1ZZ. itnilln. f Uilljiii, i nkita. M. auli m. JUVII. leti. ^^v ^^M ^^V ^i ^^đ ^L v ^^w ^L^B ^L ^L v ^k^L ^L KL ^^V ^LAt a .Slovenski Narod* velja v Livbliaal na dom dostavljen: . v upravništvu prejcmaa: cdo !eto naprcj • . . • K 24*— I ćelo leto naprej . B m m K 22*— pol leta m . .;.v. • 12-— I pol leta „ • .• :. . . U*— getrt leta . . .>^» • 6*~~ I Cetrt lcta » • •*> • • 5"5O »a mesec . • • # • » 2*— I na mesec m . **% , m liK) Dopisi na} se frankirajo. Kokopisi se ne vračaj©. VrednUtro: Knaflova ulica ši. 5 (v prttlfčju levo,) tel«foa *t M. fekaja vsak daa svote* Isvzemst b«4«1|« u prftulfc«. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.f z* dvakrat po 14 VilL, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. Upravništvu ntj se pošiljajo naiočnine, reklamacije, inserati Ltd. to je administrativne stvari ■ Posamtiaa ttevillui v«lja 10 vinarjev. -—■■— Na p^MMaa suočila brez istodobne vposlatve naročnine ae ne octe. tfVfsvMlMi tnHunaw tstofon it» SS« »Slovenski Narod* vel]a po poiti s za Avstro-Ogrsko: 4 za NemčIJo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprej . . ; K 30-^c pol leta m - . . m 13'— I Četrt leta " » ; . • 650 I a A111«1"^« in vse druge dežele: na mesec ^ m I , 9 230 • ćelo leto naprej . . . . K 35.-, VpcaSanjem glede loseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, UpraraiAtvo (f podaj, dvocttče levo), KnaOova ulica it 5, telefon At M* Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o prav era časa ponove, da pošiljanje ne pre-Bena in da dobe vse številke. „ini NAROD" Telja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto____K 24-— I Četrt leta-----E 6-— Pol leta . . - „ 12-— I En mesec. . - „ 2.— V npravništvn prejeman na mesec S 1*90. Spošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . . . K 25-— j Cetrt leta . . K 6-50 Pol leta . . . „ 13-— I En niesec . . „ 2-30 Za Neničijo vse leto 30 K. Za Araeriko in druge dežele vse leto 35 K. W^T Naroča se lahko z vsakim dnevom. a hratu se mora poslati tndi naročmna, drngrače se ne oziramo ca dotično naročilo. Pri reklamacija!! naj se navede vedoo dao zadnjega plačila naročnine. %J&~ list se nstavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakema, kdor je ne vpošlje o pravetn časa. Cpravništvo „SJovenskega Nareda" Nevarnost se bliža. Razpor med Čehi in med Nemci fe bil povod, da je vlada poslala državni zbor domov. V dnevih tistih obstrukciiskih bojev je češki posla-nec Stanek izrekel besede. ki smo si jih na jugu globoko zapisali v spo-min, zahteval je namreč rešitev na-rodnostnega problema za ćelo državo, ne samo za Češko. V minolem zasedanju delegaci-se je o notranjepolitičnem položaju v naši monarhiji govorilo skoro ravno toliko, kakor o zunanjm zadevah in v ospredju je zopet stala češko-nemška sprava, kakor da je z njena rešitvijo vse v državi spravljeno v red in bi na jugu monarhije ne bPo ničesar več urediti. V zvezi s temi razpravami v delegaciji so se zopet začela nekaka dogovarianja ;n m<>-goče je, da priđe vnovič do kakih češko-nemskih spravnib pogajauj, vendar nima nihče vere, da bi se Kaj pozitivnega doseglo. Sprava naroda češkega z nem-skim narodom je izključcr ;. Mislilo se je dolgo, da se bo veru: posrećila taka direktna sprava, da jo bodo pod vodstvom vlade sklenili poslanci med sabo in brez števila je že bilo takih poskusov, a vsi so se izjalovili. Vsaka taka sprava je mogoča samo potom kompromisa in ker uživajo Ncmci veliko večje narodne pravice kakor Čehi, pomeni vsaka sprava, da se morajo Nemci odpovedati gotovim pravicam. Na to pa ni misliti, to je popolnoma izključeno, saj streme Nemci po gospodstvu in se na rni-sel jim ne priđe, da bi kaj odnehali. Na drugi strani pa tuđi Če!ii v gotovih stvareh ne bodo za nobeno ceno odnehali. Sicer je bila pred leti izrečena krilata beseda, da loči Čehe in Nemce samo tenak papirnati zid, a izkazalo se je zopet, da najbolj duhoviti izreki navadno ne odgovarjajo resnici. Ta zid, ki loči Čehe in Nemce ni tenak kakor papir, ampak mo-čan in visok, da ga s pogajanji med parlamentarnimi zastopniki obeh narodov ni mogoče podreti. Ze nekaj časa sem se govori v vodilnih političnih krogih o veliki operaciji, ki jo pripravljajo merodaj-ni faktorfi. Dostikrat se je v zadnjih rnesecih slišalo, da bodo gordiški vo-zel presekali in na ta način brez di-rektnega soditi k vojakom, se je stvar zavlekla in sedanja napredna »Posojilnica za II. Bistriški okraja je začela poslovati se le 1. oktobra 1S94. Ko so klerikalci izvedeli, da snujejo naprednjak] po« sojilnico, osnovali so si seveda tuđi oni takoj svojo konkurentno tira-nilnico in posojilnico. Oglejmo si glavne postavke ra-čunskega zaključka za L 1913 obeh posojilnic: 1. Napredna posojilnica Je imela 728 zadružnikov z deleži v znesku 8105 K, klerikalna posojilnica je imela 923 zadružnikov z deleži v znesku ie 1824 K. V letu 1913. je morala namreč napredna posojilnica vsled zahteve trgovskega sodišča zvišati deleže od 2 K na 20 K, kar bo morala storiti tuđi klerikalna posojilnica, vsled česar ne bo ostalo klerikalni posojilnici niti 3/3 sedanjih izkazanih članov! 2. Napredna posojilnica je imela denarnega prometa 1,407.772 K 97 v, klerikalna po le 765.658 K 88 v. 3. Napredna posojilnica je imela hranilnih vlog 1,280.407 K 37 v, klerikalna posojilnica pa le 660.950 K 11 vin. V letu 1913. se je vložilo v napredno posojilnico 438.28S K 57 v, dvignilo pa le 350.383 K 71 v: klerikalna pa je dobila le 176.604 K 79 v, izplačala pa 181.09S K 15 v hranilnih vlog. 4. Napredna posojilnica je imela 1,007.883 K 34 v posojil, klerikalna 912.000 K 22 v. Napredna posojilnica izkazuje le 25.291 K 28 v zaostalih obresti in 4348 K 82 v preplačanih obresti, klerikalna pa izkazuje 32.483 kron 89 v zaostalih obresti in le 255 kron 43 v predplačanih obresti. Pri dovoljevanju posojil je bilo načelstvo napredne posojilnice ved-no skrajno previdno. Vsled tega pa so tuđi vsa posojila — hodisi na vknjižbo, bodisi rroti poroštvu — popolnoma vama. Vrhu tega pa se še vsako leto najmanj enkrat pregleda v zemijiški knjigi premoženj-sko stanje vseh dolžnikov in poro-kov ter se za vsako eventualno spre-membo premoženjskega stanja bodisi pri dolžnikih ali porokih store takoj potrebni koraki! 5. Rezervni zaklad napredne po-sojilnice znaša 74.937 K 28 v, klerikalne posojilnice pa le 34.978 K 99 v. Iz teh podatkov se torej jasno uvidi, da naša posojilnica veliko bolj napreduje kakor pa klerikalna. Za-kaj? Saj sta obe enako stari?!? Odgovor: zato, ker klerikalcem ni za to, da bi kmetu pomagali, njim je njihova posojilnica le politično orodje. Da je to žalostna resnica, dokažejo lahko nekateri naprednjaki v Prem-ski fari, ki so najbrže vsled sramežljivosti ali bogsigavedi — dolžniki klerikalne posojilnice trnovske. Ko so namreč pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah farovški agitatorji ho-dili okoli teh dolžnikov, so jim grozili: »če ne voliš z nami, ti bode po-sojUnica posoiilo odpovedala in te pognala na kant!« Stvar ima seveda v rokah drž. pravdništvo! Klerikalci imajo v Trnovem dve zadrugi: posojilnico in konsum-no društvo, Ker pa obe zadrugi zelo, zelo hirata, začele so se jim cediti sline tuđi po naši lepo usnevajoči mlekarni in posojilnici. Saj se je ka-plan Dolenc (po domaće Brad >č) že ob svojem prihodu v Trnovo ^šabno izrazil: »Jaz sem prišel zatr sem, da pohrustam še to peščico ] heral-cev, kar jih je! Najprej bode;.. delal na to, da priđe v naše roke mlekar-na, potem pa še liberalna po-ojilni-ca! A revček se je zelo zmoti !! Naprednjaki se množe, kakor gobe po dežju: pri volitvi odbora mlekarske zadruge 17. t. m. pa so dobili klerikalci tako moralično brco, da so od Jeze in sramote cvilili, kakor mačke! Ce hoCejo dobiti še eno tako brco, pa naj poskušajo svojo srećo še pri naSi posojilnici. Dišijo jim seveda hranilne vloge in rezervni zaklad naše posojilnice! Pa ne bo nič! Da, da, ljubi klerikalci! Ml vsta-iamo In vas le strak! Do voli ste nas zaničevali, sramotili, obrekovali, preklinjali na prižnicah in povsod! Bog ne plačuje vsake sobote, pa tuđi dol-žan ničesar ne ostane! — Mlade moči vstajajo, in te mlade moči se bodo grozno maščevale nad vami za vsa zločinstva, ki ste jih zagrešili nad našimi starši, nad ćelo našo de-želo! Zob za zob! To je bilo vaše neopravičeno geslo. Po tem se borno tuđi mi ravnali!! Klerikalni go-stilničar in trgovec v Zarečju je to prvi občutil. V nedeljo, ko je bil tam cerkveni shod, je imel 10 (čitaj deset) gostov, pri naprednem gostilni-čarju pa se je kar trio ljudstva! TaKo naj bo vedno! Kako že vi kričite? Kdor ni z nami — je proti nam! Po-slušali vas borno!! — Za danes do-volj! — Ker bodo v kratkem pri sodišču prišle na dan vse vaše podlosti in lažnjivosti, ki ste jih uganja-li pri agitaciji za zadnjo državno-zborsko volitev, vam bodeni zopet posvetil kak lep članek za popotnico v — peržon, da bodete laglje pre-bavijali erarični ričet! Politični lopovi, sramujte se! ŽelBznišfca progs Metlika-Harlovec in Madžari. Znano je, da so Madžari na-sprotniki vsakemu izboljšanju prometnih zvez med hrvatskimi in slo-venskimi deželami. Zato store vse, da bi otežkočili osobni promet na progah, ki vežejo Hrvaisko s sloven-skimi pokrajinami. Kot zged navajamo samo progo Zidani most - Zagreb, kjer vladajo naravnost skandalozne razmere. Da Madžari vspričo tega njihovega raz-položenia tuđi nišo bili navdušeni za železnisko progo Novo mesto - Metlika - Karlovce, pač ni potreba še posebe naglašati. Ker vsled obvez. ki so jih pre-vzeli v obnovljeni nagodbi 1. 1907., zgradbe te železnice nišo mogli pre-prečiti, delajo sedaj z vsemi sredstvi na to, da bi tej progi odvzeli vsako večjo važnost in vsak večji pomen. Dasi je bilo v nagodbi izrecno določeno, da mora biti proga od No-vega mesta do hrvatske meje in od tu do Karlovca normalnotirna in zgrajena tako, da bodo po njej lahko vozili tuđi brzovlaki, se Madžari na to določbo nišo čisto nič ozirali, mar-več so zgradili to progo na način, kakor se grade lokalne železnice. Proga Bubnjarci - Karlovec ni na primer nič bolje zgrajena, kakor pri nas železnica Trebnje - Št. Janž. Brzovlaki torej po tej progi ne bodo mogli voziti. Kakor je po temtakem razvidno, se Madžari čisto nič nišo ozirali na povsem jasne določbe, dogovor-jenc povodom zaključitve zadnje av-stro - ogrske nagodbe. Da takšno postopanje izvira iz načelnega na-sprotstva proti vsakemu izbcljšanju prometnih zvez med hrvatskimi in slovenskim! pokrajinami, je jasno kakor beli dan. A tuđi y drugem oziru kažejo docela odkrito svoje neraspoloženje proti novi železniški progi. Da se uredi obmejni promet, so se vršila dolgotrajna pogajanja med avstrijsko in madžarsko železnisko upravo. Največ pVeglavic je povzročalo vprašanje glede poslovnega jezika v obmejnem prometu. Madžarska železniška uprava je zahtevala, da morajo biti vsi uradni-ki in višji uslužbenci v obmejnih po-stajah popolnoma vešči madžarske-ga jezika. To zahtevo je avstrijska železniška uprava odklonila in to odkloni-tev utemeljila s tem, da nima na raz-polago uradnikov in uslužbencev, ki bi bili vešči madžarščine. Obenem je predlagala, sklicevaje se na dejstvo, da je bila baš letos razvefjavljena ona točka službene železničarske pragmatike, ki je določala, da je iz-ključni uradni jezik na ogrskih želez-nicah madžarščina, — naj se doloci kot uradni jezik v obmejnem prometu — hrvaščina. Ta predlog, ki je bil gotovo zelo reelen in praktičen, je madžarska železniška uprava z ogorčenjem za-vrnila, Češ, razveljavljenje onega paragrafa železničarske službene pragmatike še ne pomenja tuđi odprave madžarskega uradnega jezika na hrvatskih progah. Da, delegatje madžarske želez-niške uprave so naravnost izjavili: »Nikoli ne bo hrvaščina uradni fezik na hrvatskih že!ezn?cah in nikoli ne bo nihče spreiet kot uraćnik v želez-nlško službo na Hrvatskem, ki ne bo popolnoma v besedi in pismu vešč madžarskega jezika!« ... Po dolgotrajnih pogajanjih, v katerih so Madžari na vse načine skušali izsiliti, da bi bili tuđi na av-strijski strani nastavljeni madžarščine zmožni uradniki, sta se končno obe železniški upravi zeđinili v to, naj se obmejno medseboino poslovanje vrši v — nemškem Iezikn ... Poudarjamo, da so te naše informacije absolutno točne. Delegaciji. O začetku včerajšnje seje a v -strijske delegacije smo kratko poročali že snoči med brzojavka-mi. V debati o porocilu bosanskega odseka se ie oglasil tuđi delegat dr. K r e k. V bistvu smo tuđi o njegovem govoru že poročali. Končal je s kriti-ko dualizma in jugoslovanskega vpra.^anja ter izrekel mnenje. da bodo morda Madjari vzeli rešitev jugoslo-vanskega \-prasanja v roke. On nima ničesar proti temu, samo da se jugo-slovansko vprašanje resi. Delegat M a s t a 1 k a je vprašal, ali je res, da je skupni finančni minister bosanske-mu deželnemu svetu obljubil, da do-bita Bosna in Hercegovina za šest let nazaj povrnjen večji delež iz carinskih dohodkov. Kritizira tuđi ozko-tirnost bosanskih železnic. Delegat E x n e r zahteva do prihcđnjega za-sedanja delegacij popolnoma natanč-no določitev razmerja, v katerem bo-sta Avstrija in Ogrska udeleženi pri zgradbah bosanskih železnic. Skupni finančni minister B i 1 i n-s k i je nato odgovoril na razna vpra-šanja in izvajanja ter razvi i svoj program za gospodarski, kulturni in ustavni razvoj Bosne in Hercegovine. Gospodarsko so glavni koraki sedaj storjeni. Železniški program za- gotavlja dežeii gospodarski razvo]. Dežela bo lahko sama iz svojih vedno naraščajočih dohodkov poplačala obresti posojila. Glede kulturne po-vzdige pravi, da se bo ustanavljalo odslej letno po 40 šol v Bosni in Hercegovini obenem s srednjimi šolami tako dolgo, da bo stavljeni cilj dose-žen. Treba bo tuđi velikih sanitarnih naprav. Fakultativni odkup kmetov se sistematično vrši. Vsako leto se bo za to porabilo deset milijonov. Dežela nai bi v bodoče odvzela kmetom, ki so morali doslej plačati 4V2% od-kupne vsote, polovico. Vlada je po-klicala domaćega uglednega politika dr. Mandića na prvo mesto v deželi. Kot notranji uradni jezik se je dolo-čil srbo-hrvatski jezik, izvzemši pri železnicah, pri katerih ostane iz voja-Ških ozirov notranji jezik nemščina. Glede uradništva pravi, da vlada ni-kakor ne mara odrivati sedanjih uradnikov, da pa enako vpošteva domaćine. Vprašanje carinskega aver-za bo treba resiti leta 1917., enako ožja priklopitev Bosne in Hercegovine na legislativo obeh držav. Poročevalec dr. K o r o š e c se nato zahvaljuje ministru ter konca s patriotičnimi frazami in laskanjem. Končno odgovarja grof Stiirgkh na vprašanje delegata Wolfa glede premogokopnega rajona v Mostih. Ogrska delegacija se je bavila tuđi včeraj s proračunom zu-nanjega ministrstva. Delegat Lovaszv ie govoril o Albaniji. Organizacija Albanije, kakor jo je sklenila Evropa, je dožive-Ja popolen fiasko. Treba je Albanijo organizirati na popolnoma novi pod-lagi. Glede Romunske je zelo potrebno vedeti, kaj pomeni za nas v slučaju odločitve, ali prijatelja ali so-vražnika. Treba je Sedmograško utrditi, da se javno mnenje v Romu-niji strezni. Govori nato o trozvezi ter kritizira postopanje Nemčije, ki Ogrski le škoduje. Če ni mogoče va-rovati interesov monarhije v trozvezi, si je treba poiskati drugega za-vezništva. Bilo bi mogoče priti z Ru-sijo glede Balkana do sporazuma, ker nimamo nikakršnih takih interesov, ki bi temu nasprotovali. Zveza med Avstro-Ogrsko. Francosko, Angle-ško in Rusijo bi prisilila tuđi Italijo, da pristopi tej zvezi, ker bi bilo to si-cer njeno vojno brodovje izolirano. Nemčija pa bi vsled take zveze prišla res v nevarno situacijo. To je treba konstatirati, da se dokaže, da ima NemČija mnogo večji interes na tem, da se ohrani trozveza, kakor mi. Zato tuđi nima NemČija pravice, za-htevati od nas tolikih žrtev na eni strani, na drugi strani pa nam gospodarsko škodovati. Grof VVickenburg se bavi z albanskim vprašanjem ter naglaša, da mora Albanija obstojati naprej. Da bi bil avstriiski zastopnik v Draču pobegnil, ko je izbruhnila revolucija, dementira ter pravi, da je šel samo na vojno ladjo »Szigetvar«, da odda šifrirane brzojavke. O zadnjih dogodkih, da sledeče avtentično po-ročilo. Kontrolna komisija je posredovala v Šjaku pri vstaših. Dosegla je, da so vstasi izpustili vjetnike. Sedaj je komisija v Kavaji in če se vsta-ši do sedaj še nišo razšli, je vendar gotovo, da ne prodirajo naprej. Kar se tiče razmerja z Italijo, lahko tuđi on poudarja, da Avstro-Ogrska ne bi mogla trpeti izprememfce razmerja v Jadranskcm morju sebi v škodo. Da bi Avstro-Ogrska in Italija hoteli skupno gospodariti v Albaniji, je ne-zmisel. Birmanha. Da so le zapihali pomladanski Vetrovi in so zašumeli gorski potoki in hudourniki, že je začela misliti mlinarjeva Lenka na birmo. Težko je čakala binkoštne nedelje; že od Velike noči je štela tedne in dneve, ko priđe boterca Ana ponjo, da se odpe-ljeta v cerkev. Iti je imela že lani, a tik pred prazniki je zbolela in narae-sto da bi se veselila lepih daril, punčk in medenih štrukljev in nove obleke, kar bi ji vse kupila bogata boterca, je morala v posteljo. Prehladila se ie, ko je tekla pred cigani in je padla Čez brv pod jez. Mati pa je rekla, da se je preveč veselila in zato je prišla bolezen. Takrat je ležala štirinajst dni, in najhujše ji je bilo ravno o Binkoštih. Ko se je sose-dova Francka pripeljala od birme, je prišla k njeni postelji; v nakodranih laseh je imela rumeno rožo in zidan trak ter belo obleko na sebi. Vse se je smejalo na njej, bila je rdeča in ošabna ter ni vedela, kako naj se nosi in hodi, da jo bodo dovolj občudo-valL >Naša bo pa šla v nebesa k bir-mit« je rekla mati Franckini botercL Mislila je njo in ni vedela, da jo razume. — Potem je ozdravela, in letos Jo je Fraocka sovraino gledala, ker ne pojde še sama k birmi. - " Boterca Ana ji je že kupila novo obleko, a zdaj se je bala, da bi se ji zopet tako ne zgodilo kakor lani. Hotela je biti žalostna, a to se ji ni posrećilo, in potem je želela, da bi kaj izgubila, in bi ji bilo hudo. Še teden dni je manjkalo do bir-me. Bila je nedelja, in šla je od maše s svojimi tovaršicami. Bila jih je ćela truma in med njimi Nežina Marjani-ca. Njena mati je bila delavka in je malo zaslužila. Marjanica je bila slabo oblečena; imela je na sebi že hudo ponošeno krilce in obledel, maj-hen robec na glavi. Zato so se ji druge smejale in nišo hotele hoditi ž njo, Francka pa je ćelo pljunila nanjo. Lenki se je smilila ter jo je prijela za roko in šla ž njo domov. Peljala jo je s seboj in skrivaj ji je dala tisto obleko, ki jo je kupila boterca za birmo. Povedala ni tega nikomur, tuđi materi ne, in bila je ves teden vesela in se ni bala nikake nesreče. Sedaj je pričakovala birme s strahom, kaj poreče boterca, ko ne bo imela njene obleke, da se obleče, in čakala je težko, kdaj pojde v cerkev, kjer bo videla škofa in bodo plavali ognjeni Jeziki, kakor je si i Šala v soli. V nedeljo zjutraj je vstala na vse zgodaj in se začela napravliati. Mati jo je prašala po obleku ki jo je dala boterca, in takrat je Lenka za-jokala. »Dala sem jo Jerini Marjanici,« je povedala s solzami. »Kako da si jo dala?« je prašala mati, a ni bila jezna, samo začuđena in prijazna. »Vsa ponošena je bila v nedeljo v cerkvi, in sram jo je bilo.« je deh-nila. In mati je objela Lenko ter jo je pozneje ćelo izgovorila pri boter-ci, da se je ta prismejala k njej in ji v šali zagrozila: »Ti, ti, zdaj pa nisva lepi!« In potem ji je ovila zlato veriži-co okoli vrata in ji dala v lase lepo svezo gavtrožo. V cerkvi je bila vesela, in boterca je bila ž njo zadovoljna, ker se je lepo zadržala. Zdelo se ji je ćelo, da se je škof prijazno nasmehnil. ko je šel mimo nje; pastirska palica njegova je bila zlata in je bila lepše zakrivljena kakor palica pastirja Groge, ki je pasel vaško Čredo. Ravno njej nasproti je stal 2už-manov Tonček; tuđi on je imel bel trak na prsih in je Ini Lenki zelo všeč. Zdel se ji je tako zal v novi obleki, in se mu je ves čas smejala. In Tonček ji je ćelo pokimal z glavo. Ko so šli iz cerkve v oštarijo, je boterca Ana sedla k Tončkovemu botru, m onadva sta bila tuđi skupaj. Gnječa je bila velika, zato je hotel boter vzeti Ano na kolena, in koma] se ga je ubranUa. »Ne vendar, Janez, kaj pa misliš?« se je smejala boterca, in Lenki se je zdelo, da bi ne bila nič huda, če bi jo bil tuđi posadil v naročje. In potem so pili rumeno vino, in je Ana stiskala zobe, ko ji je Janez ponujal vino. Tuđi Tonček se je osrčil in je začel njej nalivati vino, kakor je vi-del svojega botra. Lenka je slišala Janeza, ko je šepetal njeni botri: »Ali si kaj moja?« Botra je že bila malo vinjena in je veselo vreščala: »Čisto malo, pa samo podnevi.« In potem se je pritisnil Tonček k Lenki ter jo vprašal: »Ali si kaj moja?« Morala se je mu je naglas za-smejati in je odgovorila kakor boterca: »Čisto malo, pa samo podnevi.« Boter Janez je postal zelo vesel in Je objel Ano okoli vrata ter je po-ložil svoja rdeča lica na njena: »Ana, saj si rekla, da se vzame-va predpustom?« je sladko Šepetal ter jo rgačkal za ušesom. Botrca se je zasmejala in za njo Lenka, zakaj tuđi Tonče jo je objemal in šepetal: »Ana, saj si rekla, da se vzame-meva predpustom.« »Da, da, ampak, samo če boš priden.« Ana se je smejala z visokim glasom in je prijela Janeza za brkice ter ga pošteno potegnila. In tuđi Lenka se je smejala in jecljala, ker se je napila vina: »Če boš priden.« Ker pa ni imel Tonček brk, ga je potegnila za nos, da je žalostno zakričal. Nakosili so se, in krčmar je že tretjič pobarval liter. Boter Janez se je hudo napil ter je venomer ponavljah Dajmo tisto!« Ana ga je prijela podpazduho: »Katero pa, povej no, katero?« Nagnil se je k njenemu ušesu ter ji začel skrivaj šepetati. Pazno ga je poslušala in njene rdeče polne ustne so bile napete in zaokrožene kakor za poljub. Potem se je začela naglas smejati ter je objela Janeza in ga udarila po plečih. »Ti presneti zlodej, kako si izmisli!« Ali tuđi boter ni bil moker za ušesi. Z vso močjo se^ je oklenil bo-terce okoli pasa ter si jo naložil na kolena in lica je naslonil na njeno polno, močno oprsje. »Uh, kakšna koša ta baba si! Kar zala si in najrajši bi te vgriznil!« Janez je bil napram njej droban in skoro majhen ter se Je ves skril za nje-nimi širokimi in močnimi plečL Tonček sedaj ni vedel, kako naj oponaša svojega botra. Najprej se je nagnil k Lenki in ji začel šepetati 122 §tev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 30. maja 1914. Stran S. V popoldanski seii Je bil nato proračun zunanjega ministrstva sprejet. _________ Revolucija v fllbaniji. VstašL Kakor poroča »Albanische Kor-respondenz* iz Drača, vstaši nimajo več razobešene turske zastave v Šjaku. V ponedeljek ali torek se bq vršilo veliko zborovanie vstašev, ki bo ob enem določilo pogoje, ki jih hoće staviti mednarodni Kontrolni komisiji. Iz Drača sicer poročajo, sedaj, ko jim je odlegel prvi strah, o številnih četah, ki jih ima baje albanska »vlada« na razpolago. Tako pra-xijo, da stoje pri Lješu čete pod po-veljstvom Prenk Bib Dođe, poleg teh pa ima baje tuđi Aziz paša večje število čet. Tuđi viadni pristaši v Kroji čakajo baje samo povelja kneza, da udarijo na vstaše. Kontrolna komisija pa je knezu svetovala, da naj ostane za enkrat v defenzivi. To vse ni nič drugega, kakor ilustracija basni o lisici in grozdju. Iz Skadra nam-reč ne poročajo nič kaj posebno pa-triotičnih prizorovr. Pred neKaj dnevi namreč je zlerela v svet brzojavka, da so Malisori. ki so tako hrabro zbežali iz Drača na vojne ladje, pripravljeni dati življenje in premože-nje za svojega kneza. To so prav le-pe fraze dokler jih ni treba uresni-čiti. Sedaj pa je vprašal angleški pol-kovnik Philipps voditelje severoal-banskih mohamedancev, kaj mislijo o knezu in dobil je od njih prav zna-čilen odgovor: »Gospod, od začetka ga nismo nič kaj radi videli, sedaj pa se klanjamo volji velesil.« Priznati se mora, da znajo prav dobro govoriti v diplomaričnem jargonu. In pol-kovnik Philipps jih je vprašal nadalje: »Kaj ne, ljubi moji Malisori, sedaj pa boste sli knezu na pomoć?« »To pa ne,« so odgovorili oni. >Knez je v zadregah, potrebuje denarja za vojake, zato se borno odkupili od vo-faske službe. Patrioti smo.« »Za boga, kfe pa bo knez vzel vojake?« »To nam ni nič mar.^ Taka je ona požrtvovalnost Malisorov, s katero se oficijalno ponašajo v Draču, Pogajania. »Corriere dr Italia« poroča, da se fe kontrolna komisija, ki se je imela pogajati z vstaši, vrnila brez uspe-ha iz Tirane, ker so voditelji vstašev Vratko odgovorili: »Mi nočemo kr-^čanskega kneza«. Ker torej medna-rodna kontrolna komisija pri vstaših ni ničesar opravila, so nasvetovali neka:eri člani komisije, da naj po-sredujejo velesile pri porti, da pre-pove mladoturkom vmešavati se v albanske zadeve. Da bi bilo tako posredovanje popolnoma brezuspešno, je samo ob sebi razumljivo. Velesile in vstaja. Berolinski *Lokalanzeiger« izve baje iz zanesljivega vira, da so poga-janja zaradi varstva kneza in Drača v polnem teku. To akcijo želi Italija, ki bi v tej zadevi nerada ostala šarca z Avstrijo. Avstrija se taki akciji r.e protivi. Angleška pa jo odklanja, oziroma sedaj se noče ničesar o tem vedeti. Francoska hoče biti zraven, Rusija pa se ne bo udeležila. >Tribu-na« piše tozadevno: Stališče velesil v albanskem vprašanju je se vedno negotovo in temno. Kar se tiče Italije, mora v Albaniji varovati svoje lastne interese. Ne vemo ali so vred- ali kaj, naj ji pove? To se mu ni spo-neslo, in dekle se mu je začelo kro-hotati ter ga streslo za ušesa. Skoro bi zajokal, in ko je hotel dekle deti na kolena, ga je zmašila pod mizo in njen veseli smeh se je pored-no norčeval iz njega. Tuđi pri drugih mizah so bili borri in botrice zelo dobre volje, ne samo mlajši, tuđi starejši so se obje-mali in se poljubljali. Vsa hiša je bila polna vina in Ijubezni. Star dedek, ki je imel rdeč in veselo zavihan nos, je pripeljal svojo sosedo ćelo na sredo izbe ter začel biti s peto ob tla. Poskakoval je in se metal na le-vo in desno, kakor bi hotel zaplesati. Botrce so se smejale in se imele zelo dobro, kakor se jim je videlo v solznih in svetlih očeh. Dečki so bili večinoma pijani ter so se začeli pri vratih prerivati in tepsti med seboj. Imeli so otročje pozlaćene urice z dolgo verižico okoli vrata in vsak je imel v roki velik sveženj sladkarij. Ko so odšli, so se objemali, in na vozu je sedela Ana v Janezovem na-ročju, in Tonček je vzel Lenko na kolena. In ko je videl, kako se ona-dva poljubujeta, je dejal Lenki: »Dajva še midva tako.« Najprej se je branila, a nato Je rekla: »Le! Dajva!« In so se poljubljali do doma. Solnce je že zahajalo, in zarja je ka-kor goreči jeziki plamenela na večeru, i t ni Malisori, Miriditi in Epirci življenje enega samega alpinca. Italija pozna samo eno vpraŠanje: Jadransko ravnotežje se ne srne na noben način izpremeniti nam na škodo. Italija bi to preprečila, Če treba, z orož-jem v roki. Na ureditev razmer v Italiji in na utrditev prestola kneza VVieda naj misli Evropa. Za vzdržanje ravnotežja v Jadranskem moriu bosta Italija in Avstrija vsaka pose-bej, pa tuđi steupno, nastopali z vsemi sredstvi. To je ravna pot, ki jo hoče hoditi Italija. Štajersko. Na naslov štajerskega deželnega glavarja groia Edmunda Attemsa! Štajerski deželni odbornik dr. Karei Verstovšek ie napravil vlogo na po-Ijedelsko ministrstvo, v kateri denuncira Zadružno Zvezo v Celju. Ker vam to, gospod grof, priđe ne-dvomno na ušesa, vam povemo, da narodni spodnještaierski Slovenci ni-mamo ničesar skupnega s tem denuncijantom in ni on naš zastopnik pri najvišji deželni avtonomni oblasti v Gradcu, temveč le prijatelj in somi-šljenik gotove politične klike, ki se skuša s podebnimi sredsivi vzdržati na površju. Slovenski narod denuncijante odklanja in zaničuje ter noče z njim; niti občevati niti imeti ka-kršnekoli druge skupnosti. Kako si vi, gospod grof, uredite razmerje do Karla Verstcvška, nas dalje ne bri-*ra; opozarjamo vas pa, da ni na Sp. §tajerskem inteligentnega in poste-nega človeka, kateri bi bil njegov pristaš. O naprednem shodu v Vuzme-tincih pravi »Slovenec«, da je Dil »slabo obiskan«. No, kakega ljuđske-ga tabora v tako malem kraju ne spravi nikdo skupaj. O »slabih obi-skih>< bi naj »Slovenec^ raj? molčćil. ker se drugače javnost sporan i na zadnji klerikalni shod v Ormožu, ki se ni mogel niti vršiti, ker ni bilo prav nič zborovalcev razun poslancev Ozmeca, Brenčiča, kaplana in tajnika klerikalne posojilnice. In Ozmec ter Brenčič sta vendar tako zelo oboževana in priljubljena poslanca ormoškega okraja. Ali ne, ljubi »Slovenec«? Prihodnjič je pač bolje incl-čati ko vzbujati spomine na prav ne-prijetno blamažo dveh klerikalnih poslancev. Karol Verstovšekova afera pred — narod, sod! Na Ćeškem je narodni svet, kakor znano, natančno pre-iskal Švinovo afero in razsodil, ali so bile' njegove zveze s praško policijo češkemu narodu koristne ali ne. Karol Verstovšek sicer, tako uparno, ni dobil od vlade ali Nemcev kake nagrade za svoje denuncijacije sloven-skega nadučitelja Knafliča in celjske Zadružne zveze — ali enkrat za vse-\g] bi se morala reci odlocna beseda o takih činih, ki nam narodno gotovo zelo Škodujejo, tuđi pri nas. Mi na Štajerskem ni mamo skupnega narod-nega sveta. Vendar pa smo mnenja, naj bi vzel to stvar v roke obstoječi Narodni svet in bi priiegnil zaupnike vseh strank, da bi o nje] sodili. Verstovšek bo gotovo sam prvi pozdra-vil tako razsodišče, ako se Čuti ne-dolžnega. Predlagamo to, ker je za-deva principijelne važnosti i da ne bo nikdo imel prilike trditi, l.l prega-njamo neupravičeno Karla Ver-stovška. Gostovanje članov sK v. dež. gled2lišča liubljanskega pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinška. Danes v soboto igrajo ljubljanski igralci v Jesenicah. na binkoštno ne-deljo ob pol petih popoldne v Celov-cu in pridejo nato v Maribor, kjer nastopijo prvič na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija, ko vprizore tri-dejansko nad vse zabavno burko »Maks v škripcih«, ki je dosegla pred par dnevi v liubljanskem dež. gleda-Iišču velik uspeh. Nadalje igrajo v Mariboru še sredo dne 3. in petek, dne 5. junija. Sredo se vprizore tri enodejanke, katerih vsaka zase hrani v sebi toliko dramatične sile, da mora vplivati na vsakogar. Razun tega pa so še tako različne, da priđe vsakdo na svoj račun: tragedija, bur-ka in groteska. — Nihilistka je naslov prvi enodejanki, v kateri je s pretresljivo tragiko slikana usocia od nihilistov brezvestno zlorabljene ruske žene, ki v hipu katastroie ustreli svojega ljubega in se pusti otlvesti v ječo kot nihilistka in morilKa. — Metuljčki so enodejanska "nurk3, ki je zidana na izvanredni originalni ideji, ki je tu nočemo izdati. — Naj-efektnejša in obenem najorisinalne?