St. 33 MUii pbtai f Htnifl Mi orah n U mtt ¥ Tntu. v sredo «. februarja 1922 Posamezna številka 20 stotlnic Letnik XLV1I izhaja. izvzemšt Aslflcefr® 5L 20^» f<«m« se nt \ vjpfe ?tefan Qr 1 zrv«5a zrn o Za inoztmstro > dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška isi n»» — v uredništvu. Nefranklran* Vse ne w.,jaielj in odgovorni urednik arna Edino«. Tis* usKarna Edinost Naroteint L 19 50. pol leta L 32. —, in celo leto L 60.— Sc^vei- — Telefon uredništva In uprava 9L 11-67. EDNOST Posamezne Številke v Trstu in okoKcl po 20 stotink. — Oglasi se računaj« v grokoatt ene kolone (72 mm J — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L l* —, oglasi denarnih zavodom mm po L 2. — ina« oglasi po 20 st beseda, majnan] pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv# Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57 BESEDA REPUBLIKANCEM Tukajšnja »Emancipazione« je objavila po volitvah že dva članka, ki se intenzivno bavita z nami oziroma z vprašanjem sodelovanja z nami. Oglasila so se v odgovor različna peresa tudi pri nas. Prinašamo za sedaj članek, ki se nam zdi najbolj primeren, ker nekako splošno razsvetljuje vse vprašanje: Povodom občinskih volitev so se v našem taboru oglašali glasovi, ki so bridko očtali našemu političnemu vodstvu, zakaj da ni poizkusilo, da bi prišlo v Trstu do dogovora in skupnega nastopa s kako drugo opozicionalno stranko?! Mi smo pojasnili tem dobrim ljudem, da je za sklep dogovora poleg tistega, ki bi hotel skleniti, potreben še nekdo drugi, ki bi — hotel sprejeti ponudbo. Povsem jasno pa je bilo, da ne bi nobena sedanjih opozicionalnih strank v Trstu ob sedanjih razmerah hotela stopiti v stike s Slovenci in da bi odklonila vsako tozadevno ponudbo- To velja — smo rekli — tudi za republikance. Na to našo ugotovitev je reagiralo republikansko glasilo »Emancipazicme«. Naglasa, da republikanci riso nikdar imeli prilike za odklonitev kake ponudbe s slovenske strani, a to iz enostavnega razloga, ker take ponudbe ni biio nikoli. Ne oporekamo tej ugotovitvi. Z naše strani se ni stavila nobena ponudba. Ali tudi mi smo imeli zelo enostaven razlog za to: ker j smo vedeli — in to iz izjav iste »Emanci-pazione« same —, da bi se taka ponudba kratkomalo odklonila! In da bi res bilo tako, pričajo tudi sedanja izvajanja na i naš naslov v listu »Emancipazione«. Piše namreč: »Sicer pa naglaeamo, da bi mi ne nv>gli skleniti volilnega dogovora s Slovani! VprviČ zato ne, ker je volilni čin za nas le enostavna epizoda, ki ne more povsem izčrpati delovanje stranke in ji ne sme zamegliti obzorja ter kompromitirat^ njenega delovanja v bodočnost. Vdrugo pa zato ne, ker bi republikanci mogli sklepati kake volilne dogovore edino le za kak »višji cilj!« Ni treba posebne bis tro vidnosti, da razumemo, kaj je hotelo reči republikansko glasilo z besedo »višji cilj.« A sedaj vprašamo upravičeno: moremo-li v položaju, ki se nahajamo sedaj v njem mi Jugoslc*-veni v Julijski Krajini, usmeriti vse svoje delovanje edino le v dosego tistega »višjega cilia«? To pa hi morali, kakor je jasno razvidno iz izvajanj v — »Emanci-pazione«. Ali moremo mi čakati, da bo dosežen tisti »cilj«, ko nam vendar v vsakem hipu in na vseh koncih in krajih gre za življenje?! To bi bila politika fantastov, ne pa realna politika! In to bi morali razumeti tudi naši nezadovoljneži. No pri »Emancipazione« so dobri ljudje, ki pošteno mislijo z jugoslovenskimi državljani v Italiji. Potem, ko so nam vlili v grlo grenko kapljo nesprejemljivega pogoja, nas mažejo z medom okoli ust. Pišejo namreč: »Kljub temu, da bi mi odklonili vsako morebitno ponudbo, more republikanska stranka usvojiti zahteve in stremljenja Slovanov, v kolikor temeljijo na pravici im ac ovijajo lejasaih stremljenj, ki ph morajo republikanci a priori odklanjati.« Na taki podlagi — nadaljuje republikanski list — bi moglo priti na mesto »malega in umetnega« volilnega dogovora do resničnega bratstva, ki ga italijanski narod, zastopan od republikanske stranke, ne odklanja. Republikam bi se zavzemali z vso težo svojega delovanja za utemeljene pravice julijskih Slovanov, ki jim priznavajo pravico do obstanka. Toda, Slovani v Julijski Krajini se morajo odreči vsakega iredentizma, očitnega, ali potafevaaega. »Emancipazione« nam daja torej pošteno obljubo, a jo nadovezuje na pogoj, ki je res precej nejasno in netočno izražen. Sicer pa bi mogli mi sprejeti tudi ta pogoj, ker dejstvo je, da vse naše zahteve temeljijo na načelu pravičnosti in ni na naši strani nikakih zahrbtnih namenov. Saj je italijanski svet že opetovano čul s poklicanih naših mest določne, poštene in iskrene izjave, da priznavamo dovršeni čin in da se hočemo boriti za svoje pravice s sredstvi, ki jih dovoljujejo naše sedanje državljanstvo in zakoni Italije! Kaj hočejo torej gospoda še več?! In vendar zahtevajo od nas še več. Za svojo, Slovanom pravično politiko stavlja tudi pogoj, da mora biti odstranjena vsaka nevarnost vojne z Jugoslavijo! Ali ne vidijo gospodje, da zahtevajo od nas jamstvo, ki ga mi sirote ne moremo dati?! Mari moremo mi odločilno posegati v območje vnanje politike Italije in Jugoslavije?! Svoje pozive v tem pogledu naj bi republikanci naslovili na diplomacijo, italijansko in jugoslovensko, ki edini moreta skleniti take medsebojne politične in gospodarske dogovore, da bo odstranjena nevarnost vojne! Kolikor pa je vnanja politika odvisna od notranjih vplivov, naj položi »Eman-cioazione» roko na srce in naj nam odgovori iskreno: ali ni v Italiji več nego preveč vplivov, ki ovirajo vsako diplomatično in politično delo za pomirjenje ter tako naravnost izzivajo nevarnost vojne?! Končno menimo mi, da bi morali ravno republikanci enkrat že odnehati od nehvaležnega, nečastnega dela, škodljivega ideji mirnega sožitja med obema plemenoma Julijski Krajini! Nikar naj ne vlivajo z malo žlico vode v široko morje, naj se ne zaletavajo v vrata, ki niso zaprta, naj ne stikajo po našem »iredentizmu«, kajti vse izjave od merodajnih naših strani in vse naše delovanje pričajo, da se priznavamo kot državljani Italije in da smo ljudje, ki znajo računati z resničnostmi in ki zato tudi vedlo dobro, da tn plamen katastrofalne poHHJce ojsrožal naš dom! Lojalni državljani hočemo biti in ne zahtevamo nič drugega, nego da je tudi država naprsra nas: lojalna, pravična in svaboddjubaa! S tem bi se morali zadovoljiti tudi republikam in uveljavljati' bi morali svoje pravicoljubje napram nam brez klavzul, ki nimajo nobene podlage v resničnosti! _J. J. hajajo ruske železnice, ki peljejo v ti dve pristanišči, v zelo žalostnem stanju. Iz Poljske pa je ta določba riške mirovne pogodbe napravila nevarno in neprijetno oviro, ki je na poti uspešni obnovitvi trgovskih odnošajev med Rusijo in Nemčijo. nalila Reševanje vladne krize RIM, 7. O reševanju krize se ve uradno le toliko, da prihajajo in odhajajo posamezni politiki, oziroma kandidati za ministrstvo v kraljev dvor in iz njega. Stari Giolitti je bil že nekolikokrat pri kralju. Ker pa se še ni začel posvetovati z nikomur, se smatra, da ni sprejel ponudbe, naj sestavi novo vlado. Kakor v vseh dosedanjih krizah, igra tudi v tej vladni krizi veliko ulogo predsednik zbornice De Nicola, sposoben mož, ki ima mnogo prijateljskih vezi in ki je vsaj kot oseba več ali manj priljubljen pri vseh strankah. Kralj se je obrnil torej tudi tokrat nanj. Govori se, da je tudi Giolitti prosil De Nicolo, naj vendar sprejme kraljevo ponudbo. In De Nicola, ki sicer ne želi postati ministrski predsednik, ker predobro pozna sedanji kočljivi položaj Italije, je baje popustil prošnjam in se odločil, da otiplje tla okoli sebe. Uradno se še nič ne ve o tem, ali je prevzel sestavo nove vlade, ali ne, dejstvo je pa, da je že imel pogovor z več voditelji strank, med drugimi tudi s Turatijem. Smatra se, da bo ljudska stranka na vsak način podpirala sedanjega predsednika zbornice. Tudi socialisti so mu zagotovili svojo naklonjenost. Vse kaže, da bo nova vladia, če jo sestavi De Nicola, orientirana nasproti levici. Tega se zavedajo tri stranke na desnici in so že izdale proglas, v katerem izjavljajo, da bodo stopile v odločno opozicijo proti vsaki vladi, ki bi se sestavila izven nacionalne desnice ali celo proti njej. Na vsak način se bo moral De Nicola odločiti ali na desno ali na levo, ker je preveč izkušen, da bi mogel misliti, da je položaj ministrskega predsednika enak položaju predsednika zbornice. Kot predsednik zbornice je De Nicola dajal več ali manj vsem strankam prav, ker je bila njegova naloga le-ta, da ohrani mir in red; kot ministrski predsednik pa se bo moral odločiti za eno stran, ker njegov predhodnik Bonomi je padel ponajveč zaradi tega, ker je hotel sedeti na več stolčkih. Levica, predvsem socialisti, je sita obljub in hoče končno videti dejanja, desnici pa se zde celo obljube njenim nasprotnikom preveč. Na vsak način se pričakuje, da se bo že tekom jutrišnjega dneva De Nicola odločil, nakar mu bo uradno poverjena sestava nove vlade. De Nicola sprejel sestavo nove vlade RIM, 7. Javlja se, da je bila sestava nove vlade poverjena bivšemu predsedniku zc« niče De Nicoli, kateri je ponudbo sprejel. Živahne priprave za konferenco ▼ Genovi RIM, 7. Priprave za konferenco v Genovi, ki jih je začel ministrski predsednik Bonomi takoj po svoji povrnitvi iz Canne-sa, so se živahno nadaljevale zadnje dni januarja in niso bile nikakor prekinjene vsled ministrske krize. Ministrski svet je sklenil, poveriti pripravo vsega potrebnega za konferenco posebnemu vlad:'.emu organu. Za glavnega tajnika na konferenci je bil določen baron Romamo Avezzona, bivši poslanik v Washingtonu. Za člane glavnega tajništva so bili imenovani razni tehniki v dotičnih ministrstvih. Glavno tajništvo bo moralo urediti vsa vprašanja, ki se tičejo vnanje politike, gospodarska in finančna vprašanja, zveza s tujimi delegacijami, vprašanje tolmačev, tiska itd. Glavnemu tajništvu je razen tega prideljen urad za stanovanja, transporte, železniške zveze itd. Ta urad se nahaja pri genovski prefekturi. Baron Avezzona je že imel sestanek s svojimi sotrudniki in je poveril proučevanje posameznih vprašanj posebnim odborom. Medtem se nadaljujejo živahne priprave tudi v Genovi. Predvideva se, da bo znašalo število članov tujih delegacij m njihovega spremstva nad 1000 oseb, katere bo sipremljalo nad 700 novinarjev. Ker ni v Genovi dovolj dobrih hotelov za toliko ljudi, se bodo pripravili za to tudi hoteli ob zapadni obali vse do Sv. Margerite in do Rapala. Za olajšanje zvez se bo uvedel poseben avtomobilski promet. Tozadevni odbor razpolaga že s 120 izvrstnimi po večini luksusnimi avtomobili. Razen tega se bodo vpeljale nove železniške zveze. Sijajno opremljeni vlaki se bodo ustavljali pred sedežem konference, v kraljevski palači. Otvoritvena seja se bo vršila v zgodovinski palači S. Giorgio, ki je simbol genovske mornarske in trgovske slave. Časnikarjem je dala občina na razpolago krasno palačo, ▼ katere dvoranah bodo lahko povsem mirno delali, Čitali in razpravljali Iz palače bodo lahko pošiljali pisma, brzojavke in fonograme svojim listom. Ustanovila se bo v Genovi posebna telefonska centrala z zvezo s Parizom, Londonom in drugimi mesti Lahko se bo direktno brzojavljalo v Pariz, Bruselj, London, Đerolsn, Frankfurt in polom Trsta v Prago in Belgrad. Brzojavke v Mos-kvo se bodo pošiljale škod Francijo ali pa potom rimske radioteletfrafske postaje, ki bo pošiljala tudi brzojavke v Berolin in Moskvo, Druga radiotdecrafska postaja se bo zgradila v špeciji, a sprejemali bosta brzojavke postaji v Gonovi in Rimu (Monterotondo). Tudi privatniki gredo vladi na roko. Bratranca grof Carlo Ragio in kom. inž. Carlo Raggio sta dala na razpolago grad Cormigliano in vilo Albaro. Markiz Palla-vicini išče z drugimi prijatelji genovske aristokracije primerne privatne palače, kjer bodo lahko mirno stanovali posamezni državniki. Ko^klave se je zopet odprl RIM, 7. Včeraj ob 15*30 je šel papež Pij XI. v S i kstin.sk o kapelo, kjer so mu kardinali v drugič izkazali čast. Nato se je vrnil v konklave, v stanovanje št. 36, kjer je stanoval tekom volitve. Tam je sprejel