angleški film. 22.00 Moderni časi, nadaljevanje 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Iz črnega albuma: 1945 — naličje zmage, dokumentarni spored. 23.55 Yutel. 0.55 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Boginja maščevanja, pustolovski 12.05 Kolo sreče 12.45 Tv-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu (David Carradine). 16.45 Stingray. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter, začetek serije (Fred Dryer, Stepfanie Kramer). 21.00 Quatermain I, pustolovski, 1985 (Richard Chamberlain, Sharon Stone). 22.50 Poročila. 23.05 Petek, trinajstega. 23.55 Kanal 4. 0.20 Kanal 4, kratki film. 0.45 Tenis, Rim. 1.45 Hunter, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.15 Znova ti 9.45 Ljubezen na stranpoteh, francoski, 1950 (Michele Morgan). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer, satira. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca, serija. 15.55 Čips. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Angel se vrača. 20.15 Umor je njen hobby. 21.10 Narodna glasba. 22.10 Stern TV. 22.50 Dr. Westphall. serija. 23.40 Poročila. 23.50 Boj proti mafiji (Wiseguy). 0.45 Varuh New Yor-ka. 1.30 Dr. Westphal, pon.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi, Richie. 14.45 Prosim, smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem, 153. nadaljevanje brazilske serije. 16.25 Poročila 16.35 Bim, bam, bino: Smrkci, Bobonsi, Cool McCool. Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Amandin mirni hotel, serija (Bea Arthur). 21.25 Norišnica. 22.00 Najo-strejša televizija na svetu, angleški, 1986 (Dennis Hooper). 23.50 Orožje zakona 0.40 Bliskovito 88. 1.05 Cine-matika.
6.15 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Lasiie, Kraljestvo miru, Velika dolina. 9.30 Samurajevo maščevanje, Ro-seanne, Alice. 11.25 Z loparjem in pištolo. 12.15 Velika dolina. 13.00 Poslednji z Red Riverja,vestem. 14.35 Marco 15.00 Zajček Bunny. 15.40 Lassie 16.05 Hiša na Eaton Place. 16.55 Roseanne. 17.20 Harryjeve sodbe 18.00 Kobra, prevzemite. 18.55 Bunny 19.25 Harry Fox. 20.15 Andersonov klan, kriminalka, 1970 (Sean Connery, Dyan Cannon). 22.00 Dva, serija. 23.00 Osamljenec, vestem, 1970 (James Garner). 0.40 Miss Sadie Thompson, ponovitev.

Celjski komorni zbor bo zapel v šoštanjski cerkvi
Komorni moški zbor Celje se bo v soboto, 11. maja predstavil v cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju tamkajšnjim poslušalcem. Na koncertnem programu bodo renesančne duhovne skladbe in celotna maša romantičnega komponista L. Managerja. Skupaj z zborom bo zapel tudi Celjski oktet pod umetniškim vodstvom F. Bobinca, na orglah pa bo zbor spremljala prof. Majda Završnik.
Komorni moški zbor Celje je
bil ustanovljen leta 1949. Iz takratnega 11-članskega zbora se je kasneje pod vodstvom prof. E. Kuneja razvil v moški komorni zbor, ki je v svojem obstoju prepotoval ne le Jugoslavijo ampak celo Evropo. Na številnih evropskih koncertnih odrih in skoraj vseh nemških in holandskih radijskih postajah je posnel veliko koncertnih programov. Dolga leta se zbor uvršča med najkvalitetnejše evropske moške pevske
zbore, za kar je prejel veliko najvišjih priznanj na evropskih pevskih festivalih, dve zlati priznanji pa tudi na slovenski pevski reviji v Mariboru »Naši zbori pojo«.
Zbor je posnel tudi 3 LP plošče in izdelal dve kaseti. Zbor je več kot 27 let vodil in oblikoval prof. Egon Kunej. Za njim so zbor vodili prof. Ciril Vertačnik, prof. Vid Mareen in prof. Janez Bole, v zadnjem letu pa zbor vodi prof. Katja Kovač iz Velenja.
FAUST
Za abonente gledaliških abonmajev in za izven bo v četrtek, 16. maja, organiziran ogled predstave Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora »FAUST« v režiji Tomaža Pandurja. Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane v Velenju. Vstopnice za abonente 150 din, za ostale 300 din. Cena prevoza 200 din. Prijave še sprejemamo.
Razprodane pa so vstopnice za obisk FAUSTA »brez organiziranega prevoza«, ki bo prav tako 16. maja in ne 14. maja, kot je bilo prvotno objavljeno.
