Loto XVII._\ Celjn, dne 6. marca 1907.	Štev 2K.
DOMOVINA
iNdniKva	lafcnta trikrat na teden, vsak ■»■<ri|>ht »Tfdo in petek ter ve\]a za	Za I—trate
i« m Hrhillaricvi cm 11 it 3 — Donlne hlamvallt« fr*n	Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol letu 6 kron. \ mesece A krone. Za Ameriko	»e plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa
klnll rokopisi ae ne vrnfiaio	ln dnw> to"ko v<*' koUkor 7•na^;, P°*tnta»- namreč: Na leto 17 kr«.n	kokrat: za večje inserate ln mnogokratno InaerirsiUe
»i	pol leta 8 kron 50 vin. NnaoCnlna ae (Helija uprnvniMvu. plačaje m> vnaprej.	znaten popust.
Mesečna priloga »Slovenski Tehnik".
Tišina pred viharjem.
Driavnosborske volitve bodo kmalo uradno razpisane in le se razvija povsod volilni boj. Razna orolja ae ie knjejo. tn manj. tam bolj poštena, bodoči kandidati si pilijo svoje govore is raznih časnikov. Statistik in lastnega velenma, aestavljsjo neovrgljive argumente. kako bodo redili našega - ljubega kmeta". Beseda »kmet- je parola, ki si jo kličejo politični bojevniki po vnej Spodni Štajerski in si lovijo z njeno bajno močjo svojih vo-lileev. A odkritosrčno rečeno, ta dobra masa noče biti ksj posebno poslnftna in nekako nezaupljivo posluša te. posebno iz Maribora izhajajoče sirenske glasove. Obljub, lepih in sladkih, je naš kmet v istini ie precej sit. samo da so te obljube za kmečki ielodec nekoliko neprebavna, malo niitna hrana. Od teh se naši ljudje niso nič kaj zredili, marveč so še vedno stari, suhljati, od vseh do dobra izleti in iz-mozgsni ntrodič. kakor njega dni!
Samo to dobro vsebujejo obljube, da ker prasne in neizpolnjene, so ie marsikomu odprle oči in ga prepričale o svoji pnhlosti. ie bolj pa o puhlosti njih nositeljev. Naš kmet pravi. Obljuba dolg dela, in če bi se ti dolgovi našemu ljudstvu v kovanem denarju izplačali, bi si ie marsikdo do dobrega opomogel. Vero v obljubo smo ie davno sgubili ter ne damo na slabo akcijo niti najmanjšega kredita.
Na višje inspiracije glede določitve državnozborskega kandidata, to povemo vsem v tem oziru se merodajnim srna-trajočim osebam naravnost v brk. ne verjamemo do cela nič, marveč smo prepričanja, da ima Ijndstvo take in-
spiracije ie samo in jih od nikogar ne potrebuje! Ne. kdor bo vam. velmoini gospodje, po veri, oliki, političnem sta-liščn. stanu po godu. marveč kdor bo mm po godu. ki ga bomo vzeli iz naše srede, katerega iivljenje in delovanje smo sami opazovali, ta bo naš kandidat. Ob času volitev se spomnijo vsi, ki bi radi uiivali poslaniško čast in dijete. da so kmetski sinovi, da jim srce gori /.a majko Slovenijo, iu iz vseh kotov in koncev sveta prilezejo na dan kandidati. Imena, za katera ni ves čas znal iiv krst. so nakrat znana vsakemn šolarju. Oe pa vprašamo. kaj pa je storil ta moi doslej v prid naroda, ki mn naj izreče zaupanje, ne ve nihče odgovora. To so politični komedijanti in narod, ki jih voli, osmeši in oškoduje sam sebe.
Bivše poslance bomo volili, ali pa tudi ne! Vse po zaslugi. Kdor je za nas kaj storil, pa kar je poslanca vredno. ne morebiti, kar doseie tudi kokarska občina, ta bo tudi v bodoče naš mol A če denerao naše bivše poslance na rešeto, padejo večino vsi med pleve. Ljudje. ki udobno iive. uživajo poslauiško čast. dobivajo k večjemu sebi in svojim sorodnikom to in ono ugodnost niso za nas! Taki naj sami sebe volijo! Torej gospoda, le na volilni mejdan! Da pa ne bodete doživeli razočaranja, prej dobro premislite svoj korak in izprašajte svojo vest. Iz usmiljenja vas ne bomo volili!
Rad ikalec z deiele!
IV. zasedanje dež. zbora štajershega.
H. seja se je vršila dne a. snšca od 10. do 12. ure dopoldne.
Razna poročila, ki s o n a d n e v-nem redn in peticije seizroče odseku.
Posl. Robič ntemeljuje svoj predlog v prilog učiteljstvu. da se naj ljudske šole, katere so v IU. plačilnem razredu. premeste v II. plačilni razred. Opozarja na neugoden gmoten poloiaj nčiteljstva ter predlaga, da se izroči njegov predlog šolskemu odseku. Za predlog govori tudi dr. Schscherl.
Se sprejme.
Posl. Schweiger (nemška klerikalna stranka) ntemeljuje svoj predlog za ustanovitev vzornega vinograda in zimske viničarske šole za okraja Arvei in Ivnik. Se izroči vinorejskemn odseku. — Enak predlog stavi in utemeljuje posl. Rokitanskj (nemška napredna kmečka zveza) istotako za ar-veški okraj. Pri tem opozarja ua vai-nost, ki jo ima ta okraj v narodnem <i'.iru. Predlog se izroči vinorejskemu odseku. — Posl. Rokitausky ntemeljuje svoj predlog v zadevi cest v arveškera okraju. Se izroči deielnokultnrneinu odseku. Isti poslanec ntemeljuje svoj svoj predlog za varstvo planinskega posestva - osobito na Zgornjem Štajerskem. Bogataši pokupujejo kmečka posestva, da si narede velike lovske revirje. To silno škoduje našemu kmečkemu staau, radi tega se mora postavno zabraniti, kar se je n. pr. zgo-gilo že ua Solnograškem. Za predlog govori tudi Resel. Se izroči deielno-k nit urnemu odseku. Voli se poli-tičri odsek. Izmed Slovencev sta voljena samo dr. Ploj in Kočevar. Odsek šteje 15 članov!!
Slede novi predlogi in interpela-cije. Omeniti je Interpelacijo posl. Ha-genhoferja in tov. tri namestnika v
LISTEK.
Dr. Ivo Šorli: Pot za razpotjem.
Roman. Natisnila Kleinmajer in Bam-berg v Ljubljani. Cena vez. 3 K 10 h.
Sorli velja marsikomu za .velikega" romancierja, za pisatelje, ki je izpolnil vrsel, ki je nastala po smrti Jurčiča, Levstika in Krsnika. Zato je gotovo vredno in potrebno, da pregledamo kosti in koščice temu njegovemu najnovejšemu »romanu".
Sicer to ni nikak roman, ampak samo trije monologi in en dijslog. .Pot za razpotjem" je povest o štirih duhovnikih, ki igrajo nekako glavno ulogo. Ker je ua Slovenskem zelc kočljiva stvar, pisati romani o duhovnikih, je Sorli projiciral vse kočljive stvari v preteklost in pravi, da ima župnik Orel za kuharico sestro in da si tudi
novi kaplan Ribnik pripelje s seboj sestro za kuharico. Ta manever je tako prozoren in nerodeu. da ne doseza svojega namena.
Župnik Orel je pogret in hvalei-nemu slovenskemu občinstvu na novo serviran „Človek in pol". Kaplan Pasar je političen kričač in razgrajač, pri katerem je pa vsa politika le namišljena poza. Dekan je vedno se smehljajoč diplomat. Sodnik, stric novega kaplana Ribnika, ki pride na Orlovo faro, je človek, ki po burnem življenju hladnokrvno filozofira. Najnehvaleinejšo ulogo v celem romanu pa ima novi kaplan Ribnik, uboga trikratna žrtev ženskih kapric. Pisatelj mu je podelil nlogo človeka, ki na zunaj veže posamezna poglavja s tem, da posluSa sedaj tukaj, sedaj tam. Značilno je, da igra vedno pasivno vlogo; samo enkrat ga je pustil Šorli k besedi in še to takrat, ko pripoveduje Ribnik, kako se je trikrat goljufal v ljubezni.
Začetek romana je lep in mnogo obetajoč. K župniku, ki je pri ljudstvu zelo spoštovan, pride kaplan nove šole. Ribnik. Opozarjajo ga na to, da ima pričakovati bojev, da vlada nasprotstvo med učiteljstvom in duhovniki, da je prodrla .naprednost", ki jo Orel tako odločno zavrača, tudi v to oddaljeno gorsko vas in da agitira župan Zebrič za nove volitve. Torej osnutek, ki obeta zanimivih spletk, kontroverz in od katerega pučakujemo. da se bo razrasel v zanimiv, aktualno socijalen roman iz naše sedanje dobe. Tak je začetek, a kak je konec?
Orel je človek, ki se je po znanem Šorlijevem receptu preril Pna solnčne višave življenja", Ribnik je klavrn figurant brez lastne volje, brez misli in slepa, voljna igrača v ženskih rokah. Orel ubije .napredek" s par stavki in vse nasprotstvo med duhovniki in učiteljstvom se koncem romana pokaže v tem. da razlaga nek učitelj Ribniku,
zadevi komisije za določitev živinskih cen na živinskem sejmu v tiradcu. Zahteva se. da dobi v tej komisiji zastopstvo tndi .Zveza gospodarskih zadrug". PosL Stiger in tov. predlagajo, da se naj uvede na Štajerskem toba-koreja. Posl. Hairenhofer in tov (nemška klerikalna stranka) predlagajo spremenitev deželnega reda in volilnegu reda za deželni zbor:
1. Deželni odbor naj šteje 7 članov dva sta zastopnika iz skupine kmečkih občin.
S. Volilni red: a) načelo interesnega zastopstva naj ostane v veljavi: b) volitev je tajna in direktna: c) v sknpini veleposestva volijo vsi veleposestniki in ne samo oni, katerih |>o-sestva so na deielni deski; d) iz volilnih okrajev kmečkih občin se izločijo vsa mesta in trgi ter vse one občine, v katerih je zemljiški davek niiji. kakor ostali direktni davki; e) število mandatov se razdeli na posamezne volilne skupine na podlagi davčne sile, pri tem se pri štejejo mandati trgovske in obrtne zbornice volilni skupini mest in trgov: () vsaka občina je volilni kraj.
Prihodnja seja v ponodeljek. lne 4. sušca ob 5. uri popoldne. 9. seja se je vršila v ponedeljek. dne 4. sušca. popoldne od S. do 6. n re.
Posl. Kurz in Hagenhofor (nemftka klerikalna kmečka stranka) ateuieljuje svoje predloge, da se naj dovolijo podpore od vremenskih nezgod prizadetemu kmečkemu prebivalstvu na Srednjem in Zgornjem Štajerskem. Predlog se izroči finančnemu odseku. Poslanec Stieg (napredna nemška kmečka zveza)
kako je prijetno, če si človek zvečer peč zakuri, zažge pipo in s kako knjigo v roki zložno vsede v širok naslanjač.
Tukaj se pač vidi, kako je pisatelj omagal pred snovjo in zapadel v misli in manire, ki jih pri njem že davno poznamo. Iz lepega osnutka se je raa-rastel sentimentalen, medel in plehek salonski roman, kjer se opisuje, kako postane kaplan Ribnik četrtokrat (o ti ubogi siromak!) žrtva ženskih kapric, tokrat pa pri svoji zaljubljeni in življenja še tako željni teti. .ki je stala pred njim vitka, visoka in čudovito lepa v snežnobeli. s krasnega oprsja navzdol valoveči domači obleki, s temi svojimi koketnimi očmi in s porednim nasmehom na ustnicah." Brrrrr!
Konec romana, kjer se Ribnik umiri, je v prejšnji osnovi neutemeljen, teatraličen ter nikakor ne zadovolji čitatelja, ki knjigo kolikor toliko pozorno prečita.	—on—.
^
predlaga, da se uvrsti neka okrajna cesta II. razreda v Irdningn mod okrajne ceate prvega razreda. Predlog posl Hagenhoferja za ureditev služ-n ost i j (servitnt) v gozdih in ua paš-nikili se izroči deželnoknlturnemn od-
° Poslanec Bobič je vložil peticijo .Zgodovinskega drnštva za Slovenski fctajer" za podporo Se izroči peticij-skemu odseku Isti poslanec je vložil interpelacijo radi nepostavnega postopanja krajnega Šolskega sveta v Selnici »b Pravi v zadevi razpisa učiteljskega mosta Ta skrajno zagrizeni nemčnrski krajni šolski svet je namreč v skoraj popolnoma slovenskem kraju zah'.-vai učitelja nemškega mišljenja Tak učitelj bi tudi dobil prosto stanovanje. slovenski pa ne!
Na današnjem dnevnem redu je bil tudi predlog .molčečega" posl. Stieger-ja iz Slovenske Bistrice, s katerim je hotel ta vzorni poslanec pred-očiti deželnemu zboru bedno stanje občin«- Bor v mariborskem okraju in prositi za |>odporo. Ali danes, ko bi imel Stieger govoriti. ga ni bilo. Prav se godi takim slovenskim občinam, ki si volijo nemčnr-ske predstojnike, kateri se obračajo le do tako vzornih .ljudskih zastopnikov"
V	petkovi seji je posl. dr. .lurtela nasvetoval. da bi se naj seje vršile v bodoče popoldne. Danes je deželni glavar vprašal zbornico, ali je za .predlog" dr. .Tnrtela, da se naj vrfte seje popoldne. I)r. .lurtela stvarno omeni, da ni stavil .predloga" temveč le nasvet glavarju, ker ima vendar glavar pravico določevati seje. Skrajno neprijazen ton. v katerem je glavar odgovoril dr. Jnrteli, bi bil zaslužil radikalen odgovor od strani slovenskih poslancev! .Predlog" je seveda propade). saj ga je stavil Slovenec! Zanj so glasovali le Slovenci in oba soci-jslna demokrata.
Svetovno-politifini pregled.
V	deželnem zbora tržaškem so Slovenci začeli obstrakcijo, ker jim drugega ni preostalo, da se ubranijo na-silstvu. katero jim dela predlagana volilna preosnova. — Na tržaškem ozemlju biva V) tisoč Slovencev, kateri bi pn načrtu novega volilnega zakona morali zgubiti vsako zastopstvo v mestnem in deželnem zbora. Prebivalstvo okolice same znaša več kakor četrti del vsega prebivalstva trtaške dežele, laška gospoda pa predlaga v volilnem načrtu za okolico le deveti del vseh poslancev (6 od 54) in tndi od te ene devetinke bi si Slovenci ne priborili niti enega, ker bi se po predlagani preosnovi volilo v okolici ravno tako kakor v mestu v Štirih razredih ter bi bili v prvih treh Slovenci preglasovani po italijanskih meščanih, v četrtem pa po industrijalnih delavcih. Slovenci so na premnogih shodih glasno in odločno protestirali proti predlagani preosnovi voHnega zakona in Lahi so vedeli, da se ji bodo tudi v deželnem zboru oprli, zato se je deželni glavar spustil z njimi v pogajanja. Ponudil je Slovencem, naj se v okolici voli tako: za I. razred 1 poslanca, za II. dva. za III. tri in za IV. štiri poslance. Ker bi pa to Slovencem prav nič ne pomagalo, saj bi ostale vse določbe o volilni pravici nespremenjene, so to odločno odklonili. Na to je stavil deželni glavar Slovencem navidezno ugoden predlog: v okolici naj bi se opustila razdelitev volilcev na štiri razrede, volilo naj bi se marveč kakor do sedaj, v šestih okrajih po enega poslanca, to bi bil okoličanski prvi volilni razred, v katerem bi pa
imel volilno pravico vsak. kdor plača vsaj SO K davka Vseh volilcev v okolici je okoln 1« tisoč, od teh je Slovencev, ki plačuje nad 2 0 kron davka komaj 5 o o. gospodarji prvega okoličanskega razreda bi bili torej mestni Italijani, kateri stanujejo v okolici. V drugem volilnem razredu bi bili vsi, kateri plačujejo manj kot 20 K davka, kakor tudi oni. ki sploh ne plačujejo davka: večino bi imeli torej industrijalni delavci — in poslanci drugega okoličanskega razreda bi biii njihovi. — Tega predloga Slovenci tudi niso mogli sprejeti, ker bi jim istotako ne dal najmanjšega upanja na kak mandat: zahtevali so pa s svoje strani, da se zviša število vseh deželnih poslancev na 60 in da se da od teh ne tretji del. kakor bi jim šel po številu prebivalstva, ampak peti del. t. j. 12 Slovencem. Lahi niso hoteli o tem nič slišati.
Pri debnti o predlagani preosnovi v »lilnega zakona so dosledno odklanjali vse slovenske predloge Alojzij Goriup je nato pozval italijansko večino naj brntalno. pa vsa i odkritosrčno prizna, da namerava Slovencem vzeti vse politične pravice ua tržaški zemlji, kakor jim oni mirno pa odločno izjavljajo, da se bodo proti temu nasilstvu do skraj-n jsti hranili.
Dr. B.vbif je nato. dobivši besedo, spregovoril: ,.SIavni zbor!" Na to so Italijani kakor b«.-sni planili po koncn in vpili nad njim. naj neha. Ko.se je hrnp polegel, je dr. Iiyb6f zopet slovenski začel. Italijani so ponovili svoj vriše ter šli iz dvorane. Ko so se po posredovanju vladnega zastopnika vrnili, je predsednik dal besedo italijanskemu poslancu Mrachu; dr. Byb«tf je proti temu nasilstvn protestiral, ker pa dež. glavar ni hotel pripoznati slovenskemu poslancu dr. Bybarn pravice do besede, so začeli Slovenci obstrakcijo — in sejo so morali zaključiti.
S tem je začel boj. ki bode za celoknpen slovenski narod in za ves slovanski jug ogromnega pomena.
Danes se gre na videz za par slovenskih mandatov in za pravico slovenskega govora v deželnem zbora tržaškem: v resnici je pa to začetek boja Slovencev h Jugoslovanov sploh za Trst — za morsko pristanišče, za našo trgovsko bodočnost, za našo zvezo s svetovno trgovino na prostem slovanskem morjn adrijanskem. Težko nalogo imajo voditelji tržaških Slovencev. zato zaslužijo, da je vsi slovenski politiki, ki so vredni tega imena in katerim je naša bodočnost na srcu in misli, dejanski podpirajo. Podpirati je pa morajo tndi dragi jugoslovanski politiki ter dejanski dokazati, da jim jugoslovanstvo ni puhla fraza, ampak program, obsegajoč vso našo bodočnost
—	ali pa žalostno smrt. Navidezno so naše nade na dober uspeh le majhne
—	pa samo navidezno, v resnici govori vse za to, da si že v dveh generacijah lahko priborimo vse to. o čemer si danes niti sanjati ne upamo in čemur se naši nasprotniki ošabno posme njejo
—	Trst in Adrijo. Treba le poguma in odločnega premišljenega postopanja!
Poljski profesorji Ivovskega vseučilišča so sklenili resolucijo, v kateri proglašajo, da je in ostane to vseučilišče poljsko, da so Poljaki do sedaj delali Businom vse mogoče koncesije glede občevalnega jezika, da pa nikakor ne dovole, da bi ta visoka šola postala utrakvistična. Busini imajo tem več povoda zahtevati samostojno rusinsko vseučilišče.
V Opavi na Šlezkem je bil shod nemških obrtnikov iz Češkega, Morav-skega in Šlezije. V imenu alpskih Nemcev je govoril bivši poslanec. Ein-spinner ter dejal, da se obrtnikom slabo godi, da so pa temu deloma sami krivi.
Beformo morajo začeti na varnih sebi. organizirati se morajo ter začeti pre-porodno delo od zdolaj navzgor, potem šele smejo upati na trajen uspeh.
Vnanj« Moto.
—	Rusija. Državna duma je bila včeraj slovesno odprta. Pod pred sednik državnega sveta Golnbov je prečital carski ukaz. s katerim se sklicuje novo izvoljena duma v zasedanje. Na to so vsi poslauci prisegli. Po prisegi se je zvrsila volitev predsednika. Izvoljen je poslanec Golovin s 356 glasovi proti 102 predsednikom Levica je sprejela to izvolitev z odobravanjem. Novi predsednik je na to spregovoril. Zahvalil se je na izvolitvi ter izrazil nado. da bodo nova duma brez obzira ua stranke složno delovala v blagor prebivalstva ter z vladarjem zajedno uresničila dobrot«', katerih se narod iiudja od ustave iu ustanovnosti Go-lovin še prijavlja, da pojde jutri v Carskoje selo. carju naznanit svojo izvolitev predsednikom dnuie ter s tem zaključuje prvo sejo. —. Po vsem mestu je red in mir. Pričakujejo amnestije.
—	Bolgarsko. Sobranje je bilo sklicano na kratko izredno zasedanje, da odobri pogodbo o novem posojilu za 145 milijonov i t ankov po dVa°/o in po kurzn od 85 frankov S tem posojilom bodeti konvertirani posojili po 6% " leta 1888 in 188«t Kar ostane gotovine, jo porabi vlada za zgradbo novih železnic Bolgarska vlada je osnovala v Aleksandriji trgovinsko agenturo. ker izvaža mnogo poljedelskih pridelkov v Egipt ter se trgovske zveze med obema deželama čedalje lepše razvijajo. Egipt vtegne postati nov in izdateu odjemalec bolgarskih pridelkov.
Nemčija. Poljski posl. Milčiuski je odgovarjal raznim napadom nemških poslancev na Poljake, dejal je. da bi pruska vlada rada zvabila rusko revolucijo tudi na pruska tln, da bi potem mogla tem strožje nastopiti proti Poljakom. Posl. Liebermannu pa. kateri je Poljakom svetoval, naj bodo za prasko kulturo hvaležni, pravi „Praske kulture ne priznavamo Naravnost neverjetno je. da je državni kancelar tisto ponočno .patrijotično" demonstracijo po volitvah smatral kot resno manifestacijo in ne kot pustno šalo. Mi hočemo v tem parlamentu resno delovati in sodelovati na socijalnem zakonodajstvu".
Slovenske novice.
štajersko.
— Vodovod r Cel jo. Celjski občinski svet je sklenil zakonski načrt o vodovodu v Celjn ter načrt zakona predložil deželnemu zboru, da ga potrdi in inu izposluje cesarjevo sankcijo. Bistvena določila tega vodovodnega zakonskega načrta so sledeča: § 1. Za obrestovanje in odplačevanje za vodovod potrebne glavnice in za upravno stroške sme mestna občina celjska pobirati posebne doklade. § 2. Lastnik vsakega poslopja vštevši tovarniška in kolodvorska poslopja, v katerih stanujejo ljudje, mora občini plačevati letno vodno doklado v znesku 4% od odmerjenega najemninskega davka ali od uajemninske vrednosti. § 3. Oproščeni so teh doklad gospodarji onih poslopij, v katere se radi krajevnih ali iz stavbenopolicijskih razlogov ne bo mogel vpeljati vodovod, ali katera stoje na ulicah in trgih, koder ne teče uobena cev vodovoda. § 4. Vsak gospodar. kateri bo moral v smislu navedenih določil plačevati vodno doklado, sme zahtevati, da se uvede vodovod v njegovo hišo in sicer mu ga
mora napeljati občina do poslopja t, svoje troške. upeljavo vodovoda v p*, slopje samo. plača hišni gospodar a«^ istotako tudi stroške za prvi pouk* funkcioniranja vodovoda v poslopji § 5. Porabo vode merijo posebni vodo-raerni avtomati, katere daje. mestna občina v najem. Odškodnina za porab« vode plačuje se polletno, na temelja v resnici porabljene vodne množine po ceni 20 v za kubični meter (1000 L) § 6. Ako kdo iz kateregakoli vzroka ni eden mesec rabil vode v svoje® poslopju, mora vseeno plačati doklado. Ako pa je ni rabil čez en mesec, g« lahko obč. svet oprosti doklad za ta čas. § 7. Vsak hišni posestnik ali lastnik drugih poslopij lahko prenese plačevanje doklad za vodo na najemnike. Občini nasproti pa je on odgovoren za pravilno četrtletno plač. doklade. § 8. Ako dovoli obč. svet. se voda lahko tudi napelje v poslopja, od katerih ui treba po S 2 plačevati vodnih doklad. Posestniki takih hiš plačujejo potem po dogovoru § 9. 10. II in 12 govorijo o prestopkih proti tej postavi ia kaznih Za pritožbe je po S 12 prvs instanca obč. svet. druga pa deželni odbor.
Da l>odo hišni posestniki prevalili nove doklade na najemnike se pač samo po sebi ume. Tako so delali do sedaj še z vsemi dokladami ter se bodo tudi v bodoče držali tega. za nje zlatega in tako komodnega načela. Nepobitna resnica je sicer, da bodo uživali zdravstvene koristi in udobnosti najemniki prav tako kakor hišni posestniki sami. dobro bi pa bilo. ako bi se našel modna, po katerem bi se tndi hišnim gospodarjem naložil primeren delež novih doklad in sicer na tak način, da bi tega ne mogli prevaliti na najemnike.
Konsnm mesa v Celju. Zaklanih je bilo v mestni klavnici 32 volov, h krav. b telic. 54 telet in *h • svinj. Upeljalo se je od drugod 360 kg mesa.
—	Zn bolnega vlsokonolra v Uraden je darovala gospa Apolo-u i j a Škrjanec iz Ljubljane 2 K.
—	Nase letoftnje ablturljente opozarjamo, da sprejme vojno ministrstvo tudi letos na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju 20 vojaških akademikov. Prosilci morajo imeti dobra izpričevala in ne smejo biti čez 20 let stari. Obvezati se morajo s posebnim reverzom, da bodo služili sedem let v armadi kot živinozdravniki. Za časa študij so preskrbljeni s stanovanjem, hrano in obleko. Informacije je dobiti pri akademičnih slovenskih društvih na Dunaju, v »Sloveniji" (VIII. Breiten-felderstr. 20) in v »Savi" (univerza), v katerima so člani tudi slov veterinarji
—	Matrike. .Slovenec" piše is Štajerskega, iz duhovniških krogov: .Česar smo se bali, so je zgodilo. 7. e krožijo cirknlari. Vsebina: „Le nemške golice so natisnjene, oziroma litografirane — torej dobivajo sodišča le nemške golice in ne morejo dragih pošiljati župnijskim nradom kakor nemških. Zato pa sklepajo, da morajo tndi župnijski uradi te izpolniti; naj se ne protivijo in ne delajo nepotrebnega Suma!" Gre se zdaj še le za izkaze, nato pa že še pridejo tudi nemške matrike! Gospodje, ne ukaznjte kakor vam velevajo v Gradcu in na Dnnajnl -- Ne razburjajte dnbov! Duhovščina ni in ne bode izdajala naroda! Svaka sila do vremena." — Ker menimo, da .Slovenec- ne govori dovolj jasno, povemo, da krožijo ti cirknlari od lavantinskega or-dinarijata, ki se je postavil s tem v jako čudno luč! Opozarjamo visoko-častiti ordinarijat, da je lavantinska
škofija slovenska in spominjamo ga tadi. da je odločilni mož v njem — slovenskega rodu. Ali pa so Slovenci vobč*- v knezoškofljskem konzistoriju v taki manjšini. da jih' nemškutarji več ne upoštevajo?
—	Slovenska kmetijska šola na Stnjershem, To vprašanje stoji sedaj v sledečem stadiju: Deželni odbor štajerski je radi energičnega nastopa slo-vnukih deželnih poslancev konečno vendarle začel misliti na uresničenje slovenske zahteve po kmetijski šoli. Pripravljalna dela so danes končana, treba le še rešiti denarno stran. Pro-računjena pa je vsa šola na 446.<WK) K in sicer:
Poslopje	320.000 K
poljedelski inventar 15.000 . drugi inventar	r».000 r
razne potrebščine	10.000 ..
nakup potrebnega zemlj. 95.000 . uk šolo je določen kraj Št. J ur ob Južni železnici. Deželni odbor zahteva sedaj, da mora država k zgoranjim »troškoin prispevati najmanj 40 odstotkov Deputacija slovenskih poslancev je bila v tej zadevi že na Dnnaju in je na pristojnem mestu posredovala ter se ji je državna podpora obljubila. Poživljamo pa naše deželne poslance, da pazijo, da deželni odbor ue bo skušal te važne zadeve zavlačevati in da ga opozorijo osobitotudi na to. da je pred vsem tudi njegova dolžnost, da se po-brine za državni prispevek!
Jugoslovanaka aocijalna demokracija je postavila v 17 volilnih okrajih na Slovenskem svoje kandidate. Na Kranjskem kandidirajo v 6. na Ooriškem v 2 okrajih, v tržaški okolici, v slov. volilnem okraju nn Koroškem in v vseh sedmih slov. volilnih okrajih ua Štajerskem. V treh (Maribor desni breg Drave. Ptuj-Ormoi, Celje-Vransko) kandidira Vinko Vidmar: v dveh (Ro-gatec-Smarje in Brežice-Sevnica-Laški trg) Miha Čobal in v inuriborsko-ljuto-merskem okraju obrtnik Viktor Ku-kovec v Ljutomeru. Resno pride v poštev le kandidat ('obal v brcžiško-laškctn okru ju radi velike množine delavstva v Trbovljah in Hrastniku.
—	Št. Jurij ob juž. žel. V nedeljo 10. marca t. 1. po večernicah priredi Nar. sttanka tukaj veliki jivni ljudski shod v prostorih g. A. Nendl-na s sledečim vsporedom: 1. Narodna .-ttranka in kmetijstvo. 2. Sedajni politični položaj. 3. Ali more slov. kmet iti i Narodno stranko? 4. Slovenci, podpirajmo se med seboj! 5. O novi volilni refotmi. Rojaki! Ako vam je kaj za lastni napredek ter zboljšanje ne/.uosnih razmer, udeležite se shoda kolikoi najbolj mnogoštevilno.
Pasivna rezlatcuca je prenehala. ker jo dovolila državna železnica delavcem 10°/0 poboljšek, pod-uradnikom in stalno nameščenim uslužbencem pa regulacijo plač kakor jo dobe drugi državni uradniki počenši s 1. aprilom 1907. Plače poduradnikov in uslužbencev Južne železnice bodo enake novim plačam uslužbencev na državnih železuicah v Trstu in istotako leta avancementa.
—	Za vzhodnoštajersko tele«-. ulco ao vložili vsi okrajni zastopi vsa
mesta in trgi od Feldbacha do Brežic skupno prošnjo na deželni zbor za stavbo železnice Feldbach-Gleichenberg-Purkla-Ptuj-Rogatec-Breiice.
—	Rečica ob Savinji. V ^Domovini- št 20 od dne 15. februarja je bil omenjen tisti izvor vseh zahrotnih in brecimnih spletkarij in vsega hudega, kar je sploh črez Rečico moglo priti. Pa letos jo je hitro skupil. Takoj dne 16. januarja je bil sodnijsko kaznovan na pet dni zapora zaradi razžalitve iasti proti neki gospodični. To jo pač Junaška in preveč odkrita srčnost.
Kam to pride — dobro da ima še doma močno oporo, od katere bo imel pa le samo eden dobiček, ako le ne bo tudi ta prej pogorel.
—	Šmartno na Paki. Pri volitvah požarne brambe Paške. katere so se vršile minoli mesec, je ostalo vse pri starem. Izvoljen je bil dosedanji g. Jožef Zagradišnik načelnikom in g. Janez Bizjak podnacelnikom. Društveni odbor je ostal tudi popolnoma nespremenjen.
—	Iz tiornjegradskega okraja. V eni zadnji .Domovini" objavila je (»bčina Gornjigrad svoj sejni sklep, da bode še le v naprej izključno samo-slovensko uradovala. kar je gotovo hvalevredno, čeravno bi bilo to že poprej preporoke vredno. Vendar pa koncem tistega dopisa kliče še druge občine k življenju in malo preveč samozavestno zakliče: Kje pa ste druge občine! Človek bi sodil, da je res še vse v tevtouskih sponah srednjega veka. kar pa ni istina. Znano je. da izključno slovensko uraduje že več desetletij občina Mozirje pod g. Piršem, blagega spomina. Občina Rečica pa zasluži prvenstvo z oziram lin sejne sklepe iz leta 1H82 in uradne spi«e. ki so na razpolago. — Ako je pa dopisniku iz Oornjegagrada kaka občina znana, ki bi delala izjemo. — hajd na dan z imenom — pred sramotilni steber. Toliko v pojasnilo in obrambo.
iDostavek ured.) Naš dopisnik gotovo ni nameraval koga žaliti ali kratiti komu čast za zasluge. Namen njegov je edino ta. da hoče vzbuditi narodno zavest in narodni ponos tudi v onih občinah, ki še iz stare navade ali iz kakih osebnih obzirov nemški uradujejo ali vsaj sprejemajo nemške uradne dopise. Takih občin pa i^amo žalibog še nekoliko ua Slov. Štajerskem.
Slov euj gradeč. V soboto. 2. marca je imel tukajšnji župnik gosp. Jazbec zvečer večernice. Pri tem pa se je onesvestil in padel čez stopnice pri oltarju na hrbet. Zdravnika, ki sta bila hitro pri roki. sta konstatirala srčno kap. ki je bila tem nevarnejša, ker je sedemdesetletni gospod itak že dalje časa bolehal na srcu. V noči se je še sicer za malo časa zavedal, potem pa je ob petih zjutraj umrl. Z rotovža, okrajne hranilnice, žnpnišča in mestne šole vise v znak žalosti črne zastave.
Nemški nagrobni govor. .SI N." poroča po nemških listih posneto vest, da je imel g. župnik Merkuš v Zetalah blizu Rogatca nemški nagrobni govor pri pogrebn Slovenca (?) Horvata. Isti nemški listi z zadovoljstvom konstatirajo. da v celem ondotnem dekanatu ni duhovuika, ki bi imel nemški nagrobni govor. Nam se zdi stvar čudna želeli bi pojasnila.
—	Štajercljanskl shod se je vršil zadnjo nedeljo po § 2 v Slov. Bistrici. O shodn poroča graška .Tages-post" sledeče: .Vodstvo stranke, zastopano po g. podžupanu J. Steudteju, trgovcu Slawitschu in uredniku Linhartu, vsi iz Ptuja, je pokazalo s tem svoje neumorno delovanje. Iz sosednjih občin, kakor is Poljčau, Orešnjevca, Laporja, Spodnje Nove vesi in Kavače vesi so prišli Ijndje, ki so poslušali s uavdušenjem zanimiv govor g. Linharta. Predsednikom so izvolili g. župana Stigerja, zapisnikarjem g. \Veutza (Bevca). Q. Stiger je otvoril zborovanje, pozdravil najprisrčnejše vse navzoče in dal besedo g. Linhartu. V enournem govorn je razlagal g. Linhart s krepkimi besedami cilje štajercijsncev. Govoril je o .nemštvu nevarnem" delovanju .črne garde", ki hoče voditi slovenski narod, kateri ni nobeno sredstvo preslabo, da oškoduje z njim napredno misleče ljudi, bodisi že Nemce
ali Slovence. Nadalje je govoril o ustanovitvah konsumov. kateri pehajo kmeta le v revščino in pogubo in o .Kmečki zvezi", katero je oživotvorila ista .garda". Da pa ne zve ljudstvo o njihovih sramotnih činih, jih v svojih listih naprosto zamolčaje, nasproti pa zavijajo in lainjivo poročajo o delovanju nemških mol, knteri delujejo le za ljudstvo. Posebno pa moramo nastopiti proti gibanju, katero je naperjeno proti ustanovitvi nemških šol. Da vbijemo te misli kmečkemu ljudstvu v glavo, mu moramo dati časnik v roko, kateri odgovarja navedenim ciljem; tega je ustanovila pred sedmimi leti štajercijanska stranka in ga moramo najkrepkejše podpirati. Sklenili ho tudi postaviti v ten okraju kandidata, njegovo ime pa naj ostane za sedaj skrito, da se ga obvaruje pred napadi gotovih elementov." Podajeino to poročilo doslovno radi tega. da naši bralci jasno vidijo tri parole štajer-cijancev. katere bodo rabili v volilnem bojn: naprednjaštvo, boj proti konzumom in za nemške šole. Konzumi že večinoma spijo spanje pravičnega in se jih ni več bati, to izprevidi vsak človek. Slo se bo pa za .naprednjaitvo" in .nemške šole"; tu pa naj začnejo naše narodne stranke premišljea. trezen in pameten boj združen s primerno agitacijo — in ni se ničesar bati.
—	Is Clrkovr se nam poroča, da je nčitelj Franc Starešina res umrl. da pa ni bil on učitelj v Cirkovcah, ampak v Rogatcu. Bival je le za čaa boleha nja v Cirkovcah pri svojej materi ki ima tam trgovino. Ker je pa bil .nemškega" mišljenja in je zahajal le v .nemško" družbo, ga seveds tukaj ni nihče pozna).
Uspeh Štajercev Ih luseratov je res velikanski. O tem je pač gotovo najbolj prepričan ptujski Kaiser, ki je vedno polnil .Štajerčeve" predale s svojimi inserati. Ptujski .Stajerc" ima torej prav. ako trdi, da imajo njegovi iuserati rpopoln uspeh"!
—	Umrl je na Bregu pri Ptujn posestnik Jožef Pogatschnik. Bil je .strammdeutsch" kakor že ime kale.
—	04 Sv. Jerneja nad Muto. Skromno pa prisrčno smo obhajali v nedeljo, dne 24. februarja desetletnico inštalacije našega obče priljubljenega župnika g. Rudolfa Raktelj. Skromno! Razun njegove najožje družbe ni mogel nihče priti, saj smo takorekoč zasuti v sneg.
V teh desetih letih se je pri nas marsikaj spremenilo. Omenim le dvoje.
Narodna nestrpnost se je močno ublažila. Tistega sovraštva med Nemci in Slovenci ni več toliko, kolikor ga je bilo pred več leti.
Na polju šolstva je deloval imenovani gospod jako veliko. Kolikorkrat je bilo mesto učitelja prazno, vsakikrat se je odzval povabilu c. kr. okr. šol. sveta ter sprejel radovoljno in s veseljem težavno šolsko delo. In to se je večkrat zgodilo, kajti v te gorske kraje se malokateri učitelj upa. Da je podpiral učitelje v njih težavnem stanu ter jih bodril, da -iso obupali vsled slabih okolnosti, vedo gg. učitelji, ki so tukaj kedaj službovali, sami najbolje.
Čeprav je tnk. duhovska služba jako težavna, vendar želimo, da bi gospod župnik še delj časa pri nas ostal in deloval ie nadalje v naš
blagor.
—	Nn zaupnem shodn odbornikov centralnega volilnega odboru sa Sp. Štajersko dne 3. msrca 1907, kateri shod je sklicalo Slov. društvo v Mariboru vsled sklepa zaupnega shoda z dne 7. februarja 1907, se ni dosegel glede složnega postopanja spodnješta-jerskih Slovencev pri bodočih državno-
zhorskih volitvah noben uspeh, ker odklanja .Kmečka zveza" vsako skapno delovanje pri bodočih drlavnosborskih volitvah
.Slov. draitvo" je položilo svoj mandat v roke poslancev, ki naj ukrenejo v najkrajšem času. kar se jim zdi potrebno glede bodočih državnozbor-skih volitev.
—	Ljudska knjižnica In dr. Ko-roSec. Ker dr. Korošec ne more ovreči naiih trditev, izgovarja se na tak način, da se mn moramo smejati. Kdor pozna .Ljudsko knjižnico" v Maribora in nje vodstvo, mora, če hoče biti nepristranski, priznati, da je vodstvo v rokah takega moža, da si boljšega teleti ne moremo. Kot profesor, ki ima vsak dan opravka z mladino, bo gotovo prav tako dobro vedel, kakor g. dr. Korošec, kake knjige naj izposodi temo ali onemu. G. profesor, dobro bi bilo. če bi vsak četrtek in vsako nedeljo pred nradovanjem vpralali g. dr. Korošca za svet komo naj izposodite .Jurčiča" in druge slične knjige, da ne bi nazadnje morebiti pohujiali naše mladine.
Glede dogodka v Rušah, ki smo ga priobčili ravno v istem članku, pa g. dr. Korošec kar molči.
—	Nemško In avatrljsko planinsko draitvo hoče postaviti na Pohorju razgledovalen stolp. Ali je bilo skrivnostno poruienje Žigertoveg« stolpa ns Klopnem vrhn prva priprava za to?
€. kr. kmetijska družba sa
6ta{ersko. Gg. deželna poslanca dr. Jankovič in Roškar sta dosegla pri kmetijski dražbi sledeče: Spodnjeita-jerska dobi 3 slovenske odbornike v družbi. Ako bo število slovenskih podružnic močno narastlo, dobe Slovenei tndi v centralnem odboru 1—2 zastopnika. Za te .koncesije" pa se poviša v plenumu število Nemcev od 6 na 16!! Snovanju slovenskih podružnic se iz Gradca ne bodo več stavile ni-kakšne ovire. O tej stvari Se spregovorimo.
Učitelj Izumitelj mišolovke. Učitelj Kling v Helmstadtu je izumil avtomaško lovko sa miši in podgane. Svoj izum je prodal kemično-tehnični tvornici .Centar" v Berolinu. Dobil jo 40.000 mark. Razun te svoto še dobi 10% od vsake prodane mišolovke. Ako si tvornica pridobi patent v kaki drugi driavi, mu mora za vsak slnčaj plačati 6000 mark. Temu učitelju pač ni treba čakati na regulacijo učiteljskih plač. _
Koroiko.
—	Na Radi šah pri Celovcu so
so zmagali pri občinskih volitvah nem-čurji, a dosedanji župan p. d. Seat je pogorel. Zupanom je bil izvoljen Rutnik p. d. Rudic v Dvorcu Tudi znani nem-čnrski agitator g. nčitelj Mak na Gol-šovem, ki je bil dosedaj na Radišah občinski tajnik in je tudi pri zadnjih volitvah najbolj agitiral je zgubil svoje tajniško mestece. Agitacija je res nehvaležno delo, kajne g. Mak?
—	Župan Šuinlk p. d. K rasni k v Medgorjah pri Celovcu je poslal dosedanjim častnim občanom medgorske občine dekret v katerem jih poživlja naj se odrečejo častnemu občanstvu. ker bi izvolil rad druge za nemškutarijo na Koroškem zaslužne može častnim članom. Le počasi gospod Šušnik!
—	T lalo&čah pri Beljaka jo imela požarna bramba letni občni zbor. Slovenec je predlagal, naj se napravi poleg nemškega napisa .Spritzenhans" tndi slovenski. Tedaj pa je bil ogenj v strehi ? .Fajerber" pa slovenski napis tega si na Koroškem sploh ne sme misliti Prišlo ni do glasovanja. Tudi predlog, naj se opusti vsak napis se ni sprejeL Ta nastop od slov. strani
se asm ali prav pameten l«e a pristopom trdnih slovenskih polarnih hram boreeT k polarnim hrambam bodemo ■trii moč teh društev. ki imajo, ako-ravno so hnmanitarna vendar zrairaj po-stranski namen. agitacijuzanemško stvar Herevijak so res ' □dur razmera. Posebno socijaldemokratični voditelji uganjajo v zadnjem fasu čudne komedije Govori se. da je Najrlar. vodja borovškib socijaldemokratov. tako dolgo hujskal radarje na Bajdi»ah. da so stopili zgolj pod njegovim pritiskom, čisto nepripravljeni in nepreskrbljeni v štmjk Kobro nam je znano, da je Rigar hud nasprotnik delavstva, kakor sploh vsi .gospodje" v Uornvljah. Priznamo tndi. da je delavce spravil a svojim tiranstvom aa .sraganjt". s vodja socijaldemokratov bi moral pa kot prijatelj delavstva pri svoji agitaciji posebno misliti aa to. da so bili delavci večinoma neorganizirani in za Itrajk popolnoma nepripravljeni in da bodo kot taki v Strajkn gotovo podlegli. To aeveda takemn privaadrancu ie na misel ne pride. Da le napravi Itrajk. je pa dobro. On s tem aa zunaj .triurnim". delavstvo pa gladaje. ali pa ae mora podati.
—	Skoda zaapalkov v Kotla!
(v Istril dae S8. m. m. se je adeMilo it vseh krajev slovenskega volilnega okraja istrskega do 800 odločnih mol Na predlog g. Slavoja Jeakota is Pod-grada je bil soglasno proglašen kandidatom prof. Katko Mandič 3 tem. da aa si Slovenci postavili Maadiča kandidatom to mn hoteli iaraaiti svoje zaapanje ia zahvalo sa to. da sa ja vsa svoje iivljsaje boril za pravice slovenskega in hrvatskega naroda v Istri ah jedaem so pa s to kandidaturo ter a primemo resolucija slovesno proglasili. ds ao ia bodo Slovenci in Hrvatje v Istri postopali vedao alotno ter se berili raso ab rameaa za svoje politična. gospodarske ia kulturne pravica.
-	fttrnjk v triaškl prsati
nakladanje prekomarskega blaga t Tista je vstavila v prosti laki vsako dalo, ker aa aaatale difereace zaradi plač med nosil« premaga ia ajih gospodarji. Kar ie traja pssivaa reat ateaca nn Jaini ia driavai Mesnici, počiva torej v prosti laki prav vae dala.
- .Zmaga »1 cm aaj cev". Pad tem aaalavom je priobčilo več krvatskik listov vest, da je tržaški ikol Nagi le podpisal odlok, s katerim imeaaja aa Riemaaje glagoljaikega duhovnika, (ki bi slutil maSo v ataroalovanskem jezika). .Edinost" Izjavlja, da v Trsta o tem ae veda aičeaar.
par pa 1 kisas |s m SaMt pri P. IsslU
Krepkega
Mucki
poštenih starišev ter a dobrimi spričevali, sprejme takoj tvrdka
v Laškem trga. no n
Trpki ičeiec
iz boljše hiše vešč slovenskega in nemškega jezika ac sprejme takoj
T tvrdki mešane stroke pri Florijknu Oajiek, lil v Loki pri Žosmn 8_i
Itosfonševa sfeHa
Pozor!
Lep svež kranjski 4peh brez kože od pitanih prašičev kg 70 novč. kakor tudi flne kranjske klobase, komad po 10 novč. razpošilja od 5 kg naprej
Ljubljana.
Učenca
v trgovino z mešanim blagom, s primemo šolsko izobrazbo, sprejmeta
NORBERT ZAMER 4 SIN
ion Sv. Peter v Sav. dol. »-a
Učenec
zdrav deček iz dobre rodbine in s primemo šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom
A. POGAČNIK v Cerknici.
UMn medni. 6t?H. Hnii*i*U2fr£
117 prodaja svsj 11—1
Nteall ad 5 Nt «a IS lit. 15 a • K, ad 2S da MO tttrev a S kraa postaja Zaprailč.
msm
ob prs-tani »nirti tia^a nepozabnega >»prtyi cimeta in U«ta yo*p»<ia
Ivana Dergan,
posestnika in rutfniiktf« paintka v TrttvIJah.
izrekamo tem potom najertnejto zalivalo m »se nebrojne likaz«- blagega vrfotja 1'oaebnu m- zahvaljujemo alavnrmu pazniik<-mn in delavskemu podpornima druitvu za fo»tao spremstvo a ttevllnim moitvom in godbo. g. Ivan 1'lenkovifa. predsednika te*a draitva za prrvzeto »krb ia sa obilne »torjeni- aslnge pri pogreba. g. rudu ravnatelja ia drugim gg. uradnikom preinogoknpa. kakor sploh vmhi sorodnik >m prijateljem ia manevra ki ««. prrdracema ranjkema izkazali zadnjo . asi.
i	Rodbina D«rgan.
II
»POSOJILNICA na
=- ra|iatrovaaa zadfaga m
vabi svoje zadružnike na
redni ob6ni zbor
*w 19. aurta 1907. ptp. «k 3. v zadruirta pisarna it. 82. sa Vraaakata
Spored:
1.	Kevizijsko poročilo .Zadružne zveze".
2.	Poslovno poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računa za leto 190«.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Nasveti.
redni občni zbor
kateri M Ms vrill
v čatrtak. Sna 14. avaCana 1907 ab '/, 4. uri pridna v tatfraM pisar*.
Spored:
1. Poročilo o izvršeni obligatorični reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Nadomestna volitev jednega člana nadzorstva. 6. Slučajnosti. FRAM, dne 1. sušča 1907	n, t
Kupujte narodni kolek!
Oddaja stavbe
novega enonadstropnega šolskega poslopja s 3 učnimi sobami, eno sobo za učila in konference in s kletjo pri Sv Štefanu.
Ustmena zniievalna dražba se bo vršila dne 14. suiča 1907 ob 11. nri dopoldne v šoli pri Sr. Štefanu.
Oddala se bo stavba le enemu glavnemu podjetniku. Izklicana cena maša 37.275 K 75 vin.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev, je v upogled razpoložen t lolski pisarni pri Sv. Štefanu in pri okrajnem šolskem svetu t Celju (okrajno glavarstvo). Vsak dražbenik mora pred priretkom dražbe položiti 3728 K varščine.
Krojni šolski svet Sv. Štefan, dne 3. »uSca 15*07.
Načelnik: Fran
JOSIP MATIČ v CELJU
km iz Trn Ijikljnsh velike ifilihe km, hrti nnhdiN
la»»q>— krtivia. aal>stm arama, toi>>ns ihii, —— »imai HiHali
Steekenpferd lilijino milo
60-9 od Bergmana 4 dr.. Draldaai la DeCin aa Labi (Čeiko) 07 je ia ostane po priznanjih, katera dobivamo dap sa dnevom. najboljle zdravilno milo proti pegam na lic« in v dosego nelne. mehke kole in idrave barve na obrasa.
Ko«id p 80 t j« fctttl p rwt lekarni, togemu, trpriati x dlUrial U u\km ter pri krljrtt
Lastnik: Konzorcij list« .Domovina" Tisk dmfttva .Zveina tiskarna" t Celj«
Odgovorni urednik in izdajatelj Ljodevit Farlani.