mons. Samperja, konklavskega majordoma, gubernatorja in maršala Ghigija. Pre lati, dvorjani, poveljniki papeževe vojske ter druge osebe so bili pripuščeni v stanovanje, da poljubijo papežu roko. Ob 16*30 je bil konklave odprt in vsi kardinali so zapustili Vatikan. Jutri ob 11 bo imel papež v Sikstinski kapeli tretjo počastitev s strani kardinalov. Kardinal Gaspari ostane državni tajnik RIM, 7. Papež je potrdil kardinala Gasparija za državnega tajnika. Spopadi med fašisti in socialisti, socialisti in republikanci RIM, 7. Vse okrožnice bivšega ministrskega predsednika Bonomija ne pomagajo nič. Posameznes tranke so si še vedno v laseh. Včeraj so fašisti kratkomalo zažgali Delavsko zbornico v Torricellih pri .Mantovi. Delavska zbornica je bila povsem uničena. Ves trud prihitelih ognjegas-cev je bil zastonj. Škoda znaša kakih 100 tisoč lir. V mestu vlada velikansko razburjenje, in so morala priti ojačenja iz Mantove. ^ Tudi v drugih krajih okoli Mantove je prišlo do krvavih spopadov med fašisti in socialisti. V Forliju so se hudo spopadli republikanci in komunisti Več oseb je bilo težko ranjenih. Snežni zameti in mraz v severni Italiji RIM, 7. Radi snežnih žametov v severni Italiii so pretrgane brzojavne in telefonske zveze na treh glavnih progah Anco-na, Florenca in Prza. Korespondenca trpi občutne zamude. Francija Novi papež in Francija. PARIZ, 7. Izvolitev kardinala Rattija za papeža je vzbudila v francoskih diplomatskih krogih splošno zadovoljnost. ®Tempss se spominja nespr a vi ji vos ti Pija X. in prizadevanj Benedikta XV. za vzpostavitev francoskega poslaništva pri Sv. Stolici in izraža upanje, da bo novoizvoljeni papež sledil politiki svojega neposrednega prednika. «La Libert&» trdi, da je izvoljenec papež, kakor so ga želeli diplomati in ne more prikriti svojega polnega zadoščenja nad to izbero. Francosko - poljske pogodbe PARIZ, 7. Ministrski predsednik Pcin-carž in poljski poslanik v Parizu sta podpisala tri francosko - poljske dogovore: 1. trgovskega, 2. dogovor o premoženju in privatnih interesih in 3. dogovor o industriji nafte. Francoski pogoji za udeležbo na konferenci v Genovi LONDON, 7. Danes je došla v zunanji urad nota francoske vlade, kjer so navedeni pogoji za udeležbo Francije na konferenci v Genovi, med drugimi izjava, da bodo prišli francoski odposlanci le tedaj y Genovo, ako se bodo spoštovale pogodbe in če bosta Rusija in Nemčija le pogojno pripuščeni na konferenco. Belgijke čestitke Pija XL BRUSELJ, 6. Zunanji minister je brzojavno čestital novemu papežu v imenu kralja in vlade. Anglija General Allenby poklican v London LONDON, 7. General All«cby, poveljnik angleških čet v Egiptu in veliki komisar angleške vlade, se nahaja na poti v An-gljo. Pri njegovem odhodu so mu priredili angleški priseljenci in tudi domačini prisrčno slovo. Generala Allenby-a je poklicala angleška vlada, da ji poroča o položaju v Egiptu z ozirom na zahtevo Egipčanov, da se njihova dežela proglasi za neodvisno državo. General Allenby je zato, da se angleško pokroviteljstvo od- gravi in da se prizna popolna neodvisnost gipta. Lord Allenby je bil ob času vojne vrhovni poveljnik angleške armade v Palestini in Mezopotamiji, kjer je popolnoma potolkel Turke. Leta 1919. ga je angleška vlada imenovala za svojega velikega komisarja v Egiptu. List »Daily Chronicle«, ki je Lloyd Geor-gevo glasilo, pravi, da pride general Allen-by v London samo zato, da da svojo ostavko. List dostavlja, da bo vlada njegovo ostavko sprejela. Napetost med severno in južno Irsko DUBLIN, 7. Napetost med irsko svobodno državo in Ulstrom, ki je v severnem kotu Irskega otoka, je povročila na »zelenem otoku« novo krizo. Ministrski predsednik svobodne irske države g. Collins je izjavil, ko so se pogajanja z Ustrom razbila. da ie mir v nevarnosti Nova irska svobodna država zahteva, da se ji morata odstopiti grofovini Fermanagh in Tyronnc, dalje večji del grofovin Armagh in Down J®*" mesta Derry, Enniskillel in Newry, Ministrski predsednik severne Irske je izjavil, da se bo Ulster uprl tem zahtevam. Predlagal pa je, naj se parlamenta severne in južne Irske snideta k skupni konferenci, da se bosta pogajala o rešitvi tega spora. Grilca Nova mobilizacija na Grškem ATENE, 7. Rezervisti iz Macedonije in z grških otokov, ki pripadajo letnikoma 1910. in 1911., so poklicani ped orožje. Vlada opravičuje to novo klicanje pod orožje z izgovorom, da se morajo žrtve, ki jih zahteva vojna s Turško, enakomerno in pravično razdeliti na kraje starih in novih grških pokrajin. Dostavlja se tudi, da to novo mobilizacijo niso nikakor povzročili dogodki na maloazijskem bojišču. V Egejskem morju se je pojavilo vc3 turških podvodnikov, ki znatno oviraja morski promet med Grško in maloazijsko obalo. Nizozemska Stalno mednarodno razsodišče HAAG, 6. Stalno mednarodno razsodišče, ki ga je ustanovila Zveza narodov, je imelo pretekli petek svojo drugo sejo. G. Lodcr je bil izvoljen za predsednika za dobo treh let. Švedec Hammarskjold je bil imenovan za zapisnikarja za dobo sedmih let. Nizozemska vlada zahteva p>jasi?il o konferenci v Geaovi HAAG, 7. Nizozemska vlada, ki je sicer načeloma pripravljena, da se udeleži konference v Genovi, je izrazila željo, da bi ' tobila večja pojasnila o programu konference, da morejo tisti, ki se je bodo udeležili, natančno proučiti vprašanja, o katerih se bo razpravljalo. Amerika Konec konference v Washingtonu WASHINGTON, 7. Konfercnca v Wa-shingtonu je zaključena. Državni kancler Hughes, predsednik konference, je danes ob H'10 naznanil pred nabito polno dvorano, da je konferenca odložena na nedoločen čas. Naznanil je tudi, da je bil v soboto podpisan dogovor med Kitajsko in Japonsko glede oteka Šantunga. To vest so zborovalci pozdravili z burnim odobravanjem. Takoj nato se je začelo podpisovanje. Hughes je klical posamezne delegacije, ki so med burnim odobravanjem stopale ena za drugo k mizi za podpisovanje. Prvi je podpisal sklepno listino predsednik konference Hughes. Pero, s katerim se je podpisovalo, bo izročeno mestnemu zgodovinskemu muzeju. Podpisanih