Za konec tedna: Christofer Soames (stran 15) — Študenti in revolucija (stran 19) — Tovariš minister nima sreče (stran 22) , vs* PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA. LJUDSTVI SLOVENIJE LJUBLJANA, SOBOTA, 1. MARCA 1969 . LETO XI., ŠTEVILKA 58 • CENA 1 DINAR »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1869 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Sprejeti predlogi resolucij za deveti kongres ZK Jugoslavije Pod predsedstvom Edvarda Kardelja je bila včeraj zadnja seja CK ZKJ v sedanji sestavi — Na seji so sprejeli tudi poročila o delu CK, razglas ob 50-letnici ZKJ in SKOJ in še druge dokumente OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 28. febr. Tu je bila danes trinajsta — zadnja seja centralnega komiteja ZKJ v tej sestavi, na kateri so sprejeli predloge resolucij za IX. kongres »Socialistični razvoj Jugoslavije na temelju samoupravljanja in naloge ZKJ«, predlog resolucije o ZKJ v boju za enakopravno mednarodno sodelovanje, mir in socializem, o idejno-politični osnovi nadaljnjega razvoja ZKJ, pa tudi osnutek novega statuta in še nekatere dokumente. Današnjo sejo je vodil Edvard Kardelj, ki je člane CK obvestil, da se tovariš Tito ni mogel udeležiti seje, ker je zadržan zaradi nujnega dela. Kot običajno so se te seje CK ZKJ udeležili predsedniki nadzorne in revizijske komisije, generalni sekretar zvezne konference SZDU ter predsedniki konference za družbeno dejavnost žena in predsedstva Zveze mladine Jugoslavije. Uvodno pojasnilo o resoluciji o socialističnem razvoju Jugoslavije v samoupravlja- Naš veleposlanik pri japonskem zunanjem ministru TOKIO. 28. febr. (Tanjug). Zunanji minister Japonske Kiichi Aichi je danes sprejel veleposlanika SFRJ v Tokiu Krsta Bulajiča. V prijateljskem vzdušju sta izmenjala misli o dvostranskih odnosih med obema državama. Eisenhower ima pljučnico WASHINGTON, 28. febr. (Reuter) — Vojaška bolnišnica »Walter Reed« v Washingtonu je sporočila, da je nekdajni predsednik Dwight Einsenhovver obolel za pljučnico. Einsen-hover ima 78 let. nju in o nalogah ZKJ je imel Krste Crvemtovski. Med drugimi je dejal, da je potekala o tem dokumentu široka razprava in poudaril, da se je pri končni redakciji besedila zlasti pokazalo, da je treba v prihodnjem obdobju razpravljati o naslednjih bistvenih vprašanjih: o delovanju Zveze komunistov v smeri krepitve družbenega položaja in vloge mlade generacije v samoupravljanju in političnem življenju ter o izoblikovanju agrarne politike Zveze komunistov in izboljšanju njenega idejnega in političnega delovanja na vasi. Crvenkovs.d je nato dejal, da so si zelo prizadevali, da bi v tej resoluciji poudarili osnovna idejna in politična vprašanja mlade generacije, da bi ocenili pojave v zvezi z organizacijskim oblikovanjem mladinske in študentske organizacije, saj je njena prihodnost predvsem v angažiranju novih mladih genera- Tito komunistom JLA Živa in kritična razprava na konferenci ZK v JLA, ki je včeraj nadaljevala delo BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug). Prva konferenca Zveze komunistov v jugoslovanski ljudski armadi se je danes nadaljevala: razpravljali so o referatih, in poročilih o delu pooblaščenstva. Predsednik CK ZKJ Josip Broz Tito je poslal konferenci pismo, v katerem izraža obžalovanje, da se zaradi zaposlenosti s pripravami na IX. kongres ZKJ ni mogel udeležiti konference. V pismu nato poudarja, ca se prva •-tonferenca komunistov v armadi odigrava v po-memebnem trenutku, pred IX. kongresom, ki bo iasno začrtal smer za nadaljnji razvoj naše samoupravne družbe družbene in gospodarske re-v času boja za uresničitev forme in za nadaljnjo preobrazbo Zveze komunistov v vodilno idejnopolitično silo. Hkrati poteka konferenca v času, ko je položaj na svetu dokaj zapleten, posebno v Evropi in na Sredozemlju, in utegne pripeljati do neslute-nih posledic, če ne bosta zmagala razum in volja za sporazumno urejanje spornih vprašanj. Zato je treba, da vsi dejavniki naše samoupravne družbe posvetijo največjo szrb razvijanju in krepitvi obrambnih sil in sposobnosti države, nadaljnjemu razvijanju in uresničitvi koncepcije o splošni ljudski obrambi. Pri tem ima JLA zelo odgovorne in trajne naloge v družbenopolitičnem. vojaško-stro-k o vnem, organizacijskem In tehničnem pogledu. Posebno komunisti v armadi morajo biti pobudniki in uresničevalci idejnih in političnih akcij za razvoj in modernizacijo JLA in stalno krepitev njene bojne pripravljenosti. Zelo ! važna je njihovi odgovornost za krepitev enotnosti armade in zavestne vojaške discipline in tovariških odnosov med ljudmi. Hkrati #a morajo komunisti in vs. vsripadmk! vojske še naprej sodelovati v delu družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij naše družbe. Na koncu predsednik Tito pravi, da pričakuje od organizacije ZK v armadi kot integralnedR dela ZKJ, da bo z vsestraifeko in organizirano dejavnostjo uspešno izpolnjevala svojo odgovorno nalogo. V današnji razpravi so delegati odkrito in kritično govorili o vseh najvažnejših vprašanjih armadnega življenja. Glavne teme na da- Natialjevanje na 12. strani cij na idejni osnovi ZKJ. Dejal je tudi, da je kljub dejstvu, da je v kongresnih dokumentih, v javnih razpravah in družbenem razvoju opaziti nove pojave in rešitve, tudi po IX. kongresu osnovni strateški cilj izgradnja samoupravne socialistične družbe. Crvenkovski je poudaril, da je komisija, ki je pripravila Čakajo na Nixonovo odločitev Pogajanja četverice so zastala - Kakšna bo Fav-zijeva misija v Parizu? NEW YORK, 28. febr. (Tanjug, Reuter, MENA). Pogovore štirih elikih sil o Srednjem vzhodu odlagajo zaradi tega. ker predsednik Nixon še ni določil, kakšna bo ameriška politika do tega problema. V OZN pričakujejo, da jo bo določil po povratku iz zahodne Evrope. Pričakujejo, da bo Gunnar Jarring prišel v Kairo v začetku prihodnjega tedna. Po pogovorih v Kairu bo odpotoval v Jeruzalem, nato pa v Aman. »Al Ahram« poroča, da se bo politični svetovalec predsednika Naserja Mahmud Favzi 7. marca sestal v Parizu s Cabotom Lodgeom in se z njim pogovarjal o krizi na Srednje mvzhodu. O tem problemu se bo pogovarjal tudi s predsednikom de Gaul-lom m drugimi francoskimi predstavniki. Favzi in Lodge sta uspešno sodelovala v OZN tudi med Sueško krizo leta 1956. Izraelski vojaški predstavnik je sporočil, da sta bila pri Sueškem prekopu s streli iz pušk ranjena dva izraelska vojaka. Jordanski vojaški predstavnik pa je dejal, da je prišlo davi do topnišKe-ga obstreljevanja med Jordanijo in Izraelom. Predsednik izvršnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije PLO Jaser Arafat je zanikal govorice, da nameravajo voditelji palestinskega osvobodilnega gibanta ustanoviti »vlado v izgnanstvu«. ker da mislijo sedaj samo na osvoboditev Palestine, četudi bi vojna trajala desetletja. osnutek te resolucije, mnenja, da mora biti resolucija takšen dokument, ki ga bodo v vsetranskd razpravi tudi na samem kongresu sprejeli kot obveznega za članstvo ZK in njenih forumov. Nato je govoril o tem, da osnutek statuta ZKJ zagotavlja vsem članom, da bodo zaščiteni pred morebitno birokratsko samovoljo glede svobode izražanja svojih stališč. Crvenkovski je pristavil, da se v naši praksi vedno bolj kaže, da demokracija ne more biti sama sebi namen. Demokracija mora voditi h kristalizaciji stališč in k sintezi. ZKJ bo ostala zgodovinska Jakubovski spet v Berlinu BERLIN, 28. febr. (ADN). Predsednik državnega sveta NDR Walter Ulbricht se je danes sestal z glavnim poveljnikom sil varšavskega sporazuma, sovjetskim maršalom Ivanom Jakubovskim, ki je malo pred tem pripotoval v Berlin. Jakubovski je sporočil, da bo osebno poveljeval enotam, ki naj bi sodelovale v sovjetsko-vzhodnanemških manevrih v začetku marca. Manevri naj bi potekali na področju med Berlinom in mejo med obema Nemčijama. Z maršalom Jakubovskim je v vzhodni Berlin pripotoval tudi namestnik sovjetskega zunanjega ministra Semjonov. Potres v Portugalski in Maroku Ni poročil o žrtvah in ikodi - V Beogradu so potres registrirali LIZBONA, 28. febr. (AP, Reuter, UPI, AFP, Tanjug). — Davi je Portugalsko, del Španije in večji del severozahodne Afrike doletel hud potres. V Lizboni je bilo po prvih poročilih ranjenih 61 ljudi, eden pa je mrtev. Na tisoče Lizbončanov je v paniki zbežalo na ulice. Mesto je ostalo brez električnega toka. Epicenter potresa je bil v vzhodnem Atlantiku. Močno so ga čutili še V drugih portugalskih mestih nasproti afriški obali, v Španiji in na atlantski obali Maroka. Po prvih poročilih sta bila v Maroku ob življenje dva človeka, štirje pa so bili ranjeni. Epicenter hudega potresa, ki je davi prizadel Pirenejski polotok in seve- • • Nadaljevanje na 12. strani napredna sila v tolikšni meri, kolikor ji bo uspelo, da bo delovala kot kohezijska sila. Po govoru Crvenkovszega se je prvi oglasil Svetozar Vukmanovič — Tempo. Dejal je, da je bistvo njegovih pripomb k resoluciji v tem, da bi morala resolucija bojj izražati oceno sedanjega' trenutka v samoupravnem razvoju. Vukmanovič je v daljšem pojasnilu vztrajal pri tem, da si je treba znova prizadevati, da bi pokazali presek odnosov, ki vladajo v sedanji družbi. »Kakšne rešitve smo našli, da bi razrešili nasprotja modernega vodenja v gospodarskih organizacijah, a da pri tem ne bi odtujili od tega neposrednih Nadaljevanje na 2. strani Schiltz: volili bodo v Berlinu Vzhodnonemške oblasti so baje zavrnile odobri* tev prepustnic BERLIN, 28. febr. (UPI, Reuter, AFP). — Zahodno-berlinski župan. Klaus Schlitz' je danes izjavil, da bodo volitve predsednika zahodnonemške republike 5. marca v Berlinu, ker so vzhodnonemške oblasti zavrnile odobritev prepustnic meščanom zahodnega Berlina za prehod v vzhodni del mesta. Zupan Schlitz je na tiskovni konferenci izjavil, da so se zahodni predstavniki »resno prizadevali« za sklenitev sporazuma, vendar pa so oblasti NDR zavrnile pogovore o sporazumu za odobritev prepustnic, dokler ne bodo »izpolnjeni prejšnji pogoji«. Časopis »Neues Deutsch-land«, glasilo enotne socialistične delavske stranke, je danes obtožil župana Schiitza, da »s postavljanjem nerealnih pogojev zavira sklenitev sporazuma o prepustnicah«. Pogovori z zahodnobertinskim odposlancem Horstom Grabertom so bili sinoči prekinjeni. Kancler Kiesinger je sinoči po televiziji izjavil, da »ima vtis«, da bo seja zahodnonemškega parlamenta o volitvah novega šefa države v zahodnem Berlinu 5. marca, kakor je bilo predvideno. Kiesinger ne verjame, da bi prispel iz vzhodnega Berlina predlog, zaradi katerega bi morali opustiti prejšnji sklep. Hokej 1969 Prvi dan Poljska : Romunija 4:2 NDR : Italija 11:1 Norveška : Avstrija ZRN : Jugoslavija PRVA TEKMA — PRVA POŠKODBA — Na uvodni tekmi svetovnega prvenstva v hokeju na ledu (skupina B v Ljubljani se je poškodoval romunski napadalec Florescu (št. 17). Bržčas do konca turnirja ne bo več moge (fpmnp maiir.e) ie zma.sra.la. 4:2. Foto* gvftbi V JUJJ OOlJUrlii J ^ -------------------------i-- igrati. Poljska (temne majice) je zmagala 4:2. — Edvard Kardelj in Veljko Vlahovič med sejo CK ZKJ Telefoto: Tanjug Zadnja etapa Pariz Izmenjava poklonov na pariškem letališču — Richard Ni-xon se ne bo vmešaval v britansko-f rancoski nesporazum OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ, 28. febr. (Po telefonu). Kljub sorazmerno mrzlemu vremenu, sta se predsednik Richard Nixon in predsednik Charles de Gaulle rokovala brez površnika, ko je okoli 14. ure na letališču Orly pristalo predsednikovo letalo. Baje zaradi izredno toplega ozračja. V častnem salonu sta oba predsednika na rumeni imperialni preprogi izmenjala kratka pozdravna govora. De Gaulle je omenil, da je francosko-ameriško prijateljstvo staro že 200 let in izrazil osebno spoštovanje Nixo-nu z upanjem, da bosta skupno pregledala svoje ocene in načrte. »Vsak svobodnjak ima Atlantski pakt, Evropa, odnosi Vzhod — Zahod, kriza na Srednjem vzhodu, zraven še monetarni in gospodarski problemi, to so bili v jeziku uradnih glasnikov predmet »koristne in prijateljske izmenjave«. Nixon je v svojih javnih izjavah ponavljal izključno dve stvari: da je prišel v Evropo poslušat mnenje zaveznikov in da bo v primernem trenutku zaačel globalna pogajanja s Sovjetsko zvezo. Beesede Saragata, Ru-morja in Nennija pa so se gibale v znanih okvirih italijanske politike, čeprav m domnevati, da so italijanski predstavniki podčrtali vprašanja. ki imajo zanje posebno težo. Med temi vprašanji so gotovo tudi taka, ki Jih m moč reševati v tradicionalnem duhu atlantskega pakta niti zgolj z instrumenti, s katerimi je razpolagala in razpolaga ta organizacija. V italijanskih šiitih je moč zaslediti tudi razne domneve, pa mak) konkretnega, gradiva. Med sinočnjimi pogovori na Kvirinahi so gostitelji in gostje poslušali odmeve demonstracij in zavijanje policijskih siren. Danes dopoldne so se razgovori nadaljevali v pela dve domovini — svojo in Francijo«, je Nixon vrnil poklon in poudaril, da je vselej visoko cenil de Gaullovo državniško modrost. »Nikoli še ni bilo v zgodovini trenutka, ko bi bila bolj neumest- čži predsedstva vlade. Najprej sta se na samem pogovarjala Nixon in Rumor, medtem ko je zunanji minister Nermi razpravljal z državnim sekretarjem Rogersom. Potem sta sedli za mizo kompletni 6666 Nadaljevanje na 12. strani na enostranska odločitev ene same sile«,>je ugotovil Nixon in napovedal, da bo njegov obisk v Franciji namenjen u-trjevanju svobode in miru. Z letališča Orly se je ameriški predsednik odpeljal v palačo na Quay d'Orsayu, kjer bo imel med svojim bivanjem rezidenco. Za Nixo-novo varnost je bila mobilizirana skoraj vsa pariška policija. Toda kot so nekatere mladinske levičarske organizacije poskušale demonstrirati, tako je še več Parižanov manifestiralo za Nixona. Po metrojskih hodnikih so se pojavili napisi »Nixon s črko »x« v obliki kljukastega križa. Zjutraj so popokale šipe v agenciji American ex-press pri operi. Značilna je bila tudi tiskovna konferenca, ki jo je kot svojo prvo* javno prireditev prav sinoči organiziralo sicer golistično pobarvano intelektualno gibanje za neodvisno Evropo, ki odklanja »ameriško hegemonijo«. Toda po širokih bulvarjih in zlasti na Elizejskih poljanah so se poleg francoskih trikolorov zelo nedvoumno vile v pozdrav ameriške zastave. V palači na Quay d'Or- ••• Nadaljevanje na 12. strani Dvojna merila Že včeraj smo poročali o zanimivi razpravi, ki se je razvila v zveznem zboru zvezne skupščine ob predlogu zakona o posebni devizni kvoti za uvoz opreme za skopsko železarno. Očitno so bili celo nekateri poslanci nekoliko presenečeni spričo predloga, naj bi o tem sklepali po hitrem postopku. Zato je tudi slovenski poslanec Bogo Gorjan načelno predlagal, da bi o tem zakonskem predlogu razpravljali po rednem in ne skrajšanem postopku. Proti predlogu zakona pa očitno niso bili samo proceduralni razlogi temveč tudi pomisleki vsebinske narave. To je najbolje pozneje pokazala sama razprava v zveznem zboru. Ne bi se spuščali v ocenjevanje tega, ali je rešitev, kakršno predlaga ZIS za devizno financiranje skopske železarne v redu ali ne, vendar pa menimo, da gre za tako pomembno odločitev, da bi bila potrebna pred dokončnim sklepanjem mirna in poglobljena razprava. Ne glede na to, da so predstavniki ZIS utemeljevali, da je predlog v skladu z in-tencijami srednjeročnega plana in reforme, bi najbrž bilo še kako koristno dobro pretehtati ugovore, ki so jih iznašali posamezni poslanci. Tako na primer, da bi bilo treba proučiti problem financiranja dograditve skopske železarne skupaj z dolgoročnim projektom razvoja naše črne metalurgije, ki ga pa še ni, čeprav bi ga morali zvezni organi že pred časom predložiti skupščini. Ali pa naprej, da bi bilo ta predlog treba obravnavati tudi z vidika zadolžitve federacije in devizne bilance, pa tudi s stališča, na kakšen način bomo s sistemskega vidika v prihodnje gradili in financirali posamezne velike objekte s pomočjo skupnosti, in vračali sredstva, ki izvirajo iz zadolžitev federacije. Ob tem se nujno poraja vprašanje, kako to, da v našem skupščinskem postopku včasih naletimo na predloge, katerih reševanje nikakor ne pride naprej, medtem ko imamo na drugi strani primere, da o stvareh, ki bi še zlasti zahtevale vsestransko razpravo in osvetlitev, brez potrebe hitimo in povzročamo s tem — morda tudi po nepotrebnem in neupravičeno — hudo kri. Spomnimo se samo na predloge v zvezi s povečanjem retencijske kvote za dobre izvoznike, ali pa na nedavni predlog skupine slovenskih poslancev za spremembo zakonodaje s področja zasebnega dela, katerih reševanje se nikakor ne premakne naprej. Kljub temu, da je bil omenjeni zakon v zvezi s skopsko železarno sprejet, bo zaradi takega postopka v javnosti ostal dvom, ali je namreč ta zakon v skladu s temeljnimi postavkami reforme. A. JAVORNIK @) RADE KONČAR i Podjetje za proizvodnjo električne opreme, projektiranje in montažo naprav - Zagreb SluilNk prodaja — zaereu. tu ca 1. postni predal 02.304 — telefon: 419411 — Telegram KONCARPROD Zagreb — teleprinter: 21-1SB NASA PREDSTAVNIŠTVA V JUGOSLAVIJI: Beograd - Ul. 1 Jula. Ate* 28. telefon «25-481. teles: 1U208 Ljubljana - Titova eesta 22, telefon 22-241 Novi Sad — Kej MoSe Pljade 1. tel. 57-865 Sarajevo — Ul. JNA, štev. 59. telefon 34-642 Skopje - Pat m s. Lisičje b. b. telefon 32.018 Split — XX. Datmattncke dlvtstje Ster 2 telefon 3840 Titograd - HeroegovaCka 82, telefon 32.832 Sektor Brodogradnje — Rijeka. Blata Poliča 2, tele fon 25417 Obisk s spremljavo Predsednika Nixona so v Rimu pozdravile demonstracije - Malo konkretnega gradiva OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA RIM, 28. febr. Ameriški predsednik Nixom je nekaj čez poldne odletel iz italijanske prestolnice, v kateri je prebil 20 ur. O rezultatih pogovorov med italijanskimi in ameriškimi državniki je zaradi splošnega značaja obravnavanih tem in zaradi pomanjkanja sporočil težko govoriti. Zunanji psihološki efekt Nixonovega bivanja v Rimu pa je bil zaradi demonstracij in neredov dokaj evidenten. S. stran ★ DELO Sobota, 1. marca 1969 '_______-- ’ ' * .«? Nadaljevanje s prve strani Delež republike za otroško varstvo 1,7 milijonov din Odločitev o dodelitvi dela republiških sreidstev za razvoj otroškega varstva večini udeležencev razpisa LJUBLJANA, 28. febr. Izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva je na včerajšnji seji sklepal o dodeljevanju republiških intervencijskih sredstev za razvoj otroškega varstva. Na osnovi razpisa o pogojih za dodeljevanje sredstev, je republiška skupnost obravnavala 16 prošenj, od njih je prišlo lil v ožji izbor. Dokončne odločitve pa je sprejel danes izvršni odbor, ki je ob pogoju, da prosilci na osnovi strokovnih ocen dopolnijo dokumentacijo, odobril dodelitev 1,700.000 dinarjev. V skladu za dnevno varstvo otrok republiške skupnosti otroškega varstva je na razpolago za delitev 2,117.000 din. varstva Celje i dodelitev sredstev sa gradnjo dfreMce kuhinje in mea- Sprejeti predlogi resolucij za deveti kongres ZK Jugoslavije proizvajalcev,« je dejal Tempo. rSečko Bijelič je ▼ razpravi med drugim opozoril, da ni mogoče mimo pripomb, češ da zanemarjamo materialno osnovo samoupravljanja, čeprav smo napovedali, da jo bomo okrepili. Navedel je podatek, da je delež bank v investicijah v osnovna sredstva naraščal, delež gospodarstva pa upadal. »Delež federacije je leta 1964 znašal 6,8 odstotka, v desetih mesecih lanskega leta pa se je povečal na 8.7 odstotka, če k temu dodamo odplačevanje anuitet, ki so velike, je očitno, da se zmanjšuje reprodukcijska sposobnost gospodarskih organizacij.« Bijelič je nato govoril o neustreznosti deviznega režima, »ki v osnovi ni dober in v katerega bi bilo treba vnesti načelo občega dinarskega in deviznega samo-financiranja.« Nato je zaprosil za besedo Anton Bole. Opozoril je na nelogičnosti v nekaterih delih osnutka resolucije, kjer se govori o značaju blagovne proizvodnje, tržišča, pogojev gospodarjenja in dela, pa tudi o monopolizmu. Bole je opozoril na te nelogičnosti in dejal: »Kaj je to .relativno večji dohodek’, o čemer se govori v osnutku resolucije? Nastaja nasprotje tega pojma, nato pa uporabljamo izraz .velika priviligirana gospodarska asociacija’.« Bole je poudaril, da to torej pomeni, da je neka gospodarska asociacija avtomatično privilegirana, brž ko postane velika, kar je nesprejemljivo. »Ker se bolj ukvarjamo s posledicami kot z vzroki, bi rad opozoril, da se moramo komunisti bolj zavzeti za to, da ne nastajajo monopolne situacije, najmočnejše monopolne situacije pa se pojavljajo v administrativni re-gulativi našega sistema.« Bole je nato opozoril, da v dokumentu za IX. kongres ZKJ napačno uporabljajo pojme »izenačevanje delovnih pogojev« in »izenačevanje pogojev gospodarjenja«. Za besedo je prosil Krsto Crvenkovski. Dejal je, da je Anton Bole ostal v komisiji s temi pripombami v manjšini in da mora zato predložiti amandma za dokument. V tem delu razprave je ponovno sodeloval Svetozar Vukmano-vič — Tempo, ki je vprašal, kaj bo z njegovimi tridesetimi stranmi pripomb, ki jih je imel k dokumentu. Na koncu so sklenili, da bodo pripombe A. Boleta — njegove pripombe imajo v marsičem načelen pomen za nekatere osnovne kategorije in razreševanje nasprotij v tržnem gospodarstvu — ter vse druge pripombe predložili kongresni komisiji. Ta bo na temelju vsega, predvsem pa na osnovi razprav na kongresu sestavila dokončen dokument. da je rezultat široke ustvarjalnosti in kritike in da so razprave v tem dokumentu del reorganizacije Zveze komunistov, ki mora še nadalje oblikovati višjo stopnjo resnične enotnosti glede ključnih vprašanj. Mitja Ribičič je pojasnil osnutek statuta ZKJ in navedel zanimivo dopolnitev statuta; v njej je rečeno, da lahko osnovne organizacije ZK v velikih delovnih organizacijah neposredno predlagajo komuniste iz svoje srede za člane višjih forumov ZK, kar naj bi verificirala občinska konferenca. Edvard Kardelj, ki je vodil sejo, je bil skeptičen glede tega predloga: nredlagal Je. naj bi iz tega dela statuta črtali besedo »velike«. Torej v vsaki delovni organizaciji (ta Kardeljev predlog je bil na seji sprejet), ne glede na to, ali Je velika ali majhna, bo lahko osnovna organizacija ZK neposredno predlagala iz svoje srede ljudi za članstvo v forumih v organih ZK, torej Iz najbolj širokega kroga komunistov v občini, pozneje pa jih bo verificirala občinska konferenca ZK. To je pomemben korak, da bi uresničili večji vpliv neposrednih volitev komunistov za člane v višja vodstva ZKJ. Nato so sprejeli predlog poročila o delu centralnega komiteja med VIII. in IX. kongresom, predlog poslovnika za delo IX. kongresa, pa tudi besedilo razglasa centralnega komiteja ZKJ ob 50-ob-letnici ZKJ in SKOJ. Na koncu seje je Edvard Kardelj dejal, da je bila to zadnja seja centralnega komiteja v tej sestavi. V imenu tovariša Tita se je zahvalil članom CK za prizadevanja ln nato dejal, da je bil centralni komite v štiriletnem obdobju aktivni ustvarjalec in’ gibalo mnogih dogajanj, kot so na primer reforma, sklepi brionskega plenuma, sprejetje smernic, spremembe v kadrovski sestavi in to, da smo mladi generaciji na široko odprli vrata za vstop v Zvezo komunistov. »Kot člani tega centralnega komiteja si bomo še nadalje prizadevali, da bomo pri delu pomagali novemu centralnemu komiteju ZKJ in centralnim komitejem republik,« je na koncu dejal tovariš Kardelj. ZDRAVKO ILIČ Prošnje oziroma vloge za dodelitev sredstev so prihajale že pred razpisom, pa tudi po njem. Pri republiški skupnosti otroškega varstva so ustanovili posebno strokovno skupino za pregled tehnične dokumentacije, ki so jo vložili prosilci. Na današnji seji so ugotavljali, da je skupina temeljito opravila svoje delo, ki ni bilo lahko, zlasti še, ker domala ni bilo projekta, ki bi ustrezal vsem razpisnim merilom in zahtevam. Pri dodeljevanju intervencijskih sretlstev namreč posebej težijo za tem, da bi družba finančno podprla take investicije v otroško varstvo, ki zagotavljajo funkcionalnost in racionalnost in da bi bila zagotovljena ustrezna vsebina vzgojno-varstvenega dela. To pa ne samo v otroških ustanovah, za gradnjo katerih dodaja sredstva republiška skupnost, temveč v vseh. Predsednik finančne komisije pri republiški skupnosti otroškega varstva Mirko Damjan je seznanil izvršni odbor, da je komisija pregledala 16 vlog. V ožji izbor je prišlo 11 vlog, medtem ko jih je 5 odpadlo zaradi pomanjkljive dokumentacije, ali pa je bil projekt tak, da na letošnjem natečaju ne more priti v poštev. Tudi med omenjenimi 11 vlogami sta vlogi občinskih skupščin Nova Gorica in Tolmin tako zelo problematični, da je komisija ostala v dilemi, kaj storiti. Kot izjemno pa je komisija ocenila vlogo temeljne izobraževalne skupnosti Gornja Radgona, ki je vložila prošnjo že pred razpisom in tudi kasneje, pa vloga vseeno ni bila usklajena z razpisnimi pogoji. V Radgoni gre za adaptacijo in sanacijo osmih manjših prostorov za otroško varstvo, kar bi za te kraje sila veliko pomenilo. Ureditev je tembolj nujna, so menili, ker prostori nimajo najosnovnejšega, to je urejenega ogrevanja in sanitarij. Zato finančna komisija ni mogla reči »ne« in podobno je storil danes izvršni odbor, ki je Radgoni izjemoma odobril dodelitev zaprošenih 140.000 dinarjev. Ker ne bi mogli opravičiti dodelitve iz republiškega sklada za razvoj dnevnega varstva otrok, bodo dali sredstva iz prihranjenih sredstev organov republiške skupnosti otroškega varstva. Izvršni odbor je vsestransko razpravljal tudi o vlogah občinskih skupščin Nova Gorica in Tolmin; zataknilo se je namreč na projektu, ki ima funkcionalne napake, m katere je opozorila strokovna skupina. Gre namreč za ponovitev projekta, po katerem je zgrajen otroški vrtec Vodmat v Ljubljani. Ker so se v Gorici odločili, da bodo vsekakor gradili, so zdaj prošnjo za dodelitev republiških sredstev odklonili, Tolminu pa odobrili s pogojem, da pristane na popravek projekta in šele potem začne graditi. O tem bo izvršni odbor obvestil tudi Novo Gorico, in ji s tem svetoval, naj bi vsekakor gradila na osnovi popravljenega projekta. Izvršni odbor je zavrnil prošnjo temeljne skupnosti .. Sklicani trije zbori skupščine SRS Seje gospodarskega, republiškega in prosvetno-kulturnega 10. marca ze, odobril pa 590.000 din za gradnjo novega vrtca. Posebej pa se je zavzel za prošnjo občanske skupščine Slovenske Konjice in odobril 67.500 dinSrjev za preureditev bivše železniške postaje v Zrečah v t otroško ustanovo. Ocenil je,' da je investicija smotrna in poceni. Prav tako je odobril prošnjo TIS Sevnica, ki prosi za 300.000 din, to je za 30-odstotno finančno soudeležbo republiške skupnosti pri gradnji novega vrtca. Odobritev so obrazložili s tem, da se občina Sevnica industrijsko naglo razvija in da je pomoč nujna. Izvršni odbor je ugodil tudi prošnji skupščine občine Murska Sobota, ki je zaprosila za 500.000 dinarjev in občinski skupščini občine Koper, ki je zaprosila za 300.000 dinarjev za gradnjo novih vrtcev. Niso pa ustregli vlogi TIS Trebnje, kjer nameravajo montažni provizorij urediti za potrebe otroškega varstva. Čeprav grs za podoben primer kot v Zrečah, pa je v Trebnjem še vse preveč neznank, zato so sklenili, da bo republiška skupnost financirala načrt za preureditev in da naj pride Trebnje na prihodnji natečaj. Izvršni odbor je obravnaval tudi zaključni račun za leto 1968 in finančni načrt za letos. MARIJA ROB EK Nova imenovanja na klinikah LJUBLJANA, 28. febr. — V kliničnih bolnišnicah v Ljubljani je postal predstojnik ortopedske klinike docent dr. Franc Debevc. Na kliniki za ušesa, nos in grlo pa je prevzel predstojniš-ko mesto prof. dr. Vinko Kambič. Prve občinske kandidacijske konference Kandidate za poslance so že določili v Litiji. Škofji Loki in Jesenicah LJUBLJANA, 28. febr. — Včeraj so se v Sloveniji začele občinske kandidacijske konference. Na njih določajo kandidate za zvezne in republiške poslance. V Sloveniji bo izvoljenih 40 zveznih in 285 republiških poslancev. O kandidatih, ki jih bodo določili na občinskih kandidacijskih konferencah, bodo razpravljali občani še na zborih volivcev. Na občinski kandidacijski konferenci v Litiji so določili sekretarja medobčinskega sveta ZK Ljubljana Jožeta Demovška in vodjo biroja za ekonomske analize in planiranje v litijski predilnici Andreja Kralja za poslanska kandidata v republiški zbor slovenske skupščine. Na občinski kandidacijski konferenci v Škofji Loki so določili pet poslanskih mandatov v republiški skupščini šest kandidatov. Za republiški zbor je edini kandidat sekretar RTV Ljubljana Ivan Franko. Za gospodarski zbor sta kandidata direktor obrtnega podjetja Inštalacije iz Škofje Loke Anton Polajnar in direktor podjetja Alpes v Češnjici Janez Ster. Za kul-tumoprosvetni zbor je kandidat profesor na osnovni šoli v Gorenji vasi Boris Klemenčič, za socialnozdravstvenl zbor sta kandidata splošni zdravnik v škofjeloškem zdravstvenem domu dr. Anton Košir in kmet iz Zminca Ivan Oman. Na kandidacijski konferenci na Jesenicah so določili kot kandidata za eno poslansko mesto v republiškem zboru Milana Kristana in Janka Burnika. Za dve poslanski mesti v gospodarskem zboru sta kandidata Tone Grošelj in inž. Štefan Nemec. Za dve poslanski mesti v socialno-zdravstvenem zboru sta kandidata Slavko Osredkar in dr. Tomaž Ažman, za eno poslansko mesto v kultumoprosvet-nem zboru pa Albina Tušar in Jože Gazvoda. Znanstveno sodelovanje s tujino še ni učinkovito Z včerajšnje seje komisije republiškega izvršnega sveta za kulturne stike s tujino LJUBLJANA, 28. febr. Iz sekretariata za informacije IS smo prejeli: Danes je bila pod vodstvom Jožka Štruklja, člana izvršnega sveta SR Slovenije, seja komisije izvršnega sveta za kulturne stike SRS s tujino. Prisotni člani, ki so zelo živahno in temeljito sodelovali v diskusiji, so najprej pregledali tiste naloge komisije za letošnje obdobje, o katerih mora komisija zavzeti stališče in poročati zvezni komisiji za kultur- Odslej JAT in lnex Adria z letali tovarne Douglas Po temeljitem premisleku in 'ipriporočilu ZIS so V'direkcijipfUočili: kupimo DC-9?32 LJUBLJANA, 28. febr. Letalski podjetji JAT iz Beograda in Inex Adria iz Ljubljane sta se sporazumeli o skupnem nakupu letal za srednje proge. Na priporočilo komiteja za promet ZIS so strokovnjaki obeh podjetij predlagali vodstvom nakup dvomotornega letala douglas DC-9-32. Sklep o nakupu in tipizaciji letal sta vodstvi podjetij objavili danes hkrati v Beogradu in Ljubljani. V nadaljevanju seje CK ZKJ je imel uvodno pojasnilo o osnutku predloga resolucije o-Zvezi komunistov in enakopravnem mednarodnem sodelovanju Niaz Dizdarevič, nato pa je Svetozar Vukma-novič navedel nekaj svojih kritičnih opomb. Miroslav Pečujlič je pojasnil osnutek osnovi razvoja ZKJ. Poudaril je, da je ta dokument spre-resolucije o idejno-politični jela velika večina komunistov. Skupnosti za kulturne dejavnosti LJUBLJANA, 28. febr. — Predlog republiškega sekretariata za prosveto in kulturo je smiseln in upravičen le, če bo zaxon o skupnostih as moram opomniti in to zelrf resno, da kolektiv in nje-goin sa\noupravni organi tega ne bodo vtič tolerirali. Ce ne mislite spremeniti svojega odnosa do dela, je naj l Pl je, da si poiščete drugo službo .1.« »Brei skrbi! In to že jutri!« je izbruhnili Rudi—mravljica in ogorčeno zapustil pisarno personalnega. Taketj smo mu povedali, da je to zanesljivo pomota, ko je’ privihral v pisarno. Ampak bilo je zaman. Telefoniral je znancu h konkurenčnemu podjetju in tam se ga niti najmanj Občan Kurent niso branili. Vsakdo, kdor je poznal Rudija—mravljico, je vedel, da je v svojem poslu vreden zlata. Tako nas je že naslednje dni zapustil, čeprav se mu je prišel personalni opravičiti za spodrsljaj. Javno je priznal, da je mislil, da ima pred seboj neko drugo osebo. Vendar ni nič pomagalo, šel je. Zdaj je v našem oddelku huda vrzel. Drugi Rudi je sicer ostal in se ni spremenil niti za las. Vendar ga personalni ni poklical in ga najbrž tudi ne bo. Razumem, da je po vsem tem nekoliko v strahu in da lep čas ne bo več imel kadrovskih pogovorov. MIHA KURENT redko se zgodi, da je evidenca končana, ko se že pojavijo novi predpisi, ki stvari bistveno spremenijo. Prednost, ki jo vidimo v uvajanju znanstvenih metod v planiranje, je v tem, da človeka prisili k logičnemu razmišljanju in to ne samo direktorje in vodilne ljudi. Ljudi v podjetju je treba prepričati, da se evidenca vodi za podjetje in ne le za zunanje faktorje. Prav pri uvajanju visoke mehanografije v gospodarstvu pa je čutiti pomanjkanje slehernega družbenega dogovora. Uvažamo zelo različne me-hanografske sisteme, katerih vsak zahteva seveda tudi različne vrste programiranja in izobraževanja kadrov. Tudi kar zadeva patente, tehnične izboljšave in raoio-nalizatorstvo smo na dnu svetovne lestvice. To je odraz razpoloženja v podjetjih, včasih tudi — nezaupanja ▼ ljudi. Spremeniti odnos do rvovator-stva in racionalizatorstva pa pomeni, vpeljati takšno službo v podjetju, stimulirati vsako najmanjšo idejo, pa čeprav je morda ni moč takoj uporabiti v neposredni proizvodnji. Vemo, da si želi- mo imeti v podjetjih moderno organizacijo, osnovni problemi so razrešeni, pa vendar stvari ne gredo. Prav gotovo v dobršni meri zato, ker ne upoštevamo dovolj človeškega faktorja. Rezultat je potem kaj porazen — tričetrt patenta na leto! Vzrok je v odnosu do ljudi, ki predlagajo izboljšave. Marsikdaj jim očitamo denar, ki ga za to dobijo, razen tega pa morajo plačati še razmeroma visok odstotek družbenega prispevka od nagrade. Zato bi kazalo dobro pretehtati predlog, naj bi nagrade za izume, izboljšave in patente oprostili družbenega prispevka. Končno to v naših razmerah ne predstavlja prevelikega zneska. Naša podjetja se dostikrat otepajo sodelovanju z znanstvenimi organizacijami. Neredki so primeri, ko naša podjetja kupujejo v tujini slabše tehnične rešitve za drage denarje, ali pa celo — kot se je že večkrat primerilo — kupijo patent izdelan v Jugoslaviji, ker ga je izumitelj prodal v tujino! KEMIJSKI TEHNIK (tehničarka) dobi redno zaposlitev. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi dohodkov. Ponudbe v ogl. oddelek pod »LABORATORIJ — LJUBLJANA« 1764 Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko LJUBLJANA, Teslova M sprejme v službo DELAVCA *a priučena težja laboratorijska dela — starost do 25 let. 1771 V Čigav je sodnik za prekrške? V Radovljici, kjer imajo še zlasti hudo zadrego s proračunom, so na zadnji seji občinske skupščine opozorili na izdatek, za katerega so menili, da ni upravičen. Gre za sodnika za prekrške, ki je letos postal samostojen organ. Zaradi tega in zato, ker so morali spričo obilice dela imenovati še enega sodnika, bodo predvideni stroški za to službo letos narasli na 147.000 dinarjev. S povečanim delom se bo nabralo tudi več denarja od kazni. Tako za letos predvidevajo 200.000 dinarjev. Ves ta denar ps bodo morali odvesti v republiški proračun. Odborniki so meniti, da bi morati iz tega denarja pokriti stroške sodnika za prekrške. Logično bi namreč bilo, da neuce stroške krije tisti, ki jih povzroči. In če mora ta sodnik biti le zaradi občanov, ki pridejo navzkriž z zakoni in predpisi, naj bi ga ti občani posredno z denarjem od kauii tudi plačan. L. S. Po reformi so mnoge domače delovne organizacije moč-1 no skrčile, ali pa celo popolnoma ukinile svoje razvojne službe. V tujini lahko zasledimo ravno obratne primere. Pa tudi izkušnje nekaterih domačih podjetij, ki so te službe razvile, pravilno nagradile in spodbudile, pričaijo, da lahko dandanes marsikaj storimo, če upoštevamo tudi | znanstvene rešitve. Tako na primer Gorenje iz Velenja, mariborski Zlatorog in še nekatere druge. Nasprotnih primerov raje ne bi navajali, I povemo pa lahko, da se to v rezultatih teh podjeti j močno | odrazi. Stališča smo zapisali v resolucijo. Tudi na vseh sestankih, ko steče beseda o uvajanju znanosti, smo si edini, da je to edini način, da hitreje napredujemo. Direktorji slovenskih podjetij so on dan vsi do zadnjega poudarjali potrebo po uvajanju znanstvenih izsledkov v neposredno proizvodnjo. Pa vendar marsikje dalj od besed ne pridemo. Morda se bodo stvari le izboljšale, ko bodo delovne organizacije izdelale programe svojega razvoja, naloge iz teh programov bo treba uresničiti skupaj z znanstveniki. IVAN VIDIC predvolilnega zbora univerzitetnih delavcev in študentov o mestu univerze v političnem sistemu Predvolilni zbor univerzitetnih delavcev in študentov, ki Je bil 26. februarja na Filozofsko, fakulteti, je sprejel izjavo, s katero sporoča slovenski javnosti svoje mnenje o mestu univerze v predstavniškem sistemu in svoje stališče do temeljnih vprašanj vloge univerze v sodobni slovenski družbi. Izjavo objavljamo v celoti. Pridružujemo se programskim izhodiščem za kandidiranje poslancev, ki jih je sprejela republiška konferenca SZDL, in naša Izjava je konkretizacija teh izhodišč, kakor se kažejo iz našega zornega kota in na področju našega delovnega prizadevanja. S to Izjavo Izražamo skupno mnenje univerzitetnega predvolilnega zbora in ga sporočamo slovenski javnosti. Potencirana prizadevanja, da bi se kot univerzitetni delavci pojavili v republiški skupščini, so razumljiva kot znamenje porajanja novih družbenih odnosov, v katerih skupščinski sistem dejansko odigrava svojo temeljno družbenopolitično vlogo. Naša aktivnost s tem v zvezi se v celoti zliva s procesom afirmacije bistvenih kvalitet socialističnega parlamentarizma. Prisotnost univerzitetnih učiteljev v skupščini pomeni prispevek k razreševanju dosedanjega položaja znanosti v družbenem odločanju, v katerem je bila njena prisotnost mnogokrat odvisna od volje birokratskega aparata. Za študente pa pomeni legalizacija njihove vloge v samoupravnem odločanju bistven korak ▼ premagovanju njihove dosedanje obrobne družbene pozicije. Smo pa po drugi strani mnenja, da bi Skupščina necelovito izražala nacionalno integriteto, če adekvatno ne bi vključila tako važnega elementa te integritete, kot je to univerza, še posebej pa bi bilo v tem primeru enostransko tolmačeno področje slovenske prosvete, znanosti in kulture. Značaj naše dejavnosti in mesto univerze v republiki nam narekujeta opredelitev za koncept čimbolj izpopolnjenega nacionalnega usmerjanja osnovnih družbenih tokov na našem področju. Ta nivo zagotavlja uspešno vključitev znanosti v načrtovanje in se je v zadnjih letih izkazal za zelo Učinkovitega. S tem se ne zavzemamo za nekakšno diktaturo znanosti, odločno tudi zavračamo poizkuse prikrivanja take ali pa še enastranejše politike z raznimi »modemizmi«. Bistveni ostajata demokratična iniciativa in kontrola delovnih ljudi, katerih izvor sta skupščinski in komunalni samoupravni sistem. Posledica afirmacije republike v družbenem usmerjanju je začetek dolgoročnega načrtovanja in programiranja družbenega razvoja. To najavlja novo obdobje v našem nacionalnem življenju in tu je prisotnost univerze, kot znanosti in kot mladega rodu, neobhodna in bistveno pomembna. Dolgoročno načrtovanje je hkrati tudi prvi od nujnih pogojev za smotrno postavitev izobraževalnega sistema. Izobraževanje, tudi visokošolsko izobraževanje, ima svoje mesto kot faza v ciklusu družbene reprodukcije. Toda ta ciklus ni vedno evidenten in še manj sklenjen ter funkcionalen na vsakršnem nivoju. Izobraževanje je treba obravnavati kot nacionalno (republiško) vprašanje in na tem nivoju tudi meriti njegove efekte. Usodna enostranost pa je izobraževanje (pa tudi sianiost) podrediti samo posamezni ali posameznim gospodarskim organizacijam in samo s tega vidika ocenjevati njegovo »rentabilnost«. V tako postavljenem odnosu izobraževanju Cin znanosti) nikoli ni priznana njegova kompleksna družbena funkcija. V zvezi z izobraževanjem nas skrbi njegovo očitno zoževanje kot kanala socialne mobilnosti. Struktura in učni uspehi učencev, dijakov in študentov opozarjajo na vse manjše možnosti, da bi si mladina iz socialno šibkejših slojev skozi šolanje bistveno izboljšala svoj socialni status. Gre za neenake možnosti in za pomanjkljivo socialno podporo. Gre pa tudi za nevarnost »dvojnega šolstva«: »boljšega« in »realnega«, mestnega in provincialnega, B-programa in A-progra-ma. Takšna socialna diferenciacija lahko bistveno vpliva na razpodelitev politične moči, kar bi prej ali slej prišlo v nasprotje z intencami socialistične samoupravne družbe, saj bi se na robu političnega odločanja na ta način znašle obsežne družbene skupine; del industrijskih delavcev, del kmetov itd. Socialna politika je torej med temeljnimi vprašanji sistema in nikakor ne dobrodelna ali samo solidarnostna aktivnost. Od nekdaj se v svetu na robu političnega odločanja nahajajo študentje. Nepriznavanje njihovega statusa je osnovni razlog njihovega družbeno podrejenega položaja in njihove mnogokrat ekstremne politične aktivnosti. Razvoj samoupravnih odnosov v Jugoslaviji pa je študente postavil v nov položaj. V zadnjem času so bili glede priznanja študentovega delovnega statusa storjeni pomembni koraki in na tej osnovi je treba nadaljevati snovanje nove vloge študenta. Zgodovinska orientacija ZKJ proti vsakršnim hege-monističnim politikam' in proti vsakršnim teorijam omejene suverenosti kateregakoli naroda je temeljni kriterij našega razsojanja in zavzemanja odnosa do številnih mednarodnih političnih gibanj, s katerimi se kot dinamična in komunikativna sredina srečuje naša univerza. S to izjavo želimo opozoriti slovensko in univerzitetno javnost na naša prizadevanja in hotenja za čim skladnejši in še hitrejši razvoj naše samoupravne družbe, in na pomen, ki ga v sklopu tega ima slovenska univerza. Izražamo podporo politiki Skupščine SRS in njenega Izvršnega sveta, ki je v zadnjih letih že pokazala prve uspešne rezultate in ki izhaja iz prizadevanj za čim hitrejše osbvarjanje dolgoročnega koncepta nacionalnega razvoja. Zato tudi zahtevamo, da se za predsednika Skupščine izvoli ponovno tovariš Sergej Kraigher, za predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS pa tovariš Stane Kavčič. Deljena mnenja o devizni kvoti za železarno Skopje En poslanec je glasoval proti predlaganemu zakonu, štirinajst poslancev pa se je vzdržalo glasovanja Po krajši skupni seji zveznega zbora in zbora narodov je bila v četrtek zvečer še ločena seja zveznega zbora, na kateri so sprejeli več zakonov in sklepov. Zelo živahno razpravo sta sprožila predlog zakona o posebni devizni kvoti za uvoz opreme za železarno Skopje in predlog Sklepa, da federacija prevzame jamstvo za tuje kredite za dograditev te železarne. Že na začetku, razprave je poslanec Cedo Borčič izjavil, da bo glasoval proti predlogoma. Po njegovem ni primerno razpravljati o tem, kako financirati dograditev železarne, preden sprejmemo dolgoročni načrt o razvoju naše črne metalurgije. Predlagano devizno financiranje železarne po njegovem mnenju ni v skladu s temeljnimi smernicami reforme. Jazov Blaževič je dejal, da sta premalo obrazložena tako predlog o skrajšanem. postopku, kakor tudi predlagani način financiranja. Ugovarjal Je tudi temu, da bi razprav- ljali o tej stvari brez dolgoročnega načrta o razvoju črne metalurgije. Predsednik odbora za industrijo Mihailo SvabfC je obrazložil stališče odbora, Id je sprejel oba predloga zveznega Izvršnega sveta brez pripomb. V tem smislu Je govoril tudi predstavnik odbora zveznega zbora m načrt m finance Aleksander Jovanovič. Predlog zakona in predlog sklepa je btez pridržkov podpri Cedo Kapor, medtem ko Je Makso Bače zahteval, naj se glede na zapleteno gradivo in glede na razlike v mnenjih razvije širša debata, v kateri naj bi predloga bolj argumentirano podkrepili. Po njegovem mnenju bi bilo treba o teh predlogih Izčrpno razpravljati na seji zbora narodov. Bogo Gorjan je ponovno zahteval, naj o zakonu razpravljajo v rednem posrop.ru, dr. Leon Gerškovič pa Je predlagal, naj bi razpravo odložili do prihodnje seje, ki bo 5. marca. Blažo Djuričič pa je bil proti temu predlogu, rekoč, da je gradivo dovolj obrazloženo in da ni razloga, aa bi stvar odlagali. Zvezni sekretar za gospodarstvo dr. Borivoje Jelič in član ZIS Hakija Pozderac sta poudarila, da obstaja zakonita in sistemska osnova za obe predlagani rešitvi, nato pa so ▼ zveznem zboru glasovali. Zakon in skiep so sprejeli z enim glasom proti in pri 14 vzdržanih glasovih. k V nekaj vrstah MARIBOR Zlati poroki — Jutri bosta r poročni dvorani na Rotovžu dve zlati poroki. Petdesetletnico skupnega zakonskega življenja slavita zakonska para Cilka in Stjepen Vujiča iz Spodnjega Dobrenja in Antonija ter Anton Stemad iz Maribora. Pogovor — Vinag Maribor in Agrotoooibiittt Maribor sklicujeta 3. marca pogovor s predstavniki tiska in RTV. Seznanili jih bodo s pogodbo o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju. Polnitev — V ponedeljek bodo začeli pri Vinagu polniti vino »Pekerčan« letnika 1968. Ob tej priložnosti pripravija-jo tudi degustacijo vina. Livarji — V Maribor je prispel v četrtek vodja personalne službe tovarne Senking iz Hilde&heima pri Hannovru. Prek zavoda za zaposlovanje se zanima za livarje, ksi bi se zaposlili v tej nemški tovarni. Imenovanja — V četrtek je občinska skupščina Maribor imenovala Metoda Najdiča za načelnika davčne uprave občinske skupščine. DRAVOGRAD Spoznavajmo svet in domovino — Danes bo tu javna mladinska oddaja RTV Spoznavajmo svet in domovino. Mladi iz Dravograda se bodo pomerili z mladinci iz Vrhnike. RADLJE OB DRAVI Komunalni problemi — Skoraj v vseh krajih v občini ima-jo kopico komunalnih problemov, ki hd jih morali čim prej urediti. Tako bi morali dopolniti ali zgraditi nov vodovod ▼ Vuzenici, na Muti in v Breznem, popraviti kanalizacijo v Radljah in v Ribnici na Pohorju, ter asfaltirati nekaj krajevnih cest. PREVALJE Stanovanjska stiska — V kraju je trenutno nad 100 prosilcev za stanovanje, katerim pri krajevni skupnosti ne morejo ustreči. Pri omenjeni skupnosti so tudi mnenja, da tukajšnje delovne organizacije odvajajo premalo denarja za stanovanjsko graditev. Položaj bodo letos nekoliko omilili, ker bo občinski odbor ZB začel graditi stanovanjski blok za udeležence NOB. Pri krajevni skupnosti pa se zavzemajo tudi za graditev večje poslovno stanovanjske stavbe. PODLEHNIK Haloze se odpirajo — Kmalu bo skozi Haloze stekla mednarodna tranzitna cesta, ki bo povezovala Maribor z Zagrebom in ki bo krajša od sedanje za nekaj nad 30 kilometrov- S tem pa se seveda tudi Halozam odpirajo velike možnosti turističnega razvoja. MURSKA SOBOTA Marksistični krožki — Tu je bilo posvetovanje vodstev marksističnih krožkov v soboški občini, na katerem so se največ pogovarjali o oblikah in metodah dela teh krožkov. Prireditev za matere — V okviru praznika dneva žena bodo gojenke soboškega dijaškega doma priredile pester kulturni program, na katerega bodo povabile svoje matere. Obisk mladine — Trideset mladink in mladincev iz soboške tovarne perila in oblačil Mura je pred dnevi obiskalo tovarno Saturnus v Zalogu pri Ljubljani. Seznanili so se s proizvodnim procesom tovarne in delom tamkajšnje mladinske organizacije. LENDAVA Model za silos — Kmetijska zadruga je dala izdelati model za graditev siiosnih jam, ki ga posoja kmetom. Model je na voljo celo leto in računajo, da bodo še letos kmetje postavili okrog 50 silosov. NEGOVA Jubilej zakoncev Kaučič — Pred kratkim sta zakonca Kaučič — Franc, star 85 let in Marija stara 84 let — praznovala 60 obletnico poroke. Zakonca kljub visoki starosti še vedno delata na svoji veliki kmetiji, ki leži ob Negovi. tz drugih izdaj CELJE Temelji za novo hladilnico — Gradbeno podjetje »Obnova« iz Ljubljane, ki je prevzelo dela pri graditvi sodobne hladilnice za sadje v Celju z zmogljivostjo 400 vagonov sadja, nadaljuje v teh dneh z betoniranjem temeljev za veliko halo. Zima je popustila in tako lahko delo nemoteno opravljajo. Nova hladilnica mora biti gradbeno pripravljena do poletja, jeseni pa naj bi bila nared za skladiščenje sadja iz pridelovalnih območij širšega celjskega okoliša. LJUBLJANA Za advokate previsoki davki — Odvetniška zbornica se zavzema za to, da bi znižali dajatve iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev. Odvetniki predlagajo, naj bi stopnja obdavčitve rastla progresivno šele od 35.000 dinarjev naprej in naj bi znašala največ 21 odstotkov. Odborniki ljubljanske občinske skupščine Center so ta predlog zavrnili. Toda odvetniki so napovedali, da se bodo pritožili pri republiških organih. Ameriški turistični dvomotoraik — Nad brniškim letališčem so piloti ljubljanskega aero kluba preizkusili novo ameriško dvomotorno turistično, poslovno in šolsko letalo »Piper Turin Comanche — C« Prikaz turističnih in uvoznih podjetij priredila švicarsko zastopstvo ameriške tovarne Piper in ljubljanski Univerza!. Kmetje želijo arondacijo Zamenjava zemljišč v Pesniški dolini je nujna Regulirana Pesnica pospešuje odtok vode v Dravo, da v dolini ni večjih poplav. Zmanjkalo pa je sredstev za "racinj0 mostov na novi strugi in za osuševanje zemljišč, ki imajo visoko talno vodo. Nova globoka struga namreč omogoča osuševanje, potrebna pa so dodatna dela. Ali naj čakajo, kdaj se bodo lahko lotili načrtnega, trajnejšega izoblikovanja zemljišč ob regulirani Pesnici ali kaj naj storijo, da bi si pomagali kar najhitreje? Nekateri kmetje so bolj nestrpni kot kmetijski kombinat Ptuj, ki ima tudi precej zemljišč. Njihovo nestrpnost pa bi pogosto lahko imenovali tudi podjetnost, kot se je pokazalo na razpravi o teh vprašanjih, ki je bila pred kratkim v Pt.uju. Predlagali so ustrezno zamenjavo svojih in družbenih zemljišč, kar naj bi njim in kombinatu olajšalo vbdelavo in nadaljnje urejanje. Zastopniki kmetijskega kombinata pa so menili, da bodo stvari hitro proučili in bi se zamenjava lahko začela že to pomlad. Taka zamenjava zemljišč naj bi bila hkrati arondacija družbenih zemljišč na enem bregu Pesnice. Zamenjavo zemljišč so predlagali predvsem kmetje iz vasi Levaniči. Na novi strugi Pesnice ni v razdalji 7 km nobenega mostu. Z vprego in s stroji ne morejo na svoja zemljišča, ki jih imajo precej na drugi strani struge, ali morajo narediti dolgp pot do najbližjega mostu in spet nazaj ob strugi. Kmetijski kombinat ima enako dolgo pot do svojih zemljišč, ki so na njihovi strani Pesnice, zato jih daje v najem kmetom. Ker ni sredstev za gradnjo mostov, bi tako ostalo še dolgo, če zemljišč ne bi zamenjali med sabo. J. p. Gasilci o svojem delu Občni zbor gasilskih društev v mariborski občini V mariborski občini so se začeli občni zbori društev, na katerih gasilci govorijo o svojem dosedanjem delu in opozarjajo na težave, z katerimi ae srečujejo. Na občnem zboru v Jakobskem dolu so razpravljali o čimprejšnji dograditvi gasilskega doma. Ugotovili so, da so povečali potrebno skrb preventivni dejavnosti in poudarili, da lani niso zabeležili nobenega požara na svojem območju. Podpredsednik občinske gasilske zveze Maribor Ferdo Golob in tajnik Franc Robinšak sta poudarila, da bi marale pri dograditvi gasilskega doma sodelovati tudi ostale krajevne organizacije. Poudarila sta tudi potrebo po strokovnem izpopolnjevanju gasilcev. Gasilci v Kamnici pri Mariboru so na občnem zibom orisali svojo plodno dejavnost in med drugim poudarili. da so z lastnim denarjem kupili od Marlesa avto in ga preeuredili za gasilske potrebe. Kupili so tudi novo brizgalno, saj je bila dosedanja brizgalna po 40 letih delovanja že izrabljena. Za predsednika so izvolili Janeza Zadravca, za poveljnika pa Franca Dokla. Razprava na občnem zbora gasilcev v Smolniku je pokazala, da v tem društvu zaradi pomanjkanja denarja ne kupiti gasilskega avtomobila, ki bi ga nujno potrebovali. Več članov gasilskega društva je v zadnjem letu sprejelo gasilska odlikovanja 2. in 3. stopinje. Za predsednika so izvolili Zvonka Vernika, za poveljnika pa Huberta Ketiša. Javno priznanje za pomoč gasilski organizaciji so izrekli Gozdni upravi Ruše, tovarni Jeklo Ruše, inž. Ajdiču in Ivanu Mačku iz Ruš. Gozdarskega tehnika Ivana Ačka so imenovali za zaslužnega člana. Na občnem zboru v Tmi-čah so ugotovili, da imajo v tem društvu vključenih največ mladincev in pionirjev. Kupili so nov gasilski avto. Letos nameravajo dograditi še eno garažo, sejno dvorano in stolp pri gasilskem domu. Poveljniku Štefanu Lešniku so izrekli priznanje za njegovo 20 letno delo v gasilski organizaciji. Desetini pionirk in pionirjev pa sta prejeli diplome za uspešno sodelovanje na raznih tekmovanjih. V Staršah so na občnem rtoru poudarili, dz so končno dobili telefon. Dogradili ao tudi g—ilrtrl dom ki uredili njegovo okolico. V Staršah, Košnji m Skokah j« največ težav aaradi pomanjkanja vode v studencih, ki so usahnili aaradi del pri dovodnem kanalu HE Zlatoličje. S krajevno skupnostjo so se dogovorili, da bo gasilsko društvo sodelovalo pri pluženju cest. Ob stoletnici slovenskega gasilstva bo društvo letos pripravilo razne prireditve, na katerih bodo sodelovale člani pevskega žbora, dramske sekcije in nekaterih drugih sekcij. M. K. Občni zbor i Foto-kino kluba Maribor MARIBOR, 28. febr. — Sinoči je bil v dvorani Konstruktorja občni zbor FOto-kino kluba Maribor. Iz poročila predsednika DragUe Modrinjaka je Mio mogoča razbrati velik napredek v dejavnosti fotokluba. V preteklem letu so ob finančni pomoči FK zveze Slovenije uredili v prostorih ucluba temnico. FKK Maribor Je po sedanjih uspehih drugi najboljši klub v državi. Najboljše potrdilo za izredno dejavnost kluba je 523 razstavljenih fotografij na domačih in tujih razstavah, za katere so mariborski avtorji prejeli 64 nagrad in pohval. Člana kluba Stojan Kebler in Dragiša Modrinjak pa sta dobila naslov mojstrskega kandidata. Vendar so veliki uspehi kluba ogroženi zaradi slabih finančnih razmer kluba, dani kluba so se odločili, da bodo letos organizirali medklubsko razstavo, vendar je zaradi sedanjih finančnih razmer, možnost organizacije takšne razstave še nejasna. Ob zaključku so za novega predsednika kluba soglasno izvolili Dragi-šo Modrinjaka in za podpredsednika Branka Jemeiča. Ptuj: kredit za TAP Obširna obnovitev tovarne avtomobilske opreme TAP v Ptuju je sklenila izvesti obširen sanacijski in investicijski program svojega podjetja. Zlasti želi preusmeriti svojo proizvodnjo in povezati proizvodni program tesneje s perspektivnim razvojem avtomobilske in motorne industrije Jugoslavije. Med številnimi avtomobilskimi deli bo posebnega pomena serijska proizvodnja tahografov, merilnih inštrumentov, kš jih je podjetje izdelovalo v manjših količinah že sedaj. To proizvodnjo bo tovarna lahko v prihodnje bistveno povečala, saj je bil pred nedavnim sprejet zvezni zakon, po katerem morajo imeti vgrajene tahografe v kabini vsi tovornjaki, razen tega pa tudi avtobusi na določenih linijah. Podjetje je bilo nekaj časa v težavah zaradi preobširnega in ne dovo j jasnega proizvodnega programa. Zdaj, pravzaprav konec preteklega leta pa se je položaj močno popravil. Tako so sklenili poslovanje v letu 1968 dokaj ugodno in ustvarili za 1.800.000 dinarjev skladov. Za sanacijski in investicijski program je potrebno podjetju posojilo v približnem znesku pet milijonov dinarjev. Lastna udeležba pri posojilu bi znašala 2,084.000 dinarjev, Kreditna banka Ptuj bo prispevala 1.142.000 dinarjev. občinske skupne rezerve 200.000 za obratna sredstva, upravni odbor republiških skupnih rezerv pa je sklenil, da bo sodeloval pri investicijskih vlaganjih in že tudi odobril posojilo v znesku 1,173.900 dinarjev za dobo osmih let in s 6.25-odstot-nimi obrestmi. Ta kredit bo dala na razpolago Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani, ki vodi finančne posle za republiške skupne rezerve. Med pogoji, ki jih je TAP morala sprejeti, je tudi obveznost, da bo podjetje moralo doseči v letu 1970 celotni dohodek v znesku 37,590.000 dinarjev, od tega dohodek 13,850.000 in za sklade 2,870.000 dinarjev. Vsi, ki so sodelovali pri daja-hiu posojila, so prepričani, da bo podjetje lahko ta pogoj izpolnilo. Upravni odbor republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij je namreč temeljito preučil prošnjo podjetja in ugotovil skupaj s svojimi strokovnimi izvedenci, da sta sanacijski in investicijski program tovarne avtomobilske opreme v Ptuju izvedljiva, ker vsebujeta odločne organizacijske ukrepe in strokovno preudarjene odločitve za preusmeritev proizvodnje in za stabilizacijo prihodnjega proizvodnega programa. FRANC SRIMPF -r ŠČAVNICA NE PRIZANAŠA LJUDEM — Ščavnica s svojimi pritoki tudi letos ne prizanaša prebivalcem radgonske in ljutomerske občine, kjer je voda že zalila večino nižjih predelov. Ponekod sega voda do hiš, še večjo škodo pa povzroča na polju. Zato je razumljivo prizadevanje občanov, da bi po sto letih obljub slednjič omogočili prebivalcem, da bi ob izdatnem lastnem deležu ukrotili in regulirali hudourno Ščavnico. Na sliki: tudi Križevce pel Ljutomeru oklepa čedalje višja voda. Foto: Boro Borovič So šteti dnevi progi Velenje — Dravograd? Občini Slovenj Gradec in Dravograd morata poravnati primanjkljaj 180 tisoč dinarjev Železniška proga med Velenjem in Dravogradom nima statusa javne proge. Potniški promet so pred časom ukinili, s posebno pogodbo, ki sta jo podpisali občinski skupščini Slovenj Gradec in Dravograd ter Železniško transportno podjetje Maribor, pa je urejen tovorni promet. Seveda pa sta se morali občinski skupščini in gospodarstvo v Slovenj Gradcu in Dravogradu zavezati, da bodo krili primanjkljaj, če promet na že1 leznici ne bo tolikšen, da bi krili lahko vse stroške. Pogodba določa, da bo občina Slovenj Gradec krila 83 odstotkov primanjkljaja, občina Dravograd pa 17 odstotkov. Opaziti je, da se na progi Velenje—Dravograd občutno manjša obseg tovornega prometa. Po podatkih 2TP Maribor so lani opravili kar 40 odet. manj voznih kilometrov kot leto dni poprej. Za upadanje tovornega prometa je več vzrokov, med katerimi ni povsem na zadnjem mestu tudi premajftna skrb železnice, da bi povečala promet med Velenjem in Dravogradom. Lanskoletni primanjkljaj že-lezniške proge Velenje—Dravograd je že znan. V Slovenjem Gradcu bodo morali prispevati za kritje iz-gube 155.000 din, v Dravogradu pa blizu 24.000 din. Povsem realno pa je mogoče pričakovati primanjkljaj tudi letos, to še toliko bolj, ker je železnica določila nove prevozne tarife, pri čemer se je najnižja prevozna tarifa za vagon povečala za 70 din. Po tem lahko slišimo, da za Železarno Ravne ne bo več zanimiv prevoz lignita iz Velenja po železnici. Pa tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah že resno razmišljajo o preusmeritvi, zlasti v tistih, kjer sami krijejo stroške prevoza in ne kupci. In ker v zadnjih letih niso porabili za vzdrževanje železniške proge Velenje—Dravograd ničesar, bi morali v ta namen zbrati še dodatno 1 milijon dinarjev, da bi prihodnje leto progo obnovili. Denar bi zbrali tako, da bi se prevoz za vsak vagon podražil za 200 dinarjev, vendar tudi tako ne bi zbrali vsega potrebnega denarja. O problemih, ki se porajajo v zvezi s položajem železniške proge Velenje—Dravograd, so razpravljali tudi na zadnji seji skupščine občine Slovenj Gradec. Odborniki so V hodniku pred blagajno naše občinske skupščine, so obesili novo uro. Lepo električno uro, natanko sem si jo ogledal Bilo pa je tako. V skupščinskem uradu sem hitro opravil, pa so me poslali še k blagajni, da bom poravnal svoje obvez- Točen čas nosti. Lepa ura kaže točno osem, potrkam m vstopim. »Mi pričnemo ob osmih, počakajte zunaj!« odvrne na moj pozdrav blagajničarka. »Toda tovarišica, vaša električna ura že kaže osem.« »Manjkajo Se štiri minute, vas bom poklicala.« Imela je prav, električna ura je prehitevala. Odpravil sem se pred vrata in čakal. Ker so v drugih pisarnah že delali_ se nas je takoj nabrala vrsta. »Tukaj so zelo natančni,« pripomni mlajša ženska, »me v trgovini ne smemo gledali na uro, če imamo ravno stranke.« »Ko bo treba domov, bo pa verjela električni uri,« doda drugi. »Ce ne morejo uskladiti uradnih ur, naj bi nabavili še kakšno klop, da borne, laže čakali.« Blagajničarka nas je prišla poklicat. Res je bila točna, zakasnila ni niti sekunde. Pravzaprav je poklicala samo mene, kajti vstop je tu dovoljen le posamezno, kot smo navajeni v zdravniški ordinaciji. Cez nekaj dni sem trkal na vrata zelo uglednega urada. Trudil sem se Taki smo zaman. Bilo je zaklenjeno, ključ je tičal v ključavnici, nad njim pa napis: Uradne ure v sredo od 17.—19. ure. Pogledam na uro: 18.45. Mimo je priskakljalo dekle s kupom map v naročju. »Ali tukaj ne delajo več?« »Menda že ne, so pač končali malo prej.« Ko sem odhajal mimo vratarja, sem ga pobaral: »Pri vas pa niste preveč natančni. Soba 27 je te zakljenjena.« »Veste, ljudje odhajajo na vlak, kaj hočete, moramo razumeti.« Električne ure v hodniku pred pisarno nisem opazil, pa tudi kake druge ne. VELIMIR BATIČ SUPERMARKET delikatesni oddelek DVE MESNI SPECIALITETI e BUDJOLA odlična k raška specialiteta aa vsako pogostitev • PEČENI MESNI SIR mesna rolsda bogata na beljakovinah v razpravi poudarili potrebo, da je treba čimprej doseči ali trajno rešitev glede proge Velenje—Dravograd, to je, da proga spet dobi status javne proge, sicer pa naj bi progo čimprej v celoti ukinili. Razumljivo je, da se v Slovenj Gradcu zavzemajo za to, da bi proga Velenje—Dravograd spet dobila položaj javne proge. V kolikor pa bi prišlo do odprave proge, pa Dejavni mariborski frizerji Sodelovali bodo na številnih tujih in domačih tekmovanjih Delavci brivsko frizerskega podjetja Maribor se te dni že pridno pripravljajo za udeležbo na raznih domačih in tujih tekmovanjih. Direktor podjetja Mate Utovič je povedal, da bo 9. marca frizersko prvenstvo Maribora v hotelu Slavija. Na tem prvenstvu ne smejo nastopiti dosedanji prvaki Maribora. Člani delovnega kolektiva brivsko frizerskega podjetja Jože Bud j a, Slavko Majhenič in Marija Kerec bodo 23. marca sodelovali na frizerskem tekmovanju na Reki, ki ga prirejajo bb 15. obletnici ustanovitve reškega frizerskega kluba. Frizerki Ivanka Križnik in Ana Gradišer bosta odpotovali v Prago in se tam 29. marca udeležili mednarodnega frizerskega tekmovanja. Na ta dan bo tudi mednarodno frizersko tekmovanje v Szombathelyju na Madžarskem, na katerem bodo sodelovali Helena Frangež, Karel Sotrell in Marija Čelan. V Budimpešto bosta odpotovala iz Maribora Janez Strelec in Viktor Zemljak in se tam 21. aprila udeležila velikega mednarodnega tekmova-' nja. V Gradcu bo 18. maja srečanje frizerjev Maribora. Trsta in Gradca. Na to prvenstvo ženskih frizerjev bodo poslali pet tekmovalk, ki bodo dosegle najboljše uspehe na letošnjem prvenstvu Maribora. Frizerji brivsko frizerskega podjetja Maribor se bodo 16. junija udeležili v hali Tivoli v Ljubljani tekmovanja za mladinski Narta pokal in tekmovanja frizerjev iz socialističnih držav. Na tem tekmovanju bo Jugoslavijo zastopala ženska ekipa frizerjev SR Slovenije, v kateri bodo Greta Kos iz Ljubljane in Ivanka Križnik ter Ana Gradišer is Maribora. V moški ekipi na tem tekmovanju pa bodo sodelovali frizerji la Beograda. M. K. , OGLAŠUJTE V DNEVNIKU ..DELO" bi bilo treba zagotoviti denar za ureditev cest, saj ceste povečanega prometa s tovornjaki ne bi zmogle. Odborniki občinske skupščine Slovenj Gradec so sklenili, da bodo podrobneje obvestili o nastalem položaju glede železniške prog Velenje—Dravograd tudi republiški izvršni svet. N. K. Servisna delavnica Standard v Mariboru MARIBOR, 28. febr. — Danes so ob Koroški cesti odprli sodobno opremljeno servisno delavnico poslovnega združenja proizvajalcev kovinske in ele.rtro industrije Standard predvsem za popravilo gospodinjskih aparatov. Ob tej priložnosti je direktor predstavništva tega poslovnega združenja za Slovenijo Milan Tomaž poudaril, da si je kolektiv predstavništva v Ljubljani določil tri osnovne naloge: organizirati lastno centralno servisno službo na območju Slovenije, Istre in Reke, urediti centralno konsignacijsko skladišče v Ljubljani in povečati prodajo izdelkov v zdajšnji trgovski mreži na domačem tržišču in z obdelavo tujih in domačih izvoznih podjetij osvajati tudi tržišče predvsem v Avstriji, Italiji in obeh Nemčijah. Letos 27. aprila bodo v Ljubljani predvidoma odprli centralno servisno delavnico, ki bo lastne servise in pogodbene servise sproti oskrbovala z rezervnimi deli. V poslovnem združenju Standard je združenih 19 največjih jugoslovanskih proizvajalcev gospodinjskih in zotoo-tehničnih aparatov ter vseh vrst peči. M. K. Nevarnost ob kanalu HE Zlatoličje MARIBOR, 28. febr. — Danes je zastopnik Društva za varstvo živali Maribor opozoril širšo javnost na nevarnost, ki grozi živalim in ljudem ob kanalu HE Zlatoličje. Poudaril je, da 6e živali pri padcu v kanal mučijo ter se počasi utapljajo. Zaradi tega bi morali živali kakor tudi ljudi pred to nevarnostjo obvarovati. Po mnenju zastopnika Društva je edina rešitev v ograji ali živi meji, ki bi moral biti na obeh straneh 17 kilometrov dolgega kanala. Za takšno investicijo bo treba precej denarja, vendar bi ga za varstvo ljudi in živali morali zagotoviti. M. K. LIMBUŠ Program dela tabornikov Taborniški odred Srebrni fazan v Limbušu pri Mariboru je pripravil letos pester program dela. Med drugim bodo priredili izlete na Pohorje, Kozjak in Boč, med-odredno tekmovanje čebelic in medvedkov in letni tabor v Kaštei Kambelovcu. Sodelovali bodo na pohodu ob žici okupirane Ljubljane in na nekaterih drugih prireditvah. V počastitev krajevnega praznika bo taborniški odred maja pripravil svoj taborniški dan s tekmovalnim programom v raznih disciplinah. Na to tekmovanje bodo povabili tudi druge taborniške odrede. Ob pomembnih državnih praznikih bodo zakurili taborni ogenj in pripravili kulturni program. Samostojno ali skupaj z ostalimi odredi bodo organizirali vodniški tečaj. Več kot doslej bodo storili za boljšo povezavo in za zboljšanje stikov s sosednjimi odredi. M. K. LJUTOMER Vzdrževanje krajevnih cest Zaradi pomanjkanja vzdrževanja in močnega prometa traktorjev ter drugih vozil na krajevnih vaških in gozdnih cestah v ljutomerski občini večina teh poti komaj še ustrezna za promet. V deževnih dneh pa je večji del krajevnih cest sploh neprevozno. Zato je občinska skupščina v Ljutomeru sprejela na svoji zadnji seji prvi odlok te vrste v naši republik’ Tako imenovani odlok o urejanju krajevnih cest na območju občine obvezuje krajevne skupnosti da bodo v prihodnje organizirale med uporabniki teh poti vzdrževalna dela, kmetje, družbena gospodarstva in zadruge pa bodo v skladu z obsegom prevozov skrbeli tudi za posipanje. B. B. GORNJA RADGONA Izmenjava izkušenj z Avstrijci Predsedstvo skupščine občine Gornja Radgona je sklenilo, da bodo socialni delavci preučili v sosednji avstrijski Radgoni metode dela tamkajšnjih socialnih služb, njihove izkušnje v delu z mladimi prestopniki, rejništvo in podobno. Seznanili se bodo z avstrijskimi zakoni na področju socialnega varstva, posebej pa nameravajo preučiti sistem varstva ostarelih ljudi v sodobno urejenem domu upokojencev v avstrijski Radgoni. Skupino socialnih delavcev iz Gornje Radgone, kjer so v minulih letih posvetili vso skrb reševanju socialnih vprašanj občanov, bo vodil tajnik občine Valter Potočnik. B. B. Lajnarji današnje dobe Koliko služijo posojeni glasbeni avtomati Občinsko javno tožilstvo ▼ Brežicah je lansko jesen prijavilo pristojnim občinskim skupščinam tudi take primere neinvenditiranega dohodka posameznih občanov: Vojislav Grgič iz Zagreba ima v obratu hotela Sremič v Kostanjevici na Krki glasbeni avtomat, ki mu prinaša neugotovljeni dohodek. Pri praznjenju avtomata lastnik ne dovoli, da bi bil kdo navzoč. Računajo, da se nabere v avtomatu vsak mesec okoli tisoč dinarjev. Podjetje hotel Sremič dobi mesečno 150 dinarjev provizije. Direktor nekega gostinskega podjetja v občini Brežice ima bojda že več let vsaj tri glasbene avtomate, posojene zasebnim gostilničarjem v občinah Brežice in Krško. Kolik je dohodek teh avtomatov, ni ugotovljeno, ker lastnik ne dovoli nikomur navzočnosti pri praznjenju. Podobnih primerov je tožilstvo ugotovilo še več. Ne le javno tožilstvo, temveč prav tako vse poštene davčne zavezance zanima, kako in v koliki meri bodo uprave za dohodke obdavčile tudi te postranske, pa vendar izdatne dohodke moderniziranih lajnarjev? P. R. Eksplozija butana ČUPRIJA, 28. febr. (Tanjug) Včeraj okoli 15. ure je v eni izmed obratnih dvoran za izdelavo jeklenih konstrukcij »Elektro-Srbije« eksplodiral plin butan. Eksplozija je porušila dvorano in zanetila požar, ki so ga gasilci takoj pogasili. Preiskovalci raziskujejo vzrok nesreče. Poskus ilegalnega prehoda meje ŠENTILJ, 28. febr. Graničarji obmejnih karavl v Ceršaku in Šentilju so sinoči med 22. in 24. uro prijeli v stometrskem pasu 11 turških državljanov pri Ceršaku in enega turškega ter dva romunska državljana pri Šentilju, k: so poskušali ilegalno prekoračiti jugoslovansko, avstrijsko mejo. Vse kaže, da jih je poskušal ilegalno spraviti v Avstrijo turški državljan, ki živi na Dunaju. N. S. Prijeli vedeževalki MARIBOR, 28. febr. — Včeraj so v Župančičevi ulici na Teznem pri Mariboru prijeli ciganki Eržebek serkezi in Nado Jovanovič iz Niša. Več dni sta se zadrževali v Mariboru in okolici ter nagovarjali ljudi za vedeževanje. V ta namen sta zahtevali od ljudi tudi razne predmete. Zdaj še ni mogoče trditi, da bi kakšno reč ukradli. Predlagali ju bodo v upravno kaznovanje. V skladišče je vlomil DRAVOGRAD, 28. febr. — Neznanec je vlomil v skladišče pleskarjev podjetja Monter Dravograd v Otiškem vrhu in odnesel 10 kilogramov razredčenega laka in nekatere druge predmete v skupni vrednosti 700 dinarjev. N. S. Bratce revije ff TOVARIŠ" opozarjamo na prihodnjo številko Za 8. marec je TOVARIŠ svojim bralkam pripravil posebno presenečenje: 8 strani barvnih fotografij modelov, ki jih znani italijanski kreatorji predlagajo za pomladne dni Nova moda je sveža, praktična in primerna za sodobno žensko. Ugajali ji bodo kroji, ki ne spreminjajo ženskih oblik, obilica bele barve in vseh pastelnih odtenkov, pa materiali, med katerimi je veliko volne in domiselno potiskanega platna, in ne nazadnje krila, ki še vedno odkrivajo kolena. Tiste pa, ki 8. marec slavijo »kar tako« iz solidarnosti ih zaradi proslav na sploh, pa opozarjamo na začetek nove, nadvse zanimive serije-»OBTOŽENI, VSTANITE!« V njej bodo objavljene zgodbe, drame, včasih tudi komedije, zapisane na porumenelih listih slovenskih sodnih spisov. V tej številki začenjamo serijo z zgodbo »Poslednji zmenek Poldke Novakove«, ljubezensko dramo, ki se je končala z nasilno smrtjo junakinje. NE ZAMUDITE ZAČETKA NOVE »TOVARIŠEVE« SERIJE! Za uvod zmagi Poljske in NDR Prvi tekmi svetovnega hokejskega prvenstva v skupini B v Tivoliju po napovedih LJUBLJANA, 28. febr. Svetovno bokejsko prvenstvo skupine B v tivolski dvorani se je začelo. Že prvi dan je moralo na led vseh osem reprezentanc, tako da je po uvodnih prvih štirih spopadih (izmed 28) tudi že podan prvi obris forme ekip. Za Jugoslovane je bila v središču pozornosti seveda prva tekma našega zastopstva, v kateri so se srečali z Zahodnimi Nemci, enim izmed največjih favoritov za prvo mesto. Ker se je srečanje začelo šele po slovesni otvoritvi ob 20.30, v tej izdaji našega lista žal še ne moremo poročati o njem... Poljska: Romunija 4:2 (0:1, 2:0, 2:1) LJUBLJANA — Drsališče v Tivoliju. tekma SP št. 1. sodnika Wold «Norveška) in Ehrensperger (Švica). gledalcev okrog 1500. Kazenske minute: Poljska 10 minut. Romunija 2 minuti. STRELCI: 0:1 — Pana (2). 1:1 — Bialvnicki (24). 1:2 — Kacik (27). 2:2 Varga (41). 3:2 Kacik (53). 4:2 Goralczvk (60). POLJSKA: Bizub, Tkacz. Frvzle-vricz. Ruszinowicz. Goralczyk, Cza-chowski, Langer, Kopczynski. Bialvnicki. Slowakiewicz, Komorski, KiIanowicz, Stefaniak, Kacik. Zie-tara. Fonfara, Nowak. ROMUNIJA: Dum it ras. Stoicules-cu. Fagaras. Sganca. Ionita. Varga, G. Szabo, Kalamar. J. Szabo, Pa-n. Florescu, Basa, Gheorghiu, Biro, Hutanu. 2e na začetku velikih spopadov je bil to nadvse ogorčen boj, v katerem zagrizena in skrajno požrtvovalna nasprotnika nista varčevala z močmi, temveč so akcije potekale domala brez oddiha. Sprva so bili Romuni napadalnejši in so imeli več od igre. tako da Poljaki skorajda niso prišli do besede, romunski vratar pa je bil takore-koč brez dela. Pol 'aki so med nenehnimi romunskimi napadi zaman poskušali, da bi uredili vrste, zato se jim ni posrečila nobena organizirana akcija. Njihova obramba je bila neprestano izdatno zaposlena, zlasti ker so Romuni že tako zgodaj prišli v vodstvo. Sele v drugi tretjini so se Poljaki opomogli. Potem ko so izenačili. so bili v vseh pogledih boljši nasprotnik. Hitreje so drsali, zaradi česar so si znali pripraviti tudi več- zrelejših priložnosti, izmed katerih so dve izkoristili in povedli 2:1. Romunski vratar Dumi tras se je zdel nezanesljiv, zato ga je zamenjal Stoiculescu. Odlični romunski branilec Varga je že v začetku zadnje tretjine z dobro odmerjenim udarcem od daleč presenetil vratarja in tako spet izenačil 2:2. Opogumljeni Romuni so poslej, zlasti prek Varge poskušali še nekajkrat srečo po enaki poti, toda Poljaki so se dobro Pana prvi načel mrežo Komaj trt minute čiste igre je poteklo po sodnikovem žvižgu in že smo na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu videli prvi gol. Rumena pet-najstica Edvvard Pana se je znašel pred poljskimi vrati. Mimo njega je pridrsal Florescu. zavil proti golu in podal ploščico nazaj. Pana ni pomišljal. Z backhand udarcem je poslal puck v vratarjev levi spodnji kot.. Edwarri Pana. 25-letni romunski reprezentant, je tako postal prvi strelec turnirja. »Lan« v Grenoblu sem bil tretji na listi strelcev skupine B.« je povedal, »zato vam sploh ne vem povedati kolikokrat sem za romunske barve zatresel mrežo.« Pana igra pri bukarešum-skem Dinamu. O današnji tekmi s Poljsko je dejal, da je bila zelo izenačena. branili in naposled spet prišli v vodstvo. V zadnji minuti je romunski trener poslal namesto vratarja na bojišče istega igralca v polju, toda Goralczyk je v zadnjih sekundah spretno dvignil ploščico v zrak in jo preusmeril proti praznim romunskim vratom. S. LIPAR DR Nemčija: Italija 11:1 (2:0,4:1,5:0) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli — tekma SP št. 2 — sodnika Čebulj in K er koš. oba Jugoslavija — gledalcev 1000. STRELCI: 1:0 — Fuchs (2). 2:0 — Karrenbauer (8), 3J) — Noack (28). 31 — Lorenzi (34). 4:1 — Prussa (38). 5:1 — Patsscinski (38), 6:1 Plotka (39), 7:1 — Riedel (42), 8:1 — Noack (44). 9:1 —-Fuchs (47). 10:1 Hiller (47). Url — Feters (47). Halor Tivoli! Novinarji iz devetih dežel — razen časnikarjev sodelujočih držav je v novinarskem taboru zastopana samo še CSSR — so dobili svoje tiskovno, središče 7 bodočem mladinskem clubu pod platojem dvorane Pivoli. Akreditiranih časnikarjev je za zdaj približno 150, od tega pa je dobra tretjina tujcev. Tiskovno središče ima lep sprejemni urad. novinarjem so na voljo pisalni stroji različnih testatur, monitor in predalčki, v katerih prejemajo informativno gradivo. Prvi novinar, ki je prišel po svoje gradivo v tiskovno središče. je bil komentator ljubljanske televizije Marko Ražman. Komisija za tiskovno službo je akreditirala tudi dve poročevalki. To sta Marina Mila-novič (Ekspres, Beograd) in Branka Prelevič (Svet, Beograd). Ni kaj — tudi ženske rade spremljajo tipično moško igro. Posebni poročevalec milanskega športnega dnevnika Gaz-%ita delio Šport Luigi Grassi ni spremenil svojih navad, odkar je zadnjič — pred leti — spremljal razburljive dogodke v dvorani Tivoli. Brž (o se je vedri Italijan oglasil / tiskovnem središču, je prosil za šop papirja in začel risati dekleta, ki so zaposlena v tiskovnem središču. Risanje je ena izmed njegovih strasti, zagotavlja Luigi. Prisotnost tolikega števila domačih in tujih novinarjev so izkoristili tudi prireditelji svetovnega prvenstva v košarki 1970 v Ljubljani in razdelili mednje lepe prospekte. Za tako reklamo so se odločili tudi prireditelji ženskega in moškega evroi*skega prvenstva v veslanju, ki bo septembra na Vrbskem jezeru. Kakor sta reprezentanci ZRN in NDR tekmeca za prvo mesto na ljubljanskem turnirju, tako so pripravljeni na boj med seboj tudi časnikarji iz obeh Nemčij. Zanimivo je. da ^ii ‘ir"'*! ob prihodu v tiskovno središče najprej zanimali. kdo je prišel poročat Iz nasprotnega tabora. Kaže. da bodo nemški novinarji prek časopisnih stolpcev skušali poravnat marsikateri račun ... Kakor fTed tremi leti na »Hokeju 66«, je upravnik tiskovnega središča tudi tokrat Sveto Hribar, ki med drugim skrbi tudi za to, da novinarska grla niso zmeraj suha. Iznajdljivi upravnik je za pijačo staknil tudi že ustrezen »fri-žider«: hladno klet pod jdato-jem pred dvorano Tivoli; v vročih hokejskih dneh je upravniku hvaležnost novinarjev zagotovljena vnaprej. NDR: Koch, Hirche. Novy. Petera. Slapke. Braun. Noack, Hiller, Nickel, Prusa, Fuchs, Zieche. Karrenbauer. Riedel, Patschinski. ITALIJA: Viale. Tagliani. G. Da Rin. Verocai. Bacher. Bernardi. Lorenzi, Pasollsi. Constantini, Be-nedetti, W. Piccolruaz. A. Da Rin, Savaris, G. Piccolruraz, Mast el. Srečanje med prvim favoritom prvenstva ekipo NDR in najresnejšim kandidatom za zadnje mesto v skupini se ni sprevrglo v boj Davida z Golijatom. Seveda zmaga Nemcev še zdaleč ni bila ogrožena. vendar pa je bila izbojevana s precej več truda, kot je bilo pričakovati. Zmagovalci so sicer prekašali nasprotnike v vseh elementih hokejske igre, razen v borbenosti. vendar to za pričakovano še višjo zmago ni bilo dovolj. Italijanom so akcije v napadu še nekako uspevale, bile so kar dovolj povezane za moštvo, ki je bržčas obsojeno na izpad iz skupine B, njihova najšibkejša točka pa je nedvomno hitrost. Favoriti so povedli že po 69 sekundah in kmalu zatem zvišali vodstvo, to pa je bilo tudi vse. kar je bilo v tem delu igre omembe vrednega. Igra se je večinoma odvijala po sredini igrišča in priložnosti za zadetek skoraj ni bilo. Najzanimivejši je bil drugi del. Nemci so sicer kmalu zvišali razliko, toda takoj za lem so Italijani ob bučnem bodrenju občinstva. ki je skandirala »plavi, plavi«. zmanjšali razlik«! na 1:3. V gneči pred nemškimi vrati je bil najprisebnejši Lorenzi, ki je iz bližine neubranljivo potresel mrežo. Veselje na tribunah sa še ni poleglo. ko so imeli naši sosedje kar dve idealni priložnosti, ki pa .so ju prepoceni zapravili. Ko je bil zaradi igranja z zlomljeno palico izključen Fuchs so upi Italijanov še porasli. V preveliki želji, da bi čimprej dosegli zadetek, pa so zanemarili obrambo in Noeck je v pravem slalomu dosegel Četrti zadetek za NDR. Italijani so nato precej popustili m prav po nepotrebnem prejeli še dva gola. V prvem delu zadnje tretjine so Italijanom pošle moči in ekipa NDR jim je brez težav natresla Se pet zadetkov. B. KUTIN 1. NDR 110 0 11:1 2 2. Poljska 1 1 0 0 4:2 2 3. Romunija 10 0 1 2:4 O 4. Italija 10 0 1 1:11 0 5. Avstrija ---------------— — 6. Jugoslavija-------------— — 7. Norveška----------------— — 8. ZRN — — Poljaki zadovoljni LJUBLJANA — Goralczykov gol v zadnji sekundi igre, ki je le potrdil zmago Poljakov nad Romuni (4:2), je bil trenutek, o katerem so zmagovalci tudi največ govorili za mizo Levove obedni-ce. Vsi so si edini v tem, da so za Poljake Romuni od zmeraj bili zelo neugoden nasprotnik. Edini, ki se je malce »žrl«, je bil poljski vratar Tkacz. Prav on je pri stanju 2:1 izpustil navidez nenevaren strel Varge in zmago svojega moštva tako postavil pod vprašaj. A vse se je srečno končalo — za Poljake. Trener Maselko. sicer vesel zmage, pa je opozoril na večno V Skopju vodi Švica SKOPJE — Na turnirju skupine C za svetovno hokejsko prvenstvo so imeli v petek prost dan. Po treh kolih prepričljivo vodi Švica, ki je z visokimi izidi dobila vse tekme. Japonci so se po začetnem spodrsljaju proti Bolgariji znašli in bodo v srečanju z Nizozemsko odločali o drugi ekipi, ki se bo uvrstila v skupino B. Nizozemska : Bolgarija 7:5 (2:2, 4:1, 1:2) Švica Japonska Nizozemska Bolgarija Madžarska Danska LESTVICA 3 3 0 28:1 20:8 11:16 12:15 9:20 4:24 SFRJ : Celje 5:3 CELJE — Mladinska hokejska reprezentanca Jugoslavije je na prijateljski tekmi premagala ekipo Celja 5:3 (3:1, 1:2. 1:2). Pred 200 gledalci sta sodila Juršič in Dovžan (oba Celje). Mladinska reprezentanca Jugoslavije je zasluženo premagala Celjane. Reprezentanti so prikazali zadovoljivo znanje. K. JUG | NAMIZNI TENIS 1 Med ekipami Švedska in SZ BRIGHTON, 28. febr. — Naslov ekipnega prvaka Anglije je osvojila namiznoteniška reprezentanca švedske, ki je v finalu premagala ekipo SZ 3:1. Pri ženskah je SZ premagala v finalu CSSR 3:1. V prvem kolu posamičnega tekmovanja so Jugoslovani igrali takole: šurbek — Dhont (Fr) 3:0, Stipančič — Piddock (VB) 3:0, Karakaševič — H asi a m (VB) 3:1, Cordaš — Ness (ZRN) 1:3. Naši izločeni BRIGHTON. 27. febr. — Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Anglije je Jugoslavije A v I. kolu prelagala Škotsko 3:0, švedska B pa je odpravila Jugoslavijo B 3:2. V II. kolu pa je CSSR A premagala Jugoslavijo A 3:2, v polfinalu pa je švedska premagala CSSR 3:2. UTRINKI PREDOLGIH 50 m — Plavalna zveza Jugoslavije ima za državno zimsko prvenstvo (28.—30. marca) na izbiro tri bazene: zagrebškega in reškega. ki sta dolga 25 m in beograjskega, ki je dolg 50 m. — PZJ je imela izbirati tudi med tremi cenami: ura tekmovanja v Beogradu 600 din. v Zagrebu 300 in na Reki 240 din. Ker pa je prireditelju priskočila na pomoč beograjska RTV. je tamošnji bazen postal najcenejši. Tja pa zdaj spet hočejo klubi, ker se v daljšem bazenu boje slabših rezultatov. SPET DRUGI — Svetovnega prvaka v smučarskpih skokih Bjoma Wirkolo se je začelo oprijemati drugo mesto. Nedavno je bil drugi na prvenstvu Norveške, te dni pa ga je na tekmi v GIoeviku zrinil na drugo mesto 20-letni domačin Eri ing Stranden »ZDAJ V BEOGRAD!« — Tako je izjavila francoska atletinja Co-lette Besson, olimpijska zmagovalka v teku na 400 m potem ko je na 300 m dosegla najboljši rezultat (38.4) na svetu v dvorani. Besso-nova je menila, da po številnih krosih trenutno ni tako hitra, po odličnem startu na 300 m pa je dejala: »Povsem sem se odločila, da bom startala na EP (v dvorani) v Beogradu!« Hokej 69 na radiu in TV Iz dvorane Tivoli 23 prenosov tekem skupine B UUBUANA — Naj večjo športno prireditev letos / glavnem mestu SRS, svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu. bosta ustrezno spremljala tudi slovenski radio in televizija, in sicer ne samo za svoje poslušalce in gledalce, temveč tudi kot gostitelja številnih tujih radijskih in televizijskih postaj, Z informacijo o tem, kako bo teklo delo. sta postregla športni urednik radia Stane Urek in šef koordinacij TV programa Beno Hvala. • Ljubljanska radijska postaja bo poročala iz dvorane Tivoli takorekoč ves dan. Reporterji bodo opravljali dežurno službo ves čas, ko se bo kaj dogajalo. Neposredna oglašanja bodo v vseh dnevno-informafctvnih oddajah prvega in drugega programa, dodatno pa bodo radijski reporterji posredovali neposredno tudi vse zadnje tretjine tekem jugoslovanske reprezentance za I. program. Poročali bodo Stane Urek. Franci Pavšer, Mi to Trefalt ter Mirko Strehovec, ki služi ta čas kadrovski rok ▼ JLA. Veliko zanimanje za poročanje je tudi pri pri tujih radijskih postajah. Zanimivo je, da na primer Zahodni Nemci ne bodo neposredno prenašali samo tetam svoje reprezentance, temveč oelo druge. Miin-chenska postaja *«a primer tekmo Jugoslavija : Italija. • Glede zanimanja tujih postaj za ljubljansko prvenstvo pa so zlasti presenečeni na televiziji. Le-ta bo tako znova morala opiaviti veliko dela. Prav zaradi hokejskih prenosov so v Ljubljani začeli s pripravami na letošnjo največjo akcijo prenos planiške prireditve — precej prej. Ljubljanski studio bo od 28 tekem neposredno prenašal kar 23 srečanj. Druge jugoslovanske postaje bodo posredovale osem prenosov, ljubljanska televizija pa bo za svoje gledalce prenašala še tri dodatne tekme. Srečanja bodo im ljubljene neposredno pre- bito svojega moštva — slabo obrambo, »če bi naši branilci bili v igri kos napadalcem, M bil precej mirnejši pred nadaljnjimi srečanji.« B. S. Romuni ob centra LJUBLJANA — Romuni so bili po prvi tekmi precej nerazpoloženi, čeprav sta oba trenerja Vi-teslav Novaček (CSSR) in Ion Tiran zatrjevala, da jih poraz m vznejevoljil. Precej bolj kot zaradi poraza so bili zaskrbljeni za svojega napadalca Iuliana Florescu ja, ki je moral zaradi poškodbe na nogi v bolnišnico. »Vse tri centre — Florescu ja. Kalamar ja in Hucannja so nam Poljaki poškodovali,« je dejal Novaček, »in prav tu je treba iskati vzrok našega poraza.« Tiron pa se ni pritoževal nad ostro igro Poljakov, poč pa jim je očital nečisto igro. Zato pa romunski igralci niso takšnega mnenja. Res je namreč, da so Romuni manjši in fizično slabši, pa še neizkušeni povrhu. Vsi pa so mnenja, da bi se uvodna tekma povsem drugače končala, če bi romunski napadalci pri stanju 2:2 izkoristili dve ugodni priložnosti ra zadetek. B. S. Današnji spored 16.00 — Norveška : NDR (zadnja tekma med tekmecema na SP Je bla 1. 1965 na Finskem, zmagala pa je NDR 5:1.) Zadnja uvrstitev na SP — NDR osma v »A« skupini 1968, Norveška tretja v »B« 1068. 19.30 — Romunija : ZRN (zadnja tekma med tekmecema na SP je bila 1. 1966 v Zagrebu, zmagala je ZRN 4:1.) Zadnja uvrstitev na SP — ZRN sedma v »A« skupini 1968, Romunija četrta v »B« 1968. Tito pokrovitelj X. padalskega SP BEOGRAD, 28. febr. — Predsednik republike Josip Bros Tito je prevzel pokroviteljstvo nad X. svetovnim padalskim prvenstvom, ki bo septembra prihodnjega leta na Bledu. Letalska zveza Jugoslavije je bila pobudnik organiziranja svetovnih prvenstev v padalstvu in je bila hkrati tudi prireditelj prvega SP na Bledu. Tudi takrat je bil pokrovitelj Tito. DRSANJE Seyfertova svetovna prvakinja COLORADO SPRINGS, 28 feb. Dvajsetletna evropska prvakinja Gaby Seyfert je osvojila tudi naslov svetovne prvakinje, srebrno in bronasto kolajno pa sta dobili Avstrijka Schuba in Madžarka Almasy. Končni rezultati žensk posamezno: 1. Seyfert (NDR) 2.795,5 (9), 2. Schuba (Avstr.) 2.709,4 (24), 3. Almasy (Madž.) 2.704,6 (27), 4. Holmes 2.696,2 (33), 5. Lynn (obe ZDA) 2.663,4 (44), 6. Carbonetto (Kanada) 2.616,0 (53). Hana Ma-škova se je med prvenstvom poškodovala in je morala odstopiti. Po obveznih likih vodi pri moških Američan Wood. !z našega tabora James Bond - priprava za ZRN Bogo Jan dobil sina in bi bil rad prvi strelec našale tudi vse televizije držav-udeleženk. Vsaka od teh seveda pretežno tekme svoje reprezentance. Na televiziji se bedo potrudili, da bodo prenose opravili na podobni ravni kot pred tremi leta. Bistveno tehničnih obogatitev ne bo. razen novega približevalca — »zooma«. ki je sploh nova optična prireditev ljubljanske postaje in bo omogočil veliko boljše posnetke. Tudi vsi televizijski komentatorji bodo komentirali iz Ljubljane, kar bo zadalo tehnikom ljubljanskega studia dosti dela. Se zanimivost: Norvežani so naročili pri TV Ljubljana posebno uslugo. Le enkrat bodo prenašali tekmo svoje reprezentance neposredno, tri druge, ki so jih uvrstili v svoj TV spored, pa bodo posredovali z magnetofonskega traku, ki jim ga bodo iz Ljubljane poslali z letalom. Letalo pa ne bo posebno, temveč normalna linijska zveza in pri izkušnjah z nekaterimi (zlasti našimi prva ali druga stopnja ekonomske fakultete — stroškovna smer. poskusna doba 90 dni bi diploma prve ali druge stopnje gradbene smeri — visoka gradnja ali strojne smeri, krajša praksa, poskusna doba 90 dni ct končana srednja tehniška šola — strojni oddelek. krajša praksa, poskusna doba 90 dni di končana srednja tehniška šola — geodetski oddelek ei kvalificiran delavec — poskusna doba 60 dni fi kvalificiran delavec — poskusna doba 60 dni g) končana osemletka — poskusna doba 30 dni h) priučen ali nekvalificiran delavec, končana osemletka — poskusna doba 30 dni Razglas velja 15 dni po objavi v časopisu, zaželeno je. da imajo kandidati odslužen vojaški rok. Podjetje nima stanovanj. Ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja Plinarne Ljubljana. Resljeva 34. 1736 UPRAVNI ODBOR PODJETJA INTERTRADE PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO LJUBLJANA. TITOVA 1/111 ponovno razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZASTOPNIŠKEGA SEKTORJA (zastopstvo firme IBM) POGOJI: — visoka ali višja izobrazba — večletna praksa na vodilnih delovnih mestih od tega najmanj 5 let na področju zunanjetrgovinskega prometa — obvezno znanje angleščine ali nemščine Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o šolski izobrazbi pošljite na naslov: INTERTRADE. podjetje za mednarodno trgovino - Ljubljana. Titova 1 /III. kadrovski službi v 15 dneh od objave. iiiiniiiii Komisija za delovna razmerja podjetja PREHRANA LJUBLJANA razglaša naslednja prosta delavna mesta za: I. Poslovnico v Kopru: RAČUNOVODJO POSLOVNICE Splošni pogoji: za špedicijo višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, ali srednja strokovna izobrazba in 8 let delovnih izkušenj. Posebni pogoji: delovne izkušnje na samostojnih delovnih mestih v računovodski stroki zunanje trgovine in spoznavanje deviznega poslovanja, poskusno delo bo 90 dni. SAMOSTOJNEGA REFERENTA za špedicijo Splošni pogoji: višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj Posebni pogoji: delovne izkušnje v carinsko-špediter-ski službi, znanje italijanskega jezika, poskusno delo bo za VSI 90 dni. za SSI pa 60 dni. II. Služba ekonomske propagande, Ljubljana, Kersnikova 2: PROPAGANDISTA Splošni pogoji: visoka strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, ali višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, ali srednja strokovna izobrazba in 8 let delovnih izkušenj. Posebni pogoji: zaželena praksa v turistični dejavnosti, poskusno delo bo za VSI 60 dni in za SSI 30 dni. DEKORATERJA Splošni pogoji: srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, ah kvalificiran delavec in 3 leta delovnih izkušenj. Posebni pogoji: poskusna doba bo 60 dni. III. Z a pravno službo podjetja, Ljubljana, Kersnikova ulica 2: PRAVNEGA REFERENTA Splošni pogoji: diplomiran pravnik, lahko tudi začetnik Posebni pogoji: poskusna doba bo 90 dni. IV. Za (levizno-obračuiisko službo. Ljubljana. Kidričeva uliea: DEVIZNO-OBRAČUNSKEGA REFERENTA SAMOSTOJNEGA Splošni pogoji: višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj ali visoka strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj. Posebni pogoji: poskusna doba bo 90 dni. OBRAČUNSKEGA REFERENTA Splošni pogoji: srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. Posebni pogoji: delovne izkušnje v računovodski stroki, poskusna doba bo 60 dni. V. Za sektor zunanje trgovine Ljubljana, Kersnikova 2 STROJEPISKO Splošni pogoji: nižja strokovna izobrazba Posebni pogoji: poskusna doba bo 30 dni. VI. Za sektor detajlne trgovine VEČ PRODAJALCEV živilske ali mešane stroke Splošni pogoji: KV delavec trgovske stroke Posebni pogoji: poskusno delo 60 dni. PRODAJALKO tekstilne stroke Splošni pogoji: KV delavec trgovske stroke — tekstilna smer Posebni pogoji: poskusno delo 60 dni. Razglas velja do 10. marca 1969. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služba podjetja, kjei dobite tudi vse potrebne informacije, vsak delavnik od 8. do 12. ure v Ljubljani. Kersnikova 2. REHRANA EXPORT-IMPORT LJUBLJANA Kadrovska komisija ■■ ZDRUŽENO PODJETJE 1®J ISKRA KRANJ Tovarna elektronskih naprav LJUBLJANA - STEGNE razglaša prosta delovna mesta: 1. GLAVNEGA ANALITIKA 2. SKUPINOVODJE V GALVANIKI 3. KNJIGOVODJE - OBOLISTA Pogoji za sprejem: pod 1) ekonomska fakulteta in 3 leta prakse pri plansko-analitskih delih pod 2. kemijski tehnik s prakso v galvaniki, ali VK delavec iz galvanske stroke pod 3. ekonomska srednja šola in 2 leti prakse Kandidati naj pošljejo vloge z dokazih o strokovnosti v 15 dneh po objavi razglasa kadrovskemu oddelku tovarne. Nastop delovnega razmerja je mogoč takoj ali po dogovoru. 1749 Kadrovska komisija TOVARNE FILCA MENGEŠ razpisuje prosti delovni mesti: 1. VODJE priprave dela 2. REFERENTA ZA NABAVO - pripravnik POGOJI: pod 1. — visoka ali višja izobrazba tekstilne smeri, ali srednja tekstilna šola. Prednost imajo kandidati s prakso; pod 2. — srednja ekonomska šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite z dokazili na naslov: Tovarna filca Mengeš — Blejčeva c. 4. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 1779 il!!l«ll!lll!ill»!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIiillll!IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|l|IMH Komisija za razpis in sklepanje delovnih razmerij podjetja »VEDROG« — Ljubljana NAZORJEVA 5 razpisuje prosta delovna mesta za: 1. ANALITIKA 2. PRIPRAVNIKA za delovno mesto vodje skladišča 3. KORESPONDENTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — pod 1. visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri. V poštev pride tudi pripravnik — pod 2. absolvent kemijske ali ekonomske srednje šole — pod 3. znanje strojepisja in aktivno znanje francoskega in nemškega ali angleškega jezika 1751 Ul..Illlllll.. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK razpisuje prosto delovno mesto načelnika oddelka za družbene službe in splošne zadeve Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne-upravne smeri in najmanj pet let izkušenj v upravni službi. Pismene ponudbe, kolkovane z 2 din, z dokazili o izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah naj kandidati naslovijo na komisijo za volitve m imenovanja skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudmk, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7. Razpis velja 15 dni po objavi. 1772 ui«ii:!ii!iii!i,a!!iiw:iiiiiM!!i!iiiiiii!mii»iii!iiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiim!Mim Komisija za delovna razmerja pri svetu časopisne ekonomske enote ČGP »DELO« razglaša prosto delovno mesto TAJNICE V ZUNANJEPOLITIČNI RUBRIKI »DELO« Pogoji: — srednješolska izobrazba, znanje strojepisja in stenografije ter pasivno obvladanje vsaj enega tujega jezika. Prijave sprejema sekretariat časopisno ekonomske enote »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva 3 do 8. marca 1969. ........... Komisija za razpis delovnih mest pri NOTRANJSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU VRHNIKA razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. ZDRAVNIKA v otroškem dispanzerju Logatec 2. MEDICINSKE SESTRE v splošni ambulanti Borovnica Kandidati morajo poleg splošnih pogojev predpisanimi z zakonom izpolnjevati še naslednje: — pod 1.: da je zdravnik, usposobljen za delo v dispanzerju za šolske otroke in mladino, ali da obiskuje tečaj — pod 2.: da ima opravljeno srednjo šolo za medicinske sestre, lahko je tudi začetnik — pripravnik Za obe delovni mesti je poizkusna doba 3 mesecev. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Notranjski zdravstveni dom Vrhnika. 1719 SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH POST, TELEGRAFOV IN TELEFONOV, Beograd in INFORMATOR - Zagreb obveščata uporabnike TELEFONSKEGA IMENIKA JUGOSLA VIJE da so v tisku IZMJENEIDOPUNE za1969 TELEFONSKEGA IMENIKA JUGOSLAVIJE s stanjem predplačnikov celotnega telefonskega omrežja z dne 10.111. 1969. Predplačniki in kupci Telefonskega imenika Jugoslavije, ki so imenik kupili 1968. leta oziroma ki ga bodo kupili do 31.111.1969, bodo prejeli IZMJENE I DOPUNE med 1. in 15. IV. 1969 BREZ POSEBNEGA NAROČILA, CENA JE 35 DIN. TELEFONSKI IMENIK JUGOSLAVIJE in IZMJENE I DOPUNE obsega približno 400.000 KOMPLETNIH NAZIVOV IN NASLOVOV telefonskih predplačnikov v Jugoslaviji. Imenik je NAJKOMPLETNEJŠI GOSPODARSKI ADRESAR JUGOSLAVIJE in ga bodo nujno potrebovale vse gospodarske in družbene organizacije ter ustanove. TELEFONSKI IMENIK JUGOSLAVIJE ima več kot 1400 strani velikega formata 21 x 29 cm, trde platnice in je plastificiran. Kdor še ni kupil Telefonskega imenika Jugoslavije naj NAROČI DOPOLNJENO IN AŽU-RIRANO IZDAJO TELEFONSKEGA IMENIKA SFRJ ZA 1969. (izdaja iz 1968 s spremembami in dopolnitvami), CENA JE 160 DIN. * Naročila pošljite na naslov: INFORMATOR, ZAGREB, Masarykova 1 ali naročite po telefonu štev. 440-055, telex 21-264. ■ NAROČILNICA---------------------------------- INFORMATOR, Zagreb, Masarykova ul. 1, p. p. 794 Nepreklicno naročamo ---------— izvodov TELEFONSKI IMENIK SFRJ s spremembami in dopolnitvami za 1969. leto, cena 160 din. Plačljivo po prejemu računa. Natančen naslov:________________ Kraj, ulica in številka: _______ Zadnja pošta: __________________ Datum ----------------------1969 Soc. republika________________ Podpis in pečat naročnika: S. stran * DELO t ^ i - SOBOTA, ,1,marca 1969 Gledališče d*uU . : Sotea. J. marca, ob 30 uh; V8. baletom, orkestrom in zborom b# v ponedeljek. 3. marca rosto-vabt t naši Operi % svojo najbolj ■vpelo predstavo te sezone. Mo-aartovo FIG ARI IVO SVATBO. Ob p—inieii. ki je bila hkrati slav-■aetaa otvoritvena predstava se. 1968 69 v Celovcu, so avstrij- knrrstoib soli- vitrljo in s R„Wrt Eilzw.L •er. režiser je Herbert Wochinz. V Ljubljani bodo gostje uprizorili to Mozartovo opero samo en* %.a *b 19JO. na kar naše operno občinstvo poseben' opozarjamo. Vstopnice ao na voljo pri operni Magajni. •entjakobsko gledališče Mestni dum Sobota. 1. marca, ob 30 uri: Go. !ar: VDOVA ROSLTNKA. kome. Rezervacijo tolofon 312-860. MESTNO GLEDALIŠČE 1JLBI JANŠKO -GMališka prnii Sobota. 1. mitrca. ob 19.30: N. Simon: ZARES ČUDEN PAR. — (Komedija) — Izven. (Zadnja lzvenabonmajska predstava). HIGIENO wc- ŠKOLJK C JAMČI Ml žJMopMi prinesli najbolj *> ocene, t splošnem pa. da je Nedelja. 3. marca, ob 10.30; Vaša matineja. ZKPO Ljubljana — Center. aSroCanje a Komornim zborom. RTV.« .(Vstopnice v prodaji). Drevi be na sporedu vsdnjs is-vensbonmajska predstava uspele vedre komedije »ZARES ČUDEN PAR.. Vstopnice so v prodaji, rr-aervacije po telefonu 21-6*0. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBI J ANA Robu kitke. Resljeva c. 3S Sobota; 1.' marca, ob 17. uri: M. Pavlik: DVE POLNOČNI ZGOD. BI — izven. Nedelja. 2. marca, ob 17. uri: J. Grabowsky: VOLK IN KOZLIČKI - izven. ..... , Marionete. Levstikov trt 2 Nedelja. 2. marca ob 11. uri: J. . Pengov — N. Simončič: ZLATA RIBICA — izven. Ob 15. uri: J. Malik: ŽOGICA MAROGICA — izven. SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 1. marca, ob 15.30: Lebo vič: SREBRNE VEZI. 1 šolski abonma in izven. ■- . Ob 19.30: Lebovič: SREBRNE VEZI. Izven abonmaja. Vstopnice v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 in na dan predstave dve uri pred začetkom . SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Sobota, 1. marca, ob 19JO: Žmavc: OBISK — za red Sobota in iz- Pionirski itg im. too eresa ZKJ 1 PIONIRSKA KNJIŽNICA Komenskega 9 ob 1L30: SREBRNA KITARA — ura pravljic za otroke od 7. do 10-. lega starosti; ODDELEK ZA>.FILMSKO VZGOJO ob 16. uri: -film — EKSPRES POLKOVNIKA RYANA — v kinu »Soča«.. ODDELEK ZA DRUŽABNO VZtiOJO * bo odprl v PLESNI SOLI na Pet-kov&kovem nabrežju 35 nova za. četna plesna tečaja v nedeljo, 2. marca ob 9.30 dopoldne in v soboto, 8.. marca ob 15.45 »dija. •ški tečaj«. Nov nadaljevalni te-č»j s poukom.latinskoameriških in modnih ‘ plesov se bo začel v .nedeljo. 2. marca ob 14.3o in izpopolnjevalni tečaj ob 17. uri. Poučeval bo mojster Jenko. Vpisujemo v>ak dan od 17. do 21. ure. FESTIVALNA DVORANA PLES »V SOBOTO ZVEČER« od 20. do* 23.30. »NEDELJSKI PLES« od 19. do 22.30. Igra ansambel »SVNKOPE«. Vabljeni! RTV Ljubljana SPORED ZA SOBOTO 4J0-6.no Dobro jutro! 8 06 Glasbena met meja: 3.55 Radijska šola ae nižjo stopnjo ‘ponovitev*: 9.25 C« travnike zelene; 9.50 »Naš av-tostop«: 10.15—12.00 Pn vas* doma* — vrne-; ob 11.0O—*11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje go- 12.10 Josip Ipevec-Knmo Ciper: aMožiMa — baletna pantomima: 12 30 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: Koliko pridelamo krompirja v Soveniii in kako ga porabimo: 12.40 Pesmi jugo-Iovan-sloh narodov: 13.15 Obvestila in »ebavna »;la*>b3: 13 JO Prijoročajc vam . . .; 14.06 Glasbena pravljica: I4JS V vedrem ritmu: 14.55 Kreditne banka in hranilnica — Ljubljana; 15.20 Glasbeni intermezzo: 154o Naš podlistek: 16 00 Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino: 17J5 Pojeta zbora jz Stražišča pri Kranju ;n zbor iz Polzele; 18.00 Poročua — Aktualnosti doma in po svetu: 18.15 Vsako .-soboto »Top-pops 11«; 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Ob. ventila: 19.15 Mir.ute s pevko Alenko Pinterič; 19.25 Pet minut za EP: 19 3o Večerni radijski dnevnik: 20 00 Spoznavajmo svet in domovino: 21.30 Iz fonoteke radia Koper: 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo m plesom v novi teden; 01.00 Poročila in konec oddaje. TELEVIZIJA 9.35 TV V SOLI: Prometna abeceda — TV igra — šolski pouk (Zagreb) 13.30 SVETOVNO DRSALNO PRVENSTVO V COLORADO SPRINGS — tekmovanje žensk tEvrovizija) 14.30 BOKSARSKO SREČANJE — »ZVEZNI KAPETAN : NOVINARJI*« — pni (Beograd) 16.00 SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO B SKUPINE tekma Norveška : NDR (Ljub-Ijana) I. odmor: Kratek film — (Ljubljana) II. odmor: PROPAGANDNA ODDAJA ((Ljubljana) 18.15 TRI STAN IN IZOLDA — TV adaptacija (Beograd) - 19.15 S KAMERO PO SVETU: — Hindukuš II. (Ljubljana) 19-40 5 MINUT. ZA BOLJŠI JEZIK (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 DOBRODOŠLA SREDNJI VEK IN RENESANSA — glasbena oddaja (Zagreb) 21.35 WOJECK — serijski film — (Ljubljana) 22.15 SVETOVNO HOK£J$KO PRVENSTVO B SKUPINE — del tekme Romunija : ZRN (Ljubljana) 22.50 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: do 21.00 tudi na kanalu 9 17.25 POROČILA (Zagreb* 17.30 KRONIKA (Zagreb* 17.45 NARODNA GLASBA (Beograd* 18.15 TRISTAN IN IZOLDA (Beograd) 19.15 SPORED SKOZI: C AS (Beograd) 19 45 TV RPOSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje tudi na kanalu 9 16.00 NADALJEVANJE BOKSA — • (Beograd* 16.25 POSNETEK IZ COLORADO SPRINGS A (Zagreb) 17 00 TV ABECEDNIK (Beograd) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb* 21.25 DEKLETA IZ SANFREDIA-NA — film (Zagreb) 22 50 INFORMATIVN A ODDAJA — (Zagreb* 23.10 POSNETEK HOKEJA ROMUNIJA : ZRN (Beograd) TURBIL farno za ootoCnc cm Kino SPORED ZA SOBOTO FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE: ob 16 m 19.30 ameriški CS film NAJDALJŠI DAN. Režija pod vodstvom: D. F. Zanucka — poleg ostalih igrajo: Richard Burton. John Wayne. Peter Lawford. Richard Todd. Henry Fonda. George Hunfer. Irena Desmck. t Kurt JUngens itd- * *. Velika filmska upodobitev najbolj pričakovanih m pomembnih fdnx druge svetovne vojne — ta-kounenovanega D. DAV — 6. junija 1944. ko je bila izvršena Invazija m odpr-a druga fronta. Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. Zaradi dolžine filma cene vstopnic zvišane. KINOTEKA. Miklošičeva e. 28: Ob 15. 16.30 m IH. ur.: amer. barvna n>anka PETER PAN. FILM IN GI.EDALIŠCE Ob 19.45: amer. tim DETEKTIVSKA ZGODBA. R?«ja: W:I-liam Wyler. Glav v!.: Kirk Dou-ftfas. Eleanor Parker. Will:am Bend:x. Hor:»re McMahon. Prodaja vstopnic od 13.3o dalje. KINO UNION: slov. barv film KEKČEVE UKANE Predstav: eri 15 :n 17. uri. Ob 19 in 21. uri švedski film MOLK. Rež: ia Ingmar Bergman KINO KOMUNA: franc. barv. film REDOVNICA Predstave ob 15.30. 18 in 30 30. Cene vstopnic zvišane. Zadnjič! KINO SLOGA: danski barv film ODKRITJE LJUBEZNI. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 ur. KINO VIC: amer barv. CS vrestern film — OGNJENA KARAVANA. Tednik FN 6. Predstave ob 16. 18.15 in 30.30. Ob 10. uri marineja istega filma. KINO SISKA: amer. barv. kruninalni Um LE DVAKRAT 2IVIS. Tednik FN 7 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 16. 18.15 :n 20.30. CS mušica! MOJE 1:1x4 KINO SAVA? amer. barv. PESMI. MOJE SANJE. Brez predfilma. Predelav: ob 16 in 19; uri. PRODAJA VSTOPNIC v vseh kine-matografih od 14. ure dalje, le v kinu Sava uro pred začetkom prve predstave. KINO »TRIGLAV«: ob 16. 18 in 20. uri -- ameriška barvna kavbojka SERIF IZ DODGE CITVJA. Igrata Errol Flynn in Olivia de Havilland. .Prodaja vstopnic od J.5. pre ci ' nem.-Jug. barv. CS film STO PEKLENSKIH DNI, gostuje v KRAŠNJI, ob 19.30. KINO BLED: ital. barvni CS film — vohunski AGENT SIGMA, ob 17 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: amer. barvni zabavni film TRI NA KAVČU, ob 18. uri. Ital. barvni pustolovski film ČLOVEK. PONOS MAŠČEVANJA'. ob 20. uri. ■ ' * KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: -ameriški barvni VV film DUCAT UMAZANCEV (12 ŽIGOSANIH), ob 17 in 20. uri. KINO CENTER, KRANJ: amer. barv. westem film UPORNIK PRERIJE, ob 16 in 20. uri. švedsko-danska komedija JAZ, LJUBIMEC, ob 18. uri. Premiera angl. barv. CS pust. filma DOLGOTRAJNI DVOBOJ, ob 22. uri. KINO STORŽIČ. KRANJ: angl. ban*. CS vojni film MOST NA REKI KWAY. ob 15.30 in 18.15. Vstopnina zvišana. Premiera amer. barv. CS glasbene komedije SWING£R, ob 21. uri. KINO SVOBODA. KRANJ: angl. ban*. VV kriminalni film IZGNANCI NA RIVIERI, ob 19. uri. KINO KRVAVEC: amer. barv. westem film PRERIJA ČASA. Ob 19.30. KINO RADIO. JESENICE: sovj. banni CS film VOJNA' IN MIR. I. del. ob 17 in 19. un. KINO PLAVŽ. JESENICE: nem.-španski barvni CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA, ob 18 in 20. uri. KINO KR. GORA: amer. barvni film SLAVNI FANTJE. KINO DOVJE: angl. barvni CS film UPORNIKI. KINO DEL. DOM, TRBOVLJE: fare. ban* CS film VICONTE UREJA RAČUNE, ob 17 in 19. uri. KINO »KRKA«. NOVO MESTO: amer. barvni film HIŠA NASE MATERE, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA, KRŠKO: angl. barvni film GOLDFIN-GER, ob 19.30. KINO SVOBODA II. TRBOVLJE: amer. barvni V V film TARZAN NA VELIKI REKI. ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: nemško-brazilski barvni CS film AVANTURE NA AMAZONI, ob 19.30. KINO SVOBODA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: ital.-francoski barvni ČS film ŠEJKOV SIN. ob 19.30. KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER PRI GORICI: angl. barvni film ŽENSKA, KI PRINAŠA SMRT. ob 20.15. KINO »SOČA«. NOVA GORICA: angl. banni film TRAJEKT ZA HONG-KONG. ob 18 in 20.15. MARIBOR KINO UNION: ob 10. uri matineja z italijanskim barvnim kinoskopskim we. Sternom ZA DOLAR VEC. Ob 15.30, >17.45 in 20. uri italijanski barvni kinoskopski we-Rtem ZA DOLAR VEC. V glavnih vlogah: Clint Eastwood, Lee van Cliff. Rosemarie Dexter. KINO PARTIZAN: ob 10. uri matineja z mehiškim barvni zgodovinskim filmom VELIKI UPOR. Ob 15.30. 17.45 in 20. uri italijanska komedija NASI MOŽJE. V glavni vlogi: Alberto Sordi. KINO UDARNIK: ob 15.30. 17.45 in 20. uri mehiški barvni zgodovinski film VELIKI UPOR. — V glavni vlogi: Maria Feliz. Ob 22. uri predpremiera ameriškega barvnega satiričnega filma HAPPENING — IZSILJEVANJE. Režiser: Eliot Silverstein. Igralci: Anthony Quinn, George Maharis, Faye Dunaway. Martha Hayer. KINO POBREŽJE: ob 16.30 in 19. - uri mehiški bar, vni glasbeni film ZLATI PETELIN. Obvestila OMEJITVE PROMET % REPUBLIŠKI PROMETNI INŠPEKTORAT -SRS -obvešča, da bo zaradi razmehčane podlage začasno omejen promet od 3. 3. 1969 dalje na naslednjih cestah: II 255 Gobar—Brod na Kolpi od 8 na 4 to*. II 320 Bloška Polica—Žlebič od 3 na 4 ? os. 11/325 Škofljica—Livold od 10 na 8 * os in Livold—Brod na Kolpi od 8 na 6 t/oa. II 326 Kočevje—Dvor od 8 za • */oa. O DISPANZER ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV obvešča vse slušatelje I. letnikov visokih ® višjih Jo! v Ljubljani, da je OBVEZNO testiranje m fluoro-grafiranje od 3.3. 1969 do vključno 10. 3. 1969 v študentski stolpnici Ljubljana. ILrska ul. 2. Zaradi nejno*wm pot ek »T flu-orografske akcije prosimo vse študente I. letnikov, da prihajajo točno po razpored*h objavljenih n* oglasnih deskah po-amezn h fakultet ra O Opozarjamo, da dneva mutira ke letos ne bo. MEDICINSKA FAKULTETA v Ljubljani obvešča. da bodo v bralnici na tajništvu fakultete, Vrazov trg 2/1 branili: a) v sredo. 5. marca t. I.. nb 9. uri. tov. doc. Ivo Antolič, dr. . stom.. doktorsko disertacijo i>Socialno medicinski vidiki mn. lokluzije in dtegnarije pri šolski in j -redJoLski mladini v Sloveniji; b) v četrtek. 6. marca t. I.. ob 10. uri tov. A'.:ce Haasz. dr. med., njev, dr. s*om.. doktor,ko disertacijo »Oligodontije z gledišča razvoja zob in dednosti«; c) v soboto, 8. marca t. L. ob 10. uri. tov. Aliče Haasz. dr. med., doktorsko d: rentačijo »Vpliv družinskega okolja na otrokovo duševno stanje in njegov raz-voj«: č) v petek. 14. marca t. 1.. ob 10. uri. tov. prof. Valter Krušič. dr. med. doktorsko disertacijo Transpopulacij>ke frekvence in variacije intenzitete kariesa na Slovenskem.«. O PROTI SLADKORNI BOLEZNI — protinu in tolščavoiti (bolezenskemu obolenju* pomaga rogaški »DONAT« vrelec. Dobite ga v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«. O- ZAHVALA Neizmerno hvaležen se zahvaljujem profesorju dr. KOŠAKU, kirurgu ljubljanska klinike ter njegovi ekipi za uspešno opravljano srčno operacijo. ♦ t ' . •" t Iskrena hvala tudi dr. MAJDI MAZOVEC in., dr.-JELENI BENCINA iz interne klinike/. Nadaljnjo zahvalo sem dolžan bolniškemu in strežnemu osebju interne in kirurške klinike v Ljubljani. VSEM NAJLEPSA HVALA! FRANC MEŠKO Z DRUŽINO OBVESTILO TELEFONSKIM NA. ROČNIKOM. Za tisk priprav-ljamo nov telefonski imenik za SR Slovenijo, želeli bi. da bi bili podatki o telefonskih naročnikih čimbolj natančni. Zato prosimo vse telefonske naročnike. da sporočijo vse spremembe besedila oziroma naslova, ki je objavljen v telefonskem imeniku za leto 1968. Spremembe pošljite pristojnemu PTT podjetju, to je tistemu, kateremu plačujete telefonske račune, najpomeje do 5. marca 1969. Poznejših prijav ne bomo mogli upoštevati. . O JAVNA LIITACIJA najdenih predmetov in presežkov bo v četrtek, dne 6. marca 1969. od 8. jire dalje v vagonu pred brzovoznim skladiščem železniške postaje Ljubljano- v-0 MOSTAR EMA. kemična čistilnica. Me*»ni trg 13. prosi stranke naj zaradi ukinitve obrti pridejo po svoje obleke v 14 dneh 6icer jim bodo zapadle. -. O Čestitke BREGARJEVI MAMI ic Višnje g6re sa njen 95. rojatrri dan iskreno čestitajo vsi njeni otroci z družinami, vnuki in pravnuki. C JliRIJli HOČEVARJU z Bleda čestitamo aa .odlično diplomo na Gmdbenl fakulteti — domači i *V: 4Z77.C ' " . , Dežurne službe LJUBLJANA Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne primere na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah .in praznikih ves dan in v naslednjih enotah: Bežigrad: Kržičeva ul. 10, telefon 310-533 Center: Miklošičeva c. 2, telefon 313.063 Moste: Prvomajska ulica 5, telefon 314-527 Šentvid: Šentvid štev. 94, telefon 51-531. 51-534 šiška: Derčeva ulica. tel. štev. 55.644 , 55-221 Vič: Postojnska ul. 24. telefon 61-121 Služba stalne pripravljenosti je na območju: Grasuplja, Ivančne gorice. Medvod in Velikih Lašč. Nočna, nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotičniku«, II. nadstr., soba 5. LJUBLJANA Centralna lekarna MARIBOR »Pri gradu«. Partizanska e. 1. MATERIAL ZA MOTORJE: Bati P. C. batni obročki (ameriški) Monroe Amortizerji Vseh vrat'pripomočki in oprema n avtomobile Orodje in stroji za avtomehanike FRITZ BAAR CELOVEC -KLAGENFURT St. Veiter Ring 33 St. Rupert Strasse 6 Podjetje za distribucijo električne energije ELEKTRO LJUBLJANA LJUBLJANA Cigaletova 13/VII , . •* —- razpisni'komisija ra z'p i s it Je prb6ti vodilni delovni mesti podjetja: vodje poslovne enote Kočev je s sedežem v Kočevju — Trata 6 vodje poslovne enote Ljubljana mesto, s sedežem v Ljubljani, Cigaletova 13/VII Pogoji za obe vodilni delovni mesti: — diplomirani el. inženir ali el. inženir z 8 leti prakse v distribuciji električne energije ali — diplomirani el. tehnik z 12 leti prakse v distribuciji električne energije ali — kvalificirani delavec elektro stroke z 20 leti prakse v distribuciji el. energije in z 10 leti prakse na vodilnih delovnih mestih. Interesenti naj pošljejo svoje pismene vloge z dokazi o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev na gornji naslov, v 15 dneh po objavi tega oglasa. O izidu razpisa bomo obvestili v 8 dneh po izteku navedenih 15 dni. 1732 Tovarna izolacijskega materiala »IZOL1RKA« LJUBLJANA, Ob železnici 18 razglaša prosto delovno mesto UPRAVNIKA delavske restavracije podjetja K - v‘ POGOJ: gostinska srednja šola in nekaj let prakse. Nastop dela je mogoč takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Poskusno delo bo dva meseca. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba podjetja. 1697 OSNOVNA ŠOLA VLADO BAGAT Braslovče razpisuje prosto delovno mesto l- za angleški jezik za določen čas. Nastop službe od 1. maja 1969 do 31. avgusta 1969. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 1759 mSšOVO ae VRTIČKARJI, POZOR! AGROKOMBINAT EMONA OBRAT »PERUTNINA« ZALOG obvešča, ’ da ima zopet v zalogi odličen kokošji gnoj Gnoj je suh, pakiran v vreče & 25 kg. Dobite ga lahko v obratu v Zalogu ob delavnikih od 8. do 18. ure od 24. februarja dalje. Cena samo 4 Ndin za vrečo. 1581 SMNMMNHs' jar'ia odrasla družina. Ing. PBtiha&a. Bled. Riben&ks 9. 4NU KI IIAR1CO sprejmem v službo, plače N 800 din mesečno, hrena m sunovanie zastonj. Ponudbe pod »V okolici Ljubljane.« MIŽARSKF.(>\ pomočnika sprejmem Nudim enosobno stanove, me. PortJdbe pod »Nastop takoj« - 3853-1 j <«OKPOOINJ«-KO pomočnico spej. ; mesno tako;. Zcrei'. Vodovodna » 73 FRIZERKO. debro delavko praks.-* sprejme salon Mer lok. Trubarjeva 76. Ljubljana. 4288.1 !><■ KMO tradber.e delavce ra za. hodno Arstnjo aa vso gradbeno ! 48 B* Interesente opozarjamo, da morajo saoosliUfV v :uj.n: a» u .i prek pristojnega zavoda za zaposlovanje. 1000.1 1ACKM STVRFJftO dobrosrčno gospo za varstvo 7 mesečnega otroka na domu 5-krat tedensko. Ponudbe pod »Okolica Kolesi je«. I0K1 OTROŠKO — ZENSKO konfekcijo in vezenje dam šivati na dom. Ponudbe pod »Lepo delo«. 3092-1 J*18*] j GOSTILNA pri Meks-kancu Ma rolt Milka. Grosuplje, išče kvalificirano ali polkvalificirano kuharico in natakarico, hrana in •eanovan:e v h1«. 3898-1 1ACE.M PK šiviljo 7 overlockom za redno ali dopolnilno delo. j Overlock -udi kupim. Ponudbe grad-ienega pol .rja nemško go j »Overlock 69« 40SO-1 rotečega. SPREJMEM gospodinjsko pomoč- 8 — 1? te-arjev m opaBevanje. nico aa varstvo otrcA. Dam hra-4 7;dar;c j no. stanovanje in dobro plačo. 8 delavcev aa betonska dela m ’ Anica Bogataj. Ljubljana. Tr «an>- MtSusStntKOMKO z znanjem Vit nje s kuhinjo. Mučnosr do- brega zaslužka Samo pismene porvduhe na na. airrr: Baume-ster Ludvig Bin- der. Badenersrrusse 18. 2700 Wr. Neustadt. Avstrija. lr.terwr.-e opozarjamo, da morajo aapoelitev v tujini uredit-prrk pnsrojnega zavoda za zaposlovanje IOimJ-1 KRhiukm.A pomočnika ah pomočnico m ra-en ko sorejir.en takoj. Virant, Celovška IG. Ljubljana 4207.1 f»OSPODINJO. k: je vajena kuhe. ter opravlja?-, vsa gospodinjska O*:* dobi -luško takoi. j-Iača 800 Nd:n mesečne Javite se osebno do 8. ure ziutraj. Anton slovenske stenografije :n srbo hrvaščine, prejmemo takoj. Pismene ponudbe j -rosimo pod •S-ed: I.rib'jane«. 3902-1 I DVE DEKLETI za delo v delav- I niči za določen čas spre *mem ta- ; kot. Osebno se atia-ite Pečni kar. st Jakob 13, p. Dol pri Ljub-lutni 4075*1 Sl MlfUšO žensko- najraje upokojenko. išče maihna družina za 4 6 urno pomoč v gospodinj- ‘ 5»r: Vsi pogoji zelo ugodni. Po- j t nintbe pod »Ugodno«. 40«*-1 [ /. % 4-tanao varstvo spretmem dek e ali upokojenko, drugo po dogo- , voru. Ivanka Muhovič. Kraška 15. Vič. 4068-1 ELGKTROINSTALATERJA spret- • mem tako;. Hrovat. Ljub.. Peričeva 8. telefon 315-872. 4057-1 Motoma vozila PRODAM NSU-110. letnik 1968. dobro ohranjen. Ogled » nedeljo. 2. III. 19«1. od ». ure dalje pri Marjan Virant. Spodnji Rudnik 11/39. 4140-3 PRODAM avto »zastavo 750«, dobro ohranjen. Lampič, Sp. Hru-š:ca n. h. 4134-3 ZARADI selitve v tujino prodam OPF.L rekord, tnod. 1964. leto 65. odlično ohranjen, barve beige — dvoje vrat. z radiom, prevlekami. preprogami. 4 prestave, nove gume. Inlormacije. Marko Šilih, telet 341-005 med 7. in 8. uro. «317-3 FIAT topol:no 500 C ugodno prodam. Ogled ob nedeljah dopoldne. Indor Baunik. Litija, Si. tarjevika 4 4-29.3 KI PI3I VW 1200. 4 L. R S. sime a 1000 ali K SI* 1000 — 110. Po nudbe poti -Avto — ček 1.8«. 4216-3 l GODNO prodam prikolico 5 tor. — primerna ra traktor. Rozman. Vodnikova 165. 4244-3 NSl' 1205 CI lovamiSko nov prodam — radio, prevleke. Ponudbe pod »Gotovina«. 4242-3 ISCEM možnost za nabavo os. avtomobila iz uvoza. Ponudbe pod »3600 DM«. 4211.3 FORD Taunus 13 M De Uuc. letnik 1905 ugodno prodam. Petrovič, Janežičeva 15. Ogled vsak dan od 15. — 1*. ure. Cena 31 000 ND. 4123.3 KIPIM, avto DKW F-103. Ivanovič, Beograd. Brače Jerkovič 92. 4101-3 RENAULT R-«. odlično ohranjen ugodno prodam. Ogled vsak dan SušterAič. Radovljica. Robleke, va ulica. 4095-3 RABLJENEGA ali karaznboliranega lička kupim. Babšek, Lavrica 78, p. Skotijica 3949-3 GARAŽO vzamem v najem. Pred. nost bližina Tabora. Ponudbe pod »TAKOJ«. 4940-3 NUDIM. možnost za nakup avtomobila iz tujine. Ponudbe pod »OPEL« 3850.3 KIPIM malo rabljen ali nov »Opel rekord« ali »Ford« 17 M. Navedite preveč, km ln ceno. Ponudbe pod »Gotovina«. 4007-3 MOTOR DKW 175 oem. dobro ohranjen kupim. Ponudbe pod *DKW«. 4039-3 »ZASTAVO 730«. odlično. 67. 68. kupim. Barbič. Varje 53, Med. vode. 4034*3 PRODAM Zastavo 750. belo. letnik oktober 1967 30 000 km. Po. r.ndbe pod »Gotovina«. 4030-3 ZAMENJAM 31 avtomobil znamke Hanomag kiDer — motor generalno. za največ 2 t * dlesel motorji. Anion Hudina. Senovo KT4U1RNO R fr. * GUMI TOR, M* Ljubljana, 0. M. Stanovanja ZAMENJAM ‘~ bomfotaeo njaro v Ca lMnaan o« _ *pSad«u»5kTrrv -?M>pUi 99.000 at maaee. ObaaHki — Militi: Kolaž dMM f*t portirju. sobe ». 4184 CENTR ALNO o grl en iUto M hrano dobt taroka m mm dem ta pol Tetrngo Untkm e dopot-dmiMkih mah. Pometa« god — »Trnovo«. ZA DEKLE latam aohteo T Ata meta aU oh progi 14. 4. Pa Brestanici. 4322-3 taildarfcč. Rožna S. Ljub.iana. i J*tIM(X. v modernem gospodmistvu tel. 21-250 4216-1 :Vem. Lahko dam tudi sobo s VAJENCA »pre mem Marja- Rrb. | kopalnico. Inlormacije od po n-.kar. avtomehanika — Liubija- nedeljka dalje na tel. 31! 83S. na — Kosovo poije TI 12. 4293-1 4213.1 i l-ACKM rensko za nego S mesečne-CF. *»TF «e naveličali doss'cn e t otroka 4 tire dnevno ali več. gcspodir.te ah če se prvič od Križat. Skapinova 6 — pn Sm-ločate. da bi radi varovali šol- [ damskem naselju. 4291-1 afca o-roka :n pomagal: v go- KRZNARJE IN AIVIIJE za krzno apodinistvu. pridite k nam. Nu- pot r. ou jemo. Dobro plačilo in d:n» vam sranovanie. hrano ln dobre prejemke. Ponudbe -vid -t-jublana-. 4237.1 V vi F NK I za iruči-ev pcklu a k-iharica in natakarica sprejme gos-ilna »Trnovski zvon« v I. rab! tani. Ponudb* posta- na naslov: Imdor Koroše.- LjuM lana. Gradiški 10 4210-1 1 poki »JENKO sprejmemo z-» r. kar ur dnevno v gospodinjsrvo odrasUh Pogoj: ugodni. Po- r-ldne ped »Vrtača« 4217-1 COvponiNJSKO pomočnico sprejmemo Ljubljana. D/ien ska 74 4-18.1 MKPO z, kuhan ie kosita in po. moč v gospodinjstvu nekaj ur možnost stanovania. Enget Pe.z. haus.. Etterteinplatz 7. A-1170, Wien. Inieresence opozariamo. da morajo a-poslttev v "tj mi urediti -rez pristojnega zavoda za zapo--iovan e. iout.1 KI mladega, starega 17—1* let. sposobnega za salonsko delo v Franci|i iščem. Ponudbe pod »Kuhar«. Interesen-e opozarjamo, da mo rajo zaposlitev v tujin: urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje 1000-1 DOBREGA avtoličarja sprejmem takoj Jože Iskra. Polje 353. 4302-1 NA SLABI CESTI ZELO UDOBEN SODOBNA OBLIKA IN PROSTOREN PRTLJAŽNI PROSTOR UDOBNA VOŽNJA ZA PET OSEB VARNOSTNI ZAPIRALCI NA VRATIH KVALITETNA JEKLENA PLOČEVINA KAROSERIJE NAJENOSTAVNEJŠE IN NAJCENEJSE VZDRŽEVANJE To so odlike osebnih vozil iz uvoza znamke VVARTBURG katera lahko dobite pri Slovenija avto LJUBLJANA dnevno iščem Criomirova 2! A v SIl jgn sprejmem soboslikarja. .-»mr-r.i« sr 8. 4.BZ.I PI»». no doeov-oru. Stanovanie GOSPODINJSKO pomočnico ščb kuhe k dvema osebama sprejmem Ponudbe pod -Cen •er — 40 000 SD« 4769-1 IŠČEM žensko za 3-umo varstvo 4. mes s-arega otroka v dopal- i danskem času I-ahko je mlajša ! upokojenka. Ponudbe pod varstvo »Trnovo« 4283-1 RT INOV4ME in hn.no dim ženski. ki mi izmenično pomasa pri gospodinjstvu. Vida Trip-kooč. Zaloška 33. Ljubljana 1688.1 r*JS,^Už\'iTNK° /3'slovensko reatavracijo ta:šmsoboto rajo zaooelitev v tujini urediti od 14.—16. ure ali v ponedeljek prek pristojnega zavoda za znpo- I od 14.— 1«. ure — Cankarjeva < siovan je. 393-1 IH/desno. 42*.-.1 ■ NSL princ 1000 <28. km) pro- NemčiJl bUzu NUrnbent« iščemo! ?“»• •»«“• Ljubija.«. »Olg-Jčj z» zajv> kovanje. Ponudbe pod POTROŠNIŠKI KREDIT BREZ POROKOV DO 10.000 - DINARJEV MARTBURO 1001» — CARAVAN dobava — marec foo Ljubljana WARTBL’RO 1000 — STANDARD dobava — takoj fco Ljubljana OBIŠČITE NAS NA PREŠERNOVI 40, LJUBLJANA, soba 17/1, ali vprašajte za vse informacije na telefon 317-234. 24.206,— 22.6P4.— no prsiesr, -ta.no za posl-m. Pia- | ča 5din na uro Tone Sebe-n:k. Čargov* 2. Sfožice Ljub- ! ijana 4198.1 POTREBUJEM enkra: »«kwko potno«1 v gospodinjstvu. Por*»dbe pod »Okolica Remize- 4196-1 KPREJMFMO natakarico in dek> za pomoč v gostilni takoj al; po dogovoru, pod »rgodntm: pogoji. Ponudbe podružnic; Delo Ceije pod »Gostilna« 382-1 DVA KVALIFICIRANA tesarja in dva vaienca sprejmem v delo-mo razmerje Plača po dogovoru. r.ntno Nl-.zgbe tako Tesar^vo Mihael Kranjec. Bukovica 44. p Vodice nad Ljubljano 4119-i Iftf FM šmsko za delno pomoč r gospodinjstvu Rvre ponudbe pod »Dopolnilni aas.uiek* 4138.1 »Nurnberg«. 1000-1 N \T\K4RK4> — samostojno, s prakso sprejmemo takoj. Hrana, stanovanje, plača po dogovori in delo. Ponudbe osebno »1- pismeno — Gostilna Ažman. Bled. 1727.1 ZENSKO sprejmemo za par ur dr.?vno < na Prulah > v dopoldanskem času. za lažja gospodmi-iko dela oddam podstrešno aobo in kuhinjo ogrevano. Ponudbe pod »Za Bežigradom.« 4295-4 ENOSOBNO stanovanje v nori hiš: oddam, samskim prednost. Ponudbe pod »Nagrada« 4254-6 ISCEM čisto in načno sobo, opremljeno ek neopremljeno, po mušnnsM e poaaMm vbodom v aradišta Kranja ali neposredni Mišini. Marije Gašperut. p. p. IM. Kranj. »66-6 SOBO išče študentka. Najraje na Viču ali v Robil dolini. Ponudbe pod »Poltena«. 4256-6 SOBO nujno išče ztarajii moški v Ljubljani. Ponudbe pod »Brez obiskov« 4255-4 STAREJŠE dvosobno stanovanje (80 m) v središču mesta zamenjam ža manjše, komfortno, eno ali dvoinpolsobno, po mož. n osti v bližini Tabora. Ponudbe pod »Resno« 4361-4 ISCEM sobo z odločbo, dam dobro nagrado. Ponudbe pod »Od. kupim pohištvo«. 6 ZAMENJAM dvosobno sončno novanje z balkonom, prvo nad-stropje v Sp. Šiški za trisobno, komfortno stanovanje najraje z» Bežigradom. Ponudbe pod »Prvo nadstropje«. 4809-6 SOBO nujno potrebujem z* eno leto. Imam tr leta tiaro punčko. »Ponudbe pod »Marec«. 4811 • ZAKONCA Sčeta sobo. po modnosti kuhanja lahko okolica »rediftča mesta. Ponudbe pod »Prvi marec«. 4910-8 ENOSOBNO stanovanje ali sobo z možnostjo kuhanja ter upora, be lastnega pralnega stroja mladi par Motnost nekaj pred-T-Iafia. Ponudbe pod »Cim-prej«. 4W3-t ISCEM dvosobno komfortno najemniško stanovanje. Ponudbe pod »Jamova«. 4814.8 SOSTANOVALCA Študenta sprejmem. Ponudbe pod »Miren«. 4817 8 MLADO poročeni r*r lAče aobo in kuhinjo ali prazno večjo sobo, plača tudi nekaj vnaonrej. Ponudbe pod »Cimprej«. 4038-8 V LEPO sobo 9 potebrston vhodom 5pre*me«n študente kot sostanovalca. Vidovdanska 3/1. —- desno. 4082-8 DEKLE i&če sobo « posebnim vhodom. Ponudbe pod »Center«. 4888.8 PRILETNA zakonca iAčeta prašno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Plačava 300 Ndin. 4032-8 ZAROČENCA tik jced poroko iščeta neopremljeno sobo s posebnim vhodom, na območju občine Stika Ponudbe pod »Plačava 300 Ndin«. ««W-« ZAKONCA iščeta večjo sobo ali aobo s kuhinjo — možnost ku hanja in pranja. Ponudbe pod »Nujno«. 4818.8 J Societa m T>ARWIL- TRST MASA S.ANTONIO NUOVO 4/MI KUPUJTE SAMO URADNO KONTROLIRANE ZLATE IZDELKE GENERALNO ŠVICARSKO ZASTOPSTVO *DARWII_. NUDI PO SVETOVNIH KONKURENČNIH CENAH NAJVEČJO IZBIRO ZLATEGA NAKITA V EVROPI iz 14-, 18- in 22-karatnega uradno KONTROLIRANEGA zlata PRODAJA S POSEBNO GARANCIJO! V ZALOGI VEDNO PREKO 600 MODELOV UR D AR WIL in Aretta Ure znamke Darwil in Aretta lahko nabavite tudi v specializiranih trgovinah in veleblagovnicah v Jugoslaviji. Servisi za vzdrževanje so organfririini v vseh večjih mestih v Jugoslaviji. Razpisna komisij« PEKARNE IN SLAŠČIČARNE LOGATEC rszpiauj• prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Poteč splošnih z zakonom predpisanih pogojev, mo-rajo kandidati izpolnjevati ae našlednje g statutom predpisane pogoje: srednja strokovno izobrazba g več leti prakse na de-lovnem mestu računovodje. Ponudbe z dokasik o strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo na naslov: Razpisna komisija Pekarne in slaščičarne Logatec najkasneje do 15 dni po nbjavi razpisa. 1762 ROČNI NOGOMET prodam ze 1600 Ndin. Alojz atranuer, Hrpelje 35. 278.4 POCENI prodam skoraj nov eno-redni p.etilni stroj Kmpiaal m plinski kuhalnik na 3 neoje. — Ogled vsako popoldne od 15.— 17. ura pri Juvan. Kodeljevo. Povietova 50. «337-4 SMUČI 2 para — 2,05 m TuoUa vezi poceni prodam. Vidmar — Vel. čolnarska 13 a. 4258.4 OTROŠKI voziček — globok italijanski. skoraj »»v prottan. — Vprašajte na BoUnjčeva 12 — Ljubljana. 4*72-4 PRODAM atrutaico vulkan Wian. Dolžina »trušanja 1100 0 380 — Polnorton, vodila prizmatična. Janez Hrioer. Dian Brdo 7. Domžale. 4171-4 KRAVO, brejo S mMaoav prodam. Ljubljana. Stepanjem c. 94. ... 4288^ OTROŠKO uotaeljtan ta košarico za dojenčka poceni prodam. — Informacije vsak dan med 8. in 9. uro po telefonu 23-270. 4157-4 PRODAM dva — mišico. Gleda od 15. do 20. Ane Ztaertave. Šiška. «107-4 UGODNO prodam dva kombinirano omaro, dva lota lja ln miao. Stank, Prvomajska 13, tal. IILSIS. 4*04-4 DPD »SVOBODA« Duplica prt Ka —ia.. proda Sta kinofotel jev I« ugodni četa. Informacije po telefonu 03-010. Kanmta. 10*1-4 ■fonu u-aie. emai-v zkdljtva fotelja z t ogleda ae aglatata i. aro. Prenovič, ul. Kupim TAKOJ bgta dobro ohranjen pianino. V ponudbi navedite firmo ta osno. Stan Marci jan. — ta»m, Kratf. 4*43-5 TRICIKEL kupim. Marija Orehovec. Ceplje S, p. Vrtnakn. 431 Li KUPIM veita kavč. odlično ohra njen. Ponudbo pod »Raztegljiv. - Ljubljana 20». 4* KUPIM otroški športni vatai nov ali MNjta. Ponudbe pod »športni«. 4000-5 DIFERENCIAL, borapieten. dobro obnnjtai a» hanomag kurir 02, oeredo 3x2» 1.30 m in maj tofon ffuntbg avtomatta kupim Pisnune pontidbo m ceno na: Bajt. Na hd 94, Ljubljana Moste. 91" * KUPIM atroj aa Izdelavo etn opeke- NoveJSe izvedbe Ponudbe pod »Vibracijski«. 4003-5 KUPIM briljantni prstan. Ponudbe pod »Cena ta opise. 42 Podjetje DINOS LJUBLJANA prod»j» razne stroje sr obdelovanje kovin: S stružnice, ekscentrično stiskalnico, stroj za rezanje navojev, brusilni stroj in večjo količino elektromotorjev. Ogled in nakup bo mogoč dne 3.3.1969 ob 13.30 v Kurilniški 1*. 1740 Pralni stroji fa stroji ss pomivanje posode loščilnikf z* parket PRIBOR iz nerjavečega jeklo ss gostinstvo in domačo uporabo servisi is porcelana gospodinjski mešalniki strojčki sr testenine (rezanci, krpice) lestenci in drugo. Vsi Izdelki so kakovostni m jih dobite po nsjnižjih izvoznih cenah! KEVKZE TRST. P1AKZA S. ClOVANNl 1 (za cerkvijo S. Antonio) ttMMeaM »HRUMIM« Komisijo za volitve, imenovanja in kadrovsko vprašanja pri SKUPŠČINI OBČINE MURSKA SOBOTA razpisuje po 31. členu odloka o upravnih organih skupščine občine Murska Sobota ter o samoupravljanju delovnih ljudi v teh organih (Uradne objave št. 5/66) delovno mesto načelnika oddelka z« občo upravo POGOJ: višja upravna šola, višja pravna šola ali I. stopnja pravns fakultete ter 3 leta delovnih izkušenj. Pismene ponudbe, kolkovone s kolkom •,» din ter z dokazili o zahtevani izobrazbi in delovnih izkušnjah vlošite pri upravi skupščine občine M. Sobota v 15 dneh po objavi nugita- 1705 INDUSTRIJSKO PODJETJE VINOCET LJUBLJANA, VIŠKA CESTA 60 razpisuje progtp dglovnp mesto TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo izdelkov na področju Slovenije Prednost imajo kandidati z izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pogoj je lastno prevozno sredstvo. Pismene ponudbe sprejema uprava vključno 10. marca 1969. podjetja do 1721 Upravni odbor •OLJKA« obrtno gradbeno proizvodne podjetje Šmartno ob Paki razpisuje prosto delovno mesto tehničnega vodja P o g oj i : — visoka šolska izobrazba rudarske smeri s petletno prakso v vodenju rudarskih del ali — srednja izobrazba rudarske smeri z desetiešno prakso in z opravljenim strokovnim izpitom in pooblastilom za samostojno vodenje rudarskih del Ostali pogoji po dogovoru. ponudbe s dokazili o strokovnosti pošljite upravnemu odboru podjetja. Rok prijave do zasedbe delovnega mesta. 1765 GRADEC: C«sa Plccola. H«rr«ngMM 1, Jakomiftlplatz U. Sudtlrol*rplitz 3. 8riick«n-kopfgasse T CELOVEC KLAGENFURT: Bahnhofštrasse 23 BEUAK VHJLACH: Hauptplatz 3 STOL KAMNIK INDUSTRIJA POHIŠTVA .STOL« KAMNIK KOT SPECIALIZIRANO PODJETJE PISARNIŠKEGA IN SEDEŽNEGA POHIŠTVA PREDSTAVLJA ENO IZMED VODILNIH IN RENOMIRANIH PODJETIJ LESNE INDUSTRIJE DOMA IN V TUJINI. PODJETJE JE V SVOJEM 65-LETNEM OBSTOJU PREJELO MNOGA DOMAČA IN MEDNARODNA VRHUNSKA PRIZNANJA. (PARIZ, AMSTERDAM. CANTU, BEOGRAD, ZAGREB. LJUBLJANA) Z MODERNIZACIJO IN RAZŠIRITVIJO POSLOVANJA NA SEDANJIH IN NOVIH PODROČJIH, VABIMO K SODELOVANJU VEČ NOVIH STROKOVNIH SODELAVCEV S PRAKSO IN BREZ PRAKSE, KI BI ŽELELI UVELJAVITI SVOJE AMBICIJE PRI KREIRANJU SEDEŽNEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA. K SODELOVANJU VABIMO: DIPLOMIRANE LESNOINDUSTRIJSKE INŽENIRJE LESNOINDUSTRIJSKE INŽENIRJE LESNOINDUSTRIJSKE TEHNIKE DIPLOMIRANE INŽENIRJE ARHITEKTURE DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE DIPLOMIRANE EKONOMISTE KOMERCIALISTE KANDIDATI IMAJO ŠIROKE MOŽNOSTI IZBIRE ZA NASLEDNJA PODROČJA DELA: - DELO NA - DELO NA - DELO NA - DELO NA - DELO NA PODROČJU RAZVOJA PODROČJU PROIZVODNJE PODROČJU PRODAJE NA DOMAČEM IN TUJEM TRŽIŠČU PODROČJU PROPAGANDE PODROČJU EKONOMSKE ORGANIZACIJE SODELAVCEM, KI SE ŽELIJO VKLJUČITI V PODJETJU NUDIMO: - MOŽNOST STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA IN NAPREDOVANJA - OSEBNE DOHODKE PO DELOVNIH USPEHIH IN OSEBNEM PRIZADEVANJU - DRUŽINSKA IN SAMSKA STANOVANJA (V JULIJU 1969) PISMENE PRIJAVE SPREJEMA KADROVSKO SOCIALNA SLUŽBA KANDIDATI NAJ K PRIJAVAM PRILOŽIJO DOKAZILA O DOSEDANJI ZAPOSLITVI IN STROKOVNI KVALIFIKACIJI. STOL KAMNIK Mali oglasi ZA DVO — ali trisobno stanovanje v Ljubljeni dem nagrado — pozneje kupim. Ponudbe pošljite pod »Kombi«. 3*45-6 SOBO oddam takoj, lahko ogled v soboto od 18. ure in nedeljo ves dan. Vasiljev, Šentvid, Pod-gora — blok 7. 3846-6 STARA LJUBLJANA, oba brega Ljubljanice: iščem manjši pod. »irešrn prostor ali del podstrešja (možnost preureditve). Najem ali nakup pod »Književnik«. g SOBO iščeta dve dekleti. Plačata po dogovoru. Ponudbe pod — »Prodajalki«. 3875-6 MARIBOR — LJUBLJANA, zamenjam enosobno komfortno sta. novanje s centralno kurjavo — novi blok, za garsonjero v Ljubljani ali Slov. Primorju. Ponudbe pod »Cimpcej«. 3871*6 MAMICA z osemletno hčerko išče sobo, po možnosti neopremljeno in s posebnim vhodom — v Šiški. Plača po dogovoru. Po. nudbe pod »Mizna«. 3876-6 NEOPREMLJENO sobo ali garsonjero, po možnosti a odločbo — lahko starejše — vzamem v najem oc. odkupim ali dam posojilo. Ponudbe pod »Kjerkoli v Ljubljani ali okolici«. 3888^ DEKLE išče neopremljeno sobo s posebnim vhodom. Pomaga enkrat tedensko. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Moste ali Center«. 3916-8 ZAKONSKI par išče neopremljeno sobo, moinost kuhanja, pranja, zaželeno ▼ Ljubljani. Ponudbe pod »50 tisoč nagrade«. 3917-8 BODOČA zakonca iščeta stanovanje kjerkoli v Ljubljani, najraje v središču mesta. Ponudbe pod »Plačava v naprej«. 3797-6 DVE mirni študentki iščeta sobo. Ponudbe pod »Začetek aprila«. 4167-6 SOBO opremljeno s posebnim vhodom oddam. Ponudbe pod »Marec«. 4161-6 ZDRAVSTVENA delavka šče prazno sobo s posebnim vhodom — plača eno leto naprej. Ponudbe pod »10. marec«. 4172-8 V OGREVANO opremljeno sobo sprejmem pošteno sostanovalko. Avšečeva 31, Nove Jarše. 4182-6 SOBO oddam, delno za pomoč v gospodinjstvu 1-krat tedensko. Ljubljana, Postojnska 18. 4181-6 SPREVODNIK medkrajevnega pot. niškega prometa, potrebuje sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »šiška — Dravlje — Šentvid«. 4176-6 LEPO, opremljeno in toplo sobo oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Predplačilo«. 4195-6 ZAMENJAM veliko trisobno stanovanje 90 kv. m pri Ambroževem trgu v Ljubljani za enoin. pol sobno stanovanje v Ljubljani. Pondbe pod »Zamenjava v maju«. 4194-6 SOBO veliko iščem, plačam vnaprej. Ponudbe jod »Takoj«. 4192-6 USLUŽBENKA išče sobo v bližini Ljubljana — Moste. Ponudbe pošljite na naslov: Ivana Pivk, Preradovičeva 33. Maribor. 1643.6 MIREN študent išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Gorenjec«. 32*6 V IJIBIJANI v središču mesta iščemo sobo ali garsonjero za dva študenta — brata. Ponudbe Delo Celje pod »Mirna«. 382-6 ZAMENJAM dvosobno k omfort-no stanovanje z garažo za eno. sobno komfortno v Ljubljani. Ponudbe pod »Dogovor«. 4108-6 ŠTUDENT išče ogrevano sobo po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Pošten«. 4110-6 MIRNI uslužbenki iščeta neopremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero, lahko tudi večjo so. bo. Ponudbe pod »Šiška — Bežigrad«. 4121-6 UPOKOJENCA iščeta majhno stanovanje. Ponudbe pod »Plačamo vnaprej«. 4120-6 ŠTUDENT išče sobo na Viču. Po. nudbe pod »Elektrotehnik«. 4118-6 Z.% DVE leti najameva manjše stanovanje, lahko tudi garsonjero. Za eno leto plačava vnaprej. Ponudbe pod »Plačava dobro«. 4126.6 ENOSOBNO sončno kletno stanovanje. blizu trolejbusne postaje oddam mladi osebi brez otrok. Ponudbe pod »Dogovor«. 4125-6 ISCEM skromno sobico z lastnim vhodom, po možnosti center. — Ponudbe pod »Mirna — brez obiskov«. 4133.6 MIRNO zaposleno dekle išče sobo s posebnim vhodom: po možnosti v Vod matu ali Mostah. — Ponudbe pod »Do 250 Ndin«. 4136.6 STANOVANJE dvosobno s kabinetom in kopalnico v središču mesta prodam. Vseljivo po dogovoru — (8o kv. m). Ponudbe pod »Pri kinu Vič«. 4083.6 TAKOJ sprejmem sostanovalko. Friškovec, Cesta na Loko 21 — Trnovo. 4096-6 MIREN in soliden fant išče sobo s posebnim vhodom kjerkoli v Ljubljani, najraje v Centru ali za Bežigradom. Ponudbe v ogl. odd, pod »Soliden«. 4090 6 PODSTREŠNO sobo s sanitarijami iščem v Ljubljani. Ponudbe pod »Streha«. 4085-6 DVOSOBNO stanovanje s telefonom, primemo za poslovne prostore v sredšču Ljubljane nudim v zameno za ustrezne poslovne prostore v katerem koli prometnem kraju (zlasti turističnem) Jugoslavije. Ponudbe pod »Stanovanje za lokal«. 3952.6 MIREN moški išče sobo v Ljubljani ali v bližnji okolici. Pismene ponudbe pod »Plačam do. bro«. 3987-6 LEPO opremljeno sobo s posebnim vhodom, kopalnico, v središču mesta oddam intelektualcu. Telefon 315-441. 4260-6 SOBO. hrano in 10.000 din nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ham, Aljaževa 51. 4257.6 SOBO oddam za pomoč pri delu, čiščenje hleva, brezplačno, zakoncema, 1 km od Javnih skladišč. Informacije: Kodrova 12a. 4271-8 POŠTENO, solidno dekle išče prazno sobo, motnost kuhanja in pranja, v Ljubljani, Črnučah in Domžalah. Ponudbe pod »Plača zelo dobro«. 4267-6 STANOVANJE in hrano dam za delno pomoč v gospodinjstvu. Drenikova 17, Šiška. 4264-6 OPREMLJENO sobo oddam gospodu pri trolejbusni postaji eventualno tudi garažo. Ponudbe pod »Šiška«. 4265-6 DVA BRATA nujno potrebujeta sobo ▼ Ljubljani ali gresta za sostanovalca. Ponudbe pod »Brata«. ' 4263-6 ODDAM sobo za nekaj predplačila. Ponudbe pod »Karlovško predmestje«. 4274-6 ODDAM kletno sobo 4 x 4 m, parket — lončena peč, pri Šentvidu. Ponudbe pod: »Soliden ponudnik«. 4281-6 NUJNO iščem opremljeno sobo s posebnim vhodom. Plačam dobro. Ponudbe pod »Uslužbenka«. 4289-6 SOBICO, opremljeno oddam samski oeebi. Gunclje št. 6. 4279-6 ŠTUDENT višjega letnika išče sobo v Centru oziroma v bližini fakultete. Ponudbe pod »Plačam dobro«. 4276-6 ISCEM sobo, kjerkoli v Ljubljani, popoldne pomagam ▼ gospodinjstvu ali grem aa sostanovalko. Ponudbe pod »Takoj«. 4275.6 SOBO. dvoposteljno oddam dvema študentoma. Možnost ogrevanja. 200 m od Študentskega naselja. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«. 4289-6 BODOČA zakonca iščeta večjo sobo Sta v redni zaposlitvi. Plačava dobro. Po možnosti za Bežigradom. Ponudbe pod »Mirna«. 4284-6 VRSTNO HIŠO, delno zasedeno zamenjam aa garsonjero. Ponudbe pod »Bežigrad« 4874-6 ZAKONCA srednjih let, brez otrok iščeta prazno sobo mož. nost kuhanja, vplačilo za eno leto naprej. Ponudbe pod »Cim-prej« 4673-6 PRODAM komfortno stanovanje, 39 m2, vseljivo ▼ jeseni 1970, polovico denarja sedaj, ostalo ob izselitvi. Telefon 313-455 od 6. — 14. ure. 4052-6 AVSTRIJSKI študent išče stanovanje v Ljubljani, plača tudi v devizah. Ponudbe čimprej na naslov: Malli Riidiger, 8530 Deutschlandsberg, Hollenegger-stra&e 9, Avstrija. 10096 LEPO sobo s souporabo kopalnice oddam. Ponudbe pod »Predplačilo«. 4209-6 ŠTUDENTKA išče skromno ogrevano sobo. Ponudbe pod »Lahko inštruiram angleščino — franco. ščino«. 4223-6 SOBO opremljeno išče uslužbenec v Šiški ali okolici! Ponudbe pod »Miren«. 4224-6 IŠČEVA garsonjero ali večjo sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Arhikteta« v bližini arhitekture. 4221-6 ISCEM sobo ali manjše stanovanje grem tudi za hišnika. Ponudbe pod »Takoj«. 4220-6 DVE mirni dekleti iščeta skromno sobico. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«. 4214-6 SOBO, prazno po možnosti poseben vhod iščem. Lahko kletna ali podstrešna. Plačam dobro. Ponudbe pod »Takoj — sama«. 4228-6 SKROMNO sobo, za krajšo dobo išče mirna žena. Cenjene ponudbe z navedbo cene oddajte pod »Poštena«. 4233-6 DVA mirna fanta iščeta sobo 7 središču mesta. Ponudbe pod — »Center«. 4232-6 KOLEGICI iščeta sobico. Zaželen Center — okolica Ljubljane. — Ponudbe pod »Mimi«. 4237.6 ISCEM stanovanje za devet mesecev. Ponudbe pod »Predplačilo«. 4245-6 ODDAM sobo in kuhinjo, souporaba kopalnice. Ponudbe pod »Odkup pohištva«. 4253.6 MiTiS Via S Lazzaro tel. 37-309 TOVARNA Via S. Maunzio TR^T tel. 93-788 ■ no ■ Tovarna poza* mentertje za tapetništvo Velika izbira vseh vrst zaves tudi terital do 3 m širine tar raznovrstno pohištveno blago is platna In kretona v naj lepših barvah in vzorcih žameta, posteljna pregrinjala. prešite odeje preproge ter vse, kar potrebujete za ureditev tepega stanovanja Posest SOBO in kuhinjo takoj vseljiva — prodam. Plačljivo tudi s čekom. Na Gmajni 22, Moste. 4225-7 PRODAM nedograjeno novo hišo, 2 km od centra Ljubljane. Ponudbe pod »Nedograjena«. 4212-7 TAKOJ vseljiva hiša z vinogradom, primerna tudi za vikend, ugodno naprodaj pri Brestanici. Informacije pri Pušnik Franc — Senovo 120. 4231-7 GARSONJERO 27 kv. m, dograjena v maju — juniju v bloku, nasproti Petrola ob Tržaški c. prodam za 51.000 Ndin. Ponudba pod »Takoj denar«. 4268-7 ODPRT JE KOZMETIČNI SALON nudi vam: - nego obraza manikiran je dnevno, večerno in odrsko šminkanje po najmodernejših dunajskih metodah SE PRIPOROČA! , IRENA GERZINIC LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA CV/35, Tel.: 61-164 NA DOLENJSKEM prodam eno-stanovanjsko hišo, nizka cena. Ogled 1. III. in 2. III.: Košak, Male Reberce 5, p. Zagradec. 4243*7 WEEKEND prodam v Lošinju. — Ponudbe pod »Novo — komfort«. 4270-7 PRODAM zazidljivo večjo parcelo pri Medvodah. Ponudbe pod — »Najboljšemu ponudniku«. 4266-7 GARSONJERO, takoj vseljivo, veliko, s kopalnico, drvarnico in pripadajočim zemljiščem v obči. ni Center, prodam za gotovino. Informacije popoldne od 3. marca dalje. Smartinska c. 24/1. — desno. 3859-7 PRODAM zazidljivo parcelo pri trgovini in avtobusni postaji. Vinko Marinko, Vranje gorice 62. 3838.7 ZAZIDLJIVO parcelo, primemo za vikend kupim. Ponudbe pod »Radovljica ali Bled« podružni. ci »Dela« Jesenice. 36-7 PRODAM hišo v središču Bleda — prazno eno stanovanje in prostori aa obratno dejavnost. Pismene ponudbe na Kokot Vinko, Bled, Gregorčičeva n. blok. 393-7 KUPIM zazidljivo parcelo 700— 1500 ms ob gozdu, do 15 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Povratnik — USA« 4147-7 WEEKEND, trisobni, nov — na Jezerskem prodam. Informacije telefon Ljubljana štev. 316-937. 4142-7 VSELJIVO garsonjero ali enosobno stanovanje kupim. Ponudbe pod »Bežigrad — Stožice« 4151-7 ZAMENJAM komfortno lastniško dvoinpolsobno stanovanje z garažo v Ljubljani proti doplačilu ze enako triinpolsobno ali štirisobno. Ponudba pod »Stanovanje« 4168-7 TAKOJ vseljivo, 1967. popolnoma dograjeno, enodružinsko, 6 sobno hišo, centralna kurjava, 3 km iz Ljubljane ugodno prodam Ponudbe pod »Gotovina« 4158-7 ENOSTANOVANJSKO hišo s pritiklinami prodam. Ponudbe pod »Vseljiva v maju« 4177-7 KUPIM dvosobno ali večje stanovanje, nižja nastropja, komfortno tudi nekomfortno, središče Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina« 4174-7 VRSTNO hišo na Kodeljevem prodam. Tel. štev. 315-910. 4190-7 KUPIM zazidljivo parcelo v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Parcela« 4193-7 PRODAM skoraj dograjeno hišo v Rušah pri Mariboru. Turk, Maribor, Meljska l/II, tel. 21-720. 350-7 LOKAL ulični, ca. 20 ms iščem ali odkupim Ljubljana — središče mesta za obrt urarstvo. Ponudbe pošljite Vlado Kališnik, Zagorje ob Savi, cesta 9. avgusta. 361-7 UGODNO prodam, večjo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje v središču vasi s 3,5 ha zemlje in 2,5 ha gozda. Primerno tudi za gostinski lokal. Rudolf Godec, sp. Polskava 108, p. Pragersko. 372-7 ODDAM v najem gostinske prostore s staro tradicijo, v Ajdovščini. Ponudbe pošljite na pod. »Delo« Nova Gorica pod »50« 375-7 TAKOJ vseljivo stanovanje v središču Celja prodam za 30.000. Informacije pri: Podjaveršek, Celje, Zidanškova 22 . 381-7 ENODRUŽINSKO, vseljivo hišo z vrtom ob Ljubljanski cesti prodam. Elza, Verčkovnik, Dre-Sinja vas 56, Petrovče pri Celju. 383- 7 VINOGRAD, 27 arov z zidanico, nova streha, na lepi sončni legi, 6 km od Novega mesta proti Straži prodam tudi deljivo. Cervan Celje, Trubarjeva 42. 384- 7 POSESTVO 3,40 ha, zelo sado-nosno. v bližnji okolici Sevnice prodam. Poizvedbe pri: Stanko Požun. Šmarje, Sevnica. 367-7 PRODAMO novo stanovanjsko hišo s centralno kurjavo — garažo v Celju. Ponudbe podružnici Delo Celje pod »Takoj vseljiva« 368-7 PRODAM dvosobno komfortno stanovanje, novo, 57 m2, blizu središča mesta, lepa lega, vseljivo v poletju. Ponudbe pod »Gotovina« 4111-7 KUPIM dvosobno stanovanje, lahko zasedeno. Ponudbe pod »Zamenjava z družbenim« 4115-7 AVTOMOBILI TOMOS - CITROEN brez deviznega računa! Neposredna devizna vplačila v inozemstvu brez kakršnihkoli dinarskih stroškov Vaši sorodniki in prijatelji lahko vplačajo za vas za neomejeno število avtomobilov pri ekskluzivnem zastopniku HULTIHOLD, PARIŠ 8, Rue Faubour du St, Honore 9. Vsa pojasnila dobite pri: ASTRA, ZAGREB, GAJEVA 5, telefon 34-655. 1729 Magazzini FELIUE TRST Carducci 41 Veliko znižanje ob koncu aesone podloženi dežni plašči 3.500 ur »loden« čista volne 5.900 Ur moške obleke 4.000 lir kratki jopiči od 1-200 Ur dalje jopiči s krsneno podlogo 5.900 tli POČITNIŠKI DOM ob kopališču na otoku Krku, posebna kategorija, s sobami z dvema po. steljama in štirimi apartmaji ter centralno kuhinjo, jedilnico, pultom, kletjo in teraso (ob go. zdu), oddamo ▼ najem — poslopje, pohištvo in inventar. Vse je popolnoma novo in primerno za podjetja ter ustanove. Ponudbe: Drvar, Zagreb, Šrota, va 9, tel. 36-437 (od 8. do 9. ure in od 15. do 16. ure. 3617-7 LOKAL takoj, vseljiv, nov, mode. ren, centralno ogrevan, 20 m2, na prometnem kraju v središču Karlovca prodamo. Vprašajte Madžar — Moša Pijade 6, Karlov ac ali Beograd, telefon 626-807. 2422-7 KUPIM dvostanovanjsko hišo v Ljubljani, nudim lepo lastniško dvosobno stanovanje blizu središča mesta v zameno. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Zamenjava«. 4049-7 ROVINJ — dvosobno hišo z vrtom, 300 m od morja. Ulica Karmelo 4, vseljiva 1. VI. 1969, prodam. Vprašajte: Ivan Fran-kovič, Ul. Karmelo 4, Rovinj. 4055-7 HIŠO prodam 6 km od Umaga. Vprašajte: Ivan Martinčič, Savudrija 48 pri Umagu. 4056-7 OB KRŠKI cesti prodam vseljivo hišico, z 10 arov zemlje, 15 min. do avtobusne postaje, 15 min. do Krke. Voda na dvorišču. Prodajna cena 800.000 Sdin. Poizvedbe Pavla Jalovec. Kraška vas 15. p. Cerklje ob Krki 1755-7 PRODAM začeto polovico dvojčka na lepem mestu v Šiški. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Gotovina« 4297-7 DVA VEČJA lokala s skladišči in sanitarijami takoj prodamo. Lokala sta v novi stavbi v središču Peči. Kosmet. Dr. Bogoljub Santič, Peč, ulica 17 novembra 33. 4116-7 TRISOBNO stanovanje s telefonom v središču mesta (100 m2), primemo tudi za pisarne ugodno prodam. Ponudbe pod »Prvo nadstropje« 4141-7 PRODAM visokoprit lično hišo z velikim sadnim vrtom. Ponudbe pod »Pri Medvodah« 3970-7 DVOSOBNO, skoraj novo, kom-tortno stanovanje, lahko z garažo. prodam zaradi selitve. Oboje centralno ogrevano. Ponudbe pod »Vzhodna Ljubljana« 3991-7 HIŠO novejše gradnje, ca. 100 m2 stanovanjske površine, komfortno z garažo in vrtom kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Vseljivo poleti«. 3999-7 PRODAM dvosobno stanovanje z garažo v novem bloku v Medvodah. Vseljivo po dogovoru. Pnoudbe pod »Medvode« 4012-7 PRODAM, ali dam v najem kos vinograda na lepem kraju, blizu železniške postaje v Semiču. Pismene ponudbe na naslov: Janez Pečavar. Ježa 6, Črnuče pri Ljubljani. 4041-7 LEPA parcela v Celju z lokacijo za gradnjo naprodaj. Ponudbe pod »Prisojno« 3835-7 WEEKEND hišo v Savudriji, tri opremljene sobe, kompletna kuhinja, kopalnica, terasa in 600 m2 urejenega zemljišča, voda in elektrika, lepa lega blizu morja, prodam. Ponudbe pod »Morje« 3860-7 KATERI lastnik parcele za dvojček me vzame za družabnika pri zidanju dvojčka v bližini mestnega prometa (šiška, Bežigrad)? imam vso potrebno gotovino. Ponudbe pod: »čimprej« 3890-7 KUPIM polovico dvojčka ali manjšo enodružinsko hišo (novejšega tioa) v Ljubljani — blizu središča mesta. Plačem v gotovini. Ponudbe pod: »Opis in cena« 3891-7 KUPIM družinsko hišo. lahko nevseljivo proti zamenjavi dvo-osbnega komfortnega stanovanja (družbeno) v Ljubljani z doplačilom. Ponudbe ood »Ljubljana ali okolica« 4078-7 Razno TAKOJ potrebujem družabnika z 3,000.000 Sdin za obrt. Ostalo pod dogovoru. Ponudbe pod — »Obrtnik«. 4252-8 OBRTNICA potrebuje družabnika s 4,000.000 Sdin za 1 leto. Več ustmeno. Ponudbe pod »Zaslužek«. 4251-8 NUJNO potrebujem posojilo za 6 — 8 mesecev — 2,500.000 Sdin. Ponudbe pod »Obrt«. 4250-8 KDO mi posodi 4000 Ndin do oktobra? Garancija avto in obresti. Ponudbe pošljite pod »Obresti«. 4258-8 NUJNO potrebujem 300.000 Sdin posojila — za 6 mesecev vrnem. Lahko nudim tudi sobo, ostalo ustmeno. Ponudbe pod »Nove Jarše«. 4290-8 BETONSKOŽLINDRINE bloke — prodam, dostavljam za kleti, garaže. Ljubljana, Janševa 15, tel. 316 224. 4210-8 PROSIMO, da se gospa iz Rožne doline, ki se je oglasila mesecu januarju pri Križaj ponovno oglasi. Križaj, Škapinov 6 — Rožna odlina. 4292-8 VDOVEC brez otrok, star 68 let (še v tujini), želi spoznati, poročiti simpatično resno tovarišico primerne starosti, ki ima stanovanje in je brez otrok. Ponudbe pod »Pokojnina-avto«. 1000-8 OBIŠČITE »Express kemično čistilnico in pralnico«, Ljubljana, Njegoševa 6, odprto non_stop od 8. —u 19. ure. Čistimo vse vrste oblek, usnjene plašče velur ter jopiče. Zamenjavamo ščitne trakove in žepe. Delamo solidno, prepričajte se sami in zadovoljni boste. Za obisk se priporo, čarno. 3751-8 PLASTICAR.il •— iščem izdelovalca plastičnih posod (»Flaš«) s pokrovom kot oljna mazahka. Ponudbe pod »Ilirija«. 3865-8 VAM pušča streha? Prevzamem vsa večja in manjša krovska in kleparska dela. Martin Golob, Ledarska, Dravlje — Ljubljana. 3946-8 POUČUJEM smučanje, lahko dopoldne ali popoldne. Možen tudi prevoz. Cenjene ponudbe pod »Strokovno«. 3968-8 TELEVIZORJE popravijnm na vašem domu. Naročila Vrhovec. Tabor 9 ali tel. 310.444 zjutraj do 9. ure. 3979-8 SLIKE za vse vrste legitimacij, re tuširane. Izdelamo v dveh urah. Foto »Grad«, Miklošičeva 36. 1394-8 ISCEM dobro družino, ki bi vzela v popolno oskrbo eno leto staro punčko. Ponudbe pod »Ljubljana-okolica«. 4145-8 GRADBENIKI! iščem Izvajalca za gradnjo enodružinske hiše. Po-nudbe pod »Črnuče do III. faze«. 4146-8 ISCEM solastnika, šoferja za 5-tonski kamion. Ponudbe pod »Samski.« 4170-8 SPREJEMAM v naročila vsa gradbena dela. Ponudbe pod »Obrtnik«. 4166-8 INŠTRUIRAM — matematiko, fizi-ko, kemijo za vse razrede srednjih šol. Ponudbe pod: »Uspeh zagotovljen.« 4164-8 INSTRUKCIJE z.a matematiko, gospodarsko računstvo in knjigovodstvo za III. in IV. letnik srednje ekonomske šole nujno potrebujem. Ponudbe pod »Res-no-uspeh«. 4159-8 GRADITELJI HIŠ — vse vrste gradbenega dela stara in nova bomo začeli izvajati. Delamo kvalitetno in po solidni ceni. Ponudbe pod »Obrtnik«. 4183-8 ZASEBNIKI! Strokovno vodim vaše poslovne knjige. Ponudbe pod »Ekonomska šola s prakso«. 4200-8 VICIC Alojz, stanujoč v Zarečici št. 12, p. Ilirska Bistrica, sporočam, da ne prevzamem nobenih materialnih obveznosti in plačevanja računov na ime moje žene Vičič Slave iz Zarečice št. 12 pri Ilirski Bistrici. 1645.8 IZJAVLJAM, da nisem plačnica dolgov niti drugih obveznosti, ki jih ima moj mož Pavel Katarin-čič od dneva objave dalje do preklica. Kristina Katarinčič, Idrija pri Bači 47. p. Most na Soči. 1711-8 OBRTNIK-GRADBENTK sprejema naročila novogradnje in adaptacij, za družbeni in zasebni sektor. v območju Ljubljane. Ponudbe pod »Garancija«. 4113-8 OBRTNIKI — sprejmem vsako montažno delo na dom, kovinsko, električno. Plastično, če nudite stroj, ali oddam lokal 36 m2. Ponudbe pod »Vič«. 4124-8 CE STE SE ODLOČILI za novo gradnjo, fasado, večjo ali manjšo adaptacijo, boste zadovoljni s kvaliteto in ceno. Zglasite se na naslov: Herceg-Zalar, Galje-vica 19, Ljubljana. 4127.8 FILATELISTI, ki si želite dopisovati v angleškem, nemškem, madžarskem in slovenskem je- VDOVA, 40-letna, s posestvom želi spoznati mlajšega upokojenca ali obrtnika, ki bi imel veselje tudi z vinogradništvom in sadjarstvom. Ponudbe pod »Okolica Brežic«. 4139-1 SPREJEMAM ponudbe za vsa grad. bena dela za sezono 1969. Ponudbe pod »OBRTNIK«. 3669-8 NUJNO potrebujem 42.000 Ndin posojila za šest mesecev. Poleg visokih obresti nudim vračilo t devizah z drugo garancijo. Resne ponudbe pod »Zelo ugodno«. 4102-8 PLASTIKO vbrizgavam do 220 gr. Ponudbe pod »Ugodno«. 4098-8 NA EKSCENTRIČNI stiskalnici imam proste kapacitete. Ponudbe pod »15 ton«. 4097-8 PROSIM za posojilo za šest mesecev 4.000 Ndin za donosno obrt. Garancija hiša. Ponudbe pod »30 °/o«. 4008-8 19 MESECEV staro hčerko dam v varstvo k dobri družini. Ob sobotah in nedeljah bi jo imela sama. Plačam od 30.000 do 35.000 din na mesec. Več po dogovoru. Ponudbe pod »Nado-mestujte moje odsotnosti dobro mamico« 4305-8 OBRTNIK! Diplomirani inženir fizike z večjo gotovino, bogatimi idejami, pestrim tehničnim znanjem, široko razgledanostjo, smislom za estetiko, solidnim znanjem svetovnih jezikov (nemščina, angleščina, f rancoščina, italijanščina), znanjem strojepisja, z veseljem in voljo do smotrnega dela, veliko vzdržljivostjo ter duševno in telesno vitalnostjo išče vpeljanega obrtnika za sodelovanje. Cenjene ponudbe pod »Dogovor«. 4306-8 ziku, sporočite pod »Korespon denca«. 4129-8 MOŠKI (28/168) želi spoznati dekle ali ženo zaradi prijateljstva. Ponudbe pod »Lepo je skupaj«. 4135-8 ARHITEKT želi dopisovati s Slovenko nad 20 let. L. Dimi, Toronto, G. Del. 2339 Eglinton E., Ontario, Canada. 1000-8 AVTORADIO BLAUPUNKT znan po vsem svetu Cena od 20.000 lir dalje Razen tega lahko izberete druge znamke: CONDOR AUTOVOX GRUNDIG Servisna postaja Po želji montiramo v 1 uri Velik prostor za parkiranje RIAVEZ RADIO GORICA Via Crispi 17 DRUŽABNIKA za penzion rva morju ali posojilo 50.000 Ndin — ostalo po dogovoru — iščem. Ponudbe na podružnico »Dela« Kranj pod »8 sob« 392-8 PO HITRI metodi poučujem italijanščino in nemščino. Rimska cesta 8/1 desno. 4065.8 STANOVALCI! Vodoinštalaterska dela opravljam hitro, kvalitetno in poceni Vladimir Vejnovič, Stemenova 5. Ljubi jana-šiška. 4064-8 IZDELUJEM balkonske, stopniške in vrtne ograje po konkurenc, nih cenah od 40,00 din dalje tekoči meter. Janko Vrbetič, Zavrti 4, Mengeš. 1745-8 ISCEM izvajalca zidarskih ter te. sarskih del pri adaptaciji. Plačilo v čeku. Ponudbe pod »APRIL«. 4016.8 TRIKRAT tedensko grem popoldne čistit stanovanje. Ponudbe pod »Pridna in poštena«. 4039-8 1 000 000 S DIN posojila potrebujem za dograditev stanovanjske hiše, obresti po dogovoru. Po dograditvi odstopim enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »HIŠA«. 4072-8 INŠTRUKTORJA za VI. razred osnovne šole iščem. Ponudbe pod »Slovenščina in matematika. 4071.8 NAŠLI smo moški poročni prstan. Vprašajte po tel. 315-146. 4319-8 MIZARJA iščem, ki hitro naredi notranjo opremo. Rezar, Križna 39. 4205-8 STROJEPISJE slepo desetprstno z vso pripadajočo administracijo naučim v 40 urah. Uspeh zagotovljen. Nered — Merosodna 1 (pri Grudnovem nabrežju — 15). 4222-8 KOŽE za krzno kvalitetno stroji, mo in barvamo. Usnjena oblačila izdelujemo po meri. Krzno sprejemamo v shrambo. Krznarstvo, Komenskega ul. 36, Ljubljana. 4219-8 NEMŠČINO poučujem. Vodim ko. respondenco. Tel. 311-413. 4215-8 DO NOVEGA leta potrebujem 20.000 Ndin. Dobro vpeljana obrt. Ugodna garancija. Ponudbe pod »Visoke obresti — 25 odst.«. 4227-8 ISCEM profesorja ali študenta, ki obvlada gospodarsko in tehniško matematiko. Ponudbe pod »Matematika«. 4238-8 ŠLAGEB TEDNA Modne ženske spodnje obleke iz najlona ali perlona prvovrstne kakovosti, odličnega kroja, v mnogih lepih barvah in oblikah prej do 108,80 zdaj naprej od OtfsOlf Kupi dobro ceneje pri GRADEC DELO le stran 11 Prrduzrče za vazdušni »obračaj »JUGOSLOVENSKI AEROTRANSPORT« V BEOGRADU oglaša prosta delavna mesta 75 STEVARDES — STEVARDOV — sezonska delovna mesta, ki trajajo 6 mesecev. POGOJI: — srednja strokovna izobrazba — da ni mlajša od 19 let. da ni starejša-i od 25 let — da je brez fizičnih pomanjkljivosti, prijetne zunanjosti — da ima smisel za strežbo in konverziranje — da je samska-i. moški pa morajo imeti urejeno vojaščino — znanje dveh svetovnih jezikov, od tega angleški obvezno, drugi jezik pa ali francoski ali nemški ali ruski ali italijanski ali španski — da je zdravstveno sposobna za opravljanje te vrste poklica. Ponudbe s podatki pošljite na naslov: Preduzcče za vazdušni saobračaj JUGOSLOVENSKI AEROTRANSPORT Beograd. Birčaninova ulica 1/111. v 10 dneh po objavi oglasa. 1724 TEKSTILNA TOVARNA SVILANIT — Kamnik razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. MESTO TEHNIKA V PRIPRAVLJALNICI POGOJ: — tekstilni tehnik tkalske smert — lahko tudi začetnik 2. MOJSTRA BARVARNE POGOJ: — tekstilni tehnik — apreter Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene prijave z ustreznimi dokazili in življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. Prednost pri izbiri ima zaradi troizmenskega dela moška delovna sila. 1753 NATEČAJNA KOMISIJA SAVEZNE UPRAVE ZA CIVILNU VAZDUŠNU PLOVIDBU BEOGRAD - BRANKOVA 25 razpisuje NATEČAJ za izpopolnitev delovnih mest: a> v tehnični službi 1. šefa tehničiM* nIužIk* na aerodromih Split in Reka 2. specialiste za vzdrževanje naprav na aerodromih Zagreb. Ljubljana. Pula. Reka b> v kontroli letenja kontrolorji letenja v aerodromskih središčih: Zagreb. Ljubljana. Reka. Pula. Zadar in Tivat. Pogoji za sprejem v službo: a> j. diplomiran inženir elektrotehniške fakultete za telekomunikacije. Praksa iz naslednjih področij: radiotelekomunikacijske naprave in sistemi; tranzistorska in impulzna tehnika; zaželeno je znanje francoskega ali angleškega jezika a* 2. srednia tehniška šola. oddelek za telekomunikacije Zaželeno je znanje enega svetovnega jezika in vozniško dovoljenje. Praksa iz naslednjih področij: radiotelekomunikacijske naprave in sistemi, transistorska in impulzna tehnika. Kandidati bodo opravili sprejemni izpit iz navedenih področij. b> srednja ali višja strokovna izobrazba, znanje angleškega jezika. Prednost imajo kandidati, ki imajo letalski naziv, predvsem pilotski. Kandidat ne sme biti starejši od 30 let. Kandidat, ki izpolnjuje ustrezne pogoje, mora ob vezno obiskovati šolo kontrole letenja. Med šolanjem prejemajo kandidati štipendijo v znesku 900 Ndin. . Po končanem šolanju in opravljenih izpitih boao kandidate razporedili na enega izmed aerodromskih centrov. Kandidat, ki nima letalskega naziva si ga mora pridobiti, in sicer na stroške uprave. Kandidati morajo imeti urejeno vojaščino. Poleg strokovnih testiranj, morajo kandidati pod 2. opraviti psiho-teste pri zdravniški letalski komisiji. Dohodek po pravilniku. Poleg dohodkov imajo ti delavci pravico tudi do službene obleke. Kolkovane prošnje z 0.50 din pošljite gornjemu naslovu. Natečaj velja do izpopolnitve delovnih mest. 1785 Razpisna komisija pri APNENIK - »PEČOVNIK« CELJE razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODJE KOMERCIALE (za samostojno delo) POGOJI: poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. 1.: diplomiran inženir rudarstva, gradbeništva ali kemije s 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu v gospodarstvu — diplomiran tehnik rudarstva, gradbeništva ali kemije s 6-letno prakso na ustreznem delovnem mestu v gospodarstvu; pod tč. 2.: višja strokovna izobrazba s 6-letno prakso v komerciali (prodaji), — srednja strokovna izobrazba ali VKV delavec trgovske stroke z 10-letno prakso v komerciali (prodaji). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Za navedeni delovni mesti je preizkusno delo 90 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema razpisna komisija do 15.3.1969. Kandidate vabimo na osebni razgovor vsak dan od 10. do 13. ure. 1714 ŽELFZARNA JESENICE objavlja prosti delovni mesti 1. diplomiranega psihologa ■ - industrijske smeri 2. elektroinženirja - jaki tok POGOJI: 1. diplomirani psiholog industrijske smeri, zaželena praksa x 2. diplomirani elektro inženir jakega toka z 2 do 3-letno prakso pri vzdrževanju elektro naprav. Osebni dohodki po obstoječem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh od dneva objave na kadrovski sektor Železarne Jesenice, Jesenice na Gorenjskem. 1760 TRILYSIN Trgovsko podjetje s tehničnim materialom »JUGOTEHNIKA« LJUBLJANA, POD TRANCO 2 objavlja naslednja prosta delovna mesta: glavno skladišče: 1. administratorja za prevzemni oddelek 2. komisionarja za odpremni oddelek servis Koper: 3. elektromehanika sektor trgovina na drobno: 4. KV prodajalca elektro stroke in ponovno objavlja prosta delovna mesta: sektor trgovina na debelo: 5. komercialnega referenta za prodajo glasbil POGOJI ZA ZASEDBO: Pod 1.: ekonomski tehnik — lahko začetnik Pod 2.: KV trgovski delavec elektro stroke Pod 3.: KV elektromehanik s triletno prakso Pod 4.: KV trgovski delavec elektro stroke — moški Pod 5.: ekonomski tehnik s poznavanjem glasbil — po možnosti končana nižja glasbena šola Posebni pogoj je poskusno delo 2 meseca. Na vsa delovna mesta bodo delavci sprejeti za nedoločen čas. Rok za sprejem prošenj je 10 dni po objavi. Ponudbe, katerim priložite dokazila o strokovni izobrazbi in kratek opis dosedanjih zaposlitev, pošljite na naslov »Jugotehnika«, kadrovski oddelek. Ljubljana. Pod trančo 2. 1763 Razpisna komisija uprave SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD razpisuje prosta delovna mesta 1. REFERENTA za premoženjsko pravne zadeve. 2. REFERENTA za investicije. 3. PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA -STROJEPISKO Poleg tega razpisujemo še dva pripravnika in sicer z: a) visoka ali višja šolska izobrazba pravne ali upravne smeri. b) visoka ali višja šolska izobrazba gradbene arhitektonske ali geodetske komunalne smeri. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še te-le pogoje; pod točko 1. visoka šolska izobrazba pravne ali upravne smeri s 4 leti delovnih izkušenj; pod točko 2. visoka šolska izobrazba gradbene arhitektonske ali geodetsko komunalne smeri s 4 leti delovnih izkušenj: pod točko 3. nižja šolska izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev upravnih organov skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Nastop službe je mogoč takoj. S stanovanji ne razpolagamo. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Pismene ponudbe s kratkimi dokazili razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite upravi Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Ljubljana. Parmova ul. 33. O izbiri bomo vse kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po zaključku razpisa. 1781 TEKSTINA TEKSTILNA INDUSTRIJA AJDOVŠČINA V AJDOVŠČINI razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA POGOJ’ — diplomiran pravnik; — odslužen vojaški rok. Osebni dohodki po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. razglaša prosti delovni mesti 1. REFERENTA ZA PLAN 2. TEHNOLOGA V TKALNICI POGOJI: Pod 1.: — ekonomist ali tekstilni inženir; — odslužen vojaški rok. Pod 2.: _tekstilni inženir ali diplomiran tekstilni inženir; — odslužen vojaški rok. Garsonjeri sta zagotovljeni. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedamih zaposlitev pošljite splošnemu sektorju podjetja v 15 dneh od dneva objave. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh od objave. 1733 »NOVOLES« LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA razpisuje NATEČAJ ZA ZAŠČITNI ZNAK PODJETJA POGOJI: 1 Zaščitni znak podjetja naj po možnosti prikaže dejavnost podjetja, ki obsega: nakup, izkoriščanje ter žaganje lesa, industrijsko predelovanje vseh vrst lesa, prodaje na debelo in drobno izdelkov lesne industrije lastne proizvodnje. 2. Zaščitni znak naj bo grafično tako oblikovan, da ga bo možno uporabljati v raznih dimenzijah in tehnikah za napis na objektih, na poslovnem papirju, za žig, za znamke, za plakate, skratka ustreza naj dejavnosti »NOVOLESA«, lesnega kombinata Novo mesto. Straža. 3 Pravico do udeležbe natečaja imajo vsi držav-ljani SFRJ. Udeležba je tajna. Vsak predlog naj bo označen s šifro. V posebni zapečateni ovojnici — označeni z isto šifro — naj bo tudi poln naslov predlagatelja. 1 Rok predaje je 20. april 1969. na naslov: »NOVOLES« LESNI KOMBINAT NOVO MESTO — STRAŽA, p. STRAŽA, »Natečaj za znak«. S. NAGRADE: 1. nagrada din 1.000.— 2. nagrada din 600.— 3. nagrada din 300.— Razpisovalec si pridobi pravico uporabe nagrajenih rešitev. 1758 iosion zoper izpadanje las in prhljaj PROMONTA Hamburg ADRIA Beograd »DAVID PAJIČ« podjetje za projektiranje, proizvodnjo, montažo in vzdrževanje dvigal, BEOGRAD. Djure Djakoviča 29 oglaša, prosto delovno mesto DISPEČERJA - SKLADIŠČNIKA * v Servisu dvigal v Ljubljani POGOJI: srednja šolska izobrazba z delovno prakso več kot dve leti, za moške urejena vojaška obveznost. Poskusno delo je obvezno in traja 30 dni. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Prijave sprejemamo v 5 dneh po objavi tega oglasa na naslov: Preduzeče »DAVID PAJIC« — Kadrovsko odelenje, Beograd, Djure Djakoviča 29. Razgovor s kandidati bo dne 11. 3. 1969 ob 13. uri v Servisu dvigal v Ljubljani, Stari trg 22. Prijave kandidatov, ki ne bodo prišli na razgovor, ne bomo upoštevali. 1780 Slike lahko napravite v 10 sekundah POLAROID APARATI od danes dalje 9.900 in še film brezplačno. F. NAKTA VX 1000 2.8 prizmatični iskalec 75.000 lir PROJEKTOR polavtomatičen 150 W — 13.500 lir STOJALO S PANORAMSKO GLAVO s torbico — 3.650 lir DIA OKVIRČKI v škatli iz plastike — 1.300 lir OUARZ JOD ŽARNICA 1000 \V — 8.300 lir BRAUN F 700 — 60.000 lir distributer G. AVANZO Succ. TRST Corso Italia 17 tel. 36-77-6 ....................... »TESNILKA« Tovarna tesnil in plastičnih mas MEDVODE razpisuje JAVNO LICITACIJO lokomobilnega parnega kotla — tip Tepliz — grelna površina 115 kv. m — obratovalni pritisk 10 atm. — mehanizirana poševna rešetka, — kapaciteta kotla 16 do 22 kg pare na 1 kv. m grelne površine, — kurjenje z lignitom ali rjavim premogom (oreh), — kotel je v uporabnem stanju. Licitacija bo v petek, dne 14. 3. 1969, ob 9. uri v restavraciji podjetja. Ogled stroja je mogoč od dneva objave vsak dan od 10. ure dalje. 1784 • ^ Razpisna komisija GIMNAZIJE V PIRANU razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA POGOJI: visoka šolska izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in 10 let delovnih izkušenj. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. 1739 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in brata Ivana Pirca se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju interne bolnice Šempeter pri Gorici za veliko skrb in nego. Soc. zvezi Miren, Društvu upokojencev, pevskemu zboru, Osnovni šoli Miren, godbi na pihala, darovalcem cvetja, govorniku, sosedom in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, z nami sočustvovali ter ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Neta, hčerke z družinami, brat Lojze in drugo sorodstvo Miren, Salež, Milan, Genova, Savona, 24. februarja 1969 POPRAVEK Pogreb pokojnega Jožka Prezlja bo danes, 1. marca 1969, ob 16.45^ iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah. DOTRPELA JE NAŠA LJUBA MAMA IN STARA MAMA HANA BEVC POKOPALI SMO JO V OŽJEM DRUŽINSKEM KROGU V PETEK, 28. FEBRUARJA, OB 11. URI ŽALUJOČA SINOVA EDO IN FEDOR Z DRUŽINAMA LJUBLJANA, 26. FEBRUARJA. 1969 * ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre sestre in tete BOŽENA GORAZD se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji stali ob strani med njeno boleznijo, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni predstojniku infekcijske klinike g. prof. dr. Bedjaniču, ge. dr. Maroltovi, g. dr. Brinovcu ter strežnemu osebju klinike - za vso prizadevno skrb in trud. Žalujoči družini Gorazd, Leske »TEVE VARNOST« TOVARNA EKSPLOZIJSKO VARNIH ELEKTRONAPRAV ZAGORJE OB SAVI mtm« povečanega obsega proizvodnje oglaša prosta delovna mesta za: 1. VEC DIPLOMIRANIH ELEKTROINŽENIRJEV ah INŽENIRJEV I. stopnje — jaki tok VEC DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV ali INŽENIRJEV I. stopnje DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA oz. INŽENIRJA organizacije dela 2. VEC ELEKTROTEHNIKOV — jaki tok VEC STROJNIH TEHNIKOV METALURŠKEGA TEHNIKA DVA VKV ODDELKOVODJA strojne stroke 3. TRI KV LIVARJE (strojno litje) VEC KV KLJUČAVNIČARJEV VEC KV STRUGARJEV VEC KV REZKALCEV VEC KV ORODJARJEV VEC KV ELEKTROMKHANI KOV VEC KV in PKV NAVIJALK el. motorjev ŠTIRI KV ali PRIUČENE ELEKTROVARILCE 4. ADMINISTRATORJA (stenodaktilografa) ADMINISTRATORJA (daktilografa) 5. PETNAJST NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ali DELAVK za priučitev na obdelovalnih strojih Pogoj za delovna mesta od zap. štev. 1.—3. je odslužen vojaški rolk. Za delovno mesto pod zap. štev. 4. pa administrativna šola. Za vsa prosta delovna mesta imajo prednost kandidati z večjimi delovnimi izkušnjami. Nastop službe po dogovoru. Razglas velja 15 dni po objavi. 1775 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, sestre Anice Žejn se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem, ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo zdravnikom, prim. dr. žitniku, dr. Jagodicu, dr. Graparju, dr. Mandič-Mažgonovi, osebju onkološkega inštituta, dr. Aleksiču in sestri Mariji, kateri so ji lajšali bolečine. ŽALUJOČI SVOJCI Tiho nas je zapustil moj ljubi mož in skrbni oče Jožef Vertelj železniški upokojenec - .. a ’ •- - K zadnjemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek, 3. marca 1969, ob 15.30 uri izpred Viškega pokopališča. Do pogreba leži na svojem domu v Ljubljani, Krištofova 2. Žalujoči: žena Terezija, sinova Jože in Peter, hčerka Jelka z družino, brat Janez in drugo sorodstvo Ljubljana, Kranjska gora, Trenta, Izola, Radovljica, Kočevje, Kostolac, Dunaj, 28. februarja 1969 Sporočamo, da je umrl mož oziroma oče Franc Loboda iz Homca 26 Pogreb bo v nedeljo, 2. marca, ob 15. uri na pokopališče Homec Žalujoči: žena Marija, hčere in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož in skrbni oče Boris Zamlič Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 1. marca 1969, ob 16. uri na pokopališče v Postojni. žalujoči: mati, žena Elza, sin Vili, hčerka Bruna z družino in vse drugo sorodstvo Postojna, 28. februarja 1969 Po dolgi, mučni bolezni je prenehalo biti plemenito srce moje ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre, sestrične in tete Cvetke Jirasek roj. SREČNIK, mr. farmacije Pogreb bo v ponedeljek, 3. marca 1969, ob 16.30 iz mrliške vežice Sv. Antona. Žalujoči: mož Branko z otrokoma Sonjo in Damirom, oče Maks, mati Zofija, sestri Zdenka, Dragica z družinama, nečakinja Marinka z družino, sestrična Mari Mirtič z družino, teta Pavla Kos in drugo sorodstvo Ljubljana, Zagreb, Rakek, Reka, Marija-Bistrica,. 38. februarja 1969 fs-V ' ^ ..................................................................................................................................................................................................................................................................... I I .*■ VELEPOSLANIK MOJ SOV MED POSLANCI — V skupščini SR Slovenije je bila včeraj PROMOCIJE — Na ljubljanski univerzi so bile včeraj promocije osmih doktorandov, v komisiji za mednarodne odnose razprava o našem sodelovanju z Avstrijo. Seje se je. Proglašeni so bili: Ivan Ribnikar za dr. ekonomskih znanosti, Jože Budin in Boris Na-udeležil tudi naš veleposlanik v Avstriji Lazar Moj sov (prvi z leve strani slike), ki je vinšek za dr. elektrotehniške znanosti, Peter Glavič in Marija Zelenik za dr. kemijskih poslance informiral o avstrijski notranji in zunanji politiki ter možnostih sodelovanja, znanosti, Raša Pirc za dr. fizikalnih znanosti, Peter Kart in za dr. znanosti s področja Foto: M. Svabič nevrologije ter Jože Štirn za dr. bioloških znanosti. Foto: E. šelhaus BUČNA DOBRODOŠLICA V RIMU — Kljub agencijskem poročilu o »prisrčnem in družinskem ozračju« ob Nixonovem obisku le ni vse potekalo tako. Italijanski vojni veteran je ustavil kolono in uspel izročiti svojo pritožbo proti premajhni pokojnini. Na sliki: policija in rimski demonstranti. Telefoto: UPI Nadaljevanje s prve strani Tito komunistom JLA našnji konferenci so bile vloga komunistov v krepitvi vseljudske obrambe, modernizacija JLA, demokratizacija v partijskih odnosih, šolstvo in znans; veno raziskovalno delo. Zdravko Kolar je dejal, da ljudje vedno boli pogosto zahtevajo. da njihova mnenja objavijo in sprejmejo, vedno bolj pa je tudi čutiti potrebo, da pridejo ljudje v žarišče boja za razreševanje bistvenih vprašanj razvoja JLA. Več delegatov je govorilo o mestu znanosti pri pripravi koncepcije vseljudske obrambe. Dušan Dozet je dejal, da se je treba odločno upreti kakršnimkoli oblikam primiti-v.stičnega podcenjevanja modeme vojne tehnike in oboroževanja ter slepemu posnemanju vzorov iz preteklosti, ki ki se kljub vsem vrednotam naših in tujih revolucionar, nih tradicij ne morejo ponoviti na enak način in v enakih oblikah. Delegati so poudarili pomen modemih vojnih sredstev za vojaško pripravljenost armade. Opozorili so, da bodo ta sredstva mrtva, če ne bodo z njimi rokovali cbobro izurjeni vojaki, starešine in strokovnjaki. Ni mogoče trditi, da v naši armadi nimamo dovolj strokovnjakov, je dejal Milorad 2ivkovič, vendar niso vedno dobro razporejeni. Državni sekretar za narodno obrambo g ene ra’polkovnik Nikola Ljubičič je v daijšem govoru omenil, da svetu danes groze lokalne vojne. Opozoril je na žarišče sedanjih spopadov in dejal. da je v političnih kombinacijah vojaški dejavnik nenehno pričujoč. Manevri potekajo tudi pozimi, prav tako tudi demonstracije vojaške sile. Govori se o številnih novih manevrih, ki naj bi bili spom'adi in poleti. V nekaterih državah sredstva obveščanja napadajo naš celotni družbeni sistem. sosednja B.learija pa * zanikovanjem makedonske narodnosti neposredno ogroža našo samostojnost in integriteto. Ljubičič ;e dejal, da moramo zaradi tega posvetiti vso pozornost budnosti :n borbeni izgradnji cborože-n;h sil. Vsako naše poveljstvo. enota m ustanova morajo biti solidno izurjeni in pripravljeni na hitro reagiranje. Ljubičič je nato dejal, da je državni sekretariat za narodno obrambo razširil koncepcije občenarodne obrambe. ki jih je sprejel tudi svet za nar'dno obrambo in se jasno opredelil glede Priprav države na obrambo. Po Ljubičičevih besedah Je pri pripravah države na odpor izhodišče v te-n. da lahko majhne države ohranijo svojo svobodo in neodvisnost le. če je 'ljudstvo pripravljeno braniti svobodo, in v tem. da je vojna uspešna sa—j tedaj, če so dobro pripravljeni in organizirati. To pomeni, da je treba v obrambo drž ve orga-r. zirati. pripraviti in vključiti vse ljudske in materialne sile. Konferenca še nadaljuje delo. • • Potres v Portugalski in Maroku rožah od no Afriko, je bil v vzhodnem Atlantiku. Na Portugalskem se je zemlja zatresla ob 2. uri 44 minut, pičlo minuto pozneje pa tudi v Maroku. V Španiji so potres čutili predvsem v Madridu. V Lizboni se, kolikor je za zdaj znano, ni podrla nobena hiša, veliko pa jih je poškodovanih. V Maroku pa se je podrlo več hiš v Casablanci. Rabatu in Marakešu. Prvemu potresu je kaki dve uri pozneje sledil še drugi. Prizadel je ista področja in ista mesta. V nacionalnem seizmološkem centru v Washin-gtonu so aparati zabeležili, da je imel današnji potres na Pirenejskem polotoku in v Maroku jakost 7.9 stopnje po Richterjevi lestvici. Po tej lestvici je potres rušilen že, če doseže jakost 6. stopnje. Aparati seizmološkega zavoda v Beogradu so davi ob 3. uri 45 minut in 57 sekund registrirali katastrofalen potres v oddaljenosti 2950 kilometrov zahodno od Beograda. Po zahodno od Beograda. Nihče od jugoslovanskih državljanov, ki žive v Rabatu. ni bil ranjen v današnjem potresu. Tudi sicer niso pretrpeli nobene škode. • •• Zadnja etapa Pariz sayu so ameriškim gostom dodelili vse prvo nadstropje. Nixon ima sobo s posteljo, v kateri so spali že kraljica Elizabeta, Hruščov in Ken-nedy. Predsednic Nixon je popoldne ob vojaških časteh položil venec na grobu neznanega vojaka pod Slavolokom zmage nato pa je v Elizejski palači začel politične pogovore s predsednikom de Gaullom, ki mu je zvečer priredil slavnostno večerjo. Nixon je prišel v Pariz ob koncu svoje evropske turneje. Kot bi imelo svoj poudarek. če bi obiskal Pariz najprej, tako je morda še več teže v tem. da je hotel najprej opraviti pogovore v Bruslju, Londonu, Bonnu in Rimu. Francozi se v tem pogledu z Američani strinjajo, da bodo razgovori z de Gaullom ne samo najvažnejši, ampak verjetno tudi najzahtevnejši. »Figarojev« dopisnic iz Rima je danes poročal: »Nixon je naletel pri italijanskih voditeljih glede vprašanja evropske enotnosti na tolikšno razumevanje, da si kaj takega v Parizu skoraj ne upa dočakati«. In vendar sta francoska vlada in večina tiska glasno opozorila, da je ostalo francosc o-ameriško prijateljstvo neskaljeno kljub temu, da so imeli v preteklosti različna gledanja na posamezne probleme, na primer na NATO in na vprašanje nacionalne neodvisnosti, trdeč, da je zdaj ugoden trenutek za vzajemno razčiščenje in ponovno poglobitev sodelovanja. Nixon predvsem ni prišel, da bi poučeval de Gaul-la, pravijo. Nixon se tudi ne bo vmešaval v francosko-bri-tanski nesporazum. De Gaulle goji po svoji strani posebno naklonjenost do Nixona. To je že pokazal v pogovorih z njim pred dvema letoma, ko je bil šele predsedniški kandidat. Nixon se bo pogovarja! z de Gaullom v času svojega parišcega bivanja skoraj deset ur. od tega polovico v najožjem dialogu. Poleg razjasnitve preteklih nesporazumov naj bi se oba predsednika skušala razumeti glede novih vzajemnih odnosov ter sporazumeti glede krize na Srednjem vzhodu, monetarne krize in prihodnjih odnosov s Sovjetsko zvezo, torej vprašanj, kjer sta si obe vladi danes precei bližji kot nekoč. BOGDAN POGAČNIK • ••• Obisk s spremljavo delegaciji. Za zdaj ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Vse dopoldne so nad palačo Chigi in nad središčem Rima krožili policijski in vojaški helikopterji. Ameriški predsednik je opravil danes samo najnujnejšo pot po mestu: s Krivi-nala do palače Chigi in na-zal. '-mes pa je položil venec n- grob neznanega junaki Na letališče, s katerega se je včeraj pripeljal z avtomobilom, je danes odletel s helikopterjem, ki se je dvignil s trga pred palačo predsedstva republike. Varnostna služba je bila pod vtisom sinočnjih dogodkov mobilizirana do skrajnosti. Na letališču se je od gosta poslovil predsednik vlade Rumor, ki ga je Nixon povabil v Washington. Sinočnji neredi so imeli dve žarišči. Skozi središče mesta se je vil sprevod, ki je sprva potekal urejeno ln mimo. čeprav je bilo med transparenti veliko portretov Che Guevare in Mao Ce Tun-ga. Po prvih incidentih pa so se demonstracije sprevrgle v ostre in krvave spopade s policijo. Ranjenih je bilo več desetin ljudi, 300 mladih demonstrantov pa so priprli. Hkrati pa se je odvijala prava bitka okrog univerzitetne četrti. Rimska univerza je po sklepu akademskega senata že nekaj dni zaprta, zasedajo pa jo študentje, ki so zabarikadirali vse vhode. Ko so se ti študentje sinoči hoteli pridružiti demonstrantom v središču mesta, so jih pričakali policijski oddelki — vsega je bilo včeraj v Rimu »na delu« več kot 10.000 policistov m orožnikov — in študenti so se morali vrniti v svojo univerzitetno trdnjavo, okrog katere je še vedno zelo napeto. Med temi demonstracijami so sinoči dokaj nemoteno krožile po mestu skupine fašističnih razbijačev. Med njihovim napadom na visoko pedagoško šolo, ki je že tudi dolgo zasedena, je prišlo do tragične nesreče: študent, ki je — nemara v paniki — sedel na okno, je padel iz 4. nadstropja in se ubil. O neredih poročajo tudi iz M:lana in drugih italijanskih mest. Vodstvo KPI je izdalo proglas, v katerem podčrtuje pomen teh manifestacij proti ameriškemu imperializmu in obsoja ravnanje policije. Komunistični voditelji, ki so bili sinoči povabljeni v Kviri-nal na večerjo z Nixonom. so to čast odklonili. Predsednik ZDA bo v nedeljo prišel še enkra*. Tokrat na obisk k papežu Pavlu VI. TIT VIDMAR Tepina sprejel slovenske šolnike TRST. 28. febr. — Sinoči je generalni konzul SFRJ v Trstu ing. Marjan Tepina priredil sprejem za udeležence 5. seminarja za učitelje in profesorje slovenskih šol na tržaškem, kd je že od ponedeljka v slovenskem kulturnem domu v Trstu. Sprejema so se udeležili prosvet-nokultumi delavci s Tržaškega. Goriškega in tudi Slovenske Benečije, izvoljeni predstavniki in predstavnik: slovenskih organizacij ter iz jugoslovanske strani republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Mate’anc, pomočnik sekretarja Boris Li-pužič ter člana italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonske spomenice Crt Koline in Albert Zomada, iz italijanske strani pa tržaški šolski skrbnik dr. Giuliano Angioletti ter italijanski generalni konzul v Kcpru dr. Alessi in član omenjenega italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora Guido Gerin. I. G. V Podragi nad 5 milijonov škode VIPAVA, 28. febr. — Posebna komisija, ki je te dni ocenjevala posledice velikega zemeljskega plazu, ki se je odtrgal nad naseljem Podraga, je ugotovila, da so utrpeli občani na premičninah in nepremičninah nad 5 milijonov din škode. Pri tem ni všteta škoda zaradi izpada delovnega časa ter obrabe strojev, ki so sodelovali pri odpravljanju nevarnosti pred plazom. Kakor smo pred dnevi poročali, se je plaz nad Podrago umiril in zdaj ni neposredne nevarnosti. da bi se spet začeli zemeljski premiki. L. K. Podražitev na železnici Nove cene veljajo od 1. marca dalje BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug). — Direktorji 2TP so na današnjem sestanku sklenili, da bodo danes opolnoči začele veljati v potniškem prometu na železnici nove, višje tarife. Računajo, da se bodo tarife zvišale za povprečno 20 odstotkov, vendar se bodo občutneje zvišale tarife za potovanja na krajše razdalje, manj pa za potovanja na daljše razdalje. Medtem ko bodo 2TP v ostalih republikah podražile tudi mesečne vozovnice za delavce, dijake in študente, pa 2TP v Ljubljani in v Skopju ne nameravata podražiti mesečnih vozovnic. Cena dopla-čilnih vozovnic za brze in ekspresne vlake pa se ne bo spremenila. Tehnikini delavci zahtevajo višje plače LJUBLJANA, 28. febr. — V ljubljanskem gradbenem podjetju Tehnika se je danes zbralo mnogo delavcev na protestno zborovanje. Dopoldne, ko so v podjetju delili plače, je kakih 300 Tehnikinih nekvalificiranih in polkvalifici-ranih delavcev našlo v svojih plačilnih kuvertah po odbitkih za hrano in stanovanje samo od 150 do 210 din plače. Po viharni razpravi so se delavci in vodstvo podjetja zedinili, da bodo tistim delavcem. ki so brez odbitkov za hrano in stanovanje zaslužili 450 dinarjev, .povzdignili dohodek na 600 dinarjev. Delavci, ki so zaslužili 1.000 dinarjev, ne bodo dobili nič. Vmesne zaslužke pa bodo -povišali ustrezno njihovim zneskom. O vsem bodo še razpravljali na izredni seji delavskega sveta. P. 2. Ofenziva FNO ne popušča SAIGON. 28. febr. (AP). Pripadniki FNO Vietnama so napadli preteklo noč 30 mest v Južnem Vietnamu :n več ameriških oporišč. Bojevali so se tudi na dostopih v Saigon. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so boli po šestem dnevu pomladanske ofenzive sil FNO nekoliko popustili, vendar je še vedno možen množičen napad osvobodilnih sil. Tudi poročila z drugih bojišč govore o dejavnosti sil Vletkonga in o moči njihove ofenzive, ki ne popušča. Nadaljevanje jugoslovansko- italijanskih pogajanj RIM, 28. febr. (Tanjug). V Rimu so se zjutraj na četrtem zasedanju mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje industrijsko in tehnično kooperacijo nadaljevala italijansko-jugoslovanska gospodarska pogajanja. Pričakujejo, da bosta danes delegaciji, ki ju vodita ministra Toma Granfil in Vit-torino Colombo, zaključili razpravo o industrijski kooperaciji med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji, o čemer bodo popoldne najbrž podpisali protokol. Nato bodo nadaljevali pogajanja o drugih vprašanjih gospodarskih odnosov. Član ZIS Granfil se je sinoči pogovarjal z italijanskim ministrom za odnose s parlamentom Carlom Russom. Danes se bo sestal z italijanskim ministrom za industrijo Mariom Tanassijem. Eškolov pogreb JERUZALEM, 28. febr. (Reuter, AP, Tanjug). — Na hribu Hercel; imenovanem po ustanovitelju cionizma, so danes v Jeruzalemu pokopali predsednika izraelske vlade Levija Eškola. Na pogrebni svečanosti je govoril izraelski predsednik Zalman šazar. Med pogrebnimi svečanostmi so poskrbeli za varnost, predvsem v mestnih predelih, ki dele arabsko prebivalstvo od židovskega. 250 žrtev letalskega napada v Biafri OZUABAM, 28. febr. (Reuter). Nad sto prebivalcev kraja Ozu Abam v Biafri, ki so bili včeraj ranjeni, ko je nigerijsko letalo bombardiralo mestno tržnico, je podleglo ranam. Tako se je število žrtev tega napada povečalo od 120 na 250. Prepovedana »Politika« spet izhaja PRAGA, 28. febr. (Tanjug). — Od danes spet izhaja časopis CK KPC »Politika«. Ta časopis so ustanovili takoj po avgustovski intervenciji varšavske peterice, v začetku novembra pa so ga prepovedali, ker je objavljal članke, ki niso ustrezali »realnemu položaju«, kakor so sodili takrat. Uredništvo »Politike« niso zamenjali, še naprej je glavni uredni.c Alois Svoboda. Snežne razmere ob 7. uri zjutraj Žičnica—Krvavec: jasno, —6, 200 cm, sren, proge teptane, žičnice obratujejo. — Žičnica—Velika planina: jasno, —5, 3 cm novega pršiča na ISO cn. podlage, žičnice obratujejo. — žičnica—Zelenica: Ljubelj—predor: delno oblačno, —3, 85 cm, sren; vrh Zelenice: jasno, —3, 340 cm, sren, žičnice obratujejo. — Žičnica—Vogel: jasno, —4, 380 cm, sren, žičnice obratujejo. — Žičnica—Vitranc: jasno, —5, 120 cm, sren, na vrhu 270 cm, sren, žičnice obratujejo, smučišče teptano. — žičnica—Španov vrh: delno oblačno, —1, spodaj 100 cm, sredina 110 cm. vrh 115 cm, sren žičnice obratujejo. — Pohorska— vzpenjača: oblačno, —1, 110 cm, osrenica, vlečnici Bellevue in Bol-fenk obratujeta. — Vlečnica—Mojstrana: delno oblačno, —4, 80 cm, sren, vlečnica obratuje. — Vlečnica—Martuljk: delno oblačno, —3, 125 cm, vlečnica obratuje. — Vlečnica—Planica: delno oblačno, —5, 145 cm, sren, vlečnica obratuje. — Rateče—Planica: jasno, —5, 100 cm, sren. — Bohinj—jezero: oblačno. —1, 80 cm, južen, cesta prevozna. — DOM NA KOMNI- jasno, —6, 250 cm, sren, pot prehodna, tovorna žičnica obratuje, cesta do Sacive ni plužena. — BLED—JEZERO: oblačno. 3, 30 cm, južen, žičnica ne obratuje. — POKLJUKA: pretežno jasno —4, 260 cm, sren cesta prevozna, žičnica detla. — LITOSTROJSKA KOCA: jasno, —2, 250 cm, sten. — ST. JOŠT NAD KRANJEM: oblačno, 2. 45 cm, osrenica, vlečnica obratuje, cesta prevozna do Javornika ZAPLANA—ULOVKA: oblačno, —1, 70 cm, južen, vlečnica obratuje, cesta prevozna. — LOGATEC: oblačno, 0, 50 cm, južen, vlečnica obratuje. — RAKITNA: megla, —1, 40 cm, sren, vlečnica obratuje, cesta prevoaia. — KURESCEK: oblačno. —3, 42 cm, cesta plužena in prevozna. — POLŽEVO:: megla, —1, 30 cm, sren. — CERMOSNJICE: oblačno. 0. 50 cm, južen, vlečnica obratuje, cesta prevozna — BELE VODE NAD ŠOŠTANJEM: rosi, —1, 30 cm. južan. Cesta prevozna. — MEŽICA: oblačno, 0, spodaj 35 cm, na vrhu 60 cm, osrenca, sedežnica dela. — MISLINJA: oblačno, —1, 39 cm, južen, "Iečnica obratuje. — LOGARSKA DOLINA: jasno, —5, 60 cm, sren, cesta prevozna za osebne avtomobile. IDRIJA: oblačno, 2. 30 cm. Južen — ČRNI VRH NAD IDRIJO: delno oblačno, 1, 80 cm, južen, vlečnica obratuje. — LOKVE: jasno, —3, 65 cm, sren, vlečnica obratuje. — LAŽNE: .asno, —2, 80 cm, sren, vlečnica obratuje. — LIVEK: jasno 0, spodaj 40 cm. zgoraj 90 cm, sren, vlečnica obratu|e - VOJSKO: oblačno, —3. 100 cm, sren. — BOVEC: jasno, l. 20 cm. Južen — LOG POD MANGRTOM: jasno. 0, 80 cm. iužen, v’ečnica obratuje. — JEZERSKO: oblačno. —4, 41 cm. sren. BRNIK: oblačno. 0. 20 cm, osrenica. — LJUBLJANA: oblačno, 1. 18 cm, južen. — CELJE megla, 0, 22 cm. lužen. — SLOVENJ GRADEC: oblačno. 1. 22 cm. južen — MARIBOR: oblačno 2. 5 cm. ivžen. — MURSKA SOBOTA: megla. 1, 5 cm lužen. — NOVO MESTO: megla. —1, 21 cm. osrenica. POSTOJNA: nblnčno, 1, 16 cm, južen. — TRIGLAV—KREDARICA: Jasno. —11. 360 cm. Iz včerajšnje zadnje izdaje GK KPI politbiro Centralni komite KP Italije je obsodil Nixonov obisk v Evropi RIM, 27. febr. (Tanjug) — Na današiji seji novega cen-tranega komiteja KP Italije so izvolili najožja vodilna telesa partije: politbiro in organizacijski sekretariat. V politbiro so izvoljeni: Luigi Longo, Enrico Berlinguer, Giorgio Amendola, Pietro In-grao, - Emanuele Macaluso. Giorgio Napolitano, Agostino Novella, Giancarlo Pajetta in Aldo Tortorella. V organizacijskem sekretariatu so poleg Luigia Longa in Enrica Berlinguerja še Paolo Buf-falind, Armando Kossutta, Femando di Giulio, Alessan-dro Natta in Ugo Pecchioli. Na današnji seji so prav tako izvolili šefa posameznih sekedj CK. Za šefa sekcije za mednarodne odnose so izvolili člana direkcije Carla Ga. luzzija. Centralni komite je za novega direktorja partijskega dnevnika ; »Unita« postavil Gdancarla Pajetto, za direktorja partijskih časopisov »Rinascita« in »Marksistična kritika« pa je potrdil izvolitev dosedanjih direktorjev Paolinija in Serenija. Centralni komite KP Italije je prav sprejel sporočilo, s katerm obsoja Nixonov obisk v Evropi. Sklepi skupne seje obeh zborov o naši zunanji politiki BEOGRAD, 27. febr. (Tanjug). — Popoldne so na skupni seji zveznega zbora in zbora narodov govorili o naši zunanji politiki Predrag Aj-tič, Hajredin Hodža, Paško Periša, Joža Vilfan, Josip Djerdja in Dobrivoje Romič. Na koncu razprave zborov so na predlog Vide Tomšičeve, ki je vodila sejo, sprejeli naslednje sklepe: Zbor narodov in zvezni zbor ugotavljata, da je mednarodna dejavnost SFRJ v preteklem obdobju, ki je temeljila na načelih konstruktivnega miroljubnega sodelovanja, enakopravnosti in ne-vmešavanju v notranje zadeve kakor tudi na razvijanju dobrih sosedskih odnosov in sodelovanju, prispevala, da lahko z velikim številom evropskih in drugih držav napredujejo politični, gospodarski in drugi odnosi. Taka mednarodna dejavnost SFRJ je prispevala tudi k nadaljnji učvrstitvi njene neodvisnosti, mednarodnega položaja in njenega ugleda v mednarodni skupnosti kot neuvrščene in socialistične države. To dejavnost je vsestransko podprla celotna jugoslovanska javnost. Glede na protijugoslovansko gonjo v Bolgariji sta zbor narodov in zvezni zbor opozorila na negativne posledice, za odnose med obema državama kakor za splošno stanje odnosov na Balkanu. Zbora najostreje obsojata protijugoslovansko gonjo, posebno pa oživljanje ozemeljskih teženj v LR Bolgariji proti sestavnim delom SFRJ in izrekata s tem soglasno razpoloženje vseh narodov in nar rodnostnih manjšin v Jugoslaviji. Hkrati pa podpirata ukrepe ZIS spričo take politike. Ko so sprejeli sklepe, je bila skupna seja zbora naro-_ dov in zveznega zbora končana. Gospodarski pogovori z Indijo Mejak: Našli smo način, da bi se povečal indijski izvoz v Jugoslavijo BEOGRAD, 27. febr. (Tanjug). — V Beograd se je nocoj vrnila jugoslovanska delegacija, ki je sodelovala na sestanku mešanega jugoslo-vansko-indijskega odbora za gospodarsko sodelovanje v New Delhiju. šef delegacije, član ZIS, inž. Miran Mejak je izjavil ob prihodu na letališče, da je zadovoljen z rezultati sestanka, na katerem sta obe strani proučili možnosti sodelovanja na najbolj zanimivih področjih. Predvsem velja to za industrijsko kooperacijo, kjer bi lahko obe državi sodelovali na dolgoročni podlagi. »Tu smo skupno ugotovili nekaj stičnih točk, kjer so po našem mnenju velike možnosti,« je dejal Mejak. Dodal je, da je komite proučil probleme, ',ri nastajajo v blagovni izmenjavi, in našel način, da bi se povečal indijski izvoz v Jugoslavijo. Indija je namreč v predloženih blagovnih listah ponudila široko izbiro blaga, ki bi ga želela plasirati v Jugoslaviji, ln sicer tradicionalne izvozne proizvode in nove artikle. Kar zadeva plačilni in trgovinski sporazum med obema državama, je Mejak izrazil mnenje, da je to vprašanje ugodno rešeno. »Plačilni sporazum je podaljšan za leto dni, menim pa, da bodo nekatere probleme v zvezi s plačevanjem rešili v zadovoljstvo obeh strani.« Podpisan sporazum o kooperaciji avtomobilskih industrij MOSKVA, 27. febr. (Tanjug). Predstavniki vlade Jugoslavije in Sovjetske zveze so podpisali nocoj v Moskvi sporazum o kooperaciji avtomobilskih industrij dveh držav in medsebojni prodaji blaga v skupni vrednosti 132 milijonov dolarjev. Po tem sporazumu bodo jugoslovanske tovarne članice interesne skupnosti »Crvena zastava« prodajale posamezne dele za potniške avtomobile znamke »Vaz«, ki jih bo izdelovala tovarna v mestu Togliatti na Volgi. To tovarno gradijo v sodelovanju z italijanskim »Fiatom« in bo končana prihodnje leto. V zamenjavo za avtomobilske dele bedo sovjetske tvrdke pošiljale Jugoslaviji izdelane potniške avtomobile, rezervne dele za razne stroje in reprodukcijski material. SZ predlagala definicijo agresije NEW YORK, 27. febr. (AFP, TASS). V posebnem odboru OZN je SZ predložila osnutek resolucije o definiciji agresije. Osnutek bodo poslali v odobritev generalni skupščini OZN. V osnutku resolucije označuje SZ agresijo kot zločin proti človeštvu. Agresija ni samo agresivna vojna, temveč tudi načrtovanje in pripravljanje take vojne. Po sovjetski definiciji je oborožena agresija najresnejša in najbolj nevarna oblika agresije. Našteti so tudi najnevarnejši načini agresije, predvsem izkoriščanje jedrskega, bakteriološkega, kemičnega in drugega orožja za množično uničevanje. Sovjetska resolucija predlaga prepoved uporabe sile za razpletanje mednarodnih problemov. Prav tako ne priznava ozemeljskega osvajanja ali pridobivanje raznih prednosti z orožjem. Telegrami UPOR PROTI ZAKONSKEMU OSNUTKU — LONDON. Kakih trideset laburističnih poslancev levega krila parlamentarne skupine je sporočilo vladi, da bodo v ponedeljek v spodnjem domu nasprotovali zakonskemu osnutku o industrijskih odnosih. POLICIJA STRELJALA NA DELAVCE — NEW DELHI. Ko so razjarjeni delavci napadli hišo svojega delodajalca v neki vasi v indijski državi Kerali, je nanje streljala policija in ubila tri ljudi. LADJE NE SMEJO IZ PRISTANIŠČ — DŽAKARTA. Indonezijske oblasti so pred kratkim zadržale v pristaniščih devet tujih in domačih trgovskih ladij, ker so kršile vladne predpise o izvozu. ODSTOP — WASHINGTON. Dekanka pravne fakultete na univerzi Howar Patricia Robert Harris je odstopila iz protesta zoper ravnanje univerzitetne oblasti s študenti, ki bojkotirajo pouk na pravni fakulteti. STAVKA — PARIZ. V baskovski provinci Quipuzcoa v severni Španiji je začelo 10.000 kovinarjev stavkati zaradi izjemnega stanja, medtam ko se delavci v Bilbau po stavki, ki je trajala skoraj mesec dni, že vračajo na delo. EDINA REŠITEV JE ODHOD — NEW YORK. Izraelski predstavnik v OZN Tekoah pravi, da je edina rešitev za Žide v Iraku, če bi jim dovolili zapustiti deželo. SKANDINAVSKA BANKA — LONDON. V Londonu bodo 1. julija odprli skupno banko skandinavskih držav Članice so Finska, švedska, Norveška in Danska. ŽRTVE POTRESOV — WASHINGTON. Nacionalni informativni center za potrese je objavil, da je lani v 20 potresih v 13 državah izgubil življenje 12.401 človek. Naj- Pa še to: »NEIZPODBITEN ARGUMENT« — Ob obisku finskega zunanjega ministra Karalainena v Sovjetski zvezi je moskovska »Pravda« zapisala, da so »nekateri finski politiki proti dobrim odnosom s Sovjetsko zvezo, ker nasprotujejo uvozu sovjetskih lokomotiv . . .« Argument, ki mu ni oporekati! Vreme 28. februarja 1969 ob 13. uri Temperatura Ljubljana 07 1 13 4 Planica —5 3 Brnik 0 3 Maribor 2 3 Slovenj Gradec 1 3 Celje 0 2 Novo mesto —1 3 Koper + 5 10 Kredarca —11 —7 Reka 5 12 Pulj 3 12 Split 4 13 Dubrovnik 5 12 Zagreb 0 6 Beograd 3 5 Sarajevo —3 7 Titograd + 3 14 Skopje 3 12 Celovec — 5 Gradec 1 2 Dunaj 0 2 Milano 5 10 Genova 7 10 Munchen —3 3 Ztirich 0 2 Benetke 2 — Prognoza VREMENSKA SLIKA Pretežni del Evrope je v območju nizkega zračnega pritiska, medtem ko nad Sredozemljem zračni pritisk naglo pada. Ob vzhodnrih vetrovih doteka nad naše kraje še vlažen zrak, ki zadržuje oblačnost predvsem v vzhodni Sloveniji. NAPOVED ZA SOBOTO SLOVENIJA: V notranjosti Slovenije bo pretežno oblačno, v gorskem svetu na Primorskem spremenljivo oblačno. Najnižje nočne temperature bodo okoli 0, na Gorenjskem —5, v Primorju ,4, naj višje dnevne do 5, na Primorskem do 12 stopinj C. V nedeljo bo precej oblačno, v južnih krajih je možen rahel dež. JUGOSLAVIJA: Pretežno oblačno bo, v južni Srbiji, črni gori in Makedoniji vmes dež. sončno 5^ delno oblačno aa* ^ sneg (^ nevihte Ž , v —- megla •— meje vremenskih po< SUPERMARKET delikatesni oddelek DVE MESNI SPECIALITETI • BUDJOLA odlična k raška specialiteta aa vsako pogostitev • PEČENI MESNI SIR mesna rolada bogata na beljakovinah 5 Si V nekaj vrstah CELJE Grand variete — Lutkovno gledališče KUD Hermanko iz Maribora bo v soboto nastopilo v Celju z Grand varietejem. V njem sodelujejo pevci, artisti in humoristi. V Celju bodo imeli tri predstave v kinu Dom. LUČE OB SAVINJI Že drugo smučarsko tekmovanje — Prizadevni aktiv ZMS v Lučah ob Savinji je pripravil v letošnji zimski sezoni že drugo smučarsko tekmovanje. Na lepih in dobro urejenih smučiščih za prosvetnim domom so tekmovali v smuku in veleslalomu. Nastopili so tekmovalci iz Gornjega grada. Mozirja. Rečice in domačega kraja. Med ekipami je v smuku zmagal Gornji grad, v veleslalomu pa Luče. VELENJE Prvi maturanti — Pred štirimi leti so v Velenju ustanovili gimnazijo iz katere bodo kmalu prišli prvi maturanti. Ti bodo imeli konec marca v hotelu Paka maturantski ples, na katerega se že zdaj pripravljajo Klub OZN — V ponedeljek popoldne bo v prostorih kluba OZN rudarskega šolskega centra sestanek članov kluba, na katerega so povabili tudi člane kluba OZN velenjske gimnazije in člane kluba mladih predavateljev. Razpravljali bodo v dosedanjem delu kluba. Kros — Atletski klub Velenje prireja v počastitev 25 letnice pohoda XIV. divizije na Štajersko prvenstvo Slovenije v krosu, ki bo v nedeljo dopoldne na velenjskem stadionu. /z drugih izdaj LJUBLJANA Za advokate previsoki davki — Odvetniška zbornica se zavzema za to. da bi znižali dajatve iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev. Odvetniki predlagajo, naj bi stopnja obdavčitve rastla progresivno šele od 35.000 dinarjev naprej in naj b: znašala največ 21 odstotkov. Odborniki ljubljanske občinske skupščine Center so ta predlog zavrnili. Toda odvetniki so napovedali, da se bodo pritožili pn republiških organih. Ameriški turistični dvomotornik — Nad brniškim letališčem so piloti ljubljanskega aero kluba preizkusili novo ameriško dvomotorno turistično, poslovno in šolsko letalo »Piper Twm Comanche — C« Prikaz turističnih in uvoznih podjetij priredila švicarsko zastopstvo ameriške tovarne Piper in ljubljanski Univerza!. Naš pogovor Prvi so še vedno stroji Psmanjkljivi higienski in delovni pogoji delavk v celjski občini Sekretariat konference za družbeno aktivnost žena v celjski občini pripravlja pester spored prireditev na čast letošnjemu 8. marcu. Sporedno s tem pa prav zdaj obravnava tudi splet problemov, ki tarejo zaposlene žene. O njih meni predsednica sekretariata, tovarišica Vilma Stucinova to-le: »Ne morem se znebiti občutka. da so v delovnih organizacijah prva skrb še vedno stroji. Zanje ni škoda denarja. to je sicer razumljivo. Vendar bi morali hkrati s prizadevanji po modernizaciji proizvodnje, le misliti tudi na druge delovne pogoie. Med temi so tudi higienske razmere, ki v mnogih organizacijah. zlasti pa v ženskih, niso taki kot bi morali biti.« — Kateri so po vašem mnenju vzroki za tako stanje? »Prvi je gotovo težnja za večjo in boljšo proizvodnjo. Toda marsikje bi bile lahko tudi ženske bolj odločne. Ce bi se v svojih sindikalnih organizacijah odločneje zavzele za to in ono. bi gotovo uspele, saj organi upravi lan ja le ne morejo mimo zahtev take množične organizacije.* — Ali lahko potemtakem rečemo, da v delovnih organizacijah ženskam oziroma njihovim problemom ne posvečajo n o Im .e pozornosti? »Ne. to na. Marsikje se vendarle zavedajo velikega pomena prevdhtivnega dela. Si-s*ematični zdravniški pregledi. ki so jih mnogi delovni kolektivi že naročili za vse svoje delavke, so odkrili marsikatero obolenje v začetni fazi. Zato so delovni ko- lektivi redne sistematične preglede uvrstili v svoje programe. Pa tudi prehrano so v mnogih podjetjih lepo uredili. To pa je že nekaj!« — In kakšne bodo letošnje prireditve oh 8. marcu?« »Želimo, da bi bile čimbolj slovesne. Lepo bi bilo. če bi v delovnih organizacijah namesto včasih prav nič posrečenih pogostitev ženam pripravili kulturni spored, morebiti najbolj prizadevne ali najstarejše članice nagradili, ali pa ta dogodek povezali z otvoritvijo kakega objekta ali kotička, namenjenega predvsem ženskam. V občinskem merilu pa bo od 1. do 8. marca odprta razstava članic likovne sekcije železničarsko prosvetnega društva France Prešeren —razstava bo v foyerju gledališča — prihodnji teden pa bo še nekaj športnih tekmovanj v kegljanju. namiznem tenisu in streljanju. Na predvečer praznika bo v Narodnem domu prireditev, na kateri bodo nastopili cicibani, harmonikarji in moški pevski zbor Svoboda pod vodstvom Julija Goriča. Letošnje praznovanje 8. marca poteka tudi v znamenju proslavljanja jubileja ustanovitve KPJ.« I. B. Dokumenti o legendarni diviziji Razstava v celjskem muzeju revolucije je poučna za mlajšo generacijo CELJE, 28. februarja — Včeraj pozno popoldne so v občasnih razstavnih prostorih Muzeja revolucije odprli razstavo dokumentov o XIV. udarni diviziji. Slovesnosti so se poleg nekaterih njenih borcev, predstavnikov javnega in kulturnega življenja celjske občine in mladine udeležili tudi predsednik in podpredsednik skupščine SRS Sergej Krajgher in dr. Jože Brilej, sekretar sekretariata CK ZKS ing. Andrej Marinc. predsednik sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek in drugi. V priložnostnem programu so sodelovali Komorni moški zbor in pionirji žalske osnovne šole, otvoritveni govor pa je imel kustos muzeja Stane Terčak. Govoril je o zgodovini boja slovenskega naroda in o deležu štajerskega območja za svobodo. Tu so že v prvem letu okupacije padle velike žrtve in prve partizanske čete v Sloveniji so ustanovili prav na Štajerskem. Okupator je ustrelil ali izselil s tega območja vsakega osmega Slovenca. Stane Terčak je zatem orisal pohod XIV. divizije s Hr-vatske na Štajersko. Divizija Je na začetku štela 1112 borcev, na koncu pa le 548; v štirih mesecih je stopilo vanjo več kot 7000 borcev, iz njenih vrst pa je izšlo 27 narodnih herojev. O nastanku divizije, življenju borcev in o naporih, ki so jih morali premagovati na svojih pohodih, govorijo številne fotografije na razstavi, čeprav je bilo mogoče z njimi ilustrirati le del zgodovine te partizanske enote. Poleg nekaj odlokov in povelj je razstavljena tudi partizanska glasila in izbor iz literature NOB, sicer pa nudi razstava v celoti obiskovalcu pregled nad najvažnejšimi dogodki, ki so spremljali XIV. divizijo in bo s te plati gotovo poučna zlasti za mlajšo generacijo. D.H. V Celju da, v Mariboru ne Svojo turnejo po Jugoslaviji je Hank Mobley, eden najbolj znanih tenor saksofonistov na svetu, zaključil v Sloveniji. Najprej bi moral nastopiti v Mariboru, kjer pa je koneret zaradi slabega obiska odpadel (prodali so samo 25 vstopnic!). V Celju je bilo samo malo bolje. V dvorani Narodnega doma se je zbralo nekaj čez 50 ljubiteljev jazz glasbe, ki so lahko prisluhnili vrhunskemu izvajanju Hanka Mobleya. Igral je ob spremljavi tria Saše Radoj-čiča, pela pa je tudi Šenka Velentanič. Pred nastopom v Celju je Moblev imel koncerte v Skopju. Beogradu (snemal je tudi za televizijo) in v Osijeku. T. V. OGLAŠUJTE V DELU Voda je—potrebujejo še denar Perspektivni program oskrbe z vodo v Rogaški Slatini Mariborski zavod za urbanizem je izdelal perspektivni program preskrbe z vodo za območje Rogaške Slatine, ki so ga obravnavali tudi na zadnji seji občinske skupščine. Program je predviden za obdobje od leta 1967 do 1997 in računa z demografsko ekonomskimi spremembami, ki pa ne bodo bistveno drugačne od današnjih. Predvidevajo namreč, da bo v tem času le kakih 400 prebivalcev več. Iz perspektivnega programa je videti, da s pitno vodo v šmarski občini ne bo večjih težav. Poraba vode se | danes giblje od 150 do 500 li-trov dnevno na prebivalca (slednje velja za hotele). Lani so vodovodne zmogljivosti dosegle 30 sekundnih litrov, leta 1997 pa predvidevajo 5 Danes v Celju Vjnion: UKROČENA NA POTI V SOLO — Motiv iz Velenja. Foto; Bernard Strmčnik So šteti dnevi progi Velenje — Dravograd? Občini Slovenj Gradec in Dravograd morata poravnati primanjkljaj 180 tisoč dinarjev Železniška proga med Velenjem in Dravogradom nima statusa javne proge. Potniški promet so pred časom ukinili, s posebno pogodbo, ki sta jo podpisali občinski skupščini Slovenj Gradec in Dravograd ter Železniško transportno podjetje Maribor, pa je urejen tovorni promet. Seveda pa sta se morali občinski skupščini in gospodarstvo v Slovenj Gradcu in Dravogradu zavezati, da bodo krili primanjkljaj, če promet na železnici ne bo tolikšen, da bi krili lahko vse stroške. Pogodba določa, da bo občina Slovenj Gradec krila 83 odstotkov primanjkljaja, občina Dravograd pa 17 odstotkov. Opaziti je, da se na progi Velenje—Dravograd občutno manjša obseg tovornega prometa. Po podatkih ZTP Maribor so lani opravili kar 40 odst. manj voznih kilometrov kot leto dni poprej. Za upadanje tovornega prometa je več vzrokov, med katerimi ni povsem na zadnjem mestu tudi premajhna skrb železnice, da bi povečala promet med Velenjem in Dravogradom. Lanskoletni primanjkljaj železniške proge Velenje—Dravograd je že znan. V SREČANJE ARHITEKTUR — Ni moč na vsakem koraku srečati toliko lepot, kot jih radovednim-očem nudijo velenjski motivi. Mogočni stari grad, kjer ima svoje prostore muzej, ko da je postavljen na streho restavracije Hotela »Paka«. Foto: B. S. Slovenjem Gradcu bodo morali prispevati za kritje izgube 155.000 din, v Dravogradu pa blizu 24.000 din. Povsem realno pa je mogoče pričakovati primanjkljaj tudi letos, to še toliko bolj, ker je železnica določila nove prevozne tarife, pri čemer se je najnižja prevozna tarifa za vagon povečala za 70 din. Po tem lahko slišimo, da za železarno Ravne ne bo več zanimiv prevoz lignita iz Velenja po železnici. Pa tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah že resno razmišljajo o preusmeritvi, zlasti v tistih, kjer sami krijejo stroške prevoza in ne kupci. In ker v zadnjih letih niso pora-bi'i za vzdrževanje železniške proge Velenje—Dravograd ničesar, bi morali v ta namen zbrati še dodatno 1 milijon dinarjev, da bi prihodnje leto progo obnovili. Denar bi zbrali tako, da bi se prevoz za vsak vagon podražil za 200 dinarjev, vendar tudi tako ne bi zbrali vsega potrebnega denarja. O problemih, ki se porajajo v zvezi s položajem železniške proge Velenje—Dravograd, so razpravljali tudi na zadnji seji skupščine občine Slovenj Gradec. Odborniki so v razpravi poudarili potrebo, da je treba čimprej doseči ali trajno rešitev glede proge Velenje—Dravograd, to je, da proga spet dobi status javne proge, sicer pa naj bi progo čimprej v celoti ukinili. Razumljivo je, da se v Slovenj Gradcu zavzemajo za to, da bi proga Velenje—Dravograd spet dobila položaj javne proge. V kolikor pa bi prišlo do odprave proge, pa bi bilo treba zagotoviti denar za ureditev cest, saj ceste povečanega prometa s tovornjaki ne bi zmogle. Odborniki občinske skupščine Slovenj Gradec so sklenili, da bodo podrobneje obvestili o nastalem položaju glede železniške prog Velenje—Dravograd tudi republiški izvršni svet. N. K. KINO: ameriški barvni film TRMOGLAVKA. Metropol: italijanski barvni film UBIJTE JOHNA RINGA Dom: nemški film SMRTONOSNI ŽARKI DR. MABUSE. GLEDALIŠČE: Ob 15.30 Lebovič SREBRNE VEZI za I. šolski abonma in izven. Ob 19.30, prav tako SREBRNE VEZI za izven. Vstopnice so v prodaji. LEKARNA: Nova lekarna. Tomšičev trg 11. MUZEJ REVOLUCIJE: Razstava »XIV. udarna divizija«. PLES* V restavracija Kladivar, v domu JLA, pri Mlinarjevem Janezu. RADIO CELJE: Kot vsako soboto .so čestitke v dveh delih. VALČKOV VEČER: Ob 20. uri v hotelu Celela. HOKEJ: Ob 18.00 državna mladinska reprezentanca ln reprezentanci Ljubljane (igralci Olimpije in Slavij e iz Vevč). RAZSTAVE: V SLG bo ob 17. uri otvoritev razstave članic likovne setcci-je pri 2PD F. Prešeren. KNJIŽNICE: Studijska je odprta od 8.— 12. ure, prav tako Mestna, pionirska in v Gaberju. GRAND VARIETE: Ob 9, 11 in 13.30 bo gosto-valo lutkovno gledališče iz Maribora s predstavami pod naslovom GRAND VARIETE V prostorih kina Dom. ANSAMBEL BERGER: Gostoval bo ob 18. uri ▼ Rimskih Toplicah, ob 20. urt pa v Laškem. Koncert Je organiziran ob sodelovanju z No. vim tednikom in tovarno Gorenje iz Velenja. NEDELJA: Kino: nespremenjen pro- gram. SLG: ob 10. uri Goodhart: GENERACIJA za I. nedeljski mladinski abonma in Izven. Lekarna: nova lekarna. Tom-ščev trg 11. Ples; v mladinskem klubu oh 18. uri. Radio Celje: pogovor s poslušalci, literarna oddaja. Hokej: dopoldne bo občinsko prvenstvo osnovnih šol Razstava: v SLG dela likovne sekcije članic ŽPD F. Prešeren. PONEDELJEK: KINO: Union*. UKROČENA TRMO. GLAVKA. Metropol: itali lanski barvni film TIHO. MORI SE. Dom: angleški barvni film DRUŽINSKE ZADEVE Muzej revolucije: Razstava o XIV. diviziji. Lekarna: nova lekarna. Radio Celje: športni pregled, iz arhiva resne glasbe. Barski spored: v hotelu Ce leia. SLG: razstava članic likovne sekcije 2PD F. Prešeren. Knjižnice: študijska od 7.30 do 19. ure. Mestna in v Gaberju od 13. do 18. ure. Pionirska od 12. do 18. ure. Poleg tega manjka še nekaj denarja za rekonstrukcijo vodovoda Rogaška Slatina— Gabemik. Da bi zagotovilo potrebne finančne vire, je obrtno komunalno podjetje predložilo občinski skupščini sklep o povišanju vodarine. D. H. litrov več. Če bi hoteli kriti potrebe v celoti (osebni porabniki, živina, industrija), bi morala tega leta zmogljivost doseči 74,20 sekundnih litrov, vsa obstoječa zajetja pa dajejo danes 68 litrov vode na sekundo. To pomeni, da bi, kot ugotavljajo, sedanji vodni viri, vključno z novim vodovodom v Rogatcu, zadostovali. Perspektivni program dalje predvideva, da bi tudi območje Šmarja priključili na rogaški vodovod, še zlasti, ker šmarska voda po kemičnem sestavu ni najboljša, vendar se je krajevna skupnost odločila za napeljavo vd* dovoda z Dolge gore, katerega zmogljivost bi dosegla le 3 sekundne litre, kar pa po perspektivnem programu mariborskega zavoda ne bi zadostovalo. Študije namreč kažejo, da bo to območje potrebovalo že v kratkem 6, do leta 1990 pa več kot 20 sekundnih litrov vode. Zato menijo, da šmarskega območja iz perspektivnega programa ne bi izključili. Dokončne analize in ocene bodo znane do junija letos. Ob vsem tem pa je seveda največji problem gmotne narave. Za uresničitev celotnega programa bi potrebovali 9,420.000 din, pri čemer odpadejo pretežni stroški na ureditev zajetja Studenice s črpalkami in čistilnimi napravami, cevovod žice—'Toplice—Poljčane in okrepitev cevovoda od črpališča v Poljčanah do rezervoarja v Ga-bemiku. Uresničitev tega programa pa bo odvisna, kot menijo, predvsem od izpolnitve kratkoročnega programa, za katerega bodo potrebovali 895 tisoč din. Najprej bodo namreč morali urediti zajetje v Lenardu I. in II in napeljati cevovod, raziskati vodne vire v Studenicah in Žičah in narediti dodatno zajetje za vodovod v Bistrici ob Sotli. Lajnarji današnje dobe Koliko služijo posojeni glasbeni avtomati Občinsko javno tožilstvo v Brežicah je lansko jesen prijavilo pristojnim občinskim skupščinam tudi take primere neinvenditiranega dohodka posameznih občanov: Vojislav Grgič iz Zagreba ima v obratu hotela Sremič v Kostanjevici na Krki glasbeni avtomat, ki mu prinaša neugotovljeni dohodek. Pri praznjenju avtomata lastnik ne dovoli, da bi bil kdo navzoč. Računajo, da se nabere v avtomatu vsak mesec okoli tisoč dinarjev. Podjetje hotel Sremič dobi mesečno 150 dinarjev provizije. Direktor nekega gostinskega podjetja v občini Brežice ima bojda že več let vsaj tri glasbene avtomate, posojene zasebnim gostilničarjem v občinah Brežice in Krško. Kolik je dohodek teh avtomatov, ni ugotovljeno, ker lastnik ne dovoli nikomur navzočnosti pri praznjenju. Podobnih primerov je tožilstvo ugotovilo še več. Ne le javno tožilstvo, temveč prav tako vse poštene davčne zavezanca zanima, kako in v koliki meri bodo uprave za dohodke obdavčile tudi te postranske, pa vendar izdatne dohodke moderniziranih lajnarjev? P. R. Eksplozija butana CUPRIJA, 28. febr, (Tanjug) Včeraj okoli 15. ure je v eni izmed obratnih dvoran za izdelavo jeklenih konstrukcij »Elektro-Srbij e« eksplodiral plin butan. Eksplozija je porušila dvorano in zanetila požar, ki so ga gasilci takoj pogasili. Prieskovalci raziskujejo vzrok nesreče. Sprejet proračun celjske občine CELJE. 28. febr. Odborniki celjske občinske skupščine so na današnji razpravi po živalim razpravi sprejeli letošnji občinski proračun. Odlok o proračunu občine Celje predvideva 26.502,260 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Na predlog sveta za družbeni plan in finance so sprejeli še odlok o prispevkih in davkih občanov ter nekaj sbrememb odloka o oblikovanju denarja sa izobraževa-r je. M. B. „Šel bi za pometača“... Čeprav brez dela, Viktor Rep ne mara več v tujino Pred dnevi se je oglasil mlajši človek s prošnjo, da bi mu pomagali. Povedal je, da je polkvalificiran strojni ključavničar iz Celja in že skoraj 14 mesecev nima zaposlitve. Svojčas je opravljal delo sluge in kurjača na I. osnovni šoli, vendar so ga zaradi neustrezne kvalifikacije odslovili. Zaposlil se je v Gradcu, kjer je bil nekaj manj kot tri leta in pol, ko pa je prišel na dopust, je moral za tri tedne v bolniško, zaradi česar so mu tudi v Gradcu odpovedali službo. »Čeprav imam možnos'ti, da bi šel nazaj« je rekel, »tja ne maram več, kajti imam otroka, ki hoče biti pri meni. ker mu je umrla mati, umrli pa so tudi moji starši. Kako ga naj vzdržujem? Ves ta čas sem živel od prihrankov, ki sem jih imel v banki, zdaj mi preostane kvečjemu, da pričnem prodajati predmete iz stanovanja. Stanarino sem dolžen za šest mesecev. Ob vsem tem pa ljudje mislijo, da nočem delati, šel bi za za pometača v kakšno podjetje; v kriminal se ne bom spustil. Ali naj umorim otroka in sebe?« Viktor Rep, ki je na spisku komunalnega zavoda za zaposlovanje od 24. novembra 1967. se je večkrat prijavil na razpise, vendar ga nikjer niso sprejeli. Kot so nam povedali na celjskem zavodu, so ga napotili v žično in EMO, kjer so ga odklonili z utemeljitvijo, da ni sposoben za delo, ki bi ga naj opravljal. Po po-dat-dh zavoda ga povsod odklanjajo, tudi spričo razlogov, ki bi se jim dalo oporekati. Zavod, ki ima nekaj podobnih primerov, se bo potrudil, da jih bo rešil, brž ko bo mogoče, čeprav je to največkrat zelo težko, kajti delovnim organizacijam ne more nihče nikogar vsiljevati. Čeprav potemtakem ta primer ni osamljen in je samo eden izmed mnogih primerov iz naše vsakdanjosti, bržkone vendarle ni povsem tak kot vsi drugi, saj gre za človeka, ki je pripravljen prijeti za kakršnokoli delo; ki bi ga sicer lahko rešila tujina, pa noče, ker čuti obveznosti do otroka. Mu bo morda le kdo pomagal? D. H. Bralce revije„T0VARIŠ" opozarjamo na prihodnjo številko Za 8. marec je TOVARIŠ svojim bralkam pripravil posebno presenečenje: 8 strani barvnih fotografij modelov, ki jih znani italijanski kreatorji predlagajo za pomladne dni. Nova moda je sveža, praktična in primerna za sodobno žensko. Ugajali ji bodo kroji, ki ne spreminjajo ženskih oblik, obilica bele barve in vseh pastelnih odtenkov, pa materiali, med katerimi je veliko volne in domiselno potiskanega platna, in ne nazadnje krila, ki še vedno odkrivajo kolena. Tiste pa, ki 8. marec slavijo »kar tako« iz solidarnosti in zaradi proslav na sploh, pa opozarjamo na začetek nove, nadvse zanimive serije: »OBTOŽENI, VSTANITE!« V njej bodo objavljene zgodbe, drame, včasih tudi komedije, zapisane na porumenelih listih slovenskih sodnih spisov. V tej številki začenjamo serijo z zgodbo »Poslednji zmenek Poldke Novakove«, ljubezensko dramo, ki se je končala z nasilno smrtjo junakinje. NE ZAMUDITE ZAČETKA NOVE »TOVARIŠEVE« SERIJE! Na srečo je malo takšnih pa vendar so nepridipravi, ki spremljajo otroke, ki jih starši pošljejo v trgovino in jim potem na en ali druga Če daš ofroku denar način izmaknejo iz drobnih rokic denarnico z denarjem. Po primeru, ki se je primeril oni dan na Otoku v samopostrežni trgovini v Celju in pripovedovanju usluž- benk, se to ni zgodilo prvič in najbrž ne zadnjič. Majhna punčka, ki jih nima niti toliko, da bi hodila v šolo, je odšla po maminem naročilu v trgovino. Na listek je napisala, kaj mora prinesti, v denarnico pa dala tri tisoč starih dinarjev. Ko je stopila v trgovino, tako je namreč pripovedovala potem, in hotela vzeti košarico, da bi vanjo naložila kupljeno blago, je stopil k njej moški, ji vzel iz rok denarnico in odhitel. Otrok se niti ni prav zavedel, kaj se je zgodilo. Ni razumel, da je prišel tat in ji odnesel denar. Samo zdelo se ji je, da je nekaj narobe in da zdaj, ko nima več denarnice, niti list- Taki smo ka, ki bi ga morala pokazati prodajalki, da bi ji pomagala pri nakupu, ne more v trgovini končati svojega dela, Ne da bi komur koli takoj potožila;, je položila košarico na kup in odšla proti domu. Sele tu se je zaupala očku in mamici. Toda, bilo je prepozno, človeka, kot ga je opisala punčka, ni bilo več. Izginil je z denarnico, listkom in tremi tisočaki. Da, takšni so nekateri, ki so si izbrali otroke, da pridejo najhitreje in najlaže do denarja Primer je tu in znan, v njem pa tudi poduk. M. B. V nekaj vrstah SEŽANA Danes gledališka predstava — Baletni studio Mladinskega gledališča iz Pirana bo uprizoril danes popoldne v kinodvorani v Sežani gledališko predstavo »Pepelka«. Za predstavo je precej zanimanja. KOMEN Tesni prostori — Podjetje »Aluminij« v Komnu, kjer je zaposlenih okoli 150 delavcev, ima težave zaradi premajhnih delovnih prostorov. Zato razmišljajo, kako bi povečali podjetje, ki uspešno gospodari. V prihodnje nameravajo predvsem rekonstruirati in povečati livarno, za katero bodo nabavili nove stroje. POSTOJNA Mladina za hitro cesto — Mladina postojnske občine je na nedavni letni konferenci svoje organizacije izrazila pripravljenost sodelovati v delovni akciji pri gradnji hitre ceste Vrhnika—Postojna—Razdrto, seveda, če bi takšno akcijo sploh kdo organiziral. Klub OZN — Ta klub na postojnski gimnaziji se lahko pohvali z razgibanim delom. Proslavam ob 50-letnici KPJ se namerava pridružiti s tem. da bodo člani organizirali poglobljene debate o razvoju delavskega gibanja. Člani kluba so večkrat obirkali šole in pomagali šolskim kln bom organizirati razstave in druge akcije. Medklubsko so delovanje želijo razširiti tudi na zamejstvo zaradi bolj šega medsebojnega spoznavanja. Tekmovanje gozdarjev — Gozdarska šola v Postojni namerava letos organizirati zvezno tekmovanje v gozdnih veščinah konec maja ali v začetku junija. Tekmovanja naj bi se udeležili tekmovalci iz vseh republik. Vodstvo šole je že razporlalo vabila v razne kraje države. Več visokokvalificiranih kadrov — V postojnsko občino je v zadnjih letih prišlo precej visokokvalificiranega kadra. Tako so v petih letih zaposlili okoli 400 strokovnjakov. Samo v Gozdnem gospodarstvu. KZ Postojna in farmi v Neverkah imajo zaposlenih 50 inženirjev. PRESTRANEK Radi bi prosvetno dvorano — Domačini se močno zavzemajo za ureditev prosvetne dvorane. Zanjo bi po predračunu potrebovali okoli 30.000 dinarjev. Na zboru volivcev so se zanimali, ali bodo deležni sredstev, ki jih bo občinska skupščina letos namenila v svojem proračunu z« popravilo zadružnih domov. PADNE Cesta in telefon — Vaščani Padne v piranski občini si želijo, da bi jim asfaltirali cesto do vari. ker bi prispevala tudi k poživitvi turizma v tem istrskem kraju. Prav radi pa bi imeli napeljan telefon in urejen kulturni dom. DOBRAVLJE PRI AJDOVŠČINI Prva gledališka predstava — V nedeljo dopoldne je bila v dvorani Partizana v Dobravljah prva gledališka predstava v tem kraju. Pod imenom tega društva so nastopili amaterski igralci iz Vipavskega križa in Dobravelj, ki so pod vodstvom režiserja, učitelja Jožeta Novaka naštudirali Molierovo komedijo »Kaznovani soprog«. Uprizorili so jo prvič na domačem odru. Obiskovalcev pa je bilo toliko, da vsi niti niso mogli v dvorano. Iz drugih izdaj la ceste bo več denarja Zahteve volivcev logaške občino jo občinska skupščina uresničila Zahtevo volivcev iz območja Brod, Martin hriba in Čoviče je na zasedanju skupščine obrazložil odbornik Jože Maček iz Broda. Predlagal je, da bi vse lužne lastnike na območju, kjer Logaščiea redno poplavlja, oprostili plačila davka na dohodek od hiš. škoda/ ki jo vsako leto prizadenejo poplave ha tem področju je tolikšna, da jo lastniki ne morejo vsakič sami nadomestiti. To zahtevo so nato podprli tudi odborniki iz Žiro v in Gor. Logatca tako, da so oprostitev izglasovali z veliko večino glasov. CELJE Temelji za novo hladilnico — Gradbeno podjetje »Ohnova« iz Ljubljane, ki je prevzelo dela pri graditvi sodobne hladilnice za sadje v Celju z zmogljivostjo 400 vagonov sadja, nadaljuje v teh dneh z betoniranjem temeljev za veliko halo. Zima je popustila in tako lahko delo nemoteno opravljajo. Nova hladilnica mora biti gradbeno pripravljena do poletja, jeseni pa naj bi bila nared za skladiščenje sadja iz pridelovalnih območij širšega celjskega okoliša. LJUBLJANA Za advokate previsoki davki — Odvetniška zbornica se zavzema za to. da bi znižali dajatve iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev. Odvetniki predlagajo, naj bi stopnja obdavčitve rastla progresivno šele od 35.000 dinarjev naprej in naj bi znašala največ 21 odstotkov. Odborniki ljubljanske občinske skupščine Center so ta predlog zavrnili. Toda odvetniki so napovedali, da se bodo pritožili pri republiških organih. Ameriški turistični dvoniiiturnik — Nad brniškim letališčem so piloti ljubljanskega aero kluba preizkusili novo ameriško dvomotorno turistično, poslovno in šolsko letalo »Piper Twin Comanche — C« Prikaz turističnih in uvoznih podjetij priredila švicarsko zastopstvo ameriške tovarne Piper in ljubljanski Univerzal. „Šel bi za pometača"... Čeprav brez dela, Viktor Rep ne mara več v tujino Pred dnevi se je oglasil mlajši človek s prošnjo, da bi mu pomagali. Povedal je, da je polkvalificiran strojni ključavničar iz Celja in že skoraj 14 mesecev nima zaposlitve. Svojčas je opravljal delo sluge in kurjača na I. osnovni šoli, vendar so ga zaradi neustrezne kvalifikacije odslovili. Zaposlil se je v Gradcu, kjer je bil nekaj manj kot tri leta in pol. ko pa je prišel na dopust. je moral za tri tedne v bolniško, zaradi česar so mu tudi v Gradcu odpovedali službo. »Čeprav imam možnosti, da | mer ni osamljen in je samo b: šel nazaj« je rekel, »tja ne maram več. kajti imam otroka. ki hoče biti pri meni. ker mu je umrla mati. umrli pa so tudi moji starši. Kako ga naj vzdržujem? Ves ta čas sem živel od prihrankov, ki sem jih imel v banki, zdaj m: oreostane kvečjemu, da pričnem prodajat: predmete :z stanovanja. Stanarino sem dolžen za šest mesecev. Ob j vsem tem pa ljudje mislijo, da nočem delati. Sel bi za za pometača v kakšno podjetje; v kriminal se ne bom spustil. Ali naj umorim otroka in sebe?« Viktor Rep. ki je na spisku k omunalnega zavoda za zaposlovanje od 24. novembra 1937. se je večkrat prijavil na razpise, vendar ga nikjer niso sprejeli. Kot so nam povedali na celjskem zavodu, so ga napotili v Žično in EMO. kjer so ga odklonili z utemeljitvijo. da ni sposoben za delo. ki bi ga naj opravljal. Pt> podatkih zavoda ga povsod odklanjajo. tudi spričo razlogov. ki bi se jim dalo oporekati. Zavod, ki ima nekaj podobnih primerov, se bo potrudil, da jih bo rešil, brž ko bo mogoče, čeprav je to največkrat zelo težko, kajti delovnim organizacijam ne more nihče nikogar vsiljevati. Čeprav potemtakem ta pri- eden izmed mnogih primerov iz naše vsakdanjosti, bržkone vendarle ni povsem tak kot vsi drugi, saj gre za človeka ki je pripravljen prijeti za kakršnokoli delo; ki bi ga sicer lahko rešila tujina, pa noče. ker čuti obveznosti do otroka. Mu bo morda le kdo pomagal? D. H Enotna je bila zahteva, da mora občinska skupščina letos žrtvovati več sredstev za vzdrževanje cest IV. reda. Delegacija iz Vrha nad Rovtami je to zahtevo utemeljila. Za vzdrževanje cest na njihovem območju, je namreč predvidena vsota premajhna. Skupščina je zato sklenila, da bo letos namenila skladu za vzdrževanje cest IV. reda več sredstev. V nadaljni razpravi so se odborniki odločili, da bodo zmanjšali predvidena sredstva za državne organe za 10.000 din; to vsoto pa bodo namenili socialnemu varstvu za klimatsko zdravljenje otrok in za otroške kolonije. Prav tako so menili, da je za prosvetno-kultume organizacije določenega premalo denarja, da je odklonitev vsakršne dotacije izredno prizadevnefnu jamarskemu društvu Logatec nepravična in da sta šola v Rovtah ter Narodni dom v Logatcu nujno potrebna popravil. Odborniki pa so odklonili predlog zbora volivcev iz Hote-deršice, da naj vsoto namenjeno telesni vzgoji zmanjšajo za 10.000 din in jo na- V proračunu manj dohodka kot lani Odborniki v Ilirski Bistrici so sprejeli odlok o davkih občanov Na seji občinske skupščine Ilirska Bistrica so odborniki sprejeli odlok o prispevkih In davkih občanov za letošnje leto. S tem je višina prispevka iz osebnega dohodka predpisana v višini 5.2 odstotka. za šolstvo gre tri, za financiranje splošne potrošnje proračuna 0,59 in za nekatere investicije v gospodarstvu 1.25 odstotka. Nekoliko večji kot lansko leto bodo tudi prispevki m davki od kmetijstva in obrti. Kljub povečanju raznih prispevkov. pa bo v proračunu za okoli 500 tisoč dinarjev manj dohodka, kot je znašala lanskoletna potrošnja. Zato so bistriški odborniki iskali rešitev, kako zagotoviti v letošnjem proračunu denar za razne družbene dejavnosti. Daljša razprava se je razvila okrog spomeniškega varstva. Sprejeli so štiri odloke, ki urejajo spomeniški red. naravo-varstveni spomeniški red. red za arheološka območja in samostojen spomeniški red za mesto Ilirska Bistrica. Občinska skupščina je določila območja volilnih enot. za volitve odbornikov ter območja za sklic zborov volivcev. Na Bistriškem bo 23 volilnih enot za volitve v občinski zbor in prav toliko za volitve odbornikov v izbor delovne skupnosti. Na terenu bo 54 zborov volivcev, v delovnih organizacijah pa 23. Odborniki so zahtevali, naj skupščina dobi poročilo o ekonomskem učinku poslovanja zdravstvenega doma Postojna po združitvi z zdravstvenimi domovi Postojna. Sežana in Ilirska Bistrica. J. S. menijo sa adaptacijo doma v Hotederšici. Podprli pa so predlog Vinka Marklja, naj KOPER Osmega marca tri nova otroške igralnica Temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin Koper je na nedavni tiskovni konferenci seznanila javnost z dosedanjimi prizadevanji pri urejanju problemov na področju vzgoje in izobraževanja ter z nekaterimi neposrednimi akcijami in nalogami. Tako bodo v letošnjem letu zagotovili sredstva za novogradnje ter za odkup stanovanj prosvetnih delavcev. Predsednica temeljne izobraževalne skupnosti Marija Vogrič je poudarila nujnost reševanja stanovanjskega problema, kajti na to se neposredno veže tudi kadrovska politika. Ne morejo namreč selekcionirati prosvetnih delavcev, če nimajo na razpolago stanovanj. Tudi problem otroškega varstva letos ne bo več tako pereč. Osmega marca bodo namreč odprli tri nove otroške igralnice v letošnjem letu bo zgrajen otroški vrtec v Salari. ki bo lahko sprejel pod svojo streho sto otrok. V naslednjih petih letih bodo zgradili tudi otroški vrtec v Izoli. N. A. Končno telefoni v Semedeli V koprskem stanovanjskem naselju Semedela, ki šteje že okoli 6 tisoč prebivalcev. PIT' podjetje Koper že nekaj dni opravlja dela, ki bodo omogočila priključitev stanovanj številnih interesentov na telefonsko omrežje, položitev novega kabla bo stala 8 tisoč dinarjev, dela pa naj bi končali sredi aprila. V načrtu pomembnejših letošnjih del za izpopolnitev telefonskega omrežja v Kopru je tudi položitev kabla za šalaro. Potrebna sredstva v znesku 670 tisoč novih dinarjev zagotavlja finančni načrt podjetja. Pred začetkom del pa bo treba urediti le .nekatera. še odprta urbanistična vprašanja na trasi, po k teri naj bi položili kabel. P. M. Za vodovod izbrati boljšo rešitev Člani sveta za urbanizem in komunalne zadeve občinske skupščine Koper so na nedavni seji ponovno obravnavali nekatera vprašanja v zvezi s programirano gradnjo višinskega vodovoda za potrebe gričevnatega zaledja treh obalnih občin. Pripravljena sta dva idejna načrta, ki upoštevata ne le pogodbene stroške, temveč tudi verjetno gibanje prebivalstva v teh krajih v naslednjih 10 ali 20 letih. V razpravi so poudarili, naj bi ponovno proučili obe programski inačici, da bi tako prišli do ugodnejše rešitve. Kot je znano, je programirana gradnja višinskega vodovoda del programa v zvezi z gradnjo novega vodovoda v Gradulah v hrvatski Istri. Na seji so obravnavali tudi zazidalni načrt za ankaransko območje. Tudi glede tega načrta so člani sveta za urbanizem menili, da je potreben dodatne obdelave, predvsem zato, da bi zagotovili večjo gostoto prebivalstva na ankaranskem urbanistično urejenem kompleksu. P. M. naj- MONTA2A NAŠEGA NAJVEČJEGA BAGRA t portoroški remontna ladjedelnici. V nekaj dneh bo ohišje sestavljeno, nato pa ga bodo odvlekli v koprsko pristanišče, kjer bodo montirali v Bager še stroje. Bager, ki smo ga kupili na češkoslovaškem. bo poglabljal morsko dno najprej v koprski luki. Foto: M. Zadnek bi smučarskemu klub Alpina Žiri odobrili dotacijo v znesku 10.000 dinarjev za nakup smučarske vlečnice. Ko so odborniki razpravljali o osnutku odloka o prispevkih in davkih občanov, so omenili, da je kmet s prispevki preveč obremenjen in so aažo soglasno odločili, da naj predlagano prispevno stopnjo od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda zniža od 30 odstotkov na 35 odstotkov. Prav tako ao odločili, da je treba znižati prispevno stopnjo od prevoaništva s konjsko vprego in od izdelovanja lesenih posod. Kmetijska zadruga Logar tac je presenetila odbornike s predlogom, da naj bi zemljišča, ki so na desni strani ceste Logatec—Vrhnika vrnila lastnikom, oz. zamenjala za druga zemljišča. To je predstavnik KZ Zvone Pup-pis obrazložil s tem, da je zadruga morala arondirati to področje. Ker ni imela dovolj drugih zemljišč za zamenjavo, je sklenila z lastniki najemne pogodbe za 10 let, ki pa prav v tem času potečejo. Pogodbe bi bilo treba podaljšati in plačati okoli milijon din najemnin, kar je za KZ precejšnje breme ali pa naj bi zemljo vr-niM lastnikom. Z vrnitvijo zemljišč bi zadruga pridobila na koncu logaškega polja 7 hektarov novih zemljišč, ki so zanjo pomembne zaradi sodelovanja z agrokombinatom Emona, bivši lastniki pa bi lahko prodali zemljišča na zazidalnem okolišu. Odborniki so predlog zadruge podprli in zanj glasovali. ZORAN MRAK IDRIJSKI GRAD SE RAZGLEDUJE PO ZASNEŽENEM MESTU Foto; M. švabič Steklarna v Hrpeljah okreva Izgube ni več — Izvažajo v ZDA, Zahodno Nemčijo in Bolgarijo Steklarna Hrpelje, do konca avgusta lanskega leta obrat Vege iz Ljubljane, je šesti mesec samostojno podjetje. Pod ljubljansko Vego se v resnici na ljubo kolektiv ni nikoli dobro počutil, obrat pa je v glavnem ves čas kazal izgubo, kljub temu, da so bili delavci v Hrpeljah prepričani, da bi lahko ob boljši centralni komercialni službi poslovali rentabilno. Zato je začel kolektiv zadnje leto vse bolj razmišljati o odcepitvi in še po ne.raj mesecih kritičnih obtožb sem in tja tudi odcepil. Novo podjetje steklarna Hrpelje se je znašlo prvi trenutek v sila težkih pogojih — s staro odpisano steklarno, brez dinarja obratnih sredstev in z okoli 1,100.000 dinarjev izgube, ki naj bi jo povrnili nekdanjemu podjetju. BOVEC Izvolili so delegate za občinsko konferenco SZDL Ob polnoštevilni udeležbi svojega članstva je imela krajevna organizacija SZDL Bovec svoje letno konferenco. Na konferenci so izvolili novo vodstvo krajevne organizacije in delegate za občinsko konferenco socialistične zveze Tolmin. Letni konferenci je sledila kandidacijska konferenca, na kateri so se pogovorili o možnih kandidatih za nove odbornike občinske skupščine Tolmin in o predlogih za možne kandidate za poslance za republiški zbor republiške skupščine. Sekretar občinskega komiteja ZK Tolmin in republiški poslanec Anton Ladava se je udeležil konference. Poročal je o dosedanjem delu poslancev in delu tolminske občinske skupščine. < D.S. POSTOJNA Srečanje itudentov s predstavniki občine Klub študentov postojns.ee občine je Skleni tesneje sodelovati z družbeno-politični-mi organizacijami. Da bi bili študenti bolje seznanjeni z družbenim dogajanjem v svojem domačem kraju, so sklenili organizirati več srečanj in pogovorov z odgovornimi občinskimi predstavniki. Na nedavni občinski konferenci Zveze mladine v Postojni so študenti izrazili pripravljenost tesneje sodelovati z mladino v mestu in še zlasti na postojnskem podeželju. Nameravajo tudi obiskati rasne delovne organizacije v občini in se seznaniti s problematiko podjetij. Sklenili so tudi organizirati skupaj z mladino po raznih vaseh kulturne in družabne prireditve. M. P. Po osamosvojitvi so se stvari hitro razčistile. Tako-imenovana izguba je postala močno sporna, saj kolektiv zahteva od nekdanjega podjetja Vege, naj mu vrne precej več denarja, .cot znaša izguba, namreč njihovega denarja, ki so ga po malem vlagali v gradnjo nove tovarne v Ljubljani. O upravičenosti zahteve bo sicer odločilo sodišče, toda res je, da gTe zdaj steklarni v Hrpeljah vse drugače kot pod nekdanjim podjetjem. Samo v prvih mesecih samostojnosti so prodali vse svoje izdelke in ustvarili 100.000 dinarjev za sklade. S tem pa so’ dokazali, da gre njihovo blago uspešno v prodajo. Kolektiv pa si je dobil tudi sposobno vodstvo in si- SUPERMARKET delikatesni oddelek DVE MESNI SPECIALITETI • BUDJOLA odlična k raška specialiteta za vsako pogostitev • PEČENI MESNI SIR mesna rolada bogata na beljakovinah IZOLA Novi oddelki delavske univerze Delavska univerza v Izoli začenja te dni pouk v raznih novih oddelkih. Tisti, ki niso končali osnovne šole, se lahko vpišejo v šesti, sedmi in osmi razred. Slušatelji imajo možnost končati razred v enem semestru, to je v petih mesecih. Dalje organizira delavska univerza pouk za prvi letnik administrativne šole in sicer za tiste delavce iz administracije, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Oddelek administrativne šole traja dve leti. Končno pripravlja izolska delavska univerza triletno šolo za prodaj alce-skla-diščnike. Interesenti lahko opravijo to šolo v dveh šolskih letih. Za vse oddelke bo pouk trikrat na teden v popoldanskem času. M. P. Skrbi kmetov zaradi vremena Dolgotrajno muhasto vreme povzroča kmetom na obali precej skrbi. Vrste se deževni dnevi, delo na polju pa zaostaja. Mnogi niso mogli posejati zgodnjega graha, uspeli so le tisti, ki so ga sadili že v prvih lepih januarskih dneh. Zdaj bi že moral biti v zemlji tudi zgodnji krompir Zaradi takšne zakasnitve je kmet prizadet skozi vse leto. V. T. Poslovno središče tudi v Portorožu V Portorožu bodo jeseni končno začeli urejati že več let napovedano poslovno središče. Nove hotelske stolpnice, ki bodo imele v pritličju modeme poslovne prostore, bodo — kot kaže že pripravljeni načrt — obkrožale bodoči novi glavni trg Portoroža . Novi trga se bo razprostiral od pomola prek sedanje pritlične in že zdavnaj neprimerne poštne stavbe. Uporabniki sedanjih lokalov v tej stavbi so te dni sklenili s hotelom Palače dogovor, da jim odstopi lokale v novem Jadranu takoj, ko bodo jeseni začeli rušiti stare hiše. L J. le, ki so jih nekdaj trošili v najrazličnejših nesporazumih, so usmerili samo v delo. Steklarna v Hrpeljah izdeluje razno laboratorijsko in drobno galanterijsko embalažo ter gostilniško steklenino. Naročil imajo toliko, da vsem zdaleč ne morejo ustreči. Razne ročno izdelane kozarce pa tudi izvažajo v Zahodno Nemčijo in v ZDA, z laboratorijsko embalažo pa so se plasirali v Bolgarijo. Sedaj pa so prizadevanja kolektiva usmerjena predvsem v to, da bi se postopoma modernizirali. Za rekonstrukcijo in opremo steklarne bodo potrebovali okoli 1,600.000 dinarjev in nekaj Dokumenti o legendarni ■■ ■ ■■■ diviziji Razstava v celjskem muzeju revolucije je poučna za mlajšo generacijo CELJE, 28. februarja — Včeraj pozno popoldne so v občasnih razstavnih prostorih Muzeja revolucije odprli razstavo dokumentov o XIV. udarni diviziji. Slovesnosti so se poleg nekaterih nj enih borcev, predstavnikov javnega in kulturnega življenja celjske občine in mladine udeležili tudi predsednik in podpredsednik skupščine SRS Sergej Krajgher in dr. Jože Brilej, sekretar sekretariata CK ZKS ing. Andrej Marinc, predsednik sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek in drugi. V priložnostnem programu so sodelovali Komorni moški zbor in pionirji žalske osnovne šole, otvoritveni govor pa je imel kustos muzeja Stane Terčak. Govoril je o zgodovini boja slovenskega naroda tn o deležu štajerskega območja za svobodo. Tu so že v prvem letu okupacije padle velike žrtve in prve partizanske čete v Sloveniji so ustanovili prav na štajerskem. Okupator je ustrelil ali izselil s tega območja vsakega osmega Slovenca. Stane Terčak je zatem orisal pohod XIV. divizije s Hr-vatske na štajersko. Divizija je na začetku štela 1112 borcev, na koncu pa le 548; v štirih mesecih je stopilo vanjo več kot 7000 borcev, iz njenih vrst pa je izšlo 27 narodnih herojev. O nastanku divizije, življenju borcev in o naporih, ki so jih morali premagovati na svojih pohodih, govorijo številne fotografije na razstavi, čeprav je bilo mogoče z njimi ilustrirati le del zgodovine te partizanske enote. Poleg nekaj odlokov in povelj je razstavljena tudi partizanska glasila in izbor iz literature NOB, sicer pa nudi razstava v celoti obiskovalcu pregled nad najvažnejšimi dogodki, ki so spremljali XIV. divizijo in bo s te plati gotovo poučna zlasti za mlajšo generacijo. D.H. tega tudi iz uvoza. K sedanjim dvem pečem bi se pridružili še dve novi steklarski peči. Nabavili bi tudi dva nova avtomatska stroja za obdelavo steklenine. Tržišču bi s tem lahko zagotovili okoli 700 ton izdelkov na leto. ZVONKA BRICELJ PIRAN Prireditve za 8. marec Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri mestni konferenci SZDL v Piranu je pripravila pester program prireditev ob mednarodnem dnevu žensk. Osrednja proslava bo v Tartinijevem gledališču, kjer bo med drugimi nastopal baletni studio Mladinskega gledališča iz Pirana. Prikazal bo pravljično fantazijo »Pepelka«. Za 8. marec bodo žene obiskale ostarele in bolne tovarišice, pripraviti pa nameravajo prireditev s tudi družabno srečolovom. J. L. Lajnarji današnje dobe Koliko služijo posojeni glasbeni avtomati Občinsko javno tožilstvo T Brežicah je lansko jesen prijavilo pristojnim občinskim skupščinam tudi take primere neinvenditi-rainega dohodka posameznih občanov; Vojislav Grgič iz Zagreba ima v obratu hotela Sremič v Kostanjevici na Krki glasbeni avtomat, ki mu prinaša neugotovljeni dohodek. Pri praznjenju avtomata lastnik ne dovoli, da bi bil kdo navzoč. Računajo, da se nabere v avtomatu vsak mesec okoli tisoč dinarjev. Podjetje hotel Sremič dobi mesečno 150 dinarjev provizije. Direktor nekega gostinskega podjetja v občini Brežice ima bo-jda že več let vsaj tri glasbene avtomate, posojene zasebnim gostilničarjem v občinah Brežice in Krško. Kolik je dohodek teh avtomatov, ni ugotovljeno, ker lastnik ne dovoli nikomur navzočnosti pri praznjenju. Podobnih primerov je tožilstvo ugotovilo še več. Ne le javno tožilstvo, temveč prav tako vse poštene davčne zavezance zanima, kako in v> koliki meri bodo uprave za dohodke obdavčile tudi te postranske, pa vendar izdatne dohodke moderniziranih lajnarjev? P. R. Eksplozija butana eUPRIJA, 28. febr. (Tanjug) Včeraj okoli 15. ure je v eni izmed obratnih dvoran za izdelavo jeklenih konstrukcij »Elektro-Srbije« eksplodiral plin butan. Eksplozija je porušila dvorano in zanetila požar, ki so ga gasilci takoj pogasili. Preiskovalci raziskujejo vzrok nesreče. Plaz pretrgal progo KOPRIVNICA, 28. febr. (Tanjug). — Na železniški progi Zagreb — Koprivnica se je danes med železniškima postajama Vuja-kovački Kloštar in Lepavi-na utrgal plaz, ki je povsem prekinil promet na tem delu proge. Potniki bodo morali pešačiti mimo plazovitega področja, tovorni vagoni pa bodo vozili v Zagreb skozi Varaždin. Prva znamenja neuravnoteženih tal na tem delu proge so zaznali že pred nekaj desetimi dnevi, nakar so vlaki tod mimo vozili zelo previdno. Kljub temu je začela v četrtek zemlja drseti hitreje in se je v petek usedla za poln meter. Četudi sta dva vagona iztirila, ni bil doslej noben potnik ali delavec poškodovan, pa tudi materialne škode ni bilo. Sporočajo, da bodo ogroženi del v dolžini kakšnih šestdeset metrov popravili še to popoldne, vendar bo poslej možen promet samo za potniške vlake, medtem ko bodo tovorni vlaki vozili še vedno skozi Varaždin. Bralce revije„TOVARIŠ" opozarjamo na prihodnjo številko Za 8. marec je TOVARIŠ svojim bralkam pripravil posebno presenečenje: 8 strani barvnih fotografij modelov, ki jih znani italijanski kreatorji predlagajo za pomladne dni. Nova moda je sveža, praktična in primerna za sodobno žensko. Ugajali ji bodo kroji, ki ne spreminjajo ženskih oblik, obilica bele barve in vseh pastelnih odtenkov, pa materiali, med katerimi je veliko volne in domiselno potiskanega platna, in ne nazadnje krila, ki še vedno odkrivajo kolena. Tiste pa, ki 8. marec slavijo »kar tako« iz solidarnosti in zaradi proslav na sploh, pa opozarjamo na začetek nove, nadvse zanimive serije; »OBTOŽENI, VSTANITE!« V njej bodo objavljene zgodbe, drame, včasih tudi komedije, zapisane na porumenelih listih slovenskih sodnih spisov. V tej številki začenjamo serijo z zgodbo »Poslednji zmenek Poldke Novakove«, ljubezensko dramo, ki se je končala z nasilno smrtjo junakinje. NE ZAMUDITE ZAČETKA NOVE »TOVARIŠEVE« SERIJE! V nekaj vrstah NOVO MESTO Področni odbor n informacije — Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Novo mesto je bil 26. februarja ustanovljen področni odbor za informacije in sicer za občine Črnomelj. Krško. Metlika. Novo mesto in Trebnje. Ukvarjal se bo z usmerjanjem tovarniškega tiska, z izmenjavo izkušenj med glasili, ki že izhajajo in spodbujal tudi k izdajanju novih glasil. Pred ustanovitvijo odbora je bil za 20 prisotnih urednikov in .sodelavcev tovarniških glasil šest-umi seminar. Za dan žena 10.000 naglejnov — Vrtnarija Komunalnega podjetja bo za dan žena pripravila 10.000 rdečih nageljnov in okoli 1000 hiacint v lončkih. Večjo količino cvetja bodo pripeljali iz Brežic, Splita in Ljubljane. Radioklub bodo opremili — Občinski odbor ljudske tehnike bo imel letos na razpolago 40.000 dinarjev. Nekaj denarja bo da! odbor radioamaterjem za opremo njihovega kluba in učilnice, nekaj pa jamarjem. Stiska v Knjigotisku — Novomeški Knjigotisk predela 6 do 8 ton papirja na mesec, tiska pa predvsem komercialne tiskovine. Dejavnost bi radi še razširili, ker pa imajo v hiši stanovalce, to ni mogoče. Nekateri predlagajo, naj bi za Knjigotisk našli večje prostore na drugem kraju. SEVNICA Občinska kandidacijska konferenca — V ponedeljek, 3. marca bo v Sevnici občinska kandidacijska konferenca, na kateri bodo potrdili tudi kandidate za poslance republiške skupščine. Vse tri spodnjeposavske občine, ki tvorijo eno volilno enoto, bodo imele 9 poslancev v zborih delovnih skupnosti, evidentiranih pa je 9 ljudi, iz vsake občine po eden za vsak zbor. Olajšave kmetom borcem — Občinska skupščina bo pomagala kmetom — borcem tako, da jim bo priznala davčne olajšave v določenih zneskih, odvisno od časa udeležbe v NOV. Olajšave znašajo od 200 do 1000 din na leto. Prestavljen datum proslave — Glavni odbor za proslavo stoletnice sevniškega tabora je sklenil prestaviti proslavljanje za teden dni. Veliko zborovanje, ki je bilo najprej predvideno točno na stoletnico tabora. 2. maja. bo v nedeljo. 11. maja pred spomenikom NOB v Sevnici. BOSTANJ V nedeljo »Pokaži kaj znaš« — Boštanj bo tudi letos priredil tradicionalno tekmovanje »Pokaži kaj znaš«. Prireditev bo jutri. 2. marca, nastopili pa bodo godci, recitatorji, pevci in drugi. ŠENTJANŽ Pripravljajo Makarenkovo igro — Pod vodstvom ravnatelja osnovne šole Jožeta Bavca pripravljajo v Šentjanžu Makarenkovo igro »Začenjamo živeti«. Sodeluje 23 ljudi, članov mladinskega aktiva. Prva predstava oo v marcu. !z drugih izdaj LJUBLJANA Za advokate previsoki davki — Odvetniška zbornica se zavzema za to. da bi znižali dajatve iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev. Odvetniki predlagajo, naj bi stopnja obdavčitve rastla progresivno šele od 35.000 dinarjev naprej in naj bi znašala največ 21 odstotkov. Odborniki ljubljanske občinske skupščine Center so ta predlog zavrnili. Toda odvetniki so napovedali, da se bodo pritožili pr: republiških organih. šmeriški turistični dvnmotnmik — Nad brniškim letališčem so piloti ljubljanskega aero kluba preizkusili novo ameriško dvomotorno turistično, poslovno in šolsko letalo »Piper Tw:n Comanche — C« Prikaz turističnih in uvoznih podjetij priredila švicarsko zastopstvo ameriške tovarne Piper in ljubljanski Univerzal. CELJE Temelji za novo hladilnico — Gradbeno podjetje »Obnova« iz Ljubljane, ki je prevzelo dela pri graditvi sodobne hladilnice za sadje v Celju z zmogljivostjo 400 vagonov sadja, nadaljuje v teh dneh z betoniranjem temeljev za veliko halo. Zima je popustila in tako lahko delo nemoteno opravljajo. Nova hladilnica mora biti gradbeno pripravljena do poletja, jeseni pa naj bi bila nared za skladiščenje sadja iz pridelovalnih območij širšega celjskega okoliša. Bralce revijerf TOVARIŠ" opozarjamo na prihodnjo številko Za 8. marec je TOVARIŠ svojim bralkam pripravil posebno presenečenje: 3 strani barvnih fotografij modelov, ki jih znani italijanski kreatorji predlagajo za pomladne dni. Nova moda je sveža, praktična in primerna za sodobno žensko. Ugajali ji bodo kroji, ki ne spreminjajo ženskih oblik, obilica bele barve in vseh pastelnih odtenkov, pa materiali, med katerimi je veliko volne in domiselno potiskanega platna, in ne nazadnje krila, ki še vedno odkrivajo kolena. Tiste pa. ki 8. marec slavijo »kar tako« iz solidarnosti in zaradi proslav na sploh, pa opozarjamo na začetek nove. nadvse zanimive serije: »OBTOŽENI. VSTANITE!« V njej bodo objavljene zgodbe, drame, včasih tudi komedije, zapisane na porumenelih listih slovenskih sodnih spisov. V tej številki začenjamo serijo z zgodbo »Poslednji zmenek Poldke Novakove«, ljubezensko dramo, ki se je končala z nasilno smrtjo junakinje. NE ZAMUDITE ZAČETKA NOVE »TOVARIŠEVE« SERIJE! delikatesni oddelek TEHNIČNI KROŽEK na osnovni Soli ▼ Šmihelu pri Novem mestu je med najbolj delavnimi na šoli. Pod vodstvom vzgojitelja Jožeta Korošca se učenci usposabljajo aa praktično delo. Najboljše izdelke bodo razstavili ob koncu leta. Foto: Slavko Dokl Kulturno prebujenje v Novem mestu Osrednje kulturne ustanove sozaprosile za republiško pomoč Osrednje kulturne ustanove v Novem mestu: Zavod za kulturno dejavnost, študijska knjižnica Mirana Jarca in Dolenjski muzej so zaprosile za izdatnejšo republiško pomoč pri uresničevanju letošnjih načrtov. Njihovo prošnjo sta podprla občinska skupščina in svet za prosveto in kulturo, ki je na nedavni seji precej obširno razpravljal o kulturnih akcijah v letu 1969. Zavod za kulturno dejavnost ima v programu za 1969 na prvem mestu zapisano organizacijo gostovanj poklicnih slovenskih gledališč, prirejanje komornih koncertov in podobno, od letos dalje pa bo v Novem mestu na vsaki dve leti občinsko in po možnosti tudi medobčinsko tekmovanje o-troskih pevskih zborov za značko novomeškega rojržta, pokojnega skladatelja Marjana Kozine. Otroški pevski NOVO MESTO Mestno vrtnarijo povečujejo Vrtnarijo mestnega komunalnega podjetja v Ločni bodo do maja tako razširili in uredili, da se bo povečala zmogljivost za okoli 40 odst. Predvidevajo, da bodo lahko vzgojili na leto okoli 6000 lončnic in več kot 100.000 sadik enoletnih in trajnih cvetlic, večje število zele-njadnih sadik in sadik lepot ičnega drevja ter grmičevja. Lani so uredili skladišče in rastlinjak za razmnoževanje rastlin, zdaj pa bodo povečali površine za tople grede in uredili poseben prostor za barvanje zelenja za vence. I. Z. Za šole je zmanjkalo denarja Za dejavnost osnovnih šol je določila novomeška občinska skupščina s svojim odlokom 4 milijone din manj, kot je od nje zahtevala temeljna izobraževalna skupnost. Ce bi hotela občinska skupščina ustreči izobraževalni skupnosti, bi ji ostalo za kritje proračunskih potreb 15 odstotkov manj denarja, kot ga je dala lani. Manjkajoči denar za osnovne šole bo ! občina skušala dobiti od re- j publiške izobraževalne skupnosti. I. Z. zbori bodo gojili predvsem partizansko in narodno pesem. študijska knjižnica Mirana Jarca namerava restavrirati večje število starih, a dragocenih knjig, organizirati potujočo pionirsko V občini živi nekaj nad 23.000 ljudi in se je v zadnjih štirih letih prebivalstvo povečalo za okoli 500 prebivalcev. Grosupeljska občina je še vedno izrazito kmetijska. pa vendar se je od 1961 leta zmanjšal:: kmečko prebivalstvo za 14,5 odstotka. Pred petmi leti je bilo v občini 5893 gospodinjstev in 9639 ljudi, ki so se preživljali od kmetijstva, lansko leto pa je štela občina že 6108 gospodinjstev, kmečkih prebivalcev pa je bilo 8800. Povečuje se tudi prirastek prebivalstva, saj je z 10,3 odstotke nad republiškim povprečjem. Končni prirastek pa se zaradi velikega odseljevanja zmanjša na 6.1, kar je pod republiškim povprečjem. Po lanskoletnih podatkih je v občim 13.749 aktivnih prebivalcev. Lani je bilo 4659 kmetijskih davkoplačevalcev, pri čemer niso šteti zavezanci prispevkov od gozdov. Največ jih je v drugi skupini katastrskih občin — 1529, katastrski dohodek negozd- | knjižnico, pripraviti vsaj deset zanimivih razstav ter odkupiti osebno knjižnico dolenjskega rojaka, poklicnega igralca ljubljanske Drame, pokojnega Janeza Cesarja in temu možu na čast urediti v svojih prostorih tudi spominsko sobo. Ob tem bi knjižica rada dobila svojo knjigoveznico in fotokopirni aparat. Dolenjski muzej bo letos nadaljeval arheološka izkopavanja na območju Novega mesta in okolice, uredil oddelek NOB in pripravil likovno razstavo dveh dolenj- nih površin 3,480.650, na gospodarstvo, pa 2276. V prvi skupini je 932 zavezancev, katastrski dohodek od negozdnih površin 2,074.021, na gospodarstvo 2225. v tretji skupini je 893 zavezancev, katastrski dohodek 2,285.916 in na gospodarstvo 2559 din. Skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ji 8,448.847, na gospodarstvo pa 1799 din. Med šestdesetimi slovenskimi občinami je po gospodarski razvitosti Grosuplje na 52. mestu. Dokaj nizek, primeren gospodarski razvitosti, je tudi narodni dohodek na prebivalca, ki je precej pod republiškim povprečjem. Po podjetniškem načelu znaša le 3686 dinarjev (rep. povprečje 1967 8172). Seveda močno znižuje narodni dohodek na prebivalca veliko število zaposlenih zunaj občine, saj ga ti ustvarjajo v drugi občini. V občini je zaposlenih 3328 delavcev, od tega v kolektivih, ki imajo sedež v skih slikarjev iz 17. stoletja. Z arheološkimi najdbami in zgodovinskimi najdeninami muzej veliko prispeva k izsledkom o dolenjski preteklosti. Ob tem pa ima občina v načrti* konzerviranje ostankov žužemberškega gradu, obnovo vrtnega paviljona so-teškega gradu in zaščitna dela za grad Hmeljnik. Letos bodo nadaljevaii tudi restavriranje Starega gradu, ki je med najbolj ohranjenimi gradovi v dolini Krke. drugi občini 1058. Zunaj občine pa se dnevno vozi na delo okrog 2300 delavcev. FRANCE GRIVEC Asfalt od Semiča do Gradca? že nekaj let, odkar se je v Semiču razvila industrija, pogrešajo boljše prometne zveze s svetom. Tovarna Iskra ima večkrat škodo, ker mora občutljive kondenzatorje prevažati po prašnih cestah, prahu pa so poleg domačinov naveličani tudi izletniki, ki vse češče zahajajo v ta del Bele krajine. Letos so modernizacijo ceste Gradac — Stranska vas — Semič vnesli v program občinskih javnih del. Po prvih izračunih bi za dela, na malo manj kot 7 km dolgi cesti potrebovali okoli 3,500.000 din. Občinski skupščini Metlika in Črnomelj sta predlagali izvršnemu svetu SRS, naj cesto uvrsti med ceste III. reda. Asfalt je od Semiča do Gradca zares potreben, zato bosta za modernizacijo ceste prispevali obe belokranjski občini, precej bo primaknila tovarna Iskra, računajo pa tudi na pomoč republiškega sklada za ceste. R. B. IVAN ZORAN Grosuplje v številkah V grosupeljski občini živi 23.000 prebivalcev — Med zadnjimi po gospodarski razvitosti v naši republiki Grosupeljska občina obsega 42.071 hektarjev, od tega 20.441 hektarjev kmetijskih površin. V zasebni lastnini je 18.143 hektarjev, ostalo pa v družbeni, skupnih, obdelovalnih površin pa je le 16.139 hektarjev. Nerodovitnih površin je 1327 hektarjev, gozdov pa 20.303 hektarje. V zadnjih dveh letih so se gozdne površine povečale za 462 hektarjev. TEČAJ CIVILNE ZAŠČITE — V Novem mestu so bili februarja tečaji za pripadnike radiobiološko-kemičnih, teh-niško-reševalnih, obveščevalno-alammih in protipožarnih enot samozaščite ▼ delovnih organizacijah. 109 udeležencem teh tečajev so predavatelji z živo besedo, s filmi in z raznimi pomagali posredovali znanje, ki jim bo koristilo pri povečanju obrambne sposobnosti. Udeleženci so 25. februarja opravljali izpite. Na sliki: tečajniki tehniško-reševalne enote polagajo izpit pred komisijo. Foto: M. Jakopec DVE MESNI SPECIALITETI e BUDJOLA odlična kraška specialiteta za vsako pogostitev • PEČENI MESNI SIR mesna rolada bogata na beljakovinah I DOLENJSKA Nova kategorija socialno ogroženih Okoli 30 ods tokov kmečkih zavarovancev na območju novomeške komunalne skupnosti socialnega zavarovanja lani ni moglo izkoristiti ugodnosti zdravstvenega varstva kmetov, ker ni imelo potrjenih zdravstvenih izkaznic. Niso plačali davkov in prispevkov in Komunalni zavod, oz. sklad kmečkega zavarovanja jim ni mogel potrditi izkaznic, na podlagi-katerih lahko izkoristijo pravice zdravstvenega varstva. Ob tej številki bi se morali resno zamisliti. Tembolj, ker je vsako leto več takih kmetov, ki ne zmorejo plačila davščin in prispevkov. Velja posebno za take, ki imajo dohodek od kmetijstva. Med temi pa je spet največ ostarelih kmetov, ki kljub rodovitnosti zemlje niso v stanju ustvariti dovolj dohodkov za življenje in poravnavo družbenih obveznosti, še več, ne glede na zemljo, ki jo imajo, postajajo mnogi kmetje čedalje resnejši socialni problem. Ob sedanjih pripravah na volitve so v številnih podeželskih volilnih enotah načeli vprašanje zmogljivosti mnogih kmečkih gospodarstev. V novomeški občini ima eno kmečko gospodarstvo povprečno okoli 3 in pol ha zemlje. Povprečen katastrski dohodek take kmetije je okoli 7.000 din. Letošnja skupna obremenitev tega dohodka (davki in prispevki, vključno s prispevkom za zdravstveno varstvo), bodo znašali za tako posestvo 52 odstotkov, torej več kot polovico katastrskega dohodka! Po veljavni zakonodaji je občina dolžna skrbeti za zdravstveno in socialno varstvo tistih občanov, ki si sami ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje in še plačati davke. Kako je s finančno zmogljivostjo občinskih proračunov in s kakšnimi napori skušajo občine izravnati dohodke z izdatki, je znano. Znano je tudi. kako skromne so socialne podpore, ki jih dajejo občine socialno prizadetim občanom. Tem se bo zlasti v prihodnjih letih pridružilo veliko ostarelih kmečkih ljudi. Gre za starše, katerih otroci so po vojni zapustili domove in se zaposlili v industriji in si tudi tam ustvarili družine in domove. Tisto, naj bi otroci skrbeli za svoje starše, je lepa stvar, v praksi pa ni kaj prida uveljavljena. V skupnih dohodkih družbenih skupnosti predstavljajo prispevki iz kmetijstva čedalje manjši delež, čeprav so za posameznika v takih pogojih veliko breme. Treba bi bilo razmisliti, ali ne bi bilo mogoče najti možnosti, da bi prispevke iz kmetijstva namenili le za reševanje problemov kmečkega prebivalstva, skupno s socialnimi problemi, ki nastajajo in pred katerimi ne bomo mogli več dolgo zatiskati oči. P. ROMANIČ MALI SLATNIK Samoprispevek še dve leti V krajevni skupnosti Mali Slatnik pri Novem mestu se bodo v kratkem odločili, ali bodo še za dve leti podaljšali plačevanje samoprispevka, ki so ga do zdaj pobirali za komunalno ureditev krajev. Pozimi so sklenili, da bodo letos napeljali industrijski tok v zaselek Blatniki in vodovode v vasi Krka, Mala in Velika Cikava, Mali Slatnik in Smole-nja vas. Nameravajo zgraditi most čez manjši potok pri Grabnu. Krajevna skupnost bo letos uredila tudi vse glavne medkrajevne poti. I. Z. V Brežicah danes kandidacijska konferenca BREŽICE, 28. febr. — Prejšnji teden so se v brežiški občini končale krajevne kandidacijske konference in konference v delovnih organizacijah. Skupno so predlagale 146 kandidatov za odbornike bodoče občinske skupščine, od katerih bo izvoljenih 64 odbornikov. Od 29 predlaganih kandidatov za republiško skupščino bodo v občini volili 4 poslance. Brežice so namreč samostojna volilna enota in tako bo v vsak zbor voljen po en poslanec. Brežiška občina pa spada skupino s Krškim, Sevnico, Laškim, Šentjurjem pri Celju in Šmarjem pri Jelšah v 65. volilno enoto, ki voli po enega poslanca v vsak zbor zvezne skupščine. Za vse štiri zvezne zbore so na območju občine Brežice predlagali skupno 10 kandidatov, za vsak zbor po več občanov, le za dru-žbeno-politični zbor zvezne skupščine je en sam kandidat. V Brežicah bo danes občinska kandidacijska konferenca, na kateri bodo potrdili kandidaturo kandidatom za zbore republiške skupščine. V. P. Občanov barometer Moje skrbi na tuje rame... Je že tako, da se pomenek z Novomeščanom rad zasuče okoli trgovine. To velja še zlasti takrat, ko govoriš s prebivalci Kandije. V Bršlinu in na Mestnih njivah je zdaj bolje, Kandija pa je glede trgovine še vedno pastorek. Darko Lutman iz naselja »Nad mlini« v Kandiji je v pomenku iztresel svoj žolč nad preskrbo. • V Kandiji se je v zadnjih desetih letih lepo razmahnila gradnja stanovanj. Kaj pravite k temu, tovariš Lutman? Stanovanj smo res zgradili veliko, drugega pa nič! Vrtec rešujemo že nekaj let, otroških igrišč ni, Trdinovo cesto smo asfaltirali samo do tretjine; le javna razstvetljava je v redu, a s trgovino pa je najlepše! • Kaj pa je tako lepega s kandijsko trgovino? To, da trgovin^ v Kandiji sploh nimamo! Naše ženske morajo nositi vse iz mesta! • Pa menda ne boste trdili, da v Kandiji sploh ni trgovine? To ne, saj sta dve Dolenjkini prodajalni: ena v Žabji vasi, ki je vsaj kolikor toliko urejena: čeprav je premajhna, in ena na Partizanski cesti. Ta pa je tako stara in neprimerna, da naziva trgovina ne zasluži več. Prodajalna kruha je odprta samo do pol treh, večina ljudi pa po novem delovniku dela do treh popoldne; mleko lahko kupimo zadnja dva meseca v kiosku kmetijske zadruge na Trdinovi, vendar je ta kiosk večini gospodinj močno od rok. Tako je z našo kandijsko trgovino! • Menite, da trgovci ne kažejo zanimanja za Kan-dijo? Tega ne morem reči, povem pa lahko, da trgovine v Kandiji, kjer so tri velika naselja: Majde Šilc, stolpnice na Zagrebški in naselje Nad mlini ter še naselje enostanovanjskih hiš na Trdinovi, nimamo! O gradnji sodobne trgovine v našem koncu se govori in piše že dve leti in rad bi vedel, kje se zatika m kdaj bomo končno le dobili trgovino! XXX Na občinski skupščini v Novem mestu so odgovorili: Mercator ima že odobreno lokacijo za veliko samopostrežnico na Kandijski cesti in zanjo pripravljenih 1,500.000 din. Zgrajena bo lahko še letos. Gradnja trgovine v naselju Nad mlini pa je stvar dogovora ined trgovskim podjetjem Dolenjko in gradbenim podjetjem Pionir. Pri Dolenjki so povedali, da so že pred več kot enim letom podpisali s Pionirjem pogodbo za gradnjo »na ključ«, pa se je nato nekje zataknilo. Pri Pio. nirju pa so rekli tako: trgovina bi bila že lani zgrajena, pa so na občini odklonili izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za tako dolgo, dokler ne bo rešeno vprašanje otroškega vrtca v naselju Nad mlini. Dolenjka naj bi prispevala denar za gradnjo novega vrtca, ker lokacija trgovine ne bi bila primerna, dokler stoji stari vrtec tam. kjer je zdaj. Te dni pa so bili obveščeni, da je ta težava odpravljena. V kolikor je to res, bodo trgovino zgradili še letos! Z Darkom Lutmanom in vsemi kandijskimi potrošniki vred upamo, da bo to res! M. JAKOPEC SEVNICA Učencev je še preveč Sevniška vajenska šola lesne stroke ima trenutno kar 180 učencev, vseh interesentov pa niti ne morejo sprejeti. To je najboljši dokaz, da je šola potrebna in da ni nikakršnega razloga za ukinitev, o čemer so začeli govoriti pred nekaj leti. Ker je učencev dovolj, je treba storiti vse, da bo šola do leta 1971 tudi verificirana. V ta namen naj bi zagotovili 300.000 dinarjev, da bodo šolo nadzidali in s tem pridobili dovolj prostora, tako da bodo vsako leto lahko odprli dva nova oddelka. Delavnico bodo uredili v sodelovanju z mizarsko zadrugo. M. L. Spodbuda za preurejanje kmetij Novost letošnjega odloka o prispevkih in davkih občanov sevniške občine so med drugim tudi predvidene olajšave pri plačilu prispevkov za tiste kmete iz hribovs-tih krajev, ki bodo preurejali kmetije ali urejali stanovanjske prostore v turistične namene. Olajšave bodo odvisne cd. stroškov preurejanja in bodo znašale od 30 odstotkov, če bo naložba znašala od 2.000 do 4.000 din, do 80 odstokov, če bo znašala več kot 1.500 din. Prispevek od kmetijstva bodo zmanjševali na podlagi prošenj in dokazil o vlaganjih. V občini so že prej ustanovili tudi .imetijski sklad in upajo, da bodo na ta način dosegli uspehe in zboljšanje razmer na vasi. M. L. Nevarnost ob kanalu HE Zlatoličje MARIBOR, 28. febr. — Danes je zastopnik Društva za varstvo živali Maribor opozoril širšo javnost na nevarnost, ki grozi živalim in ljudem ob kanalu HE Zlatoličje. Poudaril je, da se živali pri padcu v kanal mučijo ter se počasi utapljajo. Zaradi tega bi morali živali kakor tudi ljudi pred to nevarnostjo obvarovati. Po mnenju zastopnika Društva je edina rešitev v ograji ali žiivi meji, xi bi moral biti na obeh straneh 17 kilometrov dolgega kanala. Za takšno investicijo bo treba precej denarja, vendar bi ga za varstvo ljudi in živali morali zagotoviti. M. K. OGLAŠUJTE V DNEVNIKU ,,DELO" Lajnarji današnje dobe Koliko služijo posojeni glasbeni avtomati Občinsko javno tožilstvo v Brežicah je lansko jesen prijavilo pristojnim občinskim skupščinam tudi take primere neinvenditiranega dohodka posameznih občanov: Vojislav Grgič iz Zagreba ima v obratu hotela Sremič v Kostanjevici na Krki glasbeni avtomat, ki mu prinaša neugotovljeni dohodek. Pri praznjenju avtomata lastnik ne dovoli, da bi bil kdo navzoč. Računajo, da se nabere v avtomatu vsak mesec okoli tisoč dinarjev. Podjetje hotel Sremič dobi mesečno 150 dinarjev provizije. Direktor nekega gostinskega podjetja v občini Brežice ima bojda že več let vsaj tri glasbene avtomate, posojene zasebnim gostilničarjem v občinah Brežice in Krško. Kolik je dohodek teh avtomatov, ni ugotovljeno, ker lastnik ne dovoli nikomur navzočnosti pri praznjenju. Podobnih primerov je tožilstvo ugotovilo še več. Ne le javno tožilstvo, temveč prav tako 'vse poštene davčne zavezance zanima, kako in v koliki meri bodo uprave za dohodke obdavčile tudi te postranske, pa vendar izdatne dohodke moderniziranih lajnarjev? P. R. Plaz pretrgal progo KOPRIVNICA, 28. febr. (Tanjug). —Na železniški progi Zagreb — Koprivnica se je danes med železniškima postajama Vuja-kovaoki Kloštar in Lepavi-na utrgal plaz, ki je povsem prekinil promet na tem delu proge. Potniki bodo morali pešačiti mimo plazovitega področja, tovorni vagoni pa bodo vozili v Zagreb skozi Varaždin. Prva znamenja neuravnoteženih tal na tem delu proge so zaznali že pred nekaj desetimi dnevi, nakar so vlaki tod mimo vozili zelo previdno. Kljub temu je začela v četrtek zemlja drseti hitreje in se je v petek usedla za poln meter. Četudi sta dva vagona iztirila, ni bil doslej noben potnik ali delavec poškodovan, pa tudi materialne škode ni bilo. Eksplozija butana CUPRIJA, 28. febr. (Tanjug) Včeraj okoli 15. ure je v eni izmed obratnih dvoran za izdelavo jeklenih konstrukcij »Elektro-Srbije« eksplodiral plin butan. Eksplozija je porušila dvorano in zanetila požar. ki so ga gasilci takoj pogasili. Prieskovalci raziskujejo vzrok nesreče. V nekaj vrstah JESENICE Obračun »klada — Upravni odbor sklada za kulturno dejavnost jeseniške občine je sprejel zaključni račun za leto 1988. Sklad je imel 412.905 dinarjev dohodkov in 401.636 izdatkov. Ostanek denarja bodo porabili letos. Poškodovane ceste — Med Jesenicami in Žirovnico je zima na glavni cesti zapustila takšne poškodbe, da je cestišče ponekod skoraj bolj podobno makadamskemu kot asfaltnemu. Na več odsekih bodo morali cestno površino v celoti na novo prekriti z asfaltom. Programi dela — Plačevanje kulturne dejavnosti v jeseniški občini bo letos temeljilo na uresničenih programih dela posameznih ustanov Ustanove in občinski sklad za kulturno dejavnost bodo sklenili posebne pogodbe. Tak je bil namreč sklep upravnega odbora sklada. ZAGORJE Izvolitev — Občinska skupščina je*po obravnavi na zborih volivcev izvolila 24 sodnikov porotnikov in dala soglasje k izvolitvi sodnikov porotnikov iz zagorske občine. Paviljon — Na Trgu revolucije so začeli z gradnjo drugega trgovskega paviljona, ki ga bodo izročili kupcem do 1. junija letos. HRASTNIK Volilna komisija — Občinska skupščina je imenovala volilno komisijo za volitve odbornikov v skupščine Hrastnik. Predsednik komisije je Boško Todorovič, sodnik občinske-ga sodišča Trbovlje njegov namestnik pa Anton Trsten, sodnik okrožnega sodišča. Odločba — Občinska skupščina Je sprejela odločbo o določitvi območij zborov volivcev za volitve odbornikov občinskega zbora občinske skupščine. S tem Je sprejela tudi Mino spremembo in sicer, da se iz območja zborov volivcev Podkraj — zgornji del izločijo hišne številke od 53 do vključno 61 in se vključijo v območje zbora volivcev Podkraj — spodnji del. S tem je spodnji del Podkraja zaokrožena volilna enota. Občinska skupščina je izvedla tudi spremembe za volitve v zbor delovnih skupnosti. Sodniki — V upravi občinske skupščine so odprli samostojno mesto sodnika za prekrške s polnim delovnim ča-som. Pri sedanjem sodniku je na praksi nov delavec. Ko bo uspešno opravil prakso, bodo predlagali, da ga izvolijo za sodnika za prekrške. Predavanje v marksističnem krožku — 2e tretje leto deluje marksistični krožek pn komiteju občinske konference 7KS Komisiia za idejnopolitično in ideološko izobraževanje ter delavska univerza sta tudi za to sezono pripravila program, v katerega so uvrstili devet izbranih poglavij n. drožbenoslovne misli pri nas ter nekatera predavanja Iz gospodarstva. razvoja samoupravljanja in nadaljnje vloge ZKS v družbenopolitičnem življenju. Minulo predava-nte je bilo namenjeno preučevanju gospodarskih instrumentov za letos, vodil pa ga je sekretar komisije CK ZKS za družbenoekonomska vprašanja TR21C stanovanja — V občini so lani usposobili 10« stanovanj v družbenem sektorju in 38 pri zasebnikih: Računajo, da bodo letos zgradili 60 stanovanj v družbenem sektorju, zasebniki pa bodo predvidoma sezidali 40 stanovanjskih hiš. ^ \gXICA Nezavarovani prehodi — Na železniški progi Ljubljana Kran’ je na kmetijskem področju žabnice kar pet nezavarovanih železniških prehodov Volivci ro opozorili na nevarnost, ki preti na teh prehodih in predlagali, naj bi i h opremili s svetlobnimi ali drugimi signali. S predlogom so seznanili ZZP Ljubljana. TUNJICE Prostovoljno delo vaščanov — Lani so vaščani krajevne skupnosti Tunjice opravili preko 700 prostovoljnih delovnih ur Najvažnejša pa so gotovo dela na Tunjškem klancu. ki so jih finansirali z denarjem krajevnega samoprispevka Delo je prevzelo komunalno podjetje Kamnik, ki je močno znižalo naklon ceste. Sedaj bo avtobusno podjetje Ljubljana transport lahko vozilo otroke v šolo v Kamnik. GLINJE Vsestranska skrb za ceste — Vaščani Glinj pri Zalogi so že jeseni mislili na to. kako bodo vzdrževali in plužili ceste in pota pozimi. Kot bi slutili, da bo letos toliko snega, so se odločili in nabavili potreben plug za pluženje snega. Ta jim je res v letošnji zimi že tolikokrat koristil, da se ;im bosta vložen trud in denar kmalu obrestovala. Vaščani pa tudi preko leta lepo skrbijo za svoje ceste in pota. tako da so lahko marsikomu z« zgled. Iz drugih izdaj TRBOVLJE Samoupravljanje in dokumenti IX. kongresa ZKJ Občinsko vodstvo ZK v Trbovljah je pred kratkim posredovalo vsem organizacijam in aktivom ZK v podjetjih teze za pripravo analize o nadaljnjih nalogah komunistov pri razvoju samoupravljanja. Pomen teh tem je v tem, ker so sestavljene iz staliSč in predlogov osnutkov dokumentov za IX. kongres ZKJ. Gre tedaj za resen poskus, da bi v vseh trboveljskih delovnih kolektivih skrbno preučili idejnopolitično vlogo komunistov pri dosedanjem in prihodnjem razvoju neposrednega samoupravljanja. Značilno je. da so se v vrsti trboveljskih delovnih organizacij komunisti resno lotili tega preučevanja, saj je minilo precej časa. odkar so v središču zasavskih revirjev zadnjikrat ocenili prizadevanje članstva ZK na tem pomembnem področju. Teze bodo omogočile, da se komunisti v podjetjih nekoli. ko bolj temeljito seznanijo z najpomembnejšimi izhodišči prihodnjih nalog ZK na področju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov pri nas. Hkrati pa bodo ta izhodišča soočili z lastno prakso. Ne glede na to. da v nobeni zasavski občini niso najbolj zadovoljni z dosedanjim preučevanjem osnutkov do-kumentov za IX. kongres ZKJ. pomeni odločitev trboveljskega občinskega komiteja ZK praktičen pristop h konkretnemu izvajanju nekaterih stališč in predlogov kongresnega gradiva. Trboveljsko občinstvo ZK je k izdelavi teh analiz povabilo tudi nekomuniste v podjetjih. Sodelovanje teh bo po vsej verjetnosti osvetlilo samoupravljanje z vseh moi-nih strani. In ne samo to: trboveljski občinski komite ZK se je odločil da tako zbrano gradivo predloZi v razpravo na razširjeni seji občinske konference ZKS, ki se bo predvideno sestala le pred začetkom IX. kongresa ZKJ v Beogradu. Nobenega dvoma ni, da u-tegne biti razprava na konferenci in sprejeta stališča ter sklepi, dokaj pomemben, prispevek k uresničevanju nekaterih resolucij, ki jih bodo osvojili na osrednjem delovnem dogovoru jugoslovanskih komunistov. Kot smo zvedeli, namerava občinski komite ZKS kasneje izdelati tudi analizo o razvoju samoupravljanja na drugih pod-ročjih, zlasti pa v krajevnih skupnostih, občinski skupščini in drugod. N. C. Obsodili drzna vlomilca Okrožno sodišče v Kranju ju je obsodilo na tri in pol leta ter deset mesecev zapora KRANJ, 28. febr. Zaradi številnih tatvin sta se danes mMii pred sodnikom dva mlada vlomilca. Senat okrožnega sodišča je obsodil 27-letnega Franca Ster-nada is Maribora na tri leta in pol strogega zapora, njegovega pajdaša, 19-letnega Srečka Cička, pa na 10 mesecev zapora. NOV MOST BO ODREZAL OVINEK — Delavci SGP Sava a Jesenic grad« v Ratibovcu pri Žirovnici most, ki bo odrezal zelo neroden ovinek na gorenjski cesti. Z delom ao lahko nadaljevali vso zimo, ker so pri betoniranju uporabili primesi, ki niso občutljiv« aa mraz. Foto: Branko Blenkuš Samoprispevek za šolstvo: da!l~~?Szle Domžalski odborniki so odločno podprli edino perspektivo šolstva DOM2ALE, 28. febr. Za dva predloga ao aa včeraj enodušno izrekli odborniki domžalske občinske skupščine: podprli so resolucijo o rekonstrukciji in asfaltiranju ceste Želodnik—Moravče, z enakim navdušenjem pa so se odločili tudi za razpis referenduma o financiranju gradnje šolske mreže v vsej občini. Obe odločitvi sta bili v primeru dveh trenutno zdaleč najbolj perečih problemov v domžalski občini edino pravilni. O moravški cesti 'je že znano, da rekonstrukcije in asfaltiranja potrebuje vsaj že dvajset let, da pa do danes dokončno še ni prišla v noben okrajni (bivši) ali republiški proračun, čeprav obljub nikoli ni zmanjkovalo. Vsota, ki bi jo potrebovali za to, zdaleč presega zmožnosti Moravčanov In domžalske občine: štiri do pet milijonov dinarjev, sploh pa vzdrževanje ceste Želodnik — Moravče sodi v pristojnost republike. O samoprispevku za gradnjo šol se več govori šele zadnja leta — odkar je prevladalo spoznanje, da s proračunskimi dinarji ne bo mogoče spraviti domžalskega šolstva Denarja ne bodo zbirali Občinska skupščina Zagorja sprejela proračun in več odlokov - V skupščini manj odbornikov ZAGORJE, 28. febr. Odborniki občinske skupščine so dopoldne sprejeli, odlok o prispevkih in davkih občanov,' letošnji občinski' proračun, določili vire denarja za financiranje vzgoje in izobraževanja, spremenili ‘šo tttttl občitiskf statut ter določili volilne enote- zk volitve odbornikov. CELJE li-melji za nov« hladilnico — Gradbeno podjetje »Obnova« iz Ljubljane, ki je prevzelo dela pr: graditvi sodobne hladilnice za sadje v Celju z zmogljivostjo 400 vagonov sadja, nadaljuje v teh dneh z o^toniranjem temeljev za veliko halo. Zima je popustila in tako lahko delo nemoteno opravljajo. Nova hladilnica mora biti gradbeno pripravljena do poletja, jeseni pa naj bi bila nared za skladiščenje sadja ■j. pridelovalnih območij širšega celjskega okoliša. LJUBLJANA Za advokate previsoki davki — Odvetniška zbornica se zavzema za to. da bi znižali dajatve iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev. Odvetniki predlagajo, naj bi stopnja obdavčitve rastla progresivno šele od 35.000 dinarjev naprej in naj b: znašala največ 21 odstotkov. Odborniki ljubljanske občinske skupščine Center so ta predlog zavrnili. Toda odvetnik’ so napovedali, da se bodo pritožili pr: republiških organih. Ameriški turistični ilvomotornik — Nad brniškim letališčem so piloti ljubljanskega aero kluba preizkusili novo ameriško dvomotorno turistično, poslovno in šolsko letalo »Piper Tvv:n Comanche — C« Prikaz turističnih m uvoznih podjetij priredila švicarsko zastopstvo ameriške tovarne Piper in ljubljanski Univerzah Stanovanja za upokojence ZLATOPOROCENCA NA JESENICAH — V ponedeljek sta na Jesenicah praznovala petdesetletnico poroke 68-letna Marija m 81-letni Konrad Ažman. V mlajših letih sta bili Konradu všeč uniforma in godba, zdaj pa ga privlači star denar in rezbarjenje. Sicer pa je po zaposlitvi pravi Jeseničan, saj je šel v pokoj po 32 letih dela v železarni. Ažmanovima so se rodile tri hčere, ki so še vse žive. Kot v sosednjih občinah so se tudi v zagorski odločili, da bo občinska prispevna stopnja od osebnega dohodka iz de'ovnega razmerja 4,63 odstotkov. Ker so to stopnjo povečali (predvideli so 4,24) ne bodo r Vprašanja odbornikov Odbornik Franc Fakin je na zadnji seji trboveljske občinske skupščine vprašal, kaj Litijska »Lipa« je spet zaživela V nedeljo je bil v Litiji uspel koncert, ki ga je organiziral pevski zbor Lipa v sodelovanju z »Loškim glasom« iz Lok pri Zagorju in opernim pevcem — basistom Ladkom Korošcem. V dvorani se je zbralo blizu 400 ljubiteljev slovenske narodne in umetne pesmi, ki so nastopajoče nagradili z bogatim ploskanjem, najbolj pa jih je navdušil Ladko Korošec. ki je zapel dve narodni in recitiral Kettejevega »Pijanca«. Ta dogodek je za Litijo še toliko b. 1 j pomemben žara-di podatka, da je imela »Lipa« svoj zadnji koncert leta 1960. V zadnjih devetih letih sicer ni nikoli povsem prenehala z delom, vendar je zaradi menjavanja zborovodij in drugih težav preživljala krizo, saj je nekaj časa obstajal le oktet. Zbor je ponovno zaživel pod nekdanjim zborovodjem Jožetom Cajhnom v septembru 1967, ko se je začel pripravljati za stoletnico rojstva skladatelja Petra Jereba, Id je pred vojno vodil tudi »Lipo«. V letu in pol trdega dela je imel zbor 15 Javnih nastopov v Litiji, Šmartnem, Jevnici. Vačah. Trbovljah, Cerknem in Goriških brdih. Zbor šteje 30 pevcev, med katerimi je osem novih, vendar želi svoje vrste še pomladiti. B. Z. je z gradnjo stanovanj za upokojence. Dejal je, da se v Murski Soboti pripravljajo na gradnjo doma za upokojence. »Prav bi bilo, da bi tudi v Trbovljah poskrbeli za lepšo jesen življenja tukajšnjih upokojencev.« Podpredsednik občinske skupščine Hinko Kamnikarje v odgovoru na odbomiško vprašanje povedal, da sta se komisija pri društvu upokojencev in samo društvo upokojencev po več razpravah odločila za gradnjo stanovanj za upokojence na območju pri Cahunu. Investicijski biroji v Trbovljah že izdelujejo načrte. Ti bodo gotovi v marcu in bo o njih razpravljala tudi občinska skupščina. Za gradnjo teh stanovanj je dal na voljo zemljišče rudnik. Gradnja stanovanj za upokojence bo tekla urejeno, torej po zazidalnem načrtu. »Predvidevamo začetek gradnje še letos,« je dejal podpredsednik Hinko Kamnikar, Predsednik občinske skupščine Jože Laznik pa je omenil, da so bile težave v tem. kje graditi ta stanovanja. Za območje nad K-4 bi bilo potrebno najmanj 500.000 dinarjev samo za komunalno ureditev zemljišča, nič manjši pa ne bi bili stroški komunalne ureditve in za odkup zemljišč r Zgornjih Trbovljah ob stari žagi. Območje pri Cahunu pa ima to prednost, da prav komunalno urejanje ne bo dra go. T. B. občini zbirali dodatnega denarja za financiranje nekaterih oblik splošne porabe. Delovne organizacije bodo združevale denar le za financiranje potreb narodne obrambe. V občinskem proračunu se bo letos zbralo predvidoma preko 3,800.000 dinarjev. Kljub večjim dohodkom pa niso mogli zadovoljiti vseh zahtev koristnikov proračuna. Skupščina je s posebnim odlokom dotočila, da je stopnja občinskega prispevka za financiranje vzgoje in izobraževanja iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja -3,2 odstotka. Prispevek za vzgojo in izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, samostojnega opravjanja obrti ln drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izbojšav pa je 60 odstotkov. S spremembo občinskega statuta se je občinska skupščina odločila, da bo v prihodnji mandatni dobi štel vsak zbor le 21 odbornikov (zdaj 27). Z zmanjšanjem števila odbornikov so soglašali občani na zborih volil-cev v vseh delovnih organizacijah in občani na področju mesta Zagorje ter v naseljih Kisovec in Kotredež. Po okoliških vaseh pa so bili načelno aa zmanjšanje, hkrati pa so želeli, da sama ne bi izgubili svojega odbornika. Zagorska skupščina je skladno s spremembo statuta sprejela še nov odok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in število odbornikov, ki jih volijo v vsaki volilni enoti v občinsko skupščino. Odborniki so Izglasovali še odlok o določitvi območij zborov , volivcev ter območij zborov delovnih ljudi za volitve odbornikov občinske skupščine. PAVLE BURKELJC Veseli planšarji v Trbovljah V nedeljo, 2. marca bedo v delavskem domu izvedli svoj koncert člani ansambla Veseli planšarji. T. L. na zeleno vejo. Sicer pa ni upravičena trditev, da občinski možje tega niso poskušali. O tem pričajo nove šole v Radomljah, na Brdu pri Lukovici in v Moravčah, velike, moderne zgradbe s sodobnimi učnimi pripomočki, ki so bile večidel postavljene izključno iz proračunskega denarja. Odborniki so se za razpis referenduma odločili s pogojem, da občinske službe kočljivi položaj pravilno prikažejo na zborih volivcev, ki bodo po vsej občini 14. marca. Vsi zaposleni naj bi plačevali po en odstotek od svojih dohodkov, oproščeni naj bi bili le upokojenci z manj kot 600 dinarji pokojnine. Program postopnih gradenj je za vso občino že pripravljen, primerjava pa bo pokazala, ali je nova šola, telovadnica ali adaptacija zastarelih prostorov bolj nujna v samih Domžalah, v Blagovici, Dobu, na Brdu, v Moravčah, Mengšu. Radomljah ali Homcu. Za uresničenje tega zelo pogumno zastavljenega programa bi potrebovali 12 milijonov dinarjev. Polovico od tega bi zbrali z razpisanim samoprispevkom, z- zbranim denarjem pa bi izpolnili pogoje za najem druge polovice potrebnega denarja. Pri tem računajo na republiško izobraževalno skupnost, republiške dotacije in občinski pro. račun — v primeru, da bi stroški presegli načrtovane potrebe. BORUT CONTALA so oškodovani Z ukinitvijo železniške proge iz Jesenic proti Plandci-Ra-teče so oškodovani tamkajšnji kmetje, ki imajo svoje gozdove, ko prodajajo les Gozdnemu gospodarstvu Bled. Cena za prodajo lesa je namreč določena franco železniška postaja. Tako bi morali kmetje les voziti vse do skladišča na Hrušici, kar bi jim povzročilo velike stroške in bi dejansko bili s tem oškodovani. Gozdno gospodarstvo Bled povsem razume pritožbe teh kmetov iz Gornje savske doline in proučuje, kako ta problem rešiti na zadovoljstvo obeh strank. Doslej je namreč podjetje prevzemalo les na cesti in ni zaračunavalo prevoznih stroškov kmetom, četudi ga je podjetje prevažalo s svojimi vozili do skladišča na Hrušici. B. B. Seminar Gozdnega gospodarstva na Bledu V dneh 4. in 5. marca bo Gozdno gospodarstvo Bled priredilo na Bledu poseben strokovni seminar, na katerem bodo razpravljali o uporabi najsodobnejših oblik spravila lesa iz gozdov in transporta s stališča ekonomičnosti. Seminar, na katerem bodo sodelovali številni strokovni uslužbenci tega podjetja, bodo vodili strokovnjaki Gozdarske fakultete iz Ljubljane. B. B. Ne gre le za formalnost O zaključnih računih zasavskih podjetij Ni vseeno, če bodo posvetovanja neposrednih proizvajalcev v tem ali onem zasavskem kolektivu, ko bodo obravnavali uspehe ali neuspehe minulega gospodarjenja, ena izmed obveznosti, ki jo je pač treba izpolniti, ali bodo ti sestanki resna priložnost za kar najširšo izmenjavo mnenj o tem, kako izboljšati poslovnost in hitreje uresničevati cilje gospodarske reforme. Obtoženca, ki sta se spoznala v Mariboru, sta lani poleti prišla na delo v jeseniško železarno. Tam sta zdržala le dva meseca, nakar sta se preselila na Bled in se lotila »lažjega dela«. Najprej sta kradla vsak zase, nato pa še skupaj. Stemad je povzročil na Bledu precej preplaha 18. avgusta, ko je ponoči vlomil v pet zaklenjenih avtomobilov blejskih gostov s tem, da je na vozilih razbil šipe. Izbral si je predvsem večje avtomobile tujih turistov, v katerih je pričakoval bogatejši plen. Le prt enem je ostal praznih rok, v drugih štirih pa je nabral oblek, tranzistorjev in drugih predmetov v vrednosti 3000 dinarjev. Mlajši Cičak še ni imel toliko izkušenj o tem poslu. Zadovoljil se je z manjšimi predmeti, ki jih je izmaknil v samopostrežni trgovini ter kolesom, ki ga je vzel izpred neke hiše v Lescah. Potem pa sta na Sterna-dov predlog skupaj nadaljevala delo. Najprej sta 6. septembra vlomila v kiosk turističnega društva v Begunjah, nato pa še v bife »Jurček« v Lescah. Obakrat sta se založila s cigaretami, pijačo in drugimi predmeti. Cička nato tuje stvari niso več mikale, Sternad pa je še enkrat poskusil srečo v zaklenjenem avtomobilu, ki je stal pred hotelom »Krim«. Plaz pretrgal progo KOPRIVNICA, 28. febr. (Tanjug). — Na železniški progi Zagreb — Koprivnica se je danes med železniškima postajama Vuja-kovaoki Kloštar in Lepavi-na utrgal plaz, ki je povsem prekinil promet na tem delu proge. Potniki bodo morali pešačiti mimo plazovitega področja, tovorni vagoni pa bodo vozili v Zagreb skozi Varaždin. Prva znamenj a neuravnoteženih ta! na tem delu proge so zaznal« že orecl nekaj desetimi dnevi, nakar so vlaki tod mimo vozili zelo previdno. Kljub temu je začela v četrtek zemlja drseti hitreje in se je v petek usedla za poln meter. Četudi sta dva vagona iztirila, ni bil doslej noben potnik ali delavec poškodovan, pa tudi materialne škode ni bilo. Sporočajo, da bodo ogroženi del v dolžini kakšnih šestdeset metrov popravili še to popoldne, vendar bo poslej možen promet samo za potniške vlake, medtem ko bodo tovorni vlaki vozili še vedno skozi Varaždin. Iz njega je pobral obleko in ček v skupni vrednosti 2000 dinarjev. Cičak je tatvine takoj prizna! V olajševalno okoliščino so mu pri odmeri kazni šteli tudi to, da doslej še ni imel opravka na sodišču. Nasprotno pa je Stemad že star vlomilec, saj je bil zaradi tatvin kar devetkrat kaznovan v Avstriji, od koder je pred leti prišel v Jugoslavijo. Zadnje vlome je vse do današnje obravnave vztrajno taji! Priznal jih je šele pred sodniki, vendar ne vseh. L. S. Lajnarji današnje dobe Koliko služijo posojeni glasbeni avtomati Občinsko javno tožilstvo v Brežicah je lansko jesen prijavilo pristojnim občinskim skupščinam tudi take primere neinvenditiranega dohodka posameznih občanov: Vojislav Grgič iz Zagreba ima v obratu hotela Sremič v Kostanjevici na Krki glasbeni avtomat, ki mu prinaša neugotovljeni dohodek. Pri praznjenju avtomata lastnik ne dovoli, da bi bil kdo navzoč. Računajo, da se nabere v avtomatu vsak mesec okoli tisoč dinarjev. Podjetje hotel Sremič dobi mesečno 150 dinarjev provizije. Direktor nekega gostinskega podjetja v občini Brežice ima bojda ža več let vsaj tri glasbene avtomate, posojene zasebnim gostilničarjem v občinah Brežice in Krško. Kolik je dohodek teh avtomatov, ni ugotovljeno, ker lastnik ne dovoli nikomur navzočnosti pri praznjenju. Podobnih primerov je tožilstvo ugotovilo še več. Ne le javno tožilstvo, temveč prav tako vse poštene davčne zavezance zanima, kako in v koliki meri bodo uprave za dohodke obdavčile tudi te postranske, pa vendar izdatne dohodke moderniziranih lajnarjev? P. R. Eksplozija butana CUPRIJA, 28. febr. (Tanjug) Včeraj okoli 15. ure je v eni izmed obratnih dvoran za izdelavo jeklenih konstrukcij »Elektro-Srbije« eksplodiral plin butan. Eksplozija je porušila dvorano in zanetila požar, ki so ga gasilci takoj pogasili. Preiskovalci raziskujejo vzrok nesreče. OGLAŠUJTE V DELU SUPERMARKET delikatesni oddelek DVE MESNI SPECIALITETI • BUDJOLA odlična kratka specialitet« za vsako pogostitev • PEČENI MESNI SIR mesna rolada bogata na beljakovinah Se zlasti pa ne more biti vseeno, kako prikazati zaposlenim ljudem zaključni račun gospodarjenja. Golo. suho naštevanje številk ali celo prebiranje obrazcev, kot je bil to marsikje primer še lani, delavcem ni omogočilo, da bi se v celoti seznanili z dejanskim položajem podjetij. Čeprav morejo dandanašnji neposredni proizvajalci tako rekoč iz meseca v mesec, ponekod celo iz dneva v dan, meriti rezultate gospodarjenja z izplačili osebnih dohodkov, ne more biti dvoma, da je pregled enoletnega poslovanja hkrati tudi edinstvena priložnost za širšo oceno vseh gospodarskih in poslovnih rezultatov. In ne le to. Razprave o zaključnih računih gospodarjenja so ponekod že postale lepa priložnost za izmenjavo mnenj o tem. kako zastaviti, tekočo proizvodnjo, tekoče poslovanje in sploh gospodarsko aktivnost. Potem takem je očitno, da posvetovanja o zaključnih računih gospodarjenja niso in ne morejo biti zgolj formalnost. Pri tem je bistvenega pomena priprava teh sestankov. V nekaterih zasavskih delovnih organizacijah so samoupravni organi sklenili, da bodo posredovali skrajšano gradivo o lanskem poslovanju vsem svojim 'planom, bodisi v tovarniških glasilih ali kako drugače. Tam, kjer pač v izdajajo svojih glasi! bi morali ubrati drugačno pot in najti oblike, po katerih bi na ustrezen, predvsem pa kar najbolj preprost, pa vendar TRBOVLJE: Volitve samoupravnih organov Osrednji delavski svet Za-savskih premogovnikov je sklenil, da bodo volitve v samoupravne organe vseh stopenj dne 28. marca letos. T. L. ne povsem poenostavljen način, posredovali svojim zaposlenim zaokroženo podobo minulega gospodarjenja. Sicer pa se v številnih zasavskih kolektivih vse bolj izoblikuje mnenje, da bi morale biti nosilci priprav na ta posvetovanja sindikalne organizacije oziroma njihova vodstva. Dejansko nihče ni bolj upravičen in celo poklican, da temeljito pripravi ta posvetovanja, kot osnovne organizacije sindikatov. Upravičena je trditev, da utegne solidno pripravljeno posvetovanje o zaključnem računu o-vrednotiti vlogo te naše družbenopolitične organizacije v sedanjih pogojih uresničevanja gospodarske reforme. Se več: osnovne organizacije sindikatov bodo na tej osnovi lahko mobilizirale svoje članstvo za vsestransko uspešno uresničevanje akcijskih planov. Znano je, da večina akcijskih programov sindikalnih organizacij posveča prav posebno pozornost nadaljnjemu porastu proizvodnje in s tem povečanju celotnega dohodka in dohodka za razdelitev, problemom modernizacije, dvigu produktivnosti dela in ne nazadnje politiki nagrajevanja. N. C. KAMNIK: Občinska kandidacijska konferenca V ponedeljek se bo sestala občinska kandidacijska konferenca, ki bo razpravljala o kandidatih za poslance republiške skupščine. Kamniški volivci bodo izvolili po e-nega poslanca v vsak re-pubiišk zbor, le v gospodarski zbor bodo volili dva poslanca. Kandidacijska konferenca bo prav tako izvolila člane medobčinske kandidacijske konference, ki se bo sestala v Kranju in predlagala kandidate za poslance zvezne skupščine. T. J. Bralce revije„T0VARIŠ" opozarjamo na prihodnjo številko Za 8. marec je TOVARIŠ svojim bralkam pripravil posebno presenečenje: 8 strani barvnih fotografij modelov, ki jih znani italijanski kreatorji predlagajo za pomladne dni. Nova moda je sveža, praktična in primerna za sodobno žensko Ugajali ji bodo kroji, ki ne spreminjajo ženskih oblik, obilica bele barve in vseh pastelnih odtenkov, pa materiali, med katerimi je veliko volne in domiselno potiskanega platna, in ne nazadnje krila, ki še vedno odkrivajo kolena. Tiste pa, ki 8. marec slavijo »kar tako« iz solidarnosti in zaradi proslav na sploh, pa opozarjamo na začetek nove, nadvse zanimive serije: »OBTOŽENI, VSTANITE!« V njej bodo objavljene zgodbe, drame, včasih tudi komedije, zapisane na porumenelih listih slovenskih sodnih spisov V tej številki začenjamo serijo z zgodbo »Poslednji zmenek Poldke Novakove«, ljubezensko dramo, ki se je končala z nasilno smrtjo junakinje. NE ZAMUDITE ZAČETKA NOVE »TOVARIŠEVE« SERIJE! Za uvod zmagi Poljske in NDR Prvi tekmi svetovnega hokejskega prvenstva v skupini B v Tivoliju po napovedih LJUBU AN A. 28. febr. Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B v tivolski dvorani se je začelo. 2e prvi dan je moralo na led vseh osem reprezentanc, tako da je po uvodnih prvih štirih spopadih (izmed 38) tudi že podan prvi obris forme ekip. Za Jugodovanv je m« v središču pozornosti seveda prva tekma našega zastopstva, v kateri so se srečali s Zahodnimi Nemci, •nira izmed največjih favoritov za prvo mesto. Ker se je srečanje začelo šele po slovesni otvoritvi ob 20.30, v tej izdaji našega lista žal že ne moremo poročati o njem.. . Poljska: Romunija 4:2 (0:1, 2:0,2:1) IJTBUANA _ Drsališče t Tivoliju. tekma SP St. 1, soomka Wold • Nonetlu) in Ehrensperger tSvt-oa>. gledalcev okrog 1300. Kateasie minute: Poljska 10 minut . Romunija 2 minuti. STRELCI: 0:1 — Fana «>. 1:1 — Bialjnicki «2«). 1:2 — Kadk <27). 22 Varga <411. 3:2 Kacik (S3». 4:2 Goraiczvk <60>. POLJSKA: Bizub, Tkacz. Frvsle-wicz. Ru»:now:c2, Goralczvk. Ca. chovrskl. Lancer. Kopcrynsln. Bia-Ijmicki. Slowakievncz. Komorsld, Kiianowicz. Stefamak. Kacik, Zie-tara. Forjan, Novak. ROMUNIJA- Dumitras. Stoiculee-cu. Fa^aras. Spanca. Ionita. Varga. G. Szabo. Kalamar. J. Szabo. Pari. Florescu. Basa. Gheorghiu. Biro. Hatanu. Že na zadetku velikih spopadov je bil to nadvse ogorčen boj. v katerem zagrizena m skrajno požrtvovalna nasprotnika msta varčevala z močmi, temveč so akcije po*ekale domala brez oddiha. Sprva ao bili Romuni napadal nej>: in so imeti več od igre. tako da Poljaki skorajda niso prišli do besede, romunski vratar pa je bil takore-koč brez dela. Poljaki so med nenehnimi romunskimi napadi za-man poskakal:, da bi uredili vrste, zato se jim ni posrečila nobena organizirana akcija. Njihova obramba je bila nepreetino lubtno zaposlena, zlasti ker so Romuni že tako zgodaj prišli v vodstvo. Sele v drugi tretjini »o se Poljaki opomogli. Potem ko so izenačili. »o btli v vseh pogledih bolj-Ai nasprotnik. Hitreje so drsali, zaradi česar so si znali pripraviti rudi več zrelejših priložnosti, izmed katerih so dve izkoristili in povedli 2:1. Romunski vratar Du-mitras se je adel neranaeljiv. vato ga je zamenjal Sroiculescu. Odlični romunski branilec Varga je fte v začetku zadnje tretjine z dobro odmerjenim udarcem od daleč presenetil vratarja In tako spet izenačil 2:2. Opogumljeni Romuni so poslej, slasti prek Varge poskušali ie nekajkrat srečo po enaki poti. toda Poljaki ao se dobro Pana prvi načel mrežo Komaj tri minute čiste igre je poteklo po sodnikovem žvižgu in fte smo na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu videli prvi gol. Rumena petnajstič* Edvrard Pana se je znašel pred poljskimi vrati. Mimo njega je pridrsel Flo-rescu, zavil proti golu in podal ploščico nazaj. Pana nd pomišljal. Z backhand udarcem je poslal puck v vratarjev levi spodnji kot. Edvrard Pana. 25-letnl romunski reprezentant. je tako postal prn strelec turnirja. »Lani v Grenoblu sem bil tretji na listi strelcev skupine B.« Je povedal, »zato vam sploh ne vem pe veda tl kolikokrat srca ■ Pena igra pri skem Dinamu. O današnji tekmi a Poljsko je dejal, da ja bila selo brarull ln naposled spet prišli v vodstvo. V zadnji minuti je romunski trener poslal namesto vratarja na bojišče istega igralca v polju. todA Goralczvk je v zadnjih sekun-d-kh spretno dvignil ploščico v zrak r. 'o preusmeril proti praznim romunskim vratom. 8. LIPAR DR Nemčija: Italija 11:1 (2:0,4:1,5:0) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli — tekma SP ftt. 2 — sodnika Čebulj in Ker koš. oba Jugoslavija — gledalcev 1000. STRELCI: 1:0 — Fuchs (21. 2:0 — Karrenbauer (8). 3:0 — Nuaok (38). 3:1 — Lorenzi <34). 4:1 — Prusea ‘33>. 8:1 — Pat ssc maki 08). «1 — Plotka • 39). 7:1 — Riedel (42), 8:1 — Noack (44). 9 1 — Fuchs >47). 10:1 Hiller (47). 11:1 — Pefers >4?'. Halo, Tivoli! Novinarji iz devetih dežel —-razen časnikarjev sodelujočih držav je v novinarskem taboru zastopana samo fte CSSR — so dobili svoje tiskovno, središče v bodouem mladinskem ta Marina Mila-r.ovic (Ekspres. B* ograd) in Branka Preltvič (Svet, Beograd). Ni kaj — rudi ženske rade spremljajo tipično moško igro. Posebni poročevalec milanskega športnega dnevnika Gaz-eecta del.o Šport Luigi Grassi ni spremenil svojih navad, odkar je zadnjič — pred leti — spr*mi ;ul razburljive dogodke v dvorani Tivoli. Brž to se je vedri Italijan oglasil v tiskovnem središču, je prosil za šop papirja m začel n sati dekleta, ki so zaposlena v ti-sKovnem središču. Risanje je ena izmed njegovih strasti, zagotavlja Luigi. Prisotnost tolikega števila domačih in tujih novinarjev so izkoristili tudi prireditelji svetovnega prvenstva v košarki 1970 v Ljubljani in razdelili mednje lepe prospekt Za tako reklamo so §e odločili tudi prireditelji ženskega m moškega evroj r-kega prvenstva v veslanju, ki bo septembra na Vrbskem jezeru. Kakor sta reprezentanci ZRN in NDR ekmeca za prvo mesto na ljuoiJanškem turnirju, tako so pripravljeni na boj med seboj tudi časnikarji iz obeh Nemčij. Zanimivo je. da . a n. modu v tiskovno središče najprej zanimal:. kdo je prišel poročat Iz nasprotnega tabora. Kaže, da bodo nemški novinarji prek časopisnih stolpcev skušah poravnat marsikateri račun ... j red tremi leti je upravnik ti- rfUA Kakor jTe •Hokeju 66«. _ ■»kovnega središča tudi tokrat Sveto Hribar, ki med drugim skrbi tudi za to. da novinarska grla niso aneraj suha. Iznajdljivi upravnik je za pija-5o staknil tudi že ustrezen »fri-tder»: hladno klet pod plato-lon pred dvorano Tivoli; ▼ vročih hokejskih dneh je up. -avnrlci hvaležnost novinarjev aagotovljena vnaprej. NDR: Koch. Hirche. Novy, Peten. Slapke. Braun. Noack. Hiller, Nickel. Prusa. Fuchs. Zieche. Kar-rt^ibauer. Riedel. Pat *c h maki. ITALIJA: Viale. Tagliani. O. Da Rm. Verocai, Bacber, Bernardi, Lorenzi. Pasollzi. Constantini. Be-nedetri. W. Piccolruaz. A. Da Rm. Savaris. G. Piccolrurae. Mast el. Srečanje med prvim favoritom ?r\«mvva ekipo NDR in najresnejšim kandidatom za zadnje mesto t skupini se ni sprevrglo v boj Davida z Gol: Jarom. Seveda zma-:a Nemcev še zdaleč ni bila o;:ro-Vna. vendar pa ie bila izbojevana s precej več fruda. kot Je bilo P' ' vkovati. Zmagovalci so prekašali nasprotnike v vseh elementih bokejdu igre. razen v borbenosti, vendar to za pričakovano še višjo zmago ni bilo dovolj. Ita-:»anom so akcije v napadu še nekako uspevale, bile so kar dovolj povezane za moštvo, ki je bržčas obsojeno na izpad iz skupine B. njihova naj šibkejša točka pa je nedvomno hitrost. Favoriti so povedli fte po 69 sekundah in kmalu zatem zvišali vodstvo, to pa je bilo tudi vse, kar Je bilo v tem delu igre omembe vrednega. Igra se je večinoma odvijala po sredini igrišča in priložnosti za zadetek skoraj ni bilo. Najzanimivejšt Je bil drugi del. Nemci so sicer kmalu zvišali razliko, toda takoj za tem so Italijani ob bučnem bodrenju občinstva, ki je skandiralo »plavi, plavi«. zmanjšali razliko na 1:3. V gneči pred nemškimi vrati Je bil najprisebnejši Lorenzi, ki je iz bližine neubranljivo potresel mrežo. Veselje na tribunah se še ni poleglo. ko so imeli naši sosedje kar dve idealni priložnosti, ki pa so ju prepoceni zapravili. Ko je bil zaradi igranja z zlomljeno palico izključen Fuchs so upi Italijanov še porasli. V preveliki ftelji, da bi čimprej dosegli zadetek, pa so zanemarili obrambo in Noack je v prv.-em slalomu dosegel četrti zadetek sa NDR. Italijani so nato precej popustil! ta prav po nepotrebnem prejeli fte dva gola. V pr. vam delu sadnje tretjine ao Italijanom pošle mod In ekipa NDR jim je brca težav natresla fte pet zadetkov. B. KUTIN 1. NDR 118 0 11:1 2 2. Poljska 1 1 0 0 4:2 2 3. Romunija 10 0 1 2:4 0 4. Italija 10 0 1 1:11 0 5. Avstrija — ------— — — 6. Jugoslavija---------— — 7. Norveška-------— — — — 8. ZRN ---------— — Poljaki zadovoljni LJUBLJANA — Goralcrvkov gol v zadnji sekundi igre. ki je le potrdil zmago Poljakov nad Romuni (4:2), je bil trenutek, o katerem so anagovalci tudi največ govorili m mizo Levove obednl-ce. Vsi so si edini v dem, da so za Poljake Romuni od zmeraj bili zelo neugoden nasprotnik. Edini, ki se je malce »žrl«, je bil poljski vratar Tkacz. Prav on je pri .stanju 2:1 izpustil na videa nenevaren strel Varge in zmago zvo-jega moštva tako postavil pod vprašaj. A vse se Je Tečno končalo — za Poljake. Trener Maselko, sicer veasl snage, pa je opozoril na večno hibo svojega moštva — slabo obrambo. »Ce bi naši branilci bili v igri kos napadalcem, bi bU precej mirnejši pred nadaljnjimi srečanji.« B. 8. Romuni ob centra LJUBLJANA — Romuni ao ba po prvi tekmi precej nerazpoloženi. Čeprav sta oba trenerja VI-tealav Novaček (CSSR) In Ion Tl-ron zatrjevala, da jih poraz ni vznejevoljil. Precej bolj kot aa-radi poraza so bili zaskrbljeni m svojega napadalca Iuliana Flore-scuja. ki Je moral zaradi poškodbe na nogi v bolnišnico. »Vse tri centre — Floreacuja. Kalamarja in Hucanuja so nem Poljaki poškodovali.« je dejal NovaCek. »in prav tu je treba iskati vzrok natega poraza.« Tiron pa Zadnja vest Zmaga SFRJ Naši hokejisti premagali ZRN 4:1 (1:1,2:0, 1:0) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, tekma SP št. 4, sodnika Valentin (Avstr) Wiszisk (Polj), gledalcev 6.000. .STRELCI —0:1 — Schloder (1), 1:1 — S. Beravs (8). 2:1 — R. Hit| (26), 3:1 — R. Hiti (33). 4:1 — Mlakar (56). Minilo je natanko pol minute igre, ko je Felc prodrl v levi kot drsališča, prišel za nemška vrata in podal pred nje. 2al pa so tu vsi naši zgrešili puck ln Scholder se je popolnoma sam znašel v protinapadu in premagal Kneza v 33. sekundi. Potem pa se je začela jugoslovanska ofenziva. Veliko število priložnosti je prineslo tudi izenačenje. Hiti je iz obrambne tretjine podal S. Beravsu. ki je v protinapadu izenačil. Proti koncu tretjine so imeli naši dva igralca več na ledu. pa tega niso izkoristili. Druga tretjina se za naše ni začela spodbudno, kajti nasprotniki so naše stisnili v obrambo, v kateri je enkrat oelo manjkal izključeni Rataj. Pa vendar Je v šesti minuti Hit! nenadoma povedel 2:1. Da bi bilo veselje v našem ta-boru še večje, je Rudi Hiti kmalu zatem izkoristil še premoč enega igralca in vodstvo Jugoslavije povečal že na 3:1. V zadnji tretjini so se naši seve-da borili in na vsak način hoteli zadržati prednost dveh golov in s tem nadvse dragoceno zmago nad ZRN. Pa ni ostalo le pri tem, kajti Mlakar je v 56. minuti, ko smo imeli sjret igralca več, dosegel celo četrti gol. Slavje v Tivoliju Je bilo nepopisno. Avstrija : Norveška 3:3 (2:0, 1:2, 0:1) | ROKOMET švedska : Jugoslavija 12:13 (9:9) STOCKHOLM. 28. febr. — ▼ Izredni tekmi so jugoslovanski rokometaši premagali reprezentanco švedske 13:12 (9:9). V prvih de. setih minutah ao domačini povedli celo 6:0. pa vendar Je našim še uspelo izenačiti na 9:9. V nadaljevanju so potem Jugoslovani takoj povedli in skromno prednost zadržali do konca. Hokej 69 na radiu in TV Iz dvoran« Tivoli 23 prenosov tekem skupine B LJUBLJANA — Nejvečjo iport no prireditev leto, v glavnem mestu SRS, svetovno prvenstvo »kup-.ne B v hokeju ne ledu. bosta ustrezno epremljala tudi slovenski radio in televizija, in sicer ne -samo is svoje poslušalce in gledalce. temveč tudi kot gostitelja Merilnih tujih radijskih in televizijskih postaj Z informacijo o tem. kako bo teklo delo. sta postregla Športni urednik radia Staše Irek in Sef koordinacij TV programa Beno Uvala. • Ljubljanske radijska postaja bo poročala Je dvorane Tivob rakorekoč ves dan. Reporterji bodo opravljali dežurno službo ves čas. ko se bo kaj dogajalo. Neposredna oglašanja bodo v vseh dnevno-informstivnih oddajah prvega in drugega programa, dodatno pa bodo radijski reporterji posredovali neposredno tudi vse zadnje tretjine tekem jugoslovanske reprezentance aa I. program Poročali bodo Stane Drek. Franci Pavšer, Mite Trefalt ter Mirko Strehovec, ki služi ta čas kadrovski rok v JLA. Veliko zanimanje za poročanje Je tudi pri prt tujih radijskih postajah. Zanimivo je, da na primer Zahodni Nemci ne bodo neposredno prenašali samo tekem avoje reprezentance, temveč celo druge. Mlin-chenska poeta ja na primer tekmo Jugoslavija : Italija. • Glede zanimanja tujih postaj za ljubljansko prvenstvo pa so zlasti presenečeni na televiziji. Leta bo tako anova morala opraviti veliko dela. Prev zaradi hokejskih prenosov so ▼ Ljubljani začeli a pripravami ne letošnjo največjo akcijo — prenos planiške prireditve — precej prej. Ljubljanski studio bo od 28 tekem neposredno prenašal kar 23 srečanj. Druge Jt«oeftovanslce postaje bodo posredovale osem prenosov. ljubljanska televizija pa bo za svoje gledalce prenašala še tri dodatne tekme. Srečanja bodo la Ljubljane neposredno pre- našale tudi vse televizij# dišav-udeleženk. Vsaka od teh seveda pretežno tekme svoje reprezentance. Na televiziji ae bodo potrudili, da bodo prenose opravili na podobni ravni kot pred tremi leti. Bistveno tehničnih obogatitev ne bo. razen novega pnbliževalca — »zoomu«. ki je sploh nova optična prireditev ljubljanske postaje in bo omogočil veliko boljše posnetke. Tudi vsi televizijski komentatorji bodo komentirali is Ljubljane, kar bo zadalo tehnikom ljubljanskega studia dosti dela. Se zanimivost: Norvežani ao naročili pri TV Ljubljana posebno uslugo. Le enkrat bodo prenašali tekmo svoje reprezentance neposredno, tri druge, ki so jih uvrstili v svoj TV spored, pa bodo posredovali z magnetofonskega traku, ki jim ga bodo im Ljubljane poslali z letalom. Letalo pa ne bo posebno, temveč normalna linijska zveza in pri izkušnjah z nekaterimi (zlasti našimi (prevozniki se utegne zgoditi, da bodo gledali norveški gledalci zelo stare posnetke . . . Prenos iz ljubljanske dvorana Tivoli bosta realizirala Beno Hvala in Stane Skodlar, slovenski komentatorji bodo Marka Rožman, >lito Trefalt in Franci Pav-ier, tehnično pa bodo prenoae oskrbeli Tone Jaše, inf. Vlada Mašera ln inž. Božo (Hana. Sicer pa pravijo na RTV Ljubljana. da se ob pripravah na letošnje svetovno hokejsko prvenstvo še enkrat izkazalo, da dvorana v Tivoliju, vsaj tako urejena kot Je zdaj, ni najbolj primerna za televizijsko ta) radijsko službo. Premalo je, na primer, reporterskih kabin, iz katerih bi lahko nemoteno sledili dogodkom, mnoge od njih pa ao tudi zelo neudobne. O tem bo trebe zlasti razmisliti pred svetovnima prvenstvoma v košarki ta) telovadbi, ko bo poročevalcev in točaj tudi zahtev še več kot letoa. BORIS BERGANT aa nft pritoževal Poljakov, pač p nečiato igro. Za igralci ntao t je namreč, da tal fleično ni povrhu Val pa . če M_____________ daloi pri atenju 3:2 McorJetili dve ugodni prtkdnorit m aadetek. B. S. Potrti Norvežani Vo tekmi m Avstrijo Jm v Nor. vsAkcm tabora vladala jvecejšnja potrtost: »Nismo pripotovali, da M na-•ah itrana pri vrhu laatrloa.« ja dejal njihov vodja Par Abraham, aan,« ampak, da ae bomo borili aa obstanek v B akupinl.« Afnmja Norvvdanov Je namreč, da ie bodo borili predvsem Avstrijci kt Bali. jam. Torej je 3:3 m Avstrijo vas prej kot vzpodbudno. No. Ces des eo Korvetam te mater prišU k sebi tel Bedeli bolj optimistično gledati na prihodnja srečanja. Predvsem jim je v uteho, da ao ae po klavrni prvi tretjim ko ao Avstrijci vodili fe M b f dram 3:1 bolje drtal. Sicer pa Norntam skromna upe v Ljubljani opravičujejo s odsotnostjo tastih najboljših igralcev, ki niso moril pripotovati, ker niso mogli aer ustiti svojih delovnih maat, dva pa ata abolela to ▼ Ljubljani. Današnji spored 16.00 — Norveška : NDR (aad-nja tekma med tekmecema na SP je bla 1. 1965 na Finskem, metala pa je NDR 5:1.) Zadnja uvrstitev na SP — NDR osma v »A« Skupim 1960, Nervetta tretja ▼ »B. 1060. 19.30 — Romunija : ZRN (aad-nja tekma med tekmecema na SP Je bite 1. 1966 v Tmi ulili, makete je ZRN 4:1.) Zadnja uvrstitev na SP — ON sedma v aAe skupim 1909, RaSb-alte Četrta v »B« 19«. Tito pokrovitelj X. padalskega SP »■OGRAD, 39. Mar. — Pnta «k> ja X. svaki psihodnjata lata na ■vam Jugoslavije Je bila, araantelranja svetovnih prvtnstev v padalstvu ln je bila hkrati tudi prireditelj prvega SP na Bledu. Tudi takrat Je bil pokrovitelj Tito. | PBS4NJE' 1 Seyfertova svetovna prvakinja COLORADO SPRINGS, 28 feb. Dvajsetletna evropska prvakinja Gaby Seyfect ja osvojite tudi naslov svetovne prvakinje, srebrno In bronasto kolajno pa sta dobili Avstrijka Schuba k> Madterka Alxnasy. »onem rasultatl tenak posamce-no: 1. Seyfert (NDR) 2.795.5 (9). 2. Schuba (Avstr.) 2.709,4 (24), 3. Ahnasjr (Medi.) 2.704,6 (27). 4. Holmes 2.696,2 (33), 5. Lyim (obe ZDA) 2.663,4 (44), 6. Carbonetto (Kanada) 2.616,0 (53). Hana Ma-ifcova aa je med prvenstvom po-škodovala ln Je morale odstopiti- Bo Obveamh likih vodi pri moških AmertSan Wood. /z našega tabora James Bond - priprava za ZRN Bogo Jan dobil sina in bi bil rad prvi strelec LJUBLJANA. 28. febr. V jugoslovanskem taboru, vsaj na zunaj, pred prvim nastopom na SP m bilo opaziti nobene nervoee. O hokeju igralci skorajda ne razpravljajo. Njihove teme razgovorov so dieto vsakdanje- k Čemur Jih spodbuja tudi trener, ki deluje nanje selo pomirjajoče, v ta namen jim je sinodi priporočil ogled filma, ob katerem so ae posamezniki povsem rateiveU. kajti gledali ao slovitega Jamesa Bonda in »Občudovali« njegovo j košarka" A OLIMPIJA: moramo zmagati Ekipa Beograda Je prav gotovo tisto moštvo v letošnjem državnem prvenstvu, ki skrbi za presenečenja. Najprej so premagali vodečo Crveno zvezdo, hip neto pa Izgubili proti Rabotničkume v Skopju. Zato ni nič čudnega, če pred tekmo s Olimpijo Beograjčani izjavljajo: »Nič se ne ve, kaj bo na koncu tekme!« Za Olimpijo, v Beogradu bodo igrali prav vsi košarkarji, je današnja tekma fte kako pomembna. Pred prvenstvom so namreč Ljubljančani izračunali, da jim je potreben vsaj polovičen Izkupiček s beograjskih tekmovanj. Dve tekmi (s Partizanam in Crveno zvezdo) so fte izgubili. Ge hočejo Igralci Olimpije še naprej konkurirati za naslov prvaka, morajo po lastnih izračunih, premagati tako Beograd kot tudi ekipo Radničkega. Trener Olimpije Pavlovič Je pred odhodom povedal, da je prepričan ▼ zmago .svoje ekipe, obenem pa Je tudi prepričan, da bo proti Beogradu amag&ti prav tako težko, kot proti katerikoli drugi beograjski ekipi. Torej vendarle kanček pesimizma ... M. DERMASTIA SLOVAN: morda prvi točki V nedeljo ob 10. uri igrajo košarkarji Slovenc v Tivoliju ■ Borcem lc Čačka. Gostje ao vsekakor ena redkih ekip, ki bi morda točki le lahko pustili ▼ Ljubljani. Ras je sicer MiSovičeva ekipa dokaj dobra, toda tudi aa Slovana Je še daa, da anlmrt snaga, a čimer bt napravil na dnu leitvioa ie večjo snedo. MoACani ao obljubili velik boj in vte upajo, ds bodo vendarle enkait slavili tudi snago. CSKA : Zadar 83:75 (41:32) MOSKVA. 28. Mr. — Dvorana CSKA, prva tekma četrtfinala aa pokal evropskih koAarkarskih prvakov, sodnika Gslfra (Madžarska) tal Karen (Finska), gledalcev 1.200. CSKA: Kapranov 14. Voljnov 20, Andrejev 21, Kuljkov 11, Sadja kin 12. Balov 3. Lipso 2. Sele-hov, Kovirkin. ZADAR. SUpčevIČ 13. Cosfd 17. BraJkovič 12, Maroelič 8, Volčič 16, Troskot 6, Gruškovnjak. Jugoslovanski košarkarji imajo velike možnosti, da na povratnem srečanju, ki bo 6. marca v Zadru. nadoknadijo razliko 8 košev Is Moskve. Čeprav ao bili njihovi nasprotniki vas čas v vodstvu. Zadrčani niso igrah podrejena vloge. Posebno dobro ao igrali ▼ finišu in bi s malo manj narvo-eo rezultat oelo lahko laenačlU Vso težo večanja sta nosili prvi peterki: Kapranov, Voljnov. Andrejev, Kuljkov ln Sedjakin pri domačih in Stipčevlč, Cosič, BraJkovič, Maroelič in Valčič pil gostih. Igralci CSKA ao naredili največjo napako a tem, ker ao preveč Igrali prek 215 cm visokega Andrejeva, čeprav je bilo v njihovem moštvu še pet dvome-trašev. Tako pa ao ae Andrejev ln drugi člani prve peterke preveč utrudili tal Jih je moral trener Alačačsn zamenjati. .Jugoslovani so to izkoristili in zmanjšali razliko. Njihov najboljši igralec Ooedč je bil preveč živčen in je prevečkrat drifci žogo v rokah, tako da ata mu jo sodnika nekajkrat odvzela. Drugače Je bil to zanimiv in dinamičen boj dveh enakovrednih tekmecev, v katerem ao ai domačini zagotovili zmago šele v zadnjih minutah. spretnost. Streljanja je bilo na filmskem platnu na pretek. Ni kaj reči, posrečena asociacija s hokejem in če bodo naši napadalci posnemali filmske strelce tudi v tivolski dvorani tako ognjevito, tedaj se ni bati, da v nasprotnikovih mrežah ne bi bilo dovolj zadetkov. > »Hora legalis« je bila sinoči ob 23. uri, toda igralci so se nenadoma zresnili in sklenili, \la pojdejo na počitek kar takoj po prihodu iz kina. Edino Ivo Jan je bil izjema. Lakota ga je namreč tako močno zagrabila, da ni utegnil počakati večerje v hotelu »Lev«, kjer so vsi igralci tudi nastanjeni, temveč jo je odkuril domov, kjer so mu bržčas pripravili kaj posebnega za pod zob. Njegov brat Bogo pa ima ta čas čisto drugačne skrbi — pred dnevi je postal srečen očka. Na krepkega sinčka je silno ponosen in ne ve. kako bi občutku sreče dajal du&ka. Odločil se je. da se bo za ta velik dogodek oddolžil po svoje, tako kakor se spodobi pravemu športniku v teh pomembnih dneh. Zeli se vpisati na listo strelcev kot prvi Jugoslovan'. Kdaj in na kateri tekmi bo to. tega ni »zaupal« nikomur . . . Mimo »družinsko« življenje je včeraj razgibal še en dogodek — pošiljka novih trenerk, darilo Sloveni ja-športa. Izdelane so zares okusno in so jih vsi igralci zelo veseli, najbolj pa vratar Medve-ščaka Sinaaovič, ki je dejal, da tega oblačila sploh ne bo slekel vseh deset dni. Edino neprijetno presenečenje ga je doletelo sinoči, ko so mu v hotelu za pranje treh srajc in nekaj spodnjega perila zaračunali 50 dinarjev! Takšnega izdatka si v naprej ras ne more ne on ne nihče drugi še privoščiti. Zato je sklenil, da bo to delo odslej s pomočjo pralnih praškov opravljal sam. Igralci pravijo, da je jugoslovanska ekipa popolna šele zdaj, ko se je danes preselil k njim v botri za vse dni prvenstva njihov zdravnik dr. Ludvik Ravnik, ki ga imajo vsi tako zelo radi, saj skrbi zanje prav po očetovsko. Njegova soba v hotelu je podobna majhni ambulanti, s katero pa ne bi Ml rad prav nič radodaren. Vnet dolgoleten športnik, kakršen je dr. Ravnik, želi, da bi se njegovi varovanci počutili v teh dneh kar najbolje in ga razveseljevali s čimveč dobro odmerjenimi udarci — po gumijasti ploščici kajpak. S. L. Enajsterica še uganka V osmini finala nogometnega pokala jutri Željezničar — Olimpija LJUBLJANA: Nogometaši Olimpije bodo odprli letošnjo sezono že jutri, vendar ne na bežigrajskem stadionu, temveč v Sarajevu, kamor pojdejo na tekmo z domačim željezničarjem v osminki finala za pokal. Menda še ni bilo takšne sezone, da ne bi številni privrženci te igre videli svojih ljubljencev vsaj nekajkrat poprej na prijateljskih tek. mah, preden so odšli na pomemben spopad. Tokrat preprosto ni Mio res nobene priložnosti, kajti tudi bežigrajski stadion s pomožnim igriščem vred je bil v dolgem zimskem »snu«. Zato so bili igralci prisiljeni nadaljevati zimske priprave zunaj Ljubljane do zadnjega, ob morju in nazadnje Se v Novi Gorici, kjer so delovni pogoji vsaj kolikor toliko ugodni. Zato bo nedeljska pokalna tekma ▼ Sarajevu za nas nadvse dobrodošla — Je dejal trener belo-zele- IVER DNEVA Vendarle nogometni sporazum Maratonski spor med združenjem klubov prve zvezne nogometne lige in športno napovedjo je naposled le končan v kolikor tolikšno zadovoljstvo obeh strani. Združenje bo od »Športne napovedi« prejelo letno odškodnino v znesku 4,5 milijona din. Od teh sredstev bo 75 odst. pripadlo klubom prve lige, 25 odst. pa članom druge lige. Tudi NZJ ne bo ostala praznih rok, saj bo prejemala svoj »odstotek« kot devetnajsti član prve lige. mh Vladko Konjevod — saj bomo šele sedaj lahko realno ocenili sposobnost naše enajsterice, ki bo že naslednjo nedeljo staitala v spomladansko prvenstvo — in spet z istim nasprotnikom v Sarajevu. Tovariš Konjevod je spet obžaloval, da o svojh varovancih ne more povedati kaj več, kakor jih je ocenil še nedavno, ker za to preprosto ni imel prave priložnosti. l*o njegovem občutku pa Olimpija vendarle prikazuje zrelejši nogomet in tudi napadalci so učinkovitejši. Določen napredek je vseka. vztrajnega dela ter vzorne discipline pri vseh igralcih, toda za sdaj so to samo ugodni vtisi in nič več. Moštvo še ni določeno, ker trener ne bi rad že vnaprej odkril taktike, kakršno namerava uveljaviti na jutrišnji tekmi. V poštev prihajajo pa tile igralci: Žabjek, Zupančič, Kokot, Rogič, Soškič, Kapidžič, Jovanovič, Jukič, Zavrl, Petrunič, Ameršek Smajlovič, Pe-jovič, Oblak, Pophroda. S. LIPAR ŽELJEZNIČAR: čez prvo oviro? SARAJEVO — Pred gostovanjem Olimpije so v taboru domačih zmerno optimistični. Vsi se zavedajo, da je Olimpija v gosteh posebno nevarna, na j več j a ovira pa bodo bivši igralci z Grbovice. — Smajlovič Kokot in Kapidžič. Kljub temu nihče ne dvomi o us- pehu — tembolj, ker ima 2elee-ničar velite želje v tekmovanju aa pokal. Sarajevčani so po vsej verjetno, sfci favoriti tega srečanja. Dosedaj Imajo boljšo bilanco v srečanjih c Ljubljančani. »Samo z dinamično in napadalno igro bomo izločili goste,« komentira srečanje kapetan in vratar Vasil Radovič. Čeprav moštvo še ni določeno, bo trener Ribar povsem sodeč poslal v boj naslednjo enajsterico: Radovič, Saračevič, Bečispahič, Bratič, Hadžiabdič, Mutfkič I, Je. lošič, Bajič, Bukal, Sprečo in Muj-kič II. K. KAMERI C \ SAH Parma le remiziral NOVI TRAVNIK, 28. febr. — V 16. kolu državnega šahovskega prvenstva so grali takole: Parma : Ivanovič remi, Planinc : Rakič 1:0, Stupica : Matanovič remi, Cvetkovič : Puc 1:0, Marangunič : Ničev-ski remi, Messing : Bertok remi. Minic : Vukič 1:0, Mašič : Ljubo-jevič 0:1, Ostojič je zmagal brea igre. VRSTNI RED: Matanovič in O-stojič 10, Ničevski 9,5, Bukič 9 (1), Parma in Minič 9, ... Pla- ninc 8 ( + ), Puc 6, Stupica 5 (2) itd. Damjanovič^ predzadnji TAIJ.IN, 28. febr. — Po nadaljevanju prekinjenih partij je vrstni red na mednarodnem šahovskem turnirju naslednji: Štej n 4, Gufeljd, Gipslis, Noj in Arulaid 3,5, Keres 3 . .. Damjanovič 1_ V Kočevju — prisrčno Marjana Lubej in Miro Cerar proglašena za športnika leta KOČEVJE — Prireditev »Šport-glasba-moda«, ki jo je v šeškovem domu priredilo združenje Športnih novinarjev Slovenije v organizaciji TVD Partizan Kočevje in pod pokroviteljstvom tovarne pletenin RAŠICA, je dvakrat do zadnjega kotička napolnila dvorano. Popoldanska predstava za mladino je bila nekoliko krajša — s predstavitvijo najboljših slovenskih športnikov kot osrednjotočko, zvečer pa je bil spored obširnejši, med programom pa je bila tudi modna revija Rašice. Mesto ob Rinži je prisrčno sprejelo vrsto najboljših slovenskih športnikov. Prav gotovo je, da Marjana Lubej in Miro Cerar — športnica in športnik leta 1968 po izboru članov združenja športnih novinarjev Slovenije še dolgo UTRINKI PREDOLGIH SO a — Planina mu Jugoslavija ima aa državno atensko prvenstvo (26.—30. marca) na izbiro trt baaane: aagrebikega in reškaga. ki ata dolga 25 m in beograjskega, ki Ja dolg 50 m. — PZT je imela izbirati tudi med tremi cenami: ura tekmovanja v Beogradu 600 din, v Zagrebu 300 ln na Reki 240 din. Ker pa Je prireditelju priskočila na pomoč beograjska RTV. Je tamošnjl bazen postal najcenejii. Tja pa zdaj spet bodejo klubi, ker ae v daljšem bazenu boje slabših rezultatov. SPET DRUGI — Svetovnega prvaka v amudarakptti skokih Bjbma Wirkolo ae Jo zadelo oprijemati drugo mesto. Nedavno Je bil drugi na prvenstvu Norveške, te dni pa ga Je na tekmi v Gloeviku ari. nll na drugo mesto 20-letni domačin Erling Strandzn. »ZDAJ V BEOGRAD!« — Tako Jo izjavila francoaka atletinja Co-let te Demon, olimpijska miroval-ka v teku na 400 m potem ko Ja na 300 m dosegla najboljši reaul-tat (38.4) na svetu v dvorani. Besso-nova ja menila, da po številnih krosih trenutno ni tako hitra, po odličnem starta na 300 m pa Ja dejala: »Povsem sem aa odločila, da bom atartala na EP (v dvorani) v Beogradu!« AJDOVŠČINA — Na prijateljski nogometni taktni Ja domača Primorje premagalo ljubljansko Svobodo 3:0 <3:01. 1«. T. ne bosta pozabite ’ navdušenega odobravanja, ki sta ga bila deležna ob slovesni proglasitvi v Kočevju. Ko je jubilant iz vrst ZSNS Zdeno Vahtar, športni urednik mariborskega Večera, ki ie pred nedavnim slavil petdesetletnico, predal Lubejevi in Cerarju darili in plaketi ZSNS, je v dvorani še nekaj minut odmeval aplavz, zasluženo priznanje obema našima vrhunskima športnikoma — atletinji celjskega Kladivarja in telovadcu Partizana Narodni dom. Najboljšima športnikoma leta je generalno zastopstvo švicarske tvrdke DARWIL v Trstu poklonilo posebni nagradi. DobiJa sta superavtomatski športni uri (model lord 71) s specialnim jeklenim ohišjem, kakršna je zdaj moda v športnem svetu, izredno vesela pa sta bite tudi daril tovarne pletenin RAŠICA, ki je obdarila tudi vse druge nastopajoče športnike. Izkazala so ae tudi kočevska podjetja, ki so vsem športnikom prav tako pripravite darila. To so bili Trikoti, Melamin, Pugled, Teksttlana, Itas, KGP, Tiskarna, Avto, Rudnik, Ink op, Trgopromet ter Kreditna banka in turistično društvo. V pestrem zaporedju so se na odru vrstili športniki in glasbeniki. Igrali so »Mladi levi« tel Avgust Stanko, peli pa sta Marjana Deržaj in Jožica Svete. Duhovit Je bil tudi tokrat Tone Fomezzi-Tof. Izmed športnikov, ki so se predstavili kočevskemu občinstvu je bil vsak deležen velike pozornosti. Od smučanja — do namiznega tenisa je segala paleta. Naj naštejemo nastopajoče: smu-čarja-skakalca Ludvik Zajc in Miro Oman s trenerjem Lojzetom Gorjancem in bivšim svetovnim rekorderjem inž. Jožetom Šlibarjem (intervju je vodil novinar Franci Pavšer), telovadca Janez "Brodnik in Milenko Kersnič (Dušan Kuret), plavalec Dani Vrhov-šek (Stane Trbovc), namiznoteniški igralec Janez Teran (Marjan Gogala), novopečeni evropski prvak v kegljanju na ledu Ivan Pi-ber (Franek Trefalt), atleta Nataša Urbančič in Polde Milek (Evgen Bergant), košarkarja Marjana Bremec in Ivo Daneu (Stane Fugina) ter nagrajenca Marjana Lubej in Miro Cerar (Jože Dekleva). Boris Kutin je predstavil domače športnike Boruta Hočevarja, Tineta Šego, Jožeta Turka in Iva Staniča, razgovor o »Hokeju 1969« pa je vodil Matic Derma-stia. Konferansje je bil Tomaž Terček, režiser prireditve pa Marjan Stare, Športnim gostom iz vse Slovenije je priredil sprejem tudi predsednik občinske skupščine Kočev'-je Miro Hegler, ki je izrazil zadovoljstvo, da je lahko Kočevje videlo in slišalo toliko vrhunskih slovenskih športnikov. S skupno večerjo v hotelu »Pugled«, ki so jo priredili domačini, se je končal obisk slovenskih športnikov v Kočevju. Razveseljivo je zlasti, da so prireditev — ob pokrovitelju tovarni RAŠICA — omogočili s skupnimi močmi tako družbene organizacije Kočevja, kot tamošnja podjetja in športne organizacije (občinska zveza za telesno kulturo, TVD Partizan). Športniki so znali ceniti njihova prizadevanja in so zato ob slovesu obljubili, da se bodo radi še kdaj odzvali vabilu. Jeseničani najuspešnejši Mladi alpski smučarji končali 24. prvenstvo SFRJ SI.OVESEN TRENUTEK — Zdeno Vahtar v imenu združenja športnih novinarjev 'Slovenije izroča Miru Cerarju plaketo in uro DARWIL kot športniku leta ▼ Sloveniji. V ozadju športnica leta Marjana Lubej. Foto: Svabid POKROVITELJSTVO RAŠICE — Tovarna pletenin Rašica Je bila pokrovitelj prireditve v Kočevju. Na sliki: komercialni direktor Peter Šoštarič med nagovorom. 1 ALPINISTIČNE NOVICE 1 Zbor načelnikov Po nepotrjenih vesteh bo spomladanski zbor načelnikov alpinističnih odsekov 29. marca na Krvavcu. Čeprav še ni znan dnevni red, je gotovo, da bodo na njem morali izvoliti novo komisijo za alpinizem in njenega načelnika. Aprila bo namreč skupščina PZS ki bo razrešila dosedanje alpinistično vodstvo in potrdila novo. Reievalna tehnika v prodaji Knjigarne Mladinaše knjige so pred dnevi dobile v prodajo hrvaški prevod knjige W. Marinerja »Suvremena tehnika spasavanja tl planinama«. Cena knjige, ki valja kot enotni učbenik v vseh organizacijah včlanjenih v IKAR je 18,— din. Zimski tabor v Prokletijah Komisija za alpinizem PZ Srbije ie obvestila vse republiške komisije, da bo od 15. do 23 marca organizirala zimski tabor v Črnogorskih Prokletijah. Udeleženci bodo nastanjeni v planinskem domu v Grba ji. cena dnevne oskrbe pa bo 20 Ndin. Za razliko od dosedanjih podobnih akcij bodo imeli na taboru tudi nekaj predavanj in skupnih vaj. vodja pa bo Zvone Bla-žina. Prijaviti _se je treba najkasneje d< 100.- ■<7 do 5. 3. in vplačati po din akontacije. | KOLESARSTVO Jelič presenetil PULJ, 28. febr. — Na 102 km dolgi prod od Reke do Pulja je bila danes prva letošnja kolesarska dirka, na kateri je nastopilo 50 najboljših domačih kolesarjev ter ekipa graškega Perglerja, ki trenira v Crlkveoici. Kmalu po startu ae Ja od glavnine oddvojila skupina v kateri so bili vsi favoriti, med njimi Škerlj, Valencie, BillC, Hvasti, Kunaver ln drugi. Med dirko Je bilo te nekaj bree-uspešnlh pobegov posameznikov ali manjših skupin, v finišu pa Je nato presenetljivo amagal elan Metalca iz Kraljeva Jelič. REZULTATI: 1. Jelič (Met) 2:35,47, 2. Kunaver (Rog). 3. Kuralta (Part).... S. Hvasti, 10. Škerlj, 11. ilsahnrtek (val v času ■nagovalea), 15. Spaninger, 16. Fabjan. 17. BoKešar, 21. Valenčič, 22. Roner, Itd. R. MECILOSEK BERI SPORED DANES KOŠARKA Beograd: prvenstvena tekma — ZKL Beograd — Olimpija, ob 18.30 v dvorani v Novem Beogradu. NAMIZNI TENIS KRANJ: prvi del ekipnega prvenstva SRS za moške. Začetek ob 14. uri v OS Simon Jenko. LJUBLJANA: prvi del ekipnega pr. venstva za ženske. Začetek ob 16. uri v, domu Partizana Ilirija. SMUČANJE Kranjska gora: republiško prvenstvo osnovnih in srednjih šol ▼ veleslalomu. Začetek ob 10. uri. Velenje: republiško prvenstvo osnovnih šol v smučarskih skokih. Začetek ob 11. uri. JUTRI ATLETIKA Velenje: republiško prvenstvo ▼ krosu. Začetek ob 10. uri na sta. dionu pri jeseni. JUDO Skopje: nadaljevanje mladinskega državnega prvenstva. KOŠARKA Ljubljana: prvenstvena tekma ZKL Slovan — Borac, ob 10. uri. v dvorani Tivoli. NAMIZNI TENIS KRANJ: nadaljevanje prvega dela ekipnega prvenstva SRS za moške. Začetek ob 8. uri. LJUBLJANA: nadaljevanje prvega dela ekipnega prvenst va SRS za ženske. Začetek ob 8. uri. SODRA2ICA: conski turnir za čla. ne in članice ob 8. uri v domu Partizana. NOGOMET Sanjavo: 2elje*ničar — Olimpija, četrtfinale za pokal SFRJ, ob 15. uri. SMUČANJE Mislinja: meddruštvene tekme v skokih na 65-metrski skakalnici. Začetek ob 15. uri. Sk. Loka: veleslalom za pričal tovari Sešir. Start na Starem vrhu, ob 10. uri. Krško: tekmovanje v veleslalomu za »Albertov memorial«. Začetek ob 11. uri na Polomu. MARIBOR: tekmovanje mariborskih delovnih kolektivov v veleslalomu. Začetek ob 9.30 na smučiščih Habakuk na Pohorju. KRANJSKA GORA, 28. febr. — Z današnjim veleslalomom se je končalo 24. državno prvenstvo v alpskih disciplinah za starejše in mlajše mladince in mladinke. Pri starejših mladincih je zmagal Mariborčan Zavrl, pri mlajših Jeseničan Bernik, pri starejših mladinkah Mariborčanka Žurajeva, pri mlajših pa Jeseničanka Gazvodova. Tekmovalci so imeli idealne tekmovalne pogoje. Proga je bila precej trda, postavil pa jo je Jeseničan Jože Klinar. Za starejše in mlajše mladince je merila 1500 metrov z 58 vratci in 310 m višinske razlike. Dekleta so imela nekoliko krajšo progo. Najuspešnejši tekmovalec letošnjega državnega prvenstva je domačin član SD Jesenic Tomaž Bernik. Pri mlajših mladincih je osvojil vse štiri zlate kolajne. Mariborčan Pirnat je za Bernikom v današnjem veleslalomu zaostal za nekaj več kot dve sekundi in pri-smučah Braniku še eno srebro. Pri starejših mladinkah je prvo mesto premočno osvojila Mariborčanka Žurajeva. Pri mlajših je bila najuspešnejša Kranjskogorčan-ka, članica SD Jesenic, Sonja Gazvoda. Z včerajšnjim prvim mestom v slalomu in današnjo zmago v veleslalomu si je zanesljivo osvojila zlato tudi v kombinaciji. REZULTATI — st. mladinci: 1. Zavrl 1:34,7. 2. Jaunik (oba Br) 1:35,5, 3. Štravs (Jes) 1:36,5; — ml. mladinci: 1. Bernik (Jes) 1:40,4, 2. Pirnat (Br) 1:42,7, 3. Meglič (Trt) 1:47.2; — st. mladinke: 1. Žuraj (Br) 1:30,9, 2. Kramar (Trt) 1:40,3, 3. Bizjak (E) 1:43,3; —ml. mladinke: 1. Gazvoda (Jes) 1:38,7, 2. Jež (Fuž) 1:43,3, 3. Pi-kon 1:44.0. . Kombinacija — st. mladinci: 1. Štravs (Jes) 23.30, 2. Šmit (Rad) 1:14,91, 3. Germadnik (Črna) 1:21,94; — ml. mladinci: 1. Bernik brez točk, 2. Saksida (oba Jes) 1:19,62, 3. Kumar (Mladost) 1:57,34; — st.mladinke: 1. Kramar (Trž 2:07,64, 2. Bizjak (E) 3:15,42; 3. Vukelič (Zgr) 4:11,78; — ml. mladinke: 1. Gazvoda (Jes) 17,36, 2. Pikon 2:67,64, 3. Mikež (obe Rad) 2:73,86 itd . Največ kolajn skupaj so osvojili Jeseničani — 16 (9 zlatih, 3 srebrne, 4 bronaste), sledijo Branik 7 (4, 3. —), Tržič 6 (2. 3, 1), Kranj 1 (1, —, —), Radovljica 7 <—. 3, 4), Enotnost 4 (—, 1, 3), Fužinar 2 (—, 1, 1), Zagreb 2 (—. 1, 1), Novinar 1 (—, 1, —), Mladost (Zgb) 1 (—, 1, —), Transturist 1 (—, —, l). P. KARLIN Naši zadovoljili BOLLNAS, 28. febr. — (po telefonu). Na evropskem mladinskem prvenstvu v klasičnih disciplinah so se zbrale vse članice FIS, tudi ZDA. Tako je v švedskem Bollnasu vsa mlada svetovna elita skakalcev in tekačev, rasen japonskih skakalcev. V prvi panogi, teku na 10 km aa moške, je nastopilo 61 tekačev iz 17 držav. Ob tekmovalni progi ae je v hudem mrazu — 20° C zbralo več kot 5000 gledalcev. Glavno besedo so imel Skandinavci. Tudi naši so bili solidni. Kalan in Zupan sta premagala vse Švicarje, Avstrijce, Francoze, Spance in Madžare. REZULTATI: 1. Skobov (SZ) 34:54,7, 2. Braa (Nor) 34:58,5, 3. David »on (Šved) 35:04,4, ... 7. Favre 36:01,2 ... 10. Primus (oba It) 36:20,5, ... 31. Kalan 37:46,8, 33. Zupan 37:52,6, 40. žimnic 38:37,4, 50. Jelenc (vsi Jug) 40:22,2. Na isti progi so tekmovali tudi kombinatorci, ki tekmujejo do 20. leta starosti. Med 31. tekmovalci je zmagal Švicar Kalin. V teku žensk na 5 km so navdu- šile skandinavske in sovjetske tekmovalke. REZULTATI: 1. Rokko (SZ) 22:29,1, 2. Kuntola (Fin) 22:32,1, 3. Engelbretssen (Norv) 22:48,8. V nedeljo bodo nastopili skakalci do 18. in ne do 20. leta kot lani. Naši skakalci pridno trenirajo in po oceni drugih ugodno presenečajo. Tudi funkcionar FIS je [pohvalil naše fante, pripomnil pa je, da je slišati, da so naši skakalci starejši od 18 let. Na veliko začudenje smo mu dokazali, da so naši na tem prvenstvu najmlajši, saj bodo vsi lahko nadstopali v mla. din »ki konkurenci še drugo let-o. IVO CERNILBC Skakalci spet na pot LJUBLJANA. 28. febr. — Po enotedenskem treningu v Planici se bodo naši najboljši skakalci snet odnravili na not. žal na mednarodne tekme ne morejo skakalci, ki služiio vojaški rok. kar ie nedvomno naiboli prizadelo Štefančiča in Prelovška, ki poleg Zajca v zadnjem času kažeta največ. Že v nedeljo bodo Zajc. Mesec in Dolhar nastopili v Gar-misch-Partenkirchnu. potem pa nadaljujejo pot v Viker-sund na teden smuških poletov in nato še na eno ndaiveč-iih prireditev sezone v Hol-menkoln. Bazen te trojice bosta Bogataj in Smolej nastopila v Chamonijcu. osmerica skakalcev na čelu z Omanom in Erženom pa potuje v Ea-vascletto. kjer bodo morali braniti veliki prehodni pokal. Vsi drugi, ki bodo ostali doma. pa se bodo zbrali v nedeljo v Mislinji, kjer so Štefančič. Prelovšek. Nahtigal in drugi vsekakor glavni favoriti. Tekme železarjev JESENICE, 28. febr. — V poča-stitev stoletnice jeseniške železarne bodo v soboto in nedeljo na Jesenicah zimsko športna tekmovanja slovenskih železarn. Na tekmovanju se bodo srečali trije slovenski kombinati — Ravne, Store in Jesenice, športniki bodo tekmovali v veleslalomu, smučarskem teku in sankanju, razen tega pa še v streljanju, kegljanju in šahu. P. K. J NAMIZNI TENIS Med ekipami Švedska in SZ BRIGHTON, 28. febr. — Naslov ekipnega prvaka Anglije je osvojila namiznoteniška reprezentanca švedske, ki je v finalu premagate ekipo SZ 3:1. Pri ženskah je SZ premagate v finalu CSSR 3:1. V prvem kolu posamičnega tekmovanja so Jugoslovani igrali takole: Surbek — Dhont (E*) 3:0, StlpanSič — Piddock (VB) 3:0. Karakaševitf — Haslam (VB) 3:L Cordaš — Ne« (ZRN) 1:3 Nadaljevanje s prve strani » Sprejeti predlogi resolucij za deveti kongres ZK Jugoslavije proizvajalcev,« je dejal Tempo. Srečko Bijelič je v razpravi med drugim opozoril, da ni mogoče mimo pripomb. češ da zanemarjamo materialno osnovo samoupravljanja, čeprav smo napovedali, da jo bomo okrepili. Navedel je podatek. da je delež bank v investicijah v osnovna sredstva naraščal, delež gospodarstva pa upadal. »Delež federacije je leta 1964 znašal 6.8 odstotka. v desetih mesecih lanskega leta pa se je povečal na 8.7 odstotka. Ce k temu dodamo odplačevanje anuitet, ki so velike, je očitno, da se zmanjšuje reprodukcijska sposobnost gospodarskih organizacij.« Bijelič je nato govoril o neustreznosti deviznega režima, »ki v osnovi ni dober in v katerega bi bilo treba vnesti načelo občega dinarskega in deviznega samo-financiranja.« Nato je zaprosil za besedo Anton Bole. Opozoril je na nelogičnosti v nekaterih delih osnutka resolucije, kjer se govori o značaju blagovne proizvodnje, tržišča, pogojev gospodarjenja in dela. pa tudi o monopolizmu. Bole je opozoril na te nelogičnosti in dejal: »Kaj je to .relativne večji dohodek', o čemer se govori v osnutku resolucije? Nastaja nasprotje tega pojma. nato pa uporabljamo izraz .velika privilegirana gospodarska asociacija'.« Bole je poudaril, da to torej pomeni, da je neka gospodarska asociacija avtomatično privilegirana, brž ko postane velika, kar je nesprejemljivo. »Ker se bolj ukvarjamo s posledicami kot z vzroki, bi rad opozoril, da se moramo komunisti bolj zavzeti za to. da ne nastajajo monopolne situacije, najmočnejše monopolne situacije pa se jx>-javljajo v administrativni re-gulativi našega sistema.« Bole je nato opozoril, da v do kumentu za IX. kongres ZKJ napačno uporabljajo pojme izenačevanje delovnih pogojev« in »izenačevanje pogojev gospodarjenja«. Za besedo je prosil Krsto Crvenkovski. Dejal je. da je Anton Bole ostal v komisiji s terni pripombami v manjši-n- in da mora zato predložiti amandma za dokument. V tem delu razprave je ponovno sodeloval Svetozar Vukmano v:č — Tempo, ki je vprašal, kaj bo z njegovimi tridesetimi stranmi pripomb, ki jih je imel k dokumentu. Na koncu so sklenili, da bodo pripombe A. Boleta — njegove pripombe imajo v marsičem načelen pomen za nekatere osnovne kategorije in razreševanje nasprotij v tržnem gospodarstvu — ter vse druge pripombe predložili kongresni komisiji. Ta bo na temelju vsega, predvsem pa na osnovi razprav na kongresu sestavila dokončen dokument. V nadaljevanju seje CK ZKJ je imel uvodno pojasnilo y osnutku predloga resolucije o Zvezi komunistov m enakopravnem mednarodnem sodelovanju N:az Dizdarevič, nato pa je Svetozar Vukma-nuvič navedel nekaj svojih kritičnih opomb. Miroslav Pečujl:č je pojasnil osnutek resolucije o :dejno-politični osnovi razvoja ZKJ. Poudaril je. da je ta dokument sprejela velika večina komunistov, da je rezultat široke ustvarjalnosti m kritike in da so razprave v tem dokumentu del reorganizacije Zveze komunistov. ki mora še nadalje ! oblikovati višjo stopnjo res- ! nične enotnosti glede ključnih . vprašanj. Mitja Ribičič je pojasnil osnutek statuta ZKJ in navedel zanimivo dopalnitev statuta; v njej je rečeno, da lahko osnovne organizacije ZK j v velikih delovnih orgamzaci- j jah neposredno predlagajo ko- I munisre iz svoje srede za čla- 1 ne višjih forum >v ZK. kar 1 naj hi verificirala občinska konferenca v.nv_rJ Kardelj, k: je vodil seio. je bil skeptičen glede tega predloga. -tal je. naj bi iz teg; j dela statuta črtah besedo »velike«. Torej v vsaki delovni organizaciji (ta Kardeljev 1 predlog je bil na seji sprejeti, ne glede na to, ali Je velika ali majhna, bo lahko osn n-na organizacija ZK neposredno predlagala iz svoje srede ljudi za članstvo v forumih v organih ZK. torej iz najbolj širokega kroga komunistov v občini, pozneje pa j:h bo verine:rale občinska konferenca ZX. To je pomemben korak, da bi uresničil: večji vpliv neposrednih volitev komunistov za člane v višja vodstva ZKJ. Nato so sprejeli predlog poročila o delu centralnega komiteja med VIII. in IX. kongresom, predlog poslovnika za delo IX. kongresa, pa tudi besedilo razglasa central-nega komiteja ZKJ ob 50-ob-letnici ZKJ in SKOJ. Na koncu seje je Edvard Kardelj dejal, da je bila to zadnja seja centralnega komiteja v tej sestavi. V imenu tovariša Tita se je zahvalil član -m CK za prizadevanja in nato dejal, da je bil centralni komite v štiriletnem obdobju aktivni ustvarjalec In gibalo mnogih dogajanj, kot so na primer reforma, sklepi brionskega plenuma, sprejetje smernic, spremembe v ka- drovski sestavi in to. da smo mladi generaciji na široko odprli vrata za vstop v Zvezo komunistov. »Kot člani tega centralnega komiteja sl bomo še nadalje prizadevali, da bomo pri delu pomagali novemu centralnemu komiteju ZKJ m centralnim komitejem republik.« je na koncu dejal tovariš Kardelj. ZDRAVKO ILIČ 8--S3- Tito komunistom JLA našnji konferenci so bile vloga komunistov v krepitvi vseljudske obrambe, modernizacija JLA, demokratizacija v partijskih odnosih, šolstvo in znanstveno-raziskovalno delo. Zdravko Kolar je dejal, da ljudje vedno bolj pogosto zahtevajo, da njihova mnenja objavijo in sprejmejo, vedno bolj pa je tudi čutiti potrebo, da pridejo ljudje v žarišče boja za razreševanje bistvenih vprašanj razvoja JLA. Več delegatov je govorilo o mestu znanosti pri pripravi koncepcije vseljudske obrambe. Dušan Dozet je dejal, da se je treba odločno upreti kakršnimkoli oblikam primiti-vističnega podcenjevanja modeme vojne tehnike m oboroževanja ter slepemu posnemanju vzorov iz preteklosti, ki ki se kljub vsem vrednotam naših in tujih revolucionarnih tradicij ne morejo ponoviti na enak način in v enakih oblikah. Delegati so poudarili pomen moderrvojnih sredstev za vojaško pripravljenost armade. Opozorili so, da bodo ta sredstva mrtva, če ne bodo z njimi rokovali dobro izurjeni vojaki, starešine in strokovnjaki. Ni mogoče trditi, da v naši armadi nimamo dovolj str> kovnjakov. je dejal Milorad 2:vkovič. vendar niso vedno dobro razporejeni. Državni sekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Nikola Ljubičič je v daljšem govoru omenil, da svetu danes groze lokalne vojne. Opozoril je na žarišče sedanjih spopadov in dejal, da je v političnih kombinacijah vojaški dejavnik nenehno pričujoč. Manevri potekajo tudi pozimi, prav tako tudi demonstracije vojaške sile. Govori se o šte-vilnih novih manevrih, ki naj bi bili spomladi in poleti. V nekaterih državah sredstva obveščanja napadajo naš celotni družbeni sistem. sosednja Bolgarija pa z zanikovanjem makedonske narodnosti neposredno ogroža našo samostojnost in integriteto. Ljubičič je dejal, da moramo zaradi tega posvetiti vso pozornost budnosti :n borben: izgradnji oborože- nih sil. Vsako naše poveljstvo. enota in ustanova morajo biti solidno izurjeni in pripravljeni na hitro reagiranje. Ljubičič je nato dejal, da je državni sekretariat za narodno obrambo razširil koncepcije občenarodne obrambe. ki jih je sprejel tudi svet za narodno obrambo in se jasno opredelil glede priprav države na c hrambo. Po Ljubičičevih besedah je pri pripravah države na odpor izhodišče v tem. da lahko majhne države ohranijo svojo svobodo in neodvisnost le. če je ljudstvo pripravljeno braniti svobodo, in v tem. da je vojna 'is-pešna sa~o tedaj, če so dobro pripravljeni in organizirani. To pomeni, da je treba v obrambo države organizirati. pripraviti in vključiti vse ljudske in materialne sile. Konferenca še nadaljuje delo. Izjava mariborskega tožilca Uprava javne varnosti bo preverila navedbe Angele Kotnik iz Maribora MARIBOR. 28. febr. — O-krožni javni tožilec v Mari-boru Viktor Lešnjak je danes izjavil, da je naročil upravi javne varnosti v Mariboru, naj čimprej zbere dokumentacijo o zdravljenju sina Angele Kotnik in preveri resničnost njenih navedb, ki so bile objavljene 26. februarja v Delu v rubriki Pisma bralcev pod naslovom »Končno je moj sin umrl«. Na podlagi zbrane dokumentacije bo okrožno javno tožilstvo ugotovilo. ali je podan sum kaznivega dejanja. V tem primeru bodo uvedli kazenski pregon zoper odgovorne zdravstvene delavce. Ce pa bi ugotovili organizacijske pomanjkljivosti v zdravstveni službi, bodo nanje opozorili svet za zdravstvo občinske skupščine in samoupravne organe v prizadetih zdravstvenih ustanovah. Okrožno javno tožilstvo v Mariboru je hkrati naročilo upravi javne varnosti, naj zbere tudi dokumentacijo o zdravljenju majhnega otroka I iz okolice Cerkvenjaka, o če-I mer je 14. februarja poročal | Večer. M. K. Naši odnosi z Avstrijo Razprave v skupščinski komisiji za mednarodne odnose se je udeležil tudi naš veleposlanik na Dunaju L. Mojsov LJUBLJANA. 28. febr. — Komisija skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov je na današnji seji razpravljala o na-naših odnosih s sosednjo Avstrijo. Poleg poslancev, predsednikov obmejnih občin in predstavnikov ustanov, ki sodelujejo s sosednjo republiko, se je seje udeležil tudi naš veleposlanik na Dunaju Lazar Mojsov in generalna konzula v Celovcu in Gradcu Budihna in Dos tal. Glavna naloga je bila pregledati rezultate in ugotoviti pomanjkljivosti. Veleposlanik Mojsov je poslance zelo obširno informiral o notranjem in zunanjem položaju Avstrije in poudaril, da so se po lanskem obisku predsednika Jonasa močno povečale možnosti za še intenzivnejše sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih. Omenil je tudi. da se je lani ob po. novni manifestaciji neodvisne politike Jugoslavije med sovjetsko intervencijo v CSSR močno dvignil ugled paše države v sosedni republiki. Glede konkretnih oblik sodelovanja je zlasti opozoril, da so Avstrijci daleč bolj zainteresirani za industrijsko kooperacijo in uvoz tako proizvedenega blaga, kot pa za uvoz delovne sile. To bi bilo zlasti pomembno glede na naš negativni saldo v trgovinski bilanci. Ugodno je ocenil sodelovanje med deželnimi vladami in republiko Slovenijo ter med mesti in občinami ter omenil, da se v tem ,okviru rešujejo tudi številna vprašanja, ki zadevajo cestno povezavo, kulturno izmenjavo, turizem itd. Kar zadeva našo manjšino v Avstriji pa .* menil, da bo probleme manjšine laže reševati, čim bolje se bo razvilo vsesplošno sodelovanje. Glede na to izjavo je tovarišica Majda Bojčeva v razpravi poudarila, da se ne bi smeli zadovoljevati s takimi deklarativnimi stališči, ^ter manjšina ne morebiti vedno le potrpežljiva in je vprašala: Kaj je v tem pozitivnem ozračju Jugoslavija sposobna narediti v prid manjšine? Podobno je bilo v razpravi izraženo tudi mnenje, da bi bilo treba rešiti tudi nekatera druga še nerešena vprašanja, kakor so skleni- Odslej JAT in lnex Adria z letali tovarne Douglas Po temeljitem premisleku in priporočilu ZIS so v direkciji odločili: kupimo DC-9-32 tev sporazuma o malem obmejnem prometu, sporazum o kulturnem sodelovanju, prekvalifikacija nekaterih obmejnih prehodov v mednarodne, vrnitev arhivskega materiala, ki so ga med vojno odpeljali Nemci in je sedaj v Avstriji, in nekatera druga vprašanja. A. S. Nadaljevanje jugoslovansko- italijanskih pogajanj RIM, 28. febr. (Tanjug). V Rimu so se zjutraj na četrtem zasedanju mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje industrijsko in tehnično kooperacijo nadaljevala italijansko-jugoslovanska gospodarska pogajanja. Pričakujejo, da bosta danes de-legaciji, ki ju vodita ministra Toma Granfil in Vit-torino Colombo, zaključili razpravo o industrijski kooperaciji med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji, o čemer bodo popoldne najbrž podpisali protokol. Nato bodo nadaljevali pogajanja o drugih vprašanjih gospodarskih odnosov. Cian ZIS Granfil se je sinoči pogovarjal z italijanskim ministrom za odnose s parlamentom Carlom Russom. Danes se bo sestal z italijanskim ministrom za industrijo Mariom Tanassijem. Tepina sprejel slovenske šolnike LJUBLJANA, 28. febr. Letalski podjetji JAT iz Beograda in Inex Adria iz Ljubljane sta se sporazumeli o skupnem nakupu letal za srednje proge. Na priporočilo komiteja za promet ZIS so strokovnjaki obeh podjetij predlagali vodstvom nakup dvomotornega letala douglas DC-9-32. Sklep o nakupu in tipizaciji letal sta vodstvi podjetij objavili danes hkrati v Beogradu in Ljubljani. Strokovna komisija je ugotovila, da imata letali DC-9-32 in boeing 737-200 vsak zase določene prednosti, odločilna pri izbiri pa je bila boljša ponudba tovarne Douglas. Zato sta direktorja JAT in Inex Adrie sklenila kupiti DC-9-32, obenem pa tudi sklenila, da bosta tudi v prihodnje izpopolnjevali floti z letali raznih tipov tovarne Douglas. V skupnem sporočilu omenjajo, da je takemu sklepu botrovala tudi želja po poenotenju jugoslovanske zračne flote, obenem pa sta podjetji obvestili zvezne organe, da pričakujeta od njih podobne zahteve po tipizaciji tudi pri drugih dragih nakupih v tujini. Do začetka turistične sezone bo Inex Adria dobila eno letalo (konec marca>, JAT pa dve (.toneč aprila in v začetku maja) Leta 1970 bo IA dobila še eno (februar), JAT pa dve ali tri letala, prav tako do začetka turistične sezone. Do konca marca bosta podjetji tudi izšolali lastne pilote 3:1 ENS1 ivs (8). 2:1 — Hiti f 34), 4:1 MINUTE — ZRN 16 mi- Jugoslavija nut. JUGOSLAVIJA: Kner. I. Jan, Ravnik. Rataj, Jug. B. Jan. Felc. Mlakar. Beravs. R. Smolej, Hiti. Eržen. F. Smolej. Gojan. vič. ZRN: Schram. Bader, Wažtl. Thanner. Schneitber-ger. Schloder. Hani". Kuhn. Bot unk. pr« korajž beno^* ja Kopf, Ego. jrvega cine med je b:la resnična ledu. na kamor: to majicah me sebe. vzbur--iedalce pa še •vojo stran. Re-tekmo je bila. u:ni favorit: in v njihovo prid. udi -um začetek, i prodor Nemcev, r čisto po nakliuč-:u ka :n se z njim iti našim vratom * strahoma uprte, -le naslednje mi-»cvni zadetek je moralno moč. ki .e odkod in s ka-aiu otresli vsakr-i in bojazni ob->un pomagali ti-t; -o v najtežjih >:ano pošiljali v *vi. plavi!« Jugo-prevzeli pobudo, rateške točke in ali. .'redna boril pet vselej naglo Halo, Tivoli! Kovinarji iz devetih dežel — :en časnikarjev sodelujočih ca v je v novinarskem taboru itooana samo še CSSR — dobil: svoje tiskovno, sredi- klubu pod Tivoli. Ajc Prvi voje g raiki. To Branka Pridi. Na fc te '•premi m.udinskem >la’oiem dvorane umh časnikarka) približno 150, >• dobra *retjina vno središče ima i urad. novinarji jo p:-alm stroji ----- :..tor in :i~:erih prejemajo x. ki je prišel po v čekovno sredi-mentacor Ijubijan-Marko Rožman, a tiskovno službo a tudi dve poroda Marina Mila-res. Beograd! in l-vič i Svet. Beo-j — tudi ženske ajo tipično mo- Posebni poročevalec milanskega športnega dnevnika Gaz-ce*-a Učilo Šport Luig: Grassi ru spremenil svojib navad, odkar je zadnjič — pred leti — spremljal razburljive dogodke v dvorani Tivoli. Brž to se je vedri Italijan oglasil v tiskovnem središču, je pronl za šop pa perja in začel risati dekleta, ki so zaposlena v ti->kovnem središču. Risanje je ena izmed njegovih strasti, zagotavlja Luigi. Prisotnost tolikega števila domačih in tujih novinarjev so :zkor.^tili tudi prireditelji sve-tuvr.- sa prvenstva v košarki igrro v Ljubljani in razdelili m* Ir e lepe prospekte Za tako ruk la mo so « odločili tudi prireditelj: ženskega m mo. škeva evrof -kega prvenstva v veslanju, fc bo septembra na Vrbskem jezeru. Kakor sta reprezentanc: ZRN m NDR tekmeca za prvo mesto na ljubi Jan-ikero turnirju, tako <© pripravljeni na boj med seboj tud*, časnikarji iz obeh Nt-mčij. Zanimivo je, da > i oda v tiskovno središče najprej n-nima'.:, kdo je prišel iz nasprotnega tabora. Kaze. da bodo nemški novinarji prek časopisnih stolpcev skušali po--avna: marsikateri račun ... Kakor i red tremi leti na •Hokeju 66». je upravnik U-skovneva -središča tudi tokrat Sveto Hribar, ki med drugim derbi tudi za to. da novinarska grla niso zmeraj suha. I* najdi uvt upravnik je za P-ja-čo sraknil tudi že ust rejen »iri-»ider«. hladno klet pod flato-jem pred dvorano Tivoli; v vročih hokej-kih dneh je u£ -avniku hvaležnost novinarjev zagotovi jena vnaprej. pognala tudi nazaj, da bi družno branili svoja vrata pred nevarnimi hitrimi nasprotnimi napadi Nemcev. Nekajkrat so bile take akcije gostov resda skrajno kočljive. toda ko so spoznali, da imajo opravka s srčnimi in nepopustljivimi borci, se je tudi njihova ost s.ej ko prej skrhala. Predvsem pa so bil: šokirani nad nenavadnim n nepričakovanim razpletom, dobro odmerjenimi udarci od blizu in daleč ter nad gorečo željo slehernega posameznika, v naši ekipi, da b; bil zmeraj in v vsakem hipu 1-ri gumijasti ploščici. Vmes pa je. kdaj pe kdaj vse te vrline pope--•ril razpoloženi Felc. ki je preigraval samo toliko kolikor je bilo potrebno. Ko je Beravs kronal vsa ta prizadevanja z neubranljivim strelom (1:1), je bilo navdušenje v dvorani nepopisno. Povišanje rezultata se je našim nasmihalo, ko so bili celo v številčni premoči — 5:3. vendar v tem času niso znali ustvariti niti ene same zrele priložnosti niti niso premogli udarca proti vratom. čeprav so bila obkoljena z vseh strani. Dva sijajna Hitijeva zadetka Peklenski tempo tudi v drugi tretjin: ni prav nič pojenjal. Razpoloženje v areni in okrog nje je bilo skrajno naelektreno in to je spodbujalo oba tabora k največjim dosežkom. Ko sta sodnika v 23. minuti poslala tokrat nerazpoloženega Rataja na kazensko klop. je gledalcem zastal dih. Nemci so poskusili vse. da bi izkoristili prvo svojo prednost, divje so se zaletavali proti našim vratom, ki jih je odlično branil Knez. Navidezna kriza naših je hitro minila, kajti njihova borbenost ni popustila. Podano ploščico nekje ob modri črti je spretno ujel Hiti m jo z naslednjim zamahom kakor izstrelek poslal proti odličnemu nemškemu vratarju, ki pa je bil tokrat brez moč: — 2:1. To je bila še večja spodbuda za naše. obrazi gostov pa so se zdeli čedalje bolj obupan!. Nekaj zaporednih močnih udarcev je Knez ubranil prav po »knežje«. Skratka, bil je nepremagljiv. To je soigralcem dajalo še več poguma, da so lahko preudarno spletali poteze, kakršno je. denimo v 34. minuti pripravil razigrani Pelc. ko je dvakrat elegantno zaplesal okrog svojih vrat. da bi prelisičil zasledovalce, v naslednjem hipu pa je ploščico, kakor po naročilu natanko, posla! do Hitija. Ta je bil sam. se z njo pognal naprej in v skoraj popolni tišini napravil še dva, tri korake, nato pa akcijo elegantno zaključil z neubranljivim strelom — 3:1. Gledale: preprosto niso verjel: lastnim očem. Beseda »veselje« in podobno bi bilo za opis razpoloženja dosti prešibka. Jugoslovani so dobili krila, ki so jih dobesedno nosila po drsališču. Neme: so se zaman zaganjali, da bi zajezili neustavljiv nalet. Ce pa so že prodrli pred naša vrata in streljali, so morali zmeraj znova priznavati, da je v njih nepremagljivi Knez. Zadnja tretjina naj bi bila za naše kritična, toda že prvi koraki, prvi zamahi so vnovič potrjevali, da so igralci v modrih majicah čvrsti in z voljo brez primer#* Zato ni nič čudnega, da je mio v nepopustljivem tempu tudi mnogo grozljivih salto mortalov, vmes pa Se izključitve na obeh straneh. tod- vsr to je dajalo dogodku samo svojo privlačnost. Naši so na trenutke navidez popustili in prepuščali pobudo Nemcem. toda v na.-»i obrambi ni bilo mogoče premagati vseh ovir. Naslednjih nekai minut je spet pripadalo Jugoslovanom, ki so LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, tekma SP št. 3. sodnika Baader • ZRN) in Turceanu (Romunija), gledalcev okoli 800. STRELCI: 1:0 — Puschnigg (4), 2:0 — Del John (14), 2:1 — Jansen <22). 3:1 — Znenalik (32). 3* — Bjnlbak (37), 3:3 — Thoen (47). AVSTRIJA: Schilcher, Mohr, FV.femig. Kenda. Auracher, Haus-ner, Kalt, Puschnig. Holler. Samo* nig, Del John. Znenalik. Za rudni-cek. IVeingartner. Heiszan. NORVEŠKA: Ostensen, Nielsen, Berg. Martinsen, Kinder, Jansen, BjOlbak. El veneš, Thoen, Smefjel, o;~t*n. Knudsen KAZENSKE MINUTE: Avstrija 4. Norveška 8. Presenetljivo so »outsiderji« Avstrijci povzročili favoriziranim Norvežanom nepričakovano dosti problemov. Puschnig je za nameček nepričakovano povedel Avstrijce v vodstvo — 1:0. Po tem zadetku so zaigrali naši sosedje še bolj strnjeno in bili neprestano nevarni za norveškega vratarja. Severnjaki so skušali spreobrniti potek dogodkov, večkrat tudi na silo. Ta po se Jim je maščevalo z iz- ključitvami. predvsem pa s drugim zadetkom. Puschnigova četa je igrala preudarno in potrpežljivo. Glede na razplet Je zanje rezultat 2:0 dokaj skromen. Po odmoru so oboj doktirali diktirali hitrejši tempo. Jansen je nepričakovano preigral vse branilce. nazadnje pa ukanil fle zanesljivega avstrijskega .vratarja. Tekma Je bila odslej bolj kvalitetna, vendar sta bila nasprotnika enakovredna. Kljub temu so imeli Avstrijci sprva več zrelih priložnosti za zadetek. Tudi v zadnji tretjini je tekel enakovreden boj. Nasprotnika sta večkrat uveljavljala fizično moč, ki je prinašala več prednosti fizično močnejšim Norvežanom, ki bo bili zlasti v zadnjem delu te tretjine vidnejši gospodarji na drsališču. Avstrijci so bili pretežno zavzeti v obrambnih akcijah, v zaključnih prodorih pa jim je skoraj redoma zmanjkovalo sape. Kljub temu bi lahko v zadnji minuti dosegli zmagoviti gol. če Puschnig m Del John ne bi imela precejšnje smole. STANE LIPAR DR Nemčija: Italija 11:1(2:0,4:1,5:0) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli — tekma SP št. 2 — sodnika Čebulj in Kerkoš. oba Jugoslavija — gledalcev 1000. STRELCI: 1:0 — Fuchs (2), 2:0 — Karrenbauer (8). 3:0 — Noack (28), 3:1 — Lorenzi (34), 4:1 — Prussa (38). 5:1 — Patsscinski (38), 6:1 — Plotka (39). 7:1 -- Riedel (42), 8:1 — Noack (44). 9:1 — Fuchs (47). 10:1 Hiller (47), 11:1 — Peters (47). NDR: Koch. Hirche. Novy. Peters. Slapke. Braun. Noack. Hiller, Nickel. Prusa. Fuchs, Zieche. Karrenbauer, Riedel, Patschinski. ITALIJA: Viale. Tagliani, G. Da Rin. Verocai. Bacher. Bernardi, Lorenzi, Pasollsi, Constantini, Be-nedetti, W. Piccolruaz, A. Da Rin, Savaris. G. Piccolruraz, Mastel. Srečanje med prvim favoritom prvenstva ekipo NDR in najresnejšim kandidatom za zadnje mesto v skupini se ni sprevrglo v boj Davida z Goli jat om. Seveda zmaga Nemcev še zdaleč ni bila ogrožena, vendar pa je bila izbojevana s precej več truda, kot je bilo pričakovati. Zmagovalci so sicer prekašali nasprotnike v vseh elementih hokejske igre, razen v borbenosti, vendar to za pričakovano še višjo zmago ni bilo dovolj. Italijanom so akcije v napadu še ne-kako uspevale, bile so kar dovolj povezane za moštvo, ki je bržčas obsojeno na izpad iz skupine B, niihova najšibkejša točka pn ie nedvomno hitrost. B. KUTIN skušali še nekajkrat srečo po enaki poti, toda Poljaki so se dobro branili in naposled spet prišli ▼ I vodstvo. V zadnji minuti je roraun- I Tito pokrovitelj X. padalskega SP BEOGRAD, as. fetar. — Predsednik republike Josip Bras Tito )® premi pokroviteljstvo nad X. svetovnim podolskim prvenstvom, ki bo septembre prihodnjega leta na Bledu. Letalska sveta Jugoslavije je bila pobudnik organiziranje svetovnih prvenstev v padalstvu in je Hls hkrati tudi prireditelj prvega SP na Bledu. Tudi takrat je bil pokrovitelj Tito. TUDI URADEN ZAČETEK — Pred tekmo Jugoslavija : ZRN je predsednik organizacijskega odbora Hokej 69 Leopold Krese slovesno otvoril svetovno hokejsko prvenstvo v skupini B. ’ ski trener poslal namesto vratarja na bojišče istega igralca v polju, roda Goralczyk je v zadnjih sekundah spretno dvignil ploščico v zrak in jo preusmeril proti praznim ro- munskim vratom. S. LIPAR LESTVICA 1. NPR * 2. Jugoslavija 3. Poljska 4. Avstrija 5. Norveška 6. Romunija 7. ZRN 8. Italija 11:1 4:1 4:2 3:3 3:3 2:4 1:4 1:11 Današnji spored 16.00 — Norveška : NDR (zadnja tekma med tekmecema na SP Je bla 1. 1965 na Finskem, zmagala pa je NDR 5:1.) Zadnja uvrstitev' na SP — NDR osma v »A« skupini 1968, Norveška tretja v »B« 1968. 19.30 — Romunija : ZRN (zadnja tekma med tekmecema na SP je bila 1. 1966 v Zagrebu, zmagala je ZRN 4:1.) Zadnja uvrstitev na SP — ZRN sedma v »A« skupini 1968, Romunija četrta v »B« 1968. Poljska .'Romunija 4:2 (0:1, 2:0, 2:1) LJUBLJANA — Drsališče v Tivoliju. tekma SP št. 1, sodnika Wold (Norveška) in Ehrensperger (Švica). gledalcev okrog 1500. Kazenske minute: Poljska 10 minut, Romunija 2 minuti. STRELCI: 0:1 — Pana (2), 1:1 — Bialvmcki (24), 1:2 — Kacik (27), 2:2 Varga (41). 3:2 Kacik (53). 4:2 Goralczyk (60). POLJSKA: Bizub, Tkacz, Fryzle-wicz. Ruszinowicz. Goralczyk, Cza-chowski, Langer, Kopczvnski, Bia-lvnicki. Slowakiewicz, Komorski, Kilanoaricz. Stefaniak, Kacik, Zie-tara, Fonfara, Novak. ROMUNIJA: Dumitras, Stoicules-cu, Fagaras. Sganca, Ionita. Varga, G. Szabo, Kalamar, J. Szabo, Pa-n. Florescu, Basa, Gheorghiu, Biro. Hutanu. Ze na začetku velikih spopadov je bil to nadvse ogorčen boj, v katerem zagrizena in skrajno požrtvovalna nasprotnika nista varčevala z močmi, temveč so akcije potekale domala brez oddiha. Sprva so bili Romuni napadalnejši in so imeli več od igre, tako da Poljaki skorajda niso prišli do besede, romunski vratar pa je bil takore-koč brez dela. Poljaki so med nenehnimi romunskimi napadi zaman poskušali, da bi uredili vrste, zato se jim ni posrečila nobena organizirana akcija. Njihova obramba je bila neprestano izdatno zaposlena, zlasti ker so Romuni že tako zgodaj prišli v vodstvo. Sele v drugi tretjini so se Poljak: opomogli. Potem ko so izenačili. so bili v vseh pogledih boljši nasprotnik. Hitreje so drsali, zaradi česar so si znali pripraviti Hokej 69 na radiu in TV Iz dvorane Tivoli 23 prenosov tekem skupine B LJUBLJANA — Največjo Šport-no prireditev letos v glavnem mestu SRS. svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu, bosta ustrezno spremljala tudi slovenski radio in televizija, in sicer ne samo za svoje poslušalce in gledalce, temveč tudi kot gostitelja številnih tujih radijskih in televizijskih postaj. Z. informacijo o tem. kako bo teklo delo, sta postregla športni urednik radia Stane Urek in šef koordinacij TV programa Beno Hvala. • Ljubljanska radijska postaja bo poročala iz dvorane Tivoli -akorekoč ves dan. Reporterji bodo opravljali dežurno službo ves čas. ko se bo kaj dogajalo. Neposredna oglašanja bodo v vseh dnevno-informativnih oddajah prvega in drugega programa, dodatno pa bodo radijski reporterji posredovali neposredno tudi vse zadnje tretjine tekem jugoslo vanske reprezentance za I. program. Poročali bodo Stane Urek, Franci Pavšer. Mito Trefalt ter Mirko Strehovec, ki služi ta čas kadrovski rok v JLA. Veliko zanimanje za poročanje je tudi pn pri tujih radijskih postajah. Zanimivo je. da na primer Zahodni Nemci ne bodo neposredno prenašali samo tekem svoje reprezentance, temveč celo druge. Mlin-chenska postaja na primer tekmo Jugoslavija : Italija. • Glede zanimanja tujih postaj za ljubljansko prvenstvo po so zlasti presenečeni na televiziji. Le-ta bo tako znova morala opraviti veliko dela. Prav zaradi hokejskih prenosov so v Ljubljani začeli s pripravami na letošnjo največjo akcijo — prenos p—■*» ške prireditve — precej prej. Ljubljanski studio bo od 28 tekem neposredno prenašal kar 23 srečanj. Druge jugoslovanske postaje bodo posredovale osem prenosov. ljubljanska televizija pa bo za svoje gledalce prenašala Še tri dodatne tekme. Srečanja bodo iz Ljubljane neposredno pre- našale tud: vse televizije držav-udelcvenk. Vsaka od teh seveda pretežno tekme svoje reprezentance. Na televiziji se bodo potrudili, da bodo prenose opravili na podobni ravn: ko* pred tremi leti. Bistveno tehničnih obogatitev ne bo. razen novega približevalca — »zooma«, ki je sploh nova optična prireditev ljubljanske postaje in bo omogočil veliko boljše posnetke. Tud: vsi televizijski komentatorji bodo komentirali iz Ljubljane, kar bo zadalo tehnikom ljubljanskega studia dosti dela, Se zanimivost: Norvežani so naročili pri TV Ljubljana posebno uslugo. Le enkrat bodo prenašali tekmo svoje reprezentance neposredno, tn druge, ki so jih uvrstili v svoj TV spored, oa bodo posredovali z magnetofonskega traku, ki jim ga bodo iz Ljubljane poslali z letalom. Letalo pa ne bo posebno, temveč normalna linijska zveza in pri izkušnjah z nekaterimi (zlasti našimi «prevozniki se utegne zgoditi, da bodo gledali norveški gledalci zelo stare posnetke . . . Prenos iz ljubljanske dvorane Tivoli bosta realizirala Beno Hvala in Stane skodlar, slovenski komentatorji bodo Marko Rožman. Mito Trefalt in Franci Pav-šer. tehnično pa bodo prenose oskrbeli Tone Jaše, inž. Vlado Mašera In inž. Božo Osana. Sicer pa pravijo na RTV Ljubljana. da se ob pripravah na letošnje svetovno hokejsko prvenstvo še enkrat izkazalo, da dvorana v Tivoliju, vsaj tako urejena kot je zdaj. ni najbolj primerna za televizijsko in radijsko službo Premalo je, na primer, reporterskih kabin, iz katerih bi lahko nemoteno sledili dogodkom, mnoge od njih pa so tudi zelo neudobne. O tem bo treba zlasti razmisliti pred svetovnima prvenstvoma v košarki in telovadbi. ko bo poročevalcev in torej tudi zah*ev še več kot k is. BORIS BERGANT tudi več zrelejših priložnosti, izmed katerih so dve izkoristili in povedli 2:1. Romunski vratar Dumitras se je zdel nezanesljiv, zato ga je zamenjal Stoiculescu. Odlični romunski branilec Varga je že v začetku zadnje tretjine z dobro odmerjenim udarcem od daleč presenetil vratarja in tako spet izenačil 2:2. Opogumljeni Romuni so poslej, zlasti prek Varge po- Pana prvi načel mrežo Komaj tri minute Čiste igre je poteklo po sodnikovem žvižgu in že smo na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu videli prvi gol. Rumena petnajstič« Edward Pana se je znašel pred poljskimi vrati. Mimo njega je pri drsal Flo-regHLjMFil pcoti golu in pa*. dalpT6Kdco nazaj. Pana nT| pomišljal. Z backbflbd udar* . oem je poslal puck v vratark * v jerteri spodnji kot. * Edward Pana, 25-letni romunski reprezentant, je tako postal prvi strelec turnirja. »Lani v Grenoblu sem bil tretji na listi strelcev skupine B,« je povedal, »zato vam sploh ne vem povedati koli* kokrat sem za romunske barve zatresel mrežo.« Pana igra pri bukare&tan-skem Dinamu. O današnji tekmi s Poljsko je dejal, da je bila selo izenačena. Foto: SVABIC Poljaki zadovoljni LJUBLJANA — Goralczykov gol v zadnji sekundi igre, ki je le potrdil zmago Poljakov nad Romuni (4:2), je bil trenutek, o katerem so zmagovalca tudi največ govorili za mizo Levove obednl-ce. Vsi so si edini v tem, da so za Poljake Romuni od zmeraj bili zelo neugoden nasprotnik. Edini, ki se je malce »žrl«, je bil poljski vratar Tkacz. Prav on je pri stanju 2:1 izpustil navidez nenevaren strel Varge in zmago svojega moštva tako postavil pod vprašaj. A »vse se je srečno kon čalo — z« Poljake. Trener Maselko, sicer vesel zmage, pa je opozoril na večno hibo svojega moštva — slabo obrambo. »Ce bi naši branilci bili v igri kos napadalcem, bi bil precej mirnejši pred nadaljnjimi srečanji.« B. S. Romuni ob centra LJUBLJANA — Romuni so bili po prvi tekmi precej nerazpoloženi, čeprav sta oba trenerja Vi-teslav Novaček (CSSR) in Ion Ti-ron zatrjevala, da jih poraz ni vznejevoljil. Precej bolj kot zaradi poraza so brli zaskrbljeni za svojega napadalca Iuliana Flore-scuja, ki je moral zaradi poškodbe na nogi v bolnišnico. »Vse tri centre — Florescu ja, Kalamarja in Hucanuja so nam Poljaki poškodovali,« je dejal Novaček, »in prav tu je treba iskati vzrok našega poraza.« Tiron pa se ni pritoževal nad ostro igro Poljakov, pač pa jim je očital nečisto igro. Zato pa romunski igralci niso takšnega mnenja. Res je namreč, da so Romuni manjši in fizično slabši, pa še neizkušeni povrhu. Ce . bi rotnunriri napa Enajsterica še uganka V osmini finala nogometnega pokala jutri Željezničar - Olimpija LJUBLJANA — Nogometaši Olimpije bodo odprli letošnjo sezono že jutri, vendar ne na bežigrajskem stadionu, temveč v Sarajevu, z domačim željezničar jem Menda Se ni bilo takšne sezone, da ne bi številni privrženci te igre videli svojih ljubljencev vsaj nekajkrat poprej na prijateljskih tek. mah, preden so odšli na pomemben spopad. Tokrat preprosto ni bdlo res nobene priložnosti, kajti tudi bežigrajski stadion s pomožnim igriščem vred je bil v dolgem zimskem »snu«. Zato so bili igralci prisiljeni nadaljevati zimske priprave zunaj Ljubljane do zadnjega, ob morju in nazadnje še v Novi Gorici, kjer so delovni pogoji vsaj kolikor toliko ugodni Zato bo nedeljska pokalna tekma v Sarajevu za nas nadvse dobrodošla — je dejal trener belo-zele- IVER DNEVA Vendarle nogometni sporazum Maratonski spor med združenjem klubov prve zvezne nogometne lige in športno napovedjo je naposled le končan v kolikor tolikšno zadovoljstvo obeh strani. Združenje bo od »športne napovedi« prejelo letno odškodnino v znesku 4,5 milijona din. Od teh sredstev bo 75 odst pripadlo klubom prve lige, 25 odst. pa članom druge lige. Tudi NZJ ne bo ostala praznih rok, saj bo prejemala svoj »odstotek« kot devetnajsti član prve lige. kamor pojdejo na tekmo v osminki finala za pokal. nih Vladko Konjevod — saj bomo šele sedaj lahko realno ocenili sposobnost naše enajsterice, ki bo že naslednjo nedeljo startala v spomladansko prvenstvo — in 6pet z istim nasprotnikom v Sarajevu. Tovariš Konjevod je spet obžalo. val, da o svojh varovancih ne more povedati kaj več, kakor jih je ocenil še nedavno, ker za to preprosto ni imel prave priložnosti. Po njegovem občutku pa Olimpija vendarle prikazuje zrelejši nogomet in tudi napadalci so učinkovitejši. Določen napredek je vseka- vztrajnega dela ter vzorne discipline pri vseh igralcih, toda za zdaj so to samo ugodni vtisi ln nič več. Moštvo še ni določeno, ker trener ne bi rad že vnaprej odkril taktike, kakršno namerava uveljaviti na jutrišnji tekmi. V poštev prihajajo pa tile igralci: Žabjek, Zupančič, Kokot, Rogič. šoškič, Kapidžič, Jovanovič, Jukič, Zavrl, Petrunič, Ameršek, Smajlovič. Pe-jovič, Oblak, Popivoda. S. LIPAR ŽELJEZNIČAR: čez prvo oviro? SARAJEVO — Pred gostovanjem Olimpije so v taboru domačih zmerno optimistični. Vsi se zavedajo, da je Olimpija v gosteh posebno nevarna, največja ovira pa bodo bivši igralci z Grbavice. — Smajlovič Kokot in Kapidžič. Kljub temu nihče ne dvomi o us- f-tehu — tembolj, ker ima Železničar velike želje v tekmovanju za pokal. Sarajevčani so po vsej verjetno, sti favoriti tega srečanja. DosedaJ imajo boljšo bilanco v srečanjih b Ljubljančani. »Samo z dinamično in napadalno igro bomo izločili goste,« komentira srečanje kapetan in vratar Vasil Radovič. Čeprav moštvo še ni določeno, bo trener Ribar povsem sodeč poslal v boj naslednjo enajsterico: Radovič, Saračevič, Bečispahič, Bratič, Hadžiabdič, Mutjkič I, Je. lošlč, Bajič, Bukal, Sprečo in Muj-kič II. K. KAMERI C AJDOVŠČINA — Na prijateljski nogometni tekmi je domače Primorje premagalo ljubljansko Svo-bodo 3:0 (2:0). M. T. | SAH I Parma le remiziral NOVI TRAVNIK, 28. febr. — V 16. kolu državnega šahovskega prvenstva so grali takole: Parma : Ivanovič remi, Planinc : Rakič 1:0, Stupica : Matanovič remi, Cvetkovič : Puc 1:0, Marangunič : Ničev-ski remi, Messing : Bertok remi, Minič : Vukič 1:0, Mašič : Ljubo-jevič 0:1, Ostojič je zmagal brez igre. VRSTNI RED: Matanovič in O-stojič 10, Ničevski 9,5, Bukič 9 (1), Parma in Minič 9, ... Pla- ninc 8 ( + ), Puc 6, Stupica 5 (2) itd. Damjanovič predzadnji TALLIN, 28. febr. — Po nadaljevanju prekinjenih partij ja vrstni red na mednarodnem šahovskem turnirju naslednji: Štej n 4, Gufeljd, Gipslis, Nej in Arulaid 3,5, Keres 3 . . janovič 1 na, iicj . . Dam- V Kočevju — prisrčno Marjana Lubej in Miro Cerar proglašena za športnika leta dalo! pri stanju 2:3 isfcorlstllL dve ,pgodni priložnosti za zadet*k._»;' končala dal tri p? —■•-■^—•• — B. S. Potrti Norvežani Po tekmi z Avstrijo je v Norveškem taboru vladala precejšnja potrtost: »Nismo pripotovali, da bi zmešali štrene pri vrhu lestvice,« je dejal njihov vodja Per Abraham-sen,« ampak, da se bomo borili za obstanek v B skupini.« Mnenje Norvežanov je namreč, da se bodo borili predvsem Avstrijci in Italijani. Torej je 3:3 z Avstrijo vse prej kot vzpodbudno. /z našega tabora James Bond - priprava za ZRN Bogo Jan dobil sina in bi bil rad prvi strelec LJUBLJANA. 28. febr. V jugoslovanskem taboru, vsaj na zunaj, pred prvim nastopom na SP ni bilo opaziti nobene nervoze. O hokeju igralci skorajda ne raz- | KOŠARKA J OLIMPIJA: moramo zmagati Ekipa Beograda je prav gotovo tisto moštvo v letošnjem državnem prvenstvu, ki skrbi za presenečenja. Najprej so premagali vodečo Crveno zvezdo, hip nato pa izgubili proti Rabotničkume v Skopju. Zato ni nič čudnega, če pred tekmo z Olimpijo Beograjčani izjavljajo: »Nič se ne ve, kaj bo na koncu tekme!« Za Olimpijo, v Beogradu bodo igrali prav vsi košarkarji, je današnja tekma še kako pomembna. Pred prvenstvom so namreč Ljubljančani izračunali, da jim je potreben vsaj polovičen izkupiček s beograjskih tekmovanj. Dve tekmi (s Partizanom in Crveno zvezdo) so že izgubili. Ce hočejo igralci Olimpije še naprej konkurirati za naslov prvaka, morajo po lastnih izračunih, premagati tako Beograd kot tudi ekipo Radničkega. Trener Olimpije Pavlovič je pred odhodom povedal, da je prepričan v snago svoje ekipe, obenem pa je tudi prepričan, da bo proti Beogradu zmagati prav tako težko, kot proti katerikoli drugi beograjski ekipi Torej vendarle kanček pesimizma ... M. DERMASTIA SLOVAN: morda prvi točki V nedeljo ob 10. uri igrajo košarkarji Slovana v Tivoliju z Borcem iz Čačka. Gostje so vsekakor ena redkih ekip, ki bi morda »očki le lahko pustili v Ljubljani. Res je sicer Mišovičeva ekipa dokaj dobra, toda tudi za Slovana Je že čas. da enkrat aanaga. s čimer bi napravil na dnu lestvice še večjo zmedo. Moščani so obljubili velik boj in vsi upajo, da bodo vendarle enkart slavili tudi zmago. CSKA : Zadar 83:75 (41:32) MOSKVA. 28. febr. — Dvorana CSKA. prva tekma četrtfinala aa pokal evropskih koflarkarsldh prvakov. sodnika Caifre (Madžarska) in Karan (Finska), gledalcev 1.200. CSKA: Kapranov 14, Voljnov 20, Andrejev 21, Kuljkov 11, Sed-Jskin 12, Betov 3, Lipso 2, Sele-hov, Kovirkin. ZADAR: Stipčevič 18. Cosič 17. Brajkovič 12, Maroelič 6, Valčič 16, Troskot 6, Gruškovnjak. pravljajo. Njihove teme razgovorov so čisto vsakdanje, k čemur jih spodbuja tudi trener, ki deluje nanje zelo pomirjajoče. V ta namen jim je sinoči priporočil ogled filma, ob katerem so se posamezniki povsem razživeli, kajti gledali so slovitega Jamesa Bonda in »občudovali« njegovo spretnost. Streljanja je bilo na filmskem platnu na pretek. Ni kaj reči, posrečena asociacija s hokejem in če bodo naši napadalci posnemali filmske strelce tudi v tivolski dvorani tako ognjevito,, tedaj se ni bati, da v nasprot-* nikovih mrežah ne bi bilo dovolj zadetkov. »Hora legalis« je bala sinoči ob 23. uri, toda igralci so se nenadoma zresnili in sklenili, da pojdejo na počitek kar takoj po prihodu iz kina. Edino Ivo Jan je bil izjema. Lakota ga je namreč tako močno zagrabila, da ni utegnil počakati večerje v hotelu »Lev«, kjer so vsi igralci tudi nastanjeni, temveč jo je odkuril domov, kjer so mu bržčas pripravili kaj posebnega za pod zob. Njegov brat Bogo pa ima ta čas čisto drugačne skrbi — pred dnevi je postal srečen očka. Na krepkega sinčka je silno ponosen in ne ve, kako bi občutku sreče dajal duška. Odločil se je, da se bo za ta velik dogodek oddolžil po svoje, tako kakor se spodobi pravemu športniku v teh pomembnih dneh. Zeli se vpisati na listo strelcev kot prvi Jugoslovan. Kdaj in na kateri tekmi bo to, tega ni »zaupal« nikomur . .. Mimo »družinsko« življenje je včeraj razgibal še en dogodek — pošiljka novih trenerk, darilo Sto-venija-sporta. Izdelane so zares okusno in so jih vsi igralci zelo veseli, najbolj pa vratar Medve-ščaka Sinanovič, ki je dejal, da tega oblačila sploh ne bo slekel vseh deset dni. Edino neprijetno presenečenje ga je doletelo sinoči, ko so mu v hotelu za pranje treh srajc in nekaj spodnjega perila zaračunali 50 dinarjev! Takšnega izdatka si v naprej res ne more ne on ne nihče drugi še privoščiti. Zato je sklenil, da bo to delo odslej s pomočjo pralnih praškov opravljal sam. Igralci pravijo, da je jugoslovanska ekipa popolna šele zdaj, ko se je danes preselil k njim v hotel za vse dni prvenstva njihov zdravnik dr. Ludvik Ravnik, ki ga imajo vrt tako zelo radi, sej skrbi zanje prav po očetovsko. Njegova soba v hotelu je podobna majhni ambulanti, s katero pa ne bi bil rad prav nič radodaren. Vnet dolgoleten športnik, kakršen je dr. Ravnik, želi, da bi se njegovi varovšnci počutili v teh dneh kar najbolje in ga razveseljevali s čimveč dobro odmerjenimi udarci — po gumijasti ploščica kajpak. S. L. KOČEVJE — Prireditev »šport-glasba-moda«, ki jo je v šeškovem domu priredilo združenje športnih novinarjev Slovenije v organizaciji TVD Partizan Kočevje in pod pokroviteljstvom tovarne pletenin RAŠICA, je dvakrat do zadnjega kotička napolnila dvorano. Popoldanska predstava za mladino je bila nekoliko krajša — s predstavitvijo najboljših slovenskih športnikov kot osrednjo točko, zvečer pa je bil spored obširnejši, med programom pa je bila tudi modna revija Rašice. Mesto ob Rinži je prisrčno sprejelo vrsto najboljših slovenskih športnikov. Prav gotovo je, da Marjana Lubej in Miro Cerar — športnica in športnik leta 1968 po izboru članov združenja športnih novinarjev Slovenije še dolgo ne bosta pozabila navdušenega odobravanja, ki sta ga bila deležna ob slovesni proglasitvi v Kočevju. Ko je jubilant iz vrst ZSNS Zdeno Vahtar. športni urednik mariborskega Večera, ki ie pred nedavnim slavil petdesetletnico, -predal Lubejevi in Cerarju darili in plaketi ZŠNS, je v dvorani še nekaj minut odmeval aplavz, zasluženo priznanje obema našima vrhunskima športnikoma — atletinji celjskega Kladivarja in telovadcu Partizana Narodni dom. Najboljšima športnikoma leta je generalno zastopstvo švicarske tvrdke DARWIL v Trstu poklonilo posebni nagradi. Dobila sta superavtomatski športni uri (model lord 71) s specialnim jeklenim ohišjem, kakršna je zdaj moda v športnem svetu, izredno vesela pa sta bila tudi daril tovarne pletenin RAŠICA, ki je obdarila tudi vse druge nastopajoče športnike. V pestrem zaporedju so se na odru vrstili športniki in glasbeniki. Igrali so »Mladi levi« m Avgust Stanko, peli pa sta Marjana Deržaj in Jožica Svete. Duhovit je bil tudi tokrat Tone Fornezzi-Tof. Izmed športnikov, ki so se predstavili kočevskemu občinstvu je bil vsak deležen velike pozornosti. Od smučanja — do namiznega tenisa je segala paleta. Naj naštejemo nastopajoče: smučarja-skakalca Ludvik Zajc in Miro Oman s trenerjem Lojzetom Gorjancem in bivšim svetovnim rekorderjem inž. Jožetom Šlibarjem (intervju je vodil novinar Franci Pavšer), telovadca Janez Brodnik in Milenko Kersnič (Dušan Kuret), plavalec Dani Vrhov-šek (Stane Trbovc), namiznoteniški igralec Janez Teran (Marjan Gogala), novopečeni evropski prvak v kegljanju na ledu Ivan Pi-ber (Franek Trefalt), atleta Nataša Urbančič in Polde Milek (Evgen Bergant), košarkarja Marjana Bremec in Ivo Daneu (Stane Fugina) ter nagrajenca Marjana Lubej in Miro Cerar (Jože Dekleva). Boris Kutin je predstavil domače športnike Boruta Hočevarja, Tineta šego, Jožeta Turka in Iva Staniča, razgovor o »Hokeju 1969« pa je vodil Maric Derma-stia. Konferansje je bil Tomaž Terček, režiser prireditve pa Marjan Stare. Športnim gostom iz vse Slovenije je priredil sprejem tudi predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler, ki je izrazil zadovoljstvo, da je lahko Kočevje videlo in slišalo toliko vrhunskih slovenskih športnikov. ALPINISTIČNE NOVICE Zbor načelnikov Po nepotrjenih vesteh bo spomladanski zbor načelnikov alpinističnih odsekov 29. marca na Krvavcu. Čeprav še ni znan dnevni red, je gotovo, da bodo na njem morali izvoliti novo komisijo za alpinizem In njenega načelnika. Aprila bo namreč skupščina PZS ki bo razrešila dosedanje alpinistično vodstvo in potrdila novo. Reševalna tehnika v prodaji Knjigarne Mladinske knjige so pred dnevi dobile ▼ prodajo hrvaški prevod knjige W. Marinerja »Suvremena tehnika spasavanja u planinama«. Cena knjige, ki velja kot enotni učbenik v vseh organizacijah včlanjenih v IKAR je 18.— din. Zimski tabor v Prokletijah Komisiia za alpinizem PZ Srbdie ie obvestila vse republiške komisije, da bo od 15. do 23 marca organizirala zimski tabor v Črnogorskih Prokletijah. Udeleženci bodo nastanjeni v planinskem domu v Gibati, cena dnevne oskrbe pa bo 20 Ndin. Za razliko od dosedanjih podobnih akcij bodo imeli na taboru tudi nekai predavani in skupnih vaj. vodja pa bo Zvone Bla-žina. Prijaviti se ie treba nai-kasneie do 5. 3. in vplačati do 100.— din akontacije. 1 KOLESARSTVO | Jelič presenetil PULJ, M. febr. — Na 102 km dolgi progi od Reke do Pulja je bila danes prva letoSnja kolesarska dirka, na kateri je nastopilo 50 najbolj&lh domačih kolesarjev ter ekipa graškega Perglerja, Id trenira v Crikvenicl. Kmalu po startu se je od glavnine oddvojila skupina v kateri so bili vsi favoriti, med njimi Škerlj, Valenčič, Bilič, Hvasti, Kunaver m drugi. Med dirko je bOo le nekaj brezuspešnih pobegov posameeniiEOv ali manjših skupin, v iinlSu pa je nato presenetljivo vnašal član Metalca is Kraljeva Jelič. REZULTATI: 1. Jelič (Met) 3:35,47. 3. Kunaver (Rog), 3. Ku-valja (Part),... 5. Hvasti. 10. Škerlj. 11. RaeborSek (vsi v času zmagovalca), 15. Spankiger, 16. Fabjan, 17. BolteSar, 31. Valenčič, 33. Roner, itd. R. MECILOSEK SLOVESEN TRENUTEK — Zdeno Vahtar v imenu združenja športnih novinarjev Slovenije izroča Iliru Cerarju plaketo in uro DARWIL kot športniku leta v Sloveniji. V ozadju športnica leta Marjana Lubej. Foto: švabič NAMIZNI TENIS Med ekipami Švedska in SZ BRIGHTON„ 28. febr. — Naslov ekipnega prvaka Anglije je osvojila namiznoteniška reprezentanca švedske, ki je v finalu premagala ekipo SZ 3:1. Pri ženskah je SZ premagala v finalu CSSR 3:1. V prvem kolu posamičnega tekmovanja so Jugoslovani igrali takole: šurbek — Dhpnt (Fr) 3:0, Stipančič — Piddock (VB) 3:0, Karakaševič — Haslam (VB) 3:1, Cordaš — Ness (ZRN) 1:3. Jeseničani najuspešnejši Mladi alpski smučarji končali 24. prvenstvo SFRJ | DRSANJE Seyfertova svetovna prvakinja COLORADO SPRINGS, 28. feb. Dvajsetletna evropska prvakinja Gaby Seyfert je osvojila tudi naslov svetovne prvakinje. Končni rezultati žensk posamezno: 1. Seyfert (NDR) 2.795,5 (9), 2. Schuba (Avstr.) 2.709,4 (24), 3. Almasy (Madž.) 2.704,6 (27), 4. Holmes 2.696,2 (33), 5. Lynn (obe ZDA) 2.663,4 (44), 6. Carbonetto (Kanada) 2.616,0 (53). Hana Ma-! 5k<*.*a se je med prvenstvom po-I škodovala in je morala odstopiti. BERI SPORED DANES NAMIZNI TENIS LJUBLJANA: prvi del ekipnega pr. venstva za ženske. Začetek ob 16. uri v domu Partizana Ilirija. JUTRI tekma ob 10. url. KOŠARKA Ljubljana: prvenstvena ZKL Slovan — Borac v dvorani Tivoli. NAMIZNI TENIS LJUBLJANA: nadaljevanje prvega dela ekipnega prvenstva SRS za ženske. Začetek ob 8. uri. NOGOMET Sarajevo: 2eljezničar — Olimpija, četrtfinale za jokal SFRJ, ob 15. uri. KRANJSKA GORA, 28. febr. — Z današnjim veleslalomom se je končalo 24. državno prvenstvo v alpskih disciplinah za starejše in mlajše mladince in mladinke. Pri starejših mladincih je zmagal Mariborčan Zavrl, pri mlajših Jeseničan Bernik, jTi starejših mladinkah Mariborčanka Žurajeva, pri mlajših pa Jeseničanka Gazvodova. Tekmovalci so imeli idealne tekmovalne pogoje. Proga je bila precej trda, postavil pa jo je Jeseničan Jože Klinar. Za starejše in mlajše mladince je merila 1500 metrov z 58 vratci in 310 m višinske razlike. Dekleta so imela nekoliko krajšo progo. Najuspešnejši tekmovalec letošnjega državnega prvenstva je domačin član SD Jesenic Tomaž Bernik. Pri mlajših mladincih je osvojil vse štiri zlate kolajne. Mariborčan Pirnat je za Bernikom v današnjem veleslalomu zaostal za nekaj več kot dve sekundi in pri-smučah Braniku še eno srebro. Pri starejših mladinkah je prvo mesto premočno osvojila Mariborčanka Žurajeva. Pri mlajših je bila najuspešnejša Kranjskogorčan-ka, članica SD Jesenic, Sonja Gazvoda. Z včerajšnjim prvim mestom v slalomu in današnjo zmago v veleslalomu si je zanesljivo osvojila zlato tudi v kombinaciji. REZULTATI — st. mladinci: 1. Zavrl 1:34,7. 2. Jaunik (oba Br) 1:35,5, 3. Štravs (Jes) 1:36,5; — ml. mladinci: 1. Bernik (Jes) 1:40,4, 2. Pirnat (Br) 1:42,7, 3. Meglič (Trž) 1:47,2; — st. mladinke: 1. Žuraj (Br) 1:30,9, 2. Kramar (Trž) 1:40,3, 3. Bizjak (E) 1:43,3; —ml. mladinke: 1. Gazvoda (Jes) 1:38,7, 2. Jež (Puž) 1:43,3, 3. Pi-kon 1:44,0. Kombinacija — st. mladinci: 1. Štravs (Jes) 23.30, 2. Šmit (Rad) t: 14,91, 3. Germadnik (Cma) 1:21,94; — ml. mladinci: 1. Bernik brez točk, 2. Saksida (oba Jes) 1:19,62, 3. Kumar (Mladost) 1:57,34; — st.mladinke: 1. Kramar (Trž 2:07,64, 2. Bizjak (E) 3:15,42; 3. Vukelič (Zgr) 4:11,78; — ml. mladinke: 1. Gazvoda (Jes) 17,36, 2. Pikon 2:67,64, 3. Mikež (obe Rad) 2:73,86 itd . Največ kolajn skupaj so osvojili Jeseničani — 16 (9 zlatih, 3 srebrne, 4 bronaste), sledijo Branik 7 (4, 3, —), Tržič 6 (2, 3, 1), Kranj 1 (1, —, —), Radovljica 7 (—, 3, 4), Enotnost 4 (—, 1, 3), Fužinar 2 (—, 1, 1), Zagreb 2 (—, 1, 1), Novinar 1 (—, 1, —), Mladost (Zgb) 1 (—, 1, —), Transturist 1 (—, —, 1). P. KARLIN Naši zadovoljili BOLLNAS, 28. febr. — (po telefonu). Na evropskem mladinskem prvenstvu v klasičnih disciplinah so se zbrale vse članice FIS, tudi ZDA. Tako je v švedskem Bollnasu vsa mlada svetovna elita skakalcev in tekačev, razen japonskih skakalcev. V prvi panogi, teku na 10 km za moške, je nastopilo 61 tekačev iz 17 držav. Ob tekmovalni progi se je v hudem mrazu — 20° C zbralo več kot 5000 gledalcev. Glavno besedo so imel Skandinavci. Tudi naši so bili solidni. Kalan in Zupan sta premagala vse Švicarje, Avstrijce, Francoze. Špance in Madžare. REZULTATI: 1. Skobov (SZ) 34:54,7 , 2. Braa (Nor) 34:58,5, 3. Davidsson (Šved) 35:04,4. ... 7. Favre 36:01,2 ... 10. Primus (oba It) 36:20,5, ... 31. Kalan 37:46,8, 33. Zupan 37:52,6, 40. šimnic 38:37,4, 50. Jelenc (vsi Jug) 40:22,2. Na isti progi so tekmovali tudi kombinatorci, ki tekmujejo do 20. leta starosti. Med 31. tekmovalci je zmagal Švicar Kalin. IVO CERNILEC ROKOMET Švedska : Jugoslavija 12:13 (9:9) STOCKHOLM, 28. febr. — V izredni tekmi so jugoslovanski rokometaši premagali reprezentanco Švedske 13:12 (9:9). V prvih da. setih minutah so domačini povedli celo 6:0, pa vendar je našim še uspelo izenačiti na 9:9. V nadaljevanju so potem Jugoslovani takoj povedli in skromno prednost zadržali do konca. VELEPOSLANIK MOJSO V MED POSLANCI — V skupščini SR Slovenije je bila včeraj v komisiji za mednarodne odnose razprava o našem sodelovanju z Avstrijo. Seje se je udeležil tudi naš veleposlanik v Avstriji Lazar Mojsov (prvi z leve strani slike), ki je poslance informiral o avstrijski notranji in zunanji politiki ter možnostih sodelovanja. Foto: M. švabič PROMOCIJE — Na ljubljanski univerzi so bile včeraj promocije osmih doktorandov. Proglašeni so bili: Ivan''Ribnikar za dr. ekonomskih znanosti, Jože Budin in Boris Na-vinšek za dr. elektrotehniške znanosti, Peter Glavič in Marija Zelenik za dr. kemijskih znanosti, Raša Pirc za dr. fizikalnih znanosti, Peter Kartin za dr. znanosti s področja nevrologije ter Jože Štirn za dr. bioloških znanosti. Foto: E. šelhaus BUČNA DOBRODOŠLICA V RIMU — Kljub agencijskem poročilu o »prisrčnem in družinskem ozračju« ob Nixonovem obisku le ni vse potekalo tako. Italijanski vojni veteran je ustavil kolono in uspel izročiti svojo pritožbo proti premajhni pokojnini. Na sliki: policija in rimski demonstranti. Telefoto: UPI Nadaljevanje s prve strani Zadnje vesti Pogovori Nixon-deGaulle bili iskreni in prisrčni Srednji vzhod na prvem mestu — De Gaulle priredil večerjo v čast Nixona PARIZ, 28. febr. (Tanjug). Kot se je zvedelo, so bili problemi Srednjega vzhoda na prvem mestu v pogovorih med Nixonom in generalom de Gaullom. Pogovor, ki je trajal približno dve uri in pol, ocenjujejo kot dober začetek. • Potres v Portugalski in Maroku rožahodno Afriko, je bil v vzhodnem Atlantiku. Na Portugalskem se je zemlja zatresla ob 2. uri 44 minut, pičlo minuto pozneje pa tudi v Maroku. V Španiji so potres čutili predvsem v Madridu. V Lizboni se, kolikor je za zdaj znano, ni podrla nobena hiša, veliko pa jih je poškodovanih. V Maroku pa se je podrlo več hiš v Casablanci. Rabatu in Marake.šu. Prvemu potresu je kaki dve uri pozneje sledil še drugi. Prizadel je ista področja in ista mesta. V nacionalnem seizmološkem centru v Washin-gtonu so aparati zabeležili. da je imel današnji potres na Pirenejskem po lotoku in v Maroku jakost 7.9 stopnje po Richterjevi lestvici. Po tej lestvici je potres rušilen že. če do seže jakost 6. stopnje. Aparati seizmološkega zavoda v Beogradu so davi ob 3. uri 45 minut in 57 sekund registrirali katastrofalen potres v oddaljenosti 2950 kilometrov zahodno od Beograda. Nihče od jugoslovanskih državljanov, ki žive v Rabatu. ni bi! ranjen v današnjem potresu. Tudi sicer niso pretrpeli nobene škode. • • Schiitz: volili bodo v Berlinu nom. ki že tri leta niso imeli priložnosti za obiske pri sorodnikih v vzhodnem Berlinu. V resnici pa je odložitev volitev samo pogoj za morebitna pogajanja o prepustnicah. V zahodnih krogih sicer sodijo. da gre za eno izmed »številnih diverzij Ulbrichto-ve vlade« in za vzhodnoberlinski pritisk na Moskvo, vendar pa je položaj trenutno tak. da moskovski tisk s še večjo vehemenco kot vzhodnonemški zahteva omenjeni vrstni red: najprej odložitev, potem pogajanja. Tu sicer nihče ne pričakuje, da bo nova berlinska kriza dobila širše razsežnosti, vendar pa ni dvoma, da utegne močno obremeniti napovedane ameriško-sovjetske pogovore. Spričo te nevarnosti razsodnejši krogi na obeh straneh zidu še vedno upajo, da bo v zadnjem trenutku (v nedeljo) prišlo do nekakšnega kompromisa. Res pa je. da je takih optimističnih glasov čedalje man;. SLAVKO FRAS • •• Zadnja etapa Pariz savu so amerišk:m gostom dodelili vse prvo nadstropje. N;xon ima sobo s posteljo, v kateri so spali že kraljica Elizabeta. Hruščov m Ken-neay. Predsednic N:xon je popoldne ob vojaških časteh položil venec na grobu neznanega vojaka pod Slavolokom zmage nato pa je v Elizejski palači začel politične pogovore s predsednikom de Gaullom. ki mu je zvečer priredil slavnostno W;r-j. Nixon je prišel v Pariz ob koncu svoje evropske turneje. Kot bi imelo svoj poudarek. če bi obiskal Pariz najprej. tako je morda še več teže v tem. da je hotel najprej opraviti pogovore v Bruslju, Londonu. Bonnu in Rimu. Francozi se v tem pogledu z Američani strinjajo, da bodo razgovori z de Gaullom ne samo najvažnejši, ampak verjetno tudi najzahtevnejši. »Figarojev« dopisni.1 iz Rima je danes poročal: »Nixon je naletel pri italijanskih voditeljih glede vprašanja evron-ske enotnosti na tolikšno razumevanje, da si kaj takega v Parizu skoraj ne upa dočakati«. In vendar sta francoska vlada in večina tiska glasno opozorila, da je ostalo francosko-ameriško prijateljstvo neskaljeno kljub temu, da so imeli v preteklosti različna gledanja na posamezne probleme, na primer na NATO in na vprašanje nacionalne neodvisnosti, trdeč, da je zdaj ugoden trenutek za vzajemno razčiščen je in ponovno poglobitev sodelovanja. Nixon predvsem ni prišel, da bi poučeval de Gaul-la, pravijo. Nixon se tudi ne bo vmešaval v francosko-bri-tanski nesporazum. De Gaulle goji po svoji strani posebno naklonjenost do Nixona. To je že pokazal v pogovorih z njim pred dvema letoma, ko je bil šele predsedniški kandidat. Nixon se bo pogovarjal z de Gaullom v času svojega pariškega bivanja skoraj deset ur, od tega polovico v najožjem dialogu. Poleg razjasnitve preteklih nesporazumov naj bi se oba predsednika skušala razumeti glede : novih vzajemnih odnosov ter sporazumeti glede krize na Srednjem vzhodu, monetarne krize in prihodnjih odnosov s Sovjetsko zvezo, torej vprašanj, kjer sta si obe vladi danes precej bližji kot nekoč. BOGDAN POGAČNIK • ••• Obisk s spremljavo delegaciji. Za zdaj ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Vse dopoldne so nad palačo Chigi in nad središčem Rima krožili policijski in vojaški helikopterji. Ameriški predsednik je opravil danes samo najnujnejšo pot po mestu: s Kviri-nala do palače Chigi in nazaj, vmes pa je položil venec na grob neznanega junaka. Na letališče, s katerega se je včeraj pripeljal z avtomobilom. je danes odletel s helikopterjem. ki se je dvignil s trga pred palačo predsedstva republike. Varnostna služba je bila pod vtisom sinočnjih dogodkov mobilizirana do skrajnosti. Na letališču se je od gosta poslovil predsednik vlade Rumor. ki ga je Nixon povabil v Washington. Sinočnji neredi so imeli dve žarišči. Skozi središče mesta se je vil sprevod, ki , je sprva potekal urejeno m mimo. čeprav je bilo med transparenti veliko portretov Che Guevare in Mao Ce Tun-ga. Po prvih incidentih pa so se demonstracije sprevrgle v ostre in krvave spopade s policijo. Ranjenih je bilo več desetin ljudi, 300 mladih demonstrantov pa so priprli. Hkrati pa se je odvijala prava bitka okrog univerzitetne četrti. Rimska univerza je po sklepu akademskega senata že nekaj dni zaprta, zasedajo pa jo študentje, ki so zabarikadirali vse vhode. Ko so se ti študentje sinoči hoteli pridružiti demonstrantom v središču mesta, so jih pričakali policijski oddelki — vsega je bilo včeraj v Rimu »na delu« več kot 10.000 policistov m orožnikov — in študenti so se morali vrniti v svojo univerzitetno trdnjavo, okrog katere je še vedno zelo napeto. Med temi demonstracijami so sinoči dokaj nemoteno krožile po mestu skupine fašističnih razbijačev. Med njihovim napadom na visoko pedagoško šolo, ki je že tudi dolgo zasedena, je prišlo do tragične nesreče: študent, ki je — nemara v paniki — sedel na okno, je padel iz 4. nadstropja in se ubil. O neredih poročajo tudi iz Milana in drugih italijanskih mest. Vodstvo KPI je izdalo proglas, v katerem podčrtuje pomen teh manifestacij proti ameriškemu imperializmu in obsoja ravnanje policije. Komunistični voditelji, ki so bili sinoči povabljeni v Kviri-nal na večerjo z N neonom, so to čast odklonili. Predsednik ZDA bo v nedeljo prišel še enkrat. Tokrat na obisk k papežu Pavlu VI. TIT VIDMAR Ofenziva FNO ne popušča SAIGON, 28. febr. (AP). Pripadniki FNO Vietnama so napadli preteklo noč 30 mest v Južnem Vietnamu :n več ameriških oporišč. Bojevali so se tudi na dostopih v Saigon. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so baja po šestem dnevu pomladanske ofenzive sil FNO nekoliko popustili, vendar je še vedno možen množičen napad osvobodilnih sil. Tudi poročila z drugih bojišč govore o dejavnosti sil Vietkonga in o moči njihove ofenzive, ki ne popušča. Eškolov pogreb JERUZALEM, 28. febr. (Reuter, AP, Tanjug). — Na hribu Hercel. imenovanem po ustanovitelju cionizma, so danes v Jeruzalemu pokopali predsednika izraelske vlade levija Eškola. Na pogrebni svečanosti je govoril izraelski’ predsednik Zalman Sazar. Med pogrebnimi svečanostmi so poskrbeli za varnost, predvsem v mestnih predelih, ki dele arabsko prebivalstvo od židovskega. 250 žrtev letalskega napada v Biafri OZUABAM. 28. febr. (Reuter). Nad sto prebivalcev kraja Ozu Abam v Biafri. ki so bili včeraj ranjeni, ko je nigerijsko letalo bombardiralo mestno tržnico, je podleglo ranam. Tako se je število žrtev tega napada povečalo od 120 na 250. Hongkonška gripa že v Beogradu BEOGRAD. 28. febr. (Tanjug) — Po podatkih epidemiološke službe zveznega zavoda za zdravstveno varstvo se pojavljajo v Jugoslaviji večja žarišča obolelosti za gripo, beograjski inštitut za serume in cepiva pa je ugotovil tudi že viruse hong-konške gripe. Zato zavod o-pozarja delovne organizacije in občane, da je še dovolj časa za zaščitno cepljenje. Naloge občin pri vseljudski obrambi REKA, 28. febr. (Tanjug). Predsedstvo stalne konference mest je na današnja seji razpravljalo o nalogah občin pri vseljudski obrambi, o sodelovanju stalne konference mest pri izpolnjevanju zvezne zakonodaje ter o predlogu sporazuma o pogojih za oblikovanje in de’itev dohodka v stanovanjskih podjetjih. Kritične pripombe BEOGRAD. 28. febr. (Tanjug) — Na današnji skupni seji treh sekcij zvezne konference SZDLJ (za izobraževanje, za kulturo in za znanost) so izrekli precej kritičnih pripomb o predlogu re solucije IX. kongresa ZKJ ki se nanaša na te dejavnosti. Predlog resolucije — so dejali na skupni sejii — je premalo upošteval resolucije republiških kongresov in pripombe, ki so jih dale omenjene sekcije, zato Je tudi predlog resolucije preveč splošen. Prepovedana »Politika« spet izhaja PRAGA, 28. febr. (Tanjug). — Od danes spet izhaja časopis CK KPC »Politika«. Ta časopis so ustanovili takoj po avgustovski intervenciji varšavske peterice, v začetku novembra pa so ga prepovedali. ker je objavljal članke, ki niso ustrezali »realnemu položaju«, kakor so sodili takrat. Uredništvo »Politike« niso zamenjali. Se naprej je glavni urednik Alois Svoboda. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je bil današnji dialog »iskren in prisrčen«. Hkrati pa sta se posebej razgovarjala zunanji minister Rogers in francoski zunanji minister Michel Debrč, katerimi so se pozneje pridružili funkcionarji obeh strani, ki sodelujejo v pogovorih. Po prvem pogovoru de Gaulle—Nixon v Parizu je prišlo nocoj do nenavadne popravke v zvezi z govorom, ki ga je imel danes Nixon ob prihodu na letališče. Uredništvu francoskih časopisov so po-sla'i pod embargom besedilo govora, ki se dokaj razlikuie od tistega, ki ga je imel. Prvotno so prvemu besedilu preklicali embargo, zatem pa so ta govor hitro zamenjali z novim besedilom. Nocoj pa so to besedilo govora, ki ga ni imel, ponovno pograbili. Predstavnik za tisk Bele hiše je dejal, da predsednik Nixcn »priznava vse, kar je v pisanem besedilu njegovega govora«, ker je »med srečanjem z generalom de Gaullom govor improviziral«. V prvotnem besedilu je med drugim rečeno: »Spoštovali bomo vaša prepričanja. Potrudili se bomo, da bi našli področja skupnega razumevanja. Govorili bomo, toda bomo tudi poslušali, ker brez Francije ni Evrope«. V tistem delu govora, ki se nanaša na predsednika de Gaulla, pa je rečeno: »Malo je voditeljev modernega sveta, ki imajo vašo širino pogledov. Malo jih je tako' dobro razumelo velike zgodovinske tokove preteklosti. Majhno je število tistih, ki bi imeli, kakor vi, tako široke ideje o prihodnosti«. Kot se je zvedelo v pooblaščenih krogih saigonske delegacije na pariških pogovorih o Vietnamu, se bo predsednik Nixon v nedeljo dopoldne sestal s podpredsednikom Južnega Vietnama Nguyen Cao Kyjem in veleposlanikom Phan g Dang Lamom, šefom saigonske delegacije na razširjeni konferenci. Predsednik de Gaulle je nocoj priredil večerjo v čast predsedniku Nixonu. V tem času je tisoče študentov, ki so prišli iz raznih krajev Pariza, demonstriralo v latinski četrti in vzklikalo: »Nixon, Franco, Salazar, de Gaulle.« Policija, ki je bila koncentrirana v drugih defih mesta, je prišla prepozno, da bi takoj posredovala. Končano zasedanje jugoslovan-sko-francoske komisije za blagovno izmenjavo PARIZ. 28. febr. (Tanjug). V Parizu so nocoj podpisali protokol o četrtem zasedanju mešane jugoslovansko-francoske komisije za blagovno izmenjavo, ki je bilo posvečeno lanskoletni izmenjavi in njenem gibanju v letošnjem letu. Komisija je že posebej proučila vprašanja jugoslovanskega debalansa v trgovini s Francijo. Jugoslavija je na primer lani uvozila iz Francije blaga v vrednosti 65 milijonov dolarjev, mi pa smo izvozili za 27 milijonov dolarjev. Vprašanje je, kako uravnovesiti medsebojno blagovno izmenjavo. Na zasedanju komisije je bilo prav tako poudarjeno, da gospodarsko sodelovanje med obema državama resno zaostaja za zelo dobrimi jugoslovansko-francoskimi političnimi odnosi. Hkrati je v Parizu zasedala tudi jugoslovansko-franco-ska komisija za tehnično sodelovanje. Dosedanje sodelovanje na tem področju je bilo pozitivno ocenjeno. Sedaj pa so sprejeli program za letošnje in prihodnje leto. Francija je sprejela predlog, da bo prišlo 63 jugoslovanskih strokovnjakov na specializacijo. V načrtu je prav tako, da bo prišla v Francijo skupina naših strokovnjakov z raznih področij gospodarstva. Po tem programu bodo tudi francoski strokovnjaki prišli na specializacijo v Jugoslavijo. Med drugim se bo ena skupina francoskih strokovnjakov posvetila proučevanju sistema samoupravljanja. Snežne razmere ob 7. uri zjutraj Žičnica—Krvavec: jasno, —6, 200 cm, sren, proge teptane, žičnice obratujejo. — žičnica—Velika planina: jasno. —5, 3 cm novega pršiča na ISO cn. podlage, žičnice obratujejo. — Žičnica—Zelenica: Ljubelj—predor: delno oblačno, —3, 85 cm, sren; vrh Zelenice: *a-sno, —3, 340 cm, 6ren, žičnice obratujejo. — 2ičnicar—Vogel: jasno, —4, 380 cm, sren, žičnice obratujejo. —- žičnica—Vitranc: jasno, —5, 120 cm, sren, na vrhu 270 cm, sren, žičnice obratujejo, smučišče teptano — Žičnica—Španov vrh: delno oblačno, —1, spodaj 100 cm, sredina 110 cm, vrh 115 cm, sren žičnice obratujejo. — Pohorska— vzpenjača- oblačno —1, 110 cm, osrenica, vlečnici Bellevue in Bol-fenk obratujeta. — Vlečnica—Mojstrana: delno oblačno, —4, 80 cm, sren, vlečnica obratuje. — Vlečnica—Martuljk: delno oblačno. —3, 125 cm, vlečnica obratuje. — Vlečnica—Planica: delno oblačno, —5, 145 cm, sren, vlečnica obrat -je. — Rateče—Planica: jasno, —5, 1 cm, sren. — Bohinj—jezero: oblačno, —1, 80 cm, južen, cesta pr_ vozna — DOM NA KOMNI* jasno, —6 , 250 cm. sren, pot prehodna, tovorna žičnica obratuje, cesta do Sacive ni plužena. — BLED—JE-Z E RO: oblačno. 3, 30 cm, južen, žičnica ne obratuje. — POKLJUKA: pretežno jasne —4, 260 cm, sren cesta prevozna, žičnica dela. — LITOSTROJSKA KOCA: jasno, —2, 250 cm, sren. — ST. JOŠT NAD KRANJEM: oblačno 2. 45 cm, osrenica, vlečnica obratuje, cesta prevozna do Javornika ZAPLANA—ULOVKA: oblačno, —1, 70 cm, južen, vlečnica obratuje, cesta jTevozna. — LOGATEC: oblačno, 0, 50 cm, južen, vlečnica obratuje. — RAKITNA: megla, —1, 40 cm, sren, vlečnica obratuje, cesta prevozna. — KURESCEK: oblačno, —3, 42 cm, cesta plužena in prevozna. — POLŽEVO:: megla, —1, 30 cm, sren. — CERMOSNJICE: oblačno. 0. 50 cm južen vlečnica obratuje. cesta prevozna — BELE VODE NAP ŠOŠTANJEM: rosi, —1. 30 cm juž n. cesta prevozna. — MEŽICA: oblačno, 0. spodaj 35 cm, na vrhu 60 cm. osrenca, sedežnica dela. — MISLINJA: oblačno, —1, 39 cm. južen. Hečnica obratuje. — LOGARSKA DOLINA: jasno, —5. 60 cm, sren, cesta prevozna za osebne avtomobile. IDRIJA: oblačno. 2. 30 cm. južen — ČRNI VRH NAD IDRIJO- delno oblačno, i, 80 cm. Južen vlečnica obratuje. — LOKVE: jasno. —3. 65 cm. sren. vlečnica obratuje — LAŽNE: asno, —2, 80 cm, sren, vlečnica obra- tuje — LIVEK- Jasno 0, spodaj 40 cm. zgoraj 90 cm, sren, vlečnica obratuje - VOJSKO: oblačno. —3, 100 cm. sren. — BOVEC: jasno. Cm'~ MANGRTOM: jasno, 0, 80 cm. iužen, vlečnica obratuje. — JEZERSKO: oblačno —4 41 cm sren. BRNIK: oblačno. 0. 20 cm osrenica - LJUBLJANA: oblačno, 1, 18 cm. Južen — CEL.TE megla. 0. 22 cm. lužen — SLOVENJ GRADEC- ob-Južen MARIBOR: oblačno. 2. 5 cm. lužen — MURSKA SOBOTA- megla. 1. 5 cm. iužen — NOVO MESTO: me. gla. —1, 21 cm. osrenica POSTOJNA: oblačno 1 16 cm. južen — TRIGLAV-KREDARICA: jasno. -11, 360 cm. Ceausescu za ustvaritev cone miru na Balkanu Nerazumevanje na Balkanu je vedno služilo velikim imperialističnim silam BUKAREŠTA, 28. febr. (Tanjug). Romunija je prepričana, da bi vlade evropskih držav naredile veliko uslugo miru, če bi se odrekle vojaškim manevrom in drugim oblikam demonstracij sile na mejah ali ozemljih drugih držav. Narodi se danes ne zadovoljujejo z deklaracijami o dobrih namenih, marveč pričakujejo akcije in konkretna dejstva, ki bodo pripeljala do popuščanja, sodelovanja in miru. Na tej poti pa morajo sodelovati vsi narodi, veliki in mali. To je danes izjavil na zborovanju v Bukarešti šef romunske partije in države Nicolas Ceausescu v govoru ob koncu predvolilne kampanje. Ceausescu se je tudi ob tej priložnosti zavzel za likvidacijo vojaških oporišč na tujih ozemljih in hkrati za razpustitev NATO pakta in varšavskega sporazuma. Dodal je, da demonstracije sile in vojaški manevri na o-zemljih ali mejah drugih držav povečujejo mednarodno nezaupanje in napetost. Ko js obširno govoril o o-dnosih med socialističnimi državami in partijami, je Ceausescu izrazil iskreno željo za sode'o vanje z vsemi socialističnimi državami in partijami, med njimi je omenil tudi Jugoslavijo. Ceausescu se je prav tako energično zavzel za izključitev sile iz meddržavnih od-nosov, posebno v Evropi in za popuščanje napetosti. Zavzel se je, da bi se Balkan spremenil v cono miru, ker je, kakor je dejal, nerazumevanje vedno služilo velikim imperialističnim silam. Poudarek v govoru Ceau-sesca o notranjih problemih pa je bil, da je treba nadaljevati s pospešeno industri-jaldzacijo države in poglabljanjem demokracije. Soviet^ka nota ZDA MOSKVA, 28. febr. (AP). Sovjetska vlada je izročila nocoj ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi diplomatska noto o položaju v zvezi z Berlinom. Sporočilo o zasedanju jugoslovan-sko-italijanskega odbora RIM-, 28. febr. (Tanjug). Italijanski vladni organi bodo storili vse, da bi se na italijanskem trgu odprle nove možnosti za plasiranje jugoslovanskih industrijskih proizvodov. V sporočilu, objavljenem na koncu četrtega zasedanja jugoslovansko-ita-lijanskega odbora za gospodarsko sodelovanje ter industrijsko ter tehnično kooperacijo, je prav tako poudarjeno, da bo italijanska vlada še naprej podpirala jugoslovanske zahteve, zlasti v zvezi z izvozom mesa, in zahteve po trgovinski pogodbi s Skupnim evropskim trgom. Pogovori o gradnji stanovanj v ČSSR BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug) — V Beogradu so se danes končali pogovori podpredsednika zvezne češkoslovaške vlade Vaclava Vareša in člana ZIS Marina Cetini-ča, ki sta se sestala kot predsednika mešanega odbora za gospodarsko in znan sfveno tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Cešk-> slovaško. Predvsem sta se pogovarjala o udeležbi v igo slovanskih gradbenih podjetij pri gradnji stanovanj na Češkoslovaškem. Spopadi med demonstranti in policijo v Rimu RIM, 28. febr. (AFP) — V Rimu so izbruhnili novi spopadi med policijo in mladimi demonstranti pred sedežem časopisa »Daily American«, ki izhaja v Rimu. Okoli 300 protiameriško usmerjenih demonstrantov je navalilo na prostore časopisa, ki jih je varovala policija. V spopadu je bilo ranjenih 9 ljudi. Občni zbor Slovenske matice LJUBLJANA, 28. febr. — Današnji občin zbor Slovenske matice je ob lepi udeležbi članov sodelavcev odprl njen predsednik prof. dr. France Koblar. Za njim, ki je prvi podal poročilo, sta poročala še tajnik dr. France Bernik in prof. dr. Vladimir Murko za gospodarstvo. Delo te naše stare kulturne ustanove, je bilo tud; v preteklem obdobj-u zelo plodno, saj je izdala povprečno vsako leto okoli osem knjig v dosti lepi nakladi. Po poročilih je nadzorni odbor predlagal razrešnico upravnemu odboru s pohvalo, nakar je bil ponovno izvoljen za predsednika prof. dr. France Koblar, za podpredsednika prof. dr. Franc Zvvitter in dr. Franjo Smerdu, za tajnika in dr. France Bernik, za gospodarja pa prof. dr. Vladimir Murko. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik Matice Hr vatske, ki je omenil zgodovinsko sodelovanje obeh matic in zaželel, da bi to sodelovanje trajalo tudi v bodoče- F. NOVŠAK Predstaviti tudi moderno opero LJUBLJANA, 28. febr. — V operni hiši je bil nocoj, dve uri trajajoč javni pogovor o bodoči repertoarni politiki opere in baleta SNG, ki ga vodi ravnatelj Bogo Leskovic. To je bil pravzaprav prvi poskus takega večera v Ljubljani, ki pa je imel zelo skromno odmevnost; udeležila se ga je namreč le peščica ljubiteljev o-ziroma obiskovalcev opernih predstav, strokovnjakov in kulturnih delavcev, med katerimi je bil tudi predsednik i SAZU Josip Vidmar. Udeleženci pogovora so menili, da mora ljubljanska operna hiša poleg najbolj priljubljenih klasičnih oper gojiti domačo operno tvornost in neogibno dajati slovanske opere, ob tem pa bi bilo koristno, ko bi predstavljala tudi klasične m deme opere. Lepo je bila sprejeta zamisel, da bi neznane opere predstavljali občinstvu z matinejami komentarji, odlomki iz opernih de! idr.). Prav bi tudi bilo. kakor so predlagali nekateri, da bi oživili izmenjavo predstav predvsem z zagrebško operno hišo, v kateri bo naša opera gostovala z dvema predstavama ob otvoritvi operne hiše v Zagrebu, ki bo prihodnjo pomlad. M. K. Telegrami SPOPAD MED POLICIJO IN PRISTANIŠKIMI DE-LAVCI — KALKUTA. V spopadu med policijo in pristaniškimi delavci, ki je izbruhnil v kalkuškem pristanišču, je bilo ranjenih najmanj 30 ljudi. SPORAZUM —- PRAGA. Predstavniki ZDA in CSSR so danes v Pragi podpisali sporazum o ureditvi letalskega prometa med obema državama. POLICIJA STRELJALA NA DELAVCE — NEW DEL HI. Ko so razjarjeni delavci napadli hišo svojega delodajalca v neki vasi v indijski državi Kerali, je nanje streljala policija in ubila tri ljudi. LADJE NE SMEJO IZ PRISTANIŠČ — DŽAKARTA. Indonezijske oblasti so pred kratkim zadržale v pristaniščih devet tujih in domačih trgovskih ladij, ker so kršile vladne predpise o izvozu. ODSTOP — WASHINGTON. Dekanka pravne fakultete na univerzi Howar Patricia Robert Harris je odstopila iz protesta zoper ravnanje univerzitetne oblasti s študenti, ki bojkotirajo pouk na pravni fakulteti. STAVKA — PARIZ. V baskovski provinci Quipuzcoa v severni Španiji je začelo 10.000 kovinarjev stavkati zaradi izjemnega stanja, medtem ko se delavci v Bilbau po stavki, ki je trajala skoraj mesec dni, že vračajo na delo. EDINA REŠITEV JE ODHOD — NEW YORK. Izraelski predstavnik v OZN Tekoah pravi, da je edina rešitev za Žide v Iraku, če bi jim dovolili zapustiti deželo. SKANDINAVSKA BANKA — LONDON V Londonu bodo 1. julija odprli skupno banko skandinavskih držav, članice so Finska, švedska, Norveška in Danska. Pa še to: »NEIZPODBITEN ARGUMENT« — Ob obisku finskega zunanjega ministra Karalainena v Sovjetski zvezi je moskovska »Pravda« zapisala, da so »nekateri finski politiki proti dobrim odnosom, s Sovjetsko zvezo, ker nasprotujejo uvozu sovjetskih lokomotiv .. .« Argument, ki mu ni oporekati! Vreme 28. februarja 1969 ob 13. uri ^Maribor oblačno Skopje teka * Zagreb £3 ^ • % . Sarajevo \-Split • & sončno ’ delno oblačno' - — \_ j|f*> Dubrovnik, , nevihte sneg megla '///// '////. dež --------meje vremenskih področij! Temperatura Ljubljana 1 4 Planica —5 3 Brnik 0 3 Maribor 2 3 Slovenj Gradec 1 3 Celje 0 2 Novo mesto —1 3 Koper + 5 10 Kredarca —11 —7 Reka 5 12 Pulj 3 12 Sr-lit 4 13 Dubrovnik 5 12 Zagreb 0 6 Beograd 3 5 Sarajevo —3 7 Titograd + 3 14 Skopje 3 12 Celovec — 5 Gradec 1 2 Dunaj 0 2 Milano 5 10 Genova 7 10 Munohen —3 3 Zlirich 0 2 Benetke 2 Prognoza VREMENSKA SLIKA Pretežni del Evrope je v območju nizkega zračnega pritiska, medtem ko nad Sredozemljem zračni pritisk naglo pada. Ob vzhodntih vetrovih doteka nad naše kraje še vlažen zrak, ki zadržuje oblačnost predvsem v vzhodni Sloveniji. NAPOVED ZA SOBOTO SLOVENIJA: V notranjosti Slovenije t> pretežno oblačno, v gorsken svetu na Primorskem spremen ljivo oblačno Najnižje nočni temperature bodo okoli 0, n; Gorenjskem —5, v Primorju 4 naj višje dnevne do 5, na Pri morskem do 12 stopinj C. V nedeljo bo precej oblač no, v južnih krajih je možei rahel dež. JUGOSLAVIJA: Pretežno oblačno bo. v iu7 Srbiji, črni gori in Makedon vmes dež.