PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nA •.
Abb. postale I gruppo	- Lena Dl) lir
Leto XXVII. St. 77 (7865)
TRST, četrtek, 1. aprila 1971
PO OBISKU
»Prijateljskemu sodelovanju med obema državama koristi tudi čimbolj odprta politika do manjšin ter se zato obvezujeta, da bosta nudili manjšinam največjo zaščito.» Takšno je stališče Italije in Jugoslavije do narodnostnih skupnosti, objavljeno v uradnem sporočilu ob Titovem obisku v Rimu v marcu 1971. Izmed vseh dosedanjih oblikovanj tega, za nas tako pomembnega vprašanja iz dvostranskih odnosov, je zgornja najbolj ugodna. Nismo več omenjeni med vrsticami ali za-popadeni v «obmejnem prebivalstvu«, ampak so nam odka-zali poseben stavek.
Med Saragatovim obiskom oktobra 1969 v Jugoslaviji smo bili v zaključnem sporočilu o-menjend v nekoliko ohlapnejši verziji, ki se je glasila takole:
«V politiki krepitve dobrega sosedstva se bo poleg širjenja kulturnih menjav ter turističnih pobud še posebej poudarjala važnost sodelovanja ustreznih narodnostnih skupin in obmejnega prebivalstva, ki morejo na podlagi notranjih določil in obstoječih mednarodnih sporazumov v veliki meri prispevata k nadaljnjemu izboljšanju ozračja in sodelovanja med dvema narodoma.«
Fn navajanju teh stališč je najprej potrebno ugotoviti, da je bilo manjšinsko vprašanje obakrat, in posebno sedaj v Rimu, postavljeno zelo visoko na spisku obravnavanih bilateralnih vprašanj. V tem je potrebno iskati odgovor, zakaj smo v razmeroma kratkem razdobju dosegli znaten napredek v izboljšanju formulacije o manjšinah. Od prvega stališča, ki govori o prispevku manjšine pri ustvarjanju vzdušja, smo daleč napredovali do «obveze o največji zaščiti.« Vrednost tega dosežka je ravno v tem, da je bil izrečen na najvišji ravni, medtem ko je vsebinsko isto formulacijo («poleg popolne enakopravnosti tudi jamstvo posebne oblike zaščite«) zagotovil že Berzanti septembra 1969 ob sprejemu predsednika Kavčiča.
Naša želja po objektivnem osvetljevanju izjav nas nadalje navaja k temu, da danes pozdravljamo, da je naša problematika vsebovana v skupnem poročilu, kakor smo imeli kritične pripombe na račun izjave državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca, izrečene na seji zbora narodov v zvezni skpščini tik pred obiskom predsednika Tita v I-taliji, ki v obravnavi odnosov z Italijo ni smatral za potrebno omeniti naše skupnosti in njene vloge v italijansko - jugoslovanskih odnosih.
Enako kritično stališče smo zavzeli do izjav Alda Mora, ki nas je prezrl v svoji izjavi v komisiji za zunanje zadeve v poslanski zbornici, ko je poročal o odnosih med obema državama. Upajmo, da je bil ta primer in dejstvo, da še ni bilo pravega odziva na pismo slovenskih predstavnikov predsedniku vlade Colombu med zadnjimi slabimi političnimi dejanji v odnosu do nas in da bodo z novo stranjo, ki — u-pajmo — se odpira, državniki italijanske republike drugače vrednotili potrebe in vlogo nar rodnostndh skupnosti.
Zaradi mednarodnih obveznosti, pa tudi zaradi skrbi za našo usodo, so jugoslovanski voditelji razumeli naš položaj. V zdravici na čast Saragatu v Beogradu je Tito omenil prispevek manjšin za utrjevanje prijateljstva. Predsednik slovenske skupščine Kraigher je nekaj dni kasneje v Ljubljani italijanskemu gostu zaželel, da bi bil storjen korak naprej pri zadovoljitvi izraženih teženj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tito pa je v Rimu spet poudaril vlogo tttsnjšin. žal, italijanska stran
■UMIllllllinii,,,,	,n,|,|,
ni pokazala svojega razumevanja za potrebe manjšin.
Zadovoljna manjšina pa bo v še večji meri utrjevala in razvijala medsebojne odnose, temelječe na načelih spoštovanja neodvisnosti, nevmešava-nja, ozemeljske nedotakljivosti ter krepitve miru. Slovenci, ki bodo živeli v takšnem ozračju, bodo mogli še več prispevati k uresničevanju mnogostran-skih pobud gospodarskega značaja, ki se zanje že dolgo o-grevajo dejavniki naše dežele, Slovenije in Hrvaške.
V sklepnih besedah naj povemo še svoje prepričanje, da je predvsem od naših sil in sposobnosti odvisno, kako in kdaj bomo — ob upoštevanju ostalih gibal v naši družbi — dosegli pravico do javne uporabe materinščine, pravico do pravičnih javnih podpor, konec diskriminacij, ki se še pojavljajo, itd.
Kato to doseči, o tem bo govor na sestanku zastopnikov Slovencev v Italiji s premie-rom Colombom, ki ga terjajo v svojem pismu v lanskem decembru.
Nedavno zago tovilo o naj večji zaščiti pa nas bo še bolj podkrepilo v terjanju pravne ureditve našega položaja.
Gorazd Vesel
NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI
Odobreno poročilo o splošnem gospodarskem položaju leta 1970
Povečanju narodnega dohodka je sledilo občutno povišanje cen - Boljša razdelitev ustvarjenih dobrin v korist delavcev
RIM, 11. — Na današnji vladni seji so ministri odobrili poročilo gospodarskem položaju v državi v lanskem letu, ki sta ga predložila minister za proračun Giolitti in zakladni minister Ferrari Ag-gradi. O poročilu bo kmalu razpravljal parlament.
Poročilo o splošnem gospodarskem položaju v državi leta 1970 poudarja, da je italijansko gospodarstvo v lanskem letu zabeležilo pomemben razvoj, čeprav ni bil uresničen pričakovan napredek po gospodarskem zastoju jeseni 1969.
Kljub temu, pravi poročilo, se je
narodni dohodek povišal za 11,7 odstotkov v denarni vrednosti, v realni meri pa za 5,1 odstotka. Dejansko povišanje narodnega dohodka torej ni doseglo povišanja v prejšnjem letu, ki je znašalo 5,9 odstotka, marveč se je gibalo v poprečni večletni razvoini meri.
Toda povečanje dohodka Je spremljalo hkrati bolj občutno povišanje cen, kot v prejšnjih letih, čeprav ni doseglo tako visoke ravni kot v letih 1963-1964. Večji narodni dohodek je povzročil tudi skupno povečanje potrošniških dobrin za 7,2 odstotka količinskih in za 12,2 odstotka v vrednosti. Hkrati pa so se lani povišale naložbe za 8,5 odstotka. Vzporedno z razvojem notranjih dobrin, je bil izvoz blaga sorazmerno omejen, uvoz pa se je precej povečal.
Poročilo poudarja, da je lanski narodni dohodek dosegel skupno 58.244 milijard lir vrednosti v tekočih cenah, proti 52.149 milijard v letu 1969, kar pomeni, da se je povišal za 11,7 odstotka. Hkrati pa so se cene lani, v primerjavi s predlanskim letom, povišale za 6,3 odstotka. Skupne materialne dobrine so lani znašale 96.643 milijard lir, od katerih odpade 85.244 milijard na splošne dobrine in storitve proizvedene v državi, 11.399 milijard lir pa je znašala vrednost uvoženega blaga.
Poročilo ugotavlja, da so se v lanskem letu povečali tudi' izdatki javne uprave. Poleg tega so se nekoliko povišali tekoči izdatki, ki pa so bili dejansko kriti s skoraj enakim povišanjem tekočih dohodkov. Dolg javne uprave .je lani znašal 1.743,4 milijarde lir.
Poročilo pravi, da se je v lanskem letu povišalo število zaposlenih za 2 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da se je znižalo število zaposlenih v kmeti,jstvu. V industriji in obrtništvu je povišanje znašalo 2,2 odstotka, v terciarni dejavnosti pa 4,6 odstotka. Zmanjšalo se .je tudi število delno zaposlenih oseb. Hkrati pa, ugotavlja poročilo, se je število aktivnega prebivalstva, zaradi povečanja števila prebivalstva, zmanjšalo od 36,8 odstotka leta 1969 na 36,6 odstotka lani. Kljub temu pa se je število brezposelnih zmanjšalo za 3,1 odstotka.
Ministra Giolitti in Ferrari - Ag-gradi ugotavljata v svojem poročilu, da je bil v lanskem letu narodni dohodek razdeljen v večji meri v korist delojemalcem zaradi večjega števila zaposlenih in povišanja plač. Skupni dohodki delojemalcev so se povišali za 16,6 odstotka, dohodki podjetij pa za 3,1 odstotka. S tem se je odstotek razdelitve narodnega dohodka delojemalcem povišal od 56,5 odstotka leta 1969 na 59 odstotkov leta 1970. V dveh letih je ta dohodek prešel od 24.010 milijard na 27.840 milijard lir. Pri tem poročilo poudarja, da so se povišali predvsem dohodki od dela na zasebnem področju ("za 19,1 odstotka), v javnih upravah pa le za 7,1 odstotka. V lanskem letu so se povišale tudi produktivne naložbe za 8,5 odstotka. Zasebna potrošnja, ugotavlja poročilo, se je povišala v dejanski vrednosti za 8 odstotkov. Glede strukture potrošnje pa so lani ugotovili, da se je odstotek za prehrano za malenkost zmanjšal, medtem ko so se povišali izdatki za obleko, obutev, prevoz in turizem. V lanskem letu so se dejansko zmanjšale naložbe na socialnem področju, zlasti pa za gradnjo stanovanj, ki so v letu 1969 zabeležile znatni napredek.
Cene so se v lanskem letu povišale za skoraj dva odstotka več kot v letu 1969. Poročilo ugotavlja, da je bilo leto 1970, v pogledu proizvodnje in narodnega dohodka, zadovoljivo, kljub precejšnjemu povečanju notranjega povpraševanja. Vrednost kmetijskih pridelkov se je lani povišala za 3,1 odstotka, industrijskih za 15,7, v terciarni dejavnosti pa za 11,7 odstotka. Največje povišanje je zabeležila manifakturna industrija. Gradbena industrija pa je nazadovala za 1,3 odstotka. Kosmata vrednost pridelkov kmetijstva je lani znašala 5.350 milijard lir, industrije 16.542 milijard, terciarne dejavnosti pa 19.886 milijard lir. Iz teh podatkov je razvidno, da kmetijstvo, v primerjavi z ostalimi dejavnostmi, močno nazaduje.
Po seji vlade je minister Giolitti izjavil časnikarjem, da je treba u-
llllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||l||||||||||l|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||limi|l||||||||imil|||||||||||||||||||||ll|||||||||imi„lim||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||
ZASEDANJE V MOSKVI ZA ZAPRTIMI VRATI
Razprava o poročilu in pozdravi gostov na drugem dnevu 24. kongresa sovjetske KP
Splošna podpora liniji centralnega komiteja - Kritike na račun «levih in desnih revizionistov» - Pozdravi predstavnikov Sev. Vietnama, NDR, Poljske in Francije
Sovjetski voditelji pozdravljajo s ploskanjem delegate na 24. kongresu KP SZ. V prvi vrsti z leve
stojijo Suslov, Breznjev, Podgoml in Kosigin
poštevati predvsem značilnost bolj ugodne razdelitve narodnega dohodka na račun delojemalcev in povišanje števila zaposlenih. Minister je pri tem izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnih naložb na socialnem področju, zlasti za gradnjo stanovanjskih hiš. Po mnenju Giolittija so se tudi cene gibale v zmernih mejah. Kljub temu pa, je dejal Giolitti, mora stalno naraščanje cen vzbuditi pozornost vlade. Giolitti je nato opozoril na stalno povečanje povpraševanja v letošnjih prvih dveh mesecih, ki lahko povzroči hude gospodarske težave. Pripomnil je tudi, da je treba gospodarski položaj gledati realistično in da se ne smejo podcenjevati negativni pojavi v prejšnjem letu, ki bi se lahko letos zaostrili.
Tudi minister Ferrari - Aggradi je skušal objektivno oceniti gospodarski položaj v lanskem letu in je opozoril predvsem na lanske škodljive pojave, ki jih bo treba letos popraviti. Časnikarje je Ferrari - Aggradi opozoril tudi na stalno povečanje povpraševanja, ki ni v skladu s povečanjem domače proizvodnje.
VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI
Začetek razprave o letošnjem proračunu
Komisija poslanske zbornice za ustavne zadeve odobrila zakonski osnutek o volilni pravici z 18. letom starosti
RIM, 31. — V poslanski zbornici se je danes začela razprava o letošnjem državnem proračunu. Po dogovoru med načelniki poslanskih skupin bi se morala razprava zaključiti proti koncu prihodnjega tedna. Nato bo državni proračun prišel v razpravo v senat. Proračun predvideva za letos 12.599 milijard lir dohodkov in 15.165 milijard izdatkov. Predviden primanjkljaj znaša torej 2.506 milijard lir. Pri tem je treba omeniti, da je bil letošnji primanjkljaj, v primerjavi z lanskim, zmanjšan za 605 milijard lir.
V senatu pa so danes odobrili prvi člen zakonskega osnutka o u-niveraitetni reformi.
Komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice je danes na poro-čevalni stopnji odobrila enotni zakonski osnutek, ki določa zmanjšanje starosti državljanov za aktivno in pasivno volilno pravico. Na osnovi tega zakonskega osnutka bodo imeli vsi državljani z izpolnjenim 18. letom starosti volilno pravico za izvolitev poslanske zbornice: z 22. letom pa volilno pravico za izvolitev senatorjev. Z 22. letom bodo lahko izvoljeni za poslance, s 35. letom pa za senatorje. Osnutek tega ustavnega zakona bosta morala odobriti poslanska zbornica in
iiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiinnimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiMivviiiiiiiiiiiii
VERJETNO ZGOU PROPAGANDISTIČNA POTEZA
Tisoč Sajgoncev ponovno v Laosu
Prekinili naj bi Hošiminhovo pot - Sajgonski predsednik spet grozi z napadom na S. Vietnam
MOSKVA, 31. — Sovjetski časniki so morali danes podvojiti običajno število strani, da so lahko objavili celotno besedilo včerajšnjega uvodnega poročila Leonida Brežnjeva ob odprtju 24. kongresa komunistične partije Sovjetske zveze. «Pravda» je izšla danes na dvanajstih straneh (namesto šestih), od katerih posveča kar deset poročilu sekretarja KP. V ostalih dveh straneh pa objavlja list reakcije, na katere je govor naletel v državi in izven nje.
V pričakovanju poročila o pet
Sestanek med vlado in sindikati
31. — Nocoj je bil v palači Ghigi sestanek med vlado in sindikalnimi organizacijami. Sestanku je Predsedoval Colombo. Poleg Colom-so se sestanka udeležili tudi Podpredsednik vlade De Martino, zakladni minister Ferrari - Aggradi, minister za proračun Giolitti, za fi-nance Preti in za javna dela Lau-ricella. Sindikalne organizacije pa so zastopali Lama, Bonaccini in Ver gellv (CGIL), Storti, Scalia in Ma-cario (CISL) ter Ravenna, rtavec ca in Simoncini (UIL).
letnem gospodarskem načrtu, ki ga bo imel v prihodnjih dneh predsednik vlade Aleksej Kosigin, se je danes na kongresu začela razprava o včerajšnjem poročilu partijskega tajnika. Razprava poteka za zaprtimi vrati ledini vir informacije so krat ka poročila, ki jih o posameznih intervencijah objavlja agencija TA SS. Vsi delegati, ki so se zvrstili na govorniškem odru, so »brez rezerv odobrili politično linijo ter konkretno delovanje centralnega komiteja*. Slišati je bilo ostre kritike na račun tistih partij, ki se sklicujejo na pluralizem. Tako je na primer sekretar KP Bjelorusije Mašerov podal nekakšen seznam raznih »zmot-nih formulacij, ki jih uporabljajo sovražniki marksizma*. Na prvem mestu je omenil »odbijajoče formule kitajskih voditeljev, ki se proglašajo za komuniste, po drugi strani pa obrekujejo sovjetsko ljudstvo*. Mašerov je prav tako ožigosal »domišljavost vseh, ki bi hoteli ustvariti nove modele socializma ter obnoviti marksizem z govorjenjem o pluraliz-mu», kar zveni kot posredna, a o-stra kritika na politično linijo KP Italije.
Bolj kot govori delegatov pa so pritegnili pozornost opazovalcev pozdravi predstavnikov tujih partij. Kot prvi načelnik tuje delegacije je prevzel besedo tajnik CK severno-vietnamske delavske partije Le Duan, ki se je zahvalil sovjetski partiji, vladi in ljudstvu za pomoč v boju, jji ga vietnamski narod vodi
»proti ameriškemu imperializmu, za blagor domovine in za graditev socializma*. Le Duan je poudaril, da »niti politika vietnamizacije, niti Ni-xonova doktrina, niti druge spletke napadalcev ne bodo omogočile Američanom, da bi se izognili popolnemu porazu*. «ZDA — je dodal — ne bodo postavile na kolena vietnamskega ljudstva, niti bratskih ljudstev Laosa in Kambodže*. Na zaključku je Le Duan zagotovil, da bo vietnamsko ljudstvo «izpolnilo sveto oporoko predsednika Hošimin-ha ter nadaljevalo boj do končne zmage za osvoboditev Juga, obrambo Severa ter za mimo združitev domovine*.
Sekretar vzhodnonemške partije Walter Ulbricht je v svojem pozdravu naglasil predvsem potrebo po tesnejšem sodelovanju vseh socialističnih držav tako v varšavskem paktu kot v SZ. Omenil je tudi pogodbo, ki sta jo v Moskvi podpisala SZ in Zahodna Nemčija ter v tej zvezi dejal, da je treba ta sporazum čimprej ratificirati.
Na isti liniji je bil tudi poseg poljskega voditelja Edvarda Giere-ka, ki je ostro kritiziral politiko KP Kitajske. Obtožil je pekinške voditelje, da ogrožajo enotnost socialističnega tabora ter se s tem izolirajo in škodujejo ne samo skupnim koristim, amoak tudi interesom kitajskega ljudstva. Glede decembrskih dogodkov v baltskih mestih, ki so privedli do nadomestitve Vladi slava Gomulke, je Gierek dejal, da
je imela Poljska »nekatere težave*, ki pa jih sedaj rešuje «s podporo ljudstva in s pomočjo Sovjetske zveze*.
V imenu KP Francije je kongres pozdravil Georges Marchais, ki je postavil poudarek na »bratstvu, solidarnosti in sodelovanju* med francosko in sovjetsko partijo. Dejal je tudi, da KP Francija «visoko ceni načelo neodvisnosti in suverenosti
vsake partije .istočasno pa je mnenja, da sta proletarski intemacio-naiizem in akcijska enotnost vseh komunističnih partij sveta dolžnost in prvi pogoj za uspeh našega boja*.
Zasedanje kongresa se bo nadaljevalo jutri zjutraj: na dnevnem redu so nadaljevanje razprave o poročilu Brežnjeva ter pozdravi drugih tujih delegatov.
QUANG TRI (JUŽNI VIETNAM), 31. — Sajgonski kolaboracionistični oddelki so danes ponovno prekoračili mejo med Južnim Vietnamom in Laosom ter napadli domnevno »severnovietnamsko* oporišče na laoškam ozemlju v južnem delu Ho-šiminhove poti. Kakih tisoč vojakov sajgonske vojske so prepeljali v Laos ameriški helikopterji. Sporočilo o novem napadu je dal sam sajgonski predsednik Van Thiej, ki .je tudi zanikal, da bi bila operacija v Laosu brezuspešna.
Kolaboracionistični predsednik Ngujen Van Thieu, ki v teh dneh pregleduje čete na severu države, južno od demilitariziranega pasu, je nepričakovano sklical tiskovno konferenco v Dong Haju blizu Quang Trija ter dal časnikarjem na razpolago posebno letalo, s katerim so se pripeljali iz Sajgona. Thieu je povedal, da so ameriški helikopterji odpeljali skupino saj-gonskih vojakov v južni Laos, kjer naj bi napadli važno severnoviet namsko oporišče, «bazo 611», ki leži kakih 30 kilometrov južno od državne ceste številka 9. Namen današnjega napada je «prekiniti poti, po katerih se steka pomoč komunistom* ter povzročiti težave partizanom, ki se zbirajo na tem področju. Sajgonski predsednik je tudi povedal, da so to področje že dva dni obstreljevali ter da so prvi rezultati operacije ugodni.
Kot se je zvedelo, sodeluje pri novi akciji okrog petdeset ameriških transportnih helikopterjev, s katerimi so pripeljali čete v Laos, ter okrog dvajset oboroženih helikopterjev, ki nudijo pehoti podporo iz zraka. Akcije naj bi se udeleževalo kakih tisoč mož, med njimi tudi 220 »črnih panterjev*, posebnih sajgonskih oddelkov, ki so iz-vežbani za protigverilske akcije. Napad, ki se je začel danes, bi moral trajati dva ali tri dni. Po intenzivnem obstreljevanju je ameriškim helikopterjem uspelo pristali na tem področju .južnega Laosa ter
niiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
Kairo predlaga konferenco na vrhu za rešitev nove krize v Jordaniji
Prvi incident ob Sueškem prekopu po zapadu premirja
KAIRO, 31. - Agencija MEN poroča, da je egiptovska vlada predlagala danes sklicanje arabskega vrha, na katerem naj bi preučili položaj v Jordaniji po novih spopadih, do katerih je prišlo v tej državi med vojsko kralja Huseina in palestinskimi organizacijami. Predlog so izročili danes arabskim diplomatskim predstavnikom, ki so akreditirani v Kairu. Egiptovska vlada je pripravljena organizirati vrh v Kairu, dopušča pa možnost, da bi bila konferenca kje drugje.
Predstavnik egiptovskega zunanjega ministrstva je pojasnil, da je do pobude prišlo, potem ko je vče raj palestinski voditelj Jaser Arafat pozval arabske državne poglavarje, naj »napravijo konec prelivanju krvi, ki je v teku v Jordaniji*. Zad nji arabski vrh je bil pred približno
šestimi meseci v Kairu ter .je napravil konec deset dni trajajočim bojem med jordansko vojsko in fedajini.
V Parizu se je medtem zaključila konferenca egiptovskih veleposlani kov v zahodnih državah. Diplomatski predstavniki Kaira so dobili navodila, naj posežejo pri predstavnikih držav, kjer so akreditirani, da bi te države skušale izvajati pritisk na Izrael ter ga prisiliti, da pozitivno odgovori na noto posredovalca OZN Jarringa iz 8. februarja. Kot je znano, je švedski diplomat v tej noti spraševal telavivsko vlado, ali ie pripravljena umakniti svoje čete iz arabskih ozemelj, ki jih je Izrael zasedel med šestdnevno vojno junija 1967.
Na konferenci v Parizu je bil prisoten tudi opolnomočeni minister
Ahsraf Ghorbal, ki skrbi za egiptovske interese v Washingtonu. Ta je izročil zunanjemu ministru Riadu pismo ameriškega državnega sekretarja Rogersa, ki pojasnjuje ameriško stališče do krize na Bližnjem vzhodu. Po vesteh iz egiptovskih virov naj bi Rogers prosil predstavnike ZAR za potrpljenje ter zagotavljal, da izvajajo ameriške oblasti politični pritisk na Izrael.
Opazovalci OZN ob Sueškem prekopu so šele danes sporočili, da je prišlo pretekli ponedeljek na področju kanala do streljanja med e-giptovskimd in izraelskimi vojaki. Gre za prvi incident po 7. marcu, ko je zapadlo premirje ob prekopu. Vodja opazovalcev, finski general Ensio Silasvuo je povedal, da tako ZAR kot Izrael pripisujeta nasprotniku krivdo za incident.
senat na plenarni seji. Pole« tega bodo imeli državljani z izpolnjenim 18. letom starosti volilno pravico tudi pri upravnih volitvah? Z 21 letam starosti pa bodo lahko izvoljeni za deželne, pokrajinske ali občinske svetovalce.
Banca d’ltalia je danes sporočila, da .je bila državna valutna plačilna bilanca v januarju aktivna za 108,7 milijona dolarjev. Položaj plačilne bilance v prvem mesecu letos se je, v primerjavi z lanskim januarjem, znatno izboljšal, saj so lani zabeležili kar 424,4 milijona dolarjev primanjkljaja.
V zvezi z vsedržavno stavko, ki bo 7. t.m. so tajništva treh kovinarskih sindikatov CGIL, UIL in CISL objavila sporočilo, v katerem pravijo, da se bodo kovinarji udeležili stavke in poudarjajo njen velik pomen v boju za socialne reforme. Trije kovinarski sindikati ugotavljajo, da je vsako kolebanje pri uresničevanju socialnih reform škodljivo ne samo za delavce, marveč tudi za celoten gospodarski in socialni razvoj v državi.
Uradni obisk Colomba v Zahodni Nemčiji
RIM, 31. — Predsednik vlade Colombo bo jutri odpotoval na uradni obisk v Zahodno Nemčijo. Colombo obišče Bonn na vabilo za-hodnonemškega kanclerja Brandta. Uradni del obiska se bo dejansko začel v petek zjutraj, ko se bo italijanskemu predsedniku vlade pridružil v Bonnu zunanji minister Moro, ki bo prispel iz Kopenhagna. Temu obisku dajejo v Rimu in Bonnu velik pomen, ker se vrši prav v času, ko so v teku pogajanja za vključitev Velike Britanije in nekaterih drugih držav v Evropsko gospodarsko skupnost.
izkrcati Sajgonce, katerih naloga .je sedai uničiti oporišča ter ves material, ki ga bodo našli.
Z vojaškega vidika ni povsem jasno, kaj hočejo Američani in Saj-gonci doseči z današnjim napadom. Povsem nemogoče je misliti, da bi tako majhnemu številu mož uspelo prekiniti Hošiminhovo pot, ko pa tega niso mogli storiti v preteklih tednih, ko so poslali v Laos kar
22.000	vojakov. Vse kaže, da gre zgolj za propagandno potezo, s katero bi hoteli dokazati, da je napadalna moč Sajgona ostala nezmanjšana, kljub hudim porazom v nesrečnem poskusu invazije Laosa. Tudi ni verjetno, da bi se na napadenem področju zbiralo večje število partizanov, ker bi v takem primeru šli Sajgonci zavestno nasproti novemu porazu.
O propagandnem značaju današ nje akcije priča tudi sam potek Van Thieujeve tiskovne konference, katere namen je bil predvsem doka zati, da niso Sajgonci doživeli v Laosu nikakršnega poraza. Nasprotno, Van Thieu je trdil, da je bila operacija »največja zmaga vse vojne*. To nekoliko drzno izjavo je kolaboracionistični predsednik podprl s trditvijo, da so bili »severni Vietnamci* (Sajgon namreč uradno ignorira obstoj partizanov) številčno premočni, imeli pa so desetkrat večje zgube kot južnovietnamska redna vojska. Vesti o operacijah, ki jih je objavil ves svetovni tisk in ki so govorile o porazu napadalcev, so po mnenju Van Thieuja »popolnoma zgrešene*. Lutkovni predsednik je tudi Donovil grožnje proti Severnemu Vietnamu: »Napadli smo Kambodžo in Laos — je dejal — ter lahko napademo tudi Severni Vietnam. Sposobni smo. da sprožimo napad na severnovietnamsko ozemlje*. Van Thieu pa je moral takoj dodati, da bosta »vrsta in o-blika napada odvisna od podpore, ki nam jo bodo nudili naši zavez-niki», kar pomeni, da ie napadalna sila sajgonske vojske kljub toliko opevani vietnamizaciji brez ameriške pomoči enaka ničli.
Vojaško poveljstvo ZDA v Sajgo-nu .je medtem objavilo podatke o »uspehih* v Laosu. Operacija je stala Američane, če računamo samo izgubljene helikopterje, več kot 33 milijonov dolarjev (skoraj dvajset milijard in pol lir). K temu pa je treba prišteti še ves vojaški material, ki so ga Sajgonci zapustili na laoškem ozemlju pri umiku.
Danes so medtem Američani zgubili še pet helikopterjev: enega v Ke Sanu, dva blizu Quang Trija in dva v Kambodži.
Prvi sestanek v Pragi med predstavnikoma ZRN in ČSSR
PRAGA, 31. — Zahodnonemški podtajnik za zunanje zadeve Paul Frank se je danes v Pragi sestal z namestnikom zunanjega ministra Češkoslovaške Milanom Lusakom. To je bil prvi stik za pripravo pogajanj med Prago in Bonnom, ki naj bi privedla do normalizacije odnosov med ZRN in ČSSR.
Moro v Kopenhagnu
KOPENHAGEN, 31. - Italijanski zunanji minister Moro je danes prispel v dansko glavno mesto na kratek uradni obisk. Na letališču ga je sprejel danski zunanji minister Hartling. Na današnjem srečanju sta zunanja ministra obravnavala evropska in svetovna vprašanja, ki zanimajo obe državi. Še posebno pozornost sta posvetila odnosom med vzhodom in zahodom, evropski enotnosti, konferenci o evropski varnosti in Bližnjem vzhodu.
LONDON, 31. — Novi ministrski predsednik Severne Irske Brian Faulkner bo dospel jutri v London
Še komentarji o Titovem obisku
(0,1 našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Obisk predsednika Tita v Italiji in Vatikanu je še nadalje predmet pozornosti svetovnih Časopisnih agencij, listov in radiotelevizijskih postaj. V svojih poročilih in komentarjih o obisku tuji tisk opozarja, da je bil obisk zelo uspešen in da je potekal v ozračju polnega razumevanja in potrditve nadaljnje krepitve medsebojnih odnosov.
Egiptovska agencija MEN ugotavlja, da so v razgovorih pomembno mesto posvetili položaju na Srednjem vzhodu in so poudarili potrebo, da se to vprašanje mimo reši na osnovi resolucije varnostnega sveta 1967. leta.
«New York Times« je ne samo obisk, temveč tudi razvoj Jugoslovansko-! tali jamskih odnosov ocenil ln prikazal kot primer, ki bi mu morali drugi slediti. List poudarja, da razvoj odnosov med obema dr-žaavma kaže, kal«) se s potrpežljivostjo in z dobro voljo lahko rešijo vsi problemi.
Kanadsko časopisje na prvem mestiu poudarja, da je to krona pozitivnega razvoja odnosov med državami z različnimi družbenimi odnosi. Vsi pariški listi, radio in televizija so prav tako pozitivno o-cenili obisk Tita v Vatikanu ln v Italiji.
B. B.
Danes začetek popisa prebivalstva v Jugoslaviji
BEOGRAD, 31. — Jutri se bo pričel v Jugoslaviji četrti povojni popis prebivalstva Jugoslavije. Na podlagi tega popisa, v katerem bo sodelovalo 83.000 popisovalcev, o-krog 28.000 naselbin Jugoslavije bo dobilo kompletne podatke o sebi. Prav tako bodo ugotovili sociološke in gospodarske spremembe v zadnjih desetih letih ln značilnosti delovne sile ter sile Jugoslovanov, ki so trenutno na začasnem delu v inozemstvu. Rezultati popisa bodo pokazali, koliko je v Jugoslaviji gospodinjstev, kakšna je struktura družin, kdo Jih vzdržuj«, število, velikost in naseljenost stanovanj. Na ta način bo mogoče dobiti stvarno sliko stanovanjskega stanja v državi. Med popisom bodo občani dali podatke tudi o svoji narodnostni pripadnosti.
TRŽAŠKI DNEVNIK
1. aprila 1971
POJASNILO PRISTOJNIH MINISTRSKIH ORGANOV
VRAČANJE IZVIRNIH SLOVENSKIH PRIIMKOV BREZ OMEJITEV
Prefektura bo upoštevala tudi prošnje tistih, ki so imeli ob rojstvu popačen priimek - Zadostuje prošnja na navadnem papirju
Slovenska skupnost nam je poslala važno sporočilo, ki se glasi: Po posegih deželnega svetovalca dr. Draga Štoke pri vladnem komisarju, tržaškem prefektu dr. Cappclli-niju v zvezi z nekaterimi omejitvami pri vračanju slovenskih priimkov v izvirno obliko, je prefektura vprašala za mnenje pristojne ministrske organe. Ti so pristali na to, da se ukrep razširi na nekatere primere, ki jih doslej niso upoštevali.
Znano je namreč, da je več Slovencev vložilo na prefekturo prošnjo za vrnitev prej popačenih priimkov v izvirno slovensko obliko. Ugodno so bile rešene prošnje tistih, Id jih je poitalijančevanje priimkov neposredno zadelo, niso upoštevali prošenj sinov ali drugih potomcev in sorodnikov, ki so se rodili z že popačenim priimkom. Iz sporočila sedaj izhaja, da bo poenostavljen postopek za vrnitev priimkov v prejšnjo izvirno slovensko obliko sedaj veljal tudi za te primere. Trii pa je sedaj že večina.
V pogovoru nam je dr. Štoka izjavil, da gre za viden uspeh, ki' o-mogoča hitrejše reševanje teh prošenj, tudi brez posebnih stroškov, saj je dovolj prošnja na navadnem papirju, naslovljena na tukajšnjo prefekturo. Praktično ne bodo več potrebni časovno in finančno bolj obremenjujoči prizivi na državnega poglavarja.
•Prepričan sem,» je dejal dr. Štoka, «da se bodo Slovenci v vseh pogledih poslužili te možnosti.»
niverze, kakor tudi ne rednega poteka izpitov in razprav o diplomskih tezah. Colleond je javno pozval akademske oblasti, naj odprejo — kljub zasedbi — tajništvo in druge upravne urade, kakor tudi vse profesorje, naj redno nadaljujejo z izpiti in diskusijami diplomskih tez. Jasno pa je, da nd Colleo-ni mogel pristati na možnost, da bi morali študentje predhodno izprazniti univerzo. Prejšnje izkušnje v tem smislu so namreč bile vse negativne. O prekinitvi zasedbe pa lahko sklepa samo splošna študentska skupščina, ki je sklicana za pe tek ob 10. uri zjutraj v velika sejni dvorani univerze.
V NEDELJO NA OPČINAH
Komemoracija ustreljenih talcev
Ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah prirejajo organizacije bivših borcev, političnih deportirancev in preganjancev ANPI, ANED, ANPPIA in FIAP v nedeljo, 4. aprila, ob 15. url na Opčinah spominsko svečanost.
Izpred Ljudskega doma bo krenil sprevod na opensko strelišče, kjer bo polaganje vencev in bodo govorili Fausto Monfalcon, Dušan Košuta ter Arturo Calabrla.
JUTRI NA PROSEKU
Predavanje Kmečke zveze o regulacijskem načrtu
Kmečka zveza priredi jutri, 2. aprila ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva na Proseku (Šo-ščeva hiša) predavanje z diskusijo o svodih predlogih glede tržaškega regulacijskega načrta.
Zaradi važnosti vprašanja vabi Prosečame in Kontovelce k številni udeležbi.
VSEDRŽAVNI KONGRES DEPORTIRANCEV
JUTRI PRIDEJO V TRST DELEGATI IZ VSE ITALIJE
Sole in prosvetna društva naj organizirajo ogled razstave o taboriščih
Bivši politični deportiranci In svojci padlih v nacističnih taboriščih, ki so včlanjeni v vsedržavnem združenju ANED, so Izbrali Trst za svoj VI. vsedržavni kongres. V naše mesto bodlo jutri prišli iz vseh krajev Italije delegati, katerim se bodo priključili delegati iz videmske, goriške in tržaške pokrajine. Jutri ob 18. uri bo uradna otvoritev tn ogled razstave o nacističnih ta/boriščih, ki je že nekaj dni odprta za javnost, na Pomorski postaji. Svečana otvoritev kongresa, v mali dvorani gledališča Verdi, bo v soboto ob 10. uri. Fo-litlčno-moratoo poročilo bo imel vsedržavni predsednik združenja sen. Plero Oaileffi, podpredsednik senata. Izvoljeni delegati bodo sodelovali na kongresu dio zaključka,
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ZASEDBA UNIVERZE SE NADALJUJE
Akademski senat: pogoj za razgovor je prekinitev zasedbe
Pozno zvečer smo prejeli tiskovno sporočilo o izredni, na hitro sklicani seji akademskega senata, ki se je sestal v nekem inštitutu medicinske fakultete (prostori senata so namreč zasedeni in v njih zaseda študentski svet).
Akademskemu senatu, ki ga sestavljajo dekani vseh fakultet, je rektor prof. Origone prebral študentske zahetve, ki jih je prejel s s posredovanjem upravnika tržaške univerze dr. Oberdana Marchettija.
Tiskovno sporočilo se nadaljuje: •Akademski senat se dobro zaveda resničnih vzrokov, zaradi katerih se študentje puntajo in je zato pripravljen, kot v preteklosti, razpravljati z njimi o tistih zahtevah, za katere je pristojen. Pripravljen je tudi podpreti, pri ustreznih organih, tiste zahteve, ki so izven njegove sfere pristojnosti.
Kljub temu pa senat izjavlja, da ni sprejemljiv razgovor o zahtevah med zasedbo rektorata in upravnih uradov, ko je onemogočena svobodna znanstvena raziskava.*
Dejansko gre torej za ultimat a kademskega senata študentom naj z zasedbo univerze, da bi s tem omogočili začetek pogajanj o navedenih zahtevah.
Na včerajšnji skupščini je predsednik Colleoni predvidel tudi tako možnost, ko je uradno prebral izjavo, da študentje ne nameravajo prekiniti upravne dejavnosti u-
V
Študentska povorka po mestu Uničen Mussolinijev spomenik
Dežela predlaga študentom «trikotno srecanje» z Acegatom o brezplačnem prevozu ■ Pojasnila, zakaj ne bo drugega in tretjega študentskega doma
Študentje, ki so predvčerajšnjim sklenili pritisniti na akademske in politične oblasti z zasedbo osrednjega dela tržaške univerze, so svoje zahteve ponesli v javnost s povorko in razdeljevanjem letakov po mestu.
Zjutraj so na univerzi, v veliki sejni dvorani, imeli skupščino. Udeležba sicer ni bila tako številčna, kot prvega dne, a lahko trdimo, da je bila «aula magna* kljub temu zasedena in da je bilo študentov kakih 750. Za predsedniško mizo so sedeli, kot običajno, predsednik Aldo Colleoni in drugi člani komisije «In-terfacolta*. Zbranim je najprej poročal Mauro Gialuz o razgovorih z županom in deželnim odbornikom za šolstvo Giustom. O njunih stališčih je Gialuz izrekel negativno oceno, češ da dejansko odlašajo s stvarnim pristopanjem k reševanju problemov, čeprav kažejo zanje večjo občutljivost. Zato pa študentje ne smejo odnehati in se mora pritisk nanje še zaostriti: samo to lahko daje jamstva za določen uspeh tega študentskega nastopa. Ker pa so teme,- ki so jih načeli .študentje s svojo zasedbo, tesno povezane s splošnim bojem za reforme in zadevajo tudi družine študentov, mest no prebivalstvo ter delavce posebej, je že Gialuz predlagal, naj bi se študentje iz zasedene univerze podali po mestnih ulicah in razdelili letake, v katerih je nazorno prikazan namen njihove borbe.
Nekoliko utrujeno ozračje je na skupščini takoj razživil poseg starejšega študenta Pecorarija, ki znan zaradi svojih konservativnih teženj. Prerinil se je do mikrofona.
Gialuza prekinil, in začel kričati, prenehajo z zasedbo univerze, da da bo prijavil sodišču «nelegalno bi s tem omogočili začetek poga- zbiranje prispevkov* za tisk letakov.
Res so člani komisije »Interfacolte* zbirali prostovoljne prispevke za kritje stroškov tiska letakov. Peco-rarijev ponesrečen nastop je duhove razburil prav dovolj, da so lahko 7 žvižganjem sprejeli poseg drur
.........................
VAŽNO ZA DEŽELNE DELODAJALCE
desničarskega študenta, ki je govoril o «nevamih ekstremizmih* in •nasilju* levice ter študentskega gi banja. Trdil je, da so študentje vsi bogati in da je njihov boj jalov.
'ii posegi, ki niso naleteli na množičen odziv pa so le služili za prebuditev duhov in očvrstitev strnjenost zasedajočih. Marsikoga so spričo teh stališč minili vsakršni, tudi tehnični, pomisleki in res so kmalu nato z veliko večino glasov odobrili resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da študentje •odklanjajo obrambno taktiko* ker se zavzemajo za «enoten in napadalen nastop*, tudi zato, ker je namen nasprotnika prav ta, da študente zadrži čim dlje v univerzi brez vsakršnega haska.
V resoluciji je tudi rečeno, da se skupščina sklicuje v veži palače deželne uprave. Res so študentje takoj nato zapustili dvorano in poslopje univerze, sedaj že poslikano z rdečimi napisi v italijanščini in slovenščini ter krenili po ulici Fa-bio Severo proti mestu. Skandirali so gesla proti «univerzi, ki služi gospodarjem*, terjali »brezplačne prevoze in knjige* in dodajali, da morajo te družbene storitve plačati gospodarji, na osnovi pravičnejše uavčne politike.
Povorka je po Ul. Koroneo zavila pred deželno palačo v Carduccijevi ulici. Palačo sta zastražila policija in karabinjerji, težka vhodna vrata pa so zaprli. Študentje so dalj časa skandirali svoja gesla, tudi proti deželnemu odboru in nato odšli, po Carduccijevi ulici, Goldonijevem trgu, Korzu in Borznem trgu na . Unita, kjer je v občinski palači zasedal deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Tudi vhod v občinsko palačo sa zastražili policisti. Študentje so ga le obkrožili in počakali na izhod deželnih svetovalcev. Prisilili so jih, da so stisnjeni med policisti in gručo študentov poslušali gesla z zahtevami po šolski reformi in o splošnem političnem
Ministrstvo je omililo predpise za zaposlovanje Jugoslovanov
Prednost bo po novem imela le morebitna delovna sila na razpolago v deželi Doslej je veljalo, da je imela prednost delovna sila iz vse Italije
Deželni odbornik za delo Stopper je pred časom nastopil pri ministrstvu za delo in socialno skrbstvo v zvezi z zaposlovanjem jugoslovanskih državljanov v gospodarskih dejavnostih Furlanije - Julijske krajine. Stopper je predočil predstavnikom ministrstva potrebo po zaposlovanju generične in specializirane delovne sile iz sosednih področij, sicer bi za marsikatero dejavnost pri nas zmanjkalo potrebnega delavstva. Odbornik je tudi naglasil, da je postopek pri izdajanju ustreznih dovoljenj tako dolg in zavozlan, da se ga delodajalci pogosto izogibajo in se rajši odločajo za nezakonito zaposlovanje tujih, v tem primeru pretežno jugoslovanskih, državljanov.
Odbornik Stopper je v tej zvezi prikazal ministrstvu potrebo po poenostavitvi postopka, ko gre za zaposlovanje jugoslovanske delovne sile na območju Furlanije - Julijske krajine.
Te dni Je ministrstvo odgovorilo na Stopperjev predlog ter deloma pristalo nanj. Tako bodo delodajalci v Furlaniji - Julijski krajini po novem lahko omejili prednostno iskanje italijanske delovne sile le na deželo Furlanijo - Julijsko krajino, medtem ko so morali doslej dajati prednost delovni sili, ki bi bila na razpolago kjerkoli v Italiji. Z drugimi besedami bo delodajalec, ki ui ne našel primerne delovne sile v Furlaniji - Julijski krajini, po novem lahko zaposlil jugoslovanske državljane, ne da bi moral poprej raztegniti svoje iskanje na vso državo. S tem se bo postopek za zakonito zaposlovanje delovne sile iz
sosedne republike znatno poenosta- treba počakati na rešitev šolskega
vili in hkrati tudi skrajšal. Ministrstvo je v odgovoru naglasilo, da je treba pred zaposlitvijo tuje delovne sile strogo ugotoviti, da v deželi ni ustreznega italijanskega delavstva, in da je zaposlitev tuje delovne sile neobhodno potrebna za razvoj gospodrskih dejavnosti, za u-resničitev novih industrijskih obratov ali za izvedbo del javnega interesa.
• • •
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je včeraj sprejel angleškega kapitana R. S. Forresta, ki poveljuje torpednemu rušilcu »London*. Pozneje se je sam podal na ladjo, zasidrano v naši luki. Te dni je dr. Berzanti sprejel tudi avstrijskega generalnega konzula v Trstu dr. P. Wetzlerja, ki odhaja iz našega mesta.
Za globalno rešitev šolskega vprašanja
Svetovalski skupini KPI in PSIUP ugotavljata v noti, ki sta jo objavili sinoči, da deželni odbor ni sprejel predloga, naj bi umaknil zakonski načrt o ureditvi šolstva v Furlaniji - Julijski krajini, kar je potrebno za to, da bi temeljito predelali osnove šolske politike v deželi. Po drugi strani, naglaša dalje nota, deželni svet tudi ne more vsiliti omenjenega načrta, ker se z njim ne strinja niti sama večina. Da bi se rešil iz zagate, zahteva odbor odgoditev ustrezne razprave pred pristojno komisijo, češ da je
vprašanja v državnem merilu. Svetovalski skupini KPI in PSIUP zato zahtevata, naj deželni odbor u-makne zakonski načrt o šolstvu, naj se skliče deželna konferenca o šolstvu in naj se deželna uprava tudi finančno zavzame za bolj odprto in demokratično ureditev šolskega vprašanja.
Danes v Bregu pokušnja vin
Pridelovalci vin v Bregu so sklenili, da se zberejo v »Zadrugo*. Ker bodo skušali zaradi boljše prodaje domačega pridelka sortirati vino, so sklenili odpreti danes od 14. ure dalje v Boljuncu in Dolini več osmič, kjer bo brezplačna pokušnja vin.
Ob tej priložnosti bodo izvedli anketo, da ugotovijo katera vrsta vin gre najbolj v slast našim ljudem.
Letni občni zbor p. d. € Kraški dom»
Sinoči je repentabrsko prosvetno društvo tKraški dom* imelo letni občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila predsidnika Milana Križmana, tajnika Egidija Baissa in blagajničarke Ivanke Guštin. Sledili so pozdravi predstavnika Slovenske prosvetne zveze Mirka Kaplja in podžupana občine Repentabor A-lojza Miliča. Ob koncu se je razvila diskusija. O občnem zboru bomo poročali obširneje kasneje
boju, kot «tovarna, mestne četrti, šola — boj je samo eden*.
Preden so se študentje tržaške univerze razšli, so še zapeli pesem «Bandiera rossa*, nato pa so se vrnili na univerzo, kjer je ostala samo skupina «redarjev».
Delegacijo študentov, v kateri sta bila Gialuz in Zenchi, je sprejel zjutraj deželni odbornik za šolstvo Giust. Govorili so o več vprašarijin, predvsem pa o študentskih zahtevah, ki zadevajo brezplačne prevoze in prostore v dijaških domovih.
Kar zadeva dijaške domove je položaj tragičen, a tudi nesmiseln: skoraj dograjen je drugi študentski dom, toda vse kaže, da ga letos ne bodo odprli. Prvič zato, ker občina ne bo dala dovoljenja za odprtje. Ugotovili so namreč, da notranja ureditev (predvsem sanitarije) ne ustreza sodobnim pogojem, drugič pa tudi manjka oprema in zanjo ni denarja. Dati bi ga morala država (v višini 170 milijonov lir), a ni o njem ne duha ne sluha.
Tretjega študentskega doma, ki je prav tako krvavo potreben kot prva dva, pa še niso niti zaceli graditi, ker ne vedo, kje naj bi sploh bil. Namen oblasti je namreč zgraditi študentski dom ob tretjem vseučiliškem centru. Zaradi enoletnega obotavljanja akademskega senata in tržaškega rektorja pa se ni jasno, ce bo tretji znanstveni center pri Katinari ali za Seslja-nom. Znano je, da so za drugo rešitev, ki jo študentje, pa tudi mestne oblasti odločno odklanjajo, nekateri profesorji in «baroni», kot jih študentje imenujejo in ne izključujejo, da gre za težke interese, tudi ne povsem didaktičnega značaja. Dokler se akademski senat ne odloči za lokacijo tretjega znanstvenega centra pa sploh ni mi„. razprava, kaj šele začetek del.
Kar zadeva prevoze je Giust povabil študente na »trikotno srečanje* med deželo, občino in študentskim predstavništvom z upravitelji Acegata. Na tem sestanku bi morali govoriti o tem, kako uresničiti zahtevo po brezplačnem prevozu za študente na avtobusih prog 17 in 30. V krogih, ki so blizu deželni upravi menijo, da bi zadostovalo 20 milijonov lir letno, razdeljeno med občinsko upravo in deželo.
Kronika drugega dne zasedbe tržaške univerze je še vedno pestra. V noči med torkom in sredo so neznani študentje prepleskali bele zidove z napisi proti «osipu», »draginji študija* in gesli, kot «univerza naj služi ljudstvu*. To geslo so ob oboki, prav sredi palače, napisali v italijanščini in slovenščini.
Malokateri študent se je spominjal, da je na desnem marmornatem reliefu na pročelju univerze velik Mussolinijev kip. Goli Mussolini (»simbol človeškega genija*) jase konja in vihti meč Islama. Nad njim je angel, ki nosi v roki fašistični snop s sekiro.
Neznani študentje so verjetno pomislili, da je sramota, da teh simbolov nihče — 26 let od zmage nad fašizmom — ni snel. »Dučeju* so razbili obraz in glavo prepleskali z rdečo barvo. Pod kip pa so napisali, z velikimi rdečimi črkami: •Smrt fašizmu*. V prvih jutranjih urah so na univerzo prišli policijski agenti v civilu, a ni znano, če so poizvedovali o tej nočni akciji.
Shodi KPI
Danes, 1. aprila bo v sedežu šentjakobske sekcije KPI sestanek o nalogah komunistov v boju proti fašizmu. Poročilo bo prebral Sergio Perini.
Istega večera bo ob 20. uri v Pod-lonjerju zborovanje o gospodarskem položaju Trsta. Razpravo bo vodil načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Giorgio Rossetti. razprava.
ki bo v nedeljo popoldne, ko bodo izvolili novi glavni odbor in sprejeli sklepno resolucijo, združenje pa vaJbl turi! druge bivše politične deportirance in svojce padlih v taboriščih, da se udeležijo otvoritve kongresa v soboto dopoldne ln skupnega ogleda Rižarne v nedeljo ob 9. uri.
Kakor smo že poročali, Je na Pomorski postaji te dni (do 7. aprila! odprta velika razstava o koncentracijskih taboriščih. Ko Je bila ta razstava lani v Milanu Je vzbudila veliko pozornost ln privabila nad 100 tisoč obiskovalcev. Razstavljene so velike fotografske povečave, sipomini iz taborišč ter kopije zanimivih dokumentov Iz nemških arhivov, deset avtomatskih projektorjev pa projicira diapozitive, ki prikazujejo prizore lz uničevalnih taborišč, mučenja, suženjsko delo, psevdomedlclnske poskuse, kupe ln kupe mrličev itd. Razstava osvetljuje namene nacističnega ustroja, ki je organiziral ln vodil koncentracijska taborišča, iz katerih je nemška industrija črpala delovno sito.
Razstavo sl je vredno ogledati. To je edinstvena prilika, ker verjetno Je ne bomo več videli v Trstu, saj so stroški precej veliki. Ogled razstave priporočamo zlasti mladini.
Pravilno ln koristno bi bilo, da bi te dni organizirale skupen ogled razstave vse višje srednje šole, kakor tudi naša prosvetna društva. Seveda ni prav prijetno gledati tako pretresljive fotografije ln dokumente, vendar Je potrebno in koristno, da ne pozabimo na velike žrtve, da znamo oenlti pridobitve osvobodilnega boja ln da utrdimo svoj odpor proti fašizmu, ki je dovedel do takih strahot, pa se še poraja ln dviga glavo.
V soboto v Skednja slikarska razstava
Marljivo škedenjsko prosvetno društvo *lvan Grbec» prireja tudi letos pomladansko umetniško razstavo. V delovanju tega društva je opazno stremljenje, da prikazuje po gostoma kulturno ustvarjalno ali poustvarjalno delo svojih ožjih rojakov in s tem utrjuje v sovaščanih zavest domačinske duhovne tvornosti. V izvajanju tega svojega programa je društvo povabilo mladega rojaka Livija Možino, da priredi svojo prvo slikarsko razstavo v domačih prostorih. Možina se kot slikar še ni predstavil širši javnosti, a vendar ima že krog prijateljev, ki radi odkupujejo njegove slike. Kj je nedavno gostoval v Trstu znani gledališki igralec Gino Cervi. se js tudi on ogrel za Možinov način slikanja in si nabavil njegova dela. Možina ni poklicni umetnik riše iz notranjega nagnjenja. Ko je obiskoval slovensko učiteljišče mu je bil profesor risanja Avgust Černigoj. Ta mojster mu je odprl — kot mnogim drugim — vrata v svet u-metnosti. vendar je Možina ubral povsem svojo pot.
V soboto bo ob 18.30 otvoritev razstave v prosvetnem društvu. Brez dvoma bodo k otvoritvi prihiteli v velikem številu škedenjski rojaki, zlasti njegovi sovrstniki, s katerimi je v škedenjski osnovni začel spoznavati učenost in umetnost. Sicer pa bo razstava odprta do 11. aprila.
Zadnja pot Iva Dolesa
Veliko število barkovljanskih do mačinov in meščanov obeh narodno sti je včeraj spremilo na zadnji poti nenadoma umrlega Iva Dolesa iz Barkovelj. Pogrebni sprevod je krenil iz pokopališke kapele v cerkev in nato nazaj na domače pokopališče. Krsto so ves čas nosili barkovljanskd mladinci.
Ob odprtem grobu se je v imenu Barkovljanov in barkovljanskega prosvetnega društva z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika Anton Pertot, Id je {»udaril pokojnikove zasluge za narodno in kulturno življenje v Barkovljah, njegovo družabnost in njegov dober in plemenit značaj.
V cerkvi in pred odprtim grobom je pokojnemu Ivu zapel v poslednje slovo zbor domačih pevcev pod vodstvom prof. Vrabca.
Marsikatero oko se je orosilo ob pesmi »Gozdič je že zelen* in ob zavesti, da .je odšel v nepovrat še eden od starejšega rodu, kateremu toliko dolgujemo, da smo se ohranili in da še živimo. Prav gotovo je bilo s pesmijo, katero je tako ljubil in sam gojil v domačem zboru slovo od Iva najlepše.
Predavanja
• KROŽEK «CHE GUEVARA* priredi v petek ob 20. uri v ljudskem domu v Ul. Mad anilina 19 predavanje presednika Italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonia Bormeja o »italijanski narodni skupnosti v Jugoslaviji v luči nacionalnega problema*. Sledila bo
SPECIALISTKA FIRME AR VAL
BO DO SOBOTE, 3. APRILA NA RAZPOLAGO VSEM, KI IMAJO TEŽAVE Z LASMI.
Ce Vam lasje Izpadajo ali so redkil ta tanki, prav gotovo potrebujejo nege. Samo s pravilno nego bodo Vaši lasje lahko postali spet zdravi.
PARFUMERIJA KOZMETIKA 9« — Opčine, Narodna 120
Slovensko gledališče v Trstu
v petek, 2. aprila ob 20.15 D. Smole: »Antigona* v NOVI GORICI v soboto, 3. aprila ob 20. url D. Smode: «Antigona» v AJDOVŠČINI
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Branislav Nušič
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
Igra v štirih dejanjih
V nedeljo. 4. aprila ob 17. url v kinodvorani v BAZOVICI
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V ponedeljek, 5. aprila ofo 16. url v torek, 6. aprila ob 16. url GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Wilhelm Busch
CIPEK IN CAPEK
(zgodlba o dveh malopridnih dečkih)
Dramatizacija: T. Payer ta T. Braun
Scen* : Uroš Vagaja Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: Marjan Vodopivec Režija:	DUŠAN MLAKAR
Kulturni dom
V ponedeljek, 5. aprila ob 20.30 bo v Mali dvorani Kulturnega doma nastopil zagrebški umetnik
MIROSLAV SUPANC
z recitalom
MIROSLAVA KRLEŽE ULICA V JESENSKEM JUTRU LETA DEVETSTOSEDEM-NAJSTEGA
Prosvetno društvo »I. CANKAR*
priredi v petek,
2. aprila ob 20.30 gostovanje Amaterskega odra s Proseka-Kontovela z veseloigro v šestih slikah
Norman Krasna
DRAGA RUTH
Režija: Stane Raztresen
Vabljeni!
Redni občni zbor delničarjev
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. a.
bo v prvem zasedanju v društvenih prostorih v Ul. F. Fil-zi 10 dne 3. aprila t. 1. ob 9. uri ta 4. aprila t. 1. ob Isti uri v morebitnem drugem zasedanju.
P. d. »Ivan Grbec* v Skednju
priredi od 3. do 11. aprila v društvenih prostorih
razstavo slikarja
Livija Možine
Otvoritev razstave bo v soboto, 3. IV. ob 18.30.
Vabljeni!
• Predsednik tržaške pokrajine
Je odredil, da se morajo vozila, Id prihajajo po stranski oestl ta Mač-kovelj pred glavno pokrajinsko cesto ustaviti ta dati drugim vozilom prednost. V ta namen je pokrajina odredila, da morajo postaviti tik pred pokrajinsko cesto znak «stop».
Včeraj-danes
Danes, četrtek, 1. aprila BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.46 ta zatone ob 18.32. Dolžina dneva 12.46. Luna vzide ob 3.34 ta zatone ob 12.38.
Jutri, petek, 2. aprila FRANC
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,6 stopinje, najnižja 8,7, ob 19. uri 11,6, zračni tlak 1011,3 stanoviten, veter 5 km sevemozahod-rriik, vlaga 55 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. marca 1971 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
Umrli so: 87-letnl Raoul Palese, 8-letna Daniela Stock, 1 dan star Andrea BeMlch, 63-letna Lidla Les-nlak, 734etml Glusto Deponte, 79-letna Santa Troian, 83-letna Enrica Menegaittl, 81-letml Andrea Sossi, 74-letma Anna Gruber vd. Grassi, 81-letna Eufemla Patlaga por. Ban.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vleimettl, Trg Borsa 12, Can tauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madom-na del Mare, Largo Plave 2, San-t’Anna, Erta dl S. Anna 10 (Ko-lonkovec)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davan-zo, Ul. Bernind 4, Al C as toro, Ul. Cavana 11, Sponza, Ul. Montorsl-no 9 (Rojan).
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se sprejemajo prošnje za abonmaje za spomladansko simfonično sezono, ki bo obsegala 12 koncertov ter se začela 7. aprila in zaključila 12. junija.
Abonentom na prejšnjo sezono bo dovoljeno v mejah možnosti potrditev abonmajev samo še danes. Od jutri bodo prosta mesta dana na razpolago novim prosilcem. Vse informacije so na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 23988).
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo na odru Po-llteama Rossetti debutlrala Igralska skupina Lilla Brignone ta Gian-ni Santuccio s komedijo Pasqua-leja Feste Campanlleja «Tudi če vas Imam zelo rad». V tej komediji, ki bo predvajana Izven abonmaja, nastopajo še Anna Maria Botittal, Anna Goel, Serema Spazia-ni, Giovanina dl Bernardo, Alfrede Piano ta Adolfo Belletti. Avtor komedije je obenem tudi režiser. Ponovitve danes ta v soboto se bodo tudi začele ob 20.30, za nedeljo pa sta predvideni dve predstavi ob 16.30 ta oto 20.30, s katerima se bo Skupina poslovila.
Abonenti na sezono Teatra Sta-blle bodo imeli popust. Rezervacije vstopnic v Pasaži Prottl.
Razstave
V	galeriji modeme umetnosti »Russo* (Pasaža Rossomi) bo od 1. do 10. aprila razstavljal mladi tržaški slovenski slikar Dezlderij Švara. Otvoritev danes ob 18. uri.
V galeriji »Barlsi* razstavlja do 7. aprila itaJijamsko-francoski slikar Plerre Bosco.
V	galeriji »Loža* v Kopru bo od 31. marca do 15. aprila razstava del Černigojeve šole.
V	umetniški galeriji Rossoni bodo danes ob 19.30 odprti razstavo slikarja Llda Dambrosija. Razstava bo odprta do 10. aprila.
Razna obvestila
Vse člane godbe «Rlnaldb prosimo, da se udeležijo godbene vaje, ki bo v petek, 2. ta torek, 6. aprila ob 20. url v Domu pristaniških delavcev — Trg Duca degli Abmzzi 3, za pripravo za nastop 1. maja.
Odbor
KOMISIJA ZA DORASCAJOCO MLADINO pri SKGZ sporoča, da se Je pričelo vpisovanje za letovanje v Zg. Gorjah dne 22. marca 1971 na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9 od 9. do 12. ure dopodne.
"DR. SONJA 'MAŠERA
bo odsotna od 5. do 19 aprila 1971.
Mali oglasi
STARE JADRANSKE KOLEDARJE za leta 1948, 1949, 1954, 1955, 1956, 1957, 1959, 1960, 1962, 1963, 1964 ta 1966 odkupujeta uprava ta uredništvo Primorskega dnevnika, ta sicer po 1000 lir za koledarje do leta 1960, 800 Ur pa za koledarje do 1966. Knjige je treba prinesti v Ul. Montecchi 6, II. nadstropje, soba St. 10 (tajništvo uredništva), Trst, Knjige ne smejo biti raztrgane.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Ivu Dolesu daruje Ubald Vrabec 5.000 Ur za Dijaško matico.
Gostilna Veto — Opčine daruje
2.000	Ur za ŠD «Zarja».
V	počastitev spomina pok. Ivana Kjudra Iz Lonjerja daruje Marija Birsa 1000 Ur za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pok. Iva Dolesa darujeta Nini ln Olga Pertot 3000 Ur za pevski zbor «Jaco-bus Gallusi). V počastitev spomina pok Iva Dolesa darujete Majda ta Igor Jankovič 1500 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Ane Sosič so darovali za šodo-spomenik NOB v Cerknem Zora Križmančlč 1000 Ur, Kristina Križ. mamčič 1000 Mr, Zofija Krtžman-člč 1000, Julija Križmančlč 1000, družina Urbanc-Kralj 1000 ta družina MUkovič-Gomlik 1000 Ur.
Namesto cvetja na grob pok. Via dimi ra. Stoka daruje Elva Volpi 1000 Ur za Dijaško matico.
Nazlonale 16.00 ((Terno canale». (Av-ventura a Momtecartlo). Teohnlco-lor. Technlscope.
Finice 15.30: «La notte brava del solda to Janathanii. Citat East-wood, Geraildtae Page. Techniico-tor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Una luoertola con la peUe dl donna», Flortada Bolkan, Stanley Baker, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Pagtae prolblte delta, vita dl urn fotamodefllta)). Lucta Modugno. Technlcotor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «Comma 22». Film Mika Nichoisa Technlcotor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «11 gatto a nove oode», J. Francisco, Karl Malden, Cathe-rine Spaak. Film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technlcotor.
Alabarda 16.30 «Quairte parete«. Francoise Prevost, Peter Lawford, Don Baoky. Techniootar. Prepovedano mladtad pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «GM occhl del testlmone«. Steve McQueen. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Aurora 16DO «La califfa«. Romy Schmelder, Ugo Tognozzi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CristaUo 16.30 ((Brancaleone ali« crociate«, Vittorio Gassman. Technlcotor.
Capitol 16.30 «Le copple», Alberto Sordi, Monica Vitti. Technlcotor.
Moderno 16.30: «Passeggiata sotto ta ptoggia dl primavera»v», Ingrid Bergman, Anthony Qulnn. Tech-nlcolor.
Vittorio Veneto 16.30 «Quel freddo gtorno nel parccu, Sandy Dennls. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «West Side Story». Techniooilor.
Ideale 15.30 «1 magniflci sebte»,Yul Brjmner, Charles Bronsan, Steve McQueen. Technlcotor.
Astra Kinodvorana danes zasedena za Ctaeforum. Ob 20.30 film «Por-togallo im paese tranquiUo».
Abhazia 16.00 ((Salvare ta faccla*. Nino Castelnuovo, R. Petretta, P. Pitagora. Technlcotor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
KINO	NA OPČINAH
predvaja	danes ob 18. uri
barvni policijski film:	
UN ASSASSINO PER	
UN TESTIMONE	
Igrata: Ekland	Atex Cord ta Brttt
KINO «IRIS » PROSEK
predvaja danes ob 19.30 barvni film:
UN UOMO DA MARCIAPIEDI Film je bdi nagrajen s 3 o-skarji za najboljši film v letu Igrata: Dustin Hofman ta Jan Voigst
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
SOŽALJA
Otoni pevskega zbora Vasilij Mirk Izražajo globoko sožalje članu Mariju Rusttji ob bridki Izgubi dragega očete.
športno društvo Primorje Izraža svojemu nogometašu Oskarju Rust-ji globoko sožalje ob Izgubi dragega očeta
športno društvo Olimpija lz Gabrovca Izreka svojemu podpredsedniku Darku, blagajničarju Mariu ta članu Oskarju globoko sožalje ob smrti dragega očeta Angela Rustje.
31. marca Je zapustil svoje drage
Andrej Sosič
Pogreb bo danes, 1. aprila ob
15.45	tz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo žena Antonija, sin Bernard, sestra Ana, snaha Zofija In vnuki.
Primerja Impresa Zimolo
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dragi
ANGEL RUSTJA
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 1. t. m. ob 16.30 lz hiše žalosti, Gabrovec št. 57.
Žalujoči: žena JLLKA, sinova MARIO, BOŽIDAR, bratje ANTON, FRANC In RIKARDO, sestra PEP-KA in drugi sorodniki
Trst, 1. aprila 1971.
I T. K. Ul Zonta 3. tel 3800«
Z A H VA L A
Sorodniki
BENEDIKTA KERŠEVANA
se zahvaljujejo vsem dragim osebam, ki so na kateri koli način izrazili sožalje.
1. aprila 1971
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Svetovalec Godnič proti nepotrebnim
POSVET GORIŠKIH PROSVETARJEV
Za poletno sezono pester
zasedbam in razlaščevanju slovenske zemlje kulturno zabavni program
Sprejet zakonski načrt o sestavi posebnega spiska diplomiranih strokovnjakov - O dokončni ureditvi olajšav za delavske počitnice bodo razpravljali po poteku letošnje poskusne sezone
Deželni svet je včeraj obravnaval dve osnovni vprašanji: problem finančnih olajšav za delavce in njihove svojce, ki bi se odločili za preživitev poletnega premora v katerem izmed turističnih središč v Furlaniji - Julijski krajini, in napovedano ustanovitev spiska diplomiranih strokovnjakov iz naše dežele.
Razpravo o prvem vprašanju je sprožila skupina komunističnih svetovalcev (Baracetti, Bergomas, Cuf-faro, Pascolat in Ooghetto), ki je že decembra lani vložila zakonski
izvedencev), ki ga je pred dnevi predložil deželni odbor. Po krajši razpravi, v katero so posegli svetovalci Godnič (KPI), Trauner (PLI), Di Caporiacco (MF), Moschi (MSI), Colautti (KD), D’Antoni (PSDI), Rigutto (KD) in odbornik za javna dela Masutto, je deželni svet z večino glasov sprejel zakonski načrt. Vse svetovalske skupine so glasovale za, le komunisti so se glasovanja vzdržali.
V svojem nastopu je svetovalec Godnič opozoril na nekatere določbe zakonskega načrta, ki se nanašajo
predlog z ustrezno vsebino. Predla- j	za vpd0j^e^dcdočene
gatelji ugotavljajo, da se delavstvo tudi v naši deželi še vedno nahaja v položaju, da ne more izkoristiti običajnih počitnic tako, kakor to določa republiška ustava, bodisi zaradi nizkih prejemkov, bodisi zaradi prenasičenosti gostišč v julijski in avgustovski konici. Zato naj bi dežela poskrbela po eni strani za primerno finančno pomoč, po drugi pa tudi za boljšo porazdelitev počitnic zlasti na industrijskem področju. Deželna uprava naj bi nadalje poskrbela za primerno turistično središče v Karniji, pozneje pa za podobno središče ob morju.
Zakonski predlog je orisal svetovalec Baracetti, nakar se je razvila razprava. Misovec Morelli je dejal, da se ne strinja s predlogom, ker se ta nanaša le na delavce, ki so organizirani v sindikalnih organizacijah CGIL, CISL in UIL, medtem ko naj bi olajšava veljala tudi za delavce, ki so organizirani v drugih sindikatih ali ki sploh niso vpisani v nobenem sindikatu. Nato je spregovoril svetovalec Bergomas, ki je med drugim izrazil upanje, da bo mogoče v bližnji prihodnosti sploh govoriti o enem samem sindikatu, ko bo končno prišlo do
možnosti za pojav klientelizma. V zvezi z izvajanjem javnih del v naši deželi, je nadaljeval govornik, predvsem pa v obmejnem pasu, kjer prebivajo Slovenci, se pogostokrat dogaja, da pristojne oblasti ubirajo
krajši postopek za zasedbo in razlastitev nepremičnin, pri tem pa dejansko oškodujejo prizadete lastnike za jamstva, ki bi jim nasprotno nudil redni postopek. Znani so primeri, ko so bile nepremičnine zasedene, razlaščene, uporabljene v namene, ki ne bi zahtevali krajšega postopka, prizadeti lastniki pa še vedno čakajo na primemo odškodnino. Tako se domačinom odnaša zemlja, ki je največkrat njihov edini kapital, ne da bi jim pravočasno nakazali ustrezne odškodnine. Na ta Godničeva izvajanja je odbornik Moro na koncu dejal, da je pač neizogibno, da bi pri izvajanju določenih javnih del ne prizadeli interesov posameznikov, vendar pa da se postopki izvajajo v skladu z ustrezno zakonodajo ter da ni mogoče govoriti o kakšni nepravilnosti na tem področju.
Začeli bodo v Števerjanu s prvomajskimi svečanostmi od 30. aprila do 9. maja
ske prebivalce kot »a tamkajšnjo občino zelo visoke.
Uporaba elektronskih računalnikov v javni upravi
Goriški občinski zastopniki so se pred nekaj dnevi udeležili v Sir-mione ob gardskem .jezeru semana-rija o uporabi elektronskih računal nikov v javni upravi. Strokovnjaki so imeli predavanja o tem vprašanju. Vsak dan se večajo potrebe občin in dragih ustanov krajevnega značaja po uporabi teh računalnikov.
Iz poročil na tem simpoziju je bilo razvidno, la bodo potrebni konzorciji med občinami in drugimi krajevnimi ustanovami za uporabo elektronskih računalnikov.
iiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMmitiiiiiiiimimiiiiiiiiitiiuiitimmimmiiiimiiiiiiiittiti
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Še mati mu ni pomagala pred «hudobnim» karabinjerjem...
Ko je dovolj osramotil karabinjerja, se je hotel zateči na dom, k materi
Bred tržaškim Kazenskim sodiščem (predis. Raimandi, tož. Tarvel. la, zapLsničarka. Sabadini) se je včeraj moral zagovarjati 18-detni Walter Dorich iz Ul. Forti 5, ki ga je tržaški pretor v razsodbi z dne 5. februarja letos zaradi sramotitve javnega funkcionarja obsodil pogojno na 4 mesece zapora tn 80 tisoč lir denarne kazni.
združitve obstoječih organizacij. Mo-
relli je ob tem izstrelil zbadljivko: I urah 2 febnjarja letos’ 150 Je
. častnik karabinjerjev Leonardo Ga-
«Za časa fašizma smo že uspeh |lotte ^ aasliševanjem 15-letnega z enotnim sindikatom*
Bergomas: «Da, tako da so delavci lahko uživali celo po šest dni počitnic na leto*.
Morelli: »Šest dni, in vse fašistične sobote*.
Bergomas: «in vsako soboto obvezen marš*.
Franca H. v vojašnici v Ul. Forti, zagledal z okna svojega urada dva mladeniča, kako sta divjala po ulici s svojima motornima kolesoma.
TaikoJ je ukazal karabinjerju Gio-vanmdju Merenu, naj stopi na ulico In pogleda, kaj se dogaja. Toda že čez nekaj mlnuit Je zaslišal s ceste
Na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem je javni tožilec dr Tavella predlagaj za obtoženca potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Canlind pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so Walterju Dorichu v celoti potrdili prvostopno kazen.
Svetovalec D’Antoni (PSDI) je de- j vpitje in preklinjanje tako, da je
jal, da bi morali predlog izboljšati v smislu, da bi njegove določbe tesneje povezali s podobnimi določbami iz državne zakonodaje, hkrati s tem pa poskrbeti tudi za racionalnejšo ureditev vprašanja. Med dragimi svetovalci, ki so se oglasili tudi k besedi, naj omenimo še liberalca Bertolija, ki je naglasil, da so industrijci pripravljeni na sodelovanje s sindikalnimi organizacijami in turističnimi delavci, vendar pa da bi lahko celotno vprašanje rešili na preprostejši način, in sicer tako, da bi dežela poskrbela za
skleniti, da gre še sam pogledat, kaj je ves ta vik in krik.
Podčastnik je res stopil na ulico, kjer pa Je bilo že vse mirno. 2e Je hotel ponovno vstopiti v vojašnico, ko se mu je približal karabinjer Meren, ki je držal vklenjenega v lisice Walterja Dorlcha ter pričel pripovedovati podčastniku, kaj se je malo prej pripetilo na ulici.
Komaj je karabinjer po ukazu podčastnika stopil na ulico, sta se mladeniča, ki sta malo prej divjala z motorjema, takoj ustavila. 15-let-
kritje razlike, ki bi nastala v ho-! n* Roberto Vartn iz Ul. Forti 64 je telih in turističnih središčih, ko bi 1 karabinjerju na njegov izrecni u-
, kaz takoj pokazal dokumente ter vozniško dovoljenje, Dorich pa se
ta dovoljevala delavcem in njihovim družinam vnaprej določen popust.
Odbornik za turizem Moro je najavil, da bo deželni odbor letos jeseni predložil deželnemu svetu zakonski načrt, po katerem bo širše urejeno vprašanje deželne pomoči za cenejše počitnice delavcev, dotlej pa naj bi si nabrali izkustva s posegom, ki ga je pred kratkim prevzela deželna uprava, da je namreč dala v proračun za letošnje leto vsoto 50 milijonov lir, iz katerih bodo krili do 20 odst. stroškov za bivanje delavcev v turističnih središčih Furlanije - Julijske krajine. Ker so se podpisniki komunističnega predloga strinjali s takšno rešitvijo problema, je bila nadaljnja razprava o tem vprašanju začasno odoravljena z dnevnega reda.
Sledila je razprava o zakonskem načrtu, ki predvideva sestavo spis-
je predrzno postavil pred moža postave In mu rezko odgovoril, da «za vraga, dokumente pa tl res ne bom pokazan«.
Kajpada je karabinjer Meren ob teh besedah mimo povabil fanta, naj mu sledi v vojašnico, ta pa Je še dalje rjovel nanj In ga pričo! nesramno Izzivati, češ «Jaz za vraga v kasarno ne pridem)).
Po teh besedah je golobradec rahlo pahnil karabinjerja vstran, sam pa priče! tekati proti domu ln v bližin! slednjega pričel klicati na pomoč mater ter še dalje sramotil karabinjerja z opolzkimi Izrazi.
Fantova mati je pravilno ukrepala ln na sinove klice na pomoč
res pritekla na ulico... vendar le diplomiranih'štrokov^akJv (g^ ■*>. da ga Izroči karabinjerju, ki metrov, industrijskih in kmetijskih 8® J* ves 688 zasledoval.
■.................................Illllllllimillllllll.Illllllllll.........................................................
Dve nesreči na delu
Zarali opeklin I. in II. stopnje po obrazu in vratu se bo 25-letni Franco Fifaco iz Ul. Parini 6 moral na dermatološkem oddelku glavne bolnišnice zdraviti približno 10 drvi.
Mladenič se je opekel, ko je V notranjosti podjetja Italsider čistil odvodno cev visoke peči in ga je ognjeni zubelj oplazil po obrazu.
Prav tako na delu se je ponesrečil tudi 23-letni Luciano Carpa-ni iz Ul. Biasoletto 10, ki se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zaradi poškodb po lobanji ter odrgnin po desni roki moral zdravili približno 8 dni.
Carpani je v novem pristanišču nakladal drva na železniški vagon, ko mu je spodrsnilo in padel na tla.
Manjši požar pri Slivnem
Včeraj popoldne, okrog 14.15, se je piri Slivnem razplamtel manjši požar, ki je zajel skoraj 1500 kv. metrov zasebnega zemljišča.
Na kraj požara so prihiteli gasilci z Opčin, ki so po približno polurnem gašenju popolnoma pogasili požar. Po izjavah lastnika zem ljišča in agentov gozdne policije, je škoda, ki jo je povzročil požar, neznatna.
Tovornjak oplazil motociklista
Včeraj popoldne, nekaj po 15 uri, je 45-letnj Alfonso Pipan iz Ul. Baiardi 2 vozil svoje motorno kolo »atala* po obalni cesti proti Seslja; nu. Že je prevozil oster ovinek pri restavraciji »Tenda Rossa*. ko pa je rahlo oplazil tovornjak z dirkalnimi konji, ki ga je v isto smer vaziil 37-letni Guilo Rapagno iz Ul. Vergerio 1. Bilo je dovolj, da se je Pipan zvrnil s kolesom na asfalt in se pri padcu pobil po glavi, obeh rokah ter dobil rahel pretres možganov.
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo zaradi omenjenih poškodb moral zdraviti približno 20 dni.
Pred dnevi je bil na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici posvet predstavnikov prosvetnih društev in odbornikov Slovenske prosvetne zveze na Goriškem, da bi se pogovorili o bodočem delu društev s posebnim ozirom na koledar prireditev v poletni sezoni in njihovo uskladitev.
Po daljši debati in številnih predlogih so se prisotni zedinili za naslednji program:
Prva prireditev bo prvomajska proslava, ki jo bo priredilo prosvetno društvo »Briški grič* v Števerjanu na »Dvoru* v času od 3C. aprila pa do 9. maja. V Štandrežu bodo nekaj tednov pozneje in sicer od 29. maja pa do 31. maja pri; pravili že tradicionalni domači »Praznik špargljev*. Dne 9. .junija pa bodo igralci dramske družine p.d. »O. Župančič* ponovili na prostem ljudsko igro »Miklova Zala*.
V nedeljo 13. junija ne bo prireditev ker bo na Opčinah pri Trstu občni zbor SPZ. Pač pa priredi v tednu od 12. do 20. junija domače prosvetno in športno društvo v Sovodnjah običajno »šagro* s plesom in raznimi drugimi toč kami: podobna prireditev bo od 26. do 29. julija v Gabrjah, za katero bo poskrbelo domače prosvetno društvo «Skala». Od 3. do 5. .julija bodo tudi letos ponovili sre Čanje prosvetarjev s piknikom na Vrhu, za katerega bo poskrbelo vrhovsko prosvetno društvo »Danica*.
Ob priliki in v okviru proslave 60-letnioe Slovenskega planinskega društva bo 11. julija množični planinski izlet. Od 17. do 19. julija bodo imeli v Doberdobu »praznik dela*: od 24. julija pa do 2. avgusta priredi športno društvo »Ju-ventina* v Štandrežu običajno ve selico na prostem s plesom in raznimi drugimi zabavnimi točkami. Pravtako v Štandrežu priredi prosvetno	društvo	«0.	Župančič*	cd
28. do 29. avgusta svojo zabavno prireditev na prostem. Od 4. do 6. septembra bo tako prireditev organiziralo p.d. »Danica* na Vrhu in končno .je na programu od 11 do 13. septembra v priredbi prosvetarjev p.d.	«0.	Župančič*	še
ena vrtna prireditev. Podrobnejše programe bodo posamezna društva javila	pozneje,	ker	se je šlo	ob
tej priliki le za okvirni koledar da bi bolje vskladali posamezne prireditve, da bi se med seboj ne križale.
Če bodo znala pripraviti posamezna društva lep program in z dobro	organizacijo,	pa seveda	če
bo takrat vreme ugodno, potem se nam obeta še kar pestra poletna se zona zabavnih prireditev.
upravljanja. Treba bo najti ustrezno javno ustanovo, ki ba to sprejela. Morda bo za to najbolj poklican konzorcij za vzhodnofurlan-ski vodovod CAFO, ki upravlja vodovode v številnih občinah na Goriškem. V okvira tega konzorcija so že raziskali možnosti za razširitev metanovodske mreže na 12 občin. O tem le govoril predsednik CAFO Margngon.
Na omenjenem sestanku je bilo govora še o medobčinskih avtobusnih službah, o konzorciju za u-pravljanje tovarne za sežiganje sme ti, o raznih drugih medobčinskih problemih. Sestanek je vodil tajnik KD dr. Cian.
Za zaključek samo eno našo misel. V CAFO je precej govora o
Kmalu metanovod na podeželju
O širjenju metanovoda v majhne občine je bito govora na sestanku krajevnih upraviteljev, ki ga priredila krščanska demokracija. Prisoten je bil tudi ravnatelj mest nega podjetja v Gorici inž. Rigo nat, ki je prikazal tehnično-finanč ne plati take mreže. Inž. Rigonat .je dejal, da imamo zagotovljen me tan za tridesetletno dobo. da se Je v Gorici zelo dobro obnesel in da številne tovarne preusmerjalo svoje stroje, da bi uporabljale metan namesto drugih goriv, ki so dražja.
Možno bi bilo razširili metano vodsko mrežo tudi v manjše kraie, pri tem pa se postavila vprašanje
prevzemu še ene važne naloge;
metanovodu. Pozabljajo pa na števerjansko občino, ki mora sama skrbeti za svoj vodovod; zaradi tega so cene vode tako za števerjan
...........................................................
NA POBUDO CISL
SINDIKALIST SCALIA
V	SOBOTO V GORICI
Sindikalisti CISL bodo razpravljali o sindikalni enotnosti Na Goriškem je enotnost že ustvarjena na bazi
Generalni pomožni tajnik CISL Vi-1 ljanje, kot najvišja oblika notranje to ScaMa bo v Gorici v soboto 3. demokracije, aprila. V mali dvorani Ginnastica bo ob 15. uri govoril aktivistom CISL iz vse Goriške. Naslov zborovanja je »Sindikat CISL in razvoj sindikalne enotnosti*.
Na sedežu goriške CISL poudarjajo veliko važnost tega zborovanja, na katerega vabijo tudi posamezne člane in somišljenike sindikata. Voditelji te sindikalne organizacije poudarjajo, da je proces združevanja že daleč naprej in da se ta združitev ustvarja dan za dnem, na bazi, s skupnimi akcijami z drugima sindikatoma CGIL in UIL.
V	programskih točkah za sobotno zborovanje poudarjajo voditelji CISL, da se mora nov enotni sindikat popolnoma osamosvojiti od vseh političnih strank, mora braniti demokratične svoboščine, mora ustvariti notranjo demokracijo. V sindikatu se mora uveljaviti samouprav-
DESETLETNE GRADNJE V GORICI
Kljub številnim novim stnnovnnjem prebivnlstvo ostulo nn isti ruvni
Ljudje udobneje živijo kot nekoč - V zadnjih dveh letih intenzivna gradnja, sedaj pa kriza na tem področju - Stanovanj še vedno premalo
Predavanje IACP o novih
gradbenih tehnikah
V torek 6. aprila ob 16. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta predavanje o novi gradbeni tehniki «Pert». Predavanje prireja goriški IACP.
Govoril bo inž. Luigi Petrangeli Papini, v debati bodo sodelovali tehniki deželne uprave, zavodov za ljudske hiše iz vse dežele, pa tudi upravitelji krajevnih uprav.
Sindikat CISL javlja, da so uslužbenci zavarovalnih ustanov na skupščinah odobrili sporazum, ki so ga dosegli pred nekaj dnevi zastopniki zavarovalnic in sindikatov. Uslužbenci so tako pooblastili sindikalne zastopnike, da sporazum podpišejo.
Stanovanjska gradnja je trenutno v Gorici in povsod v naši pokrajini skoro docela zamrznjena. Dokončujejo lani načete gradnje, tu pa tam gradijo manjše stanovanjske hiše. Zavod za ljudske hiše ima v načrtu gradnjo nekaj sto stanovanj na Goriškem. Nedavni deželni sklep o sprostitvi možnosti dobave denarnih sredstev zavodom za ljudske hiše bo pripomogel k omiljenju krize.
Krizo v gradnjah opažamo v vsej državi. Po nekaterih podatkih je začasno brezposelnih okrog 300.000 delavcev te stroke, kmalu pa se bo kriza razširila tudi na področja pohištvene industrije, prevozov, raznih obrtnikov, ki so tesno povezana z večanjem števila novih stanovanj. Osrednja vlada preučuje v teh dneh izvleček stanovanjskega večletnega načrta: s temi začasnimi zakonskimi dotočili bi omogočili ponoven dvig stanovanjske gradnje. Zaradi tega pričakujemo hitre u-krepe, čeprav ti popolnoma ne zadovoljujejo zahtev, Ki so jih vladi postavili sindikati, Ki hočejo večjo gradnjo cenenih stanovanj.
V goriški občini so v zadnjih de-
BENEŠKI DNEVNIK
V TOREK ZVEČER NA SEDEŽU DRUŠTVA MLADIH VIDEMČANOV
Poučno predavanje prof. Cremonesija o kulturnih zanimivostih Slovenije
Videmski didaktični ravnatelj je pokazal tudi več barvnih diapozitivov
Sinoči je bilo v Vidmu zanimivo i turističnih krajev Slovenije, nato je kulturno turistično predavanje o Slo-1 rekel, da so Slovenci in Slovenija
veniji in Slovencih. Na sedežu dnir štva mladih Videmčanov (AGU) je imel sinoči nad vse zanimivo predavanje o Sloveniji in Slovencih ter o njihovi kulturi didaktični ravnatelj iz Vidma Arduino Cremonesi. Njegovo predavanje videmskim mladincem lahko delimo v dva dela: turistične in kulturne zanimivosti Slovenije ter slovenska kultura na splošno. Toda še preden povemo nekaj o predavanju samem, naj spregovorimo nekaj besed o predavatelju. Didaktični ravnatelj Cremonesi, ki živi že nad 40 let v Vidmu, se je poročil s Slovenko. Naučil se je slovenščine tako, da ko se z njim pogovarjaš, ti ne daje vtisa, da pripada drugi narodnosti. Je ljubitelj in globoki poznavalec slovenske kulture. Na pamet deklamira Prešerna, Gregorčiča, Jenka, Župančiča, Gradnika in druge. Spada v tisto vrsto demokratičnih ljudi, ki delujejo za zbliževanje narodov in zatrjujejo, da se narodi lahko zbližajo, vzljubijo in med seboj spoštujejo le, če spoznavajo kulturo in vrednote. Govornik je najprej pokazal pet diapozitivov kulturnih in
naši najbližji sosedje in čeprav predstavljajo Slovenci manjši narod, se lahko postavljajo z bogatimi kulturnimi tradicijami. In Videmčani, ki so tako blizu, jih na žalost skoraj ne poznajo ali jih poznajo zelo površno. Mnogi jih uvrščajo v družino Slovanov in ne poznajo razlike med Slovani in Slovenci, kakor da bi zamenjali Francoze s Španci. V resnici se je s te strani tudi malo napravilo, da bi jih spoznali. V dosedanjih kulturnih stikih smo se o-mejevali samo na nekatere slikarske razstave in koncerte folklornega značaja. Tudi to je dobra stvar, je poudaril Cremonesi, a je premalo.
Nato je govoril o naseljevanju Slovencev v kraje, kjer sedaj živijo: o pokristjanjevanju, o brižinskem in čedadskem rokopisu, o vplivu nemške in italijanske kulture zaradi katerega si upajo trditi nekateri, da Slovenci nimajo svoje lastne kulture in jezika. To ni res, je poudaril, vsa ta kultura je bila pod vplivom prejšnjih in je hčerka drugih, a narodi so ustvarili svoje lastne kulturne dobrine in tako tudi | vencev Slovenci. Prešeren, največji slaven-1
ski pesnik, nima kaj zavidati ve likim italijanskim pesnikom. Nato je govoril predavatelj o Cankarju, Župančiču, Jurčiču, Gradniku, Gregorčiču in drugih. Vmes je prikazoval diapozitive posameznih kulturnih spomenikov, naravne lepote, turistične objekte in kraje, kjer so se rodili in živeli slovenski pesniki in pisatelji. Ko je prikazoval Ljubljano z diapozitivnimi posnetki je rekel, da je to eno izmed najbolj kulturnih mest v Evropi z dvema stalnima gledališčema, z osmimi muzeji in desetimi knjižnicami. Sama univerzitetna knjižnica šteje nad 500 tisoč del. Prikazal je tudi Soško dolino, Postojnsko jamo, Bled, Ptuj, Celje in Maribor Predavanje je zaključil s tremi poezijami, med njimi Prešernovo *Neiztrohnjeno srce» in Gregorčičevo tčloveka nikar*, ki jih je sam prevedel v italijanščino. Za njegovo izvrstno predavanje in trud so ga nagradili na koncu prisotni mladinci z dolgotrajnim ploskanjem. Bilo bi zelo dobro, če bi imel ta pošten Italijan podobna predavanja med nezavednim delom beneških Slo
Izidor Predan
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO
priredi 1 in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve
družabni izlet
z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči
Organizatorji letošnje avtomobilske vožnje na progi 1'retr-Uvala Scott, ld jo prireja SGZ lz Trsta so pripravili za najboljše posadke ln tud! za same udeležence izleta vrsto bogatih nagrad, M so jih prispevala razna podjetja
Nagrade bodo naslednje:
—	7-dnevni	penzion	za	2	osebi	v	Hotelu Uvala	Scott
—	5-dnevni	penzion	za	2	osebi	v	Hotelu Uvala	Scott (dva-
krat)
—	5-dnevni	penzion	za	2	osebi	v	Kranjski gori
—	Sdnevnl	penzion	za	1	osebo	v	Bohinju
—	12-dnevno bivanje za 2 osebi v naselju «Oštro» pri Kraljevim
—	avtomatski fieš
—	moška, športna ura
—	pralni stroj
—	15 zavitkov za žensko kozmetiko
—	5 zavitkov za	moško	kozmetiko
—	motorno kolo	vrste	«grazlella»
—	razni pokali
Kot smo že omenili, bodo organizatorji žrebali nekater. lagrade tudi med vsemi udeleženci Izleta. Ker so nekateri lz rasslll željo, da bi se peljali v Uvalo Scott z avtobusom, si organizatorji pripravljeni preskrbeti tudi tega, če se bo zr avtobus prijavilo zadostno število oseb
Da M ugodili nekaterim to zaradi «obleaJnlh zamudni Kov» sporočajo organizatorji, da so podaljšali rok za vpisu vanje do 10. aprila Vsi, ki se nameravajo udeležiti Izleta ti ocenjevalne vožnje naj se čim prej prijavijo na sedežu SGZ v Trstu, Ul. Fllzl 8, tel. 37808 Vpisnina 10.500 Ur. v katerib je vključena vsa oskrbe to srečke aa Izžrebanje motor nega kolesa.
setih letih gradili precej. Kljub temu je število prebivalstva ostalo na isti ravni kot pred desetimi leti. To pomeni, da so ljudje zapustili tesna, nezdrava in stara steneva-nja in so se vselili v nova, z modernimi udobnostmi. Kljub temu pa ni moč v Gorici dobiti cenenega stanovanja v stari stavbi.
Gornja razpredelnica nam kaže neenako, skakajočo gradnjo na področju goriške občine. So leta v katerih je bito zgrajenih precej stanovanj in drugih uporabnih prostorov, imamo tudi vmesna leta ko so bili rezultati zelo majhni.
Podatki o letu 1969 so zelo zgovorni. V tem letu so v Gorici zgradili 4.516 uporabnih prostorov, več kot kdajkoli v pričujočem desetletju. Gradnja se je lani še povečala in lahko ugibamo, čeprav nimamo še na razpolago točnih podatkov, da so presegli število 5.000 uporabnih prostorov.
Do tako obsežne gradnje lani in predlanskim je prišlo, ker so vsi hoteli izkoristiti zakon »legge pon-te». Zaradi povečanega povpraševanja so cene najprej proizvodom Ki so potrebni za gradnjo, nato še stanovanjem, zelo poskočile. Sedaj je stanovanjski trg začasno nasičen in na tem področju je prišlo do krize, ki se kaže tudi pri nas, Saj je marsikateri zidar že kak mesec brez dela.
Staro se umika novemu. Marsikje so tudi v Gorici podrli stare stavbe, v glavnem majhne, eno ali
dvostanovanjske. Na njih mestu so zgradili, upoštevajoč omejitve regulacijskega načrta, vrsto novih, večnadstropnih stavb.
- V razpredelnici ■ vidimo • vsakoletno število dokončanih uporabnih prostorov v Gorici. Večina prostorov je namenjena stanovanjem. V zadnjih letih smo stanovanjsko kulturo povečali tudi s tem, da ima večina stanovanj štiri ali pet sob; tem je seveda treba dodati druge pritiklinske prostore. Ljudje živijo vedno udobneje in tudi zavod za ljudske hiše gradi cenena stanova nja z najmodernejšo opremo.
Trčenje avtov zaradi
izsiljevanja prednosti
Včeraj okrog 11. ure sta na križišču ulic Della Bona in Vittorio Ve-neto v Gorici trčila dva avtomobila. Pri tem je bila lažje ranjena 25-letna Annamaria Carradin iz Torre del Greco pri Neaplju V bolnišnici so ji ugotovili manjše poškodbe na obeh kolenih. Okrevala bo v 5 dneh.
Avto Volkswagen, ki ga je vozil 27-letni Raffaele Carradin iz Torre del Greco je prihajal iz Ul. Della Bona ter hotel zaviti po Ul. Vittorio Veneto proti drž. meji Pri tem pa ni dal prednosti avtu fiat 1500 ki je prihajal iz centra oo Ul. Vittorio Veneto namenjen v isto smer, ter ga je vozila 32-letna Anita Šanson iz Gorice, Ul. Alfieri Obe vozili sta utrpeli nekaj škode, kakor je ugotovila izvidnica cestne policije.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
V sredo, 7. aprila ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
VVilhelm Busch
CIPEK IN CAPEK
(zgodba o dveh malopridnih dečkih)
Dramatizacija: T. Payer ta T. Braun
Soena: Uroš Vagaja Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: Marjan Vodopivec Režija:	DUŠAN MLAKAR
KOMISIJA ZA DORASCAJO-CO MLADINO pri SKGZ sporoča, da se je pričelo vpisovanje za letovanje v Savudriji in Zg. Gorjah dne 22.3.1971 na sedežu SKGZ v Gorici, Ulica Malto 2 od 9. do 12. ure dopoldne.
(iiiitiiiiiiMiiiiiiimiiiniiiniiiimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiimniiiiiimiiiiimtiiiiiiiiitmiiimiiiimuiiiiiaiiiiiiiiiiii
V VELJAVI OD 1. APRILA
Poletni urnik za trgovine
Za jestvinarje v Gorici stopi v veljavo 1. maja
Pokrajinsko združenje trgovcev sporoča, da stopi danes 1. aprila v veljavo poletni urnik trgovin, ki je naslednji:
Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od
16.	do 18. ure.
Mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od
17.	do 19.30.
Drogerije, sadje In zelenjava: od 8 ure do 12.30 in od 16. do 19.30.
Konfekcijske trgovine in industrijski proizvodi in trgovine, ki niso posebej navedene: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
Železnina: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Gorivo in gradbeni material na drobno: od 8. do 12. in od 13.30 do
17.30.
Avtomobili, motocikli in nadomestni deli: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
Kolesa ln nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Cvetličarne: od 8. do 12.30 in od
15.30	do 19.30.
Kmetijske potrebščine: od 8. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure. Slaščičarne, ki nimajo posebnega
policijskega dovoljenja, tudi tiste pri prodaji kruha, delujejo od 7.30 do
22.30.
Živilske trgovine po vseh občinah (razen Gorice in Krmina): od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30. V Kr-minu: od 8. do 13. in od 16.30 do
19.30.
Živilske trgovine v Gorici začne-
jo s poletnim urnikom od 1. maja, in sicer od 8. do 13. in od 16. do 19 ure.
Bomba v Štandrežu
Včeraj dopoldne jo prišli izveden ci iz Trsta in odpeljali bombo nemškega izvora, ki so io prejšnji dan našli pri cestnih delih na spodnjem koncu Mihaelove ulice v Štandrežu. Delavci so takoj obvestili domače orožnike, ti pa so poklicali strokovnjake iz Trsta. Granata je bila o-stanek iz prve svetovne vojne, ki je ostal skrit v zemlji.
Šezt ranjenih zaradi izsiljevanja prednosti
Na državni cesti med Tržičem ln Ronkami sta včeraj trčila dva avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti enega izmed njih Ranjenih je bilo šest oseb, ki so jih pridržali v tržiški bolnišnici za 10 do 40 dni na zdravljenju.
V avtu peugeot francoske registracije je bilo pet maroških državljanov iz Casablance, ki so pri trčenju dobili poškodbe ozdravljive od 10 do 30 dni. V drugem avtomobilu je bil Mario Bianchin iz Šta-rancana, ki so mu zdravniki ugotovili poškodbe na očesu, na prsnem košu in drugod po telesu ter bo moral ostati 40 dni na zdravljenju. Policija je ugotovila veliko škodo na obeh vozilih.
VERDI 17.15: «11 debito comiuga-le», Lando Buzzanca to B. Bou-ohet. Italijanski kinesnaaknpe v barvah.
CORSO 17.15—22.00: «Morte a Ve nezia«, D. Bogarde to S. Manganu, italijanski kinemaskope v barvah
MODERNISSIMO 17.00—22.00: «Ma-ciste, 1’eroe plu grande del mon-dio», G. Genoma in Forrest; Italijanski film v barvah.
VITTOR1A 17.15—21.30 »Indaglne su una ninfomane«, R Asaoka ta E Okada; japonski film v barvah mladini pod 18 letom prepovedan
CENTRALE 17.00—21.00: «La gram-de avvantura del plečato principe Vallanto, japonska barvna risanka
Iršič
AZZURRO 17.30: «Sclplone 1'flfrica. no», M Mastrolamni, Silvam Men-gano. Cinemaskop v barvah. t.NCELSIOR 16.00-22.00: «Cta<Iue bambole per la luna d’agosto*. Ira FUrstenberg.
PRINCIPE: Danes zaprto.
V»*r</ l.oricu
SOČA (Nova Gorica):	«Za vsako
ceno«, Italijanski film — ob 18. to 20.
KANAL:	»Človek Imenovan hra-
brost«, ameriški barvni film — ob 19.30 SVOBODA: Prosto.
DESKLE: Prosto.
SEM PAS: Prosto
RENČE: «Kje je Jack«, angleški film - ob 19.30.
PRVACINA: »Zlati naboj«, španski barvni film — ob 19.30.
Razna obvestila
Danes predavanje v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. O temi »Smrt boga, smrt človeka* bo govoril pomožni škof iz Maribora dr. Vekoslav Grmič. Predavanje prireja SKAD. Začetek ob 20.30.
Iz goričkega matičnega urada
31. marca sta se v goriški občini rodili dve osebi, umrli sta dve osebi.
ROJSTVI: Stefano De Luisa to Barbara Lombardo.
SMRTI: 67-letm invalid Giuseppe Princi; 72-letna gospodinja Veronica Rivignassi por. Costantini.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna BALDINI, Komo Verdi 57, tel. 2879.
V	TRŽIČU
Danes ves dan ta pomoči Je dežurna lekarna San N teol, dr OU-
vettl, UL 1. magglo 94, tal. 738-28.
AKTUALNE TEM
Sedaj pride na vrsto most v Češkoslovaško
Da bi Brandtova «vzhodna politika» ne bila samo «enostranski most v prazno» ■ Tvegana ugibanja
BONN, 31. — Po Moskvi in Varšavi je na vrsti Praga. Zahodno-nemški državni tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Frank bo skušal v teh dneh proučiti, ali more Zvezna republika Nemčija tudi s Češkoslovaško doseči sporazum, kakršnega je podpisala s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Stiki s Prago pa ne bodo služili Bonnu le za to, da uredi nekatere stare nemške račune, pač pa tudi, da morda «oživi» svojo vzhodno politiko v trenutku zastoja, ki ga nekateri poudarjajo, zastoja, ki se prvenstveno tiče Berlina. Razkosano mesto postaja vedno bolj preizkusni kamen ne samo za kanclerja W. Brandta, pač pa tudi za »zahodno politiko* njegovih do sedaj najvažnejših partnerjev in sogovornikov v vzhodni Evropi.
Vprašanje zahodnega Berlina in odnose med obema Ncmčijama navajajo kot aktualen argument tudi nekateri poznavalci, ni v teh dneh izražajo v Bonnu strah, da bi Brandtova »vzhodna politika* mogla postati in ostati »enostranski most v prazno*, češ da Bonn »vse daje, ničesar pa ne dobiva*. Čeprav ni Bonn dal ničesar, česar bi ne bila Nemčija že zdavnaj izgubila, je tudi res, da se je sedaj obvezala, da ne bo zahtevala ničesar, kar je bilo že zdavnaj zgubljeno.
Zvezna republika Nemčija, se zdi, se je v zadnjih letih »odprla* proti vzhodni Evropi več kot se je vzhodna Evropa »odprla* nasproti Zvezni republiki Nemčiji. Od tod morda tudi za nekatere nestrpneže določeno neskladje med »vzhodno* politiko Bonna in «zahodno» politiko Moskve in njenih sosedov. Od tod tudi vsaj navidezen zastoj v nemškem in še posebej berlinskem dialogu velikih in dveh Nemčij. Od tod morda tudi »zaostritev*, ki jo nekateri opažajo v posameznih korakih in izjavah sovjetskih in drugih vzhodnoevropskih politikov in diplomatov.
Smatrajoč, da bi se posamezni odbori Bundestaga mogli odpovedati svojim sejam v Berlinu, kot se ne sestajajo niti v Miinchnu niti v Stuttgartu ir. drugih pokrajinskih prestolnicah, je minister za zunanje zadeve Scheel zreduciral svojo novo politiko, t.j. politiko Bonna glede Berlina na formulo, s katero se ta «enota» izenačuje z za-hodnonemškimi pokrajinami:	za-
hodni Berlin naj bi prenehal biti (bodoče) glavno mesto Nemčije, ostal pa naj bi eno izmed pokrajinskih glavnih mest Zvezne republike.
Na račun miru in medsebojnega razumevanja v sami Nemčiji je Bonn pripravljen odstopiti od »demonstrativne navzočnosti*, s katero je zahodnemu Berlinu dajal
pomen glavnega mesta, če se mu za protiuslugo zajamči, da bo zahodni Berlin ostal povezan z Zahodno Nemčijo. Neki »decentralizirani* zvezni uradi in neke zvezne ustanove bi ostale še vedno v Berlinu, podobno kot imajo nekatere ustanove v Wiesbadnu, Karlsruheu in drugod. To pa zato, da pouda -rijo enakopravnost teh mest, ne pa da bi zagotovile Berlinu »višji položaj*.
Če se to popuščanje izkaže za zadostno, bi predsednika republike leta 1974 volili v frankfurtski cerkvi sv. Pavla, ne pa na zahod-noberlinskem velesejmu. Ali bo delni »umik* Bonna iz zahodnega Berlina zadovoljil tudi partnerje na Vzhodu, ali pa je njihov smoter postopno prekinjanje vsakršnih zvez med zahodnim Berlinom in Zvezno republiko Nemčijo, to se bo videlo na pogajanjih, ki jih vodijo veleposlaniki štirih velikih in predstavniki obeh Nemčij.
V berlinski »pavzi* med podpisom in morebitno ratifikacijo sporazuma z Moskvo in Varšavo je Bonnu preostala torej le Praga. Če se sedanje izkušnje utrdijo, bi se mogla Zahodna Nemčija pogajati s Češkoslovaško tudi bolj na dolgo kot s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Izkušnje pravijo, da »bolj je sogovornik blizu, težji je z njim sporazum*.
Med Bonnom in Prago pa je še «zadeva Miinchen*. Med sedanjostjo in bodočnostjo je torej še preteklost v obliki miinchenskega sporazuma iz leta 1938. Za praško vlado miinchenski sporazum, ki ga je izsilil Hitler, ko je pripravljal napad na Češkoslovaško, »ne zasluži obzirov že od samega svojega začetka*, kancler Brandt pa ga ne smatra za povsem neveljavnega, pa čeprav od samega začetka krivičnega. Razlika ni le v terminologiji. Bonn to razliko pojasnjuje tudi z usodo dveh milijonov sudetskih Nemcev, ki živijo v Zvezni republiki Nemčiji. V Bonnu, baje, ne nameravajo niti delno opravičevati Hitlerjev »sporazum*, hkrati pa trdijo, da bi mogla praška formula imeti »daljnosežne pravne posledice*, za tako imenovane sudetske Nemce, ki predstavljajo najbolj homogeno begunsko skupino v Zahodni Nemčiji. Moglo bi nam-
.............iimlimiiiiiiiiiililiiiniiiiiiiiiiiiimin
KOROŠKI PLEBISCIT. Razprave In članki. Uredili Janko Pleterski, Lojze Ude, Tone Zorn. Slovenska matica, Ljubljana 1970.
Emilijan Cevc:	POZNOGOTSKA
PLASTIKA NA SLOVENSKEM. Slovenska matica, 1970.
umiMitmuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiniiiiiiiiiiniiiiMuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skupno) TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) s svojimi sodelavci čimprej reor- Ne sprejemajte preveč odgovornih
ganizirajte delo. Bodite bolj obzirni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Naglo ukrepajte in s tem prenehajte samo, če bi se spremenile okoliščine.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V zadnjem trenutku vam bo uspelo premagati svojega najnevarnejšega tekmeca. Ljubosumni boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V sedanjem položaju ne vsiljujte drugim svojih načrtov. Ugoden trenutek za lastno moralno izpopolnitev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne odpravite se na potovanje, če niste prej izdelali programa. Postavite se po robu tistim, ki vas neupravičeno napadajo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne izgubite poguma, čeprav gre trenutno vse narobe. Ne zapravljajte časa z ljudmi, ki nimajo volje do dela.
nalog. Draga oseba vas bo presenetila z darilom.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) Izkoristite današnji dan za reorganizacijo dela. Deležni boste vsega razumevanja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V primeru, da bi jih potrebovali, boste imeli na razpolago več sredstev. Skušajte se prilagoditi položaju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svoje napore osredotočite le na smoter, ki je stvaren. Obvladajte svoj ponos.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V zadnjem trenutku vam bo uspelo premagati najnevarnejšega tekmeca. Čudovita harmonija.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopil je trenutek, da proti svojim tekmecem uporabite vsakršno orožje. Spor v družini.
reč pomeniti, da »sudetski Nemci* pravno niso nikoli postali nemški državljani, kar jim je priznal Hitler 1938. leta. Ta formula pa bi tudi s pravnega vidika mogla imeti neverjetno zapletene posledice.
Če bi mogla bi ZR Nemčija podpisala tudi s Češkoslovaško sporazum, s katerim bi se odpovedala uporabi sile, kar bi omogočilo popolno normalizacijo diplomatskih odnosov s Češkoslovaško. Ali se bosta trgovinski odposlanstvi obeh dežel v Bonnu in Pragi spremenili v veleposlaništvi, pa ni odvisno le od dobre volje v Bonnu in Pragi, pač pa predvsem od interesov velikih sosedov, kar se bo pokazalo predvsem pri pogajanjih veleposlanikov v Berlinu. Sicer pa je danes sleherna napoved preuranjena, tvegana, praktično nemogoča. Pustimo torej času čas.	Ž. B.
JE K
AclrsbiMr, dcujvoctvru/ mv ^oijLovlatJic'	.dovvrutuA'	. tu/ JiUjtrv P
PO ZAKONU SAMO TISTI, KI MU IE PRISTOJNO SODIŠČE DOKAZALO KRIVDO. ZATO NIHČE NIKOGAR OD SPODAJ NAVEDENIH NIČESAR NE DOLŽI. DA PA IMAJO Tl MOŽIE VSE ZASLUGE (v okviru tvojih komp.tenc) ZA VSE DOSLEJ UREJENO, JE VSAKOMUR JASNO.
OSRPDMJA 06LAST
PROSVETNI MINISTRI
ION9A MANUJ OSREDNJE OSLASTI načelnika Šolske«a uium pri
VLAD)
A DNE M KUMI&UUAI
SLAVA JIM
PERlFrRlCNI ORGANI OSR-CDNJE OtLACTI
Šolski skunki
oti rj uiesA mimisthA
Giuseppe Ermini
Paolo Rossi
Al do Moro
Giuseppe Medici
Giacinto Bosco
Luigi Cul
Mario Ferrari Aggradi
Riccardo Misasi
Giuseppe Fadde
Manilo Udlna
tMH w4m
Guido Gei
mCMAitUlMui
K UMrniMIITUNI
***** m t*tm mtun*
NAErLNIK URADA za SLOJfNSLT SOLB »It SVETOVALEC ZA SLOVIMO« JOLEaU BOG* SKMVEPIk-A I______
Alberto M. Ta vatla
Emanuela Pugliaratto
Bruno Vignar!
Alberto M. Tavali«
Giuliano AngloUttl
Ivan BaSa
•St 1954
gH0©I
%*'^*~*
»I*
‘v Innu
Kt“ 1971
»«■» Mn* »A*,
ODDALJENOSTJO OD KRAJA DOGODKOV. KAJTI SOS JE VISOKO, CAR, JE DALEKO; SKRBNIKI PR_i SLI4IJO UPRAVIČENIH TD±ft, CC SVETOVALCI NE SVETUJEJO, POTEM — USMILI SE NAS, O OOSROOi
Lepak, ki je bil razobešen v veži Kulturnega doma pred nedavnim v času seminarja za slovenske
šolnike na Tržaškem.
isiiiiiiiaiiiaisiasiaisiiiBiiisiiiBiiisiiiiiiiiaiiiiaaaiiiiBiiiivssistssBisasBisiiaiaasiaaasssiMsiaBisiiBM*iiiisisiiis>aiiaiaiiiiisisiiiiiiiiiifiiisiiiiisaMiiaiiiiiiiiaiiiBSsaaifliieiiaaaiaMiiiiMiiiseiiiiiiiasttiissiaiiiasBsaiiBMiissiR«ffsiisaiiiiiiaiaiaaiiiMsisiiii«
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Izšel nov zvezek Cankarjevih del
Velika izdaja Cankarjevega zbranega dela, predvidena na trideset knjig, izhaja po načrtu. Res je, da morda nekaterim ljubiteljem in zbirateljem knjig tak način izdajanja ni všeč in niso zadovoljni, da knjige ne izhajajo po vrsti. Toda glede na to, da je uredniško delo razdeljeno med več urednikov, od katerih eni pripravljajo prozo, drugi dramatiko, eni spet pisma in drugi volemične spise, je nujno, da izhajajo knjige izven dokončnega vrstnega reda. Tako smo tudi zdaj za prvo knjigo pisem namesto njih nadaljevanja dobili novo knjigo Cankarjeve proze. Ta knjiga bo v končni razporeditvi zbranega dela štirinajsta. Vsebuje pa troje Cankarjevih del: roman Martin Kačur, povest Smrt in pogreb Jakoba Nesreče in povest Aleš iz Razora. Vsa ta tri dela so nastajala in bila objavljena v izredno plodnem obdobju pisateljevega življenja, od konca leta 1905 do začetka leta 1907. Pri tem ni odveč omeniti, da nosi sicer ta zvezek Cankarjevega zbranega dela v celotnem opusu zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev številko 97, kar pomeni, da bo ta edinstvena zbirka v slovenskem založništvu prav kmalu dosegla številko 100.
Dela objavljena v tej knjigi izvirajo torej iz najbolj plodnega obdobja Cankarjeve umetniške u-stvarjalnosti. Kot izvemo iz opomb, je bil to tudi čas, ko je Cankar resno mislil na poroko in si je hotel ustvariti svoj dom ter zagotoviti trdnejšo materialno osnovo. Zato si je tudi prizadeval, da bi napisal čimveč in dobil ustreznejše honorarje. Seveda so zato dela, objavljena v tej knjigi, le del njegovega opusa, nastalega v tistem času. V vseh treh delih, ki so sicer nastala v času pisateljevega bivanja na Dunaju, se Cankar vrača v svoj domači svet okrog Vrhnike, v svet svoje mladosti in znancev ter prijateljev iz mladih let. Gre torej za realizacijo spoznanja, da umetnik raste iz domače zemlje, deloma pa tudi za izraz domotožja v tujem svetu.
Martin Kačur je med vsemi tremi objavljenimi deli najbolj kvalitetna in najbolj dognana stvaritev. Pisatelj ga je dolgo časa nosil v sebi in ga nato v kratkem času prelil na papir Zato je to tudi izredno ubrano in scela napisano delo, ki je Cankarju prineslo še poseben sloves. Gre nam-
reč za to, da je to delo v času nastanka in izida imelo izredno širok odmev in je bilo tudi izredno dobro sprejeto. Gre pa tudi za to, da je še danes to delo živo prisotno v problematiki današnjega časa. Kot je pisal Cankar sam o svojem delu, je to roman, «naslov-Ijen po glavnem junaku, v katerem pisatelj opisuje boj idealista z vsakdanjim, nizkim življenjem in njegov propad». Problemi, ki jih Cankar v tem romanu obravnava, pa se tičejo tako intimnega pisateljevega odnosa do sveta in življenja, na drugi strani pa iz neusmiljeno odkritostjo in o-strim občutkom za analizo družbenega življenja odkrivajo tista občutljiva mesta naše človeške in etniške skupnosti, ki ostajajo vse do današnjega časa odprta». (I. Kamenik). Osrednje vprašanje je odnos med posameznikom in družbo v konkretni slovenski zgodovinski situaciji konec 19. stoletja. Zato je tudi vsaka ocena tega dela do današnjega časa enaka in uvršča ta roman med vrhunske stvaritve pisatelja. Zlasti še, ker je delo slogovno ubrano, «najbolj plastično in enovito grajeno» (Izidor Cankar), jezikovno izbrušeno, torej umetnina, h kateri je treba «pristopiti z odkrito glavo, tiho in... krotko, kot pred belo okame-nelo žalost Meštrovičevih skulptur» (Ivo Kozarčanin).
Drugi dve deli, objavljeni v tej knjigi, nekoliko zaostajata. Kratka povest Smrt in pogreb Jakoba Nesreče sodi sicer med najlepše Cankarjeve povesti, vendar se s Kačurjem ne more meriti. Povest Aleš iz Razora pa je značilna povest, nastala v času njegovega bivanja na Dunaju, napisana ob spominih na mlada leta in ob hrepenenju po domačih krajih. Je hvalnica domačemu kraju, obenem pa hvalnica lepoti in posmeh zlagani dvojni morali. Sama podoba glavnega junaka pa se je Cankarju *razrasla v monumentalen lik slovenskega kmečkega Tartuffa in sploh v eno najbolj plastičnih figur vsega Cankarjevega pripovedništva» (B. Merhar).
Urednik Dušan Moravec je tej knjigi Cankarjeve proze prispeval šestdeset strani opomb, ki se ne tičejo toliko teksta in predvsem prikazujejo nastanek posameznih del, njih natisk, prevode, ponatise in pa njihove odmeve v javnosti.
Sl. Ru.
PRED PODELITVIJO LETOŠNJIH FILMSKIH NAGRAD
Pomen «oskarja» že več let upada
Doslej so kandidirali za lo priznanje štirje jugosl. Hlini
Aprila bodo v Santi Barbari v Kaliforniji že petintridesetič podelili nagrado «oskar». O umetniški vrednosti filmov, ki so doslej prejeli to nagrado, so že mnogokrat in veliko razpravljali. Vprašanje producentov ob podeljevanju »oskarja* je bilo predvsem, kako povečati komercialnost filma, ki so ga predlagali. Seveda je ta nagrada sama na sebi že pomenila, da bo film postal bolj popularen in ga bodo ljudje želeli videti. Za to pa so hoteli razni producenti na vsak način zagotoviti nagrado svojemu filmu in pri tem potrošili veliko denarja za to, da so ga člani žirije lahko videli.
Če je v začetku »oskar* še imel svoj pomen: nagrada za najboljše filme, je začel počasi ta pomen izgubljati prav zaradi zakulisnih bojev, ki so postali njegova značilnost. Večinoma so to priznanje začeli prejemati velefilmi, katerih producenti so mogli potrošiti o-gromna finančna sredstva. Včasih so tudi boljši filmi ostajali v ozadju in jim ni bilo mogoče priti do »oskarja*, ker niso njihovi producenti mogli priskrbeti velikih finančnih sredstev.
Znano je, da izbere filme, ki naj bi kandidirali za «oskarja», tri tisoč članov žirije, predstavnikov Akademije za filmsko znanost in umetnost. Žirija najprej imenuje po pet kandidatov za vsakega »oskarja*. Seveda moramo pri tem pomisliti, da je zaradi tega, ker je prijavljenih za nagrado ogromno filmov, nemogoče, da bi vsi člani žirije mogli videti vse filme. Tu začnejo s svojimi mahinacijami večji producenti,
Kar se tiče jugoslovanske filmske produkcije, so se doslej najbolj približali »oskarju* štirje filmi: Štigličev »Deveti krog*, Petrovičeva »Tri* in »Zbiralci perja* ter Bulajičev »Bitka na Neretvi*. Edinega »oskarja* pa je dobil jugoslovanski film Dušana Vukotiča »Suroga!.*, Kar se tiče Bulajičevega filma «Bitka na Neretvi*, so morali za to, da se je film uvrstil med prvih pet kandidatov za priznanje, zbrati širok krog ljudi, ki so skrbeli za to, da si je film ogledalo čim večje število članov žirije.
Letošnji kandidati za »oskarja* so že znani. Kar se tiče filmov v angleškem jeziku pravijo strokovnjaki, da ima največ možnosti
film režiserja Roberta Altmana «MASH», v zadnjem času pa je začel z njim tekmovati film režiserja Arthurja Hillerja, posnet po romanu Ericha Segala «Love Sto-ry», ostali trije kandidati pa so «Letališče», «Patton* in «Catch 22».
Kandidati za nagrado, ki jo podelijo filmom v neangleškem jeziku, so švedski film «Prva ljubezen*, francoski film Raula Cou-tarda »Hoa — Bin*, italijanski film režiserja Petrija »Inchiesta su un cittadino al di sopra di ogni sospetto*, film španskega režiserja Louisa Bunuela »Tristana* in belgijski film »Mirna poljana*. Pravijo, da ima verjetno največ možnosti Bunuelova »Tristana*. vendar sta resna tekmeca tudi filma »Inchiesta...* in »Prva ljubezen*.
Med prvimi petimi režiserji, ki kandidirajo za nagrado »oskar*. so Robert Altman, Arthur Hiller in Federico Fellini za film «Sa-tyricon». To je verjetno zanimivost, saj letos kandidira za »angleškega* »oskarja* tudi neangle-ški režiser.
Seveda so dnevi pred podelitvijo «oskarja» mrzlični. Še morajo producenti delati na tem, da pridobijo glasove za svoje filme in s tem dosežejo komercialni u-speh. Znani sta že sedaj dve priznanji, ki sta ju dobila za svoje življenjsko delo švedski režiser Ingmar Bergman in pevec Frank Sinatra. Seveda je dejstvo, da je Sinatra prejel «oskarja» za svojo humanost, dvignilo precej prahu — da Sinatra nima preveč čistih rok je vsem znano.
Iz vsega tega je razvidno, da nagrada »oskar* izgublja na vrednosti, v zadnjem času so jo začela prekašati po pomenu nekatera festivalska priznanja, vzemimo kot primer nagrado festivala v Cannesu. Znano pa je tudi, da zanimanje za film, predvsem za drage filme, v Združenih državah Amerike upada. Kriza se je začela odražati tudi pri filmskih nagradah, pa čeprav so tako pomembne kot je »oskar*, prav zaradi tega ostaja dvom, ali bodo mogli »oskarji* povrniti ameriškemu filmu prejšnjo slavo. Nekateri namreč menijo, da želijo v Hol-lywoodu z bleščečim ceremonialom podeljevanja nagrade dvigniti zanimanje za film. Ali jim bo to uspelo?
TOUfi SVETIMA
llllllllllllllllllllllllllllllliiilllllllllllll PRVA KNJIGA
Spomnila se je njegovih besed: pri nas poti nazaj ne poznamo; smrt ali zmaga. Ali naj pove, da so Jo poslali Nemci? če je ne bodo ubili oni, jo bo poiskal gestapo. «Nam ne uide nihče! Skopljemo ga Iz tal!» je govoril Wolf. Beži! ji je gomazelo v zavesti, noge pa so bile vkopane v ledu strahu. Strmela je skozi umazano steklo na belo pltmjavo ln se ni mogla odločiti. Na vogalu sosednjega poslopja se Je sprehajal stražar in se skrival pred strupenim vetrom.
Kmalu se je na obronku pojavil Orlov. Možnosti, da bi pobegnila, ni bilo več. Nemočna je čakala, da je Orlov pri-Storkljal po stopnicah in s preplašenimi očmi strmela v vrata.
«Hudiča, kako mrzlo je zunaj,» je dejal, ko je vstopil, ln si otresel s plašča sneg. Bil je nevoljen in zbit. V sencih mu je šumela razdražena kri. Ko je obesil na vrata brzostrelko, se je obrnil k njej. Zasoplo je dihal, čeprav so hodili počasi. Molčala je in vsa bleda, z narejenim nasmeškom gledala vanj. Opazil je njen spremenjeni obraz ln vprašal, kaj Je z njo. Tako lepa je bila, kot je še ni videl. Njene velike oči so otožno sijale vanj in prosile usmiljenja.
«Sama ne vem. Pretreslo me je. Ne morem videti zvezanih rok.»
((Misliš, da jih jaz lahko? To Je umazano delo, ki ga nekdo mora opraviti.))
Sedel Je k njej in ji pripovedoval, na kako smešen način
se Je ujel in kako klavrno je umrl. «Ta ni imel časa, da bi nam dosti škodoval. Toda izdajal je že na terenu. Bil je provokator v zaporu. Poslali so ga, da bi zaznamoval naše poti, zvedel za bolnice in streljal na komandante. Obljubili so mu denarja in dobro službo v Nemčiji. Naši pa so mu obljubili, če Nemce izda, bo s posebno nalogo odšel v dolino in delal za nas. Nasedel je našim in Nemcem.
Sumim, da je on streljal na Svaruna. Morda je celo izdal, da smo imeli namen napasti bencinsko skladišče. Vse je mogoče, bil je v udarni skupini. Toda tega ni priznal, saj se je zavedal, da bi ga borci raztrgali, če bi se zvedelo, kdo je streljal na ranjenega Svaruna. To tajno je odnesel v grob,» Je končal Orlov in si z žlico nastrgal tobakovega drobirja Iz žepa, ga zavil v časopisni papir In prižgal.
«Takih ljudi ne razumem,« je dejala Ana.
«To so rojeni izprijenci. Blejska centrala ga je poslala ln neki prašeč, major Wolf.»
Oddahnila se je ln počasi prišla k sebi. Vedela je, da je to eden preprostih	agentov, ki	ne	vedo	dosti. Wolf jih	je
pošiljal, da bi ustvaril preplah in nezaupanje v partizanskih vrstah, včasih tudi zato, da bi pobijali funkcionarje.
«Bil je brezupno neumen. Stal je že v jami, ko Je še vedno mislil, da se bo rešil. Padel je na kolena, jokal, prosil, da se nam je želodec obračal. Smešno, kako smo ga ujedi. Tiste dni, ko je ležala v dolini megla in je brigada počivala, me Je zaprosil kmečki fant, da	bi	skočil	domov. Pustil sem
ga. Ob slovesu mu	je dala mati s	seboj	rožni venec, ki	ga
Je dobil za birmo.	Rekla mu	je:	Srečo	naj ti prinese	ln
naj te varuje! Fant ga je vzel in že pozabil, da ga ima. čez nekaj dni je po žepih nekaj stikal in ga privlekel na dan. Podržal ga je v roki. Ko pa je opazil, da ga je eden od borcev ostro pogledal, ga je brž predel v drugo roko in spravil.
Nemalo se je začudil, ko je kmalu prišel za njim in ga prijtizno vprašal, če ima rožni venec. Ko je fant pokimal, je dejal, da ga ima tudi on, in ga je prav tako prede! iz roke v roko. Fantu je bilo nerodno, zardel je in šel proti kuhinji za hišo. Za vogalom, kjer ni bilo nikogar, ki bi ju mogel
videti, je prišed možak za njim, ga prijel za rokav in mu povedal, da mu je naročeno, naj se poveže z nekaterimi ljudmi. Fant je osupnil, vendar pa se je znašel. Dejal mu je. da je glavno, da se poznata in da bosta govorila drugič na samem. Nato je šel naravnost k Primožu, ta pa v bataljonski štab. Samo, da je stvar mimo. Imam občutek, kot bi stopil kači na glavo. Ta vojna je kruta in zavratna.«
«Menl pa se zdi, da je ogabna. Ne razumem, da ljudje ne morejo živeti brez vojn. Meni je vse to tako tuje. Nasilja ne prenesem.«
«Kaj hočeš. Nasilja ne bomo pregnali s sveta ne z lepimi besedami in ne z dobrimi vzgledi, še manj pa z željami. Do pasu smo zagazili v zlo, klin pa se s klinom zbija.«
«Ali si ga ti, Orlov?« je plašno vprašala.
«Jaz si ne maram mazati rok. Bolj kakor ta umazani Izdajalec pa me je razjezil Primož. Hotel sem ga vzeti s seboj, pa mi je zabrusil:
«Kar ustrelite ga, jaz ne streljam ljudi z zvezanimi rokami.«
((Pomisli, uprl se je. In Vojko mu je pritrdil. Povedal sem jima, da ga je obsodilo Izredno sodišče, da je priznal, toda nič. Sekretar SKOJ Je, pa ne ve, kaj je povelje! Dejal Je, da ni četni krvnik.«
«Oh, tovariš Orlov, ne obsojaj ga! Jaz ga razumem.«
«Po žensko razumeš. Ne veš, kaj se pravi ne Izpolniti povelja. Kdor noče ubiti gestapovca, ga lahko postavimo k zidu.«
«Ne premagll se, tovariš Orlov! Bodi pravičen! Takšnih, kot sta ta dva, nimaš dosti v četi.«
Orlov se je razjezil: «Ne razumem, čemu se poteguješ zanj. Prav, recimo, da je pogumen, toda svojeglav In anarhičen. Z glavo hoče skozi zid. To niso dobre lastnosti za vojaka.«
«Ne razumemo ga. Nekaj je v njem, kar nam Je tuje. živi in doživlja drugače, morda malo po svoje. Ne jezi se nanj, Orlov!«
«Doslej se ml nd upiral. Sedaj pa samo išče prilike, da
DR. FRAN VATOVEC:
Časnikarski fenomen: goriška Soča
Dognanja in razmišljanja ob robu njene stoletnice
11.
V vrtincu polemičnih prask: Mahnič, Šušteršič, Pajer
Soča pa je streljala tudi v tarče na domačih tleh. Prva tarča: dr. Anton Mahnič, goriški bogoslovni profesor in, kakor ga označuje naš znameniti literarni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj, kladivar katoliškega gibanja na Slovenskem. Časnikarska peresa so se ostro kresala ob drugi ločitvi duhov na Goriškem, ko se je staroslovenska struja pod vodstvo dr. J. Tonklija polastila Soče (1889). Tedaj je prevzel njeno uredništvo dr. A. Mahnič. Dinamični Andrej Gabršček pa je za-čel izdajati «Novo Sočo« (1889—92), ki pa je pogoltnila Sočo in se spet prelevila v Sočo (1893—1915).
Tedaj sta v publicistični in polemični areni trčili skupaj žolčni, bojeviti časnikarski peresi: dr. Mahničevo in A. Ga-brščkovo. Mahnič se je v prvih izdajah Soče zakadil v Gabrščka in mu očital, da se v F. Podgornikovem (.Slovanskem svetu« (1888—99) ogreva za ciril-metodijsko cerkev, nadalje da zmerja katoliške škofe, da napada Vatikan in sramoti slovensko duhovščino.
Razen tega ugotavlja Mahnič, da zavrača Nova Soča ((krščanska načela in da je stopila na stran liberalcev, na kateri stoji vede ali nevede tudi dr. Anton Gregorčič« (tedaj A. Gabrščkov politični in publicistični zaveznik). Seveda je plala po Gabrščkovih žilah prevroča kri, da ne bi bili švignili iz stolpcev Nove Soče ostri in z iskrivim humorjem prepojeni A. Gabrščkovi polemični odbliski. Sploh bi lahko dejali, da je bilo težišče publicistike v Novi Soči na polemičnih bitkah zoper dr. A. Mahniča, ki je tudi v katoliški ideološki reviji «Rimski katolik« (Gorica 1889—96) butal proti Gabrščku in «Novi Soči« očitke, da pomežikujeta s svobodomiselnim ((Slovanskim svetom« in liberalno revialndm ((Ljubljanskim zvonom« (1881—1944). Med osrednje sestavke v polemičnih paradah Mahnič — Gabršček sodi nedvomno serija treh Gabrščkovih člankov z naslovom «Kvarni nazori». V njih zavrača Mahničeve trditve v ((Krvavem stegnu« in v vrsti njegovih člankov, objavljenih v «Rimskem katoliku«, ki v njih opozarja Mahnič na škodljivost narodnih društev, kvamost sokolstva In smeš-nost sokolskih rdečih srajc. Ko pa se je Mahnič pognal še dalje in obtožil pozneje v ((Primorskem listu« Sočo, da širi krivoverske nauke in da odvrača ljudstvo od vere in škofov, je sledila dvojna tožba: Gabrščkova zoper Mahniča ter Mahničeva zoper Gabrščka. Taka in podobna dogajanja so dajala najzgovornejše pričevanje o zoprnem idejnem in političnem ozračju na Goriškem.
Seveda je tudi Gabrščkova Soča na svoj način grizla. Ko je konec 1. 1895 odložil dr. J. Pavlica dolžnost urednika katoliškega časnika ((Primorski list«, je stopil na njegovo mesto dr. A. Mahnič. To spremembo je komentirala Soča dokaj pikro: «Ta (dr. Mahnič — piš. op.) je torej pobral iz kota tisto brezovo metlo, ki jo je bil odložil pred leti, ker je, kakor je sam povedal na glasovitih platnicah — prene-okretno pometala, da so smeti daleč naokoli letele.«
Presenetljivo strpno in dostojno pa je ravnal A. Gabršček, ko je postal dr. A. Mahnič krški škof. Tedaj je Soča zatrjevala, da Krk pač ni mogel dobiti boljšega škofa, saj je Mahnič končno le dober Slovenec, ki si ne bo dal nikdar mazati svojega poštenega slovenskega imena.
Kritično časnikarsko pero v Sočinem krogu se Je zapičilo tudi v osebnosti nadškofa in kardinala dr. Jakoba Missie ter nadškofa dr. Franca Sedeja, češ da posegata v politično življenje na Goriškem in da sta usmerjena v duhu krščansko socialnih novostrujarjev. To je pomenilo za dr. Gregorčiča, pa tudi za A. Gabrščka, da so prišli v deželo drugi časi.
Posebno ostre so strelice, ki treskajo iz Sočinih stolpcev v kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča, tedanjega voditelja katoliške Slovenske ljudske stranke. Soča ga obtožuje, da je ((razdirajoči duh«, ki ne pozna slovenskega naroda, temveč le ljudstvo na Kranjskem. Tudi razglaša Soča dr. Šušteršiča za oportunističnega politika, ker se je zavzemal za velikanske stroške za oboroževanje. Nadalje mu očita, da je njegova zasluga, če bodo dobili Italijani v Trstu pravno fakulteto, med tem ko «bodo ostali Slovenci praznih rok.«
Med najhujše Sočine obtožbe proti dr. Šušteršiču bi lahko uvrstili tiste, ki namigujejo, da hoče postati S. minister v Sttirghovi vladi in zaupnik krone. Soča pa se, nasprotno, ogreva za ((osamosvojitev slovenskega juga, za koncentracijo vseh naprednih elementov, za samoupravo, za odpravo carinskih mej proti jugu in za stik z neavstrijskimi Jugoslovani.« Vsekakor prelomna programska znamenja. Toda Šušteršič je videl v njih, kakor povzemamo iz Soče, kali ((jugoslovanskega Piemonta in nas denuneira za iredento.« Mar ne zveni vse to kot predigra k dogodkom v zvezi z majniško deklaracijo 1. 1917? Šušteršič je pač «volčja natura«, ki govori po Dunaju, da «brez nas ne gre.«
Sploh preži Soča na vsako Sušteršičevo besedo. Tako ga Soča obtožuje, da Je s svojim razdiralnim duhom razdvojil jugoslovanske poslance na Dunaju. Z ministrskim predsednikom Gautschem je sklenil «umazano kupčijo« za volilno reformo, ki je zasnovana v pred Šušteršičev! strankarski politiki na Kranjskem, toda na škodo štajerskim in koroškim Slovencem
Neusmiljeno je Soča Šušteršiču za petami. Očita mu izdajalsko, efialtsko početje. Ugotavlja, da ima «ostre, neizprosne« nasprotnike tudi v katoliški Slovenski ljudski stranki. Tu so se uprli najprej Korošci ki «se rogajo dr. Sušteršlčevemu diktatorstvu in absolutizmu.« Njegovo početje so označili po vsej Sloveniji kot «efialtsko delo.«
(Nadaljevanje sledi)
bi se mi postavljal po robu. Tebi najprej povem, da ga bo minilo.«
26
Sedeli so okoli ognja v pastirski koči. Komandir Orlov jdm je razlagal načrt napada na nemško postojanko. Pripravil ga je bataljonski komandant Milče, da bi se maščeval za uničenje Drenovega bataljona na Poljuki.
Povedal jim je, da Nemci na napad niso pripravljeni, celo uspavani so, ker jih že dalj časa nihče ne nadleguje. Da bi bilo pri napadu manj žrtev, pa je potreboval prostovoljca, ki bi napadel stražarja. Razložil jim je še vse druge podrobnosti, ki so jih obveščevalci zbrali o postojanki. Poslušali so ga napeto. Ko je končal, jih je zagrnil molk, le ogenj je prasketal na ognjišču. Skojevci so molčali ln čakali, kaj bo dejal sekretar Primož. Ta se je pogreznil vase in si grel roke ob ognju. Orlova je njegova brezbrižnost jezila. Četa je bila pred važno nalogo, pa ga je pustil na cedilu. Da bi se vsaj potegnil za njegovo zamisel in zdramil voljo v fantih.
«Kdo se bo Javil prostovoljno?« je razočarano vprašal komandir, ker Je bil vajen, da so mladinci sami prevzemali težke in nevarne naloge. Začutil je, da mu Primož z mladimi ne stoji več ob strani in da njegova avtoriteta plahni. Cim bližja mu je bila Ana, tem dlje Je bil Primož s svojimi mladinci. Odkar je odšel komisar Pajk v partijsko šolo, se je enotnost v četi vidno razkrajala.
Tudi Ana, ki so Jo nedavno sprejeli v SKOJ po predlogu tovariša Orlova, je sedela med njimi in molčala.
«No, kako mislite, fantje?« je dejal Orlov razdraženo.
Nihče ni odgovoril. Zato Je zbodel: «Ali ste se spremenili v bojazljivce?«
«Nihče se ne javi. Zdi se, da imaš prav komandir. Najbolje bo, da ga določiš!« je dejal Primož ravnodušno. Bilo mu je všeč, da se nihče ni Javil. Sam pri sebi pa je mislil: «Kar zakolji stražarja, komandir, če znaš zavajati ženske, ti bo tudi pri stražarju morda uspelo.«
TEDENSKI PREGLED
Brežanke v B ligi na drugem mestu Krašovci odlični četrti v C ligi
ŽENSKA B LIGA
Tudi ženska B liga je opravila svoje zadnje kolo v letošnjem prvenstvu. Prvo mesto je zasedla presenetljiva ekipa OMA, ki bo tako po enem samem prvenstvu v drugi ligi skušala celo srečo na kvalifikacijah za A ligo.
Breg je zasedel solidno drugo mesto, kar pa za Brežanke ne predstavlja popolnega uspeha.
Bor je odigral precej slabo prvenstvo. Zlasti drugi del je bil za Tržačane usoden, za kar je kriva v večji meri odsotnost Pernarčiče-ve.
IZIDA
Prknavera - Bor	3:0
Breg - Ultravox	3:0
LESTVICA
OMA	9	8	1	25 8	16
Breg	10	8	2	26 12	16
Primavera	9	6	3	22 15	12
Bor	10	3	7	16 23	6
Ultravox	9	2	7	8 23	4
Marzotto	9	1	8	10 23	2
* * *
V C skupini se je dramatična bitka za obstanek v drugi ligi med Zarjo in Sokolom končala v prid slednjega, ko je z izrednim podvigom prav v zadnjem kolu iztržila to pravico.
Zarja bo morala tako po čisto izgubljeni tekmi s Como nastopati prihodnje leto v nižji ligi.
IZIDA
Sokol - Galileo	3:0
Coma - Zarja	3:0
LESTVICA
Minelli	9	8	1	24 4	16
Coma	9	8	1	24 4	16
Li/do di Spina	9	4	5	17 20	8
Galileo	9	4	5	14 22	8
Sokol	10	2	8	13 23	4
Zarja	10	2	8	11 27	4
pravili tudi letos svojim navijačem toliko zadoščenja.
IZID
Kras - Caldini	3:2
LESTVICA
Gritti	11	9	2	30 10	18
Libertas PD	11	9	2	30 12	18
Dall’Acqua	12	9	3	29 16	18
Kras	14	9	5	29 21	18
Caldini	12	5	7	19 24	10
Merano	11	3	8	14 26	6
Audax	11	2	9	12 29	4
Concordia	11	1 11		9 34	2
MOŠKA D LIGA
V drugem povratnem kolu je Breg zabeležil ponoven poraz, vendar je bila tokrat njegova igra odločno boljša. Rezultat sam na sebi je varljiv, saj bi po razmerju sil bolj ustrezal rezultat 3:2. Prihodnje tekme bodo pokazale ali je Breg res premostil krizo.
IZIDI
Turriaco - CSI	3:2
CRDA - Kennedy	3:1
CSI - Aurora	3:1
Acegat - Turriaco	3:0
PAV - Torriana	3:0
01ympia - Breg	3:0
LESTVICA
Acegat	11 11		0	33 3	22
CSI	11	9	2	29 10	13
CRDA	11	9	2	28 16	18
PAV	11	7	4	23 15	14
Aurora	11	6	5	22 17	12
01ympia	11	5	6	18 20	10
Kennedy	11	4	7	16 25	8
Turriaco	11	3	8	13 26	6
Torriana	11	1	10	8 30	2
Breg	11 PRIHODNJE		0 11	5 33 KOLO			0
MOŠKA C LIGA
Tudi za Kras je bilo na sporedu zadnje letošnje srečanje: zmaga je pripadla tudi tokrat Zgoničanom, ki so tako povsem zadovoljivo končali letošnje prvenstvo in pristali na odličnem četrtem mestu. Pohvaliti moramo zato vse igralce, ki so pri-
PAV - CSI, Turriaco - 01ympia, Tomana - Aurora, Kennedy - Acegat.
MOŠKA A LIGA
Zadnje kolo tudi za moško A ligo, ki je bilo le formalnost, saj je za naslov že vse odločilo v prejšnjem kolu z zmago Ruinija. Kar se tiče nazadovanja je bilo že vse določeno, zato niti ne presenečata pozitivna rezultata Spem in CUS Milana. Ruini je prvak, v B ligo na-
zadujejo Buscagliome, Spem in Bo-voli.
IZIDI
Ruini - Bovoli Panind - B. Brumel CUS Milano - Casadio Bumor - Busoaglione Renana - Are Linea Spem - Minelli
LESTVICA
Ruini 42, Panini 40, Bumor in Renana 32, Casadio 24, Are Linea 22, B. Brumel in Minelli 16, Buscaglio-ne 12, Spem 8, Bovoli 0.
S. R.
3:0
3:1
3:1
3:1
3:2
3:2
KOIMBSTVO
REGGIO CALABRIA, 31. - Gian-ni Motta je prispel prvi na cilj v kolesarski dirki po pokrajini kalabrijske prestolnice. 263,300 km dolgo progo je prevozil v času 6.48', s poprečno hitrostjo 38,685 km/h. Drugi je bil Michele Bergamo, tretji pa Danec Ole Ritter. Po tej dirki vodi na lestvici za osvojitev naslovnega ekipnega državnega prvaka, kolesarska hiša Salvarani z dvema točkama naskoka pred Filo-texom.
NOGOMET |
Nogometna reprezentanca Jugoslavije, Id se v Cavtatu pri Dubrovniku pripravlja na prihodnje srečanje s Holandijo za pokal narodov, je danes v Dubrovniku v prvi trening tekmi premagala domače moštvo druge lige Gosk s 3:0 (2:0). Gole so dali Bukal, Petkovič in Asi-movič.
* * *
22-letna Ileana Acerbi, bivša »miss Parmam, je prijavila sodišču bivšega člana italijanske državne nogometne reprezentance, Bruna Moro, katerega obtožuje, da jo je zapeljal. Mora ji je baje obljubil, da se bo z njo poročil, vendar besede ni držal. Acerbijeva je pred kratkim rodila dečka.
VESLANJI
Močan veter je precej oviral petek nedeljskega kola amaterskih lig.
1. AMATERSKA LIGA
Nedeljsko kolo .je bilo za gostujoče ekipe zelo uspešno, saj so vse — razen ene — zmagale. Ker ni bilo presenečenj, se lestvica ni bistveno spremenila. Zanimiva pa postaja bitka za rešitev. Dve ekipi sta sicer praktično že zapečateni, odprto pa je vprašanje tretjega moštva, ki se bo preselilo v 2. amatersko ligo. Za to mesto je trenutno kar sedem kandidatov, med katerimi so le tri točke razlike. In
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuillllllliiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv
V medsebojnem tradicionalnem 117. srečanju je osmerec Cambridgea premagal veslače (Morda z dolžino desetih čolnov. Cambridge je doslej osvojil 65 zmag, 51-krat je bil prvi Oxford, eno tekmovanje pa ni bilo veljavno. To tekmovanje so prvič priredili leta 1877.
NOGOMET
TEDENSKI KOMENTAR
Vesna po treh mesecih končno zmagala Primorje v štirih tekmah pet točk
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Po uspehu nad ekipo Thieneja borovci na sredini lestvice
Zadovoljivi dosežki naj mlajših košarkarjev «plavih»
Pestra nedelja za naše košarkarske ekipe. Borovi člani so dosegli pomembno zmago na račun Thieneja. Uspešno kolo Borovih mladinskih postav. Zanimiva tekma med Borom in Domom iz Gorice.
D LIGA
Borovi člani so v nedeljo prepričljivo odpravili nevarno peterko Thieneja. Zmaga je bila za «plave» nujna. Tako je ekipa «zadihala» in se je pomaknila proti varni sredini.
Borovcem manjkajo še štiri kola do konca prvenstva. Od teh bodo dvakrat igrali na tujih tleh, dvakrat pa bodo nastopili pred lastnim občinstvom. V ostalih kolih bodo «plavi» takole igrali: v nedeljo v Novellari proti Siloplastu, nato doma proti ekipi Pro Pace Padova, teden dni kasneje bodo gostovali v Vidmu, v zadnjem kolu pa se bodo na domačih tleh spoprijeli s trži-škim Italcantierijem. Predvidevanja? Borovci bi morali osvojiti še štiri točke in tako zaključiti prvenstvo na sredini lestvice.
Trenerja Marija smo vprašali, kaj misli o nedeljski zmagi proti izkušeni ekipi Thieneja?
Mari: »Zmagali smo. in to je seveda bilo najvažnejše. Pomaknili smo se na sijedipo,, lestvice. Glede igre pa lahko omenimo to, da je ekipa igrala zadovoljivo. Začetek za nas ni bil ravno ugoden, nato pa smo si opomogli in mislim, da smo tudi zasluženo zmagali.*
»Je med borovci trenutno najbolj v formi Adrijan Zavadlal?*
»Tudi v nedeljo je bil najboljši v naših vrstah. V odločilnih trenutkih je poživil igro svojih in je tako spravil v resne težave nasprotnike » V nedeljo bodo »plavi* gostovali v Novellari. To bo za naše košarkarje (zaradi vožnje) najtežje gostovanje. Tekma bo ob 17.30.
7. POVRATNO KOLO S. Dona	Siloplast	63:58
Zuccheri -	Don Bosco	63:55
Bor - Thiene	67:63
Dukcevich - Friulana	56:47
Treviso -	Italcantieri	70:80
Pro Pace	- Castelfranco 54:65
Don Bosco - S. Dona Thiene - Treviso Friulana - Castelfranco
ADRIJAN ZAVADLAL
Drevi bo imela v Gorici tržaška univerzitetna košarkarska reprezentanca trening. Tržačani se bodo v prijateljski tekmi pomerili z gori-škim Spliigen Brauom. Tega treninga se bo udeležil tudi borovec Adrijan Zavadlal, ki je član tržaške reprezentance. Zavadlal je trenutno v dobri formi, saj je bil tudi v nedeljo najboljši v Borovih vrstah.
«PRIMA DIVISIONE»
V drugem kolu prvenstva «pritna divisione* so Borovi košarkarji do živeli poraz. Igrali so v Miljah proti močni peterki Tricoloreja. Naši košarkarji niso zadovoljili. Igrali so nepovezano v napadu in so bili premalo odločni v obrambi. Trico-lore, po tej drugi zaporedni zmagi, vodi sam na lestvici Po počitku v prvem kolu pa je v nedeljo igrala tudi ekipa Lloyda, ki je enostavno pometla s predstavniki tržaškega Libertasa. Lloydovci so
S. Don5	LESTVICA 18 13 5	1252 1119	26
Italcantieri*	18 12 6	1167 1071	23
Friulana	18 11 7	1023 970	22
Siloplast	18 11 7	902 861	22
Thiene	18 9 9	1046 1036	18
Bor	18 9 9	983 998	13
Zuccheri	18 9 9	1009 1029	18
Pro Pace	18 9 9	954 1005	18
Dukcevich	18 8 10	862 859	16
Castelfranco	18 1 11	1063 1091	14
Don Bosco	18 6 12	1039 1123	ia
Treviso	18 4 14	991 1074	t
Bor — Thiene: visok skok Sirka in
*) točko manj zaradi odpovedi tekme.
PRIHODNJE KOLO (4. 4. 1971) Siloplast - Bor Pro Pace - Zuccheri Italcantieri' - Dukcevich
biti zato visoko na lestvici.
BOR — DOM GORICA
V nedeljo je bila na sporedu, med drugim, prijateljska tekma v mini-basketu med Borom in goriškim Domom. Bilo je to prvo srečanje med obema slovenskima košarkarskima ekipama, kar kaže, da se bo košarka tudi na Goriškem počasi razširila.
Tekma med Borom in Domom je bila izredno napeta. To kaže tudi izid. Borovci so namreč zmagali le s točko razlike 29:28.
b. 1.
NAMIZNI TENIS
TEDENSKI PREGLED
Neuradni spored tekmovanja za tržaški pokal
V zadnjem tednu m bilo r šem področju namiznoteniških tek-
namreč dali zbeganim nasprotnikom movanj. Kljub temu pa smo prejeli kar 115 košev. Vse kaže, da bo | nekaj novic, ki jih tukaj objavlja-
Lloyd nemoteno osvojil prvo mesto ' mo.
v tem prvenstvu.
V nedeljo bodo borovci igrali doma proti Servolani. Zanje bo to težko srečanje, kajti Servolana ima nekaj izkušenih igralcev.
IZIDI 2. KOLA
Tricolore -	Bor		45:31
Servolana	- Ferroviario		56:33
Lloyd - Libertas TS Počitek: Italsider. LESTVICA			115:32
Tricolore	2 2	0	98 68
Lloyd	1 1	0	115 32
Servolana	2 I	1	106 90
Italsider	1 1	0	57 50
Bor	2 1	1	80 79
Ferroviario	2 0	2	70 109
Libertas TS	2 0	2	66 160
PRIHODNJE KOLO		(4.	aprila)
Ferroviario - Italsider			
Lloyd - Tricolore
Bor Servolana (15.45)
PRVENSTVO DEČKOV
Nadaljuje se tudi prvenstvo dečkov. Včeraj so bile zaposlene vse tri naše peterke.
Inter 1904 je premagal Bor A s 60:26. Bor B pa Polet z 39:32.
O teh tekmah bomo poročali v jutrišnji številki
MINIBASKET
V nadaljevanju prvenstva v mini-basketu je Bor premagal Servolano z 20:17. Tekma je bila zelo napeta in zanimiva, saj so borovci šele v končnih minutah strli odpor požtr-vovalnih nasprotnikov. Žal pa ne moremo objaviti lestvice tega pr venstva, kajti prireditelji še niso sporočili vseh izidov. Bor je do sedaj le dvakrat zgubil in bi moral
Predvsem je treba izpopolniti se znam dvojic, ki se bodo udeležile državnega prvenstva Medtem so namreč društva prijavila za prvenstvo še naslednje dvojice:
Mešane dvoj. tretjekategornikov: Milič — Ukmar Kobal — Fabjan Mešane mladinske dvojice:
Kobal — Fabjan Mešane dvoj. drugokategornikov: Milič — Peterlini Vsekakor pa bomo o prvenstvu še obširno poročali, ko bo namiznoteniška zveza sporočila podroben spored tekmovanj.
TRŽAŠKI POKAL Sporeda imamega kola turnirja za tržaški pokal še niso objavili, vendar nam je uspe'o zvedeti zanj.
Kot je znano, bodo v tem kolu nastopale tržaške ekipe ARAC, CGS in ACLI Kolonja ter nabrežinski Sokol. Objavljamo torej neuradni spored tekmovanj, v prepričanju, da ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Vse tekme se bodo začele ob 20.30
Sreda, 14. aprila CGS - ACLI SOKOL - ARAC Sreda, 21. aprila CGS — ARAC SOKOL - ACLI Sreda, 28. aprila CGS — SOKOL ACLI - ARAC Torek, 4. maja ACLI - CGS ARAC — SOKOL Četrtek, 6. maja ARAC - CGS ACLI - SOKOL Sreda, 12. maja SOKOL - CGS ARAC - ACLI
Sokol bo nastopal v Nabrežini v dvorani Igo Gruden, tržaška društva pa v Ul. Monte Cengio (CGS), Ul. Cadorna 13 (ACLI) in Ul. Giu-lia (ARAC). Do začetka tega turnirja, niso predvidena..oohena .druga tekmovanja.
S. J.
pred koncem prven- stvu iztržila drugo zmago. Premagala je istega nasprotnika, kot v prvem delu prvenstva: Union. Od tedaj dalje so Križani
to osem stva.
Vesna .le v nedeljo po treh mesecih končno prišla do zmage. Ta sicer bistveno ni spremenila njenega položaja na lestvici, moštvu in navijačem pa je dedno le pomagala iz ravnodušja.
IZIDI
Mariano — Libertas	2:1
Audax — Pro Romans	2:0
Aquileia — S. Giovanni	2:1
Cremcaffč — Pieris	2:1
Tomana — Pro Fiumicello 3:0 Palmanova — Percoto	1:0
Manzanese — Fortitudo	3:0
Vesna —	Arsenale					2:0	
	LESTVICA						
Manzanese	22	10	9	3	25	9	29
Aquileia	22	9	11	2	21	13	29
Cremcaffč	22	11	6	5	22	17	28
S. Giovan.	22	8	10	4	32	19	26
P. Romans	22	8	9	5	23	17	25
Pieris	22	7	10	5	21	15	24
Audax	22	7	10	5	22	21	24
Mariano	22	8	6	8	27	27	22
Fiumioello	22	4	12	6	17	19	20
Arsenale	22	7	8	9	19	20	20
Fortitudo	22	7	6	9	23	27	20
Percoto	22	6	8	8	23	27	20
Palmanova	22	6	7	9	17	22	19
Torriana	22	5	9	8	19	25	19
Libertas	22	2	10 11		13	24	14
Vesna	22	3	5 14		19	42	11
V nedeljo bo		prva		amaterska			li
devetih
tekmah osvojili le šest remijev. IZIDI
ga počivala, ker se bo reprezentanca te kategorije udeležila »Turnirja dežel*.
2. AMATERSKA LIGA
V tej ligi .je v nedeljo le ena do mača ekipa osvojila obe točki, gostje pa so od 14 možnih odnesli domov kar 10 točk.
Največ.je presenečenje predstavlja neodločen izid zadnjih Giarizzol proti vodeči Rosandri.
Primorje je jppet osvojilo točko in .je potrdilo, da je v dobri formi, kar daje igralcem novih moči. Seveda morajo Prosečani nadaljevati po tej poti, saj so še vedno med kandidati za izpad. Primorje je v zadnji štirih nastopih trikrat remiziralo in enkrat zmagalo.
IZIDI
Giarizzole — Rosandra	0:0
Fogliano — CRDA	2:2
Muggesana — Primorje	0:0
Aurisina — Ronchi	0:1
Turriaco — Pro Farra	2:0
S. Canzian — S. Marco	0:1
Itala — S. Anna	1:1
Alpinistični odsek SPDT
obvešča, da se v nedeljo, 18. APRILA prične
PLEZALNI TEČAJ V GLINŠČICI
Zainteresirani se lahko vpišejo v Tržaški knjigarni do 10. aprila.
Ostali podatki bodo pravočasno objavljeni v dnevnem tisku.
Rosandra	LESTVICA 21 13 5		3	28	12	31
Ronchi	21	10 9	2	13	5	29
S. Anna	21	8 11	2	27	13	27
Itala	21	8 10	3	25	11	26
Turriaco	21	9 8	4	21	23	26
Muggesana	21	6 12	3	21	13	24
S. Marco	21	8 5	8	30	32	21
Fogliano	21	5 10	6	22	17	20
Aurisina	21	6 8	7	28	26	20
S. Canzian	21	5 9	7	18	20	19
Pro Farra	21	5 7	9	14	27	17
Primorje	21	2 10	9	13	24	14
CRDA	21	2 8 11		12	31	12
Giarizzole	21	6 8 13		6	37	8
PRIHODNJE KOLO Primorje - Giarizzole, CRDA -						Au-
Portuale	— Primorec					0:0
Audax —	Devin					1:2
Union —	Vesna B					1:2
Inter SS	- CMM		Sauro			0:1
Demacori	— Don Bosco					1:2
	LESTVICA					
0MM Sauro	15	14	1	0	43	4 29
Inter SS	15	11	2	2	23	5 24
Portuale	15	8	2	5	20	16 18
Primorec	15	5	4	6	24	14 14
Don Bosco	15	5	3	7	18	21 13
Union	15	6	1	8	12	23 13
Vesna B	15	2	7	6	13	24 11
Audax	15	3	4	8	15	20 10
Devin	15	3	3	9	14	31	9
Demacori	15	1	7	7	10	30	9
PRIHODNJE KOLO						
Vesna B - Primorec, Don Bosco -Portuale, Inter SS - Demacori, CMM Sauro - Devin, Union - Audax.
SKUPINA «0»
V tej skupini je imel glavno vlogo — veter. Zaradi močnih sunkov burje so morali namreč odgoditi srečanje med prvim z lestvice. Bregom in Esperio.
To je kajpak izkoristila Zarja, ld je gostovala pri dobri ekipi pro-seškega Libertasa. V borbeni in napeti tekmi so prišli Bazovca do zmage z golom Kalca 10 minut pred koncem srečanja.
Olimpija je na domačih tleh * lahkoto odpravila COOP in je tako prišla do pomembne zmage. Z njo je storila na lestvici lep korak naprej in je pustila za seboj kar tri moštva.
Najslabše se je v nedeljo odrezalo Primorje B, ld je bilo premagano. a je s svojo igro nad vse zadovoljilo. S tem kar je pokazalo, bi zasluzilo vsaj remi.
IZIDI
Breg — Esperia	odg.
Olimpija — COOP	3:0
Bar Veneto — Via tri	0:1
Virtus — Primorje B	2:1
Lib. Prosek — Zarja	0:1
Breg	LESTVICA 15 13 1			1	35	10	27
Zarja	15	12	2	2	30	6	26
L. Prosek	15	8	4	3	30	11	20
Virtus	16	7	3	6	27	23	17
Esperia	14	7	1	6	20	16	15
Roianese	15	6	3	8	18	17	14
Viani	16	5	4	7	11	17	14
Olimpija	16	5	2	9	21	30	12
COOP	16	4	3	9	17	21	11
Primorje B	15	3	4	8	20	32	10
Bar Veneto	15	0	2 13		10	48	2
Srečanje naraščajnikov Brega in S. Scrgia
risina, Itala - Muggesana, Ronchi -Turiaco, Pro Farra - S. Canzian S Anna - Fogliano, Rosandra - S. Marco.
3. AMATERSKA LIGA
Kot prejšnji teden, je bilo tudi to nedeljo prvenstveno kolo za naše enajsterice uspešno.
SKUPINA N
Gostujoče ekipe so od desetih možnih odnesle domačinom kar 9 točk. Zato je prišlo na tej lestvici do novih sprememb. CMM Sauro si je z zmago nad neposrednim tekmecem za prvo mesto, In ter jem SS, tri kola pred zaključkom prvenstva dejansko že zagotovil vstoD v viš jo ligo.
Primorec .je nastopil pri Portuale-ju, ki je trenutno na tretjem me stu lestvice. V tej važni tekmi za Trebence, so ti iztrgali nasprotnikom točko kljub temu, da so nastopili z okrnjeno postavo.
Devinčani so po petih mesecih le zmagali. Zadnji uspeh so dosegli lani 8. novembra, v četrtem kolu. Tedaj so v Križu premagali Vesno B z 2:1. V vseh ostalih tekmah je Devin zbral le tri točke in njegov položaj na lestvici zato ni za vidanja vreden.
Vesna B je v letošnjem prven-
PRIHODNJE KOLO . Lib. Prosek. - Esperia, Virtus -Viani, COOP - Primorje B, Roiane-se - Breg, Zarja - Bar Veneto.
B. R.
3. AM. LIGA NA GORIŠKEM
Na Goriškem sta se spoprijela med seboj glavna kandidata za vrh lestvice, Moraro in Juventina, ki pa sta se razšla pri rezultatu brez gola. S tem se je najbolj okoristil Piedimonte, ki jje z zmago v Koprivi dohitel ti dve ekipi na vrhu lestvice:
IZIDI
Libertas Kopriva-Piedimonte 1:3 Sudest - Pro Gorizia	1:2
Azzurra - Brazzanese	0:4
Libertas Montesanto Medea 0:4 Moraro Juventina	0:0
Audax B • S. Lorenzo	2:5
Počivale so Sovodnje.
Moraro	LESTVICA 18 12 5	1				51	12	29
Juventina	18	12	5	1	30	8	29
Piedimonte	19	12	5	2	48	17	29
Pro Gorizia	19	12	2	5	26	25	26
S. Lorenzo	19	9	6	6	46	22	23
Medea	18	9	2	7	36	32	22
Sovodnje	18	7	4	7	37	25	18
Lib. Kopr.	18	6	4	8	28	30	16
Audax	18	4	4	10	27	53	12
Sudest	19	3	6	10	20	50	12
Brazzanese	18	3	6	9	25	39	12
Azzurra	17	2	3	12	12	41	7
Lib. Mont.	19	2	1	16	16	68	4
KOŠARKA					D. R.		
Bivšega košarkarskega reprezentanta ZDA, Franka Tmvnsenda, so v New Yorku aretirali, ker je razpečeval mamila.
»Sramota,» jih je ošvrknil Orlov. «Ne bom vas prepričeval. Sam bom opravil s stražarjem, če nii nikogar v četi,» je dejal nejevoljno, vstal, se zaničljivo naikremžil in malomarno zamahnil z roko, češ, kdo vas bo prosil, tudi brez vas bomo opravili. Odšel je, ne da bi rekel še eno samo besedo.
Ko je komandir odšel, se je sestanek razvodenel in Primož ga je končal. Vendar so jih komandirjevi očitki boleli. Primožu je bilo žal, da je vse skupaj zapletel. Ko so ostali sami, Vojko, Primož, Travnikarjev in Ana, je Primož predlagal, naj bi žreb določil, kdo bo šel nad stražarja. Travnikarjev je izbral tri slamice, Ana pa je žrebala. Vojko je potegnil najkrajšo. Zmečkal jo je in jo vrgel na tla. Odšel je v četno komando in sporočil Orlovu, da bo šel na stražarja.
Popoldne je komandir vadil mladince bombaše v metanju granat. Obkoljevali so osamljeno stajo in s kamni, podobnimi bombam, zasipali okna. Opozarjal jih je na kritje. Prevzemala jih je trema kot igralce pred nastopom. Mrzlična negotovost je ležala v zraku.
Orlov je bil nekam zamišljen in nekateri so mislili, da se boji napada. Tesnobno vzdušje pa se je razbilo, ko se je med zasneženim drevjem prikazal Marko, dinamitar, z mačjo kučmo na glavi, s palico v rokah in svojimi fanti, ki so mu nosili razstrelivo.
»Zdravo, Orlov!« se je zadrl, ko so se spustili na planjavo.
«Za večerjo smo vam prinesli krompirja!«
«Prav,» je dejal Orlov in mu stisnil roko.
Marko pa se ga je takoj lotil: «Kaj pa mučiš fante? Ali se greste ravbarje in žandarje? Za teh nekaj zaspanih Švabov pa takle manever! Sam, jih bom spustil v nebo. Fantje naj se spočijejo, ti pa dostojno sprejmi redkega gosta!«
Tudi na Orlova je kocinasti dinamitar vedro vplival. Njegov obešenjaški humor ln zajedljivi cinizem, v katerem je bilo vedno kanec resnice, so vsi cenili, dokler niso bili prizadeti. Orlov je dal borcem voljno, Marka pa je odpeljal v pastirski stan, kjer je imel četno komando. Ko je dinamitar zagledal Ano, se mu je obraz razlezel v priliznjeni nasmeh. Belo je zaškilil z očmi.
«0, zdravo, tovarišica! Ali se še vedno držiš tega robavsa? Bodi previdna! Ta človek nima odnosa niti do starca, ki mu dela poti skozi žioe, razbija zidove in mu ustvarja slavo, kaj šele do take nežne deklice? Poglej, saj je še vedno v četni komandi, čeprav se, odkar ga poznam, nenehno sili naprej in si je pri tem že pošteno obdrgnil komolce. To pa še ni vse. Nekaj bom povedal, kar pa naj ostane med nama.« Sklonil se je k njej in ji pošepetal na uho: «Ta človek ima s ciganko otroka!« in začel se je na ves glas smejati. Orlov, za katerega so pravili, da ima nosorogovo kožo, pa se je razjezil in mu jedko vrnil: «Ne verjemi mu, Ana. Znan je kot največji opravljivec in intrigant v brigadi. Vse, kar Sliši, toplo znosi v štab.«
Marko se je zahehetal. «No, vidiš, tovarišica, nesramnost te četne komande. Namesto, da bi me postregel v tem mrazu s kozarcem žganja, pa take besede! Človek, ki ne razume diverzije, tudi ne razume lepih žensk. Vso vojno jih zbira okoli sebe, ne obdrži pa nobene. Jaz ga poznam še kot mladiča, že s prvim puhom pod nosom mu je zrastel napuh. Orlov, lep, velik, močan, kodrast, Inteligenten in pogumen voditelj,« se je Marko ponosno vzravnal in napravil po stanu nekaj korakov, s katerimi je oponašal Orlova. «0, boj se, tovarišica, tega skrunilca šeste božje zapovedi! To je nenasiten lovec za poceni uspehi in uživač! Res bom moral stegniti jezik v štabu, da me ta človek ne bo zastonj obrekoval in da te bom rešil iz njegovih pohotnih krempeljcev. Prišla boš k nam v brigado. Tam smo kulturni in zgrajeni ljudje, pa tudi moralni. In zmerni v vsem.«
Orlov se je penil od jeze, čeprav je poznal navade mi-nerca. Ni ga maral še bolj razdražiti, ker jo vedel, da njegovemu ostremu jeziku ne pride do konca. Zato se je obrnil k And: »Daj mu, naj srkne kapljioo alkohola iz bolničarske torbe. Bolan je. Trese ga mrzlica, saj vidiš, da veže besede kot otrobe.«
Dekle se je smejalo in ponudilo steklenlčlco. Marko je vzel in globoko nagnil. «Ce mi spodaj odnese kos riti, tovarišica, vsaj peklo ne bo, če jo spraznim. Sicer pa ga bomo
dobili spodaj na litre,« se Je krohotal in spravil vse v dobro voljo.
V mraku se je bataljon razvil v kolono in zapustil planino. V zasneženem gozdu je bilo tiho. Le včasih je pod nogami zaškripala zmrzal. Shojena gaz se je vijugala nekaj časa v lahnem vzponu, potem pa je ob robu skalovja nenadoma omahnila proti dolini. Spodaj so motno utripale luči. Spuščali so se kakor že neštetokrat z mešanimi občutki. Hodih so naglo. Vprašanje, kdo se bo vrnil s kolono nazaj v gozdove, se je samo porajalo. Vsak je upal, da se bo vrnil. Tudi Vojko je upal.	Stopal je	za	komandirjem	in za	terenskim
obveščevalcem, ki ga je dobro poučil o razporedu hiš, uličic in o razmerah	pred postojanko. V mislih	je preživljal ne-
šteto možnosti, ki so ga čakale spodaj. Bal se je, da ga ne bi presenetili. Cim bliže so bili dolini, tem večji nemir se ga je loteval. Včasih je roka samogibno segla po bajonetu, s katerim ga je oborožil Orlov ln mu ga lastnoročno nabrusil.
Keča je od bataljonskega orožarja preskrbel pilo in nož. Orlov ob ognju mu ni šel iz spomina. Pol ure je z veliko potrpežljivostjo ostril rezilo, ga preizkušal na nohtu in mu pilil konico, da je bila ostra kot igla. Vmes ga je učil, kako naj zaleze stražarja in na kaj naj pazi. Ko je nabrusil rezilo, je vstal, se sklonil in zabodel bajonet v vrata, da so se skoraj razklala in je komaj izvlekel nož.
Krepko ga	je stisnil	in	podoživel še	enkrat	vse vrste
udarcev z nožem, ki jih je vadil popoldne. «Smešno,» je pomislil. «Cemu ta tesnoba? Smrt je uničenje. Enake so posledice krogle ah noža. Toda čemu se mi upira nekoga zabosti? Človek je misleča zver. Nesmiselno se ugonablja. Kar moram, bom storil zato, da bi nekoč nehali s temi neumnostmi.« Cim bolj je razmišljal, tem bolj se je zgubljal. Ker pa misli ni mogel	obvladati,	se	je jezil sam	nase.
Spodaj ga čaka neznan človek, morda spretnejši od njega. 2andar, krvolok, ki ne bo niti trenutek pomišljal, da bi ga prerešetal z rafalom. Ce hoče živeti, ga bo moral ubiti, ne da bi o tem dosti razmišljal.
Kolona je dosegla dolino. Tu so se enote neslišno razdelile in odšle v različne smeri. Z zasedami so se zavarovali na vseh cestah, ki so vodile do postojanke. Proti naselju v podnožju hriba je šla napadalna četa z minerci in bataljonskim štabom. Hiše so bile potopljene v temo. V sredini, kjer so se ozke uličice zgostile, je motno sijala luč.
Ob prvih hišah so se ustavili in se razporedih po uličicah v majhne kolone. Ob koritu, kjer je z močnim curkom tekla voda, sta se s terenskim obveščevalcem preobula v copate. Hiše onkraj korita so določili za zvezo za ranjence, tam sta ostala tudi Nande in Ana. Vojko je dal kuharju svojo puško in dobil Primoževo pištolo. Molče kot senca Je šel za obveščevalcem mimo fantov do gruče, kjer so bili štabni ljudje. Tu je stal bataljonski komandant Milče. Visok in širokopleč se je sklonil k njemu in ga potrepljal po ramenu, rekoč:
«Prepričan sem, da boš dobro opravil.«
Samo pokimal je in poslušal, kako so šepetali zadnja povelja.
»Ce ga zakolješ, si nalogo Izvršil, potem se umakni, da bodo nastopih minerci,« mu je dejal Orlov, preden sta šla z obveščevalcem po svojem.
V daljavi se je zateglo oglasil pes. Naselje Je prepredala mrtva tišina. Sele ko sta bila z obveščevalcem sama, se Je Vojko zavedel svoje naloge. Plazila sta se ob zidovih neslišno kot sonci in se bližala luči, ki je vdirala v gosto temo. Oblaki snegonosci so viseli nizko nad zemljo, polagoma je začenjalo snežiti. Priplazila sta se do rečice. V njeno uspavajoče šum-ljanje so se pogrezali šumi njunih previdnih korakov. Od časa do časa Je obveščevalec postal in s pogledom tipal v temo pred seboj, potem sta se spogledala in spet lezla naprej. Kakor hitro sta obstala, je Vojko čutil ,da mu leze strah v kosti, zato mu je bilo ljubše, da sta se gibala, kakor pa da bi čakala in preudarjala, kaj vse ju lahko doleti za tem ali onim vogalom.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. MontecchI 6/11 Ul.
P P 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*.
Izdaja In tiska ZTT-Trst
1. aprila 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko
PROTISLOVNA POROČILA IZ VZHODNEGA PAKISTANA
Nadaljujejo se hudi spopadi na področjih vzhodne Bengalije
Osvobodilne sile šejka Rahmana so baje uničile padalske enote pakistanskega predsednika
rim so Mii ranjeni en gverilec ln en policist. Zdi se, da so bili v skupini gverilci stari od 15 do 17. leta.
Obsodba na smrtno kazen za iraškega razpečevalca mamil
BAGDAD, 31. — Iraška tiskovna agencija INA javlja, da je iraško revolucionarno sodišče izreklo smrtno obsodbo za Halenda Mahmuda, v stanovanju katerega so našli preko 25 kilogramov hašiša in dru-
gih mamil. To je druga smrtna obsodba zaradi razpečevanja mamili v Iraku, odkar je revolucionarni svet določil zel tovrstne zakonske prekrške smrtno kazen namesto dosmrtne ječe.
Regis D«bray v Alžiru
ALŽIR, 31. — Francoski revolucionarni pisatelj Regis Debray je na obisku v Alžiru, kamor je dospel iz Havane. Po osvoboditvi — Debray je bil dolgo časa zaprt v bolivijskem zaporu Camiri — je pisatelj preživel nekaj časa v Čilu in na Kubi.
.................„„„„„„„„................................„„„„„„„„„„„
PKED DOKONČNO RAZSODBO VOJAŠKE POROTE V FORT BENNINGU
Razdvojenost javnega mnenja v ZDA zaradi obsodbe poročnika Calleyja
Ameriške vojake so naučili ^ubijati, ubijati in ubijati>
Popolna zmedenost pojmov nacionalistične propagande
NOVI DELHI, 31. — Indijska časopisna agencija PTI je sporočila, da so osvobodilne sile Vzhodnega Pakistana uničile danes večjo edi-nico redne pakistanske vojske, ki je prišla v Vzhodno Bengalijo z letali. Do spopada med vladnimi pakistanskimi četami in osvobodilnimi silami je prišlo v okraju Sylhet. Po vesteh, ki prihajajo iz obmejnih indijskih krajev, divjajo boji na tem predelu že 24 ur. Zdi se, da je o-srednja pakistanska vlada poslala na to področje večje število padalskih edinic, katerim je zaupala nalogo, da ustavijo prodiranje osvobodilnih sil šejha Rahmana, ki se bojujejo v okviru gibanja za osvoboditev Vzhodnega Pakistana. Po poročilih indijske časopisne agencije je v spopadu v okraju Sylhet padlo 22 zahodnopakistanskih vojakov.
Ista časopisna agencija je sporočila, da se je na nekem drugem področju okoli 100 pakistanskih vojakov predalo osvobodilnim silam Vzhodnega Pakistana.
Čisto drugačno sliko o stanju v Vzhodni Bengaliji posredujejo zn-hodnopakistanski vladni krogi. Ti pravijo, da je stanie v deželi popolnoma normalno. Tako naj bi bilo tudi v mestu čitagongu, kjer je prišlo pred dnevi do hudih neredov. Vladne radijske postaje govorijo le o zlikovcih, ki so napadli miroljubne meščane.
Spričo vseh teh protislovnih vesti je skoraj nemogoče prikazati vsai približno sliko vojaških razmer v Vzhodnem Pakistanu. Lahko pa trdimo, da je indijska javnost, u-radna in neuradna na strani vzhodnih bengalskih upornikov. V zadnjih dneh je prišlo v sami obrobni Indiji do večjih množičnih manifestacij v prid uporniškega prebivalstva Vzhodne Bengalije.
Vse te vesti so praktično brez vsake objektivne podlage. Res pa je, da je neka norveška ladja, ki se je usidrala blizu pristanišča v Čitagongu, opazila obširne požare v raznih predelih mesta. Baje so mornarji opazovali' tudi potek številnih vojnih spopadov na tem področju.
Kot smo že omenili, je vsaj bližnji del indijske Bengalije pozitivno razpoložen do avtonomističnih zahtevkov vzhodnih Bengalcev. Tam so proglasili 24-umo splošno stavko v znak protesta proti »terorju in množičnem uničevanju vzhodnoben-galskega prebivalstva*.
V Urugvaju aretirali 14 mladih tupamarov
MONTEVIDEO, 31. — Urugvajska policaja je aretirala 14 zelo mladih mestnih gverilcev ali «tu-pamaros». Gverilci so se zabarikadirali v neko stavbo v predmestju, kjer so nameravali prebrati neki proglas. Policija jih je obkolila ln prišlo je do streljanja, med kate-
Mllllllllllllllll..
PO URESNIČITVI PRVEGA UKREPA STARIIIZACIJSKEGA NAČRTA
PREDSEDNIKOV GOVOR PRED SODNO PALAČO
Gospodarske težave in razne posledice Salvador Allende o čilskih razvrednotenja dinarja v Jugoslaviji desničarskih reakcionarjih
Trenutno stnnje je po mnenju strokovnjakov precej zapleteno Nevarnost inflacije in možnosti začrtane stabilizacije
(Od našega dopisnika) j približno 100 milijonov. Če v pri-BEOGRAD, 31. — Razvrednotenje hodnjih mesecih ne pride do občut-
dinarja, ki je stopilo v veljavo 24. februarja, doslej ni izpolnilo pričakovanja. Predvidevanja, da se do uvoz blaga, zaradi podražitve za 20 odst., za kolikor se je povečala vrednost tujih valut, zmanjšal ter izvoz povečal, saj dobivajo izvozniki za izvoženo blago 20 odst. več v dinarjih kot prej, se ne uresničujejo. Računalo se je, da se bo v letošnjem letu izvoz v primerjavi z lanskoletnim povečal za približno 13 odst., da bo uvoz večji le za 7 odst. ter da se bo primanjkljaj tekoče plačilne bilance zmanjšal od lanskih 370 milijonov dolarjev na
FORT BENNING, 31. — Člani vojaške porote, Id sodi ameriškemu častniku por. Calleyu zaradi pokala v vietnamski vasiol My Lai, so se sinoči ponovno sestali, da bi skleipall o kazni, ki naj bi jo naložili prizadetemu častniku zaradi pokola 22 civilnih oseb. Kot smo že poročali, so porotniki že spoznali p>or. Calleya za krivega namernega umora civilistov, ostalo pa je odprto vprašanje, če naj bi ga obsodili na smrt, ali pa na dosmrtno ječo. Ti sta edini kazni, id ju dopušča razsodba o krivdi.
Potem, ko so spoznali častnika za krivega, je obravnava prešla v «fazo razsodbe«, ki predvideva ponovne posege obtoženca in njegovih zagovornikov, kakor tudi javnega (v tem primeru vojaškega) tožilca. Po vseh teh posegih so se porabniki sestali na enoinpoiur-ni seji, nakar so jo odložili za nekaj časa. Davi ob 8. so se ponovno sestali. Kdaj bo prišlo do razsodbe, še ni znano.
Por. Calley bo lahko torej obsojen na smrt, Ml pa na dosmrtno ječo. Ko Je zvedel za sklep porote in je potem spregovoril porotnikom, je por. Oalley poudaril, da priznala svojo krivdo, toda je pribil, da je tako ravnal, ker so mu bili mar predvsem njegovi lastni vojaki ln njihovo življenje, bolj kot življenje sovražnika, to je borcev južmovebnamske osvobodilne fronte In civilnega prebivalstva.
Zakaj so vojaški porotniki me-
nili, da Je Calley zagrešil nameren umor? Odgovor na to vprašanje dobimo v izjavah, ld jih je svoj čas In tudi včeraj podal stotnik Ernest Medina, ki je bil Calleyev neposredni višji predstojnik. Medina je p»red tremi leti poveljeval četi «C» divizije «Americal», ki je nastopila v bojih pri My Laiu. Po razsodbi vojaške porote je Izjavil, da ga je ta zelo prizadela in tudi presenetila. Označil jo je za «zelo hudo in strogo«. Pristavil je še: «Vsl mi, ameriški državljani, sl moramo prtiti CaUeyevo odgovornost«.
Medinova solidarnost z obsojenim častnikom pa se neha pri teh besedah, kajti v nadaljevanju svoje včerajšnje Izjave je pribil, da ni prejel od nikogar ln tudi ni izdal nobenega ukaza, da bi vojaki ubijali ženske ln otroke. Pristavil je še, da ni na noben način skušal zavirati preiskave o tragičnih dogodkih v My Laiu. Omenil je še, da je konec njegovi vojaški karieri ln da bo podal ostavko. Stotnik se bo moral v kratkem zagovarjati zaradi tega dogodka pred vojaškim sodiščem v Georgiji.
Po Medlnovl izjavi je Oalley ostal sam. Zapustili so ga predstojniki, ki nočejo priznati svoje soodgovornosti pri strahovitih pokolih v Južnem Vietnamu ter prikazati my-lalski dogodek kot posledico pobude in samovolje posameznika.
Ameriška javnost Je danes razdvojena zaradi procesa v Fort Ben-ntngu. Tragično je, da se skuša
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINDIKALNA KRONIKA
Srečanje na deželi s sindikati za preosnovo javnih prevozov
Ifarisco predlaga ustanovitev mešanih družb za upravljanje medobčinskih prometnih zvez - Novo srečanje po veliki noči
Na sedežu deželne uprave so se v ponedeljek drugič srečali sindikalisti z deželnim odbornikom za prevoze Variscom in razpravljali o pre-osnovi javnih prevozov v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Za sindikalne zveze so se sestanka udeležili Calabria, Vignola, Ve-nir in Tremul (CGIL), Bravo, Mo-linari, Sangalli (CISL) in Favento, Marchesan ter Zuccali (UIL).
Varisco je, kot poroča deželna ANSA, predlagal, naj bi v prvi začetni fazi ustanovili mešane družbe z deželno soudeležbo za upravljanje medobčinskih prometnih zvez. Ta podjetja naj bi bila združena v posameznih komprenzorijih (Tržič, Gorica, Trst itd.). Dežela bi tudi dala pobudo za boljšo preureditev krajevnih prometnih zvez, ki bi pa morale biti vse javne. Dežela bi tudi izdala na zakonodajni ravni norme za disciplino te reforme prevozov.
Varisco je bil tudi mnenja, da mora dežela koordinirati dejavnost in nadzorovati upravljanje tako javnih, kakor tudi zasebnih avtobusnih družb v deželi.
Deželna ANSA ne jioroča o stališču sindikalistov, vsekakor pa lahko domnevamo, da ni prišlo do soglasja, ker bo v kratkem, po velikonočnih počitnicah, še en sestanek o tem vprašanju
Sest oseb ranjenih
pri zaviranju avtobusa
Včeraj popoldne, nekaj po 17. uri, so pripeljali v glavno bolnišnico šest oseb, ki so med nenadnim in naglim zaviranjem Acegatovega avtobusa proge št. 5 izgubile v sled-
njem ravnotežje in padle na pod.
Do nesreče je prišlo, ko je šofer filobusa, 37-Ietni Renato Mannelli iz Ul. Soncini 25, v Ul. XXX. oktobra nenadoma zapazil 65-letno Fi-lomeno Salvatorello por. Pellegrini, kako je v naglici prečkala cestišče na prehodu za pešce: da bi je ne podrl, je hitro zavrl težko vozilo.
Pri padcu na pod avtobusa se je najhuje ranila 69 - letna Vanda Lazzarich por. Portovenero iz Videmske ulice 3, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi zloma desne stegnenice morala zdraviti približno 3 mesece. Ostale ranjence, 71-letnega Carla Gaggija iz Ul. Giulia 5, 52-letno Michelo Kocman iz Ul. S. Lazzaro 17, 84-Ietno Antonio Mauri por. Razeni iz Ul. dei Mirti 7, 88-letno Corindo Pellegrini por. Pecorini iz Videmske ulice 35 ter Salvatorellovo, so z nekajdnevno prognozo okrevanja sprejeli na nevrokirurški oziroma II. kirurški oddelek bolnišnice ali pa jim dali le prvo pomoč.
Občni zbor SPDT
Dr. Sonja Mašerova ponovno predsednica
V Gregorčičevi dvorani je bil včeraj občni zbor Slovenskega planinskega društva, ki se ga je udeležilo lepo število članov in gostov. Pred-sednica dr. Mašerova se je v svojem uvodu spomnila tudi našega pokojnega urednika Franca Kavsa kot enega prvih odbornikov društva. Prebrala je nato pozdravne brzojavke in pisma, ki so jih poslale Smučarska zveza Slovenije, Glasbe-
na matica iz Trsta ter SPD iz Gorice. Občni zbor so pozdravili tudi Dušan Košuta (ŠZ Bor), Mario Magajna (PD Cankar), dr. Orel (Planinska zveza Slovenije), dr. Šalamun (SPD Koper), predstavnik Planinskega društva iz Sežane, Marjan Šušteršič (Zveza slovenskih športnih društev v Italiji), Albert Urdih (PD Škamperle), Borut Kodrič (RMV), Nadja Pahor (SKGZ) ter Miran Kuret (ŠD Breg). Občni zbor se je nadaljeval s poročili predsednice, tajnice in blagajnika ter odgovornega za smučarski odsek. Njihova poročila bomo objavili v celota v eni naših prihodnjih številk.
Po poročilih se je razvila diskusija, v katero so posegli Miran Kuret, Iztok Furlan ter Jože Cesar. Nadzorni odbor je nato dal razreš-nico staremu odboru, nakar so bile volitve novega odbora. Za predsednico so potrdili dr. Sonjo Mašero-vo, člani odbora pa so Ivan Višini, Stanko Perovšek, Štefan Bratuž. U-go Margon, Nadja Košuta, Selma Micheluzzi, Enči Magajna, Zdenka Trampuž, Pavel Križmančič, Jožko Morelj, Vojko Bandelj, Iztok Furlan ter Silvana Bisca. Za namestnika sta bila izvoljena Savino Sancin in Ema Kerševan, v nadzornem odboru pa so Danilo Micheluzzi, Jože Cesar in Alojz Gec.
Prva seja novega odbora bo v petek, 2. aprila ob 20.30 na sedežu društva.
Sinoči je nastopila v povsem zasedeni dvorani gledališča Rossetti igralska skupina *Lilla Brignone in Gianni Santuccio» z dovolj živo, čeprav v sami zgradb1 silno krhko komediin Pasguala Feste Campa-nileja '(Tudi če vas imam zelo rad*.
zvrniti svoja krivda na enega samega človeka, da bi se rešila čast vse vojske. Američani pa ne sprejemajo te teze. 2e Calleyev zagovornik in z njim tudi pomembni in vplivni krogi javnega mnenja in tiska poudarjajo, da je prav ameriška vojska naučila obsojenega poročnika in njegove vojake «ubijatd, ubijati in ubijati«. Zato se pred javno mnenje postavlja vprašanje, če ne bi bilo treba sploh postaviti vojno Izven zakona, ker se bodo tako dogodki še vedno ponavljali.
V nekaterih ameriških državah, posebno na jugu, se je precej razvila kampanja v prid por. Calleya. Ta kampanja ima občuten nacionalističen in reakcionaren prizvok, saj skuša prikazati obsojenega častnika kot vrlega ameriškega vojaka, katerega je doletela nesreča, da je zaradi obrambe svojih vojakov moral ubiti 22 civilistov, medtem ko so «vietkongovci» umorili v Vietnamu 45.000 ameriških vojakov. Kazno je, da vsa ta propaganda ne dela nobene razlike med civilnim prebivalstvom ln borci Juž-nevietnamske osvobodilne vojske ter spravlja v isti koš ameriške vojake, ki so napadalci ln civilno južnovietnamsko prebivalstvo, ki se bori za neodvisnost in samostojnost svoje domovine.
Vse te teze kažejo nedvomno na isto miselnost, ld je prevajala nacistične krvolOke v drugi svetovni vojni. Nacisti so prešli, Američani pa so se znašli pred istim problemom: kako ukloniti uporno južno-vletnamsko ljudstvo. Oalleyem naročajo, naj ubijajo, ko pa .je treba polagati račun pred svetovnim Javnim mnenjem, Jih postavijo pred sodnike In jih sodijo kot grešne koele svoje zgrešene politike.
Vojaška porota sodišča v Fort Benningu je danes obsodila poročnika Calleya na dosmrtno ječo zaradi umora vsaj 22 oseb v južnovietnam-ski vasici My Lai. Porotniki so sprejeli ta sklep po več kot peturnem posvetovanju. Zdi se, da so bila mnenja v poroti deljena, ker bi sicer Calley utegnil biti obsojen tudi na smrtno kazen.
Po prečitanju razsodbe, ki jo je prizadeti poslušal v mirnem stavu, je ta rekel predsedniku, da se bo skušal obnašati «kot je treba*.
Primer pokola v My Laiu še ni zaključena. V bližnji prihodnosti bo proces proti stotniku Medini in sredi poletja proti polkovniku Oranu Hendersonu, ki je obtožen, da je skušal zavirati sodno preiskavo zaradi dogodkov v My Laiu.
RIM, 31. — ISTAT sporoča, da Je februarja leta 1971 v primerjavi z istim mesecem lanskega leta paraš tel splošni indeks potrošnih cen za 4,9 odst., tndefks potrošnih cen za delavske ln uradniške družine za 4,8 odst. in indeks uvoznih cen za 3,8 odst.
nih sprememb v zunanjetrgovinski izmenjavi se ta predvidevanja ne bodo izpolnila. Izvoz je namreč v prvih mesecih letos, namesto da bi bil večji kot lani, za 3 odst. manjši, a uvoz, ki bi se moral občutno zmanjšati, je za okrog 43 odst. večji.
Razvrednotenje dinarja je samo eden od ukrepov stabilizacijskega načrta. Poleg razvrednotenja dinarja in drugih ukrepov, ki so že podvzeti (omejitev proračunske, splošne in investicijske potrošnje, zaviranje kreditno - monetarnega širjenja, začasno zamrznjenje cen izdelkov, najemnin in komunalnih storitev, začasno omejevanje povečanja osebnih dohodkov, razbremenitev gospodarstva), so bili napovedani tudi drugi ukrepi (spremembe zunanje - trgovinskega in deviznega režima, davčne politike, politike cen, dohodka), o katerih pa doslej ni bilo doseženo potrebno soglasje med republikami. Zakasnitev sprejema o-menjenih ukrepov pa ni edini vzrok, da se program stabilizacije ne izpolnjuje, oziroma da so učinki sprejetih ukrepov daleč izpod pričakovanih, ker se ukrepi ne spoštujejo. Kljub ukrepom o omejitvi investicijske potrošnje in zamrznjenju cen so investicije v prvih dveh mesecih letos v primerjavi z naložbami 'a-ni večje za 23 odst., proizvajalne cene za 11,6, maloprodajne cene za 12,6 odst. Če bi se (e težnje nadaljevale, bo uresničenje stabilizacijskega programa problematično. V skupščinski resoluciji o gospodarski politiki v tekočem letu je rečeno, da se bo učinek stabilizacije pokazal šele v letu 1972. Toda če se bodo uresničila sedanja predvidevanja, da se bodo letos cene povečale za 13 odst. (nekateri računajo celo s povečanjem od 15 odst.) v razmerju z lanskimi 11,5 odst., tedaj se v prihodnjem letu inflacijske tendence ne bodo zaustavile. Trenutno stanje jugoslovanskega gospodarstva je po ocenah strokovnjakov, med njimi tudi guvernerja Narodne banke, zelo zapleteno in resno. Za konec februarja je bil napovedan sprejem kompletnega stabilizacijskega programa. Marec je že pri koncu, toda programa ni. Za zakasnitev je formalno odgovorna zvezna vlada, ki bi program morala predložiti v sprejem skupščini. Stvarno pa so vzrok zakasnitve različna stališča med republikami od katerih vsaka gleda predvsem na svoje koristi, a ne na splošne koristi jugoslovanskega gospodarstva. Z besedami so vsi za enoten jugoslovanski trg, za splošne koristi, na delu pa je pogostoma drugače. Vsi se strinjajo, da je na primer potrebno gospodarstvo razbremeniti. Zvezna vlada je s svoje strani storila vse, kar je bilo v tem pogledu mogoče v njeni pristojnosti. Republike in občine pa doslej niso naredile nič, oziroma so za razbremenitev gospodarstva storile izredno malo.
Medtem ko se od republik in občin šele pričakuje, da bodo pod-vzele, na področju njihove pristojnosti, ustrezne stabilizacijske ukrepe, je zvezni izvršni svet sklenil sprejeti nove, poleg že sprejetih. Da bi se zaustavil porast cen uvoženega blaga in izdelkov bodo znižali carine na uvoz nekaterih izdelkov in surovin. Da bi se sredstva vložena v nove kapacitete pričela čimprej vračati, predlaga zvezni izvršni svet odložitev naložb v neke planirane nove objekte in u-porabo teh sredstev za modernizacijo in povečanje zmogljivosti obstoječih obratov. Zvezni izvršni svet je nadalje sklenil, da se bo odločno zavzemal, da se čimprej usklade stališča z republikami glede sistemskih vprašanj kot so na primer že usklajene bančno - kreditni in davčni sistem, politike pospešnega razvoja nezadostno razvitih področij in kreditiranja izvoza opreme. Zaradi stanja v gospodarstvu je zvezni izvršni svet odločil predložiti skupščini podaljšanja veljavnosti nekaterih začasnih ukrepov med drugim odlokov o zamrznjenju cen in omejitvah povečanja osebnih dohodkov. S strani zveznega izvršnega sveta se odločno odbija vsaka možnost in potreba nove valutne reforme in se izraža prepričanje, da
bo dosledno izvajanje drugih ukrepov zagotovilo uresničenje vseh smotrov stabilizacijskega načrta.
Božo Božič
Spet val aretacij baskovskih rodoljubov
PARIZ, 31. — Baskovska organizacija ETA je izdala poročilo, s katerim javlja francoskemu tisku, d« Je španska policija spet izvedla val aretacij baskovskih rodoljubov. Štirideset oseb — od teh 9 članov omenjene organizacije — je že 18 dni na raznih komisariatih.
ETA dolži dalje špansko policijo, da zadržuje «osumljene» osebe na komisariatih, kjer jih kruto muči. Baskovski rodoljubi pozivajo javno mnenje, špansko ln svetovno, naj zahteva osvoboditev jetnikov in »predvsem premestitev osumljencev lz komisariatov, kjer jih mučijo, v navadne zapore.«
Poskus vstajo v ekvadorski vojašnici
QUITO, 31. — Ekvadorski predsednik Veto sco Ibarra je ukazal popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil zaradi poskusa vstaje, do katerega je prlšao v vojaški šoli v San Joaquinu, severno od Qui-ta. Vojašnico so oblegle in nato vdrle vanjo vladne vojaške edlnl-ce, ki so po nekaj urah vzpostavile red. Istočasno je poliejia aretirala okrog trideset političnih predstavnikov in voditeljev opozicije.
Strmoglavilo ameriško letalo: 4 žrtve
LOS ANGELES, 31. - Ameriško letalo vrste »boeing 720-B*, na katerem je bila posadka štirih oseb, je strmoglavilo ob mednarodnem letališču Ontario, 24 km vzhodno od Los Angelesa. Letališče je pokrivala gosta megla. Vse štiri osebe so bile na mestu mrtve.
Požar v Bostonu: najmanj 7 mrtvih
BOSTON, 31. — Najmanj sedem oseb je izgubilo življenje zaradi požara, ki je izbruhnil danes v petnadstropni hiši v središču Bostona. Gasilci se bojijo, da bi število žrtev Lahko narastlo. V stavbi je namreč stanovalo približno 150 oseb, v glavnem študentje ali starejše osebe. še niso znani vzroki požara.
«Sprejemamo kritike, ne moremo pa sprejemati zarot*, je zaključil svoj govor
SANTIAGO DE CHILE, 31. - Čilski predsednik Salvador Allende je v skoraj dve uri dolgem govoru množici, ki se je zbrala pred vladno palačo, še enkrat poudaril, da je čilska vlada »demokratična in pluralistična* in da bodo vse spremembe politične, gospodarske in socialne narave strogo v skladu z u-stavo*. Govor na Trgu ustave sta prenesla tudi radio in televizija.
Allende je dalje orisal delo vlade v zadnjih petih mesecih, torej od same izvolitve, in dejal, da je sedanja čilska vlada mel najbolj demokratičnimi v Južni Ameriki. Kar se tiče odnosov z ZDA namerava

Liz Taylor je znova v središču pozornosti. Zaradi zadnje vloge v filmu «Zoe» je morala igralka shujšati kar 20 funtov, zdi se pa, da še dolgo ni bila tako prikupna
Čile nadaljevati s stiki in izmenjavami, vendar samo v meri in do trenutka, ko ne bo skušala ameriška oblast zavirati podržavljenja tujih družb, ki so bile do sedaj lastniki največjega dela čilskih naravnih dobrin.
V drugem delu svojega govora je Allende ostro napadal desničarske kroge in njihove spletke ter zarote, s katerimi skušajo onemogočiti delo vlade in jo oškodovati. Omenil je dva prevratniška načrta — «Načrt 60 dni* in «Marčni načrt* — ter «Bakrovo zaroto*. S prvim načrtom so skušali nasprotniki vnesti razdor v vlado in prepričati ljudstvo, da ta nima več pregleda nad položajem, z drugim pa so skušali enostavno «blatiti oblasti*. Na srečo sta oba načrta propadla. Cilj »bakrove zarote* pa je bil ošibitev gospodarstva s podkupovanjem. »Narod mora paziti in biti zelo oprezen, da bomo lahko še in še prava časno razkrinkali zarote sovražnika.*
Obrnil se je nato direktno proti desničarskim ekstremističnim skupinam in dejal: »Mi odklanjamo nasilje, vendar če bodo fanatiki vztrajali z atentati in tako šli preko zakonskih meja, bomo bili prisiljeni, da odgovorimo reakcionarnemu nasilju z revolucionarnim nasiljem. Sprejemamo kritike, ne moremo »n nočemo pa sprejeti zaroti*
Ob zaključku govora je še pozval ljudstvo, naj sodeluje za uresničitev nove gospodarske in socialne stvarnosti v državi, za dosego katere sta potrebna trud in požrtvovalnost vseh. Zbrana množica mu je dolgo ploskala.
V Botteniccu pri Čedadu
Policija
našla eksploziv in vžigalne vrvice pri nekem kmetu
VIDEM, 31. — V kraju Botbendc-co dl Moimacco pri Čedadu je policija v okviru preiskave za atentata na železniški progi Videm -Benetke in Trst - Benetke pregledala tudi stanovanje 50-letnega kmeta Follgna Durbina, pri katerem je našla 700 g eksploziva ta tri vžigalne vrvioe. Durbina ta njegovo 85-letno teto Roso Galiussi Je dolgo zasliševal čedadstol pretor. Kmet je povedal, da so vrvice ta eksploziv pustili v njegovem stanovanju neznanci, ki so sicer bili njegovi gostje, o katerih pa ni »vedel« povedati niti Imena, kaj še da bi dal točen opis.
FRANKETJRT, 31. — Državna banka ZRN je sporočila, da je znižala obrestno mero od 6 na 5 odst.
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj je priplul v Trst angleški raketni rušilec HMS oLondon«, ki bo ostal v našem mestu do 5. aprila. Na sliki rušilec, ki je zasidran ob pomorski postaji
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Latora pri elektronskih orglah; 12.10 Po društvih in krožkih; 11.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas;
20.00	Šport; 20.35 Radijska tride-janka; 22.25 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Kot juke box; 16.35 Resna glasba za mladino.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16.00, 17.00, 19.15, 23.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Poje D. Modugno; 18.15 Barok v glasbi; 8.45 Glasbeni pogovori;
9.00	Berimo skupaj; 9.15 »The Ven-tures*; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.15 Z nami je...; 10.30 Orkester Ray Martin; 10.45 Plošče; 11.00 Iz melodije v melodijo; 11.30 Operni zbori in baleti; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Hits jutri; 14.15 Poje Doris Day; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.40 Pesem primorske zemlje; 17.10 Poje Gallant; 18.30 Svet plošč; 19.30 Prenos RL;
22.15	Romantični motivi; 22.35 Jazz klub: 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.31 Federico itd. itd.;
13.15	«četrtek*; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vse mlade; 18.15 Plošče; 18.45 Gospodarsko-sindi-kalni pregled; 19.00 Oddaja s C. Casinijem; 20.20 Sestanek z Al Banom; 21.00 Sindikalna tribuna;
21.30	štafeta; 21.45 O Antonu Če-
CETRTEK, 1. APRILA 1971
hovu; 22.10 Klasična glasba; 23.00 Danes v parlamentu.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 »Baraba*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Glasbeni spored; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem;
15.40	Enotni razred; 18.15 Plošče;
18.30	Oddaja o športu; 19.02 Spored z Romolom Vallijem; 20.10 Oddaja s Pippom Baudom; 21.00 Glasba 7; 22.00 Spored S. Tallina;
22.40	Radijska igra: 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za orgle; 11.30 Glasbena zgodovina; 12.20 Baletne skladbe;
13.00	Medigra; 14.00 Dva glasova, dve dobi; 14.30 Plošča v izložbi;
15.30	Koncert ansambla Barocco;
16.45	Italijanske sodobne skladbe;
17.00	Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 18.45 Radijska tri-dejanka; 20.05 Vsakovečerni koncert; 21.30 F. Busoni' »Turandot*.
FILODIFUZIJA
8.00	in 17.00 Koncert za začetek; 8.55 in 12.55 Glasba in poezija;
9.45	in 18.45 Italijanske sodobne skladbe; 10.10 in 19.10 G. P. Te-lemann; 10.20 in 19.20 Baletne skladbe; 11.00 in 20.00 Medigra;
12.00	in 21.00 Dva glasova, dve dobi; 12.20 in 21.20 Henry Pour-cell; 12.30 in 21.30 Schoenbergovi kvarteti za godala; 13.00 in 22.00 «Goyeskas»; 14.00 in 23.00 Avantgarda; 14.35 in 23.35 F. J. Haydn; od 15.30 do 16.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	18.00, 22.00, 23.00 Poročila;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Z najbolj znanimi pevci; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Antonin Dvofak: sklepni prizor opere »Rusalka*;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glas-
ba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Pesem iz mladih grl*; 14.30 Z orkestrom Rias Berlin; 14.45 »Mehurčki*; 15.00 Novice, komentarji, magnetofonski zapisi, šport; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Ansambel Kučera izvaja pesmi iz Južne Amerike in Polinezije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe; 17.10 Koncert po željah poslušalcev;
18.15	Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.30 Z ansamblom Francija Puharja; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Priv-ška; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz opusa Karla Ama-deusa Hartmanna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Melodije za lahko noč.
ITAL. TELEVIZIJA
10.00	Kinematografska oddaja;
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Jaz kupim, ti kupiš; 13.30 Dnevnik;
14.00	Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Oddaja za najmlajše;
17.30	Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 O aktualnih problemih delavstva; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 »Italijanske zgodbe*; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.30 Kviz: »Ri-schiatutto*; 22.30 Boomerang.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	in 23.50 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli ponovitev; 16.10 Prometna vzgoja;
17.45	Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 Iz morja na zemljo; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 »Zlato tele*; 22.05 Svetovno hokejsko prvenstvo.