pogodeb je pet: dogovor o pomorski razorožitvi in o utrdbah na Tihem oceanu, dogovor o rabi podmorskih čolnov in strupenih plinov, dogovor o odnošajih s Kitajsko, o kitajskih carinarnicah in končno nadopolnilo dogovor četvernega dogovora o Tihem oceanu. Po dovršenem podpisovanju je prečital Hughes zaključni govor, nakar se je umeknil. Na njegovo mesto je stopil duhovnik, ki se je z molitvijo zahvalil Bogu za složnost, s katero so delovali možje, odgovorni za usodo sveta. Jugoslavija Vzpostava diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Hotaadsko. BELGRAD, 7. Diplomatski odnešaji med Jugoslavijo in Holadsko, ki so bili začasno pretrgani, so vzpostavljeni. Čeh os I o vaška Papirnati denar na ČehoslovaSkem PRAGA, 7. Glasom najnovejšega poročila bančnega urada je bilo 31. januarja t.' I. v prometu 11.230 miljonov čehoslovaških kron. Kovinski zaklad je dosegel svoto 564 miljonov, vrednost tujih valut je znašala 880 miljonov čehoslovaških kron. Poljska Odnošaji med Poljsko in Rusijo se boljšajo VARŠAVA, 7. V odnošajih med Poljsko in Rusijo se opaža v zadnjem času znatno boljšanje. Stvari so se v tem pogledu za-1 čele obračati na boljše že v decembru lanskega leta, kar se je nadaljevalo tudi v preteklem januarju. Glavni izvor dosedanjih težkoč je bilo vprašanje izpolnjevanja riške mirovne pogodbe. Poljaki so očitali Rusiji, da te pogodbe namenoma ne iz-, vršuje, kar da izpričuje dejstvo, da ni ukre- , nila nič za povrnitev poljskih vojnih ujetnikov in za povrnitev poljskih vrednosti, ki jih je ruska armada vzela s seboj povodom svojega umika. Ti dve točki pa sta bili med najglavnejšimi v mirovni pogodbi, na katere polaga poljska vlada veliko važ- j nost. Zraven tega bi bila Rusija že morala plačati Poljski 30,000.000 rubljev v zlatu kot povračilo za železniški material, ki ga je ruska armada odpeljala iz Poljske. Poljska vlada je bila poslala v Moskvo poseb«; no komisijo, toda ruska vlada se je obotavljala. Zadržanje ruske vlade v tem pogledu je bilo v zvezi z napetostjo, ki je vladala v drugi polovici lanskega leta med Rusijo na eni ter Poljsko in Romunsko na drugi strani. Rusija je tedaj računala, da jo bo Poljska po naročilu Francije zopet napadla. Proti koncu lanskega leta pe se je sovjetska vlada prepričala, da ne grozi nevarnost nove vojne ter je začela resno misliti na izvršitev riške mirovne pogodbe. Tedaj je sovjetska vlada ooslala Poljski na račun 30,000.000 miljonov rubljev kot prvo tretjino in v sedanjem hipu ravno odpravlja drugo tretjino. Začeli , so se vračati na Poljsko tudi prvi civilni in vojaški ujetniki. Med njimi sta se že povrnila polkovnik Czuma, poveljnik poljske divizije, ki se je borila v vrstah armade admirala Kol čaka, in profesor Dybov«ki. Poljska vlada je pozdravila začetek izvrševanja riške mirovne pogodbe z velikim veseljem ter je takoj predlagala sovjetski vladi obnovitev trgovskih odnošajev in sklenitev rusko-poljskega trgovskega sporazuma. Sovjetska vlada je ponudbo brez odlašanja sprejela in v kratkem se bodo začela tozadevna pogajanja. Za Rusijo bosta vodila pogajanja sovjetski poslanik Ka-rakan in ukrajinski poslanik Šurnskij. Poleg trgovskega sporazuma se bodo sklenile tudi posebne pogodbe za zdravstvo, pošte in železnice. Poljski vladni krogi so prepričani, da se bo dala rusko - poljska trgovina vzpostaviti v velikem obsegu. Dejstvo, da je zunanja trgovina Rusije državni monopol, je še vedno velika ovira za razvoj take trgo- j vine. Toda ruske zadruge, ki jim je tudi bila prepovedana neposredna trgovina z inozemstvom, so dobile zopet dovoljenje za neposredno trgovanje z inozemstvom. Kakor rečeno je bila do sedaj vsa zunanja trgovina v rokah vlade, oziroma v rokah posebnega komisariata za zunanjo trgovino. Ta komisariat ima pri vsakem sovjetskem poslaništvu svojega trgovskega zastopnika. Sedaj se je položaj spremenil in zadruge so že nakupile na svojo roko precej blaga na Poljskem in na čehosk>-vaškem. Na Češkem so kupile ruske zadruge predvsem mnogo poljedelskih strojev. Vse to blago se bo prepeljalo v Rusijo skozi Poljsko. Po riški mirovni pogodbi ima Rusija pravico tranzita skozi Poljsko za blago iz vseh držav razen Nemčije in Avstrije. Prepoved tranzita za nemško in avstrijsko hlago je Poljska izsilila na mirovnih pogajanjih v Rigi pod pritiskom Francije in drugih zapadnih zaveznikov. Zavezniki so se hoteli s tem zavarovati proti nemški konkurenci na ruskem tržišču. To so deloma tudi dosegli, kajtt trgovina črez Re-veii in Rigo se le ooćast razvija, ker se na- Dnevne vesti Naši komunisti. Prejeli smo: Ali vas je res še le članek v »Delu«, na katerega ste taka krepko in po zaslugi odgovorili, poučil, kam da je zaplula barka politike naših komunistov?! Ali ni bil dovolj kričeč slučaj v Dekanih, kjer so edini komunisti protestirali proti izvolitvi — učitelja?! Ta protest je bil očitno v prilog ukazu načelnika urada za osrednje pokrajine, g. Salate, ki je odtegnil učiteljstvu pasivno volilno pravico v glavnem — tudi to je očitno — zato, da bi škodoval našemu ljudstvu, da bi upravam naših občin odtegnili sode-i lovanje cele vrste razumništva. Ugotovili ste, da je isto »Delo« izdalo pred volitvami navodilo, da naj somišljeniki ne nasprotujejo izvolitvi učiteljev. Vprašanje je sedaj, ali so dekanski komunisti res zaplesali svojo ekstra-turo?! Ne moremo verjeti. Če pa je vendar tako, potem je to znak, da se komunisti po deželi nočejo pokoriti vodstvu! Ali potem naj bi »Delo« skrbelo raje za red v svojih vrstah, ne pa da kriči, kako da v našem narodnem taboru ljudstvo obrača vodstvu hrbet! Naše vodstvo more biti povsem zadovoljno z nastopom našega ljudstva pri občinskih volitvah: podalo je sijajen dokaz o svoji narodni discipliniranosti. Naši voditelji zahajajo med ljudstvo, mu govorijo, ljudstvo jih prisrčno in eno-dušno pozdravlja in nikjer se ni dogodilo pred in po volitvah, da bi bilo ljudstvo svojim zastopnikom odreklo zaupanje. To so dejstva. In to kljub obupnim poizkusom komunistov, da bi zanesli razdor v našo vrste. Komu bi bilo to v prilog, če bi se posrečilo? Ne stvari proletariata, ne borbi za socialno pravičnost, ne misli demokra-tizma, ki bi ji morali služiti v prvi vrsti ravno komunisti, ampak edino le sistemu, ki ni le sovražen našemu narodu, ampak ki mu je temelj — kapitalistična uredba države I Lahko rečemo torej, da — to je edino orava beseda — divjanje »Dela« proti POHIŠTVO aa poročne sobe in lakirane kuhinje po zmernih cenah 9« prodajajo v oBo Chiozza 51, pritličje. f3fr IŠČE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali soba m kuhinja. Ponudbe pod • Ugodnosti« na upravnišfro. 185 SPALNICE krasne, solidne, kuhinjsko pohištvo, moderno se proda po nizki ceni. Via Ferriera 5, Bjeker. 211 ZLATO in srebrne kron« plačam vet kol drug,' kupci. Albert Povb, urar« Maxxini 46 bliiini drvenega trga). 10 POZOR! Srebrne krone in zJnto .^o najvišjih - cenah placaje edini grotist Belleli Vil«, Via Madonnina 10, I. 16 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, cbiffoniers, spabie sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 Dr. F'-RFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemata svoje kltjente sežanskega okraja vsako soboto pri gospodu Amfu v Sežani. 70 NOVE POSELJE L 70—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chi'fnmers, spalnice itd. po zmernih cenah v f. Fonderia 3. 164 MIZARJI! Poravnan remeš, slavonski izhfap-Ijen bukov les, okviri, limi, posteklenjen papir, železo za postelje. Cene zmenit, skladišče, MoHno a Vapore št. 9. Izredna prilika. * 210 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PkODATI KDOR I5CE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V ^EDINOST U Trsi, Via Scaltaata St. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene ved:;o najnižje. 18 Kupuj« srebrn« krone. Pozor na naslov! Pozor na naslov! Hes?no 2»panstvo fn okrožni zdravstveni zastop v Edri^ razpisujeta sitižbo s sedežem v Idriji. Letna plača L 12.000.—. Pogoj: popolno znanje slovenskega jezika. Ponudbe naj se vložijo do 10. sušca 1922 pri „Mestnem županstvu v Idriji.* (90) registrovana zadruga 2 omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. se računajo po 20 stotink bc»eda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—> Kdor liče službo, plača polovične ceno. DIJAK (skromen) išče primenc sobice v mestu (ako megoče v bližini postaje sv. Andreja). Ponudbe na urpravništvo ^Edinosti^ pod Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni piomet, ter jih obrestuje CREME za olepšanjc kože, proti lišaju, mila, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v D. Bistrici. 28 STRU2NIK, za egaliziranje (Egalisierdreh-bank) malo rabljen, stružna dolžina 2*8 m, in več drugih strojev, na prodaj. Naslov pod upravniŠtvo. 222 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt._221 PRVOVRSTNO SENO IN DETELJA na drob-no in debelo po zelo nizkih cenah. Obrniti se na: "Kmetijsko zadrugo« Trst, via Raffi-neria 7. 62 večje >0 stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, rastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke otf 9 do 13. Ob nedeijah in praznikih je nrad zaprt Št. telef. 25-67. KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Par dni kasneje »ta se Filip m Amma poslovila za na pot v Amsterdam ter naprosila patra Seysena, če bi pazil na hišo tako dolgo, dokler se ona ne vrne. Ko sta prišla na cilj svoje poti, se je Filip podal na ravnatel^hro družbe, ki mu je za prihodnjo vožnjo obljubilo mesto ladjinega poveljnika, pristavljajoč, da mora ladjo delotna sam opremati. Naš junak rna te pogoje pristal in se poslovil, odčed&i ladji «Katarini», kjer je bil nastavljen za prvega pomagača. Brodovje še ni bilo pripravljeno in bi hnelo oditi čez dva meseca. Na krovu se je nahajal le del moštva šele, kapitana pa, ki je prebival v Dortu, le ni bilo. Kolikor je mogel Filip presoditi, je bila ♦Katarina® ladja nižje vrste, sicer večja kot marsikatera druga, toda stara in 2e v slabem stanju, čeprav je srečno napravila ž« več voženj v Indijo b je gotovo dražba ne bi več uporabljala. Če bi ne bila prepričana o njeni sposobnosti za na pot. Potem ko je dal naš junak na krovu se nahajajoč emu moštva razna povelja, se je vrnil v gostilno, kjer je naje) sobico zase m za Amino. Drugega dne, ko je FiHp ravno nadzoroval uravnavanje vrvi, je do šel kapitan, skočil po mostičku, ki je bil položen na obrežje, aa krov ZOBOTEHNIČNI AMBULATORIJ paši narodni stvari ni — komunistično^ Kam je zaplula barka?! Poslanec Tvntar in irvriOm odbor komunistične stranke* Spričo predstojećega kongresa komunistične stranke, ki se bo vršil v Rimu dne 4., 5., 6., 7. in 8. marca je objavil strankin izvršilni odbor med drugim tudi disciplinarno razsodbo o slučaju komunističnega poslanca Tuntarja. Poslanec Tuntar, ki ni več vpisan v komunistični stranki, je sprejel razsodbo izvršilnega odbora z vsemi njenimi posledicami in je zahteval, naj se ta razsodba objavi, kar se je tudi zgodilo v včerajšnjem Lavoratoru. Razsodba pravi: »Spričo dejstva, da je izvršilni odbor komunistične stranke v Italiji že pred časom vpeljal preiskavo glede vedenja poslanca Josipa Tuntarja tekom znanih incidentov v mesecu septembru; z ozirom na to, da je izvršilni odbor že govoril v javnem proglasu o Tun-tarjevem političnem vedenju in končno z ozirom na dejstvo, da je Tuntar izstopil iz stranke, sprejema izvrš. odbor o tem vprašanju tele sklepe, ki se bodo smatrali za notranjo zadevo in sporočili tajno Tunta- j rju in pokrajinskemu izvrševalnemu odboru v Julijski Krajini: 1. Tuntarjevo postopanje nasproti goriški okrajni blagajni, brez ozira na način in obliko, ne opravičuje moralnih obtožeb proti Tuntar ju, ki je j zahteval svojo pravico. 2. Svota 10.000 lir, ki jih je Tuntar dvignil iz blagajne in ki so bile potem pokrite od stranke, ni bila dvignjena po nalogu nobenega stranknega organa ali v to pooblaščenega sodruga. 3. Ni dokazov, ki bi izključevali možnost, da i je bil Tuntar prevaran od kakega prebri- j sanca, ki je hlinil, da je dobil nalog, naj ga j prosi za to svoto, in ki bi mogli izključiti pravilnost Tuntarjevega pripovedovanja o posredovanju te osebe. 4. Ker stoje stvari tako, se Tuntar ne sme obdolžiti s sramotilno obtožbo, da si je prilastil strankin denar. Ker pa je povzročil, da je stranka izgubila omenjeni denar, ki je pripadal stranki a ga ona ni rabila, je odgovoren za to, da ta denar vrne stranki. Čas, v katerem se mora vrniti ta denar, lahko določi deželni izvršilni odbor za Julijsko Krajino sporazumno s Tuntarjem. Hud poper. Prišla nam je v roke knjižica, ki se prodaja v tržaških knjigarnah v prid vojnim pohabljencem: *E. O. Clementi, Un brano di storia veneta«. Knjižica se nanaša na beneško zgodovino in vsebuje še ne objavljeno povelje'senata iz leta 1620 zapovedniku ladjevja, naj zaščiti prevažanje italijanskega žita iz Kotora v Benetke. Ta zgodovinska epizoda nas dalje ne zanima; zanima le strokovnjaka. Osupnila pa nas je v tej knjižici jako odkritosrčna označba časov in razmer, v katerih živimo mi danes in ki jo podaja Clementi v svojem j uvodu rečene knjižice, ko se spominja po- i kojnega darovalca gori omenjene zgodovinske listine. Bil je to neki pomorščak s Kvarnerskih otokov oduševljen italijanski patriot, ki je umrl v mesecu januarju leta 1914. Clementi piše: »Smrt mu ni dala milosti, da bi videl, kako na njegovem ljubljenem otoku plapola zaželjena trobojni-ca; prihranila pa mu je z druge strani bolestno razočaranje, ki bi mu ga povzročila ona jara gospoda (arrivisti) brez vesti in sramu, ki na široko baranta s patriotizmom. Njemu, iskrenemu in ognjevitemu patriotu bi gotovo vzbujale gnus in preziranje tiste, žal številne osebe, ki so pred premirjem javno izkazovale svoja proti-i talijanska čustva, ki pa sedaj ribarijo v kalnem, prilaščajoč si moncpol italijanstva in pravico ga tudi izkoriščati« — Dalje: »Korupcija, hinavstvo in sebičnost so ža-Iibog sedaj več nego kdaj tista trojica netil, ki podžigajo dandanes srca. (Corruzione, ipocrisia, egoismo sono purtroppo oggi piu che mai le tre faville, che hanno i cori accesi.) In nič manj bi ne bili pokojnika razočarali žalostni učiniti okornega zakonodajstva, pogreški počasne birokracije brez čustva ter pomanjkanje reda in discipline.« — Tako obsodbo piše Clementi, ki prosi nato še oproščenja, da mu je j vse to ušlo iz zagrenjenega srca. In ta gospod Clementi, ki je izdal to knjižico v Puli meseca junija 1921, menda ni kak »zlohoten« Slovan.' Seja deželne posvetovalne komisije. V nedeljo, 5. februarja t. 1. se jc vršila na governa-toratu seja deželne posvetovalne komisije pod predsedstvom sen. Mosconija. Tajniške posle so opravljali dr. Reina,' dr. Quarantotto in dr. Ruzzier. K prvi točki dnevnega reda je naznanil pred- sednik, da je imenoval šolski odbor, ki obstoja iz dveh sekcij: sac sa srednje lole, učitelji-fča, trgovske m asubčne iole, droge aa ljudske ia meščanske šole. Razprava o načrtu odloka za predvojne dolgove, ki so izraženi v zlatu ali tujih valutah, se na predlog predsednika odgodi. Nato je poročal dr. Ziegler o načrtu odloka za izvrševanj« inženirske prakse, ki se sprejme po kratki razpravi z malimi spremembami. Na prsdlog predsednika poljedelskega odseka dr. Cosola se sklene, da bo deželna posvetovalna komisija delovala ^ za raztegnitev zakonov in odlokov o zemeljiških kreditih na Julijsko Krajino s posebnim ozirom na oddelek zemljiškega kredita zveznega kreditnega zavoda za obnovo beneških pokrajin. Dciije je poročal dr. Cosolo o delu pOgO-zdovalnih komisij na Krasu in je dal prečitati poslanico pogozaovalncga urada, iz katere je razvidno, da so potrebne nujne odredbe. Končno se sprejme tozadevni načrt dr. Cosc-Ia. Sen. Mosconi je obljubil, da bo brzojavil takoj v Rim ta sklep komisije. Tudi o lovskem zakunu je poročal dr. Cosolo in komi&ija je sprejela njegov predlog, da bi se v naši deželi ohranil v neminljivem spominu! Končno prevzame besedo dr. Pincherle, ki govori o uvedbi italijanskega kazenskega zakona v novih pokrajinah. Predlagal je, da bi se sprejele odredoe le z malo spremembo čl. 50., ki se tiče vprašanje pristojnosti za razprave, ki bodo v teku dne 1. aprila t. L, to je na dan uvedbe tega zakona v novih pokrajinah. Temu predlogu je sledila živahna razprava, katere so se udeležili dr. Ara, dr. Puecher, dr. Pincherle in baron Rinaldini in se je sprejel končno predlog referenta s sledečimi destavki: 1. da se sprejme v zakon odredba za odškodnino radi neupravičenega zapora ali obsodbe; 2, da se opozori vlada na potrebo zvišanja pristojbin za priče; 3. da se zbrišejo posledice kazni za politične zločine vsakemu, ki bi za to prosil. Pitacco je opozoril komisijo, da naj zahteva pravočasno predpise za sodniške izpite v novih pokrajinah, baron Rinaldini je poudarjal, da morajo biti vsa sodniška mesta zasedena. Nato je predsednik sejo zaključil. Seje posvetovalne komisije. Deželna posvetovalna komisija bo imela svojo prihodnjo sejo jutri v četrtek 9. t. m. v prostorih generalnega komisariata. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. ivaztegnitev carinarake^a kona in carinarskih predpisov, ki so veljavni v starih pokrajinah, na novopriključeno ozemlje. 2. Načrt odloka-zakona za podaljšanje pogodb o najemu trgovskih prostorov in stanovanj. — Odbor posvetovalne komisije za pomorsko, pristaniško m železniško vprašanje je sklican za danes v sredo ob. 10*30 v dvorano št. 26 na generalnem civilnem komasariatu. Dnevni red: Raztegni te v carinskega zakona in carinskih predpisov, ki so veljavni v starih pokrajinah, na novopriključeno ozemlje. Španska mrzlica in konjak. Odkar smo se seznanili s špansko mrzlico, se je veliko govorilo in pisalo o načinu njenega zdravljenja. Povsod se je ustvarilo mnenje, da je konjak in sploh alkohol najboljše sred- j stvo proti tej strašni bolezni. Proti temu praznoverju je odločno nastopil prof. Kraus, znani zdravnik v Berolinu, ki ponavlja v listu »Mediziniscbe Klinik« staro pesem, da je vsako tudi najmanjše uživanje opojnih pijač človeškemu zdravju vsestransko škodljivo in ne more rešiti nikoga niti pred špansko mrzlico. Vsak razsoden človek bi moral ta nazor odločno pobijati in delovati po svojih močeh na to, da bi uživanje alkohola med ljudstvom čimprej prenehalo. Potem ne bo več toliko zločinov po kronikah časopisov, demoralizaciji bo postavljen jez in španska mrzlica se ne bo nič bolj širila, kot sedaj. «Trža.?ka kmetijska zadruga^ bo imela jutri v četrtek ob 9. uri zjutraj odborovo sejo. Permanentni volilni imeniki. V smislu kr. odloka z dne 25. septembra 1921 št. 1359, s katerim so se upeljali stalni volilni imeniki za državnozborske volitve tudi v anektiranih pokrajinah, je tržaški mestni magistrat razglasil, da jc volilni imenik volilcem na vpogled do vključno 15. t. m. Vsak volilec lahko do tega dne uloži reklamacijo proti vpisu onih, ki nimajo volilne pravice, oziroma reklamacijo, za vpis v volilni imenik ali pa za popravek kakih netočnosti. Volilni imenik je vsakemu ua vpogled do vštevši 15. t. m. v mestni telovadnici, Via della Val!e od 8. do 14. ure. Isto-tako se lahko reklamira v omenjenem roku proti razdelitvi občine v volilne sekcije m določitvi volišč. Vse reklamacije se iznafo nasloviti na deželno volilno komisijo (Commzsskme elettorale provinciale) v Trstn, ter se lahko predložijo mestnemu magistratu, ki iz^a nato tozadevno potrdilo. S tem sc uvaja tudi pri nas reklamacijo, postopanje, kakor je v rabi v stari Italiji. Vc-' lilni imeniki se ne bodo pregledovali tik pred volitvami, ampak vsako leto v času, ki je določen po zakonu. Zatorej opozarjamo in poživljamo vse one volilce, ki o priliki zadnjih volitev niso bib vpisani v volilni imenik, da se podajo v gori omenjeno telovadnico, pre- POD LISTEK gledaje Ml fn vložijo takoj reklamacija Preprtčafi mi M, 4 je sedaj izloženi volilni imenik isti, nA podlagi katerega so se vrfile občinske volitve. Vdflcft v okolici lahko pregledajo zatorej volilni iac uik pri krajevnih zaupnikih ia aa podlagi tega imenika uložtjo reklamacijo. Opozarjamo na to pred vsem tudi krajevne zaupnike in volilne odbore. Ne smemo opustiti tudi te prilike, da koHkor mogoče spo polnimo volilni imenik in da ne gubimo radi te okolnosti po nepotrebnem glasove. Vsakemu, ki hoče uložiti reklamacijo, bo šel v vsakem oziru na roko urad Političnega društva «Edinost» v ulici S. Francesco 20. Prosimo posebno vse one volilce, ki mislijo, da cbsto&jo tehtni razlogi, da bi se nekatere sekcije drugače razdelile oziroma, da bi se menjala posamezna volišča, da to takoj javijo omenjenemu uradu, da se zamore uložiti tozadevna reklamacija. Reklamacijam za vpis v volilni imenik je treba priložiti že znane listine: 1. Krstni list. 2. Domovinski list, v katerem naj bo opomba, da je domovinska pravica fcila pridobljena pred 24. majem 1915 in ne na podlagi javne službe. To velja za tiste, ki so rojeni in pristojni v Julijski Benečiji. Za tiste, ki so optirali za Italijo, naj predložijo pa potrdilo, da so uložili opcijsko izjavo oziroma, če imaj že rešitev, pa dotično rešitev. Kmetijska zadruga t Trsta, bo imela jutri v četrtek, dne 9. L m. svojo redno sejo točno ob 9. uri zjutraj v prostorih pisarne. Telovadno društvo «Vrdelski Sokol* sporoča, da se bo vršil dne 11. t. m. ob 8. uri in pol 120'30) redni občni zbor. Bx tržaškega živSlenia Tržaška burja. Tudi včeraj je razsajala po mestu burja v hitrosti 90 kilometrov na uro. Ponekod je dosegla celo hitrost 110 kilometrov. Dopoldne je kazal toplomer pet stopinj pod ničlo. Snežilo je malone ves dan. Na veliki jadrnici «Madonna Bonavia» bi bilo kmalu zmrznilo pet mornarjev, ki so oprav-! ljali na omenjeni jadernici nočno službo. Na rešilno postajo se je prišlo zdravit mnogo oseb, ki so bile padle vsled poledice. Trgi so bili prazni. Ljubezenska saloigra. Včeraj okoli poldne se je odigral v stanovanju družine Sterle v ulioi dello Sterpeto št. 6 krvav, pretresljiv prizor, ki je vsekakor skrivnosten. Antonija Sterle, mladenka v osemnajstem letu, se je seznanila pred nedolgim časom z enaindvajsetletnim Rudolfom Hofmannom, stanu jočim v ulici Massimo D'Azeglio št. 21. Pred snečnjim se je pojavil v Sterletovem stanovanju Hofmann in prosil za prenočišče. Ta želja mu je bila uslišana. Drugi dan — včeraj — okoli poldne ni bilo nikogar v omenjenem stanovanju razen dveh Antoni,inih sestric, ki sta se igrali v kuhinji. Tedaj sta se zaprla v spalnico Hofmann in Sterletova. Kmalu potem so se zaslišali iz spalnice trije 'streli iz samokresa. Prihiteli so sosedje in so •vdrli v spalnico. Tedaj se jim je nudil pretresljiv prizor: na postelji je ležala mladenka Iz ust ji je curjala kri. Bila je sezuta. Na tleh je ležal Hofmann v mlaki krvi. Poleg njega je ležal samokres in dve pismi. Prvo je bilo naslovljeno na Hofmann ovo mater, a drugo na mater Sterletove. Kaj je rečeno v pismih ni znano, ker drži policija, ki je bila zaplenila pismi, stvar tajno. Kako se je odigral pretresljiv prizor? Hofman je umrl popoldne okolo štere ure v mestni bolnišnici. Sterletova pa leži na smrtni postelji Zatorej je bilo dosedaj nemogoče, da bi se izvedelo od nje, kako se je pravzaprav izvršil žalosten prizor. Zdravniki domnevajo, da je Hofmann najprej ustrelil mladenko v usta, potem si pa Še sam pognal kroglo v glavo. # Brat ranil brata. Delavec Santmo Del Cielo, stanujoč v ulici Bergamasco št 11, je ranil pred snočnjim ob 11. uri svojega brata Josipa radi vprašanja interesov. Ranil ga je z britvijo po obrazu. Ranjenca so odpeljali v nevarnem stanju v mestno bolnišnico, ranilca so pa odpeljali v zapor. Preprečena tatvina. Včeraj ponoči okoli 2. ure so vdrli neznani tatovi v manufakturno skladišču razno vlocnilno orodje, zaretto Vecchio št. 34. Ropot, ki so ga povzročali tatovi v skladišču, je slišal gosp. Gold-schmied, ki stanuje nad omenjenim skladiščem. Tedaj ie ustrelil parkrat v zrak. Tega so se ustrašili tatovi in pobegnili, pustivši v skladišču razno vlomlno orodje. Baraka ▼ ognja. Preteklo noč je zgorela v bližini Rojana lesena baraka. Skoda je neznatna. Vesti z Goriškega In tako sc redčijo vrste naših mož ...! Zopet je segla neizprosna smrt v vrste naših mož. V nedeljo je preminul Franc Kandus, kaplan in katehet v Tolminu. Mlad in nadebuden se je posvetil težkemu stanu ter ji. ukljub trudu in požrtvovalnosti, ki ju zahteva ta stan, deloval z neumorno vnemo za svoj narod v vrstah naših duševnih borcev. Naš narod se bo hvaležno spominjal pokojnega kaplana Kandusa. Počiva; v miru, veren sin naroda! Ljubil si ga in on bo tvojo ljubezen do Tebe ohranil v neminljivem spominu! i Vtell s Notranjskega Rtzpis atesta obč. zdravnika. Mestno županstvo in okroini zdravstveni zastop v Idriji razpisujeta službo občinskega zdravnika. Letna plača L 12.000 poleg tega lepi dohodki od privatne in zobozdravniške prakse ker je v Idrijskem sodnem in političnem okraju samo en zdravnik. Pogoj popolno znanje slovenskega jezika. Prošnje jc vložiti do 10. sušca 1922 pri mestnem županstvu v Idriji. Planiaa pri Vipavi. (Vzoren mladenič f). Pokopali smo na Svečnico ob velikanski udeležbi Ivano Pipanovega, kmetskega sina iz ugledne družine Spodnjega Pipana na Britihu. Pri raz-st^el je vanju hrastovih čokov mu je priletel težak drobec v glavo. 2ivel je v nezavesti še 27 ur. Dopolnil jc 21. leto. Nagrobnfco mu je govoril domači dušni pastir. V imenu fantov se poslc-vil od njega njegov prijatelj France Ko-bal. Pipano vi družini naše sožalje, tembolj, ker je vsled žalosti in prestrašenja obolel na hudi influenci sedaj še drugi sin- Gospodarstvo Fuzija bank v Bosni. Ravnateljstvo dveh največjih srbskih bank v Bosni — Srbske centralne banke za Bosno in Hercegovino in Srbske gospodarske banke d. d., obe s sedežem v Sarajevu — sta sklenili, da se obe banki združita. Delniška glavnica novega podjetja znaša 40,000.000 jugosl. kron. Na prvem občnem zboru pa nameravajo povzdigniti to glavnico na 60,000.000. Nove banke v Jugoslaviji. V Belgradu se je ustanovila nova banka pod imenom Trgovska in cbrlna banka«. Delniška glavnica znaša 5,000.000 dinarjev. Kakor se sliši, bo skušala nova banka stopiti v stike z nekim velikim budimpeštanskim bančnim podjetjem. Podržavljenje izkoriščanja lesu »Prvo jugoslavensko društvo za gozdarstvo in industrijo« v Zagrebu je ustanovilo s sodelovanjem »Prve hrvatske štedionice« in »Banke za trgovino, obrt in industrijo« nervo delniško društvo, ki je bilo vpisano v Zagrebu z imenom »Delniška družba za destilacijo lesa.« Ustanovitev te delniške družbe pomeni prav za prav podržavljenje delniške driižbe za izkoriščanje lesu v Tesliču. Društvo bo nadaljevalo izkoriščanje državnih gozdov in naprav za dest.fac£jo lesu v Teslicu. Zagrebška borza se ne bo zaprla. Vest, da se bo zagrebška borza v kratkem za-1 prla, ne odgovarja resnici. Skladiščna delniška družba na S a šaku. Na Sušaku se je ustanovila skladiščna delniška družba z glavnico 10 miljonov dinarjev. Nove delniške družbe. Na Sušaku se je pred kratkim ustanovila prodajna delniška družba s 40 miljoni dinarji, v Bakru pa pomorska banka. Borzna pcroiiia, Tečajli Trst, dne 7. februarja 1922. Jadranska banka ..............130 ................ . . .............264 j Dalmatia ..................190 ; Gerollmich ••..••••*...«... 2450, Libera Trlestina .....................430; LIoyd . . ••««..........>•»* '^90 Lussino .<••..«• ....*«•••• 700 B1?rtinolIeh . ................130 Oceanla ..•.»..•»»•»•.*.«• 230 Prem ud a ....•••»••••*••.*« 345 Tripcovlch ,..*•••••••••••.. 26'i; Ampelea . . ..••••••••••••». 5 a MjvaOiim prtzna*!? na Dunaju, * Parizu, Londonu. Cortd, Vltei Sk. Louii. HT GORICA Via Iflurlo l/L Via Saminarlo 3/L Ipnjim od t-11 in od 14 -17 44 lin prihifel k velikemu jamboru, ki ga je objel z obema rokamat čeprav se je ves umazal s kapajočim lojem. «0, moja ljuba žena, moja »Katarina:*, jc vzklikal, kot da govori z resnično žensko, «kako ti je? Ah, kako sem ves«!, da te spet vidim, da si zdrava. Seveda, gotovo ti se ugaja, ko toliko nate nalagajo, toda potrpi, potrpi. boi le lepia.:> Možu, ki je bil tako zaljubljen v svojo ladjo, je bilo ime ViKem Barenc m je imel okroglo trideset let, bil majhne in nežne postave. Njegove poteze v obrazu so bile lepe, a žensko mehke, njegove kretnje nagle m nemirne; po njegovih očeh bi sodil, da je zelo površnega značaja, čeprav ne bi njegovo vedenje potrdilo te domneve v polni meri. Kakor hitro se je kapitan v svoji ljubavni prenapetosti nekoliko umiril, te mu je Filip' predstavil in mu povedal, kako mesto zavzema na ladji. «Ahl Vi ste prvi pomgač na «Katernii»? O, to ste srečni mol. Poleg kapitanske je služba prvega pomagača na tej ladji najbolj zavidanja vredna. «No, radi lepote ravno ne,» je tulprniml FiHp, -toda mogoče ima druge dobre lastnosti.* •Ne radi lepote? Ej, gospod, reteaa vam, kot je trdil Že moj oče — in bila je njegova «2ena», ie predno sesa jo jaz dobil — Al je najkpia jadernsca sveta. Zdaj seveda 8« me morete soditi, toda zagotavljam vat, da imn; poleg te posebnoelfi ie m najMjfe lastnosti, na sebL» i «To me veseli«, je rekel Filip, «m mi dokazuje, da ni vse slaoo, kar ni tudi lepo. Toda ali ni že stara?» •Stara? Se ne čez dvaindvajset let — ravno v najlepši mladosti. Le potrpite, moj dragi, da jo enkrat vidite, kako pdeie po morju in videli boste, kako vzhičeno mi pritrdite, da govorim resnico; tudi ne dvomim, da se bova hnela zelo dobro in zabavno.» «Seveda, če se pogovor ne bo kmalu izčrpala je odvrnil Filip. «Od moje strani nikdar; in dovolite mi, da vam pripomnim, gospod Vanderdecken, da ima vsak častnik, ki mu «Katarina» ne ugaja — opravit z menoj! Jaz sem njen vitez in njej na čast sem položil na zemljo že tri može — upam, da mi ne bo treba ie četrtega. Filip se je smehljal, kajti «2ena» se mu ai zdela vredna te bofevitosti. A vseeno si je ohranil kapitanove besede ▼ spominu in se od tega Časa več ni upal nikoli kaj reči proti «Katar!ni», Moštvo je bilo kmalu potnoftevOno, ladja vsa pripravljena in čakala z brodovjem vred na odhod. Ko je bil že ves prostor prenapol- j njen, js na veliko FiMpovo nevoljnost priilo povelje, da —raje vkrcati tudi s to petdeset vojakov in nekaj dragih sopotnikov, ki so imeli nekateri celo drutine s seboj. Naš junak je imel dela imz glavo, kajti kapitan se je ome- gl le na elavospeve svoji ladji na čast. Ko je ilo slednjič vse po krovu ia v ladji porazdeljeno, je napočil cas odhoda.