Upravnisivo. ujuoijana, Knafijeva o — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski e sme več dogoditi.« Kakor dalje poročajo praški listi, so bi !e iz Čehov in Nemcev sestavljene mešane preiskovalne komisije, ki imajo nalogo da urede vsa s takimi incidenti zvezana vprašanja in zlasti doženejb krivce posameznih incidentov. Odnošafi med Vatikanom in Nemčijo Italijanska pol službena zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« objavlja v zadnji stevi'ki pregled odnošajev med Nemčijo in Vatikanom. V članku ugotavlja med drugim, da so se ti odnošaji po izvolitvi novega papeža znatno izboljšali. Sveta sitolica je sedaj manj kakor kdaj poprej razpoložena za odpoved konkordata z Nemčijo. Nasprotno. Vatikan želi rešiti, kar se v sedanjem položaju še rešiti da, im je celo pripravljen sitopiti v pogajanja z Nemčijo, v kolikor mu to dopušča nedotakljivost njegovih načel. Očitno je strem'jen je. da bi se dosegel z Nemčijo tak modus vivendi, ki bi tako cerkvi kakor državi dopustil, da vsaka v svojem območju razvijata svojo delavnost, kakor &e je to v praksi že dobro obneslo v Italiji Italijanska polslužbena revija zaključuje, da se oba. Vatikan in Nemčija enako zainteresirata na takem razvoju medsebojnih odnošaiev v bližnji bodočnosti. V zvezo s temi informacijami spravljajo nekateri listi tudi vesti o daljšem razgovoru pa pešk e-ga nuncija Orseniga s Hitlerjem. Na tem sestanku, o katerem smo poročali tudi v »Jutru«, po teh vesteh ni bi'.o toliko govora o siplošni papeževi posredovalni akciji za mir, kakor pa o možnosti zboljšanja odnoìajev med Vatikanom in Nemčijo. Nemške vesti iz Poljske Nemški listi ostro protestirajo proti bojkotu nemških listov na Poljskem, ki so ga pričeli izvajati prodajalci inozemskih listov. Po poročilih nemških listov so sklenili sedaj tudi poljski gostilničarji, da ne bodo več točili v svojih gostilnah in restav. racijah monakovskega in plzenskega piva. Dalje poročajo nemški listi, da je prejelo okoli 100 nemških družin v obmejnih krajih, kjer se nahajajo poljske utrdbe, poziv poljskih vojaških oblasti, naj se najkasneje v 10 dneh preselijo v notranjost države. Prof. šilovic umrl Zagreb, 9 maja. o. Danes je v Zagrebu umrl univ. prof. dr. Josip Silovič, ki je bil prvi ban savske banovine po novi ustavi. Rojen je bil 1. 1858. ter je študiral pravo na univerzah v Zagrebu, Dunaju, Leipzigu, Bologni in Neaplju. Veljal je za enega naših najodličnejših strokovnjakov za kazensko pravo. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Kanton, 9. maja. AA. (Reuter) Danes je nenadno prenehalo običajno življenje / mestu Kantonu, ker so japonske oblasti ivedle nagli sod. Tujci, ki žive na sosed-\em otoku, trdijo, da so nocoj slišali to-jovske strele v smeri od železniške proge Canton—Hankev. Poročajo, da so kitaj-ke čete v bližini Kantona. Novo mesto, 9 maja Pred senatom trojice je bila danes razora va proti Francu Sajetu, vulgo Mež-narčku, in njegovim tovarišem Francu Sajetu, po domače Grdinovu, Antonu Ko-'•elcu. Alojziju Zupančiču, Janezu Gr-novšku in Janezu Piškurju iz Zabieka. ker so 8. decembra 1938 na poti od Zab-;eka proti Čatežu baje streljali na osebni '.vtomobil stiškega samostana, v katerem so se vozili Miha Zuraj, referent Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Stran in neki akademik, ter na drugi osebni avtomobil. last Osvalda Fačinija iz St;čne. Mežnarčkov« ie bil obtožen, da je sprožil puško, ko so avtomobili pasirali Malo Loko pri Čatežu Obtoženci so menda mislili. da se vrača novomeški odvetnik in sedanji poslanec Veble s političnega shoda v St. Lovrencu Krogla prvega avtomobila ni zadela, pač pa ie drugi strel predrl karoserijo Fačiniievega avtomobila. Proti obtožencem je prvotno tekla preiskava zaradi poskušenega umora, naposled pa je bila vložena obtožba po § 201 k. z. zaradi naklepno povzročene nevarnosti, hkrati pa proti Sajetu in tovarišem zaradi prestopka po § 204 zaradi ograža-nja varnosti javnega prometa Vsi obtoženci so bili dolgo časa v preiskovalnem zaporu, zlasti Saje Franc, ki ie bil izpuščen na svobodo tik pred vložitvijo obtožnice. Pri današnji razpravi so vsi obtoženci skladno izpovedali, da ni bilo med njimi nobenega dogovora za napad na katerikoli avtomobil, da so šli drug za drugim na Čatež, misleč, da se bo tam vršil shod dr Mačka. Povedali so. da jih je sicer prehitel prvi avtomobil ki je last stiškega samostana, da pa ni nihče streljal nanj ali pa metal kamenje Prav tako so vsi obtoženci skladno izpovedali da so ob času. ko je pasiral cesto proti Čatežu dru- Dr. B^kjčič — prvi podstarešina SKJ Beograd. 9. maja. p. Po zadnji skupščini saveza SKJ je imel upravni odbor saveza danes sejo, na kateri se je konstituiral. Na današnji seji je dr. Gavran-čič prečital pismo prvega namestnika starešine Engelberta Gangla z dne 25 aprila, v katerem je podal ostavko na svoj položaj. Odbor je sprejel ostavko na znanje in mu obenem izrazil najlepšo zahvalo in priznanje- Nato se je upravni odbor nanovo konstituidal Mesto prvega namestnika starešine je prevzel dr. Vladimir Belajčič, nadaljnja mesta namestnikov starešine so pripadla Otonu Gavrančiču. dr Mihajlu Gradojeviču in arhitektu Milivoju Smiljaniču. Meštrsvic v VaršivI Varšava. 9. maja. A A fHavas): V Varšavo je prispel Ivan Meitrovc Njemu na čast so anoči v varšavskem Be'em dvoru priredili večerjo. Na večerji so bili tudi vojni minister Caprizinsiki. bivši predsednik vlade Slawinski. jugosdovenski poslanik v Varšavi Vukčevič in druge ugledne osebnosti Danes je jugoslovenski poslanik priredil kosilo na čast Ivanu Meštrovicu, popoldne pa varšavska občina v narodnem muzeju zakusiko, na kateri je bilo 250 zastopnikov poljskega kulturnega življenja. Izjava Narodnega akademskega bloka To izjavo pošiljamo uredništvom »Jutra«. »Slovenca«. »Slovenskega doma«, »Slov. Naroda« in »Večer-nika« Za uslugo se najlepše zahvaljujemo. Narodni akademski blok. Poštena beseda slovenski javnosti! Sredi marca smo osnovali »Narodni akademski blok«, ki je bil zamišljen kot strogo nepolitična skupnost vseh akademikov ljubljanske univerze, ki so se prostovoljno odrekli vsem nazorskim trenjem, ker se zavedajo, da je v nevarnosti to, kar vsi iskreno in enako ljubimo — naša domovina. Edino to nas je združilo in nas še druži. Z vsemi močmi se trudimo, da bi ohranili nepolitični značaj bloka. Z obžalovanjem pa ugotavljamo, da se je del katoliških akademikov delu, ki smo ga široko zasnovali, ki je že steklo in rodi že prve uspehe, že od začetka iz nerazumljivih razlogov odtegoval, čeprav so njihovi delegati na seji plenuma sodelovali, sprejeli program, določali deputacije in soglašali brzojavke. Vse, kar je bilo v naših močeh, smo poskusili, da bi jih pridržali v bloku, točko za točko smo popuščali, delu pa se nismo mogli odreči, ker se bojimo sodbe naroda in zgodovine. Štiri društva, ki predstavljajo polovico katoliških akademikov, so z deklaracijo v »Slovencu« 5. V. 1939. izjavila, da zanje Narodni akademski blok več ne obstoja. 2al nam je, da je do tega prišlo, ker se nam zdi, da se društva sama ne zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzela s tem korakom na svoja ramena, bodri nas pa to, da je članstvo teh društev še vedno vpisano v bloku in se udeležuje dela. Narodni akademski blok bo deloval dalje, še z večjo vnemo se bo vrgel v boj za srečo in svobodo našega naroda in države. Vse one. ki nas bodo pri delu ovirali, bo zgodovina obsodila kot izdajalce. Vsakomur, ki mu je pri srcu delo. pa so vrata v blok vedno na stežaj odprta. Naše delo je častno in zakonito odgovornost zanj bo mogel nositi vsakdo! V Ljubljani, dne 5. maja 1939. Za katoliške akademike (akad dr. Zarja): Maks Jeza, L r. Za združene demokratske akademike: Vlado Vodoplvec, L r. Za združeno nacionalno fronto: Vekoslav Iskra, L s. Tokio, 9. maja. p. V bližini Tokia se j« pripetila v pretekli noči velika nesreča v tovarni celuloze. Iz neznanih razlogov je v ntikem objektu nastala eksplozija 80 delavcev je bilo ubitih, 200 ranjenih. Razdejanih je bilo 9 tovarniških objektov in 40 stanovanjskih hiš. gi avtomobil, last Osvalda Fačinija iz Stične, že zavili kakih 70 m od banovin-ske ceste po stezi na Čatež in da tudi na ta avtomobil nihče od njih ni metal kamenja, še manj pa streljal. Z izjemo enega obtoženca pa so vsi slišali strel, ki je padel iz precejšnje daljave in po njihovem mnenju iz lovske puške. Pri razpravi so bile zaslišane najvažnejše priče, v prvi vrsti Mara Mikličeva, hčerka železniškega nadrevidenta iz Čateža. ki je izjavila, da je. ko se je vozila s svoio materjo proti Čatežu, srečala skupino fantov, da pa med njimi ni spoznala glavnega obtoženca Franca Sajeta in da danes lahko skoro popolnoma sigurno izjavi, da ni bil v družbi fantov, ki jih je srečala in ki naj bi napadli avtomobil stiškega samostana, pozneje pa Fačinijev avtomobil. Ličen Marjan, mehanik iz Stične, ki se je vozil v drugem avtomobilu, je predvsem izpovedal, da je srečal na poti iz Velike Loke proti Čatežu več ljudi, med temi tudi ženske, ki so šle v obeh smereh. Ugotovil je sicer na avtomobilu na strani poškodbe, ne more pa povedati točno, kje se je to zgodilo. Med obtoženci priča ni mogel spoznati nobenega kot storilca. 2uraj Miha, ki se je vozil s samostanskim avtomobilom, je v svoji izpovedi glede kraja, kjer naj bi bil padel strel, prav tako nesiguren in tudi on ni mogel nobenega obtoženca spoznati za storilca. Ker so vsi obtoženci tudi potrdili, da Saje Franc, po domače Mežnarčkov, ni imel pri sebi nobenega orožja in da je hodil tik za njimi, je sodišče po prečita-nju ostalih spisov in po izvajanju državnega tožilca Prijatelja ter branilca dr. Trošta izreklo, da so ugotovitve današnje razprave omajale obtožbo in da manjkajo za obsodbo potrebni dokazi Zaradi tega so bili vsi obtoženci oproščeni krivde in kazni. Premestitve v diplomatski službi Beograd, 9. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so na predlog zunanjega ministra prestavljeni: svetnik v zunanjem ministrstvu Ivan Albert za generalnega konzula na Krfu, svet. nik v zunanjem ministrstvu Saponjič Vladimir za generalnega konzula v Trstu, svetnik poslaništva v Madridu dr Macan Josip za svetnika v zunanjem ministrstvu, konzul v Marseilu Pečanac Dušan za svetnika v zunanjem ministrstvu, tajnik poslaništva v Buenos Airesu Zelalič Spiro za tajnika poslaništva v Rio de Janeiru, konzul na Krfu Manojlovič Vladimir za tajnika v zunanjem ministrstvu, tajnik poslaništva v Ankari Milenkovič Radovan za tajnika v zunanjem ministrstvu, tajnik v zunanjem ministrstvu Kneževič Nikola za tajnika poslaništva v Varšavi, pisar na generalnem konzulatu na Reki Nikolaje-vič Radivoje, za podkonzula v Carigradu in arhivar v zunanjem ministrstvu Popo-vič Andjelija za arhivarja na poslaništvu v Atenah. Reden telegrafski promet z Albanijo Beograd, 9. maja. AA. Mednarodni urad »Telekomunikacija« v Bernu sporoča, da se ukinja omejitev telegrafskega prometa v Albaniji. Od danes dalje je vzpostavljen redni promet. Imenovanja v državni sanitetni svet Beograd, 9. maja. p. »Službene novine« so objavile ukaz o imenovanju novih članov glavnega sanitetsikega sveta. Za člana je bil med drugim imenovan primarij obče državne bolnišnicc v Ljubljani dr. Valentin Meršol, za namestnika pa beograjski vseučiliški profesor dr. Matej Ambrožič. Grof BetMen odhaja iz politike Budimpešta, 9. maja. AA. Bivši predsednik madžarske vlade in voditelj opozicije grof Bethlen je poslal odprto pismo za časopisje. V tem pismu izjavlja, da se umika iz političnega življenja, ker se ne strinja s politiko, ki jo zdaj izvaja madžarska vlada. Smrtna nesreča v nemškem rudniku Berlin. 9. maja. AA. V premogovniku pri Hamu je včeraj nastala huda eksplozija. Tri delavce je ubilo, štirje eo nevarno ranjeni, 17 pa lažje. Eksplozija v francoski tovarni Pariz, 9. maja. AA- (Stefani): Iz Metza poročajo, da je blizu mesta nastala eksplozija v tovarni amoniaka. Tovarno je razneslo. Nevarno ranjenih je bilo 12 ljudi. Nogometna tekma za svetovno prvenstvo Milan, 9. maja. A A. Za nogometno tekmo med Italijo in Anglijo vlada ogromno zanimanje v Milanu in po vsej Italiji. 2e dozdaj je bilo prodanih za 1.200.090 lir vstopnic. Tekma se more smatrati kot finalna tekma za svetovno prvenstvo v nogometu. Kakor je znano si je Italija osvojila svetovno prvenstvo pri tekmah, pri kateiih Anglija ni sodelovala. Zdaj so torej preostale samo še tekme z italijansko reprezentanco. Tekmo med Italijo in Anglijo bo sodil nemški sodmik Wauwens. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno v vsej državi, ponekod dež, toplota bo nekoliko padla. Dunajska: Dopoldne bo še močno oblačno, vendar pa bo le malo padavin. Popoldne se bo nekoliko razjasnilo ter bo od časa do časa sončno in nekoliko topleje. Ali je Stalin bolj Rus ali bolj tioljševik? Po pariškem mnenju bo skušala Rusija vedno bolj aktivno posegati v evropsko mednarodno politiko Pariz, 9. maja. b. Glede mednarodnega položaja Rusije se po poslednjih negotovostih, ki so bile v zvezi z ostavko Litvi-nova, uveljavlja v tukajšnjih političnih krogih, kakor to kaže med drugim tudi pisanje francoskih listov, vedno bolj jasno mnenje. V Parizu — in, kakor zatrjujejo tu, tudi v Londonu — so slej ko prej prepričani, da Rusija ne bo odrekla svoje pomoči pri zgraditvi vzhodne obrambne fronte. Nihče resno ne računa z možnostjo prostovoljne ruske nevtrali-zacije in odtegnitve iz Evrope. Zlasti Potenzinovi obiski v Ankari, Sofiji, Buka-lešti in Varšavi dokazujejo po tukajšnji sodbi odločno voljo Rusije, da poseže v razvoj dogodkov na evropskem kontinentu. k čemer je po francoskem mnenju nuino prisiljena ako si hoče ohraniti značaj in pomen velesile. Po informacijah iz dobro poučenih francoskih krogov predstavljajo zadnji proti-predlogi angleške vlade Moskvi nekak kompromis med prvotno francosko zami- slijo trojnega sporazuma med Rusijo. Poljsko in Rumunijo ter angleškim načrtom enostranskih ruskih jamstev Poljski, Rumuniji in baltiškim državam. V ostalem pa Francozi takole presojajo smernice ruske zunanje politike po Litvi-novem odstopu: Ako bo za Stalinovo zunanjo politiko odločilen predvsem boljševizem, potem bo cilj njegove delavnosti spopad med Nemčijo in zapadnimi velesilami, ker bi tak spopad odprl možnosti svetovne revolucije. Ako pa je Stalin bolj Rus kakor bolj-ševik, potem je konsolidacija Rusije v miru gotovo njegov glavni cilj. To bi Rusijo avtomatično postavilo na stran obeh zapadnih velesil. Blum pri Edenu London, 9. maja. AA. (Havas) ministrski predsednik Leon Blum, ki je prispel v London, je bil danes na kosilu pri bivšem angleškem zunanjem ministru Edenu. Bivš nglež mora spati s tornistro poi glavo" Vojaška obveznost sprejeta v parlamentu tudi v drugem čitanju — Vojni minister o načrtu za nadaljnje vpoklice rezervistov vseh vrst S$dnl odmev volilne borbe Naši kraji in ljudje Pogreb ge Frančiške Fucljeve Velike Lašče, 9. maja Danes dopoldne smo rna našem idilično ležečem pokopališču pokopali blago Puc-Ijevo mater Frančiško, ki je v nedeljo mirno zaspala v večnost, stara že blizu 90 let. Pred domačo hišo nasproti cerkve se je zbralo veliko število pogrebcev iz bližnje in daljnje okolice. Prišli so tudi sreski načelnik dr. Brezigar in župan notar Lovšin iz Kočevja ter nekateri politični prijatelji senatorja Puclja iz Ljubljane. med njimi dr. Albert Kramer. zastopniki banovinskega odbora JNS Albin Koman. Milan Mravlje. Ivan Pipan in Rudolf Žitnik, zastopnik konsorcija »Jutra« dr. Milko Brezigar itd. Ob 10. se je razvil dolg žalni sprevod, v katerem so nosili več lepih vencev, v župno cerkev, kjer je bila maša zaduš-n.ca. po maši pa na pokopališče. Ob 11. je domača zemlja sprejela v svoje naročje zemske ostanke rajnke, o katere dobrem srcu in priljubljenosti je tako zgovorno govorila velika udeležba pri pogrebu. Naj v miru počiva po dolgem življenju, polnem dela in požrtvovanja! prvi vrsti pa si je prizadevala ohraniti in dvigniti narodno zavest Slovencev ob severni meji. Kakor povzemamo iz poročila tajnika Jožeta Prohazke, ima podružnica okrog 600 članov. O denarnem gospodarstvu društva je poročal direktor Gogala, ki je poudarjal, da je med našim premožnejšim meščanstvom še vse premalo razumevanja za delo Branibora. V imenu nadzornega odbora je Lojze Ložar predlagal razrešnico upravi. Za predsednika ljubljanske podružnice je bil vnovič izvoljen prof. dr. Martin Gorjanec, za podpredsednika odvetnik dr. Anton Urbane, v odbor pa direktor Josip Gogala, dr. Ivan Stular. dr. Fran Gabršček, sodnik Josip Kokalj. trgovec Fran Paulin in prof. Anton Oven. Pred zaključkom zborovanja je predsednik orisal narodnoobrambne naloge, ki jih je treba izpolniti ob naši severni meji. Razbita lobanja, žrtev alkohola Podlegel je 27'letni Edvard Lilek lz Laznice rahljaj Po mestih in trgih, v vsaki večji vasi sirom Jugoslavi je se ho bliščal s cerkvenega zidu, soie ali pa županskega poslopja ličen plakat letošnjega pomladnega Ljubljanskega velesejma ter vabil in klical v dnevih od 3. do 12. junija v belo Ljubljano. Pa tudi za mejami bo znanilec naše gospodarske delavnosti. Plakatni osnutek je izdelal akademski slikar profesor Ivan Vavpotič. Narodno obrambno delo Branibora Ljubljana, 9. maja V mestni zbornici je ljubljanska podružnica Branibora imela snoči svoj občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik prof. dr. Martin Gorjanec, za osrednji odbor pa je zborovalce pozdravil prof. Ivan Rudolf, k: .je poudaril, da pritiče našemu narodnoobrambnemu delu zlasti še v naših časih poseben pomen. Za Slovensko stražo je skupščino pozdravil g. Trebše. Predsednik g. Gorjanec je poročal o smernicah in delu v pretekli poslovni dobi. Narodnoobrambno delo se je vršilo v izrednih razmerah in v posebnem položaju, ki je posledica evropskega političnega dogajanja. Branibor ima kulturno nalogo, podpirati Slovence v tujini, da ne zapadejo raznarodovanju. Branibor poši-šilja rojakom onkraj meje sredstva za izobrazbo, knjige za knjižnice, note za pevske in tamburaške zbore, knjige za jezikovne in gospodinjske tečaje ter za božična darila slovenski mladini ob meji in onkraj me.je. V preteklem poslovnem letu je osrednji odbor organiziral nabiralno akcijo s pomočjo uspešnega srečo-lova. Ljubljanska podružnica je izdatno sodelovala v tej akciji. Lani se je v veliki meri pospešilo sodelovanje Branibora z ostalima dvema obrambnima društvoma, Ciril-Metodovo družbo in Slovensko stražo. Podružnica Branibora je storila v prid rojakom onkraj meja, kar je mogla, v Alai i bor, 9. maja Spet je padlo mlado življenje kot žrtev alkohola. Poročali snno že o napadu na 27-letnega Edvarda L i lek a, ki so ga našli na cesti iz Laznic proti vznožju Pohorja. V bolnišnici so ugotovili, da ima Lilek razbito lobanjo. Davi ob 6.45 je Lilek navzlic vnetim prizadevanjem zdravnikov podlegel poškodbam in umri. V zvezi z napadom na pokojnega Edvarda Lileka so izvedli studenški orožniki temeljito preiskavo, ki je v 24 urah razčistila ozadje tragičnega dogodka, ki je zahteval mlado življenje. Proti Laznici so se namreč vračali zvečer trije vinjeni moški, ki so spotoma streljali v zrak, očitno iz razposajene prešernosti. Nekdo od treh fantov je namreč dobil na tomboli 1000 din. V veselem razpoloženju so se nalezli dobre kapljice im so se zvečer vračali domov proti vznožju Pohorja. Orožniki so ugotovili, da so bili to neki J. Ponedeljak, F Eiletz in F. Novak. V soteski pod Pohorjem sta pr- va dva streljala s samokresom. Lilek se je tudi vrača! ob istem časju domov. Slišal je streljati. Ko se približal, je dejal fantom, naj mu izročijo oba samokresa, da ne bo nesireče. Lastnika samokresov pa nista hotela o tem ničesar slišati. Beseda je sledila besedi, nastal je pretep. Vsi trije so obkolili Lileka, ki je dobil tako silovit udarec z nekim topim predmetom po glavi, da je revež obležal z razbito lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je po 29-urni borbi s smrtjo podlegel smrtonosnim poškodbam. Vrli studenški orožniki so napadalce aretirali. Zanimivo je, da valijo vsi trije krivdo drug na drugega. Sedaj tiče v sodnih zaporih. Upati je. da se bo zadeva pred sodiščem razčistila m da se bo izkazalo, kdo je glavni krivec tragičnega dogodka. Mariborsko državno tožilstvo je za danes popoldne odredilo obdukcijo Lilekovega trupla v mrtvašnici na pob reškem pokopališču. Za žene. V, Imoio^e Pomladno pismo iz Milana Zaradi umora posestnika Kneza aretirana žena in sosedov sin Dežnik je speljal preiskavo v pravo smer Radeče. 9. maja V današnjem »Jutru« smo priobčili vest o krvavem zločinu, ki se jc izvršil v samotnih gozdovih Jatne na Dolenjskem. Dogodek je pretresel ves okoliš in ljudstvo govori samo o nesrečni smrti priljubljenega posestnika Josipa Kneza iz Prelesja. V teku ponedeljika, ko so odkrili že nekatere sledove, ki vodijo do razjasnitve krvavega zločina, so orožniki tudi žc aretirali nekatere osumljence. O dogodku smo zvedeli še naslednje podrobnosti: Jože Knez jc odšel zdoma že prejšnjo nedeljo 30. aprila. Namenjen je bil v Celje na tabor JRZ. Zdoma sc je napotil peš. Ker ga isti dan ni bilo domov, kafcor je obljubil, in tudi še naslednjega dne ne, so j nastala v domačem kraju razna ugibanja. Njegov sosied in dober prijatelj Jože Žon-ta se je odločil celo za pot zdoma, da bi morebiti le našel kake sledove, kje se sosed toliko časa brez prijave in sporočila zadržuje. Vso pot sikozi Jatno in tudi v Radečah je 6praševal za pogrešanim gospodarjem, a zaman. Nato se je odpeljal še v Celje in tudi poizvedbe v Celju so bile brezuspešne. Potrt se je vrnil sosed domov. Nato se je odločila dvanajstorica fantov in mož, ki je krenila iskat sledi za Jožetom Knezom. Kakor smo zabeležili, so ga našli mrtvega nedaleč od vasi Predloga, kjer je bil pokrit s smrečjem. Truplo je že po malem razpadalo. Roparski napadalec je žrtvi pobral ves denar in obrnil žepe, nato pa jo zavlekel med grmovje in zaJcriJ z vejevjem. Orožniki so brž začeli iskati sledi za roparskim zločincem. Na uho so jim prišle govorice, da je bil roparski umor le fingi-ran. Bojda je bil izvršen na nesrečnega Kneza napad le zato. da bi se ga odlkrižali. Zveze z napadalci je osumljena tudi Knezova žena, ki je imela zadnje čase z nekim vaščanom razmerje. Tako se je culo po vasi. Orožniki so nato obrnili smer preiskave v Knezovo hišo. Sprva se je žena otepala vsakega suma in je res kazalo, da jc nedolžna in da so govorice o njeni prepovedani ljubezni nastale le zaradi ljudske obrekljivosti, Orožniška patrulja je skušala dobiti pri Knezovi vdovi podatke, koliko denarja je vzel s seboj gospodar Jože pred odhodom na pot. Ž en.a je izpovedala, da je imel v dtuarnici tisočak, pri sebi pa imel tudi uro in dežnik, ki ga jc vzel s seboj na pot. V razgovor se je tedaj vtaknil 7-letni sinko umorjenega posestnika. Brez zle slutnje je pristavil: »Ja, ja. ata so imeli tudi dežnik... Saj I ga je zdaj že prinesel sosedov domov...« Fantičkova izjava je bila toliko pomembna, da so se orožniki v dobri veri, da imajo novo smicr v preiskavi, pričeli podrobnejše zanimati, kaj je v zvezi s skrivnostnim dežnikom. Res jc nato prišlo na dan, da je vzel oče Jože usodni dežnik v nedeljo zjutraj s seboj, proti večeru istega dne pa ga je že prinesel v hišo sosedov fant, o katerem so ljudje prišepetavali, da ima s Knezovo že: o nedovoljeno razmerje. Zdaj so imeli orožniki dovolj povoda, da trdneje primejo vdovo kakor tudi sosedovega fanta, ki je prinesel dežnik. Obema so napovedali aretacijo in ju odgnali v sodne zapore. Kakor pa govore ljudje, je bilo pri grozotnem roparskem napadu udeleženih še več drugih oseb. zato pričakujejo, da bodo nadaljnje aretacije kmalu pojasnile skrivnostni zločin. Sodno zdravniški ogled je potrdil, da je bil smrtonosen udarce po glavi. Napadalec se je poslužil sekire; potem pa je svojo žrtev še z nožem sunil v sjree. Vesela in ljubka trojica Ministra Alfieri in Tomic (oba v sred! desntf) v Jugostovenskem paviljonu v Milanu Novo mesto, 4. maja V vasi Obrhu pri Dolenjskih toplicah je povrgla krava posestnika in vinarja Jožeta Finka 3 docela normalne in zdrave teličke. Izredna plemenka, ki jo ima posestnik že nekaj let pri hiši, je montafonka. Posestniki iz vsega okoliša se ne morejo dovolj na-čuditi temu redkemu pojavu v naši domači živinoreji. Pričujočo sliko je posnej neki fotoamater pred Finkovo domačijo v Obrhu. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Milan, v začetku maja Na zelo svečan način je letošnji milanski velesejem, ki je istočasno obhajal 20-letnico svojega obstoja, zaključil glavni tajnik fašistične stranke minister Starace. Letošnji obisk je bil ' kljub politični razdraženosti, ki marsikateremu evropskemu državniku beli glavo, naravnost ogromen in je zabeležil nad dva milijona obiskovalcev. Tudi kupčija se je posebno poslednje dni stopnjevala in v vseh panogah zabeležila lepe uspehe. Mnogo strojev in raznih drugih predmetov in potrebščin, katere je morala Italija še pred nekoliko leti uvažati, sedaj že izvaža. Sem spada v prvi vrsti razno mehanično orodje in stroji za obrtniške, mehanične in industrijske delavnice, za katerimi je bilo letos veliko povpraševanje tudi iz inozemstva, v prvi vrsti iz Nemčije, ki je sama bila zastopana s 525 razstavljalci. Kakor smo že pred leti opazili, se je tudi letos v še bolj poudarjeni obliki ta gospodarska manifestacija Italije zrcalila v znaku gospodarske osamosvojitve, za katero stremi vsa italijanska gospodarska politika poslednjih let. Nekateri taki sintetični proizvodi kot na pr. oblačilni, se danes uveljavljajo v vedno večjem obsegu tudi na inozemskem tržišču in to tudi v Jugoslaviji. Posebno zanimivi so bili razstavni prostori in paviljoni znanih tvornic: Fiat, Ansaldo, Breda, Alfa Romeo, Isotta Fra-schini in drugih, ki zraven industrijskih in prometnih strojev proizvajajo vse vojaške in vojne potrebščine. Velika zasluga za tako veliki razvoj milanskega velesejma. ki je v dvajsetih letih obstoja dosegel zelo pomemben mednarodni značaj, gre v prvi vrsti neumornemu predsedniku, milanskemu veleindustrijcu in ustvaritelju italijanskega modernega cestnega omrežja. senatorju Puricelliju, ki je navdušen pristaš italijansko-jugoslovenskega sporazuma. Kljub veliki nesreči, ki ga je zadela v teku velesejma z izgubo blage soproge, je senator Puricelli bil za vso dobo velesejma na razpolago visokim obiskom, posebno še našemu ministru za trgovino in industrijo Jevremu Tomiču. ki je posetil milanski velesejem na njegovo povabilo. V jugoSIovenskem paviljonu je ministra Tomiča posetil in pozdravil v imenu vlade italijanski minister za kulturo in propagando g. Dino Alfieri, v katerega resor spada tudi turistična propaganda. Jugo-slovenskemu ministru je istočasno čestital k ureditvi jugoslovenskega paviljona in se v prisrčnem razgovoru laskavo izrazil o prekrasnih turističnih postojankah Jugoslavije, katerih slike so pokrivale velike stene paviljona. Najbolj ga je zanimal kraljevski Bled. Bohinj, Plitvice. Mimogrede je poudaril, da mora tudi itali-jansko-jugoslovensko turistično sodelovanje priti do večjega izraza, za. kar so dani obojestranski odlični pogoji. Da želi tesnejšega turističnega sodelovanja, je italijanska vlada pokazala z otvoritvijo svoje velike in moderne informativne in propagandne pisarne v jugoslovenski prestolnici. Ni pa. v tem oziru še nič ukre-njenega od strani jugoslovenske države in turističnih ustanov, ki zanemarjajo italijansko turistično publiko, katero bi lahko z uspehom usmerili v Jugoslavijo. Namen otvoritve jugoslovenske informativne in propagandne pisarne v Milanu, ki je istočasno središče jugoslovenskih izvoznih in uvoznih proizvodov in kjer ima nad 200 raznih tvomic in trgovinskih podjetij tesne trgovske zveze, zanje odobravanje tudi v trgovinskih krogih, ki pridejo kot solidni turisti prvi v poštev. Na čast jugoslovenskemu ministru je priredil senator Puricelli slavnostno kosilo v Stresi na jezeru Maggiore, predsednik milanske občine grof Galaratti-Scotti pa slavnostno čajanko v palači Marino. Minister je prisostvoval tudi slavnostni predstavi v Scali. Poslednji dan si je v spremstvu znanega veleindustrijca letal Capronija in raznih odličnikov ogledal istoimensko tvornico letal in avtomobilov Isotta-Fraschini ter druge važne industrije. Za turizem je bil ves čas prisoten g. Ponti, šef oblastnega turističnega odbora za Lombardijo. Letošnja sezona v milanski Scali se je zaključila zelo uspešno pretekli teden z opero »Fedoro«, v kateri sta pela glavni vlogi Iva Pacetti irt Begnamino Gigli. Oba sta bila deležna ogromnega aplavza. Vseh predstav je bilo 94. J. K. Docent dr. Oskar Reya: Vzroki potresa v Litiji V soboto zjutraj ob 5.10 je nenadno zbudil Litijčane iz sladkega spanja precej močan potres, ki ga je spremljalo predhodno močno podzemeljsko bobnenje. I/judje so se prestrašili in zbežali na prosto. Mnogo se je o tem govorilo in ugibalo, kaj naj bi bilo vzrok litijskega potresa. Splošno prevladuje mnenje tamkajšnjih domačinov, da se je v notranjosti sesul bližnji hrib Sitarjevec. V tem hribu so nekdaj kopali cinkovo rudo in pravijo, da je znotraj ves prevrtan in Votel. V teh votlinah naj bi se zrušile zgornje zemeljske plasti in votline nekako izpolnile. Da se to zmotno mnenje vsaj nekoliko razprši, podajam v naslednjem nekaj iz teorije o postanku potresov. Potresoslovci ločijo troje vrst potresov: 1. vdorne, 2. vulkanske in 3. tektonske. Po ljudskem mišljenju naj bd litijski potres spadal v prvo kategorijo. Pod vdor-nimi potresi razumemo take potrese, kjer se zemlja ali prav za prav kameniti sloji res sesujejo. Predpogoj za to so velikanske votline, kakor so kraške jame. Povsod v krševitem ozemlju opazujejo in čutijo več ali manj močnejše potrese. Deževna voda, ki je precej nasičena z ogljr-kovim dvokisom in ki si ga je navzela v zraku, razjeda apnenec in ga tako raztopljenega odnaša. Na kraju samem nastanejo votline in tako kraške jame. Od Časa dO časa se zrušijo stropi v teh jamah. kar strese vso bližnjo okolico m kar se čuti tudi na površju zemlje kot majhen, potres. Takih potresov je na našem Krasu zelo mnogo, ti pa so krajevni in ga občutijo samo prebivalci, ki stanujejo tik nad votlinami, ali vsaj v neposredni bližini. Takih kraških potresov oddaljenejši potresomerni aparati ne zaznamujejo, ker je sproščena moč premajhna. Kljub temu, da leži Ljubljana zelo blizu Krasa, teh vdornih potresov ljubljanski seizmograf ne zaznamuje, pač pa je litijskega, že iz tega razloga sledi, da je litijski potres nekaj več kot navaden vdorni potres. Drugo skupino predstavljajo vulkanski potresi, ki se javljajo samo v bližini delujočih ali nedavno ugaslih vulkanov. Vulkanska gnezda v notranjosti naše zemeljske skorje izločujejo stalno različne pline. čim več je takih plinov, tem večji je njihov pritisk na obdajajoče stene. Sčasoma obdajajoče stene počijo, kar povzroča potres. Tako si plini delajo pot na prosto, dokler ne izbruhnejo kot vulkan na površje. Potek vulkanskih potresov je zelo podoben vdornim kraškim; občutijo jih samo najbližji prebivalci in zaznamujejo jih samo bližnji seizmografi. Takih potresov je zelo mnogo na primer v okolici Vezuva v Italiji. Ljudje so na te krajevne potrese tako navajeni, da se zanje sploh več ne zmenijo. Kaj zato. če se pod njioni zemlja nekoliko potrese, oni mirno spe dalje. Tretjo virsto potresov predstavljajo ta- ko zvani tektonski potresi in ti so prav za prav pravi potresi, ki povzročajo toliko strahu in so prava šiba božja nad hudobnim človeštvom (ki nima drugega pametnejšega opravka na tem svetu kot večno misliti in pripravljati se na vojne). Tektonski potres je največja nevarnostna svetu za ljudi. Pri nobeni drugi katastrofi, prirodni ali umetni (vojne in bolezni), ne pride v par sekundah toliko ljudi ob živ- i ljenje kot pri katastrofalnih potresih. Pomislimo samo na japonske in druge potrese, pri katerih so bila porušena v par trenutkih milijonska mesta. Jokoha-ma, San Francisco ali v naši bližini Messina. in tudi ljubljanski potres 1. 1895 ni bil malenkosten. Tektonski potresi imajo svoj vzrok, kakor beseda tektonika že sama pove, v grajenju oblik zemeljskega površja. Vemo, da je zemeljsko površje sestavljeno iz zelo globokih morij in zelo visokih gorovij. Površje je tedaj nagubano. Kako te gube nastajajo, še ni raziskovalcem jasno. Najbolj umljiva domneva je ta, da se naša zemlja, ki je bila prvotno v plinskem stanju, nato v žareče-tekočem, dokler ni dobila sedanje trde skorje, še nadalje ohlaja in zato krči. Njeno površje se na gotovih mestih seseda, kar nam je dalo morske globine. Ker je naša zemlja okrogla, se to sesedanje vrši v obliki nekakega zabijanja klina, če se pa neka masa na dveh mestih v obliki klina vdira, se mora med tema mestoma dvigniti, kar I nam je dalo kontinente in na njih visoka gorovja. čim bolj se zemlja ohlaja, tem bolj se krči in seseda, in tem večji je stranski pritisk na kontinente. Gorovja se v^pe- I njajo, pri čemer zemeljsko površje poka. Seveda se vse to vrši silno počasi. Ti procesi se vrše tako rekoč nevidno pred našimi očmi, ker je naša življenjska doba prekratka. Celo več, — vsa človeška zgodovina je prekratka, da bi zapazila spreminjanje zemeljskega površja. To traja milijone in milijone let. Le zdaj pa zdaj zaznavamo pokanje zemeljskega površja v obliki potresov. Takrat se zemeljski sloji zganejo komaj za milimeter ali pa celo manj. Kakor se zemeljsko površje v velikem na nekem mestu vseda. na drugem pa dviga, tako se tudi v malem v kakem gorskem sistemu na nekem mestu pogreza, na drugem pa dviga. Geologi so s svojimi metodami ugotovili povsod v gorah mesta pogrezanja. Taka mesta se vlečejo zelo na daleč in jih imenujemo prelomnice. V prelomnih črtah nastajajo doline. kjer tečejo glavne reke. Izrazito prelomno črto predstavljata naša Savska in Dravska dolina. Le poglejmo si obe strani na Gorenjskem. Desni breg Save, to je severna stran Triglavskih Alp stnmo, mnogokrat v obliki stene, pada v dolino, medtem ko se levi breg, to je južna stran Karavank položno vzpenja. Podobno je v dolini Drave. Karavanke se na severni strani strmo spuščajo v Koroško, med tem ko se pobočja na nasprotni strani Drave položno dvigajo navzgor. Na dlani leži sedaj dejstvo, da so se zemeljski skladi ob severni strani Karavank m Triglavskega pogorja prelomili in se ob severnih stenah pogrezajo. Prelomnice so zelo pogoste na talkih mestih, kjer kakšen gorski s>tem prehaja v drugega. Tak primer je pri nas, kjer alpske gorske verige prehajajo polagoma v Dinarsko gorovje. Tu so prelomnice zelo pogoste in sekajo celo druga drugo. V našem Zasavju je zelo mnogo takih prelomnic. Vzdolž njih se navadno javljajo mineralni in topli vrelci. Ob prelomnih črtah more voda prodreti zelo globoko v notranjost zemlje, kjer se navzame bodisi novih mineralnih snovi, zlasti žvepla, ali pa se segreje od bližnje lave. Vzdolž prelomnic se tudi pojavijo vulkani, kajti ravno mimo prelomnih črt je dana največja možnost, da prispejo notranji plini ali celo lava na dan. Ob naših zasavskih prelomnicah se pojavlja kar cel sistem tofplih in mineralnih vrelcev. V najbližji bližini Litije leže terme Medija-Iziake, Rimske Toplice. Laško in dalje ob Savi čatežke toplice, ki dajejo vodo do 60 stop. toplo. Litijski potres je tedaj tektonskega ima- čaja. Pojavil se je ob eni izmed tamkajšnjih prelomnic. Zemeljski skladi so se nekoliko pogreznili, za koliko nihče ne ve. na vsak način pa za zelo majhno mero. morda 1 mm ali manj. kar je za naše oči nevidno. Ta premik se je zaradi elastičnosti notranjih trdih kamenin prenesel na okolico, da je vzvalovila na podoben način, kakor če bi udarili s palico po vodi. Ljudje, ki so potres čutili, pravijo, da so se zazibali kakor v čolnu, če gre val pod njim. kar popolnoma odgovarja teoriji tektonskih potresov, če bi se zrušili skladi v Sitarjevcu, kar nekateri domnevajo. bi tega zibanja ne bilo in bi se hiše samo potreste. kakor če bi padel težek predmet s stropa na tla. Litijski potres spada v f'stem potresov, ki se javljajo od r .V. vzdolž Savske dol ne oroti Gorenjski. Domače vesti « Posvetitev temeljev cerkve sv. Sav'e * Izlet v Ljutomer h konjskim dirkam, v Beogradu. Danes bodo v Beogradu veli- | v Novo mesto in k ogledu županove jame, ke ver.-k e in narodne slavnosti ob posvetitvi temeljev veličastnega svetišča sv. Save na Vračarju. Začetek slavnosti bo ajutraj slovesna služba božja v stolni cerkvi. od koder se bo razvila veličastna procesija na Vrača r k blagoslovitvi temeljev svetišča sv. Save. Organizacijo proslave je izvedel proslavni odbor posebej pa je še beograjska mestna občina naslovila na prebivalstvo apel, v katerem naglasa, da je udeležba pri proslavi ne samo verska, temveč tudi nacionalna dolžnost. * Diplomirani so bili na ljubljanski univerzi za inženjerje gg. čičin-šain Ratko iz šibenika, Petelin Alfred, Stare Ostoj in Kodela Matija iz Ljubljane. Mladim inže-njerjem čestitamo. * Romanje severnih borcev na Oplenac je zaradi tehničnih ovir, zlasti pa zaradi nastopajoče poletne sezone in na željo številnih prijavljencev, preloženo na jesen. Romanje bo najbrž v dneh od 8. do 11. septembra. Članstvo LKB bo pravočasno obveščeno o točnem datumu potovanju in drugih podrobnostih. dtenskl snet daje /irednost našim elegantnim.lahkim, roöuprosiim očalam, totere se nabavite pri LJUBLJANA PASAŽA nebotiönika • Novi grobovi. V starosti 73 let je umrl posestnik g. Ivan Kapelj. Uglednega gospodarja bodo danes ob pol 16. spremili iz mrliške veže Stara pot 2 na farno pokopa, lišče v Dev. Mariji v Polju. — V Žužemberku je umrl g. Tone Križnik, sodni ofi-cijal. Zapustil je vdovo in Tičerko. Prepeljali ga bodo v Ljubljano, kjer bo pogreb jutri ob 17. od stare mitnice na Tržaški cesti na viško pokopališče. — Iz Orehove vasi bodo danes spremili na slivniško pokopališče g. Ivana žigarta, posestnika, ki je umrl v ponedeljek v starosti 72 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! # JugOslovensKo fti/.pojoško društvo bo imelo svojo letno redno skupščino 29. t. m. o') lrt- v kopališču Lipiku, kjer bo zasedal tudi peti jugoslovenski protituber-kulozni kongres. Na tem kongresu bo re-feriral g. dr. Neubauer o najnovejših metodah kirurškega zdravljenja tubevkulo- Med koreferenti za to temo bo g. dr. .