OPERNE PREDSTAVE V LJUBLJANI
V Kulturnem centru Ivan Napotnik lahko kupite vstopnice za katerokoli predstavo v ljubljanski operi. V tem mesecu opozarjamo na Donizet-tijevo LUCIO DI LAMER-
MOOR, ki bo na sporedu 11. maja ob 19.00, na baletni večer IZ NOVEGA SVETA, ki bo 19. in 20. maja ob 19.00 ter na Rossinijevo STABAT MATER, ki bo na sporedu 22. maja, ob 20.00.
SERVIS RENAULT
IN SERVIS ZA ZAVORE - obnovah oblog in »klopk
PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV
Q DAIHATSU
POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS
JOŽE JAKOPEC
VELENJE Kosovelova 16 tel (063)855-975
mm

Glasbeni Radia Velenje

gels .. . YO .. . Tudi trio DEEE-LITE kar pridno izdaja plošče, njihova zadnja se imenuje Good Beat Mix .. . YO . .. Velika Britanija ima v tem času novo pop zvezdo, devetnajst letnega CHESNEYA HAWKESA, ki je »zažgal« s komadom The One And Only, izdal pa je tudi že LP z naslovom Music From Buddy's
the one and only
ZIVIO ! ! !
Že kar nekaj časa je minilo odkar sem napisal zadnji glasbeni kotiček, seveda so bili vmes praznični dnevi, ki pa so sedaj že za nami in upam, da ste jih lepo preživeli.
Med tem časom se je nabralo tudi dosti nove glasbe in le nekaj izmed teh novih plošč bom danes tudi omenil, kajti premalo je prostora, če bi hotel čisto vse.
. . . YO .. . Skupina TWENTY 4 SEVEN se je pojavila na tržišču z svojo že tretjo malo ploščo, ki nosi naslov Living In A Jungle . . . YO . .. Dobro se drži tudi GEORGE MICHAEL, ki pravi, da morate njegov album poslušati brez predsotkov, izdal pa je že četrti hit Cowboys-An-
TOP 1 O US SINGLES
1	(2) YOU'REINLOVE___________________________________________________Wilson Phillips/SBK
2	(4) BABYBABY------------------------------------------------------------Amy Grani/ASM
3	(1) l'V£ BEEN THINKING AB0UT Y0U....................londonbeal/Rodioortive
4	(3) HOLD YOU TIGHT______________________________________________Tora Kemp/Radioodive
5	(6) J0YRIDE---------------------------------------------------------------Roxette/EMI
6	(5) SADNESS PARTI__________________________________________________Enigma/Ch™
7	(7) RICOSUAVE----------------------------------------------------------------Gerardo/EMI
8	(-) I LIKE THE WAY (THE KISSING GAME)______________________________Hi-Rve/Jive
9	(-) CRYFORHEIP.......................................................RickAstley/RCA
10	(-) HEREWEG0__________________________________________C&C Music Factory/Columbia
Song .. . YO ... In, ko smo že ravno pri albumih naj omenim še sveži album HOLLYA JOHN-SONA (ex Frankie goes to Hollywood) Dreams That Money Can't Buy . . . YO . . . Verjetno vam samo ime Mark Moore ne pove kaj dosti, če pa vam povem, da je to vodja skupine S'EX-PRÉSS so stvari že dosti bolj jasne. Skupina že kar lep čas ni izdala nič zanimivega, tokrat pa ponovno poskušajo z novo ploščo Find'Em, Fool'Em, For-get'Em ...
Toliko za danes o novih ploščah, mi se seveda vidimo v soboto na spomladanskem sejmu ali slišimo v oddaji Najboljše, Najnovejše.
Lep pozdrav!!!
I am the one and only oh yeah
Call me Cali me by my name Or call me by my number Put me through it I II still be doing it the way i do it And yet you try to make me forget who I really am Don't teil me I know best i'm not the same as all the rest
CHORUS I am the one and only Nobody i'd rather be I am the one and only You can't take that away from me
l've been a player in the crowd scene A flicker on the big screen My soul embraces one more in a million faces High hopes and aspirations Ideas above my station Maybe but ali this time l've tried To walk with dignity and pride
REPEAT CHORUS
I can't wear this uniform without some comprises Because you'll find out that we come In different shapes and sizes
No one can be myself like I can For this iob l'm the best man
But while this may be true You are the one and only you
REPEAT CHORUS TWICE
(0
3
<0 (D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Cena posameznega izvoda je 20,00 din, mesečna naročnina 80,00 din, trimesečna naročnina 225,00 din, polletna naročnina 450,00 din, timesečna naročnina za tujino 380,00 din. ' na 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 10. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. 20.00 Lahko noč.
