VtaftDStf pnftm« t ffOtovtnL Leto XVI!Im št. 226 upiHviuaivo, L^umjana, t&nafljeva ulica 0 — Telefon M. 8122, 8123, 812«. 8125, 8126. Inseratnt oddeleK: Ljubljana, Selen* burgova ul 6 — Tei '«92, 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje, nocenova oL St. k Telefon ftt 190. Račun) pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11842. Praga čislo 78.180, Wlen «. 105 24L Ljubljana, torek 28« septembra 1937 Čepa Narod in vojska Ljubljana je snoči dostojno sprejela z manevrov se vračajoče domače čete. Po dolgem, napornem pohodu sta ljubljanska pehota in artilerija v dveh dneh z Gorjancev prispela nazaj v svojo stalno garnizijo. Zadostoval je poziv sokol-ske župe v našem popoldanskem listu in vsa Ljubljana se je dvignila na noge, da pozdravi našo junaško vojsko, ji izkaže svojo ljubezen in svoje občudovanje. Z godbo in vsemi svojimi prapori je ljubljansko Sokolstvo pričakalo vojake na dolenjski mestni meji. Ko so potem v prvem mraku ob zvokih vojaške in sokolske godbe čete vkorakale v mesto, ie njihov korak strumno odmeval po ulicah in težko oprtane postave naših fantov in mož so se ponosno in radostno vzravnale. Vsi vojaki in oficirji so bili okičeni s cvetjem, ki so ga jim nanosila naša dekleta že po dolenjskih cestah in seveda na sveže še pred vkorakanjem v samo Ljubljano Spremljal in obdajal pa jih je val navdušenih vzklikov in pozdravov iz ust tisočev, ki so se v gostih špalirjih nabrali po ulicah. Lepše slike povezanosti ljudstva z jugoslovensko vojsko si ni mogoče zamisliti. Pred zastavo našega Triglavskega polka so se odkrile vse glave in v pozdravu jugoslovenski trobojnici ie bila manifestacija za idejo, katere naj-krepkejši nosilec je naša vojska. In ko so se ponosni sokolski prapori poklonili pred komandantom naše domače divizije in njegovim pomočnikom in sta jih naša najvišja vojaška dostojanstvenika pozdravila s strumnim vojaškim pozdravom, je vsakomur bilo jasno, da je Sokolstvo druga naša narodna vojska. Še dolgo so odmevale ljubljanske ulice domoljubnih manifestacij in v nepreglednih četverostopih se je uvrstila naša mladina za sokolski-mi prapori.Pohod naših čet: vojska in narod sta se zlila v eno. Bil je to samo še nov dokaz samozavestne ugotovitve, ki jo je izrekel knez namestnik Pavle v nedeljo v Toplicah, ko je ob burnem odobravanju visokih vojaških odstojanstvenikov poudaril: »Naša vojska je narodna in zato je ljubezen našega naroda do naše vojske brezmejna.« Govor Nj. Visočanstva, ki smo ga do-slovno objavili v včerajšnjem »Jutru«, sega tudi sicer preko okvira čisto vojaške izjave. V današnjih dneh, ko se raznašajo najbolj čudne govorice in ko se razpravlja o načrtih, ki zapuščajo temeljne osnnove našega državnega in narodnega življenja, je bila potrebna in je od največje važnosti beseda, ki jo je izgovoril knez namestnik, da je naša vojska jugoslovenska. S tem je ponovil izročilo velikega kralja Zedinitelja, ki je, ko je izročal naši vojski nove zastave, svečano proglasil njeno zgodovinsko poslanstvo, biti čuvar in branilec državne celine in edinstva naroda. Čete, ki so se udeležile manevrov so tudi stvarne izpričale svojo pripravljenost za veliko stvar domovine in naroda. In minister vojske in mornarice general Maric je kot odgovorni član vlade v svoji izjavi novinarjem še posebej podčrtal, da so se pozivu pod orožje in to baš v območju, kjer se zlivajo Slovenci v Hrvate in Hrvati v Srbe, enodušno in z enakim navdušenjem odzvali obvezniki »vseh treh plemen in vseh ver« in je tako tudi manevrska vojska bila prava podoba naše celokupne narodne vojske. Ne vemo, kako se bodo politični dogodki razvijali v bližnjih časih. Ali dobro je, da ve vsakdo, prijatelj in ne-prijatelj, in zlasti tudi tisti, ki morda od zunaj radostno pričakuje, ali se v Jugoslaviji ne bo zgodila kaka nesreča, da »ljubezen in zvestoba vojske do dinastije sta moč in ponos naše domovine«. In krepko bo odjeknila v srcih vseh, ki verujejo v svoj narod in v njegovo bodočnost, da je Jugoslavija, ki je vznikla v tesnem sodelovanju med kraljem in vojsko iz premnogih dragocenih žrtev in iz grobov onih, ki so se za njo borili, naša močna in nerazdruž-na domovina. Močna, ker ima sile dovolj, da premaga vse, kar bi ji moglo trajno škodovati, in nerazdružna, ker je jugoslovenska misel vse dele naroda že tako tesno in trajno spojila, da bi vsak poskus, razbiti to celoto, moral biti obsojen na popoln neuspeh. Naš narod zrašča preko vseh nesporazumljenj, vseh notranjih sporov in konfliktov bolj in bolj v celoto, v kateri je trdno zakoreninjena njegova država kot historični fakt, kot mogočna stvarnost, ki je nobena sila uničiti ne more, ne da bi se proti temu dvignilo vse, kar instinktivno čuti, da bi naše notranje razdvajanje imelo za vse dele in za vse kraje naše velike Jugoslavije najbolj usodne posledice. Letošnji manevri so bili prva tako velika praktična preizkušnja naše vojske. Pokazali so, kako smo se tudi mi približali modernim ustrojem državne obrambe drugih narodov. In bili so vsem našim odgovornim činiteljem v poduk, kaj nam je v tem pogledu treba še storiti, katere žrtve in napore je MUSSOUNIJEVA POT PO NEMČIJI Po obisku nemških manevrov si je Mussolini ogledal še Kruppove tovarne orožja, nato pa je preko Porurja odpotoval v Berlin, kjer mu je bil prirejen triumfalen sprejem Essen, 27. septembra. AA. Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini je danes ob 8.07 prišel v Essen, da si ogleda znamenite Kruppove tovarne. Sprejel ga je ksmcelar Hitler, ki je prišel v Essan četrt ure pred njim s posebnim vlakom. Postaja je bila vsa v cvetju, v mestu pa so bili postavljeni trije slavoloki. Ljudstvo je prejelo predsednika italijanske vlade z nenavadno navdušenimi ovacijami. V Kruppovih tvoraicah ga je pozdravil šef podjetja dr. Krupp ter ga odpeljal v častno dvorano glavnega poslopja, kjer mu je predstavil člane svoje družine in važnejše funkcionarje ter razložil organizacijo in zgodovino Kruppovih tovarn. Mussolini si je nato v Hitlerjevem spremstvu ogledal največje hidravlično kladivo v Evropi, delavnice, kjeir izdelujejo jeklene oklope ter tovarno lokomotiv, ki j.e po obsegu in zmogljivosti ena izmed največjih v Eviopi, livarno topov, tovarno za tnnke ter vse važnejše naprave. Po ogledu Kruppovih tvora,-'c sta se Mussolini in Hitler odpeljala ob 11.32 s posebr>:m' ki v Berlin Sprejem v Berlinu Posebna vlaka z Mussolnnijem in Fitler-jam sta se odpeljala iz Essena ob 11.32 in 11.56. Ob vsej prosi skozi industrijsko ozemlje so delavci stali pred tvomicami, da pozdra vijo oba voditelja. Mussolini se je večkrat pokazal pri oknu svojega voza ter se ie zahvalil za pozdrav. Posebno prisrčni so bili sprejemi v Dortmundu, Poehumu in Han-nu. Vlaka sta sa ustavila v Hanovru, kjer so izmenjali lokomotive. Naval občinstva je bil tamkaj tako velik, da je železniškim uradnikom komaj uspelo vzdrževali red. Oba posebna vlaka sta ob 17.40 na dveh tirih prispela na berlinski kolodvor v Heeras«tracse, ki je bil ves v zastavah in zelenju. Celokunna nemška vlada in zastopniki nemške vojske so na kolodvoru pričakali voditelja Italije in Nemčije. Ko sta Hitler in Mussolini izstopila iz vlakov, sta si podala roke. Nato so bili Mussoliniju predstav- ljeni člani nemške vlade in zastopniki nemške vojske. Z dvignjeno glavo je Mussolini v Hitlerjevem spremstvu stopil iz poslopja kolodvora. Pred kolodvorom je bila zbrana velikanska množica, ki je priredila Mussoliniju in Hitlerju prisrčne ovacija. Na trgu so bile postavljene častne čete vojske, mornarice in letalstva. Mussolini in Hitler sta se odpeljala v mesto v odprtem avtomobilu. Prebivalstvo j3 pozdravilo italijanskega ministrskega predsednika z vseh oken in balkonov z italijanskimi zastavicami. Na trgu Adolfa Hitlerja so bile zbrane tako velike množice, da so tvorile naravnost neporušljiv zid. Po ulicah, po katerih se ie vozil Mussolini, so postavili etabre z liktorskimi snopi. Stebri so okrašenj z italijanskimi zastavami, del pa z nemškimi zastavami in z nemškim orlom. Sredi trga Adolfa Hitlerja so postavili 40 m visok stolp v slogu triumfalne arhitekture, na vrhu liktorski snop in nemški orel. Kai=erdamm. trg Sofije Šarlote. in mnogo drugih berlinskih ulic ja slavnostno okrašenih. Hitler in Mussolini sta se med neprestanimi ovacijami stoti sočglave množice odpeljala po glavnih ulicah do predsedniške palače, kjer bo bival Mussolini za časa svojega obiska v Berlinu. Zvečer je bila Mussoliniju na čast prirejena ogromna baklada. Berlin. 27. sentembra. AA. Nemške radijske postaje bodo jutri ob 18.40 prenašale Hitlerjev in Mussolinijev govor. Pariški tisk © političnih ciljih Pariz, 27. septnrhra. A A. Mussolinijev obli k v Nemčiji je slej ko prej predmet pozornosti vseh francoski listov. *EAsahU poudarja, da &o zelo tahtni razlogi narekovali zbližanje med Nemčijo in Italijo zaradi skupnih protiboljševiških interesov. Oba državnika bosta proučila tudi problem novega Locarna. vandar bosta v glavnem omejila svoje razgovore na obrambo prad boljševizmom. Jasno je, da bosta spričo sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem morali Velika Britanija in Francija razčistiti svoja razmerje do Sovjetov. Detnarša v Rimu Francozi in Angleži žele, da se italijanska vlada jasno izrazi glede teritorialne nedotakljivosti Španije in umika prostovoljcev Rim, 27. septembra, o. Italijanski tisk šele sedaj beleži demaršo v Rimu, ki sta jo izvršila odpravnika poslov francoskega in angleškega poslaništva v pe.ek popoldne neposredno po Mussolinijevem odhodu v Nemčijo. Listi opozarjajo, da je Mussolinijev obik v Nemčiji izzval v Franciji in Angliji veliko reakejo. že okolščina, da sta se Pariz in London še pred tem obiskom odločila za to, da pritegneta Italijo v okvir nycnskega sistema nato pa še zahteva, da se definitivo uredijo tudi vsa vprašanja, ki se tičejo Sredozemskega morja, v zadostni meri dokazuje to domnevo. Fran cosko-britan ska taktika, poudarjajo listi, ima v prvi vrsti namen, povzročiti razdor med Nemčijo in Italijo. Odpravnika poslov francoskega in angleškega poslaništva sta zahtevala, da se italijanska vlada jasno izrazi o svojih namenih glede teritorialne nedotakljivosti Španije in baiearskfga otočja ter umika italijanskih prostovoljcev iz španskih nacionalističnih pokrajin. Francija in Velika Britanija sta sedaj ostreje nastopili, ker vesta, da Nemčija nima posebnih interesov na Sredozemskem morju in je pričakovati, da bo Hitler skušal pridobiti Musso-linija za to, da pristane na nyonski sporazum in se desinteresira glede Španije. Vprašanje pa je, ali bo Italija pristala na pogajanja, pri katerih naj bi se obravnala vsa vprašanja, ki se tičejo Španije. London, 27. septembra, o. Angleška vlada bo na svoji seji v sredo podrobno razpravljala o problemu tujih prostovoljcev v Španiji. Verjetno je, da bo že v sredo definitivno sprejet načrt, ki so ga že več tednov pripravljali. Načrt bo nato v obliki posebne note, kateri se bo priključila tudi Francija, poslan v Rim. O njem je za enkrat znano le, da bo Anglija kot nevtralna sila prevzela kontrolo nad umikom prostovoljcev iz Španije. S kitajskih bojišč Japonska armada se je na severnem bojišču že približala drugi kitajski obrambni črti Tokio, 27. septembra, o. V japonsko-ki-tajski vojni je nastopil nov značilen pre-okret, spričo katerega se bo medmaiodni politični položaj nedvomno še bolj poostril. Pričakovati je namreč, da bodo sedaj tudi zapsdne velesile odločnejše branile svoje interese na Daljnem vzhodu. Vrhovno poveljstvo japonske vojske se je odločilo osvojiti strateško pomembni otok Hainan v tonkinžkem zalivu na skrajnem kitajskem jugu. Že danes dopoldne je večje število Japoncih letal bombardiralo kitajske utrdbe okrog Hoihava na omenjenem otoku. LetrEa imajo nalogo razde jati te utrdbe, nakar bi bila Japoncem lahka stvar zasesti ves otok. Otok Hainan nameravajo namreč Japonci čimprej spremeniti v svojo glavno operativno bazo za osvojitev južne Kitajske, bkrstu pa tudi za svoje pomorsko oporišče, ki naj bi ogrožalo mednarodni pomorski promet in angleško pomorsko bazo Singapur. če bo Japoncem ta njihova namera uspela, bodo vsekakor lahko nadzorovali in v danem primeru tudi ustavil ves mednarodni promet, ki je usmerjen proti Hongkongu in ostalim kitajskim lufaajm. Pred drugo kitajsko obrambno črto Nanking, 27. eeptetnibra. o. Kitajska vojska je v severnih pokrajinah ustavila Japonce na svoji drugi obrambni črti. ki ee razteza 40 km južno od Paotinga. Tam pO se sedaj razvnele ogorčene borbe, ker bi Japonci radi čimprej zavzeli čim več ozemlja, predvsem pa, prodrli vzdolž železniške proge, ki vodi proti Nankingu v osrednje kita^kp /letele. Okrog čangčava so Japonci dosegli nekaj novih uspehov in vidi v pokrajino Sansi, kjer so med tem Kitajci reorganizirala svoje sile. Kitajska B. armada »e je pravkar koncentrirala na hopejski ravnici. Njenim predh}im oddelkom je uspelo, da so Japonce ustavili in vse kaže. da bodo JaponM zaradi nastopa te bivše kitajske komunistične armade prisiljeni, da spremene svoje načrte. Položaj pred Šanghajem Šanghaj, 27. septembra, o. Po uspehih, ki so jih Japonci izvojevali v severni Kitajski, je pričakovati, c..-- bodo sedaj skušali premagati Kitajce tudi pred Sangha-jem, kjer so po poldrugem mesecu zasedli nekaj neznatnih postojank ob obrežjih Huang-Puja in Jangcekjanga. 2e včeraj so japonski topovi s kopnega in z vojnih ladij hudo obstreljevati vse kitajske postojanke okrog Šanghaja. Med tem so se na Jangcekjangu priče'e izkrcavati nove sveže japonske sile. Japonska vojska, ki šteje sedaj okrog 70.000 vojakov, bo povečana na 100.000 mož. Po japonskih informacijah je bilo do-: slej na šanghajski fronti ubitih in ranjenih okrog 7.000 Japoncev, po sodbi nevtralnih opazovalcev pa najmanj 12.000. Kitajske izgube so seveda mnogo večje, ker kitajska vojska ni tako zelo dobro opremljena kakor Japonska. Nanking. 27. septembra^ o. Danes dopoldne je 13 japonskih letal napadlo Kanton. Bombardirala so glavno železniško postajo in železniško progo, ki vodi v Hankov. Na postaji je bila prav tedaj velika množica beguncev, ki se Je pripravljala na odhod iz Kantona na deželo. Več bomb Je udarilo med množico ln zahtevalo ve>Uko itervilo Žrt&fi Prisrčen sprejem ljubljanske garnizije Tisoči in tisoči prebivalstva so snoči pričakali z manevrov prihajajoče čete in jih iskreno pozdravljali Znaki nervoznosti v Zagretm polnoma zrela. Z oziram na to, da V Bw gradu de vedno trajajo neka posvetovat nja, pa se pojavlja v Zagrebu lahka ner-voznost, kateri daje izraza tudi »Hrvata siki dnevnik«: »Nestrpnost ni potrebna. Toda res je, da nobena akcija ne more biti dovolj prodorna, ako se preveč razvlačL Posel enkrat pričet, se mora izvršiti s potrebnim elanom, kajti tudi to je eden. od pogojev za njegov uspeli. Od združene opozicije sicer ne pričakujemo sedaj nobene vratolomne naglice, toda ipak pričakujemo brzega dela... Treba se je za novo stvar popolnoma založiti in predvsem je treba vanjo verovati.« Glasila JRZ a poudarkom nadaljujejo svojo kampanjo proti sporazumu v duhu » Slovenčevega« gesla, da gre za sporazum v zraku. Poskušajo celo stvar osmešiti in pokazati le kot poskus združene opozicije, da se polasti oblasti. Zlasti glavno glasilo JRZ »Samouprava« vzporedno s »Slovencem« ostro napada vso sporazumnaško akcijo. Stvarnega stališča napram dogodkom ti listi do sedaj še niso zavzeli. Kakor nam poročajo iz Beograda, delegati združene opozicije samo radi tega še niso odšli k Mačku, ker čakajo, da se vrne v Zagreb. To se bo, kakor javljajo iz Zagreba, zgodilo danes ali jutri. Najkasneje v četrtek bodo beograjski delegati odpotovali v Zagreb, da predložijo dr. Mačku besedilo protokola o sporazumu in da se ž njim dogovorijo, kedaj bo protokol svečano podpisan. Velike poplave v Prekmnrju in Medjimurju Ljutomer, 27. septembra o. Zaradi velikih nalivov sredi preteklega tedna je Mura zelo narastla in se dviginrla visoko nad nor-malo, ponekod pa je že prestopila bregove. Poplava Mure in njenih pritokov je povzročila ogromno škodo v Medjimurju kakor tudi v Prekmurju. 