16. itevflka.
V UoMjonl. v soboto. 11 aprila 1908.
XL1. leto.
ssnaja vsa* dan^svečer tzvzemši nedelje In praznike ter velja 90 posti prejema* za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lf ubijano s pošiljanjeui|na dom za vse leto H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Momčilo celo leto 28 K. Za vse drago dežele in Ameriko v**k> leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat
— Dopisi naj se izvole frankovaii. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tal npravntttvo je v Knaflovih ulicah Št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
$rodjiišhra telefon it M. Poiamezne Morilko po 10 h. Upravnifirva telefon št 85.
Zagovorniki ser monizacije.
»Slovenec« zagovarja v svoji petkovi številki deželnega predsednika Sehwarza, odobruje koruptne raz-»ere v naši politični upravi ter zavrača naše pritožbe glede germanizacije, ki je pod Sehwarzovo vlado jela zopet naj bujnejše cvesti.
Da bi lož je opral svojega zamorca, se sklicuje na ero barona Heina, v kateri so se godile baje še hujše krivice Slovencem kakor pod gospodom Teodorom Sehwarzom.
Le počasi, gospoda! Res je, da je fcil baron Hein nacionalen Nemec in 4a je vodil upravo v naši deželi v aemškem dulin, zato sta tudi naša stranka in naš list čestokrat prišla ž njim v konflikt.
A dasi je bila vlada barona Hei-»a prepojena z nemškim duhom, vendar mora vsakdo, ki sodi trezno in •bjektivno, priznati , da je baron Hein. četudi so ga klerikalci iz strankarskih ozirov razkričali kot aajstrastnejšega germanizatorja, bolj respektiral pravice našega naroda in naše težnje, kakor pa njegov naslednik Božidar Sclrwarz, ki sedaj jasni in oblači pri nas na Kranjskem.
Pred Heinom je bila deželna vlada pribežališče raznih aristokratov in priseljenih nemških praktikantov, ki niso bili vešči niti besedice slovenskega jezika, prav tako, kakor sedaj pod Schwarzovo vlado.
Dasi je bil Hein po mišljenju nacionalen Nemec, vendar je takoj, čim je zasedel mesto deželnega predsednika kranjskega, brezobzirno pome-tel z razvado, da se je pri nas sprejemal v politično službo vsakdo, ki se je javil, četudi 11 i bil nimalo sposoben in kvalifikovan za službovanje aied nami.
Vodilno načelo Heinovo je bilo, da morajo ]K>litični uradniki, ki službujejo na Kranjskem, biti vešči slovenskega jezika.
Res je, da je baron Hein sprejemal v politično slu/bo tudi Nemce, toda samo take, ki so bili zmožni slovenščine.
V zasebnem življenju je bil baron Hein nacionalen Nemec, v svojem dostojanstvu kot deželni predsednik pa je bil zgolj nepristranski uradnik, ki je zahteval od svojih podrejenih organov striktno izvrševanje službenih dolžnosti.
Med slovenskimi in nemškimi uradniki ni delal nobenega razločka: kdor je bil sposoben, je a vanziral ne ?lede na to, ali je Nemec ali Slovence. To lahko potrde vsi uradniki, ki so službovali pod baronom Heinoin.
In da nacionalni moment za barona Heina ni bil tako merodajen kakor sedaj za Schwarza, dokazuje dejstvo, da ni bilo nikdar sprejetih toliko slovenskih uradnikov v politično službo na Kranjskem kakor pod vlado Heinovo.
»Slovenec« tega fakta ne more ovreči,, zato hinavsko zavija oči in zdihuje, da se slovenski uradniki ogibajo politične službe.
Ljuba duša, saj se morajo Slovenci ogibati vladne službe, če baron Sehvvarz načeloma ne sprejme nobenega   slovenskega kompetenta!
Lani sta prosila na primer dva Slovenca za sprejem, a Schvvarz je njiju prošnjo odbil, češ, da nima prostora za nje. A kmalu na to je sprejel v službo 9 nemških koncept-nih praktikantov, ki niso niti toliko vešči slovenščine, da bi razločevali med besedama mizar in zidar!
Pod Heinom smo dobili dva slovenska deželna nadzornika, za glavarje je bilo imenovanih več Slovencev, slovenski uradniki so avan-zirali strogo po službenih predpisih. A zdaj f Schwarz sistematično zapostavlja slovenske uradnike in odganja slovenske pravnike, da ne morejo dobiti službe na rodnih domačih tleh.
Pri politični upravi se od nekdaj najmanj res paktiraj o pravice slovenskega jezika, to je stara stvar. Tudi baron Hein se je držal te stare prakse in baš radi tega je imel naš list ž njim često hude konflikte. Eno $11 se mora priznati, kolikor se je uradovalo slovenski, to je bilo pisano v pravilni slovenščini.
Poglejte -edaj razglase, ki jih pošilja vlada raznim občinam in privatnikom, v kakšni barbarski slovenščini so pisani! Poleg tega pa prevladuje pri deželni vladi tendenca, slovenščino popolnoma iztisniti iz urada ali pa njeno veljavo omejiti na minimum.
Kar se tiče slučaja Žuknek. nima klerikalno glasilo prav nobenega vzroka nam kaj očitati. Xaš konflikt z Župnekom je bil političnega značaja, zato je bil tudi naš nastop proti njemu s političnega stališča upravičen. Vendar pa nam takratni konflikt z Župnekom ni malo ne zavira, da bi ne nastopili njemu v prilog, ako se mn godi krivica. Naš.-načelo je, da smo objektvni tudi napram nasprotnika, ako se mn godi krivica.
Zalo obsojamo, da se je Žnpneka poslalo iz Ljubljane v Črnomelj, Sehitnika pa v Postojno, dasi je prvi klerikalec, drugi pa nemškntar, ker
zastopamo stališče, da je krivica, pa če se zgodi klerikalen ali nemškntar ju, ako se pušča samske uradnike na mehkih stolčkih v Ljubljani, očete s kopo otrok pa pošilja na manj udobna mesta na deželo.
Kako more »Slovenec« zagovarjati tako krivično postopanje?
Kako more braniti nedopustno prakso, da se oddajajo službe v slovenski deželi, do katerih imajo pravico v prvi vrsti domačini, pritepe-nim tujcem, ki ne znajo niti besedice slovenske 1!
Seveda klerikalcem in njihovemu glasilu »Slovencu« so narodni interesi deveta briga, ker so brezdo-movinci v pravem smilu te besede. Kdaj so se še zavzeli klerikalci za veljavo slovenskega jezika v uradih, kdaj so še branili slovenske uradnike pred zatiranjem »onih gori« in pred napadi naših narodnih nasprotnikov?! Še nikdar! Ce so spregovorili na kompetentnem mestu o slovenskih uradnikih, je bila to gotovo denunciaeija ali podlo obrekovanje poštenih slovenskih uradnikov. Žalosten dokaz tega je zloglasna Go-stinčarjeva interpelacija glede slovenskih sodnih uradnikov!
Ako bi bili klerikalci res narodna in ljudska stranka, bi morali zastopati stališče: Ljubši nam je najhujši liberalec, ki je Slovenec, kot katerikoli Nemec. Toda klerikalci se ravnajo po načelu, da jim je ljubši vsak pročodrimovec. ako je Nemec, kakor slovenski rojak svobodomiselnega prepričanja.
Zato so tudi javno nastopili kot Schvvarzovi lakaji, da zagovarjajo germanizatorični Schwarzov sistem. Zato pravimo: Kdor se spozabi tako daleč, da brani in zagovarja moža, ki je hotel spraviti v Ljubljano Profta in ki je Ljubljano »osrečil« z nemško gimnazijo, ta nosi na čelu vžgan pečal  narodnega izdajstva!
Pismo s Hrvoiketo.
(Vlada brez sabora in proti saboru. — Načrti bodočnosti. — Spremembe v strankah.)
V Zagrebu, 9. aprila.
Že celo leto se vlada na Hrva-keni brez sabora. Vlada se proti volji celega sabora.
In vendar nam je bolje sedaj kakor poprej, ko je Khuen vlndal proti nam, a - z našim saborom. Hrvaška je potemtakem brez dvoma zelo napredovala : poprej je bila madžarska hegemonija okrinkana z nekako ustavo, parlamentarnim vladanjem, ker smo v svoji hiši imeli toliko pod-
ležev in štreberjev, a sedaj imajo Madžari pred seboj samo zapreko — ves hrvaški sabor. Njihovo nasilje je očitnejše, a naša zavest in odločnost za nada 1 j no borbo je večja.
Res, priznati moramo, da se je pri nas splošno pričakovalo, da se bo baron Rauch selil isti Čas z banske stolice, ko pride koalicija do večine. Glede tega je moralo naše javno mnenje doživeti razočaranje. Baron Rauch je še sedaj ban. Zadnje čase so bile mnoge oči uprte z zaupanjem na Dunaj, da bo končno od tam zasijal pameten odlok — toda ničesar takega.
No, tako razočaranje ne škoduje niti najmanj. Naše javno mnenje bo uvidelo, da nam ni pričakovati sočutja od nobene strani, temuč se moramo zanašati le edino na svojo lastno moč in vztrajnost. Madžarska gospodujoča klika bo votirala vse zahteve Dunaja; sedaj si je prostovoljno obesila nagobčnik z revizijo poslovnika. Za nagrado se ji puste »svobodne roke« v notranji politiki: ustvarila bo še večjo grdobo v volilni pravici, kakor je današnja, narodnosti bode še nadalje po svoji volji tlačila, a tudi s Hrvaško lahko poljubno obračuna!
Danes je jasno, da je reakcija in korupcija na Ogrskem v toliko napredovala, da se o kaki državni razumnosti Madžarov ne more ničesar pričakovati. Vse to mora privesti do katastrofe, da se zrak izčisti. Drugače res ni videti nikjer izhoda.
Zgoraj sem rekel, da nam je vendar bolje sedaj, ko se vlada proti saboru, kakor poprej, ko je Khuen vladal s takim saborom. In res, sedaj je pri nas ex lex, a vendar ni govora o takih nasilstvih. kakršna smo prestajali pod K Imenom. Rauch je zaprt od vseh strani. Časopisje je kaznoval s prepovedjo kolportaže; sicer pa se drugače ne more zaleteti v svobodo tiska, ker bi moral z vsako konfiskacijo postaviti časnikarje pred poroto, a ban dobro ve. kako bi porota sodila. Sedaj ne more ničesar drugega, kakor da si' maščuje nad uradniki, ki so glasovali za opozicijo; mlajše premešča, starejše pa penzijonira. S premeščanjem  ne  dosega nikakega
namena. Dočiin so poprej naši uradniki se tresli že pri sami misli, da bi zaradi politike mogli biti premeščeni, se danes smejejo. Danes premeščenj«1 ne znači »žrtve«, a končno vsakdo čuti. <hi te šikane ne bodo dolgo trajale. »Hudobne« kaznuje, a »pridne« to je svojo in svojih prijateljev rodbino pa povsod plačuje. Povsod se pojavlja protekcija klike. 'Poda taki
čini še bolj netijo mržnjo proti takemu protekcionistiškemu, klikarske-mu režimu, ne pa da bi utrjevali njegovo stališče, kakor si želi Rauch.
Rauchovo vlado ubijajo taka podrobna draženja vse javnosti. A v tem je menda vsa njegova »železna roka«. Sedaj je odšel zopet v Pešto ter tam oprav smešno tožaril. V nedeljo je v pivovarni igrala domobranska godba nedeljskemu občinstvu. Pri nekem potpouriju je prišla na vrsto tudi pesem »O du mein lie-ber Augustin«, katera pesem spremlja zaničljivo Raucha od njegovega prihoda v Zagreb skozi vse ulice. Občinstvo je začelo demonstrativno ploskati. Tega nedolžnega dogodka niso zabeležili niti časopisi, a Rauch se je šel takoj pritožit k domobranskemu ministru! Nadalje se je pritožil, da so orožniške postaje naročene na opo-zicionalna časopisa »Pokret« in »Hrvatsko« !
To so vam Rauehove »diplomatske« misije. To, pravi, ovira njegovo delo pacifikacije!
Taki triki se zdijo smešni že tudi Rauchovim prijateljem. Profesor dr. K r š n j a v i , bivši Khuenov sekcij -ski načelnik, ki je prešel med Star-čevieanee in kateri je pri volitvah tako slavno padel v Zagrebu napram naprednjaku dr. Surminu, zdržuje najboljše zveze z Rauchovo vlado. Dr. Kršu javi v starčevićanski stranki odločno zastopa nazor, da se z Rauchom odkrito sklene pakt, dasi je že sama sumnja o tem paktu toliko škodovala stranki pri volitvah.
Ta stari Khuenovec, sedaj najmlajši Starčev ičnnee«. je v svojem intervievu z urednikom »Pesti Napio« odkril marsikatero karto v Rau-chovih načrtih. Rekel je, da bi morala Ranchova vlada, ki jemlje le štipendije srbskim dijakom, poseči po močnejših sredstvih. Baron Rauch bi mogel izvesti nove volitve po novem volilnem redu, ki bi naj zdrobil moč Srbov. Stari Khuenovec pač more spremeniti dlako, ne more pa spremeniti mišljenja«
Po današnjem številu volilcev in p*) številu prebivalstva — brez ozira na okraje — moralo bi Srbom pripasti 23—24 mand. Toliko število poslancev so imeli vedno tudi pod Khuenovo vlado. Takrat to njihovo število ni bodlo v oči, ker so vsi ti Srbi verno služili Khuenu. Toda danes, ko sedi v hrvaškem saboru 19 srbskih samostnlcev, članov koalicije, odločnih horilcev za pravice Hrvaške, kažejo Kanci) in Frankovci ua nje s prstom v Pešti in na Dunaju
LISTEK.
VogobundSkii anekdota.
Groga Rastihuj.
Pozabljiv človek sem; a tudi ve-doma, tudi iz prirojenega nagnjenja se pogostokrat kregam z resnico.
Zatorej, o bralke in bralci, hi vam težko povedal, ali je ta povest resnična ali ne. Prav lahko, da je zlagana, tako na debelo, kakor debel je sneg, ki v nji — ne po božji, temveč po moji volji — pokriva zemljo. In vendar, bogme, zelo se mi dozdeva, da sem se za resnico nekoč z dvema nepridipravoma klatil po svetn.
Trije grešniki smo bili, vsi trije raztrgani, vsi trije lačni in žejni, vsi trije ljubezni potrebni, vsi trije ma-ziljeni z vso mogočo hudobijo. Beračke malhe smo nosili na hrbtu in debele palice v rokah.
Prosjačili smo, kadar smo hoteli jesti; ker so pa neusmiljeni tisti ki so siti, in ker imajo psi na kmetih ostre zobe, smo rajši kaj poiulill, ce Se je ponudila prilika.
Če nam je prišlo dolgčas, smo se lagali: lagali, dokler nismo sami verjeli drug drugemu in lažnivec sam sebi. Ali veste, ljudje božji^ kaj je to, če lažnivec verjame lastno laž? Ej. kajpada veste! Saj ste se tudi vi
ze lagali: spati ne morete, ako ste ves dan govorili resnice*. In će se lažete vi. poštenjaki, zakaj se ne hi bili mi potepuhi 1 Posebno na tistem potovanju: zima je škrtala nad planjavo, sneg se nam je vdiral do kolen, prezebali smo kakor psi in vsi skupaj smo imeli samo eno steklenico žganja, ki smo je izpili že prvi dan. Vrag se naj ne laže ob takšnem življenju! Kdo. vprašam vas, bi govoril resnico, kadar je lačen, žejen in zmrzel ?
Poznejše dni sem večkrat premišljal, kdo je izknhal tisto, ki se je spočelo med nami neko strašno, dolgočasno jutro: da nosijo črni mački v svojem telesa kost, ki stori vsakogar nevidnega, kdor jo vzame med zobe. Tisti je moral biti ptič: ali je povedal resnico, da sam ni zaznal, ali se je pa zlagal tako imenitno, da sta verjela ostala dva in on z njima vred.
»Tje!« je tlesknil rdečehradi Štefue z grbastim nosom. »Ta bi bila dobra! Stal bi poleg bankirja v banki in bi niti jemal denar iz blagajne, da me ne bi videl pri delu; čudil bi se, da šteje in šteje, pa ničesar ne prišteje, in vendar ne bi vedel, kdo ima kremplje vmes. Nazadnje bi ga vščipnil za slovo in bi ga vodil pod pazduho, ko bi tekel za menoj.«
»Za šalo bi se pustil zapreti,« je menil   stari,   kljukasti   Rok Frnav-
kež. In ko hi bil žandar z menoj pred luknjo, bi sunil njega vanjo; zaklenil bi ga in bi odšel. A prej bi mu š«1 figo pokazal skozi linlco.«
»Mbm,« pripomnim jaz, »vse takšne reči bi počenjal, in še vse drugačne reči. Vesta, cigana in podložni-I ka Belcebubova, jaz bi šel v deveto deželo. Tam pravijo, da vlada kraljica, ki Dima nič otrok. To bi se žen-šče čudilo ko bi . . .«
Štefue mi je položil šapo na usta, da so se mi zamajali zobje. Za-kaj, tisti hip smo jo primahali do farovža, ki je stal na koncu samotne vasi, tik ob začrneli cerkvi. Vse pusto je bilo kroginkrog; golo drevo je stalo pred vrati, a mi od mraza nismo mogli pretnhtati, kaj je poleti, hruška ali češplja.
Sključili smo hrbtišča, in molke smo privlekli iz žepov. Moj je bil sila majhen; polovico sem ga bil odtrgal in dal Štefucu, ko je svojega izgubil.
Rok Prnavkež se je napotil naprej. Toplo nam je udarilo iz veže v obraze. In z veliko gorečnostjo smo pričeli sredi žalostnega dela:
»Ceščena si Marija ... ki si za nas težki križ nosil .. •«
Kuharica je pridrsala v copatah. Bila je obilna ženska, prijazno se je zibalo nje telo, kakor sodee, ki se trki ja po strmini; toda oči je imela preklicano divje.
»Hvaljen hodi . . .« smo pozdra-, vili v zboru, z nepopisno žalostnim glasom.
»Amen na veke! Marš odtod! je odzdravila častitljiva devica; mislim pač, da je bila in da je še danes; kajti pozneje se bržčas ni pregrešila, ker je bila že t isti krat malo zapeljiva. »Nič ne maram takih ljudi: kdor ne dela, naj ne je!«
Stefuc je  hotel ugovarjati.
»Janez, pojdi, pnmeči malharje pred prag!« je zavriščala ženska.
Mi smo s«' umaknili k vratom, ker smo menili, da pride hlapec. Toda po stopnicah je planil z dvema skokoma župnik, silen, koščat, v dolgi spalni suknji, z viržinko v ustih.
»Hvaljen hodi . . « je zastokal Rok Prnavkež.
»Dominus vobiscum!« so zar jul i gospod in so ga z enim mahom vrgli na prosto, da se je prekopienil po snegu.
Štefue in jaz sva skočili za njim. Jaz, ki sem bil zadnji, sem dobil še brdo v hrbet.
Za hlevom smo se zbrali.
»Zažgimo mu, da nas bo pomnil, hudič!« je predlagal Štefue z nadvse resnobnim obrazom.
»Počakaj 1110 večera, pa mu preiščemo skrinje,« sem rekel jaz. »Kdo bi zažigal? Stefuc, Stefuc, kje si pa še zapnlil, ko so te metali čez pragove?«
Tisti hip naju prime Rok Frnav-kež za tisto, kar sva s Štefucem pre-tiravaje imenovala rokav:
> Pssst! Poglejte!« Oči so se mu širile, kakor da se je čudež zgodil pred njimi.
»No, kaj U< Ničesar posebnega nisva mogla zapaziti.
Rok je iztegnil kazalec. Za kozolcem je stopal župnikov maček: velik, črn in rejen kakor kuharica, s sila premišljenimi koraki. In zdajci smo se vsi trije hkratu spomnili pre-kinj enega pogovora.
Štefue je stopil proti njemu. »Mucniucmucmucmuuucek!« je zaklical s tako ljubeznivim in zapeljivim glasom,   kakor da kliče ljubico.
Maček ga je pogledal ponosno in dostojanstveno; poznalo se mu je nekako, da ni navaden kmečki, temveč župnikov. Nato je obstal in je počakal, da smo ga prišli gladit. Rok Frnavkež ga je prijazno, a trdno zagrabil za kožo na vratu.
Tačas sva midva s Štefncom izvlekla najini zanjki iz tenke žice, kakršne so nam rabile za kuretino in za druge domače živali, kadar smo si jih bili primorani prisvajati. Rahlo, rahlo sva jih položila mucku okrog vratu.
»Mucek, mucek, mucmuemucl« je hvalil Rok Frnavkež, docim sem jaz počasi štel:
ter hočejo naslikati neko ^srbsko nevarnost«. Sedaj m) se jim imenkrat Srbi preveč ojačili; sedaj vidijo v Srbih, ki sede v hrvaško-srbski koaliciji, »veleizdajalske« tendence! A najlepše je to, da je Rauch sklenil pred volitvami — sedaj to odkrito priznava — pakt z »-adi kalnim i Srbi, ki so izstopli iz koalicije, a ki so po svojem programu antidinastični in iredentični! Toda puntarski je pri njih — samo program, enako kakor pri frankovcih. V resnici pa so hoteli zobati iz Rauchovih rok . . .
Zadnje čase so se z vladne strani širile neprenehoma tudi v zunanjih časopisih grozovite vesti o samih srbskih zarotah. Vse to se je godilo edinole v ta namen, da se tam »zgoraj« popolnoma omaje zaupanje v lirvaško-srbsko koalicijo, ker imajo v njej besedo tudi Srbi.Vse te uradne šmoke je prešinila hipoma skrb za »obstoj monarhije«, a faktično jim je pri srcu edinole njihov obstoj. Z gonjo proti Srbom hoče Rauch oslabiti koalicijo ter morda dobiti pooblastitev za kakšne izredne od redbe.
Izvedel sem, da najbrže jutri izide v »Srbobranu« poziv, podpisan od vseh 19 srbskih samostalnih poslancev na Raucha, naj že vendar enkrat pride s svojimi »dokazi« za njihovo »veleizdajo«.
Po zadnjih saborskih volitvah je odstopil dr. Frank s predsedui-štva v svoji stranki zaradi močne struje proti svoji osebi. Že poprej so bili v stranki spopadi. Struja, ki je bila proti njegovi osebi, takrat še ni bila močna po številu, toda močna pO ugledu, ker jo je vodil dedič imena ustanovitelja stranke dr. Mile Starčev ič. Po volitvah, ko je stranka resnično doživela poraz, se je ta struja ojačila, ker je bilo jasno, da je največ škodovala spekulativna iu splet-karska politika dr. Franka. Frank je to uvidel, a spoznal je tudi, da sedaj ni več nade, da bi tako kmalu prišla stranka do večine, on pa do visokega položaja in slave, in zato je odstopil, ker se mu vsa politika skupaj ni izplačala. Frank je namreč trosil ogromno denarja za strankino časopisje, bil je resnično edini lastnik glavnega glasila »Hrv. Prava«. Sedaj se je umaknil ter je prepustil popolnoma onemogle finance novemu predsedništvu. Novo predsedništvo se je znašlo v veliki nepriliki ter je izdalo ponižujoči poziv na pristaše, naj nabirajo prispevke, češ, da so vsa strankina glasila preobložena z velikim primanjkljajem. Tu se je odkrilo, da je dosedaj zdrževal vse Frank s svojim denarjem, da so se časopisi razmetavali med narod, ne da bi se bilo zahtevalo naročnine. Odkod je imel Frank toliko denarja — to seveda ostane zagonetka.
Da se maščuje svojim tekmecem v stranki, podpira sedaj Frank s svojim denarjem majhen dnevni listič »Radikal«, ki hudo udriha po vodstvu nove stranke.
Od naše »krščansko - socialne« stranke, ki je že itak smešno neznatna, so se te dni odcepili starčevićanski delavci, ki so se pred letom združili s temi krščanskimi socialisti. Odcepili so se, češ, da ne marajo slušati popove komande.Osnovali so si zopet svojo stranko pod naslovom »Hrvaška delavska zveza«. Zaradi tega razkola imajo sedaj srdito polemiko dosedaj složni bratje frankovci in fur-timaši.
iz Idrije.
Misijon. Kakor je bilo tudi v tem listu že poročano, smo imeli mi-
uole dni pri nas »sv.« misijon. To so vam tiči, ti misi onarji, ti znajo pridigati, kar skrijejo naj se pred njimi vsi domači duhovniki z bivšim poslancem Arkom vred. Pa tudi spovedovati naši ne znajo. Kai jim sam poveš, — če se ravno kaj zagovoriš, — da bi te pa sami kaj spraševali, kaj še. Misijonar ti pa pride na vse. Nič se ne sramuj, če gospoda ni sram, čemu bi bilo tebe! Kaj ne da, kaj takega še slišal nisi, toliko manj pa storili No, se boš že poboljšal, prihodnjič boš na enako vprašanje že z »da« odgovoril. — Vsa čast domači duhovščini, ampak tako lepo pa le ne zna svinjariti kot oo. jezuit je; upamo pač, da je tudi ona kaj profitirala od njih. Nekaj šole bi ji ne škodovalo, ker pri dostojnih pridigah je cerkev redkokdaj polna.
Misijonarji so torej odšli. Verniki so zopet prišli k sebi, zakonski možje zopet obedujejo in večerjajo o pravem času, cerkovnik in ministranti so se odpočili, domača duhovščina nam je zopet dobra, cerkev so izzračili in presnažili, Ave Marijo zopet zvonijo o pravem času, — kakor vidite, gre zopet vse po svojem starem tiru naprej. Zatorej bi ne omenjali misijona z nobeno besedo več, če bi bila to čisto cerkvena priredba. Ker pa temu ni tako, čutimo v sebi dolžnost, da povemo svoje mnenje. Cerkev (pa naj že bode katoliška, protestantska, judovska ali kakoršnakoli) je kakor vsaka druga od države pripoznana korporacija svobodna in sme delati v svojem delokrogu, kar hoče — v smislu svojih pravil. Naj se torej pridige vrše ves dan, po dnevi ali ponoči, to je popolnoma privatna stvar dotične cerkve oziroma vernikov in duhovščine; toda te pridige naj bodo v resnici oznanjevanje božje besede, ne sinejo pa biti čisto navadni politični shodi, na katerih se pod zaščito zastarelega kazenskega zakonika sme blatiti in jemati poštenje političnim nasprotnikom, ki se ne smejo braniti, ako nočejo priti na ričet; v sedanjih pridigah ni najti Kristovih naukov, naukov ljubezni do svojega bližnjega; zato je tvidi plemenitost tuja današnjim vernikom kakor je tuja njihovim propovednikom, nasprotno pa se širi posurovelost in verska nestrpnost. Žalostna, a resnična prikazen! Tembolj čudno je slišati, da je celo mnogo odločnih (?) naprednjakov čutilo v sebi potrebo delati drenj in gnječo pri teh »pridigah«. Vraga vendar, kaj nam pomaga ves boj klerikalizmu, vse lepo zveneče fraze, če pa mu delamo štafažo, kadar si jo poželi. Izgovor, da je kdo šel iz radovednosti poslušat govornike, je jalov. Kdor je resničen naprednjak, ne samo v mislih in besedah, mora dosledno bojkotirati vse take priredbe, ki imajo namen podpreti klerikalce kot politično stranko, pa naj si bodo to misij oni, koncerti, predstave ali kaj drugega. Ne le na jeziku bodimo napredni, ampak tudi v dejanju! Za vsak korak, ki ga storimo, moramo premisliti, če je v skladu z našim protiklerikalizmom. Prepričani smo, da si idrijski klerikalni kolovodje že dolgo niso tako veselo meli rok, kakor pri večerjah, na katerih so gostili oo. jezuite. Noben cirkus Barnuni bi jim ne bil spravil skupaj tolike armade kakor zabeljenr pridige misijonarjev. Staro, mlado, vse je drlo v cerkev, eni iz potrebe kot pobožni kristjani, drugi, da se naslajajo na različnih pikantnostih, tretji zopet iz navade, kakor obiščejo vsak javen shod. Na videz je torej imel misijon prav lep uspeh. »Slovenec« se hvali, da je bilo obhajanih 5000 oseb; seveda previdno zamolči,
da je glavni kontingent dala okolica in da so bile tercijalke po večkrat pri obhajilu. Vendar dvomimo, da bi bil ta uspeh pravi, notranji, trajne vrednosti- Ne gre za število udeležencev, pač pa se je treba vprašati, če so pri tej množici misijonarji dosegli svoj namen, če so jih pridobili h klerikalni stranki. In to se ni zgodilo. Že dolgo se ni na račun duhovščine izreklo pri nas toliko dovtipov, še nikdar se znabiti v idrijski farni cerkvi ni toliko kvantalo in toliko smejalo in zbijalo šale kakor ravno pri tej priliki. Ljudje so se v cerkvi zabavali, kakor se zabavajo v gledišču, razloček je bil samo ta, da so bili v cerkvi vstopnine prosti. Sicer je pa to prav. Če duhovščina profani-ra cerkev v svoje grde politične namene, čemu bi moralo ljudstvo upoštevati svetost kraja? Po vzgledih se ravnamo. Najbolj pa so se obsodili gg. jezuitje sami, ko so prepovedovali čitati napredno časopisje, priporočali pa klerikalno, med njimi »Našo moč«. — Za ilustracijo posnemamo iz »Napreja«, da se je v času misijona prodalo v Idriji 181 izvodov »Pod spovednim pečatom« in vse »Svobodne misli«. Tudi uspeh. Tz narodno - gospodarskega stališča pa nimamo misijonu ničesar oporekati, ker so vsaj gostilničarji nekaj zaslužili: samo to je škoda, da so iz okolice posečale misijon le bolj ženske, pri moških bi bili krčmarji več iz-kupili.
*
Nekateri starši se jeze nad katehetom Osvaldoni, češ, da je prezgodaj določil prvo obhajilo za ljudsko šolo. Letos se ima vršiti že 29. t. m., dočim je bilo prej vedno še-le v rožniku, to pa največ radi tega, da se otroci ne prehlade, ker imajo za ta dan po navadi nove letne obleke; posebno deklice, ki nastopajo v lahkih belih oblačilih. Verjamemo sicer prav radi, da na ljudski šoli Osval-dova beseda precej velja, vendar si upamo staršem svetovati, naj se pritožijo vsled tega pri ljudskošolskem vodstvu ali pa kri kraj nem šolskem svetu. Ce bi pa to ne pomagalo, ne vemo za drugo zdravilo kakor: obdržite otroke doma; kajti nikjer ni zapisano, da morajo biti ravno letos liri prvem obhajilu.
*
Kako so klerikalci   brihtni. V
enem zadnjih dopisov iz Idrije je dopisnik navajal, da imajo klerikalni pisarji svoj biro pri Osvaldu. Umni »Slovencev« dopisnik jo je pa po-gruntal, da smo Osvaldu očitali bero. Kdor zna, pa zna!
Z Bledo.
(Dopis.)
Naši klerikalci napredujejo. Ta napredek se vidi n. pr. pri cesti blizo »Blejskega doma«. Tam se nahaja 13 novih vil za tujce. Posestniki teh vil nimajo nobene javne poti, ampak imajo privatno cesto, zaradi katere je vedno prej)ir. Da bi se ta zadeva vendar enkrat uredil«!, so lastniki ceste ponudila občinskemu zastopu, ki je popolnoma v klerikalnih rokah, narejeno cesto po 4 K za kvadratni seženj v odkup. A za napredek in povzdigo našega letovišča vneti klerikalci so to ponudbo z veliko večino glasov odklonili. Prejšnji občinski odbor je izdal vsako leto tiskano bilanco in letni račun, zdaj seveda tega ni več. Torej zopet napredek! Pa ta napredek se ne kaže samo pri obe. npr. ampak tudi — v hinav-ščini. Kdor tega ne verjame, naj bere »Slovenca« od 4 aprila, kjer stoji zapisano  tole:   »Strankarska nasprot-
stva so se v zadnjih letih na Bledu ublažila. Kjer je šlo za napredek Bleda, postopali smo skupno. Izvolili smo si občinski odbor, v katerem ste zastopani obe stranki, kjer se sedaj dela sporazumno za povzdigo Bleda, kakor kažejo vsake volitve, ima slovenska ljudska stranka na Bledu veliko večino, toda pametnih in za dobro vnetih mož nasprotnega mišljenja ne odbija od sebe.« — Marsikomu, ki ne pozna razmer, bodo te lepe besede ugajale, a nam ne, ker poznamo dejanske razmere in vemo, da je to vse zapisano iz hinavščine. Kako more dopisnik trditi, da so se stran karska nasprotstva v zadnjih letih ublažila. Ravno nasprotno je res: poostrila so se. Zdaj vladajoča stranka je le tam postopala z nasprotno stranko sporazumno, kjer se je čutila preslabo. Kakor pa je čutila moč, je odbila vsakega moža nasprotnega mišljenja od sebe. Spominjamo tu le na zadnje občinske volitve pred enim letom, ko niso imeli na kandidatni listi ne enega izmed nasprotnikov, ga niso volili in ne izvolili. Pa pravijo: Pametnih in za dobro vnetih mož nasprotnega mišljenja ne odbijamo od sebe. Zakaj jih pa niste volili, saj jih poznate vi in mi. Saj vemo, kaj vas boli. V posojilnico našo so namesto klerikalcev voljeni naprednjaki za odbornike. To vas peče. Će hočete dober svet od nas, vam svetujemo tole: Vi imate svojo posojilnico v fa-rovžu. Ker pa za načelnika nimate med sabo primerno omikanega in sposobnega moža, ste ga šli iskat v sosednjo občino, na Boh. Belo. Zdaj imate pa priliko, da volite enega izmed tistih uglednih klerikalnih mož, katerim smo mi dali slovo, za načelnika. Tako bo nam ustreženo, ker bomo s to vašo izvolitvijo svetu dokazali, da se klerikalci morajo pri liberalcih kaj pametnega naučiti, vam pa tudi ne bo več v sramoto, ker boste imeli načelnika doma, četudi je iz liberalne šole. Koliko koristi naša posojilnica, je razvideti iz letnega računa, kateri je bil tiskan in interesentom odposlan, koliko pa koristi vaša, pa res ne vemo, ker ne mi, ne nobeden drugi ni videl vaše letne bilance. Res zelo ste skromni, da jo javno ne pokažete. Ali se mar bojite, da bi se potem ne videl preveliki razloček med obema in bi se marsikomu oči ne odprle?
Še nekaj moramo omeniti. »Slovenec« se je že v več številkah zadri na nas, zato ker smo šli o Svečnici v R jemanje. Posebno posta jevodja z Boh. Bele, g. Hočevar, mu leži v želodcu. Tega moža je dopisnik tako gi do napadel inoblatil,da se že komaj iz blata ven vidi. Klical je že župana, orožnike in okrajno glavarstvo na pomoč zoper njega in čudež je, da ne sedi danes že v špehkamri ob kruhu in vodi. Če bi šlo po dopisnikovi želji, bi se to bilo že zdavnaj zgodilo. Reven poduradnik, kakor ga imenuje »Slovenec«, je postal zaradi tega, ker je šel z nami v Ricmanje, tako nevaren, da ga mora železniško vodstvo v Trstu odstraniti, sicer bodo klerikalci šli celo na Dunaj. Poslanec Demšar bo povedal ministru, da se vsi uradniki nove železnice nad njim pohujšujejo in zato mora proč. Kdo bi si mislil, da postane iz tako malega železniškega uradnika, kakor je g. Hočevar, celo slovenski Wahr-mund. _
Obrtni vestnlk.
Poročali smo že na tem mestu na kratko o pomembni, nedavno poslanski zbornici izročeni vladni predlogi, tičoči se ureditve odpočitnega
časa   za    uslužbence   v trgovinskih obrtih In pa maksimalnega delovne.' ga časa. Ker ta predloga zanima številne interesente, navajamo v nasitil njem besedilo te vladne predloge.
V trgovinskih obrtih je pomo-/.| ni m delavcem (S 7'.l. obrtnega redni po dovršitvi  vsakdanjega delovne^;,I časa dovoliti nepretrgan počitni časi v izmeri najmanj 10 ur. Tekom de-lovnega časa je pomožnim delavcem) dati    primerni   opoldanski odmor. Opoldanski odmor se more dovoliti vsem  pomožnim delavcem  v obratu naenkrat ali pa tako, da se menjajo,| ter da mora znašati najmanj eno i. pol ure, če pojioldanski delovni časi presega štiri ure in pomožni delavci obedujejo izven hiše, v kateri se iki | haja kupčija.
V trgovinskih obrtih, ki preva i jajc blago v kupčijskih prostorih.| odjemalcem dostopnih, morajo biti i; prostori kakor tudi tem pripadajoč komptoarji in skladišča ob času odi devete ure zvečer do pete ure zjutraj zaprti. Odjemalce, kateri so ob easiij ko se trgovina zapre, že navzočni v trgovini, je še dopustno postreči.
Deželno   politično   oblastvo sme| zaslišavši     trgovsko     in obrtniško zbornico,   dotične   občine  in dotičnel zadružne in pomočniške zbore odre diti, da je v posameznih občinah alil določenih okrajih občin celo leto alij ob določenih časih ali določenih dne vih zapirati trgovine že pred devetoj uro, med sedmo in deveto uro. Takol odredbo je dopustno izdati za trgovinske   obrte   sploh ali pa za posamezne trgovinske kategorije.
Ob sejmskih dneh se smejo prostori za nakup blaga, ki je predan :| prometa dotičnoga sejmskega dne, odpirati s pričetkom tržnega časa. V navedenih prostorih je poskrbeti, dai more žensko delavsko osobje kani| sesti.
Določila o minimalnem počitnen času pomožnega delavstva, oziroma oi zapiranju trgovin ne veljajo: 1. za dela ob ugotavljanju inventure, 2. zai dela ob selitvi ali ob novi ureditvi kupčije, 3. za posečanje sejmov, 4. za| dela, ki se jih je treba lotiti takoj za tegadelj, da se obvaruje blago pokva-| rit ve ali v drugih slučajih sile, 5. ra-zun tega za največ trideset dni v letu.
Ako pride v primerih, naštetit pod   številkami 1—5 do skrajšanj: minimalnega  počitnega časa pomož-| nih delavcev, zadošča naznanilo obrt nemu oblastvu, v primeru pod točku 4. navedenem, je dopustno podati naznanilo tudi naknadno tekom 24 ui.| Ce pa   pride v primeru, označenem pod točko 5., vrhu tega do utesnitv, časa, določenega za zapiranje trgo vin, je ta izjemni   čas za zapiranji trgovin   določiti   obrtnemu obiastvt:| prve stopnje splošno ali le za posamezne   kupčijske  stroke ali okra je J zaslišavši   zadružne   ali pomočniške] zbore.
Pomožnim delavcem pristoja /:| podaljšanje delovnega časa primerj no posebno plačilo.
Ob času, ko morajo biti omenje ni prostori zaprti, ni dopustno imeti odprtih prostorov proizvajalnih obr tov, služeč i h prodaji blaga, tudi jt prepovedano prodajanje blaga kraja do kraja ter na cesti, če obrtno oblastvo dovolilo izjem gled prodajanja blaga na cesti.
Iz navedenega zakonskega načrj ta je povzeti, da ni nameravana do ločitev maksimalnega delovnega čaj sa, in sicer ne iz ozira na različni »s« in mnogovrstnost razmer v posamezj nih strokah trgovine in iz ozira na različne potrebe in posebnosti posaj
(Dalje v prilogi.)
»Ena — dve — tri!«
Takrat sva s Štefucom bliskoma nategnila. Muc je ob visel v zraku; naježila se mu je dlaka, razširile so se šape z ostrimi kremplji in začel je otepati z vsemi štirimi. Ko mu je odleglo, je segel Rok po svoj dolgi nož in mu je rahlo in previdno, tik nad zanjkama odrezal režečo glavo.
»Kaj pa zdaj?« Meni ni šlo prav v glavo, kaj Rok namer j a.
»Tiho bodi, budalo, da nas kdo ne sliši! Odrli ga bomo, kar tukajle; 6aj nihče ne vidi.«
»In kje ga bomo kuhali?« je vprašal Štefue.
»Pri dobrih ljudeh!« se je glasil kratki odgovor.
Po opravljenem delu smo zavili rajnega mačka v mojo, njegovo kožo pa v Rokovo malho in smo se napotili dalje po vasi.
Pridemo k organ istu. Njega ni bilo doma, a žena je kuhala krompir. Sama je bila bleda in suha in trije napol jetični otročaji so se ji držali za krilo.
»Hvaljen bodi, gospa!« smo za-javkali na pragu.
Reva nas je milo pogledala.
»Kako bom dajala ubogaj me, siromaki, ko pa sami nimamo česa jesti? Sedite tjale na klop in pogrejte se, če vas zebe; to je vse, kar vam morem dati: zadnji krompir se kuha
v lončku. In to bo še za otroka premalo.«
»Oh, Bog vam tisočkrat povrni, blaga gospa,« smo se pričeli zahvaljevati, »Bog blagoslovi vas in vaše otročičke!Ampak, ko imaste že ognji-ček na ognjiščku. ali bi nam skuhali tegale zajčka?« je dodal Rok Frnavkež in je potegnil našo žrtev iz moje m a lhe. Odrti muc se res ni veliko ločil od zajca.
»Zmrzlega smo našli v gozdu,« sem pomagal jaz. »Odrli smo ga že sami, a skuhati ga nimamo kje. Če bi nam ga vi hoteli? Bog vam bo stokrat povrnil!«
Organistovka je rada hotela. Dočim je pa ona varila našo čaro-dejno divjačino, smo se mi pomenkovali, kako se mora vršiti pojedina, da najdemo tisto osodepolno kost.
»Vesta,« je šepetal Rok, »gledali bomo drug na drugega in pazili bomo kadar kdo obere svoj kos, mora vzeti kost med zobe. In če ostala dva opazita, da je izginil, bomo vedeli, da je našel, česar smo iskali.« ,
Ta predlog se je videl Štefucu in meni tako pameten in prebrisan, da si nisva vedela izmisliti boljšega, marveč sva ga sprejela brez ugovarjanja. A preden sva mu utegnila dobro prikimati, je stopil Rok nenadoma k »ognjišču«, kakor da bi se bal, da mu »zajček« uide iz lonca.
Takrat je tlesknil zviti Štefue s
sredincem po dlani: in v hudobnem veselju se mu je zasvetil zlodejski obraz.
»Ne boš! Ali veš,« se je obrnil k meni in se mi je približal, da bi se bil skoraj doteknil mojega ušesa z nemarnimi ustnicami, »če midva zagledava, da Rok ne sedi več med nama, nikari mu povedati; midva sama bova imela kost.«
Kdo mu ne bi pritrdil, ko je govoril toli lepe in koristne besede? A v zmislu njegovega nauka sem pričel še jaz že tisti hip razmišljati, kako bi obadva okanil in ogoljufal. Kajti napol sem bil že prepričan, da se sreča nakloni meni; toda premalo je bilo časa, da bi kaj izmodroval.
Maček je bil kuhan. Organistovka je posodila Roku desko in nož, da ga je mogel razrezati. Nato smo se široko razposedli okrog siromašne in ne-prepogostokrat očedene mize v kotu, na kateri sta ležala dva zvezka »Ce-cilijanske pesmarice«.
Ne le zaradi kosti, tudi od gladu smo se vrgli na jed, kakor troje sestradanih risov. Kar malo se nam je zdelo za troje ljudi. In prežali smo drug na drugega, kdaj zapazimo, da je izginil.
Toda kazalo ni, da bi se obetal uspeh. Neprenehoma sem videl Šte-fuca in Roka poleg sebe, in tudi onadva nista rekla, da bi bil jaz izginil, dasi sem skrbno vtikal med zobe vsa-
ko najmanjšo koščico, ki sem jo zasledil v mesu.
»Ali me vidiš?« je venomer povpraševal Štefue Roka in mene.
»Kako te ne bom: zreš kakor volk in gledaš ko krava pred novimi jasli!« se je odurno obregnil Rok Frnavkež. »Ampak samo vsak en kos še imamo; če v teh ne bo nič, se lahko obrišemo.«
»Potem nemara ni bil maček, temveč mačka!« pravim jaz.
»Hoho!« se je zasmejal Štefue na glas. »Le meni verjemi, da je bil! Pogledal sem: tako se mu je poznalo, kakor Šmarna gora na ljubljanskem polju!«
»Pa kosti ni bilo tam t« je prisluhnil Rok.
»Budalo staro, kdaj si še slišni, da bi imela Šmarna gora kosti!«
Organistovka in otroci so lupili krompir. Samo najmanjše je še stalo poleg nas, v kratkem, raztrganem in nečednem krilcu, s prstkom v obro-denih ustih, in je željno požiralo sline. Ko je žena slišala moje poslednje besede, se je okrenila:
»Kaj, na Šmarno goro hočete?« je vprašala s strmenjem.
»Da, mamka ,kakor hitro se stori pomlad; tudi za vas bomo molili,« je porogljivo vzkliknil Štefue in je vstal. Tudi midva z Rokom sva se dvignila; Rok Frnavkež je srdito porinil koščice po mizi in je vzdihnil
do rajnega mucka jugoslovanski p« zdrav, ki je pomenil kruto žalitev vso njegovo živo in mrtvo rodbim Zakaj   zadnjo kost je bil položil ij ust.
Zunaj, pred vrati, je položil prs na čelo:
»Ali ste me vidva nemara vidd la izginiti, pa nista povedala! In st;| ukradla kost?«
To sva mu s Štefucom lahko ved jela, da ne: a sam zase je vsakater izmed naju zastavil ostalima dve mi isto vprašanje. Vsi smo kričabj »Ne!« in nobeden ni verjel. Tako prišlo, da smo se na koncu vasi krj vavo pretepli; zakaj ves čas, ko siflf šli po vaški ulici, smo se zmerjali tatovi. Morda nas zato ni ustavil orožnik, ki nas je srečal pred županj stvom; lahko da si je mislil:
»Pustimo jih v miru! S tatov| se obkladajo le poštenjaki! . . . .«
Toda v naša srca je bila pail nesloga. Tri tedne smo mislili dri o drugem, da smo tatovi; a tretji ^ den sem jaz ustvaril novo slogq, k| mi je naenkrat šinilo po glavi:
»Štefue in Rok, poslusajta! K* pa, če je bila tista koščica v repu]
Tovariša sta obstrmela. In se tif sti dan sta poizkusila z drugim m* čkom; jaz pa nisem maral več in se ločil od njiju, ker sem se ju M naveličal. Sam in samcat sem jo m' hnil v beli zimski dan.
1. Priloga »Slovenskemu Naroda" žt 86, dne 11. aprila 1908.
jeznih krajev. Ugotovljen je mar več minimalni odpočitni čas in določeno, da mora delo v vsakem primeril počivati od devete ure zvečer do pete nre zjutraj. Prepuščeno je pa deželnim političnim oblastvom, da upoštevajo potrebe in razmere posameznih strok in pa krajevne posebnosti ustanove konec dopustnega dela pred deveto uro po sedmi uri zvečer. Poti, fci jo voli predmetna predloga, je vsekakor dati prednost pred kolektivnimi pogodbami,ki so sicer že dopustne tudi po § 114. obrtnega reda, imajo pa to nedostatnost, da morejo obsegati le ožji krog trgovin, združenih v okrilju ene organizacije in da predpostavljajo sporazumnost, katero je vsled konkurenčnih stremljenj često malone izključeno doseči. Slična predloga je bila že pred 7 leti na mizi poslanske zbornice, pa tedaj ni bila odpravljena. Mimo minimalnega premora pri delu je uveljavljeno načelo obveznega odmora med delovnimi pogodbami, ki so sicer dopustile tak način, da se obrtovalni prostori zapro za predpisan čas ali pa da se osobje menja, to zategadelj, da se ne moti po nepotrebnem trgovanja v takih kupčijah, ki iz ozira na svoje odjemalce ne morejo v opoldanskem času zapreti trgovin. Končno je omeniti, da so predpisi zakonske predloge namenjeni za vse pomoč ne delavce v trgovinskih obrtih v smislu določil § 73. obrtnega reda, po katerem je smatrati za pomožne delavce vse osobje, ki ima redno opravilo v podjetju, brez razločka starosti in spola.
Prvi statut za splošni penzijski zavod, ki mu pripade izvedba penzij-skega zavarovanja za zasebne uslužbence, je te dni objavljen v državnem zakoniku, hkratu je prijavljen vzorni poslovni red za deželne poslovalnice splošnega penzijskega zavoda. Priprave za izvedbo zavarovanja se tako točno vrše, da se pri vsakem nadaljnem koraku more spoznati jasneje, da vlada povsem zapostavlja interese slovenskih interesentov. Pripravlja se močna nemška trdnjava. Prvi statut sicer še direktno ne resi vprašanja, kje in s kakim obsegom se ustanove deželne poslovalnice, iz predpisov o sestavi načelstva pa se vidi, da je že odločena osoda naših krajev. Načelstvo bode štelo 20 članov, od teh jih mora stanovati osem na Nižje Avstrijskem, štiri je vzeti izmed interesentov na Češkem, po dva člana pa iz skupin deželnih poslovalnic, a) za Moravsko in Šle-zijo, b) Gornje Avstrijsko, Solnogra-ško, Štajersko, Koroško ali Tirolsko in Predarelsko, c) Kranjsko, Trst, Primorje ali Dalmacijo, d) Galicijo ali Bukovino. Videti je torej z za nas žalostno jasnostjo, da bodemo zopet deležni one dvomljive prijetnosti, ki jo nudi skupnost z Italijani ob laškem komandu.
Državni zbor.
Dunaj, 10. aprila. Danes je parlament dognal svoj pred velikonočni program. Sicer dr. G e s s -m a n n še nima portfelja v žepu, ker gosposka zbornica ni privolila, da bi se jiredloga nujnim potom rešila, te-muč hoče o predmetu temeljito in natančno razpravljati. Ministrstvo za javna dela se bo pač ustanovilo, toda kdaj in kako, o tem bo sklepala šele gosposka zbornica. Za in proti ustanovitvi je govorilo v današnji seji več poslancev, in sicer je razpravljal vsak za gotovi stan: posl-Einspinner je govoril s stališča obrtnega stanu, posl. Giinther s stališča industrijcev, a v imenu delavcev — Gostinca r. Pri glaso-
vanju so bili vsi socialno-demokra-tični    protipredlogi   odklonjeni, dočim se je naknadni   kredit za novo ministrstvo nakazal proračunskemu odseku. — Pred zaključkom seje je posl. baron Hock vložil interpelacijo,  ki  ji  je   bila  priložena cela \Vahrmundova brošura, da bi se na ta način preprečila poznejša konfiskacija v drugih deželah. Podpredsednik Žaček ni hotel interpelacije sprejeti ter je odredil tajno sejo, ki je bila zelo viharna ter je bilo treba večkrat glasovati po imenih. Inter-pelant je namreč zahteval, naj se o interpelaciji razpravlja v javni seji, a njegov   predlog   je bil v poimenskem glasovanju   odklonjen,   ker so se Cehi absentirali. Xato se je začela čitati nad 50 strani obsegajoča brošur*.   Potem se je razvila debata o tem, ali je interpelacija taka, da se more čitati v javni seji. Pri tem so preslepili krščanski socialisti svobodomiselne stranke na ta način, da so izvolili iz svojih vrst pro in kontra-govornika, ki sta se seveda odpovedala besedi. Po viharnih prizorih se je šeie ob 9. uri zvečer končno sklenilo, da interpelacija ne pride v zapisnik. — Končno je zbornica sprejela  predlog   posl.  D a v i d i a k a , naj se počitnice raztegnejo tudi na pravoslavne    praznike,   vsled tega bodo   velikonočne  počitnice trajale do 30. t. in.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 10. aprila. Gosposka zbornica je danes odobrila rekrutno predlogo, dočim je razpravo o novem ministrstvu za javna dela odgodila. Med došlimi vlogami je bil predlog glede izpopolnitve državnega zdravstva in glede reforme kmetijskega kredita. Sekcijski načelnik E x n e r je predložil peticijo zveze avstrijskih pivovarjev, naj se povodom znižanja davka na sladkor zniža t tuli d a v e k na p i v o.
Zavarovanje kmetov in rokodelcev.
D u n a j , 10. aprila. Svobodna zveza agrarnih poslancev je bila danes pri ministru notranjih del ter mn izročila svoj sklep, naj bi se tudi mali kmetovalci in rokodelci pritegnili v zavarovanje za starost in onemoglost. Minister je odgovoril, da mu je predlog simpatičen, vendar bi bilo želeti, da bi prišli srednji stanovi s pozitivnimi predlogi pred vlado. Vendar je treba premisliti, da je med zavarovanjem delavcev in samostojnih kmetov in rokodelcev velika razlika; pri delavcih pridejo v poštev trije faktorji: država, delodajalci in delojemalci, katerih vsak bi nosil tretjino bremen. Kmetovalci in rokodelci pa bi morali prevzeti sami dve tretjini bremen, tako da bi plačevanje ne bilo v nikakem razmerju z rento.
Novo madžarsko nasiistvo.
Ij n d i m p e š t a , 10. aprila. Včeraj je bilo razglašeno, da je ogrski parlament po skoraj trimesečni debati sprejel novi poostreni poslovil i k. Kaj je vsebina tega poslovnika in proti komu je naperjen? Posredni vzrok, da se je poslovnik poostril, je bila obstrukcija hrvaških delegatov. Poostreni poslovnik pa je naperjen snloh proti vsem parlamentarnim manjšinam, v prvi vrsti proti neslo-vanskim poslancem, ki ne bodo mogli v bodoče ničesar doseči ne zlepa in ne z obstrukcijo. Novi poslovnik sploh zabranjuje vsako obstrukcijo ter daje popolno oblast edinole večini parlamenta. Sicer je novi poslovnik le začasen, veljaven le za seda-
nje zasedanje, a še v tem ne za vse predloge. Vendar je gotovo, da bo novi parlament sprejel vse poostrene določbe. V novem parlamentu se bo rakoj po volilni reformi sklepalo o definitivnem poslovniku. Poostritev novega poslovnika tiči v tem, da bo 150 poslancev, to je parlamentarna večina, lahko predlagala, da se za obravnavanje nujnih predlogov seja podaljša za 10, in tudi celo za 16 ur. V sedanjih razmerah, ki se tudi v novem parlamentu skoraj gotovo ne spremene, more kaj takega predlagati le neodvisna stranka. Tehnična obsin kcija bo v bodoče popolnoma onemogočena, ker novi poslovnik ne dovojjuje ne opazk in predlogov k protokolu, ne izjav pred dnevnim re-(liuii, ne tajnih sej in ne glasovanja po imenih. S sprejetjem novega poslovnika so si zadrgnile vrat vse manjše stranke, ki bodo na milost in nemilost izročene gospodujoči stranki. Edina ovira za definitivni poslovnik je nesloga v neodvisni stranki. Nekateri poslanci namreč zahtevajo, naj se vojaške zadeve in re-krutna predloga izločijo iz določb novega poslovnika. Morda do takrat uvidijo tudi vse male stranke, kako nevarnost si nakopljejo s tako dra-konlčnini poslovnikom.
Kriza v Srbiji.
B e 1 g r a d , 10. aprila. Kralj je zaslišal vse merodajne politike o položaju. Pri tem je slišal kralj zelo ostre kritike o sedanjem ministrstvu. Vodja narodnjakov je rekel, da so raz ;n naučnega ministra Nikoliča VSi ministri Azijatje. Naprednjak & a m r o v i č je izjavil, da se trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko mora sprejeti, ker bi donašala Srbiji še vedno več koristi kakor brezpogod-beno stanje. Razpust skupščine je neizogiben ter se zgodi to že danes ali jutri. Vendar se kralj najbrže ne odloči za zahtevo opozicije, naj bi se sestavilo koalicijsko ministrstvo, te-nmč prepusti skoraj gotovo sestavo vlade zopet Pašiču. Danes je sprejel kralj voditelja mladoradikalne stranke, Stoja no vica, ki je izjavil, da je razpust skupščine neizogiben in da mora nove volitve izvesti taka vlada, ki zajamči političnim strankam in javnosti svobodne volitve. — Popoldne je bil ministrski svet, ki mu je prisostvovalo tudi predsedstvo skupščine.
§ Ruski reformni "načrt za Macedonip.
P e t r o g r a d , 10. aprila. Nemška vlada je naznanila ruski vladi, da je popolnoma zadovoljna z ruskimi predlogi za upravne reforme v Macedoniji.
Boji v Maroku.
Pariz, 10. aprila. General d' Amade je brzojavil iz Setala, da je njegov tabor napadel velik oddelek Mule j a Hafida. Francozi so napad odbili. Sovražniki imajo velike izgube. Nato so Francozi v obrambo svojega tabora začeli z ofenzivo na celi črti. Povsod so sovražnika odgnali. Francozi so imeli tri mrtve in pet ranjenih.
Amerika proti anarhistom.
London, 10. aprila. Predsednik Roosevelt zahteva v posebni poslanici na kongres, naj sklene zakonite odredbe proti anarhistom. Vrhovnemu poštnemu ravnatelju se naj da pooblastilo, da izključi iz poštnega prometa vse anarhistične časopise in tiskovine sploh.
Dopisi.
Iz Rakitne.  Župnik  Lovšin je, bil 25. marca ves razkačen na priž-nici in vpil nad »Slovenskim Narodom", ki je popisoval njegova dobra dela.   Grozil je, da bo skrbel še za eno trafiko,   da dosedanjemu trafikantu ne bo dajal dobička. Lovšinu priporočamo trafiko, bo lahko smod ke kadil za profit. Zaletel se je tudi v Antona Kržiča, po domače Logarja m dajal hvalo Bogu, da je le en sani tak med njegovimi farani. Dobro,   Logar   nima   prav nobenega vzreka, da bi še nadalje dajal Lovši nu biro in mu je tudi ne bo. Ce Lovšin misli,   da je zanj posebna čast, da je že spodil 14 mežnarjev, s čimer se hvali, je to njegova reč, povemo mu pa,  da drugi   ne  mislijo tako. Ravno tako mu menda tudi ne bo posebno v zveličanje, da je reveža spodil od sebe, dasi je ubožec komaj prilezel do njega. Brezsrčnost Lovšino-va se vidi tudi iz tega, da se ni usmilil mežnarjeve žene, ki ga je na kolenih  prosila,  naj  bi  njen  mož še smel obdržati službo.   Lovšin pa ni bil   zadovoljen  samo s tem,  kar je napovedal na prižnici. Vsedel se je in napisal v »Lažiljuba« dolgo klobaso, iz katere odseva njegova jeza, da se njegovi vsegamogočnosti nočejo  vsi   klanjati.  Da je njemu bolj mar politika kakor pa rožni venec, tega ne zanikuje in je seveda ošaben na to. da ima za seboj ljudi, ki so vsi srečni, da jim ni treba nič drugega misliti,  kakor  da je vse prav, kar »gospod« reko. Lovšin pravi, da živi Logar od rakiških žuljev.   Od čigavih žuljev pa živi Lovšin, ki ne odpusti nikomur niti solda?  Će bi rakiških žuljev ne bilo, bi Lovšin sa-lamensko tenko piskal.   Dalje pravi Lovšin, da je samo Logar bela vrana med črnimi. Mi Rakitčani pa poznamo med seboj samo eno črno vrano, ki grize in kljuva po rakiški dolini. Tudi Lovšin jo gotovo pozna. Naj se Lovšin ne zaletava v poštene ljudi, saj vemo, koliko dobrih del je storil v Št. Vidu in naj se ne baha, da zna on bolj pisati kot Logar. Žalostno bi oilo, če bi ne znal.   Saj je študiral črne šole, Logar je pa priprost kmet, ki pa vseeno ni tako neumen, da bi se zbal Lovšinovih besedi, ampak se mu upa zasoliti nazaj, kadar je potrebno.   Naj    Lovšin   lepo vestno opravlja svojo službo in naj bo prepričan, da bo to prav zanj. Mi Raki-čani ga plačujemo zato, da skrbi za naše duše, ne pa da bi uganjal svoje muhe.  Lovšin, le priden bodi, pa ti potem ne bo žal.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 11. aprila.
— Zaupnike narodno - napredne stranke v Ljubljani opozarjamo na današnji shod v veliki dvorani »Mestnega doma«. Shod se prične ob 8. zvečer. Gospode zaupnike vabimo, da se shoda udeleže v čim največjem številu.
— Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 14. aprila ob 5. popoldne redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o določitvi volilnih komisij za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet; o prošnji Franca Be-berja za izbris vknjiženega reverza na hiši Št. Petersko predmestje št. 73; o prošnji »Ljubljanskega športnega kluba« za pritrditev neki točki društvenih pravil; o računskem zaključku in bilanci mestne hranil
Premnjancl.
Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.)
Zora ni imela prav nič smisla za Zvanutovo neokusno galanterijo, a vedoč, da jo je moralično zakrivila njena teta, ni rekla ničesar. Žvanut je bil nekoliko razočaran, da ni našel pričakovanega priznanja. »Verzi so lepi in gladki, pesem je skrbno izpiljena,« to je bilo vse, kar je rekla Zora, ki se ni znala in se ni hotela hliniti. Mislila si je pa, da v teh z dovršeno umetnostjo sestavljenih verzih ni nič čuta in nič toplote in da je ta pesem pravi izraz Zvanu-tove individualnosti.
Gospa Ručigajeva pa je bila zelo zadovoljna s pesmijo in je od tega dne s posebno vnemo protežirala Žvanuta. Zavzemala se je zanj s toliko večjo vnemo, ker se ji je začelo dozdevati, da se Zora le ne more prav ogreti za svojega snubca. Ni si mogla raztolmačiti, kaj da Zora pravzaprav hoče, in Zora se je tudi izogibala vsakemu razjasnilu, a to je bilo gospe Ručigajevi vendar jasno, da se Zora ne more navaditi svojega čestilca in da bi ga znala naposled odkloniti, dasi bi se sicer rada omožila, že zaradi tega, ker se je njena prva zaroka razdrla.
Največja nevarnost je po sodbi
gospe Ručigajeve pretila Zvanutu od moža, ki sicer ni imel simpatij za Zoro. Ta mož je bil inženir Kotnik. Gospa Ručigajeva ga je dobro poznala in ga je imela vobče prav rada, a bala se je njegovih opazk, njegove rahle, hladne ironije, s katero je znal v ljubeznivi obliki povedati največje neprijetnosti. Bala se je zlasti zdaj, ker je vedela, da bi Zora ne prenesla Kotnikovega norčevanja in da bi, če se prej ne zaroči z Zva-nutom, pri prvi sarkastični opazki Kotnikovi odslovila svojega snubca.
Slučaj je nanesel, da je gospa Ručigajeva srečala Kotnika na cesti in porabila je to priliko, da mu pojasni razmere. To je mogla toliko iaglje storiti, ker je bilo prvo Kotni-kovo vprašanje, »če se je že med pametno Zoro in prismojenim literatom Žvanutom ustanovila tista duševna harmonija, ki je predpogoj zakonski sreči.«
»Vedel bi samo rad, kdo se je drugemu prilagodil,« je dejal Kotnik. »Zanima me namreč izvedeti, čigava individualnost je trdnejša, kajti moja sodba je, da Zora končno vendar ne vzame Zvanu ta.«
Gospa Ručigajeva je bila presenečena. Kotnik je prišel le malo v dotiko z Zoro, in ni nič vedel, kako se razumeta, a je vendar izrekel tako mnenje.
»Jz česa pa sklepate, da Zora ne vzame Zvannta,« je vprašala gospa.
»Ker imam o gospodični Zori mnenje, da je samostalen značaj, dočim je Zvanut bitje, sestavljeno iz precejšnje inteligence, velikanske sebičnosti in nedosežne nečimer-nosti.«
»Čudim se, da se zdaj naenkrat zavzemate za Zoro, ko ste jo doslej pri vsaki priliki dražili in se iz nje norčevali. Pa ne da ste ljubosumni!«
Kotnik se je na ves glas zasmejal.
»Ljuba gospa — kako morete kaj takega misliti!«
»Saj ne mislim, da ste ljubo sumni na Zvanuta zaradi Zore,« je pojasnjevala gospa Ručigajeva, »nego zdi se mi, da ste ljubosumni na uspehe, ki jih ima Zvanut v drugih ozirih. Zvanut je imeniten pesnik in pisatelj, še v odbor »Matice Slovenske« ga hočejo voliti..«
Zopet se je Kotnik glasno zasmejal.
»Ne, ne, gospa, motite se,« je rekel. »Ljubosumen nisem, ne zaradi gospodične Zore, še manj zaradi literarne slave Zvanutove.«
»Potem pa vas lahko prosim, prizanašajte vsaj nekaj Časa Zori in Zvanutu s svojimi opazkami,« je prosila gospa Ručigajeva. »Ce se bode t a sporazumela, naj se vzameta.«
»Da.. naj se vzameta,« je nekako zamišljeno ponavljal Kotnik in dostavil: »Obljubljam vam, da do konca leta ne bom napravil nobene
opazke več o gospodični Zori in o njenem čestilcu.«
Poslovil se je z neobičajno hitrostjo in odšel. Gospa Ručigajeva je šele čez nekaj trenotkov uganila, da jo je Kotnik tako hitro zapustil, ker je videl, da prihaja od druge strani Zora.
»Kake porednosti in zabavi j ice ti je pa Kotnik pravil o meni in o Zvanutu?« je vprašala Zora, ko se je sest da s svojo teto. »Cim me je za gledal, je kar pobegnil.«
»Slučajno je bil danes prav ljubezniv,« je odgovorila gospa Ručigajeva. »O tebi in o Zvanutu sploh ni govoril.«
»Čudim se,« je menila Zora. »Sicer pa bi mu nič ne zamerila, če bi slabo o meni in o Zvanutu govoril. Tudi midva ne govoriva nič dobrega o njem. Skoro čudno je, kako se Zvanut in jaz ujemava v svojih sodbah glede Kotnika, ko sva sicer popolnoma različnih nazorov.«
»Ti delaš Kotniku krivico,« je s poudarkom dejala gospa Ručigajeva. »Kotnik ni tvoj sovražnik.«
»Naj bo moj sovražnik ali ne,« je rekla Zora, »meni ni nič na tem. Prijatelj mi ne bo nikdar in jaz mu ne bom nikdar prijateljica.«
Gospa Ručigajeva ni na to ničesar več rekla in Zora je zasukala pogovor na drug predmet.
(Dalje prihodnjič.)
niče zadeto 1907; o prošnji »podpornega društva za medicince na Dunaju« za podporo; o prošnji profesorja Jurja Mullerja za prispevek k potovalnim predavanjem v svrho povzdi-ge tujskega prometa; o dopisu mestnega magistrata glede prodaje nekega zemljišča v Nunskih    ulicah; o dopisu mestnega   magistrata glede odkupa nekega zemljišča v svrho regulacije Erjavčeve ceste; o prošnji Janka Popoviča za podaljšanje cestnega kanala na Bleiweisovi cesti do njegove nove vile;   o prošnji Petra Lassnika nasl. za razdelitev parcel št. (M, 08, 70 in 80 kat. obč. Gradišče na stavbišča; o 'prošnji   dr. Ivana razna za neko spremembo parcelacije njegove posesti na Friškovcu; o dopisu županovem glede odkupa nekega zemljišča ob   Zaloški   cesti v svrho regulacije te ceste;   o dopisu mestnega magistrata glede podaljšanja Orlove ceste do Ižanske ceste in glede podaljšanja obrežnih zidov ob Ljubljanici do Št. Jakobskega mostu; o   prošnji   mestne   občine za stavbno dovoljenje za železobetonske stopnice v stolpiču župnišča pri Sv. Jakobu; o oddaji    steklarskih, ple-skarrkih,    slikarskih    in pečarskih del, vodovodne inštalacije ter dobave žaluzij za novo župnišče   pri Sv. Jakobu; o premenjenem načrtu tržnega reda za tedenske sejme; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v I. četrtletju 1908; o ugovoru VasH Petričiča in drugov   proti reklamni   električni   razsvetljavi na trgovini Bernatoviča.    Na dnevnem redu tajne seje so: Predsedstvena naznanila in poročila o prošnji nekega mestnega uradnika za vštetje izven mestne službe prebitih let v pokojnino; o prošnji nekega uradnika mestne hranilnice za zvišanje službenih prejemkov; o prošnjah dveh policijskih uslužbencev za bolniško podporo; o prošnji nekega mestnega šolskega sluge za denarno podzoro; o prošnji Matije K ogla   za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Ivana Zupančiča za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Frana Poljšaka za razširjenje gostilniške koncesije; o prošnji Ivana Hrena za prenos gostilniške koncesije;  o prošnji Terezije Klemenčičeve za prenos gostilniške koncesije; o prošnji Ivana Poči\avnika za   prenos gostilniške koncesije in o prošnji Franca Kam-biča za podelitev koncesije za potovalno pisarno.
— Spremembe   pri tukajšnjem c. kr. okrajnem in deželnem sodišču? Javna govorica je, da bode   baje v kratkem odpoklican dosedanji dolgoletni predstojnik c. kr. okrajnega sodišča ter prideljen c. kr. deželnemu sodišču, naslednik pa mu bo neki sedanji svetnik pri dež. sodišču, nemški nacijonalec strogo nemškega mišljenja. Vprašamo pa, zakaj se mora ta prememba vršiti ravno sedaj in s tako naglico? Ugiba se in govori različno o teh premembah. Nekateri trdijo, da je treba slovensko uradova-nje skrčiti na minimum — in za tako delo je treba nemškega nacijonal-ca; — drugi trdijo, da je ta prememba posledica še tekoče disciplinarne preiskave,  povzročene   proti predstojniku, ker se   ni   hotel ukloniti praktičnemu in zahtevanemu germa-nizovanju sodišču in  pa zahtevku da se slovensko uradovanje skrči. — Nekateri so pa mnenja, da je ta prememba   posledica   govora poslanca Hofmanna v. Wellenhof v državnem zboru in za   njim   stoječe   klike v Ljubljani, kateri je na čelu dr. Eger, to je faktični vodja c. kr. deželnega sodišča pod sedanjim predsedstvom. Nekateri pa zopet trdijo, da smatra nemška klika sedanji   čas   za najugodnejši, da si osigura za   vso bodočnost   predstojniško    mesto pri okrajnem sodišču za nemško posest, kakor se hoče ustanoviti pri državnem   pravdništvu v Novem mestu mesto za nemškega substituta peščici Koče var jev na ljubo. Navajajo se še drugi razlogi.   Govorili bodemo jasneje, kadar se te premembe izvrše. Opozarjamo pa  naše merodajne kroge brez razlike   političnega mišljenja, na te govorice in jih poživljamo, da naj bodo na straži, kajti ne gre se za osebo,   ampak za stvar — za princip in pa daleko pripravljeno premišljeno teptanje vitalnih pravic slovenskega naroda. Treba je enkrat napraviti temeljit konec vplivu nemških politikov na deželno   sodišče v Ljubljani. Naše geslo bodi: Cartagi-nem esse delendam, proč od Gradca!
— Značilno za vladno - klerikalno zvezo je dejstvo, da se upa »Slovenec« z dne 9. t. m. ugovarjati našim izvajenjem o nečuvenem in pristranskem postopanju dež. vlade glede nameščenja in premeščenja uradnikov. Namesto, da bi »Slovenec« za-klical g. baronu Schwarzu Quos ego! pisari tako, kakor bi bil dr. Tavčar kriv premeščenja g. Zupneka v Črnomelj. Narodno - napredna stranka je imela pred leti političen konflikt z g. Zupnekom zaradi njegovega ravnanja na Vipavskem, od takrat pa nobenega več. G. Zupnek je bil po tistem konfliktu še več   let lokalni
agrarni komisar. Kot tak je bil neposredno podrejen deželni agrarni komisiji. Ta komisija sestoji iz vladnega referenta, štirih sodnih svetnikov in enga dež. odbornika, naeeluje ji pa deželni predsednik sam. Ta komisija je sklenila, naj g. Župnek več ne opravlja poslov lokalnega agrarnega komisarja. Iz katerih vzrokov je bil storjen ta sklep, je postranska stvar. Za lokalnega agrarnega komisarja je bil poklican g. Schittnik, g. Župnek pil je bil prideljen dež. šolskemu svetu. Hudobija je torej, očitati dr. Tavčarju, da je kriv premeščenja g. Župneka. To premeščenje je provzročil edino g. baron Sehwarz mnogo mesecev potem, ko je g. Župnek že nehal biti agrarni komisar. Dasi nimamo vzroka, se zavzemati za osebo g. Župneka, obsojamo vendar, da so ga poslali v Črnomelj. Obsojamo to s stališča pravičnosti. Glavarstvo v Črnomlju je vodil g. Ekl, ki je samec in bi bil laglje ostal tam, kakor g. Župnek, ki ima šestero otrok in je moral pustiti rodbino v Ljubljani. Če »Slovenec« končno poživlja slov. mladeniče, naj le vstopajo v politično službo, klerikalci da bodo že poskrbeli, da se jim ne bo godila krivica, ima zdaj prav lepo priliko to dokazati s tem, da zabrani sprejetje nekvalificiranega tujca-Nemca v politično računsko službo, za katero je na razpolago popolnoma usposobljenih domačinov. Vedere-mo!
— Licealna knjižnica. Naproše-ni smo, objaviti naslednje vrste: Slavno uredništvo »Slov. Naroda«. Z ozirom na članek Vašega cenjenega lista prosini za sprejetje naslednje izjave: Resnica je pač, da poj-dem jaz enkrat v pokoj, kakor vsak umiljiv uradnik, nimam pa namena to tako kmalu storiti, kakor želi članek. Tudi z drugo vsebino članka nisem v prav nobeni zvezi. Zlasti moram oporekati kritiki o upravi mojega velecenjenega, za knjižnico v mnogih ozirih zaslužnega prednika, ker se je iz muhe naredilo slona. Za prijazno sprejetje teh vrst se zahvaljuje vdano — Štefan, c. kr. kustos.
— Hribar in Šuklje. »Slovenec" ne nt ha s svojimi neslanimi noticami glede poslanca Hribarja. — Tako je zopet včeraj pripovedoval, da ta poslanec kljub temu, da se je zato oglasil v železničnem odseku, ni dobil poročila glede ieleznične proge Vrhnika-Idrija, temveč da je to podeljeno bilo poslancu Šukljetu. Temu dostavlja „Sloveneo" nekaj zlobnih, nekaj pa otročjih pripomb. — Glede na to naj bo konstatovano, da je v isti seji železničnega odseka poslanec Hribar z veliko večino glasov bil izvoljen za referenta za železnično progo Kamnik Polzela, dasi se je za referat oglasil tudi Šuklje. To je „Sloveneo" seveda zamolčal. Žal nam je, da moramo o tem vsled rS ovenče-vih" neslanosti sploh govoriti in da se take zadeve razpravljajo v naših časopisih. Ker pa že „Slovenec" miru ne da, naj bode še pri s ta vi j eno, da poslanec Hribar hodi svoja od Šu-steršičevih štipendistov različna pota in da ga prav nič ne skrbi za končne uspehe. „Slovenec" naj torej le nadalje uganja svoje otročarije; politični otroci jih bodo veseli, resni ljudje pa kak vedo, kaj je o njih soditi.
— Škof Anton Bonaventura v
konkurzu- Ko je pred leti napovedal naš list gospodarski propad gornjogradske graščine, ako bo škof še nadalje gospodaril tako, kakor je pričel, nam ni hotel nihče prav verjeti, dasi smo bili o resničnem položaju naj natančneje informirani. Očitalo se je nam z raznih strani, da pretiravamo v svrho, da bi naslikali škofovo gospodarstvo v čim najtemnejših barvah. NaŠ prijatelj „ Slovenec", glasilo Škofa Antona Bonaventure, pa nas je naravnost dolžil, da lažemo, in je branil in zagovarjal škofa in njegovo gospodarstvo na vse pretege. A sedaj, ko se je do piČice izpolnilo in uresničilo to, kar smo mi že pred leti z vso gotovostjo napovedovali, molči kakor grob in se ne upa črhniti niti besedice v obrambo svojega vrhovnega gospodarja. Je pač težko prati zamorca, zlasti če je vrh tega še tako umazan, kakor je gospod Anton Bo-ventura Jeglič! Končno, kako ga tudi naj zagovarja, ko govore proti Škofa take številke! Gornjegradsko graščinsko posestvo je tako obremenjeno, da znašajo dolgovi že skoro več, kakor je vredno posestvo samo. Dolgovi so narasli tako, da škof niti obresti ne more več plačevati. Neizogibno je torej, da mora priti graščina na kan t. K dolgovom, ki so že sami na sebi tako visoki, da presegajo vrednost graščinskega posestva, pa pri de jo še razna druga plačila, ki znašajo tudi stotisoČe. Ne da bi se ozirali na odškodninske terjatve bivšega škofovega oskrbnika Dicenta in dragih udeležencev, beležimo samo dejstvo, da toži laška tvrdka Feltri-nelli, s katero je škofovo oskrbništvo sklenilo glede dobave lesa pogodbo na 15 let, škofa n pol milijona od-
škodnine. Poznamo natančno določbe pogodbe, ki jo je sklenil ikof s tvrdko Feltrinelli, zato lahko trdimo z vso gotovostjo, da bo škof obsojen v plačilo te odškodnine v znesku od pol milijona tako gotovo, kakor je amen v očenašu. Vzpričo takšnega dejanskega položaja se pač ni čuditi, Če se je končno stolni kapitelj seveda na pritisk od zgoraj odločil, da odvzame škofa Antonu Bonaven-turi vsak vpliv in vsako ingerenoo na gospodarstvo na gornjogradskom graščinskem posestvu. Da se je to zgodilo šele po ostrem konfliktu med škofom in stolnim kapiteljem, je več nego gotovo. Is povsem zanesljivega vira vemo, da je bil konflikt med ka-pitljem in škofom tako oster, da fo škof io grozil i resigaacijo na svoje mesto. Na kakšen način seje potem ta spor poravnal, nam ni znano. Končno jo to tudi vseeno, zakaj ob konou koncev bo škof le prisiljen, o tem smo prepričani, izvajati in resignirati. Sioer pa, naj že bo tako aii drugače, eno je v tej aferi zagonetno: Kako je mogla vlada dovoliti, da je smel škof Anton Bonaventura s tako ogromnimi dolgovi obremeniti gornjegradsko graščinsko posestvo, ki vendar ni njegova last, ampak last ljubljanske škofije?
— Ali Je to potrebno? „K. k.
Landesregierung fiir Krain" inserira razpis službe cestarja v tržaškem „Osservatore Triestino" in to v samonemškem tekstu. To je višek breztaktnosti. Kaj ni na Kranjskem uradnega lista? Ali pa misli naša vlada, da se na Kranjskem ne bo dobilo nobenega kompetenta domačina, da iŠče po drugih deželah cestarje? Kaj ni to zaničevanje slovenščine, ki jo pravzaprav edini deželni jezik na Kranjskem, ako se odbije kočevski dialekt, da vlada inserira v nemščini v list, ki izhaja v laščini? In to v drugi deželi! Služba je namenjena v prvi vrsti dosluženim podčastnikom; res je, da službuje v Trstu mnogo mož iz Kranjske, ki so tudi opravičeni kompetirati, ali to bo pa menda g. Schwarz vendar vedel, da lista „Osservatore Triestino" skoraj nihče ne bere, najmanj pa vojaštvo. Ako je vladi na tem, da se obvestijo podčastniki, naj to raje naravnost vojaštvu naznani, ki jako rada tako stvar publicira, ali pa naj to prijavi listom, ki se Čitaj o, ne pa takemu laškemu listu kakor je O. T. zakar pa se mora drago plačati. Da pa bi vendar ne razburila živcev kakega laškega „pa triota", ki slučajno brska po omenjenem časniku je „ljubljanska vlada in serirala samo v nemškem jeziku niti ni povedala, katere ste „beide Landessprachen," ki jih morajo prosilci znati. — v —
— Spoštovanja pred dostojnim duhovnikom ne poznajo naši klerikalci. Kaka pokvarjenost je v teh ljudeh, dokazuje sledeči slučaj. Z brutalno krivično silo upokojeni g župnik Berce je bil pred kratkim na Posavja, kjer se je razgovarjal z ljudmi. To je pa po mnenju klerikalcev prepovedano, kajti Berce naj bi se ne smel ganiti nikamor in če bi imeli še slavni prosvitljeni srednji vek, bi ga ali zaprli v globoko ječo kake škofove palačo, ali pa bi ga na drug način mučili, da bi ga enkrat za vselej uničili. Klerikalni lopov s Posavja je napisal v „Domoljubu", katerega odgovorni urednik je duhovnik Nace Žitnik, da bi Ber-cetu v posebnem mazilu na močene metle prekrtačile suknjo, če še enkrat pride na Posavje. Iz teh besedi se vidi vsa podivjanost in posirovelost naših klerikalcev. Bercetu vse klerikalno časopisje pri najzlobnejši volji ne more očitati ničesar in mu Še tudi mkdar nič ni, vendar mu obetajo, da izvrše nad njim čin, katerega se mora sramovati vsak količkaj olikan Človek. Ako je tako berilo „ljudstvu v pouk in zabavo", potem naj se vendar nihče nikoli več ne čudi, da je ljubljanska okolica sedež največjih zločinov. Duhovščina naša klerikalna hoče imeti tako sirovo ljudstvo, ker le taki ljudje izvršujejo njene namene.
— Občinske volitve v Ribnici se bližajo. Brzopeti kaplan Orehe k, ki tudi po blatnih cestah in občinskih potih išče politike, se že več mesecev peha in brez miru okoli divja, da se nam bolestni mož že smili. V resnicoljubnem „Domoljubu" očita enkrat županstvu, drugikrat „visokemu gospodu", da nalašč zavlačujeta volitve, da bi se vršile po Veliki noči. O županstvu in občinskem odboru se je lahko prepričal, da se je vsaka zadeva obč. volitev točno rešila. „Visoki gospod", ki je g. kaplanu napoti, pa ne more biti nihče drugi nego g. okr. glavar bar. Sohouberger, kateri je skoro tri mesece temeljito študiral akte, prodno je izdal salamonsko razsodbo o kaplanski reklamaciji. Okr. glavarstvo je izreklo, da dediči dne 6. avg. 1906 umrlega Jos. Klana še ne plačujejo eno leto od svojega posestva, od obrti ali svojih dohodkov direktnega davka in da se morajo
tedaj izbrisati iz volilnega imenika. Navadnim ljudem   sioer   ne gre v
Slavo, da je prvo leto za dediče kdo ragi plačeval davek (nad 2600 K) ali da so ga dediči plačevali za koga drugega in ne za se, a za sedaj mora obveljati razsodba okr. glavarstva, ker ni pritožbe. „Domoljubu" se iz Ribnice poroča, da vlada „nepo-pisno veselje" nad tem, da je okr. glavarstvo ustreglo kaplanovi reklamaoiji. Kje jo to nepopisno veselje, nismo mopli dognati, ker v kaplani jo ne zahajamo, drugod ga pa videti ni. Upamo, da g. Orebek ne bode več napadal „visokega gospoda", ker je kapituliral pred njim. Ako bo pa storjena usluga Orehovoem kaj pomagala, je drugo vprašanje, o katerem bodo sodili volilci. OdloČiti se bodo morali za to, ako naj se tudi v novem odboru stvarno in slo ino dela v korist občino, ali pa naj se hujska, sumniči in opravlja. Voliloem se bode odločiti za izkušene, tremo misleče, za blagor občine vnete in delavne meže, ali pa za hujskače in zgagarje, kateri ne prenašajo složnega in mirnega dela, odločiti tedaj za delo ali prepir Na „Domoljubova" izvajanja in fautazije nadrobno odgovarjati, se nam ne zdi vredno. Pripomnimo samo še, da ni res, kakor trdi „Domolju-bov" dopisnik, da so imeli tržaui ali „liberaloi", kakor jih zoadljivo imenuje, skozi šest let veČino v odbora, ampak samo poslednja tri leta. Praviooljubnemu dopisniku mora biti pač hudo pri srcu, da ne more dokazati, da je odborova večina kdaj delala zoper interese kmetov.
— Veeslovanskl kongres- Z
Dunaja se je nam poslal ta-le etici-jalni komunike: ^Zastopniki vseh slovanskih strank so se danes zbrali, da vzamejo na znanje poročilo predsedstva o pripravah za vseslovanski kongres. Po daljši debati, v kateri se je z vseh strani poudarjalo, da je zbližanje slovanskih narodov potrebno na temelju demokratske ideje enakosti, svobode in bratstva in v kateri se je tudi vnovič eno-dušno konštatovalo, da se gibljejo stremljenja Slovanov izključno na tleh sedaj obstoječih državnih organizmov, se je predsedstvu, predvsem pa predsedniku dr. Kramaru naročilo, naj stavi vse nadaljne potrebne korake, da so Čim najpreje zagotovi uresničenje ideje vseslovanskega kongresa. — Na Dunaju, dno 10. aprila 1908. Dr. Kramar, predsednik, Ivan Hribar, podpredsednik, dr. Hlibo-vioki, tajnik."
— Dekliški lieej je obiskal danes g. deželni predsednik baron šohwarz s svojo soprogo in prisostvoval pouku skoro poldrugo uro.
— Iz finančne slntbe. Kance -
list Ferdinand U n g e r je imenovan za pisarniškega oficijala ad personam v X. čin. razredu.
— Ie šolske službe je izstopil definitivni učitelj v Kočevju gosp. Ivan K r e n.
— Za upravitelja kaznilnice
V Mariboru je imenovan dosedanji kontrolor moške kaznilnice v Plznu Henrik Baz ali a. Pristav v mariborski kaznilnici Jos. Trummer je imenovan za kontrolorja za jetniš-nioe pri ondotnom okrožnem sodišču.
— „Molitvenik! — književni dar velikega pomena." K tej naši
notici v štv. 80 se nam piše, da je ravno tisti zagrieenoo, ki hvali v „Domoljubu" molitvenike, pred kratkim pri 10. maši pridigo val, da se je bati in ogibati vseh liberalcev (ljuljke, Mat. 13, 24—30), tudi takih, ki hodijo v cerkev in svete zakramente prejemajo. Potemtakem je pravi krščanski človek le tisti, ki voli kandidate S. L S., naj bo ie potem oderuh, ubijalec, goljuf ali karkoli. Taao moralo učite, g. kaplan!
„Politično In izobraževalne društvo za dvorski okraj" ima, kakor smo že poročali, svoj ustanovni občni zbor v torek, dne 14. t. m., ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma". To društvo, ki bo zastopalo politične, gospodarske in prosvetne težnje vsega prebivalstva v dvorskem okraju, je poklicano, da organizuje somišljenike na-rodno-napredne stranke v krepko falango, ki se bo lahko z uspehom zavzemala za politične, narodne in gospodarske koristi tako posamuikov, kakor vse celote. Dolžnost vsakega somišljenika narodno-napredne stranke je torej, da pristopi k temu društvu ter pride v torek na ustanovni shod v „Narodni dom^. Somišljeniki iz dvorskega okraja, pridite vsi na shod, naj ne izostane nihče!
Občni zbor »Dramatičnega društva11. V ponedeljek, dne 13. t. m. ob 8. zvečer se vrši občni zbor „Dramatičnoga društva" v restavracijskih prostorih „Narodnoga doma". Ker se bode pri tem zborovanju sklepalo o prireditvi slovenskih gledaliških predstav v sezoni 1906/09, bi bilo želeti, da se zborovanja udeleže ne samo dlani „Dramatičnoga društva" ampak tudi prijatelji in obisko-
valci gledališča v mnogobrojnom številu.
Telovadne društvo „Sokol I.1 LJubljana11 vabi svoje člane, člane drugih sokolskih društev, kakor tudi prijatelje društva na svoj I. peš izlet dne 12. t. m. čez Jezico Gamelje na Šmarno goro. Zbirališče pri mitnici na Dunajski cesti cesti ob 12. Odhod točno ob V4I- P°P- Izlet se ne vrši v sokolskom kroju!
Učiteljska zborovanja v LJubljani. Ob velikonočnih počitnicah bo v Ljubljani pet učiteljskih zborovanj. V sredo, dne 15. t. m. bo ob devetih dopoldne v „Narodnem doma" 36. občni zbor „Narodne Šoleu, društva v podporo slovenskemu ljudskemu Šolstvu; takoj po tem zborovanju bo isto tam 47 občni zbor „Vdovskega učiteljskega društva", društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. Ta dan, eb enajstih dopoldne bo 2. občni zbor „Učiteljske tiskarne" v tiskarni&kih prostorih, v Gradišču Štev 4. — Ob dveh popoldne, isti dan, bo v hotelu „Južni kolodvor" seja u p ravnega odbora „Zaveže". Na čast vsem zborovaloem pa priredi „Ljubljansko učiteljsko društvo" prejšnji večer, t. j. dno 14 t. m. ob osmih zvečer v hotelu „Južni kolodvor" zborovanje, ki bo pri njem predaval tovariš L. Jelene „0 Šol-sko-higijenski razstavi v Londonu". K temu prijateljskemu učiteljskemu sestanku, oziroma zborovanju pride tudi deželni poslanec tovariš E. Gangl; pričakujemo pa tudi dva učitelja-gosta iz Zagreba.
Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v torek, dne 14. aprila, ob osmih zvečer, v hotelu „Južni kolodvor" mesečno zborovanje, ki bo pri njem predaval tov. Luka Jelene „0 šolskohigij enski raz stavi v Londonu1*. Gosti dobrodošli
Društva  slovenskih učiteljic
občni zbor bo dne 16 aprila ob 10. dopoldne v Št. Jakobski šoli v Ljubljani.
Društvo slov. učiteljic. O božičnih počitnicah 1907 se je sestavil posebni odbor za zgradbo lastnega doma v prid obolelim učiteljicam. Meseca februarja je ta razposlal na vse učiteljice Kranjske, slov. Štajerja in Primorskega poziv, naj vsaka pošlje v to svrho takoj 5 K, tekom jubilejnega leta 15 K, za kasneje pa se naj vsaka zaveže plačevati na leto 2 K za vzdrževanje poslopja. Ko se jih oglasi 1000, bo zbranega 20 000 kron denarja in se bo lahko pričelo z uresničenjem ideje. (Ako katera izmed učiteljic poziva ni dobila, je to le slučaj pomote.) Pozivu se je odzvalo do danes le štirideset učiteljic, akoprav štejemo po ročnem zapisniku na Kranjskem 390, na slov. Stajerjn 560 in na Primorskem 198 učiteljic. Poslani denar se je vestno polagal v ljubljansko kreditno banko. Razen učiteljio so tudi prispevali neimenovani (po gdč. B. Bisailovi — Trnovo na Notranjskem) 14 K 18 h in kate-het Šentjakobske šole v Ljubljani č. g. Mlakar 5 K. Akoprav je število oglašenk tako majhno, vendar odbor ni voljan pokopati lepe jubilejne ideje, sosebno zato ne, ker so vse, ki so se prijavile zelo vnete, da se uresniči prepotrebna akcija. Pomislekom, ki so se sprožili z ozirom na kraj zgradbe, odgovorimo, da ima vsaka udeleženka pravico nasvetovanja, in kar bode večina spoznala za umestno in najboljše, to bode odbor drage volje ugodil. Vse slovenske učiteljice pa pozivlje odbor, naj se vzdramijo, dokler je še čas. Do Vel. noči, ko zboruje društvo slovenskih učiteljio zopet, se še oglasi lahko potrebno število, da no bode treba pri zborovanju pokopati krasne ideje, da marveč tedaj nadaljujemo započeto delo.
Odbor.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna: Ljubljana, Janez Trdinova ulica št. 8. Telefon št. 260 Zveza slovenskih zadrug v v Ljubljani ni le denarna centrala včlanjenih zadrug, ona je obenem tudi blagovna centrala za svoje zadruge in jim kot taka preskrbuje vse potrebščine, koje rabijo zadruge pri izvrševanju v svojih pravilih določenih poslov, posebno jim preskrbuje umetna gnojila, krmila, galico, žveplo, semenj e, stroje itd. Nadalje zveza vnovčuje svojim zadrugam njih oziroma njihovih Članov pridelke. Gostilničarje, vinske trgovce itd. opozarja zveza na sledeče svoje zadruge, pri katerih se jim nudi najbolja prilika za nakup pristnih in izbornih vin: 1.) Vipava, prva vipavska vi-norejska zadruga ima v zalogi: beli burgundec, vipavski selen, rizling, karmenet itd. 2) Polugi pri Kopru, kletarstvo — ima v zalogi: namizna bela in rdeča vina, burgundec namizni in filtriran; oiper, rofošk, burgundec, grk, muškat za buteljke itd. Prihodnjič se priobčijo na tem mestu tudi vinorejske zadruge drugih vinorejskih okolišev, v kolikor so
Članice    Zveze  slovenskih zadrug
Ljubljani."
Drutbl sv. Cirila in Metod
so darovali slovenski tehniki na Dq naju 25 K mesto venoa na grob g inženirja Viljema P o laka.
Zabavni večer slov. pevskega društva „Ljubljanski Zvon", napove, dan na nedeljo, 12 t. m. zvečer v restavraciji pri „Južnem kolodvoru" (Seidi) so mora zaradi nepričakovanih ovir preložiti na belo nedeljo, da« 26. t. m. ravnotam.
Blagodušen dar. „Glavna p0. sojilnioa" v Ljubljani je podarila ob računskem sklepu iz čistega dobička tudi slovenskemu pevskemu in podpornemu društvu „Ljubljanski Z vol« znesek 40 K. Društvo mu izreka za ta dar najiskrenejšo zahvalo.
Veselicnt odsek „Društva od-vetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko" v LJubljani priredi jutri v nedeljo 12. t. m. popoldanski pešizlet na Fužine. Odhod ob pol 8, od Ambroževega trga (Sv. Petra mosta) skozi Stopanj o vas. Prijatelji društva dobrodošli
Krajne skupine o. kr. poštnih ln brzojavnih uslibeneev drugi izredni občni zbor bo v nedeljo, 12. aprila ob 4. pop. v društveni sobi Emonska oesta št. 11. Tovariši se vabijo na polnoštevilno udeležbo.
Zveze slovenskih zadrug v Ljub liani občni zbor bo dne 7. maja.
Umrl je po daljši bolezni na Poljanski cesti št 97 g. Iv. Jeršek, delovodja v predilnici, star 63 let. Bil je prejšnje čase dolgoletni član požarne brambe v Ljubljani.
Kako preprečiti posirovelost mladine, je predaval sooči na II. mestni deški ljudski šoli učitelj gosp. Ant. Smerdelj. Od razmer v rodbini je odvisno, ali bo otrok dober ali slab. Posirovelosti mladine so krivi navadno starši, ki ne znajo vzgajati svojih otrok in ki jim s svojim slabim zgledom dajo smer njih živlienja. Da otrok ne bo sirov in trdosrČen, treba mu je vcepiti ljubezeu do narave, živali in ljudi in kateri starši grdo ravnajo s svojim očetom ali materjo, odganjajo brezsrčno reveže, trpinčijo živino, taki |ne morejo imeti dobrih otrok dobrosrčnih. Pred vsem torej je dajati otrokom dober zgled. Predavanje je bilo Še dosti dobro obiskano, ne Škodilo bi pa ne bilo marsikomu in marsikateri, Če bi se ga bila udeležila. Vodja g. Gabršekse je g. predavatelju toplo zahvalil za tako potrebno predavanje, zahva il se je tudi vsem poslušalcem za udeležbo zlasti zastopnikoma mestnega šolskega sveta g. nadzorniku Maierju in gosp. svetniku Lahu. — Med udeleženci smo opazili nadalje g. dr. Tavčarjevo, naduČitelja g. Dimnika itd.
Odbor »Vojaškega veteranskega  društva  v  Ljubljani" je
skleuil v svoji zadnji seji prirediti dne 5 , v slučaju neugodnega vremena 12. julija t. 1. v proslavo 60-letnega jubileja Njega Veličanstva presvitloga cesarja Frana Josipa I. veliko vrtno veselio o. — V svrho tega prosi odbor vsa slavna ljubljanska slovenska društva, da bi se blagovolila ozirati na dan te slav-nosti s svojimi priredbami.
Ljudska galerija v ljubljanski Simon Gregorčičevi ljudski čitalnioi. Druga serija je poleg starejših mojstrov (Italjanov Griorgioneja, Ti-z i a n a, Nemca D ii r e r j a, Holandoev Dirk Boutsa, Geertgena, slikarja kmetov in humorista Brueg-hela st) prinesla oelo vrsto slo večin novejših in najnovejših mojstrov. Tu je slavni Manet, največji mojster novejše Francoske, slikar snega Danec F j a e s t a d 8 svojo čarobno sliko Srež na ledu, najizvirnejši umetnik nemške moderne, slikar svetlobe U h de, najznamenitejši sodobni Flan-drijeo krajinar Claus; KI ing er je zastopan s svojim kipom Beethovna, ki je pred šestimi leti ravno ob Veliki noči vznemiril ves umetniški svet. Slovansko novo in najnovejšo umetnost zastopata Poljaka Ruszovc, ki je s svojo smelo umetnostjo provzročil cel preobrat v poljskem umetniškem pojmovanju, in Debicki, velik risar, ilustrator in dekorater, ki se je umetniškega načina učil pri Japoncih, nadalje Rusi: mnogo zasmehovani Somov, eden izmed prvih risarjev in mojstrov barve, Koro-vin, polnokrvni započetnik najnovejše ruske moderne in pa od akademijskih profesorjev toliko zaničevani fantast, slikar ruskih kmetov M a -ljavin. Program je torej izredno bogat in pester. Pripominjamo, da je ljudska galerija za svoje posetnike poleg uradnih Čitalniskih ur še posebej odprta vsako sredo in soboto popoldne od 2—4.
Kako se  časi spreminjajo.
Piše se nam: Pred kratkim je priobčil „Slovenec" jako laskavo oceno Amicisove knjige „ C u ore", ki je izšla tudi v slovenskem prevodu. Kolika spremembra v nekaterih letih, sem vzkliknil, ko sem čital to oceno. Sedanji škof Mahnič je v svojem „Rimskom katoliku" hudo napadal to
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" st. 86, dne 11. aprila 1908.
prašno delo in je proglašal za t rama-gonsko. Iz knjige veje iskreno rodo-ljnbje za zedinjeno Italijo, in proslavljajo se junaki Garibaldi, Cavour, Viktor Emannel in drugi, ki so osvo-boddi Italijo jarma papeževega in drugih knezov. Ko je Stritar pred leti opozoril slovensko javnost na to krasno delo (ki je tudi izšlo v slovenskem prevodu) je MahniČ skoro inore]. Zdaj naenkrat pa se je nSlovenec" zavzel za to framasousko aVlo in je priporoča. To je vsakako napredek 1
Brezplačna reklama,  v zad-
pi^m «*asu je „Slovence** posebno vzel ta pk»j gosp. krojaškega mojstra Kraigherja. Pred par dnevi je pisal, da se je moral gosp. Kraigher podvreči težki operaoiji, dasi ni bilo na stvari niti besedice resaioe Včeraj je škofovo glasilo popravilo to vest, a obenem zagrozilo g. Kraigherju, da ga bo noperiralu — Boltetu Pepe. &. Krajgher se takih „ operacij" gotovo Čisto nič ne boji in jih pričakuje povsem ravnodušno. Mogoče, da bo „Slovencu" še hvaležen na brezplačni reklami za svojo osebo in svojo obrt.
Obrtna vest. Mizarski mojster g. Frano PlaninŠek je dobil koncesijo za pogrebni zavod.
Svarilo Pod tem naslovom je izšla v včerajšnji številki brez vednosti uredništva notica, v kateri se dolže uslužbenci podjetja „Kranjsko podjetje za povekšanje fotografskih sliku, da sleparijo občinstvo. Kakor smo se prepričali, ta dolžitev ne od govarja resnici.
Odlikovanje« Babica Terezija M o ž e k v Turjaku je dobila za 4 Dietno zvesto službovanje častno diplomo.
V Savo Je skočil pred meseci Frano Kračman iz Sapa in utonil v njej. Zmešalo se mu je. Našli so ga šele sedaj pri Senožeti pri Dolskem.
Na Govejku pri Sorl sta umrla pred nekaj leti dva Jamnika, zapu stivši del premoženja cerkvi na Osol-niku. Kako se gospodari s to zapuščino, nam ni znano, cerkvena ključarja sta si bližnja sorodnika 1!). Znano nam pa je, da ni bilo pri zapuščinski obravnavi o omenjenih volilih razprave. Se je prisodila zapuščina cerkvi? Se je plačalo pristojbinske odstotke? Prosimo poklicane oblasti, da to preiščejo. Vpraša naj se An-žica, Konjškarja, Lužarja. Ali je ta denar vknjižen?!
Ustanovni občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Velike Lašče se vršil v četrtek 9. t. m. v razpravni dvorani okr. sodišča. Udeležilo se ga je povoljno število občinstva iz skoro vseh stanovskih krogov. Zbor je otvoril gosp. sodnijski svetnik Al Kessler, ki je navzoče iskreno pczdravil ter nato v obširnem, lepem, govoru pojasnjeval plemeniti in za občine koristni namen društev za otroško varstvo. Koncem govora se je spominjal tudi OOletnega cesarjevega vladanja, Češ da je snujoče se društvo prav po intencijah blagega vladarja, Čigar želja je, da se jubilej proslavlja le z občekoristnimi napravami, društvi itd. Po glasnem odobravanju in po prečitanju potrjenih pravil so vsi udeležniki pristopili k društvu, plačali letnino ter tako položili temelj za nadaljni razvoj društva. V odbor je bilo izvoljeoih 12 članov, ki so se po končanem občnem zboru takole konstituirali: Predsednik Al. Kessler, sodnijski svetnik; namestnik Iv. Štrukelj. Šol. vodja Dobrepolje); tajnik F. Štefančič, nadučitelj (Velike Lašče); namestnik Iv. Pucelj. prdžupan (Vel. Lašče;; blagajnik Jak. Ramovš, župnik (Vel. Lašče); namestnik J. Rozman, sod. kancelist; odbcrniki: F. J a k 1 i č, dež. in drž. poslanec; F. Krumpestar, župnik (Sv Gregor); Jak. Preles-nik, župan (Videm); A. P eter lin, (zastopnik občine Rob); Karel Štrukelj, >za>topnik občine Turjak ; Ant. Žužek, župan (Lužarji). Namestnika: St. Petrič, posestnik (Dvor. vas); T. Zabukovec, župnik (Rob)
Bivši trgovski pomočnik Wal-
landj sedaj aspirant c. kr državnih železnic na Jesenicah po Wastianovi milosti, ki se je v svojem poročilu na direkcijo tako imenitno odlikoval kot denuncijant, še vedno nediscipliniran službuje na jesenskem kolodvoru. Vsa zadeva se izroči sedaj odvetniku, da rekvirira potoma sodišča vse Wallandove izjave, da se ga potem sodno zasleduje radi hudodelstva obrekovanja z namenom, komu službeno Škodovati. Wal-land naj si zapomni: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade!
Okrajni šolski^svet šmarski je v svoji seji dne 27. marca t. L, tako se nam piše, sklenil, da se ima opustiti sedanje povsem nedostatno Šolsko poslopje za deklice, ter da se ima zgraditi novo. Vsled tega se je „Slov. Gosp." v svoji 15 štev. z dne 0. apr. t. 1. obregnil ob okr. šolskega nadzornika in okr. glavarja. Najbolj pa si je privoščil učitelja Ferlinca v Šmarju pri Jelšah, ki je obenem tudi župan v tem trgu. — No, Korošec & Com.
naj bodo le potolaženi! Pravijo sicer ob koncu svoje psuj oče notioe: „Pametni Dunajčani so še zdavnaj spo-
rhl< liberalnega župana Kdaj bodo to stonli šmarski tržan?u — a mi pač rečemo, da trezni Šmarčani že vedo, kaj delajo, in se ne bpdo ravnali po nazadnjaških nasvetih glasila klerikalne laži — kmetske zveze.
.Slovenska krača ska zveza" za Štajersko, tako se nam od tam piše, vabi svoje člane, naj prirejajo letos jubilejne slavuosti t. j. navdušuje jih za razna — romanja. Ni do-veij, da so klerikalni listi vseh vrst že glasno delali reklamo za darovanje za papeže jubiiej, za božjo pot v Lurd, ne, zdaj pa še zadnji „Slov. Gosp.tt namigava na Marijino Celje, k|er se vrše to leto velikanske slav-nosti venčanja (!) čudapolne Marijine podobe in „kamor bode prišlo veliko romarjev iz vseh krajev." — Razumemo ! Uboga naša domovina, kam te bodo pritirali Črni tvoji osreČivaloi!
Na  ošpleab  so  oboleli vsi
otroci  v Dobrni  pri Celju. Šola zaprta. Nekaj jih je že umrlo.
Nova poŠta se ustanovi v Do bovi pri Brežicah.
Novo sokolsko društvo se najbrž že v kratkem ustanovi v Murnu pri Gorici.
Nova imena za bolne ladje. Bojna ladja št 1 v tržaški ladjedelnici dobi ime prestolonaslednika, bojna ladja Št. 2 se bo imenovala „Radetzky", tretja ladja tega razreda pa „Zrin v*. Nova rapidna križar k a „FU, ki se gradi, se bo imenovala „Admiral Spaun"; šest trpedovk, ki se grade na Reki, dobi sledeča imena: „Turul", „Esikos", „Pandur", „Reka" (torej slovansko ime), „Velebit" in „Dinara". Deset torpedovk za širno morje se bo imenovalo: „Triton", „Hydra", „Škorpion", „Phonix", „Krake", „Polyp", „Eohse", „Moloh", „Kormorau" in „Alk". Nekaj starim ladjam se spremene imena.
Ponesrečen vlom skozi sedem
vrat« V trgovino s prekajenim mesom Petra Mase ta v Trstu so hoteli vlomiti neznani tatovi, da bi se za bližajoče praznike preskrbeli z okusnimi plečeti in tako dostojno obhajali velik velikonočni oraznik. Sedem vrat so vlomili in prišli srečno skozi nje. že so mislili, da je konec njih tru-dapolnega dela in da se jim bogato izplača mučen in nevaren posel, kar so zagledali pred seboj zid, ki je bil še le pred kratkim zgrajen in na katerega možje niso bih pripravljeni. Vendar dosedanja vztrajnost jim je je dajala pogum, da so se lotili zadnje ovire v dosegi njih cilja in jo začeli junaško razkopavati. Delali so pa preglasno, kajti zbudil se je v gorenjem nadstropju stanovalec, ki je začel biti s palico tla hoteč imeti mir. In res ga je dabil. Tatovi so se vkljub dosedanji vztrajnosti premislili t. j. prestrašili in pobegnili, ne da bi imeli le količkaj koristi od svo,ega napora. Se res ni izplačalo.
Slovenski umetniški klub se
je osnoval v Trstu pod imenom Skala". Klub se udeleži umetniške razstave, ki se v kratkem otvori v Zagrebu.
Največji kotel v Istri Novi hotel blizu kolodvora v Pulju, „Hotel Riviera", ki se je pričel pred kratkim graditi, bo gotov ob letu in bo dolg 60 metrov, visok 35 ter bo največji v Istri. Imel bo 4 nadstropja, 160 sob za tujce in 75 kopalnih sob. Last bo Nemca Miinza, ki je kupil svet zanj od italijanske občine za bagatelno ceno. Povsod nas prehiti Nemec!
Angleška eskadra v Trstu in na Reki Govori se, da pride meseca junija angleška eskadra v Trst in na Reko.
Železolca Reka-Volosko. Kakor se zatrjuje na Reki, se te dni predloži mestnemu zastopstvu draž-bena ponudba glede gradnje električne železnice od Reke do Volo-skega
Slikarska razstava v Dubrovniku se otvori o velikonočnih praznikih. Slikarji razstavijo svoja najboljša dela.
Učiteljsko tiskarno nameravajo ustanoviti hrvaški učitelji v Zagrebu.
Nova Zajčeva opereta Slavni hrvaški skladatelj Ivan pl Zaje je predložil vodstvu zagrebškega gledališča svojo najnovejšo opereto „Savski plemić". Opereta ima tri dejanja in je prava hrvaška narodna opera s krasnimi narodnimi motivi in sijajno instrumentacijo. Ker je ravnatelj Faller obolel, se bo igrala opereta še le septembra ali oktobra. Libreto je spisal Štefan Širola, dejanje se pa vrši v Turopolju za časa francoske okupacije
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa11 ima od danes do vštete srede sledeči zanimiv spored: Kako Indijanci grade železnico. (Interesantna projekcija, po naravi posneta) Po plesu. (Smešno). Maščevanje Indijanca, hrama v 21 slikah). Elektre-zirana tekočina. (Smešno). V torek sodelaje „Društvena godba" pri predstavah ob 4,5,6., 7. in 8. zvečer. — Veliki  četrtek,  petek  in soboto
zaprto. Od velikonočne nedelje do petka 24. aprila Kristusovo življenje.
Mali RoMnzM. Te dni smo poročali, da je prišel v restavracijo g. Alfreda Seydla 11 'etni Friderik Jagodic prav simpatičen deček in prosil prenočišča, češ, da ga je teta popustila. Magistrat je nato dal ljubkega dečka v začasno oskrbo stranki Roparjevi v Cerkvenih ulicah št. 21. Kakor že znano je dečko zelo zgovoren in mu sije z obraza prav vabljiva odkritosrčnost, in se mu je videlo, da je prav zadovoljen, ko je prišel pod streho. Pa temu ni bilo tako Ko se je Jagodic uajedel in < iLočii, je takoj drugi da u izginil in zopet nadaljuje svoje robinzonsko potovanje. Se li zove resnično Jagodic, dosedaj še ni znano, iz okolšČin, da mu je znana celjska okolica, se pa sklepa, da mora biti nekje tam doma. Ko ga bode zopet prignal glad in se utrudi, pa bode gotovo zopet kje potrkal na vrata usmiljenih src.
Kaj Je sedal resnica? Predvčerajšnjem je nam tukajšnji dopisnik poročal, da je ključavničarskega pomočnika   Karla   Mayerja   na vlaku
0 kradel njegov tovariš Karel Fiala, potem pa v Kresnicah izstopil. — Včeraj nam je pa dopisnik iz Štajerskega poročal, da je Mayer okradel med vožnjo blizu Maribora svojega tovariša strojnega kurjača Franca Korica. Varnostnim oblastim ostane za nekaj časa nerešeno vprašanje jeli tat Fia a ali Mayer. Vsekakor je moral v Ljubljani, ali na Štajerskem tat ovaditi fingirano tatvino.
Zatekla psa. V prisilno delavnico sta se zatekla dva velika psa, ki sta najbrž z Viča, ker imata ovratnika z napisom »Vič 1908". Eden psov je bel in črn, drugi rumen in bel.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 11 Slovenoev.
Izgubljene reči« Kuharica Marija Strniše v a je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Trgovska vajeuka Marija černaČeva je izgubila zlat za 20 K. — Neki poročnik je izgubil štiri bankovce po 10 K.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v LJubljani. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja za na deželo, 2 knjigovodja in korespondenta,
1 potnik, 4 kontoristi, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakture stroke, 1 pomočnik železnin-ske stroke, 2 kontoristi ni i, 1 blagajni Čarka, 3 prodajalke, 6 učencev. —   Službe  iščejo:  4 kontoristi,
2 knjigovodja, 20 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj, 6 blagajničark, 6 prodajalk, 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. marca do 4. aprila 1908. Število novorojencev 17 (=221 w/00), mrtvorojen 1, umrlih 24 (= 312%n), med njimi so umrli za vratico (da-vico) 1, za j^tiko 3 (2 tujca), vsled mrtvouda 4 vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 13 za menengitis oe-rebro spinalis 1. Med njimi je bilo tujcev 14 (-= 58 3 0/o), iz zavodov 20 (833%). Za iijftfkcjoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škrlatico 2 za vratico 2, za Menengitis cerebro spinalis ep. (garnizjska bolnica št. 8) Ljubljana 1.
„Društvena godba ljubljanska" koncertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
„Društvena godba Ijublfan-ska" koncertuje jutri, v nedeljo zvečer v restavraciji Anton deSchiava (hotel Grajzer, Dunajska cesta št. 32). Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Ljubljanski   sekstet   na lok
svira jutri v restavraciji pri „Črnem orlu" (Gosposke ulice). Začetek ob 8  zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
-— V prilog uslužbenkam pri državnih železnicah. Zeleznično ministrstvo j*' uredilo ravnokar službene razmere in plače za manipulantinje državnih železnic, in sicer se uslužbenk - razdele v dve kategoriji: mn nipulnnt inje in ofici jnntinje. Dosedanjim manipulant in jam se zviša mesečna plača od 70 na 80 K, nanovo sprejete manipulant inje pa bodo dobivale le dnevnino 2 K 00 v, oziroma 3 K '20 v. Ofieijantinje postanejo tiste mnnipulantinje, ki so služile v splošno zadovoljnost 5 let, naplavijo izpit ter so samice ali vdove. Za nje veljajo službene določbe, kakor za moške uslužbence, samo ne glede uniforme, stanarine, naturalnega stanovanja iu starostne doklade.
— r rad ni jezik pri češkem na-mestništvu. Češki namestnik je izdal naredbo na vse svoje uradnike, kjer
jim prepoveduje, reševati češke vloge v češkem jeziku, češ, da je uradni jezik namestništva nemški.
—r Sanitetno ministrstvo v Avstriji se ne ustanovi, kakor je nameravala vlada, temuč se le reformira vrhovni zdravstveni svet.
— Nemški cesar in cesarica sta prispela včeraj na otok Korfu, kjer ju je sprejela grška kraljeva rodbina.
— Za juhiiejske slavnosti na Dunaju je dovolil dunajski občinski svet 300.000 K.
— Atentat na smodnišnico. Na
polotoku Lapadu pri Dubrovniku je velika vojaška smodiiišnica. V noči 9. t. m. je nekdo trikrat streljal na vojaško stražo. Vojak je streljal nazaj, nakar je več moč zbežalo v bližnji gozd. Vrata v smodnišnico so bila že vlomljena. Oblasti imajo na sumu italijanske anarhiste ter so ukrenile obširne varnostne odredbe.
— Nevesta abruškega vojvoda. Američanka Elkins je dobila že štiri grozilna pisma anarhistov, ki ji groze z dinamitom, ako svoje zaroke ne razveljavi. Njeno hišo stražijo noč in dan detektivi.
Rožne stvori.
* Slutnja smrti. Cesarica Friderika, mati sedanjega nemškega cesarja, ni bila sicer praznoverna, vendar si je svojo smrt mnogo poprej napovedala. Cesarica je živela v Poznanju, ko se je prišla k njej poslovit gospa Moor, ki je odpotovala na Angleško, odkoder je bila tudi cesarica doma. Cesarica ji je rekla: »Obžalujem, da se ne bode ve več videli na svetu.« — Toda Veličanstvo, Vi ste vendar popolnoma zdrava, odkod Vam vendar prihajajo take misli?« Cesarica ji je nato pripovedovala, da se ji je prikazal v spanju starec ter ji rekel, da ji pride neka ptica voščit dobro jutro, a kolikorkrat bo prišla, toliko dni ji je se živeti čez leto. Prvikrat je priletel črn ptič — menda krokar — na okno cesarici ne spalnice 1. oktobra ter se nato še šestkrat vrnil. Cesarica je bila vsled tega prepričana, da bo umrla čez leto in šes4 dni. Tn res je umrla cesarica 5. oktobra 1907, in sicer le en dan poprej, kakor si je prorokovala.
* Kralj in anarhist. Mladi španski kralj je izvedel, da v neki tovarni blizu Barcelone dela mož, ki je hud anarhist in ki se je že javno bari al, da bodeta s kraljem obračunala, ako le prideta skupaj. Kralj se je nato peljal v spremstvu edinega prijatelja v avtomobilu k dotični tovarni ter se dal peljati v delavnico razvpitega anarhista. Kralj ga je začel iz-zraševati o delu ter se sploh živo zanimal za naporno službo. Delavec je spoznal kralja ter se je čudil, da se mu upa kralj brez spremstva in brez orožja približati, a ostal je malobe-seden. Kralj ga je vprašal, ali ima mater, ženo in otroke. Anarhist je razdraženo odgovoril: »Nimam matere, /eno pa sem dobil šele pred kratkim časom.« Se večje je bilo delavčevo začudenje, ko mu je kralj ponudil cigareto, a končno si je vzel rožo iz gumbniee ter jo izročil delaven z besedami: »Vzemito to rožo ter jo nesite svoji mladi ženi; povejte ji, da i i rožo pošilja kralj, ki jo prosi, naj ta dar sprejme.« Nato je kralj ljubeznivo pozdravil ter se poslovil, dočim je delavec strme zrl za njim in na rožo.
* Ladjedelstvo na Angleškem. Lani so na Angleškem ladjedelnice zgradile 877 ladij z 1,742.365 tonela-tami. Od teh je bilo S41 ladij s 1,607.390 ton za trgovinsko mornarico, a ostalo so bile vojne ladje. Zanimivo je , da so skoro vse ladje zgrajene v omenjenih ladjedelnicah, bile za inozemske trgovinske mornarice. Za Avstro-Ogrsko se je zgradilo 21 ladij z 87.758 tonelatami. Torej šestkrat več nego v naših domačih ladjedelnicah.
* Statistika nevesti Na Pruskem se je leta 11)00. poročilo 309*922 zeti in deklet, med njimi je bilo 08.40S služkinj, torej 22 odstotkov vseh nevest. Šivilj se je poročil** le 30.109, torej 5 od sto. prodajalk, trgovskih uslužbenk, kontoaristinj itd. pa le en odstotek.
* Od kdaj začenjamo leto s 1. januarjem. Leto se ni vedno začenjalo s 1. januarjem. Skoraj splošno je prišlo to v navado šele početkom 18. stoletja. Dolgo časa so v krščanskih deželah pričenjali leto s 1. marcem, a v Benetkah so pričenjali leto s prvim marcem vse do padca republik*1,
to je do leta 1707. V mnogih deželah so tudi pričenjali leto s 25. marcem, praznikom Marijinega oznanenja. V Italiji so to odpravili leta 1751. s posebnim ediktom, v Angliji pa z uvedbo gregorijanskega koledarja 1. 1781. Na Francoskem je bila tudi zelo razširjena navada, da so priče« njali leto na Veliko noč. Ker se pa velikonočni praznik menja v raz dobju 115 dni, ni bilo to kaj posebno praktično, kajti leta niso bila vedno enako dolga in zato so nekateri dnevi meseca marca in aprila manjkali.
v drugem letu se jih je pa dvakrat štelo. Bizantinci so pričenjali svoje leto s 1. septembrom, in sicer radi tega, ker je njih davčno leto začelo s tem dnevom. Pravoslavna cerkev pričenja svoje leto še dandanes s tem dnevom (kakor n. pr. rimska s 1. adventno nedeljo). V srednjem veku je bil zelo razširjen začetek leta tudi božični praznik. Najprej se je 1. januar določil kakor začetek leta pod Julijem Cezarjem, po tem računu so šteli povsod, kjer je bil uveden julijanski koledar in tudi prvi kristjani so svoja leta šteli na ta način.
:: Kaj znajo princezinje. V Evropi je več princezinj, ki bi si v potrebi mogle tudi same služiti kruh. Vojvoda Friderik Ferdinand Hol-stajn - Gliicksburg, katerega soproga je sestra nemške cesarice, ima pet hčer, katerih vsaka je v posebni stroki izvežbana. Najstarejša je omo-žena z vojvodom Koburškim, druga je nevesta princa Avgusta Pruskega. Prva zna perfektno stenografirati in pisati na stroj, druga slika miniature, tretja je izučena bolniščna strežnica, četrta je izborna kuharica, peta pa otroška vrtnarica. — Prince-zinja Hermina Reuss se bavi z — urarstvom. Vojvodinja Filip Vir-temberška, rodom avstrijska nadvoj-vodinja, izdeluje vsake vrste banda-že in nogavice iz gumija. Avstrijska nad vojvodinja Friderik, mati tolikih lepih otrok, zna izdelovati posebne vrste dišečih voščenih sveč. Bavarska princezinja Arnulf izdeluje naj krasne j še čipke za svojo potrebo.
Švedska princezinja Karel, hči danskega kralja , izdeluje vsakovrstne igrače, tako da imajo njeni otroci le igrače, ki jim jih napravlja mati.
* 4 osebe za 40 rubljev. Blizu Kieva so roparji navalili ponoči na zeleznično čuvajnico, razbili vrata, zvezali čuvaja, ženo, hčer in očeta. Ker so zvezani odgovarjali, da nimajo denarja, so jih roparji grozo vito trpinčili odrezavši jim ušesa, a ker tudi sedaj niso hoteli izpovedati, kje imajo denar, so jih roparji ubili, nato pa preiskali vso hišo, toda našli so le 40 rubljev.
* Pomanjkanje mesa v Ameriki. Dosedaj je Amerika zalagala Evrope> s svojim konzerviranim mesom (Liebig). Vsled finančne krize so ameriški farmer j i poprodali živino, in nastalo je toliko pomanjkanje mesa, da so morali iz Anglije nazaj pripeljati nad 3 milijone centov konzerviranega mesa, ki je svoječasno prišlo iz Amerike.
Premoženje predsednikov francoske republike. Prvi predsednik tretje francoske republike Thiers je vladal 27 mesecev, a se ni obogatel. Z ženo je dobil veliko doto, a> ogromno honorarjev je dobil za* svoje delo: »Zgodovina konzulati" in cesarstev«. Ko jeuinrl, je zapustil 8 milijonov frankov. — Maršal Mac. M ahon je živel edino le od svoje maršalske plače, ki za tako velikega gospoda ni prevelika. — Jules Gre v v je dobival do leta 1879. letno rento 20.000 frankov, a ko je leta 1891. umrl, je zapustil 0 milijonov fran., ki si jih je prihranil. — Carnot je vse izdal, kar je od države dobil. Imel je 50.000 letne rente, ki jo je zapustil svoji vdovi, katera vsled tega ni sprejela pokojnine od države. — Kazimir Perier ima premoženje 40 milijonov frankov. Loubet je bil napram njemu siromak. Fallieres živi zadovoljno s svojo predsedniško plačo.
•: Velika elektrarna v Hercegovini. V Jablanici zgrade veliko elektrarno ter izrabijo kaskade Neretve in Rame za 40.1KH) konjskih moči. Za koncesijo se potegujeta dva dalmatinska konzorcija v Spljetu in Zadru. Elektrika se porabi v prvi vrsto za gonilno moč na železnici preko Ivanove planine, a ostane še vedno mnogo električne sile za razne tovarne in industrijska podjetja.
* Blondinke izumirajo. Kakor znano so bila mnoga stara plemena plavolasa n. pr. Gali, Tevtoni, Slova ni, Skandinavei, Angii, Perzi itd. Tudi v Homerjevih poezijah so taki junaki in junakinj*1. Ček) Mavri, ki so svoječasno zavzeli Španijo, so bili plavolasi. Pozneje, so začeli *>*1 stoletja do stoletja svetlolasa plemena izumirati, a sedaj so proračun ili znanstveniki, da v 000 letih n*' ho več pla-volasega človeka na svetu. — Cestil-
ci blondink imajo potemtakem še precej časa za ljubimkovanje.
! Časopisi uničijo ameriške gozde. Dasi ima Severna Amerika Se vedno ogromne gradove, izračunili s*) statistiki, da v 33 letih ne bo niti drevesa več v celi državi, ako tehnika ne iznajde drugega materijala za proizvajanje papirja, Gozdove uničijo namreč časopisi, ki se neprestano množe ter požrejo neizmerno mnog*) iz lesu pridelanega papirja. L. 1905. se j*» dnevno proizvajal*) desetkrat več papirja kakor pred 25 leti. Produkcija papirja požre na leto 50.000 ha gozdov. Leta 1905. so se stavili ameriški časopisi s 6000 stroji. Vsaka nedeljska številka šestih velikih njujorških časopisov obsega povpre-
eno po 60 strani orjaškega formata, in za vsako tako številko je treba toliko papirja, kakor za 480 strani obsegajoč«) knjigo. Vseh Velikih nedeljskih izdaj imajo Zedinjene države 456. V vseli teh izdajah je toliko tiskanega papirja kakor bi ga imela knjižnica s C milijoni po 500 strani obsegaj oči mi knjigami.
* Iz življenja človeške drobnarije.    Je mnogo necivilizovauih narodov, pri katerih je navada, da postavijo novorojence pod padajočo vodo, tako da jim voda poškropi temena. To jih baje silno okrepčava. Drugi narodi inažejo male detinske glavice z lojem, da bi jih nikoli ne bolele. NTa Bolgarskem  devajo kmečke matere novorojencem na glavo gorko jajce, da bi postali močni. V mnogih krajih Indije žagaljajo obraz novorojenega deteta, kakor to ima njegova mati; v drugih pokrajinah vtikajo malemu bitju lišpni obroč skozi nos. Tatarji ovijajo dete s plastjo masla; Turki ga posipljajo s soljo. Indijsko dete se nosi v košu na materini glavi; na kitajskem ga pripenjajo na hrbet odraslega deteta. Starejši bratje in sestre so tudi pri Indijancih na Amazonski reki pazniki spavajočih dojen-cev. Iste se tam umetno ovije v palmovo listje in potem obesi med dvema palmama.   Veter gnga   to enostavno zibelko.   Ali tamošnje opice se kaj rade zabavajo s tem, da mečejo na dremajoče dete kokosove orehe. Zato mora kako večje dete poditi opice   iz  dreves.  Kalifornski Indijanci rabijo za svoj naraščaj žel v jo erepinjo kakor zibelko in nosila. V Guineji izgrebe mati   v razgretem pesku jamico  in  zasuje v njo dete do pasa. Od tod ne more nteči in mati odide mirnim srcem za svojim delom. Nekje si pa matere privoščajo ta luksus, da razpostiljajo jamico v pesku prav lepo z   nojevim perjem. Kočujoči mongolski narodi prenašajo svoje dojenče na ta način, da jih vložijo v kožne mehove   in obešaj-' potem na hrbet velbloda, pri taborjenju pa na dolg drog. ki se ga natika v pesek.   Xa Laponskem razpostilja mati svojo ogromno kožnatu    boto z mahom in vloži dete vanjo.   Po leti obeša to čudno zibelko na vejo drevesa, po zimi jo enostavno zagrebe v sneg. K maši jemajo tam dete s sabo v cerkev, ali najdrobnejše kričačke zagrebeje na gori   navedeni način pred cerkvijo v sneg in pustijo jih tam pod varstvom vernega psa mirno spati. Dete je tam bolj na varnem in mu je bolj zdravo nego (kana v po-lutemni ledeni koči.
* Kdo je izumil igralke karte. Ni ga na zemlji kulturnega naroda, kateremu ne bi pripisovali povestni-čarji te slave. Eni trdijo, da so prebivalci Indije in Kitajskega strastno igrali karte, ko Evropejci o njih niti pojma niso imeli. Drugi so pa začeli trditi, da so se karte azijatskih narodov znatno razlikovale od onih evropskih narodov ter da so v Evropi samostalno izumili karte ravno tako .kot strelni prah, katerega Evropejci niso poznali pred 14. stoletjem. V drugem slučaju nastane vprašanje, kateri evropejski narod je prvi izumil karte. To pravo si prisvajajo Italijani, češ. da najstarejša igra »Tarok« izvira od njih. Italijanom ugovarjajo Portugalci, ki trde, da je karte izumil glasoviti portugalski igralec Tarocco. Pa tudi Francozje si laste prvenstvo na tem polju, trdeč, da se najstarejše karte nazivlja jo po njihovem glasovitem igralcu »La Hire«. To pravo si prisvajajo še Angleži in Španjolci. Najverjetnejše je končno, da so karte prinesli v Evropo cigani, ker je zgodovinsko dokazano, da so karte sprva služile za čaranje in jele pozneje so jih začeli rabiti za igranje. Da so se karte tako hitro razširile po vsem svetu, je najbolj pripisovati Nemčiji, ker so Nemci začeli na njih izvajati razne slikarije. Najstarejšo nemško igro »Skat« je izumil leta 1835. Friderik Hempel, odvetnik v Altenburgu.
* Kaki reveži so voditelji socialnih demokratov? Veliki socialist Friderik Engels je zapustil 500.000 mark. Liebknecht je imel stalne plače 7200 mark in 3000 mark postranskih dohodkov. Dr. Arous ima dohodkov za 3—4 ministrske plače, ti-skarnar Dietz v Stutgartu je pa rekel Bismarcku v obraz, da ne gre z njim menjat. Tvorničar Singer ima 400.000 mark letnih dohodkov, Auer pa 700.000. Bebel je milijonar, »so-druga« Wollmar in Friedlander pa stanujeta v palačah. Tudi Stadtha-gen, Kessler, Schonlack, Fischer so milijonarji. Zakaj ti ljudje ne raz-dele svojega premoženja med delavstvo? Saj so si ga vendar med delavstvom nabrali!
* Anekdota s Haiti. Znameniti amerikanski slikar Henrik Damahan, ki je več časa bival radi študij na otoku Haiti, pripoveduje krasno anekdoto, ki je jako značilna za razmere v oni republiki črncev. Enkrat se je sprehajal s svojim prijateljem iz Irskega po ulici, ko je mimo marširala Četa črnih vojakov. »Počakaj,« je re-
kel Irec. »Hočeš videti, kako razže-nem celo četo?« Komaj je slikar odgovoril da ali ne, je vzel Irec iz žepa nekoliko dvajsetic in vrgel jih je med vojake. Takoj je bilo discipline konec. Vojaki BO se začeli kar tepsti za denar. Nekoliko dvajsetic so pograbili Črni rekrutje, nekoliko jih je tudi dobil sam — poveljnik čete. Z resnim obrazom je komandant vtaknil najden denar v žep in potem aretiral veselega Irca, češ, da brije norce iz republikanske vojske. Šele nekoliko steklenic ruma ga je rešilo zapora.
Čevlji kralja Aleksandra. Pred okrajnim sodiščem v Varšavi bo v kratkem zanimiva razprava. Varšavski čevljar Kaminskv je bil dobavitelj čevljev za srbski kraljevi dvor ter je dobavil obuvala za kralja Aleksandra in njegovo ženo, toda za dobavljene reči ni dobil plače. Zdaj je tožil srbskega glavnega konzula ter sodnim spisom priložil potrdilo, da je bil kralj Aleksander pokopan v čevljih, ki jih je dobavil Kaminskv in kateri še niso plačani.
: Žrtve volkov v Sibiriji. Kakor poročajo ruski listi, je bilo v zimi leta 1907. samo v okraju Toinsk od volkov raztrganih 965 konj in krav, 800 telet in koz ter 2150 ostalih domačih živali, kar znači skupno vrednost 35,000 rubljev. Ljudi so v tem okraju volkovi raztrgali 17.
* Nekaj zadružne statistike. Število članic posameznih slovanskih zadružnih zvez, katere so združene v »Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju« je bilo koncem leta 1907. sledeče: 1. Zadružna Zveza v Celju 200 zadrug (80 raiff-eisenovk, 120 različnih drugih zadrug, med njimi To posojilnic,2 nakup, in prod. zadrugi, 21 mleh. zadr., 4 kletarska, vinarska in sadjarska društva, 12 konsumnih gospod, in trgovskih zadrug, 3 stavbinske zadruge in 5 raznih). 2. Zadružna zveza v Ljubljani 433 zadrug (242 raiffeisenovk, 191 raznih drugih zadrug), .'i. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev 32 zadrug (21 raiff-eisenovk in 11 drugih). 4. Zadružni savez v Splitu 02 zadrug (47 raiffei-senovk in 15 dragih). 5. Osrednja zveza čeških gospodarskih zadrug v kralj. Češkem v Pragi 1419 zadrug (1143 raiffeisenovk in 276 drugih). 6. Zveza čeških gospodarskih zadrug v vojvodini Šleski 74 zadrug (47 raiffeisenovk in 27 drugih). 7. Zveza rusinskih gospodarskih zadrug v Cer-novicah 147 zadrug (137 raiffeisenovk in 10 drugih). Razne včlanjene nemške zadružne zveze štejejo skupno 3019 zadrug (2567 raiffeisenovk in 482 drugih), dve italijanski zadružni zvezi 112 zadrug (63 raiffeisenovk in 49 raznih*, ter ena rumun-ska zadružna zveza v Cernovicaii 150 zadrug (143 raiffeisenovk in 7 raznih zadrug). Skupno je tedaj po zadružnih zvezah včlanjenih v »Splošni avstrijski zvezi« 5692 zadrug.
Književnost
V ugledni zbirki oerkveno-prav-nih spisov, ki jo izdaje priznani učenjak, vseučiliščni prof. dr. Ulrik S t u t z v Bonnu v založništvu knji-garja Ferdinanda Enke v Stuttgartu, izide kot 49. in 50. zvezek te dni in sicer še pred Veliko nočjo, znanstvena razprava g. sod. pristava dr. J. R. Kušeja v Gradou z naslovom: „Joseph II. und die aussere Kirchenverfassung Inner-osterrechs. (Bistums-, Pfarr- und Klosterregulierung.) Ein Beitrag zur Geschiohte des osterreichischen Staats-kirchenreehtes". — Precej obširna, nepristranska in strogo na virih sloneča razprava se bavi z velevažnimi cerkvenimi spremembami, ki jih je donesla jožefinska doba notranje-av-strijskim deželam in bo po svoji vsebini gotovo zanimala duhovniške in posvetne inteligentne kroge, posebno ker je knjigi dodana tudi karta o predjožefmskih notranje-avstrijskih diecezah. — Opozarjamo na knjigo že naprej vse prijatelje domače vede in zgodovine ter bomo poročali natančneje o njej, kadar jo bomo dobili in prebrali.
Telefonsko in brzojavna porotna.
Ministrski svet.
Dunaj, 11. aprila. Ministrski svet je imel danes ob 10. dopoldne sejo, zadnjo pred veliko nočjo. Seja je trajala tri ure. Udeležili so se je vsi ministri razen obolelega železniškega ministra dr. Derschatte. Ministri na počitnicah.
Dunaj, 11. aprila. Trgovinski minister dr. Fiedler se odpelje jutri z nekaterimi svojimi nradniki v Trst, kjer ostane tri dni. Finančni minister dr/ Korytowski bo o velikonočnih počitnicah bival v Opatiji, ministrski predsednik baron Beck in naučni minister dr. Marchet pa na Brionskih otokih pri Pulju.
Baron Beck v avdijenci.
Dunaj, 11. aprila. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bečka. Beck je poročal o preteklem zasedanju drž. zbora ter prosil za-se in za nekatere ministre za dopust.
Češke predstave na Dunaju.
Dunaj, 11. aprila. Češke gledališke predstave se bodo le vršile na Dunaju. Baron Beck se je namreč izrazil napram ravnatelju »Narodnega divadla«, da višji krogi to na ravnost žele.
Predsednik mladočeškega izvrševal-nega odbora pri Becku.
Praga, 11. aprila. Predsednik iz-vrševalnega odbora mladočeške stranke dr. Škarda se je na poziv ministrskega predsednika barona Becka odpeljal na Dunaj.
Borba za enakopravnost.
Praga, 11. aprila. Vse češke obrtne zbornice so sklenile, da odslej ih bodo več sprejemale nobenih nemških dopisov od nainestništva ali od (krajnih glavarstev.
Ban Rauch pijan na ulici.
Zagreb, 11. aprila. Snoči ob polu 7. zvečer se je ban baron Rauch še-tal po Tlici v spremstvu detektiva in svoj« ga strežaja. Množica je hotela proti njemu demonstrirati, a ker so se ljudje prepričali, da je ban silno vinjen, so opustili vsako demonstracijo in ga popolnoma ignorirali. Aehrenthal v Pešti.
Budimpešta, 11. aprila. Minister zunanjih del baron Aehrenthal je imel dopoldne dolgo konferenco z dr. Wekerlejem. Popoldne bo konfe-riral še / ministroma Kossuthom in A ndrassv jem.
Umirovljenje    profesorja    Sni mina.
Zagreb, 11. aprila. Iz zanesljivega vira se potrjuje vest, da namera va vlada upokojiti poslanca vseuči-liškega profesorja dr. G juro Šurmi-na. Med vsenčiliškimi profesorji je ta vest vzbudihi veliko ogorčenje; sklenili so baje. da se solidarno upro proti takemu nasilstvu s strani vlade.
Ministrska kriza na Srbskem.
Belgrad, 11. aprila. Ministrski predsednik Pašič ostane na krmilu, izvršil bo samo rekonstrukcijo kabi nota. Iz kabineta izstopijo ministri Putnik. Petrovič in Jovanovič. Portfelj vojnega ministrstva prevzame general Stefanovič, minister notranjih del pa postane eden izmed poslancev mladoradikalne stranke.
Belgrad, 11. aprila. Kralj Peter je sprejel demisijo Pašićevega kabineta ter poveril sestavo novega kabineta zopet Pašiću. V novi ministrstvo m* vstopijo več dosedanji ministri Petrovič, Putnik in Jovanovič. Portfelj ministra notranjih del je Pašič ponudil državnemu svetniku Bclosavljeviču.
Nesreča na Nevi.
Petrograd. 11. aprila. Ledene plošče so podrle leseni most, zgrajen preko reke Neve. X,' stotine oseb jo padlo v vodo. V bližini se nahajajoče ladje so hitele na pomoč ter rešile večinoma vse ponesrečence.
iasn lo*)
k „Izjavi in pozivu11.
Izjava in poziv gg. dr. Mullerja in tovarišev v sobotni številki „Slov. Naroda", zahtevata sledeči opis dejanskih razmer pri ^Podpornem društvu za slovenske koroške dijake" :
1. Za podpore se je oglasilo 11 koroških visokoŠoloev iz Gradca, Prage in Dunaja. Odbor je dovolil podporo vsem prosilcem, izvzemši enega samega, ki ni bil niti vpisan na kateri visoki šoli za tekoče šolsko leto, niti ni opremil svoje prošnje s spričevali v učnih uspehih minulega šolskega leta. V tem slučaju je ravnal odbor tako, kakor je navada pri vseh podpornih društvih. Določujoč podporne svote, se je odbor oziral: 1. na potrebnost dijaka, v kolikor mu je bila znana, ali iz lastnega opazovanja ali iz predloženih sirotinskih spričeval; 2. na dejstvo, da so stroški za različne stroke visokošolskih študij tudi različne. Tista, odboru tolikrat Čisto brez povoda očitana grožnja v „Miruu za odbor ni eksistirala.
Zanašajoč se na uspeh nabiranja prispevkov v minulih letih je dovolil odbor vsem deseterim prosilcem 1300 K.
2. Tajnik gosp. profesor Sohei-nigg je kmalu po ob?nem zboru spet prevzel tajništvo, ko se je slučaj, ki je bil povod njegovemu izstopu iz odbora, lojalno pojasnil.
3. Kakor v prejšnjih letih, smo naročili tudi za 1. 1907/8 položnice o. kr. poštne hranilnice pri celovški podružnici „Ljublj. kreditne banke", že v jeseni; vsled spremembe v vodstvu te podružnice se je pa naročilo izvršilo stoprav meseca svečana in potem se je šele razposlalo letno poročilo s prošnjo za prispevke in s loinioo.
4. Dosedanji uspeh teh prošenj ja res tako slab, da društvo ne more ie izplačati vseh dovoljenih podpor, ker je na raspolaganje poleg preostanka 1. 1906/7 in obresti nedotak-
ljive glavnice novih prispevkov samo (do 9 aprila 1908) 375 K. — Ce se tej svoti prišteje saldo 1906.7 1. v znesku K 606 97 in obresti K 49 70, imamo šele K 1031.67 na razpolaga* nje. Ker se je doslej izplačalo za podpore K 960 -, K 3133 pa za polotnice in poštnino, imamo samo še K 40*34 v blagajni, ki se bodo iz plačale po Veliki noči.
5 Podporno društvo bode vršilo svojo nalogo tudi v bodoče v smislu svojih ustanoviteljev in v duhu svojih pravil.
V Celovcu, dne 9. malega travna 1908.
Dr. J. Brejc, predsednik; dr Jakob
Skot, podpredsednik; Janez Schei-nigg,  tajnik;  Jos. Apih, blagajnik;
V. Lagnt| računski pregledovalec; I. Krammer, računski pregledovalec.
* Za vsebino tega spisa je urednistrt odgovorno le toliko, kolikor določa zakos
Avstrijska specijaliteta. Na geiocU . DO ena, čim ljudem priporočati je porabo prist nega ..MoiJuvega Jtaidlitz-prtt&ka'*, ki jo pre skofiouo domače zdrav o in vpliva na žele dec kropilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravile vsak dan lekarnar A MOLL. o. in kr dvom: zalagaleij, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-«iv preparat, -a^namuvao e varnostno znamko i* 9 podomom, 5 36-5
Prof, Pavlov označuje
kleč
na podlagi točnih preiskav z 1r»v tek za, najmo-(zoisuejšega zbujev&lea sekretorskih želodčnih živcev. Prav odlično pa zbujajo tek, krepe želodec in   olajšajo bolečine  prietne Bradjrjeve
želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobitu škodljivo napenanje. čezmerno tvoritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in dru ko motenje prebavo. Dobi s = v lekarnah. CL Brtt<ly, lekarnar,Dudaj 1 ,Fleschmirkt 1 S&ti razpošilja ti steklenic za K 6'—, 3 dvoj nate steklenice za K 4*60 franko. 3610_11
J
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVII. (1907).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta s K 30 h.
Za vse neavstrijske dežele u K ao h na leto Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
Narodna Tiskarna4 v Ljubljani.
t*roti zobodoiu sn gnilobi m
Izborne deluje dobre znana
antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
ki utreti dlesno Ln odhstrauojiija) neprijetno «opo Iz ust. i •tektl«*uteu m asvodom t 14..
BI gorodnemu gospodu .11. lievatiatu,
lekarnarjn v Ljubljani.
Vate izborna Meluaino ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in jo neprekosljiv pripomoček proti gnjitobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vou*.
Dovolim, da to javno oznanite« ker je res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik.
Metlika, 84. aprila 1905.
Dti. lik&rn* HiL Lsusiikfc l Ljubljani; Risljm cisti it1
^ssj novozgrajenega Pran Jozetoveg*
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so darovali v mesecu marcu t. 1. sledeči gospodje in društva: Moška podružnica Žalec 27 K 10 v.; H. Vodopivec, Koper, nabral na dramatični veselici 8 K; ženska podružnica Gradec iz nabiralnika 10 K 40 vin.; Jos. Koniljanec, Ptuj, iz nabir. 4 K 24 vin., in razne darove 6 K 72 vin.; Anton Pabor, Miren 3 K; J. Vrhovnik, Ljubljana, iz nabir. v trnovskem župnišču 3K 4 v.; Iv. Usla-har, Črnomelj, iz Spreitzerjevega nabiralnika 10 K; županstvo Dul pri Hrastniku 20 K; žensko podružnica Št. Juri ob južni železnici 130 K; Fr. Gregorka, Brežice, narodni davek 1 K 50 v.; mavšel pri »Traneku« 1 K 40 v.; Rudolf Horvat, Št. Peter, narodni davek A. Domicelj 1 K; Alb. Avsenek, Maribor, iz nabiralnika v »Narodnem domu« 29 K (med tem zneskom je znesek 11 K od velepos. J. Švigelja); Alb. Avsenek, Maribor, nabral za šopke na pustni torek po gdč. Schweiger in Ribič 18 K 58 v.; Mohorjani v Trstu 10 K; Fr. Dunaj in Fr. Vunderl, nabrala na gostiji Jožefa in Marije Kšela v Mehotnja-ku 7 K 47 v.; tamburaški klub, Borovnica, 10 K; Avgust Škabrne, Ljubljana, 3 K; posojilnica Brežice 30 K; Ivana Zmerzlikar, Vurmberg, 7 K; 2orz Auer. Radovljica, doblje-
no stavo 10 K; Matko Zorjan, Gradec, nabral na gostiji R. Zorjanove z Jos. Klobučarom v Središču, 11 K; ženska podruž. Sv. Lovrenc 45 K-podružnica Vransko pošilja, in sicer iz nabiralnika v gostilni g. Košenina 17 K, narodnega davka 16 K, iz nabiralnika eerkvenib pevcev v župni, šču 2 K, skupaj 35 K; podr. na Brdu, iz nabiralnika v Lukovici, nabralfl Francika Kljueevnik 10 K 30 v.; Viki Dolenc, Vrhnika, iz nabiralnika 3K G v.; T. Hol j, Zapetka pri Bre. žicah 8 K 12 v.: Peter Strel, Mokro, nog, nabral na veselici starih doshi-ženih vojakov 7 K 85 v.; narodna čitalnica Krško, iz fonda gledalidenega odra 15 K; občina Radomlje 20 K; podružnica Radomlje 183 K 71 v.; Iv. Bartol, Hrib, iz nabir. 7 K; Henrik Steska, Logatec, 3 K; Anton Go-stit", Brežice, narodni davek 1 K; Grilc, Brežice, narodni davek 1K 50 vin.; Vekoslav Kavšck, Brežice, narodni davek 1 K 50 v.; dijak v C. (i kron; Fran Cigoj, Gorica, na plesu goriške slov. mladine nabral 38 K 5 v.: I. Rahne. Brdo,  iz nabir. 9 K
19 v.; podr. Bovec, zanjo nabral mizarski pomočnik A. Breščak 14 K 7 v.; Anton Kozlevčar, Rakek, narodni davek 21 K; Kristina Grebene, Velike Lašče, iz nabiralnikov: Ivan Hočevar, Velike Lašče, 90 v., Ivan Hočevar-Padarjeva gostil., Vel. Lašče. 1 K 4 vin.; Matija Hočevar, Vel, Lašče, 5 K 74 vin., Hočevar Ivana, Y*-\. Lašče, 28 v., Grebene Franc, Lašče, 7 K 20 v., Pucelj Ivan, Vel Lašče 3. K 98 v., Somrak Uršula, Vel, Lašče, (3 K 44 v., Kastelic Mar., Zden-ska vas, 1 K v., Gruden Jož., Poništenja, 2 K 12 v., skupaj tedaj 29 K 2 v.: Matevž Torkar, Podbrdo, v veseli družbi pri volitvi zbrani naprednjaku v hotelu Crnaprst, Hudajužiui 10 K 70 v.; Neimenovani iz &t. Ru-perta v Slov. goricah 8 K 11* v.; J<>-sipina Kraigher, Postojna, nabrai;i v nabir. v ta bakarni 7 K; Rezi Vonk, Črnomelj, 5 K; Iv. Jelen i k, Kozje, nabrano pri odhodu kaplana Jelšni ka od Sv. Jurja ob južni železnici 25 K 10 v.; podr. Vel. Pirešica 6 K: N. X. Dolsko, dar 10 K; restav. »Narodni dom« Ljubljana, iz nabiralnika 24 K 40 v.: neimenovani v gostilni Turka v Ljubljani daroval po tajniku A. Bercetn z geslom: liog i napredni Slovencih 10 K; gost. Miku/. Ljubljana, nabir. 15 K 70 vin.; Ivan Koropee, Šoštanj, polovični prebitek gled. predstave »Čevljar baron« 21 kron ll' v.; vesela družba pri županu Jos. Kosami v Dražininji 5 K; Alb; na Kovač, Loški potok, nabir. 8 K: podr. Gorenjska dolina, v Kranjski gori, 95 K 84 v., iz nabiralnikov: gn stilna Železnik, Dovje, 7 K 20 v., ho tel Mangart (> K 40 v., hotel Razor 2 K 40 v., gost. Slavec 8 K 40 v., skupaj 24 K 40 v.; Benedikt Poni/, Gu rica, 5 K; pevsko društvo v Braslo\ -čah 17 K; Mirni Strgulc, Begunj . nabrala v veseli družbi povodom zmage naprednih poslancev mest in trgov 12 K; rodbina Strgulc, Begunje, mesto venca na krsto umrlega -A. Šerkotn v Cerknici 10 K; sedmo šolec II. državne gimnazije. Ljub ljana. 2 K: učiteljišč niki III. letnik.i. Ljubljana, darovali 5 K; P. Miklav čič, Ljubljana, mesto venca na rake\ gospe Štefan v Zagrebu 12 K; Jank<> Traven, Glince, 2 K 23 v.; Berta in Vladimir Vojska, Novo mesto, mesto venca na krsto Fr. Gregorača v Do len j i vasi 20 K; Otmar Golob, Kozj«'. nabral narodni davek 20 K; L. K . Litija, od šaljivega li^ta »Kopriva
20 K; posojilu: a  »Žužemberk     11HI kron; Jos. pl. Marcheri, Idrija, in«' sto venca umrle g. Natalije Šepeta vec 10 K; Jos. Šepetavec.  Idrija, 20 kron; Roza  Arigler,   (Jorica, zbirk.i učiteljskih kandidatinj   10 K; Peter Strel,  Mokronog,  kazenska poravna va 10 K;   Fran Zacherl, Ljutomer, iz nabir. 9 K; A. Mladič, Šmarje pri Jelšah, 4 K; Obljubek Fran, Krasim, po podžupanu. M. Junčiču, nabran«» veseli družbi ob priliki zmage agrarne stranke 16 K;   posojilnica v Črnomlju 30 K; posojilnica v Frani u 10 K; podruž. v Tržiču iz nabir. IS kron;   podružnica v Tržiču   342 K: Bertica Miiller, Zagorje ob Savi, DS rodni davek 5 K; podruž. pri Sv. Jii kobu v Trstu  iz nabiralnika kons društva   16 K;   Slov. akad. društvo »Adrija«, Praga, na račun nove p<> kroviteljnine 50 K; podruž. Cerkm ca 28 K; Lovro Petovar, Ivanjkovci, nabral za licitirano oranžo 3 K 40 v.: ženska podruž. Vel. Lašče 72 K; Iv. Bubnič, Slivje, nabral 5 K 70 v.; ne imenovani, dar 1 K; Albina Kovai. Hrib, iz nabiralnika 53 K 34 v.; po*
k sojilnica v Konjicah 50 K; ženska podruž.   Ajdovščina, pokroviteljic 200 K; omizje navdušenih narodnja kov in narodnjak in j v hotelu »Krfl mar« v proslavo zmage naših svobo domiselnih  deželnih  poslancev, nabrala gdč. Ivanka Majdič 11 K; SW Devo. Gorica, darovali goriški srednješolci 32 K 54 v.; A. Pekovec, Baš lje, 1 K; bralno in pevsko društvo »Maribor«   18 K;   Anton Mladic Šmarje pri Jelšah ,4 K; dražba sviu čnika v KrakovemlKjdar učiteljic" nika 1 K 80 v.; I. R., Gradec, nabral
v veseli družbi 18 K; tamburašku društvo Brežice 15 K 99 v.; A. Fab-jan, JRiheiiberg-, nabrala gdč. R. Pečenko med gosti svatbe g. Mravljeve in g. Makovec 3 K 86 v.; Alb. Avsenek, Maribor, iz nabiralnika v »Narodnem domu« 15 K; Karel Štefin, kidali most, iz nabir. 24 K; A. Ska za, Travnik, iz nabiralnika 2 K; a kad. društvo »Triglav«, Gradec, čisti prebitek uprizoritve igre »Revizor« v Mariboru 289 K 21 v.; Milka Meden, Begunje pri Cerknici, nabrala v gostil, g. Stergulca 12 K; hranilno in posojilno društvo Ptuj 100 K; Rižnik Jan., Brezno, dar 2 K; Kozjak Gregor, Brezno, dar 2 K; Trink-aus Avg., Brezno, dar 1 K; Il.b razred I. državne gimnazije, Ljubljana, preostanek pri nakupu zvezkov 1 K; Jakob Rahne, Brdo, kazenska poravnava N. R. 10 K; Adolf in Aleksander Jakobi. Dunaj, za cigaretni papir 53 K (i v.; gost. Fajdiga, Sodra-v.iva. nabir. 18 K; podr. Komen iz nabiralnikov: št. 41    - 2 K, št. 65 —
2 K 79 v., št. 31     1 E 32 v., štev. 50
— 1 K 65 v., št. 29 — 2 K 10 v., št. 91
— 6 K 95 v., št. 54      1 87 v., št. 2
— 3 K 81 v., št. <5<i :\K 51) v., št 44 —- 1 K 50 v., skupaj 27 K 58 v.; po-rii-nžmca Komen, prispevek 20 K: Anton Mladič, Šmarje pri Jelšah, 10 K; A. Kupčič, Ptujska gora, nabral na lovce vi večerji pri Iv le men-čiču na Ptujski gori 12 K 9 v.; T. Marija Karlovšek, Celje, 2 K; Jos. Apih, Celovec. 5 K; Jos. Pečnik, Ka-pele-Brežice,nabral v »Narodnem domu« 8 K; g. Steiner, Ljubljana, daroval 40 K; gostilna pri »Sokolu«, Ljubljana, iz nabiralnika 54 v.; gostilna Belič. Ljubljana, iz nabiralnika 5 K 22 v.; restavracija »Mrak«, Ljubljana, iz nabiralnika 10 K 11 v.; restavracija »Narodni dom«. Ljubljana, iz nabiralnika 9 K 4 v.; žen. ]>odr .Ribnica iz nabiralnikov: J. Podboj, angelček, 15 K, A. Arko, angelček, 5 K 40 v., čitalnica v starem nabir. 3 K, skupaj 23 K 40 v.; Ludo-vik Spilar. £>t. Peter, iz nabiralnika 7 K 54 v.: Silvester Caharija, Nabre-žina, iz nabir. 3 K 50 v.; I. Zupečar. Celje, 1 K; stava v Vedetovi gostilni. Kaplja vas, 20 K: ženska podružnica Maribor 170 K; .1. Zaiaznika nabir., Ljubljana. 10 K: Fr. Zupančič, Kamenica pri Dolu, iz nabir. 9 K: Ne-Imenovnn. Ljubljana, daruje namesto računskib listkov 10 K; Česnik-Milavec, Ljubljana, za inserat na računske listke, Ljubljana, 100 K: Andrej Tomažič, Lukavce, nabral v veseli družbi Ajdovcev. Šturcev in Lahavčanov 25 K 25 v.; L. Cvetnič, Rojan, iz nabir. 3 K 30 v.; ženska podružnica Gradec iz pušice 14 K 20 v.: Min k o Šiško, Gradec, pošilja nabrani znesek od S. Ježovnika 2 K, neimenovan 1 K 33 v.. Fr. Škrjanc 1 K. Fr. Škrjanc 1 K. M. Ježovnik 3 K, Fr. Kromberger 1 K, pošiljatelja 67 v., skupaj 10 K: I. Perdan, Ljubljana, prispevek od druž. vžigalic za I. četrtletje 1500 K; Olga Ciombačeva, Matavun, iz nabiralnika 6 K 70 v.: žup. v Žireli 10 K: trafika Pirotic. Ljubljana,   iz   nabiralnika golobčka
3 K 60 v.: stalno omizje v »Prešernovi sobi« pri »Roži«, Ljubljana, pošilja po A. Hudoverniku pokrovitelj-nino 200 K; dr. Gregor Žerjav, Ljubljana, prispevek šahistov v kavarni
Evropa« 2 K; A. Hudovernik, Ljubljana, nabral narodnega davka za marci j 1908 — 45 K.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda.
Slovenski dijaki, tu, nabrali 6 90. — G. Mal-čika Skušek v Metliki nabrala od „neimenovanih" pa dobro poznanih 9 K. — Gosp. Fran Stupica, c kr. notar v Šent Lenartu na Štajerskem 50 K, mesto venca na krsti gg. inženirja Vilka Polaka v Tržiču in sodnega pristava Romana Trstenjaka v Sent Lenartu — G Marija Werli v Cerknici 4.10 K, katere je nabral gosp. ^M v veseli družbi v „Kažotu*, — G. dr Cadež, tu,*za šah-mat 2 K stave — Slovenski tehniki na Dunaju mesto venca na grob g. inženirja Viljema Polaka 25 K. — G Kranjec 2.50 K za prodano denarnico g. H. Widmayerja. — Slavni strelski klub „ Prešeren** v gostilni Ravnih ar v Rožnih ulicah 12 36 K kot preostanek zaključnih večerov. — G Fran Prežel, c. kr. davčni asistent v Črnomlju 10 K, katere so nabrali stenografi v Spreicerjevi gostilni o priliki odhodnice g. Stanka Adlerja/. c. kr. geometra — G. Marica Šetinc v Jesenicah na Dolenjskem 6.80 K, katere je darovalo omizje istotam. — G. Mara Švigelj v Cerknici nabrala pri novi igri med domačimi rodoljnbimt rodoljubnimi gosti 2.10. Skupaj 130.76 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 4. aprila: Marija Juvan, delavka, 77 let, Radeckega cesta 11.
Dne 5. aprila: Ivan Kotar, fotograf 42 1, Rimska cesta 2. Meta Jeras, zasebnica, 73 let, Sv. Petra cesta 13. — Josip Kastelic, gostač, 34 let, Radeckega cesta 11.
Dne 6. aprila: Anton Dernovšek, posestnik, 73 let, Karolinška zemlja 39. — Andrej Vrhovec, posestnik, 79 let, Poljanska cesta 52. — Štefanija Šare, sprevodnikova hči, 16 mes., Zalokarjeve ulice 13.
Dne 7. aprila: Jakob Tekavec, delavec, 53 let, Trnovske ulice 5.
Dne 7. aprila: Ivan Cepin, kopališkega mojstra sin, 4 mes. — Ivan Merkužič, delavec, 43 let, Dalmatinove ulice 1.
Dne 8. aprila: Helena Stergar, gostija, 78 let Cerkvene ulice 21.
Dne 9. aprila: Helena Zabavnik, učenka, 14 let — Angela Lenič, delavčeva hči, 2 leti. Ilovica 51.
Dne 10. aprila: Ferdinand Pitterl, čevljar, 76 let. Japljeve ulice 3.
V hiralnici:
Dne 31. marca: Helena Križnar, delavka,
61 let.
Dne 3. aprila: Meta Gabrovšek, gostija,
77 let.
Dne 4. aprila: Neža Dragar, gostija, 80 1.
Dne 9. aprila:   Marija   Tončič, delavka,
55 let.
Dne H), aprila: Amalija Blaznik, rudarjeva
hči 34 let.
*  4 o M O <  hn In t r i
Dne 3. aprila: Mihael Hudorovič, ciganov sin, 11 let. — Neža Jeras, delavka, 68 1.
— Ivan Triler, delavec, 43 let..
Dne  4. aprila:  Friderik  Novak, hotelir,
40 let.
Dne 7. aprila: Fran Pengov, gostač, 75 let. — Josip Debelak, gostač, 61 let. i$fj
Dne 8. aprila: Matija Matelič, mizar, 38 let. — Ivan Smerke, posestnik, 43 let. — Mihael Košnjak, hlapec, 64 let. — Alojzija Bervar, kajfarica, 52 let.
Dne 9. aprila: Valentin Kusterle, gostija, 73 let.
Borz a poročila.
L]utoljjin8&ft
: kreditna  baf*a * Liob«ja«j'.
U a <m kur/.! lun  bor.'.t- 11. apriiH 1008.
Naložbeni papirji. '' ' ******
4*2° 0 majska renta. . 4*2    srebrna renta    . . 4*/0 avstr. kronska renta. 4«/0    „   zlata       „ . 4*/0 ogrska kronska renta
47«
zlata
4% posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet Zadar
4*/i°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4»/. češka dež. banka k. o.
^ /■ 10
4ti e/ o
97 75 99 y0 97 75
116 93 65
111 50 97 75
100 10 99 50
97 95 99 50
97 95 116 20
93 85 H 1 70
98 75 10110
00 50
V1*
4i/ •/
4t' e « o
4'V
o
4VS\,
ž. o.
zast. pisma gai dež. hipotečne bankt  . . pest. kom.   k.  s. z
10J pr.....
zast.  pisma Inneist.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . . z. pis. ogr. hip. ban. obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke 4«/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč ..... 4° o prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. ' ,'/, 4Vj° „ avstr pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 18601 3  .   . . „    od 1. 1864 ....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije
» r> »        11* »
„    ogrske hip. banke .
„    srbske a ftrs. 100*—
turške......
Basilika srečke . . . Kreditne „ ...
Inomoške „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ n m ... Rudoltove „ ...
Salcburške n ...
Dunajske kom.   „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske ba:;čne dein.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brtbc) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
99 05 1C0 05 97 95 98 25 97 95    98 15
997 102 55
98 W)j
9825
99 25
i
98 25;
99 75
99 90 98 20 295 50 9875
21375 261 50 147 25 27H-269 75 249 101 — 186 75
21 50 454-108'-119 -
t5-
51-
*7-80
66 — 110-501 —
100 70
103 50
99 50
9925 100 25
9925 10075
99 20 297 50 99 75
217 75 265 50 15) 25 279 — 275 75 25460 107-— 187-75 2350 464 — 118 — 125 — 69 — 55'— 29 80 70-
511 —
Valute.
C. kr. cekin 20 franki . 20 marke .
Sovereigns. . Marke   .   . . Laški bankovci Rublji    .   . . Dolarji  .   . .
133 678
1736 634 742 2 8 715 688
2670 555 280 554 173
25 75
25
50!
134 25 679 75 1746 -
635-25 743*50
— ] 239 —
— 719 — 50! 689 fO —2680 -50i 556 50
— i 290 -560 — 176 —
11 32 1908 2349 23 97 11760 9560 2 5i 480
11 36 1911 23 54 2405 11780 i-575 2 52 5 - —
Meteorolosično poročilo,
*£sin» nad   morjem 306   Srednji aro eni tlak 73e*t mn
3 i	
p,	opmso
It :	vanja
10.	9. zv.
11	7. zj.
m	2. pop.
Vetrovi
Nabe
7276
7295 7295
6*2 si. jzahod jasno
2-1 ' si svzh. i „ 125 si. j j vzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 5 8 mm, norm. 8 7 mm. Padavina v 24 urah 0 0° mm.
Zahvala.
1276
Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega ljubega, dobrega soproga, gospoda
Romuna Trstenjaka
c. kr. sodnega pristav«
za mnoge, prekrasne darovane vence in za ganljive žalospeve izrekam naj-vdanejšo zahvalo. Zlasti se pa še zahvaljujem preč. duhovščini, gosp. c. kr. okrožnega sodišča predsedniku drju. Ludv. Perku, gosp. c. kr. dežel no sodnemu svetniku drju. Marti-naku, gg. uradnikom in učiteljem iz St. Lenarta in okolice ter vsem ljubim, dragim prijateljem pokojnikovim za časteče spremstvo na poslednje počivališče. Prav posebno zahvalo pa izrekam še gosp. c. kr. davčnemu kontrolorju Krajncu in njegovi gospe soprogi, ki sta mi v dejanju in s svetom tako ljubeznivo stala na strani v najhujših urah mojega življenja.
V Št. Lenartu v Slov. Goricah, dne 7. aprila 1908.
Emilijo Trstcihu.
Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, starega očeta in strica, gospoda
Ivana Jerška
delovodja v predilnici
po dolgi in težki bolezni, previde-nega s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu njegove dobe, danes dopoldne ob polu 10. poklicati v boljše življenje.
Pogreb dragega rajnika t>o v nedeljo, dne 12. t m., ob petih popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 47, na pokopališče k Sv. Križu. 1312
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Sv. Petra.
Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 11. aprila 1908.
Jera Jertek, soproga. — Ivan Jerftek, sin. — Mici, Adela, hčeri.
— Fran, Avgust, alo.sll Jeraek, bratje. — Frančiška Jertek roj.
Še tek, svakinja.
Zahvala.
1295
V dnevih neizmerne bridkosti vsled dolgotrajne bolezni in bridke izgube nepozabljenega sina, oziroma bratranca, vnuka
JKihaela JKavca
c. kr orož. postajevodja
nam je bilo v veliko tolažbo nebroj dokazov srčnega sočutja od vseh strani.
Gin j eni smatramo za svojo dolžnost, da se kar najiskreneje zahvalimo za obilne izraze tolažbe in srčno zahvalimo vse radovljiško urad-ništvo in orožnike tudi iz drugih krajev za korporativno udeležbo pri pogrebu rajnega na kolodvor v Radovlj ici.
Pred vsem globoka zahvala gg. ritmojstroma Jurcu in Planinsku, če-tovodjama Makovcu in Skarji ter g. Kavčiču, trg. sotrudniku, ki so mirno prenašali in skozi cel čas bolezni brez mržnje in nevolje rajnemu stregli. Srčna zahvala tudi orožnikom iz Ljubljane in drugemu časteČemu spremstvu ter sploh vsem udelež-mkom, ki so dragega spremili tudi v Devici Mariji vPolju do kraja tihega miru.
V Ljubljani, 8. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
„SLOVENSKI NAROD
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak L,   Vodmat Bohoričeve
ulice št 10. B»aznik L, Stari trg št l%2 Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Je** ca, Prešernove nI. 52 Elsner M.( Kopitarjeve ulice i Fuchs H.t Manje Terezije c^sta,
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelenburgove ui. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union*\ Kane A., sv Petra cesta št 14 Klemstein J., Jurčičev trg št. 3 Koš r Julija, Hilšerjeve ulice št 12 Kristan Iv., Resljeva cesta 24 Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv Petra cesta št 52 Mrzlikar A., Sodnrjske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3 Pirnat J., Kolodvorske ul. št 18. Podboj J., Sv. Petra cesti 97 Sever M., Gosposke ulico št 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Tre o Julija, Sv Petra cesta št 36 Ušemčnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
k< lodvoru Kotnik J., trgovec v Šiški
Kamnik : Ažman Marija, trafika Škofje Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica:
Homan Oton, trgovec
Lsscs (v butetu na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik
Bled:
Pretnar ivan, trgovec
Ja>ornlk (Gorenjsko):
Zore Le pold, trgovec
Hrušica (Oorsnjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrlos: Grobotek Msjo, trgovec
Mesar J., posebt. in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan. trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,  posestnik in
trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krikom: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc) Logatec:
Rus Jos., trgovec
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec: VVerli Kaolina, trafikantinja Verstovšek Franc
Begunje pri Cirknict: Stergulec Ivan, hišna št 31
Staritrg pri Ložu: Bencina  Ivan, trgovec
Postojna: Marirtšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Schmeizer J., na kolodvoru
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Alojzij Komel, trafika Zidani most t
Peterman Mary, trafika na kole dvoru.
Trbovlje: Treo Antonija, trafika,
Celje:
Miklauc Marija, trafika v
rodnem domu*. Zvezna trgovina.
Celovec. Sowa Josip, časopisni birč Gorica;
Bajt JM ulica Campo Santo št 43 Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski iva», Via Corno št. 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verd št 21.
Marek J., t bakarna, drž kolodvor Schmeizer Karel, trafika na & -lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ultca št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, F>
azza Barnera vecchia (voga-
ulice Bosco št. 1) Kersten Ivanka, Aqnedotto št. 2 Lavrenčič Mihael, Piazza
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miraman
št 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., ulica Moliu piecole št S.
Opatija:
Tomašić Anton, trafikant Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendou, prodaja novin.
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani 17. Reka:
„Globus", časopisni birč. Sikld Gjuraj, trgovec, via An
drassy št 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Moto
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantima, vm. Alaaratraase AL 9.
129 2
Priporoča se, paziti na to znamenje, až^ano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker ae jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshubler slatine.
L
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, veOjih Speceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
irknlarjev, pisem  in  dragih tiskovin ceno v tej
»skrbi
ar&dnik.
Naslov STaroda*4
stroki izvežban
upravništvu ,Slov
„graizer"
majski cesti.
Jutri, v nedeljo, IZ. t. m.
velik
KONCERT
popoln«
ljubljanske Društvene godbe.
ZaHek o t) 8. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
1298
Ant. de Schiava
hotelir.
s 50—100-000 K in dejansko vde-ležitvijo, za opravljanje blagajniškega poslovanja in korespondence, se išče v dobro uvedeno lukrativno trgovino na veliko. 1311—1
Cenjene ponudbe na naslov: Pavel Rathkolb v Gradcu. Rosseliiftiililffasfle IS.
Jutri v nedeljo, iz. aprila
bo v gostilni
pri Ornem orlu
v Gosposkih ulicah št. 3
KONCERT
seksteta na lok. Začetek ob 8. Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
Minka PerUč
3101 gostilni čarka.
Izšla f. pOV..t ::
V
Ccz trnje do $reee.
::   spisal M. S'eoftar ::
Izhajajoč v podlistku ^Slovenskega Naroda- je ta povest vz: umLi nai večje zanimanje zaradi *vojega nad vse interasantnega dejanja. Snov te povesti je zajeta iz resničnega življenja, povest ie spisana po resničnem dogodku in sicer tako, da človek ne more kni--o deti iz rok, dokler je ui :: ::   :: prelital. ::   :: :;
Gena K 120, s pošto 20 v. več,
:: Dobiva se v
.NARODNI KNJIGARNI'
:: Jurčičev trg št. 3 ::
JtelDže za trsovino
se ceno prodajo f UiUlonl. Hestni trg št.: 25.1, ndstr.
6j 15
Preda ae elegantna
kredenca, pisalno miza, Sarnitara itd.
v Predilnih aUcah it. 10, IL nadstropje. 1266—2
po
1 liter
Steklenice
bele in Črne, lepe oblike in visoke, kopi Avgust Benigar ¥ Šelenbur-govih ulicah it. 3. 1255 2
Lepo stanovanje
v I. nadstropju, obstejdče iz 5 sob in pripadki. se odda za avgustov termin v Knailovih ulicah štev. 5. t Več se izve v Narodni tiskarni.
se sprejme tahoj v trgovini deli-kates, špecerije in deželnih pridelkov.
Z. KRAJNC v Kranju. ,
to
00 C*5
Dobro idoća
1270—1
za majhno »pecerljeke> trgovino     ceno prede. 1302 Vprašati je na COifl U lehe IS v LJubljani
Dva krepka vrtnarska
proti takojšnjemu plačilu sprejme tako! I. Wider, trgovski vrtnar v Ljubljani. 1303-1
Prirodna arzeaoieleznata veda
ROHCEOlfO
Prav uspešna ob malokrtnostt, kotnih, živčnih, ženskih boleznih, zdravniško jako  priporočena. Zdravljenje doma
(s pitjem) pripravno za vsak čas Naprodaj po vseh lekarnah in zalogah voda Znamenito kopališče in zračno zdravilišče (Južno tirolsko i1 „ ure železnične vožnje od Tridenta). Zdraviliški dom Grand hotel de bains in parki Odlične hiše I vrste v prekrasni leži (535 m) z velikimi 150.000 štirj. metrov obsežnimi jelovim! gozdi. Impozanten pregled čez dolomite. Milo planinsko podnebje. 1293 -1 Sezlja od 1. maja do oktobra.
pekarija
z vso opravo vred se odda takoj ali za ma] na Tržaški cesti št. 13 v Ljubljani
Proda se
50 hI drož
Kje   pove upravništvo „Sloven-
skoga NarodV
1299 1
Trg. pomočnika
Q k 1404-1 popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme takoj tvrdka Mihael Kastner, Ljubljana
T restavraciji pri JJfflT
se toči vsak dan
črno
1305- 1
bavarsko
v sodcih in steklenicah.
Delavski red
z a
opekarnice
je ravnokar izšel v založbi
NARODNE KNJIGARNE
v  1 ^jial »l jra.ii«.
J Sestavljen  je točno po do--?§jt loČbah veljavn h zakonov in 1 v smislu tozadevnih navodil ministrstva. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah.
Cena 50 v, s pošto 60 v.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*-, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobe<* 35.
pri Plznu na Češkem. 1086 3
i
it
Ti
(z dne 12. aprila 1907.)
važen za vsakega vinatržco
je iišel v slovenskem jezikn i o se dobiva v
Jarodii knlisarni"
P. n. slav. občinstvu se nsojam vljudno naznanjati, da sem otvorila
novo
vinsko
Dosedanji  sekundarni zdravnik deželne bolniidnioe v ljubljeni
J*. H. Jr. 1306
Gabrijel Hočevar
naznanja p. n. občinstvu Bleda In
okoliše, da začne dno W t m ordinirali v dr. Uimekevl vili.
h
m
*Tf    Kr..n. s«tf
BLUZE,
največja izbera v svUl in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Veakovretna krila, perilo In otročja oblekoe
priporoča po na|nli|lli cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
stasi ne »t za.
Čistilo za čevlje
GLOBIN
CD
"oo
da|e
t=xO
co
1^1
oo
najlepši blesk ohrani usnie mehko in
In OOlO. 1190   1 G H
v Selenburfioulh ulicah 6.
Cen j. gostom  so  na razpolago nastopna zajamčeno pristna vina: Teran   .   .   .  liter po   28 kr. Opolo. fini „    „ 32
Goriško, belo „ „ 32 RebuJja, I. vrste ,, , 40 Rdeče vino z otok a Visa 40 Belo      „ 48 „
Bieiosko    .   .   liter po 48 Vermouth „      „     60 „
Maršala „     „  1 OO „
Ravnotsm se dobe tudi vsak Čas raznovrstna mrzla jedila po izredno
nizkih eenah.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča 1309—1
Pavla Mrak,
Ant. Bajec
umetni in trg. vrtnar v CJubljani
Kartonska cesta flev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, Ustne in cvetoče rastline, vrtnice, zimotrajne cvetUce (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konifere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone In okna.
Priporoča se za nasaditve parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrševanje šopkov, vencev Ltd.
Okusno delo in zmerne cene. 15
:: Zunanja naročila točno, s
Učenec
poltenih staršev se spre i me takoj
v trgovino s mešanim blagom pri Franu Božičku v Spodnji Idriji
1225 -3
rutina sa kose spro|mo mlade spretne
fužinske kovače
pod ugodnimi pogoji ta kol ▼ trajno
dole.
Prošnjiki naj se obračajo na'fužino Zeilinger v Hlmmelbergu na Koroškem. 1228-5
Hiša
v Cjubljani
v kateri se izvršuje gostilniška obrt,
se proda.
Gostilna se da tudi takoj v najem.
Pismena vprašanja pod F. L 2000
na uprav. „Slov. Narodau.       1294 1
s prakso, ki bi bila tudi za prodajanje in ki sb more izkazati z referencami prve vrste, dobi dobro plačano mesto v veliki trgovini. Želi se znanje slo venščine. Natančne ponudbe z navedbo re ferenc pod „Gewissenhaf t 100" v Gradec, hauptpostlagernd 1278
V hiši Stari trg it 19. se prostori
sa
gostilno
ali sa drugI obrt takol oddati.
Pojasnila v tej hiši II. nadstropje op 1.—3. ure popoldne. 1301-1
Iičom
1271-2
ob progi Ljubi. ana-Trsi
mlekarno
ki bi se za sedaj zavezala pošiljati
50-100 1 mleka na dan
Naznanila na naslov Frančiška Kogovšek, Via Triosto Časa Periz II. Tržič (Monfalcone) na Primor
Lepo stanovanje
z 2 sobama! veliko kuhinjo, jedilno shrambo ter  dragimi pritikli-nami se odda po nizki oeni % avgustom, ozir. malem. Natančnejše se izve  v trgovini
M. Kristolič, Stari trg 28.   1288-1
JAJCA
za valjenje
1
1226
Trgovina
z mešanim blagom se takol proda
ceEo z vso zalogo vred. Za denar se tudi počaka. Pismene ponudbe na upravništvo ,Slov. Naru. pod .Trgovina1. 1237-3
od čistokrvnih rumenih Orpington kokoši. Najboljše zimske jajčarice. Tucat ajc stane 3 60 K brez za voja. Jamčim za 80% oploditve ter neoplojene enkrat nadomestim
•Zvrozc IO w Iitnbt|»nl
eYeY'4' eVeVe^eVeVeTiVeVoVoV *d£
■TVMVo.^. ■ViiV%aV{|V%^aV%aVUVijVijVi JZ^
: Hujhulši :g 50uražnllii.{
Lahko umevna razlaga o 3t£ roditeljih nalezljivih £ bolezni
Spisal Rado Murnik. Cena 60 v.f s poito 70 v.
Ta poučna razprava se bero £ kakor kaka povest. Vsaka hiša
bi morala imeti to knjiži oo, 5er
da spozna najhujše sovražnike K
Človeškega zdravja |Jg
■       •1 ■ Dobiva se v   ' mE
^Jarofleibiiiganii'' |
■^MV^Qv^E3v^3^Q^Q^E3v?a^^3v?l^Elv^f 3v^E5v^il
Dcbro idoča stara
foecerij. trgovina, prodaja žsanja in vina ter trafiba
nasproti velike cerkve na glavni cesti v obljudenem kraju (zdravilišče) se zaradi rodbinskih razmer pod po voljnimi pogoji takO| proda. Letni promet 70—80.000 kron. 1166—7 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Razglas.
V Senožečah bo 1273
v nedeljo, 26. aprila t. l
. ob eni popoldne prodala vdova Će« . hovln poleg državne  ceste ležečo
novo hISo
z enim nadstropjem, v pritličja s kovacifo z vso opravo. Hiša je pripravna za vsako drugo obrt.
Eieiji lovski zaključek t Ljubljani.
Višek živalske dresure
Serenissima
v 1297
cirit usu-KoloseuiR
Posrečilo se |o
CIRKUSU HORVAT
za Ljubljano pridobiti v nastop sledeče privlačnosti aristokr; cije:
Barone»a Andrlkonoff
z neprekosljimi angleškimi psi«
Boronessa Sternuald
iz kralj. dvor. gledališča v Kasselu.
Gospića Truda (Med
-is gledališča v Hanotru.-
Gospića Frlcl Bueb
iz Ratmund-gledalisča na Dunaju
s komičnim slugo.
llSlovencl!!
zahtevajte v vsaki gostilni le naj* boljšo
slatino
kislo vodo
ki se prodaja v korist družbe Sv Cirila in Metoda.
I. UreCKo u Slouenjgradcu
zalagatel).   _ 1277-
umetniške/.
pokrajinske
ae dobe vedno v veliki izbiri v
j u
Jurčlčeu trt 113.
v
m •
Ejttbljana, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
858^183389
3/+A
Pet do osem 1264-3
sa fina in rasna dela sprejme tskoj Ivan Zamijeni Čevljarski mojster na
Eeagreanem trejo ▼ llnblJanL
Prodajalko
vešča trgovine s špecerijskim in manufakturnim blagom, išče slnžbe na deželi. Vstop 25. t. m. Cenjene ponudbe je poslati pod ^Prodajalka" na upravništvo n81ov. Naroda". 1259 —2
BIosoJne.B
proti požaru in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagrebi Hica 22. 34*4-80
Portland In Roman
cement
Kdor hoče cementno tvornico zidati in bi želel izvedeti, če je dotični apnenik- lapor ali glina sposobna za izdelovanje cementa, naj se blagovoli obrniti pismeno na že nad več let v tej stroki delujočega strokovnjaka, ki napravi rade volje natančne preizkušnje, proračune in načrte.
Pismene ponudbe pod „Ka A. 8" na uprav. „Slov. Naroda". 1272—2
3strijanske
kilnske kleti
firme
PietroRocco&Conip.
v Rovinju
1115-7
priporočajo vina lastnega pridelka, terane, moškate, reioške in rolo-ikate najfinejše kakovosti ter najfinejši, najčišei vinski tropinovec, irrant v SOdcih od 56 litrov naprej ranko na postajo ali kopališče Rovinj 50 najkuiantnejših.   najnižjih cenah.
Vzorci na zahtevo zastonj.
od ugodnimi pogoji se da v najem ali pa tudi proda
estavracija
Josip Ažmnn
Bohinj. Bistrici.
Restavracija leži ob novi žele z -tiči, ima 2 veliki gostilniški sobi in 13 sob za stanovanje, hlev, prodajal-pico za mesarja, več zemljišča in pad. Posebno pripravno je tudi za pjakarijo.
Kupci naj se obračajo naravnost gospodarja. 1245—3
Umetni in trg. vrtnar ^
han BizoviCar B
Ljubljana
Kolezijske ulice 16 B
1279 1 se priporoča za Ši&
nasadltev vrtov, parkov in ^ balkonov. — Velika Izbira * cvotoćih in listnatih rastlin, Q vrtelo, prezirnujočih cvetlic © (perene), krasna cvetlična gnaevja, konilore, cvetlico za okna in balkone.
Izvršuje  šopke, venee in ■»■krte za razne prilike.
itniiko okasno In po
Trg«vin» ■ tvetlleaml Itd.
Naročila na deželo hitro In vestno.)
Kinematograf „6dlsonM
Dunajska cesta
nnsprati knvnrae »Cvrepe*4
1280
Hutter & Schrantz d. d.
*
Dunaj Mariahilf in Praga-Bubna.
*    * *
1078-2
. OGRAJE, PLOTOVI ZA PARKE ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROGI, ŽELEZNI PO-8TELJNAKI.   H   .*. .'.   PRORAČUNI ZASTONJ.
Slivovka
tropinovec 1296-1 kranjski brinovec
ae dobi v sodih od 60 litrov napre| po prav primomi ceni v zanesljivi ka-- keveatt v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. ROSNER & Co., Ljubljana
Sp. Šiška, poleg Eealorjovo pivovarno.
Šest sprotnih
kovačev
in štiri
ključouničorle
sprejme takoj vodstvo premogokopa trboveljske premogokopne družbo v Zagorju. 1222-5
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
V 885-15
Soriškem viaotoča
Stari trg 13.
z večjim vrtom na Tržaški cesti it. 33 V LJnblJanl, se iz proste roke preda« Prostora je za štiri rodbine.
Več pove lastnik Miha PttO na
Celn pri Vipavi. 1236-3
Najbo[je za zobe.
proda sa
hišo
z vrtom ln hišne oprave ob drž.
cesti, 5 minut oddaljena od državnega kolodvora, v kateri je jako dobro obiskana gostilna, tobakarna, prodajalna mešanega blaga, prodaja žganih pijač na drobno in debelo in poštna služba. 1239—3
Ivan Pipa
Bača-Sv. Lucija na Primorskem.
Samo pristni MackOV
a 1 s Borax
Svarilo! „20-1
Pristni MackOT
KAISER - BORAKS
se prodaja samo v finih škatljicah oinobrove barve.
: Pazite na varstveno znamko! :
Penaredbe
ki so preračunene na prevaro, se bodo sodno zasledovale, na kar se opozarjajo prodajalci in kupovalci.
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem:
BOeOMIL VOITH, D anal III
Stanovanje
(3 sobe in pritikline) M Odda S L
majem v eorupovi hiši na Rimski cesti št 7, vrata 9. 1269 ~2
Pridna in poštena gospodična dobi takol službo
blagajničarke
v večji trgovini v Kranju. Ponudbe naj se pošilja pod šifro „blanalničarka11 na uprav. „Slov. Naroda«. 1263-3
d
s popolno opravo tik farne oerkve v St. Vidu prt Zatičnl ae da v najem-Odda se lahko tudi s stanovanjem.
Več pove lastnik Ivan Kftftfna. Gorenja vas, p. Zatična. 1256—2
z daljšo pisarniško prakso, nemškega, hrvaškega, ozir. slovenskega jezika zmožen in izurjen korespondent zgoraj šoj ih jezikov, 80 išče za pisarno trgovine na debelo v Zagrebu. Za zanesljivo moč je to trajno mesto.
55 Ponudbe pod ^naslovom ,,Ent-sprechend" v Zagreb, poate re-stante. 1265—2
5000 Kron zaslužim
plačam onemu, ki ml dokaze, da moja čudesna zbirka
600 koeov eamo za fl. 2*50
ni priložnostni nakup ln sicer:
Pristna švicarska paL Sist. Roskopf Žepna
ara« točno regnL in ki natančno gTe, s 31etno tvornisko pismeno garancijo; ameriška double-slata oklepna verižica; 3 amer. donble-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: mansetni, ovratniški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi i; prekrasna naprsna igla a simili-briJjantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. bntonov s imit. Žlahtnim kamnom; pat. angl vremenski tlakomer; salonski album ■ 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje ZZ na vrat ali v lase is pristnih jntrovskih biserov; b in diskih čarovnikov — razvedre vsako dražbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in nen-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse sknpaj s eleg. sist. Roskopf tepno UTO, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. Z"SO« Po povsetin ali denar naprej (tadi znamke) pošilja
S. DR BACH, svetovni razpošiljalnlco
Krakov «tev. S9.
N. B. Kdor naroči 2 zavitka, mn pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfln. žepnih robcev. Za nengxjajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 1260
Vodovodi
konalMe, kopališke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni).
8664—48
inženir-Mdrotekt
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovnove ulice Jtev. 4.
Brzojavi: Lnchnfo-LIubUano.
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
Ottoman"?
VI191-2
99
podružnico u spuetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico o ceioocu.
»1. 0la%wssl«5am K 1,000.000. Stritarjeve nllOO itOV. 2. Renervml  flbMd K 2T
= sprejema vloga na knjižice ln n« teko6t račun ter jih obrestuje od dno vloge po
81—43
Kupuje ln p vode Je vrednostne papirje vseli vrst po kulantnem burzu.
Delniška družba združenih piUOUOren Žalec in Laški trg
i*
lalltetai
izborno pivo. črno pivo JalVDtor".
PV Zaloga v 8podnJI aiikl.   —   Telofon itev. 187. "aSfl ^
■ar*    FtiOto.lv« mm šmm hm|m» tMtavratar m—m. Z. Zr• lizik »Zvrtal Um", atajlMi«. (ttcv. tatetaaa 82.) -?*f|
56
EL
5
3868
slabokrvne in probololo!
DSS+a pristni maršala v steklenicah v» I po K IftO. *■!      najfinejše vino Wermouth v stekl.
" Direktni avom, «- •»
FRAHCESCO CASC10, Ljubljana, Selenfaurgove ulice 6, Židovske nI. 3.
/„ I po K i
•te to
MANPEUtVI OTROBI
f vuou&i* vuno« mmouk sumi ZA GOJITEV POLTI AM0TSCH*C2,MN#1J
■f Nov vegetabilski creme za prsi.
Hainovetiba iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prXWzko*en stas ftaM SO Z«RM zonanje. Zdravnilko preis-
IkvJeao. Loatek z navodilom atene K 3 — in K 5—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja goapa aUthe Menzel mm Dnnafn, XVIII,
S. L Ziaaztr. 1L Znamke vseh dežela se sprejemajo. 9f mm aaaa-afaa. 1817-39
929 -2
Za pocenitev živil
jobavHamo naravnost na rodbine po resničnih oenah na debelo: ■•)■ IMS laško (olivno) olle, nallineisi taj, aalaaaial kaka«, aaraiae v alfa indrnae kOBSerre zbrano dobre kakovo^. Posebno priporoSamo prav lajajoče odblrne poMlatV. ^rtiment) najfinejših speoiahtet, poStm .avitek iu»»J»J      "™15_FK in K 9—. Na željo posebne ponndbe. 1284-1
. rt or trpi n« padavici, krčili in dragih Zli iihholiwnih naj zahteva o tem brclnro, ki ]o anatonj in poatnine prosto razpošilja
KELLER & Comp., Tret, razpošiljanja živil.
• a
prt*. »•nwanan-AnatnaUa
Frauli Tu rt a- H.   »098 31
»namkah. Za to dobite S veterine higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr , 26 vzorcev
3 gld. 40 kr. poleg nalnovsisega 11 us trovanoga ooMovmilui in navodilo aa uporabo francoskih ia ameriških gumastih predmetov, tacat od 46 kr. naprej. V ZAlOfl BO VSO kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje Taak gumasti predmet Najcenejše in direktno se kapi le na pismeno naroČilo. Diskretna posilstev. mm- AnaLJMSMafc* zail o ara« tovarniških aru m stat I rt predmetov.
»onaj, aX/5, NnMdorferztrazzo 3—10. 836-6
dobro vajen špecerijske in mešane stroke ter veSž slov., nem. in i tal. jezika, ioli premenlti službo Nastopi lahko s 1. majem. Naslov pove npravniitvo „31ov. Naroda". 1233—3
Zajamčeno nepremočijivo mazilo za usnje
HEVEAX! i
dela usnje mehko, trdno in zajamčeno nepremošljivo. Pločevinasta škatlja a Čopičem stane 3 K, 10 škatelj 25 K. gep— Na strokovnih razstavah samo najvišje odlike. ~SZM
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
v LJubljani, §elenbura;sve ullee štev. a.
ANGLEŠKI GUMASTI
plaščki in paletoti najmodernejših barv za dame, deklice in gospode.
Vsak dan dospevajo novosti damske, moške in otroške konfekcije. 1002-20 ===== Cene so čudovito nizke! =
..Angleško skladišče oblek11. 0. Bernatović
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Javna dražba bukovih drv.
V sredo, dne 22. aprila 1908 ob 10, dopoldne
se bode prodala
85 sežnjev bukovih drv
dolgih po 2 metra
pri Romfrku u Črni pri Kamniku,
ležečih istotam eb cesti.
Tozadevni dražbeni pogoji leže na vpogled v občinski pisarni v Kamniku, in v pisarni o. kr. agrarnih operacij v LJubljani. Turjaški trg.
PREŠEL, 1. r.
1267-2 vodja tehničnega oddelka c. kr. agrarnih operacij.
Naznanilo.
Podpisana dovoljuje si cenj. p. n. gostom, kakor si. ob^stvu irMuhljani in na deželi vljudno naznanjati, da je znn~«Bwm«MZm stotai^ata*«—m
hotel „ILIRIJA" v Ljubljani
in bode vodila to podjetje pod svojim imenom nespremenjeno dalje ter se potrudila, da ustreže vseskoz zahtevam in šeljam alav. občinstva. . .
Točilo se bode - kakor doslej - vobče pAaz^odobi^ pivovaren talee-Lsskl trg, ter *zvrst"0^Lz^ črno monskovsko pivo, dalje dobra pristna domača, stalsrsaa m namizna vina, - Vina v buteljkah. 13UB~1
Priznano dobrajnrzla in gorka kuhinja
Za prireditev zborovanj, veaellc, banketov Itd. eta na razpolago dva proatorna elegantna ealona.
Dalje priporoča p. n. občinstvu
sobe za tujce.
Cene povsem primemo — debra peatreiba.
S prošnjo, da jo blagovoli slav. občinstvo pocestni z enakim zaupanjem, kakor je Izkazovalo dolgo vrsto let pokojnemu soprogu, tudi njej, se priporoča
za obilen obisk ter bilježi „ .__
z odličnim spoštovanjem
Marija Novak
1281
Panorama International
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 12. aprila do vštete sobote 18. aprila 1908.
Pri južnonmerlMh Indijancih.
Edina aloja
izvirnih
ameriških i čevljev.
iTstr.-iffi.n.ai
v Cjubljani
poleg kavarne
„prl Slonu". Pazite natančno na firmo.
3 HOTELJLMJA'VLJDBLJANl. g
Podpisano ravnateljstvo si dovoljuje si. občinstvu naznaniti, ^ da bode splošno znano ^
K ti ti ti
ti
Ze 16 let obstoječ*
SMJstairajta l|ublian»ka
posredovalnica stanovanj in služel
G.FLUX
Pospeške alir^ It 6
1282
lice nujno: S hišne za Florenco, Gorico in Bolcanna Tirolskem; preproste in boljše kuharice k 1—2 osebama,; dobro kuharico za graščino pri Ljubljani; kuhinjsko deklo z dobro plačo po dogovoru; 2 gospodični k otrokom na zunaj; 2 pestunii; plačilne natakarice za poletie; restavracijske kuharice itd. lm laolllaor možne hitra
^= restavracijo in hotel ,lliiija'
neizpremenjeno vodila dalje gospa
MARIJA NOVAK
katero slav. občinstvu prav toplo priporočamo.
^ Ravnateljstvo Združenih pivovaren Žalec-Laški trg. ^
^ v vvvarji: m v v vv snujoč
1307-1
TA ATA ATA ATA ATA
Narodna knjigarno
v Cjubljani, Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
I
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
Prosi se aa natančni naslov.
Jfajboljše uro
■aW ees 80.00ts liupljrnlr.:-ajazf
lo. Cankar: Ale! Iz Razora.
Ta povest is narodnega življenja je vele-zanimiva in spada med najboljša dela tega pisatelja. Broš. K I 50, ves. K 2*60;
po pošti 20 v več. i
1'45 gld.
Iran lik. \IWKB hToniK«. | i pr Lipič: Strahovalci dveh kron.
Ljubljanski Zoon.
Tega prvega in naj odličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti se naslednje letnike: 1901, 1903, 19 3, 1904, 1*)5, 1906 in 1907.  Vsak letnik velja ¥ broširan K 9*20. J
1
3-25 Eld.
Dobro idoča nikljasta remontoirka s seknnd. kazalcem 36urna 1 gid. 45 kr. — Oloria srebrna remontoirka lepe gravirana s sek. kazalcem, 36 orna 1 gld. 70 kr. — Pristno poalač. remontoirka, Ia Svic. kolesja, 33 urna 8 gld. 36 kr. — Boskopf patent remontoirka, d vojna t pokrov 3 gld. 25 kr. — Amer. donble zlata remontoirka s lepimi 3 gravir. pokrove! 8 gld. 50 kr. Za vsako aro Sletno pismeno jamstvo.
Po povsetjn poši ja. 1286
S. KOHANE In oz ar Krakov it. 358.
Za nengajajoče denar nazaj. Nešteto ponaročil od dostojanstvenikov in dr Cenovniki zastonj ia poštnine prosto.
I Tiskovine |
I odvetnike i in notarje I
jSi ima ▼ zalogi-- ^
^ Ms tniiprna'B
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin skih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz  dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Broš. j   K 170. ves. K **70, po pošti 2 J v več.
a¥H^i^**$2-S^4^
Josip imill: Zbrani spisi.
Vil. zvezkih so zbraui najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se le s svojimi deli slovenskemu občim trn tako priljubil, kakor samo malo dragih avtorjev. 1. Deseti brat. 2. J tiri Kot jak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec Grad Rojinr Kloitrski lolnir. 5 Hči mestnega so* dika. Nemški val pet Sin kmečkega cesarja 1. dr. o> Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 10. Rokovnjači i dr. 11. Tngomer. Veronika Deseni&ka i. dr Vsak zvezek velja broširan K 1*20, vezan 2 K, po pošti 20 v več.
Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev \   med beneško republiko ia turškim cesar-
Tstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo.
i2 zvezka. BroŠ. oba 2 K, po pošti 40 v več.
*** Ronstko.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem Časa   Broš. 80 v, po pošti 20 v več.
} H. Rlrchsteiser: Pod spo-vednhn pečatom.
Ta roman iz duhovskoga življenja odkriva skrivnosti iz župniŠČ in dohovskega stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po pošti 40 v več.
DrJoiVolnlok: Zbrani dra-matital In pripovedni spisi.
n. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan is Lepa Vidb sta dosegli na odru najlepše uspehe. Ves čisti dobiček Je namenjen drnšbi sv. Cirila in Metoda.
^^a^a*j
Zbirka znamenitih povesti. I.
= Stlri ruske slike. =
Cena 60 v, s pošto 70 v. Ta knjižica obsega štiri svetovnoalavnib po vesti o, ki so jih spisali Gorkij, Čehov in Turgenjev.
ferSa
» kazenako zastopstvo a . 5 v. SJ MoiaraU akti na na-
jfjj vadnem ksncelijskem
papirju k
5 v.
na finem dotamentnem ^ papirju »......1B v*
Drasotln Jesenko - Doksou: Pesmi.
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil Je pri tem skromea človek, ki zase ni delal reklame igegove pesni, priobeene v rasnih listih, se vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane trn Je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni redbami, ki Jo je zapustil Jesenko. Ves.
nvod vetja a K,
s pošto 20 v vet
k#a>
Hovl obrtni red.
Slov. izdaja. 1 K, po pošti 1 K 10 v.
Novi vinski zakon,
ki ga   mora   imeti  nabitega v svoji* prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotrieo in vsak vinogradnik.
Cena 70 v, s pošto 80 v.
Uzorna pravila
u obrtne udruge. Cena 50 v, i pošto 69 v.
Uzorna pravila
za pomočniške zbore. Cena 90 v, s pošto 4") v.
46
9
LJubljano
Stori tU 26 :: •rt«
9 • • t
kakor rasaa
marje itd. — Očala ia šcipalci ao napravijo natančno po adravniakem
____j—        . ti
5
Velika zalaga
raanik
žepnih In start«
lajrtiia ukfa Mnen a atfniei
otroških voziekev
to M«adM mm wH—H>
žima.
UPakič
w Ljabtjaai.
optično blago In separatni ceniki ur ta zlatnine se raapoillialo Iranko.
* Novosti:
fc£8
ova
gtkerinsba
kos
Savon fin „Don Jnan" v 10 parfumih K —-30 „ „ „Liias Blane" .... K — 40 a n nVioletto do Niče" . . K — 50 u R yal extrafin „Bose do Schiraz" K 2 50
Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah
mila.
£akaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži.
hB planinškova pražena kava
se je vpeljala v^kratkenTčasu Širom sveta. In zakaj ? ? ?
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena, er je strokovno potom vročega zraka pražena;
zato fino aromantična. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn;
zato zdravju neškodljiva, er je najlzdatnejsa zato najcenejša.
Prva  13iat>lja.:r~ sls:a, ve ilsa žgralnicst ka ^re
KAREL PLANINŠEK
tjubljana, Dunajska cesta, nasproti kavarao Evropo.
47; 10
številka No I 562/8/2
12 5
Pri o. kr. okrajnem sodišču v Radovljici ao po prošnji g. Gašper Vilmana, župnika v Ljubnem kot načelnika krajnega šolskega sveta v Ljubnem naprodaj po
-javni dražbi _
sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne oene in
sicer za parcelo it 453, njiva 500 K; 594, njiva 450 K; 702, gozd 120 S; 774, gozd 500 K; 790, gozd 1600 K; 457, nfiva 600 S; 223, travnik 70 K; 703, pašnik 100 K; 224, oliva 500 K; 855, gosd 50 K; 1012, gozd 1000 K; 1013, gozd 1300 K; 1029, gozd 300 S; 24/1, vrt 700 K; 26/1, vrt 10 K; 187/1. njiva 200 K ln paro. it. 25/2; vse pod kat. občino Liubno pod predlaganimi pogoji. Dražba se bo vršila
dne 29. aprila 1908, počenši ob 9. ari dopoldne
na lici mesta v Ljubnem prod z u p ni z ć e m.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno oeno.
Dražbeno izkupilo je položiti v sodne roke.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej aodniji soba Štev. 29.
C. Kr. oftrajno sodišče v Radovljici oddelek L,
dne 6. aprila 1908.
Oea. fcrc avstrijske državno Železnice.
izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta
OSMiod is Llulil|ane inž. zaLi
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL Gorica, d. ž., Trst, car.drž. žel., Beljak čez PodrožČico, Celovec, Prago.
•/•07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9~00 pred pol d ne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
H-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. let, Trs dri. žet. Beljak, (čez Pod-rožčlco) Celovec
J*OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
a.ass popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. ftL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7HO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-m zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
fOtao peneOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel-, Gorica drž. sel, trst drž. žet, Beljak juž. žel, (čez Foafažfieo).
Odkod iz Ljosllans drl. kolodvori
7-SS zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. a>OS pepeldne. Osebni vlak v Kjunnik 7*to sveder. Osebni vlak v Kamnik iO*ao nenedt. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in pimanildh v oktobru.)
n kr ravnateljstvo državnik železnic
J. KEBER
trgovina z manof aktornlm ln pertlnlm Mason
na Starim trgu it. 9
priporoea
venca in šopka za nevesto
ter
nagrobne vence
po Izredno nizkih cenah.
J   Potrebščine ze kroječe in Šivilje.
immommtmtmommuitomMC
v Ljnkljsno ini, soLi
o-oa zjutraj. Osebni vlak is Beljaka jui žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
a-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
ll-iO predpeldne. Osebni vlak is Prm Celovca, Beljaka jež. žel., čez Podrožčlcc in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic
asa popoldne. Osebni vlak ia Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosnpjs,
4-so popoldne. Osebni vuk zt Betjsm juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čet Podrožčico) Gorice dri. žet. Trsta dri žel. Jesenic.
o*so zvečer. Oseb. vlak is Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplje.
8-46 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka luž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trata drž. žeL Gorice dri. zel, Jesenic.
noo poneoi. Osebni vlak ia Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožcato) Trsti drž. žel. Gorice dri. zel., Jesenic.
stoka* v MsJU|ano
0-40 zjutraj. Osebni vlak zfi_-------------
lO-OO predpeldne. Osebni vtak is Ksnanka 0"0 zveoer. Osebni vlak ia Kanuiika, n-oo peneOl. Osebni vtak Ia Kasnnaa. (Sazte ob nodslfnh In ntasasaSi asseecs oktobra«)
(Odhodi Ia dohodi so
—  . — — _ — s — s_ —.       JsoaaMe m
stropeiasesi caau*j
6. CADEZ
v Isjnbljanl
Mestni trg št. 14
•slej Urtaačeti naulaktinie tnjirlas priporoča
15
»I«
klobuke
čepice, razno molko perilo, kravate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
iW2
Odlikovan
s častno diplomo In zlate kola|no na DL dnuJaU s s ss modni razstavi ss ss si
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Joslplne. ::
krojaška obrt
r Ljubljani, Seleobufgove ulice štev. 3
ne priporoča v izgotovljanje molkih oblek kakor tndi vsek avstr. nnilorm
po najnovejšem kroja. Priznano solidno delo In smerne oene. Pristao angleftko blago Je t največji izberi vedno t saJogi.
Opozarjam
da sem V SVOJI parni pralnici in sv*tlolikalnici ' uvedel popolno nov sistem, preudarne se neoprano perilo in se izdeluje k<*k°* bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, bluze, zastori in tudi drugo fino perilo. 913 11
2a točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim za mnogobrojno udeležbo
J^nton $arc
svetlolikalnica, kolodvorske ulice jft. 8. Gospicam se daje v svetlolikanju pouk> Uajsnke se sorejmejo.
::   :: v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. :: ::
Vsled naraščajočih naroČil sem 868 11
oddelek zo Izdelovanje oblek po men Izdatno povečal.
Tuđi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angle-
=============== ikoga blaga.
zaloga in izdelovanje oblek
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Štev. 951
1247
OBČNI ZBOR
Prve dolenjske posojilnice
--^EetliOs:!
se skliče s tem
na dan 23. aprila 1908 ob 9. uri dopoludne V Mirni« o pisarno v JrtitUkt h«, it* 15
z dostavkom, da ako k tema občnemu zbora V smislu $ 39 posojilničnih pravil ne bi prišlo dovolj povabljenih, bode drugo zborovanje 14. maja 1908 ob isti uri in na istem kraju, ter da se bode ta dan o na dnevni red red stavljenih predmetih sklepalo brez ozira na število navzočih dri štvenikov.
Dnevni rod občnemu zboru Je sledeči:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo načelstva glede letnega računa.
3. Odobrenje računskega zaključka.
4. Bazdeličev čistega dobička.
5. Čitanje revisorijskega poročila Zadružne zveze ter sklepi vsled tega.
6. Predlogi zadružnikov.
Metlika, dne 7. aprila 1908.
Prva dolenjska posojilnica
V Metliki. •
Za nadzorstvo: IVAN GOLJA.
Dognano je V
in vsak bolnik že ve, da zavzemlje dandanes ele- ^em
HI     vocuv     ^vaii ■ ^     —v    - —i - —-----*
ktričnost v zdravniški umetnosti prvo  mesto, le škoda  da še večina bolnikov ne ve, da eksistira elektriSZi liVOtni  Spsrat, s katerim se vsakdo lahko na pripraven način doma'sam elektrizlrn.
zri
p*
I*
•"m
i(a4RttKV Lat feiVflaWlQ
fana
Alojzij Kraczmer
Izdelevaleo klavirjev ln eedne za« prleelenl zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta šl 4.
Voaiao oa v
klanvtrjl, rnesjo faa
GRATIS.
avstr. p. 32912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 18)75 se zove ta aparat, ki je s sijajnim uspehom nreizkušen pri skoro vseh bolesnih, zlasti za ner-vosnost, nevrssteniio, revmatizem, bolezen v krizn ln v alavL ielodeae ln črevesne sla-SoaHi eaesnevleet aren, ohromelosti ln vse SlanOSli, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna piama, katerih izvirniki so razpoloženi v n ašifordinaicji.
Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo
brssplaluo kaiigo
1292
raspravo O moderni elektroterspili 64 strani obsežno, lepo ilustrovano
QeMntenpeotlika ordinacijo,"
mm J K*>«> I\>urr 91 a arak t tO I. Bftdstr. odd. 61.
Olai
ai
dl^r sman Oousajss, Ctol Otlais:l mm JPauaa|sm, -Plinssas- v liMesvez. TU. nass-»•■»* t IilsMBlieeai. Za vsak, pri atest kanljm^slavir esesta Mttimi. — a^isdlla ln ste eej ervsOsainiav —
I 3(upta u brtzplaSao kajtgo«   n- /IV- ^os.
?a Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju L, Neuer Markt 14, lM odd. 61. Prosim, pošljite mi knjigo iJzazprava o moderni ^ emkn Stersplji*' gratis in franko pod zaprto kuverto.
akne:—.............................................................................................................................................. Naslov:--------------------.......................................................______..................................
Ista nalaveila.
OAIU
SVETOVNOSLAVNI
am 114
BRANCA
tvrdite FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GREN6ICA NA SVETU!
N«utrpljiv» v vsaki družini! Dobiva se v Ljublja' i pri: J. Buzzoj liniju; Anton Staculu; siaSftlčarnl Jak. Zalaznika.
8488 10
ESSMERjev č»i
najbcljša pijača za zajtrk, neprebosna po dobroti In ooal. Poizkusnl zavitki po 100 r/'~ 1 K do 2 K prt J. Buzzolinlfn in A. Stnonlu v Izubijani.
vi
1128-2
Narodne vezenine
namigni prti in prtič^i, torbice, jagrrinjala ja o^na in postelje^ blazine itd, v najlepših narodnih "motivih. Orientalske vezenine v zlatu in srebru in sviti'■' Jflemani idrijski iydetki, narodne zastave in trakovi vedno v
nalogi pri
P. Trfpgdić, Ljubljana, Prešernove ul. ?.
fGričer&Mei
•
!
Prešernove nlice št JU
Slaščičarna, kavarna in pekarna
JAKOB ZALAZNIH
Za
velikonočne:-: :-::-: praznike
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih pirhov, vsak dan svežega peciva, finih inozemskih vin in likerjev.
Sveže blago!
FUlialka:
1258—2
no Mestnem trgu it. 6.
V kavarni
se dobi bela In črna kava, čaj,  lini likerji itd. itd.
Po naročilu dobavljam
potite
medene, rozinove, ere-hov«, mandcijaovc itd.
I Šarklji, pince | ■    in titole. ■
Točna postrežba!
Spretno učiteljica
bo priporoča mam n»sD>u«ft«BwamnaJsB>
o igranju na citro.
Cene zmerne. Pouk doma in izven doma. 6 Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na
gospodično Brno Obrekar, Hranila lena ceata it 7, L nadatropje ¥ LjnbljanL
PATENTE
m. 6ELBHAUS 4377- 17
inženir tat zapriseženi patentni posrednik na Dunajn EL Slebenzterngaase 7, nasproti o. kr. patentnomn uradu.    | j
Popolna oprezno
za novorojenčke
otroško perilo
▼ zalogi ss vsako starost pripo roža mana trnovlna a
C. J. hamann j
i.J I HI.J VY A.
Perilo listnega izdelk«. i ^    197« Vmtmnovljtm* 1970    A I
FiUlalka:
Sv. Petro cesta flev. Z6. i
1
dame Elegantne klobuke tinte
j najnovejše pariške in dunajske modele
3336   40 priporoča
fi. Oivod-Jffiozetič
SB v Ljubljani, Stari trg št. 21EES ]   modna trg. ter salon za damske klobuke.
Filljalka v Kranju, Glavni trg. ==
Ueliku zoloso oblek
za gospode in dečke
Ljubljana     H    VIINf) Ljubljana
BmobM tri 3. fl« U U11 Vi Dvorski t« 3.
Strokovnjaška postrežba 1174_2 po stalnih, na vsakem predmetu označenih cenah.
Moderne obleke za gospode...... od kron 20*— naprej
površniki „       „ ...... „ n 30 —
pelerine n      „ ...... „ „ 16' — n
hlače m      n ...... „ „      6-— M
turiatne obleke „ ...... M „ 34"— „
modni telovniki    „       „ ...... n n — n
salonske obleke    „       „ ...... fJ 64"—) Isstni
smoking obleke   M       M...... M 56"—(izdelek
šolske obleke za dečke  od kron  6— naprei
elegantni kostumi „     „ „     „     7*50 „
površniki (Bootsjacken) „     „ „    „    12'— „
pelerine „     „ * n     „     6'— „
hlače „     „ n     „     3'20 „
štajerski kostumi „     „ „    M     9-— „
hlačke iz imit. irhovine M     „ „    „     3'50 „
mornarski kostumi (z dolgimi hlačami) „     „ „    „    18'—     „ -
Sprejemajo se vsa popravila oblek iz lastne zaloge, Na deželo se pošiljajo obleke na izber. .'.
Herbabnyjev podfosforokisli
--1 Zaloge skoro v vseh lekarnicah!
'-Pristan samo a spodnjo _
opneno železnati sirup.
Že 38 let zdravniško preizkušen In priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
arami
i
Sarsaparilla sirup.
Že 33 let uveden in vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče oavajilo. Odstraaja zaprtje telesa in tega posledice« Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pred ponaredbami se siiri. "
l*T»""'r'-r   Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherziy keit" SJSffiM^ft.
■ Zaloge pri gg. letarnarjili w e^f a*a»l|aa«mt lam IWov^aaa maa*»es*ea. 4226 9
Herbabnvjev
ItaloeUa
Dokotenic (gamaš) iz uanja
|g|   Stlkltja   Z* ^ 8t>0(*c' g°*Pe iu otroke. —
Tnriatovakik čevljev Ameriških   čevljev T ismtoih k* Otroikik čevljev Čevlji za dom
smernik cenah.
v naj vetji izbiri
Pni ii Dpiia zalsg Min m tajst«
. Szantner
telenburtooe ulice 3 ^ LJubljana # Selenbur$ooe ulice 3
t a naročila točno proti povzetja, g
Lastnina is tisk .Narodne tiekarae1.