NEDELJA, 12. MAJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 13. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 15. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
i IkMnIoi 1 m
Četrtek, 9. 5. ob 18. uri
NERODNI HARRY (WHO IS HARRY CRUMB) - ameriška komedija.
V gl. vi.: John Candy, Jeffrey Jones Režija: Paul Flaherty
Neverjetno nespretni detektiv Harry Crumb dobi od svojega šefa nalogo, da reši primer ugrabitve. Ker je šef sam ugrabitelj je prepričan, da ga Crumb ne bo nikoli odkril. ..
Petek, 10. 5. ob 18. uri
Sobota in nedelja, 10., 11.5. ob 18. in 20. uri
DARKMAN — ameriški avanturistični. Vgl, vi.: Liam Neeson, Fran-ces Mcdormand Režija: Sam Raimi
Kdo je Darkman ? Maskirani obraz iz popularnega stripa prvič na filmu. Znanstvenik dr. Pejton preživi podtaknjeno eksplozijo v laboratoriju z težkimi poškodbami. Menja svojo podobo in življenje ter postane neprizanesljivi maščevalec. Samo ljubezen do Julie mu brani, da ne postane pošast. . . Torek, 14. 5. ob 18. in 20. uri NERODNI HARRY - ameriški, komedija. Sreda, 15. 5. ob 18. in 20. uri JAKOVEC (CRY BABY) - ameriški, melodrama.
Amy Locane, popularna zvezda erotskih filmov tokrat prvič v filmu resnejšega žanra in sicer kot lepa in dobro vzgojena Alison, ki se zaljubi v Vejda Vokera (Jokavec), slabega fanta, ki io ugrabi in pelje na rock koncert, da bi ga slišala kako poje. Nastane teritorialna vojna med slabimi in dobrimi fanti. Nepozabna glasba 50-tih let. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 9. 5. ob 20. uri Petek, 10. 5. ob 20. uri Sobota, 11. 5. ob 22. uri
NAJBOLJŠA UČITELJICA (SISTER DEAREST) - ameriški erot-ski.
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 13. 5. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE za abonma in izven
KINOTEKA - VISOKA DRUŽBA (HIGH SOCIETY) - ameriška glasbena melodrama.
Zveneča imena ameriškega glasbenega filma Bing Crosby, Frank Si-natra Grace Kelly, Louis Armstrong Režija: Charles Walters
Leto proizvodnje 1956, barvni, slovenski podnapisi.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 12. 5. ob 19. uri
NERODNI HARRY — ameriška komedija.
Ponedeljek, 13. 5. ob 19. uri
DARKMAN — ameriški, avanturistična drama.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 10. 5. ob 20. uri
DARKMAN — ameriška avanturistična drama.
KINO »DOM« MOZIRJE
9. 5. - VAMPIRKA IN SOSEDA
11. in 12. 5. - BRATSKA KRI, ameriški akcijski
16. 5. - SENATOR IN STRIPTIZETA, ameriška komedija
KINO »JELKA« NAZARJE
11. in 12. — GORILE V MEGLI, ameriški spektakl 15. 5. - SMRTONOSNI STREL, ameriška kriminalka
DEŽURSTVA
V ZDRAVSTVENEM VELENJE:
DOMU
Zdravniki:
Četrtek, 9. maja — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Zupančič in dr. Pirtovšek.
Petek, 10. maja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. D. Popov in dr. Bezlaj.
Sobota, 11. maja in nedeljo, 12. maja — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Grošelj in dr. Vidovič.
Ponedeljek, 13. maja — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Menih in dr. Žuber.
Zobozdravnica:
V nedeljo, 12. maja — dr. Danica Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. LEKARNA V VELENJU:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
NA VETERINARSKI POSTAJI
V	MOZIRJU:
Do 12. maja — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
Od i3. maja do 19. maja — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. NA VETERINARSKI POSTAJI
V	ŠOŠTANJU:
Od 10. maja do 17. maja — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 891-166.
studu oijkVii
Tel. št.: 853 451 _855 450L
AVTOMATIC A3 KLS, letnik 1986, rdeč, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 854-905.
VISOKO PRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO, površine 240 m! in gospodarsko poslopje, 66 m: v Šoštanju, pri jezeru, prodam. © 011-786-080 ali 011-456-493.
R—4, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. © 882-848. PARCELO ZA VIKEND na lepi sončni legi, primerno za terase, prodam. Irena Kovač. Hramše 4, Žalec.
LADO NIVO z dodatno opremo in dobro ohranjeno, prodam. © 063-882-319.
ROČNI ELEKTRIČNI VILIČAR in 400 kg Libelino tehtnico, prodam. © 884-025.
PARCELO 1000 m\ s kletjo, 9 km iz Velenja, prodam. © 850-466. od nedelje dalje. V račun vzamem tudi osebni avto. MARIJA ŠPEGEU iz Mute prodaja 6 mesecev stare nesnice, ki že nesejo. © 0602-61-202.
JUGO KORAL 65, 4/89, metalne barve, alu platišča, garažiran, 26.000 km, registriran do 4/92, prodam. © 712-182.
MENJAM GARSONJERO V CENTRU VELENJA, 25 m2, za dve do trisobno stanovanje. Ostalo po dogovoru. © 853-907, po 14. uri. TOMOS 10, prodam. © 354-338 po 15 uri.
TRAKTOR DEUTZ 48-06, letnik 1986, prodam. 1200 delovnih ur. © 891-102.
ZEMLJIŠČE PRIMERNO ZA VIKEND v Hramšah 16 a, prodam. V račun vzamem tudi avto. © 779-123.
17 AROV NJIVE v Letušu, prodam. Naslov v uredništvu. TOVORNI AVTO z rednim de lom v Velenju, prodam ali menjam po dogovoru. © 856-308. POSTELJO 200 x 180. ugodno prodam. © 857-250. po 17. uri. LESENO HIŠO ZA PSA, žele zno ograjo 4x4 (boks za psa) in leseno vrtno uto v izmeri 3 x 4, prodam. Informacije po © 853-005.
IŠČEM VARSTVO na našem domu, 4 ure dnevno, za tri letna dvojčka. © 857-201. ZASTAVO 126, registrirano do 8/91, poceni prodam. ® 853-260
2
t.
DIMNIKAR-
STVO
Peter Pečnik
Kavče 15, Velenje
Telefon:
063/888-257
TZV NUDI DELO resnim pro dajalcem tekstila na terenu v Velenju z okolico. Lasten prevoz. © 831-694, po 16. uri. ZAZIDALNO PARCELO, nuj no prodam. © 0602-55-365, zvečer.
Pet KLJUČEV IN VŽIGALNIK
smo našli na Cesti talcev. (Eden pobarvan vijoličasto. Informacije v uredništvu.
V LIPJU v Vinski gori, prodam zazidalno parcelo v izmeri 845 nr. Informacije od 8. do 14. ure © 856-899.
PO UGODNIH CENAH
montiram vse vrste pohištva, kuhinje, spalnice, dnevne sobe, kopalnice ter polagam vse vrste parketov in drugih talnih, stenskih in stropnih oblog. © 851-110.
TEČAJ IN IZPIT za voditelje čolnov organizira podjetje TRI. Informacije po © 854-905.
STAREJŠO HIŠO ob glavni cesti, primerno /d vsako obrt. prodam. Informacije med tednom dopoldne po © 713-141. interna 219.
OMARO KOMBINIRANO,
ugodno prodam. Možno na dva
obroka. © 852-273.
KUPIM PRIKOLICO ADRIA.
© 853-508.
rA
VOTOSI
tel Sek Toštišče
Rečica ob Savinji tel. 063-831-416
j NAŠ CAS
I
> CAS
fOTOKOV»^°
—h
i I
I
-j
POPRAVEK:
V prejšnji številki Našega časa je v tiskarni prišlo do neljube napake v zahvali za JAKOBA MIKLAVŽI-NA. Pravilno se glasi LD Velunja in ne LD Velenje. Se
opravičujemo.
v "-1	ZAHVALA
■ ^f
1 .„V
Ob težki izgubi naše dobre mame in babice
Rozalije Začnik
iz Florjana pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane vence, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice v Topolšici. Posebej se zahvaljujemo dr. Bogdanu Menihu, ki ji je z zdravljenjem na domu zelo olajšal trpljenje in dr. Stuparju za obisk ob njeni zadnji uri. Prisrčna hvala tudi govornikoma za lepe poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred.
NJENI OTROCI Z DRUŽINAMI
V SPOMIN
našemu
Gustiju
rojenemu 13. maja
Mesec maj nam pušča še večjo bolečino — spomin na tvoj rojstni dan. Ne moremo verjeti, da si lani še zdrav praznoval in da si že dobrih 8 mesecev večno ločen od nas. Ostali so neizpolnjeni načrti, potovanja. Prisrčna hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko, položite
cvetje.
NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Stanislava Jelena
15. 4. 1909 - 23. 4. 1991 računovodja bolnišnice Topolšica v pokoju
se iskreno zahvaljujemo družini Viktorja Kavnika za dolgoletno pomoč. Enako zahvalo izrekamo bivšim sodelavcem bolnišnice Topolšica, krajanom Topolšice, RK Velenje, stranki Demokratične prenove Velenje in govorniku za besede
slovesa.
Iskrena hvala tudi krajanom Žalca, Šoštanja in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izraze
sožalja.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Skrb, delo in trpljenje, ZAHVALA	tvoje je bilo življenje,
niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostala.
Nema bolečina je objela naša srca, strti sporočamo, daje v 84. le tu prenehalo biti srce naše drage mame, tete, sestre in omice
Kristine Zaleznik
rojene LONČAR 1907—1991 iz Kajuhove 7 v Šoštanju
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje, sveče, spominske maše, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Enaka zahvala velja gospodu dr. Lazarju ter gospodu duhovniku za opravljen
obred.
Zahvaljujemo se godbi Zarja, pevskemu oktetu, organizaciji WI Šoštanj, govorniku gospodu Ivanu Medvedu, Lojzki Zaleznik in Rajku Zalezniku za humano pomoč, sodelavcem iz TEŠ, društvu upokojencev Šoštanj, praporščakom in gospodu
Ivanu Uranu. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Karli, hčerka Silva, vnuk Miro, sestra Pavla z možem in ostali sorodniki.
Ze leto dni te zemlja krije, v gomili tiho, mirno spiš, srce tvoje več ne bije, v mislih naših še živiš.. .
V SPOMIN
Antonu Stropniku
14. 5. 1990 - 14. 5. 1991 SKORNO-ŠOŠTANJ
14. maja mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil dragi mož in oče, brat in stric. Kar tako tiho si odšel tja, kjer ni bolečin in ne gorja. Zdaj v grobu mirno spiš in čakaš nas.
Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obstojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in mu darujete cvetje.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Tonček, Srečko in Tinček.
ZAHVALA
Nenadno zemeljsko slovo od dobrega moža, očeta in starega ata
Alfonza Rotovnika
so nam lajšale mnoge besede sočutja, čudovito cvetje in sveče prinešene v slovo pokojnemu.
Hvala za vse to sorodnikom, prijateljem, sosedom, dobrim znancem, predstavnikom Termoelektrarn Šoštanj, Osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda, enoti sodišča v Velenju in Temeljnega sodišča v Celju, ekipi ekologov, predstavnikov planinskega
društva in društva upokojencev. Hvala tudi duhovniku gospodu Hrastniku za lepo opravljen obred in pevcem za ža-
lostinke.
Zahvaljujemo se tudi Zdravstvenemu centru Velenje, dr. Žubrovi, bolnišnici Topolšica, Urološkemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec, prim. dr. Vodopiji in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, dr. Kraglju za zdravljenje.
Žalujoči: žena Marija in hčerke Metka, Andreja in Jelka z družinami.
Mlaji tudi letos
Postavljanje mlajev je že stara tradicija Slovenskega naroda. V prejšnjih časih so jih največ postavljali ob raznih cerkvenih praznikih in slovesnostih kot so: birme, veliki shodi, razna žegnanja oziroma blagoslovitve posameznih objektov. Ena izmed takšnih slovesnosti je bila tudi blagoslovitev nove gasilske brizgalne. Avtomobilov takrat še ni bilo. Ta običaj je še posebej prišel do izraza na podeželju, kjer so posamezne vasi in zaselki kar tekmovali med sabo, kdo bo postavil večji in lepši mlaj in katera dekleta bodo lepše okrasile njegovo krošnjo. Poznano je tudi plezanje na mlaj kar zahteva precej moči in spretnosti, saj je deblo precej gladko. Še danes velja pravilo, da se smreka, ki je odbrana v ta namen, podari. Potem pa, ko odsluži svojemu namenu, se proda najboljšemu ponudniku. Izkupiček pripada tistemu, ki jo je postavil.
Slabi časi so verjetno precej pripomogli, da zadnje čase ta lepi običaj izginja, saj smo lahko že lani, zlasti pa ob letošnjih prvomajskih praznikih videli stati zelo malo mlajev. Eni izmed tistih, ki se kljub vsem težavam, ki nas tarejo ne dajo, so sentiijski gasilci, ki vsako leto na čast delavskega praznika postavijo blizu svojega doma lep mlaj. Tudi letos je bilo tako. Našel seje pošten darovalec — saj so morali »prvi ploh odžagati«, ker bi bilo drugače drevo pretežko za dvigovanje. Gasilke so spletle dva venca in lepo okrasile njegovo krono, potem pa so ga možje z skupnimi močmi in precej glasno postavili po-
MILIČNIKI SO ZAPISALI
konci. »Domačemu kraju v ponos«, kot imajo navado reči ob takšnih priložnostih. Ni kaj, dejanje vredno posnemanja.