2e v soboto so morali deloma evakuirati vas Dokležovje, kjer je voda vdrla visoko v hiše in hleve. Promet preko Mure je docela ustavljen. Poleg Dokležovja so moral: evakuirati tudi mnogo vasi na prekmurski strani, tako Srednjo in Doljno Bistrico, Črensovce, Petešovce in Benee. V Ben-cih je hudournik porušil tudi več prostovoljskih hiš. Med Murskim Središčem in Dolnjo Lendavo je poplava spremen;la polja v pravcato morje, iz katerega gleda le nekaj hiš in drevesnih krošenj. Pri Sv. Mar- tinu na Muri je hudournik razdejal nasip, ki ga je zgradili banovinski hklrotehn:5ki oddelek v okviru regulacijskih del na Muri. Pri Razkrižju je voda preplavil« ba-noviinsko cesto iz Strgove v Ljutomer. Na več krajih je cesta popolnoma razdejana. Kakor zatrjujejo, je sedaj pod vodo okrog 20.000 oralov zemlje. Pod vodo so vsa polja in zemljišča pri Podturnu, Nova-kovcih, Fergetincih, Miklavcih, Grbincih, Domačin c okrog Gračine, Hodoša, Koto-rifoe in Legrada. Tudi ves telefonski in brzojavni promet je prekinjen. Škodo cenijo sedaj na več milijonov dinarjev. Glavni vzrok zaporednih poplav Mure je predvsem ta, da struga reke še ni očiščena in peščev-je ob vsaki priliki zajezi vodo, tako d« mora čez bregove. Ljubljana, 27. septembra. Čeprav je bila Ljubljana danes šele pozno obveščena o povratku naših domačih čet v ljubljanske garnizije in je le sokol- ska župa v »Slovenskem narodu« pozvala svoje pripadnike, naj se zbero k sprejemu, se je ljubljansko prebivalstvo v ogromnih množicah odzvalo temu pozivu, že okrog 16. so se začele pomikati proti Dolenjski cesti velike gruče ljudi, med njimi zlasti mnogo svojcev, prijateljev in znancev vojakov, ki so v kadru ali v rezervi odrinili na manevre. Kmalu se je stvoril špalir tam od Rudnika pa vse sem po Dolenjski' cesti in vseh mestnih ulicah, določenih za povratek vojske. Nekoliko pred 17. je krenila s telovadi-šča Ljubljanskega Sokola velika sokolska povorka z godbo Sokola I. na čelu. Z godbo je šlo 8 praporščakov ljubljanskih društev in 2 naraščajska, z njimi pa de-putacija četnikov v krojih s praporom. Za četniki so stopali dobrovoljci s praporom za njimi tehnično vodstvo sokolske župe Ljubljana, nato pa župno starešinstvo. Sledile so močne čete Sokolov v krojih, potem pa dolge vrste naraščaja in članic, te skoro brez izjeme vse z velikimi šopki pisanega jesenskega cvetja. Za dekleti je stopala mlada vojska Sokolov z dvema ogromnima državnima trobojkama, krepki in stasiti fantje, bodoča naša vojska. Vso pot so popevali sokolske pesmi, pa vzklikali kralju, domovini in vojski. Pri strelišču na Dolenjski cesti S3 je dolga sokolska povorka ustavila in ee razporedila v špalir. Komaj se je to zgodilo, so že tudi udarili zvoki vesele koračnice, ki jo je igrala vojaška godba, in izza ovinka so se pokazati prvi jezdeci. Sprejem vojske je bil navdušen in prisrčen, prava manifestacija povezanosti vojske z narodom. Na celi svoji poti svojega tru-dapolnega marša, dolgega 76 km od Novega masta do Ljubljane, je prebivalstvo prisrčno pozdravilo vojaške čete. Kar je bilo cvetja po vrtovih, vsega so dekleta, zlasti naše Sokolice, potrgale in povezale v šopke, pa z njimi okitila vojake vse brez izjeme od generala do redova. Kakor velika reka eo se valile kolone vojaštva, ki se je vračalo v ljubljansko garnizijo. Na čelu vojske so jahali divizionar general Tonič s pomočnikom generalom Dodi-čem, komandantom artiljerije generalom Po-padicem, šefom načelniki štaba polkovnikom Mihajlovičem in drugimi štabnimi oficirji. Generali, oficirji in vojaki so imeli rdeče obrobljene čepice. Za njiimi je korakala godba, svirajoč udarne koračnice. Sledil je triglavski pešpolk s komandantom Beograd, 27. septembra, a. Davi so se pripeljala v Beograd tuja vojaška odposlanstva, ki so prisostvovala manevrom naše vojske ob Kolpi. Ob 6.45 se je z brzo-vlakom pripeljalo italijansko vojaško odposlanstvo z generalom Guilletom, turško odposlanstvo z maršalom Tevzijem čak-makom, rumunsko odposlanstvo z generalom Sikitijem in grško odposlanstvo z generalom Papagosom na čelu. Ob 8.15 sta z ekspresom prispeli francoska delegacija z načelnikom generalnega štaba generalom Gamelinom, in češkoslovaška z vojnim ministrom Mahnikom in načelnikom generalnega štaba generalom Krejčijem na čelu. Vsa odposlanstva so sprejeli vojni minister Maric, načelnik generalnega štaba Nedič in več višjih častnikov ter uradni-štvo dotičnih poslanstev. Ob prihodu obeh vlakov je bila na kolodvoru postrojena častna četa s praporom in godbo. Delegacije tujih vojsk so bile danes dopoldne v maršalatu dvora in se vpisale v dvorske knjige. Pred njihovimi hoteli so razmeščene častne vojaške straže, na hotelih samih pa so izvešene zastave dotičnih držav. že dopoldne so se člani rumunske, turške, grške in italijanske delegacije odpeljali na Avalo, kjer so se poklonili pred grobom Neznanega junaka, nato pa na Jeruzalem, 27. septembra, br. Včeraj se je odigral dogodek, ki utegne imeti še usodne posledice za razvoj prilik in odnošajev v Palestini. V Nazaretu je bil umorjen angleški komisar v trenutku, ko je odhajal iz cerkve, kjer je bil pri službi božji. Ko je stopal po stopnicah iz cerkve, je od več strani padlo par strelov. Komisar in en policijski stražnik, ki ga je spremljal, sta obležala takoj mrtva, dva policijska stražnika pa sta bila hudo ranjena. Med občinstvom je nastala panika, ki so jo atentatorji izkoristili ter v nastali zmedi pobegnili. Ubiti komisar je bil imenovan na ta položaj še le lansko jesen. Ko je zasedala britanska kraljevska komisija, ki je sestavljala načrt o razdelitvi Palestine, je bil glavni posredovalec med ko-nžjai« ji iriiarsia "iasio. tega so polkovnikom Mašičem in njegovim Štabom na čslu, nato oddelki s strojnicami, za njimi pa ostale edinice pehote, ena za drugo v popolnem redu in kljub dolgemu in napornemu maršu v strumnem koraku. Vojaki eo bili vsi okrašeni s cvetjem, celo mule in mezgi so bili vsi v zelenju, in cvetje je bilo tudi na strojnicah. Polk je bil kompleten., ves čas manevrov se je javilo pri ambulan-cah vsega skupaj le 30 vojakov in še ti večinoma zaradi žuljev. Za pehoto eo ee razvrstile tehnične čete, telefonisti z dolgimi palicami in potrebnim orodjem, oddelek z vojnimi psi itd. Množica je pogrešala med pehoto naše korenjake planince, kmalu pa se je razvedelo, da ee zaradi tega, ker eo včeraj sodelovali še pri reviji v Metliki, niso vrnili peš, temveč po železnici. Za pešpolkom ee je razvrstilo Sokolstvo, sokolekim edinkam pa je eledila v Ljubljani etacionirana artiljerija. Za polkovnikom Lukancem in njegovim štabom so ee razvrstile artiljerijske edinice druga za drugo, najprej goreke, za njo poljske baterije, pa zopet tehnični oddelki in za zaključek sanitetni oddelek. Tudi topovi in avtomobili eo bili okrašeni z zelenjem in cvetjem, prav tako vojaki na njih, na konjih ali peš. Vojaški oddelki so ee vračali v evoje vojašnice po Karlovški cesti, Sv. Jakoba trgu, Cojzovi, Emoneki, Rimski, Bleiweieovi cesti pred Narodni dom. Vso dolgo pot so tvorili špalir desettieoči Ljubljančanov in Ljubljančank veeh slojev in veake starosti od najmlajšega do najstarejšega. Prisrčno so pozdravljali vojake, jim vzklikali, jih ome-tavali e cvetjem, pa- jim delili tudi čokolado, slaščine in razna droga okrepčala. Na križišču BIeiweisove in Aleksandrove ceste pred Narodnim domom sta se pehota in artiljerija razšli. Pešpolk je po defileju pred divizaonarjem in njegovim štabom krenil po Aleksandrovi cesti v vojašnico kralja Petra, artilerijski polk pa dalje po Bleiwei-eovi in Tvrševi cesti v artiljerijeko vojašnico. Sokokke čete, ki eo bile pred Narodnim domom stvorile špalir. da so med njim vojaški oddelki odšli v svoje vojašnice, so nato tudi same defilirale pred zastopniki vojske, potem pa krenile po ljubljanskih ulicah za pehoto, spremljane z enako navdušenima ovaeijami kakor poprej vojska. Tudi one so ee podale v vojašnice, kjer eo razdelili med vojaštvo lepe množine okrep-čil in drugih daril, ki so jih bili fantje in dekleta pripravili za nje. Povratek ljubljanske garnizije se je tako spremenil v prisrčno svečanost, ki je še bolj utrdila teene vezi med prebivalstvom in našo narodno vojsko. Oplenac. Na grob viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so položili štiri krasne vence. Opoldne so bili na skupnem kosilu v restavraciji na Oplencu, popoldne pa so se vrnili v Beograd. Francoska in češkoslovaška vojna delegacija potujeta na Avalo in Oplenac jutri. Danes sta bili na kosilu, ki jima ga je priredil francoski poslanik Dampierre. Vojni minister general Marič je vse delegacije za nocoj povabil na banket v Gar-dni dom. Francoska in češkoslovaška delegacija potujeta jutri na Avalo in na Oplenac. Beograd, 27. septemibnai. AA. Vojni minister Ljubomir Marič je priredili v Gar-dnem domu 27. t. m. na čast šefom vojaških odposlanstev, Hal so se udeležile letošnjih manevrov ob Kolpi, velik sprejem s koncertnim delom in plesom. Razen gg. šefov in članov vojaških odposlanstev in njihovih gospa, so se sprejema udeležili predsednik vlade dr. Stoj&dimovič in predsednik narodne skupščine, člami vlade, podpredsednik senata^ turški, francoski, češkoslovaški, grški in italijanski poslanik v Beogradu, vsi z gospemi, maršal dvora, generaliteta, beograjski župan, vojaški atašeji v Beogradu in še več drugih povabljencev. ga Arabci zelo mrzili in mu že večkrat grozili, da se bodo nad njim maščevali. Dogodek je razburil vso palestinsko javnost. Tako v židovskih, kakor v arabskih krogih pripisujejo krivdo neodgovornim elementom. Policijske oblasti so uvedle takoj energično preiskavo. V Nazaretu je bilo proglašeno obsedno stanje, iz okoliških garnizij pa so poslali vojaške oddelke, ki so zasedli vsa javna poslopja in neprestano patrolirajo po ulicah. Vse trgovine in javni lokali so zaprti. V zvezi s tem umorom je bilo do sedaj aretiranih že okrog 200 oseb, med njimi tudi več zelo uglednih Arabcev. Glavni arabski svet v Jeruzalemu je izdal proglas, v katerem ostro obsoja atentat. Razburjenje vidno narašča in se oblasti boje, da bo prišlo do novih, krvavih nemirov. * Nj. VeL kraljica odpotovala v Rumuni jo Beograd, 27. septembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je danes z Nj. Vis. kraljevičem Andrejem odpotovala za nekaj časa v Rumuni j o na obisk k svoji materi Nj. Vel. rumunski kraljici Mariji. Nj. Vel. kraljico spremlja njen adjutant polkovnik Pogačnik. Beležke Pot Petra živkoviča Predsednik JNS živkovič je pretekli teden potoval po Srbiji. Ustalil se je v vsakem večjem kraju, kjer se je sestajal s ta-mošnjdmi voditelji stranMnih organizacij. Vsak dan je bilo po pet in več takih sestankov, na katerih je predsednik informiral politične somišljenike o položaju in se dal od njih informirati o razmerah in dogodkih v dotičnih krajih. Minister dr. Krek o nergaštvu v vrstah JRZ Na nedeljskem shodu na Igu pri Ljubljani je govoril tudi minister brez portfe-lja dr. Miha Krek. Kakor posnemamo po »Slovencu«, je med drugim rekel: »V tem velikem času, ko so se nasprotniki strnili in do zadnjega otroka zbrali vse ude, se med našimi ljudmi še najdejo takšni, ki raje govore o tem, kaj bi še mogli, kaj je premalo in kaj je slabo. Poudariti pa je treba na ves glas, da oni, ki v današnjem času ni več z nami in našo skupnostjo, ni naš, nam je škodljiv in že koristi nasprotniku. Zapomn;ti si je treba, da je vsako nergaštvo v naših vrstah agitacija za nasprotnika. Vsem, ki mislijo, da vedo, kakor naši voditelji, je treba povedati, da je za bodočnost zelo važno in brezpogojno potrebno, da znaš ubogati, kolikor skupni nastop ubogljivosti zahteva.« Sprevod na Igu V »Slovenčevem« poročilu o nedeljski prireditvi na Igu beremo tudi tole: »Po maši se je izpred cerkve razvil sprevod, na čelu oddelek konjenikov z državnimi zastavami v narodnih nošah, potem kolesarji, narodne noše, fantje v krojih, dekleta v krojih, naraščaj v znanih bivših orlovskih krojih ter druge skupine fantov in mož, žena in deklet.« Na drugem mestu svojega poročila pravi »Slovenec«: »S petjem himne slovenskih fantov se je zborovanje zaključilo.« Ta »himna slovenskih fantov« se ponavlja skoro v vseh poročilih o slovenčevskih prireditvah, pri tem pa more javnost samo ugibati, kakšna je ta himna, ker doslej še ni bila nikdar in nikjer objavljena, vsak v zadnjih letih ne. Ali ne bi morda pri »Slovencu« postregli svojim čitateljem in drugim, ki jih zanima, s priložnostno objavo te himne, saj najbrž lahko tudi to naredijo kar tako mimo grede, kakor so v včerajšnjem poročilu storili z naraščaj-skimi kroji. Sodba dr. Gavriloviča Znani zemljoradniški prvak dr. Milan Gavrilovič, ki je sestavil sloviti zemljoradniški predlog za sporazum z dr. Mačkom, je govoril v torek na nekem shodu v Srbiji in je med drugim rekel: »Dokazano je, da Hrvati, posebno hrvatski kmetje, niso proti skupni državi, marveč da eo pripravljeni, boriti se ramo ob rami s srbskimi krneti za svoje pravice. Da pot, ki jo je doslej hodila naša notranja politika, ni dobra in prava, veste danes vsi, brez ozir» na to, kateri stranki ste do včeraj pripadali. Edina pot do zadovoljive rešdtve je sloga vseh kmetov.« Ozadje ostavke Izmet Inenija Ankara, 27. septembra g. Ministrski predsednik Izmet Ineni je snoči predložil državnemu predsedniku Kemalu Atatiirku demMjo celokupne vlade. Državni predsednik je sprejel demisijo ter poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu gospodarskemu ministru Jelal Bajaru, ki je že za časa dopusta ministrskega predsednika) vodil posle predsedništva vlade. O ozadju demisije vlade doznava jo v političnih krogih., da sta se ministrski predsednik Izmet Ineni in zunanji minister Ruždi Aras zavzemala za tesnejše sodelovanje Turčije z Rusijo, državni predsednik pa je odklonil premočno poudarjanje Rusije prijazne zunanje politike. Novi ministrski predsednik velja kot prijatelj Anglije. Osem milijonov za vodovode v Dalmaciji Beograd, 27. septembra. AA. Gradbeno ministrstvo je dalo na razpolago kredit 8 milijonov din za položitev vodovodnih cevi v Dalmatinski Zagori in za gradnjo črpalnih postaj in drugih potrebnih objektov. Gradbeni minister je tudi odredil, da ae taikoj začno dela pri zajemanju vode iz jezera Torka in gradnja črpalne postaje ie rezervoarja v drniški občini. Ta vodovod bo oskrboval z vodo železniške postaje Drniš. žitnik, Unesič, Perkovič, Vrhpo-Ije, Slivi, Dolavc in vse vmesne stražnice. Ker bo to tehniško delo velilkega pomena za socialne, gospodarske in zdravstvene ratzmere v vaseh dalmatinske Zagore, bodo temeljna kamem za črpalno postajo in rezervoar v Pokroviniku položili s posebno svečanostjo 3. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne. Svečanosti bo prisostvoval tudi gradbeni minister dr. Marko Kožul. Napad v beograjskem lirzovlaktt Zagreb, 27. septembra, o. V beograjskem brzovlaku, ki je davi ob 6.35 prispel v Zagreb, je bil v bližini StaTega Petrovega se-la izvršen tajinstven napad na uradnika nekega dunajskega denarnega zavoda Adolfa Hešsa. Hses je spal v kupe ju, v katerem je bilo ve? drugih potnikov. Nenadoma ga je nrfci neznanec 6 trdim predmetom udaril po glavi, tako da je izgubil zavest. Napadalec je nato pobegnil in skočil iz vlaka, ko je brzel mimo postaje Staro Petrovo selo. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, da doženejo razlog napada in '--'v»a. za katerim za enkrat šp r: ' J V nedeljo Je HSa v Beogradu konferenca »upnikov bivše demokratske stranke. Po otvoritvenih besedah g. Ljube Davidoviča Je bivši minister dr. Grol podal poročilo o položaju. Poudarjal je, da država stoji na tako čvrstih nogah, da more preživeti vse strankarske pogreške. Glede samega sporazuma je g. Grol opozarjal, da se je v teku dveletnih razgovorov o sporazumu vprašanje demokracije stalno potiskalo v drugo vrsto. Sedaj pa, ko se je na strani beograjske združene opozicije uvidela potreba popolnega sporazuma a Hrvati, v Zagrebu pa potreba računanja z močjo naroda kot bitnim pogojem, se je našla zdrava osnova in prebrodene so vse težkoče. Beograjski listi poročajo, da se je nato razvila živahna diskusija, ne javljajo po, kakšen je bil zaključek konference. Listi objavljajo tudi govor ministra šef-kije Behmena, ki je na zboru muslimanske organizacije (dr. Spahove skupin JRZ) v Foči razpravljal tudi o sporazumu. Minister Behmen je v glavnem izrazil svoje nezaupanje v resno voljo združene opozicije ter je poudaril: »Mi (Muslimani) smo sedem let sodelovali s to gospodo, toda niti toliko nismo uspeli, da bi enkrat z njimi izdali skupen komunike.« »Hrvatski dnevnik« beleži to izjavo in priznava, da je bilo v prošlosti zares jako težko sodelovati z beograjsko gospodo. Združena opozicija je razmišljala in oklevala. Toda sedaj se je odločila in »Hrvatski dnevnik« upa, da je njena odločitev po- Družinska drama pri Celovcu Celovec, 25. septembra. Vlak iz Podrošce proti Celovcu je povozil neko ženo z otrokom že na mestni meji Celovca. Ker se je to zgodilo že pozno zvečer, strojevodja ni niti opazil, da se je zgodila nesreča, šele neki kolesar je slučajno zaslišal ječanje na progi in kmalu našel med tiri hudo ranjenega otroka in kaikih 100 m ob progi naprej še truplo že mrtve žene. Otrok je bil takoj prepeljan v bolnico, vendar pa je kmalu tudi on umrl. Policaja je dognala*, da je ponesrečenka 30 letna Doroteja Napečmik iz Celovca, žena krojaškega pomočnika Jakoba Na-pečnika. V zadnjem času se je začela shajati z nekim mladim fantom iz š. Ruper-ta pri Celovcu, kar je povzročilo med zakoncema nesporazume in končno ločitev. Otroke je obdržal oče. Usodnega dne se je Jakob Napečnik mudil po opravkih v mestu. Prt. tem ga je spremljal tudi triletni sinček. Ko je stopil v neko trgovino, je pustil obroka pred vrati. V tem trenutku je morala priti mimo mati in odvesti otroka. Ko je oče prišel iz trgovine, sinčka ni bilo nikjer. Javil je takoj policiji in prosil naj poiščejo otroka, še preden pa je policija začela s poizvedovanji, je prejela že poročilo o nesreči. Utemeljena je domnevat, da je šla nesrečna žena v prostovoljno smrt in vzela s seboj tudi otroka, žalosten dogodek je vzbudil splošno sočutje. Slovanski kongres slepih intelektualcev Beograd, 27. septembra, p. Danes so se pričele v Zemunu velike svečanosti za proslavo 25-letnice Doma slepih v Zemunu. V prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, pravoslavnega metropoli ta Dositeja in mnogo drugih uglednih osebnosti se je vršila v domu lepa svečanost. Jutri dopoldne se prične kongres delegacij slepih intelektualcev in gospodarstvenikov iz vseh slovanskih držav. Na njem nameravajo ustanoviti svojo slovansko zvezo. Kongresa se bodo udeležile velika bolgarska delegacija pod vodstvom slepega majorja Ninkova, poljska delegacija s predsednikom poljske organizacije slepcev Sirhanom na čelu, češkoslovaška delegacija pod vodstvom dr. Aleksandra Zahofa, predsednica njihove zvoze slepcev, in bržkone še druge delegacije, ki bodo prisostvovale kongresu kot gostje. Terorizem na Poljskem Varšava, 27. septembra, o. Socialno demokratske omladinske organizacije so včeraj priredbe v Varšavi veliko manifestacij-sko zborovanje, kateremu je sledil obhod po mestu. Sprevodu je prisostvovalo mnogo gledalcev. Nenadoma je iz neke njihove sikupine padla bomba med socialistične omladince. 7 oseb je bilo ubitih, 20 pa ranjenih. Policijski stražniki so takoj aretirali tri sumljive osebe. Socialni demokrati trdijo, da je izvršil atentat neki član nacionalno radikalne stranke. Spomenik maršalu Fochu Compiens, 27. septembra. A A Včeraj je bil na griču, raz katerega je bilo v svetovni vojni razglašeno premirje, odkrit spomenik maršalu Fochu. Med mnogoštevilnim občinstvom eo bili tudi general George, zastopnik vojnega ministra, razni generali in admirali ter člani diplomatskega zbora, vrhovnega vojnega sveta in francoske akademije. Čete so po odkritju defilirale pred spomenikom. Premestitev Beograd, 27. septembra, p .Premeščen je profesor Josip Čopič h Niša na državno trgovsko akademijo v Ljubljani Kongres internirancev Beograd, 27. septembra, p. Udeleženci kongresa vojnih internirancev in političnih preganjancev so danes popoldne prisostvovali zadušnicam za onimi političnimi preganjane!, ki so med vojno umrli po avstrijskih in madžarskih ječah, ali pa kasneje podlegli boleznim, ki so si jih bili nakopali po ječah in taboriščih. Popoldne je kongres nadaljeval svoje delo in med drugim sprejel pravila nove organizacije. Jutri odpotujejo udeleženci kongresa na Avalo in na Oplenac. Kongres šumarjev Novi Sad, 27. septembra, o. Tu je bil danes zaključen kongres Jugoslovenskega šo-marskega združenja, katerega so se udeležili delegati iz vse države, hkratu pa tudi zastopniki češkoslovaške in bolgarske Gumarske zveze. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo nujno reorganizacijo šumareke službe, ponmožitev šumar-skega osebja v državnih in drugih šumah, zgraditev večjega števila logarskih koč po državnih gozdovih, da bi se tako zmanjšala škoda, ki jo ljudje povzročajo drevju, in končno, da se čimprej izdajo definiitivni predpisi za zaščito in vzdrževanje šum. Potrebni eo tudi nujni ukrepi za pospešeno notranjo kolonizacijo na ozemlju šumskih direkcij v Sarajevu, Tuzli in Banjaluki. Končno zahteva resolucija, naj 6e ne izdajajo ni-kake amnestije za šumske prekrške. Smrtna nesreča vCelju Celje, 27. septembra Danes okrog 15.45 se je peljal 71 letni, na Lavi pri Celju stanujoči in pri pekovskem mojstru Oberžanu v Zavodni uslužbeni raz-našalec pičiva, Ivan Krajnc, e kolesom iz Zavodne proti Gaberju. Na nevarnem križišču pri hotelu »Pošti«, na vogalu Cankarjeve ceete in Aškerčeve ulice, je prehitel cestni valjar sreskega cestnega odbora. Tik pred Krajncem je vozil po Aškerčevi ulici v smeri proti Gaberju Ivan Doteršek, hlapec pri stavbeniku Jezerniku, ki je peljal voz peska iz Savinje. Doberšek je vozil pravilno po desni strani ceste, Krajnc pa je hotel prehiteti voz napačno po desni strani. Ko je bil že tik ob vozu, se je ozrl nazaj na cestni valjar. Pri tem je zadel s kolesom od strani v voz. Kolo je odletelo na cesto, Krajnc pa je padel pod voz, ki ga je nekaj časa vlekel pod seboj, nato pa je šlo zadnje desno kolo Krajncu preko trebuha. Krajnc Je dobil hude notranje poškodbe in je obležal nezavesten. Reševalni avtomobil ga je nemudoma odpeljal v bolnišnico, vendar pa je nesrečnež že med prevozom izdihnil. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Križišče, kjer se je zgodila nesreča, je izredno nevarno. Tam se križajo štiri ceste, prav tako nevarno pa je tudi križišče Cankarjeve ceste in Kralja Petra trga. Zato je nujno potrebno, da preskrbi predstojnistvo meetne policije na teh dveh prometnih križiščih za stalno prometno-policijsko služba Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Na celini traja še zmerom izenačen visok pritisk z jasnim vremenom v srednji Evropi in z dokaj jutrnje megle, z Atlantika pa prihaja nova depresija, zato v Zahodni Evropi pada toplota. Na Francoskem vlada oblačno in deževno vreme. Jugoslavija: Delno oblačno na Primorju in v vardarski banovini, jasno drugod • precej jutrnje megle. Temperatura brez posebne spremembe. Najnižja toplota P?ev-Ije 5, najvišja Mostar 30 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Spremenljivo vreme z večjo oblačnostk) v zahodnih predelih in na Primorju, v vsej se-vernovzhodni polovici bo pa jasno, lepo vreme še ostalo. Možne so nevihte, posebno v severnozahodnem delu. Nočna ohladitev z jutranjo meglo. Zagrebška: Stalno ln vedro, podnevi toplo. ponoči hladno. Dunajska: Polagoma poslabšanje, Južni vetrovi. Inozemski vojaški predstavnici v Beogradu Venci na grobeh Neznanega junaka in kralja Zedinitelja Preprečen atentat na Mussolinija? London, 27 septembra, o. »Daily Tele-graph« poroča iz Monakova, da so tam orgajnd nemške državne tajne policije aretirali štiri italijanske teroriste, ki so baje nameravali izvršiti atentat na Mussolinija. Teroristi so pripadali neki pariški teroristični antifašistični organizaciji. Nemška policija je že iz Pariza prejela obvestilo, da se je šest znanih italijanskih protifašističnih teroristov odpravilo preko meje v Mon-sikovo. Odpotovali so vsak za- se. Naknadno so ugotovili, da dva nista zapustila francoskega ozemlja. Ostale štiri so poleg drugih sto Ijudii aretirali v Mooaakovu v bližini železniške postaje. Na glavni monakovstei postaji so Ob Mussoli-ndjevem prihodu in še dan pozneje pregledovali vso potniško prtljago. Strogi varnostna ukrepi, ki so bili izdani že pred prihodom Mussolinija, v Nemčijo, so bili zaradi tega še bolj poostreni Angleški komisar v Palestini umorjen V Nazaretu je bil izvršen atentat na angleškega palestinskega komisarja — Veliko razburjenje v Palestini Nepozabna manifestacija naše narodne vojske Veliki manevri v Beli Krajini so bili svečano zaključeni z mogočno revijo dela sodelujočih čet Ni Vis knez namestnik med mimohodom čet prt Metliki. Od leve na desno: predsednik vlade dr. Stojadmovic, podsterešina SKJ Gangl šef francoskega generalnega štaba general Gamelin, vojni minister general Maric, knez namestnik, csl. vojni minister Mahnik. — Na desni: knez namestnik v razgovoru z generalom Gamelinom. V ponedeljskem »Jutru« smo že ob- Sirno poročali o krasni reviji čet, ki je kot mogočna manifestacija naše jugoslovenske vojske zaključila letošnje manevre v Beli Krajini. Kakor so bili manevri sami največji, kar jih je doslej bilo v Jugoslaviji, tako je bila tudi nedeljska revija čet pri Metliki najbolj mogočna od vseh dosedanjih. Pri tem pa je bila izvedena celo v manjšem obsegu, kakor je bila prvotno nameravana, ker se je morala zaradi deževja preteklega tedna izvršiti na cesti, kjer so mogle čete nastopiti le v običajnih pohodnih formacijah. Kljub temu je mimohod čet trajal dve in pol ure. Pred Nj. Vis. knezom namestnikom, ki je bil obdan od najvišjih domačih predstavnikov in od zastopnikov inozemskih vojsk, je defiliral oddelek za oddelkom. Najprej je šla konjeniška brigada, za njo kolesarski bataljon, pa zopet močni oddelki konjenice, konjeniško topništvo, dva polka pehote savske divizije, dva polka planinske brigade, artilerija vseh vrst, motorizirane čete in tanki, končno pa močni oddelki vojnih letal. Nepozabni manifestaciji naše vojske Je prisostvovalo mnogo tisoč ljudi, ki so se zgrnili v Metliko iz vse Bele Krajine ter prišli v več sto avtomobilih in avtobusih tudi iz drugih pokrajin Slovenije in sosedne Hrvatske. Množice so prirejale vsakemu oddelku posebej viharne ovacije, največje pač obema planinskima polkoma, ki sta se postavila tako, da sta vse zadivila. V obeh polkih je bila dobra polovica rezervistov, po ogromni večini mož in fantov iz slovenskih krajev. Vojni minister general Maric se je v svoji izjavi, ki jo je po reviji dal novinarjem, zelo pohvalno in z zadovoljstvom izrazil o defileju čet in o vseh manevrih. Na vse oddelke, ki so pri manevrih sodelovali, pa je izdal še posebno povelje, s katerim jim sporoča pohvalo zahvalo Nj. Vis. kneza namestnika. m Po ""led na del velike množice, ki je prisostvovala manifestaciji naše vojske. Prišlo je tudi več sto Sokolov v krojih in s prapori. Bel sokolskih praporov se vidi v ospredju naše slike. pa tudi zahvalo in pohvalo vodstva naše vojske. Knez namestnik se je po reviji odpeljal z avtomobilom nazaj proti Novemu mestu. Kakor pri njegovem prihodu, so mu množice tudi pri odhodu prirejale velike ovacije. Že v nedeljo popoldne so se začele čete, ki so se bile udeležile manevrov, zopet vračati v svoje garnizije. Po večini so se odpeljale z vlaki, le ljubljanski pehotni in artilerijski polk sta se vrnila peš in bila sinoči v Ljubljani od Sokolstva in vsega prebivalstva sprejeta z navdušenimi ovacijami. Konjenica Tanki Planinski polk Oklopni avtomobili Kolesarji Težka motorizirana artiljerija Konradu Skazi na pot Kočevje, konec septembra. Si slutil takrat pred pičlim mesecem, ko si na tem mestu Tončki tople besede v pozdrav in bodrilo napisal, da bo udarila strela iz črnega neba v Tvoj dom. prijatelj dragi? Ne, zaupal si v ljudi in v pravico. Pa si takrat pomislil, da je pravica dobra ko kruh, od matere zamešen, če jo delijo vajene roke in da zakrvavi iz tisočerih ran, če jo z rabeljsfeim nožem režejo roke blaznega in nepoštenega cini- ka? Vidiš, tega nM pomislil, meni pa so že taJkrat prišle v zavest besede, ki jih je za hlapce rojenim iin hlapčevanje ustvarjenim ljudem napisal Ivan Cankar: »Nič drugega torej, nego skrita in zatajiti to malo, kar je razuma v glavi in to malo, kar je poguma v srcu!« Ti pa nisi znal skriti svojih misli in nisi hotel zatajiti svojega kremenitega značaja, za pehar fižola in latvico leče nisi hotel prodati sebe! Ampak ostal si maš, še zmerom, četudi si povezal culo za na pot, ki je s solzami blagoslovljena. — Pozdravljen, dragi Skaza! Da, tiste zmene, ki jim nisi hotel služiti, so Te za Skazo krstilo, četudi. Tvoje novo ime pa Ti je lahko samo v ponos ta čast, saj vsi predobro vemo, dia so Ti ga vzdeli, ker nisi hotel biti vpij&t po njih všeči. Da, vpijat si bil! Veder in močan. Tvoje besede, ki so bile za najlepša in najsvetlejša slavja zmerom tako zaželjena, so vrgle nova semena v mlada srca. Vpijat si bil na našem narodnostno ogroženem osredku in odvržnike si vical, da so jim jeziki postali hromotni. Ti, h"rga gorenjska, ki si nas vse učil, kako je treba služiti našim ljudem in naši besedi! Slovenci, ki znamo svoje politične nazore podrediti naši, slovenski stvari, kadar je treba braniti pesem, katero nam je mati ge ob zibelki pela, Slovenci na izropanem osredku, kjer smrdljiva drhal vihti svoj maščevalni bič, žalujemo za Teboj, stražarjem naše besede! Moral si v vrsto in na pot, ki jo hodi že desetorica pred Teboj. Ti sri enajsti. Dvanajsti, Iškairijot, ki vas je vseh enajst apostolov našega jezika izdal, se kakor gad greje v potoku vročih solzž, ki jih pretaka Tvoja Anči. Dolga je pot, na katero si se napotil, romar Skaza! Pa ni dolga tako, da bi naše misli sleherni dan ne poromale za Teboj. Prijatelji so Ti napili na srečno raj-žo veselo svidenje, pa o pogrebščini so žužnjali, Ti pa si bil tudi v tem najstrašnejšem trenutku sebi zvest, ko si dejal: »Nikar tako, jpedragil Nobena fipgnk- Bfitna nI to, vese3 pir Je, M me prepričuje, da nage vrste zavidljivo rastejo. Mar nas m na vsakem razstanku več, vas vpra-Sam?« Res Je, zmerom več nas je! Z nami je v teh pustih deževnih dneh pač tako ko z gobami, ki v dežju rastejo: čim bolj jih trgajo, močnejše in številnejše jim zraste podgobje. — Otrok, ki si mu vzornik in učitelj bil, Ti je rož prinesel. Vem, pripravil se je, da bi Ti v slovo zahvalne besede dejal, za vse, kar ima lepega in svetlega v drobnem srčecu. Tudi dcca čuti, kaj izgublja s Teboj — zajokaj je in v joku vdušil neizrečene besede. Ti pa si bil tisto minuto lep kakor prerok, ki dobremu in zvestemu ljudstvu daje postavo, ko si ga na svoja srce, ld se je trgalo v bolestnih krčih, pritisnil in dejal: »Nikar ne joči, So-kolče! Lej. tudi Tvoj očka je šel, zakaj ne bd še jaz poskusil pelina iz keliha, od katerega je tudi on pil ? Zdrav bodi in Sokol ostani, zmagovit in zvest kakor je tvoj očka. V njegovo bližino grem. k njemu se bom popeljal nekega lepega dne in mu tvoje pozdrave prinesel.« — Otrok je jokal, Tvojo ustnico pa je pobarvala kri. Toliko ljubezni je v Tebi, ki si bdi svojim učencem učitelj, vzornik in dobrotnik! — Zdravo, Konrad Skaza! Ce je res, da se dluše pogovarjajo med s?boj in da se misli pozdravljajo, Ti ne bo dolgčas v samotni kamrici ob deljni Dravi. Mnogo rok je potrkalo zadnje dneve na Tvoja vrata in Ti prineslo rož, toplih besed in solza za dolgo pot, mnogo prijateljev in prijateljčkov, učencev Tvojih pa se je doma zgrudilo v tiho žalost. Nekoč si j:m dejal: »Dober pastir d£ življenje za svoje ovce!« Zdaj jočejo iin blekečejo, ovce nedolžne in Tvojih naukov željne, ker si od njih odš-?!. Le romaj na to dolgo pot, grešnik Steza! Kajti Tvoji grehi so neodpustljivi! Kaj nisi bil Ti med prvimi zidarji, ki so težačili za gnezdo mladih Sokoličev?— Pojdi, zadeni si najtežjo skalo na šibka ramena in vrzi jo v Dravo! Kaj nisi bil Ti tisti pesnik, ki si mladini za, najsvetlejše praznike pesmi pel? — Pojdi in ponesi svojo pesem v šum klo-potcev, ki ropočejo na Kalvariji ob Dravi! Kaj nisi bil Ti tisti pogumni fant, ki se nisi dal ogoljufati za ljubezen, pač pa si ono, ki si jo v srcu nosil, zveličal in pljunil kramarjem za Tvoje mlado srce v lice, ko si se njihovim ogabnim načrtom izneveril? — Pojdi, poveži culico in pokori se za to ljubezen! Kaj nisi Ti tisti ml'?idi mož, ki si še ves topel od ljubezni, katero si komaj pred letom zaklenil v svoje srce? — Pojdi in zapusti ljubezen svojo, zakaj ukaz Ti je dan in postava je takšna! Na svidenje, dragi Konrad Skaza! Tudi ob Dravi bodi skazia., kakor si bil na našem osredku za vse one, ki vadljajo za našo besedo. Tudi v mestu ob Dravi vadljajo iin fatljajo. Ko bo sonce oblilo naše ceste, poroma-mo k Tebi in Te privedemo nazaj v svetli dom Tvoje Anči. L. Z Radovljiški srez je imel ugodno sezono Jesenice, 27. septembra Cez letošnjo letoviščarsko sezono lahko napravimo križ, Čeprav ni iz-ključeno, da bomo 'preživeli še nekaj lepih jesenskih dni. Dolgotrajno deževno vreme je pač pregnalo poslednje goste, tndii tinte, ki so imeli vendarle voljo, ostati še nekaj časa pri nas. Največji porast letoviščarjev izkazujejo letos kraji v Gornji savski dolini. Poleg Rateč-Planice, Kranjske gore in Mojstrane BO se leto« močno uveljavili idilični Podkoren. romantični Gozd-Martuljek in prisojni Sv. Križ nad Jesenicami. Ti kraji sicer ne nudijo letoviščarjem posebnih udobnosti, pač pa izredno pokrajinsko lepoto in blagoslovljeni mir. Nadalje se vedno močneje uveljavlja Žirovnica, ki nudi letoviščarjem pristne izlete čez prostrane Dobrave in mimo pisanih polj v romantične gorske soteske in na strme vrhove Karavank. Pri Ozval; !u v Žirovnici so bili letos v gosteh Avstrijci, Nemca, Oehoslovaki, Francozi in Angleži. Med naša najlepša letovišča lahko štejemo 'prikupne Poljče. ki po svoji lesri m udobnosti uživajo že mednarodni sloves. Poljčam so se krepko postavile ob bok starodavne Begunje. Nadalje se vedno M} uveljavlja prijazno mestece Radovljica, ki je pred leti zgradila na Obli gorio.i moderno kopaliSče. letos pa otvorila mogočen hotel. Zelo privlačna je za letovišča rje tudi Lipni-ška dolina, ki je svet zase. Vsa dolina .ie v zelenju sadnega in gozdnega drevja, ki nudi v toplih mesecih prijeten hlad. Po dolini se rije čisti potok Lipnioa, v katerega žu-(hore številni studenci. Na] vasmi pa se vzpenja gozdnata Jelovica, ki bahavo kraljuje nad Savsko. Selško in Bohinjsko dolino. Ko bo starodavna Kamna gorica zvezana v Bledom in Bohinjem z dobro cesto, bodo tem lepim, a odročnim vasem nastopili boljši časi. Velika bodočnost ee prav gotovo obeta Bohinju, ki nudi gostom najprijetnejši mir, hlad in čudovite pokrajinske lepote. Prijazne vasice ob obeh dolinah imajo leto /a letom več gostov. Odkar pa je bil nad jezerom zgrajen velik planinski hotel Belle-vue. dalje Skalaški dom na Voglu, mogočen hotel na robu planine Komne ter številne poletne hišice ob jezeru in na Uskovniek je postal Bohinj nevaren tekmec Bled-u. ki je za srednje sloje vendarle preveč razkošen. Bled je letos imel eno najslabših sezon po vojni. Tega so v veliki meri krive neurejene plačilne zadeve z državami, s katerima imamo kliring. dalje oslabitev lire in češkoslovaške krone, v precejšnji meri pa tudi deževno vreme, ki .jo že v drugi polovici avgusta močno ohladilo ozračje. Občutno je padlo število češkoslovaških gostov, pa tudi domačih, ki so šli letovat v dalmatinska in italijanska obmorska aH planinska letovišča. To je zdaj eno najbolj perečih vnašanj Bleda, kako se bo pri svojih izrednih težavah prilagodil novim razmeram, konkurenci bližnjih letovišč, pre Ivsem pa kupni moči širokih plasti intelektualcev, ki so miru in počitka najbolj potrebni in ;>im je Bled resnično tudi pri srcu. Vsi želimo, da hi se Bled kmalu izmotal iz gospodarskih težav. Lepota pokrajine, nrrno in zdravo ozračje sta najboljša poroka, da ^o Bled vedno slovel kot eno naših najlepših, svetovno znanih letovišč. Smotrna in učinkovita propaganda, znosne obrestne were. Primerne cene. znižanje zdraviliške takse, godba v zdraviliškem parku, poprava poti v bližnjo okolico in na pogorja, poudarek zdravilišča, pospešenje športa in postopna uvedba zimske sezone. — to bo služilo interesom Bleda in vseh občanov, ki so tako usodno navezani na tujski promet^ M. S. Domače Testi ♦ Bivši egiptski kralj Abas Hilmi je pri-plul v Bar. S svojo jahto »Nimet Alah«, ki jo je dobil v dar od angleške države in ki je najrazkočnejša na svetu, je objadral velik del naše obale. Abas Hilmi je stric sedanjega kralja Faruka. Iz Bara bo obiskal nekatere kraje v Orni gori, kakor je pred nekaj leti obiskal Južno Srbijo. • Na lastno prošnjo je bil upokojen mon-signor g. Karlo Cankar, župnik v Lukavcu. Monsgr. Karlo Cankar je starejši brat pokojnega pisatelja. Služboval je dolga leta v Sarajevu, kjer je bil tajnik pokojnega nadškofa dr. Stadlerja, vrhbosanski kanonik in urednik »Nedelje«, svoj čas tudi urednik sarajevskega »Hrvatskega dnevnika«. r. SV** • Brezposelni učiteljski abiturienti o letošnjih namestitvah. Brezposelni učiteljski abiturienti iz Dravske in Savske banovine eo 26. t. m. priredili skupen izlet na Kozje pri Zidanem mostu. V razpravljanju svojega težkega položaja so se prav posebno ustavili ob vprašanju letošnjih nastavljanj novih učiteljev. Z nejevoljo so ugotovili, da način, po katerem se vrže te nastavitve, ne odgovarja zahtevam in potrebam ogromnega števila učiteljskih abiturientov iz obeh banovin. Ugotovili so, da se nastavitve niso vršile s socialnih vidikov, niti ne po vrstnem redu. Medtem, ko še vedno čakajo na službe tovariši in tovarišice letnikov 1933 in 1934, je bilo nastavljenih več tovarišev letnikov 1935 in 1936, čeprav so gmotne razmere pri večini nastavljenih še precej povoljne. Da so pri nastavitvah odločevali drugi momenti kakor vrstni red in socialne potrebe, je očitno. Svoje trditve želijo nezaposleni učitelji s konkretnimi primeri dokazati in podpreti. Dober zimski proračun Tovarna Lutz peči, Ljubljana-šiška. * Srbska Matica je imela v nedeljo glavno skupščino v Novem Sadu. Zadnja leta smo se že navadili, da so bile skupščine te stare prosvetne ustanove zelo burne. Tudi letos se je pričakovalo nekaj viharja, ven- Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. nž. dr. Dragoljub Petrovič, bivši svetnik ministrstva za šume in rudnike. Češkoslovaške šumarie je zastopal dr. Ljudevit Mačko iz Bratislave, Bolgarijo pa inž. Dimitrije Stepanov in inž. Ilija Stojanov. Inž. Paja Popovič, šef oddelka za gozdove pri banski upravi v Novem Sadu, je izčrpno predaval o gozdovih v dunavski banovini. Poudaril je, da je dunavska banovina v ogromni površini pokrita z živim peskom, ki silno ograža poljedelstvo. Vse te peščine in sipine je treba čimprej posaditi s kanadskimi topoli. Pogozdovanje bi čez čas donašalo banovini letno blizu 10 milijonov din. Skupščina se nadaljuje. * Samoumor razvajenega otroka. Vsem staršem, ki razvajajo svoje otroke, bodi v svarilo povedana naslednja tragična zgodba, ki se je te dni primerila v Našičkem Gradcu pri Osjeku. Ugledni kmetovalec Dušan Vukadinovič je imel edinca Slavka, ki je letos dopolnil 16. leto. Edinec je bil silno razvajen, oče kakor mati sta mu izpolnila sleherno izpolnjivo željo. Pred dvema tednoma, ko je Slavko spet enkrat napravil večjo nevšečnost, je pa oče le uvidel, da tako ne more dalje in je sinu temeljito pomeril hlače. Fant si je kazen tako vzel k srcu, da je pobegnil. Šele pred dvema dnevoma so ga našli v vasi Gradišču in je oče šel ponj. Ko pa je Slavko doma ostal nenadzorovan, je vzel očetovo lovsko puško, si jo prislonil na prsi in se ustrelil v srce. Eno srce — ena RADENSKA. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! VABIMO VAS, da si preskrblte srečke državne razredne loterije novega 35. kola. ŽREBANJE petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki, bo v Ljubljani Veliko izbero številk Vam nudi ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 6. Iz Ljubljane n— Sesati stoiee in okrašena piramida na Mirju vzbujala razumljivo pozornost prebivalstva, ob enem pa tudi njegovih prav nič oklevajočih komentarjev. Prav živahno pa Ljubljančani reagirajo tudi na nekatere plahe poskuse, ki prihajajo iz krogov današnjega rotovžkega režima in hočejo vso krivdo glede žalostnega konca teh občinskih objektov utaknili edino le projektantu za škornje. Skomiganje ramen, bi bilo prav ko-modno in preprosto, toda Ljubljančani predobro vedo, da je občina tudi gradbeno ob-lastvo prve stopnje, ki izdaja gradbena dovoljenja in predpisuje ukrepe z ozirom na gradivo, ki 6e pri gradnjah uporablja. Ob-činarji pa dalje tudi dobro vedo, da obstoja pri mestna občini poseben gradbeni odbor, eestoječ iz članov sedanjega mestnega sveta; ta odbor izdaja mnenja in je sploh posvetovalni organ mestnega župana v vseh gradbenih zadevah. Zato se Ljubljančani upravičeno vprašujejo, kako je sedanja občinska uprava obravnavala projektirane grad nje venomer se rušečih piramid in stožcev. Če jih je dovolila, se vendar ne more sedaj izmikati in delati odgovornega edino le projektanta. Če jih pa ni dovolila, zakaj jih je pustila izvrševati, ali še točneje vprašamo: zakaj jih je sama gradila. Menda smo zadnjič le malo prehitro čestitali sedanji občinski upravi k železni doslednosti in neugna-ni pravicoljubnosti. Samo 16 dinarjev Vas stane učenje mednarodnega jezika esperanto. — To Vam omogoča nova praktična učna knjiga, katero dobite v vseh knjigarnah ali pri KLUB ESPERANTISTOV, Ljubljana — Cankarjevo nabr. 7/1. Ljubeznivost šefov nasproti pomočnikom. iz kroga trgovskih pomočnikov smo prejeli: Ne manjka v Ljubljani dobrih in prijaznih šefov, so pa tudi izjeme. So v Ljubljani trgovine, ki imajo navzlic vsem tožbam o krizi vedmo dovolj odjemalcev in dovolj obrata, da potrebujejo po dva ali troje pomočnikov, a vendar si vzamejo samo enega Ta naj mu bo potem vajenec, sluga, potnik, obiskovalec strank, hlapec in nazadnje šele pomočnik, če pa ne zmore vsega tega velikega dela, žanje mnogo osornosti. In če bd se drznil opomniti, da je gospod šef sam briil nekoč pomočnik, bi vtaknil ogenj v streho. Trgovski pomočnilM, prizadeti po nekaterih nedavnih primerih nedostojnega zadržanja šefOv — ki so, kar ponovno poudairjaimo, k sreči le izjeme v Ljubljani, — prosijo, da se v ljubljanskih trgovinah in poslovalnicah vsepovsod uvede dostojno medsebojno osebno občevanje in da se posamezne moči ne preobremenjujejo. Vas fotoaparat najkulantneje zamenjamo za Leico, Contax ali Rolleiflex! vedno na zalogi fotoaparati Se najvljudneje priporoča Foto Tourist Lojze Smuč speč. fototrgovina LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. podr. PreSernova 9. u— Operna pevka, profesor Jarmila Lily Gerbičeva, bivša profesorica na Minervi in plemskem sirotišču v Pragi, prične s privatnim poukom dne 1. oktobra. Poučujejo se sledeči predmeti po izbiri: klavir, solo-petje, teorija in deklamacija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Zadevna pojasnila in vpisovanje bo v torek 28., sredo 29. in četrtek 30. septembra od 11. do 12. ure dopoldne in od 4. do 5. ure popoldne v čevljarski ulici št. 1, nadstropje II. Šolnina je nižja kakor v vseh drugih glasbenih zavodih. u— Dar društvu Soči. V počastitev spomina blagopokojnega šolskega upravitelja Alberta Dominca sta darovali družini Do-mincova in Primožičeva 200 din za Sočo. u— Obleke tn klobuke kemično čisti barva. plisira ln Hka tovarna Jos. Reich. 2 Iz Celja - Učitelj Branko Zemljič pri Abrahamu. Ne bo mu prav, ako javnosti razo-denemo to skrivnost, toda nič mu ne pomaga Včeraj se je zgodilo. Doma je pri Sv. Frančišku Ksaveriju. Iz tega lepega kraja je m vse življenje ponesel a seboj v svet prijazen nasmeh ln dobro voljo. Šolal se Je v Ljubljani, kjer se je kmalu izkazal kot pevovodja. Srce ga Je vleklo nazaj k vznožju Savinjskih planin. Služboval je v Bočni, kjer je tudi našel družico v žmavčevi rodbini. Potem Je prišel v Griže, kjer je deloval idealni Ljudevit Cerne. Bil je v Rečici ob Savinji, nato pa je bil imenovan za nadučitelja na novi šoli v Solčavi. Tudi grenkobe svetovne vojne je okusil. Po vojni je prevzel mesto šolskega upravitelja na Rečici ob Savinji, leta 1936. pa y bil Imenovan za učitelja v Celju, kjer deluje z vso vnemo. Uredil si je lep dom ob Savinji, da mu ni dolg čas po »flosarjih«, katerih življenje temeljito pozna saj se je tudi že večkrat vozil z njimi do Beograda. Je živahen delavec v kulturnih in socialnih društvih. S posebnim veseljem sodeluje pri CPD in pri Dramatičnem društvu, najbolj pa mu je gotovo pri srcu SPD, kateremu je tajnik. Kot navdušen planinec je letos preplezal nevarno steno Ojstrice, številni znanci in prijatelji mu želimo še mnogo let zdravja, delavnosti in dobre volje. e— Umrla ]e v soboto v Vrvanski ulici štev. 1 v Celju v starosti 69 let zasebniea ga. Marija Scheicherjeva, roj. Kokošarjeva, tašča akad. slikarja g. prof. Miroslava Mo-dica v Celju. Včeraj ob 16. so jo položili na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojni bodi ohranjen blag 6pomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Osebna vest. Gosp. prof. Stane Meli-har 6e je pred dnevi poi-lovil od Celja in odšel na svoje novo službeno mesto na klasično gimnazijo v Ljubljani. Šele T>o njegovem odhodu se vili. kako globoko se je bil vživel v celjske prilike v štirih letih svojega službovanja v Celju. Polecr izvrševanja svojih službenih dolžnosti je upravljal knjižnico Podpornega društva ter tako poznal in pomagal vsem. ki so potroSovali podpore od tega društva. Pa tudi sicer je rad pomagal dijakom in staršem, kjerkoli je mogel, bodisi zaradi stanovanja, prehrane ali pomoči pri učenju. V Celju je tudi znano, da fe je prof. Meiiihar z vso vnemo trudil za predavanja na Ljudskem vseučilišču, kar ob današnji brezbrižnosti Širokih krogov in pomanjkanju sredstev ni bilo lahko opravilo. Krog njegovih prijateljev mu je zaupal vsakoletno organizacijo avtobusnih izletov iz Celja na Plitvička jezera, v Prekmurje. na Dolenjsko v dolino gradov in za slovo še v kozjanski pragozd. Udeleženci teh poučnih izletov ne morejo prehvaliti izvrstne oskrbe v v>eh ozirih. Meliharjevo priljuMje-nost je točno pokaral njegov poslovilni večer pri ,Braniboru«, saj je bila soba čisto polna njegovih prijateljev in vsakdo mu je vedel povedati kako prisrčno besedo v slovo. Slovo pa je izzvenelo v iskreno željo: Na svidenje! KINO METROPOL, prinaša danes krasen film »SRCE PODZEMLJA« Gleisdreieck). (Gustav Frohlich-Heli Finkenzeller). Primarij dr. STEINFELSER ZOPET REDNO ORDINIRA Iz Maribora a— Mariborski Sokol, državni prvak ▼ odbojki. Preteklo nedeljo so 6e vršile v Zagrebu prvenstvene tekme jugoslovenskega Sokolstva v odbojki, ki se jih je udeležilo 25 sokolskih žup, med njimi tudi mariborska. Borba med posameznimi vrstami je bila zelo ostra. Mariborčani so imeli kot prvega nasprotnika župo Sarajevo, ki so ga odpravili z rezultatom 15:0 in 15:2. V drugem kolu je bila premagana župa Celje z rezultatom 15:4 in 15:8. V zaključni tekmi pa je nastopil Maribor z župo Beograd in je isto-tako zmagal s 15:4 in 15:11. Igra naše domače sokolske vrste je bila na višku in je bila splošna sodba strokovnjakov, da je naše sokolsko moštvo v odbojki izvežbano ter v odlični postavi. Odlikujeta ga preciznosti v igri, smiselno podajanje in predvsem izredna prodornost Trud in skrb vodnika vrste je bil nagrajen s palmo zmage. Članice so v prvi tekmi nastopile z župo Ljubljana (15:9 in 16:14), v drugi pa z župo Celje (15:4 in 15:11) in so odlično branile že petič svoje drž. prvenstvo. Namen nedeljskih tekem v odbojki je bil, da se izbereta najboljši vrsti članov in članic, ki bosta repre-zentirali našo državo v Sofiji in drugo leto na X. vsesokolskem zletu v Pragi. K lepemu uspehu mariborskega sokolstva odbojk tudi naše iskrene Čestitke! a— V častiljivi starosti 77 let je primi-nila vpokojena učiteljica Ivana Neuholdova,. stanujoča v Vetrinjski uliai 8. Pokojnica je bila svojčas tudi Cankarjeva učiteljica, o katerem je večkrat dejala, da je bil povprečen učenec. Časten ji spomin, žalujočim naše toplo sočutje! a— Pošta Maribor I. obvešča občinstvo, da bo počensi s 1. oktobrom okence v pritličju m * K I N O * S. MATICA PREMIERA vesele komedije CIRKUS SARAN Hans Moser, Leo Slezak, Adela Sandrock SESfERi -i n i i Warner Olannd in Boris Karloff v velenapetem filmu MEFISTO V OPERI Divne operne arije. Najnovejši žurnal; pogreb T. G. Masaryka, predsednika C.S.R. r TEL. 22-21 UNION r Premiera velikega zabavnega filma ROTSCHILD (Hohštaplerjl) V glavni vlogi mani priljubljeni Harry Baur Predstave danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri za sprejem priporočenih pošiljk, brzojavk in telefonskih pogovorov odprto do 20. ure. Od 20. ure dalje bo sprejemal brzojavke brzojavni oddelek (II. nadstropje), telefonska pogovore pa telefonski oddelek (I. nadstropje) Priporoke se v izjemnih in nujnih slučajih lahko predajo med 20. in 21. uro pri okencu brzojavnega odelka (II. nadstropja), vendar je občinstvo naprošeno, da preda svoje priporočene pošiljke še pred 20. uro v pritličju. a— Izropali so družinsko grobnico grof®T Batthjanvjer. V grobnici grofov Batthyany- jev sredi gozda v neposredni bližini Gornje Lendave, ki je zidana v obliki kapelice, počivajo telesni ostanki Batthyanyjevih prednikov. Štiri rakve so dvojne, notranje eo ix stekla, zunanje pa iz pločevine. Ob poslednjem obisku grobnice je grofica Ernestina ugotovila, da je bil v grobnici nepoklican nepridiprav, ki je odnesel 4 dragocene svečnike. Prijavila je zadevo orožnikom, ki so ugotovili, da je bil vlom izvršen najbrže ie pred leti. ker so bila okna kapelice že delj časa razbita. Kakor vse kaže, so storilci imeli namen, izropati rakve in so stikali predvsem za zlatnino in dragocenostmi. Ker je razbita tudi steklena rakev, so uvedli orožniki preiskavo za skrunilci te starodavne grobnice. Zasledovanje je pa ctežkočeno, ker je bil rop izvršen pred davnim časom in so ga šele sedaj opazili. Grofica Ernestina ni vedela povedati, ali so bile v grobnici kakšne dragocenosti. Vremenska poročila Dozdevno vreme v septembru po stoletnem koledarju Dan je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 40 minut T. 28. Venčeslav S. 29. Mihael C. 30. Jerko Hieronlm deževno, prav malo sonca razjasnitev za nekaj dni Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 26. septembra LJubljana 7. 770.5, 10.0, 98, O, 10, —, —; Maribor 7. 769.5, 10.0, 90, N»/ol, 0, —, —; Zagreb 7. 770.1, 11.0, 90, SSE1, 0, —, —; Beograd 7. 769.8, 14.0, 90, O, 0, —, —? Sarajevo 7. 770.2, 11.0, 90, O, 0, —, — j Skoplje 7. 769.0, 12.0, 90, O, 4, —, —; Kumbor 7. 767.1, 15.0, 90, N3, 0, —, —; Split 7. 768.7, 17.0, 80, ENE1, 2, —, —; Rab 7. 770.0, 15.0, 70, O, 0, —, —. Temperature: Ljubljana 17.-5, 9.8; Maribor 22.0, 8.0; Zagreb 19.0, 10.0; Beograd 24.0, 12.0; Sarajevo 24.0. 10.0; Skoplje 27.0, 9.0; Kumbor —, 15.0; Split 24.0, 15.0; Rab —, 15.0. 27. septembra Ljubljana 7. 771.1, 12.4, 95, 10, —, —i Maribor 7. 770.1, 11.0, 90, NNW1, 10, —, —; Zagreb 7. 770.9, 11.0, 95, NNE1, 10, —, —; Beograd 7. 771.2, 13.0, 96, O, 3, —, —; Sarajevo 7. 771.7, 8.0, 95, O, 10, —, —; Skoplje 7. 771.7, 12.0, 90, O, 2, —, —: Temperature: Ljubljana 19.6, 10.0; Maribor 23.0, 10.0; Zagreb 19.0, 10.0; Beograd 24.0, 11.0; Sarajevo 23.0, 7.0; Skoplje 28.0, 14.0; Split 24.0, —. Pravice žene-gospodinje v bodočnosti Snuje se novi državljanski zakon, ki bo urejal tudi žensko usodo Zveza gospodinj v Ljubljani se ne odlikuje samo po tem, da je ena naših naj-delavnejših društvenih zajednic, marveč tudi po svoji resnični naprednosti. Človek bi mislil, da sta organizacija gospodinj in konservativnost neločljivo združeni, toda naše gospodinje dokazujejo, da so zelo prožne in dostopne vsakemu pravemu napredku. To so že večkrat dokazale z razstavami, tečaji, predavanji; to dokazujejo s svojim listom »Gospodinja« ter vobče s svojim zanimanjem za vsa sodobna vprašanja. Naravnost presenetiti pa mora človeka veliko zanimanje, ki ga kažejo za pravna vprašanja, v kolikor zadevajo položaj žene-gospodinje. Spričo dejstva, da se sedaj snuje naš novi državljanski zakon, ki bo morda za desetletja urejal usodo državljanov in torej tudi žensko usodo, so se naše gospodinje zavedale važnega trenutka in se začele poglabljati v sedanji pravni položaj žene-gospodinje ter razmišljati, kako bi se ga dalo izboljšati. Da si ustvarijo čimbolj jasno sliko o vsem, kar je bilo v tem pogledu dosedaj in o tem, kar se je delalo na izpremembi sedanjih zakonov, so povabile strokovnjakinjo gospo dr. Ahačič-Grossmannovo, ki jim je predavala o pravicah žene-gospodinje v novem osnutku državljanskega zakonika po predlogu ljubljanskega društva »Pravnika«. Predavateljica je vestno zbrala vse ono, kar zadeva pravni položaj žene-gospodinje, nas informirala o vsem, kar se je delalo do sedaj v pravniških krogih na izpremembi starih določb ter je jasno in jedrnato obrazložila vzroke izprememb, odnosno posledic, ki jih bo imel izpremenjeni zakon za ženo-gospodinjo. Naš stari obči državljanski zakonik iz leta 1811. se dotika pravic in dolžnosti žene-gospodinje zlasti v naslednjih določbah: pravice in dolžnosti med zakonci nastanejo iz namena njihove zveze, iz zakona in iz sklenjenih dogovorov (§ 89); oba zakonca sta enako obvezana izpolnjevati zakonske dolžnosti, si biti zvesta in dostojno ravnati drug z drugim (§ 90); mož je glava rodbine; v tem svojstvu mu pri-stoja predvsem pravica, voditi gospodinjstvo; je pa tudi obvezan nuditi ženi svojemu premoženju primerno vzdrževanje in jo zastopati v vseh primerih (§ 91); žena je obvezana, slediti možu v njegov dom, ga v gospodinjstvu in pridobivanju po svojih močeh podpirati in v kolikor se tiče hišnega reda, tako sama izpolnjevati moževe odredbe, kakor tudi skrbeti, da jih drugi izpolnjujejo (§ 92); če ni posebne pogodbe, velja pravna domneva, da je žena poverila možu kot svojemu zakonitemu zastopniku upravo svoje imovine, dokler temu ni ugovarjala (§ 1238); mož se šteje sicer glede take uprave kakor vsak drug pooblaščen upravnik, vendar je odgovoren le za osnovno imovino ali glavnico. O užitkih, prejetih za časa upravljanja tega premoženja, mož ni dolžan dati računa, ako ni bilo izrečno pogojeno, ta se namreč smatra za poravnanega od dneva, ko je uprava prestala (§ 1239). Tudi se dvomu domneva, da je imovina, pridobljena za časa skupnega življenja zakoncev, pridobljena od moža (§ 1237). To so približno glavne določbe starega a. d. z., na katere se je ozirala predavateljica v okviru svoje teme ter jih nato poljudno razčlenjala in v luči vsakdanjega življenja prikazala pravice in dolžnosti obeh zakoncev s sedaj veljavnega pravnega stališča, čegar nedostatnost za sedanje razmere je dokazovala. Vendar pa jemlje predhodni načrt novega enotnega državljanskega zakonika za Jugoslavijo za podlago dosedanje določbe starega avstr. drž. zakona, ki je sedaj v veljavi za Slovenijo in Dalmacijo, ter predvideva le nekatere izpremembe, tako na pr. glede ženinih pravic in dolžnosti postavlja zahtevo, da je žena dolžna vzdrževati svojega moža sorazmerno svojemu imovinskemu stanju, ako mož nima premoženja in postane za zaslužek nesposoben; dalje ima žena pravico zastopati svojega moža v skrbi za tekoče potrebe gospodinjstva; oba soproga sta dolžna se medsebojno podpirati, spoštovati ter se tako zavedati vzajemne odvisnosti Načrt novega državljanskega z. pretresajo pravniki iz vse države ter stavljajo izpremen jevalne predloge. Prav tako pa se dramijo posamezne skupine laikov, da zaščitijo svoje interese. To nam priča ravno Zveza gospodinj. (Tudi ženska zve za je že priredila posebno zborovanje, kjer Je zahtevala spremembo drž. zakona v prilog ženi.) [Predavateljica je opozarjala zlasti na prizadevanje društva »Slovenski pravnik«, ki dela predvsem po iniciativi univ. prof. dr. Lapajneja na izpremembi drž. zak. nam je tolmačila njegove predloge, ki si jih je društvo z malimi spremembami osvojilo. O vzajemnih pravicah ln dolžnostih obeh soprogov naj velja, ki »sta upravičena in dolžna živeti v nerazdružljivi skupnosti, se ljubiti, se ne braniti otrok, ostati drug drugemu zvesta, se medsebojno podpirati, spoštovati ter se vedno zavedati vzajemne odvisnosti.« V poglavju, ki govori o posebnih pravicah in dolžnostih moža nasproti ženi, odpade po tem predlogu stavek: »Mož je glava 1-udb'iie«, dasi načelo samo ostane, kar je razvidno iz besedila: »Mož je upravičen Jn dolžan, da vodi, ustrezno svrhi zakona, gospodar- stvo in celokupno življenje rodbine. On je zavezan, svojo ženo v razmerju k svojemu imovinskemu stanju vzdrževati in jo ob vseh prilikah ščititi«. Predlog o posebnih pravicah in dolžnostih žene nasproti možu se glasi: »žena je upravičena in dolžna, da vodi po moževih smemican gospodinjstvo rodbine. Ona je primorana, slediti možu v njegovo bivališče, mu pomagati po svojih močeh pri njegovem pridobivanju in ga svojim imovinskim razmeram primerno vzdrževati, ako bi postal mož nesposoben za pridobivanje in ne bi imel Irstne imovine. V tem primera določa žena kraj bivališča in vodi ona gospodinjstvo.« V okvir tega poglavja (o Se.iinih pravicah) je bil sprejet tudi za ženo silno važen predlog dr. Ahačič-Grossmannove, ki si ga je osvojila na pobudo Zveze gospodinj: »žena pa sme zahtevati, ako mož ne izpolnjuje svoje vzdrževalne dolžnosti, da se ji izlačuje na njene roke za gospodinjstvo potrebni del moževih dohodkov. Ce je mož stalno nameščen, sme sodišče na ženino zahtevo določiti, da mora služ-bodajalec določeni znesek moževih dohodkov izplačati na roko žene.