Leto (IL, štev. 295
V Ljubljani, četrtek dne 14. decembra (922
Poštnina pavšaHratnc
fghafm ob 4 g|utra|.
Stane mesečno tO— Din a inozemstvo 20"— m
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Posamezna stev. stane i 01«
Upravnl&tvOk
Ljubljana. Prešernova ul. št 54. Telet št 86.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulic*
št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 13. decembra.
Evropa je postala po svetovni vojni pravi kontinent večnih konferenc. Središče teh neštevilnih in skoraj tudi nepopisnih zborovanj je postal Pariz, in od tam so se pooblaščeni ministri Velike antante selili v Bruselj, Cannes, Genovo. London itd. Zadnje večje konference, ki so obravnavale pereča sodobna mednarodna vprašanja,, so bile spomladi v Genovi, na poletje v Haagu in sedaj jeseni v švicarski Lausanni.
Glavno brigo zadaje Evropi še ved no nemško vprašanje. Za sredo januarja je sklicana v Bruselj finančna konferenca, ki naj išče novih izhodov iz težav reparacijskega problema. Da se omogoči skupno postopanje antante, se je koncem prošlega in začetkom tekočega tedna vršil v Londonu sestanek ministrskih predsednikov Anglije, Francije, Italije in Belgije. Kakor mano. Nemčija v zadevi reparacijskih odplačil antanto sistematično in uspešno izigrava. Po eni strani si postavlja r.a čelo vlade ljudi, Jd vedno zatrjujejo napram antanti lojalnost za izvršitev versajske mirovne pogodbe. Po drugi strani pa manipulirajo nemški finančniki in industrijci s takimi sredstvi, ki državno gospodarstvo upropa-ščajo, vsled česar postaja za videz nemogoče, da bi Nemčija zadostila svojim reparacijskim obveznostim.
Stvarno ozadje londonske konference je sledeče: Do polovice junija meseca letos je Nemčija plačala vse terjatve, zahtevane z moratorijem. Po umoru ministra Ratlienaua pa so Nemci vsled nastalega položaja zahtevali nov moratorij ter obenem znižanje nemških plačilnih obrokov. Kako se je končno izteklo medzavezniško razpravljanje o tem predmetu, je paznim zasledovalcem tekočih dogodkov lahko še v spominu: Angleži so stali za Nemčijo, dočim so Francozi postali Nemcem še bolj zagrizeni sovražniki. Anglija, oziroma LIoyd George je namreč tedaj v imenu zaveznikov Nemcem ponudil znižanje terjatev za vsoto poldrugega milijona sterlingov. Kmalu nato je odškodninska komisija nemške zahteve po novem moratoriju odklonila. V zadevi direktnih reparacijskih odplačil pa sta se Francija in Italija postavili na soglasno stališče, da se more redukcija nemške odškodnine izvršiti samo na podlagi odpisa medsebojnih dolgov med člani Velike antante. Bistvo re-paracijskega vprašanja tiči tedaj v znižanju reparacijskih stroškov, katere mora plačati Nemčija zaveznikom, predvsem Franciji. Ravno Francija pa je pripravljena pristati le pod pogojem, da ji Anglija odpiše primerno vsoto od svojih vojnih računov. Povrh pa je zahtevala francoska vlada pravico za okupacijo Porenja in zlasti tamkaj se mahajajočih nemških rudnikov, kar bi ji dalo jamstvo, da Nemčija v bodoče svojih obveznosti ne bo tako izigravala, kakor dosedaj.
Problem znižanja reparacij In medsebojnega odpisa zavezniških dolgov je pa zopet v najožji zvezi z zadolžitvijo evropskih velesil v Ameriki. Anglija pravi, da tako dolgo, dokler Amerika ne pristane v odpis svojih zahtevkov napram Evropi, London ne more pristati v odpis angleških posojil napram Franciji. Amerika pa se londonske diskusije stvarno ni udeleževala.
Tako je ostal reparacijski problem zopet v glavnem nerešen. Angleži so sicer priznali, da ima g. Poincarč prav, če zahteva večjo kontrolo nad nemškim gospodarstvom, niso pa pristali na okupacijski predlog. Poincarč zopet Je zahtevo po takolšnji okupaciji Porenja, kakor izgleda, nekoliko umaknil, in pa seveda odobril, da se Francija zadovolji z dolgim moratorijem za nemška plačila. Le v enem so se zavezniki strinjali: v odklonitvi nemškega predloga, ki je zahteval moratorij ter dajal garancijo za bodoča plačila le pod pogojem, da se Nemčiji da polmilijardno zlato posojilo.
Londonski sestanek torej ni nobenega zadovoljil. Povzročil pa je še politične posledice, ki so za veliko gospodo z za-pada morda nekoliko presenetljive, pa povsem naravne. Pariz In London pozabljata, da obstoja že leto dni v srednji Evropi zveza držav, ki s svojo enotno politiko v vseh velikih vprašanjih repre-zentira novo velesilo. To je Mala antan-ta. Države Male antante so direktno in indirektno interesirane na nemškem re-paracijskem vprašanju. One niso voljne, da se v tej stvari sklepa tudi o njih pa brez njih. Londonski sestanek je bil le predposvetovanje za bruseljsko konferenco, ki bo obvezno sklepala. Na tej konferenci hoče Mala antanta sodelovati ter je to svojo zahtevo povdarila v zelo energični noti, ki jo je izročila zapadnim kabinetom. Evropa se bo morala nava-i Alti. da v bodoče vabi tudi to novo velo-
Nespremenjena
politična situacija
RADIKALCI VZTRAJAJO NA SAMORADIKALNEM KABINETU.
Beograd, 13. decembra, r. Politični položaj je danes nespremenjen. V radikal-skem klubu je še vedno močna struja, ki zahteva, da se mora poveriti vlada edi-nole radikalskl stranki. Pašič je popoldne konferiral z raznimi radlkalskimi prvaki ter izrazil prepričanje, da stremljenje po čisti radikalni vladi ne more imeti uspeha. Za jutri dopoldne je sklican radikalskl klub, na katerem naj pade odločitev. Ako prevlada struja, ki zahteva homogeni volilni kabinet, potem bo Pašič še tekom jutrišnjega dne vrnil kralju mandat z izjavo, da se mu ni posrečilo
sestaviti poslovne vlade, katera bi mogla delati s parlamentom. V tem slučaju se računa, da bo kralj pozval znova predsednika parlamenta, da mu nasvetuje drugo osebo za sestavo vlade. V poštev bi prišel aH minister Pribičevid ali minister Timotijevič kot zastopnika druge najjačje parlamentarne grupe, demokratskega klnba.
Politični krogi smatrajo, da se bo Pašiču posrečilo prepričati svoj klub o potrebi poslovne vlade ln da bo kriza rešena v zmislu prvotne realne kombinacije, to je z obnovitvijo stare koalicije.
Pred vstopom Grčije
v Malo antanto
UGODEN REZULTAT RAZGOVOROV MED NINČIČEM IN VENIZE-LOSOM V LAUSANNI. — SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV V BEOGRADU.
Beograd, 13. decembra, n. »Tribuna*
ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, poroča, da se bo zvezna pogodba med Srbijo in Grčijo iz leta 1913 podaljšala na novi bazi. Izprememba nekaterih točk te pogodbe je bila glavni razlog prihoda grškega ministra za zunanje stvari Politisa v Beograd. Pri tej priliki sta se naš zunanji minister dr. Ninčič in Politis popolnoma strinjala tako glede podaljšanja srbsko-grške zveze, kakor glede izprememb.
Dr. Ninčič se je o tej zadevi razgovar-jal tudi z Venizelosem v Lausannu ter se z grškim državnikom definitivno sporazumel glede izprememb, ki se bodo sprejele v novi tekst stare srbsko-grške
zveze. Venizelos in dr. Ninčič sta o poteku in rezultatu svojih pregovorov obvestila rumunskega ministra za zunanje stvari Duco in češkoslovaškega ministra za zunanje stvari dr. Beneša,
Med državniki Male antante se je sedaj v Lausanni sprožila ideja, naj Češkoslovaška in Rumunija skleneta z Grčijo slič-no zvezo, kakor se bo sklenila med Grčijo in našo državo, da bi s tem Grčija postala član Male antante. Pogajanja o tem se bodo kmalu vršila v Beogradu, kjer se bodo sestali zunanji ministri Male antante z grškim ministrom za zunanje stvari Ni pa tudi izključeno, da bo pri teh pogajanjih zastopal Grčijo Venizelos sam.
Obnova diplomatskih stikov
z Rusijo?
RAZGOVORI SOVJETSKEGA ODPOSLANCA V BEOGRADU. — PRIJATELJSKI ODNOŠAJI MED NAŠO IN RUSKO DELEGACIJO V
LAUSANNI.
Beograd, 13. decembra, n. Današnje «Novoeti» poročajo: »Ruski predstavnik gosp Korješkov, uradni delegat moskovske republike za rešitev vprašanja ruskih beguncev, je dospel v Beograd. Poluradno 6e bo pregovarjal z našo vlado glede beguncev. Ob tem dogodku je imel zastopnik carske Rusije gosp. Strandman daljši razgovor z ministrskim predsednikom Pašičem. Strandman je hotel zvedeti, ali razgo vori gosp. Korješkova njegovo bivanje v Beogradu ne pomenijo odpustitve poslanika stare Rusije. Ta pojasnitev je bila potrebna že zato, ker je bolgar-
ska vlada nedavno prosila ruskega carskega predstavnika v Sofiji, naj od 1. januarja 1923 zapre svoje pisarne v Beogradu. Naš poročevalec («Novoeti») poroča iz Lausanna, da so odnošaji med Cičerinom in našo delegacijo mnogo boljši, kakor so bili v Ženevi, dasi je na čelu naše delegacije gosp. Spalajkovič, ki je ogorčen sovražnik sovjetske ruske republike. Ako bi prihod gosp. Korješkova pomenil tudi začetek dela za obnovitev odnošajev z Rusijo, bo treba to vsekakor resno upoštevati.*
Soodločevanje Male antante glede reparacij
IZJAVE MINISTRA BENEŠA V ZUNANJEM ODBORU.
Praga, 13. decembra, n. Na današnji seji parlamentarnega zunanjega odbora je vprašal posl. dr. Kafka (nemški demokrat) zunanjega ministra dr. Beneša, je - li resnična vest »Havasa*, da je Mala antanta v Londonu protestirala, ker so jo pri tamošnjih razgovorih pustili ob strani, in da ne priznava sklepov te konference, v kolikor se tičejo redukcije nemških dolgov. Dalje je stavil vprašanje, ali je ta protest korak skupne Male antante in sta se protesta udeležili tudi Poljska in južna grupa Male antante.
Dr. Beneš je odgovoril, da ne vč, kako je nastala ta notica. On 6am je dal češkemu poslaniku le nalog, naj obvesti belgijsko vlado, da želi biti Češkoslovaška zastopana pri bruseljski konferenci. Glede posvetovanj v Parizu ali Londoi.u ni dal nobenih instruk-cij. «Mi smo se,* je izjavil minister, »z
Rumunijo in Jugoslavijo zedinili le v tem, da hočemo prisostvovati bruseljski konferenci.* To svoje stališče je sporočil tudi Poljski, ko ga je prosila tozadevnega pojasnila o nujnosti ratifikacije ženevskega protokola z ozirom na odobritev 650milijonskega posojila in privolitvi rotterdamskega župana za imenovanje predsednikom.
Dr. Beneš je omenil dalje še, da londonska konferenca sploh ni bila nikdar zavezniška konferenca, temveč le osebni 6estanek štirih državnikov, ki so se hoteli medsebojno povprašati za mnenja	__
(Pariška agentura «Havas» je očividno v 6vojem poročilu o noti Male antante, o kateri smo včeraj poročali tudi mi, pomotoma govorila o londonski mesto bruseljski konferenci, kakor je stalo pravilno v naši vesti. Od tod interpelacija v češkem parlamentu. Ur.)
Skrajna napetost v Varšavi
MIR PRED VIHARJEM. - PROTESTNA STAVKA DELAVSTVA.-KONSERVATIVCI NADALJUJEJO BORBO PROTI NARUTOVVICZU
Varšava, 18. decembra n. Po predvčerajšnjih pouličnih bojih se je mesto po energičnem nastopu vlade in delavstva precej pomirilo. Vojaške in policijske patrulje preprečujejo vsako zbiranje na ul;cah. Zvečer je mesto kakor izumrlo. Delavstvo je danes uprizorilo enodnevno protestno stavko proti na6il-stvom konservativcev. Ceste so v temi, cestna železnica ne vozi; tudi opoldanski časopisi niso izšli
Vendar pa temu miru ni verjeti. Čeprav svarijo razne nacionalne stranke in skupine pred ponovnimi izgredi, se opaža povsod skrajna napetost. Nekateri oglasi po ulicah poudarjajo, da so izvolili Narutowicza tujci in da namerava novi predsednik po ruskem načinu uvesti židovsko vlado. General Haller označuje predvčerajšnje izgrede kot protest
naroda proti izvolitvi novega predsednika b pomočjo nepoljskih glasov. »Recz Poszpolita*, glasilo nacionalistov, popolnoma odobrava, da- se je narod nprl, ker se je dovolilo tujcem 6oodločevanje v tako važni zadevi kakor je volitev državnega poglavarja.
PILSUDSKI POSTANE MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Lvov, 13. decembra, s. »Gazetta Chod-zienna* poroča, da bo novi predsednik republike dr. Narutowicz imenoval prejšnjega državnega šefa Pilsudskega ministrskim predsednikom in zastopnika Polj ske pri Zvezi narodov Simona Ackena-cvja zunanjim ministrom.
(Opozarjamo na članek o predsedniš kih volitvah na Poljskem v današnji pri logi! Ured.).
Armensko vprašanje v Lausanni
OSTRE KONTROVERZE MED CURZONOM IN IZMET PAŠO. -»NAJVEČJI ŠKANDAL SVETOVNE ZGODOVINE«.
Lausanne, 13. decembra u. Na današnji seji politične komisije se je razpravljalo o vprašanju manjšin, pri čemer je bila določena posebna podkomisija, ki bo pričela jutri s posvetovanji. Tudi danes je prišlo do ostrih prerekanj med lordom Curzonom in Izmet-pašo. Kljub temu pa je nedvomno, da se nadaljuje akcija za angleško-turško zbližanje. To dokazuje posebno dejstvo, da je lord Curzon, ki je včeraj kratko odbil turški predlog, da se določi za študij manjšinskega vprašanja posebna komisija, danes na ta predlog pristal, čeprav ga Izmet-paša ni znova ponovil.
Glede armenskega vprašanja je izjavil Izmet-paša, da ne uvidi, zakaj ne bi Armenci živeli v mini s Turki, ki so pripravljeni dovoliti pobeglim Armencem povTatek in pozabiti na vse, kar se p zgodilo. Nemogoče pa je od Turčije zahtevati, da dovoli Armencem samostojnost, ker bi to pomenilo cepljenje turške države. Izmet upa da bo sporazum v tem vprašanu lahek.
Glede oprostitve krščanskih manjšin iz vojaške službe proti plačilu gotove oprostilne takse je izjavil Izmet, da na
to ne more pristati Turčija je pripravljena dati narodnim manjšinam iste pravice, kakor jih vživajo manjšine drugih evropskih držav in nič več.
Po kratkem ugovoru Venizelosa je imel nato lord Curzon dolg govor, v katerem je nastopil ostro proti turški delegaciji. Zavzemal se je predvsem za Armence in izpraševal Turke zakaj se je število Armencev v svetovni vojni skrčilo za dve tretjini Armensko vprašanje je postalo največji škandal svetovne zgodovine. Turki naj se ne igrajo z ognjem; če bodo morali zavezniki brez uspeha zapustiti Lausanno in bo svet zvedel, da so Turki odgovarjali na resne predloge zaveznikov le z večnimi frazami, ne bo dvignil več glasu za Turčijo.
Popoldne je obiskal ameriški delegat Child turške delegate in jim priporočal, naj se že vendar odločijo za nekaj koncesij in uvidijo, da zahteva ves svet stvarno varstvo krščanstvu v Turčiji. Izmet-paša je odgovoril, da ne more preko svojih navodil, ki so ravno v tej točki jako precizna. Priznava pa, da sporazum tudi v tej točki ni izključen.
KRONANJE KRALJA IN KRALJICE Beograd, 13. decembra, n. »Tribuna* poroča, da se bo kronanje kralja in kraljice vršilo šele spomladi, ev. po bodočih volitvah. Kronanje se bo vršilo v Beogradu na naijslovesnejši način.
POSLANIK KALINA ODPOTOVAL V PRAGO. Beograd, 13. decembra, r. Nocoi ie
odpotoval v Prago dosedanji češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Kalina.
silo, ako hoče, da bodo njeni sklepi imeli avtoriteto. Časi samolastnega diktata nad malimi narodi so minuli. V družbi s
svojimi zavezniki se tudi mi Jugoslovani javljamo kot odločujoči činiteli v politiki EvroDe.
Razkol v radikalski omladini
Beograd, 13. decembra, r. Kakor ie vaš dopisnik že javil, se Je radikalna mladina na beograjski univerzi razdelila na dve skupini. Ta razkol je izzval Stra-homir Miletid, brat ministra Miletida. Danes sta Ljuba Jovanovid in Marko Gju-rlčld, bivša ministra poskušala pomiriti radikalno omladino, pa se Jima ni posrečilo. Sklenili so, da se predloži spor zboru radikalne omladine, ki naj se odloči za eno ali drugo strujo.
Telefonska zveza med Ljubljano in Beogradom je bila ponoči neporab-na. Zato nismo mogii dobiti zadnjih! beozraiskib ocročil.
Seja firsamnega odbora
Uradna hiša zunanjega ministrstva. — Povišanje doklad gradbenim inze-njerjem na železnicah. — Doklade poštnim uslužbencem.
Beograd, 13. decembra, r. Na dana šnji seji finančnega odbora, se je sklenilo, da se zakon o draginjskih dokladah popolni s tem, da bodo dobivale vdove svečenikov, ubitih v vojni po Avstrijcih. Madžarih in Nemcih, na mesec za 600 dinarjev več osebnih doklad. Te doklade so dobivale do sedaj samo vdove onih svečenikov, ki so jih ubili Bolgari
Dalje Je finančni odbor razpravljal o predlogu ministra za zunanje stvari, da se kupi v Beogradu nova hiša za urade zunanjega ministrstva. Posebna komisija bo precenila vrednost te hiše.
Prometni minister Stanid je predlagal, da se gradbenim inženjerjem na železnici, ki sedaj radi slabe plače beže iz državne službe povišajo doklade od 200 do 700 dinarjev na mesec, in sicer od 1. oktobra dalje. Ta predlog Je bil sprejet.
Na koncu "so razpravljali o tem, da se povišajo tudi poštnim uslužbencem v Dalmaciji in Sloveniji draginjske doklade, kakor se je to storilo v ostalih pokrajinah. Tudi ta predlog je bil sprejet.
Prihodnja seja se bo sklicala pismeno.
Poincare na umiku?
Berlin, 13. decembra, s. »B. Z. am Mittag* poroča iz Pariza: Ministrski predsednik Poincare Je poročal še vče-čaj o poteku londonske konference predsedniku Millerandu. O razgovoru obeh državnikov se poroča, da sta proti splošnemu pričakovanju sklenila odnehati od zahteve, po razširjenju okupacije ruhrskega ozemlja
Poincare je zastopnikom tiska posebno povdarjal, da zaenkrat še ne namerava ukreniti ničesar in da mora za nadaljne korake počakati do 15. januarja, ko zapade prihodnji rok za reparacijska plačila Nemčije. Ta izjava Poincareja Je vzbudila pri navzočih novinarjih živahno začudenje, ker so vedele vendar vse države, da je Francija predlagala Angleški v Londonu zasedbo Porenja V petek bo Poincare govoril v zbornici.
E Vzhodna razorožitve-i na konferenca razbita
Lausanne, 13. decembra u. Ruska delegacija je prejela danes brzojavke iz Moskve, da so se pogajanja baltskih držav Rusije in Poljske radi razorožitve vsled odpora delegacij Poljske, Finske, Letlandske in Estlandske razbila. Pogajanja je vodil za Rusija v zastopstvu Čičerina Litvinov.
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.1125 - 0.1175, Berlin 0.94 — 1.14, Budimpešta 3.10 — 3 40, Bukarešt 46, Milan 371 — 375, London 338.50 — 343.50, Newyork 74 — 75, Pariz 523.50 — 528.50, Praga 234.50 — 237.50, Sofija 54 — 56, Švica 1400 - 1410 Varšava 0.45 — 0.55, valute: dolar 73 — 74, avstr. krone 0.1140 — 0.1190, madžar. krone 3.10 — 3.40, levi 53 — 55, funti 333.50 — 338.50, franki 518.50 — 523.50. leii 47, lire 367 — 371, efekti: Jadranska banka 342.50, Ljub. kreditna banka 200. Slavenska banka 106 — 107, Slov. esk. banka 148, Ljub. strojne tovarne 152.50, Trb. premog, družba 285 — 300.
Beograd, devize: Bukarešta 46 — 48. Berlin 0.98 — 1.08, Dunaj 0.11 — 0.115. Pešta 3.60, Pariz 525 — 535, Ženeva 1501
—	1511, Praga 240, Milan 374 — 375 Newyork 74.50, London 341.50 — 344.50
Praga, devize: Berlin 0.35 — 0.45, Curih 602.25 — 604.75, Milan 161.75 - 163.2? Pariz 227 — 228.50, London 146.75 — 148.25, Newyork 31.65 — 32.05, Beograd 39 — 39.50, Sofija 25.30 — 25.70, Dunaj 4.25 — 4.75, Varšava 14.75 — 19.75, Budimpešta 131-50 — 141.50, valute: nemške marke 0.375 — 0.475, fr. franki 228.25 — 229.75, funti 146.75 — 148.25, dolarji 32.0»
—	32.45, avstr. žig. krone 4.25 — 4.75 Curih: Berlin 0.065, Newyork 528, Lo-
don 24.49, Pariz 37.40, Milan 26.37, Praga 16.65, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.65 Bukarešta 3.20, Sofija 3.95, Varšava 0.0325, Dunaj 0.0075, avstr. žig. kron? 0.0076.
Berlin, devize: Italija 40.149 — 40.35!. London 37.406.25 — 37.553.75, Newyori 806.778 — 810.772, Pariz 56.957 - 57.243. Švica 152.617 — 153.383. Dima] 1147 — 1153, Praga 24.588 — 24.712, Budimpešta 349 — 351, Sofija 6234 — 6266, Beo-27ad 00.75 — 100.25. Bukarešta 49.75.
HarTekinstvo v iaSkesn tJku
Trst, 12. decembra. Ko snu vrel v roke današnji »II Pic-eolo della Sera* in prečital cela dva stolpca zavzemajoči uvodnik, je bilo mene aram za »Piccolo*. Pomislite si naslov: ■cFašizem in Jugoslavija* in potem še močnejši podnaslov «Občutek, ki ga mora vtisniti Rim Beogradu* in pod njim za-beležba: «Od našega posebnega odposlan-ea*. Podpisan je pod dopisom: Giuseppe Borghetti.
Preletel sem imenik vseh 2800 italijanskih novinarjev, ime za imenom, a tega imena nisem našel med njimi, ln to me je potolažilo nekoliko, češ saj vendar teh v nebo vpijočih neumnosti ni zagrešil — Kovinar.
Sramota pa je, da list, kakor tržaški »Piccolo*, objavlja take absurdnosti, ki uotem prehajajo v ostali italijanski tisk iu v italijanski javnosti ustvarjajo o Ju-soslaviji mnenje, za kakršno bi se moral r, ogorčenjem zahvaliti zadnji ljudožre iz najtemnejšega dela Afrike.
Kaj navedem samo par največjih goro-,4?,snosti.
V Jugoslaviji se je — trdi članek — fašizem smatral za povojno revolucijo-i-iarno gibanje, ki gre za strmoglavlje-lijem kraljestva. Ko je uspel Mussolini s »hodom v Rim, se je mislilo, da pride katastrofa za Italijo. Ker pa se je Italija i>o fašizmu okrepila, je treba, da se okrepi tudi Jugoslavija, da se ji bo bolje upirala. Vse jugoslovansko prizadevanje ie naperjeno proti Italiji. To je sicer proti jugoslovanskim materijalnim koristim, kajti ves gospodarski položaj Jugoslavije ;e v prošlosti težil stalno napram Italijt, ker pa danes vse naokoli hoče biti ali zares ali navidezno prijatelj Jugoslavije, :t».ora Jugoslavija, da brzda svoje notranje spore, absolutno imeti vsaj enega sovražnika in ta more biti le Italija. Tako je dejal »Picco!ovcmu* posebnemu poročevalcu neki jugoslovanski poslanec, Pa-.išev pristaš! To je absolutno potrebno, . ?r drugače ne bi mogla Jugoslavija opra-•čevati vzdrževanje močnejše vojske ka-■icr jo ima sama Italija. Italija ni storila ;;! ne stori ničesar, s čimer bi zaslužila to jugoslovansko sovražnost, pač pa je hf!a vedno potrpežljiva in celo pretirano r-.pustljiva, kar pa je le še podžigalo jugoslovansko upornost. Zato naj pa faši-stovska vlada sicer ne bo preveč v skrbeh, ali tudi lahkomiselno brezskrbna naj se bo, da ne bo s strani Jugoslavije, mileče, da sme nekaznovano storiti vse, sar se ji zljubi, groženj, izzivanj in žali rev, ki so nedopustne proti velesili, kakor l: Italija.
Z drugimi besedami: v Jugoslaviji se !3 misli drugo, nego kako bi dražili, izrivali, žalili in čim huje sovražili Italijo!
Vse to mora biti že res, kajti vso te fipe stvari je napisal »Piccolov* »poseb-si poročevalec®, ki mora biti vendar točijo poučen o vseh razmerah v Jugoslaviji, ker si jih je ogledal z lastnimi očmi.
Saj vendar piše; da se v Jugoslaviji iz-v rše nove državnozborske volitve, ki bo-.-•o dale državi nov parlament in novo riado, »kakor hitro bo Italija ratificiral — rapallsko pogodbod!)*. kajti Pašičevo uinistrstvo mora ostati tako dolgo, da bo 'rešena ta stvar, ker nihče drugi noče prevzeti odgovornosti zanjo. Potem pa pride v skupščino velika nacijonalna stranka, 'ki povede kraljevino SHS do popolne -lidejstvitve njenih najvišjih ciljev.
iPiccolov* posebni odposlanec torej niti. ne ve, da je Italija že pred dvema leto-ta ratificirala rapallsko pogodbo! Ker "iffibrž tedaj še ni pisal dopisov iz Beograda, naj mu povem točneje, da je la-?ki parlament odobril rapallsko pogodbo :>7. novembra leta 1920., da jo je kralj Viktor Emanuel sankcijoniral 19. decembra leta 1920. in da so bile ratifikacijske •tine izmenjane na Consulti v Rimu 2. "februarja leta 1921.
Ninčičevemu »italoiilstvu* so se v Beogradu samo smejali, pravi »posebni odposlanec*. — »Ninčič je sicer res minister zunanjih del, ali duh dežele ni žnjim. Nin-< ;č je eksponent neke drugovrstne stranke, neke male skupine, za katero se je Vnatralo za primerno, da se ji da kaka ' ministrska listnica. Ali le tako mimogre-€s.» — Gospod Ninčič je sicer res dobrodušen človek, ali če bi mu ta »Pic-<:vlov» posebni odposlanec prišel v roke, najbrž ne prizanese! njegovim ušesom. V ostalem pa vsa čast — demokratom! •'•Parlamentarni položaj (v Beogradu, po .-•formacijah »Piccolovcga* posebnega i-nročevalca) je takle: demokratska narodna stranka ima 110 poslancev, radi-alci 90, hrvatski blok 82, slovenski klerikalci 37, zemljoradniki 35, muslimani 'Ji, potem pa še kak neodvisnež, kak re-?,'jbiikanec in kak socijalist* — Kaj po-rtce gospod Pašič?!
Ko bo torej rapallska pogodba v Ita-- V j i ratificirana, pridejo nove volitve. »B;!
Protič, ambicijozen in nemiren des! ient, ki je vkupno z Davidovičem, načel > ikom demokratske stranke, položil temelje srbsko-hrvatski kolaboraciji, iz ka ; .re izide pričakovano obnovitveno mini-i-retvo. V vodstvu stranke pa je gotovo ;d vsemi najvnetejši dr. Jerijav (mož :-:še dr. 2erjava s francoskim pravopisa, najboljši znak, kako dobro pozna goslavijo!). Ta sporazum s Hrvati, ki da trdno podlago bodečemu velikemu . : inistrstvu, se je torej dobro zasnoval.« - Res, dobro jih je zbral: Protič, Davidovič in dr. 2erjav!
Da ne bi bilo brez demmcijacije, ome< •..U, da je soproga dr. Žerjava hči po--.anca Lavrenčiča it Postojne, najdelav-
lijskl Beneški.; gospa da Je kralja Aleksandra ob njegovem prvem prihodu v Ljubljano sprejela na trgu pred postajo v žalni obleki z napisom »Gorica*, dočim ji je stala ob strani neka druga gospa z napisom »Trst*.
V zaključek samo še en citat: »Na vsak način se je napredovalo od nekdaj pa do danes (namreč v srbsko-hrvatskem sporazumu): od 21. decembra pred dvema letoma, ko je na en sam migljaj Radičev prihitelo 40 tisoč gorjanov na konjih iz najoddaljenejših dolin Hrvatske In zasedlo Zagreb...*
Uboga italijanska javnost, ki se mora hraniti s tako duševno hrano! In potem naj se še kdo čudi, da ima naravnost nemogoče pojme o razmerah v Jugoslaviji. Seveda, če pišeji o njih takile »posebni poročevalci«, kakor si jih naroča tržaški »Piccolo*!	A. Ekar.
f Marija ChodounskS
Dne 5. decembra je v Pragi na Smi-hovu umrla goc?i>odična Marija C h o -d o u n s k a, hčerka znanega prijatelja Slovencev, univ. prof. dr. Karla Cho-dounskega. Širši javnosti je to ime manj znano, tem bolj pa je znano starejšim našim dijaškim generacijam, ki so študirale v Pragi, in pa našim turistom. Kakor njen oče, je bila tudi gospodična Chodounskd iskrena prijateljica Slovencev, zanimala se je kakor on za naše kulturne in politične težnje in se veselila vsakega našega napredka in uspeha. Hiša Chodounskih je bila odprta vsakemu slovenskemu dijaku, marsikateri slovenski študent je bil pri proF. Chcnloiinskem stalen gost. Vsako večjo slovensko prireditev v Pragi sta prejšnja leta obiskala gotovo tudi prof. Chodounsky in njegova hčerka.
Iskreno je vzljubila gdč. Chodoun-skd naše gore. Leto za letom je s svo jim očetom prihajala k nam. v znano češko letoviško kolonijo na Jezerskem odkoder je delala izlete; bila je navdu šena in verzirana turistinja in se ni strašila niti najfcžjih tur. Govorila je dobro slovensko in je porabljala svoje bivanje med nami prav vztrajno tudi za to, da je širila med našim narodom v nacionalno ogroženih krajih na Koroškem narodno zavest. Na njeno ini-cijativo se je zgradila lepa »Ccskd clia-ta» pod Grintovcem.
Gospodična Cliodounekd je bila tudi ugledna češka slikarica - pokra jinarica. Motive z-i svoje slike si je izbirala naj rajša v naših Alpah. V Pragi je priredila dve razstavi tvojih slik, prvo že pred kakimi 15 leti, drugo med vojno. Z obema si je priborila priznanje kot resna umetnica.
Zdaj je ni več. Težko je verjeti žalostnemu naznanilu, ki so ga prinesli češki listi. Kdor je poznal ljubeznjivo. za vse dobro in lepo navdušeno gospodično. jo bo ohranil v trajnem prijaznem spominu. Težko prizadetemu prof. Chodounskemu, ki je ostal na stara leta čisto sam na svetit, pa bodi izrečeno najjiskrenejše sožalje.
V. M. Z.
Politične ijeiežSiB
-f- Z odpravo osemurnika hujska j 3 sedaj socijalisti vseh barv in — seveda — klerikalci, češ, glejto, kako daleč je padla Jugoslavija. Gcepod Gosar bi na5o državo najraje postavil pred kakšno mednarodno sodišče, češ. da je prelomila mednarodne pogodbe. In kdo je zopet kriv? Seveda demokrati! Združena gospoda se predvsem laže: osemurnik v Jugoslaviji ni odpravljen, temveč je za industrijo v polni veljavi. Le za obrt so statuirane izjeme, ki naj omogočijo našemu malemu obrtniku gospodarski obstanek. Drugič pa ima--'o gostije klerikalci in socijalisti za Jugoslavijo posebno ostro merilo. Na Nemškem n. pr. vzajemno delujejo z a odpravo osemurnika. Tam daje vlada tovarni za tovarno dovoljenje, da sme delati mesto osem po devet ur! Nemške strokovne organizacije so s tem v polni meri zadovoljne, spor gre le še za vprašanje, ali in koliko več mezde naj plačujejo tovarnarji, ki vpeljejo deveturnik. Seveda se bodo naši socijali branili, češ sedanja nemška vlada kanclerja Cuna je kapitalistična. v njej socijalisti niso zastopani. Prazen izgovor, če pomislimo, da je gospod Cuno, ki v parlamentu nima trdne večine, povsem odvisen od soci-jalističnih glasov. Navzlic temu je seveda Nemčija najnaprednejša, Jugoslavija po ekozinskos rcakcijonarna država.
-f- O razmerah v soc. - dem. stranki,
kakršne «o bile baje pred »razčiščeval-no akcijo* gosp. Bernota, objavlja »Naprej* sledečo ne baš lepo sliko: »Imeli so svobodo pijančevanja in če jim je kdo kaj očital, so mu rekli moralist. Ce jim je zmanjkalo denarja, so ga vzeli iz žepa. v katerem so nosili organizacijske prispevke, in če je kdo potem zahteval račun, so mu rekli, da ie policaj, ki stika po tujih žepih, in da misli na goluifijo, ker je sam goljuf. Če so vi.leli kje kakšno žensko krilo, so mislili, da jim daje svoboda pravico, pustiti vse, shod, sejo. del i sploh — in begati za tistim krilom, pa tudi za vsakim drucrim. Tudi na cesti so pobrali prodajno žensko in jo vlekli ne v svoja, temveč v tu .je stanovanje v javno sramoto svojemu svaku in njegovemu prijatelju. Svoboda je pokrila v«e s plaščem pozabljivosti. Do1«vstvo pa je s časnm le začutilo, da nI vse v
_ a'	\a inlrfl rrulif/il t^a lfl S!
račune tri kl ne begajo za vsakim krilom.* — To je bud poper za stare socijalno - demokratične voditelje. Radovedni smo na odgovor.
-f Knofe so začeli šteti zadnje dni gospodje pri »Slovenskem Narodu*. V soboto eo če naznanjali vsem političnim slepcem, da stojimo pred nekakim radičevskim prevratom v državni politiki, v petek so bili proglasili, da se je demokratski klub raz-drl. v pondeljek so jim že lica žarela pri sami misli, kako lepo bi bilo (osobito za vse napredne Slovence), ako bi gosp. Korošec nadomestil gosp. Žerjava. Poročila iz Beograda pa nočejo in nočejo tako, kakor si želijo ljubljanski stari gosj>o-dje. Zato je »Slovenski Narod* postal precej zamišljen in je začel šteti knofe »Pašič bo — Pašič ne bo.* Edina uteha so mu sedaj državniške meditacije »Epolie*, »Balkana* in »Zastave*, samih prvovrstnih informacijskih virov, ki jih z naravnost pobožno vnemo po-natiskuje. Kakšno zadoščenje, če vcls-srbska »Zastava* meni, da je demokratski klub preslab, da bi se meril z radikalskimi veličinami ali če »Epoha* pravi, da gosp. Pašič »zahteva* razcep demokratov! Mi to veselje gosjvodom od »Naroda* iskreno privoščimo,
-f- Demisija odbornikov Narodne obrane v Osjeku. Demokratski člani mestnega odbora Narodne obrane v Os.ieku so naslovili na centralni odbor v B c ograj i u pismo, v katerem izjavljajo, da polagajo svoje mandate vsled nediscipliniranega nastopa narodnega poslanca gosp. Kockarja (radikalec) ob priliki proslave narodnega praznika dne 1. decembra. Posl. Kockar je namreč v svojem govoru pledkal za Veliko Srbijo.
-j- Italija in Sušak. Beogjajka »Tribuna* poroča iz Rima, da je neki oficir bivše d' Annunzijeve legije izjavil verodostojni osebnosti na Reki, da se je Mussolini sporazumel z d' Annunzi-jem v tem smislu, da Italija nc bo evakuirala Sušaka. Res. zadnji čas je že. da naša vlada registrira rapallsko pogodbo pri Zvezi narodov in jo na ta način internacijonaiizira.
-}- Famozne račune delajo sedaj v potu svojega obraza razni opozicijo-nalni listi. Tako nam je včeraj servira-la ena izmed ljubljanskih političnih Šembilj novo parlamentarno večino na ta način, da jo polovico demokratskega kluba proklamirala za — disidente ter jih — reče i ostade živ — prištela k opoziciji. Se mnego trdnejša bi bila opozieiionalna večina, ako se ji prišteje 3i demokratskega kluba in najtrdnejša. ako bi ccli klub se po<lvrgel komandi gospoda Korošca ali pa Mate Drinkoviča. Če bi pes bolj naglo tekel, bi bil zajca vjel.
-j- Frankovska mentaliteta. Gospod Dragutin Hrvoj je prvak zagrebških pravašev (frankovcev) in se je dal izdatno intervjuvati od potrudnika »Novosti*. Hud je na Radiea in mimogrede tudi na Srbe, v ostalem pa prijazen kot ideolog in zastopnik (ne poslanec!) naroda hrvatskega. Radiču zameri marsikaj; pa tudi na ostalo politično situacijo gle^a s črnimi očali, ln se mu zdi, da je med Srbi in Hrvati tako močan jez. da ga vsi napori dosedanjih generacij ne bodo mogli premostiti. S]x>r med srbsko in hrvatsko državno idejo bi se že dal izgladiti s pametnim kompromisom, ampak Srbi niso pri vo-
le b!T Izvoljen dosetfann prefisesnfK cos-grave, ki je bil tudi odličen pristaš sporazuma z Anglijo. Irska je vstopila s tem kot ravnopraven član med angleške do-minione.
—	Dunajski občinski preračun bo
predložen prihodnji teden finančnemu odseku mestnega sveta. Proračun izkazuje 1200 milijard izdatkov.
—	Harding ne bo več kandidiral za ameriškega predsednika? Iz VVashing-tona javljajo, da smatrajo dobro poučeni ameriški krogi, da sedanji predsednik Ze-Jinjenlh držav Harding leta 1924 ne bo več kandidiral za predsedniško mesto. Vzrok za to leži baje v neozdravljivi bolezni Hardingove žene.
Prosveta
Ljublianska drama.
Četrtek, 14.: »Idijot*. Začetek ob pol 8. url. B.
Petek, 15.: »Kralj na Bctainovi*. C.
Sobota, 16.: »Svatba Krečinskega*. A.
Nedelja, 17.: ob 3. pop. »Krcjaček-juna-ček», izv. Ob 8. zvečer »Kralj na Be-tajnovi«. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Izv.
Ponedeljek, 18.: »Ploha*. D.
Liublianska opera.
Četrtek, 14.: »Goremski slavček*. C.
Petek, 15.: »Madame Butterfly», gostovanje gospe Ads Poljakove. E.
Sobota. 16.: Zaprto.
Nedelja, 17.: »Jenufa*. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Nj, Vel. kralja Aleksandra I. Izv.
Ponedeljek, 18.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 14.: »Nečak*. C in kuponi.
Petek, 15.: Vilharjeva proslava. Izv. Prisostvuje jubilant g. Villiar. Sodelujejo Glasb. Matica, »Drava*, vojna muzika in člani gledališča.
Sobota, 16.: »Oblčan čovek*. C in kuponi.
govorica; kt jo ena najKrasnejsm na eve-
tu. Dolžnost naših narodnih gledališč je pospeševati idejno in narodno edinstvo in zbliževanje naših slovstev. Ze dolga leta nam velja načelo, da je čiato odveč, srbska ali hrvatska literarna dela prevajati na slovenščino. Naj začne izvajati po vzoru Maribor tudi ljubljansko gledališče to načelo v praksi! Nič novega ne bo to. le pred leti je izvajala naša opera hrvatska operna dela v originalnem tekstu. Kar ie hhko storila opera, stori tudi drama! Slovenski porotniki v Ljubljani so čutili pravilno, ko so pri sodni razpravi odklonili preva alca hrvaščine. češ: »Tega ni treba! Vse smo razumeli!* — Kar so razumeli porotniki iz širokh vrst našega ljudstva, to bodo pač tem lažje razumeli posetniki naših gledaliških predstav. Saj vendar Ljubljana niti v tem pogledu ne bo hotela ostajati za Mariborom. Poživljamo torej gledališko predstavo, da krene na pot, ki je edino praktična in — jugosl<»-
(Glej tudi prilogo!)
Šport
Iji. Ta mogoči kompromis je torej vendarle nemogoč, zato ee borba nadaljuje in ovira napredek konsolidacije. Frankovci pa v Beograd ne pojdejo. In kako bi bilo, ako bi pred hrvatskim seljaštvoni s prstom pokazali na Radi-ča: »Evo vam ga. ki vam je ušel v Beograd!?* Toda Radič .ie bil pametnejši in je — za vsak slučaj — dvignil alarm: »Narode, prokleti frankovci te zopet hočejo vpreči v peštanske jar-me!» — S tem je intervju z gosp. Hr-vojem bil končan. _
Po
»Jugos'lenske'"Mati- redu. Zapodilo je.take.voditelje ln^J ^ dništva kl cbra*i iredentizem v Ju- izbralo liudi la mso ouanci. ki voduo
—	Nadaljevanje londonske konference. Pariški »Matin* doznava, da bo konferenca čctvorice ministrskih predsednikov, ki se sestanejo 2. januarja v Parizu, trajala tri dni. Neposredno po tej konferenci se bo vršilo veliko plenarno zborovanje zaveznikov, katerega se bosta udeležili tudi Mala antanta in Japon ska. Odlični politični krogi zapadnih držav se nadejajo, da se bo te konference udeležila tudi Amerika. Plenarna konfe renca se bo v splošnem bavila z regulacijo vprašanja reparacij in mcdzavezniškili dolgov ter bo mogoče nadomestila cclo nameravano bruseljsko konferenco, kar pa se bo zgodilo samo v slučaju, če sc bodo zavezniki že v naprej zeainili na določen program.
—	Reorganizacija grške armade. Atenski revolucionarni odbor je odšel na fronto, da izvrši reorganizacijo grške armade. Državne blagajne so sicer prazne prehrana vojske je nezadostna, vendar so _ v svrho reorganizacije — postavili več divizij v bojno stanje.
—	Število nezaposlenih v Italiji. Iz statistike urada za preskrbovanie dela v Italiji je razvidno, da je bilo dne 1. novembra v Italiji 321.011 nezaposlenih de-lavcev.
—	Ža prvega guvernerja svobodne Irske države ie imenoval angleški kra,-v smislu nove irske ustave znanega irskega voditelja Timoteja Hea!yja, ki uživa bale na Irskem splošno priljubljenost tako da Ima največ izgledov, da se mn posreči doseči spravo med Irsko In Angli Jo. Za predsednika irskega parlamenta kl le obenem oredsednik irske republika.
Svečani predstavi ljubljanskega gledališča v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. se vršita v operi in drami v nedeljo dne 17. novembra. V operi pojo krasno Ja-nnčkovo opero »Jenufa* z gg. Thierrv-Kavenikovo, Lewandovsko, Sovilskiin in Šimencem v glavnih vlogah. V drami uprizore znamenito Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi* z gg. Šaričevo, VVintrovo, Skrbinškom, Zeleznkom, Li-pahom in Ločnikom v glavnih vlogah. Začetek operne predstave ob pol 8. uri, dramske ob 8. uri.
Gostovanje gospe Poljakove v Ljubljani Na večstransko izraženo željo gg. abonentov, da bi bili deležni tudi predstav, pri katerih sodelujejo zanimivi umetniki drugih odrov kot gostje, se je lodaliika uprava odločila, da se vrši v petek dne 15. decembra v operi »Butter-Uy» gostovanje gospe Ade Poljakove za red E. Uprava bo skušala doseči, da bo gostovala gospa Poljakova za vse abon-mane. Ako bi bilo pa to nemogoče, bo pa pridobila za ostale abonmana tekom sezone gostovanja drugih umetnikov.
Javno predavanje povodom proslave SOIetnice Glasbene Matice v Ljubljani. V petek dne 15. novembra ?e vrši ob S. uri zvečer v dvorani Filharmoniene družbe predavanje pod sledečim naslovom: »Delovanje Glasbene Matice in njen pomen za raz.voj slovenske glasbe*. Predava dvorni svetnik in ravnatelj ljubljan skega muzeja dr. Josip Mantuani. Odbor vabi občinstvo, v prvi vrsti pa še našo mladino, da se tega predavanja v obilnem številu udeleži. Vstopnina je prosta, pobirali se bedo le prostovoljni prispevki na korist Glasbene Matice.
Štiridesetletnica kamniške «Lire». 7. decembra je priredilo pevsko društvo Lira* v Kamniku koncert v proslavo svoje 40!etnice. Društvo je bilo ustanovljeno dne 4. novembra 1882 in je razvijalo ves čas svojega obstanka izredno živahno delavnost. Slavnostni koncert je obsegal tudi moderne težke slovenske skladbe, ki so vse uspele prav dobro, ta-<o da gre mlademu pevovodji vse priznanje. Z vztrajnim nadaljevanjem začetega dela bo dosegel še lepe uspehe. Društveni predsednik je poklonil pevovodji šopek in malo darilo, g. Prelovec iz Ljubljane pa lovorjev venec v imenu Zveze pevskih zborov. Pri sledečem prijateljskem večeru so častitali društvu med drugim gg. Zorko Prelovec. župan dr. Karba, nadpoštar Ravnikar in bivši predsednik »Lire* Rinter. Vsem se je iskreno zahvalil sedanji predsednik dru štva. Želimo »Liri* tudi v bodočnosti najlepši uspeh.
Cankarjeva proslava v Celju. V četrtek dne 14. decembra se vrši v hotelu »Union* proslava četrte obletnice Can-kareve smrti z predavanjem g. Zvoni-mira Bernota.
Zakaj bi Ljubljana ne rosnemala Maribora? Mariborska drama igra srbske in hrvatske dramo dosledno v origmnlu, v srbskem ali hrvatskem besedilu. Ljudje so s tem popolnoma zadovoljni in prihajajo na te predstave prav tako. kakor na slovenske. Ako je to v obmejnem in man'šem mestu mogoče ter se izvršuje že drugo sezono, menimo, da bi bilo tem lažje in tem uspešneje v Ljub ljani, tretjem glavnem mestu jugoslovanskem. V Ljubljani imamo gotovo več Srbov in Hrvatov! a tudi več Slovencev in Slovenk, ki bi jim bile predstave v hrvaščini, oziroma srbščini ljube in m:le. Marsikaj bi se čulo originalneje. krepke« in pristneje, nego v slovenskem prerodu, ki mora biti včasih le približen ln bled. Naša publika bi se nedvomno rada ia iitro, sabavajoč 6a naučila bratske
S. K. Hermes v Ljubljani. Redni občni zbor se vrši dne 15. decembra ob pol 8. uri v gostilni pri Stepicu z običajnim sporedom. V slučaju, da občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure kasneie ob vsaki udeležbi. Tajnik.
€Primorje» pojde v Prago? Kakov smo se informirali, naša notica, ki smo io priobčili pod tem naslovom v sobotni številki, ne odgovarja resnici, ker se S. K. »Primorje* tozadevno ni pogajalo z nobenim češkim klubom.
Smučarski Silvestrov večer priredi v nedeljo 31. t. m. podružnica T. K. Skala v hotelu Sv. Janez ob Boh. jezeru. Isti dan se vrši v slučaju ugodnih sneženih in vremenskih razmer sankaška in smučarska tekma za prvenstvo Bohinja. Sodeluje vojaška godba. Udeležencem teh prireditev se preskrbi polovična vožnja. Razpis tekem se objavi po časopisih.
Specijalno podjetje za izdelovanje vseh športnih in turističnih potrebščin se osnuje te dni v Bohinju. To bo velik korak naprej v razvoju našega športa, ker močno občutijo vsi športniki pomanjkanje športne opreme. Podjetje bo z izdelki zalagalo posamezne športne organizacije in tako ugodno, da bo vsak nai športnik in turist si lahko nabavi! potrebno opremo. Kakor čujemo, sodelujejo tudi zagrebški športni in industrijski krogi ter nekaj slov. industrijalcev in športnikov. Zelo dobra ideja, da bodo večino v podjetju tvorili športni krogi! Pripravljalni odbor je končal vse prijave.
Smuški film. Smučarje in turiste opozarjamo, da pride 18. ali 19. t. m. v Ljubljano (Kino »Ideal«) smuški fi!m, ki vzbuja veliko zanimanje po celi Evropi. Predvsem vabimo, da si ogledajo to predstavo tudi vsi oni »turisti na odpoved* in občinstvo, ki imajo še sto in sto predsodkov o smuškem športu, da uvidijo, kaj vse se zmore na smučeh in dobe vsa) tem potom nekoliko vpogleda v krasoto zimske narave.
(Glej tudi prilogo!)
Maršbsrska porota
Maribor, 13. decembra Posilstvo in oskrumba.
Pred mariborsko poroto se je danes zagovarjal v tajni razpravi 28!etni rudar Josip Linče iz Podpeče, ker je dne 16. septembra posilil že cmoženo Jožcfo P. Linče je dokazal, da Je bi! kritičnega dne močno pijan in je torej dejanje bržčas zagreši! v vinjenosti. Porotniki so vsled tega zanikali hudodelstvo posilstva in potrdili le prestopek § 523. k. z. to je, ako kdo zagreši kako hudodelstvo v pijanost?. Senat je obsodil Linčcta na 3 mesece zapora. Državni pravnik je prijavil ničnostno pritožbo.
Za Linčctom so pripeljali v porotna dvorano 63!etr.cga vinogradnega čuvarja Ivana Kranerja iz H!apja v Slovenskih goricah, ki ie obtožen, da Je že lansko Jesen na paši spolno zlorabil neko llletno deklico. Letošnjo jesen se je približal zopet neki drugi 121ctni deklici na paši ter jo z malenkostnimi darilci pripravil do tega, da se mu je spolno udajala. Ko ie mati deklice to zaznala, je ovadila obdolženca. Obtoženec svojega dcianja ne taji. Po zaslišanju navzečnih deklic, ki so bile oskrunjene, so porotniki soglasno potrdili vprašanje hudodelstva posilstva in oskrumbe. Krancr je bil nato obsojen na 2 leti ječe ter je kazen brez ugovora sprejel.
Uboj radi dekleta.
Posestnik Franc Marin v Polancih prt Ptuju ie Imel brhko hčerko, v katero s« je zagleda! sosedov sin Janez Majceti Dne 12. septembra zvečer so pri Marina stiskali sadie. Pri tem delu je bil navzoč tudi Janez Maicen. Tek-m večera pa je fant zvedel, da nameravajo priti na Ma-rinovo »prešo* tudi fantje iz sosedne vasi In ga pretepsti. Janez je zato skočil v vas po prijatelje. Ko se je vrnil s sedmimi sobojevniki, je res našel pri Mari-nu fante iz sosedne vasi. Ko so kma^u po polnoči dekleta odhajala, so šli fantjs za njimi, vriskali so In peli. Najglasnejši m?d njimi je bil Martin Zavec, ki je klical na korajžo in začel naenkrat streljati proti fantom iz sosedne vasi. Strel je zadel Franca Sirca, katerega so dekleta odnesla na bližnji skedenj, kjer je še isti večer umrl.
Zavec se je danes zagovarjal s silo-branom, verjeli pa so mu to le štirje porotniki, dočim je ostalih osem poretnikov potrdilo vprašanje uboja. Zavcc je bil -a-to obsoien na 4 leta težke leča-
Priloga , Jutru" št, 295, dne te. decembra 1922.
Politični odmevi.
drl od njih najbolj pobijam kandidat ljudske stranke Wojtzechowski. Kmalu seveda je nastopilo iztreznjenje. Konzer-vativci so se zavedli, da je zasedel najvišje mesto v republiki človek, ki je skoz in skoz pristaš Pilsudskega, tako da bo imel ta na poljsko politiko enak vpliv, kakor če bi bil sam predsednik. Duška so dali svojemu razočaranju s tem, da so aranžirali one obžalovanja vredne izgrede v ponedeljek, ki gotovo ne bodo dvignili poljskega ugleda v inozemstvu.
Politično in osebno prijateljstvo med Narutowiczem in PUsudskim je jamstvo, da bo hodila poljska zunanja politika v bodoče ista pota kakor doslej. Kljub temu namreč, da je njegov delokrog po ustavi zelo omejen, ima predsednik republike že po svojem položaju vendarle velik vpliv na politični razvoj To dejstvo je važno tudi za nas, ker nam jamči, da bo Poljska ostala zvesta svoji slovanski orijentaciji in delovala še naprej za čim tesnejšo zvezo z Malo antanto.
Novi predsednik poljske republike
Poročali smo že o nepričakovani izvolitvi poljskega zunanjega ministra Gabrijela Narutowicza za predsednika poljske republike, poročali tudi o demonstracijah, ki jih je priredila konservativna stranka proti njemu. Ta dogodek — demonstracija proti ravnokar od naroda svobodno izbranemu državnemu glavarju — je unikum v zgodovini modernih držav in ne priča baš o veliki politični zrelosti poljskih strank, postane pa umljiv, že premotrimo situacijo, iz katere je Na-rutovricz izšel kot republikanski predsednik.
Prav za prav je NarutoTvizc prvi predsednik poljske republike. On je šele izvoljen po določilih poljske ustave, ki fiksira za Poljsko republikansko državno obliko. Dosedanji državni poglavar maršal Pilsudski je prevzel krmilo v revo-lucijonarni dobi prevrata leta 1918. in je nosil samo naslov šef država — »načelnik panstva*, ker Poljska takrat še ni imela ustavno določene republikanske forme. Kakor znano, se je pojavljal proti Pilsudskemu, ki je bil pri nastopu vlade pozdravljen kot nacijonalni heroj, v zadnjem času vedno večji odpor desničarskih 6trank, ki so mu očitale, da je preveč naklonjen radikalnim socijalnim težnjam in da nastopa premalo odločno proti drugorodnim narodnim manjšinam. Kljub temu bi bil Pilsudski tudi pri teh volitvah lahko prodrl, a se je kandidaturi odrekel, ker je smatral, da nova ustava preveč utesnuje predsednikove pravice.
Vsled odklonitve Pilsudskega, ki se je izvršila šele teden dni pred volitvami, je zavladala v poljski javnosti popolna negotovost, kdo bo postavljen na njegovo mesto. Da bi se velika večina narodne skupščine, ki jo tvori po ustavi 444 čla-Ecrv parlamenta in 111 članov senata, ki imajo skupno voliti predsednika, zedinili Ea kompromisnega kandidata, je bilo pri ostrih nasprotjih med strankami docela izključeno. Ker pa so levičarske stranke razdeljene na več manjših drobcev, do-eim je desnica več ali manj homogena, je imel največ izgledov desničarski kandidat grof Zamojski, tačasni poljski poslanik v Parizu. Poleg njega je prišel v poštev še bivši ministrski predsednik Wojtzechowski, kandidat ljudske stranke, dočim pa Narutowicza, kandidata razmeroma male radikalne ljudske stranke, ni nihče resno mislil.
In res sta dobila pri prvih dveh glasovanjih — bilo jih je, kakor znano, pet, ker prej ni nobeden kandidat dobil potrebne nadpolovične večine glasov — Zamojski in Wojtzechowski največ gla-sov, dočim je bil Narutowicz pri prvem glasovanju šele na četrtem mestu in je dobil samo 62 glasov. Pri drugem glasovanju je prišel s 151 glasovi na tretje mesto, pri tretjem šele s 158 glasovi na drugo mesto. Njegova tekmeca sta imela pri prvem glasovanju Zamojski 222 glasov, Wojtzechowski 105, pri drugem 228 in 152, pri tretjem 228 in 150. Pri četrtem glasovanju so dobili Zamojski 224, S"arutowicz 171 in Wojtzechowski 146 glasov, šele po tem glasovanju se je del pristašev Wojtzechowskega odločil, da glasuje za Narutowicza, ki je tako dobil pri petem glasovanju 289 glasov, torej potrebno nadpolovično večino in bil s tem izvoljen za predsednika, dočim je ostal Zamojski z 227 desničarskimi gla-sovi v manjšini.
Izvolitev je umevno vzbudila splošno presenečenje. V prvem hipu so bili nekako zadovoljni vsi, levičarji, ker je propadel Zamojski, desničarji pa, ker ni pro-
Upravna reforma v Italiji
Ravnotežje v držanem gospodarstvu.
Trst, 11. decembra
Minil je poldrug mesec, kar imamo v Italiji fašistovsko vlado, ki si je postavila nalogo, da v teku enega leta izvede upravno in davčno reformo, ki naj bi dosegli ravnotežje v državnem proračunu, ki za čas od 1. julija 1921. do 30. junija 1924., torej za tri proračunska leta izkazuje ogromen primanjkljaj nad 17 milijard lir. Odločilnih ukrepov s strani vlade doslej še ni bilo, kar je pač umljivo, kajti tako dalekosežne preuredbe, kakor jih ima v svojih načrtih Mussolini-jeva vlada, se ne dajo izvesti kar preko noči. Sodeč po dosedanjih pripravljalnih delih, pa je pričakovati, da vlada v kratkem preide od proučavanj k izvršitvi, za katero pa se mora vkljub vsemu navdušenju, s katerim se je pozdravljala njena napoved, vendarle pričakovati, da bo povzročila precej razburjenja in nezadovoljnosti. ker bo brezdvoma zarezala precej globoko v živo tisočem in tisočem prebivalstva.
Prvi korak v upravni reformi je storila vlada s tem, da se je posebni urad za upravno reformo odvzel ministrskemu predsedništvu in dodelil zakladnemu ministrstvu ter obenem znatno 3krčil. Naloga tega urada je, da sestavi načrte za skrčenje državnih poslov, in sicer tako, da se nebistveni posli (železnice, telefon itd.) postopno zopet prepuste zasebni industriji, upravna služba pa kolikor le mogoče poenostavi. Preurede se zakoni o državni upravi, o državnem računovodstvu, o državnem svetu, o računskem dvoru, o javnih delih, o javnem šolstvu itd. Prva in glavna stvar pa je skrčenje števila državnega nameščenstva.
Italija ima danes okoli 600.000 državnih nameščencev, in sicer v državni upravi sami okoli 60.000 (všteti so tudi sodniki in okoli 11.000 učiteljev), potem 2-10.000 železničarjev, 60.000 poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev, 140.000 varnostne in finančne straže ter 80.000 delavcev. Število nameščencev v upravni službi se ne da mnogo skrčiti, zato pa se število železničarjev skrči za 60.000. število poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev za 10.000, število varnostne straže (»kraljevni stražniki* — redarstvo se najbrž sploh odpravi in ostanejo samo orožniki) za 60.000, število delavstva pa za 20.000. Finančna straža, ki šteje okoli 20.000 mož, se ne da mnogo skrčiti. Vse skrčenje bi torej zneslo 150.000 nameščencev, eno četrtino današnjega vseskupnega števila.
Znatne BkrHtre se izvrže r področju
pravosodnega ministrstva. Odpravi se ogromno število sodišč prve instance, in toliko sodišč druge instance, da bo v načelu imela vsaka provincija samo po eno eodišče druge instance. Odpravi se tudi nekoliko prizivnih sodišč in več oddelkov pri ostalih prizivnih sodiščih. Vlada namerava tudi omejiti število odvetnikov.
Zakladni minister Tangorra je izjavil, da se bo ravnotežje v državnem proračunu brezdvomno dalo doseči, seveda z vsestranskimi žrtvami. Z zadovoljstvom je poudarjal, da je tečaj lire zrastel, ali svaril je, da naj se pomembnost tega pojava ne pretirava. Porast lire je v zvezi z izpremembo splošnega političnega položaja v državi in z zaupanjem, ki ga vzbuja ta položaj v inozemstvu. Splošni gospodarski položaj Italije pa je v zvezi s svetovnim položajem in se bo brezdvomno zboljšal, če se bo mogel napeljati zunanji kapital v italijansko privatno gospodarstvo. Vladna splošna in zunanja politika pojdeta za tem ciljem, ker se s pritokom tujega kapitala ustvari ravnotežje v italijanskem industrijskem življenju in obenem reši tudi vprašanje brezposelnosti
Takšni so torej nekateri, a ne Še vsi načrti rimske vlade za dosego ravnotežja v državnem gospodarstvu. Drzni so in treba bo precejšnje porcije poguma za njih izvršitev. Tu se bo pokazalo, ali ima fašizem v sebi tisto tvorno silo, ki je v stanu iz ruševin dvigniti novo, trdno stavbo, in tu raste odgovornost zanj v neizmernost. Ce bi mu v odločilnem trenutku zmanjkalo moči, ali bi mu iz-podletelo, bi bile posledice grobne. Zato pa ga tudi ni dane3 v Italiji človeka, ki ima le količkaj zmisla za javne stvari, da ne bi z največjo napetostjo spremljal vladnih ukrepov v tem pogledu. In tako tudi mi Jugoslovani v Italiji, ker je od njih odvisno tudi naše bodoče gospodarsko življenje. Polom bi zadel nas enako, kakor vse ostale laške državljane.
A. Ekar.
Proces proti grofu KaroIyju
Pred budimpeštanskim sodiščem se te dni vrši zanimiva razprava proti grofu Mihaelu Karolvju. Karoly je obdolžen veleizdaje nad Madžarsko.
V vlogi tožitelja nastopa država potom državnega pravdnika, ki očita Ka-rolyju, da je zagrešil veleizdajstvo s tem, da je po zlomu zavezniških centralnih držav pozval čete s fronte in sklenil premirje z antanto. Obtožnica pravi da je bila Karolyjeva dolžnost, po zlomu boriti se naprej in zasesti vse madžarske meje z vojaštvom ter se šele potem pogajati s sovražnikom. Ker se ni to zgodilo, so .•elike dele madžarskega ozemlja zasedli in dobili Jugoslovani, Čehoslova-ki in Rumuui. Karoly je glasom obtožnice zakrivil, da se je madžarska država v naravnih mejah krone sv. Štefana razkosala na račun sosednjih držav, nastalih na razvalinah avstroogrske monarhije. Ker ima grof Karolv v Madžarski velika posestva, zahteva državni pravdnik, da so Karolyju vse imetje zapleni in izroči državi
Razprava, proti Karolyju se vrši za zaprtimi vrati. Vzrok temu je diskusija o vojni moči Madžarske, katere Madžari nočejo predstaviti svetu v resničnih številkah. Posamezni momenti procesa pa so jako zanimivi. Tako se je n. pr. izkazalo, da Karoly ni paktiral z nobenimi sosedi madžarske države, marveč da je dobil mirovno pogodbo v obliki diktata iz Pariza. To pogodbo je torej moral podpisati, ako je hotel imeti mir. Karolyjev branitelj brani svojega obtoženca s tem, da je Karolv v dneh revolucije rešil, kar in kolikor se je dalo. Da pa ni zasedel mej ozemlj krone sv. Štefana, temu ni
bil kriv on, temveč popoln zlom avstro-ogrske vojske, ki nI bila sposobna aa nobeno akcijo več. Čete, ki jim je tedaj poveljeval general K&vesz, so bile nezanesljive in site vojaške službe. Vrhu tega niso bile vse madžarske narodnosti. KOvesz je imel nasproti svojim oddelkom petindvajsetkratno premoč, kateri se ni mogel pod nobenim pogojem ustavljati. Kako je postal polom gotov, konec Av-
letroogrske neizbežen ia okrnjenje dete! sv. Štefana samo naravna posledic*
splošnega položaja.
Razprava se nadaljuje in njen izid pričakujejo vsi madžarski in izven madžarski krogi z napeto pozornostjo. Za Ka-rolyja pa utegne proces končati bridko.' kajti na kocki ni le njegova čast, mar več tudi njegovo imetje, nad katerim ima vso oblast režim upravitelja Horthyja.
Kulturni pregled
Književno gibanje v Julijski Benečiji
Slovenski del Julijske Benečije se v književnem oziru kaj pridno giblje. Matici ima dve: tržaško »Socialno*, last »Ljudskega odra* v Trstu in »Goriško* v Gorici; pri »Socialni Matici* v Trstu gospodarijo komunisti, pri »Goriški* pa tako zvani krščanski socialci, to je politični pristaši poslanca Virgilija Ščeka.
Obe »Matici* sta književno-bojni podjetji, zlasti goriška, ki dejstev ne more potvoriti vzlio temu, da se skriva pod plašč mohorjanstva; poslednje treba pribiti, ker se zdi da se Julijski Benečiji bliža diferenciacija tudi v kulturnem oziru, potem ko se je pokazala na političnem polju.
»Goriška Matica* je letos že izdala svoje knjige. Troje jih je: Koledar, Zabavna knjižica in Sirahove bukve. »Koledar* je slab, »Zabavna knjižica* plitva, »Sirahove bukve* pa so dolgovezne. Književnega programa in redakcijskega sistema G. M. nima; ona je dobičkarsko zasebno podjetje, ki služi obenem tistim strankarskim idejam, o katerih upa, da jo bodo vzdržale pri življenju. — »Socialna Matica* v Trstu dela kajpada zopet zase; kakor lani, izda tudi letos »Komunistični koledar* ter eno leposlovno delo — najbrž že dolgo obetani Pahorjev sociaL roman »Medvladje*.
V Trstu obstoji »Nova založba*, ki je izdala nekaj lepih knjig; njeno zadnje delo je ».Jadranski almanah*, žalibog enostransko urejen in sestavljen, sicer pa na zunaj doeti ličen.
Nekake vrste literarno glasilo Julijske Benečije je goriška »Mladika*, napol be-letrietičen, v drugi polovici družinsko-zabaven mesečnik.
Mladina v Julijski Benečiji ima »Novi Rod*, pri katerem sodelujejo malone vsi sodobni slovenski resni leposlovci. S tem dobiva naša mladinska literatura obiležje pristnosti in upravičenosti do pravega obstoja.
Ženstvo bo kmalu imelo več glasil: enega (ali dva?) v Trstu in enega v Go-riei. V Gorici Izdaja »Prosveta* 6voj društveni mesečnik enakega imena.
H koncu bi bilo še omeniti knjigo Karla Široka »Slepi slavčki*. Delo je zbirka črtic za mladino in je že dotiska-no. — To bi bil najkrajši pregled aktualnega stanja našega književnega delovanja v Julijski Benečiji ki kulturno tem bolj raste, čim bolj je pritiskana politično.	K.
Hudožestveniki v Parizu
Kot smo že javili, se sedaj nahaja moskovski Hudožestveni teatr, ki je pred kratkim gostoval v Pragi in Zagrebu, v Parizu, kjer je uprizoril v gledališču »Des Champs Elysees», drame »Car Fe-dor», »Na dnu* in »Češnjev vrt*.
Moskovsko umetniško gledališče gostuje sedaj prav za prav prvič v kulturni metropoli zapadne Evrope. Francozi so si sicer že pred 15 leti prizadevali, da bi pridobili Hudožeetvenike za gostovanje v Parizu. Ruse pa so takrat ponajveč zadržali ukoreninjeni francoski običaji, dočim je sedaj vsa pariška gledališka javnost pozdravila ruske umetnike s tisto
prisrčnostjo in navdušenjem, katere so bili nositelji sodobne najpopolnejše gledališke umetnosti deležni povsod v srednji Evropi
Pariški tisk s »Tempsom* na čelu. je pozdravil trupo Stanislavskega z besedami priznanja, kakršne uporablja malokdaj, ko piše o domačih gledaliških umetnikih. Zlasti je povdarjal »Tempsov-kritik čudovito skupnost igre moskovskega umetniškega gledališča, katera je bila do sedaj na zapadu predmet samo kritike, a ne odobravanja. »Despotizem* Stanislavskega, veli kritik, je velik, koristen in brezprimeren, kajti do danes ni mogel noben režiser doseči v igri tak* harmonije, kakor vodja in ustanovitel. Hudožestvenega teatra Pa Stanislavsk ni velik in osamljen le kot režiser, marveč tudi kot igralec. Njegova igra je prvovrstna, eksaktna, sijajna in se instinktivno boji klišejev in vsega onega, kar se je že kdajkoli videlo na deskah. Pri Kačalovu hvali »Temps* čar glasu, lirska razpoloženja ter humoristično filozofijo, o kateri pravi, da je brez primere.
»Escelsior* je prinesel razgovor s Stanislavskim, ki je o 6voji trupi izjavil sledeče.
»Naša družba je ena družina, v umetniškem oziru naravnost religiozna za jednica. Njena familiarna enostavnost, iskrena spontanost, instuitivna čuvstve-nost bo mogoče motila francosko publi ko, ki je vajena »velikih* igralcev ir »slavnih* tragedov. Mi v tem oziru ni mamo ničesar »velikega* in ničesar »slavnega*. Mi igramo strastno z izključno brigo, da razsvetlimo intimno človeško življenje v trivialnosti vsakdanje sredine, življenje malih in srednjih, ka tere človek peha od sebe, ne da bi pomislil, da njihova duša tudi more obseči intenzivno patetičnost ali blazno fantazijo. Naše gledališče je zelo malo teatralno. Izpostavlja se, da njegovo vrednost presojajo gledalci, vajeni velikih besed, velikih gest in velikih sceničnih efektov. Ne smatrajte nas niti za realiste, niti za naturaliste. Mi smo realni in naravni brez predsodkov in si ne osvajamo nikakršnega sloga.*
»Kaj hočemo prav za prav?* je nadaljeval Stanislavskl »Predvsem hočemo razvijati naše naravne občutke, hočemo biti pazljivi v naši igri, kar pomenja, da hočemo pozabiti na gledalca, ki za nas ni nič drugega, nego indiskretna priča. Hočemo živeti naše lastno življenje v vsaki vlogi brez najmanjše afektacije, in da dosežemo to popolnost, se podvra čamo najtežjim fizičnim vajam: plesu, gimnastiki, akrobatiki in sabljanju. Nagradno se igralec počuti sigurnega šele tedaj, ko 6vojo vlogo obvlada. Pri nas je narobe; nas obvladajo vloge. Za nas4 »igralec* ni igralec, marveč človek, ki' misli, govori, vibrira, dela, vse v soglasju s sigurno intuicijo svojega instinkta. Mi ne delimo ideje od občutka. Naše prepričanje in naša emocija se prenašata v elan spontane iskrenosti Potemtakem pripadamo drami, katere ritem je postal ritem našega življenja samega. Lahko razumete, da na podlagi takega pojmovanja naše umetnosti, ne moremo imeti nobenih »veličin*, ki so v navadi drugod. Naša družba je za kaj takega preveč prevzeta z enodušnimi občutki isi
Narobe prav
Petrovičevo »Ploho* ste videli? Mlada, lepa žena gre v mlin. Ko se vrača domov, jo zajame silna ploha. Zateče se v znančevo hišo vedrit. Ker pa plohe le ni konec in se je medtem znočilo, jo mladi kmet pregovori, naj prenoči pri njem. Ženino postelj ji odstopi, sam pa gre spat na svisli, na seno. Kmetova žena je namreč z doma; šla je v hribe k roditeljem in ostane pri njih čez noč. Cisto sama sta ves večer, vso noč in vse jutro, a ostaneta poštena.
Toda, ojoj! poštenost se jima ni izplačala. Nasprotno, prav grdo se jima je nagradila. Mlada žena zjutraj še ni dodobra oblečena, ko jo obrekuje že pol vasi. Vse je prepričano, da se je zgodilo peršustvo. Kako pretkano sta svoj grešni sestanek aranžirala! Gospodinjo sta poslala v hribe, da sta bila nemotena in neovirana. Seveda je čisto po dogovoru prišla mlada ženska le navidezno v mlin, v iStim je bila njena domenjena pot k mlademu gospodarju! Tako govori vse.
In nesreča se zgrne nad njima. Mož prenočevalke, žena gospodarjeva, oba tasta in obe tašči, prav vse sorodstvo je tako prepričano, da se je prav gotovo zgodil greh.
Zaman prisega gospodar: »Pri Bogu /e rotim, da nisem grešil! Na svislih sem spal, na senu čisto sam, ona pa v hiši!* Zaman se priverja mlada ženka, je ogorčena nad umazanim sumom, joka, obupuje in prisega: »Verujte, niti na misli mi ni bil tuj moški! Gospodar je oošteniak... orav zares ie sna! na
svislih... čisto nič se ni zgodilo in se ni moglo zgoditi!*
Mati ne verjame sinu, oče ne hčeri.
»Hahaha!* se rogajo vsi. »Kdo naj verjame kaj takega! Kaj tako neumnega! Kaj tako nemogočega! Grešila 6ta, kajpada, saj bi bil grešil vsakdo.* — Tak je pač svet: sam grd, ima vse za grde.
In nastane kričanje, p6ovanje, jokanje, grožnje z ločitvijo zakonov, pa grožnje, da skoči ta in še ta v vodo ... In vse le zato, ker je mlada žena pošteno prenočila v tuji hiši, ki ima mladega poštenega gospodarja, čigar ženka je bila zdoma.
Nadaljnji razvoj komedije pokaže, da so baš razjarjeni moralisti resnični grešniki, da je celo stari tast še vedno neugnan babnik, da je mož mlade pre-nočevalke potuhnjen vlačugar, ki je imel prav na usodno noč v gozdu sestanek s ciganko in da je poštenjaka gospodarja ženka zlorabila izlet v hribe za sestanek. In tašča, ki je še pravkar po krivici kričala nad zetom in mlado prenočevalko, zagovarja zdaj 6vojo hčer: «Eh, kaj — pol centa je je ostalo še vedno zate!* — Strašna frivolnost!
In gledalec odhaja iz gledališča z
mislijo:
»Nazadnje pa sta ostala tepca vendarle baš poštenjaka! Ali bi ne bilo pametneje, da bi ne bila poštenjaka? Vzlie vsemu jima nihče ne verjame, da je gospodar spal na svislih. V družbi tatov je pač človek čistih rok vedno tudi umazan.
Morda bi mislila tako tndi mlada poštena ženka, ako bi vedela resnico o.
svojem ciganskem možu. Toda gospodar ni bil kavalir le do nje, nego je tudi napram njenemu možu. Ne izda ga, ne maščuje se nad njim za vse škandale.
Toda prav gotovo se zaveda, da je bil neumen v svoji poštenosti, kavalir-ski gospodar. Sam je spal na senu, medtem ko je ležala tuja mlada ženka v hiši; a prav v istem času je bila njegova žena pri ljubimcu! — Takole se poplačuje poštenemu zakonskemu možu zvestoba? — Smešen rogatec je, a sam obenem po nedolžnem razupit pre-šustnik. O, ti podli svet!
Kako se bo razvijala komedija poslej?
Tega ne vemo, ker pade zastor prezgodaj. Toda če se ploha ponovi in pride mlada ženka zopet vedrit? — Ali pa morda ne pojde pogledat mladi gospod k tuji lepi ženki, ni li njen moži-ček zopet pri ciganki?--
Cisto belolas, a krepak in poreden odvetnik mi je pravil:
«... Ali ste čitali Aškerčevo romanco o izpovedi? Starec se pripravlja na smrt. Pokliče izpovednika in se mu izpove: Kesam se le grehov, ki jih nisem storil! Oh, koliko sem jih zamudil, ker sem bil tako neumno pošten! — Vidite, tudi jaz porečem tako. Bil 6em mlad, čvrst mladenič. Peljal sem ee po-slednjič na Dunaj: rigorozirat in pro-m ovirat. Na ljubljanskem kolodvoru zagledam lepo znanko, veselo gospodično. »Kam se vozite?* vprašava obenem. »Na Dunaj!* odgovoriva oba hkratu, Vorila sva ee torei ekuoaj. se
šalila, koketirala... končno pa sva postala zaupna.
»Kaj če bi legli?* pravim. »Kon-dukterju dam napitnino, in 06taneva lahko nemotena.* Sprejeto. V n. razredu 6e lahko spi. Da se je mogla ko-modno urediti, sem odšel na hodnik in puSil. Končno me je poklicala. Odložila je modrec in čeveljčke, si podložila pled. pod glavo blazinico iz gumija ter pokrila e plaščem.
Tudi jaz sem odložil vse, kar tišči in ovira, ter legel lepo in pošteno vzporedno in nasproti nje.
»Lahko noč!* je dejala.
»Lahko noč!* sem odgovoril.
Poskušal sem spati, a nisem mogel. Naenkrat ee je gospodična zahehetala.
»Kaj se smejete?* vprašam.
»O, nič! Nečesa sem 6« domislila, »Oprostite! — Lahko noč!»
»Lahko noč!*
Imenitno sva spala prav do Gradca. In po kratki pavzi sva zaspala vnovič ter spala do par postaj pred Dunajem.
Zopet sem šel na hodnik pušit, medtem se je gospodična obula, oblekla in sfrizirala. Na Dunaju sva se lepo poslovila ln se potem nisva videla približno deset let.
Jaz sem bil že znan odvetnik ter sem se neke nedelje odpeljal iz Ljubljane na Štajersko na neko narodno slavnost. Tam pa me je ogovorila lepa, mlada, krasno stasita gospa.
»Mar me ne poznate več?»
Res je nisem takoj spoznal.
»Ali saj eva se vendar pred leti vozila skupaj na Dunaj! V D. razredu in imenitno cva soala!»
O, takrat sem se domislil. »Zares! Vi...! O, danes ste še lepša! Tedaj sva bila oba še zelo mlada.*
»In še zelo neumna, da!* je pritrdila in ee zasmejala, kakor bi zapelo deset srebrnih zvončkov.
»Hajdite, gospod doktor, da vas predstavim svojemu možičku!* — Vze ia me je pod pazduho in me odvedla k mizi honoracijorjev. — »Ali se spominjate. kako sem se zasmejala. .. takrat na vlaku, preden sva zaspala?*
»Gotovo. Čisto natančno 6e spominjam,* sem priznal.
»In vprašali ste me, čemu se smejem. Hahaha! Vidite, od takrat šele vem. kakšni tepci so — pošteni moški!*
Zopet je zazvončkljalo deset ere brnih zvončkov, jaz pa 6em gleda' strašno bedasto. A že me je predstavljala: »Evo. možiček, tole je pa gospo:«, dr. K. iz Ljubljane — moj dobri zrn nec iz mladosti.*
Jaz pa se nisem vozil nikoli več sair z lepo gospodično in gospo... Da, da Aškerc je bil modrijan.
Zdaj pa povejte, kaj bi bili govorili ljudje o tem juristu in o tej gospodični' In priznajte, da je imela dama strašna prav, ko se je smejala obakrat: n? vlaku in na veselici.
Toda k sreči je vendar človeštvi zmerom o nepravem času neumno. Ker sicer bi ne bile vse te Ibsenove, Dums sove, Strindbergove, vse te modem-drame prav nič zanimive. Pamet vendarle izjemna in zato tragična. Nc-umno6t pa je navadna in komična, poštena in zato tako zabavna. Zato sem z vso dušo a, nempnost in odklanja«) iraadčnostl	Proteos.
)
Mejam?, nale sodelovanje je pretesno, da
bi posamezni igralci, plesalci rli slikarji •-ahtevali, da se nj:hovi uspehi pokažejo - kosami®. Mi smo iskrena zajednica iskre-: >10 človečanske intimnosti.*
Jasnejše umetnik in režiser Stanislav-1 pač ni mogel govoriti.
jubilejni koncert Glasbene Matice v Ljubljani
Spored sinfoničnega koncerta orkestralnega društva Glasbene Mstice v Ljubljani s sodelovanjem g. Ivana Levarja in članov orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani, ki se vrši v soboto, dne 16. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union pod vodstvom kons. prof. g. Karla Jeraja, obsega te-le točke:
1.)	Dr. Benjamin Ipavec: I. stavek se-wnade za godalni orkester (Allegro mo-■ierato).
2.)	Stanko Premrl: Božična suita, za veliki orkester. (Prvič izvajano), a) Pre-Indij. (Advent, pričakovanje Odrešenika). b) Noel: (Božič, rojstvo Kristusovo), r) Pastoralni Scherzo.
3.)	Anton Lajovic: Adagio, za veliki orkester.
4.)	Karel Jeraj: Lepa Vida. Malodram-*fca skladba v narodnem tonu. Deklamira g. Ivan Levar.
5.)	L. M. Škerjane: Odlomki iz godbe k »Žlahtnemu meščanu*: a) Andante mol-rn. b) Pocco marziale. e) Lento. č) Tempo di Menuetto. d) Gallop.
6.)	Emil Adamič: a) Tatarski ples iz cTatarske suite*. b) Mož z medvedom, iz snite *Iz moje mladosti*, c) Scherzo. (Po-rrkan ples). Prvič izvajano.
Omenjene skladbe so vse izvirna slovenska dela domačih skladateljev, izmed katerih dve do sedaj še nista bili izvajani, vse druge pa v zasedbi, kakoršna bo sedaj, še na nobenem koncertu niso bile izvajane.
Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sedeži po 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 3 in ? Din.
Zveza kulturnih društev v Ljubljani
Igre, ki jih ima Zveza kulturnih društev na razpolago za včlanjena društva, nadaljevanje poročila v »Jutru*, št. 248., /, dne 19. oktobra 1922.
23.)	»Miklavžev večera (dr. Iv. Lah), t roška igra, 3 osebe, dva angela, Miklavževo spremstvo.
24.)	»Mladost« (Maks Halbe—A. Gra-•iar), ljubezenska drama v 3. dejanjih, H oseb, dejanje se vrši v poljskem okraju ispadne Pruske.
25.)	«Vražja ženska« (SchOnherr), dra-iim v 5. dejanjih, S osebe, preprosta sce-n vi ja, ena soba.
26.)	«Valenska svatba« (L. Ganghofer —M. Brociner—dr. Alb. Češarek), igrokaz v 4. dejanjih, 17 oseb, kmetje, kmetice, cigani, gostje, vrši se v sedanjem času v Rumuniji, težka scenerija — za večje fldre.
27.)	»Don Pletro Caruso« (Robert "Sracco—Emil Kralj), drama v enem de-
anju, tri osebe, ena navadna sobica. Igra s-kratka in lahka. Vrši se v Neapolju.
28.)	«V dolini« (Don Angelo Guincra . —R. Perušek), drama v 3. dejanjih,
i2 oseb, preprosta scenerija, lahka igra. " 29.) «Deseti brat« (Jos. Jurčič—Fr. Go-.vtkar). ljudska igra v 5. dejanjih, 22 oseb, kmetje, lovci, gonjači.
30.)	»Golgota« (Sergjan Tucič). drama y 3. dejanjih, 15 oseb, 6amo ena ženska, lepa igra.
31.)	«T3t» (drama v 3. dejanjih, 7 oseb, Ive ženski, scenerija nekoliko težja).
Društva, ki imajo izposojene igre več kakor mesec dni, prosimo, naj nam jih nkoj vrnejo, ker bi sicer morala plačati -ivojno pristojbino. Posebno prosimo, da :«am se vrnejo prej ko mogoče igre: •Sladkosti rodbinskega življenja*, »Pri tijelem konjičku*, »Čez leto dni*, (Čitalnica Gorenja vas), ker društva že dolgo čakajo nanje.
Drobne vesti
Razstava slik gospe Antonjete Bog- j danovič-Cetineo. Priznana dalmatinska i slikarica ga. Antonjeta Bogdanovič. Ce-tineo je priredila v ljubljanskem muzeju razstavo svojih del v korist slepih vojnih invalidov. Otvoritvi, ki se je vršila 9. t. m. dopoldne, sta prisostvovala tudi g. pokrajinski namestnik Hribar in g. podnamestnik dr. Baltič. Razstava obsega 23 del, prav raznovrstnih po nastanku, obsegu in koncepciji, razteza se na portrete, pokrajine, tihožitja in dve uspeli slikarski kurioznosti. (»List papirja* in »Madona* z lilijami*). »V mraku* je zanimiva študija luči po vzoru hohnd-skih mojstrov, a tudi ostali portreti (pred vsem »Stari hajduk z Velebite* in »Stara Dalmatinka*), so izdelani krepko in učinkovito. Ugoden dojem puščajo tihožitja in osnutek dobro koncipiranega pe.saža »Dubrovnik*, med ostalimi sižeji pa je efektno »Valovito morje*. Ga. An-tonjeta Bogdanovič. Cetineo je učenka starejše šole in r.o sega po novejših sredstvih, a vseeno se igrajo prikupna njena deia s tradicionalno tehniko in klasično umerjonostjo. Razstavo posebej | priporočamo zaradi humanitarnega namena, saj je tudi vstopnina prav ne- , znatna.
Oton Župančič: Mlada pota. V založbi »Jug* v Ljubljani je izšla te dni velika izdaja Zupančičeve zbirke: Mlada pota. Knjigo krase risbe akad. slikarja Gvi-dona Birolle ter je najprimernejše darilo za božič. Knjiga se dobiva v Ljubljani v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonično družbe) in stane trdo vezana 16 Din. Dobi pa se samoumevno tudi po vseh knjigarnah.
Češke pravljice. Poslovenil Ivan Lah, ilustriral Rajko Subie. V Ljubljani. Str. 68. Cena vezani knjigi 13 Din. — Bo-žena Nemeova je gotovo eno izmed prvih imen češke literature sploh, zlasti pa 5o češke mladinske. Slovenska mladina pozna njeno prekrasno »Babico* in pa dva zvezka pravljic v prevodu drja. L. Pivka, ki tvorijo brezdvomno najbolj priljubljeno čtivo naše mladine. — Podjetna Učiteljska tiskarna v Ljubljani je gotovo ustregla mladini, da jih je izdala j sedaj še en zvezek v prevodu dr. I.Laha. , Zbirka obseza 9 pravljic B. Nemcove ter ; po eno K. J. Erbena in dr. Tilleja. Vse 1 so pravi biser otroške poezije in jih bo mladina pozdravila prav s tistim veseljem, kakor že dosedanje. Zbirko je bogato okrasil naš mladi grafik R. Šubic, ki stopa s tem delom šele drugič pred širšo javnost, a obeta postati že sedaj eden prvih naših ilustratorjev. Učiteljska tiskarna je poskrbela tudi za elegantno zunanjo opremo, zato knjigo toplo priporočamo.
Knjige Slovenske šolske matice za leto 1922 so malone dotiskane in se pri-čno razpošiljati ljubljanskim članom v najkrajšem času. Izdajo se štiri knjige in sicer: 1.) Zbornik, 2.) Fink: Ukoslovje zemljepisja, 3.) Pivko-Schaup: Telovadba 3 zv., 4.) Benkovič: Rastlinski imenik. Članarina znaša 20 Din, dijaki plačajo polovico. Ustanovniki plačajo enkrat •100 Din, stari ustanovniki pa morajo doplačati 200 Din, ali pa vsako leto polovico letnine. Prijave članov in vplačila je nasloviti na poverjenika Rado Gruma uč'telja na Ledini. Komenskega ulica.
Cenik krjig svoje založbe je izdala za božič »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Seznam obseza vse, prav mnogoštevilne knjige in publikacije, ki jih je izdala Učiteljska tiskarna, in navaja v kratkih obrisih tudi program, ki si ga jc začrtalo založništvo za bližnjo bodočnost.
Jubilej treh srbskih umetnikov. Proslava 40'.etn:ce največjih srbskih dra-matskih umetnikov se je izvršila v sie-do izredno častno. Uprizorili so dramo »Fromont in Rissler*, ki se je začela z nagovorom načelnika umet. odelenja, g. Branislava Nušiča. Nušič jo izročil jubi-larjem gg. Mil. Gavrilov ču, Savi Todo-rovieu in Iliji Stanojeviču redove Sv. Save III. stop. Nato je govoril upravnik pozorišta g. prof. M. Groll, v imenu zagrebškega kazališta je čestital operni ravnatelj "g. Konjovid, v imenu ljubljan-
skega gledališča dramski ravnatelj gosp.
Golia, v imenu hrvatskih igralcev g. Freudenreich, za osrednji odbor Udtuže-nja jugoslovan. igralcev in pevcev g. M. Markovič in končno v imenu beograjskih tovarišev g. Bogič. Zagrebški glumei so na čast jubilarjev izročili 100.000 K kot temeljno glavnico za zgradbo penzijske-ga doma glumeev. Operni orkester je sviral Biničkega skladbo »Iz moje do-movine*. Kralj in kraljica sta predstavi ves čas prisostvovala ter sta povabila v dvorno ložo vse tri jubilarje in jim čestitala. Naslednjega večera je v gledališču predaval o jubilarjih g. Branisl.iv Nušič ter podal obris zgodovine srbske dramat. umetnosti. Nato se je igrala vnovič drama »Fromont et Rissler*, v kateri so imeli jub larji glavne vloge. — Beograjska občina je poklonila jubilar-jem 20.000 Din kot svoj dar.
13. zvezek Male Pesmarice je izšel.
V	njem je natisnjena skoro že pozabl e-na lepa »Podoknica* Avgnsta Lebana. Zbori in četverospevi je bodo gotovo veseli. Cena številki je 1 in pol Din. Dobiva. se v Zvezni knjigarni, Marijin trg Jt. 8. Ljubljana.
Triumf češke filharmonije na Dunaju
V	veliki dvorani dunajskega Konzertve-reina se je vršil dne 5. decembra koncert praškega slavnega orkestra »Češki filharmonie*. Izvajal se je Smetanov ciklus »Ma vlast*. Dirigent je bil V. Ta-lich. Koncert je imel naravnost triumfalen uspeh.
Janačkova opera «Katla Kabanova«. Dne "0. novembra 1922 je uprizorilo praško Narodno divadlo prvič L. Janačkovo novo oporo »Katja Kabanova*. V Brnu eo to epero uprizorili prvič že lani v je-
I seni. Libretto ee po Ostrovskega ruski ! drami »Vihar*. Janaček je dramo črtal : in ustvaril iz 5 dejanj tri ter osredotočil svojo opero na glavno osebo, Katjo, nesrečno ženo Kabanovo, ki ljubi trgovca Grigorijeviča. Nesrečnica se končno utopi v Volgi. Avtor »Jenufe* je dosegel zopet sijajen uspeh pri občinstvu. Kritika pa trdi, da je na pisana glasba man je s srcem, nego z intelektom ter da je proračur.ana preveč na zunanji efekt.
Arkadij Averčenko: «Igra s smrtjo«. V Pragi so na vinogradskem odru te dni imeli prem jero ruske komedije, ki jo je napisal ruski znani humorist Averčenko. Komedija ima tri dejanja ter je baje zelo zabavna, efektna, a tudi banalna. Rus je v Pragi pogorel, ker je Pražane baga-toliziral. Publika pa je bila jako zadovoljna, ker se jc dovolj nasmejala.
•Jugoslovenska Njiva«, časopis za umetnost, kulturo, narodno piosveto, politiko, socialno znanost in gospodarstvo. Izšla je 7. številka s sledečo vsebino: fiišid Feido, Uoči konfeiencije u Opatiji (Svršetak); Rikard Katalinič-Je-retov* Opatiji; Nikola Fink: K stogodiš-njici rodjenja Ivana Mendela; dr. P. Bu-lat: Jugoslovcnstvo i civilizacija; Vladoje Dukat: Spomeni Vincentija Kalafatiča. Umjetnost: Zdenko Vernič, lludožcstve-niki; Božo Lovrič, Pjesmi D. Angjelino-vida; A. Sch., Izložbe slika; A. Bonifačič, Miloš Crnjanski, Dnevnik o čarnojeviču; i Jelena Gjukič, Samuel Tavlor Oolcridge, I Nauka; dr. S. Bosanac, Daničičeva slava u Akademiji; M. Rešetar, Unif kacija na-1 šega pravopisa; Arsen Wenzelides, K. P. Dominkovid, Pilci i ktžine; Politika; J. D. Unutrašnja politika; Diplomaticus, , Pregled spoljne politike.
Vzllc vsemu pa je Japonka vedno sladka, tiha, prijazna žena. Strašno, Evropej-kam naravnost nerazumljivo suženjstva ženstva kaže najlepše uspehe. Japonka, ki ima neprestano resnično velike vzroke postati Ksantipa ali maščevalna lovača, ostaja angel in vzorno zvesta žena. Ja« ponka ima naravnost ogromno otrok ter je prirastek prebivalstva menda med vsemi narodi največji.
Japonska dekleta so brez volje ter razpolagajo ž njimi roditelji kakor z nemo stvarjo. Reditelji odJajajo sami svoje hčere v javne hiše. Očetje prodajajo ali oddajajo svoje hčerke tem hišam na določeno dobo. Japcnke so nad tem seveda nesrečne ter se vsak mesec usmrti 40 do 50 mladih deklet s samomorom, ker ne morejo vzdržati v peklu nemoralnostt Japonci pač nimajo nobenega čuta za spolno moralnost.
Tako je poezija Japonske, ki Jo poznajo Evropejci le po romanih in operah, v resnici za Japonke večna tragedija is sramota.
Iz življenja In sveta
Moderna Japonska
Ludovic Naudcau je izdal knjigo »Le Japon moderne*, ki jo je odlikovala francoska akademija. Naudcau piše: Vsi Japonci so oženjeni. Ko so še dečki, jim roditelji že izberejo dekle, ki postane žena. Toda ta žena se zove Okusan Kanai, kar pomenja damo notranjega doma ali hišni predmet. Njena naloga je, možu streči, ga zabavati, vzdrževati v hiši red ter mu narediti čim več otrok. Matere doje otroke dve leti, včasih celo dve in pol leti. Japonska mati je otrokom najvišja avtoriteta. Vzgaja jih popolnoma sama ter se bavi z njimi včasih do njih ženitve ali možitve. Mati jim vzbuja vsa plemenita čustva, jih uči samozatajevanja, odrekanja, ljubezni do domovine in vladarja ter je le japonskih mater zasluga tisto čudovito junaštvo, s katerim se odlikujejo japonski vojnikl. Mati spremlja otroke v šolo, se opetovano posvetuje z učitelji, prihaja cclo sama v razred poslušat pouk ter izvršuje doma z otroki domače naloge. Po šolah stoja poleg šolskih desk rezervirani sedeži za japonske matere. In vendar nima japonska mati nobene pravice do otrok. Ako se za pouka loči od svojega moža, pripadajo vsi otroci vedno le možu. Po ločitvi nima mati nobenih zvez več s svojimi otroki. Vrne se domu k roditeljem in je za večno ločena od onih, ki jih je rodila in tako vroče ljubila.
Zakonska žena mora vsako jutro vstati pred možem. Mož jč vedno sam ter je posebna odlika za ženo, ako jo povabi, naj prisede. Kadar gre Japonka z možem na izprehod, se ga ns sme okleniti pod pazduho, niti ne sme stopati ob njegovi strani, nego mora iti za njim. Še dandanes bi v Tokiju smatrali ženo za predrznico in nedostcjnico. ako bi se vedla drugače. Ako mož ostane ponoči v mestu, žena ne sme leči, predno se mož ne vrne; čakati ga mora, da ga pozdravi in mu postreže. Ljubosumnosti nikakor ne sme kazati, ker to bi bil znak slabe vzgoje in bi imel mož poved ločiti se. Tašča ima v hiši često največjo moč. Njo morata poslušati sin - mož in žena - sinaha. Japonske matere obdrže svoj vpliv nad sinom do smrti in večkrat se pripeti, da se mora sin ločiti od žene, ker je ne mara tašča.
Japonska žena je torej še dandanes prava sužnja. Vzlic temu mora biti vedno dobre volje, vedno humorna in postrež-ljiva.
Japonci pa so jako nezvesti možje. Zahajajo v ča.iarne ali restavracije ter si naroče gejše, ki so muzikalne, pevke ali plesalke, ter večkrat mnogo izobraznsjšc in zabavnejše, kakor zakonske žene. Včasih povabi Japonec svoje prijatelje tu.li na svoj dom, a ž njimi tudi vesele gejše. Zakonska žena mora vse z največjo ljubeznivostjo in spoštovanjem prejemati ter jim postrezati. Diskretno stoji v ozadju, ter pazi le na to, da je postrežba dobra. Ako se mož upijanl in si dovoli intimnost do plesalke, pevke ali glasbenice, se mora žena le smejati ter se zadovoljiti z zavestjo, da je ona vendarle gospodinja in mati otrok svojega moža.
Konkubinat ali celo mr.ogoženstvo ie za Japonce tipično. Cesar Mutsuhito ie imel pet priležnic; med njimi je imela ena dečka, ki je postal prestolonaslednik, ksr cesarjcva prava žena ni imela otrok. Teti pet priležnic je dalo »Sinu solnca* 20 »solnčec*. Bogataši imajo do 40 priležnic. Nekateri vzdržujejo svojim metresam posebna stanovanja. Japonske novine «Yo-rozu Choho* so leta 1898. začele borbo proti tej nemoralnosti japonskih mož ter so imenoma navedle 493 znanih odličnja-kov, ki so imeli konkubine. Navedle so tudi imena teh.
Cim višjo socialno stopnjo doseže Japonec, tem več ima priležnic ali tembolj pogosto zahaja v čajarne k gejšam. Japonec se loči od svoje žene za vsako malenkost. A prav tako se tudi urno z ženo spravi. Izmed sto zakonov se jih loči okoli 50; toda nič novega ni, da se možje in žene tekom življenja znova pobotajo petkrat do šestkrat. V starih časih je mož poslal ženo domu rediteljem, in zakon je bil ločen. Dandanes se izvrši ločitev for-malnejše, na evropski način. Novi zakon iz leta 1898. dovoljuje ločitev le po medsebojnem sporazumljcnju. Toda japonska žena nima nikdar energije, da bi se uprla možu. Uda se in gre. Stare navade so pač močnejše, kakor moderni zakon, in suženjska narava Japonke se ne zna okoristiti niti s svojimi pravicami.
V domovini polarnega človeka
Znano je, da tndi ledene puščave skrajnega severa niso brez človeških prebivalcev. Prebivalstvo Grenlandije, ki je oporišče in izhodišče mnogih uspešnih polarnih ekskurzij zadnjih desetletij, je kolikortoliko že znano iz potopisov raznih raziskovalcev, zlasti pa iz spisov ICnuda Rasmussena, drznega danskega raziskovalca, ki je sam rojen Grenlan-dcc. Z ljubeznivim zanimanjem za svoje rojake je Rasmussen očrtal živlienske rarmere tamkajšnjega prebivalstva.
Prebivalstvo ogromnega, z večnim ledom pokritega otoka, ki se razteza od 60. do preko 80. stopinje severne širine, pa ni enotnega plemena. Ze kot deček je Rasmussen v svoji greniandski domovini slišal pripovedovati o polarnih prebivalcih otoka, znanih pod imenom Eskimo, ki žive na skrajnem severu otoka, katerih pa južni Grenbndci nikdar niso videli. Ločeni so namreč od svojih južnih rojakov po neprestopnih, nad 1000 metrov visokih ledenih pregradah in je torej mogoče le po morju prodreti do njih.
Nedavno je Knud Rasmussen izdal krasno delo o svoii drugi ekspediciji (1916. do 1918.) pod nadovom »Iz domovine polarnega človeka*, iz katerega dobrodelno odseva njegova ljubezen do tega sicer maloštevilnega, a inteligentnega narodiča. Poteklo je sto let, kar je kulturni svet prišel v dotiko s plemenom Eskimo. Prvo poročilo o njem pač poteka iz leta 1616., ko je Baffin odkril to polarno pokrajino, v dotiko s tem severnim plemenom pa je stopil šele James Ross leta 1816. O domovini polarnega človeka so so Širile dotlej v južni Grenlandiji bajne govorice: o lju-dožreih in nevarnih lovcih, ki prebivajo visoko gori v domoviu severnega orkana. kjer vlada večna noč in kjer nobeno poletje ne staja večnega ledu. Veren svojim načrtom iz mladostnih let je Rasmussen ponovno obiskal polarnega človeka v njegovi domovini, je nekaj let živel skupno z njim, pohajal s polarnim možem na lov in bil kot prijatelj in lovski tovariš sprejet v plemensko zve/o, ki šteje le 250 glav. Poznal je vsakega otroka po imenu in do dobra spoznal tecra človeka, ki se od mladih nog do groba bori s strahotami polarnega podnebja.
Polarni Eskimo nima stalnega bivališča: nomad je, ki sledi svoji lovski divjačini. Tako prične polarni Eskimo svo;« življenje na potovanju in na potovanju ga tudi konča. Ze kot novorojenec spremlja svojo mater v nahrbtniku. Nikdo se ne ozira na letni čas in že v zgodnja mladosti se polarni malčki utrde v neusmiljenem mrazu. Pogosto motajo jokajoče malčke nositi preko divjih ledenikov. po temi in mrazu, in cilj težavnega potovanja je mrzla, ravnokar prirejena snežna koliba.
Primerno oblačilo je torej največjega pomena. Zena ima nalogo, da napravi in oskrbuje možu obleko, dočim mora mož
Iv. Pregelj 5 Peter Pavel Glavar
Kranjski prof. dr. Iv. Pregelj je plodovit "> — takoj naj pripomnim — nadarjen pisatelj. Se več: umetniško prizadeven poet je, ki zaslužuje pozornost tudi v naprednih literarnih krogih.
Dr. Pregelj je rodom iz Sv. Lucije ob "oči, torej Goričan, ožji rojak Gregorčičev, Krilanov, Gradnikov L dr. Samorasli pisatelji so nam vzrastii na solnčni goriški grudi, možje z južnjaškim temperamentom čuvstva in izraza ter svojega stila. Ne poznam dr. Preglja, niti ue vem njegovega življenjepisa. Čital pa njegovo izpoved, da je »vzrastel po Sobroti katoliškega duhovnika*. In kar vem čital njegovih spisov, dokazuje, da ie mož katoliškega »prepričanja* in da proslavlja katoliško vero ter katoliško dobro duhovščino. Deluje torej tz hvaležnosti. Hvaležnik pa je vedno poštenjak.
Iz dr. Iv. Grafenauerjeve zgodovine posnemam, da je blizu 40 let star, da se učil pri Francozih, pri Italijanih (Dan-Šeju) in pri krščanskih mistikih. Sprva 59 pesnil, zlasti lirski, ne vedno srečno; kes ne je je pisal balade v prozi ter začel priobčevati v Koledarju Družbe sv. Motorja krajše povesti iz kmetiškega življenja, nato daljšo povest »Mlada Breda* '1913.1 uj nekaj novosti r verzih. Pousm
se je oklenil »Doma in Sveta*, ki mu j je postal (od leta 1915. dalje) poleg Finžgarja in Detela glavni sodelavec. V tem mesečniku je priobčil zgodovin- | ska romana »Tlačani* (iz tolminske zgodovine 18. veka) in »Zadnji upornik* ' (kot nadaljevanje prvega) ter zgodovinsko tolminsko povest iz 16. veka »Plo-banus Joannes*. Naprsal je tudi nekaj ' esejev. Sedaj je izšla v 75. zvezku »Slov. Večernic* njegova zgodovinska povest iz 18. veka »Peter Pavel Glavar, lanš-j preški gospod*, napisal pa je tudi operni libretto itd.
Od leta 1909., ko je pel v »Domu in Svetu* še kot »I. Mohorov* in je izdal svoj začetniški pesniški zbornik »Romantika*, je Pregelj doslej krasno napredoval. Osamosvojil so je v stilu ter si pridobil v tehniki neko značilno jedr-natost in odrezavost. Bogat narodni jezik piše, a često tudi nerazumljiv. Literarnih petrefaktov, ki so mu jih očitali pred 12 leti, se še ni povsem otresel, rad uhaja v latinske in laške citate, loka-lizme, v cerkvene bukve in simbolike, toda njegovo pripovedovanje jc zgoščeno, opisi poetski, karakterizaci.ia oseb je ostra ter teče njegova epika urno.
Pri Plebanusu in Glavarju pa zgodovinsko ozadje jed7a označuje. Dr. Pregelj zahteva od čitatelja, da pozna zgodovino in osebe dotičnega ožjega miljd-ja ter dotične dobe vobče prav tako, kakor iih oozna oi&atolk To ie ka inada
izključeno in zato čitateli marsičesa ne razume in se tudi po večkratnem pre-biraniu ne more orientirati. Vsaka zgodovinska povest mora biti vendar postavljena na široko podlago in kazati, kako" jo zunanji svet vplival na dotični izrezek našega življenja. Pri Pregl.u pa imam občutek, da sem zašel na neznan otok sredi morja.
Kar mi je na njegovih spisih posebno vieč: naši so, zajeti iz naše zgodovine, našega naroda. Zato se njegovi spisi radi čitajo. Nekaj zdravega in krepkega ve:e iz njih.
Tudi povest o Petru Pavlu Glavarju bodo 1'udie radi čitali. O n!«m je prinesel evojčas »Ljubljanfki Zvon* zanimivo biografijo in tudi že Dimitz je objavil Glavarjev življenski roman. Doktor Iv. Pregelj pravi, da .je »katoliškemu slovenskemu duhovništvu na čast popisal iz starih knjig te zgodbe lanš-preškega gospoda*. Tudi svoj namen izpoveduj: Imel je pri pisanju t:ho željo, i naj bi bila ta povest »v vedro zabavo : in pouk našemu ljudstvu v dnevih pre-; izkušenj in trnjeve poti našega dobrega i duhovništva*.
| P. P. Glavar je bil sin neznanega očeta in neznane matere. Najden ček. V Komendi je bil rojenec Ba?a:evih, pnšel j« na samostansko latintko iolo v Ljubljani. nato v Gradcu, kjer je abiolviral teologijo, si kot nezakonec po "učnem .Dolovaniu v Seni n«. Malto in otok
Asccli težko priboril dispenzo ter bil na Trsatu po senjskem škofu posvečen za duhovnika. Hkratu je postal upravitelj malteške komenue v Komendi in vikar, končno župnik.
Bil je čebelar, kmet in sadjar, zlasti na oče vsem revežem in s:rotam. Sezidal je šolo, nastavil dobrega učitelja in 1 zgradil v Tunjicah cerkev 6v. Ane. Imo-vit je bil in si kupil lanšpreško graščino, kamor se je na stara leta preselil.
Romantično se je Glavar narodil, romantično se je preboril do svojega poklica in romantično je umrL Njegov brat po dojilji, kmeta Basaja sin Jernej i je postsl poveljujoči general v Karlov-cu. Ta general Jernej Basaj je prišel nenadoma posetit na lanšp:e?ko graščino nekdanjega tovariša, župnika Glavarja. Veselo "sta prijatelja kramljala o mladosti in življenju. A še isto noč je zadela debeluha generala kap in 12 dni nato je umrl tudi Glavar. Vse svoje imetje pa je I volil bolnikom, vdovam in sirotam.
Vs' zgodovinski viri pripovedujejo, da
1 je bii P. P. Glavar (• 1721-, t 1784.) izreden talent, mož silne energije, plemenitega srca in naprednega duha. Poslovenil je Ant. Janševo razpravo o Čebel-nih rojih in jo naročil izdati. Toda razprava je ostala v rokopisu po knvdi duhovnika Tomelja (Jos. Tomelli), ki je bil Glavarjev gojenae in naakdndt v Komandi
To romantično življenje je obdelal dr. Iv. Pregelj v lepi, vseskoz napeti romantični povesti. Toda omejil se je do dobe, ko je Glavar dosegel svoj duhovniški cilj. Vse nadaljno življenje tega dobro'nika in kulturnega reformatorja je žal odpravil na št;rih straneh. Tako je opisal pač zelo obširno Glavarjevo otroško in mladostno dobo. a jedva skiciral njegovo delovanje in življenje v zreli starosti. Skoda. *
Ze samo Dimitz podaja na str. 201., IV, dovoli snovi _: še trikratno potovanje na Malto, potovanje po Italiji, bi-! van':e v Rimu. avdrenca pn papežu, svetinje svetnikov v Katakombah, dal;« upraviianje Komende in viteškega pc-^t^ Glavarjeva humanitarnost, slovo od'plemenitega komendatorja, karak-terizacija Tomelja in končno Glavarjevo umno kmetovan;e na graščini — torp; Se ogromno snovi! In dogodke po svetu, v državi ter v naši ožji domovini v dob 1721. do 1"84. je Prpgelj sploh ignoriral Tako je ostala Preglieva povest tora z ogromno glavo, močnim trupom. • brez rok in nog.
• V »Ljub. Zvonu* je leta 1885 profesor Ivan Verhovec temeljito in kritične popisal P. P. Glavarjevo življeij« pc 1 Rechfeldovem TEivotop su, J. H. Strati I loTem rokopisu in po pismih Te«ta?err& I te iz posesti J. Lombergerja. Tam j«
1 gradiva Im u novo DOvesi.
kot lovec skrbeti za prehrano svoje rodbine. Vsa obleka severnega Eskima obstoji, umevno, iz kožuhovine. Na razpolago jim je lovski plen z najgorkej-•imi kožami. Na golem životu nosijo -rajce iz ptičjega perja, nad to gorko srajco pa kožuhovino morskega psa, pozimi pa kožuhovino iz kož modre lisice, ki daje najgorkejšo kožuhovino polarnemu človeku. Za hlače jim služijo medvedje kože, za škornje pa čedne, od mraza- pobeljene kože morskega psa, podložene z zajčjo dlako. 2enska obleka ie od moške le malo razlikuje. Le hlače io za ženske prirejene iz- lisičjih kož in so krajše kakor pri moških; ženski škor-nji pa so skoraj tako dolgi, kakor je dolga noga.
Za zimska bivališča jim služijo male hišice s kupolasto streho, napravljeno iz velikih kamnitih plošč, sestavljenih tako, da plošče ne potrebujejo nobene opore. Navadno biva vsaka rodbina zase. Vhod v hišico je prav nizek in se prebivalci le režko splazijo vanjo. Stene so obložene s kožuhovino in je notranjost teh hišic razmeroma udobna. Iz kamnitih plošč pripravljeno ležišče zavzema velik del sobe in je obloženo z debelo plastjo duh-tečega sena. Za odejo služijo medvedje in losove kože; svetlobo in gorkobo pa dajejo kamnite svetilke, v katerih gori ribje olje. Te svetilke razvijajo tako veliko gorkoto. da stanovalcem navadno zadostuje Adamov kostum. Slab zrak odhaja skozi malo odprtino v strehi. Hišice pa grade tudi iz sneženih plošč, ki ?!užijo tudi kot gorka, s kožuhovino oblo rena bivališča. Za dobo kratkega poletja pa biva polarni človek v šotorih, narejenih iz kož morskih psov.
Noben Eskimo ne biva dalj kakor leto tfni v istem kraju. Neko čudno hrepenenje za žene v nove kraje in v nova lovišča. Povsod se prilagodi ostremu podnebju in živi v nekakem komunističnem razmerju s 6vojimi sosedi, 8 katerimi živi v prijateljskih razmerah. Tesna vez abjema posamezne rodbine in ljubeznjivo občevanje v domačem krogu se tudi na skrajnem severu ne pogreša.
Športni vestnik
Možje v otroški postelji
Da bi ženske rodile, njih možje pa ležali v otroški postelji, pri nas ni več v navadi. Mogoče pa da je bilo poprej. Kajti še dandanašnji je na kmetih običaj, da žene pijejo kurjo iuho, njih možje pa se goste z kuretino in z vsemi darovi, ki jih prinašajo sorodniki in botri otročnici. Potopisec Marko Polo pa je opaža! na inžnem Kitajskem, da žena hitro po porodu vstane iz postelje ter gre na domače delo. Njen mož pa leže k dojenčku ter leži celili 40 dni, oskrbuje otroka, a žena dojenčka le doji. Enak običaj ie pri Dravidih v južni Indiji ter pri Ainih v skrajni vzhodni Sibiriji. Bathelor piše o njih: Kadar se narodi otrok, mora ostati oče doma ter ne sme prvih 6 dni okusiti nobene opojne pijače, se ne sme udeleževati nobene pojedine ter ne sme hoditi na lov. Aini so namreč mnenja, da izhaja vse otroško duševno življenje od očeta. Zato mora očetov duh prehajati v prvih dneh na otroka in mora biti oče v tej dobi pameten in trezen. Oče mora biti 6 dni popolnoma miren, da ne dobi otrok različnih bolezni. Ako se oče ne bi držal teh naredb, bi spravi! otroško življenje v nevarnost, a morda tudi svoje. Ta navada nikakor ni tako neumna, saj ima dober namen in je tudi uspeh prijeten za ženo, ker jej mož pomaga v najbolj kritičnem času.
Vest
Neki mož je v bazarju kupil oko sladkorja. Ko ga je prinesel domov, je videl, da je sladkor močno namešan s peskom. Tedaj je tekel jezen v bazar in je kričal: »Gorje sleparju! Jaz mu jn zagodem: 2ko ml ne pošlje takoj dve oki čistega sladkorja v hišo, razkričim jutri na javnem prostoru njegovo prokleto ime!»
Še tistega večera so mu poslali po dve oki čistega sladkorja — vsi trgovci v bazarju.	Roda Roda.
Nogometna tekma
Praga-Dunaj
H koncu jesenske, ali pravzaprav že v začetku zimske sezone se je posrečilo premagati ovire za obnovo stikov med češkoslovaškim in avstrijskim nogometom in v nedeljo se je vršila v Pragi tekma med reprezentancama obeh metropol. Borba obeh državnih reprezentanc je momentano še nemogoča, vendar pa moremo mirno smatrati že to mestno tekmo, v kateri so zmagali Pražani s 6 : 4 (3 : 1) za merjenje športnih sil obeh držav, saj sta tako Praga kakor Dunaj postavila na bojišče svoje najboljše moči.
Zlasti dunajski kapetan se je trudil, da postavi proti Cehom elito avstrijskih nogometašev, v kolikor ga nista pri tem ovirali prvenstveni tekmi Rapid : FAC in Admira : Wacker, ki sta zadržali par prvovrstnih igralcev. Zato je moral moštvo, ki je v nedavni tekmi z madžarsko reprezentanco tako častno zastopalo avstrijske barve (2 : 1), deloma spremeniti. Najtežje je bilo nadomestiti levega krilca Geycrja, ki ie v Budimpešti z Brandstet-terjem v sredini in Kurzom na desni strani tvoril naravnost idealno krilsko vrsto. V Pragi ga jc nadomestil Hakoahnec Pol-lack, ki je sicer tudi prvovrsten igralec, ki pa z Geyerjcm vendar ne more tekmovati. Tudi napadalna vrsta se je morala na desni strani spremeniti. Mesto Kowande je nastopi! izborni Neuield (Hakoah), mesto Wondracka pa Kock (Ama-teure), ki tudi velja za enega najboljših avstrijskih napadalcev.
Sestava dunajskega moštva Je bila torej prav dobra in zato ni čudno, da so se peljali Dunajčanje v Prago polni vere v zmago in so računali v najslabšem slučaju z neodločilnim rezultatom.
Seveda pa so postavili tudi Pražani svoje najboljše borce. V golu je nastopil nenadkriljivi vratar Slavije, v obrambi pa Hojer (Sparta) in Seifert (Slavija), kt veljata danes za najboljša češkoslovaška branilca. Glede krilcev se je pojavila tež-koča, ker do zadnjega hipa ni bilo gotovo, ali bo mogel nastopiti slavni Kada (Sparta). Ko pa je bila negotovost rešena v pozitivnem smislu, in je naposled nastopil v napadalni vrsti tudi znani Ko-želuh (DFC), je postala zmaga Prage nedvomljiva. Uvideli so to tudi Dunajčani in morda je ravno temu dejstvu pripisovati, da so mogli Pražani že takoj v začetku dobiti očividno premoč.
Zanimanje za tekmo je bilo v Pragi izredno veliko, občinstva nepričakovano število — 11 tisoč. Tekmo je vodil berlinski sodnik Koppehel v splošno zado-voljnost. Borba je bila sicer ostra In temperamentna, a vendar vseskozi dostojna, tako da ni bilo čuti pritožb z nobene strani. Kakor že omenjeno, so prešli Pražani takoj v pričetku igre v napad in so vodili že s 3 : 0. Znak vzorne discipliniranosti dunajskega moštva je, da kljub temu in kljub neprestanim navalom Pražanov na dunajski gol v igri niso popustili, ampak nadaljevali z žilavim odporom. Tako so dosegli tik pred polčasom prvi gcl, prešli v začetku druge polovice celo v ofenzivo in že izravnali s 4 : 4. Končnemu navalu Cehov pa vendar niso bili kos in tekma ie po priznanju samih Dunajčanov končala z zasluženo zmago 6 : 4 v polni harmoniji.
Ta rezultat je vnovič utrdil upravičeni sloves Cehov kot najboljših nogometašev kontinenta.
Gospodarska vprašanja
naznanjene, atletski savez ra je te Yme1, Nekaj besedi k namera-
adaHiin hrpzdvomno v kratkem ča-	preureditvi carinsltiii
drugi sledijo brezdvomno v kratkem ča su. Občni zbori pregledujejo bilance svojega dela in tudi bilance svojega premoženja. Prve so, vsaj pri agilnejših klubih, kolikor toliko aktivne, druge menda prav pri vseh daleč pasivne. Ta pojav je žalosten, a je umljiva posledica dejstva, da se rekrutirajo naši aktivni športniki po ogromni večini iz nepremožnih srednjih in delavskih slojev, v premožnih krogih pa še vedno ni pravega umevanja za podporo športa.
Slabo materijelno stanje upliva seveda zelo kvarno tudi na športno delovanje kluba. Pri presoji doseženih sportnin uspehov moramo na to misliti, da ne sodimo krivično. Upoštevati moramo, da je Izredne važnosti že dejstvo samo, da se športna ideja vzdržuje kljub obupnim eksistenčnim pogojem in da pripravljajo organizacije teren za bodočo dobo.
Pri tem pa vendar ne smemo prezreti, da so ovirali športni razvoj tudi drugi nedostatki. Zlasti v pretekli sezoni bi se bil lahko predstavil slovenski šport na večji višini, ako ga ne bi toliko oviral žalosten pojav nediscipliniranosti. Malo je športnih panog ln malo športnih organizacij, ki bi si v tem pogledu ne imele ničesar očitati. Dobro bi bilo, da si organizacije na svojih občnih zborih izprašajo vest in preštudirajo, kako bodo to napako odpravile. Saj gotovo ni resnega športnika, ki bi se nj zavedal življenske važnosti prave, prostovoljne športne di-
pristojbin
V kratkem se imajo preurediti pristojbine, da se s tem zaščiti domača produkcija pred tujo konkurenco. Zadeva je izredne važnosti za gospodarske, pa nič manj tudi za konzumentske kroge. Gotovo je namreč, da bo povišanje carinskih pristojbin za uvoz inozemskega blaga dvignilo domačo produkcijo, šo bolj gotovo pa je, da bodo zaradi izpada inozemske konkurence cene blagu rasle, kar bo zadelo najprej trgovca in s posredovanjem njega — še težje konzumenta.
Industrijski krogi so in bodo brez dvoma zastavili ves svoj vpliv, da dosežejo zase kar največ ugodnosti, to je na eni strani prepoved uvoza za izdelke, katerih proizvajamo zadostno množino doma, ali vsaj povišanje uvozne carine, posebno v primerih, ko domača produkcija kri je le del konzuma — na drugi strani zopet carinske pogodnosti za uvoz v industrijske namene potrebnih sirovin in obratovalnih sredstev. Seveda bodo pri tem kolidirali dostikrat celo interesi in-dustrijeev samih med seboj, ker porablja marsikateri raje kvalitativno boljšo in morda tudi cenejšo inozemsko sirovi-no ali fabrikat, četudi se more dobiti do-tične vrste blaga na domačem trgu.
Naš gospodarski položaj, tendenca za emancipacijo domačega konzuma od tuje produkcije, stremljenje po izravnanju tr-
Ob letnem sklepu
športnih organizacij
V športnem življenju že čutimo zimo. Sezona letnih športov (nogomet, kolesarstvo, lahka atletika, tenis, plavanje i. t. d.) je končana in v ospredje stopajo zimski športi, na čelu jim drsanje In smučanje. Le dobro organizirani klubi nadaljujejo tudi zimski trening letnih panog v zaprtih prostorih, ki pa jih imamo pri nas žal tako malo na razpolago.
Vrstiti so se začeli občni zbori. Nogometni podsavez, Ilirija in Hermes imajo
Kar pa je podal, je dobro. Značaji župnika Roglja, kmeta Jerasa in njegove mete, kotr.endatoria barona Testa-ferrate, Manice, korektorja Matije Ko-lovratarja, rektorja, učitelja Jeronima, Ane Marije Zadonattijeve, padrona Gla-viniča in škofa Henzonija so naslikani mojstrski, brez izjeme vsi hkratu z ljubeznivim humorjem, ki rad nekoliko, i nikdar preveč ne pokarikira, tako da stoji oseba le še plastičneje pred očmi.
V dobro pišem še posebej, da ima Pregelj pogum, govoriti o ljubezni odkrito, brez hinavščine, da imenuje dejanja in osebe s pravim imenom ter da je našel tako plemenite besede v obrambo ne le vseobče toli krivično zaničeva-nim nezakoncem, nego celo izgubljenim ženskam. Dr. Pregelj je mož srčnega obzorja- ki ga tolikokrat pogrešamo celo med najbolj gobezdavimi »svobodo-misleci« in najbolj »naprednimi« — damami . . . Lirske prizore slika brez sentimentalnosti. Tako krasne scenice, kakor je n. pr. ona na str. 61. (od »Potem« do »tiho«), nisem čital zlepa.
Pedagoška tendenca je v Plebanusu fn Glavarju ista: Ciprijan in Peter imata vse pogoje za najboljšo vzgojo in srečno življenje, a se zavržeta in pro-padeta; Juri Stampa in Glavar sta bila ioednika, a sta postala vrla moža.
Dr. Pregelj je na čast dobrega duhov-6iitv» »aaliltaJ ia Janeza Polrabuieia.
tu pa Roglja in Glavarja; in na slavo dobrega kmetijskega ljudstva je ustvaril nekaj lepih značajev. Prav. Toda poleg te njegove upravičene ljubezni ne sme imeti prostora krivična mržnja do meščanov. Na dveh mestih v Glavarju pa se je Preglja močno zapisalo. »Zakaj so mestni ljudje tako hudobni in zasmehujejo kmetiške liudj, ki jih redijo? Presiti so in preveč spočiti! Ne vedo. kaj je hudo na svetu!« čitam na str. 41. In takoj nato, na str. 46. «0, sa-lamenski mestjanski ljudje!... Po kmetu udari, pa če sune nazaj, pa koj krik: kmet je sunil!... Zato pa je... zdaj v šolah sam gr.oj. Saj je! Pa ne kmetski, meščanski je, tisti v lepih capah!«
To je demagogija, ki 6e dobrika tepcem in pokvarjencem. Take nazore goje dandanes le še skrajni omejenci. Ne rečem, da so Pregljevi, a tiskani so desetkratno kvarni in krivični. Ne vem, morejo li naši profesorji priznavati, da so »presiti«, da jih rede« kmetje in da so njih otroci šolski »gnoj« . . . Priznajmo rajši, da sta luč in senca čisto enako razdaljena na vse stanove!
Opozoriti sem hotel naše učitelje na pisatelja, ki zasluži pozornost vsega naroda. »Družba sv. Mohorja« je storila lepo delo, da je izdala povest na čast pozabljenemu slovenskemu talentu.
Fr. G-r.
scipline za razvoj organizacije in športa kovinske bilance in zboljšanju ali vsaj samega.	: ustaljenju naše valute naravnost vele-
Drugi notranji nedostatek, na katerem vajo uvedbo izdatne zaščitne carine, po- | bolehajo mnogi naši klubi, leži v preve- > višanje mnogih carinskih uvoznih pa tu- i liki razdvojenosti članov. Vsi klubi imajo di izvoznih pristojbin. Mnoge dosedanje ' poleg aktivnih športnikov tudi takozva- postavke so se izkazale prenizke. Tuja ;
ne podporne člane, ki podpirajo ali vsai nai bi podpirali klube z rednimi mesečnimi prispevki. Ni treba še le dokazovati, kako velike važnosti za organizacijo bi bilo, ako se ji posreči tudi te podporne č!ane bolj zainteresirati za športno življenje kluba. Občni zbori naj bi zato razmišljali o tem vprašanju in skušali najti pota, kako bi lahko udejstvili edino pravilno načelo, da naj se vsak član kluba na ta ali oni način tudi športno udej-stvuje, seveda v panogi, ki mu pač najbolj prija.
In naposled — last, not least — 5e
besedo o vodstvu organizacije. Vsak klub se mora zavedati, da bodo njegovi uspehi takšni, kakršno bo vodstvo, ki si ga bo izbral. Pri volitvah morajo imeti člani pred očmi, da mesta funkcionarjev niso častna mesta, ampak v prvi vrsti mesta dela. Zato treba izbirati res zanesljive in vnete delavce, obenem pa osebe, ki uživajo v organizaciji vsestransko zaupanje. Posebno velja to za centralne organizacije, katerih uspeh je od vodstva še mnogo bolj odvisen, kakor je to pri klubih. Osrc-dnja organizacija v katerikoli športni panogi ne pomeni nič, ako vodstvo ni na svojem mestu. Pri tem pa ne trpi samo ona sama, ampak tudi vsi v njej včlanjeni klubi, oziroma klubske sekcije. Odločbe predstoječih občnih zborov bodo zato odločilnega vpliva za vso bodočo športno sezono.
Upamo in želimo, da nam prinesejo obračuni občnih zborov o športnem delu v naših organizacijah jamstva za čim najlepši napredek našega mladega športa.	00.
DFC. : Viktorija Žižkov. Našo nedeljsko vest o tej tekmi moramo v toliko popraviti, da je Deutsclier Fussball Club premagal Viktorijo s 7 : 3. Z ozirom na dobro formo, v kateri se nahaja DFC., pri katerem igra sedaj tudi znani internacionalec Koželuh — dosedaj je bil pri TFC. (Toplice) — je zmaga DFC. bila bolj verjetna. Toda naše telefonsko poročilo nam je dvakrat javilo isti rezultat. Napaka se je vsekakor dogodila pri trar.smisiji. Viktorija je bila le v prvi polovici enakovreden nasprotnik DFC., ki je v drugi polovici popolnoma prevzel vodstvo igre.
Mednarodni smučarski kongres v ČSR. Začetkom meseca februarja 1923 se vrši v Pragi mednarodni smučarski kongres in velike smučarske tekme na planinah »Krkonoše«. Zborovanje kongresa pada na dan 5. in 6. februarja In od 7. do 18. februarja se vršijo skupni izlet; In tekme na planinah na Češkem In Slovaškem. Na zaključku kongresa dne IS. februarja priredi pristojno poveljstvo veliko vojaško tekmo na Sumavi. Bližje informacije daje »Svaz lyžaru CSR« v Pragi.
Čehi v Barceloni. Te dni Je igralo kombinirano moštvo češkoslov. klubov Cechie Karlin-Union 2ižkov proti barcelonskemu klubu Espanol. Spanci so vodili že v prvi polovici s 3 : 0. V drugi polovici se je Cehom posrečilo izenačiti in je tekma ostala neodločena s 3 : 3.
Brošuri »Nogomet* in «Nogometna pravila» se dobita med uradnimi urami v lokalu Športne zveze. Narodni dom, po ceni 12.50 Din oz. 25 Din. Na razpolago je le omejeno število. Obe knjižici priporoča Jugoslov. nogom. savez. V brošuri »Nogomet« se podrobno razpravlja o teoriji, tehniki in taktiki nogometa; potrebna je vsakemu igralcu in klubu, osobito ako ne razpolaga s trenerjem. Druga knjižica vsebuje različna pravila in pravilnike Jugoslov. nogom. saveza, njegovih podsavezov in Zbora nogom. sodnikov ter igralna pravila: neobhodno potrebna Je upravam In fukcijonarJem vseh klubov.
produkcija odnosno konkurenca še vedno z uspehom izpodriva domače blago, ker je že stara in uvedena. ICupujočega trgovca vleče sloves tvrdke, pa tudi kon zervativnost pri izbiri trga. Vrhutega proizvajajo inozemske tvornice z nižjimi produkcijskimi stroški, dočim se mora naša še mlada in šibka industrija boriti s težavami v pogledu investicijskih stroškov, plačevati mora primeroma drago svoje delavce, ki pa, še neizučeni in ne-izurjeni, dosežejo komaj tri četrtine delavne kapacitete inozemskega že izvež-ban«ga delavca. Vrhutega mora še mnoge eirovine uvažati za drag denar, dočim jih ima tuja industrija doma. Kjer pa se domače cene in kvaliteta morejo z uspehom kosati z inozemskimi, tam uničujoče pritisne dumping. Češkoslovaška industrija železa n. pr. stavi eksport-ne cene v Jugoslavijo skoro 5 odst. nižje od cen na svojem domačem trgu. Kakih metod se poslužuje avstrijska konkurenca, kaže sledeči primer: Dunajski fabrikant je uvozil k nam blago, katerega izdeluje zadostno množino konkurenčne kvalitete domač industrijee. Da izpodrine domačina, je Dunajčan nastavil nižjo ceno v svojo izgubo, za izkup-ljene dinarje nabavil živila in jih izvozil, s tem pa kompenziral prvotno izgubo in odnesel še lep dobiček. Domačemu producentu, ki piačuje lepe davke in nudi številnemu delavstvu ter njega rodbinam kruh, je naredil s tem občutno škodo. Poleg tega pa je brez plačila v zdravi valuti izvozil precejšnjo množino živil, katerih še za dobro valuto nimamo dovolj na prodaj.
Prospevanje domače industrije množi zaslužek delavnih slojev in onemogoča novim tisočem rodbin boljšo eksistenco, državi odpira nove vire dohodkov, domačemu konzumu pa omogoča, da se kri je doma z večjo in raznovrstnejšo množino izdelkov, ki bi jih bilo sicer treba za drag denar uvažati. Cesa bi si bilo pti dosedanji pasivni trgovinski bilanci, slabi kupni moči našega denarja in pomanjkanju deviz bolj želeti kot zmanjšanje dolga, ki ga moramo delati v inozemstvu za uvoženo blago. Temu more odpomoči le okrepitev in intenzivnejše delovanje lastne industrije. Cemu izvažati eirovine, da jih predela in pri tem dobro zasluži tujec, ki nam jih nato kot gotove izdelke zopet prodaja za drago valuto. Naj dela in zasluži raje domač delavec in industrijee, da bomo mogli kupovati blago doma namesto v tujini za devize, katere si moramd prislužiti r. izvozom živil, kojih potem sami stradamo?
Da more naša industrija uspevati in ge razvijati, ji je izdatna carinska zaščita naisibo tudi z žrtvami, neobhodno potrebna.
Prepoved uvoza ahko pogrešanih luksuznih predmetov ter izdelkov, katere proizvaja domača industrija v zadostni množini in v kolikor toliko zadovoljivi kvaliteti, kakor tudi zaščitna carina na uvoz onih predmetov, s katerimi lastna produkcija ne krije zadostno domač kon-zum, pa se mora uvesti v mejah resnične potrebe in ne brez vsakega ozira na trgovca in konzumenta. Na noben način ne smejo segati zaščitni ukrepi tako daleč, da bi ustvarjali nekak monopol pro-ducenta, kateremu bi bila izročena trgovec ln konzument na milost in nemilost.
Po preobratu 8e je naša industrija v splošnem zelo razmahnila in okrepila. Obrati, ki so pied vojno le životarili, se razširjajo, ustanavljajo se nove tovame, krog raznih vrst izdelkov se vedno veča in kapaciteta ptodukcije naglo rase. Razveseljiv je pogled na razvoj naše lesne, j usnjarske, papirne, kovinske in kemič- 1 ne industrije. Pridružuje se jim še cela I vrsta panog, ki so povečini fele v prvih početkih razvoja. Če bi bili obrati v ve- j rokah, sod vodatvom tehnična ia 1
komercielno izvežbanlh ljndi, bi bilo ft*
tovo utemeljeno upanje, da se nam ne bo treba bati časov, kakor jih je preživljalo gospodarstvo Nemčije ▼ letih po nemško-franeoski vojni, ko je sledil kratki dobi ustanavljanja številnih podjetij njih polom. Zdrava, solidna podjetja, katera ustvarja potreba in jih vodijo spretne in veščaške roke, imajo lepo bodočnost zagotovljeno. Ona so v veliko zasebno in narodno-gospodarsko korist Taka, pa tudi le taka so vredna zaščite Pogrešeno in skrajno škodljivo pa bi bilo, ako bi se ščitila industrija, koje cilj ne bi segal preko stremljenja, za vsake ccno le »zaraditi«, brez ozira na dolžnosti, katere ima in čuti pošten in solidep industrijee do splošnosti. Napačno bi bilo, nuditi pomoč industriji, ki bi bazira-la svoje delo le na golo špekulacijo, kš bi hotela zaslužiti s tem, da delavca iz-žme. konzumenta pa odere. Vsekakor te mora računati tudi s takimi elementi. Komercielno in tehnično neizobražen se gre industrijca; kvišku ga je spravila med- ali povojna konjunktura, ko se nj povpraševalo po kakovosti blaga. Seveda danes, ko konzument ni več zadovoljen z vsakim nadomestkom in z vsako komisno fazono, ko si mora pridobiti pro ducent- odnosno trgovee odjemalca le * solidno in vsaj deloma, zadovoljujočot kvaliteto, če že ne z vabljivo ceno, pa takim elementom prede. Ti bodo kričali po zaščitni carini, da bi vsaj na ta na. čin prisilili odjemalca, da kupuje od njih. Na to, da bi si pomagali s tehnično iz. popolnitvijo obrata, pa ne mislijo, če propade taka ničvredna industrija, ne bo škode.
Tudi se ne sme brez pridržka verjeti trditvam nekaterih producentov. da v pogledu množine blaga morejo kriti potrebo domačega konzuma. Teoretično bi to morda bilo mogoče, a v praksi se pokaže rado nasprotno.
Potrebno je torej, da se temeljito pre. vdari, kdo in v kakšni meri se naj ščiti Za odločitev morajo biti merodajni narodnogospodarski in ne zasebni interesL Težka bremena, ki bodo padla z uvedbo intenzivnejše zaščitne carine na trgovca in še več na konzumenta, bosta ta dv* le tedaj lažje prenesla, če bosta uvidela« da so bili zadevni ukrepi dobro premišljeni, če bosta dobila vero, da bo dose» žen smoter, to je povzdig domače produkcije in s tem izboljšanje našega gospodarstva. Nepregledne škodljive posle, dice pa bi nastopile, če bi pomagale zar ščitne odredbe na noge le življenja nesposobni industriji, katero bi zrušila prva občutnejša gospodarska kriza. Ukrepa naj se zato definitivno šele potomko se je slišal glas obeh plati, ko »o se uvaževale težnje in razlogi producentu trgovoa in konzumenta ter pretehtala ikoda in korist, ki naj jo prinesejo nameravane izpremembe.
TRŽNA POROČILA _
Zagrebški žitni trg. Zagreb, 12. decembra. Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo (v kronah): pšenica 1600 —■ 1640, koruza žolta stara 1300 — 1400, koruza nova v zrnju 800 850, nova umetno posušena 1100 — 1120, rž 1400 — 1450, ječmen za pivovarne 1400 — 1500, za krmo 1200 — 1350, ove? 1080 — 1120, fižol pisani 1450 — 1500 beli 1400 — 1500, moka »0« 2375 — 2450. »2« 2275 — 2350, »4« 2175 — 2250, za krmo 950 — 1000, otrobi drobni 750 — 800, debeli 900 — 1000. Tendenca nespremenjena.
Novosadska produktna borza (12.
t. m.) Pšenica baška 400, banatska 396, ječmen baški 285, oves baški 277.50, koruza baška stara 320, nova 190 — 212.50, fižol 352.50, moka »00« 578.75, «0» 575 «2» 550 — 55375, »6» 465.
DROBNE VESTL —■ Pravica Narodne banke na treljino deviz. Kakor poročajo, se Narodna banka zopet poslužuje pravice na tretjino vseh od bank nakupljenih deviz. V zmislu obstoječih predpisov o devizni in valutni trgovini ima namreč Narodna banka, kakor je znano, pravico od vseh deviz, ki jih dobijo banke, zahtevati tretjino po povprečnem dnevnem kurzu. Banke so dolžne, Narodni bank! vedno ponuditi tretjino nakupljenih deviz. D<v slej se je Narodna banka prav tnalo posluževala te pravice, a sedaj, kakor je podoba, potrebuje banka devize za, krit je državnih dolgov v inozemstvu.
= Obtok bankovcev v Švici se je po izkazu 7. decembra zmanjšal za vsote 32,006.800 na 955,078.670 frankov.
■» Letošnji svetovni pridelek pšenice brez Rusije znaša po neki angleški statistiki 403.864.000 quarterjev (a 217.7 kg) proti 381,049.000 quarterjem v letu 1921. V kilogramih bi znašal torej letoSnji svetovni pridelek pšenice okoli 878 milijonov metrskih stotov. Razni deli sveta so po tej cenitvi pridelali pšenice (v quarterjih; v oklepajih pridelek v letr 1921):
1922
Evropa 126,504.000 Azija 50,606.000 Afrika 9,501.000 Amerika 199,900.000 Avstralija 16,8.3,000 Amerika izvaža letos zelo mnogo pšenice. Kakor je sklepati iz stanja na svetovnih tržiščih, bodo morale cene pšenice km?lu pasti, ker je na glavnih tržiščii ponudba amoffo večja neg» Bftvjgai* vanja.	,
1921 152,015.000 35,846.000 14.505.000 161.893.000 17,890.000
Sokolski vestnik
Jugoslovenski sokolski koledar za leto 1923.
IV. letnik. Uredil Miroslav Ambroži!
Izdal Jugoslovenski Sokolki Savez x Ljubljani. Cena 7 dinarjev.
Sokolski koledaT postaja od leta do lete boljši in lepši po vsebini in obliki. Od prvega letnika, ki ga je uredil dr. Bučar v Zagrebu, pa do sedanjega četrtega je znaten napredek. Tudi glede praktične uporabe zasluži koledar vso pohvalo. Poleg običajne koledarske vsebine ima točno razpredelnico o poštnih pristojbinah in o koikovini. Drugi del prinaša temeljite sokolske članke od priznanih sokolskih delavcev. Na uvodnem mestu je kraljev manifest z dne 15. avgusta 1922. na ju-goslovensko Sokolstvo. Nato sledijo članki: dr. M. Tyrš: Naša zadača, smjer i cilj (v cirilici), dr. V. Ravnihar: Naša zmaga, E. Gangl: Hočem!, St. 2akula: Sokolskoj vojsci (v cirilici), Miroslav Ambrožič: Posle prvog jugoslovenskog svesokolskog sleta, Miroslav Ambrožič: VIL medunarodna utakmica (v cirilici), I. B.: Misli o razmerju med Sokolstvom in šolo, dr. Lj. Kuščer: Malim društvom in odsekom, Miroslav Ambrožič: Leto 1922.
Večina člankov se ozira, kar Je naravno — na letošnji vsesokolski zlet in na mednarodno tekmo, v tekstu je tudi 8 slik o zletu. Članki nam nudijo poročila o uspehih in o poteku zleta ter pregled o vsem delu in napredku Sokolstva. Vsi članki so toli aktualni, da bi jih moral poznati vsak član sokolskih društev. Ker so pisani deloma slovensko, deloma srbohrvaško in tudi v cirilici je zadoščeno vsem trem našim plemenom.
Jako poučna Je statistika, ki jo Je sestavil naš strokovnjak Savezni statističar br. V. Švajgar. Zal, da niso vsa sokolska društva smatrala poziva za vpošiljatev statistike resnim, zato je pregled deloma pomanjkljiv, prav pa je, da je v koledarju razvidno, katera so ona društva, ki ne pojmujejo prave točnosti in ne izpol-nujejo svojih dolžnosti. Koledarju je pri-dejan prazen papir za beležke in nekaj strani inseratov.
Koledar prav toplo priporočamo vsem članom in članicam v nabavo, zlasti ker je cena jako nizka. Ljubljanski člani si ga lahko nabavijo v knjigarnah, vnanja društva pa naj ga naroče v Savezni pisarni in ga dobijo po 6 dinarjev za izvod. Zaloga koledarja je še velika, zato, bratje in sestre, segajte pridno po njem. Naš uspeh bo ugoden in razveseljiv le te-dai, ako bo naše članstvo v zadostni meri čitalo sokolsko literaturo in Jo z nakupovanjem podpiralo.
Končno omenjamo, da Je priobčil češki »Sokol* jako laskavo oceno o našem koledarju, kar priča, da je res dober.
«Zbor». Mariborska sokolska župa le izdala pravkar majhen koledarček z3 sokolski naraščaj pod imenom »Zbor*.
To Je že drugi letnik naraščajskega koledarja, ki ga izdaja imenovana župa. Koledarček ima kratek pregled o vseso-kolskem zletu, dalje pesmico «Za sokol-skim praporom* ter odstavke o Fugner-jevi stoletnici, »Naša dolžnost do neosvo-bojenih bratov«, o slovanskem Sokolstvu ln životopis Frana Podobnika, ki Je že 54 let član sokolskih društev. — Prav zanimiva vsebina za sokolski naraščaj, ki naj že v zgodnji mladosti čita sokolsko čtivo, da se seznani z Idejo Sokolstva. Starišem priporočamo, da nabavijo deci ta koledarček. Primerno božično darilce le za sokolsko mladino. Cena 2 Din. Dobiva se v pisarni Jug. Sokolskega Saveza v Ljubljani, Narodni dom.
Agllno delovanje češkoslovaškega Sokolstva. Tekom meseca novembra in začetkom meseca decembra je imel tehnični odbor COS tako moški, kakor tudi ženski odsek, svoje redne letne razprave. Tudi prosvetni odsek in naraščaj-ski odsek COS sta bila pridno na delu. Razen tega se Je vršila tudi veiika konferenca urednikov vseh sokolskih listov In revij. Na tej konferenci so bili prisot ni redakterji 50 sokolskih listov, ki se razpečavajo v 400.000 izvodih med Sokolstvo. Na sejah so se obravnavala vsa vprašanja tičoča se Sokolstva in določile so se smernice za bodoče delo.
Tyršev dom v Pragi. Oradbeni načrt za Tyršev dom v Pragi je sedai dovršen in definitivno sprejet. Načrt je izdelal inžener br. Krasny iz Prage.
Svetovni interes za ideje Sokolstva. Sokolski vestnik COS prinaša pismo francoskih gimnastov, v katerem izražajo gimnasti željo, da naj se napiše posebna brošura o ideji Sokolstva v vseh evropskih jezikih, kajti udruženje gimnastov dobiva dan na dan obširne dopise h Italije, Brazilije, Aižira, Rusije, Japonske in iz ostalih držav, v katerih te prosijo, da se jim pošlje v domačem Jeziku obširno poročilo o ideji Sokolstva.
Sokolska šola v Karlovcu. Dne 10. t. m. Je bila otvorjena v Karlovcu prosvetna šola tamošnjega sokolskega društva. V šoli se prirejajo predavanja o Sokolstvu, predavanja o higijeni, zgodovini in geografiji in drugih predmetih. Kot predavatelji nastopajo člani Sokolstva ter profesorji tamošnjih srednjih šol.
Sokolsko društvo Ljubljana II vabi vse svoje člane, članice in po njih vpeljane goste na družabni večer, ki ga priredi dne 16. L m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu.
Spominski spis o I. jugosloven-skem vsesokolskem zletu začne izhajati v mesečnih zvezkih januarja 1923. Zvezkov bo 10, vsak v obsegu dveh pol (četverke). Spis bo bogato ilustriran in natisnjen na papirju za umetniški tisk. Poživljamo brate in sestre, da si naroče ta spis, ki bo trajne vrednosti. Prijave sprejema Savezna pisarna v Narodnem domu med uradnimi urami. Plačilni pogoji se zvedo tam. Vsako bratsko društvo je dobilo posebno nabiralno polo.
konjiča Je v nekaj trenutkih besnega divjanja storila konec moji četi — le malokdo se je mogel rešiti. Pobiti in razpršeni, obkoljeni in odsekani od tovarišev, ki so se morali jadrno umikati...
Ko sem se po preteku nekoliko dni rešil Iz turškega ozemlja, kjer sem blodil po šumah, poljih in močvirjih in sem se sestal zopet z Merlakom, Je bila prva njegova beseda: »KaTablnko — kje jo imaš?» Povedal sem mu, kaj sem z njo storil in pomirjen ie bil. Žalibog pa nisem imel nikdar prilike, da rešim kara-binko Iz njenega ujetništva v Jami. Najbrž še zdaj rjavi in trhnl tam, kamor sem jo položil pred 45 leti...
Stari Petrov borec Viktor Merlak, čez 70 let mu je, hodi danes križev pot iz hiralnica v bolnico ln obratno. Oodi sc mu slabo — niti potrebne obleke nima, da obvaruje svoje ude pred mrazom.
Noben človek, tudi največji, se ne more razviti in povzdigniti brez pomoči dragih. Napoleon bi nikdar ne posta! to, kar nam ga zgodovina kaže, če bi ne imel poleg sebe izvrstnih vojskovodij, sveto-
valcev in državnikov. Tudi princ Petar
Karagjorgjevič najbrž nikoli ne bi postal Veliki kralj in Osvoboditelj našega naroda, če bi mu na poti k tej višini drugi ne pomagali. Nje gova zasluga je bila, da si je znal v pravih časih, prave ljudi za prava mesta izbrati. In med temi je bil tudi naš rojak Merlak. Ali smemo mi, ali sme domovina to prezreti?
Merlak Je stokrat zaslužil, da mu domovina izkaže trohico hvaležnosti. Mi starci, ki smo nekdaj kot ustaši v bosanskih gozdovih bili tovariši poznejšega kralja Osvoboditelja, bomo kmalu sledili svojemu Vojvodi. Mladostne sanje so se izpolnile In ponosno se štejemo med tiste, ki so pomagali pripravljati osvobo-icnje in ujedinjenje. Pomozite Merlaku, da mu na zatonu življenja zaigra še enkrat blažen nasmeh okrog usten — blažen nasmeh tLtega, ki vidi, da domovina nanj ni pozabila...
Aleksander Toman,
bivši ustaški kapetan Vojvode Pera Mrkonjiča — princa Petra Karagjorjeviča.
Beseda za starega borca
Bivši bosanski ustaš in drug kralja Petra v bedi in pomanjkanju.
V letih 1975-76 Je bilo. V bosanskih .planinah smo se tolkli za krst časni i slo-Jjodu zlatnu v Krajini, med najbolj fanatičnimi, najbolj ponosnimi, najbolj koraj-spimi Turki. Iz prognanstva je prihitei jaladi princ Petar Karadjordjevič. S se-!?oj ni prinesel nič drugega, kot svoj meč \H svoje veliko srce, ki je tako živo in globoko čutilo gorje in nesrečo svojega £od turškim jarmom zdihajočega naroda, ipetru Mrkonjiču so se pridružili idealisti ki so že v teh zgodnjih časih čutili v svojih srcih, da so Srbi, Slovenci in Hrvatje ene in iste krvi — en narod. Ti prostovoljci niso prinesli s seboj zlata in srebra — prinesli so več: svojo narodno zavest, svojo požrtvovalnost, ki vstvarja parodno neodvisnost, narodno državo! In fcaj Je višjega na svetu!
Petar Karagjorgjevič, pogumnega srca, bistre pameti in dalekosežnih nacijonal-iaih nazorov, Je Izbral za važnejša mesta »ed dobrovoljci osebe, katerim Je mogel popolnoma zaupati, ker vedel je, da ga obdaja smrt in izdajstvo od vseh strani. Milan Obrenovič, tedanji srbski knez, av. stro-ogrska vlada, Turki — vsi so trošili blatnike, da ovirajo mladega princa v njegovem podjetju. Razpisali so velike nagrade onim, ki se polaste njegove osebe ali ki izroče njegovo glavo. Na zavržene duše ta poziv ni bil brezuspešen in večkrat so se izvršili atentati na Petrovo življenje in le čuječnosti, vdanosti ln zvestobi nekaterih njegovih pristašev 5e je bilo zahvaliti, da princ ni v svojem lastnem taboru podlegel zavratnim nakanam in zarotaih.
Med onimi, ki so čuvali nad princem Petrom Karadjordjevičem (Vojvoda Pero Mrkonjič) je bil tudi naš ožji rojak Viktor Merlak, rojen Ljubljančan. Princ ga le Imel vedno v svojem spremstvu, vzei ga Je s seboj, če Je moral obiskati svoje zaupnike na Hrvatskem, v Slavoniji, da mu pomagajo s svojimi sredstvi, da bo mogel ustanek vzdržati in ga uspešno končati. Vsega je manjkalo: municije, iestvin, obleke in le iz virov, s katerimi cso razpolagali srbski rodoljubi v prej ime jjovanih deželah so se mogla črpati sredstva za vzdrževanje vstaje. Vsako potovanje po navedenih Javnih potih je bilo za princa ln njegove spremljevalce izmučeno. Po gozdih, gorovju, po skritih
som v roki, so vodila ta pota, ti skriti obiski. Pri teh prilikah se je naš rojak Merlak vedno izkazal kot požrtvovalen, zvest in zanesljiv spremljevalec in svetovalec. Mirno in hladnokrvno Je obvladoval sebe, če Je pretila smrt in princ Petar je vedel to ceniti. Pri slovesu je podaril Merlaku svoj slonokoščeni, s srebrom okovani revolver. Pač veliko znamenje njegove naklonjenosti onemu, ki mu je tako vdano in zvesto služil.
Nekega dne dobim od vojvode povelje, da s svojo četo 120 mož naskočim Turke pri Boini v Krajini. Vse puške so bile razdeljene, meni ni preostala nobena. Vedel sem pa, da jo bom zelo potreboval. Predno smo odšli iz tabora stopim k Merlaku ter mu rečem: »Posodi mi tvojo karabinko-magazinko, veš, da jo bom potreboval!* Snel je puško raz ramo ter mi jo je dal rekoč: »Tu je, pa glej, da jo vrneš*. »To ti pa ne morem obljubiti, ker kri bo tekla in smrt bo žela. Obljubim ti pa, da ne bom pustil, da Turkom v roke pride.*
In res sem v tej bitki Merlakovo kara-binko »krvavo* potreboval. Ko si je moj četovodja, hrabri in neustrašeni Rosina izbral za svojo specialiteto turške bar-jaktare (zastavonoše), katerih je v teku tega dne kakih 6 ali 7 podrl, sem jaz vzel na piko turške jezdece, ki so daleč v ozadju s svojimi sabljami čakali na ugoden trenutek, da udarijo na nas. Vzlic veliki daljavi, ki me je od konjenice ločila, sem s pomočjo daljnogleda videl, da karabinka učinkuje — parkrat sem pretresel strnjeno konjenico ter Jo prisilil, da išče zavetja. V teku bitke, trajajoče celi dan, sem iskal s karabinko turške konjenike, ker čutil sem, da nam bodo oni zadali najhujši udarec, ko se nam bo naša moč začela majati. In prišlo Je tako — že so se jezdeci v strnjeni vrsti pripravljali na naskok... Jaz se spomnim na Merlaku dano obljubo varovati njegovo karabinka p; jd Turki. Hitro skočim malo v ozadje, pod skalo skopljem s han-džarom mali jarek in notri položim karabinko — potem jo pokrijem z zemljo. Postala ml je brez koristi, ker zadnji naboj sem že pred eno uro izstrelil
Ta dan je bil za nas usodepoln, ogromna turška premoč nas je strla, vrela nas je nazaj na avstrijsko ozem-
Kraljica Marija v Sarajevu
Minuli teden je bila naša kraljica prvič v Bosni. Pripeljala se je z materjo, kraljico rumunsko, in s princem Pavlom ter z majhnim spremstvom. Njen obisk ni bil najx>vedan Vendar je ljudstvo zanj zvedelo in jo pozdravljalo povsod z navdušenjem. Ze v Bos. Brodu je več tisoč ljudi čakalo in pozdravljalo obe kraljici. V Derventi je bil pozdrav velikanski. Dne 8. t m. ob polšestih zjutraj je dospel vlak do ilidžanskega kolodvora. A potniki so vsi še spali. Iz vse okolice Didža se je zbralo ogromno naroda na postaji. Mimo je čakalo ljudstvo, da se iz vlaka pojavi kdo. Dospeli so iz Sarajeva tudi avtomobili. A bili so zaprti. Ker pa je kraljica zahtevala odprt avto, so poslali ponj. Ob % 10. je prvi stopil iz dvornega vlaka princ Pavle. V športni obleki. Veselo je pozdravil generala Hadžiča in druge uradne osebe. Kmalu nato je izstopila rumunska in za njo naša kraljica, obe v sivih plaščih s ko-žuhovino. Princ Pavle in suita sta pozdravljala kraljici, ki sta veselo od-zdravljali. Hidžanska dekleta so se poklonila kraljicama in jima izročila šopka z rumunskim in jugoslovanskim trobojnim trakom.
Medtem je bilo Sarajevo že v zastavah. Ulice so bile polne naroda. Gostje so se odpeljali najprej v muzej, kjer so si ogledali predzgodovinski oddelek; kral.jici sta se zelo zanimali za orožje, v etnografskem oddelku pa za veliko zbirko krasnih noš in pohištva. Nato so si ogledali zoološke, botanične in geološke zbirke, za katere je princ Pavle kazal posebno temeljito zanimanje. Nad eno uro je trajal poset v muzeju. Nato so se gostje odpeljali v konak, kjer jih je pozdravil general Smiljanid v imenu vojske, načelnik dr. Simid v imenu pokraj. uprave i. dr. Nato so si gostje ogledali ves konak. V poslopju, v katerem sta umrla nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Zofija, zadeta po Principu, je bila jugoslovanska kraljica s princem Pavlom Karagjor-gjevičem gost!
"Nato so se gostje vrnili v Ilidže, kjer je bil v dvornem vlaku obed. Povabljeni so bili na obed tudi župan Nikolič i. dr. Po obedu so si gostje ogledali v Sarajevu državno koniarno ter sta se kraljici zanimali živo za lepe živali. Posetili 6ta tudi ženo upravitelja ko-njarne, Omerovičevo. ki je goste po narodni šegi pogostila. Nato so se odpeljali avtomobili na Vrelo Ecsne, kjer s0 si visoki gostje ogledali vzorno ri-barstvo. Kraljica Marija ie bila židane volje ter je metala ribam hrane. Prenočili so v vlaku.
Dne 9. t m. ob 10. dopoldne so prišli dvorski avtomobili pred tvornico eili-mov (preprog). Gostje so si ogledali tkalnico beza in umetnega veziva, ki jo je razkazovala ravrateljica gdč. Prida." V prodajalni so bili razstavljeni najlepši" komadi preprog, beza i. dr. Preproge so prekrasne m svetovno slavne. Bosanska soba na dvoru v Beogradu je okrašena le z izdelki te tvornice. Kraljica Marija je kupila Čilim iz angorske volne. Kraljici, princ in vsa suita so nato odšli pes preko Konak-ulice čez most v čaršijo kjer so trgovine in bazarji z orientalsko m bosansko narodno robo. V<=a čaršija je bila pokonci. Kraljici Ln pnnc pa so hodili med trgovinami ter nakupovali mnoge stvari, svilene robce, vezove, filigranske izdelke i. dr. Nato so gostje odšli v mohamedansko džamijo, kjer so jih pozdravili ravnatelj vakufa in muftije. Krasno svetišče m bogato skladišče čilimov in umetnih del sta kraljici in princa zelo zanimali. Kraljici sta kupili dva čilima. Potem so gostje odšli peš v srbsko pravoslavno cerkev ter v katoliško katedralo.
Ob 1. popoldne se je vlak odpeljal proti Brodu. Povsod je bilo pozdravljanje viharno in prisrčno. Pripetil se ni noben incident ter se je ves poset izvršil v vzornem redu. Sarajevske novine poročajo, da je ženstvo zlasti navdušeno pozdravljalo princa Pavla.
Šah
Študija
A. Seleznjev.
1	B H H	■
m	B H 1IM	
WM m	H m hm h P1 WM Wk	
H	■ JJ J|	
jp ■ jf§		jjj
■	■	
Bell: Kh6, Sd4; kmeti e6, g6 (4). Črni: Kf6, Tf4 (2.) Beli je na potezi in izsili remis.
Španska igra
(Igrana v VI. kolu dunajskega turnirja dne 19. novembra 1922.)
Beli: Bogoljubov.		— Črni: Aljeehin.
1.	e2 — e4	e7 — e5
2.	Sgl — f3	Sb8 — c6
3.	Lfl — b5	a7 — a6
4.	Lbo — a4	Sg8 — f«
5.	Sbl — c3 1	Lf8 — c5J
6.	d2 — d3 3	b7 — b5
7.	La4 — b3	d7 — d6
8.	Lcl — e3	Lc8 — e6
9.	Sc? — e2	Sf6 — g4 »
10.	Le3 — c5:	d6 — c5:
11.	Se2 — gS	0-0
12.	0 — 0	Ta8 — b8
13.	Ddl — e2	a6 — a5
14.	c2 — c3	Sg4 — h6s
15.	Lb3 — e6:	f7 — e6:
16.	a2 — a4	b5 — b4
17.	Sf3 — d2	Dd8 — h4
18.	£2 — f3	b4 — c3 :«
19.	b2 -	- cS:	Tb8 — b2
20.	De2	— e3	Dh4 — (4
21.	Sd2	— c4	Df4 — e3 ?
22.	Sc4	— e3:	Tf8 — d8
23.	Tfl	— dl	Sh6 — n
24.	Kgl	— fl	Sf7 — d6
25.	Sg3	— e2	Kg8 — rc
26.	Kfl	— el	Td8 — bS
27.	Tdl	— cl	KTC — e7
28.	Se3	— dl	Tb2 — bS
29.	Sdl	— e3	Tb3 — b?
SO.	Se3	— dl	Tb2 — b3
31.	Sdl	— e3	Tb3 — b2
32.	Se3	— dl	Tb2 — b3
33.	Sdl	— e3	remis vsled po-
navijanja potez.
Opombe:
•	Je prej dolgo časa veljalo kot najboljše. Dandanes se igra večinoma 5. 0 — 0 in je to vsekakor tudi še močnejše.
5 Prav dobra poteza, ki so jo prej po krivici smatrali za slabo.
•	Energičnejša in bržčas tudi boljša poteza je 6. Sf3 — e5 :, s katero si beli pridobi zelo močen in nevaren napad, ki se ga črni le težko ubrani.
1 Črni hoče izsiliti zamenjavo tekličev in si s tem odpreti napadalno črto.
5 Črni igra ostro na napad. Odpreti si hoče tudi f-linijo.
•	S tem si odpre črni še tretjo napadalno črto za stolpe. Posreči se mu tudi. jih na b - liniji podvojiti, vendar vsled previdne in brezhibne obrambe belegr ne pride do odločitve.
Končni položaj:
H Si m.......m
Agilni, v Ljubljani bivajoči, po možnosti v trgovskih in industrijskih krogih v Sloveniji poznani osebi se nudi ngoden in trajen
provizij ski zaslužek.
Ponudbe pod „dober oferent2
na anončno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana.
„,„.,. M 80 e...* 01«. 8--.	.»O.I|n|i» e »«.<11 ' Ol«. - Tr9o«» .gl.M, »opl.ov.nl.,«*
T."!.« 7. ZoV..:«6 Din«, -.d.11-1«. • —* » O'«- - """ " "Pr*
— inamkah.l N. ,pr.t«n|. M ««go..n« * I« »pr.i.n|. prlloi.n. m.m>. ». »a9o.of. —
Iščem slnžbe 4217
kakoršm koli pač, zmožen slovenskega, nem-kega, itali-ianskega jezika v govoru in pisavi. Vzamem vsako mesto b disi v Ljubljani ali na deželi. Zaposleu 6em bil kot skladiščnik in samosteu odgovorni uradnik pri večjih tvrdkah. Sera zmožen knjigo-to stva in korespondence. Pismeue ponudbe pod «fcL P.» na upravo »Jutra*.
pripravno za mehanike ali Šoferje, se dobi v krojačnici J. Sušnika, Sv. Petra c. 16.
4238
Proda se
šest litoželezn h cmajliranih kopalnih bauj in dva kolo barja pocinkane žične vrvi 12 mm. Naslov v uprari »Jutra*. 4233
NadučitelJ v pokoju,
zdrav in delaven, zna štiri jezik«, muzikaiičen, lovec, sprejme pisarniško ali drugo mesto v kraju ali bližiui srednje ali meščanske šole, proti stanovanju ali kurjavi. Naslov v upravi »Jutra*.
4199
Aljui-cuu. ru KU4U111, fcuiu.ju,	-..........-	-	, _ J
Stezah in x ponosnem času. s samokre-J lje.,, Mern m moh.četi to ni Mo dano.
G
Priporoča se špedicija
RANZINGER
Ljubljana - Jesenice. 33 J
1
Bllgherl stremena
(za smuči), dobro ohranjena, se kupijo. Pismene pnnndbe pod «Ski» na upravo »Jutra*.
sooo
Oglje,
bukovo, večja množina, se potrebuje za izvoz Cene franko Postoina ali Podbrdo, eventualno nakladalna po staja. Oglje mora biti vila no, brez prabu. Oferte pod .Oglje' na upravo »Jutra*.
Meščanski kožah,
dve zimski suknji, žaket-obleka, štiri obleke ter delavne hlače in bln^a skupaj,
Za božično in novoletno darilo 4l4a
je več novih modelov lično izdelanih športnih vozičkov za otroke poceni i a razpolago. •Tribuna*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljub-1 ana, Karlovaka cesta 4.
Bukova drva r20 I
na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva lesna družba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
6000 kron nagrade
dobi, ki preskrbi mirni stranki s tremi družinskimi člani stanovanje, obstoječe iz 2 dc 3 sob s kuhinjo, pritiklinami in, če mogoče, 3 kopalnice, tudi v novi zgradbi. Cenjen? ponudbe je poslati upravi cJutra* pod »Mirna stranka«.
Godalni orkester «2-
išče kapelnika. Ponadbe pod »Orkester* na upravo »Jutra*.
Spalno opravo,
trdo in mehko, solidno izdelano, proda Ferdo Primožič, muarstvo in parketi, Ljubljana, Trnovski pristan SL 4. 4219
Lepo opravo
za spalno sobo, obloženo, svetlo politiranp, prodam. — Spodnja Šiška, Šolska ulica 1, J. Bajde. 4^16
Filatelisti! 4232
Prodam zbirko znamk, starih, iz vseh držav sveta, približno G00 komadov. Cena 40) Dia. Naslov pove uprava »Jutra*.
Imam v zalogi
do 80 vagonov suhih in nape! suhih bukovih drv, nekaj tudi mešanih. Oddajo se r mali in veliki množini. Imam tudi tesan in stavbeni les. Naprodaj imam tndi tri bencin-motorje, 3—8—15 PH. Cene zmerne. A. Sedlar & Cf, Novo mesto. 423'-'
Pletene ženske svltarje,
šale in drugo zimsko obleko iz domače in banaške volne po konkurenčni c^ni se i.obi ali naroči pri Alojzija I.&-zarja, Etrojno pletenje. Žirovnica 35. Gorenisko. 4235
Avto - delavaica
v Mariboru, Tržaška cesta 16. sprejme t popravilo avtomobile, bicikl e, motociklje, šivalne in pisalne stroje, se-saljke (pumpe), vsakovrstno dvo- in štiritaktne motorje na bencin, motorje na nafto, mizarske in druge stroje, kakor tudi aparate in manometre za avtogenično varjenje in rezanje. Delo zajamčeno, postrežba točna, cene solidne. 79
Domače vesf!
*	Kraljeva krena slava. Kralj Aleksander je slavil včeraj svojo krsno slavo. Na sečenje kolača so bili povabljeni tudi ministri in več narodnih poslancev. Službi božji v dvorni kapeli so razven ministrov in poslancev prisostvovali tudi vseučiliški profesorji z rektorjem na čelu in trije dijaki, ki so dobili kraljevo nagrado. Po sečenju kolača je priredil kralj cercle, ki so se ga udeležili vsi ministri in več poslancev, ki jim je bila pri tej priliki predstavljena v Beogradu mudeča se ru-mnnska kraljica Marija. Po cerclu je bil zakusek.
*	Proslava kraljevega rojstnega dne v Ljubljani. Pokrajinska uprava razglaša: V nedeljo, dne 17. decembra, rojstni dan Njeg. Veličanstva našega kralja Aleksandra I., se bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja vršila svečanost, kor sledi: Po slovesni 6v. maši, ki se prične ob 10.. se bo zapela zahvalna pesem «Te Dettm* s pripadajočo molitvijo in z molitvijo za kralja. Nato se bo na koru zapela državna himna. Oblastva in uradi se udeleže slovesne *v. maše in njej sledečih cerkvenih obredov. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. Po službi božji v stolnici bo go«p. pokrajinski namestnik v namestniški palači sprejemal čestitke in poklonitve predstavnikov oblastev, uradov in korpo-racij. Gosp. pokrajinski namestnik priredi v proslavo roj-1 nega dne Nj. Veličanstva kralja tudi slavnostni zajutrek ob 13. uri.
*	Rumunska kraljica Marija, mati ftaše kraljice, se danes dopoldne vrne iz Beograda v Bukarešto.
*	Mačvanci ministru dr. Žerjavu. Plodovita Mačva je letos vsled silnih poplav trpela ogromno škodo, cenjeno na več milijonov dinarjev. Gosp. minister dr. Žerjav se je prvi odzval obupnemu apelu prizadetih Maevancev ir-T za najnujnejšo pomoč odredil 00 tisoč dinarjev in po posebni komisiji dal ugotoviti celotno škodo, da ukrene nadaljno pomožno akcijo. »Epoha* sedaj priobčuje zahvalo Mačvancev: «Go-spodine ministre, Mačva če Vam večito ostati zahvalna i Vaše če ime biti večito vezano za Mačvu, jer ste Vi prvi. koji ste sbvatili teško stanje pitome Mačve.» — Obenem se Mačvanci obračajo na gosp. ministra z novo prošnjo, da vzame v svoje roke brigo za izsuše-vanje tamošnjih močvirnatih zemljišč, ki povzročajo razne epidemije in pri-Vrajšujejo državo za visoke dohodke.
*	Auguste Gauvain — akademik. Znani francoski publicist in veliki prijatelj našega naroda, Auguste Gauvain. je bil preteklo soboto izvoljen za člana pariške akademije moralnih in političnih znanosti in sicer na izpraznjeno mesto pol-: o j nega predsednika francoske republike, Pavla Deschane-la. Med konkurenti sta bila Jacques Bardoux, prof. Strovski in še več dragih. Seji je prisostvoval tudi predsednik republike Millerand. Auguste Gauvain je prvovrsten stilist in človek izredne politične razsodnosti. Njegovo visoko odlikovanje bo nedvomno izzvalo tudi med našim narodom radost in globoko zadovoljstvo. Saj je kot irlavni urednik »Journal des Debats* v Parizu ponovno dvignil svoj glas za pravice našega troimenega naroda in to še posebno v času. ko je bilo vse ostalo pariško časopisje v italijanski službi
*	Eksekvatur častnim konzulom v Zagrebu. Naša vlada je podelila eksekvatur gosp Milanu Ničiču kot častnemu konzulu Rumunije in gosp. Ma-tuliču - Zorinovu kot častnemu konzulu republike Chile, oba s 6edežem v Zagrebu.
*	Vseslovanski akademski kongres v Pragi. Dne 16. decembra prične zborovati v Pragi vseslovanski akademski kongres poti pokroviteljstvom češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša. Glavno delo kongresa bo razdeljeno na sekcije in na podlagi sekcijskih referatov se bodo na plenarni skupščini predložile tozadevne resolucije. Celokupno gradivo se bo po okngresu publiciralo in bo tvorilo podlago za bodoče sistematično skupno delo vseh akademikov slovanske narodnosti. Kongres ne bo imel političnega značaja. Po dosedanjih poročilih se bo udeležilo kongresa 6 delegatov poljskih visokih šol, 4 delegati akademskega udruženja »Pobratimstvo* iz Beograda, par delegatov iz Za<rreba in 3 delegati iz Ljubljane. Lužičke Srbe fcodo zastopali na kongresu v Pragi se mudeči lužički akademiki. Bolgarsko delegacijo tvori 6 in ukrajinsko tudi 6 delegatov. Rusko omladino bodo zastopali ruski akademiki, ki študirajo v Pragi.
*	Prvj Javni nastop drja. šusteršiča.
Sinoči so ožji prijatelji drja. Susterši-ča priredili nekdanjemu voditelju SLS v hotelu »Štrukeli* pozdravno večerjo, katere se je udeležilo zlasti mnogo duhovščine. Dr. Susteršič je imel daljši govor, v katerem je poudarjal zvestobo državi in jugoslovanstvu in naznanil. da se namerava z vsemi silami posvetiti zopet političnemu delu.
*	651etn ica bolgarske vstaje. Beograjsko gledališče je dobilo od sofijskega gledališča povabilo, naj se udeleži slovesne proslave 65!etnice bolgar-*ke vstaje, ki se bo vršila dne decembra v SofiiL
*	Celjski občinski odbor ima svoje redno sejo v pondeljek, dne 18. t. m. z običajnimi poročili posameznih odsekov. Pred Novim letom 69 vrši še izredna proračunska seja.
*	Nov brzojavni vod Zajrreb - LJubljana. Ministrstvo pošte in brzojava je določilo, da naj ima novi brzojavni vod Zagreb - Ljubljana, ki vodi j>reko Trebnjega. Št. janža in Sevnice, številko 3. Novi vod ima 3 inm debelo bronasto žico in je zgrajen za mednarodni promet, porablja pa se sedaj za hu-crhesov promet med Zagrebom in Ljubljano. Dolg je 152-8 km.
*	Italijanska nasilja na šolskem polju. Po vseh slovenskih šolah v Julijski Krajini je že uvedena italijanščina kot učni predmet in je določenih zanjo tedensko celih devet ur. Zaenkrat poučujejo italijanščino posebni italijanski učitelji; prihodnjo spomlad pa morajo napraviti izpit iz italijanščine vsi neitalijanski učitelji brez izjeme. V to svrho se vrše kurzi za slovenske učitelje v Gorici. Kanalu in Dobravljah, kamor morajo hoditi učitelji vsak četrtek in plačevati učitelja iz lastnega žepa. Potujčevanie slovenskega ljudstva se vrši s polno paro po točno določenem načrtu.
*	Zadeva državnega imetja Bel je. Za grebški listi prinašajo vest, da je nadzo-rovalni odbor za državno imanje Bel je sklenil predlagati finančnemu ministru, da odpove pogodbo z dosedanjim generalnim ravnateljem Bclja g. Antonom Kristanom, češ da je njegovo gospodarstvo za državo škodljivo. Mi se zaenkrat vzdržimo vsakega komentarja. Dosedaj je bilo le slišati, da se je Belje pod upravo g. Kristana izpremenilo iz izropane skozi in skozi pasivne domene v visoko aktivno podjetje.
*	Smrtna Uosa. V Ljubljani je umrl profesor na I. državni gimnaziji gospod Fran Verbič v starosti 42 let, v Ozlju na Hrvatskem pa gospa Marija Ravne v visoki starosti 87 let. N. v m. p.l
*	Predpisi davkov davčnim obvezan-cem na vpogled. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom sledeče: Davčna administracija v Ljubljani ne razpošilja več plačilnih nalogov za različne davke, ampak samo razglaša v »Uradnem listua, da so predpisi davkov v vpogled davčnim obvezancem skozi 15 dni in da imajo prizadeti pravico pritožbe skozi nadaljnjih 15 dni. Na ta način pa davkoplačevalec le težko obdrži evidenco o zapadli plačljivosti davkov in mu narasejo nepotrebni stroški. Priporočamo vsem trgovcem, da zaprosijo za vsak davek prepis davčnega predpisa. Stroški za to so tako malenkostni, da ne pridejo v vpoštev proti škodi, katero trpi davkoplačevalec, če nima evidence o predpisanih mu davkih.
*	Označite cene življenskih potrebščin. V zmislu člena 8. pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje vsem življenskim potrebščinam in brezvestne špekulacije, ki je objavljen v »Uradnem listu« z dne 25. septembra 1922, št. 99, morajo vsi prodajalci življenskih potrebščin na debelo in na drobno označiti cene posameznim potrebščinam po vrsti blaga in na udomačeni način prodajati in sicer tako, da označeno ceno vsakdo lahko in razločno vidi. Poleg tega mora imeti vsaka obratovalnica vsaj cenovnik. Toda ob vsem tem mora biti na vsakem predmetu izloženem bodisi pred obratovalnico, v oknu (izložbi) razločno označena cena. Gremij trgovcev opozarja na to vse svoje člane, z dostavkom, da v slučaju krivde ne more nastopati proti odmerjeni kazni nkdo, tudi ne trgovska organizacija, ker je zakon mogoče spremeniti le potom parlamenta Luksuzni predmeti so izvzeti od označenja. cen. Kaj se šteje med lttksuz, je natančno navedeno v »Uradnem listu* z dne 31. ja nuarja 1921.
*	Vloge na tekočI račun pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor se nam poroča, je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hran lnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v današnji številki.
*	Vprašanje na višji šolski Svet. Učitelj z dežele nam piše: Učiteljstvo bi bilo hvaležno viš. šol. svetu, ako izda pravočasno navodila, kako in kdaj naj letos proslavijo šole rojstni dan kralja Aleksandra, ker pade ta dan — 17. decembra — letos na nedeljo. Upamo, da viš. šol. svet ne bo izdal tudi to pot svojega odloka 1-1 dni prepozno, kakor 6e je to že ponovno ztrodilo.
*	Pravila o podeljevanja dijaških štipendij. Prosvetno ministrstvo je te dni objavilo pravila o podeljevanju blago-dejanj in pomoči za stanovanje in hrano slušateljem visokih šol. Na podlagi teh pravil bodo dobivali blagodejanja in pomoč samo oni redni slušatelji univerz, ki so podaniki naše kraljevine in kojih starši ne plačujejo več kot 15 Din neposrednega davka, a pomoč Ie oni dijaki, katerih starši ne plačujejo več kot SO Din neposrednega davka, a imajo več kot dva nepreskrbljena otroka v domačem kraju ali enega v šoli izven kraja v katerem stanujejo. Dohodarina se ne računa za davek. Slušatelji pa. kojih roditelji so kot višji uradniki nastavljeni v onem mestu, kjer otroci študirajo, nimajo pravice do st'pendij. Oni slušatelji pa katerih starši so nižji uradniki, bodo dobivali blagodejanje in pomoč le, ako njih starši nimajo nepremičnin. Nadaljnji pogoji pa so še sledeči: matu-ritetno izpričevalo z odličnim ali prav dobrim trsnabonv Na codlaei teh Dravi!
f&oao torej flomn oa omron tega ter*
blagodejanje in pomoč le oni akademiki, ki imajo poleg ostalih pogojev tudi 6e predpisane izpite z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom. Razen tega morajo akademiki tudi redno obiskovati predavanja in seminarje ter polagati kolokvije v predpisani izmeri Števila ur. Blagodejanje znaša za vse slušatelje vseh fa kultet mesečno 200 Din, a višina pomoči se bo določevala po krajevnih prilikah poedinih univerz. Dijakinje prvega in drugega semestra juridične in medicinske fakultete ne bodo dobivale ni-kake podpore. V velikih počitnicah se ne bodo delile st:pendije.
*	Vmešavanje v vojaške službene posle. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: V interesu vzdrževanja reda in discipline v vojski so oficirji in vsi vojaški predpostavljeni obvezani, vršiti svoje službene dolžnosti ne samo v službi in v vojašnicah, temveč tudi izven službe in vojašnic ter v vsakem poedi-nem slučaju kršenja discipline in ugleda naše vojske od strani vojaških oseb tudi na cesti in v javnih prostorih brez odloga nastopati proti krivcem. Dogodilo se je v poslednjem času večkrat, da so oficirji posamezne vojake na cesti zaustavili — bodisi zaradi tega, ker niso pozdravili, bodisi zaradi nedostojnega obnašanja, nepredpisane ali raztrga ne uniforme eli iz kakršnihkoli razlogov — in da so se ob takšnih prilikah nepoklicane civilne osebe zgražale nad tem in skušale na licu mesta v prilog zaustavljenega intervenirati, otežkujoč predpostavljenemu izvršitev njegove službene dolžnosti in spravljajoč ga v zelo neprijeten položaj. Da se slični neljubi dogodki tako v interesu ugleda naše armade, kakor tudi v interesu občinstva samega v bodoče enkrat za vselej preprečijo, se občinstvo poživijo, da se vzdrži vsakega vmešavanja v vojaške službene posle in da vojaških funkcionarjev ne ovira pri izvrševanju njih službenih pravic in dolžnosti, ker z go ri opisanim vedenjem samo pomaga našim notranjim sovražnikom in destruktivnim elementom rušiti red in disciplino v vojski ter parabizirati trudapolno delo poklicanih vojaških predpostavljenih.
*	Mestno drsališče v LJubljani. Piše se nam: Kakor so vidi, bomo imeli letos hudo in morda tudi dolgo zimo. Gotovo je mnogo ljubiteljev drsanja ki so, žal prosti šele ob 6. uri zvečer. Zato je želeti, da ljubljanski magistrat letos uve-de vstopnice za drsalce, ki prihajajo šele ob 6. uri na drsaLšče. Ravno tako naj bi se uvedla razsvetljava na tem tako važnem športnem prostoru.
*	Razprodaja zaplenjenega sladkorja v Celju. Celjska policija je določila zaplenjenemu sladkorju Gospodarske zadruge katerega je že večinoma prodala raznim trgovcem, v detajlu sledeče cene: kristalni sladkor 70 K, v kockah 74 K. Nabavile so ta sladkor v Celju sledeče trgovine: Trg. zadruga. Splošna gospodarska zadruga trgovci: Jagodič, Petek, Stieger, Loibner, Močnik in H5nigmann. Celjsko občinstvo se opozarja da je še možno dobiti v teh trgovinah sladkor po navedeni ceni.
*	Pravilno postopanje. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je kaznovalo lastnika kavarne »Corso* na 200 Din globe, ker je dovolil, da so v njegovem lokalu godbeniki svirali nemške komade, lastnik kavarne »Klub* Schwaben!tz pa je bil kaznovan s 500 Din globe, ker je dovolil, da so gosti v njegovem lokalu izzivalno prepevali nemške pesmi.
*	Površnost. Beograjsko »Vreme* od 12. decembra je prineslo sliko našega poslanca prof. Reisnerja s sledečim podpisom: Janko Rajar, predsednik kmetijskega kluba. Podobnih površnosti je v beograjskih dnevnikih vse polno.
*	Uganka. Prejeli smo: Gospod urednik! Veste, kaj je prinesel sv. Miklavž beli Ljubljani? Ne uganete? — Črnega parkla in rdečega hudiča!
*	Pozor slovenska planinska društva! Prejeli smo: V lepi romantični bukovški dolnici, oddaljeno od glavne ceste, ki pelje iz Škofje Loke proti Železnikom, pol ure peš hoda v smeri proti sv. Jo-štu, ee nahaja hrib z imenom Laški vrh. V sredini hriba je votlina v kateri se nahajajo kapniki, s» krasneiši nego v Postojnski jami. Vhod v jamo ali votlino je sedaj še skoraj nepristopen, ker se nihče za to ne zanima in ni nikomur, ki bi ga to zanimalo, znano, koliko krasote bi se dalo napraviti v tem tako lepem in zdravem kraju z malimi stroški in kako krasno letovišče bi se dalo urediti zlasti za male turiste. Vsi, ki se zanimajo za prirodne krasote, posebno pla ninska društva se opozarjajo, da si ta kraj ogledajo. Morda bi se dalo že za prihodnje poletje urediti novo lepo in zdravo letovišče ter nova Postojnska jama!
*	Bestlialna žena. Pred celjskim okrožnim sodiščem 6e je morala zagovarjati dne 12. decembra Angela Rihter, 28 let stara najemnica v Skomerju v konjiškem okraju. Obtožena je bila da je ponoči dne 22. septembra 1922 ravnala zoper svojega spečega moža Antona Rihterja s tem, da ga je vsekala s sekiro po obrazu s sovražnim namenom, na tak zavra ten način, da mu je prizadjala težko telesno poškodbo, ki je bila združena s smrtno nevarnostjo. Kratko časa poročena je živela Rihterjeva s svojim možem v nesrečnem zakonu. Na večer zločina je mož trdno zaspal, žena pa je porabila to priliko, da ga je ranila i sekiro preko obraza smrtno nevarno. Zanimiva je bila izpovedba moža, ki se je Dri oreiakavi odpovedal kot nriča. a pn
prann mpan nemm jnjrni ▼ wum
dvorani in pod prisego potrdil, da je videl, zbudivši se, svojo ženo pri zibeljki otroka držeč sekiro za brbtolh, katero je pustila nato pasti na tla V sanjah, da se nahaja na svoji žagi, je občutil naenkrat težek udarec preko obraza Žena se je izgovarjala da je spala ves čas poleg svojega moža Zbudivši se vsled krika je baje videla odhajati nekega moža katerega je navedla celo t imenom. Lokalni ogled pa je ugotovil krvave sledove na steni, postelji in zibeljki, dočim žena ni bila okrvavljena Na podlagi izpovedbe moža je obsodilo okrožno sodišče v Celju ljubeznivo leno na 2 leti težke ječe.
*	Požar v Kresnicah. V Kresnicah je prošlo nedeljo do tal pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Gabrščka, p. d. Flegarja Požar je uničil tudi svinjak, kjer eo zgoreli štirje prašiči. Le z velikim naporom 6e je posrečilo omejiti ogenj na omenjena objekta. Kako je požar nastal, ni znano. Gabršček je tem težjo prizadet, ker je imel že vse poljske pridelke pod streho. Uničena je tudi vsa krma.
•	Drobne vestL V Litiji je bil Jožefi Bratuša ukraden nahrbtnik z manufak-turnim blagom v vrednosti 20.000 kron. — Izpred Pirnatove gostilne v Gornjem Kaši ju je bil ukraden voz z vpreženima konjema last Martina Kogoja Na vozu je bilo naloženo precej moke. Škoda znaša nad 18.000 kron.
Koncert. Od dane« naprej vsako sredo, soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra v kavarni »Tratnik* na Sv. Petra cesti št. 25. Začetek ob pol 21. do pol 1. ure ponoči. Za obilen obisk se priporoča L. Tratnik.	443
IZPREMEMBE V DRŽAVNI SLUŽBI.
Imenovana sta: revizijski zemljemerec
Feliks Justin za zemljemerskega Inšpektorja v 6. činovnem razredu, ravnatelj bolnice v Sarajevu v p. dr. Risto Jeremič pa za honorarnega ravnatelja državnin dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo: za pisarniška oficiala pri dež. sodišču v Ljubljani Ivana Budnarja in Josipa Turka; za kanclista pri višjem dež. sodišču v Ljubljani Jožka Ziherla, pri dež. sodišču v Ljubljani Stanka Rozmana, pri sodišču v Kamniku Josipa Meseca; pri okr. sodišču v Črnomlju Nikolaja Furla-na; pri okr. sodišču v Metliki Franca Blagotinška; pri okr. sodišču v Konjicah Josipa Ferenca, pri okr. sodišču v Žužemberku Ferda Paradiža, pri okr. sodišču v Velikih Laščah Matijo A. Zorja-na, pri okr. sodišču v Doinji Lendavi Ev-gena Moda. Isto sodišče je premestilo: viš. oficiala Ivana Rozmana iz Velikih Lašč k dež. sodišču v Ljubljani; koncll-sta Cirila Lavriča iz Ribnice k dež. sodišču v Ljubljani; Antona Ukmarja iz Žužemberka k okrajnemu sodišču v Novem mestu; in Josipa Medveda iz Dolnje Lendave k okrajnemu sodišču v Ribnico.
Inženjer Primož Simončič, strokovni praktikant oddelka za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo in vežbenik na križkem veleposestvu pri Kamniku, je izstopil iz državne službe.
3<U1III TTT7K, in ne T trspCirir " TTO*T ILlUfcU
približati prvoimenovanim. Krasno pa le uspela večerna drama »Golgota*. Vse vloge so bile tako posrečeno razdeljene in dovršeno izvedene, da smo imeli res pravi užitek. Vsi so pravilno rešili svoj* vloge, na vrhuncu jim brat Demetrij (g.' I B.). Dobro |e pogodil svojo vlogo tudi brat Peregrin (g. P.). Odmore je spopok nil pevski kvartet. Želimo te goste Se vp-deti na našem odru.
TRBOVLJE. V Trbovljah Imamo trisi-]on. Prišli so iz Ljubljane stari prakti* ki jezuiti. Bližajo se tudi v Trbovljah občinske volitve. Pa je pravzaprav nepor trebno cerkveni denar razsipati, ker misi-jon stane denar. Pa zakaj je misijon nepotreben? Zato, ker imajo komuniste ki©, rikalcl že Itak na svoji strani, nas na-prednjake pa tudi taki možje ne bodo pridobili, da bi delati proti naši mladi is mili nam državi.
RIBNICA. S tako vztrajnimi kvartoplr-cl, kakor jih Ima Ribnica, se ne ponaša zlepa kak drugI kraj Jugoslavije. Pomislite samo: Družba petih »gavželjnov* k presedela v nedeljo celo noč, od 10. zvečer do 6. zjutraj pri »mavšlu*, pa ne morda v toplo zakurjeni sobi, ampak pri 9 stopinjah pod ničlo na prostem pri stre-, iišču. S svečami so si svetili, z žganjem j se greli, pa igrali in igrali... Prepodile so Jih šele zjutraj stare ženice, ko so lezle v cerkev in so se igralcev pošteno prestrašile: »Francoz, ki je tam pokopan straši!*...
Dopisi
TRZlC. Čuti se, da je s prihodom novega župnika v naši klerikalni stranki zapihal drug veter; v vsakem oziru se vidi, da je novi župnik, znani organizator služkinj in duša društva »Dobrodelnost*, prinesel tudi v Tržič mržnjo proti naši državi. Najbolj se je to videlo ob priliki državnega praznika, ko se niti eno klerikalno društvo ni udeležilo cerkvenega obreda, In je ponašanje župnikovo med obredom dalo vsemu jugoslovansko čutečemu občinstvu povod za zgražanje. Njegovemu podpihovanju je pripisati najbrž tudi nastopanje kateheta Milavca, ki se ne briga za ukrepe šolskih oblastev in ki si upa izjaviti pri konferenci, da ti ukre pi zanj niso merodajni, da je zanj me-rodajen lc škof in nihče drugi. Upamo, da bo višja oblast podučila g. kateheta, da ima spoštovati tudi državne zakone in oblasti. — Poživljamo vse naprednjake v Tržiču, da strnejo svoje vrste na boj proti tem zapeljivcem ljudstva! Boj bo hud! Treba je njihovemu delu postaviti nasproti našo delavnost. Napredna društva naj storijo svojo dolžnost, da ne bo treba hoditi našim uka in zabave željnim ljudem k predavanjem na Skalo ali pa v inteligenčni klub!
LITIJA. V nedeljo so gostovali na našem gledališkem odru v Sokolskem domu »Ferijalci* iz Ljubljane. Uprizorili so popoldne komedijo »Faun*, zvečer pa dramo »Golgota«. Zadovoljni smo zapuščali dvakrat napolnjeno dvorano. Pri »Faunu« je bil g. C. v vlogi Fauna naravnost dovršen; istotako gdč. S. v vlogi Lady Aleksandre. Ni jima poznati, da sta diletanta. Tudi lord Stoney (g. B.) je bil dober. O. D. v vlogi Ernsta je bil preokoren ln njegov glas nerazumljiv. Pri ostalih se je poznalo, da deloma niso znali točno
Objave
*	Preselitev dohodarstvenega urada *
Llabljani. Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega dohodarstvenega urada se preseli v nove uradne prostore na Gospo-svetsko cesto (bivša mitnica). Radi ter ga se v petek 15. in v soboto 16. L » ne bo uradovalo.
*	Poziv ljubljanskim trgovcem! Danes v četrtek 14. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih trg. obrt zbornice v Ljubljani javna plenarna seja, na kateri hočemo razpravljati tudi o nastalem silno kritičnem položaju vsled zavlačevanja izdaje novega deviznega pravilnika ter storiti potrebne sklepe. V interesu vsakega posameznika je, da se zanesljivo vdeleži omenjene seje. Gremij trgovcev v Ljubljani.
*	Odbor Zveze slov. pevskih zborov poživlja vse včlanjene zbore, da pošljejo na slavnostne prireditve povodom pomembnih jubilejev 501etnice Glasbene Matice in 30!etnice pevskega zbora Glasbene Matice svoja zastopstva, ki naj se udeleže vseh prireditev, zlasti pa izrednega občnega zbora v nedeljo dopoldne in komerza v nedeljo zvečer (obakrat v Pil-harmoničnl dvorani); člane in članice ljubljanskih pevskih zborov pa vabi, da polnoštevilno posetijo v petek zvečer predavanje o pomenu Glasbene Matice za razvoj slov. glasbe v Filharmoniji, v soboto zvečer ln v nedeljo popoldne pa slavnostne koncerte v Unionu.
*	Knjižnica za vodmatski okraj. Prejeli smo: Knjižnica naprednega političnega in gospodarskega društva za vodmatski okraj je vsled vojne leta 1914. prenehala poslovati s sposojevanjem svojih knjig, katere so vsled tega ostale pri bivših članih in katere še do danes nisc vrnili. Vsled tega se opozarja vse tiste, da to čimpreje store in vrnejo knjige, ki so last omenjenega društva. Knjige se naj dostavijo v knjižnico, katera posluj« vsak torek ob 7. — 8. ure zvečer in vsako nedeljo ob 9. — 11. ure dopoldne v Bohoričevi ulici 9 pri Draščeku.
*	J. A. D. «Triglav* v Ljubljani priredi v petek, dne 15. decembra t. i. ob 20. uri v učilnici Akad. kolegija predavanje: »Vera v sebe*. Predava g. univ. prof. dr Radojčič. Za tov. Triglavane je udeležba obvezna, vabljeni so vsi akademiki. — Odbor.
*	O. Z. javnih nameščencev v Ljubljani odpoveduje radi občnega zbora »Nabav-ljalne zadruge* za 14. t m. napovedane sejo. Predsedstvo.
*	Klub esperanlistov v Ljubljani. V proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa, izv najditelja esperantskega jezika prired podpisani klub za svoje člane in prijatelje esperanta v petek dne 15. t. m. ob 20. uri v salonu pri »Levu* na Gosposvetski cesti na to nanašajoče se predavanje. Vstop nina 1 Din. Op. Pouk za tečaj B se vrši vsled tega v četrtek dne 14. t. m. od 19J£ — 21. ure. Odbor.
*	Deška in dekliška osnovna šola v Celju priredi v nedeljo, dne 17. t m. ob po! 4. uri popoldne v celjskem Narodnem domu bošičnico za revne otroke iz mestnega okoliša. Na dnevnem redu so petje, deklamacije ln šaljivi prizori. Sodeluje tudi ccljsko godbeno društvo.
*	Izgubil se je v Ljubljani mlad per-volčje pasme. Sliši na ime čuk. Odda na! se proti dobri nagradi pri Joško Jeba-čin, Dolenjska cesta.
Vremensko
Mnhljana. 13 decembra 1922.
Odgovorni urednik Fr. BrozovI£,
Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra* Fisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani
"V
poročilo
Ljubljana 30« ra ntd tnoriett
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Za ure h . Beograd ''□naj Praga , lomnost.
• •
ob	Zračni tlak	Zrania temperatura	Veter	Oblačno 0-10	1'adarine mm
7.	7/5 9	-3 8	jug	oblačao	—
14.	773-8	24	t*	pol obL	—
21.	7740	-0-2	M	jasno	—
7	7753	-10	breiTetr*	megla	— j
7.	7750	—1-0		jasno	—
7.	773 6	1 0	upad	del. obl.	—
7.	7726	1-0		oblatao	1-0
7.	7803	14-0	brezretra	jasno	
barometer nižji, temaar. »iiia Solno® rabata ob 7 37. aahaiaob					
Oatide Farržre;	14
Obsojenci
Pra možaka sedita v letalu, pilot in pasažir. toda o pašna bližina palače in potrebna pozornost za manevriranje m, tako ozkem prostoru jima ne da orilike, da bi zapazila mlado dekle, ki ee skriva na balkonu. Letalo pristane jedva trideset korakov od velikih stopnjic. Žaromet ugasne. Gospodična gleda s svojega opazovališča, kako odide došlec iz letala proti stopnjicam, od zgoraj pa mu hite trije nasproti. Guverner in oba njegova gosta.
Vsa četvorica stoji vrh stopnjic v gruči, potem odidejo vsi štirje in izgi-oejo v notranjosti.
Ko prihajajo z vrha stopnjic, je raz-fočila gospodična Eva Mac Head Vohr doSlečev glas in nekoliko besed:
<Da, guverner, . . . prav tako, kakor je domneval gospod poverjenik: Vodja, ki se pa skriva in ki neomejeno ukazuje ...» —
Tajna vratica se zapro, asirski steber je kakor prej in v celi palači bi ta hip nikdo ne mogel povedati, kje se prav za prav nahaja domača gospodična.
Ona pa stopa tačas po polževih stop-njicah, — sicer ravnotako razkošno opremljenih, kakor vse drugo v palači, s debelimi preprogami, s skadrskimi kobrci po stenah in z vrsto jasnih svetilk nad tesnimi in dokaj strmimi, polževo podvitimi ozkimi stopnjicami...
Zdolaj je neprevelika osmerokotna sobica, dvoje vrat in več zelo umetno prirejenih razglednih odprtin. Stopnjice vodijo v razširjeni dolnji del velikega vogalnega stebra, ki loči mavriške sobe od francoskih.
Salon in dvorane eo zapuščene. Kljub temu ugasne gospodična Eva Mac Head Vohr vso razsveltjavo stopnjic, preden odpre svoja tajna vrata. Potem jih zopet skrbno zatvori in odide pogumno toda neslišno in skrbno pazi, da ne zapusti nikakršnih sledov svoje bicarne promenade. Poda 6e čez veliko mavri-ško dvorano, povsem 6lično poslani-ški dvorani Alhambre, le trikrat večjo — odtod vodi izhod naravnost v gotski križni hodnik velikega dvorišča. Lunina svetloba lije molčeče veletoke srebra na porfirni tlak. Gospodična ostane pod oboki ter koraka vzdolž vseh treh sten do konca podkve, v severni kot
Limuzina, ena onih, ki so bile pripravljene za goste, čaka tukaj, v bližini velikih stopnjic. Voznika ni nikjer. Gospodična je izprva presenečena, potem se s prstom dotakne čela, kakor da se je domislila, in odide do telefona za stebri v severnem kotu. Tu čaka mož s slušalicami v rokah. Gospodična ga pokliče: «Boris!»
Mož se zdrsne in obrne. »Milostiva gospodarica? ...- Ukazali ste mi, da čakam na aparatu...»
«Nisem več mislila na to. Hajdiva, brzo, brzo!» «Na službo, milostiva gospodična!* «In... brez ropota, čisto tiho!». »Gotovo, čisto tiho.» Avto že giblje.
»Dolnja palača, milostiva gospodična?* »Dolnja palača!*
Deset milj je pota. Odpravljene »o v štirih minutah. Široka cesta jc ravna, kakor ravnilo. Avto je drvel po njej kakor topova kroglja.
' Jedva dospe, že skoči gospodična iz voza na tla in si vzame le toliko časa, da zakliče nadalnje ukaze:
•Nazaj, in v štirih urah zopet tu!»
»Vem!* pravi Boris in že obrne voz. Le to še dostavi:
»Milostiva gospodična ve. da je Boris zanesljiv.*
«Ve!»
Po naglasu tega kratkega oflgovora smemo soditi, da gospodična zares povsem računa na popolno in neomajno vdanost in zanesljivost Borisa.
Avto zdrvi nazaj in je že izginil v temi. Gospodična Eva Mac Head Vohr stoji na pragu zapuščene in osamljene stare palače, sama samcata.
Doljnja palača izgleda od blizu kakor katedrala. Gotska je od vrha do temelja in dve visoki ozki konici še bolj podaljšujeta že itak visoka stolpa. Od krila do krila nič druzega, ko samo ostri loki, rozete, stebrovje. Vse to je temno, brez nobene svetle točke, povsem nerazsvetljeno. Ta tema še po-jača iluzijo, da si pred cerkvijo.
Stanovanje edinega varuha je pred glavnim vhodom, monumentalnim tro-durnim slavolokom. Boris je pa avto z gospodično zaobrnil in ustavil pred oddaljenim stranskim vhodom, ki je svoječasno služil gospodinjskim potrebam. Semkaj stopa sedaj gospodična Eva Mac Head Vohr s ključem, kakor igla. Ta moderni ključek je v smešnem nasprotju z ogromnimi, z železjem obi-timi hrastovimi vrati, kakor iz srednjega veka.
Ta vrata molče, kakor da se jih že stoletja ni dotaknila človeška roka. Vkljub temu 6e odpro gladko in tiho, ne da bi zaškripala ali zacvilila.
V notranjosti palače se nočna obiskovalka razgleda pri blesku svoje žepne sevtiljke, s katero posveti le od časa do časa za kratek hip, kakor vojak, ki previdno stopa po strelskem jarku. Pot je precej dolga in zapletena Gospodična Eva Mac Head Vohr stopa skoraj deset minut po sobanah in stopnicah, preden dospe na zrak, na vrh, na obširno platformo, ki veže v višini strehe severni stolp z južnim.
Razen ptičem je ta platforma od vseh drugih strani nedostopna in prikrita tudi vsem očem. In tu gori čaka letalo brez pilota.
Letalo tipa Baby, monoplan, 3-33 m širine v krilih, z enim 6amim sedežem, toda z motorjem 1000 PS! Krila so iz temnega jekla ter ne vračajo niti enega žarka. Dvojno prežarjcni in dvakrat tršani kristal kabine je prozoren, toda teman ko noč. Zelo diskretno je to skoraj nevidno letalo!
In pripravljeno je! Gospodična Mac Head Vohr to ve, pa vkljub temu še kot izkušena pilotinja naglo pregleda, da H je dovolj tekočine in da li so motorjeve 6večice zanesljive. Potem skoči brez nepotrebnega obotavljanja na sedež, zapne plašč, poizkusi krmilo in motor, prižge luči. spusti plin in dvigne višinsko krmilo.
Z enim samim skokom se zaleti stroj vzdolž platforme, zdrkne ž nje, se nekoliko zniža in takoj nato šine kvišku ter kakor strela odbrni v severni smeri.
Močan veter zagrabi stroj in ga ziblje v dolgih valovih, ki postajajo vse daljši in naglcjši. S severa prihajajo od minute do minute močnejši sunki in naznanjajo močno burjo ...
Konec I. dela.
(Dalje prihodnjič).
Kaj se čita v Nemčiji
»Das literarische Echo*, ugledni ted«' nik Ernsta Heilborna, je baš zaključil zanimiv pretres pod gorenjim naslovom. H. J. Homann je nabral podatke v pet-desetorici rajhovskih mest po ljudskii knjižnicah. Največ se povprašuje po sledečih nemških piscih: Herzog, Gangho-fer, Viebig, Lons, Stratz, F. in E von Zobeltitz, Heer, Paul Keller, Frenssen, Zahn, Sudermann, Geretacken, Boy Ed., Bonsels, Ompteda, Polenz, Speckmann. Hesse, Freytag, Rosegger, Gottfried Keller itd.
Gerhard Hauptmann. Thomas Mann.
Kellermann pridejo šele daleč za navedenimi pisatelji, od katerih jih je mnopo neznanih po Sloveniji.
Med inozemci je najbolj priljubljen Dostojevski, precej za njim ostajajo Tolstoj, Strindberg, Romain RoUand, Zola, Hamsun, Tagore, AL Dumas, Sick, Flaubert. Geigerstam, Gorki, Ibsen, An-dersen, Balzac, Barbusse, Lagerldf, Mau-passant, Sienkiewicz, Twain. Vkljub politični mržnji sega nemški bravec še dokaj pridno po francoskih avtorjih.
Močno je razširjen poslednji roman Gustava Frenssena, Der Pastor von Poggsee. Adam Barford, luteranski župnik na kmetih, je zgubil več sinov v vojni. Ostala mu je samo hči Abela, ki ne najde moža in se vname za doktorja Schacka. že poročenega! Kaj za to? Stara morala se bo morala umakniti. Oče blagoslavlja hčerino ugrabitev in bo čez devet mesecev blagoslavljal dete iz nezakonske združitve. Zakaj edina naloga nemške žene je poslej: postati mati in za vsako ceno zopot obljuditi Germani jol	N. K-
Veiika Izbi a otroških vozičkov, dvok .les in i valnih -^P1 strojev poceni.
F. BATJEL, LJUBLJANA, Stari trg 28
Sprejemajo n v polno popravo za emajliran e v ognjem in ponikljuje dvoktleu, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
99/1	»TRIBUNA"
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljatliana, Karlovska ce«ta i — Zvonarska ollca 1.
Največja Izbira 84/111
nzUffl ploiiiinijpis
in rokavic pri tvidki
S. S E. Sitobernč JZEftm
Išče se 4221 v teoriji in praksi dobro izvežbani
carinski posrednik
Nastop takoj ali pa pozneje. Ponndbe s curricnlnm vitae na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Pristno	4192
„STECKENPFERD", lilijfno mlečno toaletno milo, priporoča
Parfumerija „STISM0LI",
Ljubljana, Pod Trančo št I.
kamnlSko, priznano najboljše kakovosti, vedno v zalogi (dnevna produkcija 1 vagon) po zmernih cenah, nudi:
FRANC BODLAJ
-trgoveo z lesom in apnom Krofi garjevo, pošta Kamnik.
Premog iu = ——— cement
4115 stalno v zalogi pri
H. Petrič, Ljubljana
Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladišče ,, Balkan".
		
mm		
Znižane m
M«?— £nn@
pri
IU
9. Sinfeouic nasi. R. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
Za božič in novo leto kupujte nove knjige
Tiskovne zadruge v Liubljani:
IVO Šorll, Člrlmnrol. Mladinska povest s slikami. Broš. Din 16-—, vezana
Dia 21—, po pošti Din 125 več. Andrejev, Povest o sedmih obešenih. Broš. Din 13 —, po pošti Din 1 50 več.
Jos. Jurčiča Zbrani spisi, III. zv. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Brol. Din 30 —,
po pošti Din 2 50 več. Strug, Jutri. Povest. Broš. Din 10-—, vez. Din 1o—, po pošti Din 1'50 več. Slenkiawloz, Z ognjem in mečem. Zgodovinska povest s slikami.
1—4 snopič. Din 28 —, s poštnino Din 30'—. Shakespeare-Zupančič, Othello. Broš. Din 19-—, po pošti Din 1'25 več. Hellk, Jugoslavija. II. del, 1. snopič. Broš. Din 21"—, po pošti Din 150 več. Hobhonse, Liberalizem. Broš. Din 25 —, po pošti Din 125 več.
Knjige se naročajo pri
Tista! zadrugi n Ljubljani, Prešernega ulica št. 5?.
Avtomobili' kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olje, bencin
in druge potrebščine Ima vedno e zalogi
F. FioarSančič
Llublj&na.
124
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljloi, naznanja, da se je preselil s svojim lokalom iz glavnega trga v svojo hišo štev. 41. Tvrdka izvršuje vsa v stroko spadajoča dela najtočnejše in se priporoča svojim odjem licem za nadaljnjo naklonjenost. 40£6
Vreče, drobno sol
in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka
SIRC-RANT, KRANJ
ter kupuje najvišje poljske pridelke in
suhe gobe. 86,1
Najlepše darilo za
^ © v
ne
6 ®
9 e & a


je roman
ftiaroša se pri upravništvu,.JUTRA" v Liubljani, Prešernova ulica St. 54.
Cena 25 Din, po polti 27 ©In.
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vbg na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih
Vam prenovi in strokovno shrani j
preko zime B
ob malenkostni pristojbini tvrdka
Ljubljana, BosposBets&a c. H.

sc znamko „ALKO-modri križec"
in
!! najfinejše krem likerje !!
JU JBLO*% JLdj ubij sa^asa -Kolize j
tudi vloge v tekočem računu, ki Jih obrestuje proti odpovedi tudi višje.
Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Stanje tail.iili slog 320 miljonon bron.
Mestna hranilnica ljubljanska
Prešernova ulica št. 3.
1208