M. H.(S)
IZRUVAL DREVESA
Na zelenici pred Zdravstvenim domom v Velenju je v noči na 22. april nekdo iz-ruval 11 drevesc in okrasnih grmičev.
IZ PISARNE IZGINILA TORBICA
Iz pisarne društva Šaleških likovnikov v Šoštanju je 23. aprila med 16. uro in 20.15 izginila torbica z denarnico v kateri je bilo 500 dinarjev, IX čekov in dokumenti. Oškodo-vanka je Jelena D.
PADLA STA
Štirinajstletni Marjan B. je peljal 28. aprila okoli 19. ure po lokalni cesti v Podgorju proti pokopališču. Na motorju je vozil še trinajstletnega Uroša P. V bližini stanovanjske hiše Podgorje 30 a sta izgubila ravnotežje, zaneslo ju je na bankino in padla sta. Pri tem je vrglo Uroša v ob-cestni*jarek, tu pa je udaril v skalo in se hudo poškodoval.
SLIŠAL ALARM
Daniel K. je parkiral 28. aprila svoj osebni avtomobil okoli 23.3(1 na parkirišču Šer-cerjeve 13. Kmalu za tem je slišal iz stanovanja alarmno napravo. Odhitel je k avtomobilu, a bilo je prepozno. Nekdo mu je odnesel okrasni pòkrov kolesa, vreden okoli 300 dinarjev.
IZ STANOVANJA MU JE ODNESLA DENAR
Andreja O. je preživela noč na 29. april v stanovanju Ivana K. Med tem ko je ta spal je odšla, s seboj pa odnesla 500 dinarjev in tri glasbene kasete.
ZAGORELO JE
Jure S. iz Lokovice je 29. aprila naložil odpadno žago-vino v centralno peč v svoji delavnici. Zaradi prepiha pa so se kmalu za tem odprla vrata peči in ogenj se je iz peči razširil na žagovino. Jure je hitro pričel gasiti, njegovi domači pa so poklicali gasilce iz Lokovice, ki so takoj prišli in požar zatrli. Vseeno pa je poškodovana električna napeljava, počila pa je tudi šipa v tem prostoru.
GROZIL JIM JE
Ivan Z. je skušal razrešiti spor s sosedom Dragom Z.
tako, da je prišel 29. aprila nekaj po 20. uri k njemu, mu vrgel vrata s tečajev in začel groziti. Po prepiru je nenadoma odšel, prinesel posodo z vnetljivo snovjo in jo razlil po pragu hiše.
DRZNA PRODAJALKA
30. aprila popoldne je prišla k Ivanki M. na Velikem vrhu prodajalka s poluverji. Ivanka ni želela nič kupiti. Odšla je v sobo, prodajalka pa je odhitela za njo in pograbila denar (pokojnino), okoli 4000 dinarjev. Odhitela je iz stanovanja, zunaj pa jo je čakala v zastavi 101, sive barve mlajša ženska. Hitro sta se odpeljali.
IZGINILO KOLO Z MOTORJEM
V	času med I. in 3. majem je imela Berta J. parkiran svoj avtomobil na parkirišču Rudarske 2. Nekdo je vlomil vanj in ji odnesel radiokase-tofon in poškodoval tudi prednjo polico avtomobila.
POGOREL VIKEND
Malo po pol noči 5. maja letos je zagorel v Škalah lesen vikend velik 6 krat 3 metre, last Dragiša D. Ognjeni zubl ji so se hitro širili, vikend je pogorel do tal. Škode je za okoli 200 tisoč dinarjev.
MED VOŽNJO SE JE VNEL AVTOMOBIL
Boris P. je peljal 5. maja malo po 19. uri proti Karaka baru v Velenju. Nenadoma se je začelo iz njegovega avtomobila močno kaditi. Ustavil je, dvignil pokrov motorja, od koder so se širili plameni. Gasilci so hitro posredovali in požar pogasili.
ODNESEL PERILO
S terase na Rudarski 2 ad, je v noči na 6. maj nekdo odnesel nekaj perila Francu V.
PREREZAL DVE GUMI
V	času med 30. aprilom in 5. majem je nekdo prerezal dve gumi na osebnem avtomobilu Gorenja Servis. Parkiran je bil pred velenjskim zdravstvenim domom.
IZ AVTOMOBILA
IZGINILA
TORBICA
Doslej še neznani storilec je v času od 4. do 5. maja vlomil v terensko vozilo in iz njega odnesel žensko torbico, last Andreje S. V torbici je imela dokumente in 2.500 dinarjev.
MOPEDISTA PRED AVTO
Dvanajstletni Ivan J. je peljal 30. aprila okoli 14. ure kolo z motorjem Tori po Koroški cesti v Šoštanju, v smeri proti Zavodnjam. Na motorju je vozil pravtako dvanajstletnega Petra M. Ivan je nameraval zaviti levo. Opazil je. da vozi za njim osebni avtomobil. Ustavil je skrajno levo in pokazal voznici, naj odpelje dalje. Ko je ta to res storila, pa je zavil levo. Takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila enaindvajsetletni Milan Kavšak. Trčili so. Ivan je dobil le sled poškodb, Peter pa si je poškodoval desno roko.
ODNESEL DELE TRAKTORJA
Nekdo je v noči na 30. april izpod gospodarskega poslopja Bojana M. v Škalah odnesel nekaj traktorskih delov.
PORISAN AVTO
Objestnežev je tudi v našem okolju vse več in skoraj ne mine teden, da ne bi zabeležili velenjski miličniki nastalo škodo na avtomobilih, ki jih »nepridipravi« porišejo z ostrimi kovinskimi predmeti. Kaj imajo od tega je težko razložiti.
V času med 9. in 10. uro 30. aprila letos je nekdo na takšen način porisal avto Zorana H.
Z GRADBIŠČA IZGINILA ORODJA
V noči na 30. april je nekdo odnesel z gradbišča ESO v Topolšici več orodij.
Javna dela — alternativna oblika zaposlovanja
» Vsem brezposelnim še ni težko!«
Pisali smo že o tem, da so lani na Republiškem zavodu za zaposlovanje programu aktivne politike zaposlovanja pridjali seznam alternativnih zaposlitvenih možnosti. Takšno iskanje rešitev vprašanj s tega področja je pravzaprav narekovalo večanje števila iskalcev zaposlitev različnih profilov in poklicev, pa tudi dejstvo, da v teh razmerah ni na voljo večjih možnosti pri odpiranju novih delovnih mest.
Javna dela so strokovnjaki označili kot specializacij-ski proces, ki ohranja delovne navade brezposelnih oseb, usposabljanje teh za trajno zaposlitev, spodbujanje k samozaposlovanju na podobnih delih, pa tudi zagotavljanje večje socialne varnosti določenemu številu brezposelnih.
Prav iz teh nagibov in prav nič drugačne, spod-budnejše slike na področju zaposlovanja v občini so na enoti republiškega zavoda za zaposlovanje v Velenju seveda pristopili k iskanju alternativnih oblik zaposlovanja. Lansko jesen izvedena anketa med prijavljenimi iskalci zaposlitve je pokazala, da so se ti pripravljeni vključiti v omenjene možnosti. Od besed k dejanjem pa so prišli zadnjo aprilsko sredo. Skupaj z velenjskim izvršnim svetom, ki je predlagal čiščenje obrežij reke Pake in njenih pritokov, celjskim Nivojem kot ponudnikom in izvajalcem del okrog 20 brezposelnih naše občine že poskuša na takšen način lažje preživeti krizo.
Glede na število brezposelnih v velenjski občini je 20 udeležencev prvih javnih del pravzaprav malo. Po besedah vodje sektorja zaposlovanja, štipendiranja ter poklicnega usmerjanja na prej omenjeni enoti Jože Seme-Jamer, pa vendar ni tako slabo. »To je začetek, pa tudi javna dela ne morejo biti množična. Sploh, če gre za tako zahtevna kot je čiš-
čenje bregov reke Pake. Za takšna javna dela smo se kljub temu odločili, kajti sodijo med družbeno koristna, med tista, za katere vedno zmanjka denarja, kako drugače pa bi jih prav tako težko opravili.«
Naj bodo časi še takšni, je nagrada za udeležence seveda najpomembnejša stvar. Kolikšna bo, nam ni uspelo izvedeti. Namreč, republiški sekretariat za delo je tisti, ki namenja določeno vsoto denarja za javna dela, občinski izvršni svet pa je plačnik opravljenih storitev. Vsekakor pa se bo trud tistih, ki so se že vključili v omenjeno akcijo, le poznal. Ne samo pri plačilu, ampak tudi v prednosti pri drugih oblikah zaposlovanja. V času trajanja javnih del pa jim je prav tako zagotovljena denarna pomoč. Ta znaša trenutno 3555 din.
