Uto LXIX. ŠL 285 L)«bl)aa&, pomtfelk* 14. šećernim ffli Cena Din L- ^^^^k ^^| ^^H ^^B ^^H ^^M ^^^^^^ ^^^^^_^^| ^^^^l ^^^^^v ^^H t ^^^^^L ^H ^^J^^H ^^^^^^^V ^^H ^^H ^^H ^^H izoaja «vaj& JaD popoume, tiviamž) oaoaijt m praznike* — imt^irr do 00 petu rnt A Dto 2, do 100 vrst a Dls a-50, 30 IUO do 300 trst a LMd a« vetp inserati petit rrvta Din 4^s Popust po dogovoru, uiseratzu đavefc po^ebej. — »SJorenaJĐ Narod« reJ^s mefteAno v Jugoslaviji Din 12- sa tn GREDNlftTVO IN tJPRAVNMTVO LJUBLJANA. fcaaajera «U» «w. * Telefon: 81-32. 81-28. 81-24. 81-20 tn 81-26 Podratnice: MARIBOR StroasmayerjevB 3b — NOVO MESTO, L,Jubijansica a telefon st_ 26. — CELJE;: celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1, telefon ftt. 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190 - JESEN1CB: Ob kolodvoru 101. Poatna aranilnica v Ljubljani St 19.351- Zopet temni oblaki nad Daljnjim vzhodom: Maršal čangkajšek ujetnik upornikov Od komunistov nahujskani generali so se uprli — Glavna ost je naperjena proti Japonski — Obsedno stanje po vsej Kitajski — Nevarnost novih komplikacij — N&nking, 14. decembra. AA. (Havstal vojni rm'Tvister general Hojinahsiani*. V mestu v leda ta popoln mir in red. Poučeni krrogi zatr.rujejo. da bo vlada obvVadala tudii najnovejšo notranje-po-rHačno krizo. Da bi se njihov upor ne širil, je vfca-dfl procfla^n« oseonska vjida pa bo vseka-kor izdala odredbe, k? so potrebne, da se ššitijo japoiisk' državljani An japonski interesi na Kitaiskem. NeJci navzoči časni ka r je vprašal z: UraUna fovjerska aszenci.'a Ta.ss obiavlia. da *o ne* reonskih listov, da je maršal Can^iiiijan se^tavil vlado p {KKlporo ^ovjeiekih kromov. Tudj ni s «>vjet>ko Rusi-jo sklenjl obrambneua in ofenzjvne I^»mej t~/. kitajskih vttx>v je jreneral Oanc^uesnn?: ujel maršala CansrkajšokT. ki «ie 5° mudil v mnlem rdra-v'li^u biiru TTsinnirf^n. irl.ivnojra TP**sta po- kTajine Censi. V 24 urili je ta agencija pre- jela vt^t. da je maršalu Cangkaj^eku uspelo pobog^niti in se sedlaj ne ve. kje se nah:«j;l-V?e brzojavke ki so mu l>ile v)ai^allti- so o-sfale bre? oltrovorn. Baje že ubit Nanking 14. decembra. AA. DXB: Dasi se govori, da je maršal Čangkajšek samo zaprt. se vendarle neprestano širilo vest^ da je ubit Tudi žena čangkajseka ufeta? London, 14. decembra, z. Po §e nrpo- trjenih vesteh so uporniki ujeli tudi ženo maršala Čangkaiska. Vćerai je od-potovala z letalom v severno Kitajsko da bi š!a na pomoć svojemu možu. Pilot pa je bil podkupljen in jo je odpe-ljal neznano kam. O njej ni nobene^a sledu in mislijo, da jo drže uporniki ujeto. Zahteve upornikov Šanghaj, 14. decembra. A A. H:\va *: P-i vesteb iz Nankinjra je maršal Č. n^šuelijnnc: postavil vladi v Nauk inim naslednje zahte-ve: 1. ustaviti se mora akcija proti upornikom na severu; 2. v kuomintanjr mornjo biti sprejeti ?kmjni lfvičarji: 3. s sovjetsko Rusijo se mora ?klpuiti sporazum; 4. vf<* japonake znhtev^ morajo biti odbite: 5. ?^ stavljena mom l>iti vlr».dn narodne obramN-; 0. s-klicati f;e mora kongres vseh kitajsV. ih ?trank. ki naj skler* vse potrebno 7,a r»r>-ramJio države: 7. uvr^t: se mora svol>o/K ti^ka: R. ?7dnti s^ mora splašn.i atnnefitija. V španiji nič novega Na frontah je položaj ie vedno nespremenjen ■adrki, 14. decembra, AA. Uradno poro-da)o. da je biio vćeraj na madrideki fronti zeio mirno. Topništvo je zopet bombardiralo MadrkL Naše topništvo je tudi začelo streljati na sovražnika. Morala naMh eet in etvilnega prebiva tetvs je vsak dan boljša. 2ffa&& itvidniška letala eo izvrMIa več izvid-aiSkih poletov in eestrelila eno sovražno le-taki. Vojno mmistrstvo je objavilo komimi-fce. v kateresn pravi, da na nobeni fronti ni bilo nikakih po^ebna dogodkov, 5e se ne Steje topovsko in Rtrojniško otetreljeva-nje v po«am€«ih od&ekih madrldske fronto. DspeM na aragonski Sronti Valencija, 14. deoeanbra, AA. (Fa-bra) Republikanske čete so severno Huesoe zavrele vagi Corvoeo. Avenillo in Ordoces. Ru-Artahro«. Posadka podfnor-nioe >C 3< je štela 47 ljudi. Lck proti gobavosti odkrit? Lizboaa, 14. d-ecembra. AA. Nekaj listov je davi kakor pravo senzacijo objavilo vest, da je bivši portugalski lekar Antonio Fran-oo, ki je pred nekaj leti opustil svoj poklič in se posvetil znanctvenemii delu. naše! nov način zdravljenja gobavosti. Kje?ova metoda predstavlja kombinacijo notranjegti in zunanjega zdravljenja. Zdravljenja traja no-kaj me^^oev Francu je »i?pelo nopoinoma ozdraviti že veostu so dali vojvodi brzojavko, v kateni je bil na-prošen. nej se takoj telefonsko oglasi v Londonu. Ko se je obvestil. kako dolgo bo stel vlak v Inomostu, je vojvoda poslal b«rzojavko v Fort BelvedeTe. V KitzbiicJilu je sprejel drugo brzojev-ko. NTek^lere osebe so trdile. da so to bile brzojavke oospe Simp^cm, k^ mu sporoča, da potuje z ekst>resom z rivijere T*a Du-naj. Dru£i pa so trdili. da »o videli gospo Sjvodovem vagonu ^ Curinu. Ko je prečftal brzojavko, je vojvoda za-piosil časnflearje, da naj ga puste na miru, ker patnje aisto kot /asebrvik X« po-&&'? v Kftzbuchlu je vx>jvoda sp-rejej rav- natelj« ti-stega hotela, v katerem je živel še kot princ in mu obljubi-1, da bo kmalu pniŠel na zimski sport v Kitzbiichel- V'es ta. čas se bo redno vračal na Dunaj, kjer b^» obskoval adravnika dr. Neunuarma, ki mu zdravi bolezen v ušesu. Vojvodo spremi ja njegov zasebni !a:n:k in dva anglešk** in osem avstrijakih detektivov. Dusaj, 14. decembra. AA. Vojvoda w~/iid-soraki je prišel na Dunaj snoči ob 22.20-Ko je sto-. &kn rasa Kase med abesinsldjni ttporaiki Rim, 14. decembra. AA. Hav«ks: Po vesteb iz Addis Abebe je bal včeraj pot«l-čen dedžas. sin raisa Kase. ki se ie r^jprej vda! Italijanor«. nalo pa napadel oddel^k Ua!ij.3TK)v Vremensko pcročllo Danes ob 8. 30 je prejela plsarru: SI D naslednje vremensko poročilo: Dom na Komni. GO '"'n trde podlace, 4 om pršića, sonuka tzvnstna. Vreme je bilo včettj pri vseh planin-aktb postojankah naslednje: temperatura 0 do — 2, povsod je v prealedkih aneži-lo. Sorzna poročUa. C ur?h. 14. decembra. Beograd 10. Pariz 20.2525. London 21.3275, New York 1^5.125 Bruselj 73.55, Milan 22.925, Am-sterdam 236.85. Berlin 175. r>anaj 78 do 81.30. Praga I0.37, VarSava. S1.1K), Buka. reata --26- peCU'icnt oBsotnik O učiteljstum vprašonju N'a uriU'ljski «*kiipA<*ini v \"araž,dlnn Je načelnik 7..J osno\-no šo!stvo v mlnlstr«t\*n prosvete Ilija Marioić kot minl»trov odpo-sli»nec izjavi!: Minister prosvete Je v «po-nunmu s finančnim ministrom lrposlov&l, da bo to leto napredovalo 8000 učiteljev in uMteljie. <>l»en«-m j<* inini»t»r takisto v i»o-erlasju s finan^nina rainlstron* dosegpeU da bodo vjiokojeni vsi fiOitolJi tn učiteljice, ki irr.ajo že 35 let službe. Ni« njihova mesta bodo imenovano nove ranci. To jtOTn^nl toliko, da bo na mrpolrig-o 1**00 d© 1700 novih rtte-»t 7i iuit«'ljski naraštaj. ObcUishe volitve v autonomnih mestih »Prin'iOr^k'* Novino« žal rjuje.w» po fnfor-ma*.ta. da ni totiu vest. da hi bile ob^inrtk«* volitve. v avtoromniJi mt'stih t,t prihodnjo spemlad. I.ist j)rr.vi, c!a se pa< \-odljo pri-nrav« z« te volitv«% do volitev ^nmih p:% da je. še jako tMled\ Morda bodo prihodnjo J»-Hon, T>a ^o to ni gotovo. Poslanstvo Sohotstva Ni* *wiko!>ki akademiji v lV>di^orici v zetslcl bar.e\-ini je imel starosta Mllofte?vt6 slavnostcn ffovc»rt v katerem ye med dru-^im povdarjal: rSokoIstvo ne sanw da ni ne fa£tKti£cn ali komTinlsti^en pokret, kakor £a nasprot-niki čtsto ohr« kujejo. marveć ono eelo ne predstavlja niti sredine med tema dvema, med sabo »«* horečima taboruroa. Sokoli*rvo jt» pokr«*t za-v, ld je bolj na«*ionalen kakor fašizem in bolj socialen kiikor komu-nizom. Sokolstvo je pokret, kl bi, ako bi ga vsi sprejcli, onemogoćil tako faAiz*-fiv kakor komu nižem. Zakaj narod ne zahteva ničesar drugoga, kakor popolno »vobo-do in blagostanje, a to mu morejo nudJti samo Ijudjo sokolsko vxfjojenJ, nikdar pa fašisti ali komunisti, ki se harno bore, da bi *■=! izvojevali oblast nad vsemi dru^LniL To dobro vedo eni, kakor drugi, rato tudi ni čudno, ako *e tnidijo na v»e načine, da bi spravili sokolski pokret ob dobro iine pri ne.pouooni ljudski luasi. Seve4la bo njihov trud bre-«ispe$en, za to bodo ±t- poskrbefl sokoKki borci in dolavci, ki bodo narod! prerodili v vfiAenJ sokolski misli!« Sporazum poštenih proti korupciji Ljoticeva »Otadžbina« Lrvaja v uvodniku: »Ako je potreben kak sporazum, je po-treben sporazum vs*4h poštenih Srbov, Hr-vatov in Sloveneev: da stopi jo složno tn moško na vrat korupciji, da obra£wi»Jo 9 političnim tiadmi*črivanjem In da ne dovo-le več, da bi se nadalje odlagala reiitpv življenskih »ocialtUh fn go»podarsk'h vpra-šaitjv? — Taksen sporarum za razčiAflenJe številnih korupciiskih ftfer in za tomeJJIt« ob računanje z v*emi krivo i bi bil pk« noj-no potreben. Navajamo samo en prfmer? NaSlfka afera. Hrvatshi hleriUalizem na pohodu Pisali smo te opetovano u Skomih, Kro-i'iih in Ciromih, ki jih Alrijo nci HrvatAketn klerikald^ in izraiuUi mišljenje, da lahtoo postane ta klerikalna akcija resno nevar-vanui hr\at*»kem« narodnomu pokretu, ld ga \odi dr. Maček. li zdi so, da imajo klert-kalei pri tej svoji akciji dokaj uspona. To so da sklepati iz članka »Hrvatske Strate, v katorem se zmagroslavno In samozave&tno ugotavlja: »Blagoslov božji počiva nad dolom mlađega fcmetskegn nadAkofa — po-mo^-iilka dr. Alojz!ja Stepinoa! Hrvatska ka to liska kmetska mladina (Skora) vstop« navduš« no v moderna sta no vska mladJn-ska društva hrvatske Katoliško akcije. Hrvatska katoliska mladina sirom hrvatsklli pokrajin, na Hrvatskem in v SlovenJ^, v Hrvatskom Primorja in v Dalmaciji Je spr.znnla. da je hrvatski Skom njena kmot^ko društvo, ki Rpaja v norazruAn« zvezo hrvatstvo, katoHcanstvo in kmetski ponos, knAcor todl čast pluira in motike, 1» ko bo hrv atska vas caćatila 000, kar Jv njono, ono, kar opošteva njene radosti hi bolesti, ono, kar uvažnje najlepAe hi na>-draij*\ kar tmata hrvatski kmet In km*v tica v svoj ded in v svoji mladini, potom je ni aile, ld bi mogla preprediti, da bi hrvatska vas ne osvojila toga, kar Je njeno A hrvaski Skom leot organ Izaći ja hrvatsJw KatolRke akcija Jo taksna organizacija bi za njo so so io ogrell tisoći in tiaoći nav-dnsonp hrvntske kmetske mladine. «0 ne-daj Iahko rečemo, da Je zmaga stanovsk3»-ga mladinskega pokreta Ratoliike akd-je — Kfgnrna! — Ali ste s|tft%li, gOffpodjB v^f»itt*lji Hrvatskoga narodnega pokreta?! Prostozidarstvo in vlađarfi Po Novostib« in klerikalni »Hnrmtski Straži« poonemamo: Te dnl Je velika «▼»-bođnozidarska ali masonska lota škotskoga obreda v Edinbourghu na Akotakena slavila dvestoletnico svojega ob»toja. Na tej s\ecanosti je btl proglašen sa velikog« mojstra Škotske lože vojvoda York. Ustoličenje novoga velikega mojstra me Je Trsilo na iz rodno sloveaen način. Znaclhto Je, da je loži k jtibilejn feetttel brrojavnlm potom luii bivši kralj Eđvard VTHM U Je **-kisto član te loze. Iz tega bi človelc normalnih roožganov sldepal. da te đratb* vendfirlp ne more biti veram, driavam ta člov^tMi tuko nevarna In poirabna, kakor jo "kutejo naulikati Itett m la »Storcineoc ti »Hrvatska stcaia«, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« Mo«d«l}ak. U. 4mmhn 19M. Stev. -'P» Zborovanje Zveze kulturnih đruštev Kljub teildm časom |e Mlane* đelovasfa ZKD vi—lio aktiva* Ljubljana, 14. decembra V prostoriji Kazine ee je vršilo vfteraj krasno uspelo zborovanje Zveze kulturnih dru-šiev. Zat^topanih je bilo 3&& edinic iz raznih krajev Slovenije. Otvor;] je zborovanje pred* sednik prd. Jeram in izrekel zborovakem prisrčro dobrodošlico. Navzočš so burno po zdravilj zlaeti eenatorja g. dr. Ajberta Kra-merja. PreKUs za uredittrv delovnegii raz-merja. Bila je v marsietrm pomanjkljiva, kar se je pokazalo zlasti v neka*enh sporih in nesporazumih med delodajaici in dela vstvom. G-lede načina pogajanj za novo pogodbo je I>Z predlagala, naj bi se na tem sestanku načeino apcrazumeli c splošnih pogojih. ki bi bili sprejemljivi za vsc ban vino. ne glede na posebne krajevne raznnere, predvsem gleae doloćU socijalne zakonodaje, cielovnega časa, akordneg-a ciela in su-šaiarsiva Ti splošni pogoji bi tvorili okvirno pogodbo. Ko bi bil dosržon sporazum za okvirno pogodbo, bi prešh k mezd-nemu vpiasanju ter pogajanjem v posa-nieznih strokali, posebej za zidarje, tesar-je in komnoseke in posebej po kategori-jah glede ua različne krajevie razmere. To deio b. opravile komisije, oekar bi sklenili celotno pogrodbo. Zastopnik deiavske organizacije Tratar je izjavil k predlegru DZ, da se 'ielavski zastopniki v načelu z njim strinjajo. Misli-jo pa tuđi, da ni nobenih zadr?kov za ta-kojšuja pogajanja saj ao pocijetniki preje-li osnutek že pred 6 tedni ter ga lahko proučili, in da bi tuđi zahteve po poviSanju mezd ne smele naleteti na odpor, ker je povišanje po osnutku nove pogodbe prilagođeno 20<7( podraiitvi življenjskuh potreb-5čin. Zastopnik delodajalske skupine pred-sednik Združenja pooblasčenih gradteljev M. Župan je izjavil da so vsa združenja stavbnih strok v načelu za čim prejSnjo sklenitev kolektivne pogodbe, saj je to v interesu procvita stavbne stroke Glede načina poeraianj se jim zdi, da se pogodba deli v dva đela, v splošna določila, ki za-devajo prtdvsem socijalno zakonodajo, in v druerf del, ki obravnava mezde. O mezdah samih delodajaici še nišo razpravljali v pod i^b nos tih. pač pa mislijo. da bi bilo treba upoštevati predvsem gospodarski »načaj tega vprasanja, v kolikšni meri bi »e mezde lahko zvisale brez Škode za go-spodarstvo In za izboijšanje socijalnega položaia delavstva. Končo je govorniK predlaeal, naj bi s seatanka odposlal? na vlado reso luci jo kot izraz enotne volje de-lodajalcev in delojemalcev, da bi č*m prej stopila v žlvlienje zakon o minimalnih mezdah in pravilnik o pobijanju SuSmar-stva. Predlogr 5e bil sprejet s pripombo de-lavske dclecraci.ie. da rt delavst^o tel\ tak-šen zakon o minimalnih mezdah, ki bo upoSteval razlike v življenjskem standardu delavstva v posameznih mezdah, ne pa da bi bila minimalna mezda za vgo državo po razmerah na jugu. Ko so ft* nekaterl govomlki podali izjave giede pogajani ln predloE^a o resoluciji so zastopniki pD»a-meznih skupin sestavili komisijo za seatavo resolucije. kl zahteva: Vlada naj v najkrajSem ca«u izda okvirni zakon o minimalnih mezdah in pravilnik o pobijanju šušmarstva. ki sta pogoj za. pravilno sklepanje ua izvajanje kolektivnih pog-odb Z zakonom o minimaln'b m*»rdah naj bo zajamCena pravtCntt urec?'tev delov-ne^a razmerja, upofitevajoe gospodarske razmere in zivljenjaki sTandard v posamez nih banevinah. S pravilnikom o pobijanju šušmarstva bi naj bilo onemogućeno vsako stavbno delo neupravičenccm, k- ogrožajo podjetja in pravilno izvajanje Kolektivnih pogodb Sušmarstvo ni Ie v Skočio podjet-jem in kvaliteti dels., cemvcč /3a5t državi in 5amoupra^am. ki so oškodovane na dav-kih. Do poga;^nj c splošniii dolocilih kolektivne pogodbe m prišlo, kei so sklenili, da se pog^a.ianja poverifo paritetnj komisiji (po 6 člsnov iz obeh skup'n » Ko bo ta komisija kenčala svoje deio odnosno če bi se ne mogia sporaziimet* v posameznih lo-loć'lih bo skhcan plenum, k± iv* ijeno delo presoiil ter če bo pumerco, Ddcbril. Delo mora diti končano ž€ -red novim letom, da bo kolektivna pogodba sklonjena ob prav em fcasu. Ađlcr pted preisko-valnim sođnikom Maribor. 13 decembra Policija je po zokl'učem preiftkavi jzro čila šentiljske^ra morilca 231etne<;a Karla Adler:a sodi^-u. Pre^kovalnemu r-odniiku je morilec ponovno v vseh podrobnoiptih o-rieal do^odek. Pr: za$l;ševan_u ie Ad'.er izpoveda] še neka ere no^e momente, ki «?c zelo zani* mi vi. Po rver ,r.tikem dejitnju je Adler od šel domov in se po neki' urah vrni1. v t>i-žiriO krvaveca dosrodka. Ko je videl kako so ee Ijud; i 7hrali okoli težko požkodovane-^ja pi^rnoncSe Žunka. je e.opii med množjco in strokovu;a>ko pomagal pri obvezo\'anju ranjenca Morilec ^am je poinagal ne&l 2un-ka na njegovo stanova ne eiamo. da bi za= bri?al s!ed n odv-nil ?um od «»ebe. Navede no je potdi? z^'erineki morilec 3©le ko ro pa konfrontirali 6 pričami. k| co to izpove dale. Vč-eraj se je po Mariboru raširila senzacionalna vest, da ee ie morilec Adler v prei*kova!nem zaporu obe^l O tem snio se hoteli informirati pri vodstvu jetniŽnice. ki zatruje. da fe ta vest nere&ni^na in Ie plod ljudske domišljije. Japonski večer v TTSociu Ljubljasm, 14. decembre K-akor \-&ako soboto, je tudd to po*t prd-morsko emgrantsko društvo »Soča« priredilo svojim članom pra.v prijeten in ob-©nem korišten večer. Na t^m sest#u4tu. ki od tedjia do tedne vedno prdvabi ved-no već posluSalcev je nsmestu obolelega univerzdtetnega profesorja g. A. M«ici«co-va, ki bi bil mom; predavati o zakonu in rodbni v sockobni Ruaiji, proda vi U «m-petična predavateljica ga. Manija Tsuneko-Skušlcova o japonski ženi in japonađdh ter kdtajdkih običajih. Njeno predavanje je bilo doktj obšiimo ra izdrpno, kar pa pxr sli2^akev niikatkor ni motrio, da te ne bi po parminutne-in odmoru kljub pozni uri navduš^-ftli še za to, da se spoznajo %zmr nimivostmi japonske pdsave. Prodvsem pa hh je n^vdušev^Ia 5kttp#tična gosp* orimo poscb«ndh zna£dliK)tfti o vlogi j*pon-ske žene v javnosti ita v auuebnem idvtje-nju % duhovitim pripovedavttnjem o ne* dol inih konfliittrih, ki «e jim j&pooakega iivljenja nev*fen Evnopec ne more t»og-niti, fiim preatortf pra^g evrpopake četrti in se poda ▼ trad>!ck>rtalno japotMfko vzduAJe-DeJ predavanja, ki se je t.^kal vloge japanske ženske, ka jo ima ab«olvirata v svojem življeoiju. ?e med žerrskimi poslu-ŠAlk?n\i mogel vzbitditi Ie obofevanje » pomdJoviaiije spričo nalog, bi jih ima opra-vftT fa-nonska ženska in so ženski iz kulturne Evrope tako rufi fn nespTeiemlirvn, 6a bi se n-ikakor ne mo^ia sprr^iriti t njimi N^^nrotno pt j€ med moikim svetom vzbudal obžalovanje lastne vk>ge PO" leg žen«, k^teremu je <*•! verodosrtofno razlaso netk 2ostv>d (v naib^i&h 1«Hih!> z besed^rni* »Naibotie. da poSlieflio na*e 4e-ne tiaV Da bf se rvavrHe udane su*no«*i. ne0 Pmva Japonka. kaker ie poročala fr. Sku^Vov«L bi n*Tt>T€č pp»or»^» hntt? svojega doma. koraJc za korakom brali bi asu mrala wtaioo đofatm fcoteiij*, ^aako volio M obcax* in ▼ roke bi mu morala podaj&li zMimanjk) droboanio. ki ae ie o vedno aktua'ne ali pi aaajo vsaj prigodni značaj. NWnen akcij Zveze g-o-spodutij e preavsem bu-det-, m#d iiO*r»d:-n&uv ^d.ri.Li.aiije za. t!Ospac»ir>kc ptobUind in vzgajavj jih v ijubc/ii; d<> doma m nj;-aove^i p^«neaibng;.&io oruž..aska sreča, zivsT: ie a.indanes ko mera večkrar gospojin i-^a i'znajdi .vcsl no.U irtes'it:, Če.>ar ne pr«-enoreje dohrvdk drui.inskes^ re-dnika. V *oboto zvecer -e ž-vezj gospcd'nj otvor-1« v svojih pro«'->riri v G«adišx-.j 14 razatavo bož'čivih pogrnjenih m'z. Taitš>ne razstave nAjbrž f,e ni bAo pr-, n«s. Predvsem je treba iia^Las^i, oa ne gre z»i kak-šao kuhars-ko rizstavo: ^csp^ii^ie so nam hotele ustvarit^ pravo božično obeležie ter pokazati, de 7>^a^ vrć jos.rodin ;♦* /obw ob pra/,n'ki.h dob, znač\\n r\T^zv,:ćn\ car Zato »i; treh-a kakSnih posebr.ih izdatkom-, tetnveč ie d«">-treona "-redvseni 2ospodinjii«a Ijubezeii. do dela. njena sprerm«t m ču: z« okus \'se to zoajo razstav]j*ilke. V vs?h teb njihovih uTnotvcr.'h. da rako imenujemo njeho-ve ponrn.>ne m:zcs se knže čut Z2 obl'ko in fajtimo-nijo V^n-dar ne crr.ete miciiti đn je tako !er>o po^rnjena m'za ?đ marsik^d Ie luksas rer da zahteve izbrano, zeio drago posodo. Marsikaleii ivićš^ansi: d.>m pre-more ves ta mater:al. za oi^jsiio posrnjenr> božično m!3o. mora pđ priti v roka spretne aospodinje. Razstavijalki so p^loaraie r*oarn;er.« m /e za i\az]:5ne prilike. R-azšt^va 72.\? ms dve lopi sobi. ki iz njiju diha ćar dc«r,^ČTiosti tej intimnosti-V prvi s^bi.st.1 ražen bo^č-ne miže. miže za kosilo in ča ne 'iiirice ^jd; kmečk' mizi. rjaša in pravoslavne Obe *ta po?rnie.n res v s'ojju Xad nn?o so v koh: ->cj-<-e Vrr:v.T ie podobnost rred obemri kmećk;ma Tiiza-m^ ter se očiruie : njiiu p^od^bn-T.r božičnih običAlev pri slovan«k:h narfd:h Na P^vf^'avT; m;7-:: ]e?i p!iden;. pr-^-nr z 7'-tom. ?rei- ^iccM ni ^">r>; rra treh r^b'^lk:^ h^^rm m:ra iri m:zn d^riT. Pr<^for n^m re ''r.iu^a. d? b: n^^n^o O5!*dT ;o go*-v^r. ?? okikler jp š- ćss. k«r nedvrir.no z.vs'u^i. V St. VlJiS St Vid, h, ri*»r+>rnbra Koro^ki pevoi iz £el in Ra^ii^. ki &o po-preje prirrdili kon ^rte v LjuMjini. na Viču in peli tuui v radiu su včeraj popoii't-J Lju Iskim domom pa se je kiiiaJu po 15. zbraja velika rmoži^a dornaiiinov. pa tuđi Ljubijančunov. ki ?o uiso utegnili udeležiti korjfvrta v mestu in so g-a zato boi-eli slišati v št. Vidu. Ko so kmalu po 15S?'< pii5peli korošKi iojs.ki. jib je zbi&nu množici navdušeuo pozdravila Ln dala tako duška svojim »ina-patijanj lo di'igih roja kov severne meje. Koro>k€ p?vc^ je pred Ljudskim domom nagovor!! šentvi;-ki župan g. Erjavcv. v dvorani pa je bil njihovemu pre-js^avniku iz-ioćen po mali deklici ^cpek rdečih nagelj-nov. D<>ma?i šeniviški pevci &o rapeli »He] Slovani' nakar. se je priče! koncert. p:'sr,x-na. prist-na koroJka narodna pesem. jlna in vb! prostori r»3:prodaTii. Po konce-rtu so bili kom-?ki rojak; sp^ Ivirr.o pozdravljani in pn jih domaćini ođvedli v prostore Jaerove ^fn-^iln^. kj*»r jim ]*» bil pnr*»;^n prijpten dni-žabni ve^er. K'"»roski r^jiM -o f>* poč'iti'i tnM &entvi *o mfcki orofaJa aretkak trt fajite. ki so jb naj bol j osu-milri, da im*.jo na veati Lov seta. Pa niti ▼ liri>afcih saportb niti v »aporih lmblJAn^ke-tjA todiUa niao hoteli ixdatt ni^&ar. Sele o«z čm to M do^odki undoe no^i tako pojafloUs, da ao dva raladeoiča. ki st* bil« že prepeij&n* v ljubljanske aodne zapore, >poxnali za nedolzna. V sodnih /anorihso obdriali Ie Je Stenika, na čiuar rame je mdla vsa teia sunia. Naše gledalisče DUAUA ZaČetek ob 20. uri. Pcn<*deljek 14 de^rubri: zaprto. Torek lo. decembra: za prm. ?Te«ia 1^. decembra: Tuđi IWa hr> n^r.l* kJVnuk. R^d A. • Prihodnj 2drarcRka premlera N> ?iircm^TO '\iarr.H »At^nr.it«, ksterc igratn odlična č:a-oa lj;;hlj?D?ke drame ga. Mira Danilova m ?. L#var. Pr^-TEij*-ra bo predvidoma v so-*L*oto i0*, t. m. # OPERA Zač^iek ob 20. uri. Pon^d^1>?k U. d^-erabri: ^-jpito. Tor*k l.v >Hvi!j?ki brivec. Re. d^CMiihra: L.i Roh»;nie l'e 1 >rtMla- V operni repertoar s* uvrsti znam^ni^ ruska opera »Hov.m čina*, ki j«» bila r;« n^š^m rept^run-ju 7*5 isrrana z velikim nsrw»- \' nevi zasedhi 5«' pripravij-i oppr^t.i »Pri tivh mladenk-h po Srhubertovib tw»lrM-H-jah. Za tem pa ho premipra P»pnp.l-nvp ope-r^.tp »lTl;čnwvi«. kj jo pr.iv^ar vprlz-irjnio v Z.i^rrpbu p^i ti^.rnom -F.ikinka«. >I*li(5-niri« i^> orisrin^ 1 ni r.aflov. Žrtev fantovdcega pobofa Vače. 14. decembra Naše mimo kmećko ljudstvo se ie selo razbitnlo aaradi krvavego do?odka, kišo ga jaJcriviii oepremišljeni faMjc. Po veselici so oa&Id Joždt« Lovdeta. hlape* pri trŠkem gospodarju g. Kristaim vsega v krvi. Noćni napadaJci 90 0a zavleJdi med tiše na iconec trga. Ljudtje ^o ga na^ »joda j zjutraj ne^avestne?^. Bri ao sklicali sošede, z domačim-i z>dravtić ao 0a skuiaB obudati k zaveatd. pt je b»l apoeetka ▼es trud zsmaa. Sele fvasJcdnji dan je priftei Lovie k ae-b«i. Glavo je imel prebio, bii je -ve« ▼ m-nah in strjeni krvi. Neavećoež ae je ^le-keJ na pol atv ▼ aoaedajo *m n* Kiek-Tatn je |egel r ak«denj s«inoto«e« kmeta, kjar >e ležal apet ▼« daa. Ko ao fa do-maA opajali, ao ot»*seJai o tem gospocUrja. sa Vačah. Pri KrisUnorih bo tok ie v akrbeh, kam je agktH Lovse. Faat j© po-rabil trenutak, ko je bil sam, in je od§el skrTvocva paoti KLekn. Ker ae mu je Manje aiabsaJo, to nearečnegt mlftckmoa pre-P«*t*H t ljubljansko bofatoo. Bik> jm mu ni več pomoći, t botmoi je poeflegel t«ž-Wm sadan-cn poSkodb^ra- Veat o tn&L&ni tmiti tnlsd6friom ie iirmli povsod itkreno aočutje. Starat/ ki imajo mah> po—tv^te na Mooilniku pod Slivno blizu Vftč, ao U« biVi poslali sluKi. Oromiki nišo mogli u^o-toviti. judeo je bolo z noćnom napadom. I2-kazalo se je Ie, da Lovie n\ bH prizadetv fa«tov«ke*n prepiru, ki je aaata4 uaod-ne no?i. Dom«6 f«n^je «o »e ratzdelfli v dve skupini z.iradč med^elKJTiib obračunov. Ko . 90 eno skupioo izrinila n go^tilne. so 6a- 1 ŠAH — Na d*okroiuem bržem turnjrju dne 1. decembra ie zmagal Farlani z 8 in poi točke, elp.ie Preimalk 7 j.n pol, Cibi«* o. Siko*^k 4 in pol, Marck '2 in r^ i-n F^tenuan 2 točki \n Rp'o^nfm br7o;urnr.iu 5. dei-etnbra *ta ^ai=edia prv; dve me^tj Samec (5 in po'O in Samobor (4 ;.) Zrnatovaieo brzoturnria za prv^o?>Tvo novt>m!*ra ie Cibic z 11 točka" mi, dale Iskra 10 in pol. dr. (labrovšak. Marek in .np. W-:^ fo S in poi- Gerziuič 8, Prein'r.!1; 7 in po!. rroT <"'op in >i4šo?«»k po 7 ro^.k, >am»=r & ?ktevi!nejše ndf»ležbn. — LAK- Napačita vremenska poročila Ljubljana, 14. dec&niDra Pre>lj fino: \ sol'oto opoldne ,e ;avil ljubljanski radio, da ?e ip vr**m« na plamnah poelal>*a* lo in da * muka ni uaodiia. Smučarji pa »o na^ii vi era i 11. pr. na Višiftu prav dobro fmiiko. temperii^ iro po i uičlo. c-uh »neg in __ somce! Popoldne se je zopei ma,o poobla- cjJo. toda ^muka ie b-;ia prav zadavoliva ćelo v dor.ni, v Kran;frkt iston >ami. Ako je fen**£: prav v dolini malo uien. je *muka So vedao dobr-i- ^ai ee =mufi temu primerno mažeo. V PlaniH pa n-b; t<*sa nj hilo, tam je bil sne^r urav dobp.r. tudj mala akakalnica i« bila vee "dan v obratu ua *o jrvedli na ajej preko l->0 ekokov. SLaicali 60 Pribovšek, Al-b.n Jakopir Zup^an 7 Jebeni i" in Or^gor Klan^nik iz Dovjega. |v»ie«: n?ib pa ?e doui.i-čj faritiM in to vf« dan, o-i m:ra do nraka. Skakalnira ;e bila l*»io^ popravliena in je eiedaj šo boljša kot lani. Trp?iirali so tuđi v I>ov-enr:;Mo.ieiraai tek na dal javo, sploh je La kraj na.bol i delav«»n m na^ najbol*«* ztm«*ko*pormo sredižče. kairi iako apinih in d^lavnih rekmovalcev nimamo drugje, ?edaj pa k poronlom! Glede na tako po-roč;!o s-e ** pe]>a.l «» popoldanskim vlakom na Goren-eko b^ri in pi^i pn ^8^1 >mijt^r, prav toliko z večftrnim. Da bi bilo re«ii5no poroč;]o objavljeno, najmanj 1*X> smučarjpv b; bilo na Goren^kem. Kakor nam je zna no. lani ie'pzniška direkcija na dofntdt!1^ porof.l ? postaje Fat^e Plan^a- ?*«, da -*> br7O'avn; urad preobr^m^ni^n in da *o jtak ennke ftn«»ŽTi^ prilika na Gorenjftk^m. To pa ravno nj ree. Tamar l*»Ži r«*Uh 20n m^trov vi*j*» od Kran^ke gore in od tam e vsako iulro graničar na postaji, ki bi Lahko da:al prava poroč|]a jn žele^nica na; bi i;h ua-a-la v L;tiM;ano, pa b\ vodila polne vagone «nu-^ariev. ne pa p:aznih. Tako prpobrem^ni^n pa np more biti brzojavni urad, da bj radi površnih porobi 1 trpela ieieznica e^iiia žko--do in da bi tr, min'ue poročania bilo iano tako preobreonenilno, da H vozila raje praz n© namestu polcih vlakov. Kaiij porocanje o položaju pri Tamari u je važno obrnem hidra noloŠa- t v^eh vi£;nfieih pontofankah. ki «0 ©nako visoke ali P* malo vjSje. Naj e*» napravi v t^rn pojjledu enkra' red. S tak:m porocan-em škodujemo lavini .stvar a pa u-alim nažim vasera. ki potrebu^ejO ludi *^e dobodke, kj bi jih izletnik i radi &ii- K tej pritoaOi pr:pom;n]amo, da ie aae radio prav.kno powel ve>t o neugodni #niu ki v planinah po vr^men^kem porobilu SPD in JZSS. V petek ^ bilo gl«eo-to pa samo I«? 0 >;opin> Ja^no i© tor©i. da >muka nt nx>ff'a biti kdore kaKo ugodna. KOLEDAR Daaes. Ponedelek, 14. decembra katoTifa-:ii; Spirjdion. DANAŠNJE PR1RED1TVE; Kino Matira: Irena. Kino Ideal; 2elezni demoni. Kino Sioga: Otroi; srede. Kino L'niou: Trije enubcj uoftaljtc« Kr^i-nc. Kjiio Moste: Moj nailep&j dan in Patrograj-skp bele norj. Kino Kod©ljeTo; Pottledn.ii akord. Društvo Kazina: obeni zbor ob 18. r dni-štvt-ncm poelcrpju. KlavirsKj koncert prot Anfona Trosta ob 20. v malj filhannooK'ii; dvorani. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr Leustek. Re^lje%*a cesrta t, Ba# hov©c. Kongresni trg 12. Xada Komotar. Vic, Trža^Jka cesta. ftla)%r$ sq ne veste.. • da ee j« prej^uji petek na Mniion.ouein ko;icc»riu v Union u pridružila neka ljubljau-Aka dama z odličnim in unpozantnim t-mr* čanjem ^inifouičneniu orkei«tru FilhanuuHLJ^ k\ je nafitopil v odijOni 6\ojj se^-av; in im* poz^utnom sjevilu 70 cianov godben.kov; da je naia . pnljuhijena ple^aJka Vali Smerkoijeva odix>iovala na Dunaj, kjer bo naUaljevai-a svoje studije; i^popobitla ae bo v ploćiu in v pulju in so izmialjene vt^e ve>-«=ti, da je istopila iz balelne^ja ibora in iX>* ftala zacebnica. ker >j ni©o {»ovečalj honorar ja in ker se boj) konkurence; da bo Ljubljana kinaiu naslove1-a ix> v«*em svetu, ker se more ponašati z >džiuiglo-t, k;er za zdaj še nj ievov, raze*n salou^kiii l^\*or? pač pa u^pevajo v tei ljubi;an?ki džungli mavre, ka^erih na.'ljub^a hratia je dalmaH* nec jn cviček. Po te.j lasmooti te ži«vah ie narod «skoval tud; svoj narodni pregovor: >pLgan kakor mavra;; džungla je sred; bele-ga me6ia Ljubljane in se zaradi te^a neki ko»ncern kapl-talietov zelo zanima zaajo. ker b; utegnila biti v bodočnot?1i urednega pr.j dobitnepa pomena. pa sie njen' Lastuik. neki brat z jiifia, ne more odločiti /a prodakali. ko je znani ^n priznaiti orkester »New Boys Melody* zas vi ral no^ tango; v ljublianrJcih kavamah. k,er una* jo glazbo, publika namreč načeloma ne ploška v znak odobravanja in zahvale. da je v nedeijo dopoldne na Rožniku £«* lo vzneniir.al nekx pervenenež protj bo>*clu BtMlevue izpreha.aoxa ^e -lekl^'a ,u sjo'p4; n»a;brž ^re za člov^-ka, ^ katerim jr im^a na.-sa polici>a že opravka in k, e** iMjra.e sJcr.-va ob nedel'ah za dreveri ob rx*4*»h ter *e vpr;čo mirnoidoCih žen^k vede gnu.-no in pohujSljivo. Kakor ive kale, fa pf-r\-."»rzn**i ni brez'poseln in tud; ne delomrznež, 7.1 radi tega ie ver.etrio. da £a i\e \*o mogo^e u i'* tj z racijami na bre^posetae m mrzn<»ž*;>. na kater.h polove v Ljubi vani voa*ih rudi do 80 ljudi; da no**;jo ▼ logaškem okrau zda. y*r> šur ie ene praznične hlače v mnog.li druziuaii, ke*r prebivalstvo ninia denarja niti ?a «>1, za nakup praznjčaiih hlač \>a relo ne, tako pridejo fant e jn možje iz teh dnižm lahko t^amo veako ^eirto nedel.o k maši. Sjcer pa e vas okraj kakor da bi ;zumr! brez prometa. Ljudje pravio, da je šio pred krizo v lesmi industrija već furm.inov po |oR-i?»k.i ce, ?ti v enem djievu kot jrh gre zdal v eneni mesecu. Strokovnak; povedo pa takoie: Pr-M kri-:o t*nio izvozili za 20 mili-onov Pin l«>a, zdai ga izvozinK) famo za 2 do 3 miUjon** P»n na n^e^ej*. da ie vLS^k viju dno* ri in naklon -eno^tu ^p pojsiip me8»n: cwlbor .TueoslovanivAft radi" ka>ne 7.A;piSlo venrfc^pa Naroda^ vabilo, n.-^i v<»iop; v mf*i ni odbor JRZ m prjloii takr»i tndi priittopii.ro, na katerj naj bi se uredništvo iz prijamo-sti zarežalo, da bo redno pjevalo miv^no ^lanarjno. kar bo seveda urednUtvo «► #.vo i im kofein vred 7 ve.-el;em slorf.o. Torek, 15. decembra 11; Sojska ura: BožiČ ,n r»ovo inlo v varova* nju slov^nAkejra irudfttva ni ()n€*at 'plo-š?p\ — lS.4/>: Zmag« j.