TOUT '3. VSr'g.K'? ^fW/c U8'S flifelaisne • i^37 riška Domovi ima /%• fVTI'BE BŽI kam 50 Pa Postavili veno zapela dve kitici himne “Hej fia™6 principe krščanske civili-Slovenci”. Tako smo Slovenci v zaci-ie in kulture? Preprosti New Yorku, središču svetovno- vidi.1° v tem “prižiganje politične aktivnosti, svečano iz- svečk” vragu in Bogu! To pa po- pričali, da “naše verno srce za naš narod bije”. Ludovik Puš —, o 0©fr§ sfofsi|a dira in ruši marsikomu v preprostih vrstah odločnost. Ne utrjuje jo ne! Nikjer se sebičnos tako ne izraža, kakor na poljih gospodarstva. Ne pri vsakemu posamez-(Ob letošnji proslavi padlih in niku. Pač pa zelo vidno med pobitih Slovencev.) 'trgovci, pri posameznih trgovcih ----- in obrtnikih, še toliko bolj pa CLEVELAND, O. — Leto 1967 med veletrgovskimi tvrdkami nam prinaša 25-letnico težkih in korporacijami in raznimi trudni v Sloveniji, ko so po ljub- sti. Če bi bila tale trditev na- in s tem pa vozi tisto tisočletja staro nagnjenje, ki s sebičnostjo zapeljuje in slepi ljudi med svetnimi in med stanovskimi, kakor tudi med ljudmi kronanih glav, da ne morejo najti cest in potov, po katerih bi vozili k tistim ciljem, ki jih je priporočal in jih še vedno priporoča Kristus s svojimi nauki. Kristusov nauk “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” ljudje sicer naglašamo, tu in tam omenjamo, da ga ni lepšega nauka od tega. V praksah se pa malokdaj spomnimo nanj — vsaj tako, da bi ga dosledno izvajali. Taki smo večinoma vsi — Bog se nas usmili! • TUDI PRI NAS SMO IZVOLILI NOVEGA ŽUPANA. — Marsikje širom naših ZD so imeli na prvi torek v aprilu mestne in županske volitve. Marsikje so poverili volivci županske dolžnosti še za naprej dosedanjim županom, marsikje pa so izvolili nove župane in tako smo napravili tudi pri nas. Naš patrijarh starih naših slovenskih naseljencev, sodraški Anton, bi gotovo pristavil k tem dogodkom kako dovtipno. Naj hrže bi izjavil po svojem narečju: “Vajste, možje ' nimi žepi. A kadar kak naš pre' ^ in žene in fantje in dekleta, ko-|stavnik pride, da bi se pog°vo' likor vas je že, da ljudje se sta-,ril o potrebnem sodelovanju Ztj rih metel naveličajo, pa si izvo-’ naprej, ga sprejemamo s stanji lijo nove metle. Si mislijo, bomo jajci. .. Taka je evropska videli, kako bodo nove metle po- menitost! Ni čudno, da se vsa metale ...” |“ta stote kvatre” skavsajo in te. Bi rekel k temu, če bi se An-1 pejo... Zgleda, da prej ali slG ton o tem tako izjavil, da bi se,se še bodo. Takrat bo pa zop^ kar prav izrazil! Ljudje smo pač, klanjanja in pripogibanja. Ka 1 obrnil in gledal Unde se bodo obljub tudi držali v Wa-shingtonu, se bo pokazalo. Novi župan je tudi napovedal nekatere spremembe v vodstvih mestnih uradov za vse razne zadeve. Novi načelniki za nekatere urade so že imenovani, za druge še bodo. Kako bo novi župan vozil naprej, bo nam povedala bodočnost. • H. H. HUMPHREY, naš podpredsednik ZD, je Minnesotčan. Dalj časa je bil nekje v ozadju in tiho. V tem ga je najbrže vodilo mnenje: “Ta mali bosi se ne smejo preveč siliti v ospredje.” Ta čast spada bosu L. B. Johnsonu. Pred nekaj tedni se je pa le podal na potovanja in obiske v Evropo. Sedanji evropski bosi so ga sicer prijazno sprejeli, vsaj na videz. Javnost pa ne tako in marsikje so ga sprejemali z neprimernimi opazkami in starimi jajci... Kaj to pove? To, da skoro vsa Evropa se je proti nam v obnašanju zelo spremenila. V misb mi stopa nehote vprašanje: K°' liko in v čem se imamo Ameri-kanci zanesti na zapadno Evropo v slučajih kake nevarnosti- Mi smo rešili zahodno Evropo pred komunizmom! To je neovrgljivo dejstvo. Bi Evropa pri' hitela nam na pomoč v slučaja-da bi se ves komunistični svet. kolikor že ga je, navalil na nas? Dvomljivo! O tem bi se dal° marsikaj napisati in povedati-To potem, kakor se zdaj vsi ob' našajo. Kadar evropske države potrebujejo dolarjev in pa nekoga, da jim popravlja in flika ograje °' krog njihovih interesov, tedaj prihajajo v Washington v Bei° hišo od jutra do večera in le ma lokdaj, vsaj doslej niso odhajali’ le s praznimi obljubami in praz' d- vedno ljudje — največkrat se ne zavedamo, kdaj in kje delamo napake. Kaki župani, ne kaki drugi politiki, od najnižjega pa vse tja do Bele hiše, niso nobene izjeme. Največkrat se ne zavedajo, kdaj delajo napake, ali kdaj, kje in kako napako napravijo. Prejšnji župan G. D. Johnson je že v nominacijskih volitvah zgubil bitko. Ni dosegel nominacije. Pač pa sta bila nominirana Ijans.kih ulicah in v slovenskih pačna, potem naj kdo pojasni, vaseh, brez sodbe, pod komuni- zakaj take in neprestane tekme j Ben Boo in Dwight Solberg. Ben stičnimi kroglami, padali sloven- v cenah na trgih, tako tudi pri Boo je dobil v končnih volitvah lien j a, in šele zbor je celotni j ski možje in fantje, ki so imeli posojilih in obrestih? Te tekme'4. aprila 19,683 glasov. Protikan-slovesnosti vtisnil pečat polnosti, j na svoji vesti samo ta greh, da so mnogokrat tako krute in trdo-' didat Dwight Solberg le 11,290 skoraj razkošnosti v — tujem, niso. verjeli v obljube komuni- srčne, da jih največkrat, če ne' glasov. svetu! | stičnega raja na zemlji. vedno, ne omehča noben pomi-^ Novoizvoljeni župan Boo je Oba govornika, dr. Joža Basaj Vsako leto se jih spominjamo, slek, nobena prošnja usmilje- pred volitvami povdarjal in o-za generacijo iz dobe Majniške V Clevelandu letos že tretjič na nja. Zakaj tako? Drugega pojas-j menjal široke načrte za izboljša-deklaracije, g. Ludvik Burgar Slovenski pristavi, kjer stoji nila ni, kakor pohlep po dobič- nje gospodarstva v upravah me-ml. pa za slovensko mladino se- njim v slavo in spomin skromen ku in bogastvu je tisti duh, ki sta. Dalje je omenjal, da bo pod-danje dobe, sta z lepimi izvaja- dokaz naše zvestobe. V Spomin- vodi večino današnjih ljudi vseh nji orisala temeljno vsebino zgo- ski kapelici je bila uresničena narodnosti! In ta pohlep ne gle-dovinske izjave pred 50 leti, tista želja, ki so jo slovenski be- da čez kake ograje dolžnosti do njen pomen za ono viharno do- gunci izražali po vsem svetu: da bližnjega dirja in skače. Odtod se bo Sam tedaj?! To bi rad vedel še jaz, sitni Andrejček vzel vse mogoče korake, da pridobi mestu tudi iz Washingtona pomoč s tem, da naj federalna vlada tu ustanovi razne delav- Priročnik o merah Posebna agencija ZN je vila nov priročnik o merah 1 utežih, kakršne so zdaj v ,iav po svetu, ter o spreminjanju metrski in v britanski naers sistem. V uvodu je rečeno, da^.0 je v obdobju po letu 1955, so Združeni narodi objavili Pr^ priročnik, precej spremenilo i da se kaže “splošna težnja ^ spremembah v korist metrs^e» sistema”. razmerj drugih1 oznak6 Priročnik navaja med decimalnimi in merskimi sistemi ter merskih enot za delo, tem^e 0. turo, petrolej in čas. Tretje glavje vsebuje podatke o nalnih enotah za denar. naci°' težo, mere i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ a a a a a a a a a a li “SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA “AMERIŠKE DOMOVINE” • 1967 Številka 1 a a a a a a a a a a ii GUSILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Dopise pošiljati na: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Odgovorni urednik Dr. Ludvik Puš a a a a a a a a a a a o a a a Proglas Narodnega Odbora za Slovenijo k SO-lefnid Majske deklaracije Dne 30. maja 1917 je predsed- dom vseh hčera in sinov, bratov bik Jugoslovanskega kluba, slo- in sester, celotne naše narodne Venski narodni poslanec dr. Anton Korošec podal v avstrijskem parlamentu na Dunaju izjavo, ki živi svoboda! je v slovenski in jugoslovanski politični zgodovini dobila ime Majska deklaracija. Ta izjava je bila javen, slovesen izraz volje Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so tedaj bili državljani Avstrije, da bodo od tistega dne v narodnih vprašanjih in mednarodnih odnosih nastopali skupno in samostojno s ciljem, da hočejo z združenimi silami doseči svobodo in v bodoče živeti v skupni narodni državi. Majska deklaracija je vzbudila v naslednjih mesecih, ko sta jo sprejela ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič in 1 j u b 1 j a nski župan in pisatelj dr. Ivan Tavčar ter jo skupno družine. Slava Majski deklaraciji! Naj NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO Dr. Miha Krek, predsednik Miloš Stare, tajnik dr. Ljubo Sire, član NO I. A. Ni politika, pa vendarle je Verski list “Družina” je 15. vsake verske primesi, žalibože lahko ugotovimo, da danes mora januarja objavil “programatični kaj takega ni mogoče doma pod | Cerkev izvrševati svojo misijo komunistično diktaturo, zato se v dveh različnih svetovih: v svo-mora oglasiti svet svobodne de- ibodnem in v svetu pod diktatu- govor ljubljanskega nadškofa” s pod naslovom “Razvoj odnosov med Cerkvijo in državo.” Govor je tesno navezan na znani Protokol, ki urejuje začasno odnose med Vatikanom in Jugoslavijo. Že to daje govoru značaj poli-Jtičnega dokumenta, kajti proto-Slovenske politične organiza- kol sam je tipičen proizvod vati- cije v zdomstvu sopodpisujejo ta razglas in apelirajo na rojake in somišljenike, da z združenimi močmi pomagamo domovini, da bi našla najboljšo pot mirnega prehoda v demokratično držav-no-družbeno ureditev. Slovenska Demokratska Stranka: ing. Ladislav Bevc, predsednik in član NO; dr. Franjo M. Mačus, član vodstva in član NO; z zastopniki vseh slovenskih po- Slovenska Krščanska Demokra- litičnih strank priporočila ljudstvu kot nujni najboljši narodnopolitični program — silen val narodnostnega navdušenja, val odpornosti proti avstro-ogrski hionarhiji in val zahtevnosti po narodni državi. Deklaracijsko gibanje kljub Vojnim razmeram, kljub vsemu pritisku vlade ni ponehalo, je dobilo plebiscitarno razsežnost in se stopnjevalo vse do 29. oktobra 1918, ko so Slovenci zapustili Avstro-ogrsko monarhijo in Prestopili