9pedlzlene tn abbonamento postale Leto XXIII., št. 161, Ljubljana, sreda ti. fnBfa 1943-XXI Uprd vništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon it 51-22, <1-23 51-24 laser um oddelek: Ljubljana, Puccinijeva obča 5 - Ielefoo n 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Liubljanska cesta 42 Računi: ea uubllansko pokiaimo pn poštno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Itaiiie Servizio Conti Con Post. No 11-3118 lZKl.JbC.NU ZASTOPSTVO a oglase iz Kj. Italije in inozemstva una Ururne Pubblicit* ltali»n» h. A. MILANO Cena cent. 80 Ishftjm ruk dan razen ponedeljke Naročnina znaia mesečno Lir 18.—% inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 5. — Teleloo Stev- 31-22. 31-23. 31-24-_ Rokopisi ie ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLliSlVA per la pab- bliritž di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. ABSKI NAPAD NA RIM Najtol) tad® ie prizadet Tfbisrtinski okraj 1 ženske In otoke s strojnicami -In pokopališče Verano opiistošena — Ameriški letalci so • Bazilika sv. Lovrenca z bombami Rim. 20 jul. s. Anglosasi so včeraj zjutraj bombardiral'- Rim V štirih, valovih 50 se l-talski g^-ngsterji, k; so se že odlikovali v uničevanju cerkev spomenikov bolnišnic v,i v tolikih drug-h itaPjan^kih mestih, zagnali na glavno mt^to Italije z za-IfUin krvave Ln divje tolpe, kj hlepi samo P ruševinah in un'če;iju. Letalci, ki so izve napad na Rim, so zadeli ljudske okraje. kjer prebivajo delavci in nameščenci pristnega naroda, ki je najbolj pristen izraz neukrotljiv h kakovosti na'e neukrotljive rase in ki je tudi pod strahovitim dežjem bomb dokazal svojo mirnost in svoj pogum V dokaz kako so ameriški piloti prizanesli kulturnim in verskim sred:ščem — 'z angleškega uradnega vira se je zatrjevalo da 90 vsi pilotj dob'T navodila, naj preprečijo povzročitev škode v kulturnih in verskih središčih — je dejstvo opustošenja monumontalnega pokopališča Verana, kjer je bilo mnogo umetnin uničenih in mnogo grobov razdejanih. Setoskrunsko delo so opravil- ameriški oombniki z uničenjem stare in čaščene bazilike Sv. Lavrencija ob vhodu na pokopal šče. katero je zgradil cesar Konstantin leta 330 in ki- je sveta omika" emu svetu zaradi svojih tisočletnih spominov in svoje ogromne umetniške vrednosti. Od slavne bazilike je ostal samo del stranskega zidovja. Samo dva stebra sta ostala cd velikih monumentalnih vrat. Vsa umetnika okna so bila razbita. Razdrobljen pa .ie tudj mozaik na pročelju, ki je neprecenljive vrednosti. V baziliki je bilo nekaj grobov svetih mučencev in papežev med njimi grob papeža Pija IX. Treba je spomniti, da je biia bazilika sv. Lavrencija v neposredni odvisnosti od 3v. stoli e ter je uživala pravice eksteritorijal-no.st.. Navzlic formaln; obljubi Roosevelta papežu, da se bo prizaneslo kulturnim in 1« -s.vim zgradbam, so se angloameriški piloti zagnali z izredno divjostjo proti slavni tisočletni bazil'ki. Omeniti je nadalje, da so številne barbarske tolpe, ki so vstopile v večno mesto v prejšnjih stoletjih, vedno spoštovale veliki verski in umetniški spomenik. Osvoboditelji« tudi niso prizanesli vse-ičiliškemu mestu, kjer so bila zadeta, poškodovana in opustošena med Irugim poslopja splošne klinike, ortopedične klinike in zavoda za javno zdravstvo. Poškodbe so e.astaie od bomb, ki so kasneje eksplodirale. Naravnost divjaško je sovražnikovo opustošenje v ljudskih okrajih San Lorenza. Tiburtrna in Prenestina. kjer je bilo uničenih mnogo hiš, še več pa poškodovanih. V nekaterih ulicah teh okrajev so bombe izkopale tudi velike luknje, izkoreninile drevesa in poškoiovale javne vrtove. Na trgu Prenestina je nekaj letal, ki so se nizko spustila, obstreljevala g strojnicami civilno prebivalstvo, obstoječe po večini iz žen in otrok, ki so tekli proti zakloniščem in ki so padli kot žrtev morilcev. Na tem področju je bilo največ žrtev. Bombardiran je bil tudi dobrodelni zavod, v katerem je 500 sirot. Mnogo družin iz nižjih slojev še blodi po ruševinah, preklinjajoč letalske gang-sterje in skušajoč rešiti žene in ranjene otroke. Gioboko in silovito čustvo sovraštva je zajelo vse prebivalce Rima z?radi tega zločina. Gledajo svoje porušene hiše in vzklikajo; »To so Rooseveltovi in Churchillov! vojaški objekti.« Prebivalstvo Rima je bilo vredno svoje zgodovine, svojih izročil in svojega imena. Rimljani si niso delali nikoli utvar glele zatrjevane imunosti. Nikoli niso mislili, da si Anglosasi ne bi dali dušika svojemu barbarstva kot poki on preteki slavi mesta, ki je bilo učitelj omikanemu svetu, in kot poklon katoličanstvu, čegar zagrizeni sovražniki so. Rimljani so prenesli s trdno dušo in vedrim pogumom to preizkušnjo, s katero so prišli v prvo črto vojne, ki jo Italija bije z žiLavostjo ponosnega in moškega naroda. Papež PIJ XII. m. kraju razdejanja si je ffcsjsež aglesšal razvalin« starosSavne bazi' like sv. Lavrencija Rim, 20. jul. s. Papež se je včeraj ob spremstvu samo namestnika državnega tajništva rnansgr M on trni ja brez vsakršnega drugega spremstva osebnosti papeževega dvora, ki ga navadno vedmo spremljajo. podal ob 18. uri v avtomobilu do bazilike sv. Lavrencija ob pokopališču Verana. Med bombardiranjem je ostal miren in zaupen v svojem stanovanju, ko je pa prenehal alarm, je takoj zahteval obvestila bi papežu metali ob svojem napadu na večno mesto na slepo bombe na slavne spomenike krščanstva in umetnosti, kateri so zadeti in uničeni skupno s stanovanjskimi hišami in drugim; kulturnimi ustanovami. Kakor v primeru Churchillove in Roosevel-tove poslanice italijanskemu narodu, tako je tudi v terorističnem mpadu na Rim jasno spoznatj izrecno politično akcijo z namenom, da se stre morala civilnega prebivalstva. Drug smoter ai bil in ne bo dosežen. Nasprotno, ta zadnji zločin bo samo ojač'l italijanski narod v njegovi odločitvi za odpor do skrajnosti- Monakovo, 20. jul. s. »Miinchener Naeh-richten« se bavijo z ustrahovalnim napadom na Rim. List pripominja, da je sovražnik dolgo okleval, naposled pa se je odločil k strahovitemu zločinu in obmetaval z bombami večno mesto, središče in srce vsega krščanstva. Samo 9 dni je preteklo. pravi list, odkar je predsednik Roosevelt ob napadu na Sicilijo naslovil papežu poslanico, ki je bila po radiu prej objavljena, preden je dospela v Vatikan. V tej poslanici je predsednik Roosevelt svečano zatrjeval, da hoče na vsak način spoštovati nevtralnost Vatikanskega mesta. cerkve, ležeče zunaj vatikanskih zidov, ter druga poslopja, ki kakor koli služijo bogočastju. Danes je zgodovinska bazilika sv. Lavrencija, ki jo je 1. 330 ustanovi! cesar Konstantin ter je lastnina Vatikana, le še kup kadečih se razvalin. Toliko so torej vredne obljube in obveznosti, ki jih sprejemajo Anglosasi^ vpričo vsega sveta. Še več: v letakih, ki so jih sovražni letalci metali prejšnji večer ali na dan podlega napada, ki je bil izvršen v več zaporednih valevih, so javljali Rimljanom, da bo napad omejen izključno na vojaške cilje, kljub temu pa so bila zadeta ljudska bivališča v Rimu. Ne glede na žalost in bolečino, ki jo Rim prenaša kakor vsa posestrima mesta, ima obstreljevanje večnega mesta, kjer se lahko občudujejo dokazi 3000letne omike, neprimerno globlji pomen. Ta Rim ne pripada samo Italijanom, marveč vsemu svetu m kdor je bombardira! to mesto iz čisto u-strahovalnih razlogov — Rim je mesto brez vsake industrije —, je zagrešil čin neskončnega barbarstva, ki ne bo sovražniku nikoli odpuščen- Budimpešta, 20. jul. s. Bombardiranje Rima je povzročilo največje ogorčenje v Budimpešti. Barbarske metode, ki jih uporablja angloameriško letalstvo napram ostalim mestom, so kazale, da bo tudi Rim bombardiran. Kar je najbolj odvratno, poroča poluradni »Budapesti Ertesito«, je dejstvo, da hočejo Anglež; svetu dopovedati, da spoštujejo rimske spomenike, bila pa je porušena bazilika Sv. Lavrencija. Dejstvo, da naj bi angloameriški letalci dobili povelje, naj ne poškodujejo kulturnih spomenikov in cerkva, se ne more tolmačiti kot kavalirsko dejanje, ker obstoja anglosaška taktika v tem, da' mečejo bombe iz višine nekaj tisoč metrov. Malo dni je preteklo, naglaša poluradna agencija, odkar je predsednik Roosevelt dal papežu zagotovilo, da bo prizanešeno cerkvam in umetniškim spomenikom. če je ta teroristični napad posledica besa, katerega je med Angleži povzročilo neupogljivo zadržanje italijanskega naroda spričo Rooseveltove in Churchillove poslanice, je dokazano, da obljube papežu niso bile držane. V Budimpešti se vprašujejo, zaključuje »Budapesti Ertesito«, al; ni obvladujoči položaj boljševikov v zavezniškem svetu vsilil ta preobrat v vojskovanju Anglosasov. Ali je dejansko volja Anglije in Amerike, da uniči vse spomenike zapadne kulture, kateri Angleži kakor Američani toliko dolgujejo? Zagreb, 20. jul. s. Tudi Večno mesto je bilo cilj uničevalnega angloamenškega besa, tak je naslov, ki ga z velikimi črkami objavlja »Hrvatski Narod« nad včerajšnjim vojnim poročilom italijanskih Oboroženih sil Izmenjava straže v zavodu za fašistično kulturo Rim, 19. jul. L Ob navzočnosti podtajnika Stranke prof. Cucca se je včeraj izmenjala straža v predsedništvu Narodnega zavoda za fašistično kulturo. Po plemenitih besedah od hajajočega profesorja Camilla Pellizzija :n novega predsednika prof. Giuseppeja Maggiora je podtajnik Stranke opozoril na ozračje visoke duhovnosti in trdne zavesti. Po izmenjavi straže je očrta! naloge in delo, ki naj ga ustanova opravi. Davi je tajnik Stranke ob navzočnosti podtajnika sprejel profesorja Maggiora in profesorja Pellizzija. Novi upravr! svet beneSke Blennale Rim, 19. jul. s. Z Ducejevim dekretom je bil obnovljen upravni svet avtonomne ustanove »Beneška Biennale«, mednarodne razstave umetnosti. V upravni svet so poklicani senator grof Giuseppe Volpi di Misurata. državni minister, kot predsednik; inž. Giovanni Battista aH'Armi, župan v Benetkah, kot podpredsednik; kot člani: dr. Felice Fulchignoli, zastopnik PNF, nac. svetnik Antonio Marini, zastopnik ministra za narodno vzgojo; dr. Virginio Ber-tuccoli, zastopnik ministra za korporacije; dr. Amedeo Tosti. generalni inšpektor, zastopnik ministra za ljudsko kulturo; odvetnik Vilfredo Casellati, predsednik Beneške pokrajine, in dr. CcTnelio di Marzio, predsednik fašistične narodne konfederacijo profesijoniatov in umetnikov. Smrt pisatelja Carla Zangarlfa Bologna, 19. juL a Davi je umrl v neki kttnikt fitoatelj in peeuik Qatto Bnngad, Tenace resistenza in Sicilia I sammergibill Itafiani hanno aSfondato un piroscafo ne-inico da 8000 tonnelfate e sllurato trna mave dl grande stazza — Riusciti attacchi aerei delTAsse contno il isavigli© ■ avversario za e quartieri di abitazioni operai: in par-ticolare la basilica di San Lorenzo U cimi-tero del Verano, la citta universitaria, il complesso cspedaliero del Policlinico; i ca-segsriati popolarj delle zone Prenestina e Latina. Il numero delle vittime civili fin-ora accertate ascende a 16" morti e 1659 feriti. Durante e dopo l'incursicne la popola-zione ha dato esempio di disciplina e dl calma. Sette velivoli sono stati abbattuti dalte artiglierie contraeree e un« aalla caccia. Questa notte Napoli e minori localita della Campania e del Lazio sono state o-biettivo di incursioni avversarie: sono se-trnalati danni non gravi e llmitate perdite tra la popolazione. * I! sommergibile che ha colato a picco un piroscafo da 8000 tonn. nelle acque orien-dali della Sicilia e comandato dal tenente di vascello Claudio Celli da Venezta. II Onartiere Generale delle Forze Ar-mate oomunioa: L'aumentata pressione nem i ca. lungo lo schieramento delle truppe de!l'Asse in Sicilia continua ad essere tenacemente con-trastato. Ad oriente della Sicilia sommergibiii italiani affondavano un piroscafo da 8000 tonn.; e ne siluravano un'altro di grosso tonnellaggio; un unita mercantile di me-dia stazza ed nna da guerra di tipo im-precisato veni rano colpiti da nostri aereo-siluranti. Nella rada di Augusta e nel porto di La Valletta bombardieri italiani e germanici dannegffiavano naviglio nemieo alla fonda. I danni arrecati dalle formazioni ame-ricane. che con alcune centinaia di qua-drimotori hanno ieri durante tre ore at-taccato Roma sono ingenti; risultano. tra gli altri gravemente colpiti e in pa»rte distrutti edifici saeri ai cuito e alla scien- Trdovraten odps? na Siciliji Italijanske podmornice so pot©piSe sovražiš! 83oo*to«sld parnik In torfredirale nadaljnja ladjo velike tonaže Uspešni napadi osnih letal na sovražnikovo ladjevje Glavni stan italijanskih Oboroženih" sil je objavil 20. julija naslednje št. 1.151 vojno poro&lo: Ojačenemu pritisku sovražnika se čete Osi na Siciliji vzdolž svojih postojank žilavo upirajo. Na vzliodu Sicilije so italijanske podmornice potopile 8-OOOtonski parnik in tor-pedirale neko drugo ladjo velike tonaže. Neka trgovska enota srednje velikosti in ena lovska ladja nedoločenega tipa sta bili zadeti od naših letalskih torpedov. V luki v Augusti in v pristanišču v La Valletti so italijanski in nemški bombniki poškodovali tam zasidrano sovražno ladjevje. škoda, ki so jo prizadeli ameriški letalci, ki so včeraj z nekoliko stotinami štirimotornikov 3 ure napadali Rim, je znatna. Med drugim so hudo zadeta in deloma porušena poslopja, posvečena bogočastju in znanosti, ter bivališča v delavskih okrajih mesta, zlasti bazilika sv. Lavrencija, pokopališče Verano, vseučiliško mesto. bolniška skupina poliklinike ter ljudska bivališča v prenestinskem in latinskem okolišu. Število civilnih žrtev doslej ugotovljenih znaša 166 mrtvih in 1.659 ranjenih. Med letalskim napadom in po njem je ljudstvo pokazalo zgledno disciplino in mir. Protiletalsko topništvo je zbilo 7 letal, lovci pa eno. Ponoči so bili Neapelj In manjši kraji v Kampanlfl in v Laciju cilj sovražnih poletov. Javljene so lažje škode in omejeno število žrtev med prebivalstvom. * Podmornica, ki je potopila 8.000tonski parnik v vodah na vzhodu Sicilije, je pod poveljstvom poročnika bojnega brada Clau-dija Celli ja iz Benetk. Kralj in Kraljica pri prizadetih Rim, 19. jul. B. Nj. Vel. Kralj in Cesar se je po današnjem letalskem napadu ca Rim takoj podal v vse prizadete okraje. Rim, 19. jul. s. Nj. Vel. KraHjica in Cesarica je prišla v kraje, ki so bjli prizadeti ob današnjem sovražnem letalskem napadu ter je nato obiskala ranjence v rimskih bolnišnicah. Genovski vofvoda in vojvo- dlnja med ranjenci v Turinu Turin, 19. jul. s. Genovski vojvoda in wj-vodinja sta prispela v Turin in ob skala ob spremstvu župana bolnike, ki so bili ranjeni med zločinskim anglosaškim napadom. Vzviše>-na obiskovalca so sprejeli zdravniki. Mudila sta se dolgo v bolniških sobah ter se ljubeznivo razgovarjala z bolniki in njihovimi svojci. Povsod so jima izkazali naklonjene simpatije. Vojvoda in vojvodinja sta darovala znatno vsoto za prizadete, preden sta zapustila Turin. Junaštve divfsif.2 ^Livorno" Rim, 19. jul. s. Slavna divizija »Livorno«. omenjena v današnjem vojnem poročilu, sestoja iz 33. in 34. polka, ki ima svoje izvore v 1. 1859, ko so oddelki toskanske začasna vlade sodelovali v drugi vojni narodnega Ris-sorgimenta. 33. polk se je z eno stotniio udeležil entrejske vojne 1. 1887-88 in se je z elementi 34. polka boril v italijansko-turški vojni. Izkrcal se je najprej v Tobruku ter je z divizijo »Ameglio« zasedel in ostal na otoka Rodi. Divizija »Livorno« si je nabrala svetlo slavo med vojno 1915-18. Njeni pešci so se borili ob Tsonzu in Piavi. Imena Oslavija, Sa-botino. Monte Santo, Cuc. Vodice. Podgora, Bainsizza so v zlati knjigi obeh polkov. Med drugimi so posebno junaške strani, ki so bile napisane v avgustu 1. 1917 na planoti Bainsiz-ze. kjer sta si oba posla zaslužila za svojo zastavo srebrno kolajno za vojaško hrbrost. V juniju L 1940 sta bila poika na zapadni fronti, kjer sta prispevala k razrahljanju mogočnih sovražnih postojank ter dosegla cilje, kateri so jima bili nakazani v Val Tinea in Va! Roji. Na Siciliji potrjuje divizija »Livorno« spričo surcve sile sovražnika znova izročilo svoje slave in svojega junaštva. Poslanica T italijanskemu itar Govor, ki ga je Tajnik Stranke Caric Scorza naslovil po radiu Italijanom, je bi deležen obširnih razprav v vseh nevtralnih in sovražnih deželah. Vsakdo je postal pozoren na važnost besedi, izrečenih narodu v orožju s ponosno odkritostjo. Cario Scorza je imel realistične in istočasno humanosti in plemenitosti poln govor. On je pač znal najti prav besede za Italijane ob tej uri boja, česar angleški in amerišk; propi-gandisti niso znali, in zato so njegove besede prodrle do srca tega naroda, ponosnega na svoje dostojanstvo in na svojo pravico ki ga je neuvidevnost Churchillova in Rooseveltcva grenko užalila. Tajnik fašistične stranke ni govoril, da bi ga razumeli t'sti, ki ne čutijo italijansko. On se je hotel obrniti izključno na Italijane mest in podeželja in prebivalstvo, ki je že trpelo pod zločinsko sovražnikovo žalitvijo, in na prebivalstvo, ki se čuti duhovno pripravljeno na trpljenje in borbo, če bo treba, da pokaže sovražniku da je Italija enotna od Alp do morja in da bolest in trpljenje le še bolj utrjujeta neraz-rušljive vezi, ki spajajo njeno ljudstvo. Carlo Scorza je pojasnil pamen svojega govora, ko je dejal: Medtem ko vojna divja v naj h krajih, m uničuje sovražnik cerkve, hiše in pokopališča ter je vse zaupano učinkovitosti orožja in hrabrosti vojaka, se bo čudno zdelo, da govorim, toda moj govor bo suh in veren, kakor se spodobi, kadar v zgodovinskem času bijejo svečane ure. Ne bomo polemizirali. Za dovajanje hrane našemu moralnemu odporu in za proglaševanje nespremenljivosti naše vere v zmago nimamo potrebe vzpodbujati sovražne narode, da bi se uprli svojim vladam. Neprljatelj se 30-vraži in se oetro pobija, toda se ne pre*ra Ko je povedal v nagli in odlični sintezi, kaj v tem trenutku predstavlja za vse Itar lijane slika naroda, mučenega cd bomb, do-čim ga dva na-ibogatejša imperija, najpo-hlepnejša -n najtrša na svetu hočeta podvreči in oropati, je govornik slovesno zatrdil voljo po miru. ki je vedno prevevala Italijo in njenega Duceja. Pripomnil je, da je Duce večkrat v teh poslednjih letih zastavni svoj genij za to, da bi se ohranil mir med evropskimi državami v vz-ajemrem, poštenem razumevanju dolžnosti in pravic vsakogar, v enaki razdelitvi onih gospodarskih elementov, ki zagotavljajo narodom vsaj najmanjšo mero blagostanja in miru. Govornik je opisal konstruktivno delo far-šistične Italije, ki je iskala samo kruha in dela za svoje sinove, ter je osvetlil, duhovne činitelje, ki so v teh zadnjih 23 letih združile Italijane, ter zatrdil, — in iz njegovih ust je govorilo vseh 45 milijonov Italijanov —, da »zahtevamo svečano polno in pcpolno odgovornost za vojno«, kajti nihče se ne misli odtegniti tej častn; obveznosti. Spomnil se je naporov Italijanov, žrtev junakov, hrabrosti njihovih vojakov za pridobitev boljše bodočnosti deželi, spomnil se je spontane žrtve legijonarjev, ki so v špa^ niji prispevali skupno z junaškimi pehotar-mi Caudilla za rešitev katoliške in sredozemske omike pred boljševiškim besom. Italijanski narod čuti, da bi vse to bilo zaman in da bi nič ne veljala njegova preteklost, če ne b; mogel prenesti te straži* preizkušnje. Z neposrednim sodelovanjem nemške zaveznice in z daljnejšo, toda nič manj učinkovito vzajemnostjo Japonske vzdržuje Italija — odred mož proti milijonom in milijonom postrojenjh sovražnikov vseh ras — Nffdfl^fiffflnff gm gptouš Nadaljevanje s 1. strani ped zemlje proti cbširnosti celin, izkoriščanih od sovražnika, kos morja proti ogromnosti oceanov, ki jih obvladuje sovražnik — že tri leta najkrutejše napade, ki jih pozna zgodovina. Dve leti je njena morntrica obvladovala Sredozemlje spričo najmočnejše mornarice sveta, njena letala so obvladovala nebo spričo bogastva največje industrije sveta, njeni polki so zanesli boj v hišo najbolj oholega sovražnika. Nad dve letj je morala Anglija trpeti našo najdrznejšo akcijo, nad dve leti je bila prisiljena čuvati vrata svojega imperija, šele pred 10 meseci je mogla Anglija, kj so se njeni moči pridružila moč Zedinjenih držav in viri francoskega kolonialnega imperija, prevzeti pobudo v Sredozemlju. Danes sm& mi prisiljen.; braniti se v svoji hiši. Ali moramo zaradi tega obupati bolj, kakor je obupal sovražnik, ko je potekalo vse njegovo življenje v podzemeljskih zakloniščih jn je njegov zaklad plul pod kanadsko zaščito, ko ga je Japonska pregnala s Pacifika in ko so ga Zedinjene države iztisnile z Atlantika? Italijani danes bolj ko kdaj koli prej branijo svojo bodočnost in s tem branijo Evropo najžalostnejše usode. »Italijanski narod ve,« je dejal govornik, »da je to vojna celin, ve pa tudi, da Italija ni valclom Evrope, ob katerem se morajo razbiti najhujši navali sovražnega napada, čeprav je živ, integralen in bistven del življenja naše stare celine: brez njega r.e bi imela moderna in bodoča Evropa nobenega smisla. Italijanski narod ve, da je to vojna plemen, v kateri so Anglo-Ameri-čani samo predstraža onih ogromnih valov nižjih plemen, ki napadajo duhovno in fizično nedotakljivost narodov najvišje omike. Zato se bori z obupno besnestjo, ker hoče rešiti samega sebe in svoje plemenite poslanstvo. Z moškim ponosom vojaka, ki si ne taji možnosti sovražnika, je Carlo Scorza očrtal sedanji položaj, proučil nato težkoče An- glo-Američanov ter zaključil: »Mi ne govorimo besed prazne tolažbe za same sebe, ako trdimo, da je neprijatelj, čeprav je v trenutku zmagovit in mogočen, v kleščah bojazni časa. Sovražniku ne zadostuje, ako naglo postopa. Njemu je potrebno zažigat- etape, ako hoče podp:rati nade na zmago.« Govornik se je nato ustavil pri opisovanju razvalin uničenih mest. trpljenja neob-oroženih in izginulih zakladov ter je pri tem uporabljal besede ginljive humanosti. Toda iz njegovih be3ed, dasi je bilo iz njih čutiti bolest nad tolikimi izgubami, je vrela gotovost, da se bo Italija, kakor je že tolikokrat in tolikokrat v svoji zgodovini trpela, krvavela in gorela, prerodila sijaj-nejša 'in čudovitejša. Govornik svojim poslušalcem ni prikrival, kaj bi bilo iz Italije, ako bi sovražnik zmagal. Prav zato, da se izognejo temu, da bi najžalostnejša usoda zadela zibelko omike, so Italijani prežeti v tej uri z eno samo voljo: z voljo do odpora. »Toda to ne zadostuje,« je dejal Carlo Scorza, »če ni v središču vsega našega bitja obupna volja po premaganju točke pashmega odpora, da se preide v trenutku, ko se bo opazilo prvo popuščanje nasprotnega pritiska, k najsilovitejši reakciji. Ne torej volja navadnega odpora, ne torej skoro fat3listična zavest, da je dovolj sprejemati sovražne udarce, marveč duhovna in gmotna priprava za vračanje udarca za udarec, napada za napad, uničenja za uničenje. Sovražnik se je vrgel v podjetje, v katerega je položil vse svoje upanje, Ce ostanemo neustrašni, bomo izčrpali sunek in ga zadržali. Ne samo to, temveč na našem ozemlju, na svetih tleh domovine, bomo našli najboljše pogoje, da se povzpne-mo in dosežemo zmago. Italija je vedno v stoletjih dokazala, da se je pogreznjena in prisiljena v najgloblje prepade tragedije in bolesti zopet dvignila s svojo krepostjo k rešitvi in življenju. Nemške ©ste razbijal© s napadi sovjetske ofenzivne sisisske Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jul. Vrhovno poveljništvo nemše vojake je objavilo danes naslednje poročilo: Sovjetski napad proti vzhodni fronti se je izjalovil tudi včeraj ob uspešni obrambi naše, od letalstva odlično podpirane vojske, ki je pri tem znova sestrelila 5G2 oklopnih vozil. Na kubenskem mostišču se je ponesrečilo vač sovražnih napadov proti višinskim postojankam zapadno od Krimska je, deloma pa so bili ti napadi že na, izhodiščnih postojankah razbiti. Z uporabo nadaljnjih ojačenj je ponovil sevražnik svoje močne prodorne napade ob Miusu in srednjem Doncu. V trdovratnih in sprememb polnih bojih so bili ti napadi odbiti. Medtem, ko javljajo s področja severno od Bjelgoroda samo o krajevnih delnih so- vražnih napadih, se težki obrambni boji na bojnem področju pri Orlu nadaljujejo. Z močnimi protinapadi so bile sovjetske čete na nekaj mestih vržene nazaj. Na drugih mestih so naše čete v ogorčenih bojih lista vile napade močnih sovražnih pehotnih in oklopnih sil. Na Siciliji iso bili v trdovratnih bojih odbiti v sodelovanju z oddelka nemških le. tal za bližje polete številni napadi močnih sovražnih pehotnih in oklopnih skupin. Nemško in italijansko letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti sovražnemu prevoznemu brodovju tudi včeraj z dobrim uspehom. Pri teh napadih je hi! med drugim z bombnimi zadetki potopljen sovraž. ni tovorni parnik z več ko 10.300 br. reg. tonami. V pretekli noči so napadla nemška bojna letala Malto. Narašeanie silovitosti feofsv na Berlin, 15. jul s. Kakor poroča »Voiki-scher Beobachter«, so Rusi pri svojem napadu na nemške postojanke v odseku Orla med 17. in 18. julijem vrgli v borbo nič manj kakor 120.000 mož in 300 oklopnih voz. ki jih je podpiralo 500 napadalnih topov in več sto bombnikov. Nemške postojanke sta v prvi fazi napada branili samo dve diviziji, ki sta samo oo sebi umevno vzdržali ta naval silnih oboroženih množic le nekoliko ur. Razni nemški bataljoni, ki so stali na obrambnih postojankah za utrdbami, pa so trdno držali, tako da je nemško poveljništvo imelo dovolj časa poslati na bojišče nove rezerve, s čemer je bila kakor zagotavlja »Volkischer Beobachter«. kriza premagana. Včeraj so Rusi ponovili svoje napade in pri tem uporabili dve diviziji, sestavljeni izključno iz napadalnih čet ter deloma iz oddelkov metalcev plamenov, iz deset pehotnih divizij in dveh oklopnih zborov. Izvajali so silen pritisk na nemške črte ter se jim je tudi včeraj posrečilo napraviti nekaj prodorov in prisiliti Nemce, da so šli večkrat v protinapad, s čimer so dosegli, da se v nemškem obrambnem sistemu odprte vrzeli niso prenevarno razširile. Napadi sovražnega letalstva so bili zelo močni, kakor pravi »Volkischer Beobachter«. zlasti oklopni dvomotomiki so se v stotinah pojavljali nad nemškimi postojankami ter jih predrzno bombardirali v strmoglavnem poletu in obstreljevali s strojnicami iz zelo majhne višine. Na nekaterih točkah so bili odrezani nemški bataljoni, ki so imeli na razpolago samo nekoliko topov, pregaženi od sovjetskih čet, niso pa zapustili svojih postojank in so kasneje lahko vzpostavili stik z glavnmo nemških čet. V Berlinu ne prikrivajo, da je bitka izredno silovita, kajti Rusi hočejo za vsako ceno doseči prodOT. Središče bitke na fronti preko 1000 km. od Suhiničev do Azovskega morja, je po vsem videzu področje pri Orlu in novi napadi Rusov na fronti ob Miusu in Doncu, s katerimi so Rusi pripravili ofenzivo, imajo v primeru z bitko v orelskem odseku samo podrejen pomen. Zanimiva je okoliščina, da sovjetska propaganda še ni poročala o bojih na front: ob Doncu m Miusu. Težko je dati podrobnejše zemljepisne podatke o bojišču, ker Nemci ne navajajo imen osvojenih ali izgubljenih krajev, in samo v nekem poročilu vojnega dopisnika beremo, da so Rusi prve dni svoje nove ofenzive proti Orlu pridobili nekoliko kilometrov tal ter prenesli svoje prednje črte proti zapadu. Vse-kakoT pa se jim ni posrečilo prekoračiti glavnih nemških zaporn h črt. Izgube sovražnika so še vedno zelo velike in so se sedaj dvignile na 4400 oklopnih voz in na 2000 letal. Ujetnikov ie že nad 40.000-mnogo tisoč sovražnikov pa je obležalo na bojišču. Vremenske razmere so se od včeraj zboljšale, zaradi česar je nemško letalstvo lahko poseglo v boj in je pokončalo nad 150 oklopnih voz. S posebno silovitostjo so se razvili letalski spopadi v zraku nad Orlom, kjer so »Messerschmitti« otvorilj bitko z oddelki sovjetskih oklepnih dvometornikov. katerih je bilo sestreljeno več kakor 100. Sovražne rezerve so navidezno zopet enkrat neizčrpne in vojni dopisniki poročajo, da meče sovražnik neprestano sveže čete v borino. To potrjuje prvi vtis, da gre pri tem na vzhodu za eno izmed največjih ofenziv kar so rh kdaj ctvorili Rusi. ki delujejo očividno v sporazumu z Angleži in Američani. (Le Uiti me Notizie.) Angleži znaša S® svof bes tudi nasI francsskisiii mesti Pariz, 19. jul. s. Eskadre angleških letal so zopet večkrat bombardirala mesta v vzhodni in severni Franciji. Povzročena je bila ogromna gmotna škoda in bilo je mnogo žrtev med prebivalstvom. Na vzhodu so bili najbolj prizadeti kraji Besan-con in Mountpelier s 300 lahko ranjenimi, v severni Franciji pa sta Abbeville in Di-eppe najbolj trpela, v teh zadnjih dneh ob uničevalnem besu Anglosasov. Veliki uspehi Japonskega letalstva V bitki za Salonssnske otoke je bila sestreljenih 265 ameriških letal Tokjo, 19. jul. s. Podajajoč pregled vojnih poročil z nadaljnjimi podrobnosti o nedavnih pomorskih zmagah Japonske, objavlja glavni stan, da je bilo od pričetka sedanje bitke za Salomonske otoke verjetno 265 sovražnih letal sestreljenih. Med zrušenimi letali je nekaj najnovejših letalskih tipov, ki 9o jih zgradili Američani. med njimi lovcev »Loched P—30«. Na-glaša se. da se je japonskim letalom posrečilo doseči odlične uspehe med spopadom 15 t. m. navzlic navzočnosti nad JO ameriških bojnih letal. Japonci so povzročili hudo škodo v vojaških napravah in sovražnih zbirališčih. Naslednjega dne, 16. t m., so skupine mornariškega letalstva silovito napadle postojanke sovražnika v nrvi črH med njimi več letališč na Guaiialcanaru. na Kulagi in na otoku Floridi. Poškodovane so bile naprave tudi na otoku Vanikoru y severnem delu skupine otokom Santa Cruz. Naglaša se. da je na Vanikoru uspelo japonskim pilotom v polno zadeti eno vojno ladjo. V nadaljnjem so lahko ugotovili, da je bila ladja hudo zdelana, ker je bila močno nagnjena in so se gosti stebri dima videli nad njo. V Guadalcanaru so opazovali ogromno eksplozijo, kateri so sledili hudi požari. Več vojnih ladij, ki so bile zasidrane v Tulagi. je bilo hudo poškodovanih. Dne 17. t. m so japonski lovci, ki so se takoj dvignili, zrušili 58 ameriških letal- pripadajočih skupini 176 letal, ki so skušale napasti japonske postojanke na Buinu na otoku Bougainvillu- Med temi borbami je bilo izgubljenih samo 9 japonskih letal. Te akcije japonskega letalstva so ponovno dokazale sovražniku, da ga še vedno lahko doseže japonsko orožje, kjer in kadar hoče. General Hazon žrtev letalskega napada Run, 20. jul. s. Med sovražnim letalskim napadom na Rim sta našla junaško smrt, ko sta hitela proti prizadetim krajem, general Eksc. Azzolino Hazon, poveljnik Kr. karabinerjev, ter načelnik njegovega glav. nega stana polkovnik Ulderico Barengo. General Hazon se je rodil v Turinu dne 20. julija 1. 1833 ter je imel nad 36 let službe, katerih del je prebil pri alpincih, ostalo pa pri Kr. karabinerjih. Bil je bo. jevnik treh vojn. Kot poročnik planincev se je udeležil italijansko-turške vojne leta 1911-1912, v činu kapetana Kr. karabinerjev se je udeležil italijansko.avstrijske vojne leta 1915—1918, kot polkovnik pa italijansko-abesinske vojne, kjer je bil vrhovni poveljnik Kr. karabinerjev v Italijanski vzhodni Afriki. To mesto je oprav, Ijal od začetka sovražn:ati do julija meseca 1. 1938 in si je zaslužil izredno napredovanje za vojne zasluge. Bil je odlikovan z bronasto svetinjo in z vojnim križcem za vojaške zasluge. Za poveljnika Kr. karabinerjev je bil imenovan 27. februarja tega leta. iOSDOd Iz Hrvatske čestitke za Poglavnikov rojstni dan. Kakor smo že poročali, je pred dnevi imel Poglavnik svoj rojstni dan. Ob tej priliki ; so mu čestitali Kralj in Cesar Viktor Emanuel, Duce, Hitler, bolgarski car Boris, designirani hrvatski kralj vojvoda D' Aosta, maršal Antonescu, predsednik Tiso, maršal Goring in zunanji minister Rib-bentrop. Dar generala Robottlja revnemu prebivalstvu. Poveljn;k H. italijanske armade je ob svojem nedavnem obisku v Kninu daroval za siromašno hrvatsko prebivalstvo mesta 5 stotov moke, 5 stotov testenin ia stot sladkorja. Ustašinje pri poglavniku. Pretekli četrtek je Poglavnik sprejel funkcionarke ustaške mladine, ki so obiskovale 10 dnevni tečaj v Zagrebu. Na pozdravne besede Zore Dusperjeve je Poglavnik v daljših izvajanjih opominjal funkcionarke, naj vsepovsod čuvajo ustaška načela, da bodo uspele v svojem delu. Dr. Ivan Krajač predsednik Hrvatskega planinskega društva. Državni vodjia za šport in telesno vzgojo je imenoval za predsednika Hrvatskega planinskega društva državnega svetnika dr. Ivana Kraja-ča. Rekrutska prisega. Preteklo nedeljo dopoldne je bila v tab~r'šču Ilije Gregorjča v Zagrebu svečana prisega vseh " rekrutov zagrebške posadke. Zdravniški pregled rezervnih častnikov. Da se ugotovi stopnja telesne sposobnosti pasameznih rezervnih častnikov, je vojni minister pozval vsa rezervne častnike, ki so bili v bivši Jugoslaviji predlagani za stalno nesposobne aU samo za uradno službo sposobne, na ponoven zdravniški pregled. Frankiranje z Ugion^r-kimi znamkami. Hrvatski listi poročajo, da je od 15. t. m. obvezno frankiranje peštnih pošiljk z znamkami v korist hrvatskih legionarjev. Kc-t poštna pristojbina velja samo temeljna vrednost znamke. Priložnostne znamke v korist hrvatskih legionarjev ostanejo v prometu do konca avgusta. Kulturnj dogovor med Hrvatsko in Ru-munšjo. Ze nekaj dn; se v Bukarešti mudi hrvatsko odposlanstvo, ki vodi pogajanja za sporazum o kulturnem sodelovanju med Rumunijo in Hrvatsko. Dva milijona kun je zadela srečka 51.743. Pretekli četrtek je bio v Zagrebu zaključeno žrebanje 3. kola državne razredne loterije, ki se je začelo 6. t. m. Največji dobitek 2 milijona kun jc zadela srečka 51743. žrebanje 4. kola se to pričelo 21. avgusta ln bo trajalo do konca meseca. Vodja hrvatskih delavcev v Nemčiji. Kot gost nemške delovne službe se mudi v Nemčiji vodja hrvatskih delavcev Palčič. Med drugim je obiskal tudi tečaj hrvatskih gojencev v nemški voditeljski šoli. Mladina za mladino. V dvorani delavske zbornice v Zagrebu je ustaška mladina priredila akademijo, ki so se je med drugimi udelež li tudi nekateri odličniki z ministrom dr. Sušičem na čelu. Izbrani spored so izvajali člani narodnega gledališča. Cisti riob:ček prireditve je bil namenjen siromašnim ustaškim otrokom. Zagrebško županstvo poziva meščane, rta prijavijo peke, ki pečejo slab kruh. Hrvatski l:sti poročajo, da zagrebška mestna aprovizacija dobavlja pekom prvovrstno krušno moko Jn morajo zato peči tudi prvovrsten kruh. Zato poz v a občinstvo, da takoj, ko epazi slabo pečen oziroma neokusen kruh. prijav; peka mestnemu tržnemu svetu. Do nedelje je prišlo nad 200 prijav. Milijon kun za banjaluške delavce. Od-poslanstvo banjaluških delavskih organizacij se je mudilo v Zagrebu, kjer je iz-poslovalo podpero za banjaluško delavstvo. Milijon kun je bilo odobren h za nabavo živil delavske nabavljalne zadruge. Hrvatska !rna G in pol milijona prebivalcev. Iz uradnih statističnih podatkov povzemamo, da meri Nezavisna Država Hrvatska 110.200 kv. km. Upravno je razdeljena na 22 velikih županstev, ki imajo 141 okrožij. ZagTeb tvori veliko županstvo zase in šteje okoli 350.000 prebivalcev. Nr. vsem Hrvatskem je 1037 občin, med katerimi je 31 mestnih, število prebivalstva se ne da točno ugotoviti. Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo pred 12 leti, pa je živelo na ozemlju, ki pripada Hrvatski, 5 milijonov 655.750 ljudi, in sicer 2,820.829 moških in 2.844.921 žensk. Upoštevajoč prirastek rojstev in priseljencev, ima danes Hrvatska okoli 6 in pol milijona prebivalcev. Razpis asistenta v zagrebški knjižnici. Zagrebška mestna občina razpisuje razpis za izpopolnitev mesta asistenta v mestni knjižnici. Ureditev parka okoli zagrebške džamije. Pred dnevi so začeli urejati okoli zagrebške džamije park, ki bo urejen v glavnem tako, kakor je pri drugih džamijah na Hrvatskem. Največ površine bo porasle s travo, okoli pa bo zasajeno razno cvetje in okrasno grmičje. Bivolska dvojica v zagrebškem zverjnja-ku je dobila naraščaj. Iz hrvatskih listov povzemamo, da se je bivolska obitelj v zagrebškem mestnem zverinjaku pomnožila. Mladič je ženskega spola in popolnoma gospodarstvo v Italiji Z velikopotezno izgraditvijo naprav za izkoriščanje razpoložljivih vodnih sil je Italija v zadnjih dveh desetletjih dosegla ogromen prihranek premoga in se je s tem na področju oskrbe s pogonsko energijo v znatnem obsegu osamosvojila. Po najnovejših številkah, ki so bile pravkar objavljene, je v lanskem letu odpadlo na proizvodnjo kaloričnih central, ki so navezane na potrošnjo premoga, le še 4.4 "/o. Tako služijo danes kalorične centrale v glavnem le šc ko!: rezervne centrale za kritje konic v potrošnji in potrebe v dobah nizkega stanja vode. Leta 1922 je znašala vsa potrošnja električne energije v Italiji komaj 3.93 milijarde kilovatnih ur, lani pa se je že povzpela na 20-1 milijarde kilovatnih ur. Od celotne potro-nje je odpadlo 44 % na pogon, 36 % na potrošnjo v kemični in elcktrometalurški industriji. 11 % proizvedenega toka so potrošile železnice na clektrificiranih progah in le preostalih 9 % je šlo za razs\etljavo in gospodinjsko kurjavo. Produkcijska kapaciteta italijanskih električnih central se je najbolj povečala v zadnjem desetletju na podlagi znanih načrtov za gradnjo novih hidrocentral. Prvi tak velik načrt je bil objavljen leta 1935 in je predvideval izgraditev novih hidrocentral z letno proizvodnjo v višini 5 milijard kilovatnih ur. Drugi iz-graditveni načrt je bil izdan leta 1940 in je obsegal gradnjo nadaljnjih hidrocentral z letno proizvodnjo 5 milijard kilmatnih ur, lani pa se je pričel izvajati že tretji izgraditveni načrt novih elektrarn z letno kapaciteto 7 milijard kilovatnih ur. Skupna proizvodnja italijanskega električnega gospodarstva se bo v nekaj letih povečala na 27 milijard kilovatnih ur na leto. Če bi hotela Italija to ogromno količino električnega toka pridobiti v kaloričnih centralah iz premoga, bi potrebovala samo v ta namen na leto 13 milijonov ton premoga. Pred novo letino v Ukrajini »Volkischer Beobachter« prinaša glede na bližnjo žetev v Ukrajini daljši članek, ki kaže. kakšne velike uspehe je dosegla nemška uprava pri organizaciji kmetijske proizvodnje v Ukrajini, zlasti tudi v južnem delu, kjer pogoji za proizvodnjo niso tako ugodni kakor v centralnem delu. V tei tako imenovani Nogaiski stepi je ukrajinska črna zemlja že pomešana z ilovico in je pogosto letina v znatni meri odvisna od enega samega deževnega dneva, kj lahko omogoči povečanje pridelka za več deset tisoč ton. Letos je pravočasno deževalo in obetajo obsežna žitna polja najboljši pridelek. Medtem ko je lani uspelo obdelati 70 % orne zemlje, je bilo letos obdelanih 85 °/o, ostanek pa predstavlja ledino, kjer se bo v prihodnjem letu rodovitnost še povečala, ker bo zemlja spočita. Če se upošteva, da je bilo na razpolago razmeroma malo delovnih moči. da je bilo mogoče le majhen del površine obdelati s traktorji in da so bile vmes še izvedene dalekosežne reforme za likvidacijo sistema kolhozov, potem je tak rezultat več kakor zadovoljiv. Likvidacija kolhozov je v Ukrajini že daleč nanredovala. Ena četrtina vseh kolhozov je že pretvorjena v obdelovalne zadruge. Pretvoritev kolhoza v obdelovalno zadrugo se izvrši v tej obliki, da dobe rodbine marljivih in vestnih bivših kol-hoznikov zemljo za samostojno obdelovanje. Če je prej n. pr. kolhoz obsegal 700 hektarjev ome zemlje, potem se najprej izloči 20% za tehnične kulture, ki se tudi naprej pridelujejo skupno. To so predvsem kulture industrijskih rastlin (konoplje. lanu. bombaža) in oljaric. Preostalih 550 ha pa razdelijo tako, da odpade na vsako družino okrog 8 ha. Od teh 8 ha črn, na čelu pa Ima veliko belo zvezdo in na repu belo dlako. Listi pripominjajo, da je posebnost bivolskega para, da ima svet-lomodre namesto rumenesive oči. To posebnost je chranil tudi mladič. Društvo bivših gojencev karlovške kadetske šole. Na zadnjem sestanku društva bivših gojencev karlovške kadetske šole. ki so mu prisostvovali številni častniki, je bil izvoljen nov odbor s predsednikom, generalom v pokoju, Emanuelom Balleyem na čelu. Društvo šteje nekaj nad 100 članov, izmed katerih mnogi zavzemajo najodgovornejše položaje v hrvatski vojski. Konec ustaškega disciplinskega in kazenskega sodišča. Z ustanovitvijo enotnega sodišča za oborožene sile je prenehala potreba posebnega sodišča za pripadnike ustaških oddelkov. Ustaško sodišče je izročilo svoje posle novemu vojaškemu sodišču. Za časa svojega poslovanja je rešilo 1562 kazenskih predmetov, med katerimi sta bili tudi dve smrtni obsodbi. Sedeče je izreklo 433 let kazni v temnici in 137 let zapora. Izmed vseh izrečenih kazni sta bili samo dve znižani od Poglavnikovega županstva. GLEDALIŠČE OPERA Sreda. 21. julija, ob 19: Tiha voda. Red Sreda. Četrtek. 22. julija, ob 19: Madame Butter-fly. Red Četrtek. Radio Ljubliana SREDA. 21 JULIJA 1943-XXJ 7 30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 12.20: Plošče, 12.30: Poročila v slovenščni. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 1310: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični oike ster. vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Simfonična glasba. 14.20: Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme 14 40: Koncert šramla »Ljubljana« 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17 15: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 17.35: Kcncert pianistke Giovanne Busatta 19.00: »Govorimo italilansko-, poučuje prof. dr. Stanko Leben 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20 20: Pripombe k dogodkom 20 30: Radio za družino 21.15: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 21.40: Klasični orkester, vodi dirigent Manno 22.00 Moderne pesmi, vo di dirigent Zeme. 22.30: Valčki in tnazurke. 22.45; Poročila ▼ italijanščini. dobi novi kmet 1 ha tik poleg hiše. ostanek pa v obliki 7 enakih velikih njiv. Vsa orna zemlja kolhoza je razdeljena na 7 enakih strnjenih področij, na katerih se menjavajo vsako leto po enotnem načrtu kulture. Vsak tak sektor je razdeljen na 70 njiv in v vsakem takem sektorju, obsega jočem 70 ha, dobi kmet po eno njivo. Obdelovanje se vrši po enotnem načrtu in določenem plodoredu. Vse njive v okviru enega sektorja morajo biti posejane ali s pšenico, ali z ječmenom ali pa z drugo določeno kulturno rastlino. Deloma se tudi oranje vrši skupno v okviru zadruge, vse nadaljnje delo pa opravi kmet sam in je od njegove vestnosti v znatni meri odvisna višina pridelka Od doseženega pridelka mora kmet določeno količino oddati, če pa je s pridnostjo več pridelal, gre to izključno njemu v korist. Uspeh, ki je bil dcecžen pri obdelavi zemlje v Ukrajini, je tem pomembnejši, ce se upošteva, da je bilo vse to ogromno delo izvršeno z razmeroma majhno uporabo traktorjev. V prejšnjem sistemu kolhozov so na južnoukra-jinskih tleh okrog 80 " o površine zcrali s traktorji. Namesto traktorjev je morala sedaj stopiti živina. Le 20% površine je b;lo mogoče zorati s stroji. Pa tudi živine je razmeroma malo, zlasti vprežne živine (le 5.6 glave na 100 ha). Namesto težkih plugov, ki so jih vlekli traktorji, so stopili vprežni plugi tako imenovane »lobogrevke«. ki ima.io šc nasta vek za sejanje žita. tako d3 se oranje in sejanje vrši hkrati, kar je izvedljivo na ukrajinski zemlji, kjer po1 večini odpade gnojenje in je to obdelovanje enostavnejše. Tudi sedaj, ko b'1 treba spraviti letino, bo moralo ukrajinsko prebivalstvo- trd"? prijeti za delo. Ob pomanjkanju tekočega goriva sc ne bodo mogli uporabljati težki kombinirani stroji, ki obenem žanjejo in mlatijo. Ukrajinski kmetje pa bodo letos svoje delo' opravili še z večjim veseljem spričo znane naredbe državnega ministra za zasedena ozemlja Roscnberga, po kateri bodo sami postali lastniki zemlje. Seveda se bo moral tudi ta prehod izvršiti postopno in s potrebno previdnostjo, kajti kol-hoznik. ki 20 let ni samostojno gospodaril, se moTa temu šeie privaditi. Gospodarske vesti = Žitni pridelek v Italiji. Kakor poročajo iz Rima, je mlatenje žita v velikem delu že končano. Sedaj se da že laže presrditi, kakšna je letošnja žitna letina. Četudi niso rezultati povsod enaki, zlasti tam, kjer niso uporabljali dobrega semena, vendar se lahko v spi :šncm ugotovi, da je letošnja letina krušnega / ta 77 vrstno izpadla. Tudi hektolitrska teža jc povsod višja, kakor je bila lani, zlasti pa je večji hektarski denos. V samem Rimu so v javnih nasadih pridelali 450 metrskih str cev r -enico in je "bi'o pri tem ugotovljeno, da jc ?na^al donos na hektar povprečno 21 stotov. Požcte površine pa se že znova obdelujejo, tako da bodo daie letos še drugi pridelek. = Batove poprav"jalnice za čevlje na Hrvatskem. Na pobudo merodajnih čini-teljev, zlasti gospodarskega minislia prof. dr. inž. Balena je bila pozvana hrvatska tvornica čevljev Bata, da uredi v večjih potrošrJh središčih popravi j. inlce za čevlje, da se tako olajša popravilo starih čevljev. Ureditev talcih velikih poprav!jalnic je bila nujno potrebna tudi z oziram na to, da ima tvrdka Bata na razpolago primeren nadomestek za urmje. Te dni bo v Zagrebu pričela obratovati prva taka popravljalnica, ki je urejena za popravilo čevljev na tek čem traku. Za vsak posel je v popravljal niči postavljen poseben stroj in bo vsak delavec opravil pri popravilu le določeno delo. Dnevna kapaciteta te popravljalni ce bo znašala 3.000 parov. Oni potrošniki, ki bodo predložili nakaznice za popravilo čevljev, bodo dobili usnjene podpiate, vri ostali pa si bodo lahko dali p< praviti čevlje z umetnimi podplati, ki jih izdeluje tvrdka Bata prelvssm iz starega gumija in drugih snovi, ter so se pri izvršenih poizkusih izkazali kot zelo trpežni. Tvrdka Batai bo uredila še več takih poprvljalnic v samem Zagrebu, pa tudi v Osijeku in BanjalukL — Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatska centrala za zavarovanje delavcev je objavila, da je bilo v aprilu t. 1. pri njej zavarovanih 210.343 delavcev in nameščencev; od tega je odpadlo 15.989 zavarovancev na nameščensko zavarovanje Merkurja. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v vsej državi 83.90 kune, t. j. za 54"tr več kakor v istem mesecu lanskega leta. Skupni zavarovalni zaslužek pa je znašal v aprilu 441 milijonov kun in je bil za 40% večji nego v istem mesecu preteklega leta. Te dni je izšla v »Hrvatskih narodnih novinahi zakonska odredba o reformi davka na poslovni promet, ki bo stopil v veljavo dne 1. septembra t. L Osnovni davek bo znašal 4%. — Odkup letine na Hrvatskem. Na osnovi naredbe, s katero je bil uveden državni monopol za odkup žita. koruze, stročnic in krompirja, je hrvatski gospodarski minister dr. inž. Balen izdal odredbo, po kateri vrši odkup pridelkov Državna poslovna centrala za kmetijske proizvode v Zagre. bu, le na področju okrajev Zemun, Karlov-ci, Ruma, Stara Pazova in Irig pa vrši odkup nemška centralna nabavna in prodajna zadruga »Agraria«. Odkup bo posredovalo tudi Gospodarsko društvo kot osrednja zadruga v Zagrebu, vendar mora svoje de. lo spraviti v sklad z Državno poslovno centralo za kmetijske proizvode odnosno z »Agrario«. Nenavaden ribiški plen Iz Dubrovnika poročajo, da so pred dnevi pri luki Drače na Pelješcu vlovjli nenavadno veliko mersko žival, ki je bila dolga nad 8 metrov in težka okoli 13 metrskih stotov. Nekateri ribiči trdijo, da je rlba neke vrste kit, ki je zašel v Neretvan-ski kanal. Loveč ribe je zašel v plitvo vodo, kjer je nasedel. Ribič Ivo Dežulič s svojim sinom Zdravkom sta žival z udarci po glavi omamila, potem pa sta jo z vrvmi privezala ob svoj čoln in odpeljala do iuke Drače. Tam so poskušal; kita izvleči na obalo vojaški avtomobili, toda žival je tako otepala okoli sebe. da so se potrgale vrvi. Ribo so potem razsekali na kose. Ribič Dežulič je dobil nad 2 metrska stota olja, ljudje pa, ki so ribo pekli in jedli meso, pravijo, da je bilo dobro. V notranjosti samice so našli več mladičev, težkih po pet kilogramov, KULTURNI PREGLED Konsert slsveiaske pasmi Večer slovenske ljudske in umetne pesmi je pretekli ponedeljek privabil v Un ionsko dvorano obilo občinstva. Pevski mešani zbor Ljubljanskega zvona, katerega že dolgo nismo slišali, je izvajal z jako močnim učinkom našo pesem. Razumljivo je. da je psihološki vpliv narodne pesmi silno močan. Kako specifično narodna last so te pesmi, ljudske, ponarodele in tudi umetne, ki so. kakor pravimo, v narodnem tonu. nam povedo že dvojezični naslovi, 7* * v t • «• . '. ti • -• • -r':- ■ a • ' . i pred sa ist mu musi! (Nazaj pot ni več mogoča, treba je iti naprej!). ZAPISKI Nov Zbornik znanstvenih razprav. Pravkar je izšel 19. Zbornik Znanstvenih razprav juridične fakultete, posvečen spominu prof. Gregorja Kreka. Zbornik obsega 303 strani in vsebuje sledeče razprave: dr. Milan Skerlj: Gregor Krek (življenjepis); dr. Stojan Bajič: Navezna pogodba; dr. Viktor Korošec: Nastanek Avgustovega prin-cipata, dr. Gorazd Kušej: O pravnem položaju Vatikanskega mesta, Aleksander Maklecov: Tipologija zločincev v novi italijanski kazenski zakonodaji, dr. Vladimir Murko: Značaj naših pristojbin, dr. Leo-nid Pitamic: O ideji prava, dr. Evgen Spektorski: Sociologija in filozofija, dr. Milan Skerlj: Družba z omejeno zavezo po ital. državljanskem zakoniku in po trgovinskem zakoniku biv. jugoslovanske države, dr. Rudolf Trofenik: Teritorialno načelo v kazenskem pravu. Zbornik se dobi v vseh knjigarnah, naroča se pa lahko tudi na dekanatu juridične fakultete. — O novi publikaciji naših znanstvenikov nam je obljubljena podrobnejša ocena juridičnega pisca. Slovenski in hrvatski motivj v slikarstvu Artura Cussigha. »Meridiano di Roma« je objavil nedavno članek Vittora Querela »Pittori friulani a Udine ed a Lu-biana«. Pisec seznanja širšo italijansko kulturno javnost z delom nekaterih umetnikov iz Furianije, ki jih je dolžnost vojnega časa zanesla v slovenske in hrvatske kraje in so jih tu navdihnili razni krajinski in etnografski motivi. Med njimi je posebno znan Arturo Cussigh. čigar slovenske in hrvatske motive prikazuje Que-rel vso s toplim priznanjem in opozarja umetniške kroge, da bi bilo treba prirediti v kakj večji galeriji razstavo Cussig-hovih novih slik, prepričan, da bi se v tem primeru vsa kritika bavila z novim odkritjem, kakor ga more nuditi samo slikar, ki ie že prej dokazal z resnimi deli svojo umetniško sposobnost. Giuseppa ZOppija »Antologia della let-teratura italiana ad uso degli stranieri« se je v zadnjem času izpopolnila s četrtim zvezkom, ki obsega pisatelje 12.. 13. in 14. stoletja, torej najstarejše italijansko slovstvo. S tem zvezkom je zaključeno delo, ki odpira tujcem, poznavajočim italijanski jezik, široke poglede v slovstveno zakladnico Italije in jim daje v skrbnem izboru cvetje italijanske poezije, pripovedne proze in eseje. Izdaja Je obilno ilustrirana s primeri italijanskega slikarstva, kiparstva in poezije. Prvi zvezek obsega pisatelje 20. stoletja, drugi slovstvo 19. stoletja, tretji pa avtorje 18., 17.. 16. in 15. stoletja. rmm^m Centrala in pit no dal siluro lanciato da un sommergibile, la petroliera nemica s*ina-bissa nel Mediterraneo — Sovražni parnik za prevažanje petroleja se potaplja v Sredozemsko morje, ko ga je zadel torpedo italijanskega letala milim, se je včeraj dvignil nad to črto. Najnižja temperatura v tore^ zjutraj je znašala 15.5 stop. Celzija. Včeraj sta go-dovala sv. Marjeta in sv. Elija. Svetnica ima po ljudski sodbi s svojim vremenom velik vpliv na letino. Kmetje pravijo: Ce na sv. Marjete dan deži, orehov pričakovati ni in se tudi seno ne posuši. Znan De rek: O sv. Marjeti je latica, o sv. Jerneju je potica. God sv. Elije je po ljudski sodbi rad nevihten in tedaj rado treska. _ u— Kolezijsko kopališče nima prhe. Iz vrst kopalcev v kolezijskem kopališču smo prejeli pismo, v katerem nas naprošajo za naslednjo objavo: Kopalci kelezijskega kopališča pre-s jo mestno občino, da tudi letos namesti kopališču prhe, kakor so bile lansko peletje. Ker je vročina že nastopila, bi prhe koristno služile številnim kopalcem obšrne kolezijske okolice in Mir-j.a. ki zaradi pomanjkanja časa aH oddaljenosti nimajo pr^ožnosli obiskovati drugih udobnejših kopal a.č. u— Rimska c«sta — zsprta. Zaradi utrditve vozišča bo Rimska ces'a od Napoleonovega trga do Gradišča kakih 10 do 14 dni zaprta za ves vozni promet. u— »Svetr k« je najboljše delo italijanskega pisatelja Antonia Fogaiazara, ki ga radi imenjujejo »italijanski Tolstoj«. Bavi se z vprašanji vere in ceikve, ki j:h pokaže v podobi tajinstvenega reformatorja Giovanija Salve. Salva j? globoko krščanski duh. ki pa prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje vsebuje s:lno sugestivno moč in veže pozornega čitatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem prevodu je izšel »Svetnik« v založ-| bi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selen-burgeva ul. 3. u— Na klasični g;ninaz'jf bodo sprejemni izpiti ze prvi razred srednjih šol dne 23. m 24. julija v novem uršul. gimnazijskem poslop JU v Su bičevi ulici št. 1. Učenci naj se zbero ondi oba dneva ob 8 in pri-neso potrebno orodje za pisanje in risanje, papir dobe v šoli. Izpiti bedo trajali oba dneva do 6 (IS). Oni, ki se vozijo, bodo prej na vrsti, da se bodo lahko pravočasno vrnili. Kdor še ni pos'al ali cddal spričevala 4. razreda ljudske šole, ga mora prinesti s seboj k izp.tu. — Ravnateljstvo. u— Sprejemni izpiti na I. drž. žensk' realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili v dneh 27. do 29. julija t. i. Vse prigla-šenke naj pridejo 27. t. m. do tričetrt na osem zjutraj na dvorišče Lichtenturnove-ga zavoda, kjer bodo izvedele podrobni spored izpita. Izpričevala o dovršenem četrtem razredu ljudske šo!e jc pa treba takoj poslati ali prinesti v ravnateljevo pisarno. K izpitu naj vzamejo učenke s seboj li pisalno orodje, potrebni papir dobijo v šoli. — Ravnateljstvo. u— Opozarjamo železniške iipakojence, da se v zadevi izmenjave dosedanjih železniških legitniacij za nove nemudoma zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe tozadevna navodila. — Direkcija železnic Ljubljana. u— Ljubiteljem glazbe. Se vedno imamo stalno na za'ogi najnovejše plošče, simfonije, opere: ELEKTROTON, prehod nebotičnika. Telefon 35-98. u— Za onemogle in stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je redhina Kha«n podarila 200 lir namesto venca na krsto ge. Terezije Gjud. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imnu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Nova žrtev Ljubljanice. V ponedeljek je bilo ob vseh vodah polno kopalcev. še posebno mnogo pa v kopališčih na Iliriji in na Ljubljanici. Tam je voda zahtevala tudi smrtno žrtev. 221etni sin železničarja iz Medvedove ulice v Šiški II i j a Ludovik se je s tovariši kopal, nenadno pa je izginil pod vodo. Tovariši mu niso mogli pomagati. Poklicani reševalci so šele včeraj zjutraj našli truplo, ki so Ca po komisijskem ogledu prepeljali na Zale. S hudo prizadetimi starši in svojci iskreno sočustvujemo. u— Nesreče. Z zlomljeno levo nogo so pripeljali v bolnišnico 6 letnega sina posestnika Silvestra Hladnika iz Rovt. Z lestve je padel in se ranfl na glavj 18 letni pekovski vajenec Srečko Kovačič iz Ljubljane. 41 letna žena posestnika Cecilija Kavčičeva z Vrhnike je padla in si zlomila levo nego. V desnico se je vsekal 57 letni uradnik Maks Pavliček "iz Ljubljane. Levo nogo ima poškodovano 30 letnj delavec Janez Bradač iz Stične. Z gugalnice je padla in si zlomila levico 9 letna hčerka železničarja Ana Wimeijeva z Rakeka. Pri padcu s kozclca si je zlomil levico 11 letnj sin čevljarja Ježe Eitenc iz Ljubljane. Z v lami se je ranila na desni nogi 34 letra žena delavca Štefanija Kovačeva z Brezovice. Desno nogo si je zlomil 3 letni sin- ček posetnice Gustav Urbane iz DobnmJ. Z voza je padla in se potolkla po glavi 5-letna hčerka zidarskega mojstra Alenčiča Zrimškeva z Rudnika. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. u— Vsa strokovna popravila gramofonov izvršuje najhitreje po zmernih cenah ELEKTROTON, prehod nebotičnika. Telefon 35-98. u— Velike povečane fotografije po vsald sliki izdeluje lično in solidno foto B E M, Ljubljana, \Voifova 6. Z Garesifskega Korošec odlikovan z viteškim križcem. Prel kratkim je bil odlikovan z viteškim križcem železnega križa, poveljnik tanka v okiopnem polku Hitlerjeve telesne stan-darte Franc Staudegger. Odlikovvanec se je rodil leta 1923. kot sin gostilničarja v Spodnjih Libučah Alojzija Staudeggerja. Po višji šoii v Celovcu se je piostcvoljno javil k vojakom. Staudegger je dragi od-likovanec z viteškim križcem v velikov-škem okraju. Prvi dom za vajence na Koroškem. V Velikovcu bodo preuredili bivši finančni urad za vajeniški dom. Stroške za preureditev bo< trpela občina. Vajeniški dom v Velikovcu bo prva zgradba te vrste na Koroškem. V Vodicah se je maja in junija rodiol šest otrok. — Umrli so: Marija Rozmanova in Marjana Knezova iz Vodic ter Marija Kranjčeva iz Bukovce. — Poročili so se Mihael Špenko in Marjana Vrtačniko-va iz Bukovce, Jožef Knafelj in Frančiška Ercetova iz Vodic, Alojz Jeraj in Bri-gita Jančeva iz Vodic ter Franc Nastran in Marija Križajeva iz Vodic. V Tržiču so umrli: Matilda Ahačičeva, Marjana Pretnarjeva in Jožefina Derga-nova. — Poročili so se: Janez Kerč in Ivana Jagodičeva, Jožef Aljančič in Antonija šturmova ter Adolf Prešeren in Terezija Kronerjeva. — Rodilo se je šest otrok. Pet let pravnih posvetovalnic na Koroškem. Dne 1. julija je minilo pet let. odkar so začele poslovati na Koroškem pravne posvetovalnice. V tem času je obiskalo te ustanove 53-552 ljudi. Delavcem je bilo danih 83.966 pravnih pojasnil, rešenih pa je bilo 11.167 pravnih primerov. 11 Srbije Bveletnica »Donauzeitung«. Dne 15. t. m. je minilo dve leti, odkar je izšla prva številka »Donauzeitung« v Beogradu. Jubileja se spominja v beograjskem nemškem dnevniku Herman Konig in zaključuje svoje peroč lo: Kot navaden vojak stoji »Donauzeitung« že dve leti na jugovzhodni politični fronti, zavedajoč se svoje naloge, da je posredovalec za Reich in posredovalec Reicha. Obletnica beograjske frontne knjigarne. Dne 15. julija so v Beogradu imeli še eno obletnico: ustanovitev frontne knjigarne. V teku enega leta so v knjigarni prodali okoli 50.000 knjig. Dnevni promet znaša povprečno 150 knjig. * Orkan v Novem Sadu. Beograjski nemški dnevnik poroča da je v Novem Sadu in okolici divjal orkan, ki je izruval številna drevesa in trgal strehe s poslopij. Na mnogih ulicah je prišlo zaradi opu-stešenj do prometnih nesreč. Nižje ležeči mestni deli so bili dalj časa poplavljeni z vedo, ker se je istočasno utrgal nad mestom oblak. Poškodovana je bila tudi električna napeljava, tako da v nekaterih delih mesta niso imeli luči. Maksimalni cenik MaKsimaini cenik štev. 9, ki veJja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh Iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 tire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine tz enotne moke 3 90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire: enotna Koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 Lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-tjena 19 lir za kg: mast 17 Ur za kg. S. ftis, 4% vinski 6.35 Ure za Uter. 4. Mleko 2.50 Ure za Uter; kondenžfcaao mleko v dozah po 880 g 15.90 Mre za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg, t kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v LJubljani 33 60 lire za stot; mehk.1 roblancl (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razlagana drva 40 Ur za stot; enotno mtio, ki vsebuje 23—27% Kisline, £.10 lire za kg. ŠPORT Delovanje železmčar-skega Dap®lav$ra Odlični športni uspehi v zadnjih štirih mesecih poživi jenega dela V mesecu marcu se je ljubljansko športno društvo Hermes popolnoma pierodilo v zvezi s priključitvijo v železničarski Dopolavoro, na kar se k v novem društvu začelo čisto novo življenje. Lahko se reče, da so se \ zadnjih štirih mes.cc.h vsa pričakovanja o razmahu tega društva izpolnila v najlepši obliki. Železničarski Dopolavoro je imel velike težave, preden je kot eno najvidnejših društev v pokrajini lahko spet uredilo svoje vrste v sedanjih okoliščinah. Kazen svojega delovanja v manj pomembnih panogah, kakor je na primer tabletenis in podobno, je društvo posvetilo svojo skrb predvsem nogometnemu, atletskemu ;n teniškemu športu. V nogometni sekciji so bila ustanovljena tri moštva, od katerih je prvo vstopilo v domačo 1- divizijo skupno z Ljubljano itj Marsom ter Tobačno tovarno. Moštvo Hermesa, ki se je z uspehi borilo proti tem pre izkušenim in tudi starejšim nasprotnikom, ie nazadnje zavzelo drugo mesto v oticielni razpredelnici. Mladinsko moštvo je po vrsti ogorčenih dvobojev z dcmačmii tekmeci spravilo • ■'o in zasedlo pno mesto med vsemi. Ta ' ? manj kakor 88 igralcev včlanjenih ( u; "tni zvezi, kar je vsekakor omembe vredna »" :ka, če jo primerjamo s številom članstva o-talih društev. Za lahkoatletsko panogo je bilo organizacijsko delo končano šele pred dobrim mcf -m in žc se kažejo tudi na tem pod-roč: idlični uspehi Hr : je s svojimi člani zrn w> prvenstvih n " J in 3000 m ter si pri'- ,ikaj dva , .ala CONIa. Tudi v ■ženska . prevenstvu Se je skunno s športno sckcijo Tobačne tovarne plasiral na prva mesta. Pri tekmovanju na dan 11. t. m. je jumor akr> atletsko moštvo Hermesa zbralo vsega 86 točk izmed 122 dosegljivih ter osvojilo enajst nagrad izmed šestnajstih, ki jih je podelil CONI. Zdaj se živahno nadaljuje delo za sestavo teniškega moštva, ki bo imelo svoja igrišča tudi na Hermesovem stadionu, in je sedaj tik pred zaključitvijo. Glavna zasluga za ves ta veliki napredek gre predvsem podravnatelju športne sekcije g. Vladimirju Pušenjaku. ki je posvetil društvu pod vodstvom ravnatelja dr. M a u -r i j a in s sodelovanjem g. Janeza A n d o 1 j -š k a vse sile in vso požrtvovalnost. velikim atletskim Razpis številnih nagrad za klubska atletska prvenstva, Id se prično 1. avgusta Nagrade za.klube za splošno oceno so naslednjo; klubu, ki doseže prvo mesto, 1000 lir. za drugo mesto 500 lir in za tretje mesto 250 lir. Razen teh nagrad bo zveza nakazala nagrado v znesku 250 lir vsakemu klubu, ki bo po prvem tekmovanju (v sku- j pinah A inB), katera bodo v dnevih 1.in8. j avgusta, dosegel minimalne rezultate. M so j predpisani v dopolnilnih določbah, prjlože- j iiih pravilniku prvenstvenih tekmovanj vsaj v 14. panogah. Posebna nagrada. CONI bo podaril pokal klubu, ki bo v drugem delu klubskega prvenstva v splošnem pokrajinskem prvenstvu v skupinah A in B, ki bo 29. avgusta in 5. septembra, dosegel največje celotno število točk, brez točk, ki so jih dobili tekmovalci pri oceni za klubsko prvenstvo. Za pokal bodo razdeljene točke tako. da bo prejel prvi v vsaki disciplini 6 točk, drugi 5 itd. do šestega, ki bo prejel 1 točko. Pri štafeti bo točkovanje dvojno. Posamezne nagrade. Prvi v finalu skupin A in B v prvem delu klubskega prvenstva (ki bo 1. in 8. avgusta) prejme kolajno. Tekmovalec Hermesa, Ilirije. Planine ali Viča. ki bo dosegel največ točk v prvem delu klubskega prvenstva (skupin A jn B), bo prejel dres za trening. Drugo t 'kmovanje splošnega pokrajinskega prvenstva (II. del klubskega prvenstva ski pin A in B, ki bo 29. avgusta m 5. septembra). Prvi v vsakem finalu prejme nagrodo, drugi kolajno. Tretji del klubskega prvenstva (tekmovanja skupine A in B. ki bod^ . 9. septembra in 3. oktobra). Tekmoval.c ki dc-seže v posameznih disciplinah največ točk, prejme plaketo. prostorih in zato so tudi izidi švedskih športnikov letošnjo sezono vidno pred ostalimi drugimi. Vesti o Haeggovem startu v Ameriki je do vsej švedski pričakovati kakor največjo senzacijo. Neki list jz Stockholma je n?. večer po Haeggovem startu vprašal sto poljubnih ljudi, ali so ponoči poslušali radijski prenos o prireditvi, na kateri je nastopil njjhov ljubljenec. 96 ljudi je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, dva nisia imela radia, eden je bil na potovanju in 1 samo eden je brez skrbi zaspal. Med poslušalci je bjl tudi sam švedski kralj. Kakor znano je Haegg takrat zmagal brez posebnih težav na progi 5000 m pred naj-nevarnejš-m in najboljšim ameriškim tekačem Gregoryem Riceom. V zvezi s to prvo vestjo pa so prišle na dan še nekatere podrobnosti, Ivi mečejo na šport in športne posle v Ameriki še bolj čudno luč.Haegg^je moral potovati preko oceana celih 27 dni na .majhni petrolejsk ladji, kjer ni imel nobenih možnosti, da bi treniral. V teh okoliščinah bi bilo skoraj bolje, da bi bil Haegg ostal doma, čeprav je šlo za to, da bi Američani <*ikrat ca lastne oči videli, da se evropsk m športnikom ni treba bati Američanov. Sicer pa to ni bila edina neprijetnost, ki je čakala švedskega rekorderja na oni stran; velike luže, kjer so ga amerišlii listi sprejeli z zlobno' pripombo, češ da je on prav za prav »moška Greta Garbo«. Razen tega so po podatkih, ki jih jc dobavila atletska zveza, vedeli povedat; tudi, da je Haegg v resnici goljuf in gizdalin ter da so bili njegovi svetovni rekordi doseženi po merjenju s sončnimi urami ali pa cenenimi budilkam:. V njegovem bivališču so ga držali ze'o na krntko glede treninga; in tudi denarja mu niso dali nobenega, tako, da je moral prvi čas sploh trosit; svoje novce. Nadalje se je izvedelo, da je bilo na tekmovanju marsikaj čisto ameriškega. Ko se je hotel Haegg tik pred startom vleči na klop na igrišču, so ga kratko malo napotili v oblačiInicc. Tudi organizacija je bila zelo pomanjkljiva in pred zadnjim krogom mu n;so dajali znamenja £ zvoncem, temveč s pištolo kar je seveda tudi neugodno vplivalo na Šveda. Ai:»eriški sodniki so navduševali svoje tekače med tekom samim, kar je po vseh pravilih prepovedano. Ko je Rice tekel proli cilju, čeprav se je že videlo, da bo prišel komaj na drugo mesto, so mu vendar že zaigrali koračnico njegove domače univerze, da bi mu morda ta vlila novih si' za zmago. Toda mož, ki je pred petim! leti startal v Berlinu in takrat porazil Nemca Svringa in Finca Ma -kija, je to pot moral kloniti. Še 13 Američanov je tedaj teklo proti Haeggu in vseh 1" je moralo priznati premoč švedskega mojstra. Haeggov čas 14:48.5 ni presnetijiv, toda vedeti je treba, da je Haegg tekel samo za mesto in se je med tekom celo cesto oziral nazaj za svojimi tekmeci. Ameriška velika nada Gregory Rice, ki je v treh letih in pri 67 težkih nastopih ni nihče pustil zadaj, je še eno uro po tekmovanju ležal ves onemogel v svoji kabini. (Po Douau ZeHung«.) Okrožna taborišča za vzg°jltelje. Ob zaključku šolskega leta so bila v vseh okrožjih na. Spodnjem štajerskem taborišča za vzgojitelje in vzgojiteljice. Za severni del Maribora se je 60 učnih moči zbralo v Itmetijski šoli v Jajrenini. Udeleženci tabora so obiskovali predavanja, čas tabore-nja pa so uporabili tudi za petje, ljudske plese, spoitna tekme in telesno vzgojo. Mariborske gledališče je go*tov«lo v Kugah. Dne 14. julija so člani mariborskega gledališča gostovali v Rušah, kjer so upii_ zorili igro »Vas pri Odesi«. Lešnik pojde na nemško šahovsko prvenstvo. V dneh cd 15. do 29. avgusta bodo na Dunaju šahovske tekme za prvenstvo Nemčije. Predvidoma se jih bo udeležilo 16 mojstrov, med njimi tudi štajerski prvak Lešnik. Umrla sta v Mariboru 71 letni obrato-vodja v pokoju Ivan Krajger in 77 letna zasebnica Marija Floclmerjeva. V Leskov-cu je po dolgem trpljenju umrla učiteljica v pokoju Marija Riedlova. Pogreb gospe Perčeve. V zalcu so pred dnevi pokopali na tamošnjem pokopališču gospo Gertruao Perčevo, ki je umrla v 53. letu svojega življenja. Rajnka je razen moža in drugih družinskih članov zapustila o sinov, ki so vsi pri vojakih. Franc Ferme na zadnji poti. Poročali smo že, da je bil v izvrševanju svoje služ. be umorjen brambovec Franc Ferme. Njegovega pogreba, so se med drugim udeležili tudi številni funkcionarji stranke. Ob grobu sta se poslovila od pokojnega uradni' vodja Paidasch in inž. Dcrganc. Vesti iz Ponikve. Strela je zažgala in upepelila gospodarska poslopja in hI ve posestnikov šibala in Andrineka iz Studencev. Meseca junija so se v Ponikvi rodili 3 otroci. Umrli so Franc Senica, Peter Otcrepec in Ida Spolenakova. Poročili so se železniški dclavec Ludvik Grmek s poljsko delavko Mariio surajevo, zlotar Anton Košir in krojačica Marija Ferle-ševa. Poljski delavec Martin Močnik in poljska delavka Jožefa Rudičeva ter pomožni stražnik Mihael Zakošek in tovar niška delavka Hedvika Gorjančeva. Nesreča otrok na vlakih so zaradi pomanjkljivega nadzorstva vedno številnejše. Zato opozarja mariborski dnevnik starše, naj pazijo, da se otroci ne bodo pregloboko sklanjali skozi okna in stikali pri vratih. Poskus detomora. Pred sodiščem v Gradcu se je morala zagovarjati 201etna zakonska žena Berta Brijakova iz Maribora zaradi poskusa detomora. Ob oisetnosti soproga je žena zanosila z nekim mladim fantom in je marca v neki graški hotelski sobi rodila sedemmesečnega otroka, ki ji je padel, k; ker se je zagovarjala, v posodo za vodo. Ker je bil otrok nedonošen in se ni moglo ugotoviti, ali je bil živ vržen v vodo, je sodišče obtoženko obsodilo samo na dve leti zapora. Sladkor m bsiasm Ii lesa Iz lesa izdelujejo celulozi!« v:Ir3; živila ln pjgssske snovi Les spada med najvažnejše sirovine v vsem gospodarstvu. Približno do plovice prejšnjega stoletja Nemčija ni poznimi nobenih gospodarskih problemov v pegitdu lesa. Bilo je dovolj, čeprav je število pre-bitalstva močno naraščalo in čeprav so mnogo gozdov izsekali. da so nr dobil i nova polja. Toda poraba lesa ie r;irz'o naraščala in kmalu je prekoračil i normalni prirastek gozdov. Polagoma je namšč- 1 uvoz lesa iz Skandinavije. Rumunje. Rusije in Amerike P:iš'i ie tako daleč, da je morala Nem i ■■■ po'"vir<> industrijskega lesa uvažati. V novi Ev. oni bo treba položiti nove temelje tudi lesnemu gospodarstvu. Mniili so časi. ko je igral les glavno vlogo samo kol kurivo in kot gradbeni in pohištveni les. Malo je sirovin. ki bi se dale tako vsestransko uporabiti kakor les. Poraba premoga, železa, soli in drugih mineralij ter nafte odnosno petroleja, je odvisna cd ležišč gotovih sirovin in njihove razdelitve. Zaloge lesa so pa tako velike, da jih sploh ni mogoče izčrpati, čp bo izsekavanje gozdov smotreno orga-: rirano, tako da se bodo goščave sproti pogozdovale. To velja enako a vso Evropo. Nasprotno, gozdno gospodarstvo bo tako po količini kakor po kakovosti še napredovalo. Kemija in tehnika sta zelo dvignli pomen lesa kot sirovine. Odprla so se nova pota uporabe lesa. Zdaj izdelujejo iz njega celo plošče tako da zlepijo zelo tanke plasti lesa z umetno izdelano smolo. Take plošče se prav nič ne skrčijo in celo če leže še v vodi ostanejo nedotaknjene. — Uporabljajo se pri gradnji čolnov in karoserij. Iz stisnjenih bukovih furnirjev izdelujejo celo nazobčana kolesa, ki so v mnogih strojih boljša od kovinastih. Po vsem nova pota in polja uporabe je odprla lesu moderna kemija. Les ni več samo kemična temeljna snov na polju izdelovanja celoloze za potrebe papirne industrije, temveč se izdeluje iz njega tudi vedno več umetne svile in celulozne volne. Tako izpodriva les polagoma naravno svilo, volno in bombaž. Izdelki iz umetne svile in celulozne volne lahko označimo kot polnovredne sirovine, kj imajo v marsikaterem pogledu celo boljše lastnosti od starih naravnih proizvodov. f Pa tudi v prehrani igra le« vedno važ-n-j.šo vlogo. Lirije in vejice so ljudje že i.j nekdaj uporabljali kot sveže ali posu-i ne kol krmo. Nedavno se je pa kemikom :><; icči!o iznremeniti celo iglasto drevje odjio: no veie v živinsko krmo. vsebujočo i <:»l.jiknve hidrate. Tako priljubljeni »lese-j ni sladkor je zelo dober dodatek k živin-i -ki krmi Zdai lahko pridobivajo iz lesa j tudi grozdn. sladkor in krmilne droži. 100 i kg oo ušene le. ene snovi da 25 kg drožne j krme. v-eb.i.jcče približno 50" o beljakovi-j ne. Nobenega dvoma ni. da stopa les kot irovina v krog snovi, ki bodo pomagale zapolniti evropsko vrzel v pogledu beljakovin. To bo zlasti važno za evropsko živinorejo. Enako važno je tudi dejstvo, da je postal les v najnovejšem času celo vir pogonski! snovi. Postopek je izredno ekonomičen. Avto sam vozi seboj svojo tvor-nico pogonskih snovi, ker se izpreminja les v vdelanem generatorju v piin. Tako se je posrečila tehnična in gospodarsko brezhibna ureditev tega problema. 2.5 kg lesa odtehtata 1 liter bencina. Prihranek na stroških za pogon znašajo pri avtomobilu z lesnim generatorjem v primeri z avtomobilom na bencinski pogon okrog 75 do 80*/o. Avtomobil na lesni generator je na bencinski pogon. Zato ni čuda, da so približno za 60"/«, cenejši od avtomobila taki avtomobili prodrli že v mnogih evropskih deželah, in da se bodo vedno boli širili. Lesni generator je posebno prikladen za težke avtomobile pa tudi za vlačilce v rečnem prometu in za traktorje v poljedelstvu Vidimo torej, da se uporabi les vsestransko in da igra v narodnem gospodarstvu vedno važnejšo vlogo. Toda vse možnosti njegove uporabe še vedno niso izčrpane. Poraba lesa bo tudi naraščala in evropsko lesno gospodarstvo ne more mimo vprašanja: Kaj je treba storiti, da si Evropa zagotovi dovolj lesa. Potreben bo v tem pogledu splošen evropski načrt, obsegajoč na eni strani izsekavanje in smotreno uporabo lesa, na drugi pa pogozdovanje. Treba bo pa tudi omejiti uporabo lesa kot kuriva, ker se vedno bolj kaže, da je škoda uporabiti ga v take svrhe. Končno bo treba poskrbeti za uspešnejše zatiranje raznih lesnih škodljivcev in preprečevanje gozdnih požarov. Zgndbe ©krog Maegga Letos je sezona bolj suha in malokdaj se je o stertu. kakega tekala toliko govorilo in pisalo, kakor o prvem nastopu Gun-darja Haegga v Ameriki. Švedi nimajo vojne doma in zato so lahko vse svoje najboljše sile iz športa ohranili na športnih. s— žižek ni bil prvi. Prvič v letošnji sezoni se je zgodilo, aa Branko žižek, nedosegljivi mojster na dolgih progah, enkrat ni zasedel prvega mesta. Preteklo nedeljo so tekmovali v Milanu na tradicionalni 1852 m dolgi progi za pokal Cantu. žižek. ki je začel dobro ia dobil v Ogriu najnevarnejšega tekmeca, je zaradi nenadne slabosti opustil nadaljnjo borbo ter so ga na eni spremljajočih ladjic spravili na varno, žižek torej ni bil prvi, pa tudi ni bil premagan. Prvo mesto je v njegovi odsotnosti zasedel Ognio iz Rima v času 17:33.2. s— Lahko atletska zveza (službeno). Objava št. 19 z dne 20. t. m. Pri objavi sporeda damskega tekmovanja za prvenstvo Ljubljane je bila pomotoma izpuščena ena panoga, in sicer skok v višino. Spored tekmovanja je naslednji: tek na 100 m, štafeta 4X60 m, skok v daljino, skok v višino, met diska (1 kg), met krogle (4 kg) in met kopja (600 gr). — Opozarjamo klube, da je zadnji dan za prijave četrtek 22. t. m. do 18., po možnosti pa naj klubi pošljejo prijave že prej. * i ki teden v Slovenjem Gradcu. Na i ■ \.:i šoli v Slovenjem Gradcu je bil pri- ' i _ jen šolski teden z razstavo šolskih izdelkov. "zstavo ..o si med drugimi ogledali oikroi i šolski svetnik Schneider, župan Hribernik in še več odličnikov. Obhod po razstavi je pokazal poleg pridnosti tudi iznajdljiv duh učencev. Popoldne so se učenci in starši zbrali v dvorani Heimat-bunda k skupni slovesnosti. Ravnatelj Afritsch je podal poročilo o preteklem šolskem letu, šolsld svetnik Schneider pa je poz.al učence, naj pridobljeno znanje upo-rabijo v službi domovin?. Odnašanje starinskih umetnin iz Cire-naike. Italijanski lisii povzemajo po cari-graiskem tisku, da so začeli Angle'1 na debelo ednaeati iz Cirenaike kipce guško-romanskega izvora. Potresni sunki v Švici, švicarski potreso-mernd zavod v Bernu poroča, da je bilo v sredo 14. t m. ob 5.20 zjutraj več rahlih potresnih sunkov. Potres je bil zabeležen v Curib.u, Schaffhau??nu in Tu.guuu. Umor policijskega komisarja v Prrizu. V Parizu so te dni neznanci ubili policijskega komisarja Franka Martinesiuja, enega izmed najožjih sotrudnikov pariškega policijskega pre±ekta. Ustrelili so ga s samokresom. Cerkvena streha se je podrla med mašo. V portugalskem mestu Caviiha se je med službo boijo zrušila streha, ki je bila v popravilu. Trije vernici so bili pri tem ubiti, 23 pa poškodovanih. Egiptovske učiteljice se lahko poroče. Egiptovska vlada je dovolila na državnih šolah nameščenim učiteljicam ostati v službi kljub temu, če se poroče, ~*dlok je bil izdan zaradi vedno večjega vpliva ženskih organizacij in zaradi pomanjkanja učnih moči. V Egiptu je približno 1 in pol milijona učencev, učnih moči pa samo 13.000. Na vsakega učitelja pride torej nad 120 učencev. Strsk^vsil delavci v Amerik! Vajeni smo bili smatrati Združene države za pravljično deželo neizčrpnih delovnih moči in naravnih bogastev. Ameriška propaganda je tudi sama obilno skrbela, da so prihajale v svet o Ameriki same fantastične številke Trezna, nepristranska kritika pa iahko vse te podatke ovrže. To se je najbolje pokazalo v sedanji vojni v pogledu oboroževalne industrije in števila za njo potrebnih strokovnih delavcev. Leta 1913 je odpadlo v Ameriki na 1000 prebivalcev 68 moških in 21 ženskih delovnih moči. zaposlenih v oboroževalni industriji. Predlanskim v decembru je bilo še v oboroževalni industriji zaposlenih 37 strokovnih delavcev in 4 delavke. In še te številke lahko primerjamo samo pogojno. Letos se zahteva v Ameriki od industrijskega delavca mnogo več kakor se je zahtevalo 1. 1918. Zlasti delež kvalificirane in specializirane tehnične storitve se je od prve svetovne vojne v moderni oboroževalni industriji silno povečal. S tem se je pa povečalo tudi povpraševanje po strokovnih delavcih in zahteve v pogledu njihove strokovne izobrazbe. Da se zagotovi za letošnje leto določeni program proizvodnje v oboroževalni industriji, mora imeti na razpolago po uradnih ameriških cenitvah najmanj 7,000.000 izšolanih strokovnjakov delavcev. Tolik') jih pa Amerika pod nobenim pogojem ne more spraviti skupaj. Pri vsem tem pa je razlika glede izobrazbe strokovnih delavcev med Nemčijo in Ameriko zelo velika. Nemčija ima na stari obrtniški ljudski tradiciji sloneč kader strokovnih delavcev, kakršnega Amerika nima Treba je pa tudi računati z velikimi razdaljami v ameriškem prostoru. Ameriki je potrebno obsežno preseljevanje, če hočejo doječi, da bo imela oboroževalna industrija na razpolago zadostno število strokovnih delavcev. Deset let zakonskih p2$3|Il v Nemčiji V Nemčiji dajejo mladim zakoncem iz javnih sredstev posojila že 10 let. To novost je dobila Nemčija v juniju 1933. V teh 10 letih so dobili mladi zakonci v Nemčiji 1,996.839 posojil v skupnem znesku 1.127,330.000 mark. Vsako leto je torej izplačala država na posojilih mladim zakoncem nad 100 milijonov mark. Nemške družine so bile torej deležne izdatne podpore. Posojila so bila deloma vrnjena potom rojstva otrok. Za vsakega novorojenčka se namreč avtomatično odpiše ena četrtina posojila. Tako je bilo v prvih 10 letih odpisanih 2.349.764 četrtink posojila. Država se je pa odpovedala plačilu dobrih 500 milijonov mark, kolikor bi bila sicer prejela, če bi mladi zakonci posojila vračali v gotovini. IZŠEL JE r nnjrš!« a &i ¥ B I aea&i* v p ; Jutru1" insalo !! Q ROMAN »DOBRE KNJIGE ZA MESEC JULIJ — PEARL S. BUCK: „V Z K O D IN ZAPAD" Knjiga se naročnikom »DOBRE KNJIGE« že raznaša na dom. Oni naročniki, ki sami prihajajo po knjige v opravo naših listov, naj pridejo ali pošljejo tudi po novo. V nadrobni prodaji se dobi novi roman v knjigarnah in v naši opravi v Narodni tiskarni. — Broširani izvod velja 13.— lir, vezani pa 28.— lir. EMILIO SALGAR! PUSTOLOVSKI ROMAN Gusar je zamišljeno gledal za njimi, ko je »Folgore« nadaljevala vožnjo. Jara je stala zraven njega. Prijel jo je za komolec in pokazal na odhajajoče gusarje. »Ti bodo maščevalci tvojega rodu! Kakor je tega iztrebil vojvoda s svojimi ljudmi, tako bodo ti hrabri možje zatrli Špance v Veracruzu! Vidiš jambore tamle pri morski ožini? To je silno brodovje s Tor-tuge!« Morgan se jima je bil pridružil. »Že ves čas sem vas hotel vprašati, kapitan: ali mislite po opravljenem maščevanju še ostati flibustir?« Po kratkem molku je Ventimiljski odvrnil: »Še eno nalogo moram izvršiti! Najti moram — Honorato!« »Saj vendar ne more biti nikoli več nobene zveze med vama, če ji ubijete očeta!« je tiho oporekla Jara. --- Ko je »Folgore« objadrala vzhodne yucatanske obale, je dospela do rta Catoche. Ker je bil tu otok Kuba bii/u in bi bila utegnila srečati kako špansko ladjo, je previdno vozila po sredi Yucatanskega prel: . da bi laže pobegnila, če bi se pokazala nevarnost. j Naslednjo noč so cbpluli neverne bregove velikega polotoka. Gusar in tudi Morgan sta nrslila, da ie ostala njuna vožnja po teh vodah neopažena. Četrti dan po preplutju merske ožine pa se je na višini Terminske lagune pokazalo jadro. »Najbrže prihaja s Kube!« je rekel nadporočnik. »Morda so nas že naznanili!« »Preskusimo, ali so nas že izvohunili?« »S tem, da izpremenimo smer, kapitan? Dobro, poskusimo!... Če se je ladji posrečilo uganiti, kam srno namenjeni, bomo našli ves Veracruz v orožju, in posadka bo toliko kakor potrojena!« »Čez dve uri bo tema, Morgan! Dobro opazujva gibanje te ladje!« Potegnila sta se v najvišji jamborni koš, da bi imela razgled po vsem obzorju. Gusar je z daljnogledom opazil, da je ladja, ki jih zasleduje, povsem velika, nemara celo fregata. Zapovedal -'s krmarju, naj krene proti severu. Tako bi se potem zdelo, kakor da je »Folgore« namenjena v Louisiano. In res se je gibčno obrnila in ob ugodnem vetru zaplula naprej. V tem se je znočilo, in nadaljnje razgledovanje je bilo onemogočeno. Toda kapitan in nadporočnik sta ostala na palubi, ker .sta se bala presenečenja. Podvojila sta straže in poklicala topničarje k topovom. Že je bilo polnoči, ko sta stražarja v jambornih koših javila, da se na obzorju ostro riše svetla točka. Zvezda ni mogla biti, kajti debela plast oblakov je pokrivala vse nebo. Očitno je bila luč kake ladje. «Ni dvoma! Zasledujejo nas!« je rekel Morgan. »Ta ogleduh nam lahko pokva vso odpravo!« »Tedaj treba osvetliti našo zastavo z bliski topov!« je gusar odgovoril. Nenehno je opazoval svetlo točko. »Spustite šest čolnov na jadra v morje!« je ukazal nazadnje. ..Izberite zanje 80 najpogumnejših ljudi!« »Mar mislite fregato s čolni napasti?« se je Morgan začudil. »Da, a šele potem, ko izgubi jambore! Vi boste poveljevali čolnom, jaz pa .Folgoru'!« Nekaj minut pozneje je gusarska ladja zakrenila na levo, in čolne, zasedene z močno oboroženim moštvom, so spustili v morje. Med tem je bilo videti, kako je tuja jadrnica z neverjetno točnostjo in hitrostjo sledila gusarski ladji. Ko so bili vsi vkrcani, je kapitan ukazal nad- poročniku: »Vi se držite v temi, jaz pa pustim .Folgore' osvetljeno! Če bi jo videli v nevarnosti, se skrivaj približajte in udarite kakor blisk!« Čolni so odrinili in takoj izginili v nočni temi. Gusar se je hotel vzpeti na mostič, kar je zagledal pred seboj človeško senco. »Jara, kaj delaš tu?« »Hotela sem videti, kaj se godi!« »Vrni se v kajuto, dete! Španci nas zasledujejo, gledati moramo, da se ubranimo! Kmalu bodo za-grmeli topovi!« Nato se je obrnil k posadki: »Prižgite svetilke in pripravite vse za napad!« Na širnem Campeškem zalivu je bilo tema. Vse je bilo mirno. Le kdaj pa kdaj je kak va, zamolklo udaril ob deske »Folgora«, ki je skoraj negibno ležal na, modrikastočrni vodi. Tudi veter se je bil polegel in je le slabotno pihal skozi konopje. Posadka je stala na svojih mestih. Tleča netila strelcev so širila okrog sebe pošasten soj. Visoko postavo Črnega gusarja je oblivala luč ve* likih svetilk na levi in desni strani ladje. V svoji črni obleki, z dolgim črnim peresom na širokokraj-i nem klobuku, je bil videti oblasten in strašen kakor morski bog, ki se je vzdignil iz mokrih prepadov, da razbrzda vihar. Mornarji fri konopcih so čakali njegovega migljaja, takisto kakor topničarji pri ceveh. Na njegovo povelje se je »Folgore« zasukala ia mahoma zaplula sovražniku naproti. Tedaj je veter prinesel klic: »Kdo ste?« Poveljnik je na vsa pljuča zavpil skozi trobilo-»Španci! Stojte! In kdo ste vi?« »španska fregata!« Ventimiljski se je ozrl po svoji šestorici čolnom V temi jih ni bilo več razločiti. »Začnimo!« je kriknil ljudem. »V pravem trenutku se bo Morgan že pokazal! Ohej! Pali!« JJrejuje: Davorin Ravljea — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani