mliai Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., štev. 44 Ljubljana, petek 22. februarja 1935 'L ' """-'a Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inscratni oddelek: Ljubljana šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.1S0, VVicn št. 105.241. Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— T--■------------■------- Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3120. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Coljc, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi sc ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Japonska politika v ofenzivi Italijanska ekspedicija v abesinsko mejno ozemlje je nepričakovano obrnila pozornost na neko povsem drugo področje in hkrati pokazala v zvezi z drugimi pojavi, kako resno se je pričela uveljavljati tako imenovana rumena nevarnost, o kateri se je svoj čas že mnogo pisalo in razpravljalo. Precej jasno postaja, da je rumena nevarnost zares nekaj realnega, ne pa samo strašilo imperialističnih kolonialnih sil. Ni še dovolj jasno, kake cilje si je postavila italijanska ekspedicija v Afriki, zato tudi še ni mogoče presoditi, kake mere bo zavzel japonski nastop v tem sporu. Japonska se je že pred leti pričela prav resno zanimati za Abesinijo, edino samostojno afriško državo. Njena gospodarska ekspanzija napreduje čedalje bolj; ker se je pokazala že v raznih področjih ob Indijskem oceanu, je um-Jjivo, da se je pojavila tudi že v Abesiniji. Nedvomno je za Japonsko prstem odločilno tudi vprašanje prestiža. Dandanes že mnoga ljudstva z veliko pozornostjo motrijo japonski napredek in sim-patizirajo z njim, zakaj tu gre za napredek edine velesile, ki ni evropska. Res da so Združene države ameriške velesila, toda prav za prav predstavljajo vendarle samo v Ameriko preseljene Evropce Izvenevropske rase imajo edino resnično velesilo v vzhodni Aziji in zato je postala Japonska nekak ponos avtohtonih izvenevropskih ljudstev, nekaka njihova nada In garancija za bodočnost. Iz tega temelja rasto poglavitne korenine interesnih in duhovnih skupnosti med ADesinijo in Japonsko. Da ima Tokio pri tem v evidenci tudi gospodarske interese, tega pri današnjih svojstvih mednarodne politike pač ni treba niti posebno naglašati. Kakšen obseg bo zavzelo japonsko zanimanje za Abesinijo, je danes še mnogo premalo razvidno. Morda je prav japonska akcija zadnjih let . spodbodla Italijo, da je pospešila svoje načrte ob Somaliji. Lahko je namreč mogoče, da bi bila situacija čez nekaj let že mnogo bolj neugodna za Italijo, dočim za sedaj efektivnega nasprotstva z japonske strani pač še ni pričakovati. še prav poseben poudarek- so dale japonski akciji vesti, ki dospevajo zadnji čas z Daljnega vzhoda. V vseh smereh se kaže napredovanje stremljenja, ki naj napravi Japonsko ža zaščitnico azi-atstva, za pr-vega branitelja azijskih ljudstev v obrambi zoper evropsko prevlado. Prav sedaj je postalo jasno, da se je prizadevanje za zbližanje med Ki-tajyko in Japonsko za velike korake približalo svojim ciljem. Čangkajšek, najmočnejša osebnost nankinške vlade in nien vodilni faktor, se pripravlja, da potuje v Tokio na poset k japonskim državnikom. To pomeni velik dogodek, saj pravkar sta bili Kitajska in Japccska še sprti na življenje in smrt. Treba je na-glasiti, da so Japonci ves čas vabili Kitajce na zavezništvo, da pa so hkrati iv.vajali akcijo za osamosvojitev Mandžurije, ki se jim je popolnoma posrečila. Jasno se vidi iz tega, da sta tu v izvedbi dva načrta: prvič organizacija Mandžurije, ki naj postane prikladno orodje v japonskih rokah, tvoreče trdno zaščito napram Rusiji, obenem pa vir za gospodarsko eksploatacijo neprecenljivo vrednosti. Drugič pa je japonski na-i-rt pomagati pri reorganizaciji Kitajske pač pred vsem iz nagibov, da se omogočita gospodarsko izkoriščanje na Veliko in pa ojačenje političnega vpliva. Mora se priznati, da je imela ideja sporazuma z Japonci vedno vnetega zagovornika v samem Čangkajšku. Ta mož je velik realist in se je tudi v času največjega spora z Japonci dobro zavedal, da zoper toliko premoč ne opravi ničesar s svojimi primitivnimi vojskami, pa da ^ je spričo tega treba pomiriti, maka r za ceno velikih izgub. Saj se s tem preprečijo samo še večje izgube. S svojimi simpatijami za japonsko prijateljstvo si je že več ko enkrat nakopal sovraštvo svojih kolegov - državnikov v nankinški vladi. Toda končno je dobilo njegovo stališče močno oporo v dogodkih samih. Evropa ni hotela prav nič pomagati in Društvo narodov ni moglo storiti drugega, kakor da je poslalo v Mandžurijo komisijo, ki je Izdelala neko resolucijo, naperjeno zoper japonsko pcnetracijo. Resolucija je ostala v aktih. Kitajski se ni niti z njo niti z drugimi akcijami — diplomatskimi seveda — nudila prav nikaka pomoč. Torej je prepričevalen argument, ki ga navaja Čangkajšek. da se mora Kitajska nasloniti na Tokio, se z njegovo pomočjo reorganizirati. pa bo mogla država dočakati boljših časov. V tem znamenju se nedvomno pripravlja Cangkajškov poset v Tokiu. Pa tudi če bi morda sedaj še ne prišlo do izvedbe, situacija je taka, da se Kitajska mora postaviti na japonsko stran, ker ji niti Evropa niti Amerika nista nudili in ii ne nudita nikake zaščite. Potemtakem je bela rasa sama pripomogla, da je Azija res na potu k zbližan ju in strnit vi ter da postaja mmena nevarnost realna zadeva. Povsod na vsei ru-sko-kitaiski meji se že kažejo učinki iz-premenjenega razpoloženja, pripravlja- VOJNA V VZHODNI AFRIKI SKORO NEIZBEŽNA Direktna pogajanja v šiljajo Italijani svoje Addis Abeba. 21. februarja, p. Neposredna pogajanja med italijanskim poslanikom in abesinsko vlado za mirno ureditev italijansko-abesinskega spora so se več ali manj končala brez uspeha. Kakor zatrjujejo, italijanska vlada ni bila zadovoljna s sestavo abesinske delegacije, ki naj bi se udeležila pogajanj za ureditev spora z določitvijo nevtralnega pasu. Abesinska vlada vztraja ns dosedanjem stališču, da povzročajo obmejne incidente vedno le nomadska plemena, ki niso pod abesinsko vlado in zaradi tega tudi vlada v Addis Abebi ne more biti odgovorna zanje. Med tem se abesinska vlada, ki z veliko pozornostjo spremlja mobilizacijske ukrepe Italije, prav tako pripravlja na vse morebit-nosti. Mobilizacija abesinske armade se sistematično nadaljuje. Novi transporti iz Italije Pariz, 21. februarja, g. Rimski dopisnik »L' Intransigeanta« poroča, da Italija pospešuje prevoz svojih čet v vzhodno Afriko. V Neaplju in nekaterih južno-italijan-skih pristaniščih so pripravljene mnogoštevilne transportne ladje, na katere bodo vkrcane za pot v italijansko vzhodno Afriko določene čete. Prvi oddelki bodo baje odšli iz Neaplja jutri zjutraj, in sicer v glavnem pod orožje poklicane edinice iz Florence. Objavljanje raznih podrobnosti o prevozu so italijanska vojaška oblastva prepovedala. Novinarje, ki so odpotovali v Messino in druga južna italijanska pristaniška mesta, da bi si ogledali vkrcanje čet, so varnostne oblasti prijele in vrnile domov z grožnjo, da bodo obtoženi vohunstva, če bodo objavili kakršnekoli podrobnosti o transportih. Značilna za splošen položaj v Italiji je izjava odličnega italijanskega diplomata Addis Abebi niso uspela - Med tem ko počete v Afriko, je tudi mobilizacija abesinske vojske v polnem teku dopisniku »L' Intransigeanta^, češ, da sc po tem, ker jc Italija trenutno angažirana v vzhodni Afriki, nc sme sklepati, da za evropske zadeve, posebno pa za srednjo Evropo nima zanimanja, kakor ga jc imela doslej. Rim, 21. februarja k. S parnikom »Mon-tenegro«, ki je včeraj opoldne zapustil neapeljsko luko, je odpotoval v Somalijo oddelek italijanskih inženjerskih čet. Oddelek šteje 750 mož in -40 častnikov. Pred odhodom ladje je r.a pomolu postavljene čete pregledal prestolonaslednik Umbert. Medtem je bila končana mobilizacija messinske divizije. Mobilizirani rezervi ti letnika 1911, ki pripadajo tej diviziji, so po večini iz Sicilije. Sardinije in iz rimske okolice. Vsi so sedaj zbrani v garnizijah polkov v Messini. Siracusi in Cataniji. Tudi rezervisti florcntinske divizije, h kateri spadajo zlasti slovenski fantje iz goriške, tržaške in istrske pokrajine, so že pri svojih polkih. Mobiliziranih je tudi mnogo re- zervnih častnikov. Vse kaže, da bo 19. divizija, ki jc sedaj v Florenei, že v kratkem odšla na jug Italije, kjer jc že zbrana 29. divizija, katere rezervisti sc zbira io v Messini. Spopadi na abesinski meji London, 21. februarja, k. Iz Abesinije prihajajo zelo vznemirjajoče vesti, ki pa jih po večini ni mogoče kontrolirati. Nomadska plemena so v poslednjih dneh baje napadla več italijanskih obmejnih postojank. Ljudstvo v Abesiniji jc izredno razburjeno in zahteva vedno resneje vojni pohod proti Italijanom. Abesinska vlada le s težavo vzdržuje nadzorstvo nad posameznimi plemeni. Kampanja proti tujcem zavzema vedno večji obseg. Ljudje se ob-orožujejo in pripravljajo za vojno proti Italiji. Kakor poročajo, so Italijani v Somaliji nahujskali nekatera somaljska plemena proti Abeshicem in je prišlo med njimi in nasprotniki že do več spopadov. Italijanska avtarkija Osamosvojitev italijanske produkcije za vojne namene - Komunike vrhovne komisije za nacionalno obrambo Rim. 21. februarja, k. Vrhovna komisija za nacionalno obrambo, ki posluje vzporedno z vrhovnim svetom za osamosvojitev italijanskega nacionalnega gospodarstva in se bavi predvsem z vprašanji pridobivanja vseh sirovin in izdelovanja vseh potrebnih izdelkov v Italiji za primer vojne, je imela v zadnjih dneh več sej in je včeraj zaklju- Popolno soglasje med Francijo in Anglijo Anglija in Francija bosta vsa bodoča pogajanja z Nemčijo vodili skupno in v najtesnejšem sporazumu London, 21. februarja. AA. »Times« poroča. da so angleški ministri na včerajšnji seji vlade soglašali v tem, da je tTcba frau-cosko-augleško izjavo ml 3. februarja upoštevati kot nedeljivo celoto, iz katere n' mogoče ločiti posameznih točk. Angleškim ministrom je posebno do tega, da se čimprej sklene letalska konvencija med zapadnimi državami, ki pa naj se ne prouči ločeno od ostalih predlogov francosko-analeške izjave. Pariz. 21. februarja. AA. Havas poroča, da je britanska vlada sklenila začeti neposredne razgovore z nemško vlado šele tedaj. k« bo Nemčija pojasnila svoje stališče glede varnostnih paktov, omejitve svojega oboroževanja in svoje vrnitve v DN. da se doseže «plošen sporazum o vseli predlogih Iram-osko-hritanoke deklaracije, še poprej pa bodo razgovori iii«m| Francijo in Veliko Britanijo in odpotuje v ta namen sir .lolin Simon dne 28. t. m. v Pariz. Petil Parisien? trdi. da ne bo neposrednih augleško-nemškili razgovorov, ker je angleška vlada po pravici mnenja, da se morajo takšni razgovori vršiti rednim diplomatskim potom, (lovori se, da bodo najprej posl-ili nemški vladi nolo in jo pozvali. naj zavzame svoje stališče v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Tudi ostali listi pozdravljajo sklep angleške vlade, da je treba ohraniti celotnost francosko-nemških predlogov in zvezo ined posameznimi točkami v teh predlogih. >Figuro« trdi, da se je včeraj vrnil iz Rima italijanski veleposlanik v Londonu Grandi. Prinesel jrf posebno ix>slanico Mus-solinija, ki je mnenja, naj bi Velika Britanija stopila v direktna pogajanja z Nemčijo Šele tedaj, ko bo položaj |K>]>olnoiiia dozorel in razčiščen. Tudi Rusija soglaša Pariz, 21. februarja. \v. Ruska poslanika v Parizu in Londonu sta snoči izročila noto sovjetske vlade, v kateri pozdravlja londonske predloge in se jim v polni meri pridružuje, poudarjajoč obenem važnost vzhodnega pakta. V svojem komentarju pripominja »Petit Parisien«, da pristopa sedaj torej tudi Rusija k varnostni politiki, ki jo je uvedel London. Francija. Anglija. Italija in Sovjetska Rusija, to:ej štiri velesile, so si edine v tem. da je treba mirovno delo izvesti na podlagi londonskega sporazuma. Nemčija se naglo oborožuje Poleg mrzličnega oboroževanja razvija Nemčija si' stematično militaristično propagando Puri/. 21. lebruarja. d. »Fcho de Pariš« je objavil podatke o povečanju nemških letalskih vojnih sil v zadnjem četrtletju I. 1934. Po njih je Nemčija pomnožila svoje letalstvo za 100 Heincklovih poizvedovalnih letal. 100 letal tipa »Arado«. 9<> joče se protievropske reakcije. Japonski uspehi bodo odjeknili tudi po drugih azijskih deželah, kjer je domače prebivalstvo v nasprotju z evropskimi silami. V islamskem svetu ima že sedaj japonska propaganda velik uspeh, v Indiji in drugod bržkone polagoma ne bo drugače. Da posega sedaj žc daleč čez Indijski ocean, je znamenje in dokaz velike vitalnosti japonskega ekspan-zivnega stremljenja. Najinteresantnejše je pri tem dejstvo, da je italijanska akcija napram Abesiniji, ki povsem spominja na svoječasni japonski nastop napram Kitajski v Mandžuriji, sprožila proteste in negodovanje zlasti pri prav isti — Japonski, kar je dovolj značilno za sodobno mednarodno politično situacijo. Brez dvoma pa moremo reči, da se v teh letih in dogodkih pričenja veliki proces, ko bo z japonsko pomočjo napredovah emancipacija avtohtonih ljudstev izven Evrope. kar bo seveda pomenilo avtomatično tudi silno ojačenje Japonske — na evropski račun. Heincklovih lovskih letal. 50 letal tipa »52.1 in 50 letal za bombardiranje DO X. število velikih letalskih tvornic je narastio na 15. motorskih tvornic pa na 8 V Nemčiji se jc po posaarskem plebiscitu pričela sistematična kampanja za oborožitev. V zadnjem času je močno na.astla vojaško-politična literatura, dnevniki pa priobčujeio cele strani člankov z mnogimi ilustracijami o vojni sili drugih držav, pri čemer posvečajo posebno po/ornost Franciji in Rusiji. Trenutno dajejo podrobnostim razorožitvenega vprašanja večji pomen. da hi mogli pri obravnavanju inozemskih vojaških problemov postaviti za Nemčijo gotove zahteve ne le v številčnem, temveč tudi v tehničnem pogledu. Listi so obiavili včeraj tudi podrobna navodila berlinske policije za letalske vaje 19. marca, ki se bodo vršile deloma v popolni temi. Slo bo pri tem tudi za obvezne vaje prebivalstva, ker je iz naredhe policijskega predsednika razvidno, da ima policija dolž-iost nadzorovati izvedbo /u to potrebnih ukrepov. Angieško-poljska trgovinska pogodba Varšava, 21. februarja AA. Poljsko-an-gleški trgovinski razgovori so se končali s sklenitvijo trgovinske pogodbe, ki so jo danes parafirali v ministrstvu za trgovino Parafirala sta jo angleški delegat Kol-vin in poljski delegat 3okolowski. čila svoje jiosle Snoči je izdala komunike, ki v glavnem zatrjuje, da se je Italija po zaslugi fašističnega režima v poslednjih 12. letih povsem osvobodila uvoza iz inozemstva, odnosno da more sama zadostiti vsem svojim potrebam v primeru, če bi se zapletla v vojno s kako drugo državo. Komunike jiravi med drugim: Vsi produkcijski aparati italijanskega ua-roda so organizirani in pripravljeni i vojaških > idikov tako. da bi se mogla v primeril kake vojne takoj izkoristiti vsa italijanska produkcija v obrambo države. Sedaj niltfe več ne bo mogel očitati Italiji njeue revščine in zlasti primanjkovali ja sirovin. zaradi katerega je bila doslej navezana na tujino. Agrikulturna zmogljivost italijanske zemlje se je po prizadevanju fašističnega režima toliko izpopolnila, da bo mogoče izključno Ie z lastnimi sredstvi zadostiti lastnemu konzumu. Z znanstveno organizacijo lastnih rudnikov bo mogoče zadostiti vsem potrebam jx> železu, svincu, aluminiju in drugih kovinah. V kolikor n? bi zadostovali lastni premogovniki, se je izpopolnilo izrabljanje lastnih vodnih sil. Tekstilna industrija se je glede sirovin v zadnjem času, ko se je pričela v vedno večji meri rabili konoplja namestil volne in bombaža, toliko osamosvojila, da bi v danem primeru biago še preostajalo. Z domačim pridelkom vseli vrst olja in njegovo znanstveno predelavo bo mogoče zadostili tudi vsem j»otrebam po nafti in bencinu, ki se bosta nadomestila z domačimi surogati. Fašistični tisk je sprejel homunike z velikim navdušenjem. Vsi listi komentirajo obširno objavljeno osamosvojitev italijanskega narodnega gosjiodar.-.lva od tujine in pri|>ominjajo, da je treba to poudariti prav sedaj, ko je nastal za Italijo spričo dogodkov v Vzhodni Afriki zelo kočljiv položaj. Italiji bi ne bilo nič l>olj potrebno, kakor jwpolna gospodarska avtarkija. Odslej Italije nihče več ne bo presenetil, ker bo tako tehnično kakor materialno docela pripravljena. V okvir te pripravljenosti spadajo tudi ukrejii. ki jih je izdalo finančno ministrstvo za dosego ravnotežja trgovinske bilance. Italija bo odslej na inozemskih tržiščih kupovala le toliko, kolikor bo sama izvažala. Pariz, 21. februarja. \v. Zaradi sklepa italijanske vlade, da bo izmenjavo blaga z inozemstvom omejila na najmanjšo mero, se j<> na francosko - italijanski meji v Modaneu nakopičilo že ogromno francoskega izvoznega blaga. IM blaga bodo seda j vrnili o vne organizacije JNS v volilne odbore; t: bedo kooptirall po potrebi še nove člane, ki so pripravljeni sodelovati v borbi za zmago državne nacionalne liste. O poteku konference je bil pismeno obveščen predsednik vlade g. Jevtič s prošnjo, da sprejme na svojo državno kandidatno listo nar. posl. Ureka kot kandidata za breiiški okraj. Kandidatura v srezu Maribor desni breg Iz Maribora nam poročajo: V srezu Maribor desni breg se organizacije JNS še niso sestale, smatra pa se za gotovo, da se bodo na svoji kandidacijski konferenci izrekle za listo g. Jevtiča ter priporočile nosilcu liste kandidaturo dosedanjega poslanca tega sreza g. Antona Krejčiia. Nacionalni volilni odbor v Celju V našem poročilu o sreski konferenci JNS v Celju, kjer je bila enodušno usvojena kandidatura dosedanjega zaslužnega nar. poslanca Prekorška, je izostalo, da je bil sreski odbor pooblaščen, da se konstituira kot sreski volilni odbor za nacionalno listo g. B. Jevtiča s tem. da pritegne potom kooptacije tudi še druge ugledne nacionalne ljudi iz stranke in izven nje, ki bi hoteli sodelovati pri akciji za Čim večjo zmago nacionalne liste v celjskem srezu Notranji minister kandidira v Paračinu Beograd, 21. februarja p Notranji minister g. Velja Popovič je sprejel danes veliko deputacijo iz paračinskega sreza, ki ga je naprosila, naj prevzame kandidaturo za poslanca tega sreza. G. minister, ki je rodom iz istega sreza, je ponudbo sprejel ter se deputaciji zahvalil za izkazano zaupanje. Prometni minister kandidat v Petrovgradu Beograd, 21. februarja r. Danes dopoldne je posetila prometnega ministra g inž Dimitrija Vnjiča večja deputacija, v kateri je bito zastopanih vseh 27 občin petrov-srrajskega (veltkobečkerečkega) sreza Zbran'h 120 delegatov je vodil ugledni odvetnik iz Petroverada (Velikeea Bečkere-ka), dr. Slavko Županski, bivši veliki župan. Deputacija je prišla tz krajev, ki so ' e*aka politična zibelka ministra Vujiča. tično udejstvovanje. Minister Vujlč je sprejel deputacijo v svojem* kabinetu. Ko se je z vsemi prisrčno pozdravil, je vodja deputacije dr. županski pozdravil g. ministra v imenu vsega petrovgrajakega »reza. Nato je d bili le prepognstokrat močnejši n«?