v t. Ljubljana, sreda 9* decembra 1931 V; V Cena 2 Din Upravoištvo! Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana Šelenburgova uL i - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: fCocenova ulica št. 2 — Telefon št 190. Računi ori pošt ček. zavodih: Ljub-liana št. 11.842. Praha čislo 78 ISO Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25— Din. za inozemstvo 40-— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 ln 312Wallstreet zaupa'v razvoj nemškega položaja« tudi poročilo iz New- yorka. po katerem je Hitlerjeva izjava, da bo Nemčija priznala svoje zasebne dolgove, izzvala vtis, da bi Hitlerjeva vlada ugodno vplivala na splošni položaj Nemčije. Dunaj, 8. decembra, d. Adolf Hitler je pri avstrijskem zunanjem uradu zaprosil dovoljenje za potovanje preko Avstrije v Italijo, ki mu je bilo tudi izdano. Prošnja ni bila odklonjena, ker Hitler ni nemški državljan in tudi nima rednega potnega lista. Mogoče je, da bo potoval v Italijo preko Dunaja, kjer se bo sestal s svojimi somišljeniki. O njegovem namenu, da bi potoval tudi na Madžarsko, ni oblastem ničesar znanega. Berlin, 8. decembra, s. Državni kancelar dr. Bruning bo drevi ob 21. v velikem govoru po radiju zavzel stališče napram vsem notranje-političnim vprašanjem. Po spremembi v tajništvu fašistične stranke Starace prevzel posle — Njegova fašistična karijera Rim, 8. decembra ž. Danes opoldne je v palači »Venezia« v prisotnosti ministrskega predsednika Mussolinija bivši strankin ■tajnik Gluriati izročil svoje posle svojemu nasledniku Ahilu Staraceju. Ministrski predsednik se je formalno zahvalil Giuria-tiju za njegovo delo, ki ga je vršil kot naslednik Turatija v zadnjih 14 mesecih. Centralno vodstvo fašistične stranke je izdalo, kakor običajno ob takšnih prilikah, posebno izdajo svojega glasila »Foglio d' Ordini«, ki poroča o dosedanj a karijeri novega dosedanjega fašističnega tajnika. Starace je bil tik pred vojno v vrstah in-tervencijonistov. Udeležil se je vojne in po vojni se je pridružil s kvadrumvirom Bi-anchiijem fašističnemu pokretu. Deloval ^ po večini v tridentski Benečiji in vodil fašistične napadahie oddelke. Znani so po-gromi ki jih je uprizoril s svojimi četniki v Bazenu, Tridentu, Andriji .in Verogl. Od 1. 1921. j6 bil fašistični komisar, 1. 1922 je je s 1500 fašisti iz tr.identske pokrajine odšel v Milan, kjer je pomagal »urediti tamkajšnje razmere«. Razbili so uredništvo »Avantija«, razorožJi kraljevo stražo in razdejali socialistične republikanske postojanke in tudi sedež popolarov. L. 1923 je prišel v Trst, kjer je organiziral »Dopo-lavoro«, fašistično kulturno organizacijo. L. 1924 je v Trstu vodil fašistično milico m bil še istega leta izvoljen za poslanca. Dve leti potem je postal pod tajnik stranke. To funkcijo je opravljal vse do danes. Rimski listi so pospremili poročilo, ki ga je objavil »Foglio d' Ordini« o spremembi v fašističrem generalnem tajništvu, z dol-gove^pimi komentarji, v katerih proslavljajo Staraceja kot organizatorja mas. ki bo gotovo v skladu z Mussolinijevim.i besedami. ki jih je spregovoril na zboru fašističnih veljakov v Napulju, »deloval za zbližanje fašistične stranke in italijanskega ljudstva.« Priprave za razorožitveno konferenco Praga, 8. dec. d. Snoči je prispel v Prago šef jugoslovenskega generalnega štaba, general Milovanovič v spremstvu generalov Kosiča in Živkoviča ter polkovnika generalnega štaba Aračiča. Jutri bo dospel v Prago šef rumumskega generalnega štaba Samsonovici v spremstvu generala Jo-nesca, štabnega polkovnika Potopeana iti štabnega majorja Teodorinija. Zastopniki jugoslovenske in romunske vojske se bodo v Pragi posvetovali z zastopniki češkoslovaške vojske o enotnem postopanju Male antante v vojaško-tehničnih podrobnostih na mednarodni razorožitveni konferenci. Mednarodni agrarni kongres v Sofiji Sofija, 8. dec. v. Sofijski informativni list »Zora« poroča, da bo bolgarska delegacija predložila mednarodnemu poljedelskemu kongresu v Sofiji v razpravo naslednja vprašanja: 1. Mednarodna sodelovanje v zadevi poljedelske proizvodnje; 2. sistemacijo preferenčnih carin v mednarodni trgovini z žitom; 3. organizacijo poljedelske proizvodnje: 4. orgainizafr.fr> mednarodnih kreditov. Priprave za m^-narodni poljedelski kongres so v polnem teku. Kongres se bo vršil v dvorani akademije znanosti, ki jc zanj že adaptirana. Na kongresu bodo zastopane skoro vsa evropske agrarne države. Grandijev povratek Rim, 8. decembra d. Včeraj je prispel v Palermo prekooceanski parnik »Augu-stus«, s katerim se ie vrnil italijanski zunanji minister Grandi iz Zedinjenih držav v Italijo. Grandi je nadaljeval svoje potovanje s parnikom do Napulja, kampr je prispel davi. Danes opoldne se je vrnil v Rim. Zakon rumunskega princa Nikolaja razveliavlien Bukarešta. 8. decembra s. Okrajno sodišče v Ilfovu se je včeraj bavilo z vprašanjem zakona princa Nikolaja. Na predlog vrhovnega državnega pravdnika je bil nrinčev zak^n proglašen za neveljavnega, ker je v nasprotju s paragrafom 12. družinskega statuta rumunske dinastije. Vprašanje razorožitvene konference Pesimistična londonska sodba o političnih pogojih za uspeh februarske konference London, 8. decembra, v. »Times« je danes objavil članek o vprašanju odg od it ve razorožitvene konfemce, ki bi se morala pričeti 2. februarja prihodnjega leta. To vprašanje je postalo v zadnjem času zelo resno. Nihče danes namreč ne more več trditi, da so sedanje razmere prikladne za to, da bi' se takšna konferenca ».zaključila z večjim uspehom. Tudi nj pričakovati, da se bodo dosedanje razmere v teh treh mesecih, ki nas še ločijo od konference same, toliko spremenile, da bi bilo mogoče sklepati, da se bo konferenca zaključila z ugodnim uspehom. Spričo vsega tega je nastal dvom, ali je sploh prav ali ne, da se konferenca sestane v določenem času. Vprašanje je, alj bo imelo razorožitveno gibanje v primeru, da se konferenca ne zaključi uspešno, pričakovane pozitivne sadove. Vsekakor je jasno, da bi polom razorožitvene konference kompromitiral avtoriteto Društva narodov, ki je že itak dovolj okrnjena spričo še vedno nerešenega mandžurskega vprašanja. Za Društvo narodov bi neugoden zaključek razorožitvene konference pomenil naravnost katastrofo. Zato je tudi ra- zumljivo stališče, da bi bilo koristno, da se konferenca odgodi. Od konference same bi imele največ koristi pred vsem one sile, ki so sedaj neo-borožene In zastopniki prav teh sil bi morali delovati na to, da se konferenca preloži Pa tudi sicer so uspehu konference na poti razne težnje posameznih držav. Znano je n. pr. stališče Zedinjenih držav, da je znižanje vojnih dolgov mogoče le, če se izvrši razorožitev v večji meri. Problem mednarodnih dolgov je v tesni zvezi s francoskim stališčem, ki glede razorožitve pravi, da je zanjo prvi pogoj popolna varnost. Varnostno vprašanje pa s svoje strani zopet zavisi od stabilnosti obstoječega mirovnega stanja v Evropi, ki ga pa ravno one države, ki si najbolj žele razorožitve, nočejo priznati. Preden bi se pričela razprava o razorožitvi, bi bilo treba urediti vsa ta vprašanja, kar pa bi trajalo dolgo Konferenca sama. kakor napovedujejo, bi trajala več mesecev. Tako je nastal končno položaj, da ni mogoče reči, ali bo konferenca, fel bi bila gotovo največja, kar se jih je vršilo po svetovni vojni, sploh sklicana za nameravani termdn. Zakon o razpečavanju tujih listov Za razpečavanje tujih listov in časopisov je potrebno dovoljenje ministrstva za trgovino in industrijo Beograd, 8. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil sledeči zakon o razpečavanju tujih časopisov in listov. § 1. Trgovine, ki se baviio z uvozom kakršnekoli vrste tujih listov in časopisov v «.ašo državo v svrho prodaje, morajo imeti za to dovoljenje v zmislu § 00 obrtnega zakona. § 2. Minister za trgovino in industrijo izdaja dovoljenja v sporazumu z ministrom za notranje zadeve po zaslišanju ministrskega sveta. § 3 V roku enega meseca po uveljavljanju tega zakona morajo vsa podjetja, ki se bavijo z uvozom tujih listov in časopisov v svrho prodaje, zaprositi za to dovoljenje. Minister za trgovino in industrijo izda tozadeven sklep v ztnislu § 2 v roku enega meseca. Trgovine, ki ne dobijo dovoljenja, morajo svoje prejšnje posle likvidirati v roku 3 mesecev. § 4. Kdor postopa proti odredbam tega zakona bo kaznovan z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 Din. Kazni izrekajo splošne upravne oblasti prve stopnje. Proti obsodbam je mogoča pritožba na drugostopne oblasti, katerih sklepi so izvršni. § 5. Zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«. Hitler sega po oblasti Berlin, 5. decembra. Nenavadna pasivnost socijaiistov in Briininga, ki se opaža po zadnjih notranjepolitičnih dogodkih, je dala Hitlerju povod in pogum za mednarodno ofenzivo v večjem obsegu. Posal je svoje emisarje v London nn v Rim, da preizkusijo, kako bi se javnost teh dveh velesil zadržale v primeru uspešnega državnega prevrata narodnih socijaiistov, da navežejo stike z vplivnejšimi politiki in da v prijetni luči naslikajo namene desničarjev ter razprše utemeljene dvome, ki jih ima inozemstvo napram Hitlerju in njegovemu gibanju. Njegovi odposlanci sicer za sedaj niso mogli doseči stika z odgovornimi činitelji v Rimu in Londonu, vendar si hitlerjevci v bližnji bodočnosti obetajo polnega uspe-lia od svojih poslanikov, delujočih mirno uradnih diplomatskih zastopnikov nemške vlade. Tudi Hitler sam ne drži križem rok. Vče-Taj je sprejel v Berlinu inozemske novinarje, da jim razloži sedanji politični položaj, razjasni svoje namene in svoj postopek po prevzemu vlade, kar da se bo po njegovem trdnem prepričanju izvršilo najkasneje v teku prihodnjih par mesecev. Hitler je ta lok v svojih nadaljnjih besedah celo znatno skrajšal, poudarjajoč, da mu je treba k roko stegniti po oblasti in si jo osvojiti z eno samo gesto. Tega pa noče. ker bi bil vsak nasilen korak popolnoma brez pomena. Stvari za prevzem vlade so toliko dozorele, da mu ne bo težko doseči vlado po zakonitem potu in z zakonitimi sredstvi, kadarkoli bo to hotel. Prevratni načrt na Hessenskem, ki je ravno zadnje dni prišel v javnost, sicer priča, da hitlerjevci le niso takj prijatelji zakonitosti, kakor to naglaša njihov vodja, toda Hitler je prešel to kočljivo točko z ugotovitvijo, da ne more biti osebno odgovoren za dejanja vsakega posameznika izmed svojih brezštevilnih pristašev. Vendar pa samozavestno dodaja, da je v stranki merodajna samo njegova volja, ki je v vsem najvišji zakon. V svojem intervjuvu je Hitler smatral za umestno, da je v prisotnosti anglosaških novinarjev posebno brezobzirno napadel Francijo. Dopisnik »Dai'Iy Telegrapba« poroča, da je imel voditelj nemških narodnih socijaiistov. govoreč o Franciji, na ustnicah pene sovraštva. Zelo spretno se je v svojih izjavah zavzel za prvenstvo trgovskih dolgov, kar je anglosaška teza, in z ostrimi izrazi je odklonil vsaka reparacij-eka plačila, za katera zahteva Francija prvenstvo pred vsemi drugimi nemškimi obveznostmi. Hitlerjev ekspoze, namenjen v prvi vrsti mednarodnemu javnemu mnenju, je napravil na novinarje silno neprijeten dojeni. Frazeologija sovraštva proti Franciji, ki je postala nekakšen nadomestek za praznoto narodno-socLjalističnega programa, je morda na mestu pri podrejenih govornikih in agitatorjih, sKrajno odbijajoča pa je pri politiku, ki je koncem koncev le odgovoren za stranko, ko se zaveda, da je stoti-sočem pristašev njegova beseda najvišji ukaz. Hitler je inozemske novinarje predvsem uveril, da se. nikakor ne more smatrati za resnega in polnovrednega političnega partnerja. Tudi tisk nemške levice ostro zavrača Hitlerjev način ter zlasti odklanja njegove gospodaTsko-politične načrte, ki kažejo njegovo diletantstvo v najzgovornejši luči. Kakor znano, je Hitler napovedal kot prvo nalogo svoje vlade zmanjšanje nemškega upravnega aparata, brezobzirno omejitev nemškega uvoza in odpravo vseh političnih obveznosti Nemčije. V isti sapi pa odgovarja na vprašanje nekega ameriškega novinarja, kaj misli ukreniti s svojimi udarnimi formacijami, ko pride na oblast, da bo svoje oborožene čete pridružil nemški vojskij in policiji kot posebno milico. S tem ukrepom bi nemške upravne stroške zvišal visoko preko prihranka, ki bi ga dosegla redukcija v upravi. Intervjuv voditelja nemških nacijonali- stov je izzivanje ostale Evrope in njegov izzivami nastop je tudi povzročil vznemirjenje ne samo v Nemčiji, marveč pri vseh njenih sosedih. Angleži sicer iz nekaterih pasiusov govora zaključujejo, da Hitler ni a limine odbil reparacijskih terjatev, marveč da jAh hoče priznati, čeprav v zelo omejenem znesku in ie še za neko.iko let; v i ranči j i pa niso tako optimističnega naziranja in smatrajo, da se znajo Hitlerjeve grožnje uresničiti že v najkrajšem času. V Parizu resno računajo s tem, da se bo narodni socijalizem polastil oblasti že v najkrajšem času. Medtem ko Hitler sondira tla v Angliji in Italiji ter zlasbi angleške upnike to^ži, da njihovi krediti niso sporni, pa se jc vlada v občutku slabosti povzpela edino do načrta, proglasiti božične praznike za generalno notranje premirje. Ni dvoma, da bi tak uikrep ostal samo na papirju in bi najbrž še ojačil razdorno agitacijo hitler-jevcev. Nemčija stojij pred usodnimi dogodki, ki bodo morda prinesli razplet dolgotrajne notranje krize. Ali pa bo nemški socijalizem klonil pred nemškim fašizmom, je seveda veliko vprašanje m Hitler se v odločilnem trenutku morda le boji izzvati oborožen odpor marksistov ter zato še vedno naglaša svojo legalnost. Poslanec Pahernik med volilci Pred svojim odhodom v Beograd je posetil narodni poslanec inž. Franjo Pahernik svoje volilec v dravograjskem srezu. Njegovemu vabilu se je povsod odzvalo mnogo ljudii. Dosedaj so 6e vršili shodi v Črni, Mežici, Prevaljah, Dravogradu, Muti, Vuizenioi, Marenbergu in drugih manjših krajih. Dan pred svojim odihodom je g. narodni poslanec imel sestanek v Marenbergu v občinski pisarni, kjer so se sestali zastopniki vseh gospodarskih panog in informirali g. poslanica o svojLh željah in potrebah. Zastopnik Hmeljarne v Marenbergu je poudarjal nujnost rešitve o signi.ranju hmelja, pridelanega v dravski dolini in javne oznamenovalnice s štacijo v Maren-oergu, ki je središče hmeljarskega ozemlja v dravski dolini. Zastopniki kmetskega stanu so opozarjali na potrebo ureditve dolgov, ki zaradi padca cen silno obremenjujejo ves kmečki stan, tako da poje boben tudi že pri takih posestnikih, pri katerih bi v normalnih razmerah nihče ne mogel tega pričakovati. Posestvo, ki je na dražbi cenjeno n. pr. na 100.000 Din, se proda često, ker zaradj pomanjkanja gotovine ni kupcev, za eno tretjino cenilne vrednosti. Potrebna bi billa tozadevna novela k izvršilnemu zakonu, da se pod cenilno vrednostjo ali pa vsaj ne pod dvema tretjinkama v izvršilnem postopanju ne prodajo zarobljeni predmeti. Zastopniki lesne industrije eo poudarjali potrebo reguliranja železniške tarife v pravcu izenačenja s tarifami, ki jih imajo oni industrijci, ki izvažajo les iz bosanskih gozdov. Po večini se naš les izvaža že nad sto let na Madžarsko. Potreba je tedaj, da se ta trg obdrži še nadalje. Poslanec g. Pahernik je obljubil prisotnim, da bo zastavil vse svoje moči, da 6e temu stanju odpomore v čim večji meri. Poudarja! je še potrebe vsega okraja, ki so zelo raznolike, ker je v gornjem d&Iu sreza v največji meri zastopano delavstvo, saj je v našem srezu mnogo rudnikov in tovarn. Končno je g. poslanec naprosil vse navzoče, da tudi 6ami v uvoiem lastnem delokrogu vplivajo na vse, da s štednjo in pravilnim gospodarstvom pomagajo državi pri reševanju gospodarske krize, ki se bo dala uspešno rešiti le tedaj, ako bodo vsi stanovi sodelovali pr; tem. Pristopajte k Vodnikovi družbi.9 Lepe bele zobe z istočasno odstranitvijo neokusno barvanega zobnega obložka pridobite z stalno uporabo dobre Chlorodont-zobno paste z prijetno osvežujočim mentol okusom. Tuba Din. 8.—. Koroško pismo Celovec, 7. decembra. Agitacija za davčno stavko ima vedno večje uspehe Radikalni elementi Koroške Kmečke zveze, kojih voiija je namestnik deželnega glavarja, inž Schumi, ter Hei-matscliutz proglašajo na shodih, da kmečko prebivalstvo ne more več plačevati davkov, socialnih bremen in obresti ter zahtevajo, da naj se takoj ukinejo vse sodne eksekucije, podaljšajo plačilni roki na nedoločen čas, zniža obrestna mera, preskrbijo za kmečko prebivalstvo takoj dolgoročni krediti po nizkih obrestnih merah in uredijo cene in prodajne zmožnosti za kmečke pridelke. Ce se tem. zahtevam ne ugodi takoj, od.klanjačo občinski zastopniki vsako odgovornost za neprijetne posledice. Za davčno stavko se je dosedaj izreklo več občin krške doline, potem v brežiškem okraju, v labudski dolini ter v nemškem delu beljaškega okraja, kjer so kmetje večinoma landbundovci. Njihovemu vzgledu bodo sledili še kraji, kjer imata Schumi in Heimatschutz svoje pristaše in bodo našli nujskajoči elementi zadosti zvestih poslušalcev. Značilno je, da davčno stavko najbolj propagirajo ravno taki posestniki i& trgovci, ki še nikdar niso dobro gospodarili in tudi danes ne čutijo gospodarske krize v toliki meri, kakor mali gorski posestniki in kmetje v južnem delu Koroške. Zanimivo je vrh tega ravno za Koroško, da se te javne propagande udeležujejo celo predstavniki deželne in zvezne vlade. Da ta način delovanja ne more dvigniti zaupanja v rej.o delo za izboljšanje gospodarskih razmer v dežela in v Avstriji, je povsem umevno. Celovški mestni odbor je po svojem načrtu za štedenje reduciral plače svojim na-stavljencem za 5 do 10 odstotkov. Razen tega se je združilo vodstvo mestnih elektrarn z vodstvom cestne železnice v eno podjetje ter je bil vodja ravnateljstva cestnih železnic, inž. Nagele odslovljen. Pri tej prilik; se je dognalo, da je inž. Nagele sprejemal od dobaviteljev provizije ter na ta nač t oškodoval celovško občino za približno 8000 šilingov še p.redno pa je bila uvedena proti njemu preiskava, je Nagele pobegnil v inozemstvo. Dne 20. t. m. je pogorelo vojaško kopališče ob Vrbskem jezeru. V starem in prepe-re.lem lesu se je ogenj hitro razširil, tako da so mogli gasilci rešiti samo še majhen del mošktih kabin. Dolga leta je bilo to edino javno kopališče ob Vrbskem jezeru čeprav je kasneje mestna občina sezidala novo moderno kopališče, je bilo vedno polno, dasi ni bilo več varno in zanesljivo Dne 16. novembra je ,po dolgi bolezni umrl celovški tovarnar Anton Paternioner, član koroške industrijske zbornice, član nadzorstva trgovski« 'ln obrtne banke, spreten in dalekovlden trgovec, ki je svoje pridelke, predvsem pa poljedelske stroje, izvažal v veliki meri v Jugoslavijo. V soboto, dne 21. novembra je pretresla HodTše in okolico žalostna novica. Omni-dus, ki voz.x na .progi Celovec-Vetrinj-Ho-diše, je zvečer zapeljal v tovorni voz nekega trgovca iz Celovca. Privezani tovorni voz, ki je bil brez luči, je zapeljal v breg, se prevrgel dn pokopal pod seboj posestnika Ludvika Zvandra iz Hodiš. Ponesrečenca so sicer takoj odpeljali v celovško bolnico, kijer pa je že naslednjega dne podlegel poškodbam. Zvander je bil predsednik slovenskega izobraževalnega društva v Ho-dišah, vodja tamošnje hranilnice in posojilnice, občinski odbornik koroške slovenske stranke v Hodlšah an je pri vsaki priliki nastopil za .pravice slovenskega naroda. Velikanska udeležba množice pri pogrebu je pokazala, da so nesrečno žrtev čislali in spoštovali vsi, k.i so ga poznali. Na inioljativo deželne zveze prostovoljnih požarnih bramb je bila novembra ustanovljena nova požarna brarnba v Suhi pri žvabeku. Za načelnika je bil izvoljen raj-hovsk.i .priseljenec Gerard v. Peltzer, posestnik suškega gradu. Koroška deželna vlada je dala društvu za nabavo .potrebnega orodja takoj 1000 šilingov na razpolago, čeprav na drugi strani ni denarja niti za najpotrebnejše stvari. Od slovenskih požarnih bram.b, ki so tudi prosile za subvencijo ali posojalo, ni dobila nobena niti vinarja. Poslanec Kline med volilci Kakor vsi drugi je tudi naš novomeški poslanec g. Anton Kline porabil čas od volitev do sestanka Narodne skupščine za to, da je stopil v stike s svojimi volilci in se ž njimi dogovoril katerim zadevam bo treba posvetiti največ pažnje in skrbi. Dva lepa sestanka je imel med drugimi v Mirni peči in v Trebnjem, obakrat v ta-mošnjih občinskih pisarnah. V Trebnjem se je zbralo nad sto gospodarjev, vodil pa je sestanek domači župan g. Jože Zupančič. Po poročilu poslanca Klinca o političnem položaju in velikih gospodarskih težikočah ter o nalogah našega ljudskega parlamenta se je razvila zanimiva in živahna razpirava o splošnih in krajevnih kmečkah potrebah. Poleg drugih so govorili g. župan Zupančič o elektrifikaciji in kuluku, g. Dolfe Pavlin o znižanju pristojbin pri izročanju posestev, g. Franc Čeh 0 previsoki carini na blago, ki spada v vsakdanjo kmečko potrebo in dr. Josip Trošt o znižanju obrestne mere. o kmečkih zbornicah in v zavarovanju zoper nezgode. Enako lep je bil sestanek v Mirni peči, kjer je g. poslanca pozdravil starosta Sokola g. Ivan Rumena in se mu zahvalil, da zahaja med volilce tudi po svoji izvolitvi. Tudi tu se je po govoru g. poslanca razvil živahen pomenek o križih in težavah kmečkega stanu, o dolgovih, o kuluku, šmarnici, agrarni reformi in o podpori za novo šolo. Zanimiv predlog je sprožil 1 Rupena ml. Izrazil ie misel, naj bi Narodna skupščina sklenila, da ima vsak kmet in 'rmečki sin na leto eno vožnjo oo železnici zastonj; na ta način bi se kmetje iz raznih delov Jugoslavije lahko v skiroimh med seboj obiskovali in se spoznavali. Ves razgovor je potekel prijateljsko in domače. Organizacija trgovine z mamili Fabrikacija mamil bo poverjena tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku Beograd, 8. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o mamilih. Kontrolna služba nad prometom z mamili je osredotočena v ministrstvu za trgovino in industrijo, ki bo imelo za te posle strokovno pomožno ustanovo, stalno komisijo za mamila. V komisiji so zastopani vsi resori, ki s0 pozvani, da v poedinih poslih kontrolne službe delujejo z ministrstvom za trgovino in industrijo. V pogledu organizacije trgovine zakon o mamilih predvideva sistem koncesije za uvoz, izdelavo in izvoz mamil. Koncesijor.irana podjetja morajo omejiti proizvodnjo na striktno potreben minimum. V praksi bodo uvoz, fabri-kacijo m izvoz mamil predmet monopola. Fabrikacija mamil bo poverjena obstoječi tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku, uvoz bo prevzela neka veledrogerija, izvoz opija pa Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov. Pooblastilo za vr-šitev teh poslov bodo navedene ustanove dobile le z določenimi obveznostmi glede crganizacije dela ter kvalitete in cen izdelkov, ki jih dajejo v promet. 'Interesi kon-zumentov v državi bodo s tem popolnoma zaščiteni, istočasno pa bodo zaščiteni tudi interesi proizvajalcev opija. Privilegiraua delniška družba bo morala kot pooblaščeni izvoznik opija zagotoviti pridelovalcem opija ceno, ki bo na svetovnem tržišču, na podlagi vsebine morfija. Stroški za organizacijo in stroški za prodajo v inozemstvu gredo v breme opijskega fonda, ki se ustanavlja s tem zakonom. Pridelovanje opija, ki je pri nas in v drugih državah v kritični fazi, se bo prilagodilo novim potrebam svetovnega tržišča. Organizacija trgovine z mamili iia podlagi tga zakona lahko samo doprinese k prilagoditvi potrebam svetovnega tržišča. Dogodki na praznik Ljubljana, 8. decembra. Tako lepega Marijinega praznika Ljubljančani pač že- dolgo ne pomnijo. Kakor da nismo v decembru, marveč 6redi zgodnje pomladi: ves dan je prav toplo pri-grevalo solnce, da so Ljubljančani na ste-žaj odpirali ckna. Vrvelo je na promenadi, kakor da se je zdramilo mravljišče, v popoldanskih urah pa so številni izsletniki in sprehajalci uživali nenavadno ugodje zimskega praznika. Dnevna kronika navzlic praznični svečanosti ni ostala brez dogodkov. V pretekli noči je bilo precej rogu videnja v nekaterih predelih mesta in je tekla tudi kri. Posebno hudo je izkupil 23 letni brezposelni France Mihelič, pristojen v Škof jo Loko, v Ljubljani pa brez 6talnega bivališča. V neki dalmatinski igos/tilni v Skici je sinoči nastal pretep in je neznan napadalec zadal Miheliču z nožem več vbodev v hrbet. Ranjenca so zjutraj našli prebivalci oklancga in nezavestnega. S policijske stražnice je bil pozvan reševalni avto, ki je Miheliča prepeljal v bolnico. Od nekod z Gorenjskega je popoldanski vlak pripeljal 35 ve t nega Antona Primožiča, ki se je pred par dnevi sporekel s sosedom in mu je ta povzročil s sekiro prav občutno rano na nogi. Ranjenca so z običajno kmetsko malomarnostjo zdravili kar doma, dokler ni rana postala skrajno opaena. Primožiča so na glavnem kolodvoru v Ljubljani spravili v tramvaj, kjer pa se je kmalu onesvestil. Pred . stnim domom ga je prevzela reševalna postaja, mu nudila najpotrebnejšo pomoč in ga nato spravila v bolnico. Primožič je izgubil mnogo krvi, tudij rana je najbrž okužena, zato je njegovo stanje prav kritično. Zvečer 6e je po mestu razširila vest, da je v bolnici nepričakovano umrl isebnd uradnik g. Miroslav Soss, ki je bil v Ljubljani splošno znana oseba. Das} na pogled prav dobrega zdravja, je pokojnik zadnje dni trpel zaradi živčevja na nespečnosti in je danes užil močnejšo dozo uspavalnega sredstva, kar je žal bilo zanj usodno. Ob 15. je bila na Gruberjevo nabrežje 16. pozvana reševalna postaja, ki je gospoda Sossa prepeljala v bolnico, kjer pa je ob pol 18. umrl. Prva letošnja smučarska tekma Planica, 9. decembra. Danes se je vršila prva letošnja smučarska tekma, ki jo je priredil agilni Smučarski klub Ljubljana. Proga je bila najprej določena na 8 km, pa se je morala zaradi snežnih razmer v zadnjem hipu nekoliko izpremeniti ter je znašala skoraj 10 km. Tekla je od koče pri Tamarju proti Pon-cam, dalje do vznožja Jalovca, od tam pod Grlom na pot do Slatne, odkoder je šla na drugi strani doline pod Ponca-mi zopet do Tamarja. Višinska razlika je znašala 200 m. Sneg je bil zaradi južnega vremena precej neugoden, vendar pa so vsi tekmovalci, 13 po številu in trije izven konkurence, prišli na cilj. Doseženi rezultati so z ozi-rom na slab sneg prav dobri. Prvi je rezal cilj Jakopič Avgust (Smučarski klub Ljubljana) v času 57 minut in 8 sekund. Sledil mu je njegov brat Albin Jakopič (Sm. K. Mojstrana) v 57 min. 2 sek. Kot tretji je prispel na cilj Ilirijan Zuccato Rcmigij v času 1 ura 1 minuta 22 sek. Pred justifikacijo pobegnil iz kaznilnice Skoplje, 8 decembra p. Te dni bi se morala izvršiti justifikacija na smrt obsojenega Davta Osmanoviča ,ki je na bestija-len način ubil nekega skopljanskega koči-jaža. Davi se je nenadoma zvedelo, da se Je Osmanoviču posrečilo pobegniti iz zapora. Ob 9 zjutraj so ga namreč odvedli na dvorišče kaznilnice na sprehod. Ko se je stražnik, ki ga je spremljal, za trenutek obrnil drugam, je Osmanovi č i zkori s tli priliko ter hipoma skočil preko zidu na ulico, kjer je v množici občinstva izginil. Stražnik je takoj alar.mij.ral vse ostalo osobje jetnišnice, vendar pa doslej zasledovanje zločinca še ni imelo uspeha. N; \ ov beg je povzročil v mestu veliko senzacijo. Izvoz valut iz Grčije Beograd, 8. decembra AA. Jugoslovenski odbor za pospeševanje gospodarskih odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo sporoča, da lahko naši drža-ljani izvažajo sedaj iz Grčije brez predhodnega dovoljenja odbora za kontrolo prometa z devizami in valutami ves denar, ki so ga prinesli v Grčijo. Pri prihodu v Grčijo naj naši državljani zahtevajo od grških carinskih oblasti, da jim v potni list zabeležijo znesek, ki ga prinesejo v Grčijo. Fašistična stranka v številkah Kira, 8 decembra ž. »II Foglio d' Ordi-ni« poroča: V fašističnih moških organizacijah je vpisanih 825.754 članov v ženskih 121.087, v fašističnih mladinskih organizacijah 30.986, v mladinskih napadalnih organizacijah 480.845, v vseučiliških organizacijah 47.756 članov. Po teh podatkih šteje fa^rtična st-anka 1,495.428 članov. V podorganizacijah fašistične stranke kakor so avangardistična balilska." sindikalna in druga društva, pa je okrog: 3 milijone prisilno vpisanih članov. Prvo zborovanje učiteljstva iz sreza Maribor levi breg Maribor, 8. decembra. Sresko učiteljsko društvo JUU za Maribor levi breg je imelo v soboto v Mariboru svoje prvo zborovanje. Vodil je zbor društveni predsednik g. Vauda Mirko. Zborovanje je posetil tudi sreski načelnik in vladni svetnik g. dr. Ipavic, ka je takoj po predsednikovem pozdravu povzel besedo in izrazil iskreno priznanje učiteljstvu, ki je tudi 8. novembra dokazalo, da je vedno na mestu, kadar ga kliče domovina. Ob sklepu govora so zborovalci zaklicali Nj. Vol. kralju trikratni živio. G. predsednik se je zahvalil sreske-mu načelniku za izraženo priznanje s pripombo, da je učiteljstvo s tem storilo le svojo državljansko in narodno dolžnost. Nato je učiteljstvo razpravljalo o svojih perečih stanovskih zadevah. Strokovni učitelj g. Lavrenčič je zanimivo in živo predaval o modernem telovadnem pouku. Med mnogimi predlogi so zborovalci izrazili svoje pritožbe glede odtegljajev stanarine po novi odredbi o cenitvi stanovanj. Udeležba jc znašala 80 odst. in vse kaže, da bo novo društvo moglo svojo nalogo vršiti povsem vestno in častno! To našemu obmejnemu učiteljskemu društvu tudi iz srca želimo! Lep zbor učiteljstva Celje, 7. decembra. Preko 160 učiteljev in učiteljic iz celjskega sreza se je v soboto udeležilo zborovanja. Pokazali so čut skupnosti .n pravega tovarištva, kakor je v pozdravu poudaril I društveni predsednik g. Gosak Prečital je zahvali gg. ba.na in podbana na brzojavki, ki jih jima je poslalo učiie!j>~tvo kmetskih in gospodinjskih nadaljevalen šol s sv;,ie-ga občestva, in sporočil priznanje učiteljstvu za njegovo uspešno prosvetno delo med narodom, ki ga je vodstvu sekcije izrekel v imenu banske uprave g. podban. Obravnavali so se številni dopisi. Sioven-eki šoiski matici in Pedagoški central: bo moralo učiteljstvo posvetiti še večjo pozornost kakor doslej. Mladinska matica i:."'i navzlic težkim finančnim razmeram še vedno častno število naročnikov. Pereče je vprašanje naturalnih dajatev učiteljstvu ia odtegavanje stanarine in je učiteljstvo težko prizadeto. Upravitelji nimajo nikakc nagrade za izvrševanje upraviteljskih dolžnosti, odtegnjena 6tanarina pa daleč presega vsoto, ki jo prizna uradniški zakon. Tudi so stanovanja, zlasti še po deželi, cenjcna odločno previsoko. Učiteljstvo je vzelo z zadoščenjem na znanje poročilo narodnega pos'lanca g. Prekorška, da se bo z vso močjo zavzel za učiteljske koristi. Odvetnik dr. Turna je slednjič predaval o Tolstem kot vzgojitelju. Tolstoj je predstavnik ruskega ljudstva po svoji vnanjo-sti in po svojih spisih. Rodil 6e je v dobi, ko je bil ruski mužik suženj, sam pa jc živel in rasel, kakor je bilo v plemiških rodbinah običajno. Opazoval pa je življenje, prihajalo je spoznanje in videl je prepad med ruskm plemičem in mužikom. Ob osvoboditvi ruskega kmeta se je nasei.il med narodom z namenom, da ga osvobodi tudi duševnih spon. Pričel je z vzgojo mladine in odprl šolo. Temeljno njegovo načelo je bilo: otroku svobode, od otroka sc učim, kako ga učim. Bistvo otrokovo je resnica, čut za lepoto. Otroku daj ljubezni da bo ljubezen vračal. Tem načelom Tolstega se približujejo tudi pobornlki nove šole, ki bodi šola življenja. Egtptski princ na našem Jadranu Dubrovnik, 8. decembra, n. Včeraj je prispela sem jahta »Ni met Alah«, last egipt-skega princa Abas Hilm paše. Vsidrala se je v gruški luki in čaka na princa. Princ se bo z jahto odpeljal vzdolž ob naši obali in si jo ogledal. Včerajšnje nogometne tekme Zagreb, 8. decembra n. Zagrebška Viktorija je danes priredila brzoturnir. Odigralo se je 6 nogometnih tekem, vsaka po 20 minut. Rezultati so: Hašk : Viktorija 0:0, Gradjanski : Železničar 0:0, železničar : Hašk 0:0, Gradjanski : Viktorija 1:0 (1:0), železničar : Viktorija 2:0 (1:0), Gradjanski : Hašk 1:1 (1:1). Zmagovalec turnirja je torej železničar. Vse tekme je sodil g. Mikuličič. Osijek, 8. decembra n. Danes je tu gostovalo pečujsko nogometno moštvo Pecs Baranya. Zmagali so domačini osiješka Slavija z rezultatom 7:0 (3:0). Dunaj, 8. decembra g. Rapid : Bafa (Zlin) 10:3 (5:1). Vv*AtnAnc1ro nororiin Zagrebško vremensko poročilo za danes: Oblačnost bo nekoliko manjša. Vreme precej stalno. Podnevi zmerno toplo, ponoči hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Velika drepresija se je s severnega dela kontinenta umaknila višjemu pritisku, ki je preplavil kontinent od jugozapadne in ?a-padne evropske strani. Na Jadranu je prevladoval slab lokalni minimum. Baro-metrski pritisk je padel v južnem Primorju za 0.1 do 1.5 mm, v srednjih krajih je ostal brez večje izpremembe, na severu' pa je po-rastel za 0.1 do 10 mm. V srednjem in južnem Primorju je temperatura ostala brez izpremembe, na zapadu in v gornjem Primorju je padla za 1 do 6 stopenj, na vzhodu pa porastla za 1 do 3 stopnje. Maši kraji in ljudje Petdesetletnica dr. Ivana Laha Danes slavi svoje srečanje z Abrahamom ugledni slovenski pisatelj dr. Ivan Lah. »jutro« je že v sobotni številki priobčilo daljši literarni razgovor ž njim, reviia »Življenje in svet« pa mu je posvetila v 23. številki jubilejni članek. Knjigarna »Tiskovne zadruge« je aranžirala na čast jubilantu veliko izložbeno okno. Tu stoji v ozadju posrečen portret dr. Laha, delo slikarja M. Subica, okrog slike pa se vrste številni jubilantovi spisi, med njimi tudi manj znan:, irakor je n. pr. njegova študija o Josipini Turnograjski, knjiga, ki je izšla po prevra- ta v Mariboru in ki bi imela otvoriti celo merijo razprav o naših ženah - pisateljicah. &al da so poznejše razmere dr. Lahu preprečile ta lepi načrt. Okusno aranžirana izložba vzbuja občo pozornost občinstva, ki vrvi po šelenburgovi ulici. Tako je petdesetletnica dr. Ivana Laha pokazala, da je njegovo literarno in publicistično delo v naši javnosti uvaževano in da njegov jubilej ne more biti samo neopazen zasebni dogodek. Današnji petdesetletnik Ivan Lah se je rodil dne 9. decembra 1881 v Trnovem pri "Ilirski Bistrici, vendar je svojo mladost ipreživel na Dolenjskem. Dolenjska mu je tako prirasla k srcu, da je postal njen poet. Njene bele ceste, prijazne griče in stare gradove je opisoval v večini svojih pripovednih knjig, tako v »Upornikih^, v »Vaški kroniki in v mnogih novelah, sedaj pa tudi v zgodovinski povesti »Sigmovo maščevanje .V Šmarju si je letos celo postavil svoj skromni, a lični dom; tu si zamišlja večer svojega življenja, izpolnitev horaci-jevskega ideala, izražanega v tistih nesmrtnih verzih hrepenenja po zemlji in domačnosti . . . »O ras, quando te adspiciam.. .c lz dolenjskega sveta, v katerem je za mladih nog še videl svojevrstne, pristno slovenske očance, kakor nam jih je opisal Jurčič in kjer je za dijaških let prihajal v s«*, ke z našo podeželsko gospodo in jo opazoval aia rodoljubnih veselicah, je 'Ivan Lah krenil v Ljubljano. Tu je dovršil gimnazijo, nato pa se je odločil, da pojde študirat v I rago. Takrat s0 k nam že prodrli odmevi novega češkega narodnega in kulturnega gibanja, Masaryk tudi kot filozof in politični ideolog ni'bil več neznano ime in )z slovanskega juga je jelo čedalje več mladih izobražencev romati na študije v zlato Pra-go. Tako se je tudi Ivan Lah vpisal na češki univerzi in poslušal predavanja iz sla-vistike in modroslovja. Učitelja sta mu bila med drugimi dva velika češka misleca: sedanji prezident T. G. Masarl'k in prvi organizator šolstva v češkoslovaški republiki, pred lc-ti umrli J. Drtina. Masarykovi nazori so imeli na mladega slovenskega viso-košolca, ki je medtem že pridno pisal v liste in revije, viden vpliv in praško okolje, razgibano od novih, realističnih stremljenj ter kulturno in sorijalno pojmovanega nacionalizma, je zapustilo v Ivanu Lahu trajne sledove. V Pragi se je izoblikovala njegova osebnost, tu so njegovi, iz domovine prineseni, nejasni, še v zarodkih tičeči nazori dobili popolno in dokončno obliko. Iz Prage se je 1. 1910. vrnil z doktoratom Karlove^ univerze. Kot človek izrazito svobodnega in vrh tega še vidno slovanskega in odločno jugoslovenskega mišljenja pa mladi doktor ni mogel upati, da bi lahko kmalu prišel do službe kot profesor. Zaradi le-aa se je bil posvetil novinarstvu in je začel tik pred balkansko vojno izdajati dnevnik Dani. Iz tega lista je vela mladost: ideje, ki jih je oznanjal, so bile prikupne in stališče, katerega je zastopal »Dan« zlasti v vprašanju balkanske politike, je zaradi svo-'e protiavstrijske odločnosti privabilo vse mlade, idealne, brezkompromisne ljudi. »Dan« ni bil glasilo nobene strenke, zato je tem lažje pripravljal daljnovidne jše Slovence na to. kar je po balkanski vojni moralo nujno priti: na piemontski boj Srbije za osvobojenje in uedinjenje vseh Jugoslove-nov v novo, nezavisno državo. Vojni vihar leta štirinajstega je vse to pomedel in po-mandral. dr. Lah je moral z mnogimi drugimi v zapor in nato v internacijo, leta 1917. pa so ga poslali na rumunsko fronto. Imel je v nesreči srečo, da so ga ranjenega prepeljali v praško bolnico; tu ee je čutil kakor doma. S čeških vidikov so se že odpirali pogledi na zarjo narodne svobode. Po prevratu se je dr. Ivan Lah mudil nekaj časa v Mariboru, nato pa je nastopil mesto profesorja na ljubljanski ženski realni gimnaziji. Tu poučuje še sedaj. Njegovo literarno in publicistično delo je obsežno, a po večini raztreseno po raznih revijah in listih. Poleg že omenjenih Opornikov« in »Vaške kronike« je izdal pri »Slov. Matici« velik zgodovinski roman v dveh knjigah »Brambovci«, pri Tiskovni zadrugi pa starokorotansko povest »Angelin Ilider« in »Knjigo spominov«._ »Vodnikova družba': je razširila v desettisočili iz- Bolečine pomirjujoča drgnenja pri bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, revmatičnih bolečinah itd. so vedno učinkujoča, če se za njih vporablja Feller-jev Elsafluid, to skozi 35 let preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez dalnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. vodov med ljudstvo »Vodnike in preroke« in dva zvezka knjige o našem osvobojenju »V borbi za Jugoslavijo«, letos pa je 'zdala uspelo povest »Sigmovo maščevanje« z motivom izza zrinjsko - frankopanske dobe. Dalje je dr. Lah pisal za oder in za mladino ter prevaja1 iz češčine. Dr. Ivan Lah inicijativno sodeluje v raznih naših kulturnih društvih. Tako je književni referent Vodnikove družbe, član na-čelstva Tiskovne zadruge, odbornik J-igo-slov. - češkoslovaške lige itd. Je tudi zvest sotrudnik »Jutra«, v katerem je objavil vse polno člankov in informacij splošuokul-turnega ali kniiževnega značaja. Dr.* Ivan Lab bo brez dvoma še mnogo napisal in dal v našem javnem življenju še marsikakšno koristno vzpodbudo. Zato bo o njegovem delu šele bodočnost lahko izrekla dokončno sodbo. Vsekakor predstavlja dr. Ivan Lab v naši družbi markantno osebnost in v pašen i slovstvu močnega zastjpni-ka stremljenja, ki bi bilo bližje novoroman-tizmu r.ego realizmu, če ne bi bilo produkt dr. Lahove svoistvene osebnosti. Dr. Lahu, ki je petdesetletnik samo pl neizprosni volji časa, ne pa po svoji fizični tn duševni sili. želimo prav iskreno, da bi še dolgo deloval mladosten in moder med nami! v Nenadna smrt prof. Jožeta Kovača Novo mesto, 8. decembra. Povsem nepričakovano se je danes po Novem mestu razširila tragična novica, da je zjutraj umrl na svojem stanovanju g. profesor Jože Kovač. Pokojnik se je še sinoči vedro in dobro razpoložen, kakor vedno, udeležil seje Strelske družine v Kozakovi gostilni. Ob pol 1. se je v kavarni Central poslovil od družbe. Danes zjutraj ob 9. pa se je doma na stanovanju nenadoma zrušil in je bila vsaka pomoč zaman. Zadala ga je kap. Res je "-adnjih. šest let nekoliko bolehal na želodcu, toda nihče ni pričakoval, da se bo krepki mož taiko naglo poslovil od nas. Pokojnik je bil v našem mestu, pa tudi da'.eč naokrog, splošno znana in izredno priljubljena osebnost. Odlikovala ga je odkritosrčnost pravega Dolenjca in je užival velik ugled že v dijaških letih, posebno še na univerzi v Zagrebu. Kot profesor zgodovine je bil zaradi veliko izobraženosti in prijaznega nastopanja med dijaštvom nad vse priljubljen, a kot ljudskega govornika in prijetnega družabnika so ga spoštovali najširši krogi. V Novem mestu je bil vnet predsednik prosvetnega odseka Sokola in bi bil moral ravno danes ob 10. zopet predavati okoliškim učiteljem, Jc; so v Novem mestu zbrani v prednja-škem tečaju. Ker ga ni bilo, ga je šel učitelj Menard isikat na stanovanje in tu ga je osupnila žalostna novica, da se je profesor Jože Kovač preselil v večnost. Pograb blagega pokojnika, za katerim polog soproge Mairije in hčerke Tite žaluje "vse Novo mesito, se bo vršil v četrtek ob 16. uri izpred hiše žalosti na Ljubljanski cesti na mestno pokopališče. Profesorju Kovaču, ki nam ga je usoda ugrabila v najlepši moški dobi bomo trajno ohranili najčaetnejši spomin. Žalujočim izrekamo iskreno sožalje. * ____. Ornitologu Leopoldu Egger ju v spomin Ljubljana, 8. decembra. Prvega decembra je preminil po daljši bolezni železniški uradnik Leopold Egger. Njegovo ime morebiti ni bilo vobče znano po naši domovini, kajti bil ie skromen, tih človek, toda prirodopisci in ljubitelji prirode so ga poznali vsi in ga visoko cenili. Pokojnik svojega temeljitega znanja, zlasti v ornitoloski vedi ni obešal na veliki zvon, ni pisal knjig in člankov, toda kdor je hotel zanesljivih podatkov o tem ali onem ptiču, jih ie iskal pri našem Poldetu. Kakor njegov umrli oče, ki je bil tudi železničar, se je Polde Egger še od rane mladosti bavil s pticami. Poznal je vse načine njih lova, vedel točno za bivališča posameznih vrst, iih opazoval v prirodi in ujete v gajbicah, ki jih ie večinoma zgradil z lastno roko. Na mah ie spoznal ujetega ptiča po znanstvenem imenu, razlikoval samce od samic, vedel — ako mu ni vrnil takoj prostosti — s čim ga je krmiti in kako ravnati z njim, da ostane zdrav in da ne občuti preveč ugrabljene mu svobode. Eggerieve zbirke živih ptičev so bile med prirodopisci in ljubitelji ptic znane in ogledovat so jih hodili k prijaznemu in uslužnemu možu vsi, ki so so hoteli izpopolniti v ptičjeslovju. Pa ne samo to! Pokojni je poznal tudi glasove posameznih vrst in to tako zanesljivo, da ga ni zmotil niti letni čas, ko nekatere ptice popolnoma izpremene svoje glasove, česar navadni človek niti ne ve ne in kar začetnika v ptiče-slovju pogosto spravi v zadrego. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je bil pokojni Leopold Egger v Sloveniji med sodobniki najboljj ptičji sistematik in jako dober biolog. Zato se ni čuditi, da so ga ustanovitelji Ornitološkega observatorija v Ljubljani (1927) pozvali na častno mesto vodjevega pomočnika, vedoč, da Egger nima samo obširnega znanja, ampak da je tudi mož neumornega dela, največje požrtvovalnosti in nesebičnosti, lastnosti, ki so neobhodno potrebne tam, kjer se dela iz ljubezni do stvari, brez plačila in brez javne hvale. Z vso vnemo in lastno mu energijo se je oprijel Egger svoje naloge, zlasti obročanja ptic in je v teku let stotinam ptičev nataknil na noge obroček med tem podržavljenega Ornitološkega observatorija v Ljubljani. Prvega slavca je obročil dne 3. maja 1927 pri Podzemlju v Beli Krajini, potem pa je hodil obročat največ v preserska grmišča in v loge okoli Jarš. Izdatno je pripomogel s tem svojim delom, da se je ljubljanski observatorij uveljavil v svetovnem znanstvu, zlasti v smeri obročanja ptičev, tega novejšega načina eks- perimentalnega raziskovanja ptičje selitve, ki ie poleg neposrednega opazovanja skoraj edina pot za ugotovitev prezimovališč ptičev selilcev in selilnili potov. Doživel je še, da so nekaj ptičev, ki iih je obročil, ujeli in to sporočili v Ljubljano in neizmerno ie bil vesel, ko ie videl v najnovejšem atlantu (atlant ptičje selitve), da je tudi njegov zelenec zarisan v tej specijalni znanstveni publikaciji. Nad vse delaven je bil pokojni Egger tudi pri društvu »Zoo«, ki si je bilo nadelo nalogo, da ustvari Ljubljani zoološki vrt. Podaril ie društvu svojo toliko ljubljeno zbirko živili ptic, nalovil vrste, ki jih ni bilo v zbirki, da so bile zastopane skoraj vse domače ptice. Ko je društvo v propagandne svrhe priredilo na ljubljanskem velesejmu dve razstavi, ki sta vzbujali mnogo pozornosti in občudovanja. Od zore do mraka je bil pri svojih pticah, jih krmil, gojil in snažil, z veščo roko pital mladiče in skrbel zanje v vsakem pogledu. Pa ne samo za ptice, tudi za druge živali se ie zelo zanimal Egger. Koliko potov je bilo treba narediti, da so se spravile razne uiete živali v Ljubljano! Vse ie opravil Egger, čvrst na telesu kakor na duhu. In sedai ga ni več! Letos pomladi ie pričel bolehati in niti vešče roko zdravnikov niti skrbna domača postrežba mu niso mogle pomagati. Njegova prerana smrt je napravila široko vrzel v naših vrstah, in težko ga bo najti, ki bi stopil na njegovo mesto. Naj v miru počiva mož neumorno-sti in nesebičnosti. Njegovo delo ohranimo v hvaležnem, trajnem spominu. Ornitoloski observatorij v Ljubljani. Opereta skladatelja ROBERTA STOLZA LJ U BAVNI Fran Govekar — šestdesetletnik REGIMENT Sestra namestu brata 3 leta v kadetnici v Dunajskem Novem mestu J Dolly Haas — Gustav Frohlich — Tibor v. Halmay Film, ki bo zasenčil slavo nepozabne operete »Dvoje src v % taktu«. Prerlstave ob 4., V48. in 9'/i zvečer. Danes predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. Elitni kino Matica Telefon 2124. S tovornim avtomobilom v Muro Promet oviran 17 ur. Štrigova, 8. decembra. Trgovec Korošec Franc st. iz Gornje Radgone je prispel s svojim tovornim avtomobilom k trgovcu Štefanu Tratnjeku v Dolnji Bistrici v Prekmurju ter naložil tamkaj 1400 kg kupljenih jabolk. S tako natovorjenim avtomobilom se je nato podal v Razkržje v Medjimurju, da dopolni avto z novim sadjem. Ko je pripeljal z delnim tovorom iz Dolnje Bistrice po cesti proti Razkržju do broda na reki Muri, je avto na bregu zaustavil ter se pri brodarju Dominku informirali, če je brod v redu in če se laihko prepelje z natovorjenim avtomobilom; brodar je trgovcu zatrjeval, da prevaža že nad 13 let in se doslej še ni pripetila nobena nesreča. Ko je prispel brod na drugo stran, je Korošec ponovno opozoril brodarja, naj zaradi težkega tovora dobro pritrdi brod ob obalo, kar je brodar tudi 6 to ril. Ko pa je šofer tovornega avtomobila hotel zapeljati na obalo ter privozi! s prvim delom na breg, je klin, za katerega je bil brod z vrvjo pritrjen, popustil; brod 6e je odmaknil od obrežja in težki avto je z zadnjim delom bil v Muri. Le za las se je obdržal z enim delom ob brodu, kar je bilo pač srečno naključje, 6aj drugače bi bil zdrčal s težtkim tovorom in šoferjem v reko Muro. Nesreča se je pripetila opoldne in le s težavo ter velikimi stroški .ie uspelo potegniti avto iz reke na breg v teku 17 ur, torej do 5. ure naslednjega dne. Ves ta čas je bil promet čez Muro onemogočen, s čemer so bili posebno prizadeti sejmarji, namenjeni na seje1 j v Štri-govo. Brod, ki je nujno potreben temeil jiteoa popravila, pripada k veleposestvu »raščine v Beltincih. Ker so orevozne tarife vedno točno in vidno zabelažena, pa tudii izterljive, naj uprava poskrbi, da bo brod v redu. Danes slavi šestdeseti etnico slovenski pisatelj in publicist Fran Govekar, ki je bil zlasti v prejšnjih desetletjih eden naj-češče omenjanih in v širši javnosti najbolj znanih literatov. K temu mu je v ne-mali meri pripomogla njegova izredna delavnost in agilnost, pa tudi konflikti in polemike so mnogo doprinesli k popularnosti Govekarjevega imena. V slovenski književni zgodovini se njegovo ime omenja na važnem prelomu v naši literaturi; pred 35 leti je bilo geslo za borbo med »starimi« in »mladimi«, za novo smer, nov okus in novo miselnost v slovenskem slovstvu. Govekar je bil prvi glasnik naturalizma pri nas, struje, ki smo jo dobili nekoliko pozno in ki so jo kmalu dohitele dekadentna, impresionistična in druge smeri, danes zgoščene v pojmu »Moderna«. Kot dolgoletni urednik »Slovana«, kulturni referent »Slov. Naroda« in sotrudnik mnogih drugih listov, kjer se je uveljavljal zdaj kot pripovednik, zdaj kot kritik in publicist, je imel velik vpliv zlasti na širši okus. Zato sta njegovo ime in osebnost dolgo stala v ospredju. Fran Govekar se je rodil 9. decembra 1S71 na Igu pri Ljubljani kot sin ondot-nega nadučitelja. Njegova mati je bila češkega porekla; tako so mu simpatije do češkega naroda, ki jih je Fran Govekar z mirom razodeval in ki jih goji še danes, bile tako rekoč že v krvi. Gimnazijo je dovršil I. 1892. v Ljubljani. Na Dunaju je študiral medicino, ker pa mu je oče umrl že za gimnazijskih let in ni imel stalnih sredstev, se je kaj bomo preživljal z malo Knaflovo ustanovo in še manjšo dedovo podporo. Ko mu je umrl tudi ded, je Fran Govekar prekinil študije in se na povabilo takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja oprijel žuraalisti-ke. Vstopil je v redakcijo »Slov. Naroda«. L. 1900. je dobil mesto na ljubljanskem magistratu, kjer je lepo napredoval v službi in ima danes čin magistratnega nadsvetn ika. Kakor pripoveduje na nekem mestu pokojni Viktor Parma, je Govekar začel pi-sateljevati že v četrtem razredu ljudske šole. Spisal je — molitvenik. V nižji gimnaziji je sodeloval pri »Vrtcu«, v višji pa je objavljal podlistke v »Slov. Narodu« in »Edinosti«. Na Dunaju je sodeloval pri mesečniku slov. akademikov »Vesna« in ga nekaj časa urejal. Obenem je pridno sodeloval pri »Slov. Narodu«. L. 1897. je izšla prva Govekarjeva knjiga »O, te ženske!« Že njegov 1. 1896. v »Zvonu« izhajajoči roman »V krvi« je vzbudil v našem okolju pravo »pohujšanje«; knjiga »O, te ženske«, ki jo je izdal Gabršček v Gorici, pa je to revolto »starih« še ojačila. Govekar je o erotičnem življenju pisal tako odkrito, kakor so na zapadu že dolgo pisali francoski in nemški naturalisti. V romanu »V krvi« je pod vplivom Zolaja in svojega medicinskega študija zanesel v naš roman naravoslovno materialistični življenjski nazor in* z njegovega zornega kota promatral človeške probleme in konflikte. Pri »Slov. Matici« je objavil v teh letih roman »Ljubezen in rodoljubje«, za katerega mu je bil model pokojni rodoljub in mecen Anton Knez. Ko je bil Govekar član uredništva »Slov. Naroda«, mu je takratni gledališki intendant Tekavčič poveril mesto gledališkega tajnika; poslej je bil tesno zvezan z gledališčem in se je udejstvov.al zdaj kot intendant, zdaj kot avtor ali kot kritik; slednje je Fran Govekar še danes. L, 1898. je spisal svoje prvo dramatsko delo »Rokovnjači«, ki je imelo med širnim občinstvom velik uspeh. Par let pozneje je dramatiziral Jurčičevega »Desetega bra- ta«, 1. 1904. je spisal »Legijonarje«, 1. 1905. pa »Martina Krpana«. L. 1910. je dovršil izvirno dramo »Grča«, 1. 1930. pa dramo »Mrakovi«. Uprizoritev »Grče« je preprečila takatna c. kr. cenzura. Do danes je bil že trikrat gledališki intendant, zadnjič 1. 1919. Pripovedniško se je Govekar udejstvo-val v raznih revijah in listih, v posebni knjigi pa sta izšla po prevratu dva njegova romana: »Svitanje« in »Olga«. Ogromno njegovih feljtonov, člankov in kritik je raztresenih po dnevnikih; zlasti v »Slov. Narodu« je Govekar priobčil vprav nepregledno vrsto svojih prispevkov. Leta 1902. je prevzel urejanje mesečnika »Slovan«, ki je bil pred vojno naš najlepše opremljen mesečnik. V njem so sodelovali naši najboljši pisatelji. Fran Govekar ga je urejal sedem let. Bil je tudi urednik »Ilustrova-nega tednika«, nekaj let pa je urejal »Naš Glas« in kulturno rubriko r »Slov. Narodu«. Fran Govekar se je mnogo uveljavljal tudi v našem družabnem življenju. Sesedaj načeluje stanovski organizaciji magi-stratnih uslužbencev. Že dolga leta deluje pri »Dramatičnem društvu«, prav tako je že od začetka odbornik »Jugoslov.-češkoslovaške lige« v Ljubljani in rajnih drugih društev. Fran Govekar je bil vedno tudi odločno nacionalen in napreden človek. Bil je med onimi slovenskimi študenti, ki so 1. 1904. prihiteli v Beograd h kronanju kralja Petra in ga preroško pozdravljali kot bodočega jugoslovenskega kralja. Franu Govekarju je pri njegovem obsežnem, marljivem in mnogostran&kem delu zvesto pomagala njegova soproga ga. Min-ka, ki je sama pisateljica in prevajalka iz ruščine, čil in poln mladostne vere v življenje, je Fran Govekar nastopil sedmo desetletje svojega plodovitega življenja. Odličnemu narodnemu delavcu želimo še mnogo zdravih in uspešnih let! Učiteljice pevke na zmagoviti turneji Po uspehih na Hrvatskem prisrčen sprejem v Črnomlju Črnomelj, 8. decembra. Na svojem pevskem turnirju, ki ga je priredil učiteljski pevski zbor v Karlovcu, kjer je nastopil v nedeljo, in v Petrinji, kjer je žel mnogo slave, je na povratku pripotoval z več venci danes dopoldne v Črnomelj. Na kolodvoru so pričakali goste župan g. Miiller, predsednik belokra-jinskega učiteljstva g. Lubič Matko iz Podzemlja, starosta sokolskega društva g. Vrankovič, šolski nadzornik g. Laznar ter številno učiteljstvo iz Črnomlja in okolice ter mnogo odličnega občinstva. V avtomobilih je krenilo pevsko društvo v Sokolski dom, kjer je mladina že napolnila dvorano. Matineja, ki jo je dirigiral g. Kumar, je žela popoln uspeh. Mladina je nepremično poslušala izbrane najboljše Adamičeve mladinske pesmi in je sledila programu prav lahko, zlasti ker je bila pripravljena na program. Po matineji si je pevsko društvo ogledalo nekatere zanimivosti Črnomlja, ob 14.30 pa se je vršil v Sokolskem domu koncert, ki ga je priredil UPZ v korist pasivne Bele Krajine. Pred pričetkom koncerta je stopil na oder župan g. Miiller ter naslovil na zbor iskren pozdrav. Poudaril je, da se slovensko učiteljstvo zaveda dela v šoli prav tako kakor na področju splošne ljudske prosvete. Za pozdrav se je zahvalila ga. Mihelčeva. Po izvrstno uspelem prvem delu koncerta je stopit na oder starosta črnomeljskega Sokola, znani javni' delavec g. Spiro Vrankovič, nato pa je pozdravil pevke na odprtem odru tovariš g. Lubič, ki je izrekel zahvalo v imenu Bele Krajine, kjer je tekla zibelka slovenske kulture. V največjem kontaktu med pevkami in občinstvom se je nadaljeval koncert. Najbolj so ugajale Adamičeve skladbe, ki jih je priredil po motivih iz Bele Krajine. Ob navdušenih ovacijah je UPZ zapustil dvorano in odšel na kolodvor. Tik pred odhodom vlaka se je ponovno zahvalil g. Lukič z besedami, da ne smejo ločiti Bele Krajine in Ljubljane Gorjanci niti Kolpa. Ob navdušenih ovacijah je krenil vlak s pevskim društvom proti Novemu mestu, kjer se je ob 20. vršil koncert v Sokolskem domu. Zagajski umor pred senatom Prevžitkarica Marija Ulčnikova obsojena na 20 let robije Celfe, 8. decembra. V ponedeljek zjutraj ob 8. se je pričela na celjskem okrožnem sodišču razprava proti 511etni prevžitkarici Mariji Ulčni-kovi iz Zagaja pri Sv. Petru pod Svetimi gorami in njenemu 29Ietnemu sinu Francu Ulčniku, posestniku istotam. Obtožena sta bila umora moža odnosno očeta. O groznem zločinu je »Jutro« svojčas obširneje poročalo. Petčlanskemu senatu je predsedoval apel. sodnik g. Levičnik, prisedniki so bili s. o. s. gg. dr. Lenard. dr. Delničar. Deti-ček in Srečko, obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Rus, obtoženca pa sta zagovarjala odvetnika gg. dr. Juro in dr. Milko Hrašovec. Zakonca Ulčnikova se že nekaj let nista razumela in so bili prepiri in pretepi na dnevnem redu. To stanje se je letos še poslabšalo, ko se je vrnil s Holandskega domači sin Franc. Oče mu je prepustil posestvo, izgovoril si je le primeren prevžitek, ki ga pa ni dosti užival. Prositi je moral hrane pri sosedih, ker mu jo je žena doma odrekala. Vsi sosedje so kot priče zaslišani soglasno izpovedali, da je bilo zakonsko življenje pri Ulčnikovih naravnost nevzdržno, to pa večinoma po krivdi žene, dočim ie bil pokojni Ulčnik dober in prijazen človek, ki ni imel razen doma nikjer nobenega sovražnika. Žena je letos poleti sklenila, da se pet let starejšega neljublienega moža na vsak način za vedno iznebL V noči na 5. avgusta je v domačem vinskem hramu v bližini hiše nenadoma izbruhnil požar, tisto noč pa je izginil tudi stari Ulčnik Franc. Žena in sin sta pri sosedih hitro razširila domnevo, da je hram iz mašče- valnosti zažgal stari Ulčnik sam. nato pa pobegnil ali pa izvršil na kakem skritem kraju samomor. Pri ponovnem iskanju je bilo truplo po 14 dnevih res najdeno v goščavi bližnjega gozda v razpadajočem stanju. Vendar so pa sodni izvedenci zdravniki točno ugotovili, da je bil pokojnik umorjen na ta način, da je dobil v zatilnik najmanj tri smrtonosne udarce s topim orodjem, pri čemur sta bili presekani obe važni žili na levi in desni strani ter poškodovan tudi hrbtenični mozeg. Tudi perilo in klobuk sta bila okrvavljena. Mati in sin sta bila takoj po najdbi trupla aretirana in prepeljana v zapore celjskega okrožnega sodišča. Oba sta vsako krivdo dosledno zanikala in tajila, tako tudi pri včerajšnji razpravi, ki je trajala s kratkim opoldanskim odmorom ves dan pozno v noč. Po daljšem posvetovanju je predsednik g. Levičnik razglasil sodbo, s katero je bila Marija Ulčnikova obsojena na 18 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, dočim je bil sin Franc Ulčnik oproščen. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Domače vesti ♦ Osebna vest. Občinski odbor v Mirna-je izvolil g. dr. Lu do vik a Bohma, ravnatelja trgovske akademije v pokoju in vseu-^Uškega profesorja v Ljubljani zaradi velikih zaslug za častnega občana. ♦ Poštna, brzojavna in telefonska tarifa. Poštni višji inšpektor Zlatko Lamza iz Zagreba je izdal novi »Poštanski, telegrafski i telefonski tarif«. Knjiga vsebuje vsa navodila, ki so potrebna v poštnem prometu. Knjižica stane 25 Din s poštnino vred. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 77. številki: poročilo glavnega vodnega odbora o Izidu volitev narodnih poslancev za narodno skupščino, odločbo o dnevu volitev senatorjev in sklicanju izrednega zasedanja senata, uredbo o uslužbencih kazenskih in podobnih zavo Jov, razglas ministra za finance o odvzemu kolkov iz prometa, objavo o telefonskem prometu aa novih progah in objavo o Izpremembah v banovinskem svetu. .+ Fran Govekar in podeželski odri. G. ravnatelj Jakob š.picar iz Radovljice nam piše: »Ne bi bilo prav, da prezrejo Govekarjevo 60 letnico baš podeželski odri. Govekar je bil oni, ki je oral trdo ledino v našem dramatskem svetu. Spominjamo se, kako so pred 25 leti igrali na tedanjem deželnem gledališču v Ljubljani njegove narodne igre, ki so šle pozneje po vseh naših odrih. Povsod so bili ti pijonirji slcvenske-s-a. sr.l-pdaiišč.a sprejeti z Ljubeznijo in navdušenjem. Dasi je kritika dostikrat .prav ostro nastopala proti Govekanju in njegovim narodnim igram, so se obdržale na naših odrih do danes. »Legijonarji« in »Ro-fcovnjači« se še vedDO uprizarjajo .in tudi »Gruntarji« so na novo oživeli. Škoda je le, da do danes ni prišla do uprizoritve njegova drama »Grča«, ki tako lepo kaže kričače in politične šarlante v prarv>i luči. Tej igri daje še posebno vrednost dejstvo, Via je bila njena uprizoritev v stari Avstriji prepovedana. Stari vodniki podeželskih odrov se zavedamo, koliko je Govekar pripomogel k razvoju slovenske drame in mislim, da mu smem v imenu mnog.ifi k 60 letnici iskreno čestitati.« ♦ Knjige za mladino naših naseljencev v vardarski banovini. Prosimo vse, ki bi lahko prispevali kakšno mladinsko knjigo za deco naših naseljencev v Bistrenici (p. De-mir-Karija) v vardarski banovini., da jo do 15. t. m. izroče v direkciji »Jutra«. Obenem sprejemamo tudi knjige za odrasle v tej naselbini. ♦ Prijateljem lepe hrvatske knjige javljamo, da je izdala Matica Hrvatska v Zagrebu 7 zanimivih knjig: 1.) Artur Gavaz-zi: Severna Evropa, Norveška, švedska, Finska, Knola in Svalbart (z ilustracijami) 2.) Avgust šenoa: Seljačka buna; 3) Vla-d i slav St. Reymond: Seljaci, II., Zima prevel Julije Benešič; 4.) šemsudin-Sarajlič; Iz bosanske romantike novele; 5.) Marko Perojevič: Petar Kružič kapetan i knez grada Klisa (z ilustracijami); 6.) Alija Nametak: Bajram novele; 7.) Hrvatsko Kolo XH. (z ilustracijami). Vseh 7 knjig stane trdo vezanih 170 Din in se dobe tudi na obroke. V Ljubljani se naročajo pri Tomu JedrMniču, učitelju, šola na Prulah. ♦ Novi grobovi. V čestiti starosti 87 let je uniria v Ljubljani gdč. Marija Fortu-n a, tetka upokojenega glavnega bančnega tajnika g. Pavla Winterja. Pogreb blage pokojmdee bo jutri ob pol 15. iz Gradišča št. 15. — V Mariboru je v 83. letu starosti umrla splošno priljubljena bivša gostilni-čarka Marija Pregljeva. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 16. na pobreškem pokopališču. — V petek zvečer je preminil na svojem domu v Ljubljani, Rimska cesta 8.. trgovec v dvorskem okraju g. Jožef Mrak, ki je bil zaradii svojega mirnega in vseskozi blagega značaja obče čislan in priljubljen mož Pokojnik je bil po rodu iz Stra-žišča pri Kranju, pozneje je imel dolgo vrsto let isstnc trgovino na Reki, dokler se ni za stalno .preselil v Ljubljano. Huda in dolgotrajna bolezen je uničila v 71. letu starosti življenje moža, ki ga ohranijo vsi prijatelji in znanci v dobrem spominu. Ob veL,ki udeležbi sorodstva in ostalega občinstva, med katerim je bilo večje število Stražiščanov in Kranjčanov se je vršil pogreb v nedeljo popoldne izpr^/ hiše žalosti v Gradišču št. 14. — V Biiiklju pni Stari Loki je umrla g. Ivan Svoljšak, dober trgovec, gostilničar in posestnik. Skrbni gospodar ni mogel preboleti smrti svoje žene, ki je umrla komaj pred letom dni. Duševna bol, združena s kaljo bolezni, je odvzela, petim otrokom ljubljenega očeta. Pogreb je bil ob izredno visoki udeležbi so-vaščanov in okoliškega ljudstva v ponedeljek dopoldne na staro loško pokopališče. _. V Petanjelh pri Slatini Radencih je v soboto ob 20. preminil ugledni veleposestnik, solastnik svetovno znane petanjske slatine itd. g. Josip Vogler v starosti 63 let Kot blaga duša je pokojnik rad pomagal po svojih močeh vsakomur, ki se je k njemu zatekel. Zato je bil splošno priljubljen daleč naokrog. K večnemu počitku je bil položen v rodbinsko grobnico v Petanjcih v .ponedeljek ter ga je na zadnji poti spremljala številna množica — Iz Laškega smo sinoči prejeli sporočilo, da je na praznik ob 9.50 zjutraj v starosti 49 let umrla gospa Petrina Tropov a, soproga veleugledne-ga hotelirja, dobra gospodinja in blaga mati. Pogreb prerano umrle bo jutri ob 16. <— Pokojnim blag spomfci, žalujočim naše iskreno sožalje! NASTAVKI iz kina-srebra od Din 30.— naprej žardineri iz kina-srebra » » 32.—- » košarice iz kina-srebra » » 30.— » se dobijo pri 15109 ANT. KRISPER LJUBLJANA, Mestni trg štev. 26 ♦ Otvoritev luksuriozne kavarne v Zagrebu. Na Jelačičevem trgu v Zagrebu ,ie -bila preteklo soboto otvorjena mestna kasarna v palači Gradske šteiionice. Nova kavarna je urejena na tri nadstropja in predstavlja mojstrsko delo moderne arhitekture. Notranja ureditev kavarne, ki ima prostora za 900 oseb, je izvedena v najmodernejšem slogu. Stropi in stebri so prevlečeni s čistim srebrom, stene pa s tapetami posebne svilene tkanine svetlomodre barve Ve.iEilacija je izvršena na način, ki izključuje tobačni dim in neprijetni kavarniški vzduh. ♦ Nov hotel v Makarski. Kakor poročajo iz Makarske v Dalmaciji je neki Poljak kupil poslopje nekdanjega kinematografa »Edeu«. Poslopje bo restavrirano in preurejeno v hotel, v katerem bo šestdeset sob s popolnim komfortom. + Hidroavijon za naša kopališča na Jadranu, Zdraviliška komisija v Crikvenici je sklenila, da nabava hidroavijon, ki naj bi služil gostom Ln letoviščarjem tega najlepšega kopališča na našem Jadranu. ♦ Lovska storija. Iz Ljutomera nam pišejo: Večja lovska družba je pretekli teden šla nad zajce ter vzela s seboj poleg drugih rednih gonjačev tudi nelovca kot častnega gonjača. Oborožen je bil z debelo palico, s katero se je običajno postavljal po mestu. Ko je stal za starim izkušenim lovcem in z zanimanjem poslušal kričanje gonjačev ter opazoval preplašene dolgo-uhce, ki so kar švigali po njivah, se je prignal proti obema zajec. Lovec mu je s strelom odnesel prednjo nogo, zajec pa je tekel dalje in se skril v grmovje. Naš častni gonjač pa jo je ucvrl korajžno za njim, da bi ga splašil iz zavetišča. Drugi lovec je stal na preži in streljal na ranjenca, ko je planil iz skrivališča. Končal pa ga je Je častni gonjač, ki ga je z dolgimi skoki! dohitel in malinil s palico po njem. Zajec je padel srečna zmagovalec pa je v veliko veselje očividcev držal le držaj palice v ro kah. Pri »zadnjem pogonu« v dobri gostilni je zelena bratoščina kajpada slavila njegov edinstveni lovski usp^h. V svojo tolažbo je sicer izvedel, da si je pred leti neki pravi lovec na enak način zlomil puško na zajcu, ki je pritekel naravnost proti njemu in jo hotel uvcreti iz pogona med razkoračenimi lovskimi nogami. Dojite same sooie d de! Matere, povečajte količino in popravite kakovost svojega mleka s tem, da jemljete za zajtrk ali za južino skodelico Ovomaltine. Vsled okrepljenja vašega telesa vam omogoči Ovomaltine normalno dojenje. Krepilna naravna hrana Ovomaltine vsebuje v svojih topljivih zrneih samo najbolj žlahtne sestavine, ki so z znanstvenim postopkom izločene iz slada, svežega mleka, svežega -jajčnega rumenjaka, katerim je pridejan radi boljega okusa kakao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena male škatlice 16.— Din. Dobiva se povsod. Dr. A. WANDER d. d., Zagreb OVOMALTIIf vam bo dal mleka. + Krokar s tremi nogami. Poslovodja neke tovarne v Sen ti Gjorgje Osmokrovič ki se je v zadnjih dneh mudil v Beogradu, je v nedeljo v bližini tamkajšnje klavnice ustrelil krokarja s tremi nogami. Dve nogi sta bili normalni, tretja pa je namesto štirih imela sedem krempljev. Ta redki lovski plen je bil izročen lovskemu društvu »šumadija«. ♦ Kdo ve kaj o pogrešanki? Od 29. novembra se pogreša Marija SemLitsch, so proga gostilničarja v Lešanih pni Apačah. Navedenega dne je odšla z doma v cerkev, v Apače, kjer je imela opravke: zaradi izvozne obrti je nameravala zamenjati v Apačah nekaj avstrijskega denarja, katerega je prejšnji dan inkaslrala v avstrijski Radgoni. Pred odhodom z doma je naročila svoji hčerki pripraviti obed in nikdo ni mogel niti najmanj slutiti, da se ne bo več vrnila. Vse dosedanje poizvedbe domačih so ostale brezuspešne. Ako je komu kaj znano o pogrešanki, naj blagovoli sporočiti orožniški postaji v Apačah ali Gornji Radgoni. ♦ Samomor. Med Jakobom Trnovcem, posestnikom iz Stanetineev pri Gornji Radgoni ter njegovim očetom je prišlo pomladi do nesporazuma. V prepiru se je sin lotil očeta tudi dejansko ter ga lahko telesno poškodoval. Zaradi tega nedopustnega dejanja je bil Jakob Trnovec z razsodbo okr. sodišča v Gornji Radgoni z dne 6. maja obsojen na zaporno kazen, katere doslej še ni odslužil. Po nalogu sodišča se je orož-ništvo iz Radencev pred nekaj dnevi zgla-silo na domu Jakoba Trnovca, kjer pa je moralo ugotoviti, da se je Jakob v noči na 1. decembera obesil. Pokojnika so privedle do obupnega čina težavne domače razmere. + Mrtvo dete je oživelo. Iz Sarajeva poročajo o nenavadnem dogodku, ki se je preteklo nedeljo pripetil v tamkajšnji bolnici Okoli devetih dopoldne je neka musli-manka porodila dete, ki so ga bolničarke in tudi došli zdravnik proglasili za mrtvo, nakar je bilo trupelce preneseno v mrtvašnico Na veliko začudenje pa je sluga, ki je prišel mimo zaslišal iz mrtvašnice otroški jok. Stopil je v mrtvašnico, vzel otroka in ga nesel materi nazaj v bolnico. ♦ Usoden skok iz vlaka. V nedeljo zive-čer se ie iz Broda ob Savi z vlakom vračal domov v Andrijevce 40 l«#tn.i kmet K-u-lič Skočil je iz vagona, še preden se je vlak u&tavll na kolodvoru. Pri tem je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala desno nogo pod kolenom in ga tudi sicer hudo poškodovala. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. ♦ Ne sme v kremo, Okrajno sodišče v Kranju je s sodbo prepovedalo zidarju Po lajnarju Andreju- (roj. 188:2 v preddvoru, SMUČARJI! | ŠPORTNIKI! Pred no »e odločite ia nakup «muSk. palic, ■vezi itd.. ia h te vaj te brezplačni itmskosport ni cenik »d tvrdke IVAN SAVNIK Kranj Cene brezkonkurenčnel srez kranjski) bivajočemu v Preddvoru zahajati v krčmo za dobo od 1. decembra 1931 do 31. novembra 1932. — S pravomoč-no sodbo okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi je bilo prepovedano Biru Francu, rojenemu 1886 v Gaberju, tja pristojnemu in tam pod št. 59 stanujočemu (srez dolnje-lendavskl) zahajati v krčme v času od 15. decembra do vključno 15. decembra 1932. + Strogi pasji kontumac je odrejen za občine: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Konjišče, Lutverci, Nasova, Plitvičkl vrh, Tiitvica, Podgorje, Segovci, ščavnica, Vratja vas, Vratji vrh, žepovoi in žiberei. vse v Apački in ščavniški dolini. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelav*. Iz Ljubljane u_ Pogreb Pavla Jerška je bil ganljivo lepo počaščenje tega prerano umrlega so-Koiskega prvaka, nekdanjega olimpijskega telovadca Izpred mrtvaške veže splošne oolnišnice, kjer je pokojniku v slovo zapel pevski zbor »Grafika«, se je včeraj popoldne ob pol 16. razvil proti pokopališču Sv Križa velik sprevod. Prišli so člani Sokola II s praporom in starosto dr. šubicem na čelu, Ljubljanskega Sokola Matico je zastopal br. Kajzelj, navzoče je bilo župno načelstvo, uvrstili pa so se v velikem številu tudi Sokoli v civilu z znakom in mno-gobrojni pokojnikovi prijatelji in znanci. Premnoge vence, ki so tolmačili veliko priljubljenost pokojnega, so nosili člani Sokola II. Val udeleženci pogreba so iskreno delili žalost z rodbino, ki ji je zavratna je-tika tako rano iztrgala ljubljenega Pavla. Naj mu bo Hajno ohranjen najčastnejši spomin! u_ Slavnostna prireditev oficirjev ljubljanske garnizije, napovedana za 17. decembra, odpade na željo ministrstva, ki želi, da se slične prireditve ne vrše iz razlogov splošne štednje. u_ Spominska svečanost ob 13 letnici Cankarjeve smrti bo 13. t. m. ob 20. v Delavski zbornici. Vabljena so vsa prosvetna društva. Zaradi velikega zanimanja za ta večer rezervirajte vstopnice, ki se bodo do bile pri blagajni pred dvorano v soboto od 19 do 21. ter v nedeljo od 9. do 12. in od 15. dalje. u— »Ljubavni regiment«. Včeraj je bila v Elitnem kinu Matici premiera velike Stolzove operete »Ljubavni regiment«. Prednosti te uspele operete so v prijetni melodioznosti glasbenih točk, v lepi igri kakor tudi v posrečeni vnanjosti nastopajočih igralcev. Prisrčna Dolly Haasova, ki igra glavno žensko vlogo, učinkuje z vso svojo igro privabljivo. Enako Gustav Frohlich v glavni moški vlogi strogega nadporočnika, privatno pa sicer velikega ženskarja. Dejanje je vseskozi napeto in mu ne manjka humorja, tako da so gledalci ves čas predvajanja filma v najlepšem razpoloženju, h kateremu doprinese svoj delež napeto pričakovanje, kako se bo razkrilo dejstvo, da je v kadetnici v Dunajskem Novem mestu že tri leta sestra (Haasova) namestu brata kot gojenec, v katerem nihče ne sluti ženske. Po zanimivih zapletljajih pa se le odkrije resnica. Mladi gojenec začn-? namreč zaradi zaljubljenosti v nadporočnika padati iz vloge. Za kadetnico je razkritje silna blamaža. No, pa je zaključek tak, da ni bilo sile. saj je gojenec mlada in lepa dama, ki očara in razoroži tudi najstrožjega vojaka. Razorožen in zaljubljen do ušes je tudi nadporočnik in je naposled konec vsega kadetovanja pogumne mlade grofice kronan tako, da je prav všeč vsem gledalcem. u— Slovaška filharmonija, ki bo kon-certirala v Ljubljani v petek 18. t. m. ima naslednji program: dr. Jan Lavoslav Bella: Usoda in ideal, simfonična pesnitev za veliki orkester; dr. Emanuel Maršik: Scberzo eapricioso za veliki orkester; Smetana: Vltava, simfonična pesnitev za veli-orkester; dr. Dvofak: Iz novega sveta, simfonija v e-molu za veliki orkester. Pred-prodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. K posameznim točkam sporeda se še .povrnemo. u_ Izredno zanimiva zbirka plastičnih ročnih del na usnje (kiparstvo na usnje) je razstavljena v izložbenih oknih Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici. Vsi izdelki te pri nas precej neznane umetnosti (2 pisalni ma.pi, 4 albumi in 4 ročne torbice) se odlikujejo tako v zasnutku kakor tjidi v svoji podrobni izdelavi po finem okusu, umetniškem občutju in pravilnem smislu za plastiko svoje ustvariteljice, ge. I. P., ki ji moramo k takemu uspelemu umetniškemu udejstvovanju le čestitati. u_ Kako prezimujemo rastline, bo drevi ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi dajal praktična navodila ravnatelj mestnih vrtov g. Anton Lap ■pri rednem predavanju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Vstopnine ne bo u— Društvo »Soča« bo imelo v soboto ob pol 21. običajno predavanje pri »Levu«.. Naš stari znanec, priljubljeni predavatelj g. prof. dr. Vinko šarabon bo pove del .poslušalce s .pomočjo skioptičnih slik po morju. Opisal nam bo življenje na ladji, luk- ! DLPINAC V • car se dobi v lekarnah in drogerijah. Originalen zavojček Din 20. Depo: TREFOL1UM DROGERIJA BEOGRAD. BRUCOVSKI KRST S PLESOM slušateljev Inženjerstva kemije v četrtek, dne 10. trn. — Dvorana Delavske zbornice 15200 Cvirnov Jazz. Cvirnov Jazz. DAME! JUBLJANA Sanofornt suzne dvorane, kabine, telovadnice, bar obednice itd., nato ameriško življenje, železnice, avtomobilizem, gostoljubnost Američanov, bivanje med Slovenci, njih šole, naselbine in drugo. Ne zamudite prilike! Vstop ie vsakomur svoboden. u_ Sokol I. obvešča članstvo, ki še ni poravnalo društvenih obveznosti za leto 1932., da to stori najkasneje do 15. t. m ker se bo sicer vsak zaostankar brez izjeme črtal s tem dnevom kot član. Kdor ne namerava več ostati član našega društva, naj to blagovoli sporočiti društvu, da mu prihrani nepotrebno korespondenco in stro ške. u— Izgubil se je volčjak, ki sliši na ime »Song«. Oddati proti nagradi Pred škofijo 1-6.-III. u— Ko pripravljajo gospodinje kekse in drugo pecivo, vzamejo jelenjo sol in sodo bikarbono v Gregoričevi drogeriji, Ljubljana, Prešernova ulica 5, Iz Celja e— Ponovno opozarjamo na zanimivo predavanje, ki ga bo imel drevi ob 20. na Ljudskem vseučilišču univ. prof. dr. Hahn z Dunaja o svojem potovanju od Belega obeliska v Uralu preko Turkesta«a in Sibirije do Tihega oceana. Predavateljeva izvajanja bodo spremljale krasne skioptične slike. Celjani, napolnite dvorano do zadnjega kotička! e— Avtomobilska nesreča na Ljubljanski cesti. V noči od nedelje na ponedeljek se je pripetila na državni cesti pri Butejevem mostu čez Ložnico pri Celju avtomobilska nesreča, ki le k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Z osebnim avtomobilom svoje delodajalke, lastnice avtotaksijskega podjetja, se ie peljal proti Celju šofer Franc S. V bližini mostu, kier nastaja ovinek, je z veliko brzino zavozil poleg lesene barake cestnega odbora čez kup gramoza s ceste in se zaletel v jablano. Karambol je bil tako močan, da sta na avtomobilu zvita levi blatnik in leva os, razbit pa je tudi levi žaromet. Vzrok nesreče je premajhna opreznost. Šofer je s tem doživel že svojo četrto nesrečo na odprti cesti. e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasni Tauberjev zvočni film »Velika atrakcija«. V glavnih vlogah so Rihard Tauber. Marjana Winkelstern in Siegfried Arno. Predigra zvočna enodejanka. e— Le še danes in jutri morete zamenjati svoie neizžrebane srečke za nove II. razreda. Žrebanje bo že 15. in 16. t. m. Iz Maribora a_ Veliko protestno zborovanje, ki ga sklicuje akcijski odbor za pobijanje draginje, bo v nedeljo 13. t. m. dopoldne v vse,h prostorih dvorane Uniona. Po referatih bo sprejeta resolucija, ki bo izročena vsem pristojnim oblastvom. a— Za pomožno akcijo za mestne uboge so do danes darovali dobrotniki skupno 21 tisoč 780 dinarjev. Nekateri trgovci so dali tudi različno blago. Ostali industrijci, trgovci, obrtniki in premožnejši sledite lepemu vzgledu! a— Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vo-de, ki bo koncertiral prihodnjo nedeljo v Mariboru, je enakovreden dunajskemu zboru »Sangerknaben« in zboru pohabljene dece znanega učitelja Baknle iz Prage. Naša slovenska pevska enota je izredno disciplinirana, glasovno prožna i.n svijča ter je po svojem učitelju Avgustu šuligoju v umetnem petju temeljito in s m. otre.no vzgojena. Zbor sestavljajo osnovnošolski otroci od tretjega razreda dalje, a sa.mo do mutacije, približno do 15. leta. Dolžnost naša je, da z obilnim posetom nedeljskega koncerta rudarske dece damo moralne in ma-terijalne opore prirediteljem te glasbene manifestacije v našem, glasbo ljubečem mestu! a— Premijera Gogolieve »Ženitve«. V teku prihodnjih dni bo premijera Gogolieve groteskne komedije »Ženitev«. Režira jo Hinko Tomašič. a— Obitelj Klemene naznanja prijateljem in znancem, da zaradi bolezni ne slavi svoje slave. a— Nezgode in nesreče. Trije ponesrečenci so morali včeraj iskati pomoči na reševalni postaji. Posebno hudo se ie ranil na desnici pri delu 23-letni ključavničar Fr. Žnider iz Pobrežia. 