« Tudi predlogi o imovini zahtevajo nekoliko izpremembe, ki pa ni takšna, da bi bistveno spremenila ženin položaj. Tako se še vedno »v dvomu domneva, da izvirajo pridobitve za časa trajanja zakonske skupnosti od moža. Ce je žena imela ob času pridobitve tudi samostojen zaslužek in ga je uporabljala na korist zakon'k h nabavk, se domneva, ('a izvirajo pridobitve od obeh; v kakem razmerju, naj odloči sodišče po okolnostih primera; v dvomu po enakih delih«. Prav tako se tudi ne zahteva bistvena izprememba glede upravljanja ženine imovine, kajti osnova ostane ista: Dokler žena ne ugovarja, upravlja mož njeno prosto imovino... Kot zakoniti upravitelj je mož odgovoren le za glav- nico in ni dolžan, polagati račun o užitkih. . . V skrbi za tekoče potrebe gospodinjstva zastopa žena moža in zavezujejo njeni posli moža tako, kakor da bi jih bil sklenil osebno. V primeru zlorabe more mož ženi to pravico odtegniti ali omejiti. Kadar prekoračita mož ali žena meje zakonite pravice medsebojnega zastopanja, ostane zastopanec nasproti tretjim osebam, s katerimi je bil sklenjen posel, zavezan le, če prekoračenje istim ni bilo znano, niti ni moglo biti znano. — Glede nakita, ki ga je dal mož ženi velja, da Je podarjen, ne posojen. Posebno dalekosežno za poročeno leno pa je sledeči predolg: »žena ne sme iskati zaposlitve Izven hiše na način ali v obsegu, ki bi jo oviral, izpolnjevati svoje dolžnosti kot žena in mati.« Ta predlog je izzval živahno debato in pri večini tudi protest: Saj je resnica, da je mnogo žen, ki iščejo zaposlitve izven doma v takem obsegu, da zanemarjajo svoje materinske dolžnosti, toda večina žen je v to primorana. Gotovo zanemarja delavska žena, ki dela po 10 ur na dan zunaj doma in se njeni otroci klatijo po ulicah, svoje dolžnosti. Toda kdo naj bo kaznovan po tem paragrafu: ali mati, ki služi svojcem košček kruha, ali tisti, ki trpe tako ureditev, ki dopuščajo, da družinski oče tako malo zasluži, da mora na delo tudi žena? V debati se je pokazalo, da se tudi drugi predlogi precej oddaljujejo od teženj naše organizirane gospodinje, ki postavlja svoj položaj kot žena-gospodinja na sledeči temelj: delo gospodinje naj se smatra kot enakovreden prispevek k vzdrževanju rodbine. To načelo naj ureja pravni odnos med možem in ženo glede skupne imovine. Gospodinje so sklenile v referatu navedene predloge temeljito proučiti in podati tudi svoje stališč* Gospodarstva Rekordni izvoz v avgustu Naš izvoz je v avgustu dosegel izreden Obseg. Medtem ko je vrednost našega izvoza v juniju znašala 416.1 milijona Din in v juliju 532.6 milijona Din, se je v avgustu povzpela na 606.5 milijona Din. S tem se je naš izvoz že zelo približal obsegu iz zadnjih let pred krizo. V primeri z izvozom, je bil letoS v avgustu naš Izvoz po količini in vrednosti za dve tretjini večji (po količini za 67.9%, po vrednosti za 62.9%). V primeri z najslabšim avgustom leta 1932 pa je bil letos naš izvoz po vrednosti za 180% večji, kakor nam to kaže naslednja, primerjava: izvoz v 1000 tonah v milj. Din avgust 1932. 176.270 216.4 avgust 1936. 239.590 372.3 avgust 1937. 402.320 606.5 Tudi uvoz se je v avgustu ponovno povečal Znašal je 94.329 ton (lani v avgustu 63.270) v vrednosti 446.3 milijona Din (lani 274.3). Po količini znaša v primeri z lanskim letom povečanje 49.1%, po vrednosti pa 62.7%. Aktivni presežek nai§e trgovinske bilance, ki je že v lanskem avgustu znašal 98 milijonov, sq je letos v avgustu dvignil na 160 milijonov Din. Gibanje naše trgovinske bilance je bilo letos naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo januar 402.2 321.1 + 81.1 februar 419.2 334.0 + 85.2 marc 511.8 451.0 + 60.8 april 570.2 462.6 +107.6 maj 501.4 418.5 + 82.9 junij 416.1 433.3 — 17.2 julij 532.6 427.2 +105.4 avgust 606.5 446.3 +160.2 jan.-avg. 1937 jan.-avg. 1936 jan.-avg. 1935 jan.-avg. 1934 jsuL-avg. 1933 jan.-avg. 1932 3960.0 3294.0 +666 0 2333.7 2587.7 —254.0 2391.2 2323.4 + 67.8 2249.6 2302.6 — 53.0 1971.8 1816.5 +155.3 1760.8 1822.8 — 62.0 V osmih mesecih t. 1. se je aaš izvoz povzpel malo manj nego 4 miljarde. Dosegel je namreč na 3960 milijonov Din, to je za 1626 milijonov Din ali za 70fl/o več nesjo lani in za 2200 milijonov Din ali za 125% več nego v istem razdobju leta 1932., ko je bil naš izvoz najslabši. Tudi na? uvoz se je letos občutno dvignil in je dosegel vrednost 3294 milijonov Din, to je za 706 milijonov Din ali za 27.3% več nego v istem razdobju lanskega leta. Ker 6e je izvoz v mnogo večji meri dvignil nego uvoz je aktivni saldo naše trgovinske bilance do konca avgusta narasel na 666 milijonov Din, medtem ko smo imeli lani v osmih mesecih za 254 milijonov Din pasivno bilanco. Ker pa se je izvozna sezona šele prav pričela ie zelo verjetno, da bo aktivni presežek naše trgovinkse bilance do konca leta narasel na eno milijardo Din. 1 Izvoz žita 164 milijonov Din Kakor prejšnje mesece je tudi v avgustu izvoz žita zavzemal najvažnejše mesto v ce- lotnem našem izvozu. V avgustu emo izvozili 4213 vagonov pšenice v vrednosti 78.2 milijona Din (lani 65.8), 8283 vagonov koruze v vrednosti 81.5 milijona Din (lani 12.9) in 291 vagonov ostalega žita v vrednosti 4.0 milijona Din (lani 0.7); skupaj J« tnašal iivoz lita 164 milijonov Din (lam 79). Poleg tega emo izvoziili za 4.5 milijona Din moke in otrobov (lani za 2.5). Izvoz sadja se ni razvil v enakem obsegu kakor prejšnja lata. Svežega sadja emo izvozili ie 714 vagonov (lani 1580, predi. 1236), v vrednosti 18.9 milijona Din (lani 24.3, predi. 24.6). Po daljši dobi emo izvozili v avgustu večje količine tobaka, in sicer v vrednosti 65.3 milijona Din (lani 9.9). l«voi konoplje pa je nadalje zelo živahen in je v avgustu dosegel 222 vagonov (lani 116) v vrednosti 18.8 milijona Din (lani 11.1). Izvoz živine Razmeroma živahen je bil izvoz živine. Goveda smo prodali v inozemstvo 5132 glav (lani 2418) v vrednosti 13.7 milijona Ddn (4.9) in je zaradi ugodnejših cen vrednost izvoza še v znatno večji meri narasla nego količina po številu glav. Izvoz konj je bil po številu glav nekoliko manjši nego lani, po vrednosti pa se je dvignil na 4.7 milijona Din (lani 3.3). Izvoz svinj je v primeri z lanskim rekordnim izvozom zaostajal in je znašal 19.996 glav (lani 29.544) v vredifto-sti 27.4 milijona Din (42.3). Izvoz drobnice pa se je dvignil na 7.8 milijona Din (6.5) in izvoz žive perutnine na 4.2 milijona Din (1.6). Izvoz mesa, izdelkov iz masa in masti se je povapel na 22.8 milijona Din (lani 19.4), izvoz jajc pa je bil slab in je znašal le 73 vagonov (lani 91) odnosno 6.5 milijona Din (8.2). Surovih kož pa emo izvozili za 14.6 milijona Din (lani 15.4). Les in lesni izdelki Izvoz lesa je bil sicer manjši nego v juliju, še vedno pa znatno večji nego v lanskem avgustu. Medtem ko smo v juliju izvozili 9823 vagonov gradbenega lesa je v avgustu ta izvoz padel na 6106 vagonov v vrednosti 61.1 milijona Din (nasproti 3267 vagonov odn. 30.0 milijona Din v lanskem avgustu). Izvoz drv je bil razmeroma slab saj je znašal le 399 vagonov (lani v avgustu zaradi sankcij samo 73 vagonov). Železniških pragov smo izvozili za 5.3 milijona Din (lani za 3.6), izdelkov iz lesa pa za 5.2 milijona Din (lani za 2.8). V tej zvezi je omeniti še izvoz ekstraktov za strojenje v vrednosti 4.4 milijona Din (lani 5.3). Ostali izvoz Izvoz cementa je nadalje slab in je znašal v avgustu le 2.3 milijona Din (lani 2.9). Prav znaten obseg pa je dosegel izvoz bakra namreč 473 vagonov (lani 300) odn. 63.9 milijona Din (29.8), še bolj pa se je dvignil izvoz rud, ki je v avgustu dosegel 14.065 vagonov (lani 6836) odnosno 32.9 milijona Din (lani 13.8). Gospodarske vesti = Naraščanje radijskih naročnikov v Jugoslaviji. Ilavzlic visoki naročnini, ki jo morajo mesečno plačevati radijski naročniki in je mnogo višja nego v drugih državah, in navzlic okolnosti, da so pri nas radijski aparati zaradi visokih dajatev mnogo dražji nego drugje, se vendar število radijskih naročnikov naglo dviga. Doseglo je menda že 100.000. Statistika pošte, telegrafa in telefona za leto 1936, ki je pravkar izšla, zaznamuje namreč že 95.926 radijskih naročnikov nasproti 82.956, 66.504 in 58.R03 v prejšnjih treh letih. Od gornjega števila radijskih naročnikov odpade na področje ljubljanske železniške direkcije 13.781 nasproti 12.214, 10.420 in 9.042 v prejšnjih treh letih. Število radijskih naročnikov v Sloveniji bolj počasno narašča nego skupno število za vso državo. Najbolj se je od leta 1933. povečalo število radijskih naročnikov na področju beograjske direkcije, namreč o I 8.088 na 16.151, in na področju zagrebške direkcije, kjer je naraslo oa 12.967 na 29.810. Največ radijskih naročnikov pa ima novosadska direkcija, kjer je število naročnikov od leta 1932 naraslo od 21.513 na 28.733. = Žateški hmeljski trg. Zadruga hmelj-skih trgovcev v Zatcu poroča, da se naku- {■ovanje nadaljuje pri mirni tendenci. Imeljarji so pripravljeni blago prodati. V renomiranih predelih je 80!i/o hmelja prodanega, v boljših legah tri četrtine pridelka, v ostalih legah pa tudi pričenja primanjkovati blaga z lepo barvo. Borze 27. septembra Na ljubljanski borzi so se danes trgovali avstrijski šilingi po 8.49. angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.4850. v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30.07. Nemški klirinški čeki so se trgovali v LjuNjani po 12.8350. v Beogradu po 12.84 in v Zagrebu po 12.85 odnosno za 15. november po 12.80 in za konec decembra po 12.70. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 410 denar. V Beogradu je bil promet po 410 do 410.50. Do zaključkov je prišlo v 4% agrarnih obveznicah po 54 in v 4% severnih agrarnih obveznicah po 53. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2400.41 — 2415.01, Berlin 1740.03 — 1753.90, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.65 — 216.71, Newyork 4307.25 — 4343.56, Pariz 148.62 — 150.06, Praga 151.54 — 152.64, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10., Pariz 14.92, London 21.5750, Newyork 435.50. Bruselj 73.28, Milan 22.9250. Amsterdam 240.80, Berlin 174.70, Dunaj 79.80, Stockholm 111.2250, Oslo 108.40, Kobenhavn 96.3250, Praga 15.21, Varšava £2.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 410 den., 4% agrarne 53.50 — 54.50, 4% severne agrarne 53 — 53.50, 6% begluške 76.50 den., 6°/o dalm. agrarne 75 den., 7%> invest. 92.50 den., 7% Blair 85 — 86, 8%> Blair 94 den.; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 196 den., Gutmann 45 — 50, Šečerana Vel. Bečkerek 600 — 650, Osiješka ljevaonica 200 bi., Dubrovačka 425 — 440, Oceanija 275 den., Jadranska 425 — 440. Beograd. Vojna škoda 410 — 410.50 (410 — 410.50), za dec. 408 den. (410), 4% agar- ne 53.50 den., 6% begluške 77.50 — 77.75, 6% dalm. agrarne 75.50 den. (75.50), 7°/o invest. 92.50 den., 7% Drž. hip. banka 100 den., 7°/o Blair 85.25 — 86, 8% Blair 94.25 — 95, Narodna banka 7435 — 7500 (7440), PAB 200 — 202. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 27. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 107.50, za dec. 107.50, za maj 108.25; koruza: za dec. 65.625, za maj 66.25. + Winnipeg, 27. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 130.25, za dec. 125.25, za maj 125.50. Dražbe hiš in posestev v oktobru Ljubljana, 25. eeptembra Prihodnji mesec bodo na ljubljanskem sreskem sodišču v sobi št. 16. večje dražbe, večinoma na predlog raznih posojilnic in hranilnic in denarnih zavodov, manj na predlog zasebnikov. 30. septembra pride na dražbo neka hiša na Šmartinski cesti z dvoriščem in vrtno parcelo. Cenilna vrednost je 214.940 din, najnižji ponudek je 107.470 din, varščina pa 21.494 din. Istega dne pride na dražbo hiša št. 4. v Rudniku z gospodarskimi poslopji. zemljiščem in pri t,: ki i nami in pet parcel (dva travnika, tri njive). Cenilna vrednost je 459.084 din, najnižji ponudek 306.060, varščina pa 45.910. Dne 7. oktobra pridejo na dražbo: pritlična hiša šit. 102. v Dravljiah z vrtom, cenilna vrednost je 75.550 din, najnižji ponudek 37.775 din. varščina pa 7.555 din. Nadalje pride na dražbo hiša št. 31. v Rudniku z gospodarskimi poslopji in gozdom in hiša v Rudniku št. 43. Cenilna veota je 245.907 din. najnižji ponudek 245.000, varščina pa 24.591 din. Dne 21. oktobra pride na dražbo najprej parcela s pritlično hišo v nedodelanem stanju, vpisana je pod k. o. Rudnik, vložna št. 999. in je ocenjena na 28.400 Din. Najnižji ponudek bo znašal 18.000 dan z varščino 2340 din. Druga je hiša v Bohoričevi ulici št. 33. v Ljubljani z dvoriščem in še vrtna parcela. Skupna cenilna vrednost je 124.893 din, najnižji ponudek 83.262 din, varščina pa 12.489 dan. Zadnja pride tega dne na dražbo pritlična zidana hiša ob banovinski cesti Ljubljana — Dol e stavbi-šoem. njivo. Ocenjena je na 50.400 din. Najnižji ponudek bo znašal 33.600 din, varščina po 5.040 din. Dne 28. oktobra prideta, na dražbo najprej pritlični hiši v Golem št. 12. in 18. z gospodarskimi poslopji (skedenj, šupa, kozolec). vodnjak, zemljišče (stavbišče, trije travniki, vrt. trije gozdovi in dve njivi) ter razne prifcikline. Skupno s temi dbjekti pridejo na dražbo tudi še trije gozdovi, travnik in dve njivi. Cenilna vrednost vseh teh objektov in nepremičnin znaša 48.267 din. najnižji ponudek 32.180 ddn, varščin« pa 4.830 din. Istega dne pride na dražbo še hiša v Mostah št. 140. z gospodarskimi poslopji in zemljišči za cenilno vrednost 389.294 din. Najnižji ponudek je 259 500 din, varščina pa 38.925 din. Pod k. o. Kašelj, II. skupina z vložno št. 1.204. vpisana zemljišča, parcele in njive, ki pridejo na dražbo v tej skupini, pa eo ocenjena na 28.875 din; najnižji ponudek znaša 19.250 din, varščina pa 2.887 din. Elektrifikacija bosanskih železnic Hidrotehničnl načrt )e izdelal naš ro]ak inž. Janežič Ozkotirne bosanske železn?če imajo veliko tehničnih nedoetatkov, kar je razumljivo, če upoštevamo težavno ozemlje, ki bi se s prvorazrednimi progami moglo premagati le z žrtvovanjem vedikanskih, večkrat gospodarsko neupravičenih naložb. Ena glavnih in najvažnejših bosanskih prog, Užice—Sarajevo—Konjic, ki veže vzhodne in jugovzhodne kraje države z Bosno in Dalmacijo, dela še posebne preglavice železniški upravi. Zaradi izvanredno težavnega ozemlja je izpeljana z velik;mi vzgoni, krivinami in neštetimi predori, kar vse po-dražuje izkoriščanje in onemogoča hitrejšo vožnjo. Posebno j« na tej progi potnv kom neznosen dim v predorih, ki prodira v vagone in jemlje voljo do uživanja pri-rodnih krasot divje romantičnih sotesk in dolin. Zato so bosanske železn'ce, posebno pa omenjena proga, predmet stalne pažnje železniške uprave, ki skuša na t« ali oni način odstraniti, aJi pa vsaj izboljšati te, ■ porastom prometa vse bolj in bolj občutljive nedostatke. Zdaj proučujejo v Beogradu dve mogoči alternativi, za zboljšanje prometa: vpeljavo motornih vozil ta potniški promet in pa elektrifikacijo celotnega prometa. Z vpeljavo motornih vozil bi se mogla povečati brzina m bi se v tem pogledu izboljšal potniški promet. Toda, ker bi »e tovorni promet moral Se nadalje vršiti s pomočjo parnih lokomotiv, (kajti motorna lokomotiva še ni uvedena v prakso), se stanje glede dima v predorih ne bi obrnilo na bolje Razen tega pa bi vpeljava motornih vozil bila nekoristna s čisto gospodarskega stališča. Res je, da so naložbeni stroški pri taki prometni rešitv*. najmanjši, ker bi se oni omejili v glavnem le na nakup omenjenih motornih vozil. Toda drago vzdrževanje teh zelo občutljivih strojev, še bolj [>a pogonski material, ki bJ se moral nabav-jati v inozemstvu, medtem ko bi naše zaloge premoga m ogromne energije bosanskih rak ostale neizkoriščene, — to govori proti taki rešitv:. Zato se v podrobnosti proučuje druga alternativa: elektrifikacija celotnega prometa. Bosanske proge pravzaprav niso zgrajene za elektrificirani pogon. Ne izkoriščalo vseh onih olajšav, katere si dovoljuje elek-trificirana proga glede na vzpon in traso. Toda ta pomanjkanja bodo v glavnem samo v prid električnega vlaka. Kot izvor električne energije bi prišla v poštev kalorična energija najbližnjih rudnikov premoga, ali pa vodna sila rek drin-ske kotline. Po obširnih hidnotehnišk;h proučevanjih in načrtih, ki so bili poverjeni inž. M. Ja-nežiču, so prišli do spoznanja, da b: uporaba vodne energije bila najkoristnejša, kljub velikim težavam, ki jih povzročajo zelo ne-povoljne hidrološke prilike bosanskih rek. Izdelano je več inačic izkoriščanja vodne sile, medtemi velika hidrocentrala na reki Drini med Višegradom in Bajinobašto, na reki Limu in Uvcu. Pri mali vodi bi one sodelovale z že obstoječimi velikimi kaloričnimi centralami. Po sedanjih računih cena kilovature ne bi prešla 0.15 din. Elektrifikacija te izrazito gorske proge, kateri stoj: na razpolago tako cenena električna energija bi nedvomno odstranila vse nedostatke današnjega prometa ter bi v tehničnem pogledu imela tudi veliko prednost pred morebitno vpeljavo motornih vo-eil. Vendar pa ima taka reš;tev tudi svojo slabo stran: to so namreč velike investicije, ki bi se morale vložiti ne samo v drage hidrotehnične naprave, temveč tudi v obsežno električno mrežo m vozni park. Zategadelj je ta rešitev, čeprav tehnično edino opravičena vendarle težko vstvarljiva. Prej ali slej se bo vendarle moralo pristopiti ostvaritvi tega tako važnega problema našega prometnega gospodarstva, pa bilo to na bosanskih al:, pa drugih progah naše države. Elektrifikacija železnic, ki je drugod po Evropi zavzela velik razmah, se bo morala začeti tudi pri nas, saj se spričo našega, večji del gorskega terena, prirodn:h bogastev manjvrednega premoga in cenene vodne energije sama po sebi vsiljuje. Inž. Janežič, kateremu je poverilo ministrstvo za promet hidrotehnično stran načrta za elektrifikacijo bosanskih železnic, ie naš ožji rojak, ki se je v Beogradu že krepko uveljavil. Od dosedanjih njegovih večjih načrtov, katerih izvedba gotovo se- ga globoko v gospodarsko življenje naše države, je inž. M. Janežič izdelal predvsem načrt za podaljšanje kanala v Železnih vratih na Dunavu v zvezi z lokomotivsko instalacijo za vlačenje ladij; načrt je bil odobren od mednarodne dunavske komisije in izvršen v letih 1929/30. Nadalje je napravil načrt za veliko mednarodno pristanišče v Beogradu, na Dunavu, kjer bodo pričel: graditi, čim bo dovršeno pristanišče na Savi, katero pravkar zidajo. Njegov je tudi načrt za regulacijo Save od Makiša do Beograda v zvezi z zrmskim pristaniščem; gradba se prične še to jesen. Inž. Janežič je napravil načrt za preureditev in razširjenje pristanišča v naši svobodni coni v Solunu; proučavanja ondotnega ozemlja in načrta so v teku. Poslednja je obširna hi-drotehnična študija za elektrifikacijo bosanskih železnic. Inž. Janežič je bil za svoje delo odlikovan z Jugoslovensko krono V. stopnje in že večkrat izrecno pohvaljen od strani beograjske univerze in ministrstva za javna dela. Želimo mlademu rojaku še mnogo uspeha pri bodočih načrtih! Z. Deset let mariborske Tujsko prometne zveze Proslava Je izvrstno uspela - številna priznanja uspehov Maribor, 27. septembra. Na včerajšnji jubilejni praznik vaomo dedujoče Tujsko prometne zveze v Mariboru, o čemer je deloma poročalo že »Po-nedeljsko Jutro«, se je Tujskopromefcna zveza v Mariboru s Putnikom preselila v staroslavni mariborski grad, kjer Ima sedaj udobno in moderno urejene poslovne prostore, prirejene po načrtih znanega mariborskega arhitekta inž. Š. Deva. V teh reprezentančnih prostorih, ki jih je udeležencem jubilejnih slovesnosti po končanem slavnostnem zboru v Kamni razkazoval zaslužni zvezni ravnatelj g. Loos, so posamezni oddelki razdeljeni na tu-zemski, blagajniški, izletnl, menjalniški, bančni in propagandni oddelek. Važnost preselitve v te prostore je predivsem v tem, ker bo ta važna tujskoprometna ustanova v centru mesta ln tesnejšem stiku z mariborskim poslovnim življenjem, dočam so bili dosedanji prostori nekoliko preveč na periferiji in za gotove mestne dede predaleč. Tujskoprometna zveza in Putnik imata itak svojo postojanko na glavneim kolodvoru, tako da se je preselitev lahko izvršila brez kakšnih pomislekov. Tujskoprometna zveza pa ni bila deležna priznanja in čestitk samo na jubilejnem zboru v svečano okrašeni in razsvetljeni veliki kassdnski dvorani, ampak je to splošno priznavanje zaslug prišlo do izraza tudi na slavnostnem obedu v spodnji kazinski drvorani. Potem ko se je zvezin podpredsednik direktor šubic spomnil Nj. Vel. kralja Petra n., so se vrstili številni govori, združeni s čestitkami, priznanjem in pohvalo, v prvi vre ti zvezinemu in-dativnamu vodstvu ter vestnemu in vzornemu uredništvu z zaslužnim in neumornim ravnateljem g. Loosom na čelu. Dr. Ratej je v imeoiu banske uprave opozarjal na nekatere momente, ka. so bili važni pri uspešnam Izvajanju tujsko prometne propagande za naše pri rodne lepote in krasote. Podžupan žebot je izrekel čestitke v Imenu odsotnega mestnega načelnika dr. Juvana. Tehtne in globoko zajete misli Je razvijal ustanovitelj Tujskopro-metne sveže v Mariboru in zvezin častni član bivši podban dr. Pirkmajer, ki je navajal vzroke, ki so spričo neuspešnosti kmetijsko pospeševalnih prizadevanj nujno sodlM k lekarn/ju novega torišča dogod- kov v našem obmejnem narodnem gospodarstvu. Bivši mariborski župan dr. Ldpold je spregovoril v imenu zadruge >Mariborski teden«, ki je ob svojem delu našla veliko podporo pri Tujskoprometni zvezi. Hkrati je g. dr. Lipold naglašal, da je važnost Tujskoprametne zveze v Mariboru predvsem ta, da ni njeno področje zajeto v lokalno mariborskem smislu, ampak predvsem rada tega, ker se delokrog zveziaega delovanja razteza na vse področje bivše mariborske oblasti. Hkrati pa je podčrtaval predvsem zasluge direktorja dr. šubica, inž. šlajmerja in ravnatelja Loosa. Direktor dr. šubic je opozarjal na spretno urejenost novih reprezentančnih prostorov v gradu, za kar gre zasluga zlasti projektantu inž. Devu in ravnatelju Loossu. Studenški župan A. Kak>h je izrekel jutoikntki čestitke v imenu okoliških županov, zbornični svetnik Ferdo Pinter je omenjal naše pomanjkljive ceste in je čestital jub:lantki v imenu zbornice za TOI, nadzornik Pretnar je v ognjevitih besedah izražal čestitke Tujskoprometni zvezi, prav tako g. Bertič iz Ptuja v imenu gostilničarstva ter g. Dragomanovič iz Zagireba kot zastopnik tamošnjega Putnika in tamošnjih turističnih organizacij m ustanov. Okoli 15. ure so se gostje v treh avtobusih odpeljali na Pohorje, kjer so prisostvovali slovesni otvoritvi prenovljenega razglednega stolpa, ki ga je SPD izročilo v last in oskrbo Tujskoprometni zvezi v Mariboru, po ksitere nalogu ter iniciativi je izvršila prenovitev tuikajSaja stavbna tvrdka inž. Jelene in inž. Slajmer. Otvoritvene besede je spregovoril ravnatelj dr. Tominšek, nakar se je slovesnost nadaljevala in zaključila v prostorih Mariborske koče, kjer je gospodar g. Majer izrekel udeležencem jubilejnih svečanostih Tujskoprometne zveze prisrčno dobrodošlico v imenu mariborske podružnice SPD, nakar eo še spregovorili direktor dr. šubic, ravnatelj dr. Tominšek in pohorski poet Ljudevit Zorzut. Tujskoprometni zvezi v Mariboru izreka prisrčne čestitke tudi naš list v priznanje za desetletno uspešno delavnost na področju tujskega prometa in v službi našega narodnega, gospodarstva. Bilanca ob zvezind 10 letnici pa je najlepša, najučinkovitejša propaganda za tujski promet v našem obmejnem področju. Občinsko gospodarstvo v Trbovljah Trbovlje, 27. eeptembra. Na poslednji seji je trboveljski občinski odbor razpravljal o važnih zadevah nove ureditve pobiranja občinskih trošarin, oddaj razpisanih službenih mest novih občinskih nameščencev, nadaljevanju gradbenih del v občinski koloniji in drugih vprašanjih, ki so v zvezi s socialnimi smernicami današnje trboveljske občinske uprave, Občinske trošarinske postaje Nedavni sklep občinskega odbora, da organizira na občinskem območju lastno trošarinsko kontrolno službo, je bila razumljiva samopomoč občine, h kateri se je zatekla iz raznih finančno gespodarskih razlogov. Prepoved železniške uprave, da se lahko pregledajo pošiljke, ki vsebujejo mast, slanino ln mesne izdelke, ukinitev trošarinskih spre vodnic za alkoholne pi- J&fiat ld so Jih pO predpisih finančne uprave za občino kontrolirali krajevni finančni organi, so seveda občino spravili ob precejšne letne dohodke. Temu se je pridružilo vse večje tihotapstvo z alkoholnimi pijačami in mesnimi izdelki, ki je zahtevalo nujnih protiukrepov, tem bolj, ker je primanjkljaj na dohodkih iz občinskih trošarin presegel lansko leto že 400.000 din. Na podlagi odobrenega trošarin skega poslovnika je občina ustanovila posebno tro-šarinsko kontrolno službo, ki jo vršijo občinski nadzorni organi za sedaj pri Sušniku na Vodah in pri starem občinskem poslopju v trgu. Ti organi imajo nalog, da strogo nadzirajo uvoz vseh trošarinskih predmetov ln to; vina, vinskega mošta, piva žganja, likerjev, ruma, šumečih vin, mineralne vode, masti, slanine, mesnih izdelkov ln uvožene tovarniške obutvi. Mit-ničarji poberejo trošarino le v primeru, če vnaša trošarinskl predmet oseba, ki v občini nima poslovnega sedeža. Pri vseh onih, Id imajo v občini svoj poslovni lokal, dožene nadzorni organ količino in vsebino trošarlnskega predmeta, jo zabeleži, ne pobere pa trošarine. Osebe, ki uvažajo trošarinske predmete trgovcem, gostilničarjem, mesarjem in drugim prodajalcem, se morajo pri pregledu izkazati s posebnim dovoljenjem občine Trbovlje. Kdor takega dovoljenja nima, mora ali takoj plačati predpisano trošarino ali pa pustiti blago na trošarinskl postaji, dokler ne prinese dovoljenja. Mitničarji imajo pravico ustaviti na kontrolnih postajah pedoe ln vozila vseh vrst s tem, da pobirajo le občinsko, ne pa tudi banovinske trošarine. Občinska uprava m Je seveda prepričala, da Je organizacija dosedajne trošarinske kontrolne službe še nepopolna. Obstoječe postaje ne morejo zajeti vsega blaga, ki se s tolikih strani uvaža v Trbovlje. Zato kani postaviti večjo, mitnico na kolodvoru, ob cesti iz Hrastnika in se bo trošarinskl pregled skušal izpopolniti tudi še z letečo kontrolno službo, ki jo bodo opravljali kolesarji. Obstoji baje tudi namera postaviti mitniške hišice, kar bo seveda potrebno posebno v zimskem času ln pri nočni službi. Trošarinska kontrola bo trboveljski občini le takrat zagotovila pravo višino trošarinskih dohodkov, če bo čim bolje organizirana in bo kontrolno omrežje pod vodstvom preizkušenih preglednih organov zaseglo ves trboveljski uvozni promet. Nova službena mesta Občinski odbor je na poslednji seji oddal razpisana službena mesta zdravnika, knjigovodje, nadstražnika, dostavljalca, cestarja, gozdnega čuvaja, dveh nočnih čuvajev in upravitelja vodovoda. Ukrep sedanje občinske uprave, da razpiše pogodbeno mesto občinskega zdravnika je našel v trboveljski javnosti polno odobravanje. Dosedanji način občinske zdravniške službe pri najboljši volji službujočih zdravnikov ni mogel ustreči željam in potrebam vseh trboveljskih občanov. Saj je bilo nad 18.000 prebivalcev navezano na zdravniško pomoč treh rudniških zdravnikov, ki so več ko prezaposleni pri rudniški bratovski blagajni in novi bolnišnici. Občina sama pa za občinsko zdravniško službo vse bolj potrebuje celodnevno zaposlitev lastnega zdravnika v občinski Infekcijski bolnici in hiralnici, kjer potrebuje dnevno zdravniške nege nad 40 ljudi Novoimenovani občinski zdravnik g. dr. Krasnik, sin trboveljskih staršev, bo na svojem novem službenem mestu našel široko področje zdravniškega udejstvovanja predvsem pri zasebnih bolnikih, ki so dosedaj razumljivo pogrešali hitre pomoči in pozorne nege zaradi prezaposlenosti rudniških zdravnikov. Za občinskega knjigovodjo je bil imenovan g. Kari Malovrh iz Hrastnika. Mesto nadstražnika je ostalo še prazno zaradi poizvedb o kvalifikacijah posameznih prosilcev. Za občinskega dostavljalca je postavljen Kari Aškerc, za cestarja Kari Bizjak, za nočna čuvaja pa Franc Zelen-šek in Mirko žirovnik. Posle gozdnega čuvaja bo začasno upravljal Franc Bastič, upravitelja občinskega vodovoda pa Ivan Knez. Gradbena dela Občinska uprava Je 16. avgusta razpisala javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del pri zgradbi dveh 4 družinskih hiš. Dela so se oddala zidarskemu in tesarskemu mojstru Božiču Antonu. V teku tega leta je občina postavila že 4 stanovanjske hiše in sicer v občinski koloniji, ki bo sedaj štela lepo vrsto ličnih hišic in izpopolnjevala sliko trga. Stanovanjska kriza je kljub veliki gradbeni delavnosti občine še vedno občutljiva. Verjetno bo občinska uprava v prihodnjem letu pristopila izgradbi novih občinskih stanovanjskih hiš. V občinski stanovanjski koloniji se uvede nov pravilnik, po katerem bodo ta stanovanja služila le socialno najšibkejšim. — Občinski odbor je odobril odkup zemljišča za zgradbo n*ve šole na Sv. Planini._ __ Iz Ptaia j_ Ptujsko gledališče v novi 6ezoni. Dra matsko društvo v Ptuju si tudi letos prizadeva, da nudi Ptujčanom gledališka dtla, ki so literarno vredna in izvajana na dostojni umetniški ravni. V ta namen je piaj-sko dramatsko društvo otvorilo dramatiko šolo, ki jo vodi mladi pisatelj in režiser Jože Borko iz LjuMjane kateremu je poverjeno tudi umetniško vodstvo ptujskega gledališča. Letošnji program vsebuje predvsem de la slovenskih pisateljev kakor so »Kranjčev »Skedenj«, dalje Remcevi »Verižnikic Kreftova »Velika puntarija«, Švajgerjeva »Domačija«, Kristanov »Kato Vrankovič« in Gregorinovo delo »V času obiskanja«. Dram ska sezona bo otvorjena 12. oktobra, Kranjčevim »Skednjem«, v režiji Jožeta Borka in v najboljši zasedbi, ki jo ptujsko gledališče premore. Glavne vloge so v rokah gdč. Remčeve in Drobinove ter gg. Špata, Ko-stanjška, Torvja, Toroša. Stožerja in Samca. Ptujsko gledališče z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo pripravlja krst tega de'a »Skedenj*, ki utegne biti naša najboljša, sodobna komedija, je opremljena s pevskimi medseenami. ki jih je priredil režiser Jože Borko. 1 njim bo ptujsko gledališče organiziralo nekoliko gostovanj po večMh krajih v bližini Ptuja in Prekmurju. Tako bo dramatsko društvo tu li po tej strani skrbelo za razmah kulturnega življenja predvsem v krajih, kjer je to tudi pereče nacionalnega pomena. Ptujsko gledališče si je s poklicnim režiserjem in mladimi močmi zagotovilo uspešno sezono in bogat slovenski repertoar, kar je v nemajhni meri zasluga stalnih sogelavcev. gg. špata. Hasla in pisatelja Ingoliča. Ta dejstva je pravilno ocenilo tudi ptujsko občinstvo, ki nestrpno pričakuje novo gledališko sezono, Vtiski z Masarykovega pogreba Žalni sprevod se razvija po Masarykovem nabrežju ob VI ta vi, mimo Narodnega gledališča. V ozadja mogočni HradčanJ Enialkih. prizorov, kakor ob Masaiykovi smrti in njegovem pogrebu Češkoslovaška £e m doživela. 2e vesti o Masarykovem zdravstvenem stanju je vsa republika sprejemala in spremljala a tesnobo v duši. Ko pa je zvedela za njegovo smrt, se je vsa odela v žalno obleko in se zgrnila okoli njega z vso pieteto. časopisi in revije so z največjo spoštljivostjo pisali o njegovem (velikem delu, ljudje so bili potrti in zbrani, kakor ob najsvečanejšem trenutku, s poslopij so se povsod vile dolge črne zastave. Kdor je le utegnil, je pohitel že v Lame. Dolge vrste so se že tam poslovile od svojega ljubljenega tatička -ce Masaiykova se preseli potem ▼ zasebno stanovanje v Prago, Jan Masaryk pa odpotuje ž© te dni na svoje službeno mesto ▼ London. Vsi so upali, da bo stari predsednfk uča- kal dvajsetletnico češkoslovaške republike. Se pred kmtkim jo dejal svojemu sinu: »Sokolski zbor bomo na vsak način obiskali.« Usoda pa j« odločila drugače. Orel napadel duhovnika Nenavaden doživljaj j© imel pastor r angleškem kraju WiindSeLdu, Bud Yeagw. Bil je a svojim psom na sprehodu in je ia-trfedal, kako je nad velikim travnikom krožil orel nad Sredo ovac. Da bi ujedo dognal, je vnueKl nekoliko kamnov proti njej. Orel pa je planil nenaino proti njemu ln ga napadel. Yeager se je moral braniti e svojo palico. Šefe po dolgem boju mu je uspelo, da je orla pohabil in tfbiL. Raztreseni profesor Na usoden način se je maščevala profesorju Vancerju iz Sofije njegova raztrese-nost, ki je bila znana po vsem mestu. Profesor je skočil iz tretjega nadstropja, v katerem je njegovo stanovanje, v globino in se težko poškodoval. V bolnišnica je dal precej groteskno pojasnilo za to nesrečo. V to stanovanje 6e je vselil šele pred kratkim. Dotlej je imel stanovanje v pritličju. Da bi si prihranil nekaj časa, je imel tam navado, da je skakal kar skozi okno na cesto. V svoji raztresen osti je pozabil, da leži novo stanovanje dosti višje. Nova kutjepovščlna v Parizu Ruska emigracija je zopet razburila pariško javnost * novo ugrabitveno afero v slogu Kutjepova. Topot je postal žrtev ugrabite-ljev bivši general ruske carske vojske Ev-gen de Miller. Pravijo, da so ga ugrabitelji odvedli naravnost v Moskvo 2500 let star beton Pod nekim gričem so v angleški grofiji Sussexu odkrili ostanke naselbine, ki je morala cveteti v šestem stoletju pred našim štetjem. Najdbe v tej naselbini dajejo zelo zanimiv vpogled v tedanje življenje. Svoje orodje eo ljudje izdelovali najrajši iz živalskih kosti. Zanimivi so tudi ostanki, ki kažejo, kako so tedanji naseljenci Anglije gradili svoje ceste oziroma kolovoze. Samo robove poti, po katerih eo šla kolesa, so utrjevali z gramozom. Iz tega primitivnega tlaka je mogoče spoznati, da se razdalja koles pri tedanjih vozovih ni bistveno razlikovala o^ današnje. Največje presenečenje so doživeli učenjaki, ko so izkopavali obrambni zid naselbine. Odkrili so namreč homogeno, maso. ki je rabila za gradnjo nasipa in ki ni nič drugega nego prednik današnjega betona. Po vsej priliki gre za zmes apna. vode in gramoza. Pri tem delu jim je pomagal, da bo atom pikantnejša, general Skoblin ln njegova žena, pevka Plevicka. Stvar 8e ni dokončno pojasnjena Ducejev gostitelj Fantastična kariera Emila von Straussa Med svojim bivanjem v Meoklemburgu bo stanoval Mussolini v gradu Scblitzu, ki je last Emila von Straussa, enega iz »mladega« pokoljenja nemškega gospodarstva. Mož, ki šteje danes 60 let, ima za seboj fantastično kariero. Z 21. letom je stopM v Nemško banko, z 29. je bil že glavni ravnatelj vodilne nemške petrolejske družbe, ki je bila filialna družba največjega nemškega predvojnega finančnega zavoda. Nekoliko let pozneje je bil že predsednik bagdadske železniške družbe, ki je najbolj ogrožala angleške petrolejske koristi in ki je bila eden izmed glavnih vzrokov svetovne vojne. V vojni je Strauss organiziral vzhodnoevropsko, posebno rumunsko petrolejsko proizvodnjo za Nemčijo. Priporočal je tudi zasedbo gru-zinsikiih petrolejskih polj. V zadnji minuti. ga je Viljem dvignil v plemiški stan in mu je dal možnost, da se je poročili s hčerjo njegovega glavnega adjutanta. Takrat je bil član predsedstva Nemške banke. Nemška republika njegovih poslov nI Mussolinijev obisk v Nemčiji Na levi: Palača princa Karla v Monakovem, ki je bila predsedniku italijanske vlade dana na razpolago za bivanje —■ Na desni: Mussolini s svojim zetom, grofom Cianom, na postaji v Rimu trenutek preden je stopil v oklopnl vlak, ki ga je odpeljal na obisk k Hitlerju v Nemčijo HHKr ^*"frw ar J/mr Jss? šMmšm HaL^^v '- vJ? [K l^MmMm ^H ovirala. Spočetka je podpiral Stresseman-novo stranko, ki jo je zastopal kot poslanec v parlamentu. Narodne socialiste, posebno Goringa je začel podpirati z ogrom-n;mi podporami, ko je postal predsednik v nadzorstvenem svetu družbe Bavrische Motoren\verke. Goring ga je iz hvaležnosti napravil za podpredsednika novega državnega zbora, ko je Hitler prevzel vso moč. Danes je član nadzorstvenih svetov skoraj vseh nemških oboroževalnih podjetij, ki so Hitlerjevi pol;tiki posebno mila, razen tega pa neštevilnih miroljubnejših podjetij. Nadzira tudi novo italijansko družbo, ki finansira izkoriščanje osvojene Abesinije. Podjetni Jackie Coogan Nekdanji sloviti filmski čudežni otrok Jackie Coogan, ki se js nedolgo tega poročil, je vložil, kakor poročajo iz Ne\vyorka, tožbo za ločiiev zakona. Zakon, ki ga je bil sklenil z mlado igralko, ni bil srečen. Seveda je ločitvena tožba v Ameriki zbudila veliko pozornost. A N E K D O T A Prof. švabinsky je portretiral Masarvka. Nekoč je prišel na obisk k prizidentu-Osvo-boditelju na obisk pisatelj Jan Herben in je vprašal, kje ima Masarvk portrert Šva-binskegu. >V omari leži«, je odvrnil prezident. >Šaj vendar na boste zahtevali od mene, da se bom gledal od jutra do večera!« VSAK DAN ENA >0, kako je zrasel tiaš mali med počitnicami!« >Saj ni zrasel, samo obleka mu je padla ▼ vodo ter S3 hudo skrčila, zalo se zdaj zdi mnwtt vešii.« (>Ls Rire«) \ lafael Sabatinii 75 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Iz notranjščine je zasijala rahla luč svetil jke in se zlila s sivovišnjevim somrakom. Ro-zamurada je naglo stopila v kajuito, da bi se umaknila Asadovim lakomnim očem; Saikr ei Bahr je vstopil za njo, in zastor ju je skril. Mali prostor je bil ovešen s svilenimi preprogami; na nizki mavrski mizici p*red divamom je gorela svetiljka. Posodica za kadilo je širila osladno jedek vonj. Iz sence v ozadju sta molče vstala Saikr eil Bah-rova Nuibijca Abdad in Zal-Zer ter se globoko priklonila novi gospodarici. Sakr el Bahr je izrekel kratko povelje, in sužnja sta postavila na mizico jed iz kuhane kuretine z rižem, maslinaini in slivami, košarico kruha, dinjo in lončen vrč z vodo. Nato sta z golima salbljama v rokah zapustila kajuito in se postavila onkraj zavese na stražo. V tem ni bilo ne grožnje ne kljubovanja; tudi Asad si tega ni mogei tako razlagati. Navzočnost Sakr el Bahrove žene je povzdigovala kocino palubo v njegov harem, in kakor varuje mož svojo čast, tako varuje tudi svoj harem. Rozamunda se je bila spustila na divan ter ob- žkJela na nJem s rekami t krilu ln s pobešeno gdfcu vo. Saikr eil Bahr Je dolgo nio4če stal pred njo in jo opazoval. »Jej,« je zaproaffl naaadnje. »Potrebovala boš moči in poguma, ki oba ne uspevata v lažnem telesu.« Zmajal je z glavo. Vdic dolgemu postu Jo je že misel na jed navdajala b studom. Tesnoba jo je davila za grlo: »Ne morem Jesti. In čemu neki? Kaj mi še pomagata moč in pogum?« »Tako ne smeš govoriti Prisegel sem ti, da te rešim, in ostal bom mož beseda.« »Oh,« je vzkliknila, »saj ni več upanja!« »Dokler Jaz živim, ti ni treba obupovati« Senca smehljaja ji je obletela usta: »In koliko časa, misliš, dla ti Je zdaj še živeti?« »Prav toliko, kolikor je božja volja,« je hladno odvrnil. »Ako je mojega življenja le dovolj, da resam tebe, pa sem zadovoljen.« dava ji je padla na prsi, roke v krilu so se ji skrčile in razklenile, in rahla zona jo je stresla: »Mislim da sva oba izgubljena,« je potožila s tesnobnim glasom. »A meni ostane vsaj tvoje bodalo. Preživela te ne bom.« Stopil je korak proti nji, lahna rdečica mu je zasijala skozi rjfevino lic, oči so se mu zableščale. Nato je obstal: norec, kako je mogel le za hip napak razumeti njeno misel. Mar sni bila povsem jasna, tudi brez besed, ki jih je dodala v naslednjem trenutku: »Bog mi bo odpustil, če si izberem lažjo poit Sasti, mikaj častna pot, verjemi mi, jt ■nerom najtežja pot.« »Vem,« Je storušen zamimral. »Del bog, da U bil zmerom hodil po tej poti.« Koprneče je čakal besedice odpuščanja, a Rozamunda je obstala nema, kakor pogreznjena v sanje. Vzdihmil je in jej govoriti o drugih očeh. »Tu najdeš vse, kar potrebuješ. Ce bd imela kako željo, ti Je treba samo plosniti z rokami, in eden mojih sužnjev bo taikoj prišel, dla jo izpolni. Govori francosko, pa te bosta raaumela Rad bi bil vzel s seboj žensko za tvojo postrežbo, a na žalost ni bilo mogoče. In zdaj ostani adlrava!« »Mar me zapuščaš?« je vprašala v nenadnem razburjenju. »Seveda, a nikar se ne vznemirjaj zaradi tega; zmerom bom blizu tebe. Vedi tudi, da nimaš neposrednega vzroka za strah. Prav za prav je položaj boljši, nego je bil. Tu ti bo vsaj kolikor toliko udobno. Imej torej pogum; je j in se spočij. Bog te obvaruj. Kmalu po solnčmem zahodu pridem še enkrat pogledat.« S temi besedami je odšel. Asad je sedel zdaj za Marzakom sam pod senčnico. Ta čas se je bilo zmračilo, na zadnji ograji so gorele velike polmesečaste svetiljke in razlivale svojo motno svetlobo po vsej ladji. Nedoločno so odkrivale zaibrisane oblilke in se medlo lesketale na golih hrbtih sužnjev. Tretja svetiljka se je zibala na glavnem jamboru. Na jasnem, temnoškr-latnem nebu se je lesketalo neštevilo zvezd. Veter je bil ponehal, in svet se je bil pogreznil v molk, U ga Je motUo muio dtafiotab, ottAal^eno ironija bflbavtoe, U Je zunaj pistanišča udarjala ob breg. Sakr el Bahr je stopil k padi in ga poproefl, naj bi smel govoriti z njim na samem. »Saj vidiš, da sem saim,« je kratko rekel Asad ed Din. »A, talko, Marzak ni nič, to sem ie davno domneval.« Marzak je bruhnil naraaumfljivo p®cxv!ko, med tem ko paša, preplašen po mirnodušju, ki Je zvenelo v kapitanovah neskrhno posmehljivih besedah, ni spnavufl iz sebe drugega kakor vrstico iz karana vrstico, s katero ga je Fenzile prejšnje čase pogosto do nanrefličanja dolgočasila: »človekov sin Je del njegove duše.« Pred Marzakom nimam skrivnosti; govori torej vpričo njega ali pa molči in se pofoerL« »Del tvoje duše, o Asad, utegne Marzak biti, toda — Alflalh bodi zahvaljan — del moje duše ni, in to, kar ti hočem povedati, zadeva v nekem odru mojo dušo.« »Hvala ti aa pravične besede«, se Je Marzak ujedljivo oglasil. »Biti del tvoje duše pomeni toliko kaJkor lati kos nezvestega, nejevernega psa.« »Tvoj jezik, o Marzak, se kosa s tvojo strelsko umetnostjo«, ga je zbodel Saikr el Bahr. »Da, oba znata zadeti izdajstvo.« »Napak! Oba si izbirata cilj, ki ga ne mata zadeti. Kaj ni Allah pokazal, da je tisti, kdor me imenuje nejevernega psa, lažnik, namenjen v pekel? Mar naklanja Edini nejeverniku takšne zmage? Pazi, nespametni bogokletnik, da Vsemodri ne kaznuje tvojega jezika z nemčto.« M a It urni pregled Premiera »Julija Cezarja« Tokrat so se vrata hrama v Gradišču odprla spet v znamenju stare, pa nedavno prelamljiene tradicije, s Shakespearjem. V hiši je bilo prav praznično razpoloženje, poleg ljubiteljev gledališča, ki jih srečamo na pragu vsake sezone, je bilo zlasti izredno mnogo mladine: znamenje, da mlade generacije živo občutijo žejo po umetnosti in spoznanju, ki ju daje teater v najlepši, najmanj potvorjeni obliki, in znamenje obenem, da mora teater živeti mladim rodovom, če hoče živeti. »Julij Cezar« se s svojo človeško problematiko skorajda odteza pojmovanju in potrebam naših dni. V igri je za občutje sodobnega človeka več veličastne pesmi ko pretresljive tragedije, zakaj konflikt med Cezarjem in Brutom ostaja za nas brez doumne utemeljitve in brez zadoščenja Cezar pade brez greha od zarotniških bodal, Brut je brez krivde od začetka do konca. Morda je Kasij, tretji v tej usodni igri, edina čisto tragična osebnost v nji, zakaj njegove so zasnove in kazein. Na dnu vsega ostane le golo, preprosto spoznanje, da je ni veličine nad veličino človeka. Da je človek lahko velik ali majhen, pa naj kdo potoči njegovo kri, ali pa naj jo prelije sam. Ko nam na odru rasejo podooe iz besede velikega., davnega tvorca, se nam vsiljuje vprašanje, ali ne bo potreba po svobodnejši, sodobnejši obdelavi klasičnih tekstov zmerom bolj živa v ljudeh. Skoraj ne more biti dvoma, da so osnovni elementi tragike večni, a še manj je dvoma, da realizem dni, ki jih živimo, terja od sleherne umetnine nekega stvarnega, konkretnega odnosa do problematike teh dni. Da, v čase gremo, ko bo treba zmerom intenzivnejših, drznejših ukrepov v odrski interpretaciji starih del. »Julij Cezar«, kakor smo ga dobili v velikopotezni, a literarnemu konceptu preveč verni, vnanje objektivni režiji prof. šesta, nam je v jedru ostal abstrakten .nerešen, brez sozvočja s tragiko, kd jo naš čas živi. Uprizoritev nudi predvsem vnanje bujno, slikovito zgodovinsko podobo. Gledališka slikama je po načrtih inž. arh. Franza verno pričala klasični Rim, množica meščanov in vojščakov je zavrvela pred nami v pestrih razkošnih kostumih. Pod težo te pestrosti in razkošja pa je zamrla notranja drama Julija Cezarja in njegovih. V skladu s tem prepadom stvarnega in idejnega sveta so tudi osrednji liki tragedije brez prave notranje ubranosti in dinančnega reda. Cezar, ki ga je kreiral Levar, je sam zase silna figura, a brez urejene, enakovredne protiigre, da se vse njegovo veličje sproti razblinja v nič. Prav v svoji najvišji uri, v uri smrti na Kapitolu, je ta Cezar najskromnejši v svojem učinku. V Marku Antoniju, ki ga igra Gregorin, se je višek igre premaknil iz plemenitega, v dno duše užaljenega zanosa v lahkotno pojmovano tribunstvo, ki še ob truplu najdražjega prijatelja in vodnika šari s politično kramo. Brut, ki ga je ustvaril Jan, je mogočna, notranje veličastna podoba človeka, ki si iz ljubez-. ni, iz žrtve roke omadežuje s krvjo in se nazadnje z enakim mirom žrtvuje sam. Jan ga nam je dal iz svežih, polnih moči in je njegovo podobo uvrstil med najlepše stvaritve, našega., odra. Zunanje miren^ skoraj, do. konca, preračunan je Skrbin-škov Kasij, ki :-otv>arja in zaključuje četverico osrednjih likov. Kljub dejstvu, da so tudi ostali igralci — in ne brez uspeha — posvetih igri mnogo resnega, iskrenega napora celota vendar ni dala enotnega, živega vtisa. Dobršen kos je neuspehu prispevala komparze-rija, čeprav je v modernih komadih že tolikokrat dala vzorno skupinsko igro. L. M. ©b krstu Pahorjevih »Viničarjev« Shakespearju, ki nas je s svojim »Julijem Cezarjem« povedel v klasične daljine, bo drevi sledila v drami izvirna novost iz naših dni. Izpod peresa Jožeta Pahorja pride na oder tragedija v petih dejanjih »Viničarji«, ki prikazuje košček razburkanega življenja i,z sveta vinogradniške gospode in njenih delavcev, iz socialnega miljeja torej, ki v našem slovstvu doslej še ni bil deležen izčrpne obravnave, a je po svoji živi aktualnosti brez dvoma vreden pozornosti v obliki vel;kega Iiternega koncepta. Jože Pahor je čitajočemu občinstvu po dveh večjih romanih iz domače zgodovine in iz naših polpreteklih dni že znan. V »Medvladju«, ki je izšlo kmalu po prevratu, je zajel soc:alno. miselno in moralno zmedo, ki je zavladala nad ljudmi na prehodu iz vojne v mir. V »Serenissimi«, ki jo je pred leti objavil »Ljubljanski Zvon«, pa je obdelal zanimivo poglavje iz naše narodne zgodov'ne, poglavje o usodnem srečanju kulturno neizplačanega slovenskega živ-Ija z gospodarsko in civilizacijsko visoko stoječo, a v svojem bolestnem pohlepu po razkošju in oblasti že notranje nagnito beneško republiko. Obe deli izpričujeta predvsem Pahorjev zagrizeni smisel za socialno, racionalno pravico in njegovo borbo za čistega prostega človeka. Režiser Bratko Kreft, ki je »Vin;čar jem« oskrbel odrsko podobo, nam pripoveduje o njih: — Motiv, ki ga obravnava Pahor v svoji drami, je za slovensko dramatiko povsem nov, kajti o socialnih borbah, k; se skrivajo za tako zvanimi »veselimi vinogradi«, kakor se kaj rado reče, ni do danes pri nas še nihče spregovoril v kakšnem večjem leposlovnem konceptu. Publicisrika novejšega časa pa tega problema ni prezrla. Jurančič in dr. Zgeč sta na tem polju prispevala marsikaj koristnega in važnega. O pojočih klopotcih, glasnikih zorečih goric, je dokaj romantično pisal Bartsch. zato nekateri niso bili zadovoljni s Kraigherjevim »Kontrolorjem Škrobarjem«. ker je gledal bolj realistično, nesentimentalno, kar je prav gotovo velika odlika njegovega dela. Pahor je prikazal razmere v vinorodnih krajih realistično, z etično-socialno tendenco, ki preveva vso dramo. Nositelj etične ideje v drami je Andro (Terman), sin veleposestnika, lastnika vinogradov in trgovca z vinom, Marka Laha, ki se je z vsemi silami vrgel na delo. da spravi čim več posesti v svoje roke. V njem je moč delavnega človeka, ki se ne ustraši pred nobeno oviro, temveč gre odločno in samovoljno svojim smotrom nasproti, dokler se mu ne postavijo v bran sile, s katerimi je pozabil računati in ki jih je celo podcenjeval. V bor-b\ ki nastane med očetom in sinom in med 1 ahom ter viničarji, ni v drami prikazana l""kšna idejna perspektiva v bodočnost, ker 'a to avtorju niti ni šlo, temveč prikazane so vse zle posledice družabnega ustroja, erična kritika ljudi in razmer. Prav zato se igra zaključi kot tragedija, kajti posledice socialne in etične borbe povzroče, da sta tako oče kot sin na koncu žrtvi, ker sta po sili razmer, po razvoju svojih značajev oba osebno poražena. Pahorju ni. šlo za kakšno folkloro, za običaje in pokrajinsko točno določeno okolje, temveč za etične in socialne probleme, ki jih je našel v določenih razmerah. Dejanje drame se sicer godi v Slov. goricah odnosno v Halozah, toda poudarek ni v kraju,temveč na borbah, ki se bijejo med ljudmi. Delo je pisano z močno realistiko in zato se je tudi režija držala solidnega, reaPstič-nega scenskega okvira. Samosilnika Laha igra Cesar, ki se bo v tej vloga pokazal s povsem nove strani, ki utegne biti v bodočnosti sploh odločilna za njegov umetniški razvoj Njegovega priganjača Anžurja :gra Skrbinšek, zanesenjaškega sina Jerman, tipkarico Klemo M. Danilova. Poleg glavnih oseb pa je še dolga vrsta drugih, ki bodo po naših igralkah in igralcih dobili svoje like na odru. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Karel Jurjovič f Slatina Radenci, 27. septembra. Včeraj popoldne je preminil g. Karel Jurjovič, trgovec v Slatini Radencih v 52. letu starosti. Vedno vedrega in čilega je zahrbtna bolezen naenkrat vrgla na bolniško posteljo. Iskal je zdravniške pomoči v tujini, a bilo je prepozno. Kot sin kmečkih staršev z Očeslavske-ga vrha si je s svojo marljivostjo povzpel do odličnega trgovca. V stremljenju, da zagotovi sebi in svoji zvesti življenjski družici na starost miren kotiček, ga je kruta smrt pokosila v najlepši moški dobi. Za vsak napredek dovzeten, bil je med ustanovitelji hranilnice in posojilnice ter dolgoletni član njenega nadzorstva. Vidno vlogo je imel tudi pri ustanovitvi zadružne elektrarne in je njegova velika zasluga, da ima Slatina Radenci danes svojo elektriko. Pogrešali ga bodo mnogoštevilni letoviščarji, ki so bili v njegovi trgovini kakor doma. Najhujše pa je prizadeta njegova družica, ki že več let boleha in ki je z njim izgubila najmočnejšo oporo. Pogreb bo v torek popoldne ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče v Kapeli. Ko ležeš v prerani grob, dragi prijatelj, med slikovite kapelske vinske gorice, naj za-pojo številni klopotci zadnjič v slovo pesem jeseni! Naj ti bo rodna gruda lahka! Družici in sorodnikom velja iskreno sožalje. Prometne nesreče v konjiškem okolišu V dveh in pol leta Sest smrtnih žrtev — Opomin k redu Nedeljsko »Jutro« je poročalo o nezgodi nemškega avtobusa iz Monakovega, ki skozi Konjice mnogokrat prevaža nemške izletnike v Italijo. Avtobus je vozil pravilno po desni strani in počasii. Občinski redar mu je dal znak, da je cesta prosta. Ker pa cesta pred Zottlovo trgovino visi na zunanjo stran ovinka in je bila zelo blatna, je težki avtobus zdrsnil ter je z blatnikom zadel v železno ograjo ob potoku. Avtobus je bil poln izletnikov. Zaradi velike teže je zatorej počil betonski, podstavek. Če bi bil slučajno kdo šel mimo, bi mu železni drog. ki je odletel od ograje, lahko razparal trebuh. Nezgoda se je pripetila skoraj na istem mestu, kjer je pretekli torek zadela smrt krojaškega vajenca Grgu-roviča. To je ponoven opomin, da je stanje na tem ovinku skrajno nevarno. Odprt potok z betonskimi, robniki in železno ograjo pač ne spada v sredino ozke državne ceste z močnim prometom in to še na nevarnem ovinku. Konjiška občina je že ponovno opozorila na to nevarno stanje in je predlagala, da se potok poglobi in pokrije. Toda vsi ti predlog' na odločujočih mestih doslej niso bili vpoštevani. Tudi sicer so bile pristojne oblasti že opozorjene na razmere, ki vladajo po cestah v območju Slovenskih Konjic. Grgu-rovič je bil od pomladi 1935 že šesta smrtna žrtev na državni cesti v območju konjiškega sreskega načelstva. Pomladi 1935 je podrl na Križevcu nepravilno vozeč kolesar pravilno vozečega in sta se oba smrtno ponesrečila. Dober teden nato se je ubil kolesar pri prenagli vožnji na klancu od Tepanja proti Slovenski Bistrici. Nadalje sta neki osebni avtomobil in neki avtobus povozila do smrti vsak enega človeka v bli-ž;ni Stranjic. Oba šoferja sta bila pred sodiščem oproščena. Naposled Grgurovič! Tako visoko število smrtnih nesreč poleg nekaterih manjših v kratkem obdobju pol-tretjega leta kaže, da je treba redu pri cestnem prometu tod okrog posvetiti čimveč pozornosti. Vozniki le redko voz:jo pravilno po desni strani in se avtomobilistom običajno umaknejo šele v zadnjem trenutku. Še daleko bolj neredni so kolesarji. Po nedisciplin:ranosti vozačev so pešci stalno ogroženi. V javnem interesu je tedaj, da se nered na naših cestah odpravi z onimi zakonitimi sredstvi, ki jih navaja zadevna uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Praznik slovenskih šahistov v Trbovljah Izvrstno uspel turnir ob loletnici trboveljskega kluba Nedeljska proslava 10-letnice šahovskega kluba Trbovlje in m dklubska brzoturnirna tekma sta uspeli naa^pričakovanja. Slovenski jahisti so se v z ;lo častnem številu od-r zvali povabilu Trbo eljčanov in poslali kar 7 klubov. Ob pol 10. so sokolsko dvorano napolnila šahovska bojna moštva klubov: LŠK Triglav, Št. Peter, Amater, »Ljubljana«, Gaberje, Celje, šahovski odsek železničarjev. Šahistorn so se pridružili mnogi drugi gostja in amaterji iz Trbovelj in okolice. Predsednik TŠK g. dr. Baumgarten je v lepem govoru pozdravil predsednika Slovenske šahovske zveze Kozino, podžupana Plavšaka, narodnega poslanca Pleskoviča in vse navzoče goste, poklonil se je spominu kralja Aleksandra Uedin;telja, najvišjega zaščitnika jugoslovenskih kulturnih strem-ljen. Vzkliku pokojnemu Viteškemu kralju im mlademu kralju Petru II. ter kraljevskemu domu se je pridružila vsa dvorana. Govornik se je zahvalil vsem za prijateljsko pomoč pri delovanju TŠK, predvsem je pa poudarjal naklonjenost Slovenske šahovske zveze, kateri gre nemalo zaslug za napredek trboveljske organizacije. Podčrtal je veliko gostoljubnost trboveljskega Sokola in Društva rudniških nameščencev, ki sta klub sprejela pod svojo streho. Pozdravne besede in čestitke predstavnikov so izrazile iskrene želje za vse lepši razvoj šahovske igre v Trbovljah, ki naj bi po 10 letnem jub:leju zajela ne Ie delavske vrste temveč tudi tukajšnje rzobraženstvo in ostala prijateljska vez med vsemi sloji trboveljskega prebivalstva. Oficielnemu delu proslave je sledil brzo-turnir. Šahovski kapitani so ob vodstvu predsednika g. Kozine naglo namestili moštvo v 8 skupinah po 8 igralcev. In že je z#-brnel vsakih par sekund zvonček, šahovski bojevniki pa so podjetno križali kombinacije, napredovali in omahovali. Bila je prava vojna vežba nrsli in razuma, ki se je odražala na šahovskih deskah in kazala igralsko srečo posameznikov. Ljubljanski šahovski klub je seveda kot državni prvak že od vsega početka zmagoval na vsej črti. Borba 64 mladih glav je ipak trajala z majhnim presledkom vse do večernih ur, ko nam je generalni štab teh lepih šahovskih manevrov sporočil rezultat: Ljubljanski šahovski klub je zmagal z 98Vt točkami in s tem dobil prehodni pokal. Triglav si je priboril 72V* točk in nagrado šahovske zveze, Bilgerjevo knj:go »Shachspel«, Št. Peter 69 točk in nagrado zveze, Masarykovo »Revolucijo«, Celjski klub 59'/t točke in nagrado kluba Trbovlje, knjigo »Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije«. Železničar je s 52 točkami odnesel diplomo, Amater 38 točk, Trbovlje 37 in pol, Gaberje pa 20. Poudarjamo, da je :gra bila v vsakem pogledu na višku, udeležba izredna, moralni in propagandni uspeh prireditve za šahovsko idejo pa prvovrsten. Klub Trbovlje je spričo silne premoči ljubljanskih klubov dosegel zadovoljive rezultate. Ljubljanski šahovski. klub pa je vnovič pokazal sijajno igro svojih igralcev, ki mu je zagotovila državno prvenstvo in mu bo ob letošnji 25-letnici gotovo prinesla novih priznanj za uspešno vodstvo na področju jugoslovenskega šahovstva. Udanostno in pozdravno pismo je bilo odposlano kraljevi kabinetni pisarni in prosvetnemu ministru. S P O R T Pregled po prvem razredu LNP V ljubljanski skupini vodi Jadran, v celjsko-trboveljski Celje, v mariborski pa je na vrhu Rapid ena točka razlike i« med vsakim klubom. Na koncu se nahajajo trije >reve!i« brez pik, ki si položaje delijo s skromnimi razlikami še skromnejših količnikov. V poslednjih dveh kolih je Slovan, naš najstarejši klub. nekako opešal. Prejšnjo nedeljo sploh ni nastopil in je Jadran prišel poceni do 3:0 p. f., za to nedeljo si je pa dal bitko z Marsom odgoditi. Precej krize je tam za Kolinsko tovarno: zdi se. da je ta naziv za Slovanovce že samo zgodovinskega pomena, kajti igrišče ni več njihovo, ostali so pa splob brez vsega. Naj poskusijo s skrajnim naporom rešiti položaj, saj bi bilo kluba škoda. Od zadnjega pregleda eta med tem že dve, prvenstveni nedelji za natni. Ta čas se je mansikaj dogodilo in spremenilo. Dočim kaže celjsko-trboveljska skupina še precej staloženosii in gre v njej le nekaka borba za prvi dve mesti med Celjem in Amaterjem, so pa dogodki v ljubljanski in mariborski skupini vse bolj prekipevajoči, od tam nam strežejo z rezultati, ki jih ne bi nihče pričakoval. Seveda se ti rezultati krepko odražajo v prvenstvenih tablicah, le poglejmo! Celjska, sknpina je, kakor omenjeno, dokaj ustaljena in je dala vseskozi pričakovane rezultate: Atletiki bo nemogoče Trbovlje odpravili z 10:1, Amater po pričakovanju Olimpa s 5:2; sedaj pa Celje - Trbovlje 6:0 in Amater - Atletiki 3:3. Ta poslednji rezultat bi bito vrednotiti kot nekak spodrsljaj Amatercev, z njim so obenem zdrsnili 6 prvega na drugo mesto, dočim so ee povzpeli v vrh Celjani. To je hkrati edina sprememba nasproti položaju po tekmah prejšnje nedelje. Stanje je torej: Celje 3 3 0 0 14:4 6 Amater 3 2 10 19:5 5 Ml etiki 3 1 1 1 14:7 3 Olimp 2 0 0 2 5:9 0 Trbovlje 3 0 0 3 1:27 0 Ljubljanska skupina se deli po dosedanjih uspehih in neuspehih v dva ostro ločena, dela. Od Reke vodi strnjena vre ta navsgor tja do Jadrana v samem vrhu, ie Visoko zmaguje Svoboda in se je prerila do drugega mesta. Jadran se je z 10:2 otrese! Hermesa. ga potisnil na tretje mesto in je sam trdno zavzel vrh tablice. Dočim je Reka prepustila na svojem terenu obe točki Hermesu, je šla sedaj v Kranj po obe točki, skoro neverjeten podvig! Tako so se točke v lepe® vretnem redu porazdelile, le na koncu je obupna revščina. Po nedeljskem rezultatu je Bratstvo zaostalo celo za Slovanom, ki si križem rok ni utegnil v enaki meri poslabšati količnika. Trenutno stanje v ljubljanski skupini je: Jadran 4 4 0 0 8; 2 8 Svoboda 4 3 1 0 18: 5 7 Herme« 4 3 0 1 10: 5 6 Kranj 4 2 11 6: 3 5 Reka - 4 2 0 2 6; Z 4 Slovan 8 0 O 8 8:10 0 Bratstvo 4 0 0 4 4:15 0 1 Mars 3 0 0 8 2:10 0 V mariborski skupini ee dogajajo najtolj čudne reči. Nekoliko je presenečal Železničarjev poraz v Čakovcu 3:7, čeprav je malo komu sojeno, da prinaša iz Oakovca to6-ke domov. Železničar je o^tal kljub temu na prvem mestu, toda 6amo i boljšim količnikom pred Rapidom. Sedaj fo pa javili naravnost katastrofo iz Murske Sobote! Pod-savezni prvak je padel globoko tja na četrto mesto. Ka.i ni v redu v tem moSfcvu? Maribor je ta čas zalheležil dve zmagi, obe doma sicer in obe nad čakovskima kluboma. 2 njima si je pomogel na tretje mesto. Največje preglavice vsem konkurentom dela Mura. Od treh tekem, je obe doma dobila, eno v Mariboru tesno zgubila. Železničar je pozval v Mursko Soboto nevtralnega sodnika, pa ni nič pomagalo: kljub zagrebškemu sodniku je moral izdatno kapitulirati; Mura se je dvignila do drugega mesta. Rapid je po obeh tesnih zmagah sedaj čisto v vodstvu. Malo je z Gradjanskim samo 2:1, toda bilo je v Čakovcu. Gradjanski ne beleži iz treh tekem še nobene točke, težko da bo kdaj zapustil zadnje mesto. ČSK ima z dvema tekmama v zaostanku samo dve točki, toda pred njim je še bodočnost. Do nadaljnjega je v tej skupini tak položaj: Rapid 4 3 0 1 11: 9 • Mura 3 2 0 1 9: 4 4 Mariibor 4 2 0 2 15:11 4 Železničar 4 2 0 2 11:14 4 Č. S. K. 2 10 1 8: 6 2 Gradjanski 3 0 0 3 3:13 0 Prihodnjo nedeljo ni nobene prvenstvene tekme. Počivajo liga-ši. podsavezni klubi bodo pa igrali za podsavez. Potrpeti bo torej treba zopet 14 dni do prihodnjega pregleda. O. C. Hermes (motoeekdja). Drevi ob 20. seja in sestanek ▼ restavraciji NA—NA na Tyr-ševi cesti. — Načelnik. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 28. septembra: ViničarjL Krstna predstava. Premierski abonma. Sreda, 29. septembra: zaprto. Četrtek, 30. septembra: Bera&ka opera. Premlerski abonma. ★ Tretja premiera nove dramske MSOR6 Je »BeraSka opera«. Delo se vprizari ▼ režiji ing. arch. Stupice, ki je napravil tudi vse načrte za popolnoma novo svojevrstno inscenacljo. Delo je Izredno inte-resantno ln je imelo Se na vseh odrih, kjerkoli se Je vprizorilo, Izredno velik ln neoporečen uspeh. Vse vloge, kakor tudi zborovski nastopi so najskrbneje pripravr ljeni in pričakovati je, da bo to delo tudi v Ljubljani postalo izredno privlačno. Premiera Je v četrtek 30. t. m za premlerski abonma. Naslednja premiera v drami bo »Tarel-kinova smrt« ln nato se ponovi lz predlanske sezone »Pesem s ceste«, ki Je imela ogromen uspeh. Tako bomo imeU v okviru enega tedna prvo četrtino letošnjega dram skega repertoarja, ki pride tudi v abonma, že na odru in sicer »Julija Cezarja«, »Viničarje«, »Beraško opero«, »Tarelkino-vo smrt« in »Pesem s ceste«. Takoj prihodnji teden začne drama s Študijem treh novih de!, ki tvorijo drugo četrtino novega damskega repertoarja. OPEKA Prva letošnja operna predstava r redni sezoni bo v soboto, dne 2. oktobra. Ta večer se vprizori po presledku 15. let ponovno na odru naše opere v popolnoma novi zasedbi Kienzlova opera »Evangeljnik« z Josipom Gostičem v glavni in naslovni vlogi. Opero dirigira kapelnik Niko Stri-tof. Sobotna predstava bo za premlerski abonma. UmetniSka dvojica Pia ln Pino Mlakar, ki sta s svojim velikim umetniškim delom proslavila svoje ime tako pri nas kakor v tujini, pripravljata z vso vnemo ▼ naši operi premiero Lhotkovega baleta »Hudič na vasi«. Siže baleta sta zasnovala Pia in Pino Mlakar, glasba Je delo zagrebškega rektorja glasbene akademije g. F. Lhotke. Balet »Hudič na vasi« je skup no delo te trojice v pravem pomenu beeede, ker so pisani vsi gibi na glasbo in tudi v Ljubljani izdelani pred leti v naših krajih. Premiera baleta »Hudič na vasi« bo po dosedanji dispoziciji v torek, dne 5. oktobra. SPREJME SE gospodična k otrokoma z znanjem državnega in nemškega Jezika. Prednost imajo prosilke z letnimi spričevali ali s prakso v vzgojevallšču. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na Melo dr. Vesel-ovo, Sarajevo, poštni predal Stev. 818. Točno plačuj »Jutro« naročnino Varni svojcem zavarovalnino »JUTRO« St 226 8 x Torek. 28. IX. 1937. $ Mpmv/ cvpti! SORT M&fms>X\\ fRmkfliTG se sani- tomt/ BRumies mremn fjrfs__ T/HtO/itefoe PftHtfi-ttteiV, ifSflj /TO. /M>AD/w'EIfiS i PO/flCfiVR f< AfiZtte KOAMiNB. TMD1 IHSil ZGRSTeiO PlEMSTfH Si£SW.l>qBi S£l> OPCCVAKRjOČiH TR&OVi*RH'- t \ /VŠ/Ce/10 PO P0y2BT)ut SfiKUVlCR D»NW-P0&1MM »Ni AtoDčRM KozHeriKa ^c&t^n^o -snir .......... Sf/VOC-O U£>P&H! S. br. 17274-57 MALI OGLA§l Prehrana B-k 17 Din. Laborantko ea foto amatersko dela, samostojno, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Foto«. 25669 1 Krojaški pomočnik la. velike komade, dobi delo. J. Erbuo, Maribor, Aleksandrova c. 16. 25956-1 Frizerko za ielez.no in vodno ondu-lacijo, dobro moč, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25951-1 Krojaškega pomočnika »prejme Petrov&iJ Avgust, Slomškova nI. 12. 25952 hI Potrebujem takoj mladega, hitrega in dobrega pomočnika. — Doležal Bernard, St. Vid nad Ljubljano. 25930-1 Krojaški pomočnik zmožen boljšega dela velikih komadov dobi stalno službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ee'. odd. Jutra pod šifro »Zmožen krojač«. 25904-1 Čevljarskega pomočnika dobrega, »posebnega — ta vsak posel, tudi za samostojno delo, potrebujem takoj. Plača po dogovora. — Matija Turk, čevljar. Ge-rovo, Savska banovina. 25937-1 jPothilfi Bs«« ta Šifro tU dajanje 3 Dtn. Najmanjši (ne*ek 17 Din. Mlekarno dobro vpeljano, v centru mesta, poc-eni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. &>9o0-30 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač Bilo je sredi avgusta. Vas Volarji se je kopala v poletnem solncu. Kravam je bilo prevroče, da bi bile bolehale, in tako je imel gospod živinozdravnik obilo časa za branje časnika, ki ga je vsak dan težko pričakoval. Beseda 1 Din lavek S L>in ca šifro aU dajanje aaalova 5 Din. Na'm« ij»l »ae«.* 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih J> sta no vanjskih hiš tei vil ima naprodaj gradben, strokuv ni, liobražn posredovalec KUNAVER LUDVIK, Cesta -29 oktobra 6. lrlefon 37 33. Pooblaščeni graditelj m sodni cenitelj ta nasvete brezplačno na razpolago. 60 a. Posestvo stanovanjska hiša, valjčni mlin, elektrarna na vodni pogon v bližini Ljubljane, prikladno za tekstilno ind. naprodaj. Pojasnila daje Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2-1. 25949-20 Hiše i vrtom, in gospodarskim poslopjem prodam najceneje v letovišču Gornjigrad. Pripravno za trgovino, obrt, vpokojenca. — Vprašata: Dt. Mejak, Gornjigrad. 25485-30 Lepa vila na mirnem mestu v Roga ški Slatini — naprodaj po ugodni ceni. Prvo nadstropje 3 sobe, kopalnica; pritličje kuhinja in pritikline; v mansardi 4 sobice; velik lep park. Informacije daje Josip Pelikan, fotograf v Celju. 25968-20 Stanovanjf Mesečno sobo s strogo sepanran;m vhodom, oddam stalnemu go spodu. Vprašati: Knafljeva 13-11. 25920-33 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vbodom, za 1. oktober iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«. 25636-23a Visokošolec išče sobo s popolno oskrbo v bližini univerze do 15. oktobra. Ponudbe na A. Fabian, Celje, — Ulica dr. Žerjava 2. 25053-33a Konservatoristka išče sobo kot sostanovalka z vso oskrbo in souporabo klavirja za 3 dni v tednu, katere prebije v Ljubljani, na poti kolodvor - konser-vatorij. Edita Loger, Nov,o mesto. 2S036-33a Opi -mljeno sobico takoj oddam Emonska lOa. Verbič. 25946-33 Lepo sobo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25948-23 Sobo s kopalnico, novo opremljeno, s posebnim vbodom in dobro domačo oskrbo — ugodno oddam za 1. oktober za eno ah dve osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25707-23 Lepo solnčno sobo mirno, t direktnim vhodom s stopnišča, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalni ca h Jutra. 25936-23 Informacije Beseda 1 Din. lavek 3 Din ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. NtjmanjSl tnseek 17 Din. Dotični gospod ki mi je v nedeljo pri Šumi gostilni v Lescah med 4.— 5. vzel plašč in rokavice, mi naj vrne na moj naslov Josip Pogačnik, krojaški salon v Radovljici, ker drugače bom primoran vas javiti policiji. 25047 31 2 lepi vezani sobi oddam v centru event. s 3 posteljami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25942-23 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi inesek 17 Din. Stanovanje obstoječe 'i 3 sob in pri-tklin, oddam 1 novembra v vili, v ct-r.tiru mesta. — Vprašati: Knafljeva 16-11. 23919-31 Trisobno sfpnova^e komfortno obdamo 1. oktobra. Mihelčič, Borštnikov trg 1. 25058-31 Enosob. stanovanie kletno, veliko, zračno, suho oddam za 280 Din 1.. novembra. Rožna dolina V-34. 25S34-31 5-sobno stanovanie v centru mesta oddam takoj. Na lov v vseh pošlo valnicah Jutra. 25033-21 ihnwiT' r*n Beseda 1 Dui ta4a 4 LTn; davek 8 Din, u lajanje naslova e Din; najmanjS' inesek 20 Din Državni uradnik VT. poiož skum.ie. prijetne zunanjosti, m r*»n želi radi pomanjkanja ooznanstvi tem potom spoznati gospod'čno, staro okoli 30 let v svrho poznejše ž-n;tve Zel1 se sa mo za to potrebno premoženje. plemenito srce d dobro gospodinjo. Cenj. ponudbe s sliko, ki »e takoj po prejemu vrne na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bo dočnost«. Diskrecija zajamčena. 25460-24 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Beseda 1 D>n <1avek 8 Din ta Šifro aH lajanje easlova S Din NajmanjS) tnesek 17 Din Za šolarje obleke, perilo, Hubertus plašče itd. Dober nakup PRESKER, Sv. Petra c. 14 Oddam sobo 1. oktobra, opremljeno ali prazno, s strogo separiT. vhodom na lepem mestu in v bližini centra za 250 D'n. Cojiova c. 1, I nadstropje (Premrov). 35040-33 H A D I O Podroben program ljubljanske In vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a I«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se )ri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Torek 28. septembra Ljubljana 12: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — .13.15: Koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Dvorakove skladbe (plošče). — 18.40: Glas beni spored v prihodnjem letu (dr. Anton Dolinar). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Smisel za socialno higieno pri našem ljudstvu (dr. An te Vuletič). — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Violinski koncert g. Karla Rupla, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 20.40: Orgelski koncert (plošče). — 21: Koncert Radio orkestra. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pevski kvar tet »Fantje na vasi«. Izvleček iz programov Ljubljana 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Pa nekaj za vse (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert ruskega seksteta. — 18.40: Mladinski spored, prihodnjega leta (prof. Niko Kuret). — 19: čas, vreme, spored, obvestila. — 19.50: Esperanto — postanek in razvoj (g. Jože Kozlevčar). — 20: Večer lahke glasbe. Sodelujejo: g. Tone Petrov čič (narodne), Radio orkester in Mandolin isti čni trio. — 22: Cas, vreme, poročila spored. — 22.15: Zdaj pa na ples! (plošče). Beograd 17.20: Orkestralen in klavirski koncert. — 18.40: Skladbe za čelo. — 20: Beethoven: Kreutzerjeva sonata. .— 20.30: Ura humorja. — 21.30; Pesmi. — 22.45: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Klavirske skladbe. — 20.30; Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Spevoigra. — 21: Orkestralen koncert. — 22.35: Ples. — Varšava 19: Plošče. — 20; Lahka glasba. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05; Klasična glasba (plošče). — 19.25: Prenos iz drž .opere. — 22.20: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.15; Lahka glasba s pložč. — 20: Iz kraljevstva operete. — 22.30: Melodija in iitem. — Miinchen 19: Stare in moderne vojaške koračnice. — 20.10: Zvočne slike. — 21.10: Glasba baroka. — 22.40; Lahka in plesna muzika. PLOŠČICE za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih — prodaja ln polaga najceneje JUt t G f i a 1M LJubljana, X*1 dlliridl Tyrševa 36 a »ZEPHIR" PEČ greje z Kg DRV ZAPOMNITE SI DOBRO! KER SO DRVA TO LETO DRAGA. Zahtevajte brezplačni prospekt od: TOVARNE „ZEPHIR" d. d. Subotica Samoprodaja za: Ljubljano: Venčeslav Breznik; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard. Proda se žaga na vodni pogon z dvema polnojarmenikoma, inventarjem in žično vzpenjačo. Obvezne ponudbe staviti do 20. oktobra t. L na A. Pogačnik, Podnart. Istotam se dobijo potrebne informacije. ZDRUŽENJE TRGOVCEV za srez Ljutomer naznanja tužno vest, da je zvesti in delavni član njegovega nad-zorstva, gospod Karol Jurjovič trgovec v Slatini Radencih dne 26. t. m. preminul. Pogreb dragega tovariša bo v torek, dne 28. t. m. ob 15. uri na pokopališče pri Kapeli. Ohranimo zvestemu tovarišu svetel spomin! UPRAVA IN NADZORSTVO ZDRUŽENJA TRGOVCEV na Črnilniku je ki ga drugi skušaju posnemati Skoro v vsaki tvomici nalivnih peres skušajo posnemati PARKER VACUMATJC črnilnik v nalivnem peresu, ki ima kot prvi popolnoma vidno zalogo črnila: — v dokaz, da je to edini črnilnik, ki pride za vse v poštev. parker vacumatic je odkril vse napake drugih brez-cevnih črnilnikov in jih premagal. Na ta način so razumljive naslednje prednosti PARKEB VACUMATIC črnilnika i • vidna zaloga črnila v držalu v celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila. 9 14 prejšnjih sestavnih de- lov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša vpora-bljivost. • mehanizem je vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer ne more priti v stik $ črnilom in kjer je oksidi-ranjein razkrajanje onemogočeno. • edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, z oblogo iz platina in s precizno konico, /standard modeli imajo navadna zlata peresa. ČRNILNIK : Oin. 750___<50.- PRIKLADNI SVINČNIK : Din. 250.- in 350.. --■k- . ~vv arKer N O T T E R I DRUG. OUNDULICEVA u I 5, ZAGREB, LOKAL obstoječ iz dveh prostorov na zelo prometnem kraju v centru Ljubljane oddam. Lokal je primeren za vsako trgovino, za zastopstva ali pisarne, ob neznatni preureditvi prostorov, brez večjih stroškov. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. i|i!n!IIHI!l!l!iilU!IHIIIillil!HliillliiIi flnseriraite v >&utru. - ' ""■"•'i v** •m ^mtJt ;..7-st . ■ ■* 'Sv-'" . V«. . i M A.'-/ i-" - :... HRANILNICA In POSOJILNICA REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO v Radincih, naznanja vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je član njenega načelstva gospod JURJOUIČ KHR0L TRGOVEC V RAD INC IH dne 26. septembra 1937 po dolgotrajni bolezni v 52. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. .. * t - V.- ' ;'• .-■ ■ .' ' j«. -. ■ ; .■ •.•.•.•.v.... .• . ..-.-V. JirvU\ ■ t. .. p- ■ ■, • A« -»• , '.■.•• Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi * Ljubljaai,