-?o politični tud; tam, kjer ni šlo samo za prepričanje. Statistično se da dokazati pravo stanje stvari in ob priliki bomo poslu-žili tudi s tem materialom. Skoraj še večji mojstri kakor v preganjanj« političnih nasprotnikov, pa so bili naši klerikalci v izvajanju najhujšega pritiska na človeško vest. samo da so dosegli svoje politične cilje. Saj so izrabljali za svoje čisto politične namene najsvetejše, vero in cerkev, ki so jo le prečesto skušali spremeniti v svojo služkinjo in priga-njalko. Niso še pozabljeni časi. ko je mo-rala nastopiti v podporo klerikalnih kandidatov pri volitvah spovednica s cerkveno propovednioo, ko so po cerkvah izpo- stavljali Najsvetejše za zmago klerikalnega režima in ko so klicali na pomoč celo Srce Jezusovo, da bi pomagalo napolniti klerikalne volilne skrinjice z volilnimi kroglicami Da je izrabljanje vere v politične svrhe gotovo najhujši pritisk, ki ga more prenesti vest poštenega in vernega katoličana, to nam bo menda potrdil celo >■-SI o venec«. Pritrdimo »Slovencu«, da je med našim narodom mnogo brv« načelnost i in nezna-čajnosti, sanvo pristavljamo, da po »zaslugi« bivše klerikalne stranke, ki je bila dolga desetletja politični mentor našega ljudstva. Kakršen je učitelj, tak je učenec. Ako so mogli ugledni klerikalni vaditelji svoje nekdanje napredno in proti-klerikalno prepričanje čez noč odvreči od sebe za skledo leče, potem ni fndno da je med nami močna sknpina ljudi, ki ne dajo ravno dovolj na načelno t. K j" je glavni rezervoar teh ljudi brez tilnika, bo vedel ; Slovenec«, ker bi sicer ne točil tako grenkih solza zarasti teh vetrogončičev, ki mislijo, ds je dovoljeno tudi njim, kar so nekoč lahko napravili njihovi voditelji. Kar smešno pa jo tarnanje »Slovenč* -vega« uvodnika o brezkarakterni politiki in politični ne^načajnosti. Zgodovina klerikalne stranke je en sam niz dokazov, kako se lahko prilagodi gotova strank.i vsakemu programu in vsem zahtevam slučajno vladajočih skupin, če je kdo metal pri Slovencih politične programe preko krova za ceno sodelovanja v vladi, potem so bili to naši klerikalci. Saj so samo v Jugoslaviji vrgli čez krov republikanski, avtonomističnt, federalistični, samosloven-ski in na kraju tudi ponovno jugoslovenski program ter ostali dosledni samo enemu: da so ostali v vseh situacijah nenasitni v svojem pohlepu po politični o!>!ast: in v svoji strasti ugonobiti vsakogar, ki jim ni poslušen. Nič manj smešno ni razpravljanje o onih, ki imajo poseben nos, s katerim d«o-bro zavohajo, kdo bo prišel na vrli in komu se je treba zapisati z dušo in telesom, dokler ne pride na oblast drug vodja ali druga skupi"q. Sicer je resnica, da je zadnja leta vodstvo klerikalne stranke ta svoj »nos* precej pokvarilo, toda vse od j ustanovitve Jugoslavije pa tja do 3. septembra 1931. je dobro funkcioniral. V znamenju tega nosu je hodil svoje dni dr. Korošec po Beogradu okoli Davidr>viča, v Zagrebu okoli pokojnega Radiča in z njim podpisal Markov protokol, zgradil trdni grad blejskega sporazuma z Veljo Vukičc-vičem, ki mu je ostal potem zvest vse dotlej, dokler nI zavohal v usodni šestoj.-v-nuarski noči 1929, da prihaja na obIa«t drug vodja in druga skupina. Potem pa jr-v ostrem vzdušju šestojanuarske politike prišlo prehlajenje. nahod je pokvaril mh in še do današnjega dne nos ni v redu ln ne more najti prave sledi. Žrtve karambola parnika »Vile« Beograd, 21. februarja. AA. Italijanski parnik »Rodi«, na katerem se nahaja rešena posadka parnika »Vila«, še ni prispel v Trst lTstvil sc je malo pred Trstom, ker je vladala gosta megla. Kapitan parnika »Vila« je z radiogramom sporočil s parnika »Rodi« imena članov posadke »Vile«, ki jih pogrešajo Izginili so: Mate Dragic Josipov, rojen I. 1891. v Zmanu, oženjen. oče 5 otrok, kurjač; Mirko Bukulin Antin. rojen 1. 1907. v Zmanu. neoženjen, kurjač; Danilo Rasič, rojen I. 1907. v Zmanu. neoženjen. kurjač, in Toma Nikolin Belič, rojen I. 1895. v Lgljenu, oženjen, oče dveh otrok, premogar. Preiskava o nanadu na granicarja An^i^kovica Ljubljana. 20. februarja Sodna preiskava o surovem napadu, ki je bil izvršen 10. januarja na granicarja Atanasa Andjelkoviča na Notranjskem, se z vso vnemo nadaljuje. Graničarju. ki je v oskrbi ljubljanske garnizijske bolnice. so se rane sicer že zacelile, vendar nesrečni mladi mož najbrž nikdar ne bo popolnoma zdrav. Odkar je zapustil bolniško postelj, ga skoro vsak dan prijemlje omedlevica in ga še vedno boli glava od hudih udarcev, ki jih jc dobil z nekim trdim predmetom. Poškodovanec toži tudi, da ne vidi več normalno, čeprav se mu je na videz oko že zacelilo Te dni je bil gra-ničar Andjclkovič prvič osebno na sodišču, kjer ga je preiskovalni sodnik soočil z obdolženci. ki so v preiskovalnem zaporu tukajšnjega okrožnega sodišča O uspehu te konfrontacije v interesu preiskave nismo moeli dobiti podatkov V preiskovalnem zaporu so štirje obdolženci Tri so nrrvedli r Notranjskega, dočim ie prišel France Avsec snm v Ljubljano Svoieeasno smo poročali, da se je France ^vsec i/ Pudoba skril in odVnai brž nrcVo meie v Italiio ter ie bila za njim izdana policijska tiralica. Fant se je pa v resnici skrival po Notranjskem in Dolenjskem in je prišel koncem januarja sam v Ljubljano, da se izroči oblastvom. Aretiran je bil v nekem ljubljanskem javnem prenočišču. Razen njega sta v preiskovalnem zaporu še dva sinova posestnikov iz Podgore in Pudoba, dočim je četrti preiskovanec posestnik in trgovec Šmarate. Preiskava se bliža koncu in bo na glavni razpravi kmalu ugotovljeno, kdo je odgovoren za divji napad na vestnega granicarja. ki je biil domala na smrt pobit, zato ker je marljivo vršil svojo službo in prejšnji dan zaplenili tihotapcem več konj. na menjenih za Italijo. Moskovski šahovski turnir Moskva, 21. februarja. Danes je bUo odigrano V. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Rjumin je premagal v francoski partiji Stahlberga, Botvinnik Ldvvenfischa, Čechover Bogatvrčuka, Goglidzc Menšiko-vo. Remis so končale partije Alatorccv-Romanovsikij, dr. Laskcr-LHienthal, Flohr-Kan. Partiji Pirc-Rabinovič in Cannhhnca-Lisicvn sta bili prekinjeni. Vremenska nanoved Vremensko stanje 21. t m.: Pritisk mraza nad južnovzhodno Evropo, močan ciklon nad Severnim morjem. Deževno v zapadni in severni Evropi — V Jugoslaviji je bilo vedro, jutranja megla, mraz je porasel v sredi in na vzhodu države. Minimum Plevlje —17, maksimum žirije + 15 C. Zagrebška vremenska napoved za danes: V splošnem vedro, ponekod nekoliko oblačno, drugače toplo vreme. Novosadska vremenska napoved za petek: Toplo vreme z Jutranjimi meglami, v Sloveniji vetrovno In oblačno Dunajska vremenska napoved za petek: Spremenljivo zanadno vreme: marsikje padavine. V proslih legah moČnejSi zapadni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Maši kraji in ljudje 70 let prof. Alberta Sica Ljubljana, 21. februarja Čeprav še ves mladostno delaven ln podjeten, si bo jutri naložil prof. Albert Sič na rame že svoj osmi kriz. Sedemdesetletnica življenja — to je velik, pozen dan. Toda vrednost človeškega življenja se ne meri po časovnem vatlu, temveč po odpravljenem delu. In spričo gore dela. ki stoji za njim, se zdi prof. Sič kar vedno mlad. Ljudje, ki so v svojem življenju mnogo ustvarili, se nikoli ne postarajo rn njihov spomin nikoli ne zamre. Po rodu je Trnovčan. Z očetom sodnim uradnikom, je preživel nekaj otroških let v dveh starodavnih slovenskih mestih ▼ Tržiču in Ložu. nato pa je v Ljubljani študiral realko in učiteljišče. Prvo mesto nra jc bilo v Št. Vidu nad Ljubljano. Na njegovo pobudo }c Št. Vid dobil obrtno nadaljevalno šolo, eno najstarejših pri nas. Po izpitu za mešč ansko-šolsk ega učitelja je 1899 prišel na mestno višjo dekliško šolo v Ljubljani, i/ katere jc pozneje zrasel Ikej, današnja ženska realna gimnazija. Na njegovo pobudo jc mestna občina ustanovila prav pred 35 leti na zavodu prvi slovenski trgovski tečaj, ki naj ženski naraščaj usposoblja v korespondenci in vseh temeljnih trgovskih znanjih na nacionalni Msiovi. Tečaju, ki jc bilo eno najpomembnejših del prof. Sič a. je ostal prav do letošnjega novega leta /vest kot profesor in razrednik. Obsežno strokovno znanje si jc z vnemo izpopolnjeval s potovanji po Evropi. Obiskal je Nemčijo, Švico, Italijo, udeležil s« jc raznih strokovnih kurzov v Gradcu, na Dunaju in drugod. Učenkam in učencem je bil zmerom vešč, ljubezniv, na pomoč pripravljen, temperamenten učitelj in mentor. S posebno srečno roko je znal v mladem ženskem naraščaju vzbujati veselje do risanja, ki mu jc od nekdaj najbolj Inibljeni predmet. Prav tako je bil zmerom iskreno priljubljen pri tovariših in predstojnikih. V trnovski fari, kjer se je udomil z družino, je do danes ostal aktiven odbornik naprednega političnega in gospodarskega društva, ki mu je delj časa tudi predsedoval. l>o danes je ostal predsednik trnovske podružnice in član •/vršnega odbora Ciril-Metodove družbe. Trajen in najlepši spomenik pa si je postavil s strokovnim literarnim delom. Z ni-m smo Slovenci dobili prve trgovske učne knjige, predvsem »Trgovsko računstvo za dvorazredne trgovske šole« in »Trgovsko korespondenco*. Odlično kvaliteto teh njegovih del najbolj zgovorno izpričuje dejstvo, da so Sičevi učbeniki ostali takorekoč edini do danes. 2e zdavnaj pred vojno se je začel resno ukvarjati s študijem in zbiranjem narodnega blaga, da je imel že ob nastopu Jugoslavije zbrano ogromno, mnogovrstno gradivo. Kar druga za drugo so si sledile pomembne publikacije: »O slovenskih narodnih nošah«, »Narodne vezenine na Kranjskem«, »Narodni okraski na piruhih in kožuhih«, »Narodni okraski na orodju in pohištvu«, »Kmečke hiše in njih opra-v,i na Gorenjskem« itd. Poleg lepih učnih sli-, kmečke hiše in kmečke sobe, ki ju je priredil, jc prof. Sič po raznih revijah in zbornikih objavil cclo vrsto zanimivih in vzpodbudnih člankov v raznih področjih naie folklore. V novejšem času je pokre-nil hvalevredno akcijo, da bi za božične praznike izpodrinil priljubljeni, a malo-vredni nemški kič in uvedel razglednice z narodnimi motivi. Da je njegov duh kljub lepim letom ostal veder in ploden prav do konca dni, najbolj zgovorno priča tudi dejstvo, da je pred dvema letoma izdal svojo knjigo »Slovenske narodne noše« v novi razširjeni in izpopolnjeni izdaji, opremljeni z lepimi ilustracijami AL Gasparija. I5© Antologiji čakavske liri-k e, ki je izšla lani v Zagrebu, pmo dobili samostojno pesniško zbirko z naslovom sčakavski stihov i*. Nje avtor je Drago G e r v a i s, po rodu iz Istre, sedaj odvetnik v Belovaru. 2e nekaj let opozarjajo nase njegovi topli verzi, spisani v starinskem narečju, ki zveni kakor davne pesmi začetnika hrvaške literature Marka Maruliča. Čakavski dialektični pesniki pričenjajo resno tekmovati s kajkavskimi. Odkod ta vrnitev v dialektično literaturo? Morda je v zvezi z obnovljeno ljubeznijo do grude, do domačega kraja — ljubeznijo, ki nastopa po razočaranju s ko/,mopolitskimi idejami. Nemara je posledica večjega kulta besede, ki ga opažamo vsepovsod. Dialektična poezija nam predvsem vzbuja nepo-srednejšo in bolj živo predstavo neke pokrajine; nje govorica prihaja v nas z večjo silovitostjo in nam daje močnejša regionalno slikovita, včasih kar duhteča občutja pesniških podob. Veliki mojster srbohrvaške pesniške besede Vladimir N a z o r, ki se je v zadnjem času posvetil teoretičnim problemom srb- Za izredno bogato, vsestransko delavnost je prof. Albert Sič prejel red sv. Save IV. razreda. Nič manj pa ne časti odličnega jubilanta njegovo delo samo, njegova priljubljenost med kolegi in učenci, ki se ga vsi spominjajo s hvaležnostjo. Ko se je po Novem letu poslavljal od svojega trgovskega tečaja na liceju, je direktor Jug na posebni seji profesorskega zbora iz-pregovoril o njegovi osebnosti in delu ter ga vsem mlajšim učiteljem in profesorjem postavljal za vzgled. Mnogoštevilnim izrazom spoštovanja ob čestitem jubileju pridružujemo tudi mi naše iskrene čestitke in želje: Še mnogo lepih, vedrih, veselih let! SPD gradi novo, krasno pot v Kamniško Bistrico Kamnik, 21. februarja Novo pešpot na desnem bregu Bistrice do Kamniške Bistrice bo zgradilo osrednje društvo SPD v Ljubljani. Dela pričnejo že v ponedeljek ter je prevzemnik zavezan zgotoviti pot do maja. Izletnikom v Kamniško Bistrico bo tedaj na razpolago razen avtobusne vožnje po novi cesti tudi prijeten izprehod po senčni, neprašni pešpoti na desnem bregu Bistrice. Pot bo peljala skozi dvorišče Malenškove gostilne ter nato po travniku mimo korporacijske hiše in žage, dalje mimo Keršmančevega kamnoloma do Pod Konjske, od tu do mesta, ki vodi na sedanjo brv čez Bistrico ter naravnost v gozd kakih 10 m nad Bistrico. Presek bo napravljen skozi skalnati rob v dolžini 9 m. Pot se neznatno dvigne ter vodi skozi go/d naprej v višini 30 m nad Bistrico, da se odpre razgled na Široki Žleb. Pot bo peljala dalje do studenca Pod Šibo in preko novih mostiokov in brvi do Jerinovega Plaza ter do steze pri Ribji Peči, kjer bo vodila brv na desno preko Ko-rošice ter naprej do brvi čez Bistrico pri Brusnikih. Pešpot nadaljuje zložno do ravnine pod Farjevim Plazom. Predaselj ostane na desni strani ter bo do njega vodil poseben odcepek. Čez Bistrico bo vodila dolga brv pred sedanjim mostom h kraljevi koči ter po zložni poti do Doma v Kamniško Bistrico, kjer bo letos napeljan vodovod iz ledeno mrzle Bistrice in vpeljana električna luč iz hidrocentrale, ki jo postavi osrednje društvo SPD v potoku Bistrica. Dolžina nove pešpoti znaša od Malenška do Doma svojih H20O m ter bo vodila skozi gozdove in preko travnikov s krasnimi razgledi na Kamniške planine. Osrednje društvo SPD bo še poročalo o raznih fazah pri delu te nove pešpoti, ki jo težko pričakujejo mnogoštevilni planinci, ki jo bodo lahko uporabljali že v prvih dneh letošnje pomladi. Zasebni nameščenci, delavci in njihovo zavarovanje Ljubljana, 21. februarja Na pobudo Delavske zbornice se je včeraj vršila v Ljubljani posebna anketa o nekaterih perečih vprašanjih našega socialnega zavarovanja. Namen teh razgovorov je bil predvsem, da se izravnajo nekatera nespoTazumljenja, ki so se pojavila o vprašanjih javnih in zasebnih zavarovalnih ustanov. Anketo je vodil predsednik DZ Sedej, udeležili pa so se je med drugimi tudi predsednik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Haramina iz Zagreba s podpredsednikom Svetikom iz Celja, direktorji Osrednjega urada dr. Glascr, dr. Hahn in dr. Matjašič, predsednik OUZD Tavčar in direktor dr. Bohinjec, direktor Pokojninskega zavoda dr. Vrančič s svojim pomočnikom dr. Kostlom, predsednik Zveze trgovskih gremijev Kavčič, predsednik Bolniškega podpornega društva Klinar z ravnateljem Podgorškom in tajnik Zbornice za TOI dr. Pless. Na dnevnem redu je bila razprava o tem, kako naj se uredi zavarovanje zasebnih nameščencev in kako naj sc izvede starostno zavarovanje delavcev. O prvem vprašanju je poročal tajnik 1>Z LJratnik, ki je v obširnih in temeljitih izvajanjih naglasil. da je treba za bolniško zavarovanje zasebnih nameščencev novih pravnih organizacijskih osnov, ker ne gre, da se javnopravne funkcije mešajo z zasebno-pravnimi ustanovami. V bistvu je referent osvojil sklepe, ki jih je objavilo ravnateljstvo zagrebškega osrednjega urada na svoji seji 28. decembra 1934 in o katerih se je v naši javnosti razgibala precej živahna diskusija. Poročilo so siprejeli tudi navzoči zastopniki zasebnih nameščencev ter pristali na to, da se izvede obvezno zavarovanje vseh zasebnih nameščencev v javno- skohrvaške poetike, je napisal predgovor tudi Gervaisovim »Cakavskim stihom«. Nazor, avtor prvih in najboljših modernih pesmi v čakavski govorici, je bil najbolj poklican, da ob tej zbirki čakavske lirike spregovori o značaju in pomenu dialektične poezije. In storil je to po svoje, originalno, zajemljivo. Postavil je zvok štokav-skih in čakavskih verzov v igro »leuta trubadurskega« in »gusala sljepačkih«: »čakavski jamb poskakuje, štokavski tro-hej klizi, pa je kretanje ritma i prečesto isprekidano, nalik na rijeku uznemirenu strujama i virovima«. Svojevrsten je njegov »književni« razgovor s služkinjo Mico, »rodom iz Triblja kraj Crikvenice«, ki uživa v čakavskih verzih, ker v njih vidi, sliši in voha domači kraj. Naposled pravi