26-letna Ana Baronikova je onemogla na Tržaški cesti in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Na Aleksandrovi cesti je dopoldne onemogel 43-letni natakar Iv. Tamše. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. a— Odmevi Magerlovih tatvin. Ko so pred kratkim obsodili pred tukajšnjim sodiščem najnevarnejšega tata in vlomilca zadnjega časa, brezposelnega knjigoveza 30-letnega Ivana Magerla na 8 let rebije, si je marsikdo oddahnil, posebej še varnostni organi naše policije, katerim gre vsa zasluga, da jč prišel Magerl v roke pravici. Magerla, ki ie v zaporu po obsodbi še priznal nekatere tatvine, ie aretiral stražnik Bandl, policijski detektivi Pavletič, Trpin in Cede pa so izsledili skoro vse tatvine, ki iih ie izvršil Magerl. Magerl je priznal tudi vlom v studeniško cerkev pri Polj-čanah. a— Policijska kronika. Hlapec Lojze iz okolice ie prišel v mesto, da si nakupi to in ono. Kmalu popoldne je zavil v gostilno pri »Roži«, da se pokrepča. Lojze ie postaven fant in se je kmalu seznanil s 26-letno Maričko, ki je prisedla k niemu. Ko pa se ie za trenutek odstranil, je Marička pobegnila in vzela s seboj tudi oba njegova zavitka z obleko in čevlji. — 20-letno Marijo Ž. pa ie stražnik spoznal na ulfici. Ker ie ukradla pred dnevi svojemu kavalir.iti letnico s 170 dinarji, so io zaslišali in vtaknili v policijske zapore. — Ključavničarju (fott/lcU£i> I epne in anoane baterije dajejo i ako svetlobo, trajajo dolgo in zato so najbolj zahtevane 320 državnih železnic, Ludoviku Sterletu ie nekdo odpeljal iz veže bolniške blagajne skoro novo kol-o. a— Iz bioskopov. Grajski kino do vštete srede sijajna filmska opereta »Viktorija in njen huzar«. Svetislav Popovič, Ernst Verebes, Greti Theimer. — Union: nemški cirkuški velefilm »Salto Montale«. Ana Sten, Reinhold Berndt. a_ Kada^ potrebujete nageljčke, vence, šopke, kličite telefon 27-66. Vrtnarstvo Jemec, Maribor. Iz Konjic nj— Proslava praznika uedinjenja v Konjicah. V proslavo 1. decembra je priredil Sokol v telovadnici na predvečer praznika akademijo, Kakršne doslej še ni bilo v Konjicah. Pomen našega uedinjenja in sokolskega praznika je v uvodu orisal starešina br. dr. Mejak, ki je prečital tudi savezno poslanico. Nato so sledile lepo uspele deklamacije in telovadne točke. Sledila je svečana zaobljuba novo sprejetih 42 članov in članic, na katere je imel starešina br. dr. Mejak pred zaobljubo prisrčen nagovor. Svečana akademija je bila tako številno obiskana kakor še nobena slična prireditev v Konjicah. Opaziti je bilo med občinstvom ljudi iz vseh slojev, tudi iz okolice. Da je akademija tako uspela, gre v prvi vrsti hvala načelniku br. Nandetu Nardinu. Na dan 1. decembra je novo ustanovljena tukajšnja godba »Dravinja« s krepko budnico opozorila tr-žane na državni praznik. Ob 8. se je vršila v župni cerkvi slovesna služba božja. Sokole in gasilce je v cerkev in iz cerkve spremljala skozi tfg godba »Dravinja«. Ob 11. se je vršilo manifestacijsko zborovanje novembrskih voiilcev iz vsega sreza v dvorani Narodnega doma. Zborovanje je otvo-ril notar g. Rado Jereb, ki je opisal zgodovinski razvoj od našega uedinienja do danes, poudarjal pomen novembrskih volitev in opisal politični položaj v državi. Za njim se je narodni poslanec g. Karel Gajšek zahvalil volilcem za izkazano zaupanje in dal za bodoče delo smernice in navodila. Sijajno zborovanje je zaključila državna himna. Po zborovanju se je vršil skupen obed zborovalcev in je na njem g. dr. Mejak, namestnik izvoljenega narodnega poslanca, izrekel g. Karlu Gajšku prisrčno napitnico. Po obedu so ostali zborovalci še do večera v družbi domačinov na prijetnem družabnem sestanku, pri katerem je sviral tamburaški zbor domačega Sokola. — Sokolska akademija se z malo izpremenjenim programom ponovi na rojstni dan našega vladarja 17. t. m. ob 15. v telovadnici deške osnovne šole proti polovični vstopnini. Ta akademija je namenjena v prvi vrsti okoliškemu prebivalstvu in otrokom. nj— Sokol je na seji sklenil soglasno^ da zaradi resnih časov gospodarske krize ne bo priredil razen običajnega Silvest.ro-vega večera nikake druge zabave v zimskem času. Iz Ptisfa j— Prihodnja občinska seja bo v četrtek 10. t. m. ob 20. j— Mestno načelstvo razglaša, da se bo vršila stroga kontrola nad mlini in o prodaji pšenice. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali in se bo predvsem vsak neprijavljeni mlin takoj zaprl, proti lastnika pa se uvedlo kazensko postopanje. j— Letošnji Miklavž je bil v znamenju krize. Zato naš Sokol ni priredil običajnega večera za odrasle, priredil pa je večer za deco in naraščaj v Mladiki in obdaroval nad 500 otrok. Darila so prispevali naši meščani. — Delavsko društvo »Svoboda« je imelo Miklavžev večer v gostilni »pri Slonu«, Športni klub pa v Društvenem domu. Zadnja prireditev je bila zelo dobro obiskana. j— Družabni večer Sokola in Narodne čitalnice je bil razmeroma dobro obiskan. Profesor g. Onič nam je nazorno predaval o Srečku Kosovelu. Predavanju je občinstvo z zanimanjem sledilo. j— K umoru v Jablovcih. Morilec šmigoc Leopold je bil v soboto eskortiran v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, dočim se Drevenšek Janez in njegova svakinja še nahajata v zaporih ptujskega sodišča. j— Kazensko sodišče je sprejelo do sedaj nad 125 aktov od okrožnega sodišča v Mariboru. Ker je ptujski sodni okraj eden največjih v naši banovini, je razumljivo, da je okrožno sodišče v smislu izpremem-be kazenskega zakona odstopilo toliko spisov ptujskemu sodišču. Kazensko c-odišče ima sicer dva oddelka, vse posle pa mora voditi en sam sodnik, ki je bil že dosedaj prezaposlen. Upamo, da dobimo kmalu še drugega sodnika, da ne bo delo zastajalo. Šport Obvezno šolsko plavanje Nedavno smo čitali vest, da je plavalni savez predlagal ministrstvu prosvete, naj uvede obvezno plavanje v naših šolah. Ta predlog bi šel mimo nas skoro ne-opaženo. Redki so bili oni, ki so se tega veselili in ki želijo in pričakujejo od prosvetnega ministra, da bo ta predlog sprejel. Obvezno plavanje bi bilo za dijaštvo silne važnosti. Plavanje je danes gotovo najlepši, najkoristnejši in najbolj zdrav šport. Nobena druga športna panoga nj za mladino tako primera kakor je plavanje. Lahka atletika, teki in meti zahtevajo že ustaljenega mladeniča, vse druge panoge športa pa že skoraj odraslega človeka. Za deco in doiaščajočo mladino pa je edino primerni šport plavanje. Z uvedbo obveznega plavalnega pouka bi se pri nas doseglo marsikaj, kar bi se poznalo šele čez nekaj let. Plavanje bi postalo poleg smučarstva pravi narodni šport; imeli bi enoten slog, kar bi gotovo vplivalo na rezultate, ki bi bili nadpovprečno dobri in bi tako z uspehom konkurirali na mednarodnih tekmovanjih. Naš narod je zdrav. V športnem oziru bi dosegli marsikak zaviden uspeh. Dg nam je to mogoče, so dokazali letos lahkv, atleti v Grčiji, juniorsko nogometno moštvo v Budimpešti, naši avijatičarji lani na tekmi Male antante. Obvezno plavanje! Sedaj ne smemo ostali samo pri predlogu. Izvesti ga moramo. Sicer ne bo uspelo uvesti plavanje v vseh šolah in v vsej državi, a pri nas v Sloveniji brezdvomno. Slovenci imamo najbolj zdrav naraščaj, tu je treba začeti. Obvezno plavanje naj se uvede postopoma. Najprej v srednjih in ko bo tu nabranih dovolj izkušenj, v ljudskih šolah. Sedaj je treba začeti. Zavedati se moramo, da je težko. Ali to nas ne sme strašiti. Vode je povsod dovolj. Ljubljana ima bazene, Maribor idealno kopališče, dijigi kraji pa dovolj čiste in tople vode, da ne bo težko za šolsko kopališče. Uprave kopališč pač ne bodo smele zaračunati dijakom vstopnine. Dobro bi bilo, da bi mislila n. pr. mariborska občina že sedaj na to, da bo treDa že prihodnje leto dovoliti dijakom brezplačen vstop v kopališče. Za vsako šolo naj se rezervira nekaj velikih kabin. Saj kočno še teh ni treba; določi naj se samo primeren prostor za dijaško garderobo. Hlače in srajce ter sandali zavAmajo bore malo prostora in z malimi stroški bi bila ta študentovska garderoba postavljena. Druga pa je stvar s plavalnimi učitelji. Ni jih. V Sloveniji imamo menda samo enega. Potrebnih pa nam jih je vsaj deset. Kako naj tu pomagamo? Mislim, da bo šlo tako: Ilirija ima zimski bazen in trenerja. Zato naj organizira zimsko plavalno šolo. Učitelji telovadbe pa naj bodo — učenci. Banska uprava naj da vsem primeren do-ptist. Koliko časa, bo že Ilirija, oziroma njen trener določil. Mislim, da za prvo silo zadostuje šest tednov. Torej: šolska oblast naj omogoči učiteljem poset te šole, ureditev finančne strani je seveda tudi nje- aa naloga. Ilirija bo pa vse drugo opravila. Prihodnje leto bo vse že mnogo lažje. Tečaje za plavalne učitelje bomo lahko organizirali v Ljubljani in v Mariboru. Toliko denarja se bo že nekje našlo, da se bo to izvedlo. Zdravje naše mladine nam je le več vredno nego vse drugo. Pa tudi klubi bodo toliko, upam vsaj, iniciativni, da bodo organizirali tečaje za ostale ne-plavače. Da naš Sokol ne bo med zadnjimi, vem. On ima še največ možnosti, da uvede v svojih društvih take tečaje. Vsak prednjak naj bo tudi dober plavač. Naše plavanje naj do enotno. Uči naj se po enem sistemu, ki naj bo najbolj ekonomičen, koristen in uspešen. Izdela naj se tozadevni učni načrt in po njem naj se ne ravnajo samo šele, temveč vsa društva in vsi klubi. Le na ta način se bo doseglo, da se bo gojil povsod enak stil plavanja Plavanje mora postati narodno mladinski šport. JZSS organizira pozimi po vseh klancih in travnikih smučarske tečaje. Naš plavalni podsavez pa naj organizira prihodnjo sezono v vseh večjih krajih plavalne tečaje, da bodo znali tekom nekoliko let vsi naši ljudje doo^o plavati. Ilirija naj bo tukaj iniciator. Njej ne bo škodilo, ako si vzgoji zdravo konkurenco. Baš narobe, se bodo vsaj njeni plavači potrudili, da bodo dosegli še boljše rezultate kakor so jih dosegali. Fran,jo Pivka (Maribor) ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja upravnega odbora pri Zvezdi. Zaradi važnosti polnoštevilno. Naprošajo se gg. Kepec, Bari. Končan, Curhalek, Erlih, da se je udeleže. GOSPODARSTVO Za složno delo v korist obrtništva Ribnica, 7. decembra. Ob priliki mizarskega tečaja za luženje, ki ga je v Ribnici priredil v dneh 5. in 6. t. m. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI, so priredile tamošnje zadruge obrtnikov zborovanje, ki se je vršilo v"nedeljo dopoldne v občinski posvetovalnici v Ribnici. Polnoštevilna udeležba domačega in okoliškega obrtništva je pričala o važnosti tega sestanka. Član Zbornice za TOI in poslevodeči podpredsednik Zavoda za pospeševanje obrti g. .los. Rebek je po otvoritvenem nagovoru g. Češarka podal zanimivo poročilo o novem obrtnem zakonu. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovi,m, nad eno uro trajajočim izvajanjem. Predavatelj je pojasnil vse glavne določbe tega zakona. V razpravi, ki je sledila, so navzoči obrtniki v posebni resoluciji, ki je bila poslana na Zbornico za TOI in na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, ugotovili med drugim tudi naslednje: 1. Novi zakon po večini ustreza zahtevam, ki jih je stavilo obrtništvo; 2. Obstoječim strokovnim zadrugam naj se zagotovi nadaljnji obstoj v pravcu strokovne izpopolnitve obrtništva: 3. Socialna zaščita, ki jo predvideva zakon, naj se čimprej izvede in naj bo povsem avtonomna posamezne banovine v izključni upravi obrtniških organizacij; 4. Merodajni faktorji naj posredujejo, da se težke gospodarske prilike kočevskega sreza tehtno upoštevajo pri davčnih predpisih z vsemi olajšavami; 5. Podeželske obrtne zadruge zavračajo medsebojno stanovsko borbo in pozivajo činitelje, da v očigled resnosti položaja opuste vse spclre in takoj pristopijo k stvarnemu delu za koristi celokupnega obrtništva; 6. Vprašanje stanovskega tiska naj se uredi v medsebojnem soglasju vseh prizadetih in z izključitvijo vseh osebnih napadov ter nepotrebnega razburjanja obrtništva; 7. Zbornici za TOI v Ljubljani izražajo obrtniki polno zaupanje v delu za obrtništvo in zahtevajo, da še v naprej deluje v svojem skupnem sestavu v smislu njenega delovnega programa. Za uspelo zborovanje, ki so ga pripravili načelniki zadrug gg. Al. Češarek, za zadrugo kovinarjev, g. Iv. Čampa za zadrugo čevljarjev in g. Iv. Lenarčič za zadrugo krojačev v Ribnici, gre imenovanim gospodom polno priznanje. Popoldne je bil zaključen tečaj mizarskega luženja, ki ga je z vso vestnostjo in strokovno spretnostjo vodil g. Dolaik. Gospod Josip Rebek je v svojih zaključnih besedah ob navzočnosti številnega obrtništva upravičeno izrazil željo, da bi mizarski obrtniki tega okraja čimprej pristopili k ustanovitvi svoje lastne zadruge lesnih strok, ki je baš za ta srez najbolj potrebna. Tečaj in zborovanje sta pokazala v polni meri zavednost tamošnjega obrtništva in tako je prav! Propaganda za devalvacijo valute v Nemčiji V zadnjem času Se v nemški javnosti živahno razpravlja o vprašanju, ali ne bi bilo mogoče z devalvacijo valute, to je z redukcijo zlate vrednosti marke, doseči olajšanje težkega gospodarskega stanja. Gospodarski krogi obračajo kakor hipnotizirani oči proti Angliji in se vprašujejo, ali ne bi bilo uma stno. da bi tudi Nemčija sledila Angliji in rla bi namenoma razvrednotila marko za 20% svoje zlate vrednosti, tako da bi marka v bodoče imela le vrednost od sedanjih zlatih pfenigov. Zanimivo je pri tem, da ie v tabor de-liacijonistov vstopil tudi znani gospodarski publicist dr. Pinner (>Berliner Tageblatts), ki se je vedno najodločneje boril proti vsakemu poizkusu inflacije. Pinner sicer tudi danps odklanja vsako inflacijo (ustvarjanje dodatne kupne moči s povečanjem denar:;^. ga obtoka, kar dovede končno do razvrednotenja denarja), pač pa zagovarja devalvacijo (to je znižanje zakonsko določene zlate vrednosti marke). Relacija marke na sproti zlatu naj bi se po predlogu Pinner-in zmanjšala, tako da bi se njena zlata vrednost reducirala za 20%. Ta predlog je izzval v nemški javnosti veliko senzacijo in seveda tudi prav živahno polemiko. Zagovorniki devalvacije argumentirajo tako-le: Z devalvacijo bi se vse denarne obveznosti v markah zmanjšale za 20%;. To ne bi bila nikaka krivica nasproti upnikom, kajti upniki bi izgubili dejansko ie ono, kar so pridobili zaradi splošnega padca cen. Realna vrednost vsake ter-jatve/V markah se je namreč zaradi povečanja'kupne moči zlata in s tem tudi mar- ke (ki se šs vedno praktično drži na zlati pariteti) precej dvignila, in sicer za več kakor 20%. Za isto število mark je danes mogoče v Nemčiji kupiti povprečno za 20 % več blaga, kakor pred dvema ali tremi lett. Z devalvacijo bi nazadovala tudi realna vrednost mezd in plač. Denarne obveznosti v zlatu ali v zlati inozemski valuti seveda ne bi bile zaradi devalvacije prizadete. Ker pa se v realnem kreditnem prometu znaten del obveznosti v Nemčiji glasi na zlate marke (z zlato klavzulo), zato bi bilo po mnenju zastopnikov devalvacijske teorije potrebno z zakonom razveljaviti vse zlate klavzule v hipotekarnem kreditnem prometu Na ta način bi bilo mogoče, brez inflacije uživati vse koristi inflacije (povečanje izvoza, oživljenje produkcije, kakor v Angliji), ne da bi obstojala nevarnost neoviranega razpadanja vrednosti valute, ker se obtok ne bi povečal. Seveda je predlog za devalvacijo valute povzročil močan odpor v znatnem delu nemške javnosti. Nasprotniki devalvacije (predvsem ravnatelj instituta za proučevanje gospodarske konjunkture dr. Wagemann) opozarjajo, da koristi devalvacije ne bi biie znatne. Od izvoza ni pričakovati v toliki meri izboljšanja kakor od notranjega trga. Povečanje nemškega izvoza v zadnjih štirih letih je povzročilo, da se je število nemških delavcev, ki delajo za izvoz, vsako leto povečalo za 100.000. Ce bi se ta tempo zaradi devalvacije podvojil, bi povečanje izvoza pomenilo le razbremenitev brezposelnosti za 200.000; toda v Nemčiji je 5 milijonov brezposelnih. Vprašanje pa je, če bi bilo mogoče zaradi devalvacije valute povečati notranjo kupno moč, zlasti ker ee glasi ogromni blok inozemskih posojil in dolgov /a zlato valuto. Ta dolg v inozemstvu pa bi se v devalviranih markah povečal za 20%. Položaj Anglije je bil povsem drugačen, kei je Anglija pred ukinjenjem zlatega standarda dolgovala inozemstvu večinoma le funte. Nadalje poudarjajo, da bi devalvacija končno vendar povzročila inflacijo; vsakdo pa ve, kako hitro se inflacija lahko sproži lii kako ogromni napori so potrebni, da se potem ustavi. Tudi v Angliji so bili mnenja, da bo mogoče funt po prvotnem padcu za 20% na tej višini stabilizirati; zadnji do-podki pa nam kažejo, da jo funt proti volj; Anglije nadalje padel za 10%, tako da je sedaj že 30% pod pariteto. vam v informacijo za odmero splošnega 1% davka na poslovni promet po davčnem odboru. Francija uvaja uvozno kontrolo za blago iz držav z deviznimi omejitvami. V svrho zaščite francoskega izvoza v dežele, ki imajo prisilno gospodarstvo .z devizami, je francoska vlada izdala dekret, po katerem se uvaja kontrolni režim za uvoz blaga iz teh držav. Ta uvoz bo odslej mogoč le v okviru uvoznih dovoljenj, ki jih bo izdalo trgovinsko ministrstvo. Izvršilne odredbe k temu dekretu bodo v kratkem izdane, prav tako bo izdana tudi lista držav, kjer so zaradi prisilnega gospodarstva z devizami francoski izvozni interesi najbolj prizadeti in za katere bodo veljale z dekretom določene omejitve. Francija torej ne namerava uvesti 6istema clearin-2a, temveč namerava interese svojega izvoza zavarovati z licenciranjem uvoza. — Naraščajoče število brezposelnih delavčev v Franciji Po uradnih podatkih je število brezposelnih v Franciji doseglo že 100.000. Ta statistika pa obsega le majhen del brezposelnih delavcev, foj jih je v Franciji sedaj dejansko že 500.000. Zadnji mesec je bilo največ delavcev odpuščenih v premogovni, železarski in tekstilni industriji. "Luksuzna tekstilna in oblačilna industrija sta zaradi angleških carin najtežje prizadeti. V sila težak položaj eo zašl'* inozem ki delavci, k; jih sme biti sedaj v vsakem cbratu le do 10 odst. Na konzulatih raznih držav se zbirajo gruče odpuščenih delavcev, ki prosi-o za podpore, da bi se mogli vrniti v domovino. Borze 8. decembra. Devize. Beograd. London 197.o9 — 187.09, Pariz 221 10 — 221.76. NevvVork ček 5626.42 do 5643.42, Curih 1097.85 — 1101.15, Milan 283 96 — 289.96. Praga 167 42 — 167.92, Amsterdam 2278.04 - 2284.88, Bruselj 784.94 — 787.32. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.14. London 16.75. Newyork 514.375, Milan 26.10, Praga 15.25. Berlin 117.50. Bruselj 71.50. Madrid 42.50. Amsterdam 207.60. Kobenhavn 92, Stockholm 92. Oslo 91. Varšava 57.60, Bukarešta 3.07. Sofija 3 73. Efekti. Beojrrad. Vojna škoda 267 — 268 (zaklj. 267. 268), 7% investicijsko 63 den., 4% agrarne 31 — 33. 6% begluške 43 — 43.50 f zaklj. 43. 4^.75). 7% Blair 52 — 53 (zaklj. 53.20. 52). 8% Bkur 62.50 den., Narodna banka 4930 — 5500 — Razveljavi jen je dobavnih pogodb z državo pri padcu tržnih cen. Kakor smo že včeraj poročali, je kralj proglasil zakon, ki dopolnjuje zakon o državnem računovodstvu. Genu 84. tega zakona se doda nov odstavek, ki pravi, da ima država pravico zahtevati razveljavljenje ali spremembo pogodb v svojo korist, kadar je v izvrševanju pogodb za nabavo živil nastala razlka med dogovorjeno in tržno ceno od preko 10 odst. Zahtevo po sprememb; postavi v imenu države resorni minister, sklep pa izda ministrski svet. Če drugi pogodbenik ne pristane na spremembo, se pogodba razveljavi in prestanejo na ta način nadaljnje obveznosti in pravice. Včerajšnje telefonsko poročilo je bilo v7 toliko netočno, ker je bilo v besedilu izpuščeno, da to velja samo glede pogodb za dobavo živil, ne pa tudi glede ostalih pogodb. — Naši izvozniki živine imajo na Dunaju za 20 milijonov Din terjatev. Pogajanja o avstrijsko-iugoslovenskem deviznem k 1 i-ringii ne kažejo zaenkrat nikakega napredovanja. Naši izvozniki še vedno ne morejo s svojim izkupičkom za izvoženo živino v Avstriji prosto razpolagati. Tako imajo samo naši izvozniki živine na Dunaju baje 20 milijonov šilingov (160 milijonov Din), ki jih ne morejo pretvoriti v dinarje. iz te situacije bo treba najti izhod, kajti denarna sredstva izvoznikov so docela jmobilizirana. tako da izvozniki ne morejo dalje vršiti svojega posla. — Razširjenje ladjedelnice v Kraljeviči. Jadranska ladjedelniška družba >Yarrov^ v Kraljeviči bo v sporazumu z glavno • delničarsko Tvornico kotlov in ladjedelnico Yarrov & Co Ltd. (Glasgow) pričela v kratkem graditi štaciioiiarne kotle znanega sistema »Ynrrov-\ Tudi ladjedelnica, kjer je sedaj na raznolago plavajoči dek za 2000 ton, bo nadalje razširjen. = Na mošt se plača splošni 1% davek na poslovni promet. Glede plačevanja davka na poslovni promet na mošt je finančno ministrstvo izdalo okrožnico, ki pravi, da se na mošt ne plača skupni davek na jK>sloviii promet, ker se mošt do 20. novembra po trošarinskem pravilniku ne smatra za vino in ni trošarinski predmet, vrh tega pa tudi ni za mošt predvidena nikaka stopnja skupnega poslovnega davka. Ker pa je promet s predmeti, ki v tarifi niso predvideni, podvržen 1% splošnemu davku na poslovni promet, zato je bilo finančni kontroli dano navodilo, da pri točilcih ugotovi, koliko mošta je bilo potočenega Ti podatki se imajo sporočiti pristojnim davčnim upra- Dušan. Fantiček je bil deležen viharnega aplavza. Po zopetnem nastopu orkestra z vencem narodnih pesmi »Duh slaveoski« je nastopil močan pevski zbor pod vodstvom br. Franceta Adamiča in zapel Aljaževi: »Soči« in »Na dan Slovan!« Krasni pesmi sta žeLi največje priznanje, odlično se je izkazal solist br. Šink. Igralci so prikazali »Bajko«, enodejansko simbolično igro Alojzija Bulovca. Na odru so se vrstile slikovite scene. Škrati, gozdne vile, kralj, Zorana, Sokol, mati k dr. so občinstvu zelo ugajali. Režija v rokah br. Košce je bila izvrstna. Nastopajoči oddelki so bili od gledalcev živahno aklami- rani. Gledališke predstave sokolskega društva Hoče. V oktobru in novembru ie priredilo Sokolsko društvo Hoče štiri predstave: 11. in 18. oktobra burko »Španska muha« ter 15. in 22. novembra PečjakoVo mladinsko igro »Kraljična z mrtvim srcem«. Vse predstave so uspele pred vsem moralno, ne pa v toliki meri materijalno, ker je še vedno -večina občinstva v Hočali sokolskemu delu nenaklonjena. Želimo, da naša četa v Raz-vanju poseča naše prireditve. — Obe igri .ie režirala s. Mara Aprhova, ki se ie požrtvovalno trudila, da bi bil uspeh čim boljši. Predvsem je ugajala »Kraljična z mrtvim srcem«, katero sta igrala naraščaj iti deca odlično, mogoče bolje kakor članstvo »Špansko muho«. Malčki so igrali z dušo in nič šolskega ter priučenega ni bilo pri njih opaziti Scenerija in režija sta biii za naše prilike na višku. Pripravili smo veseloigro »Iz dijaškega življenja« in burko »Rdeči nosovi« GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek, 10.: Kralj na Betajnovi. V spomin obletnice Cankarjeve smrti. C. Petek, U.: Cvrček za pečjo. B. Sobota, 12.: Dve nevesti. A. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Sreda, 9.: Dežela smehljaja. A. Četrtek, 10.: Koštana. D. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: Maskota. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sreda, 9.: Zemlja smehljaja. D. Četrtek, 10.: Kralj na Betajnovi. A. Na predvečer 13. oblctnice smrti pisatelja Ivana Cankarja se v ljubljanski drami uprizori »Kralj ia Betajnovi .- v režiji g. Debev-ca in v običajni zasedbi. Pred začetkom predstave bo imel kratek spominski govor književnik g. Mrzel. — V dramski_ repertoar se uvrsti globoko občutena, božičnemu času izredno primerna drama ^Cvrček za pečjo?. Prva uprizoritev bo v petek. sokol Akademija škofjeloškega Sokola. V razprodani hiši je priredil 1. decembra loški Sokol akademijo, ki je iznova potrdila globoko društveno delavnost in simpatije, ki jih uživa sokolski pokret v širokih vrstah loškega prebivalstva. Dvorana je bila slavnostno iluminirana in odeta v spretno aranžirano cvetje po oknih in pred odrom, kjer je bila tudi velika slika prestolonaslednika Petra. Spored, ki je obsegal 9 točk, je otvoril društveni salonski orkester s sokolsko koračnico. Sledil je poetični in stvarni nagovor tajnika br. Iva Berčiča. Pevski zbor je zapel himno. Koncertni orkestralni točki »Iz slovanskih krajev« je sledila učinkovita deklamacija »Soči«, ki jo je v spomin 251etnice smrti Simona Gregorčiča prednašal Horvatov Violin« od Din 68. Mandoline • 129 Giiare • -16Q Ročne harmonike 69 « KR0MATIČNE HARMONIKE, jj HAVAJSKE GITARE I.TD Zahtevajte brezplačni ivomiski 1 CENIK: | NEINEUHEROLD MARIBCRit.itd Aleksandrova cesta št. 5. ' ZELO UGODNO! Zbirne robce, nogavice, ro kavice. svilene prtičke srajce, kombinefe, prodaja ia Miklavža COMMERCE d. d. Tavčarjeva ul. 2. prvo nadstropje. 14255 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»H Naša srčno ljubljena blaga žena in mati, gospa HOTELIRKA nas je v torek, dne 8. decembra t. 1. ob 9.50 zjutraj, v starosti 49 let, za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 10. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Laškem. Sv. maša zadušnica bo v petek ob 8. v nadžupnijski cerkvi. V Laškem, dne 8. decembra 1931. Rodbine Trop, černič, Kolšek, Konz, Sorčič, Trstenjak in ostali sorodniki. Novomeška sokolska župa in Sokolsko društvo Novo mesto naznanjata svojim članom, da je umrl nenadoma v torek, dne 8. decembra, njen vneti, goreči in neumorni predsednik prosvetnega odseka, brat {fosip HCovue PROFESOR NOVOMEŠKE DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE Sokolsko društvo in vsa sokolska župa žalujeta ob prezgodnji smrti svojega brata in se bosta udeležili pogreba v četrtek, dne 10. decembra ob 16. uri korporativno z zastavo. Novo mesto, dne 8. decembra 1931. t V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nam ie danes dopoldne nenadoma umrl naš nadvse ljubljeni moz, oče, sin, zet, brat in svak, gospod JOŽE KOVAČ profesor državne realne gimnazije v Novem mestu in rezervni peša-dijski kapetan, odlikovan z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Nepozabnega, iskreno ljubljenega pokojnika bomo položili k večnemu počitku v četrtek, dne 10. decembra ob 16. uri. Pogreb se po vršil izpred hiše žalosti na Ljubljanski cesti na mestno pokopališče. Sv! maša zadušnica se bo brala v kapiteljski cerkvi v petek, dne 11. decembra ob 8. zjutraj. Novo mesto, dne 8. decembra 1931. MARIJA, soproga; TITA, hčerka in ostali sorodniki. Profesorski zbor in ravnateljstvo državne realne gimnazije novomeške naznanjata žalostno vest, da je preminil njun član, gospod prefeser ki ga je v torek, dne 8. decembra, nemila smrt nenadoma iztrgala sred najuspešnejšega dela iz njegove srede. Učiteljski zbor je izgubil z njim nad vse uglednega in priljubljenega tovariš? Hijaštvo in zavod pa izredno sposobnega učitelja. Pogreb dragega pokojnega tovariša bo v četrtek popoldne ob 16. na novomeško pokopališče. Novo mesto, dne 8. decembra 1931. Iz življenja in sveta Pred izstrelitvijo prve poštne rakete Med otokom Wangeroogom in celino bodo v prihodnjih dneh izstrelili prvo poštno raketo, ki lahko doseže baje višino 8000 m in preleti prav tako 8 km dolgo pot. Na sliki: raketni raziskovalec Tilling (X) kaže svoj izum. Keltske in slovanske trdnjave v Nemčiji Slovanska svetišča na Polabskem Berlinski profesor A, Goetze je z dolgoletnim deiom raziskal ostanke starih keltskih trdnjav na Turinškem, zlasti pa na hribu Mali Gleichen pri Romhildu. Posamezne najdbe iz te okolice so združili zdaj v majhnem muzeju ob vznožju tega hriba in obsegajo najrazličnejše predmete iz kamna, kosti, brona in zlasti iz železa, n. pr. priprave za tkanje in prejo, mlinske kamne, razne igle, kovinska zrcala, koščene glavnike, srpe, kose, meče, konjsko opremo itd. Bazaltna kopa, na kateri je stala trdnjava, je dajala kamenite plošče za debela, do 4 m visoka obzidja. Po ostankih je soditi, da so v bronasti dobi prvotni prebivalci zgradili najprvo manjšo, okroglo utrdbo, v pozni hallstattski in zgodnji la-tenski dobi so zgradili novo obzidje, ki mu je potem sledilo še tretje obzidje v podolgovati obliki, do 200 m pred drugim. Z a časa, ko je bila trdnjava največja, je izviral med njenimi zidovi vrelec in nanj so se naslanjale hiše s kamenitimi temelji. Cela vrsta manjših utrdb je bila v okolici razporejena okoli te glavne utrdbe in je bila ž njo v zvezi bržkone z gaiskim signa-lizacijskim sistemom (ogenj in dim), ki ga opisuje Cezar. Prebivalci te trdnjave so bili gotovo Helveti, ki so se za Cezarjevih časov skušali potem preseliti v Francijo pod pritiskom Ariovistovih trum, a Cezar jih je pognal čez Ren in so se potem naselili v današnji Švici in Švabski. Ko so Rimljani pod Avgustom prestopili Ren, da bi si osvojili Germanijo, so našli polno takšnih gradov, ki so jih pa bili med tem po keltskem sistemu zgradili Germani. Nekateri teh gradov so imeli že pra- ve kamenite zidove, dočim so bila keltska obzidja podobna bolj kamenitim nasipom. Večino teh germanskih gradov v vzhodni Polabski so pozneje uporabljala slovanska plemena. Slovani so drugače gradili samo neštevilne majhne utrdbe okrogle oblike, pač pa so postavili dva mogočna svetiščna gradova v Retri in Arkoni. Ostanke Retre so iskali dolgo po vsem Meklenburškem, dokler je ni Schuchhardt po vojni odkril na grajskem griču pri Feldbergu. Od svetišča se je bila ohranila, seveda le ploščad, vse drugo je 1068 razdrl bojeviti škof Bur-chardt iz Halberstadta. Retra je bilo narodno svetišče slovanskih plemen v Polabski. V njem so hranili svoje bojne znake, v njem so padale odločitve o vojni in miru, tu so imeli svoje preročišče in duševno središče, skratka bil je to pravi slovanski Delfi, v katerem so častili boga Svarazija, sinu boga luči in groma Svanroga. Ko so Germani potisnili Slovane s celine, so ti našli svoje zadnje zatočišče na strmih krednih skalah otoka Rujane. Tu so imeli svoje svetišče Arkono, v katerem so častili boga Svantovita z njegovim svetim belim konjem, ki je stopal preko kopij in prerokoval. Tudi to svetišče je odkril Schuchhardt. Zgrajeno je v kvadratni obliki, ki je značilna za starokeltska svetišča in ki kaže na prastare vezi med Kelti in Slovani v njihovi pradomovini Srednji in Južni Rusiji. TucP to svetišče je stalo v trclnjavski zgradbi, ki je bila proti kopni strani zaščitena z lesenim in zemeljskim nasipom. Porušil jo je 1. 1168. škof Abso-lon z Jelanda, vojskovodja danskega kralja Valdemarja. Pod udarci sekir je padla tudi ogromna Svantovitova soha, ki so jo potem sežgali. Nove nagrade za športne tekme Berlinski kipar Otto Schnitzer je izdelal vrsto malih plastik, tlci se bodo podeljevale za športne zmage namestu dosedanjih enoličnih kolajn in kovancev. Uspeh pariške kolonialne razstave Na ozemlju Bois de Vincennesa podirajo eksotične palače in templje, ki so privlačevali na milijone tujcev v francosko prestolnico. Finančni uspeh razstave je v primeri s 6ličnim,j velikim podjetji svetovnega značaja ugoden, saj se ni končal samo brez primanjkljaja, ampak kaže celo znatni aktivum v znesku 3U milijonov frankov. Zanimivo je, da je prinesla samo razstavna loterija skoraj 94 milijonov frankov, dočim so po.se t niki vplačali za vstopnino blizu 10 milijonov frankov. Za najemnino prostorov se ie vnovčilo 17 milijonov frankov. Na mestu, kjer je stala razstava, ostane samo poslopje, v katerem bo zanaprej nameščen kolon iain,j muzej. Etiopski prestolonaslednik v Evropi titajte tedensko revijo „živijenje in svet<( Ženska vojska na Finskem Osvobodilnih bojev Finske so se udeležile tudi številne ženske, ki so organizirale posebne kompanije slottas«. Ta organizacija obstoja še danes in je ena največjih ženskih združenj v Evropi. Na sliki: »lottas« polagajo venec pred spomenik borcem za svobodo Asfau Vesen, abesinski prestolonaslednik, je odpotoval iz Adis Abebe, da oficialno obišče Francijo, Anglijo, Italijo in Švico Prometne nesreče v Londonu V vseh velikih mestih rešujejo neprestano problem, kako hi ustvarili prometni sistem s čim manjšim številom žrtev. Kdaj ga bodo rešili, je skrivnost, vsekakor zahteva današnjj promet več smrtnih primerov in več ranjencev, nego hi se dalo to opravičiti z nepopolnostjo prometnih sredstev. Prometni urad angleškega notranjega ministrstva je izdal statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo samo v Londonu v letošnjem tretjem četrtletju na cest.i ubitih 329 oseb. Večina jeh ie bilo od motom in vozil povoženih. Mrtvecev je biLo 33 manj nego v istem četrtletju lanskega leta, ranjencev pa je bilo 15.424, ali 137 več nego lansko leto. Prometnih nezgod in nesreč, vštevši one, ki niso zahtevale človeških žr-tej, je bilo skupaj 35.104, lansko leto pa 30 tisoč 817. Zaradi lastne nepazljivosti je bilo v omenjenem četrtletju ubitih 85 oseb, 38 pa zaradi oklevanja pri prekoračenju ceste ali padca. Največjo škodo so napravili privatni avtomobili: 97 mrtvih, 4855 ranjenih; tovorni avtomobili: 92 mrtvih, 2443 ranjenih; avtobusi 38 mrtvih, 915 ranjenih; kolesa: »17 mrtvih, 2581 ranjenih; cestne železnice: 8 mrtvih. 457 ranjenih, d roške: 4 mrtvi, 379 ranjenih. Napoleonova admiralska ladja „L' Orient' Prihodnje leto jo dvignejo iz njenega mokrega groba pri Abukirjtf Pred 130 leti je Nelsonovo brodovje pri zmagoviti pomorski bitki v nilskem vodovju. točneje v Abukirskem zalivu, potopilo tudi francosko admiralsko ladjo »L' Orient«-, ki 6e jc pagreznila s svojo živo iti mrtvo posadko, s svojimi 120 topovi in zlatim zakladom kakšnih 150 milijonov dinarjev v hladno globino morja. Pesnik Hemans je ovekovečil slavni koncc slavnega broda s pesmijo, v kateri pravi, da jc stal desetletni sinček Jacques admirala Louisa Casablanca kakor mož na gorečem krovu in se branil ostavki svojega očeta. Zaklad, ki leži v trupu ladje, je bil namenjen za plače francoske armade, ki se je borila v Egiptu pod poveljstvom generala Bonapartaja, poznejšega cesarja. Iz vojnega povelja, ki ga je izdal Napoleon 7 tednov pred bitko v takratnem svojem glavnem stanu na Malti, je razvidno, da mora biti ta zaklad v ladji, kajti zaplenili so ga v raznih cerkvah ivanovskega reda. Strokovnjaki izjavljajo, da bi ga ne bilo te&o dvigniti, čim 6e ugotovi natančna lega potopljene fregate, kajti ta 'leži v pre-ccj nizki vodi. Pobudo za ta dvig je dal neki sngkSki duhovnik, ki šteje danes že 90 iet. Njegov ded je bil angleški kadet na ladji, ki je pomagala reševati preostalo moštvo »L' Oricnta«. Duhovnik je ugotovil, da ni doslej šc nihče poskusil dvigniti francoska ladjo in je poveril svojega sorodnika, angleškega kapitana \\ oohvarda, naj izvede to nalogo. \Voohvard je v raagovoru z nekim novinarjem te dni dejal, da se čudi. ker ni še nihče poskusil dvignit; francosko ladjt^ Stopil je v stik z angleško admiraliteto. « francoskimi oblastmi in egiptsko vlado. Nikjer mu niso delali ovir in s-o < se mi je zdelo čudno, kadarkoli sem videl, da se dobri, strogi ljudje vznemirjajo ob tistih bednih, žalostnih oglasih, ki jih listi prinašajo vsak dan in po katerih neznani ljudje iščejo neznane ljubezni, in sem pomislil, da listi vsak dan prinašajo še mnogo več oglasov, po katerih ljudje iščejo sobe, pa se ob njih nikomur ne zdi nič čudnega. Ali si že kdaj razmišljal o tem, da človek na svetu prav za prav skoraj ravno tako težko najde svojo ljubezen kakor sobo, v kateri bi jo živel? To je že res, tudi za največjo ljubezen potrebuje človek mnogo manj kakor za najmanjše življenje, tudi za največjo ljubezen je skoraj čisto dovolj, da ti je ostalo vsaj še malo srca — toda človek vendarle ne more živeti kar tako nekje med nebom in zemljo, vsaj majhen prostor pa vendarle mora imeti. da gre lahko malo sem in tja in premisli. kako so te reči, in če že ne premore blazin, da bi vanje jokal svoj obup, ie dobro, da ima vsaj kakšno motno. hladno šipo na oknu. ob katero lahko kdaj prisloni svoje vroče, izgubljeno čelo in gre potem spet počasi na- Dve nezgodi na železnici Ljutomer, 7. decembra. V petek se je na železniškem prelazu pri pokopališču domala zgodila velika nesreča. Ko je bil aviziran mešanec, ki prihaja v Ljutomer nekoliko po 17. uri, je čuvaj na postajališču spustil zatvornice. Neki voznik pa, ki je privozil iz Stročje vasi, je v trdem mraku zapeljal s težkim vozom v zatvornieo ter jo prelomil. Hitro nato je privozil osebni avto hotelirja gospoda Herndla, v katerem sta sedela sreski načelnik in sanitetni referent, ter se znašel na tračnicah. Prav tako je zapeljal na železniški tir še en težek voz. Če bi takrat izza ovinka prisopihal vlak, bi bila težka nesreča neizogibna. Tako so prizadeti še o pravem času spravili svoja vozila z op as nega kraja. Zvečer pa, ko je odhajal s postaje radgonski vlak, je ostala pod kolesom zadnjega vagona železna coklja ter drsela nekaj časa po tračnici. Na kretnici pa se je zataknila in posledica je bila, da je vagon skočil s tira. Ni se pa prevrnil, ampak le opasno nagnil. Postajno osobje ga je po dolgem trudu šele proti jutru spravilo zopet na tračnice ter popravilo kretnico. Posebna komisija si je drugi dan ogledala položaj te uvedla preiskavo. Pismo iz Skoplja Skoplje, v decembru. Skoplje živi danes dvojno življenje, čisto zapadno in čisto vzhodno. Ravno s tem svojim notranjim nasprotjem tvori veliko privlačnost za tujca, pa naj le-ta prihaja v našo povardarsko prestolnico iz drugih krajev naše države ali pa iz zunanjega sveta. Par korakov od železniške postaje pa si sredi modernega mesta s skoraj velemestno opremljenimi hoteli in trgovinami, ki s svojimi okusno urejenimi izložbami prav nič ne zaostajajo za beograjsko »čaršijo«, Milanovo in Knez Mi-hajlovo. Ko si pa prekoračil Dušanov most, kjer te orožnik vljudno opozori, da se je tu strogo treba držati odredbe: »drž' desno!«, si v pravem pravcatem orijentu. Za tujca, ki prihaja od severa ali zapada, je tu vse hovo, vse zanimivo, in če mu gredo beliči radi izpod palca, si bo tu nabral »spominov«, da jih bo komaj nosil. Za nas Slovence je bil do nedavna v Skopi ju poseben kotiček, kjer smo se zbirali v domači družbi, v »Parizu«, ki pa je prešel v druge roke, tako da sedaj nima' mo pravega »doma« in se selimo pač, kjer nam trenutno bolj ugaja. Seveda pa mora človek, posebno če zaide tako-le malo bolj na periferijo mesta, biti kolikortoliko previden, ker če kje, velja še prav posebno tu doli, da ni vse zlato, kar se sveti, za kar smo imeli zadnje dni prav lep dokaz pred tukajšnjim sodiščem. Če si je namreč hotel človek ogledati kolikor toliko tudi skopljansko nočno življenje, ga je morda zaneslo malo dalje iz sredine mesta, v »Tresko«, kjer mu je natakarica Milka, gibčna kakor podlasica, prej. Ne upam si misliti, da imamo ljudje kdo ve kakšne velike pravice pod nebom — dandanes je že tako, da izmed vseh papirjev in valut človeške pravice še najniže notirajo na vseh borzah sveta — tega mi pa vendarle nihče ne bo tajil, da mera na slednjega, na prav slednjega človeka odpasti vsaj malo ljubezni in da ima slednji, prav slednji človek pravico do majhnega kota, _ v katerem jo bo živel. Sobe so ljudje iznašli pač samo za to, da bi v njih imeli ljubezen. Ali si že kdaj razmišljal o tem, kako strašno so si ljudje in niihove sobe podobni med seboj? In težko je reči, kdo ie komu več dal — ah človek sobam, po katerih je doma, ali one nam. Svet je ena sama čudovita harmonija, vse je, kar je, in vse bo, kar je že bilo, tu ne more nihče nikomur ničesar dati in nihče nikomur ničesar vzeti. Nihče ne more ničesar ustvariti, kar še ni bilo ustvarjeno v njem, nihče ne more ničesar dati, česar ni kje vzel. Nobena slava in nobena krivda ne oritiče ljudem. Nekoč zdavnaj ie človek prvikrat vrata obesil na podboie svojesra bivališča, nekoč zdavnaj ie prvikrat kliuč zavrtel za seboj, ko se ie vrnil domov — in tako so se zgodile reči. ki iih ne bi bil nikoli nihče pričakoval- tako se ie človek ločil od zemlie. i? katere je bil vzet. tako je človek našel kraj. v katerem bo vse ure lahko dogorevala njegova sa- postregla z ljubeznivim smeškom in poljubno pijačo. Pa »muzika i pevačiče«, zelo prijazen gostilničar, družba, ki hitro priseda k mizi. sploh veselje in zabava. Je prišel nekega večera, že precej pozno in malce okajen, v to gostilno tudi neki skopljanski trgovec, ki je imel precej lepo rejeno listnico v žepu, kar se je kmalu pokazalo, ko je začel »častiti« tega in onega, pa tudi gostilničarja, natakarico in kuharja za kavo. Pa se je potem zgodilo, da mu je v ugodnem trenutku gostilničar izmaknil listnico s petnajstimi tisočaki, jo dal pod mizo natakarici, da jo ponese v prvo nadstropje, kamor je kmalu tudi on izginil. Tu je izpraznil listnico in jo nato izročil kuharju, ki je prišel za njima, da bi jo vrgel v gostilni pod mizo. V tem pa je trgovec že pogrešil listnico, ki so jo našli, seveda prazno, pri kuharju, ker še ni ime! časa. da bi jo vrgel pod trgovčevo mizo. Tako bodo sedaj prijazni gostilničar, ljubezniva natakarica in uslužni kuhar v zaporu mogli razmišljati o svojem načinu izvajanja gostilničarskega obr-ta. Za domačine in tujce bo pa ta dogodek zelo koristno opozorilo, da imajo nočni lokali v Skoplju nekam preprijazno in zato le predrago postrežbo. Seveda pa to nikakor ne velja kar tako splošno, temveč samo za izjeme. Nasprotno je namreč treba priznati, da se v Skoplju dela z vsemi močmi na to, da bi se ravno z dobro postrežbo kar najbolj pospeševal tujski promet. Saj se je v ta namen nedavno pričel tečaj za hotelsko in gostilniško osobje, prvi te vrste v južni Srbiji, da se osobje kar najbolje izpopolni v svoji stroki, in se je v ta tečaj vpisalo nič manj ko 160 oseb, seveda ne samo iz Skoplja, temveč tudi iz Bitolja, Prištine, Prizrena in ceio iz Leskovca. In Skopljanci imajo prav, ko pravijo, da se jim tamkaj, kjer jim bo streglo tako iz-vežbano osobje, ne bo treba bati, da bi jim »izginjale« listnice, dasi bi bili morda nekoliko »lucnuiti«. Štednja obmejne občine Gornja Radgona, 1. decembra. Uprava radgonske občine je na nedavni seji obravnavala svoj novi proračun, ki je znatno nižji od lanskega. Predvideva 353.223 Din (napram lanskemu 401.648 dinarjev) dohodkov in ravno toliko izdatkov. Občinska doklada iznaša letos samo 10 odst. nasproti 35 odst prejšnjih let na vse državne neposredne davke. S to do-klado in trošarino, ki je znižana od prejšnjih 80 p pri litru vina in vinskega mošta ter od 1 Din pri pivu na 60 par in 6 Din od hektolitrske stopnje žganja in likerja, bo občina krila ves primanjkljaj. Znižala se je postavka za kmetijstvo za okrog 10.300 Din v primeri z lanskim in to v smislu svoječasne okrožnice banske uprave, po kateri 10 odst. ni obveznih. Odpadel je tudi prispevek za sklad nove šole (10.000 Din). Nadalje ni občinska uprava stavila v proračun za domače gasilsko društvo zenkrat nikake podpore. Zahtevala bo reorganizacijo tega prepotrebnega društva. V vrstah gasilcev manjka pred vsem mož — tržanov, ki jih bo županstvo s posebno okrožnico pozvalo k sodelovanju. Ubožhi sklad izkazuje 15.200 Din izdatkov ter 5200 Din dohodkov, primanj-jaj se bo kril iz občinske blagajne. Brezposelnost domačih inženjerjev Naše strokovno pa tudi dnevno časopisje posveča temu vprašanju vedno večjo pažnjo. Pretežna večina člankov prihaja do zaključka, da za brezposelnost inženjerjev, bodisi te aLi one stroke, pri nas še nI povoda. V kolikor pa obstoja, je tega kriva preobilica tujcev, že prvi številki, kateri je zaznala tudi širša jajvnost iz dnevnikov, to dokazujeta: v splitskem okolišu se je javilo osem brezposelnih do mačih inženjerjev kemikov, na.soroti štirinajstim zanosienim tujim državljanom. Zanimivo bi bilo še izvedeti, koliko tujcev in koliko domačinov je na vodilnih mestih. Prepričani smo lahko, da bi se razmerje tujcu v korist še povečalo. Enake, morda še slabše rezultate bomo izvedeli iz drugih panog. Namišljeni vzroki, zaradi katerih se daje tujcu prednost, so nekako vedno isti. Pri mnogih domačih oodjetnikih, kjer prevladuje domači kapital, je še vedno usidrano mnenje, da brez tujega inženjerja, tako zvanega »specijaldsta«, ni uspeha. Čim bolj gremo proti jugu, tem tehtnejše je tudi to mišljenje, ki noče razumeti, da &o naša vseučilišča vzgojila lepo število odličnih strokovnjakov, da pa je šlo tudi mnogo naših ljudi v inozemstvo, kjer so študirali na tujih tehnikah, vse isto in morda z boljšim uspehom, kakor tujci »speoijalisti«. Ne gre tu le za zaposlitev gotovega števila domačinov, treba je pomisliti malo globlje. Predvsem je brez- mota, tako je človek svojemu življenju sezidal grob. Od začetka pa do zadnjega dne, kar smo jih doživeli in kar jih še moremo pričakovati, ^človek še ni bil deležen vstajenja, ki se mu ne bi bilo še tisti dan ali vsaj tisto stoletje izpre-vrglo v grob. To je res, v sobah smo skoraj vsi — kakor se to .reče — zagledali luč sveta, sobe so rojstvo človekovega življenja, nazadnje so pa sobe morda vendarle samo za to prišle na svet, da bi ljudje v njih udobno zavzemali vodoravni položaj — in vodoravni položaj, dragi moj, vodoravni položaj, to je tisto, česar bo na koncu deležen prav slednji izmed nas, slednji najsil-neiši mogotec in slednji — najbednejši nihče. O, mnogo je, iz česar smo prišli, in nič je naš zadnji namen. Vse je samo kratka hoja z brega na breg, toda nekie se moramo spotoma malo oddahniti, nekie moramo imeti kamen ob cesti, da lahko malo sedemo nanj in da si lahko malo premo z roko čez obraz. Sobe so kakor tisti umetni ctoki v oceanu, na katerih pravijo, da bodo v prihodnjih časih pristaiala letala na poti med Ameriko in Evropo, sobe so kakor takšni maihni otoki v oceanu živlienia. na katerih moramo vča.«ih nrietati. h katerim moramo včasih oribeeniti. snusti-ti zapore na oknih in vrata zakleniti za seboi. Svet je čisto dober. o. svet ie zelo dober, samo tako neznansko širok hlbno delujoča industrija hrbtenica državne obrambe. Prepozno bi bilo, v kritičnem trenutku pričeti z izmenjavanjem in odstranjevanjem tujcev. Domači inženjer najbolje razume mentaliteto domačina delavca. Njemu je torej najlažje, biti tolmač upravičenih teženj delavstva in zato mu je tudi najlažje izglajevati trenja, ki nastanejo tolikokrat med kapitalom na eni in delavstvom na drugi strani. Pri-rod.no je. da je tujec obdan od štaba sodelavcev njegove nacije, bodisi tehnikov, bodisi kvalificiranih delavcev. Domači inženjer naročuje potrebe njegove industrije v domačih industrijah. Da bo tuji kapital stremel, imeti v svojih podjetjih le svoje ljudi, je umevno. Toda kontrola je možna na drug način. Ni treba postavljati baš na vsa, le male bolj vodilna mesta tujce. Poglejmo le v naše sosedne države. Povsod deluje v največji meri tuji kapital, a povsod nahajamo domače in žen j ir je, le reflkokije tujega. Kar je možno doseči drugje, moramo doseči tudii v naši domovini. Znano je, da je zaposlitev tujcev vezana na pristanek za to obstoječih državnih činiteljev. Zanimalo bi tudi širšo javnost, da izve baš od teh število zaposlenih tujcev v raznih industrijah in smernice, po katerih se jim izdajajo dovoljenja za zaposlitev Kot »neobhodno potrebnim«, dasi je domačih suo Kovnjakov vseh panog dovolj- Potrebno je torej tesno sodelovanje pristojnih državnih činiteljev s strokovnimi organizacijami, da se takoj zabrani najrigorozne-je vsaka zaposlitev tujcev in da se čim preije prične z izmeno tujcev z domačini. S tem bi bilo za krajšo dobo vprašanje brezposelnosti naših tehnikov rešeno. Brez sumnje je pa, da bo v bližnji bodočnosti postalo pereče. Tu nam morajo biti za zgled tuje držarve z nadprodukcljo inteligence. S pomočjo najtesnejšega sodelovanja visokošolskih, inženjerskih in industrijskih organizacij, vodstev vseučilišč in državnih uradov se skrbi za najhitrejšo namestitev naraščaja, nele doma, nego tudi v najbolj oddaljeni tujini; skuša se pa tudi regulirati število študirajočih v posameznih panogah na podlagi večje ali manjše potrebe. Vse to pri nas še v veliki meri pogrešamo. Pogrešamo pa tudi zavednost marsikaterega našega inženjerja do svojih strokovnih organizacij. Nikakor ni dovolj le članstvo, nego je potreben najožji kontakt, ker kakor povsod, velja tudi tu načelo, da je le v slogi moč. S. P Zakon o uporabi železniške imovine Beograd, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog prometnega ministra po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o začasni spremembi 61. 6. zakona o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet. 01. 1. Izjemno od določb čl. 6. zakona o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet se . dovoli ministrstvu za promet, da v proraftimskem letu 1931-32 izvrši in pokaže porabo potrošnega materijala v breme obratne glavnice državnih železnic, v kolikor v proračunu določeni in naknadno reducirani krediti za to ne bi zadostovali.. .......... Čl. 2. Ta zakon stopa v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »(Službenih novinah«. Dopolnila k zakonu o agrarni reformi Beograd, 7. dccembra, AA. Nj. Vel. kralj je na predlog podpisal in proglasil zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. Novi zakon določa: Čl. 1. Pri čl. 10 navedenega zakona se doda točka 10, ki se glasi: Dosedaj_ nerazdeljena zemljišča s podzemeljsko drenažo in dosedaj nerazdeljena podvodna in poplavam izpostavljena zemljišča, primerna za obdelavo le z uvedbo sa-modelnih odvajalnih naprav, spojenih z lastnimi postajami za označevanje vode, v kolikor dre-naže odnosno odvajalne naprave obstoje na dan razglasitve tega zakona, kar se mora ugotoviti na podlagi obrazloženega strokovnega mnenja veščakov. Čl. 2. Pri čl. 16, prvi odstavek. 6e doda na koncu za besedo »ribniki«: nadalje za pridelovanje konoplje, sladkorne repe in drugih industrijskih rastlin za agrarno industrijo, poljedelske tvornice, špirit za tovarne zdravil in končno za oskrbo zdravil nih kopališč. Čl. 3. Pn čl. 24 se doda za tretjim odstavkom nov odstavek, ki se glasi: V ostalih krajih velja odredba drugega odstavka tega člena samo v primerih, kjer se gozd razprostira čisto do va6i in se za zagotovitev razvoja vasi lahko razlasti tista površina vasi, kj leži znotraj 230 m širokega pasu, računajoč od hiš naselja. Čl. 4. Pri 51. 37 es doda novi odstavek, ki se glasi: Take pogodbe lahko 6tranke je, na vse štiri strani in še gori do neba je odprt, od povsod lahko zmerom kaj pride na vas — in včasih se res ne moremo več biti na odprtem polju, včasih je z nami že tako daleč, da svojega obupa ne moremo več razkazovati po ulicah in trgih, in takrat nam v resnici ne kaže nič drugega, kakor da se umaknemo k sebi domov in se skrijemo pred vsem, kar je zunaj in kar je zoper nas. Morda se boš v svoji nebogljeni samozavesti nasmehnil na vse to in me boš zavrnil: Ne, tako daleč pa še nismo, hvala Bogu, takšnih dezertacij nam pa le še ni treba. Toda nikar se ne varaj-va, dragi moj, nikar si pred stvarmi ne zatiskajva očL Vsak umik v življenju je prav za prav majhna dezertacija — saj je še tisto nazadnje, kadar ležemo v grob, zmerom prav za prav samo majhna dezertacija z bojišča, ki smo ga neodločeno prepustili drugim. Toda na svetu je že tako, vsega mora biti oomalem, tukaj se ne da nič premakniti. Dobro, predobro vem, kako je s teboj, dobro vem, kako toplo ti de, da venomer hodiš samo po sredi vsega in venomer samo misliš, kako se lahko vsak hin od povsod doseže vsaka stvar — toda kar tako vendar ne smeš svo-iega živlienia metati čez plot. malo moraš vendar neprestano misliti tudi na jutrišnji dan in na vse. kar še mora nriti. Teea menda vendar nisi kar lahkomiselno pozabil, da boš moral ne- sklepajo v obliki kupoprodajnih pogotfb, ki jih je treba predložiti v odobritev pristojni banski upravi. čl. 5. Pri čL 65 navedenega zakona 6« doda za prvim odstavkom novi odstavek, ki se glasi: Glede gozdov iz točke 3, § 10, lahko kmetijski minister po končani identifikaciji parcel pred pravomočno ugotovitvijo objektov dovoli, da se v zemljiškoknjižnih vložkih črt« prepoved odtujitve in obremenitve. Čl. 6. Pr} čL 67 navedenega zakona se dod" odstavde, ki se glasi: V*primerih, kjer je veleposestnik za odkiup patronat-" gkih dolžnosti dal tudi večje površine zemljišča v svrhe agrarne reforme, se na ta, način ustvarjeno stanje ne bo izpreme-nilo. Čl. 7. V tistih primerih, kjer so agrarni interesenti pri nakupu agrarnega zemljišča napravili .pogodbo z veleposestnikom glede kupnine v žitu ali pa alternativno v denarju in žitu, je pri notiranju novosad-ske ali katere druge naše produktne borze merodajna cena svetovne paritete žita v Liverpoolu, odnosno ne Dunaju, če novo-sadska produktna borza ne notira, odnosno notira cene, določene po naših zakonih o žitu. Čl. 8. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Iz življenja na deželi BLED. v 1. december smo proslavili posebno svečano. Po maši se je vršila v Sokolskem domu slavnostna seja sokolskega odbora in zaobljuba članstva, zvečer pa je bila proslava. Otvoril jo je tamburaški zbor s sokolsko himno. Nato je v zanos-nem govoru br. špicar iz Radovljice očr-tal visoki pomen L decembra za sakol-stvo, narod in državo. Tamburaši in sokolski pevci so nato nastopili z več točkami. Baritonist br. Urbanček Plemelj jo za »Mornarja« žel mnogo priznanja. P® sporedu se je razvila animirana zabava. Prireditev je posetilo lepo število Blej-cev in tudi nekaj okoličanov. GROSUPLJE. Naš .Sokol je prosIav.il 1. december skupno s šolsko mladino, ki je priredila nad vse pričakovanje uspelo predstavo »Peterčkovah poslednjih sa.nj«. Posebno je ugajal Peterček, ki je marsikoga ganil do solz. _ Pred odhodom v B&ogra-i je prišel v Grosuplje naš narodni poslanec g. Albin Ko man. Domačini in okoličani so do zadnjega kota napolnili gostilniške prostore g. Rusa in z zanimanjem poslušni; poslančeva izvajanja o nalogah, ki čakajo Narodno skupščino. Sledil je stvaren in. zanimiv razgovor o najnujnejših potrebah. iSestanek je naredil na vse navzoče najboljši vtis. NOTRANJE GORICE. Za praznik uedi-njenja je tudi naša sokolska četa skupno s šolsko mladino priredila lepo proslavo, ki so se je vaščani udeležili v izredno lepem številu. Šolski upravitelj br. Anton Lovše, ki je vso proslavo organiziral, je govoril o pomenu 1. decembra, nakar »o se vrstile deklamacije in pevske točke šolske mladine in narodne pesmi domačih, fantov. Lepi večer je zaključila državna, himna. DOLENJI LOGATEC. Po službi božji v župni cerkvi je 1. decembra g. sreski načelnik dr. Tekavčič sprejemal čestitke predstavnikov oblasti in društev, zvečer pa je bila v Sokolskem domu ljubka prireditev šolske mladine. Spored je obsegal petje, deklamacije, telovadne nastope in mično igro »Grudica«. Obisk je bil zelo lep. čeprav ni bilo vstopnine, se je vendar s prostovoljnimi prispevki zbrala lepa vsota za siromašno šolsko deco. DOLENJA VAS. Sokol in šolska mladina sta na lep način proslavila prazni)^ uedinjenja. Po prisrčnem nagovoru učitelja br. Pavca so nastopili učenci s šaljivo igro »Klepetulja«, z deklamacijami ia petjem, sokolska deca z ljubkim vajami, člani pa z vajami, petjem in živo sliko. Prireditve se je udeležilo zelo veliko število ljudi z domačim g. županom na čelu. Z veseljem opažamo, kako pridobiva velika sokolska stvar tudi pri nas vedno več prijateljev, zato vabimo k delu tudi tiste inteligente, ki stoje sedaj še ob strani. Lepo svečanost so pripravili gg. šol. upravitelj Vončina. učitelj Pave, gdč. Vonči-nova in gdč. Klunova. TEZNO PRI MARIBORU. Tudi naš Sokol je častno proslavil narodni in sokolski . praznik 1. decembra. Sodeloval je lastni društveni orkester. Obisk je bil nad pričakovanje velik. Po dovršeni ožji sokolski proslavi z zaobljubo članstva je bila lutkovna predstava »Snegulčica«, ki je izredno ugajala. Vsa čast igralcem, članom in, članicam Sokola Maribor I. Vse priznanje pa tudi domačemu Sokolu, ki je pripustil brez vstopnine k predstavi otroke nepremožnih staršev, ki v današnjih težkih časih niso zmogli niti skromne vstopnine'2 Din. Za lutkovno gledališče bi bilo na Teznu sploh hvaležno polje, na žalost pa ni denarja za nabavo odra. kega dne biti še zelo zbran, da boš moral biti zelo zbran ti in jaz in vsi. O, tudi jaz vem, kako težko je, prebijati minute med štirimi stenami, kako težko je, v samoti gledati vase in v svoje življenje. Toda, glej, soba je edini kraj, v katerem lahko na tihem pretehtaš svoje moči in premeriš svojo pot, soba je edini kraj, v katerem se boš lahko izpovedoval samemu sebi, kadar ne boš več hodil v spovednico, soba je edini kraj, v katerem boš lahko na vse, kar se ti bo zgodilo, stisnil pest in se boš potem lahko špet vrnil na cesto in v borbe, ki te bodo zmerom še čakale. Ne puščaj tega svojega računa vnemar, ne odrekaj se te svoje pravice, pa naj ti jo magari ves svet taji. Človek, ki bi šel rad osvajat svet, mora najprej poskrbeti, da ima vsaj tisti pe-denj zemlje pod seboj, na katerem se lahko stoji — in zatorej se najprej pojdi bit za tiste stare, majhne pravice, brez katerih ne bo nikoli nič ne iz nas ne iz našega časa: za pravico do nedotakljive samote, v kateri edino lahko človek zori za borbe, ki jih mora biti sredi ljudi; za pravico do sobe, ki jo mora vsak človek na svetu imeti. Pristopal te k Vodnikovi družbi C. Sciunidi; 30 Mesto mrtvih v Jukatanu Bnmaa. Množica nerazrešenih vprašanj, ki so mi zarojila po glavi, tne je še bolj zmešate. »Glej!« Vzdignil sem oči. Bila sva že na grebenu griča. Hluni je izza grma pokazal na dolino. Presenečen sem zastrmel nizdol. Srebrno valovje je oblivalo travnate pologe in gozdne hribe; šTini in drevesa in xibalbaysko zidov je, vse se je svetilo v bel oz e-bnkasti sverlobi. Mesec je bil vzšel. Molče sem pil z očmi lepoto te ifioči. »Zemlja je bila lepa in čista kakor krotka mesečina, dokler niso parišli belci in pohlep po zlatu in Kuhulkanov srd.« Kaj sem mu mogel reči. Molče sem se obrnil in krenil dalje. Neprijeten občutek rnraza, ki ga je zdai pa zdaj zamenjavala nenaravna vročina v vseh udih, me je vznemirjal. Kar vesel sem bil, ko sva vendar že dospela v tabor. Vsi so še bedeli. Ves izmučen sem se vrgel v travo. »Jutri, jutri,« s^m odgovarjal na radovedna vprašanja svojih tovarišev. »Dajte mi, da se prej naspim, in naspite se tudi vi.« Moji spremljevalci so le neradi ubogali. Bedel sem še dolgo, če-utrav sem ležal. Časih sem se za nekaj minut pogreznil v nemirno spanje. A zmedene. tesnobne sanje so me vsajvikrat spet zbudile. Velikanske kače so me ovijale s svojimi gladkimi, svetlimi telesi -in me hotele zadušit; nato sem stal čisto sam pod visokimi zidovi; in kamen se je vgrezal pod menoj in z brezmejno grozo sem strm ogla vljai v neskončne globine. ICo s em se spet 'tako zdrzni:! in planil iz spanja, je sedel ob moji desnici Hluni, na levi strani pa Viola. Čutil sem. da mi je čelo pokri- to z debelimi kapljami, in obenem me je zeblo v dno duše. Dve dvojici oči sta se skrbno upirali vame. »Bela žena naj čuje pri svojem prijatelju,« je zdajci rekel Hluni; »jaz poj dem po zdravilo za mrzlico.« Njegov obraz je bil globoko resen. »Mrzlica! ! !« Da, bolan sem bil, čutil sem, da sem zelo bolan. Viola me je prijela za roko. »Štefan, bolni ste!« je tiho dejala in glas ji je drhtel od skrbi. »Vem,« sem odvrnil, izkušaje se nasmehniti, »a tako hudo vendar ne, da bi morali zaradi mene žrtvovati svoje spanje. Nekoliko mrzlice... to je vse. In jutri bo Kamil tukaj.« Njene oči so se za trenutek zasvetile, nato so se spet s tesnobnim izrazom uprle varne. Viola je ostala pri meni, dokler se ni vrnil Indijanec. Jaz sem bil spet zaspal in sem se šele zbudil, ko me je Hluni stresel in dal v časi nekakšne oljnate tekočine, ki je imela oster duh, okusa pa ni bila neprijetnega. Nato sem se pogreznil v globoko, mirno spanje. Okoli treh zjutraj me je zbudil močan veter. Ostali so bili skoraj vsi že zbujeni in so z zaspanimi očmi strmeli v noč. »Nevihta!« je vzkliknil Hluni. »Dol moramo, v gozd, zakaj kakor hitro veter poneha, bo začelo hudo deževati. V gozdu bomo varni pred vodo.« Hitro smo pospravili svoje reči in odhiteli nizdol. Niti glasu ni bilo slišati razen mogočnega šumenja vrhov, ki je požiralo vse ostale glasove. Komaj smo prišli v varno gozdno divjino, je veter mahoma ponehal. Kako minuto je trajala liho t a — a nato je zbesnela nevihta in ploha se je ulila izppd neba, kakršne ni bil doživel še nihče izmed nas. Tudi v naše zatišje so čedalje močneje prodirale kaplje. Grom je brez konca in kraja bobnel nad pragozdom in bliski so švigali, da je bila noč svetla kakor dan. Spet kratka tišina. Nato strahoten, rezek blisk! Treščilo je, da smo bili vsi omamljeni! — Komaj dve sto metrov od nas, na robu gozda, so šinili kvišku ognjeni jeziki. Velikansko drevo, ki je bila strela udarila vanj, je gorelo. In spet se je ulil dež. Vsi bledi smo stali na mestu, prestrašeni na smrt. Viola je z zaprtimi očmi ležala v mojem naročju. Le Hluni je stal pokoncu; niti sledu kakega strahu ni bilo videti na njegovem obrazu. Glasno in trdno je dejal: Moji beli prijatelji naj se pomirijo. Nevihta je minila in dež bo pogasil ogenj. Kukulkanov srd prizanaša tistim, ki ga ne žalijo.« Vsi premraženi smo se stiskali na kup in do jutra nismo mogli zaspati. A moja mrzlica je bila kakor odpihnjena. 11. POGLAVJE »Gozdi so inolčečni« Toplo solnčno jutro nas je odrešilo tesnobe minule noči. Utabo-rili smo se na robu pragozda. V vseh udih sem čutil čudno, ne baš težko, a trdovratno utrujenost in zato sem bil skoraj vesel, ko nam je Indijanec ukazal, naj ostanemo v taborišču. »Ne silite v moji odsotnosti v mesto mrtvih. Ostanite tu! Povsod vam bi grozila smrt, zakaj danes je dan svete kače. Cez čas, ki ga vi imenujete dve uri, lahko greste tja gor, kjer smo včeraj taborili, in pogledate na Xibalbay«. V teh besedah je zvenela resna, slovesna grožnja, ki sem samo jaz razumel ves njen pomeri. Indijanec je s počasnimi koraki izginil med drevjem. Ostali so bili videti enako utrujeni kakor jaz; zato smo se zkk-nii; v senci dreves in počivali po nočnih naporih. Globoka tihota nas je obdajala. Videl sem še, kako je Dick ogledal konje, ki so se mirno pasli, nato sem zaspal. A kmalu me je zbudilo srdito rentačenje iu zmerjanje. Kapitan in mornarja so se ukvarjali z Joejem, ki je razsajal kakor iz uma in se praskal zdaj po životu, zdaj po nogah. Viola je sedela v travi m se na vse grlo smejala. »Kaj pa je?« sem vprašal. »Te nesramne, stotisočkrat preklete živine!« je robantil Joe. »Gospod San Augustin se je usedel v mravljišče in zdaj se ne more iznebiti mravelj.« je reže se pojasnil I3axter. ma/«m oglasom* Ženitve. duoisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din Pru sioibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnic) v Ljubljani IIM2. - Telefon itevilka 2492. 3492 Za cd^oor 2 OI l"l »ntmtHah ShCasIeve malih dobite tako/ po izida lista p podružnicah , Jutra" o AiafSbofu, v v fiCocem mestu, v Tsrbevljah in rta &esett;cah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Službo dobi Točilca t dobroidočo gostilno v I.jubljani sprejmem ta-fcoj. Ponudbe na ogl. ocld. sJutra« pod »Prevzem 3000*. 57774-1 Kuharico po&teno ia marljivo, v sta-fosi: SO—10 let, veščo sa-noos-toj nega gospodinjstva, »prejme s 15. decembrom r. *. Orožniška postaja v je-aiko sprejmem ket .'>i>?! OToaiu j t>. Obširme vo--ndbe na naslov: Specialna kača za žens/k;: konfekcijo, O s i j e k. Stross-: iverrvva ulica 2. 57970-1 Potniki Fiksuffi ia provizijo .-indimo paJaS^m za obisk !>iivatn;b strank za Ljub-i:mt> in okoli as ter t so d-arsko bans-vino za ma-nn-faktarna blago. — Po-;.cibe na oglasni fidelek >Jsira< pad "tifr® >Fiksna s i Drc--'?.'ji<. 52692-5 Stavbinski tesar vajen tadi mizarskega pohištvenega in stavbnega dela, išče zaposlanje — eventualno tadi na kmetih. Prevzauno razna dela v akord. Naslov -v orrlasnein oAWke s Jutra *. ' 57967-2 Hlapec fceK kakršnekoli zap«*!eii."c For.udbe ra ogla?, oddelek >}■ilrae pod ? (Irušica*. 57072-2 Nemščino matematiko in opisno_ geometrijo poučuje arhitekt po 10 Din na uro. Poljanska cesta 13/111 — levo. 57297-4 Radio Telehinken radio »Mricevni, najboljše znam-lse. kompleten z vsem priborom. cdličesn, sam.) radi denarne zadrege za 1900 Din eroua V. J. Ccgedše, Tržič.' 57971-9 Prodam Citajte to anonso trik. ..t!!! Mi prodajamo vse na odplačila, damo v komisijo in merimo na cilj. Kdor ima lokal ali izložbo, naj piše »bJirne oferte. Novosti, patente, galanterijske predmete oddamo ianrjenim agentom proti takojšnjemu zaslužku iu provizijskeuvu naplačilu. — Samo seriozni refiekta-nti naj oferirajo na Jo-him Sanira, Danajska e. št. 80. 57793-6 Puhasto perje Pouk ČAMERNIKOVA šoferska šola 'I jubljaua. Dunajska c. t.Iugo-Auio) telefon 2236 !f'-rs oblast- koncej-ijsniraDa 3'r-ospekt 15 zastonj — p! om"! 231 č^hano, kg po 43. Dia, draga vrst?, kg po 38 Dia, čisto belo gosje kg po 130 D!n in čisti puh kg r»9 §50 Din raz P-Oiiijs po poŠt. povzetja L. BROZOVIC, ZAGRUB. Dic« S2. 22-6 Foto aparate in v«e fotopotrebščine kupiš pad najugodnejšimi po-goji v foto-trgovini A. Smuč, Msršiio trg št. S — vogal VVoifove ulice 1. 301-6 Vrednote Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Raliuerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod iz Vido vdan ske ceste, pri gostilni ?>i'ožina. 70 Kolesa Žensko kolo dobro ohranjeno in nekaj starega pohištva, naprodaj v Fiorijaaski ulici ?t. 33. 57926-11 Sdgar R;ce BurroughS; Tarzan, kralj džungle Prehrana Abonentoin nudim po nizki ceni dobro domačo hrano v bližini ar-til-jerijslre vojašnice, tastov pove oglasni oddelek > Jutra 5783S-14 V najem Gostilno r trgu blizu Ljubljane oddam s 1. januarjem, proti kavciji v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 57969-17 Lokali Lokal v sredini trga, pripraven za vsako obrt, s posebnim vhodom, 2 izložbenimi okni, električno razsvetljavo, velik in svetel, s stanovanjem poleg o d d a m v najem 9 1. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. ~ 57832-19 Veliko tovarniško skladišče nadstropno — s tovornim dvigalom in 2 pisarniškima prostoroma, primerno za tovarno, oddam v centru Novega' Sada. Pojasnila daje Vlaškali-(•. e v Oglasni zavod, Novi Sad, Kralja Aleksandra 10 57333-19 Oblačila Plašče za zdravnike laboranto, brivce itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti, izdeluje po meri najboljše C. 1. Hamann v Ljubljani. Mestni trg št. 8 53253-13 Kapital DOMAČI IZDELKI Nato je opazit Kalo., ki se je s svojim mladičem ob prsih vračala z iskanja hrane, ne sluteč, da je kralj tako nemilostne volje. Presunljivo kričanje drugih opic jo je opozorilo, da je brezumno planila v beg. A Kerčak ji je bil tik za petam! — malo je zmanjkalo, da je ni zgrabil za gleženj. Z modernimi kartotekami delaš hitreje in ceneje »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Teleton 33-38. S97/5 Finansirja a 100—.150.000 Dia iščem v svrho povečanja obrata. Vrnitev kapitala 31. dec. 1932. Garantiran dobiček 39 000 Din. Ponudbe pod >Ka-pital 16? na oglasni oddelek »Jutra«. 579t>7-16 Posest Tovarna stolov modema žaga, stalni vodni pogon, lastna električna centrala — kombinirana s Falo in tozadevna trajna koncesija, veliko omrežje za t.rg in okolico, več zemljišča, vila in druga poslopja, visoko rentabilno, radi odpotovanja v inozemstvo poceni naprodaj na Sp. Štajerskem. Cena Din 700.000, tudi proti hranilni knjižici. Event. tudi zamenjam za krasno gozdno posestvo. Ponudbe pod šifro »Električni stalni do- nosi na »Jutra«-. oddelek 57964-20 *ilo enonadstropno, a avtegara-žo in vrtom — Uiica stare pravde št. 7 — takrvj oddam v najem, ali tudi prodam. Oddam tudi posamezna trisobna stanovanja _ s kopalnico in pritiklinami v vili. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 3R Ic, 57821-20 Pozor Američani, mizarji, obrtniki V večjem in prometnem trgu Slovenije je naprodaj hiša z že vpeljano mizarsko delavnico, opremljeno z najmodernejšimi stroji električni (brezjermeniki). Posebno pripravno za boljšega podjetnega mizarja. Event. se proda tudi brez strojev, ker je posestvo pripravno za vsakega drugega obrtnika. Pojasnila daje Višner Josip, strojno mizarstvo. Slov. Konjice. 57472-20 Lepo hišo štiristano-vanjsko, v bližnji periferiji prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 57948-20 Enodružinska vila na Celovški cesti naprodaj — Poizve se v Zg. Šiški. Vodnikova 54. 57924-20 Sobo odda Opremljeno sobo z dobro hrano, v vili takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57767-23 Sobico oddam solidni osebi na Bleiweisovi cesti št. 15/111. Sostanovalca sprejmem. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«. 57854-23 Sobico oddam takoj gospodu. Poizve se v gostilni Grajska klet, Mestni trg štev. 13. 57839-23 Veliko sobo lepo opremljeno, solnčno in čisto, s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam 1 ali 2 gospodoma — event. zakoncema. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 57623-23 Dopisi Srečanje želim s premožno damo — v svrho trgovskega dru-žabništva, event. združitve zakona. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Laval«. 57862-24 Najdražestni poklon za Božič in Novo leto, s katerim se hočete prikupiti svojim ljubljenim, je brez sumnje lepa. kaseta z n aj pril j ub: jen e jši mi k ozm e-tičnimi preparati. Poglejte si izložbe in očarale Vas bodo krasne, bogate kasete, še bolj pa skrajno nizke cene. Parfumerija Uran, Ljubljana, Mestni trg 1.1. 57903-24 Glasbila Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Muzika«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izposoj u je, popravlja in uglaSuje. 57163-26 Ženitve Samec obrtnik in hišni posestnik z večjim imetjem, želi znanja z gospodično trgovko ali šiviljo, staro do 28 let, ki poseduje večjo vsoto v gotovini, v svrho takojšnje poročitve. Re^sn« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Srečen zakon 25;. 57973-25 Motor na sesalni plin, 50—80 fTP, I. Singer, B. Topola, kupi I. Singer, motorni mlin, Bačka Topola. 57467-29 Stroji! tladl preareditv« obrata prodam stroje, popolnoma »po-rabne, brezhibne. po najnižji e»al, ln «!eer: S-40 po Din 650.—. 8 50 pc Din 1300.—, 860 po Din 1500.—. Izvolite «t osebno igledatl, gotovo boste naši stroj, k! ta vašo porab« tako ia izdelovanje noga vic, kakor vseb drugii pletenih predmetov. PlšiU aa naslov: K a ti Vajt. Ce Ije. 305-29 Ako imaš Teichertov stroj se Ti ni bati konkurence. — Dobiš ga na obroke pri glavnem zastopstvu Gledališka ulica 12. 3 375-29 Razno v r • v Hisa dvostanovanjika naprodaj po nizki ceni v Sv. Juriju o-b j;iž. žel. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2009 300.000 Din dtbetni znesek, garantiraaj z vevjo mater.jjilno zalogo pri večji domači banki, želim konvertirati z enako vlogo istega zavoda. Diskrecija zajamčena. Ponudbo na upravo »Jutra« Maribor pod »Hrast«. 2011 Skladiščne prostore skupno ca. SG kv. metrov površine v sredici mesta dam v najem. Primerno tudi za delavnica. Pojasnila v trgovini, Maribor, Slovei.ska 10. 2010 Kontrabas in tolkali za saloaski orke.st.cr kupim. Ponudbe pod »Orkester« na oglasni odd. »Jutra« Vsako zaposlitev v mestu ali na dereli sprejme mlad poročen družinski oče. Vesten in zanesljiv, a že štiri mese-ee brezposeln, ker se je ponesrečil pri gradbi. Govor: pet jezikov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« •ped »Emil Celi« Javna dražba najema V petletni najem, ki se Namizna jabolka finih vrst oddaja in razpošilja od 2.50 do 3.50 Din F. lvoblek, Žalec pri Celju. 28515 Stanovanje 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin, z elekt.r. razsvetljavo oddam. Pojasnila v gostilni pri »Franceljnu-, nasproti gostilne Kmet — Celovška cesta. Prodajalka začetnica, izurjena v mešani stroki išče službe — Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 2894 prone 7. 1932, se daje trgovski lokal, to je hiša št. 37 Gaberje tik ob postaji Dobova s skladiščem, gospodarskim poslopjem. komolcem in ko-larnieo. obenem z 49 arov merečo njivo in četrt orala velikim travnikom, vse tik poslopij. Mesečna najemnina «e bo določila z dražljajem od zneska 2000 navzgor. V hiši se pridrže zi lastnico v prosto razpolago dve sobi in kuhinja s pritiklinami. Ostali dražbeni posoji so na vpogled pri podpisanem sodišču v sobi št. 6. — Interesenti naj pošljejo svoje pismene ponudbe na podpirano sodišče d« 1. 1. 1932. Okrajno sodi šČ8 "v Brežicah, odd. I. 29. 1.1. 1931. 57582-32 Kupujte le najboljše domače ce vi ie 2 znamke Prodajalko sprejmem, tudi začetnico, v delikateso in vinotoč. Kaucija 2000 Din. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 2896 Zelo ugodno! Žepne robce, nogavice, rokavice, svilene prtičke, srajce in kombineže pro- daja za Bož'5 Comrnc-rcf d.'d., Tavčarjeva tili^a 2. I. nadstropje. 15286-37 Studebacker President General Motor, šestciliderska limuzina, 6-sedežna, v jako dobrem stanju poceni naprodaj zaradi cdpotovanja. — Na ogled v garaži Stu.pica v Slomškovi ulici. 57937-10 Tovarna TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 lil Kurja očesa Najboljše tredstvo proti kurjim očesom »Claviin« je mast Dobite t lekarna!;, droge rijah ali naravnost iz ivor niče Id glavnega skladišča Čuvajte se pooaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak N»)Borelt ilulinik* paleta« icletna iclo pr»k* titn» tloiliiva postelj* > tapeciranim nnuiracom — rr»Stična z* vsaka hita. otele, za putm'ače oso? be in nočne tluibe. Stane Dia 3M___ Razpoii. ljam poltom in železni* con po povzetju. prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka . Snttner LJUB UMI II 5 Prešernova ulica štev. 4 Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto, H. SUTTNER v Ljubljani 4 Lastna protokolirana tovarna nr v Švici. galoše Nabavite si pravočasno snežke in športne čevlje. Vse to dobite v največji izbiri in najboljši kvaliteti v trgovini i« L-JUBLJANA, Prešernova ulica, ]tioč osebnega vpliva Danes najkoristnejša knjiga! v 10 dneli se naučite sugerirati, hipnoi: š-rati i. t. d. Uspeli garantiran. Prospekia pošlje Veda iu Znanost«, Celje Razlagova ulica št. 8. 1264$ 1 Cene cepljenim trtam znižane? Po Din 1.20 za komad nudi Ia. selekcionirane cepljene trte najboljših trsnih sort, cepljenih na razne podlage. UPRAVA BANOVINSKE TRSNICE IN DREVESNICE V P E K R A H, pošta Limbuš. 14177 Leaeaa' aluiioska patent-m • zelo i praktična zložljiva , posUla s tapecira-■im madracom.. — Stane Wa zrn.-. Ako želite denar dobro naložiti, kupite trgovsko hišo v lepem kraju na dobri točki. — Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Celja pod značko: »380.000«. 2897 gpatjnt patent fotelj stane oi m 1300 Liegesluhl praktičen za leianie»io sedenje. Sta-ee Dia IM___ Po tem imam tisto to-h»no: perje ktf po Dia 44.— čisto belo (osje lc£ po Dia IH— in čisti puh. k£ po Dia 2S«—. Li BROZOVlč, ZAGREB Ilica II. IIL t P. \Vintcr javlja v Lastnem, kakor tudi v imenu ostalega sorodstva pretužno vest, da nam je ugrabila b o/^a previdnost najdražje nam bitje, našo predrago tetico, gospodično Marijo Fortuna ki je zatopila po daljšem bogu-vdanem trpljenju v častitljivi starosti 87 let, previdena s tolažili svete vere, za vedno svoje blage cči. Bkgopokojno spremimo ra božjo njivo pri Sv. Križu dne 10. decembra 1931 ob t>ol 3. popoldne iz hiše žalosti Gradile št. 15. Zlato srce naše ljube tetke priporočamo v^em, ki ste jo poznali, v prijazen spomin in molitev. V Ljubljani, 8. decembra 1931. Oličfcia Ljubljana Mestni pogrebni zavod sufcttje kamgarn in športni ševijot za obleke. Pliš in volneno blego za plašče in obleke. Najnovejši baržuni in flanele. NAJUGODNEJŠI NAKUP/ v 2/eitdcr LJ UBIJ AN A, Mestni trg 22 1-001 Cenfeno občinstvo se vljudno opozarja na delikateso in vino* toč, Cankarjevo nabrežje 5. Postreženi bo-dete z izdelki Prve ljubljanske izdelovalni-ce konzerviranega sočivja in rib ter vse druge vrste delikatese. Toči se prvovrstno dalmatinsko in štajersko vino. Postrežba točna! 13750 Cene solidne! Vsa vina čez ulico Din J.— ceneje Inozemska bančna tvrdka išče por resnih in agilnih stopufkov najraje iz zavarovalne ali bančne stroke. Visoka provizija, popolna monopolna novost, življenjska pozicija, enormni odjem. Ponudbe pod »Keine Losen-i na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 15271 fičiaziee cene v hotelu JJmperiafa* C t O G R A D — Vasina ulica broi V) ostanejo. Menu prvovrsten, 4 jedila po izbiri 15 Din Porcije niso zmanjšane. Jedila po jedilnem listu, porciia 6 Din in naprej. Prvovrstna vina po Din 15 lit. Sobe čiste in snažne, s centralno kurjavo, postelj 20—40 Din. Kuponske knjižice z 10% popusta veljajo za vse cene po jedilnem listu, za menu in za pijače. 15292 Hotelir Milan .Mišic čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE Dokazano kriljiva. nenad-249/IV .Urejuje Davoria Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adol£ Fdbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovorea Alojz Novak. .Vsi k Ljubljani.