Poštnina plačana » COtovini Leto VIII, St. 302 LJubljana, petek 23. decembra 1927 Cena 2 Din — laliaia ob 4. ajrtni. trn Stane mesečno Um »5-—j t* tn*. Mmsrv* Din «804, pmmM tati R*lupW •• m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 22. decembra. «Ce je politika praktično izvrševanje gotovih funkcij v imenu in v korist ce loflcupnosti, bi bik) logično, da bi morala biti ta tekma najplemenitejša, ker bi morali tekmovati med seboj ie najboljši nazori. Zal nam praktično vsakdanje življenje v tem pogledu kaže ravno obratno si8«), kajti oblike političnega boja se ne uveljavljajo v tej smeri, da bi se proti dobremu nazoru postavil boljši, temveč se s sumničenjem in blatenjem skuša uničiti nositelj nasprotnega nazora, čeprav smo na tihem pre pričani. da je ta nazor pravilen. Uničiti je treba nasprotne politične skupnosti, t j. politične stranke, pa naj zastopajo kakršnakoli načela, in sicer uničiti za vsako ceno. s kakršnimikoli sredstvi!* Ta točni m resnični konfiteor je včeraj napisal »Slovenec«, ki dostavlja, da izvira odtod »oni stalni, defetistični in deprimujoči refren povprečnega državljana, da je pohtika — vlačuga*. Da prekrije vlačugarsko politiko SLS ter da osumniči in oblati svojega političnega nasprotnika, pa lopne Škofovski list takoj nato po SDS. Pred novim letom, ko je dobila po priznanju »Slovenskega Gospodarja* duhovščina za agitacijo po cerkvah iz »centrale* navodila, kako naj uničuje brezversko in framazonsko časopisje, je seveda že iz poslovnih ozirov predvsem važno, da venec» zlohotno pogreva staro laž, čeprav je znano, da je v Sloveniji največji zaveznik in pobornik SLS aktivni član fra-mazonske lože g. dr. Vladimir Ravnihar, isti dr. Ravnihar, katerega je SLS še pred kratkim postavila za županskega kandidata v Ljubljani in zanj tudi glasovala. »Framaaonska* je torej SLS in ne SDS! Kot dokaz za vlačugarsko politiko navaja »Slovenec« dejstvo, da je kmečko-demokrat-ska koalicija stavila v Narodni skupščini nujni predlog za odpravo dohodari-ne, ki jo v Srbiji in Črni gori ne plačujejo. Poslanci SLS so leta in leta kri' čali proti davčnim krivicam, sedaj pa. ko sedi njihov zaupnik v vladi, govore in glasujejo proti odpravi največje davčne krivice za prečane in Slovence. Kje je vlačugarska politika, kje demagogija? »Slovenec* se nadalje zgraža, du so poslanci SDS stavili v finančnem odboru oblastne skupščine predloge za razne nujne izdatke, ki jih oblastni odbor ni upošteval. Oblastni odbor ln skupščina sta suvereno odklonila vse še tako važne in umestne predloge ter s tem dokazala, da principijelno odklanjata vsak pameten nasvet opozicije, kar je rodilo nujno posledico, da je opozicija iz principijelnih razlogov glasovala proti proračunu. Za to principijelno stališče pa ni bilo merodajno le ne-kulantno in neparlamentarno ponašanje večine, marveč so govorili za to gotovo tudi zelo tehtni stvarni razlogi. Opozicija je zaman svarila pred uvajanjem novih davščin, dokler niso razmere v Beogradu razčiščene. Ni treba, da je kdo oblastni poslanec, da vidi, da stojimo pred važnimi in končnimi odločitvami zaradi ravnopravnosti vseh državljanov, zlasti v davčnih zadevah. Nato bo šele mogoče definitivno urediti tudi oblastne finance. SLS je pa v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini z uvedbo dvojnega davčnega vijaka za Slovence ustvarila zelo opasen prejudic za reševanje oblastnih financ, ki je za Slovenijo že danes težak, za bodočnost pa lahko uprav katastrofalen. SLS je »na tihem prepričana, da je ta nazor pravilen*, navzlic temu pa njeno časopisje sumniči in blati političnega nasprotnika. To ni vlačugarska politika! Proti oblastnemu proračunu pa govore še drugi principijelni pomisleki, med katerim je zlasti tehten ta, da se proračuna, ki ima skoraj za 17 milijonov dispozicijskih fondov, ne more in ne sme odobravati. Ce je v Beogradu kaj smisla za red in poštenje v oblastni samoupravi, takega proračuna državna oblast ne more odobriti. To tem manj, ker oblastni proračun s svojimi milijonskimi pavšalnimi postavkami direktno onemogoča kontrolo nad uporabo 50 milijonskega javnega denarja. Kontroli se je oblastna skupščina izmuznila tudi s tem, da je popolnoma izključila opozicijo od sodelovanja v oblastnem odboru, ki ima sedaj polnomočje. da s dispozicijskimi fondi disponira kakor se mu ljubi. oro-Cllo naravnost porazno za vlado, ker slika gorostasne in nevzdržne razmere, ki so posledica skoz in skoz partizanske in ko-rurofcne uprave Po njegovi ^avdijenci so se razširile v političnih kro&h vedi da bo upokojenih cela vrsta višjih uradnikov notranjega ministrstva. ki j!h dela vlada sedaj odgovorne za obupne razmere v iitžn;h Dnkraiinah Naknadni krediti za ministrstvo ium in rudnikov Nov dokaz za nerealnost sedanjega in novega voračuna. — Minister priznava tehtnost izvajanj oo slan ca dr. Žerjava. — Božična pavza finančnega odbora svete. Ker pa bo minister dr. Kumanudi tega dne zaposlen pri proslavi stoletnice Matice Srbske v Novem Sadu, je prosil finančni odbor, naj razpravo o proračunu njegovega ministrstva odgodi. Zato bo finančni odbor na svoji prihodnji seji razpravljal o proračunu ministrstva ver. Beograd. 22. decembra, p. Dfnes popoldne se je vršila krajša seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je bila odobritev uporabe vička dohodkov državnih podietij za materi-jelne izdatke teh podjetij. Minister za šume in rudnike dr. Mijovič je zahtevni odobritev uporabe viškov v znesku 38,500.000 Din. Poslanec dr. Žerjav, ki kot bivši minister za Sume in rudnike podrobno pozna razmere tega resora, se je iziavil za odobritev zahtevanega kredita, naglasil pa, da je tudi to dokaz, da je bil lanski proračun ministrstva za šume in rudnike fiktiven, ker bi že takrat lahko vedeli, da bo ta kredit potreben. Opozarja na to. da je tudi letošnji proračun sestavlien po istem kopitu in vsebuje kar za 60 milijonov manj izdatkov, kakor zna&a stvarna potreba. S takimi nerealnimi proračuni pa nam ni prav nič pomaga no. Nato sta govorila še poslanca dr. Radovič in dr. Severov, ki 6ta zahtevala predvsem pojasnila, ali faktično obstojajo presežki dohodkov v višini zaMevanesa kredita. Poslanec g. Pavle Radi< je v svojem govoru na-glasil, da obstojajo državna podjetja, ki so rentabilna in med ta podietja spadajo tudi državni rudniki. Soglaša s kritiko dr. Žerjava, ker je nesmiselno sestavljati fiktivne proračune. Kritizira postopanje državne uprave, ki je odslovila Številne strokovnjake, na njihova mesta pa postavila partizane, ki vlečejo samo tantijeme. Končno je izražal prepričanje. da bi se rentabilnost teh podjetij t veliki meri izboljšala, če bi se izboljšala in preHvsem depolitizirala uora-va. Minister dr. Mijorij je v svojem zaključnem govoru priznal, da so pripombe gg. dr. žerjava in Pavla Radiča povsem umestne in upravičene. Kredit v znesku 38,500.000 Din je bil nato odobren in seja zaključena. Prihodnja seja finančnega odbora se bo vrSila 29. decembra. Po vrstnem redu bi prišel v razpravo prorsfun ministrstva pro- politika — vlačuga. Da, taka politika, ki se izživlja v sami goli demagogiji najordinarnejše vrste, je res vlačuga. Ker pa to sploh ni nikaka politika, temveč zgolj zavestno varanje javnosti, je tudi dolžnost te javnosti, da stranke, ki vodijo tako v bližini smeriškp cbalp reš;!o posadko neke potapljajoča se ameriške ladje. Požrtvovalnosti in hrabremu nastopu n*šega moštva ie pripisovati. da je bila rešeni vsi posadka in tudi del blao-a. Vsi ameriški listi se pri tei priliki pohvalno izražajo o naslonu jugoslovenskih mornnriev. predsednik Zedinieni'1 držav gosp. Coolidee na ie naročil ameriškemu poslaniku v Beogradu, da izroči hrabre mu moštvu v nie^nv^m imenu primerne n" rrade. Ameriški neslanih posp. Frin<,', danes obvestil o t°m našega zun ministr pristavkom, da bo ob tej priliki priredii ameriškem poslaništvu primerno svečanost. Odgoditev angleškega parlamenta s prestolnlm govorom Učvrstitev prijateljskih odnošajev med Anglijo in Francijo. — Anglija ne bo pomnožila gradnje vojnega brodovja. — Kraljeva želja za uspešno reformo ustave v Indiji London, 22. decembra (Io.) Danes je bil odgoden angleški parlament. V gornji in spodnji zbornici je bil prečitan kraljev govor, ki se bavi s potovanji princa Waleškega in princa Jurija po Kanadi in s potovanjem vojvode in voj-vodinje Yorške v Novo Zelandijo in druge dominijone. Nadalje navaja kraljev govor obisk predsednika francoske republike in francoskega zunanjega ministra v Londonu in nadaljuje, da je ta obisk doprinesel nov dokaz prisrčnih odnošajev, ki vladajo med francosko republiko in angleško kraljevino. Angleški narod je ob tej priliki pokazal svoje prisrčne simpatije napram velikemu francoskemu narodu. Govor omenja tudi obisk egiptovskega kralja v Londonu, ki je omogočil odkritosrčno in koristno izmenjavo misli med egiptovskim min. predsednikom in angleškim zunanjim ministrom. Ta pogajanja so se vršila v izredno prijateljskem tonu in je upati, da bodo prinesla koristen sad za obe državi. Angleški vladar je zasledoval z globoko simpatijo in zadovoljstvom vedno bolj naraščajoči vpliv Društva narodov in vedno večjo vlogo, katero igra ta institucija v rešitvi mednarodnih konfliktov in varovanju svetovnega mira. Ravnokar minulo zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevi je prožilo ponovni dokaz in napredek v tej smeri. Italija £nubl na severu In Jugu Pobotanje z Belgijo hoče italijanska vlada manifestirati z zaroko prestolonaslednika Umberta na belgijskem dvoru. — Vrioni in Mihalokopulos na «obiskih» pri Musscliniju Rim, 22. decembra, o. Kakor znano, je pred par meseci prišlo do spora med Italijo in Belgijo zaradi zadržanja Angleška vlada bo nadaljevala svojo politiko lojalnega sodelovanja z Društvom narodov. KUub velikemu soglasju mnenj na razoroiitveni pomorski konferenci v Ženevi ni moglo priti z zastopniki ameriških Zedinjenih držav in Japonske do splošnega Sporazuma. Navzlic temu trenutnemu neuspehu pa angleška vlada ne bo pomnožila gradnje vojnega brodovja, ki bazira le na obrambnih potrebah širokega imperija. Kralj želi, da bi bilo delovanje indijske komisije za ustavno reformo indijskega imperija uspešno, da bi indijska ustava zadovoljila indijski narod in učvrstila zveze Indije z angleškim imperijem. Nadalje se bavi prestolni govor s pogodbo z Irakom in sporazumom z grško in jugoslovensko vlado glede ureditve vojnih dolgov teh držav napram Angliji. Končno ugotavlja z zadovoljstvom, da je bil. razen Rusije, sklenjen z vsemi zveznimi državami sporazum 0 odplačilu vojnih dolgov Angliji. London, 22. decembra (k>.) V odgovoru na protest konservativnih poslancev, ker je naročila južnoafriška vlada v Nemčiji za 9 milijonov funtov lokomotiv. je vladni govornik v spodnji zbornici izjavil, da je Južna Afrika suverena država in da nima angleška vlada s to zadevo ničesar opraviti. ministra Vandervelde, ki je v svojih govorih napadel fašizem. Svoje nezadovoljstvo je italijanska vlada jasno pokazala s tem. da ni imenovala novega poslanika na izpraznjeno mesto v Bruslju. Sedaj pa se je spor poravnal m je bil, kakor smo že poročali, imenovan za italijanskega poslanika v belgijski vladi marchese Duracco, o katerem upajo, da bo uravnal prijateljske zveze med obema državama. V zvezi s tem je zanimiva vest, ki jo objavlja danes turinska bi se vstavil v Droračnn Zato se fakfne r>r<*kor?fbe proračuna doga;a-io vsak dan tudi v tehnično gotovo naprednejšem inozemstvu. Docela neutemeljeni so očitki prof. Jarca da v teh novih postavkah iti zapiskov ge-rentskega sveta. Zapiski obstojajo in so priključeni aktom, katerih se tičejo. (Prof. Jarc: »Potem pa akt izgine in ž njim tudi zapisnike. Dr. Puc: »Mogoče izginjajo akti Dri vas, pri nas se to ne dogaja.«) Dr. Puc ie končno povdaril. da ie renta-biliteta novih klavniških naprav zasigura-na in da ie bila že letos, v prvem letu svojega obstoja, aktivna. Zato ie bivši gerentski svet ravno na to svoie delo najbolj ponosen, sai klavnice kakoršna ie ljubljanska ni v celi Jugoslaviji in tudi ne v Avstriji. Prof. J a r c je na izvajanje dr. Puca kratko replioiral ter nato umaknil svoi proti-predlog, nai se posoiilo ne dovoli, vztrajal pa na predlogu, nai oblastni odbor po strokovnjakih ugotovi vzrok prekoračenja prvotnega proračuna. Ker ie na ta pogoj pristal brez pomisleka tudi dr. Puc, le bilo posojilo odobreno soglasno Stanovanjska hiša na Ahacljevi cesti Po kratki razpravi, v kateri ie posl. dr. Puc stvarno Doiasnil vzroke, zakai ie bil prekoračen tudi kredit za zidanie mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti, ie skupščina odobrila tudi naietie naknadnega posojila v znesku 3 miliionov dinarjev. Ljubljanski tramvaj Poročevalec prof. Jarc ie Predlagal, da se dovoli mestni občini liublianski za odkup cestne električne železnice in njeno razširjenje najetje posojila v znesku 2,500.000 dinarjev. Dr. Puc Je ugotovil, da ie kupnina previsoka in da bi mestna občina lahko odkup dosegla pod ugodnejšimi pogoji. Bivši gerentski svet ie pri pogaianilh z družbo zastopal pravilno stališče, da se mora odkup izvršiti v smislu pogodbe, ki ne predvideva ni-kake valorlzaciie in ie zato ponn-jal za odkup tramvaja le 250.000 Din. Gerentski svet ie bil odločen zlomiti odpor družbe in bi bil to gotovo dosegel, ker bi lahko vpelial promet z avtobusi. Zato Je kup. ki ga ie perfektuiral vladni komisar, pogrešen in za občino škodljfv. Kljub temu bo njegov klub z ozirom na interese mestne občine glasoval za Dredlog, ki ie bil nato soglasno sprejet. Investicijsko posojilo ljubljanske občine Soglasno je oblastna skupščina odobrila tudi predlog mestne občine za najetje investicijskega posojila v znesku 6.200.000 Din predvsem za regulaciio cest in ulic ter zidanie stanovanjskih hiš. Pri tei priliki je posl. dr. Puc prav umestno pripomnil, da pri tem ne gre za nikako pravo investicij' sko posoiilo, marveč le za kritie deficita proračuna mestne občine. Brez ugovora Je konstatiral. da ie bil proračun za časa ge-rentskega sveta vedno aktiven, dočim ie za časa sedanie uprave postal pasiven. Privatni prispevki za ceste Skupščina je po kratki debati sprejela več predlogov glede popravila in preložitve deželnih cest. nakar se le razvila živahnejša debata o uredbi glede privatnih prispevkov za vzdrževanje samoupravnih cest. Posl. Lončar ie ugotovil, da vsebuje ta uredba gotove nedostatke in da ie zlasti definicija prekomerne uporabe samoupravnih cest nepopolna. Posl. Polianšek se ie pridružil izvaianiem predgovornika ter je orisal lokalne razmere v žiTOvski okolici. Posl. Mohorič. ki ea ie poslušala vsa zbornica z veliko pozornostjo. te ugotovil Domanfkliivosti ki bodo kvarne razvoin r.aše industriie. zlasti Da lesne trgovine, Predlagal ie. nai se Drispevek odmerja ne samo do kilometru in toni. marveč tudi do vrsti vozila in blaga. Govorili so še dosI. Uršič inž Zupančič. Eriavec in dr. Adle-šič. nakar ie bila uredba sprejeta z dodatnim Dredlogom dosI. Mohoriča. Obrtno nadaljevalne šole En bloc ie bilo sprejeto poročilo obrtnega in trgovskega odseka glede obrtno-nada-Uevalnlh šol na deželi, glede krošniarstva in takozv. šušmarstva na deželi. Posl. Mohorič ie pri tem opozarjal na akcijo, ki so io uvedli obrtniki DTOti tkzv. štišmariem. Prevzem Kranjske hranilnice Predsednik dr. Natlačen ie naznanil, da odnadeio poročila kmetijskega odseka in voščil vesele božične praznike tn STečno novo leto vsem poslancem. Kot božično da rilo ie prispelo oblastnemu odboru obvesti lo iz Beograda, da le centralna vlada končno dovolila prevzem Kranjske hranilnice, ki postane oblastni hipotekami zavod. Ob 15.45 te predsednik zaključil sejo in zasedanie. Proračun mariborske oblasti sprejet Novi davki uveljavljeni tudi na Štajerskem Važne spremembe glede obdavčenja elektrike. — Črtano deset-milijonsko investicijsko posojilo za umobolnico. — Opustitev oovišane trošarine na tuja vina. Maribor, 22. decembra Za 10. uro sklicana skupščinska seja se je pričela šele ob 11.. ker je imel poprej še finančni odbor dališo sejo, v kateri ie SLS naekrat »revidirala« svojo včerajšjo boje-vitos-t za obdavčenje elektrike, očividno največ pod vtisom včerajšnjih intervencij iz Ruš in iz Fale. Predlog za oblastno davščino na električni tok je fin. odsek modificiral tako daleč da Je sedai vstavljen efekt te davščine v proračun le v iznosu 1,600.000 Din Da izravna ta odpadek dveh milijonov, je finančni odsek črtal najetje investicijskega posojila za umobolnico in s tem prihranil izdatek 1,600.000 za obresti in amortizacijo tega posojila, 400.000 Din pa je črtal pri proračunski rezervi, ki je bila prvotno določena na ->09.000 Din. Ko se ie sestal plenum skupščine, se je nadaljevala podrobna razprava o proračunu. Na vrsti je bilo neto poglavje: Zdravstvo Oblastni odbornik dr. Veble ie podai ekspoze o stanju b.>lnic m hiralnic, o okrožn h zdravnikih in o zdravstvenem stanju v oblasti sploh. Obširneje se je bavil z vprašanjem umobolnih. ki tih Je samo v mariborski oblasti okrog 600. v ljubljanskih zavodih pa je prostora komaj za nekai nad 300 Treba je zato misPti na zcrradbo lastne umobolnice za marib>r?ko oblast Posl. dr. O d i č (HSS) želi. naj bi se pri bolnici v Cakovcu zgradil poseben oddelek za infekcijske bolezni. Posl. MSderndcrfer (soc.) predlaga, da se obnovi institucija okrajnih babic. Referent dr V e b 1 e je izjavil, da se bo to vprašanje rešilo z uredbo o organizaciji zdravstva v oblasti. Poglavje ie biki siprejeto v skupnem Iznosu 9,950.570 Din. Socijalna politika Oblastni odbornik dir. Veble povdarja dosedanjo slabo skrb države za socijalna vprašanja, predvsem za mladino za podpiranje starih in onemoglih, za izseljence in priseljence, za brezposelnost, za stanovanjske zgradbe Ud. Posl dr. Odič želi, nai oblastni odbor m veliki župan posvetita svojo ?5trb tudi skrajno zanemarjenim ta zapuščenim obrtniškim vaiencem v Medjlmurju. Posl. Moder ndorfer priznava cbl. odboru dobro voljo (Medklic nosi. Hraste-lja: Živto! — Mčderndorfer! No. vidite, pa ste enkrat tudi z menoj zadovoljni! — Smeh.), gotovo oa je. da so predvideni zneski veliko premajhni za re^no delo. Posl. dr Ogrizek izvaja, da ?o občine baš z ubarnim skrbstvom sitno prizadete in moraio nalagati visoke dokl'de, ljudje pa mnogokrat misliio. da plačujejo tako visoke državne davke. Najavlja. da ho oblasti odbor v doglednem čaru predložil »osebno uredbo o oblastnem ubožnem skladu Posl. G r č a r (soc.) želi naj obl odbor študira vprašanje ustanovitve oblastne po-boUševalnlce. Preds. dr. Leskovar izjavlja. da obl odbor že študira vsa ta vprašamia in upa. da bo mogel v orlh^nlem zasedanju že staviti tozadevne predloge. Poglavje se sprejme v rzmru 1 288 000 Din. Obrt, trgovina in industrija Po referatu obl odVr-fka Kugovn'ka t>os'. Grčar ob*imo b^vi 7 vprašajem obrtno-n^dallevataih M Posl. Hras telj (SLS) želi več naklo- njenosti v tem vprašanju s strani učiteljstva. Očita posl. Grčar ju, da Je v Mariboru vodil celo štrajk učiteljstva proti obrtno-nadaljevalnemu šolstvu. Obl. odbornik Kug ovni k ipojasni, da ni obl. odbor dobil v pogledu obrtnega šolstva še nobenih kompetenc in nobenih dotacij. Posl. Moder ndorfer navaja statistiko obrtnih vajencev, ki iih ie v vsei oblasti 6509 in niti polovica iih ne ob:rkuje obrtno-nadaljevalne šole Omeii naj se do skrajnosti sprejem novih vajencev, dokler bo tako visoko število brezo-osefalh izučenih delovnih moči Nfdelja in praznik nai bosta tudi za vajence prosta. Posl. Grčar zavrne neresnično trditev posl Hraste! j a. da bi bil on vodil učrtelj-stvo v štrajk proti cbrtroo-nadaljevalni šoli v Mariboru. Slo ie takrat za to. da župan ni hote! splačati poprei do«ovorjen!h honorarjev. Poglavje se sprejme v iznosu 461 000 Din. Šolstvo in narodna prosveta Po referatu obl. odto. Kugovnika se javijo v debato posl. dr. M u h 1 e i s e n, ki želi podporo šoli v Apačah; posl. M 8 d e r n d o r f e r. ki želi zvišanje postavke za mariborsko gledališče ter podpiranje Javnih občinskih knjižnic, posl. Hras teli ki Je proti podpiranju teh knjižnic, pač pa za podpiranje kulturnih društev; želi pa tudi, da bi obl odbor študiral vprašanje ustanovitve oblastnega muzeja. K besedi se oglasi tudi veliki župan dr. Schaubach kot predsednik oblastnega šolskega odbora; obžaluje, da se ni v celoti upošteval proračun tega odbora, ter se zavaruje za pozneje, da ne bi nastale ko-lizije če bi obl. šol. odbor vztrajaj na celi vsoti,1 ker sicer ne bo mogel delati. Preds. dr. Leskovar mu poiasni, da Je v naslednji partiji predviden še poseben kredit v to svrho. Po tem pojasnita se tudi poglavje v šolstvu sprejme v iznosu 793.000 Din in nato še zadnje podavje: »Splošni rezervni krediti za nepredvidene Izdatke« v iznosu 505.308.25 Din. Dopoldanska seja ie bila končana ob pol 14. uri. Na popoldanski seji. ki se Je začela kmalu po 14 uri, je skupščina prešla na proračun dohodkov Referent fin. odseka poroča o spremembah ki Jih je v proračunu dohodkov nak-nadito sklonil na svoii dopo'dans&i seji finančni odsek, nakar preide sk'-p'Jina v podrobno razpravo. Prvo poilavje izkazuje dotacije države v iznosu 8.460.382 Din ta se sprejme brez debate. Ravno tako tudi drugo poglavje z dohodki iz oblastne imovine v znesku 14,721 817 Din ter tretje poglavje zdravstvo z dohodki 1.426 510 Din Iz državnega proračuna za leto 1927-28. Pač pa se ie pri četrtem poglavju, ki vsebuje nove oblastne davke in takse razvila daljša in stvarna, mestoma tudi napeta debata Uredba n davku na nočni obisk kivaren 'n barov ter n? i-r-nie s k^rt^mi. etas^m katere bo vsak obi kovMfc k->va>-en Ptač-! "o po'no-či 2 Din, v barih 10 Din ta za igranje s kartami v teh lokalih vsak igralec po 2 Din, je bila sprejeta soglasno. Z večino zlasov ie bila sprejeta tudi uredba o oblastni veseličnl taksi, ki znaša 50 % državne takse, ia o taksi na plesne vaje (600 Din). Kiraopodjetja plačajo samo 25 % državne takse. Efekt teh taks je preračunan na 1 miKion dinarjev. Uredba o taksah na motorna vozila odloži predsednic na konec seje. ker so se prijavili ugovori in ie vloženih več spremi-njevalnih predlogov Zlasti ie poslanec Pe-fcovar ponovno zahteval, da se zaradi pravičnosti obdavčijo tudi mestni avtobusi v Mariboru, ki so pridobitno podjetje. Opro-ste pa se lahko le ona samoupravna motoma vozila, ki služijo v samoupravne gospodarske svrhe Dr. Muhleisen je stavil več spreminjevalnih predlogov Strinja se s posl. PetovaTjem, da ie treba obdavčiti tudi mariborske mestne avtobuse. 100% doklada na državno pristojbino na lovske karte z efektom 80 000 Din i e bila sprejeta brez ugovora. Z malo spremembo glede zasebnih lovišč Je bila sprejeta tudi uredba in proračunska postavka o 20% rb'a*tn1 taksi na zakupnino lovišč (Efekt 200.000 Din.) Brez debate ie biia sprejeta proračunska postavka o 20% doktadi na pridobnlno po drugem pog'avju zakona o osebnih davkih (finančni efekt 400 000 Din), razen tega tudi 100% doklada k davkom na tantljeme (efekt 100.000 Din) Na zahtevo poslancev gg Petovajja in dr. Odiča se ie uri uredbi o taksah na ooolne oliače črtala določba da se od vin. ki se uvažalo v mariborsko oblast iz drugih oblast! države. pobira 200% doklada na državno trošarino Proračunske postavke: 100% doklada k državni trošarini na pivo (3.400.000 Din), enaka doklada k državni trošarini na žganje. mm in likerje (800.000 Din), nadalje 100% doklada k državni trošarini na špirit (3 milijone Din) im 50% doklada k državni trošarini na vino (2,479.462 Din) so bile sprejete z večino glasov Davek na električni tok se spirejme z večino glasov v deloma novi stHizaciji. Obdavčena le elektrika, ki se konzumira v mariborski oblasti, tudi ona, Id se produclra Izven -oblasti. Pri uporabi do 10 kw bo plačal konzument 2 para. pri nadaljnem 1 milijonu kw po 1 in pol pare. pri nadaljnih 10 milijonih kw 1 paro in pri uporabi nad 10 milijonov kw pa pol pare od kw na leto. Finančni efekt te davščine Je proračuna« na 1.600.000 Din. Finančni odsek Je med tem uredbo o taksah na motoma vozila z malimi spremembami znova predložil. Večina Je sprejela zahtevo poslanca Petovaria in tovarišev, da se mariborski mestni avtobusi ne opro-ste oblastne takse. Proračun v celoti sprejet S tem so bile spreieite v speci Jata i debati vse pozicije in je bil nato proračun z v©» črno glasov v celoti sprejet Oblastna finančna uredba Tudi finančna uredba glede proračuna, ki vsebuje tudi določbe o preureditvi električne razsvetljave v Rogaški Slatini, Je bila sprejeta z glasovi večine. Razni predlogi Nujni predlosi poslanca Janžekoviča, naj oblastni odbor stori korake, da omili trdote določb vojnega zakona glede vojnih dajatev podpirata konkretno tudi poslanca g. Petovar ta dr. Odič ta je bil soglasno spre-tet. Razne druge predloge ie predsednik izročil prtetotaim odsekom. Zaključek seje Ob zaključku izjavlja predsednik dr. Leskovar da bo treba počakati najprej na odobritev proračuna in prenos poslov, nato pa bo sklicana morda že meseca februarja oblastna skupščina k ponovnemu zasedanju. pri katerem io čaka ogromno delo. Vošči poslancem vesele praznike ta srečno novo leto ter zaključi zasedanje. Sneg, dež ln mraz po vsej Evropi Dočim je na severu in zapadu Evrope deževalo in snežilo, je v jugovzhodnem delu še bolj pritisnil mraz. — V Jugoslaviji je mraz dosegel maksimum. — Številne nesreče v Londonu in Parizu. - V Sloveniji nastopa navzlic snegu in dežju toplejše vreme Pri Segedinu je obtičalo v ledu na Tisi 30 večjih tovornih ladij in 210 vlačilcev, ki so bili na potu v prezimovališče. Obstoja nevarnost, da jih ledene mase, ki se vedno bolj kopičijo, zdrobe. Iz Budimpešte nameravajo odposlati rušilce ledu, da zamrznjene ladje rešijo. Pariz, 22. decembra, d. Ponoči je bila v Parizu gosta megla. Zjutraj pa so bile vse ceste zledenele. Voziti niso mogli niti avtobusi, niti tovorni vozovi. Mesto je zaradi tega ostalo brez mleka. Dogodilo se je več nesreč, pri katerih je bilo 20 oseb težko ranjenih. Sele opoldne, ko so vse glavne ceste posuli s peskom in pepelom, je zavladal zopet normalni promet. London, 22. decembra, d. Vsled nepričakovane vremenske spremembe so zledenele vse ceste. Dogodilo se je mnogo nesreč, pri katerih je bilo 1700 oseb ranjenih. Obl.zjutraj je pričelo v Londonu zopet snežiti. Nastal je snežni metež, med katerim je prišel toplejši zračni val iz sapada. Temperatura se je naglo dvignila za 12 stopinj Sneg se je pretvoril v dež, tla pa so bila zledenela. Londonska rešilna družba je vsled velikega števila nesreč bila klicana vsako minuto trikrat na pomoč. Železniški promet je popolnoma desorganiziran. Vlaki električnih železnic po več ur niso mogli voziti, ker so žice zledenele. Mnogo nameščencev se je vozilo z drsalkami v urade. Drugi so si zopet pomagali na ta način, da so čevlje ovili s cunjami. Na ulicah se je napravil žled, ki je povzročil tako številne nesreče, kakor jih ni še nikdar zabeležila londonska kronika. V bolnice je bilo prepeljanih tekom dneva nič manje kakor 2000 03eb. Več kot 1C00 oseb je bilo prepeljanih v bolnice s polomljenimi udi. Podmornik „S 4" se je pogreznil na dno Sožalje angleškega kralja. — Upanje na re* šitev izgubljeno. — Odiseja pomorskih tihotapcev. London, 22 dec. (k>.) Angleški kralj jo odposlal predsedniku ameriških Zedinjenih držav Coolidgeu naslednjo brzojavko: «Gk»boko sem pretresen, da je katastrofa podmornika ameriške vojne mornarice «S 4» zahtevala tako velike žrtve in želim, da Vam zagotovim svoje naj iskrene jše s: m. patije za vas, gospod prezident, za amen« ški narod in posebej še za težko prizadete družine v tej nesreči.® Newyork, 22. dec. g. Potapljači so na. daljevali svoje delo, da bi dvignili potop« Ijeno podmornico «S 4». Danes zjutraj so poskušali dvigniti podmornico s pomočjo dveh jeklenih vrvi, a ni šlo. Mornariški kro gi menijo, da pTed spomladjo ne b mogo. če dvigniti podmornice. Kljub temu, pa ne obstoji nobeno upanje na rešitev, so ven. dar skušali spraviti v podmornico svež zrak Vihamo vreme pa je končno onemogočilo vse zveze s potopljenim podmornikom. ki se je pogreznil na dno ta ga zaenkrat tri mogoče najti. Newyork, 22. dec. s. Kakor poročajo iz San Francisca, so našli ob kalifornijski oba. Ii čoln. v katerem je bilo 13 sestradin;h angleških mornariev. Čoln je b!od:! že 92 dni po Oceanu. Domnevajo, da gre za osta« nek posadke kake ladje, ki je tihotapila alkohol. VeHka božična mi*ost dve1* diktatorv Rim. 22. decembra, s. Te dni je bilo na podlagi odredbe ministrskeia predsednika Mussolinija izpuščenih na svobodo pribl;žno 300 konfinirancev, bivših komunistov, soci-jalistov in pristašev ljudske stranke. Mfd slf»r1niimi sta tudi dva duhovnika. Budimpešta. 22. decembra, s. Državni uDravnik Horthy ie danes podpisal božično amnestijo Amneslirani so vsi oni jetniki, ki so bili obsojeni zaradi politični11 deliktov pred 31 oktobrom 1918. Te snlošne amnestije bo deležni^ 120 oseb. Tn^ivMuflno pa bo amnestiranih 40 oseb, ki so bile po prevratu obsoiono znradl nol;tični'' deliktov. Imena amnestiranih bodo objavljena jutri. Ljubljana, 22. dec. r. Dočim je dosegel danes mraz v južnem delu države očividno maksimum, je nastopila v Sloveniji tekom današnjega dne znatna izprememba tempe, rature. Že zjutraj je mraz znatno popustil, proti poldnevu pa se je nebo pooblačilo, zapihal je južni veter in na večer je začelo znova nafchko snežiti. NaletavaJ je droBan z mrzel pršdč. Barometer še vedno pada, temperatura pa je narasla od — 17 stopinj zjutraj na — 8 stopinj. Proti polnoči je za. čelo tudi deževati. Vlaki prihajajo v Ljubljano z večurnimi zamudami. Dopoldanski beograjska brzo« vlak, bi bi moral po voznem redu dospeti v Ljubljano ob 8.08, je dospel šele ob 10.30; mariborski vlak je imel nad eno uro zamu« de, a beograjski večerni vlak pa, ki bi mo» ral dospeti ob 22.40, je dospel šele po eni uri zjutraj. Tudi z zapada prihajajo vlaki z velikimi zamudami in potniki pripovedni, jejo, da vlada v vsem Primorju nenavadno oster mraz. Ljubljanske ulice so že več dni kakor iz» umrle. Ne le, da je dijaštvo odšlo na bo* žične počitnice, marveč tudi ostali Ljub« ljančani so se umaknili za tople peči. Še celo kavarne, ki so navadno ob zimskih ve« čerih nabito polne, zevajo praznote. Ko. gar ne silijo nujni opravki, ostane raje do. ma. Mraz se precej pozna tudi na ljubi jan* skem trgu, vendar tu vlada še največja ži. vahnost :n je po velikem konsumu posebno zelenjave, mlečnih produktov in perutnine videti pravo predbožično razpoloženje. Zag-eb, 22. dec r. Mraz, bi že teden dni pritiska z nezmanjšano silo, se je tekom današnjega dne še celo proti pričakovanju poostril. Promet v mestu je skoraj popol« notna zamrl. Dijaštvo je večinoma že od. potovalo na počitnice, tako da sredo na ulico le oni, ki so po svojih poslih k temu prisiljeni. Zagrebški božični sejem je radi vladajočega mraza doživel nepričakovan fiasko. Kupci so popolnoma izostali, pro. dajalci pa so predčasno zaprli trgovine in prodajalne. Šele proti večeru je nastopila neznatna sprememb., temperature. Termometer se je nekoliko dvignil, vendar pa ni računati na pomembnejšo spremembo vremena. Glasom vesti iz Dalmacije vlada tam ze» lo spremenljivo vreme. Tekom današnjega dne je začel ponovno naletavati sneg, vmes pa ie pihal iužni veter. Morje je lahno raz. burkano. Iz Bosne manjkajo podrobnejša poročila, ker so bile že danes dopoldne prekinjene vse telefonske ta brzojavne zveze. Po zad. niih poročilih vladajo po vsej Bosni , ta Hercegovini veliki snežni meteži. Vlaki imaio večurne zamude, na ozkotirnih f ez« nicah na je promet večinoma ustavljen V Zagreb prihajajo vsi vlaki z velikimi zamudami Današnii jutranvi beograjski br. zovlak je imel triurno zamudo, popoldan. 1njn<»r ow,Mw 18 fi. v Pp>rovnr->^in't 24. Z«-r<>bu 18. v LinW"ni 17 v Vpliki finimi ">4. v Nišu 19. Kosovski MHmvH 17 in v Kra-n"'pvcu 23 stooini nor) ničlo. To je Ipfns najnižja, doslej zabeležena temperatura. Ker ip Hnn^v sk"n>i nonolnoma zamrznil. ip ''"nos pnrv-l-inP por^lnotm st-v1;°o '""M oTn^tavn' nrom°t Beograd - Zemun in Beograd - Pančevo. Proslava 501etnice 0. Župančiča na lice ju V vrsti proslav, ki so se že vršile povodom 50 letnice našega pesnika Otona Zupančiča, se je odlikovala po svojevrstnem značaju intima šolska proslava včeraj dopoldne v ljubljanski ženski realni gimnaziji. Učenke VI. razreda so za včerajšnjo učno uro slovenščine, ki jo podučuje pisatelj g. profesor dr. Ivan Lah. lepo ozaljšale šolsko sobo in s skrbno pripravljenim programom pokazale, kako «mladina pesnike slavi®. Izmed zelenja in cvetlic je zrla ?esnrkova slika, velik napis «Otonu upančiču* je izražal namen proslave, na šolski tabli pa je bil napisan pro- fram: govor in okrog 10 deklamacij upančičevih pesmi. Predavanje šestošolke o slavljenčevi poeziji je pričevalo, s kakšno skrbjo in ljubeznijo se goji v tej srednji šoli domača književnost, kako se ženski inteligenčni naraščaj smotreno vzgaja za umevanje literarnih umotvorov in za estetski okus. Tudi deklamacije so nudile prikupljiv dokaz dobre kulture jezika, glasu in umevanja pesniških idej in slik. Direktor zavoda g. Jug je ob koncu s prisrčnimi besedami postavil pesnika Zupančiča za vzor mladini in ji priporočal, da naj se kar najbolj potaplja v globine njegove poezije. Take literarne ure, ki pač najbolj ogrejejo za našo lepo književnost, niso na tem zavodu redek pojav, marveč celo hvalevreden sistem. Omenjamo pa jo zlasti zaradi tega, ker lahko tudi druge šole na podoben način ob jubileju re-prezentanta naše moderne poezije navdušijo mlada srca za književnost, ki je bila vsekakor naš narodni ponos. B. Wi!helm Tegetthoff -redivivus? (Ob stoletnici njegovega rojstva.) Maribor, 22. decembra Nemci v Mariboru in v celi mariborski oblasti čim dalje bolj samozavestno vzdigajo glave. Dočim so se prva leta po prevratu potuhnili in se kazali ponižne in vrle državljane, ki imajo edino željo, v miru in spravi živeti s svojimi slovenskimi sodržavljani, jim je nezna-čajna, za trenotnimi uspehi se loveča politika naših »slovenskih« klerikalcev in radikalov segla pod pazduho in jim dala novega poguma. Tako je mariborskim Nemcem paktiranje s klerikalci in radikali pripomoglo celo do lastnega poslanca v oblastni skupščini, katerega brez slovenske pomoči nikoli ne ba imeli. Slioni prizori so se ponavljali v mariborskem občinskem svetu, ko so nemški občinski odborniki vedno zvesto zastopali klerikalne težnje, zato pa so dobivali gotove koncesije in je klerikalni župan dr. Leskovar dovoljeval trgovcu Pfrimerju, da je pri sejah občinskega sveta kljub nasprotnemu sklepu smel nemški govoriti. Na pretečo nemško nevarnost v mariborski oblasti je v utemeljenem članku opozoril naš stari znanec na narod- no manjšinskem polju v Koledarju družbe sv. Cirila in Metoda za I. 1928; vsak naš človek bi si moral ta članek pr^čitati in v njem navedene številke bi morali imeti vsi naši javni delavci, predvsem pa naši politiki vedno pred očmi, da nas prej ali slej ne preseneti usoda izgubljenega Korctana, katero nam naši prijatelji Nemci to- in onstran mej sistematično pripravljajo. Mariborski nemški politiki so zopet prišli v ugoden položaj. Pri občinskih volitvah v nedeljo so si priborili pet mandatov in iz tega bodo skušali kovati politični kapital na račun naših narodnih interesov. Iz lastne skušnje, ki jo imajo iz svojega dosedanjega sodelovanja v občinskem svetu, jim je namreč prav dobro znano, da jim dajo naši klerikalci z »zlatim« Žebotom na čelu vsako koncesijo, samo da se jim posreči spraviti dr Leskovarja zopet na županski stolec, ki nese lepe dohodke. Da se nemški vpliv pokaže tudi na zunaj, ne samo doma, ampak tudi napram inozemstvu, so prišli Nemci na idejo, da je sedaj najlepša prilika, da se na Jugoslovenski trg pred županij-sko palačo zopet postavi spomenik avstrijskega junaka, admirala Wilhelma von Tegetthoffa, ki ga je burja po prevratu vrgla s podstavka in skrila na vrtu in pozneje v kleti mestnega muzeja. Ta avstrijski junak, ki je bil slučajno rojen v Mariboru kot sin avstrijskega oficirja in češke Pražanke Čermakove, je bil do prevrata simbol nemškega Avstrijca. Kako nacijonalen vsenemški politik in ne samo oficir, ki mu je lebdel pred očmi ideal združitve Avstrije z Nemčijo, je bil VVilhelm von Tegetthoff. smo že lansko leto v več člankih opisali v »Jutru«. Najprostejša zgodovinska laž je bila trditev v lanskem »Slovencu«, da si je Tegetthoff pridobil velike zasluge za slovensko stvar! Da temu ni tako se lahko vsakdo prepriča iz nemške propagandne knjige »Sudsteiermark«, ki je lansko leto izšla v Gradcu. V njej se slavi pravi Tegetthoff kot nemški junak, kot »star, velik, plemenit tip«, ki so ga sramotno pregnali iz najglobljih nižin došli prevratni elementi v Mariboru, kjer baje vladajo slabiči, od nekdaj podjarmljeni, rojene suženjske duše, brezpravni v aristokratičnem starem in srednjem ve ku, z manjšimi pravicami pred marcem leta 1848 Pa dobro je. da si mariborski Slovenci, ki razumejo nemški, te nemške komplimente z ozirom na Tegetthoffov spomenik prečitajo v izvirniku, ki se glasi dobesedno: »— und schlifilich von den von unten, von ganz unten herauf-gestiegenen Umsturzleuten auf das schmachvollste veriagt zu \verden. Heute herrschen die »Minderen«, di seit je Unterjochten, die Vorarischen, die geborenen Skhvenseelen. die Rechtlo- Ne mučite Vašo deco z ribjim oljem, temveč ii dajte JEMALT. JEMALT je sladkookusen prašek, prirejen iz 30% ribjega olja in iz suhega sladnega ekstrakta, katerega hranivost je povsod poznana. Dobi se v vseh lekarnah in drozerijah. Najboljši Pat in Patachon film Danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. C/5 9 <9 sr tn B « ET* C/J B o ar C/3 S « ET* Pat in Patachon v Pratru Telefon 2124. Elitni Kino Matica sen des aristokratischen Altertums und des Mittelaltsrs, die Minderberechtiz-ten des Vormarz.« Jutri je stoletnica Tegetthoffovega rojstva in ta dan so si izbrali mariborski Nemci, kakor se že ves teden govori v tukajšnjih nemšfcih krogih, za povod, da bodo zahtevali zopetno postavitev spomenika avstrijskemu junaku in vsenemšktmu politiku v admiralski službi. Ob letošnjih božičnih praznikih naj se po želji Nemcev odloči, ali dobi Maribor na Jugoslovenskem trgu od slovenskih »clabičev«, od nekdaj podjarmljenih, suženjskih duš zopet spomenik admirala Wilhelma von Tegetthoffa, — ali pa spomenik našega osvoboditelja kralja Petra, ki je bil projektiran za ta trg. Preprečena katastrofa pri velikem požaru skladišča Gospodarske zveze Reševalni akciji gasilcev je uspelo zadušiti ogenj in obvarovati Ljubljano pred eksplozijo mineralnih olj mogli priti neposredno do goreče stavbe. Reševalna akcija gasilcev. Z nestrpnostjo, ki je v takih burnih do- Ljubijana, 22. decembra V včerajšnji številki smo kratko poročali o silovitem požaru, ki je izbruhnil v zgodnji jutranji uri v dvoriščnem skladišču Gospodarske zveze na Dunajski cesti št. 29. Dva strela iz topa na Gradu sta opozorila nekoliko pred 3. uro mirno speče Ljubljančane, da je požar izbruhnil v mestu samem. Radovednost, ki jo je diktiral strah, je bila tako velika, da je marsikoga pognala iz tople postelje v zimsko noč. Prebivalci oddaljenejši od pozorišča nesreče, so se kmalu zopet pomirjeni vračali v stanovanja nazaj, dočim so se oni okrog glavnega kolodvora ter ostale soseščine jeli zbirati pred hišo Gospodarske zveze, ka- godkih, ko se'minute zde ure, urrtljiva, je množica, ki ie vedno bolj naraščala, pričakovala gasilcev. Ugotoviti pa je treba, da so gasilci zato razmeroma tako kasno prispeli na pogorišče, ker ni bilo mogoče priklicati rešilne postaje na štirih telefonskih aparatih. Vsi ti štirje aparati, in sicer pri »Gospodarski zvezi« sami, v policijski stražnici na kolodvoru, v stražnici štev. 2. in v kavarni »Evropi« oa so bili pokvarjeni in niso funkcionirali, kar je bilo včeraj oblastveno doenano. Tudi z Gradu ni bilo mogoče požara prej opaziti, dokler LtflvjK mor jih je privabil mogočni žair ognjenih zubljev Kaj pripovedujejo o požaru stranke v hiši? Policijsko poročilo navaja, da je prvi opazil ogenj na dvorišču Gospodarske zveze mlad podporočnik, ki je slučajno prikorakal mimo. Ta je v. naglici skušal opozoriti 'na pretečo nevarnost stranke v hiši, kar pa se mu dolso ni posrečilo. Takoj so bili na mestu tudi nekateri stražniki im nočni čuvaji Izmed strank v hiši se je nahajala v največji nevarnosti za"ebnica Frsnja Mayer s svojem sinom Jožefom. Okrog 2 45 je še bedela. Naenkrat je začula nekako čudno pokanje. V domnevi, da v kuhinji ni v redu. je vsta'a ter stopila pogledat, kaj se dogaja. Vrnivši se zopet v sobo, je pogledala skozi ckno in videla, da iz teme žari strešna opeka skl-dišča, ki veže stanovanjsko hišo ter sk'ad"šče po'jedei kili strojev. Vrh strehe je kake 4 metre pod njenimi okni M'ayerjeva je nekaj hipov opazovala čudni prizor; mahoma pa, ko so bruhnili iz strehe ognjeni zublji in se ie jela rušiti oipeka na tla se je Mnyerjeva zavedla opasnosti skočila napol oblečena na hodnik im zače1a obupno klicati na pomoč: »Ljudje, vstanite! Gori!« . . . V prostoru pod streho hiše, kjer stanuje v malih prostorih 9 strank, je mahoma vse oživelo Kakor v oblasti viharja so jela treskati vrata v vseh nadstropjih, na hodniku je nastala pravcata pairka Okna Ma-yerjeve so bila tisti hip že v plamenu in v sobo se je valil črn dušeč dim. Vsa preplašena sta tedaj jela Mayerjeva ter sin Josip znašati pohištvo na hodnik. Pri tem so se posamezn1 kosi pohištva pokvarili in trpi samo ta stranka okrog 4000 Din škode Med^m se ie spodaj pred hišo naglo zbirala velika množica ljudi ki so trkali na vhodna vrata ter metali kepe snega v okna. Trkanje in butanje pa dolgo ni moglo prebuditi m!rno spavajočih strank v prednjem delu ogroženih poslopij Hišnica stanuje pod streho :n šele po daljšem času je nekako uspelo odpreti vrta, da so ljudje niso ognjeni zublji bruhnili izpod strehe, ker so visoka poslopja v ospredju zapirala pogled na pozorišče požara v razmeroma prav nizki stavbi na dvorišču Šele na glavni pošti in na glavnem kolodvoru je bilo stražnikom mogoče dobiti zvezo z rešilno postajo, nakar so gasilci takoj odhiteli k požaru z motorno brizgalno. Cesta pred »Gospodarsko zvezo« je bila pokrita z zamrzlim snegom in ni bilo mogoče takoj najti hidranta. Naraščala je velika opasnost, kajti ogenj se je širil z velikansko naglico ter je objel že celotno ostrešje skladišča in požarni zid je komaj še kljuboval zubljem, ki so ga oblizovali kakor plameneči jeziki in iskali, kje bi prijeli s svojo vseuničujočo silo. Tramovje ostrešja se je že začelo rušiti, a požrtvovalnemu de'u gasilcev se je vendarle posrečilo obkrožiti goreče skladišče in stopiti v akcijo. Nova motorna brizgalna je po dveh ceveh bruhala na goreči cbjekt silovite vodne mase. Tramovje je naglo črnelo in plameni so začeli bolj in bolj pojemati. Glavno gašenje je trajalo do 4.30 Okrog 4. je prispel na lice mesta tudi oddelek vojaštva. ki pa mu ni bilo treba stopiti v akcijo. Kako je izbruhnil požar? Kako je ogenj nastal, doslej še ni ugotovljeno. Kakor pa se domneva, je bržkone nekdo na večer vrgel med papir, ki je nakopičen pod streho, goreč cigaretni ogorek, ki je povzroči! nato požar, ki bi postal lahko katastrofalen, saj se je nahajala v obokanem prostoru pod gorečim skladiščem cela zaloga olja in petroleja. Škodo, k! io ie povzročil požar, cenijo na okroglih 100.000 Di.n. Poleg popolnoma pogorele strehe in rbžganega zidovja je ogenj zajel okrog 4000 komadov vreč. zalogo papirja nadalje je pokvaril stroj za šivanje vreč ter uniči' spravljeno obleko desetim delavcem Gasilci so ostali zjutraj na mestu skoro do 7 zjutraj, ko so bili zadušeni jK>s'ednji utrinki in ie bila vsaka nova opasnost odpravljena Samo še danes! ob pol 7. in četrt na 10 zvečer. Oba dela naenkrat 16 dejanj (Vidocg) Francoski kriminalni velefilm. Kino «DVOR» Telefon 2730. Oblegana vlomilca v gostilni pri Figovcu Dober plen ljubljanske policije. Ljubljana, 22. decembra Minula noč je daia ljubljanskim stražnikom, službujočim v središču mesta, polne roke opravka Okrog 2. po polnoči so lovili dva drzna mlada vlomilca, ki sta se vkradla v staroslavno gostilno pri »Figovcu«; takoj po tej aretaciji, ki se ie izvršila na pravcati kinematografski način, pa so že morali hiteti na pomoč k požaru skladišča »Gospodarske zveze«. Na križišču ulic pred kavarno »Evropo« je v času obeh dogodkov vršil službo straž-, nik ttomovc. Ko je cb 2 po napovedi policijske ure zapustil kavarno »Evropo« in, kakor običajno, stopil pogleda tudi na bližnje Figovčevo dvorišče, je videl, da so zadnja vrata, vodeča z verande v gostilno, samo priprta, znotraj v gostilniških sobah pa je videl svetlikati se malo žepno električno svetilko. Pohitel ie k vratom, ki pa so se mu tik pred nosom zapahnila od znotraj Stražnik je takoj z mizami, stoječimi na verandi, zabarikadiral vrata in nato oprezoval skozi okno. Opazil je v notranjosti dva mlada fantiča, ki sta z mrzlično naglico opravljala svoj vlomilski posel, stikala po predalih in si mašila žepe, ne da bi se zavedala, da sta že viovljena kakor dve miši v pasti. Stražniku Homovcu je pristopila v pomoč skupina novinarjev, ki so ravno prišli mimo, obenem pa so bili s piščalko alarmirani v bližini službujoči stražniki Obkrožili so hišo, zastražili vsa vrata, priklicali k oknu gospodarja in uslužbenke, stanujoče v zgornjih sobah. Lopova v notranjosti sta bila pri vsej svoji naglici toliko pretkana, da sta zataknila vse ključavnice, da jih ni bilo mogoče odpreti s ključi, ki jih je skozi okno vrgel gospodar Matevž. Treba se ie bilo torej poslužiti lestve, po kateri sta dva stražnika splezala v gospodarjevo sobo in nato s samokresom v rokah začela preiskovati gostilno. Vlomilska ptička sta bila prav kmalu iz-taknjena. Tičala sta v stranišču in sta se takoj vdala v usodo. Stražniki so v obeh mladih golobradih aretirancih spoznali dva svoja dobra znanca: starejši, višji je Peter Strniša, 271etni brezposelni delavec z Viča, — mlajši, ki ie sta! očividno pod popolnim vplivom svojega drznega topovskega tovariša, pa je komaj 19letni France Ma-rolt, doma iz Bohinjske Bele, pristojen v Ribno pri Bledu. Fanta sta tipična mlada zločinca: Strniša je bil že sedemkrat pred-kaznovan in ie šele 11. novembra zadnjič zapustil sodne zapore, kjer je presedel 6 mesecev zaradi vloma v Draščkovo gostilno v Bohoričevi ulici; Marolt pa je tudi šele nedavno prišel iz zapora, ki je bi] zanj skoroda nekaka visoka šola. V zaporu sta se namreč oba fanta seznanila in Je Strniša dajal Maroltu instrukcije po lastnih izkušnjah ter skoval načrte za bodoče skupno vlomilsko delovanje. Zadnji vlomi v gostilne so očividno njuno delo, kar pa seveda za enkrat odločno tajita. Takoj po uklenitvi, pri kateri se Je posebno Strniša obnašal precej arogantno, dočim je bil MaTolt ves skesan, so jima stražniki izvlekli iz žepov najrazličnejši drobni plen, ki sta ga pobrala natakaricam iz gostilniških omar Vse sta prebrskala m razmetala. posebno v drugi sob* sta temeljito raziskala omaro, vendar denarja nista našla. Z vlovitvijo obeh mladih vlomilcev je policija spravila na varno dva prav opasna zločinca. Posebna zasluga in priznanje velja straižniku Homovcu, ki se je doslej že mnogokrat odlikoval in je tudi v minuli noči pokazal svoio izredno vestnost in marljivost: par minut po razkritju vloma lit eskortiranju obeh vlomilcev na policijsko direkcijo je že bil g. Homovc tudi prvi prt požaru, ki je v isti ur' izbruhnil v skladišču »Gospodarske zveze«. Kulturni pregled Ljubljanska drama. Petek, 23.: »Sodnik Zalamejski«. Premiera. Premijerski abonma Sobota. 24.- Zaprto. Nedelja, 25.: 15.: »Peterckove poslednje sanje®. Mladinska predstava. Ob 20.: »Sodnik Zalamejski®. Izv. Pondeljek, 26.: ob 15.: orSnegulčiča in škratje®. Mladinska predstava. Ob 20.: »Boljši gospod®. Izv. Ljubljanska opera Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 24. • Zaprto. Nedelja, 25.: ob pol 20.: «Čarobna piščal®. Izv Pondeljek, 26.: ob 15.: «ZaijubIien v tri oranže®. Liudska predstava. Ob pol 20.: »Orlov®. Opereta. Gostuje režiser beo« grajske operete g. Trbuhovič. Izv. WanhoTsko Gledališče Pe^ek. 23.: ob 17.: »Sneguloica®. Po znižaš nih cenah Otroška predstava. Sobota. 24.: Zaprto. Nedelja, 25.: ob 15.: »Logarjeva Krista®. Znižane cene. Ob 20.: «Eva®. Znižane cene. Celjsko Gledališče. Petek, 26.: ob 16.: «Petcrčkove poslednje sanje®. Šentjakobski gledališki oder Pondeljek, 26.: «SneguIčica in škratje®. Go« stovanje v Sokolskem domu tia Viču. — Začetek ob pol 5. uri popoldne. Prva uprizoritev Calderonove iarc «Sod-nik Zalamejskis bo v petek, 23 t. m. v Narodnem gledališču. Dejanie se godi na Špan skem za vlade kralja Filipa II. in obravnava vprašanje osebne časti in pravice kmeč kega stanu proti plemiškemu in vojaškemu. Delo je po svoji vsebini jx>vsem sodobnega značaja in uživa na svetovnih odrih po vsej pravici sloves prave ljudske igre. Pravkar je tudi na repertoarju dunajskega Burgthe-atra. Za slovensko gledališče je prevel in priredil to dramo gosp. Oton Župančič.. Pri uprizoritvi sodelujejo: gdč. Mira Danilova, ga. Juvanova. gdč. Debelnkova in gg. Cesar. Skrbinšek, Gregorin, Peček. Povhe. Lipah. Danilo, Jerman in Hrugi. Režira g. Ciril Pp-bevec. Glasbene točke je zložil g. A. Bslat ka ib-edstava je za premijerski abonma. Otroška predstava v mariborskem rleda-lišču. Da pride tudi deca t\ Božič na svoi račun, se uprizori v petek. 23. decembra ob 5 oonoHne priljubljena otroška igia ^Sne-gulčica in škiatje» pri znižanih cenah. Ljubljanska opera: «Čarobna piščal» V dobi, ko glasbeno ustvarjanje išče v preteklosti oplojanja in vzorov za svoja nova pota, hoteč se radikalno otresti ro» mantizma in ž njim zvezanega sentimen« talizma vpliva na človeka predmozartov« ska in mozartovska doba osveževalno, daje mu dušni mir, daje mu veselje lje do muziciranja v dobrem, pravem smi« slu pomena te besede. Vendar pa bi šteli »Čarobno piščal® med prve romantične ope re, seveda zlasti glasbeno ne v takem po« menu, kot jih je ustvarjal poznejši roman« tizem in nadromantizem. V ačarobni pi« ščali® je vendarle muzika glavna reč; petje zaradi petja, muzika zaradi muzike, brez izrazite špekulacije na razna človeška ču« stva in zbog tega je ta minula doba tako sorodna modemi dobi. ki je tudi že delo* ma obračunala z vsemi takimi rekvizitami romantike. »Čarobna piščalka® nas torej v prvi v rs sti zanima zaradi svoje glasbe Dejanje je za človeka naše dobe neinteresantno in če se bo »Čarobna piščalka® obdržala na na« šem odru, tedaj se bo le zaradi muzike. kakor je to bilo tudi takrat, ko je nastala. Žal, pozni čas ne dopušča, da bi se zamo« gel z delom samim pečati obširnejše. Zelo lepe informativne članke je naša publika čitala v dnevnikih Opero ie našt''diral z nekaterimi krajši« mi ali daljšimi črtami g. operni direktor Mirko Polič. In to vzorno! Kdor se je Ie količkaj bavi! z mozartovsko instrumenta!* no glasbo, ve, da je podati partituro take« ga dela stilno silno težavno. Že nenadne dinamične skoke zamore zadovoljivo po« dati le pTav izvežban orkester Naš orke= ster je pod vodstvom svojega izredno fino in stilno čutečega 'irigenta to in vse drugo v polni meri dosegel. Gre mu za to prav speci jelen poklon Delo so izvajali gg. Betetto (Sarastro), Banovec (Tamino), Papageno (Janko), Mo« horič (Monostatos) v glavnih mošicih vlo« gah in dame ga. Davidova (kraljica noči), Thalerjeva (Pamina), Poličeva (Papagena). Z ozirom na pevsko važnost in tehniko ostalih vlog pa ne morem povsem trditi, da so tu še manj važne, da so tu postran« ske vloge. Tercet dam (g. Majdičeva, Mi« trovičeva in Medvedova) ima istotako pev« ski odgovorne in težavne partiie. kakor n. pr. tercet dečkov (g. Ribičeva, Ramšako* va in Španova). Tudi I. svečenik g Perko mora biti izvrsten pevec, da poda svojo stvar -• okviru dostojnosti ostalih. Reči moram, da se je naš ooerni ansambl izvrstno izkazal in morda ne gre nikomur izmed izvajalcev posebna prednost Podčrtati pa moramo zlasti g. Janka v ve« liki in pevsko težki partiji Paj>agena in to vsled tega, ker jo jc kot več ali -nanj za« četnik od kraja do konca rešil popolnoma zadovoljivo. V detajle se. žal, ne morem poelabliati. Premiiera »Čarobne piščali®, ki je bila kaj slabo obiskana, služi naši operi v izred« no čast ter je treba vsem, ki so pri nji sodelovali izraziti odkrito priznanje. Slike g. Rohrmana morda niso v stilu Mo« zartove muzike, toda so zelo dekorativne m praktične. Režija g. Poličeva smiselna. —č. iV božičnih praznikih bo v ljubljanskem gledališču sedem predstav, in sicer na Sveti dan popoldne ob 3. se uprizori v drami Go-lijeva mladinska igra . Na to predstavo opozarjamo v prvi vrsti izvenljubljan-sko publiko. Zvečer ob pol 8. pa gostuje izvrstni komik in režiser gosp. Trbuhovič. Drama pa uprizori isti dan popoldne ob 3. kot mladinsko predstavo pri znižanih cenah, zvečer pa izborno komedijo f Boljši gospod,. V. Mirkove tPovesti za našo klavirsko mladino so kot božično darilo naprodaj r petek in soboto pred prazniki v vseh ljubljanskih knjigarnah, po pošti se pa lahko naročajo pri založniku, pevskem društvu Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Cena lični izdaji je 20 Din brez poštnine. Božični teden — teden sreče! V teh dneh izbirajte sebi in svojim srečke, ki bodo vsakomur vzbudile srečno nado, številnim pa nado gotovo uresničile. Srečke Zadružne hranil« niče r. z. z o. z. izbirate v Ljubljani v Oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici ter v Ekspozituri «Jutra» v Šiški, Celovška cesta 53. Domače vesti * Udruženje univerzitetnih nastavnikov v Ljubljani. Udruženje univerzitetnih nastavnikov v Ljubljani hvaležno ugotavlja, da je javnost z ogorčenjem sprejela vest o nevarnosti okrnitve univerze v Ljubljani in to izrazila v vznesenih besedah na številnih protestnih shodih in v številnih protestnih izjavah. Udruženje ve, da je hotenje Slovencev po obstoju celokupne univerze neomajno, ker temelječe na dejanski potrebi, izvira iz želje, ki živi v narodu od 18. stoletja in je bila večkrat vresničena in večkrat zopet razočarana po sovražnih elementih v tuji nam državi. Udruženje roti in prosi javnost, da ga sedaj v narodni državi podpira še naprej v boju za univerzo v Ljubljani. Za vedno naj prenehajo trzavi-ce. ki motijo smotreno delo na univerzi. * Uradni Ust št. 127, z dne 22. t. m. objavlja pravilnik o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj, tarifo o pobiranju taks za preglede in žigosanje mer in tarifo o pobijanju takse za preizkušanje čistine zlatih in srebrnih izdelkov. ♦ Otvoritev 7. razreda na državni realni gimnaziji v Murski Soboti. Na osnovi odloka ministrstva prosvete S. N. br. 34.819 od 26. oktobra 1927. se bo otvoril 3. januarja 1928, VII. razred. Učenci, ki nameravajo obiskovati VII. razred, naj se pravočasno prijavijo ravnateljstvu. ♦ Našim ženam v opozorilo. Jugoslovenska Matica je izdala letos svoj VIII. letnik »Gospodinjskega koledarja«. Iz gospodinjskih krogov prejema pohvalna pisma in priznanja, ker ie s tem koledarjem storila našim gospodinjam v resnici veliko uslugo. Koledar prinaša namreč vsako leto nove kuhinjske recepte ter razne praktične in poučne nasvete in navodila za hišo in dom. Najvažnejši del koledarja je troškovnik z dovolj obširnimi rubrikami, kamoT vpisuje gospodinja dnevno vse svoje izdatke ter z mesečnimi in letnimi proračunskimi in sklepnimi razpredelnicami. V celoti obsega koledar brez inseratnega dela 130 strani in ima obliko šolske knjige. Cena Din 20, za člane Jugoslovenske Matice Din 16. — Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7.-II. da se poslužijo božične odprodaje modnih potrebščin, kakor krasnih samoveznic, nogavic, rokavic, perila, gamaš itd. tvrdke F. LUKlC, Stritarjeva ulica št. 9. * Udeležencem smučarskega tečaja na Sv. Planini. Priglašene tečajnike opozarjamo, da je skupni odhod nad Sv. Planino s postaje Trbovlje po prihodu jutranjih vlakov iz Ljubljane in Zidanega mosta dne 24. in 25. t. m. Obakrat bo čakal na postaji vodnik ter konj za prenos prtljage. Vsakdo naj prinesejo še eno odejo. SPD Litija. * Galebi mesto golobov pismonošev. Iz Splita poročajo, da je neki seljak v Dolenjih Kaštelih usmrtil morskega galeba, ki je imel na nogi meden prstan z napisom Moskva Cep 34-35 Re Strunja«. Zdi se, da Rusi uporabljajo galebe namesto golobov v državni obvestilni službi. + Pomilostitev treh na smrt obsojenih. Varaždinsko sodišče je pred meseci obsodilo na smrt 21 letnega Josipa Hrvata, 55 letno Ano Bušičevo in 34 letno Milko Ma-rinkovičevo. Bansko sodišče je obsodbo potrdilo, kralj pa je trojico pomilostil na 20 letno težko ječo. * Strašna smrt dveh Slovenk v Zagrebu. Pri odvetniku Sandorju Gorjanu v Zagrebu sta služili Slovenki: 19 letna kuharica Ba-rica Klemenova iz vasi Podrinci v Podra-vini in sobarica 21 letna Marija Praprotni-kova iz Maribora. Ker ju v sredo zjutraj dolgo ni bilo na spregled, so domači vdrli v njuno sobo in na največje presenečenje našli obe mrtvi. V sobi je močno dišalo po plinu, tako da je bilo takoj jasno, da sta se zastrupili. Pri obeh mladenkah so našli poslovilna pisma, iz katerih je razvidno, da sta izvršili samomor zaradi nesrečne ljubezni. Trupli obeh nesrečnih Slovenk so prepeljali v mrtvašnico na Mirogoju. * Plemenitim srcem kličemo zadnje dni pred božičem: olajšajte našo bedo in spomnite se nas najbednejših slepih s ka- Najlepša žena otoka Kube v Ljubljani. DOLORES DEL RIO, ki je bila na svetovnih lepotnih tekmah izbrana za kraljico Lepote in je bila angažirana od Viljema Foxa za nositeljico glavne vloge v velefilmu >Na polju slave«. Dolores del Rio je rojena na Kubi kot hčerka španjolskih naseljencev, todi ie v svoji zgodnji mladosti se je zopet vrnila v domovino svojih starišev v Španijo. Bila je tamkaj učiteljica baleta kraljevske dvorne opere v Madridu, kjer je s svojo neobičajno lepoto zadivila vso svojo okolico. Redko kdaj je kaka žena s svojo naravno lepoto in prirojeno gracijo dosegla tak sen-zacijonalen uspeh, kakor ga je dosegla ravno Dolores del Rio v velefilmu »Na polju slave«, ki se bo predvajal za božične praznike v Ljubljani. kršnimkoli darom, za kar vam bomo iz dna srca hvaležni. — Milodare (v blagu ali denarju) sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana, Wolfova 12. * Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčice »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef« ker vspodbuja delovanje želodca in čreveia, poživlja presnavljanje, poživlja kri in omiljuje razdraženost živcev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. DOLORES DEL RIO v velefilmu največje senzacije sveta NA POLJU SLAVE ki se bo predvajal v božičnih praznikih v Ljubljani v kinu ????????? * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Jedilni pribor »Bradorf« v kaseti izne-nadi vsako damo. ker je zelo praktično božično darilo. F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 255 Iz Linb'iane u— Dvorska knjižnica ie za božične praznike svojo zalogo bogato izpopolnila z najmodernejšimi deli slovenskih in nemških pisateljev, zato se svojim cenjenim čitate-ljem najtopleje priporoča. u— Ples v narodnih nošah, ki ie našel lansko leto toliko odziva in priznanja, se bo vršil tudi telos ter ostane tradiciionalna prieditev Jadranske straže Poleg narodne pesmi je narodna noša najbolj iskren in preprost izraz narodove duše ^toi-tia »gn-dovinskega razvoja so to nošo preoblikovala, vsaka pokrajina ji ie dala svojo obliko. Narodna noša predstavlja narodovo preteklost in naša skrb naj bo. buditi ljubezen do nje in smisel zanjo, da io rešimo pozab-tjenja in da jo počastimo, kakor H gre kot narodni svetinji 28 ianuarja 1928. bo imela narodna noša svoje slavje! u— Sokol I. ie moral prevzeti glasom sklepa Saveza nad 4000 saveznih razglednic. da jih razpeča med svojim članstvom Bratje! Sestre! Ko boste za božič ln novo leto — pa tudi kasneje — pošl'ia'1 svo!'m prijateljem in zakoncem razna voščila, se-zite po teh razglednicah, ki so res ,0pe Z njih nakupom pa tudi pomagate društvu, da pride čim prej do skupička. katerega mora oddati Savezu Razglednice so Din 1 in se dobe v društveni pisarni 'nevno od 16—19. Zdravo! Odbor u— Rusko predavanje. V soboto 24. t. m. bo predaval v šentpeterski vojašnici v prostorih dijaške kuhinje gen. štabni general-major G. Grebenščik o temi: »Ataka 14. kavaleriiske divizije 3. juniia 1915 in delovanje konienice in štabov«. Začetek predavanja ob 20. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor Zveze ruskih častnikov v Ljubljani. Proti prenosu nalezljivih bolezni ustne dupline in dupline grla uporabliajte oknsne ANACOTRU ki ne potrebujejo nobenega posebnega priporočila, ker so po vsem svetu poznane radi svojega preizkušenega in sigurnega delovanja. u— «Česke obcl» v Lublanl. Dekuji oo nejvreleji slavnč »Českč obci« v Lublani, za vinočni dar 500 Din mym dvema sirot-kum venovany. V nejhlubši uete — Ludmila štular. u— Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu ostane med božičnimi praz niki zaprta, in sicer dne 25. in 26. t. m. V torek 27. t. m. pa bo zopet otvorjena. u— Brivnlce in česalnlce bodo v nedeljo 25. t. m. ves dan zaprte, v ix>ndeljek na Štefan dan pa od 8. do 12., ure dopoldne odprte, nakar opozarjamo cenj. občinstvo. 2000 u— Silvestrov večer pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v zgornjih prostorih Narodnega doma. a— Redna plesna vaja družabnega odseka trgovskih nameščencev ZPNJ se bo vršila nocoj ob 20. v hotelu »Union«. u— Prijava psov. Glasom razglasa mestnega magistrata, ki Je nabit po mestu, morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse • čuvaje ter mladiče, ld se nahajajo na SRAJCE ZA GOSPODE cefir z 2 ovratnikoma od 58 do 85 Din mako cefir. krasni vzorci „ 95 „ 110 „ svileni popelln „ 115 „ 145 „ bele, prima šlfon „ 78 „ 92 „ spalne srajce, prvovrstno blago 90 „ spodnje hlače gradi, s pasom 38 naprej F. in L GORIČAR, Sv. Petra cesta 29. Lastni izdelek! Fina izdelava! Čudovite uspehe dosežeie z LIKER» ESENCI iz poznane tovarne Neuber, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega rw ma. — Dobite jih v drogeriji A. KANC sinova, Židovska ulica. ozemlju mestne občine ljubljanske, ne iz-vzemši pse na Barju in v Sjx>dnji Šiški, in sicer v naslednjem vrstnem redu po začetnicah svojih rodbinskih imen: A, B, C, Č, D. E, F in G dne 2., 3., 4„ 5. in 7. januarja: H, I, J, K. in L dne 9., 10- IU 12. In 13 januarja; M, N, O. P in R dne 14„ 16., 17., 18. in 19. januarja 1928; S, Š, T, U in V dne 20.. 21., 23. In 24 januarja: Z in 2 dne 25., 26., 27„ 28.. 30 in 31. januarja 1928 -Priiave psov je izvršiti v zgoraj navedenih dreh ustno in sicer od 8. do 12 ure dopoldne, pri mestnem magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 41). kier je plačati tudi pasjo takso za leto 1928 v znesku Din 100 za vsakega psa. — Vsakemu zamudniku se bo zaračunala prlčenšl s 1. februarjem 1928 pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi - čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 2 mesecev, oziroma z globo do 3000 Din. Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. u— Popis živine, perutnine In čehelnlh panjev, V času od 2. do 15. Januarja se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnlh panjev Po magistratnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili v statistične svrhe ter se jih v kak dmg namen ne bo vporabljalo. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se moralo sicer proti vsem prestopkom v zmislu obstoječih predpisov kazensko postopati. u— P. n. trgovci, obrtniki in industrijalci! Spomnite se za božične praznike na.ibed-neiših slepih nahajajočih se v veliici bedi s kakršnimkoli darom. Milodare (v blagu ali denarju) sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana, Wolfowa ulica 12. ._ 28. januarja Jadranska Straža PLES V NARODNIH NOŠAH Gostilna Mrak na Rimski cesti Vam nudi za božične praznike iz borna na-nizna in buteljčna vina, istotako tudi šampanjec. u— V spomin blagopokojne Milene dr. Žerjavove je darovala ga. Mila Prunkova 100 Din klubu Primork za božičnico. — Iskrena hvala! u— Za božično darilo priporočamo krasno rezljan antični pozlačen lestenec. Tvrdka A. GStzi, ded. Kolodvorska ul. 27. 2002 u— Cyanln kapsule za pokončavanje lisic dobite v drogeriji Kane. 1997 u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina obleke, 1 telesna poškodba, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 2 prestopka pijanosti, 2 prestopka pasiega kontumaca, 2 prestopka trpinčenja živali, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek avtomobilskih predpisov, 1 požar in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 in siceT: 3 zaradi tatvine oziroma vloma ter 2 zaradi vlačugarstva. _ Testenine in dvonosladna kava znamke »APETIT« so najboljše! Zahtevajte jih v vsaki trgovini Krm nm božičnih in novoletnih daril, primernih za dame in gospode, v zlatu in srebru. Cene zmerne, poleg tega še primeren popust, pri zlatarju A. FUCHS. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ GOSTILNA FAJMOŠTER, SV. PETRA NASIP priporoča za praznike nova In stara vina: Portugalka nova Otelo za slabokrvne Štalerc Bizelc Rizling Burgundec Din 16.— U.— 12.— 14.— 16.— 20.— TRPEŽNI PLAŠČ 420.- 360,- 265 MODERNI VELOUR 800,— 680.— 650 OTOMAN IN PLIŠ 1420,— 1210.— 980 Krila, bluze, kostumi, obleke in razni jumperji. Nudi se samo prvovrstno blago, «a kar jam« sloves trrdke Veletrgovina R. Stermecki, Celje Velita inTentnrna prodaja! Iz Celja e— Napredovanje v vojski. V smislu objave vojnega lista br. 51 od 17. dec. 1927 in ukaza Adj. br. 39.307 od 17. dec. 1927 je napredoval v čin artilerijskega kapetana 1 ki. kapetan v rezervi g. dr. Fran Hrašovec, okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah. e— Poroka. Poročil se je g. Martin Pere, posestnik in uradnik Mestnega mlina v Celju z gdč. Rozo Kovačevičevo od Sv. Lucije na Goriškem. Bilo srečno! e— Smrtna kosa. Umrla sta 76 letni posestnik Ivan Vrečar iz Lise pri Celju ter 74 letni krojaški pomočnik Anton Krajnc v Celju. N. v m. p.! e— Sestanek obrtnikov. V pondeljek 26 t. m. se bo vršil v restavraciji Narodnega doma ob 20. uri obrtniški sestanek Slovenskega obrtnega društva v Celju. Na sestanek so vabljeni vsi gg. obrtniki kakor tudi gospe soproge Poleg drugih zadev se bo razpravljalo o prireditvi v letošnjem predpustu. h Maribora a— Situacija za novi občinski svet Čeprav so klerikalci pri nedeljskih občinskih volitvah kar na debelo goliufaii, vendar ni slišati, da bi bile vložene proti izidu volitev kake pritožbe. Zaradi tega bo novi občinski svet bržčas takoj po praznikih volil novega župana. Zato je potrebno 21 glasov od 41 izvoljenih občinskih svetnikov, čisto gotovo gredo pri tem skupaj klerikalci, radikali in Nemci, ki imajo 20 glasov. Na ta način sta silno pridobila na veljavi mandat NSS in obrtnikov, za katera se sedaj potegujejo klerikalci, čeprav so poprej edino oni vodili najgrši zahrbtni boj proti obrtniški listi. Iz nemških krogov prihajajo zagotovila, da bo glasoval z njimi obrtniški mandatar (krojaški mojster Dol-ček iz Gosposke ulice). V tem smislu j>oro-ča tudi v včerajšnjem zagrebškem nemškem dnevniku mariborski SLS-dopisnik, ki pravi, da ie izvolitev dr. Leskovarja za-sigurana, ne pa sprejetje novega proračuna, za katerega je potrebna dve tret.iinska večina in da ie zaradi tega pričakovati komisarja. Ta bi bil seveda klerikalec. Nadalje poroča isti SLS-dopisnik, da je nastal iz včerajšnjih nerazdružljivih prijateljev SLS in radikalov čez noč srditi boj zaradi mandata za ostanek, ki pripade zbog vezave klerikalne liste po volilnem zakonu SLS in to na škodo radikalov. Ti so namreč imeli večji ostanek in bi dobili sigurno še drugi mandat. Ker pa so se radikali po svoji brihtni glavi vezali z SLS, jim je ona s tem odvzela drugi mandat in jih dobila na ta način 14, ker je imela manjši ostanek. a— Beda v stanovanjskih barakah. Maribor ima še nebroj proletarskih rodbin, ki stanujejo deloma v vagonih, še več pa v znanih vojaških barakah v Danjkovi ulici. Opozicija je v jeseni v občinskem svetu zahtevala od SLS župana, da pusti te barake pred zimo vsaj za silo popraviti, ker so na vseh krajih zijale odprtine in nima Maribor niti za deložirance nobenega prostora. Klerikalci pa so se tedaj iz opozicije zaradi teh barak v svojem časopisju in občinskem svetu norčevali, češ da oni rajši hiše zidajo. V hiše seveda niso spravili re-v.ežev iz Danikovih barak in tako trpe sedai ti siromaki v razpokanih barakah najhujšo zimo. Večina je brez zimske obleke, postelje, brez odej, brez zadostne hrane, pri strehi in steni brije mraz, a ljudje seve nimaio potrebnega denarja, da bi vsaj kurili Za takšno socijalno bedo klerikalni magnati v udobnih palačah nimajo čuta. a— Razpadle trdnjave. Včerajšnji »Slovenec« se baha, da so občine okrog Maribora na levem bregu Drave vse ovenčane z SLS župani. Prvič to ni res, še manj pa je res, da bi bila tam usidrana SLS. V Krčevini je n. pr. v manjšini in je dobila župana le zaradi tega, ker so oddali socijalisti prazne listke, radikali pa so volili svojega kandidata, med tem ko je bila demokratska lista razveljavljena. V Lajteršber-gu je v večini socijalistična stranka z 1 glasom. Pri volitvi župana pa je 1 socialistični odbornik manjkal in ie postal SLS župan le vsled žreba. Bolj kakor vse to, pa je za nas važen nepričakovan dogodek ob meji, kjer je padla doslej najhujša klerikalna trdnjava in sicer domača rojstna občina zlatega Žebota, kamor Si do nedavnega naprednjaki niti upali niso. Pri zadnjih volitvah pa so v tej občini, Ceršaku ob Muri, dobili demokrati večino in je postal župan v Zebotovi domačiji napredn.iak. Takšni porazi pa že niso več samo mačje solze, ampak so postali pravi svetilniki za napredno gibanje v Slovenskih goricah. Ravno tako se veselimo uspeha napredne opozicije v sosednem Št. TI ju v Slov. goricah in Jarenini. zmage v Vukovskem dolu, samih bivših črnih trdnjavah SLS. O desnem bregu in celi Dravski dolini pa SLS itak previdno molči. a— Spomini dr. Beneša. »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu je prejela iz Prage pravkar izišio knjigo čsl. zunanjega ministra dr. Eduarda Beneša: »Svetova valka a naše revoluce« v dveh elegantno vezanih zvezkih. Iz te knjige ie prineslo pred tedni »Jutro« nekai zanimivejših začetnih poglavij. Od poprej pa ima »Ljudska knjižnica« že tudi Masarykovo knjigo »Svetova revoluce« in še celo vrsto drugih odličnih čeških del iz prevratne zgodovine. a— Divjačina pri nas in v Avstriji. Včeraj se je vršila pri okrožnem sodišču zanimiva razprava proti nekemu tihotapcu, ki je bil obtožen hudodelstva tatvine. Tekom razprave se ie ob zagovoru obtoženca ugotovilo prav zanimivo dejstvo o velikanski razliki cen za kože divjačine, katere je obtoženi tihotapil pri nas in v Avstriji. Med tem, ko so plačevali mariborski krz-narji in drugi trgovci s kožami veverične kože le po 5 Din komad, so veljale v Gradcu 45 Din in na Dunaju celo po 55 Din komad. kamor so iih zaradi tega naši ljudje prav radi tihotapili. Za zajčje kože so plačevali v Mariboru po 10 Din. medtem ko so dajali avstrijski trgovci po 40 do 50 Din za komad. Še dražje so seveda kože dru- lllllllllllllllll V otroški sobi naj ne manjka Nrvea»crema. Rast in dobrobit otroka sta v velikem obsegu odvisna od ne« govanja telesa. Lečilno, hladil« no in tolažilno na nežno otro« ško kožo učinkuje Nivea-crema. lllllllllllllllll g-ih dragocenejših divjačin, kot kunic in podobnih. Zato mariborski trgovci sami dobavljajo kože divjačin v Avstrijo in delajo še lepe dobičke, čeprav morajo samo cd komada veverične kože plačati po 20 Din carine. Ni torej čuda, da so se oprijeli tihotapci po zimi tudi hvaležnega posla tihotapljenja veveričnih in zajčjih kož v Avstrijo, od koder ie včerajšnji obtoženec tihotapil zopet puške, pri katerih ie zaslužil že na sami carini od komada Din 500 in imel torej prav lep dobiček pri svojem tihotapskem poklicu. Kliub temu pa je čutil še potrebo drugega lahkega poklica, tatvine na veliko. ___ Nameščenci mariborske ekspoziture 0. U. Z. D. slovenski javnosti Maribor, 22. decembra. Slovenska ljudska stranka ie za občinske volitve v Mariboru izdajala posebni agitačni listič pod uredništvom Januša Goleča; tretja, zadnia številka je med raznimi drugimi objavila tudi naslednji izpad: «Vsak delavec in delodajalec v Mariboru stisne pest, če sliši ime v metrih 7c,H 3 -14 ,0 mirno 767 5 -15 92 NE 4 769-3 -17 98 mirno 7?1 0 -15 93 mirno 763 5 4 2* SW 1 76:-4 d 48 NE 8 7-1-7 -12 SE 4 o Co •tu « P 0 0 4 10 Padavine Vrsta T mlD ' arf megla Solnce vzhaja ob 735, zahaja ob 16.21, luna vzhaja ob 6.3, zahaja ob 14.54. Naivišja temperatura danes v Ljubljani 6.4 C, najnižja 16.7 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Nejasno, sneg, ki bo prehajal v dež; temperatura se bo dvignila, južni vetrovi. Iržaška vremenska napoved za petek: Lahn: vzhodni vetrovi, nebo oblačno in megleno, temperatura okrog ene stopinje; morje mirno. dan prišel sam tjakaj in izdal nadaljne odredbe. Med tem je Pizarro vse uredil in pripravil za izvršitev svojega načrta. Poslopje, v katerem se ie nastanil, je tekom noči izpremenil v pravo trdnjavo. In ko je drugi dan prišel Atahuallpa s številnim spremstvom, ki pa je bilo brez vsakega orožja — vojsko je pustil zunaj mesta — v nastavljeno past, so Španci planili po njih in jih pomorili na tisoče, ne da bi se en sam postavi! v bran. Atahuallpo, pred katerega so se postavljali njegovi udani spremljevalci kot živa stena, je bil ujet. V mestu je nastala silna panika, vojska je pobegnila na vse strani. Pozneje jim je ponudil ujeti cesar, da jim napolni veliko dvorano devet čevljev visoko z zlatom, ako ga izpuste. To je tudi storil. Ko pa je zvedel, da jim je tudi njegov brat obljubil še veliko večjo odkupnino, ako ga osvobo-de, ga je dal po svojih zaupnikih utopiti v neki reki Toda tudi sam mu je kmalu sledil na oni svet. Ko je zahteval od Pizarra, da izipolni dano obljubo, ga je dal nekdanji svinjski pastir živega sežgati na grmadi. To se le zgodilo 29. avgusta 1533. Kmalu nato so odrinili Španci proti glav. nemu mestu Cuzco. zavedajoč se, da jim šele posest svetega mesta more zagotoviti brezpogojno oblast nad vso veliko državo Za božične praznike se bo predvajal velefilm najboljših igralcev! NA POLJU SLAVE ?????????? Šport Težka atletika v Mariboru Težka atletika je med vsemi športnimi panogami v Mariboru najbolj zaostala in je trenotnc noben klub ne goji. Po prevra« tu je bilo opaziti v raznih klubih stremlje« nje po ustanovitvi težkoatletskih sekcij, ostalo pa je samo pri idejah. Šele z usta« novitvijo TSK Merkurja je dobil Maribor resno težkoatlets o sekcijo, ki je takoj ob ustanovitvi pokazala izredno agilnost, šte« vilo članstva pa je dokazalo, da so ji dani vsi pogoji za uspešen razvoj. Pričakovanja tudi niso varala. Pod vodstvom mednarod« nega šampijona Arzcnška, ki je na med« narodni rokoborbni tekmi v Milanu dose« gel drugo mesto, je odsek izbomo uspeval in v kratki dobi pridobil med številnim članstvom dokaj resnih konkurentov*roko« borcev, dočim se boksarstvo ni moglo udo« mačiti. S sistematično vajo pod spretnim načel« stvom, so nekateri hitro napredovali in v rokoborbi kmalu dosegli povprečno formo, dočim so prednosti telesne konstitucije ne« katerim dovoljevale, da so se razvili v ne« varne tekmece in dvignili daleč nad pov« prečnost. Po enem letu je odsek toliko na« predoval, da je priredil medmestno tekmo z ZagTebom, kjer goje težko atletiko že dol ga leta. Prireditev, ki je privabila v Narod« ni doi. miiogobrojno občinstvo, je podala točno bilanco uspehov, ki jih je rodil trud in naror funkcij on a rje v in članstva. Odsek Merkurja, ki je nastopil kot reprezentant Maribora, je porazil Zagrebčane v roko« borbi, podlegel pa je v boksu. Z uspehom je bila domača športna javnost povsem za« dovoljna in sekcija si je že ob prvem na« stopu osvojila mnof*o simipatij ter brez dvoma tudi zasigurala podporo in pri j a« telie. Toda klub ni znal izkoristiti ugodne« ga vtisa in dobrih zmožnosti članstva. Osta k) je pri prvi in zadnji prireditvi, interes je nazadoval, zlasti pa se je pričelo raz« hajati članstvo. .V letošnji sezoni, ki je za Merkurja leto najtežje preizkušnje, je delovanje težkoatletske sekcije popolno« ma prenehalo, kajti vsa pozornost je bila posrečena nogometu. Nezanimanje f strani odbora pa je dalo bivšemu članstvu povod, da je pričelo sno« vati samostojen klub, ki se bo bavil iz« kliufno s težko atletiko, predvsem z roko« borbo. V ta namen se je tudri ustanovil pri« pravljalni odbor pod predsedstvom bivšega načelnika g. Arzenška, tajnik pa je g. Zol« ner bivši nreds :iiK TSK Merkurja. Na prvem sestanku so bila že sestavljena pra« vila, ki so poverjena oblastem v potrditev, nakar se bo najbrže že v januarju vršil ustanovni občni zbor. Društvo bo takoj po ustanovitvi pričelo z delovanjem in je že najelo telovadnico za treniranje. Vremensko poročilo JZSS. Smuka je v dolini v Kranjski gori dobra, celo izvrstna, osobito pa v turah na Tržič, Planico in Pe« telinjek. Velika Planina in Krvavec javlja« ta izvrsten pršič in idealno smuko, Loga« tec in Cerknica imata istotako suh sneg, pršič, ter so po notranjskih holmih prav lepi smuški tereni Pohorje ima izvrstno smuko in pol metra snega. Od ostalih kra« jev nismo prejeli poročil. Smuška sekcija SK Ilirije sklicuje član« ski sestanek v svrho dogovorov za izlete na dan 23. t. m. v klubsko sobo v kavarni Evropa. Smuški tečaj za začetnike. Pod Ceki« novim gradom je danes pričel savezni smu« ški tečaj za novince. Tečaj se bo vršil dnevno. Za začetnike je važno, da si v smučanju pridobe osnovne poime od vešče« ga krmarja, kajti le na ta način je mogoč napredek. Smučarski samouki si kaj radi nalezejo napak, katere ie le težko odpra« viti. Zato zač* tniki v tečai! Prijavi se lah« ko vsak na licu mesta. Priiavnina 50 Din. Tečaj prične ob 14. pod Cekinovim gra« dom. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes do« poldne od pr>l 11. ure in popoldne nd 3. ure dalie se nadaljuie v posebni sobi kavarne Evropa delo 7.a «Rednto v cvetii>». Pozivam vse članice, da se ob navedenih urah toč« no in zanesljivo zglase v navedenem Io« kalu. — Načelnik. Godba nu športnem drsatišču Ilirije. Danes "opoldne »vir* na drsališču Ilirije godba «S!ooe» od 5. do 7. ure. Drsališče ie izvrstno oskrbovano ter raTinolaga vsak dan z novo zrcalno plo^kvo Zvečer je na« ravnost baino razsvetljeno. Drsalcem je na razpolago topla garderoba 7 huffetom. Po vsej Sloveli?! gre glas. Ie „Domovina" je za nas! Gospodarstvo Stabilizacija italijanske lire pri tečaju 19 lir za dolar Definitivna stabilizacija lire je danes gotova stvar. Na podlagi temeljitih predpriprav in pogajanj med ministrskim predsednikom Mussolinijem in finančnim ministrom Volpi-jem je italijanski ministrski svet na izredni seji, ki se je vršila v sredo zvečer, sklenil definitivno stabilizacijo italijanske lire. Tozadevni zakonski dekret, ki je bil izdan včeraj in je s .podpisom kralja takoj stopil v veljavo, določa zlato pariteto italijanske lire na višini 19 lir za 1 dolar, odnosno 92.46 lir ta angleški funt in 3.66 lir za zlato liro. Po tem dekretu je Banca d' Italia od 22. t. m. obvezana zamenjati svoje bankovee z odgovarjajočo kovinsko vrednostjo. Sklep vlade je prišel popolnoma nepričakovano. Trgovski in finančni krogi so bili postavljeni pred gotovo dejstvo, tako da je bilo izključeno vsako špekulativno izkoriščanje. Definitivna odločitev ministrskega sveta je presenetila vse interesirane kroge. Sicer se je v italijanskih gospodarskih in političnih krogih v zadnjem času mnogo razpravljalo o stabilizacijskem tečaju, vendar ni nihče pričakoval, da bo odločitev padla tako hitro. Pred tedni je povzročil veliko vznemirjenje članek gospodarskega lista da morje je bilo tako razburkano, da je morala po sedmih urah napornega plavaš nja svojo namero opustiti. Dvakrat obsojen zločin # Madžarski publicist Ludovik Szoke je izdal pred časom letak, v katerem je ostro napadal sedanji vladajoči kurz, češ da spreminja Madžarsko v deželo sovraštva. Ta letak je nekaj dni pozneje objavila tudi socijalistična «Nep-szava». Te dni se je moral Szoke zagovarjati pred sodiščem. Na;prvo so ga obsodili zaradi letaka, češ da je pozival na upor. in sicer na leto ječe in 1000 pengojev denarne globe: takoj nato se je vršila druga razprava zavoljo objave v «Nepszavi» in so prisodili Szoke-ju nadaljnih 1000 pengojev g'obe in novih S mesecev ječe. Sodišče je stalo na stališču, da je obsojenec z letakom in njegovo (čeprav neprostovoljno) objavo v «Nepszavi» zakrivil dvakraten zločin proti tiskovnemu zakonu, ki ga je treba t-J fe-*« si Poštenost Po laških listih kroži vest, ki stavi poštenost florentinskega prebivalstva v najlepšo luč. Po eni izmed najbolj živahnih florentinskih ulic so videli pred dnevi elegantno oblečenega mladeniča, ki je tekel, kar je mogel, in metal med dirom od sebe cele šope bankovcev. Bil je to vlomilec, katerega so zasačili na «delu» in ki se je skušal rešiti na ta način, da se je na begu olajševal za nakradeno vsoto (12.000 lir). Poštenost Florentincev pa bi se izražala v tem. da je dobil okradenec še pred koncem drugega dne skoraj ves denar nazaj, manjkal je samo bankovec za 500 lir. V Londonu je hotel list «Weekly Dispatch» pred nedavnim preizikusiti poštenost londonskih pasantov. Pripravili so dvanajst zavojev, v katere so deli po eno ponarejeno biserno ogrlico in so jih odložili na različne vidne kraje po mestu. Še istega dne so prejeli na pripisani naslov pet neodprtih zavojev. Paket, ki so ga desetkrat položili v neko telefonsko kabino so desetkrat dobili zopet v roke. O ostalih petih zavojih pa ni bilo nikoli več ne duha ne sluha. 25.000 dolarjev za kriv nos Kje drugod se je moglo to zgoditi kakor v Ameriki? Slavni filuski igralec Victor Mac Laglen, ki je bil pred svojo filmsko karijero v Ameriki splošno znan boksar, je imel nekoč to smolo, da mu je neki protivnik v dvoboju po_ šteno pokvaril nos. Kakor njegov tovariš slavni boksač Dempsey se ie trudil tudi on na vse načine, da bi mu zdravniki izlečili in popravili njegov izkaženi del obraza; toda njegova prezaposijeno>t mu ni nikoli dovolila, da bi se podvrgel daljši, temeljitejši operaciji. Tako je nekega dne dobil ponudbo za sodelovanje od tvrdke Fox pri snimanju najnovejšega filma «Na polju siave->. Kot honorar mu je stavila družba na razpolago velik znesek mesečnih 25.010 dolarjev, toda pogodba je vsebovala kot enega glavnih pogojev zan neugodno točko da bi svojega pokvarjenega iz-kaženega nosu popreje ne sme pustiti popraviti, dokler film ni dokončan; tako je tedaj stal naš Mac Laglen pred težko odločitvijo ali odkloniti tudi za ameriške razmere lepo vso'ico 25 tisočakov. ali pa še nadalje nositi svoj vc- Samo tvrdka Drago Schwab Vas more zadovoljiti z smuški mi oblekami iz importiranega originalnega norveškega blaga. — Kompletni dres stane od Din 5S0 do 950. Na zalogi tudi čepice, «n1i. nvnjke itd. -UrC2 Iz Pariza poročajo, da sta zakonca Bruce končala svojo avtomobilsko vožnjo, potem ko sta predirjaJa v 220 urah 32 minus tah in 54 sekundah 15.000 milj (24.140 km). Prejšnji rekord na istotako dolgi progi, ki ga je odnesla lansko leto miss Violet=Cors dery, sta prekosila za celih 48 ur. Povprečs na brzina pri rekordnem diru Bruceovih je znašala 109 km 454 m na uro, da pa se ni« sta morala pred nekaj dnevi ustaviti zaradi majhne poškodbe celih 50 ur 20 minut, bi bil njiju uspeh še lepši. Pred to nezgodo sta vozila s povprečno brzino 122 km na uro. Pustolovščine dobrega vojaka Š V E J K A Pride! Kam? Kje? Pride! To je film, to je bomba smeha, ki jo Vam pripravlja za Božične praznike Kino..........? liki pokvarjeni nos; no slavni filmski igralec se je odločil končno zato. za kar bi se skoro vsakdo izmed nas, io je — da je s kislim obrazom podpisal pogodbo in svetu še nadalje kazal svoj pohabljeni, dolgi, krivi nos. Parker Gilbert, generalni repairacijsk1 agent, zahteva, da se določi defioitivna vsota celokupne nem« ške vojne odškodnine. X Madžarska sramežljivost. Budimpe« štanska upravna oblast je odklonila gosto« vaJme nastope znani zamorski plesalki Jo« žefini Bakerjevi in pariški subretki Mistin« guettovi. Tudi neki nemški družbi ni dala dovoljenja za prireditev revije, čeprav je dobila s strani te družbe zatrdilo, da bodo nastopajoče plesalke dostojno oblečene. Ob tej priliki je izjavila mestna uprava, ki je očitno naklonjena samo plesom v kostumih iz hermetiono povezanih vreč, da ne bo de» lala resnim umetniškim gostovanjem nobe« nih ovir. — Veš, božiček ima veliko brado . . . — Zakaj se je pa potem očka davi obril?! Brez. Naše slnžkinje Cisto je že obupana moja žena in jaz si skoro več ne upam domov. Da. da — zima je. redko blato in pa sneg se> ponuja, pa ne morem domovi Nocoj sem vendar šel. Naša mala dva ne jočeta več, samo prav debelo, vprašujoče me pogledujeta: «Ni — ni mame, kje mama?» Res je ni. Preiskal sem stanovanje, klet, drvarnico — pa je ni! Le shramba in podstrešje še ostane. Pa se menda vendar ni konča'a v podstrešju ... iz obupa, v trenutni zmedenosti. Pogledam v shrambo in — ob zidu sloni in molči. «Pa pojdi vendar. kaj bi tu! Posvetovati se morava nocoj odločno, ukreniti bo treba nekaj končnoveljavnega. Sedem služkinj v letu dni. ta je osma od lanjskega Miklavža! Kako prav za prav pridem do tega. da sem že šestim odštel po osem dni naprej? In da so odhajale nekam užaljene, kakor da se jim godi krivica? Lani na zimo smo bip prisiljeni, da smo" vzeli služkinjo. Šla je moja in jo je pripeljala. Pripomnil sem takrat, prav za prav pri sebi sem bolj glasno mislil, zakaj da je morala najti ravno to in takšno; pa ie moja že uganila: «Veš, ves teden ne morem iskati in izbirati — pa sai je močna in mlada, jo že naučim kakor bo nama prav. Mlado se navadi.« Šlo je s trudom in previdnostjo — tri dni. Učila jo je moja, svetovala, pomagala. Med tem se je izkazalo, da ima naša Liza umetne zobe in umetne lase; pa se je začelo: Cele dni si je čistila zobovje (bilo ie njeno in tudi ni bilo njeno!) in ondulirala lasuljo, nato jo je zopet likala in tako je šlo vedno znova — z vso vnemo. Potila se je Liza od zore do mraka, pa kako je dišao; kakor da je konjederec v bližini :n da strojar kože njegovih žrtev stroji . Posvarila jo je moja nekajkrat, da bi bilo zares potrebno, prijeti za to ali za ono; še preden je izgovorila, je Liza že vpila da se vse dni tako trudi, da pa posel dandanes ne dobi nikakega priznanja več . . . Med tem je lika'nik ožgal prt in lasuljo, jaz pa sem stekel na ulico — po vseh štirih skoro, zanaj v gornjih plasteh se je valil gost dim — Ponoči. Delaven človek, še celo ne-delaven je potreben počitka. Z mojo pa sva morala vse te noči skozi dve steir poslušati, kako to Lizo trga po zobeh in laseh, pa kdo ve, kod še! Svetoval sem ji zjutraj zdravnika; rekla je. da je podnevi vse dobro, a ponoči — da zdravniki spijo in si ne bi upala buditi jih. Moral sem priti do prepričanja, da je najmanj — histerična. Zelo sem se razveselil, ko mi je žena malo pred božičem oovedala. da pride druga, ki je ze'o dobra. vaHna — vsega: znana gospa da jo je priporočila. Naj le brž pride, sicer pojdeni za praznike — kapat se v Savo! Pa je prišla. Sama je rekla, da ie strašno pridna. Prvi dan je ubila tri krožnike in en kozarec, ene vilice ,e zlomila; zelo je namreč hitela . . . Moja žena je po kosilu legla, težki dnevi so se ji namreč bližali; pa je naša \na obula njene črev'je oblekla njeno zimsko suknjo in klobuk ter šla — Kuoit fižola in pa tri pisma je nesla na pošto. Svojemu staremu očetu je menda pisa.a in bratrancu v četrtem kolenu ter sc-strični, ki živi v Sarajevu, tam za vodo .. . Fantov namreč vobče ni imela ta Ana in ni jih niti mara a. tudi pisa'3 jim ni. Na Štefanje sva z mojo morda za deset minut stopila na vrt; vrneva se — služkinje ni! Ž no pa je odšel ženin zimski plašč in k'obuk ter čevlji za sneg in pa dežnik njen je skočil menda kar pod pazduho naše Ane. Žena :t nekam potrpežljivo omenila, da skoro ne bova mogla z doma, čeprav sva povabljena in četudi sva obljubila! V kuhinji se je posoda ponuja'a v pomivanje. Predlagal sem, nai kar pristopi — sproti da bom že brisal. Uredila sva ubila ničesar. Zelo sem se čudil, predstavljal sem si namreč v svoji neizkušenosti da bova dva pobila dvojno. Meni je pri brisanju sicer že letela ena žlica iz rok. pa sem jo še ujel ravno centimeter nad podom in žl:ca se ni ubila. Ano pa so zvečer ob sedmih prignali domov štirje vojaki vso utrujeno; temnorjavi so bili in zelo so se smejali. Pa menda ne meni!? Ob Novem letu že nismo imeli nič več posode, le še nekaj emajlirariih loncev z luknjami. Ana je šla. pa posodo smo malo poračunali, po starinar-skih cenah. Tri dni oddiha je pomirjevalno vplivalo. Nakupila sva tudi potrebne posode. — Četrti dan. Snežilo je, pa je nekaj potrkalo na vrata, precej hrupno. «V božjem imenu — naprej!» sva nekako dovolila in so se vrata že odpirala. Priš a je v kuhinjo velika cula — žena se me je že oprijemala, zakaj misiila je. da straši. Pa je prišlo za culo bolj drobno dekle, pod vratom je ime'a čisto drobne pike; ra?.lagal sem si, da je zunaj mraz. Rekla ;e, da vse razume in ker je zlasti ooudarila. da posode ne pobija, ie kar os.ala. Tista veiika cula pa se je prese lla v drugo sobo. v prazno omaro. Nas'edn:c dni mi je vedno nekaj iezlo po nogavicah tudi žena se je prav dvomjivo ^cdla. Pogledal sem tja v drugo sobo. odprl ono omaro in dal za vse s'učaje oke na hrbet. Ali je bilo telovadbe v ureaalu! Debele in suhe kratke in dolge bo'he so imele .najbrž popoMansko generalko za nočne' pohode. Od'-rel sem; mislim, da sem omaro pozabil zapreti. Javil sem ženi te manevre, višinske in dolžinske skoke in vse pod.obno Dobila 'c služkinja u'timat: ali se mora tista vojska takoi umakniti pooo roma. ali pa odrine najpozneje v 8 dneh v Lje- nem spremstvu! — Na dan sv. Boštjana menda se je ta ameriški cirkus pomikal po ledeni cesti; čisto spredaj je bila velika cula. Četrta. Možila se je vsevpreK, v predpustu in še v postu, za vsako ceno je hotela pod zakonsko odejo. Ba>a se je moja, da ne bi k nam nanosiii prevelikega gnezda . . . Peta je premočno kupovala — takrat smo še na knjižico jemali, pa so se vse številke podvojile in pa nikdar nismo iedli ne fig ne bonbonov, nikar že celih kil sladkorja, ne nogavic m tudi rokavic ne — niti opoldne nit\ zvečer, še manj za zajtrk! Šesta je bila pridna, to bi bili gotovo obdržali. Pa ji je mati umrla in moraia je domov. In ne moreš prisiliti človeka, da bi ostal. Zdaj je vzela moja neko starejšo. In kadar pridem domov s severa ali iu-ga, slišim jo že. ko sem še četrt ure daleč, zakaj bolj na samem smo in na ^e!o ižvežban glas ima pri grofih ie že služila, in veliko ve. res mnogo. Po petnajst ur govori na dan. devet ur spi; kadar ne govori, tedaj — poje . . . Že vsa obupana je moja žena, az skoro več ne prihajam domov. Naša mala dva sta vsa preplašena in nič ns prideta na vrsto, da bi se vadila v govorjenju ali da bi malo zajoka:a. Ne vem, kaj bo iz tega. Spomladi bomo sami; oddahnili se bomo. Noši nnstron mm < Lega Nazionale» Danes >Legk ni treba poitalijančevati naših otrok v svojih ljudskih šolah, ker za to že skrbi država sama. Zato se je vrgla >Lega< s vsemi svojimi močmi na naše najmlajše, na našo deco, ki še ni dorastla za ljudsko šolo in je torej še popolnoma v rokah svojih starišev. Najboljši šolniki so o otroških vrtcih vedno izjavljali, da so za sledečo šolsko izobrazbo otrok naravnost škodljivi in da so opravičljivi edino le v takih razmerah, kjei bi bil otrok drugače prepuščen ves dan sam sebi ali kvečjemu varstvu ne dosti starejših otrok, ako mora tudi mati služiti kruh družini. Vzemimo še slučaj, da mati radi bolezni ne more sama varovati otrok ali pa da stalno zanemarja to svojo dolžnost, ker je vdana pijači ali drugim zlom - drugače pa je dolžnost matere, da vzgaja sama svoje otroke do šolske dobe. (Mišljeni so vrtci seveda z maternim jezikom otrok.) Z otroškimi vrtci deluje »Lega Nazionale« že skoro v vsakem nekoliko večjem kraju pri nas na Primorskem, in naše matere — tako zatrjujejo fašistične novine — z največjim zadovoljstvom pošiljajo svojo deco v te potujčevalnice. Te dni je imel izvrševalni odbor »Lege Nazionale< svojo sejo v Trstu, kateri je predsedoval sam predsednik, bivši tržaški župan dr. Pitacco in je bil prisoten tudi prvi podpredsednik, goriški župan Bombig. Na seji je poročal tajnik dr. Petronio, kako zadovoljivo se razvija >Legin< italijanski narodni dom v Lastovi, na edinem dalmatinskem otoku, ki je pripadel Italiji. Poročal je, da se vse prebivalstvo (seveda izključno hrvatsko) zbira okoli »Lege«. V Ilirski Bistrici šteje otroški vrtec, ki se je šele pred kratkim odprl, nad 60 otrok in prebivalstvo je s svojim polnim soglašanjem pokazalo, da zna ceniti delovanje »Lege«. Pazinska občina je predlagala, naj bi se ustanovil otroški vrtec v hrvatskem Lindaru. Predlog se je sprejel, toda pod pogojem, da mestna občina prevzame > Le gin* otroški vrtec v mestu samem. Občini Podgrad in Tinjan v Istri sta, priznavajoč dobrodejno delovanje »Lege« sklenili, da znatno povišata svoj letni prispevek v prid družbi. Občina Buzet je zaprosila za otvoritev dveh novih otroških vrtcev, lov-ranska pa še za enega. Dasi je »potreba velika«, pa se vendar ni moglo ustreči tem željam, ker ni dovoljnih sredstev. Podestati delujejo vneto za »Lego«. Končno se je poročalo, da je novi krajinski šolski nadzornik ogledal sLegine« otroške vrtce na Pro-sebu, v Komnu, Tomaju, Dutovljah, Štanjelu, Vipavi, vipavskem Št. Vidu in v Postojni. Vse so polni — slovenske dece! Kaj pravite ve, slovenske matere?! p— ven<&ih sester priredi 23 t. m božičnico za revno deoo. Ob-darovamih bo 66 otrok s perilom in obleko. 11 ubogih onemoglih žensk pa z derr^riem V kritje stroškov priredi podružnica 26 t. m. plesni večer — Sokolsko društvo vprizori v kratkem v počastitev 50!etnlce pesnika Otona ŽupRjiSiča njegovo dramsko pesnitev »VeronJka De^eniSka«. LESCE. Že več časa rfcstoji tier?zpolo-ženje naoram tipiravi vodovoda za Radovljico m tSkolico o čemer ie »Jutro« že obširno poročalo. Od wwdeWka daHe ie nenadoma pričelo Drteiamfkovati vode še za doma6n uoonVbo Županstvo ie bilo orimo-rann r^oroivn« opozoriti r?dov1ilšVo «bč!mo tia nedo«tatke vr>dovr>da. Ne naMcnvi dovoli ostrih besed, s katerimi bi ošrbali za-niki-m>*t w>rave. ki drumišč^ n. pr. da teče voda iz tvKfmif» cevi Tvrtrrfti pet tednov! Me-rodfine č%iKe'le ponovno prosimo, nai ene-»vicežeio vmes in napravijo« red. 7«noi>n» V soboto. 17 t m ie vmriro-r"ki S^kn^Vo ?ledM:5Čp Novač»novo »Ve'e-io. v redili z Lekarla O moralnem us^e-h" ir^ffc+ave ori kateri ie vsak oossmez-nik notc^irjl ra ceJ>ot rekrtrto miMiko. da ie z rt^t-i nb?ut'l?i ;n dož;v'inla bi bila vsak? r>rh'p? PriooTTirri^mo 'e. da e! "^rttea flg'1-ni J*l*n na?(Mr» o-le^al^ča e nmvrnik V ZfldniiTi JPf ie fnar^ikaterikrat nastopil naravnost mojstrsko Za ves užitek, k! nam ga je nudil, ia za vse žrtve, ki jih ie do-prinašal mu ostajamo dolžniki. Želimo mu. da bi se tudi na svojem novem mestu v Brežicah z isto vnemo posvetil odgovornemu io težkemu prosvetnemu delu ter dosegel tudi tam tako lepe uspehe, kakršnih je bi! deležen pri nas. GRLINCI. S pomočjo prosvetnega krožka »Zora«, o katerega nailogah smo že poročali, sta vprizorili šoli Grlinci in Fikšinci 17. t. rn. gledališki večer in ga 18. t. m. še ponovili. Na sporedu sta bili otroški igrici »Kaztiovaini šaljivec« in »Rratovska ljubezen« ter veseloigra »V Ljubljano io dajmo«. Uspeh gledališkega večera je bil veMk v moralnem in materijalnem oziru. čisti dobiček se bo uporabi! v orid girlinškim učencem za šolske potrebščine. DRAMLJE. 20. t. m. so se vršile županske volitve Za žuoana ie bil izvoljen vrli naš pristaš g. Blaž .lesenek. za podžupana oa g. Martin Jecenek, ki ie postal s tem prvi svetovalec Občina ie d ris'a pooolnorrta v napredne roke in so se izjalovili kleri-kailcem vsi njihovi načrti, s katerimi so na.m prožili, če zmagajo. RIBNICA. Občni zbor sokolskega društva se bo vrš'1 6 ianuaria 1. 192S ob 14. uri z ob i ca im i m dnevnim redom Odbor 2001 ŠMARJE PRI IELŠAH Te dni ie izročil nosle okrajnega glavarja svojemu nasledniku g. dr Kartinu dosedanji okrajni glavar g. dr Fran ffrašovec. ki ie premeščen kot referent k velikemu županu mariborske obla S1 ti Ob te; pnffk" mu je nriredilo uradni ž tvo teT razna narodna in kulturna društva v šmariu odhodnico. ki je po obokal in 00 prisrčnem ooteku prekašala vse zadnje prireditve Okusno dekorirani gostilniški prostori g. Gradta so bili w>M šmarskega meščanstva iz vseh stanov in ooklioov ker so hoteli ob odhodu iz Šmarja svojemu priljubi'en emu glavarju in prijetnemu družabniku še enkrat i zrn riti globoko smoštovanie in iskreno hvaležnost za _ njegovo vsestransko objektivno delovanje v korist tircru Šmarie i« obsežnemu šmarske-rnu olkTaju Pester program le novzdigmiJ animirani potek tega leroega večera, iz nagovorov t>a ie bilo oocneti da Šmarčani ne bodo tako kmalu oorabili svoiega v trgu te okraju, žal le kratko časa bivniočebe državni služitelji Edino taka rešite/ bi bila pravična — čeprav bi tudi v tem primeru znašali celokupni prejemki takega starega reveža kvečjemu kakih 700 do 800 Din mesečno Tu nai zastavijo klerikalni poslanci, ki imajo enega ministra v vladi, svoje delo, pa jim ne bomo odrekli prizmanja. Tako pisarenje »Slovenca«, kakor smo ga ravnokar očitali, pa pomeni ne samo lorčevanje iz staro-upofcojertcev tobačne tovairue. nego smo naravnost mnemu da piše »Slovenec« te notice z namenom, da nam pade v hrbet v našem boju za naše zakonite pravice! K bo7ič»" **azs*»v» ^ršk'}) kanarrk™ - f ^ubl jani Nadalievanje. Pravilna ocena petja harških vrvivcev po razsodniku na razstavi ni tako lahka. Oni. ki se hoče posvetili raz«odn:ški stroki mora doVaizati da se peča z eojitviio teh vrvivcev naznani 5 let V dveletnem noz-neišem kurzu. ki obstoji le v Nemčij: in na Ceškos!ovaškem. mora tak pripravek ob- vladati vso tozadevno teorijo ter imeti iz-boren posluh ter lin čut. iz česar sledi, da tak izpit zahteva veliko truda in tudi ma-terijalnih izdatkov Razsodnik oceni vrviv-ca s točkami v trenotku, ko mu poje zaporedoma razne melodije, kakor Jih že tz-poje. mani ali več, v harmoničnem skladu glasu ali hriipavo. ali pa v glasu, ki je za uho neprijeten. Gojitelj mora biti potemtakem vešč o pravilnem petju kot nekak manj kvalificiran razsodnik, da more iz svojega zbora izbrati najboljše pevce za oceno ln razstavo To izbiranje povzroča veliko skrbi, nevolje in mestoma tudi živčne napetosti. Motenja med tem, vse čuječnosti potrebnem poslu, bi seveda slabo naletelo. Kaj je gojitelju v takem momentu za zaju-trek ali kosilo; te vsakdanje navade so njemu manj važne, kajti gre le za to. da dobijo njegovi ljubljene, najboljšo oceno. Razsodnik vzame v svojo ocenjevalno sobo po 1 kolekcijo, t. j. 4 kletke s štirimi pevci Tekom pol ure mu mora vsak vrvl-vec pokazati kai zna, kar se tudi večinoma zgodi. Ocena razstavljenih pevcev traja navadno 2 dni. od 8. do 12. in od 14. do 18. ure Letos se bo vršila III. taka razstava v telovadnici ženskega liceja v Ljubljani. Po kakovosti ocene so določene diplome, ki so v zvezi zlatih :n srebrnih kolajn. Včasi kot posebna nagrada tudi razna darila dekorativnega ali gospodarskega pomena s simboličnimi okraski. Sokol Pokrajinski savez ruskih Sokolor v Jugoslaviji bo imel Klavno letno skupščino v Beogradu od 1.—3. januarja. Jugosiovenski sokoiski savez bo zastopal ob tej priliki njegov beograjski podstarosta Giura Paun-kovič. Novi Sokolski domi v letu 1928. Tudi v prihodnjem letu se pripravlja cela vrsta sokolskih društev, da si postavi svoi lastni krov in letna telovadišča. Z zgradbo nameravajo pričeti v Cerknici. Štipu. Leskovcu. Beogradu. Sušaku, Bjelovaru. Ribnici na Dolenjskem. Rumi itd. Kolikor nam .ie znano bo drugo leto tudi por noma dovršen dom v Goreniem Logatcu bo otvorien 1. julija z večjo svečanostjo. — hnamo pa že danes v nekaterih župah zelo mnogo društev, ki so v posesti lastne hiše. tako da ie v Jugoslaviji že preko 70 sokolskih domov. Sokolsko gledališče »Lutka« na Taboru v Ljubljani se prav lepo razviia. Priredilo je v letošnji sezoni že več dobro nspeiih iger. ki so bile tako dobro obiskane od dece in tudi odraslih, da se ie moralo napraviti neko nedelio vsled prevelikega navala celo dve predstavi. Agilni lutkarski odsek se hoče očividno letos osobito potruditi, da ne bo deci nobeno nedelio preveč dolgčas. Prav hvalevredno delo! Proste vaie za pokrajinski zlet v Skop-Iju leta 1928. za člane in članice so že izdelane in jih priobčuie savez. tajniški odbor v zadnii številki »Predniaka«. Godbo k vajam ie sestavil za člane br. Stane Vidmar. za članice na br. Veril Švajger. Oboje nosijo popolnoma značaj narodne muzi-ke ter so prepletene z raznimi narodnimi koli. ki iih bodo člani in članice med odmori med posameznimi prostimi vajami izvajali. Godbo je založil JSS. Naročilo, ut, osa. dopisa., licootsjt. noUt, oglasov, ji. fjuslah> na. Oglas iu, od, dehi -Julra,' hub!janxx, PriJarrunta, + T šifro Vin,jv ioA^lctc, <£&pur vilo samo tvrdka S. T r e b a r — Sv. Petra cesta štev. 6. 40731 Peugeot avto malo rabljen, skoro nov 11/35 H P., ki porabi 101 bencina na 100 km. v brezhibnem etanju. ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku 40665 Auto Fiat 501 Etiri (o) sedežen, odprt, v popolnoma dobrem stanju, voien ca 25.000 km, plaiči Mlrhelin-francopki ca 4000 km, dve rezervi, Boeh-svetlobna in napuftna naprava, takoj ugodno prodam. Ponulbe pod značko «Din 35.000» na oglasni oddelek «Jutra>. 40802 tj (J» r'j Pomožnega strojnika ali zanesljivega paznika sprejmem na svoji hidro-eiektrični centrali na Duplici 300 Kw Dotični mora biti veSČ obratovanja t vodnimi turbinami. po?«h. no pa z visoko napetostjo Samsko stanovanje v elektrarni na razpolago — Ponndbe z označbo doseda njeua službovanja, event s plačilnimi zahtevami ust-meno ali pismeno na vod stvo tovarnp J Bonač --in. Domiale-Količevo 40656 Večji damski frizerski salon v Ljublrani sprejme pod ugodnimi pogoji dobro Izvežbano pomočn'co Na»topi lahko takoj Ponudbe na oglasni oddelek cjutra« pod «Frizerka». 40724 Pekovskega vajenca sprejme s hrano, stanovanjem Id vso o«krbo v h!M Pi'ip Ambroži!!. Bled T. 40749 Natakarico s kavriio in dobrimi spričevali iščem za prometno ?ostilno poleg Linb^ane. Zaslužek dober Ponudbe na . Ljubljana-okolica. 40799 Provizij. potn'ka za Slovpniio spreime domača tovarna poljedelska. ea orodia — Ponudbe na Offiasnj oddelek «Jutra» t>od »Agilen 65» 40755 Mesar, oomočnika ki želi izVTSevsti obrt na račun, nroti primerni kav-ciii. sflreime takoi .To«in Javornik. mesar v Do1. Logatcu 40771 Sodaria neoženieneM. «pron*toin*-fra. dobro irrežhanPera iščem za stalno me=to — Ponudbe z ftav-dho dosedanji-:! delovani* in starosti na ocTa-ni oddpVt »Jntrn* nod .Zmožen «o- dar» 40778-a 1 Mlajšo gospodično tudi začetnico — zmožno kavcije, takoj sprejmem za trg. pisarno, event. kot družabnico. — Ponudbe z opisom na oglasni oddelek «jntra> pod iifro «ZaZelje-na eksistenco. 40818 Invalidu brez roke, treznemu in marljivemu, nudim dober m stalen zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40827 Fina šivilja pre Bivat na deželo k boljšim rodbinam. — Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro cSamo-stojna šivilja*. Trgovski pomočnik 19 let star, zmožen slovenščine in nemščine, želi s 1 jan službo v trgovini mešanega ali špecerijskega blaga F Millonig, Guštanj 40484 Korespondent knjigovodja samostojen delavec, z dolgoletno prakso, slovensko, srbohrv in nemjko. želi službe Vajčn je vseh pisarniških del Cenjene ponudbe prosi pod «Stalno mesto 57» na oglasni oddelek «Jntra» 40657 Kontoristlnja začetnica, želi primernega mesta Gre 3 mesece zastonj. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra» . 40649 Dvovprežno kočijo (Landauer) lepo. zelo dobro ohranjeno, prodam po nizki ceni Edvard Kukec, Žalec 40650 Suknjo in želez, peč prodam po nizki ceni Naslov pove oglasni oddelek pod «Dobra znamka*. 40814 K, 2 petrolejski svetilki stropno in namizno, novi, lepi, prodam. Naslov pove oglaani oddelek . 40600 Divan in velik naslonjač naprodaj v Trnovem, Ko-seskega ulica 7/n. 40785 Zimski plašč več oblek in več parov čevljev, vse skoraj novo, malo rabljeno, za moškega srednje velikosti, naprodaj v Trnovem, Koseškega ulica 7/n. 40787 Deklica s 3. razredi meščanske šole iSče primerne službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «PoStena 77». 40777 Trgovski pomočnik mlajši, išče službo v špecerijski trgovini na deželi. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra* 40811 Izprašan kurjač iSče slnžbe. — Dopise na oslasni oddelek «Jutra» pod «Samski*. 40825 Šivilja ere šivat na dom obleke. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra» 40832 Prodajalka ki je le delj Sara samo-®tojno vodila trgovino me-Saneffa blasra in Sp^prije. z dol>rimi ppriCpvali a?il-na in zanesljiva, želi mesta Dopise na ojrlasni oddelek pod «Do>»ra postrežba* 40292 *** Najboljši premog Cebin. Wolfova ulica 1/n. I Psri ?o*J» račje kokošje >n pnrje oroda vsako množino ln no naimžjl «en< tvrdka E Vajd« liakoref Medli nnrie Telefon it 59 50 S Lovska puška dvocevka brezpefelinka — skoro nova, ceno naprodaj Istotako tudi 2 lankasterei u lovske čuvaje NaMov v oglasnem oddelka «Jatm». 40710 Knjižno omaro novo hrastovo črno poli-mno t brušenimi stekli nroda »o znižani nehi tg Repš' T.loMinn«. PoMan. ska cesta 21 40744 Spalnico bek> emajlirano, zs eno ali dve osebi, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40815 Najdebelejša dama postane ritka — če hoče. Uspeh viden že v par dneh — To dosežete i uporabo angleškega radioaktivnega preparata «S a n o »» čudo, kj daje moderno ravno linijo 1 Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar. Cena zavojčku franko 85 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na naslov: , Crikve-nle«, Primorje. 40796 Pietilni stroj znamke Papp 8/80, prodam Naslov v oglasnem oddelku •Jnua> 40621 2 bosanski preprogi nori. lepih vzorcev, ugodno prodam Naslov v ogl. Oddelku «Jutra». 40838 Gugalne konje E, znižanih cenah nudi od. Sever, tapetnik. Marijin trg 2. Zlatnina srebrnina, kino srebro in nekaj blaga v briljantih poceni naprodaj. Vedno na ogled na Mestnem trj št. 13/n. Stružni stroj (Drehbank) najbolje ohranjen ali cov, nad 1.G0 m dolžine, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod ♦Industrijski kraj. 40.0(10» 40634 Skladišče primemo tudi za kako mir no obrt. ca 40 m* veliko oddam na Dunajski cesti St. 25. Pojasnila v pisarni istotam 40806 - Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe, verande, vodovod in elektr. luč, oddam s 1. januarjem 1928 na Kodeljevem št. 299. 40817 Opremljeno sobo lepo in 8 posebnim vhodom želim s 1. jan. v bližini glavnega kolodvora ali Dunajske ceste. Major Popo-vid, Slomškova ulica št. 14 40792 Sobo oddam v Novem Vodmatu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 40801 Dijaka sprejme na- stanovanje in hrano s 1. januarjem, pod strogim nadzorstvom, učiteljska družina. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40804 Opremljeno sobo elegantno, po možnosti e kabinetom, električno razsvetljavo in strogo separi-ranim vhodom, v sredini mesta, najraje na Poljanski cesti želi gospod Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «1. januar». 40813 Dve prazni sobi ena velika in druga manjša, kjer se na željo postavi štedilnik, strogo se-pariran vhod, elektr. luč, oddam takoj v Trnovem. Koseskega ulica štev. 7/n 40786 Prazno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40809 Gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddejku «Jutra». Opremljeno sobo odda zakoncema brez otrok Andlovic, Domobranska c. št. 23. r!liTZMlJi] Stanovanje 2 sob in knhinje išče za 1. februar solidna stranka. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cjntra* pod »Soliden 98». 40685 Stanovanje 2 sob. pritiklin in vrta oddam mirni stranki s 1 januarjem Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 40S05 Stanovanje sobe in kuhinje, ali sobo t štedilnikom iščem. Po nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Takot» 40629 Sobo s knMnJo oddam s 1. januarjem — Naslov v oglasnem oddelku . 40722 «BeIi nagelj* Četrtek nemogoč! Dvignite pismo. Dveintri. 40768 P. L. Dvignite pismo v oglasnem oddelku . 40790 Ljubi Tom! Prejela. Hvala. Pridem 31. ali 1. zjutraj, ali popoldne. Zdravi Srečno! 40828 ti 9 Primerno za Božič Zelo dober gramulon. fine znamke, t ploščami zelo ugodno prodam Naslov r t oglasnem oddelku «Jutra». 40437-a Gramofon popolnoma nov, prvovrstno nemške znamke, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40745 Družabnika s looouo Din gotovine, ki bi se rabila za vpeljavo dobro idoče trgovine, za katero so prostori — lepi trgovski lokali ia velika skladišča že na razpolago v sredin) Ljubljane, iščem. Naslov pove oglas, oddelek sjutrav 40738 Bogati gospodje Upam, da je kdo tako prijazen, da posodi dami, dobri šivilji za leto dni 2000 do 3000 Din za zboljšanje njene eksistence. Vrnitev sigurna. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod '"navanja arine po men! deklariranega blaga !n vse Zahtevalte Izključno Izvanredoe nogavice „FAKO" nalelegantnejše najmodernejše najtrpežnejle merodajne v modernem svetn. Ljubljančani! Gotovo ste vsi prepričani, da dobite pristno dalmatinsko v no le pri brača LASAN, ki Vam želita vesele praznike in vino nudita za 1 Din ceneje kol navadno Br LASAN L Miku* Mestn trs štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. Anton Janezič knjigoveznica, črtalnica. ndustrija trg. knjig io šolskih zvezkov liu Mana, Finri?nska ul. 14 Priporoča i svojo stalno zalogo mnogovrstni) salda-konti, štrac, lournal, šolskih zvezkov itd. V« NIC NE POMAGA! MOJI GRAMOFONI SO NAJBOLJŠI. KVALITETA ODLOČUJE! Krasni kovčegastl aparati z lepim polnodonečim glasom. Pravi umotvori so salonski namizni in stoječi aparati Za gg. restavraterje in posestnike kina posebne vrste orjaške GRAMOFONE z ali brez vrneta denarja. Velika zaloga prvovrstnih umetniških gramofonskih plošč. Samo kvalitetno blago! A. RASBERGER. LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 5. Tovarniška zaloga in zastopstvo: »HIS MASTER'S VOICE«, »ODE-ON«. »POLYDOR«. »COLUMBIA«, »HOMOKORD«. •AOpBJgOUfA q[UJSBI Zl BU]A < B5JSU]|BniJl?p BU|SJAOAJd l?OJ OOIONIA IAON 'SZ ejsaa bjisj -as 'njfjjoap ra raipsoS a JOjOlHA IA0N NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z. knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in Šolskimi potrebščinami, Liubllana, štltarieva ulica štev. 2. Oblastno dovoljena RAZ P R O DAJ A vsled opustitve trgovine Razprodaja bo traiala samo do srede februarja 1928. Znatno znižane cene — Ugodna prilika /a knjižnice in drua-p interesente ■MM' Naorodai ■ ! žaza, 3 hiše, gospodarsko poslopje, mizarnica, skladišče, ključavničarja m pritikline (kon)i, živina, stroji itd.) in posestvo pri Radovljici na Goreniskem. Obstoja iz 4 stavbenih parcel s 6 poslopji ter 60 zemljiških parcel in sicer 3 orala. 387 ki. njiv, 38 oral 579 klft. travnikov, 40 ki vrta. 1 oral S71 ki. pašnika, 79 oralov gozda; skupna površina nad 103 orale. Vodna sila (Sava) za žago, ki ie že v vporabi, da 70 do 80 konjskih sil; poleg te Je na razpolago tik za navedeno še drnga stopnja, ki lahko da še 30 novih konjskih sil. Prodaja bo na dražbi dne 5 januarja 1928 ob 9. dopoldne pri okrajnem sodišča v Radovljici pod telo ugodnimi pogoji. Interesenti, ki žele podrobnejših pojasnil glede celega posestva in podjetja ali pa glede posameznih delov, naj se obrnejo pred 2. Januarjem na Mestno hranilnico IJubllansko v Ljubljani. ■■■............m.. Za božične praznike toči Dalmatinska klet, Dunajska cesta 9 in gostilna »Zlatorog«, Gosposka ulica štev. 12. prvovrstna viška vina »Opoloc in belo stare trte, >Vergavc< iz sušenega grozdja, črnino lastnih vinogradov. Za »Cez ulico« — cene znižane. ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a os (lepša In aajceneiia darila *o slikanice za otroke: O. Zupančič, P ob občo Izpod bore&in Slikanica t besedilom Cena Din 35 —, s poštnino Din 37 50 Domače in tu|e živali večba vna »1 kanica Cena Din 30 —, s poštnino Din 3*'— M. firošliera, Šale za male Slikanica Cena Dn 32-—, s poštnino Din 36* — M. Orošlieva, Čebelica Brenčelica Slikanica Cena Din 30-—, s poštnino Din 34 — Naročila na te in druge slikanice sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge s Ljubljani PreSernova ulica 54 (nasproti glavne pošte) V na era oddam staro vpeljano T R G O U I N O obstoječo že čez bO let, radi bolezni, z vso zalogo v ve-("jem kraju Slovenije. — Potieben kapital za prevzem Din I6O.UOO. — Ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod »Redka prilika 7." V najem oddam SVOJO z inventarjem in stanovanjem, ledenico, hlev itd. v Kranja, ii trg M. 112. Ponudbe sprejema lastnik: MAVRILJ MAYR ml. Posebnosti za dame Barvanje las s preparati: L'Oreai, ah L'Ortentoi v vseh barvah. Cena od Din 50.— dalje. — Op. Na zahtevo se barva z vsakim zaželjenim preparatom, kakor tudi t barvo, katero prinese stranke s seboj. — Masaža lica z električnimi aparati Iroiir: kisikove obloge (Sauerstoff.Pakungen) Orado krema itd. Cena od Din 10.— dalje Striženje dečje frizure .... Dio 8.— frizura z ondulacijo . . • « • » 10.—. vodna ondulacija .... i » 25.—, manikur« ....... » 12.—. Strokovna prvovrstna postrežba. — Komfortno popolnoma ločene kabine — Za obilen obisk se priporoča salon F NAVINŠEK, Ljubljana, Šelenburgova ulica. ■»..a«. .Uemi sec" (zmerno sladek), ,Bouvier sec" (ne » sladek), ,Cuvee Reservee* (nekoliko sladek) m m S s ■ 8 ■ Originalna vina v steklenicah jj iz najugodneje ležečih štajerskih vinskih goric. ■ Vina v~sodih Cenike razpošilja na zahtevo brezplačno zastopstvo za Slovenijo: Kerne & Favmi. Ljubljana, Dunajska 15, ali Kralj. dv. dobavitelji Clotar Bouvier, veleposestvo vinogradov, Gornja Radgona. Šampanjec in vino v steklenicah »Bouviert se dobi v vseh boljših trgovinah. SPECIJALNA MEHANIČNA DELAVNICA za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn do konkurenčni ceni Lud. Baraga, Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1. Telef.2980 fovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS. Turjaški trs St. 6 on poroča ivojo veliko zalogo vsako-vrstneca oohlštv« oo najnižjih jenah Urejuje Davorin Ravljao. Iadaja aa KoMoreij «Jatra> Adoll ttfaaikat. Za Namdno dekamerj« Fna Jamifek. Za taaeratni det Je odta«*— Alojzij Nor*k. Val * Ljub^j«*