Dolžnostih lZV°A'
1 p. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
an. tasersB «fi omenila s« po dvorom; pri večkratnem ronja primeren popust naročnino, Inserate In:
Telefon interarbai» M. 113.
bTRAZA
Min ptlitlin list n «imufci tjsistn
PoStntaa plačana v goteti^
In uptrsvnfSvo Je v iška ceste ži S Z wednÖteom s««
saki dan «mo od tl. do 13. on. ft ne «mčsjo.
so pošlrdoe fieste.
öö. štev.
Maribor, dne 1Ö. maja 1928.
Letnik XV.
Oslo za sporazum.
Kakor danes izgleda, je v radikalni stranki in vladi na delu ona struja, ki hoče skleniti sporazum ter tudi izvesti zagrebški protokol polagoma in v gotovih etapah, da se velesrbska javnost ne bi razburjala ob ka ki nagli popustljivosti radikalne stranke, ki je končno ob volitvah tudi tekmovala z demokrati v iznašanju strogo velesrbskih in centralističnih parol.
Pred nesporazumom strujo se je postavil minister pravde dr. Lazar Markovič, ki je na vsak način hotel, da radikali zopet stopijo v koalicijo z demokrati in znabili bi ta struja še imela ob velesrbskem razpoloženju kolikor toliko zaslombe, če se g. Laziča Markovič ne bi bil ogreval za demokrate ravno tedaj, ko so oni razgalili vso svojo strankarsko korupcijo ter očitno hoteli nekaj doseči, kar bije v obraz obstoječim zakonom. Demokrati so hoteli «proturati« svoje kandidate, ki še zadostnega števila volilnih glasov niso dobili, hoteli so briskirati volilni zakon, na druge stranke so metali ves volilni teror, ki so ga sami izvajali in pri vsem tem je razumljivo, da je radikalski klub zelo nezadovoljen z dr. Lazo Markovičem in Markom Trifkovičem, ker sta za časa zborovanja verifikacijskega odbora skušala pri dobiti radikalne člane odbora za to, da bi bili nasproti demokratom popustljivi. Uspeha nista imela, ker sta se jima odločno uprla dr. Kojič in Dobra Mitrovič. Radi tega je obstanek dr. Markoviča in Trifkoviča v vladi samo še vprašanje kratkega časa in bo prišlo na vrsto že pri prvi rekonstrukciji vlade. Že na zadnji seji radikalnega kluba so nekateri poslanci sprožili to vprašanje, a je bila debata vsled kratkega časa prekinjena. Dr. Markovič, ki se je preveč eksponiral za demokrate, ne bo več dolgo užival simpatije pri radikalih in zavzemal mesta, ki ga ima danes.
Kakor smo že omenili, je v radikalskem klubu najmočnejša ona struja, ki hoče polagoma izvesti sporaz-
um.	Za to se zavzema v prvi vrsti g. Ljuba Jovanovič in sedaj se je njemu pridružil tudi Nikola Pašič, ko se je o sporazumu z revizionističnim blokom izjavil dobesedno: «Sem star človek in se nisem naučil, da vodim politiko, ne vedoč, kako se bo končala.« Torej se g. Pasic še vedno boji, spraviti ta sporazum v življenje, dokler ne bo izvoljeno definitivno predsedstvo narodne skupščine, ker je znano, da bo imel predsednik narodne skupščine vpliv ne samo na vlado, marveč tudi na krono in druge opozicijonalne stranke in da bo on kot pred sednik mogel tvoriti podlago, ki bi bila sprejemljiva za vse. V vladi je med tem večina za to, da se od Radiča ne zahteva, da takoj pride z vsemi definitivnimi predlogi, marveč se misli, da je 'bolje, da se sporazum izvede v etapah. Gotovo je, da bo to vprašanje prišlo na. dnevni red ene prihodnjih sej vlade in da bo vlacla o tem definitivno sklepala. Ker so vladni krogi za to, da se sporazum izvede v etapah, je vladna odločitev že gotova. Odločitev bo padla takoj po konstituiranju pred sedstva narodne skupščine.
V Beogradu se bavijo že od soboto odposlanci Radičeve stranke. Radikali so jih pozdravili in sprejeli, kakor sprejme parlamentarec parlamentarca, in cela beograjska javnost je pripisovala temu prihodu veliko važnost ter je nanj stavila tudi velike nade. Ob takem razpoloženju se je posebno ostro očrtalo obnašanje demokratov, ki gredo iz enega nekvalificiranega izpada v drugega. Pri verifikacijskih razpravah so morali slišati in vtakniti v žep opombo odličnega radikala in gotovo dobrega Srba, da mečejo s svojo politiko celo pravico iz sodnij, in k temu mora še priti najgrši izpad v parlamentarnem oziru, ki so ga zagrešili ob prihodu hrvatskih odposlancev. Radikali sprejemajo ter se raz-govarjajo s hrvatskimi poslanci kot enaki z enakimi, demokrati, ki so hoteli goljufati z mandati, pa imajo hrvatske, pravilno izvoljene poslance za «Radičeve u-šivce.« V tem pogledu se posebno odlikujejo Pribičevi-čevi prijatelji in njegov «Novi list« je v zahvalo, da se je poslanec Radičeve stranke dr. Krnjevič, ki je bil izvoljen v Zagrebu, razgovarjal z njegovim urednikom, naslovil ta razgovor: «Radičeve uši v Beogradu.« — S tem se je jasno pokazalo, kdo ovira sporazumno delo v naši državi. Beograjska, oziroma srbska javnost mora uvideti, da gotovo oni, ki napram političnemu nasprotniku še parlamentarnih načel nočejo pripoznati in ki so se tudi do svojih dosedanjih zaveznikov izkazali kot nepošteni in zahrbtni.
Hrvatska poslanca sta imela samo stvari, ki niso ravno urgenca zagrebškega protokola, temveč imajo v prvi vrsti samo namen, da odpravijo dele od tega, kar so demokrati navalili državljanom in kar je tudi povod k velikemu delu nezadovoljstva, šla sta k notranjemu ministru ter vložila dve pritožbi: Proti odločitvi pokrajinskega namestnika g. Cimiča, naj se proti kmetom v Stubici postopa na podlagi zakona o zaščiti države. Ko sta mu delegata razložila, da ta dogodek nima nič skup nega z zakonom o zaščiti države, je notranji minister razveljavil sklep g. Cimiča in se bo vsa zadeva obravnavala na podlagi običajnih državnih zakonov. Druga pritožba je obstojala v tem, da se občinski zakon, ki je
še vedno v veljavi na Hrvatskem, ne izvaja striktno. Eo je bil Svetozar Pribičevič notranji minister, je izdelal posebno besedilo za zaprisego članov občinskih odborov. Radičeva delegata sta ministru razložila svoje stališče v tej stvari in poudarjala, da je kršitev zakona, ker omenjeno besedilo ni izšlo v zakonu, ki bi ga sprejela narodna skupščina, in je ta Pribičevičeva 'mahinacija gaženje zakona. Zdi se, da je Vujičič tudi v tem vprašanju sprejel stališče Radičevih delegatov in da bo popravil nasilje in krivice, ki jih je zakrivil Pribičevič. V notranjem ministrstvu so se vršili razgovori tudi o Orjuni in so bili sprejeti sporazumni sklepi, ki se bodo pričeli v najkrajšem času izvajati.
S	tem so hoteli Hrvati rešiti tekoče posle in se ob istem času informirati o političnem razpoloženju. V Beogradu so našli stranko, ki je res stranka in ne kaka «koterija« ali zarotniška družba, in pa ljudi, hi so toliko govorili o parlamentarizmu in o vzvišenih nalogah, a se sedaj, ko doživljajo poraze svoje politike, stavljajo na nivo navadnih obrekovalcev ter onih zlobnežev, ki za prijazno besedo dajejo psovko. V tem, da javnost to vidi in sodi, je že mnogo storjeno za sporazum.
Politični položaj.
Nestalna politična situacija. Mnogi ljudje mislijo, da bo sedaj, ko je demokratska politika skrahirala, kar naenkrat vse bolje. Naši poslanci nam poročajo, da ni pričakovati naglega zboljšanja položaja. Zakleti sovrag Slovencev in Hrvatov, Svetozar Pribičevič intrigira naprej na dvoru in sili v kralja, naj se začne v naši državi z nasilnim vladanjem. Pribičevič hoče vlado, ki ne bi vladala po zakonih in pravici, ampak z bajoneti. Pribičeviču stoji krepko ob strani poslanik Ba-lugdžič, ki je sedaj v Atenah. Balugdžič je osebni prijatelj kraljev, a obenem zaveznik Pribičeviča. Položaj še torej ni tak, kakor si ga slika marsikdo na zunaj.
Uničenje treh mandatov po verifikacijskem odboru bodo demokrati težko preboleli in to zlasti radi tega, ker se je ob tej priliki odkrilo, da so demokrati brezobzirno hoteli prezreti zakon in njegova določila. Zavrnjena kandidata sta v državni službi in sta mislila, da bo obveljala izjema in da bodeta lahko tudi poslanca. Radikali so pa šli točno po zakonu ter so oba mandata razveljavili. Eden izmed njih je še rekel demokratom: «Če prestopi politika vrata sodišča, zbeži pravica skozi okno«! — Odklonjene so bile tudi vse druge demokratske pritožbe glede mandatov z nedovoljnim številom glasov. Demokrati so menda menili, da bi končno tudi brez glasov lahko igrali poslance. Na to je cikala zlasti pritožba radi dr. Bukovčevega in dr. Žerjavovega mandata. Premalo število glasov je imel tudi dr. Ribar, bivši predsednik narodne skupščine. Kakor se čuje, bo vlada sedaj dr. Ribarja poslala v Rusijo kot predsednika akcije v pomoč stradajočim.
«Narod« in Radič. Stara fregata «Narod« se je'čislo prelevil v radikalno glasilo. Se pred kratkem je psoval «Narod« Radiča kot najbolj protidržavnega elementa in mu pošiljal na vrat Sokole, Orjuno, vojaštvo, žandarje in spletal za njegov efijaltski vrat vrv. «Narod« od torka pa je posvetil gospodu Štipici cel uvodnik zelo laskave vsebine in dognal, da nimamo več državnopravne obstrukcije od strani Radiča in da se Radič vedno bolj in bolj približuje praktični, aktualni politiki. Tako se godi vsem pozabljivim starcem in tudi «Narodu«, da, kar je včeraj preklinjal, danes ali jutri hvali. «Narod« je pač postal cisto radikalno glasilo in kot ta a h vali homogeno radikalno vlado, ki pametno paktira z revizionističnim blokom. Ako pa bo hvalil in gladil «Narod« Radiča in blok, mu bo kmalu stopila na vrat Or-juna.	__________________________
Ogrožena civilizacija.
Nova Rusija je poslala v Lozano svojega zastopnika, o katerem se nikdar ni moglo reči, da jc eden od nosilcev današnjega ruskega režima. Pokojni korovski je bil samo strokovnjak in nič drugega. Služil je carski Rusiji in služil je komunistični svoji domovini. Kot strokovnjaka ga je vlada poslala na internacijonal-no konferenco v Lozano, in ravno tam, kjer se postavlja zapadno-evropska demokracija kot najmočnejša in najbolj človečanska, je. moral pasti od atentalorskega strela človek, ki je kot odlični državljan in strokovnjak zastopal evropskemu zapadu precej neljubo državo.
Nova Rusija zapadu ni po volji. Za to ima zapad, kakor tudi nova Rusija, svoje tehtne vzroke. Prvič so medvojni računi, drugič so zunanje politične smeri velike ruske države postavljene na drug temelj in tretjič, kar je najvažnejše, so zadobili oblast nad veliko rusko državo oni sloji, ki se v Evropi tiščijo najnižje. Notranje-politični preobrat Rusije je na mah preobrnil tudi njeno zunanje stališče in to samo radi tega, ker se je Rusija začela ravnati po onih narodnih slojih, ki so v drugih državah po rednih in izjemnih zakonih proglašeni za manjvredne in manjpravne. Rusija je začela po volji svojih delavcev in kmetov reševati no-
tranjo politiko in to je vzrok, da se na Rusijo danes gleda not na vulkan proti celi Evropi.
Režimi se menjajo v vseh državah in dokler sprememba režima v eni ali drugi državi ne krši in ruši oblasti priviligiranih gospodskih slojev, je tudi država in njen režim polnopraven med svojimi sosedi. Evropa prenaša vse mogoče uzurpatorje, samo tega ne trpi, da M se pojavil na čelu kake države človek iz delovnih slojev. To vidimo iz neštetih primerov našega zunanjepolitičnega kabineta glede odnošajev do Bolgarije. — Beograd je soroden po duhu in svojih političnih metodah s prejšnjim režimom, ki je gonil narod v vojno ter v protislovanski labor, in radi lega dela vse mogoče, da oblati današnjo zemljoradniško bolgarsko vlado.
Dobrega prijatelja in zaveznika pa-vidi Beograd v Bukarešti in to samo radi lega, ker tlači rumunsko ljudstvo porodica, ki je podobna beograjski. V Beogradu so sklenili prijateljstvo tudi z Grčijo in tako bi lahko našteli še več primerov, kako se sklepa zavezništva vedno po sličnosti političnih metod, ki vladajo v državah.
Civilizacija Evrope je ogrožena in to samo vsled protiljudske politike, 'ki se izvaja v raznih državah. Vojna je bila prava orgija sile in ropa, iz nje še vedno izvira kult sile in brezobzirnosti ter se vriva v celo politično in društveno življenje in mesto da bi se duh vojne odpravljal, se še goji in uvaja v raznih državah na znotraj in zunaj po osebah, ki hočejo vladati za vsako ceno. Taki oblastniki si vzgojujejo svoje pretori-jance in tako imamo že skoraj v vseh evropskih državah fašiste ali pa kako drugo teroristično skupino, ki nasiljem podpira politiko posameznih oblastnikov. Tako stoji za Poincare-jem monarhist Daudet — današnjo republikansko Francijo vodijo monarhisti, v Nemčiji se tudi monarhisti poslužujejo tajnih terorističnih organizacij in na Poljskem, v Rumuniji in ko-nečno tudi pri nas imajo gotovi oblastniki v svojih centralističnih in drugih protiljudskih nakanah za seboj raznovrstne fašiste.
S tem se ubija moč in veljavo zakona in ljudstvo izgublja vanj zaupanje, zanj pa celo smisel in spoštovanje. Zločin je zločin, pa naj se pojavi v katerikoli obliki, in če se je zločin sankcioniral v vojni, bi se moralo vsaj sedaj gledati, da preneha njegova sankcija v politiki. Će se to ne doseže, se bodemo kmalu znašli ob zadnjih ostankih civilizacije in kar bo enkrat izgubljeno, nam nobena moč ne vrne.
Posebno žalostno je to, da se k zločinu navaja mladina. Tam, kjer je vojna nehala, ko je celo 171etne fante potegnila v krvavi bojiti ples, nadaljuje danes nasilna politika posameznih oblastiželjnih ljudi. Vse vrline in tudi vse hibe, ki jih imajo neizkušeni, mladi ljudje, se že izrabljajo v umazani politični gonji. Mladini se da nekaj znakov, prikroji se ji celo uniforma, da zastava, godba, nekaj denarja itd., potem se jo pa tako razvneto in zaslepljeno nagovarja k zločinu pod pretvezo raznovrstnih potreb in idealov. In današnja družba ni v stanju, da bi vrgla iz svojih vrst one cinične elemente, ki imajo vse polno izgovorov in celo opravičil za zločine.
Naš kulturni zapad je že izgubil pravico zgražanja nad boljševiško «črezvičajko«, kjer tam, kjer je ona doma, se še ni zgodilo, da bi kak evropejski odposlanec povodom kake konference izgubil glavo. Kar se ni zgodilo v Moskvi, to si je sedaj privoščila Lozana v centru civilizacije z umorom ruskega delegata. Zločinski so tudi oni glasovi po listih, ki ob takih prilikah stikajo za zgolj osebnimi motivi atentatorja ter prikrivajo evropski javnosti veliko nevarnost, ki ji preti od strani široko razpledene mreže samih oboževalcev zločina.
Vojna je rodila, protiljudski politiki pa gojijo in redijo strahovito pošast, ki je pogubonosna za svet, če se čimprej ne ustvari javna in družabna atmosfera preziranja nasilja, ropa in nereda ter priznanja dela, poštenja in spoštovanja do človeškega življenja.
Po svetu.
Vojne priprave. Francoski generali so začeli pridna obiskovati države male antante in tudi pri nas se že dolgo govori o važnih sejah vlade glede vojaških zadev. Govori se o novem vojnem kreditu in ena zadnjih sej se spravlja tudi v zvezo s prihodom francoskega generala Leronda, ki bo prišel iz Bukarešte v Beograd. Ker se bo general Lerond mudil v Jugoslaviji 14 dni in obiskal vse večje garnizije, se govori, da je to v zvezi s pokretom ruskih monarhistov, ki ga podpira Francija, katera želi, da za to pridobi malo antanto. Treba je povdariti, da se istočasno, ko Lerond obiskuje malo antanto, mudi maršal Foch na Poljskem.
Razmere v Poruhrju so vedno bolj napete. Francoskemu nasilju, kaKor so na primer izgoni nemških urad niških družin, odgovarja nemško nasilje v obliki sabotaže. V soboto po noči so neznanci razstrelili od Francozov militarizirano železniško progo Botrop—1Ostre-feld 800 km severno od kanala Ren—Herne. Vsled velikanske eksplozije, so v Essenu, ki je od proge 6 km oddaljen, popokale šipe. Proga je za transport premoga v
Francijo velike. važnosti in imajo Francozi zdaj na razpolago samo še eno progo.
Angleško ruski spor. Rusija je zaplenila nekaj angleških ribiških ladij, ki so se upale v zabranjeno cono, in na angleško protestno noto je odvrnil Litvinov, da je ruska vlada voljna zadevo poravnati sporazumnim potom. Ruska vlada smatra angleško noto sicer kot vmešavanje v ruske notranje zadeve, vendar pa upa, da se bo angleška vlada pokazala ravno tako pomirljivo kot ruska. Anglija je pa na Murman poslala tudi svoje bojne ladje in radi tega je parlamentarni odbor angleške delavske stranke poslal v Moskvo brzojavko, v kateri pravi, da je imenovani korak angleške vlade vzbudil v delavski stranki veliko pozornost in nervoznost. Odbor prosi rusko vlado, da se zaenkrat vzdrži vsakega koraka, ki bo utegnil dovesti do preloma.
Beletke,
O protidržavnih elementih. Pri nas se je udomačila navada, da vsakega, ki nam ni poslušen, imenujemo protidržavnega. To je pri nas uvedel Pribičevič, a od njega so se tega naučili različni beograjski in provincijalni demokratski in radikalni časopisi. Splitski «Jadran« prinaša o tem značilen članek, iz katerega posnemamo: Eden temeljitih zakonov državnega življenja je pravičnost, ali kot pravi pregovor: pravičnost je temelj države. Zakoni, osnovani na pravičnosti, so temelji države in oni, ki te zakone prekoračijo, magari radi navidezne obrane države, to so najhujši protidržavni elementi, ker rušijo temelje države. V tem pogledu se je pri nas veliko grešilo in na žalost, greši se še vedno. Ni treba za to odkrivati in prekopavati tajne arhive, da se to potrdi. Dovolj je javnih nerednosti, ki pokazujejo žalostno pojmovanje nekaterih elementov. Tako je na primer bilo odrejena komisija, ki bi naj prejemala blago ,ki ga je Nemčija pošiljala za reparacijo. Pri tem se je izkazalo, da je bilo blago veliko manj vredno, kot so znašali stroški za komisijo. Ko se je neki uradnik iz Sarajeva tožil, da ima malo plačo, so mu odgovorili iz Beograda, «da je na položaju, pa neka se okoristi«, to je, da izrabi svojo uradniško moč v korupcijo. Ako uradnikom kaj takega svetuje sam Beograd, potem ni čudno, da se nahajajo pri nas take razmere. Nedavno se je izjavil član Orjune, ki je v Cirkvenici pred volitvami napadla radičevce, da je policija znala, kaj Orjuna namerava. Po napadu so nekatere fašiste zaprli samo radi javnega mnenja, izpustili so jih pa že črez par dni, ter se jim je v zaporu bolje godilo, kakor v svobodi. V Splitu so razrušili takšni tipi celo tiskarno, policija pa ni «mogla« krivcev najti.. Taki elementi niso državotvorni temveč nasprotno v najhujšem smislu protidržavni. — Oni rušijo temelje države, ker delajo stvari, ki morajo izzvati na.nasprotni strani odpor in tako so oni krivi nereda v državi. Te elemente morajo pobijati z vsemi sredstvi vsi, katerim je na srcu ležeča korist države. — Mi se popolnoma strinjamo z izvajanjem «Jadrana«, saj so zadnji dogodki v Mariboru kričeči dokaz enostra-nosti, ki vlada pri nas. Na eni strani smejo najpodlejše kreature delati brez skrbi za odgovornost vse, kar se jim vzljubi, pa jim policija in sodnija ne skrivi niti lasu, samo, ker so baje državotvorni, dasi večinoma niso niti naši državljani, na drugi strani pa hoče zadušiti vsak odpor teptanih, češ, vi ste protidržavni, zato pa morate trpeti vse.
Čudno znamenje. Notranje ministrstvo je postavilo za načelnika okraja Bos. Gradiška nekega Miodraga Milovanoviča, dosedaj načelnika v Radževacu. Beograjski listi, ki pišejo o tem nasledniku morilca in orjunca Dragičeviča, ne omenjajo nič, koliko časa je bil novi načelnik komita in dali bo vreden nove časti. To je pri nas zelo čudno, kajti dosedaj so se postavljali na vodilna mesta samo ljudje, ki so dokazali svojo sposobnost, le že ne s komitstvom, pa vsaj s kakšno zvezdo na prsih, magari v glavi ni bilo ničesar.
Dnevne novice.
Ljubljanski vladika dr. Jeglič bo slavil dne 22. t. m. 251etnico, odkar je postal ljubljanski škof. Cerkvena proslava tega pomenljivega jubileja se bo vršila dne
27.	t. m., na praznik presv. Trojice.
Pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljubljani razglaša sledeča navodila: katoliške organizacije se ne bodo na shod vabile posebej. Pripravljalni odbor pa prosi tiste organizacije, ki bi nameravale ob priliki kat. shoda prirediti kaj podobnega, na primer občni zbor, kako prireditev za udeležence kat. shoda itd., da naznanijo to pripravljalnemu odboru. To je potrebno radi sporeda in radi tega, ker namerava pripravljalni odbor voditi vse prireditve v lastni režiji, razen, če se sklene kak poseben dogovor. Dosedaj je izjavila Leonova družba, da priredi o priliki kat. shoda občni zbor, Bogoslov na akademija sestanek svojih članov, pevsk društvo «Ljubljana« koncert, «Ljudski oder« gledališko predstavo. — Pripravljalni odbor za V. Katoliški shod v Ljubljani, Dunajska cesta 38 (Zadružna zveza), I. nadstr.
Tretji red sv. Frančišeka. V petek, dne 18. maja 1923 bo mesečni shod skupščine duhovnikov ob 5. uri zvečer. — Na binkoštni torek, dne 22. maja ob 10. uri dopoldne pa bo sestanek voditeljev in članov tretjega reda pri frančiškanih v Mariboru. Prav uljudno vabljeni! Kdor želi v samostanu obedovati naj prej javi samostanskemu predstojniku.
Ave, dr. Korošec, morituri te salutant! Ravnokar citirane besede je zapisalo «Jutro« koncem svojega torkovega uvodnika z ozirom na skrajno bedno stanje državnih nameščencev. Ta gladijatorski rek bi lahko zapisalo vsako drugo glasilo, samo policajdemokratsko
ne! Policajdemokratje so bili vendar toliko časa v vladi in niso storili kot ena najmočnejših vladnih strank za državne nameščence prav ničesar. V finančnem od- V boru, kateri je razpravljal o vprašanju plač državnih nameščencev, je sedela pretežna večina demokratov, a se teh sej v odločilnem trenutku niti udeleževali niso. ! člani našega Jugoslovanskega kluba pri finančnem odboru so bili vedno pripravljeni pomagati državnim nameščencem in so vsikdar glasovali za vsak povišek, a takratne vladne stranke so se pred glasovanjem vedno pravočasno odtegnile glasovanju. Tudi danes stoji naša stranka trdno na stališču, da se mora zboljšati obupno gmotno stanje državnih nastavljencev in bo gotovo kot en mož glasovala za zboljšek. Vsak inteligent pa danes zna, da še parlament ni mogel doslej storiti za zboljšek bede državnih nameščencev niti toliko, kot je črnega za nohtom, ker so se doslej reševale parlamentarnim potom zgolj formalnosti, ki morajo biti rešene po balkanski počasnosti, predno se začne redno parlamentarno delo. Pisava «Jutra« in drugih demokratskih listov glede nezanimanja za bedo državnih nastavljencev so najpodlejša hudobija, katero mora u-videti vsak kmetski človek, kaj šele inteligent. Pri zgoraj omenjenem in satänsko hudobnem pozdravu «Jut ■ ra« na dr. Korošca pa treba tudi povdariti, da je »SLS ravno tako v opoziciji, kot so demokratje, ki so toliko časa živeli v najožji vladni pobratimiji z radikali. Drž. • nameščenci bi doslej čisto upravičeno lahko pozdravili z gladijatorskim pozdravom: dr. Žerjava, dr. Kukovca in Reisnerja, ne pa dr. Korošca, ki doslej niti s prstom ni mogel ganiti glede zboljšanja res obupne usode u-radništva. Naša stranka ni obljubila državnim nameščencem ničesar, a bo pa storila svojo dolžnost in vlado podprla, ko bo šlo za to, da pridejo državni nameščenci do zasluženega in skrajno potrebnega zboljška. Je pa očitno dejstvo: Nismo stranka demagogov, ampak stvarnih vsestranskih delavcev, ki bodo ob pravem času zastavili vse svoje moči, da se od vladne strani po mogočnosti odpomore danes najpotrebnejšim, in to so , ravno državni nastavljenci. Policajdemokratom pusti- 1 mo satansko hudobno demagogijo, mi pa kot zastopniki slovenskega naroda in pošteno misleči opözicijonalci bomo storili svojo dolžnost napram vsem, ki so potrebni vladne pomoči in ta pomoč bo prišla brez intervencije koritarskih policaj demokratov.
Razvitje orjunskega prapora na Bledu se je vršilo dne 10. t. m. To proslavo so obiskali iz Maribora predsednik Jaka Rehar, dr. Cazafura in Mile Sertič. Saj je ta dična deteljica poslala na uredništvo «Straže- blejsko razglednico in z orjunaškimi pozdravi iz orjunaškega Bleda. Kako so se obnašali or j unci na Bledu, o tem nam poroča «Slovenec« od 15. maja sledeče: Blejska Orjuna je imela na Bledu 10. t. m. razvitje prapora. Prišli so tudi orjunci od drugod, na avtomobilih in peš, posebno iz radovljiškega glavarstva, sodnije in davkarije. Domače blejsko prebivalstvo je Orjuno skoro brez izjeme odklonilo. Napravili so nekak sprevod, ki je bil le parada tujcev in priseljencev. Večinoma nedorastla hrvaško-dalmatinska mladina z revolverji. Tudi gimna zijci iz Kranja in blejska ljudskošolska mladina je bila vmes. To ni dobro, to otrokom škoduje. Popoldne so se spravili v Zdraviliški dom, pili so in plesali. Blejski domačini se niso zmenili zanje. Ob petih popoldne so dalmatinski orjunci vdrli iz Zdraviliškega doma na cesto, pretepli nekaj fantičkov, ki so jih slučajno dobili na cesti in se lotili ;— ti otroci — odraslega blejskega fanta. Ta je enega izmed njih porinil, da je padel. Nato so začeli streljati vanj. Še zdaj se poznajo trije streli v lopi Sekovaničevega hotela. Seveda niso nič zadeli. Na strel so prihiteli blejski možje in fantje, toda junaški orjunci so jo bili že pobrisali. Zvečer so orjunci metali ob Zdraviliškem domu ročne granate, toda pijani, kakor so bili, so vrgli eno tako nesrečno, da bi bila kmalu pokončala njih same. Demolirala pa je en del Zdraviliškega doma. Po noči so streljali po Bledu z revolverji in kričali v družbi saj se ve kakih žensk. Blejski orjunci priseljenci se boje odgovornosti pred blejskim ljudstvom in zavračajo krivdo za izgrede na tuje orjunce. —-Toda blejsko domače prebivalstvo dela po pravici tudi nje odgovorne za te sramotne dogodke in ko pride dan obračuna, bo od njih zahtevalo popolnega zadoščenja. Mi bi samo vprašali, če je na Bledu tudi orožništvo? — Mi v Mariboru se nikakor ne čudimo tem kanibalskim divjaštvom Orjune na Bledu, ker se pri nas v obmejnem mestu dan za dnem gromadijo orjunska divjaštva tako, da se že kmalu nikdo ne bo upal več na cesto. Da je bil pri blejskem divjanju Orjune udeležen z večprocentno dejansko surovostjo tudi mariborski trifolij, o tem smo prepričani, ker na izdelovanje bomb se posebno dobro razume g. dr. Cazafura.
O,	koliko se imamo mi Jugoslovani še naučiti od Italijanov! — vzdihuje «Tabor« od torka. Od Italijanov so se baš policajdemokratje Pribičevičevega kalibra doslej največ naučili, namreč: fašistovskega pobijanja, pretepavanja in zahrbtnega razbojništva. Sploh so si policajdemokratje čisto osvojili fašistovsko nekulturnost in jih celo v nekaterih poglavjih divjaštva znatno nadkriljujejo. Razloček med italijanskim in jugoslovanskim fašizmom je ta, da so italijanski fašisti glede surovin nastopov znatno popustili, naši pa se pomikajo glede divjosti proti vrhuncu in za višek nekulturnosti delajo celo «ordene.« Ako pa se bodo taboriti še več naučili od Italijanov, ker so itak povečini sami bivši italijanaši, potem pa v Mariboru poštenemu človeku sploh ne bo za obstati.
Orjunskim voditeljem smrdi ljudsko ozračje. Predpreteklo nedeljo sta se vozila iz Ptuja proti Mariboru šef agrarnega urada dr. Štefančič in neki njegov oproda, najbrž ing. Vedernjak. Imela sta karto za IIL raz-
ied, šla sla pa v II., češ, da v IIL smrdi po ljudeh, ki po klopeh spijo. Pride sprevodnik ter pravi, naj doplačata ali pa gresta, kamor spadata po plačani karti. Orjunec dr. Štefančič, vodja tiste «integralno nacionalistične organizacije«, ki toliko govori o simpatijah do malega človeka in o njegovi rešitvi, sploh ni govoril, ker mu je bil menda tudi sprevodnik prenizek ob vseh velikih zaslugah in aspiracijah na «zelenega zmaja«, govoril je pa oproda, ki je toliko povdarjal, da sef, kakor je dr. Štefančič, sploh ne more sedeti v III. razredu, kjer toliko «smrdi navadno ljudstvo« in da no že prišel čas maščevanja za vse one, ki ne vedo, da rn tak orjunec spadal samo na blazine I. ali vsaj II. raa leua. Železniški uslužbenec je vršil svojo dolžnost ter je orjunca ob prvi priliki vrgel iz II. razreda, o katerem sta mislila, da je za njih tudi brezplačen. Da orjuncem ■ako smrdi navadno ljudstvo, bi pač lahko občutili tudi oni ljudje iz nižjih, zatiranih slojev, ki se še dajo izrabiti v nacij onalistično gonjo.
Pameten sklep naše krajevne organizacije. Od št. Lovrenca na Pohorju so nam poslali sledečo resolucijo": Na seji tukajšnjega krajevnega odbora KZ dne 10. V. 1923 je sklenil odbor slede o resolucijo: V nedeljo, dne
8.	V. 1923, so tudi naš kraj počastili orjunci iz Maribora in imeli pri nas zborovanje. Zato tukajšnje ljudstvo najodločneje zahteva, da posežejo oblastva vmes, razpustijo Orjuno in preprečijo njeno pogubno delovanje, drugače bo ljudstvo res prisiljeno prijeti za samopomoč. Ker pa, kakor se sliši, oblasti ničesar proti ne ukrenejo, pač pa hočejo zadušiti protiakcijo ljudstva, ki je v to prisiljeno, zato najodločneje ugovarjamo o-krožnici našega okrajnega glavarstva orožništvu, češ, da se mora protiorjunska akcija v kali zatreti. Mi ne rabimo nobene protiorjune in obljubimo okrajnemi glavarstvu, da je ne bomo organizirali, če oblast stori svojo dolžnost in razpusti Orjuno. Će pa imajo orjunei pravico napadati in groziti, češ, kdor ne bo z nami, mu razbijemo vse, potem bočemo tudi mi imeti pravico, sebe in svoje imetje braniti. Razburjenje med ljudstvom je tako, da ga nobena oblast in vsi voditelji ne uodo zadržali, če se Orjuna v pravem času ne razpusti. Je res ogrožen pri nas mir, ampak ne od nas, temveč od strani Orjune. Z ozirom na tukajšnje zborovanje Orjune pa kličemo gospodom, ki so se zborovanja ude-ležili: če hočete, da ne izgubite še tisto spoštovanje, ki ga še uživate pri nas, ne delate neumnosti in rabite pamet! Ali mislite, da se bo narodnost pri nas res povzdignila z Orjuno? Ali ne ogrožate vi s tem vse delo v našem že itak ogroženem kraju? Vi izpodkopujete tla sebi in vašemu ugledu in boste nosili tudi vse posledice, ki so lahko nedogledne, sami. Zatorej vam kličemo resno, ne vabite več orjuncev k nam v Št. Lovrenc in pustite nas na miru, da se ne opečete s tujci vred. Mi hočemo mir in zato vas prosimo, ne razburjajte ljudstva do skrajnosti in ne dajte se zvoditi od tujcev k temu, da delujete proti mišljenju ogromne večine ljudstva!
Obmejno planinsko gledališče je dne 6. t. m. otvorit pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu «Prosvetni krožek«. Gledališki prostor z odrom je prostoren in udoben, — delo arhitekta, ruskega kapitana Gamolkova, kateremu gre vsa čast. Delo je izvršil brezplačno v prid obmejni šoli. Po otvoritvenih govorih šolskega vodje Ernesta Vranca in veleč, gospoda župnika Rožmana se je predstavljal «Rodoljub iz Amerike« z godbo in petjem. Vsi igralci so podali svoje vloge dobro in s tem pripomogli do dobrega uspeha. Žalibog se mariborski turisti, katerih je bilo več na izletu, niso udeležili prireditve, ker s* niso zavedali, da so v obmejnem ozemlju, v najskrajne-ši obmejni vasi! Domačini pa vkljub zaprekam vrlo naprej po začrtani poti v procvit narodne prosvete ob naši severni meji!
Krog štrajka profesorjev. Profesorsko društvo je i-melo te ,.ni v Beogradu zopet sejo in je bil ob tej priliki konstatiran sledeči rezultat glede štrajkarskega gibanja profesorjev: dosedaj so došla obvestila od 84 pododborov. Odgovorilo ni dosedaj samo 6 pododborov. Za kolektivno ostavko se je izjavilo 996 članov in od teh 62 ravnateljev, 638 profesorjev in suplentov, 65 ukaznih in 9 neukaznih učiteljev. Proti ostavki se je izreklo 11 ravnateljev, 94 profesorjev in suplentov, 4 ukazni in 57 neukaznih učiteljev. Proti ostavki so povečini profesorji iz gimnazij severne Vojvodine in Madžari, ki se proti predlogu iz političnih ozirov in se profesorske društvo na te nikakor ne more zanesti.
Volitve na beograjski univerzi. V nedeljo so se na beograjski univerzi vršile volitve v odbor za oskrbo revnih dijakov. Radikali in demokrati so silno tekmovali med seboj ter so iz cele države vozili svoje pristaše vi-sokošolce v Beograd. Nabralo se je na tisoče akademikov in na shodu so imeli komunisti prvo besedo, ker so se radikali začeli umikati, ko so zvedeli, da je njihova lista zavržena radi prepozne vloge. Radikali so dobili 473, demokrati 428, komunisti 391, republikanci 195 in zemljoradniki 50 glasov ter dobijo vsled odpada radikalne liste v odbor demokrati in komunisti po 6 članov, republikanci pa 2. Popoldne so komunistični dijaki skupno z republikanci naredili obhod po mestu. Klicalo se je Rusiji, Leninu, svobodi in tako dalje, obsojala se je reakcija, kapitalizem in pred bivšim delavskim domom, ki ga je policija zaplenila, se je pod rdečo zas^~ vo držal govor, ki zahteva za komuniste vrnitev politične svobode. Orjunci so shod in obhod hoteli motiti, pa so jo izkupili. Policije je bilo vse polno, pa ni uredovala.
Ker okrožni zdravniki v Sloveniji že pet mescev niso dobili njim pripadajoče mesečne plače, so na svojem sestanku dne 13. t. m* enoglasno sklenili, da ukinejo z dnem 14. t. m. vsako uradno delovanje, torej tudi cepljenje koz. Kakor mtro dospejo plače, se pričn«
redno delovanje iu tuđi cepljenje koz.
Smrtno se je ponesrečil dne 12. t. m. pri Sv. Križu pri Slatini štiriletni edini sin posestnika Simona Drofenik v Nezbišah. V otroški nepremišljenosti si je ovil okoli vratu vrv, ki je na nji pasel mlado živinče. žival je zdivjala. Otrok si ni mogel pomagati in se je zadušil. Ta slučaj nam zopet kaže, kako je treba z vso skrbjo paziti na deco.
Strašen roparski napad V Podčetrtku. Dne 7. t. m.
je šel iz Rogatca iz sejma Janez Zagrajšek doma iz Ve-rač ter je gnal dve kravi, katere je na sejmu kupil. Med potom se mu pridruži živinski barantavec Janez Sinkovič, doma iz Imenega. V mraku, ko že prideta blizu Podčetrtka, je Sinkovič nagovoril Zagrajšeka, naj gresta črez gozd imenovan Palčjek v Podčetrtek, kjer bode lahko v Podčetrtku pri krojaču Motoh eno kravo dobro zamenjal. Ko prideta v sredino gozda, ustreli Sinkovič s samokresom Zagrajšeka dvakrat v glavo. Misleč, da je gotovo mrtev, mu odvzame denar in kravi. Zagrajšek lJa ni bil mrtev, marveč je bil nezavesten, približno ob polnoči pa je prišel k zavesti, pa pomagati si ni nič mogel, ker je imel krogli v glavi. Drugi dan proti poldnevu gre skozi gozd neki Hrvat, zasliši tarnanje, gre iskat, ter najde nesrečneža. Celo zadevo naznani takoj orožnikom v Podčetrtku. Nesrečneža so prepeljali v bolnico v Celje, kjer se bori s smrtjo. Drugi dan 8. t. m. je šel morilec z oropanimi kravami na sejm v Polje, kjer jih je prodal. Ko se je vračal proti domu so ga orožniki že med potom prijeli ter ga izročili roki pravice. Morilec je živel v koruznem zakonu z vdovo Marijo Šeleker, katere mož se ni vrnil iz vojne.
Nesrečni hrzovlak. Ljubljanski brzovlak, ki pelja ob 4. uri popoldne, iz Ljubljane in dospe ob pol 7. uri zjutraj v Beograd, je imel v noči od 1. na 2. maja smolo. Na postaji Slavonski Brod so morali izločiti direktni voz L in II. razreda, ker se je zlomilo prednje kolo. Še malo dalje bi naj tekel ta voz in zgodila bi se lahko večja nesreča. V vlaku je bilo več slovenskih poslancev. V Indžiji (križišče železniških prog Beograd— Budimpešta in Beograd—Zagreb) se je zopet polomil voz II. razreda. Potnike so nagnetili v ostale vagone. Na državni železnici se skoro vsak dan dogajajo taki slučaji, ker ni nobenega nadzorstva, nobenega reda. Ob progah državnih železnic ležijo kadavri razbitih vozov in strojev. Bog nas varuj, da bi se južno železnico v Sloveniji podržavilo. Bil bi to propast sedanjega reda, ki hvala Bogu obstoja na železnicah v Sloveniji, še večji udarec bi pa bil to za naše železničarje in potnike. — Upamo, da se bodo naši poslanci ob primernem času energično postavili po robu podržavljenju južne železnice.
Zagrebška policija je izsledila zločince, ki so izvršili grozen dvojni roparski umor na Smroku pri Zagrebu, o katerem smo že poročali. Zločinci so sami mladeniči, ki še niso stari 20 let in večinoma iz takozvane «boljše« družbe. Glavni krivec je neki 17 letni dijak Paskijevič, sin zelo premožnih starišev, ki je pobegnil iz Zagreba v avtomobilu na Reko, kjer so ga na prošnjo zagrebške policije aretirali. Hotel je pobegniti iz Reke v Ameriko. Kaj je mladeniča gnalo, da je izvršil tako grozen zločin, še ni znano, najbrž pa pohlep po denarju. Vsekakor je to jasen dokaz, kam bo prišla naša mladina ako se bo tako vzgojala, kot se danes, ko živi samo od kina in slabih knjig.
Samomori med Beograjčankami. Med ženskim spolom v Jugoslaviji je samomor najbolj razširjen v Beogradu. Po štatistiki iz lanskega leta je bilo med Beograjčankami 130 slučajev samomorov in povečini so se izvršili ti slučaji iz nesrečne ljubezni.
Volkovi v Dalmaciji. Iz Dubrovnika javljajo, da so se sedaj pojavili v okolici Slanega volkovi, ki so napravili zelo veliko škode pri živini.
špijonaža je v naši kraljevini najbolj razširjena po Vojvodini. V dobi štirih let, odkar smo se ujedinili, je Rilo V Vojvodini aretiranih 280 špijonov, ki so bili obsojeni skupno na 300 let težke ječe.
Razpad črnogorskega dvorca. Na Cetinju še vedno stoji dvorec vladike Radeta .V predvojnem času se je rabil ta dvorec kot gimnazija in je bila v njem shranjena vladikina zapuščina. Avstrijci so prekrstili ta dvojec v «Bilijard« in so uporabljali spodnje prostore kot hleve, v zgornjih pa je bilo nastanjeno vojaštvo. Kot v avstrijskih časih je ostal ta dvorec tudi sedaj, samo da je v zgornjih prostorih mesto vojaštva sedaj bogoslovje. Celotni dvorec je v razpadu, zidovje je razpokalo, pragov in vrat je zelo malo in okna so še vsa prepletena z bodečo žico.
I i Maribora.
Pevsko društvo «Stankovič« v Mariboru. Včeraj je Maribor posedlo srbsko pevsko društvo «Stankovič.« Sprejem na glavnem kolodvoru je bil veličasten. Udeležila so se ga skoro vsa mariborska društva, zastopniki oblastev in vojaštva, šolska mladina in mnogo drugega ljudstva. Goste je pozdravil v imenu mesta g. župan Grčar, kot zastopnik oblasti namestnik velikega župana g. dr. Pfeifer in v imenu Glasbene matice g. sodni svetnik Dev. V imenu gostov se je zahvalil v vzne šenih besedah vodja društva g. Binički. Potem so gosti odšli na obed, popoldne pa so si ogledali Maribor. Zvečer ob 20. uri so priredili v Götzovi dvorani krasno u-spel koncert, katerega je posetila mnogobrojna množica ljudi, ki je napolnila do zadnjega kotička dvorano. Občinstvo so krasno izvajane srbske pesmi naravnost navdušile. Ko so na koncu koncerta pevci zapeli še dve slovenski pesmi, niso ovacije hotele prenehati. Po koncertu je Maribor priredil gostom v Narodnem domu večerjo. Pevci se danes odpeljejo v Karlovec.
Občo pozornost je vzbujala akcijska četa Orjune pri sprejemu pevskega društva «Stankovič.« Četo je ko-
mandiral znani pretepač in bivši feldwebel Reja. Na čelu čete je stal celokupni akcijski odbor s Cazafuro in Reharjem, v četi sami so se pa videli različni sumljivi tipi, za katere bi se lahko tudi policija malo živahneje zanimala, ne samo vsled njihovega pretepaštva, ampak j radi njihove sumljive preteklosti, glede katere se lahko j prepriča, če preštudira par aktov na sodniji. Zlasti je : pozornost vzbujal železničar Pust, ki je znan kot obč. svetnik krčevinski ter kot goljuf, ki si je na nesramen način v imenu vdove svojega umrlega tovariša prisvojil denar za svoj žep. Radi tega je bil tudi kaznovan ter se le čudimo železniški upravi, kako more človeka tako temne preteklosti in sodnijska kaznovanega goljufa, ki je našel zadnje svoje zatočišče v Orjuni, držati v svoji službi. Nadalje se je postavljal junak zelenega j zmaja Škerjanc s svojo mučeniško brado, Balkanov I uradnik Hlebš, par srednješolcev in še par drugih tipov. Vseh skupaj je bilo okrog 40. Zanimivo je bilo gledati njihovo izvežbanost v ekserciranju, ko je n. pr. pri poveljevanju «na desno se ravnaj!«, polovica pogledala na levo! Se pač vidi, da pri belem dnevu bolj klaverno izgledajo, ker so samo ponočni junaki. Zlasti opozarjamo šolske oblasti na dijake, ki «delujejo« v akcijski četi. Tako deco bi se moralo enostavno vreči iz šole, ker zastrupljajo svoje tovariše in mečejo slabo luč na ravnateljstva, ki trpe take tipe, ki so po navadi I najslabši učenci na svojih šolah. V četi smo pogrešali j še samo oba Hrena in «junaka« Sertiča. Zelo dobro bi j bilo, če bi orjunci enkrat priredili razstavo svoje ak-i cijske čete, da bi nam bila dana prilika, da se sezna-j nimo s temi junaki. Seveda bi bilo treba poleg vsakega j razstaviti tudi njegov življenjepis, da bi se največjemu i falotu dala nagrada. Toda to bi bilo zelo težko podeliti,
•I ker menda orjunci še sami niso na čistem, kateri je največji zločinec med njimi!
Najnovejši kulturni portret mariborskih orjuncev. Na Kalvariji nad mestnim parkom je med sedmimi hrastiči postavljen spomenik vsem onim od bivšega ma i riborskega 47. pešpolka, ki so padli pri Kraljevem grad j en. Spominska plošča je imela seveda nemški napis, j katerega se do pred par dnevi ni lotila nobena roka. j Pred nekaj dnevi — v noči seve, so napravili orjunci j. svoj junaški juriš na to ploščo, jo pomazali z barvo in j tako zakrili napis. Pri drugem jurišu bodo gotovo ata-j kirali hraste in pri tretjem pa zvalili celi spomenik pod j hrib. Ko pa bo to kulturno delo dovršeno v celoti, pa se j bo pripeljal od kod iz juga kak najvišji orjune in po- j I razdelil med najbolj proslule or j unske divjake orden I zelenega zmaja. V Mariboru naj vržejo orjunci ob tla j še Tappeinerjev spomenik, potem pa ne bodemo imeli j nobenega več — mogoče bodo kje postavili orjunci svo-I j ega zelenega lintverja.
Obrtniki in orjunci. V neki kavarni sedi sam gos-■ pod pri mizi. Pri sosedni mizi pa sedijo orjunci. Ti so tako drzni, da z grožnjami prisilijo dotičnega gospoda, do mora zaklicati: «Živijo kralj! Živijo Orjuna!« Drugače bi ga bili natepli. Ko ta gospod potem kavarno zapušča, reče kavarnarju: Danes ste me zadnjikrat videli pri Vas! Kamor zahajajo taki ljudje, kakor so orjunci, pošten človek ne prihaja. Sedaj se vprašamo: Kdo ima od orjuncev največjo škodo? Brez dvoma tisti obrtnik, ki mora plačevati ogromne davke, ki mu pa sme pod državno zaščito delati Orjuna škodo in mu odganjali j goste. — Drug prizor: Nemški Dunajčan sedi z dvema j mariborskima trgovcema v kavarni. Ker se od Dunaj- \ čana ne more zahfevati, da bi v kavami govoril sloven- ; ski, se pogovor vrši v nemščini. Noben pometen človek I se nad tem ne izpodtika. Pride pa nek orjunec in začne i j napadati mirne goste in jim groziti z raznimi nasiltsvi. Kdo trpi vsled takega nespametnega početja orjuncev, j kakor zopet obrtnik. Državna oblast pa še do sedaj ni j našsa dovolj energije, da bi take mestne in poulične lopove ugnala.	j
G. dr. Štefančič, šef okrožnega agrarnega urada v j Mariboru je poslal po «Taboru« «Straži« nekak odgo- j vor na njeno udejsivilev iumparij .na okrožnem agrar- j i nem uradu. Gospod šef Štefančič pa je v svojem odgo- j voru samo to povedal, da je nosilec Karadjordjeve zvez- J de z meči in nič drugega. Gospod Štefančič naj le malo : potrpi, kajti na našo notico v «Straži« o lumparijah agrarnega urada se je že zglasilo vse polno županov iz j : Dravskega ih Murskega polja, ki so sestavili posebno \ : spomenico proti nepostavnemu delovanju g. dr. Šle- j i fančiča in Vedemjaka in ki bo romala na pristojno me- ! j sto. Gospod Štefančič bo še lahko zgubil ono zvezdo z | j meči in mu bo nazadnje ostal samo zeleni orjunski ; i zmaj, katerega si je že davno zaslužil radi protipostav- j i nega postopanja pri agrarnem uradu. Gospod Štefančič, j I le malo počakajte, vaš prevroči orjunski nacijonalizem j I bomo tudi vam ravno tako ohladili, kakor smo ga že ;
vašemu kolegu Vedernjaku.	_	j
j Mariborčani, dobro si zapomnite tvrdko Vrataric in j j šorn na voglu Jurčičeve in Vetrinjske ulice! Gosp. Šorn j j solastnik tvrdke je član akcijskega odbora Orjune. — ; i Akcijski odbor Orjune so oni razbojniki, ki so razbili ; ; Cirilovo tiskamo, vrgli bombo v Slov. Bistrici, težko po- j ! škodovali invalida Goleča, pretepli otroke in ženske v j j Splavarski ulici itd. Tvrdka Vratarič in Šorn zasluži, da se je izogne vsak Mariborčan, kateremu je za osebno : in lastniško varnost! Sploh pa bomo v najkrajšem ča-! su imenoma označili vse tvrdke v Mariboru, katerih la-1 stniki in nastavijenci se orjunci.
Lepo spričevalo si je izdala mariborska policija z aktom, ki se glasi doslovno: «Opozorilo! V zadnjih dneh se je vršilo v mestu Maribor sosebno v nočnih u-rah več izgredov na ulici in v javnih lokalih. Da se prepreči vsako nadaljno kršenje javnega reda in miru, dobi varnostna straža strog nalog, postopati proti izgrednikom z vso strogostjo ter jih predati brezobzirno čez noč v zapore. Proti izgrednikom se bo postopalo ne
glede na njih pripadnost eni ali drugi stranki # vso strogostjo le z zapornimi kaznimi in ne glede na even-tuelno sodno postopanje, za slučaj, da je bilo izvršeno istodobno tudi sodnijsko kažnjivo dejanje. Vodja kr. policijskega komisarijata, policijski nadsvetnik: Ker ševan. Maribor, 12. maja 1923, štev. pov. 632 I 23.« — Ko policija tako lepo pove, da je mogoče tudi postopanje z ozirom na strankino pripadnost, bo pač otrebno, da se osveča njenemu delovanju večja pozornost. To «opozorilo« še ne daje nobenega jamstva za nepristransko delo polieijie in gospodu šefu bodi prav toplo priporočeno, da naj se večkrat spomni na svojega prednika, ki se je tudi nekoč zaletel ter črno na belem povedal, da meri in postopa z različno mero. Ko se je tolikokrat vprašalo na policiji, zakaj se ne stori to in ono, bi bili gospodje pač lahko odkritosrčni, da bi odgovorili: pristransko se dela! — Cela vrsta krvavih izgredov je morala nastopiti, da je prišlo do «opozorila« in če policija še na vedno zastraženih prostorih, kakor je na primer kolodvor, ni kos svoji nalogi* potem bi se lahko razšla ter tudi svoje pisarne zaprla.
Razglas. Po razglasu pokrajinske uprave za Slovenijo o posesti in nošenju orožja št. 185 z dne 3. maja 1923, Ur. 1. št. 44-1923 je posest in nošenje orožja (puške in revolverja), osebam, ki še niso dovršile 30. leta svoje starosti prepovedano; naj so te osebe tudi prijavile posest strelnega orožja, odnosno si pridobile dovolilo za tako posest ali za nošenje strelnega orožja. Vsled tega imajo oddali do 24. maja 1823 med uradnimi urami (8.—14.) pri policijskem komisarijatu soba št. 3 vse izpod 30 let stare osebe svoje strelno orožje, orožne liste in dovolila. Osebam, omenjenim v točki 1 pod črkami A do č navedenega razglasa se bode po ugotovitvi spa-danja pod te črke- orožje s posebno označenim orožnim listom, odnosno dovolilom vrnilo; vsem drugim pa, ki so bili pri oddaji orožja v posesti veljavnih orožnih listov (dovolil) pri uKmjenju razglasa, odnosno, ko dosežejo 30 leto svoje starosti; zadnji, če za to posebej prosijo, utemeljenost in potrebo dokažejo in osebno jamčijo, da orožja ne bodo zlorabljali. Pred tem časom pa sme lastnik deponiranega orožja isto odstopiti ali prodati osebi, ki ima pravico za posest in nošenje orožja. S prestopniki tega razglasa in določil točke 4 razglasa pokrajinske uprave se bode postopalo po zakonu. — Vodja Kr. pol. komisarijata. Policijski nadsvetnik: Kerševan, 1. r.
Vojaško trobentanje. Avstrijska kasarna je bila dovolj brezobzirna, svojih bobnarjev in trobentarjev pa le ni pošiljala ob petih zjutraj ljudem pred hišo, temveč vedno ven iz mesta v samoio. Danes pa ti trobijo kot sodni dan na vse zgodaj po mestnih ulicah, ali se pa celo v kaki ulici, kot je n. pr. Tomšičeva, enostavno že od 5. ure zjutraj utaborijo ter delajo trušč, kakorš-nega ne bi niti kak Wallensteinov tabor zmogel. Gotovo ni predpisa, ki bi veleval, da se mora ravno v mestu trobiti ter buditi ljudi, ki imajo vso pravico in tudi potrebo spati še ob tem času. Će ni predpisa, potem je brezobzirnost in pomanjkanje čuta za druge ljudi. Sedaj samo še to manjka, da se trobentači in bobnarji vsedejo enkrat sredi kake bolnišnice ali cerkve, da bo brezobzirnost od strani, ki nas toliko stane v blagu ia krvi, popolna.
Mariborski občinski svet ima zopet svojo sejo dne 18. maja v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda 7. redne seje obč. sveta.
Mariborske banke v soboto, dne 19. majnika ne u-
radujejo.
Po ceni. V gostilni Balkan v Linhartovi ulici stane tenka suha klobasa 45 (reci: petinštirideset) kron. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča.
Odprite srca in roke! Te dni bo pobirala po Mariboru .prostovoljne darove za mestne reveže Vincencije-va družba. Vse one, ki imajo kaj, prosimo, da darujejo po možnosti in tako pomorejo lajšati bedo mestnih ubogih in podpore potrebnih, katerih je pri sedanji draginji od dne do dne več.
Krščanska ženska zveza v Marmoru priredi v nedeljo, dne 8. julija t. L, romanje na Ptujsko goro. Priskrbelo se bo polovično vožnjo. Natančen spored romanja se bo pravočasno objavil.
Nov zdravnik v Mariboru. Od torka naprej ordinira v Jurčičevi ulici št. 8 zdravnik dr. Justin, poveljnik vojaške bolnice. Ordinacije se vršijo od 2. ure popoldne naprej.
Vestnik SKSZ
Načrt za dekliški tabor. 1. Pridiga in sv. maša v cerkvi. 2. Zborovanje pred cerkvijo. Nastopi govornik in govornice vseh Dekliških zvez ali kjer jih nimajo, zastopnice Orlic ali Marijine družbe. Govornik govori o narodni in verski izobrazbi z ozirom na potrebe našega časa. Govornice naj imajo kratke pozdrave, Da bo sistem v teh govorih, je dobro, da si že vnaprej razdele snov. Govorile bi naj: 1. Žena in vera (zakaj se ravno ženski spol oklepa vere?). 2. Žena v javnem življenju (vnovič se naj povdari, da slov. dekleta ne odnehajo od volilne pravice). 3. Ljubezen do domovine. (Mi ljubimo Boga, ljubimo pa tudi zemljo, na kateri smo zrastli. — Zavrniti treba očitanje, da nismo katoličani narodni).
4.	Narodno zdravje (zmernost, boj surovosti, pijančevanju, kletvi). 5. Moda (o primerni obleki, dostojnost itd.). 6. Časopisje. 7. Dekle in družina. Seveda lahko vzamete tudi druge govore in te izpustite. — Načrt za mladeniški tabor. Ravnotako kot zgoraj pod 1—2. ■— Glede govorov sledeče: 1. Slovenci kot narod. (Imamo svojo zgodovino, jezik, običaje in kulturo, zato smo m ostanemo Slovenci, Jugoslovani smo v drugi vrsti). 2. Mladenič v javnem življenju, (Priprava na javno živ-
ljenje, demokracija, izobrazba, da bomo sposobni državljani). 3. Socijalno delo mladeniča. (Sodelovanje pri izobraž. društvu, posojilnicah, občini, dobrodelnih društvih, boj proti nezmernosti, pijančevanju, surovosti itd.). 4. Mladenič-Orel. 5. Ljubezen fanta do kmetskega stanu. 6. Varčnost. (Čebelica, posojilnica itd).
Slovenska krščansko socijalna zveza v Mariboru. Volitve so minule, Pokazali smo, da stoji cela Slovenija kot en mož v krščanskem taboru. Veseli smo lahko zmage. Vendar to je še premalo! Utrditi jo moramo s krščanskim prosvetnim delom. Ljudstvo nas ne bo nikdar zapustilo, ako mu bomo z dejanji pokazali, da zanj delamo. Zato dajemo vsem izobraževalnim društvom sledeča navodila: 1. V vsaki dekaniji naj se vrši tekom poletja po en mladeniški in en dekliški tabor. Lahko napravita tudi po dve ali več dekanij skupaj tabore, ako je bolj umestno. Načrt tabora je priložen. 3. Tabori se naj vršijo ob priliki kakega večjega shoda, najboljše pri kaki romarski cerkvi. Govornike dobile iz Maribora pri SKSZ. 4.Letos se vrši kat. shoa v Ljubljani. Vsako društvo naj ima vsaj en sestanek, kjer se razloži pomen kat. shoda. 5. Društva naj ne pozabijo gojiti mesečna predavanja za vse občinstvo. V Mariboru ima SKSZ tedenska predavanja; posnemajte! Primerno snov za govore najdete v «Socijalni misli« in dr. šarabonovih knjigah «Gospodarska geografija« in pa «Zgodovinske anekdote«. Odgovorite, kaj ste tozadevno ukrenili!
Krščansko socijalna zveza v Mariboru je priredila v zimski sezoni vsak petek v dvorani rokodelskega društva, Lekarniška ulica 6 poučna predavanja. Zanimanje za te večere je bilo splošno. Udeleževalo se jih je mlado in staro, ter si tam pridobivalo znanstvena in podučna zrnca iz vseh ved. Kratek pregled o predavanju nam bo najlepše dokazilo: 1. Predavanje: O potrebi izobrazbe. Govoril predsednik dr. Hohnjec. 2. Uloga Jugoslavije po svetovni vojski. (Dr. Medved). 3. O človeku I. (Prof. Pri jatelj). 4. O človeku II. (Prof. Prijatelj). 5. Orijentsko vprašanje. (Prof. Vesenjak). 6. O človeku III. (Prof. Prijatelj). 7. Razvoj tiska. (Rezman). 8. Kulturni vpliv pravoslavja. (Dr. Kovačič). 9. Potovanje po sveti deželi I. (Prof. Zidanšek). 10. Darvinizem in sv. pismo. (Prof. dr. Jeraj). 11. O časopisju. (P. Pavel Potočnik). 12. Spiritizem. (Prof. Bogovič). 13. O izvoru življenja. (Prof, Prijatelj). 14. Potovanje po sveti deželi II. (Prof. Zidanšek). 15. Potovanje po sveti deželi III. (Prof. Zidanšek). 16. Cerkev in ljudska izobrazba. (Prof. dr. Jeraj).
17.	Narodno vprašanje v luči krščanstva I. (Rezman).
18.	Narodno vprašanje v luči krščanstva II. (Rezman).
19.	Kulturni boj. (Živortnik). 20. Največji slikar: Rafael Santi. (Dr. Medved). 21. Zgodovina kat. shodov na Slovenskem. (Rezman). — Udeležba je bila povsem zadovoljiva ter je dosegla včasih številko 100 poslušal-
cev.
mssacmm
Dušica.

Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
Prijazno je pokimal svojim znancem in stopil k peči, da bi se ogrel in posušil. Ostro in nezaupno so za trenutek počivale njegove oči na obeh tujcih, ki sta med tem spet mirno nadaljevala svoj domino, in globoka resnoba, da, strah, se je zdelo, je stopil na njegov brezskrbni mladi obraz.
Pa le za hip. Koj se je veselo obrnil k Hempseedu, ki ga je spoštljivo pozdravljal.
«No, moj dragi Hempseed, kako bo letos s sadnim
drevjem? <
«Slaba, lord, slaba!« je odgovarjal Hempseed turobno. «Pa kaj hočete druga od take vlade, ki podpira tiste zlikovce tam onstran v Franciji ter dopušča, da morijo svojega kralja in svojo plemstvo,«
«Res je, vse bi radi pomorili; vsaj tiste, ki jih dobijo v kremplje. Toda nocoj pride par dobrih ljudi sem na obisk, ki so se jim vsekako izmuznili.«
Zdelo se je, da je pri teh besedah spel nezaupno pogledal po mirnih tujcih v kotu.
«In vas morajo zahvaliti za svoje' življenje — in vaše prijatelje, tako sem čul«, se je oglasil Jellyband.
«Pssst!« je šepnil lord Anton in svareče pogledal po tujcih.
«E — prav ničesar se vam ni treba bati! Ne bil bi zinil, če bi ne bili med samimi zanesljivimi prijatelji. Tisti gospod tamle je prav tako zvest in vdan podložnik kraljev kakor vi ali jaz. Pred kratkim je prišel v Dover, zdi se da po trgovskih opravkih.«
«Po opravkih? Gotovo kak ponesrečen podjetnik, kajti žalostnejšega obraza še v svojem življenju nisem videl.«
«Jaz bi dejal, da je vdovec in da žaluje za svojo rajno. Strašno otožno se drži. — Pa vsekakor, naš prijatelj je, za to vam jamčim! Kdo bo pač, to morate priznati, moj lord, kdo bo bolje znal presojevati obraze in ljudi nego vaški gostilničar- —!«
«No dobro, dobro! Da smo le med prijatelji. Pa povejte, ali imate še koga drugega v hiši?«
«Nikogar. In nikogar pričakujem, razen morebiti —.«
«Morebiti —?«
«Vem, da zoper njegovo navzočnost ne bodete ugovarjali!«
«Kdo je?«
«Gospod Percy Blakeney in soproga prideta vsak trenutek, pa pri nas ne bodeta ostala —.«
«Gospa Blakeney?« je vprašal lord Anton neverno.
«Da. Percyjev kapitan je bil pravkar tukaj. Povedal je, da odpotuje brat gospe Blakeney še danes na Francosko s Percyjevo jadrnico «Zoro« in da ga bodeta Percy in soproga spremljala do sem in se tu od njega poslovita. Upam, da vas to ne vznemirja, lord —?«
«Nič na svetu me ne vznemirja, prijatelj, razen če bi večerja, ki jo Sally pripravlja, ne bila najboljša, ki jo zmore «Zadovoljni ribič.«
«Tega se nikar ne bojte!« je dejala Sally, ki je med lem začela pokrivati mizo za goste.
«Za koliko oseb naj pripravim?« je vprašala in polagala krožnike in drugo mizno orodje.
«Za pet, lepa Sally, jesti pa naj bo najmanj za deset ljudi! Naši prijatelji bodo utrujeni in upam, aa ludi gladni, če mene vprašate — jaz bi snedel celega vola!«
«Že pridejo!« je vzkliknila Sally, ko se je zunaj v dežju oglasil topot konj in ropot voza.
Splošen nemir je završel po sobi. Vse je bilo radovedno novih gostov od preko morja, iz krvave revolucije. Gospodična Sally se je skrbno ogledala v zrcalu, ki je viselo pri vratih, in spoštovani Jellband je odložil pipo, z očesom veščaka ocenil pokrito mizo in se pripravil ,da spodobno pozdravi odlične goste. Le tujca v kotu se nista zmenila za ničesar. Mirno sta nadaljevala svoj domino, niti ogledala nista k vratom. —
Vrata so se odprla.
«Kar naravnost prosim«, je dejal zunaj prijazen, mladosten glas.
«Ah, tule so!« je vzkliknil lord Anton veselo. «Hitro, Sally, glejte, da bo topla juha kmalu na mizi!«
Štiri osebe so vstopile, dve ženski, starejša in mlaj ša, in dva moška, eden še nedorasle! mladenič, ki mu je bilo Francoza videti od daleč, drugi pa je bil Anglež, vitek, v cvetu moške dobe, prijaznega lica — gospod Andrej Foulkes. Jellyband se je pritđanjal, lord Anton pa je veselo pozdravil:
«Dobrodošli! Dobrodošli na Angleškem, grofica T ournav!«
«Ah, to je pa gotovo lord Anton —!« je dejala starejša gospa.
«Seveda je, kakor je dolg in širok!« se je smejal mladi lord, siezal svojo pločasto postavo in z obema rokama segal v pozdrav.
Sally je pomagala ženskama iz mokrih površnikov in obe sta, trepetajoči od mokrote in mraza, stopili k topli peči.
Vse je radovedno, pa sicer spoštljivo ogledovalo «francoske« goste. Hempseed se je spodobno umaknil s svojega sedeža v zapečku, Jellyband je nosil stole, Sally je pohitela v kuhinjo.
(Da’je prihodnjič.)
Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec in lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv.
Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po primeroma zelo nizkih cenah, zato vsem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskar-ni nakupijo la darila. Dobijo jih tudi lahko po pošti.
«Pekatete« so predrage, pravi kdo. Kdor pa jih je preskušal, se je prepričal, da so vzlic višji ceni cenejše, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
Praktični Angleži in Amerikanci so se že davno prepričali, da nošnja gumijevih podjetnikov ni samo vsled nizke cent in dolgotrajnosti ekonomična, temveč ha sne vsied tega zdravju, ker »e telo pri boji veliko manje pretrese. Pustite si ua vaše cevi »e pritrditi prave Palma kavčukaste pete ter se boste sami o prednostih prepričali.
Vsi p. it. g. bralci se opozarjajo, via morajo pri vseh vprašanjih bodisi glede inseratov. bodisi v kaki đruri zadevi priložiti poštnino za odgovor. Brez znamk ah dopisnic za odgovor ne more upravuištvo željam dopo-šiijateljev ustreči.
za Tolxzno
uhani, prstani, verižice, priveski, zapestnice, žepne ure v zlatu in srebru, vsakovrs ne stenske ure in budilnice, popravila izvršujem točnć in ceno pod jamstvom.	Ceniki proti vpošiljatvi 1 Din.
STOJEČ LOVRENC, urar, Maribor, Jurčičeva 8.
Najlepše in najprimernejše darilo in
spomin
ZA BIRMANCE
je moderna fotografija iz ateljeja
v. VLAŠ1Č
Maribor, Gosposka ulica 23
Atelje je odprt prvi in drugi dan binkoštnih praznikov.
6-6
226
ANGLEŠKO SUKNO!
vseh vrst ravnokar došlo! CENE NIZKE!
FÜAÜC MASTEH, Maribor, Glasni trg
Poštni nameščenci na obroke!
Velika zaloga
cementajtraverzjželezaindr.
po ugodnih cenah.
Pinter & Lenard
258 lv£ariteor- 2-3
Fgsfcl k 2 konjema in za doli Pl mače delo se išče. Nas-lov v uredništvu lista. 2—2 246
Motor na banda
Pošteno deki«,
in petrolej nad 5 HP in gepelj, se zaradi električne naprave proda Vt č se poizve pri g. Ivanu Petek, na Hardeku pri Ormožu. 1-3 Al
ki zna s* nekaj kuhati se išče. Naslov v uredništvu lista.	2—3 265
Inserlraite!
Za birmance!
Velika izbira gotovih oblek po nizki ceni priporoča I. VEZJAK, konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica i7.	2—25 s
krompir, koruzo, opeko, cement, drva, premog, slamo seno vedno vsako množino ANDREJ OSET, Maribor.
Aleksandrova c. 57, tel. 88 9—lo 2O8
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KHROL WÜSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje as» postelje!
♦ Galica 4
H žiiepio ■ m katran
S KO
Sloven jja
(Teer)
gumi za cepljenje
se dobi po najnižji ceni pri
IF. C.
0
PTUJ
SloYensKi tri
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vladimir Pušenjak,
Izdaja konzorcij «Stražr*
Priloga „Straži“
I!	513	n
2
Senzacija
so
508	—	445
16	21
Inicrnacijonaiua pisava.
60	011	61	65	51	71
472 — 487	408 383 415	425	491'	0	402 3)	404	490 —
22	45	98	31	80	72	41	31	19	87
Svetovna znanost ni iznašla do danes ključa s katerim bi bilo omogočeno občevati z vsemi
62	61	67	60	60	016
433“ 383 486	385	475	475 — 496.“	506	Ido 515	385 385 384	409
23	10	23	14	97	69	9	60	2	62 30	2	59
narodi na, po zemlji brez učenja tujih jezikov. Esperento, Ido, Volapük in tako daljo niso dosegli
61	35	66	60
385 383 491 3883) — 477. 383	408	433 391	473	385 395 3) —496 490
4 81	73)	69	34	94	28	23	85	53	23	66	9	40
še do sedaj zaželjenega uspeha. Ako bi hoteli narodi upeljati takšen zelo razširjen jezik kakor
11	60	63
~0	535	535	535	385 425	418 — 496 384	508	-	509
3	6	9	11	9	57	9	6	16	27
je angleški, francoski, nemški ali kakšen drugi jezik za intonacijom korespondenco;
35	60	70	70
383	433			385	390	- 428	490 -	418 483 3) -		- 433.
42	49			28	45	72	87	57 72		23
tedaj	bi nastala samoumevno velika					ljubosumnost pri vseh		drugih zapostavljenih		narodih.
			11			65		11 60		60
385	459	385	0	491	506	- 396.	386	0 506	476	- 4%
62	19	30		84	60	9	3	60	40	9
Ib	ravno	tako	je	tudi	z Esperanto jezikom. Akoravno			je Esperanto umetni jezik,		
	27			60	96	8	69	69	69	
383	0	491	490	i —496 383 0		391 384	532	532	532	385 385
61		84	96	9	94	85 48	43	' 42	50	62 30
vendar bode		tudi	ta	jezik	ako ga	upeljajo v ljudske šole,		mestj. šole, vseučilišče		in tako
				60	3		60	67		60
384	383	491	490	-496	450	415 385	424 479	490 — 496	385	435 —
2	55	84	96	9	11	80 11	95 97	87 9	62	6
dalje	; da	tudi	ta	jezik	postane	danes ali	jutri vladar vseh jezikov		ter neomenjea	
61
61
- .	61	U
505	491 - 471. 385 0	383
99	U 99	91	9
diktator celega sveta. Ker je torej
391 1)	425
85	9
433	385
_	jj
476
40
— 496 384 9	6
upeljava kakšnega naravnega ali umetnega jezika za
60	0	__________51_________________________________
-----508 Hr~4Ö4iy 385	479	385	418	383	0	385	3963)
16	19	23"	18 ...	62	96	52	72	1
internacijon. občevanje zelo neverjetno in dvomljivo; zato bi bilo morda priporočljivo
63	63	67	___ 11________60	80
39i----436 —5o53)	445	464	383	535 - 473.	385 0 490 - 436 " 505 — 445
85	65	19	21	89	""1Ü	68	23	91	96	65 ^ 19	21
upeljati novo šifrirano pisavo sestavljeno iz arabskih številk. Ker je ta nova šifrirana pisava
43	60_________________3____60_______________60_______
385	427	.385	419	383	0 481	—415	491	408	483	_384 490—	511
23--- 03	62	21	62	29	16	4!	~ 46	'	31	6" 96	56
zelo lahka in enostavna zato naj vsak človek kateri ima zanimanje za ta problem
43	63	65	60		3	60	61	60	62
405	425	422	»Babilon — 482	492	399	483	425!	414	425
32 naroči	86 knjigo	26 z imenom	31 „Babilonska uganka.“	32 Več	45 pove	68 vsebina	86 knjige 1	11 Cena	86 knjigi
11	66	65 \	69_________
0	32 — 534	532	2	534	409
2	22 2 — je 32 dinarjev, s pošto 2 dinarja dražje
97	8	8	66	___________60	62______________*?2
385 0	396	385	395	384 490— 533	490	491	531 472— Ciril 384 Maribor
62	53	62	19	I 87	69	40	84 ■	6-2	2	48
ter jo prodajajo in razpošiljajo skoraj vsi knjigarji kakor tudi tiskarna sv. Cirila v Maribora
Tiskava« »v. Gnila v Maribor»*