Nazor: »Prava čakavska umjetna lirika rodi se tek sada — možda uoči svoje smrti — iz duše istarskoga pučanstva, željna da ma-kar u poslednji čas dodje do riječi in da se afirmira Pregovorila je gotovo djetinjskim jezikom iz ustiju mladjih, izrazima i me-trikom narodnom koja se ne nameče govoru lz van a, ritmičkim z ak onim a, no izvire pravni ustanovi v okviru osrednjega urada, fakultativno višje zavarovanje pa « pomočjo zasebnopravnega društva. V debati nihče ni niti od daleč sprožil kakšnega očitka osrednjemu uradu, češ da bi imel s spojim zasnovanim načrtom kakšne zlohotne namene proti zavarovanju zasebnih nameščencev, pač pa so vsi govorniki na-glašali željo, naj prav osrednji urad izvede to reorganizacijo. Direktor dr. Matjašič je podrobno raz-tolmačil svoj osnutek o izvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja za dela\'ce, ki ga je bil napravil za ministrstvo socialne politike. Bistvo njegovega osnutka je v tem, da ureja odnošaje med posameznimi nosilci starostnega in invalidnega zavarovanja ter se pri tem v glavnem opira na načela, ki so običajna v mednarodnem urejevanju odnošajev tega zavarovanja. Osnutek stremi predvsem za tem, da se kar najbolje zavarujejo pravice zavarovancev, ki so v teku svoje zaposlenosti zavarovani pri raznih nosilcih zavarovanja. Ko je zastopnik DZ vprašal direktorja dr. Matja-šiča, kako si praktično predstavlja razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev za vso državo, je direktor izjavil, da mora zavarovanje stremeti po čim širši bazi in po čim večji skupnosti vseh rizikov, zaradi česar moramo sprejeti, da je v naši državi za takšno zavarovanje en zavod dovolj. Anketa je v polni meri dosegla svoj namen in po nji je ustvarjen nov položaj, ki omogoča organizaciji našega socialnega zavarovanja nov napredek in razmah. Smrtna obsodba in kazen I' mariborski jetnišnici čakata na smrt morilca Lakner in Pančur. A ko še njima samima ni znano, da se jima iztekajo zadnji dnevi in ure, je vsa mariborska in ostala javnost že nekaj dni močno radovedna, kdaj bo dvojna smrtna kazen opravljena in odpravljena. Včeraj dopoldne je predsedstvo mariborskega okrožnega sodišču ponovno brzojavno pozvalo krvnika Karla H ar t a iz Zenice. Vzrok zakasnelega prihoda ni znan. — Kako se zdaj pri nas izvršuje smrtna kazen, o tem govori naslednji članek: Na smrtno kazen sme obsoditi sodišče obtoženca samo, če so spoznali vsi člani sodišča soglasno, da je kriv zločinstva, ki se kaznuje po zakonu s smrtjo. Če je izrečena smrtna kazen zoper več oseb, se določi v sodbi vrsta, v kateri naj se kazen izvrši. Če pa ne bi bilo soglasnosti sodnikov, se izreče namesto smrtne kazni dosmrtna robija, po olajšujočih okolnostih pa robija najmanj desetih let. Jugoslovenski kazenski postopnik je imel v svojem originalu, ki je veljal od 1. jamiarja 1930, tudi določbo: Če obsodi sodišče obtoženca rra smrtno kazen, pozove takoj pred razrušitvijo sodbe državnega tožilca na posvetovanje, ali naj se obsojenec predlaga v pomilostitev in, če je treba, s katero kaznijo naj bi se nadomestka smrtna kazen. O tem posvetovanju se sestavi poseben zapisnik, ki se pošlje s poročili in spisom vred nemudnoka-sacijskcmu sodišču, najsi ni bilo priglašeno zoper sodbo nikakršno pravno sredstvo. Sodbo, s katero je obtoženec obsojen na smrt, bodisi da zoper njo ni bilo pravnega sredstva, bodisi ^da je bila revizija zavrnjena, pošlje kasacijsko sodišče, čeprav ni nihče prosil za pomilostitev, neposredno ministru pravde zaradi pomilostitve. Ta določba pa je bila s kazensko novelo oktobra 1930 razveljavljena in velja danes določilo: Sodbo, glasečo na smrtno kazen, odpošlje okrožno sodišče takoj mi-mistvu pravde, če ni bilo pravnega leka. Ce pa je bil pravni lek zavrnjen, storita to ali apelacijsko ali kasacijsko sodišče, čeprav ni prošnje za pomilostitev. Minister pravde predloži sodbo kra4>u zaradi pomilostitve. Smrtna kazen kakor tudi kazen na prostosti se ne sme izvršiti, če je obsojenec duševno bolan ali močnejše telesno bolan. Pri ženskah ustavi izvršitev kazni tudi Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčlce. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesja, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. sama — fluidna a neukalupljiva — iz nu-trine.« * Drago Gervais je pesnik istrske dežele pod Učko. V njegovih verzih se preliva sočna, skoraj bi rekli: kakor grozdje v solncu pečena, sladka in barvita govorica istrskih primorskih vasi. Čakavski govor teče potem dalje po našem obrežju Jadrana. Povsod so »beli zidiči, črjeni kroviči, — na keh vrapčiči — kantaju.« V teh pesmih ni nikakih problemov sodobne lirike, nikakih podzavestnih, sanjskih prividov surrealizma: iz njih se oglaša pesniško doživljena zavest domačega kraja, združena z intimno toploto domače govorice. Njene poetične podobe niso stkane iz umetne svile v dolgoletnem slovstvenem razvoju preizkušenega književnega jezika, marveč učinkujejo po otipljivo pristnem tkivu svoje dialektične raševine. Z njihovo metriko, za njihovimi besedami je zvezanih vse polno asociacij, tako da popolno akustično in vizuelno vsebino teh pojočih ritmov dojame samo človek iz tiste pokrajine. Zato je Nazorjeva služkinja Mica nemara kompetentnejši kritik te zbirke nego pisec teh vrstic ki jo veže samo s predstavo morja, belih in rdečih hiš ob obali, ._vinogradov, v katerih zori grozdje, smo- kev in oljk; pa tankih silhuet cipres in togih obrisov kraških bregov v ozadju. V tej krajini, kjer dišita mirta in rožmarin, nosečnost, pri porodnici pa se taka kazen ne sme izvršiti, dokler ne mineta dva meseca od poroda. Izvrši se smrtna kazen v prostoru, nedostopnem širšemu občinstvu, drugi dan zjutraj, ko se je obsojencu sporočilo, da se bo izvršila. Ob nedeljah in praznikih smrtne kazni ni izvrševati. Če nastopijo kake zapreke pri izvršitvi smrtne kazni, se omenjena priobčitev niti ne izvrši, dokler te zapreke ne prestanejo. To priobčitev izvrši sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, vpričo državnega tožilca, ter opozori obsojenca, naj se pripravi na smrt, če želi, s svojim duhovnikom, ki se mu dodeli, če ga ne izbere sam. Po potrebi opozori sodišče obsojenca, da se ne bo izvršitev kazni z ničemer zadržala, tudi nc s čigarkoli prošnjo za pomilostitev. Razen službenih oseb smejo posetiti obsojenca njegovi sorodniki in druge osebe, s katerimi želi govoriti ali jih samo videti. Smrtna kazen se izvrši vpričo enega sodnika, zapisnikarja, državnega tožilca in sodnega zdravnika. Usmrtitvi prisostvuje tudi pristojni duhovnik. O uri in kraju izvršitve se obvestita predsednik občine in branilcc, da moreta prisostvovati izvršitvi. Pristojnost je dopuščena tudi uradnikom sodišča, državnega tožilstva in policijskega oblastva, nadalje obsojenčevim najbližjim sorodnikom. Če se izvrši smrtna kazen na več obsojencih, sc stori to po redu. določenem v sodbi, vendar pa tako ,da nobeden ne vidi usmrtitve drugega. Poznate alpsko cvetje? Ljubljana, 21, februarja Tečajniki T. K. Skale bodo še dolgo ohranili v prijetnem spominu večer, ko jih je dr. Edo Pajnič, znani oboževalec boginje Flore, popeljal s krasnimi izvajanji med planinske cvetlice. Naša gorovja, ki tvorijo podlago vegetaciji, so večinoma majhne geološke starosti in iz apnenca. Zunanje lice jim stalno izpreminja denudacija, ki ni enakomerna. Njen vpliv občuti tudi rastlinstvo, ki se skuša prilagoditi v naravi vladajočim silam. Hudourniki odnašajo rastlinska semena v dolino in struge reke, ki dobivajo svojo vodo iz planin, nudijo novo domovanje naplavljenkam. Tako raste sleč (Rhododendron hirsutum) ponekod na savskem bregu še doli do Zidanega mosta. Drug ekstrem predstavljata praprot Cete-rach officinarum in klinčnica Drvpis s-pi-nosa, katerih prava domovina je toplo mediteransko področje. Rastje zelo hitro osvaja neporasla tla in poveže s svojimi dolgimi koreninami polzeče kršje. Predavatelj je na lastne oči opazoval podoben pojav v Planici, kjer je rastlinstvo v teku pol leta preraslo kamnito reko, ki je pridrvela s strmih pobočij. Gozdni pas pod planinami spremlja značilna vegetacija in -nad njo se pričenja šele pravo alpsko cvetje. Skalaši so se kot izurjeni plezalci povzpeli kar preko sten in kaminov na gorska pobočja v brezdrevesnem pasu, kjer so si ogledali najzanimivejše zastopnike planinske flore. Dalje so se poslušalci di-vili prelesti naše najlepše orhideje, lepemu čeveljcu (Cvpripedium calceolus). ki ga na zanimiv način opraši le mala gorska vrsta čebelice. Usodno za cvetlico je, da je zaščitena. Njen cvet ostane v kozarcu dolgo svež. Nitrofilno vegetacijo pri planšari-jah zastopajo družbe velikih alpskih ki-slic (Rumex alpinus) in krasne modre ali rumene preobjede (Aconitum). ki vsebujejo struipeni akonitin. Z oranžasto barvo, ki je v nižini redka, se dičijo mnogi planinski dimeki (Crepis) in skržolice (Hiera-cium). Tudi dolinske vrste, ki uspevajo na gorskih tleh dobe v višinah lepše cvete, n. pr. bedrenec (Pimpinella magna). Velika je skupina modrih in drugačnih svi-ščev. Od pomladnega zaspančka (Gentia-na verna) tja do redkega svišča (Gentiana FToelichii) na Kalški gori, jih je po planinah cela vrsta, ki kar tekmujejo v krasoti med seboj. Lepe so tudi modre zvončnice in pisani petoprstniki, med katere spada čudotvorna triglavska roža (Potentilla ni-tida). Tudi razni ušivci (Pedicularis) so kljub zaničevanemu imenu ponos alpske cvetane. Nato je g. predavatelj razglabljal o vzrokih, ki dovedejo do naštetih posebno- se utegne ob solnčnih nedeljah popoldne razviti takle ples, kakor ga slikovito opisuje Gervais v svoji pojoči pesniški govorici; Armunika cvili, bas rompota. Tanac se širi, zibje in gibje. semo, pa tamo tanc&mo... Realizem te poezije je prav zaradi narečja tako dosleden, kakor v narodni pesmi; samo da zaznavamo v podobah in metaforah, v vsej formalni umetnosti Gervai-sove poezije neki rafinement, ki razodeva, da so te pesmi nastale pod literarno brušenim peresom in ob artističnem okusu svojega pisca. Ob tej duhteči regionalni liriki dajemo prav Nazoru, ki pravi: »I nije istina da je poezija, uopče, na umoru: ona samo hoče da se okupa in da se pomladi u vodama svojih najstarijih izvora ...« Poezija se po tolikih izkušnjah v rafini-ranem in nekoliko perverzno razvajenem okolju sodobnih ekspenmentatorjev vrača k ljudstvu, kakor se moderna glasba zopet vrača k preprosti in topli melodiji narodne popevke. Gervaisovi »Čakavski atihovi« utegnejo mnogim vzbujati gorke spomine na istrsko grudo, kamor je »popuhnul tihi vetar... 1 odnesal Mari krunu«. —o. sti planinske flore. Podnebje je v gorah osornejše, temperaturne razlike med dnevom in nočjo zelo velike ter boj za obstanek hujši ko v dolinah. Trpkim pogojem življenja v planinah so se rastline izborno prilagodile. Zavarovane so pred vsemi sovražniki, le takega človeka, ki hodi ropat v prirodno svetišče, se ne morejo otresti. Vse cvetlice, ki jih je g. dr. Pajnič med predavanjem omenjal, je poslušalcem pokazal iz svoje obsežne zbirke. Naravnost umetniško so preparirane, ohranjene v živih naravnih barvah in ovite s prozornim celofanom. Skoro dve uri je nabito polna dvorana z največjim zanimanjem gledala živahnemu govorniku in mu svojo hvaležnost za njegov trud dokazala tudi s spontanim aplavzom. Strašna smrt v goreči kleti Kostanjevica. 21. februarja Po dobrih dveh letih je požar v torek popoldne ponovno uničil znano, nekda i pokojnega dr. Oražna klet v Zavodih, zdai pa last posestnika g. Ovelharja Alojza, po domače Sikindra iz Dolenje Prekope. Pri tem požaru je postal žrtev ognja tudi oče lastnika, slaboumni Cvelbar Matija. Na-3' so ga pri gašenju in podiranju strehe pod streho zoglenelega. Mož je bil s sinom v bližnjem gozdu, kjer so pripravljali kolje /a vinograd. Odstranil se je pa ponovno od deia. Tako tudi kratko pred nastopom požara. Ali gre za nesrečo ali požig, bo težavno dognati. ker je priča požara zgorela. Pokojni Ovedfoar Matija se je že preti dobrim letom v svoji duševni CTnedcnosti izrazil, da bi rad umrl v svoji kleti in da bo tukaj še enkrat gorelo. Izključeno ni, da ^c rje nesrečni Cvelbar v duševni raztrese-nosti izpozabil in sam povzročil ogenj. Gasilska četa iz Kostanjevice je bil« pod vodstvom g. Keržionika kmalu na kraju nesreče in je storila vse. kar je bilo •mogoče, da ogenj ni vsega uničil. Poslopje ni bilo zavarovano in trpi mladi gospodar za okrog 30.000 Din škode. Občani se ne zanimajo za proračun Litija, 21. februarja Sestavljala občinskih proračunov imajo gotovo velike težave. Na eni strani nai ščitijo davkoplačevalce, na drugi stran: morajo vstaviti v proračun vse tiste postavke. ki so potrebne za redno funkcioni ranje občinske uprave, ten-.eljnc upravne edinice v državi. Svoj čas so sc zglaševali na občini številni vsc/.nalci, ki so hodili listat po proračunskih postavkah in so tudi vlagali proteste. To je bilo v starih ča sih, nu. še pred nekaj leti. Čudno pa jc zanimivo, da letos niso prelistali proračunskih listin drugi, kakor možje iz občinskega odbora in naš poročevalec. Nič zanimanja! Letošnji občinski proračun /.naša v celoti 437.920 Din in so zanj naložili 75 odst. doklado, večino stroškov pa so prevalili na trošarino za vino in druge alkoholne pijače. Lani smo imeli za nekaj tisočakov nižji proračun, znašal je 431.149 Din ter je bilo zanj le 65 odst. doklade. Osnovnim šolam smo dali v proračun: za Litijo 69.102 Din, za Hotič 11.441 Din in za Savo 8517 Din. Pohvalno omenjamo, da dobi skoro vsa naša šolska deca, ki je po veliki večini iz delavskih družin, vsa učila, zvezke kakor knjige brezplačno v šoli. Sokolu smo namenili 5000 Din podpore. ostalim kulturnim društvom 2000 Din za spomenik kralja Aleksandra v Ljubi ja ni 1000 Din. gasilskim društvom pa 50(X' Din. Za občinske ceste je namenjenih 10.000 Din. rezervoar v Zgornjem Logu bo veljal 00(10 Din. Za regulacijski načrt Litije, ki je res nujno potreben, smo dal; 12.000 Din. Največja postavka pa gre v fond /a novo meščansko šolo. Prva letošnja anuiteta znaša 100.000 Din, s tem bo omogočena otvoritev šole, ki jo je ministrstvo že odobrilo pa je zaenkrat le še na papirju. O proračunu so razpravljali te dni na občinski seji, ki je trajala le 3 ure, pa so medtem rešili še kopico drugih zadev. Lani jc zadržal občinske može sam proračun polnih 11 ur. »Veseli kmetic" v mariborskem gledališču Lea Falla »Veseli kmetic« jc doživel v torek zvečer v mariborskem gledališču svoje vstajenje in uprizorjen je. Leo Fall spada med najnadarjenejše operetne skladatelje. V njegovih skladbah je veliko esprija, izvirnosti in svojevrstnosti. Ob »Dolarski princesi« in >Madame Pompadour^ je »Veseli kmetič« Fallovo najznamenitejše operetno delo. Življenjsko resnična, polna lepot glasbene motivnosti je ta njegova glasba. Usmerjal jo je dirigent Lojze Herzog, ki je orkester, zbor in soliste vodil s pravim operetnim sentimentom in z interprelacijsko prodornostjo. Satira in komika, humor in neženirana vedrost, smešnost in naturna iskrenost. Vsega je dovolj v tem libretu, ki se občutno odmika od sicer shematičnih in šablonskiU libretnih operetnih form. V tem zaključnem mestjansko kmetskem pobratimstvu je celo spretno povito neko etično jedrce, ki ni nič vsiljivo in kričavo, ki se pa vendar koncem koncev uveljavlja. Najbrž ne bi bilo niti najmanj potrebno mestoma preostro karikiranje teh kmetskih tipov. V Harastovičevi režiji se je motala in razmotala ta prisrčna veselost, raskava prirodnost in neobtesana kmečkost z zadovoljivo bilanco. Priznati je treba, da je 6tvar odlično uspela in da je užgala. Pavle K o-vič je dal temu svojemu »Veselemu kmeti-ču< Matiji Podgorniku s samospevih iu KULTURNI PREGLED Knjiga čakavske lirike ELITNI KINO MATICA Danes ob 4„ 7.% In 9.Vi svečer najnovejši originalni ruski mnzi- kalni velefllm (Pesem tta (Odi; Pred prodaja od 11. do >/jlS e u e s. 3 a> « V glavnih vlogah: M. VIKTOROV J. ZEJMO GARDIN in TENJIN Režija: M. Donskij, V. Legošin Glasba: G. Lobaeev. Domače vesti ♦ Nacionalna ura radia. O jugosloven-*ki misli pri starejših slovenskih pisateljih l>o danes predaval profesor dr. Maks Rob m". Predavanje bo oddajala ljubljanska postaja v Zagreb in Beograd. ♦ Pcr^a vanja Z K D. Sokol Moste priredi Hrcvi r»b 20. v sokolski kino-dvorani predavanje o temi: Fašistične korporacije. Predava predavatelj ZKI) g. dr. Verčon. — S('kol Ribnica pa prire ii 24. t. rn. ob 11. dopoldne predavanje o manjšinskih problemih. Predaval bo isti predavatelj. ♦ Sreska organizacija JNS za logaški sr« sklicuje za nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v posebni sobi Gabrenjeve restavracija na Rakeku izredno skupščino. Dnevni rod: določitev skupščinskega kandidata in njegovega namestnika za logaški srez. + Kip kralja Uedinitelja iz snega. Iz Cerknico nam pišejo; Brivec g. Perko Lojze iz Starega trga, ki je v Loški in Cerkniški dolini znan kot nadarjen slikar samouk, je ob zadnjem snegu izdelal izredno posrečen kip blagopokojnega velikega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Nadarjeni mladenič bi zaslužil, da bi se mu na kak način omogočil slikarski in kiparski študij. ♦ Službo kr. javnega notarja v št. Lenartu v Slov. goricah bo, kakor smo včeraj beležili, nastopil s 1. aprilom t. 1. g. Karlo J a god i č, doslej notarski kandidat pri notarju Galetu v Ljubljani. S trm popravljamo vest iz Beograda, objavljeno včeraj na 1. strani »Jutra«. Prejšnji notar v št. Lenartu g. Fran Stupica je lani v decembru odstopil in do nastopa notarja Ja-srodiča je vršilcc dolžnosti (ne pa naslednik) c. Fran Golob, notarski pripravnik iz Ptuja. Skalaški dom na Voglu Prvovrstna oskrba s prenočevanjem Din 42. ♦ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani bo imelo v soboto 23. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezdi na Kongresnem trgu redni letni občni zbor. Dnevni red: <"ita-lije in odobrenje zapisnika, poročila odbora in revizorjev, volitev novega odbora, revizt -rje v in razsodišča, določitev članarine. samostojni predlogi, zdravniški vost-nik in slučajnosti, člani društva se naprošaj«!, da so občnega zbora gotovo udeleže ♦ Smrt uglednega zdravnika in pisatelja. .Na zagrebški kliniki je umrl v starosti 44 let dr. Mehmedalija Metiljevič, zdravnik v čapljini. Pokojni dr. Metiljevič je bil čapljinski rojak in eden od najpožrtvo-valnejših javnih delavcev vsega okraja. V ovojem rojstnem kraju je služboval že več let. Med svetovno vojno je bil dobrovoljec na solunski fronti, po demobilizaciji pa je dovršil svoje študij« v Pragi in Parizu ter se posvetil delu v s-voji ožji domovini. Bil je pionir mnogih zdravstvenih ustanov v POT K PREHLADU vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desinficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevlmi »SMREKA« bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki Din 3.— in o.— v lekarnah in drog. Apoteka Mr. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg št. 12 Herceg-Bosni, udejstvoval pa se jo tudi kot pisatelj. Najvažnejše njegovo delo je »Islam v luči resnice«. ♦ Enodnevni tečaj o trsni rezi priredi kmetijska šola na Grmu 25. t. m. v šolskem vinogradu v Trški gori od S. do 12. in od 13. do 16. ure. ♦ Dravska sekcija Jugoslovenskega veterinarskega udruženja ima v nedeljo 24. t. m. dopoldne glavni letni sestanek v Celju, v prostorih Celjskega doma. Poleg volitev so na dnevnem redu važna stanovska vprašanja. Pričetek ob pol 9. uri. FIlm Z. K. D. Danes ob i/28. uri poje L\VVREN CE TIBBETT v prekrasnem filmu KUBANSKA LJUBA VNA PESEM Z njim nastopa božanska L. Velez Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din Predstave v Elitnem kinu Matici ♦ Tramvajska proga Beograd-Zemun. Dela pri ureditvi dvojno tramvajske proee Beograd-Zemun po novi cesti in preko novega zemunskega mosta so dovršena razen malega dela, ki je ostal ob nastopu zime nedovršen. Najpozneje v treh mesecih pa bodo dovršena tudi ta dela in bo, kakor upajo, meseca maja že uveden redni tramvajski promet. Proga od zemunske glavne pošte do Terazij bo dolga blizu 5 km. vožnja po njej pa bo trajala 13 do 16 minut. ♦ Skalaški dom na Voglu nudi s svojimi obsežnimi smučarskimi tereni zimskemu športniku najugodnejše bivanje. Na dvometerski snežni podlagi je 10 cm pršiča. Ko obseva zimsko solnce kraljestvo Zlatorogovo, ima človek vtisk, da ga bodo vsak čas obkolile vile ter ga obdarile s triglavskimi zakladi. In res odhaja človek, po nekaj dnevih bivanja na Voglu, obogaten na duši in na telesu, planinska doživetja mu ostanejo neizbrisno v spominu ♦ Prepoved nočnega dela v pekarnah v vrbaski banovini. Uprava vrbaske banovine je izidala odredbo, ki prepoveduje nočno delo v vseh pekarnah. Ravno tako je prepovedano delo tudi ob sobotah od 14. naprej do 3. zjutraj v ponedeljek. Nared-ba izrecno določa, da tudi sami obrtniki ne smejo opravljati nočnega dela v pekarnah. ♦ Izsušenje Lonjskega polja. V Snsku se bo vršila 28. t. m. velika konferenca zastopnikov države in banovine in občin ter privatnih interesentov pri starem problemu izsušenja Lonjskega polja. Ogromno področje zeio rodovitne zemlje je vsako leto vfcčkrat pod vodo ter prinaša tako namesto velike koristi vsako leto škodo narodu in državi, čez Lonjsko polje so hoteli Madžari zgraditi železnico, da bi spojili Budimpešto z morjem preko Sunje in Banje Luke na Split. Ta načrt, ki bi bil vsaj deloma odpravil veliko močvirje, pa je propadel z razpadom avstro-ogrske m>>-narhije. Pozneje so bili že predlagani razni načrti za izsušenje Lonjskega polja, a zaradi pomanjkanja sredstev niso bili izvedeni Ker je sedaj vlada določila sredstva za najnujnejša javna dela, bo konferenca v Sisku proučila stare načrte ter primernega predlagala v nujno Izvedbo Stroški ne bodo kriti samo s prispevki države in banovin, temveč bodo prispevale tudi občine in privatni interesenti. Od posestnikov, ki imajo svoja zemljišča na močvirnem polju, se pričakuje prispevanje materiala in delavnih moči. ♦ Preprečena nevarnost velikih poplav. že nekaj dni so prihajala v Zemun poročila o naglem in nevarnem naraščanju Du-nava na avstrijskem, češkoslovaškem in madžarskem področju. Te vesti so bile vnemirljiva napoved velikih poplav. Sedaj pa zatrjujejo, da je nevarnost preprečena, ker se vode polagoma znižuje oa najnevarnejšem sektorju od Novega Sada ob madžarski meji. Tudi velike ledene plošče so v pokretu in bo juposlovenski del Du-nava lahko brez nevarnosti sprejel vse ve-like količine vode gornjega toka. Ledene plošče 6o se začole premikati šele sedaj in so do ponedeljka ljudje pri Zemunu lahko še na najširšem mestu po ledu hodili od ene obale do druge. V ponedeljek je bil po 15 dnevnem prestanku spet uveden redni promet s parobrodi med Beogradom in Zemunom. ♦ pravkar je izšel »Zakon o nepravdnem postopku«. Prirene odrske ustvarjajoče sile in sposobnosti. L)o izredne razživahnjenosti se je razgibala v znanem samospevu v drugem deianiu kjer Marica na desno in levo levite bere Njen brat Štefan je v B 15 a n cinu dobil odličnega podajavca. Finoča tona. logično razčlenjeno in prijetno poda janje. dosledno iasna vokalizacija so priznane odlike našega tenorja, ki so tudi v nje govem Podgornikovem Štefanu prišle do veljave V veljakarski postavnosti slikovit je bil Harastovičev kmet Lipovšek, bojevito navdahnjen in pravi fant od fare Med ven o v Lipovšek Vincenr. ki je v samospevu v prvem dejanju pokazal mnoge pevska vrline ki dobivaio v njegovi igralski živahnosti posebno svežo lini jo. G o r i n 3 k ov Boltežar Muha je bil prava kopitasta pošast, ki je 7 zunanjo smešnostjo. štnarsko celickim dialektom in kozjo brado izzvala veliko razigrane veselosti in zabave. Pri tem je treba v^kakor uporabo dialekta točno opredeliti ker M v tem primeru ta uporaba morala biti splošna Gorinšek pa je tudi v tem Boltežarju Muhi zaživel v pre- bavljivi komiki. F u r i j a n o v Otepač in K o š i č e v Krofač sta bila dva, v žarišče tega polnokrvnega kmetstva postavljena izrazita tipa. Opletav in do neizrečene smeš-nosti spodrecan je bil ta Furijanov Otepač in njemu enakovreden ob strani K oš i če v »Krofač« s svojim zaporednim, toda vedno drugače intoniranim in gradiranim »Kdo ve'?* Aristokratsko elegantna in visoka je Viktorija E. Starčeve, dostojanstven njen mož pl. Grumov v podobi P. R a s b e r-g e r j a, lajtnantski nadut njun sin Horst E Ver doni k a, k: se v zadnjih nastopih sem prav zadovoljivo in uspešno uveljavlja. V luči tople dobrotliivosti in velikodušnosti se nam prikazu je Friderika S. G o r i n i k o-v e. v ljubkem pevskem in rajalnein nastopu prvega dejanja sta žela frenetičen aplavz dekla Lizika E. Barbičeve in njen sin ček Anzek v podajanju male nadarjene Sil-vice J a r h o v e. Natakarica š. I) r a g u t i -novičeve in sobarice A. Tovorniko-v e sta kompletirali to pestro družbo, v kateri nastopa Fallov >Veseli kmetič« in nje-govi. ^^^m —r- »Neue Ziireher Zeitnngc o Lhotka • Mlakarjevem baletu. Včeraj smo priobčili .irve vesti o izrednem uspehu balet« »Hudič na vasi*, ki ga je na osnovi Mlakarjeve tekstne prireditve skomponiral rektor Fr Lhotka Medtem je izšla v enem najuglednejših 5vi carskih listov >Noue Ziireher Zeitung« dalj ša oeena te baletne pantoinlme Kritik s toplimi besedami hvali kompozicijo in nje izvedbo ter zlasti poudarja, da je bila Lhot- kova glasba za lajike močno doživetje, nedvomno pa je tudi vzbudila živahno zanima nje navzočnih glasbenikov Takisto se švicarski kritik laskavo izraža o sodelovanju Pina in Pie Mlakar ter pravi, da se je po njuni zaslugi včienil balet med opero in opereto kot tretji samostojni organ curiške-ga gledališča Svoje poročilo, ki je kar naj ugodnejše za novo jugoslovensko delo in njega izvedbo, končuje švicarski kritik tako-le: >Z aplavzom, kakor smo ga le redko slišali v Mestnem gledališču, je do entuziaz-ma navdušeno občinstvo odobrilo krstno predstavo »Hudiča na vasi«. Po drugem dejanju in ob koncu so bili avtorji, dirigent in interpreti neštetokrat poklicani pred oder in počaščeni s cvetlicami, vzklikanjem in ploskanjem Umetniška »invazija« Jugo-slovenov lahko zaznamuje pri nas zasluženo velik, naroden uspeh.« Mladinski abori C. Preglja. Ciril Pregelj je izdal novo zbirko pod naslovom: »Mladinski zbori III. del«. Obsega 33 pesmi, ki so pregledno razvrščene lako-le: A. Pesmi o kralju in domovini. B. Naše morje. C. O materi D. Božične. E Narodne pesmi različne vsebine. F Umetne pesmi Izdajatelj je pre-skrbel izbor pesmi, ki utegnejo razveseliti vsakega čitatelja petja in kar najbolje rabiti vsem mladinskim zborom Zbirka, ki je morda najboljša izmed Pregljevih, bo nujno potrebna vsem šolam že zaradi nekaterih prav izvrstno uspelih domorodnih pesmi. predv«ein Adamičevih ^Orač no Topolih. »Poklonilev najmlajših? In -Pesem pomladkarjev Jadranske straže«. Takisto prikladna, le prekratka, je Pregljeva »Zdravo kralj«. Adamičeva »Prva decembrska molitev« pa bo gotovo postala obligatna himna v vseh šolah, že zaradi besedila, pa tudi zaradi izredno lahkega in nielodiozne-ga napeva. Najdragocenejši del zbirke so spet narodne, med njimi pet Zgančevih v Pregljevi priredbi iu jako učinkovit, obsežen Adamičev »Venček narodnih«. Adanuč je združil štiri po značaju kar najrazličnejše pesmi v izenačeno celoto, ki skoro spominja na obliko suite, le da posamezne pesmice agogično padajo po drugi — in izzvenijo z legendarično »Jezus sadil je vinograd«. Sem spadajo še «ostale narodne, med njimi jako presrčne narodne božične in medmurske (»Uspavanka«, Pregelj). Med izvirnimi skladbami sta nežna Adamičeva »Moja mamica« in Pregljeva »Zlato v Blatni vasi* najboljši. Zadnja je znana z vseh koncertov Trboveljskih slavčkov. Pregljeva »Cviii možek« je jako šegava, hvaležna skladba, ki zahteva sicer malo več truda kakor ostale, bo pa imela temu primeren uspeh. V zbirki nastopa kot komponist menda prvič Franjo Klančnik z dventa skladbama. Prva »Biba leze« kaže v invenciji precejšnjo primitivnost, a pridobi nas pristno otroški duh, ki veje iz nje Druga »Samo to noč« je slabej-ša zaradi nelogičnih modulacij in izgublja na izrazu po krivdi medle melodike Zbirka bi morala imeti vsaj eno skladbo modernejše struje. posebno ker so mladinski zbori imeli ravno s temi večkrat najvidnej$e I uspehe in so otroškim zborom skoroda do-' stopnejše, kakor okostenelim starim dru- Iz Maribora Sokoli obmejni čuvarji. Na Skidkeui vrhu ob Muri je bil te dni občni zbor slad-kovrJikih Sokolov, ki ga je v od^otno«ti obolelega staroste vodil šolsk; upravitelj br Franjo Borko. Poročila funkcionarjev so pričala o živahni delavnosti in *okolfeki čuječnosti ob meji. V imenu župe je spregovoril tople besede priznanja in spodbudo župni s!aror»!a dr. Gorišek. a— Idejni od-rk je zaključil svoje razprave. V sredo zvečer je bila na magistratu pod vodstvom notarja in književnika dr. sorlija zaključna seja spomeniškega wipj-nega odseka. Po izčrpnem referatu inž. J. Cernigoja in v duhu dosedanjih razprav -<■ je sklenilo predlacati spomeniškemu oibo-ru, naj se sponien k kralju Uediniteliu postavi na Trgu Svobode. Gled<» tega, ali nai bo spomenik likoven ali arhitektonski in v koliko je možno združiti v spomeniku idejo nsvoboienja. katere eimbol je pokojni kralj Peter Osvoboditelj, ter idejo ued njpn izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obvez/nice 2državne loierijske rente za vojno škodo v zameno v času od 1. jan. do 8. febr. l93i, se vabijo, da takoj dvignejo pri davčni upravi novLupin se ženi«, nj. Bjornsona »Veselega fanta« in H. Sienkiewicza »Malega viteza Ta program zadostno označuje poljudni značaj nove zbirke, ki jo popolnoma v skladu z nje namenom otvarja morda najučinkovitejši krajši roman avtorja -Grofa Monte Christas ali »Treh mušketirjev«. Dumas ima za seboj še vedno množico hvaležnih čitateljev. in to dejstvo govori dovolj v njegov prospeh. Prevod je po nepotrebnem anonimen. 0 nemškem pesniku Kristijanu Morgen-sternu priohČuje najnovejši »Srpski književni glasnik« studijo Stanislava Vimaverja. V istem zvezku je izšel članek o psiholoških analizah L K. Lazareviča. O pesmih Nikola Šopa razpravlja Isidora Sekulič, S. Parma-čevič pa je prispeval nekrolog Ks. š. Gjal-skemu Izmed kritik omenjamo dr A Po-godina referat o spisu dr J Heidenreicha »Ruske zžkladv srbskeho realismu«. Med leposlovnimi prispevki vzbuja pozornost ciklus pesmi Sibe Miličiča .Moie selo Brus-je< in tretje dejanje Borivoia Jevtiča tragi-komedije »Prodavačica vazduha« Italijanske uvozne omejitve a— Smrtonosna poledica. Na ledeni cesti ja padla 50 letna posestntc« Marija Vrb- mak iz Selišč ter se na levi nogi smrtno-nevarno ranila. Na posledicah zastrupljenja krv je Vrbnj-nkova umrla. a— K Ijnbavni tragediji na lipniškem kolodvoru, o ka*' obsodil na osem mesecev strogega zapora. a lahki, risti bencin izven kartela ' ri tvrlki Motoroil v Mariboru, Kralja Pelra trg 4. 7 Din za liter. Kupujte pri domači tvrdki Pol e karlelom! Iz Celja e— Mornarska sekcija Jadranske straže jr spet izvolila dosedanji odbor s spremembo, da je bil za prvega podpredsednika izvoljen g. A. Kandušer kot zastopnik mornariških častnikov. Za delegata za Polzo'o je bil izvoljen g. Josip Rojnik, za JBraslovče g. Jeronim Marine, za Vransko g Franc Jesen-ik, za I^esično g. Josip Ko-lar. SkupšCina Je skenila, da ostane mornarska seikcija v sklepu J S tudi dalje ne-pol:tična in nadstrankarska organizacija, ki t»i gojila tovarištvo in propagirala lju-in^zen do našega lepega morja. V svoj krog vabi vse odslužene bivše mornarje vojne in trgovinske mornarice ne glede na čin in stroko. u— v »Soči« bo predaval v soboto 23 t. m. ob 20.30 »Pri levu« mestni zdravniški svetnik g. dT. Mis Franta o nastanku raka in načinu borbe proti njemu S pomočjo statističnih podatkov in skioptičmh slik bo naš odlični predavatelj povedal vse, kar mora vsakdo veleti o tej l>olezn' •Sočani« in prijatelji vljudno vabljeni Vstop svoboden. e— Aškerčeva ulica, v kater! se Je razvil v zadnjih letih izredno vtdik promet, je sedaj na mestnem in tudi na okoliškem ozemlju v takem stanju, da je prehod čez ulico skoro nemogoč. Skrajni čas Je, da bi dali obe občini ostrgati visoko blato in nasuti ulico. Isto velja tudi za Vodnikovo In nekatere druge netlakovane ceste in ulice v Ceiju in okolici. e— K včerajšnji notici o mučenju psov pripominjamo, da seveda nI bilo mišljeno, da lovi konjač pse tudi drugod in ne sa mo na Glavnem trgu, kakor je to določeno. Toliko, da ne bo napačnega tolmačenja. e— Umor pri Sv. Jakobu v šentjurski okolici. Kakor »mo včeraj kratko poročali, so našli v ponedeljek proti večeru T goxdu pri Sv. Jakobu pri št. Juriju ob južni železnici umorjeno 63 letno prevžit-kaneo Dlizabeto Repčevia lli .i/OI t u «Jdi to iK»t 1756.08—1769.95. Bruselj 1024 56—1029 03 Curih 1421 01 1428 08, London 213 32 -.U5.37 NewyorU 4339.40 — 4375 72. Par:/ 289.60 — 291 03, Praga 183 42 — 184 5-Prst 369.55 — 372 63 Avstrijski šiling » .ri vat nem eii « " Zagreb. Amsterdam 2967.15 _ 2981.75. Berlin 1756.08 _ 1769 95. BnnelJ 1024.56 do 1029.63. London 213 31 -215 37. Milan 369.55 do 372.63. Newvork kabel 4361.40-4397 72. ček 4339.40 - 4375.72. Pariz 289 61-201 03 Praga 183.42 — 184.52, Curih 1421.01 do 1428.08. . , Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 15 0475. Newyork 307 8750. Bruselj 72.0750. Milan 26.05. Madrid 42.2250. Amsterdam 208.80. Berlin 123 8750. Dunai 57 Stockholm 77 60. Oslo 75 60. Kobenhavn 67 15. Praga 12 9150 Varšava 58.0250. Atene 2.91, Buka rešta 3.05 Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd _, London 2614. Milan 45 22. Newvork 533.92. Pariz 95.43. Praga 21.78. Curih 173.62. 100 S v zlatu 128 S pan Rfekti Ljubljana. Voma škoda 371 - 375 (371). V* inve«tiritflko 74 - 75. T*'* Blair 65 do 06 8"'f Blair 74 75 4% agrarne 46—17. 6% begluške 65 — GG. Nadaljnje znižanje obrestne mere Konferenca je ugotovila, da so z zadnjo uredbo maksimirane obrestne mere šc vedno previsoke, odnosno da je glavni pogoj za normalizacijo našega gospodarskega živ -Ijcnja, da znižamo obrestne mere vsaj še za 1 odstotek. V ta namen je treba, da vlada še zniža maksimum pri vseli, tudi javnih denarnih zavodih. :"er t*ko 71 nosojila kakor tudi za vl.> v decembru |>ovprečno zaposleno le 23 dni. dočim je bilo v novembru /ajosleno 25 iu pol dneva. Mezdni zaslužek delavstva je pf-del od 6.60 milijona Din v novembru na 6.36 milijona Din v decembru (v decembru 10:»3 je znašal 6.82 milijona Din). Razvoj v zadnjih letih. Skupna produkcija slovenskih premogovnikov je bila lani po petletnem nazadovanju prvič zopel nekoliko večja. Skupaj ie lani znašala produkcija slovenskih premogovnikov 1.239.866 ton. t. j. za 82.852 ton ali za 7.3°/n več nego v prejšnjem letu. Dosegii smo skoro produkcijo v 1. 19:52. Seveda pa pri tem zaostajamo za več n»co 1 milijon ton v primeri z rekordnim Mom 1929., ko je produkcija dosegla izredno višino 2 milijona 293.000 ton. Tudi prodaja je bila lam večja nego predlanskim in je znašala 1 milijon 149.351 ton. to je za 47.915 ton Hi za 4.3 •/• več nego v prejšnjem l 61.187 193(1 1.754.070 1.528.11' !K».ni5 1931 1.562.060 1.433.140 94.87^ 1932 1.265.57' i 1.157.010 131.035 19'3 1.157.014 1.101.436 S3.822 1934 1.239.860 1,149.351 69.752 Čeprav se je lorej lani produkcija pove čala, vendar še hudo zaostajamo za produkcijo v letih pred krizo. Tudi v 1. 1926.. ko so se pokazale posledice deflacijske krize, je produkcija premoga v dravski banovini padla le na 1.G78.600 ton in je bila torej S.-vedno znatno večja nego lani. Navzlic večji produkciji pa je bil lani zaradi nižjih mezd zaslužek delavstva nekoliko manjši. Znašal je fiH.8 milijona Din nasproti 70.7 milijona Din v I. 1».H3.. 82.5 1... lijona Din v I. li»32. in 95.6 milijona Din v I. 1931. Nasproti I. 1931. je torej mezdni zaslužek premogovnega d«djiv~*vs» nidel /a 26.8 milijona Din. Zagreb. Državne vrednote: \ oina škoda 376 _ 378. za februar - julij 376 — 377, 7' » investicijsko 74 — 7G, 7Blair 6-"» — 6<>. 6*/o begluške 65.25 hI.; delnice: Narodna banka 52<0 den., Priv. agrarna banka 25.1 do 251, Trboveljska 121 _ 125. Beograd. Voina škoda 378 — 378.50 ('>7>S, 377.50), za marc »78 — 378.50 ( 378). 7« « investicijsko 75.75 — 75 (75.75), 40/o agrarne 46 50 - 47.25 » 47.25). G0/<. begluške <*5 do 66.25 (66.25). za marc 66 — 66.50 (66.25), 8°/» Blair 73 — 74.50 (73.50). 7"» Blair G5 do 66, 7®/o Drž. hi|»otekarna banka (iO-V) do 71, Narodna banka 5350 - 545o '5350), Priv agrarna banka 257.50 — 259 (257). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.15. Državne ŽeWnice 24.20. Trboveljska 14.85, Alpi-ne-Montan. 10.90, Šečerana 14.25. Blagovna tržišča ŽITO 4 Cliicago. 21. februarja. Začetni tečaji: Pbenica: za maj 97.375, za julij 90.875(j; koruza; za maj 86 3750. za julij 81.1250. + Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito stolna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica baška 79 k«, po 1M5 - 138. banatska 87 kg težka po 132 — 133. oves. bosanski 105 - 110; koruza, baška f»o 77.50 - 80; banatska po 75 — 76. moka. baška in banatska >0« po 215 - 235. baška »2« po 200 - 220; baška »5< pa po 1 MO — 2O0. otrobi: baški debeli 105 - 110 + Novosadska blagovna borza (21. t. m ) Tendenca ie bila mirna Promei OgC* 105 -217 50 »2« 175-197 50; >5« 155 - 177 50; »6« '37 50 150 i7< 112.50 _ 117 50 .8« 82 50 — 87 50 Otrobi: baški in «rem«ki 82 - 84; hanatski 81—83. - Pitol: baški in sremski heli 132.50 do 137.50 + Biiriimneštanska terminska horta (21. t m.) Tendenca slaba Pšenica: r.a marc 16 64 16 65 t a mni 16 98 _ 10.99, koruza: za inaj 11.71 — 11.72. Nase zadružništvo in zaščita kmetov Katere zadruge je smatrati kot kmetijske zadruge V ponedeljek je imela Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani svojo bilančno sejo, ki je odobrila letno poročilo in bilanco zu lansko leto Popoldne pa je bila v dvorani Kmetijske družbe zadružna konferenca, ki so se je poleg članov zvezinega načelstva in nadzorstva udeležili ludi zastopniki Kmetijske družbe. Zveze mlekarskih zadrug m nekaterih večjih posojilnic. Sejo in konferenco je vodil predsednik Zveze g. Ivan Pipan, poročevalca pa sta bila gg. ravnatelj zveze Fran Trček in tajnik Dolfe Sehfl>uer Iz poročil ;n debate posnemamo naslednje važnejše podatke: Letno poročilo Zveze kaže. da je lani pristopilo 17 novih zxidrug, J likvidirali pa sta dve in je imela Zveza [ na koncu leta 367 zadrug. Gospodarsko stanje Zveze se je tudi lani izdatno izboljšalo. sai so lastna sredstvo (deleži in rezerve) narasla za skoro 20%, deloma zaradi novih vplačil in pripisov, deloma pa zaradi nadaljnjega dvgo tečajev vrednostnih papirjev. Zadružni pomožni sklad ee je s sklepom lanskega občnega zbora dvignil na 1,342.000 Din. Ta sklad Je bil ustanovljeni na podlagi uredbe o zaščiti zadrug ln bo služil za sanocijo onih manjših zadrug, ki so zaradi kr ze utrpele večje škode Promet se je lansko leto nekoliko dvignil, naložbe zadrug pa so za malenkost nazadovale ker (*o morale zadruge pač več izplačevati kakor po so prejele. Zaščita kmetov in zadrug Uredba o izpremembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti kmetov pooblašča ministra za kmeti jstvo, da izda pravilnik k fej uredbi, zlasiti pa tolmačenje katere zadruge je smatrati za »kmetijske* (»zemljoradničkec), torej za izvzete zadruge Ni treba naglašati, da ni skoro nobene zadruge, ki bi bila 100% kmetijska, t. j., da bi bili prav vsi člani kmetje, saj pr: vseh sodelujejo tudi učitelji in drugi stanovi. Prav tako pa tudi ni nobene, ki ne bi imela med člani večjega števila kmetov Z zgoraj navedeno označbo vkmeiijske« zadruge tudi sicer ne bi b lo to vprašanje popolnoma pravično urejeno, ker bi se lahko dogodilo, da bi bili v eni in isti vasi nekateri dolžniki favorzirani. drugi zopet ne. dasi so vsi vzeli posojilo pri zadrugah, samo a to razliko, da eni pri kmetijski, drugi zopet pri obrtniško-kmeti jsk zadrugi, vsi pa »o kmetje. Ni meroda jen samo naslov posojilodajalca, ali ere za zadružni denarni zavod ali ne. marveč je merod-ijno njegovo p«*lovnnje. Kriterij »a presojo, ali pritiče eni ali drugi zadrugi po uredb- dani privilegij ali ne. tiči torej v tem. ali ie zavod pr podeljevanju in izterjevanju dolgov postopal ia družno, t. j. v smislu splošnih zadružnih načel Taka ugotovitev je pa seveda zelo zamudna in težka Zato je tudi pravična formulacija o opredelitvi pojma »kmetijska« zadruga skoraj nemogoča V zadnjem primeru se torej poiavljajo prav tiste težkoČe pri opredeljevanju pojma »zemljoradničk« zadruga« kakor leta 1922 ko so bili raaš rjeni rra vso državo trije členi srbskega zakona »o zeml jora iničkim i zanatskim zadrugama« Po obširnih 1eba tah in intervencijah ie bilo določno da lahko dosežejo usodnosti po navedenen zakonu one »pdriiBe ki izpolnjujejo pogoje členr> 76.. točka 7 zakona o nep.isredir" davkih No ta način *e ip zakonoda ialeo že opredelil, katere zadruge smatra v onih krajih, kjer ne velja srbski ladružni za- kon, za istovetne srbskim »zemljoradniflkim« zadrugam. Meroda jen je bil torej zadružni princip. Pri veeh zadrugah so dolžniki istočasno člani: in goepodorji zadruge in v tem dejstvu je videti najboljšo garancijo, da 7jadruge ne bodo zlorabljale podeljenega jim izjemnega položaja. Kmetijski minister Je v svoji izjavi, podani novinarjem po objavi dopolnilne uredbe k uredbi o zaščiti kmetov sam poudarjal, da bo s pravilnikom preprečil event. zlorabe zadrug s tem, da bo tudi natančno določil, na kakšen način in do katerih zneskov bodo zadruge lahko izterjevale kmečke dolgove. S tako omejitvijo bi bilo že vnaprej izključeno, da bi katerakoli zadruga — bodisi čisto kmečka ali mešana — izrabljala v škodo dolžnikov dani privilegij. Glede na to naj bodo izvzete vse zadruge, ki so osnovane na podlagi zadružnega zakona, vendar z naslednjo omejitvijo: Od zaščitenih kmetov lahko do jeesni izterja-vajo vse dospele obresti, ki jih določa lanska uredba. Proti tistim kmetskim dolžnikom pa, ki • slabim gospodarstvom ali s prezadol/evanjem slabšajo upnikov položaj in varnost danega posojila, pa naj bi smele zadruge napraviti vse potrebne korake, da zaščitijo svoje interese, ki so glede na ustroj zadruge obenem tudi interesi članov-dolžnikov. Seveda se mora poskrbeti, da zadruge svojega izjemnega položaja ne bodo zlorabile. Na tožbo prizadetega dolžnika naj pristojno sresko sodišče odloči, ali jc zahteva zadruge upravičena ali ne. Možen naj bo tudi priziv na okrožno sodišče. Z ureditvijo tega pritožbenega postopanja bi se v polni meri zaščitil interes kmečkih dolžnikov in preprečile event. zlorabe od strani zadrug, kakor tudi od strani kmetov. Mnogo je namreč dolžnikov, ki bi lahko plačali, pa nočejo, nič manj pa takih, ki zapravljajo svoje premoženje v škodo zadrug. Znižanje obrestne mere kmetskih dolgov bi spravilo zadruge v nemogoč položaj. Prvič bi s tem postale pasivne že potrjene in objavljene bilance zadrug, drugič bi pa zadruge prenehale biti konkurenčne na denarnem trgu. Na tem pa nima interesa ne gospodarstvo, še manj članstvo zadrug Pogoj za tako znižanje je torej splošno znižanje obrestne mere *a hranilne vloge vsaj šc za 1 odst. in to pri vseh denarnih zavodih. Vzpostavitev likvidnosti Štiri leta gospodarske krize so popolnoma izčrpala likvidnost naših kreditnih zadrug. Od svojih vlog, ki so znašale pred štirimi leti 678 milijonov in med tem nazadovale skoraj za 100 milijonov, imajo namreč za druge čez 80 odst. pri zaščitenih kmetih, ostanek pa pri drugih malih ljudeh. Ti dolžniki še ne morejo plačati niti vseh obresti, kaj šele kapital. Zato so vlagatelji (po veliki večini kmetje in drugi mali ljudje) dostikrat v večjih težavah kakor dolžniki, saj so dolžniki vsaj enkrat denar prejeli in ga več ali manj plodonosno investirali, do čim si vlagatelji ne morejo pomagati, če prav je eksistenca mnogih od njih odvisna od uporabe prihrankov Čeprav bodo zadru g t izvzete po uredbi o zaščiti kmetov iim ti praktično ne bo dosti pomagalo, ker kmetje še dolge mesece ne bodo mogli pla oati vseh obresti, še manj kapital Zaradi tega je pogoj z« rešitev našega za iružnifttva pred moralnim in materialnim razkrojem da bo moglo zadružništvo pr Privilegiram agrarni banki lombardirati al' vnovčiti vsej toliko terjatev nasproti saiči- Slovenski premogovniki v preteklem letu šafkovtki turnir v Hfles&vi d)ruQQ pismo Vasle flirca i$ (Rublje & £elo veCi&o zanimanje %a iakf Igra $ veseljem in jano&om Moskva, 16. februarja. Pred turnirjem sta Capablanca in Flohr še enkrat okusila moč tukajšnjih šahistov v simultanih produkcijah. Dne 12. t. m. je igral Capablanca v Ljeningradu in dosegel za tukajšnje prilike časten rezultat + 10, — 11, = 9 za nasprotnike. Istočasno je igral Flohr v Moški. Vzel si je kar 50 nasprotnikov, kar je z ozirom na moč igralcev vsekakor preveč. Po več ko 12 urah je Flohr dobil 12 partij, izgubil 20 in remiziral 18. V četrtek se je z otvoritvenim banketom in žrebanjem začel turnir. Pri žrebu smo dobili sledeče številke: 1. Romanov-skij, 2. Lovvenfisch, 3- Rjumin, 4. Botvin-nik. 5. Alatorcev, 6 Goglidze, 7. Lisicyn, 8. Ragozin, 9. Pire, 10. Kan, 11. dr. La-sker, 12. Bogatyrčuk, 13. Cechover, 14. Lilienthal, 15. Flohr, 16 Rabinovič. 17. Spielmann, 18. Capablanca, 19. Menšikova, 20. Stahlberg. Že ves teden pred turnirjem so prinašali vsi tukajšnji listi dolge članke o turnirju. Zanimanje med publiko je že pred začetkom doseglo za nas nepojmljiv obseg. 300 tisoč ljudi je želelo kupiti vstopnice za turnir. Seveda ni bilo mogoče vsem ustreči. Včeraj smo igrali prvo kolo. Ogromna, krasna palača skulpturnega muzeja je bila od restavracije v podzemlju do igralnih dvoran v prvem nadstropju nabito polna šahistov - gledalcev. Spočetka se je bilo še mogoče gibati med temi masami, po 6. ni, ko končajo uradi in tovarne delo, pa je postalo že skoro nemogoče. Baje je bilo včeraj 6000 ljudi pri turnirju. Seveda niso mogli vsi v igralno dvorano, mnogi niti ne več v poslopje. Skulpturni muzej so n»orali preurediti za turnir. V krasnih dvoranah, kjer igramo. stoje povsod ob stenah najrazličnejši kipi. kar ustvarja za turnir prav posebno razpoloženje, v glavni dvorani se igra šest partij v dveh delih po 3, v stranski so samo 4 partije. Na vzvišenih odrih so postavljene šahovnice za mojstre. Za vsako partijo pa je ogromna demonstracijska deska, na katero se sproti prenašajo igralne poteze. Vsi gledalci se seveda težko prerinejo do partije ki jo želijo videti, toda na demonstracijskih deskah je vse partije prav lahko zasledovati. Publika sledi bojem z neverjetnim zanimanjem. Na demon- stracijski deski nad mojo partijo na primer so prenašali poteze nekaj časa nekoliko počasi. In že je nastal med publiko nemir, glasni medklici so se slišali, dokler ni bil nedostatek odpravljen. Dr. Emanuel Laske r, ki je bil svetovni šahovski prvak od 1. 1894. do 1921. Ko prihajajo mojstri k igri, jih že sprejme buren aplavz. Zlasti so popularni tu Lasker, Capablanca, Botvinnik in Flohr. Ob pol 5. uri, z malo zamudo, se je začel prvi dan igre. že po nekaj potezah se prepričamo, da bomo imeli z domačimi mojstri težko delo. Vsi so dobro pripravljeni, povrh pa še igrajo z ogromno ambicijo in elanom, saj vedo. da slede stotisoči šahistov tukaj z največjim zanimanjem, tako rekoč vsaki njihovi potezi! — že čez eno uro se oglasi iz sosedne dvorane burno ploskanje in vzklikanje. Spielmann je proti Botvinniku zašel v teoretično varianto, skrbna analitična priprava je opravila svoje delo in že po 10. potezah je moral Spielmann kapitulirati. Sledi remis med Li-lienthalom in Lasicynom. Mladi madžarski velemojster ni opravil ničesar proti nam skoro neznanemu nasprotniku. Lowenfisch kmalu nato po pravilih raztrga damsko svetovno prvakinjo gdč. Menšikovo. Uspeh za uspehom za domačine! Serijo prekine šele Flohi, ki v krasnem stilu porazi Go-glidzeja, prvaka Tiflisa, živahno odobravanje priča o simpatijah, ki jih Flohr tu uživa. Kmalu nato zopet vihar navdušenja iz sosednje dvorane: Capablanca je zaradi nepazljivosti prišel v veliko časovno stisko, pokvaril je svojo boljšo pozicijo proti Rjuminu in izgubil v že brezupnem položaju s prekoračenjem časa. Med tem se končajo tudi nekatere druge partije. Rabinovič lepo porazi Alatorceva, Ragozin remi-zira s čechoveiom in tudi partija Pire : Bogatyrčuk konča neodločeno. V otvoritvi je stal Bogatyrčuk precej slabo, pozneje je zaradi moje nepazljivosti prišel celo v boljšo končnico. Tu pa je zopet popustil in se je moral še nekoliko boriti za remis. Zvečer sta ostali samo šc dve partiji. Lasker - Kan in Romanovskij - Stahlberg. Stari Laškem je kljub velikemu fizičnemu naporu izdržal do konca, srečno izplaval, __ v svojem znanem taktičnem slogu — iz izgubljene pozicije in — dobil. Romanovskij je stal ves čas nekoliko bolje in ko je Stahlberg še slabo igral končnico, so imeli sovjetsko-ruski mojstri eno zmago več. Skupno smo danes inozemci dosegli proti domačinom 3 točke iz 8 partij. To za enkrat res ne daje velikih izgledov za turnir, v nekaj dneh pa bomo formo skoro gotovo že popravili. — V prvem kolu se je videlo, da igra s polno močjo razen sovjetsko - ruskih mojstrov trenutno samo Flohr Morda se iz tega že danes lahko sklepa na končni rezultat. Turnirski program je fiksiran sedaj tako, da sc 15.. 16., 17. in 18. februarja igralni dnevi. 19. se igrajo prekinjene partije. 20. je prost dan. V istem redu se vrste igralni in prosti dnevi do 14. marca, ko se igra zadnje kolo. Igralni čas je od 16. do 21. ure in 22. do 24. ure. Za prvih 37 potez imamo 2 in pol uri časa. za vsakih nadaljnjih 15 pa po 1 uro. Porodi v Italiji padajo Polom prizadevanja za porast prebivalstva Proti Afriki ... Zdiano je. kako se Mussolini trudi, da hi dvigni] število prebivalstva v Italiji in kako si ie v fa namen izmislil »bitko« svoie vrste, v kateri hoče z nagradami rodovitnim materam, z davki na samce in podobnimi, dovolj znanimi ukrepi ostati zmagovalec. Bitka sc vrši z vso vnetostjo, fašistične instance sodelujejo na vse preteke, toda kakor pri vseh dosedanjih Mussolini jevih »bitkah«, morajo tudi tukaj priznati porazen neuspeh. L. 1^22.. ko je fašizem prišel na krmilo, ie zna-šalo stanje porodov na tisoč prebivalcev v Italiji 12.2., Italija je bila med prvimi deželami, kar se tiče letnega poraba prebivalstva. Od tedaj je šlo polagoma, toda nevzdržno navzdol. Danes znaša število porodov na tisoč prebivalcev že v 12 letih je Italija na ta način izgu- bila 2.4 milijona novih Zemljanov. Na čelu 22 velemest, ki izkazujejo vsa presežek smrtnih primerov, so Genova, Turin, Flo-renca m Bologna, tudi Trst je tu med prvimi mesti. Povsod število porodov nazaduje, boljšo sliko kažejo samo južne pokrajine, edino v novi Littoriji pa je takšna, kakor si jo žele fašistični mogotci. Pri tem pa je treba pomisliti, da je Littoria torišče, ki si ga je fašistični režim izbral za specialne eksperimente, ki za druge italijanske predele nimajo nobenega pomena. Nekakšno »vzorno posestvo« med vsemi ostalimi nevzornimi. Vsekako mora režim priznati, da je Mussolini jeva demografska politika doživela polom, statistika govori dovolj jasno. Da dela to vladi velike skrbi, je umevno samo po sebi. Naloge tiska ( -škoslovaški zunanji minister dr. Beri eš je govoril v radiu o nalogah tiska. Funkcije tiska so po njegovih izvajanjih javna služba državi in ljudstvu, ta služba zahteva sicer načeloma svobodo, ki pa nikakor ni istovetna s samovoljo in anarhijo. Ena izmed temeljnih nalog časnikarja današnjih dni naj bo poštena in nepristranska informacija čitateljev. Ta naloga bodi zvezana z neko mero življenjske izkušnje in spoznanjem, da nismo sami na svetu, da ne moremo sami odločati o svetu in da smo v veliki meri odvisni od njega. Pri vsem spoštovanja lastnega narodnega in državnega dostojanstva ter naših pravic moramo najti harmonično uravnovešenost med lastnimi koristmi in pravicami ter koristmi in pravicami drugih narodov. Druga prav tako važna časnikarjeva naloga je njegovo poslanstvo kot vzgojitelja in oblikovalca. Tudi tu je treba imeti jasen čut za domače kakor tuje moralne, politične in prosvetne ideale. Ta zavest vodi časnikarja do pozitivnega graditeljske-ga dela Španske citrone je pobral mraz Mraz, ki je trenutno pritisnil vzdolž španske obale Sredozemskega morja, je uničil okolu 40.000 stotov citron. Slana je napravila na plantažah citron takšno škodo, da ne bo sadu celi dve leti. Španska vlada ceni škodo na dva milijona pezet. MNOGI NE VEDO... da teče »cestni tekač«, ki živi na jugoza-padu Zedinjenih držav, hitreje nego konj; da je mogoče iz meda pridelati izvrsten kis (žal pa niti slabega meda iz kisa); da je na Galapaškem otočju več nego 2000 ognjeniških žrel: da so imeli v Krochvicu pri Dječinu majhen zoo, ki so ga morali pred dvema letoma po sili prodati. Pri tem so v listih ponujali kletke, med njimi tudi levjo kletko, »ki se da uporabiti tudi kot svinjak«; da smatrajo Indijanci iz rodu Bella Coola v Kanadi pravljice in bajke za družinsko last in da si mladi možje tam bolj želijo deklet z bogatim zakladom tega blaga nego lepih in imovitih deklet. Mussolini objema enega Izmed poveljnikov italijanskih čet, ki odhajajo iz Rima proti Abesiniji Točno plačui »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Konec gumovk v Nemčiji Nemška vlada je izdala odlok, ki ukinja rabo gumovk v policijski službi. Gu-movke morajo vsi policijski nameščenci vrniti občinam, ki jih bodo poslale posebni centrali, ta pa jih bo dala predelati za drugo rabo. Elektrika iz morja je padla v vodo •. . Kakor poročajo francoski listi, se je znani raziskovalec Claude dokončno odpovedal svojemu načrtu, da bi pridobival električno energijo iz temperaturnih razlik med višjimi in nižjimi oceanskimi plastmi. Njegovi prvi znameniti poskusi pri Havani so se izjalovili zaradi tehničnih težkoč pri pogrezanju cevja. ki naj bi globinsko vodo spravljalo na površino. Njegovi novi poskusi ob brazilski obali so se izjalovili zaradi istih ovir. Alkimist se zopet oglaša Dunikowskl ponuja francoski vladi svoje odkritje o smrtnih žarkih, če revidirajo njegov proces zaradi goljufije Pred nekoliko leti je vzbujala veliko pozornost afera poljskega inženjerja in »alkimista« Dunikowskega, ki je trdU, da XtBBik*w*kl j>d delu zna manjvredne snovi z obsevanjem spreminjati v zlato. Ker si je pa mož zlato pridobival pred vsem iz žepov lahkovernih financirjev, sc ga oDsodili kot sleparja. Zdaj poročajo pariški listi o ponovnih, baje senzacionalno uspelih poskusih, ki j'b je izvršil Dunikovvski v svoji vili v Remu in znani gospodarstvenik na j pravni fakulteti prof. Truchey iz j a »Journalu«, da bi bilo treba njegove todo za pridobivanje zlata prepov ker bi lahko imela nedogledne gospod ske in socialne posledice. Poskus se je izvrSil ob prisotnosti pariškega odvetnika Legranda in sodnega izvedenca Bona. Bon je sam prinesel za eksperiment potrebno zemlio s seboj in je tudi sam opravil vse manipulacije ob apara^ turi Dunikovvskega, da bi ne bila mogoča kakšno goljufija, v zemlji je bilo toliko zlata, da bi ga po najboljših sistemih pridobivanja ne izvlekli več nego nevidno količino. Ob koncu poskusa ga je pa bilo dosti več, za glavo bucike. Dunikowski je izjavil, da njegov način neprimerno pospeši proces nastajanja zlata, ki se drugače vrši v naravi. Na podlagi tega poskusa hoče odvetnik doseči da se svoječasni proces proti Dunikowskemu revidira, a Du-nikowski sam pravi, da bi v tem primeru Izdal francoski vladi tudi svoje odkritje o smrtnih žarkih, ki so sposobni v svoiem območju sežgati vsakega človeka. Peš skozi sibirsko tundro Strahoviti doživljaji ruskega najst dni življenja pilota Golubjeva — Osem* ob drevesni skorji Sele zdaj se pričenja jasniti skrivnost okolu tri tedne pogrešanega ruskega letalca uolubjeva, k: je s'artal v petek, 1. februarja iz Lezukovsica pr-Jti Aihangelsku, kamor pa ni dospel, zaraui česar so poslali za njim devet, deloma s smučmi opremljenih letal ter več ciiugih patrulj, ki so iskale Golubjeva kakšnih štirinajst dni brez najmanjšega uspeha po gozdovnih kompleksih v okolici Arhangelska. Sporočilo, ki prinaša nekoliko jasnosti glede lc-talčeve usode, je poslal v svet šele neki ribič, ki je slučajno opazil tavajočega letale* in ga prepeljal k ljudem. Golubjev in njegov spremljevalec sta med poletom zašla v snežni vihar, v katerem se jima je na letalu pokvaril brzino-mer. Zaradi tega je bil Golubjev primoran pristati na ne popolnoma zamrzlem terenu sredi močvirja. Pri spuščanju na zemljo se je letalu zlomil propeler. Pilotov tovariš Kuznecov je bil tako ranjen, da so ga morali pustiti pri letalu v tundri, Golubjev in njegov spremljevalec pa sta celih osemnajst dni blodila skozi močvirje in dvijino ter sta na tem potu prestala strahote, ki se ne dado opisati. Živila, ki sta jih vzela s seboj na pot, so se kmalu tako skrčila, da jima je grozila smrt zaradi lakote. Njun glad je bil tolik, da sta v obupu trgala skorjo z dreves in jo prežvekovala, da bi vsaj za silo utešila občutek lakote. Po dolgem tavanju sta uzrla samotno kočo blizu naselbine I.šma, kjer se je slučajno mudil neki ribič. Golubjev ga je poklical ter mu povedal, kaj naj sporoči v svet. Označil je kolikor mogoče natančno kraj, kjer leži ponesrečeno letalo v blatu sredi močvirja in prosil, naj pošlje ruska vlada pomoč Kuznecovu, ki je medtem morda že opešal v pričakovanju pomoči. Ruska vlada je eno uro potem, ko je dobila obvestilo, poslala iz Ar-hangelska proti kraju nesreče letalo z živili in zdravili, vesti o tem, aH so našli Kuznccova še živega, pa doslej šc ni. Go lubjev in njegov tovariš ležita bolna in izmučena v nekem samotnem naselju fn čakata, da si za silo opomoreta, nakar se bosta vrnila domov. Hauptmann — še enkrat Proces bodo obnovili 28. marca — Reilly ne bo več branil obsojenca — Ameriško podzemlje grozi guvernerju New Jerseya Hauptmann (v sredi) s svojima braniteljema. Na levi R e i 11 j, na desni F i s h ew U ameriškega Trentona poročajo, da jc Eristojno vzklicno sodišče ugodilo pritožbi lauptmannovih braniteljev za obnovitev procesa. Postopek proti Hauptmannu. ki je bil zaradi ugrabljenja in umora Lindberghovega smčka obsojen na smrt na električnem stolu, se bo vršil še enkrat od začetka do kraja. Istočasno je bila odgo-dena izvršitev smrtne kazni, ki hi se imela izvršiti nad obsojencem ▼ začetku druge polovice meseca marca, Vzklicna obravnava se bo začela 2R. marca L 1. Hauptmanna bosta ob tej priliki zagovarjala branite!ja Llovd Fisher in James Tope, ki sta fungirsla kot njegova »govornik« že v prvotnem procesu v Flemingtonu. Novi postopek pojde popolno- ma na državne stroške, ker je Hauptmarm izjavil, da nima več sredstev za sodno obravnavo. Med Reillyjem m Fisherjem k prišlo zaradi nazorov o vzklicni obravtia^ do nesoglasij. Reillv je hotel razpravo za-vleči, Fisher pa je bil za takojšnje t»ada-Ijevanje in je uspd. V zvezi s to afero poročajo še neko zanimivo podrobnost iz Amerike. Guverner države New Jersev Harold Hoffma.n, ki ima pravico pomilostiti Hauptmanna. je prejel iz W'ashingtona svarilo, v katerem mu ameriško podzemlje zagotavlja smrt. če nc bo Hauptmann pomiloščen do 27. februarja. Medtem pa je že bila določen* vzklicna obravnava, ki bo ameriške živcc še nekaj časa nasičala s senzacijami. Kralj dobi hišni ključ Angleški kralj Jurij V. dobi letošnjo pomlad prvič v svojem življenju ključe za svojo lastno hišo, za Tower, v katerem so shranjene kraljeve insignije. Te ključe izročajo drugače vsak večer »Towerskemu poročniku« s staro ceremonijo, in sicer mu jih izroči telesni gardist kralja v spremstvu straže z nasajenimi bajoneti. Poročnik mora zaklicati: »Kdo tu?« in ko prejme odgovor: »Kraljevi ključi,« reče: »Bog čuvaj kralja« in prejme ključe. Ob priliki svojega srebrnega jubileja pa bo ključe sprejemal kralj sam. Byrdovi dolgovi Admiral Bvrd, ki se je ustavil na poti z Južnega tečaja proti Ameriki v Welling-tonu na Novem Zelandu, je izjavil, da ga zelo težijo dolgovi, ki jih je ostavil v Zedinjenih državah. Ti dolgovi znašajo 10.000 funtov šterlingov in raziskovalec bo moral napeti vse sile, če bo hotel zadostiti upnikom. Glede gradiva, ki ga je nabral na svoji zadnji odpravi na Južnem tečaju, je dejal, da bo zahtevala njegova predelava dve leti časa. Odkritja pa so povsem znanstvene vrednosti in brez praktičnega pomena. Obe ladji Bvrdove ekspedicije bosta dospeli v newyorško pristanišče šele proti koncu aprila. Novi popusti »91 italijanskih železnicah alijanskih želcznic bo uvedlo iove železniške ugodnosti za •zemske potnike. Za inozem->.>do izdajali posebne vozovni-veljale štirinajst dni. Potnik s »uzovnico se bo smel voziti v času ,_..c veljavnosti neomejeno z vlakom. Predor pod vodo Japonski prometni minister je odobril načrt za gradnjo podvodnega predora med otokoma Hondo in Kiušiu. Predor bo meril v dolžino 10 km ter bo vezal mesti Moji in šiminoseki. Gradbena dela so preračunana na štiri leta. Stroški bodo znašali 18 milijonov jenov. Ceneni poljubi Neka starejša dama v Lexingtonu (Ken-tuckv) je tožila svojega zaročenca in je zahtevala odškodnino za 400.000 poljubov, ki mu jih je dala v dobi več let trajajočega zsročnega stanu. Sodišče je proučilo tožbo in prišlo do zaključka, da ima ženin plačati prevarani nevesti za 400.000 poljubov 4000 dolarjev odškodnine. Hitlerjeva bolezen Nemški kancelar in državni načeltrfk Hitler že dalj časa boleha na obolelosti v grlu. Čeprav ga zdravijo odlični specialisti, se državnikovo zdravstveno stanje noče izboljšati. Kancelarja leči, kakor svojčas Hindenburga, znani kirurg prof. Sauer-bruch. Ločitev zakona Paula Zsolnaya Dunajsko sodišče je zadnje dni izrekk> ločitev zakona znanega založnika Paula Zsolnaya. Ločitev je bila izrečena v sporazumu z možem in ženo. Zsolnaveva soproga je hči skladatelja Gustava Mahler-ja. znana v dunajski družbi kot odlična dama, ki ima veliko nadarjenost za vse pa noge umetnosti. Zsolnav je bil z MaMerjc-vo oženjen pet let. A N E KD 0 T A Angleški kirurg Abernethy je bil znan po svojih kratkih vprašanjih in odgovorih. Nekoč je pa dobil pacientko, ki mu je bila kos. Prišla je z oteklo roko in med njima se je »razvil« sledeči pogovor; »Ožgana?« — »Stisnjena!« — »Obkladke!« Drugi dan je prišla znova. »Bolje?« — »Slabše!« — »Obkladke!« Dva dni pozneje je spet prišla. »Bolje?« — »Zdrava! Honorar?« — »Zastonj! Vi ste najpametnejša ženska, kar jih poznam.« VSAK DAN ENA »VI ste pisatelj? Kaj pa piSete, prosim?« »Pišem pismo očetu, naj mi pošlje dc-naijaj« ŠPORT Zadnji dan prvenstva FIS Smolej se je odlično plasiral na desetem mestu kot drugi Srednjeevropec Tatranska Poljanka, 19. februarja. Z ozirom na slabo vreme — močan vihar, ki je zamedei vso že trasirano progo za 50 km — je bila tekma na 50 km preložena s ponedeljka na torek. Danes zjutraj nas zbudi krasno toli zaželjeno solnce, ki se nam je bilo skrilo za ves teden. Kar prerojeni smo bili s tem pozdravom — boljše volje smo vsi postali. Gripa, ki tare že par dni skoro vso našo ekipo, je popustila Edino treh se še noče usmiliti, in to našega dobrega »botra« Gnidovca, Dečma-na in Baeblerja, ki je pa že skoro dober Ostali so že dobri, to se pravi boljšega zdravja ... Za današnji 50 km tek smo nameravali poslati v boj Janšo, Bervarja, Smoleja in Knapa — še včeraj nismo vedeli, kdo bo sploh sposoDen za tako hud tek. Skoro vsa četvorica je imela termometer pod pazduho, edino Janša in Smolej sta kazala normalno temperaturo, drugima dvema pa je bil odsvetovan start. Tako sta startala danes v St. Smokov--cu .samo Janša in Smolej. Proga sama je vodila skoro po vseh večjih letoviščih Visokih Tater, s St. Smokovca — nad Tatr. Poljanko prot: Strbskemu Plesu pod električno železnico naza„ pod vsemi letovišči v močnem vzponu proti Tatr. Lomnici, kjer je zavila zopet nazaj v vzponu proti St. Smokovcu Vreme je bilo idealno, kakršnega si je bil vsak tekmovalec že pred tednom zelo želel. Start se je izvedel ob 9. Janša je startal s štev. 109. Smolej pa a štev. 128. 2e pri 8 km v višini Tatr. Po-ljanke, kjer smo Jugosloveni imeli svoje ljudi razmeščene, sta se Janša in Smolej zelo dobro držala (slednji 2 min. boljši). Obadva sta se oprijela dveh dobrih sotek-movalcev Janša je sledil Nurmeli, Smolej se je pa krčevito držala Englunda. Takoj nam je bilo jasno, da bosta danes oba naša tekmovalca dala svoj maksimum in dosegla častno mesto. Švedi, ki so se do danes prav nesrečno borili s svojimi severnimi konkurenti, so izgledali danes bolj sveži in sploh jim je bolje šlo kot Norvežanom in Fincem. Posebno Englund, ki je v početku prav močno vlekel našega Smoleja, je imel na vsen kontrolah najboljši čas. Tudi Karppinen (Finska) se je od kontrole do kontrole zboljšal. Pri 20 km, kjer smo imeli pripravljena za naše tekmovalce okrepčila, sta bila Smolej in Janša skoro z istim časom, čeprav sta jima Nurmela in Englund »ušla«. Takoj smo izračunali, da sta oba veliko boljša po času od Musila in Stehlika (č. S. R.); v dobr> volji sta šla zopet po progi. Maža jima je dobro služila. Takoj se podamo na cilj v St. Smokovec, ker smo pričakovali od obeh naših zastopnikov dobre čase in lepo uvrstitev v močni mednarodni konkurenci. Janša zlomil smučko V St. Smokovec smo pa dobili telefo-nično sporočilo, da je naš dobri Janša izstopil. ker si je zlomil smučko, žalostni t no bili tega sporočila, imel je že tedaj zelo dober čas, ki je bil za pol minute boljši od Smoleja. Smolej edini Se na progi še edina naaa, ki nas teši, je Smolej — njegov čas je odličen v Tatr. Lomnici. Boljši od vseh Srednjeevropcev razen švicarskega prvaka' Ogija. ki ima 5 minut boljši čas Zelo nestrpni smo bili na cilju v pričakovanju prvih tekmovalcev. Kot prvi se prikaže med gosti kordon občinstva štev 55. Šved Viklund, burno pozdravljen, Čas 4:38.24 je pričal, da je bila proga precej težka in naporna. Zbali smo se za našega Smoleja, ali bo i zdržal tempo. V cilj prihajajo v začetku sami severnjaki. ki so izborno tekli. Presenečenje občinstva je povzročil zgodni prihod štev. 129 (Engluni - švedska), kateremu so viharno odobravali. Nato prispe Karppinen (Finska) na cilj s štev. 119. Sledi nekaj Čehov, nato Hatten (Norge) 112. in tako se prikaže naš Izborni Smolej v štev. 128. Burno je oil pozdravljen od občinstva, ki je takoj opazilo izborni placement jueoslo-vena. Rezultati 1. Englund (Švedska) 4:14.23, 2 karppinen (Fi.nska) 4:26.42, 3. Brodal (Norge) 4:32.31. 4. Husu (Finska) 4:34, 5. Ogi (Švica) 4:35.32!! 6. Matsbo (Švedska) 4:35.36 7. Viklund (Švedska) 4:38.24, 8. Hatten (Norge) 4:3.8.25. 9. Moritz (Švedska) 4:43.36 10. Smolej (Jugoslavija) 4:45.36!!, 11 Mul ler (Švica) 4:4930, 12. Koldovskv (CSR) 4:50.35. 13. Karpiel (Poljska) 4:53.28, 14. Musil C (CSR) 4:55.18, 15. Vcstad (Norge) 4:59.36. Startalo jc 59 tekmovalcev. Na cilj jih je prišlo 42. Rezultat našega Smoleja je odličen, če pomislimo, da smo živeli teden dni — kot v bolnici .. Vsi z gripo ... Plasiral se je kot drugi Srednjeevropec. Največji uspeh naših v inozemstvu do danes Vsi so hvaležni našemu dragemu, tihemu, izbornemu športniku Franju Smoleju za njegov izborni tek. »Zrinil« se je med Norvežani, Švedi in Finci, prekosil vse Poljake, Čehe, Avstrijce in nemške Čehe, ki predstavljajo že danes mednarodni razred v teku. Veliko škodo in smolo obenem smo imeli v tem, da si je Janša zlomil smučko v trenutku, ko mu je najbolje šlo. Imel jc boljši čas kot Smolej in upali smo, da se bo tudi on uvrstil med prvo desetorico najboljših. Ali sreča nam ni nikoli v celoti naklonjena. Z lepim vremenom so se torej tudi uspehi naših izboljšali. Danes smo šele zmogli ugotoviti koliko boljše bi se vsi lahko uvrstili pri letošnjih FISinih tekmovanjih, ako bi nam bilo vreme naklonjeno. Skakalnica v Planici Na včerajšnji seji FISe je bilo govora o skakalnici v Planici Sklenjeno je bilo, da se ne bo vodstvo FISe nič protivilo izvedbi velike mednarodne tekme v Planici. Vsi povabljeni inozemski (Norvežani) Sikakači bodo dobili »Jicenco«, če bo le mogoče. Edino za prireditve FISe, niso dovoljene skakalnice preko 70 m. Nastop boksačev Nedeljska boksaška manifestacija v Delavski zbornici je imela velik uspeh. SK Slovan, katerega vodi vešča roka dr. Per kova, nam je predstavil četo mladih bok->ačcv. ki ne zaostajajo za starejšimi ruti-niranimi boksači iz Maribora. Slovanovci so pokazali, da se tiho pripravljajo in de-i i' . Nastop je bil uspešno izveden, orna nizacija dobra, publika zadovoljna. Prva sta nastopila škof proti Aplencu. oba Slovan. Pokazal« sta dokaj dobro borbo ^kof je starejši boksač in je nekoliko nadkriljeval Aplenca, ki je talentiran in ie šele pred kratkim začel gojiti ta šport Manjkata mu predvsem vztrajnost in pre-vdarnost. Drugi par Bisko proti Seunigu, oba Slovan. Zmagal je Seunig, kateremu je do zmage pripomogla borbenost. Navaditi se bo moral boli preciznih in čistih udarcev Hiško se odlikuje po močnih udarcih, ki so pa prepočasni in redki. Po teli dveh parih je sledil dvoboj med Svobodo, Maribor in Slovanom Najprej so se predstavili vsi v tem dvoboju nastopajoči atleti, Svoboda pod vodstvom g. Rottmanna v postavi Lovišček (Carnera), štrukelj. Senekovič, Slovan Heller, Pavlič, Soklič. G. Rottmann jc predal s primernimi besedami načelniku tcžkoatletske sekcije g. Hcllerju spominsko zastavico. Dvoboj se je pričel z nastopom atletov iz lahke teže. Senekovič, Svoboda, proti Sokliču, Slovan. Senekovič nekoliko lažji od Sokliča, je ta svoj minus nadoknadil z odlično tehniko, s preciznimi udarci. Sokliču manjka harmonijo med rokami in nogami. Po točkah je zmagal Soklič. V srednji kategoriji sta nastopila Štrukelj za Svobodo. Pavlič /«a Slovana. Takoj v začetku se je videlo, da ie ta borba sigurna stvar Štruklja. Pavliču manjka vztrajnosti in v gotovem trenutku borbenosti Dokaz, da je bil vreden nasprotnik, je to, da se je marsikatera runda končala v tesnem razmerju za Štruklja. Zmagal je Štrukelj. Pol'-žka kategorija Lovišček, Svoboda, proti Heller ju. Slovan. Lovišček težji od svojega nasprotnika, že plasiran na drž. prvenstvu, je naletel na enakovrednega nasprotnika. Borbo so motili pogosti chinchi. Prva runda neodločena, druga za Hellerja. tretja za Carnero, nato četrta in peta neodločena. Najbrže bi oba boksača proti drugima nasprotnikoma bolje pokazala svoje zmožnosti ki jih v tej borbi nista razvila Borba je ostala neodločena. Borbe so trajale po pet rund Sodila sta dobro g Vrhovnik v ringu in pri gongu g. Rottmann. Sledil ie še nastop rokoborcev Ilirije Med njimi sta se odlikovala Gorjanc in Kokalj. Sodi! je g. Vrešič. Službene objave LNP (Dalje s seje p. o. 8. februarja.) Izžrebani pari in termini podsaveznega prvega razreda: 3. marca: Svoboda SK Maribor v Mariboru. 10. marca: Rapid : SK Celje v Mariboru 17 marca: železničar : Ilirija v Mariboru Hermes : ČakO večki SK v Ljubljani 24 marca: Svoboda Cakovečki SK v Mariboru Ilirija : Rapid v 1 iubljani, 25. marca: Železničar : SK Maribor v Mariboru, 31. marca: Hermes : SK Maribor v Ljubljani, Rapid : Železničar v Mariboru, 7. aprila: Ilirija : Cakovečki SK v Ljubljani, Svoboda ; SK Celje v Mariboru, 14. aprila: Rapid ; Hermes v Mariboru, SK Celje : Cakovečki SK v Celju, 28. aprila: SK Maribor : Ilirija v Mariboru, Hermes : Železničar v Ljubljani, 5. maja: Svoboda : Hermes v Mariboru, Ilirija : SK Celje v Ljubljani, 12. maja: Železničar : Cakovečki SK v Mariboru, Ilirija : Hermes v Ljubljani, 19. maja: SK Maribor : SK Celje v Mariboru, 26. maja: Rapid : Cakovečki SK v Mariboru, Hermes : SK Celje v Ljubljani, 30. maja: Železničar ; Svoboda v Mariboru, 2. junija: SK Maribor : Rapid v Mariboru, 16. junija: Železničar : SK Celje v Mariboru, 20. junija: Svoboda : Rapid v Mariboru, 23. junija: SK Maribor : Cakovečki SK v Mariboru, 30. junija: Svoboda : Ilirija v Mariboru. Opozarjajo se klubi, da bodo v slučaju državnega tekmovanja termini v Ljubljani korigirani, v kolikor bodo zasedeni s tekmami za državno prvenstvo. Začetek prvenstvenega tekmovanja v Mariboru se je določil za 3. marec, ker se mora v Mariboru odigrati 19 tekem, to je 19 terminov ter mora biti prvenstvo zaključeno do 1. julija 1935. Ponovno se pozivajo klubi, da takoj pošljejo podsavezu po en komad klubskega znaka v smislu tozadevnega sklepa JNS. Tajnik II. Službeno oo. LNP v Trbovljah. Obve ščajo se vsi klubi na področju oo. Trbovlje, da bo seja 25. t. m. ob 18. v gostilni Povše Mednarodna tekma SK Ilirije v smučarskih skokih odgodena. Zaradi neugodnih snežnih razmer je smučarska sckcija Ilirije odgodila mednarodno tekmo v sko kih v nedeljo 24. t. m. v Mostecu. Ako se bodo snežne prilike popravile, bo dolo čen nov termin. Smuški tek za prvenstvo Tehn. srednje šole. V nedeljo se je vršil v Logatcu tek na 10 km za prvenstvo TSŠ pod vodstvom g. prof. inž. Škofa. Prvotno mišljena 18 km dolga proga v okolici Logatca sc je morala prtložiti zaradi snežnih razmer na oddaljen vrh Kaliče in omejiti na 10 km. Sneg je bil težak, ravno tako pa tudi proga sama, ki je vodila tri četrtine cele dolžine po vzponu. Bila je krožno spelja na in jo je moral vsak tekmovalec prevoziti trikrat. Kljub temu so bili doseženi ze lo dobri rezultati. Prvo mesto s časom 33.57 je zasedel Plečnik. Sledijo: Ješe 36.38, Ogrin 37.36, Krč in kot peti Mihalck Favorita Menart in Jakopič III. sta izsto pila. Prvi trije so prejeli lepe nagrade, dar prof. inž. Škofa. Pa tudi zadnji ni ostal brez nje. Medklubske tekme v smuku r Rožce. ki jo je priredil v nedelio sm. ods. TK Ska le, se je Izvršila v najlepšem redu. Proga ie bila izredno težka In je bila dolga pri bližno 5 km. Višinska razlika nad 700 m Na startu se je javilo skupaj 25 tekmo valcev. od katerih pa jih je med tekmo 10 odstopilo. Izidi- 1 Benedičič Mirko TK Skala. 8.55, 2. Moderc Stanko, SK Brat stvo, 9.07.4. 3. Schwab Friderik, TK Skala, 9.41, 4. Novak Jože. TK Skala, 9.42, 5. Žvan Alojzij, ASK Gorenjec, 10.11 Izven konkurence jc dosegel Koren Franc čas 1135.4, Koblar Stanko, junior Skale pa 14.27.6. Pračck in Heim nista nastopila, ker sta naslednji dan odpotovala na FIS tekme v Niirren. Žnidar pa je imel smolo in je moral zaradi hudega padca od tekmovanja odstopiti. Snežne razmere so bile razmeroma slabe. Kofce, 21. februarja; —7, solnce, snega 80 cm, smuka prav dobra. Smučarski klub Ljubljana. Za 24. tega meseca razpisana medklubska tekma v smučar, skokih (Rovanov memorial) na Bledu je zaradi tehničnih zadržkov odgodena na poznejši termin. V petek ob 18.30 sestanek tekmovalcev v klubskem lokalu (Zvezda I. nadstr.). Prvenstvo Notranjske v smuku, katero je nameraval izvesti v nedeljo 24. t. m. SK Javornik na Rakeku, se zaradi neugodnih snežnih prilik ne bo vršilo. Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani. V nedeljo se prične tekmovanje na zelenem polju, in siccr to pot za Herme-sov ZP turnir Prijavili so se za ta turnir poleg Hermesa še Grafika. Svoboda in Zalog. Igra se po točkah, vsak z vsakim po eno tekmo. Zmagovalec prejme pokal prehodno darilo g. bana dr. D. Puca. V nedeljo nastopijo: ob 14. Svoboda : Zalog, ob 15.30 Hermes • Grafika. Tekme se vršijo ob vsakem vremenu. Lanski zmagovalcc je bil ASK Primorje. Otvoritev nogometne sezone v Celju. SK Oliinp je povabil za nedeljo 24. t. m. v Celje moštvo SK Trbovelj, ki je v dobri formi. Olimp bo moral pokazati precej znanja, če bo hotel doseči dober rezultat. Tekma se bo pričela ob 1330 na igrišču SK Olimpa v Gaberju. SK Olimp Celje. Pozivajo se vsi člani nogometne sekcije, da se zaradi nedeljske tekme udeleže sestanka, ki bo danes v gostilni g. Kanziana v Gaberju, Vsi točno in zanesljivo! Odbor. SK Svoboda. Ljubljana. Danes ob 19 strogo obvezen članski sestanek v mali dvorani Delavske zbornice. Važno zaradi nedeljske pokalne tekme. Rezerva igra tre-ning-tekmo. Pozivamo vse članstvo, da poravna zaostalo članarino blagajniku g. Sa-lamonu. Po sestanku seja odbora. SK Jadran. Strogo obvezno se morajo javiti v tajništvu drevi ob 19.30: Pele, Mar-kič. Oven. Visel. Brcar. Marolt. Rogač. Prežel j, Verbič, Valjgoni, Plantan, Jam-nik, Kalčič, Zaje, Marn, Hočevar, Trepše. Januš in Kosmač. Kdor je zadržan, naj se do te ure pismeno opraviči. SK Slovan. Drevi ob 20.30 seja glavnega odbora v gostilni pri Krušiču. SK Amater. Redni občni zbor v nedeljo ob 9.30 v gostilni Volker z običajnim dnevnim redom. Vabijo se tudi prijatelji kluba. SK Slavija. Redni občni zbor v četrtek 28. t. m. Lokal in uro bomo še objavili. Poravnajte članarino. SK Mars. Ker je torkova seja odbora odpadla, se sklicuje za danes ob 20. pri g. predsedniku. Zadnja seja pred občnim zborom. Občni zbor slovenskega SK Drava bo v soboto 23. t. m. ob 20. v salonu gostilne Zupančič. SK Zalog. Za nedeljo napovedana volitev kapetana na našem igrišču se preloži na kasnejši termin, ker igramo ob 14. na Herrnesovem igrišču s Svobodo za zimski pokal. Odhod iz Zaloga z dopoldanskim vlakom oziroma s kolesi pravočasno in točno. Postava: Joža, Boben, Gvido, Za-vršnik, Kocjančič, Danilo, Bezlaj, Jaka, Edi, Husu hi Hans. Rezerve: Pangeršič. Černe, Peca, Ambrož, Stanjko. _ Sokol Smučarski odsek sokolskega društva Ljubno ob Savinji je priredil v nedeljo 17. t. m. veliko propagandno tekmo v skokih. Startalo je 13 decc, 4 naraščajniki in 6 članov. Vsega skupaj je bilo izvedenih 122 skokov. Skakalnica dopušča 25 m dolge skoke. Snežne razmere so bile izredno slabe, zato so uspehi odlični. Posebno deca je pokazala velik napredek. Rezultati so naslednji: V I. skupini (9 do 12 let) je zmagal Remic Fran jo, 8, 9.5, 9 m; v II. skupini (12 do 14 let) Fludernik Alojz, 113, 12.5, 143 m, pri naraščajnikih Piki Franjo, 8, 93, 113 m, pri članih pa Novak Janez, 9.5, 16, 163 m. Najdaljši skok dneva je bil 18 m s padcem, brez padca pa 16.5 m. Vodstvo tekme je bilo v rokah predsednika smučarskega odseka br. Serona Vinka. Kamniško sokolsko prosvetno okrožje. V nedeljo 24. t. m. ob 930 bo v sejni sobi Sokolskega doma v Domžalah okrožna prosvetna konferenca. Udeležba je za vse br. prosvetarje obvezna. Konference se udeleži član ŽPO. Edinice, ki še niste poslale letnega in mesečnega poročila, poročila o proslavi prvega decembra in statističnega lista, storite to takoj. Pošljite tudi prijave za župni in okrožni prosvetni dan in za okrožni tečaj. Negujte svoje zobe s pasto, ki je na višku najpopolnejših sredstev za nego zob in ust, z »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte jo izrecna. Naši zadnji medvedje Poglavje o varovanja naše prirode Pri vseh modernih narodih opazujemo, da ee vedno bolj zanimajo za prirodne lepote in da skušajo odkrivati njena čuda in njene skrivnosti. Čimbolj se človek približa prirodi. tembolj uvideva, kako mojstrsko je vsa urejeno. Ni je skoraj stvari v prirodi, ki bi ne bila korstna za eno ali drugo, da je vse v izrednem skladu, da kolo žene kolo, da kamenček podpira kamen. Tudi pri nas doma. deloma iz lastnih nagibov. deloma spodbujeni od drugih narodov. smo se jeli gibati. Mladina, zbrana v skavtih in gozdovnikih prebije mnogo prostega 6asa v lepi božji prirodi. Kdor ima priliko priti v dotik s tako mladino, bo ugotovil z veseljem, da čuti mnogo plemenitejše kakor tisti, ki so prebili mladost samo med zidovjem in so poznali prirodo kvečjemu iz knjig. Veselje v prirodi na uživajo tudi planinci in tupatam. toda žal le bolj redko, takensvani zimski športniki- Tem zadnjim je navadno več za spori, za rekorde. kakor pa za prirodne skrivnosti in lepote- Malokje na svetu ie dana za bivanje in za življenje v prirodi človeku lako lena prilika kakor vprav pri nas. Naše pokrajine so pestre. V naših, v južnih Alpah. brez posebnih naporov in v kratkem času pridemo iz mest. iz dolin v otaninske ookraiine. kjer le Čisto druga cvetan« in živana. kakor v nižinah. Po vsem svetu slovi cveta na naših planin in kie ie lepše življenje, kakor je po na5'b gozdovih? Precej drugače pa je z živano po naših krajih. Za cvetano se nam ni bati. da bi jo uničili, niti de bi izginile posamezne rastlinice. Za nje smo včasi že skoraj preveč strogi- Na rastline pazijo vsi, od strogih gospodov profesorjev do skrbnih orožnikov in financarje-v. ki celo skozi platno oprtnikov vidijo, če hoče kak planinec ponesti v dolino kakšne cvetoče plan;nske spomine. Za par cvetov olanik na te že prime roka ora-vice. Seve. konec koncev ie tako ludi orav. če hočemo obdržati našo cvetano nepokvar-jeno. Toda. kako je z živano? Kdo bo ocuval njo? Hrošče, pajke in metulje smo ohranili precej dobro, ker ne nudijo človeku kakšna posebne kopali V nevarnosti so bili ► - ed leti jamski hrošči, ker so jih nekateri »prijatelji orirode« lovili kar na uebelo in celo izvažali za drage denarje. Danes pa se menda to več ne dogaja, ker je tudi tukaj poseglo oblast vo vmes. Vse kaj drugega je a onimi lepimi in redkimi bitji prirode. ki so jih vzeli pod zaščito ljudje, ki se radi trkajo na prsa, da so zaščitniki prirode, so pa, kakor bemo uvideli, vprav oni najbolj nevarni bitjem, ki so že po večini iztrebljena iz sveta in so se le Iu pa tam obdržali po naših gozdovih In planinah. _ f ,„ Poleg risa, ki ga nI več pri nas že kakih osemdeset let in se sedaj nahaja le še v južnem delu Jugoslavije, je bil še prav precej razširjen vreden mu drug. rjavi medved. Na Gorenjskem je bil izginil z risom, le tu pa tam se še kakšen priklati, toda na Notranjskem in v kočevskih gozdovih je bil do zadnjih let reden gost. Največ medvedov je bilo v AueTsnergovih gozdovih in v Veliki gori pri Ribnici, kjer jih je čuval tn skorai bi rekel pravilno, spojil, graščak ff. Rudež Da nI bilo preveč medvedov uničenih so 6krbeli še nekateri drugi lovci iz Kočevja. Ob koncu 6vetovne voine ie bilo v dravaki banovini Se kakih 50 medvedov. Tisti, ki so jih imeli kot stalne goste, eo ustrelili le posamezne, po večini močne, stare samce. Navadno se je vršilo to tako, da so medveda navadili na mrhovišče. in šele ko so ga bili lovci točno ogledali, so ga ustrelili. Tako so ravnali še po vojni tudi RudeŽPvi. Šele. če so ugotovili, da odstrel ne bo škodoval fftalp?u. so se bili odločili, da sprožijo risanico. Zdaj pa. ko medvedi pi-nejo pri nas kakor v solncu pomladna slana, so se pri nas odstrelu medvedov odpovedali tisti, ki čutijo pravilno lovsko. Vprav v tem času, ko so se eni odpovedali, so pričeli drugi in seveda tudi lovci. V zadnjih dveh letih je padlo v dravski banovini nad dvajset medvedov. Streljali jih nekateri celo z zrnjem, ne glede na letni čas- Vsem i« je šlo v prvi vrsti za tako-zvano lovsko čast. In to takrat, ko mnogi pravi lovci medvedov niti streljati niso hoteli. Ti lovci so streljali in pobijali medvede ne glede na starost. Padli so medvedki, težki dobrih 10 kg, in medvedke, ki so bile komaj ločile od matere- Nekaj posebnega za našo živano je pa tudi to, da ne uničujejo prirodnih redkosti fiamo domačini, marveč da pod pretvpzo lovstva prihajajo v dravsko banovino tujci, in sicer največkrat taki, ki so bili rojeni v bivši Kranjski, so se pa morali preseliti v Avstrijo. Taki možje hodijo k nam na lov vzbujat spomine na lepe dneve, ko so še kot avstrijski ofiririi koniandirali kanarčke in kranjske Janeze. V Karpatih stane odstrel medveda približno 20.000 Din, pri nas v Kočevju jvi imaš v zakupu lovišče za 2000 Din in lahko poleg močnih srnjakov streljaš še naše zadnje medvede. Pri takih razmerah ni upati na kako izboljšanje. Če bo šlo tako naprej, bodo v par letih iztrebili našo najstarejšo divjad, ki bi jo vsak kulturni narod ščitil z vsemi sredstvi in silami. Vprav eedai, ko sprejemajo novi lovski zakon, je treba vnrašati, čigava je neki t»ri-roda v naši pokrajini? Ali ni last našega naroda, ki 6e rad veseli stvarstva in je ponosen. da naša pokrajina hrani še take lepe prirodne zaklade kakor so medvedi? Trditev, da so medvedje nevarni ljudem, waj dandanes ne drži. Le vprašajte naše Ribničane in K o reva rje, ki so pred leti imeli večkrat priliko se srečati z rjavimi kosmatinci. Povedali vam bodo, kako se je medved umaknil s poti in godrnjaje pohitel v varno zavetje. Romantiko borb z medvedi so že davno pokopale moderne puške, posebno risanice, leo je lovcu dana prilika, dn kar petkrat zapored lahko ustreli na boječo divjad. Glede Škode, ki jo povzroči medved, pa vsaj v njegovi pravi domovini, ni tako straSna. Poznavalci dolenjskih lovišč cenijo sedanji stalež medvedov: V Veliki gori kakih 6. v Polomu 5. v Kočevski Reki 4. v Gotenici 3, v Rogu 5 in v Grčarcih 2. Ti medvedje se seveda selijo tudi v druga lovišča, kjer jih navadno zaskeli svinčenka. Poleg medveda pa je nujno potrebno, da bi zaščitili tudi planinskega orla, ki je prav za prav kot redka ptica zaščiten, se pa žal le malo kdo za to briga- Se bolj kakor SLD je za zaščito prirode poklicano društvo, ki nosi tudi tako ime ! j5- Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM 8TTVU! Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku * Jutra «. Brat Slovenec, učitelj gimnastike v Pnzrenn 1. ms. Poldrugo leto je minilo, odkar sem začel poizvedovati, kateri Slovenec je bil jeseni 1. 1915. postavljen za nastavnika gimnazije v Prizrenu. V »Jutru« z dne 1. avgusta i. 1933. sem o tem napisal notico ter prosil, da bi se mi javili oni, ki bi o stvari kaj vedeli. Prejel sem dva odgovora; en odgovor se Je tikal Sokola Jurija Jerina iz Zagorja ob Savi. drugi pa Sokola Ivana Gosarja iz Stare Loke pri škofji Loki. O vsem tem sem potem korespondiral s zdaj že pokojnim senatorjem Petrom Kostlčem v Prizrenu in s prizrenskim. zdaj skopskim profesorjem Mirkom Jovanovičem. Rezultat poizvedovanj pa do začetka 1. 1984. ni bil zanesljiv, kakor je razvideti iz mojega Članka v »Jutru« z dne 2. januarja 1. 1934. Stvar se je pomaknila naprej, ko ml Je profesor Jovanovič (marca 1. 19341 iz Pri-zrena javil: »NaSao sam jednog našeg grad-janina, koji je 1915, prilikom otstupanja kroz albanske kršave. delio i dobro i zlo sa Sokolom i junakom Djordjem Jerinom. Taj moj prijatelj je živojin Atič, sad ekonom u selu Dušanovu pok raj Prizrena živo jin Atič mi kaže, da je sa Jerinom ot-stupao do Skadra. da su tamo zajedno bo-lovali i da su tnače bili prisni prijatelji Iz njegova kazivanja. zatim zna se po-uzdano da je Jerin bio nastavnik ovdafi-nje gimnazije t radio kao Soko medju na-rastajem. pošto su odrasli članovi Sokola bili na bojittu...« O tem poročilu g. Jovanoviča sem poročal v skopskem dnevniku »VardarJu« t dne 14. januarja 1. 1935. Nato se mi je odzval g. Atič v obširnem pismu: bil je on od maja 1. 1915., ker hudo ranje" in zato za borbo nesposoben, v Prizrenu tajnik Odbora za pomoč nevoljnih u ratu in je zato vedel, kdo je v Prizren priSel ali iz Prizrena odšel, tako je brž zvedel tudi za Jurija Jerina. ko je priflel v Prizren, ter mu dodelil stanovanje, in sicer v gimnaziji. »Jerina smo svi zavoleli. pa je prirodno, kada je došla evakuacija, da smo i njega sa sobom poveli. Nas je bilo 46, koji smo se podelili u 3 sekcije, svaka sekcija je imala po 2 tovarna konja, na ko Jima smo nosili naš provijant; Ja sam blo vodja I. sekcije, a Jerin mi je bio načelnik štaba... Iz Prizrena smo podli 13. novembra 1915 u 5 sati ujutro. u Skadar smo došli 19. novembra u 3 sata popodne, ostali smo u Sliadru do 29. novembra. Mislim, da je Jerin bio odredjen, da sprovodi zarobljenike ...« Brat Slovenec, učitelj gimnastike na gimnaziji v Prizrenu l. 1915., je torej bil Jurij Jerin. Iz poročila njegovega brata, g. Lojzeta Jerina. tajnika Celjske posojilnice, in njegovega svaka g. Lavoalava Mmuha, trgovca v Zagorju ob Savi, vemo, da Je Jurij Jerin dne 9. marca 1. 1914 kot dober sokolski vežbač na priporočilo takratne Slovenske sokolske zveze odšel v Srbijo Ker ni dobil vizuma je preplaval Savo (ali Drino) ter tako dospel v Srbijo Nameščen Je bil kot nastavnik gimnastike na gimnaziji v Krivi Palanki. Tik do svetovne vojne je vedno pisal svojim roditeljem, ali po- tem ni bilo nobenega poročila več o njem. Po vojni so sorodniki prejeli potrdilo, da je Jurij Jerin padel na Kajmakčalanu dne 20. septembra L 1916. S prizrenskim poročilom se nam zdaj izpolnjuje vrzel v njegovem životopisu za 1. 1915. G. Atič mi svoje poročilo o Jerinu končuje tako-le: r>Odajem Jerinu svaku počast i kličem: »Slava ti, brate Djordje Jerine.« Da bo stvar čisto sigurna, sem g. Atiču poslal sliko sok. čete v Zagorju ob Savi iz 1. 1913., kjer je tudi Jurij Jerin. G. Atič mi je odgovoril: »Neosporno je da je označeni Jerin; i da ni je mastilom na slici označen, Ja bih ga sam prepoznao. Dugo sani sliku Jerina sa največim pijetetom posma-trao; pobudila je u meni našu zajedničku prošlost... Hteo bih tu sliku uveličati i takvu pokloniti ovdašnjem sokolskem društvu, u kojem bih održao i jedno predavanje o pokojnom Jerinu ...t — G. Atič mi med onimi, ki so z njim »odstopali« iz Prizrena v Skadar, imenuje tudi Vladimira Erbeinika, ki pa o njem ne ve, ali je bil Hrvat ali Slovenec. Bil je kontraktualni nastavnik v prizreur.ki pravoslavni bogoslovnici . »Divna j« to duSa bila. pun života i humora; kad je sve druStvo setno (tužno) i zamišljeno, on ga razvedri ... Od sviju nas je bio najnežnlji... Ostao je u Skadru i umro tamo ...« Po imenu sodeč bi bil tudi ta Slovenec. Končujem svoje poročilo z besedami, ki sem z njimi končal svoj članek v »Var-darju« z dne 14. januarja i. 1935: Neka je slava i čast Slovencu, koji je več 1914-15 god. sa Srbima bio Jedno!« Doda jem tukaj: Ni mu žal bilo dano, da živi zdaj s Srbi in Hrvati v jugoslovenskem narodnem edinstvu. Dr. Fran Ileiič. L. WOLFF . 28 Pokonci slavo >Mladi ljudje ste strašno zamotana bitja,« je vzdihnil. »Stari ljudje vas kar težko razumemo.« Frank se mu je hrabrilno nasmehnil in vprašal: > Ali Margie ve, da ste tukaj?« >Seveda ve. Ona me je prosila, naj pridom v Miami Beach.« Frank se je zamislil. Zakaj je bila Margie poklicala očeta? > Dajva, dečko, pomeniva se kaj pametnega. Ali mislita še dolgo ostati v Miami ju?« >Nič naju ne zadržuje.« Frank je mahoma zardel. Kaj si je morala Margie misliti o njem, ki je bila že toliko dni njegova zakonita žena, ne da bi ee bil poslužil svojih pravic do nje? Njegova moška ničemurnoet se je začutila globoko užaljeno. »Najbolje bi bilo, da bi se vrnila z menoj v Newyork.< >Če Margie ne oporoka, sem rad pripravljen.« >Margie se soglaša « >A11 right.« Rufus Quinn se je odkaeljal. >Zdaj pa nekaj drugega. Vera, kakšen je tvoj sedanji položaj, in rad bi slišal, katero pot hočeš ubrati. Premožen sem dokaj, in Margie je moj edini otrok. Torej ne gre za to, kako si misliš služiti kruh, ampak samo za to, s čim se misliš ukvarjati. Dota. ki io dobi Margie, je dovoljna, da lahko začneš, karkoli ti drago.« >Te dote se odrečem, Mr. Quinn.< Rufus Quinn ga je začudeno pogledal. Tega mladega človeka res ni bilo lahko razumeti. >Kaj bi mi denar? Denarja ne potrebujem. Zdaj ne več. Dela mi dajte, Mr. Quinn.< i Kakšnega dela?« je z vidnim spoštovanjem vprašal Rufus Quinn. Frank je pomislil. :>Banko imate, Mr. Quinn. V bančnih poslih imam nekaj pojma. TTčnino sem plačal za to. Dajte mi dela v svoji banki, Mr. Quinn.« >Zelo me veseli, da tako misliš,« je malone ganjen rokel stari Quinn in mu stisnil roko. »Če dovolite, se zdajle obrijem, Mr. Quinn.« >Jaz pa stopim ta čas k Margieji in ji povom. kako sva se domenila. Zelo bo srečna.« Frank je gledal za starim možem, ki je zadovoljno odšel. Nato je stopil k umivalniku in si namilil obraz. >Zdaj ne smeš vee pisati pisem Šarloti,« je z drgečocimi ustnicami rokel svoji sliki v zrc\alu. 21 Ko se je Šarlota nekega večera vrnila domov, ji je služkinja Vanda naznanila, da čaka v >salonu« gospod, ki želi govoriti z njo. Šarlota je takoj pomislila na Jakoba Bunjesa in vprašala, ali je gospod povedal svoje ime. J>Ne, tega pa ni povodal.« >Kakšen je na pogled, Vanda?« »Moj Bog, kaj naj rečem? Bolj star in scvrknjen je vidoti.« Tujec torej ni bil Bunjes. Šarlota se je oddahnila. Bunjes je bil kaj ganljiv, a vendar je bilo naporno govoriti z njim o ljubezni. Šarlota je stopila v salon. Ilarrv Moechonheim je vstal in vprašal, radovedno jo ogledujoč-. >Gospa Ditmarjeva?« 1'okimala je, in nerazumljiv strah jo je zgrabil za srce. Harry Moschenheim iz Newyorka.« Preblodela jo, se opotekla in v grozi za vpila: 'Kaj se je zgodilo Franku?« >Pomirite se. Frank je živ. Zdrav je. Zelo dobro se rau godi.< ; Res?« jo vprašala, še drhteča od strahu, ki jo je bil popadel. >Bodite zanj brez skrbi.« Njegov nasmeh je bil nekoliko posiljen. >Se pravi, bodi zanj brez skrbi. Saj sva tako rokoč bližnia sorodnika.« Tak to je bil stric Moschenheim. Zamišljeno ga je ogledovala. Zakaj je bil stric Moschenheim tu? In mahoma je uganila. Frank ga je bil poslal posredovat. Rdečica ji je planila v obraz. »Stvar je taka, ljuba Sarlota,« je začel Harry Moschenheim z občutkom zelo neprijetnega pritiska v želodcu Šarlota mu je segla v bes^-do. »Nikar se ne trudite, gospod Moschenheim,« je razburjeno dejala. »To pot iz Newyorka v Berlin bi si bili lahko prihranili. M "i sklep je neomajen.« »Kateri sklep?« je previdno vprašal Moschenheim. »Sklep, da se ločim od Franka.« IIarry Moschenheim je komaj skril svojo radostno presenečenje. Ne, ta Šarlota je bila sijajna ženska! A zakaj sc jc hotela ločiti od Franka? Ali je vedela, kaj se je bilo zgodilo? Pa ne da bi bil Frank tako predrzen in bi ji bil poslal naznanilo o svoji poroki? Morda jc bila brala kak newyorški večernik? Vse to je bilo malo verjetno. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ta besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Mali oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |\*M • odgovor, priložite .Ulit 3* v znamkah. Vse pristojbine za male oelase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.S42, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristoibinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kirmrirmrtl Bneda 1 Dio, davek ' D'a. »a Šifro aH dajaaje naslova !> 01». Najmanjši rnesek 17 Din. Fotopomočnioo »utrljivo, samostojno, »podobno za vsako delo sprejmem. Dajem Snovanje, brano, 5 (io !0»/» brntto za raile. Dobro me-Htn in stalno! Foto Jenfik. >'wa Gradiška. :>fc*l-: Pošteno postrežnico sprejmem. Naslov t vseh poslov. »Jutra«. .1 Ti 4-1 Sluf.be išče Mi M »ara. ta rek i Dio (• litre *» dajanje tiaatova S Oin Najmaojii cimet C Oht Starejša gdč. Nemka irtrirna v otročki negi in "d?oji, sospodinj6tvu in ročnlfc delih, s I.a referencami išfce primeren delokrog. Ponudbe na rvjri. ivld. Jntta pod »Vzgojiteljica«. M18-2 Pridno dekle %»j«t« vseh kuhinjskih in gospodinjskih poelov, ieli službe pri bolisih zakoncih, v restavracijski sli X iranski kuhinji r Ljubljani. Dopšse poin. Ponudil na Tn(,ra< rM »Z-amenjavar. 3183-10 Kapital Beatrta 1 Din davek 2 Din m Iifro aH dajanj* aaalova 5 Dia Najmanj« nod 17 Dia. Prvovrsten strokovnjak tj»nj»T«ke stroke s .VI letno prakso iiie podjetnega fi-naocijera, »a isdelavo ra»-nifc vrst usnj^ v najboljši kakovosti. Pnnndbe n» o?!. odd. »Jutra« pod »tViber stalen taslorek«. am!« Vložnice vseh bank aakop. prodaja m zaloga vsefe vrst posojila, kolantoo in tanesljivo »Financier«, Zagreb, Iiica 9 reiefoa interurban 44-0® Naročila i leiele «e it vršujejo takoj. 3055-16 Hranilne knjižice Kmetske p<*»ojilnice v Ljubljani kupim do r.ncska Si.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd. »Jutra«. 3*56-16 r/. Beseda 1 Dia. davek 2 Dia. ta »liro aH dajanj* oaslova S Dia. Na]maa]gi tnesek n Dia. Vsakovrstno pohištvo izdelano it r.ajamčeno suhega lesa, dobit« po znatno * o i i a n i b cenah pri tvrdki Ig. Rppšc, 7-aloga pohištva, Ljubljana, Dvorni trg 31. 1. W-!B Stanovanje Beseda t Dia, davek 2 Oia. ta Šifro ali dajanje naslova S Dia Najmanj« taeaek 17 Dia. Stanovanje ■5 ali 4 sobno, komfortno, ?(roga sredin* oddam. Natančne ponudbe pod ».Lepo* na ogl. odd. ».Jutra«. 3417-31 Veliko sobo m kuhinjo takoj poceni oddam. Naelov v ogl. odd. »Jutra«. 3446-31 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din «podič.n* * v*o oskrbo. Dopise na ogl. odd. »Tut.ra« pel »Mirna in stalna«. 34«l-23a G. Th. Rotman: Brata Smuka »Nu, gospod Peter, kdaj me boste petja-Ii na izprehod?« je nekega dne vprašala gospodinja, goapa Krennpljeva, ki bi bila neznansko rada poizkusila vožnjo z motornim kolesom. »Morda prihodnji teden«, ji je odvrni! Peter, »pravkar sem si namreč naročil prikolico. Ko pride, vas pa po-vabim!« Sobico separirano išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« f>od »Iščem«. Dopisi le seda i Dia, davek 3 Oin iilro ali dajanj* naslova Oia NajmanjSI cnesek M> Oin Prijateljico iščeva boljših služb. Kovrt*'" Vi-soče, Planina, Sevnica. Jozana Hvala. Tvoje vrstice me poživljajo! Vedno mislim nate! Prijetna izprememba Odgovor na dopis od 17. poslala pismo na novi naslov. Dvignite v ogl. odd. »Jutra« pod staro šifro še eno pismo. S4ftMM V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Auto, Biljard, Berkel, Brivski pomočnik, Dolgoročno, Doktor, Dva odrasla, Dobre obresti. Gospodar, Garancija, Hrostej, Iskrenost, Izvanredna prilika, Kreditna, Kisarna, Ljubljana šivilja, Lavor, Ljubljanski ter L. K. B. 2000, Lep dom 100, Lepa pomlad. Ljubil bi rad. Mirna rodbinn, Mestna, Mlekarno v centrumu, Najboljši komfort. Ohranjena, Poceni, Prilika, Par, Posestvo takoj. Stalnost, Sodnik, Skromni zahtevi. Solidna bodočnost, Solidna stranka. Takoj 2«I0, Trgovska hiša. Trgovina UKli, Tehtnica, Trije odrasli, l'godno prod.im, Ugodna prilika 1500, Vestna, Varaždinac, Vsaka vloga, Zdravnik - samec, Zdrava poštena, 3R, 316, 50 17401. Glasbila Beseda I Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajaoje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dio. Pianino dobro ohranjen, oziroma klavir kupim. Ponudbe s ceno in znamko istega na ogl. odd. »Jutra« pod »Kupim klavir«. 34S1-26 Informacije Oeseda I Oin, davek 3 Dio. za iifro ali dajanj* aaslova 5 Dia. Najmanjši inesek 17 Dia. V izjavi Prosen. štev. 3063, ki smo jo priobčili v »Jutru« z dne 20. t. m. smo pomotoma zapisali hišno številko 63 namesto 60, kakor hi se morala pravilno glasiti. »Jutro«. a4.%-31 Živali Beseda t Din. davek 3 Dio. t a šifro al) dajaaje aaslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din Jahalnega konja vajenega tudi vožnje kupim. Reflektiram le na lepo, popolnoma zanesljivo žival. Ponudbe n:i o,r' sni odd. »Jutra« pod »ko «. Telefon 2059 Premog Karbopakete JlC drva in koks * ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5. PREVZELI SMO PRODAJO odličnih REMINGTON pisalnih in računskih strojev Oglejte si brezobvezno naAo zalogo REMINGTON strojev. — Zahtevajte renikc! Velika zaloga RADIO APARATOV, GRAMOFONOV, PLOSC „TEHNIK" Josip Banjai, LJubljana, Miklošičeva c. 20. Telefon št. 34-19. Telefon št. 34-19. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sožalja, ki sem jih prejela ob prerani smrti predobre in nepozabne mamicc, gospe ZAROTNIK MARIJE ter za poklonjeno cvetje in vence, kakor za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti se vsem najprisrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna sosedom, ki so mi na katerikoli način izkazali svojo naklonjenost. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 23. februarja 1935, ob % na 7. v Dravljah. Zg. Šiška, dne 22. februarja 1935. Globoko žalujoča hčerka SLAVA ZAKOTNIK. 1833 ZAHVALA OB NENADNI, BRIDKI IZGUBI RAVNATELJA NAŠE PREDILNICE V LITIJI, GOSPODA LOUISA PREISSA SMO PREJELI TOLIKO IZRAZOV SOŽALJA, DA NAM NI MOGOČE, SE VSAKEMU POSEBEJ ZAHVALITI, ZATO TEM POTOM IZREKAMO VSEM NAŠO ISKRENO ZAHVALO. LITIJA, DNE 21. FEBRUARJA 1935. JUGOSLOVANSKE TEKSTILNE TVORNICE MAUTNER D. D. orPEBTOAfc DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 22.: Zapito. Sobota, 23.: Siromakovo jagnje. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedeija, 24. ob 15.: Postržek. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20 : Sluga dveh qosj>odov. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. Petek, 22. ob 15.: Dorica pleše. Dijaška predstava po znižanih renah od 5 do l"i Din Izven. Sobota. 23.: Ples v Savoju. Gostovanje pe. Erike Druzovičeve. izven. Cene od 3G Din navzdol. Nedelja, 24. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Traviata. Izven. Cene od 3<} Din navzdol. ★ Jutri 23. t. ni. sc igra kot predstava iz-veu abonmaja j>o znižanih cenah od 20 Din navzdol Štefan Z\veicova trapikomedija ^Si-romakovo jagnje-c. Dejanje je zgrajeno na svetopisemskem izreku :Kdor ima, mu bo dodano, kdor nima. mu bo odvzeto^. Dejanje slika usodo lajtnanta Fouresa in njegove žene Bellilotte, ki jo povzroči njuno razmerje do generala Napoleona. Sodelujejo dame: Saričeva in Nablocka ter gg.: Levar, Debevec, Jerman, Gregorin, Sanrin, Skrbin-šek, Pianeckv, Potokar in Crnobori. Režiser B. Kreft. Drevi se poje kot dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 15 Din ob 15. Oda-kova »Dorica pleše/.. To je opera, v kateri se dramska akcija ne razvija na sceni, temveč v besedah, tako da je bolj epskega značaja. Pravi avtor glasbe, kakor ludi teksta je medinursko ljudstvo samo, skladatelj in libretist sta bila v tem delu le posrednika in njihova težka naloga je bila v zbiranju narodnih pesini in smiselni priredbi v zaokroženo celoto. Zasedba je premierska. samo vlogo Ciline matere j»oje ga. Golobova. Erika Druzovič, gost naše opere. Zanimivo gostovanje nam obeta opera v soboto, dne 23 t m Poje se priljubljena opereta »Ples v Savoyu« z gdč. Eriko Druzovičevo, članico zagrebškega gledališča, v glavni partiji. Gd<*:. Erika Druzovič, katere odlične pevske in igralske sposobnosti in lepa pojava so ji v kratkem času pripomogli do najlepših uspehov, se je priljubila tudi našemu občinstvu s svojimi odličnimi kreacijami. Pevka šteje partijo Madeleine med svoje najboljše vloge. Ostala zasedba operete je običajna, samo partijo Tangolitc poje to j>ot zopet ga. španova. Predstava je, izven abonmaja po znižanih cenah ŠENTJAKOBSKO GLFD UJSf R Nedelja, 24. ob 15.: Matajev Matija. MARiBOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Profesor Žič. Premiera. 1?. Nedelja. 24. ob 15.: Okence. Znižane cene. Ob 20.: Veseli ktnelič. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Sreska organizacija JNS v Ptuju pri redi v nedeljo dopoldne ob 9. v spodnji dvorani Narodnega doma v Ptuju širšo konferenco za ptujski in ormoški okraj. O političnem položaju bo poročal dosedanji narodni poslanec g. Petovar Lovro. j— Regulacija potoka Grajane. Ca regulacijska dela [»otoka Grajane, ki so nujna zaradi večkratnih jK>plav, zlasti na banovinski cesti MarfBor — Vurberg — Ptuj, se je vršila v ponedeljek vodoprav-na komisija, katere so se udeležili sreski podnačelnik jf. Levičnik, zastopnik banske uprave in zastopnik tehničnega razdelka v Mariboru g. inž. Celestina ter za-s topni ki sreskega cestnega odibora. Mejaši, ki mejijo s svojim zemljiščem na Grajeno, so uvideli potrebo relugacije ter so odstopili po večini svet brezplačno, nekaj pa proti malenkostni odškodnini Potok bo reguliran od Ptuja do kraja Grajane v dolžini 6405 km Dela bodo storjena v posameznih etapah, stroški so preračunani na 3,000.000 Din, prispevata pa banovina iz bednostnega in gradbenega sklada fn sresiki cestni odbor t Ptuju. Piri osestnikov sm iz Slovenje vasi, ki je dobil v glavo kamen s tako močjo, da ima prebito lobanjo. Prepeljan je bil v ptujsko bolnišnico, medtem ko so vsi drugi poškodovanci ostali v domači oskrbi. Orožniki vodijo preiskavo. — V nedeljo, ko se jc izvršila poroka, so hodili okoli nevestine hiše štirje maskirani fantje, očitno z namenom, da spet izzovejo prepir. j— Kino bo predvajal v soboto ob 2>K in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. zanimiv film »Rudnik v plamenu«. Sobotna predstava bo v korist tukajšnjemu odboru RK. Istega dne popoldne bodo predsta\c za šolsko mladino. Iz Novega mesta n_ Moška podružnica CMD bo imela letni občni zbor v soboto 23. t. m. ob 20. v Sokolskem domu, soba v pritličju levn, z običajnim dnevnim redom. Člani in prijatelji vabljeni! * GUSTANJ. V soboto 23. t. m. sc poroči tukajšnja domačinka gos]K)dična _ Meznet Kristina z g. Josipom Habrom, guštanjskim rojakom, geometrom v Mladcnovcu. Gu štanjski fantje želijo mlademu paru obile sreče. II s« #1 i o Petek. 22. februarja LJUBLJANA 11: šolska ura: Tam ob Muri v veseli Prlekiji (Marjan Tratar). — 12: Plošče. — 12.50. Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: 0 verstvih (Fr. Terseglav). --18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Tares ševčenko (dr. Preobraženškij).--19: Radio - orkester. — 10.20: t as. jedilni list. program za soboto. — 10.30: Nacionalna ura: Jugoslovenska misel pri starejši ti slovenskih pisateljih (prof. Maks Robič _ v Zagreb in Beograd). —20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, jioročila, Radio - orkester. Sobote. 23. februarja. LJUB L.! \NA 12: Plošče. — 1230: Poro-ci't. — 13: Čas, plošče. — 18: Radio - orkester. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. — 18.50: Francoščina. — 19.20: Cas, jedilni list, progran za nedeljo. — 19.30: Nacionalna ura: Kraljica Jelena (dr. Izidora Sekulič). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20.20: Pester večer, vmes čas in poročila. BEOGRAD 16: Lahka glasba. — 20: llaiidlov koncert. _ 21.10: Narodna glasba. — 23: Ples. — ZAGREB 12.10: Plošče. -17.15: Godalni trio. — 20 Harfe. — 20.30: Pesmi. — 21: Igra. — 22.15: Kvartet. — PRAGA 19.15: Orkester. — 20.30: Iz Brn >. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.15: Orkester. _ 20.30: Pred pustni večer. — 22.15: Iz Prage. _ VARŠAVA 19.30: Koncert na čelo. _ 20: Karnevalski mozaik. — 21: Glasba pred radijem. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.30- Zborovski koncert. — 19.30: Violina. — 20.10: Veseloigra. — 22.15: Arije in dueti. — 23.30: Šramel-kvartet. - 0.10: Solisti. — BERLIN 20.10: Orkestralen konccrt. — 22 20: Lahka godba. — K0NIGSBERG 20.10: Mešan program. — 21.10: Iz nemških oper. — 22.35: Ples. — STUTTGART 19.40: Komorna glasba. — 2010: Predpustni proaram —20.45: Lincke-jev koncert — 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. _ RIM 17.10: Koncert orkestra in solistov. — 20.45: Mešan glasbeni program. JiUiim DaTOrtn BnrUtn - M»J« « »Jut«« AAdT Ribnik«. - Za Narodno ttokamo d. d. kot tfatomarja Prane Jeaertek. - Za inaemt* del Je odgovoren Aloja Novak. - Val 9 LJubljani