Leto XXI Ljubljana, sreda 10. žebroarja 1943-XX1 Cena cent. 80 Upr^vniStvu LiuDltan. fu«.«iniiev» ulica S. Telel.m k <1 22 « 23 « 2* oiserdim KldeieH uumian* Putcinitm ali* ca » - leletor »t <12* 51» Podružnica Novi Tiesto iiuht lanska cesta 42 Rakuni a LiuMufuki poKraiifK on piiStno čeknvneni ravodu »t P »tal» krait Iralut Vrtini ( imu or« ♦'»m ll-^llf iZKljlCV Italn* m ino/em«rv» una Unioiif Muhhlirtrp mnjn; k t b a l a itil J * o razen poocOtnki Nliotmoi eoata cd e » e i o o Lu 18.—, a tnozemsrvr rkliulnc < »Ponedeliskiir crom« Lit Vi Ljubi 0Daily Teiegraph« je objavil dolg članek, v katerem angleški poslanec Gammanz, ki se je nedavno vrnil Amerke, p'še o razpoloženju Američanov glede tekočih vprašanj in vprašanj po vojni. Glede Japonske piše Gammanz: Obstoja nenavaden pesimizem glede vojne z Japonsko. V nekaterih krogih s vraštvo do Japonske brez dvoma večje kakor do Nemcev čeprav mnog' odobravajo veliko rtrategijo. da je treba zadeti na^pnro Nemce :n p tem šele Jap nce. Toda često slišimo takele sodbe: če je bilo potrebnih 6 mesecev, da so zopet zavzel' ponvico Guadalcanara,, ko'iko let bomo potrebovali za zavzetje etekov v Pacifiku drugega za drug m ? Gammanz pravi nadalje, da je amer'ško zadržanje do Rus"je zelo zanimivo, ka^i občuduje se junaštvo njene vojske, toda mnogo bolj se okleva kakor v Angl-ji glede s'del vanja na gospodar kem :n političnem področju s Sov^ti po vojni. G^de anglo-amer Sklh odnosov piše angleški p;_ slanec, da je najvažiie-še vprašanje v odnosih med obema narodoma vprašanje o Izreden ja©wsH vejni. proračun Tokio, 8 febr s Japonskemu parlamentu je bil predložen izreden vojaški proračun za vsoto 27 milj ar d jenov. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes našle Inje vojno poročilo: Na jugu vzhodne fr.nte je naval sovražnika pridobil na silovitosti. Nen.ške čete so bile v obeh bojnih odsek h v težkih obrambnih bojih zaradi ponovnih poskusov sovražnika, da bi z močalmi novimi silami prodrl ali obkolil naše črte. Na zapadnem Kavkazu so bili zavrnjeni krajevno ome.;eni sovjetski sunki. Proti pcnovnini sovražnikov m napad-, m na področju izliva reke Dona so v teku iastni protinapadi. Ob spodnjem Donu, na vsem p dročju Donca in zapadno od oikoiskega odsika so boijševiki obnovili svoje napade na široki fronti. Bili so tud' tukaj po težk h b rhah zavrnjeni ali pres eženi v protinapad h. Borbe trajajo dalje. V l.udi obrambn br bi so se naši oddelk uveljavil zmerom znova proti vel k: sovrržn kovi premoči in * naj Lolj ncug.dnili vremenskih razmerah. V nadaljevanju napadov južno od Ladoškega jezera proti na.;i obrambni fronti so boijševiki utrpeli najtežje izgube hrez omembe vrednega uspeha. V vzhodni Kareliji je bilo zavrnjenih več sovražnih sunkov, ki so bili iz ed n, ne glede na Izgube ljudi in materiala. Na 1-b. jsko-tun š em obmejnem pod očju se je izjalovil sovražn kov nap_d pr.,ti nagim postojankam. Takojšnji protisunek z naše strani je pris lil sovražnika k umiku. Nemšk, letalski od elki so pr zadeli so vraž. niku s presenetljivimi napadi občutna izgube ljudi, težkega orož.a in nioto.niii vozil. Nemški lovci so rakropili ob vzhodni obali Tuni a sovražnikove cdde"ka bombnikov in lovcev in sestrelili pri eni las Ini Izgubi 13 sovraž:iih letal. S prekršitv"jo švedske nevtralnosti so posamezna sovražna letala priletela v pretekli noči nad Vzhodno morje. Ni b lo ugotovljeno, da bi bila metala bomi.e. mke ngstsvltve o pomenu lumslioga fc, ernslfe pri Stalingradu Bc»rlin, 8. febr. Padec Stal ngroda presojajo vsi tukajžnjj Ust' z veliko treznostjo. Predvsem ugotavljaj dn zopetna osvo. jitev me ta s strani ruskih čet ne predstavlja nove operativne faze v tem občutljivem oe saku ve' ke sovjetske ofenzive. Izguba odi čn^ 6. armije tvori pač znaten pas vu:n v nem"k h računih, toda dejstvo samo je že preboljen , saj nemško vrhovno poveljn:štvo že nekoliko tednov ni več računalo z vojaško in udarno silo te armi-e. Zato se s padcem mesta n s k ncem 6. armije položaj za Nemce ni nič poslabšal ter ne. vpl va prav nič na potek b'tke Mesto je b lo odrezan otok odpora v srcu sovražnikovega (.zemlja, brez vsake neposredne zveze z ostalo fronto, brez vsake zveze z glavnino nemških sil. 6. armija je vi,e do svojega konca vrši1 a važno trojno nalog ; vezala je ogromne bo'jšev ške sile, da niso mogle biti poslane na driige dele fronte, zapirala je pot preko Volge ter ov rala prevoz rusk h o;ačenj proti jugu in naposled om gočala nemškim četam na Kavkazu, da so se unvikole v vzornem redu. Stal!ngrajski oblejanci so te tr naloge izvršili nad vse Lijajno. Nekoliko tednov so vezal' vsaj 6 boljšev ških armij ter unič li, k liker so je le dalo. sovražn'h s!l; do 23 januarja je bil popolnoma prek:njen vsak promet in Rus; n;so mogli preko re važne točke pošil at čet !n vojnega blagi niti na jug nit na zapad. Kavkaška vojska katere prednje čete to bile pr dr'e vse do gornjega teka Te reka, več kr.kor 6C0 km od Rostova, so se medtem lahko umaknile proti severu ter izločile opasnost, da bile obkljene. V sp^š^em okviru oper?.c'j je tedaj dcl-g: odpor 6 armje imel neprecenljiv pomen in konkretne ugodnosti ki jih je nemška vejska imela od stal ngrajskjh junaških bran teljev že dajejo sv: je sadove ne glede na to, da je mesto samo padlo in da sovražno poveljništvo lahko razpolaga s svo-i mi č'tam . ki so bile do 3. februar> vezane pri Stalingradu. Naj je njih vo število še tako zna:no, treba bo še vedno precej časa. preden bodo razmeščene v noVin od ekih :n preden bodo v položaju da i.opet učink.vitc uporabijo pri ofenz vi. Ko bo to mogoče se bo po vsej pr liki položaj že močn^ razjasnil jn Nemci bodo začel" čutiti ugo 'n st skrajšane fronte, osredotočen a 3voj b sii in pritoka novih ri.&rj O točni .ni. a nji si k; novih frontn.i postojank je še prezgodnja vsaka be eda. ka.ti ru?-k; potisk še davno ni opeSal. z druge strani pa Nemci še n'so dovršil, vseh p prav fronte k' j h predvideva nii-hovo vrh«i no pov< ^jništvo Samo na «K"9j-ntm ju^u se že nekoliko točnosti kay? rova ustaljena ^'».ta. kar je razvidni 'z dop> ov oemškf >Ii paganda-Compirn e* V teh nuroč lih re že navajajo nekseta nova imena me .t ir> strateških točk. Ta mena sc kakor zvezde k' kažejo nOi'i»rr>ii potnik i V te!- depisih smo na prirrer čitali, da so se p r.e^eč lj vs' ruski poskusi za prodor nemške obrambne črte sever-novzhodno od Novorosijska in da se je sto dog d'lo tudi južno od Krasnodara. Prvo me~to je važno oporišče zapadne kavka'ke fronte, drugo pa važno železniško kr ž šče, ležeče na vzhodu Tamanskega polotoka. Obe mesti sta trdno v nemški posesti. Vsa znamenja kažejo, da nemšk: vrhovno pove1 m-štvo ne predvideva znraznitve teh dveh krajev. Novcrosijsk in Krasnodai sta z drug mi besedam' dva glavna stebra postojank k: s: jh hočejo ohraniti Nemci na Kavkazu kot odskočno desko za b:doče ofenz vn • akcije. Važno dejstvo je obrambni jez ki so ga Nemci prot' sovjetski poplav' napravili na vzhodu in na iugu od Rostova. Vsi ruski posku-si, da bi se približali mestu od teh dveh strpni, so se deslej iz^a!ovi'l. To pa ne pomeni, da položaj Restova ne bi bil izpostavljen možnim napadom. Tudi usoda tega mesta je tesno povezana z razvojem orjaške bitke, ki se bije že 10 dni med Voronežem. Kurskom, Donom in Dancem. Reka Doneč je po vsej priliki glavna črta nemškega odpora. Rusom se je 2. t. m oosreClo. da so prekoračili Doneč, toda 2e čez nekoliko ur so bili pognani nazaj ter so pri tem izgubili 46 oklopnih voz ln 33 topov bodočnosti angleškega 'mperija. Izo'acio-nist in protiangleški elementi sc pripravljeni vsak trenutek zakr čati. da se ameriška kr' ne sme pre'iti za rešitev angleškega :mperija. Na nesrečo se je razš!rila strahovita nevednost v mnogih amerižk h krogih glede sedanle kolonialne politike Angl!je. Mi Angleži trpimo zarad! tega. ker je v 20 leth naša propaganda molčala. Zaradi tega se ne sme misliti, da je bitka dobila enoličen obraz napada sovjetskih množic na nemške postojanke. Po večjem delu ohranja na vsem obsežnem ozemlju, kjer se razvija, vse značilnosti premikanja napadov in protinapadov, ki si slede neprestano. Kakor vse kaže, so Nemci z velikim uspehom uporabili taktiko, ki ji pravijo »kopninsk konvoji*. En te. ki zapuščajo svoje postojanke zaradi načrtnega umikanja, so ped začčito gostega neproder-nega pasu, ki ga tvorijo oklopni vozovi. Ti prevzemajo sedaj nalogo, ki jo imajo na morjn križarke in lovci kot zaščita transportnih ladij. Ta taktika ima to prednost, da se enote lahko ustavijo vsak trenutek ter sprejmejo borbo in da so na vseh straneh enako močne. Lahko vsak trenutek preidejo v napad ter napravijo prodor v sovražne pozicije, kadar se pokaže potreba in primeren trenutek. Kakor se vidi, nemškemu vrhovnemu povcljništvu ne manjka strateških in taktičnih napadalnih in obrambnih domis'ic. imajo pa tudi dovolj sil na razpolago, da jih izvrše. Nemško poveljništvo je še vedno gospodar položaia in se pripravka, da reši svojo nalogo. (Corricre dolla sera.) Bjjl sb C;k:£u in Doncu Berlin, 9. febr. s. Krkor se lz pooblaščenega vira doznava, je neki protiletalski topniški oddelek nemškega letalstva v hudih bojih, ki se razvijajo v odseku reke Ockol, vzdržal prib'ižno 3 ure s lovite napade sovražne divizije, s čemer je omogočil glavnini nemških čet, da je nemotena izvršila premike v njegovem zaledju. Poveljnik baterije, ki je bila sestavljena iz dveh težkih in 3 lahkih brrostrelnih topov, je najprej zadržal vse sovjetske napade in prizadel rdečim hude krvave izgube, nato pa je s posadko prešel preko reke Os kol in rešil tako vse svoje ljudi. Glede na akcije, ki se razvijajo na področju srednjega Donca, se iz istega vira | doznava, da so morale nemške čete tudi včeraj vzdržati zelo hud spopad s sovjetskimi silami, ki so prešle v napad. Oddelki grenadirjev, ki so jih podpirala oklopna sredstva, so najprej štrli vse sovražne poekuse za preboj nemških bojnih črt, nato pa so sami prešli v protinapad in se jim je v hudih bojih, ki so se razvili v nekaterih krajih, posrečilo vreči rdeče nazaj in jim prizadeti hude krvave izgube, med drugim tudi v silovitih spopadih na nož, ki so se razvijali od hiše do hiše. Zatišje na finskem ciseku Helsinki. 8. febr. s. Vojno poročilo javlja. da ni ničesar poročati s frnnt K uspehom nemških padmarnic Berlin, 8. febr. s. V tolmačenju novega uspeha podmornic v borbi s sovražno plovbo omenja »Volkischer Beobachter« podrobnosti o težkočah, s katerim: se mora podmerniško orožje zlasti v tej dobi boriti n:ed lovom na sovražne konvoje. 2e več tednov, ugotavlja list, je morje zelo nemirno. Na njem divjajo neprestano vih;rji s silovitostjo, kakršna še ni bila zabeležena v tem letnem času, zlasti na po r čj h srednjega in južnega Atlantika. Zaradi stalnega deževja s snežnimi viharji je vidljivost skrajno težka. Podmornice stalno izgubljajo stik, ki ga vzpostavijo po rn ogih naporih z laljami, katere nameravajo napasti. List navaja vesti iz tujih virov, po katerih je v zadnjih tednih le malo trgovskim ladjam uspelo prepluti Atlantik in priti brez večjih ali manjših poškodb v evropska pristanišča. Angleška letala nad zapadni Nemčjo Berlin, 8. febr. s. Slabotnejše letalske angleške sile so danes ponoči preletele, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, zapadno Nemčijo in izvedla n:dlegoa-alno bombardiranje, ki je pjvzročiio malenkostno škodo. Pri Lyonu ponesrecero angleško letala Lyon, 8. febr. s. Preteklo noč je padlo angležko letalo na zemljo v okolici mesta. Izmed 8 članov posadke so trije po^o n ma zgoreli, ostale štiri pa so ranjene odpeljali v bolnico. O 8 članih posadke ni sledu. Iz Grenob'a poročajo, da so angleška latala rušilni pri kraju Latour lu Pun v departe-odvrgla 7 bomb in sicer 5 zažigalnih in 2 mentu Isere. Er.a bomba je padla blizu nekega mlina ter je povzročila požar, ki pa so ga naglo udušili. Rušilne fcombe so padle na polje in niso povzročile nobene škode, pač pa mnogo strahu med prebivolstvom. HItfer n^rsdiiesociallsiičnltt! vcditdfem Osredotočenje vseh sil nemškega naroda Berlin. 9. febr. Hitler je sprejel v svojem giavnem stanu državne in okrožne voditelje, ki so prišli k njemu po zaključku zborovanja pod nredsedsivom šefa strankinega tajništva Bot-manna. Pri tej priliki je H tlei naslovil na h'erarhe narodno-socialistične stranke nekaj besed. v katerih je med drugim prikazal politični m vojašk položaj ter poudaril, da zahteva resnost sedanjega trenutka od nemškega naroda to:alno osredotočen ie vseh njegovih sil Izrazil je končno svoje prepričanje da bo nemški na* rod znal kakor vedno odgovoriti na poziv, ki je bil naslovljen nanj. Berlin, 9 febr s. Listi koment rajo obisk narodno-socialističnih hierarhov v Hitlenevem glavnem stanu in poudarjajo pomen tega dogod ka, opozarjajoč med drugim zlasti na železno odločitev nemškega naroda, da stori vse. kar je v njegovi moč:, za veliko stvar in popolno zmago, kakor je Hitler zopet enk at poudaril. Dnevno povelje, ki ga je Hitler dal narodno-socialističnim hierarhom. pripominja »Dcutsehe Allgememe Zeitung«. se bo razšir lo po vseh žilah strankine organizacije in bo izvršeno stoodstotno. List »Borsenzeitung« poudarja, da narodno-socialistična stranka prav sedaj najbolj vidno nastopa v imenu vsega nemškega naroda, ki je do kraja zaposlen s totalno mobilizacijo vojfiih sil. »Volkischer Beobachter« primerja pogoje, ki so dovedli do zmagoslavja narodno-socialistični pekret leta 1933, z ures« n čenji ogromnega delovnega načrta, k naj zagotovi končno zmago proti vsem sovražnikom Evrope. Kriza južnoameriških držav Monakovo, 8. febr. s. Ob obletnici konference v Riu de Janeiru, ko so vse države Južne Amerike razen Argentine in Cilea prekinile pod silovitim pritiskom Washingtona diplomatske odnose s silam trojnega pakta, objavlja posebni dopisnik lista »Munchener Neuste Nachrichten« v Argentini bilanco prvih 12 preteklih mesecev, pr pominjajoč. da bilanca nikakor ne ustreza velikim nadam in zagotovilom Washingtona satelitskim državam Južne Amerike Po omenitvi težkeč, s katerimi se bori Urugvaj, ki ima pri komaj 2 milijonih prebivalcev 100000 brezposelnih, opozarja pisec zlasti na ogromne transportne težkoče v Braziliji, kjer morajo pridelke »fazendasov«, oddaljenih 40 do 50 km od najbližje železniške postaje zarad' pomanjkanja goriva prevažati z vozmi na volovsko vprego, ki so seveda mnogo počasnejši kakor motorna vozila. Vse to povzroča velik nered v oskrbovanju velikih obljudenih središč. V?e nade v orolzvodnjo kavčuka so se razpršile v letu 1942 v žetev borih 23 mil jonov ton, od katerih le ostalo 13.000 Braziliji za kritje državnih potreb. Odstranitev italijanskih fn npm*k'h ve-Sčakov iz tovaren in podjetij ie hudo zadela brazilcko gospodarstvo. Na enake ♦tekoče naletm-io v Pa^gvalu in BoVvij' dnč:m se bo Cile kmalu zavedel kak«nn rmoto le storil ko ie nopustil na ameriški oritirk Argentina vzdržule odločno svolo ool!t'ko nevtralnosti in kliub naravnim nevšečnostim se gospodarsko življenje v državi razvija naprej brez večjih ovir. Argentinske ladje vozijo po morjih, zaščitene z zastavo nevtralnosti ter oskrbujejo državo z večino potrebnih pro zvo-dov. Petrolejska proizvodnja stalno narašča ter jamči za notranje prevoze. Prav tako je z industrijskim udejstvovanjem v Argentini kjer je brezposelnost znatno zmanjšana Za vse to se je zahvaliti daljnovidni pol'tikj predsednika Castilla in odgovornim krogom v državi. Želeti je. da se bo ta politika nespremenjeno nadaljevala tudi po jesenskih volitvah. Latentna politična kriza v Iranu Carigrad, 8. febr. s. Latentno politično krizo v Iranu je pripisati po mnenju dobro obveščenih perzijskih krogov naraščajoči opoziciji proti predsedniku ministrskega sveta Saltanu, ki se je razkrinkal kot lutka angleške politike. Večina ministrov, ki je odstopila, obdolžuje Saltana, da stremi pod pretvezo življenjskih gospodarskih potreb države po popolni diktaturi, da bi Iran zapeljal v vojno. Ta nevarnost se vedno bolj širi tudi med prebivalstvom, ki nI naklonjeno Saltanu. Turški ukrepi prot* davčnim utafevalccm Ankara, 8 febr Listi poročajo, da bo odšel v Ackle drugi vlak obsojencev na obvezno delo. ki niso plačali davka na premoženje. Obsojenci iz prvega vlaka kidajo sneg na cestah. urama V t5Jutru" je začel izhajati n Izviren slovenski roman j France Novšak: NEMIR SRCA Ta roman nadarjenega mladega pisatelja, ki je naši lite- j rami javnosti že dobro znan, obravnava življenje in razvoj slovenskega študenta in naše dolenjske vasi pred 40, 50 leti. Brez dvoma bo zbudil zanimanje in priznanje naših čita-teljev, ki jih še posebej opozarjamo nanj. tbh«] aiimnmniinii hih itmnfii n! ;mm!!iti u rr 11 ti»m i i»i ui i j »: 11 i rmnnii iimi« unmnm; Einpmi rtmisi trnnmni i n n itn rmuf n; nnTnnnm) »nf ii tf i mnim muimRninTmTi h n ti rmf mni! nmn i»imnrnnmaim * S Neizčrpne sile nemškega naroda Nemški tisk o spMtsem vojaškem grof 3žaju Fašistična Befana v Zagrebu Zagreb, 9. febr. s. Ob navzočnosti ministre Casertana in drugih zaupnikov italijanskih oblasti je bila v Italijanskem domu fašistična Befana, ki jo je organiziralo poveljništvo GILa. Otrokom italijanske zajednice ter hrvatskim učencem italijanske šole v Zagrebu ter našim vojakom so razdelili mnogo darov. Prireditev je po-eltlc. v ozračju gorečega navdušenja ob VLklikanju Italiji in Duceju. Gospodarstvo Berlin. 7. febr. Nemški opazovalci, ki z največjim zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov na vzhodu, ne izgubljajo iz vida izgledov borbe proti zaveznikom boljševizma in poudarjajo celo, da razvoj dogodkov na vzhodnem bojišču nikakor ne sme zapeljati javnosti, da bi pozabila na pozitivne elemente, ki jih kaže vojni položaj v svoji celoti. Vsi berlinski listi opozarjajo v zvezi s tem na napore, ki jih doprinaša vsa država in ki bodo vodili do uspeha le, če jih bo podpirala neporušna vera. Prav to neomajno zaupanje, ki je vir neizčrpnih energij nemškega naroda, zbuja strah sovražnikom. ki se prav zaradi tega tako trudijo, da bi v tem trenutku zrahljali moralo nemškega naroda. Zato bi pomenilo, piše na primer »Borsenzeitung«, ustreči Churchillu in Rooseveltu, ki sta naša smrtna sovražnika nič manj kakor Stal n. ako bi izgube in težave na vzhodu motile pravo sodbo o splošnem položaju. List pripominja nadalje, da Nemci ne smejo izgubiti smisla za razmerja tudi i«;lede onega, kar se je zgodilo na vzhodu. Na vse zadnje smo izgubili le Stalingrad, ne pa Vratislave ali Konigsberga; borimo se ob Doncu in ne ob Dunavu Navzlic vsem njihovim uspehom boljševikom le ni uspelo uresničiti svojih strateških načrtov, kakor na primer zrušenja vzhodnega bojišča. In, če smo izgubili ozemlje, to še ne pomeni, da smo zaradi tega izgubili oporišča za velik protinapad, ki se pripravlja z največjo energijo. Rdeča vojska se obupno trudi, da bi ustvarila položaj, ki naj nam bi prihodnje poletje preprečil, da bi zopet zavzeli, kar smo morali sedaj zapustiti. Stalin se ni odločil za tako veliko, a tudi tako krvavo ofenzivo zaradi pobude ali verovanja v zmago, temveč samo zaradi brezpogojne potrebe, da se izogne katastrofi. V tem smislu moramo presojati dogodke na vzhodu in iz njih izhajajoče spremembe. Ne da bi si delali utvare glede resnosti borbe in sovražne moči, lahko že sedaj proglasimo z vso gotovostjo: »Vrnili se bomo!«. In ko se bodo naše divizije vrnile, bodo naletele na sovražnika, ki je že doslej obrabil svoje rezerve, medtem ko jih mi komaj sedaj mobiliziramo. Podajajoč nato pregled položaja nasproti Veliki Britaniji, trdi list, da je treba pričakovati naraščajoče uspehe v pod-morniški vojni na oceanih, uspehe, ki bodo prisilili Zedinjene države, da bodo ustavile svoje dobave Rusiji in Angliji. Prav zaradi tega so sedaj te države prisiljene podvzeti nadčloveške napore in po- staviti vse na eno samo karto. Predvsem je Angležem dobro znano, da pomeni vsak dan, ki mine. razpadanie njihov g-imperija in vedno nove izgube političnih in gospodarskih postojank. Prav pred nekaj dnevi je priznal list »Scotsman«, da bo Velika Britanija umrla od lakote, ako ne bo v najkrajšem času odstranjena podmorniška nevarnost. Edini izhod po mnenju lista bi bil v tem. da se takoj ustavijo ameriške dobave Rusiji in Angliji, toda ta lek je hujši od zla, kajti Angleži prav dobro vedo, da bi ne mogli dolgo preživeti ruskega zloma. Tako so nasprotniki zašli na slepo cesto in j je ta dramatični položaj jasno viden za j vsakogar. »Borsenzeitung« kaže optimizem tudi glede Zedinjenih držav in sicer iz naslednjih razlogov. Ker se Zedinjene države nanašajo na svoje neizčrpne rezerve, so trdno prepričane, da bo naraščajoče večanje njihove vojne moči naposled strlo sile Osi, medtem ko bo podmorniška nevarnost postopno odstranjena že zaradi tega, ker Zedinjene države že danes zgra-de nad milijon ton ladjevja na mesec. Ako bi bilo to resnično, bi ne mogli razumeti. zakaj se nasprotnikom tako mudi in zakaj hočejo likvidirati Os čim prej Resnica je. da v Ameriki vedno bolj čutijo izgube v vzhodni Aziji in sicer tako na področju proizvodnje kakor na področju prehrane. Kar prihaja iz južne Amerike ali severne Afrike, ne zadošča več niti za izpolnitev vrzeli. Nedvomno sicer Zedinjene države tudi vzlic temu razpolagajo z izrednimi sposobnostmi in dosežejo lahko na področju vojne proizvodnje presenetljive storitve, toda nikakor ne morejo več na široko razsipati svojih lastnim zaveznikom, ko so same v pomanjkanju. Razen tega je brez vsakega pomena zbiranje velikih kol:čin gradiva, ko pa ni možnosti, da bi se odposlal preko oceana več kot neznaten odstotek. Prav tako je brez pomena graditi v serijah tipe ladij, ki jih Američani sami označujejo za »plavajoče krste« ali se same razlete. brez nastopa podmornic, kakor se je na primer zgodilo z znamenito 16.000-tonsko petrolejsko ladjo, zgrajeno v ladjedelnicah Kaiser. Po Casablanci govori Roosevelt še nadalje o strašnih operacijskih načrtih proti iilam Osi, piše list, toda ti načrti ne vplivajo na nas tem manj, ker so — kakor ,ovjetska ofenziva — samo posledica stiske. Sovražna koalicija je prisiljena delati, ker ve, da čas izčrpuje njene sile. (II Piccolo.) Iz Hrvatske Izročitev sive knjige dunajskim novinarjem. Generalni konzul NDH na Dunaju dr. Karčič je v prostorih konzulata sprejel inozemske novinarje in jim ob tej priliki predal Sivo knjigo hrvatskega zunanjega ministrstva. ki obravnava uničevalno delo sovražnikov samostojne Hrvatske. Promocije. Dno 30. januarja so bili na zagrebškem vseučilišču promovirani za doktorje medicine med drugimi: Bogdan Malinger. Ivan Pučnik, Ivo Rupena in Bogomir Vodnik. Sprejem zastopnikov tiska v Zagrebu. Minister za ljudsko kulturo dr. Starčevič je ob navzočnosti zunanjega ministra dr Lorkoviča, diplomatskega zbora in višjih častnikov nemške, italijanske in hrvatske vojske sprejel zastopnike časopisja. V svojem nagovoru je minister Starčevič obravnaval dogodke na vzhodni fronti, posebno pa borbo pri Stalingradu, kjer so skupno prelivali kri evropski narodi. Stalingraj-skim junakom so izkazali čast z enominut-nim molkom. Nato je povzel besedo generalni poročnik Glaise v. Horstenau in poudaril, da je Nemčija svoj vojni potencijal tako stopnjevala, da so slabi trenutki borbe, v katerih središču stoji Stalingrad, že premagani. Zasilna bolnišnica v Zagrebu. Mestni odbor hrvatskega Rdečega križa v Zagrebu ■e storil potrebne korake, da otvori še eno bolnišnico, ki bo služila za sprejem ranjencev. Mestni župan dr. Ivan Werner je dal Rdečemu križu na razpolago šolske prostore v Kraj'ški ulici. Odbor se trudi zdaj z nabavo postelj in bolniške onreme Dve državni ortopedski delavnici. Na področju Nezavisne države Hrvatske sta dve državni ortopedski delavnici. Ena ie v Zagrebu, druga pa v Trebinju. Slednja se bo te dni preselila v Sarajevo. Delavnica v Zagrebu bo delala za potrebe vojnih invalidov s področja Hrvatske in Slavonije 5 Hrvatskim Primorjem delavnica v Sarajevu pa za potrebe invalidov z ostalega lržavnega področja. V borbi proti boljševizaciji Evrope Churchillove spletke so začele vzbujati tudi v angleški javnosti pomisleke Berlin, 9. febr V svojih komentarjih o položaju na vzhodnem bojišču opozarjajo nemški opazovalci med drugim zlasti na vtis. ki ga je nepričakovana moč rdeče vojske napra» vila na Angleže. Najnovejši propagandni po« javi in izjave politikov onkraj Rokavskega preliva kažejo, da začenja angleško javnost skrbeti možnost, da bi zmagoviti boljševizem zavladal v Evropi, ker bi to pomenilo uresničenje one likvidacije britanskega vpliva na evropski celini, ki bi za Anglijo pomenila, da je izgubila vojno v Evropi, in kar je še hujše, da jo je premagal lastni zaveznik. Vodilni krogi se boje. da bi ta pesimizem mogel zapeljati narod v negotovost tako glede ciljev vojne kakor glede vojnega napora države. Zato angleška propaganda ne vztraja samo pri poudarjanju, da boljševiške nevarnosti za Evropo ni (Lord Beaverb»-ork ki je pred dnevi izrazil svoje veselje nad možnostjo sevjetizirane Evrope je po mnenju Berlina bolj eksponent ameriške kakoT britanske politike), temveč skuša prikazati vse stvar kot zahrbtno nemško kretnjo k- nai b Anglijo ločila od Sovjetske zveze. V tem smislu moramo razumeti izjave, ki jih je podal nek1 angleški odposlanec v Moskvi tik pred svojo vrnitvijo v sovjetsko prestolnico, ko je trdil, da so vse te govorice le narodno-socialistične utvare in strašila ki naj bi Angleže ločila od »sovjetskih prijateljev«. To utemeljevanje pa je preveč gorostasno. da bi bilo vredno zavračati ga Za dosego svo= je zmage se namreč Nemčija zanaša izključno le na svoje moči in na sile svojih zaveznikov in prijateljev. Špekulacija z morebitnimi ne« soglasji med nasprotniki ni nikdar prihajala zanjo v poštev. Nemčija prav dobro ve, da se bodo Angleži. Američani in Rusi nujno razumeli vse dotlej, dokler bo trajala vojna Ako pa bi se v primeru sovražne zmage zgodilo kar je napovedala neka londonska revija, da bi namreč bil konflikt med Anglosasi in boljševiki neizbežen, Nemčija prav dobro ve, da bi se to moglo zgoditi šele. ko bi bile sile Osi v položaju, da bi ne bi mogle zase izvleči nobene koristi več. Zanimanje, s katerim zasledujejo v Berlinu politične odmeve dramatičnih razvojev vojne na vzhodnem bojišču, sloni izključno le na neovrgljivih ugotovitvah dejstev, ki jih je mogoče takole povzeti: Odkar je jasno, da je Sovjetska zveza neprimerno bolj močna, kakor so vsi. tudi Angleži, domnevali, in od* kar je nevarnost preboja vzhodnega bojišča pokazala, da se borba med Evropo in boljševizmom še ni odločila, so v splošnem vojnem položaju nastopili novi elementi ki vplivajo na politična pričakovanja nasprotnikov in se otiražajo potem v njihovih strateški načrtih. »Frankfurter Zeitung« podaja v tem pogledu zelo natančno sliko. Dokler sta namreč bili Anglija in Rusija v veliki nevarnosti da podležeta. je bil konflikt njunih interesov, ki lu loči, potisnjen v stran, danes pa se za Anglijo že kaže na obzorju vprašanje, kaj bi morala storiti, ako bi Sovjetska zveza dosegla večje uspehe. kakoT so se doslej zdeli mogoči. Anglija je torej špekulirala z močio nemške vojske Bila je prepričana, da bo nemška vojska potisnila sovjetske sile daleč proč od Ev rope. Seveda je pri tem obenem računala da bo to imelo za posledico odločilno is-Jbitev nemške vojne sposobnosti kar naj bi Anglo sasom prej ali slej omogočilo vdor na evropsko ceiino Ko pa so se nemške armade v verigi zmag polastile tako ogromnega ozem* !ja na vzhodu in se pomaknile tudi že proti Kavkazu so bili Angleži osupnjeni kajti spo* znali so, da so se zrušile vse njihove špeku lacije Churchill je tedaj naglo tekel v Moskvo da bi vzpodbudil Stalina, angleškemu narodu oa, ki se je že začel bati sovjetske kao.tuia cije, je zagotovil ob 9vojem povratku da je sovjetski zaveznik trdno odločen nadaljevati borbo z vsemi svojimi siiami Ako bi se Churchill, kakor so na to pred kratkim na-m.govali angleški listi podal v Moskvo sedaj, bi ne odšel tja zato. ker bi smatral kakor nred letom dni, da je sovjetski zaveznik preslaboten, temveč zato. ker bi menil, da ie oreveč močan Medtem ko se Nemci ia s svojimi zavezniki trudi na vse načine da bi rešila Evropo pred boljševiško nevarnostjo in da bi preprečila, da bi jo Anglosasi pri izvr? sevanju tega odločilnega poslanstva napadli za hrbtom, se zdi na drugi strani, kakerr da se Angleži vprašujejo ali se z zvezo z boljše^ viki morda le niso spustili v preveč nevarno igro. Mogoče je. da Američanov Roosevelto-vega tipa prav nič ne briga, ali postanejo Dardanele in Balkan sovjetske ne moremo si pa misliti, da bi bil Churchill pripravljen odstopiti Rusom tudi te postojanke, ki so tako tradicionalnega pomena za britansko politiko. Zato se ne zdi izključeno, da so se v Casablanci, ako so sklenili vdreti v južno-vzhodno Evropo, odločili za načrt, ki naj bi ji momogočil ubiti dve muhi naenkrat: zadeti Os in istočasno prehiteti sovjetske raz-širjevalne težnje. V to zvezo je vsekakor mogoče spraviti nujno potrebo razgovora s predsednikom turške republike, ki nedvomno diši po novem tonu v angleško*ruskih odno= sih. ne zdi se pa. da bi Churchillu njegovo poslanstvo uspelo, sicer pa bi izvedba takih operacij samo razkačila sovjetske oblastnike. (II Popolo di Trieste.) Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! UP kojitiev vseu6T5k?h profesorjev in docentov. Predsedn k vlade je na predlog ministra prosvete upokojil 34 profesorjev m docentov beograjskega vseučilšča in sicer 9 na pravni, 13 na filozfski, 6 na bogoslovna 5 na tehniški in 1 na peljedelski fakulteti. Upokojeni ravnatelj Osrednjega higijen-skega zavoda v Beogradu. Predsednik vlade je na predlog min'stra za sccialn: politiko upokojil ravnatelja Osrsdn;iega higienskega zavoda v Beogradu dr. Bogoljuba Konstantinov ča. Državni pr- račun Srbije v 1. 1943. Minister za finance dr. Gjorgjevič je predložil vladi v odo-brenje državni proračun za 1. 1943. Proračur. izkazuje 8.480 mili.onov dinarjev :zdatkov in sicer za državno upravo 5.480,2S5700 din, z c. samostojne drž. ustanove 2.939.834 300 din. V pr meri s proračun m za 1- 1942 so izdatki povečan' za 3.480 milijona din. Dohodkov 'zkazuje proračun od državne uprave 4.269.368.777 dinariev, od samostojnih diž. uctnnov i.210 631.343 din. Smrt odličnega rentgenol ga. Konec decembra so pokopali v Beogradu uglednega rentgenologa zdravnka dr. Savo Jankov.-ča. Umrl je po 22 letih poklicnega dela v Beogradu kct žrtev svojega poklica. Kipar Simeon Roksand^č umri. V Beogradu je 13. januarja umrl v 69.1etu stare sti znan' k par Simeon Roksandič, redom iz Hrv. Banije. Po začetnih študijah v Glini je absolviral urnem ško-obrtno šolo v Budimpešti :n akadenrjo umetnosti v Mo-nakovu. L. 1897 je bil postavljen za učitelja risanja najprej v Užicu, nato v Kra-gujevcu cd 1. 1907 pa je na umetniško-obrtn: š:li v Becgradu predaval o kiparstvu Na različn'h razstavah, tudi v inozemstvu (Rim in London) je dosegel lepe uspehe Najbolj znano njegovo delo »Ribič* stoji od 1. 1906 na Kalemegdanu. Srbski vojni ujetniki na povratku. V prvi polov:ci januarja so prispeli v Beograd trije specialni vlaki s srbskim; vojnim] ujetniki iz Nemčije; večine ma sc bol-n'ki. S prvim vlakom jih je prspelo okrog 500, z drugim 403 (med njimi 17 častnikov). s tretjim pa 523 (70 častnikov ter 453 podčastnikov in vojake v). Nekateri so b'li poslani na svoje domove, več na pa jih je ostala v vojni bolnišnici. Potresi v Srbiji Beograjski sejzmološki zavod je 19. decembra ob 21.53 zabeleži) kratek, a precej mečan potres 275 km južno cd Beograda. Potres so čutili v Nišu in Leskovcu. Dne 29. decembra ob 4.41 so bili zopet zaznamovanj po 4 sek. trajajoči potresni sunki skoz' 19 min., kojih epicenter je bil 650 km južno cd Beograda. Steklarna v Arandjelovcu je pričela z delom. Dne 18. decembra je pričela z delom nova steklarna v Arandjelovcu, last Jovana Štefanov iča. Zaenkrat izdeluje samo litrske in pollitrske steklenice. Polna kapaciteta tovarne znaša okrog 5000 steklenic dnevno. Za prvi čas je zapeslenih v tovarn' okrog 50 delavcev. NAROČITE SE NA ROMANE DOBUh KNJIGE '■''UllHUlItliilllil^flililllilllilliiilHIlillitlllilHiiriiKii^h^ll:'^ .............................................................. = Ustanovitev italijansko-nemške petro-lejske družbe. Včeraj smo poročali, da je bila z udeležbo Madžrj-sko-italijanske bnn-ke v Budimpešti in italijanske petrolejsko družbe AGIP ustanovljena Pomursk" pe-trolejska d. d., m sicer zaradi prevzema interesov Meljimurske petrelejske d. d. v Zagrebu na p-idročju Madžarske (v Mcdji-murju). Sedaj poročajo iz Budimpešte, da je bila kmalu zatem ustanovljena še Italijansko-nemška pomurska industri a mine-rrJnega olja s sedežem v Budimpešti (glavnico. 2.2 milijona pengev). Ta družba bo prevzela izvrševanje koncesijsk h pravic, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, ki je že sklenjena med madžarsko Iržavo in Pomursko petrolejsko d. d. glede izkoriščanja ležišč mineralnega olja v Medjimurju Pri novoustanovljeni italijonsko-nen ški družbi je udeležen nemški konzorcij W:nterrhall preko Madžarsko nemške petrolejske družbe r-Manatc v Budimpešti s 60= 0 in italijanska peterolejska družba Agip v Rimu (Acienda Generale Italiana Petroli) s 40'y V upravi nove Iružbe so trije zastopnik! nemške skupine in trije zas^opnki italijanske družbe Agip. Prav tako sta v nadzorstvu po dva zastopnika nemške in italijanske skupine. = Nov italijansko-bolgarski gospodarski sporazum. Bolgarsko finančno ministrstvo .ie odposlalo v Italijo delegac:jo zaradi končne sklenitve posebnega gospodarskega sporazuma, ki predvideva med drugim dobavo 60 milijonov škateljc vžigalic za potrebo Bolgarije. = Institut za gcjUcv oljk. V Rimu je bil ustanovljen institut za gojitev oljk na področju Sredozemskega morja. Naioga instituta je. da z znastvene in tehnične strani proučuje vprašanja, k-; so v zvezi z gojitvijo oljk v vseh sredozem-kih deželah in stopiti v stik z ustrezajočimi ustanovami drugih dežel. Za predsednilca instituta je bil postavljen nacionalni svetnik grof Pavonelli. = Povečana trgovinska •zmen.iava Spance z Italijo. Iz uradnih španskih podatkov je razvidno, da se je lani povečala trgovinska izmenjava Španije z Nemčijo in Italijo, medtem ko je nazadoval promet z Angiijo in Zedinjenim- državami Španski uvoz iz Nemčije se je povzpel na 47.8 mi-[ 'ijona pezet (prejšnje leto 17.8), uvoz iz Ita-j lije pa na 11.1 milijona pezet (9.4), med-| tem ko se je zmanjšal uvoz iz Angl:je na 17.1 (8.1) in iz Zedinjenih držav na 13.0 (15.1) milijona pezet. Uvoz iz Argentine je nopustil na 35.0 (41.5) milijona pezet. Pri španskem izvozu je Nemčija nadalje na orvem mestu in je Španija zvozila v Nemčijo za 73.7 milijona pezet (92 2) Izvoz v ItaMjo je znašal 25 3 milijona pezet (18 6). Povečal se je tudi izvoz v Francijo na 26.2 mir jena pezet f8.8). m«dtem ko je izvoz v Zedinjene države nazadoval na 14.1 (24.2) milijona pezet. = Ureditev zasebne gradbene delavnosti v Nemčiji. Kakor je znano, obstoja v Nemčiji že od 16 februarja 1940 splošna gradbena prepoved, ki predvideva le izjeme za nujno potrebne gradnje. Po novi odredbi generalnega pooblaščenca za gradbeno stroko, ki je stopila v veljavo 1. t m. so b'li predpisi, ki se nanašajo na gradbeno prepoved, deloma spremenjeni, zlasti v pogledu pospešenja postopka za izjemno gradbeno dovoljenje. Ods"ej je postopanje za gradbeno policijsko dovoljenje in za dovolitev izjeme od splošne prepoved1 združeno Gradbena policijska oblast lahko izdaja dovoljenje za manjše gradnje do 5000 mark. kolikor se pr; tem ne uporablja gradbeni materijal, čigar potrošnia je omejena, in kolikor je rešeno vprašanje delovnih moči. V osta"ih primerih dostavi gradbena polic:jska oblast predlog pristojnemu pooblaščencu državnega ministrstva za vojno proizvodnjo Ta postopek je predviden tudi za vsa nujno potrebna obnovitvena dela in tudi za dela. ki so potrebna, ia se nujno popravi škoda, nastala pri letalskih napad:h. = Preosnova nemške industrije zdravil. Nemška farmacevtska industrija je zavzemala pred sedanjo vojno v svetovni trgovini vod lno vlogo, saj je oskrbovala eno tretjino svetovnega trga in je znašala vrednost izvoza v inozemstvo preko 120 milijonov mark. Ta industrija ima zaradi tega znatne kapacitetne rezerve, in lahko sedaj v celoti oskrbuje potrebo vojske in civilnega prebivalstva ter ostalih evropskih držav V zadnjem času so izvedli potrebno racionalizacijo tud- v tej stroki Farmacevtska podjetja v Nemčiji so prej izdelovala okrog 50.000 zdravilnih specialitet. od katerih pa so v večjem obsegu uporabljali le 20 000 To raznolikost zdravil v vojni ni bilo mogoče obdržati, zato je bilo število specialitet, ki se izdelujejo, omejeno, in sicer v sodelovanju med zdravstveno oblastjo in nemško državno organizacijo za kemijo. Zdravila, ki se nadalje izdelujejo, so izbrala zdravstvena oblastva, pri čemer je s stališča razpoložljivih surovin sodelovala državna organizacija za kenrjo. Ta preosnova je že docela izvršena in je pokazala vidne uspehe, saj je omogočila, da se je navzlic vojnim težkočam prodaja zdravil od izbruha vojne podvojila. Dirig:ranje potrošnje se vrši deloma pri proizvajalcu, deloma pri grosistih. za dojene proizvode oa pri potrošniku samem. Tako se prodaja na primer »insulin« le na cdrezke posebne izkaznice ki jo dobe bolniki, ki trpe zaradi sladkorne bolezni Pri mnogih zdravilih ie zabrisana meja med zdravilom, okrep-čilom in laeodilom. Potrošnja takih zdravil ^e sedaj omejena na področje, kjer služi izključno kot zdravilo. Izdani so bili tudi ukrep: proti razvadi zauživanja tablet. = Prepoved prodaje luksuznih predmetov v Bolgariji. Bolgarsko finančno ministrstvo je s takojšnjo veljavnostjo v vsej deželi prepovedalo prodajo luksuznih predmetov. med katere spadajo preproge, li-raolej, luksuzni dežniki, potovalne in lovske potrebščine lz tekstilnega blaga, razni predmeti iz usnja in gumija, okrasni predmeti, ure in razni optični predmeti. Vse tvrdke morajo takoj prijaviti zaloge tega blaga. = Iz gorenjskega zadružnega registra. Vpisana je bila Mlekarska zadruga Kranj, kj je zaenkrat pod komisaričnim vodstvom. Posle komisarja vodi Anton Scheitle. mlekarski strokovnjak Nadalje je bila vpisana Posojilnica v Šmartnu pri Litiji (načelnik Ernst Kren. odbornik' Ivan Hostnik, Alojz Stermann, Ivan Maček in inž. Leo Gusel). Končno Je bila vpisana Posojilnica v Kranju načelnik Fran Gorjanc, industri-jec v Kranju, odborniki Ciril Mohor. Andrej Ogrizek, Fran Ahačič in Bartolomej Piller). = Madžarsko-turški trgovinski sporazum. Te dni je bil sklenjen med Madžarsko in Turčijo trgovinski sporazum, ki predvideva. da bo Turčija dobavila Madžarski oljnato semenje. surove kože. volno, bombaž, opij, azbest, suha čreva in posušeno sadje. Madžarska pa bo dobavila Turčiji plošče z vezanega lesa. žeblje za čevlje, vrvice iz konoplje, papir, nekatere tkanine, porcelan, kaolin. kovinske predmete, elektroteh-nitni material, števce za plin. elektriko in vodo, telefone, električne motorje, kmetijske stroje, barve, kemikalije in zdravila. = Državni zakladni boni kot plačilno sredstvo v Bolgariji. Bolgarska vlada je lani v februarju izdala dve emisiji za-kladnih bonov. Da bi se plasiranje teh bonov olajšalo, je bilo med finančnim ministrstvom in gospodarskimi organizacijami dogovorjeno, da se v bodoče lahko vsaka vsota preko 200.000 levov do polovice izplača v zalradnih bon:h. S temi boni se lahko plačujejo hranilne vloge davki, klirinška dobroimetja. nakazila, tako da sedaj ti zakladni bon-' deloma nadomeščajo bankovce v prometu. = Pred novimi omejitvami potrošnje premoga v Švici, švca je glede oskrbe s premogom z malmi izjemami navezana na uv z Prc-mog uvaža sedaj v vojni skoraj izključno iz Nemčije. Nedavno so bila med Švico in Nemč:ja nova trgovinska pogajanja. ki pa še njso dovedla do sporazuma in je zaradi tega nastop;lo brezpogod-! bsno stanje. Na zasedanju predstavn:kov i kemične industrije v Bariu je šef sekcije za energijo 'n toploto v Bernu opozoril na nezadostno oskrbo Švice s premogom in na možnost nadaljnih rmej:tev v potrošnji premoga (civilna potrošnja premoga je že skrčena na eno četrtino normalne potrošnje) Po podatkih, ki so bili 'znešeni na baselskem zasedanju je znašal švicarski uvoz premoga leta 1940. 2.7 milijona ton (normalna uvozna potreba je znašala pred vojno 3.3 milijona ton), v letu 194k. je uvoz padel na 2.2 milijona ton, lani pa na 1.9 m'lijona ton. Nazadovanje uvoza je deloma pripisati vremenskim vplivom v rečnem prometu in preobremenjenosti nemških železnic za vojne svrhe. Prciaia kovin v Bolgariji psjf državnim nadzorstvom Sofija, 6 febr s. Vladni odlok uvaja po-višek davkov na prodajo številnih predmetov. ki znaša 20 do 100 odstotkov. Vlada ie nadalje odredila blokiranje vseh kovin in postavala trgovino ž njimi pod državno nadzorstvo. Nakupi in prodaje teh kovin bodo mogoči samo s posebnim dovoljenjem. ki ga bo izdajalo od primera do i primera trgovinsko min:st.rstvo. Blokirale J se niso samo dragocene kovine, vendar pa so na njihovo prodajo uvedli visok davek. DRAMA Sreda. 10. februarja, ob 1730: >Deset| brat.« Red Sreda. Četrtek. 11. februarja, ob 17.30: »Mirando- lina.« Premiera Red Premierski. Petek, 12. februarja: Zaprto. Jurčič-Golia: »Deseti brat«. Dramatizacija romana v 16 slikah. Osebe: Benjamin — Bratina. graščakinja — Gabrijeičičeva, Manica — Levarjeva. Dolef — L;pah, Pi-škav — Peček. Marijan — Verdonik, Mar-tinek Spak — M. Skrbinšek. Kvas — Dre-novec, Krjavelj — Cesar, Dražar — Raztresen. Krivčevi: Plut. Pol. Juvanova, San-cinova, sodnik — Nakerst, zdravnik — Košuta, Lektorica — Kraljeva. Rež'ser: prof. O. Šest, scenograf: inž. E. Franz. Cario Goldoni: »Mirandolina«. Komedi- ' ja v treh dejanjih Dejanje se godi za časa rokokoja v Firenzi. v Mirandolinin-' krčmi. Osebe: Mirandolina — Danilova, vitez Ri-pafretta — Jan. markiz Forlipopoli — Gre-gor'n. grof Albalorita — Verdonik, Hor-tenzija in Dejanira igralki — Gabrijeičičeva in Vida Juvanova. Fabrizio, prvi na. i takar — Gorinšek. Pirro Podsrorš^k, Santo — Benedičič. Režiser: Jože Kovič, scenograf: inž. K Franz. OPER A Sreda. 10 februarja, ob 17.: Traviata. Izven. Gostovanje člana rimske Kralje-va Opere, baritonista Giuseppa Taddeia, Cene od 40 lir navzdoL Četrtek, 11. februarja, ob 17.: Thajs. Izven. Cene od 28 lir navzdoL Petek, 12. februarja, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Red A. Sobota, 13 februarja, ob 17.: Seviljski brivec. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddeia. Cene od 40 lir navzdol. Zaradi obolelosti Sonje Ivančičeve je bOa potrebna nenadna izprememba opernega repertoarja za bodoče dni. Namesto Sevlj-skega brivca z gostom Taddeiem, ld je bil napovedan za sredo, bodo peli »Traviato«, v kateri bo gostoval član rimske Kraljtrva Opere baritonist Giuseppe Taddei v vlogi očeta Germonta. Violetto bo pela Vidj»li-jeva. Alfreda — Čuden. Ostala zasedba bo običajna. Predstava »Seviljskega brivca* s Taddeiem bo v soboto izven abonmaja. Opozarjamo tudi na spremembo v četrtek in petek. , Vstopnice, kupljene za »Seviljskega brivca« (za sredo 10. t. m.) veljajo za »Travia. to« za istj dan. Gost Giuseppe Taddei, član rimske Kraljeve Opere, bo pel v »Traviati« partijo očeta Germonta. Uprava Državnega gledališča sporoča: Predprodaja vstopnic za operne in dramske predstave je vedno v opernem gledališču. Blagajna posluje, vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16 do 18. Za predstave za abonma so vstopnice v prodaji vedno dan pred jredstavo za predstave izven aben-mana ob nedeljah ali med tednom pa 2 dni pred predstavo V Dram-, posluje blagajna samo pol ure pred pričetkom vsake predstave in nima predprodaje. KULTURNI PREGLED Koncert čelista Antona Janigra V naši koncertni kroniki so solistični nastop, čelistov redek pojav, ki si mora šele pridob vati obč nstvo. Vzlic temu se je pokazalo za koncert čeijsta Ant. J a n gr*a v p;nedeljek v veliki filharmonični dvorani razve^elj vo zanmanje. Glasbena M: t ca je s prired tvijo tega koncerta predstavila našemu občinstvu mladega v:r-tucza. ki zasluži kot umetnik vso pozornost. Velik aplavz, k: ga je b 1 deležen po vsaki točki zvajanega sporeda in possbsj še ob koncu prireditve, je preko vseh K:n-vencionalnosti zgovorno pričeval o tem, da je čelist Jan gro do kra„a prepričal in s svojo zrelo umetnostjo navdušil ljub.jansko obe nstvo. Spored, ki ga je izvajal umetnik iz Zagreba na ponedeljskem koncertu, se je k.liko razločeval od napovedanega. Izostale so v_e kra.še točke drugega de;a (Brero, Ravel Nin, Chopin, Dincu), to pa zarad ovir š pa rti turam'. Namesto teh točk je grai Jan igro Bachovo sonato za čelo v treh stavkih poleg Nardini^evega Adaga. Guernnijevega Allegra, Lccateiijjeve Sonate Ln Haydnovega Koncerta v d-duru. Tako podanemu sporedu so vfsnili p gi«-vitn anačaj tr ja skladatelji: Bach, Loca-telli in Haydn. Te tri sonatne tkladbe se stilno močno razločujejo, zato je Virtu^z tem bolj pokazal svoje kvalitete, saj je stavil n. pr. arhitektonsko strog1, v vsakem oziru zahtevn; Bach vse drugačne zahteve kakor n. pr. Haydn s svojo ljubeznivo, jasno in vseskozi lirično muz/ko. Jani-gro je v vseh teh skladbah pokazal poleg izčrpne interpretacije in trdno izšolane tehnike lahkotno vigran.st. Polni in vendar f no nians.rani ton1 njegovega instrumenta so b:li znak brezpogojnega obvladovanja vseh zvočnih možnosti. Med drugimi je zlasti Havdn pričal o mečm čustveni bai vi virtuozovega igranja in je zato _ z nj'm zagrabil najbolj neposredno in na široko. Spremijevanje čelista Janigra je prevzel v zadnjem trenutku naš domači pianist doc. Marijan Lipovšek. Izvrši) ga je s tistim polnim umevanjem in umetniško tankočutnostjo, ki odlikuje vse njeg -ve podobne nastope ter je zlasti v Hayd-novi skladbi, kjer je pianističn- delež dokaj ob: len bistveno prispeval k velikemu uspehu Janigrovega koncerta. Zagrebški umetnik je ob dolgotrajnem aplavzu občmstva prejel šopek cvetja s hrvatskim trakom, dar tukajšnje hrvatske kolonije. »Planinski Vestssik" v 12 3 v en» letniku Izšla je 1.—4. številka glasila Slovenskega planinskega društva »Planinski Ve^t. nik«. Časopis nadaljuje v redakciji dr. Arnošta Brile j a tradicije našega alpinizma in njegove literature, ki se je prav pod vplivom tega časopisa in v njegovih, že številnih letnikih lepo razvijala m dobivala uvaževanja vredno višino. Vzlic zmanjšanemu obsegu zaradi vojnih razmer skuša PV vztrajati na doseženi vsebinski višini. Pavel Kunaver priobčuje v tem zvezku, ki ga začenja J ust i no v a silhueta, dvogovor »Hvala goram«. Daleč so sedaj planine, pravi, a kako drage so nam, kako topla so čustva, ki nam vstajajo ob spominu nanje, kak0 bogato se nam je izplačal ves trud pri vzpenjanju nanje, kako globoki so bili vtisi, da s0 se tako silni, tako prečiščeni, tako neizmerno prijetni ohranili do danes, lajšajoč nam življenje... Razgovor med prijateljema se tiče smisla in lepote planinstva, njegovega etičnega in vzgojnega vpliva, ter se končuje s sklepom: »In po vojni prva pot na gore!« — Tudi ta članek kaže,^ da je planinstvo ohranilo pri nas svoj že tradicionalni kult. Slavko P e r š i č je prispeval daljši članek »Catinaccio in stolpi Vajolet«, v katerem opisuje vzpon na te dolomitske vrhove. Članek je opremljen z dvema fotografskima posnetkoma in z dvema risbama arh. Kopača. A. Budnar-Lipoglavšek po-jasnuje v članku »Krvavordeča jezerca in mlake v planinah« s prirodopisnega stališča pojav, ki je zamikal že marsikaterega planinca, a si ga ni znal razložiti Ta vodna barva, ki jo imenujejo vodni cvet, prihaja od hematokroma. služečega krvavordeči Iepočnicj kot ščit proti intenzivni visokoalpski svetlobi, ter zopet pričuje o zmiselni ureditvi prirode. Gregor Skalar je prspeva] leposlovno izoblikovano, izpovedno-razpoloženj-sko planinsko črtico »Boleča prividi«. Iz spisov znamenitega avtorja »Zgodbe o St. Michelu« Axela Mentheja je prevedena proga »Mont Blanc, kralj nad goram1««. V njem opisuje švedski zdravnik. prebivalec Caprija in zavzeti prijatelj Italije, na svoj posebni način, ki ga poznamo iz njegovega poglavitnega spisa. vzpon na Mont Blanc Arh. Kopač je opremil članek s celostransko risbo. Viktor P i r n a t je s člankom »Z'belka Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih* prispeval zanimiv donesek k literarni biografiji Janeza Trdine, omeniajoč predvsem njegove stike z graščakom Rude-žem in niesov vpliv na postanek Trdinovega najbolj samosvojega in najpomembnejšega prispevka v slovensko pripovedno slovstvo. Iz literarne zapušč'ne pesnika Silvina Sprdenka — dr Alojzija M e r h a r j a je obiavljen DriVpevek »Žalostna gora pri Preseriu« Pisec opisuje pot k tej romarski cerkvi nieno notranjost in prelepi razgled. ki se odo:ra z vrha Žalostne gore na vso široko okolico. — V naibMžio okolico našesa me^ta pa nas vodi W(estrov) članek »Kredarica — 5:šenski vrh (427 m) — Večna pot«, ki kaže. da lahko tud: spre-haialec už'ie nekaj narave, če si v zoženem pro-toru izbere to pot. obujajočo s svoiim značajem spomine na številna 'h neno7abna planinska pota. V Obzorniku ie izšel krajši članek o petdesetletnici slovenskega plannskega društva. Viktor Petkovšek ie prispeval nekro^ff orirodoni^cema Ferdinandu Seidlu in Alfonzu PavUnu. dr. A. B r i -1 e i se snorrrnia n»koi rtovinaria Janeza Gresorina in omahne dr E. Pajniča ob njegovi sedemdesetletnici. Tj li+erorni FVonrH? ^e no^pli+ev Oon-couriove nafr^do ve^nn neke vrste dogodek. o co 7-lacti v nreišnvh časih pisali ;n pnvn-ili nrenei časa ored podelitvijo in še bolj potem, ko je bil ika * Minister Tiengo je obiskal prostore milanskega fašija. Novoimenovani minister za korporacije Tiengo je obiskal te dni prostore milanskega fašija, kjer je bil sprejet od Zveznega tajnika, podtajnika in drugih fašističnih hierarhov. Minister je položil šopek rož na sakrarij padlih za fašistično revolucijo. * Bari sedež za državne izpite v kirurški stroki. Minister za ljudsko vzgojo v Rmu je dne 4. februarja izdal odlok, ki določa Kr. univerzo v Bariju kot sedež za izpite, kjer bodo polagali državne skušnje zdravniki iz kirurške stroke. * Predavanje o italijanskem novinarstvu. Profesor Kr. univerze v R mu Fran-cesco Fattorello je na povabilo dunajskega novinarskega društva predaval o novinarstvu v politični zgodovini Italije. Prof. Fattorello je strokovnjak v svojem poklicu V tem svojstvu je obiskal znanstvene zavode za novinarstvo na Dunaju, v Monakovem v L:oskem in v Berlinu. * Smrt viteza železnega križa. V bojih na zapadnem Kavkazu je našel smrt stotnik Karel Bock, poveljnik bataljona v nekem grenadirskem polku, odlikovan z viteškim križcem železnega križa. * Dar fašistov novorojencem. Zveza ženskih fašijev v Rimu je sklenila podariti hčerkam bojevnikov, ki so se naredile istega dne kakor princesa Beatrice, posteljico in epremo za novorojenca. * Italijanski film o Napoleonu. V Italiji so pravkar dovršili dela za film lz življenja Napoleona I. Naslov filma se bo imenoval »Napoleon na Sv. Heleni«. Film je pripravil član italijanske Akademije Renato Simoni, naslovno vlogo pa igra Rug-gero Ruggeri. * Spominski kamen za padle junake. V nedeljo 7. februarja so v Milanu odkrili spominski kamen predsedniku milanskih fašijev Canceliereu, ki je umrl pred desetimi leti. Pozneje bodo postavili še spominski kamen, v katerega bodo vrezana imena padlih fašističnih bojevnikov skupine »Volta-Cozi«. * 20 letnica »Popola tli Brece!a«. Dne 22. januarja letošnjega leta je obhajal »Po-polo di Brescia«, prvi list fašistične revolucije v brescijski provinci, 20 letnico svojega obstoja. »Popolo di Brescia« koraka še danes na čelu vsega fašističnega tiska v imenovani provinci. * »Valkira« v gledališču Verdi v Triestu. V Triestu bodo imeli te dni predstavo Wag-nerjeve »Valkire«, ki bo v znamenju kulturnega sodelovanja med Nemčijo in Italijo. Operno predstavo bo vodil kapelnik Giuseppe del Campo, v glavnih vlogah pa bodo nastopali pevka Maria Benedetti ter Romeo Morisani. Benedettijeva bo pela vlogo Fricke, Morisani pa vlogo Hundinga. Predstava bo dvojezična. Sodelovala bo tudi madžarska pevka Ela de Nemethy v vlogi Brunhilde, dočim bo Sieglindo pela marmheimska rojakinja Liselotta Thoma-mtiller, članica državnega gledališča v Bremenu, Siegmunda bo pel komorni pevec Horst Wolf, Wotana pa junašKi bariton Edmond Koch. Nad polovica pre Istavite-ljev glavnih vlog v »Valkiri« bo pela v nemškem jeziku, ostali pa v italijanščini. * Italijanski invalidi in nemški vojaki gostje založbe Ricordi v Milana. Milanska glasbena založba Ricordii je te dni povabila na obed večje števDo domačih invalidov in pripadnikov nemške vojske. Obeda se je udeležil tuli nar. sv. Malusaadi, zaupnik milanskega fašija Tonoli, v imenu tvrdke Tito Ricordi, za Nemce pa neki oficir. Vsi ti. so tudi govorili in poveličevali junaška dejanja vojakov osi na bojiščih. Po obedu so bili invalidi in ostali obdarovani. * Obedi za milansko prebivalstvo. V Milanu imajo 29 ljudskih obednic, razdeljenih po vsem mestnem ozemlju, kjer prejemajo dnevno topel obed manj imovitl sloji milanskega prebivalstva. Te dni je obiskal vse te lokale milanski župan senator Galarati Scotti v spremstvu predsednice ženskih fašijev grofice Cigale in drugih funkcionarjev. Komisija je ugotovila, da je hrana v teh obednicah prvovrstna. Milanska mestna občina ima tudi obednice za svoje uradništvo, kjer dobivajo uradniki toplo hrano v jutranjih, opoldanskih in večernih urah. * Novi ukrepi za prodajanje tobačnih izdelkov. Generalna direkcija monopolov v Rimu je izdala pristojnim oblastvom nove napotke za prodajo tobačnih izdelkov. V posebni okrožnici so hili trafikanti opozorjeni, da je treba ? % %o t*,.ačnih izdelkov enakomerno porazdeliti na vse dneve prodaje v tednu. V glavnem se bo vršilo prodajanje od 8. do 14. ure. Zaenkrat še niso bile določene dnevne količine proda- je, po potrebi pa bodo oblasti poaegle tudi po tem ukrepu. * Nagrade za peko dobrega kruha. V Milanu so pokrenili akcijo za peko čim boljšega kruha. Razpisali so natečaj, ka predvideva več nagrad za najboljši kruh. Nagrade v znesku 10.000 lir, 6000 lir. 4000 lir. 3000 lir in 2000 lir bodo z odgovarjajočimi diplomami podeljene tistim pekovskim tvrdkam, ki bodo z vzorci dokazale, da peko kruh iz najboljše močne mešanice. Nagrad ne bodo deležna samo oekovska podjetja, ampak tudi pekovski pomočniki. Tudi zanje je predvidenih pet nagrad, in sicer v znesku 10.000, 6000, 4000. 3000 in 2000 lir. V mnogih italijanskih mestih, na primer v Firenzi in v Bergamu imajo posebne komisije, ki stalno preizkušajo kvaliteto kruha ter bedijo s svojimi ukrepi nad zdravjem prebivalstva. * Dve mladenki v plamen'h. Pri lekarni Federighi v Benetkah je nastal te dni požar. k; je dve uri vznemirjal soseščino. Dve mladenki, 20-letna Elena Minetto in 15-letna An i ta Tentazzo sta nesli v lekarno posodo s 301 neke tekočine. Posoda jima je padla iz rok, tekočina se je razlila p0 tleh, kmalu nato pa je nastala eksplozija zaradi plina. Ogenj je objel obe deklet:, ki sta začeli v paničnem strahu klicati na pomoč. Plameni so zajeli ves lekarniški labnratorii ter so v njem povzročili velikansko škodo. Mladenki sta dobil-" hude opekline ter so ju morali odpeljati v bolnišnico. * Smrt v avtomobilski garaži, v Milanu ie zatekla nenadna smrt 44-letnega Maria Montija. šoferja pri tvrdk-' Job. Mont i je pripravil gazogen. s katerim je hotel po-gnatj avtomobil. Pri zgorevanju oglja pa so nastali strupeni plini, zaradi kater h se je mož zadušil. Ko so ga našli, je bilo njegovo stanje že popolnoma brezupno. * Zlatniki v stari skrinji. 24-1etna An-giolina Adami iz Vianija pri Mantovi je imela že delj časa v svojem stanovanju skrinjo, ki je stala v kotu, odkar je pomnila. Nihče se ni skrinje dotaknil, potiskali so jo iz kota v kot in šele zdaj, ko se mlada žena čuti mater, se je domislila. da bi bilo dobro skrinjo porabiti za zibelko. Ko jo je praznila, je doživela prijetno iznenade-nje. Iz skrinje se je v=ulo večje število rapoleondorov in zlatnikov s podobo nekdanje avstrijske cesarice Elizabete. * Nepoštena služidnja. Prof. dr. Angelo Brignatelli iz Pavle je prijavil ohipsti, da je izginilo lz njegove b^gajne 22 000 lir. katerih ni mogel ukrasti nihče drugi kakor služkinja Ana Rizzi, ki je služba pri m'em osem let ter se je nedavno omožila. V blagajno je bilo vlomljeno s ponarejenl-nim k!ničem. Rizzijeva ie tatvino priznala ter je bila obsojena na tri in pol leta ječe in na 4000 lir globe. Povrniti mora tudi vso škodo. * Svetovno znana in nalbolje doumHiva je jezikovna šola Linguaphone na ploščah. Priporočljiva je za samouke ali kot vel!k pripomoček za prav'lno izgovarjavo. Samo še nekaj izvodov za 'talijanski in angleški jezik 'ma tvrdka »Everast«, Prešernova 44, Ljubljana. IZ LJUBLJANE u— Diplomiran je bil na pravni fakulteti v Ljubljani gospod L e i t g e b Vladimir iz Novega mesta. Čestitamo! u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce pekovsk' mojster g. Anton Mlrtič. Za njim žaluje številen krog sor dnkov. K večnemu počitku bodo dragega rajnkega spremili v sredo ob pol 15. iz kapel ce sv. Andreja na Žalah na poki^lišče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Za obletnico smrti dr. Jana S torba-Bolim bo maša zadušnica 11. t. m. ob pol 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije pomagaj. u— Pianistka Ljudmila Dernovškova, ki bo koncertirala v petek 12. t. m., je profesorica klavirja na šoli Glasbene Matice in bo to njen drugi koncertni nastop v naši sredi. Umctnica je doma iz Dvura Kralove (češka) in poteka iz zelo muzikalne rodbine. Njeni starši Imajo v njenem rodnem mestu priznano, izvrstno klavirsko šolo Po prvem pouku doma, je obiskovala umetnica srednjo in mojstrsko šolo znamenitega češkega konservatorija v Pragi Nato je z lepimi uspehi prirejala koncerte v raznih čeških mestih in tudi v Pragi odkar pa se je preselila k nam, je delovala v Novem mestu in v Ljubljani. N;'en prvi koncertni nastop v naši sredini je bil decembra 1941. leta. Drugi bo, kakor rečeno, v petek 12. t. m. v mali filharmonični znan Goncourtov lavreat Goncourtova akademija šteje samo deset članov in nje res izbrano članstvo ni n'č manjša odlika kakor sedež med nesmrtniki v Academie Francaise. Nedavno je bila podeljena nagrada za leto 1942. Sredi težkoč vojnega časa, ob prilagojevanju Francozov novemu stanju stvari, je še vedno dovolj zanimanja za take literarne pojave. Zato so listi že nekaj časa ugibali, katero izmed nov;h del bodo Goncourtovi akademiki odlikovali s svojo nagrado. Akademija šteje sedaj samo devet članov; eno mesto je nezasedeno. Zbralo se jih je vseh devet pri skromni južini. ki je nadomestila nekoč opulentne obede akademikov, o katerih ni treba dvomiti, da so dojemljivi tudi za gastronomične užitke. Nato se je začelo glasovanje. Sedem glasov je bilo oddanih za Marca Bernarda z njegovo knjigo »Pareils a des enfants«, po 1 glas pa za knjigi: Germaine Baumont, »Du cote d'ou viendra le jour« in Rebatet, »Les Decombres«. Zmagovalec je bil potemtakem malo znani Mare Bernard. Novi Goncourtov lavreat biva v zelo siromašnih razmerah v Nimesu. Je, kakor toliki drugi današnji pisatelji, »self-mademan«. Rodil se je leta 1900. in se je bil moral od 13. leta sam preživljati. Izučil se je slaščičarstva, bil pa ie pozneje zaposlen kot delavec pri razl'čnem delu, nastavljen na železnici kot razkladač in rokodelec, hotel pa se je tudi posvetiti igralstvu in je v Marseillu obiskoval tečaj na konservatoriju Spoznal je dodobra tudi gorje brezposelnosti. O svojem izobraževanju je dejal: »Nedvomno sem si bil moral sam pridobiti potrebno kulturo, prebiti v javnih knjižnicah čas, kar mi ga je ostalo po delu v delavnicah ter si ga pritrgati na svojem prostem času in celo spanju.« Leta 1928. je Bernard poslal »Nouvelle Revue Francaise« svoj roman »Z'g-Zag«. Rokopis je bil sprejet , Poslej je izdal več knjig (»Du Secours«, ■ »Anny«, »Rencontre«, »Les Exiles«), Izmed teh je »Anny« dobila leta 1934. Prix Interallie. Bernarda odlikuje fin literarni okus. Začel je pisati pod vplivom Rim-bauda. pozneje se je najbolj navduš;l za »Ulvsse« Irca Jamesa Joyca, izmed francoskih avtorjev pa posebno ceni Gida in Paula Valeryja. Podelitev Goncourtove nagrade je nadarjenemu selfmademanu prinesla literarno slavo in verjetnost boljšega življenja. Njegova nagrajena knjiga, avtobiografski roman »Pareils a des enfants«. bo i takoj izšla v novi izdaji in v nakladi , 40.000 izvodov, kar že sšmo pomeni veliko | »hausse« pisateljevih prejemkov. Tako so člani Goncourtove akademije zopet storili dobro delo, ko so povzdignili malo ' znanega pisatelja in olajšali razmah njegovega talenta. »Bibfioteca romantica«, ka bo prinaša'a samo mojstrska dola starejnlh pisateljev, je začela izhajati pri Mondadoriju Izdelan je program za prvo serijo petdesetih knjig- Doslej so izšle knjige: Murger »Življenje bohemov«; A. F. Prčvost, »Zgodba o Manam Lescaut in dii Grieuxu« ter W Goethe. »Glcdali'iko poslanstvo Vilhe ma Merstra« Prevajalci teh treh knjig so: Alfrc-do Pan-zmi. Ada Negri in Siilvio Benco. Nove iialijanske skladbe Beneški skladatelj Sante Zanon, znan po svoji skladb1 »Sveta Katarina Sienska«. je pravkar dovršil tridejansko opero »Časa grande delle Soina'a«. Francesco Ghediim' pr5« novo opero »BakhantinjeDva-najstorica s štajerskega«. Zhirkia njegovih knjig je precej obsežna. V »Nemški boli« je naslikal lepoto Slovensk h goric. S članki o spodnještajerski deželici se je oglasil v raznih nemških dnevnikih tudi takoj po zasedbi v 3prlu 1941. Članek o odkritelju spodnještajerske pokrajine je napisal dr. Jul'us Franc Schiitz. V Rimskih toplicah je praznoval 70. letnico lastnik termalnega kopališča Karel Uhllch. V Rimskh toplicah seveda v vojnem času ne sprejemajo civilnh pacientov na zdravljenje, marveč služijo vse naprave vojnemu namenu. Ranjenci v Rimskih toplicah so pravkar dobili cd Heimatbunda na razpolago posebno sobo, kjer lahko opravljajo različna ročna dela s pomočjo raznega rokodelskega orodja. V marib°rskem gledailiSča so ta teden na sporedu naslednja dela: spevo'gra »Potepuhi«, drama »Via mala« ter komični operi »Belcanto« in »Vitez Humpenburški«. Premiera teh dveh oper bo jutri, v četrtek zvečer. V Slovenjem gradcu so Imeli Štajerski večer, namenjen izključno štajersk'm šegam in štajerski pesmi. Zbor mestnega ia okd škega učiteljstva Je izvajal štajerske pesmi in večglasno jodlanje. Strokovna učiteljica Bsa Pichlhoferjeva Je recifrala dve pesmi v narečju. Nato so prepevali slo-venjgraški pevci pod vodstvom upokojenega nadučitelja Hernausa. Ga. Herma Hauser-jeva se je posebno uveljavila z jodlanjem. Gdč. Debelakova in g. Hauser sta izvajala vesel prizor. Mladenke so plesale, za zaključek pa je nastop'1 učitelj Toni Afritsch kot humorist. Celjski okrožni vodja ln deželni svet* nik dr. Dorfmeister obiskuje s svojim štabom razne predele celjskega okrožja, da nadzoruje politično delo v smislu smernic Štajerske domovinske zveze. Med prvimi je ob!skal trg Ljubno v Gornji Savinjski dolini, kjer je pregledal dosedanje delo krajevne skupine. Nastopili so vsi oddelki. »Tagespost« od nedelje 7. t. m. je o tem obisku objavila daljše poročilo. življenje je rešil. Gasilec Franc Jelen iz Lokavcev pri Gornji Radgoni je 6. nou vembra 1941 rešil neko mladenko iz po-vodnji. Zdaj mu je šef civilne uprave sporočil zahvalo v imenu Adolfa Hitlerja in mu poslal 50 mark. * Radio Ljubljana SREDA. 10. FEBRUARJA 1943-XXI 730: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa; Doročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Orkester, vodi dirigent Petralia. 13.45: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Godalni orkester, vod' dirigent Angelo. 14.30: Koncert kmečkega tria 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v ita-'ijanščini. 17.17: Komorna glasba. 17.35: Kon-:ert sopranistke Lelie Bianchi. 19.00: »Govo« rimo italijansko«, poučuje prof. dr Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa; po» očila v italijanščini 20.20: Komentar dnev-lih dogodkov v slovenščini 20.30: Radio za Iružino 21.15: Pesmi za vse okuse, vodi diri-■ent Segurini. 22.00. Predavanje v slovenščni. 12.10: Klasični orkester, vodi dirigent M :nna. 22.45: Poročila v italijanščini. 5 P O B T List iz arhiva ali: Kaka govorijo športniki? HL Kakor je mlad in b ij ali manj še zmerom v skromnih pcčetkih ves naš šport, tako je neizklesana in še zmerom šele v razvoju tudi naša športna govorica, ki kaže marsikdaj hude nerodnosti, še več pa je v njo za£lo izrazov ki srn; j h — kdo ve kdaj n kdo ve po č gavi zas ugi — v prvem navdušenju prevzeli iz tujih besedišč. pa so se potem udomačili in ostal1 v splošni rab — v upravičeno spotiko ob-čutljivm jezik slovcem in tudi povprečnemu poznavalcu našega jezika. Ne bavimo se z velikopoteznimi načrti, da bi na tem skromnem prostoru presejai vse obš rn; sporen o izrazoslovje in ga kri-t čno proučil- ter morda cel; uvajali boljše in pravilnejše. marveč hočemo nave-ti 12 nekaj na hitro dcseglj vih in najbolj znanih športnih izrazov. ki s° že mnogim neugodno zazveneii na uho, pa so se kljub temu še zmer.m obdržal' v tako imenovanem športnem žargonu, največ v ustnem, toda prav pogosto tudi v zap-2144 7 Klub garnitura, t&pec rajia, s prvovrst n m p' Sem, ohranje..;. kot nova, uporabna za čaka'nlce. sprejemn ce in podobno. Naprodaj za polov čno eeaa Tm:v r» tOVed«. Mestni trg 3 vhod skoz vežo. 2179 12 Kauč, dobro ohrinjen. Napro-daj v trgov n> »O^led' Me-t": trg 3. Vhoj .-'toži vežo. 2178 12 Drobne zanimivosti »Neptun« v Bologni prenešen na varno. Dne 4. februarja so v Bologni sneli sloviti kip Giannbologne »Neptun« ter ga prrnesl na varno mesto. Prenosu dela so pr s:o'vo-vali mnogi tehnični strokovnjaki, inženiri' umetniki, novinarji, prijatelji umetnin ir seveda ogromno števi'o mešianov. Na me sto, kjer je stal original, bedo zdaj poslaviP posnetek. Slani dež na Moravskem. Iz Prage poročajo. da je v nekem kraju na Moravskem zatekla smrt dva moška na prostem Zaje] ju je snežni vihar, ki se je pozneje spremenil v dež. in kakor je preiskava ugotovila, je ta dež vseboval znatne količino slanih delcev Sol je zanesel veter v te kraje domnevno iz Male Azije Moža sta vd;havala njego\'e se?tav'ne in sta zarad; komplikacij, ki so nastale zaradi tega. umr'a. Nemško civilno pravo v Alzaciji. Medtem ko je nemško kazensko pravo v Al-zaciji že delj časa v veljavi, je bil zrlaj storjen nadaljnji kcrak na polju izenačenja prava. Po odredbi šefa civilne uprave za Alzacijo stopi s 1. marcem v veljavo tudi nemško zasebno pravo. AnOma?A;e težnosti. Italijanski alt da-mik prcf. Paolo Dore je poročal v okviru sestanka za fizične vede Kr. italijanske akademije o anomalijah težnosti. Njegovo predavanje o kriterijih za določitev ovt.o-metričnih in dinamičnih količin je zbudilo splošno pozornost v krogih rimskih znan. stvenikov. Muzej hum°rja. Nemško mestece Schop-penetadt v Brunnswicku je osnovalo muzej humorja ter mu je dalo ime Eulen-spiegel. V muzeju bodo zbrali vse loku-mente in predmete, ki se nanašajo na dobro voljo in človeški humor. Nov podmorski predor na Japonskem. Po poročilu japonskega prometnega ministra namerava japonska vlada zgradit; podmorski predor med glavnim japonskim otokom in severnim otokom Hokkai lo. Ker sta glavni japonski otok in Kii šu že zvezana z nedavno odprtim porlmcrsk'm predorom, bi uresničenje novega načrta zvezalo tri največje matične otoke z železniško mrežo. Knj'govodia- bilancista popolnoma samostojnega .n verz ranega, sprejmem za 1 do 2 uri dnevno Ponudbe m ogl. cdd. Jutra pod »B !an-Cist«. 2183 1 PREMOG DiiVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5P Kolesa »Wells« svetovna zgjdovna. prodam. Glinška 3&/I levo. 2166 8 Q3ZESS35E TriciklJe in cize z gumi kolesi, vse velikosti in za vsako te5o, zdaluje Gaso-reno Mer kur, Puharjeva 6 2189 11 Motocikl 2C1 ccn in d.'Oiedežen DKW avto pr.>dam. Po nrdbe na upravo pod s-Ekonomifen«. 2185 10 Auto, dobro ohranjen, srednje ve'rk-*ti kupm. Ad'erS Servce Kend.i, Ljub'ja-na Krsnlkova ul 2. 2167-10 Istriansko brinje nud mo v LJubljani in Radohovi vasi. Sever & Komp. 2158 6 Nov platnen prt, f n. z 6 prt:či in eleganten mil eu prodam. 3tros^mayerJeva 7/1 de-rno. Nisproti Polja-n-k" ■j:mnaz'je. 2181-6 Kapital Parcele prod-im v centru z;i 2 5e>itnad'tropn cl, v sv. Kr žkem okraju v vzhod-^rlu. z 1 Bež gradom 2000 kr. m za tri c"vonad>tr- pn ce, njivo v i7mcT 20C0 kv m. pr b vši smi točk' v š:ški, pr dam. Zajec, Tavčir-Jeva ul. St. 10. 1842 20 Vilo eno ali dvodružlnsko, kupm. Zajec, TavMrJe-va 10. 2198.20 Neznano kam Je odšel 13-leten deček, moian. vel k oblečen v modre pum par ce s;v suknjič, ze:ov v ogl. odd. jutra. 2171-21 Entel šivalni stroj tSinger«, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra 2186 29 Šivalni stroj, »Singer«. pogrezdjiv, malo rabljen, se proda. Po zve se L;povš"ek. Trnovo. Cesta na Loko 29. Dnevno od 2. do 4 ure 2165 29 ZahtPvjit'- f, t V-iirm rrgovai »NAŠ CAJ« od iime! ir ižV- J-228-M-SS Pomaranče m suhe gobe prodaj® Gospodarska zveza T svojem skladišču na Biei-weisovi c. št. 29 1852 33 Seno in slamo kupuje G06fK>dar zvez® v LjubUani, Ble w sovj C št. 29 1853 33 Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ,,JUTROV" OGLASNI ODDELEK HIŠO novo, trinadstropno, v centru, prodam za Ur 1.150 000.—. Samo resni kupci naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Komfort v hiš.«. i I r mu. Opremljena soba ^e odda s 15. II. ali 1. II. v centru. Nas'ov v upravi Jutra. 2159 23 -H SGARAVATT1 SEMENTI S. A PADOVA Sementi di Ortaggl — Foraggi. ecc Semena za zelenjavo — krmila itd Chiedere ofteite - Zahtevajte ponudbe Zcmljršče, 5000 do 10 000 kv. m, z lahko lndostr Jo, kup m Zajec, Tavčarjeva u1 10 2192 20 ZAHVALA Vsem, ki so gospoda FRANCA VERBIČA »slavinskega« učitelja v pokoja počastili s tem, da so ga spremili na njegovi zadnji poti ln ki so z njegovimi najbližjimi sočustvovali, Izrekata iskreno zalivalo BRAT in SESTRA H HI Ljubljana, IBB1 dne 9. februarja 1943. (adar kupiikš, tresle' Dotrpel ln nenadoma preminul je dne 3. februarja t. L naš ljubljeni sin, predragi brat, stric in svak, gespod SLAVKO PRETNAR odvetnik v Metliki Maša zadušnica bo v petek, dne 12. februarja ob 8. uri pri glavnem oltarju frančiškanske cerkve. LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, dne 9. februarja 1948. Zadušnica: MATI TEREZIJA; DRU2INI DR. JOŽE IN MIRKO PF*TTNAR TER DRU2INA MILOŠ OSETOVA .'J* ' r/ ^ a r . -. . . ; • - v • i .. ..„• i i ■»' ' 1 •• " - - •Nlemir srcii ROMAN Ni hotela čakati Naglo je stopila k njemu. Zdelo se ji je bolje, da opravi takoj, dokler prvi ples še ai končan. Neskončno začuden jo je pogledal, ko ga je prijela za roko. Ni spravil besede iz sebe. »Jernej, ne jezi se, ker nisem hotela plesati. Pridi pozneje pome, morda bom kaj boljše volje!« Bolj bleda kot navadno, z lahnim smehljajem, ki ji ga je narekovala zadrega, se je hotela odstraniti. Jernej pa je vstal in dejal: »Nate ne morem biti nikdar jezen, Marti!« Njeno ime je izrekel čisto tiho, kakor bi se bal, da bi ga še kdo slišal razen nje. Vendar je bil njegov glas žalosten. Njen pr.hod ni dosegel povsem svojega namena. »Oprosti mi, ker sem zdajle preveč hitro pil!« je še dejal in pristavil: »Nisem mogel drugega.« Nato je sedel nazaj na svoj prostor. Marta se je vrnila k svoji mizi. Tu pa je začudena obstala. Kar je b;la odšl3 k Jerneju, je bPa njena mira prazna, zakaj vse njene prijateljice so bile šle plcsat. Prihajali pa so kar naprej novi ljudje in iskali prostora. V začudeno Marto je zastrmel mlad mož, ki ga je po mestni obleki in nenavadno milem, bledem obrazu imela za učitelja. Nosil je očala in ko se je z dovršeno kretnjo odkril, je opazila njegove bujne, negovane lase. »Oprostite mi, če motim, gospodična, nisem vedel, da je miza zasedena,« je spregovoril z nežnim, glo-! bokim glasom. Marta je živo zardela, zakaj z mestnimi ljudmi je malokdaj govorila, tako lepega človeka pa še sploh j ni srečala. Trenutek je bila vsa zmedena, pogled ji je begal okrog, čakala je, da pride nekdo in jo reši. Prav tedaj pa je bil prvi ples končan in prijateljice so s fanti prišle k mizi. Vprašujoče so pogledale Marto, ki še vedno ni mogla odgovoriti. Mladi mož se je odkril in prijazno voščil dober dan, nato pa pripomnil. »Gospodično sem spravil v zadrego, ker sem tako nepovabljen prišel. Oprostite mi, nočem vas motiti. Poiskal bom prostor pri drugi mizi... Fantje in dekleta so bili malo v zadregi, Marta pa se je znašla v trenutku in ga pogledala naravnost v oči. »Ce vam ugaja nala družba, kar prisedite!« Tujnc se je priklonil in se zahvalil. »Zelo ste liubeznivi. Ne dajte se motiti!« Vsi so sedli. Minil je trenutek mučne zadrege, ko so sedeli vsi povešenih oči in čakali drug na drugega, da bo začel pogovor. Marti je srce čudno trepetalo Ni si upala pogledati tujca, tako nenavadno jo je prevzel njegov prihod. Mar ni bilo čudno, da se je tako zmedla. Niti sama sebi bi ne priznala razburjenja, tako bilo vse to podzavestno. Mladi tujec, kakor da je vse to opazil, se je obrnil k njej in ji mehko, a hkrati resno dejal: »Upam, da moja oseba ni bila vzrok vaše slabe volje, gospodična.« Pri teh besedah se nasmehn;l. ker je videl, da se je nekoliko pomirila. V lica se ji je vrnila prejšnja barva in njen pogled je počasi objel ves njegov obraz, ki ga je, vsega belega, objemalo nekaj drobnih sončnih pramenčkov. Mož se ni mnogo zmenil za občudovanje svoje okolice, tega je moral biti vajen, marveč je še vedno čakal na Mart;n odgovor. »Saj nisem slabe volje, gosped,« se je nasmehnila Marta, »toda prestrašila sem se vas.« Gospod se je glasno zasmejal. »Mar se bojite tujcev?« »Seveda, vajena jih nisem in v našo vas se redki zgubijo. Take smo daleč od sveta.« Mladenič se je spet zresnil in odvrnil. »Verjemite mi, jaz pa si često želim, da bi bil zelo da.'e'. od sveta. Te želje najbrž ne razumete in bo-rve. če jo boste kdaj doživeli... Je pa zelo močna želia In muč' rada nesrečne ljudi.« Marta je rekla bolj družbi ko tujcu. sNisen. bila še nesrečna. Ne vem, kaj je to.« Ta pa re je sunkovito obrnil k njej in jo prijel za roke, da jih je plaho umaknila. Uprl je va.ijo svoje oči. Skozi steklo naočn kov se ji je zdelo, da jo gleda hladen, dostojanstven pogled, ki ni bil prav nič podoben tistemu ob prihodu. Dolgo je upiral vanjo pogled. Marta je večkrat hotela vstati in zbežati, toda bila je kakor prikovana. Nekaj se je dogajalo v njenem srcu, nekaj novega, neznanega. In ko je čutila njegov pogled na sebi, se u mogla premagati, da bi se ne srečala z očmi, ki so imele tako silovito moč. Tedaj je spregovoril z žalostnim, a odločnim glav-som »Mojih besed najbrž niste razumeli, drugačni bt bila namreč v tem primeru vaša pripomba. Toda razumem vas prav dobro. Saj danes je veselica in neumno bi bilo, če bi filozofirali.« Poklical je vina in mimogrede vprašal Marto, če bi jedla. Zardela je in odvrnila, da v gostilni ni še nikdar ničesar naročila, najmanj pa, da bi to storil zanio kak moški. Tedaj je vstal in s popolnoma spremenjenim, veselim glasom zaklical: »Gospoda, oprostite mi, ker se vam še nisem predstavil. Moje ime je Rudolf Zidarič in pravkar priha-iam iz Ljubljane, kjer sem končal latinske šole. Prosim vas. da pijete na mojo bodočnost in na srečo te gospodične, ki se me tako boji.« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja. Fran Jeran — Za inseratui del je odgovoren; Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani