TOUT '3.	VSr'g.K'?
^fW/c U8'S
flifelaisne
• i^37
riška Domovi ima

/%• fVTI'BE BŽI<E/%'!U— HO
AMCRICAN IN SPIRIT PDROON IN IANOUAO€ ONLT
NO. 105
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 29, 1967
SLOV€NlAN
MORNING NCWSPAPtift
STEV. LXV — VOL. LXV
Konvencija Slov. ženske zveze zaključena
Slovenska ženska zveza je svojo 14. konvencijo uspešno zaključila v Washingtonu, D.C., v soboto s slavnostnim banketom v Washington Hilton hotelu. — Glavni odbor je nespremenjen. — Sprejetih je bilo več važnih resolucij.
WASHINGTON, D.C. — V Soboto je bila zaključena s slavnostnim banketom v Washington Hilton hotelu 14. redna konvencija Slovenske ženske zveze, organizacije slovenskih katoliških žena in deklet v Združenih bržavah Amerike. Konvencija je trajala tri dni. Delegatinje iz 14 držav so razpravljale o delu V preteklih treh letih in izdelale načrte za delo v naslednjih treh letih: Sklenile so povezati cim več poštenih, katoliških žena in deklet slovenskega rodu in njihove družine v Združenih državah v SŽZ in se prizadevati Za ohranitev slovenske zavesti in besede med njimi.
Glavni odbor je ostal isti s Predsednico go. Antonijo Turek in glavno tajnico go. Albino No-Vak. Organizacijsko glasilo ‘Zarja’ bo tudi v bodoče izhajalo v slovenščini in angleščini.
Konvencija je izglasovala štiri Važne resolucije. V njih je podprla delo Mrs. L. B. Johnson za clepšavanje naše dežele, se zavzela za slovensko oddajo na Glasu Amerike, predložila glavnemu poštarju ZDA, da izda posebno znamko v spomin 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev, in državnemu tajništvu, da odpre v Ljubljani, glavnemu Paestu Slovenije, konzulat ZDA. konvencija je podprla tudi Predlog za postavitev posebne slovenske kapele v cerkvi Marijinega Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu, ki jo grade kot skupno svetišče vsi ameriški katoličani.
Na banketu so bili slavnostni 8°stje sen. Frank J. Lausche, kong. John A. Blatnik, kong. ^ank Annunzio in g. Ludwig 'k Andolsek, United States Civil service Commissioner. Goste na banketu je pozdravila gdč. Ire-Planinšek, p. Klavdij Okorn, duhovni vodja SŽZ, je prosil v slovenščini Boga blagoslova, go-je predstavila ga. Corinne Leskovar, 'glavna predsednica ša- Antonija Turek pa je nato Poudarila cilje SŽZ in se zahva-Jla vsem za sodelovanje pri organizaciji in delu konvencije. Nastopile so kadetke SŽZ iz Cle-^landa, oktet iz Washingtonu
pozdravne brzojavke
Uredništvo Ameriške Domovina je dobilo v soboto pozdravno rzojavko konvencije Slov. žen-ske zveze iz Washingtonu, D.C. Iskrena hvala!
Uredništvo Ameriške Domovina je prejelo pozdrav z 19. obč-neSa zbora Družabne pravde v uenos Airesu v Argentini s °Plo zahvalo za zanimanje za ^ dalna vprašanja in s prošnjo, v9 bi list tudi v bodoče posve-1 čim večjo pažnjo socialnim Vnašanjem, ki so danes osred--1 svetovni problem. — Iskre-113 hvala!
pod vodstvom g. M. Preglja in ga. Maria Kranjc-Fishinger.
Na banketu je bila posebno počaščena ustanoviteljica SŽZ ga. Marie Prisland. Poklonjena ji je bila knjiga s posvetili in 150 imeni novih članic.
Slovenski ženski zvezi k lepo organizirani in izvedeni konvenciji, prvi konvenciji kake slovenske organizacije v Washingtonu, D.C., čestitamo in ji želimo obilo uspeha pri njenem nadaljnem delu.


Vremenski prerok
pran:
e 1 n ° oblačno in hladno. aIvišja temperatura 65.
Novi grobovi
Mary Zupančič
V	nedeljo zjutraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla Mary Zupančič, roj. Arh, 1079 E. 76 St., stara 83 let, rojena v Velikem Mraševu, fara Cerklje ob Krki, od koder je prišla pred 65 leti. Umrli v družini so mož Joseph, hčer Mollie Allen in sin Ernest. Tukaj zapušča hčer Mary Martinčič in sin Adolpha, v Cincinnati sina Louisa in v Columbusu sina Josepha. Brat Michael Arh in sestri Theresa !ii Ana sta umrla. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo v sredo ob 9. dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo ob položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh.
Frieda Ostrowsky
Po dolgi bolezni je umrla v zavetišču Bech Haven v Beach-woodu, O., 74 let stara Frieda Ostrowski, roj. Steegmann, vdova po pok. Franku, mati Kennetha, Freda, Florence Perov-sek in Franka, 11-krat stara mati. Pogreb bo danes popoldne ob 1.30 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Knoll-wood pokopališče.
Helen Trattner
V	soboto je umrla v Lutheran Hospital 65 let stara Helen Trattner, vdova po pok. Burtu, teta Richarda Connorja in Jacka Murry j a. Pogreb je danes ob 10.30 dopoldne iz Zeletovega pogreb. zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Karolina Bobnar
Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu na 3579 E. 81 St. 90 let stara Karolina Bobnar, roj. Vidic, doma iz vasi Veliki Lipovec v fari Ajdovec, od koder je prišla v ZDA pred 70 leti. Bila je med ustanovitelji fare sv. Lovrenca in med ustanovnimi članicami Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Društva Kraljica miru št. 24 ADZ, Društva Presv. Rešnjega telesa in 3. reda sv. Frančiška. Pokojna je bila vdova po 1. 1936 umrlem možu Karlu, mati Mrs. Agnes Žagar, pri kateri je živela, Mary Kogoj, Anne Hoge, Ru-dolpha, Charlesa in Williama 9-krat stara mati in 19-krat pramati. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v sredo ob 9.30, v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
Čajkovski v Grčiji prepovedan
ATENE, Gr. — Grška vojaška vlada je prepovedala izvajanje vsake glasbe komunističnih avtorjev, posebnih ruskih. Med prepovedano glasbo je uvrstila tudi Čajkovskega, četudi je ta
Padfikacija v prvi coni popolnoma zastala
Glavni vzrok je v nesposobnosti in brezbrižnosti vladnega vojaštva.
SAIGON, J. Viet. — Iz prve vojaške cone, ki se nahaja tik pod mejo s Severnim Vietnamom, prihajajo slaba poročila o stanju pacifikacije v vseh petih provincah. Mnogo naših strokovnjakov na tem področju že obupuje in ne vidi možnosti, da bi ta akcija rodila uspehe. Glavni krivec za tako stanje je sai-gonska armada, ki bi morala skrbeti za varnost nacifikacij-skih moštev. Saigonski vojaški oddelki se pa za ta posel ne menijo in radi prepuščajo pacifika-cijska moštva svoji usodi. Potrebne varnosti ni niti v pokrajinskih središčih, kjer se dogajajo neverjetne stvari, na primer:
V	večjem mestu Quangtri so takoj zbežale vse saigonske čete, kakor hitro so se pojavili tam partizani in severnovietnamske čete. Komunisti so osvobodili 250 rdečih ujetnikov, potem pa še napadli dva saigonska polkovna štaba. Nekaj dni pozneje so partizani vdrli v mesto Hue in tam pomorili nekaj zaupnikov saigonske vlade, saigonske čete so naravno zopet zbežale, kakor hitro so se pojavili partizani.
V	provinci Thuathien deluje 13 pacifikacijskih moštev, to se pravi, bi moralo delovati. Vsako moštvo bi moralo imeti poleg poveljnikov še 59 članov. Le redko je pa število polno. Na drugi strani pa člani moštva radi dezertirajo. To pa ni najhujše. Najbolj demoralizira prebivalce po vaseh dejstvo, da moštva odidejo vsak večer spat na bližnje vojaške postojanke, ker se bojijo, da bi jih partizani ponoči pobili. Tako so vaščani ponoči izročeni na milost in nemilost terencem. Podnevi se samo hlinijo, da se zanimajo za pacifikacijo.
V	gornji provinci so imeli na nrimer v marcu 24 nočnih napadov na pacifikacijska moštva, v aprilu pa 19; pri tem je zgubilo življenje 26 članov pacifikacijskih moštev.
Obstoji sum, da se nahaja v glavnem štabu saigonske armade prava zarota proti ideji pacifikacije, ki sistematsko ovira saigonske čete, da bi sodelovale s pacifikacijskimi moštvi.
Če je v severnih petih provincah tako stanje, verjetno ne bo boljše v drugih 29 pokrajinah. Če pa je položaj tak v vsem Južnem Vietnamu, je res upravičeno vprašanje, ali ni ves ameriški postopek v korenu zgrešen.
U TANT JE SVARIL PRED TRETJO SVETOVNO VOJNO
Organizacija Travelers Aid se je utaborila tudi na Greyhound postaji
CLEVELAND, O. — Organizacijo Travelers Aid pozna le orenekateri naš priseljenec. Bila mu je v pomoč, kadar so se mu zmešali računi na njegovem potovanju. Travelers Aid je imela do sedaj pisarno na glavnem kolodvoru, sedaj jo je pa prenesla na postajo Greyhound. Odprta bo od zgodnjega jutra do poznega večera, toda ne ponoči. V našem mestu je začela poslovati že 1. 1919, od 1. 1930 dalje je pa bila na glavnem kolodvoru.
živel in umrl davno pred komunistično revolucijo v carski Rusiji.
LORAIN, O. — Preteklo sredo so našli mrtvega na njegovem domu, 5144 Clinton Ave., Sheffield, 79 let starega Antona Kosa, rojenega v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Do svoje upokojitve leta 1951 je bil zaposlen pri U.S. Steel v Lorainu. Zapustil je dva sina, tri hčere in 20 vnukov in vnukinj. Pogreb je bil v petek s slovesno črno mašo v cerkvi sv. Vincencija Pavlanskega, kjer je bil član fare. Pokopali so ga na Kalvarijo.
Naser za totalno vojno
če pride do vojne z Izraelom, ho ta totalna in njen cilj bo uničenje Izraela, iz-iavil predsednik Egipta Naser.
BEJRUT, Lib. — V govoru, ki ga je prenašal kairski radio, je Garnel Abdel Naser, predsednik Združene arabske republike, kot se Egipt še vedno uradno imenuje, izjavil, da bo vojna z Izraelom totalna, če do nje seveda pride, in njen cilj bo uničenje Izraela. Poudaril je, da se zaveda, da utegne blokada A-kabskega zaliva privesti do vojne, toda zatrjeval je, da ne bo popustil. Ob Akabskem zalivu je ozemlje Egipta, Savdske Arabije, Jordanije in Izraela. Zaliv in njegovo vodovje je torej mednarodno, vodna pot po njem odprta vsem.
Egipt in njegovi podporniki trdijo, da je uradno se vedno v “vojnem stanju” z Izraelom in da ima zato pravico Akabski zaliv zapreti z ozira svoje lastne varnosti. Ker velja zapora samo za izraelske ladje in za ladje, ki vozijo v Izrael “vojno blago”, je Naserjevo stališče s pravnega o-zira dosti trdno.
Vprašanje Akabskega zaliva odločilno
Izrael smatra prosto pot skozi Akabski zaliv za bistveno potrebo svojega gospodarskega življenja in se je zato postavil na stališče, da bo to svojo “živ-Ijensko pravico” branil z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Združene države in Velika Britanija sta mu v tem pogledu dolžni podporo v smislu starih obveznosti in obljub.
Sovjetska zveza je izjavila, da bo podpirala arabske države v slučaju napada od strani Izraela, pa ni v vprašanju blokade Akabskega zaliva zavzela nobenega javnega stališča. V Moskvi so izjavili, da proučujejo francoski predlog, naj bi konferenca velikih štirih, Amerike, Anglije, Francije in Rusije, skušala najti rešitev sedanje krize na Srednjem vzhodu. Amerika in Anglija sta v načelu predlog že sprejeli.
“Preskus blokade odložen za kratek čas
Izrael je na nasvet Združenih držav odložil “preskus” blokade s tem, da bi poslal tja kako svojo ladjo. Tako je odločitev v krizi za nekaj dni odložena in di-plomatje obeh strani in ZN imajo možnost preskusiti svoje sposobnosti v varovanju mednarodnega miru.
Ameriška letala brez
kril na pariški razstavi
PARIZ, Fr. — V Parizu so pretekli teden otvorili letalsko razstavo. Najbolj privlačni predmet za obiskovalce je novo ameriško letalo brez kril SV5J. Letalo je zaenkrat le model, ki ga bodo začeli preskušati poleti
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je sinoči v govoru zborovanju “Pacem in terris” v Ženevi v Švici svaril pred nevarnostjo nove svetovne vojne, če se ne bodo države držale svojih mednarodnih obveznosti.
ŽENEVA, Šv. — Tu se vrši v palači Združenih narodov mednarodno zborovanje “Pacem in terris”, ki ga ie organiziral center za študij demokratičnih ustanov. Zborovanja se udeležuje okoli 3C0 delegatov iz raznih delov sveta. Papež Pavel VI. je v posebni poslanici, ki jo ie na zborovanju prebral kardinal Journet iz Fribourga v Švici, opozoril delegate, da mora biti prvi cilj zborovanja napor za preprečenje krajevnih vojn, ki vodijo nato k velikim vojnam. Dejal je, da je globoko ganjen, ker so za ime zborovanja vzeli besede pokojnega papeža Janeza XXIII. Glavni tajnik ZN U Tant je obljubil, da bo govoril na zborovanju, pa zaradi krize na Srednjem vzhodu ni mogel osebno v Ženevo. Tako je sinoči govoril potom televizije iz New Yorka. Zborovalce je opozoril na nevarnost nove svetovne vojne, če se vlade držav ne bodo držale svojih mednarodnih obveznosti. “To nas bo privedlo na rob nove svetovne vojne, če nas že ni,” je dejal U Tant.______________________________
U Tant je opozarjal na nevar- j
nost nove svetovne vojne še ZadtlW VBSli predno je prišlo do sedanje krize	w	^ ^
na Srednjem vzhodu, ta je njegov strah pred njo še povečala.
Pretekli teden se je trudil v Kairu v razgovorih z Naserjem doseči omejitev arabskega nastopa proti Izraelu. Tant ni veliko opravil, ker je Naser včeraj arabske palestinske begunce zagotavljal, da se bodo vrnili na svoje domove v sedanjem Izraelu, če ne v enem letu, pa v desetih. Izjavil je, da mir med Izraelom in Arabci ni možen, dokler se Arabci ne vrnejo na svoje domove v Palestini in dobe nad to suverene pravice.
Na zborovanje “Pacem in terris” v Ženevi je bil povabljen kot govornik tudi ameriški poslanik pri ZN A. Goldberg. Ta je svojo udeležbo odpovedal zaradi krize na Srednjem vzhodu.
Ruski zastopniki na konferenci, ki so bili napovedani, so nenadno izostali. Tako sta ostala le dva glavna govornika, papež Pavel VI, katerega poslanico je prebral švicarski kardinal Journet, in U Tant.
Neurje z viharjem napravilo veliko škode na Severovzhodu
BOSTON, Mass. — Sredi tedna je nenadno pridivjalo neurje nad severovzhodni kot dežele, razburkano morje je butalo z ogromnimi valovi ob bregove in napravilo na obrežnih napravah velikansko škodo. U-ničenih je preko 100 čolnov, morski valovi pa so odnesli tudi 12 čevljev debelo peščino, ki je varovala pristanišče Ply-moutha.