>or>o1rie vdi»fK>eti Al-lahu (c Franr Tere-eglav). —- lf> ^a^, vre* mr, ponvila. Rpor. — 21.15; Klavirakj kon cert p. piof Antona T>o6*a. — 2*J: *<">*, vreme. porobila, jpored. — 22.15: Jugo*io-van««k«i oper^tua ^ja«ha in ^p^vodgre iradij-ftkj orke^ier). — Konec ob 23. uri, HETNE PRED SAIRTJO V trenutku, Jeo *ta dve frtrežnici ne«Li pe-sn^ka HeineJa v evez*> Po^tlano po»tdljo. j© prišel njegov prijatelj m ja vPra$«l: — No, ka>o 3e počuli*? — Kafcor ridtf, me Žene č» v, 14 i1n«*» M. Stran 3 DNEVNE VESTI — Kraljeva k*fttna slava. Nj. VeL kralj je proslavu včeraj svojo krstno alavo sv. Andreja Prvozvanega. V dvoru na DedU nju se je vršila ob 10.30 v dvorski kapeli svetaca služba božja. Ob 11.45 pa rezanje slavskega kolača. Obrechi 30 prisostvo-vali Nj. Vel. kralj, Nj. VeL kraljica Marija, Nj. Vis. kraljevića Tomislav in Andrej, Nj. Via. knez namestnik, Nj. Vis. kneže-\ič Nikola, dvorske dame ter dani civil-nega in. vojrtega donia Nj. VeL kralja. Obreu je opravil Nj. Vel. kralj sam skupno z Nj, Vis. knezom naruestnikom in re-dovim pešpolka kraljeve garde Ljubisa-vam Prnjakovigem. Sodeloval je dvorski protojejev Mihajlo Popovic. — Spominska plošča Nikoli Paši ću. V hiSa v Beogradu. kjea: je umri Nikola Pa-šič, je bila včeraj dopoidne odkrita spo-mmdka ploSča z natpisom.: 10. decembra 1926 je umri v tej niši Nikola Fašić, vodja narodno radikalne stranke in veliki dr-iavnifc: Srbije in Jugoslavije. Na dan desete otoletclce njegove smrti mu je v znak gioboke narodne hvaleznosti vzidal to plo-šćo fcrajevni odbor NRS za mesto Beo-groti, Zeoznizi in. PanČevo. Shirley Temple OTROK SREĆE Samo še danes in jutri I Geraldina Katt (Ratnikova) IRENA Lil Dagover, Sabine Peters, Karl Schonbock Marija Anđergast TEME SNTJBCI UČITELJICE KRISTINE Hans Sohnker, Fritz Kampera — Novi ramun&ki poslanik v Beogradu. fino6i je prispel v Beograd novi rumunski poslanik na našem dvoru Victor' Cadere. Pričakovali ao ga odpravnik rumunskega poslaništva Papiniu. uradniki s poslani-fctva ter šef protokola našega zunanjega nunistrstva Marinović. — Klub vojvode WindsorsKega v Zagrebu. Zanimanje && razvoj ustavne krize v AngfUji v zvezi z nameravano ženitvijo bivšega kralja Edvarda VIII. zdaj vojvode Wma3orsk:ega je bilo tuđi v Zagrebu veliko. Ko je tklvard VIH. odstopil, je skupina navdušenih za.grebških omladincev ustanovila Kiub princa Edvarda vojvode W;nđ-sorskesrf, ki mu *e namen čuvanje in pio-paganda kulta gentlemana Edvarda. čla-ni kluba bodo v tesnih stikih s sorodnimi klubi po vsem svetu. Ime princa Edvarda jini bo simbol požrLvovalnosti, prijateljstva in ljubeanl. VsaJco leto 11. decembera (dan Eivardove abdikacije) se bo klub na posebni prireditvi spomlnja; odstopiv-gega aivgleskega kralja, člani so poslaii vojvodi Windsorskemu. pozdravno brzojavko, v kateri ga poveličujejo kot največjc-g& vladarja demokracije. __ Iz državne sluibe. Upokojen; *o: zva- ničnioa pri banski upravj Fani Cimperman" Puceli, policijski nad^tražnik pri pređstoj-nižtvu mestne policije v Mariboru Petf>r Franca, zvaui-cnvk pri tehnienem razdeLku ftreekega načelo^va v Ljubljani ljmac MuhjČ in državni cestar shižitelj prj tehničnem raz-deJiku cestnega nadiorstva v Ljubljani Anton Bezeijak. Fremešeeini so od uprave poljci]e v Ljubljani k policijekemu kom:?arjjatu na Jesanicah polici jaki nadstražniki Blaž Raz.bor-nik in policijski etražnikj Jakob Homovec. Martin Cepon, Franc Rupnik, Alojz M<*le i« Feliks Peršič, od pređaLojaištva motrio policije v Mariboru policijski ^tražnjki Ilenrik Jesdh, Henrik Alegro, Ivan Florjaneič in Ru doii RobjČ, orfctuia je irtala 1.4. — Tragedija atopega dekfota. Včeraj ae je odigrala v Zagrebu pretrealjiva tragedija. V domu 9v. Vida je fcivela šlepa fitefaoija ITgrin. stara 30 let. VĆeraj po. nofil je odSla na postreSje, kjer se je obe-sila, Vae kaže, da si je koočala življenje v treautni duševni zmedenosti. — Inscenirana ne»re£a na Muri. Pri Cknureku se je pripetila v ^etrtek ponoći strašna nesreća, ki je žalite vala pet cio. veSkih žrtev. Cez Muro so se peljali & čolnotn ražen skupine deklet štefan Kol-banek, Laj2e Frajger, Martin Tišlerič, Ivan Helbrandt in France Vormek. Coln se je prevmil in vaeh pet fantov je uto-nilo. Prvotno so mislili, ć& gTe za navadno nesrećo, adaj se je pa iakazalo, da je šio za tihotapce, ki so jib opazili obmejni stra*. niki. Thotapci so sami inscenirali nesre-čo, da bi ušli zasledovalcem, pa so plačali svo'1 trik z življenjem. Iz Ljubljane —Jj Mrzlidne priprave ljubljanskih trgovce* za zlato nedeljo *o v polnem te^u. Izložbeni aranžerji *o na£rte izložb že iz-gotovili, trgovci s»ami pa so cene pripravili tal^e, da bo kupujoče obćinstvo prtilo do lep&e izbire od najcenej*e^a do naj-raz**oSnej*ega blag^a. Ce kdaj, je Bož'č od-prtjh rok, zato o&tane božično darilo kupljeno v Ljubljani na zlato nedeljo v tra. jen in lep spotnin. —li Umrli so v LjuUjani od 4. do 10. t. m.; Josin Vilma. roj. Franko* 72 let, učiteljica v p., Laule>r Ivan, 76 ler, inestai ix>d" direktor v p., Zadnikar Leopoldiaa, roj. Mo-borčič, 39 let ž-ena delavea, Lavrenčič Sil-vester, 7 dn-, stn le^ostru-jaria. Kvas Eliza« beta, ro% Po?radn:*k. 71 let, vdova žel- pod-uradnika, Bajd Mihael. 66 let, postni urad-nik v p„ Babnik Marico, 2 in pol ma?eca, sin posestnikovega eina. Toniacevo, Hrvati^ Lueiia. roj. Jeiiko, 63 let, obč. uboi?a. Drav lje, KlemeDcič Ema, ro;. Gračjier, 47 let žena gostilničarja, Hafner Franja. roj. Ko-rošec, 74 let, vdova restavraterja, Ho^evar Kristina, roj. Sadnikar, 77 let. vdova lekars narja, Gačnik Apolonija. ro'. P.rajer. 70 let. posestnica, Grošelj Marila, roj. Cepon. 8*> let. vdova čevliarja. V ljubljanski t>olni<-i umrli: Leban Peter, 69 let, žel^z-ni^ki vratar v p-, Pungerčan FVanc. 40 let, blokar drž. žel. v p., Adamič EmiL ri9 let. -skladateli in pro^ fe>&or v p.. Vrančić Ivan, 62 let. rx>Jtni urad nik v p., Keiiu Marija. 45 let, ?.fna upok. seprev. drž. žel., VodiSek .lane/. l"io let, dni-nar, Zabreč, ob^. Marija i-iratiec. Mlakar Ans ton^ 22 let, poljfiki dninar, Besnica. obč. Dobrunje. Galjot Cerili ja, 1 Ie>to. hn dnln^r-ia, ^o^nje pr[ ^mledniku. Ko^oi^ek Ana. fio let, dninarioa. Grahovo pri Cerkni^j, Ocro-reutz Anton;ja. 45 let. Podane, Hretrar Marija, 3 leta. hči r»ot>e6tnI'Va. Bj-čie. obč. ^t. Juri ni r>ri Lnihijani. Ravdek S*vetoz-ar. 4 leta, sin sofera, Ipaver Neža, 61 let. sos-podliija. Kam^'v I^iiacij. 40 let« rudar, KoT*evje, Do-bo\>ek Franc, 70 let, jxve«tnik. Liti;a, Puc Marija, roj. Gliebe. 07 let, Sivilja. ĐenedU čič Mi!an, 4 l^t«. ^in »akladi^nlka, £eJezn;k;. —lj Spored nocojšnje^a koncerta pianl. sta Antona Tro«ta v mali Filhar-moni-6ni dvorani ob 20. uri: 1) Bee-thoven; 32 va-riacij v c-molu ter Brahms: Capricio in Rapsodija v es-duru. 2) CJhopin v h-molu. 3) Vilko Ul-Lmar: Iz zapiskov, škerjanc: 4 klavirske i'kladbt-, Taj^-e^ć: Iz 7 Balkanskih iger. 4) Ravel: Vodometne i|?re, Debus5y: Ples snežmk in Umetalni ogenj. 5>Skrjabm: Tragićna (P«s-em in Valčck, Marx: Preludij in R.apso-iija v h-molu, Prokofjcv: Vragrovo podpihovanje. Na koncert ponovno vabimo ki priporočamo na-kup koacertneg'a spo reda z uvodom v koncert. Prodaja vstopnie v Matični knjig^ar-ni on od pol 8. ure dalje v veži Filhar-monićnega poslopja. —lj X. poljuđno-ziranstvr-fio predavanje Frirodoslovnepa, društ\-a. Docent dr. Re-ya Oskar. Kako nastane vremenska napoved. Predavatelj nas bo uvedel v poznavanje vremena iaa podnefcja. Obra2ložil bo grla\*ne vzroke vremeii^kih spremenmb naj-prej snloš^no, nato apecialno v naših kra-jih. Omenil bo tehnićno opazova/nje vremena, sestavljanje vremenskih brzojavk, pošiljanje po radiu, dešilriranje v mete-orolo5.kih centralan Ln končno risanje \-re. menskih kart. Dalje bo objasnil najvaž-nejše tipe vremenskih kart in »klepanje na bodoće vreme. Komčno bo pokazai tuđi one znake, po katerih lahko zvemo za .pr&odnj« vreme brez kart. Predavanje se bo vršilo v torok 15. t m. ob J0. uri v dvorani Delavake ■borak*. —lj Uprav« Elitneg« "ina Matice na- prosa, cenjeno ob&n*tvo, u&j bla^obotno apregleda zaćajsne nerednosti glede sede-žev in vhodov ter sporoča, da bodo iste v najkraj*«n času v obojeatra&sko zadovoljstvo urejeoie. —lj Ljublj&irfani brei orientacije ob ne-deljab. že delj časa naši oieščani nimajo več pra\*Ui nedelj. Većina jih bodi ob le-pem vremenu na izlete, sadnja leta. pa je že tuđi precej velik kader smućarjev. Ker v blizini ni snega, preživljajo mnogi snui-ćarji nedelje doma pri peći, saj jim fi-naućni minister ne dovoli kredita za ^zlete na Goreajsko. Zadnje čaae meS6ani tuđi precej varčujejo za praznike. Ceprav je bila vćeraj večina ruežćanov doma, ven-dar je vladalo na ulicah mrtvilo. Niti izložbe, ki vabijo z božičnim blagom, ne bude dovolja zanimanja, čeprav smo tik pred >zlato< nedeljo. —lj sJugoslovenska majka«, odsek --Kola jug-oflovenskih sesterc v L>ub!jani, priredi 17. t. m. ob 18.15. uri v mineraloški dvorani univerze kralja Aleksandra apo-miasko proslavo v poćastitev rojstnega dne blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in mučenika z nagovorom s. načelnice prof. Marije željezno ve-Kokalj ter s predavanjem vojne. ga dobrovoljca g. dr. Valentina Meršola. primarija ljubljanske bolnice. o velikem narodnom kralju in njegovi trnjevi poti z junaško vojsko čez Albanske gore. Iskreno vabimo k udeležbi sestre kolašice ter vse. katerim je svet spomin na blagopo-kojnega kralja Aleksandra, tvorca ze hinjene Jugoslavije. Čuvajmo Jugoslavijo! Vstopnine ni. —lj V dežju in »neg;u prihajajo ućenci ljubljanskih osnovnih čol k pouku. Mnogi se že precbujejo v soli v tople copatke, a veliko je še revnih učencev, ki ne poznajo te ugodnosti. Mokro obuvalo ne škodMje samo zdrav ju, tem 'eč ovira tuđi uspeSno aodelovanje učenca pri pouku. Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani je započe! copatno akcijo, katere namen je preskrbeti revne učence ljubljanskih osnovnih šol s copatami. Ponovno prosimo, da pošljete odložene nogavice, cepate, klobuke, suknjene krpe, ostanke volne, bombaža, vrvice in kakržinihkoli usnjenih predmetov: Banovin3kemu odboru društva Rde^c-ga križa, Go^posvetska cesta 2. TI, ali nas obvestite 2 dopL?Tiico, a1 i telefonič-no na št. 32—18. —lj Akademsko sUirešinsko društvo Jadran vabi vse Člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 21. decembra t. 1. v vrtnem salo-mi restavra-cije Zvezde. Začetek ob 19.30 Dnevni red obi-čaj'en, glasom pravil. Gg. starešine, ki še nist> včlanjeni, prav tako vljudno vab-Ijeni. Predsednik. —lj Cankarjev večer kot II. O7.) de_ iavslii prosvetni večer i-Vscajemnosti* i a »Zarje;;, bo v 3redo 16. decembra ob 20. uri. v dvorani Delav^ke zbornice. Spored je lep in pester. Sodelujejo godba vZar-je«, delavski oder, soll&ti, pevski kvartet, trio gozdalnih rogov. Pridite! —lj Radi veiikfga zanimajija za pogr-njene božične miz*^ se rai=tava tea pjialj-ša še v torek 15. t. ni. od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, Zveza getripuumj, ^«iaj Gradišće 14/1. —lj še je čas. polletje bo poteklo, ne da bi vaš otrok v soli doesegel zaželjeni u&peh, će *& sedaj, ko je skrajni ča*, res-no ne oprtme studija. Vendar se lahko zgodi, da vaš sin ali hčerka kljub vsemu naporu ne bo dovršil razreda z zadostnim uspehom. Morda jima manjka podlage, raorda v soli ništa preveč poslušna ali pa takoj ne razumeta profeisorjeve razlage. Sedaj, ko še ni prepozno. vam priskoči na pomoć Akademski urad de'a, ki vam brez-plačno preskrbi mstruktorja. Oglasite se še dane.s o A. U. D. na univerzi. Za mal denar vas naši. podpore potrebni tovari-ši rešijo mučnih skrbi, vašim otrokom pa počitnii-e. —lj četniško udruženje, pododbor IJub. ljana bo imelo v nedeljo 20. t. m. ob 10. uri dapoldne svoj redni letni abčni zbor v salonu pri g. Rozman, Sv. Petra cesta 85. — lj šivalivB potrebščine -Priborr, Tyr-še^'a c. 9. —lj ptsaraa Boluiftke blagajo« mettnih nameJčencev ljubljanskih bo poslovala od tork«, *inc 15. dec&mbra 1^6 d&uje v prn-stonh personalne.^ oddeliia, odin(>snoMe*t-ne tleluv&ke za varova I niče v poeviopju m^s-nega pogiavarttva na Mestnem trjju *t. 27-I.. soba st. 15. Telclfao št. M>—22, iotarna -vteviika 17. N'Akaznice za v*e vrste xdr«v-ljenja se bodo tzdtLjale v««Jc delavjkk od 8. do pol 13. ure. — Storklja v vlak*. Z dolenjskim vlakom se je davi odpoiialu v LjubtjJUtO, nanienjena v žensko I volu i co Julka G. donia iz okoUr** tiro*upljt*ga. V vlaku so jo pa prehjtele bo Ieč;ne in ge je zato umatarhi v posebni prostor. Tam ie nenadoma rai»ledal hrf evota droben fantek, ki se je [M že naalednjj hip iznm/nrl iz vlaka in padel pod va^otu k «*♦» h ba^ v hipu, ko **e ie vlak ufiAaTjl n* oni bližn'jh jK»taj. Mlada mati ye prikhcala rfpre-vodnik;i. ki je necuuđocia akočil pod vagon, še nravoT'aaiio pced odhodom. dv^mfl no* vorojenđca in ga izročtl od ^trah^i in bol#»* T'jn eskoraj nerave«tni niateri. Na doienjski kolodvor je prižel po s^nčk* m mtit^r Pfti^-valni avto, ki \e oba odpeljal ▼ zemko boi" njeo. — li ^Jcozi okM ]e padla. 70U*toa Jera škerlj ie«pri^La »e-le pred diimi J* bohiic«i kjer je Iežaia će»l\ čn*a. Včeraj popoidav© je «loma v prvem nad«rrop?n stopila k odpr^e^ inu oknu. kjer ise je je pa nenadoma pok>' tiia omoti ca. Pri tea «e f *■ gornjim il^o-tom preveo nagnala bi »asledofri bJ3> p«dla akozi okno. Stara ženica je obtežala « hnd(* mi notranjjflu in zunaniimi poć'kodbAtm #1 ^o jo iiK>raH nemudoina prepeljati naxaj * boj uico. Tja bo eno*; propeljah nidj 311«mega po^ewtniikove|?a sina Vjktoria Goetinftarja jer BeriTevega. Fant ye doma pri hiAj podiral vočje drevo, ki pa je padk> nani teT mn mr* \o preni kos. (»ostinčar je dobil še dru^e t^-ke po^kodbe ju ^ njegovo e*tanj* rćlo kn-ti^no. —lj Na Kongresnem trgu bo ae davi šarana ustavili številui votiiiki. po-večmi m bi i/jije Dok'-iijske in i'ipo-1 Krinm. ki ao pri-pfljali v me-sto božična drovesoa. Dtipoidiv© so jih že jeli razpostavljati po trgu in w» se tuđi takoj oglasili kupci. Za^nkrat pa m^ ni živahne kupčije, ljudje e^vkajo na bolj-šo izbiro. Voaniki bodo dunob in jutri pri-pe]jali še n;t stotine Uv/ičirih drerc. 0«n« .oinre^iom nišo pretimn«. —lj Vlom v §i54iL Vč-eraj ponoči j*» biio vloniijeno v zaiano Favajevo n* C-*-lovški resti. Storilec se jo zal07.il z raAoiini jt^tvi-uami. si privoMU tuđi aJkoholnfb pi-jao ter stikajor za denarjem pret-aknil vt« pred:»J>e. V ene.111 }v na^ai prečoj drobrža, na-kar je me] g kijuke &e 1500 Din vred«i plašč in iz^rinil. Vlomilei* jV pa ime! &molo. A rt; ti ral ga ja stra/nik Žt- v zg^o^lnjih ju-tranjih urah na Stolicah. Bil je Radoftevi^ Mujo. star okrrnr 30 l<*t. ki i* je že prtvi tedni pri-klatil v na^e krajV. Na policiji #n inu pln^. &eve. takoj V7^»li in ?a vrnili la.stniku. Rado^evka, ki ima na vesti ttjiJ-hrl $4$ več vlomov, Zraftli^ujejo. potem bo pa izrocen so«li(šču. —lj Tatvine. Iz st:^rovanja Sfcefana Z. ha Mestnom tr^u ti. je neznan storilec to nkradel pre^lsrio<-njim ne*kdo delavou Antonu Skerl^pu več ofo leke. v vreonopti :W0 Din. V k.ivami r*^n-tral }** nok hiše neznan, uilajši lno^ki ter ae prcni-s tavi jal žent>kain 7.a brusača in popravlja 1-cii dežnikov. Popoldne je pobral v^* nofev ir/škarij [>a tuđi nekaj de/.nikov. potem (r* pa. ni bilo v«' na gpre^rl<"d. Zeiup!jivo*t ljti-di je izrabil naxnan slcpaJ, ki je nabrano robo kasnej-e nnjbrž ra7.pro4a] .ili pi jo namerava ~*r\e ra/pecati. bržkonc po df^.*-^ li. Svarimo pred nakupom. —lj Nabilen berač. Pi> Dol^njuki coi«ti j* v ixifek hcwiil % malho starej^i bera^. Ker \* bil že pretxj vinjen. so ga ljti«Jj*v vočinonn 04]slovili. Bern«? pn «» j© sl^dnjič pn^w» razjezil in j>l sredi crGt* rmorjiti. Ijthit žiurajoč s postjo proti hi^tm, kjftr no pa odpfwlili. Ko }(* sro^al jrniM otrok. m» j* zaprnlil proti njim ter ji+i j>1 »uvati z tkv jrariii, (k»klrr ni ^zjnibil rivnotp-žja m r>h!^-ž:vl v hl aru. Krical pa jVv*^ nx tleh i« so dvijmil baš $e nravoi'asno. da w j« umaknil strnžniku. ki y* prihajal po r*^fi. Kerač je urno iz^rmU nnkam proti Han«ki (M^sti. rw^krMlPT *n »a ljudje nagTiali r% m*-* ta proti Bar ju. MALI OGLASI Beseda 50 parat davek Din 3.—. besecia 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede cni-lih oglasov ]e treba pnložtti znaniko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ^£^^m ■■■■■■ ■^^■hb m^im^m ^^«^^ ^^■^^•^^^^— ^^^^^ • Beeeda 50 par. davek 3 Din Naimanjži znesek 8 Din Sveže najfinejše norveško R1BJE OLJE iz lekarne DR. G. P1CCOL1JA V LJCBL.JANI se priporoča bledim ln sla-botnim osebam. k^oITpTr lepo, zdrave, odbrano blago od da ja, dokier zaloga |K> 65 par kg tvrdica A. VOLK Ljubljana, Resljeva cesta 24 ZIMSKE SUKNJE boliše vrste Huhertu^ oepr© 'nodljiv 25U Uia peiiio in v^a praktična ob^ač'la oudi po reklamnih cunah IJresker. 5>\ P^ tra cesta 14. 6 R Najholjši trboveljsld PREMOG orez prahu nudi I. Pogatnik, tr%. s knrivom BOHORIČEVA 5.. Telei. 20-59. PARCELA ie proda v Grlovj ulici si- H> Ljubljana. 9252 i, nobeaim ae aaorete doseli ea*-tteps aćtnlcm. KaMor -Aiuopisnur s 1* **** joi*ij«-ii Ca»O|*i» prutc v vMfco hiAo ln (ovon dnevno desettteftteiB £KAtAl|e« BAdno ort»-«ft«]e v vetUnni Ojwv> Blkn je naju»pe*n*j6» uivestletJSL td prtnesc korist* creoveo tu icapca Đotrpela Je in tulila po ve?*n plačilo pred Vsemogocnega naša dabru mama, gospu Frančiška Kette roj. Iglič ti tnsoki stmrosti 44 l*t. Spremili jo borno na njeni zadnji poti dne 15. decembra ob pol 9* uri dopoldne iz htše žalosti v Št. Vidu nad Lfubljano. m Žaltijoča rodbina KETTE s sorodstvom Stran I •■EOTBH8KI HSmOIK mmAH, M. I 11* i Ml ' Štev. 285 Zaharov si je pomagal tuđi s korupcijo Referentom v vojnih ministrstvili je dafal v tisočake zavite cigarete Najvažncjša stvar, ki je vplivala na ku-pičenje bog-astva Basila Zaharova in pcnJpi-rala nara*šč:inje .njego vetra vpliva. so bile kakor smo že omenili slučajno ugmlne. feh-liične, politične in gospodarske okolnosti. Karijera Zaharova ju v U^ni zvezi s prodiranjem strojnice in brzostrelnega topa po vsem svetu. Tvrdka NodenfeMt je izdelala prvi brzostreini top in podmornico, ki sta »e dala praktično uporabi ti. Velesile ni?o hotele podmornice kupiti, ker e > se bale ta svoja tradi-ciona-lna. brođovja. Zaharov je pregovoril Grčijo, da je kupila podmornico na kredit. Potom so jo takoj napotil v Tur-iijo, kjer jo prodaj dve podmornici, sklicu-joi se na crrški nakup. Basil Zaharov je umri Njegovo delo pa živi Anveričaji ILuaaii Alojiim je izumi] prvo poraimo strojnico, ki je laihko izst redila. 000 trogel v minuti, ^vojt-^a orožja pa ni mo^el prodati, ker je &aharov podkupil njegove mehaniko in ti so poskrbela, da se eiroj-■ica pri preizkusnji ni obneslu. Zaharov sam je razlaza! e^stnikom v preiskuševaJni komisiji zgodin?, ki so evarile pred naku-pom Maximove strojnice. S tem manevrom je Zaharov prisilil Malima, da se je zvezal e tvrdto Nordenfeklt. Tako mu je tekla ■v žepe provizija od brzostrelnih topov, pod-morni£ in Btrujnic. Pri prodaji je rabil nie-tođe, ki so bile sicer običajne v Istanbulu, na, zapadu so bile pa se vedno enako neznane, kakor strojnice v vojni tehniki. ZaJharov m bil ozkoerčerju če je šio za prodajo njego-vega blaga, Kupčije j-e sklepal po starih »tanbulskih ol»x-ajLh, po katerih izrablja. prodaj&lec C-loveške slabosti svojih odje-bmUcov. 0 njegovih korupcijskih metodah med leti 1680 in 1910, se pripovedujejo ne^tete zgotl-be. T&ko je nekoč predlagra! vladam vojne fadje in podkupii merodajne admirale, kl Daj bi se ugodno izjavili o njih. Po deset fvntov Šterlingov jim je prođal raskošne jahte. Nekoč je naJetel na nekoga ministra, ki oa i6 gla^dko odklonil z njegovo prakso £eš da noče ime ti z njim opravka. To je btk> recimo v poned-eljek. — Premiisirte dobro to »tvar. Eksoelenca. — je dejal Zaha.rov. Prepričan fem. da me boste jutri, v četrtek, vendarle poklicali. — Saj jutri sploh ni četrtek. temveč to- — Stavite 300.000 frankov. da je jutri i četrtek, — je odgovoril Zaharov. In drugi tian ga je miaister res poklical Zaharov je stavo rad plačal, ker mu je vrgla kupčija mnogo več. Soproge generalov in politikov, ki so od-ločali o nakupu vojnega materijala, je podkupii s tem, da je kupil od njih navaden lestenec ali sliko brez vsake vrednosti kot redko starino ali u me tn ino ogromne vred-nosti, dobro vedoč, da se bodo pošteni mož-je od nepoštenih žena lahko dali pregovoTiti, da morejo kupiti najboljše orožj« samo pri Zaharovu. Referentom v vojnih ministrstvih je dajal i-7 svoje do^e cigarete, zavite v bankovce po )000 frankov. T*ko fcc je često 7-godilo, da ga je dotlej nedo&topni trradnik laprosil še za drugo cigareto tn potem j« bila kupčij.i takoj sktenjena, V Rusiji je tajno zapeljaJ in obsul r. darki plesalko K., lju-bi-co velikoga kneza. in*pektorja topništva. In s pomoOjo tega dekleta je hpodrinfl v Rusiji Knippa. Pchneider-CretrzotA in Škodo. Tuđi velika, ljube^en njegovoga raimerja, ljuba^Tlo razmerje s špan ako vojvodinjo Viliafranco. se je začela rz frgovskifc raa> logov. Vojvodinja. nesrečna v svojem mladom zakonske-m življenju, je kmalu podle-jrla zapeljivemu Orijentalcu, čeprav je bilo Z;^haravu tak rat že 40 let. Vojvodinja je bila. soroilntca vladajoče bourbonske dinastije in v prvih dveh mesecib Z;iharovega ljuha\aie^a razmerja z njo je dobila tvrdka NordenfHdt zn špansko armado dot>.-ive za 30 milijonov funt«>v šterlingov. Politične razmere v Evropi ob koncu 19. stoletja. vedno vočje nemške zaiiteve po svetovni moči. japonske skomine po Koreji in Kitnjpfki. otlkritje bogatih tzvirov nafte v Južni Ameriki, kjer so se jeli križati interesi kapitalistov raznih velesil. to je bil [>olitioni kote], v katerem so je mogočno razmahniU*1 v letih 18S0 do 1900 trgovina z oro'žjem. Zve7.a BasHa Zaharova s špan-sko vojvodin]o pon.eni preokret v njotrovem življenju. Poprej. nekako do leta 1892. je delal samo za trgovino in dobiček. Visoka ljubica je napravila iz Orijentalca sumljiv© pretoklosti e kricečimi kravatami. živečepra sicer v Parizu, toda vendar izven družbe. mm z dnižabno častihlepno«tjo. Ziiharov se je jel lepo oblačiti, iz Male Azije si je preskrbcl naknadni «1na or^a-ni"zacij!i. Toda Z.-iharov je da' ~»* milijonov frankov z:iv«3a je pa etoril to iz irole do+>ička-željnosti. Eno vojntj je pa p m i pira I Zaluirov res yl narodnih in ne iz trgov&kih nagibov, namreč vojno Grč i je ^ Turčijo leta 192i? za premoć v Mali Aziji. Mala Azija je prava domovina Grka. ki je v svojem življenju nastopal kot pripadnik tolikih narodnosti. Toda zmago so odnesi i Tinki in Zaiiarov je izgubil pri tem mnogo milijonov lastnega preimoženja. Zaharov je imel baje svoje prste tuđi v drugem madiarskem puču Karla Hab^burškega v oktobru 1921. On je bil baje oni mogočni pokrovitelj, na katerega se je Karei skliceval v pogovoru e» Horthv-jem kot na Briandovega prijatelja. Kdo ▼«. ali je kaj reenice na tem? Eno pa je gotovo, da. aamreC Zaharom ne noreno izviđati Tsoga, kar je v življenju doiiveJ in dosegei. Kfe »• pptmlMl ZaluMW«T Svet se zanima tuđi za spominc Zaharova, obsegajočc podrobnosti, ki utegocjo zasen-čiti do«c lb. maica 1917. Ntu>i*eh centralu h tlržav je prisilil k oilstopu uajprej iKjlgai^^ega kralja Ferdinanda 1.. ki ji- prrpustU presto! svojemu sinu že 3. oktohrt 1U18. Kmalu in sicer 10. novembra mu je siedil nvmški cesar Viljeju II.. obenem z njim pa saSkl kralj Friedrich Av^u^t III. Tri dni pozneje je po potovanje po Evropi. Po povratku v domovino je prišel v vrtinec intrig m pod njihovim pritiskom »e }e moral odpovedati prestolu. An^ležki kralj Edvard VTIT. je zadnji vladar, ki se je v teh 25 letih od povoda! prestoln. Prvič v zgodoviiti Prvič v ig'odovini se pojavlja angleški kralj, ki prostovoljno zapušća največjo po-svetno oblast, ker daje prednost svoji oseb-ni sreći. Res ga je vlada selo vljudno in obzirno potom svojega predsednika potta^ vila pred uitimat toda ta ultimat je bil prepušten njegovi svobodni odloćitvi. Edvard VITI. bi si bil lahko izbral drugo pot — k>čil bi se bil od gospe Simpsonove in vee angleški imperij bi bil skušal čim prej porabiti na ta razborijivi dogodek. Edvard VIII. bi bil pa lahko ostal pri svojem skle-pu in Ujavil. da bo mo^oče po ajego^em mnenju obe inožno*ti združiti. V tem ptv meru bi bil nastai položaj, kakr&ni so r egodovini Anglije ie bili, namreč spor kralja z vlado in parlamentom, borba za. premoć. Ni težko povedati. kam bi to vodilo in kakJen bi bil konec. Zirodovina daje v teh zadevah an^rleškim kraljem svarilo v obliki towerske^a siolpa. Kes so mojrli biti angleški kralji usmičeni ali zavnitno umor-jeni. mo^li so pasti na bojišču ali umreti štedi vojn. Mogli so biti zapodeni v gozdo-ve ali izgnani iz dežele. toda nolKiiega ni bilo med njimi. ki bi >e bil [>rostovoljno odpoveilal prestolu i u oblasti. Edvard VIII. je prvi miea iz Celja. v rok} razneslo lovsko puško,, pri čemer nm je naboj odtrgal lev[ sredinec in razmeea-rjl levi meatinec. V četrtek je padel 34ietne* mu brezposelnemu teearju Francu Urisku iz Nove cerkve pri delu hlod na desno no go m mu zmečkal pret. V sobolo je ob^la «2letnega upokorjenega rudari a Franca Ba* stiča v Hra»tniku omotica. pri čemer se je poljl s kropom jn hudo opeke[ po vBem te-lemi. Pouesrećenci ee zdravijo v cei jeki bolnici. —c V ^IJ8*"! bolaicj je umrla v petek 10* letna hčerka dninarice Vida Avznerjeva od St. Lovrenea pod Prožinom. Baldwin — veliki Anglež Stanley Baldwiu, dru^i jun;»k drajnatićnt1-ga dvoboja med angle^ko krono in parla-nientom, netak lilavn^a aii^rle^ega piea-telja Kiplingau jo bil rojeu leta ISO? in je že tretjič angl-eski ministrski pre»tit^t; »Nobenihs 6eetitk, prosim, raje molite t»-me«. Leta IDI7 jo objavil v »Timeru-c aJKmi-men poriv na evoje rojaice, naj priftkočljo na pomoć driavni blagajni, tatn )e pa takoj polofcil v naSem denarju biini 15 miH-jono>v. In Sete po nediftkretnoeti nake^ra vradnika je an^eAka javnoet sv«d«la, kđo je tn voTikodnftni patriot. Kot politik je bil BaMwin čeeto zagonetka in todi nj^ovi na^>oljAi prijateJ|I pravijo, da ga dot*ro ne |K>rnaj*>. V dogod-ke posere Sele, kadar je v nevaxno«ti država. Wiekhain Steed je napw.nl o njem. da je poposto blizu odlučit ve, kadar di^z/levrto &fpi. V«* evoj proeti ?as preživi v knjižnici. Da ni bilo njedra nn 6»lln vlade, bi *e <\<*-god-ld v Angliji najj>rž zasukali drukao«. Iz Maribora __ Gledalište. V toresk ajvecor bo repriza Begorvićeve drame »Božji človek<. RckI B-Za božične prazjiike pribavlja niarilvors-ko gledalisiče premiero ABcherjeve operete >Vi-6okost plešem. Delo se godi v preioklera sto let ju ter jjma pečat neprifldl>ene priprcno«ti tako v glazben em kakor v veebinfikera po^ gledu. Režiser lti koreograf je A. Haraino-vic, večje vloj;e igrajo Igličeva, liorbi^eva« Zakrajškava, Šancin, Hara»tovifc, Gohušak ]a P. Kovič. __ Tekstilni ilelaref ustanaTljaJo tovarn«. Vsa na^a javnost s aimpatijaini zaisleduje delo tekstilnih delavcev, ki ee txxlo združi* li v zadrugi jn zaradili 6 svojim »lenarjeni lastno lovarno. Občni zbor te zadruge bo že začetkom januarja prihodnjoga leta. Dele-ž| bodo zuasali 2000 Din, etevilo ćlanetva pa je neomejeno. __ Ponare]evalska afera. Studenddckn orož- nikom ee je posrećilo aretirati ^e četrtega čUana ponarejevajake družbe 331etnega me-earja Mihaela Medveda- Bil je prj evojein bratu v Slovenskih gorfaah. Aretiranec je priznal. da je ponareOal pri evo em strirn KoLmama v Zg. Radvanju 1000 in lOOdiaar-t;ke banfcovce. Sedai jščejo -5e vodjo tolpe 671etneffa fotografa Franca Rupnika. Neki eprevodnik, ki je spremi jal vlak proti Kar lovcu, je povedal orožnikoro, da je Rupnj-ka vjdel v Karlovcu. Prei^kanro bo takoj uame-ri3| v tem pravcu In je o tem otrvešŠema ta-di karlovska policija. __ Dra irebea odklonlena. Pri licenco* vanju irebcev je komifiija zavrnila dva žreh-ca amerikanske pafme, ki sta odlična ćšr kaca jn nositelja mnogih naprad. Naj omeni-mo zmaneija dirka<5a >Pe(tra Pilota«. Kupujte domaće blago! EMDLE GABOR1AU ^ ZHKONSKI IN C| U HEZHKONSKI ^11 II ROMAN. — Razomean, razumean, — je zamrmral izvo-dčefc. Svrfcnil je krepko svojo suho kobilo in za-Borartrai sam pri sebi: —' Ljubosumnež zasleditje svojo ženo. Poznamo 4o. Očeta Tabareta so že zapuščaie moći in zadnji te je bil, da se je ustavii. Dobro minuto je ra-tfif da se je oddahnil. Bfl je na bulvarju. dvignil ae je v kočiji in zaMicad izvosčfcu: — Ne vidim več kočije! —Oh, jaz jo pa dobro vidim, gospod. Toda konja ima knenitnega. — Tvoj mara bita boljši! Obljubil sem ti dvaj-set frankov, đobiš jih Stirideset. IzvošČek je zamrmral «a.tn pri sobi: 2e prav, morava ga dobiteti. Za dvajset frankov bd g^i bil piostll naprej. Ljubim žene in na njihovi strani sein. Toda Stirideset frankov, vražja srtreia, to ni karsibođi. Le kako more biti človek ljubosuanen, 6e je tako grd kaikar tale tu? Modra kočija je zavila v iilico Provence, kjer je lepa dama izstopCla. Tabaretova kočija je bila tik za njo. — Tu stantge, — Je pomisli! oče TabareL Iz- ^topil je, plača} izvoMku Miriđeset frardeov kimu naročtf, naj ga počaica, potem je pa odhitei sa mlado ženo. — Ta je pa potrpežijiv, — je pomislil ixvo-šček, — toda ženica se je u jela v past. Tabane* je ođprt vrata hišnikovega stanovanja, — Kdo je dama ki je pravkar vstopila? — je vpraSal. HiSnika pa m nič kaj vesedilo odgovoriti mu. — Kdo je ta dama? — je pono/U stari policist b tako osornim glasom, da je poetal hišnik takoj mehflK. — Gospe Julie Chauffourc/a, — je od^ovoril. — V katerem nadatropja stanuje? — V drugem. Kmalu je čakal Tabaret v Julimem saloou. — Gospa se slaci, — je odgovorila komornica, — Tabaret se je presenećeno oziral po razkoAno opremi jeoem Balonu, — Clergeot ni pretiravai — je pomiailil. Juliin prihod gm je adramil iz mmišljenost:. — 2elite govoriti s menoj? — je vpraiala in «e mu koJcetno poVlo ;*la. — Sem Nocftov prijatelj, njegov najboljai prijatelj, — je o4govoril Tmbmr^t —in lahko rečem ... — Izvolite torej šesti, — ga je prekmi'.a mlađa žena. Sama je sedte na, divan, Tfeberet pa v naalaajač. — Prihajam v vaani amdevi, milostiva. Vaaa navzočoost pri gospoda Gerdsrjn — — Kaj! — Je TakUkniU JuUe, — torej s> ve za moj poset. No, priznati moram, da ima izborno policijo. — Drago dete, — je začel Tabaret očetov3ko ... — Dobro vem, gospod, čemu prihajate. Noel je vam naročil naiviti mi uSesa, Prepovedal mi je hoditi k njemu, pa nisem vzđržala. Veste, netun-no je, če imam za ljubčka rebus, cloveka, o katerem ničesar ne vem, logogrif v črt^em suknjicu in belem ovratniku otožno in sngonetno bitje. — r: i »*t rt-j. -zidni! — Zakaj? Ker se ženi? Zakaj pa tega ne prisna? Tabaret bi bil zlasti rad vedel, sM si je Noel preafcrbel alibi za torek, ko je bil storjen zločin. To je htio zanj najvažnejše vprasanje. če si ga je preskrbel, je bil gotovo morilec on. Ce si ga pa ni, je utegnSl biti nedolien. Odgovor na to vprasanje je hotel dobiti pri Jiim\ V ta nasnen je pri-iel k nji in svojo vfogo je imel že pripravljeno. 2ivahoost mlade žene ga je nekoliko zbegala, ven-dar se je pa zane&a] na nakljucje m šel je svojo pot. — Torej hi preprecili Noelu ženitev? — 2enltev! — je vklrkmla Julie smejc\ — Ah, ta ubogi dečko! Če ne bo nalete! na drugo oviro, pojde vse gla<&o. Kar naj se oženi, ta dragi Noel. Cim hkreje naj se oženi, da ne bom več sliaaia o njem. — Vi ga torej ne ljubite? — je vprašal Tabaret, presenećen nad to odkritoarčnostjo. — Kaj ne veste, da vas on obožnje? — On! Saj se me aramuje! Skriva me kakor grdo bolezen. Vi »te pirvi njegov prijatelj, M i njim govorim. Vprašajte ga, ali je bil ie kdag z menoj na izprehodu. Kakor da je občevenje z menoj sramotno. Glejte, zadnji torek sva bila skupaj v g-ledalisču, Najel je ćelo ložo. In miftlite, da je ostal pri meni. Kaj še, gtDspod! TzginH je in v€S veoer ga ni bilo več na spregled. — Kaj, vi ste se morali vrniti sami domov? — Ne, proti koncu predstave, okrog poJnoči, gospod, se je izvolil zopet prikazatL Namenjena sva bila v Opero na ples, potem pa na večerjo. Ah, to je bilo zabavno! Med plesom si gospod ni upal odložiti maske. Med večer jo sem morala 2a,-voljo njegovih prijateljev občevati z njim, kakor da mi je povsem tuj. Alibi, pripravljen za primer nesreće, je prihajal počasi na dan. Če bi ne bdla tako razburjena, bi bila Julie opazila izpremembo na Tabarotovem obrazu in obmolknila bi bila. Tabaret je preble-del in zadrhtel po vsem tedesu. Napeti je moral vse sile, da je lahko mirno vprašal: Ali je bila večerja zato kaj manj vesela? — Vesela! — je ponovila mlada žeaia in ako-mignila z rameaii. — Vidim, da slabo poznate svojega prijatelja. Ce ga kdaj potvabite na večerjo, mu nikar ne do\-olite napiti se. Po drugi stekle-nici ga je imel že tako pod kapo, da je izgubfl vse, »vrsnik, dežnik, denarnico, dozo ... Več oče Tabaret ni prenesel. V«b iz sebe je pht-lil pokond. — Ta lopov! — je vaakliknM, — ta podleft... Oo je morflec, toda adaj je v moflh rokah! fla^^^kAs ^^^^^^^a^^h. ^a^ai^^^^^h^^^a^^La^ fla^at ^k^a^a^^b^^^^^^a^^^^^k a^s^aa^aaa^^^^^^a^^b H^^^^^^^h S^^^^^^^^a a^a^^h ^^^^^^^^^^^^^^k ^l^^ m^^^^^^^A^^s ^a^^^S fla^^^a^^k ^r^aa^^^^^h ar^^^^^^^ft^^a^^^aV ^hfb^h. ^aT T^ a~^m^j■a^^ft»