Slovenski GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE Ljubljana, petek 18. avgusta 1950 LETO XI., ŠT. 196 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN ZAČETEK VPISOVANJA LJUDSKEGA POSOJILA Na podlagi 9. člena uredbe o drugem ljudskem posojilu petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva Federativne ljudske republike Jugoslavije izdaja vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije ODLOČBO o začetku in trajanju vpisovanja drugega ljudskega posojila petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vpisovanje posojila se bo začelo 1. septembra 1950 in bo trajalo do vštetega 20. septembra 1950. Vplačilo se opravi ob samem vpisu ali v mesečnih obrokih, ki morajo biti v celoti plačani najpozneje do 1. lebruarja 1951. Namestnik ministra za finance FLRJ minister ta zunanjo trgovino FLRJ ME LENTI JE POPOVIČ 1. r. Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije JOSIP BROZ TITO 1. r. V Savi §© f e valili upravni odbar Slovesni so bili obrazi delavcev in delavk tovarne »Sava« v Kranju, ko so včeraj popoldne v okrašeni dvorani podjetja izvolili svoj prvi delavski upravni odbor. Kolektiv tovarne gumijastih izdelkov, ki je dal našemu gospodarstvu doslej že toliko novih proizvodov, Id smo jih morali prej uvažati, se je dobro zavedal, da pomeni ta dan zgodovinsko prelomnico v razvoju podjetja. Pod velikimi napisi »Tovarne der lavcero« in »Vsak delavec se mora usposobiti za vodstvo tovarn«, pod zastavami in podobami voditeljev se je zbralo 25 članov delavskega sveta, navzoči pa so bili tudi drugi člani kolektiva in gostje. Delavski svet tovarne »Sava« je bil kot prvi v Sloveniji izvoljen že 7. januarja in se je včeraj sestal k svoji osmi redni seji. Predsednik je najprej pozdravil zastopnike generalne direkcije, . republiškega odbora sindikatov in mestnega komiteja in ugotovil, da bo upravtii MLADINA SLOVENIJE SE JE DOSLEJ ZAVEZALA ZA 17 MILIJONOV DIN POSOJILA V živahnem tekmovanju za vpis drugega ljudskega pnsriiila so mla-d:r?ki aktivi v Sloveniji dosegli že Ute uspehe. Čeprav je svoje obvez-nori doslej priglasila šele četrtina '-i'lanjonih mladincev in mladink, je skupna vsota obveznosti do 12. avgu-y- dosegla že 17 milijonov din; od tega odpade na ljubljansko oblast 69IO.OOO din, na mariborsko 5,386.000 rt. in na primorsko 942.000 din. Te obveznosti se nanašajo predvsem na delavsko mladino, medtem ko je tekmovanje šele deloma zajelo tudi mla-iino na vasi. Najbolj so se doslej na izkazali mladinski aktivi radgonskega okraja. Skupna vsota doslej streietih obveznosti mladinskih aktivov pa je največja v okrajih Trfcov-‘1.5 milijona din), Poljčane, Ce-; = okolica, Kamnik, Novo mesto, So-t-snj in Gorica Za prvo posojilo je vpisal 55.000, zdaj pa ho dal 80.0000 drvarjev V Beli Krajini se je akcija za vpis ljudskega posojila šele zadnji čas malo bolj razmahnila, ker je politično propagandni sektor doslej pokazal le malo aktivnosti. Tako znaša skupna vsota sprejetih obveznosti šele 1.2 milijona din. Delo na terenu se je šele začelo. Lep zgled je dal vsemu podeželju član kmečke delovne zadruge »Metlika« Anton Guštin. Že pred dvema letoma je za prvo ljudsko posojilo vpisal 55.000 din. Letos je vstopil v delovno zadrugo »Metlika«. Da bi dal drugim zgled, se je odločil, da bo to pot vpisal 80.000 din. To je najvišji znesek, k' je bil doslej priglašen v Beli Krajini. Anton Guštin, ki živi skromno, bo dal vse svoje prihranke, da čim bolj pomaga pri graditvi našega socialističnega gospodarstva, hrati pa ve, da bo tako najbolje naložil svoje prihranke. Y trboveljskem okraju so zbrali že za 8*4 milijona dinarjev obveznosti V akciji za vpis drugega ljudskega v: -,-iia je dosiej med najboljšimi š:vi trboveljski okraj. Sprva je po- I teL precej uspehov celjski okoliški . ki pa je v zadnjem času popu-.. Tudi v nekaterih drugih okrajih je potitičnonropagandna akcija začela bolje razvijati. Slabo pa je delo zlasti v okrajih Kočevje, Radovljica, Šoštanj, Maribor okolica in Trebnje. V trboveljskem okraju so doslej zbrali za 8.4 milijona obveznosti za drugo ljudsko posojilo. Seveda pa odpade pretežni del ‘ega zneska na delavce in uslužben-•e ki so doslej priglasili skoraj 7 mi-•ono", od tega v Trbovljah 3.5 milima din, v Hrastniku 1.5 milijona in . Zagorju 1.4 milijona din. Trbovlje ;e v celoti doseglo 84 %, Hrastnik '2 % , Zagorje 65 % .Radeče pa 37 "/o-Manj usrpešna pa je tudi v trbovelj- skem okraju akcija za vpis posojila na podeželju, to pa zaradi tega, ker ni pravega političnopropagandnega dela med kmeti. Le v nekaterih vaseh so stvar pravilno zagrabili in so dosegli že tudi pomembnejše uspehe. — Tako sb n. pr. v Podkumu takoj začeli politično delo v precejšnji širini s sodelovanjem množičnih organizacij. Na področju tega krajevnega odbora so tudi že zbrali za 104.000 obveznosti. Eden izmed kmetov v Podkumu. ki ga ne moremo prištevati med večje kmete, se je zavezal, da bo vpisal zase. za ženo in sina 23.000 din. Prve uspehe so dosegli prav tako v krajevnem ljudskem odboru Mamo. Aktivnost je pokazala tudi mladina, ki je doslej zbrala za 166.000 din obveznosti, nekaj obrtnikov v Trbov« !jah pa je priglasilo zneske po 10.000 in 15.000 din. Med uslužbenci v Črnomlju pa je Blaž Pahulja dal lep zgled. drugim bolje situiranim uslužbencem, ko se je zavezal, da bo vpisal 3.000 din. Omeniti je tudi. da se je 27 članov okrajnega plenuma OF v Črnomlju zavezalo za 63.000 din. Delavci podjetja »Crvena zastava« bodo vpisali nad 5 milijonov dinarjev Delovni kolektiv podjetja »Crvena zastava« v Kragujevcu, ki je pravkar četrtič prejel prehodno zastavo zvezne vlade, je doslej priglasil nad 5 milijonov din obveznosti za vpis ljudskega posojila, to je za 2 milijona dinarjev več kakor prea dvema letoma. Skupna vsota obveznosti pa se še stalno dviga in je zadnjih 14 dni narasla za 1 milijon dinarjev. Kolektiv - podjetja »Crvena zastava« si je letos priboril naslov najboljšega kolektiva v resoru ministrstva za narodno obrambo spričo velikih uspehov, ki jih je dosegel v prvem polletju. Polletni plan je izpolnil 11 dni pred rokom in sicer po vrednosti s 111.5 % n po obsegu s 107.5 %. V podjetju se je letos zlasti zboljšala delovna disciplina. Ob sodelovanju vsega kolektiva so znatno zboljšati in .racionalizirali, ves potek proizvodnje. Od začetka leta je bilo v podjetju razglašenih 2405 udarnikov, 30 racionalizatorjev pa je prihranilo podjetju 1,170.000 din. odbor sestavljen iz sedmih članov, od katerih mora biti pet delavcev. Direktor podjetja Maks Mikuš je podal članom delavskega sveta poročilo o stanju podjetja. Med največjimi uspehi, ki jih je dosegla tovarna »Sava«, sta povečanje produktivnosti dela in znižanje polne lastne cene. »Sava« je že ob koncu prvega letošnjega polletja dosegla zvišanje produktivnosti dela, ki je določeno za industrijo gumija do konca petletke. Prav tako je podjetje že preseglo znižanje polne lastne cene. določeno po petletnem planu. Delavski svet v tovarni je bil izvoljen sicer kot prvi v Sloveniji že v začetku januarja 1950. vendar so delavci »Save« sodelovali pri -vodstvu podjetja in reševanju problemov proizvodnje že od 1945 leta naprej. Samo na ta način je bilo mogoče, da je uprava lahko izvedla toliko uspelih delovnih izboljšav in novih tehničnih naprav. Po predložitvi kandidatne liste je delavski svet v upravni odbor soglasno izvolil svoje najboljše tovariše, večkratne udarnike in odlikovance z redom dela in sicer delavce Jožeta Markoviča.■ Jerneja Srebrnjaka. Maksa Novaka, Franca Mohorja in Zdravka Gabrijelčiča, tehničnega strokovnjaka inž. Helmuta Turžanskega itn direktorja podjetja Maksa Mikuša. V soboto se bo upravni odbor sestal k svoji prvu seji, ko bo izvolil predsednika Ustanovitev ozlđelka za fiziko na tehniški visoki šoli v Ljubljani Na naši tehniški visoki šoli je ustanovljen nov oddelek za fiziko, ki ima zamen vzgajati inženirje fizike za la-ra-orile v tovarnah in raziskovalnih institutih. Material, s katerim delamo, moramo dobro poznati. Sele potem ga' lahko >v izrabimo in lahko z njim v na-!j računamo. Vse lastnosti snovi, ki za določeno uporabo važne, mo- ja-snjeval in prepričeval, kjer je bilo treba, da nam je novi oddelek potreben. Predlog je bil sprejet z velikim razumevanjem tudi pri vseh predstav pikih naše ljudske oblasti, zlasti pri tov. ministra za znanost in kulturo dr. Jožetu Potrču. Le tako je bilo mogoče, da je stvar v kratkem času dozorela. Novi oddelek bo začel že v jeseni z rednim šolskim delom v prvih 3 let ramo izmeriti. Na vse načine jih mo- ...... . -.. • mkih. Iz učnega nacrta je razvidno, ramo preiskati. Zato so se v zadnjih , , . ... . . , , ■ih izredno razvile metode za mer-ve posameznih lastnosti snovi. Mno-nh :e in zelo obsežne so nekatere; a. pr. spektrografske preiskave, rentgenske preiskave, radioaktivne me-: ~-e. elektronske in ionske merske -"■'.‘“•ode, preiskovalne metode z ultrazvokom. optične metode itd. Tako obrežne so te merske metode, da jih zhko obvlada le še človek, ki je za to posebej šolan. To je fizik. Fizike potrebuje industrija, potrebu-eo jih vse eksperimentne ve.ie znanosti. Taki strokovnjaki so potrebni ■ vsaki državi, ki ima svojo lastno industrijo. Tudi naša industrija, ki se naglo razvija, jih potrebuje vsak dan eč. Da ne bomo za drago ceno odvisni od tuiine, si gradimo svoje lastne raziskovalne institute. Tudi v teh torno potrebovali fizike, kemike, tehnike itd. Do danes ni pri nas še nihče vzgajal fizikov za te namene. Dalj časa se je že govorilo o tem. da bo z izgraditvijo industrije prej ali slej taka Ladijska skupina potrebna. Sedaj je ustanovljena. Naša tehniška visoka šola ie soglasno sprejela predlog, da se ustanovi oddelek za fiziko. Velike .».sluge za novo ustanovljeni oddelek ,ma rektor Tehniške visoke šole prof. inž. Hrovat, ki je z navdušenjem po- da hoče dati šola bodočemu fiziku predvsem temeljito splošno znanje, tako teoretično kakor praktično. V zadnjem letniku si bo pa vsakdo izbral ožje področje, v katerem bo nameraval delati. Temu primerno bo dobil tudi diplomska dela. v katerih se bodo obravnavali fizikalni problemi. ki so važni za našo industrijo Tako bo novi oddelek s svojim delom koristil naši proizvodnji in bo lahko dokazal, da je bil tud-i za to potreben Sedanji fizikalni institut se teh nalog ni mogel lotiti, ker ni imel ljudi. Novemu oddelku želimo, da bi vzgojil čim večje število fizikov, ki bodo uvajali v naše industrijske obrate vedno nove raziskovalne metode in bodo s svojim delom pripomogli k na gospodarski osamosvojitvi. Tako bo V celjski tovarni emajlirane posode je med najbolj zavednimi delavci Mirko Bändel, organizator udarne brigade »Ivan Okorn«. Čeprav mora skrbeti za ženo in dva otroka, si je prihranil 10.090 din in bo za ta znesek vpisal ljudsko posojilo Prve obveznosti članov Združenja književnikov Srbije — 500.000 dinarjev V prostorih Zveze književnikov Jugoslavije v Beogradu je bil v sredo sestanek članov Združenja književnikov Srbije, na katerem so razpravlja, li o vpisu ljudskega posojila. Referat o pomenu posojila je podal književnik Milivoje Ristič. Čeprav se je sestanka udeležila ena tretjina članov, so takoj priglasili obveznosti za 500.000 dinarjev. Največjo vsoto je priglasil književnik Branko Čopič, namreč 150.000 din. Nadalje se je zavezal Ivo Andrič za 120.000 din, Oskar Davičo za 50.000 din. Skender Kulenovič za 50.000 din. Izidor Sekulič za 40.000 din itd. Uprava združenja je sklicala za prihodnjo nedeljo še en sestanek, da Marša] Tito sprejel indijskega veleposlanika Beograd, 17. avgusta (Tanjug). Danes je sprejel maršal Tito na Brionih indijskega veleposlanika g. Sena. Pri sprejemu je bil navzoč pomočnik zunanjega ministra Leo Mates. Maršal Tito je veleposlanika g. Sena povabil na kosilo. Na velikem gradbišču znanstvenih in univerzitetnih institutov v Ljubljani med Tržaško cesto in Gradaščico, kjer delajo delavci »Splošnega stavbnega podjetja«, .ie od spomladi zraslo že lepo število novih velikih objektov. Na podobi vidimo zgradbo, del bodočega zveznega instituta za električno gospodarstvo. V Smeüerovu grat&ijo veliko tovarno tanke pločevine IZREDEN PREGLED KR0MPIRIŠC V NEDELJO V zadnjem času je bilo odkritih več norih okužb po koloradskem hrošču, ki dokazujejo, da aktivnost hrošča še ni popustita. Zato naj okrajni ljudski odbori, v katerih je bila letos ugotovljena okužba, organiziraš» izreden množični pregled kromu ir išč V -NEDELJO, DNE 20. AVGUSTA. — Množični pregled, ki je po republiškem planu določen za 27. avgusta, se mora kljub temu opraviti. Z razvojem naše kovinske in strojne industrije, ladjedelstva ter industrije avtomobilov in vagonov, se naglo veča naša potrošnja železne pločevine. Za velike potrebe našega ladjedelstva ter industrije parnih kotlov, železnih konstrukcij in hidromenaničnih naprav smo lani zgradili na Javorniku poleg stare valjarne tanke pločevine še novo veliko valjarno debele pločevine. Treba pa je povečati tudi proizvodnjo tenke pločevine. Zato gradimo v okviru smederevske železarne novo veliko valjamo tanke pločevine. Smederevska železarna se naglo razvija v veliko železarsko podjetje. 2e lani v avgustu so zgradili prvi del nove jeklarne in postavili Siemens-Martinovo peč. Za nadaljnje povečanje ■ jeklarne pa sc potrebni novi plinski generatorji. Zato so začeli graditi nov oddelek za plinske generatorje. Postavili so prve tri generatorje, ki že obratujejo, gradijo jih pa še sedem. Te generatorje izdeluje tovarna »Franc Leskošek« v Mariboru. Nova dvorana za plinske generatorje je visoka 20 m in bo najmodemeie opremljena z vso potrebno mehanizacijo. Hkrati z novim generatorskim oddelkom pa so začeli graditi tudi novo valjamo pločevine, in sicer poleg sia- SLADK0RNE TOVARNE so prJpravifene Tovarne sladkorja v Osijeku, Županji in Branjinem vrhu so končale vse priprave za letošnjo predelavo sladkorne pese. Tovarna v Županji bo začela s prtSzvcdnjo sladkorja že v prvi polovici prihodnjega meseca. Pomembne rekonstrukcije, ki so jih napravil* pri remontu v vseh treh tovarnah, bodo omogočile večjo proizvodnjo in boljšo kakovost sladkorja. Osiješka tovarna je dobila novo iz-parilno (postajo, izdelano v tovarni »Djura Djakovič«. Ta postaja ima za 80 % večjo zmogljivost od stare. S popolno mehanizacijo dela bodo v sušilnici sladkorne tovarne v Županji povečali zmogljivost za 10 %. Tovarna v Branjinem vrhu je imela doslej vsako leto težave zaradi nezadostnih količin vode. Tovarna je zgrajena ob reki Karešič, ki priteka iz Madžarske. Toda gladina vode se menja ravno v času, ko bi morala tovarna obratovati z največjo zmogljivostjo. Zaradi slabega dotoka voda je izgubila ta tovarna lani celih 25 dni. Letos so to vprašanje uspešno rešili. Blizu tovarne so zgradili -ob reki visoko betonsko pregrado, za katero se bo zbiralo na deset tisoče kubikov vode. Ta voda bo zadoščala za mesec dni. V Županji so postavili tudi novo turbino, ki bo precej povečala proizvodnjo električne energije. Tako bo lahko letos ta naša največja in naj-n jt dernejša tovarna predelala okrog 15i)0 vagonov več sladkorne pese kakor lani. Kl.iub velik suši pričakujejo srednje dober pridelek. Globoko zimsko oranje je tokrat pokazalo vse svoje prednosti. Sladkorna pesa, ki so jo posejali na globoko preoranih površinah, je mnogo boljša, kakor na poljih, kjer so jo posejali po pomladanskem oranju. — Kakovost pese pa je večja od lanske. Odstotek sladkorja se giblje od 17 do 20 odstotkov, dočim je bil lani največ 17 io pol odstotka. Najboljše uspehe v proizvodnji sladkorja so dosegle kmečke delovne za druge »Karlo Mrazovič-Gašper«, »Ti. tova« in še nekatere druge. Povprečni donos slakorne pese bo v teh zadrugah nad poldrug vagon na oral. re valjarne pločevine. Za novo valjarno, ki bo dolga 270 m in široka 24 m. postavljajo mogočno železno konstrukcijo. Monterji tovarne lokomotiv, strojev in mostov »Djure Djakovič« so postavili že dve tretjini celotne konstrukcije. Vse montažne dele konstrukcije so izdelali v Smederevski Palanki. Tudi nova valjarna bo najsodobneje opremljena in bo v njej zaposlenih manj delavcev kakor v ostali valjarni, čeprav bo proizvodnja mnogo večja, pri tem pa bo kakovost pločevine boljša. V novi valjarni bedo izdelov.-li tudi pocinkano železno pločevino. Ker mora valjarna tanke pločevine v Smederevu obratovati že prihodnje leto. hitijo monterji podjetja »Djuio Djakovič«, d= čim prej izvršijo svoje delo. Samo 27 jih je, navzlic tenu pa napredujejo dela točno po planu. Vodja monterjev Jovan Dopuda ima že velike izkušnje pri takem delu. Sku-caj z drugimi monterji je postavil velike železne konstrukcije za tovarno težkih orodnih strojev v Železniku, lani pa je njegova skupina monterjev postavila za tovarno vagonov v Smederevski Palanki montažno dvorano, ki obsega 30.000 kvedratnih metrov. Med monterji je tudi več mladincev, ki šo pred lčti kot člani mladinskih delovnih brigad prišli na gradbišče tovarne v Železniku, danes pa popolnoma obvladajo težko dele montiranja velikih železnih konstrukcij. Požrtvovalnost kolektiva monterjev je najboljše zagotovilo, da bo nova valjarna o pravem času dovršena DOBER ODKUP ŽITA V RADGONSKEM OKRAJU Odkup žita poteka v radgonskem okraju nemoteno po vseh odkupnih središčih. Najboljše je središče v Benediktu, kjer se že bližajo 80 % odkupnega plana. V središču Zg. Ščavnica so dosegli 70 % v Tratah pa Tekmovanje oh obletnici ustanovnega kongresa KP Črne gore Za proslavo obletnice ustanovnega kongresa KP Crne gore je napovedala organizacija Ljudske fronte Nikšiča tekmovanje frontovskim organizacijam Titograda. Tekmovali borijo, kdo bo bolje organiziral in izvedel vse priprave za vpis ljudskega posojila in katera organizacija bo svojim članom bolje pojasnila zakon o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Zadnja točka tekmovanja je čim večja udeležba pri volitvah v Ljudsko skupščino LR Crne gore. /o, 50 %. Nekoliko slabši je v središčih Radenci, Videm in Ivanjci. V kmečkih delovnih zadrugah so že začeli deliti zadružnikom žito in ko bodo s tem končali, bodo oddali svoje presežke državi. Nekatere zadruge imajo letos razmeroma nizke hektarske donose. V Stogovcih na primer niso posejali vseh planiranih površin in predsednik zadruge ni hotel zavarovati žita proti toči. Tako bodo zadružniki morali sami trpeti škodo, katero jim je povzročila toča okrog 80.000 din. Zelo nizek hektarski donos so izkazali zadružniki v Žepovcih, precej večjega pa v kmečkih delovnih zadrugah v Apačah, Podgorju. Se-govcih in Benediktu. oddelek izpolnil tisto nalogo, ki mu j bodo lahko tudi ostali člani priglasili :o daje naša socialistična skupnost. 1 svoje obveznosti. VREME Napoved za soboto: Se nestalno vreme s padavinami, popoldne delna razjasnitev. Napoved za nedeljo; Sončno z delno oblačnostjo Prizor iz veselega življenja otrok, ki so na dnevnem taborjenju v šoli na Rudniku. Te unpeie dnevne počitnice organiziral ljubljanski rajoo Center Še letos bosta začeli obratovati v Zagrebu tovarna motociklov in tovarna električnih transportnih vozičkov Vfsti velikih norih tovarn, ki so v i bodo sprva izdelovali samo en tip mo. zadnjih letih začele obratovati v Za. I tornega kolega, ki je -potreben na ZGRADITEV ELEKTR0-L0K0M0TIVSKE DELAVNICE NA REKI Potrebe prometa na elektrificirani progi St. Peter-Reka, kakor tudi na progi Postoj r,a-Se Žana nujno terjajo zgraditev modeme elektrolokomotiv-ske delavnice. Zato je ministrstvo za promet začelo graditi na Reki tako delavnico, ki bo’ izročena svojemu namenu že v oktobru t. 1. Za elektrificirane proge v Slovenskem Primorju in v Istri imam«) sedaj samo eno manjšo elektrolokomotivsko delavnico v Divači, ki pa ne more opraviti vsega dela, ker nima ustrezajočih tehničnih naprav za vzdrževanje in popravilo vseh električnih lokomotiv, na razpoložljivih dveh tirih pa lahko ta delavnica hkrati popravlja samo štiri lokomotive. Nova reška delavnica, ki je namenjena tudi bodoči elektrificirani progi Reka-Srpske Moravice, bo imela vse potrebne tehnične oddelke, kakor elektrodelavnico, kovačnico, kltjučav»-nr:carsko delavnico, livarno itd. ter sedem tirov s posebnim dovoznim tiram, tako da bo lahko stalno vzdrževala vse lokomotive na elektrificiranem omrežju. Hkrati z gradnjo elek-trolokomotivske delavnice gradijo tudi udobne stanovanjske objekte za delavce in uslužbence delavnice. grebu, se bosta še to leto pridružili na. daljnji dve tovarni, in sicer tovarna motociklov in tovarna električnih tran. športnih vozičkov. Obe tovarni sta v glavnem zgrajeni. Sedaj jih v notranjosti urejujejo, postavljajo stroje, vzgajajo strokovne kadre in preizkuša, jo prototipe. -Izdelavo prototipov in njih preizkušnjo bodo v kratkem zaključili. Za tovarno motociklov so izdelali že več prototipov raznih velikosti, vendar NASILNO IZSELJEVANJE MAKEDONSKIH DRUŽIN IZ BOLGARIJE Begunci, ki so pobegnili fz Pirinske Makedonije na naše ozemlje, poročajo o množičnih internacijah makedonskih družin v Pirinski Makedoniji. V pe-triškem in gornjedjumajskem okraju so ta meso internirali že nad 500 družin. Mnogo družin so internirali tudi v. drugih okrajih. Begunci pripovedujejo o strašaem nasilju bolgarskih policijskih oblasti nad mirnim prebivalstvom. Žrtve nasilja so tudi starci, žene in otroci. V mnogih vaseh niso smeli interniranci vzeti ničesar s seboj. Policijski organi obkolijo naselje ter odpeljejo s seboj ljudi kar z njive ali s ceste. Vse tiste, ki skušajo vzeti iz hiše kako objete ali odajo, neusmiljeno pretepajo. šemu gospodarstvu. Tudi tovarna elek_ tričnih transportnih vozičkov bo izde. lovala več tipov takih vozil na pogon z akumulatorji. Ti električni transport, ni vozički so potrebni mnogim našim tovarnam, skladiščem in železniškim postajam, z uspehom pa se uporabljajo tudi za prevoz blaga po gladkih cestah in ulicah naših mest in njihove oko. lice. V kratkem bodo dokončali prototip takega električnega transportnega vozička, ki bo tehtal 600 kg in bo lahko prevažal tovore do 1200 kg. Z enim polnjenjem akumulatorja bo tak voziček lahko neprestano v obratu 6 ur in bo v tem času lahko prevozil okrog 120 km. Vse dele vozička, zlasti tudi akumulatorje in elektromotor, bo izdelovala naša domača industrija. Sarajevski irontovci grade stanovanjska poslopja V Sarajevu so ustanovili še 4 frontne delovne brigade, ki bodo sodelovale pri graditvi novih stanovanjskih poslopij. S tem bo do neke mere izravnano pomanjkanje približno HXX) stalnih gradbenih delavcev, ki so poslali na važne gradbene objekte. Frontovci bodo delali na študentskem domu. pri združenih mlekarnah, profesorskih stanovanjskih poslopjih, kmetijski gozdarski fakulteti tar pri gradnji gledališča ia stanovanjskih blckcf Severnokorejska ofenziva proti Teguju Tokio, 17. avg. United Press poro. ča, da so tri severnokorejske divizije zabele napadati začasno ju zn J (korejsko prestolnico Tegu. Na fronti, široki 15 milj, so prisilile južnokorejske čete, da so se umaknile na nekaterih sektorjih za 2 do 3 milje. Severnokorejska ofenziva zajema predvsem področje med mestoma Vegvnn in Ktmvi. Zavezniški krogi sodijo, da je ta ofenziva zelo resna in menijo, da se je začela v tem sektorju zato, ker Južnokorejske čete so se na nekaterih odsekih 15 milj široke fronte že temaknUe za 2 do 3 milje Rdeči križ zahteva dostop v Severno Korejo Cfnrtžu in Sučor.a na južnem delu fronte. Uničenih ali poškodovanih je bilo 12 plovnih enot. 1 tank, 21 motornih vozil in 9 lokomotiv. Severozahodno od Vevana, ki so ga včeraj napadle veletrdinjave, so napravili fotografske posnetke, da bi ugotovili uspeh bombardiranja. Agencija France Presse prenaša sporočilo poveljstva kanadske morna- Lake Success, 17. avg. (AFP) Generalni tajnik OZN Trygve Lie je poslal včeraj brzojavko zunanjemu ministru Severne Koreje Tan Henu, v kaaeri ga prosi, naj dovoli predstavniku Rdečega križa dostop na ozemlje, ki je pod nadzorstvom severnokorejskih oblasti. Ta predstavnik naj bi zbiral podatke in pošiljal poročila toovmdje • »-- n. vnmlD lUKUulSu, 6U spoštovanje ženevske o vojnih ujetnikih m civilnih internirancih. V brzojavki opozarja, da so predstavnika Rdečega križa že poslali na ozemlje, ki je pod nadzorstvom Združenih narodov. Južna Koreja dobila doslej okrog 500 milij. od ZDA Washington, 17. avg. (Un. Pr.) — Južna Koreja je dobila po drugi svetovni vojni od ZDA za 495.700.000 dolarjev gospodarske in vojaške pomoči, je izjavil senator Tiddings v senatu. Od tega zneska je bilo porabljenih 56 milijonov za orožje in vojni material. Varnostni svet še vedno ni sprejel nobene odločitve ja tu fronta najslabša in )o drže južno, korejske oborožene sile. Hkrati so ameriške sile jugozahodno od Teguja ob reki Naklon* pričele napadati severnokorejsko mostišče. V prvih ursh te ofenzive so ameriške oborožene sile zavzele važno strateško vzpetino, enote ameriške 24. divizije pa so zavzele severnokorejske postojanka v severnem kotu severnokorejskega mostišča. — Agencija Nova Kitajska prenaša sporočilo radia Fen-janga. da so severnokorejske sile pri operacijah vzdolž južne obale Koreje zavzele mesto Kostni g, poprej pa še zavrnile več protinapadov ameriških tankov in pehote. Zaplenjenih je bilo 13 tankov in 21 topov, 157 motornih vozil in veiike količine drugega materiala. Enote severnokorejske vojske, ki operirajo na vzhodni obali reke Naktong, so strle sovražnikovo protiofenzivo in mu pri tem prizadejale hude izgube. V območju Mirjanga in Vuisana uničujejo gverilske enote še nadalje sovražnikove preskrbovaine zveze in vojaške objekte. Glavni stan generala Mae Arthurja poroča, da so severnokorejske enote, ki so hotele razširiti mos:išče na Nak-tcngu zahodno od Jongdana, izvršile včeraj močan napad. Enote XXIV. ameriške pehotne divizije so napad zavrnile. Pri tem sta jim, pomagala topništvo in letalstvo. Nekoliko bolj severno so ameriške sile napadle sovražnikov »žep« na zavoju reke južno od Tongsandonga. Na območju Veg-vana in cb srednjem toku Naklonita so čete prve konjeniške divizije, ki so prešle v protinapad, pognale sovražnika na droga stran reke. Uničen Je bil sovražnikov r.žcce v zaledju prve JožBcJforeJsl* divizije. Na ob-močjtt Catigčoaa in Mungi ja so se Jnfcokcrejslf-e čete nekoliko umaknile, ker je bil sovražnik v premoči. Na območju Pohrevm na vzhodni obali polotoka ameriške čete še nadalje branijo svoje položaje, južni Ko. rejci pa nasJaljojeo svoje napredovanje proti Pohsndsugu in Kindžiju. — Izvršen je bil močan letalski napad na zbiranje severnokorejskih čet prt teh dveh mestih kakor tudi pri Cečomu, Av.dongu in Hamčonu. Tuđi pri Kikanosengu so bile z raketnimi Izstrelki napadene močne sovražnikove sile. Zavezniška mornarica je podpirala operacije kopenskih sil na območju rice, da sta kanadski rušilec in neka britanska ladja izvedla več uspešnih napadov na pristanišča, ki so v rokah severnokorejskih sil. Siamska vlada je sporočila ameriški vladi in Organizaciji združenih narodov, da želi poslati na Korejo 4000 vojakov, ki naj bi se borili na strani južnokorejske vlade. RJafisoveJše vesti Tokio, 17. avg. Fenjanški radio prenaša poročilo sovemokorejskega glavnega stana, da severnokorejske čete nadaljujejo hude boje na vseh delih fronte ob srditem odporu ameriških hi južnokcrejskih čet. Ameriškim in juž-nokorejskim četam pomagajo v teh operacijah tanki, oklepna vozila in topništvo. Na področju Vegvama so enote severnokorejske vojske izvedle hude napade na ameriške in južnoko-rejske oborožene sile na vzhodni obali Naktonga. Pri tem so zavzele mesto VegnaB. V bitki za to mesto so imele južnokorejske in ameriške oborožene sile hude izgube v ljudeh in materialu Severni Korejci so zaplenili pet tankov, 12 150 mm topov, 25 raketnih orožij, mnogo 81 mm minometalcev. oklopna vozila in drug material. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve ameriški veletrđmjavi tipa »B-29«, ki sta napadli Pahon. Reuter je podal ob 11. uri naslednji pregled o stanju na raznih sektorjih korejske fronte: Na jugu je bila ameriška pomorska pehota dvakrat zavrnjena med ponovnimi napadi na severnokorejsko mostišče ob reki Naktong, 32 km severno od Masana. V središču so severnokorejske ctr| »ožene sile prodrle fronto v globini približno 2 km med novo ofenzivo na Tegu. Se. sta južnokorejska divizija se je umaknila. Ta del fronte imajo za »najbolj kritičen« med vsemi. Na vzhodu so se južnokorejske enote umaknle iz žepa južno od Jong-doka. — Južnokorejske čete so imele manjše uspehe na področju Kidžija, zahodno od Pohanga, ki je v severnokorejskih rokah. Poveljnik oboroženih sil OZN na Koreji general Douglas Mac Arthur je pozval danes članice OZN, »naj brez odlašanja pošljejo na Korejo močne kopne s:ie, da bo hitro in uspešno končan spopad.« Tajna neuradna seja Varnostnega sveta, ki se je začela na poziv sovjetskega delegata Malika ob 18. uri, je bila končana ob 19.30 po Greenwichu. Malik je predlagal, naj bi pozvali predstavnika Južne Koreje, da se udeleži seje Varnostnega sveta, vendar ob pogoju, da se pošje poziv tudi severni Koreji. Na neuradnem sestanku niso sprejeli nikake odločitve o tem svojet. skem predlogu, kajti večina članov je zastopala mnenje, da južne in severne Koreje ni mogoče obravnavati na enak način. Za razpravo na večerni seji so se prijavili delegati Kube, ZDA in Norveške. Prvi je govoril kubanski delegat Alberto Alvarez. Obtožil je sovjet, skega predstavnika Malika, da skuša zavleči in preprečiti razpravo o važnih vprašanjih na sejah Varnostnega sveta. Ameriški predstavnik Warren Austin je znova zahteval od ZSSR, naj vpliva na severno Korejo, da bi se čimprej povrnil mir v Korejo. Austin je izjavil, da podpira ameriška delegacija načelo, ki ga je sprejela generalna skupščina, namreč da bi morale biti na vsem ozemlju Koreje volitve pod nadzorstvom Združenih narodov. Pozval je ljudstvo ZSSR, naj podpre načelo o izvedbi svobodnih volitev v Koreji pod nadzorstvom Združenih narodov in dovoli komisiji OZN na Korejo, da razširi svoje delovanje tudi na področje •severne Koreje. Predstavnik nacionalistične Kitajske Ci Jang je zahteval v svojem govoru, naj vzdržujejo evropske kolonialne sile plodne in prijateljske odnose z Azijo«. Jugoslovanski predstavnik Aleš Hehler je iziavil. da se jugoslovanska vlada noče opredeliti glede spopada v Koreji, da pa to vendar ne pomeni, da noče prispevati k rešitvi tega vprašanja kakor tudi h končan in današn jega brezizhodnega stanja, do katerega Venizelosora stranka izstopila iz vlade Atene, 17. avg. Atenski radio poroča, da je po zanesljivih poročilih šef liberalne stranke Sofokles Venizelos izročil generalnemu direktorju predsedstva grške vlade sporočilo o odstopu liberalnih ministrov s prošnjo, da izroči, to sporočilo predsedniku vlade Plastirasu. Venizelosova liberalna stranka ima v vladi 6 ministrskih in 3 podtajniška mesta. Ottawa. 17. avg. (AFP) Predsednik kanadske vlade je poslal poziv vsem železničarskim sindikatom, ki imajo 124.000 članov, naj odlože za mesec dni stavko, ki bi se moralo začeti v torek, ker so družbe zavrnile uvedbo 40-umega delovnega tedna. je prišlo v delu Varnostnega sveta. Podprl je predlog indijskega delegata o ustanovitvi komisije šestih nestalnih članov Varnostnega sveta, ki je bil stavljen na pretekli seji VS. Norveški predstavnik se je omejil na ugotovitev, da se severnokorejska vlada ni odzvala pozivu Varnostnega sveta z dne 25. junija letes, naj umakne svoje čete na 38. vzporednik, pri čemer je zahteval, naj se predstavniku severne Koreje ne dovoli navzočnost na sejah VS. Po govoru norveškega delegata je sovjetski predstavnik Malik odgovoril ameriškemu predstavniku in ga obtoži!, da zapira oči pred ameriškim napadom v Koreji.« Nove naloge in skrbi Zares, ne moremo razumet», kako v Kremlju še niso omagali pod bremeni toliko nalog in skrbi? Le premislimo! Vzemimo za ilustracijo le en, dva primera. Ste že kdaj pomislili, koliko dela jim povzroča že samo varovanje — svetovnega miru. Koliko kampanj je treba tu organizirati in koliko polemike, zmerjanj in groženj je treba pošiljati na vse strani, koliko manevrov in incidentov je treba naročiti in kdo ve, kaj še vse! Kaj bi bilo. ko ne bi bilo te venomer čuječe skrbi? Na Koreji bi bil najbrže še kar naprej mir! Vzemimo drugo reč — čiščenja! Bdeti noč in dan, da ostane vse čisto in neokuženo! Tu je treba zdaj enega obesiti, zdaj ustreliti, tam snet cele pokrajine preseliti in to brez prestanka. naprej in naprej! In vse to je spet le drobec — iz ogromnega kompleksa ostalih nalog in skrbi! Pa, glejte, tem neumornežem še ni dovolj. Naložili so si še novo nalogo in z njo velikansko kopico hudih skrbi. Pred tremi dnevi je prebrala Moskva članek (objavljen v »Lit. gazeli«), iz katerega smo zvedeli, da se je lotila Moskva tudi urejevanja in raz'oianja zadev; ki se tičejo blagra vere in usode cerkve. V tem članku že napadajo človeka, o katerem zanesljivo trdijo, da mu ni nič do vere in usode cerkve. Ta strašanski brezverec je — na kratko povedano — novoizvoljeni patriarh srbske pravoslavne cerkve. Človek, ki pozna le količkaj zapletenost in kočljivost vprašanj. o katerih se prerekajo že dvatisoč let. si lahko približno predstavi, kakšno velikansko nalogo so si zdaj poleg vseh drugih naprtili kremeljski papeži! Koliko novih skrbi! Namestnik predsednik^, sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri vladi FLRJ minister za> zunanjo -trgovino FLRJ Miientije’ Popovič Je iz. dal pojasnilo o določanju komisij za izdelavo votivnih seznamov v oddelkih podjetij (obratih, gradbiščih, delovnih mestih itd.) in o glasovanju po pošti pri volitvah v delavske svete. 1. Sindikalna organizacija* državnega gospodarskega podjetja, ki ima več oddelkov (obratov, gradbišč, delovnih mest, podružnic, poslovalnic itd.) med seboj precej, oddaljenih, odredi za vsak tak oddelek po eno komisijo za izdelavo volivnih seznamov. Ta komisija ima za ta oddelek vse funkcije, ki so določene v navodilu za izvajanje prvih volitev v delavske svete in v upravne odbore državnih gospodarskih podjetij, in vzdržuje neposredno stike z volivno komisijo pri podjetju. 2. Ce imajo državna gospodarska podjetja, oddelke (obrate, gradbišča, delovna mesta, podružnice, poslovalni. ce, izpostave itd.) izven svojega sede. ža, in imajo ti oddelki samo nekaj delavcev oziroma uslužbencev, tako da ni mogoče ustanoviti posebnih volivnih mest, tedaj lahko delavci takih oddelkov glasujejo po pošti. V ta namen pošlje volivna komisija pri podjetju pravočasno vsakemu takšnemu oddelku po eno kandidatno listo in toliko glasovnic, kolikor je volivcev, obenem z navodilom, kako je treba voliti in kako bodo delavci oziroma uslužbenci izpol. nili glasovnice nekaj dni pred volitva. mi, tako da bo dobila volivna komisija pri podjetju glasovnice najpozneje na dan volitev. Volivec glasuje tako, da da v kuverto brez naslova glasovnico kandidatne liste, za kaiero želi glasovati, z morebitnimi spremembami Okrog Wallaceovega Izstopa iz progresivne stranke New York. 17. avg. Ob napadu »Daily Workerja« na Henry Wallaces, češ da» je zapustil protiimperialistićni tabor. piše glavni urednik »Daily Com-passa« Thakeray: »Wallace je bil in ostane človek, ki je prežet z demokratičnimi idejami ter se je in se še bori za blaginjo svoje države in za mir na svetu.« Thakeray obsoja napačno naziranje, da je ameriški napredek omejen samo na progresivno stranko in poudarja, da je mnogo poštenih in naprednih ljudi zunaj progresivne stranke, ker so prepričani, da lahko tako bolj koristijo napredku in stvari miru. Stališče vodstva KP, da so vsi, ki niso člani progresivne stranke, reakcionarji in orodje wall-streetskega imperializma, je prav tako napačno, kakor stališče skrajnih re- akcionarjev, ki razglašajo za komunista vsakogar, ki brani svobodo govora, se zavzema za socialno pravičnost ali graja sedenji režim v Ameriki. Ugledni član nacionalnega vodstva progresivne stranke Corliss Lamont je izjavil, da se ne strinja s stališčem strankinega vodstva do korejskega vprašanja in sovjetske politike v OZN, vendar bo ostal še nadalje v stranki, ker meni, da tako lahko bolje koristi stranki kot izven nje. Z Wallaceom se strinja tudi John Rogge, vendar pa ne odobrava njegovega izstopa iz stranke. Lamont je tudi odbornik Društva ameriško-sovjetskega prijateljstva. Večkrat je obiskal Sovjetsko zvezo, ter pisal knjige in članke o življenju v Sovjetski zvezi. Mako bodo volil« delavci v oddelkih izven sedeža VW podjetja po 39. točki navodila za izvajanje pr. vili volitev v delavske svete in v uprav, ne odbore državnih gospodarskih podjetij. Kuverto zalepi nato vodja oddel. ka v navzočnosti vseh volivcev. Takšne torverte z glasovnicami viože v skupno kuverto, ki jo zapečati in posije ekspresno priporočeno po pošti v olivni komisiji pri podjetju. Na kuverti z na. slovom je treba v kotu napisati tole besedilo: Za volitve v delavske svete, ki so določene na dan ... »Predsednik volivne komisije pri podjetju odpre na dan volitev prispele kuverte v navzoč, nosti članov votivnega odbora. Glasov, nie iz teh kuvert ne odpre, ampak jih vrže V volivno skrinjico. To je treba potrditi v zapisniku votivnega odbora hkrati z Ugotovitvijo, da so kuverte prišle nepoškodovane in koliko glasov, nie je prispelo iz vsakega oddelka. Glasovnice, ki pridejo po dnevu volitev, se ne vzamejo v poštev: šteje se, ka. kor da sploh niso prispele. Kako se godi našim in bolgarskim lastnikom obmejnih zemljišč Bolgarska vlada je, kakor znano, sama odpovedala pogodbo o dvoiast-niških posestvih ob jugoslovansko-bolgarski meje Po tej enostranski odpovedi pogodbe so bila vsa posestva jugoslovanskih kmetov v Bolgariji odvzeta in ponuđena v obdelovanje bolgarskim kmetom. Bolgarski kmetjie so vse take ponudbe odklonili. Pri nas pa so ostala vsa posestva bolgarskih posestnikov na našem ozemlju še nadalje njihova last, a bolgarske oblasti to tem kmetom prepovedale obdelovati zemljišče na naši strani. Da ta zemljišča ne bi ostala neobdelana, so člani Ljudske fronte in mladinskih organizacij v bosi!»grajskem okraju prostovoljno obdelali vsa zemljišča bolgarskih kmetov. Te dni je nad 100 frontovcev in mladincev poželo žito bolgarskim posestnikom. Ko so sporočili, da je ta žetev na razpolago, pa bolgarski posestniki niso dobili dovoljenja, da bi prisl čez mejo po svoj pridelek, našim posestnikom pa bolgarske oblasti ne dovolijo, da bi vzeli žito s svojih zemljišč v Bolgariji. Kočevski rudarji bodo t nedeljo izvolili upravo premogovnika Kočevski rudarji so bili med prvi. mi rudarskimi kolektivi, ki so Izmolili in utrdili delavski svet. Po izvolitvi se je delavski svet prvič sestal v juniju in je do sedaj že trikrat zasedal. Potek zasedanj je pokazal, da je bil delavski svet pravilno' izvoljen in da so njegovi člani dobro doumeli prevzete naloge. Ze na prvem zasedanju dne 23. junija je biio poleg debate o proizvodnji, o delovni disciplini in o življenjskem standardu tudi govora o razpisanem drugem ljudskem posojilu. Formirane so bile skupine, ki so imele nalogo po posameznih obratih prikazovati velik pomen novega ukrepa našega državnega vodstva. Na drugem zasedanju v juliju je bilo spet prvenstveno govora o produkciji. Prav tako so sklepali o prostovoljnem delu in tekmovanju, pozneje pa so sklepe prensli na ves kolektiv, ni ra tem zasedanju so tudi že razpravljali o novem zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Tako se je delavski svet že v avgustu začel pripravljati na volite»’ upravnega odbora. Sklicana sla bila dva sestanka — eden v mestu, drugi na rudniku. Na obeh sestankih so se delavci in uslužbenci podrobno seznanili z novim zakonom. Ker je bil v ju ni m delavski svet pravilno izvoljen in seje tudi že izkazal s svojim ustvari*! nim delom, ni potrebe po izvolitvi novega delavskega sveta, ampak bo sedanji delavski svet prihodnjo nedeljo izvolil iz svoje srede upravni odbor. Prihodnja nedelja bo za ves kolektiv pomemben dan, ki ga bodo praznovali dopoldne z veliko udeležbo pri prostovoljnem delu na delovnih mestih, popoldne pa bo slovesnost združena z razglasitvijo novih udarnikov. ŽENE OBMEJNE KOROŠKE so pregledale opravljeno delo Stodvainšestdeset članic organizacije AFZ je prišlo v Slovenj Gradec na okrajno konferenco, na kateri so pregledale svoje plodovito delo. s katerim se lahko v resnici ponašajo. V svojo organizacijo so vključile 1897 žena. Z njihovo pomočjo je bilo ustanovljenih £ domov igre in dela. v katerih je prostora za 300 otrok. Nerazumljiva pa je bila višja odločitev, ki je zavrla ustanovitev Doma igre in dela v Vuhredu. Na 12 otroških igriščih je vedno živahno. Najboljša igrišča so v Cmi, Guštanju in St. Janžu pri Dravogradu. Pri igriščih so žene organizirale terenske kuhinje, kjer dobivajo otroci malico. Tudi 5 otroških restavracij v okraju dobro opravlja svojo nalogo dodatne preskrbe. Seveda tudi tu ni šlo vse gladko. V Mežici n. pr. ne morejo dobiti za restavracijo primernega skladišča. Za to nerazumevanje ima največ zaslug okrajna komisija. Veliko težav imajo tudi pri ustanavljanju otroških jasli. V Guštanju bodo začeli zidati novo poslopje za otroške jasli. Tudi delavski svet železarne se bo moral vsekakor zavzeti, da bo ta načrt čimprej izveden, saj je kredit že odobren. V vseh akcijah so žene-članice AF2 opravile 146.700 ur prostovoljnega dela. V frontnih brigadah po so žene opravile 58.003 prostovoljnih tir. Delo med ženami se je razvijalo tudi po posameznih aktivih. »Aktive mladih mater imajo skoraj v vsakem odboru AF2, uspešni So tudi aktivi za pomoč porodnici m in aktivi po materinskih posvetovalnicah. — V krajevnih ljudskih odborih sodeluje 93 žena. Premalo žena pa je vključenih v skupine ljudskih inšpektorjev, kjer jih dela samo 48. Tudi v prvih pripravah za vpis drugega ljudskega posojila žene slovenjgraškega okraja niso zaostajale. Žene iz St. Janža pri Dravogradu bodo vpisale 20.000 din posojila. Enak znesek bodo vpisale tudi žene iz Crne. Na konferenci so bili zlasti pohvaljeni odbori v Crni, Prevaljah. Ma-renbergu, St. Janžu, Cernečali. Vuhredu, St. liju p. T.. Žerjavu. Mežici in Slovenj Gradcu. Ob zaključku konference, na kateri so žene skleniie. da bodo svoje delo v naprej rročneie opirale na Fronto,* so izvolile za predsednico tov. Marto Klobučar, za sekretarko okrajnega odbora AFZ pa tov. Mimiko Valenčič. Li Vukadinović w h/ Sli nogometa Pred začetkom tekme so odprli vhode, kajti množica 50.000 gledalcev je bila že tako razdražena, da bi polomila in porušila vse ovire. Vse sedeže na galeriji so spremenili v stojišče. Naslednji dan je tisk objavil, da je biio na tekmi 200.000 gledalcev, svetovni rekord! Brazilski nogometaši so bili na štadionu že od šeste ure zjutraj. Naši Igralci, ki 'im je utirata pot policija na motorjih, so prispeli na štadion poldrugo uro pred začetkom igre. Stadion je nudil veličastno podobo. Stojišča so bila tako prenapolnjena, da je med tekmo valovilo kakor žito v vetru. Zaradi prerivanja ljudi je nekaj sto gledalcev popadalo v trimetrski jarek okoli igrišča, pri čemer ce jih j-e več poškodovalo. Hrušč je bil izreden. Na enem delu tribune je pel pevski zbor, ki je štel nad 10.000 pevcev, z druge strani pa so odmevali zvoki orkestrov z nad 100 člani. Od vsepovsod se je razlegalo vpitje, po zvočnikih je bilo slišati razne pesmi, streljanje ni prenehalo, med tem pa je govoril predsednik občine. Novinarska loža je bila prepolna. Poieg brazilskih radijskih pos^j so prenašali tekmo za Jugoslavijo, Argentino, Urugvaj, Venezuelo in Čile. NEZGODA RAJKA MITIČA Približno ob tričetrt na tri so pritekli na igrišče Brazilci, ki so bili sprejeti s pravim topovskim grmenjem. Ušesa so bila že neobčutljiva, kakor v letalu, ko jih ogluši enakomerno ropotanje motorja. Naši nogometaši so se, spremljani od fotc-repor-terjev. ogrevali že prej ob autovi Srti, nato pa so se spet umaknili v garderobo. Na igrišče so prišli tudi sodniki. Bližal se je začetek tekme v vzdušju, kakršnega nihče ne pomni. Celo izkušene evropske novinarje, ki so gledali že vrsto mednarodnih tekem na velikih štadionih, so dogodki na igrišču povsem zmedli. S spretnimi prsti so na pisalnem stroju pisali zadnje vtise pred začetkom tekme, ki je kakor šc nobena druga razgibala in vznemirila milijone ljudi. V brzojavkah, ki so jih pošiljali vsak trenutek v Evropo, je bilo opisano vse, kar se je dogajalo na ogromnem štadionu. Pripovedovali so nam. da je bil Rio med tekmo pust in prazen. Trgovine in delavnice so saprli, vsi ljudje bo bili doma in poslušali radijski prenos. Tisk je pisal, da je bilo prav tako v Sao Paolu, Porto Alegru in v vsej Braziliji! Ker naši reprezentanti še niso prišli na igrišče, je angleški sodnik posredoval. Zbrani v predoru so nato drug za drugim hiteli na igrišče. Zadnji je bil jtajko Mitič, ki se je tik pred izhodom iz predora v hipu prijel za glavo. V naslednjem trenutku so ga že obstopili naši igralci. Bilo je razumljivo, da se je nekaj pripetilo. Ostali naši igralci so se vrnili z igrišča. Tedaj je k izhodu predora prihitel sodnik in pozval zveznega kapetana Arsenijeviča, naj igralci takoj pridejo na igrišče. V kratkem prepiru in pojasnjevanju je sodnik zagrozil, da bo tekmo proglasil 3:0 p. f. v ko- * * ~ * * vvr.* -*& * t *-m V * •« *^ Ademir jc (Ut prvi gol na tekmi g"kriiijA—Jugoslavija rist Brazilije, ker je za začetek določeni čas že potekel. Kazal je na uro, pripravljen, da čaka samo še minuto. Ni kazalo drugega, kakor pokoravati se predpisom. Naše moštvo sc je vrnilo na igrišče z 10 igralci. Manjkal je Mitič, ki je ob izhodu iz predora z glavo udaril v rob železne prečke. To je bil hud udarec za naše moštvo. GOL V ZAČETKU IGRE Brazilci so bili tako vznemirjeni pre dtekmo, da so se tresli, kakor bi imeli mrzlico, ko so stali pred fotoreporterji. Ko so pa opazili, da je naše moštvo prišlo na igrišče z 10 igralci, je trema izginila in so. gnani od viharnega navdušenja 200.000 ljudi, kakor nevihta poleteli proti našemu golu. Slišal se je samo enoglasen silovit vzklik gledalcev: — Brazil! Brazil!... Brazil!... Ze v prvi minuti sta Zizinho in Ademir trikrat streljala, vendar mimo gola, nato pa se je pritisk še povečal, Mrkušič je ujel dve žogi, tri so letele nad golom, a v četrti minuti so Brazilci že vodili 1:0. Žoga se je odbila od noge Jovanoviča proti Ademirju, ki je bil okoli 3 m oddaljen od Mrku-šiča, tako da jo je neovirano poslal v mrežo. Ce se žoga ne bi odbila od Jovanoviča, bi bil Ademir v popolnem r-f side položaju. 2toi teil « jis pp tom zgodilo, je ne- v:-.~ üdjei popisno. Nad igriščem se je zgrnil gost oblak dima od streljanja. Grmelo je, kakor da bi se podirala gora. V sedmi minuti je prišel na igrišče Mitič z obvezano slavo. Kmalu zatem c streljal Tomaševjč močno n*d vrati. V deseti minuti je izvedel Stankovič prost strel z 20 m. Streljal je Barb*?*! v roke. Nov napad Brazilcev se je končal s kotom. Visoko žoso je nato Horvat odbil z glavo, Zizinho je preigral Čajkovskega in streljal s 16 m poleg cola. V petnajski minuti je bil of side Tomesevića, kmalu zatem poda Mitič žogo vodji napada, ki takoj strelja, vendar se je Barbosa dobro namestil in v lepem slogu branil. Naši igrs»o zelo dobro, uredili so svoje vrste in stalno prodirajo, zaradi česar Brazilci okrepe obrambo. V sedemnajsti minuti je Željko Čajkovski izvedel presti strel. Augusto odbije žogo z glavo, todia pritisk v kazenskem prostoru Brazilije je trajal skoraj 2 minuti. Končno strelja Mitič s 16 m čez gol. V osemnajsti minuti nov napad našega moštva. Bobek slabo strelja. V dvajseti minuti se položaj ponovi, a v 23. minuti brani Barbosa osier strel Željka Čajkovskega. _ Nekaj sekund pozneje je Mitič preigral dva nasprotna igralca in s l6m točno in ostro streli»! na gol, toda Barbosa se ie gibčno vreel za žogo in jo ujel. Več kakor 10 minut se je igralo na brazilski, polovici. Če bi vsi okraji sledili nmrsko-ssboškema, sie M nsarajksls» isaesa Retj-.a preskrba z mesom Je še eino nadvse važna točka zagotovljene preskrbe, posebno še zato, ker olupijo podjetja včasih tudi mlado žimo, ki je sposobna za nadaljnjo rejo, in. jo je treba izločiti od klavne ter oslati v rejo ali zamenjati za klavno živino. To ovira včasih kljub izpolnjenemu tedenskemu planu odpremljanje v druge okraje. Fo poročilih ministrstva za državne nabave so izpolnili okraji odkup mesa v tednu do 13. avgusta tako: Celje okolica 98.4«/», Črnomelj 120, Grosuplje 43.7 %, Krško 43.2, Ljubljana okolica 108.4. Novo mesto 75.2, Trebnje 59.5v Lendava S5.2, Murska S beta 143. Pcijčane 101, Ptuj 90 in : j go na 55.2 c/r. Okraji, katerim ni bilo treba pošiljati mesa v druga cl:-aje. so izpolnili plan: Ljubija»« mesto 110%, Celje mesto 41.6, Jesenice 135, Kamnik 65.7, Kranj 78.1, Šoštanj 33.4, Trbovlje 142, Slovenj Gradec 53 in Maribor mesto 120 %. Okraji, ki so morali v tem času do t-v-ijati meso industrijskim in potroš-r - -im središčem, so izpolnili svoje obveznosti takole: (v »klepaju odst.o-koliko so zadostili lastnim potr- ram): Celje okolica: Jesenicam 71.3. Celje mestu 45 ( 53%): Črnomelj: Ljubija- - 140, Kočevju 148 (179); Grosuplje Kočevju 62, Ljubljani 15.2 (0); Krško Trbovljam 12.2, Ljubljani 25.6 (60.4) I zbijana okolica: Ljubljani mesto 4-1. Kamniku 341.3 (109.4): Novo mesto: Ljubljani 33 (72.1); Trebnje: Je-r-nicam 39. Ljubljani 120 (10); Len-t va: Mariboru 67.fi, Ljubljani 12% • ".4); Murska Sobota: Ljubljani 321 K: Poljčane: Kranju 120 (127); Fruj: Sl-ovenj Gradcu 94, Kranju 286 . Radgona: Trbovljam Ö5.5, Mariboru 41.4 (72.8). Lepi uspehi pri pogozdovanju v celjski okolici V celjskem okoliškem okraju bi mora’: letos pogozditi 26 ha površin. Od --ra je odpadlo na spomladansko po-r - rdovanje 18 ha. Ob sodelovanju šol-- mladine in množičnih organizacij ' spomladi dejansko posadili 21.18 ha 54.0t)0 raznovrstnimi sadikami! Za “'sozđovanje so se slabo brigali le - Kozjanskem, kjer je bil še naj--i ljudski odbor Kozje. Okrajni ?ki odbor je nudil vso pomoč m in srednjim kmetom, od kate- je marsikdo dobil brezplačno "rine sadike. Fazen tega so napredni kmetje v r.-em polletju očistili 20 ha zanemar-enega gozda. Nedelavnost zadrug ovira odkup žita ia sadja v črnomeljskem okraja V črnomeijskem. .okraju odkupujejo v-jos žito zopet večinoma kmetijske zadruge. Vendar kažejo zadruge za to do vse premalo zanimanja, zaradi -?ar je tudi odkupljenega žita manj kor bi ga glede na pripravljenost kmetov lahko bilo. Zadrugj v Lokvici in na Talčjem :hu sta po več dni zaprti, tako da se .vajo kmetje vračati z žitom na e domove, ker kratkomalo ni ni-■ var, k; bi žito prevzel. Čeprav je ,la okrajna zveza kmetijskih zadrug Črnomlju obveščena o tej stvari, r.i ukrenila ničesar. Nedelavnost mnogih kmetijskih za-ärug se kaže tudi pri odkupu sadja, posebno industrijskega. Tovarna Belud v Črnomlju potrebuje nujno večje 'iriičine industrijskega s|&dja. ki ga plačuje po 4 din za kg. Vendar tega temitajšnji -kmetje fJk>o>raj ne vedo. Iako nastaja zaradi nedelavnosti tone. v:kih zadrug velika škoda, kajti Beist d dela v glavnem za široko potrošnjo. Podfetea gradbena delavnost v Murski Soboti V Murski Soboti, ki ee je že ned obema vojnama nagio razvijala iv upravno, gospzodarsko in kulturno središče Prekmurja, je tudi po osvoboditvi živahna gradbena delavnost. Izvršene so bile poleg številnih prezidav in generalnih popravil, mnoge novogradnje, pa tudi nekatere potrebne preureditve za olepšan je mesta. Glede novih gradenj je razveseljivo zlasti dejstvo, da najdemo v Murski Soboti med novim poslopji le solidne zgradbe. Epidemija provizo-rijev, ki se je marsikje iz deloma upravičene potrebe razpasla v navado, da investitorji neekonomično trošijo kredite ter hkrati kvarijo podobo celih mest in industrijskih krajev, sem k sreči še ni segla. Naj navedemo samo najpomembnejše gradnje zadnjih dveh let. Lani je bilo dograjeno veliko skladišče Zitolonda, nadalje je bilo lani nadzidano trinadstropno upravno poslopje okraj, ljudskega odbora. Leto3 je bilo dograjeno moderno dvonadstropno gimnazijsko poslopje s prostorno telovadnico ter 12 stanovanjskimi bloki za oficirske družine. Tudi v veliki predelovalnici mleka, ki pa še nima potrebnih strojev, so gradbena dela končana. Nova trinadstropna upravna zgradba okrajnega ljudskega odbora, ki bo dokončana jeseni, je Pavle Rode — drugi zmagovalec petletke pri podjetju »Sloveniia-ceste« Na zelenem Pohorju gsa-di podjetje »Slovenija-eeste« v zelo težkem terenu gozdno cesto, ki bo velikega pomena za izkoriščanje tamkajšnjih obsežnih gozdov. Tega se je v polni me- tudi že pod streho ter Izvršujejo v glavnem le še instalacijska in ostala notranja dela. Zastala pa je trenutno gradnja nove bolnice v Rakičanu pri Murski Soboti, za katero je material že pripravljen, a je bil kredit nenadoma blokiran. VeSiko je med prebivalstvom zanimanje za graditev enostanovanjskih hiš. Po osvoboditvi je bilo dograjenih v Murski Soboti £0 enodružinskih hiš, 10 pa jih je zaradi pomanjkanja cementa, okenskega stekla in desk za tla ostalo nedograjenih. Deloma nosi pri tem krivdo okraj, ki je prejšnja leta izdajal gradbena dovoljenja ne glede na razpoložljive količine cementa in šip ter ca omejene možnosti za oskrbovanje z opeko iz krajevnih virov. Tako je bilo samo lani izdanih priviatnikom (za ves okraj) 620 gradbenih dovoljenj, kar je bila vsekakor preširoka »gradbena fronta«, ki je v celoti ni bilo mogoče zmagati. Letos so zato morali take gradnje omejiti in je bilo doslej izdanih vsega 23 dovoljenj. M. T. ri zavedal Pavle Rode, ki je s svojo vestnostjo in marljivostjo mnogo pripomogel k uspešnemu napredovanju dela. Kakor se je vselej odzval z veseljem in šel brez ugovarjanja tudi na najbolj oddaljena gradbišča podjetja tako je bilo tudi takrat, ko so mu rekli, da se pripravi na pot na gradbišče Lovrenc na Pohorju. Vendar je bilo tistega dne tudi za Pavleta, nekaj novega: Ob odhodu je namreč obljubil, da bo na tem delovnem mestu izpolnil svoj prvi petletni plan. In zgodilo se je! Dne 9. avgusta ob 16. uri so mu vsi sodelavci čestitali k izpolnitvi dane obljube! Zaradi nemarnega poslovanja ni mleka Odkup mleka šepa v poljčanskem okraju že dokaj časa. Velik del odgovornosti za to pade na uslužbenca Mlekoprometa v Slovenjski Bistrici Jožeta Resnika. Nemarno urejeno pisarniško poslovanje, slaba evidenca in splošna malomarnost pri delu so povzročili, da je nastala zmeda pri izdajanju bonov in obračunavanju. Veliko kmetov že tri mesece ni prcjeio niti bonov niti denarja ’za oddano mleko, Resnik sam pa ne ve kam so izginili boni. Kjer ni kontrole, lahko pride do poneverbe Dolgo je trajalo, preden so v Poljčanah razkrinkali izkoriščevalce abonentov okrajne menze. Abonenti so jedli v tej menzi skrajno slabo. To ni čudno, kajti uslužbenci so izkoriščali svoj položaj v škodo abonentov kjer so le mogli. Samo v juliju je kontrola ugotovila primanjkljaj 181 kilogramov kruha, 22 kg masti in 98 kilogramov mesa. Razen tega je v prostorih menze neznosna nesnaga in zmeda. Knjigovodstva sploh nimajo, knjiga abonentov pa je tako črtana in brisana, da je iz nje težko kaj ugotoviti. Kontrolna komisija že raziskuje poslovanje upravnika, ki je izrabljal svoj položaj za razne špekulacije. Nekaj krivde je seveda tudi na abonentih samih. Ce bi bili pravočasno zahtevali sestanek abonentov, bi se hrana gotovo že davno izboljšala, marsikdo pa bi se bil izognil nevieč-nim posledicam. Maline so prinesle letos Pohorcem lep dobiček Vas Bibnica, med vojno hudo prizadet partizanski kraj. leži med iglastimi gozdovi in tratami, kjer lahko konec julija in v prvi polovici avgusta nabereš obilo borovnic in malin. Borovnic je bilo letos zaradi pozebe malo, tem bolje pa so obrodile maline. ki jih je odkupita samo kmetijska zadruga 2500 kg. Marljivi nabiralci so lahko nabrali na dan do 30 kg malin, kar je samo v denarju vrglo 900 din, za polovico zneska pa so lahko kupili tudi sladkor in pšenico ter tekstilno blago in obutev po vezanih cenah. Precej so letos v Ribnici nabrali tudi arnike (206 kg) in lapuha, ki ju na Pohorju ni težko dobiti. M. T. Predvojni potniški parnik vzdigujejo iz morja Kmahi bo «pet po Jadranskem mor- nad 50 metrov parnik, ki Je težak ju plul eden izmed najmodernejših potniških parnikov nekdanje jugoslovanske mornarice, imenovan »Prestolonaslednik Peter«. V kratkem bodo ta parnik popolnoma izvlekli na morsko površino iz globine nad 50 metrov. Nekaj dni pred začetkom vojne je ta luksuzni potniški parnik, ki je bil takrat last delniške družbe »Jadranska plovidba«, s parnikom »Karadjorje« plul proti Splitu. Ker sta se menda nameravala ustaviti v Šibeniku, sta parnika spremenila svojo smer, blizu Zlarina pa naletela na minsko polje ter se potopila. Minilo je skoraj polnih devet let. odkar sta ležala ta dva dragocena parnika 57 metrov globoko. Tedaj pa je prišlo do načrta, ki se je mnogim zdel fantastičen. Potapljač Jerko Tonfar?.. inženir Karel Bauman in 9 delavcev »Brodospasa« so predlagali dviganje potopljenega parnika. Pri upravi »Brodospasa« so o predlogu nekaj časa premišljevali, nazadnje so pa le dali na razpolago potrebno orodje in material. Jugoslovanski pomorščaki so že večkrat spravili svet v začudenje s svojimi smelimi podvigi. Veliko število potopljenih ladij so izvlekli iz morja celo takrat, kadar so tuji strokovnjaki zatrjevali, da kaj takega ni mogoče storiti. Nekajkrat so že rešili naše in tuje ladje, o katerih so bili vsi prepričani. da so izgubljene. Da pa bodo spravili na morsko površino iz globine približno 1500 ton, je bila najbolj presenetljiva napoved. Preden so se obrnili na upravo »Brodospasa«, sta potapljač Tonfara in inž. Bauman s svojimi ljudmi pod velikanskim vodnim pritiskom natan- Takoj so ga odvlekli bliže Zlarina, kjer leži spet na dnu, vendar pa v globini komaj 35 metrov. Zdaj pripravljajo drugi del dviganja, ki pa do dosti lažji od prvega. Ce ne bo prišlo vmes kaj nepričakovanega, bodo parnik spravili popolnoma na površino iM eno raziskala lego že 9 let potopljenega parnika. Potem so zadelali njegove velike razpoke, izvršaii razna popravila, namestili kavlje ter ves parnik obdali z velikimi valji. Valje so napolnili z zrakom in začel se je prvi del dviganja. V treh dneh so do 13. t. m. parnik vzdignili že za 20 m. Zakaj dojenčki v Bohinju ne morejo dobiti mleka na nakaznice? Začetek avgusta sem šel s svojo družino na dopust v Bohinj. Pred odhodom sem se javil v Ljubljani pri trgovskem podjetju »Mleko«, kjer so mi na nakaznici za mleko pritisnili štampiljko in pripisali, da imam pravico nekje na Gorenjskem dobivati za našega dojenčka mleko vso dobo dopusta. V Bohinju pa smo bili zelo razočarani. Zvedeli smo, da tujim otrokom, to je otrokom iz drugih okrajev, sploh ne dajo mleka, če letoviščarji prinesejo s seboj potrdilo, da so se v kraju svojega stalnega bivališča pravilno odjavili ali pa ne. — Predsednik krajevnega ljudskega odbora v Stari Fužini nam je izjavil, da nam ne more nič pomagati, ker je tako odredil okrajni odbor v Radovljici. Povedal je, da tudi domačim otrokom ne morejo dajati mleka, to je tistim otrokom, katerih starši nimajo molznih krav. Zdi se nam pa, da ta ukrep strogo izvajajo le v Stari Fužini, ker nočejo voditi evidence o izdajanju mleka tujcem. MAnimo, da je Bohinj kot splošno priznao letovišče dolžan poskrbeti, da bodo mleko dobivali upravičeni otroci tistih delavcev in nameščencev, ki prihajajo sem na dopust za nekaj tednov. To končno za Bohinj ne bi smela biti nobena težava. Inž. S. M. Na Barju pri Ljubljani grade zadružni dom že od I. 1948, Dom Je že pod streho in bi se zadružnikom vsekakor splačalo, da bi z gradnjo nadaljevali, posebno še, ker jim materialnih sredstev ne primanjkuje. Toda frontne organizacije so tu očitno hudo dremave, da so tako pozabile na svoj zadružni dom. Kaj res nikogar ne zbode ta tako mogočna — začeta, pa opuščena stavba. DNEVNE VESTI KOLEDAR Petek, 18. avgusta: Helena. Lenčka. i podjetje zaračunalo shrambo. Uprava i podjetja Krzno, Ljubljana. Mestni trg I štev. a. 2017-n - u,i Gostilna »Stari Tišler« na novo od. . ... 1Q i Prta. Obiskovalcem se nudi postrežba ■jtA/iit, 19. a» gosta. Ljudevit, Luovuk. . z raznovrstno pijačo in jedilij 2018-n SPOMINSKI DNEVI I SD crvena zvezda — Beograd vrši 13. VIII. 1850. — Umrl francoski piša. • vpis članov — prijateljev. Vpisnina teij Honore de Baizac. 1 v t, TTT 1 070 T T rvi v» i • 50 dinarjev, mesečna članarina od 20 plemoo imovine partizanov. 6 Vili. 1943. — Tomšičeva brigada je uničila nemški transportni vlak. 18 VIII. 1943. — Angleži so razrušili Peenmönde, kjer sö Nemci izdelovali leteče orožje VI. To razrušenie je zavleklo nemške napade za leto dni. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost je — Trg Franceta Prešerna 5. v ZAHVALA. Zahvaljujem se prav toplo j vsem, ki ste se spomnili mojega ; življenjskega jubileja! Hvala lepa vsem in za vse! Manica. Izlet v Opatijo! Posebni vlak iz Ko. čevja v Opatijo bo peljal 27. avgusta. Odhod iz Kočevja ob 0.C5 (o polnoči), p vr-.tek iz Reke ob 20. Cena vožnje F:\> ciln. Prijave sprejema OSS Kočevje au pa direktno poslovalnica Pumi. iovo mes-o. Ob enem s prijavo po. i jite ni JI denar. Prijavite se čimpreje ker je število izletnikov omejeno. Partizanski miting s srečoiovom in raznovrstno zabavo priredi v nedeljo 20. avgusta v popoldanskih urah Zveza borcev v Oplotnici in je čisti izkupiček določen za postavitev spomenika pad-ib borcem. Preskrbljeno je v dovoljni meri za okrepčila. K obilni udeležbi od blizu in daleč vabi KO ZB Oplotnica. 1998-n Uprava ®!?Rlrske»a vestnika prosi vse naročnike, ki še niso poravnali narVhvne za letošnje leto, b -eri«. Tednik. UDARNIK: ameriški film »Sestri iz Bostona«. Tednik. SOLA LETNI: sovjetski film »Pozdravi Jera Moskva«. Tednik. ROTOV? LETNI: srn. film Večna Eva. Tednik. CELJE METROPOL: angleški, barvani Rim »Blanch0 Bury« Tednik. LETNI: francoski film »Skrivnost«. Tednik. OBV^TIT.^ OBVESTILO Vsem potrošnikom drv za kurjavo dajemo, v izogib eventuelnim motniam pri oskrbi z drvmi, sledeča navodila: 1 Generalna direkcija za lesno indu-»toct m s apoet -s/tcMpz «‘rij,o LS bo s svojimi pod jet ji, produ- c / »n V v l-nt-vo -« ", vel--. V«« rirnJa in dobavila drva sledečim r.o. i. o •<*. ’ , . n 1 ° j trošnikom centrom — okrajem: Celie- Koniskc dirke ob 14 Rev: ia . cela ! mesto Gorica,. Jesenice, Kočevje., — Razs*ava lokalne obrti in - Indu- i Krafti". Lendava. Ljubljana. Maribor, strli" od 20. do 77. avgusta — 2e- j Murska Sobota.. Sežana Trbovlie. Vsi lezniške zveze ugodne —- Za pre- navedeni čterau. so producentom t. j. hiaoo in okrepčila preskrbljeno. Lesno industrijskim podjetjem, dolžni pomagati z delovno silo in prevozi. 2. Vsi ostali okraji, ki niso našteti v točki 1. si morajo sami izdelati drva na sečišcih. ki jim jih odkaze drž. gozdna uprava, na njinovem področju. Zaradi tega naj se ti okraji takoj po. vežejo z gozdnimi upravami ter pravočasno organizirajo delovno silo za izdelavo in sredstva za prevoz drv. Po, magajo naj si s prostovoljnim delom, nedeljskimi akcijami itd. Generalna direkcija za lesno industrijo. 2672-1 OBVESTILO MLO Škofja Loka obvešča vse vojne obveznike, kateri so bili prijavlje. ni na vojnem odseku OLO Kranj od leta 1945, stanujoči v Škofji Loki in se niso odjavili ob priliki izselitve iz Skofie Loke, javijo osebno ali pismeno kje bivajo sedaj in na katerem vojnem'odseku so sedaj prijavljeni. Javijo naj se sledeči tovariši pri refe. rentu NO na MLO Škofja Loka, tajništvu: Kastelic Antona Anton. roj. 7. V. 1925. prejšnje bivališče Vincarje; Gantar Franca Vinko, roj. 29. XII. 1924, prejšnje bivališče Klobovsova ul.; Završnik Janeza Anton. roj. 4. VI. 1899, prejšnje bivališče Podpurfelca 3; Kovačič Franca Anton, roj. 1. IX. 1926, prejšnje bivališče Vešter 20: Prevc Jakoba Janko, roj. 21. I. 1915. prejšnje bivališče Binkelj 1: Rozman Petra Franc roj. 20. I. 1914, prejšnje bivališče Vešter 23; Prapelj Franca Edvard. 19. XII. 1909. prejšnje bivališče Stara Loka 23; Polenšek Jakoba Janez. roj. 15. XII. 1910. prejšnje bivališče Puštal 25; Krišič Jurija Pavel, roj. 4. IV. 1927. prejšnje bivališče Šolska ulica; Krajnik Franc, roj. 15. IV. 1928, prejšnje bivališče Mestni trg 16; Mavčeč Franca Franc, roj. 4. Vili. 1925, prejšnje bivališče Vincarje 3: Klajster Janeza Simon, roj. 11. II. 1926, prejšnje bivališče Klobovsova ul. 1; Pintar Janez. roj. 10. V. 1927, prejšnje bivališče Kopališka ul. 7; Kumec Stane, roj. 12. XV. 1927. prejšnje bivališče Mlinska ulica: Debeljak Pavel. roj. 26. I. 1927, nrejšnje bivališče Jegorovo predm. 14: Petek Stefan, roj. 17. IV. 1927. prejšnje bivališče Poljanska c. 2: Krušlin Alojz. roj. 17. IV. 1927, prejšnje bivališče Poljanska c. 2; Prosen Frane. roj. 21. IX. 1928 prejšnje bivališče Kopališka ul. 7: Gomzi Albina Ciril. roj. 30., VI. 1926. prejšnje bivališče Klobovsova ul i: Kodrič Antona Stojan, roj. 30. VI. 1926, preišpie bivališče KlobovSO-l va ul 1: Mrak Cirila Ciril. roj. 23. V. 1926 prejšnje bivališče Ljubljana: Pod, rebšek Ivana Ivan. roi. 14 II. 1926, prejšnje bivališče Stara Loka 2; Fais Janeza Stefan, roj. 5. XII 1910. prejšnje bivališče Postala MM: Polajnar Karla Leopold, roj. 30. IV. 1908. prejšnje bivališče Mestni trg: Košir Jakoba Ignac, roi. 25. IX. 1905, fcrčišnje' bivališče Puštal 27. 2670-1 RADIO SPORED ZA SOBOTO Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.00. 22.00 in 23.30. 5.00 Jutranji pozdrav; 5.30 Pesmi narodov Jugoslavije; 5.50 Jutranja telovadba; 6.10 do 7.00 Jutranji koncert; 12.00 Lahek opoldanski koncert; 12.40 Pisan spored jugoslovanske narodne in umetne glasbe — vmes ob 13.00 do 13.15 Mladinska oddaja: Les — naše prirodno bogastvo; 14.00 Igra Zabavni, orkester Radia Ljubljana; 14.30 Ob 170. obletnici smrti Jerneja Kopitarja 14.40 Iz filmov in operet: 15.10 Glas. bena medigra; 15.15 do 15.30 Fizkul-turni pregled: 18.00 Poje pionirski tercet; 18.10 Oddaja za pionirje: Nekaj o hmelju; 18.30 Zabavna glasba (Prenos iz Zagreba); 19.15 Za vsakogar nekaj; 20.00 Tedenski zunanje politični pregled: 20.15 Glasbena medigra; 20.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba); 20.50 Ilf in Petrov; Zlato tele (Odlomki iz romana); 22.15 Za ples in razvedrilo; 23.35 Konec oddaje. ne v prvi polovici septembra, kajti pomorščaki »Brodospasa« so doslej izvlekli že več potopljenih plovnih objektov iz globine 35 metrov. Iz globine nad 50 metrov na, kakor pravijo strokovnjaki, še nikjer, razen na Japonskem, niso doslej vzdigovali potopljen ih ladij. Na Logu pri Škofji Loki tabori zdaj že četrta skupina mladincev ir> mloritr.lr 17 OKfÄ“ deset novih stvari, ki poživijo njihovo taborjenje. Pa preživimo en dan z njimi. Nekje zvoni sedem. Jakec — dežurni taborišča — sname s šotora rog, zatro, bil bo budnico. Toda vse zastonj. Glasovi, ki prihajajo iz roga so bolj podobni kruljenju kakor budnici. Jezen vzame piščalko in zapiska. Drug za drugim prihajajo iz šotorov taborniki. »Bikov ruk« in »Hotel Kum« sta že prazna, v »Koči Zvezdic« in »Luni« pa se je življenje šele začelo Dežurni nervozno stopa sem ter tja. V mislih, ko pa je mera polna tudi na glas, zabavlja nad dekleti, ki jih morajo vsak dan čakati. Toda »zvezdic« to ne moti. Nekatere so prišle taborit naravnost z brigade. Po tamkajšnji disciplini se takale sprememba lv3r prleže. Kai bodo danes delali? Sele nekaj dni so tu in taborišče še ni urejeno tako. kakor bi moralo biti. Torej — na delo! Anže z belimi kamenčki okrog zvezde na sredi taborišča piše: »Mladinsko taborjenje okraja Trbovlje«. Jakec in Kekec čistita »avtostrado«. ki vodi v »Nacional park«, kjer si bodo postavili mizo in klopi. Razdedinjeni vitez pa čisti prostor okrog taborišča. Sploh, kaj bi človek našteval — vse miga. Le »zvezdice« — naša dekleta — so se umaknile v šotor. Bodo ze fantje, si mislijo! Sonce se pomika vedno višje. Sončna ura kaže poi dvanajstih. Upehani — malo od dela, malo od vročine — se začno odpravljati h kosilu. No. zdaj bodo prišli na svoj račun tudi »taborni požeruhi«. Niso še pospravili tega, kar so dobili prvič, že stoje pri loncu in vpijejo »dodatek«. Pa ne le enkrat dvakrat, trikrat ali celo ... No, pa vse res ni treba da bi vedeli, drugače ta blo morda Kekcu in še komu drugemu nerodno. .___ Kosilo je pri kraju. Kljub vsem naročilom upravnika — »Jastreba«, da morajo eno uro spati, že naprej delajo načrte, kako bo pri kopanju. In res. Kmau so ob Sori. Za majhen splav se skoraj stepejo. Celo majhno skakalnico imajo. Jakec in še nekateri ponosno razkazujejo svoje skakaške sposobnosti. Na enkrat se postavi na skakalnico Biserka. Ze to. da se je postavila tja, vzbudi vesel smeh, ko pa se korajžno požene na trebuh — hotela je seveda na glavo — v vodo, kar vriskajo okrog nje. Malo kislo se drži. ko priplava na površje, toda vedno ne bo tako. Kar prehitro je ura štiri, ko je treba nazaj v taborišče. Do večerje se zabavajo vsak po svo. je. Nekateri berejo, drugi ležijo, tam vidimo navdušena šahista. Vroče je še in kar nekam leni so postali. Naenkrat pa; »Zbor!« Pripraviti morajo drva za taborni ogenj. Pa spet samo fantje. Jezno pogledujejo dekleta, ki se jim smejijo. Kmalu potem so zbrani okrog tabornega ognja. Samo tisti, ki bodo šli jutri na Triglav so odšli spat. Ostali se pogovarjajo kako bo jutri, ko bodo obiskali študente z ljubljanske univerze, ki preživljajo na visokem, pol ure od Loga svoje počitnice. Pesem za pesmijo doni iz enaintrideset mladih grl. Kar prehitro mine večer. Dežurni, ki se je do zdaj moral umakniti veselemu razpoloženju tabornikov, spet lahko uporab» vso svojo »avtoriteto«. »Spavanje! Ura je deset. Da bo takoj mir po šotorih!« Hm, lepo se to sliši, toda ne gre kar tako. Ce je že povsod mir, prebivalke »Koče Zvezdic« in »Lune« morajo spet imeti zadnjo besedo. Precejkrat mora Jakec posredovati preden se umirijo. V taboru je vse mimo. Luna se leno pomika no nebu. kakor bi hotela reči: navsezadnje sem vas le ugnala. Samo stražarji: Jakec. Anže in Bobek ob tabornem ognju polglasno pojejo »oj mladost ti moja...« Veselo je na Logu. odkar so se tu naselili Trbovčani enaintrideset mladih ljudi bo spet preživelo štirinajst lepih dni. polnih veselja, smeha in petja, pa tudi naučili se bodo marsičesa. Le nekdo je žalosten. Osamljen stoji sredi taborišča, kar sram ga (e svoj» golote. Žalosten spremlja to pestro življenje —-zanj se ne zmeni nihče Človek bi aa komaj spoznal tako potrt je. izdaja ga samo napis »Stenčas«. Obsodba tatov v industrijski šoli v Železniku V industrijski dvorani tovarne težkih strojev v Železniku je bila razprava beograjskega okrožnega sodišča proti 17 članski skupini tatov, ki so iz industrijske šole v Železniku odnesli mnogo orodja in materiala. Pobudnik tatvine in odjemalec tatinskega plena je bil mizar Branko Vrača-revič, med tatovi pa sta bila tudi dva strokovna učitelja industrijske šole. — Največ orodja in materiala: električne motorje, razne stroje, žico, barve, lake itd. je pokradel strokovni učitelj Dju-ro Rodič, ki je bil glavni dobavitelj Vračareviča. Rodičev tatinski plen so cetiili na 640.000 din. Tudi strokovni učitelj Dušan Jerkovič je pokradel izdelkov in materiala za blizu 350.000 din. Razpravo proti zločinski tolpi so priredili v Železniku v popoldanskih urah, da ji je moglo prisostvovati čim več delavcev in nameščencev tovarne. Obsojeni so bili: Branko Vračarevič na smrt z ustrelitvijo, učitelj Djuro Rodič na 20, učitelj Jerkovič na 18 let prisilnega dela, 11 obtožencev na odvzem svobode s prisilnim delom od 6 mesecev do 5 let, dva obtoženca pa na poboljševalno delo. Javni tožilec se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni Rodiča in Jeirkovuča in i» nekaterih drugih obtožencev. ZAHVALE ŠOLSTVO Dijakinje, ki ste prosile za sprejem v Dom Anice Cernejeve ali Otona Zupančiča in prošnje niso bile vrnjene. ste v Dom sprejete. Da bi se moglo vpisovanje in razporejanje nemoteno izvršiti, se javite vse učiteljišč-nice 2 dni pred začelkom šolskesa pouka med 9 in 17. vse gimnazijke in določene dijakinje vzgojiteljske šole pa 1 dan pred začetkom šolskega pouka rriPd 9 in 17 pri upravi Doma Anice.. Cerneieve. — Upravnik. 2016-n Državno učiteljišče Celie: Popravni in dopolnilni izpiti za 1. in 2. letnik bodo dne 4. in 5. septembra. Prošnje za izpite dostavite najkasneje do -25. avgusta. Prvi šolski dan dne 9, septembra ob 8. Redni pouk se prične dne 11. septembra. — Ravna te H. stvo. 2011-n Vnisovanle v glasbeno šolo Domžale je do 35. avgusta. Sprejemni izniti od 28, do 31. t. m. Prijave in vse informacije v nišami ravnafhlistva, Domžale, Dom sindikatov I. nadstr — Uornva glasbene šole Domžale. 2013_n UMILI Po težki bolezni nam je umrl naš dragi mož, oče. stari oče ADOLF VE. NIEB, strojevodja v p. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 18. avgusta ob 17 iz kapele sv. Nikolaja na Zalah. Žalujoči: žena Marija, sin Oto in hčerka El» por. Sušnik ih ostalo sorodstvo. Sporočamo, d» je po dolgem trpi’en ju preminul ALOJZ LUGLIO. Pogreb bo 19. avgusta ob 16. v Borovnfet. Žalujoča žena z otroci te* ostalo sorodstvo. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, priiateljem in znancem, ki ste ob smrti mojega ljubljenega sina GABRIJELA BERSNJAKA z menoj sočustjjpvali. ga obsuli s cvetjem ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem govornikom za jposlovilne be"° de, domačim pevcem za žalostinke, vsem množičnim organizacijam, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega. Prisrčna hvala vsem. ki so na kakršenkoli način izrazili sožalie. ter mi pomagali lajšati težko bol. Globoko žalujoča mati. 2671.1 MALI OGLASI ROČNO MOŠKO URO, švicarsko sem izgubil 13. avgusta v ali okolici Pre-dovičeve proti Jaršam. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Nolimal, Zaloška 15. 3812-14 PREKLICUJEM vse govorice, ki se širijo o Pečjak Vidu, ker so neresnične. Bajde Anica, Kavškova o. 3844-14 DNE 6. avgusta mi je bila na kopališču Ježica vzeta denarnica z dokumenti. Tovariš, ki jo je vzel, se poz da jo vrne na naslov v dokumentih, sicer bo zasledovan potom organov tiarodne milice. 3845-14 DNE 4. avgusta jpopoldne sem izgubil majhno vrečico z zlato pločevino za zobe in računom pri blagajni koro. ški kolodvor Marmor aii v avtobusu pri plačanju voznine Prevalje—Crna. Ker mi je nujno potrebno za popravilo zob. prosim najditelja naj mi vrne proti dobri nagradi na naslov: KLO 2erjav, Cma pri Prevaljah. IZGUBIL sem v tramvaju št. 2 Ustnico z 800 din in vsemi dokumenti na ime Mavretič Poštenega najditelja lepo prosim, da vrne dokumente na ogl. odd., denar naj obdrži. 3877.14 DNE 14. avgusta sem pri izstopu v Zagorju iz vlaka odhod Ljubljana 13.25 (proti Zagrebu) pozabil aktovko. Najditelj naj jo vrne na naslov Slavko Korošec, Rožna dolina c 7, št. 31, Ljubljana. 3863.14 SONČNO enosobno stanovanje parket, vodovod, vrt, v Zg. Šiški zamenjam za dve sobi ali enosobno stanovanje bliže mesta. Ponudbe na ogl. odd. pog Ugodno 3871-10 UPRAVA cirkusa Bohemia naproša osebo, ki si je izposodila pred enim mesecem ob dežju novi moški huber_ tus in ga še ni vrnila, da ga vrne tekom petih dni. Hubertus je spomin na pokojnega očeta, ker je oseba dobro poznana se naproša« da ga vrne. da ne bo imela neprilik Cirkus Bohemia, uprava. 3881-14 DNE 15. avgusta sem pri potniški blagajni žel. postaje Boh. Bistrica ob jk>l 9 izgubil denarnico z 5500 din, osebno izkaznico, nakazilo za nabavo lesa. Najditelj dobi primerno nagrado. Bernik Janez, Gorjviše 47. 3866ul4 PROSIM dotičnega mladega tov. ki naj bi mi na mojo prošnjo v soboto zvečer ob prihodu mariborskega vlaka ob 18.30 v Ljubljano na postaji v Ljubljani pomagal postaviti kov. čeg iz vlaka na tla, da posije svoj naslov, ali pa vrne kovčeg z vsebino na naslov Slabe Terezija. Huje št. 80. Kranj, proti nagradi 3348.14 NAJDITELJU moškega kolesa ev. št 4539 in tov. št. 1445876 novo črno, krom, dam visoko nagrado. Naslov Cankarjeva 13. Kodeljevo. — Deržrik Otmar. " 3350-14 OSEBO, ki je pomotoma odpeljala žensko kolo znamke Velo?:, evid. štev. 23S62. naprošam, da za dobro nagrado vrne na Fabjančič. Tyrseva 168. 3851.14 ZAMENJAM enosobno stanevpnje na Viču za enako kjerkoli. Naslov v ogl oddelku. 3857-10 PAPAGAJČEK je ušel. NatdimM nri ga vrne proti nagradi Miklošičeva štev. I5.IV. 3352-14 INyALIDSKÖ podjetje Komisija. Ljubljana. Stari trg 4 in 9 spreiern-a v prodajo vsakovrstne dobro ohrariene predmete. Poslužujte se pri prhdri! m nakupu organizacije 3855.8 IZGUBIL sem 13. avgusta belo sivo zaprto jopico od Triglava do Plan’ka. Poštenega najditelja prosim, da preti nagradi vrne na naslov Štrukelj Ciril. Šmartno pod Šmarno goro. p St. Vid nad Ljubljano. 3856-14 V SREDO 16. avgusta v večernem vi?«, ku od Lesc do Ljubljane ie bi! zs-. menjan kovčeg z žensko garderobo. Ker ni v kovčku nobenega nssiova oglasiti se pri Ausec. Gradišče 8A.III — Ljubljana, kjer najditelj dobi svojega. 3858-J 4 IZGUBILA sem nalivno pero (črne), dragocen spomin. Najditelja prosim, da ga preti nagradi vrne na ^^slov Rozman Justi, kroiačica St Vid TOVARIŠA, ki je 16 avgusta ob'pol 21 pri. blagajni EC2 na kolodvoru zamenjal moj kovčeg naj »a vrne na naslov Juvan Z.. Društvena 22 — ^ Moste, kter dobi svojega. 3860.14 DVOSOBNO stanovanje za Bežicrađcm zamenjam za trosobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Bežigrad« na oglasni oddelek. 38S1-10 ENOSOBNO stanovanje 7. vrtom v So. Siski zamenjam za enako alf bres vrta v bližini centra. Naslov v ogl. oddelku. • 3372 10 „VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 18. avgusta o-b 10. Področje nizkega zračnega pritiska se razteza od Islanda do Poljske in srednje Nem. pije,, kjer je le delno oblačno s kra. jevnimi padavinami. Dočim povzroča Genovska depresija padavine po vsej severni Italiji in Sloveniji Po vsej Sloveniji je danes oblačno s padavinami in z najnižjo ten^jera. turo 14°C v Planici in na Jezerskem. V Ljubljani znaša ob 7. zračni pritisk 730.4 ipjn, temperatura M vlaga- Zadnji dnevi Honoreja de Balzaca Ob 100 letnici smrti 18. avgusta 1950 Ko je Honore de Balzac zadnje dni septembra 1. 1848 znova odpotoval v Rusijo, da bi se naposled poročil s »tujko« (I'Etrzngere), ki je bila od leta 1834 njegova prijateljica, častilka in ljubica, je bil star 49 let. Na zunaj je bil krepak, debelušen možak z veliko glavo, nasajeno na atletska pleča; kjer koli se je pokazal, povsod se je njegova glava tako rekoč odbijala od svoje okolice, vstajala nad druge in izzivala pozornost, njegova živahna zgovornost pa je mahoma obvladala vso družbo. Ljudje, ki so ga poznali iz tesnejše bližine, so opažali, da se pisatelj »Človeške komedije« nagloma stara in da njegovo zdravje ni v redu. Balzac je imel tedaj za sabo že vse svoje velikansko delo, ki bi moglo napolniti police majhne knjižne omare. Bil je največji francoski romanopisec tistega časa in eden najpomembnejših, kar jih je imela Evropa v prvi polovici stoletja, ko so se oglašali toliki pripovedni talenti. Vzlic temu ga niso izvolili za člana Francoske akademije, v kateri so predstavljali literaturo tudi nekateri pisatelji, ki jih je svet pozabil že kmalu po njihovi smrti. Kandidiral je za zbor »nesmrtnikov« že leta 1839, vendar se je takrat sam umaknil pred Victorjem Hugojem; leta 1843. ko bi bil moral zasesti izpraznjeni sedež Chateabrianda, je gladko propadel; dobii je samo dva glasova. Akademiki ga niso marali v svojih vrstah, češ da je preveč zadolžen. Zares so bili dolgovi najhujše breme njegovega življenja in skrivanje pred upniki je postalo kes njegovega sa-voir vivre. umetnosti življenja. V tej umetnosti ni maral zaostajati, in ob vseh svojih denarnih zadregah in ne-prihkah je živel na zunaj elegantne in gespesko. kakor ljudje, katerih mesečna renta je šla ob tedanji vrednosti denarja visoko v tisoče. Prav pred odhodom v Busijo je dal razkošno opremiti svojo hišo, ki naj bi bila dostojno domovanje njegove bodoče žene, begate poljske grofice, tiste grofice Kanske, po katero se je bil odpravil v daljno ukrajinsko W ierzehovmi jo. Nekaj mesecev pred odhodom na to ženitovanjsko pot so v pariškem Zgodovinskem gledališču krstili Balzacovo komedijo »Mačeha«. Igra je imela lep uspeh. Medtem je spisa! novo komedijo »Mercadet«. v kateri ie prikaza' svoje izkušnje z upniki. Mercadet je dovršen umetnik »izposojanja«, mol, ki je napravil iz zadolženosti celo življenjsko filozofijo. 