(jgLJE, 3. APRILA 1980 - ŠTEVILKA 13 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Nestabilizacijsko obnašanje: primer tržnice v Žalcu. Presodite spoštovani bralci, kdo ima prav? Izlet v organizaciji TTG in našega uredništva je uspel. Sicer pa o tem berite reportažo na 10. strani. Tokrat izpolnjujemo obljubo in pričenjamo podlistek o izkoriščanju sončne energije. To bo prav gotovo zanimivo branje za vsakogar, ne zgolj za strokovnjake. Vedno več odziva ima tudi rubrika Zdravniki za vas. Še vedno pogrešamo tesnejšega stika z vami, dragi bralci. Bolj pogumno morate segati po peresu. Javnost dela je sicer odgovorna zadeva, toda v našem družbenem sistemu nujno potrebna. Še enkrat: pogum velja! Mladi pišejo: nismo pozabili na vas. Le prostorska stiska nam zadnje čase dela velike preglavice. V prihodnji številki bo cela stran vaša, mladi prijatelji- DRAGO MEDVED OBISKALI SMO STRMEC - KISEL NASMEH BREZ LIMON V 2ALCU COMETOV PRODOR V SVET IZVAŽAMO TUDI ZNANJE! CofIsK Ltd. Corradino Malta poslovno uspešen še ni minilo leto dni, od- Itar smo z dokaj velikimi čr- kami zapisali: ZREŠKI CO- MET NA MALTI! PRVA JU- GOSLOVANSKA NALOŽ- BA V PROIZVODNJO UMETNIH BRUSOV NA TEJ NEUVRŠČENI IN PRI- JATELJSKI TER SREDO- ZEMSKI DRŽAVI! Lani spomladi je prišlo do prevoza ustrezne opreme iz Zreč v mesto Paola na Malti in na osnovi dolgoročne koo- peracijske pogodbe se ob lanskem začetku julija med Cometom iz Zreč in firmo COFLEX LTD. CORRADI- NO iz Paole na Malti - tedaj je namreč stekla redna proiz- vodnja v prvi malteški tovar- ni umetnih brusov, uresni- Juje prenos zreškega znanja in tehnologije. Prav to je bi- stveno za prvo jugoslovan- sko naložbo na Malti: izvoz znanja in tehnologije, ki je v celoti nastala v domačih gla- vah in domačih razmerah! Mimogrede: zreški Comet oziroma njegov tozd Coflex ima pri naložbi 70 odstotkov kapitala, malteška korpora- cija za razvoj MDC pa 30 od- stotkov. Kljub mnogim začetnim težavam je lansko prvo, če- prav polletno poslovanje, uspešno zaključilo 19 zapo- slenih. V zreškem Cometu trdijo, da so s poslovnimi re- flUtati na MidU na moč zado:^. voljni, o čemer pričajo tudi naslednje številke: celotnega prihodka je bilo za 5,5 milijo- nov dinarjev, dohodka 1,300.000, akumulacije pa 308.000. Pri tem je potrebno poudariti, da so se v skladu s skrajnimi možnostmi malte- škega gospodarskega in fi- nančnega sistema odločili za velik delež pospešene amor- tizacije in je dobička ostalo zato manj. Poglejmo še na kratko, ka- ko izgleda vodenje takšne mešane družbe, kot je zre- ško-malteški Coflex! Po malteških predpisih in sistemu poteka vse poslova- nje, vendar so takoj dosegli soglasje, da vodi firmo kot glavni direktor naš človek, Jugoslovan in to tudi je dipl. ing. metalurgije Marinko Zlatev. Operativno vodstvo s tekočimi problemi proizvod- nje je v rokah upravnega od- bora firme, ki jo sestavlja pet direktorjev: od tega so trije Jugoslovani in dva Malteža- na. O vseh bistvenih vpraša- njih pa odloča seveda še skupščina delničarjev, še zlasti, ko gre za vprašanja ra- zvoja, delitve dobička in po- dobno. Po besedah Erika Bertonc- la, vodje oddelka zunanje tr- govine, bo sedanji proiz- vodni program na Malti, to so predvsem rezalke za upo- rabo na ročnih brusilnih strojčkih, ostal zaenkrat tak- šen kot je in v sedanjem ob- segu. Gre za del Cometovega proizvodnega programa, za- to ga tudi dopolnjujejo. Ka- kovost izdelkov stalno kon- trolirajo, prav tako celoten proizvodni proces. S kako- vostjo obojnega so zelo zado- voljni, čeprav so prav pri iz-i delkih v začetku imeli nekaj pomislekov. Bilo jih je na- mreč strah, da bi pri kakovo- sti izdelkov lahko prišlo do odstopanj zaradi klime in temperaturnih razlik. Pa tu- di to je Cometova tehnologi- ja na Malti dobro prenesla. Mlada tovarnica brusov pa se je tudi uspešno vključila na malteški trg in na tržišča, na katera so mislili pri načr- tovanju naložbe: to pa so tr- žišča Sredozemlja in Afrike - Alžir, Maroko, Tunis in Libi- ja, ki se že dobro odzivajo s povpraševanjem po brusih. Najbrž je skoraj odveč še enkrat ugotoviti, da smo na Malti poslovno uspeli; uspel je naš zreški Comet, njegovo znanje in tehnolo- gija. In, če se spomnimo, da je minuli ponedeljek prete- klo točno eno leto, odkar je prej britansko Malto zapu- stil poslednji Anglež, potem ima Cometov uspeh v tej zgodovinski in politični razsežnosti še posebno težo. MITJA UMNIK ŠOPEKZA JUBILANTA ADKLADIVAR V ponedeljek popoldne je bilo slovesno v Narodnem domu. V predprostoru so se že mnogo prej začeli zbirati vsi, ki so ljubitelji »kraljice športov« atletike. Prišli so, da tudi s svojo prisotnostjo dajo prispevek k praznovanju 30. obletnice ATLETSKEGA DRUSTVA KLADIV AR. Društva, ki ni samo za vzor v Celju, ampak tudi v slovenskem, jugoslovan- skem in izvenjugoslovanskem prostoru. V prijetni umirjenosti je bil to praznik, ki se ga bomo radi še dolgo spominjali. Izvenel je v pregledu uspešnosti opravljene prehojene poti ter z jasno začrtanim programom za naprej. Tu prednjačita dve stveiri: še pogloblenejše sodelovanje s šolami, zlasti osnovnimi, pa posodobitev stadiona. Treba je preiti na osem stez, kajti sedanjih šest ne zadošča več za organizacijo večjih mednarodnih tekmovanj, zlasti uradnih! Seveda je ob tem še skrb za sodniški kader (atletsko prireditev lahko spelje štab okoli 40 edi več ljudi, rokometno tekmo pa s sodnikoma vred - da ne štejemo vratarjev in redarjev - pet do šesti), trenerski (premalo ga je!) in podobno, kar sodi k tisti veji, ki F>elje v nadaljnji razcvet tega lepega športa. Celje je lahko ponosno, da ga v svetu poznajo predvsem zaradi atletike! Marsikoga bo to zabolelo, vendar je res! Jubilejno srečanje je začel predsednik AD Kladivar Stane Mele, delovni predsednik Pavle Božič (na posnetku ga vidimo pred začetkom v družbi najboljšega celjskega atleta Stanka Lorgerja - levo - in celjskih atletskih entuziastov Mirka Polutnika st. ter Franceta Mimika - desno ob Pavletu Božiču) pa je vso stvar peljal po umirjenem ritmu do konca. Prisotni so bili mnogi predstavniki atletskih društev Slovenije pa AZS in AZJ ter predstav- niki celjskih telesnokulturnih organizacij Aleš lic, Bojan Planinšek in Mile Zupančič ter mnogi dmgi. Vet o tem na 16. strani! TONE VRABL, TONE TAVČAR MANJ ZDRAVILIŠKEGA 2DRAVUENJA Ta ustalitveni ukrep zdravstva v naši regiji bo močno prizadel vse tiste bolnike, ki so potrebni ambulantnega zdravljenja ali nadaljnje zdraviliške rehabilitacije. Kajti ambulantno - koristno zdraviliško zdravljenje v letošnjem letu ne bodo predpisovali. Izjema so le borci narodnoosvobodilne vojne, za katere pa mora narediti predlog za zdravilišče ambulanta za borce. Se pa bo v okviru tega zdravljenja še nadalje finansiralo letovanje šolskih otrok, skupno s skupnostjo otroškega varstva. Nujno zdraviliško zdravljenje (A in C indikacije), ki je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, pa bo potr- jeval konzilij zdravnikov, ki bo sestavljen iz treh spe- cialistov bolnišnične dejavnosti. Zdravstvena skup- nost bo poravnala stroške po sporazumu o svobodni nienjavi dela za zavarovanca v enem mesecu po odo- britvi do 30. junija letošnjega leta. Od prvega julija dalje pa bo moral zavarovanec koristiti pravico do zdravljenja v zdravilišču v desetih dneh po prejetju napotnice iz zdravilišča. Če se bodo ti ukrepi na področju zdraviliškega zdravljenja v resnici izvajali, bo prihranek pri denarju vehk, saj bo odpadla dolga čakalna doba, ko je bolnik Po odpustu iz bolnišnice čakal doma na sprejem v Zdravilišče. Z. S. VIRŠTANJSKO VINO RADO BI V SVOJO KLET Nekoč le bilo 1000 ha vinogradov Razstave so večinoma za- to, da prikažejo najnovejše izdelke in najboljše pridelke, jih demonstrirajo in dajejo tudi na pokušino in v pro- dajo. Na Kozjanskem so bile v letih 1960, 1961, 1963 in 1964 dobro pripravljene in tudi obiskane razstave črnega ri- beza in razstavi vina v Bučah 1956. in 1959. leta, ko je bilo strokovno ocenjenih okoli 160 vzorcev vina. Te kmetij- ske manifestacije so bile do- bro obiskane. Niso se jih udeleževali samo domačini, ampak gostje skoraj iz cele Slovenije in bližnjih krajev Hrvaške. Ob razstavah so bi- la vedno dobro obiskana strokovna predavanja. Dolga leta ni bilo v šmar- ski občini nobene razstave sadja in vin, bilo pa je več razstav plemenske živine, ki so dosegle namen. Da bi pre- kinila dolgoletni presledek in opozorila na probleme vi- nogradništva, je TOK Koo- peracija - Kmetijskega kom- binata Šmarje priredila raz- stavo in pokušnjo vin letnika 1979 v Virštanju. Razstavljena in na pokuši- no so bila vina šmarskega področja, ki ga imenujejo na kratko kar virštanjski vino- gradniški okoliš, kjer rasteta dober bel in rdeč Virštanj- čan, ki imata že drugo leto zaščiteno provenienco. Kot uvod v razstavo vin je bilo v Virštanju več strokovnih predavanj iz vinogradništva, vinarstva in posvetovanj o nadaljnji usodi naših vino- gradov, grozdja in vin. Pre- davali so znani strokovnjaki Višje agronomske šole in Kmetijskega zavoda iz Mari- bora. Na razstavi je bilo zbra- nih 140 vzorcev belih in rde- čih sort vin od kmetov - vi- nogradnikov. Sistem ocenje- vanja je dopuščal največ 17 možnih točk. Deset članska komisija pokuševalcev vin - enologov pod vodstvom strokovnjakov Kmetijskega zavoda Maribor in KIS iz Ljubljane je ocenila vse vzorce. Vina z zbranimi 15,3 točke in več so prejela diplo- me, ostala dobra in pitna vi- na pa priznanja. Ocenjena vi- na so dokazala visoko kvali- teto s harmoničnostjo, pit- nostjo, prijetno kislino in aromatičnostjo. To so potrdi- li tudi vsi obiskovalci razsta- ve, ki so ocenjena vina tudi pokušali in si o visoki kako- vosti Virštajnčana bili edini. Na zborovanju ob zaključ- ku razstave so vinogradniki ponovno kot že mnogokrat izrazili željo po gradnji last- ne kleti, ker jim ceno grozdja sedaj krojijo sosednje vinske kleti. Vinska klet v okolici Virštanja je bila načrtovana že pred dvajsetimi leti. Sedaj je ponovno aktualna in bo morala biti zgrajena do 1985. leta, če... Zanimivo je vede- ti, da je bilo nekdaj na Smar- skem po starem katastru nad dva tisoč hektarjev vinogra- dov, da jih je sedaj okrog 800 ha in da bi jih kmalu naj bilo po novi rajonizaciji in spreje- ti agrokarti okoli 1200 ha in da je že obnovljenih okrog 300 ha. Naši vinogradi so večino- ma na vinogradniških tleh, na strmih in za druge kulture neprimernih površinah. Kljub temu dajejo skrbno obdelani in negovani naj- boljšo kapljico in večji doho- dek kot enaka njiva v ravni- ni. V Rakovcu - središču Virštanja - se je kar 40 vino- gradnikov dogovorilo za skupno ureditev nad 10 ha kompleksa, ne oziraje se na mejnike. Peircelo so drenaži- rali, splanirali, zrigolali, spe- ljali nove vozne poti, uredili obračališča in pripravili za sejanje. Sedaj si jo bodo po- novno razdelili in zasadili z belimi in črnimi sortami. Ta kompleks je za enkrat edini primer večje moderne in so- dobne obnove vinogradov pri nas. Letni plan odkupa 1985. leta je v normalnih ra- zmerah okrog 3000 ton groz- dja, kar je nad 200 vagonov vina. Resno nas skrbi, kam s pridelkom. In vino veritas - v vinu je resnica! Tudi virštanjsko vi- no si želi svojo resnico: last- no klet. jinž. FRANC VALENCAK^ 2. stran > NOVI TEDNIK Št. 13 - 3. april igg^ ^-- ZMEŠNJAVA KRATIC V AERO Na SDK v Žalec so pre- jeli prenosni nalog z na- slovom OO ZSS AERO TOZD ZSMS TOZD AE- RO ŠEMPETER V SA- VINJSKI DOLINI. Ce drugega ne, potem bi lah- ko sklepali, da se ima osnovna organizacija ZSMS v šemjjetrskem Aeru za temeljno organi- zacijo osnovne organiza- cije sindikata. Gre verjet- no za edinstven primer v Jugoslaviji ali pa za zme- 'do kratic. Bolj verjame- mo v drugo, če pa se mo- timo, prosimo za pojasni- lo, da bomo vedeli kako in kaj. J. V. MOZIRJE UTRJEVANJE VLOGE ZK Večja aktivnost OO ZK v občini Ne samo uvodne besede sekretarja komiteja Jožeta Rakuna, tudi razprava na tri- najsti redni seji občinske konference Zveze komuni- stov Mozirje je bila kritična in analitična. Ocenila je predvsem delo in vlogo Zve- ze komunistov v političnem sistemu in ugotovila, da je šlo v zadnjem času pred- vsem za utrjevanje te vloge. Pomembna je ugotovitev, da je aktivnost osnovnih orga- nizacij ZK bistveno večja in da po vsebini posega na vsa področja družbenega življe- nja. Seveda pa to ne pomeni, da je vse najboljše in dobro. Se so organizacije, ki ocenju- jejo svoje naloge preveč po- vršinsko in tudi sicer se kaže zahteva, da bo treba dogo- vorjene naloge hitreje ure- sničevati. Kot problem se pojavlja svobodna menjava dela, prav tako nekatera vpraša- nja stanovanjskega značaja. Kako je z gradnjo stanovanj, kako z zbranimi sredstvi? Ali ne gre vse skupaj prepo- časi naprej? Tudi nagrajevanje po delu si zasluži temeljito oceno, še posebej, ker se ni uveljavilo v vseh delovnih sredinah. In dohodkovni odnosi, korak, ki se šele kaže v svoji obliki in vsebini. Reproduktivna sposob- nost gospodsirstva pada, zato tudi težnja, da bi zlasti letos zaživele nove naložbe, še po- sebej v Lesni industriji, El- kroju, Kovinarstvu. Kot značilen problem Gor- nje Savinjske doline pa je v tem času pomanjkanje lesa. Vsi so prikrajšani, lesa pri- manjkuje tako lesno prede- lovalni industriji kot male- mu gospodarstvu. Toda, na vprašanje, kaj so naredili vsi skupaj, da bi se stanje popra- vilo, odgovora ni. Zato pa je le preveč izgovorov, krivca pa ni. Toda, kako dolgo ga še ne bodo našli? Morda bo raz- prava o tem več kot aktual- nem problemu na sejah zbo- rov občinske skupščine po- stavila problem na pravo mesto. Prav bi bilo, da bi ga! Pomemben dogodek v živ- ljenju ljudi v Gornji Savinj- ski dolini so bili zadnji zbori krajanov. Čeprav so opozori- li na vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo, so poudarili tudi nekaj drugih problemov. Tako tudi leže- ren odnos nekaterih strokov- nih in upravnih služb do ak- tualnih družbenih vprašanj, tudi pojave birokratizma. Ljudje zlasti od teh služb pri- čakujejo več pobud in več predlogov za reševanje vpra- šanj! V planiranju, zlasti sred- njeročnem, so se bolj izkaza- le krajevne skupnosti, zdru- ženo delo je pri tej neilogi, vsaj zaenkrat, več ali manj zatajilo. Svoj odmev ima seveda tu- di usmerjeno izobraževanje. Okoli 250 letošnjih absolven- tov osnovnih šol v občini v glavnem še zdaj ne ve, kakš- ne so možnosti za nadaljnje šolanje. Kot vprašanje, ki presega krajevne meje, je Zadrečka cesta in mostovi na njej. Do- trajani so, in če ne bodo v kratkem našli denarja, se zna zgoditi, da bo prišlo do pro- metnih težav na tej relaciji. Prav tako bo treba prisluhni- ti zlasti višinskim kmetom in njihovim težavam okoli pre- skrbe z gorivom za traktorje in druga vozila Sicer pa so na seji sprejeli tudi spremembe in dopolni- tve statutarnega sklepa o or- ganiziranosti in delovanju Zveze komunistov v občini ter se dogovorili za bližnjo programsko volilno konfe- renco. KOMENTAR PLANIRANJE KOT ŠOPEK ŽELJA Čeprav so planska opravila točno določena, roki zg izvedbo posameznih nalog dogovorjeni in nosilci p7a- niranja jasni, so učinki dosedanjega dela pri pripravi srednjeročnih planov dokaj klavrni. Jasno, ne povsod. A če ocenimo tako imenovano plansko delo splošno, kot ga ocenjujejo v občinah, potem lahko uporabimo sicer grob izraz, da so njegovi rezultati klavrni. S čim lahko utemeljimo tole ugotovitev? Splošna ocena vseh občin celjskega območja je, da temeljni nosilci planiranja, to pa so temeljne in druge organiza- cije združenega dela, krajevne skupnosti in samo- upravne interesne skupnosti, pri planskem delu močno zaostajajo. Se najdlje so s pripravo smernic in elementov srednjeročnih planov prišle krajevne skup- nosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se prav v tem času pripravljajo na to, da bodo prešle na pot dogovarjanja o posameznih nalogah za prihodnje plan- sko obdobje. Sila zaskrbljujoče pa je, da s pripravo planskih dokumentov zaostajajo predvsem gospodar- ske organizacije, to so temeljne organizacije združe- nega dela in druge, v katerih pa delavci ustvarjajo, razporejajo in usmerjajo dohodek tudi za izvrševanje nalog v interesnih in krajevnih skupnostih. Tako se torej srečujemo s pojavom, da tisti, ki dohodek ustvar- jajo in odločajo o njegovi razporeditvi, zastajajo pri izdelavi planov, oni, ki pa razpolagajo le z delčkom tega dohodka in ga namenjajo zadovoljevanju skupnih interesov in potreb tistih, ki celoten dohodek ustvar- jajo, pa planska opravila izvajajo v dogovorjenem roku. Morda bi ob tem navrgli le primer, za katerega smo izvedeli na skupnosti otroškega varstva v Celju. Skupnost - oziroma njena strokovna služba - je posre- dovala celjskemu združenemu delu obrazce za izde- lavo elementov prihodnjega srednjeročnega plana. Od 360 temeljnih in drugih organizacij združenega dela jih je obrazce izpolnilo le dobrih 16 odstotkov, med njimi pa ni bilo niti Ema, niti Aera, Topra, Železarne in nekaterih drugih večjih celjskih delovnih organizacij, v katerih delavci stalno opozarjajo na probleme otro- škega varstva. In še tistih 60 tozdov, ki je obrazce izpolnilo skupaj s še petimi krajevnimi skupnostmi, je planiralo želje, ne pa dejanske možnosti in potrebe delavcev po otroškem varstvu. Kako si drugače razla- gati podatek, da v skupnosti otroškega varstva plani- rajo v prihodnjem srednjeročnem obdobju 620 novih mest za predšolske otroke (izračun so pripravili na podlagi demografske projekcije prebivalstva), tistih 16 odstotkov tozdov in pet krajevnih skupnosti, ki so posredovale izpolnjene elemente za sestavo plana, pa predlaga 993 novih mest. Med njimi krajevna skupnost Karel Destovnik-Kajuh v Celju kar 400 novih mest za predšolske otroke. Neskladja, ki se pojavljajo med posameznimi nosilci planiranja, so tako očitna. Nekaj jih prav gotovo na- staja zaradi kadrovskih težav, saj je dejstvo, da delav- cev, ki bi se lahko temeljiteje ukvarjali s strokovno ] pripravo planov, manjka predvsem v organizacijah združenega dela in v občinskih planskih službah. Kljub temu pa opravičil za to, da planska opravila^ zastajajo, ne smemo sprejemati. Kajti prej ali slej se nam bodo prav vsakovrstna opravičila vrnila kot bu- merang v obliki šopka nerealnih želja, ki mu bodo nekateri rekli tudi plan. DAMJANA STAMEJCIČ\ SKUPŠČINA PTT HALO VEDNO DRA2JI Od 27. marca daije 12.000 din Delegati skupščine Ob- močne samoupravne intere- sne skupnosti za ptt promet so na zadnji seji obravnavali in sprejemali pomembne do- kumente in odločitve. Glav- na teža obravnavanj je bila na predlogih planskih doku- mentov: uspešnost pri ure- sničevanju nalog iz sedanje- ga planskega obdobja ter sprejemanje nalog, ki jih bo treba uresničiti v tekočem letu. Iz analize možnosti ra- zvoja ptt prometa so se dele- gati na osnovi predlaganih elementov odločali o spreje- mu samoupravnega sporazu- ma o temeljih plana razvoja. ptt prometa za obdobje 1981-85. Obravnavali so tudi predlog programa dela in fi- nančnega plana območne skupnosti za leto 1980, poro- čilo o uresničitvi nalog v letu 1979 ter program nalog pri uresničevanju stabilizacij- skih prizadevanj v okviru Območne samoupravne in- teresne skupnosti za ptt pro- met. Vsi predloženi dokumenti so bili dobro pripravljeni in dovolj dolgo v obravnavi v posameznih delegacijah ozi- roma konferencah delegacij, zato so se delegati na zaseda- nju skupščine zanje lahko. odločali in jih tudi sprejeli, tako v zboru uporabnikov kot zboru izvajalcev. Zata- knilo se je edinole pri odlo- čariju o predlogu za poveča- nje enkratnega prispevka za razširjeno reprodukcijo tele- fonskih zmogljivosti v letu 1980. Delegati so se sicer stri- njcili glede višine enkratnega prispevka za naročniški priključek, ki od 27. marca dalje znaša 12.000,00 dinar- jev, niso se pa mogli odločiti o sprejemu vzporednega do- kumenta, ki tolmači kon- kretno plačevanje tega pri- spevka. Mnenja so bili, da je ta dokument premalo jasen v nekaterih določilih, zato ga bo strokovna služba ponov- no proučila, skupščinske de- legacije pa ga bodo vnovič obravnavale Zakon o osnovah svobo- dne menjave dela terja, da se v vsaki občini, ki je vključe- na v območno samoupravno interesno skupnost za ptt promet, ustanovi enota te skupnosti. Sekretarka skup- ščine Ana Peperko, je dele- gate seznanila o poteku akci- je za uresničitev te pomemb-_ ne naloge. MARJELA AGREŽ NOVO V SZDL MOZIRJE Te dni poteka v mozirski občini javna razprava o evidenti- ranem kandidatu za sekretarja Občinske konference SZDL Mozirje. Dosedanjemu sekretarju Stanetu Krajncu je na- mreč potekel mandat in odhaja na novo delovno dolžnost. Kot ksindidata za novega sekretarja so evidentirali Reziko Plaznik, pravnico, sicer pa vodjo strokovnih služb za stano- vanjsko in komunalno občinsko samoupravno interesno skupnost. Razen tega je že doslej delala in še dela v družbe- nopolitičnih organizacijah, še posebej v Občinski konfe- renci Zveze komunistov. OBRAZI FRANCRAT Tokrat predstavljamo Franca Rata, rudarskega upokojenca iz Prešerno- ve ceste 12 v Velenju. V pokoj je odšel pred dva- najstimi leti in pohvali se, da kljub sicer skromni pokojnini 5150 din soli- dno in prijetno živi. Franc Rat je veder mo- žakar in vedno priprav- ljen za humor. Pravi, da je to tudi najboljše zdravilo proti raznim boleznim. Sicer ga je nekaj časa da- jala astma pa ga je zapu- stila, ker zlasti v polet- nem času veliko hodi po gozdu, kjer mu je med drugim velik konjiček na- biranje gob. Ne brez osnove se pohvali, da pozna vsaj dvajset vrst užitnih gob... Drugi konjiček mu je izletništvo in rad pokaže številne fotografije, ki jih je napravil na mnogih izletih sirom Slovenije pa tudi Jugoslavije. Izredno rad si ogleda naše zgodo- vinske kraje, kot Jajce, Drvar, Bihač, Sutjesko, dolino Neretve... skratka kraje, kjer se je kovala med NOB nova Jugosla- vija. Ob obisku nanese beseda tudi na tovariša Tita in vzdih - »ko bi le ozdravel«! Franc Rat pa nima sa- mo dveh konjičkov, am-\ pak ima tudi tretjega. Že leta 1977 si je v kletnih\ prostorih uredil delavni- co in v njej izdeluje stare slovenske kolovrate, takšne, kot so na njih vča- sih pogosto, danes pa bolj redko slovenske žene predle volno. Prve začet- ne težave so kmalu minile in do danes je izdelal že preko 150 kolovratov ra- zličnih velikosti. Vse sku- paj gre dobro v promet, »kot za med« se pohvali. »Samo letos sem jih izde- lal že več kot trideset,« prida s ponosom, da je s tem delom uspel. Zlasti veliko je osebnih naročil, saj ljudje njegove kolo- vrate potem podarjajo za darila oz. obraznih sveča- nih priložnostih. Ob le- tošnjem 8. marcu je bilo za njegove kolovrate to- likšno zanimanje, da bi lahko odprl celo manjšo prodajalno z delavnico, seveda. Njegovi izdelki pa niso ostali samo v Velenju in okolici, temveč so zašli po vsej Jugoslaviji in tudi izven nje. »Moji kolovrati predejo niti prijateljstva, ki ga tako potrebujemo v današnjih dneh,« pridene upokojeni rudar Franc Rat iz Velenja. LOJZE OJSTERSEK VELENJE ZA P02ARN0 VARNOST Kupiii so 37'metr8l(o raztezno iestev Značilnosti požarno var- nostne dejavnosti v velenj- ski občini v lanskem letu bi lahko označili kot velik na- predek v tehnično organiza- cijskem smislu in osvešča- nju občanov k budnejši pre- ventivni dejavnosti. Na zboru gasilskega druš- tva »Velenje mesto« pred kratkim, bil je že 83 od usta- novitve v letu 1897, je bilo veselje prisluhniti izvajanju poročil in razpravi delega- tov. Manj veselo se je slišal podatek, da je bilo v lan- skem letu kar 34 intervencij, od tega kar 29 primerov po- žarov, kar pomeni, da se šte- vilo požarov s primerjanimi predhodnimi leti ni zmanjša- lo. Predvidene naloge so bile v celoti izvršene, najpo- membnejše pa je, da je zaži- velo sodelovanje med sa- moupravno interesno skup- nostjo za požarno varstvo in društvi (še posebno z mest- nim društvom). Ustanov- ljena je bila stalna dežurna služba, katero financira SIS za požarno varstvo. Ta mož- nost je bila zagotovljena s podpisom sporazuma delov- nih kolektivov iz velenjske občine, da se združuje sred- stva v višini 0,3%, kar je bi- stven dosežek od prejšnje stopnje prispevka 0,05%. Slednji gospodarski ukrep je bil nujen, saj je operativno področje tako gasilske zveze kot GD Velenje mesto skrče- no na industrijski center v Šaleški dolini (TES, REK, GORENJE) in na strnjeno mestno jedro Velenja. V lanskem letu je bil pri uvozniku gasilske opreme »ELEKTROTEHNA« polo- žen delni znesek za nakup dolgo pričakovane 37 metr- ske raztezne lestve »METZ«. Investicija bo pomembna pridobitev za Velenje, saj pred leti projektanti še niso računali z možnostjo reševa- nja iz visokih stolpnic (le-teh je v Velenju že veliko število) in vse do nakupa lestve osta- ja velik problem v primeru požara v stolpnicah. Ce omenimo še načrtu izobraževanje gasilskih IB drov, pridobivanje mlaj^ članov v vrste gasilcev, vaj* in demonstracije, števil"^ vrhunske uspehe na temovi njih na vseh športnih neh, preventivne preglc** stanovanj in delavnic (kar 30 primerih v lanskem letij izdelovanje požarno rambnih načrtov, opr* Ijanje dežurne službe * vseh večjih priredit^ (opravljenih je bilo kar iS* ur prostovoljnega del* uspešno sodelovanje v alc<3 NNNP (porabljenih je b>^ preko 400 ur aktivnega sod lovanja z občinskim štab^j za CZ in LO), potem se laW smelo spoprimejo z lef njim načrtom dela. vsem pa je pomembno o< stvo, da je enota tehni^j^^ strokovno in kondicijs^ vsak trenutek pripravlj^^^. posredovati ob požarih drugih nesrečah. J02E MIKLA^ $t. 13 - 3. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 TEKSTILCI O ENERGETIKI Prejšnji teden je bil v tekstilni tovarni v Preboldu posvet slovenskih tekstilnih tovarn o tem, kako racionalno uporabljati energijo. Na njem so strokovnjaki podali vrsto zanimivih misli in referatov, zaključki s posveta pa bodo v precejšnji meri pripomogli k varčevanju predvsem tekočih goriv. JANEZ VEDENIK SLOVENSKE KONJICE STARA STANOVANJA Vzdrževanje stanovanjskega sklada Vzdrževanje stanovanj- skega sklada v Slovenskih Konjicah je zahtevno. V preteklih letih so bile sta- narine dokaj nizke in sred- stev za vzdrževanje stano- vanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini je bilo ve- dno premalo. Če upošteva- mo, da je med njimi skoraj 40 odstotkov starejših od 60 let, je jasno, da so v veliki večini neustrezna in da je prenovitev in modernizaci- ja nujna. To pa predstavlja velike težave, saj zahteva delo, pri katerih je potreb- no upoštevati razne vidike, kot so sociološki, ekonom- ski, spomeniško varstveni in izvajalski, zahteva pa tu- di preureditev komunale in začasne preselitve. Že lani so se sporazumeli za prehajanje na ekonomske stanarine in prvič so jih po- večali januarja za 28,5 od- stotka. Predvidevajo, da jih bodo v tem letu povišali še za 28,5 odstotka. Del poveča- nih sredstev nameravajo na- meniti za obnovo približno 150 stanovanj, od tega 40 v družbeni lastnini. Pri tem pa se srečujejo z velikimi teža- vami pri izvajanju obnovi- tvenih del. Gradbeno-indu- strijski podjetji INGRAD in KONGRAD se skoraj iz- ključno ukvarjata z novo- gradnjo, zato so odvisni od zasebnikov. Ti pa lahko izve- dejo le polovico potrebnih del. Potrebna bo širša druž- bena akcija, s katero bi v ob- čini ustanovili posebno de- lovno skupino, ki bi delovala bodisi samostojno, bodisi v okviru KONGRADA in bi se usmerila izključno na vzdr- ževanje. Doslej lahko v Slovenskih Konjicah govorimo bolj o in- vesticijskem vzdrževanju kot o modernizaciji. V prete- klem obdobju so najeli pri Ljubljanski banki 4 milijone posojila. S temi sredstvi so predvsem obnovili strehe, dimnike, pročelja in žlebove. Kaj več ni bilo mogoče nare- diti, saj bi za usposobitev vseh stanovanjskih hiš po- trebovali 18 milijonov dinar- jev. Se v tem letu namerava- jo najeti posojilo v višini 5 milijonov dinarjev. Z njimi bodo poskušali urediti vsaj tiste zgradbe, pri katerih s popravilom ni več mogoče odlašati. MBP ZA PREDSEDNIKA OK ZKS CELJE ZNANI TRIJE KANDIDATI Stepišnik, Gazvoda, M. Zupančič Po 5. in 6. seji CK ZKS so občinske organizacije zveze komunistov pristopile k izvajanju določenih spre- memb na polju lastne orga- niziranosti. Predvsem so se te spremembe izrazile skozi krepitev vloge občinske konference ZK kot najvišje- ga organa zveze komunistov v občini, ki prevzema tudi nekatere pomembnejše funkcije in odgovornosti. S tem v zvezi se je pojavila tudi nuja nekaterih kadrovskih sprememb in dopolnitev v sestavi občinske konference in njenih organov, začel pa se je tudi postopek evidenti- ranja kandidatov za funkcijo predsednika občinske kon- ference Z K. Na ponedeljkovi seji ob- činskega komiteja ZK v Ce- lju so s tem v zvezi pričeli z organiziranim kadrovanjem v občinsko konferenco in njene organe ter z evidenti- ranjem kandidatov za pred- sednika konference. V skla- du s predlogom kadrovske komisije so člani komiteja potrdili kriterije, ki bodo slu- žili kot osnova pri evidenti- ranju kandidatov za predse- dnika konference, obenem pa so podprli predlog treh kandidatov, ki jih je kadrov- ska komisija evidentirala kot možne kandidate za predse- dnika občinske konference ZKS Celje. To so Edi Stepiš- nik iz Merxa, Franci Gazvo- da iz Ema in Mile Zupančič iz Aera. Obenem pa so člani komiteja soglašali, da naj tu- di v bodoče opravlja funkci- jo sekretarja komiteja Aleš lic. Predlog evidentiranih kandidatov bodo dopolnje- nega s kadrovskimi predlogi in spremembami za sestavo občinske konference in nje- nih organov obravnavali tu- di v osnovnih organizacijah ZK v celjski občini. DS ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ »Tako, tukaj so naše notranje rezerve.. .!* TRIDESET LET SAMOUPRAVLJANJA V soboto, 29. 3. 1980, se je v prostorih ESC v Celju odvijalo tekmovanje v znanju TITO - Revolucija - MIR. To je mno- žična šola marksističnega izobraževanja mladih v organiza- ciji predsedstva konference ZSM Jugoslavije, jugoslovan- skega časopisa za mlade »Kekec« in časopisa ZSMJ »Mla-i dost«. Cilj tega tekmovanja je, da se pionirji in mladinci v'; Vsakem ciklusu, ki traja leto dni in se časovno pokriva si šolskim letom, večmesečno in permanentno idejnopolitično i Usposabljajo in marksistično izobražujejo. Da bi mlade pri- \ tegnili k čimbolj množičnemu sodelovanju in osvajanju no- vega znanja s področja marksistične znanosti, poteka ta. akcija v obliki tekmovanja, kar je samo oblika in nikakor ne cilj. Letos praznujemo 30-letnico socialističnega samouprav- ljanja, ali bolje rečeno - izteka se tretje desetletje, kar so v skladu z zakonom o upravljanju podjetij v družbeni lasti Zaživeli delavski sveti, najprej v Solinu, kasneje v kranjski Seri in nato po drugih delovnih organizacijah. Tako je bilo letošnje tekmovanje posvečeno proučevanju zgodovine de- lavskega samoupravljanja. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol v Celju ter pripadniki JLA. Med tekmovalci osnovnih šol je bila zmagovalka Saša REMSKO iz osnovne šole Ivana Kovačiča in je zbrala 51 točk. Zmagovalec sred- J^jih šol in obenem absolutni zmagovalec pa je bil MATJAŽ KRAJNC, dijak 3. letnika ESC, ki je zbral 59 točk. .. __________ JURU BLATNIK TELESNA VZGOJA IN ŠPORT SADOVI NAČRTNEGA DELA V celjski občini so vidni rezultati Pred dnevi je bila skupšči- na ZTKO Celje, kjer so pre- gledali rezultate dela tako občinske zveze kot osnovnih organizacij v celoti. Strokov- ni sekretar Tone Goršič je ocenil gibanje v telesni kul- turi v celjski občini v zad- njem obdobju kot izredno ugodno. Pogovor je odkril vrsto dobrih, pa tudi precej problemov za delo v prihod- nje. Kako je z organiziranost- jo v občini? »Pozitivni pre- miki so zaznavni v ustanav- ljanju aktivov v krajevnih skupnostih. To sta izredno aktivni društvi Partizan Ga- berje in Store. V rekreaciji in delu SSD je čutiti večjo množičnost. V OZD je orga- nizirana športna rekreacija že v 90 OZD. Sistem trim ak- cij in iger je ustaljen in pote- ka v sedmih panogah, kjer so OZD razdeljene v 3 kategori- je glede na število zaposle- nih. Ocenjujemo pa tudi in- terno aktivnost in kvaliteto dela. Pričeli smo tudi z odpr- timi rekreacijskimi občin- skimi prvenstvi, kjer lahko sodeluje kdor hoče, ne glede na število zaposlenih. Nov uspešen prijem je tudi tek- movanje za značke Trimčka. Čeprav imamo le malo profe- sionalnih moči na področju športne rekreacije pa je v zadnjem obdobju čutiti veli- ko aktivnost pri razvoju smučarskih tekov, množično udeležbo na smučarskih in plavalnih tečajih. Uvedli smo tudi korektivno vadbo za otroke skupno z zdrav- stveno službo. Športno znač- ko je osvojilo nad 500 pred- šolskih otrok, uspešno pa poteka tudi tekmovanje za športno značko od 1.-4. razr. na osnovnih šolah, kjer je vključenih blizu 3000 otrok.« Kako je z objekti? »Vse krajevne skupnosti v občini imajo določene osnovne ob- jekte za športne aktivnosti. V zadnjem obdobju so prido- bile nove objekte KS Lava, Šmartno v Rožni dolini, Tr- novlje, Frankolovo, Ljubeč- na. Urejeno je bilo z električ- no razsvetljavo smučišče na Svetini, saniran olimpijski plavalni bazen ob Ljubljan- ski cesti, uspešno se izvaja II. faza gradnje SRC Golo- vec, le Griček še čaka na fi- nalizacijo.« Kakšno je stanje z vrhun- skim športom? »Lahko smo več kot zadovoljni. V 1. 1979 smo in:ieli državne reprezen- tante in državne prvake v 10 panogah - 17 članov, 4 člani- ce, 12 mladincev, 6 mladink, 2 člana v alpinistični hima- lajski odpravi, v streljanju so bili člani ekipni prvaki SFRJ z zračno puško, mladinci v rokometu ekipni prvaki SFRJ, v kegljanju ženske 3. na EP, prvakinje SFRJ, mla- dinke v parih prvakinje SFRJ, v atletiki mladinke ekipne prvakinje SFRJ, čla- ni tretji, članice druge, ko- šarkarji so trenutno drugi v II. ZKL, hokejisti na ledu tretji v SFRJ. VIII. prioriteti imamo 36 perspektivnih športnikov, ki so med prvaki SRS in člani državnih repre- zentanc. Pionirji so prvaki SRS v rokometu in košarki ter šahu ter drugi v šahu v državi. Ti uspehi so rezultat načrtnega dela s selekcijami, kjer v temeljni selekciji vadi 23 skupin dvakrat tedensko s 400, v usmerjenih pa 60 skupin z nad 600 udeleženci. Občinske in območne lige skrbe za njihov tekmovalni napredek. Žcil v društvih manjka več profesionalnih trenerjev in organizacijskih delavcev.« Se kakšna posebnost pri delu na področju telesne kulture? »Omeniti moram izredno uspešno delo šport- ne ambulante, ki je v zad- njem letu opravila 1422 kura- tivnih in 1257 preventivnih pregledov športnikov. Vključujemo se tudi v sode- lovanje z našimi športniki zamejci iz Koroške in Pri- morske, v ZN pa s slovenski- ma kluboma naših zdomcev v Giiterslohu in Grevens- broichu. Vse bolj je poglob- ljeno športno sodelovanje s pobratinskimi občinami v Jugoslaviji. Pripravljamo se na 90-letnico praznovanja or- ganizirane telesne kulture v občini Celje, 60-letnico nogo- metnega športa in še vrsto drugih jubilejev. Celjanom pa se obetata še dve kvalitet- ni mednarodni prireditvi - evropsko mladinsko prven- stvo v košarki in že tradicio- nalen atletski memorial Fer- da Skoka. K. JUG VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU ADI VIDMAJER, sekretar Telesnokulturne skupnosti Žalec Tovariš Vidmajer! Lani, pa tudi še letos so v žalski občini potekale obširne razprave o tem, da bi v Žalcu zgradili pokrito kopališče, hkrati s tem pa naj bi obno- vili tudi odprto kopališče v Preboldu. Ker smo v času intenzivnih prizadevanj za ustalitev našega gospodar- stva, se seveda otepamo nekaterih naložb, v obeh pri- merih pa gre tudi za rekreacijo delovnega človeka, kije še kako potrebna, saj je njen vpliv med drugim tudi na večjo delovno storilnost bil že ničkolikokrat dokazan. Zanima nas, kako je z obema objektoma, predvsem pa nas zanima, če bo bazen v Preboldu končno obnovljen, kot so bile obljube, ali pa se bomo letos znova »stabili- zacijsko« obnašali ter pustili, da tako lep objekt do- končno propade? Za vaš odgovor že v naprej hvala! JANEZ VEDENIK, novinar 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 3. april 198o ŠTORSKA PROIZVODNJA TRAKTORJEV »BITI AU NE MTI?« Bo letošnje leto pomenilo odločilen preobrat? Storska tovarna traktorjev prav te dni praznuje tretjo obletnico svoje proizvodnje. »Praznična obletnica« je šla mimo nas bolj potihoma, saj ni prav nobenih pametnih rsizlogov za praznovanje. Storska tovarna traktorjev se namreč ves čas svojega obstoja otepa, ne samo s te- žavami proizvodnje, v kateri so štorski Železarji »začetni- ki«, ampak tudi obsežnimi težavami bolj »jugoslovan- skega značaja«. Od teh zad- njih lahko posebej ločimo ti- ste, ki niso v oblasti štorske- ga proizvajalca traktorjev - so namreč bolj v rokah zvez- nega zavoda za cene, ki je v treh letih na primer dovolil dvigniti cene traktorjem »le« za 25 odstotkov, medtem ko jih je v istem času množica kooperantov-dobaviteljev poprečno za 40 odstotkov. K bolj zveznim razlogom za vi- soke izgube štorske proiz- vodnje traktorjev lahko šte- jemo predvsem še neskladje. ki je bilo najbolj očitno med carino za uvožene dele in izvozno stimulacijo. Iz tega naslova bo znesek 13,752.000 dinarjev sicer povrnjen žele- zarni Store oziroma njenemu traktorskemu tozdu, vendar se spomnimo, da je ob koncu prejšnjega leta tovarna trak- torjev poleg 5130 traktorjev »proizvedla« še 85,304.188 dinarjev izgube. Veliko krivico bi naredili, če bi pozabili poudariti, da je v Storah ves čas prisotna izredno velika prizadevnost in skrb za sanacijo izgub pri tovarni traktorjev. Le-ta se nanaša tako na vodstvo kot skupine strokovnjakov, tako v tozdu kot na ravni delovne organizacije, kot na celoten kolektiv. Z vso resnostjo so tudi lani zastavili svoj sana- cijski program, ki je upošte- val ukrepe v odnosu do tuje- ga partnerja Fiata, domačih kooperantov, ki naj bi za le- tos na primer zadržali cene na ravni lanskega decembra in do ureditve v zvezi s cena- mi, izvoznimi subvencijami oziroma rednim plačeva- njem tega izvoznega spodbu- janja s strani države in carin- skimi olajšavami, po katerih bodo lahko uvažali dele za izvoz brez carinskih dajatev. Z večino ukrepov iz sana- cijskega svežnja so oziro- ma, bodo uspeli, čeprav jim bo letos trda predla, kar ti- če proizvodnega cilja izde- lati 6000 traktorjev. To je namreč več kot v letih 1977 in 1978 skupaj! Sanacijski in stabilizacijski ukrepi znotraj kolektiva temeljne organizacije združenega de- la '- tovarne traktorjev in vse delovne organizacije že- lezarne Štore pa najbrž tudi še niso do konca izkorišče- ni. Vseeno moramo tudi ve- deti, da ni mogoče vedno do skrajnosti napenjati soli- darnostnega loka, četudi gre za pokrivanje izgub med tozdi znotraj delovne organizacije. Ni dvoma, da bo letošnje leto za štorsko proizvodnjo traktorjev od- ločilno v večih pogledih. MITJA UMNIK Ob Modnem salonu v Velenju seje pojavil nov prizidek (levo), kjer je njihova industrij, ska trgovina. Tam prodajajo vse svoje izdelke z manjšimi napakami po občutno nižjih cenab. Trgovina je odprta vsak dan od 12. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure. OBISKALI SMO MODNI SALON VELENJE PRODOR NA TUJ TR6 Štiri Investicije brez finančnih prekoračitev Na levi strani, torej tam, kjer desno v Velenju zaviješ proti jezeru in športnim igriščem, je v zadnjih letih zraslo precej veliko poslop- je, ki je po svoji dejavnosti najprej zaslovelo v Velenju pa izven njega, v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi preko mej. Mlad, ambiciozen, pre- težno ženski kolektiv, se je začel uveljavljati s sodobno modo, ki je v naši tradicio- nalnosti na tem področju pomenila pravo osvežitev. Predvsem so na svoj račun prišli mladi, ki gredo radi v korak z modo. Začetki so bili težki, ven- dar vsi so vztrajali ter se s skupnim delom, idejami in načrti prebijali iz anonimno- sti v kolektiv z imenom. Da- nes bi težko našli človeka, ki se zanima za modo, da ne bi vedel, kje in kdo je MODNI SALON! To ni hvala, to je dejstvo. Ambiciozni ljudje v kolektivu, ki trenutno šteje 250 delavcev (od tega je kar 92% žensk!), so se lotevali ra- zličnih akcij, samo da bi pro- drli v javnost. Pri njih so se oblačile naše košarkarske re- prezentance, brigadirji, an- sambel Pepel in kri za na- stop na evropski popevki... Vsi so bili zadovoljni in to je bila najboljša reklama! Sle- dili so nastopi na sejmih, kjer so vedno presenetili s čim novim, kar je »užgalo«. Kako so zaključili lansko leto. O tem smo se ob našem obisku pogovarjali z direk- torjem Modnega salona Marjanom Gaberškom. MARJAN GABERSEK: »Lansko leto ocenjujemo v kolektivu kot eno najuspeš- nejših, kar obstojamo, saj smo celotni prihodek v pri- merjavi z letom 1978 poveča- li za kar 47% in čisti dohodek za 52%, najbolj ponosni pa smo na prodor na izvozno področje, kjer beležimo in- deks povečanja kar za 412%! V lanskem letu je izvoz pred- stavljal že 24% celotnega pri- hodka kolektiva, kjer je tre- nutno 250 zaposlenih. Lan- sko leto je tudi pomembno v smislu velikih vlaganj za izboljšano produktivnost. Tako smo celotno proiz- vodno hedo opremili z \'ise- čim transportom in s tem dvignili produktivnost za 10%! Pomembno naložbo predstavlja tudi industrijska prodajalna ob proizvodni ha- li, kjer prodajamo naše izdel- ke po občutno zmanjšanih cenah in z manjšimi napaka- mi. Imamo tudi nove skla- diščne prostore, nove garaže in nove prostore za računo- vodstvo. Zelo smo ponosni pri pripravi vseh investicij, saj je to četrta investicija, ki smo jo končali brez finanč- nih prekoračitev.« Kakšne načrte imate za letošnje leto? MARJAN GABERSEK: »Nadaljnja usmeritev v viso- ko modo, torej izdelava viso- kokvalitetnih izdelkov in to predvsem ženske konfekcije ter seveda prodaja na tujem tržišču. Skupno s Carvenom smo se predstavili na modni reviji v Parizu. Francoskim kupcem želimo predstaviti ženske obleke iz čiste svile in z lastno kreacijo. Do reali- zacije te revije je prišlo na pobudo francoskih kupcev. Od tega nastopa si izredno veliko obetamo. To je naš nov prodor na tuja tržišča. Zdaj smo v glavnem izvažali v Zahodno Nemčijo, Šved- sko in Nizozemsko ter CSSR (trenutno eden naših največ- jih partnerjev), za letos pa imamo v načrtu prodor v že omenjeno Francijo in na Poljsko.« Vaši trenutno največji problemi? MARJAN GABERSEK: »Kljub povečanemu izvozu in ustvarjenih devizah še ve- dno ne moremo razpolagati z njimi, kajti še vedno je vse preveč tistih, ki so ceneno kupovali repro material ^ inozemstvu in dokaj drago prodajali izdelke na doma- čem tržišču. Tako je devizna kvota Slovenije še vedno ^ naprej izrabljena.« Zanimivost? MARJAN GABERSEK: »V letu stabilizacije smo se med drugim odločili, da mo; ramo vsi delavci odpravljati napake v popoldanske^ času.« TONE VRABI^ Marjan Gaberšek, direktor Modnega salona Velenje: »Predstavitev v Parizu nam lahko odpre še bolj okno v svet!* CELJE HITER VZPON Obrtne zadruge »Obrt Celela« Četudi je bila udeležba precej skromna, je redna let- na skupščina obrtne zadruge »Obrt Celeia«, v ponedeljek, zadnji dan marca, navzlic vsemu potrdila uspešno pot zadruge, ki se je v dveh letih in pol uveljavila ne samo na celjskem območju, marveč še posebej v sosednji repu- bliki in delu Bosne. Prvi njeni koraki so bili tžikšni, kot so vselej začetni- ški. Pa ne dolgo. Vtem, ko je zadruga v štirih mesecih pr- vega leta dela dosegla okoli pet milijonov dinarjev pri- hodka, je ta že naslednje, se pravi 1978. leto, narasel na 46 milijonov, lani pa že na 78 milijonov dinarjev. In tudi število zadružnih članov je nenehno naraščalo. Medtem, ko se jih je na ustanovni skupščini, v sredini junija 1977. leta, zbralo le dvajset, jih zadruga danes povezuje več kot 150! Navzlic hitri rasti prihod- ka pa ostaja zadrugi premalo denarja za obratna sredstva. To je bila tudi ugotovitev, ki so ji na zboru posvetili naj- več pozornosti. Ob oceni dosedanjega dela so na zboru potrdili tudi načrt za prihodnje obdobje. Ni naključje, če je na prvem mestu novih nalog skrb za povečanje dohodka in zlasti ostanka dohodka. Pomemb- na naloga se odpira v koope- racijskih odnosih z industri- jo. Tu imajo samostojni obrt- niki velike možnosti za na- daljnjo uveljavitev. Doseda- nja praksa je tudi pokazala, da kaže povečati tisto proiz- vodnjo, ki je namenjena širo- ki potrošnji. Pomembna je ugotovitev, da so te dni odprli v Zagrebu svoje skladišče in se tako še bolj približali kupcem. To pa je tudi pot za povečanje pro- daje izdelkov. Med nalogami je tudi ure- ditev novih, oziroma večjih poslovnih prostorov. Hkrati s člani je neiraščalo tudi šte- vilo članov delovne skupno- sti. Od dveh, kolikor jih je bilo na začetku, jih zdaj združuje delo v delovni skupnosti že devet. Na zboru so potrdili nekaj samoupravnih aktov ter. izvolili nove člane, oziroma delegate v zadružni svet in druge samoupravne organe. M. BOŽIC PREMALO DENARJA Se nekaj misli okoli na- črtovanja komunalnih dejavnosti, zlasti pa o oblikovanju planskih do- kumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Kot smo zapisali že prejš- nji teden, tokrat še ne bo mogoče, da bi vsaka kra- jevna skupnost ali temelj- na organizacija sklepala za svoje področje svoj sa- moupravni sporazum o količini, kakovosti, stan- dardih in pogojih oprav- ljanja storitev, marveč bo to usklajevanje moralo biti v okviru občinske ko- muncdne skupnosti. Pri- mer: nemogoče je določi- ti, koliko vode potrebuje neka krajevna skupnost z vsemi temeljnimi organi- zacijami. Na podlagi do- sedanje potrošnje bo mo- goče planirati porabo pit- ne vode v sekundnih li- trih za naslednjih pet let le za celotno občino, ne pa za krajevne skupnosti in temeljne organizacije. Podobno je za druge ko- munalne dejavnosti, kjer gre za omrežje. Večje težave bodo na- stopale pri usklajevanju potrebnih sredstev. De- narja namreč primanjku- je povsod. Sredstva, ki se zbirajo s prispevki, pa so namenska. Ugotovimo pa lahko že zdaj, da doseda- nje planiranje komunal- nih del v krajevnih skup- nostih presega vse meje možnih finančnih virov. Zato bo treba veliko dela, da bo sprejet tak vrstni red del, ki bo zadovoljil občane. Viri sredstev so znani, toda pred delitvijo jih je treba zmanjšati za odpla- čila že najetih posojil, ostanek pa bo moč ople- menititi le z novimi banč- nimi posojili. Samoupravni spora- zum za novo srednjeroč- - no obdobje bo morsil vse- bovati vse te in druge ele- mente, kajti le ta spora- zum bo osnova za dejan- ski načrt, ki mora biti ve- rificiran na skupščini Ob- činske komunalne skup- nosti do novembra letos. CELJE ZASTARELA BOLEZEN Za ekologijo doslej več kot 360 milijonov četudi še ni vse tako, kot bi lahko bilo, postaja v organi- zacijah združenega dela v celjski občini skrb za uresni- čevanje družbenega dogovo- ra o varstvu okolja skoraj vsakodnevna naloga. Pričelo se je delo, ki navzlic želji, da bi bilo končano v najkrajšem času, terja svoj čas. Stare bo- lezni ni moč ozdraviti čez noč. Tudi za to zdravljenje bo potreben čas, in že ta, ki je za nami, je pokazal dobre rezultate. Ko so člani izvršnega sveta celjske občinske skupščine na zadnji seji v marcu raz- pravljali o teh nalogah, pred- vsem pa o uresničevanju družbenega dogovora o var- stvu okolja, so navzlic dej- stvu, da nastajajo zamude, ugotovili, da se zadeve ven- darle premikajo. Spisek del, ki jih morajo v organizacijah združenega dela in drugi opraviti na tem, za Celje več kot občutljivem področju, je obsežen, saj brez Cinkarne, zajema kar 148 nalog. Od teh jih je 54 že rešenih, 66 v i2rvajanju, med- tem ko se dela pri 28 še niso pričela. Prvi rezultati so torej tu. Ni jih mogoče prezreti, na vsak način pa rezultati, ki spodbujajo in govorijo, da so minili časi, ko bi delovni ko- lektivi zanemrjali vprašanja, ki zadevajo slehernega člo- veka. Varstvo okolja v najšir- šem pomenu besede postaja dejstvo! O opravljenih delih na tem področju govorijo še druge številke. Tudi podatek, da je bilo v zadnjih letih za dela namenjenih 360 milijonov dinarjev in več. To sicer ni največ, kar bi lahko, toda, navzlic vsemu veliko. Delo torej teče, o njem bo konec tega meseca razprav- ljala tudi občinska skupšči- na in pri tem ne samo oceni- la stanje, marveč tudi vzroke zamud. M. B02IC MLADI SAMOUPRAVLJALO! V RIMSKIH TOPLICAH Na osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih toplicah so že; tradicionalni dan samoupravljanja letos delovno obeležili.: Sestali so se učenci reizrednih skupnosti in se ustvarjalno: pogovarjali o delu in življenju v šoli. i Težišče razgovora je bilo namenjeno samoupravljanju in j medsebojnim odnosom. Dovolj kritično so ocenili svoje delo in delo delegatov. Sklenili so, da bodo v bodoče z' disciplino in medsebojno tovariško pomočjo dvigali raven' učnega uspeha v razredih. Pazili bodo na zelenice in skrbeli, | da bo okolica šole čim lepše urejena. Učenci višjih razredov; se bodo trudili, da bodo mlajšim dober vzgled na vseh j področjih. V večini razrednih skupnosti so se dogovorili, da se bodo udeležili vseh akcij pionirskega odreda. Zavzeli so; se tudi za razvoj interesnih dejavnosti, ki naj bi v bodoče i potekale po predhodno izdelaiuh programih. M. A. 1 §t. 13 - 3. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 TRŽNICA V ŽALCU KISEL NASMEH BREZ UMON ŽalčanI lahko občudujejo le arhitektovo zamisel Vse več Žalčanov in okoličanov se sprašuje, zakaj na tržnici ni več mogoče kupiti sadja in zelenjave. Prejšnja leta ob tem času je bila tržni- ca že dobro založena, se- daj pa pridejo na račun tisti, ki bi radi kupili ki- časte izdelke, cekarje in košare ter se odžejali v pogojno zadovoljivem bifeju. No ja, tudi tisti, ki imajo radi ribe. Kaj se dogaja? Zakaj tržnica v glavnem prazna sa- meva? Že od keir so v Žalcu zgradili, za nekatere seve- da lepo in praktično tržni- co, se je tam pojavil pro- daj£ilec Ramiz Hodža iz okolice Prizrena. Pravi, da ima doma lastne nasa- de breskev in nekaterega drugega sadja, da pa tudi nima težav za ostalo sadje in zelenjavo. O tem so se lahko Žalčani vedno zno- va prepričali od pomladi pa tja do zimskih mese- cev. Sedaj se mnogi spra- šujejo, kje je Ramiz s svo- jimi prodajalci in zakaj ne prodaja. Takole nam je pripovedoval: »Prepove- dali so mi ljudje TOZD Notranja trgovina. Tržni- ca je namreč Hmezadova. Sedaj pravijo, da moram za nazaj plačati najemni- no, ki naj bi znašala okrog devetdeset tisoč dinarjev, vendar ne vem, zakaj. Vse pristojbine sem namreč redno plačeval. Res je, da nismo imeli sklenjene po- godbe le pismeni dogo- vor o višini najemnine, vendar sem jo redno pla- čeval. Ne vem, zakaj mo- ram naenkrat plačati takšno vsoto za nazaj. Vse bolj se mi dozdeva, da za- to, ker je nekaterim pač do tega, da bi rad sam pri- peljal drugega prodajal- ca. Že vedo, zakaj. Morda tudi zato, ker sem sadje in zelenjavo prodajal ceneje kot drugi. To pa je marsi- koga motilo. Rad pa bi vedel, če so Žalčane nižje cene motile. Verjetno ne, saj na krajevni skupnosti nisem nikdar sUšal, da bi ljudje bili nezadovoljni z uslugami in da bi se kdo pritoževal. Bili so prime- ri, ko so otroci čez noč zboleli in so nas prišli starši sredi noči prosit, če jim prodamo limone. Ni nam bilo težko vstati in jim priskočiti na po- moč. Hoteli smo samo to, da bi bili kupci zadovolj- ni. Poglejte, tudi sedaj imam v skladišču pri Je- lici Žuža precej poma- ranč, ki jih je tako težko dobiti, limon, zelja in drugega. Prodajo so mi prepovedali in sedaj po- časi vse skupaj gnije. Je to kakšna odgovornost? V času, ko tako štedimo denar in se borimo za de- vize, po drugi strani pa v imenu ne vem česa, do- puščajo, da bo vse zgni- lo? Tudi na občini nik- dar nisem imel proble- mov z obrtnim dovolje- njem in ga nimam. Mar ne govori to prav tako meni v prid?« Med tem smo izvedeli, da so Ramizu ljudje iz Hmezada le odobrili pro- dajo v soboto dopoldan, več pa ne. Za pogovor smo naprosili Slavka Tislja, vodjo tržnice v Žalcu. »Priznati moram, da smo imeli z Ramizom zadnje čase precej nespo- razumov in težav,« pravi Slavko Tiselj in nadalju- je: »Tržnica je last Hme- zada. Z Ramizom smo sklenili pismeni dogovor o višini najemnine. Te ni plačal za lansko drugo polovico leta, pač pa je to storil šele pred kratkim. Gre za vsoto okrog tride- set tisoč dinarjev. Poleg tega je imel nižje cene sadja in zelenjave kot drugi ter s tem povzročal nelojalno konkurenco, nekaj pritožb o tem, da je prodajal gnilo sadje je prišlo na potrošniški svet, poleg vsega pa se je začel Ramiz še nesranmo obna- šati. Kot da bi bila tržnica njegova. Napraviti si je dal celo vizitke z našo te- lefonsko številko. Konec koncev pa tudi ni spošto- val reda na tržnici. Naši ljudje za njim enostavno niso mogU več čistiti. Vse to je botrovalo odločitvi, da bomo poskušali dobiti kakšno delovno organiza- cijo, ki bi bila pripravlje- na zalagati tržnico v Žzil- cu. Rad bi povedal, da je prva leta Ramiz Hodža upoštevcd pravila, potem pa je bilo vse slabše. Sicer pa moram reči, da je s prodajo na naši tržnici slabše kot smo mislili. Predvsem ljudje še niso navajeni tsico kupovati na trgu kot kje v večjem mestu, večina pa ima okrog hiš tudi svoje vrto- ve, pa še dovolj trgovin z zelenjavo je. Prodajalce je zato težko dobiti, pa če- prav pristojbina ni vi- soka.« Predsednik sveta KS Žalec Alojz Hrušovar pravi, da se ne spomni pritožb glede uslug pro- daje Ramiza Hodže. Mi- mogrede so sicer na po- trošniškem svetu pred časom govorili o tem, da Hodža menja cene, to pa je bilo tudi vse. Zanimivo je tudi mne- nje referenta za malo go- spodarstva pri skupščini občine Žalec Mirana Vov- ka. Povedal je, da je Ra- miz Hodža dobil obrtno dovoljenje na osnovi za- kona iz leta 1976, ki med drugim pravi, da lahko nekdo prodaja na drobno, če ima za to urejene pro- dajne prostore. Ramiz jih je imel na tržnici in za to je sklenil tudi najemno pogodbo s to delovno or- ganizacijo oziroma njeno Notranjo trgovino. Ramiz Hodža je obrtno dejav- nost začasno (za zirhske mesece) odjavil, med tem pa je redno plačeval vse prispevke - plačeval de- lavce, ki so bili tudi so- cialno zavarovani ter odvajal prispevne stop- nje za samoupravne inte- resne skupnosti. Ker se- daj TOZD Notranja trgo- vina z njim noče skleniti najemne pogodbe za upo- rabo prostorov na tržnici, mu tudi ne morejo izdati obrtnega dovoljenja, tako da je sedaj zares v nepri- jetnem položaju. Naj bo tako ali drugače, nekaj bo vseeno držalo. Ljudje so jezni, ker je trž- nica prazna. To je pravi nesmisel. Odgovorni iz Notranje trgovine bi mo- rali prej razmisliti o tem in poskrbeti za to, da bi prodajal vsaj kdo drug, če jim že Hodža ne odgovar- ja. Kar se prodajnih cen tiče, je tako jasno. So re- zultat nabavnih cen in marže, konkurenca v ceni in kakovosti pa menda ni slaba. Za delovne ljudi in občane že ne, za koga drugega pa morda. Tržni- co pa so menda postavili prav za ljudi. Za tiste, ki radi ceneje kupujejo do- bre stvari. Saj smo vsi takšni, kajne? Žalčani in okoličani se sedaj kislo nasmihajo tudi brez li- mon... JANEZ VEDENIK Ramiz Hodža: »Moti jib verjetno to, da imam niz- ke cene!* Pomembno je, da ima mesto tržnico. Tudi, ce je prazna? Hajriz Hodža, prodajalec, zaposlen pri Ramizu žalostno zre v pomaranče v skladišču. Bodo ognile? SMUČARSKI TEKI LOGARSKA ČAKA Tudi spominsko obeležje Organizacijski odbor •Množični tek v Logarski dolini« bo pod pokrovi- teljstvom Železarne Ravne, Tozd Ljubno ob Savinji in Elkroja iz Mozirja, izvedel 6. aprila s startom ob 10. uri pri planinskem domu v Logar- ski dolini množično tekmo- vanje v smučarskem teku v dveh skupinah: na progi 10 'n na progi 20 km. Proga bo 'epo speljana v zgornjem de- lu Logarske doline od koče fD Celje proti slapu Rinka 'n nazaj do planinske koče v logarski dolini. Dolžina pro- Se bo točno 10 km, ki jo bo- do izkušene j ši smučarji pre- jekli dvakrat, ostali pa en- •^at. Smučarski tek dobiva ^o pri nas kot v svetu vse yečje število privržencev, upajmo, da bo 2. množični ^inuf arski tek v celjski regiji '^tos tudi služil temu name- V celjski regiji so trenutno ^obro strokovno in organiza- cijsko pripravljeni za razmah ^mučarskega teka. Pri po- ^''očnem zboru smučarskih ^^diteljev, učiteljev in tre- ll^fjev v Celju obstaja pose- odbor, ki ga vodi Niko Rožič, v njem pa so še Malč- ka Arbajter, Alojz Lisec in Solčavan Gusti Lenart. Letos so v Logarski dolini že organizircdi seminar za smučcirske teke pod vod- stvom zveznega trenerja Ja- neza Pavčiča iz Ljubljane, ki se ga je udeležilo nad 60 smučarjev iz širše celjske re- gije. Osnove so sedaj tu. V prihodnjih začetniških in na- dciljevalnih smučarskih šo- lah bo pri učenju smučar- skih Ukov vse več poudarka tudi pri obravnavi smučar- skih tekalnih korakov in te- hnike. II. množični smučarski tek v Logarski dolini pa bo imel tudi spominsko obeležje, saj je posvečen spominu iz ča- sov NOV, ko je okupator požgal Solčavo, na tem po- dročju pa je uspešno delova- la tudi partizanska saniteta. Prijave za udeležbo na tej prireditvi, za katero lahko nastopijo občani iz vse drža- ve, pa tudi iz zamejstva, zbi- ra »Organizacijski odbor 2. množičnega teka Logarska dolina« pri NIVO v Celju, Skvarčeva 4. K. JUG VELENJE: 100 INVALIDOV OBISKALO KVARNER Društvo invalidov Velenje je ob letošnjem meanaro- dnem dnevu invalidov, ki je vsako prvo pomladansko nedeljo, organiziralo izlet svojih članov na morje. Izlet je pripravila komisija za rekreacijo, ki jo vodi Edvard Centrih, v sodelovanju s Turistično poslovalnico TTG iz Celja. Preteklo soboto se je na železniških postajah v Vele- nju in Šoštanju zbralo 100 invalidov iz Šaleške doUne, da bi se popeljali z izredno udobnim Zelenim vlakom na izlet v Reko in Opatijo. Čeprav je bilo pri nas vreme zadnje dni in tudi tega dne mrzlo in deževno, smo na Kvamerski rivieri doživeU pravo pomlad. Popoldne smo si ogledali zanimivosti Opatije, kjer je bilo že dokaj veliko tujih turistov, okolica in bujno rastlinje v parkih je bilo že v cvetju in nam je po naši dolgotrajni zimi pričaralo resnično pomladcinsko vzdušje. Številni invalidi žal nimajo prilike, da bi se pogosteje odpravili na naše morje, zato so ga prenekateri še bolj željno in doživeto občudovali. Najstarejša udeleženka je bila težka invalidka Sanda iz Velenja, najmlajša pa prav- tako težka invalidka Slavka Goršek iz Ravn pri Šošta- nju, ki je tokrat bila prvič na morju, kar je bil za njo vsekador izreden dogodek njenega težkega vsakda- njika. V prijetnem razpoloženju in sprehodu ob morju je vse prehitro minilo sobotno popoldne. Naslednji dan, v nedeljo, pa smo se odpeljali na Reko in si ogledali mestne znamenitosti pa tudi velike prekooceanske ladje, zasidrane v pristanišču so vzbu- jale pri invalidih precejšno p)Ozornost. Da bi dobili pregled nad celotnim Kvarnerskim zalivom, smo se z avtobusi odpeljali še na Trsat nad Reko, od koder je zares čudovit razgled. Na Trsatu smo si ogledali zna- meniti in dokaj dobro ohranjeni stari grad, o katerem nam je vodič povedal celotno zgodovino in odgovžujal na vprašanja, ki so nas zanimala. Da je izlet lahko uspel, gre zasluga pokrovitelju izleta F*rojektivnemu biroju iz Velenja, ki zasluži za to razumevanje pohvalo. V. KOJC MUČENJE ŽIVALI PRITOŽBA NAZAJ Društvo nI Imelo prav Republiški senat za prekr- ške v Ljubljani je v senatu, ki so ga sestavili sodnica se- nata Ada Borštner kot pred- sednica ter Maja Pruša in Ja- nez Hanuš, odločil, da pritož- bi Društva za varstvo živali iz Celja proti Ivanu Košanu iz Crnove 9 ne ugodi. S tem so potrdili odločbo občin- skega sodnika za prekrške v Žalcu. V odločbi iz Ljubljane med drugim piše: »Po pre- gledu in presoji zbranih dej- stev in dokazov pritožbeni senat ugotavlja, da je odloči- tev prvostopnega organa v celoti pravilna in utemelje- na. Pritožiteljica nima prav v svoji pritožbi, ko zatrjuje, da predlagani prekršek zoF>er Ivana Košana ni zastaral. Iz podatkov v spisu je razvi- dno, da je predlagateljica predlagala uvedbo postopka zoper obdolženca najprej 31. 9. 1977 in nato z dopolnitvijo kaznovalnega postopka še 6. 1. 1978. Po določbi 70. člena zakona o prekrških pa posto- F>ek za prekršek ni dopusten, če preteče eno leto od dneva, ko je bil storjen. Prvosto- penjski orgcm je tako pravil- no ravnal, saj je potekel tudi absolutni dvoletni rok, v ka- terem je postopek za prekr- šek še dopusten. Zoper to odločbo ni pritožbe.« Tako torej senat za prekr- ške v Ljubljani. Skupaj z Društvom za varstvo živali, pa si želimo, da divjad v Ko- šanovi ogradi ne bi trpela, kajti to je bolj pomembno kot kaj drugega. Upamo tu- di, da živali Zeires niso trpele. JANEZ VEDENIK CVETJE V DOM NINE POKORNI Oskrbovanci doma Nine Po- kom v Grmovju pri Veliki PireSi- ci so z radostjo zasedli nove, svet- le in lepo opremljene prostore. Pa vedno tu in tam še manjka kakšna malenkost, mošnja z de- narjem z opremo pa je čisto praz- na. Oskrbovanci močno pogreša- jo cvetje, ki bi obogatilo njihovo domovanje. Denarja zanj ni, zato se vodstvo doma in tudi oskrbo- vanci sami obračajo na vse tiste, ki imajo morda zdaj na pomlad odveč kaj poganjkov različnega cvetja, ki ga včasih vržejo celo proč. Zelo prav pa bi prišli za okras doma Nine Pokom. Z. S. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 3. april 19^^ V 5. LETIH 48.553 KRVODAJALCEV Iz dela občinske organi- zacije Rdečega križa v Ce- lju je več kot pomemben podatek, da je v zadnjih petih letih 48.553 krvoda- jalcev darovalo za sočlo- veka 11.389 litrov krvi! Sicer pa krajevne orga- nizacije RK in aktivi mla- dih članov nudijo dogo- vorjeno obliko pomoči starejšim, osamelim ob- čanom z obiski na njiho- vih domovih pa tudi z obiski v domovih oskrbo- vancev itd. Občinska organizacija RK je od 1968. do 1979. leta organizirala dvanajst enodnevnih izletov za vse pokretne socialne podpi- rance. Teh izletov se je udeležilo 1883 ljudi. V zadnjih desetih letih so zbrali 38.355 ržiznih oblačil, ki so jih razdelili potrebnim občanom v so- delovanju s krajevnimi organizacijami RK in so- cialnimi strokovnimi službami. Za pomoč po potresu prizadeti Črni gori so od občanov in članov zbrali obveznic posojila za ceste v znesku 110.299 din. V poslednjih štirih letih je organizacija RK v celj- ski občini zbrala 232.010 kg odpadnega pa- pirja. Uspeh za uspehom, izredna delovna bilanca. Zato ni naključje, če je občinska organizacija RK v Celju dobila v tem ob- dobju Malo plaketo JLA za uspešno delovanje na področju SLO, razen tega je dobila tudi diplomo in častni znak Avto moto društva Slander za uspeš- no sodelovanje. LOČE SKRB ZA ZDRAVJE Veliko delo v malem kraju Zdravstvena postaja v Lo- čah je ena najmanjših, kar smo jih do zdaj obiskali. Skriva pa toliko presene- čenj, kot njen vodja dr. BO- ŽIDAR PAHLJINA, s kate- rim bi klepetali, če bi imeli čas, v nedogled. Prvo veliko presenečenje te mlade ambulante je njena likovna oprema. Zidovi so pokriti s čudovitimi plakati iz medicinskega sveta, pri- speli pa so iz Francije, ker pri nas kaj takšnega še nima- mo. Likovni okus ambulant- nega zdravnika izdaja tudi grafika maršala Tita, oštevil- čen izvod Božidarja Jakca. V prostorih je tudi polno cvet- ja, čisto pa tako, da bi lahko jedel s tal. V loškem okolišu ordinira dr. Pahlina že osem let. Zra- sel je s temi ljudmi, ki so ga temu primerno tudi vzljubi- li. V svoje delo je vnesel tudi nekaj novosti. Vse dneve je v ordinaciji dopoldan, enkrat tedensko pa popoldan. Popoldanski obiski so najštevilnejši, na- bere se tudi do 90 bolnikov. V dopoldanskem času pa jih pride na pregled okoli 50. Enkrat tedensko - torek je to, je dan za merjenje priti- ska. Ljudje so se na to nava- dili in hodijo na redno kon- trolo pritiska, nabere se jih tudi 60. Dr. Pahljina je svojim bol- nikom na razpolago od šeste ure zjutraj do devete ure zve- čer. Nočne obiske opravlja dežurna služba iz Sloven- skih Konjic, a v zelo nizkem odstotku. Ljudje se držijo navodil njihovega zdravni- ka, ki jim je pred štirimi leti napisal napotek, kaj naj sto- re, če kdo zboli in je potreb- na nujna zdravnišča pomoč. V malem in priročnem la- boratoriju opravijo v zdrav- stveni postaji v Ločah tudi najnujnejše preiskave, tako, da pacientov ni potrebno po- šiljati v Slovenske Konjice. Trenutno napovedujejo boj delomrznežem, da bi zmanjšali bolniški stalež. »Lahko ga ocenim, težko pa ga dokažem,« meni dr. Pah- ljina, ki je nepopustljiv pri izdajanju bolniške. Za gripo predpiše za začetek največ dva dni izostanka od dela, če pa sledijo posledice, pa ga podaljša. Navznotraj dober, nazunaj pa trd - tak je ta ljudski zdravnik, ki je prišel v Loče iz Dalmacije, se tu aklimati- ziral in pognal korenine. ZDENKA STOPAR V BESEDI IN SLIKI NOVA PRODAJALNA LILET V petek so v Žalcu odprli novo prodajalno čevljev Lilet Uredili so jo v starem mestnem jedru po načrtu arhitekta Daneta Jagriča. Naložba je veljala dva milijona dinarjev je pa to deseta prodajalna LUet v Jugoslaviji. JANEZ VEDENIK INVALIDI SO RAZSTAVUALI Svetovni dan invalidov so lepo proslavili tudi v Žalcu saj so pripravili vrsto zanimivih prireditev. Uspela je bila razstava ročnih del invalidov žalske občine, ki so jo pri- pravili v Savinovem razstavnem salonu. Na sliki vidimo makrameje Minke Bukove iz Prebolda. i JANEZ VEDENli OTROCI SPET ZBIRAJO PAPIR Zakaj bi ne bili veseli? Voziček je poln, in morda bo požrtvovalne sodelavk Cvetke Tržanove, ki je unw iznenada, komaj štiri d« pred koncertom. V Šentjurju bi bilo vredJ razmisliti o občasnih skUl nih manifestativnih nast< pih moškega in ženske^ zbora, in sicer v obliki me^ nega zbora, ki bi štel ok"' sedemdeset pevcev. ^ E. RECNU KULTURNO DRUŠTVO V REČICI PRI LAŠKEM Pred dnevi je bilo v Rečici pri Laškem ustanovljeno kul- turno društvo. V Rečiški dolini je nekoč bilo kulturno življe- nje zelo bogato. Nekaj let po vojni so zgradili v Huda jami lep kulturni dom, ki pa bo potreboval nekaj prenove, saj je služil različnim namenom, med drugim je bil tudi skladišče. Novo društvo ima zaenkrat le svoje jedro, ki ga predstav- ljajo predvsem mladi, ki so dosedaj z dramskimi recitator- skimi nastopi bogatili spored krajevnih proslav. S široko anketo bodo zdaj šli med krajane, da bi ugotovili, kakšen je interes za vključitev v društvo in v kateri smeri bi radi sodelovali. Na osnovi tega bodo potem začeli oživljati druš- tvene sekcije, sicer pa bodo za začetek organizirali pogo- stejše prireditve v domu s pomočjo in sodelovanjem društev iz soseščine in vse občine. Izvolih so tudi odbor, ki ga bo vodila ZDENKA STARC, ki je bila tudi predsednica iniciativnega odbora. J. K. ZGODOVINSKO DRUŠTVO V CEUU IMA 60 ČLANOV v Celju že leto dni deluje zgodovinsko društvo, ki je z otvoritvijo Kluba kulturnih delavcev na Tomšičevem trgu številka 7 dobilo tudi svoje prostore. Društvo orga- nizira mesečna predavanja s področja družboslovja. Tako je Matjaž Klemenčič s Filo- zofske fakultete v Ljubljani predaval o germanizaciji in izseljevanju iz slovenske Šta- jerske, dr Franc Rozman o socialističnem delavskem gi- banju na celjskem območju, načrtujejo pa že dvoje preda- vanj iz zgodovine Celjskih grofov ter o njihovi vlogi v razvoju slovenske kulture in povezavah z južnoslovanski- mi deželanai. Zgodovinsko društvo v Ce- lju ima že 60 članov in je od- prto vsem, ki se zanimajo za področja družboslovnih ved. M. A. št. 13 - 3. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE ZA DELO - ŠLANDRO¥0 NAGRADO Delavke ii oddelka za transfuzijo krvi v celjski bolnišnici so bile leta 1973 odlikovane za požrtvovalno in humano dejavnost Takoj na začetku opra- vičilo, če je sploh potreb- no! Štirinajst navdušenk- entuziastk je tiskarski škrat v prejšnji številki našega časnika v naslovu preimenoval v moške. Ker delavke, vse po vrsti na tem oddelku vstopajo v korak z njimi ali pa jih celo presegajo, najbrž te- ga ne bodo zamerile, ker se čutijo enakopravne in za svoje delo v celoti od- govorne kot vsi njihovi stanovski moški tovariši. O zgodovini transfuzij- skega oddelka v celjski bolnišnici smo že govori- li. Za sabo ima trideset let dela, medtem pa so se tu- di metode krvodajalstva spreminjale. Le ekipa šti- rinajstih žensk na tem od- delku je več ali manj osta- la ista. Ta šteje zdaj: dve zdravnici, štiri medicin- ske sestre, eno laborato- rijsko tehnico, eno admi- nistratorko in ostalo po- možno osebje. ZA VSO DEJAVNOST DEVET PROSTORČKOV V sedanje prostore transfuzijskega oddelka celjske bolnišnice so se vselili leta 1953, v del trakta, ki je namenjen od- delku za ušesa. Tudi sled- nji se širi in komaj čaka, da bi se sprostili prostori, ki jih zaseda transfuzijski oddelek. Pa ko bi jih vi- deli! To je devet majhnih satovnic, kjer so jih čebe- le transfuzijskega oddel- ka izkoristila do vsakega centimetra, a kaj, ko sten niso premikale in kljub zagnanosti pri delu je nji- hova prostorska stiska najhujši problem. Od ta- krat, ko so se v te prosto- re vselile, se je dejavnost krvodajalstva povečala, predvsem pa se je menjal njegov koncept. Prešli so na neplačano krvodajal- stvo, kar pa je terjalo več- jo razvejanost strokovne- ga dela in temu primerne prostore. Zdaj so v taki stiski, da trenutno svoje dejavnosti ne morejo več širiti. Poglejmo si samo nji- hovo sprejemno pisarno! V njej^poteka orgajiizaci- ja celotne službe, to je hkrati soba za primarija, v njej opravlja vso admi- nistracijo ena sama admi- nistratorka. Rabili bi dve, a ju nimajo kam posaditi. Majcena čakalnica, ki premore samo nekaj sto- lov, služi hkrati tudi za prve laboratorijske prei- skave krvodajalca. Kadar imajo na vrsti za odvzem krvi večje skupine, krvo- dajalci čakajo na hodni- kih, tisti pa ki so v čakal- nici pa prisostvujejo preizkusnemu odvzemu krvi. Prenapolnjeni so tudi vsi ostali prostori: labora- torij, hladilnica za shra- njevanje krvi, pomožni prostori, garderobe. LANI ODVZELI 1800 LITROV KRVI Že vsa leta sta dneva, ko na transfuzijski postaji v celjski bolnišnici jem- ljejo kri - TOREK IN ČE- TRTEK. To so si krvoda- jalci dobro zapomnili in se teh dnevov tudi drže. V ostalih dneh pa odhaja krvodajalska ekipa na te- ren, v krajevne skupnosti ali v delovne organizacije. Letno odvzamejo kri 5500 krvodajalcem, to pa znese kar 1800 litrov krvi. Akci- je potekajo organizirano, skupaj z Rdečim križem, ki napravi razporede. V kmečke predele gredo ob nedeljah, v petkih pa obi- čajno v delovne organiza- cije. Na teren gre običajno desetčlanska ekipa in to od četrte do pete ure zju- traj. Veliko časa vzame že priprava za teren, saj vza- mejo s sabo kompletno kuhinjo, da lahko skuha- jo malico, posteljo, pribor za odvzem krvi in drugo. Odvzem krvi na terenu se začne ob šesti uri zjutraj, zato mora biti do takrat vse pripravljeno. Strežni- ca na tem oddelku mora biti vsestranska: opravlja dela kot kuharica in kot čistilka. Največkrat se transfu- zijska ekipa vrne s terena zadovoljna. Ljudje radi dajejo kri, njihova hladil- nica pa se tako spet na- polni. Ob večjih elemen- tarnih nesrečah, včasih pa tudi čisto ob običaj- nem dnevu, kličejo krvo- dajalce, če slučajno nima- jo določene krvi na za- logi. Pomoči nikoli nihče ne odkloni. Lahko se celo pohvalijo z najvišjim od- stotkom krvodajalstva v Sloveniji, ki je na ravni evropskega in ameriške- ga poprečja. NOVI PROSTORI - V NOVEM TRAKTU MODERNIZIRANE BOLNIŠNICE Brez dvoma bo za vse osebje transfuzijskega oddelka velik preobrat, ko se bodo iz sedanjih prostorov, ki merijo 150 kvadratnih metrov povr- šine, preselili v novi trakt modernizirane bolnišni- ce, kjer bodo še tudi osta- le večnamenske dejavno- sti. Skupna površina no- vega transfuzijskega od- delka bo merila tisoč kvadratnih metrov, kjer bo dovolj prostora za razširitev dejavnosti in tudi posodobljanja že obstoječe. Tu bodo ločeni prostori za krvodajalce, laborato- rijski del pa bo tudi za se- be. V njem bodo preiska- ve lahko opravljali sami, kar zdaj ni mogoče. Tako bo izvid krvi narejen v enem dnevu, zdaj je v treh dneh. Nabavih bodo tudi no- vo opremo, nove aparatu- re. Rabijo stroj za pranje steklovine, pomožni stroj za krtačenje steklenic in sušilnik za steklovino. Od laboratorijskih aparatur pa potrebujejo centrifugo s hlajenjem za centrifugi- ranje konzervirane krvi. V novih prostorih bodo lahko uvedli tudi nov po- stopek - plazmoforezo, ki ločuje plazmo od ostalih krvnih elementov. Uvesti nameravajo tudi celsepa- racijo za izvajanje ciljane terapije. Služi v terapevt- ske namene in sicer se v tem primeru daje bolniku le tisti del krvi, ki ga rabi. Ob postopka, ki smo ju opisali in ki ju mislijo v novih prostorih transfu- zijske postaje uvesti, sta vezana na določen pro- stor z nekaj posteljami, ki so tudi predvidene. V novih prostorih bodo lahko sprejemali tudi več krvi. Zdaj se namreč vča- sih celo zgodi, da jo mora- jo odkloniti. Sicer v izje- mnih primerih, vendar jo, ker nimajo dovolj hladil- nih omar zanjo. Cilj transfuzijskega od- delka je ta, da se bodo lahko v novih prostorih tako posodobili, da bodo kri sami predelovali v krvne izdelke, ki bodo vsak trenutek pripravlje- ni za hitri poseg ali ob ele- mentarnih nesrečah. Vse to bo možno v no- vih prostorih, z novimi aparaturami in sposob- nim kadrom. Trenutno je na mestu le peščica nav- dušenk, ki komaj čakajo moderniziranih prosto- rov, saj bodo potem svoje delo lahko razširile, poso- dobile in ga postavile na raven, ki si jo tako močno žele. Namestnica predstojnice oddelka dr. MARIJA MA- JOR-ŠUNJEVARIČ, in medicinska sestra PA VLA JA- GER, ki jena oddelku že polnih trideset let Glavna medicinska se- stra transfuzijskega od- delka JOŽICA DEMŠAR, pozna svoj oddelek do obisti, v razlagi pa je prepričljiva in kon- kretna. Dolgoletna administra- torka ZVONKA KRI- VEC, ni nič manjša poz- navalka razmer na od- delku. Svoj delovni koti- ček si deli z ostalimi v sprejemni pisarni. Odvzem krvi poteka v pretesnih prostorih Trenutno so polni hladilniki z dragoceno človeško tekočino _____ 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 3. april 1980 ZA DOBRO VOLJO VIM IN m CEUE V soboto in nedeljo smo bili v Medulinu v našem uredništvu ne mirujemo. Komaj smo se dobro poslovili od šopka stoterih ženskih src, ki smo jih popeljali v Ro- vinj, že smo se znova od- pravili na pot. Prejšnjo soboto in nedeljo smo namreč bili v Medulinu pri Pulju. Izlet smo pri- pravili v sodelovanju s celjsko turistično poslo- valnico TTG, ki se je z organizacijo izleta znova izkazala. Izkazala v pra- vem pomenu besede, saj je bila večina bralcev Novega tednika in radia Celje z izletom zelo zado- voljna. Ob koncu so nas prosili naj takšne izlete še organiziramo. In zno- va obljubljamo-bomo jih, čakamo samo na ve- še predloge. ODDAJA V ŽIVO Do Pulja smo se odpe- ljali s posebnim zelenim vlakom. Udobno je bilo, hitro in prav prijetno. Na- šo ekipo smo sestavljcdi Slavica Kresnik, ki v uredništvu skrbi za pro- pagando, Tatjana Čuden iz računovodstva ter no- vinar Janez Vedenik, se- veda pa ne smemo poza- biti dveh simpatičnih in vesehh članic kolektiva TTG Marije Pošinovski in Ane Seničar. In kar je bilo najbolj pomembno - z nami je bilo sedemdeset veselih ljudi od vsepov- sod s celjskega območja. Pa ne le iz našega območ- ja. Za naše izlete sta sliša- la tudi Mariborčana Joži- ca Gobec in Jože Krajnc. Ob koncu se nista mogla načuditi organizaciji ter pobudi uredništva za tak- šen izlet. Prosila sta nas, naj ju vedno obvestimo, če bomo še pripravljali podobne akcije. Obljubili smo jima. Vožnja z zelenim vla- kom je hitro minila. Kako tudi ne? V vlaku je ozvo- čenje in kmalu smo pri- pravili mini oddajo v ži- vo. Vsakdo, ki je v njej sodeloval, je dobil lepo značko TTG. Gostje te oddaje v živo so pripove- dovali šale, prepevali pe- smice in zastavljali ugan- ke. Vmes pa sta jim s pija- čami stregli dekleti iz celjske kolodvorske re- stavracije. Skratka, že kar start je bil uspešen. ZABAVNI VEČER V Medulinu smo se na- stanili v hotelu Belvede- re. Velik hotel je to in da so usluge v njem zares dobre, potrjuje dejstvo, da je zaseden vse leto in ne samo poleti. 800 ležišč je v njem, velika restavra- cija, disco klub, zimski bazen in savna, zunaj pa igrišča za tenis, mini golf, nogometno igrišče... Po kosilu so imeli naši gostje prosto popoldne. Nekate- ri so se odločili za kopa- nje v bazenu z ogrevano morsko vodo, dve tovari- šici smo srečali celo v fri- zerskem salonu v hotelu, večina pa se je seveda od- ločila za sprehode ob morju. Predvsem je treba zapi- sati, da so bih naši gostje izredno disciplinirani, saj so bili točni vedno, ko smo se zmenili za kakšno stvar in s takimi ljudmi je vsak izlet prav prijeten. Pred večerjo smo se zbra- li v restavraciji in tam pri- pravili majhno slove- snost. Nekaterim udele- žencem smo podelili lepe nagrade, ki so jih prispe- vali INDE Vransko, HO- TEL PREBOLD, TTG Celje in NOVI TEDNIK. Najstarejša udeleženka izleta je bila Terezija Ro- zman iz Kompol. Stara je 83 let. Podelili smo ji komplet knjig. Sicer pa je Terezija že naša stara znanka. Z nami je bila že na lanskem izletu v Ku- mrovcu. Kar malce jezna je že bila na nas in TTG, ko smo lani obljubljali več izletov, pa je morala na drugega čakati skoraj leto dni. Ni pa bila Terezi- ja naša edina znanka. Ne- k^j jih je bilo z nami že na izletu 100 kmečkih žensk na morje, nekaj pa tudi tistih, ki so se udeležili kakšnih drugih potovanj. Z nami je bila tudi dru- žina Zidainškovih iz Ce- lja. Povedali so nam, da jih je presenetila nizka ce- na izleta, predvsem pa družabnost in veselje. Predlagali so naj bi šel drugič z nami tudi kak- šen harmonikar. Franc in Jožefa Tifengraber iz Ce- lja sta obljubila, da bosta udeleženca izleta tudi pri- hodnjič. Ljudmila Anc- lin iz Šentjanža in Nežika Strnad iz Kompol sta ve- selo prepevali, ko smo se vračali, Katarina Višner iz Konjic pa ni imela no- benih pripomb-, ko smo jo povprašali, kaj bi spreme- nila na podobnih izletih: »Da bi le tako ostalo na- prej!«, nam je dejala. Sta- ne Jermolj je iskreno upal, da bodo upokojenci še naprej imeli tako lepe pokojnine in si bodo lah- ko privoščili podobne izlete. Ob tem se je čudno nasmehnil in dodal, da so kljub temu dovolj visoke, da se bo lahko udeležil vseh naslednjih potovanj s TTG in NT ter RC. Iva- na Pišotek je skoraj leto dni poslušala Radio Celje in brala Novi tednik, da bi izvedela, kdaj bomo spet šli na izlet. Ko je sli- šala vest, na katero je ča- kala, se je takoj prijavila za dvodnevni izlet v Me- dulin. Priznala pa je ven- darle, da Novi tednik ra- da prebira tudi zaradi če- sa drugega. Brez tega ča- sopisa, bi ji bilo dolg čas. Tako kot tudi Ani Suste- riz Prožinske vasi in Francki Debeljak iz Dra- melj. PEVSKO TEKMOVANJE Rafko Funkl iz Griž je od- šel z nami na pot s svojo ženo in hudomušno pri- bil, da je v takšni družbi sploh ne bi pogrešcd, po- tem pa jo je nežno pogle- dal in objel: »Zakaj si pa ne bi privoščila kaj take- ga?! Človek tako vse-leto dela in takšne izlete po- trebuje!«, nam je dejal Rafko, ki je v soboto zve- čer zmagal tudi na pev- skem tekmovanju. Tako lepo je zapel tisto En star- ček je živel, da so mu pri- tegnili vsi ostali udele- ženci. Ce pa bi izbirali najbolj duhovite udele- žence, potem bi prvo na- grado brez konkurence odnesla Janko Kovačič in Milan Markovič iz Ce- lja. Milan Markovič je pravzaprav dobil nagrado hotela Prebold, ki jo je namenil najbolj »močne- mu« udeležencu izleta: večerja za dve osebi in brezplačen vstop na vse plesne prireditve in v dis- co do konca leta. Najbolj vztrajna pa je vsekakor bila Marija Franko iz Kozjega. Zeleni vlak ji je iz Celja ušel pred nosom. Marija ni obupa- la. Počakala je naslednji vlak, se peljsda do Divače in tam ujela vlak za Pulj. Kaj naj še zapišemo? V hotelu smo plesali do ju- tranjih ur, ko pa smo se z zelenim vlakom v nedeljo vračali, ni manjkalo šal in petja. Znova smo potrdili naše prijateljstvo. Bili smo kot ena družina. Ostanimo še naprej! Mi, TTG in vi. Se strinjate? JANEZ VEDENIK Skupinska slika ob morju za lep spomin... Terezija Rozman iz Kompol je bila najstarej- ša udeleženka izleta. 83 let jih šteje in prav toli- ko šal nam je natrosila kot ima let. Ti dve udeleženki smo zalotili, ko sta trgali oljčne vejice. Pa tudi rožmarina je bilo ob našem odhodu iz Medulina manj. Pomladni sprehodi med bori in ob morju so prav prijetni. Med vožnjo v zelenem vlaku smo veselo prepevali. Bili smo kot ena družina. št. 13-3. april 1980 NOVI TEDNIK-stran 11 V ASA STRAN Kadar nam pišete, ne pozabite navesti popolnega na- slova: ime In prllmel( ter kraj In ulico stanovanja. Zapisi, k\ teh osnovnih podatkov ne bodo Imeli, bodo romali v koš. Za anonimnost v Novem tedniku nI prostora 1 In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo, ali so samo za našo informacijo ali Javno objavo, pro- simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili tudi za objavo v našem tedniku. Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje! UREDNIŠTVO NT HVALA ZA PRIJETEN IZLETI Spoštovani v uredništvu, hvala za prijeten izlet, nova spoznanja in prijateljstva. Kljub slabemu vremenu, ki nas je presenetilo, je bilo veselo razpoloženje. Pogla- vitno za izlet je, da pustiš skrbi doma in se prepustiš okolju. Z besedo pa se ne da opisati, tisto, kar čutiš. Se enkrat, hvala za tisti trenu- tek, ko sem bila izžrebana. Morda bi izlete uvedli v program in to za redno plači- lo, kot zdaj z zelenim vla- kom, samo organizacija bi bila vaša. Kajti ljudje z deže- le bi še šli, žal pa ni organiza- torja, ki bi se lotil tega dela. V upanju, da se še vidimo na kakšnem izletu, lep poz- drav in veliko uspehov pri delu. IDA SVETELSEK, Ponikve pri Grobelnem UREDNIŠTVO: Hvala za pismo. Veseli smo tudi mi, da ste bili z izletom zado- voljni. Zaradi nadaljnjih izletov pa tole: morda bo vaše pisanje spodbudilo kakšno turistično agencijo, da bi se lotila organizacije takšnih in podobnih izle- tov. Mi sami bi to delo težko prevzeli na lastna pleča, saj nas je tako malo in na kon- cu koncev je težišče našega dela povsem drugje. Seve- da, bodo izleti ostali v na- šem rednem delovnem na- črtu, samo, ne tako pogosto. Sicer pa zapišimo ob koncu še tole: v tretje gre rado. Zdaj ste bili z nami že dva- krat na poti, prvič na Polj- sko in zdaj na morje. In ka- ko bo s tretjim srečanjem? ŠE BI ŠLA NA MORJE... Oglašam s z nekaj vrstica- mi in lepimi pozdravi. Se en- krat se vam moram zahvaliti, da sem bila z vami na izletu sto kmečkih žensk na morje. Bilo je zares zelo lepo, morda tudi zaradi tega, ker sem prvič videla Jadransko morje. »Ko bi še tako dolgo ži- vela, da bi še kdaj zraven sto kmečkih žensk na morje prispela...« ANGELA GRODIC, Lažišče 11, Dobje UREDNIŠTVO: Tudi vam hvala za pismo in pesmico. Kot vidite, smo objavili sa- mo prvo kitico. Seveda pa tudi tako pošiljamo vaše pozdrave vsem, ki ste jih na izletu srečali in spoznali. Da, tudi harmonikarju Vili- ju, ki je skrbel za dobro raz- položenje v prvem avtobu- su in vsem drugim! ŠE EN POZDRAV Vsem srečnim izžreban- kam in vsej ekipi izleta sto kmečih žensk na morje lep pozdrav pa tudi iskrena zah- vala za vso skrb in sprem- stvo. VAŠA IZGUBLJENA OVCKA UREDNIŠTVO: Da, da... izgubljena in hitro najdena. Vsi smo bili srečni! DVAKRAT PRVIČ Najprej lep pozdrav v ure- dništvu. Zelo sem bila vese- la, ko sem bila izžrebana za izlet na morje. Letos sem prvič poslala kupone in prvič sem bila izžrebana. DRAGICA HOJNIK, Nova vas 25, Šentjur UREDNIŠTVO: Imeli ste srečo! NELOVSKO RAVNANJE LOVCEV! Ko so vitanjski lovci imeli lansko jesen prvi lov, so lovi- li v bližini našega doma. Na verigi smo imeli mladega psa volčjaka. Bil je priden in ubogljiv. Kot vse mlade živa- li, se je tudi naš pes rad poi- gral s sosedovim, ki je več- krat prišel k nam. Bilo je nedeljsko jutro, ko je naš pes zaslišal pasji lajež in še celo klic. Stekel je v gozd. Pričakoval je, da bo tam srečal sosedovega psa. Kmalu za tem sem slišala dva strela. Sprva še pomisli- la nisem, da je bil strel name- njen našemu psu. Potem sem zaslišala še več strelov. Našega psa ni bilo nazaj. Popoldne sva šla z očetom v gozd. Čeprav sva dolgo ho- dila, psa nisva našla. Odpra- vila sva se domov v prepriča- nju, da se bo kuža vrnil sam. Morda se je kam zatekel. Bi- lo mi je hudo, kajti psa sem imela rada tudi zavoljo tega, ker mi je še čisto majhnega podaril oče za praznik. Od tedaj je minilo več me- secev. Sneg je že skopnel. Pot me je popeljala v bližino potoka. Neprijetno je dišalo. In s sosedo sva šli gledat, kaj neki je to. V grmovju, ob po- toku, sem zagledala mrtvega psa. Manjkal mu je rep in tu- di drobovino mu je načela divjačina. Spoznala sem svo- jega psa. In ko sem se drugo jutro vrnila v grmovje, je bil pes oglodan že do kosti. Ne bi pisala o tem dogod- ku, če bi bil edini. Od drugih sem slišala, da je tu in tam kakšnemu sosedu izginil pes ali da so ga videU ustreljene- ga v gozdu. Sprašujem se, kakšen je lovski zakon? Ali lahko ustreljenega psa pusti- jo kar na mestu, da ga potem trgajo zveri? Ustreljeno žival bi morali pokopati in obve- stiti lastnika o dogodku! Pa tudi sicer, zlasti v času, ko toliko govorimo o urejeva- nju okolja, bi morjdi tudi lov- ci skrbeti za to, ne pa pustiti ustreljeno žival ležati, da po- stane plen divjadi in da se potem širi smrad in bolezen. Nič ne bi rekla, če bi mi psa ustreUli zdaj, ko so v veljavi ukrepi za preprečevanje ste- kline. Psa pa so mi ustrelili oktobra lani. MH, Ljubnica, Vitanje UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno, toda na koncu nam je mlada avtorica zapi- sala: Vem, da bo bral tudi kdo od lovcev in takrat mi... o, joj... Pa pustimo ta neutemeljeni o, joj...« in rajši povprašajmo vitanj- ske lovce, kako ravnajo v takih primerih in kako so v tem, saj dogodek še ni tako časovno oddaljen, da bi nanj že pozabili. Hvala v naprej za sodelovanje in od- govor. ZAKAJ DOGOVOR NE DRŽI? v uredništvu Novega te- dnika se je oglasil Marjan Fe- guš, predsednik osnovne or- ganizacije zveze socialistične mladine pri SKD v Celju. Bil je ves ogorčen, ker je, ne po njihovi krivdi, propadla si- cer dobro orgcinizirana krvo- dajalska akcija. Mladinske organizacije SDK iz pravosodnih orga- nov v Celju so se namreč do- govorile, da bodo skupaj or- ganizirale krvodajalsko ždcci- jo. Marjan Feguš in usluž- benka SDK Silva Krajšek sta se z dr. Marijo Major-Su- njevarič dogovorila, da bo krvodajalska akcija dne 1. aprila in to v prostorih SDK. Delavci navedenih delovnih skupnosti namreč ne morejo kar tako zapustiti svoje de- lovno mesto. Odpovedali so se tudi prostemu dnevu, ki gre običajno krvodajalcu. V torek, dne 1. 4.1980 pa je 54 prostovoljcev zaman ča- kalo na ekipo Oddelka za transfuzijo krvi iz celjske bolnišnice. Na telefonsko ur- genco so dobUi odgovor, da ob torkih ne hodijo v delov- ne organizacije, da nimajo avtobusa itd... Oddelku za transfuzijo krvi postavljamo vprašanja, ki jih je zastavil Marjan Fe- guš: Zakaj takšen odnos do delavcev, ki so bili priprav- ljeni darovati kri za tiste, ki jo nujno potrebujejo? So od- govorni v oddelku sploh re- sno vzeU mlade organizator- je, da niso držcdi obljube? Se zavedamo razočaranja mladih organizatorjev: zdru-, ženi so pripravili humanitar- no akcijo, ki je klavrno pro- padla? Jim bo drugič še kdo verjel? In darovalci? Sedaj jih je bilo 54 pripravljenih dati kri - jih bo tudi drugič toliko, ko bomo to življenj- sko tekočino nujno potrebo- vali? A. R. SMETIŠČE ALI AVTOBUSNA POSTAJA? Ko sem v petek, 21. marca, izstopila na avtobusni posta- ji Zadec, me je najprej poz- dravil kup smeti, oziroma nesnage. Nisem mogla verje- ti svojim očem, da je tako malo zavzetosti za čistočo v našem mestu. Kako naj po- tem zahtevamo od zasebni- kov ali kmetov čisto okolje, če tisti, ki bi moral skrbeti za snago na javnih površinah, nima čuta odgovornosti za delo, ki bi ga moral oprav- ljati in tako za lepši videz mesta. Na avtobus nisem dolgo čakala, toda, v tem času se je veliko potnikov zgražalo nad to grmado smeti. Semkaj pride veliko ljudi, bržčas tu- di tujci, še posebej, odkar je odprt novi hotel. Kakšen vtis bodo imeli o našem mestu? Kljub stalnim opozorilom in akcijam za čisto okolje, ni človeka, ki bi se zavzel za ureditev problema. Kaj bo šele v poletni vročini, če se bo stanje nadaljevalo? MARIJA ŠTAMOL, Šempeter 35 a UREDNIŠTVO: To ni edi- no pismo, ki smo ga dobili na račun umazanije na av- tobusni postaji v Žalcu. Kaj pravite o tem pri Izletniku? In kdo je odgovoren za či- stočo na tej postaji? VESELI SMO! Naj takoj na začetku zapi- šem, da nas je vse ljudi v krajevni skupnosti Kozje, še posebej tiste, ki večkrat po- trebujemo zdravnika, razve- selil povratek dr. Branke Bi- lič na delovno mesto. Krajani se moramo Mve- dati, da imamo dobro zdrav- nico. Žehmo ji veliko uspeha! IVAN MLINARIC, Vrenska gorca. Buče DOMAČINI ZA CESTO že precej časa se priprav- ljam, da vam pišem. Večkrat sem na poti od Breze do La- škega. Tod živijo prijazni in delovni ljudje. Lani, ob kon- cu novembra, so izročili na- menu novo cesto na odseku Olešče-Male Breze. To je ve- lika pridobitev, in tudi avto- bus zdaj lažje premaguje pot od Breze do Laškega. Za ureditev te ceste so lju- dje veliko prispevali, glavni nosilec akcije pa je bil pred- sednik krajevne skupnosti. Dobro je tudi to, da so v za- dovoljstvo vseh rešili tudi vprašanje zemlje, kjer so speljali novo cesto. Pridite in ljudje sami vam bodo povedali, kaj jim po- meni nova cesta! Tovariški pozdrav! CVEK UREDNIŠTVO: Morda smo podpis slabo prebrali in ga napisali, toda, to na koncu koncev ni niti tako pomembno. Važnejše je to, da so ljudje zgradili cesto, ki jim dosti pomeni. ŠE VEDNO - NIČ! Do zaključka redakcije te rubrike nam hišni svet v Trubarjevi 55 - A še vedno ni odgovoril, zakaj so se lo- tili dreves za stolpnico in jih podrli. Za odgovor smo jih prosi- li že v zapisu s fotografijo požaganih dreves 6. marca, opozorili na isti problem 27. marca in zdaj spet. Zakaj molk? Tudi Vrtnarstvo prosimo, da nam pojasni, če je bilo to delo nujno. UREDNIŠTVO IZZIV BREZ ODMEVA - ALI RES? Pod naslovom »Člove- ku je potreben čas, da do- zori« je bil v šesti številki vašega tednika z dne 14. februarja objavljen in- tervju tovariša Vilija Ein- spielerja s »protagoni- stom« celjskega plesnega gledališča - Damirom Zlatarjem. V samozado- voljnih in egocentričnih izjavah toveiriš Zlatar ne- gira vsa prizadevanja, ki smo jih v Celju vgradili v razvoj amaterske dejav- nosti. Njegove izjave o Celju kot o odskočni de- ski, nekakšni začasni in neprostovoljni kletki, ki zavira razvoj vsakega umetnika, bi morale že kdaj vzpodbuditi tudi uradno kulturno politiko v Celju, predvsem pa Zvezo kulturnih organi- zacij. Da bi osvetUli tudi drugo plat, ki jo avtorju prav gotovo ni uspelo. Komu je pravzaprav v tem primeru potreben čas? Da je Damiru Zlatar- ju, verjamem. IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE POTI DO UBRANIH ODNOSOV S SORODNIKI Na začetku skupne poti mnogi mladi zakonci nimajo ugodne materialne osnove, da bi se lahko popolnoma osa- mosvojili. Neredko se zgodi, da zaživijo skupno s starši enega ali drugega part- nerja. Takšna življenjska skupnost dveh in verjetno kmalu treh generacij zahteva veliko naporov in smisla za sodelovanje ter nenehne kompromise med starši in mladima zakoncema. In kako rešiti konflikte, ki nastajajo? Za mlade, ki sklepajo zakonsko skup- nost je pomembno, da si oblikujejo real- no stališče do sorodnikov, kajti ubrani odnosi z njimi lahko veliko pripomorejo k skupnosti dveh. Ko govorimo o ubra- nih odnosih se moržimo 2avedati, da je mnogim staršem veliko do tega, da ima- ta njihova otroka srečno in ubrano skupnost ter da tudi snaha ali zet lahko povzročita različne prpire, tako kot jih Icihko povzročijo njuni starši. Ob nastali konfliktni situaciji je potrebno sprejeti odgovornost za napake in se čim prej osamosvojiti. To naj bi bilo osnovno na- čelo in vodilo mladega para, ki pa je, zlasti na začetku skupnega življenja tež- ko izvedljivo. V primeru, da nimamo možnosti, da si ob odločitvi za skupno življenje zagotovimo tudi samostojno bivališče oziroma, da zaživimo skupno, pod isto streho s starši, lahko pride do težav in konfliktov bolj pogosto kot če smo samostojni. V tem primeru se lahko zgodi, da mlada hote ali nehote prevalita odgovornost za svoja dejanja na stcirše. Razrešitev tovrstnih problemov je mo- goča ie z odkritim pogovorom s partner- jem o stvareh, ki nas težijo ali bolijo, pogovorimo se samo z njim in ne iščemo zatočišče pri partnerjevih ali svojih star- ših. Pri odpravljanju problemov v odno- sih s sorodniki včasih pomaga tudi to, zakonca zmanjšata stike z njimi zlasti tedaj, če ne najdeta zadovoljive rešitve za oba. Predno pa podvzameta tak ko- rak, pa se je potrebno temeljito medse- bojno dogovoriti in pogovoriti. Ta reši- tev v samem bistvu ni najboljša, kajti zakonca posredno priznavata, da situa- ciji nista kos in reagirata z umikom pred nastalimi problemi. Druga pozitivna stran tekega bega pa je v tem, da se vsaj v prvih letih 2:akona olajša vzajemno pri- lagajanje med zakoncema. Pri reševcmju problemov med zakon- cema, ki imajo svoj izvor v odnosih s sorodniki pa je potrebno vedeti tudi to, da poseganje sorodnikov v zakonsko skupnost mladih ne bo uspešno pri ti- stih zakoncih, ki bosta vztrajsda pri svo- jem, ki se bosta znala in hotela odkrito pogovoriti o svojih sorodnikih in ki bo- sta prepričjma o vzajemni ljubezni. Dva, ki imata v splošnih medosebnih in med- sebojnih odnosih ustrezno stališče in ki se tudi sicer dobro razumeta bosta vza- jemno prebrodila tudi takšne in podob- ne probleme s sorodniki. F^i iskanju svoje sreče pa ne smemo pozabiti na srečo in zadovoljstvo naših staršev, ki so v sreči, da bi nas usposobi- li za življenje, marsikdaj bolj iz neznanja kot pa hote naredili napako, posegli v naše življenje, v želji in prepričanju da so storili dobro. MAKSIMILJANJA PIHLER, dipl. psih. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 43 dečkov in 26 deklic. ŠMARJE PRI JELŠAH Rojstev ni bilo. ŽALEC Rojstev ni bilo. ŠENTJUR PRI CELJU Rojstev ni bilo. POROKE CELJE Poročilo se je 10 parov, od teh: DRASCEK MARTIN iz Radeč in GREBENC VERONIKA iz Nji- vic. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročili so se 4 pari. ŽALEC KVEDER MILAN iz Kasez in RIHTER LEONIDA iz Uboj, GOLAVSEK VILKO iz Sešč pri Preboldu in LESKOSEK MAR- JANA iz Žalca. ŠENTJUR PRI CELJU Poročili so se trije pari. SMRTI CELJE STANISLAV TURNSEK, 48, Celje, FELIKS PUC, 83, Celje, FRANC KOPRIVNIK, 64, Loko- vina, JANEZ KRAMERSEK, 77. Celje, MAKS HRASTNIK, 71, Celje, ANGELA SILJAN, 85. La- ško, ALOJZ SABEC, 76, Marija Dobje, IVAN KRIVEC, 50, Celje, KATARINA VELIGOVSEK, 79, Šempeter v S. d., JUSTINA Kl- TAK, 56, Celje, ANTON SKO- FLEK, 78, Beli potok. ŠMARJE PRI JELŠAH MARIJA KANDORFER. 55, Pilštanj, LEOPOLD SODJA, 72, Gostinca. JANEZ PIRS, 75, Imenska gorca, JOŽEF SKET, 80, Dol pri Snruirju. ŽALEC VIKTOR SAMASTUR, 21, Go- tovlje, KAROL ZAGORICNIK, 84, Podlog v S. d., KLARA OSAR, 87, Dobriša vas, HENRIK SPEGLIC, 69. Kaplja vas, SE- ROLGA MATKO. 10 dni. Pre- kopa. ŠENTJUR PRI CELJU OGLA JEVSINEK. 63, Dram- Ije. OBISKALI SMO KRAJEC RAZGI IN19 Če bi vprašali, kateri je sušilnice v dom kiajam Kot nekakšen trikotnik z vrhom v samem središču krajevne skupnosti se raz- prostira območje, ki zajema nič manj kot sedemnajst vasi in meri 2330 ha. To je predel severozahodno od Vojnika. To je krajevna skupnost Strmec pri Vojniku, skup- nost, ki meji na Šmartno v Rožni dolini, Dobrno, Vita- nje, Frankolovo in Vojnik. Razgiban svet. Gričevnat, v katerega se zajedata cesti, ki peljeta proti Dobrni, oziro- ma Vitanju. In tudi cesti se stikata v Strmcu, tu pa se tudi Dobrnica izlije v Hudi- njo. Se danes je to kmetijski predel, čeprav je bila nekoč kmetijska proizvodnja, zlasti hmeljarstvo, sadjarstvo in vi- nogradništvo tu bolj razvito, kot je danes. Zdaj se od okoli 2175 prebivalcev s kmetij- stvom ukvarja le okoli 300 domačinov. Na vsak način malo, zlasti v primerjavi s predvojnim stanjem, veliko premalo tudi zaradi naloge, ki se kaže ob pridelovanju hrane. Morda se bodo časi vrnih? Kdo ve? Tu ima svoj dom okoli 700 gospodinjstev. Celotna krajevna skupnost je razdeljena na tri stalna ob- močja. Strmec zajema poleg istoimenske vasi še Razdelj, Vizore, Polže, Stražo, Nova- ke, Landek, Homec in del Hrenove, stalno območje Socke sestavljajo Socka, Zlateče, Tmovlje pri Socki, Selce, Creskova in Velika Raven, stalno območje Lem- berg pa Lemberg, Vine in del Hrenove. In ne samo kmetje, tu so bih nekoč doma tudi znani obrtniki: krovci, tkalci in us- njarji. Seveda, čas je prinesel svoje, zlasti leta po drugi svetovni vojni. Vse je hitelo v mesto, v industrijo. Tudi iz tega območja. In tako se še danes okoli 500 krajanov vo- zi vsak dan na delo v Celje in Velenje, tudi v Vitanje in drugam. V srednjem veku se je da- našnje središče krajevne skupnosti, se pravi Strmec, imenoval po cerkvi - Sv. Le- nart v Soteski. Ime Nova cer- kev, ki je veljalo vse do 1951. leta, izhaja bržčas iz časov turških vpadov na to območ- je. Zdaj gre za Strmec. Tako se tudi imenuje grič v Pol- žah. Veliko se je spremenilo na tem območju v letih po drugi svetovni vojni. Žage in mli- ni, ki so ropotali ob Hudinji in Dobrnici, so po večini uti- hnili. Tudi kovačije na vodni pogon so ostale le v spomin na nekdanje čase. Nekaj teh naprav je odnesla tudi viso- ka voda. In vendar je tu še primer, ki spominja na stare čase. Tu je še predel, ki je skoraj odrezan od sveta, ki nima ceste po kateri bi se lahko pripeljal gasilski ah re- šilni avtomobil. To je Zgor- nja Creskova in Vehka Ra- ven po vzhodni strani do kmeta Žerjava. To je še delo, ki jih čaka. Vseh nalog niso mogli opraviti v miniilih le- tih. Bilo jih je preveč. Tudi ta bo prišla na vrsto. IMAJO 19 MOSTOV Sicer pa se v osebni izkeiz- nici krajevne skupnosti Strmec kaže še ena značil- nost, ki je tudi zdaj ne kaže prezreti. To je dejstvo, da imajo kar 42 km krajevnih cest, da imajo 19 mostov in 8 propustov. Predsednik sveta krajevne skupnosti je bolj za šalo kot za res dejal, da so mostiščarji. Da, na vsak na- čin pa ljudje in krajani, ki so odvisni od mostov, od cest. Zato vzdrževanju teh objek- tov, tudi s pomočjo celjske občinske komunalne skup- nosti, posvečajo veliko po- zornost. Veliko je del, ki so jih opravili sami. Solidarnost je doma tudi na tem predelu celjske občine. Kot zadnja takšna akcija je bila gradnja približno kilometer dolge ce- ste na Polže. Sodelovah so zlasti zainteresirani krajani. Tri dni so pridno delali, stre- gli strojem in vihteli krampe ter lopate. Posuh so kar 1200 kubičnih metrov gramoza. Cesta se vije počasi v hrib. Je široka in bela. Domačinom v ponos. Lani so se med drugimi iz- keizah krajani Vizor. PrišU so do vira pitne vode in potem so v štirih mesecih, tudi s pomočjo lastnega dela in zbi- ranjem sredstev, zgradili vo- dovod. Vsak krajan je opra- vil najmanj po 350 udarni- ških ur in sleherno gospo- dinjstvo je v denarju prispe- valo po poldrugi milijon sta- rih dinarjev. Krajevna skup- nost je primaknila osem sta- rih milijonov, vrednost opravljenega dela pa je 42 milijonov starih dinarjev. In tudi zdaj problemov ne manjka. Samo na komunal- nem področju se ubadajo z nakupom zemljišča za uredi- tev parkirnega prostora v Strmcu ter za postavitev no- ve mrliške vežice. Čaka jih še modernizacija nekaterih cest. Letos slabo kaže za ta dela. Odložiti jih bodo mora- li v prihodnje obdobje. In ne gre samo za ceste. Nekatere vasi bodo morali povezati še z vodovodom. Zaenkrat ima- jo le studence. IZ SUŠILNICE KULTURNI DOM? Čeprav so ceste tiste, ki ve- dno združijo vse sile in vse interese, še posebej tedaj, ko gre za njihovo modernizaci- jo, je zdaj v ospredju drug problem, ki je zasenčil vse. To je stara hmelj ska sušilni- ca, sicer ponosna stavba v središču Strmca. Zgradili so jo 1959. leta. Pri delih so po- magali tudi domačini. V kra- jevni skupnosti se zavz( jo, da bi dobili to sušilni lastno upravljanje. V nj namreč tudi dvorana, i lahko, ob primerni ure« celotnega poslopja, sli povsem svojemu nam Ta dom bi lahko postal: šče celotnega družbenoi tičnega življenja v Strme krajevni skupnosti. Post lahko nov prosvetni dorr di dom gasilcev in dni Kmetijska zadruga Celj ga sicer odstopila, todal ceno okoh 230 milijonov rih dinarjev. Krajevna si nost tega denarja nima. S pa pravijo, da bi mor^ tem primeru uveljaviti I plačen prenos osna sredstev. Tudi zaradi del ki so ga pri gradnji sušil imeli domačini. Ce bi i šali, kaj predlagamo, biil da si krajevna skupnoj dom zasluži, saj bi lan njim močno poživili društvih in družbenopol nih organizacijah in reši problem, ki je zares h Dobili bi prostor za šesta in nastope, za gostovi drugih kulturnih skupij podobno. Dobili pa bil prostor tudi gasilci, sel bolj urejenega. In če smo že pri problf in nalogah, pojdimo še prej. Čeprav je Merx i pribhžno dvema letoma novil trgovino, je ta poi premajhna. Potrebujejo vo. Podoben problem se javlja v Socki. Tu sice Merxova trgovina, tod privatni hiši. Morala bi s seliti. Toda, Merx nima ^ Kdaj bo hmeljska sušilnica postala kulturni dom? Lemberg s svojo graščino. To so mali šolarji iz Socke WNOST STRMEC PRI VOJNIKU iNO MED GRI6I ^STOVI ini glavni problem, bi rekli: ureditev hmei/ske i gradnje nove. In Lem- [. Prav tako trgovina. Tu limajo. Radi bi jo imeli, rebujejo jo, in če drugače bo šlo, bodo zadovoljni i s kioskom. er ne kaže, da bi doma Ii trgovinski problem, se ifajo na ljubljansko ono. Le-ta je pripravljena i na to območje, tudi na ikolovo, toda le pod po- ifn, če dobi v Celju pri- 110 skladišče, iz katerega bi lahko oskrbovala te pro- dajalne. Tudi telefoni so naloga, ki jih še čaka. Zlasti boleče je za Lemberg, ki sploh nima telefonske povezave. Vpra- šanje nameravajo rešiti v na- slednjem srednjeročnem ob- dobju. In vendar ne gre samo za odprte probleme. V Socki so na primer prav zdaj dokonč- no rešili vprašanje kulturne- ga doma, sicer pa predela stare graščine, v katerem je zdaj urejena dvorana. Zgra- dili so tudi podporni zid. De- lo je končano in plačano s sredstvi drugega samopri- spevka v celjski občini. To- rej, prav tako po zaslugi soli- darnosti. Tokrat občinske. KONČNO ZAZIDALNI NAČRT v Strmcu si bodo kmalu oddahnili tudi zaradi sprejet- ja zazidednega načrta. Nove hiše lepo rasejo. Toda, tudi pri tem koraku so imeli teža- ve, saj odklonitev tako ime- novanega tipa »rastoče hiše« ni bila lahka. Zdaj bodo na novem zazidalnem območju, blizu osnovne šole, lahko zgradili okoli petdeset stano- vanjskih hišic. Za Strmec je to vehko. Z razširitvijo zazidalnega okoliŠ£( jih čaka še ureditev kanalizacije, saj bodo morali nanjo priključiti stari del Strmca. To je na vsak način velik problem. V načrtu imajo nadalje po- stavitev novega spomenika padlim borcem za svobodo, in še in še. Živahno je življenje v tej krajevni skupnosti. Tudi po zaslugi dveh prosvetnih dru- štev, v Strmcu in Socki, tudi na račun dela treh gasilskih društev: v Strmcu, Lember- gu in Socki in ne nazadnje zaradi dela dveh organizacij Rdečega križa (Strmec in Socka), zaradi aktivnega tu- rističnega društva, zaradi do- brega dela vseh krajevnih družbenopoUtičnih organi- zacij, zaradi dejstva, da so pri reševanju problemov enotni, da ima pri tem usklajevanju pomembno vlogo predsed- stvo skupščine krajevne skupnosti, v katerem so predstavniki vseh krajevnih družbenopoUtičnih organi- zacij itd. In tu so še borci ter rezervni starešine, pa mladi, ki jim sicer očitajo premaj- hno organizacijsko trdnost, zato pa ne odrečejo, ko je tre- ba nastopiti na proslavi in se uveljaviti z drugim delom. Morda bodo v prihodnje imeli samo eno krajevno or- ganizacijo Rdečega križa s sedežem v Strmcu in akti- vom v Socki. V prosvetnem društvu »T. Tomšič« v Strmcu se uspeš- no razvijata zlasti dve sekci- ji: moški pevski zbor in dramska skupina, v prosvet- nem društvu »F. Prešeren« v Socki pa dramska in folklor- na skupina. Obe podružnični šoU, v Strmcu in Socki, sta središči družbenopoUtičnega in kul- turnega dogajanja v krajih. Čeprav urejeni, imata svoje probleme. V Strmcu pogre- šajo kuhinjo, jedUnico in garderobo, radi bi uvedU od- delek podaljšanega bivanja, kot prvo stopnico do celo- dnevne šole. Zdaj imajo v štirih oddelkih 92 otrok. Kljub potujočima vrtcema v Strmcu in Socki, so potre- be po otvoritvi otroškega vrtca, zlasti v Strmcu, velike. Tu torej, med griči in de- vetnajstimi mostovi, tudi simboU povezovanja, teče življenje. Razgibano. Vedno nekaj novega. Takšen je Strmec pri Vojniku, takšna krajevna skupnost. In tudi tu se preteklost prepleta s se- danjostjo. To je predel, ki ga zgodovina omenja že 1236. leta, območje, ki so ga teptali turški konji in kamor so po- segali tudi Celjski grofje. O davni zgodovini in kulturi govorijo tudi stare graščine, cerkve, sUke in freske v njih, kipi in še kaj. Krajevna skupnost Strmec pa ima svoje veliko mesto tu- di v narodnoosvobodilnem boju. Tod se je zadrževala in bojevala Štirinajsta divizija in v Strmcu je tudi grob de- vetih borcev Tomšičeve bri- gade. To je območje, kjer se je legendarna divizija prebi- jala čez cesto proti Paškemu Kozjaku. To so kraji in v njih ljudje, ki so dali velik delež v boju za svobodo.Tudi precej žrtev. O njh govorijo spome- niki in obeležja, o njih govo- rijo še danes živi spomini... NAPISAL IN FOTOGRAFIRAL: MILAN BOŽIČ mna v Socki in v njej tudi kulturni dom ter šola [ '^ružnični šoli v Strmcu imajo tudi lepo športno igrišče BORIS ŽEROVNIK, predse- dnik sveta skupščine krajev- ne skupnosti: Kamen spoti- ke je stara sušilnica. Zdaj za- njo skrbi celjska kmetijska zadruga, dobili pa bi jo v upravljanje radi mi, da bi se tod razvijalo celotno družbe- nopolitično in kulturno živ- ljenje. To je življenjski pro- blem. TONE PEŠAK, vodja po- družnične osnovne šole in predsednik Krajevne konfe- rence SZDL: Težišče našega dela je pri ljudeh, v našem primeru v vseh treh območ- jih. Zato tudi zbore krajanov sklicujemo po območjih, Zdaj se veliko ukvarjamo z delom delegacij, da bi vse bolj zaživele. MAKSIMILJAN SAMEC, sekretar krajevne organiza- cije Zveze komunistov: Če- prav nas je komunistov v krajevni skupnosti več, je krajevna organizacija po šte- vilu šibka, toda, navzlic te- mu je naše delo čutiti na vseh področjih družbenopo- litične aktivnosti. Vse pro- bleme rešujemo skupaj. ERIKA RAVNAK, vodja po- družnične šole v Socki: Ži- vim in delam za šolo in kraj. Drugače ne gre, kajti šola je le središče dogajanja v naši vasi. Zdaj imamo v štirih od- delkih 37 otrok. Ker sva tu samo dve učiteljici, imamo kombiniran pouk, jeseni pa bomo v prvi razred dobili 15 učencev. IVAN JEZERNIK, predse- dnik poravnalnega sveta: V delu smo uspeli. Imeli smo veliko razgovorov s krajani in jih opozorili na ohranjanje dobrih medsebojnih od- nosov. Kaže, da je zaleglo, kajti poslej imamo manj dela in manj sporov. In če pride do njih, jih v glavnem porav- najo prizadeti. LJUBO STEKLIČ, poslovo- dja mesnice: Vodim mesnico kolektiva celjske Mesne in- dustrije. Čeprav smo na kmetijskem območju, ima- mo vehko dela. Prav zato tu- di načrti, da bi lokal poveča- li, čeprav tudi zdaj ni maj- hen. Kupci v tej mesnici pa niso samo domačini, semkaj prihajajo tudi Celjani. MIHAELA HREN, tajnica krajevne skupnosti: Delo je zelo pestro, razgibano. Naj- več je problemov okoh so- cialnega varstva. V krajevni skupnosti imamo petdeset socialnih podpirancev, ki prejemajo družbeno denar- no pomoč, mesečno v skup- nem znesku okoli osem mili- jonov starih dinarjev. JOŽE CVIKL, cestar: Moje delovno področje je na cest- nem odseku, dolgem dva- najst kilometrov. Gre pred- vsern za vzdrževalna dela. Ljudje so zadovoljni, saj skrbim, da je cesta v redu. Seveda pa delam tudi v kra- jevni skupnosti in prav tako v primerih, kadar gre za ce- ste. Dela ne zmanjka. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 3. april 1980 JERNEJ PRI LOČAH SITARJEVI IMAJO DOBRO VINO Na vzorno urejeni Itmetiji Je razvita tudi živinoreja Na oni strani grička z jernejsko cerk- vijo je Sitarjeva kmetija. 12 hektarjev, od tega 6,5 obdelovalne zemlje imata Anton in Marija Rubin, kot se Sitarje- va na uradnih papirjih podpisujeta. Mlada sta še, pa imata doma le še eno hčerko - 17-letno Rebeko. Trije so že odšli od doma: najstarejši sin je poro- čen in dela kot trgovec v Slovenski Bistrici, drugi sin je v Ljubljani, kjer študira veterino in je v tretjem letniku, starejša hči pa bo letos končala peda- goško gimnazijo v Mariboru. Ni kaj. Otroke imata pridne. Pa kdor pozna Sitarjevo domačijo, se temu ne čudi. Odkar sta prevzela gospodarstvo mlada, so vse preuredili. Najprej hlev. Stari je bil zgrajen iz samega lesa. Bil je sicer svojevrstna zanimivost, za živi- no pa ni bil primeren. V novem hlevu imajo navadno po 8-10 glav živine. Ži- vinoreji bi se še bolj posvečali, a ni več krme. Zlasti kadar je bolj suho leto na peščeni zemlji trava slabo raste. Dela z živino je veliko. Že sama molža zahte- va pridne in spretne roke. Mleko od- dajajo že ves čas, kar je odvzem orga- niziran. Za steljo je tudi treba poskrbe- ti. Žagovine namreč ne dobijo in tako grabijo listje. Se dobro, da imajo v goz- du poleg iglavcev še precej listavcev. Obnova je bila potrebna tudi v vino- gradu. Trsi so bili stari, pa še sama šmarnica je bila. V teh krajih so sicer že prejšnja stoletja imeli sortne trse, a jih je leta 1907 v celoti uničila trsna uš. Takrat so nasadili samo šmarnico. Zdaj imajo Sitarjevi zopet kvaliteten nasad. Najmlajši je star štiri leta, nasa- dili pa so predvsem sortni šipon in laški rizling. Lege za vipograd so do- bre. »Samo cene, cene vina so nizke,« je potožil gospodar. Vino, ki ga pride- lajo, je okusno, rahlo kiselkasto in sodi v dravski rajon. Letina je različna. »Ce bi bila vsako leto taka kot lani, bi še kar šlo,« pravijo. Ne samo gospodarska poslopja, živi- na in vinogradi, tudi stanovanjska hiša kaže na skrbne gospodarje in na pri- dnost gospodinje, seveda. Lep dom so si uredili. Dan pred tem, ko smo jih obiskali, so imeli v hiši delavce, ki so jim postavili peč za etažno centralno ogrevanje. Za napeljavo je treba dosti razkopati, pa vseeno nismo videli nik- jer niti praška. Res, lahko rečemo, da so Sitarjevi delovna družina. Tako pra- vijo tudi v kmetijski zadrugi v Sloven- skih Konjicah, kjer to gotovo vedo, saj so Sitarjevi njihovi kooperanti. MILENA B. POKLIC Sitarjeva domačija Martina, Anton in Rebelca Rubin 1237 GASILCEV V VELENJU V Velenju je bila letna konferenca Občinske gasilske zveze, katere se je udeležilo 36 delegatov iz štirinajstih dru- štev, v katerih je 1237 gasilcev, med njimi 70 pionirjev v »A« in 162 v »B« programu, 183 mladincev, 225 članic in 577 članov. Med drugim je 111 gasilcev pripravnikov, 226 gasil- cev, 199 gasilcev prve stopnje, 81 višjih častnikov itd. V zadnjih štirih letih so člani gasilskih društev v velenjski občini sodelovah v različhih reševalnih eikcijah kar 114 krat z 911. gasilci. Na zadnjem zboru so sprejeli tudi nov program dela, ki obsega kar 22 točk, med njimi^a so na prvem mestu povečanje članstva, tesnejše sodelovanje s štabom za civilno zaščito, organizacija raznih tečajev itd. Na srečanju je bil tudi predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun, ki je štirim gasilcem izročil Titova odlikovanja, ki so jih dobili Stanko Hudales, Ivan Ojsteršek, Alojz Dobnik in Mirko Ferk. Občinska gasilska zveza pa je izrekla priznanje An- tonu Hrenu, uredništvu »Naš čas« in VIZ Velenje. Poslali so tudi pozdravno pismo tovarišu Titu z najiskrenejšimi že- ljami po čimprejšnji ozdravitvi. Novo vodstvo občinske ga- silske zveze: upravnemu odboru bo poveljeval Anton Ber- ložnik, operativnemu štabu pa Avgust Oblak. Na sUki predsednik velenjske občinske skupščine Franjo Korun izroča Red dela s srebrnim vencem Ivanu Ojsteršku. LOJZE OJSTERSEK TESTIRANJE VOZNIKOV Združenje šoferjev in avtomehanikov v Slovenskih Konji- cah je 30. marca že drugič priredilo testiranje voznikov. Pokazati je bilo potrebno prav tako znanje kot za oprav- ljanje vozniškega izpita. Testiranja se je udeležilo 30 vozni- kov. Preizkus je uspešno opravilo 47 odstotkov voznikov. Dogovorili so se, da bodo s takšnimi preizkusi nadaljevaU. Naslednji bo že v jeseni in upajo, da bo odziv še boljši, saj lahko tudi na tak način prispevamo k večji varnosti v cest- nem prometu. JOŽE ONIC OBISK PRI LESJAKOVIH V BREZNEM SODOBNO IN PO STAREM Ljudi so zamenjan stroji Lesjakova dva, Andrej in Cvetka, pravzaprav nista na- meravala biti kmeta, čeprav sta oba iz kmečkih družin. Trinajst let je že Andrej bil rudar in s Cvetko sta si v spodnjem Breznem zgradila hišo. Ko pa je Cvetkina se- stra, naslednica na posestvu, odločila, da bo grunt proda- la, je Andreja pri srcu stisni- lo, da bi ženin dom prišel v tuje roke in naredili so zame- njavo. Bilo je okoli leta 1965, ko je rudarjenje slabo kaza- lo, kar je bil vzrok več, da sta se odločila. Z vso vnemo in pridnostjo sta prekrila strehe, zgradila nov hlev, znotraj posodobila hišo in kos za kosom naku- povala kmetijsko mehaniza- cijo. Dva traktorja imata, na- kladalno prikolico, enoosno prikolico, trosilec, cisterno za gnojnico, sušilno napravo, žetveni stroj, vrsto priključ- kov. Krediti? Samo za molz- ni stroj sta ga vzela. Rekel bo kdo, da to ni mogoče, toda če tako pravita, bo že držalo. Sodobno opremljeno kme- tijo vodita precej po starem, če jo primerjamo z monokul- turno usmerjenimi kmetija- mi. Doma pridelujeta vse in skoraj ničesar ne kupujeta razen oblek in špecerijo. Od vsega kar pridelata, marsikaj prodata, vendar je njun glav- ni zaslužek vzreja jarčic, mladih svinj, pitano govedo in mleko, ki ga hodijo iz de- lavskega Brezna iskat do- mov. V novem hlevu vzrejata jarčice, ki jih oddajata kme- tom, ki se ukvarjajo z nesni- cami. V hlevu imata do 20 glav živine. Ker v kraju ni zbircilnice, precej mleka po- pijejo prašiči, sicer pa Cvet- ka izdeluje tudi hudo dober sir. Ce ni vsa ta mehanizacija draga, povprašam. Seveda je, glasi odgovor. Toda ni bi- lo drugega izhoda. Dva trak- torja nista luksuz. »Vzemimo samo naklada- nje gnoja, dopoveduje An- drej. En traktor nalaga, z drugim vozimo na njive in travnike. Ali pa košnja, spra- vilo sena. Včasih bi bila celo premalo. In kljub temu je treba še marsikaj opraviti ročno, saj ni ljudi, kot jih je bilo nekoč.« Štirideset hektarjev zem- lje, od tega 13 hektarjev ob- delovalne, to niso mačje sol- ze ob dejstvu, da ni koščka neobdelanega. Tudi z goz- dom je veliko dela. Oba sinova, eden je v JLA, drugi končuje osemletko, sta od otroških let njuna pridna pomočnika. Morda celo pre- več in se ozirata po lažjem delu. Starejši je mehanik, mlajšega mika elektromeha- nika. Bo po Andreju in Cvet- ki grunt vseeno šel v tuje ro- ke? Sicer pa je do takrat še precej časa. Andrej bo srečal Abrahama, Cvetka je devet let mlajša. Ni še čas, da bi si belili glave. Morda pa se le zgodi, kot se je Andreju in Cvetki, da bo kdo od obeh sinov pomislil: »Skoda, da bi prišlo v tuje roke!« Dom je le dom, poleg tega pa tako dobro vpeljana kme- tija. JURE KRASOVEC Andrej in Cvetica Lesjalc LETNA SKUPŠČINA ZŠAM Na redni letni skupščini zdru- ženja šoferjev in avtomehanikov v Slovenskih Konjicah, ki je bila 29. marca, so poudarili velik ra- zmah dela v zadnjih petih letih. Pri tem jim je precej pomagalo ZŠAM iz Celja, zlasti pri organi- ziranju avto šole. Člani združenja so že uredili učilnico za pouk kandidatov za voznike motornih vozil, imajo pa tudi vse potrebne pripomočke. Združenje bo sodelovalo v pri- pravah na evropsko konferenco združenj šoferjev in avtomehani- kov, ki bo maja meseca v Celju. V tem letu pa nameravajo pripra- viti tudi predavanje o prometnih predpisih in novostih zakona o prometu ter o samopomoči na cestah. JOŽE ONiC ŠMARSKA OBČINA ZA KMEČKI TURIZEM izobraževanje miadih itmečiiih gospodinj Smarska občina s svojimi privlačnimi naravnimi in kulturno zgodovinskimi le- potami je vabljivo področje za marsikoga, ki si želi počit- ka v naravi, na svežem zra- ku, kjer ni ne hrupa, ne sla- bega mestnega zraka. Ven- dar je problem za vsakogar, ki obišče to področje, pred- vsem v slabi organiziranosti gostinskih in prenočitvenih uslug v oddaljenih krajih in vaseh v osrčju Kozjanskega. Zato si je SIS za pospeše- vanje kmetijstva v Smarski občini zadala nalogo, da pri- stopi k organiziranem uvaja- nju kmečkega turizma na tem področju. Prvi korak je že narejen s pripravo gospo- dinjsko-turističnih tečajev za mlade kmečke gospodi- nje, ki so zainteresirane za delo z gosti v obliki kmečke- ga turizma. Tečaji, ki jih je pripravila Delavska univerza s sodelovanjem SIS za po- speševanje kmetijstva obči- ne Šmarje pri Jelšah, pote- kajo v tem mesecu v Zibiki, Pristavi, Bistrici ob Sotli in Šmarju pri Jelšah. Slušatelji- ce tečaja se bodo seznanile s kuharskimi veščinami od priprave hrane, konzervira- nja živil in postrežbe, o osno- vah higiene, o dietalni pre- hrani, pa nasplošno o kmeč- kem turizmu in kulturno-na- ravnih znamenitostih kraja in okoiifie._^-^^__^__^ - Tečaji se bodo zaključili z razstavami, ki jih bodo pri- pravile tečajnice ob pomoči predavateljev. Te razstave bodo zanimive tudi za tiste, ki tečaja niso obiskovali, saj bodo razstavljeni kulinarični izdelki, pogrinjki, gospo- dinjstvo naših babic in go- spodinjstvo danes. Tacaj pa se bo nadailjeval v jeseni, ko bodo tačajnice sez- nanili še z dodatnimi nasveti o tem kako urediti kmetijo za kmečki turizem, o ureje- vanju stanovanja, vrtov in cvetličnih nasadov, pa o delu z gosti in njihovi prehrani. JOŽE CAKS USPELO GOSTOVANJE »VRTAČE« Na povabilo kulturnoprosvetnega društva »France Preše- ren« je pred kratkim v Vojniku gostovala dramska skupina »Vrtača« iz Slovenjega Plajberga na avstrijskem Koroškem. Mladi igralci so se predstavili s komedijo Branislava Nu- šiča »Navaden človek.« Goste, ki so tokrat prvič nastopih v Sloveniji, je sprejela polna dvorana gledalcev in jih tudi navdušeno pozdravila ter nagradila za dobro igro. Po predstavi je bilo tovariško srečanje, na katerem je tekla beseda o takšnih srečanjih, sicer pa so domačini, oziroma predstavnik Zveze kulturnih organizacij občine Celje, pova- bih igralce iz Slovenjega Plajberga na sodelovanje na dram- ski reviji, ki bo še ta mesec, prav tako v Vojniku. VIDA MAJCEN 13 - 3. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 ^BMOČJE po USTAUENI POTI ^ nekaj novosti v programu prireditev program večjih in tradicio- jnih turističnih prireditev , letošnjem letu je več ali jjjnj znan. Pravzaprav nič lovega. če izvzamemo Horti- j^ilturo 80, ki že zdaj stopa v (Spredje. Kot novost se po- j^lja tudi gostinsko turistič- razstava, ki jo v sredini prila pripravlja Poslovna jjupnost za turizem. Sicer 12 so tudi tokrat glavni po- l^dniki in organizatorji teh (fireditev turistična društva. še posebej velja za Celje in vse kraje v Gornji Savinj- ski dolini. In tako se tudi ob tem dejstvu pojavlja vpraša- nje, kaj bi bilo, če bi ta druš- tva prenehala s to dejavnost- jo, kdo bi stopil na njihovo mesto? Odgovor je na dlani. Nihče, ker tudi drugih dejav- nikov, ki bi se lotevali teh nalog, ni. V Celju bo letos več kot razgibano. Poleg številnih drugih kulturnih, športnih in zabavnih prereditev, bo mesto tudi v tem letu zažive- lo kot sejemsko. 2e v sredini maja bo mednarodni sejem rabljene opreme, v sredini junija bo drugi turistični te- den, ki prinaša, v primerjavi z lanskim, več novih kora- kov ter sejem Vse za otroka. Čeprav so se hortikulturne prireditve že pričele, bodo glavne od 18. do 20. julija. Ob koncu septembra bo medna- rodni celjski sejem, v prvi polovici oktobra pe še sejem plemenitih kovin. V Laškem bo tradicional- na prireditev »Pivo in cvet- je« od 11. do 13. julija. Tradi- cionalni rogaški ples bo 16. julija. Gornjegajčani pri- pravljajo svoj tradicionalni čebelarski praznik na dan 20. julija, teden dni za tem bo na Vranskem kmečki praznik. Tudi letos bo flosarski bal na Ljubnem ob Savinji prvo soboto oziroma nedeljo v av- gustu. Letos gre za dvajseti flosarski bal in za 50-letnico ljubenskega turističnega društva. Torej, kar dva pomembna jubileja. In kot že nekaj let zapovrstjo bomo imeli 10. avgusta kar dve ve- liki prireditvi: hmeljarski praznik v Braslovčah ter tu- ristični praznik v Lučah. Po vsej verjetnosti se bo tem prireditvam tudi letos pridružilo jutro koscev in grabljic v Mozinu ter ovčar- ski praznik v Smihelu nad Mozirjem. Poleg tega bo več kot razgibano na Dobrni in še posebej v Rogaški Slatini, kjer se zlasti v času glavne sezone prireditve vrstijo sko- raj vsak teden, če izvzame- mo vsakodnevne promena- dne koncerte. MB UKAJ MANJ TUJCEV? V letnih in občasnih statistikah o nočitvah tujih in doma- jh gostov na celjskem območju že nekaj let opažamo sicer ghlo naraščanje šte^/ila nočitev na sploh, toda vselej le na iiun domačih gostov, medtem, ko je nočitev tujih iz leta v eto manj. Lani je bilo na celjskem turističnem območju nekaj več [ot 964.000 nočitev ali za osem odstotkov več kot 1978. leta. oda, največ zaslug za ta porast so imeli domači gostje, ki so osegli za enajst odstotkov več nočitev kot leto dni prej, zato a je bilo nočitev tujih gostov za devet odstotkov manj, v rimenavi z istim obdobjem. Številke imajo svojo govorico, na vsak način pa takšno, da i se morali vprašati, zakaj tako? In ne samo, da bi se prašali, dobiti bi morali tudi odgovor in primemo ukrepati, to-epati zato, da bo letos in naslednja leta slika drugačna, a bo tudi statistika v prid nočitev tujih gostov. In ko je na zadnjem plenumu Celjske turistične zveze jkla beseda tudi o tem, so zlasti opozorili, da gre vzroke za jkšno stanje iskati predvsem v slabi propagandi. Skoraj bi ihko rekli, da te propagande ni, vsaj enotne, kompleksne, lezultati takšnega dela ali nedela so seveda tu. In nihče ni riv, da se to stanje ponavlja iz leta v leto. In kot kaže, ne gre uno za slabo ali nikakršno propagando, tudi za razmeroma isoke cene ob slabih storitvah in uslugah, tudi za slabe omunalne razmere, tudi zaradi nekompletne ponudbe in še aj. Stanje govori, da bo treba zlasti na celjskem območju Iružiti vse turistične in gostinske sile, predvsem zaradi ropagande ali predvsem na propagandnem in informativ- lem področju. Delitev dela na tem področju in drobiakar- tvo se že maščujeta. Kako dolgo še? MB GASILCI ŽALSKE OBČINE SO ZBOROVALI v soboto je bil v novem gasilskem domu na Vranskem redni letni občni zbor žalske občin- ske gasilske zveze. Poleg delegatov društev so se zbora udeležili tudi predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, predsednik IS Jo- že Jan, predsednik socialistične zveze Žalec Ivo Robič ter drugi. Iz poročil predsednika Franca Jelena, povelj- nika Antona Farčnika, referenta za mladino Ri- harda Kopušarja in referenta za žene Majde Kri- čej, je mogoče razbrati, da je bilo delo v prete- klem štiriletnem obdobju uspešno. Poleg tega, da so precej spremenili organizacijsko struktu- ro, tudi na tem področju stremijo za utrjevanje samoupravne organiziranosti. Nekakšno gibalo v zvezi je štab, v katerem so tudi predstavniki posameznih gasilskih društev. V štabu se dogo- varjajo o delu v zvezi, usklajujejo želje in potre- be posameznih društev, tako da teče delo v zvezi nemoteno. Vsekakor so največ pozornosti posvečali izobraževanju mladih kadrov. Za zad- nje obdobje je značilno, da so obnovili skoraj vse gasilske domove v občini, kupili več novih gasilnih avtomobilov, opreme ter orodja. Pa drugi strani pa ugotavljajo, da so nekoliko zane- marili strokovno usposabljenje. Medtem ko je bilo pred leti temu vzrok pomanjkanje literatu- re, gre v zadnjem obdobju predvsem za pomanj- kanje časa. Pravijo tudi, da se še vedno premalo vključujejo žene in dekleta, ki bi lahko ob ele- mentarnih nesrečah ali v vojni nevarnosti ena- kovredno nadomestile može, ki bi bili v takih primerih drugod. V programu dela za prihodnje obdobje je cela vrsta pomembnih nalog. Pripraviti se bodo mo- rali na deveti kongres gasilcev Slovenije, ki bo 14. in 15. junija v Brežicah, vso pozornost pa bodo posvetili v prvi vrsti seveda požarni varno- sti in strokovnemu napredovanju. Poskušali bodo vključiti čimveč pionirjev, mladincev ter deklet in žena, za pionirje pa bodo organizircdi letovanje na morju in rekreacijo v naravi, dogra- diti morajo gasilski dom v Žalcu ter izpopolniti opremo za gašenje gozdnih požarov in reševa- nje pred vodno stihijo. Na zboru so izvolili novo vodstvo, za predse- dnika je ponovno izbran Franc Jelen, za povelj- nika Anton Gros, tajnik zveze je Franc Naraks, predsednik izvršnega odbora Ivan Cetina. Ob koncu so podelili tudi več občinskih in republi- ških gasilskih odlikovanj, napredovanj, prizna- nja pa so podelili za uspešno obveščanje na tem področju tudi Novemu tedniku in Radiu Celje. TONE TAVČAR PARADE NE BO! Tudi člani izvršnega sveta celjske občinske skupščine so se strinjali s predlogom. da naj bi iz letošnjega pro- grama Hortikulture 80 izpad- la cvetlična parada, čeprav bi po svoji vsebinski zasnovi prav gotovo pomenila višek celotne akcije. In ne samo to, bila bi prireditev, ki bi bila dosti več kot samo prikaz cvetic in cvetličnih arnžma- jev, bila bi takšna, da bi lah- ko z njo brez sramu nastopili na kakršni koli podobni cvetlični prireditvi v tujini. Toda, pri odločitvi za ali proti paradi so zmagala usta- litvena prizatievanja. Prevla- dalo je spoznanje, da bi bil v tem času strošek zanjo okoli sto milijonov starih dinarjev; od tega iz občinskih združe- nih sredstev le 44 milijonov, vse drugo bi prispevali ude- leženci sami; le prehud izda- tek. Zato naj bi del tega denar- ja, namenjenega za parado, potrošili za zaključno prire- ditev hortikulturne manife- stacije in hkrati tudi prazni- ka celjske občine, saj letoš- nja Hortikultura 80 sovpada z osrednjimi prireditvami v počastitev dvajsetega julija, praznika celjske občine. Razen tega bodo del sred- stev namenili za plačilo ne- katerih komunalnih del in podobno. Tako gre tudi v tem primeru za odločitev, da naj daje Hortikultura 80 le trajne pridobitve. Četudi je odločitev da pa- rade ne bo, za ta čas umest- na, pravilna, bo iz načrta pri- reditev izpadla tista, ki bi bi- la prav gotovo najbolj pri- vlačna. Zato bodo organiza- torji letošnje hortikulturne akcije njen načrt prihranili, in morebiti se bo tudi v tem primeru izkazalo pravilo, da čez sedem let vse prav pride. DROBIŽ OD VSEPOVSOD POHOD V POČASTITEV 60-LETNICE ŽELEZNICAR- SKE STAVKE - V počastitev 60-letnice velike stavke želez- ničarjev prireja Planinsko društvo Železničar v Ljublja- ni v soboto, 12. aprila, pohod po gozdovih v okolici našega glavnega mesta. Pohod bo na dveh progah, ki bosta dolgi 35, oziroma 60 kilometrov. Vsak pohodnik bo dobil spo- minsko značko. ★ ★ ★ MAU PROSPEKT CELJA - Celjsko Turistično društvo je izdalo lep majhen prospekt Celja, ki ima 17 fotografij, be- sedni del pa je v slovenščini, nemščini in angleščini. ★ ★ ★ GOSTIŠČE IN FRIDERI- KOV STOLP - Gostišče na Starem gradu, ki je bilo zara- di obnovitvenih del zaprto v krnskem času, je zdaj spet na Voljo, Friderikov stolp pa bo v aprilu odprt samo ob koncu tedna: ob petkih popoldne, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 18. ure. ★ ★ ★ ZANIMIVO NA PLANINI - ^ristično društvo Planina Pfi Sevnici bo letos med dru- gim pripravilo 10. avgusta tekmovanje Žagarjev, sicer pa '^odo še pripravili razstavo •■očnih del, pomagali pri ure- '^vanju zelenic ter okolja pri spomeniku NOB. ★ ★ ★ UVE DRUŠTVI NEDE- JAVNI - Med 28. turističnimi ^'^štvi, kolikor jih povezuje ^^Ijska turističria zveza, sta ^ dve, ki ne delata in ne iz- •^olnjujeta minimalnega pro- ^ma. To sta turistični druš- Šmarje pri Jelšah ter Pre- bold. SLOVENSKE KONJICE TABOR POD GORO Pet let odreda »Heroja Bračiča« Konjiški taborniki, preko 300 jih je združenih v odredu »Hero- ja Bračiča,« so dobro organizi- rani in pripravljeni za delo. Imajo mlade, sposobne vodite- lje. Program dela so vsako leto v celoti izpolnili in ga tudi pre- segli. Mladim ljudem so nudili možnost srečanj in preživljanja prostega časa v pravilni, usmer- jeni in urejeni obliki. To so po- trdili tudi na svečani seji prej^ nji teden, na seji, na kateri so še enkrat prehodili pot od 18. fe- bruarja 1975, ko so ustanovili odred. Lepi so cilji taborniške organi- zacije: delo in življenje v naravi, spoznavanje lepot naše domovi- ne, iskreni in tovariški odnosi med ljudmi, spoznavanje in uve- ljavljanje koncepta naše vsenaro- dne obrambe, nčgovanje lepot naše domovine in še posebej do- mačega kraja. Vse to so konjiški taborniki uresničevali na različ- ne načine. V petih letih so sode- lovali na več kot 350 akcijah, na petih letnih taborih na Rogli, šti- rih na morju, pa na zimovanju na Pesku. Pri akcijah je sodelovalo približno 13.000 tabornikov, če- belic in medvedkov ter članov kluba. Udeleževali so se tečajev in šol, mnogobojev, delovnih, športnih, množičnih in posebnih akcijih taborov ter gojili tradicijo narodnoosvobodilne borbe. Od takrat, ko so prižgali prvi taborniški ogenj pod Konjiško goro in se ob njem zaobljubili, je preteklo pet let. Pet let uspešne- ga dela, pet let šole za življenje. Spomini so živi. Med njimi zase- da častno mesto njihova »mami- ca« Hilda Kadilnik, ki je bila ku- harica na vseh taborih na Rogli. Pa ni skrbela le za lačne želodce. Tudi glavice, polne domišljije, je treba zadovoljiti. Začeli so tako rekoč iz nič. Z zagnanostjo in iznajdljivostjo so premagali vse ovire. Pri tem je imela pomembno vlogo vzgoja kadrov. Zrasli in dozoreli so v njihovih vrstah in danes so mladi voditelji samostojni in sposobni voditi organizacijo ter prenašati svoje znanje na naslednji vodni- ški kader. Za delo tabornikov je potrebna tudi oprema. Od šoto- rov, kompasov pa do posode. Za- čeli so brez vsega. Prve krožnike so nabrali, pravzaprav pobrali, v celjskem parku po Zletu svobod. Se danes jih imajo. Odred »Heroja Bračiča« je za svoje delo prejel številne diplo- me in priznanja. Kar dvakrat so bili najuspešnejši odred v Slove- niji, trikrat pa zelo uspešen. Da so njihovi uspehi prodrli tudi zu- naj konjiških meja, so se trudili vsi, zlasti pa propagandna komi- sija. V časopisju in na radiu je bilo v petih letih objavljenih 150 novic in prispevkov o njihovem delu. Tudi v njihovem listu »Ta- bor pod goro«. Tretje leto dela so dvignili svoj prapor, ki ga je kmalu krasil rdeč partizanski trak. Sedaj, ob peti obletnici delovanja odreda, pa so podelili tistim najbolj marljivim, ki imajo največ zaslug za delo in uspehe, priznanja. Bračičev znak. Prvič so ga podelili, zami- sel pa je izšla iz mladih. Bronasti znak si je prislužilo 10 marljivih, srebrni 5, trije pa so dosegli zlati znak. To so načelnik odreda Emil Mumel, Janko Ribič in starešina Ludvik Vidmar. MILENA B. POKLIC KDOR VARČUJE - IMA Varčujemo dan za dnem. Pri tem se ne sprašujemo ali je var- čevanje smotrno ali ne. Vsak dan si namreč gospodarno raz- delimo svoj delovni in tudi pro- sti čas, materialne dobrine in tudi denar. Vse to si pridobimo že v rani mladosti. LB je skupno s starši, vzgoji- telji in učitelji pobudnik načrt- ne vzgoje in sistematičnega spodbujanja mladine k varče- vanju. Varčevanje v VVZ ima predvsem vzgojni moment. Ta- ko otroci že organizirano var- čujejo in seveda tudi, splošno z materialom: obleka, pohištvo, igrače, karton, lepenka, barve, steklenice, krpice. Različni mladini prilagojeni načini var- čevanja, vzbujajo v mladem človeku interes za sodelovanje, samostojnost in pravilen odnos do dobrin. Otroci lahko začno*z varče- vanjem kmalu po rojstvu, seve- da v začetku starši varčujejo zanje in nalagajo na njihove hranilne knjižice, ki jih LB na- meni vsakemu novorojenčku s simbolično začetno vlogo in hranilnikom. Sledi varčevanje v najrazliče- njih oblikah v VVZ in Pionirskih hranilnicah in še naprej v sred- njih šolah in Mladinskih hranil- nicah. Tako varčuje na območ- ju LB Splošne banke Celje kar okoli 20.000 varčevalcev v 86 Pionirskih hranilnicah, ena od njih je Pionirska hranilnica na osnovni šoli Miloša Zidanška v Dramljah, kjer so dobili mladi varčevalci novo vzpodbudo za čim boljše pogoje za delo z no- vo opremo Ljubljanske banke. Uslužbenke PH v Dramljah so: predsednica Simona Bož- nik iz 7. b. razreda, Jožica Stol- šek iz 7, b, Mirjana Aužner iz 8. razreda, Albina Veronek iz 7. b.' razreda in Sabina Zorič iz 7. a razreda. Poslujejo samostojno ob sredah od 11.45-13. ure ozi- roma do 14. ure in to delo rade opravljajo. Dogovarjajo se za večkrat tedensko poslovanje in tudi za brezgotovinsko poslo- vanje. V ta namen bodo opravili še ta mesec razpis za nove uslužbence PH, kar bo potreb- no ob razširjenem programu poslovanja. Na šoli je 206 otrok in vsi so varčevalci PH. PH posluje od 1974. leta, mentorica pa je Silva Ivančnik, ki jo zaradi odsotnosti nado- mestuje Ivan Čede. Na hranilni knjižici PH osnovne šole Miloša Zidanška je trenutno 51.790,55 din. Na prihodnjem zboru varčevalcev pa se bodo pogovorili za kaj bodo porabili privarčevana sredstva (obresti). Pri nadalj- njem delu vam želimo obilo uspehov, enako tudi vsem ostalim hranilcem. Ob koncu pa naj vas še enkrat spomnimo na rok prijav, za najboljša likov- na, literarna in fotografska dela in na razpis LB - SBC. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 3. april i«, 30 LET ATLETSKEGA DRUŠTVA KLADIVAR IZ ANONIMNOSTI V SVET 220 državnih reifordov, 287 naslovov državniii prvaitov, medaije z evropsicih prvenstev, sodelovanje na oiimpijsidit igrati, 47 naslovov balitanskih prvakov, 104 nastopi v državnih reprezentancah po vojni, 26 naslovov moštvenih državnih prvakov itd, - to Je samo nekaj »grobih« podatkov iz bogatega arhiva- Ponedeljkovo popol- dne (zadnji dan v marcu) bi bilo za marsikoga, ki je pošten in iskren ljubitelj športa, veUko veselje gle- dati vse, ki so se zbrali v veliki dvorani Narodnega doma, da prisostvujejo svečani skupščini ob 30. obletnici ATLETSKEGA DRUŠTVA KLADIVAR! Zal tega edinstvenega srečanja niso izrabili »te- levizijci«, da bi posneli vsaj nekaj kadrov za in- formativne oddaje, saj navsezadnje ne gre za ne- ko podeželsko društvo, ampak za kolektiv, kate- rega člani so ime Celja, Slovenije in Jugoslavije ponesli domala na vse konce sveta! »Televizijci« so sicer prišli! Prišli po priznanja za »minulo« de- lo, prišli pa' so brez ka- mer ... Skoda in tudi ču- dno! Prišli so Simo Važič in Drago Žuntar... Nataša Urbančič, Stanko Lorger, Adrino Kopinšek, Metod Klemene (»oče« pionir- ske atletske olimpiade). Pero Vukovič, Valter Stajner, Miran Polutnik, Roman Lešek, Mirko Kolnik, Aleš lic, Bojan Planinšek, Mile Zupan- čič, Janez Ponebšek (predsednik AZ Sloveni- je), Berni Strmčnik (eden izmed »prejšnjih« predse- dnikov društva) in še in še! Cvet zvestih in preda- nih ljudi, ki so pomagali skozi vrsto let od začet- kov pa do pedistala kroji- ti razvoj panoge, ki je vsem v ponos! Podelili so tudi prizna- nja, ki so jih prejeli: AE- RO Celje, Vojko Arzen- šek, Mirko Babovič, Ev- gen Bergant, Zvonka Blatnik, Dušan in Pavle Božič, Albin Breznik, Ida Bunderla, Stanko Caj- hen. Rudi Cajevec, Gu- stav Debenjak, Andrej Dolničar, Viki Dom, Fe- dor Gradišnik (žal ni bil prisoten pa je »oče« celj- ske organizirane atletike), Albina, Bojan in Miran Horvat, Beno Hvala, Ciril j in Dušan Ilovar, Karel in j Štefan Jug, Metoda Ka-i stelic, Angelca Kavtičnik, i Juro Kislinger, Metod Klemene, Miro Kocuvan, Mirko Kolnik, Jože, Mar- jan, Poldka in Rok Kopi- tar, Dane Korica, Alijana Kovač, KOVINOTEHNA, Jože Kuzma, Maks Lebič, Roman Lešek, Stanko Li- sec, Stanko Lorger, Vilko Luncer, Rudi Male, Ivica Matijevič, Franjo Mavric, Mičo Mijač, Ivo Milova- novič, Franc Mikec, Fran- ce Mimik, Franc Naraks, Božo Osana, Mladen Pav- Ijak, Franci Pavšer, Ivan in Jože Petauer, Andrej Peterka, Mitja Pipan, Bo- gdan Podpečan, Miran in Mirko Polutnik, Janez Ponebšek, Dušan Prezelj, Stanka Lovše-Prezelj, Marko Rozman, Gabriela Sazonov, Bernard Strmčnik (v imenu vseh nagrajencev se je zahvalil za priznanja), Peter Svet, Stane Skoda, Valter Staj- ner, Danica Urankar-Plaj- her, Adolf in Nataša Ur- bančič, Numan Ukič, Sti- ne Vardjan, Simo Važič, Adi Vidmajer, Branko Vi- vod. Tone Vrabl, Drago Vračun, Petar Vukovič, Igor Zupančič in Drago Žuntar. Jubilejno srečanje at- letskih delavcev, atletov in ljubiteljev atletike je minilo v želji, da s še boljšim delom in skupni- mi močmi pomagamo k nadaljnji rasti atletike ne samo v Celju, temveč v vsem našem prostoru. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVCAR Srečanje generacij: slavnostnega zbora AD Kladivar se je med drugim udeležil tudi znan celjski športni delavec Andrino Kopinšek, ki je z zanimanjem prebi- ral pripravljeni material o dosedanjem delu in delu za prihodnje, za njim pa trenutno najboljši celjski atlet Rok Kopitar. V sredini med njima je Roman Lešek! Med dobitniki priznanj za dolgoletno delo v AD Kladivar je bil tudi Jože Kopitar, odličen celjski atlet, zdaj že veteran, vendar še vedno aktiven. Je pa tudi »oče« ali eden izmed njih, ki so pomagali pri sedanji, sodobni projekciji stadiona Kladi- varja. Zdaj bo to delo nadaljeval Miran Polutnik. Mnogi izmed tistih, ki so nekoč nastopali, danes pa skrbijo za organizacijo in nemoten potek številnih domačih pa tujih tekmovanj: (od leve proti desni) Marjan in Poldka Kopitar, Juro Kislinger (bil je celo predsednik AD Kladivar, zdaj je ravnatelj gledališča v Mariboru), Albina in Miran Horvat, zdaj med drugimi Andrej Peterka, Drago Vračun, Simo Važič, Drago Žuntar... NAJBOUŠI V LETU 1979 Ml. mladinke: MOJCA CETINA Ml. mladinci: ROBERT GABER St. mladinke: BRIGITA TOPOLE ST. mladinci: STANE ROZMAN Članice: IDA BUNDERLA Člani: ROK KOPITAR DELO NA ZEMLJI RADI PRIHAJAJ! Zaslužek vedno prav pride Hmeljarjenje je ena izmed tistih kmetijskih panog, času rasti hmelja zahteva veliko dela. To izkoristijo delg iz področij, kjer je industrija manj razvita in zato nitr stalnega dela. V Savinjsko dolino prihajajo na sezon; delo. O razlogih, ki so jih pripeljedi sem in o tem kak(, tukaj počutijo so povedali: KATICA NOVAK: Do, sem iz Križevcev, na sezt skem delu pa sem letos (j, gič. Letos je prišel tudi n mož Josip. Doma imai kmetijo, ki pa jo ta čas ure jejo starši, saj ni tako veli dela. V Savinjsko dolino s prišla zata, da bova nekaj j služila.« IVAN KAMENJAK: »Prvič sem bil tu na sezon- skem delu lani in bil sem za- dovoljen. Star sem 17 let, do- ma pa imamo kmetijo. Sedaj me lahko pogrešijo, meni pa tudi pride prav kakšen di- nar, da lahko kupim kaj zase. Z zaslužkom sem tudi zado- voljen, saj dobim koUkor na- redim.« ANICA KOVAČEVI »Sem iz Bjelovara, v hmel šča pa hodim že nekaj If Spomladi pomagam pri a kopavanju, napeljujem vai la, potem pa v jeseni pride obirat hmelj. Z zaslužkoi ki je kar dober, kupim stvi za gospodinjstvo in gosp darjenje doma.« JOSIP BILO: »Tudi pri nas doma imamo kmetijo, ta- ko, da sem kmečkega dela vajen. Prva spomladanska dela smo doma že opravili, tako, da sedaj ni več toliko opravil in nekateri smo odšli za zaslužkom v Slovenijo. Tukaj se dobro počutim, tu- di s hrano sem zadovoljen. Seveda je bolj neprijetno, če je vreme deževno in hla- dno.« Tekst in foto: T. TAVČAR ŠE BODO GRADILI VŠTORAH Ena stolpnica na Lipi v Storah je tik pred vselitvijo, enc načrtujejo v prihodnjem letu. V srednjeročnem obdot krajevne skupnosti imajo v načrtu tudi gradnjo doma di^ benopolitičnih organizacij, ki bo postavljen v neposreo" bližini Merxove trgovine na Lipi. J V ŽALCU RAZSTAVA PSOV žalsko Kinološko društvo, ki letos slavi manjši jubileij obletnico obstoja, bo v nedeljo, 6. aprila pripravilo na" novljenem stadionu v Žalcu veliko mednarodno priredit^^^, razstavo psov vseh pasem. To kinološko prireditev pripi^. Ijajo skupaj KD Celje, Slovenska Bistrica, Trbovlje, Vele™ in Žalec, razstavljeni pa bodo psi različnih pasem iz Jugo^\ vije, Avstrije, Italije ter verjetno Češkoslovaške. Obet^' zanimiva prireditev, ki si jo bo prav gotovo ogledalo vel'', ljubiteljev teh štirinožcev. Sicer pa žalsko Kinološko dr^ tvo, ki že šteje okoli 200 članov in se uvršča med najde'^ nejše v Sloveniji, pripravlja v letošnjem letu še več drw prireditev, med drugim 21. in 22. junija tudi mednarc"'^ tekmovanje šolanih psov. Nedeljsko popoldne bo toreJ žalskem obnovljenem stadionu v znamenju nadvse ^ mive razstave najrazličnejših pasem psov. A §t. 13 - 3. april 1980 NOVI TEDNIK-stran 17 ORIENTACIJA - MARTJAKI 80 Planinsko društvo Polzela je pod pokroviteljstvom Sa- vinjskega MDO in občinske telesnokulturne skupnosti ŽALEC, organiziralo orienta- cijsko tekmovanje za planin- ce in vse ostale. Organiza- torju so se pravočasno prija- vile ekipe PD Zabukovica, JK »Cmi galeb«, PS na OS Šempeter, PD Prebold, do- mačega PD in PS na OS Pol- zela. Prijavljenih je bilo 30 pionirskih ekip, 7 mladin- skih, 3 članske in 4 za starejše člane. Enako kot delimo čla- ne, bi verjetno morah razdeli- ti tudi pionirje (pravilnik bo treba dopolniti!). Sodelovah so tudi prvič planinci celjske- ga PD. Start tekmovanje je bil za SIP. Pionirska proga je pote- kala preko Spodnjih Grušo- velj na Novi klošter do lovske koče v Založah. Cas hoje je bil 80 min. Ostale proge pa so se za Ložnico delile. Vodile so po dolini Trnave, se vzpele na vrh MARTJAKOV, od ko- der je lep razgled na Uršljo in Pohorje, v lepem vremenu pa se vidi Svinja planina. Dalje je proga vodila po odseku SAVINJSKE POTI do cilja. Vsi tekmovalci so se po končanem tekmovanju zbrali pri Korberjevi domačiji, kjer je tudi žig SAVINJSKE PO- TI. Organizator je poskrbel za topel čaj in mali prigrizek. Prvo piorvirsko mesto so zasedli Severin MOHORIC, Boris LUKANC, Miran GO- VEK in Luka SRIBAR (čas 49 min!), drugo Bojan LU- BEJ, Uroš PRISLAN in Si- mon RESNIK. Prvo mesto pri mladincih so zasedli člani jamarskega kluba »Cmi ga- leb« (69,8% vseh možnih točk), drugo Celjani (58,2%). Pri članih so zasedli prvo me- sto PD Zabukovica (100%), drugo PD Celje (79,2%) in tretje PD Prebold (46,2%). Pri starejših članih so zasedli prvo mesto mentorji in vodja PS na OS Šempeter (81,1%). Tekmovalni progi sta pri- pravila planinska vodnika PD Polzela. Vse delo pri orientaciji so napravili ama- tersko in jim je edino zado- ščenje, da je bil tak odziv, po- sebno mladih in dokaj dober uspeh. Nobena ekipa se ni zgubila, saj so pionirske eki- pe, razen dveh našle vse kon- trolne točke, ostali pa tudi več ali manj. Morda še nekaj kritičnih pripomb. Težave so s topo- grafskimi kartami 1:50.000 (1:25.000 jih sploh ni za tako uporabo brez posebnosti!, ki so že zastarele. Nekateri so proti opisni poti, ki pa reši problem karte. Tudi kompasi niso poceni in le Taborniška zveza Slovenije, jih je nabavi- la za svoje člane po ugodni ceni. Iz razgovora med posa- mezniki se je dalo sklepati, da bi bilo potrebno v tej regiji sklicati razgovor planinskih amaterjev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo na temo orien- tacija. Konkretno bi morali rešiti najprej nekaj nalog teo- retično in vsaj eno skupno ogledati in prehoditi po tere- nu, ter tu izmenjati svoja miš- ljenja. Pa ne bi napraviU re- snično tega, čas za amaterske ; dejavnosti se pa menda le ] najde? Saj prosti čas ima tudi I prvine dela! Pa na svidenje še i kje na kaki orientaciji! i B. J. 1 NE TEKMOVANJE, PREDVSEM USPOSABUANJE Tudi letos bosta Sekreta- riat za ljudsko obrambo skupMine občine jCdje in Občinski odbor Rdečega kri- ža Celje pripravila zdaj že VIIL občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomo- či, Icjer naj bi nastopile eki- pe organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Ob tem je treba takoj zapisa- ti, da pri vsem le ne gre toli- ko za tekmovanje in končno uvrstitev na »boljše« ali »slabše« mesto, temveč predvsem za skupno nadalj- nje usposabljanje na po- dročju, ki nam bo še kako prišlo prav v težkih more- bitnih trenutkih. VIII. občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomo- či bo v nedeljo, 18. maja s pričetkom ob 7. uri v parku pri Domu železarjev na Te- harjih. Tekmovanje bo pote- kalo po veljavnih pravilih za telunovanje ekip prve medicinske pomoči, ki sta jih letos januarja izdala Re- publiški sekretariat za ljud- sko obrambo in Republiški odbor RK Slovenije. Priča- kovati je, da bodo vse kra- jevne skupnosti in organiza- cije združenega dela, ki ima- jo v sestavu svojih enot ci- vilne zaščite specializirane enote za prvo medicinsko pomoč, sodelovale na osnovi nalog in aktivnosti na po- dročju SLO in DS za letošnje leto na razpisanem tekmo- vanju. Dobro vodilo za to je OPOMNIK za planiranje in delovanje na področju SLO in DS v letu 1980, ki so ga izdali v Celju. Prijave za sodelovanje sprejemajo pri Občinskem odboru RK Celje, Slandrov trg 7, do 15. aprila! TONE VRABL ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE ZDOMA CEUE Edini otrok sem bila, moja mama je imela samo mene in neprestano sem morala poslušati zatrjevanje - vsaj večina mojih sorodnikov je tako trdila - da je samo en otrok res pravi blagoslov. Poleg tega pa sem, in to naj bi bilo še dodatno breme, bila tudi pisateljica. Nekaj let pa sem bila vrhu tega obremenjena še z jezikovno norostjo, to se pravi, da sem poskušala svoje mladostno svetobolje utopiti v Učenju tujih jezikov, in čeprav mi to ni uspelo, sem si le nabrala toliko znanja, da sem bila prepričana, da bi si v sili povsod na svetu lahko z njim zaslužila kruh. Da bi bila za niorebitno potovanje v tuje dežele še bolje opremljena, sem Se naučila tudi toliko slikati, da sem znala upodabljati (cvetlice. Ko so bile moje skice, pesmi in drugo objavljene v baznih časopisih in ko sem poleti leta 1919 prodala svoj prvi ''Oman, sem zbolela za skrivnostno boleznijo, ki je pravijo "prenapetost«; pokazali so se prvi znaki veličavosti, videla Sem se že, kako kot moderen Kolumb odkrivam nov svet, 'n se začela resno in, kot sem mislila, tudi temeljito priprav- ljati na osvojevalni pohod. Cas je bil zelo viharen, tako zelo, da bi ljudje brez tvorne domišljije gotovo ostali doma. Gorje po vojni je bilo hujše ^ot med samo vojno, toda njegove teže se takrat še nisem zavedala. Ko seje začela vojna, sem bila v Londonu, potem Sem eno leto živela na Švedskem. Ob vrnitvi domov sem - '^^kdanja avstrijska državljanka - bila državljanka na novo Ustanovljene države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudi je takrat popadla epidemična denarna preganja- vica; kupovali so valute in jih prodajali; moje glavno čtivo so bila borzna poročila, sanjala sem o liri, dolarju in funtu. Ko sem bila končno pripravljena za potovanje, je moje celotno premoženje, ki sem si ga bila pridobila s poučeva- njem jezikov, znašalo 130 dolarjev in 59 mark; toliko sem nameč dobila za 10.000 avstrijskih kron, ki so začele izgub- ljati vrednost. Lira je nenadoma tako poskočila, da je moje oslepljeno oko ni moglo več doseči. Marka je bila skoraj brez vrednosti, še preden sem se podala na pot. Tako sem se lahko zanašala samo na dolarje. , Tudi vizum je bilo težko dobiti. Indija ga je odklonila, Egipt je bil popolnoma zaprt. Nizozemska je za vstop v kolinje zahtevala zlato valuto, samo Japonska je dala vi- zum brez kakršnih koli pogojev. Slepo sem zaupala svo- jemu znanju in se pogumno podala v neznano - tako kot spleza otrok v preluknjan čoln. Svet sem si predstavljala kot Evropo... 24. novembra 1919 sem se poslovila. Pravzaprav se nisem želela posloviti. Navsezadnje se je veliko lažje prepustiti toku navade; toda nekaj v meni me je sililo: tako mora biti. To pa, kar me je sililo, ni bila želja po dogodivščinah, bil je klic zastavljene, neodložljive naloge. Od takrat sem vselej verjela v nekakšno usodo. V jedilnici očetne hiše (stari zgradbi, ki se naslanja na nekdanje rimsko obzidje in ki stoji na rimskih tleh) je bil prižgan lestenec. Poslovila sem se od postarne matere, najbrž za zmerom. Nisem jokala. V svečanih trenutkih ne pretakam solz. Resnična bolečina je kot suh blisk, ki je nevarnejši od viharja z dežjem, ki mu sledi. Maukerl, moj pes, mi je dal tački, obe neštetokrat. Ob pogledu nanj bi skoraj bila zajokala. Tako smešno je sedel pred mano in migal s tačkama, kot bi bili loputi mlina na veter, ne da bi slutil, da se ločujeva. Pozneje me bo nepre- stano iskal in me nazadnje pozabil. Bil je kot prispodoba vsega bivanja. Postaja je bila temačna; na peron je priškripal prenapol- njen vlak. Droban dež, že na pol sneg, me je premrazil do kosti. Stala sem na stopnici, okoli mene so bili prijatelji. Svoj priljubljeni pisalni stroj eriko sem položila v mrežo in še enkrat pomahala. Škripaje je temni vlak odpeljal s temne postaje. Luč je bila samo v oddelkih, koder so si potniki svetili s seboj prinesenimi svečami. Vse nas je težilo medsebojno povojno nezaupanje. Trdo sem položila nogo na svoj kov- ček, na edinega, ki sem ga vzela s sabo, oko pa sem nepre- stano upirala v eriko. Zadremati ni imelo smisla, kajti vsake četrt ure je nerazločna postava pomolila skozi vrata glavo in kratko ukazala: »Listme!« Kakor hitro so prebrali, da je cilj mojega potovanja Ja- ponska, so mi potni list brez besede vrnili, saj si je najbrž vsak mislil: »Ta je pa prismojena, še dobro, da odhaja iz dežele,« in tako so me puščali pri miru. V Zidanem mostu sem morala izstopiti in čakati do treh zjutraj. Nihče ni vedel, kdaj bo pripeljal orient ekspres. Prežah smo nanj v natlačeni in zakajeni čakalnici. Ko smo končno v nerazsvetljenem vlaku drveli naprej, sem gledala ven na zasneženo pokrajino. Gola drevesa so kot v prošnji iztezala proti meni svoje veje, skozi reže med oblaki pa se mi je režal mesec. V Ljubljani sem morala znova prestopiti, in prijazen Američan, ki je bil vesel, da lahko otrese z nog prah bolehne Evrope, me je potegnil v svoj oddelek. Na meji sem bila za tolmača, kar pa carinika ni oviralo, da ne bi kovčka - tega je moja prijateljica sicer zaklenila, mi pa v popotni mrzlici pozabila izročiti ključ - odprl s sabljo. Te rane moj kovček ni nikoli popolnoma prebolel. Ko se je zdanilo, je ekspres drvel od Opčin navzdol proti Trstu. Morje je bilo srebrno sivo in polno sivih jader. Vse je bilo potopljeno v skrivnostno tišino, tako da me je začela obhajati nekakšna nerazumljiva groza. Ničesar ni bilo, ra- zen sivine, ki se je zgoščala, in zamolklega drdranja vlaka. Stala sem na pragu svoje slavne odkrivateljskeprihodnosti in bila mirna. Seveda - bila sem premražena in prazen želodec se mi je obračal. Tako telo premaga nesmrtnega diha... TRST Trst je bil prvi preizkusni kamen za moj pogum in potr- pežljivost. Stanovala sem pri dveh starih tetah in spala v sobi, kjer je ena od njiju počasi umirala. Njeni stoki in vzdihi so se mešali med moje sanje o prihodnosti, in dan in noč me je'' zasledoval vonj po razpadanju. Dnevi so mi mračno mine- vali v naraščajočem mrazu zunaj, v neskončnem, bolečem iskanju ladij - ki ali niso vozile, kamor sem želela, ali pa so zahtevali za prevoz zlato valuto - in v strahu, da bom s težavo prisluženi denar porabila že v Evropi. Stala sem spodaj na obali, gledala modro belo vodo, krožeče galebe, rdeče se svetlikajoče kraške skale, temno rdeče jesensko listje v zavetrnih kotih in se bojevala proti upadajočemu pogumu. Nekega dne sem potožila svojo bolečino staremu mor- skemu volku in ta mi je rekel: »Kar mirno se podajte na pot, kdor obvlada toliko jezi- kov kot vi, nosi s sabo premoženje!« Utegnilo je biti res, a žal sva oba pozabila, da take menice ne izplačuje nobena banka. Moje premoženje je bilo v mnogočem podobno skopuhovemu zakopanemu za- kladu ... stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 3. april 19^, četrtek, 3. aprila ob 12: Luigi Pirandello - KAJ JE RESNICA? Abonma Peda- goški šolski center. Četrtek, 3. aprila ob 19.30: Luigi Pirandello - KAJ JE RESNICA? 4. mladinski abonma. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice v okviru medsebojne izmenjave abonmajskih predstav. Četrtek, 3. aprila ob 19.30: N. V. Gogolj - ŽENITEV. Gostovanje v Idriji. Petek, 4. aprila ob 18: Lui- gi Pirandello - KAJ JE RE- SNICA? Abonma Laško. Gostuje Primorsko dramsko gledališče. Petek, 4. aprila ob 19.30: N. V. Gogolj - ŽENITEV. Gostovanje v Idriji. Sobota, 5. aprila ob 17: Luigi Pirandello - KAJ JE RESNICA? Abonma Šent- jur. Gostuje Primorsko dramsko gledališče. Sobota, 5. aprila ob 20: N. V. Gogolj - ŽENITEV. Go- stovanje v Ajdovščini. Ponedeljek, 7. aprila ob 15.30: W. Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. 3. mladinski abonma. Ponedeljek, 7. aprila ob 19.30: W. Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. Abonma gimnazija. Torek, 8. aprila ob 15.30: W. Shakespeare - LJUBEZ- NI TRUD ZAMAN. 2. šolski abonma. Četrtek, 10. aprila ob 19.30: W. Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. 4. mladinski abonma in izven. Petek, 11. aprila ob 18: W. Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. Abonma Kozjansko in izven. Sobota, 12. aprila ob 17: W. Shakespeare - LJUBEZ- NI TRUD ZAMAN. Abonma Šentjur in izven. ZDRAVNIKI ZA VAS Urejuje: dr. JOŽE ČETINA TEŽAVE STARE MAME Stara sem 64 let in že dolga leta jemljem zdravi- la zaradi srca. Zavedam se, da si srca ne morem pozdraviti, ker to pač s starostjo pride. Imam pa še druge težave. Čeprav se držim diete zaradi srca, mi je skoraj po vsaki jedi slabo, pa tudi glava me začne boleti. Te težave so še večje, če se najem do sitega. Vidno hujšam in v trebuhu mi stalno zavija. Stalno imam ledenomrzle roke in noge in zelo sem živčna. Ker je moj oče umrl zaradi raka na želod- cu, se tudi jaz bojim, da ne bi zbolela na tej bolez- ni, to pa me še bolj muči. Lepo se vam zahvaljujem za odgovor. STARA MAMA STARA MAMA! Koga ni med nami, ki bi ob kakšni težavi pomislil s strahom ali ni to morda začetek rakastega obole- nja. Že dalj časa jemljete različne tablete za krepi- tev srca. Te tablete lahko občasno povzročajo pre- bavne ali želodčne mot- nje, predvsem če se uži- vajo brez presledka. Teža- ve, katere vi v svojem pi- smu opisujete, bi bile lah- ko posledica želodčnega obolenja. Danes se lahko v vsaki bolnišnici v Slo- veniji, izvrši preiskava, s katero je moč pregledati natančno želodčno sluz- nico in ugotovi ev. bole- zenske spremembe. V mi- slih imam namreč pre- gled, ki ga imenujemo ga- stroskopija. Na oddelku, za bolezni prebavil, v bol- nici Celje, smo med prvi- mi v Jugoslaviji osvojili to preiskovalno metodo in imamo precej izkušenj. Te preglede opravljamo redno tudi za ambulantne bolnike. Preiskava sama je neboleča, morda neko- liko neprijetna, vendar jo preiskovanci dobro pre- našajo. Ker sta strah in negotovost prav tako hu- da kot bolezen sama, vam svetujem, da zaprosite svojega zdravnika, da vam izda napotnico za ga- stroskopijo, ter se nato zglasite v endoskopski ambulanti gastroentero- loškega oddelka bolnice Celje, ali pa na ta naslov pošljete napotnico. Mi vas bomo nato pismeno obvestili, kdaj se lahko zglasite na pregled. Odgovoril vam je specialist gastroen terolog DR. PETER VOVŠEK Ml IN ZDRAVJE CIGARETA IN POSLEDIČNI BRONHITITS Množina nikotina v dimu ene cigarete s filtrom je pri večini vrst med 1 in 1 in pol miUgrama na cigareto. Pri inhaliranju ga prevzamemo v telo kar preko 90 odstot- kov. Za človeka je to eden najmočnejših strupov. Smrtna doza je okoli 50 mili- gramov (40 cigaret!). Logič- no pa je, da pri zapovrstnem kajenju cigaret z večjimi ali manjšimi presledki ne pride smrtne zastrupitve. Telo se tudi samo razstruplja, saj razkraja tudi nikotin. Čeprav torej kajenje ni smrtno ne- varno, je pa to zastrupitev na obroke. Z vsako cigareto, ki jo pokadimo vplivamo na krvni pritisk, delo srca, pora- bo kisika in na druge važne funkcije telesa. In to dan za dnem, z vsakim cigaretnim dimom. Zmes katranskih snovi je različna pri raznih vrstah ci- garet z ali brez filtra, toda med 15 in 25 miligrami na eno cigareto. Pri dnevni po- rabi 10 cigaret sprejmemo v pljuča v 10 letih keir 1 kilo- gram katranov. Delno jih si- cer odstranimo, delno pa ostanejo v dihalnih poteh ter pljučih in ostanejo kot na- daljnji trajni rizični dejav- nik. Nadaljnja nevarnost ob- stoji tudi v nabiranju teh ka- transkih snovi v ledvicah in mehurju ter povzročanju tu- morjev na teh organih. Stati- stike povedo, da nastopa ra- kavo obolenje na ledvicah pri kadilcih 5 krat pogosteje, kot nekadilcih. Težave, ki se pojavljajo pri kadilcih so tu- di v okvarah dihalne sluzni- ce. Gre za kronični katar ka- dilcev kot posledico okvare površinskih plasti dihalne sluznice in sluzičnih mikro- skopsko majhnih dlačic, ki lovijo in odplavljajo majhne, škodljive in dražeče delce proti žrelu in ustom. Mi pa to izkašljamo in izpljunemo. Pri okvarjenem transport- nem mehanizmu takih tujih »elcev ne moremo izločiti, saj gre s stalnim nikotinskim in katranskirn draženjemvsa dihala sluznica z dlačicami vred v uničenje. Žleze pa, ki so v sluznici kar naprej pod PiŠE: ~~ Doc. dr. mgr. J. KRAŠEVEC vplivom draženja producira- jo svojo sluz, pri kadilcih še v večji množini. Tudi to sluz ne moremo odstraniti, saj se zaradi vnetja zožujejo in za- pirajo male dihalne poti - dušniki. Telo pa išče izhoda s kašljanjem, da bi odstrani- lo balast, saj vsak kadilec do- bro pozna takozvano »jutra- nje odkašljevanje«. Stalno draženje na kašelj in izkaš- Ijevanje kaže na to, da gre za napredovale funkcionalne spremembe dihalnih poti in pljuč. Blokada stalnega sna- ženja teh poti vsled tobačne- ga dima pa ima še nadaljnje posledice; zaostala sluz v globokih dihalnih poteh je idealno gnojišče za rast bak- terij. Pride do pogoste bakt« rijske infekcije v večih 5 manj številnih dihalnih ^ teh, do sluzavognojnegj izmečka. Kasneje se tako vnetje razširi po steni sapnj. ka in dušnikov navzdol f pljuča in pride tudi do okv^ tega tkiva, žil in pljučneg tkiva. V kolikor obstojaji bronhitični simptomi kot ki šelj in izmeček preko tri rnt sece v enem letu in se ponav Ijajo več let zapored, govori mo o kroničnem bronhitisu Ta pa sčasoma privede tud do neelastičnosti pljučnegj tkiva, do ponavljajočih, pljučnic in do pljučnega em. f izema. Pri vseh teh procesi}, ne pride več do pravilne ena. komorne porazdelitve zraka po vezivno spremenjenih di- halnih poteh in pljučih in ni več pravilnega krčenja ij ožitev poti. Pride tudi do kratkega, plitvega dihanja, ki ga opazimo že pri hoji po stopnicah, pri vsakem naj. manjšem naporu, nazadnje pa celo v mirovanju. Tudi v tej, skrajno kasni in neugo- dni fazi obolevanja je še čas, da prenehamo s kajenjem in si tako manjšamo težave. Na koncu taka patološka dogajanja v zvezi s kajenjem privedejo do popolne izgube elastičnosti sluznice, kot zračnih pljučnih mehurčkov in do takega emfizema, da »hlastamo po zraku«. To spoznamo tudi takrat, ko iz rjizdalje 15 centimetrov od ust nismo več sposobni upi- hniti goreče vžigahce. LOVSKE LOVCEV SPREMLJEVALEC - SRNJAK Kozjanske hoste skrivajo v sebi precej svobodnih živali, ki jih ljudje, neupravičeno imenujejo tudi divjad. Ti raz- ni gozdni prebivalci pa niso od včeraj, ampak spremljajo človeštvo že tisočletja. Neka- tere od njih si je človek udo- mačil in jih navadil raznih poljskih in gozdnih opravil, druge je imel za hrano, med- tem ko se je pri tretji krvo- ločni vrsti izživljal športno s tem, da jih je lovil in pokon- čal, njihovo kožo pa imel za obleko in okras. V tistih davnih časih ni bi- lo trgovin z raznim krznom kot so dandanes, ampak so bile vse takratne dame in moški oblečeni v krznene plašče najsilnejših mesoje- dih živali in to iz življenjske potrebe, ne pa iz prestiža ne- voščljivosti in bahanja. Tisočletja so minevala, kultura taka in drugačna se je dvigala vse do današnjih dni, ko sta lovec in ribič po- stala le zaščitnika živalskega sveta in ne lovita več iz živ- ljenjske potrebe, temveč le za šport in rekreacijo. Kobilica Polde je tajnik KS Breze, in sodi v občino Laško, ter član lovske orga- nizacije imenovane občine že od leta 1958. Živvljenjske sopotnice lovcev in ribičev so v večini ljubiteljice priro- de in živalskega sveta, zato ni slučaj, da je soproga lovca Poldeta tudi ena tistih so- dobnih žena, ki povsem ra- zume moževo udejstvovanje v LD, ter mu pomaga pri raz- nih lovskih dejavnostih. Pred dvema letoma, ko je bila košnja v največjem ra- zmahu, so šolarji našli v goz- du mladega, največ štiri dni starega srnjačka. Zato, ker je z zakonom prepovedano je- mati mladiče prostih živali, je lovec Polde vzel učencu mlado živopisano živalco, jo odnesel domov, kjer sta jo z ženo učila jesti iz stekleničke na cucelj. V dobrem letu je srnjaček Piko popil nič manj kot za 260 din mleka. Razvil se je v krepkega srnjaka. pred katerim niso bili varni šolcirji niti nepoznani ljudje. Z lovcem Poldijem je hodil na sprehod v gozd, naganjal pse od svoje staje, od časa do časa pa se je obnašal kot član seksualne revolucije na vasi. Kadar se je lovec Polde spo- zabil in sklonjen nabiral drva, je Piko to takoj kazno- val s skokom prednjih nog na hrbet presenečenega do- brotnika. Poldijeva žena, katera je nosila glavno breme prehra- ne razvajenega najdenčka mu po dobrem letu dni ni bila več kos. Zato ga je lovec Poide v času prska odpeljal v gozd, koder si je našel lju- bico in ostal pri njej; pozneje kot vzoren zakonski soprog. Z lovcem Poldijem se še ve- dno od časa do časa srečata v gozdu, vendar srnjak Piko obstane v določeni varnostni razdalji. Srnjak, lovcev spremljeva- lec, je tako zopet postal del prirode, ki ji tudi pripada. PIŠE: SANDI UDERMAN PROM. NESREČE SPUŠČENE ZAPORNICE Ob železniškem prehodu pri postaji v Storah so bile spuščene zapornice, ker so pričakovah tovorni vlak iz Maribora. Kljub temu pa je zapornice obšel JANEZ SE- ŠEL, 31, Vojnik, ki ga je za- dela lokomotiva in odbila 15 metrov daleč v električni drog. Sešel se je tako hudo poškodoval, da je takoj po prevozu v celjsko bolnišnico umrl. KRIŽIŠČE ENAKOVREDNIH CEST Skozi Breg pri Polzeli se je peljal s kolesom ROBI TRO- GAR, 16. Ko je zapeljal v kri- žišče enakovrednih cest, ni upošteval desnega pravila in se je tako zaletel v levi bok osebnega avtomobila, s kate- rim je iz njegove desne strani pripeljal JOŽE VIDIC, 46, iz Brega. Kolesar je padel in se težje poškodoval - ima pre- tres možganov. V OVINKU PO LEVI V nepreglednem ovinku v Dramljah je zapeljal v levo voznik kolesa na pomožni motor FILIP OMERZA, 22, iz Šentjurja. Ker je v tem tre- nutku pripeljal ^asproti osebni avtomobil - vozil ga je MILAN LAVBIC, 33, Dramlje - se je kolesar čelno zaletel vanj in si pri tem zlo- mil levo golen. NA MOSTU ZAPEUAL V OGRAJO Iz Celja proti Gorici pri SUvnici je vozil z osebnim avtomobilom ADOLF JOST, 37, iz Celja. Ko je zapeljal v Gorici na most, ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v de- sno na hodnik za pešce, nato pa je trčil še v zaščitno ogra- jo na mostu. Pri nesreči se je težje poškodoval sopotnik MILAN KOSARK, 24 iz Gro- belnega, lažje pa sopotnica, njegova žena STEFKA. Oba so odpeljali v celjsko bolniš- nico, vozniku pa so odvzeli kri. ŠTIRJE RANJENI Zaradi neprimerne hitrosti je v desnem ovinku v Gaber- kah zaneslo v levo voznika osebnega avtomobila JANE- ZA ROŽENA, 23, iz Topolši- ce. Zapeljzil je v 60 cm glo- bok obcestni jarek, kjer se je avtomobil prevrnil na levi bok. Med prevračanjem so se lažje ranili voznik in trije sopotniki. PREHITRA VOŽNJA Iz smeri Mozirja je pripe- ljal v Male Braslovče voznik osebnega avtomobila FRANC BAS, 27, iz Bra- slovč. Tu je zavijal v desno na lokalno cesto, ker pa je vozil prehitro, ga je zaneslo v desno in je trčil v drevo. Tež- je se je poškodoval sopotnik MARJAN UGRIZEK iz Žov- neka, lažje pa voznik, na vo- zilu pa je škode za okoli 25.000 dinarjev. ČRNA KRONIKA DELOVNA NESREČA V RUDNIKU v jami Skale velenjskega rudnika je SILVO RE- DNAK, 22, iz Velenja s kom- bajnom rezal sloj premoga. Pri vračanju stroja pa ga je stisnilo med stoj ko in u vo- dnico na kombajnu, zataknil se je za kabel in se sam ni mogel rešiti. Pomagal mu je sodelavec. Težko ranjenega Rednaka - ima poškodbe medenice - so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolniš- nico. ZGORELO ZA 400.000 DIN PRIDELKOV IN STROJEV Ponoči med soboto in ne deljo je izbruhnil požar na kozolcu, last IGNACA KO ŽELJA v Skofji vasi. Goreti je začelo v spodnjem delu kozolca, kjer so bih leseni koli in 4 tone umetnih gnojil Požar pa se je hitro širil ni ostrešje in kozolec je kaj hi- tro pogorel, čeprav so poma- gah gasilci iz Celja, Skofj« vasi, Vojnika in Ljubečne Zgorelo je tudi 15 t sena, 81 koruze, tona in pol pšenice, tona ječmena, 5 m^ hrastove- ga lesa in več kmetijskih strojev, kar je vredno 4OO.OO0 dinarjev. KINO UNION: 3. 4.: francoski barvni film »Deklica v mo* drem« od 4.-7. 4.: ameriški barv- ni film »Božanski dnevi« od 8.-10. 4.: francoski barvni film »Ljubezen po^ dvomom« KINOTEKA: do 5. 4.: ame- riški film »Ubiti svojeg« bližnjega« od 7.-12. 4.: ameriški fil»' »Plinska svetilka« METROPOL: do 3. 4. ob 16. in 18. uri: ameriški fiU" »Ženite v« do 3. 4. ob 20. uri: ameri- ški film »TV mreža« od 4.-7. 4.: ameriški barV' ni film »Skrivnost švicaf ske banke« od 8. 4. -: italijanski bar^' ni film »Nemoralne nune*, MATINEJA: 5. 4.: ameri- ški film »Sinova puščave* DOM: od 3.-6. 4.: ameriš''' barvni ilm »Nebo lahko čaka« od 7.-10. 4.: ameriški tilf^ »Od poldne do treh« $t. 13 - 3. april 1980 NOVI TEDNIK-stran 19 KOŠARKA PRED TRIUMFOM libela na pragu uspeha Košarkarji Libele so sredi 2agreba z Montingom v der- jji srečanju napravili podvig, posegli so zasluženo zmago s 93:91 (41:44)! NaTrešnjevki go v težkem srečanju poka- rali več znanja in taktičnih variant. V peti minuti so Ce- ljani vodili z 11:6, v petnajsti je bilo 32:28 še za Libelo, na- to pa je v 19. minuti prevzel vodstvo Monting. V tej tekmi so igralci izgo- revali pod košema. Vsi so se borili za pomembno zmago. Libela je pokazala več zna- nja, uspevali so s hitro igro, bili so boljši v skokih in tudi v zaključnih metih. Tako so sedaj s 30 točkami sami na 2. mestu po 20. kolu. Prihodnjo soboto bodo doma nastopili proti Železničarju iz Saraje- va. Strelci: Tovornik 22 (1:0), Pipan 20 (16:12), Polanec 19 (7:5), Gole 18 (4:2), Haupt- man 12 in Medved 2. V super republiški ligi so Konjičani izgubili v Trbov- ljah v poprečni tekmi, kjer niso pokazali najboljšega znanja z 80:90 in so tako po 13. kolu z 12 točkami na 7. mestu. Najbolj učinkovit je bil Smid z 32 koši. V prihod- njem kolu bodo nastopili do- ma proti Kraškemu zidarju. V vzhodni ligi je Elektra doma premagala Zlatorog 99:80. Laščani so v II. polča- su celo vodili s 56:54, potem pa jim je zmanjkalo moči. Pri Elektri so bili najbolj učinkoviti S. Breznik z 31 in Kafedžič s 25 koši, pri Lašča- nih pa Vesenjak s 27 in Požin z 22 koši. Žalčani so zaman čakali na igralce Pomurja. Po 10. kolu je sedaj Žalec na tretjem, Elektra na četrtem in Zlatorog na šestem mestu, v 11. kolu bodo vsa moštva celjske regije gostovala - Elektra v Dravogradu, Zlato- rog v Ptuju in Žalec v Pod- bočju. K. JUG SIJAJNA IGRA PEŠCA Kar 16 hitropoteznih šahistov Celja, Žalca, Velenja in Šempetra se je pomerilo na turnirju za me- sec marec. Med njimi so bili tudi štiri mojsterski kandidati. Po- novno je zablestel Franci Pešec, ki je premočno zmagal s 14. toč- kami. Točko mu je odvzel le Mi- kac. Vrstni red: Pešec 14, Bervar 12,5, Mikac 10, Bogadi in Skok 9,5, Crepan 9, J. Pešec 8 in pol, Stucl 8, Perti- nač 7, Brinovec st. in Brinovec ml., ter Pajk 6 in pol točke. J. KUZMA Mestni park bo vsaj za nekaj mesecev ostal brez ledene ploskve, igralcev in gledalcev. Zimska sezona je končana. Tekmovalno uspešno, postavlja pa se vprašanje, kako na- prej? Društvo tarejo težave in medtem, ko bodo igralci odšli na več kot zaslužen odmor, si bodo funkcionarji še nadalje »belili" glave, kako rešiti zamotane in težke probleme, zlasti okoli financiranja. Postavili smo glede tega že vprašanje pa ni bilo odgovora. Človek bi si po takšni reakciji mislil, da ali ni težav oz. »kaj se vtikujete v naše delo*/ Kakorkoli že, led se je stopil in v Mestnem parku bodo zacvetele rože... Hortikultura 80, kaj pa, ko bodo rože odcvetele? Foto: TONE TAVČAR TEKMOVALNO DA, DRUGAČE PA... V zadnjem nastopu v letošnjem prvenstvu so hokejisti Celja prikazali v srečanju proti Jesenicam zelo dobro igro in dosegli najboljši rezultat proti tej ekipi na tujem. Izgubili so z rezultatom 8:11, toda pri tem so skupaj z domačini poksizali dobro igro, ki je bila tekoča in lepa. Naj samo omenimo, da je bil vso tekmo izključen en sam igralec in to Bratec iz Celja. Celjani so ob koncu prvenstva osvojili tretje mesto in si s tem uspehom priborili pravico sodelovanja v prihodnjem tekmovanju za »Pokal Karavank«. Sedaj bo nastopil zaslužen odmor. Toda že čez dobrih trideset dni se bodo pričele priprave za novo sezono. O tem pa nam bodo pri HDK Celje kaj več povedali v prihodnje, kajti že sedaj so se pričele priprave za novo sezono. Najprej pa bo potrebno rešiti vprašanje bodočega vzdrževanja kluba in objekta. J. KUZMA FRENKOV MEMORIAL Prizadevno TVD Partizan Gaber je v Celju bo tudi letos pripravilo zdaj že XVI. FRENKOV MEMORIAL v namiznem tenisu za vse neaktivne igralce in igralke v tej dinamični športni pa- nogi. Turnir, ki vedno priva- bi po več što igralcev iz vseh krajev Slovenije, bo v nede- ljo, 13. aprila s pričetkom ob 8. uri v prostorih Posebne šole (pri Ingradu) v Celju. Urnik tekmovanja: ob 8. uri bodo začeli mlajši člani (roj. 1944 in mlajši), ob 10. uri bo otvoritev tekmova- nja, nato pa nastopi starej- ših članov (roj. 1931-1943), veteranov (roj. 1930 in sta- rejši), mlajših članic (roj. 1946 in mlajše) ter starejših članic (roj. 1945 in starejše). Zaključek tekmovanja bo ob 15. uri. Turnir je namenjen neak- tivnim igralcem in igral- kam, ki v lanskem letu niso nastopili na turnirjih dru- štev oz. v kakršnikoli ligi NZS. Zmagovalci v posa- meznih kategorijah bodo prejeli pokale v trajno last, vsi udeleženci pa še spomin- ska priznanja. Prijavnina je 30 za posameznika, poslati pa jo je treba na naslov: Par- tizan Gaberje, društvo za športno rekreacijo in tele- sno vzgojo, Mariborska 42, Celje s splošno položnico na žiro račun št. 50700-678- 46283. Kandidati za sodelo- vanje na XVI. FRENKOVEM MEMORIALU lahko prijav- nino plačajo tudi v društve- ni pisarni vsak dan med 18. in 20. uro. Zapomnite si: ZADNJI ROK PRIJAV JE TOREK, 8. APRIL 1980! T. VRABL MLADE ROKOMETAŠICE VELENJA Na širšem celjskem območju igrajo najboljši ženski rokomet v Velenju, saj njihove rnlade igralke pod vodstvom trenerja Francija Ramskuglerja uspešno nastopajo v II. zvezni ligi. V njo so se uvrstile lani po uspelem nastopu v republiški ligi. Čeprav so v prvem spomladan- skem kolu doživele poraz, in to na gostovanju, pa to ne pomeni, da se jim obeta kaj slabega. Mirno lahko zapišemo, da je pred temi mladimi igralkami ob vestnem delu in njihovi nadarjenosti še lepa športna, predvsem pa rokometna prihodnost. Foto: LOJZE OJSTERSEK MINERVA DA, AERO NE Drugo kolo spomladanskega prvenstva v II. zvezni roko- •netni ligi je prineslo popoln uspeh Minervi iz Griž, ki je doma presenetljivo premagala Zagreb 20:16 in si s tem tnočno popravila možnosti za obstanek v drugoligaški kon- kurenci. Grižani so z odlično igro Možica, Jančiča in Viranta Zasluženo premagali enega od kandidatov za prvaka. Celjani so gostovali z močno pomlajeno ekipo na Reki in izgubili proti Zametu 14:16. Igra je bila odlična, toda v fiajbolj kritičnih trenutkih ni bilo v vrstah Aera igralca, ki bi Znal umiriti igralce in prinesti odločitev. Kljub porazu, po