v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je kasneje dobila ime Jugoslavija. Maiska deklaracija je torej politično dejanje našega narodne-ša vstajenja in osvobojenja. Bistvo Majske deklaracije vse-khje državno in narodno-politič-bi program slovanskih narodov ba jugu Evrope: Z vzajemnimi Jbočmi naj ti narodi ustvarimo tb ohranjamo svoje državno življenje v svobodi in demokraciji. Trajne vrednote, ki jih je Maj-deklaracija dvignila v luč Idealov slovenske narodne polivke, so torej: narodna svoboda in neodvis-b°st, Id jo narodna država ščiti P^ed vmešavanjem nezaželjenih tujih vplivov; državni notranji red demokrate, ki so mu osebne svoboščine državljanov svete in nedotaklji- ve; Potrebna povezava moči in Sl-edstev sorodnih, sosednih slo-Vanskih narodov na jugu Evrope ža skupno obrambo miru in ^hpno pospeševanje blaginje. , t^b petdesetletnici Majske de-^taracije se hvaležno spominja-*b0 vseh ustvarjalcev, ki so kle-r^lt trdo pot narodnega življenja V osvobojenje. Obžalujemo, da nad našim na-v°dom in nad vsemi južnimi Slo-^abi, kot nacj vsemj slovanskimi Lelami sploh, sedaj začasno go-Poduj® vsiljeni sistem komuni-^lche diktature, ki je negacija eone in narodne svobode in , prečno nasprotje neodvisne države. Svobodni Slovenci! častimo p^bun na Majsko deklaracijo! v *tidna in narodna svoboda b Slovencev je njen in naš ^Premakljivi cilj. Ob tej pet-_ 6setletnici nam bodi še posebej . lv> da z združenimi močmi hiagarno narodu, da se znebi Mature. v delo za ideal Majske de-bracije, v borbo za svobodo, ^ ° erno, demokratično narod-0 državo, ki naj bo ljubljeni cija: dr. Ludovik Puš, glavni tajnik in član NO; Rudolf kanske politike do jugoslovanskega komunističnega režima. Govor skuša dalje kar sam pojasniti svoje stališče do politike, ima torej tudi s te plati političen značaj. Zato ne bo odveč, ako mu damo tudi politično oceno brez Smersu, član načelstva in član NO; Delegacija Socijalistične Stranke Jugoslavije v zamejstvu — slovenski del: dr. Celestina Jelenc, zastopnik in član NO. mokracije. To je razlog za naša javna premišljevanja, ki bi rada obravnavala samo par točk iz tega govora. I. Cerkev in politika Cerkev je končno vkljub božjemu izvoru tudi človeška organizacija, ki kot taka mora imeti svojo politiko, naj se brani tega izraza kolikor se hoče. Politika ni namreč praktično ničesar drugega kot boj za vpliv, ki ga potem izrabiš v namene svoje organizacije. Cerkev tudi ni nikoli tega boja zanemarjala, je torej imela zmeraj svojo politiko, ki jo je pa prikrojila zmeraj danim razmeram. Zato tudi ne more nihče zameriti Vatikanu, da se je sporazumel z Jugoslavijo. Če preskočimo skoraj 2000 let, Jeremija Kalin Deklamacija o slovenski zastavi Bila je beseda, ki je slovensko govorila, bila je barva, ki je slovensko zavpila: Belo-modro-rdeči pramen je naše rešilno znamenje! Le vkup, le vkup iz vseh sedmih kronovin, sleherni Slovenec je le ene ENOTE sin: Zedinjene Slovenije! Bodi zdrava njena zastava! Slovenska zastava — belo-modro-rdeča — življenje nam lepša ljubezen veča: na prsih fantov — slovenska zavest, na prsih deklet — dvakratni cvet, na kapi vojaka — nezadržani pogum, na knjigi učenjaka — narodni um, v bališu neveste — naj lepši sijaj, za praznik cerkveni — najvišji mlaj, najlepši nagelj iz hišnih lin, mrliču v roki — zadnji spomin ... Z zvonika cerkve bolj kot zvonovi vpije nad hišami, polji, gozdovi z grožnjami temu, onemu s pozdravi: narod, ki biva v mojem krogu, zvest zemlji, zvest Bogu in slovenski zastavi! Bili so časi, ko se umaknila je s cerkvenega zvonika v podtalni hram, zato, da se bolj je razcvetala tam, pod ljubeznijo src in gnojilom grozila. A spet se povzpela je na naj višji zvonik, sprejel jo na vrh je triglavski špik, prav takrat, ko smo padli v brezno brez nad: naš prapor padel je z nami v prepad. V njem belo-modro-rdeče, k smrti siljeno umreti neče, in čim globlji so bili prepadi, tem bolj smo imeli to mavrico radi. Zaradi nje smo viseli obešeni z dreves, zaradi nje smo padali v jame gozdov, zaradi nje je streljal mitraljez, zaradi nje je ubijal okupatorjev kol. Slovenska zastava! Zaradi čistosti tvoje smo vstali v upor, ko zalila je barve povodenj krvava, ko zastava kot krpa rdeča zaplava, razglašajoča požig in rop in umor — Omadeževana zastava! A mi smo rešili te iz sramote in besa, prepeljali te na srcih čez ocean — ovili smo vate rano vseh ran ... tisočerih pobitih mrtva telesa. S teboj, o zastava, belo-modro-rdeča, sklanjamo se nad njihova srca trohneča. nad njihov spomin: zastava tu raste iz Vaših korenin. Zasadili zastavo smo v zemlje tujin kot novi osvajalci novih domovin: in spet nam poživlja naše dneve, obnavlja nam voljo, spremlja speve, na mlaje' se' dviga novih domov, spet vije povsod se, kjer je naš krov, zdaj na na jvišje andske gore vodi gornike, da v osvojeno kamenje vsajajo tvoje znamenje in z njim slovensko ime. Slovenska zastava! Pred nami vihraj: naš zakon, postava in čast! Od dedov naša last! Borbeni sijaj nam, brodolomcem! Za večno naša bit! Bodi svit našim potomcem: belo-modro-rdeči, v Slovenijo vabeči! Slovenska zastava! Iz roda v rod vihraj povsod, v domovinah vseh celin, da slovenskih očetov sin, dedič materine govorice se zamikal bo še v vekove v čap tvoje barvne trojice, v tvoje plapolanje kot v. zvonove daljnje sanje ... Pozor! Stojimo pod zastavo SLOVENIJE! Ljubezen, Čast in Slavo dajmo vsemu, kar v mavrici njeni je: Boj naših dedov, smrt očetov, sinov bodočnost! Naša vedna vsepričujočnost! Odvijaj naša srca, plapolaj čez naše glave, Slovenska zastava! ZASTAVA SLAVE! Jeremija Kalin, Dr. Tine Debeljak, je največji pesnik in pisatelj slovenske revolucijske tragedije. V dramatično deklamacijo slovenski zastavi je zajel spet na poseben način bolečino, narodno zvestobo in vztrajnost ponosnih demokratičnih Sloven- cev. Tak bo ostal spomin na trpljenje slovenske zastave še v dolgo bodočnost in tudi novi — upajmo, da srečnejši — razvoji ga ne bodo zabrisali. Ob praznovanju 50-letnice Majniške Deklaracije in pri vsaki narodni manifestaciji naj bi svobodni Slovenci počastili slovensko zastavo. Ta deklamacija, pa naj jo govori in prednaša posameznik ali pa mogočen zbor z uvodom in zaključkom s fanfarami, je gotovo najboljša pesnitev, ki jo imamo v ta namen. Prav bo, da jo poznamo vsi. ro. Preje ni bilo tako. Do francoske revolucije je imela Cerkev opravka večinoma z desničarskimi diktaturami in skušala je z njimi shajati v duhu takratnih političnih filozofij. Kar danes velja za privilegij, ni takrat nosilo takega pečata. Zato dobijo cerkveni “privilegiji” iz tiste dobe, gledani z zgodovinske perspektive, čisto drugo podobo, kot jo jim hoče dati gornji govor. Nočemo s tem zagovarjati nekdanjih privilegijev. Ker so pa obtoženi, jih moramo presojati s podvojeno nepristranost-jo in obtožbe omejiti le na sedanjost ne pa na preteklost. Danes pa ima Cerkev opravka z deželami, kjer je vlada svobodna demokracija, in z deželami, kjer vlada diktatura. Kjer vlada politična svoboda, tam še Cerkvi ni treba boriti za versko svobodo; kjer vlada diktatura, se pa mora. Verska svoboda pod diktaturami je odvisna od režimske politike, je torej od danes do jutri, vkljub vsem pogodbam. Tega seveda Cerkev ne more povdarjati pod diktaturami, ji pa tega ni treba pozabiti. Govor pa dela vtis, da je to pozabljeno. Če pa Cerkev vživa veliko več svobode v politični svobodi, ima pa tudi več dolžnosti do politične svobode, tudi takih, ki jih pod 'diktaturami nima. Politična svoboda ni namreč nekaj, kar pade z neba. Zanjo se je treba boriti, dokler je ne dosežeš, njo je treba braniti, ko jo imaš. Braniš jo pa tako, da se udeležuješ vsega dela za njen obstoj, torej tudi politike. Kjer ni svobodne politike, tam tudi ni politične svobode. Če pa delaš za politično svobodo in jo braniš, braniš obenem tudi versko svobodo, torej ravno to, kar Cerkev želi. Delo za politično svobodo je torej dolžnost vsakega državljana, tudi takrat, kadar to dela vtis novotarije. Ako se tega dela udeležujejo tudi katoliški duhovniki, izvršujejo in so izvrševali svojo politično dolžnost. Nekateri med njimi so na tem področju dosegli naravnost fenomal-ne uspehe. S svojim političnim delom so v prvi polovici tega stoletja ustvarjali podlago za sodobne režime svobodne demokracije. Kdo more na primer trditi, da niso zaslužni: Don Sturzo za Italijo, Msgr. Seipel za Avstrijo, dr. Korošec za Jugoslavijo, prelat Kaas za Nemčijo? Resda so nacistična, fašistična in komunistična diktatura začasno zavrle rast njihovih idej, toda ideje niso zamrle, v velikih državah so že doživele svoj triumf. Slovenskim duhovnikom se torej ni treba prav nič sramovati družbe, v kateri so se nekdaj nahajali. Kot v vsakem stanu, se tudi v duhovniškem znajdejo sposobni ljudje za politične posle, zakaj naj bi jim bilo to delo prepovedano? Stališče govora je pa napačno še z druge plati. Če verska organizacija prepoveduje svojim članom udeležbo pri politiki, zakaj ne bi smela tega delati tudi druga. Ako to dela Cerkev, zakaj tega nista smela delati na primer delavski in kmetski stan? Ako to misel razpredemo do konca, pridemo do tega, da ravno tisti, , ki jim politična svoboda daje največjo korist, sami ubijajo to idejo in pripravljajo pot diktatorskim režimom. Ali mora ravno Cerkev dajati vzgled na tem področju? Vemo pa tudi, da so Cerkvi bili v nadlego nekateri duhovniki, ki so se pečali s politiko. Niso izpolnjevali svojih poklicnih dolžnosti kot se spodobi, s svojo politiko so pa tudi odbijali vernike od Cerkve. Dalje so nekateri diktatorski režimi hoteli vpreči posamezne duhovnike v svoj političen voz. Taki duhovniki so kmalu postali spotika za javnost in breme za cerkveno organizacijo. Morda je imel Vatikan to pred očmi, ko je pristal na idejo, naj se duhovščina u-makne iz aktivne politike. Mislimo, da bi ravno tega