-ša pa je groteska »Maska satana«, ki sama zasluži, da gre človek k tej predstavi, ne le radi svoje nenavad-ne vsebine, temveč še prav nosebej radi igre glavnega igralca ravnatelja Kaitanjena, s katero vlogo je žel z. M. Skrbinšek še povsod, kjer je vprizoril to enodejanko, viharno odobravanje. — Petek dne 5. junija se I vprizori duhovita in zabavna kome- I diia »Vrag«« o kateri Se ob času spre- A govorimo in v katere naslovni vlogi nastopi zopet g. Milan Skrbinšel;, Vmes igrajo ljubljanski igralci v Ptu-iu, torek dne 2. junija v Ljuromeru, četrtek dne 4 iunija. V nadaljnem gostovanju v št Jurju, Celju itd. še poročamo. Poroci! se ie dne 27. t. m. gospod Mirko O g r i z e k, sin veletrgovca v Sv. Križu, tik Slatine, z gospodično Treziko L i p n i k o v o. Narodnemu paru želimo mnogo sreče! Narodna čitalnica v Sioveni-gradcu priredi dne 14. junija 1914 o priliki svoje deserletnice veliko vrtno veselico na vrtu in v prostorih gospoda Ivana Kaca v Smartnem pri Slov. Gradcu. Sodelujejo obe slavne Ciril in Metodove podružnice v Slov. Gradcu. Lep] komplimenti. Kmete, ki zadnjič nišo hoteli voliti po klerikalni komandi čukovskega generala Novaka v načelstvo Uutomerske okrajne posojilnice, imenuje »Slov. Gosp.« »vsiljive, prefrigane in ljudi, ki žive na ruj račun«. Za te lepe komplimente bodo kmetje »Slov. Gosp.« posebno hvaležni. Da bodo pa za to hva-ležnost tuđi v Mariboru zvedeli, naj v ponedeljek na shodu nekoliko iz-prašajo vest Roškarju in denuncirajo-čemu Verstovšku, ki sta soodgovor-na za umazano pisavo »Slov. Gosp.« Iz gornjegrajskega okraja. Vest o najnovejši Verstovškovi denuncijaciji tu ni posebno iznenadila, ker smo za »delovanje« štajerskega deželnega odbornika Verstovška že vedeli. \prašam pa tu Turnška, Decortija in druge duhovniKc, ali se strinjajo z VerstovŠkovimi denuncijacijami ? Ali odobravajo tako izpridenost in izdaialstvo slovenskega poslanca? Težek položaj ima slovenski narod že itak napram nemski vladi, vsako našo kulturno in gospodarsko napravo se zapostavlja. In sedaj varn priđe državni poslanec, izvoljcn od slovenskih volilcev, ter ovaja tako važen zavod kot je celjska Zadružna Zve-za na podlaci časniških poročil, češ, da je nrotinemški! Rcčiškega župana Turnska poznamo kot dobrega Slovenca in jako vplivnega Verstov-škovega pris asa. Ali ga sedaj ne bo tega pristaštva sram? Mi drugi bi si že premislili, predno bi se Še kdaj kazali v Verstovškovi družbi. V Slatinskem dolu ori Svičini so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah v občinski odbor sami nemškutarji. >>Marb. Zcit.« poudarja s posebnim zadovoljstvom, da se slovenski kle-rikalci teh volitev nišo udeležili. O mariborskem knezošk. kcnzi-stortju kot zaščitniku »Schulvereina« v znani aferi z lenarskim župnikom g. Janžekovičem smo se imeli zadnje dni v našem časopisu priliko prav pogosto baviti — a klerikalno časo-pisje, ki je drugače v tej točki tako zelo občutljivo. trdovratno molči. In ta molk je za našo javnost zgovoren dovolj. Iz Ljuiomera. Poročilo »Slov. Naroda« o denuncijantstvu štajerskega deželnega odbornika dr. Verstovška je vzbudilo tuđi med tukaj-Šnjimi Slovenci občutke gnjusa in odpora. Res, dosedaj so ovajali in blatili slovenske zavode in društva nizkorni nemškutarski politiki. selaj pa se jim je pridružil iz najnižjih stiankarskopolitičnih nagibov Karei Verstovšek, ki je zaupnik slovenske-ga naroda v štajerskem deželnem odboru. Ali ga res ni bilo sram v dno duše, ko je ovajal poljedelskemu ministrstvu slovenske narodne posojilnice, da se bore proti Nemštvu? Res. bore se proti nemškemu gospo-darskemu vplivu, ker so bile v t:i namen ustanovljene; one liočejo deseci samostojno gospodarsko življenje Slovencev. Nemci to veJo in ravno zato se bore njihovi časopisi in politiki proti slovenskim po^jiln;-cam. Sedaj pa se je našel med slo-venskimi politiki lump, ki hoče od-grizti zvezi siovenskih narodnih po-sojilnic v Celju državno Dođporo, s pomočjo katere vrši zveza svoje re-vizijske dolžnosti; ker ne ve za druge tehtne razloge, pravi ta lump, da se bore narodne posojilnice proti Nemcem, da bi tem sigurneje prido-bil za svoje namene nemške uradni-ke v ministrstvu. In v nedeljo priđe ta denuncirajoči Verstovšek sem na shod! Se ćelo med obrtnike, tore] med poštne in neomadeževane ljudi hoče bojda priti. Kako odlikovanje za vas, slovenski obrtniki! Samo pazite, da ne boste v njegovi navzoč-nosti (če jo boste trpeli, kar ne veru-iemo) nič govoriti o Nemcih in nemštvu! Bog ve, če ne bi kdaj pisal Verstovšek podobne vloge tuđi proti Zvczi južnoštajerskih obrtnih zadrug na trgovsko ministrstvo! Znižaaje cotaia n žita Kntalu se bode začela v naših gospodarskih korporacijah živahna debata j stali-šču štajerskega kmetijstva nap/am novim trgovinskim pogolbatu z dru-gimi državami. In želeti si je take debate s strokovnjaškega in res Uud-skega staliSča, 4* na^i kmetje spo- znajo svoje prave prijatelje in so-vražnike. Z dežele se čujejo glasovi, da je zahtevati na vsak način zniža-nje colnin na žito. Skoraj 80% spod-nještajerskega prebivalstva kupuje kruh in moko ter grozno trpi vsltd sedanje žitne draginje. Zato j> sliša-ti na kmečkih shodih OGločne glasove proti kler. iiohenblumcijanski carinski politiki, ki zahteva visoke c I-nine na tuje žito ter hoče Irneti v interesu veleposestva in Madžarov drag kruh in moko. Te glasove tro i; a vpoštevati in zelo bi fci-o «vetjvati vodstvu nar dne stranke, da ^e s to zadevo temeljito u kvar ja in ljudstvo pouaćuje, ker bode igrali veliko vlo-*^> pri pr'houiijiii \oiiivr:ih Drobne jao^ice. Imenovan je za ravnatelj3 aieščansk^ sole v Celju dosedan?; <^^^okovni učitelj na zavedu Hobi. - Iz Kapei pri Brezi ie a h. V nonedeljek ie zgorelo do-niovap1-" osestnika Janeza Germov-sKe^ra na Fodvincih. Z'^orela je hiša z nnogimi živili ter hl3/ z 9 prasci. Posestnik trpi veliko Škodo. — R e -g u 1 i r a 1 se bode potok Bistrica v marnberškem okraiu z državnimi, deželnimi in zasebnimi doneski. — Iz V i t a n j a. Namesto g. Arzenška priđe sem za župnika Jožef Musi, kaplan v Smartnem na Paki. — I z B r e ž i c. Sofer graščaka Pongraca iz Zagreba ie vozil pred kratkim silno naglo s kolodvora proti mestu. Nasproti je privozil hlapec Polianec s tovornim vozom. Konji so se drve-Če^a avtomobila ustrašili in voz je šel Poljancu čez noge ter mu jih je strl. — Iz Maribora. Drava je zelo narastla, preplavlja že v bregove. Pri stavbi elektrarne na Fali je reka napravila precejšnjo škodo. V S p. P o 1 j s k a v i so se fantje med sebej zravsali, pri čemur je bil neki železničar Matiia Rus tako tež-ko ranjen, da je umri. — Iz Maribora. Obesil se je bivši Scherbau-mov portir, 73 Ier stari Franc Klampfcr v svojem stanovanju. Testament je napisal s kredo na omaro. — Iz Maribora. Ko je v četrtek vezil tovomi vlak na mariborski glavni kolodvor, so opazili želez-nlški uslužbenci, da se z nekega voza kadi. Vžgrala se je slama, s katero je bil voz naložen. Minimax - aparati so či?*-o odrekli, zato so morali voz Irtro odneti in gasiti z vodo. Slama in voz sta uničena. — Pohvaljeni o r o ž n i k i. Deželno orožniško roveb'stvo je pohvalilo orožnika Jo-žefa Kneza in Jožef a Hebarja v Mo-zirju ter crožnika Pnjmunda Valen-Čiča v Kapela h pri Dobo vi. — C i -pr p n i se ktatijn po mariborski okolici kar v cclih tronah. Skrivalo se po ^ozdovih in kradejo po vaseh. — Iz Puš poročajo, da je lSletni delavec Franc Wn1cher surovo prerenel svo-ieea poliabliene^a oceta. ker mu ta ni hotel dati denaria za pijaco. Velike povodnji na Koroškem. Kakor se poroča iz Koros'cega, pc-iem'al je dež in padajo reke počasi. Iz Beljaka se poroča, da je pri tej po-vodnji dosegla Drava do sedaj naj-višjo stopinjo nad normalo, to je 4 m. — Po Zgornji Dravski dolini je Drava preplavila vse, kar ie le količkaj nižje ležeče^a. Deželni predsednik pl. Fries-Skene se je odpelial iz Ce-lovca v oškodovane kraje, da se prepriča o velikosti škode. Tatvina !n dezertacija. V Raten-dorfu ukradcl je neki vojak lovskega polka št. 4 iz zaprte gostilne nataka-rici 70 K denarja. Okradena nataka-rica je naznanila tatvino pri polkov-nem poveljstvu, ki je takoj uvedlo preiskavo in dognalo tuđi krivca. Iz bojazni pred kaznijo pa je vojak po-begnil, a ga je v blizini italijanske meje prijel orožnik ter ga oddal pristojni oblasti. Drobne novice. Strela je udarila te dni v Reichenfeldu v hiŠo, v kateri se je nahajala večja množina romar-jev, ki so se zatekli v to hišo pred nevihto. Vnela se je hiša, romarji so še pravočasno pobegnili ter pomagali gasiti ogenj. Strela ni ranila ali ubila nikogar. — Nesreće. V blizini Veli-kovca se je sprožila hlapcu Josipu Miillerju stara puška, pri čemur se je hudo poškodoval na palcu in na čelu. V blizini VolŠperka pa je podrlo neko drevo 60Ietnega Urbana floffernika, pri čemur mu je zlomilo desno nogo. Oba so prepeljali v bolnico v St. Vid ob Glini. — Tatvina. V Št. Petru pri Celovcu so prijeli te dni 54Ietnega Ivana Kreuzerja in 561etnega Marina Janeša, ki sta v neki gostilni, ko sta bila sama v sobi, ukradla več perila, ki ga je Janeš odnesel v neki vreči. Med tem časom je skušal Kreuzer ukrasti v blizini gostilne tuđi neko puško, a so ga zasačili. Oba so areti-rali in oddali sodišču. — Velika tatvina. V Spitalu ob Dravi vtihotapil se je do sedaj neznan tat v stanovanje nekega tamošnjega odvetnika, kjer je iz zaprte omare pokradel razno dratfocenosti, kakor zlato damska I uro, vredno 340 K, dalje tuđi dve zla-* ti verižici in še več dragocenih pred-metov. Škoda znaša nad 600 K, ad tatu nimajo Še nobene sledi. Primorsko. Sokolska veselica in »Corriere«. Goriški Sokol priredi 7. junija svojo veselico v Gorici. To strahovito peče laske kamoraše in »Corriere« kliče na pomoč vlado, da naj prepreci to strašno provokacijo. Najhujše pa je Lahom pri srcu, ker uvidevajo, da so popolnoma brez moči proti volji go-riških in okoliških Slovencev ter uvi^ devajo, da jim končno ne bo preosta-jalo drugega. kakor miniJ trpeti, če ^očejo blamirati samih sebe. Podružnica zveze jugoslovan« skih železničarjev Sv. Križ Cesta sklicuje dne 1. junija t. 1. v prosterih g. Pahorja v Prvačini ob 3. popoldne društveni shod. Vabimo elane in prijatelje, da se tega shoda gotovo ude-leže. Na shodu bode govoril strokov^ ni tajnik tov. Mrak iz Trsta. Postopanle laških zdravnikov s slovenskimi delavci. Te dni si je pri delu zlomil delavec Benčič na postaji Merpelje-Kozina rebro. Brzojavilo se je zdravniku dr. Avieniju za takojš-no zdravniško pomoč. Dr. Avieni pa je brzojavil nazaj, da naj se Benčič, če je res težko poškodovan, prepelje v bolnišnico. Na ponovno zahteva se je pa dr. Avieni vendar potrudil v Herpelje, a to sele čez par dni. Tu je konstatiral, da ima delavec Benčič zlomljeno rebro in se izgovarjal, da bi bil preje prišel, če bi bil to vedel, a izgovarjal se je na — nejasnost brzojavke. — Čudno je to postopanje tega laškega zdravnika proti sloven-skemu delavcu, kajti jasno se kaže pri tem, da zdravnik nalašč ni hotel priti na slovensko brzojavko delav-ca. Vprašamo le, kaj bi se lahko pri-petilo, če bi vsak zdravnik pustil svojega pacijenta, pa recimo, če je ta smrtnonevarno bolan in potrebuje takojšnje pomoći, Čakati kar par dni?, Lahkomiselnost in hudobnost je tof kakor jo mora narekovati le najhuj-ša narodna nestrpnost. Starinske na*dbe v Tržiču. Minuli teden so izkopali v Tržiču ostanke dveh starih paganskih oltarjev iz rimskih časov. Oltaria sta še jako dobro ohranjena in se domneva, da sra bila posvećena paganski boginji studencev, ker se je že takrat na-hajalo v Tržiču kopališče. Srbska šo!a na Reki. Dasi spada Reka državnopravno k Hrvatski in dasi živi tam na tisoče Hrvatov, vendar ni tam nobene hrvatske šo:e, Pred leti so ustanovili na Reki društvo »Ljudevit Gaj«, ki si je nadelo nalogo. da- nabira prispevke za usta-noviiev javne hrvatske ljudske sole. Toda nabrani fond za solo je še tako neznaten, da ni misliti, da bi se mogla hrvatska šola v doglednem času ustanoviti. Zato je s slovanskega sta-Mšča samo pozdravljati, da se je srb-sko - pravoslavna cerkvena občina na Reki odločila, da otvori na svoje stroške srbsko - narodno solo, katero bodo lahko obiskovali tuđi hrvata ski otroci ali kakor pravijo — »ka-toliški Srbi«. Seveda takozvanim »pravašem« to ni po volji, češ. da se hoče v tej soli hrvatske otroke — posrbljevati. Ali so čudni ti hrvatski »radikalc«i. Proti temu ne ugovarjajo in ne protestirajo, da hrvatski otroci hodijo na Reki v laske sole, kjer se Čisto gotovo odtujijo svojemu jeziku, kriče pa o »potujčevanju«, ako boda hrvatski otroci obiskovali srbsko solo! Drobne novice. Poizkušen samomor. V Sočo je skočila pri Gorici 201etna Rafaela Sosson. Po-. tegnila sta jo iz vode dva mladeniča, ki sta prišla ravno mimo in slišala vpitje. Odpeljali so jo na njen dom. Vzroka poizkušenega samomora dekle noče povedati. — VBačoje p a d e I pri Hudajužni neki 31etnr otrok in bi bil sigurno utonil, da ga ni še pravočasno potegnil iz vode neki Fran Kemperle. — G a d j e p i č i I v Koritnici 91etnega učenca Jakoba Šorli na levi roki. Roka mu je močno zatekla in so ga sele tedaj spravili v goriško bolnišnico. — V greznicf sta se skoraj zadušila v Gorici neki Anton Gravnar in njegov nečak. Ne-čak se je namreč spustil v greznico, da izvleče iz nje škaf, ki mu je padel notri. Stric mu je hotel pomagati, a sta oba obtičala v greznici. Na njune klice so prišli Ijudje. ki so jih z velike* težavo resili neprijetnega položaja. — Vškafu utonil. V Gorici je neka Bressan pustila svojega dve leti starega otroka v družbi dveh starej-ših bratcev doma. Otrok je padel v\ odsotnosti matere v škaf vode in utonil. Oba bratca sta mu hotela pomagati, a ništa ničesar opravila. Spomlnjajte se Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, 4nt 30. maja 1914. 122. Stcv. III. Slov. nesokolshl dtt v Ljubljani 1.19». Praznujemo 501etnico in v proslavo te 501etnice hoćemo dati javnosti račun za svoje delo. Vse Sokol-stvo — do zadnjega raoža In žene — Je dolžno napram sebi samemu in na-pram celemu narodu, z vsemj silami dclati na to, da bo 111. slovenski vse-sokolski zlet verna slika dosedanie-ga našega dela, prepričevalni dokaz, da smo pravilno vršili svojo nalogo. Za tako odgovorno prireditev ne zadostuje samo, da predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze« in posatnez-ni odseki sami vodijo priprave, dolžnost je tuđi žup, društev in posameznikov, da sodelujejo pri tem velikanskem delu in pripomoreio k dobremu uspehu. Zato vas bratje in sestre, kliče-mo k skupnemu delu. Osebni interesi se morajo umakniti nam vsem skupnim; le na podlaci stroge discipline je mogoč popolen uspeh. LJvažujte vse ukrepe »Slovenske Sokolske Zveze« ter skrbite, da jih točno in vestno izpolnite. Pripravljajte se pridno in vestno za javni nastop, vadite zlasti proste vaje! Skrbite pra-vočasno za. pravilne kroje! Vzbujaj-te zanimanje za zlet med znanci in prijatelji. Naš zlet mora biti mogoč-na minifestaeija sokolske ideje, zato bratje na delo! Zletne legitimacije po 6 K — že prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Opozarjamo vsa društva, da jih pravočasno preskrbe. Ne odla-šajte na zadnje dni. Posamezna društva naj zberejo pri svojem članstvu denar ter naj legitimacije takoj na- roče. Sokolski koiek je izšel. Kolek je umetniško delo slikarja Vavpotiča; prepričani smo, da bo ž njim slovensko Sokolstvo ter ćela slovenska javnost zadovoljna. Bratje, naročajte in razpečavajte koSke! Sokolski kolek nai bo na vsa-kem pismu. Kolek stane 2 vinaria; narcča se pri finančemu odseku Slovenske Sokolske Zveze. Zgradba teiovadišča je razpisa-na. Z delom se prične takoj po praz-nikih. Čehi so prijavili svojo udeležbo na zietu. Med češkim Sokolstvom se i:ridno agituje za veliko udeležbo; posamezna društva prirejajo predavanja o naših pokrajinah in o naših razmerah; na čelu pripravljalnega odbora stoji velik prijatelj Slovencev brat Vincenc Stepanek, ki je priredil že sam več predavanj. Pravkar je nam spcročil, da se je doslej prijavilo čeških Sokolov že za dva posebna vlaka. O naših pokrajinah predava Slovencem znani turist čt. Dvorskv. Ravnotako so prijavili svojo udeležbo Hrvati in Srbi, ki se tuđi kaj marljivo pripravljajo na zlet. Železniški odsek se je sestavil ter pridno vrši svojo nalogo. O zlet-nih dneh priđe v Ljubljano 16 do 20 posebnih vlakov. Vesellčni odsek priredi v zletnih dneh dve veselici, eno na gradu in eno na letnem telovadišču Ijubljan-skega Sokola. Grad bode čarobno razsvetljen: zažigal se bode umetni ogeni. kar bode nudilo zlasti gostom krasen pogled na naš starodavni grad. Razstavni odsek priredi jubilej-no sokolsko razstavo v Mestnem domu. Razstava naj nam poda verno sliko našega življenja. Poznati hoče-mo sami sebe, a hoćemo tuđi, da spozna naše delo ćela javnost. Dolžnost posameznih društev je, da zberejo vse. kar priča o njih delovanju ter pošljejo pravočasno razstavnemu odseku. Razstava bo sledeče razvr-ščena: velika cesarjeva slika v dvorani v Mestnem domu se okrasi s pa Imami in praporji. ki bodo razvr-ščeni v loku in bodo obdajali Tvrša in Fiignerja. V visini 1 m bode po ćeli dvorani pas kartonov, na katerih bodo fotografije vseh važnejših zletov slovenskega Sokolstvo. Po stenah bodo grupirane v skupinah razno-vrstne fotografije posameznih znamenitih članov, telovadcev, telo-vadk, telovadskih skupin in članstva, zbirka važneiših diagramov, plakatov, osnutkov za razglednice, zemljevid, dve večji skupini slovenskih sokolskih razglednic. Vrhni pas bodo tvorile diplome. Naraščaj in ženstvo sta grupirana skupno; nato bodo skupine modelov telovadnega orodja, skupine važnejših anatomič-nih preparatov. V dvorani bodo raz-postavljene steklene omare in police z važnejšimi pismenimi dokumenti, knjige, tiskovine od raznih prireditev, tekmovalna darila itd. Trgovci 5 sokolskimi potrebščinami dobe v reklamne svrhe posebne prostore. Za prostor 1 m2 je plaćati 10 K, za večji prostor 20 K. Za razpoložitev reklamnih listov za sokolske potreb-jgčine se računa 5 K. Vstopnina v razstavo znaša za odrasle 50 v, za naraščaj 20 v\ za člane z znakom 20 \uw&x* flfodoik pq raafitavi 5Q su Razttav« »JmoaJovastka i*pu, ki jo priredi v priliki zleta »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani, obeta biti zelo lepa in zanimi-va. Razstava se vrli v prostorih »Mladike« in boodprta meseca avgu-sta in septembra. Vstopnina bode znašala za osebo I K, ob delavnikih Sn 60 v ob nedeljah, za člane v kroju 50 v. Katalog stane 40 v. Mali sokolski zletnl zoakl so do- speli ter se dobe že v Ljubljani v knjigarnah in pri finančnem odseku S. S. Z. Pozivijamo bratska društva, da skrbe za to, da se proda kolikor inogoče teh znakov. Ne naročajte za svoje prireditve posebnih zletnih znakov, naročajte samo mali zletni znak, ki stane 60 vinarjev. Društva imajo popust. S._ S. Z. je založila samo ta znak, zato je tem bolj dolžnost vseh Sokolov, da ga kunujejo. Župne odbore pozivijamo, da nadzorujejo priprave za zlet po posameznih društvih. 2upni nadzorniki naj nadzorujejo priprave za javno te-lovadbo; prirejajte predavanja o slo-venskem Sokolstvu, župa bi morala skrbeti za to, da je v vsakem društvu pred zletom vsaj eno predavanje; navdušujte, vzbujajte zanimanje povsod za naš zlet — prišei je čas podvnjenega dela! Župe, katere še doslej nišo raz-poslale velike lepake med svoja društva, naj to nemudoma store, skrb posameznih drustev pa ie, da lepake pritrdijo na vidnih mestih Predsedstvo S. S. Z. obrnilo se je do sokolstvu naklonjenih trgoveev z vljudno prošnjo, da darujejo nekaj blaga za zastave za okras teiovadišča ter brisače za skupna prenocišča članov; doslej odvzale so se sledeče tvrdke: .lanko Cešnik, Ljubljana, Rudolf Strmecki. Celje, A. & E. Ska-berne. Ljubljana, J. Zure, Semič. Vi-ljem Tomic, Trebnje, Franjo Dež-man, Trbovlje, Milan Žnidersič, Ma-tenja vas. Plevnik & $erjak, Trebnje. Veletržec gospod Franjo 2agar v Markovcu pa je daroval večjo množino lesa za tribune. Vsem darovalcm bodi na tem mestu izrečena najtopleje zahvala. Na zdar! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Mornariš&i izlet 500 Sloven-ceu na Jadransko morje. To pa ti je res moralo biti lepo, si je mislil, kdor je čital oficijelna po-ročila, in se morda že pričel kesati, da tuđi sam ni bil poleg! Kako tuđi ne?! Sodeč po imenovanih vesteh, smo Slovenci jadrali po Adriji, kot revni kmetič po Indiji Komandiji in vsem izletnikom od prvega do zadnjega, so kar pohajale besede, ki bi dovolj živo slikale njih zadovoljnost nad izvrstno prireditvijo. No rad bi porem tuđi videl, kako so ob teh same pohvale se cedečih vesteh krivili obraze, razsajali užaljeni v dno svoje poštene duše ali pa se pomiloval-no smejali vsi tišti izletniki, ki so družno z raznirni žlahtnimi pasteli-nimi živalicami tako koprnece čaka-li prvih žarkov rešilne jutran . zar-je, ali pa tišti, ki so iskajoč si " zorov v svetni ali sveti zgodovini -kmo-vali v potrpljenju, ko so prevladali svoje koščice sedaj na eno, se laj na drugo plat in ne mogli dovol.i pre-hvaliti udobnosti skromnih trdih Ie-žišč, ali pa oni. ki so se zatekli na barko in zalegli gornji in spodnji salon, kakor romarji kako cerkev. — Toda kaj ena noč! Vzeli bi jo po vrhu, kljub posebni ceni 2 ali 3 K, samo da bi se vse drugo izvršilo, kakor je bilo na programu vabljivo zapisano. Prišli pa smo komaj v Reko in že se je videlo, da bo treba vedriti na ulici ali na Trsatu ali pa po kavarnah, dokler ne odrinemo proti Opatiji. Ogledovanje ladjedel-nice in morske akademije je izostalo menda iz enostavnega razloga, ker gospoda tam ni vedela, da si pridemo ogledat imenovani napravi. V Pulju vam točno ob 7. zjutraj stojimo zbra-ni v areni, občudujemo velikansko rimsko gledališče in čakamo na g. prof. Guiersa, da — po programu — malo popredava o veličastni razvalini. A g. prof. Guiersa ni od nikoder, ker ni vedel, da so ga naprosili za predavanje! Nadomestila sta ga Baedeker in g. Levar. Na Brionih te radovednost žene tuđi v zverinjak, toda glej ga spaka! Ne moreš notri brez odkupnine. Mikajo te noji, bri-jonski medvedje, opica na biciklu, sklicuješ se na program, zastonj — tam se ti sklicujejo pa na svojega. Ali naj mar še omenim, da so nam ćelo golaž dvakrat servirali — tuđi proti programu? Prosim vas, je prema-lenkostno, zlasti, ko je bil golaž št 2 kar čisto dober. — Edina vredna plat tega izleta »Kranjcev.« (kakor pravijo razglednice!) na Adrijo je bilo ogledovanje vojnega pristanišća x Bulin. Zelo Guiazu gOModta fiast^ niki in podčastniki so nam z Ijubcz-njivo postrežljivostjo rarkazali mor-nariški muzej, arzenal, različne do-ke in pa dreadnaut Erzherzog-Franc-Ferdinand. Opustilo pa se je (proti programu) streljanje z velikokalibri-skimi ladjiskimi topovi, bajc, da pre-sKusijo točnost oficijelnih poročil. Recimo pa, da so bile prava malenkost vse te pomanjkljivosti. Vodstvu bi oprostili vsako izpremembo programa, Čeprav je običajno, da si pri-drži vsak impresario tozadevno pravico tuđi na programu. Ali nekaj drugega }e, kar nam ostane neizbrisno v spominu. Pod imenom mornariško društvo so pri-reditelji zakrivili, da se je na tem izletu globoko razžalil naš narodni čut. Popeljalo nas je v Opatijo v hotel Lokev, ki ga Hrvatje ne obisku-jejo, ker je nekak nemški kazino, šul-ferajnska last haje in kjer so se skovali in se še kujejo najhujši naklepi proti Hrvatom, v Pulju v hotel »Ri-viera«, ki je strogo nemški in v Trstu zopet k Nemcu. V hotelih si mo-gel naročevati le nemški, a moral si prenašati, zlasti v Pulju, različna muzanja in neuslužnosti nemških na-takarjev. Vsprejema nikjer pravega, aKo se že o vsprejemih poroča. In kako neki? Hrvatov ni bilo, — drugih ljudi pa doli ni. Govori, pozdravi in odzdravi, (razven enega) vsi nemški. Ni pa res, da bi dijaštvo in iui-teljstvo med seboj nemškucarilo. Hodil si po svojih domaČih tleh, a nisi pozdravil svojega brata, ki bi ti tako rad stisnil roko. To je bilo žalostno in sramotno za nas. Vprašam pa sedaj, kako je to tuđi moralo vzgojno vplivati na na-šo mladino. Ali se s takim ravnanjem ni naravnost grešilo proti najero-stavnejšim pedagoškim principom* vcepi mladini najprvo ljubezen in spoštovanje do nje ožje domovine, ako hočeš, da bo kot mož mogla vzljubiti svoje širše domovje. Kako naj ona spoštuje druge narode, akc vidi, da njen ne uživa nobenega spo-štovanja in drugih govorico, ako pri drugih ne vidi v čislih svoje materin-ščine. Kaj bi neki rekli nemški pro-fesorji, ako bi gimnazijci iz sev. Tirolske na svojem izletu v Celovec 3li Gradec posetli izključno slovenske restavracije. Pa poreče kdo, češ izlet je vendar priredilo mornariško društvo! Per 1' apponto. Toda mornariško drusrvo vendar ni istovetno s kakim drugim nemškim društvom. Vso odgovornost tedaj prevzamejo prirediteiji. Še nekaj. Oficijelno io-ročilo pravi, da je poleg ljubljanske, kocevske podružnice in centrale na Dunaju s svojim prispevkom pripomogla tuđi nemška Kranjska hranii-nica, češ, ker bi sicer smesno nizko vsotico 20 K ne zadostovala. Kako pa vendnr? 