Vihar je ponekod dosegel do 100 milj brzine. Mrzli vetrovi s severa so prinesli sneg, ki je več palcev na debelo pokril obširno področje. Šele v petek se je vreme toliko umirilo, da je bilo mogoče pregledati škodo.
na našem vojaškem letališču Edwards Air Force base v Kaliforniji. Obiskovalci se naravno zanimajo tudi za naše znano nadzvočno vojno letalo Fill, ki opravlja delo lovcev in bombnikov obenem.
Rusi si poslali na razstavo vesoljsko ladjo Vostok 1, ki jo je rabil leta 1961 ruski astronavt Gagarin za svoj prvi polet v vesolje.
Razstava sama je na letališču Le Bourget in bo trajala 10 dni.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. j’e imenoval danes 27 novih kardinalov, med njimi 4 iz
Združenih držav. Eden od teh je nadškof J. J. Kroll v Phila-dclphiji, nekdanji pomožni škof v Clevelandu. Skupno je sedaj 120 kardinalov.
NEW YORK, N.Y. — Danes popoldne ob treh se bo zbral Varnostni svet ZN na izredni posvet o krizi na Srednjem vzhodu.
PLYMOUTH, Vel. Brit. — Sinoči je tu stopil na kopno Francis Chichester, 65 let stari Anglež, ki je sam v mali jahti napravil 28,500 milj na svoji poti okoli sveta. Pričakalo in pozdravilo ga je okoli četrt milijona navdušenih rojakov.
Iz Clevelanda in okolice
Šmarnice na Pristavi—
Jutri, 30. maja bo imel rev. R. Hobart ob šestih zvečer šmar-nično pobožnost na Slovenski pristavi.
Žalostno sporočilc—
G. Antoft Žnidaršič, 1166 E. 80 St., je dobil sporočilo, da mu je 22. maja umrl v Loydellu, Pa., 68 let stari brat Janez Žnidaršič. V Clevelandu je zapustil hčeri Cecilijo Curtis in Sophio Žnidaršič, 4 vnuke in sestro Anno Zalar, v starem kraju pa sestri Frančiško Turšič in Antonijo Debevec. Pogreb je bil iz katoliške cerkve sv. Neže v Beaverdale, Pa., s sv. mašo, nato pa na tamkajšnje pokopališče sv. Jerneja.
Iz bolnice—
Mrs. Anna Železnik, 8818 S. Catherine Ave., se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Sedaj se zdravi doma.
Mrs. Jean Samsa, žena Johna, 1789 E. 238 St., solastnika Nottingham Tavern, se je po težki operaciji vrnila iz Euclid Glen-ville bolnice. Zahvaljuje se za obiske, cvetlice in druge darove ter za pozdrave. Sedaj se zdravi doma.
Zmeraj več Amerike je navezane na Social Security
CLEVELAND, O. — Iz zadnjih podatkov o federalnem starostnem zavarovanju je razvid- -p onne no, da je od Social Security do-! k0jna bivalo koncem lanskega leta svoje čeke že nad 23 milijonov zavarovancev, torej 1,900,000 več kot koncem 1. 1965. Znesek mesečnih pokojnin je znašal že $1.9 bilijonov, ali za $100 milijonov več kot 1. 1965. V naši o-hajski državi živi 1,135,000 upokojencev, v okraju Cuyahoga pa 189,000. Ohajske pokojnine so lani znašale $1,072 milijonov, v okraju Cuyahoga pa $87 milijonov.
Tako je že dobra desetina našega prebivalstva odvisna od teh pokojnin, nekateri popolnoma, nekateri pa deloma. Kako strašna revščina bi vladala v naši deželi, ako ne bi bilo tega zavarovanj, to nazorno povedo gornje številke.
Javno zborovanje—
V četrtek, 1. junija, ob sedmih zvečer bo v avditoriju Wilson Junior High School na 1625 E. 55 St. javno zborovanje, na katerem bodo govorili o razširitvi šolstva in vzgoje razni predstav-sir i niki mesta Clevelanda, strokovnjaki za ta vprašanja, pa tudi mestna odbornika E. Turk iz 23. varde in W. Latkovic iz 31. var-de. Vsi vabljeni!
Popravek—
Mrs. J. Jesenko, svakinja pok. Mary Oblak, je sporočila, da je bila pokojna doma v Žireh na Notranjskem in ne v vasi Brezje na Dolenjskem, kot je bilo sporočeno v naznanilu o njeni smrti.
V bolnici—
Mrs. Frances Perme, 19664 Avenue, je nevarno v Euclid Glenville bolnici. Obiski niso dovoljeni.
Slovenski Spominski dan—
Včerajšnjega praznovanja Slovenskega Spominskega dne pri Lurški Mariji na Provicence Heights na Chardon Road se je udeležilo več rojakov in rojakinj kot kdajkoli prej. Bila je to res krasna spominska proslava. Množica se je spominjala in mglila za padle rojake v drugi svetovni vojni in revoluciji, v korejski in vietnamski vojni.
Predavanje—
Jutri po šmarnicah bo imel p. Jakob predavanje v farni dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Vsi vabljeni!
Washington zaskrbljen zaradi dveh vojaških
kandidatov v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Vlada Združenih držav je sporočila vojaški junti v Saigonu svojo AMSTERDAM, Nizoz. — Ni- zaskrbljenost zaradi kandidatu-zozemski beatniki so zelo nemir- re predsednika vlade Kyja in no čreda kot so povsod. Ni jim predsed. republike Van Thieua mar, da imajo ljudje radi mir, j za predsednika republike pri vo-posebno ponoči. Posebno razpo- j litvah v septembru. Kandidatu-
Beatniki postali politična nadlega v — Amsterdamu!
sajeni so v Amsterdamu, kjer jim policija velikokrat ni kos. Politična odgovornost za tako stanje pade seveda na župana, ki bo radi tega moral demisijo-nirati. Tako je vsaj izjavil nizozemski ministrski predsednik v parlamentu.
ra dveh vojakov bo brez dvoma razbila vojaštvo in s tem osla: bila sedanjo vlado.
Nekateri upajo, da je še vedno možno, da bo eden od vojaških kandidatov odstopil, če bo izgledalo, da ima kateri od civilistov močno oporo med volivci.
Ameriška DomovifiiA



r7	:	tr~'ir'MaSi*mr)
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
its Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za 8 mes*©a Kanade in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
“	SUBSCRIPTION RATES:
United State*;
$16.90 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$18.90 per year; $9.GO lor 6 months; $5.50 for 8 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 105 Monday, May 29, 1967
Zmaga Kennedyjeve runde
Ko je Kennedy postal predsednik, se je spustil v boj za znižanje carinskega zidu ne samo v naši deželi, ampak povsod na svetu. To njegovo idejo je podprla tudi ženevska organizacija GATT, ki je vanjo včlanjenih nad 80 držav, članic ZN, in ki ima nalogo, da poskuša doseči nižje carine po vsem svetu.
Združene sile Kennedyjeve runde in GATT organizacije so pred 5 leti začele razgovore o taktiki, kako doseči splošno znižanje carin po vsem svetu. Zagnale so se z vso silo v ta posel, da izkoristijo pooblastilo, ki ga je dal ameriški Kongres administraciji, da lahko skupinsko zniža carine do povprečno 50%, včasih pa tudi popolnoma, ako to dovoljujejo interesi ameriškega gospodarstva.
Pogajanja v Ženevi niso bila lahka. Največ ovir ni prišlo od Amerike, ampak od Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki se cela leta ni mogla odločiti za skupno carinsko politiko na dolgo roko. Šele takrat, ko je EGS vedela, kaj hoče, so pogajanja prišla — nekako pred letom dni v odločilno dobo, ki je bila zaključena sredi letošnjega maja Ne spuščamo se v podrobnosti tega mednarodnega gospodarskega sporazuma, ki gotovo spada med najvažnejše v tem stoletju, akoravno nam ni lahko umljiv. Zato bi omenili na splošno le tole:
Pred dobrim stoletjem so Nemci skovali idejo o važnosti carinskih zidov za gospodarski napredek in se obdali z visokimi carinami. Njim so sledile vse države, tudi Amerika, le ponosna Anglija je ostala do prve svetovne vojne ■zvesta svobodni mednarodni trgovini, kar jo je naredilo za središče mednarodnega gospodarstva. Po prvi svetovni vojni je pa tudi ona omagala in se obdajala s carinskim zidom. Pravega zagovornika svobodne mednarodne trgovine ni bilo več, zato se je ideja o visokih carinah razbohotila po vsem svetu. Carinam so bile dodane še druge ovire za'svoboden mednarodni blagovni promet kot so kontingenti, kvote, devizni predpisi itd. Skratka: pred drugo svetovno vojno je postalo takoimenovano svetovno gospodarstvo pojem, ki je spadal v zgodovino, sedanjosti pa prinesel le škodo.
Vse to je dobro vedel mednarodni gospodarski svet, pa se vendarle ni hotel odpovedati dobrotam carinske zaščite. Zato so jo zagovarjali vsi producentje po vsem svetu, posebno v industriji in poljedelstvu. Takoj po prvi svetovni vojni ni nič kazalo, da bi bil boj proti carinam uspešen. Pa vendar ni manjkalo dalekovidnih gospodarskih voditeljev, ki so začeli zmeraj glasneje zagovarjati znižanje carin. Pri tem so bile vse oči obrnjene proti Ameriki, kajti ravno naša dežela je imela izredno visoke carine in jih še ima, obenem je pa najmočnejša gospodarska sila na svetu. Brez njenega sodelovanja ni bilo mogoče misliti na splošno znižanje carinskih zidov po vsem svetu. Zato je GATT tako dosledno, toda diskretno, pritiskal na federalno administracijo, naj se odloči za splošno znižanje na podlagi ne posameznih, ampak skupnih carinskih sporazumov v GATT okviru.
Ko se je Kennedyju posrečilo, da je iz Kongresa naravnost iztrgal pooblastilo za znižanje carin do povprečno 50%, je GATT videl, da lahko začne razgovore na tem področju. Razgovorov se je udeleževalo 53 držav, ki so včlanjene v GATT. med njimi pa ni nobene komunistične. Pogajanja niso bila lahka, kajti na njih je trčilo drug ob drugega nešteto narodnih interesov posameznih držav. V vsakem posameznem slučaju je bilo treba doseči sporazum, zvezan z žrtvami, ki pa nanje ni hotela nobena država zlepa pristati.
Sedaj je prva bitka v boju proti visokim carinam dobljena, to je zgodovinski pomen sedanjega sporazuma. Zlomljena je težnja po stalnem zviševanju carinskih postavk, odprta so vrata do svobodnejšega mednarodnega blagovnega prometa.
Ni pa s tem rečeno, da bodo vse carine znižane že jutri. Zagovorniki sedanjega carinskega zidu so že napovedali, da se bodo vsak v svoji državi borili za svoje sedanje privilegije. Tudi ameriški so se že oglasili. Boji bodo trajali dolga leta, posebno v Ameriki, kjer se zopet oglaša politični izolacijonizem, ki se že po svoji prirodi vnema za visoke carine. Dokler pa v Ameriki ne bo boj končan med zagovorniki svobodne mednarodne trgovine in pristaši carinske zaščite domačih interesov, tako dolgo, se tudi po vsem svetu ne bo dosti spremenilo na tem področju.
Kakšne bodo pa posledice sporazuma?
Med prvo moramo postaviti verjetnost, da bo le malo-katera država začela zopet zviševati carine, kajti takoj bo naletela na proteste od vseh strani, posebno od GATT. Dalje se bo v nekaj letih bolj čutila konkurenca tujega blaga v vsakem narodnem gospodarstvu, kar bo zavrlo hitro dviganje cen na domačih trgih. Bolj hitro bo tudi vplival gospodarski razvoj posameznih držav na svetovno gospodar-
stvo. To bo veljalo posebno za Ameriko. Tako bo vsako bi bil nekje kraj, košček svobod-nihanje ameriškega gospodarskega napredka hitro odjek- neSa sveta, kjer bi se jih mogli nilo po vsem svetu, s čemur veliko držav ne bo zmeraj za-(spominjati po naše, po sloven-dovoljnih, kajti kriza v Ameriki bo pomenila tudi nevar-jsko, tako, kot bi se jih spomi-nost krize pri njih doma. To bo seveda imelo svoj vpliv tudi njali v domovini, na zaposlenost v vsaki državi. Kaj pa potrošnik? Lahko boi že v sami zamisli spominske imel korist od nove smeri v mednarodni trgovini, ako mu bodo uvozniki prodajali uvoženo blago po nižjih cenah. To se pa ne bo zmeraj zgodilo.
Vse to navaja k sklepom, da bo treba skleniti še celo vrsto dodatnih mednarodnih gospodarskih sporazumov.
Pričakali jih pa ne bomo tako hitro, kajti vse države se morajo šele navaditi na nov sistem mednarodne carinske politike, ki je bil sedaj rojen v Ženevi.
j ffESEDA /Z j¥A/?OPA
ZlaSa obletnica Majniške deklaracije ¥ lew forku
NEW YORK, N.Y. — Preteklo soboto smo Slovenci v New Yorku slovesno proslavili veliki dogodek izpred 50 let. Prireditev je v vsakem oziru odlično uspela. Priznanje za to gre zlasti trem javnim delavcem, ki so se z vnemo odzvali pobudi za praznovanje zlatega jubileja Majniške deklaracije, kakor jo je predložil dr. Ludve Puš na prvi seji pripravljalnega odbora. G. Rudi Večerin je s svojo igralsko sku-
bo, pa tudi za naš čas, ter njene smernice za naše narodno-poli-tično delo v zdomstvu.
Vse točke sporeda je Občinstvo, ki je dvorano lepo napolnilo, sprejelo s priznanjem in velikim odobravanjem. Ko je bila ob koncu zborovalcem predlagana svečana izjava (resolucija) v odobritev, so jo s ponovnim gromkim ploskanjem potrdili. Glasi se
“V New Yorku na dan 20. maj-
kapelice je bila vključena misel, naj bi bila v njej vzidana spominska plošča, ki bi v slovenskem in angleškem jeziku tolmačila pomen tega spomenika vsem tistim, ki jih pot pripelje na Pristavo. Letos bo ta zamisel uresničena in ta plošča bo odkrita v okviru letošnje proslave, v soboto, 10. junija, ob osmih zvečer. Primerni svečanosti bo sledila molitvena ura pred kapelico.
V nedeljo zjutraj, 11. junija, bomo spet krenili v sprevodu avtomobilov od 72. ceste po avtocesti 90. na Slovensko pristavo. Zbiranje avtomobilov bo od pol devetih do devetih, ko bo sprevod krenil na pot. Tisti iz
Našemu pokojrtemu predsedniku
JOHNU F. KENNEDY-JU
za petdeseti rojstni dan
Zdaj le spomin ostal je, zdaj le še vdanost veže, molitve vroče kliče hvaležnosti in vere:
Cleveland, Ohio, 29. maja 1967.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti!
pino radevolje prevzel izvedbo	1967 na slovesni proslavi
govorjene besede (razen obeh j 50-letnice Majniške deklaracije
govorov) in odrsko priredbo za zbrani demokratični Slovenci se
to priliko. Na zastor odra v župnijski dvorani na Osmi je bila pripeta bela tabla s slovenskim grbom in tako velikim besedilom Majniške deklaracije, da je bilo čitljivo po vsej dvorani, a velike začetnice so bile umetniško okrašene; tik ob tabli je bila na vsaki strani vaza s šopkom rdečih nageljnov, malo dalje pa velika slovenska in ameriška zastava. Ta uredba odrskega prostora je pri udeležencu vzbudila občutek izredne slovesnosti takoj, ko je stopil v dvorano. Kar ie bilo deklamacij in recitacij iz zbirk največjih genijev slovenske besede, so bile vse podane z umetniškim zanosom in osvajajočim elanom.
Tokrat je bila sicer skromna dvorana po zaslugi mojstra-kiparja Franceta Goršeta čisto drugačna kot po navadi. Najprej so jo pridne roke na novo pre-nleskale, da je bila videti kot u mita; nato je pa na eno steno kipar Gorše namestil svoja nova kipa slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda v skoraj naravni velikosti. Oba kipa sta velika, izvirna umetnina ustvarjalca, ki 2f njima slavi 1200-letnico, odkar sp naši pradedje sprejeli Kristusovo blagovest; z njima daje slavo in čast svetima' bratoma ter preko njih večnemu Bogu, ki sta ga oznanjala našim praočetom in po njih nam vsem. Goršetovi umetniški sodelavci (gg. Vodlan in Zupančič) pa so razobesili nekaj svojih naj lepših slik. Tako je dvorana dihala novo, nenavadno lepoto in zajela človeka, ki je stopil vanjo, z občutkom slovesnega, a vendar toplega razpoloženja.
Celotno prireditev je najbolj učinkovito povzdignil s svojimi pevci dr. Franjo Delak. Bil je prvi javni nastop njegovega moškega zbora, ki se z velikim ž r t v o vanjem in navdušenjem pripravlja za svoj koncert tam sredi junija. Kar smo slišali, nam kaže lepo višino pevsko-umetniškega razvoja v kratki dobi nekaj mesecev, ki ga je idealni pevovodja pričaral iz svojih pevcev in ga smotrno oblikuje v ulito pevsko enoto. Ni nobenega dvoma, da bi brez zbora bila proslava mnogo manj slovesna, pa tudi manj prisrčna. Slovencu pomeni pesem pol živ-
s ponosom spominjamo narodnih voditeljev, ki so z Majniško deklaracijo visoko dvignili zastavo narodne samo-odločbe ter s tem odprli narodu pot v svobodo.
Ob tem spominu izjavljamo:
da sprejemamo narodno-poli-tični program Majniške deklaracije, ki zahteva Zedinjeno Slovenijo kot svobodno domovino neodvisnega, državotvornega naroda, naslonjenega po svobodni odločitvi in na demokratični o-snovi na druge južnoslovanske narode, in ob svojem času vključeno v Združeno Evropo;
da smo prepričani, da je dr-žavno-pravno in vsaka druga samoodločba Slovencev ostvarlji-va na demokratični osnovi le po odstranitvi totalitarnega komunističnega režima. Šele ko bo vzpostavljena polna svoboda, ki je predpogoj vsake sreče, in ko
da se tudi letošnje slovesnosti Collinwooda pa naj ga pričakajo udeleže v čim večjem številu in
s tem izkažejo čast našim padlim bratom in pomorjenim tisočem. Posebej še bomo hvaležni za udeležbo v narodnih nošah!
Oddolžite se njihovemu spominu in pridite v soboto, 10. junija, in v nedeljo, 11. junija, na Slovensko pristavo!
Odbor DSPB TABOR
na običajnem prostoru pri 222. cesti.
Spominska sveta maša bo darovana ob pol enajstih dopoldne, opravil pa jo bo č. g. France Gaber iz Minnesote. Po kosilu, ki bo pripravljeno na Pristavi, pa se bodo ob pol treh popoldne vršile še pete litanije, s čemer
bo letošnja slovesnost zaključe- nice in urade, kakor jih ustanavlja po raznih drugih državah in mestih. S tem se pomaga ljudem do služb in zaposlitve. V ta namen je že potoval v Washington in predložil vladi take potrebe. Obljubljenega je nekaj, če
na.
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev TABOR lepo vabi vse clevelandske Slovence,

Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
fXYYXXXXxXxxxxXXXYXXXXXTYXXXxxxXxxxxXXXxxxxxxxxxxxXXX}
Duluth, Minn. — Sodobni svet je poln raznih kolobocij. Povzročajo jih ljudje, ki so na vodstvih raznih dežel in narodov. Niso še zaceljene rane včerajšnjih prepirov, že netijo ognje za nove spore. Tako gre že od nekdaj od roda do roda vseh narodov, skoro po vsem svetu.
Vojna v Vietnamu se razvija naprej in žrtve rastejo tudi na obeh straneh. Preprostemu človeku j& težko razumeti, zakaj se bije boj v Vietnamu. Na eni strani čuje apele za mir od predstavnikov in voditeljev vseh raznih strank in prepričanj od vseh strani sveta, razen nekaterih a-
bo narod imel demokratično zijskih dežel, katere vodi komu-vlado, ki jamči človečanske pra- nistična manija. Na drugi strani vice ter pravično ureja dolžno- čuje svarila, da pred osvobodil-sti, bo Majniška deklaracija iz- nimi misijami komunizma je polnjena.	, treba odločnosti, drugače bo po-
Pozdravljamo narod v nesvo- stajal vedno večji zmaj — velik hodni domovini in njega del v je že zdaj. Zopet na drugih stra-svobodnem ..svetu, obljubljamo neb pa so vidne podobe obnaša-ostati njegovi zvesti sinovi in nja in ravnanja nekaterih za-hčere in se zavežemo vztrajno hodnih e v r o p s kih voditeljev, delati za uresničenje te izjave, ki se pri vsem tem kaj čudno
Živela SVOBODNA, ZEDINJENA SLOVENIJA!” Med branjem Majniške deklaracije in proglasitvijo te sveča-
obnašajo. Včeraj še jih je Amerika rešila pred komunističnim posegom v njihove dežele — jim gospodarsko pomagala — a za
ne izjave je zastaven slovenski hvaležnost Ameriki obračajo mladenič, oblečen v narodno no- hrbet in }e kuJej0 Proti niei šo, visoko dvignil veliko sloven- nova osišča , nekateri celo z sko zastavo in jo nagnil proti Moskvo. Izgovarjajo se, da taka besedilu na odru. Vsa dvorana tališča diktirajo gospodarstva! je vstala in za zaključek mogoč- če to res> kam 50 Pa Postavili veno zapela dve kitici himne “Hej fia™6 principe krščanske civili-Slovenci”. Tako smo Slovenci v zaci-ie in kulture? Preprosti New Yorku, središču svetovno-	vidi.1° v tem “prižiganje
politične aktivnosti, svečano iz- svečk” vragu in Bogu! To pa po-
pričali, da “naše verno srce za naš narod bije”.
Ludovik Puš
—,   o
0©fr§ sfofsi|a
dira in ruši marsikomu v preprostih vrstah odločnost. Ne utrjuje jo ne!
Nikjer se sebičnos tako ne izraža, kakor na poljih gospodarstva. Ne pri vsakemu posamez-(Ob letošnji proslavi padlih in niku. Pač pa zelo vidno med pobitih Slovencev.)	'trgovci, pri posameznih trgovcih
-----	in obrtnikih, še toliko bolj pa
CLEVELAND, O. — Leto 1967 med veletrgovskimi tvrdkami nam prinaša 25-letnico težkih in korporacijami in raznimi trudni v Sloveniji, ko so po ljub- sti. Če bi bila tale trditev na-
in s tem pa vozi tisto tisočletja staro nagnjenje, ki s sebičnostjo zapeljuje in slepi ljudi med svetnimi in med stanovskimi, kakor tudi med ljudmi kronanih glav, da ne morejo najti cest in potov, po katerih bi vozili k tistim ciljem, ki jih je priporočal in jih še vedno priporoča Kristus s svojimi nauki.
Kristusov nauk “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” ljudje sicer naglašamo, tu in tam omenjamo, da ga ni lepšega nauka od tega. V praksah se pa malokdaj spomnimo nanj — vsaj tako, da bi ga dosledno izvajali.
Taki smo večinoma vsi — Bog se nas usmili!
• TUDI PRI NAS SMO IZVOLILI NOVEGA ŽUPANA. —
Marsikje širom naših ZD so imeli na prvi torek v aprilu mestne in županske volitve. Marsikje so poverili volivci županske dolžnosti še za naprej dosedanjim županom, marsikje pa so izvolili nove župane in tako smo napravili tudi pri nas. Naš patrijarh starih naših slovenskih naseljencev, sodraški Anton, bi gotovo pristavil k tem dogodkom kako dovtipno. Naj hrže bi izjavil po
svojem narečju: “Vajste, možje ' nimi žepi. A kadar kak naš pre' ^ in žene in fantje in dekleta, ko-|stavnik pride, da bi se pog°vo' likor vas je že, da ljudje se sta-,ril o potrebnem sodelovanju Ztj rih metel naveličajo, pa si izvo-’ naprej, ga sprejemamo s stanji lijo nove metle. Si mislijo, bomo jajci. .. Taka je evropska videli, kako bodo nove metle po- menitost! Ni čudno, da se vsa metale ...”	|“ta stote kvatre” skavsajo in te.
Bi rekel k temu, če bi se An-1 pejo... Zgleda, da prej ali slG ton o tem tako izjavil, da bi se,se še bodo. Takrat bo pa zop^ kar prav izrazil! Ljudje smo pač, klanjanja in pripogibanja. Ka
1	obrnil in gledal Unde
se bodo obljub tudi držali v Wa-shingtonu, se bo pokazalo.
Novi župan je tudi napovedal nekatere spremembe v vodstvih mestnih uradov za vse razne zadeve. Novi načelniki za nekatere urade so že imenovani, za druge še bodo.
Kako bo novi župan vozil naprej, bo nam povedala bodočnost.
• H. H. HUMPHREY, naš podpredsednik ZD, je Minnesotčan. Dalj časa je bil nekje v ozadju in tiho. V tem ga je najbrže vodilo mnenje: “Ta mali bosi se ne smejo preveč siliti v ospredje.” Ta čast spada bosu L. B. Johnsonu. Pred nekaj tedni se je pa le podal na potovanja in obiske v Evropo. Sedanji evropski bosi so ga sicer prijazno sprejeli, vsaj na videz. Javnost pa ne tako in marsikje so ga sprejemali z neprimernimi opazkami in starimi jajci...
Kaj to pove? To, da skoro vsa Evropa se je proti nam v obnašanju zelo spremenila. V misb mi stopa nehote vprašanje: K°' liko in v čem se imamo Ameri-kanci zanesti na zapadno Evropo v slučajih kake nevarnosti-
Mi smo rešili zahodno Evropo pred komunizmom! To je neovrgljivo dejstvo. Bi Evropa pri' hitela nam na pomoč v slučaja-da bi se ves komunistični svet. kolikor že ga je, navalil na nas? Dvomljivo! O tem bi se dal° marsikaj napisati in povedati-To potem, kakor se zdaj vsi ob' našajo.
Kadar evropske države potrebujejo dolarjev in pa nekoga, da jim popravlja in flika ograje °' krog njihovih interesov, tedaj prihajajo v Washington v Bei° hišo od jutra do večera in le ma lokdaj, vsaj doslej niso odhajali’
le s praznimi obljubami in praz'
d-
vedno ljudje — največkrat se ne zavedamo, kdaj in kje delamo napake. Kaki župani, ne kaki drugi politiki, od najnižjega pa vse tja do Bele hiše, niso nobene izjeme. Največkrat se ne zavedajo, kdaj delajo napake, ali kdaj, kje in kako napako napravijo.
Prejšnji župan G. D. Johnson je že v nominacijskih volitvah zgubil bitko. Ni dosegel nominacije. Pač pa sta bila nominirana
Ijans.kih ulicah in v slovenskih pačna, potem naj kdo pojasni,
vaseh, brez sodbe, pod komuni- zakaj take in neprestane tekme j Ben Boo in Dwight Solberg. Ben stičnimi kroglami, padali sloven- v cenah na trgih, tako tudi pri Boo je dobil v končnih volitvah lien j a, in šele zbor je celotni j ski možje in fantje, ki so imeli posojilih in obrestih? Te tekme'4. aprila 19,683 glasov. Protikan-slovesnosti vtisnil pečat polnosti, j na svoji vesti samo ta greh, da so mnogokrat tako krute in trdo-' didat Dwight Solberg le 11,290 skoraj razkošnosti v — tujem, niso. verjeli v obljube komuni- srčne, da jih največkrat, če ne' glasov.
svetu!	| stičnega raja na zemlji.	vedno, ne omehča noben pomi-^ Novoizvoljeni župan Boo je
Oba govornika, dr. Joža Basaj Vsako leto se jih spominjamo, slek, nobena prošnja usmilje- pred volitvami povdarjal in o-za generacijo iz dobe Majniške V Clevelandu letos že tretjič na nja. Zakaj tako? Drugega pojas-j menjal široke načrte za izboljša-deklaracije, g. Ludvik Burgar Slovenski pristavi, kjer stoji nila ni, kakor pohlep po dobič- nje gospodarstva v upravah me-ml. pa za slovensko mladino se- njim v slavo in spomin skromen ku in bogastvu je tisti duh, ki sta. Dalje je omenjal, da bo pod-danje dobe, sta z lepimi izvaja- dokaz naše zvestobe. V Spomin- vodi večino današnjih ljudi vseh nji orisala temeljno vsebino zgo- ski kapelici je bila uresničena narodnosti! In ta pohlep ne gle-dovinske izjave pred 50 leti, tista želja, ki so jo slovenski be- da čez kake ograje dolžnosti do njen pomen za ono viharno do- gunci izražali po vsem svetu: da bližnjega dirja in skače. Odtod
se bo Sam tedaj?!
To bi rad vedel še jaz, sitni
Andrejček
vzel vse mogoče korake, da pridobi mestu tudi iz Washingtona pomoč s tem, da naj federalna vlada tu ustanovi razne delav-
Priročnik o merah
Posebna agencija ZN je vila nov priročnik o merah 1 utežih, kakršne so zdaj v ,iav
po svetu, ter o spreminjanju metrski in v britanski naers sistem. V uvodu je rečeno, da^.0 je v obdobju po letu 1955, so Združeni narodi objavili Pr^ priročnik, precej spremenilo i da se kaže “splošna težnja ^ spremembah v korist metrs^e» sistema”.
razmerj drugih1
oznak6
Priročnik navaja med decimalnimi in merskimi sistemi ter merskih enot za delo, tem^e 0. turo, petrolej in čas. Tretje glavje vsebuje podatke o nalnih enotah za denar.
naci°'
težo, mere i
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
li
“SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA “AMERIŠKE DOMOVINE”
•
1967
Številka 1
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
ii
GUSILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Dopise pošiljati na:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103
Odgovorni urednik Dr. Ludvik Puš
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
o
a
a
a
Proglas Narodnega Odbora za Slovenijo k SO-lefnid Majske deklaracije
Dne 30. maja 1917 je predsed- dom vseh hčera in sinov, bratov bik Jugoslovanskega kluba, slo- in sester, celotne naše narodne
Venski narodni poslanec dr. Anton Korošec podal v avstrijskem parlamentu na Dunaju izjavo, ki živi svoboda! je v slovenski in jugoslovanski politični zgodovini dobila ime Majska deklaracija. Ta izjava je bila javen, slovesen izraz volje Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so tedaj bili državljani Avstrije, da bodo od tistega dne v narodnih vprašanjih in mednarodnih odnosih nastopali skupno in samostojno s ciljem, da hočejo z združenimi silami doseči svobodo in v bodoče živeti v skupni narodni državi.
Majska deklaracija je vzbudila v naslednjih mesecih, ko sta jo sprejela ljubljanski škof dr.
Anton Bonaventura Jeglič in 1 j u b 1 j a nski župan in pisatelj dr. Ivan Tavčar ter jo skupno
družine.
Slava Majski deklaraciji! Naj
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO Dr. Miha Krek, predsednik Miloš Stare, tajnik dr. Ljubo Sire, član NO
I. A.
Ni politika, pa vendarle je
Verski list “Družina” je 15. vsake verske primesi, žalibože lahko ugotovimo, da danes mora januarja objavil “programatični kaj takega ni mogoče doma pod | Cerkev izvrševati svojo misijo
komunistično diktaturo, zato se v dveh različnih svetovih: v svo-mora oglasiti svet svobodne de- ibodnem in v svetu pod diktatu-
govor ljubljanskega nadškofa” s pod naslovom “Razvoj odnosov med Cerkvijo in državo.” Govor je tesno navezan na znani Protokol, ki urejuje začasno odnose med Vatikanom in Jugoslavijo. Že to daje govoru značaj poli-Jtičnega dokumenta, kajti proto-Slovenske politične organiza- kol sam je tipičen proizvod vati-
cije v zdomstvu sopodpisujejo ta razglas in apelirajo na rojake in somišljenike, da z združenimi močmi pomagamo domovini, da bi našla najboljšo pot mirnega prehoda v demokratično držav-no-družbeno ureditev.
Slovenska Demokratska Stranka: ing. Ladislav Bevc, predsednik in član NO; dr. Franjo M. Mačus, član vodstva in član NO;
z zastopniki vseh slovenskih po- Slovenska Krščanska Demokra-
litičnih strank priporočila ljudstvu kot nujni najboljši narodnopolitični program — silen val narodnostnega navdušenja, val odpornosti proti avstro-ogrski hionarhiji in val zahtevnosti po narodni državi.
Deklaracijsko gibanje kljub Vojnim razmeram, kljub vsemu pritisku vlade ni ponehalo, je dobilo plebiscitarno razsežnost in se stopnjevalo vse do 29. oktobra 1918, ko so Slovenci zapustili Avstro-ogrsko monarhijo in Prestopili v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je kasneje dobila ime Jugoslavija. Maiska deklaracija je torej politično dejanje našega narodne-ša vstajenja in osvobojenja.
Bistvo Majske deklaracije vse-khje državno in narodno-politič-bi program slovanskih narodov ba jugu Evrope: Z vzajemnimi Jbočmi naj ti narodi ustvarimo tb ohranjamo svoje državno življenje v svobodi in demokraciji. Trajne vrednote, ki jih je Maj-deklaracija dvignila v luč Idealov slovenske narodne polivke, so torej:
narodna svoboda in neodvis-b°st, Id jo narodna država ščiti P^ed vmešavanjem nezaželjenih tujih vplivov;
državni notranji red demokrate, ki so mu osebne svoboščine
državljanov svete in nedotaklji-
ve;
Potrebna povezava moči in Sl-edstev sorodnih, sosednih slo-Vanskih narodov na jugu Evrope ža skupno obrambo miru in ^hpno pospeševanje blaginje.
, t^b petdesetletnici Majske de-^taracije se hvaležno spominja-*b0 vseh ustvarjalcev, ki so kle-r^lt trdo pot narodnega življenja V osvobojenje.
Obžalujemo, da nad našim na-v°dom in nad vsemi južnimi Slo-^abi, kot nacj vsemj slovanskimi Lelami sploh, sedaj začasno go-Poduj® vsiljeni sistem komuni-^lche diktature, ki je negacija eone in narodne svobode in , prečno nasprotje neodvisne države.
Svobodni Slovenci! častimo p^bun na Majsko deklaracijo! v *tidna in narodna svoboda b Slovencev je njen in naš ^Premakljivi cilj. Ob tej pet-_ 6setletnici nam bodi še posebej . lv> da z združenimi močmi hiagarno narodu, da se znebi Mature.
v delo za ideal Majske de-bracije, v borbo za svobodo, ^ ° erno, demokratično narod-0 državo, ki naj bo ljubljeni
cija: dr. Ludovik Puš, glavni tajnik in član NO; Rudolf
kanske politike do jugoslovanskega komunističnega režima. Govor skuša dalje kar sam pojasniti svoje stališče do politike, ima torej tudi s te plati političen značaj.
Zato ne bo odveč, ako mu damo tudi politično oceno brez
Smersu, član načelstva in član NO;
Delegacija Socijalistične Stranke Jugoslavije v zamejstvu — slovenski del: dr. Celestina Jelenc, zastopnik in član NO.
mokracije. To je razlog za naša javna premišljevanja, ki bi rada obravnavala samo par točk iz tega govora.
I. Cerkev in politika
Cerkev je končno vkljub božjemu izvoru tudi človeška organizacija, ki kot taka mora imeti svojo politiko, naj se brani tega izraza kolikor se hoče. Politika ni namreč praktično ničesar drugega kot boj za vpliv, ki ga potem izrabiš v namene svoje organizacije. Cerkev tudi ni nikoli tega boja zanemarjala, je torej imela zmeraj svojo politiko, ki jo je pa prikrojila zmeraj danim razmeram. Zato tudi ne more nihče zameriti Vatikanu, da se je sporazumel z Jugoslavijo.
Če preskočimo skoraj 2000 let,
Jeremija Kalin
Deklamacija o slovenski zastavi
Bila je beseda, ki je slovensko govorila, bila je barva, ki je slovensko zavpila: Belo-modro-rdeči pramen je naše rešilno znamenje!
Le vkup, le vkup iz vseh sedmih kronovin, sleherni Slovenec je le ene ENOTE sin: Zedinjene Slovenije! Bodi zdrava
njena zastava!
Slovenska zastava — belo-modro-rdeča — življenje nam lepša ljubezen veča: na prsih fantov — slovenska zavest, na prsih deklet — dvakratni cvet, na kapi vojaka — nezadržani pogum, na knjigi učenjaka — narodni um, v bališu neveste — naj lepši sijaj, za praznik cerkveni — najvišji mlaj, najlepši nagelj iz hišnih lin, mrliču v roki — zadnji spomin ...
Z zvonika cerkve bolj kot zvonovi vpije nad hišami, polji, gozdovi z grožnjami temu, onemu s pozdravi: narod, ki biva v mojem krogu, zvest zemlji, zvest Bogu
in slovenski zastavi!
Bili so časi, ko se umaknila je s cerkvenega zvonika v podtalni hram, zato, da se bolj je razcvetala tam, pod ljubeznijo src in gnojilom grozila.
A spet se povzpela je na naj višji zvonik, sprejel jo na vrh je triglavski špik, prav takrat, ko smo padli v brezno brez nad: naš prapor padel je z nami v prepad.
V njem belo-modro-rdeče, k smrti siljeno umreti neče, in čim globlji so bili prepadi, tem bolj smo imeli to mavrico radi.
Zaradi nje smo viseli obešeni z dreves, zaradi nje smo padali v jame gozdov, zaradi nje je streljal mitraljez, zaradi nje je ubijal okupatorjev kol.
Slovenska zastava!
Zaradi čistosti tvoje smo vstali v upor, ko zalila je barve povodenj krvava, ko zastava kot krpa rdeča zaplava, razglašajoča požig in rop in umor —
Omadeževana zastava!
A mi smo rešili te iz sramote in besa, prepeljali te na srcih čez ocean —
ovili smo vate rano vseh ran ... tisočerih pobitih mrtva telesa.
S teboj, o zastava, belo-modro-rdeča, sklanjamo se nad njihova srca trohneča.
nad njihov spomin:
zastava tu raste iz Vaših korenin.
Zasadili zastavo smo v zemlje tujin kot novi osvajalci novih domovin: in spet nam poživlja naše dneve, obnavlja nam voljo, spremlja speve, na mlaje' se' dviga novih domov, spet vije povsod se, kjer je naš krov, zdaj na na jvišje andske gore vodi gornike, da v osvojeno kamenje vsajajo tvoje znamenje in z njim slovensko ime.
Slovenska zastava!
Pred nami vihraj: naš zakon, postava in čast!
Od dedov naša last!
Borbeni sijaj nam, brodolomcem!
Za večno naša bit!
Bodi svit našim potomcem: belo-modro-rdeči, v Slovenijo vabeči!
Slovenska zastava!
Iz roda v rod vihraj povsod, v domovinah vseh celin, da slovenskih očetov sin, dedič materine govorice se zamikal bo še v vekove v čap tvoje barvne trojice, v tvoje plapolanje kot v. zvonove daljnje sanje ...
Pozor!
Stojimo pod zastavo SLOVENIJE!
Ljubezen, Čast in Slavo
dajmo vsemu, kar v mavrici njeni je:
Boj naših dedov, smrt očetov, sinov bodočnost! Naša vedna vsepričujočnost!
Odvijaj naša srca, plapolaj čez naše glave, Slovenska zastava!
ZASTAVA SLAVE!
Jeremija Kalin, Dr. Tine Debeljak, je največji pesnik in pisatelj slovenske revolucijske tragedije. V dramatično deklamacijo slovenski zastavi je zajel spet na poseben način bolečino, narodno zvestobo in vztrajnost ponosnih demokratičnih Sloven-
cev. Tak bo ostal spomin na trpljenje slovenske zastave še v dolgo bodočnost in tudi novi — upajmo, da srečnejši — razvoji ga ne bodo zabrisali.
Ob praznovanju 50-letnice Majniške Deklaracije in pri vsaki narodni manifestaciji naj bi
svobodni Slovenci počastili slovensko zastavo. Ta deklamacija, pa naj jo govori in prednaša posameznik ali pa mogočen zbor z uvodom in zaključkom s fanfarami, je gotovo najboljša pesnitev, ki jo imamo v ta namen. Prav bo, da jo poznamo vsi.
ro. Preje ni bilo tako. Do francoske revolucije je imela Cerkev opravka večinoma z desničarskimi diktaturami in skušala je z njimi shajati v duhu takratnih političnih filozofij. Kar danes velja za privilegij, ni takrat nosilo takega pečata. Zato dobijo cerkveni “privilegiji” iz tiste dobe, gledani z zgodovinske perspektive, čisto drugo podobo, kot jo jim hoče dati gornji govor. Nočemo s tem zagovarjati nekdanjih privilegijev. Ker so pa obtoženi, jih moramo presojati s podvojeno nepristranost-jo in obtožbe omejiti le na sedanjost ne pa na preteklost.
Danes pa ima Cerkev opravka z deželami, kjer je vlada svobodna demokracija, in z deželami, kjer vlada diktatura. Kjer vlada politična svoboda, tam še Cerkvi ni treba boriti za versko svobodo; kjer vlada diktatura, se pa mora. Verska svoboda pod diktaturami je odvisna od režimske politike, je torej od danes do jutri, vkljub vsem pogodbam. Tega seveda Cerkev ne more povdarjati pod diktaturami, ji pa tega ni treba pozabiti. Govor pa dela vtis, da je to pozabljeno.
Če pa Cerkev vživa veliko več svobode v politični svobodi, ima pa tudi več dolžnosti do politične svobode, tudi takih, ki jih pod 'diktaturami nima.
Politična svoboda ni namreč nekaj, kar pade z neba. Zanjo se je treba boriti, dokler je ne dosežeš, njo je treba braniti, ko jo imaš. Braniš jo pa tako, da se udeležuješ vsega dela za njen obstoj, torej tudi politike. Kjer ni svobodne politike, tam tudi ni politične svobode. Če pa delaš za politično svobodo in jo braniš, braniš obenem tudi versko svobodo, torej ravno to, kar Cerkev želi.
Delo za politično svobodo je torej dolžnost vsakega državljana, tudi takrat, kadar to dela vtis novotarije. Ako se tega dela udeležujejo tudi katoliški duhovniki, izvršujejo in so izvrševali svojo politično dolžnost. Nekateri med njimi so na tem področju dosegli naravnost fenomal-ne uspehe. S svojim političnim delom so v prvi polovici tega stoletja ustvarjali podlago za sodobne režime svobodne demokracije. Kdo more na primer trditi, da niso zaslužni: Don Sturzo za Italijo, Msgr. Seipel za Avstrijo, dr. Korošec za Jugoslavijo, prelat Kaas za Nemčijo? Resda so nacistična, fašistična in komunistična diktatura začasno zavrle rast njihovih idej, toda ideje niso zamrle, v velikih državah so že doživele svoj triumf. Slovenskim duhovnikom se torej ni treba prav nič sramovati družbe, v kateri so se nekdaj nahajali. Kot v vsakem stanu, se tudi v duhovniškem znajdejo sposobni ljudje za politične posle, zakaj naj bi jim bilo to delo prepovedano?
Stališče govora je pa napačno še z druge plati. Če verska organizacija prepoveduje svojim članom udeležbo pri politiki, zakaj ne bi smela tega delati tudi druga. Ako to dela Cerkev, zakaj tega nista smela delati na primer delavski in kmetski stan? Ako to misel razpredemo do konca, pridemo do tega, da ravno tisti, ,
ki jim politična svoboda daje največjo korist, sami ubijajo to idejo in pripravljajo pot diktatorskim režimom. Ali mora ravno Cerkev dajati vzgled na tem področju?
Vemo pa tudi, da so Cerkvi bili v nadlego nekateri duhovniki, ki so se pečali s politiko. Niso izpolnjevali svojih poklicnih dolžnosti kot se spodobi, s svojo politiko so pa tudi odbijali vernike od Cerkve. Dalje so nekateri diktatorski režimi hoteli vpreči posamezne duhovnike v svoj političen voz. Taki duhovniki so kmalu postali spotika za javnost in breme za cerkveno organizacijo. Morda je imel Vatikan to pred očmi, ko je pristal na idejo, naj se duhovščina u-makne iz aktivne politike. Mislimo, da bi ravno tega govor ne smel obešati na veliki zvon, saj komunisti sami to dobro vedo in jih ni treba opozarjati na to. Četudi spoštujemo to stališče, se nam zdi pretirano, dokler ne zvemo, kaj naj pomeni “aktivna politika.” Ako je na primer zabranjena raba pasivne vo-livne pravice, zakaj naj bi bila dovoljena raba aktivne in morda celo priporočana?
V Jugoslaviji so večkrat volitve. Radovedni smo, kako je takrat potegnjena meja med aktivno in ne-aktivno politiko. Ali naj duhovniki bežijo ne samo od razgovorov o politiki, ampak tudi od volišč? Ako bi pa po nasvetu šli na volišča, zakaj ne bi smeli tudi govoriti o politiki? Ako pa že govorijo, ali lahko govorijo vsaj tako neodvisno od režima kot to delajo — seveda le do gotove meje — civilisti?
Najnevarnejša posledica takega stališča do politike kot je naslikano v govoru, je pa skušnjava, da se duhovščina sploh ne briga za politiko. To stališče je žalibog že dosti razširjeno. Tak odnos do politike je gotovo napačen, še posebno pod diktatorskimi sistemi, kjer je politika srž vsega javnega življenja. Duhovnik se ne sme zapreti opazovanju javnega življenja, naj o njem misli, kar hoče. Se ne sme zapreti tudi opazovanju političnih tokov, saj s tem še ni obvezan, da svoje poglede pripoveduje, razlaga in zagovarja, kadar ni ravno nujno potrebno. Če se zapre sam vase, si kmalu ustvari o režimu zmaličeno sodbo, ne vidi v njem ne tega, kar je dobro, in ne tega, kar je slabo. Kako naj pa bo duhovščina “s srcem privržena državi” kot pravi govor, ako se postavi na stališče, da je politika, ki je steber vsakega državnega sistema, sploh ne briga? Saj države in njene funkcije sploh ne razume.
Sicer pa: kako naj duhovščina “vzgaja dobre državljane,” če jim političnega življenja niti ne omenja?
2. Beseda o klerikalizmu
Beseda klerikalizem še ni pozabljena v Sloveniji, akoravno tam vlada že nad 20 let komunistična diktatura. Komunisti sami jo vlačijo od,časa do časa na dan. Lani jim je bila prav velikokrat na jeziku, dokler je niso v znanih “tezah” v Komunistu dodobra premleli. Po tem je pa začasno vse utihnilo.
Omenjeni novoletni govor je pa ta predmet prestavil zopet na dnevni red z izjavo: “Cerkev . . . odklahja tisti težnjo po klerikalizmu, da naj bi namreč kler vršil tudi laične posle, čeprav le subsidiarno, to je, iz razlogov ljubezni in pomoči do bližnjega, kakor se je to tudi godilo pri nas y preteklostk” ^	^
Ta in taka definicija slovenskega klerikalizma nam je pa res nekaj novega. Pa ne samo to. Zdi se nam, da je v kričečem nasprotju s slovensko politično zgodovino.