„avrič, pri referatu g. dr. Malojčiča pod naslovom Tuberkuloza in vas« pa bo ko-referent g. dr. Furlan. Kongres prireja Jugoslovenska protituberkulozna liga ter Jugoslovenvko ftizeo'osko društvo, udeleženci pa naj se javijo centrali protituber-kulozne lige, Beograd. Zeleni venac 1. OB 50-L h i NiCi USTANOVITVE % A BIRMO UH K IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH L I i*, € K R N K UURUANA WOLFOVA U< ICA * Rušenje starega Beograda. Na trgu pred železniško postajo v Beogradu podirajo nekaj stai ih poslopij in bo tako izginila s površja tudi dolga pritlična hiša, v kateri je bila starodavna kavarna ;Obi-lič,. Tako bo izginil spet kos starega Beograda in bo debil tudi ves preostali stari okoliš pred železniško postajo v kratkem novo moderno lice. z jeseniško mrsfno zavetišče na Pisarjih je projektiral g. inž. Jože Platnar iz Ljubljane in ne g. inž. Seiajnik, kakor je bilo včeraj po pomoti navedeno v poročilu o tej velevažni socialni ustanovi Jesenic. — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Ogl. rea. S. br. 30474/55. * Neurje v Y°jvodini in Dalmaciji. Du- navska banovina je odredila posebno komisijo. da bo precenila škodo, povziočeno od straprega neurja v soboto in nedeljo v Novem Sadu in okolici. V soboto zvečer so bile najprej močne plohe, pozneje pa se je vsipala debela toča. ki je strašno epu tosila vinograde m sadonosnike. Veliki vrtovi Novega Sada in okolice so popolnoma uničeni a tudi vinograd; in sadovnjaki so cd debele toče tako okleščeni. da gre škoda v milijone. Iz Splita. Šibenika in Dubrovnika pa poročajo upravi primorske banovine o veliki škodi, ki jo je povzročila orkanska burja, združena s ploho. Po burji so bili hudi nalivi in so hudourniki razorali njive, vrtove in vinograde. * Revija Južne Srbije na svetovni razstavi v New YoiKu. v južno-srbskih äh-jih se je več dni mudila domača filmska ekspedicija iz Beograda ki je po naročilu iz Londona posnela celo vrsto filmov, ki bodo predvajani v narodopisnem oddelku svetovne razstave v New Yorku. Ek-spedicija je obhodila najvažnejše turistične kraje Skoplje—Tetovo—Mavrovi hani Sv. Jovan—Ohrid. Film bo prikazoval vse lepote srbskega juga. tujemu svetu pa bo odkrival tudi lepote narodne pesmi. Ta filmska ekspedicija je na svoje delo lahko ponosna, ker bo kot prva v velikem obsegu v zvočnem in tiemem filmu predstavila širnemu svetu Južno Srbijo. * Učiteljstvu škofjeloškega okraja! Zaradi nepredvidenih zaprek zborovanja v soboto 13. t. m. ne bo. Zborovanje je preloženo na soboto 20. t. m. * šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, bodo za sre-ze Kranj, Radovljica in škofja Loka v torek dne 6. junija ob 8. uri pri sreskem na. čelstvu v Kranju. Interesenti naj pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. SARDELNA PASTA »NEPTUN« JE NA VIŠKU KVALITETE — PROIZVOD NAJVEČJIH DOMAČIH TOVARN SARDIN »NEPTUN« D.D. SPLIT. * Problem bolnišnic v primorski banovini. Načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi v Splitu je zbral podatke, ki kažejo ves problem zdravstvenega skrbstva in bolnišnic v primorski banovini. Po osvobojenju je imela banovina samo tri bolnišnice v Splitu, šibeniku in Livnu, potem pa ser uredili še bolnišnice v Kninu, na Gradini in v Zemuniku. Kot zadnja je bila leta 1934. urejena bolnišnica v Biogradu. Bolnišnica v Livnu je bila letos nameščena v novem poslopju, v Kninu in Zemuniku pa sta bili bolnišnici razširjeni. Pri vsem tem prizadevanju pa še vedno odpade v primorski banovini ena bolniška postelja na 642 prebivalcev, dočim je v dravski banovini na 373, v savski pa ena bolniška postelja na 560 prebivalcev, število bolnišnic in" prostora v njih je torej nezadostno, problem zdravstvene službe pa je otežkočen tudi zaradi tega. ker dolguje država bolnišnicam v primorski banovini nad 12 milijonov ,dolg občinskih uprav pa presega že 35 milijonov. * Hitro prijet tat. Te dni se je peljala hčerka posestnice Brinovčeve Jožefe iz Radne mimo domače zidanice in opazila, da je bilo skozi streho v zidanico vlomljeno. Dognala je, da je tat odnesel trsno škropilnico. Ko je odhajala, je opazila na tleh trsno žagico, ki jo je bil tat izgubil. Vlom jo prijavila orofnikom na Radni. ki so se takoj napotili za sledjo in prišli do Perčevih na Golem vrhu. Tam so vprašali sina Ivana, ah pozna žagico. Izjavil jim je, da je njihova last. Prav tako je tudi gospodinja rekla, da je žagica res njihova. Na podlagi teh izpove. i šili preiskavo in našli trsno škropilnico na podu zakopano v senu. Zaslišani Pere Ivan je dejanje priznal. Iz Ljubljane u — Spominski lik pokojnega književnika dr. Ivana Laha je včeraj dovršil kipar Nikolaj Pirnat. Večtedenski trud je kronan s častnim umetniškim uspehom: umetnina je bila deležna polnega priznanja vseh, ki so jo doslej videli. S prav posebnim zadovoljstvom pa so si ogledali kip odborniki spominskega odbora, predvsem pokojnikovi najožji prijatelji - »mušketirji«, ki bodo v nekaj tednih lahko mirnega srca po častno opravljeni nalogi izročili pokojnikov spomenik slovenski javnosti. Visoko število darovalcev za spomenik bo nedvomno prav tako. kakor pokojnikova najožja družba, našlo zadoščenje nad tem, da bo krasil pisateljev grob res lep umetniški spomenik. Odbor ce je včeraj dopoldne zbral v umetnikovem ateljeju in sestanek je potekel ob navzočnosti pokojnikove go-spé vdove v ljubeznivem slogu pariške ver-nisaže, prijateljskega ocenjevanja umetnine in razgovoru o nadaljnjih načrtih za odkritje spomenika. Lik, ki je že v ilovici dosegel toplo priznanje, so popoldne posneli v mavec in zdaj ga bo livar Mostar prelil v bron. O odkritju spomenika bomo javnost seveda še podrobno obvestili. Da bo svečanost za nekaj dni preložena, ni škoda, pač pa je poglavitno, da bo dr. Ivan Lah res dobil spomenik, kakršnega si je zaslužil. u— šentjakobska okrajna organizacija JNS priredi v nedeljo dne 4. junija t. 1. celodnevni avtobusni izlet na Kurešček. Potrebne informacije se dobe pri g. Francu žitniku, Rožna ulica 15/1., kjer se sprejemajo tudi prijave najkasneje do 1. junija. Vabljeni so vsi člani organizacije, da se izleta udeleže s svojimi družinami. u— Zanimivo in danes zelo aktualno predavanje, »kako uredimo naše domove in kleti proti letalskim napadom« bo pod okriljem Komiteja tehničnega dela na splošno željo ponovil priznani predavatelj g. prof. Dimnik Stanko v četrtek, 11. t. m. ob 20. v dvorani Udruženja jugosl. inže-njerjev in arhitektov v Ljubljani, Kongresni trg 1/n. levo (Kazina). S tem je dana možnost, da se udeleže tega posebno danes tako važnega predavanja tudi vsi oni, ki so bili zadnjič zadržani ali ki so morali radi prevelike udeležbe in natrpa-nosti dvorane očit; domov. K nastopnemu javnemu predavanju vsi toplo vabljeni, posebno pa hišni posestniki in stavbeniki. Vstop prost! u— Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani bo imela danes ob 18. svoj redni občni zbor v prostorih mestnega fizi-kata (Mestni dom, II. nadstropje). Vabljeni so vsi člani in oni, ki se za proti-tuberkulozno borbo zanimajo. u— Akademski odsek JugosIovensko-bolgarSke lige. Drevi ob 19 bo seja akademskega odseka v prostorih starešinske organizacije. — Tajnik I. u— Dar za CMD. Rodbina inž. Mile Treo daruje za šentpetrsko CMD namesto cvetja na krsto blagopokojnega g. Viktorja Rohrmanna 100 din. PREDSTAVE ob IG, 19 21 h Premiera zabavne filmske operete NOČ V MAJU s temperamentno Mariko Rökk in Viktor Staal. Režija Gorga Jakoby. Ples, petje, humor, razvedrilo za vsakega. I na Limbarsko goro in v Trst, Gorico ter Postojno in krožni izlet v Videm, Benetke in Padovo priredi Tujsko prometna zveza. Vse informacije v vseh biletarnah »Putni-ka«. (—) u— Občni zbor Jugoslovensko-bolgarske lige v Ljubljani bo v torek 16. t. m. ob 20. v klubovi sobi restavracije »Zvezde«, Kongresni trg 1. z običajnim dnevnim redom. — Odbor JBL. u— Darilo. Gospa Pavla Oblakova, vdova po sodniku, je poklonila Din 200 Jugoslovanskemu podpornemu društvu v počastitev spomina ' svojega pokojnega sina Lenka. Iskrena hvala. u— Za staro cukrarno je darovala tvrdka Ignac Vok. trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji ter rezervnimi deli v Tavčarjevi ul. 7, dva šivalna stroja, da bodo imele delo tudi brezposelne delavke s krpanjem obleke revežem ter z izdelovanjem za cukrarno potrebnega perila in obleke za varovance. Mestno poglavarstvo izraža velikodušnemu dobrotniku revežev najlepšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih ter ga priporoča tudi drugim trgovcem za zgled! u— Gostovanje šentjakobskega gledališča v Mostah. Drevi ob 20.15 gostuje v dvorani kina »Moste« šentjakobsko gledališče z »Dobrim vojakom švejkom«. šentjakobčani bodo gostovali z lastno sce_ nerijo in kostumi. Opozarjamo, da je to edino gostovanje v letošnji sezoni. I KINO SLOGA, tel. 27-30. S-iino še danes in jutri! ob 16., 19. in 21. uri. Režija: STEFAN SZEKELY v gl. vi.: Ernst Vereoes, Irena Aga.v, Georg Denes POROČNO POTOVANJE Vesela in zabavna komedija, mladih zaljubljencev. I DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16., 19. in 21. Dekle In njenih 100 Dina Derbin in Leopold Stokowsky KINO UNION Tel. 22-21 Največji muzikalni velefilm sezone, ki je žel pri občinstvu največje dopadenje i——MflBflMi e— Dijaški kuhinji v Celju je poklonila uprava pododbora UROIR v Celju 100 din v počastitev spomina zvestega člana, pokojnega rezervnega kapetana I. razreda g. Vekoslava Medveška. e— žrtev napadalca. Na Brezju pri Rogaški Slatini je neki delavec v soboto v prepiru napadel 21-letnega delavca Ivana črešnarja iz Brestovca pri Rogaški Slatini in ga zabodel z nožem v levo stran hrbta, črešnarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. »VEČER NARODNE UMETNOSTI«, KI BI SE MORAL VRŠITI 15. MAJA" OB 20. URI V DVORANI »UNION« ODPOVEDAN. AKADEMSKI NARODNO-OBRAMBNI SVET u— Jože Wimmer, inženjer, zdravnik in vsesplošni strokovnjak, aretiran. Nedavno smo poročali o pojavu mladega sleparja. ki je v Ljubljani in drugod odnesel raznim tvrdkam nekaj radio-aparatov, češ da jih kot trgovski zastopnik kupuje za podeželske interesente. Razen za radio se je fant zanimal še za razne druge stroke, za manufakturo, galanterijo itd., a kjer je mogel, je odnesel tudi kaj zlatnine in denarja. Pred dnevi so ga orožniki skoraj zajeli v vlaku med Metliko in Karlovcem, a je planil iz vagona in se pridružil ciganom. Iz Bele Krajine se ie pritepel v Zagreb, kjer se je izdajal za elektroinženjerja, nekaj časa pa je nastopal tudi kot dr. Sonnenfeld, specialist za notranje bolezni Čeprav je bil komaj 20 let star, je Jože Wimmer, kakor se fant. ki je iz Laškega doma, v resnici piše, prav dobro izhajal. Pred dnevi je bil aretiran v Mirarharski ulici v Zagrebu, ko je pravkar prodajal kos manufaktur-nega blaga sumljivega izvora. Wimmer se je moral zaradi svojih sleparij zagovarjati najprej v Zagrebu, nato pa se bo še v Ljubljani. Lepo darilo za vsakogar kakor birmanca, pridnega dijaka, je fotoaparat Balda optiko 1.6.3 — lepo torbico in 2 filmom Isochrom vse skupaj za Din 320.—. — Razvija in kopira res prvovrstno! Naš ček. račun je štev. 13-285. — Naša telefonska štev. 2566 in 2567. — Zunanja naročila poštnoobratno! Se priporoča Foto Tourist — Lojze šmuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8 in podr. PREŠERNOVA 9. u— Za drugi majski večer, ki bo v soboto ob 20. v Kazini, so vabila že razposlana. Eventualne reklamacije naj se naslovijo na Mladinski odsek Strelske družine, Masarykova cesta 14/11. Iz Celja Gasilska proslava. Gasilske čete iz celjskega okrožja so v nedeljo proslavile gasilskega patrona sv. Florijana. Pred 8. zjutraj se je zbralo članstvo gasilskih čet iz Celja, Gaberja, z Babnega, l^opate, Te-harja, iz Levca, Tmovelj in Škofje vasi pred gasilskim domom v Gaberju in odko. rakalo z godbo na čelu v opatijsko cerkev k maši, pri kateri je pel pevski odsek ga-brske gasilske čete. Po maši so krenili gasilci v sprevodu z godbo na čelu v gasilski dom na dvorišču mestnega poglavarstva, kjer je bila kratka proslava, združena z odlikovanjem zaslužnim gasilcev. e— Vlom na Bregu. V noči od nedelje na ponedeljek je nekdo vlomil v Klajnško. vo gostilno na Bregu. Splazil se je na dvorišče, vlomil z dletom vrata ter odnesel natakarici iz gostilne dva para nizkih čevljev ter večjo količino cigaret in cigar v skupni vrednosti 260 din. V to gostilno je bilo že lani vlomljeno na isti način. e— Dve nesreči. V nedeljo ob 16. je neki kolesar na cesti pri Majdičevem mlinu podrl 78-letnega nočnega čuvaja Lovrenca Vrečarja s Sp. Hudinje na tla in mu zlomil levo roko v ramenu. Med nogometno tekmo SK Celje : SK Slavija, ki je hila v nedeljo popoldne v Mariboru je neki igralec Slavije podrl igralca SK Celja, 18-let-nega trgovskega pi-aktikanta Franca Ve-denika iz Celja. Vedenik si je pri karam-bolu zlomil levo ključnico. Vrečar in Vedenik se zdravita v celjski bolnišnici. AVTOBUSNA PROGA LJUBLJANA - SUŠAK Dnevni vozni red veljaven od 15. maja 1939* 5.45 9.15 LJUBLJANA, UNION 20.10 23.— 6.— 9.30 LJUBLJANA, METROPOL 20.— 22.51 7.44 ŽUŽEMBERK 21.10 11.10 RIBNICA 18.20 8.50 11.42 KOČEVJE 17.32 19.55 12.15 * 15.— SUŠAK 14.30 16.30 „JADRAN", avtobusno podjetje d. d., Ljubljana e— Tragični dogodek v Novi cerkvi. Pred dnevi smo poročali, da je 18-letni po. sestnikov sin Konrad Črepinšek iz Vizor pri Novi cerkvi v četrtek 4. t. m. ob 20.30 na cesti v Novi cerkvi zabodel 22-letnega posestnikovega sina Ivana Sivko s Hudinje pri Novi cerkvi z nožem v srce in ga usmrtil. O tragičnem dogodku smo izvedeli naknadno naslednje podrobnosti: Usodnega večera se je vračal Konrad črepinšek z dela na posestvu v Novakah domov v Vizore. Na cesti v Novi cerkvi sta ga napadla Ivan Sivka in Ivan Trobiš. Navalila sta nanj in ga začela pretepati, čre. pinšek je dobil sedem udarcev, kar je pozneje ugotovil tudi zdravnik, črepinšek, ki je bil šele pred kratkim operiran na slepiču, je prosil oba napadalca, naj ga pustita v miru, in jima dejal, da je šele prišel iz bolnišnice. Napadalca pa nista odnehala. V sili je izvlekel črepinšek. ki je bil že ves onemogel, iz žepa nož, zamahnil proti Sivki in ga zabodel naravnost v srce. e— Manufakturo je kradel. V soboto popoldne je stopi) v manufakturno trgovino g. Miloša Pšeničnika na Kralja Petra cesti 18 letni krojaški pomočnik Stanko N. iz Zagreba in začel izbirati blago za moško obleko. Izkoristil je ugoden trenutek, skril 9.60 m dolg kos moškega sukna v vrednosti 2.800 din pod plašč in izginil. Tatvino so takoj opazili in obvestil! policijo. Stražnik Zakrajšek je kmalu izsledil storilca v neki veži Za kresijo, kjer je tlačil ukradeno sukno v aktovko. Tatu so izročili so. dišču, blago pa so vrnili g Pšeničniku. Gostilničar g. Dondjivič v Prešernovi ulici je včeraj prijavil, da je neki mladenič shranil v soboto ob 12.30 pri nJem 3.30 m dolg kos moškega sukna. To sukno je vredno 726 din Policija je ugotovila, da je tudi to blago ukradel Stanko N. in sicer v Hla-dinovi tr gori ni. Verjetno je, da je fant izvrši! v Celju še več sličnih tatvin. e— Kolektivna razstava del akad. slikarja prof. Alberta Sirka, prirejena v okviru Celjskega kulturnega tedna v mali dvorani Celjskega doma, bo odprta samo še danes Iz Maribora a— Poslednja dramska premiera v letošnji gledališki sezoni bo v četrtek 11. t. m. V J. Kovičevi režiji se uprizori zabavna poljska komedija »Hollywood«. a— Opozarjamo na enkratno gostovanje Mrakove igralske skupine v Narodnem gledališču. Gostje bodo vprizorili tragedijo »Grohar«. Ker delo režira in v njem tudi nastopa avtor sam. bo prireditev na zanimivosti še pridobila. Mrak je zrežiral z velikim uspehom že troje svojih del. med nas pa pride prvič s svojo skupino v petek 12. t. m. Vstopnice se dobe že prej tudi pri blagajni Narodnega gledališča. a— Posestno gibanje Izidor Ohrenstein -Obradovič je predal trgovcu Karlu Jan-čiču hišo v Ulici kneza Koclja 17. za 650.000 din. Prof. dr. žgeč je prodal trgovčevi soprogi Jerici šlik hišo in parcelo v Kosarjevi ulici 57. za 232.500 din. a— Novo trinadslropno stanovanjsKO hišo gradi stavbenik Ivan Slokan iz Ljubljane na Ruški cesti 1. Gradbeni stroški se računajo na 580.000 din. a— KrvaVo obračunavanje. 28-letni rudar Martin Mohorko se je vračal ponoči z nekega vinotoča v Studenicah pri Polj-čanah domov. Iz zasede pa je planil nanj neznan napadalec, ki ga je porezal z nožem po hrbtu in desnici. Domačini so našli Mohorka nezavestnega in vsega krvavega na cesti. Pripeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je precej recno. a— Za las je ušel smrti 27-letni Franc Grebene, ki se je vozil z enovprežnim vozom proti Rušam. Pred Rušami pa je očividno preslišal signal in se je znašel sredi železniške proge med spuščenima zapornicama. V zadnjem hipu se je posrečilo spraviti voz s tračnic. V naslednjem trenutku je že prisopihal vlak. a— Zločin? Pri Fali so našli truplo neznanega utopljenca ki ga je naplavila Drava. Truplo je bilo že nekaj dni v vodi. Utopljenčevo identiteto še ni bilo mogoče ugotoviti. Na utopljenčevi glavi so vidni sumljivi znaki poškodb. Utopljenčevo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Selnico ob Dravi. Ker domnevajo zločin, so orožniki obvestili o najdbi državno tožilstvo, ki je zaradi sumljivih okoliščin odredilo obdukcijo neznančevega trupla. a— Bodljikava past prek„ ceste. V bližini dr. Krekove in Aleksandrove ceste v Studencih sta zavozila Alojzij Vele in Fric Priberšek v bodljikovo žico. ki so jo potegnili zlikovci preko ceste in jo pritrdili na obcestnih stebrih. Oba kolesarja sta se občutno poškodovala. Studenški orožniki pa so zadevo kmalu razčistili ter prijavili zlikovce državnemu tožilstvu. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri v četrtek obakrat ob 20. film »žena se je zaljubila«. Kot dodatek Paramo unto v žurnal. (—) Iz Novega mesta n— Sresko učiteljsko društvo za novomeški srez je zborovalo ob lepi udeležbi članstva v soboto 6. t. m. v Novem mestu. Vse zborovanje, ki ga je vodil g. podpredsednik Marinč namesto v žusem premešče. nega predsednika g. Menarda. je bilo prav razgibano, saj so se obravnavala važna stanovska vprašanja, kakor situacijsko poročilo, napredovanja, resolucija Kmetske zveze itd. Ker je odpadlo predavanje tov. Vranca, se je učiteljstvo pogovorilo o svojih vtisih s hospitacije na poskusni bežigrajski šoli ter razmotrivalo vprašanje nacionalne vzgoje, higiene na vasi ter potrebo po gospodarskem dvigu prebivalstva našega sreza. Skoraj vse učiteljstvo je živahno posegalo v debato Kot gost se je zborovanja udeležil tudi sreski šolski nad. zornik. ki je podal neka: pojasnil upravnega značaja in navodil za uradno konferenco, ki bo ob priiiki zborovanja dne 10. junija. Iz Gornjega grada g— živinozdravnika nujno potrebujemo po odhodu g. veterinarskega nadsvetnika Franja Lobnika. Po njegovem odhodu ni oblastvo poslalo nikakega namestnika, tudi se ni naselil n:kak zasebni živino-zdravnik in tako je sedaj naš obširni okraj že blizu dva meseca brez veterinarja in morajo kmetje živini iskati pomoči v Braslovčah aH celo v Celju. Naj blagovoli oblastvo nemudoma ukreniti potrebno, da se temu velikemu nedostatku v najkrajšem času od pomore. g— Birmovanje se prične v našem okraju prihodnji mesec. V Gornjem gradu bo birmovanje na nedeljo 25. junija. Ker ni bilo birmovanja že 6 let, bo v vseh krajih pristopilo veliko število birmancGV. Naši hišni posestniki že pridno belijo hiše in lepšajo vrtove g— Florjanov sejem je bil letos zelo živahen. Bilo je mnogo ljudi, a kramarji so se pritoževali, da so malo prodali. Čutilo se je, da zaradi pomanjkanja vode splavarji niso mogli z lesom proti jugu in tako ni bilo denarja. Gasilska četa je slovesno obhajala svojega patrona. Po več letih je spet bilo ta dan lepo vreme. g— Pomanjkanje osebja v naši sodni pisarni še vedno nI odpravljeno. Na mesto upokojenega nadoficiala še ni prišel nihče in so ostali uslužbenci preobloženi z delom. Naj se tudi tu v kratkem odpo-more! g— Uradne ure na našj davčni upravi ne odgovarjajo želji pretežne večine našega prebivalstva, ki si želi, da posluje naša davčna uprava neprekinjeno od pol 8. do 14. ure, kakor imajo uradovanje vsi drugi naši uradi že več let in se jc pokazalo tako uradovanje najbolj ustrezajoče prebivalstvu glede na avtobusne zveze in oddaljenost strank od sedeža okraja. Davčna uprava je dobila te dni od nadrejene oblasti sporočilo, da uraduje neprekinjeno le v mesecu juliju in avgustu. S tem je ustreženo le uradništvu. ne pa strankam. Sicer pa prav v teh dveh mesecih, kakor povsod v vseh uradih, najmanj obiskujejo stranke urad, ker je prebivalstvo že privajeno na sodne počitnice in smatra te počitnice sploh za počitnice vsem uradom. V tem času se tudi vrši glavno delo na polju in obiskuje prebivalstvo prav malo Gornji grad, ki ima takrat letoviščarsko sezono. Naj finančno ravnateljstvo blagovoli upoštevati želje prebivalstva. * MOKRONOG. Umrl je v bolnišnici v Zagrebu 5. t. m. g. J. Duič, brivec v Mokronogu. Pokojni je bi! po rodu Hrvat, odlično naprednega in narodnega mišljenja in zaveden član mokronoškega sokolskcga društva, ki je vsikdar prijel za delo. kjer je bilo potrebno. Na pomoč tega debraine se je društvo vsikdar Lahko zaneslo. Skrbel je tudi. da so tudi njegovi tislužben-ci redno zahajali v sokol?ko telovadnico ter je bil lep zgled mnogim gospodarjem in mojstrom. Zapustil je ženo tudi vneto sokolsko delavko in ima gimnazijca vrlega Sokoliča, ki obiskuje šolo v Požegi. Sokolsko društvo v Mokronogu bo ohranilo pokojnega brata v blagem sp:minti — njegovim zaostalim pa iskrtno bratske sožalje. R D I C Sreda, 10. maia Ljubljana 12: Baletna glasba (plošče). - 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Duet citer (gg. E. Mezgolits in M. Hebein). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Letalska industrija in država (g. J. Čolnar); — šotor za izlete in taborenje (g. M. Zor). — 18 40: Pomladanski ljudski svetniki (g. B. Orel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zagrebška družina v 15. stoletju. — 19 50: Prirodo-pisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 20: Prenos iz Maribora: Proslava 201etnice obstoja glasbene šole Glasbene Matice Maribor. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Skrajšana opereta »Maskota« s plošč. Beograd 18.30: Rumunske narodne. —■ 20: Prenos opere iz gledališča. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Pra_ ga 20.10: Mešan glasbeni program. — Varšava 20.15: Orkestralni, pevski in klavirski koncert. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Sofija 18: Narodna glasba. — 18.45: čelo. — 19.45: Prenos opere » Tosca«. — 22: Plesi in narodni napevi. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Graški mestni orkester. — 19: Ljudski koncert — 20.15: Zvočna «igra. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 19.15: Zvočna igra. — 20.15: Plošče. ». Gospodarstvo Državne finance v letu 1938*39 Finančno ministrstvo objavlja podatke o gibanju državnih financ v mesecu marcu, kakor tudi v 12 mesecih proračunskega leta 1938/39. Skupni izdatki su znašali od 1. aprila 1938 do 31. marca t. 1. 11.292 milijonov din, t. j. za 888 milijonov din manj nego je bilo predvideno v proračunu. Skupni dohodki pa so znašali 12.235 milijonov, t. j. za 105 milijonov več nego je bilo predvideno v proračunu. Te številke pa še niso končne, zlasti glede izdatkov, ker traja računsko leto do konca julija. Izdatki bodo namreč še narasli za one zneske, ki jih bo izplačala državna blagajna na breme kreditov, otvorjenih do 31 marca t. 1 Skupna vsota državnih dohodkov pa se ne bo več bistveno povečala. Suficit. ki izhaja iz primerjave med dohodki in izdatki se bo torej še znatno skrčil. Ce upoštevamo, da se skupna vsota dohodkov ne bo več znatno spremenila, lahko gornji znesek skupnih dohodkov d2.285 milijonov) primerjamo z ustreza-jočimi dohodki v prejšnjih letih Razvoj državnih dohodkov nam potem pokaže naslednjo sliko: 1929/30 1932 33 1933/34 1934/35 1935'36 1936/37 1937'38 1938'39 13.220 milijonov din 9-547 9.633 9.758 10.001 10.541 11.987 12.285 V teku gospodarske krize so državni dohodki dosegli najnižje stanje 1. 1932 33 Od tedaj so narasli za milijard? din V primeri z letom 1937'38 pa znaša povečanje skoro 300 milijonov V primeri s proračunom so državni dohodki v preteklem proračunskem letu po večini presegali proračunske zneske. Dohodki od neDOsrednih davkov so bili nasproti proračunu večji za 2 6%>. trcšarin-ski dohodki za 117u'o, taksni dohodki za 5.7"'n, carinski dohodki za 2 1°'« in mono-polski dohodki za 4.5°'r.. Zaostajali so v primeri s proračunom le posebni davki (poslovni davek toda le nebistveno). Od dohodkov državnih podjetij kažejo državne železnice za 158 milijonov din večje dohodke, neeo je bilo predvideno v proračunu. Državna hipotekama banka je dala za 11 milijonov din več dohodkov. Poštna hranilnica pa za 9 milijonov, in državna sladkorna tvornica v Čukarici za 12 milijonov. Primanjkljaj nasproti pro- računu pa kažejo predvsem dohodki pošte, telegrafa in telefona za 86 milijonov, dohodki rudnikov za 183 milijonov, dohodki gozdov za 39 milijonov in dohodki rečne plovbe za 33 milijonov. Dohodki od neposrednih in posrednih davkov kažejo v zadnjih letih naslednje gibanje (v milijonih din): 1934/35 1937/38 1938/39 2190 2693 2750 658 1043 1030 917 1208 1279 804 915 1031 neposr. davki carine takse trošarine skupaj 4569 5859 6090 Gornja primerjava nam kaže, da so se državni dohodki od neposrednih in posrednih davkov lani znova povečali za 231 milijonov, od leta 1934/35 pa za 1521 milijonov. Omeniti je še monopolske dohodke, ki so lani znašali 1942 milijonov nasproti 2068 milijonom v prejšnjem letu in 1916 milijonom v letu 1936/37. V primeri s prejšnjim letom so torej nekoliko zaostali dohodki od carin (zaradi manjšega uvoza) in dohodki od monopolov. Najobčutnejše povečanje v primeri s prejšnjim letom kažejo med državnimi podjetji dohodki železnic, medtem ko so dohodki državnih g^7dov in rudnikov precej zaostajali, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih din): 1935/36 1937/38 1938/39 železnice 2004 2388 2546 gozdovi 85 151 103 rudniki 223 325 255 pošta, tele., telegr. 423 499 516 Občutno zlasti "unje železniških dohodkov v zadnjih letih Lansko povečanje je bilo predvsem posledica reforme železniške tarife. V primeri s proračunom najboli zaostajajo dohodki državnih rudnikov. ki so se v prejšnjih letih znatno povečali. V proračunu za preteklo leto pa je bilo predvideno nada^nje poveč ;je na 438 milijonov medtem ko je dejanski donos dosegel le 255 milijonov, in so bili torej celo za 60 milijonov manjši nego v proračunskem letu 1937/38. V splošnem lahko rečemo, da so se celotni državni dohodki v preteklem proračunskem letu sicer povedali za okrog 300 milijonov, toda predvsem zaradi večjih davčnih dohodkov, medtem ko >toje pri državnih podjetjih večjim dohodkom že-lenzic in pošte nasproti manjši dohodki gozdov in rudnikov. ti £if 'iflr kU: v. i- % trični tok v Ljubljani in Izseljevanje industrije Od mestnega poglavarstva v Ljubljani smo prejeli daljši dopis, v katerem se mestno poglavarstvo peča z vprašanjem, zakaj se seli industrija iz Slovenije in skuša zavračati ugotovitve, ki so bile že penevno iznešene v naši javnosti, da je električni tok v Ljubljani predrag. Mestno poglavarstvo pravi, da je zaključek vseh izvajanj vedno ta, da v Ljubljani industriji in obrti ni mogoče prospevati zaradi predragega električnega toka, drugo 1 pa je elektrika povsod poceni ter vprašuje, zakaj pisci in govorniki ne navajajo številk in zakaj svojih trditev s številkami ne dokažejo. Preden se pečamo z nadaljnjimi izvajali.. v dopisu mestnega poglavarstva moramo ugotoviti, da mestno poglavarstvo s.cei skrbno vsako leto objavlja vse mogoče tarife, le tarifo za električni tok, o kateri vedno zatrjuje, da vsebuje toliko ugodnosti za industrijo, ne objavi, tako da interesenti, ki bi imeli navzlic ogromnim trošarinskim in drugim davčnim dajatvam v Ljubljani vendar voljo ustanoviti industrijski obrat v našem mestu, vnaprej, ne morejo vedeti, s kakšno ceno lahki računajo. Interesent se n ora v takem primeru c brni ti neposredno po informacija na mestno elektrarno. Ne moremo se ubraniti vtisa, da mestno poglavarstvo ne objav ja tarife in pogojev in tudi ne sprememb v tarifi zgolj zaradi tega. da ne bi star; konzumenti, ki plačajo razmeroma cira£- tok vedeli, da se pod določenimi pogoji lahko dobi od mestne elektrarne mnogo cenejši tok. Mnenja smo, da bi bila prva dolžnost mestnega poglavarstva, da enkrat uradno objavi tarifo za električni tok in pogoje r>o katerih nudi zlasti in-duv.rji in obiti p o s. une olajšavo. Dopis mestnega poglavarstva nadalje zatrjuje da so cene električnemu teku v vseh mestih Jugoslavije enake. Zato trditev pa tudi mestno poglavarstvo ne prinaša dokazov, čeprav samo zahteva ake dokaze od onih, ki pravijo, da je električni tok prt nas dražji. Priznava sicer, da je cena toku za razsvetljavo v Ljubljani višja nego v Celju. Novem Sadu, Beogradu Mariboru in Zagrebu, mnenja pa je, da ta razlika ne more vplivati na razvoj obrti, češ da te »razlike pač nihče resno ne upošteva«. Nadalje je mestno poglavarstvo mnenja, da naša industiija razsvetljave ne potrebuje, ker dela večinoma podnevi. V O.rijeku je po ugotovitvah mestnega poglavarstva cena električnemu toku za razsvetljavo precej višja kakor v Ljubljani K temu pristavlja dopis, da nismo še slišali. »da bi se osiješki obrtniki in industri jci selili zaradi cenejše električne razsvetljave v Ljubljano«. Kot dokaz, da je v Ljubljani električni tok poceni, navaja ciop:s da morajo beo grajske kavarne in gostilne plačevati električni tok po 5.30 din za kilovatno uro, v Ljubljani pa stane le 5 din za večje obrate pa 4 din in za zelo velike samo 3 d n in plačuje industrija v Beogradu električni "tok za pogon dražje. Nadalje navaja: Navzlic temu trdi naša javnost, da Ljubljana odganja industrijo drago elektriko v Beograd, kjer velja industrijski tok 0.90 do 2.20 d'n za kdlovatno uro. v Ljubljani pa plačujejo priključene industrije le 0.60 do 1.40 din za kilovatno uro. V tej zvezi ugotavlja dopis. da se navzlic temu industr ia še vedno ni pričela seliti zaradi cenejšega toka iz Beograda v Ljubljano. Ne vemo. ali naj bo ugotovitev da se industrija še n pričela seliti iz Beograda v Ljubljano šala ali pa nerazumevanje dejanskega stanja. Vsakdo ve, da so v Beogradu in drugod izven Slovenije sa- moupravna bremena neprimerno nižja kakor v Ljubljani, da znaša v Beogradu občinska doklada le 20%, v Ljubljani pa 60%. poleg visoke banovinske doklade, ki je v Beogradu ni. Tudi druge dajatve so v Beogradu in drugih mestih izven Slovenije znatno nižje. Industrija bi bila gotovo hvaležna mestnemu poglavarstvu, če bi skupaj s tarifo objavilo pogoje, po katerih lahko pride do električnega toka po 0.60 din za kilovatno uro, kakor to omenja v svojem dopisu. Končno omenja dopis, da računa mestna elektiama pogonski tok za malo obrt po 1.25 do 2.50 din za kilovatno uro, priznava pa, da je električni tok za obrt cenejši v Celju, Mariboru in Zagrebu. Nadalje navaja, da znaša oena električnemu toku za gospodinjstvo pri uporabi najmanj 20 kilovatnih ur le 1.50 din in za segrevanje prostorov le 0.90 din. K temu pripominja, da bi bila lahko cena električnemu toku v Ljubljani cenejša, če me;tni elektrarni ne bi bilo treba brezplačno dajati toka za javno razsvetljavo. Priznavamo, da predstavlja brezplačna oddaja toka za javno razsvetljavo obremenitev za mestno elektrarno, vendar mo ramo ugotoviti, da predstavlja posredno obdavčenje konzuma električnega toka s prikritimi davki na električni tok mnogo hujšo obremenitev za mestno elektrarno. Na tem mestu smo že ugotovili, da znaša v letošnjem letu obremenitev elektrarne s prikritim davkom v obliki priznavalnine in upravnega prispevka 5-65 milijona dm; če bi ne bilo te obremenitve, bi lahko me.:tno poglavarstvo znatno znižalo ceno električnemu toku, kajti za razsvetljavo stanovanj in obrtnih prostorov se potroši v Ljubljani 2.9 milijona kilovatnih ur in bi znižanje cene za razsvetljavo za 1 din pri kilovatni uri predstavljalo na leto le breme 2.9 milijona din; znižanje cene električ teku za pogon motorjev povprečno za 50 par pri kilovatni uri pa bi predstavljalo letno breme 2 milijona. Z ukinjeniem te posredne davčne obremenitve konzumentov električnega toka bi mestna občina lahko znatno znižala ceno. Na koncu poudarja dopis, da so za izseljevanje industrije meiodajni drugi razlogi, ki niso v zvezi z mestno občino ljubljansko. »Industrija se seli iz Ljubljane in Slovenije zaradi centralizma in zaradi pomanjkanja socialnega čuta, zlasti pri prikritih tujih lastnikih in delničarjih naših industrijskih podjetij. Centralizem je središče države oblagodaril z nižjimi dajatvami in prodpravicami, mi pa ne dovoljujemo brezsrčnega izkoriščanja našega delavstva.« K tej ugotovitvi moramo pristaviti, da naše samouprave s pretiranimi in vedno večjimi samoupravnimi davčnimi dajatvami, ki bi se L resnično štednjo dale precej znižati, le šc občutno povečujejo obstoječe razlike in s tem same največ pomagajo odganjati industrijo. Gospodarske vesti -1 Večja uporaba šalterskih deviz za blagovnà plačila. V začetku marca je Narodna banka izdala navodila glede uporabe šalterskih deviz, po katerih so smeli denarni zavodi prodati 50% šalterskih deviz. preko borze za blagovna plačila v inozemstvu, ostalih 50% pa so lahko uporabili za neblagovna plačila. V začetku aprila je bilo to razmerje spremenjeno in sicer tako. da smejo denarni zavodi od odkupljenih šalterskih deviz porabiti največ Vi za neblagovna plačila svojih komitentov na podlagi potrebnih dovoljenj deviznih oblastev in dokumentov za poto-j vanje v inozemstvo, najmanj 2A pa mo- | rajo uporabiti za blagovna plačila svojih ' komitentov. Sedaj poročajo iz Beograda da je Narodna banka sklenila ponovne znižati odstotek šalterskih deviz, ki se lahko porabijo za neblagovna plačila, in sicer od 33 na 25%, tako da bo za bla govna plačila ostalo najmanj 75%. = Gradnja nove palate gradbenega ministrstva. Iz Beograda poročajo, da bc sedaj tudi gradbeno ministrstvo dobilo novo palačo. Proračun za to palačo znaš; 16.9 milijona din. Po odobritvi gradbenega ministra dr. Kreka se bo 25. t. m. vršila v gradbenem ministrstvu v Beograd i prva ponudbena licitacija za gradnjo nove palače. = Gradnja ceste Maribor - Frani. Dne 20. junija bo v gradbenem ministrstvu prva ponudbena licitacija za obnovo državne ceste št. 50 od km 123.736 do km 134.200 (Fram - Maribor). Proračun znaša alternativno za cestišče iz cementnega betona in drobne kocke 14,353.000 din, za cestišče iz asfaltnega betona in drobne kocke pa 12,078.414 din. = Regulacijska dela na Muri, Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri v proračunskem letu 1939/40 (proračun znaša 866.500 din). = Viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin je te dni odpotoval v Basel, in sicer v zvezi s sejo uprave Banke za mednarodna plačila v Baslu. = Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani. Preteklo nedeljo je imelo skupno združenje obrtnikov v Ljubljani svojo redno ietno skupščino, ki se je je udeležilo članstvo v prav lepem številu. Skupščino je vodil predsednik g. Kovačič Anton, ki je v svojem poročilu poudaril, da je združenje posvečalo pozornost borbi proti šušmarstvu, ki kljub pritožbam obrtništva zavzema vedno večji obseg, ker zlasti šuš-marje premalo ali pa sploh nič ne kaznujejo. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje združenje preko 400 članov in je po številu članstva na tretjem mestu v naši banovini. Pri volitvah nove uprave, je bil ponovno z odobravanjem izvoljen za predsednika g. Kovačič Anton, pečarski moj ster Iz Ljubljane, za podpredsednika pa sodarski mojster Repič Fran. V upravo so bili nadalje izvoljeni Battelino Vinko, Medved Joško. Mostar Ignacij, Sebenik Lovro. Sedej Ivan, Fran Zaje iz Dola, Anzeic Anton, Ferkolj Anton, Frbežar Alojzij iz Iga in Janežič Valentin iz Pšate. Na predlog predsednika g. Kovačiča je skupščina soglasno sklenila ustanoviti pri združenju posmrtinski fond, v katerega bodo plačevali vsi člani. Iz tega fonda se bo plačevala družini umrlega člana podpora za pogrebne stroške. Prav tako je skupščina sklenila zvišati inkorporacijsko pristojbino pri združenju. = Upokojitve v kmetijskem ministrstvu. Iz Beograda poročajo, da je na predlog kmetijskega ministra upokojen pomočnik kmetijskega ministra g. Milan Novakovič, ki je zavzemal mesto pomočnika štiri leta. — Nadalje je na predlog kmetijskega ministra upokojen tudi dr. Kosta Kondič, načelnik veterinarskega oddelka kmetijskega ministrstva. = Licitacija Dne 12. t. m. bo pri zavodu »Obiličevo«, Kruševsc-Obiličevo, licitacija za dobavo kemikalij, 16. t. m. za dobavo laboratorijskega materiala in difenilamina. 20. t. m. za dobavo inštalacije za proizvajanje generatevrskega plina, 22. t. m. za dobavo vodogrevnih cevi in 23. t. m. za dobavo centralità. Dne 13. t. m. bo pri upravi zavoda »čačak« v Cačku licitacija za dobavo raznih kotlov iz jeklene pločevine. Dne 15. t. m. bo v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Somboru licitacija za oddajo skupnih gradbenih in rokodelskih del za dograditev eno-nadstropne zgradbe v Somboru. Dne 15. t. m. bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo mila za pranje, 16. t. m. za dobavo raznih vrst bombažnega platna, 17. t. m. za dobavo usnja, 25. t. m. za dobavo eksotičnega lesa in 15. junija za dobavo jeklene pločevine. Dne 27. t. m. bo pri gen. direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo le-giranega orodnega jekla za izdelavo matric. Dne 27. t. m. bo pri štabu letalstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo 10 motociklov s prikolicami. = Dobave. Direkcija drž. rudniika v Ka'k-nju sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo raznih pisarniških potrebščin, ročnega orodja in črne železne pločevine. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo stroja za razmnoževanje načrtov, vodovo-dno-instatacijstkega materiala, raznih ščetk in samotne moke; do 13. maja za dobavo svinjske dlake, hidnauhčnih dvigal, do 16. t. nv. za dobavo kartonskih patron za signale. do 17. za dobavo profilnega železa in hrastovih pragov, do 22, t. m. pa za dobavo žarnic. = Licitacije. Dne 11. t. m. bo pri štabu zrakoplova t va voj, ke v Zemunu licitacija za dobavo raznih potrebščin za hangar ter raznega materiala in pribora za izdelovanje letal. Dne 15. t. m. bo v skladišču 1. oddelka vejno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo usnja in usnjenih strojnih jermen in 17. t. m. za dobavo platnenih in volnenih kip. Dne 23. t. m. bo pri dravski divizij-ski oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo generalnega popravila II. objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Dne 23. t. m. bo v pisarni primorskega žan-darmerijskega polka v Splitu licitacija za prodajo raznih odpadkov od sukna. volne, usnja, železa, jekla, medi, platna in dr. Dne 26- t. m. bo pri centralni direkciji drž. železnic v Sarajevu licitacija za dobavo trofaznega transformatorja za državni rudnik v Velenju. — Licitacije. Dne 11., 12. in 13. t. m. bo pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo bencinskih in dizelmotorskih sesalk ter dveh skobel-nikov, 12. t. m. za dobavo dveh strojev za rendiranje lesa. Borze 9. maja Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32, v Beogradu pa je bil promet po 31. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi po včerajšnji oslabitvi nekoliko prijaznejša in je prišlo I do prometa po 447 (v Beogradu po 448.75 — 449). Nadalje so bili zaključiti v 4%> i gramih obveznicah po 59 (v Beogradu po 60.50), in v 6°/o be g luških obveznicah po 88 (v Beogradu po 87.75 — 88). Konč-10 je bil promet v delnicah Trboveljske po 175. DEVIZE Ljubljana, Amsterdam 2363 — 2401 ierlin 1777.12 — 1794.88, Bruselj 751.50 - "63.50, Curih 995 — 1005, London 06.80—210, New York 4399.25—1459.25 'ariz 116.77—119.07, Trst 232.70—235.80.' Curih. Beograd 10, Pariz 11.7925. Lon-Jon 20.84, New Yo»^ 445.125, Bruselj "5.75. Milan 23.4250. Amsterdam 238.25, Berlin 178.60. Stockholm 107.35, O?lo 104.70, Köbenhavn 93.05, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.95. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 446 — 448, 4°/n agrarne 58 — 59.50. 4% severne agrarne 60 bi., 6»/0 begluške 87.50 — 88.50, 6<>/o dalm. agrarne 86 bi., 7«/» stabiliz. 98 bi., 7«/o invest. 98.50 — 100, 7% Seligrr.an 99 — 100. 7«/0 Blair 90.50 den.; delnice: Trboveljska 175 — 176, Gutman 35 — 41 Šečerana Osijek 90 bl„ Jadranska 310 bi. Beograd. Vojna škoda 448-50 — 449 (448.75 — 449), za avg. — (448). 4«/0 agrarne 60 den. (60.50). 4«/» severne agrarne 59.50 — 60. W/o begluške 87.75 — 88 (87.75 — 88). 6°/o dalm. agrarne 86 — 86 25 ( 86 — 86.25), 7o/0 stabiliz. 99.50 den., 7% invest. 100 — 101. 7% Seligman 100 den., 7«/0 Blair 91 — 91.50 8°ln Blair 100 — 100.50 (100), PAB 214 — 215. Blagovna tržišča 2 ITO -f Chicago, 9. maja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 74.50. za juh j 72.625, za rept. 72.875; honaa: za julij 50.50, za sept. 51.50. + Winnipeg-, 9 maja. Začetni tečaji-pšenica: za julij 65.50,. za okt. 66-625. + Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: 78/79 kg baška 144 — 147; sremska 144 — 146; slavonska 146 — 148; banatska 141 — 144. Rž: baška 138 — 140. Ječmen; baški in sremski 64 65 kg 165 — 170; jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Koruza: baška 102 — 103, baška pariteta Indjija in Vršac 104 — 106. Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 232.50 — 242 50, »2« 212.50 -222.50; »5« 192.50 — 202.50; »6« 172.50 — 182.50; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 290 — 292.50. Otrobi: baški 115 — 117, sremski 108 — 110. Pismo iz Moravč Zadnji potres je precej močno zazibal tudi našo dolino. Posebno močno so občutila potres naselja v hribih. V Pečah je bil potresni sunek tako močan, da so zapeli zvonovi. Ljudje, ki so zjutraj prišli k šmar-nicam, niso upali v cerkev, boječ, da se potresni sunki še ponove. K sreči potres, razen prestanega strahu, n- povzročil v vsej dolini nikake večje škode. Kakor v lanskem, je tudi v letošmjem šol- OGLEDALO POTRJUJE — DA JE C IM E AN KREMA V RESNICI ODLIČNA ! skem letu uspešno poslovala šolska kuhinja. ki posluje v zimskih mesecih do velike noči. Letos je dobivalo zajtrk 25 revnih in oddaljenih otrok. Kuhinjo je vodila gdč. učiteljica Ermanova. Za kuhinjo imajo krajevni činitelji in banovina veliko razumevanje in ji je obstoj tudi za prihodnje šolsko leto zagotovljen. V soboto 6. t. m. se je poročil v morav-ški farni cerkvi mlekarski poslovodja br. Tone Cerar, marljivi sokolski delavec in kapclnik moravške godbe, s sestro podna-čelnico Slavko Peterčevo iz Moravč. Priči sta bila br. starosta Janko Toman in br. Ciril Cerar Godbeniki so na predvečer poroke priredili poročencema uspelo podok-nico. Mlademu sokoLskemu paru obilo sreče! Pred kratkim je bil v šoli redni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Kljub sedanjim resnim časom le bi; poset od strani članov majhen. Aktualno predavanje o narodno manjšinskem problemu bo ponovila gdč. tajnica Cotarjeva pri narodno obrambnem večeru sokolskega društva v Moravčah. Novi šolski tajniki Beograd. 9. maja. p. Za šolstkc tajnike pri sresikih načelstvih so postavljeni v Kamniku I. Marija Uhlif. v Kočevju I. Miko-laj Lahajnar. v Kočevju II. Miroslav Troš, v Kranju Frančiška Slapar v Krškem I. Emil žož. v Krškem II. Ludevit Burja v vzhodnem delu ljubljanske okolice Jarmi-la Osana, v zapadnem delu Martin Čander, v Ljubljani I. Angela Doležal, v Ljutomeru Miroslava ZaherL, v Mariboru Fran Goleš, v Mariboru desni breg I. Frančiška Kopriva. Maribor levi breg II Andrej Raček, v Murski Soboti I. Štefan Žižek, v Dravogradu Albina Vidic, v Radovljici Fran Rus. v Šmarju Jakobina Poh. v Kamniku II. Vida Fajdiga in v Litiji I. Iva Bajec. Nova elektrika v Zasavju Določbe v pogodbi med občinami in KDE Ljubljana, 9. maja Zasavje bo dobilo v nekaj dnevih tok iz velenjsike elektrarne Sodijo, da bodo zasvetile žarnice iz elektrarne KDE vsaj do srede maja. Prvotni datum 1. maj je prekoračen zaradi tehničnih ovir. Morda je nekaj nagajalo deževje, po dolini pa je šel tudi glas, da niso imeli v zalogi dovolj bakrene žice. Ljudje so sumili, da so vmes spet kake potegavščine, ker ni bilo žice, čeprav so drogovi za daljnovod že sitali po vsej progi. Ko pa so zdaj pripeljali žico in so jo vlekli in razpenjali s pomočjo volov in konj, smo vedeli, da ni več daleč dan, ko bomo dobili tolitko zaželjeno luč. Te dmi je bila podpisana v Ljubljani pogeidba med pristojnimi občinami in KDE. Največja občina, ki bo deležna nove stru-je, je litijska. Ta občina je zavezana, da plača za elektrifikacijo enkratni prispevek 521.000 dinarjev. Ta se bo plačeval takole: litijska občina plača takoj oni dan, ko se bo zasvetila luč, 125.000 dinarjev. Ta znesek imajo Litijani že zbrani iz raznih prihrankov. Kranjske deželne elektrarne bodo prevzele v račun tudi vse omrežje, ki je razpeljano doslej po Litiji in okolici, prav tako tudi nekatere občinske naprave, doklej nameščene v Kunstlerjevi elektrarni. ki je oddajala Litiji tok vsa zadnja leta. Omrežje in naprave so ocenjene na 175.000 din in jih za to'iko vzamejo v račun KDE.Ostala razlika pa se bo plačevala v obrokih po 40.000 dinarjev letno. Ta znesek se bo nabiral iz podražene elektrike. Od vsake kilovatne ure bo šel povišek v znesku 1 dinarja v sklad za letne obroke. Kljub povišku pa bo novi tok cenejši od dosedanjega. Doslej so plačevali Litijani po 5 dinarjev za kilovat odslej 4.25 din, ko bodo poplačani vsi stroški za napeljavo, pa po 3.25 d'n. Pri kalkulaciji so postavili domnevo, da bo vsa ta razlika poravnana že v nekaj letih. Končnega datuma seveda ni mogoče postaviti, ker je odvisen od celotne porabe toka. Računamo, da bomo potrošili letno okrog 60.000 kilovatnih ur. Kranjske deželne elektrarne so se obvezale, da bodo same uredile transformatorsko postajo za visoko napetost 20.000 voltov. Transformator že stoji za litijsko predilnico. Vsa dela v transformatorju in na vodu so izvršili banovinski monterji KDE pod vodstvom g. inž. Kur al ta. Nekateri prebivalci krajev ob trasi pa so namesto denarnega prispevka kopali jame za drogove in sc tako z delom odkupili. Važna je v pogodbi klavzula, da si da lahko vsak interesent instalirati elektriko pri poljubnem k on c esi on i ran eni elektrotehničnem podjetju. Za cestno razsvetljavo, kulturna društva in cerkve bo tok računan po polovični ceni L j. 1.63 din. Škoda, da niso znižane cene določili že v pogodbi tudi za vse naše ljudske šole in bodočo meščansko šolo. KDE pa bo znižala tok lahko tudi šolam, saj jih štejemo med kulturne ustanove in se vrše skoraj v v6eh naših šolah razni sestanki kulturnih in prosvetnih društev. Cenejšega toka bodo deležni tudi gospodarji, ki imajo lastne poljedelske stroje na električni pogon. Letni pavšal za stroje bo zna- šal 31 din od hektarja obdelane zemlje Sicer pa se bodo posluževali posestniki posebnih števcev. Cenejši bo tudi tok za kuhanje, kurjavo (80 par) in likanje (2 din). V pogodbi je važen tudi odstavek glede števcev. Sedanje šitevce bodo vporabljali lastniki lahko še 6 let, potem pa le števce, ki bodo last KDE. Sedaaje števce pa bo KDE lahiko odkupila od Lastnikov. V interesu onih, ki potrebujejo mirno luč in ne žele motenj pri radijskem sprejemu, je tudi določba, da KDE lahko zabrafii jo motorno delo v večernih urah. KDE bodo imenovale v našem kraju posebnega rajonskega nadzornika, dodeljen pa mu bo sedanji elektrotehnični nameščenec Stane Veilgoni. Naše gledališče DRAMA Sreda 10.: Othello. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 11.: zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Othello). Petek, 12. ob 15.: Upniki, na plan. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 13.: Utopljenca. Red A. Nedelja, 14.: žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Drevi bo premiera Shakespearjeve tra. gedije »Othello« z Levarjevem v naslovni vlogi. Delo je nanovo inscenirano, vloge so razen nekaterih, nanovo zasedene, tako da obeta ta predstava zanimiv gledališki dogodek. Po spletkarstvu povzročena tragedija ljubosumja, daje nosilcema obeh glavnih vlog Othellu (Levarju) in Jagu (Debevcu) priliko za stvaritve velikega formata. Glavni ženski vlogi bosta igrali Mileva Boltarjeva (Desdemono), Gabrijel-čičeva (Emilio), nadalje Jan (Cassia), Le. varjeva (Bianco), Lipah doža, Skrbinšek Brabantia, Cesar Montana, Potokar Lodovica, Gregorin in Jerman senatorja, Presetnik in Gale plemiča. Režija je prof. še. stova. Originalno glasbo je komponiral Balatka. Izvajala jo bo godba 40. p. p. pod vodstvom dirigenta Herzoga. Inscenator: inž. arh. E. Franz. Premiera bo drevi za premierski abonma. Opozarjamo na dijaško predstavo Pi-skoreve komedije »Upniki, na plan», ki bo v petek ob 15. Delo je izredno zabavno, ker obravnava aktualne dogodke iz sodobnega trgovskega življenja ter vsebuje številne udarne resnice. Veljale bodo izredno znižane vene od 14 din navzdol. Opera bo gostovala v tekočem tednu v Splitu in Sibeniku in v tem času ostane operno gledališče v Ljubljani zaprto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 10. ob 20.15.: Dobri vojak švejk. (Gostovanje v dvorani kina v Mostah). MARIBORSKO GLEDALIŠČE . Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek, 11. ob 20.: Hollywood. Premiera. Red A. TV k, 12. ob 20.: Grohar. Gostovanje Mra-kove igralske skupine. \ Angleška kraljevska dvojica v Ameriki Obiskala bosta ne le Kana-o, temveč tudi Zedinjene države ter si «gledala sveto*no razstavo v New Yorku Banffa. Vanccuvera in Victorie. Za pot nazaj so izbrali Jasper, Edmonton, Sa-skatoon. Sudbury, London, Hamilton in Niagara Fall" od koder prestopi kralj za tri dni na tla Zedinjenih držav. Dne 12. juri ja se vrne na kanadsko ozemlje in njegova p; t pojde preko Sherbrookea, Frederietona Chsrlottetowna, Pictouja v Halifax, kjer se vkrca 15. junija za po-vratek v domovino. Razen teh kiajev. ki smo jih omenili, obiščeta kralj ir, kraljica vsaj za kratek čas celo vrsto drugih točk, tako da bosta imela priliko seznaniti se z neštevil-nim; lepotami in naravnimi čudesi velikan ke dežele. Obisk Z ed i njen i m državam je uraden Jržavni ob-sk na povabilo predsednika Zedinjenih drž v. V tistih dneh bosta Jurij VI. in njegova žena gosta ameriške vlar,e. že pri Niagara Fallsu ju pozdravi na tleh države New York uradni odbor, nakar se odpeljeta z železnico v Washington. V prestolnica ju sprejmete g. in ga Rooseveltova. v s večanem sprevodu se odpeljeta v Belo hišo, kjer jima predstavijo diplomatski zbor. Popoldne bo garden party v britskem veleposlaništvu, zvečer velik državni banket s sprejemom v Beli hiši. Dne 10. junija odidejo angleški gostje v spremstvu ameriškega državnega predsednika in njegove žene v Mount Vernon. kjer bo kralj položil venec na Washirgtonov grob. Na povratku bo položil venec na grob neznanega vojaka v Arlingtonu. Zvečer bosta Roosevelt in žena gosta kraljeve dvojice na britskem veleposlaništvu. Naslednji dan obiščeta visoka gosta uradno mesto New York in si ogledata svetovno razstavo. Večer in nedeljo prebijeta v miru pri državnem predsedniku v Hyde Parku, zvečer pa se vrneta v Kanado. Na poti po Zedinjenih državah bo kralja in kraljico spremljal osebno kanadski ministrski predsednik Mackenzie King. Sedaj je baš majpripravnejši trenutek za britski državni obisk v Zedinjenih državah. Energičnejša politika, ki jo vodi Anglija po aneksi ji Češkoslovaške, je Američanom zelo pogodu. Predsednik Roosevelt in njegov državni tajnik Hull imata v bistvu iste smotre pred očmi kakor britsko državno vod'stvo. Gotovo je, da bo potovanje britskega suverena po Zedinjenih državah velik triuimf. Majhen, toda močan Tehnika potrebuje magnetov, elektromagneten, ki delujejo «amo tako dolgo, dokler jih obkroža električni tok. A tudi razvoj permanentnih magnetov ni zaostal Neka ameriška električna družba Je izumila nov trajni magnet, ki je Sposoben nositi nič manj nego 1500-kratno svojo težo. Ta magnet ne tehta niti dva grama in ni večji od brisalke, kakršne dobimo ob kcncih svinčnikov. Navzlic temu dvigneš s tem magnetom skoraj 4 funte težko železo. Skrivnost tega magneta je v tvorivu, iz katerega so ga izdelali. To je »alniko«, zlitina iz aluminija, nikla, kobalta in železa. Zlitino so izdelali prvotno z namenom, da bi dobili za vročino neobčutljivo tvorivo. Pozneje so odkrili, da je uporabna za vse mogoče eletrotehnične namene. Poraba mesa se krči Pomanjkanje mesa v Nemčiji je od dneva do dneva občutnejše. Zaradi tega je bil minister za kmetijstvo Darré prisiljen izdati posebne predpise v tem vprašanju. Vsak mesar mora imeti seznam svojih odjemalcev in samo njim sme prodajati meso in mesne iizdelke. Oblasti priporočaj^ ljudem. naj po možnosti uživajo več rib in manj mesa, kajti zanaprej se bo ubijanje živine zaradi prehrane skrčilo za trideset odstotkov. Bojkot monakovskega piva Poljaki so začeli bojkotirati nemške proizvode. širom Poljske ne prodaja nihče več nemških časopisov, zdaj tpa se je pridružil tej kampanji še bojkot monakovskega in celo plzenjskega piva. Na Poljskem je dobiti danes v restavracijah in točilnicah samo pivo poljske proizvodnje. Dirkalni avl» med vožnjo Tvrdka Mercedes-Benz je izgotovila dirkalni voz, ki je z velikim uspehom poskušaj svojo srečo tudi na dirkališču v Tripolisu Kdo je M Nečak skladatelja Skrjabir odvei ka v Arlingtonu. Zvečer bosta Roosevelt in žena gosta kraljeve dvojice na britskem veleposlaništvu. Naslednji dan obiščeta visoka gosta uradno mesto New York in si ogledata svetovno razstavo. Večer in nedeljo prebijeta v miru pri državnem predsedniku v Hyde Parku, zvečer pa se vrneta v Kanado. Na poti po Zedinjenih državah bo kralia. in kraljico spremljal osebno ka- Kdo je Molotov? Nečak skladatelja Skrjabina — Prej ]e bil po poklicu odvetnik V soboto 6. maia se je angleška Kraljeva dvojica «d pei ja la v Ameriko. Ke nija Viher in rodbina Fric Viher 150 din, rodbina Robert Viher 100 din, rodbina Cvetko 50 din ter rodbini Wifcmoser in Mi-narik iz Vuhreda 150 din. — Uprav a j šole se vsem darovalcem -„ujc! MALI OGLASI 'UM* ratj MBB Beseda 1 din, davek .• din, za šllro ali dajanj« naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Gospodično z 2nanjcm strojepisja potrebujem za mesec dni. Person, Ljubljana, p. p. 307. 11821-1 Plačilna natakarica mlada, inteligentna. želi premeniti službo v kavarni ali boljši- restavraciji. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«. 11811-2 Brivskega pomočnika mlajšega išče za takoj Franio Polak, Stari trg pri Rakeku. 11819-1 Hišnika poklicnega vrtnarja, proti stanovaniu in primerni plači iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonca brez otrok«. 11820-1 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, dobi takoj mesto. Prav tako vajenec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11802-1 Trgovskega slugo Z3. razvažanje blaga po mestu, spreime — Pražarna »Slast«, Glince, Cesta XVII. 11831-1 Brivskega pomočnika ipreimcm takoj. Kamenarič Tomo, Gradišče 7. 11832-1 Skladiščnik trgovsko izobražen, trezen, nekadilec, dobi stalno mesto v Celju. Prednost s kavcijo. Ponudbe z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vesten«. 11829-1 Mehanika ki se razume na ročne in motorne plctilnc stroje in ima večletno prakso, sprejme tovarna pletenin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na deželi«. 11655-1 Postrežnico pridno in pošteno za dopoldanske ure, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11818-1 Mesarskega pomočnika vajenega vsega gospodarskega dela sprejmem takoi. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11813-1 Šoferja M avtobus, starejšega, veščega popravil Dies-elavto-tnobilov, sprejmem takoj v Et., Ino službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mala kavcija«. 11812-1 Postrežnica pridna in zanesljiva, dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11814-1 Dekle ki zna dobro kuhati, dobi mesto. Nastop 15. maja. — N .lov v vseh poslovalnicah lutra. 11772-1 Vsaka beseda 2 din. davek 3 din, za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din Postrežnica vajena kuhe in vseh drugih del, išče zaposlenja čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11823-2 Nadmlinar dober strokovnjak, z dolgo prakso v vseh mlinarskih strokah, išče nameščenja. Peter Haug, nadmlinar, — Vrbanja. 11782-2 Krojaška pomočnica išče mesto v salonu. Gre tudi po hišah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Šivilja«. 11801-2 Brivski pomočnik prvovrsten, star 26 let, išče stalno in dobro službo. — Govori slovensko in nemško. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Številka 14«. 11824-2 Brivski pomočnik mlad, dober in hiter delavec. išče stalne službe. — Cenj. ponudbe na: Kladnik Janko, Kamnik. 11808-2 Plačilna natakarica mlada, simpatična, pridna, išče mesto natakarice. Zna nemški, hrvatski in ima večletno prakso in je zelo priporočljiva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši lokal«. 11785-2 winrmjÈ aeseda 1 din, davek 3 lin za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani ši zaiesek 17 din Sopotnika z malo kolekcijo, sprejmem za potovanje s popolnoma novo limuzino po Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dnevno osemdeset«. 11836-5 Zastopstvo za celo državo, izvzemši dravsko banovino, sprejme Slovenec, ki že več let potuje z lastnim avtomobilom in je pri strankah dobro vpeljan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv potnik«. 11817-5 Kemična tovarna išče zastopnika za dravsko banovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Iniciativa«. 11815-5 Zasigurano eksistenco si morete zagotoviti z vlogo 2—10.000 din, ako prevzamete zastopstvo naše firme za rajon ene ali več banovin. Posel lahek, donosen in brez konkurence. Samo trgovsko naobražene osebe naj pošljejo obširne ponudbe s prilogo fotografije pod »Stalna zarada P-5894« na Interreklam, Zagreb, Masa-rykova 28. 11585-5 Beseda 1 din. davek 3 din, za šllro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ŠJ znesek 17 din Jesenove, gabrove, brstove hlode in suhe mecesnove deske, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pòd »369«. 11797-15 Prodam Beseda X din, davek i din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Brusni kamni (osle) pravi bergamaški, iz naravnega kamna v vseh kvalitetah in vseh velikostih samo pri Alojzij Hočevar agen-tura, Ljubljana, Beethovnova 14-1. 11830-6 4 sode ležake od 20—30 hI, prodam. — Vprašati pod »H. S.« na ogl. odd. Jutra. 11834-6 Rabljeno embalažo tehtnice, peči itd. proda Go spodarska zveza, Ljubljana, Tyrseva C. 11401-6 Cepljeno trsje raznih sort nudi Žiher Fra-njo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. — Zahtevajte cenik. 11793-6 Usnje iz tovarne »INDUS« na veliko in malo po najnižjih tovarniških cenah samo v Ljubljani. Fügnerjeva 3 — prej Škofja ulica. 192-6 Mlada dama prosi starejšega situiranega gospoda nujne denarne pomoči. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Eksistenca 22«. 11839-16 ^TapHMtr^riMii" Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Tovarniške prostore v Ljubljani primerne za vsako industrijo oddamo s 1. junijem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11402-17 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Vinske sode rabljene, dobro ohranjene, od 50 litrov naprej, kupi Pačnik, Laško. 11827-7 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Prodam motor Indian 750 ccm s prikolico za din 4.000 ali za les. Naslov v seh poslovalnicah Jutra. 11828-10 j Stroji Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Zik - Zak šivalni stroj za motorni pogon, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Za gotovino«. 11835-29 INSERIRAJ V „JUTRU"! KOLESA kupite dobro in po ceni tudi na obroke pri H.SÜTTNER. Uraliana , Brezobvezen ogled ! Aleksandrova 6. Plinski motor znamke Seat prodam. Motor ie avtomobilski, 4 cilin-derski, z magnetnim vžiga-njem. Ima 20—23 KS. Peč je nemške tovarniške znamke. Je v prav dobrem, brezhibnem stanju in malenkostna poraba oglja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Motori«. 11783-29 Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din najman znesek 17 diD Česalni salon dobrovpeljan v bližini pošte. Poizve se v ogl. odd. »Jutra« 11291,30 INSERIRAJ V „JUTRU4' i Beseda 1 din. davek 3 din za šifro al) dajanje naslova 5 din, najman i ši znesek 17 din Posojila dajemo dolgoročna, krat koročna pod ugodnimi pogoji. Z.a hranilne vlo =ce visoke obresti. Bro Cura »Pot do blagosta nja« brezplačno. Pišite na »Mol dom«. Dvora kova 8. 166-16 Denarni zavod malega človeka ie hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Liubljana, Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoii. — Hranilne vloge — visoke obresti. 178-16 Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Mlekarna ugodno naptodaj. Sv. Petra cesta 53. 11822-19 Manufakturna trgovina z inventarjem in zalogo naprodaj za din 100.000. Ponudbe na Aloma Company d. 2 o. 2. L)ubljana, Aleksandrova c. 2-1. pod »Center Ljubljana«. 11837-19 Mlekarno prodam takof radi družinskih razmer. Tyrseva 71. 11810-19 Pekarna z vsem inventarom, loka lom in stanovanjem, dobro uvedena, s predvideno ek sistenco, na dobrem položaju, prodam zaradi bolezni. Interesenti naj se izvolijo obrniti na naslov: Pekarna Avgust Maranič, Zagreb — Vrbik 129. 11289-19 Gostilno na račun v bližini toplic oddam kavcije zmožni natakarici ali družini brez o-trok. Poizve se: B. B. Kolodvorska c. 2, Novo mesto. 11577-19 WSBBBS9 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani 5J znesek 17 din Lepe stavbene parcele v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. Vprašati pri Faninger, Celje, Glavni trg štev. 8. 11341-2« Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani ši znesek 17 din Enosob. stanovanje lepo, oddam mali mirni družini. Mencingerjeva 31, Kolezija. Lokal ali delavnico za mirno obrt na prometnem kraju Ljubljane, iščem. Ponudbe pod šifro »Obrt 2« na ogl. odd. Jutra. 11799-19 Stanovanja 3- event. 4-sobno stanovanje v centru, iščem 2» takoj ali 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Malo članov«. 11833-21a Angleško skladišče sukna IŠČE za poset privatnih strank SPOSOBNEGA GOSPODA, proti visoki proviziji. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova št. 28, pod br. 315/A-19. rSiOlOiOBCDBCDlOlOlCDBC: Veliko 0 strojarsko podjetje g sprejme q 2KALILCA2 2 za vse vrste kaljenja jekla in za eia- ■ Q novanje, cementovanje in olepšavanje. Q ■ Pismene ponudbe poslati na Publicitas ■ 0 d. d., Zagreb, Ilica 9 — pod šifro: 0 ■ »čelik«. * o o V■ C3 ■ O ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ C3 ■ C=> OGLAS Uprava Oficirskega Doma v Ljubljani bo imela na dan 15. maja tekočega leta popoldne pismeno ofertalno pogodbo za ODDAJO v NAJEM mesiaž® in buieta Oficirskega Doma Pogodba se bo sklenila v dvorani Oficirskega doma. Pogoji se dobe pri domačinu Oficirskega Doma. Ljubljana, 2. maja 1939. UPRAVA. Sobo odda Beseda 1 din. davek 3 din, za šllro ali dajanje naslova S din N&Jmarji-§1 znesek 17 din Dve prazni sobi strogo separirani, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11807-23 Opremljeno sobo v mestu, s posebnim vhodom s stopnic, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11804-23 Lepo solnčno sobo neopremljeno, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11806-23 Sobe išče Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova S din Najmanjši znesek 17 din Stanovanje l-sobno ali 2 prazni sobi, iščem za 1. avgust ali za preje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Učiteljica«. 11800-23a Prazno sobo v mestu, s strogo posebnim vhodom, išče mirna šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 11574-23a 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din 1 rokavica rujavo. usnjeno, sem izgubila. Najditelja prosim, da jo odda v ogl. odd. Jutra. 11816-28 NOVE G-3 GUME Dopisi Vsaka beseda 2 din, da vek 3 din, m dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 20 din Starejša vdova želi skupnega gospodinj stva s starejšim gospodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11826-24 ZA TOVORNE VOZOVE IN AVTOBUSE ODPORNE PROTI TOPLOTI, TRPEŽNE, EKONOMIČNE KROJAČI! Izšla je knjiga modernih moških krojev s 50 slikami raznih konstrukcij, s tabelami in navodili. Lahek opis izdelave, neobhodno potrebno vsem krojačem, ki se žele izpopolniti v modernih krojih. Cena knjige din 50.—. Kdor pošlje denar vnaprej, dobi knjigo franco. Razpečava : „RURENS" um. naklad, ravod, Zagreb Jurišičeva ulica br. 3. Oko izkoristiti preko mej njegove zmožnosti je neprimerljiv užitek. Ne samo na dirkališčih in športnih igriščih, tudi na izletih, potovanjih, avtovož-njah, na turah v gorovje in na morju napravi Zeissov daljnogled naše oči radostne uživatelje pri motrenju. KOT PERO LAHKI DALJNOGLED ZEISS SPORTUR 6 X 24 ' Popularni športni in turistovski daljnogled. Tehta samo 330 gramov ........ 1440 din ZEISS SIL V AREM 6 X 30 Posebno svetlobno močan za lov, mornarje, sport. Tehta samo 365 gramov....... 2.000 din ZEISS-DELTRLNTEM 8 X 30 Univerzalni daljnokotni model za potovanja, lov, sport; najpriljub-ljenejši vseh daljnogledov. Tehta samo 400 gramov . . . 2230 din Cene vključno etui in jermen. Dobiva se v vseh trgovinah optične stroke. Cenik T-178 s slikami in popisom vseh Zcissovih modelov pošlje brezplačno CARL ZEISS, Jena. Glavno zastopstvo: