Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________^¿L_________ m Aktualno «f; Ormož • »Ni ni 1 ^ ec 1- ° I 0. £ , težava v kupnini, 08 1 Lil v) ■ V- > pač pa v stroških * < 1 ÜJ ¡ 1 l_ « 1 obnove« V Štajerski O Stran 3 Ptuj, petek, 12. januarja 2024 Letnik LXXVII • št. 3 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR MojfTin Mattias Kot da se poznava ^tiEUlgla in leta Spodnje Podravje • O novi glavni cesti med Markovci in Ormožem Pred prvo lopato že 50-odstotna podražitev V torek se je iztekel rok za morebitne (pri)tožbe na integralno gradbeno dovoljenje za 16-kilometrski odsek nove glavne ceste med Ormožem in Markovci. Gre za del ptujske obvoznice, na katero mesti Ptuj in Ormož ter drugi kraji VjSvodnjem Podravjučakajo že več kot?20 let. Več na. strani gijaižiiiito TV Slovenija: Kaj bo v tem letu I lT"-"~ r \ ponudila nacionalna televizija? | Aktualno Slovenija • Tretjina zaposlenih v občinski upravi bolje plačana od županov O Stran 2 Podravje Cirkulane • Javni zavod bo občino stal 110.000 evrov O Stran 4 Podravje Ormož • Letošnja prioriteta KS so mrliške vežice O Stran 5 Podjetništvo Videm • Svenškova oljarna iz Sel vse bolj prepoznavna in iskana O Stran 9 Kronika Podravje • Občine zaradi znižanih koncesnin DEM na 1 • v v sodišče O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik CSD Spodnje Podravje Novo direktorico izbrali leto dni pred nastopom funkcije V središču • Županov stroški vzdrževanja kolesarskih stez (še) ne skrbijo 2 Štajerski Podjetništvo petek • 12. januarja 2024 Ptuj, Podravje • Po 32 letih vodenja CSD Spodnje Podravje se bo Kerin upokojil Novo direktorico izbrali leto dni pred nastopom funkcije Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje, se bo po 44 letih delovne dobe in kar 32 letih direktorovanja marca letos upokojil. Postopek izbire novega direktorja so sprožili že lani, natanko leto dni pred upokojitvijo, kar ni protizakonito, je pa neobičajno. V vmesnem času seje zamenjal tudi svet zavoda. Nova predsednica sveta pa uradnih informacij o tem, da se bo Kerin sploh upokojil pred iztekom mandata in da vodenje prevzema nova direktorica, sploh (še) nima. »Postopek izbire je zaključen, tako da namigovanja o tem, da ni tako, niso točna. Tudi ministrstvo je podalo soglasje k izboru prijavljene kandidatke. Stvari so jasne, nova direktorica prevzame vodenje centra marca, ko se upokojim,« je zatrdil Kerin. Razpis za prosto delovno mesto direktorja tega zavoda je bil objavljen marca lani. Edina prijavljena kandidatka pa Valerija Ilešič Toš, zaposlena na CSD Spodnje Podrav-je, sicer tudi aktualna namestnica oziroma pomočnica Kerina. Vodenje centra ji je dobro poznano, na tem področju si je pridobila veliko izkušenj, tako da ne njena kandidatura ne izbor nista presenečenje. Neobičajno pa je, da so izbirne postopke začeli tako hitro. Razpis za prosto delovno mesto je bil objavljen pred skoraj desetimi meseci, svet zavoda v prejšnji sestavi pa je ocenil, da je Toševa primerna kandidatka. Kljub temu da je bilo k izbiri pridobljeno tudi soglasje ministra za delo, in sicer Miran Kerin se bo marca po 32 letih direktorovanja upokojil. že konec junija lani, Ilešič Toševa še vedno ni nastopila funkcije. V vmesnem času se je zamenjal svet zavoda, od oktobra lani ga vodi Tanja Nikolovski, ki pa o tem postopku nima veliko (uradnih) informacij: »Na prvi seji sveta o tem še nismo govorili. V naslednjih dneh nameravam kontaktirati direktorja in ga prositi za informacije o tem, kdaj se namerava upokojiti, uradnih podatkov namreč še nimam. Njegov petletni mandat se izteče šele decembra 2024. Zakaj je svet v prejšnji sestavi postopek izbire direktorja začel tako hitro, ne vem.« Čeprav je precej nenavadno, da je bil razpis objavljen kar leto dni pred načrtovano upokojitvijo aktualnega direktorja, to ni v nasprotju z zakonodajo. Dejstvo pa je, da bi bilo od oktobra, ko je delo prevzel novi svet zavoda, do marca, ko se bo Kerin upokojil, še dovolj časa, da bi opravili izbor. Ne nazadnje bodo prav oni naslednja leta sodelovali z novo direktorico. Novi devetčlanski svet sestavljajo Vera Bračič, Valentina Plavec, Mirjana Nenad, Metod Grah in Tanja Nikolovski kot predstavniki Vlade, Franc Pukšič in Zlatan Fafulič kot predstavnika lokalne skupnosti, stališča zaposlenih predstavljata Mojca Gojkošek in Petra Polanec (podpredsednica sveta). Zakaj postopkov niso zaključili? Nataša Škafar, prejšnja predsednica sveta zavoda, sicer zaposlena na CSD Spodnje Podravje, ki naj bi po Kerinovi upokojitvi prevzela funkcijo pomočnice direktorice, na vprašanja o tem, zakaj so pohiteli, odgovarja: »Mi smo le opravili svoje delo. Ko nas je direktor seznanil, da se namerava upokojiti, smo objavili razpis. Julija smo izdali sklep o imenovanju, v katerem jasno piše, da nova direktorica nastopi funkcijo 1. marca 2024.« V sklep so vnesli datum nastopa funkcije, ki ga je določil dolgoletni direktor sam in je skladen s terminom njegove upokojitve. Glede na to, da njegov mandat poteče šele konec tega leta, je to tudi njegova pravica. Edino, kar sproža dvome in vprašanja, je, zakaj so tako hiteli in so razpisne postopke za prosto Kmalu naj bi vodenje CSD Spodnje Podravje prevzela nova direktorica Valerija Ilešič Toš. Brez soglasja ministra imenovanje ni možno Ko je za imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda pooblaščen svet zavoda, mora ta po izbiri najprimernejšega kandidata pridobiti še soglasje ustanovitelja. V tem primeru ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je podlaga, da svet izda sklep o imenovanju. V nasprotnem primeru, če se minister ne strinja z izbranim kandidatom (tak primer je denimo bil lani v ptujski bolnišnici), imenovanje ni možno, razpisni postopek pa se ponovi. V vmesnem času zavod vodi vršilec dolžnosti, in sicer leto dni z možnostjo podaljšanja za največ še eno leto. delovno mesto direktorja sploh začeli leto dni prej. Slišati je špekulacije, da je razlog to, da so to želeli izvesti v času, ko je bil na čelu še stari svet zavoda. Očitno je, da so na nivoju komunikacije in sodelovanja vodstva in nekaterih članov novoimenovanega sveta trenutno (še) prepreke. Dzenana Kmetec Foto: CG Foto: CG Slovenja, Podravje • Večino občin vodijo župani brez strankarske izkaznice Tretjina zaposlenih v občinski upravi bolje plačana od županov Pred dvema letoma ustanovljen klub neodvisnih županj in županov je pred dnevi prerasel v združenje. Le kaj Eno združenje občanov jim je tega treba, saj že imamo Skupnost občin Slovenije (SOS), Združenje občin Slovenije (ZOS) in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), seje gotovo marsikdo vprašal. A Marko Funkl, predsednik Združenja neodvisnih županj in županov (ZNŽŽ) ter hrastniški župan, pravi, da ne predstavljajo opozicije omenjenim trem združenjem občin, ampak v prvi vrsti medsebojno povezovanje županov. »Dejstvo je, da večino slovenskih občin, natančneje 136 od 212, vodimo župani, ki nismo kandidirali kot predstavniki političnih strank, zato je bil čas, da dobimo svojo organizacijo, ki bo skrbela za povezovanje, za krepitev položaja županj in županov ter za boljše sodelovanje med našimi reprezentativnimi organizacijami ter vsakokratno vlado. Povezani bomo imeli večjo moč in bomo lahko uspešneje vplivali na oblikovanje politik, pomembnih za občine.« Približno 80 zainteresiranih Ustanovnega zbora Združenja, ki je potekal na Dolu pri Hrastniku, se je udeležilo 32 županj in županov. Po besedah Darje Vudler Ber-lak, županje Svetega Andraža, gre za apolitično organizacijo, v kateri svoje interese združujejo neodvisni župani, in to ne glede na svoj politični nazor. V Zasavje mnogi niso mogli priti, saj so bili zadržani; približno 50 županov se je opravičilo, bili pa naj bi pripravljeni postati del Združenja, dodaja, kar pomeni, da bi lahko nova organizacija štela več kot 80 članov. »Prisotnih je bilo tudi kar nekaj neodvisnih županov z našega konca: poleg mene županja Poljčan Petra Vrhovnik, ki je prevzela funkcijo podpredsednice upravnega odbora, Antonija Žum- tí \ A bar iz Cirkulan, ki je postala članica nadzornega odbora, Sebastian Toplak iz Podlehnika, Mitja Horvat iz Dupleka in Marko Soršak, župan občine Hoče-Slivnica.« V Spodnjem Podravju in njegovi neposredni bližini je sicer še več neodvisnih županov: to so Marjan Žmavc iz Cerkvenjaka, Borut Kolar iz Gorišnice, Robert Horvat iz Juršincev, Janez Kramberger iz Lenarta, Franc Majcen iz Makol, Toni Jelovica iz Središča ob Dravi, Stanislav Greifoner iz Starš in Anton Butolen iz Žetal. P © Že leta 2022, ko so ustanavljali klub, so si neodvisni župani zadali štiri zaveze: da se bodo zavzemali za decentralizacijo države, za ureditev financiranja občin in statusa županov ter za razumevanje, da lokalna uprava ne sme biti razumljena kot težava, pač pa kot partner v pogovorih z državo. Položaj županov se, opozarja Funkl, slabša že vse od leta 2008. »Z usklajevanjem plač javnih uslužbencev z inflacijo so se razmerja povsem porušila, saj smo župani 'potegnili kratko', ker se pri nas zvišanje ni upoštevalo. Danes že skoraj tretjina zaposlenih v občinskih upravah prejema večje plače kot župani, Pl If^l A <*■ te razlike se samo še večajo, naša funkcija pa je vse bolj razvrednotena. Župani ne prejemamo plačil za poroke, za popoldansko ali vikend delo, za delo na terenu, smo brez vseh dodatkov in dobimo samo osnovno plačo, zato menimo, da je treba postaviti sistem, ki bo omogočal pravično plačilo za vse.« V Združenju, članstvo katerega stane 50 evrov na leto, bodo organizirali tudi izobraževanja in posvete. »Poleg tega si bomo aktivno prizadevali, da se vsa tri občinska združenja: SOS, ZOS in ZMOS povežejo v eno organizacijo. Čas je, da se pri tem nehamo deliti, saj bomo združeni močnejši v pogovorih z vlado,« sklene Vudler Berlakova. Senka Dreu \V- v V / Neodvisni župani, med katerimi je tudi kar nekaj spodnjepodravskih, so ustanovili svoje združenje. Foto: ZNŽŽ petek • 12. januarja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 3 Po zadnjem izračunu bo gradnja stala 73 milijonov evrov Foto: Avtokampi.si Medtem ko Hrvaška pospešeno gradi mostove med celino in otoki (most na Pelješac, že drugi most na Krk), Slovenija v 25 letih Spodnjemu Podravju in Koroški ne zmore zagotoviti spodobne cestne povezave do avtocestnega omrežja. V torek se je iztekel rok za morebitne (pri)tožbe na integralno gradbeno dovoljenje za 16-kilometrski odsek nove glavne ceste med Ormožem in Markovci. Gre za del ptujske obvoznice, na katero mesti Ptuj in Ormož ter ostali kraji v Spodnjem Podravju čakajo že več kot 20 let. Pot do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja se je nekoliko zavlekla, saj dva od naslovnikov, ki sta fizični osebi, nista sprejela poštne pošiljke. Zato je moralo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) vročitev objaviti na oglasni deski. Na gradbeno dovoljenje je možno vložiti tožbo. Če do roka, to je bil 8. januar, tožba ni bila vložena, bo gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno. „Podatek o pravnomočnosti bomo pridobili od upravnega sodišča," so v torek za Štajerski tednik povedali na MNVP. Razpisna dokumentacija na nadzorni svet Medtem ko se je od lanskega novembra čakalo na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, so na DARSu, ki bo financiral gradnjo ceste, pripravljali pogoje za drugo fazo razpisa za izbiro izvajalca. Pri drugi fazi razpisa ne bi smelo biti zapletov, saj bo naročnik, torej DARS, zbiral samo finančne ponudbe. Usposobljenost izvajalcev in njihove reference so preverili že v prvi fazi razpisa pred tremi leti. „Priprava za izvedbo postopka 2. faze javnega naročila je v teku, v pripravi je razpisna dokumentacija, ki mora biti potrjena še na nadzornem svetu DARS. Potem sledi objava 2. faze razpisa oziroma zbiranje po- nudb," so navedli na DARSu. Zanimala nas je časovnica, kdaj bi DARSovi nadzorniki predvidoma lahko dali kljukico na razpis, a nam te informacije v Družbi za avtoceste niso razkrili. „Teh podatkov vam žal ne moremo posredovati," so odgovorili. V treh letih cena gradnje zrasla za 50 odstotkov Ker so od prve faze razpisa minila tri leta, so v tem času cene materialov in storitev zrasle. V svetu in Sloveniji se je dogajalo marsikaj: korona, vojna v Ukrajini, posledično energetska draginja in nato še inflacija. Avgusta 2020, ko je DARS objavil prvo fazo razpisa za izbiro izvajalca gradnje, so računali, da bo gradnja ceste med Ormožem in Markovci stala dobrih 50 milijonov evrov. V vmesnem času je vrednost investicije pošteno zrasla, zdaj je ocena po podatkih DARSa na 73 milijonov evrov. Povezava z Zavrčem za zdaj V • I • se samo ideja Medtem ko sedaj kaže, da bi regija Spodnje Podravje v naslednjih letih le lahko prišla do prepotrebne nove prometne povezave, nas je zanimalo še vprašanje navezave Zavrča na novo glavno cesto Or-mož-Markovci. Načrtovano je bilo, da bi povezali Zavrč in Formin, čez strugo Drave bi v smeri proti Forminu zgradili most in viadukt. Ta del projekta je še vedno samo pri ideji, dlje od tega koraka se na ministrstvu oziroma direkciji za infrastrukturo niso premaknili. Med drugim čakajo na uskladitev o vprašanju prometnih povezav s hrvaško stranjo. Kot smo poročali, namerava Hrvaška svojo podravsko magistralo, od meje s Srbijo do meje s Slovenijo, pripeljati do Ormoža. Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) so povedali, da jih hrvaška stran s to namero vse do danes še ni nič uradno seznanila. Vse, kar vedo, so informacije s terena, od občinskih oblasti - da bi cesta skozi občino Cestica prišla do Ormoža. MZI je Hrvaško lani pozvalo, da se uradno opredeli glede trase mednarodne prometne povezave, saj mora biti vodenje čezmejnih prometnih tokov usklajeno. „Odziva Republike Hrvaške še nismo prejeli," so povedali na MZI. Mojca Zemljarič Foto: CG 16 kilometrov ceste, ki bo tekla desno ob dravskem kanalu med Markovci in Forminom, v Cvetkovcih pa prečkala kanal in pot nadaljevala v smeri Ormoža, bodo predvidoma gradili dve leti in pol. Za gradnjo se potegujejo štirje gradbeni mogotci: Pomgrad, Strabag, Kolektor in GP Krk. Ormož • Hotel, kije znova naprodaj, kljub znižanju cene za zdaj brez kupca »Ni težava v kupnini, pač pa v stroških obnove« Za razpadajočo stavbo nekdanjega hotela, ki že skoraj poldrugo desetletje kazi podobo središča Ormoža, še nič ne kaže, dajo čakajo boljši časi. In to kljub temu da bi mesto »krvavo« potrebovalo prostor z vsem, kar sodi v sodobno hotelsko ponudbo: prenočišči, restavracijo, velnesom in kongresno dvorano. Zato so se Ormožani pred štirimi leti tako zelo razveselili novice, da je hotel prodan in da ima njegov kupec, podjetnik Stanko Kočevar, lastnik Oculus energije iz Logarovcev, smele načrte Ormožu vrniti, kar je nekoč imel, še več, dvigniti kakovost ponudbe in dodati nove vsebine. V nepremičnino, ki jo sestavljata dve stavbi in jo je za 285.000 evrov odkupil od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je nameraval vložiti še pet milijonov evrov, jo torej v celoti obnoviti, povišati za dve nadstropji in nameniti zdravstvenemu oziroma lepotnemu turizmu. Kočevar dvignil roke od prenove, a še upa na kupca V štirizvezdičnem hotelu, v katerem naj bi znova delalo približno 30 ljudi, naj bi bilo 72 ležišč. Čeprav bi moral investitor po napovedih gradnjo začeti po letu dni od nakupa, ko bi zanjo pridobil vso potrebno dokumentacijo, se to še tri leta zatem ni zgodilo. Kot je pojasnil v začetku leta 2023, je namreč vse sile usmeril v gradnjo proizvodne hale v Varaždinu, zato naj bi bila obnova hotela prestavljena vsaj še za leto dni. Sredi lanskega leta pa je nato šokirala objava oglasa na nepremičninskih spletnih straneh, da je nekdanji Hotel Ormož ponovno naprodaj, in to za 750.000 evrov. Zakaj je dvignil roke od obnove, Kočevar ni javno komentiral, nam je pa zaupal, da kupca za hotel za zdaj še ni našel. »Jasno je, da do prodaje takšnega objekta ne more priti čez noč. Javilo se mi je sicer nekaj potencialno zainteresiranih podjetij, dogovorili smo se, da se januarja spet slišimo in vidimo, ali lah- Čeprav je lastnik nekdanjega ormoškega hotela od lanskega začetka prodaje mičnine s 750.000 znižal na 550.000 evrov, zanjo še ni našel kupca. Foto: CG ceno nepre- ko najdemo skupen jezik. Prepričan sem, da se bo kupec slej ko prej tudi našel.« Cena znižana za 200.000 € Poklicali smo tudi na agencijo Remax, ki prodaja nepremičnino, nekoč eminentni ormoški hotel, ki je veljal za znano središče prireditev in zabave z živo glasbo. »Doslej ni bilo zanimanja, niti potem ko smo ceno s prvotnih 750.000 znižali na 550.000 evrov, za kolikor objekt trenutno prodajamo,« je povedala Tanja Tučič. »Vedeti je treba, da gre za veliko investicijo, ki zahteva tudi posebnega kupca, skratka nekoga, ki se bo pripravljen spopasti s tako zahtevnim zalogajem. Menim, da višina kupnine niti ni tako odločilna, večja težava so stroški obnove, ki so lahko precej nepredvidljivi.« Spomnimo, da obe stavbi, ki sta predmet prodaje, skupaj merita dobrih 4.000 kvadratnih metrov, pripadajočega zemljišča pa je še za nekaj več kot 3.500 kvadratnih metrov. Hotel je prve goste sprejel davnega leta 1960, obnovili pa so ga leta 2008, a je šlo od takrat z njim samo še navzdol. Podjetje, ki je upravljalo hotel, je šlo namreč v stečaj, terjatve je prevzela DUTB, ki je nepremičnino skušala večkrat prodati. Prvotna cena je znašala 503.500 evrov, a dražba ni bila uspešna, zato so jo večkrat ponovili in ceno nižali, in to vse dokler je ni za 285.000 evrov, kot že rečeno, kupil Kočevar. Senka Dreu 4 Štajerski Podjetništvo petek • 12. januarja 2024 Ptuj • Morali spremeniti ime novega zavoda Nov javni zavod še ne dela S prejšnjim tednom naj bi začel delovati novoustanovljeni ptujski javni zavod. Vendar so na dan, ko naj bi formalno začel delovati, svetniki na dopisni seji šele potrjevali nekatere nujno potrebne spremembe za vpis novega zavoda v sodni register. Foto: ČG Sočasno z začetkom delovanja novega zavoda so že potrjevali nekatere nujno potrebne spremembe. Tresla se je gora, rodila se je miš, bi lahko povzeli združevanje treh javnih zavodov pod skupno streho, ki se je na koncu zataknilo na pravnem področju. Sprva goreči nasprotniki te odločitve so se namreč relativno hitro (politično) umirili in sprijaznili z dejstvom, da je velika večina mestnih svetnikov takšen predlog vodstva občine potrdila. Novi zavod, v katerem so združili šport, turizem in mladinsko dejavnost, so poimenovali Javni zavod Ptuj. Gre za združene dejavnosti nekdanjega Zavod za šport Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj z Zavodom za turizem Ptuj. "Mestna občina Ptuj želi z združevanjem javnih zavodov zagotoviti večjo učinkovitost delovanja zavodov, preudarno porabo proračunskih sredstev, občanom pa zagotoviti visoko kakovostne storitve na različnih področjih družbenega življenja - športa, kulture, turizma in mladine. Novi Javni zavod Ptuj bo vsa ta področja povezoval v prireditvah, ki bodo bogatile bivanje občanov in mestu prinesle nov utrip. Združitev zaposlenih bo omogočala boljšo izkoriščenost in optimizacijo kadrov, zlasti pri izvajanju večjih projektov in prireditev, hkrati pa bo omogočena učinkovitejša izraba finančnih virov ter premoženja. Medsektorsko partnersko sodelovanje in povezovanje bo zagotovo prineslo še boljše rezultate," pravijo na ptujski občini. Zakaj se je zapletlo Še preden bo nov zavod lahko začel delovati, pa bo treba spremeniti njegovo ime, saj poimenovanje Javni zavod Ptuj ni skladno z zakonodajo. Pri izbiri imena zavoda so se namreč na ptujski občini želeli izogniti navajanju vseh dejavnosti, "da se vse dejavnosti v zavodu obravnavajo enakovredno in da se z vrstnim redom navajanja ne daje občutek, da se posamezna dejavnost favorizira". Ob izvedbi vpisa v sodni register je bila občina kot ustanoviteljica pozvana, da v imenu navede dejavnosti, ki jih bo zavod izvajal. Pripraviti so morali spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Javni zavod Ptuj«, katerega poglavitna sprememba poimenovanje zavoda. Po novem se bo imenoval Javni zavod za mladino, šport in turizem Ptuj. Imena dejavnosti so navedli po abecednem vrstnem redu. Predlog so ptujski svetniki potrdili z večino glasov in soglašali s spremembo imena novoustanovljenega zavoda. DK Ljutomer • 130 let OŠ Ivana Cankarja Častitljiv jubilej šole OŠ Ivana Cankarja Ljutomer je pred koncem lanskega leta praznovala 130-letnico delovanja. Foto: NS S slavnostne prireditve ob 130-letnici OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Sredi novembra leta 1893 je bila namreč zgrajena nova šola, ki se je imenovala »šola Franc Jožef«. Od leta 1946 šola nosi ime po največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Leta 1973 je bil zgrajen prizidek k stari šoli, telovadnica ob šoli je bila zgrajena osemnajst let pozneje, temeljita prenova poslopja pa je bila izvedena leta 2003. Častitljiv jubilej je bil obeležen s kulturno prireditvijo v šolski telovadnici in je bil tematsko razdeljen na preteklost, sedanjost in prihodnost. Slavnostni govorniki prireditve so bili županja občine Ljutomer Olga Karba, ravnatelj OŠ Ivana Cankarja Jan Filipič in predstojnica Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota Darja Farič Klemenčič. NS Majšperk • Za ureditev akumulacije Medvedce vsaj pet milijonov evrov Direkcija pričakuje gradbeno dovoljenje Ključna za izboljšanje poplavne varnosti prebivalcev ob reki Polskavi je dokončna ureditev pred 30 leti zgrajenega zadrževalnika Medvedce. Direkciji za vode je nedavno uspelo pridobiti zemljišča in je že oddala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Medtem ko je Polskava poplavljala, se je zadrževalnik praznil. Zadrževalnik Medvedce je eden ključnih za urejanje poplavne varnosti vzdolž Polskave. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zasnovan na predpostavki, da se visoke vode zadržujejo v dveh zadrževalnikih - zadrževalniku Požeg na Framskem potoku in zadrževalniku Medvedce na Polskavi. Oba zadrževalnika sta bila načrtovana s ciljem uravnavanja visokih in nizkih pretokov. Medtem ko zadrževalnik Požeg deluje, gradnja zadrževalnika Medvedce nikoli ni bila zaključena v celoti. Tako je zadrževalnik od ojezeritve leta 1994 praktično zapuščen. Nastala vodna površina je prevzela ekološko funkcijo kot pomemben habitat - mokrišče. Po več letih načrtovanj, usklajevanj se sedaj vendarle zdi, da bo na projektu storjen korak naprej. Za ureditev akumulacije Medvedce je morala direkcija za vode skleniti pogodbe in urediti zemljiškoknjižna stanja z več kot 40 osebami oz. pridobiti pravico graditi za skupno 230.000 m2 zemljišč, od tega približno 60.000 m2 na zemljiščih v zasebni lasti. Za pridobivanje pravice graditi so do sedaj namenili približno 193.000 evrov. Predvidevajo, da bo gradbeno dovoljenje izdano v začetku leta 2024, dela pa naj bi bila zaključena v letu 2025. Dograditev vodne infrastrukture zadrževalnika Medvedce oz. Sestrškega jezera, kot ga nekateri poimenujejo, se izvaja v okviru pogodbe o zmanjšanju poplavne ogroženosti na porečju Polskave in ocenjena vrednost dograditve vodne infrastrukture na območju zadrževalnika Medvedce je približno 4,9 milijona evrov. Zgrajeni in urejeni pa bodo odvodni in dovodni kanali, prelivna pregrada ... Da bi bil projekt čim prej zaključen in s tem zagotovljena večja poplavna varnost za prebivalce ob Polskavi kot imetnike kmetijskih površin, si želi tudi domačin Branko Gajšt. »Žal se je tudi lani ponovila zgodba, da je bilo jezero izpraznjeno, zaradi nedavnih decembrskih padavin pa poplavljene njive. Jezero ni opravilo svoje funkcije.« Kot ugotavljajo na direkciji, pa akumulacija Medvedce nima le protipoplavne vloge, temveč je tudi pomemben habitat za rastlinje in živali, postaja pa tudi vedno bolj priljubljena sprehajalna točka. Pohod okrog Sestrškega jezera je namreč enostaven, saj pot poteka ves čas po ravnini, zahteva pa okrog dve uri časa. »Že lani smo za obiskovalce jezera, ki jih je vse več, uredili tudi novo parkirišče z okrog 40 parkirnimi mesti, za obisk jezera, z ogledom muzeja ter moje galerije, pa se odločajo tudi skupine,« je še dejal domačin, slikar Branko Gajšt, za mnoge tudi varuh jezera. Mojca Vtič Cirkulane • Aktivnosti za odprtje gradu bi se morale začeti čimprej Javni zavod bo občino stal 110.000 evrov Promocija in trženje gradu Borl se še vedno nista začela. To naj bi bila glavna naloga novega vodstva Javnega zavoda Belana, ki pa še ni bilo izbrano. Na razpis za direktorja oz. direktorice je sicer prispelo 11 vlog, po razgovorih seje v ožji krog uspelo uvrstiti trem kandidatom. Omenjeni Javni zavod je še vedno v mirovanju, v občinskem proračunu 2024 pa za njegovo delovanje (plače in materialne stroške) planirajo 110.000 evrov. Ker je izbira direktorja oz. direktorice v teku, na občini niso želeli razkriti, komu se je uspelo uvrstiti v ožji krog. So se pa vsi trije kandidati uspešno predstavili članom Odbora za negospodarstvo. Izbrani kandidat bo tako imel na voljo zelo malo časa za vzpostavitev celotnega delovanja zavoda, pripravo promocijskih materialov in številnih drugih dejavnosti. Posamezniki si prizadevajo, da bi grad Borl z okoliškimi znamenitostmi predstavljali na tradicionalnem sejmu turizma Alpe Adria v Ljubljani, vendar časa za priprave ni več veliko, saj se ta začne konec januarja. Vsako morebitno zavlačevanje postopkov je zato v tem trenutku nerazumljivo, še posebej ob dejstvu, da so do začetka turistične sezone zgolj štirje oz. največ pet mesecev. Ob tem je skoraj nepredstavljivo, da občina po skoraj dveh letih dogovarjanj in raznih usklajevanj z Ministrstvom za kulturo, lastnikom objektom, še vedno ni podpisala pogodbe o upravljanju in natančno določila odnosov med vsemi deležniki. Marsikdo se ob vsem tem sprašuje, ali se bodo vrata gradu Borl do prvega maja 2024 odprla. Junija lani so sicer na Ministrstvu za kulturo zatrdili, da teče postopek oddaje v pogodbeno upravljanje. Glede napovedi odprtja objek- ta pa so bili nekoliko previdnejši, saj so pojasnili le, da se bo grad za širšo javnost odprl šele takrat, ko bodo vse aktivnosti uspešno zaključene. »V postopku je treba izvesti aktivnosti, ki terjajo svoj čas,« so zapisali na kulturnem ministrstvu. Celotna lokalna skupnost si želi čimprejšnje odprtje gradu, še posebej aktivni so v Društvu za oživitev gradu Borl. Njihovi člani so pripravljeni pomagati pri promociji, izobraževanju vodnikov ter organizaciji programa. Vse to pa brez direktorja oz. direktorice zavoda ni mogoče. Po njihovem mnenju je skrajni čas, da se objekt do začetka letošnje sezone končno odpre za širšo javnost. Po oddaji v upravljanje bo država predvidoma prevzela zgolj investicijsko vzdrževanje gradu, vse drugo pa upravljavec, torej Javni zavod Belana, tudi financiranje vseh zaposlenih. Estera Korošec Grad Borl še vedno čaka na prve obiskovalce. V prenovljenem delu (na fotografiji) so uredili stalno prirodoslovno razstavo, ki sameva. Foto: EK petek • 12. januarja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 5 Ormož • Kam bodo krajevne skupnosti vložile denar Letošnja prioriteta so mrliške vežice Šestim ormoškim krajevnim skupnostim: Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Podgorci in Velika Nedelja od glavarine letos skupno pripada dobrih 188.000 evrov. S koliko denarja razpolaga posamezna krajevna skupnost in za katere namene ga bo porabila, nam je za vse skupaj povedala Mateja Šek, strokovna sodelavka za KS Kog in Miklavž. Letošnja prioriteta so, kot kaže, pokopališča oziroma mrliške vežice, saj bodo vanje z izjemo Velike Nedelje investirale prav vse krajevne skupnosti; od skupnih 188.357 evrov, kolikor jih imajo na voljo iz letošnje glavarine in lanskih prenosov, bo namreč pokopališkim posodobitvam namenjena več kot polovica vsega denarja, nekaj čez 103.000 evrov. Prenosi neporabljene glavarine Največ sredstev glede na število prebivalcev, 27.825 evrov, pripada KS Ormož. Dobrih 26.000 evrov, torej večino razpoložljivega denarja, bodo namenili za vlaganja v vaške domove in obnovo odra v Domu kulture Ormož, preostanek pa bo šel za nakup električnih radiatorjev v mrliških vežicah v Ormožu in na Humu ter nakup opreme za krajevno skupnost. Naslednja po velikosti je KS Kog, ki bo imela na voljo 26.104 evre. Z 20.000 evri bodo obnovili streho na mrliški vežici, nekaj čez 4.000 evrov bodo stala pleskarska in sanacijska dela v Kulturnem domu Kog, 2.000 evrov pa ureditev poti na pokopališču. KS Velika Nedelja se po številu prebivalcev sicer uvršča v sredino, iz naslova glavarine ji pripada 15.666 evrov, pa vendar bodo imeli tam letos za investicije v blagajni dobrih 26.000 evrov. Od lanskega leta jim je namreč ostalo 10.378 evrov neporabljene glavarine. Nekaj čez 9.000 evrov so rezervirali za športne objekte, zlasti za nakup otroških igral. Z 8.000 evri bodo sofinancirali nakup peči za ogrevanje v Gasilskem domu Trgovišče, dobrih 8.700 evrov pa bodo porabili za investicijsko vzdrževanje velikonedeljske kulturne dvorane. Največ denarja tokrat v Podgorcih Denarja od lanske glavarine niso porabili niti v KS Ivanjkovci, zato imajo letos tudi oni na voljo več denarja, in sicer skoraj 26.000 evrov: lanskega prenosa neporabljenih sredstev je 11.595 evrov, letošnje glavarine pa 14.378 evrov. 15.300 evrov bo namenjenih športnim objektom, natančneje nakupu traktorske kosilnice in vlaganju v športno igrišče, preostanek sredstev, dobrih 10.500 evrov, pa mrliški vežici, ki potrebuje novo ozvočenje in oplesk, objekt bo dobil tudi nova vrata. Čeprav KS Podgorci v 2024 pripada glavarina v višini 11.130 evrov, si bodo lahko privoščili investicijo, ki je vredna več kot 50.000 evrov, saj iz lanskega leta prenašajo ne- porabljenih 42.693 evrov. Zbrana sredstva bodo v celoti namenili obnovi mrliške vežice. 8.281 evrov znaša letošnja gla-varina za KS Miklavž pri Ormožu, ki pa ji je treba dodati še 20.307 evrov, ki jih niso porabili v letu 2023. Tako imajo na voljo dobrih 28.000 evrov, od katerih bodo nekaj čez 13.600 evrov odšteli za obnovo in rekonstrukcijo mrliške vežice. Na 7.000 evrov je ocenjena ureditev talnih oblog na zunanjem balkonu kulturne dvorane in KS, prav toliko bo stala tudi izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo žarnega zidu na pokopališču. Preostanek denarja, nekaj manj kot 8.000 evrov, bodo namenili za nakup opreme za objekt na športnem igrišču. Senka Dreu Foto: FB Več kot polovico denarja, ki jim pripada od glavarin, bodo ormoške krajevne skupnosti letos namenile obnovam mrliških vežic na svojih pokopališčih. Juršinci • Občina bi s Cerkvijo zamenjala nepremičnine Gozdovi za parcele v središču občine Župan občine juršinci Robert Horvat je povedal, da želi občina z župnijo oziroma mariborsko nadškofijo zamenjati nekaj zemljišč. „Občina je lastnica okoli dva hektarja gozdov, medtem ko smo z zemljišči v središču občine zelo na tesnem, lastnica je Cerkev. V cerkveni lasti je tudi pokopališče. O možnosti menjave zemljišč smo se v grobem pogovarjali z našim župnikom Dušanom Todorovičem, zaprosili smo tudi za sestanek na nadškofiji. Župnik je pojasnil, da bi bile menjave posesti možne, prodaja z njihove strani pa skoraj gotovo ne. Zato smo predlagali, da bi gozdove, ki jih ima v posesti občina, za- menjali za zemljišča v središču občine, ki so v lasti Cerkve: pri kulturnem domu, pokopališču in del ceste v Bodkovcih. Za zemljišča v okolici cerkve sv. Lovrenca bomo zaprosili, da bi na njih dobili služnostno pravico, da imamo pravno podlago, da Pokopališče, cesta in parkirišča so v lasti Cerkve. jih urejamo. Nam se gre zlasti za nekaj sto kvadratnih metrov, ki bi jih pridobili za funkcionalna zemljišča. Glede na vrednost naših nepremičnin (gozdov) niti ne moremo kaj več pričakovati. Seveda bi vsa zemljišča ocenili, na ogledu gozdov smo že bili, prisoten je bil tudi logar. Menimo, da je bolj smotrno, da bi gozdove ponudili Cerkvi in jih zamenjali za parcele v središču občine, kot pa da bi gozdove prodajali na dražbi," je dejal župan Horvat in dodal, da bi se s Cerkvijo želeli dogovoriti tudi o statusu pokopališča. Ta je namreč, podobno kot v nekaterih drugih občinah, v lasti Cerkve. Pravno-formalno bi ga morala imeti občina v najemu, najbolj enostavno pa je, če je lastnica. Lokalne skupnosti so namreč zadolžene za pokopališko in pogrebno dejavnost ter vzdrževanje pokopališč. Za vsak vložek v pokopališče oziroma z njim povezan strošek morajo izkazovati pravno podlago, ali je to najem, dogovor o brezplačni uporabi ali pa lastništvo. Po mnenju župana Horvata je najbolj verjetno, da se bodo s Cerkvijo dogovorili za najem. MZ Destrnik • Nova mrliška vežica Več poslovilnega prostora Obnova in nadgradnja tri desetletja stare mrliške vežice, ki že dolgo ne ustreza več sodobnim standardom, seje začela konec lanskega septembra, dokončana pa naj bi bila do maja letos. Mimoidoči si že lahko predstavljajo, kako bistveno večja bo videti mrliška vežica po obnovi in nadgradnji. Gradnjo izvaja podjetje Karbo storitve iz Spodnjih Ivanjcev, s katerim je županja Vlasta Tetičkovič - Toplak podpisala pogodbo za 315.000 evrov brez DDV. Čeprav se je izvajalec takrat zavezal, da bo večino del opravil že lani, mu to očitno, kot kaže stanje na gradbišču, ni uspelo, si je pa že mogoče predstavljati, kako bistveno večja bo videti mrliška vežica po obnovi in nadgradnji. Dotrajana in premajhna obstoječa mrliška vežica bo namreč dobila povsem novo podobo, dodan ji bo prizidek, povečan bo poslovilni prostor. Ploščad pred vežico bo pokrita z nadstrešnico, uredili pa bodo tudi stopnice za dostop in klančino za gibalno ovirane osebe, obnovili asfaltno parkirišče ter hkrati poskrbeli za odvodnjavanje in tlakovanje poti pri vežici. Rok za dokončanje del je konec aprila, v tem času pa uporaba mrliške vežice ni mogoča, kar pomeni, da v njej ni možno opraviti slovesa od pokojnika. Zato so se v občinski upravi dogovorili s farnim župnikom Jožetom Škofičem, da bodo do takrat pogrebne slovesnosti potekale na nadomestni lokaciji - v prostorih cerkve svetega Urbana, o podrobnostih obreda in pogreba pa se svojci še naprej dogovarjajo z lenarško Almajo, ki je na Destrniku koncesionar za pogrebno dejavnost. Zaradi obsežnosti in finančne zahtevnosti so projekt obnove in širitve destrniškega pokopališča na občini razdelili v dve fazi. V prvi so pokopališče razširili, kar je zaradi konfiguracije terena zahtevalo velike gradbene posege s postavitvijo teras in opornega zidu ter povezovalne poti in stopnišča na strmini med mrliško vežico in obstoječim pokopališčem, da ljudem ni več treba hoditi po cesti. Na pokopališču so uredili tudi žarne grobove, enojna grobna mesta, prostor za raztros pepela, poskrbeli pa so tudi za novo javno razsvetljavo in postavili ograjo. SD Središče ob Dravi • Sofinanciranje društev Največ za knjižnico Za izvedbo letnih programov kulture je letos v središkem proračunu zagotovljenih skoraj 185.000 evrov. _I Foto: SD Od tega je največji del pogače, dobrih 77.000 evrov, namenjen knjižnični dejavnosti, za vzdrževanje kulturnih dvoran in domov je rezerviranih nekaj čez 35.000 evrov. Za radijski program bodo v Središču ob Dravi prispevali dobrih 20.000 evrov, za izdajo občinskega glasila Sredica bo šlo nekaj manj kot 12.000 evrov, sofinanciranje muzeja pa bo občino stalo skoraj 8.000 evrov. Sofinanciranju kulturnih društev je namenjenih 18.000 evrov, 12.600 evrov je na voljo za prireditve ob praznikih, 800 evrov pa za JSKD. Za športno dejavnost v proračunu skupaj čaka slabih 49.000 evrov, od katerih jih bo 42.000 razdeljenih med izvajalce športnih vsebin, 6.750 evrov pa za vzdrževanje športnih parkov. Proračunska sredstva bo mogoče dobiti tudi za ohranjanje in razvoj podeželja ter za spodbujanje gospodarstva. Pomoči pri naložbah v kmetijska gospodarstva je namenjenih 19.500, pomoči pri naložbah v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov 5.000, za podporo delovanju društev in interesnih združenj s področja kmetijstva in razvoja podeželja pa je na voljo 500 evrov. Za razvoj gospodarstva v občini je v proračunu pripravljenih 20.000 evrov, in sicer za spodbujanje investicij 11.600, za nova delovna mesta pa 8.000 evrov. SD Foto: SD -oto: CG 6 Štajerski Podjetništvo petek • 12. januarja 2024 Slovenija, Podravje • Občine s slabim pregledom nad stroški vzdrževanja kolesarskih poti Županov stroški vzdrževanja kolesarskih stez (še) ne si Osrednji in največji projekt, za katerega so občine Spodnjega Podravja v zadnji finančni perspektivi EU črpale evropska sredstva, je bila gradnja kolesarskih stez. Sedem občin - Ptuj, Markovci, Gorišnicajuršinci, Hajdina, Majšperk in Kidričevo -je zgradilo dobrih 40 kilometrov kolesarskih povezav. Kolesarske steze še nekaj mesecev ne bodo zaživele, saj je treba najprej zanje pridobiti dovoljenja za uporabo. Če bo sreča, bo to v prvi polovici leta. Novozgrajena infrastruktura ne prinaša samo bonitet, ampak za občine kot lastnice tudi obveznosti. Enako kot za druge prometne površine bo treba na kolesarskih stezah poskrbeti za vzdrževanje. Občine prva leta ne računajo na posebej visoke zneske, saj je infrastruktura nova in načeloma ne bi smela zahtevati posebnih popravil. MO Ptuj letno računa na največ sto tisočakov Mestna občina (MO) Ptuj bo vzdrževanje kolesarskih stez prepustila svojemu podjetju Javne službe. „Za vzdrževanje kolesarskih stez smo v proračunu 2024 zagotovili 40.000 evrov. Vzdrževanje bo vključevalo košnjo bankin, obnovo talnih označb, pometanje, popravilo bankin in redne preglede. Strošek izvajanja zimske službe ocenjujemo med 40.000 in 60.000 evri, vse pa bo odvisno od vremena. Denar smo rezervirali na postavki za zimsko službo," so pojasnili v kabinetu županje MO Ptuj Nuške Gajšek. V okviru regijskega projekta je MO Ptuj sicer pridobila novih 10 kilometrov kolesarskih stez. Na Dravskem polju 30 km Občina Kidričevo ima, skupaj z novozgrajenimi odseki, skoraj 20 kilometrov kolesarskih stez. Direktor občinske uprave Damjan Napast je povedal, da v prvih letih posebnih stroškov za vzdrževanje ne načrtujejo, pokrivali jih bodo iz proračunske postavke za redno vzdrževanje cest. Letno računajo na okoli pet tisočakov, za vzdrževanje kolesarskih stez bodo zadolžili občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Na Hajdini je po besedah župana Stanislava Glažarja pet kilometrov kategoriziranih javnih poti za kolesarje, ki so fizično ločene od ceste, ter osem kilometrov kolesarskih stez in pasov. Denar za vzdrževanje novozgrajenih odsekov bodo zagotovili z rebalansom proračuna, vzdrževanje pa predali koncesionarju, to je Cestnemu podjetju Ptuj. V Majšperku vzdrževalec režijski obrat Majšperk ima nekaj manj kot šest kilometrov kolesarskih povezav; od tega 4,5 km kolesarske steze in 1,5 km kolesarske poti, ki je označena na vozišču. „Vzdrževa-nje kolesarskih poti izvaja občinska uprava s svojim režijskim obratom in svojo komunalno opremo in stroji, zato stroške težko opredelimo le za vzdrževanje kolesarskih stez in poti. Ocenjujemo, da bo strošek med tisoč in 1.500 evri. Sem prištevamo posipni material, nafto in amortizacijo komunalne opreme, priključkov ter morebi- Kolesarke pozimi ni obvezno plužiti Praksa izvajanja zimske službe na kolesarskih stezah je različna, odvisno od tega, v kateri prednostni razred je površina umeščena, so za naš časopis pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI). Kolesarske povezave, ki so v sedmem prednostnem razredu, so pozimi zaprte. Za tiste, ki so v petem razredu ter ob voziščih državnih cest, se upoštevajo krajevne potrebe. V primeru snega se lahko čistijo z eno- ali večdnevnim zamikom. Po pojasnilu DRSI koncesionarji kolesarske steze običajno plužijo in posipavajo istočasno kot pločnike. tne manjše poškodbe prometne signalizacije. V proračunu posebej ločene postavke za vzdrževanje kolesarskih stez nismo planirali, sredstva so zagotovljena v okviru proračunske postavke za vzdrževanje cest in javnih površin (letno in zimsko). Po petih letih naj bi vzdrževanje kolesarskih stez ob regionalni cesti prevzela Direkcija RS za infrastrukturo, kolesarske poti, označene na občinskih javnih cestah, pa bomo še naprej vzdrževali sami," je pojasnil župan Majšperka Sašo Kodrič. S kolesom od Slovenskih goric do središča Ptuja Občina Juršinci ima po novem pet kilometrov kolesarskih stez. 500 metrov v Gabrniku so zgradili pred leti, sedaj imajo kolesarsko stezo vse od središča občine do meje s Ptujem in naprej do samega centra mesta. Ocene, koliko bo občino stalo vzdrževanje, še nimajo. Denar za vzdrževanje bodo glede na potrebe zagotovili z rebalansom proračuna, vzdrževanje pa načrtujejo z lastnim občinskim režijskim obratom, je povedal župan Robert Horvat. Markovčani imajo 26 km kolesarskih povezav Ko bodo v promet vključili novozgrajene kolesarske steze, bo občina Markovci Občine v Spodnjem Podravju bodo vzdrževanje novozgr in koncesionarju, ki skrbi za občinske ceste, to pa je Cest imela skupno 26 kilometrov kolesarskih povezav, vključno z Dravsko kolesarsko potjo v dolžini 11 kilometrov. Za vzdrževanje novozgrajene trase bo na letni ravni po oceni občine treba zagotoviti okoli deset Foto: Bobo Podravje • V štirih letih obmejnim spodnjepodravskim občinam 1,7 milijona evra Župani v Ljubljano po odgovore in - denar V štirih letih so vse obmejne občine na račun povečanega nadzora državne meje prejele 12 milijonov evrov. Z denarjem so občine asfaltirale marsikatero makadamsko cesto ob meji, uredile javno razsvetljavo ipd. Tudi letos si občine lahko obetajo denar za sanacijo poškodovane infrastrukture. Do koliko denarja bodo upravičene, na notranjem ministrstvu ne razkrivajo. Prejeta sredstva zaradi povečanega nadzora državne meje in s tem poškodb infrastrukture Kljub vstopu hrvaške v schengensko območje policija še vedno izvaja nadzor obmejnih območij oz. izvaja t. i. izravnalne ukrepe. Obseg nedovoljenih prehodov meje je lani v primerjavi z letom 2022 narasel, najbolj na območju PU Novo mesto, medtem ko je na območju PU Maribor nekoliko upadlo. A že pregled policijskih poročil ob koncu leta in v začetku letošnjega kaže, da se število migrantov na našem območju ponovno povečuje. Sicer pa so policisti do decembra lani obravnavali 55.230 nedovoljenih vstopov v državo, v istem obdobju 2022 pa so zabeležili 30.141 nedovoljenih vstopov, kar pomeni 25.000 primerov manj. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka in Pakistana. Zaradi povečanega nadzora državne meje in s tem poškodb infrastrukture se je pred štirimi leti skupina županov obrnila na ministrstvo za notranje zadeve za povračilo dela stroškov. V letu 2020 je ministrstvo za notranje zadeve občinam izplačalo 2,76 milijona evrov, v letu 2021 3,47 milijona, predlani so razpoložljiva sredstva povišali na kar pet milijonov evrov. Prvič so bile tega denarja deležne tudi vse obmejne občine, ne le tiste ob južni meji s Hrvaško. Prvim so namenili dva milijona, drugim pa tri. Lani so obseg denarja ponovno znižali na 2,5 milijona evrov (milijon za vse obmejne občine, 1,5 milijona evrov za občine na južni meji). Na vprašanje, koliko denarja je letos predvidenega za občine, z notranjega ministrstva niso želeli odgovoriti. Dejali so le: »Tudi za leto 2024 bomo zagotovili sredstva za povračilo dela stroškov občinam zaradi povečanega nadzora državne meje. Sredstva se bodo razdelila po razdelilniku na podlagi sklepa, ki ga sprejme vlada.« Z višino denarja, ki ga ima ministrstvo rezerviranega, niso seznanjeni niti župani obmejnih občin. »Nedavno smo na pristojno ministrstvo poslali dopis z željo po sestanku in ponovni vzpostavitvi dialoga, saj imamo več odprtih vprašanj. Pričakujemo 2023 2022 2021 2020 Ormož 64.364 € 120.589 € 100.025 € 72.048 € Središče ob Dravi 63.716 € 108.906 € 80.391 € 98.037 € Zavrč 53.778 € 98.204 € 77.522 € 46.295 € Cirkulane 31.649 € 129.735 € 51.657 € 41.639 € Žetale 17.520 € 52.615 € 40.129 € 45.642 € Videm 27.694 € 40.771 € 32.924 € 19.370 € Podlehnik 41.557 € 29.146 € 33.037 € 41.857 € Gorišnica 6.006 € 17.779€ 2.352 € 1.353 € Skupaj 306.284 € 597.745 € 418.037 € 366.241 € Foto: Črtomir Goznik sredstva zaradi dodatnega nadzora na obmejnem območju, vključno z izravnalnimi ukrepi, obenem pa se želimo pogovoriti glede odstranjevanja tehničnih ovir, vzdrževanja zemljišč tik ob ograji, pa tudi odškodnin za lastnike zemljišč, na katerih stojijo oz. so stale tehnične ovire - ograja,« je dejal Sebastian Toplak. Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica pa je izrazil skrb, kako bo ministrstvo določilo višino denarja, do katerega bodo občine upravičene, saj da zaradi odprtih meja v lanskem letu podatki ne bodo odražali realne slike. Višina denarja, ki ga dobi posamezna občina, je sicer odvisna od dolžine meje, števila mejnih prehodov, števila občanov, nezakonitih prehodov državne meje itd. Denarja pa občina ne more porabiti po svoji volji, temveč le za obnovo oz. vzdrževanje občinskih cest in javnih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi povečanega nadzora. Mojca Vtič Vir: Občine petek • 12. januarja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 7 krbijo tisočakov, sredstva za ta namen imajo v proračunu po besedah direktorice občinske uprave Valerije Horvat Majcen zagotovljena na splošnih proračunskih postavkah za vzdrževanje občinskih cest in za zimsko Kdaj je kolesarska steza javna pot V Spodnjem Podravju (Kidričevo, Juršinci) je kar nekaj občinskih kolesarskih stez kombiniranih s traktorsko potjo, se pravi, da je na isti površini dovoljena vožnja traktorjev in kolesarjev. V tem primeru ne govorimo o kolesarski stezi, temveč javni poti - večnamenski površini za javni promet za kolesarje, pešce in kmetijsko mehanizacijo. Tako kategorizirano javno prometno površino imajo tudi Ljubljančani ob novi Industrijski cesti in delu Zaloške, Celjani pa v smeri proti Laškemu. „Izkušnje kažejo, da z mešanim prometom ni težav. Po kolesarski poti vozi malo kmetijskih strojev, njihova hitrost je nizka. Občasno se pojavljajo težave s čiščenjem, saj kmetijski stroji na površino nanesejo blato, ki gaje treba očistiti," so povedali v upravi mestne občine Celje. val jih bo koncesionar, to je Cestno podjetje Ptuj. Predvidoma bodo na letni ravni za njihovo vzdrževanje namenili 3.500 evrov, znesek so v proračunu za letos že tudi rezervirali. V Ljubljani enkrat več kolesark kot v Mariboru Glede na to, da se kolesarska mreža v občinah Spodnjega Podravja šele vzpostavlja, smo pobrskali za podatki nekaterih drugih slovenskih občin oziroma pokrajin. Najbolj živo in razvejano kolesarsko mrežo v državi ima prestolnica. „V Ljubljani je okoli 300 kilometrov urejenih kolesarskih površin. Sem spadajo kolesarski pas na pločniku, kolesarski pas na vozišču, kolesarska steza, ločena nivojsko, kolesarska steza, ločena z oviro, javna pot za pešce in kolesarje ter javna pot za kolesarje. Vzdržujemo jih v okviru koncesijske pogodbe za vzdrževanje cest s podjetjem KPL. Letna vrednost pogodbe za vzdrževanje vseh prometnih površin - cest, pločnikov in kolesarskih stez - je blizu 13 milijonov evrov," so navedli v upravi ljubljanske občine. Dodali so, da večino kolesarskih površin pozimi plužijo in posipavajo. „Kjer kolesarske steze oziroma pasovi, ki so v planu zimske službe, potekajo po cestišču, se pluženje oz. posip izvaja sočasno s pluženjem oz. posipom cestišča, kjer potekajo izven, se kolesarske površine čistijo oz. Foto: Črtomir Goznik ajenih kolesarskih stez večinoma zaupale svojim režijskim obratom, svojim podjetjem (Ptuj, Kidričevo) no podjetje Ptuj. Rekorderka s kilometri površin za kolesarje je Ljubljana. Imajo jih 300 kilometrov, to je približno enako razdalji po avtocesti med Lendavo na vzhodu države in Koprom na zahodu. V Mariboru je v primerjavi s prestolnico polovico manj kolesarskih površin, okoli 143 kilometrov. službo. Vzdrževanje kolesarskih stez bodo oddali koncesionarju - vzdrževalcu občinskih cest. Markovcem sosednja občina Gorišnica ima 4,5 kilometra kolesarskih stez. Vzdrže- posipavajo hkrati s pločnikom. Skladno z izvedbenim načrtom zimske službe se prednostno uredi dostop do šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in javnega prevoza." V drugem največjem slovenskem mestu Maribor je 143 kilometrov kolesarskih stez, ki jih vzdržuje javno podjetje Nigrad. Pozimi čistijo dobro tretjino kolesarskih povezav, ki so v sklopu ceste, to pa je okoli 54 kilometrov. Ostale kolesarske steze jim služijo kot prostor za odmet snega. S točnim podatkom, koliko letno namenijo za vzdrževanje kolesarskih stez, v mestni upravi ne razpolagajo. Pogledali smo še v Celje, Mursko Soboto in Novo mesto Mestna občina Celje ima 62 kilometrov urejenih kolesarskih poti. Vzdržuje jih javno podjetje Vodovod - kanalizacija, strošek pa je vključen v letni znesek rednega vzdrževanja občinskih cest. V zimskem času kolesarske poti vzdržujejo v omejenem obsegu. V pomurski prestolnici Murski Soboti je slabih 15 kilometrov kolesarskih stez. Vzdržuje jih Komunala javno podjetje, letni strošek vzdrževanja je okoli 16.500 evrov. Pozimi kolesarske steze plužijo in posipavajo, enako kot ceste. Čeprav je Murska Sobota, tako kot Dravsko in Ptujsko polje ter Pesniška dolina, izrazito poljedelska pokrajina, kombinacije traktorskih in kolesarskih poti na isti prometni površini tam ne prakticira-jo, so pojasnili v mestni upravi. Mestna občina Novo mesto ima okoli 38 kilometrov kolesarskih povezav. Vzdržuje jih koncesionar, ki skrbi za redno vzdrževanje občinskih cest. Enako kot ceste tudi kolesarske površine pozimi čistijo. Koliko občino stane celoletno vzdrževanje kolesarskih površin, v mestni upravi točno ne znajo navesti, saj podatkov o stroških vzdrževanja cest in kolesarskih pozi ne vodijo ločeno. Mojca Zemljarič Foto: S. S Ptuj • Kljub subvencijam občina z nadpovprečnimi prihodki iz komunalnega prispevka Do nižjega komunalnega prispevka s subvencijo Mladi in mlade družine, ki si dom (prvič) gradijo v mestni občini Ptuj, so upravičeni do subvencije oziroma nižjega plačila komunalnega prispevka. V lanskem letu so zabeležili 28 upravičencev, ki so iz tega naslova privarčevali skupaj skoraj 100.000 evrov. Niso pa mladi edini, ki lahko koristijo možnost tovrstnih oprostitev. Gradnja v mestni občini Ptuj je v zadnjih letih konkretno v porastu. Hiše praktično v vseh delih mesta rastejo kot gobe po dežju. Zgrajeni so bili tudi trije novi bloki, zraven Tamesovega v Rabelčji vasi še dva na Potrčevi cesti pri trgovini Tuš. Pospešena gradnja je absolutno koristna tudi za občinski proračun. V letu 2022 je imela ptujska občina iz naslova komunalnega prispevka 1,3 milijona evrov prihodkov, kar je bilo več kot 80 % več od načrtovanega zneska. Izdanih je bilo kar 200 odločb za plačilo komunalnega prispevka. Več od pričakovanj gradili tako mladi kot podjetja Občina sicer ponuja dve olajšavi; eno za podjetja in drugo za mlade družine. Za subvencioniranje komunalnega prispevka za gospodarstvenike so sprva v lanskem letu rezervirali 30.000 evrov, nato pa z rebalansom znesek povišali na 100 tisočakov. Letos je za ta namen rezerviranih 80.000 evrov. Precej so za leto 2023 z rebalansom zvišali tudi postavko za subvencijo komunalnega prispevka za mlade družine, s 30.000 na kar 120.000 evrov, kar je kar 400 odstotkov več od prvega sprejetega proračuna za leto 2023. V dopolnjenem predlogu letošnjega proračuna pa so varčevali tudi na tem segmentu in to postavko znižali na okroglih sto tisočakov. »Subvencijo v obliki nižjega plačila komunalnega prispevka za mlade družine je v letu 2023 v MO Ptuj koristilo 28 upravičencev, in sicer v znesku 95.285 evrov,« so lanskoletne finance predstavili na ptujski občini. Po Odloku o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine iz leta 2019 je subvencija dosegljiva tistim osebam, ki niso stare več kot 35 let, za mlado družino pa velja družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let, ne glede na starost otrok, ter Vedno več mladih, ki koristijo možnost sofinanciranja V letu 2022je ptujska občina mladim družinam sofinancirala komunalni prispevek v višini 59.700 evrov, lani je bil ta znesek krepko višji, znašal je nekaj manj kot sto tisoč evrov. Prav toliko so rezervirali tudi v proračunu za leto 2024. družina z otrokom do največ dveh let, ne glede na starost staršev, če gre za prvega otroka obeh staršev. Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša 40 % od odmerjenega komunalnega prispevka za Znesek subvencije za vse graditelje iz kategorije mladih in mladih družin je lani znašal dobrih 95.700 evrov. mlade oziroma 50 % od odmerjenega komunalnega prispevka za mlade družine. Najvišji znesek subvencije znaša 5.000 evrov. Subvencija vsem, ki so sploh (še) pripravljeni graditi Mestna svetnica Lina Habjanič meni, da bi občina na tem področju morala pomagati ne le mladim, pač pa tudi drugim, ki gradijo na Ptuju. Podala je predlog, da se v Odloku o subvencioniranju komunalnega prispevka razširi subvencioniranje na vse, ki bodo prvič gradili: »Glede na to, da se mladi in mladi odrasli zmeraj kasneje, če sploh, odločajo za gradnjo lastne nepremičnine, menim, da je predlog več kot upravičen. S tem bi vsaj MO Ptuj lahko preko njej dostopnih mehanizmov pomagala tistim, ki bodo prvič gradili, ne glede na to, ali gre za osebo do 35. leta starosti ali ne.« Na občini pričakovano temu niso naklonjeni. Pojasnili so, da je komunalni prispevek prihodek občinskega proračuna in je namenski vir financiranja gradnje komunalne infrastrukture. Menijo, da veljavne oprostitve zadostujejo: »Menimo, da glede na potrebe gradnje infrastrukture ni smiselno manjšati prihodka iz naslova komunalnega prispevka.« Dženana Kmetec Foto: CG 8 Štajerski Podjetništvo petek • 12. januarja 2024 Haloze • Bistriška komunala smeti že podražila, Čisto mesto (še) ne Bolj kot cena v ospredju pretežki avtomobili Vsi, ki jim odpadke odvaža Komunala Slovenska Bistrica, bodo z novim letom Bistričani za cent cenejši od Čistega mesta plačali 16,8 evra za opravljeno storitev oz. 1,24 evra več kot doslej. A bolj kot cena so bila v pogovoru makolskih svetnikov z direktorjem bistriške komunale Maksimiljanom Tramškom v ospredju manjša smetarska vozila. Podobne želje in pobude se pojavljajo tudi v drugih haloških občinah, kjer odvoz odpadkov izvaja Čisto mesto Ptuj. Bodo po haloških cestah vendarle zapeljala lažja smetarska vozila? Komunala Slov. Bistrica (nova cena) | MKO, 120-litrska posoda | Bio-posoda_1 KfÜ 1 Čisto mesto Ptuj, povprečna cena jan.-nov. 2023 17,0 € 7,7 € Vremenske neprilike in težka vozila lomijo in načenjajo ozke, a za vzdrževanje drage haloške ceste, posledično občina pogosto omejuje vožnjo težkih tovornih in drugih vozil s postavitvijo znakov za omejitev največje mase vozila ali z osno obremenitvijo. Izjema seveda ostajajo vozila, ki opravljajo javno gospodarsko službo, kar je tudi odvoz smeti. Večtonski tovornjaki tako tedensko prečesavajo haloške hribe in po mnenju številnih svetnikov vplivajo na krajšanje življenjske dobe cestnih povezav. Za posipanje šminkerski avtomobili, za smeti pa ... »Bilo bi pošteno, da bi podjetje, ki izvaja odvoz odpadkov v Halozah, ki so po večini hribovite in kjer je sanacija cest pravi finančni podvig, nabavilo lažja vozila, ki bi bila prijaznejša občutljivim halo-škim cestam,« meni podlehniška svetnica Lidija Vidovič Plohl. Ma-kolski svetnik Franci Skledar pa je bistriškemu direktorju dejal: »Iz predstavitve lahko vidim, da vam statistika in številke ležijo, vendar nikjer nisem zasledil izračuna glede stroškov nabave manjšega vozila. Zanima me, kaj bi bilo dražje? Ali recimo dva evra več za smeti in s tem manjši avto ali pa vsakoletno popravilo cest.« Zdravko Krošel pa je dodal: »Na področju cestnega vzdrževanja imate ford rangerje, posipalce - neke šminkerske zadeve. Lepo za pogledati, pohvalno, vendar nismo pa še nič naredili na odvozu odpadkov, čeprav smo se že večkrat pogovarjali o manjših vozilih za hribovski predel.« Direktor Maksimilijan Tramšek je najprej odgovoril: »Prazno vozilo ima 12,5 tone, manjših kamionov nimamo, ker bi bilo težko odvoziti takšne količine. Sicer pa ima sme-tarsko vozilo okrog sedem ton osne obremenitve; če bi pogledali ostala vozila in kmetijsko mehanizacijo, ima marsikatera večjo obremenitev kot smetarsko vozilo.« Manjša vozila bi bila neracionalna Tudi iz Čistega mesta odgovarjajo, da že uporabljajo manjša smetarska vozila, katerih teže ni mogoče meriti na podlagi vizualne ocene velikosti. Ob tem so v podjetju, ki izvaja odvoz odpadkov v preostalih šestih haloških občinah (Zavrč, Cirkulane, Maj- Vir: Cisto mesto Ptuj in Komunala Slov. Bistrica Slovenjebistriška komunala je dvignila ceno odvoza odpadkov za 1,24 evra oz. za osem odstotkov. Višja cena naj bi bila posledica povišanja osnovnih plač za šest odstotkov, padca odkupnih cen papirja, kovin in ostalih surovin, rast stroškov za sežig odpadkov itd. Iz Čistega mesta Ptuj pa so odgovorili: »Trenutno ne planiramo korekcije cene v letu 2024, a je to odvisno od stroškov dela, minimalne plače, cen ener-gentov ..., o čemer konkretnih podatkov za 2024 še nimamo.« tako vozilo moralo vsaj trikrat na vmesno praznjenje tudi na 20 km dolgo pot do prevzemnega centra za ravnanje z odpadki. To je popolnoma neoptimalno, zato se tovrstna vozila uporabljajo predvsem v središčih večjih mest, kjer so prevzemni centri običajno v neposredni bližini.« V Čistem mestu so še spomnili, da jih je zakonodaja obvezala k zagotavljanju odvoza odpadkov tudi za vikende, pa tudi želje ali zahteve prebivalcev so po odvozu odpadkov 'izpred hiše'. Posledično se ukinjajo skupna zbirna mesta, kar pa pomeni več vožnje po hribovitih območjih. »Naše podjetje daje velik poudarek nabavi sme-tarskih vozil ustreznih velikosti, ob tem pa zbiranje vedno v hribovitih območjih občine, ko so vozila prazna in predstavljajo najmanjšo masno obremenitev, hkrati pa je treba izpostaviti tudi, da vozila, sploh pri zbiranju lažjih odpadkov (embalaža in papir), ne dosegajo maksimalne dovoljene skupne teže niti ob koncu krožne vožnje, saj so prej volumensko polna.« Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznlk šperk, Videm, Žetale in Podleh-nik) dejali, da so njihova vozila v večini dvoosna in največje skupne dovoljene mase 16-18 ton. »Na trgu obstajajo manjša vozila, npr. največje dovoljene mase 7,5 tone, a pri tem je treba vedeti, da bi s takšnimi vozili morali število vozil na isti krožni vožnji v Halozah povečati 3- do 4-krat, ali pa bi eno Ljutomer • Srečanje podjetnikov Priznanja jubilantom Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ljutomer decembra že tradicionalno prireja prednovoletno srečanje obrtnikov in podjetnikov, članov OOZ ter upokojenih obrtnikov. Foto: NS Predsednik OOZ Ljutomer Ivo Ozmec je podelil priznanje Mitji Prelogu za 40 let dela v obrti. V ljutomerskem domu kulture sta zbrane nagovorila predsednik OOZ Ljutomer Ivo Ozmec in podžupan občine Ljutomer Boris Filipič. Ob tej priložnosti so bila podeljena jubilejna priznanja članom zbornice za 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let opravljanja obrtne dejavnosti. ZA 10 let obrti sta priznanje prejela dva samostojna podjetnika, za 15 let pa osem. Dvajset let obrt opravljajo Branko Markovič, Boštjan Pavličič in Ferdinand Tomažič, 25 let Miran Krajnc, Andrej Turnšek in Saša Žuman, 30 let pa Miran Filipič, Milan Stajnko, Darinka Štuhec, Stanislav Vene in podjetje Krim. Za 35-letno opravljanje obrti je priznanje prejel samostojni podjetnik Daniel Zelko, za polna štiri desetletja obrtništva pa je priznanje pripadlo Mitji Prelogu. Ormož • Kovinarstvo Žvegla ob 30-letnici z novo halo v poslovni coni »Gremo naprej!« Podjetje Kovinarstvo Žvegla, ki je minuli petek, 5. januarja, praznovalo 30 let delovanja, je na dan svoje obletnice odprlo svojo novo proizvodno halo v ormoški ekonomsko-po-slovni coni. Družina Žvegla je obletnico svojega delovanja in odprtje praznovala v družbi številnih poslovnih partnerjev in prijateljev. Med zbranimi so bili tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, župan Središča ob Dravi Toni Jelovica, direktorica občinske uprave Milena Debeljak, poslanec Andrej Kosi in predsednica KS Podgorci Natalija Volmut ter mnogi Podgorčani, saj družina Žvegla izhaja iz Podgorcev. Ustanovitelj podjetja je danes upokojeni Marjan Žvegla, ki se je s kovinarstvom najprej začel ukvarjati ljubiteljsko, ob redni zaposlitvi pri Slovenskih železnicah. Ker je bilo dela več kot dovolj, je točno 5. januarja 1994 odprl obrt in pet let ustvarjal doma v garaži, v Podgorcih. Obenem se je dodatno izobraževal in je bil leta 2003 eden izmed prvih v občini Ormož, ki je opravil mojstrski izpit. Toda domača garaža je kmalu postala pretesna, zato je doma v Podgorcih zgradil 250 m2 veliko delavnico, a se je glede na obseg dela izkazalo, da bo treba delavnico še širiti, toda doma ob hiši ni bilo več prostora. Tako se je skupaj z družino odločil, da novo delavnico postavi v Ormožu. Po upokojitvi je dejavnost predal sinu Marku Žvegli, ki je postal novi direktor Kovinarstva Žveg-la, d. o. o. Ob odprtju novega obrata je povedal: »Ko se je oče upokojil, je družino postavil pred dejstvo 'gremo naprej ali ostanemo na mestu'. Rekli smo si: 'Gremo naprej.' Tako smo v Ormožu v novi poslovno-ekonomski coni kupili zemljišče in začeli graditi novo halo za proizvodnjo naših kovinskih izdelkov vseh vrst. Sam bi si sploh težko predstavljal dru- gačno poklicno pot. Že od svojega 16. leta sem bil vpet v to delo, ki me je zmeraj veselilo in danes sem hvaležen očetu, da nam je postavil odlične temelje, da lahko delam naprej in razvijam naše delo. Enako sem hvaležen mami Lidiji, ki je v podjetju zaposlena že vse od leta 1997 in ne samo, da je očetu pomagala v delavnici, opravljala je tudi dela tajnice, računovodkinje, koordinatorice, čistilke in še marsikaj, poleg seveda nas treh otrok, za katere je bilo treba poskrbeti.« V podjetju je danes devet zaposlenih, poleg Marka in njegove sestre Špele še sedem delavcev. Njihova dejavnost obsega vse kovinarske storitve oziroma kovinske izdelke vseh vrst, velike ali manjše kovinske konstrukcije, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo in podobno. Nova hala v Ormožu stoji na zemljišču, velikem 80 arov. Z njo je podjetje pridobilo 1.000 m2 velik delovni prostor in 240 m2 spremljevalnih prostorov in pisarn. Pisarne v nadstropju bodo oddajali tudi v najem. »Vrednost investicije se približuje 1 milijonu evrov,« je še povedal Marko Žvegla. Slovesnost je z glasbo popestril narodno-zabavni band Gimnazije Ormož pod vodstvom prof. Aleša Lubija, trak pred vstopom v halo pa so simbolično prerezali Marjan in Lidija Žvegla, direktor Marko Žvegla in drugi člani družine. K. Putarek Foto: D. Bešvlr Pogled na novo halo Kovinarstva Žvegla v ormoški ekonomsko-poslovni coni. petek • 12. januarja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 9 Videm • Svenškova oljarna iz Sel vse bolj prepoznavna in iskana Boris Svenšek - mizar, poljedelec, inovator in seveda oljar Vonj po praženih semenih domuje v Selih na Dravskem polju. Pred šestimi leti je Boris Svenšek na temeljih mizarske delavnice postavil oljarno, ki jo danes poznajo po vsej Sloveniji. »Prašičerejstvo smo na naši kmetiji opustili, izključno od poljedelstva pa ne moreš živeti. Tako smo kmetijsko pridelavo dopolnili s pra-žarno in stiskalnico za olje. Sprva smo mislili, da bo ta dejavnost le dopolnilna, morda ob koncih tedna, sedaj je postala naša temeljna,« je dejal neumorni Svenšek. Boris Svenšek je izučen mizar in ljubezen do lesa še ohranja. Najbolj ponosen je na vhodna vrata hiše, pa vrtno garnituro, ki jo je izdelal za svoj vikend v Halozah. A zanos do izdelave lesenih izdelkov je nadomestila želja po predelavi semen in pridelavi temno zelene ali rumene svilnate tekočine. »Nisem mogel pustiti zemlje, ki jo obdelujemo, in sprva smo za stiskanje olja koristili usluge drugih, nato pa smo začeli sami. Nad razpisi sem obupal, z njimi enostavno nimam sreče, mi je pa uspelo dobiti opremo za oljarno, ki je bila že postavljena, vendar nikoli rabljena.« Prvi kupci olja so bili njegovi nekdanji sodelavci v Ljubljani in prijatelji, krog kupcev pa se je kmalu razširil po vseh regijah tudi po zaslugi priporočil zadovoljnih kupcev. Svenško-vi pridelujejo 100-odstotno bučno olje, pa sončnično olje, nudijo slana in neslana bučna semena in moko iz bučnih semen. Glavnina dela in prihodkov v stiskanju in praženju A glavnine prihodkov ne ustvarijo s prodajo izdelkov, temveč s storitvami, saj v bližini ni nobene druge oljarne. Dela je seveda naj- 1--- T" ~ ___ več v jesenskem času, tudi v minuli jeseni, čeprav je bilo leto 2023 za pridelovalce buč eno slabših, ter decembra, predvsem zaradi izdelave poslovnih daril. »Ponosni smo, da je naše bučno olje tudi protokolarno darilo domače občine Videm pri Ptuju. Sicer pa imamo vsako leto več novih strank, za katere opravljamo storitev praženja in stiskanja. Stranke niso le iz Podravja, temveč tudi iz ljutomerskega konca, vse do Ruš in Brežic. Nudimo storitve za manjše pridelovalce, pogoj je vsaj 30 kilogramov buč-nic, kar zadošča za eno ponev, pa tudi večje, kajti dnevno lahko predelamo okrog 1.200 kilogramov semen.« Asortima storitev in izdelkov so dopolnili še s sončnicami, kar je zahtevalo izdelavo oz. predelavo strojev, s katerimi si lajšajo delo. »Izdelali smo sušilnico za bučna semena, ajdo, koruzo, pa tudi sončnice ter stroj za luščenje, namreč sončnična semena je treba pred praženjem najprej oluščiti.« Foto: Mojca Vtič Boris Svenšekje tudi ponosen prejemnik priznanja zlata sončnica na področju pridelave in predelave, ki ga podeljujejo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju s tednikom Kmečki glas in spletnim portalom Agrobiznis,. Sicer pa Svenškovi sodelujejo tudi na Dobrotah slovenskih kmetij, priznanja pa osvajajo tudi v tujini. »Priznanja pospešujejo tudi prodajo, saj so kupci pozorni na odličja, s katerimi se ponašajo izdelki. Tudi pri bučnem olju ni nič drugače.« Foto: Mojca Vtič Bučno in sončnično olje pridobijo s toplim stiskanjem, opremo za hladno stiskanje pa naj bi dobili še letos. Bučna semena najprej posušijo, da imajo le 6 % vlage. Nato semena zmeljejo, dodajo jim vodo in sol ter segrevajo 45 minut do največ 120 stopinj Celzija. Zaradi segrevanja se iz semen v stiskalnici lažje sprošča olje, ki dobi značilno aromo in okus. Stroji, nepogrešljivi pri obsegu dela, kot ga imajo Svenškovi, so v večini plod lastnega inoviranja, razvijanja. »Stroj za luščenje sončničnih semen je na primer kupljen na Hrvaškem, vendar niti približno ni delal tako kot sedaj. Precej ga je bilo treba nadgraditi. Tudi sušilnica je plod lastnega dela.« Obilo ur, preživetih na poljih, Svenškovi namreč obdelujejo okrog 30 ha njiv, pa tudi v delavnici in ob inoviranju, iskanju rešitev. Verjetno ni treba poudariti, da je v delo vpeta vsa družina, tudi bližnji sorodniki, ob tem pa jim časa za dodatno ponudbo tudi zmanjka. Časa za vse ideje kar zmanjka »Razmišljali smo o ponudbi de-gustacij ter izdelavi namazov, vendar pa imamo s storitvami enostavno preveč dela, tako da degustaci-je izvajamo, vendar v omejenem obsegu.« Pa cena bučnega olja? Giblje se okrog 20 evrov za liter. »Cene so ostale na ravni prejšnjih let kljub slabši pridelovalni sezoni. Nekateri skušajo s prodajo po višjih cenah, vendar vprašanje, koliko so uspešni pri prodaji.« Februarja 2018 je Boris iz nič postavil oljarno. Leta 2020 se je soočil še z vlomom in krajo kompletne zaloge bučnih semen, a lastnik oljarne ni obupal, ugotovil je, da je bil neljubi dogodek celo neke vrste reklama. Torej tudi iz tako nesrečnega dogodka je izluščil nekaj pozitivnega. Svenšek, čigar nasmešek je nalezljiv, namreč ne obupuje, se ne ustavi, tudi sedaj ne, ko se pri hoji opira na bergle in čaka na zdravniški poseg. Njegov vsakdanjik je namreč prepleten s številnimi obveznostmi, če ne na domačih poljih in domačem dvorišču, pa v Halozah, kjer ima vinograd s 600 trsi. Mojca Vtič Sv. Andraž • Sofinanciranje kulture in športa Največ za knjižnico Andraški svetniki so potrdili dveletni proračun, v katerem so zagotovljena tudi sredstva za kulturno in športno delovanje društev v 2023 in 2024. Foto: KUDV Največ denarja, namenjenega kulturi, bo pripadlo knjižnici. Kulturi je tako za vsako od omenjenih let namenjenih dobrih 33.000 evrov. Od tega bodo lahko društva za sofinanciranje rednih programov in posebne projekte preko razpisov dobila 6.000 evrov. Največ denarja bo pripadlo knjižnici, okrog 17.000 evrov. JSKD bo iz andraškega proračuna prejel slabih 500 evrov, za tiskanje občinskih novic pa so rezervirali nekaj manj kot 10.000 evrov. S kulturno dejavnostjo se v občini ukvarjajo v KUD Vitomarci, podružnični šoli in vrtcu, društvu upokojencev, ljudske pevke iz društva gospodinj in kulturna sekcija turističnega društva. Za sofinanciranje športne dejavnosti in posebnih športnih projektov društev, za katera lahko kandidirajo športna društva in klubi, je v proračunih za letošnje in prihodnje leto na voljo po 7.000 evrov. SD Haloze • Gradnja optike se nadaljuje Del Haložanov šele pri načrtih Medtem ko nekateri prebivalci Žetal in Majšperka preko optičnega omrežja, ki gaje v zemljo položilo podjetje Rune,že spremljajo spletne in televizijske novice ter programe, v Podlehniku, Vidmu, Zavrču in Cirkulanah še ne vedo, kdaj bo optični signal dosegel njihove domove. Iz podjetja Rune, ki gradi optično omrežje v Halozah, so sredi minulega meseca sporočili, da so na območju Žetal izgradili že blizu 30 % načrtovanih priključkov, na območju Majšperka okoli 15 %, medtem ko v Makolah gradnjo omrežja šele začenjajo. Tisti, ki so že priklo-pljeni na omrežje in so izbrali operaterja, so za zdaj zadovoljni, je slišati na terenu. In medtem ko v trojici haloških občin dela potekajo, v ostalih štirih za zdaj ostajajo pri načrtovanju, kjer pa tudi naj ne bi šlo brez zapletov. Za enega naj bi poskrbela kar Občina Videm, ki da ni podala projektnih pogojev, ki so nujni za izdelavo dokumentacije za izvajanje gradnje, vsaj tako je bilo mogoče slišati na občinski seji ene izmed haloških občin. A kot so odgovorili iz Rune, so projektne pogoje pridobili, kar pa je ključnega pomena pri načrtovanju omrežja za ostale občine. Namreč vozlišče za projekt S36a, ki obsega občine Podlehnik, Videm, Zavrč in Cirkulane ter tudi občine Hajdina, Ptuj ter manjši del občine Žetale, je predvideno v Vidmu. »Lahko se pa lokacija vozlišča še spremeni,« so odgovorili z Rune. Nič ni dokončnega in predvidljivega, dokler se dela dejansko ne začnejo. In kdaj bo to? Natančnega datuma ali vsaj okvirnega meseca (pričakovano) ni. Iz Rune so glede gradnje optike v Podlehniku dejali, da je projekt v zaključni fazi projektiranja in dokler to ni zaključeno, podrobnosti o poteku projekta niso znane. »Sam projekt bo predvidoma stekel v sredini leta 2024. Kdaj se bodo dela začela v občini Podlehnik, trenutno še ne vemo, saj še nimamo ter- minskega načrta izvedbe del, ki ga pripravi izvajalec, ki pa trenutno še ni znan. Pred začetkom gradbenih aktivnosti bomo vodstvom občin predstavili projekt kot tudi njegov predviden potek v posamezni občini, kar vključuje tudi pregled tras omrežja.« Mojca Vtič Na območju Žetal naj bi podjetje Rune do sredine decembra zgradilo 30 % načrtovanih priključkov. Foto: Mojca Vtič 1G Štajerski Kultura petek • 12. januarja 2Q24 Knjigarnica Tokratna Knjigarnica ima nekoliko drugačen uvod. Najprej želim izraziti kanček, ampak res kanček zavisti, ki meje tu in tam prešinila v minulem letu. Namreč: drugo največje slovensko mesto, o katerem se mi, Ptujčani, radi pošalimo, da je naše predmestje, je dobilo novo knjigarno. In take, nove knjigarne si že leta in leta želim tudi v najstarejšem mestu deželice, kjer je res lepa knjižnica, poštene, urejene, primerne in vsebinsko bogate trgovine s knjigami pa ne premoremo. Pa toliko je praznih površin v starem mestnem jedru in koliko je šele knjig, ki bi jim pravi knjigarji zmogli najti pot do kupcev! No, v Mariboru, na Koroški cesti 6, je nova knjigarna z imenom Mariborka, ki ji daje okrilje odlična mala založniška hiša VigeVage Knjige, specializirana za stripe in riso-romane. Njena urednica je cenjena pesnica in kolumnistka Anja Zag Golob, projektni vodja pa Zala Zagoršek Golob. Zelo obetavno, saj sta ti dve literarni obliki, strip in riso-roman, v pravem razcvetu na slovenskem knjižnem trgu. Mariborka ponuja zraven stripov in risoromanov še izbrane knjige manjših založnikov in samozaložnikov ter skrbi za knjižne koncepte, ki jih v »velikih« knjigarnah težko najdemo ali pa jih sploh ni. Ob tem pomišljam, kako bi morali taki knjigarniški projekti zacveteti po vsej deželi, kjer bralna pismenost pada in je možnosti za informacije o dobrem čtivu težko dobiti. Knjigarna Mariborka zastavlja tudi literarne, bralsko spodbujevalne dogodke in malo je tudi naša, saj jo vodi Ptujčanka Iva Žele, ki si je veliko tovrstnih izkušenj nabrala pri založbi Sanje. Vabljeni v Mariborko, še posebej v četrtek, 18. 1. 2024, ob 17. uri, ko bo predstavljena odlična, duhovita, sodobno zavita slikanica Mala vrla viteza založbe Zala. To je branje za osnovnošolce, ki jih navdušujejo pravljice in imajo veselje z duhovitimi zgodbami. Šaljivost in humornost pregovorno nista vrlini v Podalpju, zato so tovrstne knjige toliko pomembnejše. Osebno sem se ob branju in ilustracijah nahihitala in se čudila izjemni zgodbi, ki ji ilustracije dajejo privlačno, zabavno obliko. Le-ta je samosvoja, nič otročje ilustrativna, prej daje občutek odlične filmske animacije. Pisatelj Bjorn F. Rorvik (1964) je norveški avtor, priljubljen med bralci in hvaljen od stroke. Alice Lima de Faria (1968) je švedsko-norveška ilustratorka, scenografka, profesorica vizualne in digitalne komunikacije na Norveškem inštitutu za otroško knjigo. Oba avtorja sta v tej slikanici prvič predstavljena slovenskim bralcem. Za odličen prevod je poskrbel Darko Čuden, prevod je denarno omogočila literarna asociacija NORLA. Mala vrla viteza sta pred težko nalogo, ki ju sploh ne mika. Vitezka Netresk in Roženkravt se obirata v garderobi, saj se slednji ne more odločiti med novimi škorenjci z leopardjim vzorcem in med tistimi s črnimi čipkami. Ob tem ju presenetijo koraki na stopnicah. Zdi se, da se nekomu mudi. Je nemara kaj pozabil? O, sveta Marička, pa to je sam šef! Vrhovni kralj! »Alarm, alarm!« vpije kralj.« Vitezi, vsi k nogi!« »Tukajsva samo še midva,« zine Roženkravt. »A samo vidva?« se začudi kralj. »Ja,« zineta Roženkravt in Netresk. »Drugi so jo šib-nili na viteški turnir.« Kralju se je znova izmuznila princeska in nemudoma jo je treba pripeljati nazaj domov. Dragi bralci, sploh si ne morete misliti, kako sodobna je princeska in zvita! Torej vabljeni k branju in na obisk v Mariborko! Liljana Klemenčič Ps.: Tudi jaz bom tam. Ptuj • 16. likovna nagrada ex-tempore Karneval Ptuj Nove likovne upodobitve pustnih mask Mednarodna likovna nagrada ex-tempore je tradicionalna prireditev v okviru največje slovenske pustne prireditve. Gre za osrednjo likovno prireditev v pustnem času na Ptuju, ki že od leta 2003 navdihuje mnoge ustvarjalce iz Slovenije in tujine, zlasti pa še iz Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Japonske in Hrvaške. Doslej se je za nagrade ex-tem-pore potegovalo že več kot 1.400 slikarjev. Ob 60-letnici Kurento-vanja so organizatorji likovne nagrade ex-tempore v Galeriji mesta Ptuj (KUD Art Stays, MO Ptuj in JZ za turizem Ptuj) pripravili veliko razstavo preteklih zmagovalcev in zbirke ex-tempore, ki jo hrani MO Ptuj. Le-ta je nadvse bogat zaklad različnih likovnih pogledov na Kurentovanje in tudi pomembna dodana vrednost karnevalski prestolnici Slovenije in mednarodni karnevalski prestolnici. Tudi za letošnjo, že 16. nagrado, prijave potekajo preko spleta. Razstavo finalistov, ki jih bo izbrala mednarodna strokovna žirija, bodo postavili v Galeriji Magistrat in v Mali galeriji mesta Ptuj. Nagrade bodo podelili na pustno soboto, 10. februarja, ob 10. uri v Mestni hiši na Ptuju. V spremljajočem katalogu bodo predstavili vsa likovna dela sodelujočih avtorjev, ki si jih bo mogoče ogledati tudi na Foto: Črtomir Goznik Letošnja likovna nagrada ex-tempore Karneval Ptuj 2024 je že 16. po vrsti. Doslej je na Ptuj privabila že več kot 1.400 likovnikov iz številnih držav. virtualni razstavi na spletni strani www.artstays.si. Tudi letos so organizatorji nagrade ex-tempore povabili na slikarski dogodek, likovno kolonijo Plein-Air, na kateri pričakujejo vse „hitre" slikarke in slikarje, da na dan otvoritvene povorke letošnjega Kurentovanja ustvarijo svoje likovno delo, s katerim bodo sodelovali na nagradi. Žigosanje praznih podlag bo potekalo v Galeriji Art Stays na Ptuju 3. februarja med 9. in 10. uro. Mednarodna strokovna žirija bo podelila veliko odkupno nagrado grand prix MO Ptuj, dve odkupni nagradi MO Ptuj, nagrado za najizvirnejšega kurenta, nagrado Galerije FO.VI in Galerije Luna, priznanja strokovne žirije in druge odkupne in praktične nagrade. Spletno glasovanje pa bo odločilo o prejemniku nagrade občinstva. Dobitniki odkupnih nagrad so po pravilih nagrade dolžni odstopiti likovna dela ne glede na določeno prodajno vrednost. MG Ormož • Priprave na digitalizacijo kronike Petra Dajnka Za začetek postopka dovolj denarja Na predlagani občinski proračun za letošnje leto, ki so ga ormoški svetniki sprejeli na zadnji seji v decembru, je prispel en amandma. Pripravil ga je svetnik Simon Kolmanič, ki je predlagal, da se postavki za založništvo doda pod-postavka za digitalizacijo župnijske kronike Petra Dajnka in zanjo zagotovi 15.000 evrov. Ob 150. obletnici njegove smrti so namreč v Veliki Nedelji pripravili simpozij, na katerem so udeleženci ugotavljali, da bi bilo dobro kroniko Velike Nedelje najprej digitalizirati in jo tako narediti dostopnejšo za raziskovalce, nato pa jo še prevesti iz stare nemške gotice, česar ne zna več veliko ljudi. Župan Danijel Vrbnjak je potrdil dogovor o digitalizaciji na okto- brskem simpoziju. »Že sama organizacija simpozija dokazuje, da ne zanemarjamo pomena zgodovine, kulture in kulturne dediščine. Sredstva za začetek postopka so zagotovljena v okviru obstoječe postavke o založništvu, zato ni potrebna nobena dodatna, prav tako denarja ni treba jemati nikjer drugje. Če bo potreba, bomo več sredstev čez leto priskrbeli z rebalansom. Skratka, denar za pripravo na digitalizacijo je, sledile bodo druge faze.« Ormoški svetniki so letošnji proračun sprejeli brez Kol-maničevega amandmaja, ki se jim ni zdel potreben. Štajerski Trubar, kot mu pravijo, jezikoslovec, duhovnik, pisatelj in čebelar Peter Dajnko, ki se je v slovensko slovstveno zgodovino zapisal predvsem z nesojeno pisavo dajnčico, je v Veliki Nedelji kar 42 let služboval kot župnijski dekan. Med letoma 1840 in 1860 je napisal velikonedeljsko župnijsko kroniko, ki velja za eno najobsežnejših in najbogatejših župnijskih kronik na Slovenskem in jo hranijo v Dajnku posvečeni spominski sobi v gradu. Kronika obsega tri večinoma v nemščini napisane knjige, v katerih najdemo številne zgodovinske podatke o kraju, Foto: Kamra Župnijsko kroniko Petra Dajnka, ki naj bi v kratkem ugledala luč digitalizacije, hranijo v velikonedeljskem gradu. križnikih, cerkvi in njeni opremi, župnijah v dekaniji Velika Nedelja, vaseh in prebivalcih pa tudi o tedanjih naravnih nesrečah, vojskah in boleznih. SD Ptuj • Slovenska mostna gradnja svetovno prepoznavna Slovenski mostovi doma in v tujini Do 18. januarja je pri Miheličevi galeriji na ogled panojska razstava Tehniškega muzeja Slovenije pod naslovom Slovenski mostovi doma in v tujini. Predstavljeni so mostovi, ki so v Sloveniji in so jih konstruirali in (ali) zgradili domači ali tuji strokovnjaki ter mostovi v tujini, ki so delo slovenskih konstruktorjev in sodijo v sam svetovni vrh in so slovenski ponos. Razstavo so zasnovali z namenom, da bi predstavili mostno gradnjo kot izjemno pomembno ter mednarodno prepoznavno in priznano tehniško stroko na Slovenskem. Med predstavljenimi mostovi je tudi Puhov most na Ptuju, ki prav tako sodi med najlepše mostove na Slovenskem in širše. Za promet so ga odprli leta 2007. Foto: Črtomir Goznik Pri Miheličeiri galeriji je na ogled panojska razstaua Tehniškega muzeja Slovenije Slovenski mostovi doma in v tujini petek • 12. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 11 Zavrč • Na kmetiji Kelc v Pestikah se vsakdan vrti okoli konjev Frizijci so močni in zanesljivi konji Na kmetiji Kelc v Pestikah je življenje vseh družinskih članov vsak dan prepleteno s konji. Zakonca Jernej in Marjana sta posestvo v Halozah kupila pred 19 leti. Poleg njune ljubezni ju združuje še ena - ljubezen do konjev, ki stajo prenesla tudi na svoje tri otroke. Ker je Marjana Gorenjka, so pred hišo postavili dvojni kozolec toplar, kije postal zaščitni znak njihove kmetije. Vrsto let so vpeti v razna lokalna dogajanja, sodelujejo pa tudi z domačo osnovno šolo. Zelo radi sodelujejo pri dogodkih, ko lahko ljudem predstavijo konje in delo z njimi. Marjana Logar Kelc in Jernej sta se spoznala preko konjev, in sicer na pol poti med Zavrčem in Vodicami. Iskrica med njima je preskočila na konjenici v Šmarju pri Jelšah. Oba sta imela doma konje, kar ju je še dodatno povezalo. Sprva sta nameravala začeti skupno pot pri Marjaninih starših v Vodicah, nato pa sta sprejela odločitev, da gresta na svoje. Ker je Jernej iz Goričaka, sta nekaj kilometrov stran kupila manjše posestvo in začela graditi hlev za konje, od soseda pa sta kupila travnik. Konji so vse leto na prostem, kjer se dobro počutijo, prav tako so veliko bolj zdravi. V hlevu so zgolj visoko breje kobile in kobile z žrebeti. Pred leti so nabavili vso potrebno kmetijsko mehanizacijo, s čimer so si v precejšnji meri olajšali delo. Vso hrano za konje pridelajo sami, in sicer imajo v najem deset hektarjev travnikov in dva hektarja njiv. Pri vsakodnevni skrbi za konje pomagajo tudi vsi trije otroci. Najstarejša hči Zala je podobno kot njuna starša vzpostavila posebno vez s konji, hkrati pa se odlično znajde v vlogi inštruk-torice jahanja. Prav zato na kmetiji razmišljajo, da bi se poleg vzreje Na kmetiji Kelc se konji skozi vse leto pasejo zunaj. Promocijsko sporočilo Vse za športne navdušence - v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Qcentru v Puhovi - je vse v znamenju ugodnih ponudb in zimskih razprodaj. Zima še ni rekla zadnje in zdaj je pravi čas, da poskrbite za modna, kakovostna in udobna oblačila, ki jih v prodajalnah v Qcentru dobite po izjemno ugodnih cenah. Pri največjem športnem trgovcu v Sloveniji so v novo leto startali z zimskim znižanjem cen. Pridite in izkoristite izjemne zimske popuste v prodajalni Intersport Ptuj. Dobršen del zime je še pred vrati, zato je sedaj pravi čas, da se opremite za zimske športne aktivnosti. Pri Intersportu, kije še posebej priljubljena destinacija za vse ljubitelje snežnih športov, se lahko sedaj opremite ugodneje. Pripravili so popuste za širok izbor izdelkov iz smučarskega asortimana -od opreme, smučarskih oblačil, pa tudi obutve, drsalk, sani, izbirate pa lahko tudi med tekaškimi oblačili in copati, bolj modnimi športnimi kosi za vsak dan in treninge, pa pohodniško opremo, med katero je še posebej priljubljena znamka McKinley, ki jo najdete ekskluzivno v Intersportu. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji ekipnih športov, plavanja in tenisa, športov, ki imajo v regiji Spodnjega Podravja veliko navdušencev. In še dobra novice za ljubitelje nogometa: v Intersportu Ptuj je že v ponudbi žoga letošnjega evropskega nogometnega prvenstva. Januarje tudi čas za nove športne podvige. Zavijte v prodajalno Sportsdirect in se opremite za športne aktivnosti. Ne glede na to, ali ste športniki že vrsto letali pa je šport ena od vaših novoletnihzaobljub, v Sportsdirectu boste našli vse, kar potrebujete za gibanje na prostem ali treninge v dvorani - oblačila, obutev, kape ali športne pripomočke. Zdaj je čas, da po ugodnih cenah poskrbite za športno opremo in oblačila, ki bodo tako mladim kot tudi malo starejšim športnim navdušencem omogočila še bolj brezskrbno plezanje, tekanje, drsanje ali pa snežne radosti. Izkoristite izjemno akcijo 2 ZA PONUDBO, po ugodnih cenah kupite smučarsko opremo in smučarsko spodnje perilo ali pa izberite med izdelki, ki jih najdete v ponudbi 'zadnja možnost za nakup1 -med njimi boste našli tako oblačila kot tudi obutev. Opremite se za športne aktivnosti, ki vam bodo v mrzlih zimskih dneh pognale kri po žilah in vas napolnile z energijo - pridite v Ocenter Ptuj v Puhovo ulico. Foto: osebni arhiv Pri skrbi za konje sodelujejo vsi Člani družine Kelc. Foto: osebni arhiv žrebet in vožnje s kočijami ukvarjali tudi s šolo jahanja. Poleg konjev se ukvarjajo še z vzrejo psov, in sicer velikih švicarskih planšarjev. Na njihovi kmetiji je dobrodošel prav vsak, ki ga zanimajo konji in bi rad izvedel več o njihovi oskrbi. Marjana, ki je sicer zaposlena na Občini Zavrč, po 20 letih življenja v Halozah še vedno govori v svojem narečju. »Enostavno mi ne gre, za povrh pa se mi ljudje še smejijo, zato sem raje kar ostala pri go-renjščini. Mislim, da bodo Haložani prej po gorenjsko govorili kot jaz po haloško.« Vsak konj ne zna voziti kočije po haloških bregovih Trenutno imajo skupno 20 konjev, prevladujeta dve pasmi: frizi-jec in barock pinto. Frizijski konji so vprežna pasma in izhajajo iz Nizozemske, zanje so značilni črna barva, močna griva in čopi na nogah. Zakonca Kelc sta nad to pasmo navdušena predvsem zaradi njihove moči, karakterja in elegance, ki nam lahko v hipu vzame dih. Trenutno imajo v hlevu dve kobili, ki sta neverjetno zaupljivi in povezani, poleg tega se odlično znajdeta na haloških hribih, kjer morajo konji znati pravilno vleči. »Vsak konj ne znal peljati kočije do cerkve sv. Ane na primer, se ustaviti sredi brega in nato spet speljati. Sedaj pa imamo res dve posebni kobili, ki jima popolnoma zaupam, onidve pa meni,« je povedla Marjana, ki se ji je pripetilo že marsikaj, tudi s kočije je bilo že treba skočiti. Ker je izurjena jahačica in zelo dobra poznavalka konj, se v prav vsaki situaciji zelo dobro znajde. Pred leti sta ji na izjemno ledeni cesti padli pod kočijo obe kobili, ki sta bili še breji povrhu. Situacija je bila zelo resna, vendar ji je uspelo ohraniti mirno kri - ostala je na vozu, močno držala vajeti in dobre pol ure mirila obe kobili, da sta negibno ležali na cesti, prepleteni s pasovi. Prijatelja, ki sta bila v bližini, sta prihitela na pomoč in domov so prišli brez praske. Ob tem prizna, da bi lahko takrat obe kobili podivjali in se resno poškodovali, vendar se na srečo zaradi njene pravilne reakcije nič od tega ni zgodilo. Taki dogodki so sicer redki, saj so njihovi konji izredno zanesljivi, mirni in poslušni. Konji družine Kelc vozijo tudi Božička Družina Kelc je tesno vpeta v lokalno dogajanje, zelo radi se odzovejo na razna povabila na dogodke. Z velikim veseljem predstavljajo konje otrokom, zato so v preteklosti že večkrat sodelovali z osnovno šolo. Zadnja leta s kočijo vozijo Božička, sodelujejo na pustnih povorkah, živih jaslicah in drugih prireditvah. Zelo veliko je tudi povpraševanja po vožnji s kočijo na porokah in raznih drugih družinskih slavjih. Lani so uspešno sodelovali s tremi mladimi haloški-mi ponudniki, dvema vinarjema in pivovarjem, v okviru kulinarične avanture med vinogradi Velikega in Belskega Vrha. Njihove goste so s kočijo vozili od ene do druge lokacije, po čemer je bilo veliko povpraševanja. Najverjetneje bodo na podoben način sodelovali tudi letos. »Na tej lokaciji so res lepe panoramske poti, s kočije pa se lepo vidi po okoliških hribih, do Ivanjščice, Boča, Pohorja ... Zaradi precejšnje višinske razlike je skoraj nemogoče, da bi kočijo skozi ves dan vozili od ene do druge lokacije, saj bi se konji preveč utrudili. Lahko pa recimo eno skupino ljudi peljemo do ene lokacije in se šele čez nekaj ur odpravimo do druge,« je povedala Marjana, ki se skupaj s hčerko večkrat odpravi na ježo po haloških hribih, na sprehod ob hrvaški meji ali pa proti Sveti Ani in do gradu Borl. »Včasih pa si zaže-liva bolj adrenalinske variante, po grabi ob potoku. Takrat poženeva konje nekoliko hitreje in uživava v skupnih trenutkih, tesno povezani z naravo.« Marjana se udeležuje tudi tekmovanj z vozovi, kjer je osvojila že več pokalov. Odlikujeta jo predvsem hitrost in neverjetna natančnost, kljub temu da je njen voz nekoliko širši od konkurence. Oba z možem Jernejem sta izjemno vesela, da jima je uspelo vsem trem otrokom privzgojiti ljubezen do konjev. Če bi se kateri od njih želel profesionalno ukvarjati s konji, ga bosta pri tem tudi podprla. Estera Korošec Foto: osebni arhiv Marjana Logar Kelc zelo rada s kočijo zapelje obiskovalce po haloških bregovih. 12 Štajerski Podjetništvo petek • 12. januarja 2024 Podravje • Znižane koncesnine DEM vetniško družbo Mužina, Žvipelj in partnerji. y 0 | 1 fy y „S sprejetjem 21. člena Zakona Občine gredo na sodišče oukrepih m vv^/aaa^/ ^vi-v uvi uvv»iuvv razmer na podroqu oskrbe z ener- Občine Spodnjega Podravja so se odločile vložiti ustavno presojo na člen zakona, ki jih je finančno prikraj- jine prejel™ ¡ce piačijza ko nce-šal za koncesijsko dajatev, ki jim jo plačujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM). sijo za rabo vode za proizvodnjo Župani so prepričani, da zakon ne more veljati za nazaj. Zakon, ki je spremenil model obračunavanja koncesnine, je začel veljati 22. septembra 2022, dejansko pa je po navedbah lokalnih skupnosti vplival na obračun oziroma poračun koncesijske dajatve za celotno koledarsko leto 2022. Da zakon in s tem model obračunavanja koncesnin ne moreta veljati za nazaj, je večkrat javno poudaril župan občine Starše Stanislav Greifoner. Ker jim z dopisi na različne naslove tolmačenja člena zakona ni uspelo spremeniti, so se sedaj občine odločile za ustavno presO)0. Za zastopanje Občine ob Dram, ki so prejemnice koncesij, bodo vložile ustavno presojo zakona, ki jik je za prihodke prikrajšal že v prvih devetih mesecih leta 2022, so pooblastile ljubljansko od- ko še ni niti veljal. električne energije v letu 2022 bistveno finančno prikrajšane. Večina občin, ki smo prejemnice teh sredstev, se nas je aktivno vključila v reševanje zadeve. Na vladni strani ni bilo posluha za dogovor o izpostavljenem nesoglasju glede višine koncesijske dajatve, zato smo skupaj z več občinami odvetniški pisarni posredovali pobudo za presojo ustavnosti," so povedali v kabinetu županje mestne občine (MO) Ptuj Nuške Gajšek. Pojasnili so še, če bodo s pobudo uspešni, bi morale občine za koncesijo prejeti bistveno višja sredstva, kot so jih prejele v letu 2022. Poleg MO Ptuj so se za vložitev ocene ustavnosti člena zakona odločile občine Markovci, Go-rišnica, Starše, Hajdina in Ormož. Interventni - varčevalni zakon za področje energetike, ki je skrčil izplačilo koncesij, velja do leta 2025. Občine problematizirajo samo leto 2022, ko je zakon stopil v veljavo v mesecu septembru, vplival pa na celoletni obračun dajatve, od januarja do decembra. MZ Ptuj • Pediatri imajo zadnje tedne izjemno veliko dela Čas, ko se med otroki bolezni širijo zelo hitro Zadnje tedne, praktično vse od začetka decembra, se množično širijo mnoge otroške bolezni. Pediatri imajo polne roke dela, čakalnice so nabito polne. Zdravnica Brigita Habjanič Merc ugotavlja, da so v porastu vse možne bolezni, od rotavirusa do angine, ki sprva pogosto poteka z netipičnimi znaki, pa do številnih respiratornih obolenj in covida. Ni pričakovati, da bi se stanje kmalu izboljšalo. »Kljub mnogim izkušnjam je pogosto streptokok nemogoče odkriti kar tako na pamet, le s pregledom in ga ločiti od virusne okužbe. Prav zato izvajamo zelo veliko testiranj. S tem se zadnji dve leti ukvarjamo vsi pediatri v Sloveniji, tudi infektologi so opozorili, da imamo tako netipične seve streptokokov, da je treba biti posebej pozoren. Gre za angino, pri kateri pa se ne kaže tipična slika oziroma znaki,« pojasni pedia-trinja Brigita Habjanič Merc. Včasih so znaki le pordelo grlo, slabo počutje in bolečine v trebuhu. Ključni problem pri tem pa je nalezljivost angine, ki se toliko bolj širi, ko se ne odkrije pravočasno. Prav v izo-gib temu delajo vedno več brisov, da bolezen odkrijejo čim prej in zatrejo širitev. »Veliko je netipičnih slik streptokoknih okužb, ki jih lahko dokažemo le z brisom, tako kot covid. Zdaj dejansko delamo to množično, ker je ob pregledu nemogoče oceniti, da je dejansko angina,« še doda pediatrinja z dolgoletnimi izkušnjami. Veliko je tudi respiratornih obolenj, črevesnih okužb, rotavirusa ... Umiritev marca? Decembra se je stanje konkretno poslabšalo, pediatri pričakujejo, da se bo na našem območju umirilo šele konec februarja ali v začetku marca. December in januar sta z vidika obolevanj otrok najtežja meseca, februarja se okužbe širijo predvsem v pustnem času. Šele nato se situacija praviloma nekoliko izboljša. Sočasno so tudi temperature zraka višje in se nekatere bolezni umirijo oziroma se ne širijo tako hitro. »Februarja še ni pričakovati umirjanja, ker je pust, temu po navadi sledi porast vseh možnih kužnih obolenj. Januar pa je letos res hud, to opažamo vsi, ogromno je bolnih otrok. Precej je tudi primerov gripe, ki še niti ni v polnem razmahu. Ne smemo pozabiti niti na covid, ki ga je veliko; ker se manj testira, ga tudi manj odkrijemo. Ne pomeni pa to, da ga ni,« doda zdravnica. Pri tipičnih gripo-znih znakih tako otrok kot staršev svetujejo testiranje. Praviloma pa pri otrocih bolezen poteka brez komplikacij. Tudi v bolnišnici postelje občasno polno zasedene Tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj v zadnjih mesecih opažajo porast bolnih otrok. Hospitalizacij je veliko. Predstojnica otroškega oddelka Vesna Kunč- nik pravi, da se porast obolelih iz primarnega zmeraj prenese tudi na sekundarni nivo: »To je običajno za zimski čas, epidemiološka situacija se ponavlja. Prevladujejo okužbe dihal, od respiratornega sincicijskega virusa do rinovirusa, ki pri manjših otrocih povzročajo bronhiolitis in z njim povezano dihalno stisko. Letos je precej tudi drugih drugih okužb, kot so črevesne okužbe, rotavirusi, adeno-virusi ... « Ko je to možno, izvedejo zdravljenje ambulantno, ko ocenijo, da je tveganje za poslabšanje stanja preveliko, pa otroka hospi-talizirajo. Na ptujskem otroškem oddelku je 11 sob s po dvema ali tremi posteljami, prejšnji konec tedna so bile prav vse zasedene. Delno tudi zaradi tega, ker se večina staršev odloči za sobivanje. Sredi tedna se je stanje malo umirilo, obravnavali so 12 otrok. A Kunčnikova opozarja, da so številke relativne: »Pomembno je, kakšno je stanje obolelih. Gre za večinoma težje bolezni oziroma poteke bolezni kot poleti, ko je več diagnostičnih obravnav.« Trenutno je v ptujski bolnišnici največ malčkov in dojenčkov do drugega leta starosti. Dženana Kmetec Foto: Pixabay V porastu so številne otroške bolezni, izboljšanja pa še nekaj časa ni pričakovati. Če je na Pavla (15.) jasno nebo, dobra bo letina - stari poj o. Foto: Pixabay Na ptujskem otroškem oddelku bolnišnice so bile minuli teden zasedene vse postelje. Danes bo v zahodni in osrednji Sloveniji precej jasno, v vzhodni pa zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem ob šibki burji do 10 °C. V soboto bo jasno. V nedeljo se bo v zahodnih in osrednjih krajih pooblačilo, v vzhodni in severni Sloveniji pa bo še deloma jasno. Zapihal bo jugozahodni veter. 3-dnevna napoved za Podravje Sobota 13.1. Nedelja 14.1. Ponedeljek 15.1. 0 jasno pretežno oblačno delno oblačno Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: južni Smer vetra: južni Smer vetra: severozahodni Vir: ARSO Nogomet Kidričani spoznavali, kako velik magnet je Hajduk Stran 14 Tenis Tamara v uvodu z Argentinko, Kaja z Rusinjo Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Športnik leta MO Ptuj tednik Strelstvo Srebrni odličji za Saša Stojaka in Nušo Žnidarič Stran 15 Atletika Odprta vrata dvoranskih tekmovanj Stran 15 iPoiluiajh na± na íuitounün ifibtu! RADIOPTUJ tea- afiletoc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V doslej stalnem terminu prireditve zagotovo ne bo Prireditev Športnik leta je v mestni občini Ptuj ena od tistih z najdaljšo tradicijo, začetki segajo v leto 1957. V vseh teh letih zaradi objektivnih razlogov le šestkrat ni bila izvedena, zato je lani potekala njena jubilejna, 60. izvedba. O letošnji je za zdaj znanega bolj malo, jasno pa je, da v svojem standardnem terminu - zadnji četrtek v januarju - letos ne bo izvedena. „Osrednji dogodek se iz januarja prestavlja na nekoliko kasnejši termin, predvsem zaradi obveznosti, ki jih imajo športniki prav v januarju. V zadnjem desetletju je bil sicer bolj ali manj stalni termin v januarju, a tudi dogodka vmes med letom (v času korone) sta naletela na dober odziv, zato pri tem ne vidimo neke ovire," so o prestavitvi letošnje prireditve na kasnejši termin sporočili iz Mestne občine Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Na letošnjo izvedbo ene od najstarejših prireditev v Mestni občini Ptuj, Športnik leta, bo treba počakati še nekaj časa ... Eden od razlogov za prestavitev dogodka, ki ga je doslej na zares visokem nivoju organiziral Zavod za šport Ptuj, zagotovo tiči v združevanju treh ptujskih zavodov (Zavoda za šport, Zavoda za turizem in CID), saj bo za letošnjo izvedbo poskrbel novi javni zavod, ki bo zaradi zapletov z imenom začel delovati šele konec januarja. Soorganizatorja prireditve bosta tudi letos Mestna občina Ptuj in Športna zveza MO Ptuj. „Razpis za izbiro Športnika leta je bil zaključen konec leta 2023 in na Zavodu za šport Ptuj imajo zbrane vse prijave. Časovnico pripravljamo in v kratkem, predvidoma sredi januarja, pričakujemo, da bo pripravljen seznam vseh predlogov za nagrajence, vmes pa bo znana tudi sestava komisije, ki bo v začetku februarja na podlagi Pravilnika o prireditvi Športnik leta MO Ptuj naredila izbor nagrajencev. Osrednji dogodek v veliki dvorani dominikanskega samostana je planiran v prvi polovici marca," so še sporočili iz MO Ptuj. V lanskem letu so prva tri mesta med športniki zasedli Kristjan Čeh (Atletski klub Ptuj), Uroš Krajnc (Footgolf klub Ptuj) in Sašo Stojak (Strelski klub Ptuj), med športnicami pa Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj), Nina Potočnik (Goja tenis center) in Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj). Na njihove naslednike bomo morali še malo počakati ... Jože Mohorič Rokomet • Filip Ranfl, RKJeruzalem Ormož Novinec (pozitivno) presenetil vso rokometno javnost Rokometni klub Jeruzalem Ormož, član Lige NLB, je pred sezono 2023/24 doživel številne spremembe v igralskem kadru. Eden izmed petih novih igralcev prve članske ekipe je bil tudi vratar Filip Ranfl. Izhaja iz zelo rokometne družine in je svojo športno pot začel leta 2010 v Rokometnem društvu Moškanjci Gorišnica. „Vratar sem že štirinajst let, z izbiro igralnega mesta sem zadovoljen. V golu sem končal zato, ker sem bil za igro enostavno prepočasen. Vratarji večkrat dobimo žogo v boleča mesta, ampak sem se po tolikih letih igranja navadil tudi na to. Moj vzornik v rokometu je Arpad Šterbik," je v uvodu svoj začetek rokometne poti opisal „Ketna", kot ga radi kličejo soigralci. Letos se je Filip večkrat snel s „ketne" oz. verige, saj je na številnih tekmah zbral visoko število obramb, ki so izjemno pripomogle k uspehu ormoškega kluba, ki po prvem delu sezone zaseda visoko peto mesto. „Škoda za doma izgubljeni točki proti Urbanscape Loki in Gorenju. Osebno nisem pričakoval, da bomo tako visoko na lestvici, z dvema omenjenima točkama bi bili celo na četrtem mestu. S svojim vložkom v prvem delu sezone sem zadovoljen, čeprav kot novinec v Ligi NLB tega nisem pričakoval. Za moj uspešni prvi del sezone je treba pohvaliti celotno ekipo, ki igra odlično v obrambi, je zelo povezana in tudi maksimalno motivirana. Moja najboljša predstava je bila proti Škofleločanom, kjer sem na Hardeku zbral kar 18 obramb. Sicer moj rekord po številu zaustavljenih strelov nasprotniku znaša 21 obramb v 1. B-ligi proti ekipi SVIŠ iz Ivančne Gorice v dresu Moškanjcev Gorišni-ce. Upam, da do podobnih številk obramb pridem tudi v drugem delu prvenstva 2023/24 in pripomorem k uspehu svojega novega kluba. Od drugega dela sezone pričakujem, da bomo zbrali še kakšno točko več kot v prvem delu in se uvrstili na mesto, ki prinaša nastop v evropskem tekmovanju. Seveda imamo tudi lepo priložnost uvrstitve na pokalni Final 4. Sam še nikoli nisem imel priložnosti nastopiti na podobnem rokometnem spektaklu in imam izjemno motivacijo, da mi to z ekipo Jeruzalema uspe že to leto," je o pričakovanjih v letu 2024 spregovoril Ranfl. Filip Ranfl - vratar Rojen: 18. 12. 2001 Višina: 190 cm; teža: 120 kg Kluba: RD Moškanjci Gorišni-ca, RK Jeruzalem Ormož Številka na dresu: 12 Hobiji: obdelovanje lesa, košarka V klubu mu med vratarji družbo delata kapetan Tomislav Balent in Aleš Žemljic, s katerima se odlično razume. „Pomagamo si drug drugemu in nismo drug drugemu nevoščljivi ob odličnih predstavah. V prvem delu sem jaz imel največjo minutažo med vratarji, v drugem delu se lahko odpre Tomislavu ali Alešu. Vsi trije stremimo k temu, da je uspeh kluba pred uspehom posameznika in za dobro ekipe mora tako ostati tudi v prihodnosti. V naši ligi imamo kar nekaj odličnih vratarjev. Med top 3 zagotovo spadajo Jure Blaževič, Marin Durica in Matevž Skok. Vratarji v vseh klubih so precej kakovostni in igrajo zelo pomembno vlogo pri doseganju čim boljših rezultatov," je še o svojih kolegih spregovoril sicer izjemni tihi Filip. Zagotovo pa v trdnjavi Hardek niso tihi navijači Ormožani, ki tudi igrajo pomembno vlogo pri lepih rezultatih Jeruzalema. „Navijači so me zelo dobro sprejeli. Najbrž iz razloga, da je za menoj uspešen prvi del sezone. Zelo rad branim na Hardeku, saj je vzdušje vrhunsko. Tudi v preteklosti, kot član mlajših selekcij Mo-škanjcev Gorišnice, sem na Hardeku branil odlično. Opažam, da bistveno bolje branim pred polnimi tribunami na Hardeku kot na gostujočih tekmah. Navijači iz Ormoža res iz igralca iztisnejo še tisto zadnjo rezervo, za katero niti sam ne veš, da jo imaš. Z dobrimi rezultati bo naša trdnjava v letu 2024 še bolj polna in obljubim, Foto: Spela Stajnko Filip Ranfl: „Opažam, da bistueno bolje branim pred polnimi tribunami na Hardeku kot na gostujočih tekmah. Natrijači iz Ormoža res iz igralca iztisnejo še tisto zadnjo rezervo, za katero niti sam ne ueš, da jo imaš." da se bomo z ekipo maksimalno potrudili, da z zmagami še naprej razveseljujemo naše občinstvo," je o navijačih Ormožanih in fenomenu trdnjave Hardek povedal Ketna. Šele 22-letni Ranfl je v prvem delu sezone branil odlično na domačih tekmah, na katerih je v povprečju zbral po 13,16 obrambe na tekmo ob kar 34,49 % uspešnosti zaustavljenih strelov nasprotnika. Statistika, ki novega ormoškega vratarja uvršča med najboljše vratarje prvega dela sezone v Ligi NLB. Prav na račun dobrih predstav vratarjev Ranfla, Balenta in Zemljiča so Ormožani uvrščeni tako visoko na lestvici. Zanimivost: pri mlajših selekcijah Jeruzalema je v porastu želja po igralnem mestu vratarja . „To me zelo veseli. Če smo k temu vratarji pripomogli samo kanček, se za prihodnost dobrih vratarjev v naši okolici ni bati. Meni osebno je rokomet velika zabava, ki mi je dala ogromno prijateljev. Rokomet je najbolj kolektivna igra, v kateri je za uspeh potrebno vseh šestnajst igralcev in strokovni štab. Mladim svetujem, da se pridružijo katerikoli zvrsti športa, da se le nekoliko oddaljijo od televizorjev, računalnikov, slabe družbe ... Da bomo ostali zdrava družba, bo treba v prvi vrsti masovno otroke privabiti na športne terene," je še za konec povedal mladi nadarjeni vratar, ki se je z ekipo Jeruzalema od četrtka do nedelje podal na priprave za drugi del prvenstva v Ligi NLB. Ormožane 3. februarja ob 19.30 v nadaljevanju prvenstva čaka domača tekma 14. kroga proti Dobovi. Uroš Krstič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 12. januarja 2024 Nogomet • Prijateljska tekma Kidričani spoznavali, kako velik magnet je Hajduk Aluminij - Hajduk 0:3 (0:1) ALUMINIJ - 1. polčas: Pridgar, Jovan, Koblar, Martič, Schabuach, Jagič, Corenak, Susso, S. Jovanovič, Tanyi, Matic. 2. polčas: Petek (od 66. L. Jovanovič), Kosi, Šubarič, Zeljko-vič, Pečnik, Bilyi, Simonič, Maružin (od 60. Brumec), Škoflek, Baskera, Šarac. Trener: Robert Pevnik. HAJDUK - 1. polčas: Lučič, Sigur, Uremovič, Elez, Moufi, Kalik, Žaper, Kleinheisler, Sahiti, Livaja, Dajaku. 2. polčas: L. Kalinič, Mikanovič, Šarlija, Prpič, Hrgovič, Odjidja Ofoe, Krovi-novič, Pukštas, Skoko (od 64. N. Kalinič), Brajkovič (od 75. Durdov), Čuič. Trener: Mislav Karoglan. V tem tednu so se nogometaši Aluminija za dva dneva odpravili v Umag, kjer jih je v prvi vrsti čakala pripravljalna tekma s Hajdukom. Ob tem so dobre pogoje v Istri izkoristili za dva treninga. Na pripravah je bilo 25 igralcev, doma sta ostala Tom Kljun (ni še povsem okreval po poškodbi) in Jakov Katuša (bolezen). Sta pa bila z ekipo igralca, ki sta v Kidričevem na preizkušnji, to sta Barnabas Tanyi (najboljši strelec 2. lige, Brežice) in Dejan Šarec. V Umagu so Kidričani od blizu spoznali, kako velik klub je Hajduk, saj so „splitske bile" na vsakem koraku spremljali številni navijači. Tudi samo tekmo si je ogledalo veliko število navijačev, ki so dodobra napolnili prostor okrog igrišča v Umagu. V prvem polčasu so imeli pobudo Splitčani, ki so si pripravili kar nekaj priložnosti. Eno so realizirali - to je uspelo kapetanu in prvemu zvezdniku Marku Livaji -, v ostalih primerih Marko Livaja je prvi zvezdnik Hajduka, tudi proti Aluminiju je dosegel zadetek. pa niso bili posebej nevarni za gol šumarjev. Tudi Aluminij je izvedel nekaj lepih akcij, s streli pa so najbolj nevarno poskusili Tomislav Jagič (strel od daleč), Barnabas Tanyi (z roba kazenskega prostora) in Sandro Jovano-vič, ki je bil tudi najbližje izenačenju. V drugem polčasu se je v prvi priložnosti znašel Loren Maružin, a je vratar Hajduka Lovre Kalinič odlično reagiral. Po dobri uri igre je Jana Petka premagal Dominik Prpič. Za končnih 0:3 je izjemen zadetek z dobrih 25 metrov zabil Filip Krovinovič. Pri Aluminiju so priložnost dobili tudi nekateri mladinci, posebej so se izkazali Marko Simonič, Maj Škoflek in Domen Brumec. Robert Pevnik, trener Aluminija: »Pomembno je, da igramo zelo močne pripravljalne tekme. Priložnost za igro so dobili vsi, ki so odpotovali na te mini priprave v Umag. Splitski Hajduk je odlična ekipa, povsem zasluženo vodi v hrvaškem državnem prvenstvu, imajo izjemne posameznike, kar se je tudi videlo na samem igrišču. V prvem polčasu menim, da smo prejeli neregularen zadetek, Tamara v uvodu z Argentinko, Kaja z Rusinjo Najboljši svetovni igralci in igralke so že tik pred prvim vrhuncem sezone, odprtim prvenstvom Avstralije. Letos bo imela Slovenija v glavnem delu dve predstavnici, Tamaro Zidanšek in Kajo Juvan. Tami, večkratna zaporedna najboljša športnica MO Ptuj, ki je v sredini lanske sezone iz TK Terme Ptuj prestopila v TK Koper, je trenutno 99. igralka sveta in je bila v glavni del turnirja že ob prijavi uvrščena neposredno, Kaja pa je bila kot 109. igralka WTA-lestvice v glavni del uvrščena po nekaterih odpovedih. Zidanškova je edini pripravljalni turnir odigrala v Hobartu v Avstraliji, kjer pa ni bila uspešna, saj jo je v uvodnem krogu kvalifikacij z izidom 1:6, 3:6 ugnala Slovakinja Anna-Karolina Schmiedlova (67.). V Melbournu ne bo branila točk iz lanskega leta, saj je v 1. krogu po dobrem dvoboju izgubila proti 2. nosilki, Tunizijki Ons Jabeur, izid je bil 6:7(8), 6:4, 1:6. Več sreče z žrebom je imela tokrat Tamara, ki se bo v 1. krogu pomerila z Argentinko Nadio Podorosko (63.). Tekmici sta se doslej pomerili dvakrat, obakrat pa je bila boljša naša igralka. A dvoboja imata že kar „dolgo brado", odigrana sta bila leta 2016 na peščeni podlagi. Slabše jo je z žrebom odnesla Kaja, ki se bo pomerila z Rusinjo Anastasio Potapovo (27.). Tudi omenjeni tekmici sta doslej odigrali dva medsebojna dvoboja, obakrat pa je bila uspešnejša Rusinja. V primeru uspeha se bo Zidan-škova v drugem krogu pomerila z zmagovalko dvoboja med Rusinjo Ljudmilo Samsonovo (13. nosilka) in Američanko Amando Anisimovo, Ju-vanovo pa v primeru uvodne zmage čaka dvoboj z zmagovalko dvoboja med kvalifikantko in Kazahstanko Julijo Putincevo. Odprto prvenstvo Avstralije se bo prvič v zgodovini začelo v nedeljo (14. januarja) in bo trajalo 15 dni. Nogomet • Prijateljska tekma Koderman zamenjal klub, ostaja v 1. ligi Hajdinčan Vid Koderman v zadnjem obdobju ni imel sreče s poškodbami, obenem pa je v dresu močnega Celja na njegovem igralnem mestu bočnega branilca vladala velika konkurenca. Priložnosti tako pod vodstvom trenerjev Alberta Riera in Damirja Krznarja ni dobival, zato se je odločil za spremembo sredine. Nova destinacija je Kalcer iz Radomelj. 20-letnik je v mlajših selekcijah igral za FC Ptuj, Aluminij in Maribor, pri slednjem je tudi debitiral v članski vrsti. V zadnjih sezonah je pred Celjem igral še za sežanski Tabor in Koper. „Moj prvi cilj je, da si izborim minutažo na igrišču, upam pa tudi na vrnitev v mlado reprezentanco," je ob podpisu sodelovanja s Kalcerjem dejal Koderman. M ki ga je dosegel kapetan Splitčanov Marko Livaja, saj je bil v očitnem prepovedanem položaju. Sami smo si ustvarili nekaj priložnosti, kakšno izmed njih bi morali izkoristiti, a najpomembnejše je vendarle to, da smo dobili določene odgovore o igralcih. Že naslednji dan smo nadaljevali delo doma, kmalu pa nas čaka tudi nova pripravljalna tekma.« Naslednja pripravljalna preizkušnja čaka Kidričane v ponedeljek, 15. januarja, ko bodo v Kidričevem gostili velenjski Rudar. JM Foto: nk-radomlje.si Vid Koderman Kegljanje • Pokal Slovenije Drava med 16 najboljših, želja prvoligaš Tamara Zidanšek se bo v uvodnem krogu Odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu pomerila z Argentinko Nadio Podorosko. Obe sta letnici 1997. Slovenski teniški igralci februarja na Kitajsko Pred dnevi je bil izveden žreb uvodnega kroga Davisovega pokala za letošnjo sezono. Slovenska moška reprezentanca pri žrebu ni imela sreče in bo februarja v play-offu svetovne skupine II v gosteh igrala s Kitajsko. V Guangzhou bo kapetan Grega Žemlja odpeljal Blaža Rolo, Bora Artnaka, Sebastiana Dominka in Matica Križnika. Dvoboj bo 2. in 3. februarja potekal na trdi podlagi na zunanjih igriščih, Slovenija bo lovila obstanek v svetovni skupini II. Ob morebitnem porazu bi nato jeseni igrala v nižjem rangu tekmovanja, ki potega na regionalni ravni. „V zadnjem obdobju imamo redne tedenske priprave z našimi najboljšimi igralci, pred odhodom na Kitajsko bomo imeli še nekaj treningov. Artnak in Dominko sta bila nekaj časa v Sloveniji, na Kitajsko pa bosta prišla iz ZDA, kjer študirata. Tudi z Rolo sem v stiku, konec novembra je imel operacijo in mislim, da bo pripravljen za dvoboj. Kitajce sem spremljal v Avstraliji. Čaka nas težko gostovanje in dolga pot. Kitajci zaradi koronavirusa niso igrali, zato so padli v nižji rang tekmovanja. Vendar se s tem ne obremenjujemo, pomembno je, da damo vse od sebe," je dejal kapetan Žemlja. V slovenski ekipi bo najizkušenejši igralec Ptujčan Blaž Rola. „Zaključek lanske sezone in priprave na novo sezono niso bile najboljše. Ob koncu lanske sezone sem si želel igrati na čim več turnirjih, kar pa je pokvarila poškodba desnega kolena. To je drugačna poškodba, kot je bila v preteklosti. Pripravljalno obdobje je bilo tako bolj rehabilitacijsko obdobje, dobro pa je, da je poškodba sanirana. Vsi se zavedamo, da smo dobili najtežjega tekmeca, zato bo gostovanje zelo težko," je dejal Rola. JM, sta Kegljači Drave so uspešno startali v novo leto. V tekmi 1. kroga Pokala Slovenije so na domačem kegljišču Deta Centra na Ptuju suvereno premagali ekipo Bresta 2 iz Cerknice. Drava - Brest 2 7:1 (3186:2978) DRAVA: Marko Godec 523, Uroš Krušič 519, Boris Premzl 540, Janez Krajnc 506, Robi Golob 553, Mitja Kramberger 545 Pokal Slovenije je bil lani - po nekaj letih premora, ko zanj ni bilo pravega zanimanja - ponovno uvrščen na kegljaški urnik. Tokrat je bilo prijavljenih kar 42 moških ekip, tako da je bil v decembru že izveden predkrog, v katerem se je pomerilo naključno izžrebanih 20 ekip, 10 parov. V1. krogu je tako startalo 32 ekip v šestnajstih dvobojih. Drava (v predkrogu ni sodelovala) je imela pri žrebu srečo, saj je za 1. krog dobila „tekmeca po meri" - ekipa Brest 2 namreč nastopa v 3. ligi zahod. Ker je bila Drava prva izžrebana, je bila tudi gostitelj dvoboja. Dravaši so priložnost zgrabili z obema rokama in goste iz Cerknice premagali 7:1, pri tem pa so skupaj podrli kar 3186 kegljev. To je v povprečju kar 531 kegljev na igralca in vseh šest ptujskih igralcev je preseglo mejo 500 podrtih kegljev. Najboljši je bil tudi tokrat Robi Golob s 553 keglji, edini poraz pa je proti najboljšemu igralcu gostov Tinetu Ferfi-li (535) doživel Marko Godec. Drava se je tako uvrstila med 16 najboljših ekip tekmovanja. Glede žreba si na Ptuju želijo, da v naslednjem krogu pride v domače mesto kateri od prvoligašev, da vidijo, kaj so najboljši sposobni narediti na težkem ptujskem kegljišču. Pravila Pokala Slovenije so namreč takšna, da je domačin vedno nižje rangirana ekipa. David Breznik Mitja Kramberger in Robi Golob Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj Štajerski" FED NI IK www.tednik.si Éf3stajersk¡tedn¡k = Stajerskitednik Foto: TZS petek • 12. januarja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • MT 27. Skirca Open in Trzin Walther Cup 2024 Srebrni odličji za Saša Stojaka in Nušo Žnidarič Minuli konec tedna je v športni dvorani Harmonija v Mengšu, v odlični organizaciji Strelskega društva Trzin, potekalo tradicionalno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško in zračno pištolo na 10 m - 27. Skirca Open in Trzin VValther Cup 2024. Na njem je nastopilo 388 strelk in strelcev - opravili so 650 nastopov - iz osmih držav: Avstrije, BiH, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Srbije, Ukrajine in Slovenije. V leto 2024 so z novimi uspehi zakorakali ptujski in ormoški strelci, ki so se v zahtevni konkurenci uvrstili v finale in osvajali odličja. Sašo Stojak do srebra po dvoboju s svetovno številko ena V kvalifikacijah nedeljske moške pištolske tekme v absolutni konkurenci 27. Skirce je tretji najboljši rezultat s 569 krogi dosegel Ptujčan Sašo Stojak in se zanesljivo uvrstil v finale. Visoko sta se uvrstila tudi ormoška strelca Kovinarja Gregor Polajnko (559) in Emerik Hodžic' (554), ki sta osvojila 11. in 15. mesto. Miklavški strelci Jožeta Kerenčiča Boštjan Simonič (540), Miran Miho-lič (536) in Simon Simonič (528) so osvojili 35., 43. in 49. mesto. Najboljši rezultat kvalifikacij je s 579 krogi (95, 99, 96, 95, 94, 100) postavil srbski olimpijec s slovenskimi koreninami Damir Mikec, aktualni olimpijski in svetovni podprvak ter svetovna številka ena po ISSF ja-kostni lestvici za leto 2023. Med Slovenci je najboljši rezultat kvalifikacij dosegel Jože Čeper s 576 krogi, v finale pa sta se uvrstila še Domžalčan Miha Grohar (563) in Velenjčan Aleksander Ošep (566). V finalu je odlično streljanje pokazal Ptujčan Sašo Stojak, ki je vodstvo prevzel po štirinajstih strelih in se po dvajsetih strelih uvrstil med najboljše tri strelce v konkurenci s Hrvatom Vladom Cindricem in Damirjem Mik-cem. Slednji je vodstvo prevzel po 20. strelu in si pred zaključnim dvobojem s Stojakom pristreljal sedem desetink prednosti. V zadnjih dveh Atletika • AK Ptuj Foto: Strelski klub Ptuj Ptujska strelca Majda Raušl in Sašo Stojak sta se v Mengšu veselila uvrstitve v finale ter osvojenega odličja v družbi s trenerjem Zlat-kom Kostanjevcem, legendarnim Rajmondom Debevcem in srbskim olimpijcem Damirjem Mikcem. strelih finala je Ptujčan zadel dve de-vetici, na drugi strani pa je izkušeni Mikec z dvema deseticama potrdil zmago in na koncu slavil zmago s prednostjo dobrih dveh krogov. Po finalu je bil Sašo Stojak zadovoljen z dobrim streljanjem, predvsem pa ponujene priložnosti finalnega dvoboja s svetovno številka ena ter osvojitvijo prestižne srebrne medalje na vedno zahtevnem mednarodnem tekmovanju v Trzinu oz. Mengšu. Majda Raušl v finale s tretjim rezultatom V ženskih kvalifikacijah nedeljskega tekmovanja se je z dobrim dosežkom 560 krogov izkazala izkušena Ptujčanka Majda Raušl in se s tretjim najboljšim rezultatom zanesljivo uvrstila v finale. Za dva kroga boljši rezultat sta dosegli le mladinka Manja Slak iz Gorenje vasi in Anja Prezelj iz Železnikov. Majda je v finalu pokazala dobro streljanje, v osemnajstih strelih je naredila eno večjo napako s sedmico, nato pa v dvoboju z Anjo Prezelj zaostala za desetinko kroga in osvojila končno peto mesto. Prezljeva si je nato priborila bro- nasto odličje, nepremagljiva pa je bila mlada Manja Slak, ki je slavila končno zmago z veliko prednostjo skoraj šestih krogov. Emerik Hodžic četrti v sobotnem finalu s pištolo Tudi v sobotnem tekmovanju članov s pištolo v Pokalu Walther je bil najboljši Damir Mikec s 576 krogi, ki pa si je finalno zmago priboril šele po izenačenju in dodatnem razstre-ljevanju proti najboljšemu Slovencu - Jožetu Čepru (9,9 : 8,4). Četrti najboljši rezultat kvalifikacij je s 559 krogi dosegel Ormožan Emerik Hod-žic, ki je četrto mesto potrdil tudi v finalu in za bronastim odličjem, ki ga je osvojil Bojan Fras iz Proarmisa, zaostal za vsega 0,4 kroga. Preostala Ormožana Gregor Polajnko (549) in Žan Tomažič (523) sta osvojila 15. in 39. mesto. V ekipnem tekmovanju je zmagala bosanska ekipa iz Sarajeva s 1.651 krogi, pred Brežičani (1.647) in Grosupljem (1.642), Ormožani Kovinarja so osvojili peto mesto s 1.631 krogi. V mladinski konkurenci s pištolo sta Ptujčana Lan Breznik (526) in Luka Rozman (484) osvojila 10. in 12. mesto, Breznik pa je za osmerico finalistov zaostal za štiri kroge. Kvalifikacijsko in finalno zmago je slavil hrvaški strelec Rino Štaba (562). Med mladinkami s pištolo je peto mesto osvojila Ptujčanka Nika Sitar (498), najboljša je bila Manja Slak s 563 krogi. Med kadetinjami je zmagala rečiška strelka Eva Vodopivec s 537 krogi, Ptujčanka Maruša Antonič (454) je osvojila 12. mesto. Nuša Žnidarič in Urška Kuharic v finalu s puško V nedeljskem tekmovanju članic z zračno puško sta bili v kvalifikacijah uspešni ormoški strelki Kovinarja Nuša Žnidarič (627,6) in Urška Ku-harič (626,2), ki sta osvojili četrto in peto mesto ter se zanesljivo uvrstili v finale. Najboljši rezultat kvalifikacij je dosegla Rušanka Urška Hrašovec s 629,0 kroga. Po velikem presenečenju sta tokrat brez uvrstitve v finale ostali strelki Olimpije Živa Dvoršak (623,7) na devetem in Sonja Benčina (620,4) na trinajstem mestu. Ormoška mladinka Eva Petek je s skromnim dosežkom 601,4 kroga osvojila 39. mesto. V finalu izkušena Urška Kuharič ni našla pravih občutkov, štiri devetice v prvih dvanajstih strelih pa so bile preveč za višjo uvrstitev od končnega osmega mesta. Boljše streljanje je pokazala mlajša Nuša Žnidarič, sicer aktualna državna prvakinja med članicami, ki je v šestnajstih strelih zadela le eno devetico, kar pa je bilo v ostri konkurenci odličnih strelk kljub temu premalo za višjo uvrstitev od končnega šestega mesta. Slovenke so na koncu slavile izjemno trojno zmago, izkušeni članici Klavdijo Jerovšek in Urško Hrašovec pa je presenetila mlada Trboveljčan-ka Hana Strakušek, ki je slavila svojo prvo člansko zmago na mednarodnem tekmovanju z novim finalnim (250,4) in kvalifikacijskim državnim rekordom mladink (625,8). Foto: SZS Po sobotnem finalu članic s puško se je Ormožanka Nuša Žnidarič veselila srebrnega odličja, zmagala je Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek, tretja je bila državna rekorderka Urška Hrašovec iz Ruš. Nuša Žnidarič v soboto srebrna V sobotnem tekmovanju članic s puško je nov kvalifikacijski državni rekord s 631,9 kroga dosegla Ru-šanka Urška Hrašovec in na koncu po finalu osvojila bronasto odličje. Uspešni pa sta bili tudi Ormožanki Kovinarja Urška Kuharič (625,7) in Nuša Žnidarič (624,2), ki sta v kvalifikacijah zasedli četrto in peto mesto. Tretja Ormožanka Eva Petek (616,1) je osvojila dvanajsto mesto. Kuharičeva je bolje odstreljala sobotni finale ter se uvrstila na končno šesto mesto za Živo Dvoršak (623,7) in Sonjo Benčina (622,6), prehitela pa je Avstrijko Marlies Haindl (620,2) in Hrvatico Tatjano Banjac (620,6). Nuša Žnidarič je medtem z izjemo dveh devetic v prvih petih strelih nizala same desetice in se uvrstila v zaključni dvoboj za zlato odličje proti Grosupeljčanki Klavdiji Jerovšek. Slednja je imela pred zaključnima streloma dobra dva kroga prednosti in je prednost ohranila do konca. Zelo zadovoljna s srebrom in drugim mestom je bila tudi Žnidaričeva, ki je prehitela številne izkušenejše tekmice in osvojila svoje prvo odličje v letu 2024. Favorizirane Ormožanke so bile zelo zadovoljne tudi po ekipni tekmi, saj so bile najboljše z zlatim odličjem s 1.866 krogi, pred Olimpijo (1.857,8) in Trzinom (1.822,8). Nuša Žnidarič do brona na tekmi mešanih parov V petkovi tekmi mešanih parov se je Ormožanka Nuša Žnidarič (311,0) v paru s Cerkničanom Jakobom Peteli-nekom (311,1) v kvalifikacijah uvrstila na visoko četrto mesto in si priborila dvoboj za bronasto odličje proti tretjeuvrščenemu paru Živa Dvoršak (312,1) - Blaž Lužar (310,4). Par Olim-pije je začel udarno in povedel z 10:2, nato pa je sledil velik preobrat v naslednjih osmih strelih in izenačenje na 14:14. V odločilnem zadnjem strelu sta Žnidarič in Petelinek dosegla 20,3 kroga, na drugi strani pa strelca Olimpije 19,6 kroga ... Ormožanka se je tako veselila še svojega tretjega odličja v celotnem tekmovalnem vikendu. ISSF GP Ruše in 4. turnir Državne lige v Ormožu Ta konec tedna bo v Rušah potekalo jubilejno, 30. mednarodno strelsko tekmovanje - ISSF Velika nagrada Ruš, kjer bo tekmovalo 31 reprezentanc, med njimi tudi močna slovenska reprezentanca s Ptujčani s pištolo in Ormožankami s puško. V nadaljevanju bo v pripravah na letošnji zimski vrhunec sezone - EP 10 m v Gyoru - sledil še ligaški konec tedna v Ormožu. Simeon Gdnc Odprta vrata dvoranskih tekmovanj Konec tedna je bilo v Sloveniji zaznati pestro atletsko dogajanje, atleti so se merili na različnih tekmovanjih v Mariboru in Ljubljani. Udeležili so se jih tudi predstavniki AK Ptuj. V soboto je bil v Ljubljani izveden Massov otvoritveni miting, na katerem je iz AK Ptuj nastopila le Maja Bedrač. V teku na 60 metrov z ovirami je s časom 8,75 s zasedla 3. mesto. Pred njo sta bili Milica Emini (MASS, 8,21) in Nika Glojnarič (Brežice, 8,22). Največji miting tega konca tedna pa je potekal v novi Atletski dvorani Poljane v Mariboru. Mednarodni miting Maribor indoor open je v štajersko prsstolnico privabil 250 nastopajočih iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in BiH, posameznike pa tudi iz Nemčije, Italije in celo Tadžikistana. „Na začetku sezone smo se vsi skupaj navajali na začetne strele iz elektronske startne pištole in na elektronske štoperice - doslej je bil to na treningih pač znak trenerja in roč- na štoperica. Z videnim smo lahko zadovoljni, saj so bili doseženi številni osebni rekordi (OR). Vrata nastopov na različnih tekmovanjih so sedaj odprta za vse, veliko se bo dogajalo v naslednjem mesecu ali dveh," je dejal Gorazd Rajher iz AK Ptuj in dodal: „Nova dvorana v Mariboru je zelo prijetna in je izredno velika pridobitev ne samo za Maribor, ampak za celotno Štajersko. Tako nam pozimi ne bo treba vedno na tekmovanja v Novo Gorico, Novo mesto in Ljubljano, ampak se jih bomo lahko štajerski klubi udeleževali tukaj. Tudi glede treningov verjamem, da bomo Ptujčani imeli koristi od te dvorane." Maribor indor open, rezultati atletov AK Ptuj: skok v daljino, članice (20 nastopajočih): - Maja Bedrač, 2. mesto, 6,04 m - Zoja Sluga, 8. mesto, 5,31 m 60 m, člani (50): - Andraž Petrovič, 60 m, 13. mesto, 7,16 s (OR) - Marcel Mere, 60 m, 16. mesto, 7,20 s (OR) - Nik Stajnko, 60 m, 29. mesto, 7,60 s (OR) 60 m, članice (44): - Maja Kostanjevec, 8. mesto, 7,90 s(OR) 60 m ovire, starejši mladinci mladinci: - Blaž Jurgec, 2. mesto, 8,92 s (OR) 60 m, pionirke U16 (38): - Ana Čurin Prapotnik, 2. mesto, 7,84 s (OR) 60 m, pionirji U16 (29): - Jan Žafran, 3. mesto, 7,66 s (OR) - Aleks Žitnik Rogelj, 5. mesto, 7,95 s (OR) 60 m, pionirji U12 (7): - Jurij Ferčič, 2. mesto, 9,58 s (OR) Atletski klub Poljane Maribor je izvedel tudi kvalifikacije za posamični in ekipni mnogoboj U14 (60 m, 600 m, daljina, težka žoga). Nastopila je trojica mladih atletov AK Ptuj. Nastopilo je 25 dečkov in 56 deklet. Rezultati: - Val Zamuda, 6. mesto, 1406 točk - Štela Novak, 43. mesto, 1216 točk - Lara Štih, 49. mesto, 982 točk m Maja Bedrač (AK Ptuj, levo) je osvojila 2. mesto v skoku v daljino, v zadnjem poskusu je doskočila pri 6,04 m. Zmagala je Neja Filipič (MASS) z izidom 6,37 m, tretje mesto pa je zasedla Urša Matotek (Dolenjske toplice) z izidom 6,03 m. Ana Čurin Prapotnik (AK Ptuj, levo) je osvojila 2. mesto v teku na 60 m. Lara Štih, Val Zamuda in Stela Novak posamični in ekipni mnogoboj udeleženci kvalifikacij za 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 12. januarja 2024 Futsal • Pokal Terme Olimia, četrtfinale, prva tekma Na povratno tekmo v Sevnico z minimalno prednostjo Meteorplast ŠIC bar -Sevnica 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Lipovšek (10.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrec, Lovrenčič, A. Goznik, M. Goznik, Kos, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Jambri-ško, Šnofl. Trener: Robert Grdovic. SEVNICA: Pajic, Govekar, Lužar, M. Pirs, Podlesnik, Motore, Drobne, Račič, Homšek, Martič, Žičkar, D. Pirc, Nečemer. V Ljutomeru sta se v prvi tekmi četrtfinala Pokala Slovenije pomerili ekipi, ki ju na prvenstveni lestvici loči le točka. Meteorplast ŠIC bar je na 3. mestu s 17 točkami, Sevničani pa so s točko manj peti. V tej sezoni sta se ekipi za prvenstvene točke merili dvakrat, obakrat pa so z minimalno razliko slavili Ljutomerčani (3:2 in 5:4). Tudi pokalna tekma je bila izjemno izenačena, kljub številnim priložnostim na obeh straneh pa se je končala z le enim zadetkom v mreži katere od ekip. Tekmo je v 10. minuti odločil Tim Lipovšek. Domači trener Robert Grdovic Foto: Črtomir Goznik Klemen Anžel (KMN Meteorplast Šic bar) ni mogel računati na Tilna Rajterja in Lovra Trdina, ki okrevata po poškodbi, brez pravice nastopa pa je še vedno 31-letni Ivan Matan, ki je v tem prestopnem roku okrepil ljutomersko ekipo. Starejši od bratov Matan, ki je večkratni reprezentant Bosne in Hercegovine, se je iz hrvaškega ligaša Novi Marof v Ljutomer preselil do konca sezone ter bo tako znova nosil isti dres kot njegov brat Ante, ki je v prleško prestolnico prišel avgusta lani. Za tokratni dvoboj velja izpostaviti odlična vratarja Klemna Anžela pri domačih in Denisa Govekarja pri gostih. Imela sta svoj večer ter z obrambami preprečila, da se je mreža na tekmi zatresla le enkrat. Več priložnosti so imeli gostitelji, ki so dvakrat Nogomet • 8. Novoletni korantov pokal V Markovcih nastopilo kar 63 ekip Najvišje uvrščene ekipe v kategoriji U-9 |gSHmSSS9BSK9SSBSnua| m ; ! IJSP oEL =a SsaasiflSi'wiiSBSÄS ¡a^lNKisasspiiHi H mmd glSBS1, iB^Žj.pB K3fjgBHB»SB! m; SESZii.Sf 'S.?'««» I Najboljše ekipe v kategoriji U-13 zadeli tudi okvir vrat (Ante Matan in Adrijan Trstenjak). Domačini so bili dominantni predvsem sredi drugega polčasa, a žoga po strelih Aljaža Go-znika, Roka Šnofla, Anteja Matana in Adrijana Trstenjaka enostavno ni hotela v mrežo. »To je bil šele prvi polčas. Čaka nas še ena zelo težka tekma v Sevnici. Gostje so se znova pokazali za neugodnega nasprotnika. Bilo je veliko priložnosti na obeh straneh, mi smo na srečo eno izkoristili, gostje pač nobene. S tem rezultatom gremo zdaj na povratno tekmo in upamo, da se bomo uvrstili na Final 4, kar je naš cilj,« je po dvoboju dejal domači vratar Anžel. Že ta petek čaka Meteorplast ŠIC bar nova preizkušnja. Na sporedu bodo dvoboji 13. kroga 1. slovenske futsal lige. Ljutomerčani odhajajo na najdaljše gostovanje v Kobarid, kjer se bodo pomerili z Oplastom. Na listi poškodovanih se je znašel tudi Alen Ruis, ki bo zaradi poškodbe, ki jo je utrpel na pokalni tekmi s Sevničani, odsoten vsaj do konca februarja. NŠ V športni dvorani OŠ Markovci je konec tedna potekal 8. Novoletni korantov pokal, na katerem je v štirih kategorijah nastopilo kar 63 ekip. V soboto zjutraj so se med seboj pomerili nogometaši in nogometaši-ce selekcije U7. Nastopale so ekipe iz DNŠ Korant rumeni in modri, NK Majšperk, NK Šampion Celje A in B, ONŠ Golgeter Hajdina modri in rumeni, NK Veržej, ŠD Cirkulane, NK Rače beli in rdeči, ŠN Gorišnica, NK Podvinci, FC Drava Ptuj, ŠD Klopotec Videm in NK Dornava. Prvo mesto si je prislužil NK Šampion Celje, drugo NK Rače rdeči, tretje mesto pa so zasedli nogometaši NK Veržej. V popoldanskem času so igrišče zasedli igralci in igralke selekcije U11. Nastopale so ekipe DNŠ Korant rumeni in modri, NK Majšperk rumeni in modri, NK Pohorje A in B, NK Slovenska Bistrica, NK Aluminij beli in rdeči, NŠ Klopotec, ŠN Gorišnica, NK Dornava, NK Veržej, ŠD Grajena in ONŠ Golgeter Hajdina. Prvo mesto je osvojila ekipa NK Pohorje B, drugo NK Pohorje A in tretje NK Veržej. V nedeljo dopoldan so se med seboj merili vrstniki iz selekcije U9, kjer so nastopali DNŠ Korant rumeni, beli in modri, ONŠ Golgeter Hajdina, NŠ Paloma Šentilj A in B, FC Drava Ptuj, NK Aluminij beli in rdeči, ŠN Gorišni-ca, NK Leskovec, NK Majšperk, ŠD Grajena, NK Veržej, NK Dornava in ŠD Cirkulane. Končne zmage se je veselila ekipa ŠN Gorišnica, za njo sta se zvrstili ekipi Paloma Šentilj B in DNŠ Korant modri. Popoldan so se pomerili še nogometaši in nogometašice selekcije U13, kjer so nastopali DNŠ Korant modri in rumeni, NK Majšperk, ŠD Grajena A in B, NK Rače beli in rdeči, NK Aluminij beli in rdeči, ONŠ Golgeter Hajdina, ŠD Klopotec, NK Dornava, NK Podvinci, NK Leskovec, ŠN Gorišnica in NK Pragersko. Prvo mesto je osvojila ekipa NK Aluminij beli, drugo NK Aluminij rdeči in tretje ekipa NK Pragersko. „Vsi nogometaši in nogometašice so prikazali srčno in borbeno igro, zato vsem skupaj iskreno čestitamo. Veseli nas, da so se turnirja v tako velikem številu udeležili starši, dedki, babice in ostali spremljevalci in športno navijali in spodbujali mlade nogometaše in nogometašice. Prav tako se iskreno zahvaljujemo trenerjem, staršem, sponzorjem, donator-jem, Občini Markovci, OŠ Markovci in vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi turnirja," so sporočili iz vodstva DNŠ Korant. UR Športni napovednik Boks • 42. Zlata rokavica Ptuja Dejan Zavec Boxing, Pučko Boxing in Ciuha Boxing organizirajo 42. Zlato rokavico Ptuja v boksu. Tradicionalna prireditev bo izvedena v soboto, 13. januarja, od 17. ure naprej v športni dvorani Campus Sava Ptuj. V boksarskem večeru bo na sporedu deset dvobojev olimpijskega in štirje dvoboji profesionalnega boksa. V slednjih bosta v ringu nastopila tudi Andi Gerdellaj (Boks klub Ring Ptuj) in Aljaž Venko (Boksarski klub Dejan Zavec Boxing). Rokomet • 1. A SRL (ž) 8. KROG: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - Krka Novo mesto (v petek, 12. 1., ob 19.30 v dvorani Ljudski vrt). Futsal • 1. SFL RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 20.00: KMN Oplast Kobarid - KMN Meteorplast Šic Bar, KMN Sevnica - KMN Bronx Škofije; OB 20.30: Futsal klub Dobrepolje - Siliko Vrhnika; OB 21.00: THE Nutrition Extrem - Futsal klub Dobovec. Atletika • Miting v dvorani Atletsko društvo Slovenska Bistrica prireja v soboto, 13. 1., miting v dvorani. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri, ko bodo nastopili člani in članice v teku na 60 metrov, ob 17. uri bo na sporedu še skok v daljino v ženski in moški konkurenci. JM Planinski kotiček Zdravju naproti - Gora Oljka Sobota, 20. januarja Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 20. januarja ob 6.45 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo kot nekoč z vlakom popeljali do Celja. Nato bomo pot nadaljevali z avtobusom do Podgorja, od koder je na vrh gore Oljke 1,5 ure zmernega hoda. Na vrhu se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Vrnitev na Ptuj ob 16.51. Strošek izleta znaša 7 EUR, dnevno IJPP vozovnico Slovenija, ki velja za vlak in avtobus si vsak kupi sam na železniški postaji. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 16. januarja 2024. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240120, namen Gora Oljka. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Vincekov pohod po Medžimurju Nedelja, 21. januar 2024 Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 21. januarja, ob 6.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Term Sveti Martin v bližini Murskega Središča. Pot nas bo najprej vodila po gričih Me-džimurskih goric, kjer so številne zidanice in si bomo ob njih privoščili počitke za malico ter dobro domačo kapljico. Nato bomo pot nadaljevali po ravnini Medžimurja in se povzpeli na Bundek, majhen griček, po katerem nosi ime domače planinsko društvo. Pot bomo zaključili v Murskem Središču. V Slovenijo se bomo vrnili do 19.30. Za udeležbo na planinskem izletu/pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS-PD. Strošek izleta znaša 16 EUR. Prijavite se na www. pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 16. januarja. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240121, namen Vincekov. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. petek • 19. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK špinača, pire goveja juha z zdro- brokolijeva kremna kisla juha, pražen piščančja nabodala, prežganka z jajcem, segedin golaž, krompir, hrenovke bovimi cmoki, ocvrti juha, ajdova kaša krompir, rižev riž z grahom, zeljna njoki z drobtinami, krompir v kockah, kaneloni s šunko in z zelenjavo, zelena narastek z jabolki solata rdeča pesa skutino-breskove sirom, krompirjeva solata rezine solata z majonezo Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Krompirjeva solata z majonezo Sestavine: 0,5 kg krompirja 3 jajca 5-6 kislih kumaric 2 jedilni žlici majoneze 1 jedilna žlica gorčice 1-2 dl tekočega jogurta sol po okusu poper po okusu 1 jedilno žlico jabolčnega kisa Cel neolupljen krompir skuhajte do mehkega in ga ohladite. Jajca skuhajte in ohladite. Krompir in jajca olupite ter narežite na majhne koščke. Tudi kumarice nare-žite na majhne koščke. Dodajte majonezo, gorčico, jogurt in kis ter začinite s soljo in poprom ter dobro premešajte. Če se vam zdi, da je solata preveč suha, dodajte še malo jogurta. Pred serviranjem jo dobro ohladite. Skutino-breskove rezine testo: • 6 jajc • 6 žlic moke • 5 žlic sladkorja • 1 žlička pecilnega praška • ščepec soli nadev: • 500 g skute • 1 jajce • 1 dl jogurta • 2 žlici sladkorja • 5 polovic breskev iz kompota Jajca stepajte s sladkorjem 5 minut, da masa postane svetla in puhasta. Počasi dodajte moko s pecilnim praškom in rahlo premešajte. Za nadev vse sestavine, razen breskev, zmešajte z žlico. Breskve narežite na male kocke. Pekač obložite s papirjem za peko ali ga premažite z maslom in potresite z moko. Na dno pekača razporedite 3/4 mase za biskvit. Po masi razporedite nadev in potresite na kocke narezane breskve. Po vrhu z žlico enakomerno razporedite preostalo maso za biskvit. Skutin nadev in breskve se bodo potopile v spodnji del mase. Če tega ne želite, lahko maso najprej 10 minut pečete in šele potem dodate nadev in preostalo biskvitno maso. Pecivo pecite na 180 °C približno pol ure. Podlehnik • 30 let Župnijske karitas Sv. Trojica-Gorca učencem na OŠ Podlehnik. V lanskem letu je preko Karitas letovalo nekaj učencev iz OŠ Podlehnik v Portorožu. Pred začetkom šolskega leta pa učencem porazdelimo nekaj šolskih potrebščin. V času Zupnijska karitas je bila ustanovljena pred več kot tridesetimi leti na pobudo pokojnega duhovnika Jožeta Osvalda epidemije koronavirusa smo rain Stanka Vaupotiča, ki je Karitas vodil skoraj 20 let. Nato jo je vodila več kot deset let Marica Repinc. znašali hrano od vrat do vrat in po- »Mladi, kje ste? Pridružite se nam!« Tri desetletja delovanja so obeležili s sveto mašo ter krajšim kulturnim programom, v katerem so zapeli Jablovški ljudski pevci, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor Darko Bračun pa je podelil zahvale in priznanja vsem sodelavcem Karitas. Člani Karitas Sv. Trojica-Gorca vsa leta predano skrbijo za župlja-ne. Voditeljica Zdenka Golub je o tem povedala: »Naša Župnijska karitas ima pred očmi vsakodnevne probleme ljudi, stiske starejših, bolnih in invalidov ter stiske ljudi, ki so jih prizadele nesreče. Od lanskega leta je duhovni voditelj v župniji p. Jože Petek s še 13 aktivnimi člani in prostovoljci. Člani Karitas sodelujemo povsod, kjer se pojavijo potrebe po pomoči. V dobrodelnih organizacijah Karitas in Rdečem križu pa primanjkuje mladih, saj dela predvsem starejša generacija. Vabimo mladino iz naše župnije, da se nam pridruži, saj bodo tako koristno izpolnili svoj prosti čas in bo manj posedanja pred računalnikom in televizijo. Lahko bodo v nenehnem gibanju, saj je naša župnija velika, ob pogovorih s pomoči potrebnimi pa bodo spoznali marsikatero življenjsko resnico, prav tako pogovor in igro z vrstniki ter druga udejstvovanja.« Dela jim nikoli ne zmanjka Dela seveda članom Župnijske karitas ne zmanjka: »Prejeta oblačila porazdelimo, del smo jih poslali tudi na mariborsko Karitas, saj jim primanjkuje oblačil. Delimo hrano iz EU in hrano, ki smo jo kupili. Vsako leto uredimo plačilo kosila Foto: Sandi Sprah magali bolnim do zdravil in zdravnika. Oskrbovali smo bolno in ostarelo ženico, ki je zaradi zdravljenja hčere ostala nekaj mesecev sama v hiši. Pripravili smo dobrodelni koncert in zbrana sredstva namenili mladi domači družini, ki je pogorela. Ob vseh večjih praznikih obiščemo naše župljane v domovih za ostarele. Udeležujemo se mesečnih srečanj na dekanijski ravni in izobraževanj, kjer si tudi člani Karitas naberemo novih duhovnih moči za nadaljnje delo. Slovenska karitas želi opozoriti predvsem na vse večji problem revščine zaposlenih in tistih, ki nimajo možnosti za vstop na trg dela. Naše največje poslanstvo je obiskovanje ostarelih in bolnih po naši haloški župniji. Prinašamo jim le skromne darove, toda vsi so nas veseli, predvsem našega obiska. Peljemo jih z avtomobilom do zdravnika, trgovine, lekarne in tudi do frizerja. Pomagamo jim čistiti okolico skromnih hiš, tudi notranjosti, vendar nam to le redko dovolijo. Običajno nas stiskajo za roko do konca našega obiska in obljubiti jim moramo, da kmalu spet pridemo. Kjer so ljudje, ki nas imajo radi, tam je naš dom« ZG 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 12. januarja 2024 Ptuj • Fundacija dr. Antona Trstenjaka predstavila štipendiste in nosilce projektov Prihodnosti ni brez inovativnosti „Živimo v času nepredvidljivih globalno-tehnoloških sprememb in izzivov, kar nas še posebej zavezuje k inovativnemu iskanju skupnih ustvarjalnih rešitev in ustvarjanju družbe po Trstenjakovi sporočilnosti 'človek človeku človek'. Ustanova promovira zapuščino in delo znanega akademika Antona Trstenjaka, kije za časa svojega življenja Slovence učil, da moramo delovati skupaj, kot en mož, in da moramo biti znanstveno, strokovno in poslovno inovativni, saj lahko samo na ta način preživimo v tem krutem, tekmovalnem svetu," je na predstavitvi štipendistov in nosilcev projektov, kijih Ustanova dr. Antona Trstenjaka sofinancira v letu 2023, posebej poudaril predsednik Dušan Gerlovič, nekdanji ptujski gimnazijec. Ni vse samo v kapitalu in denarju, kot nas danes uči neka svetovna filozofija, pomemben je tudi človek, to, kar je govoril akademik dr. Anton Trstenjak. V teh izzivalnih časih je pomembno, da vsak narod pogleda svoja sidra. Naša sidra so zelo močna. Če Slovenci na dolgi rok ne bomo spoštovali svojega maternega jezika, če ne bomo poslovno, znanstveno, strokovno inovativni, nas ne bo. Predstavitve v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj se je udeležil tudi častni predsednik Milan Lovrenčič, eden od njenih glavnih ustanoviteljev. V imenu knjižnice je govorila direktorica Milena Doberšek, predstavila osrednje dogodke v letu 2023, ki je bilo Potrčevo leto, v katerem so njegovo življenje in delo počastili z več dogodki, tudi z znanstvenim simpozijem z naslovom Potrčev literarni opus med intimo in zgodovino. Pri izdaji zbornika razprav jim bo pomagala tudi Ustanova dr. Antona Trstenja- ka, za kar so ji še posebej hvaležni, tako kot vsi štipendisti in drugi dobitniki oz. nosilci sofinanciranih projektov v letu 2023. Za doktorski študij sta štipendiji pridobila Andrej Perko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (tema: Avtohtone sorte vinske trte na območju Pod-ravja ter divja trta) in Urška Kunčič iz programa Socialne gerontologi- Foto: Črtomir Goznik Fundacija - Ustanova dr. Anton Trstenjaka je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj predstavila dobitnike štipendij za leto 2023 ter dobitnike oz. nosilce sofinanciranih projektov. Njeno poslanstvo je predstavil predsednik uprave Dušan Gerlovič. Med dobitniki sofinanciranih projektov Ustanove dr. Antona Trstenjaka za leto 2023 je tudi Potrča Ptuj za znanstveni simpozij z naslovom: Potrčev opus med intimo in zgodovino. Foto: Črtomir Goznik Knjižnica Ivana je na Alma Mater Europaea-ECM v Mariboru ter Mirna Cermšek za magistrski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (tema: Razvoj podjetniške priložnosti na področju vinskega turizma v Pr-lekiji). Dobitniki oz. sofinancirani projekti pa so ob Knjižnici Ivana Potrča Ptuj še: Univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru za znanstveno-strokovni simpozij ob 90. obletnici rojstva slavista, zgodovinarja in arhivista Viktorja Vrbnjaka, Literarno društvo Pra-sila za monografijo Martin Kojc -misli za vsak dan, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova za projekt Tr-stenjakova spominska soba v Ne-govi in Planinsko društvo Gornja Radgona za tradicionalni projekt Trstenjakov pohod v Radmošce, rojstni kraj akademika dr. Antona Trstenjaka. Prejemnike obvezuje moralno-etična vrednota in kakovost, ki jo izpričuje tudi življenje in delo akademika Antona Trste-njaka. V tem obdobju se Ustanova dr. Antona Trstenjaka ukvarja tudi s projektom demografskega in kadrovskega problema SV Slovenije, predvsem z območja Slovenskih goric, Haloz in Prlekije. To je vitalnega pomena za Slovenijo. Ob neki priložnosti je dr. Anton Trstenjak izrekel misel, „da je Ljubljana glavno mesto, ampak tam je tudi veliko megle, zato oni včasih daleč ne vidijo, zato jim ne smemo zameriti njihovih neumnosti, ki jih včasih naredijo, da zapostavljajo določene slovenske regije". MG Na pustno sredo nas bodo zabavali Petar Grašo in Učiteljice Ptujsko Kurentovanje več kot pol stoletja utrjuje izjemno barvito in bogato tradicijo pustnih likov in letošnje, 64. Kurentovanje bo ponovno praznik izjemne etnološke dediščine pustnih tradicij s celega sveta. Na ptujskih ulicah in trgih vam bodo ob večerih delali družbo številni tradicionalni pustni liki. V soboto, 3. februarja, bona Ptuju dišalo po tradicionalni obari in dobrodelnosti, saj bo na Novem trgu potekala tradicionalna Obarjada v organizaciji Lions kluba Ptuj. Ekipe bodo obaro kuhale od 9. ure dalje, ob 13.30 pa sledi še razglasitev rezultatov. V sredo, 7. februarja, bo ob 19. uri na Ptuju Dan kurentovih in korantovih skupin. Med Kurentovanjemje sreda vsako leto rezervirana za Dan kurentovih in korantovih skupin, ko se skozi mesto sprehodi na stotine rogatih in pernatih kurentov oziroma korantov. Njihove obhode zmeraj spremlja tudi hudič - ta naj bi skrbel za nemoten obhod in delovanje skupine kurentov. Oblečen je v rdeč ali črn kostum iz blaga. Na glavi ima kapo iz ovčjega usnja. Na njej so pritrjeni rogovi, šilast nos in dolg rdečjezik. Prek hrbta ima vrženo mrežo, v rokah pa nosi male vile ali trizob. Med priljubljenimi pustnimi liki so tudi orači. Pustno oranjeje priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove in oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grab- Ijami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, kijih skupina prejme od vaških gospodinj. Pokači so pri vseh skupinah pražnje oblečeni, obuti v škornje in z okrašenimi klobuki na glavi. Prav posebno doživetje pa so večeri v karnevalski dvorani, ki prinašajo obilico zabave, nepozabna druženja, ples in najboljšo glasbo. Karnevalska dvorana Campus bo med 2. in 10. februarjem 2023 ponudila obilico zabave ob najboljših glasbenih gostih. Maskirani posamezniki in skupine bodo rajali, se družili in se potegovali za bogate nagrade, ki jih bodo prejele najlepše karnevalske maske. Pustna sreda, 7. februar, bo v znamenju izjemne zabave, ki jo bodo pripravili Petar Grašo in Učiteljice. Učiteljice so glasbena skupina, kijo sestavljajo tri dekleta - Andrea, Silvia in Ptujčanka Ana. Nase so opozorile takoj na začetku skupne glasbene poti in tako so že vrsto let med najpopularnejšimi glasbenimi zasedbami daleč naokoli, znane tudi po sodelovanjih z najboljšimi glasbeniki, kot sta Jasmin Stavros in Neda Ukraden. Ob Učiteljicah pa bo na oder karnevalske dvorane stopil tudi izjemni dalmatinski glasbenik Petar Grašo. Njegova glasbena pot je izjemna, med zvezde ga je izstrelila zmaga na festivalu v Za-dru leta 1995. Danes je Petar eden najbolj znanih in priljubljenih glasbenikov na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo karnevalsko dvorano na Ptuju ogrel do vrelišča in poskrbel za izjemno zabavo. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 lahko kupite na entrio.si, bencinskih servisih OMV in vtrafikah 3DVA. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj VSTOPNICE: entrVo üh www.entrio.si OMV petek • 12. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Na OŠ Breg organizirali drugo mednarodno tekmovanje v robotiki Ptujski robotiki spet najboljši Osnovna šola Breg je že drago leto zapored organizirala prestižno mednarodno tekmovanje iz robotike Slovenian Open VEX IQ Competition 2023-2024 - Full Volume. Letos je sodelovalo 18 ekip iz sedmih držav, s čimer so nadvse zadovoljni. V sam vrh se je ponovno uvrstila ekipa breške šole, kije pokazala veliko znanja in spretnosti. Najboljši mladi robotiki iz Finske, Turčije, Poljske, Češke, Nemčije in Kazahstana se že ves teden mudijo na Ptuju. Udeležili so se delavnic iz robotike in si ogledali znamenitosti mesta, najpomembnejši dogodek pa je bilo torkovo mednarodno tekmovanje, ki je trajalo skozi ves dan. Vzdušje v telovadnici OŠ Breg je bilo dobro, tudi malo napeto, saj gre za tekmovanje, kjer ne sme iti prav nič narobe. Sodniki so najprej natančno pregledali vsakega robota, ki mora biti izdelan v skladu z navodili. Tudi strategije tekmovanja se med seboj razlikujejo, si pa prav vsi sodelujoči prizadevajo v eni minuti doseči čim višje število točk. V finalu so morali na primer tekmovalci s svojimi roboti, ki so videti kot majhna futuristična vozila z nakladači, v eni minuti pobrati čim več zelenih kock in drugih predmetov, kar jim je prinašalo določeno število točk. Tekmovanje med drugim spodbuja timsko sodelovanje, saj skupaj tekmujeta ekipi dveh različnih držav. To pomeni, da sta na igralni površini dva robota, ki morata biti med seboj čim bolj usklajena. Če bi se zapletla drug ob drugega ali pa ob katero izmed kock, bi to lahko pomenilo, da bi obe ekipi ostali brez točk. Zmagovalna ekipa se želi udeležiti svetovnega prvenstva v Ameriki Oliver Buček, vodja tekmovanja in mentor obeh tekmovalnih ekip OŠ Breg, je izjemno zadovoljen z Bodo našli sponzorje za tekmovanje v Ameriki? Zmagovalna ekipa OŠ Breg bo tudi letos povabljena na svetovno prvenstvo v Ameriko, ki se ga najverjetneje tokrat ne bodo mogli udeležiti. Takšen projekt stane med 10.000 in 12.000 evrov, kar je za šolo prevelik finančni zalogaj, odziv sponzorjev pa po drugi strani premajhen. Učenci zmagovalne ekipe si sicer zelo želijo, da bi lahko odpotovali čez lužo, zato upajo, da bodo do maja vendarle zbrali dovolj denarja. Zmagovalna ekipa OŠ Breg med tekmovanjem: Erin Cafuta, Vita Stanovnik in Simon Ščavničar. Druga ekipa OS Breg Loading (22500B - Tiana Mikolič, Lijan Kerle in Maj Matjašič) se je uvrstila v finale in dosegla 4. mesto. brezhibno izvedbo tekmovanja. Po njegovih besedah so vse ekipe skupaj ustvarile nepozaben dogodek, ki je odražal visok nivo znanja v svetu VEX IQ robotike. Še posebej je ponosen na dosežke breških učencev. »Naši učenci so se na tekmovanje pripravljali vse od sredine septembra in v učilnici za robotiko preživeli več kot 500 ur. To pomeni, da se da s trdim delom, pravim pristopom in motivacijo marsikaj narediti. Zelo pomembno je medsebojno zaupanje, predvsem pa pravilen način usmerjanja. Otroke vedno spodbujam, da sami izdelajo robota, samostojno raziskujejo in iščejo rešitve, vodijo statistko, primerjajo, analizirajo in izboljšuje- nizacijski zalogaj, saj je bilo treba jo svoje robote,« je povedal Buček. Ravnateljica Jasna Brec je ob tem poudarila, da so zelo ponosni na dosežke obeh ekip. Letošnje tekmovanje je bilo precejšen orga- poskrbeti za prenočišča, prehrano in organizacijo. Lani so gostili šest ekip, letos pa se je število povečalo na 18. Estera Korošec SLOVENIAN O P E N 2 O PTUJ Z 4 Na letošnjem mednarodnem tekmovanju iz robotike je sodelovalo 18 ekip iz sedmih držav. Foto: CG Foto: CG Majšperk • Tradicionalni ponovoletni sprejem Cilji in načrti za leto 2024 so jasni Leto 2023 je bilo prvo leto županovanja Saša Kodriča, ki je po dveh desetletjih nasledil dolgoletno županjo Darinko Fakin. »Vsak dan je bil nov izziv, nova preizkušnja. Z zadovoljstvom se lahko ozrem na storjeno in grem z dobrimi občutki v leto 2024. Ne vem, kaj bo leto prineslo, vendar načrti in cilji so jasni,« je dejal Kodrič. Želje podjetnikov Tradicionalno ponovoletno srečanje v Majšperku je ponovno povezalo predstavnike gospodarstva, lokalne skupnosti, poslovne partnerje, ki so v preteklem letu sodelovali z občino Majšperk. Ob tej priložnosti je župan izpostavil ključne izvedene projekte - dokončanje in odprtje nekaj več kot pet kilometrov kolesarskih povezav ter izgradnjo kompetenčnega centra na Bregu, za katerega v kratkem načrtujejo odprtje. Prvi mož občine je spomnil še na bogato družbeno življenje, namreč v letu 2023 so v Majšperku skupaj z društvi, vrtcem, zavodi gostili, priredili, obeležili kar 198 dogodkov. »Pestro in bogato dogajanje, na kar smo izjemno ponosni in kar ocenjujemo kot posebno kakovost naše občine.« Eden večjih projektov ne le tega mandata pa bo izgradnja Cida Majšperk - centra za integrirano dolgotrajno oskrbo, s čimer bo občina pridobila 48 mest za starejše občane. Vajeti okrog šest milijonov evrov težkega projekta prevzema Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane. » Načrtujemo, da bi v jeseni že morali imeti izbranega izvajalca, ob tem OPRAVICILO V podpisu pod prvo fotografijo v članku pod naslovom Za večjo prepoznavnost Potrčevih del in literarne pokrajine je prišlo do neljube napake pri imenu najmlajšega udeleženca pohoda, ki je Anže in ne Jernej Potrč, njegov pradedek pa je Anton in ne Rudi Potrč. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo pa upamo, da bodo državna oz. evropska sredstva zadostovala za ureditev doma do 20. junija 2026, ko je rok za dokončanje projekta,« je dejala direktorica poljčanskega doma Iva Novak. Projekt, ki čaka na izvedbo je tudi pločnik z javno razsvetljavo skozi Grdino in Stoperce. »Pogodba z izvajalcem je podpisana, projekt je še ostal v državnem proračunu, tako da pričakujemo njego- Jani Vuk, lastnik picerije Špajza leto 2024 bo eno izmed bolj zanimivih let. Sem član sekcije za gostinstvo in turizem na obrtno-podjetniški zbornici in oživljamo projekt Gostilna Slovenija. Projektu se bo priključila tudi picerija Špajza, kar pomeni, da bomo haloški meni, ki smo ga pred leti osnovali, vključili v vsakdanjo ponudbo. Potrebna pa bo preureditev prostorov in nadgradnja obstoječe zgodbe, ki smo jo peljali 20 let. O kadrih lahko rečem, daje bila v gostinstvu vedno težava s kadri in žal bo tako tudi v prihodnje. Sicer pa zame gostinstvo ni le posel, je poslanstvo. Kari Pajnkiher - prevozništvo Kot izvajalec šolskih prevozov v občini Majšperk si želim, da bi bili otroci zdravi, da bomo vselej poskrbeli, da pravočasno prispejo v šolo in da so varni v prometu. Trenutno razpolagamo s skupno petimi avtobusi in kombiji, seveda pa je vedno težje nagovarjati vse podražitve, ki nas zadevajo. Že 30 let sem v tem poslu, Foto: MV a žal država glede vključitve malih prevoznikov v redne linijske povezave nima posluha, tako da dodaten vir prihodkov skušamo ustvariti s turističnimi prevozi, kijih opravljamo po celi Evropi. Župan Sašo Kodrič je na ponovoletnem sprejemu gostil predstavnike gospodarstva, sosednjih občin, javnih zavodov, pa tudi domačih društev. vo izvedbo,« je dejal župan Sašo Kodrič. Glavni investitor je Direkcija za infrastrukturo, ki naj bi prispevala okrog 1,6 milijona evrov, občina pa naj bi pridala okrog 150.000 evrov. Za izvajalca del je bilo že lani v začetku leta izbrano Cestno podjetje Ptuj, rok za dokončanje del pa je sredina letošnjega leta. Pločnik bo tudi največji projekt, ki ga bo občina izvedla s pomočjo države, Kodrič pa si (enako kot ostali župani) želi, da bi država še posebej manjšim občinam pomagala tudi pri ostalih projektih. Mojca Vtič Foto: MV 20 Štajerski Za kratek čas petek • 12. januarja 2Q24 NAS IZUMITELJ, BARON (ANTON) RAHEL VETER (STAR.) SIJAJ PROVO-KACIJA NEMŠKO IME REKE MOZELE NOGOMETNI KLUB IZ OSTRAVE FRANCOSKA REKA. KI TEČE SKOZI GRENOBLE TOM LAJEVEC RUSKA MODELKA SHAYK DEJANJE, AKT PRIIMEK NASE ZNANE ROMSKE DRUŽINE PRISLOV KRAJA, NA TISTO MESTO STAR IZRAZ ZA BRUNARICO Spilosoma lubricipeda Razpon kril je od 35 do 50 mm. Po mlečno belih krilih ima posute črne pike, ki so pri samcu večje in številčnejše kot pri samici. Gosenica je močno dlakava z rdečo ali rumeno hrbtno črto. Hranilne rastline gosenic: Gosenica je polifagna na različnih nizkih zeleh. Razširjenost: Zelo razširjen po ledinah, grmiščih, vrtovih, poraslih smetiščih; do 1600 m nadmorske višine. Doba letenja: Od maja do julija v enem zarodu, na jugu ob ugodnem vremenu od julija do oktobra še v drugem zarodu. BOGARDE, Dirk - pokojni angleški igralec (Smrt v Benetkah), BONIT(O) - cenjen tun z ravnimi temnimi progami po zgornji strani trupa, KLADARA - star izraz za kočo in brun Ormož • Sofinanciranje športne in kulturne dejavnosti y Športu na voljo dobrih 900.000 evrov Skoraj dve tretjini sredstev, ki so v ormoškem proračunu rezervirana za letni program športa, bosta porabljeni za investicije in vzdrževanje športnih objektov. Vsega skupaj je na voljo nekaj čez 916.000 evrov, od tega dobrih 207.000 za sofinanciranje tekmovalnega in rekreacijskega športa, ki ga izvajajo športna društva in klubi. Največji kos pogače, skoraj 124.000 evrov, bodo odrezali za spodbujanje kakovostnega in vrhunskega športa. Posebno pozornost med drugim namenjajo prostočasni športni vzgoji otrok in mladine: dobrih 36.000 evrov bodo porabili za šolska športna tekmovanja in promocijske športne programe, kot so Mali sonček, Ciciban planinec, Zlati sonček, Krpan, Mladi planinec in Naučimo se plavati. Med postavkami za sofinanciranje so tudi celoletna športna rekreacija odraslih, ki bo proračun stala nekaj čez 14.000 evrov, specifične športne panoge 6.400, delovanje športnih društev in zvez pa skoraj 13.000 evrov. Javni zavod za turizem, kulturo in šport Ormož bo za šport iz občinskega proračuna prejel 114.000 evrov. V Ormožu posebno pozornost namenjajo prostočasni športni vzgoji otrok in mladine. Nova telovadnica in atletska steza Med planiranimi investicijami za letošnje leto so največje širitev telovadnice v Ivanjkovcih, za katero je pripravljenih 250.000 evrov, gradnja atletske steze pri podružnični osnovni šoli v Podgorcih, ki bo stala 210.000 evrov, in postavitev razsvetljave na nogometnem stadionu v Ormožu, ki je ocenjena na 85.000 evrov. Občina Ormož bo skoraj 20.000 evrov plačala za najem strelišča v Centru Holermuos. Preostanek bo šel za vzdrževanje športnih objektov po posameznih krajevnih skupnostih. V Ivanjkovcih bodo poleg tega financirali prep-lastitev igrišča in nakup košev za košarko, v Veliki Nedelji pa nakup igral. V proračunu so zagotovljena tudi sredstva za ljubiteljsko kulturo, in sicer 50.000 evrov, od tega 8.800 za delovanje območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), 41.200 evrov pa za sofinanciranje kulturnih društev, kjer so malho razdelili na več področij. Dobrih 3.700 evrov bo tako dobil pihalni orkester, skoraj 2.600 gle-dališčniki in lutkarji, 2.000 folklo-risti, po 1.800 likovniki in fotografi ter zborovski pevci, po 1.500 mažo-retke in plesalci ter instrumentalne glasbene skupine, 750 evrov pa je na voljo za recitacijsko in literarno dejavnost. ^ Tedenski horoskop do 19.januarja ^ OVEN (U S. - IQ. 4.) Duh prijateljstva in ljubeznivosti se bo širil. Z majhnimi koraki boste opravili velika dejanja. Vsekakor morate biti nekoliko bolj mirni in umirjeno pogledati na življenje. Vračale se bodo zadeve, ki so vezane na preteklost. Službeno se ne boste obremenjevali. BIK (21.4. - 20.5.) Notranji nemir se bo stopnjeval. Najti boste morali izzive in biti pri tem previdni, kajti lahko naredite kakšno napako. Bodite odkriti do sebe in analizirajte občutke. V ljubezni vas čakata dve možnosti, odločili se boste za pravo. Ne iščite bližnjic in lažjih poti. m a ¿j MV RAK (IÍ. ó. - II. 7.) %!>' LEV jPJ (23.7. - 22.8.) V prihajajočem tednu vas označuje ogenj ljubezni. Projektom in obveznostim boste kos. Postali boste mnogo bolj natančni in prišli rečem do dna. Močan pečat vam daje intuicija in napredujete tako v duhovnem kot osebnem življenju. Varujte se pretirane ljubosumnosti. im Pl DEVICA (23.8. - 22.9.) Usodo si boste vzeli v svoje roke in naredili pomembne korake naprej. Če ste rojeni v začetku julija, se vam bo življenje vrtelo s svetlobno hitrostjo. Finančno se ne boste smeli obremenjevati. Tvegane investicije se ne bodo izplačale. Kreativno se lotite prenove doma. TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Zelo pestro obdobje gre pričakovati pri denarju. Vnesti boste morali neko ravnovesje in biti pri vsem veliko bolj previdni. Odločno greste naprej, vendarle ne spreglejte smerokazov. Ugodnosti pričakujte v pisanju in dobro vam bodo šle od rok vse študiozne dejavnosti. ŠKORPIJON (u íq. - n íí.) Igra usode se bo dogodila v popolnosti ljubezni, romantika se bo odvijala s pridihom harmonije. Vsekakor bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Delček resnice bo v tem, da so vam ljudje tako učitelji kot učenci. Vztrajnost je lepa čednost! Mpi m1^) Čustveno se boste odprli in doživeli razcvet. Ljubezen vam bo podarila neko moč in harmonijo. Odpravili se boste po nakupih in imeli boste srečno roko. Pričakovati je novosti na delovnem mestu. Vrnila se bo neka oseba iz preteklosti. Prejeli boste pismo sreče. Y STRELEC 7 (23.11. - 21.12.) Sijali boste na delovnem mestu. Čeprav vas bodo obveznosti obremenjevale, boste našli korist in imeli tudi srečo. Priložnosti v ljubezni se bodo stopnjevale. Pomembno noto bo imel sproščen pogovor. Če boste preveč doma, bo to za vas monotono. Postali boste nekoliko bolj tihi in skrivnosti, saj boste na sveže zaljubljeni. Če ste vezani, se bodo ljubezenske strasti in iskre vnele. Tako vam bo zelo toplo pri srcu. Na delovnem mestu morate uporabiti veliko dinamike in slediti notranjemu smerokazu. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Nekoliko bolj umetniški in ustvarjalni boste. Spremljajo vas prijetnosti in vsekakor vse tiste dejavnosti, ki lahko odstopajo. Našli boste tudi moč in kreativno napredovali. Spominjali se boste preteklosti. Na delovnem mestu se morate odločiti po diplomaciji. > ! > > VODNAR ^p (IÍ. Í. - ÍS. I.) Razbrati je obilico ugodnosti in oazo novosti, ki vam prinesejo romantiko. Iskali boste tudi lažje poti in ugotovili, da jih ni. Pomembno je, da se varujete slabih navad in razvad. Postavite si meje in tako boste našli srečo v vsem. Ljubezen in prijateljstvo gresta z roko v roki. RIBI (19.2. - 20.3.) Odločite se in naredite korak ali dva naprej. Pred tem se ločite od svoje preteklosti in naredite analizo, kaj morate še spremeniti. Blagodejno bo vplivalo zapisovanje notranjih občutkov. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Notranja moč vam bo podarila upanje in dodala energijo. Foto: FL petek • 12. januarja 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 DOM IN KO ptuj Potrebuje vaš avto tehnični pregled, registrac jo in letno vin eto? V Dominku Ptuj lahko dobite vse, vinjeto pa vam morda kar podarimo. Vsak teden v januarju bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pri nas opravili tehnični pregled, in jim podarili letno vinjeto. PETAR GRASO - LUKA BASI - MI2 SAŠA MATIC - DARA BUBAMARA TANJA ŽAGAR - TARAPANA BAND RIBIČ PEPE - ČUKI - UČITELJICE MIRAN RUDAN INDESIGN SAVA M6DIR 24 (RradioPTUI Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA X. , J VSTOPNICE: entrVO www.entrio.si OMV / Vabljeni naTehnične preglede in registracije vozil Dominko! TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO, Zadružni trg 8, PTUJ. Tel.: 02 788 11 75 mmocite STAilR|BgTED^TR^B I^BBITEAVLACNO ÚAGRADJQ »-i.r i« r v ■ ^ _ , J1« v NAROČILNICA ZA Fotografije so simboličn Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Datum naročila: | Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) 1 I f S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica (H S4H ! TEDNIK Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00. Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. januarja 2024 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a. Tel. 031 733 112. UGODNO prodam seno - kisle bale, transporter dolžine 8 m in cirkularko. Tel. 031 645 875. PRODAM prašiča, težkega 200 kg, cena po dogovoru. Tel. 041 462 171. ZARADI opustitve vinograda prodam 3 hrastove sode z inoks obroči. Tel. 070 899 416. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE PRODAMO - prijetna hiša z razgledom na Grajenščaku (Ptuj), 263,30 m2, letnica 2004, 6.939 m2 zemljišča. Cena: 243.000 EUR, d C/M A X tel.: 041 933 151, ♦ PoiTovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. www.roletarstvo-arnus.si OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO www.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM dva prašiča v teži 180-200 kg, cena 2,50 €\kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM silosne bale. Tel. 070 896 108. PRODAM kravo, brejo 8 mesecev, pašno, nosi tretje tele. Tel. 041 831 610. KUPIM traktor, kosilnico in nekaj priključkov. Tel. 041 680 684. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Na podlagi 34. ¡n 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP) ter 14. člena Statuta Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Ptuj, 11. členom Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Zavod za promocijo in pospeševanjetrajnostnega energetskega razvoja, Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/2007, 12/2007, 4/2013, 9/2023) ter v skladu s sklepom sveta Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje, Zavoda za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Ptuj, sprejetim na 34. redni seji dne 10.1. 2024, svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto direktorja (m/ž) Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje, Zavoda za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Ptuj Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih, pogoja znanja slovenskega jezika in državljanstva Republike Slovenije, izpolnjevati še pogoje, in sicer: • visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) / visokošolska univer- zitetna izobrazba (prejšnja) oziroma specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) / specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje / magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja), • najmanj 7 let delovnih izkušenj, • najmanj 3 leta vodilnih ali vodstvenih izkušenj, • znanje enega svetovnega jezika, • organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnost vodenja dela, • predložitev programa razvoja zavoda za obdobje petih let. Mandat direktorja traja 5 let. Z imenovanim direktorjem se sklene delovno razmerje za določen čas trajanja mandata. Kandidati/ke naj pošljejo pisne prijave z v celoti izpolnjenim Europass življenjepisom (dostopen na spletni strani http://europass.cedefop.europa.eu/sl/ documents/curriculum-vitae), iz katerega naj bodo razvidne zlasti delovne ter morebitne vodstvene izkušnje. Vsa zgoraj navedena dokazila o izpolnjevanju pogojev, vključno z znanjem slovenskega jezika, državljanstva Republike Slovenije ter dokazovanjem delovne dobe, naslovijo na Svet Zavoda LEA Spodnje Podravje, Prešernova ulica 18, 2250 Ptuj, z oznako »razpis za direktorja/ico - ne odpiraj!« v roku 8 dni od dneva objave v Štajerskem Tedniku in na spletni strani Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: info@lea-piuj.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. V primeru vprašanj glede razpisa je kontaktna oseba Irena Ostroško, tel. 05 99 74 658, elektronski naslov irena.ostrosko@lea-ptuj.si. Nepopolnevloge bodo izločene in ne bodo obravnavane. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom. Svet zavoda LEA Spodnje Podravje ^upanje ^Karitas www.karitas.si Prinesimo upanje 1 družinam in posameznikom v večjih stiskah. UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919 S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Ai, Telemacha, T-2 in Bob. Svoj prispevek za ljudi v stiski pa lahko namenite tudi z 1% DOHODNINE. Več na www.karitas.si/dohodnir www.tednik.si Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice, sestre, svakinje, botre in tete Roze Veršič IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 12A Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k poslednjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Še posebej hvala gospodu župniku Janezu Maučecu za darovano sveto mašo in opravljen obred, domačemu PGD Nova vas pri Markovcih in vsem drugim gasilskim društvom za sodelovanje pri izvedbi žalne svečanosti, hvala vsem govornicam za sočutne besede slovesa, zastavonošem, pevcem za odpete pesmi in gospodu glasbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem sodelavcem ZC Jadro Maribor in sodelavcem Mercator centra Špindlerjeva ul. Ptuj. Lepa hvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj, ki ste v zadnjem letu njenega življenja skrbeli za njo. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi, bogatili njeno življenje in jo boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni žalujoči v Štajerski www.tednik.si ■IMStajerskitednik Stajerskitednik PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK. 12. januar 00:00 08:00 08:30 09:30 10:00 11:20 12:40 13:40 14:30 18:00 19:30 20:00 21:50 23:00 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Božičkovanje v Gorišnid Božična prireditev na OŠ Cirkulane 20 let delovanja Jurovskega okteta Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Božični koncert Jurovskega okteta Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Praznični koncert na OŠ Gorišnica Astro - v živo Video strani SOBOTA. 13. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:00 Praznična prireditev OŠ Markovci 09:10 Utrip Ormoža 10:00 Ptujska kronika 10:30 Orfejčkova parada, 2012 12:50 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Božični koncert Jurovskega okteta 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Božični koncert v Markovcih 21:30 Praznična prireditev OŠ Markovci 22:40 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani NEDELJA, 14. januar I Video strani l Jutranja telovadba l Otroška oddaja l Koncert skupine Kaelestis I Gospodinjski večer v Dražencih 1 Slavnostna seja - 100 let PGD Videm l Božični ekspres plesalcev OŠ Dornava 1 Starejši pešci varni v prometu l Praznični koncert na OŠ Gorišnica l Božični koncert Jurovskega okteta l Orfejčkova parada, 2012 l Adventni koncert KD Urška Starše l Video strani PONEDELJEK. 15. ianuar I Video strani I Jutranja telovadba I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja i Božična prireditev na OŠ Videm i Ptujska kronika i Utrip Ormoža l Božični koncert Jurovskega okteta l Starpoint prodajno okno i Video strani i Italijanska trgovina - v živo i Slavnostna seja - 100 let PGD Videm i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja I Praznična prireditev OŠ Markovci l Praznična prireditev OŠ Markovci i Starpoint prodajno okno i Video strani PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com DO KONCA JANUARJA ZIMSKA AKCIJA DO 20% GOTOVINSKI POPUST petek • 12. januarja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. ZJAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Ivana Vršiča IZ VITOMARCEV 57 1. 9. 1943-14. 12. 2023 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Zahvala duhovniku g. Kraševcu za opravljen obred, govornikom za ganljive besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sin Bojan, sin Rudi z družino in hčerka Damjana z družino Vedno boš v naših srcih, radi te imamo. ZMHMA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata, svaka in strica Gabrijela Jagarinca ŠTUKI 21, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku br. Andreju Fegušu za opravljen obred, besede slovesa in sv. mašo, pevcem in Pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Hvala za darovane sv. maše, sveče, izražena ustna in pisna soža-lja. Hvala osebju II. nad. Internega oddelka bolnišnice Ptuj in dr. Turkovi. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi tvoji Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. &AHAIA ob izgubi moža, ata, brata, dedka, pra-dedka in strica Franca Turnška IZ ŽAMENCEV 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sovaščanom, lovcem, gasilcem, vojnim veteranom, ki ste pospremili našega ata na zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za opravljen obred, govornikom, pevcem, molivki in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala za darovane svete maše in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Tvoji najdražji Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate nam dajejo moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) SPOMIN 10. januarja je minilo leto žalosti, odkar se je za zmeraj poslovil od nas ter odšel k svoji ljubljeni dragi ati, tast, dedi in pradedi Jože Kujavec IZ ŽABJAKA 49 *16.1. 1937 f!0. 1. 2023 Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... , so le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetom počastite spomin nanj. Neutolažljiva hči Dragica z družino Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZjAHAMA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija Viktorja Meznariča Z ROGAŠKE CESTE 79 Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste v teh najtežjih trenutkih stali ob strani njegovim bližnjim jim izrazili pisna ali ustna sožalja, darovali cvetje, za svete maše ali dar v dober namen ali kak drug dar. Zahvala osebju Interno-hematološkega oddelka UKC Maribor in osebju Internega oddelka SB Ptuj za nego in zdravljenje. Iskrena hvala gospodu kaplanu Primožu Lorbku za opravljen pogreb, gospodu Slavku Krajncu za opravljeno mašo zadušnico. Zahvala kvartetu Bellissimo za čutno odpete žalostinke in Anji Mohorič za odigrano poslednjo melodijo. Zahvala Andreji Krajnc za poslovilne besede in podjetju Mir za opravljene storitve. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZMHAMA ob grenki in zelo prerani izgubi nadvse dobrega sina, brata, strica in vnuka Renata lfesenjaka IZ TURŠKEGA VRHA 100 Samo trideset pomladi je minilo, odkar je z ganljivim otroškim jokom osrečil svoje drage, ki danes ne morejo verjeti, da ga je Bog tako zgodaj poklical k sebi. Ob tem grenkem in zadnjem slovesu se iz srca zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen verski obred, hvala govornici za poslovilne besede, nosilcem zastave in križev, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in cvetje ter sveče, ki bodo v prvih trenutkih krasili Renatov zelo prerani zadnji dom. Iz srca hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, stali ob strani in nas tolažili ter ga spremljali k večnemu počitku na njegovi zadnji zemeljski poti. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi in ga bomo najbolj pogrešali MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric in bratranec Franc Planine IZ DOKLEC 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se dr. Liljani Jovanovič za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Bernardi Sagadin za obiske na domu. Posebna hvala gospodu župniku Toniju Brinjovcu za molitev in patru Andreju Mohorčiču za opravljen cerkveni obred, nečakinji Nataši Jus za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Mateju za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala DU Ptujska Gora in sodelavcem Perutnine Ptuj ter Mileni in Marinki za vso pomoč. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Nedolgo tega, kar odšel si iz tega sveta. Ni te več v gorici, dvorišču, ni te več v hiši. Nič več se tvoj glas ne sliši. Zdaj tvoj grobek krasi cvet in polno svečk. Če lučko tam upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob izgubi ljubega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Alojza Toplaka Z MESTNEGA VRHA 99 se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem, ki ste se poslovili od njega in nam izrazili ustna in pisna sožalja, nam podarili objeme, sveče, cvetje, darovali za maše. Zahvaljujemo se duhovniku Andreju za lepo opravljen obred in mašo. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj za skrb zadnjih 12 težkih dni. Zahvala gre delavcem podjetja Javne službe Ptuj, pevcem za odpete pesmi in odigrano Tišino ter Zdenki Golub za molitev in lep govor. Vsem še enkrat hvala. Njegovi najbližji Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel, pustil si le sledi svojih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. ZAHVALA V 74. letu se je poslovil naš ljubljeni mož, ata, dedi, pradedek, tast, brat in svak Franc Zelenik IZ STOJNCEV 122B Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k poslednjemu počitku, darovali cvetje in sveče. Hvala podjetju Mir, duhovniku gospodu Janezu Maučecu za opravljen obred, hvala govornici gospe Alenki in vnukinji Sabrini za ganljive poslovilne besede. Prav tako hvala gospodu Janku Kelencu za odigrano Tišino in družini Kokot za čustveno odpete pesmi. Hvala lepa splošni zdravnici Darji Pribožič in Dializnemu centru Ptuj. Iskrena hvala velja tudi vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi, bogatili njegovo življenje in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi v Štajerski tednik " časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvi! Štomfa'TEDNIK www.tednik.si 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 12. januarja 2Q24 Ormož • Na Kogu obeležili že 70. spominski dan Dornava • Prireditev za ljudi v stiski Častni krajan je Anton Luskovič Dobrodelni koncert Pesmi srca Konec decembra se na Kogu spomnijo tragičnih dogodkov iz leta 1941, ko so Nemci v mari- Idejni vodja tradicionalnih prireditev Pesmi srca Gregor Rihtar je s skupino prijateljev in borskih zaporih ustrelili prve kogovske talce, v štirih letih druge svetovne vojne pa seje nato ob izdatni pomoči občine Dornava v prazničnem času, tik pred božičem, organiziral dobro-seznam padlih domačinov samo daljšal. delno prireditev. Tovrstna prireditev je bila tokrat tretja, dvakrat jo je Rihtar organiziral na domačem Polenšaku. V sklopu Pesmi srca so bile na Po-lenšaku, prav tako za dobrodelne namene, več let uprizorjene žive jaslice na prostem, na idiličnem prizorišču med cerkvijo in gostilno Šegula na Polenšaku. Za sočloveka v stiski so se povabilu na letošnjo prireditev odzvali številni nastopajoči: MePZ Magnificat iz Polenšaka, ki ga vodita Gabrijela Petek in Tomaž Plohl, učenci OŠ Dornava, kot recitatorji pod mentorstvom prof. slovenskega jezika Nataše Ropič, mladinski pevski zbor OŠ Dornava z zborovod-kinjo Metko Zagoršak in klavirsko spremljavo prof. Lidije Žgeč, pevka Andreja Čepek ob spremljavi Ivana Častni krajan Koga je postal ljubiteljski zgodovinar Anton Luskovič, zlato plaketo je prejela vsestranska Marta Hlebec, srebrno pa vokalna skupina Kogovski dečki. Spominski dan na te dogodke obeležujejo od leta 1953, torej natanko 70 let, poleg položitve venca pred spomenik v središču Koga pa v kulturnem domu pripravijo še slovesnost s kulturnim programom, na kateri podelijo nagrade najzaslužnejšim posameznikom in skupinam. Naziv časnega krajana za leto 2023 je pripadel Antonu, po doma- Trafela in Tomija Valenka, pevka Nuša Bezjak ob spremljavi Nika Kostanjevca, Dora Šandor, Primož Kirič, Gregor in Ela Rihtar ter Martina Horvat. Prostovoljni prispevki so bili dodeljeni Župnijski karitas svete Foto: Boštjan Rihtar Doroteje v Dornavi in Župnijski karitas svete Marije na Polenšaku. K uspehu prireditve so pomagali tudi številni prostovoljci in sponzorji, za kar so ob koncu sledile besede iskrene zahvale. Martina Horvat O r sodniki in tožilci ...... ( ) ,„„«m mestu te,če je ona na proem- OKNA, VRATA & GARAŽNA IIRISA www.naitois.si i im NA HORS, Tel.: 02 74113 80. Mob: 031 793 204 GoriSnica I. GorîSnîca če Tončku Luskoviču, upokojenemu pravniku in gospodarstveniku ter velikemu poznavalcu lokalne zgodovine. Je avtor številnih člankov in zbornikov z zgodovinsko vsebino, raziskovalec, urednik pa tudi prostovoljec. Turistično in kulturno društvo (TKD) Kog je predlagalo kandidate za plakete KS Kog za leto 2023. Zlato plaketo si je za vsestransko delovanje na področjih društvenega življenja na Kogu prislužila Marta Hlebec, odlična kuharica in kmečka gospodinja. Vrsto let je vodila krajevno organizacijo Rdečega križa, danes je predsednica društva upokojencev Zarja Kog, vse življenje tudi aktivna članica sekcije kmečkih žena, ki deluje v okviru TKD Kog. Srebrna plaketa pa je šla v roke vokalni skupini Ko-govski dečki, ki že enajst let prepeva priredbe raznih domačih in tujih pesmi. Skupina, ki je nastopila tudi na spominskem dnevu, deluje pod vodstvom profesorja Aleša Lubija in vsako leto pripravi samostojni koncert. SD ffle.st.u_, to sveti trije kralji sc to ëtowta še pošteno zono' jsctotóo oznatv * * * iHtalo. Možgani]! stalno j nos^nooosluiW^M«»alec sence SU son ^ ^__ "^rËM^®1 ooooooooooooooooooooooooooooooooo