505 izletnikov je plačalo — ne vštevša stanovanja, ki so bila po-sebej zaračunjena — 10.100 K. Recimo, da sta vlak in parnik. ki tuđi ni bil za £00 do 1000 potnikov. kakr>r je čitati v poročilu Ljubljančanke, stala K 2900 4- 2200. ostane še vedno K 5000 za hrano, to je okroglo K 5 na dan za osebo, ki pa mislim popolno-ma zadoščajo z napitnino vred za to, kar smo oficijelno zavžili. Tako te-dai <;e je izvršil naš izlet na Jadransko morje. Bil je zelo poučen za vsa-kega. ki bodi z odprtimi ocrni po svetu.Videli smo poleg mors'Kih oria-kov. čuvaiev svoje obali, tuđi, kako se povsod vtihotaplja Nemec, kako smotreno zaseda, podpiran od vseh, postojan'Ko za postojanko in kako kr-čevito neizprosno se Čuti za domače-ea pospodarja na vsaki pedi zemlje, ki mu jo je usoda naklonila. Spoznali pa smo tuđi lahko. da imamo v svojih sodržavijanih narodnostne nr-sprotnike. ki iim moramo podleći. ako se naša zavest ne osokoli tako silno, da zaimponira tuđi Nemcem. ki se danes Še vedno smatrajo za edine unravičene prebivalce naše monarhije. Dnevne vesti. + Lampe, Pegan in Zajec. Zdai je sleparstvo, ki so je klerikalci vpri-zarili pri državnozborski volitvi na Notranjskem, vsestransko pojasneno, zdaj vemo, kdo je provzročitelj tega sleparstva in kako se je izvršilo, zdaj vemo, da spadajo poleg tistih, ki so z lažnjivimi vestmi zbegali vo-lilce v posameznih občinah. tuđi de-želni odborniki dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Zajec, na zatožno klop. Čim se je razvedelo, da kandidira postojnski župan, ga je »Slovenec« napadel z notico, v kateri ga je sumničil zaradi postojnskega občinskega gospodarstva. Ta notica je brez dvoma izšla Iz deželnega odbora in vse kaže, da jo je spisal sam dr. Lampe. Notica je namreč lažnjiva in perfidna in v nje] se podtikajo Lavrenčiću sicer neznatni pogreški rafnega Dekieve, in to pa je znamenje, da tiči za notico dr. Lampe. V ponedeUek dne IS. t. bl, torti neposredno pred volitvijo, Je »Slovenec« obnovil svoje početje. Vehementno je napadel župana Lav-vrenčiča, ga obdoižil nepoštenega gospodarstva ter napovedal da bo odstavljen. Brez dvoma je tuđi te napade »Slovenec« priobčii po informa-cijah in v dogovoru z deželnim odborom, saj sta bila Lampe in Pegan voditelja ćele volilne agitacije. Ravno ob isteni času, ko je »Slovenec*: tako napadel Lavrenčiča, so pa klerikalni agitatorji razdeljevali pd Notranjskem letake, v katerih je bilo v obli-ki brzojavk povedano, da je občin-sko gospodarstvo v Postojni v naj-večjem neredu in da bo župan i.av-renčič odstavljen. Ti letaki so bili narejeni na pomnoževalnem aparatu dežeinega odbora. Razposlalo jih je najbrž tajništvo klerikalne stranke, v Vipavo jih je pa skoro gotovo pri-nesel Lampe sam. — Lopovstvo klerikalne stranke se je obneslo. * Brzojavka« je vplivala kakor bomba na ljudstvo. Zbegala je voliice, unićila pri njih zaupanje do vse časti vrednega poštenega župana Lavrenčiča in pridobila koritarju Pogačniku toliko glasov, da je dosegel mandat. Z lopovstvom je torej zmagala klerikalna stranka, ki ima svojo glavno zaslombo v duhovščini. Zmagala je z lopovstvom, kakoršno se v naši državni polovici že desetletja ni pripe-tilo, z lopostvom, ki nam kaže v vsi nagoti demoralizacijo in propadlost klerikalne stranke. V zadnji seji de-želnega odbora smo izvedeli nekaj posebnega, da so namreč Lampe, Pegan in Zajec 18. t. m. »cirkulando« sklenili predlagati vladi razpust go-spodarskega odbora v Postojni. Predlog sam na sebi je brez pomena, saj vemo že davno, da preganja in šikanira deželni odbor vse napredne občine od kraja, tuđi popolnoma brez vzroka, dočim mirno gleda ve-likanski nered v klerikalnih občinah — samo da mu ostanejo zveste. Tuđi predlog na razpust gospodarskega odbora v Postojni je iz strankarskih in političnih nagibov izvirajoča Šikana, je čisto navadna klerikalna zlob-nost in prav nič drugega. Sklep glede razpusta postojnskega gospodar-skega odbora je bil torej po zatrditvi dr. Pegana storjen 18. t. m. in sicer za hrbtom grofa Barbota in za hrb-tom dr. Trillerja, ki je bil tišti dan do 5. ure popoldne v deželnem odboru in ki bi ga bili Lampe, Pegan in Zajec lahko našli, ko bi bili hoteli! Ce so Lampe, Pegan in Zajec res 18. t. m. storili rečeni sklep, potem so se pregrešil: proti svojim uradnim dolž-nostfrn in storili navadno neposte-nost, da svojega sklepa nišo predložili tuđi dr. TriHerju. Mogoče je pa še nekaj. Dozdeva se nam, da Lampe, Pegan in Zajec dotičnega sklepa spfoh nišo storili dne 18. t. m„ ampak sele pozneje, in da so se v poznejši seji deželnega odbora kratkomalo zlagali, rekoč, da je bil samo sklep storjen 18. t. m. Čemu naj bi bili dne IS. t. m. hiielf sKleniti razpust go-spodarskega odbora, ko so vedeli, da pred volitvijo sploh ne more biti rešen in je torej čisto vse eno. ce priđe par dni prej ali pozneje vladi v roke. Tak sklep ni imel 18. t. m. nofce-nega zmisla. Pač pa je zadobil poni en in zmisel v tistem hipu. ko je bila pri državiiem pravdništvu vjožena kszenska ovadba zaradi volilnih sle-parij. Pri volitvi so klerikalci slepari-li in so si seveda mislili, da pojde tako, kakor gre navadno, da se namreč po volitvi nihče več ne bo zmenil za klerikalne goljufije in da se bo kleri-kalcem tuđi v tem slučaju prizaneslo. To pot pa je bila točno podana ka-zenska o\radba in ta je dala povod, da so Lampe, Pegan in Zajec naknadno »cirkulando« skrpali svoj sklep in ga nazaj datirali na dan 18. t. m. Glasom »Slovenca« ima ta sklep Številko 6666. To pa ni številka no-vega akta, kakor bi bilo uradno pra-\ilno, marveč številka že več tednov starega akta o reviziji postojnskega gospodarskega odbora. čemu so Lampe, PeganJn Zajec to storili? Vsled kazenske ovadbe so v strahu, da priđe na dan, kdo je Izda! in raz-poslal sleparske letake, s katerimi so Klerikalci pri volitvi zbegali voliice, da je Lavrenčič propadel, da priđe na dan, v kaki zvezi je s tem lopovstvom vodstvo klerikalne stranke, specijelno Lampe, Pegan in Zajec, in da bi pri sodišču imeli izgovor, da bi se mogli opravičevati, češ, saj ni bil letak brez podlage, ampak sloni na sklepu deželnega odbora, zato so Lampe, Pegan in Zajec naknadno »cirkulando« skovali svoj famozni sklep, ga nazaj datirali na dan 18. t. m. in mu dali nepravilno staro številko 6666. Tako je ta stvar in če jo bo sodišče preiskalo, jo bo lahko dognalo in bo lahko tuđi prijelo te tri žalostne poštenjake, ki se imenujejo Lampe, Pegan in Zajec. + Odgovor »Slovenca«. »Slovenec« je naju v Številkah 114. in 116. z dne 20. maja in z dne 23. maja t. 1. imenoma napadel ter nama oči-tal, da poročava sodišču kot sodna komisarja v mmfken Jeziku, odnosno, da poročava sodiKu tuđi eri sto- vensklh strankah y nemškem Jeziku. če nasto-piva proti tem neosnovanim očitanjem javno, storiva to le iz edi-nega nagiba, ker se čutiva kot javna funkcijonarja primorana, pojasniti to zadevo javnosti — četudi nimava nobenega povoda se opravičevati, ker je bilo najino dosedanje postopanje v jezikovnem oziru popolnoma pravilno. Podpisana sva do zadnjega časa dopisovala kot sodna komisarja sodišču v zapuščinskih zadevah, ki so se izvršile slovensko, v slovenskem jeziku. Ko je tukajšnje okrajno sodišče od naju v zadnjem času zahteva-lo, da moramo sodišču poročati sploh v nemškem jeziku in v tem jeziku se-stavljati tuđi stroškovnike, sva zc-per dotične ukrepe vložila v vsakem posameznem slučaju nadzorstvene pritožbe. Te nadzorstvene pritožbe še nišo končno rešene, zato ne bode-va o istih dalje govorila. Občeznano ge, da sva v posebni spomenici razložila, kako da se je do zadnjega časa postopalo v jezikovnem oziru v zadevah, katere so sodišča poverila notarjem kot sodnim komisarjem, ter sva to spomenico osebno izročila v družbi z g. državnim poslancem dr. Vladimirom Ravnahrjem dne 3. aprila t. 1. ekscelencama gospodoma ju-stičnemu ministru vitezu Hochen-b u r g e r i u in ministrskemu pred-sedniku grofu Stiirgkhu ter jima tuđi pojasnila, kako se je doslej postopalo v teh zadevah pri sodiščih. Ta najin nastop so svoj čas notifici-rali vsi večji dunajski in graski in ne-kateri slovenski listi, le čuda, da o tem »Slovencu< in njegovemu dopisniku ni nič znanega. Kaj več po ira-jinem mnenju sedaj ne sodi v javnost. Iz tega pojanila po bode mogla širša nepristranska javnost soditi, ali sva v jezikovnem oziru pravilno po-stopala ali ne in ta sodba bo — o tem sva prepričana — gotovo nama v prilog. — V Ljubljani, dne 27. maja 1914. — Ivan Plantan, c. kr. netar in predsednik c. kr. notarske zbornice v Ljubljani. — Aleksander Hudover-nik, c. kr. notar. "4- Sovraštvo do gostilničariev. Kar so mogli klerikalci škodovati gostilničarjem, to so vse storili. Pre-ganjajo jih po županih tako, da komaj dihajo, zdaj so jim navalili še ogromne dokiade in davke, a vendar imajo pogum se pritoževati, da so nekateri gostilničarji agitirali proti klerikalnemu kandidatu Pogačniku. Bogme, klerikalci pa res mnogo za-htevajo, ćelo braniti bi se ljudje ne smeli, če jih klerikalci ubijajo. Pri tem klerikalci popolnoma pozabljajo, da so gostilničarji veliki davkoplače-valci in da jim gre čisto gotovo teht-na beseda v vseh javnih stvareh. Gostilničarji samo še nikoli nišo po-skusili pokazati klerikalcem svojo inoč. V drugih deželah znajo to vse drugače. Kdo pa odloči na Angleškem pri volitvah? Gostilničarji in pivo-varnarji. Ti imajo namreč največ sti-ka z volilci, imajo ugled in vpliv, so pa tuđi energični agitatorji, in na ka-tero stran se oni postavijo, tam je zmaga. Pa poglejmo še na Franco-sko. Tam so imeli ravno zdaj volitve, pri katerih so bili klerikalci tako strašno tepeni, da se še nam smilijo. Klerikalni listi sami pišejo. da so na kmetih klerikalci v prvi vrsti zato propadli, ker so proti njim nastopili gostilničarji. A tuđi v drugih državah nastopajo gostilničarji zelo energično pri volitvah in povsod se vidi, kako moč imajo. Saj je pa tuđi naravno. Na deželi je gostihiičar navadno tuđi posestnik in ćelo mesar, je ugledeii rnož, priđe po svetu, se bolje spozna! na javne stvari, kakor drugi možje V občini, bere časopise, kupčuje s tem in onim in pomaga temu in onemu. Tak mož uživa seveda zaupanje, tak mož ima vpliv in če hoče, ga lahko pokaže pri volitvah. Kadar bodo en-krat gostilničarji siti teh doklad in te užitnine, kadar bodo enkrat hoteli klerikalcem pokazati svojo moč. tedaj bo pa tej samopašni klerikalni stranki, ki danes strahuje đeželo, za-pel mrtvaški zvonček. — »Domoljub« razglaša bojkot strokovnemti glasilu »Gostilničarju«. Predvsem mu očita, da odriha čez deželni odbor itd. Klerikalni maladorji menda mislijo, da jim bodo gostilničarji, katere hoče klerikalna deželnozborska večina materielno uničiti. še slavo peli ter se jim priporocali, da naj še bolj navijejo davčni vijak. In »Domoljub« svetuje vsakemu gostilničarju, ki noće »Gostilničarja«, naj izstopi iz zadruge. Ker vemo, da je le malo ta-kih gostilničarjev, ki bi se ne zave-dali velikega pomena obrtne zadružne organizacije, tedaj smo tuđi prepričani, da gostilničarji ne bodo sli na ta klerikalni lim, s katerim hočeio klerikalci posnmezne nerazsodne go-stilničarje pripraviti ob vse one koristi, ki jim jih nudi strokovna organizacija v obliki obrtnih zadrug. In najboljši odgovor, ki ga morejo dati gostilničarji klerikalcem, bo. če vra-čajo milo za drago: Vi mečete naše strogo strokovno glasilo ven, mi borno nometall »Slovenca« iz svojih gostUen. In vkleb borno, kogar bo 122. Siev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 30 maja 1914. Stran 5. fcolj bolelo, vsaj je nepobitno dejstvo, da so edino gostilničarji v resiricl piačujočl naročniki ^Slovenca«. — Železniški projekt Rogatec-Brežice-Novo mesto. Občine kranjske in štajerske, ki so interesirane pri tej progi, so si pred leti naprtile veliko breme financiranja glavnega nacrta ali projekta, katerega je izvršila tvrdka Schenkel v Gradcu. Projekt in trasiranje stane mnogo de-nerja, mislim, da okoli 30.000 kron. K plačevanju so se na Kranjskem pri-tegnile vse občine ob Krki, ki pa nišo posebno imovite. Kljub temu nišo odrekle prispevka k velikemu delu, ki naj tvori podlago in začetek grad-be železniške proge v Krški dolini. Veiiko dela in skrbi si je pa tuđi na-del železniški odbor v Brežicah, v katerem so zastopane vse dolenjske občine ob Krki po voljenih odposlan-cih in zasebnih interesentih. Gospod-je se nišo strašili truda, niti osebnih stroškov. ki so iz oddaljenih krajev hodili k sejam v Brezice. V tistem času je bil še državni poslanec seda-nji krški župan dr. Hočevar. Ta je z dr. Benkovičem začel nekaj kuhati in zaprosil koncesijo za trasiranje pro-^e od Mrtvic na Krško in odtod na i>t. Jakob pri Št. Jerncju. O tem so izvedeli občani Krške doline in so hitro poklicali dr. Hočsvarja na odgovor. Na tozadevnem velikem shodu v Kostanjevici leta 1910. je prišlo na dan, da je pravi krivec dr. Benkovič, kateri je imel takrat neke spore oseb-nega značaja z Brežičani in zato nasprotoval projektu v brežiškem odboru združenih štajerskih in kranjskih občin. Kolikor se spominjani, ni prišlo do Benkovič-Hočevarjeve koncesije in tuđi ne do trasiranja, pač pa se je leta 1912. vršila revizija trase na podlagi glavnega projekta, ki ga je dal izvršiti železniški odbor v Brežicah. Zdaj, ko bi imela zade-va dozoreti in ko bi imele občine, ki so se toliko trudile in so toliko žrtvovale za stvar, ki je žanje živlien-skega pornena, priti do svojih dolgo-Hetriih prizadevani, so se pa zopet našli elementi, ki hočejo vnovič spraviti razdor v to velevažno akcijo. O priliki obiska železniškega ministra zaeeli so nekateri zopet spravljati na površje vprašanje o zvezi na Krško. v katerem slučaju bi prišle dolenjske občine Ćatež. Cerklje, Sv. Križ in Kostanjevica ob vsak stik s to želez-niško progo, dasiravno so le-te in ne Krško prispevale k vsem doseda-rjim stroškov. Gospod dr. Hočevar še prav dobro ve, kako razburjenje ie vladalo v kostanjeviškem okraju in občini Cerklje takrat, ko 5e on z dr. Benkovičem začel nasprotovati brežiškemu projektu. To ie on uva-yeval v polni meri ob oriliki obiska železniškega ministra in bil o svoji varijanti oficijalno čisto tiho. Tuđi gosp. dr. Benkovič. mislim, da se je pobotal z Brežicami in je v Brežicah ćelo skupno s temi sprejel ekscelen-co. Kljub temu pa so zdaj Krcani (ki imajo že železnico), začeli vnovič s to varijanto in spravliajo s svojo ne-umestno zahtevo ćelo akcijo v ne-varnost. Zato pa naj občine Catež, Cerklje, Sv. Križ in Kostanjevica po-svečajo zadevi dvojna pozornost, da v pravem trenotku ne bodo prišle prepozno in da ne bodo drugi uživali sadove njihovega truga in požrtvo-'^ alnosti. — Dotenjski član železniškega odbora v Brežicah. -r Postojnske doklade. »Slove-nec« je vedno nesramen. Časih zavija pa tuđi svetohlinsko oči in izreka svoje nesramnosti z milim obrazom, kakor bi mu krvavelo srce. Tako je napravil 28. t. m. Pravi namreč, da ]e deželni odbor moral odrediti revizijo postojnske mestne občine, ker presegajo naklade 100^c. Glej ga, glej, nesramnega svetohlinca. Da pa ie deželni odbor brez zadržka dovo-iil občini Hrenovice pobirati letos i56/c naklade in da ta občina prosi, naj se ji še posebej za nazaj dovoli pobirati 42fc, tedaj skupno 198%, to seveda »Slovenec« zamolči. Ravno tako je ta list tuđi zamolčal, da se je -leta 1913. brez zadržka dovolilo pobirati v mestu Postoina 120% naklada, da tedaj za leto 1914. ni naklada nič večje kakor za leto 1913., rač pa je za leto 1911. znašala še ćelo 125/ć. Te številke kažejo, kako hi-riavščino uganja >Slovenec«. Zadnja revizija je bila leta 1911., a občina še do danes o ti reviziji nima nič poročila, kar priča, kako lenuštvo uganjajo pri deželnem odboru taki dični referenti, kako je disciplinirani dr. Pegan. Revizija jih nič ne zanima, če se ne da politično izrabiti. -f Pomazani farovž. Kar si Ie rnorejo izmisliti pokvarjeni in zlobni liudje, to so klerikalci vse storili pri zadnji državnozborski volitvi na No-traniskein. Ni je lumparije. da bi se je sramovali. Kako lumparijo so na primer napravili v Postojni. Ponoći so pomazali farovž, oziroma kaplari jo, potetn pa so vpili, da so to libe-ralci storili. Tuđi dr. Pegan je raz-sajai in tulil po ćeli Notranjski: »li-beralci so v Postojni farovž poma-zaliU Resojea fia je, (ta te IH*« H* l | beralec al tararfa dotok*, pa« pa so klerikalci to saail »torttL Tega ni tež-ko dokazati. Po pričah se Je dognalo, da do 4. ure ifcitraj farovi ai Mi pomazan. Ko se je pa cerkovnik vntil, je bil farovž že pomazan. Pobalin-stvo se je torej zgodilo po 4. ari z|u-traj. A glej — ob 6. ari zlatni tore] niti dv© ari po storfearai dajaaja, ie župnik v daljnjih Hrenovical že pri masi s primernim hujskanjem ozna-nil, da je bil farovž v Postojni pomazan. Kako je mogel župnik v Hreno-vicah že ob 6. zjutraj vedeti, kar se je pred dve uri poprej zgodilo v Postojni? Ali je zdaj treba še boljšega pojasnila, da je bilo to pobalinstvo med klerikalci domenjeno in da so klerikalci sami pomazali farovž? Pač ne! Lopovstvo je bilo domenjeno ćelo z duhovniki in vprizorjeno, da bi mogli duhovniki napadati, grditi in psovati ljudskega kandidata Lav-renciča. + »Absolut keinen Plat/ ntehr!« Vsak dan prihaja čim več dokazov na dan, kako so klerikalci otvoritev belokranjske Železnice izlorabili zgol v propagando za svojr- stranko in pa tuđi kako so sefa stavbnega vodstva, znanega Opitza priklenili za svoj nacrt. Gospodje, ki so se ne zaradi tec:a. da bi se zastori] vozili v Belo Krajino, ampak zgol *- interesu svojih poklicev (n. pr. fotografi) ogla-sali pri Opitzu. naj bi jim vendar kak skrit prostorček dovolil v otvoritve-nem vlaku, pripovedujejo, da se je Opitz zvijal kot jegulja in z najne-dolžnejšim obrazom zatrjeval: Be-dauere schr, aher es ist absolut kein Platz mehr! Da je pa g. Opitz vedo-ma ali nevedoma neresnico govoril, to se je lahko opazilo že med vožnjo iz Novega mesta v Belo Krajino. Od novomeške postaje dalje so na posta-jah vstopali Ijudje, ki jih čisto gotovo ni živa duša povabila. To se je sli-šalr> že iz njih vprašanj. če se srnejo pridružiti in z vlakom se peljati. 2e-lezniško osobje je taka vprašanja seveda odklanjalo. toda nekateri so se za to tako malo zmenili, da so neže-nirano vstopili in se kot »zajci« pe-Ijali ves čas, dokler se jim je zljubilo. Pa, prišlo je se lepse. Pri banketu v Ćmomlju se je zgodilo, da so čisto nepoklicani pometali raz miz napisane naslove, glaseče se na imena vab-Jjenih ?ostov, se lepo k mizi vsedli in se namesto gostov prav dobro imeli. *n še več nam je znano in sicer iz čisto zanesljivega vira znano, da je bilo v vlaku še najmanj za 50 oseb prostora in sicer v prostorih, kjer bi vabljenih gostov prav nič ne ženi-ralo. 4-"1 Napredna noblesa pred sođl- ščem. Iz Radeč se nam poroča, da se ie dne 6. maja 1914 odigralo zadnje dejanie znane sentjanške afere glede volitve dveh članov v volilno komisijo za deželnozborske volitve. Znani politični veternjak Jože Repovž iz Koluderja je namreč obdolžil napredne občinske odbornike in svetovalce, zlasti skrutinatorje, da so pri tej volitvi goljufali, vsled česar so nastopili zoper njega, zastopani po g. dr. Fra-nu Novaku s tožbo: župan šent-:unski, g. Ivan Majcen, g. Vinko B e r c e, nadučitelj v Št. Janžu, ter odbornika Josip in Matija Župan iz Glineua. Med tem časom •^ pa deželni odbor vsled anonimne ovadbe dobro znanega ovaditelja po lal v Št. Janž, deželnega oficijala K ri stana , ki je vodi! »preiskavo , in na podlagi te preiskave je deže n odbor napravil ovadbo na državna pravd-nistvo v Novem mestu, ki je uvedlo poizvedbe, toda kmalu vsako posto-panje proti ovadenim naprednjakom ustavilo. Postopanje zoper Josipa R e p o v ž a se je nato zopet nada-ljevalo ter se je v zadevi zelo obšir-no razpravljalo, ker si je obtoženec drznil ćelo nastopiti za svoja obre-kovanja dokaz resnice. ki ga seveda ni mogel doprinesti. V prvi instanci obsojen na 300 K ali deset dni zapo-ra, se je prizval na drugo instanco, ki je iz nekaterih formalnih ozirov prvo sodbo dvignila ter vrnila zadevo v izpopolnitev postopanja prvi instanci. Pri razpravi dne 6. maja 1914 pa je Josip Repovž ponizno preklical vse obdolžitve. prosil zasebne obto-žitelje župana Ivana Majcena, nad-učitelja Berceta in oba Župana od-puščanja, se zavezal plaćati vse stro ške, ki nišo ravno majhni ter poleg tega Še 50 K za šolsko zastavo v št. Janžu in končno priobčiti vsebino poravnave v »Slovencu«. Zasebni obtožitelji so v svoji velikodušnosti umaknili tožbo zoper Josipa Repov-ža ker so vedeli, da ta sam ni glavni krivec, temveč je bil Ie slepo orodje v rokah drugih, ki so nesramnimi obrekovanji in lažmi hoteli streti napredno večino v Št. Janžu ter politično obglaviti njene voditelje. Imenovani slučaj nam kaže, kako popustljivi in velikodušni so napredniaki. Do-čim je hotel klerikalec Josip Repovž s svojim obrekovanjem pripraviti poštene in neomadeževane naprednjake ob dobro ime ter s tem ćelo tuđi I spravil v nevarnost eksistenco gosp. I Ineprcskrbljenih otrok, so mu slednji hrez vsakega obotavljanja takoj od-pustili vse žalttve in storjeno rio, ne da bi stavili za to kake posebne po-goje; take velikodušnosti in priza-nesliivosti bi menda zastonj iskali pri pristaših Slovenske ljudske stranke, k i bi že iz same maščevalnosti in po-Ittičnega sovraštvo zadevo tirali do konca. + Zopet preiskave. Državna policija ima v zadnjem času zopet preko glave posla. Preglavice ji delajo — dijaki. To pot so na vrsti realci. Kaj so dijaki zakrivili, nam ni znano, vemo samo to, da je bilo že več real-cev klicanih na policijo, kjer so jih strogo zasliševali. Preiskava se na-daljuje, uvedla pa se je baje brez vednosti ravnateljstva. Kakor se za-trjuje, je dijake ovadil neki profesor, ki je imel v dijašik vrstah svojega za-upnika. Kolikor smo niformirani, skuša oblast izslediti, ako so ljubljanski dijaki v zvezi »s poskušenim atentatom« trgovskega akademika Schri-ferja v Zagrebu na barona Skerlecza. To domnevanje, da bi bili ljubljanski dijaki v zvezi s Schaferjem, je na-ravnost blazno. Prvič je za vsakega razumnega človeka jasno kakor beli dan in dokazano, da o kakšnem »po-skusenem atentatu« Milutina Scha-ferja sploh ne more biti govora, dru-gič pa je doccla izključeno, da bi bili naši dijaki v kakršnikoli zvezi z za-grebškimi trgovskimi akademiki. Zato smo prepričani, da se bo tuđi ta najnovejsa akcija naše policije kon-čala z istim fiaskom, kakor vse njene dosedanje. V policijskih krogih se ševe zatrjuje, da bodo to pot spravili na dan naravnost presenetljive stvari. V koliko se bo to pričakovanje vresničilo, to bo pokazala bodočnost. + Nemški »kristjani« zopet de-nuncirajo! Nedavno tega je potoval po Dalmaciji nadvojvoda Friderik. Bil je tuđi v Splitu, kjer so ga spre-jeli, kakor se spodobi tako visokemu gostu. Nadvojvoda je bil s spreje-inom, ki mu ga je povsodi priredilo dalmatinsko prebivalstvo, nadvse zadovoljen, kar priča njegova brzojavka, ki io je poslal z Dunaja namestni-ku grofu Atternsu, in v kateri izrecno pravi: »Zahvaljujem se prav presrč-no tuđi prebivalstvu na rodoljubnem sprejemu, ki mi ga je priredilo vse-povsodi.« Nadvojvoda Friderik se je torej vrnil iz Dalmacije z najboljšimi vtiski. To pa ni po volji gotovim du-najskim krogom klerikalnim, zato so izlegli v »Reichspošti < debelo laž, da je pri prihodu nadvojvode Friderika v Split svirala cieanska godba ob obali — srbsko himno, krateri je ob-činstvo demonstrativno ploskalo in zahtevalo. da se je morala opetovano ponoviti. Ni nam pač treba pose-be naglašati, da je ta vest od kraja do konca izmišljena s prozornim na-menom, da bi uničila dober vtisk, ki ga je nadvojvoda prinese! sabo s po-ta po Dalmaciji. Dun^jski »kristjani« pač ne morejo prenašati. da bi tako visoko stoječe osebe, kakor je nadvojvoda, imele pravilno sodbo o raz-položenju prebivalstva na našem slo-- vanskem jugu. + Obsojen klerikalni agitator. Danes je bil pred tukajšnjim dežel-nim sodiščem obsojen občinski tajnik, županov zet in cerkveni ključar v trnovskem okraju na Notranjskem, Anton Čandek, na pet dni strogega ziipora in v izgubo volilne pravice za dobo šest let, ker ie grozil Jožetu Čandeku, da bo moral plačati y šti-rinajstih dneh dolg pri trnovski hra-nilnici, če ne bo klerikalno volil. — Slovenske akademike prosimo, da bi sodelovali kot spremljeval-ci dan pri cvetnem dnevu v soboto dne 6. in v nedelio dne 7. junija. Ali nima naša akademična mladina no-benega idealizma in nobenega na-vdusenja za narodno delo več, da jo je treba še posebe prositi, da sodelu-ie pri tako eminentno narodni prire-ditvi?! — Dame In gospode, ki hočejo sodelovati pri cvetnem dnevu, prosimo, da pridejo na sestanek, ki se vrši v torek dne 2. junija ob 6. uri zvečer v mali dvorani v Narodnem domu. — Rodol]ubkin]e in rodoljubi, na-birajte dne 6 in 7. junija širom slovenske domovine prispevke za naši obrambni dmštvi »Družbo sv. Cirila in Metoda« in »Branibor«! — Na sejmišču se vrši v nede-Ijo, 7. junija po več letih zopet "velika ljudska veselica, ki obeta po predpri-pravah občinstvu mnogo zabave in razvedrila. Veselica bo prirejena v velikern stilu ter bo nudila tuđi naj-bolj razvajenemu vse, kar si more želeti. Razne novosti, ki jih ni videlo oko in ne slišalo uho so pripravljene. Poleg tega bodo, kakor je navada postavljeni paviljoni za razna okrep-čila. Pripravljeno bo tuđi veliko ple-sišče. Zato v nedeljo 7. junija vsi na sejmišče! Nobenega Ljabljančana, ki se hoče razvedriti, ne srne manjkati ta dan na sejmišču. — Vtl na peialariMElro veselico u biakoitai ponMik y Ciril-Me- I todovo gostilno pri Babicu na Do« I lfiOisiKi cesti .14 .Veselico ariredi za 1 svojo Javno ljudsko knjižnico Gospodarsko napredno društvo za šentja-kobski okraj in so na sporedu take prisrčne Ijubeznivosti in zanimivosti, kakršnih še ni bilo videti v Ljubljani. Društvu se s to veselico ni šio toliko za velik dobiček; svojim obiskova!-cem hoče nuditi za majhen denar mnogo raznovrstne razvedritve. Začetek veselice je ob 3. popoldne, vstopnina 40 v za osebo, otroci do desetih let v spremstvu staršev so prosti vstopnine. Če bo slabo vreme, bo veselica v zgornjih in spodnjih prostorih gostilne. Vrt bo krasno OKrašen. Pridite vsi, ki hočete biti dobre volje! — Gospodarsko in izobraževal-no društvo za dvorski ekraj izreka najtoplejšo zahvalo gospodom: kro-jaškemu mojstru in posestniku Franu Kraigherju, abs. juristu Otonu Pelanu, hišniku Franu P e č n i -k a r j u in strojno-ključavničarskemu mojstru Petru Š k a f a r j u , ki so blagovolili v zadnjem času darovati društven knjičnici lepe knjige, zlasti se pa zahvaljuje velecenjeni rodbini, ki noče biti imenovana, za lepo šte-vilo deloma krasno vezanih knjig. kateri dar nas tolikanj bolj veseli, ker se ga nismo nadejali iz teh krogov, in ki nam priča, da si pridobiva knjižnica prijatelje in podpornike v vseh ljubljanskih krogih. Srčna hvala vsem; priporočamo se pa še tuđi v nadalje blagohotni pozornosti vseh somlšljenikov in rodoljubov dvor-skega okraja. Knjige sprejemamo v knjižnici, Pred igriščem št. 3 ob knjižničnih poslovnih urah, ki so vsako sredo in petek od 6. do 8. zvečer in ob nedeliah in praznikih od 10. do 12. dopoldne, odnosno pošljemo tuđi ponje na dom. če darovalec želi. — Knjige je daroval knjižnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj trgovski poslo-vodja g. Leon Alf. V a s i ć. Rodoljub-nemu darovalcu najlepša zahvala, naj bi nasel še mnogo požrtvovalnih naslednikov in naslednic! — Javna knjižnica Gospodarskega in izobraževainega društva za dvorski okraj ne bo odprta jutri na binkoštno nedeljo, pač pa bo poslovala na binkoštni ponedeljek od 10. do IZ. ure dopoldne. — Sokolske razglednice. »Slovenska sokolska zveza« je izdala na korist zletnemu zakladu ćelo vrsto razglednic. Zgodovinskih razglednic je 8 vrst po 10 vin. komad. Trobarv-nih razglednic je doslej izšlo osmero. Vse so izšle izpod čopiča rnojstra L V a v po t i Č a. Cena vsakemu komadu Je 12 vin. Poleg razglednic je S. S. Z. izdala tuđi zletne kolke, komad po 2 vin. Razglednice in kolki se naročajo pri »SIov. sokolski zvezi« (finančni odsek) v Ljubljani. Razpo-šiljajo se proti plačilu v gotovini ali pa proti poštnemu povzetju. Pri kol-kih se daje popusta 10^, pri serijah lofc-, pri razglednicah pa pri naročilu od 100—200 komadov 15^, od 200 do 400 komadov pa 25^c popusta. — Glavna posojinica. Likvida-cijski odbor Glavne posojilnice se že nad eno leto trudi doseči poravnavo med upniki (vlagatelji) in zadružniki Glavne posojilnice. Z neštetimi dopisi in noticami je odbor neovrženo do-kazal, da Ie na ta način je dana mož-nost, da pridejo vlagatelji do delnega pokritja svojih terjatev. Ogromna večina se je odzvala temu pozivu, spoznala je, da so vse druge govori-ce in trditve ničeve in prazne. Tekom prihodnjega meseca se bo pri čelo z izplačevanjem dogovorjene 30?^ne kvote vlagateljem Glavne posojilnice. Z ozirom na to, se oni vlagatelji, kateri še do danes nišo podpisali zahrevane izjave nujno po-zivajo, da to store čimpreje, saj je v njih eminentnem interesu, da pridejo čimprej do denarja. Končno se ome-nja, da se s podpisom zahtevane izjave nikakor ne odpovedo pravici do konkurznega premoženja, ta pravica jim ostane, kakor doslej, tuđi vna-prej nedotaknjena. Vlagatelji Glavne so že dobili iz konkurznega premoženja 10%, in kakor vse kaže, je priča-kovati, da bodo dobili iz konkurznega premoženja še 10%, tedaj bodo prejeli skupaj približno polovico svoje vloge. — Nogometne tekme o Binko-Štih. Poročali smo že, da se vrše jutri v nedeljo ter v ponedeljek na novem igrišču v Tivoli (staro dirka-iišče) nogometne tekme domaćih moštev. Tekme se vrše kakor običajno ob vsakem vremenu in sicer jutri v nedeljo vsled izrecne, od več strani izražene želje dopoldne, v ponedeljek pa zvečer. Pričetek te'kme v nedeljo ob 10., v ponedeljek ob pol 6. Blagajne se odpro vsak dan pol ure pred pričetkom tekme. Ker je vstopnina določena naravnost nizko, namreč sedeži po 1 K. stojišča po 40 v in dijaške ter vojaške vstopnice, se na-dejamo, da vsaj to pot občtnstvo ne pusti »Ilirije« na cediln in da poseti I mnogobrojno te zanimive športne I — V ponedeljek v Postojno, kjef se vrši v svetovnoznani jami velika binkoštna veselica pri vsakem vremenu ter traja ćelo popoldne. R* n. občinstvo se še enkrat opozarja, da vozi posebni vlak iz Ljubljane po znižani ceni ob 9. zjutraj. Nikomur, ne bo žal, ako porabi to priliko, da se popelje ta dan v Postojno ter si ogleda pri Čarobni razsvetliavi podze-* meljsko krasoto obenem veliko razvedrilo in velikansko zabavo pri raz-ličnih prireditvah v jami. Posebni vlak odhaja iz Postojne cb 9. zvečer ter prifiaja v Ljubljano ob 10. uri 35 minut ponoći. — Nesreća na železnicl. Danes je od strani zadel dun. brzovlak, ki priđe ob 5. uri 55 minut v Ljubljano, ob prazni osebni vlak državne železnice. Trije vozovi brzovlaka in en voz osebnega vlaka so skočili s tira. Dva pasažirja in sicer 241etni pravnik Jožef grof Auersperg iz Ljubljane in 261etni laški delavec Fr. Serravato iz Trsta sta bila lahko po-škodovana. Prvi je bil lahko ranjen na kolenu, slednji pa na nosu in na roki. Brzovlak je imel vsled tega 57 minut zamude. — Vsak prijatelj dobre kave vedno zahteva, da je zanj pripravljena kava samo s Kolinsko kavno pri-mesjo, kajti Ie taka kava je res dobra ima namreč izvrsten okus, prije-ten vonj in lepo barvo, torej vse Jastnosti, ki jih mora imeti dobra kava. Kolinsko kavno primes pa zahteva vsak tuđi zato, ker je ta kavrii pridatek pristno domače blago, edino te vrste na celem našem jugu sploh. Vsem našim čitateljem in čita-teljicam tuđi mi prav toplo priporočamo izborno in pristno domačo Ko> linsko kavno primes. Ljubljanski igralci v Kranju. —• Jutri, v nedeljo, dne 31. t. m„ gostu-jejo člani ljubljanskega deželnega gledališča drugič v Kranju. Vprizore se tri zelo srečno izbrane enodejan-ke: tragedija, burka in groteska. — Prva, »Nihilistka«, nam slika žalostno usodo in tragični konec od nihilistov zlorabljene ruske žene, druga, »Me-tuljček«, ie originalna burka, ki je vzbujala do sedaj še povsod, kjer se vprizorila, ćele salve smeha; tretja, »Maska satana««, pa je velefektna, drzno pisana groteska, v kateri na-stopi vodja g. Milan SkrbinŠek, ki se nam to pot predstavi prvič, kot gle-dališki ravnatelj satanske narave. Ta vloga ni Ie efektna., temveč je tuđi zelo težka, in je žel g. Skrbinšek povsodi, kjer je nastopil kot ravnatelj Maitlienjen, viharno pohvalo. Železniški minister v Kostanje-vici. Okoli poldne 26. t. m. se je pri-peljal železniški minister s svojim spremstvom iz samostana Pleterje v Kostanjevico. Poleg deputacije županov sosednih občin, načelnika me-ščanske korporacije v Kostanjevici, ga je spreiela tuđi kostanjeviška me-ščanska garda z godbo na čelu. Mesto je bilo vse v zastavah, večinoma narodnih, kar je z okrašenimi mostovi in slavoloki napravilo najlepši vtisk na obiskovalce. V imenu depu-tacij je ekscelenco pozdravil krški župan dr. Hočeval. Navzoče gospode pa je predstavil ministru krški okraj-ni glavar dr. Mathias. Sočnatozele-na dolina ob Krki s svojimi vinskimi goricami je jako ugajala ministru, ki se je tuđi sam izrazil, da tako lepih krajev in tako zdravih ljudi že dolgo ni videl. Iz Krškega. Dopis v »SIov. Narodu« z dne 26. t m. nadvse laskavo ocenjuje moje delovanje v soli in zu-naj nje. Vseeno bi bilo pa bolje, da taki dopisi v prihodnje ne prihajajo v liste, ker v današnjih razmerah ne pomagajo ni stvari, ni meni, pač pa neugodno vplivajo, posebno na med-sebojne odnošaje med tovarisi učitelji, ki bi radi otrok in radi ljudstva vsa] na zunaj ne smeli kazati, da se ne skladajo v mišljenju. Če bi se mi bilo vredno zdelo, bi bil sam odgovori! na napad v »Slovencu« z dne 15j t, m. Ker me pa taki napadi prav niq ne bole, zato nisem odgovoril in zato! tuđi nisem prav nič radoveden, kdo{ je dopisnik. Kdo izmed mojih ožjihj tovarišev gotovo ne! • Drag. H. Svetoven list. Iz Novega mesta se nam poroča: Nismo slutili, da iz-haja v našem mestu svetoven list. Pa je tako in pokazalo se je to ob otvo-ritvi belokranjske železnice. Nekateri listi sploh nišo bili zastopani, drugi so imeli po enega zastopnika, še ti so bili menda nesrečni — »Dolenjske Novice" pa so imele kar tri poroče-valce. Povabljen je bil šefredakter kanonik Žlogar, odgovorni urednik kate het dr. Ažman in posebni poroče-valec dr. Ogrizek, ki je tuđi v prostih urah odvetniški koncipient. Dr. Ogrije hodil po novomeškem kolodvoru za svojim šefredakterjem s torbo, kakor jo navadno nosijo boljši mežnarji za svojimi .gospodi" na kaki božji pori. O premeščenju nadučitelia Drag. Česnlka iz Knežaka v Cerklje na Do-lenjskem je pisal »Domoljub«, da se bode zdaj učiteljstvo in ljudstvo ko« vm «yatoiJ^ ifl im* kanti im* Strau 6. .SLOVENSKI Nakuu* ooe au. maja i*H4. 12Z stev. jrzvedelo o tej prcmestitvi, že Je uči-iteljsko društvo postojnskega okraja, zbrano skoraj polnoštevilno na svojem občnem zboru dne 14. maja t. L, izvolilo nadučitelja Drag. Česnika so-glasno zopet svojim predsednikom ter mu obenem priredilo navdušeno in prisrčno ovacijo; in komaj se je razglasila vest o tej krivični preme-stitvi po občini Knežak, že i© ogorčeno ljudstvo, ne glede na politično mišljenje, samo iz sebe, začelo nabi-rati podpise zanfc v jasen protest onim, ki se bahaja, da so »voditelji« ljudstva. To je bilo pač vse kaj dru-gega, kakor vaše volitve, pri katerih naženete uboge starčke, bolnike in dolžnške s peklom in hudiČem, s po-sojili in strašili na volišče, kakor uboga živinčeta v klavnico! Mislimo, da je to v veliko zadoščenje anonimni tvrdki Pehani«, Baloh & Komp., ki prodaja s tako obupno reklamo svojo potentovano kršćansko Ijube-zen« na drobno in na debelo. Iz občine Knežak se nam piše: Pri nas je zmagala pri zadnjih držav-nozborskih volitvah še klerikalna stranka z večino 47 glasov. Ako pa odštejemo 7 praznih glasovnic, jim ostane le še 36 glascv. Prava razlika je bila torej 18 glasov. Vendar pa bi bila našemu kandidatu Lavrenčiču zmaga zagotovljena, da nišo uprizorili klerikalci na predvečer volitve znano lumparijo z brzojavko. Videlo se je, da so bili na to že prei dobro pripravljeni. Ko je došla brzojavka, so se zagnali klerikalni agitatorji kakor nori nad ljudi. Kričali so, da se LavrenčiČ ne srne voliti, ker je od-stavljen, da si morajo liberalci izbrati drugega kandidata ter se še na druge načine norčevali in lagali o njem. ■V tem se je v prvi vrsti odlikoval se-veda tukaišnji župan Franc Urban-čič. Poslal je tuđi brez odloga občin-skega slugo na Bač, najnapređnejšo našo vas, da je tam s telegramom in z lažmi ljudi begal. Na Baču mu je posebno vneto pomagal modri Uhan. Pravil je o našem kandidatu take laži, da so bili ljudje kar poparjeni. Upamo, da ti možje »krščanskega« mišljenja ne uidejo zaslužeremu pla-čilu. Značilno pa je, da se naš župniic Pehani pri tem ni prav nič izpostav-Ijal. Ta tiha voda vam globoko dere. Star lisjak, zvita buča. Ampak grdo je vendar od njega, da svojega prijatelja Mateta ni nekoliko podučil, kako naj se obnaša. Zdaj ga bo imel že v drugič na vesti. In tako smo se zopet enkrat prepričali, kakšna so ti-sta »kršćanska« načela, ki jih širijo klerikalci med ljudstvom. Z lažjo in s sleparijami si hočejo obdržati vlado nad kmetom, davke in naklade nam povišujejo, sami pa ne plačajo nič, kakor tišti češki birt. ki je ucil svojo ženo: »Napravi tako račun, da ne bom ja niš!« Naši klerikalni možje so zdaj tuđi zelo hudi nz g. Sedmaka iz Koritnice. Mate pravi: »Ta ko-ritniški vol je vsega kriv.« Mi pa pravimo, da ima SedmaK prav. Mate iz Knežaka bi rad sam vse meso obral. drugim pa ne privošči nič ko obrane kosti. In tako se bodo še mar-sikomu odprle oči. Ti ljudje so lepo zmenjeni med seboj, župnik priga-nja ljudi Matetu, Mate pa župniku in tako se obema dobro godi. Pri žu-panstvu ima glavno besedo tajnik pa zagorski vikar Baloh. Kaj pa ima ta tuj človek po ćele dneve opraviti v naši občinski pisarni? Ali mi davko-plačevalci zato plačujemo občinsko pisarno, da ima zagorski vikar v nji svoja shajališča in popiva tam s tajnikom in drugimi podrepniki? Ali ga v občini ni človeka, ki bi mu enkrat pokazal vrata? Zagorci so mu že dali zasluženo brco, zdaj priđe vrsta na Knežačane. Vikar Baioh, imejte pamet, pa držite se doma svoje fare! Z Bogom za ljudstvo! Iz slavin-ske občine se nam piše: Nasilstvo, terorizem, denuncijantstvo ter laž in skrajna hinavščina so one lepe čednosti in sredstva, s katerimi se hoče držati na površju, na Kranjskem vladajoča pseudo-katoliška stranka. Teptanje božjih in posvetnih postav in zakonov je takorekoč vdomačeno. Ni že skoraj človeka v deželi, kateri bi Še ne občutil občudovanja vredne pravičnosti deželnega odbora, dež. šolskega sveta, knezoškof. ordinarijata ali katere drugih korporacij, ka-tere so v klerikalnih rokah, doli do mežnarskega dostojanstva. Njih morala padla je na nivo morale afriških Culukafrov, za nje ni vere, ne Boga, hudič je pa menda samo zato tu, da bo pocitral vse tište, ki kritizirajo delovanje in gospodarjenje klerikal-cev, vse tište, ki nišo naročeni na »Slovenca« ali »Domoljuba«. Ako pa kdo ćelo voli drugače. kakor želi štab S. L. S., je pa to višek hudobije in caka ga na onem svetu — najmo-dernejši peke!, na temu pa preganja-nje in trpljenje. Poglejmo malo y našo občino! Kakor že znano, je bil obč. odbor razpuščen — brez vzro-ka! Ne, ne smem reci brez vzroka. kajti obč. odbor je bil napreden in to stitev. Utemeljitev razpusta je tako puhla in prazna, da prihaja pri čitanju iste človeku nehote na misel, da je šolska naloga, pri kateri le odne-sel avtor-učenec — dvojko. Pa ni pomagati, če ni dejstev, jih tuđi sam prebrisani dr. Pegan ne bo našel — pa tuđi ni treba — »mi ukažemo« — pa je! Sedaj vlada torej pri nas g. gerent, ali kakor ga zelo točno ozna-ča priprosto ljudstvo: g. iodiferent — župnikov pobočnik. A kaj sedaj — vprašujejo se naši Eselesovci. Pripraviti bo treba imenike za nove obč. volitve in po volitvah bi bilo treba zopet učiniti kako lopovstvo; kajti sicer bi prišli klerikalci iz dežja pod kap, iz luže v blato. Ker bi pa bilo z lopovstvom predolgo čakati do ta-krat — dajmo takoj! Slavinska obči-na sestoji iz vaši: Slavina, Koče, Že-je, Prestranek, Orehek, Matenjavas, Rakitnik in Grobišče. Prve tri vaši so s častnimi izjemami popolnoma Crne, Orehek popolnoma in ostale vaši z veliKo večino napredne. Orehek odločuje pri volitvah, da jim je tako zelo pri srcu je — umljivo. Od-trga naj se toraj Orehek, ter priklopi občini Hrenovice, da bo pa še bolj »gvišno«, priklopi naj se slavinski občini še dve klerikalni vaši šentpe-terske občine, to je Selce in Nemška vas in evo nas: ->Dež. odbor je z na-mi, — Kdor proti nam, — Ga če Pegan podreti!« — Da so se odbori vseh teh zadevnih občin soglasno izjavili proti takemu mrcvarenju — se ne upošteva. Tu velia »previd-nost« in »pros:i preudarek« dež. odbora, čeprav so s tem obcutno udar-jere vse tri občine, najbolj pa vas Orehek. Pomisliti je namreč, da spada občina Hrenovice že pod senože-ški sodni okraj, Kamor bi bil inkorporiran rudi Orehek. Sedaj so Orehovci oddalieni od sodne oblasti, urada zemljiške knjige, davkarije i. dr. okolu 4 km po krajši pori, potem bodo 15 km. Ne glede na drugo, zamu-dili bcdo toraj skoro 4krat toliko časa po opravkih, a koliko več zapra-vili!?! Seveda deželni kristjani misli jo, da si lahko vsak na »regiments-unkoštenge« avtomobil nabavi. Po-leg tega pridejo Orehovci v občino, v kateri bi plačevali nad lOO^o več obč. doklad. kakor do sedaj tu. Ne bom navajal krivic, karere bi zadele s tako delitvijo občino in druge po-sarnezne vaši. saj je navedeno do-volj — v nebo vpijoče! No — pa za-nesljivi znaki, ne na nebu, temveč na realnih zemeljskih tleh Kažejo, da se pojavi v kratkem, prej kakor si gospoda misli, Lambergar, kateri bode menda tuđi »cirkulando« ukroti! hudega Pegana in njegovo kompanijo. Potem pa zbogom korita, šila in kcpita deželnih šuštarjev! Kaplan, ki noče plačati vstopni-ce. Dne 27. t. m. prišel je na postajo Trnovo-Bistrica tukaišnji kaplan Janez Dolenc. Predpisano je kaKor povscd na vseh avstriiskih postajah, da si vsak pri blagajni resi listek za peron, če že hoče na peron iti. Tega pa kaplan Dolenc ni storil, ker si nemara domišljava, da zanj ni postav. Ko ga je pa eden g. uradnikov vljud-no opozoril na listek. se je kaplan na dotičnega uradnika stresel, da on ne plača listka ali vstopnine na neron. Se izzivati je hotel, s tem da je hodil za uradnikom ter poudarjal, la ne plača. Ker pa ta kaplan ne ve. Ja se mora da*i Bogu kar je božjega n že-leznici kar je železniškega, & bode podučilo ravnateljstvo iužne žc iezni-ce, pa bo dal malo več kot pa borih 20 vin. In taki Ijudje naj bodo božji namestniki — a!a ja. Spoved pred zakonom in drago plaćana odveza pri nje). Nekod je šel gospod k spovedi, da izpolni verske dclžnosti pred poroko. Spo-vednik, duhovnik beraškega redu, ga vpraša, kedaj je bil zadjič pri spovedi. „Ko sem odhajal iz gimnazije pred dvanajstimi leti* odgovarja skesani grešnik. „Tedaj Vam ne morem dati odveze", reče nevoljno pater. Spove-danec porine stotak skoz mrežico v spovednici in reče patru: No, tak pa berite nekaj sv. maš za mene ubogega grešnika!" Patru se pri pogledu na bankovec — znak dejanskega kesa — zasvetli obraz, desna roka njegova napravi znamenje sv. križa in grešnik zasliši pomirljive besede: Absolvo Te itd. po katerim mu pater pomoli skoz mrežico listek s potrdilom, da je opravil confessionetn sponsalem. Od-vezani grešnik pripoveduje to svojim znancem in svetuje neoženjenim, da naj store v potrebi po njegovem vzgledu, da ne bodo imeli sitnosti pri poroki, ki tako nekaj več stane ko navadno, pa vendar je spoved z enim potom v cerkev ©pravljena. Umri je v petek 29. maja v naj-lepši dobi (34 let star) nadučitelj v Brusnicah g. Anton Sila kot žrtev svojega pokliča; zapusča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otročičev. Pogreb bov Brusnicah v nedeljo dne 31. maja 1914 ob 3. uri pop. Pokojnik je bil mož-značaj, ki ni uklonil tilnika brezmej-nemu nasilstvu in terorizmu gospodu-jo61i nasprotoikov. C#*o m«sto pokenoi zaradi — bika. — V četrtek popoldne se je iitrgal bik in divjal po mesta in Kandiji. Vcčkrat so ga vjeli, pa jžm je le še ušel. Pnšedii na visoki most nad Krko, je prišel nasproti voz, ka-teremu se je bik umaknil na ozki hodnik, kjer je stalo več ljudi. Dočim se je većini posrećilo za vozom srečno odnesti pete, je en sam gospod ostal med vozom, med bikom in ograjo. Kaj storiti? Ali naj se pusti od podiv-janega bika nabosti in vreći v globoko Krko, ali pa naj se sam obesi nad Krko? Skočil je čez ograjo mostu in se nad globočino Krke oprijel železne ograje ter tako visel nad Krko. In s tem se je rešil velike nevarnosti. Junak tega dna je bil načelnik novomeškega „Sokola" in založnik Delniške pivo-varne, gospod Gregorc. Bik je potem še dalje divjal tuđi po novomeških ulicah, dokler ga nišo zopet vjeli in z združenimi močmi spravili na varno. Samomor v novomeškem pre-iskovalnem zaporu. V petek popoldne, ko je nad novomeško okolico začelo grmeti, se je v preiskoval-nem zaporu okrožnega sodišča pod čudnimi razmerami obesila 37 iet stara Kočevarica Fr. Wolf iz Taple Rebri. Obesila se z obrisačo. Samo-morilka je poskusn.-« svojega 5 let starega otroka i pobiti. Ker je že parkrat i samomor v vodi, in je njeno obnašanje sploh kazalo, da ni prav pri zdravi pameti, so jo internirali v svrho opazovanja. Storili so pa baje napako, da so jo djali v samotno celico in ne v družbo kaksne ženske jetnice. Samomor so sicer takoj opazili, vendar je bila vsaka pomoč prepozna. Značilno je tuđi, da se je 1. 1899. skoro pod ena-kimi razmerami v preiskovalnem zaporu obesila tuđi ena njenih bližnjih sorodnic, ki je bila tuđi radi podob-nesa dejanja v epazovalni preiskavi. ?amomoriiko so prenesli v mrtvaš-nico na novomeško pokopališče. BIvšo pGštarico na Suhoru sta v petek pcpoldne dva orožnika Iz Ljubljane pripeljala v preiskovalni zapor novomeškega okrožnega sodišča. Na sumu je radi nerednosti na posti. Iz Št. Lamberta. Kakcr smo že poročali, se vrši na binkoštni pone-^eljek izlet h kapelici sv. Cirila in Metoda v Št. Lambertu. Postaja je Zagorje. Upamo, da se udeleži tega izleta prav mnogo narodno misleče-ga občinstva. V kopalisču Krapinske Toplice se otvorijo na svečan način, dne 1. [unija nove bla:ne kopeli; za nje je nabavljen izvrsten kopališčni reditelj iz Pistyana. Promet z avtoomnibu-5om med postajo Zabok zagorske že-[eznice in KrapinsKimi Toplicami je itvorjen že od 20. maja. Pri Kitajcih, kjer je oprostil be-!ega slona, pri ljudožrcih, dalje na Arabskem in v Egiptu se je potikal zagonetni Julesa Verr.ea junak Sa-turnin Farandol, doživljajoč najne-verjetnejših stvari, veselih in čudovitih, da se človek čudi, kako si je kaj takega moči izmisliti. Med drugim se vprizori tuđi bitka med gore-Čimi ladjami, ekspedicija potaplja-jev. vidijo se prizori na Kitajskem, na otoku opic in med afriškimi zver-mi, — vse to pa v kinematografu Bachmaier v Lattermannovem dre-voredu samo šc čez praznike. Smelodrzni Dick, senza rijonalna iznaiditeljska drama v 4 delih, ki se bo predvajala danes in binkoštne praznike v kinematografu »Ideal«, je igrokaz, v katerem sledijo zasledo-valni prizori in boji z levi. Lev napade deklico, ji raztrga obleko raz te-lesa, jo vrže na tla in v resnici bi se ji kmalu slaba godila, toda k sreči je ostala neposkodovana. Pazite na otroke! V našem me-stu se je vpeljal nov ugoden način ^avarovanja otrok proti nezgodam. Plačuje se skozi eno leto majhne me-sečne obroke, za katere je otrok za-varovan do končanega osemnajstega leta. Pojasnila in prospekti se dobe v zavarovalni pisarni št. 6, I. nadstr. v VVolfovih ulicah. Na novo otvorieno trgovino s šlvalnimi stroji, ki jo vodi g. Josip P e te 1 i n c , bivši poslovodja tvrdke E>inger <5c Komp., opozarjamo naše Dbčinstvo. V zalogi so stroji Gritz-ner in Vesta, ki so priznano najbolj-še Kakovosti. V porabi jih je polčetrti milijon. Čitatelje opozarjamo na današnji inserat trgovskega podjetja Petelinc, ki ga priporočamo. Zgubil se je v nedeljo na poti iz Domžal do Ljubljane nov dekliski slamnik. Pošten najditelj naj ga odda v upravništvu tega lista. Naidene stvari v času od 28. do SS. maja 1914: Zlata damska ura z verižico iz koraid, srebrna damska ara z verižico, crna denarnica s 7 K 17 v, delavske bukvice na ime »Ška-far«. — Izgubljene stvari v *asu od 25. do 28. maja 1914: posel-»ka knjižica na ime »Vrečko«, črn iežnik. _________ (tanina obpamba. Družbi mv. Cirila in Metoda je nakazala Kolinska tovarna za kavine primesi K 1000 kot prispevek za prvo letošnje polletje. Zvestoba za zvestobo! — V Mozirju se je poročil g. Jak. Korenjak z gdč. Elizabeto Deleja. Pri tej svatbi se je nabralo K 9 in vsoto je vposlal g. Ant. Miklavec. G. dr. Srečko Kovačič je daroval K 20 mesto venca na krsto svojemu očetu. G. J. Prelovec, dijak IV. realke v Idriji je poslal 10.600 rabljenih poštnih znamk, 52 dg štanjola, 40 dg odrezkov od smodk. Poslatev je zanimiva po posebni snažnosti in urejenosti. Ga. Lon-čaričeva je nabrala v veseli družbi Hrvatov in Slovencev v gostilni Sorčič v Kapelah 6 K 20 v, vsoto je poslal g. Jos. Pečnik, nadučitelj v Kapelah. Rodbina Pestevšek je podarila K 8 namesto venca na krsto pok. ge. Matilde Loh, trg. vdove v Slivnici pri Mariboru. Ob otvoritvi belokranjske železnice je nabrala gdč. Mara Tavčar-jeva v Črnomlju 13 K 86 v. V Aj-dovščini sta jemala slovo od samskega stanu g. Anton Križaj in gdč. Mimca Cunta, S tega posloviinega večera je nakazal g. Št. Štekar C. M. družbi 30 K 19 v. Hvala! Društvena nsznenila. Sokolski izlet v Šmarje. Delni župni izlet sok. župe Ljubljana I. dne 24. maja v Šmarje je nad vse priča-kovanje lepo uspel. Po deževnem tednu je sledila topla in solnčna maj-niška nedelia. S pomladnim nakitom odičena narava je vabila sokolske goste v svoje bujno naročje. Takoj po 1. uri je odhajalo 107 bratov Ijub-Ijanskega okrožja (14 konjenice) izpred Mestnega doma skozi šentpetersko predmesije, Turjaški trg in po Karlov-ski cesti na Dolenjsko. Trobentaški zbor je bil močan, v harmoniji dovršen. Na Skofeljci se je Sokolom pridružila tamošnja požarna bramba. Na šmarijskem klancu se je ljubljansko okrožje srečalo z brati iz dolenjskega okrožja. Tu so brhke Šmarjanke pozdravile in s cvetjem okrasile sokolske goste. — V Šmarju je nastalo živahno vrvenje. Raz hiš so visele narodne trobojnice v pozdrav, od blizu in da-leč je sokolski izlet privabil mnogo domačinov, mnogo kmetiškega ljudstva. Ni čudno, kajti Sokol je tokrat prvič stopil na tla izza franeoske dobe sta-roslavnega in zgodovinskega Šmarja. Okrog 5. ure se je pričeia Javna telo-vadba na travniku nad Škerjančevo gostilno. Lep prostor, kot namenoma izbran za proslavo pomladnega življenja. Krog prostora širok venec gle-dalcev (od teh dobra tretiina domačinov). Nad 700 gledalcev je burno pozdravilo nastop telovadcev k prostim vajam. Vrrsta na drogu (pod vodstvom br. žup. nač. Vidmarja) je žela pohvalo. Telovadbo je zaključil kratek nagovor br. župnega staroste dr. Pestotnika in in šmarjanskega rojaka br. dr. Laha. Sokoli obeh okrožij so se vrnili z ve-Černim vlakom. — Uživali smo lepo naravot utrdili marsikoga v prijateljstvu za Sokolstvo, zbudili nekatere k no-vemu življenju, upamo, da smo nekatere tuđi spreobrnili; ko so videli nas in našo telovadbo, so postali verujoči. S tem smo dosegli svoj namen. Iz drobnega semena vzraste lahko v Šmarju številni sokolski zarod. Sok. župa Ljubljana I. „Sok. Vestnik* je bil pretekle dni razposlan vsem župam in društvom. Novomeški župi so bili poslani na željo predsed-stva za vsa vžupljena društva vsi izvodi neposredno župi, posamezna društva jih dobijo torej iz Novega mesta. Morebitne pomote naj se javijo takoj upravi „S. V." Sokol I. ima svojo poletno javno telovadbo in veselico prvo nedeljo v juliju, kakor običajno. Prve priprave so že v teku. Društvo smatra za svojo dolžnost, da pokaže ljubljan-skemu občinstvu nove uspehe, nov napredek v svojem sokolskem delu. Jubilejski koncert. Opozarjamo na koncert pevskega društva „Slavec* ki se vrši danes ob 8V4 zvečer v vel. dvorani „Narodnega Doma" povodom 30 letnice. Spored je kakor je znano jako zanimiv in obširen vstopnina pa jako nizka. Jutnšnja ljudska slavnost povodom društvene 30 letnice pevskega društva „Slavec* se vrši ob vsakem vremenu in sicer ob lepem na vrtu in areni, ob slabem pa vseh zgornjih pro-storih „Nar. doma". Vstopnina 50 v za osebo. Začetek ot>4. uri popoldne. Po znanih zmožnosti društvenih aran-žerjev bode veselica nudila vsestransko resne in šaljive zabave. Binkoštno nedeljo tedaj v .Narodni dom\ Slov. ptvsko druitvo „Ljubljanski Zvon". K zadnji odborovi seji so sklenjene sledeče priredbe: dne 19. junija 1914pevski večer za člane in prijatelje društva, v juliju izlet pevskega zbora v Kamniško Bistrico, dne 6. oz. 8. septembra veselico, dne 3. oktobra koncert Pevski zbor KHfclttje n« večer cvetltfnega dne 7< junija v Narodnem domu. Slavna ljubljanska društva prosimo, da ob navedenih dneh opuste svoje morebitne priredbe. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem je imela vče-raj ob 3. popoldne v restavraciji Na-rodnega doma svoj IV. redni občni zbor. Občni zbor je otvoril predsed-nik g. Ogorelec s pozdravom navzo-čih, zlasti zastopnika obrtne oblasti in zadružnega instruktorja. Zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri. Zveza je delovala v preteklem letu v prilog gostilničarske obrti z ustano-vitvijo, oziroma urgenco za ustano-vitev zadrug, z raznimi vlogami, protesti, resolucijami, spomenicami, pritožbami, prošnjami, posredovanji, pravniško pomočjo in s strokovnim listom. Zveza ima 19 članic z nad 2400 elani. Kot Član in odposlanec Obrtno pospeševalnega urada je pri-poročal g. Ložar obiskovanje knjigovodstvenih tečajev ter strokovni poduk. Dohodkov je imela zveza lani 1205 K 33 v, izdatkov pa 1052 K 35 v. Odboru se podeli absolutorij. Proračun izkazuje 1500 K potrebšči-ne. Kot letni prispevek za one zadruge, ki nišo sklenile obveznega na-rcčila na list »Gostilničar« se določi 50 v od vsake osebe. Nato se sklene ćela vrsta petici], pritožb in resolu-cij. Ker se bo s temi vprašanji obšir-neje bavil strokovni list »Gostilničar«, se lahko omejimo na najvaž-nejše sklepe. Sklenjena je bila peticija za izpopolnitev obrtnega reda v tem smislu, da je s podelitvijo pravic § 16. f podana ob enem pravica, pridevati gorkim ali mrzlim po-živilom kakršnekoli potrebne ingre-dijer.ee ali pridatke, bodisi alkoholne, bodisi brezalkoholne. Sprejeta je bila resolucija proti utesnjevanju pri pro-dajanju žganja, da tolmačijo obrtna oblastva določbe tako, da pri policijski ureditvi točenja žganja prepo-vedujejo točenje žganih pijač kar za ćele politične okraje ter s tem vtes-nujejo obrtnikom podeljene pravice. Glede prodajanja tobačnih izdelkov po gostilnah se sklene naprositi državno zvezo, da potrebno ukrene, da dobe gostilničarji za prodajo teh izdelkov vsajmajhno odškodnino. Skle-nila se je resolucija, da se da zadru-gam in zadružni zvezi pravi pomen in da se upošteva njih mnenje pri priporočilnih in odklonitvenih izja-vah. Točenje pod vejo dela gostilni-čarjem obcutno škodo. Tako je v kostanjeviškem okraju vsega skupaj 84 koncesijoniranih gostilničarjev, v eni sami občini tega okraja pa 81 vi-notočev. Pogosto pa se po vinotočih prodajajo tuđi živila. Dočim si Ijudje nabavljajo zaradi doklad vedno več privatnega vina, ki ni obdačeno, de-lajo gostilničarjem vinotoči najob-Čutnejšo škodo. Sklene se resolucija za odpravo vinotočev. Nadalje se sklene napraviti vlogo, da se naj smatra vsaka prodaja vina pod 56 1 in v zaprtih steklenicah kot koncesi-jonirano obrt. Občni zbor nastopa nadalje proti zavlačevalni taktiki političnih oblasti pri ustanovitvi gostilničarskih zadrug, ki ovira pravilno organiziranje gostilničarstva. Glede užitninskega davka se sprejme resolucija, ki meri proti temu, da mora gostiiničar, ki je ob enem kmecki po-sestnik, plačati do zadnje kaplje vina užitnino, ne dobi pa nikdar vrnje-nega onega denarja, za kolikor se je vino posušilo, razlilo in končno vsleđ godle ostalo nevžitno. Vino, ki je popije družina gostilniČarja in dninar-ji, naj bo prosto užitnine. Da se da-jatve pravično zednačijo, naj se de-želne doklade odvale tuđi na privatna vina. Konsum vina pada strahovito. Obžalovati je, da se deželni odbor ni oziral na tozadevne prošnje gostilničarstva. Zato se sklene prošnja za enako razdelitev doklade na vse prebivalstvo in na privatna in na konsumna vina, toda tako, da vino-rejci ne bodo trpeli škode. Na fi-nančno upravo naj se napravi vloga, da se takozvana posebna oddaja za žganjetoče naj plačuje enako drugim davkom, za kar naj velja enako eksekutivno postopanje. V slučaju zakasnelosti naj se ne porabijo tako krute kazni. Novomeškega župana je naprositi, da omogoČi ustanovitev gostilničarske zadruge v novomeškem okraju. Tekom tega leta naj se napravi velik manifestacijski dan vsega avstrijskega gostilničarstva. Vsi predlogi in resolucije se naj iz-roče tuđi vsem državnim in deželnim poslancem. Končno izreče občni zbor zahvalo vinarskemu nadzorniku Ska-lickemu in kletarskemu nadzorniku Gombaču. Jesenlški Sokol slavi 7. junija desetletnico z razvitjem prapora. Važnost tega društva se je v našem listu ponovno poudarjala. Želimo samo, da ob tej priliki pohiti kar največ njegovih prijateljev k temu slavju. Za vlak iz Ljubljane bodo znižane cene, nakar že sedaj opozarjamo občinstvo. Vsi, ki si žele prijetnega izleta na Gorenj* &ko, juy porabijo to priliku 122. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. maja 1914. Stran 7. Zahvala. Kranjska hranilmea je naklonila pri občnem zboru „Prosto-voljnerau gasilnemu društvu" na ReČici (Bled) znatno podporo v znesku 100 K. Za ta blagodušen dar se najtopleje zahvaljuje odbor. Grozna nesreća na morju. Več nego 600 ljudi mrtvih. Grozna nesreća se je dogodila včeraj zjutraj ob izlivu reke Lawrei# ce. Parnik »Empress ot Ireland«, ki je last Canadian-Pacific družbe, je zadel blizu Fatherpointa ob parnik za prevažanje premoga »Storstad« vsled pregoste megle. Parnik »Empress of Ireland« se je v par minutah potopil. Nesreća se je zgodila v St. La\v-rence-Riverju, 30 miij vzhodno od Fatherpointa. St. Lawrence-River, izliv velikih vzhodnih severoame-riških jezer, je od svojega izvira iz Ontario-jezera do svojega izliva 500 milj dolg. Do Montreala je ploven za velike ladje, sicer pa za male ladje. Štiri do pet mesecev je plovba na do-lenjem St. Lavrence zaradi ledu ostavljena. Parnik »Empress of Ireland« je eden najmodernejših parnikov Cana-dian-Pacific železnice. Parnik je bil leta 1906. izpušJ?n v morje in je pre-važal pasažirje med Liverpolom in Ouebecern. Parnik obses:a 14.190 ton in ima 18.500 konjskih moči. Dolg je 549 čevljev, širok 65, globok pa 10. Parnik, ki je vozil 20 vozljev na uro, je opravljen z vsemi napravami moderne tehnike za grajenje ladij. Parnik je bil pripravljen za 432 pasažir-jev prvega razreda, 32S pasažirjev II. razreda in 846 pasažirjev III. razreda. V naslednjem podajamo došla porocila: Ouebec, 29. maja. Parnik »Emnress of Irland« Canadian-Paci-fic železniške družbe z več nego ti-soč osebami na krovu je na St. La\v-rence rcki vsled goste megle zadel ob parnik za prevažanje premega »Storstad<•-. Katastrofa se je dogodila 30 mi!j vzhodno od Fatherpoinsta. : Fmpress of Ireland< je takoj brez-žično prosila pomoći Marconijevo postajo v Fatherpiontu, nakar so ta-koi odposlali pomožne ladje na kraj nesreće. Po destih minutah pa so prenehali klici na pomoč. Parnik se je potopil. Tristopetdeset pasažirjev par-nika »Empress of Ireland<. se je pri-peljalo v RimonskL Število ponesre-čencev znaša več nego 600. Pariz, 29. maja. Kot vzrok. da je parnik »Empress of Ireland« zadel ob neki drug parrik, navajajo velik vihar. Ko je parnik odplul iz pristani-sča v Ouebecku, je vladala visoko temperatura. Nesreća se ie zgodila v gosti megli na mestu, kjer je reka Laurence zelo široka. Med časom, ko se je parnik zadel in potopil, so mogli resiti 350 oseb. Ti pripovedujejo o groznih prizorih, ki so se odigravali na krovu ladje. Kanadski parnik »Heureka« so mogli še ?e ob pol 8. zjutraj odposlati na kraj nesreće. O ^topljeni ladji ni bilo sledu več. Niti jamborji nišo gledali iz vode. Mnogo rrrrtvecev plava v valovju blizu kraja nesreće. L i v e r p o o 1, 29. maja. Pred pi-sarnami Canadian-Pacihc-Railway so danes zjutraj, ko se je razširila vest o katastrofi »Empress of Irelan-da ■:.-, odigravali grozni prizori. Ogromna množica ljudi je oblegala pisarno ter čakala novih poročiL L o n d o n, 29. maja. Med reseni-mi parnika -Empress of Ireiand«, ki Jih je vzel kanadski vladni parnik Heureka« na krov, je tuđi kapitan !adje Rendal. Takoj, ko je kapitan Rendal prišel v Remonski, je natanč-no popisal kratastrofo. Pripovedoval je, da je ladja včeraj zvečer pri re-navadno gosti megli plula po reki St. Laurence nizdol. Hitrost, s katero so vozili, so morali zaradi megle in orkanu podobnega viharja reducirati. koli polnoči je priplul »Empress« na visino Fathers Pointa. Šel sem na po-veljnikov mostiček in naenkrat videl, da se je na strani ladje prikazal velik arnik, ki je, kakor se mi je zdelo, !ul z veliko hitrostjo. Dal sem pove-e. naj se »Empress« obrne, toda bi-> je že prepozno. Bližajoči se parnik e z veliko silo zavozil v bok ladje, i nbližno v visini magicinov. »Empress« je bil v dva dela prerezan. Dal sem povelje, naj se spuste v -orje reševalni čolni. Ladija se je ned tem začela potapljati, tako da nišo mogli več vsi pasažirji dobiti Prostora v reševalnih čolnih. Deset ^inut po trčenju. ki se je pripetilo ■'jn dveh in pet minut, je bil ^Empres-"-»" popolnoma potopljen. Mnogo pa-vazirjev, ki jih nišo mogli sprejeti v -reševalne čolne, so poskakali v va-=nve ter se skušali resiti s plavanjem. Moštvo »Empressa« se je držalo 'zorne discipline in Je skušalo naj-' rej odpraviti žene in otroke v čolne. Vendar pa je bila panika pasažirjev grozusu JJiVM piizoii obujma sa se ' odigravali, tako da nišo mogli niti oficirji, niti moštvo misliti na urejeno rešitev pasažirjev. Med tem se }e »Empress« rapidno potapljal Med zadnjimi, ki so šli v reševalni čoln, so bili oficirji in kapitan Randal. V gosti megli so se skušali reševalni čolni obrniti proti obrežlu. Med vožnjo proti obrežju. so potegnili v čoln več nego 30 še živih, toda đeloma že nezavestnih oseb. Par minut pred šesto uro je parnik »Mureka« spre-jel reševalni čoln. O usodi ostalih ni mogel kapitan Rendal ničesar spo-ročiti. B e r o 1 i n , 29. maja. O nesreči parnika na reki St. Lawrence poro-čajo iz Londona: Še le poiagoma pn-hajajo posameznosti o veliki l:aa-strofi, katere postal je žrtev parnik »Empress of Ireland«. Včeraj je vladala na kanadski obali nevihta In gosta megla. Ob dveh ponoći se je zgodila na reki Lorenzo, ki je na tem kraju 18 kilometrov široka, katastrofa. »Empress of Ireland« se je pričel takoj potapljati, in čas za spuščanje reševalnih čolnov "e bil izvanredno kratek. Posrećilo se je le majhen del pasažirjev, ki jih je bilo 1500, spraviti v reševalne Čolne. Ko so bili ostali še na parniku, se je ta v četrt ure popolnoma potopil. Rc-šene so spravili v neko vas ob morju. Več se jih je že danes pripeijrlo z železnico v Ouebec. Kakor poročajo rešeni, so se med katastrofo odigrali grozni prizori. Mnogo pasažirjev je bilo v kaju-tah in je spalo. Večina pasažirjev pa je vsled prevelike vročine bdela in je bila na krovu. V trenotku katastrofe, ko je vladala popolna tema, je iz-bruhnila panika. Od vseh strani so se slišali glasni klici na pomoč. Telegra-fist za brezzično brzojavljenie je imel toliko prisotnosti duha, da je dal na-vzlic veliki zmešnjavi na bližnjo postajo signal za pomoč, vendar pa ni prišla. B e r o 1 i n , 29. maja: Berolinski glavni stan reševalne armade poroča »Lokalanzeigerju«, da je bilo med pasažirji ponesrečenega parnika ka-kih 300 Članov kanadske reševalne armade s kakimi 400 godci, ki so se pelfali na mednarodni kongres reševalne armade, ki se bo vršil meseea junija v Londonu. London, 29. maja: Canadian-Pacific - družba je sporocila Reuter-jevemu biroiu, da je imel »Ernpress of Ireland« na krovu 78 pasažirjev prvega razreda. 210 pasažirjev dru-gega razreda, 490 pasažirjev tre'iega razreda. Moštvo je štelo 413 oseb, tako da je bilo 1191 oseb ra 'adiji. Montreal, 29. maja: Število vtopljencev cenijjo na 678. Med 3-0 reŠenimi osebami je 12 žensk. 22 oseb je po izkrcanju umrlo vsled po-škodb. Kazne stvari. * Dunajski podžupan dr. Porzer umri. Dunajski podžupan dr. Porzer je v četrtek zvečer ob pol devetih umri. * Sufragetke. Iz Londona poročajo: 28. t. m. so ponoći sufragetke pobile par šip na kraljevi palači v v Buckingshamu. Policija je prijela dve sufragetki. Kcr pa dvorni maršal ne bo tožil, so ju zopet izpu: li. * Velika sleparija. Z Du aja po-rocajo: Včeraj so aretirali dis; onenta špedicijske tvrdke Emil RudoH Niedel, ki je tekom 15 let z največjo afinira-nosto ponaredil mnogo carinskiii dekla-racij v škodo komitentov. Škoda znaša 100.00 K. * Ćasopisni katalog znane anončne ekspedicije J. Rafael, Du-naj I., Graben 28 je to leto izšel z večmesečnim zakasnenjem zaradi tiskarskega mezdnega gibanja. To zakasnenje pa je imelo to prednost, da je katalog do današnjega dne iz-popolnjen glede cen. izhajanja časo-pisov itd. Katalog je najnatančnejša in najbolj avtentična pomožna in priročna knjiga za vsakega inseren-ta. Na željo se posije zastonj. * Izrežite! Proti vpošiljatvi te notice posije tvorniška firma pre-progarnica S. Schein, Dunaj, I., Bau-ernmarst 10/14, dva dela strajpac-nega modernega zastorja, belega ali creme, vsak del 300 cm dolg, 100 cm širok, s trakovnim obrobkom in bogato vezana umetniška suknena draperija z žametasto oplikacijo in po-samenterijskim našivom 150X40 cm veliko, za 7 K 90 v po povzetju. * Z zdravim telesnim odvajanjem smo srečni in sposobni za de-lo, brez tega pa betežni in neporab-ni. Prirodna »Franc Jožefova« gren-čiča povzroči točno uravnavo slabe prebave. Ta zdravilni vrelec ima prednost prijetnega okusa in že pri razmeroma majhnih množicah, 1 kupice, trajen razkrajajoč in odvajalni učinek. Najstarejši vseh nemških zdravnikov, tajni sanitetni svetnik dr. Korte v Berolinu izpričujc, đa se je Franc Jožefova voda tuđi y njego- i za takisto milo in zanesljivo odva- i jalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, i drogerijah in trgovinah z mineralni- I mi vodami. I TilEfontai li brzojavu ; poračila. | tik Avstrijska delegacija. Budimpešta, 30. maja. Delega-i cijska sezija je končana. Včeraj ob . 7. zvečer se je avstrijska delegacija zadnjič sestala. Konstatiralo se je so-i glasje sklepov obeh delegacij, nakar . je spregovoril zunanji minister grof . Berchtold ter sporočil delegaciji, kakor . običajno, vladarjevo zahvalo. Po for-: | malnih zahvalah in ovaciji za cesarja . | ter po verifikaciji uradnega protokola . je bila 49. sezija ob '/48. zvečer za-. ključena. 1 Češko-nemška spravna pogaianja. [ Dunaj, 30. maja. Predsednik dr. Sylvester je končno vendar razposlal 1 vabila na češke in nemške poslance ' k spravnim pogajanjem 4. junija, ki jih označuje kot neobvezna. [ Tirolski deželni zbor. ; 4 Inomost 30. maja. Tirolski de- \ želni zbor se je bavil včeraj s pred-; logi za uravnavo rek, pomočjo zaradi - poplav, s prepovedjo izvoza sadja in . sočivja, z zakonom o rekrutnem kontingentu deželnih strelcev in z abso-lutizmom v monarhiji. Novi voditelj ogrske neodvisne stranke. Budimpešta, 30. maja. Ludvik Božidar Kossuth je odklonil ponuđeni mu mandat svojega brata. Poslanec Julij Kossuth ni hotel sprejeti ponuđeno mu vodstvo ogrske neodvisne stranke ter je predlagal za voditelja stranke grofa Mihaela Karolvja. Karo-lyi je bil nato soglasno izvoljen. Kossuthov mandat se ponudi grofu Al a dar ju Szechenvju ali pa grofu Mi-haelu Karolyju. Izpred budimpeštanske porote. Budimpešta, 30. maja. Snoči o polnoči sta bila pred budimpeštansko poroto obsojena pekovski pomočnik Gostav Nik in njegova priležnica Roza Koborl, s katero skupaj sta umorila i znano demimondko „Magnatenelse" zaradi umora ln ropa v dosmrtno ječo. Socijalni demokrati v nemškem državnem zboru. Berolin, 30. Dočim so socijalno-demokratični poslanci pri „Hochu" na cesarja doslej zapuščali dvorano, so v zadnji seji obsedeli. Zato je predlagal član gosposke zbornice grof Jork, da naj se obtoži vseh 111 socijalnode-mokratičnih poslancev zaradi razža-ljenja Veličanstva, kar pa je justični minister odklonil, češ da so bili še vedno imuni. Kabinetna kriza na Francoskem. Pariš, 30. maja. Listi poročajo, da je pričakovati, da poda že v torek kabinet Domergue svojo demisijo zaradi spora glede triletne vojaške službe. V kombinacijo stopi kabinet Combes. Velika nesreća na morju. London. 30. maja. O včerajšnji katastrofi »Impres of Irland« poročajo listi iz ust rešenih pasažirjev sledeče podrobnosti: Dogajali so se naravnost I strahoviti prizori. MoŠtvo se je redio silno brutalno in se je skušalo resiti samo sebe. Prvo je zasedlo rešilne čolne ter z vesli pobijalo potnike, ki se je hotelo resiti. Dokaz za to brutalnost ie dejstvo, da je bilo rešenih samo 12 žens*c. Rešeni pasažirji oči-tajo kapitaou, da je z ozirom na vla-dejočo rnef^lo mnogo prehitro vozil. V notranjesti potopljenega parnika je Še mnogo žrtev. Neki rešeni natakar slika prizore pri katastrofi sledeče: Vse je ležalo v globokem spanju, ko se je kakor silen potres Čutil sunek. V hipu je bilo slišati z \seh strani obupno križanje. Pasažirji so neoblečeni drli iz kabin. Ze na stopnjicah je prišlo do bojev na življenje in smrt. Mnogo ljudi je že tu obležalo. Predno so do« speli pasažirjj na krov, je moštvo že & pustilo in zasedlo čolne. Kakor se poroča, so utonili skoro vsi potnikt tretjega razreda. Pokazalo se je, da je imel parnik premalo čolnov. Med reŠenimi je mnogo težko ranjenih. 25 jih je ponoći v bolnici umrlo. Število mrtvih potnikov še ni natančno do-ločeno. Eno poročilo pravi, da jih je 1030. Parnik je vozil s seboj mnogo prtljage in blago za nad 3,000.000 dolarjev. Kapitan Kendal, ki se je iz-kasal kot pravega junaka, je baje težko ranjen. Zdi se, da bo umri. Rešilni parniki love še vedno trupla ponesrečenih. Quebec, prvi vlak, ki je vozil rešene potnike, paroika »Impres of Irland« med katerimi je bilo mnogo ranjenih, je pri Rimenski skočit s tira, k sreći bres nadaljnih posledic Po najaovejŠih poroćilih je bilo po en( verziji 1191, p« dragi verziji 1772 potnikov. Število resenih znaSa nekaj nad 400. Vai diugi so Dogodki na Balkanu« REVOLUCIJA V ALBANUL Posredovan)« velesil. London, 30. maja. Poroča se da odputuje 3. junija polk Warwigshire, da nadomesti sedanjo posadko v Skadru. Sedanja angleška posadka bo odpotovala v Drač. Kelmorajn, 30. maja. Potovanje dvornega maršala Trote nima politič-nega odzadja. Grc za osebne želje kneza Viljema. Boji in pogajanja. Litomerice, 30. maja. Pred Dračem ustreljeni Berger je pravni praktikant, ki je odpotoval 23. aprila v Albanije Bil je sin nekega nadučitelja v Brnu. V zadnjem Času je bil v albanski službi. Drač, 30. maja. V Draču so aretirali policijskega ravnatelja Rapnija, ker je razširjal vest, da se bo Esad paša v par dneh vrnil. Petrograd, 30. maja. Ruski član kontrolne komisije Petrajev izjavlja, da se obraća vstaja izključno proti knezu. Mohamedanci zahtevajo, da ; knez odstopi. Mifan, 30. maja. Corriere della sera* piše, da naj Avstrija in Italija ne napravita sami reda v Albaniji, namreč da naj se udeleži tuđi Nem-čija. „Odkritosrčno zvezno raz-merje med Avstrijo in Italijo naj se ne preizkuša spreozkim stikom v Albaniji." Rim, 30. maja. Vstaši se koncen-trirajo pri Tirani in Šjaku. Položaj je silno kritičen. V Draču samem je situacija neizpremenjena. Mesto je dobro oboroženo. V torek se vrši kongres vstašev, katerega se udeleže tuđi člani kontrolne komisije. Nov albanski kabinet. Drač, 30. maja. Snoči se je kon-stituiral novi albanski kabinet. Pred-sedstvo prevzame zopet Turkan paša, zunanje ministrstvo Prenk Bib Doda. V kabinetu je še pet mohamedancev, dva katoličana in en pravoslaven. Sodišče dožene, kdo je zakrivil katastrofo Bolgarska. Sofija, 30. maja. Dnevnik »Mir* je nedavno tega priobčil članek „Izjava romunskega kralja". V tem članku se je kategorično trdilo, da je car Ferdinand izdal dne 28. junija 1913 brez vednosti takratnega ministrstva ukaz bolgarski ar-madi, naj zjutraj 29. junija napade na vsi Crti Srbe in Grke. Državno pravdništvo je sedaj dvignilo proti „Miru" tožbo zaradi h u do del-stva obrekovanja car ja Ferdinanda. „Mir" beleži z velikim zadovoljstvom to dejstvo, naglašajoč, da bo sedaj poleg parlamentarne preisko-valne komisije razpravljalo tuđi sodišče o vprašanju, kdo je zakrivil katastrofo Bolgarske, kar da je poroštvo, da se bo dognala neizkaljena resnica. Pisec inkriminiranega članka je bivši naučni minister v kabinetu Gešova Ivan Pejev-Plačkov. Pejev bo pred sodiščem za trditve v članku na-stopil dokaz resnice. Zaćetek procesa, v katerem nastopa pravzaprav car Ferdinand kot tožitelj, pričakujejo v vsi bolgarski javnosti z veliko napetostjo. Grška. Atene, 30. maja. Kraljevska rodbina se udeleži na Krfu petdesetletnice združenja Jonskih otokov z Grško. Rusija in Romunska. Bukarešta, 30. maja. Obisk ru-skega carja v Konstanci je definitivno določen na 14. juni. Car priđe na Romunsko s ćelo svojo rodbino. Copovstvo deželnih odbor- nikov nepobitno razhrito. Dočim so govorile sedaj večinoma le indicije, da so dr. Lampe, dr. Pe-gan in dr. Zajc zlorabili uradno oblast deželnega odbora in povzročiH z znano brzojavko najpriprostejšo volilno sle-parijo, je sedaj doprinešen popoln dokaz, da so to lopovstvo w pesnici storili. Deželni odbor je nam-reČ izdal njegov največji zaupnik v vipavski dolini, deželni poslanec S. L. S. in vipavski župan Perhavc. Njega so namreč poklicali njegovi oŽji rojaki z vso odločnostjo na odgovor radi razširjevanja lažnjive brzojavke o od-stavljenju postojnskega župana Josipa LavrenčiČa. On se je pa pred wa5 ppi6ami izrazil doslovno: Jmm sem dobil brzojavko od deželnega odbora* Co to ni res, kar 00 mi brsojavlli In £0 je ■mm dežeial odbor naffar-bal takoj odstopim od poslanstva in županstva 1 V Po-stojni gospodarski odsek * še danes ni razpuščen, postojnski župan še danes ni odstavljen, a vipavski župan Perhavc je še danes poslanec, če-tttđi je bil »nafarban*. Radovedni smo, ka) porefe deielni odbor, ko je lopovstvo klerikalnih odbornikov doka« aeano. Se bolj radovedni pa smo, te bo vlada kar mirao ftloda« lav da se je pod deželnim glavarjem dr. Šušteršičem, ki je oosarjev zaupnik, zgodila taka zlo« raba deželnega urada. Naj« manj kar bi moral dr. SuŠterŠič kot deželni glavar in zaupnik krone takoj storiti, bi bilo, da bi razveljavil nepo-postaven sklep zloglasne troperesne deteljice v deželnem odboru. Morda pa je deželni glavar dr. Šušteršič sam vedel za cei trik? Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za „Ciril-Metodovo družbo" gdč, Kadivčeva v Ljubljani 6 K, mesto venca na grob Vlad. Ilešiča, Olga Haring v Črnomlju 11 K, ob priliki zlate poroke g. Emanuela in ge. Karoline Fux v Metliki darovali udeleženci in „Amerikanci" po gospej Grmekovi v Trstu 4 dolarje== 19K52v. Skupaj 36K52v. Ziveli nabiralci in darovala! Današnji list obsega 24 strani. —————i—^^——^i^—^^i^ Izdajateljtin odgovorni urednik: ćt. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«. Ceno domaće idravflo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoČa raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega SeIđlita-praškaH9 ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekamar A. Moli« c in kr. dvornf zalagatelj na Dunajn, Tvchlanben 9. V le-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 25 R9D1UM sfpapazin tkanine tovarne B. SPIEGLER in SINOVI Hronov so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znat-1 no ceneje kot konkureneni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosfi za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Ciuha, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje. Ttegouanfc tets ^ Tixauono/n Najprirodnejše in najprlmernefše negovanje las obstoji v rednem iz-mivanju glave s Pixayonom, tekočim kotranovim milom, ki mu je na patentiran način odvzet vonj. Pixavon ne očisti samo las, nego zaradi svoje vsebine kotrana naravnost poziv-lia lasišče. Prekrasno se peni in se da lahko splakniti z las. 2e po nekaterih umivanjih s Pi-xavonom bo vsakdo čutil dobrodejni učinek in se torej Pixavon lahko označuje za idealno negovalo las. Cena steklenici Pixavona, za-dosti za več mesecev, 2 K 50 v. Dobiva se po vseh zadevnih trgovinah. Vse boljše brivnice umivajo s Pixa-* vonom. ;: < MeteoroloSIčno porodio. Vttlflt otđ ntr)ea SM-2 Sredi]! traCil tltk 73« n< | Cts S}*nit 2« I f opuo- ™£l |.j Vetrovi Nebo ! "J* f mm £5 \________________: 29. 2. pop. 734-1 16 9 sr.sever oblačno „ 9. zv. 734 4 13*2 si. sever oblačno ' 30. 7. rj. 734*7 111 sr.sever dež Srednja včerajSnja temperatura 13*5°, norm. 157*. Padavina v 24 urah mm 3*5* Zahvala. V'sem, ki so ob bolezni ln smrti predragega našega očeta, gospoda Jakoba Goli stali ob strani s pomočjo in tolažbo, ga počastili z zadnjim spremstvom, nam ostalim pa iz kazali toliko ginlji-vega sočtttja, izrekamo najiskrenejšo zahvala Ljubljana, dne 29. maja 1914. tafctftil MtaH. Stran 8. Hzh cene! __________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 80. maja 1914.________________ tpjti li imftjti uho, moto klip, pirilo i. dr. pri 122 štev. ZabtevajtB vzofcb! Sttrina rio 4 & Vsorec savarovan. I s-riporota se specialna trgovina za gospode in dečke J. KETTE Ljubljana Franca Joiefa ^^Ž* cesta št. 3. "" g^Jgfr ^0 jj^ |||| 9 g|| g| Kateri kosilni stroj je najboljši? Brez ifToioa nova Mm „ZMAJ", ker je najtrpežnejši in dosedaj najlažje tekoči stroj. Dobi s«e edinole prli Selinelsler & Verovšeli trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev Dunajska cesta 16 : LJUBLJANA : Dunajska cesta 16. : Istotam se dobe tuđi amerikanske kosilnice Mg Cormick in Deeriaf ter obraCilniki za mrvo in konjske graWje. — Velika zaloga rezervnih delov. Poskusite „Zmaj", predno kupite kak stroj 1 1 l*5S!š^yS5S*ESWENSTEIN ^^^^^ei-KR-DVORINI LIFERANTI -PRAGA" Hiša na prodaj. V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši let^i je na prodaj hiša z velikim številom sob in gocpod.irskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor Želi to priložnost poraniti v svojo srečo na i se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokargn ▼ Sblkanu. 1413 Blii bojo ptfiio. Kakor na soincu beljeno — izgleda perilo po po^urne^n kuhanju sprim^'o _ k Per>il ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajarrjčeno neškodljivo pralno srtdstvo. Gottiieia Voith ! DUMAJ 111.1. Naprodai po vse!i trgovinab. ■ilfbLE5 A P KIZ N« H 0 H tkfA Ptišrf Mt dfl hi as ti&'•-"}'. • tJU«LJARA 5» K1|€ W&kt % • ZIJE CESTA št.lk NOVrsVET HA5PR0TI KCU7EJAZAH . t TE VflJTE PRVI 51OW CEHIK ? ' ^gREZPlACKa .ijt ,, vseh de2eJa izposluje inženir 33 I IV9.« OEI^HSKf j5R.Uf^, obiastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik J na Đunaju Vi.f Mariahilferstrasse št. 37. i 0Hodni sa fon 3vatie Schiller, So. $>etra cesta 29 pnporoča veliko izbero izqotovljenih dunajskih damskih in dekliških stamnikov praznih oblih in nakita. A. Hauptmanira nasledniki ——— LJUBLJANA. —=— Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev, prlporoča: Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Marijin trg št. 1. Vse vpste s ss finnežev, ss s: čopičev, ta ss B a k o v , u Itflairec (Gips) Olje za pode in stroje Karbolinel Naslov zadostuje; 131 A. Zankl sinovi v Ljubljani. i Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Mm ^7 pamaga čudovito kot aođo- ^^^^^^r *^ Prtrtcn samo v steklenlcnb. ^^^^^ Naprodaj, Kier so obešeni plakati. 122 tev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. maja 1914. Stran 9. Štajerski Slonici. Piše B. Bregušič. Štajerske slovensko - narodne razmere so nekoliko boljše nego ko-roške. Na Srajerskem je bilo po zadnjem ljudskem štetju L 1910 skoro petkrat toliko slovenskega preMval-stva Kakor na Koroškem ter imajo štajerski Slovenci baš radi svoje šte-vilnosti mnogo ugodnejše stališče nego slovenski KorošcL Zares je slovenski narod v zadnjem polstoletju ogromno napredo-val, toda res je tuđi, da so drugi šte-vilnejsi narodi se bolje napredovali, kar pa se rado prezira. Vendar je v današnjem času se vedno spopolnju-jočih prometnih sredstev za malošte-vilen in nezadosrno socialno razvit narod velika umetnost, si ohraniti svojo individualnost. Komunikacije so v današnjem kapitalističnem go-spodarskem življenju žile, po katerih teče mednarodna konkurenca kultur-nega in ekonomskega napredka in katere so zbog tega malim in gospodarsko slabo razvitim narodom za njih narodno eksistenco velika ne-varnost. Mah manje razvit narod ne more že po biologičnih zakonih asimilirati element tujih bolje razvitih in pri tem se številnejših narodov, ki se vrivajo v njegovo narodno telo in je preje razjedajo nego utrjujejo; za-kaj mali narodi ne morejo razpolaga-ti s takšnimi odpornimi silami, katere bi mogle odbijati in paralizirati napade ne le številnejših, ampak tuđi na-predneiših narodov. Treba je imeti pred ocrni, da je vsak narod živ or-ganizem, kateri se bodisi pozitivno, bodisi negativno razvija, t. j. ali napreduje na škodo ali pa nazaduje na korist drugega naroda in da je zakon prirode tak. da slabejši vedno moč-nejšemu podleže. S tem pa se ni rečeno, da mal narod ne bi smel priča-kovati zasigurane boljse bodočnosti. Ako je mali narod zdrav, bode nago-noma isKal zvez s sorodnimi narodi v svrho ohranitve svoje individualnosti, o čemur jasno spričuje povest-nica. Nevarnost pred sovražniki ter strah pred izgubo samobitnosti sta vedno sorodna plemena ožje združe-vala, s čemur ni nicesar izgubila plemenska individualnost in le v je-zikovnem oziru je nastala nekaka izravnava. Posebno gospodarski od-nošaji morejo dandanes gospodarski šlbke sorodne narode zbližati, da se obvarujejo gospodarskega podiarm-Ijenja od gospodarski siinejših narodov; zakaj gospodarska odvisnost je mati kulturne, politične in socijalne bede vsakterega naroda. V habsburško-lotrinški monarhiji je bilo 1. 1910, na podlagi raznih statis:ičnih podatKov računieno Hrvatov • . . 2,927.913 Slovence v . . 1,394.244 Srbov . . . 2.649.064 Jugoslovanov . 6,971.221 Lepo število je Jugoslovanov, Kateri bi mogli biti velik činitelj v monarhiji, če bi ne bili pod tremi vladnimi sistemi in razkosani po desetih deželah z raznimi upravami ter če bi bili dobro ekonomski, kulturno in politično organizirani. Edina vez, katera bi mogla Jugoslovane spajati, bi mogla biti za zdaj mogoca gospodarski odnošaji, iz katerih bi se sča-soma mogle razviti tuđi jugoslovan-sko kulturno edinstvo. Osobito bi se morali Slovenci z vso energijo popri-jeti obrti in trgovine ter prevzeti tr-govski promet slovenskih dežel z slovanskim jugom, kar pa zahteva, da so sposobni tekme z nemškimi obrtniki in trgovci. Čili trgovski promet bi polagoma igraje rešil vpraša-nje skupnega jugosiovanskega obče-valnega jezika kot občila za jugoslo-vanski trgovski in obrtni svet; zakai problem enotnega jugoslovanskega jezika ne bodo resili teoretični so-ciologi in nepraktični filologi, ampak jugoslovanski delavec, obrtnik in tr-govec. Jezikov ne delafo posamezni-ki, ampak nuine življenske potrebe, katere se ne brigaio za sive teorije, ampak se ozirajo na to, kar bi je uzadovoljilo. DomaČe prebivalstvo po obče-vafnem jeziku na Stajerskem. Lcto Slovenci Ncmci a) absolutno 1788 319.429 509.800 1798 317.884 509.800 1801 300.000 512.464 1846 362.742 640.332 1880 388.419 794.841 1890 400.480 847.923 1900 409.531 902.343 1910 409.684 983.252 b) relativno 1788 3852 6148 1798 3841 6159 1801 36 92 6308 1846 36 16 6388 1880 32 75 66-99 1890 3205 67-83 1900 31 1S 6871 1900 29-37 70"50 Viri: J. Rohrer, Versuch tiber die deutsehen Bewohner Uer osterreichi-schen Monarchie, Wien 1804, I., in Versuch iiber die slavischen Bew oh-ner đer osterreichischen Monarchie, Wien 1804, I.; Dr. R. Pfaundler, Die nationalen Verhaitnisse in Steier-mark am Ausgange des 19. Jahr-hunderts. Statistische Monatschrift, Briinn 1906. Neue Folge XI. Jhgg.; Oesterreichisches statistisches Hand-buch, Wien 1S94, 1913, II. XI. XXI. XXXI. Narodnostna statistika Štajerske uči, da Slovenci konstantno relativno nazadujejo,1) cločim se absolutno napredujejo. Prihodnje ljudsko štetje pa že mogoče pokaže, da so začeli štajerski Slovenci i absolutno nazadovati. Naloga socijalnih politikov bodi. znanstveno preiskati vzroke šievilnega nazadovanja slovenskega ljudstva na Štajerskem ter najti sredstva za njega normalno napredovanje. Najbolj ogrožene so sedaj Slovenske Gorice, raj -) Štajerske, in vaši onkraj Mure v radgonskem ckraju, za katere se ntti slovenska šoiska družba ne briga« da bi njim oskrbela potrebno slovensko solo. Slovenci Jjutomerskega okraja bi imeli v večji meri nego doslci gojiti prijateljske stike s svojirni brati onkraj Mure, z ogrskimi Slovenci, katerih je v obeh komiiatik Zala in Vas gotovo mnogo čez 100.000 duš. Dve treijini nemškega prebival-stva Štajerske je brezdvomno slo-vanskega. pred vsem slovenskoga, in ena tretjina nemškega izvora. Nemška industrija, trgovina in obrt štajerske Slovence odnaroduje, do-čim nemške sole ponemcevanje slo-venskega ljudstva pripravijajo.3) Da se jezikovne mele ne bodo na škodo Slovencev pomika!e proti jugu, je pred vsem treba, da se okrepi slovenski delavec, kmet, obrtnik in trgovec, kateri mcrajo z nemškimi deiavci, ktneti, obrtniki in z trgovci vendar že enkrat začeti tekmovati, kar se tiče dela, kmetiistva, obrtnije in trgovine. Slovenska inieHgenca ima nalogo z podučevanjem in z izpodbujanjem dramiti, razvijati in vzga;ati podjetniškega duha sloven-skega človeka; kaiti tuđi v narod-nostni zadevi velia rek: Pomagaj si sam in Bog ti pomore! 1) Dr. R. Pfaundler, Die nationalen Verhaltnisse in Steiernark am Ausgange des 19. Jahrhunch rts. Statistische Monatschr., Briinn 1906. XI. str. 413: Diese Zahlen zeige;: zur Ge-niige, dass in Steiermark ;;!s einem Ganzen betrachtet die Jeutsche Sprache gegeniiber der slou enischen in einem ununterbrochenen Vordrin-gen begriffen ist, dessen Tempo z\var wechse!t, das aber konstant bei jeder Zahlung wiederkehrt. 2) I. Rohrer, Versuch iiber die slawischen Bevvohner der osterreichischen Monarchie, Wien 1804, I., str 22: Die Winden bewohnen das Paradies von Steiermark zwischen Radkersburg, Pettau, der ungari-schen und kroatischen Granze. wel-ches sie aber freilich nicht hinlang-lich zu schatzen verstehen! — Dr. F. Sartori, Neueste Oeographie von Steiermark. Gratz 1816. str. 184: Die Gegend umher heisst in Luttenberg, und tragt die besten Weine des ganzen Landes. die mit zu den ange-nehmsten und starksten Weinen von Europa gehoren. Die besten Ge-wachse sind: Die Jerusalemer und Grunauberger; die starksten sind: die Altenhcrger und Phetenhengster. •) Dr. M. Wutte, Die sprachli-chen Verhaltnisse in Karnten auf Grundlage der Volkszahlung von 1900 und ihre Veranderungen im 19. Jahrhundert. Carinthia, Klagenfurt 1906, I., 96., str. 173: Fragen wir nun nach der Ursache der Zunahme der deutsehen Umgangssprache, so gibt uns der Charakter der Gegenden, wo eine solehe Zunahme zu bemerken ist, selbst Aufschluss. Oberall dort, wo Fremdenverkehr (\V6rthersee, Notsch und Fork), Industrie (Fer-lach), oder regerer Handel und Ver-kehr (Klagenfurt und Umgenung, die Gegenden an der Sudbahn ostlich von Klagenfurt, die Gegend von Un-terdrauhurg) herrscht, hat das deu-tsche Element erheblich zugenom-men. Industrie, Handel und Verkehr sind also in Karnten die besten Bun-desgenossen des Deutsehthums. Sie sind tast durchwegs in den Manden der v irtschattlich starkeren und fort-schrittlicheren Deutsehen, mit ihrer Ent\vicklung schreitet auch die Wei-terverbreitung der deutsehen Um-gangssprache vor. Von einer gewalt-samen Germanisierung, etwa durch die Schule, kann nicht die Rede sein . . . Viel starker ist das Bediirf-nis der Slo\venen, sich mit dem uirtschaftlich iiberle^enen deutsehen Naehbarn verstiindigen zu konnen. fRediinost in zdravilnost ribjega olja je splošno znana, prav ka- j kor dejstvo, da se malokateri človek pre- ! maga, uživati to kžko prehavno olje ne-prijetne slati. Kdor torej poseže po Sco- ; ttovi emulziji za ribje olje, ne priđe nik- • dar več nazaj na navadno ribje o!je, saj je ta i.?delek takn blagoslasten in lahko prebaven, da dela njega uživanje ve- i ielje starim in mladim. Zraven pa je še \ omeniti, da Scottova emulzija iz ribjega olja s sestavinami prekaša navadno rib- ■ je olje na redilnosti in izrabnosti in je torej pri odraslih in otrokih povsod na ! mestu, kjer ie treba čvrsto okrepiti: po prehlajeaja, os'abelostih. otežkoćenem dobivanju zob, t>ri prenežni rasti kosti pri otrokih, ^ jflh. po bolezni, slmjšanja itđ. Toda samo ScottGva eiBolzIja in nobena druga! . ra <**c aalni stfklenlci 2 K 50 v. Dobiva sepo v-"!j >!.arnah. Proti voošfljatvi 50 v v pismenih znamlcah dobite od tvrđhe SCOTT & B0WNE đ. z o. z. na Donaja VII. skliceraje se na naš list eskratno vpošfljatcv poiz- , kiSnje od kake lekarne. Višega štabnega zdrav- nika in fizika dr Schmi- da znamenito : olje za sluh: odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje Iz : ušes, šumenje po : ušesih in nagluhost tuđi akt) je žc zastarano. Steklenica stane K 41-z navodilom o vpora^i. Dobiva se samo v lekarni na Mm trga v CjIovcu. Liiiiskomiečiio milo s tolikom Bergmanna & Ko., Dečin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razSirjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoČe priznalnih pišem. Mnogo odlikovani. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova Hlijska krema »Manera« (70 h Ionček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 GIESSHUBLER v. Modni salon { i Stuchly-jy(aschkc < PriporoČa cenj. damam tu in na deželi vseb VTSt ^__^ najHBelše In najmodernejie damske in otroške slamnikc kakor tudi športne čepiće po znano nizkih cenah. Zalni klobuki vedno v zalogi. Popravila so točno izvršujejo. 208 Cene brez konkurence ! W Berite! Berite! "96 Predno kupite nagrobni spomenilc, si oglejte mojo ——----= veliko zalogo — ^^ najmodernejših spomcnikoY. Prevzamejo se vsa v kamnoseŠko obrt spadajoča | dela po najnižjih cenab. Ker se radi opustitve razproda vsa zaloga spo-menikov, se prodajo pod lastno ceno. Priporočam se cenjenemu obisku s spoštovanjem I. Čamernik-Brezovšek. Visoko, mto\m peislo, iepoio linij, Ldofcncsf dalo samo Warner|a Rnst ProGf (originaBno amerik. izdelek). Se pere kakor vsaleo drugo perilo, ne da bi se odstranile vio^e. \v}&~ Za vsak kos se jamči. "7MH EcUna zaloga v Ljubljani; Josipina Podkrajšek, Ljubljana, Cevljarska ulica 2. Pnporoča moderne bluze, spođnja krila, damsko in moSko perilo. Otroško higi-enično perilo TETRA, Sivaloe potrebšCine, kakor tudi vse druge modne predmete najb. kakovosti. Poštna narocila se izvršujejo točno! i ______ ^MEliHlM I III J^gatTžTTOmMBTfi1 \k\ i ■ JMBMBB ]E5AMPAMJEC INAJVJ5DE6A DVOPA IM ARISTOKDAC0E USTANOVgEMO 17^3 ]fajvečja zaloga ■ ** za vsdcmstia *&* oUaBia izvrstie kvalitete pi IrezkoilnrcB&dh cnah priporoča ■ • manufakturna trgovina J. GROBELNIK, Ljubljana ^^= Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne. ^^ Stan 10. JLOVEHS« KAHPD-. *» » Mto «1* 122 štev. Zahvala. Iskreno is toplo zahvaljujemo ne nauče ta prijstofo ki %o*t našega Vladimira sporanili ob njcgoTi smrti. Časteč trpljenje, 10 počastili samih sebe. V LJUBLJANI, dne 28. maja 1914, 2151 *r- rr. Itoili i »Mtel|e. Zahvala. Za vse izraženo ter izkazano srčno sočutje povodom smrt! naSega nepozaonega, najljubšega soproga oz\r. očeta, gospoda Josipa Izgoršek tovarnarja, cerkvenega ključarja, občinskega odbornika itd. izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so spremili pređobrega rajnika k zadnjemu počitku ter se vkljub slabemu vremenu od biizu in daleč v tako obilnem številu udeležil« spremstva. Posebno se zahvaljujemo prečastitemu gospodu dekanu Matej Riharju, preč. gg. duhovnikom in g. cerkveniku za mnogobrojne obiske in tolažilne besede ob bolezni rajnika, ter za tako požrtvovakn trud, da se je spremstvo vršilo v tako veličastnem sprevodu, nadalje cerkvenim ključarjem, obćinskim odbornikom, cerkv. pevskemu društvu za pretresljive žalostinke, si. gasilnemu društvu, izobraievalnemu društva, mnogim darovatcem krasnih vencev od biizu in daieč, sploh vsem, vsem najprisrčnejša zahvala! 2149 Globoko žalujoča rodbina 1/goršekova. aa ai^fli odfeaa zaavsaito tna* In U»*m mšm}*l PrMptkt po-_ ili« a. aaa^M. aa^atam. i^a^» Kavarna .^< I Franc Furlan | f kllaca¥alčarat¥o f f '■ * f zaloga itedilaikov | f saaakafai 172 | | ^minrožev trg štev. 9 % G. Flux mm- Ooiposka ulica 4, -w I. nadstropje, levo. 2114 Urate« i***.!***, te 20 l#t absto-J#*a naUtara|fta l|«UIauka puredBvalnica staiofaoj in duel iada nnfaot pisarniSkega slugo, ki se mora razumeti nekoliko na vrtnarstvo ali mizarstvo; gozdnega adjunkta ali gozdnega čuvaja za graščino na Hrvaškem ; 2 strežaja za Ljubljano; starejšo kuhinjsko blagajničarko, 70 K plače, ia veliko obrt na Reki; več kuharic, sobaric in dekltc za vse, tuđi k 1—2 osebama za Ljubljano in zu-naj; pUčilno natakarico za Bled i. t d. itd. ^n voaajlh vprašaajih te pr^sJ zaunlu za •4fjor. dečka v UtfOfiao % fneaanim blagom. Vstop takoj. 2154 jMii ZiNOtf trftvcc v Sntit&dL Kmttiji zmožna tlovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, 86 99n\m% UkrnU 2156 Oferte je nasloviti na „predal •t S", L|«UI»ul Pristen dober brinjevec se dobi pri 43 L SEBEH1KU V Spol SIJHI. Trf#vei! S L Iimilem se edda t ■alem veiia troovska ia blizu fame cerkve in večjega kopališča na Sp. Štajerskera. Trgovina z meša-nim blagom se je pričela v tej hiši že leta 1888 in se je doseglo v nj ej nad 100.000 K letnega prometa. S sobami je mogoče zaslužiti po leti 17 K na dan. HiŠa se event. tuđi proda. Pri nakupu je treba samo 4000 K. —-Ponudbe naupravništvo „Slovenskega Naroda" pod .Ugodna priložnost 2157«. KOHTORISt ^ zmožen slovenskega, hrvaškega in nem-ikega jezika, stenograf ije in strojepisja, IM« aaiti proti skromnemu plačilo. Naslor pove upr. »SIot. Naroda«. V oajem se odda takoj klobDtanka obrt v mestu VeČ povc 1922 Makao Roje v Kamniku. ^arni $troj 6 konjskih sil, še dobro obranjen, 86 proda. 2055 Zglasiti se je pri Avgust Preknh, VeL čolnarske ulice 19, Ljubljana. Izprašan strojnik in izućen ključavnlčar, ki se razume samostojno popravljati stroje, 1ŠČ6 prtmeme službe. 2ois Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Lepo letno stanovanje z več sobami, meblovano, z uporabo vrta, se Ođda. Ogledati se prosi v četrtek ali nedeljo. — Več se poizve Dri posestnici Franji Keber, Tacen pod Šmarno goro (postaja Vižraarje). 2091 Za masaže, opi kni oies. :: ifoterapilo. manikuro :: se priporoča zdravniško preizkaleni kopelšček v hotelu pri Slona v Ljubljani, soba št. 82, telefon št 50. 1929 Ali ste oženjeni? Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z Ilustrovan cenovnik ia zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprto) 30 h). — L Singer Ugienlčna manufaktura, Dnnaf r I --------- WIeslngepstr. 8F. Slovenski zavod. Sanatorij „ini dom" pošta Gornja Kungota pri Mariboru sa notranjo in živčne bolezni. Celo leto odprto, 2merne cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Fr. Čeh. K. LINHART urar £jubljana, JMarije Tcrezijc cesta 7. Zaloga vseh vrst žepnih ur, zlasti .Omega", nikljaste in srebrne, dalje ure na nihalo, stenske ure in budilke. Specialist za popravila. SIE dobro vleSan polnomasten poK 1"60 polmasten n M 1*40 pekarska in sirarska zadruga v Logatcu* 2015 OMa]* so fak*| restairacijski lokali m mm iprifi ta wUMm Mai- MiwBai omM iL Sp kafear flpfl fiHfci (traartti) vkMta Dober zaslužek dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda. — Kje in kako, izvedo ako upravništvu »Slov. Naroda** naznanijo tvoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi vDober zaslažek 2160*. 2150 p---------------------------------------- Spreten 2153 nuki noti za mešana dela se 8pre|oi6 tako] Pr* JCatija petricti, urarjn y po$tojnu Prva in druga košnja lu travnlkn ob Triaikl cesti, preje Megličevo posestvo, se Ođda jiajviŠjemu ponudniku. 2162 Ponudbe sprejema do 5. junija 11. UnMlanska kreditna tenka. Kišna ženitna panDdba! Prav kmalu se želi poroditi 271etni Jnteligenten, soliden posestnik in obrtnik, kateri poseduje 30 000 kron premoženja, z domaće vzgojeno 20 do 27 letno gospico, tuđi vdova ni izklju-čena, ki bi imela okrog 12.000 kron imetja in veselje do obrtništva. Tajnost zajamčena. . 2159 Ponudbe pod »Besa* ponadba/ St59M na upravn. »S!ov. Naroda«. 1660 Prra damate tavama omar za led Slmona Praprotnika v tjnbljaii, Jakova ilica St. 7. EPrevzemajo se vm v stavbno in pohil^veno : miimr»tTO »padajoća : dela, katen se točno in po najniŽJih o«oah Hm zalw iHtlttl MiL Ongp^o^i^ Č'evlji sa gospode in dame. Ođličnost v kvaliteti in obUkah. Selenburgova ulica 7 (nasproti c. Jfr. glavnu pošto}. Cene; IP KP Znonovolnico zo žlvljenle sprejme spretnoga in Inteligentnoga zastipoika: s plačo in provizijo. ~w 122 štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. maja 1914, Stran II. lavna skladišta. O pomenu javnih skladišč Je le malo znanega med širšimi sloji inte-resentov. In ni skoraj institucije, o kateri bi bili razširjeni tako nejasni, zmešani in napačni pojmi, kakor ravno o javnih stdadiščih. Javna skladišča so zelo važna za trgovino in promet. Javno skladišče ima nalogo, centralizirati trgovino v njenih važnih delih magacinaže, nuditi producentu, komisijonarju in trgovcu, kakor tuđi konsumentu vse one udobnosti prometa, ki jih morajo imeti pri svojih večinoma trenotnih odločbah, če hočejo uspešno konkurirati. In le malo poklicev ali činite-Ijev javnega prometa je, ki bi ne imeli direktne ali indirektne koristi od javnih skladišč. Za vsakega trgovca je vporaba suhih, zračnih, vsem modernim za-htevam odgovarjajočih prostorov dobrega javnega skladišca cenejša in ugodnejša nego najeta ali lastna skladišča, kajti ti stroški so mnogo večii nego minimalna, samo za faktično shranievanje proraeunjena skladiščarina v skladišču. Pri tem pa ni treba niti vračuniti dragega odva-žanja in dovažanja na železnico, na-vadno visoke najemnine in letne amortizacije. Za iastna skladišča se mora vedno plačevati enako visoko na-jemnino, če je skladišče polno ali pa vcasih tuđi prazno. In dolžnost vsakega trgovca že napram sebi same-mu bi bila, da prekalkulira, kaj bi ga veljala skladiščarina v javnem skladišču v primeri z njegovim dose-danjim skladiščem. Vsled centralizacije so pa tuđi vsi kupčijski stroški v skladišču manjši, kajti trgovec prihrani lastne delavce, katere je moral dosedaj imeti stalno najete, docim plača jav-nemu skladišču le faktično izvršena manipulacijska dela. Trgovec prihrani torej tuđi pri personalu. Bistvena korist, ki jo nudi vporaba skladišč in sicer samo javnih skladišč, je warrant. \Varrant je ona javna listina, ki nadomešča v prometu v javnem skladišču shranjeno blago. VVarrant je polnovredno potr-dilo dejstva, da je označeno blago v resnici shranjeno v SKladiŠču. To blago se ne srne prej izročiti iz skladišča, dokler se ne vrne "uarrant. Hranitelj svoj \varrant v svrho za-stavitve žirira in vsak denarni zavod, predvsem Avstro - Ogrska banka, mu dovoli ceno posojilo, ker ji zastavljeni skladiščni list nudi kar najboljše jamstvo. Posojilo znaša navadno 70 do SO^c tržne cene blaga. Ce pa cena blaga pade. tedaj mora dolžnik, i. t. j. oni, ki je warrant zastavil, na zahtevo doplačati. Pri prodaji v skladišču shra-njenega blaga zadošča nadaljno žiriranje novemu posestniku, ne da bi se vzelo blago iz skladišča. Warrant se more potom sodišča amortizirati in je torej vseh zakonitih kavtel de-ležen. Zistem uarrantov je specijel-no v inozemstvu vpeljan in razvit in si je pridobil v inozemstvu velik praktičen pomen v prometu. V Av-striji pa ta papir ni posebno priljubljen in vpeljan. Pri jemajnu posojil na blago se raje poslužujejo bank, ki kratkim potom na podlaci oavad-nih skladiščnih potrđil in po vpogle-du blaga lombardirajo taisto. Nadaljna velika važnost, ki jo pa nudijo tuđi samo javna skladišča. je reekspedicikL Vsak posredovahu trgovec skuša prikriti svojemu liferantu svoje razpečevališče, svojemu odjemalcu pa zopet svoje dobavne vire, ker bi sicer liferant in odjema-lec stopila v direktno zvezo ter ne potrebovala več njegovega posredovanja. Reekspedicija ne dovoljuje trgovcu samo, da more ogledati si svoje blago ter ž njim manipulirati, marveč je ista velikega pomena tuđi, če trgovec blago naprej posije, kar se more zgoditi tekom 12 mese-cev. Trgovcu ni treba plačati posa-meznih mnogo dražjih tovornin, marveč plača samo mnogo cenejše direktno tovornino od kraja, iz ka-terega se je prvotno blago odposlalo, do koncne postaje, kamor je blago namenjeno, torej plača isto tovornino, kakor če bi se blago direktno brez prekinjenja vozilo. Možnost reekspedicije zelo po-spesuje trgovino in špekulacijo in nudi železnicam prevažanje tovorov na dolgih progah. Vsled tega je v interesu železniških uprav, da dovolju-jejo taKim skladiščem pravico reekspedicije. Kot javna tehtnica in merilnica je javno sk'adišče nepristranska, po-polnoma zanesljiva, primerna institucija, specijelno glede avtomatične mostne tehtnice za železniške vozove. In taka potrdila o teži, kakovo-sti itd. so onemogočila že marsikak proces. Za trgovce, ki imajo večji bla-govni promet in ki nočejo, da bi javnost spoznala skrivnost njihove posebne manipulacije z blagom, imajo skladišča na razpolaganje posebne privatne kabine. Važen činiielj v javnem prometnem življenju so skladišča zate-gadelj, ker se obenem prosta hrani-šča (carine prosta hranišča, davka prosta hranišča itd.). Posebno so kot taka važna za povzdigo domače-ga izvoza, pa tuđi za uvoz, n. pr. žita, ki se v tranzitnih magacinih more preložiti v druge vreče, egalizi-rati, osnažiti in ćelo pomešati z do-mačim žitom. Ni treba, če se ga eksportira. plačati carine, carina se še le tedaj plača, če se blago doma konsumira. Pri eksportu priđe pa vpoštev že prej omenjena reekspedicija oziroma direktna tovornina. Blaga, ki je v skladiščih, javno skladišče na noben način ne srne prodajati ali pa na svoj račun prevažati, kajti če to stori, tedaj izkori-šča skladišče oKolščino, da ve dobavne vire in odjemalce vseh, ki imajo blago shranjeno. Od časa do časa se lahko vrše v skladišču javne akcije blaga. Blago se more v skladišču prodajati na prostovoljni dražbi brez oblastvene-ga dovoljenja. Te dražbe so deležne pristojbinske olajšave po zakonu iz 1. 1889. Dan in ura dražbe se raz-glašata v uradnem listu. Dražba se vrši, kakor to predpisuje zakon iz leta 1786. 2e v starem in srednjem veku so spoznali veliko važnost stanav-Ijanja takozvanih žitnih shn-mb. To se je izkazalo kot posebno \oristno za časa velike lakote 1. 1520. pr. Kr. r. v Egiptu in pa za vladanja Karla IV. (1266.—1370.). Dandanes so javna skladišča posebno važen činitelj za časa voja-ških operacij vsled svoje velike za-loge žita in piče. V Avstriji imamo le malo konce-sijoniranih javnih skladišč. Na Kranj-skem je samo eno tako javno skladišče in sicer v Ljubljani Pač pa ima Prancija mnogo skladišč, najbolj razvita skladišča v Evropi pa so na Holandskem. Vse poslednje blagovne krize so pokazale, da so skladišča za trgovino neobhodno potrebna. In po vsaki krizi so začeli intenzivnejše vporab-ljati skladišča. Javna skladišča imajo pa tuđi razlaščevalno pravico zemljišč napram vsakemu posestniku, kakor jo imajo občine in druge javne korporacije. Tuđi morajo skladišča vsak me-sec ministrstvom posiljati pismene raporte, ki se potem uradnim potom objavljajo v naredbenem listu. Upamo, da bodo te vrste pojasnile pomen, ki ga imajo javno skladišča za trgovino in promet, ki se tuđi pri nas na Slovenskem vedno bolj razvijata. C. H. Po zdravni^kih poročilih se pri revrnatizmu, protinu in nevralgijah dobro obnaša za točno, bolečine to-lažeče, za vsahavanje oteklin in zo-petno preruieiinst členkov sredstvo Contrheuinan iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glcj inserat. Ila. Sa in modno blago za go- li li NR spode in gospe dobe za-IIH lln sebniki najbolje iz prvo-Uli |||l vrstne izvozne hiše Mllllii Prokop skorkoisky & Sin Humpolec, Češko. Velika izbira. Vzorci na zahtevo franko. Na Seljo damo napraviti mo&ke oblcke tukaj. Proti 9 zaH in pnjilobi zoli: Izborno delnfe dobro xnana > antiseptična Metusine ustna ; in zobna vođa j kl ntrdl dlemo In odstraninfe neprifetno sapo fi ost I 1 staklenica i navodllom 1 krono. Deželna lekama Milana Leusteka : v Ltnblfani, Beslfeva cesta šter. 1 pole? Franc Joiefovega jubilejnega mosta. ; V te) fekarnl dobivaJo zdravlia tad! član} holntških blajrajn jnž. železnice. c. kr. tobačne tovarite in okr. bol. blagajne v Ljnbijaii. : Meloslne-tistna In zobna voda. Sunja, Hrvaško, 2Z februarja 190a ; Blag. eospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklentce Va^e Izborno delujoče ! anttsepttćne nelnslne-nstne zobna ' vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od- ; stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL : Spoštovanjem Mato Kaurinovlć, kr. pošte me§tar , Pri nakupu raziičnega oblaeilnega blaga se blago volite obrniti na tvrdko ^ A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cenet I Novo! Novo! | Zaloga pohištva ,Javor* j Ljubljana, Rimska cesta 16 Ipriporoča slav. občinatvu Broje lzdelke tor lzvrftitev vseh MlsarsUk del kakor opravo hotelov, prodajalen, liloib, vsa atavbna dola Ltd. 1550 I Domaće podjetje z mehanlčnimi delavnlcaml. Hajni2je cene! Točna postrežba! Dobro blago se samo hvali I 122 G-- IF". dr\xr3.se3s: wglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana. Poljanska cesta 13. Zaloga prvovrstnlh glasovirjev, pfanin, harraonijev, gosli, gitar, taraburic, riter, harraonik itd. Najboljše strnne MWeicboId" in druge ter vse potrebšćine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let — Zavod za nglaševaaje ter popravila glasovirjev ia vsega glasbenega orodja. Najcenejša posojevalnica. Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki instrumente samo po-kvari jo. Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter ** popravila vseh glasbenih inštra- ^Hfti ^ii ^ raentov je na Kranjskem ^^^^»HH^ konceslonirana tyrdka ^^SSSlsSr v F. 6. Inrasek. t*T f Ivan Bizovičar nmetnl In trgovskl vrtnar Ljubljana, Koiezijska ulica št. 16 Ipriporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno :: izdelane vence, šopke in trakove. :: Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških ođrih 4re¥6Mie cvctlice, kakor tndl nalfi-■ejie dekoraci]ske cvetlice za dvorane :: in balkone, s Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa narocila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Bnoiavke: I. Bisovttar, s Trtnar, Lfobllana. :: m<$k Dirmsncc priporoča svojo veliko za-logo deških oblek po brez-konlrarcncnih nizkih ccnah Bp#U7| Ljubljana . UJUlLI Jytcstnitrg19. Zanesljlvo blago! Niske cene! Bazne zaneilflvo Idoie nro9 krasno vorlilco, oboiko, nkaney ovratno vorttteo tn na ■ ^^= drnga priMona iartla za ^^= BIRM© knptt ntfceneje tat n^lbeHo frt PreSernovo nDco 1 Lastna tovarna Unien ar r S?icL i Edino zastupstvo za cdo Kraajske. ^k ^ Narodte ccnik tuđi p« potti patiš. ^M F CUDEH Stran 12. .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. maja 1914. 122 štev. Stonovonje 3 sobe, kabinet s pritiklinami, s# Ođtfa E *tgW*t»Wa 206* Juez Tritamra »lica «•▼. t/L SANATORIJ Vunu II Ha TF __ __ ■ ** ■ --------------------IJmja,-------------------- ffBi«ar Spodnje Štajerske". SlMIClAli#A#Ji ■ Ogljikofokkle toplice (30*> — llhiimu Z«r*Ttf«J«. — Obširae zračne kopeli. — Zdravljenje z odebelenjemin shuj -+~Wm***"m~mummmm~ ■ injem, Zračne kolibe. — Opravila* terapija. — Patšalne cene. Šefzdravnik: ĆT. Vic tor Hecht. Mnogo denarja prihranijo kolesarjill -__ K SS*— *aaaee*# K 11S# —- Za reklamo razpošljem 500 novih koles ,Torpedo" s prostim tekom elegantne oblike s »vežo pneurni-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko ■ M*—. Sveli plašči a K 4—, 5—, 6—, zračne cevi K 280, 3—, 350. Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavine po tvorniških cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod" 5P • popusta na moje ; — „ nizke katalogne cene. = fi. Vetssberg, tvornička zaloga, 2>nuj 11» Uitcre Dounsir. 23 S. Cenovniki gratis. WF" Kupčija na obroke izključena. ~V0 Slovenska korespondenca. Prodaja vina. Zadruga hrvatskih vinogradnikov ▼ Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečrgr vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov ^aprej Na vagone mnogo ceneje. Vsa nadaljna navodilr daje ranit zadr. hrv. ispitan? "upe Kotara »15. | Za vkuhavanje sadja in wovržnin i ; go prlznano najboljie ta aajcenejče iteklealce : [ EEPOE!L£ i I tvrdke dr- med* Bareš in mag. Ph. K. TiBI. i Ceniki se dobijo na zahtevo poŠtnine prosto pri glavni zalogi za - jugoslovanske deŽele ■ ■ ■ ? Lovro Petovar, Ivanjkovd, Štajersko. I @¥ei&¥noziiana najboljsa i Puchj vena koleta io I \ dobe fino pri ] IGN. VOK tovara! ška zaloga I 41t. strofe* I& koles I Ljubljana, Sodna ulica štev. 7 Krasna umetniška reprodukcija w več barvah ZHAHE\ITE GROHARJEVE SL1KK PRIM02A TRUBAR JA = USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI ST Visoka 68 cm in žlroka 51 cm fe nai-lepži okra« v»ake »lovenske hl**. Ta reprodukcija \e »ploh nafltpaa la naj-dovrienefia kar \ih tamaamo lloTfd. Cena s pošto kron 3-2O HARODHA KHJIGARHA ^% ^ [\ SANATORIUM • EMONA, U ZA HCrrRAbkJE IN K3RURGICNE: -ĐOLE2NQ. / •P0R0D^DS^QCA i/LtJUBLuIANA-KOMENSKEaA ULICA 4 T / SEF-ZDR^VNIK FRHARkJ D^FR. DERGANG I V Ameriko in Kanado CUNARO LINE. r^den ladijski promet iz Trsta v New York po niskih cenah. Potniki III. razreda dobe med vožnjo prosto vino in tuđi t Trstu do odhoda ladje brano in stanovanje prosto. 26 == Poiaanila, wo%sf karta: ■■ Andrej Odlasek, Liublfana, SlornSkova ul. 25 Cunard Une, Trst, Via Mlraiaar 7. J(aro9na knjigama y fjnbljai Jniamn nlica Stev. 7. ^ priporoča > ■■ kancel|ski9 konceptni, doku- ' menhti, mirislrski, piscmski, > ovitsi iiijtenrain papir i Kasete s pfsemsklm u^lrjem. Irgonke knjigt ( t vseh velikosth, crtane z eno ali z đvcmi kolonama, vezane v papir, , platno al' polusnfe. OSemalie kmižice ^^t* ZabgasoUkihznzkovUirisaRk. { Zavitke za ura Je v vseh veiikostai. -------Vdika fzber -— rseh pluraliklh potrobičta, I srtećnlkov, pare«, perecafkov, rstirk, kameaćkov, tabllc. ff«blC crmJU tt*L JarVC za šole in umetnike, < —— RaigleJnicc ^— pokrajinske, humoristične, umet- ! niske vseh vrst, od nafpreptostejiih do oajfinejSih. ' ftoumi za slike in dopisnice, vezane v pili in v usnje. j ------foezfske knjige. — i i potobice za otrokt — .-<,-• Ccsori okrirćki za nz§Ie9mcc I Risal« »tjl«, trikotniki, palete, i risaln tmila, liše, Jopiče. I Kttcsi ia tiahdU. kMEU zavarovaina ii ia žlvlienie Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz I se priporoča za sklepanje zavarovani za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih cenah. Zararovalna glavnica kasačem L 1913 K 4^3 m!!|. Rezerve koncem !. 1313 E 12S imijonov. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kj#r strogo reelni, delavni soisnOulki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg št@^r. 4. I kr. piiT. zavanvalu tnM. 0 r. kr. pri?, zavarev. druflia za živllenje. „flustrljshl MM1 na Snio. Vplačma dclniška glavnici K 8,000.000. Družba ztvanije: o) proti škodim vsleđ ognja, strele in pame alt plinove razstrc'be, kakor tndi proti skodam vsled gašenja, podiranja posiopij in proti škođam vsleđ odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zatogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, prl-delke itd.r b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; e) proti škodam vsled slačajnega ubitja zrcalaega stekla; đ) raznovrstno blago proti škodam, nastalfra pri prevažanju po suh em in po vodi; e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vslei tat vi ne iz za prti h in odprtih prostorov; f) proti vsakovrstnira telesnim neztrodam. nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hiSnib posestnikov, voznikov, lovcev itd. Delniška glavnica. . • . . K 6,000.00j Stanje zavarovanih svot . » K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . „ 6O,G0O.00u Letni dohodki na premijah . „ 12,900.00 j Dražba zavaruje na čJoveško Življenje pc najraznovrstnejših kombinacljah, kakor: a) za sin čaj smrti: da je glavnica plačljiva tako i po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drago določeno osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z opro-stltvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali oncmoglost!, nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroškili dot, plačljivo pri dosega določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnfn rent, za presfcrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugođnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tuđi za slučaj vojske brez posebne premijske do klade itd Natančneja pojasnila daje nedovoljno Generalni zasfop v Lj&iblj^sii SocSnijska ulica štev. 2. „CROATiii'* zavarovaina zadruga v Zagrebu. Edini domaći zavod, ustanovljen leta 1884. Telefon StOT. 165. Telefon Stev. 135. fonifl!!) ▼ Zagrebu v lastni hiŠi, vogal Marovske fflnfaol') LCUlIttlU------:-----i- in Preradovićeve ulice. ■ LwlillDlu Glavna zastopstva: Ljubljana, Osjek, Reka, Sarajevo. Podmtnlca w Trstu, Via del Lavaioio štev. 1, II. nadstr. Telefon 25—94. Ta zadruga prevzema po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: I. Na življenje- 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljen ja in smrti; t 2. zavarovanje dote; 21 3. zavarovanje življenske rente; II* Proti škodi In požara. 1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren). 2. Zavaravanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodaiskih strojev; blaga itd. itd), 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 111» Zavarovanje ateklenah šip, Ztdružno imetje vseh oddelkov znaSa ......... K 3,375.050-88 Dohodek letne premije s pristojbinaml......... K 1,571.135*97 Izplačane odškodnine............... K 6,400.996*52 NatančnejŠe informacije daje glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8. Spisstai ledri inreftnlci ii ahizlteiji s wm\t ni uoedoiini pogeji. I Stanje denamih vlog na knj. in tek. raftu 31. dec. 1913: ss K 236,633,922-—. :: O. kl?. Stanje denarn. vlog na hran. knjižice 30. aprila 1914: u K 88,882.810-—. ss Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer Colnb■> toaji. — MartJ« 11«. - »frtn**. WMifrllPOlOfll(IM JiHMfanTl fcUUbsiU torese»t M.000.000 kn«. Preskrbovanje vseh bankomlh transakdj^ n. pr.: Prevzemanje 4mmmrmSh ***§ na hranilne knjižice brez rentnega davkat kontovne knjice ter na konto-korent z vsakodnevnim vtdno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se iahko dviga vsak dan brez odpovedi — Kupovan}« in prodaianj* wwwšmm^mih paplrfer strogo v okviru uradnih kurznih porobi U — Shranjevanj« in uprartjanjt (Uepoti) vrednostnih papirjev in po3Ojiia na nje. -^» Najkolantnejit isvTicvani« karmalli —>•*!> na vsth tuzajnskih i0 iooitmskih mestih. — Izpla« čevasH Mpottov in izžrabuj« vradnoatnih papirjev. — Kupovanje ta prodajanje deviz, valut in tujih novcav. —• Najeakodaja varnib predalov aamoshrambc (aafas) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- pirjev, l'atm, dragotin itd. pod laatnl zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih • pusifiev. — Promese za vaa frahaaia. tasteiUa tal artnifllt ▼ Aaaarlka 1b ix Amarlka, 1660 122 štev. »SLOVENSKI HASOD^ Posu (Fra—»nrf>) 1873 Motorno kolo MM* Nekarsuim 2". HP M Br»4* 111 s« E 280*—. 1977 Naslov pove upravn. »SIov. Naroda«. Opeke se rabi večja količina. Cena franko kolodvor Reka naj se posij ej o na naslov: Brat je Tavčar, parna žaga, Celovec. Koksa ]anus (3 let. jamstTO) so glede na kakov ost in nirko ceno nedosežna! ftf valni strofi« pri ti kline, pnevmatlka itd. po priložnostnih cenah. Prekrasan katal^cr gratis in franko. »AKS SKUTETZKT Dunaj I., Stubenring St. 6. Proda se gostilna i gospodarskim poslopjem, itavsea? parcele, travnUd, I njive v Ljubljani blizu Dolen{- I skega kolodvora In gozdl na i Gotovcu. Poizvedbe pri upavnrištvu »Slov. Naroda«. 702 ' Ceno MU posteljno m 1 kg sivega očiščenejja 2 K, boliše K 2*40, napolbelo K - 1mJ.;j-j---r. 3"6^' be*° K 480' Prirna mehke -imm^f m*. K 6*—, veleprima K 720. Naj- bolfSe vrste snežno belo perje K 9*60. — Motano MlftnliO iz neProdirnega rdečega, ll!iSS!đlK! PuSliillE modrega, belega ali rme-nega posteljnega inleta. Prav dobro napol- j n;eno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, i 116 cm široka K 10'—, K 12-—, K 15*— in | K 18-—, 2 metra dolga, 140 cm široka K j 13—, K 15-—, K 18 —, K 21*—. Zglavnik j 80 cm dole, 58 cm širok K 3-—, K 3-50 in K 4—. 90 cm dolg, 70 cm širok K 450, K 550 in K 6*—. Nepovoljno se za-menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 3350 Benedikt Sactol Ubts St, 35, pri Pinija sa tata. HflHHilHiHII^Hii!r?£<3K3R££HBB?!££5^HHSS^^H j jLHUin SLADN1 CflJ' I Dr. pl. Trnkoczvia Sladni ča] ie pra- I izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moć, i d rat je. Za dojeačke je Sladin kot rećilno sredstvo varah otrok. 2a vsa-kega botnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajtik, ju2ina zauživan, je Sladin izvlr zdravjt. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zajtrk. Poraba Slad ina pribrani v gospodinjstva 5Q°/o na denarju, 2 3 na mleku, polovico na slad-korju. Vse te koristi potrjujejo vsak-danja zepetnt naročila. J/4 kg za 60 vin se dobi tuđi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 krone franko. Glavne zaioge so v lekamab Trckdczy: ___^___t_ t^^^B^B^B^^^t^^^ K b^^^^^a^^^^a— * t^^B^BH^^^^v* H iVJBS^BJt ^BBB»W»BBSSB»»»»SB 6&$ G^BSBSBB^BO^^^ _^^ ^^^^^^^^^^m tima 1R. t Mn, Srtrim CTiMi. St** 1 W. H Om. A iMriii IO, t Gcriri, Mmafi L trjavK. t Celju. Mnv. kpME. ? Ura. Han*. Hannr. ? ■arten. JKairig. tafcsrar. f Ljt«jw. Manu Tmtetty iraim rehfa. — z=na la«tnika te leS-arne je v«-o«ila sto;^ t idraTin otrok H a Sladinom. Na stotine m*ter je poslutalo trn »»et ■ im mnoge so reJile « sladnim čajem iroe dojenčke ■ Učinek sladneira čaj* ob stoji v tem, ker *lad te ■ ne ffjn io viled teg« Tsebuje «a prehrano potrebno ■ eubslanco, to ie Diastaxo. 0*58 ■ ■ I moraš samo cigaretni III I II RH II M z papir ali stročnlcc z ^\} | | |||||HlI in ne daj se zavajati z enako izgledaj oči mi ponaredbami slabe ka-:: kovosti. :: Sprejema n«am«an)a OovHkef« Ihr> Ijcn)« po najrastMmsteeJtlh kamMn*-Icijah pod Uko ugodataM pegoll, kD I Bobcna dioca zavarovalnica. Zlasti je ngodno cavarovan)c m doZivcti« in amrt z manjiajočiml ac 12 vpUfili. •"• - .*. tzaitmnt itwapotalia banka v Pragl. .% - .•. ■• t«r««l ImJI E M,TM-TM-li — l»»iaćw »r!poro£a p. n. občinstvu za vsa zobozdravni^ka in zobotehnična dela. Zobotchoični laboratorij vodi gospod Leopolđ Welssf ki je bil 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Scydl kot prvi asistent in tehnik. — Atelije odgovarja najmodernej^m zahtevam higijene ia je opremljen z najnovej^imi i2oaidbami na polju žobotehnike. Vsakojako -------,----------------------_ .—_ I(jrav]jenje 2Obf vrši se iirez bol6Čln. ^===r^ —= Ccne zmeme za revnejle tndi primeren popust. isso Ortioacijskc ure od 8. zjulraj to 6. ure zvečer. Liubllsno, hotel pri „Mallču", nasproti slovne pofte. DELfil^KA DRUŽBA ZA STEKLEM OBRT ^ ^ uf(JSATTLeELBOGENćE$KOFR,DERrKS^ENs Zi6no steklo taj gladLo in ripljano, skoro bele barre, 4 — 5 mm debelo za ttranska oknx v BB delavnicah, 6—7, 8 in 10 mm drbtlo za gornjo svetlebo v*eh mt, \o—30 mm H debelo *a konstrukcije podov. Povsod najbolic preizkaSeno in nedosežno proti ^M vtrenju. 1 Bte plhaiJ !■ olto prsšaii izmcnjaioti ffefcieni stavtei kameni ]■ - II _- oblastvero ▼arovani — ta okna, tten?, kritje obokov verand, simskiK vrtOT II kioskov, pr«sdstre$ic, kopaHlč, bolaic, tvomic ledu, ledenice, »rdne kleti, )■ kleti «a polnjenje, klavnice , kolo* nmtU Osebni vlak iz Trsta, Oo-Hce,Trbiža^Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja ^^Baaaai avaaajaaa] avas ajavaajvava Oa^ad na Kamnik: 7-4% tU99, »-12, 7-Uf (11M ob nedetjah in praznUdh). FvilMB« iz Kamnika: t^t, 11-OO, t-41, •ili (dg ob aedeljab in prazniinb). 122 itcv. .SUJVtiftSiM waKUU*. on* ?u. maja 1^14. Stran 15. Stalne [EH. p Odlična kakovostna znamka. g L^B ■flfl b9I i^H Bv «jn k^B *cV i^B ^L» ^B ^H ^ftm a^H b^H ft^l ^H IH ^H ^B Ml ^fl H ^H ■■■ a^l JB9 ■^■^L^r ■■■ Mi MB SP Eft^K^ ^BA Kđ KE )Mfl ^ltn i 89 ft^H L^B Hl e«h EH &^h ^&U s^B h9 ■^■^■^b^Lb a^fl i^B j^L^L^b^LV t^Ef i^fl Hl i^B IH HE n^l ^H 1^1 ^H HL^ a^Li ki L^^p^^ b^h BB HB P^S *B^^^ ^^B 85 "!H S9 ^^B ^B ^^H Najhitrejša in najsigurnejša ! vožnja v Aiio je z ekspresnim! cesar- skimi brzoparnikl: „Uaiser Wilhelm IL"f nKait«r Wiihelm r... Or.'V „Kroaprinc Wilhelro'S „Eronprincessin Cecille", in z največjimi brzoparniki ■ „Princ Frledrih Wllhelm". „Beorge Washington(', MColnmbvs*« itd p Vožnja 5 do 6 dni! Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — IH. raxr. I V teh c prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobneje. Potniki dobivajo v pr ebnih jedi Inih dvoranmh ob pogrn^enlh mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg druiabnih in kadilnih dvoran tud: posebni šetalnl krov, kopel|I itd. Na krovu im igra vsak dru.-'i dan godba. — Odhod potnikov iz Llubijans vsak torok in ćetrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristaništu lirezplafcnoI — Edino veljavne vozne listk. za e parnike, kakor tuđi za vse proge amerikanskih železnic pri EDVARDD TAVČARJU v Liopii Kolodvorska ulica U nasproti občeznane gostilne „pri Starem Tiftierjn11. Izdajanje voznih listov tuđi za proge: Baltimore, riiadellifa, Oalreston, K—4m, Avvtralila. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd. S) liioiii rabilo Mi € Hi^Bi^^^B^B8^E^BBSlMiSc!E^^^MHM^M^^HBKE9HIIDaVH^H I hripavosti. kataru in zasie-I zenju, krenem u in oslovske-B mu kašlju, nejo slastne l^ Kaiserjeve i prsne karamele 5? s „tremi jelkami", ailMr1" CflCflnot P°verjenih g|^^ nlllll izpričeval od ■V1 UU JU zdr^nik°v ™ W* w^^w zasebnikov za- ■ jamčuje potov uspeh. Izredno prijetni ft; in slastni bonboni. 1562 % Savitek 20 in 40 rtn., skatlU. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. I Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Ant Kane, dro-I perija. B. Cvanćara, drogerija „Adrija**. I Daniel Ptrc, lekarna IdrHa. J. Bersrniann, le- I kama. Novo mesta C Andrijančič, Jekama, I Novo mesto. Jut Hus, !?karna pri Mar. P. Vi- I pava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A- Ro- B blek, lekarna, Radovljtca. Hinko BrITli, le- B kama, Litija. Karei Savnik, lekarna pri „Sv ■ Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, lek., Postojna. B Jom. Močilk, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, B lekarna v Sk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, B Tržič. Ph. Mr. E. Koželj. lekarra, Jesenice. B V Arko, trgovec Senožeće Jos. Rudolf. drog. B Litija. J. Kandužar. tn? Mengeš. Jos. Ancik, le- B kama v Ribnci. 1 R. Ho£ev»r, lek na Vrhnikt sss; Varaždinske toplice (Hrvalo) Železniška, poštna, telefonrkn in brzojavna postaja. — Hov zdravillški hotel z električno razsvetljava. Staroznana radioaktivna iveplena kopel 58° C priporočijiva za hRWill miimn Uh\\tl itd* PStaa zdpavUiš*a za bolezni v vratu, krhiju, prsih, lllidllŽL lK 11110 SliHill jetnh' želodcu in v črevesih. — Električna masaža, blatne, 3 * 9 * k * oglj. kisline in solnčne kopeli,zdravljenje z vroč. zrakom. Odprto ćelo leto. Moderni komfori« Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdrariliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert. 1413 Modni salon 3tl. Sefiej~Sfrnafi priporoča cenjenim damom *^ ; slamnike le najfinejše izvršbe. : Žalni klobuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. *!♦:>: Jadranska banka fUllalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Živahna zveza x Amorlko. s Delltiftka glavnica K 89OOO.OOO. MakuOaTAaMrttolBalnillM. Kapnje in prodaja vredaostno papirje (rente, zastavu« pisma, delaice, srećko itd.) — Valato ui devlse. — PreaMse === k vaeai žrebanlem. ===== _^_____.__ .. . .. _ ___________^____,_______________________--------———^ Sprelema vloge na nranllne kjlilca \ ter na jUro In teko« račmn. ^ I Obrestovanje od dne viožhve do dne dviga. (| lentni davek plača ianka U svo|egm. ___ ____^ Eakoaipttrai atealce, devizo In faktore. — ZaTaroTanJo vroda. paplrjer proti kanal IsgaU. — Bei1iJ|a troianfa I sreok broipUdao. — ReiiBUoii fcnillL sss= Benna narocuaa — jahams ' Stran 16. „SLOVENSKI NAROD«, dne 30, maja 1914. i^^ si.ev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I u DelnUfc« gl»«nlca «,000.000 fcron. M 1J2 Stl*itai°jeVd tlliCfl SVtdfa 2a Be»erwnl fond! ofcroglo 1,000.000 Kron. I Poslovalnica I. c. kr avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice w Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. I Sppejema vloge na knjižice in na tekoćl račon Jf 1 0! Kupnje ln prodaja srečke in vrednostne paplrje I s ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih ? nF 2 |0 a :: s vsea vrst po đaevnem korzu. :: :: :; I BS______-------------.^----------------------------------------------------..--______________________ . .____________ ___ --------^—_---,---------------------------------------_^____________.____^_^_^_^_^________________^—^■■■^m-——^^■—^~~—~—^^M Krasne spomladanske novosti dobro blago in po že prizaano najaiijih cenah dobite w modni ĐAfom ČfAlftir Ll»bli«» trgovini rviVI 01«lA Stari trg 18 Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutra njih oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši ClOŠld klobTlki, Čepiće In Slamnifei, Č-mce za dame, deklice in otroke, razni nakiti, vse potreb^čine za šivilje itd. 11-50 Velika zaloga 15-50 najfinejših, trpežnih in nogi najbolj prile^nih O61_FilGW P|L za dame, gospcđe in otroke- [\%~ ViktorijaSferniša ^*-—^ ^ Ljubljana, Jurčičev trg št. 3- ^^ £f __^»_| ^" U^^e^ern» učiteljicam in ^Ist™«^^-ks^S0^ č-1 uradrrkom 1"n 3 ropusta K^jboljše švicarske vezenčn.3. Največja izbira namiznih garritur. LSasa. Sd Afln din 5.! Najboliše platno v vseh širjavah. PeriEo za dame in gospode po meri. IraSer Krasni katalog zastonj. — Zastopnika: A. Cerar, Domžale. — Mat. Rozman, Stožice. POZOVI! iffiflirni coSnn iti jiHlill y II i li li ________ b Šslengorgsva dL S, mm glavna pešta. Sopk , venci s trakovi in napisi se | izdelujejo po najnižilh cenah. Delo I okusno vezano. Velika zaloga krasnih j suhin vencev, g Priporoča se z odličnim spoštovanjem I Viktor Bajt I Naslov za brzojavi: I Viktor Bajty cvetlični salon, Ljubljana. B Izbolfšafte promet ¥ svop gosti&ni z najboljšim in najcenejšim plzenskega tipa češkim buSejeviskim delniskim pivom. Zahtevajte ^a v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradez, palači prve hrvatske štedione Zagreb, Napredak, Sarajevo, Beranek, Banjaluka i. t. d. Informacije podaja ćeška deiniška pivo vama v ČežUih Budete vicah, Roza Rohrman, Ljublisca, Sogumil Pouka, Trst. 2505 //ova iovarniška 3peaa/-(?wzfcma7272. /te ku&ujte nikier, do^ler ne popušite mojih strojev. Prednost: lahsfz te% bre? ropeta, vsak stroj ima krogljičen tek (Jfugellager), a ne stane 3a io nič več. Siva iudi na^aj. Poduk bre3plačen. — Jamstvo tO let Jfroan/s (mešenje) perila, nogavic in umefno vezenje (štipanje). ____Csna ni^ko, oprema najfcrasnejša* === Woaaraiška zaloga štsalmh sito jeo Sntzner ta koks Sos. ^etehne, £/a6//aaa, 2094 — Križevniška ulica št 7, — Olvoritvsnc naznanik P. n. S tem vljudno naznanjam, da bom otvoril z dnem 8. junija t, 1. na Bledu illiuil! li j|JlfLS!!liiiiil ia EOSiiilijfllSlil IJlQyii delikatese, špirit, žganfe, vino in deieine pri« delke na drobao ln na debelo. Priporočam to svoje podjetje kar najtoplejše s prošnjo, da mi slavno občinstvo ohrani tuđi v bodoče doslej izka* zano zaupanje, Z velespoštovanjem Edvard Dolenz, 2092 Sef tvrdfec Franc Dolenz v Kranju. Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron. ■V1 Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorii dne 31. decembra 1912 približno 878 miliionov K. ■ g • # i V 1 ^ 1 1 i # # i A Ljubljana, Prešernova ulica št 50, v lastnem poslopju Sprejema VlOCJB proti hranilnim kn]iŽicam9 katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga; rentni davek plačuje zavod sam VlOgO na obrestovanje v tekoČem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. — ZEVOđ dovoljuje kredite v tekočem rsćnon, nadalje sU^kne, hlpet«karae, cart*- ođdaja proti o«mi« in vloma sigurne samosbrambe (Safe-Đeposits) pođ lastnim skey d«¥Ćmo Jamstrene kredite, r«Bibwrn# kredite itd, zaklepom stranke ter sprejema vređaostne predmete (preoijoze) v hranitev, eekomptira menice in dCTize ter preskrbuje njih mkaso, SATarUJe STOĆka in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kHTZHej izgubi izdaja ii«hy»H«, kreditna in priporaćtlaa piaatta na vaa tršiS^Sa tu- in inozemstva, ter oskrbuje brezplačno revizije izžrebajočth efektov, prodala in kupuje tu- in inozemske reste« zaatavalee, dehdee in srećke ter daje vnovčuje kapeiie, Isirebane vrsdnoitne paplrle in valute, vestne nasvete pri nala«M»|u kapitala, dovoljuje pred«lsma na blaf/e, vreiMstM paplrle ter sprejema borna naročila izvršuje vse posle pri založitvi FOlaikO-teBltrettlk kavelk nadalje kwel| in vadl|, ■* tu- in inosemske boree, potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, preskrbuje za svoje komitente frgOVSke lnlormaciie na vseh tu- in inozemskih sprejema vredaostMe paplrle ▼ svrho njih akraaike Ia aprave, tržiščih, itd. itd. GeatraU na Duaa]a; Podružnice: Bolcaa, Bregeac, lm, Celovec, Dual VL, rddUrofe, Jablaalce, Gorica, Inomost, Karloirl vari, Uberce, \M ------LJablJaaa, Lvov, Utr. Ostrara, Mmm, Opava, Pa* Frafa, Toplloa aa Oeikeas, Trit, WarnadorL ===== MS 122. štcv. »SLOVENSKI NAROD-, dne 30. maja 1914. Stran 17. Poljedelstvo v AvstrijL HL Kmetijstvo Je nemlnHIvo, med tem, ko je industrija minljiva. Kaj bo z industrijo v 200 ali letih 300 letih, «o bo zmanjkalo premoga, tega nih-če ne ve, kmetijstvo bo pa ostalo in zato mora biti kmetijstvo podlaga vsega narodnega gospodarstva in je povzdiga kmetijstva in kmetskega stanu najvainejša naloga države. 2al, da izpolnjuje naša država in naša deiela to nalogo skrajno slabo in zato je kmetijstvo na Nemškem tako daleč prehitelo avstrijsko kmetijstvo. Seveda so pri nas vplivale tuđi druge okolščine. Kmetovalec v Nemčiji je veliko bolj delaven, veliko bolj štedljiv, veliko bolj dovzeten za napredek kakor — izvzemši zopet čehe in deloma tuđi Nemce — av-strijski kmetovalci. Slovenci, Hrvati in Poliaki se nič preveč ne odlikujejo po tistih lastnostih, ki so češkega in nemškega kmetovalca spravile na-prej in dokier ne dobi slovenski, hrvatski ali poljski in maloruski kmet potom vzgoje in omike tistih lastno-sti. ki jih ima češki in neniški kmet, se ne bo nič na bolje obrnilo, pa naj se razmeće še toliko denarja za »podpore«. Znani nacijonalni ekonom dr. Oppenheimer je sestavil zanimiv iz-kaz, iz katerega spoznamo moč kmetijstva v Nemčiji. Leta 1907. je imela Nemčija 32 milijonov hektarjev kme-tijsko izrabljene zemlje in 64 milijonov prebivalcev. Če bi se obdelana zemlja — izvzemši gozdove in paš-nike — razdelila po familijah (vsaka po pet duš), bi prišla 2 in pol hekt-arja na eno familijo. In toliko ima res povprečno ena rodbina na Nem-škem zemlje. Skoro polovica vseh nemških kmetov ima Ie pol do dva hektarja zemlje. To torej kaže, da zamore ena kmecka rodbina na Nemškem že izhajati in živeti, če ima samo dva in pol ha zemlje. Oboga-teti seveda ne more, izhaia pa, ševe le vsled tega, ker je ta kmet na višku kmetiiske izvedenosti, ker ima vse dobre lastnosti, ki jih more imeti zdrav narod. Na Nemškem pa se peča s kme-tijstvom le 17 milijonov ljudi, kajti veliki deli nemških dežela so v rokah veleposestnikov in ti so na Nemškem ravno tako ovira razvoju kmetskega stanu, kakor v Avstriji. Pri nas v Avstriji so najlepši deli kronovin v rokah veleposestnikov, kar zadržuie pomnožitev kmetskih posestev in provzroča vsakovrstne socijalne nadloge. Izkušnja uči, da je izselje-vanje vedno posledica tega, da nara-ščajo veleposestva. V Irski, v Italiji, v Galiciji in na Ogrskem so edino veleposestva vzrok. da beže Ijudje v Ameriko. Pri nas na.SIovenskem so veleposestva tuđi prav Čutne ovire razvoju kmetskega stanu. Koliko ti-soč lepih kmetij bi se dalo napraviti iz naših veleposestev! Toda pri nas vpliva — poleg neznosnih javnih razmer, slabe državne in deželne uprave: zaostalosti kmetijstva — še nekaj: Lujo Brentano, znameniti mo-nakovski znanstvenik, je dognal, da je Kranjska dežela najbolj razparceli-rana v Evropi in se vsled tega kmetijstvo ne more razvijati. Boljša razdelitev zemlje, usta-novitev zaokroženih dobrih kmeti], domača kolonizacija, čs se smemo tako izraziti, razdelitev veleposestev — to so sredstva, s katerimi se da ustvariti premožen kmečki stan. Da-nes ga na Kranjskem pravzaprav sploh več nimamo: posestva so tako majhna, da njih obdelovalec že ni več pravi kmet, ampak kmečki pro-letarec. Seveda bo marsikdo po vsi pravici rekel: Kaj bi pomagalo ustanav-liati nove kmetije. če pa še starih ni mogoče ohraniti. če vse beži s kmetije. Pri nas so glavni vzroki tega be-?a: 1. premajhni obseg posestev, 2. Dreveliki hipotekarni dolgovi, 3. jav-,ie razmere. Vprašanju, kako bi se ialo prezadolženje kmetij odpraviti, *o že najbolj pametni možje v raz--ičnih državah posvetili svoje moči, i do sedai še brez uspeha. Nasvetov •e bilo že dosti, tako da naj se hipotekarni dolgovi podržavijo in da naj se joloči meja, čez katero se ne srne oosestvo zadolžiti. A izpeljalo se ni lič. Sedaj se zahteva dvoje: da nošeno posestvo ne srne biti na dražbi orodano pod svojo vrednostio in da norajo s prodajo posestva biti platani vsi hipotekarni dolgovi. Ta na-»vet je vreden najresnejšega uvaže-/anja; po tem nacrtu bi se zelo mno-io storilo zoper zadolženje posestev, > tem bi bilo kmečkemu stanu zelo )omagano — a glej, največji kmetski prijatelji in reševalci se temu ustav-jajo. Slovenska kmetija propada. Naj sranjski deželni odbor še toliko stro-unajska cista &. 9—12. pripareea je turd^a Cl si Nlzke cene, solidna In dobra jsostrsž&a. Lasina proto&ollrana tovarma ur w SvicL Tovarnldka znamka „1E0". OUvno zastopsivo tovarne nr „ZENITE", J(ikeln. moške ure od X 4iO naprej Srebrne „ „ „ » 7*80 „ Hkar. zL „ „ „ „ 40*— „ Damske ure „ „ 7*90 „ 1 Ukar. zl. damske ure „ „20*— „ Srebrne verižice „ „ 180 „ 14 kar. zlate verižice „ „ 20*— „ Ceniki zastoij in postninc prosto. Stran 18. .SLOVENSKI NAKOD*. dne 30. maja 1914. 122 štcv. ItjbtljSi četti nakaonl rir. Ceno posteljno perje! 1 kp. s*T6ga, dobregi, pnljeneg* 2 K boljše*« 3*40 K; f*hM rolhelera 2*90 K; belee> 4 K; bele^a nuhastesra 6*10 K; kg veterine?* snežnobelega, puljenepa, 6'40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, beleei, fmega 10 K; nafrinciši prsni puh 13 K. Narasla •* h kff sapref traak«. zsofovllene w? $teu¥ iz poitonite?a rdečega, mo-drega, belega ali rumene cr* nankingm, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zelavnicama, 80 cm dlg, 60 cm Sir, polnjena t novim, si Tim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posameme pernice 10 K, 1? K, 14 K, 16 K, iglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 crn dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla^ 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Raipošilja »e po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenia za neusraiaioče se vrne denar. — Natančni cenovniki prati? in franko. S Benlsch, Deftenice 4t. 767, Cefcko. 607—11. iz ilćastih mre i in kovansga železa orerrosto ali tuđi najkrasneie opremljene, Trtne ografe iz kovanejia že!ez3, stopsl&ke Ofrrafe, okenske mrete, ograde za grobove, grobnice, balkone in pročeHa, većkrat sekane šesteroogiate, v ognja pociakane ter štirloglaie strojne žicaste pleteaine z? ograđttve goruov, travniko? r. vrlov, i varstvo proti žalcem, pasjake, fazansrije, voliere, Igralisća sa lawn-tennis, Rabftzere »tene in monirske građbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke ćobavljajo po najnižjih cenah Hutter 8 Hz i L M\ VI.. WiodmQIiIoasss 26/4Z tvornica sitarskega in klobcčevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. Dobiva se pri vs«h većjih trmaMi z ielezrino. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo v voznih keles. H H ^ " <^^ za rodbino in obrt. irezp 2LDi ksrzl za wm i fcišL Pisalni stroji „ADLER", ptetllni stroji vseh velikos'i, THE\/ppft American Shoe za gospode m dame ^ SO dosoeli \ iz Amerike. Mađebf ^S IDalHDtdilDS - Boston. Mass. UAiu Sdina prodaja S čevljarnica /Ljubljana Sefenburgova ulica $t. 4. Perje za postelje in puh priporoča po najnifjib cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo ćtev. 20. Zunanja naročita se točno izvrSujejo. Hajvetja zaloga naiadn!!; tt najfineiSib otroških vozičkov in navadtte do najfineiae zime. M. Paklč v Ljubljani. Inaiitiiit narotnilram se N^ii i goiielitm. Ustanovljeno 1845. ■ parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. g Apretura s&ekna. 1 Poljsnslcl m - Ozka Hitna st. 4. || Sprejemališče Selenbargeva ulica št. 3. UJ Postrežba točna. Solidne cene. H 3* K | K I U? S i Sli? HPPfll ? f LiiiMjii Gonaida n!a 2 Velika zaloga steblenine, p@?£@la na? svetilSf, ^rcal i. t. d. §cstilniška in bvirnar ska namizna posaDa I Zdrave, rđecphtnp oiroice ! 72 hoćete imeti? J Potem jim dajte uživati izboljšann, aro- M matično ribfe olfe iz Ickamc pri zlatem i orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje * olje iz katere^a je popolnoma odstranjen 'L zoperni duh in vonj. 1 stcklenica K l*80. H Zoper ka£elj, zaslize-i nost in prehla enje ^ je v tem času za otroke najboliše pre-|N izložen in mnogostransko priporočen 2 trpotčev sok. — 1 stcklenica 1 kiono. Q Zaloga vseh tu- in inozemskih R specialitet ter preizkušenih do-Q mačih zdravil. 9 Izborna toaletna sredstva „Ada11. a Veđno sveže gumijeve špecisiifete N Oddafafo se tnđi zđravila za | ćlane vseii bolmiških blagaja. H Rirpošilja se 2krat na dan ■« vse strni. M B Pharm. Mag. 9 Vinko Prolufrko I lekaraa pri zlatem orlu | LfvMUaa, JarMtov orV in spravijo le toliko blaga na :rg, \ ")likor je neobhodno potrebno. Sa ta \iačin regulirajo cene taKo, fcakor lV jim zdi dobro. Dve okolšči-ni sta iii\ sedaj pripomogli, da so imeli zviiKiti ceno pšenice na tako nezaslišano visino, — na čez 28 K pro q. Bližario se namreč novi žetvi in stare zalogc so že precej izčrpane. Razven tega imajo madžarski magnati monopol na žitnem trgu, ker smo obdani z visoko carino, ki znaša za pšenico 6 K 30 v in za rž 5 K Su v pro q. Radi tega nenavadnega in za vse sloje važnega đogodka, se ko;>i • čijo resolucij« iz vseh krajev, *i ođločno pozivljajo vlado, naj zni/a carino na pšenico in rž. V snr.slu zadnje nagodbe, iz leta 1907, smela namreč obe vladi (avstrijska in ogr-ska) sporazumno znižati ali pa tuđi otpraviti carino, ako je to potrebno. Zanimivo je, da se je med prvimi oglasil zastop mesta Budimpeše ter da je zahteval na] se odpravi carina na pšenico in rž tako dolgo, dokler se ne zjednačijo naše cene z inozem-skimi. V Hamburgu notira namreč pšenica 24 K, v Londonu 20 K. v Parizu 21 K pro q. Najdražja je pri nas. — Dcsedaj se ni vlada odločila za ta korak, akoravno se je zahtevalo vr sedanjih delegacijah. Skoro gotovo je. da se ne bode znižala carina — niti ni misliti, da bi se odstranila — ampak moramo čakati priho ifife' r.:ca iiađošta meeece) K 2-—. V\\ W ?° dancšnjzmmm. ^^a »V slanju ^nanosu ;c ^^^—^HB } do^a^ano naj bolj- j J^tM je sredstvo jer nego- ,£$& vanje 70b in u$i. /^\rX^\J I wm m kosi JI\V>1 1 Otvoritveno naznanilo. ( VIjućno naznanjam, da je u Jesisa ^ii^^i ' 2044 I m J JI__________________ 17 !šwl ŠSBk P«i«sa. SUvncmu obČinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 251etnic€ obstofa svoje tvrdke prodajal birmanska darila kakor ure, verliice, obeske, prstane, ===== nbane Ltd. ======= po znatno znlžanlb conah. £9ina zaloga najbeljših or z Ustno znamko „J U P". Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. LUD. ČERNE juvelir in trgovec LJUBLJANA, Wolfova ulica itov. 3. V pndobitnem življenju ure in dnevi, ki jih z zobobolom, nevralgijamig ušcsjiimi iQ oC^SDirpi bolečinami in vsemi s prehlajenjem nakopanimi si trpljenji in bolečinami izgubimo pri deltu igrajo veliko vlo-go. Zato bi morali vedno imeti pri hiii rellerjev bdečine toUieči raM- linski esenčni fluid z zn. »Elsafluid«. Ta takoj odstrani bolečine in nas napravi zopet sveže in delavne. 12 steklenic za 5 kron franko posije le-karoar E. N. Feller, Stubica, £lsa trg št. 238 (Hrvatsko), s katerimi lahko kar obenem naročimo Fellerjeve odvajalnc, prebavo pospešujoče ra-barbarske krogljice z zn. »Elsa krog-Uice«t 6 škatljic za 4 krone. Oba iz- đelka brale em iz lastne izkuŠnje lahko najtopleje priporočamo, ker sme se o njih dobrodejneni učinku sam' pogosto prepričali. Stran 30 .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. —ja 1914. 122 itcv. Restavracija HP ^ mmm ma I !■ vzdravilišču AalDIllK - otvorjena dne 15. maja« ssssssss bbma taafska kmhiala. — Iivrstea urara* 1 i viaa. — VUmm ivei* piva. — Ceae tairai, i 2131 _ . Priporoća se Viktor Z«ilnM-9 restavrater. C. kr. priv. tovarna za cement TrbOT0l]*ke premogokopne dmibe w Trbovlfah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-c*nt«nt v vedno enakomerni, vse od ivstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote dalec nadkriljn]o6i dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apito. Priporočila in izpričevala 4355 raznih uradov in naj slovi tej ših tvrdk so na razpotago. Centralni u rad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. I Rabljene stroje vedno po ceni v zalogi. litiopisoii stroj (najosv. irie!) JlHIhr je najpopolnejši in najboljši. 10 letno funkcijsko jamstvo. Ugodno plačevanje v obrokih. ^^^^jfj^ Stari stroji dtugih sistemov se vzamejo v plačilo. Brezobvezno razkazovanie Pfuspgkt lasfolj il fnuko, THE REX CO., LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 7. — Telefon St. 38. Zastopstvo pisalnih strojev „UNDERtt'OOD" in „CORONA*. Zaloga vseh potrebščin za pisalne stroje. S&mO H dlli! z forzoparniki francoske družbe. I Najhitrejša in najkrajša vožnja iz I H3Vlft@ V ElBW & OPIS odhod iz Ljubljane vsaki torek. I Vožnja iz Hfi^?© V liHUSliO odhođ vsak mesec enkrat in iz Bordeeux v Iđž. AiĐeriko. Veljavne vozne liste (Sifkarte) in brezplačna rojasnila izdaja edino Ed. Šmarđa konces. potovalna pisama S ¥LjKj!iQ3jtaial3 f fej Veijavne vozne liste za pot- I ^5 nike iz Amerike nazai v I •HB domovino po ra«n:žji ceni. I Prvo vrstni, elegantni In ceno so naši 1008 svetovnoslavnl * čevflji Tvornica za ćevlje »TURUU Alffred Fr&nkel, kom. dr. Prodajalnica A. SELJAK, zastopnik Izubijana, Stritar]eva ulica. ^^^LB^^ vseh vrst za urade, HHjJl^^^k društva, trgovce itd. L JBM 1 jfatoi Ćerie, ^\^ ^^m graver ta iidelevatelj Lt«»lf aaa, ft*ta.a*rfwa altea L Ceniki franko. Ceniki franko. 1 Blaž Jesenko \ I Lfabljaaa, Stari trg 11 J , 15 priporoča fj ilklpliuke, slamnlke I I cilindre, čepiće itd. | M . najttovejie fasone t fS ■ po najnižji ceni. E I Ilastrovani ceniki zastonj in postnine prosto 8 4^ -I *% * • "^ Q« •• •• rt Najcenejže dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. TpuBor 3fAru (poprej Eearik Kora) pol(!i?afs[ sfrefc li khmar. ¥oel]ele£ strelavodev, tor instalater vodovoda* Llubliana. Polflsia testa št. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Škriliem z asbeskfmenfnira Skriljfn (Rimit) patent Hatsckek z izbočno in pioščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. Ifoa ii kuhinjska »prava. Postekljeta pisok Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. FlSjiiaf LjiHiana, mmu elita it. i prlptraCa srojo bofito ztltfo rantfrstnili pušk in samokresov ■m nm, ni ■ hb (intti) kalur tmM mmmntmm. Fopmvik pušk, umokrtto? ia biciklov toćao ia solidno. | /^b|M|aJb g^^Agi^i Aam ^a^aABUa^aaaaBj aaaBa^aa^aw 1 Iaba m^m ^*^ ^•Wc.e *n 2ene vsake starosti, ako | I Dnu Hf\| rabijo moje najnovejSe mazila sa LCUC Hvl •*■*» ^1 se samo na zunai, edino res- ~ " nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne- *kodljivo. Cena K 3t 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. Pnki do^e lePc> P°'ne telesne oblike z mojo redilno moko inHI *Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JUHI Pišem. Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kar-tonov naprej post prosto. — PoSiljatve poste re-stante samo če se posije denar naprej. — Razposilja ga \Wk Iniel, Dnnaj VL, Stonipergasse 49 K, 2. Stoik. Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčić, rije prostih, kratkih, dolgih, trikot, elastičnih a jour, držce za prsa, životke (Miederleiberl) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske potrebščine priporoča č. damam ta in na đeželi svojo bogato lEbero edlna specijalna trgovina 938 J. GORJANC, preje Kocjan sv. Petra cesta 28, nasproti 99Zlate kaplje" ■ kjer se tuđi fzdeluje steznike, pasove, ravnodržalce po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje. V skladišču blaga Malvina \Vcisz Linbljaua, Selenbnrgova ni. 1, nasproti „Kazine". 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva . *♦...... K 1'96 1 komad namizni prt s 6 servijeti.......V . . „ 1*96 1 komad mizni prt iz damasta (bel)......• • . „1*96 3 komadi brisače, izvrstne.........' . .' v . » 1'96 6 komadov platnenih prtov za steklenino...... . w 1*96 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom. . '. » 1*96 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . „ 1'96 12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev „ 1*96 1 komad moška srajca (bela ali banrasta)...... »1*96 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . „1*96 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja . . . „1*96 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena. „ 1*96 1 komad ženska srajca iz sifona........... „ 1*96 1 komad ženske hlače iz sifona z volanom...... » 1*96 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona .... „ 1*96 2 komada moderčkov (sifon), iepo nakinčanih..... , 1*96 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah , 1*96 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami * . » 1*96 1 komad svilena šerpa ali ruta......... v V » 1*96 2 komada platnene blazine s franžami za divan. .! V V , 1*96 1 komad svilen robec (ruta) prima.......>f rJ V » 1"96 1 komad moška nočna srajca, prav velika . . V V. V V » 1*96 1 komad predpasnik iz listra, prav velik . . .' .' V V . n 2*90 1 komad šal..............."....„ 2'50 1 komad bluza za izhod.............. , 1*96 12 komadov brisalk za prah............. „ 1*96 pfarocila iz dežele se pod 10 kron ne pošilja. Posilna se tuđi po poštnem povzeiju, ako blago ne ugaja, se denar vrne. Prosim, ozlrajie se na moj© trgovino! Stalne cene. Proti gotovini. + *yr rstano»l|eno 1870. NJV% i vžmoško, đamsko In otroško^v 1 Penlo I _ w I S §t§T lastnega izdelka ^pg | 1 daleč znano zaradi iibornega kroja, točaega dela, zmernih cea g E S priporoča ^ E -; = C. J. HAMANN = i| dobavitelj perila ces. in kralj. IIisokosti, ;; i 2 častniških uniformirani, zavodov, sa- I "5 mottanov i. t. d. v JI i LJUBLJANI. i I 'o Perilo po meri se izgotavlja najhitrejo. g I g Istotam prva kranjska S I | prolnico in likolnico ! 5 ^^^= moikoga perila. ^==== 8 I . Motorni obrat. ? I * Bnft nmai« Hrili 8ajawiifl M. f I P«rilo •• na načia ai*v« 4unajska civtll* ■ | nlaa slika bpezhibaa kakor novo i« se . I ^^ | vse do •■■ode poslano perilo zgotovi v I JM >| »okote tistega tedna. ^^M %± ^V Mium ■■jaiil—\U sMtMik«. S<& I 1 22 štcv. »SLOVENSKI NAROD*, dne 30. maja 1914. Sitan Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodaika Ledmcr & Jugl. Gradec, Sptrgasse 1. priporo^a po tvomlSkih eenah kot najboljše branilno orodje avtom. lepne plStole, točno zastreljene sistemov „BrouningV Steyr\ .Mauser- in .Bavard* samokresi najbogatejše Iz-bire'že od K 550 naprcj, ilobcrti in karabinailce, dvocevne lovske puške od 36 K naprcj. Patrone, patronske strojnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 55 Ccnovnik gratis in franko. „Salvator" gumijevi podpetniki. HedssBžni po slastičnosli. lodkoioasti, trtaoitt Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. Ion Gv i^«4a£ iltlalli/ w V|i31 ^fm4 brzošivaini stroji 713~* s© prlznano i^ajboljši. * ■'■ Pouk bivanja iu vezenja na stroj brezplačen« — Desetleino famstvo. — C©eLM zasicnf In poštnlne prosto. lf | špecialna trgovina šivalnih strojev in ko!es ^n# VOK Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. | Pisama za urejevanje splošnih gospodarskih zadev. j *« I. denarai promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitali] in njih pnpilarnovamo nalaganje. — Ranžiranje insolvenc — Eskont menic — Nakup in prodaja :: državnih vrednostnih papirjev. :: IL Informacijska za deve i Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za -------- vse blagovne strokc. -------- DL Izterievanie terjatev; Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. Inkaso menic. IV. Promet z oepremičalnasnl in podietji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in za-menjavi nepremičnin, industrijskih, tr-:: ^ovskih in obrtnih podjetij. :: V. Tehaićno-komercijelae xadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedclskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Nacrti in proračuni. VL Strokovni na sveti r vaeh navedenih xadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zanriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča- ----= Lfoblfana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsnosobnejša tvrdka in izjrosojevalnica kla^irjev !n liarmonljev na jurru Avstriie. — Volikacska zaloga vsega glasbenega orodja, strun Ib muzikilj. Sdfnl Z?loŽĐik Hrornih in komornih trorni^ B5scn- dorfer, Holzl & ffeitzmann, Forster. Ehrbar. Tcbruder Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauber^er filoss. Hofmatin in Hofberg famerk. harmoniji). Obroki od K 15*— naprej. Najbogatej5a izbira v vseh modernih slopih in lesnih barvah Oglejt? si klavirje z angleSko ponavljajočo mehaniko. lOletna nostavno obvezna garancija. Eaietaniaa najnižja. Zamena naj-ugodnejša. Uglaievan|e ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izkl[n6no ie fai za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalzi-likatov in rtavideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu", dasi nimajo n; jedne^a romembneia fabrikata v /alogi HAMBURG-AMERIKA LINIE. Gladno zastopstvo: FR. SEUHBG, LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 28. 442 parnlkov. „Vaterland" 58.000 ton, „Imperator" 52.OOO ton. Najnovejša in največja pamika aa sveta, Predno kupite vozne listke. pišite po brezplačna pojasnila ter podobe teh parnikov, kajti nudijo vam z naso vožnjo danes najprijetnejše in najsigurnejše potovanje v i medkrovju osoMto pm ▼ noT«m neatajukam rasr#4a •*•!•!•«« i I| 4 te t ;| posteliami ■ popolao opraaao. V obednicah pri pogrn|enia mi^ah se donala hrana ', po stiežajih. Cena meščanskemu razredu 20—30 K višja. : Z» TOtafo 6 Vi, u|¥«4 7 tfai 4mm mm ukUft lasst?^ krojač ^ Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporočii svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in jsEasćev za gospe, nspre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzor-cih in najnižjih cenah izvršujejo. §[Vsak dan svež g in 99 ?e dobi WM H v slaščičarni I 11 ZALAZNIH I SI Stari trg st. 21. J9 §. Cadcz w Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančcve mannf. trgovine priporoća klobuke slamnike čepiće, razno mo^o gerilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežera točno. L. HIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber Popravila se izvršujejo točno in solidno. UHATOM ELISABETIHDN zdtavilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena R5ntgenova soba. — Udobno urejeno kopaliftće z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi porodnifikl slučaji. Poljaaska Mita 16. 1059 Telefon it 141. \Avstcceresžfaa družba 2eLDurtajXix.EisenbahnstrasscN£6LTelĐ» 252. ' me ^BJS^^^^**^ bBbMt -•••••Ili lllf 111 \\ikl\l\l^KKj&" ^g^j-816i^v ^***~ " "' '.....' ' ■" *^J1- - ' iru * •** #^* m<^ * sv K *Dobauni ruLsCcruL se usoAe^runazruxru jo^^^ iŠSseZr^&i^SSzŠSmiiŠmM a I Šterfitnikou in peči x..*.o.xJUe£s ^S^k®^ 1 2agni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzodelni jarmenik, jarme ni ki cepilniki, (samice), benečan-••• .'. ski jarmenik ,\ .*. enolistni in dvolistni. Vsi stroji za mizarje, kolaiie, strugarfe, so-dar]e, tesarfe itd. itd. Vsi strofi za izdelovanje pohištva iz vpogrnjenega lesa. Stroji za lupljenje leaa Strofi za lesao volno. TURBINE za vss vodao razmere z največjo izrabljivostjo. Precizijski regulatoiji. ------Patent prijavljen.-----• MODERNE 320 TRANSMISIJE. Prevzem koznpL tvor- niSkih oprav za vso :: lesno industrijo. :i Najfinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu in v ino-zemsUm. Sedaj se izdeluje tnrbinska naprava za X. kranjako elektr. centralo*. 2 turbini po 1800 ----- koBlaklh aiL ----- Tvornica strofev G. T&FfNIES, Lfnblfana P. Dstaa«¥l]6na 1847. Nafnfžje cene. "^g Ljubljana, Kongresni trg št. 12. ^232 za spalne In fedllne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor}!, modrocl na rnnet iimnatl modrocl, otroiU vozlčki Itd. UstanOTljena 1847. NajsolidneJ&e blago. XXKKKX LjiMU« Fp. Ševčlk wmu puftkar I priporoča svojo veliko zalO0O raznovrstnih 217 | pnfik in samokresov lutnefa Udelka, kakor tuđi belgilsklta, snlskih in teildh stroge ■reiskilAenUl pnik« za katere jamčim za dober streL Posebno pripo-ročam lahke trOOOVfcO in pnike Boek s Kruppovimi ccvmi za brci- dimni smodnik. — PriporoČam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin HT po najnUfcjili oenah. "VI P#pr«¥iU te nerelba se lzvrta|e|o totae te saneslUvo. C«««mikl na sahtovanj« zMtonj la aofttiMa« arasta. Stran 22. .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. maja 1914. 122 štev. 2 tepi $©bi visokopritlični za pišamo in 1 sobno podpritličje se odda s 1. avgustom na Slovenskem trgu 8. (trg pred sodnijo). 2139 Stanovanje *m !*£• za 70 let star zakonski par do smrt! za kupiti. Soba, kuhinja, shramba, drvarnica, malo vrta, voda. V blizini postaje in fame cerkve. 2075 Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda* pod Jttmw. TO". Sanka „Starija" sprejme Svoje notnih nraiiov Pojasnila o tem daje nje generalni za-stop v Ljubljani. 2138 Omožiti p želi brhtta uradniška vdova, 30 let stara, simpatična, domaće vzgojena, vsestransko izobražena, z apravo in nevestinsko opremo ter 3000 K pre-moSenja. Ker je edini otrok, je dokazano de-dinja po materi — 32.000 K. Gospodje urad-niki ali gospodje v dobri poziciji se prosijo. naj pišejo pod , flege&seitige S vropath'e** Lfmlil(ana, glavna pošla restante. Na anonimno se ne odgovarja. 2140 Imam približno 50 sežnjev ali 200 ms borovih gabrovih itd. 2115 d pva m3 stane na kolodvor Javornik postavljen K 5*—. Tuđi oddam v blizini kolodvora trgovino z več shrambami in tuđi neka; blaga. Ivan Ferjan, trgovec, Jesesise, Ooreojsko. II LI 1 4 *v# ilU UlllUflb £.111111 fClUilU za gospode in dame 60 gramov težka, K 140—, me-l sečno 4 K. Prve vrste srebrna Jura s 3 srebrni ini pokrovci 14 K 1 Posipa se na vse strani. Kdor fbi rad ceno kupil uro \r veriži-cr<. naj p:še tiko<. R. Lechner, Breclava (Lnndenburg) 299 * trgovina % zlatnino. ===== i Garantirano naravna dalmatinska i VillS ji frpjpirpr po jako povoljnih cenah razposilja \ CIRBL ZAMETA posestnik vmograđov i 48 Spljit (Dalra.). Ceniki zaslon] in franko. Slovenko, z lepo in hitro pisavo, veš^o strojepisja, spr^im- Vydrova tovarna hraHil ¥ Pragi VIII« Začetna plaća K 90"— mesečno. Oni, ki bode spre-jeta, povrnemo vožnjo v Prago. Na-stopiti se mora čimprej. K ponudbi je priložiti prepis izpričeval iz me-ščanske in trgovske sole ter sliko. Za originalna izpričevala Be ne jamči. Znamke za odgovor ni treba priložiti. 2080 3600 hektolitrov zajamčeno pristnih prirodnih vin velefinih belih in svetlordečih K 44—, rizling K 60-—, 50% pristne sli- voYke in tropinovca K 140-— za 100 litrov proda 2013 J. KRAVAGNA Ptuj, Štajersko« iHodleine Kodne I - A na obrazu ali na rokah ^B odstrani v 5 minutah ^B Lili*. A. Rixa 2121 H odstranjevalec im I Zaj. neškodljivo, gotov H uspeh. Pusica za 4 K H zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. H Iis.*.lRix,libintarij(huiDUbripssi17/l ■ Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zLatem H { jelenu", drogeriii A. Kane in ^drija". J Pisarne za notar je, trgovce, zavarov. drušbe Itd. t sredini naj bolj prometnem delu mesta Ljubljane M tak#l Odtaio. Ponudbe na p+itni prodal 7C 1786 Želi se kupiti lep majhen konjpony Ponudbe z navedbo starosti, barve, visokosti in cpne na} se blagovoliio poslati na- VUla Atta Eonstaati-neska, Opatija. 2150 ' se ođdafo tako! ali posne'« 2-3 eiooaotoe velike solie sredi mesta- Kje, pove upravništvo *Slov. j Naroda«. o\A6 j Zanesljivega Alu]diui:y(l iOMkPilinll ; za Ljubi;aao oz.r. Kranjsko, dobro : uvedenega rri trirovcih, slaščičarjih in * pekarjih sprejme češka tvornica I margarina. " Ponudbe na upravniŠtfo >Skv. ; Naroda«. 2110 Rrsrpn Mi nar i fermač (Pointer) 4 leta star, izvrslen za lov na jerebice, sloke, zajce i. t. d. se proda vsled premalo vporabe, ! istotako so naprodaj lepi mladici od j njega, sedai 6 tednov stari in krepko j izraščeni. Cene po dogovoru, Natan-] čnejša pojasnila pod šifro n U kova št 50M ; Jesenice Fužice na Gorenjskem. 2133 Kupi £3 dobroohranjen 2142 i na 3 kolesih za prevažanje bolnika. Ponudbe pod „A. 6. 2142" na upr. i „Slovenskega Naroda". i i__________________________________________________________________________________________________________________________________ i i slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma zmožna, h tra stroje-piska in stenografinja, ne čez 28 let stara, koja je samostojnega ;n vest-negn dela va;ena in vse hitro zaj opade, Se iiče za veliko dunajsko 1 amo. Ponudbe z zahtevo plače, ćz. imorn vstopa, refprpncami io sh'ko p<, i Š.fro „M. T, 2800" na anorrno eksr * dicijo Hasenstein & Voglerj Dunaj 1^ ^"euer-markt. 2143 liče se za tahoj&ni nastop obeh dežeinih jezikov zmožni akvlrsnf in ioU proti stalni plači in proviziji. Prednost imajo oženjeni, kavcije zmožni dosluženi vojaki, orožniki in siirno. — Tuđi se sprejme več noćnih stražnikov Ponudbe na Prvi ljubljanski zavod za straženje in zaklepanje, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 2148 ilTiil ■iBriaMinia, modme aMtea-Ukdlska str#k« s# Bprmfmm pod mgođašmd pogo|l w v*t|l trgoTlsl ¥ MMtM mm Stafor-ikMtt. — Odra um samo mi motao la tatoUgoateo atoč a prlau roloroBoaad. Ponudbe pod „Frllitdaoit^ na upravo. »Slov. Naroda«. 2028 Svlislu ii isostne teiitoiu (Bruohanvagan) imdelnj« nz prOite roke zaradi bole/;ni ia pO8£S^v$>222 pod zelo ugodnim i pogoji. 2057 Ponudbe pod „TrgcviEE 2057" na upravn. »Siov. Naroda«. ££oa&dsircpna9 trćno zidana F i ? ^ '^n ć " "1 ggMP? atJjB osa r^^gy \%jw^ s poslop:em v dvori?ču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodni mi pokoji z ali brez zemljisča in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru g'avnega tr£ja v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali vecjo f trgovino. I Več pove Pssojilnica v So- * tanji:. 1754 Brez po?ok^v! Brez porokov! Brez poprejsnjih stroškov častnikom, uradnikom, učiteljem, poduradnikom in penzionistom na mesečne obroke z obrestmi K 6-lo za vsakih 1000 K. vsnkemu proti porokom. Priskrbije.anje polic I tuđi brez zdravniške preiskave do 70. leta. ; Brezplačna pojasnila daie bančna in zavaroval- i niska pisama krakevskoga vzajjeiBiierrn zavarovalnega ćrušiva v Gradca. Hans Sachs^assi 1S( 3. na£str. — Vprašanja v nemskem jeziku- 1796 (močnega fanta) in 2 ootnoenika A samostojna delavca za konstrukcijska dela sprejme tak oj Jakob I^alecŠCk, stavbno in umetno ključavntčarstvo, Boh. Bistmica, Slav. občiostvu pa priporočam svoje :Hzn mm b nm nUb sistem patent »Bobis« s snemajočim in pregibljivim omrežiem in na tečajih | pregibljivim koritom. 2058 Sprejme se tako] ali poznefe popolnoma Izvežbana |i 1 VNNJIlIliN, ■aiffafcterae široke za veliko ! trgovino v Liabljanl. Ozira se samo aa prvovrstno moć. Ponudbe pod HProdAlalkau na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani, \ Šelenburgova ulica št. 6. 2083 j » + Krvo3 Wim s^ :Elma.: ■* Vsi smo ljudje in vsetn pretc vene ricne bolezni (sifilis), škrofeljni, kožnt. bolezni in dru^e od s^.be krvi izvi-rajeće bok-zni. V«eh teh ne]>ri!il: naj bodo stare koli'ior hočcin sr as zs khosioi m. Prospekti zastonj. bKatliica z natnr-čnim navodilom za zdravlje 6 kron. !zd-2iovi!iec: 'Mm Mm, Periz. [>/■■ Nviroča bc iz glavne z.iloge: E. LE3EREH, iekarnsr, BuJimpešta IV. MuseBiirio? 21. NAJSOLIDNEJSAihNAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR05K0VINE izŠPANIJEiNPORTUOALSKE. ZAHTEVAJTEVZORCEl Pastrež&a tea! Cens sclidos! Prva nsjvečja fiomaža lo eksportna tvrdia! i Zalagateii l kr. arniade, vojne mornarice, dcioctraniev M 11. r. Luj*^ Ljubljana Stari trg št. 9 / pnrodmh vin nočnjh stražnj|(0 Sprejm^ se ključavničar 25—30 let Ftar. Plača po dogovoru. Oglasiti ?.e je v predilaici v Llabljan!> 2132 za žene in deklice kateregakoli stanu in s-cer s. stalnim, garantiranim hišnim de.'om, rr.esečni zaslužek najmanj K 80-— Popolnoma nova stvar. Vpra5anja s priloženim 60 v. v znamkah na Jos'iiut Hsiser, Đauaj VI, nia^đalenenstrase 8. 1900 ----------------------_—_-----------0------------- se spre^me v trg. z meš. blagom. Kje, pove upravništvo >Slov. Naroda«. 2119 ^iublfasislil orkesser sa pri-!a k?£š£vgxr za obila nsročila. Pc;a=ni!a daie J. Verst9VŠell| Erakovska ulica si. 9, Liubliana. Brez^lačno pojasnilo in prospekt I Tierarztliches Institut Dunaj VII.. I Eurggasse 88/18. 2122 Pup ww\* if iiroih vajena stavbncga dela, Spre?žTlQ tako| Jesensce, Gorenjsko. 2G93 v Kamniku, z več orali zemljisča, obstoječa iz 3 stanovanj s kuhinjo, kopališčem, lepim parkom in vsemi drugimi udobnostmi za letoviščarje. Krasna lega. Eventualno se vsa stanovanja oddajo. Več se Doizve v trgovini A. Sinke vic nssl. Soss & Co. 1548 liv • v ^ iz boliše hiše 1999 se sppefmeta fakof pr! ANTONU SU TA II A, trgovina s *pe cerilo in žclsznino, Novo mesto. 14 let staro, močne postave, sloven-skega hrv., italj. in tuđi nekaj nem. jezika zmožna, želi dobiti v veliki trgovini mesto kot učenka, katera ima veseije do trgovine. Ponudbe se prosi pod J- Kunstelj, rudniški paznik v Ster-raac, pošta Sv. Nedelja pri Ilboni Istrija. 5 minut od mestnega parka, v mirni legi brez prahu, 10 let davka prosta, 3 sobe kuhinja čumnata, klet, mansar-dni sobi, steklena veranda, vrt, kopeli v Savinji in peščene kopeli, v blizini gozda se ceno proda. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Narada". V Celju se odda v najam pripraven za vsako trgovino na prometnem mestu pri cerkvi in v obližju javnih uradov. 2079 Povpraša naj se v pisar ni dr. Antona Boftiča, odvetaiba ¥ Geliu, Rotov&ka ulica šU 15. za trgovino z mešanim blagom in ucenec se spi ej meta. J[, BlOdiO, llOVa IU pri Bakoks. 20^ —^— Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Svici Fripoznano najbolfie itimh m SctiafflEaussn bfs. Omsgo ore ifd. !fa;;ftoga*3fš2 sa';oga briisaiaita in drugih ^rstanov, ehanev, veiiiic, zapestaic rtrt. Nsmizno orodje. — :;ra^-ii nastavka iz srebra itd. itd. 11 Najnovejši cenik brezplačno. :: 1 Premoženje I H je v kratkem času H I zaslužiti I B m ■| s prevzemom edine prodajalne H H pravice uvedenega svetovoe^a H Ipotentnesol I predmeta I H ki je v mizarstTU ia pohištveni H H stroki povzroČil popoln prevrat. H H Glavnice je treba okoli 5000 K. H H Ponudhe pod „Seltene Gele^cn- H ■ tieit 7637" aa anončno ekspedi- ■ ■ cijo Eđnard Bran. Dnnaj U ■ ■ Rotentunnstrasse 9. 2104 ■ 122 štev. ■SLOVENSKI NAROD-, dne 30. maja 1914. Stran 23. Proti mm« eiptn* *MMttaMri* i**itami»iMta I ^^^^^^^vC^^^^B apnora nOTvrodt sav ^B ^^^^ ^^^^ kcmlćne tvornice Tralskli-ekM pH DmaJ«, LMMel« A O*. ■ p"" Z% * Prodafsa pisanu In Mtofa r P. TUM« ft 0* v LfVMpnl. ^l ■•Ofcj It __________,__________________________________-____________:_____ tbleaih Prlznaao izborni lotograttčnl aparati ■ lastne in tuje kom 'rukcije. Dodelovanje vseh amaterskih posnetkov v našem aieljeju. Priporoča o pred nakupom aparata nas povprašati za svet. Vsled hitre prodaje vedno svež materijal. Naše priljubljene ksatN v,A*Strla" in ploiĆ* rJLmMtr'a* se dobe tuđi potom vsake trgovine s totografićnimi -otrebščiruimi. Ravn»> izišli guivnl katalog gratis. Trgovci naj se obrncjo na našo eksponno trgovino „Kamera Indjstri«" Dunaj VII. 2120 3=5 3L.ec h.ner ^ (^X7-I11^. ns^KfLller) •, ta hr. dvoma i\ *iralaktfira u tatogra!t)o m feuMpi L Orabta •§ ta U. ------------ Hajvečja \ sloga za vsako fotoarafič«« patrabo. — II „DEER1NG" kosilni stroj je edino uspešno delu- 11 .! joči stroj za košuljo! Oškoćujete se !! ako ne poskusite preje prave amerikanske kosilnice »DEERING« predno kupite kar . na slero slabeišt kosilni stroj za drag denarl ■■■, NE1ZP0DBIT30 DOKAZANO je in s tisoči izpričevali potrjeno, da ima le prava amerikanska kosilnica »Deerine« vse one predncsti, ki orrogoČujejo hitro, breznaporno in bla^onesno košnjo! Vse drngo kosllnice, ki jih • skuša konk renca spraviti pod raznirni imeni v svet, so slabe še koastaak ^ cife in naaivredne. Dokazano je, da se ne dado kon- kurentne kosilnice ^ niti od dale' primerjati s pnstnimi amerikanskim! kosil- nicami »DEERING«. * Vsak kdor ie kupil konkurenčni stroj obžaluie, da si ni nabavil amerikan % ske kosilr ice „DEESIHS** s katero bi bil bolj zado-volien. Vse črnge 1 kosllnica s? skvarifo ie po dmgl ko$n$i. Amerikanske Mm v ibiiiiaji le pri zelofitelin fx. Stupica v£jabliani parije Jerezije cesta št.1. Največja zaloga TSiiorinih strojc? za jioljedel- stio ia srrojcT za vse rokodelske panoge. Zaloga lilaiatinske^a portlaad cementa, traverz In iia, žc'cza ;olernih lu SR m» 3k ^jk tkirarn na plavi in v bradi Vralcor tu<1i kot fjgu-yyy. '^^ sredstvo za r.ist lan. Steklenica 1 K '0 vin yKSy/^\ 1<^R Zahtpvaitertolp'-carnnh in zadevnih trgovinah S| ^imT " 7^B izkluični-* Bttrtjerlava kotranova mila in A. fr^— JJl pazite na pnletj ^toječo varstveno zn^'i1 > ^'^^««—L*^*■* in na DoVg-stoiečt tirm^n podpis ^J /^ - ^m B. HeU * G«. na vsaki etikeri. ff^/jTj^-rf OHii'^ovan ■ Castno diplomo na ^f <^ t-**-~*-^-6 ^^*y Dtinaiti l^S^ in z slata sva------- ^"^^^ XLa\f% na svetovnl rantcvi t Paiizn leta 1900. Tvornica: E. Bell & Comp,, Opava in Danaj L, Bs!ferstolferstr. 11/13. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leosfka efediči, Ph. Mr. Josip Centar, J. Mayrf 0. Picccll Ubald pL Trnkoczy in v vseh dragih lekarnah na Kranjskem j Za ohranitev £ I iitwm želodco] I za poJoiranie in uravnavo prebave za od- I I stranitev skodljivega zagatenja, kate- I 1 rega Dosledicaso mnose bolezni, vedno I I uč nknje jako dobrodeino ■ dl. M MlM U MC Znane posledice nezmernosti, napačne diete, prehlaienja in telesna zaprtja n. pr. vzpcbavanje, gorečica, napenianje, tvoritev kisline, čut polnosti in krčne bolečine se omiljujejo in odstj^nijo in tako zabrani razvitek težkih in dol-gotrajnih bolezni. Svarilo! ~Wt& Vsf đell cm b a laže nosilo zak. vpisano znamko. Nikjer si ne dtjte v$i-iiti MdomestiL IPBICm c*in kr.drorni dobavitclji le-IMOKIU ktrot pri „Crncu orli".Praga Mali stran, št 203. »gel Neridovc ilice Vćlika steklenica 2 K. — Mala stek-lenica 1 K. — Po pošti ako poStjete na prej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, I za 4 K 70 h dve veliki stekknki, za I 8 K štirt velike steklenice, za 72 K I pa 14 velikih stekltnic franko. Za- fl loga v lekarnah Avstro-OgTske. I niapiHJlUS UlllllllS :s=h-3 matizem, istblis. '„Anker"1 Srnžba u Bvljeasko in rentao zavarovanje na Dnnajn ineniii im u v Mu lerreegasse it. 18. ia glini zastoji za banjsko Lnpolj GiHnfeld io Fra Mm v Ljnliliani prenemajo : Tseli vrst tlTlJenska in rentna zvarovanja. ■ | Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo-jev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avto-matičnim podajSanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tuđi vojni riziko in invalidnostno sozavarovanje, katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tuđi §e garantira za ves čas trajanja zavaravanja prejemanje rent« v visokostl 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja 1. 1911. na novo uvedeni dividendni nacrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in breznlačno generalni zastop v Gradcu ter glavna zastupstva v Ljubljen:, Leopold GrOnfeld In Fran Aumann, v Ceiovcu in Mariboru ter vsl go-spodje inspektorji in agenti« Stanje zavarovanj Konec 1913 čez 600 railijonov kron Aktiv .... Konec 1913 ćez 200 milijonov kron Izplačil . . . Konec 1913 čez 400 milijonov kron Osete, h! irnajo zveze v bolfših krogih, se vabSJo da prevzemo naše zastopstvo. priporoča sledeče knjige: Atlfa IToranitia Roman. Ruski spi-ftUa A.ĆI1 CHlUd. sai Lev grof Tol- stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela krlzantema. SarA broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več Doli miQ7n Povesti. Spisal E. Gang. ĐCil rUJd^l. cena broš. 2 K 50 vin. vez. 3 K, s pošto 20 vin. več H An Hum Roman iz Kristusovih časov. nVU nUi. Spisal L. V/allace. Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Dvajset let pozneje. {N,aađnajr Treh mušketiriev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. fZncno Inrllf SPisaI Ivan bankar. UOSpa alinil. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Gro! Mcnte Christo. %?ST A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K, s pošto 20 v več. Hiša Marije Pomoćnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegeva vtv« octi sto Spisal Ivan Cankar. Cena praVlUa. broš. 1 K 40 v,vez. 2 K, s pošto 20 v več. Kako pišejo ženske, ^r soisal M. Prevost. Cena 4 K, s pošto • 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne liniii Spisal Ivan Cankar Cena broš. IJUm 2 K 50 vin., vez. 3 K 50 vin. . s pošto 20 v več. Mali liniilO Spisal Milan Pugelj. Mail ljUUjC. cena broš. 3 K, vez. 4 K, s pošto 20 v več. UF a fi Roman. Ruski spisal IVlaksim Gorki. JHall. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s posto 20 vin. več. Mnli riKn-rni Spisal Fr. Milčinski. Cena JHlluODOrCl. broš. 2 K 50 v, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. UAXQ VQm Spisal A. Novačan. Cena JI ada Va5. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. T\I£n«l Spisal Ivan Cankar Cena broš. 11 lud* 2 K, vez. 3 K 50 vin, s pošto 20 vin. več. flK vniii Spisal Ivan Cankar. Cena UU ZUri' 3 K, s pošto 20 v več. mitro* Twict Angleški spisal Char- UllVCr A nlDl« les Dickens. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več. Pol litra vipaTca-lelgetcena broS. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. DaIaih Zgodovinski roman iz nemško-rUlUIIl. franeoske vojne. Spisal E. Zola. Cena broS. 5 K 60 v, vez. 6 K 80 vin., s pošto 30 vin več. Ponižani in razžaljeni Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevskl. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 20 ¥ več. Đ«itii«i Zgodovinski roman H, Sienkie-rUlUp. wicza. Cena broš. 6 K 40 v, vez. 8 K 40 v, s pošto 20 v več. Povesti dr. I?. Tafčarja. Pet knjig Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K 50 vin., s pošto 20 v več. Marodmi knjigarn« ima w zalogi slovenska knjiga ter poilje na lahtevo najnovejii ■ " cenik ćele zaloge. ■■ Poljudna pravna knjižnica: I. zvezek: Zakon o dovoljevanja poti za silo K —-40- II. in III, zvezek: Predpisi o železniških in rn*- niških knji^ah K —'80. IV. in V. zvezek: Pristojbinske olijša?e ot) konverziji v knjižnih terjatev K —80. VI.—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi ter o zložbi zemljišč K 2*—. XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro polj- ščine za Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko K —.80. XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pri- stojbinah in zapovedanih notarskih spisln K—.80. XV. zvezek: Žnpanstvom izročena opravila 30-dišč K — -40. XVI. zvezek: Pristojbine o zapnščinah K —*80. Prešernov album. A^čtll 2 K 40 v, s pošto 2 K 60 vin. riiin trnilie 7 Zgodovinski roman H. yiiU Vdlllb f Sienkiewicza. Cena vez. 5 K 50 vin., s pošto 30 v več. Rodbina Polaneških. zzti roman H. Sienkiewicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več. Slike in revolucije,^, M. Arcibašev. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Slcv&nsko gledališče. ssp,'r A. Trstenjak. Cena 2 K, s pošto 20 v več. Cnoiiolivoin Spisal V. Knaflič. Cena OUUlJdllfilSIil. 4K,s po§to 30 v več. Trije mnšketirji. f^T^U A, Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 20 v več. TTilnfTiAa Povest iz 18. stoletja. Spisal UUUVlUd- i. p. Tomić. Cena 1 K 60 v. s pošto 20 v več. Tfininio Spisal Ivan Cankar. Cena bro5. V iilj C16. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več. Vnlia IH ntnn Spisal Ivan Cankar. VUlJd Ili milb-Cena broš. 2 K, vez, 3 K, s pošto 20 v več. 7*1 bri9fim Spisal Iv. Cankar. Cena iid ILri&CW. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v» s pošto 20 v več. ^onfllinflO Povest. Hrvatski spisal F. /jdUUlJUUd. Becić.Cenabro§.lK80v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Zbirka citatov in aioriz- m Av Uredil Slavko Klepec. Cena brosJ HIU Y« 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več. Z ognjem in mečem. ^ roman H. Sienkievvicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Jauka Kers- nilro Pet knjig. Cena broS. 25 K. UlJoLd. vez. 30 K, s pošto 20 v več. Zbrani spisi Frana Lev- Ctitra Pet knJfK- Cena broš. 21 K, Olllka. vez. 27 K, s pošto 20 v več. Zgodbe iz doline šentflor« loticVd Spisal Ivan Cankar. Cena JđllD&U. broš. 2 K, vez. 3 K, s poSto 20 v več. Zločin in kaien. ^SSTtH Dostojevski. Cena broš. 10 K 50 v, vez. 13 K, s poSto 20 v vtč. vse druge Stran 24 ■SLOVENSKA NAKOU«, dae 30. maja 1914. 122 Stev. I Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica it. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. :: Konfekcija :: za dame En deklice btaK, modno blago, sukno, platno, garniture, preprcge, šerpe, rute, pleti. i m Vila Ježica-Opatija. NajmodernejŠa zgradba, v centrumu, 3 minute od pomola, ob državni cesti, poleg zdraviliŠkega parka. Postaja električne ieleznice. električna razsvet-ljava, moderno u r ej eno sobo z balkonom iz razgledom na rnorje. Vodovod z gorsko vodo. — Zmerne ceae. f DRUŽBA „P. WERKIG" BOROVLJE, KOBOSKO.' | LOVSKE PUŠKE* STRELJIVO. PO-* PRAVILA. REVOL-jj VERJI. ITD. ITD. ( bCEHIK 1914. xi u metni in trgovski vrtnar ouajsja sL d. l ibiiiistva. da se utaji njega* 127 cvellični salon samo ?o8 Jrančo štev. 2. poleg Cevljarskega mosta. Ha zaioga sol nun. 'Mm?:* topim, umi irakoi itđ Zonanja naročila točno. iiaiija i Trzaski niti si. ji imsls in otraio KonfeKcilo zeio solidne tvpdke NI. iCrisfofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. IVa-novejše 3C KOSTUMS ~38§_ Najnovejia SS V B ££ Hl : Domaće obleke. : KM Wk II pm I i 1 m W* *™šni plašči. B D I I §1 1 Sjl ^. b Moško, damsko, perilo. IM ^m ■ I ||j| ^j ^^ 3Uw& Športne čepiće, moderce. Mkm MmM ■H Otroške oblekite i oile za mladenke. Higienično perilo in druge potrebščine za noToroJeačke. W0T Pošiija na izhiro tudi na deželo. ~M bvrsten dalmatince Opalo močan liter K —88 rdeči aamotok Hter K —-92 boli aamotok najfinei^i Iit<=r K 1 —. i 05 Naročite z dop.snic^ vse vrste k liter z dostavo in steklenicami K 3*—• K terjav, Ljnbl^uir, SlreUška ulica 32. tZamoškeinžensk^ I Brez vbrz^iavania « H v nekaj malo dneh ćelo najbo j ^9 H zanemarjene toke bolezni sečne EJ ■ Ursin-Tecfon. B H Sa nonolno ozrtrivKenje zado- H g slugeta 2 škstlji. lzdeiovaiec: H H Tka Drsin Chemical Co.f Lenđoa. Kg ^B Naroča se v glavni zaiogi; jPg H E. LEDERSB, lekarnar, w Bw Budimpešta IV. Uznsenauriag 21. H| iBr, vitez 3Cugon p!. ?orentaf Iprimarij dobrotieloega zavoda v Trstu f I potrjuje, da I k tinktura A q) zaželodec (n jj kkamarja piccoiija Tt^ fB^ f LidiQ3iil M\m [Kla Ife I pri motanju delovanja prebavnih I organov vedno najbolje ucinkuje. I Staklenica 20 vin. Lv Lm ^B ^H Lm ^31 V^BSB aflav^Lm ^Lv wK ^Lv I .-*poyšn s e D« Njjtssri^& ,.-fy> ' -'••■; "■'■:i^W::X^-"'vf:'. ZIJETEST« sr.l.%NbiftŠVET' N%S.FROT* KOtlttJA-ZAH«, Prava ii Deprava lieiso. Povest. — Spisa! Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinariev več. :: Opafov prapgrcM ::! Z^odovinska povest. Spisal Iv. Remec. I Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K | 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. | I II IHUrmi I iiii«w, mm, ,, , ,—,,iii ii.i.im»in . S Ti najaovejš: zabavni in veseli ^njigi priporoča najtopleje Naredna knjiprna v 11 ubijan:. Naznanllo. Dovoljiijem si slav. občin-stvu kalror tudi gospodom stavbnikom na2nanjat:, da in7am veiikO Za?3CfO dosta 1221 s: izgoiGvSJe&nih šieeiiEsiškov. s: Delo je prav solidno izgotovljeno. Priporočam se \\ić\ za vsa druga v mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščae, balkonske ograje, rastlinjakc itd. ter vsa popravila, katera se tečno iu ceno izvrsuiejo. Cene zmerne. Cene zmerne. RSJOOLF S£YER9 kBJužarsfei mojsfet-Cesta na Ruci. žeEez^iica šfev. 109 Lju^Bj«Bns. prvi slovenski leposlovni snesecnik # ^^^^B ^M^9 f5^^ ^^fjr bJSm ^J^4 ^H^l ^E^P* j£9C ^EpK r^m^HM P*'jfe? ^B^El t5 Bl^ RB^H 6h4B ^^ fcKRf GB^M f^r^-J ^mkS hđCO I^B^K I9H ^^^^i ^BB| b^^H I^k^£ f^^3 ini ^^^H ^B^X **y3 P^tt 4BSc^ Bq^b ^^^K se flj^^s mF^t fi^^3 gft^j jf j^^ **^^3 I^k ^CS ^B^^H, 53h kateri Izbafa že 34. leto. LllilslilfflfLff ^Il^S^" šteje med strofiinf solriadolki JHUijiJlISill «vw30 aaše iaa|bo£|ie prlpovednlke, = pesnike la kritike; ====z=^=^============== vsn^ksii književnih soitgsžIIi; IliOIillliSEI XvOil aeg3 SsJtajaala pridošli v sa-~~ —■■.■——= sam ^lovsivii odlično mesto, Naro6a se: uploVfllSivB ULJU. Ivufla LjUOpflo, MMu ili. j. Cena: Celoletno K 9.20, polietno K 4-60, četrtletno K 2-30. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ^Tstj-večja, slo-veziis]2:su I2.rsi3a.il2a.lcsuI Denarnega prometa koncem leta 1913 . • . . . . K 700,000.000-— Vlog...................„ 43,500.000*— Rezervnega zaklada.............„ 1,330.000-— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 7.7. brez odbitka. Hranilnilnica je pnpllarno vama in stoji pod kotrolo o. kp. dm^mhtm vlade. Hraailnica poeoja na zemljiiča tn poalopja proti 5'AV. obrestim in najmanj */♦% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane Učne domače hranllnike.