govor ne smel obešati na veliki zvon, saj komunisti sami to dobro vedo in jih ni treba opozarjati na to. Četudi spoštujemo to stališče, se nam zdi pretirano, dokler ne zvemo, kaj naj pomeni “aktivna politika.” Ako je na primer zabranjena raba pasivne vo-livne pravice, zakaj naj bi bila dovoljena raba aktivne in morda celo priporočana? V Jugoslaviji so večkrat volitve. Radovedni smo, kako je takrat potegnjena meja med aktivno in ne-aktivno politiko. Ali naj duhovniki bežijo ne samo od razgovorov o politiki, ampak tudi od volišč? Ako bi pa po nasvetu šli na volišča, zakaj ne bi smeli tudi govoriti o politiki? Ako pa že govorijo, ali lahko govorijo vsaj tako neodvisno od režima kot to delajo — seveda le do gotove meje — civilisti? Najnevarnejša posledica takega stališča do politike kot je naslikano v govoru, je pa skušnjava, da se duhovščina sploh ne briga za politiko. To stališče je žalibog že dosti razširjeno. Tak odnos do politike je gotovo napačen, še posebno pod diktatorskimi sistemi, kjer je politika srž vsega javnega življenja. Duhovnik se ne sme zapreti opazovanju javnega življenja, naj o njem misli, kar hoče. Se ne sme zapreti tudi opazovanju političnih tokov, saj s tem še ni obvezan, da svoje poglede pripoveduje, razlaga in zagovarja, kadar ni ravno nujno potrebno. Če se zapre sam vase, si kmalu ustvari o režimu zmaličeno sodbo, ne vidi v njem ne tega, kar je dobro, in ne tega, kar je slabo. Kako naj pa bo duhovščina “s srcem privržena državi” kot pravi govor, ako se postavi na stališče, da je politika, ki je steber vsakega državnega sistema, sploh ne briga? Saj države in njene funkcije sploh ne razume. Sicer pa: kako naj duhovščina “vzgaja dobre državljane,” če jim političnega življenja niti ne omenja? 2. Beseda o klerikalizmu Beseda klerikalizem še ni pozabljena v Sloveniji, akoravno tam vlada že nad 20 let komunistična diktatura. Komunisti sami jo vlačijo od,časa do časa na dan. Lani jim je bila prav velikokrat na jeziku, dokler je niso v znanih “tezah” v Komunistu dodobra premleli. Po tem je pa začasno vse utihnilo. Omenjeni novoletni govor je pa ta predmet prestavil zopet na dnevni red z izjavo: “Cerkev . . . odklahja tisti težnjo po klerikalizmu, da naj bi namreč kler vršil tudi laične posle, čeprav le subsidiarno, to je, iz razlogov ljubezni in pomoči do bližnjega, kakor se je to tudi godilo pri nas y preteklostk” ^ ^ Ta in taka definicija slovenskega klerikalizma nam je pa res nekaj novega. Pa ne samo to. Zdi se nam, da je v kričečem nasprotju s slovensko politično zgodovino. Pred dobrimi 100 leti je v Avstriji zavladal liberalizem in imel monopol do oblasti. Tudi slovenska javnost je prišla pod njegov vpliv. Liberalizem je pa svoj monopol skušal uveljaviti povsod, na političnem, gospodarskem, nacionalnem, socialnem, prosvetnem in filozofskem področju. Pri tem se je še postavil na stališče: kdor ni z menoj, je proti meni. To liberalno stališče je rodilo dvojen odpor: med konservativnimi krogi in v delavskih vrstah. Prišla je doba ločitve duhov, ki jo je pa povzročil liberalizem. Konservativne struje, ki se jim je morala priključiti tudi Cerkev, ker je drugje niso marali ali pa so jo hoteli imeti samo za deklo, so se morale kmalu podati vplivu socialnih idej. Iz njih se je razvil krščanski socializem. Tako sta se dva socializma borila proti liberalizmu. Med Slovenci je zmagal krščanski socializem, ker socialna demokracija ni zadela duha slovenskega naroda. Liberalizem je pa propadal radi svoje okorelosti. Ako bi bil tako sodoben, kot je današnji, ne bi dočakal take usode. Gornji govor najbrže misli, da je Cerkev igrala v slovenskem krščansko socialnem gibanju isto “vodilno vlogo” kot jo danes igra komunizem v Sloveniji. Se pa hudo moti. Vodilna vloga komunizma temelji na diktaturi proletarijata. Slovenski krščanski socializem je pa začel svoje pravo življenje šele potem, ko smo dobili splošno, enako, tajno in direktno volivno pravico. Boriti se mu je bilo treba za volivce; ni se mogel obrniti na Cerkev in ji reči, naj mu jih goni na volišče. Kar se je pa duhovnikov spustilo v politiko, so se tudi morali vsi boriti za zaupanje volivcev, črni ovratnik sam po sebi ni pomagal nikomur do volivne zmage. Ko se je pa krščanski socializem dokopal do oblasti, ni hodil na škofijo spraševat, kaj naj dela, pa naj ga je vodil ta ali oni strankin načelnik. So še žive take priče, ki to vedo in lahko potrdijo; dosegljive so tudi ljubljanski nadškofiji. Napisano je dalje tudi to, kdo je sestavljal politične programe, kaj je bilo v njih napisano in zakaj je bilo tako napisano in nič drugače. Političnega cerkvenega vpliva ni bilo nobenega pri tem delu. Sicer pa drugače tudi ni moglo biti. Takrat ni vladala v Sloveniji nobena totalitarna diktatura; misli in težnje delbvnih ljudi so usmerjale politiko in ne morda Cerkev in njeni interesi. Govor tudi trdi, da je duhovščina šla v politiko “iz ljubezni in radi pomoči do bližnjega.” Tudi to ne drži. Dela krščanskega usmiljenja spadajo med temeljne dolžnosti vsakega duhovnika, izvrševati jih mora, naj bo njegovo poklicno opravilo tako ali tako. Ce se je pa spustil v politiko, je šel tja, da brani poleg narodnih političnih interesov slovenskega naroda še prav posegno načela sodobne socialne politike. Politika nima namreč nobene direktne zveze s krščanskim usmiljenjem; cilj njenega dela je socialna pravičnost, kar je pa čisto nekaj drugega kot krščansko usmiljenje. Govor ima torej čisto svojevrstne pojme o klerikalizmu. Ne oporekamo možnosti, da je take oddaljili od komunističnega namena in pojmovanja besede dialog. Čiste pogodbe so še zmeraj dobro prijatelji. Do tega nas pa navaja še drugo vprašanje: na kaj naj se dialog v Jugoslaviji omeji, da bi rodil vsaj nekaj haska? Ne morda na debato o sodelovanju ali na besedne bitke o načelih, ampak na ozko področje čiščenja pojmov. Komunisti imajo navado, da vsako besedo razumejo tako, kot jim to svetujejo trenutne koristi. Kdo pa naj potem še debatira z njimi, ako se ne more zanesti, da pravilno razume njihov jezik? Kako zelo je potrebno čiščenje pojmov, lahko pove vprašanje ločitve Cerkve od države. Ker imata Cerkev in diktatura vsaka svoj pojem o Cerkvi in državi, je ločnica med njima ravno tako prepletena kot na primer jezikovna meja med Srbi in Hrvati. Da bi dialog res rodil kaj koristi, bi moral čistiti pojme. Tega pa komunizem ne bo hotel, jahal bo na dialogu kot uvodu za politično sodelovanje po komunističnih pogojih, čeprav istočasno trdi, da Cerkev ne pada v politiko in narobe. Iz vsega tega sledi samo en zaključek: vsak slavospev dialogu je še prezgoden in bo marsikoga zapeljal na napačna pota in v napačne upe. Kako lahko se to zgodi, priča sledeča misel: Treba je samo spraviti v zvezo na eni strani slavospev dialogu na drugi strani pa stališču hrvaških korpunistov in še pridejati nekaj hudobnosti, pa imaš na dnevnem redu “klerokemunizem,” — kar se od nekod že sliši. Tudi to utegne biti razlog, zakaj komunisti tako goreče preganjaj® klerikalnega zmaja. vrste klerikalizem obstojal ali da obstoji kje na svetu. Vemo le, da ga v Sloveniji ni bilo nikoli. Kdor se je med slovenskimi “klerikalci” uveljavil, se je z lastno sposobnostjo in podjetnostjo, ne pa s političnimi zvezami. Par redkih izjem le samo potrjuje to pravilo. Zato mislimo, da je pripomba o klerikalizmu prišla v govor kot poklon tistemu stališču, ki je sedaj v Sloveniji v modi. Poklon pa ni ravno posrečen. Beseda o dialogu Govor pravi, da je minula doba, ko je “Cerkev krotila svoje nasprotnike s pomočjo svetne sile in se zoper nje borila s polemiko in kontroverzami. Nasprotno, nastopila je doba dialoga, ko si Cerkev želi razgovora z vsemi ljudmi, ki so dobre volje.” Cerkvena politika je torej dobila novo podlago, ki je zasidrana v magični besedi dialog. V načelu temu ne bi mogel nihče ugovarjati, v praksi je pa stvar drugačna. Beseda dialog pomeni končno le razgovor, ki mora biti na kulturni višini, pa se pri tem opirati na nekaj pogojev, če sploh hoče kaj doseči. Vsak udeleženec pri razgovoru mora biti svoboden, neodvisen in ravnopraven. Ne sme se bati, da bi njegove besede ali njegovo stališče moglo njemu ali komu drugemu škodovati. Te pogoje pa more izpolniti le režim politične svobode, ne pa nobena še tako mila diktatura. Tisti udeleženci pri dialogih, ki živijo v diktaturah, se v nobenem primeru ne morejo svobodno izražati niti takrat, ako slučajno govorijo v deželah, kjer vlada politična svoboda. Zato bodo dialogi v Jugoslaviji zmeraj šepali, kajti tam je samo en človek, ki se lahko svobodno raz-govarja s komunističnim režimom: papežev delegat v Beogradu. Zato od dialogov v Jugoslaviji ne moremo pričakovati kaj prida. Dober bo pa tudi vsak mali uspeh. Vse to je važno, toda ne najvažnejše. Najvažnejše je vprašanje, kaj jugoslovanski komunizem razume pod besedo dialog. Ali vidi v njej res samo kulturne razgovore ali tudi kaj drugega? Zdi se nam, da jugoslovanski komunisti mislijo pri besedi “dialog” na vse kaj drugega. Izvršilni odbor CK hrvaške komunistične stranke je na primer 6. marca obravnaval vprašanje odnosov do katoliške cerkve in ob tej priliki izjavil: “Dialog s Cerkvijo v naši državi razumemo kot aktivno sodelovanje religij oznih in areligijoznih ljudi v graditvi socializma, v organih samoupravljanja in v organizacijah Socijalistične zveze.” Dialog je torej pojmovan kot “stvarno sodelovanje teistov in ateistov v naprednem družbenem gibanju.” Jugoslovanskim komunistom torej ne pade niti na misel, da bi videli v dialogu razgovore na kulturni višini. Vidijo v dialogu sredstvo, kako bi katoličane vpregli v delo za komunizem v režimskih organizacijah, posebno pa v Socijalistični zvezi. Seveda ne bodo nasprotovali tudi drugim razgovorom, toda tudi v takih slučajih bodo iskali svoj političen cilj in svojo politično korist. Pri tem so pa hrvaški komunisti še celo tako odkritosrčni, da isti trenutek tudi trdijo: “U-pravljati družbeni razvoj pomeni zavedati se posledic . . . prav takšen položaj človeka v samo-npravljalnem sistemu dan za dnevom izriva vero in Cerkev iz zasebnega in javnega življenja .. . ” Komunisti bi torej idejo o dialogu radi izrabili za boj proti katoliški cerkvi. To ni nič novega. Novo je le to, da ta cilj kar odkrito javno priznajo rav- Zbornik Svobodne Slovenije no takrat, ko se vnemajo za ide- ZA LETO 1967 — je najboljši jo o dialogu. letopis življenja slovenskih emi- Zdi se nam da bi bila preveč grantov. Naročite ga v Sloven-tvegana igra, ako bi katoličani ski pisarni, Baragov Dom, 6301 v Jugoslaviji slavili idejo o dia- st. Clair Avenue, Cleveland, O. logu, obenem pa se ne bi javno 44103. Dr. Ludovik Puš: Srčika lajmske Mšsraeije 4. In končno še kardinal Spellman Kako je prišel v programati-čen govor še napad na kardinala Spellmana, si res ne moremo pojasniti. Ali morda zato, ker so ravno takrat levičarji vsega sveta mlatili po Spellmanovi izjavi? Pri tem pa govor nič ne omenja, kaj mislita o kardinalovi izjavi Vatikan in ameriška javnost, ki sta menda ravno tako upravičena do svojega mnenja kot Ljubljana. Bolj pa pas zanima utemeljitev napada na Spellmana. Govor namreč pravi: “Vsako obliko današnje vojne Cerkev obsoja kot moralno zlo.” Na kaj se pa beseda “današnje” nanaša? Ali morda kar naravnost na vietnamsko vojno? Če ne, se pojavlja vprašanje, kaj pa vojne v zgodovini, na primer križarske? Kaj pa vojne v prihodnjosti, kolikor jih še bo? Kaj pa narodnoosvobodilne vojne, ki jih komunizem ne samo upravičuje, ampak celo poveličuje? Navajeni smo na misel, da so moralni zakoni nespremenljivi v času in prostoru. Ali za vojne obstoja več moralnih zakonov? Te misli sc nam padle v glavo, ko smo orali gornje besede. Sicer pa naj to raztolmačijo teologi. Razlaga bi nam pa prišla prav, da bi vedeli, kaj naj mislimo na primer narodno-osvobodilnih vojnah, ki nam jih komunisti od časa do časa še obetajo. Naj bo dan na gornja vprašanja tak ali tak odgovor, dejstvo je pa vendar le, da o vietnamski vojni misli tako kot kardinal Spellman kakih 70% Amerikan-cev, ako naši poizvedovalni zavodi ne lažejo, čeprav se morda vsi ne strinjajo z vsako besedo kardinalove izjave. Tako kritizirati Spellmanov govor kot ga je ljubljanski govor, se pravi kritizirati Ameriko. Le komu naj bo to v korist? Ali morda le komunistom? Več kot sto let je Zedinjena Slovenija bila narodno-politični program vseh političnih strank in gibanj med Slovenci. Ta politični ideal je tudi danes zvezda vodnica političnih, kulturnih in gospodarskih stremljenj slovenskega naroda, ki izpovedujejo demokratična načela v javnem delu; tudi danes združuje razna politična in druga gibanja z namenom, da bi se cilj Zedinjene Slovenije dosegel. Letos praznujemo svobodni Slovenci širom sveta 50-letnico Majniške deklaracije, ki pomeni v slovenski politični zgodovini najvažnejšo izjavo in dokument politično doraslega in zrelega naroda. Deklaracija je odprla vrata in pokazala pot iz stoletnega podložništva v svobodo državnega naroda, odločilno pomagala podreti tujo oblast in narod povedla v svobodo. Toda, ko človek bere deklaracijo izpred 50 let, se mu zdi, da je v njej ideja o Zedinjeni Sloveniji prezrta in izpuščena, saj besedilo o_nji ne govori. Ah so možje, ki so na pobudo Janeza Evangelista Kreka in z njegovim sodelovanjem sestavili besedilo tako ogromne zgodovinske teže, na program Zedinjene Slovenije pozabili, ga vede izpustili ali ga celo zavrgli? Resnica je, da o Zedinjeni Sloveniji v Majniški deklaraciji ni govora. Dajmo za petdeseto obletnico te listine, ki je z voljo naroda potrjena Magna Carta — Velika listina Slovencev, skrbno razčleniti besedo za besedo in ugotoviti pomen vsakega izraza. ‘V Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da . . . zahtevajo združitev vseh po Slovencih (Hrvatih in Srbih) naseljenih predelov monarhije v eno samovladno . . . telo.’ Združitev vseh po Slovencih naseljenih predelov monarhije pomeni, da mora v novo državno telo priti celotna Primorska z Gorico in Goriškimi''Brdi vred, mesto Trst z vso široko okolico in tisti del Istre, ki je naseljen s Slovenci. Vse te pokrajine so bile ‘predeli monarhije’ v letu 1917, ko je bila Majniška deklaracija prebrana v avstrijskem parlamentu na Dunaju. Le skupina beneških Slovencev je bila izven meja Habsburške monarhije. Po Slovencih naseljeni predeli Koroške (in Štajerske) so bili vsi v okviru monarhije in jih torej deklaracija vključuje v predele monarhije, ki pridejo v novo državo. Političnim voditeljem deklaracijske dobe ni niti na misel prišlo, da bi bil za južno Koroško nekako do črte Šmohor — Beljak — Osojsko jezero -— Št. Vid ob Glini dalje na Svinjo planino umesten plebiscit na celotnem o z e m Ij u (kvečjemu morda za kak obmejni kraj ali pas), kakor so ga izsilili s pomočjo Italijanov nemški Avstrijci. A ko je do njega prišlo, bi ga Slovenci ne bili izgubili, če bi v to ozemlje udarila, ga zasedla in do plebiscita držala slovenska vojska pod generalom Maistrom, kot je zasedla Štajersko. Dejstvo je, da deklaracija vse to koroško ozemlje vključuje v novo državo. Isto velja za predele Prekmurja, ki so res tudi prišli po vojni v območje Slovenije, kot so prišli tudi slovenski predeli Štajerske. Ali ozemlje od goričkih Brd s Trstom, Gorico in delom Istre, do Gline in Svinje planine na severu ter preko Murske Sobote in Radgone na vzhodu, predstavlja teritorij, ki ga moremo imenovati Zedinjena Slovenija, ali ne? Mislim, da bo vsak realno in trezno misleč, razsoden Slovenec moral priznati: to bi bila Zedinjena Slovenija. Ta teritorij je v celoti ležal znotraj: habsburške monarhije in ga besedilo deklaracije ‘. . . združitev vseh po Slovencih naseljenih predelov monarhije’ ... v celoti ]vključuje. Majniška deklaracija je torej zahtevala Zedinjeno Slovenijo! Drugo vprašanje, ki ob 50-letnici terja razčiščenja, je odnos deklaracijskega teksta do samostojne slovenske države. Besedilo pravi dobesedno: . . . združitev vseh po Slovencih, Hrvatih in Srbih naseljenih predelov monarhije v eno samovladno . . . državno telo . . .’ Smisel je popolnoma jasen in se drugače tolmačiti ne more kot, da tvorijo Slovenci skupno s Hrvati in Srbi (znotraj monarhije) samo eno, skupno državo, ki bodi zgrajena na demokratični osnovi. Ta-le ‘demokratična osnova’ je pa zelo važna določba. Po demokratič nih načelih ne sme močnejši narod gospodovati nad šibkejšim, ne večina izigravati pravic manjšine. Demokracija nujno zahteva svoboden razgovor in v važnih stvareh iziblikovanje sporazuma — ali pa ni več demokracija, marveč nasilje močnejšega nad šibkejšim. Prenešeno v prakso, pomeni besedilo deklaracije o eni državi, grajeni na demokratični osnovi, to: Ne Slovenci, ne Hrvati in ne Srbi ne zahtevajo svoje lastne, suverene države, ampak eno samo, skupno državo, za vse tri, v kateri ima — po demokratičnih načelih — vsaka narodna skupina iste in enake pravice neodvisnega naroda, vključno samoupravljanje vse do stopnje, kjer se ne ruši skupno državno telo. Slišal sem na lastna ušesa v deklaracijski dobi na Dunaju reči Evangelista Kreka: .‘Hočemo Jugoslavijo od Jadranskega do Črnega morja.’ V Krekovi viziji Jugoslavije so bili tudi Bolgari, kar jasno priča, kaj pomeni demokratična osnova. Sporazumno, enakopravno sožitje južnih Slovanov, ki bodo vodilna sila na jugo-vzhodnem delu Evrope. Tako je videl Jugoslavijo oče Majniške deklaracije. Sprememba tudi v Zagrebu Izgleda, da hočejo komunisti spremeniti vse svoje vladne organe po celi državi. Dosedanja druga in tretja garnitura stopata v prvo vrsto komunističnih oblastnikov. Predsednik Ljudske skupščine je sedaj Jakov Blaževič, ki je znan, ker je bil javni tožilec v sodnem procesu proti kardinalu Stepincu. Predsednik vlade je dr. Savka Dab-čevič-Kucar, rodom iz Korčule, člani so pa: Milan Miškovič, dosedanji federalni notranji minister, Mirko Božič, književnik, dr. Ivan Margan, dr. Ivo Peršin, Veseljko Velčič in Dušan Reljič. Poslednji je iz Brčkega v Bosni, vsi preje imenovani pa iz Hrvat-skega Primorja in Dalmacije, zato je vlada že dobila pridevek “dalmatinska”. Nadaljna člana vlade sta še Jure Ivezic iz Knina in Milka Planinc iz Drniša. Vsi člani vlade, vsi funkcijonarji republiškega parlamenta so sami komunisti. Za župana je v Zagrebu “izvoljen” Josip Kolar, za podžupana pa Katko Karlovič in Milan Kneževič. Povsod so bili vsi kandidati, ki jih je določila partija, izvoljeni soglasno. Nova komunistična vlada Slovenije Pri zadnjih volitvah so bili seveda izvoljeni sami komunisti. Ti so sedaj postavili takole vlado za Slovenijo: predsednik Stane Kavčič, podpredsednik Vinko Hafner, podpredsed. dr. Franc Kočevar; člani Dr. Vladimir Bračič, Drago Flis, Bojan Lubej, inž. Miran Mejak, dr. Ernest Pezrič, inž. Franjo Razdevšek, Viktor Repič, Rino Simoneti, Jožko štrukelj, Zora Tomič in Boris Vadnal. Slovenski vpliv v Beogradu Edvard Kardelj ni več predsednik zvezne skupščine, niti član zvezne vlade. Govorice krožijo, da bo postal profesor ljubljanske univerze in da bo predaval o političnih vedah, kot je nekdaj v Moskvi. Mislimo, da bo to le njegov zunanji poklic. Dejansko bo še vedno živel v Beogradu kot član predsedstva partije. Tako izgleda, da kolikor bolj bo na zunaj vlada dovoljevala samostojnosti republikam, toliko huje bo vse republike vodila partija, odnosno njeno predsedstvo, ki ga sestavljajo stari in vedno zvesti Titovi sodelavci. V zvezni vladi so Hrvatje dobili namesto ministra vojske Gošnjaka, ki ga je rotacija tudi odnesla, in ministra notranjih del Miškoviča, sedaj predsednika zvezne vlade Mika Spil jaka iz Zagreba. Ni pa še bilo povedano ali bodo Slovenci imeli v bodoče sploh kako vplivno mesto v novi zvezni vladi in zveznih ustanovah. Cerkev sovražijo V župniji Brezovica pri Ljubljani, podružnica Log, se je prav te-le tedne, v aprilu in maju, zgodilo tole: Vaščani v Logu so lepo prebelili podružno cerkev, popravili razpadajoče obzidje 0-koli cerkve, streho, uro v zvoniku in sploh izvedli vsa popravila na poslopju, tako da podružna cerkev spet lepo izgleda, odgovarja svojemu namenu in je v okras vasi. Delo so opravili večinoma sami brezplačno. Le za materij al in posebno strokovno pomoč je bil potreben denar. Računi za celotno popravilo so nanesli nekaj pod 500,000 starih dinarjev. Ljudje, ki so bili zelo zadovoljni z uspehom popravila, so določili dva vaščana, da sta obi-sovala sosede in zbirala denar za poravnavo računov. Nabrala sta 289,000 dinarjev, pa še nista obhodila vseh hiš. Pa se je pojavil miličnik, zaplenil ves denar in o-vadil oba, ki sta zbirala. Sodnik za prekrške na Vrhniki je obsodil prvega na 20,000 dinarjev globe, drugega pa na 15,000. Obsojena sta, ker da sta z nabiranjem motila javni red in mir. Vaščani so razjarjeni. Nekateri kar naravnost opozarjajo komuniste, naj vendar včasih pomislijo, da ima vsaka palica dva konca in da Bog tudi ne plačuje vsako soboto. Socijalisti v emigraciji Slovenski, hrvatski in srbski socijalisti v emigraciji so obnovili svojo organizacijo, objavili program in cilj in začeli izdajati list “Bodočnost” kot “organ so-cijal-demokratske zajednice izven domovine”. V prvi številki so povedali, da je cilj zajednice, “da se u Jugoslaviji onemogočijo diktatorski in nedemokratski režimi vsake vrste. Preustroj državnega in družabnega reda naj se izvede po socijalističnih, demokratskih in federalističnih načelih. To zahteva borbo proti totalitarnemu režimu, ki ga je vsilila Zveza komunistov, kakor tudi proti fašističnim, militarističnim režimom in proti šovinističnim nacijonalizmom vsake vrste. Preustroj naj se izvede postopoma po svobodno izvoljenih narodnih zastopnikih.” BESEDILO MAJSKE DEKLARACIJE (kakor je clhranjeno v zapisniku avstrijskega parlamenta na Dunaju) Kakor vsaka politična listina Klubu združeni poslanci izjav- in vsako podobno besedilo, tako je dobila tudi Majska deklaracija Jugoslovanskega kluba na Dunaju dne 30. maja 1917 že nešteto razlag ter delnih in celotnih ponatisov, pravilnih in nepravilnih komentarjev. Da bi za 50-letnico imeli besedilo kakršno je bilo, sem prijatelja prosil, da je to Majsko deklaracijo prepisal iz zapisnika dunajskega parlamenta o seji tistega dne. Prepis ponatiskujemo spodaj, v slovenskem prevodu pa se besedilo takole glasi: Predsednik: Dajem besedo poslancu Dr. Korošcu. Poslanec dr. Korošec (začne v hrvaščini, nadaljuje v slovenščini in potem prebere naslednjo izjavo): “Podpisani, v Jugoslovanskem Ijamo, da zahtevamo na osnovi narodnostnega načela in hrvaškega državnega prava združenje vseh ozemelj monarhije, ki na njih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno, samostojno, vsakega tujega narodnostnega vpliva svobodno, na demokratični osnovi zgrajeno državno telo pod žezlom habsburško-lotrinške dinastije (živahno pritrjevanje in ploskanje) in da bodq/za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda zastavili vse svoje sile (pritrjevanje). S tem pridržkom bodo podpisani sodelovali v delu parlamenta (živahno pritrjevanje in ploskanje). Dunaj, 30. maja 1917. * Nemško besedilo pa je tole: Haus der Abgeordneten. — 1. (Eroeffnungs-)Sitzung der XXII. Session am 30. Mai 1917 Praesident: Teh erteile das herrschaft freien, auf demokra- Wort dem Abgeordnetem Dr. Korošec. Abgeofdneter Dr. Korošec (beginnt in kroatischer Sprache, faehrt in slowenischer Sprache fort und verliest sodann folgende Erklaerung): “Die gefertigten, im Suedsla-v.dschen Klub vereinigten Abgeordneten erklaeren, dass sie auf Grund des nationalen Prinzips und des kroatischen Staatsrech-tes die Vereinigung aller von Slowenen, Kroaten und Serben bewohnten Gebiete der Monar-chie zu einem selbstaendigen, von jeder nationalen Fremd- Dr. Baljak, Dr. A. Gregorčič, Dr. Krek, Dr. Sesardič, Dr. Fr. Jankovič, Šušteršič, Vjekoslav Spinčič, Dr. Otokar Rybar, Dr. Vladimir Ravnihar, Eugen Jarc, Dr. Ivo Prodan, Janez Hladnik, Franz Pišek, Ivan Roškar, Jos. Gostinčar, Michael Brenčič, Dr. Korošec, Dr. M. Laginja, s Moje opombe Besedilo ne potrebuje nobene razlage. Treba ga je samo brati in razumeti vsako besedo v njenem prvotnem, pristnem pomenu. Sredi prve svetovne vojne je dr. Korošec prišel do prepričanja, da bosta Avstro-Ogrska in Nemčija v vojni poraženi in da bo treba to priložnost temeljito izkoristiti, da se mali in zlasti slovanski narodi osvobode nemške in madžarske nadoblasti, kajti sicer jih bo doletelo nezaslišano gorje. Nemški nacionalisti no namreč že takrat grozili Slovanom s podobnim uničenjem, kakršno jim je pripravil dve desetletji kasneje Adolf Hitler. Streli na ljubljanskem barju, streli v Judenburgu, ječe na ljubljanskem gradu, v Grazu in drugod so spomini iz tistih časov. Dr. Korošec je z mnogimi drugimi narodnimi delavci odločil, da bo vodil narodno politiko v smer čim popolnejšega narodne- Socijalisti upajo, da bodo za ta svoj cilj dobili pomoč drugih socijalno - demokratskih političnih sil v svetu. Od Slovencev sodelujeta dr. Celestin Jelenc in Vekoslav Farkaš. Predsednik in urednik “Bodočnosti” je dr. Živko Topalovič. SLOVENIJA — protikomunistična trdnjava svetovnega pomena—je poglavje v spisu, ki ga Predsednik ljudske skupščine j objavlja Tine Debeljak v Zbor-je Sergej Krajgher, podpredsed-j Riku za ieto 1967. Naročimo in nika pa Jože Brilej in Janko Ru- berimo ga, da bomo poučeni o dolf. Predsednik republiškega resnici revolucije na SloVen-zbora je dr. Joža Vilfan. skem. Iga osvobojenja in neodvisnosti cd Nemcev, ki so od leta 1848 dalje trmasto kazali, da za slovenske narodnostne pravice nočejo imeti smisla. Zato je sklical slovenske državne poslance v Gradec. Tam so sklenili, da bodo pri začetku parlamentarnih sej na Dunaju oznanili, da bodo hodili v prihodnje po politični poti "vzporedno s Čehi in Slovaki,, da so torej izbrali' pot slovanske narodne neodvisnosti. Majska deklaracija je torej bila dana v sporazumu s poslanci Češko-Slovaške Zveze na Dunaju. V dneh pred začetkom par- ti scher Grundlage aufgebauten Staatskoerper unter dem Zepter der Habsburgisch - Lothringi' schen Dynastie fordern (leb-hafter Beifall und Haendeklat-schen) und dass sie fuer die Ver-wirklichung dieser Forderung ihrer einheitlichen Nation mit alien Kraeften einstehen wer-den. (Beifall.) Mit diesem Vorbehalte wer-den die Gefertigten an den Ar-beiten des Parlaments teilneh-men (lebhafter Beifall and Haendeklatschen). Wien, 30. Mai 1917. C Dr. Karl Verstovšek, Fon, Dr. A. Dulibič, Dr. Benkovič, Juraj Biankini, Dr. V. Ivčevič, Dr. A. Tresič-Pavičič, Fr. Demšar, Prof. I. V. Perič, Dr. Josip Smodlaka, Jaklič, Jos. vitez Pogačnik, Dr. Lovro Pogačnik, Dr. Melko Čingrija.” (Stenographische Protokolle des Hauses der Abgeordneten, 22. Sitzung, 1917, I, 1-21, Seite 34.) lamentarnih sej so dosegli sporazum poslanci južno slovaških dežel, Slovenci, Hrvati in Srbi> so se sporazumeli s Čeho-Slovaki na enotno taktiko in pripravili deklaracijo, ki je bila oznanil0 nove politike. Večkrat je bil že zapisan očitek, da Majska deklaracija le rd narodnostno “čista,” ker da h11^ omejitvi: “v okviru monarhij6 in “pod žezlom habsburško-10' trinške dinastije.” Iz razgovorov z Dr. Korošcem in drugimi s°' tvorci Majske deklaracije vem, da je resnična razlaga tale: Deklaracija je hotela nakazati p°' litiko čim popolnejšega osvobojenja od nemške nadoblasti. Ve' čina je bila prepričana, da bo osvobojenje prišlo, da bo možno šele po razpadu Avstro-Ogrsk6 monarhije, vsi pa ne. Pač Pa s0 vsi želeli in hoteli izvojevati čim popolnejšo neodvisnost, čim P°' polnejšo državnost v vsakem slučaju, naj Avstro-Ogrska osta ne še kaka skupnost ali Pa J10" Poleg tega pa je bilo taktično neobhodno potrebno vnesti dve opombi, ker bi brez njih bi a cela izjava takoj obsojena k ^ protidržavni, izdajalski akt bi bilo z njo nemogoče stopi pred ljudstvo, začetniki bi bi 1 pa takoj odšli ali pred puške a 1 vsaj v ječe. Kdor je poznal, doživel besr^0 sovražno razpoloženje Nem66^ neposredno pred in med Pr svetovno voj no, ve in mu- ni: tr 6 be nič dopovedovati, da je • 1 v takratnih razmerah pJbtJ ^ Majske deklaracije najboljša p° rešitve za slovenski narod. Dr. Miha Krek 'AMEMŠKA DUMU VINA ” n ANADSMA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Biti ali ne biti “Katera področja življenja in katere vrednote so danes najbolj ^azkristjanjene? Brez dvoma Oljenje samo. Ni prav, če se Varies sprašujemo: Biti ali ne kiti? “Biti”, to je živeti, je naj-Večji božji dar. In kdor je to darilo prejel, ima vso pravico ^držati ga. Zato so pa matere, ki jemlje-i° življenje nerojenim otrokom njihova mrtva trupelca me-kejo v kanale modernih mest, ^aj večje sovražnice človeštva. Kdor krade sredstva, ki so posebna za življenje, pravimo, da r°pa. Kaj pa dela tisti, ki kra-'ie življenje samo? Kaj zagreši-io tisti, ki odpravljajo življenske Modove? Niti živali ne delajo tetk, počenjajo pa to nekatere ma-tere. Koliko vojakov umira v korbi za krivično stvar? Koliko ^vljenj zahtevajo nekatere igre ki temine grehov? Krivično izgubljeno življenje ni samo osebja nesreča, je resna nesreča za v’se človeštvo. Vsi ljudje namreč Sestavljamo božji zbor, ki naj 'kievno poje slavo Vsemogočnemu. Vsi sestavljamo mozaik '' arstva. Če se odkruši samo kamenček, je slika mozaika Pokvarjena. In kdo ima pravico ičevati dela božjega Slikarja, 'žjega Umetnika? Zato pa Človekovo gledanje na življenje kriči po spremembi, to gle kanje je treba dvigniti in poplemenititi, treba ga je pokristjaniti. Kdo naj to naredi? Mi katoličani! Na nas je, da svet prebičamo, da samo Bog razpolaga s človeškim življenjem. Kaj pa duše naših otrok? Ali biso v nevarnosti razkristjanje-nja? In človeška duša je še več bedna kot telesno življenje ■Bog sam je to dokazal, ko je poslal za odrešenje duš na svet Svojega sina. Toda ali kdaj premišljamo moderni mladini, ki se odraža v žitnikih, ki hodi okoli z dolgimi tusmi, brez vsake lepotne oblike, Krez želje po pravem napredku Krez dela in idealov. Mislimo basih na to mladino! Zakaj ona bži za “pohojenimi ideali”, za-kuj nima idealizma, zakaj izgo-bva njena energija v pijančevanju, spolnosti, v mamilih, v ne-bdu, v nezadovoljstvu, v revo- doživela v soboto, 20. maja 1967, gdč. Helena Marn in g. Tone Režek. Ob 4h popoldne sta stopila pred oltar v cerkvi Brezmadež-1spominja igoo.ietnice mučeniške Proslava 1200-leliiioe pokristjanjenja v Windsorjn TORONTO, Ont. — Leto 1967 je leto jubilejev. Kanada praznuje stoletnico rojstva kot državna enota, katoliška Cerkev se ne s čudodelno svetinjo in sta vpričo župnika g. Janeza Kopača C.M. podelila drug drugemu zakrament sv. zakona. Ob pol osmih zvečer sta pa povabila številne prijatelje in sorodnike na poročno slavje v dvorano. Tako sta izpred oltarja skozi vesele vrste svatov stopila v življenje. Gdč. Helena, danes gospa Režek, je hčerka ge. Silve in g. Ivana Marna. Slovenci poznajo to družino po njihovi vztrajni društveni delavnosti. Helena je prišla v Kanado z mamo, sestrami in bratom, ko ji je bilo devet let. Dokončala je srednjo šolo in si že sama služi kruh. Tudi med rojaki je bila aktivna, poučevala je v slovenski šoli. Bog daj, da bi zanimanje za skupne zadeve prenesla iz Marnove družine tudi na svojo, ki naj jo Bog blagoslavlja. Njen soprog g. Tone Režek je rojak, doma iz Bele Krajine. Pred štirimi leti je prišel v Kanado in se je ekonomsko že lepo opomogel. Bil je tudi marljiv član Marijine Legije, dokler je bival še v župniji Marije Pomagaj. Bog daj, da bi tudi v novem slovenskem domu ne manjkalo apostolskega duha in slovenske zavednosti. Naj bo blagoslovljena Vajina pot. Por. smrti sv. Petra in Pavla. Mi, Slovenci, k vsemu temu dodamo še svojo zgodovinsko letnico: 1200 let krščanstva in 1100-letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med panonske Slovence, kjer sta širila vero v domačem jeziku. Kot verni in kulturni narod te jubileje javno in slovesno obhajamo. Ob njih poživimo svojo vero in s kulturnimi nastopi manifestiramo svojo hvaležnost Bogu in prednikom, po katerih luč krščanske omike še danes sije našemu narodu. Majhni smo, pa ne najmanjši v vrsti krščanskih narodov v prizadevanju ostati zvesti Cerkvi ter odkrivati in uživati Lepoto v vseh božjih delih in pričevanjih. Letos se prav posebno prizadevamo, da bi se čim več rojakov spominjalo teh dogodkov. Kanada vabi na stoletnico. Montrealski “Expo 67” je simbol in vrhunec praznovanja. Po tem imenu se širi danes kanadsko ime po svetu. V milijonih spominov bo vtisnjena slika tega modernega čudesa tehnike. In v naših? .. . Srebrno pozvanja zvonček iz daljave... Z nevzdržno močjo vabi bliže, da zaslišimo klic veselja, hvaležnosti, ponosa in navdušenja za vse, kar nam je drago. Zakladi modrosti in vedno- “ Skozi luči in sence” 15. del V Toronto je prispela pošiljka nove slovenske knjige, ki je izvirno delo Ruda Jurčeca “Skozi luči in sence”, II. del. Knjiga je zelo zajetna, kot pravi propa-sanda, in obsega 596 strani in 20 strani ilustracij. Pisateljevi spomini prepleteni z opisi mednarodnih dogodkov obsegajo čas od 1929 do 1935. Knjiga stane vez. $6.00, broš. $5.00. Iz Slovenske pisarne s sv. mašo v novi hrvatski cerkvi. C. g. Zrnec je daroval to sv. daritev za vse tiste, ki so padli ideale vere in domovine v Sloveniji in drugih deželah v času druge svetovne vojne. S praznikom sv. Trojice se je združilo slavljenje 1200-letnice. V svoji pridigi je č. g. Zrnec naglasil pomen tega dne za Slovence. Bogu narodu smo dolžni ohraniti mladino in ji izročiti bogastvo in lepoto pesmi, besede in običajev, zemlje in slavne preteklosti. Tak rod bo blagoslov tudi kanadski zemlji, ki nam daje svobodo prepričanja in besedi. Popoldne je bilo v znamenju velike prireditve. Okrog 250 ljudi — gar je za windsorskb slovensko skupnost zelo lepo število — se je zbralo h koncertu v Walkerwille Collegiate Auditorium. Domača dekleta in fantje v narodnih nošah so sprejemali občinstvo. V slovesnem razpoloženju se je razgrnila zavesa v prostorni koncertni dvorani. S prisrčnim ploskanjem so ljudje pozdravili pevce iz Toronta s č. g. Zrnecem v ospredju. Po u-vodnih akordih himne “O, Canada”, ki jih je izvedla ga. Božena Naughton kot sprem Ijevalka zbora na klavir, se je po dvorani razlegel čisti glas naše mladine, ki je v eno- do štiriglasnih izvajanjih očaral vse navzoče. Za tamkajšnji nastop so iz obsežne-a repertorija izbrali najtežje, najlepše skladbe, pa tudi najmo- $mrl lamim slovesisia sfial@re ¥ domovhil TIMMINS,. Ont. — Iz Slovenije smo dobili žalostno sporočilo, da je 13. maja za vedno za- s ---- O ' l_A d J V. JlU. A Ail* J C* v ^cijah? Zakaj, zakaj? Ničesar Ujsnya svoje 0či ga. Ana Strojin širila, za kar naj bi živela. Ju Višnji dan je ne zanima. Vse K°če zaužiti in povžiti danes. Današnja mladina išče novih ^°dnikov in novih idealov, za Katere se splača živeti. Ali smo Katoličani zmožni in v stanu pre-sKrbeti tej mladini tistega, kar bo zadovoljilo, kar bo poga-sKo njeno žejo in lakoto? Kje je ^Hes katoliški idealizem? Mili-^0rii so že umirali zanj? Kje je ^anes tista vrednota, ki pravi: ^Zemi svoj križ in hodi za me-^.i?” Nas katoličane danes čaka y^Kka naloga: postaviti materi-•klnernu napredku nasproti du-Kovni napredek. Če tega ne bo-1)10 zmogli, se bomo zadušili v iz Dobrave pri Dobrniču. Naj Vam bodo, draga mati, v slovo te vrstice in v spomin na Vaše življenje polno skrbi in odpovedi. Ko Vam je bilo komaj 35 let, ste bili že vdova s tremi malimi, nepreskrbljenimi otroci. Naj mlajši je imel komaj štiri leta, najstarejši pa sedem. Mož je padel ob koncu prve svetovne vojne, Težko ste preboleli izgubo, žalost bi Vas bila skoro strla, toda treba je bilo živeti zaradi otrok. Vztrajno in junaško ste se borili za obstanek, zadolženo posestvo in otroci so Vam dajali poguma in volje do življenja. Garali ste za otroke noč in dan. sti, ki so jih naši očetje ponižno j gočnejše. sprejeli iz božjih rok, so neiz-1 v prvem delu so po himni “O, črpni... Iz njih zajemamo moči Canada” zagotavljali zvestobo za obstanek v drugi zemlji in‘daljni domovini staršev, peli skušamo izročiti svojim otro- “Triglavu”, da je pretreslo srca kom, ki še vedno po slovensko v domotožju, romali po naši slišijo in molijo. V slovenski go-'zemlji v pesmih “Jaz pa pojdem vorici in pesmi se ohranja duša na Gorenjsko”, “Pridi Gorenje”, naroda. Letos se tega posebno ^ “p0belelo pole”, “Moj očka ima zavedamo. Zato se zbiramo k konjička dva”. Iz prekmurske slavnostnim prireditvam in de- foiklore so dinamično zapeli lamo načrte za bodoče. Naši mla- J iepi jani» jz koroške pa so vze-di jih uresničujejo s pomočjo!p “Pesem o knezu Marku”, svojih voditeljev in širijo veselo | Po kratkem odmoru nastopijo novico v svet, da so Slovenci že harmonikarji pod vodstvom 1200 let kristjani. Tako smo v nedeljo, 21. maja, imeli priliko sprejeti veselo vest iz Windsorja, Ont., kamor so Slovenci povabili k proslavi 1200-letnice in 100-letnice Kanade Mladinski zbor Slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu in sodelujoče skupine. V živahnem pričakovanju so žuborela mlada den aplavz občinstva in se izka-grla v soboto zjutraj, ko so od- zal pravega mojstra harmoni-hajali z avtobusom iz Toronta, ke. Nekateri pa so se kar s svojimi Za njim požive oder dekleta starši podali,na pot v manjših plesne skupine “Nagelj”, ki ob skupinah. Po štiriurni vožnji po 1 spremljavi plošč in kasneje Le-Highway 401, ob ugodnem vrer j barjevega tria odplešejo par mo-menu in pomladnem ozračju so tivov iz slovenske folklore v se ustavili pri gostoljubnih polku, valčku in šaljivo kompo- zadnjih treh spevih smo ponovno občudovali kvaliteto in zmožnosti, harmonijo glasov in dinamiko, dušo in srce mladinskega z,bora. Ko so se prepletali glasovi v neštetih akordih in u-stvarjali umetnino, so mnogi de^ j ali, da takega petja še niso slišali ne pričakovali od mladine. V veliki meri je to zasluga č. g. Zrneca, ki po mladinskem zboru vrača Bogu svoje umetniške darove. Obenem je bil ta koncert spričevalo slovenskega imena. Saj pravijo: Kjer dva Slovenca pojeta, je že cel zbor. V Windsor ju pa je bilo okrog 50 pevcev. Zdaj si mislite, kako visoko smo vpisali slovensko ime tam doli. Ob tem važnem dogodku ne smemo prezreti skrbnih in požrtvovalnih Slovencev, ki so ta dan omogočili. Pevsko društvo ‘Zvon” s predsednikom g. Vin-som Bernikom in voditelji Slovenskega tečaja “Friderik Baraga” so bili za svoje delo ob proslavi 1200-letnice bogato poplačani z zavestjo, da so ob tolikem uspehu svojo dolžnost stotero izvršili. Za to je bila priča številna udeležba na koncertu in zadovoljni obrazi nastopajočih in gostov, ki so jih tako ljubeznivo sprejeli. S šopki nageljnov, rožmarina in roženkravta, ki so jih zavedni Slovenci iz Windsorja poklonili voditeljem koncerta: č. g. Zrnecu, g. Lebarju, g. Soršaku in ge. Naughton, bodo slednji in z njimi vsi ostali nedelj ski obiskovalci za vedno hranili srcih spomine na prekrasno proslavo 1200-letnice krščanstva. Anica Resnik zvokom našega zvona in sem mu poslal knjigo g. Karapandžiča. Otmar Mauser Nemiksimi zbadljivem ednikgg SimplisissMs so se are koaosio slekle BONN, Nem. — Znani nemški zbadljivi tednik Simplicissi-mus je po 70 letih nehal izhajati. Spadal je med najstarejše nemške tednike in je bil do prve svetovne vojne prava podoba Nemčije, zato pa dobro zapisan po vsej Evropi. Ker je bil dosleden sovražnik vsake diktature, so ga preganjali vsi nemški režimi, med vojnami pa tudi vojaške oblasti. Karikature nemškega cesarja Viljema II. so mu pri- Matije Lebarja. Izurjeni prsti so hiteli po tipkah in izvabljali obsežne- akorde, da je donelo po dvorani, kot bi poslušali operni orkester. Slišali smo skladbe v priredbi g. Lebarja, č. g. Zrneca in klasično “Lady of Spain”. Drago Malajner je s solom “Pastirčkova vrnitev” žel izre- tnat 8 ’ T danes ni1 Vcepili ste jim krščanskega du- errjahznm. Mia ma anc ^a vzgojili in jim pomagali dovolj na z materij alnimi u- ’ J s J J Ugodnostmi, ki jih ji nudi življe-Mladina se upira proti du-°Vni praznini in lakoti. Mladi- co tG: sUši je zasužnjila izvotljenost in Tu se ta upira. Ali katoličani iflao klic današnjih dni?” (Iz govora škofa Mihaela Rusnaka c Tlom Reda Alhambra.) oltar — na slavje — v življenje . je lepšega, kot v pomla-Tiskih majniških dneh zame-■Tti smer življenja! Zapustiti f^Tsko pot in se ob zvokih po-j.ladnih melodij — ob zvokih ^Obezni pridružiti za vedno iz-Tjenemu bitju, pomeni srečo. ak lep dan in tako srečo sta v rasti, da bi Vam bili v pomoč !na stara leta. I Prišla je druga svetovna vojna. Vaš starejši sin Janez je postal žrtev komunističnega nasilja. Iz Vetrinja so ga vrnili domov in njegovo truplo trohni nekje v kočevskih gozdovih. Mera Vašega trpljenja še ni bila polna, zdravniki so Vam morali odrezati nogo nad kolenom, da so Vam rešili življenje. V Vašem 87. letu Vas je na Dan mater Vsemogočni poklical k sebi po večno plačilo. Naj Vam bo lahka domača zemlja, nočivajte v miru v njej. Sinu Franku in hčerki Nežiki iskreno sožalje! Anica Strojin-Seljak, snaha windsorskih Slovencih, ki so jih sprejeli z odprtimi rokami. Plemenite družine so odpeljale na svoje domove h kosilu in počitku po 3, 4, 5 mladih Torontča-nov. Nekateri so odprli vrata celim družinam. Toliko dobre vo- zicijo “Pika, vejica, klicaj V tretjem delu se predstavi dekliški zbor Marije Pomagaj iz Toronta. To je skupina deklet, s katerimi je pred petimi leti č. g. Zrnec začel graditi mladinski zbor in zdaj doraščajo v drugo Ije in prijaznosti zlepa ne najde-'stopnjo svoje mladosti. Njihovi mo pri Slovencih. V tem nam je|SOprani so višji in čistejši kot o-1 skupnost troški, bolj dramatski in polni. Alti jim dajo močno, žametno podlago. V značilnih dekliških pesmih “Večer za našo vasjo”, “Goreči ogenj brez plamena”, “Roža na vrtu” in koroška “Da bi biva liepa luna” se kaže mnogo čuta in doživetja. Nato se jim pridružijo ostali pevci in skupno zapoj o še tri slovenske skladbe: “ B a r č ica”, “Zabavljivka”, “Drežniška”. Za konec programa pa je zbor prihranil svoje bogato kulturno imetje: Gallusovo latinsko skladbo “Pueri concini- windsorska slovenska zlat zgled. Na večer je vse hitelo v češko dvorano k družabni prireditvi. Bil je pravcat domač praznik. Znanci iz davnih let so obujali spomine. Gledali so svojo mladino, ki je v dobi ločitve zrasla in je na pragu novega življenja. Kako ljubo je biti doma, je čutil vsakdo ta večer: doma v širšem pomenu besede, ko ne tišči za oglom vate tujina, misliš le na svoje ljudi in kuješ načrte za jutrišnji dan, ko nas bo čedalje več; ko bo tu in tam še zrastla s tal božja cerkvica in se bodo mladi postavljali po odrih novih dvoran . . . nova ognjišča družin- Oodafek k članka ‘Britanska uradna zgodovina o vračanju beguncev’ TORONTO, Ont. — Bralci se gotovo spominjate zgoraj omenjenega članka, ki je izšel v Kanadski Domovini 28. marca, njem sem citiral nekaj najvažnejših odstavkov iz knjige CIVIL AFFAIRS AND MILITARY GOVERNMENT, NORTHWEST EUROPE, 1944-1946, ki so se nanašali na jugoslovanske begunce na Koroškem. K temu naj danes dodam še nekaj i daljnih pojasnil. Poleg članka v KD sem bi namreč pisal protestno pismo b r i t a nskemu vladnemu predstavništvu v Torontu in izrazil svoje razoračanje in obžalovanje, da je avtor knjige popolnoma ignoriral za Angleže tako neugodno poglavje o vračanju jugoslovanskih beguncev Titu, da si tako zamolčanje ne morem drugače tolmačiti, kot namerno zakrivanje resnice in zgodovin kih dejstev. Na moje pismo, katerega so iz Toronta poslali tiskarski pisarni Njenega Veličanstva v London, sem pred dvemi tedni dobil od govor od avtorja g. F. S. V. Don nisona, kateremu je bilo pismo naknadno izročeno. V svojem pismu g. Donnison trdi, da knjiga ni imela namen razpravljati o vprašanju beguncev, pač pa o vlogi vojaške via de, katere prvotna naloga ni bilo vračanje beguncev, in se zato svoji knjigi vračanja Jugoslovanov ni dotaknil. Kozake in Kav kazce je omenil zato, ker je 1 vračanje imelo “vojaški značaj Zagotavlja mi, da ni imel namena zakrivati dokazana dejstva in da bo vse prišlo na vrsto v poznejših zvezkih serijskih knjig, ko se bo razpravljalo, oziroma pisalo o sredozemskih vojaških operacijah. Kljub zgoščenemu tolmačenju v New Yorku 82-letni Schoen-berner, ki je urejeval list do Hitlerjeve diktature. Pričakoval je konec lista, ker se po njegovem mnenju sedanja uprava ni mogla vživeti v spremenjeno miselnost nemškega naroda. Po vzorcu Simplicissimusa je bila v Evropi urejevanih cela vrsta šaljivih listov, med njimi tudi v Jugoslaviji in Sloveniji. Seveda so se povsod morali boriti s cenzurami diktatur vseh vrst. Nič več župni urad, ampak pastirski urad! i ROCHESTER, N.Y. — Znani ameriški škof Sheen, ki ga vsi dobro poznamo s televizije, je nesle svetovno slavo, zato je pa šedaj odredil, da se župni uradi tudi 1. 1914 moral prenehati. | morajo imenovati pastirski ura-Po prvi vojni se je zopet po- di, ker to odgovarja duhu zad-javil v nemški javnosti, toda že njega Vatikanskega koncila. 1933 mu je Hitler zavil vrat.1 , v Po dolgih 21 letih je zopet pri-1. Besede 5upni urad se mu 2^ šel na dan 1. 1954, toda ni bil [° Prevec birokraticne, dočim več stari Simplicissimus. Je za- beseda pastirski res pomeni to, čel kmalu hirati in je sedaj iz- ^ar veJe ^ Kristusovih naukov, dihnil. Vse starejše evropske kaf je Posebnb rad Podarjal že generacije mu bodo ohranile ča- PokoJni PaPez Janez XXIIL sten spomin. . CLEVELAND, O. ženske dobijo delo Ženske dobe delo Iščemo tovarniške delavke za skupinsko in lahko strojno delo. Skušnja nepotrebna. Govorimo hrvaško in slovanske jezike. Blizu E. 30 St. in Chester Ave. Za sestanek kličite: 781-7136. (108) Zanimivo je, da še sedaj živi CLEVELAND, O. Moški dobijo delo MACHINISTS THE GLEVELAHB PHEšMTSC Tao! 0o, *784 E. 78 St. 341-1708 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corj«. MAGKSHISTS TO WORK ON A ERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profilinit Machines HORIZONTAL m\m mills TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGIHE LATHES te” (Otroci, pridite molit nebeškega Kralja), kij je; ena najlep-' me njegovo pismo ni povsem ših pesmi slovenske polifonije iz prepričalo o iskrenosti angleških 16. stoletja. Sledi črnska duhov- zgodovinarjev. Izkušnje učijo, ske ljubezni in sreče se bodo po-',na pesem “Deep river” (Globo- da je treba biti previden in rc- rajala pod sliko brezjanske Ma- ka reka) v angleščini in mogoč- agirati, predno je prepozno. Po- rije... jna španska fantazija “Granada” trebno se mi je zato zdelo, da Drugi dan, nedeljo, smo začeli v španščini, ki je ponos zbora. V-g. Donnisona seznanim tudi milim MAGHIHES RADIAL DRILLS NUMERIGAl G0HTRGLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebne od 8.15 dop. do 5. pop ali kHFtte 341-170« za čas sestanka Equal Opportunity Emplov*-? (107) Lahko hišno delo Iščemo Slovenko za lahko hišno delo od 10. do 3 pop. Servirala bi eno kosilo starejši dvojici; v Coliinwoodski okolici. Kličite KE 1-2641 po 4.00 pop. (107) Hišno delo Iščemo žensko za župnišče na zahodnem delu mesta; svojo sobo; mora biti samska. Kličite Ameriško Domovino 431-0628. (105) MALI OGLASI V najem Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc. ___________________ (x) Harmonika naprodaj Nemška harmonika, 4-vrstna, Lubis izdelka, kakor nova naprodaj. Kličite AN 1-0876 po 6. uri pop. (105) TONY KRfSTAVNIK PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun V najem Oddam 3 neopremljene sobe in kopalnico, zgoraj, $35 mesečno. Na 1257 E. 60 St. 431-2050. -(105) t V najem Odda se 5 velikih sob in kopalnico po zmerni ceni, blizu St. George cerkve. Kličite 442-3976. (26,29,31 maj) PrijatsPs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE Sf r|r»i- Av» SKth »t • VV 1.421» AID FOP. AGED PRESCRIPTIONS ! FR. JAKLIČ: ¥ k Pekiena s¥@h©da kanclijska gospoda in niti Pem s pestmi in tulili. Iz vsega tulje-: Vstal je tedaj nekdo z zvezdo niso več skušali iti ustanavljat nja in vpitja se je še najbolj in pentljo v kočiji in zamahnil' narodno stražo, ker so se bali,' razločilo: "Ldri!” Tako so vpili vse vprek, se grohotali prav iz dna koša, da se jim je pretresalo vse drobovje. Gledali so za turjaškim grofom in svojim graščakom, za cesarjevim komornikom in varuhom ključev kranjske dežele, kako je mešal blato po cesti, po kateri ni šel še nikdar peš. Vsaj na Studencu ni bilo človeka, ki bi bil videl turjaškega grofa drugače kakor na konju ali v kočiji. Z zadoščenjem so zrli za njim, ki je peš odhajal proti ponos- CHICAGO, ILL MALE HELP nemu gradu, in ko je izginil za ovinkom, tedaj se je Krivanogu utrgalo iz globine in je udarilo z vso silo na plan: “Viktoria!” In iz sto grl je zagrmelo in udarilo vse vprek v divjem soglasju: “Viktoria! Viktoria!” Ko so glasovi zmagoslavja dosegli grofa in je pomen vzklikanja razumel, je sikal še bolj ogorčen: “Sodrga! Prekleta sodrga!” Premišljal je, kako bi se os-vetil. “Sodrga” pa ni bila tako neu- da bi jih požrlo razburkano ižansko morje. Medtem, ko so se Ižanci ukvarjali z grofom in njegovo vprego, je pa drčala po cesti od Ljubljane druga vprega, ki ni bila četverovprežna, vendar je bila kočija, gosposka kočija iz ['Ljubljane, naložena spredaj in zadaj. Ko se je kočija prikazala na obzorju in so jo uzrli čakajoči, tedaj je zašumelo in zavalovilo po Studencu: “Ljubljančani! Sedaj prihajajo!” Ljudje so stegovali vratove in upirali oči na cesto. V ozadju je pa že grmelo: “Vsa tlaka je dol! Udri, Cec-man!” In vse se je zamajalo in sililo naprej proti prihajajočim. Naj hujši so bili kmalu spredaj. Maček je kar odrival pred ; seboj in s komolci potiskal ljudi ■ na stran, za njim so pa tiščali ‘Malnarček, Štrumbelj in drugi. z roko, češ, da hoče govoriti. Za gnana. Ko je ponižala gospoda T, . ..........., , . , grofa, da je moral peš iti po Knvanoga j ih je koma.! dohajal, cesti, je imela dovolj. Srd se je Za njim je pa vse tiscal°’ zakaj tasdfafe ipanmg \ IN PACKAGING INDUSTRY Openings now exist for experienced Cellophane Machine Operator on first shift. Good starting salary with full company benefits. This is a dynamic organization with excellent opportunities for advancement, kakor APPLY PERSONNEL OFFICE misway mm mm Div. of Consolidated Packaging Corp. 5800 W. 51st Street Tel.: 531 1260 (103) polegel in zadoščenje je bilo dovolj veliko. Gospod grof na cesti! Pa peš! Peš! Kar dovolj jim je bilo, dovolj smeha in vzklikanja, dovolj govorjenja in dovtipkovanja. Srca so bila potolažena. Obrnili so se h kočijažu, ki se je ukvarjal kraj poti s konji in kočijo in klel brez vsega strahu kakor drugi Ižanci. In nešteto rok je poprijelo za kočijo in konje in bi trenil je bila vprega vsa zopet na cesti, a vendar niso pustili voza naprej za grofom; samo nazaj se mu je odprla cesta. In tako je drčala četverovprežna . grajska kočija prazna nazaj na Turjak. Kočijaž je pa dopovedoval vsem, ki so prihajali nasproti, kaj se je zgodilo na Studencu, in tako turjaška FEMALE HELP HELP WANTED Offico Girls BOOKKEEPERS, STENOGRAPHERS, TYPISTS, CLERICAL and GENERAL OFFICE HELP HIGHEST WAGES BEST WORKING CONDITIONS LIBERAL VACATIONS — PAID HOLIDAYS SICK LEAVE — INSURANCE — PENSION PLAN NUMEROUS OTHER BENEFITS CALL... VICTOR J. FAILLA 1950 W. Erie St., Chicago 22 738-0822 (106) radovedni so bili, kaj bo naredil Krivanoga. Glavanov Janez, ki je bil nekaka telesna straža Tonetova, je komaj zadrževal ljudi, da ga niso podrli. Ko so Ljubljančani opazili množico, so mislili, da jih Ižanci pričakujejo s hrepenenjem in navdušenjem, da so ižanska tla že pripravljena za njihove namene, zato so začeli pozdravljati z belimi ruticami ter vihteti klobuke. “Ali so pijani?” je omenil nekdo izmed Ižancev, a drugi je rekel: “Lej, pa še pušeljce imajo, kakor svatje! Ali gredo po nevesto?” Tisti, ki so sedeli zadaj, so imeli belo-rdeče pentlje na prsih in zlate zvezde na klobukih. “Pa ni sam antikrist,” je omenil nekdo. “So dejali, da je imel tudi pušeljc.” “O, kje je že antikrist! Od ‘nerodne’ straže so ti tiči!” je pojasnil Krivanoga. V tistem hipu je pridrčala kočija do vasi, do ljudi na cesti, ki se pa niso umeknili, temveč stegnili roke po vojkah, da se je kočija takoj ustavila. “Stoj! Nikamor naprej!” Tako so zavpili oni, ki so bili blizu konj, a zadaj stoječi so vpili: “Udri, Cecman! Nazaj! V jarek z njimi! Vsa tlaka je dol! Udri!” Ljubljančani so bili neprijetno presenečeni. Tako bi jih bili utegnili sprejeti rokovnjači sredi gozda, ne pa ljudje. Vse se je držalo konj in kočije, kar je bilo blizu, a oddaljeni so jim grozili Jasno je bilo Ljubljančanom, hip se je hrup polegel, zakaj kaj pomeni ta klic, a ker so si | umolknili so iz radovednosti, bili svesti, da niso storili nič Oni v kočiji je pa izpregovoril: hudega, so bili prepričani, da je | “Slovenci! Domorodci! Brale veliko nesporazumljenje kri- tje! Konstitution! Svoboda! Mi vo tako odurnega sprejema. Lju-j prihajamo k vam od narodne bljančani so bili preverjeni, da j straže ljubljanske.” Tedaj mu je pa prestrigel nadaljevanje Tone, ki se je bil prerinil skozi: so bile vse te ljubeznivosti namenjene komu drugemu in da so le naleteli. m m JUNIJ T«|We,BlWIS*‘ (TTitUi G 71 8 E »M 13Fl4ll5!ll6;|i7 18119 «22];» |25|& 27i;28i 291301 KOLEDAR društvenih prireditev MALE HELP HELP WANTED Union Organizers Business Hgents We are locking for 10 men who are interested in becoming successful Union Organizers and Business Agents. These positions offer a great opportunity for an exciting life time job. Starting salaries are $100 per week with $25 raise after 30 days. Then you are on your own and can earn up to $300 per week which means $16,000 per year if you are willing to work and ambitious enough to get ahead. After one year of successful service, the Union furnishes you with a new car and all expenses paid. All Organizers and Business Agents receive up to $100,000 of life insurance. Blue Cross and Blue Shield coverage is supplied for your entire family. Plus, numerous other Union benefits including a 100 percent pension upon retirement. These positions are open for those between 25 and 40 years of age with high school diploma. We will train and educate you in organizing, servicing, negotiating and conducting union meetings. If you are interested in a life time opportunity in an exciting and interesting capacity, call or visit me: Victor Failla, Midwest Director, I.U.D.T.W. phone: 738-0822. Apply now! AIL CIO, 1950 Erie St., JUNIJ 4. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa. 4. —- Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ bo proslavilo vse, ki so nad 50 let njegovi člani. Dopoldne ob 11.15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša, nato pa za vse kosilo v SND na 80 St. 10. in 11. — DSPB Tabor-Cleve- land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi. 11. — Klub društev SDD na Re- cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo. 18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples. 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 25. — Slov. kult. društvo Triglav v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico. JULIJ 2. in 4. — Piknik Slovenske pristave. 4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu. 9. — Društvo slov. pritikomuni-stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi. 12. -16. — Farni karneval pri Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču. 19. — Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ. 23. — Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami, 26. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Road priredi PIKNIK na SNPJ farmi. 30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 2. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi. 6. — Spominski sklad H. Lobeta i priredi piknik na Slov. pristavi. 13. — Fara Marije Vnebovzete priredi namesto piknika svojo poletno zabavo v šolski dvorani. 13. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi. 20. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. — Slov. kult. društvo Triglav v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem. 27. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 3. in 4. — Piknik Slovenske pristave. 10. — Telovadna zveza priredi telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi. 24. — Oltarno društvo fare sv. Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER I. — Združeni kulturni program in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue. 7. — DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. 8. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih. 14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester. 28. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”. 29. — Občni zbor Slovenske pristave,- NOVEMBER 4. — Belokranjski klub priredi svojo Veselo Martinovanje v Sldv. nar. domu na St. Clair Ave. 5. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. II. — Klub slov. upokojencev v Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio. 19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Puranski festival v šolski dvorani. 19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne. 23. — The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. DECEMBER 3. — Moški pevski zbor Slova11 poda svoj jesenski koncert V SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. JANUAR — 1968 27.-- Slovenska pristava priredi , “Pristavsko noč”, zabavo 3 plesom, v SND na St. Clak Avenue. Začetek ob 6.30. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA | (K. S. K. J.) g nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, š vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. 1 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA 3 sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa 2 takoj po rojstvu. j| • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasla in za mladino: 1 • od §500.00 do $15,009.00 posmrtnine i • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 | • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; = • elanom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. | K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. | | Premoženje_________________________$16,300,000.00 1 | Članov - 45,000 _____________Certifikatov - 47,500 | | Veljavna zavarovalnina_____________$39,700,000.00 | 1 Solventnost - 118.99% | Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaš: okolici izpolnite = izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 35I-;353 No. Chicago St. Joiiet, Illinois 60431 (K. S. K. J.) Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IMF, ............................................................ NASLOV MESTO ... DRŽAVA GODE .... ČEŠE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO DVOJNA ZANIMIVOST — Fotograf je posnel svojo poklicno tovarišico, ko je ravno slikala mladi par v zadnji pariški modni obleki. SVOBODA JI JE BILA VŠEČ — Opica na sliki v londonskem živalskem vrtu, ki jo vidimo na sliki, je živela v mesecev na svobodi na londonskem letališču. Kljub vse] spretnosti in vsakovrstnim zvijačam je poteklo več mese cev, predno so jo ujeli.