17. avgusta, malene natančno dve leti pred svojo smrtjo, je bral Balzac to delo v Francoski komediji. Bil je slovesno oblečen, v fraku. Toda že po prvih prizorih je iznenada sr.el ovratnik in si popolnoma razgalil vrat. Nato je slekel frak in v drugem dejanju je že zasuka! rokave, slekel telovnik in jel z vsem životom igrati svojega Mercadeta. Pot je obilno oblival njegov široki obraz, junakova podoba je bolj in bolj rastla. bil je ves Mercadet. Sele ob koncu so prisotni opazili, da zadnjega dejanja sploh ni bral, ker ga ni še napisal, toda improviziral je tako spretno, da so vsi strmeli. »Nikdar ni noben človek bolj prepričljivo izpričal, v čem je tista neubranljiva moč, ki se imenuje genij« je zapisal pozneje eden izmed prisotnih. Balzac ie z Mercade-tom bral in igral napeto komedijo svo- jega življenja, boj za denar in kredit v meščanski družbi, ki je takrat akumulirala kapital, boj z oderuhi in upniki; s tem bojem si je hudo zastrupil življenje, vendar je z njim divje podžigal svojo ustvarjalno moč. Toda uprizoritve »Mercadeta« ni doživel; komedija je prišla na oder leto dni po njegovi smrti. Tako je torej v prvi jeseni leta 1848 — tega zgodovinskega leta, ki pa Balzaca samega začudo ni moglo globlje zagrabiti — zapustil Pariz in odrinil v Wierzchownijo, kjer se je mudil že leta 1847. Zgodba njegove ljubezni do grofice Eve Hanske, do lepe, a nemara nekoliko hladne »tujke«, je dol- ga in zamotana. Prav za stoletnico smrti je izšel v Parizu zadnji zvezek nove izdaje njegove obsežne korespondence s to žensko, ki ji je izpovedoval ne samo svoje najintimnejše sanje, marveč tudi vse zasnove in načrte. Stotine pisem Kanski tveri enega njegovih najlepših spisov, slikoviti roman, v katerem je on sam junak; to je delo, ki kaže vse bogate odtenke njegove duševnosti, bohotno domiselnost in ognjevit temperament. Balzacove ljubezenske sanje so razžarile njegovo pero: »tujka« -je iz daljave navdihovala vrsto njegovih spisov, in če bi i 'i tega ne bilo, si je že z ohranitvi. . ■'■'"’covih pisem zagotovila trajno m»____ Panteonu Laver in Beatric. Njegov drugi prihod na grad poljske grofice daleč v Ukrajini, prihod, ki je tega 48-letnega moža navdajal z občutki srečnega ženina, pa je sprožil Celo vrsto nevšečnih okoliščin in zapletljajev. Balzac je storil napako, da je šel na pot tako pozno, ko je v teh krajih že mrzlo: tako se je prehladil in na videz neznatna bolezen še je jela nagloma komplicirati: nastopila je ob splošni izčrpanosti cela vrsta bolezni, ki so ga začele trpinčiti telesno in duševno. Razblinile so se lepe sanje, ženin se je spremenil v bolnika, gospa Hanska v bolniško negovalko, in vsi iz njene rodbine, ki so godrnjali zoper čudaško poroko Hanske z »nekim Francozom, ki piše knjige«. so uživali v teh neprilikah. Samo Hanska je vedela, kdo je Balzac, a tudi ona. mlajša od njega, lepa in zdTava, je čutila, da se je tu sprožilo nekaj, kar se imenuje z antično besedo usoda. Balzac je mahoma postal star. nadložen, zagrenjen. Divji stepni viharji z meteži so polnili njegove zimske noči v Wierzchowniji s svojo pesmijo, podobno tuljenju volkov. Čutil se je izgubljenega v deželi, s katero ga ni vezalo nič drugega kakor 17 let ljubezni do žene, ki si je nekoč v tej samoti kot vneta bralka njegovih knjig izmislila Balzacov duševni obraz in ki mu pozneje, ob srečanju z živim Balzacom, nj mogla .braniti, da bi je ne bil obsipal z ognjevitimi izrazi koprnenja in ljubezni. V teh dolgih zimskih nočeh v Wierzchowniji je bolni Balzac sklepal v svojih razmišljanjih nekak obračun dotedanjega življenja — ne zato, ker bi se bil že odpovedal pravici, da kljub svojim petdesetim letom živi iz polnega — Deležen se mu je zdela samo mučili intermezzo — marveč zato, ker je upal, da bo ta ženitev rešila gmotne zspletljaje njegovega meščanskega življenja in mu dala novih moči za ustvarjalno delo. Razločno je videl svojo pot od nepriznanega avtorja do velikega umetnika, epičnega oblikovalca svoje dobe. pisca mnogih spisov, ki so postali nje podoba, nje zavest in vest in ki so s tisoči svojih oseb nemara opravili velik kos tistega del*, o katerem je zmeraj sanjaril: da namreč upodobi človeške tipe in karakterje ter jih skupno z vsem, kar jih tvori, z vsem njihovim ekonomskim in družbenim okoljem, tako klasificira, kakor Geoffroy Saint Hilaire živali’ ali še bolj Linnč rastline. To je bil veliki smoter njegovega življenja, zaradi njega je spisal mogočno serijo romanov, strnjeno v »Človeško komedijo«. V tem odkrivanju in upodabljanju človeka in njegove družbe, v umetniškem raziskavanju človeških tipov z vsemi tisoči inačic, ki jih delajo okolje, klima, zgodovina, civilizacija, socialni činitelji, gospodarske sile, je n3šel visoki smisel svoje umetnosti. od tod je zajemal vodilne ideje svojih romanov. Ni imel stremijivosti povprečnega pisatelja: v njemu je bilo preveč genialnosti, da bi se zadovoljil z lahkimi smotri in cenenimi zmagami. Bil je — kakor nekoč Michelangelo — zagrizen delavec in strasten literarni slikar ljudi in njihove družbe. Njegov genij je skušal iz neskončnih raznoterosti življenja izločiti in umetniško dognati podobe, kd ostanejo in ob katerih bodo ljudje razmišljali o sebi in svoji poti. Ob kratkem. Balzac je imel z romanom tako velike smotre kakor Shakespeare z dramatiko. Michelangelo s slikarstvom. Beethoven z glasbo. Ko je postavil skupen naslov mogočni seriji svojih spisov »La Comčdie humaine«, Človeška komedija, je imel pred očmi Dantejeve privide onostranstva v .»Divini Cammediji«. Toda za Balzacom je bilo razsvetljeno 18. stoletje in njegova »komedija« je zajemala samo tostranstvo. edino življenjsko resničnost zemeljskega sveta. Saj drži, da je pri vsem tem večkrat zasukal peTo samo zaradi denarja ali da ob svojem težaškem delu in v vrvežu življenja ni mogel do kraja dognati vseh svojih idej in nanje ubrati sleherno delo; drži, da se je lovil v protislovjih. In kdo se ne lovi? Bil je samo človek, in sicer človek svojega časa. V teh ukrajinskih nočeh, ko je bolan poslušal rjovenje stepnega vetra, ko so ga obiskovale osebe, ki jih je sam ustvaril in ki So združevale v sebi neizmerno tople človeške resničnosti, je čutil, da to delo ni bilo zaman. Iz daljave je slišal korak milijonov, ki bode njegovo delo razumeli in odkrivali v njem veličino in bedo človeškega življenja. Zapovrstjo je gledal v domišljiji te svoje junake: nesrečnega očeta Goriota. ki doživlja tragiko svoje očetovske ljubezni, strička Poftsa, tega zbiratelja, ki ga vsi zaničujejo, dokler menijo, da je reven in oblegajo, ko mislijo, da je bogat, ponesrečenega špekulanta Cesarja Bi-rotteauja, .skrivnostnega Vautrina. skopuškega Grandeta, mladega uživača Raphaela, stremljivega časnikarja Lur ciena, oderuha Gobsecka. iz groba vstalega polkovnika Chaberta, pa teto Lizo, poosebljenje maščevalke. ki ji življenje ni dalo tega. kar je želela, gospo de Mortsauf. plemenito Evgenijo Grandetovo, baronico Hulotovo in neštete druge ... velikansko galerijo človeških podob in usod. Ni pa hotel dati svetu samo zgodovino družbe in njenih nravi, dajal je hkrati tudi lepoto. poezijo, dvigal je v ljudeh čut za dobro in plemenito, bistril je njihov pogled na daljne, neodkrite dežele svobodnega človeškega duha. ležeče nekje na motnem obzorju vsakdanjega življenja. Včasi se je sam sebi zdel kakor tisti, ki odkriva s čarobno palico v pustinji žive vrelce oživljajoče vode. Minila je zima. napočila je pomlad in za njo poletje, ko je vzvalovala rumena pšenica na širokih ukrajinskih poljanah. Balzac je za silo okreval in ostal, še nadalje na gradu svoje neveste. v deželi, ki se je njemu, razvajenemu Turencu in Parižanu, zdela barbarsko primitivna, toliko je bilo v nji vse še mladd in sveže. Naposled ie prišel dan poroke. Lepega marče-vega dne leta 1850 je v Berdičevu Honorč de Balzac sklenil zakon z grajsko sospo-vdevo iz Wisrzchownije. V tem dejstvu je videl veliko zmago svojega življenja, ne sluteč, da je to poslednji uspeh, ki mu je bil namenjen. O tem je pisal več pisem v domovino: njegova sporočila razodevajo stil Napoleonovih vojnih komunikejev. »Pred tremi dnevi.« piše v nekem pismu, »sem se torej poročil z edino žensko. Balzac na smrtni postelji (M uzej v Basangonu) ki sera jo ljubil, ki jo ljubim bolj ko kdaj in ki jo bom ljubil do smrti... Nisem imel srečne mladosti, imel bom torej najkrasnejše poletje in kar najslajšo jesen...« Njegove ljubezenske izjave (»edina ženska, ki sem jo ljubil«) bi lahko poprej razumeli kot izraz trenutnega razpoloženja ali celo kot stilistični okrasek, zakaj dejansko je bilo drugače in Balzac je — kakor sleherni ljubimec. — večkrat ponovil to frazo. Toda s petdesetimi leti je človek tudi v tem odkritosrčnejši in verjetno je ta bolehavi, upadli mož tiste dni resnično verjel v svojo veliko srečo. Kmalu po poroki sta se zakonca odpravila na pot v Pariz. Bila je dolga in za Balzaca skrajno mučna pot. Bolezni — in pri njem je zares bilo mogoče govoriti v množini o njih, toda predvsem je bilo bolno srce — so se znova oglašale in terjale počitka. Na pol mrtev je neke majniške noči prispel z ženo v Pariz. Mati in njegov sluga Frangois sta imela za napovedano noč pripraviti njegovo hišo v Rue Fort unče za dostojen sprejem. Zares, vsa hiša je bila slovesno razsvetljena. Teda vrata so bila zaklenjena, zaman je s tolkačem naznanjal svoj prihod: v hiši je vladala mrtvaška tišina. Moral je poklicati ključavničarja. da mu je odprl dom, ki je tako skrivnostno sprejel svojega gospodarja in njegovo lepo gospo. In glej: v razsvetljeni hiši je našel slugo Frangoisa v kaj čudnem stanju: zmešala se mu je pamet. Bilo je to slabo znamenje za Balzaca in za njegovo »1'Etrangere«. In zares, kakor da prihajajo nesreče v sklenjenem zapo-vrstju: Balzac je resno zbolel, moral je ostati v postelji in iz nje nj več vstal. Nemara je kdaj pomislil na skriti zakon življenja, po katerem je treba nekega dne vse poravnati. Imel je hude obračune s svojim telesom: vse neprespane noči. vse velike količine črne kave in drugih dražit, s katerimi je delca leta stopnjeval svojo delavnost, vse, s čimer je ob naboljši moški moči izigraval naravo — vse je kakor vsiljivi upniki trkalo na njegovo srce in mu pomolelo svoje račune. Ob kratkem, zdravniki so videli, da mu ni pomoči. Njegove bolezni so se čedalje bolj zapletale in muke naraščale. Zaman se je boril s smrtjo in se pred njenim obličjem skliceval na svojo pravico do življenja. Victor | Hugo ga je obiskal prav tisto noč, ki je bila noč Balzacove smrti. Našel ga je v smrtnem hropenju. »Sredi sobe.« beremo v njegovem sestavku »Balzacov« smrt«, »je bila poste'ia iz maha-gonovine in na nji je ležal g. Balzac. Glavo je naslonil na kopico vzglavnikov. Obraz mu je posinel, da. bi! je malone črn. Bil je neobrit, z nekoliko osivelimi in kratkimi lasmi. Oči je imel odnrte in otrple.« Hugo mu je stisnil roko. a se ni nič zganila. Kmalu na to je Balzac izdihnil. Bilo je to v noči 18. avgusta 1850. Hugo ni videl pri umirajočem Balzacu njegove žene, in pozneje so veliko govorili in celo pisali o tem. da ga je grofica zapustila in iz »estetskih vzrokov« ni marala prisostvovati njegovi mučni agoniji. Cctave Mirbeau je celo trdil, da je imela Hanska tačas pri sebi svojega ljubimca, nekega slikarja. To mnenje se trdovratno drži: bral sem ga ondan v nedavno izišlih spominih Edouarda Herriota ».Tadis«. Drugi odjočno zanikujejo sleherno krivdo Eve Hanske in menijo, da je storila vse, kar je mogla storiti: bila pa je preveč ženska, da bi ne občutila v usodi Honoreja de Balzaca tudi drame svojega življenja. Pustila je obsežna posestva, se sprla s sorodniki in odšla v tujino, da bi postala bolniška sestra ob smrtni postelji svojega moža. Dne 21. avgusta 1850 so Balzaca slovesno pokopali. Ob grobu mu je govoril Victor Hugo in poveličeval njegovo delo. posebej še mogočno »Človeško komedijo«. »Balzac.« je dejal, »se v svojih spisih spoprijema s sodobno družbo. Slehernemu kaj iztrga: temu iluzijo, onemu nadejo, temu izvabi krik, drugemu pa sname masko. Rije po življenju in secira strasti. Prodira v dušo, v srce, v drob, v možgane in v brezno, ki ga vsak nosi v sebi... Tako delo nam zapušča: je to veliko in močno delo, s čvrstimi plastmi granitnih slojev, njegov spomenik. Delo, na čigar vrhu se bo bleščala njegova slava.« In slava, ki je po Balzacu »sonce mrtvih«, je obsinila za vekove njegovo umetniško osebnost. Vedno znova izhajajo Balzacovi spisi, prebujene množice na svojem pohodu k dejavni Avstrijski boksarji \ Ljubljani Boksarske prireditve v Ljualjani ima jp vedno mnogo obiskovalcev, se posebno veliko zanimanje pa je vzbudil prvi mednarodni dvoboj po osvoboditvi med boksarji iz Linza in domačega Železničarja. Potek borb je velika večina gledalcev spremljala objektivno in je le še nekaj posameznikov, ki s svojimi surovimi in neumestnimi opazkami kvarijo ugled lepim in kvalitetnim prireditvam. V snočnjem dvoboju so se uveljavili boksarji Železničarja, okrepljeni z nekaterimi tekmovalci drugih društev. ki so zasluženo premagali goste v razmerju 12:4. Izmed tekmovalcev iz Linza je svojemu moštvu priboril dve točki edino Hofer v peresnolabki sku Eini. medtem ko sta se neodločeno orila Hacker v srednji kategoriji in Fessl v poltežki kategoriji. Na dvoboju je bilo opaziti veliko ofenzivnost ljub. lianskih tekmovalcev, medtem ko so bili gostje popolnejši v kritju Vse zmage so bile dosežene po točkah. V mušji kategoriji je Iaerc premagal Lugerja. v bantam Borošak B-auer. Ta I v peresnoJahki Hofer Švaba, v lahki Vivoda Holbauerja in v welter Vilhar Bauerja II. V srednji in poltežki kategoriji so se Hacker in Ažman ter Fessl in Komar borili neodločeno, medtem ko je v težki kategoriji Šimnovec premagal Oberauerja. Pred oficielnim začetkom dvoboja, kjer sta si moštvi izmenjali pozdrave in darila so v ekshibicijskih borbah nastopili v peresnolabki kategoriji Liubliančan Mencej in Zagrebčan Ta. ner in v welter kategoriji Lana iz Linča ter Ljubljančan Bitenc. Teniški dvoboj Ljubljana:Celovec V soboto popoldne in nedeljo dopol. dne bo na teniških igriščih pod Ceki-novim gradom povratno srečanje teni. ških reprezentanc Celovca in Ljubljane. V prvem srečanju 6. t. m. v Celovcu so zmagali Korošci 8:3. Zato bodo Ljubljančani hoteli na domačih igriščih doseči vsekakor boljši rezultat ter bodo borbe ostre in zagrizene. Ljubitelji belega športa bodo torej gledali najbolj zanimivo srečanje domačih igralcev po osvoboditvi. V celovški reprezentanci, ki ie precej močna, ie vsekakor najboljši Schwendenwein. ki je bil lani na 9. mestu v avstrijski lestvici, letos pa deli 5. in 6. mesto. Zaradi tega je bil povabljen tudi na III. mednarodni tur. nir v Opatiji. Igra med njim in slovenskim prvakom Razborškom bo vsekakor naj'zanimivejše srečanje dvoboja. Veliko jxizornost bodo vzbujale tudi igre koroških igralk, ki so po moči ze_ lo izenačene ter na letošnjem prvenstvu v Celovcu zasedle vsa tri mesta za prvakinjo Wellejevo. Najzanimivejša igra članic, bo med Tschebulovo in Maireovo. ki ie bila letos nosilka skupine na turnirju v Opatiji. Reprezentanco Ljubljano bodo sestavljali: posamezniki: Razboršek. Milavec, Čebular in dr. Škapin: člani v parih: Razboršek-Cebular in Milavec-dr. Škapin: Posameznice: Maire, Pirkmajer in Klinar: čanici v dvoje: Maire, Pirkmaier: mešani par: Maire-Cebular; mladinec: Urbanc. Za Celovec na bodo igrali meri posamezniki in v oarih Schwendenwein. Luckmann. dr. Semmelbrock. Egger in Wetschere, med po_ sameznicamf in članicami v dvoje Tschefcui, Palmer in Pfeifer, kot mladinec pa Deutsch. Pričetek iger: v soboto ob 15.. v ne. deljo ob 3. uri. Prodaja vstopnic ona dneva pred pričetkom na ignšču. Cene: 20 din stojišča. 30 din sedeži. Turnir v Opatiji Na turnirju v Opatiji, je dež oviral udeležence, da bi odigrali vse partije, določene v programu. Pri tekmovanju moških je od 42 udeležencev, ki so naslonili na turnirju, ostalo samo še 15. in ‘sicer 8 Jugoslovanov, od tujcev pa Američan Kowalevvski. ki ga pričakujejo danes, Dorfmann in Garet, dalje Avstralec Harper, Argentinec Weiss Indijec Kumar in Avstrijec Redi. Od naših teniških igralcev srn se plasirala v četrtfinale Mitič in Branovič. V ženskem tekmovanju so bile od šestih naših predstavnic štiri že izločene. V četrtfinale se je kvalificirala od jugoslovanskih teniških igralk samo državna prvakinja Crnadak, ki je premagala Avstrijko Worschege.. Krstono. sič še ni igrala. V osminki finala bo igrala proti Headovi (ZDA). Tehnični rezultati šestnajstinke finala Dri tekmovanju moških: Harper : Razboršek 6:4 6:2. 6:4. Kumar tlndL ja) : Schall (Avstrija) 6:3. 6:1. 6:3; osminka finala: Mitič : Rsthlichber. ger (Švica) 6:1. 6:2. 6:4. Garet : Weiss (Avstrija) 4:6. 6:2. 3:6. 6:1. 7:5: osminka finala, ženske: Weiss (Argentina) : Leovič 6:3. 6:0- Crnadak : Worischegg 6:1, 6:1, Tuekey (Anglija) : Ziffer 6:0, 6:0. Maire : Läszlo 6:3. 6:8. 6:2. PARTIZAN BO GOS TOV AL NA ŠVEDSKEM Po atletskem tekmovanju za evropsko prvenstvo v Bruslju bo atletsko moštvo športnega društva JA »Partizan« odpotovalo na desetdnevno gostovanje na Švedsko, kamor ga je povabila švedska atletska zveza. Moštvo med n.umi tudi državni reprezentanti, sestavlja 19 najboljših tekmovalcev, ki so po svojih izvrstnih rezultatih zasloveli tudi onkraj našito meia. 30. avgusta bodo gostovali v Malmoeju. 1. septembra v Gdteboreu. 6. septembra v Stockholmu in 9. septembra v Lin-chepingu. kjer se bodo pomerili z najboljšimi švedskimi lahkoatieti. Pričakujejo. da bodo na teh tekmovanjih sodelovali tudi tekmovalci ZDA in Finske. Na Švedskem je veliko zanimanje za prvo gostovanje jugoslovanskih lah-koatletov. zlasti za srečanje švedskega prvaka v teku na 3000 m Sjestranda z našim prvakom Segedinom. Vsekakor je srečanie s Švedi za jugoslovanske atlete zeib resna zadeva. Švedska ie znana po vsem svetu kot dežela izvrstnih lahkoatletov, kar dokazujejo njihovi najnovejši uspehi. Sovjetski atleti pojdejo na evropsko prvenstvo Belgijska zveza ie sporočila, da je Sovjetska zveza sklenila sodelovati v tekmovanju za evropsko prvenstvo, ki se bo začelo 23. avgusta v Bruslju. Sovjetsko moštvo bo štelo 40 članov, s sodniki in trenerji vred. Znani finski atlet Viljo Heino se zarodi slabega zdravstvenega sl2-nia ne bo udeležil evropskega prvenstva v atletiki Plavalne tekme v Podpeči. V nedeljo 13. avg. je bilo na plava-lišču TD Podpeč okrajno prvenstvo v plavanju in skokih. Okrajni telovadni odbor, ki je prvenstvo razpisal, se po_ tem zanj ni več brigal. Tako ie tekmovanje vodil referent za fizkulturo okrajnega ljudskega odbora s pomočjo TD Podpeč. Prvaki okraja so postali: pionirji: 25 m prosto: Hren Anton (Borovnica). 25 m prsno: 1.—2. Zalar Mile in Svete Lojze (oba Podpeč): štafeta 4x25 m prosto: Borovnica: pionirke: 25 m Drosto: Molek Angela; 25 m prsno: Zalar Stana: mladinke: 25 m Prosto: Peternel Nada: 50 m hrbtno: eternel Nada: 50 m prsno: Kavčnik Mari: štafeta 4x50m Drsno: Podpeč; mladinci: 50 m prosto: Pristavec Poide: 50 m hrbtno: Pristavec Polde: 100 m prsno: Pristavec Polde (vsi Podpeč); štafeta 3x50 m mešano: Podpeč T: Člani 50 m prosto: Ogrin Dušan (Borov, niča). 50m hrbtno: Suhadolnik Lojze (Porioeč): 100 m Drsno: Suhadolnik Lojze: štafeta 3x50 m mešano: Podpeč. Skoki: pionirji: Zalar Anton (Borov, niča): mladinci: Pristavec Polde (Podpeč): člani: Korošec Franc (Podpeč). Prireditev ie bil? zaktiučena s lem, da so tokmovalei funkcionarji in kopalci skupno preplavali jezero. preobrazbi sveta priznavajo v Balzacovem delu dragoceno kulturno vrednoto. Milijoni ga prebirajo. V njegovem posmrtnem svetu ne zahaja sonce, na vseh celinah našega planeta ima tudi sto let po svoji smrti nešteto bralcev rn prijateljev. Francoska akademija sa nekoč ni hoteli imeti v svojih vrstah: zdaj bi mu lahko kakor Molieru postavila kip z napisom: »Nič ne manjka njegovi slavi, on pa manjka naši slavi.« Božidar Borko. KOŠARKA Partizan : Sportklub (Dunaj) 56:19 (21:131 Košarkaško moštvo beosrajskeg» Partizana, ki je na gostovanju na Du.' naju, ie zmagalo tudi v tretji tekm:. Bcrgraičani sr premagali moštvo -i_-najskega Sportkliiba z rezultatom 36:]'->. (21:13). Koše za Far'izan so doseg'!: Loci (23). Mjlo.ikovič (10), Stoičevič (6). Novakovič (5). Munčan (2). Sarer (2). Miladinovič (2) in Engler (1) DROBINE ZANIMIVOSTI Na atleiskem mitingu v Subotici ;e Zur ko vic dosegel v teku na liti m z zaprekami najboljši cas po osvoboditvi ia.a. Nogometna tekma Logatec : Laze 7:0 (4:0). V nedeljo popoidne je ona v Logatcu nogometna tekma med gosti in domačim B-moštvom, si je zmagalo 7:0. Kongres mednarodne kolesarke zveze v Bruslju ie razpravljal o incidentih na kolesarski <.irki »Tour de France«, zaradi katerih je italijanska ekipa s prvakom Bartaiijem odstopila od tekmovanja na 'retji etapi. Kongres je soglasno sprejel resolucijo o ustanovitvi mednarodnega razsodišča. ki bo vodilo mednarodne kolesarske tekmo Znani švedski nogometaši Nordhal. Andersson in Sitndquist. ki so z uspehom igrali na svetovnem prvenstvu v reprezentanci Švedske, so prispeli v Rim. kjer oodo odslej igrali v tamkajšnjem klubu Roma. Roma. ki je v spodnjem delu italijanske prvenstvene lestvice. je kupila švedske reprezentante za 45 milijonov lir. V finalnem srečanju za Davisov pokal. ki se začne 24. avgusta v Forest Hillu, bo Avstralija nastopila proti ZDA v naslednji postavi: Bromwich, Sedgtrsan. Moerrgor in Worthington. Zbor nogometnih sodnikov Jucos'a-vije bo imel ustanovno skupščino 23. in 24. septembra. UreJ» ureooiSkt odbui Odgovorni «redmli Lent krtojc Uredništvo in uprav« Ljubljana, Knafljev« ulica S. teleton 55-Zi do 55-25 telefon oprave za ljubljanske naročnike 38-“)*. za naročnike irven Ljnbljane 3S-32, telefon oglasnega oddelka štev 38-96. Tekoči račun ori Narodni banki. Ljubljana 501-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca! v Ljubbani — Poštnina plačana v gotovini. — četrtletna naročnina tSS din. onlletna 2?« dm. celoletna 5S0 din — »Slovenski poročevalec* izhaja »sak dan raren ab nedeljah in praznikih THOR HEYERDAHL: (46) Na splavu čez Tihi ocean Počemu pa so zgradili te kipe? In čemu je bilo potrebno, spraviti balvan iz posebne rdeče skalne vrste dru. gega kamnoloma, sedem kilometrov daleč od delavnice v žrelu vulkana, da so ga položili kipu na glavo? Tako v Južni Ameriki, knkoi» na otokih Marquesas je bil pogosto ves kip iz takega rdečega kamna ir. so ga morali dostikrat prinesti od zelo daleč. Rdeči okras za vzvišene osebnosti je bil v Polineziji tako važen, kakor v Peruju. Poglejmo najprej, koga nam kipi pravzaprav predstavljajo. Ko so obiskali otok prvi Evropejci, so ugledali na kc-pnem nenavadne bele može z dolgo, valujočo brado, med temi plemeni nekaj nenavadnega. To so bili potomci žena in otrok, ki so estali od prvega otočnega prebivalstva živi. Domačini so sami pripovedovali, da so imeli nekateri dedje belo polt, dočim so bili drugi rjave polti Po njih slcromnem in natančnem ustmenem izročilu so bili pritisnili rjavci z drugih polinezijskih otokov, medtem ko so prišli belci že pred sedeminpetdesetimi po-kclen'i. torej približno 489 do 500 po novem štetju z velikimi plovili od vzheda. Ljudem iz vzhoda so dali ime sdolgoušcia, ker so si obešali na ušesne mečice uteži ter so jih umetno tolikanj nategnili, da so jim visela do ramen. In ti mistični »dolgoušci« so bili pobiti, In so prevzeli oblast na otoku »kratkoušci*. Zato imajo tudi vsi kamniti liki na Velikonočnem otoku do ramen i segijoča ušesa, nič drugačna, kakršne so nosili njih ' kiparji. Inkovske legende v Peruju pa pripovedujejo, da Je vladal sončni kralj Kon—Tiki ljudstvu belih in bradatih mež, katere so imenovali Inki ndolgcušce«, ker so si umetno podaljševali ušesa, da so jim visela na ramena. Te legende izrecno trde, da so bili postavili v Andih zapuščene orjaške kipe, preden so jih Inki sami v neki bitki na otoku jezera Titicaca iztrebili ali izgnali. Torej: Sončnega Tikija beli »dolgoušcitt, ki so sami izklesali one kamnite kipe, so izginili s svojim znanjem in bogatimi kiparskimi skušnjami iz Peruja proti zahodu. in Tikijevi beli »dolgoušci* so prišli izkušeni v prav tej umetnosti, z vzhoda na Velikonočni otok. Tam so z dovršeno sposobnostjo kajpada takoj zopet pričeli kiparska dela tako, da se ne da na Velikonočnem otoku ugotoviti niti najmanjša sled razvoja, ki bi vodila do otoških mojstrovin. Dostikrat so si veliki perujski kamniti kipi in oni na posameznih južnomorskih otokih bolj podobni, kskor orjaški kipi na različnih južnomorskih otokih med seboj. Na otočju Marquesas in Tahitiju nosijo ta kiparska dela skupno ime Tiki. Ona predstavljajo čaščene pradede iz otoške zgodovine, ki so dobili po smrti stopnjo bogov. In v tem tiči brez dvoma razlaga za nenavadne rdeče vrhove lobanj na kipih Velikonočnega otoka. Kakor omenjeno, žive na vseh otokih v Polineziji posamezni ljudje in cele rodbine z rdečkastimi lasmi in svetlo poltjo. Domačini satni trdfe, da Izhajajo prav ti ljudje iz prvega belega ljudstva na otokih. Na nekaterih otokih so si pobarvali udeleženci ob nekih verskih svečanostih polt belo in lase rdeče, da bi bili podobni svojim dedom. Pri letnih svečanostih na Velikonočnem otoku so glavnim osebam postrigli lase, da so jim mogli lasišče rdeče pobarvati. Tudi pri božanskih likih so orjaške rdeče vrbove lobanj na neki način skrbno cbklesaii, kakor je pač popolnoma ustrezalo krajevni moški frizuri. Imeli so okrogel vozel vrh glave, točno tako, kakor so si povezovali možje sami lase v običajno figo na sredi glave. Kipi na Velikonočnem otoku imajo dolga ušesa, ker so si kiparji sami daljšali ušesa. Dobivali so tudi poseben rdeči okras na glavo, ker so imeli njih stvaritelji rdečkaste lase. Brado so imeli vsekano v šiiast in naprej moleč rob, ker so nesili njih živeči vzori dolge brade. V splošnem kažejo tipičen izraz belega plemena z ozkim, štrlečim nosnim gredljem in tankimi, ostrimi ustnicami, ker »dolgoušci« pač niso pripadali rjavemu plemenu. In če so kazali kipi ogromne glave in drobne nožice in če so držali roke sklenjene na telesu, je to ustrezalo iz Peruja prinesenemu načinu, po katerem so tam klesali božanske like. Edini okras podob z Velikonočnega otoka je pas. ki je bi) izklesan okoli života iz kamna. Isti simbolični pas nosijo tudi Tikijeva orjaška kiparska dela ob Jezeru Titicaca. To je mavrični pas, mistično znamenje sončnega boga. Na otoku Mangareva je bila stara bajka. Ona je pripovedovali, da je pomole 1 sončni bog mavrico, ki je bila njegov magični pas, proč od sebe in se spustil vzdolž pasu z neba v Mangarevo, da je naselil otok s svojimi belopoltimi otroki. Cisto kakor v Peruju so imeli sonce na vseh teh otokih nekoč za najstarejšegi praočeta. Sedeli smo na krovu pod zvezdnatim nebom in razmišljali nenavadno zgodovino Velikonočnega otoka. Splav nas je seveda peijal naravnost v srce Polinezije, tako da nismo dobili o tem izgubljenem otoku nič drugega pred oči, kakor ime na zemljevidu. Toda ta otok je tako poln sledov z vzhoda, da lahko služi že samo njegovo ime kot potokaz. Na zemljevidu stoji zapisano »Velikonočni otok«, ker ga je »odkril« kak slučajni Nizozemec na velikonočni dan. Zato smo pozabili, da so imeli domačini, ki so takrat že dolgo bivali na otoku, za svojo domovino mnogo po-učnejše in pomembnejše označbe. Ljubek otrok ima mnogo imen in ta pomembni otočić nima v polinezijskem jeziku nič man) kakor tri. Prvo ime »Te-Pito-te-Henua« pomeni »Popek otokov*. Ta pesniška označba nam dovolj jasno kaže posebno stališče Velikonočnega otoka nasproti drugim otokom dalje na zahodu. Po ustnem Izročilu Polinezijcev Je to najstarejše otokovo Ime. Na vzhodni strani otoka, blizu kraja-kjer so se po izročilu izkrcali prvi »dolgoušci«. leži po-sebno skrbno izklesan kamen. Pravijo mu »zlati popek« in ga imajo za popek Velikonočnega otoka samega. Vsakdo, ki pozni pesniško miselnost Polinezijcev. bo razumel, da meri ta simbolična označba na prvotno odkritje otočja ali na njegovo »rojstvo«. Ločeni in daleč proti zahodu ležeči Velikonočni otok častč kot popek drugih otokov, to je kot izvor in vezni člen do daljno I materinske dežele.