In kako sprejemajo javna dela tisti, ki so jim namenjena? Seveda zelo različno. Nekateri so jih veseli, drugi malo manj, zopet tretji imajo drugačne pomisleke. Teh pa med udeleženci prvih javnih del na našem obisku nismo slišali. Prav nasprotno. Če odmislimo začetne težave, bi kar težko našli koga, ki javnih del ne bi uvrščal med potrebna, čeprav kakšnega navdušenja nad opravljanjem ponujenih del, niso pokazali.
Živojin Tolmač je bil zaposlen v Gorenju, na borzi dela je prijavljen dober mesec dni. »Brigadir sem bil in sem takšnih del pravzaprav vajen. Pravega odziva ni zato, ker pač vsem še ne gre prehudo, ker je to šele začetek in tudi nagrada zanj ni ravno primerna. Morda bi bilo bolje začeti z lažjimi opravili. No, sam sem med udeleženci tudi zaradi družbe in vztrajal bom v akciji do konca.«
Mimo je že leto dni, ko je Smiljan Kramberger, po poklicu strojni tehnik, dobil knjigo in postal tehnološki
mèi
Živojin Tolmač
višek E K A. »Čudim se, da javnih del niso organizirali pri nas že veliko prej. Sprejemam jih kot koristna, tako za družbo kot za brezposelne. Niso najbolje plačana, nekaj pa vendar je. Bolje kot ždeti doma in čakati na poziv. Čeprav je čiščenje bregov reke Pake zelo zahtevno in umazano, bom to počel do konca akcije. Upam seveda, da bom na takšen način hi-
■ fff JW
Čiščenje bregov reke Pake in njenih pritokov se je lotilo 20 udeležencev razpisanih prvih javnih del v občini
Smiljan Kramberger
treje prišel do redne zaposlitve.«
Ob mnenju udeležencev naj ob koncu prispevka zapišemo še tolažbo za tiste, ki se vabilu na akcijo iz takšnih in drugačnih razlogov niso odzvali: priložnosti bo še nekaj, ne samo za opravljanje fizičnih del, ampak tudi za druga, javna dela. Na velenjski enoti republiškega zavoda za zaposlovanje bi namreč radi, glede na skupino poklicev iskalcev zaposlitve, pripravili še zahtevnejša, zanimivejša javna dela — varstvo otrok, pomoč ostarelim in prizadetim, varstvo naravnih spomenikov,. . . Kateri programi bodo za našo občino najbolj sprejemljivi, je stvar dogovora in odločitve občinskega izvršnega sveta. Namreč, ta edini lahko sodeluje v razpisih republiškega sekretariata za delo pri izbiranju programov javnih del. Rok za prijavo pa se izteče čez nekaj dni 15. maja.
T. P.
»Cepljenje« lisic
■
MILIČNIKI SO ZAPISALI
To soboto bodo lovci v loviščih celjske regije, torej tudi na našem območju, polagali vabe s cepivom za cepljenje lisic proti steklini. V vabi, ki je sestavljena iz loja in ribje moke se nahaja mehurček s cepivom. Ta se razlije po sluznici gobca lisice, ko ta zagrize in pregrizne vabo. Preko sluznice in žlez pride cepivo v notranjost organizma in v kri, kjer povzroči reakcijo, da postane tako organizem lisice odporen proti steklini. Vaba je pravokotne (5x5
x 1,5 cm) oblike rjavo sive barve, neprijetnega vonja (za človeka).
Vaba je »kužna« 14 dni in naj je ne bi prijemali z golimi rokami. Ce jo pojedo druge mesojede živali (mačke, psi), jim ne škoduje, seveda pa je v tem primeru ne dobijo lisice, ki jim je namenjena.
Veterinarska inšpekcija občine Velenje prosi občane, da se vab ne dotikajo. Če pa bi se dogodilo, da bi jo prijeli in bi zaradi pritiska iztekla cepilna tekoči-
na po roki z ranami, ali pa bi brizgnila v oko, morate takoj v antirabično ambulanto Zavoda za socialno medicino in higeno Celje (Gregorčičeva 5, telefon 27-721).
Občane veterinarska inšpekcija opozarja tudi, da imate v tem času pse privezane, da jih ne smete spuščati v lovišča. To je ukrep, ki velja zaradi nevarnosti stekline že dalj časa, v tem času pa bodo lovci pse, ki se bodo prosto gibali brez nagobčnika ustrelili.