Poštnina plačana v gotovini. Leto m, stev. 250 a Ljubljana, četrtek 29« oktobra I93I Cena 2 Din Upravaištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teieton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul 3 - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105.241 Naročnin« znaša mesečno 25— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telef št 190. Rokopisi sc ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sklicanje svetovne finančne konference Konference bi se udeležil predsednik Hoover - Ameriška akcija za znižanje vojnih dolgov in reparacij Newyork, 28. oktobra v. J>New York Times« poročajo iz Washingtona, da so se pretekle dni vršile važne konference m^d zastopniki ameriške vlade in zastopniki ameriškega kongresa o korakih, ki jih namerava izvršiti vlada Zedinjenih držav po poteku Hoovrovega moratorija za mednarodne dolgove in reparacije. Washington-ska vlada bo najbrže zahtevala, naj vsaka država dolžnica plača v bodoče svoje vojne dolgove po svoj.i plačilni zmožnosti. Mnogo važnejše pa je. da se je predsednik Hoover zače' razgovarjati s senatorji in po slanci o znižanju zavezniških vojnih dolgov Ameriki. Ti razgovori so za enkrat še bolj ■Informativni, vendar pa prevladuje mnenje, da kongres ne bo nasprotoval znižanju vojnih dolgov, če bo dala Evropa za to Ameriki primerne gospodarske koncesije Kot koncesijo zahteva Amerika vsaj začasne ustavitev gradnje vojnih ladij, redukcijo oboroževanja armad posameznih evropskih držav ter znižanje nemških reparacij vsaj za 25 odstotkov. Ni še mogoče, da bd se predsednik Hoover vezal na ta program, vendar pa je zelo značilno, da razpravlja na tej osnovi s poslanci in senatorji. Vse kaže, da pripravlja ameriška vlada nove predloge, ki bodo dobili tudi odobren ie kongresa. V Beli hiši računajo z zelo naglim razvojem teh dogodkov in že razpravljajo o sklicanju posebne konference, ki bi razpravljala o mednarodnih dolgovih, o moratoriju in drugih mednarodnih problemih, ki so s tem v neposredni zvezi. Ta konferenca bi se imela vršiti še letos, na vsak način še pred sestankom svetovne razoro-žitvene konference, če bo prišlo do nje, bo Ameriko zastopal sam predsednik Hoover z zunanjim ministrom Stiimsonom. V ameriški delegaciji bo tud'l več republikancev in demokratskih senatorjev in poslancev. V vladnih krogih poudarjajo, da bo Amerika na vsak način delala na to, da se vprašanje vojnih dolgov ln nemških reparacij čim prej definitivno uredi. Gospodarske reforme v Nemčiji Prva seja gospodarskega sosveta vlade pod predsedstvom Hindenburga Finančni in gospodarski program državnega predsednika Berlin, 28. oktobra d. Državni predsednik Hindenbarg bo jutri slovesno otvoril prvo sejo gospodarskega sosveta državne vlade ter prečital program, k,' naj bi tvoril pod lago njegovemu delu. Kakor se zatrjuje, bo to gospodarski ln socialni program. 8e-gar glavna naloga naj bi bila prilagoditev cen in mezd v Nemčiji splošnim cenam na svetovnem trgu glede na zmanjšano vrednost angleškega funta. Izhodna točka gospodarskega programa naj bi bila stabilnost marke, ki se ima vzdržati v vseh okoliščinah Pričakuje se celo. da se bo do-seglo povišanje vrednosti marke z odločn:m nadaljevanjem) deflacijske politike. Nadalje naj bi se poskusilo znatno znižati cene. mezde in obrestne mere. Vlada se hoče poslužitl v ta namen sredstev, s katerimi že sedaj razpolaga, če pa ne bodo zadostovala, bo poiskala nova, da doseže dejansko znižanje cen. Tarifno pravo ne bo dotak-njeno, pač pa Hodo uvedena direktna poga- janja med delodajalci Ln delavci v posameznih obratih Najvažnejše vprašanje v gospodarskem programu bo znižanje obrestne mere Bržkone bodo poskušali doseči znižanje obresti z zmanjšanjem diskonta iržavne banke ln določitvijo najvišjih obresti. Cilj državne vlade je po trditvah v informiranih krogih, doseči splošno znižanje cen za 20 odstotkov Posvetovanjem gospodarskega sosveta pripisujejo velik pomen, ker potečeta 31 oktobra dve tretjini obstoječih tarifnih pogodb, pri čemer prihaja v poštev v kovinski industriji, državnih obratih Ln občinskih podjetjih okoli 3 milijone delavcev. Berlin. 28 oktobra AA. »Beritaer Tage-blatt« poroča, da namerava nemška vlada naprositi banko za mednarodna plačila, naj uvede anketo o finančnem položaju Nemčije. Nemška vlada se bo sklicevala na § 119 Youngovega načrta. Možnost zasilnih odredb v ČSR Udržal napoveduje, da bo češkoslovaška vlada zahtevala Izredna pooblastila, ako bi predlagani zakonski načrti naleteli na ovire Praga, 28. oktobra d. Ministrski predsednik Udržai je imel včeraj v proračunskem odboru poslanske zbornice ekspoze. ki je vzbudil zanimanje posebno zaradi izjave, da vlada ne bo mogla v danih okoliščinah izhajati brez izrednih pooblastil. V političnih krogih tolmačijo to izjavo tako, da si hoče vlada s posebnim poobla-stilnim zakonom ustvariti možnost, da uveljavi po uredbenem potu sporne zakonske predloge o jamstvu bank. o uvedbi 40 urnega dela na teden, o zaščiti najemnikov itd. ako bodo v parlamentu naleteli na težkoče Da bi pooblastilni zakon naletel v parlamentu na zelo velike ovire, dokazuje oster odgovor češkega socialnega demokrata Remeša. Ministrski predsednik Udržal je izjavil r svojem govoru med drugim: »Dnevnice poslancev ne bodo znižane, pač pa plače ministrov in izredni prejemki uradnikov. Ako v parlamentu ne bo prevladala razsodnost da bo dovolil državi vse, kar potrebuje za zdravo življenje, vlada ne bo mogla Izhajati brez izrednega pooblastila Za enkrat takega pooblastila vsekakor še ne potrebujemo«. O uvedbi 40 urnega dela na teden se Je ministrski predsednik iziavil zelo skeptično ter je dejal, da je treba tak ukrep zelo temeljito proučiti, preden se vzakoni. V svojih Izvajanjih je omenil tudi poslednje izjave ameriškega senatorja Bora-ha. ter Izjavil: »Senatorju Bora.hu se zahvaljujemo za njegovo dobro voljo, toda mi smo zadovoljni, ker nas Je francoski ministrski predsednik s svojim odgovorom takoj oprostil vseh skrbi.« Ob zaključku balkanske konference Tretja balkanska konferenca se sestane meseca oktobra prihodnje leto Povratek delegatom iz Angore v Carigrad Carigrad 28 oktobra. AA. Svet druge še pred 15. oktobrom. Svet je tudi sikle-balkanske konference se je sestal v vlaku, nil. da državi, v kateri se bo vršila tretja balkanska konferenca, ni treba organizirati tako imenovanega balkanskega tedna. Delegati na drugi balkanski konferenci so se zahvalili turški delegaciji za dobro organizacijo konference in prisrčni sprejem. (Lokalanzeiger« le spomniti na to, da je pri delu angleškega naroda še vedno velika simpatija za Francijo. Iz tega se vidi, da za Nemčijo ni vzroka za veselje. Socialno-demokratski »Vorwarts« Izjavlja, da je poraz delavske stranke predvsem v begu liberalcev v konservativno vojsko. Volilci niso hoteli priznati nedvomne zasluge Hendersona in delavske stranke za zunanjo politiko Anglije. Zelo žalostno je, da bosta delavska stranka in Henderson za dogleden čas izločena od vpliva na vodstvo angleške nolitike. Vtis v ženevi ženeva, 28. oktobra g. V ženeva se govori samo o velikanski zmagi konservativcev v Angliji, ki je povzročila veliko presenečenje, ker ni nihče pričakoval tako ogromne zmage. Ta zmaga pa je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom, ker prevladuje prepričanje, da se bo nova angleška vlada vrnila k politični liniji Chamberlai-na. Nervoznost v Ameriki Washington, 28. oktobra. AA Uradnih krogov se je polastilo zaradi izida volitev v Angliji precejšnje vznemirjenje. Ogromna zmaga konzervativne stranke bi utegnila namreč v Angliji otvoriti dobo protekcijoni-stičnih carin. Nove poplave v Bosni in Hercegovini Preplavljene železniške proge — Plazovi zasuli vlak — Prelom oblakov nad Dubrovnikom Sarajevo. 28. oktobra, n. Ze dva dni neprestano dežuje. Nalivi eo na mnogih krajih po Bosni in Hercegovini zadržali redni promet. V Bradmi je poplavljena železniška proga, voda je dosegla višino 30 cm. Železniški promet je bil prekinjen za nekaj ur. Tudi progo Konjic - Podorošac je voda preplavila in naplavila na tir kamenje in pesek. Proga je poškodovana v dolžini 200 metrov. Železniška direkcija je skušala vzdrževati promet z avtobusi, a ji to ni uspelo, ker je deževje poškodovalo tudi bližnje ceste. Na progi Visoko-Catiči se je pričel rušiti na progo breg. Plazovi so zasuli tudi vlak št. 164. Trije vagoni so bili popolnoma za-sufcl, človeških žrtev pa ni bilo. Oddelki delavcev so že pričeli izkopavati železniške vozove in odstranjevati zemljo Ln kamenje. Tudi nad južnim Primoriem se je prelomil oblak ln napravil prometu veliko škodo posebno v Dubrovniku. Sarajevo, 28 oktobra n. Zaradi deževja so bile preplavljene trdi nekatere sarajevske ulice. Prizadet je zlasti novi del mesta. Gasilci in policijski organi so vso noč odvajali vodo iz kleti ln nižjih lokalov. Devizna konferenca v Pragi Basel, 28. okt. d. Banka za mednarodna plačila je objavila naslednii komunike: Upravni svet barvke za mednarodna plačila ie na svoji zadnji seji 12. t m. pooblastil vodstvo banke, naj stop* v zvezo z novča-ničnimi bankami srednjeevropskih držav v svrho ugotovitve, ali bi se hotele udeležiti sestanka za razpravo o obstofečih deviznih predpisih i.p njihovem izvrševanju Bilo jc ugotovljeno, da bi bila taka razprava pred- vsem v interesu centralnih bank držav, v katerih je uvedena kontrola te vrste, pa tudi drugih centralnih bank, katerih trgi so v tesni trgovinski zvezi z državami, ki so uvedle devizno kontrolo Zato je bilo sklenjeno da se skliče informativna seja do-viznih strokovnjakov prizadetih centralnih bank skupno z zastopnici banke za mednarodna plačila, ki bo v torek 3. novembra v Pragi Prihodnja seja upravnega sveta baselske banke za mednarodna plačila bo 9. novembra. Ob obletnici prevrata Danes pred trinajstimi leti se je dopolnila velika ura naše narodne usode: narodno samozavestni, zložni in močni kakor še nikoli dotlej, smo Slovenci dne 29. oktobra leta osemnajstega presekali vse vezi z Avstro-Ogrsko in krenili z vt-h raj očimi narodnimi orapori Jugoslaviji naproti. ; . ....... * Kdo se še ne spominja velikih dm našega prevrata? Samo dva podobna trenutka smo imeli v svoji novejši zgodovini: prihod Napoleonovih vojsk, ki so prinesle Ilirijo in v ožjem smislu leto osem in štirideseto, ko so v svetli, a kratkotrajni »zarji narodov« sinili tudi nam vsi lepi upi. kar jih je moglo dati 19. stoletje. . v _.-... Ne tedaj in še mani za časa Ilirije niso bili naši predniki pripravljeni za veliko odločitev. Tudi narodi morajo do-zoreti; tudi za nje veljajo besede starega preroka, da ima vse svoj čas; setev in žetev, še ie bilo treba globlje za: saditi plug narodnega dela. še posejati boljših semen. Naš pravi čas se je pn: pravljal nevidno, a po neki zgodovinski logiki. Ta logičnost razvoja k 29. oktobru 1. 1918. je bila v tem. da se je vedno bolj politično jasnilo na Balkanu, da je Srbija kot Piemont bodoče Jugoslavije strmoglavila Obrenovide in vrnila prestol Kjtradjordjevicem ki so obrnili me državno politiko v smer vekovitih narodnih idealov. Sporazum med Srbi m Hrvati na Hrvatskem je bil nadaljnja etapa v tem dozorevanju, balkanska vojna pa je že docela izrazito odmevala po vsem slovanskem jugu in prebujala tudi pod Triglavom in ob Soci vero v svobodo. ... , „ ,. Dogodki, ki so nastopili po balkanski vojni, so s čudovito silo pospešili to. kar je bilo že zdavnaj prej določeno po logiki zgodovinskega razvoja. Habsburska država je morala propasti in na nje razvalinah'so vznikle 1. 1918. narodne dr: zave. Ce smo Slovenci v prejšnji državi tvorili nekako enoto zase, prepuščeno sami sebi in slovanskim bratom v trdi borbi za obstoj pod ponemčevalnim valjarjem Avstrije, je bilo sedaj jasno, da se naša usoda ne more več odločevati v Srednji Evropi, temveč na Balkanu, kjer je naravno in zgodovinsko središče in žarišče nove jugoslovenske državne na- Vsa naša resnično narodna politika zadnjih desetih let pred prevratom, politika, katere nosilec ie bila mladina, neovirana od vseh kompromisov in preudarnih ozirov, je šla v smer jugoslo-venstva. Naše deklaracijsko gibanje, ki je med svetovno vojno, ko so naši najboljši možje in fantje krvaveli na vseh frontah, zajelo tndi zadnjo hribovsko vas, je bilo mogočen plebiscit naroda za jugoslovensko državno politiko. Od deklaracije do prevratnih dni 1. 1918. je naša jugoslovenska zavest rastla tako rekoč od ure do ure. Boli ko je Avstrija slabela na znotraj in na frontah, bolj vidno je vstajala Jugoslavija. Tako smo dozorevali za prevrat, ki je potekel v nepopisnem zanosu naroda, trgajočega stoletne okove. Trinajst let' je minilo; vidik na prevratne dni in na duha, ki nas je takrat preveval, silil k navdušenju in k odločnim dejanjem, se je češče zamracil. Nastopile so nesrečne politično-strankarske borbe, ki so bile po večini izraz starih političnih mentalitet, starih nasprotij, poslednje maščevanje tujčevega gospod-stva nad nami ali pa izraz malenkostnih separatističnih pogledov na novo državo. Ob strani vseh teh, često do obupa zagrizenih političnih borb je stala nova država s svojimi docela novimi interesi in potrebami ; stala je kot Pe-pelka, potisnjena v kot. Dozoreli za narodno uedinjenje, a šibki in okorni v nacionalni demokraciji, smo se Jugosloveni čudili, zakai niso ori nas boljše razmere, zakaj se ni izpolnilo naše veliko pričakovanje, naš vzor jugoslovenske države. Izgubili smo stik s prevratom; brazda, ki smo jo takrat zaorali, je ostala ne-doorana in neposejana. Zamudili smo dragoceno priliko, da bi se politično popolnoma reorganizirali, prenovili po vidikih in potrebah nove države. Velik del strankarskih voditeljev je pozabil, da je nova država položena na temelje, ki še ne dajo premakniti, če naj država še dalje trdno stoji: namreč na temelje državnega in narodnega edinstva. V tem znamenju se je izvršil naš prevrat, to so edino mogoče osnove jugoslovenske državne politike. Kralj Aleksander kot odgovorni varuh teh večnih temeljev nove države je moral z energičnim ukrepom 6. januarja preprečiti razkroj in podvreči državno-politic-no življenje temeljitemu zdravljenju. Tako smo se s sedanjimi volitvami vrnili k prevratu 1. 1918. in k njegovim velikim idealom. Ne stranke, temveč država stoji sedaj pred nami. Jugoslovenska državna misel, bi so jo dovolj dolgo mračile strankarske borbe, sije pred nami kakor zgodnja danica nove, lepše narodne bodočnosti. Prišel je čas, ko moramo začeti gledati tudi okrog sebe in v bodočnost, ne pa se večno ozirati nazaj. Dovolj dolgo so politični omahljivci predli svoje dr-žavno-politične in ustavne teorije. 8. novembra se bo treba javno odločiti za realno, pametno, v današnjih razmerah edino uspešno politično linijo. Prevratni dnevi leta osemnajstega tvorijo najlepši moment v naši novejši zgodovini. Kdor jih je doživel, jih ne bo pozabil nikdar. Njihova magična moč je bila v tem, da je bil ves narod zbran v enem taboru, ves prežet narodne zavesti in ljubezni do skupne domovine. Taki veliki dnevi narodne sloge in skupne volje služiti domovini morajo biti tudi sedanji dnevi, ko zopet v zgodovinskem trenutku odločamo o svoji bodočnosti. Tudi sedaj moramo pozabiti na vse, kar nas je delilo in ločilo, otresti se moramo medsebojnega nasprotstva in roko v roki delati na to. da se bo z 8. novembrom pričela nova, srečnejša doba v našem narodnem in državnem življenju. Sestanki v ljubljanski okolici V nedeljo se je vršilo v ljubljanski okolici večje število volilnih sestankov, ki so bili vsi lepo obiskani in so ca vso dolgi razpravi predlog radikalne stranke o uvedbi dvodomnega parlamentarnega sistema odklonjen s 150 glasovi proti 100. Parlament je nato s, 140 glasovi proti 93 sprejel čl^n ustavnega načrta, ki naglasa, da izhaia državna oblast iz naroda ter se uveljavlja po narodovem predstavništvu. Neizmerno široko je bilo polje nacijonal-nega, političnega in gospodarskega udejstvovanja pokojnega dr. Slavika. Bil je dolca leta predsednik »Političnega društva Edinost« v Trstu, ponovno ga je naša narodna manjšina poslala v tržaški občinski svet m deželni zbor, bij je več let podstarosta tržaškega Sokola. ustanovitelj in dolgoletni predsednik »Glasbene Matice« v Trstu, zaslužni ustanovitelj in predsednik Kmetijske podružnice za tržaške Slovence, odbornik Posojilnice v Trstu, odbornik raznih slovenskih pevskih društev itd. Sploh ni bilo v Trstu in okolici nobenega slovenskega društva, ki ga ne bi vsaj moralno in srčno podpiral. Sistematičnemu političnemu in gospodarskemu delovanju pokojnika in njegovih sovrstnikov se je zahvaliti, da je imelo tržaško Slovenstvo v letih pred veliko vojno beležiti naravnost neverjetne uspehe in" razmah na vseh poljih. Čelo v osrčju Trsta, drugem, t zv. elitnem okraju sta prišla pokojna dr. Slavik in dr. Rvbar ponovno pri občinskih in državnozborskih volitvah v (Kje volitve z italijanskimi kandidati. Pokojni dr. Slavik zapušča vdovo, sinova dr. Slavoja in Borisa, ki je poročnik bojnega broda v jugoslovenski mornarici in hčerko dr. Dušico. Zemske ostanke pokojnega polože k večnemu počitku v njegovi rojstni vasi na Proseku pri Trstu. Slava spominu dr. Slavika! Milan Begovič: Brez tretjega Sinočnji poemijeri je prisostvoval avtor. Gledališče jo bilo lespo obiskano, navzoče občinstvo je avtorja kakor tudd oba igralca, Levarja m Miro Danilovo izredno živahno pozdravljalo. J- K. Izpred mariborskega sodisca Maribor, 28. oktobra. Ze dolgo je vladalo sovraštvo med »gor-njaki« in »spodnjaki* v Slovenji vasi pri Ptuju. Posebno se niso trpeli Matjašičevi in Skazovi fantje. Napeto razmerje med njimi pa se je še povečalo, ko je bil Jože Skaza obsojen na 5 mesecev zapora m plačilo škode Rudolfu Matjašiču, kateremu j« pri nekem pretepu prestrelil desno roko. Jože Skaza pa je tudi še po izrečeni obsodbi neprestano trdil, da je Rudolfu prestrelil roko njegov lastni brat Mihael Matja- šič. Vse to je kipelo med fanti bolj in bolj m kjerkoli so prišli skupaj, je običajno nastal prepir in pretep. Meseca novembra L 1929. so trčili zopet skupaj v neki gostilni Matjašičevi fantje in Jože Skaza. Takrat je prišel v gostilno tudi Jainez Matja-šič, ki je služil vojake in je bil baš n-a dopustu. Miha Matjašič se je ob tej priliki očividno nameraval pobotati s Skazo, ta pa je to odločno odiklontr! kmalu se je začel krvavi ples. V krvi je obležal Jože Skaza m kmalu nato podlegel ranam. Miha Matjašič je pri razpravi priznal, da je sunil Skazo z nožem, odločno p? je zanikal Janez Matjašič, da bi ga bil usekal e sabljo. Njegovemu zagovoru pa niso verjeli in sta bila Janez in Miha obsojena vsak na 18 mesecev težke ječe. Nadalje so ee zagovarjali pred malim senatom 231etna služkinja Marija Jančičeva, raj-en fant Alojzij Ljubeč in babica Mtslo-va iz Ptuja. Jančičevi očita obtožnica, da je prišla v Ptuj k babici Mislovi s prošnjo, da ji ta za nagrado 300 Din pomaga... Mi-slova je to res storila, toda ni šlo vse po sreči, kakor je pričakovala Jančičeva. Za zadevo so zvedeli ljudje in šele v ptujski bolnici so Jančičevo rešili večje nesreče. Vse to je prišlo na uho oblastem in Jan-čičeva je prišla pred sodnike. Obsojena je bila na 2 meseca zapora, Alojzij Ljubeč na 3 mesece zapora, ker jd je pomagaj z nasvetom in ji dal 300 Din, babica, ki pa je trdovratno tajila in ni hotela poznati Jan-čičeve, pa je bila obsojena na 6 mesecev zapora, obenem bo pa izgnana iz naše države, ker je avstrijska državljanka. Revolucijonarni pokret na Cipru London, 28. okt AA. Prebivalstvo otoka Cipra je začelo po primeru Indije pridobivati sol iz morja. Na otoku je v veljavi monopol soli. Policija ima nalog, da prepreči vsakršno kršitev tega zakona. Po poročilu iz Aten je množioa s kamenjem napadla angleške čete v Larnaki, ko so se izkrcavale. Guvernerja so izgrednaki ranili, njegov avtomobil pa sežgali. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, relativno nizka temperatura, nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Pritisk je v poslednjih 24 urah v splošnem padel za 0.1—2 mm, najbolj na sevem »n zapadu, najmanj na vzhodu. Temperatura je ponekod padla ali pa narasla za 1 stopinjo. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma nejasno, od časa do časa pada-'"ane.