Pred dobrimi 100 leti je v Avstriji zavladal liberalizem in imel monopol do oblasti. Tudi slovenska javnost je prišla pod njegov vpliv. Liberalizem je pa svoj monopol skušal uveljaviti povsod, na političnem, gospodarskem, nacionalnem, socialnem, prosvetnem in filozofskem področju. Pri tem se je še postavil na stališče: kdor ni z menoj, je proti meni. To liberalno stališče je rodilo dvojen odpor: med konservativnimi krogi in v delavskih vrstah. Prišla je doba ločitve duhov, ki jo je pa povzročil liberalizem. Konservativne struje, ki se jim je morala priključiti tudi Cerkev, ker je drugje niso marali ali pa so jo hoteli imeti samo za deklo, so se morale kmalu podati vplivu socialnih idej. Iz njih se je razvil krščanski socializem. Tako sta se dva socializma borila proti liberalizmu. Med Slovenci je zmagal krščanski socializem, ker socialna demokracija ni zadela duha slovenskega naroda. Liberalizem je pa propadal radi svoje okorelosti. Ako bi bil tako sodoben, kot je današnji, ne bi dočakal take usode.
Gornji govor najbrže misli, da je Cerkev igrala v slovenskem krščansko socialnem gibanju isto “vodilno vlogo” kot jo danes igra komunizem v Sloveniji. Se pa hudo moti. Vodilna vloga komunizma temelji na diktaturi proletarijata. Slovenski krščanski socializem je pa začel svoje pravo življenje šele potem, ko smo dobili splošno, enako, tajno in direktno volivno pravico. Boriti se mu je bilo treba za volivce; ni se mogel obrniti na Cerkev in ji reči, naj mu jih goni na volišče. Kar se je pa duhovnikov spustilo v politiko, so se tudi morali vsi boriti za zaupanje volivcev, črni ovratnik sam po sebi ni pomagal nikomur do volivne zmage. Ko se je pa krščanski socializem dokopal do oblasti, ni hodil na škofijo spraševat, kaj naj dela, pa naj ga je vodil ta ali oni strankin načelnik. So še žive take priče, ki to vedo in lahko potrdijo; dosegljive so tudi ljubljanski nadškofiji. Napisano je dalje tudi to, kdo je sestavljal politične programe, kaj je bilo v njih napisano in zakaj je bilo tako napisano in nič drugače. Političnega cerkvenega vpliva ni bilo nobenega pri tem delu.
Sicer pa drugače tudi ni moglo biti. Takrat ni vladala v Sloveniji nobena totalitarna diktatura; misli in težnje delbvnih ljudi so usmerjale politiko in ne morda Cerkev in njeni interesi.
Govor tudi trdi, da je duhovščina šla v politiko “iz ljubezni in radi pomoči do bližnjega.” Tudi to ne drži. Dela krščanskega usmiljenja spadajo med temeljne dolžnosti vsakega duhovnika, izvrševati jih mora, naj bo njegovo poklicno opravilo tako ali tako. Ce se je pa spustil v politiko, je šel tja, da brani poleg narodnih političnih interesov slovenskega naroda še prav posegno načela sodobne socialne politike. Politika nima namreč nobene direktne zveze s krščanskim usmiljenjem; cilj njenega dela je socialna pravičnost, kar je pa čisto nekaj drugega kot krščansko usmiljenje.
Govor ima torej čisto svojevrstne pojme o klerikalizmu. Ne oporekamo možnosti, da je take
oddaljili od komunističnega namena in pojmovanja besede dialog. Čiste pogodbe so še zmeraj dobro prijatelji.
Do tega nas pa navaja še drugo vprašanje: na kaj naj se dialog v Jugoslaviji omeji, da bi rodil vsaj nekaj haska? Ne morda na debato o sodelovanju ali na besedne bitke o načelih, ampak na ozko področje čiščenja pojmov. Komunisti imajo navado, da vsako besedo razumejo tako, kot jim to svetujejo trenutne koristi. Kdo pa naj potem še debatira z njimi, ako se ne more zanesti, da pravilno razume njihov jezik?
Kako zelo je potrebno čiščenje pojmov, lahko pove vprašanje ločitve Cerkve od države. Ker imata Cerkev in diktatura vsaka svoj pojem o Cerkvi in državi, je ločnica med njima ravno tako prepletena kot na primer jezikovna meja med Srbi in Hrvati.
Da bi dialog res rodil kaj koristi, bi moral čistiti pojme. Tega pa komunizem ne bo hotel, jahal bo na dialogu kot uvodu za politično sodelovanje po komunističnih pogojih, čeprav istočasno trdi, da Cerkev ne pada v politiko in narobe.
Iz vsega tega sledi samo en zaključek: vsak slavospev dialogu je še prezgoden in bo marsikoga zapeljal na napačna pota in v napačne upe. Kako lahko se to zgodi, priča sledeča misel: Treba je samo spraviti v zvezo na eni strani slavospev dialogu na drugi strani pa stališču hrvaških korpunistov in še pridejati nekaj hudobnosti, pa imaš na dnevnem redu “klerokemunizem,” — kar se od nekod že sliši. Tudi to utegne biti razlog, zakaj komunisti tako goreče preganjaj® klerikalnega zmaja.
vrste klerikalizem obstojal ali da obstoji kje na svetu. Vemo le, da ga v Sloveniji ni bilo nikoli. Kdor se je med slovenskimi “klerikalci” uveljavil, se je z lastno sposobnostjo in podjetnostjo, ne pa s političnimi zvezami. Par redkih izjem le samo potrjuje to pravilo.
Zato mislimo, da je pripomba o klerikalizmu prišla v govor kot poklon tistemu stališču, ki je sedaj v Sloveniji v modi. Poklon pa ni ravno posrečen.
Beseda o dialogu
Govor pravi, da je minula doba, ko je “Cerkev krotila svoje nasprotnike s pomočjo svetne sile in se zoper nje borila s polemiko in kontroverzami. Nasprotno, nastopila je doba dialoga, ko si Cerkev želi razgovora z vsemi ljudmi, ki so dobre volje.” Cerkvena politika je torej dobila novo podlago, ki je zasidrana v magični besedi dialog. V načelu temu ne bi mogel nihče ugovarjati, v praksi je pa stvar drugačna.
Beseda dialog pomeni končno le razgovor, ki mora biti na kulturni višini, pa se pri tem opirati na nekaj pogojev, če sploh hoče kaj doseči. Vsak udeleženec pri razgovoru mora biti svoboden, neodvisen in ravnopraven.
Ne sme se bati, da bi njegove besede ali njegovo stališče moglo njemu ali komu drugemu škodovati. Te pogoje pa more izpolniti le režim politične svobode, ne pa nobena še tako mila diktatura.
Tisti udeleženci pri dialogih, ki živijo v diktaturah, se v nobenem primeru ne morejo svobodno izražati niti takrat, ako slučajno govorijo v deželah, kjer vlada politična svoboda. Zato bodo dialogi v Jugoslaviji zmeraj šepali, kajti tam je samo en človek, ki se lahko svobodno raz-govarja s komunističnim režimom: papežev delegat v Beogradu. Zato od dialogov v Jugoslaviji ne moremo pričakovati kaj prida. Dober bo pa tudi vsak mali uspeh.
Vse to je važno, toda ne najvažnejše. Najvažnejše je vprašanje, kaj jugoslovanski komunizem razume pod besedo dialog.
Ali vidi v njej res samo kulturne razgovore ali tudi kaj drugega? Zdi se nam, da jugoslovanski komunisti mislijo pri besedi “dialog” na vse kaj drugega. Izvršilni odbor CK hrvaške komunistične stranke je na primer 6. marca obravnaval vprašanje odnosov do katoliške cerkve in ob tej priliki izjavil:
“Dialog s Cerkvijo v naši državi razumemo kot aktivno sodelovanje religij oznih in areligijoznih ljudi v graditvi socializma, v organih samoupravljanja in v organizacijah Socijalistične zveze.” Dialog je torej pojmovan kot “stvarno sodelovanje teistov in ateistov v naprednem družbenem gibanju.”
Jugoslovanskim komunistom torej ne pade niti na misel, da bi videli v dialogu razgovore na kulturni višini. Vidijo v dialogu sredstvo, kako bi katoličane vpregli v delo za komunizem v režimskih organizacijah, posebno pa v Socijalistični zvezi. Seveda ne bodo nasprotovali tudi drugim razgovorom, toda tudi v takih slučajih bodo iskali svoj političen cilj in svojo politično korist.
Pri tem so pa hrvaški komunisti še celo tako odkritosrčni, da isti trenutek tudi trdijo: “U-pravljati družbeni razvoj pomeni zavedati se posledic . . . prav takšen položaj človeka v samo-npravljalnem sistemu dan za dnevom izriva vero in Cerkev iz zasebnega in javnega življenja .. . ”
Komunisti bi torej idejo o dialogu radi izrabili za boj proti katoliški cerkvi. To ni nič novega. Novo je le to, da ta cilj kar odkrito javno priznajo rav- Zbornik Svobodne Slovenije no takrat, ko se vnemajo za ide- ZA LETO 1967 — je najboljši jo o dialogu.	letopis življenja slovenskih emi-
Zdi se nam da bi bila preveč grantov. Naročite ga v Sloven-tvegana igra, ako bi katoličani ski pisarni, Baragov Dom, 6301 v Jugoslaviji slavili idejo o dia- st. Clair Avenue, Cleveland, O. logu, obenem pa se ne bi javno 44103.
Dr. Ludovik Puš:
Srčika lajmske Mšsraeije
4. In končno še kardinal Spellman
Kako je prišel v programati-čen govor še napad na kardinala Spellmana, si res ne moremo pojasniti. Ali morda zato, ker so ravno takrat levičarji vsega sveta mlatili po Spellmanovi izjavi? Pri tem pa govor nič ne omenja, kaj mislita o kardinalovi izjavi Vatikan in ameriška javnost, ki sta menda ravno tako upravičena do svojega mnenja kot Ljubljana.
Bolj pa pas zanima utemeljitev napada na Spellmana. Govor namreč pravi: “Vsako obliko današnje vojne Cerkev obsoja kot moralno zlo.” Na kaj se pa beseda “današnje” nanaša? Ali morda kar naravnost na vietnamsko vojno? Če ne, se pojavlja vprašanje, kaj pa vojne v zgodovini, na primer križarske? Kaj pa vojne v prihodnjosti, kolikor jih še bo? Kaj pa narodnoosvobodilne vojne, ki jih komunizem ne samo upravičuje, ampak celo poveličuje? Navajeni smo na misel, da so moralni zakoni nespremenljivi v času in prostoru. Ali za vojne obstoja več moralnih zakonov? Te misli sc nam padle v glavo, ko smo orali gornje besede. Sicer pa naj to raztolmačijo teologi. Razlaga bi nam pa prišla prav, da bi vedeli, kaj naj mislimo na primer narodno-osvobodilnih vojnah, ki nam jih komunisti od časa do časa še obetajo.
Naj bo dan na gornja vprašanja tak ali tak odgovor, dejstvo je pa vendar le, da o vietnamski vojni misli tako kot kardinal Spellman kakih 70% Amerikan-cev, ako naši poizvedovalni zavodi ne lažejo, čeprav se morda vsi ne strinjajo z vsako besedo kardinalove izjave. Tako kritizirati Spellmanov govor kot ga je ljubljanski govor, se pravi kritizirati Ameriko. Le komu naj bo to v korist? Ali morda le komunistom?
Več kot sto let je Zedinjena Slovenija bila narodno-politični program vseh političnih strank in gibanj med Slovenci. Ta politični ideal je tudi danes zvezda vodnica političnih, kulturnih in gospodarskih stremljenj slovenskega naroda, ki izpovedujejo demokratična načela v javnem delu; tudi danes združuje razna politična in druga gibanja z namenom, da bi se cilj Zedinjene Slovenije dosegel.
Letos praznujemo svobodni Slovenci širom sveta 50-letnico Majniške deklaracije, ki pomeni v slovenski politični zgodovini najvažnejšo izjavo in dokument politično doraslega in zrelega naroda. Deklaracija je odprla vrata in pokazala pot iz stoletnega podložništva v svobodo državnega naroda, odločilno pomagala podreti tujo oblast in narod povedla v svobodo. Toda, ko človek bere deklaracijo izpred 50 let, se mu zdi, da je v njej ideja o Zedinjeni Sloveniji prezrta in izpuščena, saj besedilo o_nji ne govori. Ah so možje, ki so na pobudo Janeza Evangelista Kreka in z njegovim sodelovanjem sestavili besedilo tako ogromne zgodovinske teže, na program Zedinjene Slovenije pozabili, ga vede izpustili ali ga celo zavrgli?
Resnica je, da o Zedinjeni Sloveniji v Majniški deklaraciji ni govora.
Dajmo za petdeseto obletnico te listine, ki je z voljo naroda potrjena Magna Carta — Velika listina Slovencev, skrbno razčleniti besedo za besedo in ugotoviti pomen vsakega izraza.
‘V Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da . . . zahtevajo združitev vseh po Slovencih (Hrvatih in Srbih) naseljenih predelov monarhije v eno samovladno . . . telo.’
Združitev vseh po Slovencih naseljenih predelov monarhije pomeni, da mora v novo državno telo priti celotna Primorska z Gorico in Goriškimi''Brdi vred, mesto Trst z vso široko okolico in tisti del Istre, ki je naseljen s Slovenci. Vse te pokrajine so bile ‘predeli monarhije’ v letu 1917, ko je bila Majniška deklaracija prebrana v avstrijskem parlamentu na Dunaju. Le skupina beneških Slovencev je bila izven meja Habsburške monarhije.
Po Slovencih naseljeni predeli Koroške (in Štajerske) so bili vsi v okviru monarhije in jih torej deklaracija vključuje v predele monarhije, ki pridejo v novo državo. Političnim voditeljem deklaracijske dobe ni niti na misel prišlo, da bi bil za južno Koroško nekako do črte Šmohor — Beljak — Osojsko jezero -— Št. Vid ob Glini dalje na Svinjo planino umesten plebiscit na celotnem o z e m Ij u (kvečjemu morda za kak obmejni kraj ali pas), kakor so ga izsilili s pomočjo Italijanov nemški Avstrijci. A ko je do njega prišlo, bi ga Slovenci ne bili izgubili, če bi v to ozemlje udarila, ga zasedla in do plebiscita držala slovenska vojska pod generalom Maistrom, kot je zasedla Štajersko. Dejstvo je, da deklaracija vse to koroško ozemlje vključuje v novo državo. Isto velja za predele Prekmurja, ki so res tudi prišli po vojni v območje Slovenije, kot so prišli tudi slovenski predeli Štajerske.
Ali ozemlje od goričkih Brd s Trstom, Gorico in delom Istre, do Gline in Svinje planine na severu ter preko Murske Sobote in Radgone na vzhodu, predstavlja teritorij, ki ga moremo imenovati Zedinjena Slovenija, ali ne? Mislim, da bo vsak realno in trezno misleč, razsoden Slovenec moral priznati: to bi bila Zedinjena Slovenija. Ta teritorij je v celoti ležal znotraj: habsburške monarhije in ga besedilo deklaracije ‘. . . združitev vseh po Slovencih naseljenih predelov monarhije’ ... v celoti ]vključuje. Majniška deklaracija
je torej zahtevala Zedinjeno Slovenijo!
Drugo vprašanje, ki ob 50-letnici terja razčiščenja, je odnos deklaracijskega teksta do samostojne slovenske države. Besedilo pravi dobesedno: . . . združitev vseh po Slovencih, Hrvatih in Srbih naseljenih predelov monarhije v eno samovladno . . . državno telo . . .’ Smisel je popolnoma jasen in se drugače tolmačiti ne more kot, da tvorijo Slovenci skupno s Hrvati in Srbi (znotraj monarhije) samo eno, skupno državo, ki bodi zgrajena na demokratični osnovi. Ta-le ‘demokratična osnova’ je pa zelo važna določba. Po demokratič nih načelih ne sme močnejši narod gospodovati nad šibkejšim, ne večina izigravati pravic manjšine. Demokracija nujno zahteva svoboden razgovor in v važnih stvareh iziblikovanje sporazuma — ali pa ni več demokracija, marveč nasilje močnejšega nad šibkejšim.
Prenešeno v prakso, pomeni besedilo deklaracije o eni državi, grajeni na demokratični osnovi, to: Ne Slovenci, ne Hrvati in ne Srbi ne zahtevajo svoje lastne, suverene države, ampak eno samo, skupno državo, za vse tri, v kateri ima — po demokratičnih načelih — vsaka narodna skupina iste in enake pravice neodvisnega naroda, vključno samoupravljanje vse do stopnje, kjer se ne ruši skupno državno telo. Slišal sem na lastna ušesa v deklaracijski dobi na Dunaju reči Evangelista Kreka: .‘Hočemo Jugoslavijo od Jadranskega do Črnega morja.’ V Krekovi viziji Jugoslavije so bili tudi Bolgari, kar jasno priča, kaj pomeni demokratična osnova. Sporazumno, enakopravno sožitje južnih Slovanov, ki bodo vodilna sila na jugo-vzhodnem delu Evrope. Tako je videl Jugoslavijo oče Majniške deklaracije.
Sprememba tudi v Zagrebu
Izgleda, da hočejo komunisti spremeniti vse svoje vladne organe po celi državi. Dosedanja druga in tretja garnitura stopata v prvo vrsto komunističnih oblastnikov. Predsednik Ljudske skupščine je sedaj Jakov Blaževič, ki je znan, ker je bil javni tožilec v sodnem procesu proti kardinalu Stepincu. Predsednik vlade je dr. Savka Dab-čevič-Kucar, rodom iz Korčule, člani so pa: Milan Miškovič, dosedanji federalni notranji minister, Mirko Božič, književnik, dr. Ivan Margan, dr. Ivo Peršin, Veseljko Velčič in Dušan Reljič. Poslednji je iz Brčkega v Bosni, vsi preje imenovani pa iz Hrvat-skega Primorja in Dalmacije, zato je vlada že dobila pridevek “dalmatinska”. Nadaljna člana vlade sta še Jure Ivezic iz Knina in Milka Planinc iz Drniša. Vsi člani vlade, vsi funkcijonarji republiškega parlamenta so sami komunisti. Za župana je v Zagrebu “izvoljen” Josip Kolar, za podžupana pa Katko Karlovič in Milan Kneževič. Povsod so bili vsi kandidati, ki jih je določila partija, izvoljeni soglasno.
Nova komunistična vlada Slovenije
Pri zadnjih volitvah so bili seveda izvoljeni sami komunisti. Ti so sedaj postavili takole vlado za Slovenijo: predsednik Stane Kavčič, podpredsednik Vinko Hafner, podpredsed. dr. Franc Kočevar; člani Dr. Vladimir Bračič, Drago Flis, Bojan Lubej, inž. Miran Mejak, dr. Ernest Pezrič, inž. Franjo Razdevšek, Viktor Repič, Rino Simoneti, Jožko štrukelj, Zora Tomič in Boris Vadnal.
Slovenski vpliv v Beogradu
Edvard Kardelj ni več predsednik zvezne skupščine, niti član zvezne vlade. Govorice krožijo, da bo postal profesor ljubljanske univerze in da bo predaval o političnih vedah, kot je nekdaj v Moskvi. Mislimo, da bo to le njegov zunanji poklic. Dejansko bo še vedno živel v Beogradu kot član predsedstva partije.
Tako izgleda, da kolikor bolj bo na zunaj vlada dovoljevala samostojnosti republikam, toliko huje bo vse republike vodila partija, odnosno njeno predsedstvo, ki ga sestavljajo stari in vedno zvesti Titovi sodelavci.
V	zvezni vladi so Hrvatje dobili namesto ministra vojske Gošnjaka, ki ga je rotacija tudi odnesla, in ministra notranjih del Miškoviča, sedaj predsednika zvezne vlade Mika Spil jaka iz Zagreba. Ni pa še bilo povedano ali bodo Slovenci imeli v bodoče sploh kako vplivno mesto v novi zvezni vladi in zveznih ustanovah.
Cerkev sovražijo
V	župniji Brezovica pri Ljubljani, podružnica Log, se je prav te-le tedne, v aprilu in maju, zgodilo tole: Vaščani v Logu so lepo prebelili podružno cerkev, popravili razpadajoče obzidje 0-koli cerkve, streho, uro v zvoniku in sploh izvedli vsa popravila na poslopju, tako da podružna cerkev spet lepo izgleda, odgovarja svojemu namenu in je v okras vasi. Delo so opravili večinoma sami brezplačno. Le za materij al in posebno strokovno pomoč je bil potreben denar. Računi za celotno popravilo so nanesli nekaj pod 500,000 starih dinarjev.
Ljudje, ki so bili zelo zadovoljni z uspehom popravila, so določili dva vaščana, da sta obi-sovala sosede in zbirala denar za poravnavo računov. Nabrala sta 289,000 dinarjev, pa še nista obhodila vseh hiš. Pa se je pojavil miličnik, zaplenil ves denar in o-vadil oba, ki sta zbirala. Sodnik za prekrške na Vrhniki je obsodil prvega na 20,000 dinarjev globe, drugega pa na 15,000. Obsojena sta, ker da sta z nabiranjem motila javni red in mir. Vaščani so razjarjeni. Nekateri kar naravnost opozarjajo komuniste, naj vendar včasih pomislijo, da ima vsaka palica dva konca in da Bog tudi ne plačuje vsako soboto.
Socijalisti v emigraciji
Slovenski, hrvatski in srbski socijalisti v emigraciji so obnovili svojo organizacijo, objavili program in cilj in začeli izdajati list “Bodočnost” kot “organ so-cijal-demokratske zajednice izven domovine”. V prvi številki so povedali, da je cilj zajednice, “da se u Jugoslaviji onemogočijo diktatorski in nedemokratski režimi vsake vrste. Preustroj državnega in družabnega reda naj se izvede po socijalističnih, demokratskih in federalističnih načelih.
To zahteva borbo proti totalitarnemu režimu, ki ga je vsilila Zveza komunistov, kakor tudi proti fašističnim, militarističnim režimom in proti šovinističnim nacijonalizmom vsake vrste. Preustroj naj se izvede postopoma po svobodno izvoljenih narodnih zastopnikih.”
BESEDILO MAJSKE DEKLARACIJE
(kakor je clhranjeno v zapisniku avstrijskega parlamenta
na Dunaju)
Kakor vsaka politična listina Klubu združeni poslanci izjav-
in vsako podobno besedilo, tako je dobila tudi Majska deklaracija Jugoslovanskega kluba na Dunaju dne 30. maja 1917 že nešteto razlag ter delnih in celotnih ponatisov, pravilnih in nepravilnih komentarjev. Da bi za 50-letnico imeli besedilo kakršno je bilo, sem prijatelja prosil, da je to Majsko deklaracijo prepisal iz zapisnika dunajskega parlamenta o seji tistega dne. Prepis ponatiskujemo spodaj, v slovenskem prevodu pa se besedilo takole glasi:
Predsednik: Dajem besedo poslancu Dr. Korošcu.
Poslanec dr. Korošec (začne v hrvaščini, nadaljuje v slovenščini in potem prebere naslednjo izjavo):
“Podpisani, v Jugoslovanskem
Ijamo, da zahtevamo na osnovi narodnostnega načela in hrvaškega državnega prava združenje vseh ozemelj monarhije, ki na njih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno, samostojno, vsakega tujega narodnostnega vpliva svobodno, na demokratični osnovi zgrajeno državno telo pod žezlom habsburško-lotrinške dinastije (živahno pritrjevanje in ploskanje) in da bodq/za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda zastavili vse svoje sile (pritrjevanje).
S tem pridržkom bodo podpisani sodelovali v delu parlamenta (živahno pritrjevanje in ploskanje).
Dunaj, 30. maja 1917.
*
Nemško besedilo pa je tole:
Haus der Abgeordneten. — 1. (Eroeffnungs-)Sitzung der XXII. Session am 30. Mai 1917
Praesident: Teh erteile das herrschaft freien, auf demokra-
Wort dem Abgeordnetem Dr. Korošec.
Abgeofdneter Dr. Korošec (beginnt in kroatischer Sprache, faehrt in slowenischer Sprache fort und verliest sodann folgende Erklaerung):
“Die gefertigten, im Suedsla-v.dschen Klub vereinigten Abgeordneten erklaeren, dass sie auf Grund des nationalen Prinzips und des kroatischen Staatsrech-tes die Vereinigung aller von Slowenen, Kroaten und Serben bewohnten Gebiete der Monar-chie zu einem selbstaendigen, von jeder nationalen Fremd-
Dr. Baljak,
Dr. A. Gregorčič,
Dr. Krek,
Dr. Sesardič,
Dr. Fr. Jankovič,
Šušteršič,
Vjekoslav Spinčič,
Dr. Otokar Rybar,
Dr. Vladimir Ravnihar, Eugen Jarc,
Dr. Ivo Prodan,
Janez Hladnik,
Franz Pišek,
Ivan Roškar,
Jos. Gostinčar,
Michael Brenčič,
Dr. Korošec,
Dr. M. Laginja,
s
Moje opombe
Besedilo ne potrebuje nobene razlage. Treba ga je samo brati in razumeti vsako besedo v njenem prvotnem, pristnem pomenu.
Sredi prve svetovne vojne je dr. Korošec prišel do prepričanja, da bosta Avstro-Ogrska in Nemčija v vojni poraženi in da bo treba to priložnost temeljito izkoristiti, da se mali in zlasti slovanski narodi osvobode nemške in madžarske nadoblasti, kajti sicer jih bo doletelo nezaslišano gorje. Nemški nacionalisti no namreč že takrat grozili Slovanom s podobnim uničenjem, kakršno jim je pripravil dve desetletji kasneje Adolf Hitler. Streli na ljubljanskem barju, streli v Judenburgu, ječe na ljubljanskem gradu, v Grazu in drugod so spomini iz tistih časov.
Dr. Korošec je z mnogimi drugimi narodnimi delavci odločil, da bo vodil narodno politiko v smer čim popolnejšega narodne-
Socijalisti upajo, da bodo za ta svoj cilj dobili pomoč drugih socijalno - demokratskih političnih sil v svetu. Od Slovencev sodelujeta dr. Celestin Jelenc in Vekoslav Farkaš. Predsednik in urednik “Bodočnosti” je dr. Živko Topalovič.
SLOVENIJA — protikomunistična trdnjava svetovnega pomena—je poglavje v spisu, ki ga
Predsednik ljudske skupščine j objavlja Tine Debeljak v Zbor-je Sergej Krajgher, podpredsed-j Riku za ieto 1967. Naročimo in nika pa Jože Brilej in Janko Ru- berimo ga, da bomo poučeni o dolf. Predsednik republiškega resnici revolucije na SloVen-zbora je dr. Joža Vilfan.	skem.
Iga osvobojenja in neodvisnosti cd Nemcev, ki so od leta 1848 dalje trmasto kazali, da za slovenske narodnostne pravice nočejo imeti smisla. Zato je sklical slovenske državne poslance v Gradec. Tam so sklenili, da bodo pri začetku parlamentarnih sej na Dunaju oznanili, da bodo hodili v prihodnje po politični poti "vzporedno s Čehi in Slovaki,, da so torej izbrali' pot slovanske narodne neodvisnosti.
Majska deklaracija je torej bila dana v sporazumu s poslanci Češko-Slovaške Zveze na Dunaju. V dneh pred začetkom par-
ti scher Grundlage aufgebauten Staatskoerper unter dem Zepter der Habsburgisch - Lothringi' schen Dynastie fordern (leb-hafter Beifall und Haendeklat-schen) und dass sie fuer die Ver-wirklichung dieser Forderung ihrer einheitlichen Nation mit alien Kraeften einstehen wer-den. (Beifall.)
Mit diesem Vorbehalte wer-den die Gefertigten an den Ar-beiten des Parlaments teilneh-men (lebhafter Beifall and Haendeklatschen).
Wien, 30. Mai 1917.
C
Dr. Karl Verstovšek,
Fon,
Dr. A. Dulibič,
Dr. Benkovič,
Juraj Biankini,
Dr. V. Ivčevič,
Dr. A. Tresič-Pavičič,
Fr. Demšar,
Prof. I. V. Perič,
Dr. Josip Smodlaka,
Jaklič,
Jos. vitez Pogačnik,
Dr. Lovro Pogačnik,
Dr. Melko Čingrija.”
(Stenographische Protokolle des Hauses der Abgeordneten, 22. Sitzung, 1917, I, 1-21, Seite 34.)
lamentarnih sej so dosegli sporazum poslanci južno slovaških dežel, Slovenci, Hrvati in Srbi> so se sporazumeli s Čeho-Slovaki na enotno taktiko in pripravili deklaracijo, ki je bila oznanil0 nove politike.
Večkrat je bil že zapisan očitek, da Majska deklaracija le rd narodnostno “čista,” ker da h11^ omejitvi: “v okviru monarhij6 in “pod žezlom habsburško-10' trinške dinastije.” Iz razgovorov
z Dr. Korošcem in drugimi s°' tvorci Majske deklaracije vem, da je resnična razlaga tale: Deklaracija je hotela nakazati p°' litiko čim popolnejšega osvobojenja od nemške nadoblasti. Ve' čina je bila prepričana, da bo osvobojenje prišlo, da bo možno šele po razpadu Avstro-Ogrsk6 monarhije, vsi pa ne. Pač Pa s0 vsi želeli in hoteli izvojevati čim popolnejšo neodvisnost, čim P°' polnejšo državnost v vsakem slučaju, naj Avstro-Ogrska osta ne še kaka skupnost ali Pa J10" Poleg tega pa je bilo taktično neobhodno potrebno vnesti dve opombi, ker bi brez njih bi a cela izjava takoj obsojena k ^ protidržavni, izdajalski akt bi bilo z njo nemogoče stopi pred ljudstvo, začetniki bi bi 1 pa takoj odšli ali pred puške a 1 vsaj v ječe.
Kdor je poznal, doživel besr^0 sovražno razpoloženje Nem66^ neposredno pred in med Pr svetovno voj no, ve in mu- ni: tr 6 be nič dopovedovati, da je • 1 v takratnih razmerah pJbtJ ^ Majske deklaracije najboljša p° rešitve za slovenski narod.
Dr. Miha Krek
'AMEMŠKA DUMU VINA
” n
ANADSMA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Biti ali ne biti
“Katera področja življenja in katere vrednote so danes najbolj ^azkristjanjene? Brez dvoma Oljenje samo. Ni prav, če se Varies sprašujemo: Biti ali ne kiti? “Biti”, to je živeti, je naj-Večji božji dar. In kdor je to darilo prejel, ima vso pravico ^držati ga.
Zato so pa matere, ki jemlje-i° življenje nerojenim otrokom njihova mrtva trupelca me-kejo v kanale modernih mest, ^aj večje sovražnice človeštva. Kdor krade sredstva, ki so posebna za življenje, pravimo, da r°pa. Kaj pa dela tisti, ki kra-'ie življenje samo? Kaj zagreši-io tisti, ki odpravljajo življenske Modove? Niti živali ne delajo tetk, počenjajo pa to nekatere ma-tere. Koliko vojakov umira v korbi za krivično stvar? Koliko ^vljenj zahtevajo nekatere igre ki temine grehov? Krivično izgubljeno življenje ni samo osebja nesreča, je resna nesreča za v’se človeštvo. Vsi ljudje namreč Sestavljamo božji zbor, ki naj 'kievno poje slavo Vsemogočnemu. Vsi sestavljamo mozaik '' arstva. Če se odkruši samo kamenček, je slika mozaika Pokvarjena. In kdo ima pravico ičevati dela božjega Slikarja, 'žjega Umetnika? Zato pa Človekovo gledanje na življenje kriči po spremembi, to gle kanje je treba dvigniti in poplemenititi, treba ga je pokristjaniti. Kdo naj to naredi? Mi katoličani! Na nas je, da svet prebičamo, da samo Bog razpolaga s človeškim življenjem.
Kaj pa duše naših otrok? Ali biso v nevarnosti razkristjanje-nja? In človeška duša je še več bedna kot telesno življenje ■Bog sam je to dokazal, ko je poslal za odrešenje duš na svet Svojega sina.
Toda ali kdaj premišljamo moderni mladini, ki se odraža v žitnikih, ki hodi okoli z dolgimi tusmi, brez vsake lepotne oblike, Krez želje po pravem napredku Krez dela in idealov. Mislimo basih na to mladino! Zakaj ona bži za “pohojenimi ideali”, za-kuj nima idealizma, zakaj izgo-bva njena energija v pijančevanju, spolnosti, v mamilih, v ne-bdu, v nezadovoljstvu, v revo-
doživela v soboto, 20. maja 1967, gdč. Helena Marn in g. Tone Režek. Ob 4h popoldne sta stopila
pred oltar v cerkvi Brezmadež-1spominja igoo.ietnice mučeniške
Proslava 1200-leliiioe pokristjanjenja v Windsorjn
TORONTO, Ont. — Leto 1967
je leto jubilejev. Kanada praznuje stoletnico rojstva kot državna enota, katoliška Cerkev se
ne s čudodelno svetinjo in sta vpričo župnika g. Janeza Kopača C.M. podelila drug drugemu zakrament sv. zakona. Ob pol osmih zvečer sta pa povabila številne prijatelje in sorodnike na poročno slavje v dvorano. Tako sta izpred oltarja skozi vesele vrste svatov stopila v življenje.
Gdč. Helena, danes gospa Režek, je hčerka ge. Silve in g. Ivana Marna. Slovenci poznajo to družino po njihovi vztrajni društveni delavnosti. Helena je prišla v Kanado z mamo, sestrami in bratom, ko ji je bilo devet let. Dokončala je srednjo šolo in si že sama služi kruh. Tudi med rojaki je bila aktivna, poučevala je v slovenski šoli. Bog daj, da bi zanimanje za skupne zadeve prenesla iz Marnove družine tudi na svojo, ki naj jo Bog blagoslavlja. Njen soprog g. Tone Režek je rojak, doma iz Bele Krajine. Pred štirimi leti je prišel v Kanado in se je ekonomsko že lepo opomogel. Bil je tudi marljiv član Marijine Legije, dokler je bival še v župniji Marije Pomagaj. Bog daj, da bi tudi v novem slovenskem domu ne manjkalo apostolskega duha in slovenske zavednosti. Naj bo blagoslovljena Vajina pot.
Por.
smrti sv. Petra in Pavla. Mi, Slovenci, k vsemu temu dodamo še svojo zgodovinsko letnico: 1200 let krščanstva in 1100-letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med panonske Slovence, kjer sta širila vero v domačem jeziku. Kot verni in kulturni narod te jubileje javno in slovesno obhajamo. Ob njih poživimo svojo vero in s kulturnimi nastopi manifestiramo svojo hvaležnost Bogu in prednikom, po katerih luč krščanske omike še danes sije našemu narodu. Majhni smo, pa ne najmanjši v vrsti krščanskih narodov v prizadevanju ostati zvesti Cerkvi ter odkrivati in uživati Lepoto v vseh božjih delih in pričevanjih. Letos se prav posebno prizadevamo, da bi se čim več rojakov spominjalo teh dogodkov. Kanada vabi na stoletnico. Montrealski “Expo 67” je simbol in vrhunec praznovanja. Po tem imenu se širi danes kanadsko ime po svetu. V milijonih spominov bo vtisnjena slika tega modernega čudesa tehnike. In v naših? .. .
Srebrno pozvanja zvonček iz daljave... Z nevzdržno močjo vabi bliže, da zaslišimo klic veselja, hvaležnosti, ponosa in navdušenja za vse, kar nam je drago. Zakladi modrosti in vedno-
“ Skozi luči in sence”
15. del
V Toronto je prispela pošiljka nove slovenske knjige, ki je izvirno delo Ruda Jurčeca “Skozi luči in sence”, II. del. Knjiga je zelo zajetna, kot pravi propa-sanda, in obsega 596 strani in 20 strani ilustracij. Pisateljevi spomini prepleteni z opisi mednarodnih dogodkov obsegajo čas od 1929 do 1935. Knjiga stane vez. $6.00, broš. $5.00.
Iz Slovenske pisarne
s sv. mašo v novi hrvatski cerkvi. C. g. Zrnec je daroval to sv. daritev za vse tiste, ki so padli ideale vere in domovine v Sloveniji in drugih deželah v času druge svetovne vojne. S praznikom sv. Trojice se je združilo slavljenje 1200-letnice. V svoji pridigi je č. g. Zrnec naglasil pomen tega dne za Slovence. Bogu narodu smo dolžni ohraniti mladino in ji izročiti bogastvo in lepoto pesmi, besede in običajev, zemlje in slavne preteklosti. Tak rod bo blagoslov tudi kanadski zemlji, ki nam daje svobodo prepričanja in besedi.
Popoldne je bilo v znamenju velike prireditve. Okrog 250 ljudi — gar je za windsorskb slovensko skupnost zelo lepo število — se je zbralo h koncertu v Walkerwille Collegiate Auditorium. Domača dekleta in fantje v narodnih nošah so sprejemali občinstvo. V slovesnem razpoloženju se je razgrnila zavesa v prostorni koncertni dvorani. S prisrčnim ploskanjem so ljudje pozdravili pevce iz Toronta s č. g. Zrnecem v ospredju. Po u-vodnih akordih himne “O, Canada”, ki jih je izvedla ga. Božena Naughton kot sprem Ijevalka zbora na klavir, se je po dvorani razlegel čisti glas naše mladine, ki je v eno- do štiriglasnih izvajanjih očaral vse navzoče. Za tamkajšnji nastop so iz obsežne-a repertorija izbrali najtežje, najlepše skladbe, pa tudi najmo-
$mrl lamim slovesisia sfial@re ¥ domovhil
TIMMINS,. Ont. — Iz Slovenije smo dobili žalostno sporočilo, da je 13. maja za vedno za-
s	---- O	'	l_A d J V. JlU. A Ail* J C*	v
^cijah? Zakaj, zakaj? Ničesar Ujsnya svoje 0či ga. Ana Strojin
širila, za kar naj bi živela. Ju Višnji dan je ne zanima. Vse K°če zaužiti in povžiti danes.
Današnja mladina išče novih ^°dnikov in novih idealov, za Katere se splača živeti. Ali smo Katoličani zmožni in v stanu pre-sKrbeti tej mladini tistega, kar bo zadovoljilo, kar bo poga-sKo njeno žejo in lakoto? Kje je ^Hes katoliški idealizem? Mili-^0rii so že umirali zanj? Kje je ^anes tista vrednota, ki pravi: ^Zemi svoj križ in hodi za me-^.i?” Nas katoličane danes čaka y^Kka naloga: postaviti materi-•klnernu napredku nasproti du-Kovni napredek. Če tega ne bo-1)10 zmogli, se bomo zadušili v
iz Dobrave pri Dobrniču.
Naj Vam bodo, draga mati, v slovo te vrstice in v spomin na Vaše življenje polno skrbi in odpovedi. Ko Vam je bilo komaj 35 let, ste bili že vdova s tremi malimi, nepreskrbljenimi otroci. Naj mlajši je imel komaj štiri leta, najstarejši pa sedem. Mož je padel ob koncu prve svetovne vojne, Težko ste preboleli izgubo, žalost bi Vas bila skoro strla, toda treba je bilo živeti zaradi otrok. Vztrajno in junaško ste se borili za obstanek, zadolženo posestvo in otroci so Vam dajali poguma in volje do življenja. Garali ste za otroke noč in dan.
sti, ki so jih naši očetje ponižno j gočnejše.
sprejeli iz božjih rok, so neiz-1 v prvem delu so po himni “O, črpni... Iz njih zajemamo moči Canada” zagotavljali zvestobo za obstanek v drugi zemlji in‘daljni domovini staršev, peli skušamo izročiti svojim otro- “Triglavu”, da je pretreslo srca kom, ki še vedno po slovensko v domotožju, romali po naši slišijo in molijo. V slovenski go-'zemlji v pesmih “Jaz pa pojdem vorici in pesmi se ohranja duša na Gorenjsko”, “Pridi Gorenje”, naroda. Letos se tega posebno ^ “p0belelo pole”, “Moj očka ima zavedamo. Zato se zbiramo k konjička dva”. Iz prekmurske slavnostnim prireditvam in de- foiklore so dinamično zapeli lamo načrte za bodoče. Naši mla- J iepi jani» jz koroške pa so vze-di jih uresničujejo s pomočjo!p “Pesem o knezu Marku”, svojih voditeljev in širijo veselo | Po kratkem odmoru nastopijo novico v svet, da so Slovenci že harmonikarji pod vodstvom 1200 let kristjani.
Tako smo v nedeljo, 21. maja, imeli priliko sprejeti veselo vest iz Windsorja, Ont., kamor so Slovenci povabili k proslavi 1200-letnice in 100-letnice Kanade Mladinski zbor Slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu in sodelujoče skupine. V živahnem pričakovanju so žuborela mlada den aplavz občinstva in se izka-grla v soboto zjutraj, ko so od- zal pravega mojstra harmoni-hajali z avtobusom iz Toronta, ke.
Nekateri pa so se kar s svojimi Za njim požive oder dekleta starši podali,na pot v manjših plesne skupine “Nagelj”, ki ob skupinah. Po štiriurni vožnji po 1 spremljavi plošč in kasneje Le-Highway 401, ob ugodnem vrer j barjevega tria odplešejo par mo-menu in pomladnem ozračju so tivov iz slovenske folklore v se ustavili pri gostoljubnih polku, valčku in šaljivo kompo-
zadnjih treh spevih smo ponovno občudovali kvaliteto in zmožnosti, harmonijo glasov in dinamiko, dušo in srce mladinskega z,bora. Ko so se prepletali glasovi v neštetih akordih in u-stvarjali umetnino, so mnogi de^ j ali, da takega petja še niso slišali ne pričakovali od mladine. V veliki meri je to zasluga č. g. Zrneca, ki po mladinskem zboru vrača Bogu svoje umetniške darove. Obenem je bil ta koncert spričevalo slovenskega imena. Saj pravijo: Kjer dva Slovenca pojeta, je že cel zbor. V Windsor ju pa je bilo okrog 50 pevcev. Zdaj si mislite, kako visoko smo vpisali slovensko ime tam doli.
Ob tem važnem dogodku ne smemo prezreti skrbnih in požrtvovalnih Slovencev, ki so ta dan omogočili. Pevsko društvo ‘Zvon” s predsednikom g. Vin-som Bernikom in voditelji Slovenskega tečaja “Friderik Baraga” so bili za svoje delo ob proslavi 1200-letnice bogato poplačani z zavestjo, da so ob tolikem uspehu svojo dolžnost stotero izvršili. Za to je bila priča številna udeležba na koncertu in zadovoljni obrazi nastopajočih in gostov, ki so jih tako ljubeznivo sprejeli. S šopki nageljnov, rožmarina in roženkravta, ki so jih zavedni Slovenci iz Windsorja poklonili voditeljem koncerta: č. g. Zrnecu, g. Lebarju, g. Soršaku in ge. Naughton, bodo slednji in z njimi vsi ostali nedelj ski obiskovalci za vedno hranili srcih spomine na prekrasno proslavo 1200-letnice krščanstva.
Anica Resnik
zvokom našega zvona in sem mu poslal knjigo g. Karapandžiča.
Otmar Mauser
Nemiksimi zbadljivem ednikgg SimplisissMs so se are koaosio slekle
BONN, Nem. — Znani nemški zbadljivi tednik Simplicissi-mus je po 70 letih nehal izhajati. Spadal je med najstarejše nemške tednike in je bil do prve svetovne vojne prava podoba Nemčije, zato pa dobro zapisan po vsej Evropi. Ker je bil dosleden sovražnik vsake diktature, so ga preganjali vsi nemški režimi, med vojnami pa tudi vojaške oblasti. Karikature nemškega cesarja Viljema II. so mu pri-
Matije Lebarja. Izurjeni prsti so hiteli po tipkah in izvabljali obsežne- akorde, da je donelo po dvorani, kot bi poslušali operni orkester. Slišali smo skladbe v priredbi g. Lebarja, č. g. Zrneca in klasično “Lady of Spain”.
Drago Malajner je s solom “Pastirčkova vrnitev” žel izre-
tnat 8 ’	T danes ni1 Vcepili ste jim krščanskega du-
errjahznm. Mia ma anc ^a vzgojili in jim pomagali dovolj na z materij alnimi u- ’ J s J	J
Ugodnostmi, ki jih ji nudi življe-Mladina se upira proti du-°Vni praznini in lakoti. Mladi-
co
tG:
sUši
je zasužnjila izvotljenost in Tu se ta upira. Ali katoličani iflao klic današnjih dni?” (Iz
govora škofa Mihaela Rusnaka c Tlom Reda Alhambra.)
oltar — na slavje — v življenje
. je lepšega, kot v pomla-Tiskih majniških dneh zame-■Tti smer življenja! Zapustiti f^Tsko pot in se ob zvokih po-j.ladnih melodij — ob zvokih ^Obezni pridružiti za vedno iz-Tjenemu bitju, pomeni srečo. ak lep dan in tako srečo sta
v rasti, da bi Vam bili v pomoč !na stara leta.
I Prišla je druga svetovna vojna. Vaš starejši sin Janez je postal žrtev komunističnega nasilja. Iz Vetrinja so ga vrnili domov in njegovo truplo trohni nekje v kočevskih gozdovih. Mera Vašega trpljenja še ni bila polna, zdravniki so Vam morali odrezati nogo nad kolenom, da so Vam rešili življenje. V Vašem 87. letu Vas je na Dan mater Vsemogočni poklical k sebi po večno plačilo.
Naj Vam bo lahka domača zemlja, nočivajte v miru v njej.
Sinu Franku in hčerki Nežiki iskreno sožalje!
Anica Strojin-Seljak, snaha
windsorskih Slovencih, ki so jih sprejeli z odprtimi rokami. Plemenite družine so odpeljale na svoje domove h kosilu in počitku po 3, 4, 5 mladih Torontča-nov. Nekateri so odprli vrata celim družinam. Toliko dobre vo-
zicijo “Pika, vejica, klicaj V tretjem delu se predstavi dekliški zbor Marije Pomagaj iz Toronta. To je skupina deklet, s katerimi je pred petimi leti č. g. Zrnec začel graditi mladinski zbor in zdaj doraščajo v drugo
Ije in prijaznosti zlepa ne najde-'stopnjo svoje mladosti. Njihovi mo pri Slovencih. V tem nam je|SOprani so višji in čistejši kot o-1 skupnost troški, bolj dramatski in polni.
Alti jim dajo močno, žametno podlago. V značilnih dekliških pesmih “Večer za našo vasjo”, “Goreči ogenj brez plamena”, “Roža na vrtu” in koroška “Da bi biva liepa luna” se kaže mnogo čuta in doživetja. Nato se jim pridružijo ostali pevci in skupno zapoj o še tri slovenske skladbe: “ B a r č ica”, “Zabavljivka”, “Drežniška”. Za konec programa pa je zbor prihranil svoje bogato kulturno imetje:	Gallusovo
latinsko skladbo “Pueri concini-
windsorska slovenska zlat zgled.
Na večer je vse hitelo v češko dvorano k družabni prireditvi. Bil je pravcat domač praznik. Znanci iz davnih let so obujali spomine. Gledali so svojo mladino, ki je v dobi ločitve zrasla in je na pragu novega življenja. Kako ljubo je biti doma, je čutil vsakdo ta večer: doma v širšem pomenu besede, ko ne tišči za oglom vate tujina, misliš le na svoje ljudi in kuješ načrte za jutrišnji dan, ko nas bo čedalje več; ko bo tu in tam še zrastla s tal božja cerkvica in se bodo mladi postavljali po odrih novih dvoran . . . nova ognjišča družin-
Oodafek k članka ‘Britanska uradna zgodovina o vračanju beguncev’
TORONTO, Ont. — Bralci se gotovo spominjate zgoraj omenjenega članka, ki je izšel v Kanadski Domovini 28. marca, njem sem citiral nekaj najvažnejših odstavkov iz knjige CIVIL AFFAIRS AND MILITARY GOVERNMENT, NORTHWEST EUROPE, 1944-1946, ki so se nanašali na jugoslovanske begunce na Koroškem. K temu naj danes dodam še nekaj i daljnih pojasnil.
Poleg članka v KD sem bi namreč pisal protestno pismo b r i t a nskemu vladnemu predstavništvu v Torontu in izrazil svoje razoračanje in obžalovanje, da je avtor knjige popolnoma ignoriral za Angleže tako neugodno poglavje o vračanju jugoslovanskih beguncev Titu, da si tako zamolčanje ne morem drugače tolmačiti, kot namerno zakrivanje resnice in zgodovin kih dejstev.
Na moje pismo, katerega so iz Toronta poslali tiskarski pisarni Njenega Veličanstva v London, sem pred dvemi tedni dobil od govor od avtorja g. F. S. V. Don nisona, kateremu je bilo pismo naknadno izročeno.
V svojem pismu g. Donnison trdi, da knjiga ni imela namen razpravljati o vprašanju beguncev, pač pa o vlogi vojaške via de, katere prvotna naloga ni bilo vračanje beguncev, in se zato svoji knjigi vračanja Jugoslovanov ni dotaknil. Kozake in Kav kazce je omenil zato, ker je 1 vračanje imelo “vojaški značaj Zagotavlja mi, da ni imel namena zakrivati dokazana dejstva in da bo vse prišlo na vrsto v poznejših zvezkih serijskih knjig, ko se bo razpravljalo, oziroma pisalo o sredozemskih vojaških operacijah.
Kljub zgoščenemu tolmačenju

v New Yorku 82-letni Schoen-berner, ki je urejeval list do Hitlerjeve diktature. Pričakoval je konec lista, ker se po njegovem mnenju sedanja uprava ni mogla vživeti v spremenjeno miselnost nemškega naroda.
Po vzorcu Simplicissimusa je bila v Evropi urejevanih cela vrsta šaljivih listov, med njimi tudi v Jugoslaviji in Sloveniji. Seveda so se povsod morali boriti s cenzurami diktatur vseh vrst.
Nič več župni urad,
ampak pastirski urad!
i ROCHESTER, N.Y. — Znani ameriški škof Sheen, ki ga vsi dobro poznamo s televizije, je
nesle svetovno slavo, zato je pa šedaj odredil, da se župni uradi tudi 1. 1914 moral prenehati. | morajo imenovati pastirski ura-Po prvi vojni se je zopet po- di, ker to odgovarja duhu zad-javil v nemški javnosti, toda že njega Vatikanskega koncila.
1933 mu je Hitler zavil vrat.1	, v
Po dolgih 21 letih je zopet pri-1. Besede 5upni urad se mu 2^ šel na dan 1. 1954, toda ni bil [° Prevec birokraticne, dočim več stari Simplicissimus. Je za- beseda pastirski res pomeni to, čel kmalu hirati in je sedaj iz- ^ar veJe ^ Kristusovih naukov, dihnil. Vse starejše evropske kaf je Posebnb rad Podarjal že generacije mu bodo ohranile ča- PokoJni PaPez Janez XXIIL sten spomin.	.
CLEVELAND, O.
ženske dobijo delo
Ženske dobe delo
Iščemo tovarniške delavke za skupinsko in lahko strojno delo. Skušnja nepotrebna. Govorimo hrvaško in slovanske jezike. Blizu E. 30 St. in Chester Ave. Za sestanek kličite: 781-7136.
(108)
Zanimivo je, da še sedaj živi
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE GLEVELAHB PHEšMTSC Tao! 0o,
*784 E. 78 St. 341-1708
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corj«.
MAGKSHISTS
TO WORK ON A ERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profilinit Machines
HORIZONTAL
m\m mills
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGIHE LATHES
te” (Otroci, pridite molit nebeškega Kralja), kij je; ena najlep-' me njegovo pismo ni povsem ših	pesmi slovenske polifonije iz	prepričalo o iskrenosti angleških
16.	stoletja. Sledi črnska duhov-	zgodovinarjev. Izkušnje učijo,
ske ljubezni	in sreče	se bodo	po-',na	pesem “Deep river” (Globo-	da je treba biti previden in rc-
rajala pod	sliko	brezjanske	Ma- ka	reka) v angleščini in mogoč-	agirati, predno je prepozno. Po-
rije...	jna	španska fantazija “Granada”	trebno se mi je zato zdelo, da
Drugi dan, nedeljo, smo začeli v španščini, ki je ponos zbora. V-g. Donnisona seznanim
tudi
milim MAGHIHES
RADIAL DRILLS
NUMERIGAl
G0HTRGLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebne od 8.15 dop. do 5. pop ali kHFtte 341-170« za čas sestanka Equal Opportunity Emplov*-?
(107)
Lahko hišno delo Iščemo Slovenko za lahko hišno delo od 10. do 3 pop. Servirala bi eno kosilo starejši dvojici; v Coliinwoodski okolici. Kličite KE 1-2641 po 4.00 pop. (107)
Hišno delo
Iščemo žensko za župnišče na zahodnem delu mesta; svojo sobo; mora biti samska. Kličite Ameriško Domovino 431-0628.
(105)
MALI OGLASI
V najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
___________________ (x)
Harmonika naprodaj
Nemška harmonika, 4-vrstna, Lubis izdelka, kakor nova naprodaj. Kličite AN 1-0876 po 6. uri pop.	(105)
TONY KRfSTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V najem
Oddam 3 neopremljene sobe in kopalnico, zgoraj, $35 mesečno. Na 1257 E. 60 St. 431-2050.
-(105)
t
V najem
Odda se 5 velikih sob in kopalnico po zmerni ceni, blizu St. George cerkve. Kličite 442-3976.
(26,29,31 maj)
PrijatsPs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
Sf r|r»i- Av» SKth »t • VV 1.421» AID FOP. AGED PRESCRIPTIONS
!

FR. JAKLIČ:
¥
k
Pekiena s¥@h©da

kanclijska gospoda in niti Pem s pestmi in tulili. Iz vsega tulje-:	Vstal je tedaj nekdo z zvezdo
niso več skušali iti ustanavljat nja in vpitja se je še najbolj in pentljo v kočiji in zamahnil'
narodno stražo, ker so se bali,' razločilo: "Ldri!”
Tako so vpili vse vprek, se grohotali prav iz dna koša, da se jim je pretresalo vse drobovje. Gledali so za turjaškim grofom in svojim graščakom, za cesarjevim komornikom in varuhom ključev kranjske dežele, kako je mešal blato po cesti, po kateri ni šel še nikdar peš.
Vsaj na Studencu ni bilo človeka, ki bi bil videl turjaškega grofa drugače kakor na konju ali v kočiji.
Z zadoščenjem so zrli za njim, ki je peš odhajal proti ponos-
CHICAGO, ILL
MALE HELP
nemu gradu, in ko je izginil za ovinkom, tedaj se je Krivanogu utrgalo iz globine in je udarilo z vso silo na plan:
“Viktoria!”
In iz sto grl je zagrmelo in udarilo vse vprek v divjem soglasju:
“Viktoria! Viktoria!”
Ko so glasovi zmagoslavja dosegli grofa in je pomen vzklikanja razumel, je sikal še bolj ogorčen:
“Sodrga! Prekleta sodrga!”
Premišljal je, kako bi se os-vetil.
“Sodrga” pa ni bila tako neu-
da bi jih požrlo razburkano ižansko morje.
Medtem, ko so se Ižanci ukvarjali z grofom in njegovo vprego, je pa drčala po cesti od Ljubljane druga vprega, ki ni bila četverovprežna, vendar je bila kočija, gosposka kočija iz ['Ljubljane, naložena spredaj in zadaj.
Ko se je kočija prikazala na obzorju in so jo uzrli čakajoči, tedaj je zašumelo in zavalovilo po Studencu:
“Ljubljančani! Sedaj prihajajo!”
Ljudje so stegovali vratove in upirali oči na cesto. V ozadju je pa že grmelo:
“Vsa tlaka je dol! Udri, Cec-man!”
In vse se je zamajalo in sililo naprej proti prihajajočim.
Naj hujši so bili kmalu spredaj. Maček je kar odrival pred ; seboj in s komolci potiskal ljudi ■ na stran, za njim so pa tiščali ‘Malnarček, Štrumbelj in drugi.
z roko, češ, da hoče govoriti. Za
gnana. Ko je ponižala gospoda T, .	..........., , . ,
grofa, da je moral peš iti po Knvanoga j ih je koma.! dohajal,
cesti, je imela dovolj. Srd se je Za njim je pa vse tiscal°’ zakaj
tasdfafe ipanmg
\	IN
PACKAGING
INDUSTRY
Openings now exist for experienced Cellophane Machine Operator on first shift. Good starting salary with full company benefits. This is a dynamic organization with excellent opportunities for advancement, kakor
APPLY PERSONNEL OFFICE
misway mm mm
Div. of Consolidated Packaging Corp.
5800 W. 51st Street
Tel.: 531 1260
(103)
polegel in zadoščenje je bilo dovolj veliko.
Gospod grof na cesti! Pa peš! Peš!
Kar dovolj jim je bilo, dovolj smeha in vzklikanja, dovolj govorjenja in dovtipkovanja. Srca so bila potolažena. Obrnili so se h kočijažu, ki se je ukvarjal kraj poti s konji in kočijo in klel brez vsega strahu kakor drugi Ižanci. In nešteto rok je poprijelo za kočijo in konje in bi trenil je bila vprega vsa zopet na cesti, a vendar niso pustili voza naprej za grofom; samo nazaj se mu je odprla cesta.
In tako je drčala četverovprežna . grajska kočija prazna nazaj na Turjak. Kočijaž je pa dopovedoval vsem, ki so prihajali nasproti, kaj se je zgodilo na Studencu, in tako turjaška
FEMALE HELP
HELP WANTED Offico Girls
BOOKKEEPERS, STENOGRAPHERS, TYPISTS, CLERICAL and GENERAL OFFICE HELP
HIGHEST WAGES BEST WORKING CONDITIONS LIBERAL VACATIONS — PAID HOLIDAYS SICK LEAVE — INSURANCE — PENSION PLAN NUMEROUS OTHER BENEFITS CALL... VICTOR J. FAILLA
1950 W. Erie St., Chicago 22	738-0822
(106)
radovedni so bili, kaj bo naredil Krivanoga. Glavanov Janez, ki je bil nekaka telesna straža Tonetova, je komaj zadrževal ljudi, da ga niso podrli.
Ko so Ljubljančani opazili množico, so mislili, da jih Ižanci pričakujejo s hrepenenjem in navdušenjem, da so ižanska tla že pripravljena za njihove namene, zato so začeli pozdravljati z belimi ruticami ter vihteti klobuke.
“Ali so pijani?” je omenil nekdo izmed Ižancev, a drugi je rekel: “Lej, pa še pušeljce imajo, kakor svatje! Ali gredo po nevesto?”
Tisti, ki so sedeli zadaj, so imeli belo-rdeče pentlje na prsih in zlate zvezde na klobukih.
“Pa ni sam antikrist,” je omenil nekdo. “So dejali, da je imel tudi pušeljc.”
“O, kje je že antikrist! Od ‘nerodne’ straže so ti tiči!” je pojasnil Krivanoga.
V tistem hipu je pridrčala kočija do vasi, do ljudi na cesti, ki se pa niso umeknili, temveč stegnili roke po vojkah, da se je kočija takoj ustavila.
“Stoj! Nikamor naprej!”
Tako so zavpili oni, ki so bili blizu konj, a zadaj stoječi so vpili:
“Udri, Cecman! Nazaj! V jarek z njimi! Vsa tlaka je dol! Udri!”
Ljubljančani so bili neprijetno presenečeni. Tako bi jih bili utegnili sprejeti rokovnjači sredi gozda, ne pa ljudje. Vse se je držalo konj in kočije, kar je bilo blizu, a oddaljeni so jim grozili
Jasno je bilo Ljubljančanom, hip se je hrup polegel, zakaj kaj pomeni ta klic, a ker so si | umolknili so iz radovednosti, bili svesti, da niso storili nič Oni v kočiji je pa izpregovoril: hudega, so bili prepričani, da je | “Slovenci! Domorodci! Brale veliko nesporazumljenje kri- tje! Konstitution! Svoboda! Mi vo tako odurnega sprejema. Lju-j prihajamo k vam od narodne bljančani so bili preverjeni, da j straže ljubljanske.”
Tedaj mu je pa prestrigel nadaljevanje Tone, ki se je bil prerinil skozi:
so bile vse te ljubeznivosti namenjene komu drugemu in da so le naleteli.
m m	JUNIJ T«|We,BlWIS*‘ (TTitUi G 71 8 E »M
	13Fl4ll5!ll6;|i7
18119	«22];»
|25|&	27i;28i 291301
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MALE HELP
HELP WANTED
Union Organizers Business Hgents
We are locking for 10 men who are interested in becoming successful Union Organizers and Business Agents. These positions offer a great opportunity for an exciting life time job.
Starting salaries are $100 per week with $25 raise after 30 days. Then you are on your own and can earn up to $300 per week which means $16,000 per year if you are willing to work and ambitious enough to get ahead.
After one year of successful service, the Union furnishes you with a new car and all expenses paid. All Organizers and Business Agents receive up to $100,000 of life insurance. Blue Cross and Blue Shield coverage is supplied for your entire family. Plus, numerous other Union benefits including a 100 percent pension upon retirement.
These positions are open for those between 25 and 40 years of age with high school diploma. We will train and educate you in organizing, servicing, negotiating and conducting union meetings. If you are interested in a life time opportunity in an exciting and interesting capacity, call or visit me:
Victor Failla, Midwest Director, I.U.D.T.W. phone: 738-0822.
Apply now!
AIL CIO, 1950 Erie St.,
JUNIJ
4. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
4. —- Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ bo proslavilo vse, ki so nad 50 let njegovi člani. Dopoldne ob 11.15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša, nato pa za vse kosilo v SND na 80 St.
10.	in 11. — DSPB Tabor-Cleve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Re-
cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18.	— Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
2. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9. — Društvo slov. pritikomuni-stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12.	-16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
19.	— Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
23. — Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami,
26. — Klub slov. upokojencev
na Waterloo Road priredi PIKNIK na SNPJ farmi.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
2. — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
6. — Spominski sklad H. Lobeta i
priredi piknik na Slov. pristavi.
13. — Fara Marije Vnebovzete
priredi namesto piknika svojo poletno zabavo v šolski dvorani.
13. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
10. — Telovadna zveza priredi
telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
I.	— Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske pristave,-
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Sldv. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v
SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov.
nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slova11 poda svoj jesenski koncert V SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.-- Slovenska pristava priredi , “Pristavsko noč”, zabavo 3 plesom, v SND na St. Clak Avenue. Začetek ob 6.30.
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
|	(K. S. K. J.)
g	nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam,
š	vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
1	AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
3 sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
2	takoj po rojstvu.
j| • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasla in za mladino:
1	• od §500.00 do $15,009.00 posmrtnine
i • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 | • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
=	• elanom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
| K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
| Premoženje_________________________$16,300,000.00 1
| Članov - 45,000 _____________Certifikatov - 47,500 |
| Veljavna zavarovalnina_____________$39,700,000.00 |
1	Solventnost - 118.99%
| Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaš: okolici izpolnite =	izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.

AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 35I-;353 No. Chicago St.
Joiiet, Illinois 60431
(K. S. K. J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IMF, ............................................................
NASLOV MESTO ... DRŽAVA
GODE ....

ČEŠE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
DVOJNA ZANIMIVOST — Fotograf je posnel svojo poklicno tovarišico, ko je ravno slikala mladi par v zadnji pariški modni obleki.
SVOBODA JI JE BILA VŠEČ — Opica na sliki v londonskem živalskem vrtu, ki jo vidimo na sliki, je živela v mesecev na svobodi na londonskem letališču. Kljub vse] spretnosti in vsakovrstnim zvijačam je poteklo več mese cev, predno so jo ujeli.