Poitnl urad Celovec 2 — Verlagspostamf Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 iilingov P. b. b. j.; Letnik IXX. Celovec, petek, 17. januar 1964 ••• •• , Štev. 3 (1129) Prihodnji teden spet razorožitvena konferenca v Ženevi V Ženevi se bo 21. januarja spet sestal posebmi odbor Organizacije združenih narodov, ki razpravlja o vprašanjih razorožitve. Delo razorožitvene konference je bilo prekinjeno lani, ko so o razorožitvi razpravljali na Generalni skupščini OZN. Za letošnje zasedanje razorožitvene konference so pogoji mnogo bolj ugodni, kot so bili v prejšnjih letih. Lani sklenjeni moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov je znatno izboljšal odnose med Vzhodom in Zahodom ter v precejšnji meri omilil mednarodno napetost. Poleg tega pa so tudi na zasedanju Generalne skupščine OZN ugotovili, da so dane konkretne možnosti za uspešno nadaljevanje razorožitvenih pogajanj. V zvezi z bližnjim začetkom ženevske konference je britanska laburistična stranka objavila poseben dokument, v katerem uvodoma predlaga, naj bi na ženevsko razorožitveno konferenco povabili tudi LR Kitajsko, nato pa navaja konkretne ukrepe, ki jih je glede vprašanja razorožitve predložila britanskemu zunanjemu ministru Butlerju. Dokument vsebuje tudi predloge, naj bi pred začetkom konference izgladili nasprotja v ameriško-sovjetskih načrtih za razorožitev v treh fazah. Laburisti predla-9ajo, naj bi načrt o razorožitvi izvedli v šestih letih, in sicer v treh fazah po dve leti. V tej zvezi se britanski laburisti zavzemajo za to, da bi Zahod sprejel sovjetski Predlog, po katerem naj bi Amerika in Sovjetska zveza v prvi fazi zmanjšali številčno stanje svojih oboroženih sil na 1 milijon 900.000 ljudi. O vojaških oporiščih v drugih državah pa dokument pravi, da umik ameriških raket „Thor" in Jupiter” iz Velike Britanije, Italije in Turčije kaže, da bi se Amerika morda strinjala z odstranitvijo teh izstrelkov in ukinitvijo nekaterih oporišč v prvi fazi razorožitve. Hkrati pa britanski laburisti priznavajo, cfa so za sporazum o razorožitvi bistvenega pomena učinkovita sredstva za nadzorstvo in da sporazum o razorožitvi ni mogoč, če Sovjetska zveza ne bo dovolila ustreznega nadzorstva, s pomočjo katerega bi ugotovili, kaj je ostalo po razorožitvi, kot tudi koliko orožja so uničili. Vendar pa smo prepričani — je rečeno v dokumentu britanske laburistične stranke — da bo stopnja nadzorstva, ki je že sprejeta, zagotovila dovolj natančno izpolnjevanje sporazuma. Konkretne predloge je v zvezi z bližnjo ženevsko konferenco napovedal tudi ameriški predsednik Johnson v svoji prvi poslanici, ki jo je pred nedavnim naslovil na ameriško ljudstvo, medtem ko je predsed- nik sovjetske vlade Hruščov — kakor smo poročali v zadnji številki našega lista — predlagal sklenitev mednarodnega sporazuma, s katerim bi se vse države sveta odpovedale sile pri reševanju spornih vprašanj. Po vsem tem je pričakovati, da bo letošnje delo razorožitvene konference le nekoliko bolj plodno in bo morda privedlo tudi do konkretnih sporazumov, če že ne glede splošne razorožitve, pa vsaj na področju tekmovanja v atomski oborožitvi, ki predstavlja največjo nevarnost za mir v svetu — kakor je pred nedavnim opozoril generalni sekretar OZN U Tont. Resen zaplet okoli Panamskega prekopa Panama obtožuje Ameriko agresije in kolonialnih metod Majhna srednjeameriška državica Panama je prekinila diplomatske stike z »najmogočnejšo silo na svetu« — z Združenimi državami Amerike — ter jo v Varnostnem svetu obtožila agresije in kolonialnih metod. Do spora med obema državama je prišlo zaradi Panamskega prekopa, ki ga ima Amerika v zakupu »za vse večne čase«. Vendar pa pravi vzrok sedanje napetosti med Ameriko in Panamo ni .le prekop sam, vzroke je treba iskati mnogo globlje, namreč v odnosih, ki jih do Paname in njenih prebi- ........................ Jutri v Celovcu tradicionalni | cSlov en siki -pl&s | | v veliki dvorani in stranskih pro- | 1 štorih Delavske zbornice ob so- | 1 delovanju Avsenikovega kvinteta § | in ansambla narodnih plesov in § | pesmi z Jesenic. | | Vstopnice za to prireditev so | | v glavnem razprodane in jih i = pri večerni blagajni ne bo več. Slovenska prosvetna zveza niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufF Arabske države demonstrirajo enotnost Na pobudo predsednika Združene arabske republike Naserja so se v Kairu sestali voditelji trinajstih arabskih držav članic Arabske lige, da skupno proučijo ukrepe, kako bi preprečili načrte Izraela za izkoriščanje reke Jordan. Vendar je to vprašanje — čeprav v ospredju konference — le ®den izmed problemov, s katerimi se trenutno bavijo arabske države. V glavnem 9re namreč za to, da bi našli rešitev za celo vrsto sporov med arabskimi državami In tako dosegli tudi v resnici enotnost arabskega sveta, kot jo na zunaj demonstrira sedanja konferenca v Kairu. Vsekakor je to prvi sestanek, na katerem so se zbrali najvišji predstavniki vseh arab- Veličasten pogreb bivšega kanclerja Raaba Na Dunaju so se v torek zbrali najvišji predstavniki političnega in javnega življenja iz vseh delov Avstrije, da prisostvujejo pogrebnim svečanostim za bivšega zveznega kanclerja ing. Juliusa Raaba. Že v ponedeljek se je več kot 30.000 Dunajčanov poslovilo od pokojnega državnika, v torek pa so bile ulice, po katerih se je pomikal pogrebni sprevod, polne ljudi. V sprevodu so bil) tudi zvezni prezident dr. Schtiri, člani zvezne vlade in predstavniki zveznih dežel, državni poslanci ter zastopniki zbornic in raznih drugih ustanov. Ob odprtem grobu se Je od pokojnega kanclerja poslovil nižjeavstrijski deželni glavar ing. Figi, ki je poudaril, da „bomo napeli vse sile, da bo ostala Avstrija zavetje svobode”. skih držav: Alžirije, Tunizije, Združene a-rabske republike, Sudana, Jemena, Sirije, Iraka, Maroka, Jordanije, Saudove Arabije, Libije, Kuvaiia in Libanona. Tajnik arabske tige Hasuna je torej upravičeno poudaril, da je ta konferenca „dokaz enotnosti in pomeni začetek novega obdobja za arabski svet”. Dodal pa je, da bo morala konferenca okrepiti vezi in postaviti temelje skupne arabske politike. Pri tem je zlasti poudaril nevarnost, ki grozi arabskemu svetu predvsem zaradi „sionističnega ekspanzionizma" in s tem že nakazal glavno smernico — proučiti in določiti odnose do Izraela. Konferenca se je začela v zelo ugodnem vzdušju zboljšanja medarabskih odnosov. Predsednik Združnee arabske republike Naser in jordanski kralj Husein sta se takoj v začetku sporazumela o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med obema državama; maroški kralj Hasan je ob prihodu v Kairo sporočil, da so izpustili pet egiptovskih častnikov, ki so jih zajeli lani oktobra; pričakovati je, da bosta Jordan in Saudova Arabija priznala Jemen; končno pa so imeli voditelji arabskih držav med konferenco tudi več dvostranskih pogovorov, ki naj bi prispevali k ureditvi problemov v odnosih tako med Saudovo Arabijo ter Združeno arabsko republiko in Jemenom kakor tudi med Alžirijo in Marokom ter med Združeno arabsko republiko in Marokom. Ko pišemo te vrstice, rezultati kairske konference še niso znani. Vendar je gotovo, da so že ti drobni uspehi pozitivno vplivali na razgovore in je pričakovati sklepe, ki bodo pomenili važen korak na poti k arabski enotnosti. valcev kaže Amerika. Na podlagi pogodb, od katerih prvo sta Amerika in Panama sklenili že leta 1903, ie področje okoli Panamskega prekopa ameriška lastnina, medtem ko dobiva Panama le pičla dva milijona letne odškodnine. Zaradi sramotnih pogojev, pod katerimi je bila pogodba takrat sklenjena, je nezadovoljstvo med panamskim prebivalstvom stalno naraščalo in je posebno v zadnjih letih prišlo večkrat do krvavih spopadov med panamskimi demonstranti ter ameriško vojsko in policijo. Panamska javnost je čedalje odločneje zahtevala, da Amerika prizna Panami suverenost nad kanalsko cono ter se odpove sramotni pogodbi o najemu o-zemlja deset milj z obeh strani prekopa. Pred enim letom je končno prišlo do sporazum^, ki je vsaj na zunaj izboljšal ugled Paname: na področju prekopa morata enakovredno vihrati zastavi obeh držav. Toda Amerika ni kršila le tega sporazuma, marveč so se njeni predstavniki na področju prekopa posluževali izrazitih kolonialnih metod napram domačemu prebivalstvu in jih je celo ameriški tisk proglasil za »najne-prijetnejše Američane«, ki so pravi krivci za napeto stanje ob Panamskem prekopu. Pred nedavnim je ta napetost dosegla nov višek: v spopadih med panamskimi demonstranti in ameriškimi oboroženimi silami je bilo 30 ljudi ubitih, nad 300 pa ranjenih. Na podlagi teh dogodkov je Panama prekinila diplomatske stike z Ameriko in le-to v Varnostnem svetu ter v Organizaciji ameriških držav obtožila agresije, medtem ko je za kanalsko cono zahtevala podržavljenje ali internacionalizacijo. Prvi ukrep Varnostnega sveta je bil poziv obem državam, da najnuj-neje ukreneta vse potrebno za premirje in za prenehanje prelivanja krvi. V Organizaciji ameriških držav pa je bila Amerika dežela ostrih napadov ne le s strani Paname, marveč tudi od drugih članic te organizacije, ki so silno zaskrbljene nad dejstvom, da kaže Amerika na področju Panamskega prekopa izrazite kolonialne tendence. Vicekancler dr. Pittermann bo obiskal sosedno Jugoslavijo Na podlagi vabila, ki ga je med svojim lanskoletnim obiskom v Avstriji izrekel predsednik Zvezne skupščine SFR Jugoslavije Edvard Kardelj, bo vicekancler dr. Bruno Pittermann v dneh od 28. januarja do 1. februarja obiskal Jugoslavijo. Ob tej priložnosti si bo vicekancler dr. Pittermann ogledal nekaj jugoslovanskih indutsrijskih podjetij ter s predstavniki Jugoslavije vodil razgovore o sodelovanju Avstrije pri gradnji novih industrijskih objektov v Jugoslaviji. Verjetno v bližnji bodočnosti bo Jugoslavijo obiskala tudi skupina strokovnjakov avstrijskih podržavljenih obratov, ki bodo proučili možnosti za poglobitev sodelovanja obeh držav na industrijskem področju vključno skupnega nastopanja na tujih tržiščih. V času od 2. do 8. februarja pa bo delegacija avstrijskih podržavljenih obratov pod vodstvom ministerialne-ga svetnika dr. Gatsche obiskala Poljsko, kamor je bila povabljena med obiskom vicekanderja dr. Pitter-manna sredi decembra lani. Tudi na Poljskem bodo avstrijski zastopniki vodili razgovore o možnostih dobave proizvodov avstrijske podržavljene industrije. V Milanu se nadaljuje razprava proti južnotirolskim atentatorjem Pred milanskim sodiščem se razprava proti južnotirolskim atentatorjem nadaljuje z zasliševanjem obtožencev. Na prvi obravnavi po božičnih praznikih je javni tožilec podal posebno izjavo, v kateri je dejal, da so imeli obtoženci vzroke za svoje protizakonite akcije, ker niso bili zadovoljni s pariškim sporazumom o Južni Tirolski, sklenjenim med takratnima zunanjima ministroma obeh držav Gruberja in De Gasperija. Med zasliševanjem obtožencev je bilo te dni večkrat govora o mučenju v zaporih in so posamezni obtoženci izjavili, da so kazniva dejanja priznali samo iz strahu pred nadaljnjim mučenjem. Hkrati pa so priznali, da so res sodelovali pri posameznih atentatih, s katerimi so hoteli izsiliti pravično rešitev južnotirolskega vprašanja. Posebno zanimiva 'je bila izjava obtoženega Fontane, ki je priznal, da se je v Innsbrucku udeležil teoretičnih in praktičnih tečajev o uporabljanju eksplozivnih snovi. Razcep v italijanski socialistični stranki Ko se je Socialistična stranka Italije pod vodstvom Nennlja odločila za sodelovanje v vladi, je prišlo v stranki do zaostritve, ki je te dni privedla do popolnega razcepa. Levičarska struja, katera po lastnih zagotovilih predstavlja kakih 40 odstotkov članstva, je sklicala posebno zborovanje, na katerem so sklenili izstop iz PSI ter ustanovili novo stranko, ki se imenuje Socialistična stranka proletarske enotnosti. Do prvega rednega kongresa nove stranke, ki bo sklican v roku enega leta, je bil za sekretarja izvoljen Tullio Vecchlefti, dosedanji vodja leve struje v Socialistični stranki Italije. Predstavniki nove stranke so za razcep med socialisti navedli več vzrokov, katerih glavni je nedvomno v tem, da se je Socialistična stranka Italije odločila za sodelovanje v vladi, čeprav je leva struja stranke takemu sodelovanju dosledno nasprotovala. Ravno ta argument pa je dolgoletni voditelj Italijanskih socialistov in sedanji podpredsednik vlade Pietro Nenni odločno zavrnil, ko je v socialističnem glasilu „Avantl" ugotovil, da more enotnost delovnih množic uresničiti le tista stranka, ki bo zmožna operirati v stvarnosti družbe. Ponovno je poudaril potrebo po obnovitvi enotnosti delavskega gibanja, ki naj bo demokratično v svoji notranji strukturi in metodah, infernacionalistlčno v svoji dejavnosti, človečansko glede smotrov, samostojno nasproti državnim vojaškim blokom in zmožno uresničiti v družbi in njenih institucijah sintezo socializma in svobode. Po prvih vesteh novi stranki ne pripisujejo političnih perspektiv in poudarjajo, da razkolniška dejavnost ne uživa popolnega odobravanja niti med pristaši levičarske struje, ki v ogromni večini izjavljajo, da nameravajo ostati v Socialistični stranki Italije. Pač pa je razcep v stranki povzročil ostra nasprotja tudi v sindikatih In med socialistično mladino. ”Kruh za šest milijard,, Tako se glasi naslov knjige, ki jo je za leip-ziško založbo »Urania« pripravil prof. Riih-le, kateri o stalnem naraščanju svetovnega prebivalstva takole piše: Zdaj se rodi na svetu vsak dan okoli 275.000 otrok, umre pa povprečno 130.000 ljudi, kar pomeni, da se število svetovnega prebivalstva zviša vsako leto za kakih 55 milijonov; v bližnji bodočnosti se bo letni prirastek povzpel na 70, v nekaj desetletjih pa zelo verjetno na sto milijonov. Ob tako hitrem porastu števila ljudi na svetu je seveda čedalje bolj aktualno vprašanje, kako bo v bližnji bodočnosti s prehrano svetovnega prebivalstva, ko je vendar znano, da že zdaj skoraj polovica ljudi strada odnosno je nezadostno hranjena. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO navaja glede tega naslednje podatke: Zaloga hrane na prebivalca je zdaj le nekoliko večja kot je bila pred vojno; v minulih desetih letih se je donos zvišal zlasti v že razvitih deželah; poldruga milijarda ljudi je ne d ohranjenih, 300 do 500 milijonov svetovnega prebivalstva stalno strada, 60 odstotkov družin v razvijajočih se deželah ni primerno hranjenih. Leta 1975 nas bo — po napovedi, ki jo FAO opira na tempo dosedanjega prirastka — nad 3,9 milijarde. Od kod dobiti hrano? Najprej se misel ustavi ob razširitvi sedanjih obdelovalnih površin. Kopnega je nekaj nad 13,5 milijarde ha, od tega je bilo v začetku leta 1963 izkoriščenih 1,4 milijarde hektarov (njive, nasadi, vrtovi), torej 10,4 odstotka. Travnikov in pašnikov je bilo 2,6 milijarde hektarov, gozdov približno 4 milijarde, vsaj 364 milijonov hektarov zemlje pa je bilo po podatkih FAO neizkoriščene, čeprav je uporabna. Po zaslugi znanosti in tehnike bi lahko v prihodnjih desetletjih podvojili obseg sedanjih njivskih površin, pomembne rezerve so v džunglah ter v gozdovih, tropskih in subtropskih področjih. Vendar pa že dolgo ne gre več za nove površine, marveč predvsem za višji donos na sedanjih, k čemur naj pripomore predvsem znanstveno-tehnični napredek. Na vsem svetu je zdaj 10,5 milijona traktorjev, od tega nad 9,5 milijona na severnoameriški celini, v evropskih deželah in v Sovjetski zvezi. Če odštejemo 320.000 traktorjev, kolikor jih je v Avstraliji in Oceaniji, ugotovimo, da premorejo obdelovalci 770 milijonov hektarov njivskih površin v latinskoameriških, azijskih in afriških deželah manj kot 700.000 traktorjev, kar pomeni, da pride po en traktor na 1100 ha; za primerjavo naj povemo, da pride povprečno en traktor na 64 ha v prvi skupini dežel, torej v Severni Ameriki, Evropi in v Sovjetski zvezi. Nekaj sto milijonov kmečkih družin v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki ki se mora zadovoljiti s preprostim ralom, ki v glavnem samo •praska* po njivi, medtem ko pravi plug orje globoko ter obrača, rahlja in meša obdelovalno zemljo. 2 umetnimi gnojili je mogoče večkratno izboljšati hektarski donos. V Belgiji porabijo na hektar po 102,9 kg dušika, 87,2 kg fosforja in 155 kg kalija; v Vzhodni Nemčiji 43,9 kg dušika, 41,7 kg fosforja in 99,3 kg kalija; za latinskoameriške dežele veljajo podatki 4,1 kg, 2,2 in 2 kg, za Afriko pa povprečje 50 dkg, 90 dkg in 40 dkg. Zlasti v vročih deželah je umetno namakanje neprecenljivega pomena, vendar je na primer v Indiji zagotovljena vlaga iz tega vira le 14 odstotkom obdelovalnih površin, v Alžiriji, Libiji in Maroku pa le štirim odstotkom obdelane zemlje . Če bi dodobra izkoristili možnosti v kmetijstvu, bi lahko — po podatkih FAO — v prihodnjih desetletjih pridelali dovolj hrane ne le za šest, marveč celo za 13,6 milijarde ljudi. Razen tega bi lahko po zaslugi sodobne znanosti in tehnike podvojili površino obdelovalne zemlje, kar bi pomenilo dovolj hrane za skupno vsaj 25 milijard prebivalcev, poleg vsega pa je treba pomisliti še na možnosti za pridobivanje hrane iz morja in vrsto drugih virov. Hrane bi bilo torej lahko dovolj — treba je le ustvariti pogoje, da se bodo povsod po svetu izkoriščale vse možnosti. Potem naraščanje števila svetovnega prebivalstva res ne bo več problem. Narodnostna enakopravnost v praksi: Dvojezično uradovanje na jezikovno mešanih področjih Člen 43 ustave Socialistične federativna republike Jugoslavije in člen 77 ustave Socialistične republike Slovenije določala, da sta na področjih, kjer živijo poleg pripadnikov večinskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnostne manjšine — torej na jezikovno mešanih področjih — „v javnem in družbenem življenju italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom". Za praktično izvajanje dvojezičnega poslovanja upravnih organov na dvojezičnih območjih SR Slovenije so bila pred nedavnim izdana posebna navodila, iz katerih po- vzemamo naslednje podrobnosti: Q V občinskih in okrajnih upravnih organih na območju, na katerem žive poleg občanov slovenske narodnosti tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne manjšine (dvojezično območje), je treba na delovna mesta, ki poslujejo s strankami, predpisati obvezno znanje italijanskega oziroma madžarskega jezika ter ta delovna mesta čimprej zasesti z udeleženci, ki poleg slovenskega jezika obvladajo tudi jezik narodne manjšine. Organi, ki nimajo uslužbencev, ki bi bili vešči obeh jezikov ali pa ne v zadostnem številu, naj bi s štipendiranjem ali na drug način zagotovili čimprejšnjo zasedbo dvojezičnih delovnih mest z ustreznimi uslužbenci. S primerno kadrovsko politiko je treba doseči, da bo č'im več'uslužbencev v u-pravnih organih na dvojezičnem območju sposobnih poslovati v obeh jezikih. Q Obrazci (formularji — op. ured.), ki jih uporabljajo organi upravnih oblasti na dvojezičnih področjih v poslovanju s strankami, morajo biti dvojezični. ^ Zagotoviti je treba enakopravnost obeh jezikov v upravnem postopku. Če gre za edinega udeleženca v postopku, se ta vodi v njegovem jeziku. Postopek, v katerem nastopata dva ali več udeležencev obeh narodnosti, se vodi v obeh jezi-■k i h, tako da se z vsakim udeležencem razpravlja v njegovem jeziku. V dvojezičnem postopku se mora uradna oseba, ki vodi postopek, vselej prepričati, če v s i udeleženci razumejo oba jezika. V primeru, da kateri udeleženec ne razume drugega jezika, mu mora uradna oseba prevesti izjave, dane v drugem jeziku, kakor tudi bistveno vsebino dokazil, predloženih v tem jeziku. £ Narodnost udeležencev v postopku se ne ugotavlja, ker je to v nasprotju s členom 41 zvezne ustave, ki določa, da se občan ni dolžan Izjavljati, kateri narodnosti pripada in tudi ne opredeljevati za neko narodnost. To nalaga uradni osebi dolžnost, da v uradnem poslovanju z občani neprisiljeno uporablja jezik tako, da z občanom razpravlja v jeziku, ki ga občan uporablja v vsakdanjem življenju. Če uradna oseba ugotovi, da občan (stranka ali drug udeleženec postopkov) slabo obvlada jezik, v katerem se razpravlja, nadaljuje razpravo v drugem obeh jezikov, ki jima je z ustavo zagotovljena enakopravnost. V postopku, ki se začne na predlog stranke, se šteje, da Je njen razgovorni jezik tisti, v katerem je napisala vlogo, oziroma, ki ga v postopku dejansko uporablja. Občan pa ima pravico izrecno se izja- viti o tem, v katerem jeziku želi razpravljati. V postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, uradna oseba uporablja jezik stranke, ki jo osebno pozna, oziroma o katere narodnosti ni dvoma. V nasprotnem primeru posluje dvojezično, dokler stranka, oziroma drug udeleženec v postopku ne izrazi svoje volje glede uporabe jezika. @ Zapisnik o postopku se piše vedno v jeziku, v katerem se razpravlja. © Odločba se izda v jeziku, v katerem se je vodil postopek. Če je bil postopek v jeziku narodne manjšine ali dvojezičen, se izda odločba v obeh jezikih. ^ V zadevah, v katerih je vložena pritožba, se vsi spisi, sestavljeni samo v jeziku narodne manjšine, uradno prevedejo v slovenščino, preden se zadeva pošlje k drugostopnemu organu. Odločba, izdana na drugi stopnji, mora biti dvojezična, če je bila dvojezična tudi prvostopna odločba. Q Stranki se ne morejo naložiti povečani stroški, nastali zaradi dvojezičnega poslovanja. 0 Upravni organi tudi izven upravnega postopka občujejo ustno in pismeno s pripadniki narodne manjšine in njihovimi organizacijami v njihovem jeziku. © Zakonska zveza se med občani italijanske oziroma madžarske narodnosti sklepa v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. V primeru, da je en partner Slovenec, drugi pa pripadnik narodne manjšine, se sklene zakonska zveza v obeh jezikih, kolikor oba partnerja sporazumno in izrecno ne izjavita drugače. © Pečati žigi in štambiljke, ki jih uporabljajo upravni organi in drugi organi občinske skupščine, morajo biti dvojezični. © Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov morajo biti objavljeni tudi v jeziku narodne manjšine. © Razglasi na oglasnih deskah in drugi javni razglasi in naznanila morajo biti dvojezični. Občina skrbi za to, da je tudi vsako drugo obveščanje občanov takšno, da omogoča seznanitev obeh narodnostnih skupin. © Napisne table in drugi napisi na zgradbah občinske skupščine in njenih organov morajo biti dvojezični. V sodelovanju s pristojnimi organi občina skrbi tudi za dvojezičnost napisnih tabel 'in napisov drugih državnih organov ter organizacij na dvojezičnem območju, ki opravljajo javno službo. Prav tako je treba v sodelovanju z odgovornimi organi poskrbeti tudi za to, da so napisne table z označbo okrajev ter drugi cestno-prometni napisi, obvestila in opozorila izdani v obeh jezikih. osiROKecosvecu BERLIN. — Vodstvo zahodnonemške socialdemokratske stranke jc soglasno sklenilo, da bo na bližnjem kongresu, ki bo meseca februarja, za novega predsednika predlagalo sedanjega berlinskega župana Brandta. Hkrati bo Brandt na prihodnjih državnozborskih volitvah tudi socialdemokratski kandidat za mesto kanclerja. TOKIO. — Izdatki za japonske oborožene sile se bodo v primerjavi z lanskimi v tem letu povečali za 32 milijard jenov. Skupno bo Japonska letos potrosila za obrambo 260 milijard jenov. STOCKHOLM. — Švedski kralj je v svoji novoletni izjavi v parlamentu poudaril, da je cilj Švedske trgovinske politike svobodnejša svetovna Izmenjava in Sirie gospodarsko sodelovanje z vsemi državami. Švedska se bo zavzemala za to, da bi na konferenci OZN o trgovini in razvoju ter v dejavnosti drugih mednarodnih organizacij dosegli nadaljnji napredek v tej smeri. MOSKVA. — Na povabilo predsednika sovjetske vlade Hruščova se je prvi sekretar CK Enotne socialistične partije in predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Wa!ter Ulbricht mudil dva dni na neuradnem obisku v Moskvi. Imel je razgovore s predsednikom Hruščovom in drugimi sovjetskimi predstavniki o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Kakor je razvidno iz uradnega poročila, so razgovori potekali v prisrčnem in toplem vzdušju ter je bilo doseženo popolno soglasje v vseh vprašanjih. PARIZ. — Francoski komite za pomoč pri obnovi Skopja je poslal francoskim državljanom, ustanovam in organizacijam poziv, naj nadaljujejo plemenito akcijo zbiranja pomoči za obnovo glavnega mesto Makedonije. Komite poudarja, da bodo sredstva, ki jih bodo zbrali v Franciji, uporabili za obnovo univerzitetne knjižnice, gradnjo in opremo fakultet ter laboratorijev, predvesm tehnične in medicinske fakultete in za obnavljanje muzejev. RIO DE JANEIRO. — Argentinska vlada sodi, da je nujno potrebno sklicati izredno zasedanje zunanjih ministrov držav Severne in Južne Amerike. Za to sklicanje se Argentina zavzema zaradi zadnjih dogodkov na ameriški polobli, kjer je prišlo do spora med ZDA in Panamo ter med Venezuelo in Kubo. DAR ES SALAM. V Zanzibaru, ki je šele pred nedavnim dobil neodvisnost, je prišlo do državnega udara, pri katerem so oblast prevzele napredne sile in razglasile republiko. Zanzibarski sultan je s člani svoje vlade pobegnil. ATENE. — Od 14. novembra do 23. decembra 1963 so izpustili 397 političnih zapornikov. Časopis demokratične levice „Avgi' pa piše, da je v zaporih le vedno okoli 500 političnih zapornikov. Med izpuščenimi so bile v glavnem bolne, stare in onemogle osebe. STOCKHOLM. — V mestu Tyringe blizu Stockholma je bila ustanovljena Mednarodna konfederacija za razorožitev in mir, katere naloga je podpirati sodelovanje med vsemi nacionalnimi in mednarodnimi neodvisnimi organizacijami, ki si prizadevajo za mir v svetu. Za predsednika sveta te organizacije so izvolili Britanca Kennetha Leeja, za podpredsednika pa Sidaraja Dado (Indija), Alfreda Hasslerja (Amerika), Heinza Kloppenburga (Zahodna Nemčija), Jožeta Smoleta (Jugoslavija) in Clauda Bourdeta (Francija). LIZBONA. — Lizbonsko sodišče je obsodilo na kazni zapora od 13 do 17 mesecev 6 uslužbencev portugalske železniške družbe. Obtoženi so bili .subverzivne dejavnosti v korist KP Portugalske'. BERLIN. — V vzhodnem Berlinu izražajo upanje, da bo popuščanje mednarodne napetosti pozitivno vplivalo na večjo udeležbo zahodnoevropskih držav na letošnjem pomladanskem sejmu v Leipzigu. Direktor sejma je povedal, da so doslej prispele prijave iz 60 držav in pričakujejo posebno veliko razstavljavcev iz Zahodne Nemčije ter iz zahodnega Berlina. Poleg tega pa je pričakovati tudi nadaljnje stike med Vzhodno Nemčijo in zahodnim Berlinom, kajti nedavni sporazum o dovolilnicah je bil najugodneje ocenjen na obeh straneh. Zadolženost avstrijskega prebivalstva narašča Privatna zadolženost avstrijskega prebivalstva je v zadnjem poldrugem letu močno narasla. Prav tako je narasla zadolženost avstrijskega kmetijstva, medtem ko zadolženost trgovine, obrti in industrije ni narasla. Skupni znesek kreditov je do sredi leta 1963 na-rastel na 60,3 milijarde šilingov. Od tega zneska odpade na kredite za gradnjo stanovanj 10,4 milijarde šilingov. Po poročilu Avstrijske narodne banke je zadolženost avstrijskih delojemalcev in privatnikov 30. junija 1963 znašala 5,5 milijarde šilingov, kar je za 4 milijarde več kot istega dne leta 1962. Sicer je ta optični skok predvsem povzročil prenos deleža posojil za gradnjo stanovanj, ki jih imajo ti krogi na- Življenjski stroški vedno večji Ta leden se je spet sestala paritetna komisija, ki je pristojna za urejevanje razmerja med cenami in zaslužki. S strani sindikatov je bilo v tej zvezi poudarjeno, da bo morala komisija v bodoče sprejemati bolj odločne ukrepe, ki morajo bili obvezni za oba socialna partnerja. Ta sklep je narekovalo zlasti dejstvo, da so se življenjski stroški v letu 1963 spet bistveno povišali. jete, na skupni konto njihove zadolženosti. Kljub temu je naraščanje zadolženosti delojemalcev in privatnikov še vedno zelo očitno. Če pa k tej zadolženosti prištejemo še njihov delež na kreditih vsled kupovanja na obroke, potem znaša njihova zadolženost o-koli 7 milijard šilingov. Delež ostalih posojilojemalcev na skupnem znesku kreditov se — izvzemši kmetijstvo — medtem ni povečal. Delež trgovine je znašal 17, delež obrti 11 in delež industrije 26°/o. Delež zadolženosti industrije je bil s tem na ravni leta 1960. Delež kmetijstva pa je od 30. junija 1962 do 30. junija 1963 narastel od 9 na 11 °/o. Posojila za gradnjo stanovanj so narasla za 17 %> in so znašala 10,4 milijarde šilingov. 42 o/o teh posojil so imela najetih združenja za gradnjo stanovanj. Med kreditorji gradnje stanovanj so z 52 % stale na prvem mestu hranilnice, takoimenovane gradbene hranilnice, ki so dale le 22 °/o posojil, so ostale daleč zadaj na drugem mestu. Ostala posojila so dali hipotečni zavodi in akcijske banke. Podržavljena podjetja so imela sredi leta 1963 skupno 2,9 milijarde šilingov dolga. Njihov delež na zadolženosti industrije je znašal 18°/o. Subvencionirani krediti, h katerim plača razliko med znižanimi in normalnimi obresti javna roka, so sredi leta 1963 dosegli višino 8,2 milijarde šilingov. Tudi teh kreditov so največ dale hranilnice in kmetijske kreditne zadruge. SLOVENI GRADEC. — Ptejinji leden je bila v Slovenj Gradcu proslava dvajsetletnice ustanovitve XI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade .Miloša Zidanška', katera je med osvobodilno borbo odigrala važno vlogo posebno na Dolenjskem. Zaradi izrednih zaslug je bila brigoda že med vojno razglašena za udarno, po osvoboditvi pa odlikovana z redom zaslug za narod I. stopnje. MOSKVA. — Nepričakovano je prispel na obisk v Moskvo predsednik kubanske vlade Fidcl Castro, katerega je na letališču sprejel predsednik sovjetske vlade Hruščov z drugimi predstavniki Sovjetske zveze. Hruščov je ob tej priložnosti poudaril, da je Castro vodja kubanskega naroda, ki je kot prvi v Ameriki stopil na pot socializma. VARŠAVA. — Poljska tiskovna agencija PAP je obtožila zahodnonemške oblasti, da sploh niso reagirale na obtožbe in dokaze proti bivšemu šefu ge-stapa v Varšavi dr. Ludwigu Hahnu, kateri živi danes svobodno kot direktor velikega podjetja v Hamburgu. Hahn je po poljskih navedbah vodilno sodeloval pri deportaciji 300.000 poljskih Zidov, ki so jih iz varšavskega geta premestili v uničevalno taborišče Treblinka. MILANO. ____ Po treh tednih prekinitve zaradi praz- nikov se je pred milanskim sodiščem spet začel proces proti skupini južnotirolskih atentatorjev. Drugi del procesa se je začel z izjavo državnega tožilca, kateri je poudaril, da so imeli obtoženci motiv za svojo protizakonito dejavnost, ker so upravičeno bili nezadovoljni s sporazumom o Južni Tirolski. SKOPJE. — V pripravah in izdelavi novega urbanističnega načrta Skopja bo poleg domačih urbanistov sodelovalo tudi 30 ekspertov iz raznih držav, in sicer bo to sodelovanje Izvedeno v okviru specialnega sklada in odbora za tehnično pomoč OZN. Podrobne urbonistične načrte za bodočo podobo centra Skopja in glavnih projektov magistralnih komunalnih objektov bodo dokončali do konca tega leta. Fran Ksaver Meško | V 90. letu starosti je umrl na Selah pri Slovenj Gradcu priljubljeni slovenski pisatelj F ran Ksaver Meško — besednik mladim srcem ob tihih večerih, delavec in sejalec na poljani, pripovedovalec koroških elegij in kronist težkih časov. Življenjska pot Ksaverja Meška, kmečkega sinu iz južne Štajerske, je močno prepletena tudi z usodo koroških Slovencev. Po gimnazijskih letih v Ptuju in Celju ter prvih letih bogoslovja v Mariboru je leta 1897 vstopil v celovško bogoslovje; svojo prvo službo pa je kot kaplan nastopil leta 1898 v Skocijanu. Sledile so mnoge koroške postaje — Zabnice, Gnesau, Grebinjski klošter, Št. Daniel nad Prevaljami in med plebiscitno dobo še Tinje — do zadnje pri Mariji na Zilji, kjer so ga pied prvo svetovno vojno obdolžili veleizdaje in zaprli. Ta njegova povezava s Koroško je našla odraz tudi v njegovih globoko občutenih spisih — spominih, ki se zaključujejo z njegovim begom čez zasnežene Karavanke. *Povsod, vsepovsod, kjer koli sem na Ko-roškem delal, povsod se mi je dopadlo in na vse kraje se rad spominjam nazaj... Iskreno se Zahvaljujem za ljubeznive čestitke, pozdravljam vse Korošce, ki jih imam v najbolj-sejn spominu in mislim vedno v ljubezni na n]e..., Tako je izpričal Meško svojo povezanost s Koroško, ko sta ga ob njegovi osemdesetletnici obiskala na Selah predsednik in tajnik Slovenske prosvetne zveze ter mu poleg čestitk poklonila ob njegovem jubileju zlato nalivno pero — kot simbol njegovega pisateljskega dela. Meško je v dolgih desetletjih svojega pisateljevanja ustvaril bogat zaklad pesmi, črtic, novel, povesti, romanov, dram in predvsem mladinskih spisov, s katerimi si je postavil časten spomenik v slovenski književnosti. Njegovo delo preveva idealistični svetovni nazor, ki je pomemben posebno tam, kjer se približuje resničnemu življenju in kjer izpoveduje globoko domovinsko ljubezen ljudi, ki so se odtrgali od doma, šli po svetu za kruhom ali bili pregnani z rodne grude. Kratko pred smrtjo, ko je obujal spomine na svoje pisateljsko delo in na svojo trnovo Pot življenja, je Meško upravičeno ugotovil: ®<*l sem narodu, kar sem ob svojih močeh in r-la,^ lahko je samo reducirano iz Starejšega -ala; nemško začetno s-v zgodnjih izposojenkah da v slovenščini Ž-, nemško ime Ameisbiichl pa kaže povrh napačno dekompozi-cijo, ker so smatrali začetni s- za prepozicijo. Takšnih primerov je pri Prevzemu slovanskih krajevnih imen y nemščino zelo veliko. Kranzmayer-)evo glasoslovno dokazovanje je s tem temeljito omajano in meja prejema se od 750 pomakne visoko navzgor v 11. ali 12. stoletje. Šele/ kadar bomo razpolagali s celotno onomastično analizo zgodovine kolonizacije na slovenskem ozemlju, bomo lahko natančneje določevali koroške posebnosti. Tudi v Slovenili ie malo rek, ki bi imele nad 20 km loka, s slovanskimi imeni. Pomanj-sevalnice na -ica pri najvidnejših Potokih so enako frekventne. Res sta Savinja in Dravinja izjemi. Ve-tno pa, da so se te oblike razvile šele v najmlajši razvojni epohi in sta se v primarni slovanščini glasili *Savbna, *Dravtna, kar je dalo kasnejše nemško ime Sann in Drann, 890 Treuuina. Ne vemo pa, ali je ta v rečnih slovanskih imenih nenavadni sufiks zares domač, ali samo substitucija za predslovanski deminutiv-ni sufiks -ina. Zato je več kakor tvegano izvajati madžarsko Herpeny preko starovisokonemškega 'Hrepin-nia iz slovenskega *Rabinja. Mnogo-če bi bilo samo *Rabbna, kar pa bi nemščina gotovo substituirala drugače. Gotovo pa -inja, ki do danes še niti ni prodrlo v vse sklone, ne more biti predslovanski sufiks. Prav tako mora slavist oporekati Kranzmayerjevi trditvi, da so se slovenske sestavljenke z ves razvile samo na ozemlju starega bavarsko-avstrijskega vpliva. Res se je praslovansko vbsb, znano v starejši epohi kot apelativ vsem Slovanom, utrdilo v toponomastiki samo na zahodu. V Rusiji je prevladala derevnja, na Balkanu selo, kar je morda sovpad dveh različnih besed, *sedlo »naselbina« in *selo »polje«. Vendar pa arcal imen z vbsb po slovanskem svetu daleč presega nekdanje bavar-sko-avstrijsko kulturno območje. NajstarejŠe pomenske razlike med 8 vosa in sedlo poznamo. Po navadi trdijo na podlagi etimologije, da je bila vbsb prvotno rodovno središče. Če naj verjamemo novejšim kulturnim zgodovinarjem, so bili Slovani v času preseljevanja narodov še na pol nomadi, ki so sezonsko menjavali bivališča in so se začeli stalno naseljevati najprej v sedmem stoletju. Mogoče je supo-nirati, da se je stalno naseljevanje Slovanov začelo najprej na zahodu in je bilo potrebnih najmanj dveh do treh stoletij, da je zajelo ves slovanski svet. To je dovolj dolgo obdobje, da se je zabrisala pomenska diferenciacija dveh ali treh besed. V Sloveniji se zde imena na selo povečini mlajša kakor ona na vas, čeprav je med prvimi že tudi nekaj očitno zelo starih. Isto velja za Koroško. Pozornost zasluži samo koroški tip z enotnim naglasom tipa Bilčovs, Bilnjovs, Govs, ki presenetljivo spominja na češko rabo in ga drugje v Sloveniji ne najdemo. Vsi drugi Kranzmayerjevi argumenti s statistikami vred lahko odpadejo, ker ne rekonstruira in ne vrednoti sufiksalne izvedbe sestavljenk. Tudi pri analizi imen na -iče bi bilo mogoče marsikaj pripomniti. V slavistiki je splošno sprejeto mnenje, da so se ta imena razvila iz starega sufiksa -itio in nimamo razloga dvomiti, da bi imeli opraviti z drugač- nim, neznanim formantom. Preseneča nas izredna razširjenost teh imen na Koroškem v primeri s Slovenijo, prav tako tudi množina nemških refleksov za ta slovanski sufiks, ki jih Kranzmayer podrobno razbira. Trden odgovor bi mogla dati šele vsestranska slavistična in germanistič-na analiza vsakega izmed teh imen posebej. Dokaj verjetno tudi za slovenska imena ni edino izhodišče sufiks itio, ki je tvoril pluralna rodovna kolektiva. V Sloveniji je živelo drug poleg drugega dvoje imenskih dublet, n. pr. Črnuče<-,čbrnut(a)+ je (selo) in stanovniško ime *Čbrnut -j — jane, kar se je šele v mlajši dobi izenačilo v današnji pluralni tip. Ni redek tudi akuzativni pluralni kolektiv tipa Novake, ki bi po mlajši dialektični palatalizaciji tudi prešel v -če. Slovenski sufiksalni aglu-tinati dopuščajo različne zveze -kr j, -kt+j itd. Ker je večina slovenskih krajevnih imen prvič zapisanih šele v 19. stoletju, ko jih je analogija že izenačila, bi samo iz variabilnosti nemških prevzetih imen v historičnih zapisih lahko vsaj deloma sklepali razvojno pot slovenskih imenskih oblik. Po Kranzmayerju je danes ena dvanajstina vseh koroških krajevnih imen prešla v to kategorijo, ki jo kar pavšalno imenuje »-ik-Bildungen«. Skrivnostni -s v nemškem imenu Veldes za Bled ne more biti stari lo- kal pluralis na -ah od stanovniške-ga imena na -jane : Beldjasb. Med najstarejše slovenske glasoslovne pojave prištevamo razvoj -dj->-j- in ni verjetno, da bi Nemci ob svojem prihodu še slišali -d-. Pri imenih sub-stratnega porekla, ki jim z današnjimi lingvističnimi sredstvi še ne moremo določiti zanesljive etimologije, je vsako glasoslovno špekuliranje zelo nevarno. Če so se res po prihodu Slovanov na zgornjem Gorenjskem še obdržali otočki staroselcev ali drugih etničnih skupin, kakor sklepajo po svojih najdbah arheologi, je razlika med slovenskim in nemškim imenom lahko drugačnega izvora. Vsa takšna in podobna sklepanja so prenagljena in zato je tudi večina statističnih podatkov v odstotkih pri posameznih imenskih tipih dvomljive vrednosti. Kranzmayar pravi, da druge izvedbe za Koroško komaj prihajajo v poštev in navaja izvedenke na -j-, ki so ohranjene po njegovih podatkih samo v bornih ostankih s primeri kakor Loibl, Ljubelj iz staroslovanskega * Ljubi j(i) »der Belieb-te«. Za nas je Ljubelj konglutinat iz antroponimične osnove 1‘ubi,, razširjen s hipokorističnim sufiksom -j,lb (staro -ulis) in iz tega tvorjeno posesivno ime s starim -jo sufiksom. (Nadaljevanje prihodnjič) Priprave za občinske volitve S čutom odgovornosti in iskrenosti na delo! Občina je prva in najbližja javno-upravna ustanova, ki ima med drugim nalogo, da skrbi za vsestransko blaginjo občanov. Ta naloga pripada občinskemu odboru, v katerega občani volijo svoje zastopnike. Prihodnje občinske volitve bodo, kakor znano, v nedeljo, 1. marca 1964. Volilne skupine oziroma stranke se že pripravljajo za volitve. Slovenci v veliki občini Pliberk bomo glasovali za listo »Delovna skupnost kmetov, delavcev in obrtnikov«. Na treh živahnih in dobro obiskanih zaupniških sestankih smo že razpravljali o potrebnih volilnih pripravah, o za vse sprejemljivem volilnem programu in delovnem načrtu v občinskem odboru ter o sestavi kandidatne liste. Na prvem sestanku je bil navzoč tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij, odvetnik dr. Franci Zsvitter, ki je v temeljitem razgovoru z zaupniki sodeloval z vzpodbudnimi in koristnimi napotili. Na drugem sestanku pa je bil navzoč predsednik Narodnega sveta profesor dr. Valentin Inzko, ki je v podobnem smislu posredoval nasvete za dober uspeh pri volitvah. Obe centralni slovenski organizaciji sta zagotovili svoje sodelovanje in potrebno podporo. Zaupniki pa so izrazili in pokazali zavest in voljo, da hočejo v predvolilnem času sami dati iz sebe vse najboljše in tako uspeh ne more izostati. Za sestavo kandidatne liste je veljalo načelo: V občinski odbor najboljše ljudi s širokim obzorjem, znanjem, socialnim prepričanjem in čutom pravice za vsakega posameznika brez razlike poklica, mišljenja in jezika, ne glede na to, če živi v Pliberku, na vrhu Komlja ter šmarjeških in belških hribih in grapah ali pa po dolinskih vaseh od Zgornjih Libuč do Rinkol in Doba. Lahko povemo, da so na kandidatni listi možje zaupanja, ki bodo svojo nalogo v občinskem zastopstvu storili vestno, požrtvovalno in nesebično. Kandidate bomo predstavili drugič, danes povemo le, da je nosilec liste znani m spoštovani bivši župan prejšnje blaške občine svetnik deželne in okrajne kmetijske zbornice Mirko Kumer, kmet p. d. Črčej na Blatu. Njemu sledi vrsta kandidatov, uglednih in izkušenih ljudi iz naših vrst, zajeta je vsa obsežna občina in poklici, na listi je več mladih kandidatov. Vsi morda ne bodo izvoljeni kot odborniki, toda vsem veljajo za listo »Delovna skupnost kmetov, delavcev in obrtnikov« oddani glasovi, kajti z izvoljenimi odborniki bodo sodelovali tudi v bodoče, da bodo odborniki dobro poučeni in pripravljeni zastopali naše koristi na občinskih sejah. O programu, ki ga je volilna skupina »Delovna skupnost kmetov, delavcev in obrtnikov« postavila kot svojo delovno nalogo in načrt prizadevanja v občini, bomo še podrobneje poročali, na kratko povedano pa obsega zahtevo po enakopravnosti vseh na gospodarskem, socialnem, kulturnem in narodnostnem področju, upoštevajoč različne potrebe za izboljšanje razmer in boljše življenje v posameznih vaseh in krajih s posebnim ozirom tudi na gorskega kmeta ter ustvaritvi trajnih delovnih mest v domači okolici. Vsi pojdimo s čutom odgovornosti in iskrenosti na delo za občinske volitve, kajti uspeh bo odvisen od našega prizadevanja in le dobro zastopani v pliberškem občinskem odboru bomo dosegli in izbojevali pravilno razumevanje za naše gospodarske, kulturne in narodnostne težnje. Od našega truda bo odvisen uspeh Bekštanj. — Tudi v naši občini se pripravljamo na občinske volitve. Zavedamo se pomena te prve in nam najbližje javno-upravne enote — občine, ki more v svojem lastnem območju storiti mnogo koristnega za blaginjo in gospodarski razvoj ter napredek svojih občanov. Gre nam predvsem za to, da bo občinska politika takšna, da bo enakopravno in nepristransko upoštevala težnje in potrebe vseh občanov, brez razlike poklica, mišljenja in govorice. Zaradi tega smo se odločili, da bomo za te cilje tudi s svoje strani zastavili vse sile v novem občinskem odboru. V ta namen smo preteklo nedeljo sklicali pri Prangarju v Zmofičah volilni sestanek zaupnikov, kjer smo razpravljali o našem zadržanju in nastopu za prihodnje občinske volitve. Zanimanje za ta vprašanja je bito živahno in sprejeli smo naš enoten načrt, za katerega uspeh se bomo potrudili vsi. Skleniti smo, da gremo na volitve s samostojno listo ter smo ji zbrali tudi ime, ki ustreza strukturi prebivalstva. Lista se imenuje: „Delovna skupnost kmetov in delavcev — Arbeitsgemeinschait der Bauern und Arbeiter". Na kandidatno listo smo postavili ljudi, ki jim velja naše zaupanje, može značaja, poštenja in prave zavesti kot garante za prizadevanje, da bo novi občinski odbor svoje prevzete dolžnosti izvajal zares nepristransko za vse enako brez izjeme. Danes navajamo le prva dva kandidata po vrstnem redu: Nosilec liste je Anton G a I o b, kmet p. d. Pavlin v Zagoričah, prvi za njim pa je Anton Uršič, delavec iz Loč. V najkrajšem času bomo stopili do volivcev z ustreznim volilnim programom, kjer bomo navedli naše težnje, potrebe in zahteve, za katerih uresničitev se bomo v novem občinskem odboru odločno postavili in gotovo našli tudi razumenvanje pri vseh dobromislečih odbornikih pri drugih volilnih skupinah. Izkoristimo čas za dobro pripravo in za dober uspeh pri volitvah! Vodstvo Slovenske kmečke zveze med našim ljudstvom Nadzorni in upravni odbor Slovenske kmečke zveze sta pri svojih razpravah o delu naše kmečke strokovno-politične organizacije prišla do sklepa, ki ga krajevni odborniki, zaupniki in člani SKZ zelo pozdravljajo. Sklenila sta namreč, da bo imel Izvršni odbor SKZ vsak mesec v drugem kraju sestanek s svojimi krajevnimi odborniki in zaupniki. Na teh sestankih jih bo seznanjal z okvirnimi nalogami in delom, ki jih naši kmečki organizaciji nalaga nagli in burni razvoj na področju kmetijstva in celotnega gospodarstva. Na teh sestankih pa se bo Izvršni odbor Upravnega odbora SKZ v svojih stremljenjih lahko čimbolj približal lokalni kmečki in gospodarski problematiki, jo kolektivno podrobneje spoznaval in zboljšaval vezi med vodstvom ter krajevnimi odborniki, zaupniki in člani SKZ. Pliberk. — Z novim letom sta bili občini Blato in Libuče vključeni v občino Pliberk ter je s tem nastala velika občina Pliberk. Občina Pliberk šteje po zadnjem ljudskem štetju 3.985 prebivalcev. Bivše občine so imele naslednje število prebivalcev: Pliberk 1144, Blato 1501 in Libuče 1340. Pliberška občina je tedaj imela najmanj prebivalcev, vendar je daljnji svet poznal le občino Pliberk, ki je vedno silila v ospredje in opozarjala le nase, dočim o prav tako marljivih in prizadevnih občinah Blato in Libuče ni bilo dosti kaj slišati, o občinah, v katerih je živelo in živi slovensko prebivalstvo. Pač pa so Pliberčani kričali v svet, da je nemštvo ogroženo od slovenske okolice in klicali nemški svet na pomoč, kar so posebno poudarjali pri gradnji »Grenzlandheima«, ki naj bi bil trdnjava za »ogroženo« nemštvo. To je seveda bila in je bajka, kajti slovenski človek nikogar ne ogroža, on hoče le živeti in zahteva pravice, ki mu pripadajo po naravnem in božjem zakonu ter so zasidrane v ustavi in členu 7 državne pogodbe. Slovenci hočemo v miru živeti z nemško govorečimi soobčani v medsebojnem spoštovanju ter sodelovati za cilje, ki so skupni vsem za gospodarski in socialni napredek ter splošno blaginjo vseh občanov: kmetov, delavcev, obrtnikov in uradnikov brez razlike političnega ali narodnostnega prepričanja. Razpustitev bivših občin je prebivalstvo sprejelo samoumevno z mešanimi občutki. Nova velika javno-upravna enota nalaga vsem občanom, predvsem pa bo nalagala predstavnikom v občinskem odboru, nove naloge, ki jih bo treba zmagovati v skupnem sodelovanju vseh, ki so dobre volje. Po teritoriju je nova občina zelo obsežna. Sega namreč od državne meje nad Mežico skoraj do Metlove in Drave, do vrha Komlja s 1000-metrsko nadmorsko višino ter šmarjeških hribov in strmin na Belšaku. Struktura prebivalstva je estra. Močan del in glavni delež odpade na metijske obrate, delovne kmete, ki sami s svojimi družinskimi člani trdo pridelujejo svoj kruh, velik del občanov predstavljajo delavci, nadalje so zastopane obrt, trgovina, gostinstvo, rokodelstvo in vrsta uradnikov. Zavedati se moramo, da ustrezno in boljšo življenjsko raven gradimo vsi: kmetje na svojih domačijah, delavci na delovnih mestih, obrtniki v svojih podjetjih in uradniki na svojih položajih. Leše pri Št. Jakobu v Rožu V soboto, 3. januarja f. I., smo na pokopališču v St. Jakobu izročili materi zemlji telesne ostanke Gregorja Gabriela, p. d. Petriča v Lešah. Gabriel je umrl v starosti 66 let. Pokojni je v času nacističnega nasilja veliko pretrpel. Zaradi odpora proti krivici in nasilju so ga zaprli in vlačili po gestapovskih ječah in ga potem vtaknili v koncentracijsko taborišče. Ostalo družino, ženo in štiri otroke, pa so izselili. Tudi ta družina je morala prestati bridko trpljenje in mnogo žalosti v 'kacetu in izseljeništvu z mnogimi drugimi sotrpini z naše zemlje, ki so jih hoteli nacisti iztrebiti za vedno. Po svojem značaju je bil pokojni Gabriel dobričina in rad vesel. Bil je znan kot navdušen godec in je pogosto poskrbel za veselje in zabavo v marsikakšni domači družbi. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo mnogo žalnih gostov. Pred hišo žalosti je pokojniku spregovoril v slovo njegov tovariš iz koncentracijskega taborišča L u d I, ob odprtem grobu pa je spregovorit poslovilne besede Šimej Martinjak, prav tako njegov sotrpin v kacetu. Pokojnega Gabriela bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje. Zanimanje za poklicni letalski tečaj Poklicna letalska šola Austrian Airlines bo začela 3. februarja s poklicnim letalskim tečajem. Teoretični pouk bo skozi dvanajst tednov po večerih ter bo obsegal skupno okoli 250 učnih ur. Objava v časopisju za prijave v pilotsko šolo je našla nepričakovano živahen odmev. Šolsko vodstvo opozarja, da se naj na tečaj prijavijo le taki prosilci, ki imajo že privatno letalsko izkaznico in morda tudi radiotelegrafsko spričevalo. Stroške šolanja, ki jih zaračunavajo tako nizko kot le mogoče, morajo nositi tečajniki sami. Absolventom tudi ni dana pravica zahtevati sprejem v službeno razmerje z Austrian Airlines s sklicevanjem na ■udeležbo na tem kurzu. Pojasnila daje: Die Berufspilotenschule der Auftrian Airlines am Flughafen Wien, Block 21. Prvi tak sestanek Izvršnega odbora ter krajevnih odbornikov in zaupnikov SKZ je bil v nedeljo v Pliberku. Udeležilo se ga je 5 članov Izvršnega odbora in okoli 50 odbornikov in zaupnikov SKZ iz nove pliberške, bistriške in globaške občine. Na tem sestanku so udeleženci govorili predvsem o treh rečeh: o splošnem razvoju kmetijstva, o kmečkih vprašanjih v občini in komunalni politiki ter o bližnjih občinskih volitvah. K prvim dvem vprašanjem sta podala uvodne misli tajnik SKZ Blaž Singer in zbornični svetnik član Izvršnega sveta SKZ Mirko Kumer. Tajnik SKZ je zelo zbrano obrisal agrar-nopolitični in agrarnogospodarski razvoj na poti gospodarske preusmeritve kmetij in vasi, na poti v pogodbeno kmetijstvo in na poti reorganizacije pospeševanja kmetijstva s strani države. Njegova izvajanja so pokazala dalekosežne naloge, ki jih ta razvoj postavlja pred našo vas, pred naše kmečke organizacije in pred naša južnoko-roška kmečka gospodarstva. Udeleženci sestanka so z velikim zanimanjem sledili nje- govemu poročilu o tozadevnih zaključkih Upravnega odbora SKZ ter izjavili, da bodo o neposrednih vprašanjih in oblikah dela in organizacije za preusmeritev kmetovanja podrobno govorili po občinskih volitvah na dvodnevnem tečaju v Pliberku in da bodo povabili k sodelovanju na tečaju vse člane in prijatelje SKZ. Nič manjši ni bilo zanimanje za govor zborničnega svetnika Mirka Kumra o izkušnjah kmečkega zastopnika v občini (in v komunalni politiki. V svojem govoru je zelo podrobno razčlenil vlogo in naloge občine, gospodarske pogoje občinskega zastopstva ter pravice, dolžnosti in možnosti uveljavljanja v občinskih odborih. Po njegovih izvajanjih so udeleženci prešli na razglabljanje o neposrednih nalogah v zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami. Pliberški sestanek Slovenske kmečke zveze je trajal dobre 4 ure. Zapuščali smo ga in se vračali na svoje domove z jasnejšimi spoznanji bodočega dela na poti naše kmečke samopomoči. Blato Prvo soboto tega meseca je naš sovaščan Valentin Hudi, p. d. Kerbičev Folt, umrl v bolnišnici v Celovcu. Z doma pri Kerbicu na Blatu je v zgodnji mladosti odšel služit k svojemu stricu Matevžu Hafnerju, p. d. Črn-kovemu očetu na Bistrici. Po stričevi smrti je ostal še pri njegovem nasledniku Jožefu Partlu, dokler niso nacisti to zavedno družino izselili. Pri tujcih na Črnkovi kmetiji ni hotel ostati, zato se je podal k Štambuchu. Skusiti je moral obe veliki vojni, v prvi ga je Slovenska kmečka zveza obvešča: V torek, 21. februarja 1964, bo pri Šercerju v Šmihelu nad Pliberkom tečaj s predavanji o pogojili turizma na vasi in o njegovi povezavi s kmetijstvom Tečaj se bo pričel ob 13. uri, predavali pa bodo podpredsednik SKZ Miha K a p p, tajnik SKZ Blaž Singer in dipl.-ing. Karl Klein od koroške kmetijske zbornice. zajel strupeni plin ter je zaradi tega trpel vsa leta. Predčasno je moral v rento ter je živel pri svoji sestri, Obrmanovi materi na Blatu, po njeni smrti pa pri njenem sinu Ignacu Krevcu. Tam so ga radi imeli, bil je miren značaj, šaljiv in vedno pripravljen tudi pomagati. Pokojni je bil zelo nadarjen, rad je prebiral slovenske knjige in časopise, v mladih letih je zlagal tudi pesmice. Žal, da mu zaradi gmotnih razmer ni bilo mogoče študirati. Vedno se je tudi živahno zanimal za naše kulturno in politično življenje, pri vsakih volitvah je zavestno storil svojo narodno dolžnost in slovensko listo branil tudi v javnosti. Skratka, pokojni je bil vzor narodne zavednosti. Kot se smrti ni bal na italijanski fronti, se je tudi sedaj, ko je potrkala na njegova vrata, ni ustrašil. Domačim je še naročil podrobnosti za pogreb, poklical duhovnika in kmalu nato mirno umrl. Delavca trpina, zavednega Slovenca, bomo ohranili v trajnem spominu, njegov lepi značaj pa nam bo v zgled. Pogrebne svečanosti so bile 8. t. m. na šmihelskem pokopališču. Slovensko prosvetno društvo „Edinost' v Škofičah Vabilo Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Škofičah bo priredilo v soboto, dne 1. februarja 1964, ob pol osmi uri zvečer PROSVETNI VEČER v prostorih gostilne Burger v Škofičah V sporedu bodo sodelovali pevski zbori Loga vas, Škofiče in Hodiše, društveni igralci pa bodo nastopili z veseloigrami. V odmorih bodo igrali tamburaši in instrumentalni trio. Med prireditvijo in po prireditvi pa bo igral tudi ansambel „Šest mladih’' iz Kranja. Po zaključku bo prosta zabava s plesom. V nedeljo, dne 2. februarja 1964, ob sedmi uri zvečer bo prosvetna prireditev z istim sporedom pri Antoniču na Reki pri Št. Jakobu v Rožu. Prireditvi obetata biti zanimivi in pestri, zato vabi k številni udeležbi mlado in staro v obeh krajih društveni odbor Kratko Smučanje je prijeten in zdrav zimski šport, včasih pa se primeri tudi nesreča in teh ni malo. Pred nedavnim se je pri smučanju ponesrečil 11 -letni šolar Janez Travnik v Selah in si zlomil desno spodnje stegno. Delovna nesreča pa se je pripetila v Pribli vasi v dobrlavaški občini. Žagar Jožef Logar je prišel pri napravljanju krme z levo roko med valjarje reznice ter se zelo hudo poškodoval. V leseni gradbeni uti tvrdke Rapatz v Sekiri je nastal ogenj, domnevajo, da zaradi prekomerno zakurjene peči. Uta je popolnoma pogorela, zgorelo pa je tudi več oblačil, ki so jih imeli delavci odložene v prositoru. Skupna škoda znaša okoli 15.000 šilingov. Posestvo blizu Vrbe se daje v najem. Pismene ponudbe na upravo lista. Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredniitvo in uprava: Čelovjc - Klagonfurt, Gusometer- gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniika In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2« Postlach 124. Cigan in ciganček E Ciganček je jokal, oče pa ga je | | miril: E „Tiho bodi, sinko! Kupil ti bom jaj- | = ce. Dala ga bova valiti- lz jajca bo | E prišel piščanec. Iz piščanca bo zrasla | = kokoš. Ta bo nosila jajca. Vzredili bo- = | mo petelina. Nesli ga bomo na trg. | § Kupili bomo oslico. Ta nam bo rodi- | £ la osličke, majhne, sive in drli se bo- j| £ do prav tako kot ti." | £ .Oh, očka, bog te živi! Oslička | E bom zajahal in šel z njim k stari ma- | £ teri na obisk!" £ .Nikamor ne boš hodil, norec. Hr- | I bet bi mu rad zlomil!" je jezno za- | £ vpil cigan in udaril dečka. Ta je za- = £ jokal, oče pa je dodal: | .Bog že ve, zakaj ne da norcem | 1 osla!" siliiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiii; »Danes ste bili pa zgodaj na trgu,« je rekla pestunja Mini Miška stricu Dolgouhcu, dobrosrčnemu Zajčjemu starejšemu gospodu. »Saj nisem bil tam! Obiskal sem deda Racmana v njegovem sadovnjaku; poglejte krasna rdeča jabolka, ki mi jih je dal!« Pestunja Mini je pritrdila, kako krasna so zares, in ga vprašala, kaj z njimi namerava. H O W A R D GARIS: »Obožujem pečena jabolka!« je zakrulil Flopi. Medtem, ko je stric Dolgouhec skrbno obračal jabolka, naj se počasi pečejo obešena na nitke nad ognjiščem, je Jakec zašepetal svojemu bratcu Pipu: »Slišiš, v spalnici pestunje Mini je rdeča blazinica z bucikami, ki je videti prav taka kot jabolko; pojdiva ponjo, niki, sladkorjem in smetano, je Pip brž snel eno izmed jabolk, Jakec pa na njegovo mesto obesil rdečo blazinico, ki jo je privezal za dolgo črno nitko. Seveda ne bosta pustila strica dolgouhca, da pojč — samo potegniti ga hočeta. Prav ko je stric snemal prvo pečeno jabolko, so se sunkovito in s treskom odprle K u A K i 0 : Pečena jabolka strička Dolgouhca »Spekel jih bom na vrtu, tako kot smo lani pekli koruzo,« je odvrnil Dolgouhec in se obrnil k svojemu majhnemu psičku: »Jakec, steci povedat vsem fantom in puncam, naj pridejo na pečena jabolka!« »To je pa zares prijazno od strica Dolgo-uhca!« se je razveselila Suzi, mala zajčja deklica, ko sta s pujskom Flopijem zvedela za vabilo. Kako sta se jazbec in kuna pravdala Nekoč sta jazbec in kuna tekla po gozdni stezi in zagledala kos mesa. Skočila sta k njemu. .Jaz sem našel kos mesa!" je kričal jazbec. „Ne, jaz sem ga našla!" je kričala na ves glas kuna. »Jaz sem ga našel! Kaj bi se po nepotrebnem prepirala!" Kuna pa je godla svojjo: .Jaz sem ga zagledala prva!" Tako sta se prerekala in prepirala, da je malo manjkalo, da se nista raztrgala. Tedaj je jazbec dejal: .Pojdiva pred sodnika. Naj on razsodi najin spor.” Sodnik v tistem gozdu pa je bila lisica. Lisica je poslušala jazbeca in kuno ter dejala: • Dajta mi kos mesa, ki sta ga našla." Sprta jazbec in kuna sta oddala sodniku -kos mesa. Lisica je rekla: „Ta kos je treba razdeliti na dva enaka dela. Prvi del naj vzame jazbec, drugi pa pripada kuni." In lisica je raztrgala kos na dva dela. .To je krivično," je zarentačil jazbec. .Kunin kos je večji." „To napako takoj popravimo", je rekla prebrisana lisica in odgriznila od kuninega dela precejšen košček mesa. .Zdaj pa je ostal jazbecu večji kos!" je zakričala kuna. ,To je krivično!" .Nič hudega, tudi to napako popravimol Kadar sodim jaz, mora biti vse pravično.* In lisica je spet odgriznila košček mesa, toda tokrat od jazbečevega dela. Zdaj se i® pokazalo, da je ostal kuni večji kos ■eni Janezek Nekoč je živela revna mati s sinčkom Janezkom. Mati je Janezka lepo vzgajala, a je bil vseeno Janezek zelo len. Za vsako delo, ki mu ga je naložila mati, je rekel: »Ne bom, glava me boli! Pa daj ti!« — ali: »Preveč imam naloge, ne utegnem! « Toda ni bilo res. Čeprav je hodil Janezek že v 3. razred, ni imel veliko naloge. Iskal je vedno nove izgovore, le da ni bilo treba delati. Mati je mnogokrat potožila: »Jej, jej, Janezek, kaj bo iz tebef Skrbi me, kako bo, ko bos odrastel. Že mlad nočeš delati! Brez dela ni jela! Zapomni si to!« »Ah, mati, nikar tako ne skrbite zame. Toda delal ne bom nikoli.« Pa ni bilo tako. Še tisto leto je Janezek hudo zbolel. Dolgo dolgo je moral biti v postelji. Mati je skrbela zanj, čeprav je bila tudi sama bolna. Janezek je videl njen izmučeni obraz, toda mati se mu ni smilila. Nekega jutra se mu je zdelo, da je že zdrav, zato je vstal in se oblekel. Čudno se mu je zdelo, zakaj mati še ni vstala, ko je že tako pozno. Stopil je v njeno sobo. Mati je ležala v postelji, njen obraz pa je bil mrtvaško bled. Janezka je prešinila groza, toda naredil se je na moč moškega. Mati je videla, da je Janezku vseeno, če umre. Bila je žalostna, ker je vedela, da ji Janezek ni hvaležen za vse dobrote, kar jih je zanj storila od takrat, ko je bil še v pleničke zavit. S tihim glasom je rekla: »Janezek, zadnja ura se mi bliža. Smrt prihaja. Sam boš moral skrbeti zase. Toda če ne boš delal, se ne boš mogelpreživljati. Dovolj velik si in mislim, da ti ne bo prav nič hudo po meni.« Janezku so šle vse njene besede skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Ko pa je mati tisti dan res umrla in so jo pokopali, je Janezek ostal prepuščen sam sebi. Šele tedaj se je spomnil materinih besed... Sedel je na klop in močno zajokal. vrtne duri in skoznje je zrasel strašni Magun, ki je bil še zlobnejši od zloglasnih Risona in Hijenarja. »Ouhou,« je zalajal Magun; »kar zdelo se mi je, da prav voham. Pečena jabolka in mlado meso! Odlično kosilo! Ouhou!« in je široko razprl čeljusti, kar je bilo videti na vso moč nevzgojeno. Stric dolgouhec, pestunja Mini in vsa mladina so bili strašno presenečeni. Niti slutili niso, do bo prišel tudi Magun. A stric Dolgouhec je brž zbral svojega hrabrega duha in stopil pred neljubega gosta: »Pravi čas ste prišli, moj dragi prijatelj!« »Noben tvoj dragi prijatelj nisem, sem pa prišel pravi čas, da odgriznem kos tvojega mesa, pa še pestunjinega nemara!« se je zarežal vsiljivec. Vljudni zajčji gospod se je odločil do kraja ščititi svoje mlade goste. »Poskusite to slaščico, preden se lotite mojega mesa!« je rekel Ma-guni in pokazal na pečena jabolka. »Daj mi eno!« je zatulil huligan. In stric Dolgouhec je izbral najlepše pečeno jabolko, ga položil na krožnik, posul s sladkorjem, oblil s smetano in ga ponudil Magunu. Na krožniku je seveda bila Jakčeva in Pipova blazinica. Najlepša je bila videti in je premotila Strica in Maguna, oba. »Snedel ga bom,« je zagrgral Magun, »a ne misli, da se ne bom lotil tudi tebe!« Ali ni bil zloben ta pritepenec? »Auau!« je vrisnil nezvani vsiljivec, ko je ugriznil v jabolko. »Auau! Kaj pa je to?« Stric Dolgouhec je presenečen zastal. »Kaj pa je?« Zli huligan je tulil in stokal. »Pečena jabolka!« je vpil. »Polna žarečih šivank, bucik, igel in žebljev, naprstnikov in gumbnic, se mi zdi! O, ko bi vsaj tebe prej! Polne zobe igel imam! Teči moram k zobozdravniku!« »Prav vesel sem, da je Magun odšel,« je izjavil Zajčji gospod; »vso zabavo bi nam pokvaril, če bi ostal.« Pestunja Mini, fantje in dekleta so začeli jesti pečena jabolka. »Nekaj bi pa le rada vedela,« je vprašala Mina Miška. »Kdo je obesil mojo blazinico med jabolka?« »Midva sva jo!« sta v en glas zamomljala Jakec in Pip. »Hotela sva potegniti strica Dolgouhca.« Zajčji gospod se je nasmejal. »Potegnila sta Maguna,« je rekel. Bratca sta dobila vsak po eno jabolko vec. Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA V pristanišču, blizu ladje, smo naleteli na gručo delavcev. Stiskali so se ob zid velikega skladišča. Med sabo so si ponujali v časopisni papir zavito kopico kuhanega riža. Na vratih nad njihovimi glavami je bil nalepljen v angleščini natisnjen lepak: .Delavci in kmetje! Za ohranitev nacionalne svobode in zagotovitev socialnih pravic pristopite k Indijski komunistični partiji!" Bombay ni tipično orientalsko mesto. Vsaj njegovo tedro ne. Pozidali so ga angleški arhitekti in skušali v njem utelesiti spomin na Anglijo: tisto, ki je nabreknila v viktorjanskem veličastju. Bleda predstava namišljene Veličine in sentimentalno domotožje sta podžigala samozavest kolonizatorjev, arhitekture pa to ni rodilo. Ob vik-larinjanskem pompu se šemasto košati neogotika. Oboje le težko in masivno in v tropih ne more delovati drugače ^ot zabloda. Strogi center je nekoliko mlajši in izpričuje več smisla Za klimo in zemljepisno lego. To je trgovska četrt z ban-'Cami veleblagovnicami, hoteli in kinematografi. Tu sem nc,letel tudi na sodobno in lepo urejeno galerijo slik. ^9fadbe so funkcionalne, čeprav mnoge med njimi niso *epe. Prava lepota je raztresena po vsem mestu: tudi tam, kjer prevladuje revščina in umazanija. To so predvsem posamezni hrami in mošeje, priče zgodovinskih tokov, ki so šli preko mesta. Bolj tipična od središča je ; za Vzhod periferija. Evropski videz se vse bolj izgublja v fržnicah, bazarjih in raznih hibridnih spačkih, ki so po večini neposrečen kompromis med Vzhodom in Zahodom. Popoldne sem taval sam: iz središča proti predmestjem. Bil sem že utrujen, ko se mi je v korak prilepil nepoklicani vodič in mi v ušesa trobezljal razlago z manj kot petdesetodstotno razumljivostjo. Dolgo ga nisem pogledal, da bi mu ne vlil poguma: nisem ga klical in čemu bi ga torej plačeval. Pri izsiljevanju honorarja po končanih uslugah so namreč taki .strici" zelo nesramni: ne po pravilu, toda treba je računati z vsemi možnostmi. Zašel sem v zakotne ulice s čudno islamsko hinduj-j sko mešanico v stilu. Z nizkega balkona nad cesto me je i pozdravil hihitajoč smeh. Glasovi so bili visoki, vendar I čudni. Zveneli so, kot bi kdo drobil steklo. Vendar je bilo v njih nekaj nepristnega, čeprav sem v začetku zaman ugibal, kaj.« Čudne so bile, ko sem se jim po ulicah približal, tudi človeške kreature, ki so glasovi prihajali iz njihovih grl. Bile so ženske brez prsi in z nekakšno karikirano ženskostjo v kretnjah. Oblečene so bile v pisane sarije, ušesa so težili uhani, nosnice so prebadali obroči, pod vratom so se lesketale ogrlice. Roke, ki so krilile skozi zrak in s kretnjami spremljale hihitanje, so bile okrašene s prstani in zapestnicami. Čim bližje sem jim bil, tem več steklenega hihitanja je bilo in tembolj čudne so se mi zdele. Prvič sem se zazrl v spremljevalca, ki je bil kot senca ob meni. .Kdo so ti ljudje?" I Spremljevalec je bil bos, z dolgo srajco, izpod katere so se spuščali pleteni kosi tkanine, ki je bila bela pred mnogimi, mnogimi leti, če je sploh kdaj bila. Temnopolt, z iskrivimi očmi in slabo razraščenimi brki, je zagodrnjal nekaj, česar nisem razumel. Potem sem pokazal na postave na balkonu in vprašal: .Ženske?" „No women." .Moški?" „No men." Sledila je dolga razlaga, iz katere sem povzel, da gre za skopljence, ki obiskujejo domove premožnih domačinov, kadar je pri hiši porod. Pred rojevajočo materjo plešejo In pojejo in ji na ta način lajšajo muke. Pravijo, da je Indija kontinent zase. Bombay pa je le droben delec kontinenta. In trije dnevi so celo za bežne vtise prekratek čas. Toda odmerjeni so mi biti le trije in še ti nepolni. Zdaj mi mir na ladji, ob že domačem ropotu strojev, povrača podobo bežečega filmskega traku. * Serenade nam je na poti šumelo morje. In budnice tudi. Danes zjutraj pa so nas zbudili zvoki harmonike. Spremljali so zateglo melodično prepevanje. Pohitel sem na palubo in na pomolu pod sabo ugledal moškega s harmoniko, ob njem pa lepo mlado ženo z dojenčkom v naročju. Medtem ko je pela je dete sesalo. 2e v Bombayskem pristanišču sem videl precej podobnih prizorov. Vselej, kadar pristane nova ladja, se pred njo na pomolu pojavi brezimni akrobot, pevec, harmonika ali plesalka, da postrežejo s pesmijo, plesom ali nekaj premeti 'in salfami. Potem se proti veliki ladji iztegne suhljata roka in prosi za bakšiš. Simbolika teh 6 — Štev. 3 (1129) Domači pogovori: Kadar loputajo vrata Najprej bi morali raziskati, če sploh hočemo preprečiti prepir. Je namreč posebna zvrst ljudi, ki živijo po načelu: »Ne izogni se nobenemu prepiru«. Če je nerazpoložen, išče prepir, da bi si »olajšal dušo« kajti meni, da si bo tako prihranil čire in druge želodčne težave. To pa si lahko dovolijo samo sebič-neži. Želodčni čiri, ki bi si jih rad prihranil (teorija, ki še rti dokazana), pa se včasih pojavijo pri žrtvah njegove prepirljivosti. Denimo torej, da se ne prepirate radi in da se skušate prepiru vselej izogniti. Kljub temu pa se zgodi, da treščijo vrata in padajo hude besede. Kako je to mogoče? Ko boste prebrali 13 pravil o umetnosti, kako se izognemo prepiru, boste opazili, da je lahko celo najmiroljubnejši človek, ne da bi se tega zavedal — če ni dovolj stvaren in trezen, ali če dovoli, da ga zanese — sam povzročitelj prepira. Preverite sami . • Nikoli ne govorite omalovažujoče o svojem poklicu, tovariših, sosedih ali o svoji družini. Nobena stvar ne izzove tako lahko jezo in ni tako imenitna podlaga za prepire kakor pomanjkanje takta in obzirnosti do čustev drugih. Če ponižujete druge, boste tudi sami prej ali pozneje postali tarča podobnih pripomb. • Brez klofut! Če se vname prepir, ostanite stvarni in se izogibajte osebnim pripombam. Nikoli ne namigujte na človekovo telesno pojavo ali na stvari, ki jih ni sam zakrivil. • Nikakršnih pripomb v javnosti. Ne razlagajte svojih sporov drugim ljudem in ne skušajte pritegniti v svoje zasebne spore družino, sosede ali celo svoje sodelavce. • Ne uporabljajte svoje privlačnosti kot orožje. Skoraj ni ženske ki bi ne bila po končanem prepiru s pripombo »bomo videli«, odrekla možu poljuba. • Razlikujte med pomembnimi in nepomembnimi stvarmi! Ne delajte iz muhe slona, temveč hranite moči za važne življenjske naloge. Tisti, Ki zmeraj nerga, je kakor pastir iz basni, ki venomer kriči »volk prihaja«. In kadar volk zares pride, mu tega nihče več ne verjame. ® Priznajte, če niste imeli prav! Velikopotezno opravičilo je znamenje moči ne pa slabosti. Pripravljenost uvideti, da vsi ljudje delajo napake, je podlaga za dobre od-nošaje med ljudmi. © Ne skušajte prepričevati s komolci in pestmi! Človek, ki nagiba k uporabljanju pesti, kadar je v težavah, s tem dokazuje, da položaju duševno ni kos. • Nikar se iz same ošabnosti ne branite govoriti z drugimi ljudmi! Če nekdo konča prepir z besedami: »K temu nimam več kaj pripomniti,« zbudi v sobesedniku občutek manjvrednosti. Tisti, ki jih ima za slabše, se bodo skušali združiti in mu temeljito povrniti. • Ne igrajte vloge poboljsevalca. Jemljite ljudi kakršni so. Spoštujte pravico vsakega posameznika do lastnega mnenja. • Ne vztrajajte vselej na tem, da bi imeli zadnjo besedo. Celo kadar ste imeli prav, boste s tem izgubili. Nemara boste spor dobili, izgubili pa sobesednikovo naklonjenost. • Ne sitnarite in ne bodite čemerni. Če vas kaj jezi, je bolje, da to odkrito poveste in ne skušate stvar uravnati s čemernim obrazom. Čemernost je enosmerna cesta in sicer v nepriljubljenost in prepir. • Ne vmešavajte se v spore svojih otrok! Otroci se naučijo nadzorovati svoja čustva s tem, da preizkušajo, kako daleč smejo iti. Dokler ni nevarnosti za telesno zdravje, ne posegajte vmes, kadar se otroci prepirajo. Večkrat se tepejo, v naslednjem trenutku pa so spet najboljši prijatelji. Če se vmešajo starši, lahko to samo skali dobre odnose s sosedi. • Ne vmešavajte se v prepir drugih ljudi! Če ste morali poslušati prepir, ne pripovedujte o njem drugim. Pogosto se združita dva Iz stare kmečke sobe — nova! Mar ne bi kmečki gospodar in vsa njegova družina Je z večjim veseljem delali na polju ali v gozdu, ko bi vedeli, da jih čaka doma svetla in prijazna izba, kjer bodo po truda polnem delu prebrali časopise in spili polič dobre kapljice! Vsaka podeželska gospodinja lahko začne urejevati prav tako sobo in naj se ne boji stroškov — ne bodo veliki. Najprej naj sobo prebeli — posebno važen je strop — nato pa prepleska, da bodo stene čiste. Ni treba slikati šopkov, črtic ali drugih okraskov, temveč pustite stene enobarvne. Če je Izba bolj temna, naj bo zid precej živo rumen. Z lesom ali plastično maso obijemo zid vsaj 1 m visoko, da bomo lahko odtise otroških rok sproti umili. Stari postelji odrežemo stranici in noge, da je nižja, nato jo prekrijemo z rožastim pregrinjalom, ki ima spodaj volano. Iz enakega blaga (to je važno!) naj bodo kratke okenske zavese. Tudi preprosto nizko omarico, kjer boste shranjevali časopise, koledarje in otroške šolske knjige, lahko gospodar sam naredi. Zavesa na tej omarici naj bo iz enakega blaga, kot so ostale; ščitila bo knjige pred prahom. Za parket v boljši izbi se bodo odločili le tam, kjer na novo zidajo, v starih hišah pa lahko pod izstružijo, nato pa vsaj del sobe prekrijejo s polivinilnim tekačem, ki se lepo umiva. Mizo in stole postavimo v kot; če bosta na mizi še prt in šopek poljskih rož, bo vsak obiskovalec nad Izpremembo presenečen obstal. prepirljivca proti tretjemu, ki »misli najboljše«. S tem, da se ne vmešavamo v tuje spore, se izognemo enemu izmed poglavitnih vzrokov za neprijetnosti. Če se boste držali teh pravil, ne boste vzrok in povzročitelj sporov. Kako pa je, če se hoče kdo drug prepirati z vami? Tudi za to je preprosto pravilo: Če se eden ne mara prepirati, se tudi dva ne moreta. Torej se nočete prepirati. Najboljša pot je — molk. Včasih je to težavno, toda izplača se. Ko se je partner izdivjal, vam bo hvaležen za molk. Nemara pa spadate med tiste ljudi, ki se sicer ne marajo prepirati, ki pa tudi ne dovolijo, da bi jih kdo zmerjal. Takrat počakajte, da partner za trenutek preneha! Saj mora tudi on zajeti sapo. Ta odmor izkoristite za to, da rečete: »Seveda imaš prav, da se jeziš.« Sobesednik bo presenečen obstal, saj je bil pripravljen na to, da bo naletel na odpor in ugovarjanje. Razen tega bo začel premišljevati, zakaj se sploh jezi in prepira. Ko pa začne jezni človek premišljevati, je že polovico manj besen. Kadar niti to ne pomaga, pojdite iz sobe, toda ne zaloputnite z vrati! Mali nasveti ■ Z vsakim dnem je po trgovinah večja izbira predmetov iz plastične mase, posebno za kuhinjska dela. Prav lahko jih čistimo in zelo redko nam uspe, da jih zlomimo. Razen posod so posebno praktične naprave, ki jih potrebujemo za gospodinjstvo. ■ Če nimate časa prezračiti hladilnika, postavite na eno izmed polic za nekaj časa posodo z mlekom (količina naj ne bo večja od četrt litra). Mleko se bo takoj navzelo vseh dišav, ki so bile v hladilniku. Seveda potem ni več uporabno. B Od časa do časa je treba očistiti predmete iz usnja, če so po daljšem nošenju izgubili sijaj. Podrgnite jih s flanelasto krpo. Tako postopajte z usnjeno torbico ali pasom, ki ga ne morete čistiti s pasto za čiščenje obutve. Za koline Tako dobre so domače salame, da vsi radi segamo po njih. Tudi gostje se jih v gostilnah najbolj razvesele. Zgodi pa se, da postanejo v sredini sive, se pri rezanju drobe in -nimajo značilnega okusa. Kadar pripravljamo salame ali klobase, moramo upoštevati tole: — Meso mora biti uležano, suho in čvrsto. Za domače klobase lahko vzamemo flam, za salame pleče, še boljša pa je gnjat. — Najboljše je meso starejšega, vsaj 10 mesecev starega prašiča. Mazave mehke izdelke dobimo od mladega mesa. — Od mesa moramo obrati vso maščobo, da klobase ne bodo žaltave. Nadomestimo jo s trdo slanino iznad Šinka. Oboje, meso in slanino, zmeljemo na mesoreznici skozi debelo mrežico. — Pri polnjenju pazimo, da se enakomerno polnijo. Zračne mehurčke sproti prebadamo z -iglo. Meso se v mesoreznici segreva, zato večkrat prenehamo z delom, da ne polnimo -toplega. — Pred polnjenjem nekoliko nadeva spečemo, da ugotovimo, kakšnega okusa bodo klobase. — Pred dimljenjem obesimo izdelke za 1—2 dni na hladen, zračen prostor, da se osuše. Paziti moramo, da ne zmrznejo, sicer bodo salame v sredini votle in plesnive. — Dimimo počasi, v hladnem dimu in med prekajevanjem salame prevesimo. S-ink ali vratnik je izvrsten, če ga pripravimo kot salamo. Odstranimo mu kosti, za 6—8 drvi ga damo v razsol, nato ga dobro zbrišemo, tesno zavijemo v čist mehur ter za 12 ur obtežimo. Potem ga navzkriž prevežemo z vrvico, obesimo na hladen prostor in prekadimo kot salame. Če hočemo imeti poleti sočne, okusne klobase, jih dimimo le 3—5 dni, nato dobro zbrišemo in vložimo v mast. Na dno posode damo za 2 prsta masti, nato klobase nalagamo in jih zalivamo s hladno, a še tekočo mastjo, da ni nikjer zračnega prostorčka. Take klobase lahko vložimo tudi v olje. Važno je, da držimo konzervirano na hladnem in temnem prostoru. V masti lahko shranjujemo tudi svinjsko pečenko ali zrezke. Kosti odstranimo, meso lepo spečemo, odcedimo, da se pečenke ne drži sok, ki povzroča plesnivost. Kosi se med seboj ne smejo dotikati. Postopek je enak kot pri konzerviranju klobas. Ko jemljemo meso iz masti, damo vsak kos v pečico, da se mast odcedi in jo lahko porabimo kot vsako drugo. Svinjsko pečenko ali pečenice lahko s pomočjo sterilizacije konzerviramo tudi v patentnih kozarcih. Zalijemo kor s sokom od pečenke ali žolco. Kozarec pokrijemo z gumijastim obročkom, pokrovom in jekleno vzmetjo in steriliziramo -tri četrt ure pri 100 stopinj C. Čez 2 drvi konzerve ponovno prekuhamo. Kuhani gorenjski sirovi štruklji V skledo deni Vi litra dobre ajdove moke, malo jo osoli in popari s kropom. Pazi, da ne bo preveč vode. Temu dodaj toliko bele moke, da lahko pognete! ter to testo na deski dobro pogneti in pokrij za nekaj! minut. Na mizo pogrni čist prt, posuj z moko in zalivaj testo kolikor mogoče in namaži z naslednjim nadevom. Nadev: 10 dkg surovega masla meiaj z 2 rumenjakoma in nekaj žlicami sladkorja. Ko je penasto zmciano, dodaj V« kg sirčka (skute), 1 osminko litra smetane in na koncu sneg iz 2 beljakov. S tem nadevom namaži tenko zvaljano testo ter zvij: (ne pretrdo). Štrukelj zavij v vlažen, dobro ožef prtiček, na obeh koncih zaveži z nitko in kuhaj v slani vodi v večji kozici 20—25 minut. Kuhanega razreži na primerne kose, položi na krožnik in zabeli z drobtinicami, ki si jih zarumenila na dobri žlici surovega masla ali masti. Ce hočel kisle Štruklje, izpusti sladkor r nadovu. harlekinov je bolj v praznem želodcu kol pa v razbrazdanem srcu, solzi in v nasmeh skrepenelih ustnicah. Pojavi-jo se še kuštravi otroci in se potapljajo za kovanci, ki jih mornarji mečejo v vodo. Kočinsko pristanišče sodi med najlepše, kar sem jih videl. Skozi ozko grlo se toči morje v velik bazen z mnogimi slepimi rokavi. Vso obalo obroblja kipeče zelenje. K palmi se stiska palma z bujno zeleno valujočo površino. V njihovi senci so na robu svetlega proda pletene hišice. Pred njimi se kot iz čipkaste pajčevine stkane sušijo v soncu ribiške mreže. V vodi se pozibavajo čolni privezani h kolom. Te ljudi preživljajo palme in ribolov. Palme na kopnini so pričarale tisto pokrajino, ki jo holywoodski tehnikolorji razkazujejo kot južnomorski raj. Užival sem jo iz primerne oddaljenosti, ki me je ločila od revščine in vonjav. Pristanišče smo zapustili okoti poldneva. Dotlej je bilo iztovarjanje in natovarjanje končano. Med mnogimi čolni in ladjicami smo izpluli skozi ožino nazaj na prostrani ocean. Na desni strani nas je še dolgo spremljala -zelena obala Kerale. Naposled je tudi ta utonila za obzorjem. Spet smo sami z nebom in vodo. Pomikamo se proti Cejlonu. * Obale še ne vidimo, morje pa se je že povsem spremenilo. Postalo je mlečno zeleno, a tudi ta barva vse bolj rjavi. To so že vode Iravadija. Skušal sem preveriti svoje zemljepisno znanje. Od ! srednješolske učenosti je le malo ostalo. Predstave so tako blede, da sem se moral zateči po pomoč k atlasu. Skrbno sem si ogledal obris Zvezne republike Burme in prečita! imena mest, rek in pogorij. Zvenijo tuje, poleg ■ tega pa se zdijo v angleški transkripciji še bolj nemogoča. Nekje na severu dežele je mesto „Myitkyina": kdo bi vedel, kako to v resnici zveni? V bližini mesta se stekata dve reki: ena prihaja iz Kitajske, druga iz Indje. Iz sotočja obeh se rodi h-avadi. Poslej cepi državo na ne-somerni polovici. Preden pride do morja, opravijo njegove vode dolgo pot. Pripravljamo se na prihod v Rangun. RANGUN Začenjam s pravljico, ki niti ni pravljica in čeprav se ni z njo začelo. Slišal sem jo šele včeraj, ko je minilo že več kot deset dni, odkar sem se izkrcal. Vseeno začenjam z njo, in nakljub temu, da so bila prva odkritja in spoznanja vse prej kot pravljična: Pred tremi leti je v Rangun pripotoval pesnik. Ni bil zgolj človek, ki je pisal stihe, temveč tudi brenkal: z dolgimi, nervoznimi prsti na kitaro, kot trubadurji nekoč na svojih plunkah. Preko sedmih morij je pripotoval: s pesniško razdvojenostjo, otožnimi očmi, liričnim baritonom in brenkalom čez ramo. In s tisto vselej trpko i^odo poeta, ki koplje prepade nerazumevanja med pesnikom in navadnimi zemljani, in s plaho brvjo stkano iz najnežnejših verzov, po kateri naj bi čez te prepade prišla v njegov zamaknjeni svet Julija, Izolda, Evridika, Beatrice, Otelija ali kakorkoli že se to vilinsko bitje imenuje. Pesnik je prišel v nepesniško deželo. Če je bežal, ni ubežal: svoje usodnosti ni ukanil. Tega pesniki tudi ne zmorejo in nočejo: preveč jim je celo do lastnih bolečin. Pestilo ga je sonce, pestil monsun in srečanje z neznanim. K temu pa še nepotešena preobčutljivost. Prepadi so se poglobiti in bolest na njihovih strminah je potemnela bolj kot kdaj koli poprej. Strune pod prsti so -ihtele: njih pesem bi bila še psu grenka. In čeprav je bil pesnik, ni napisal niti enega stiha: ne glede na to, da je zlagal take, ki jim rime niso potrebne. Ob vsem ga je torej bolela še jalovost. Iskal je kapljo v vodi, Iskat sonce v nevihti, iskal mavrico v soncu in kresnico v pripeki. Iskal je , česar ni našel: prevaral ga je kdo ve že kateri up. V slovarju starih grenkob ni odkril novih besed in izrazov. Zato je napisal s staromodno bolestjo: „Burma je dežela, kjer rože ne dehtijo, ptice ne pojo in dekleta ne ljubijo." In -to je bilo vse, čeprav malo za žalostno zgodbo o pesniški bolečini. Za prvo srečanje z Rangunom ni bilo značilno zlato njegovih pagod, njegove ulice, hiše ali ljudje. Spomin je svež in ne potvarja resničnosti vtisa: prvo srečanje je je bilo srečanje s psi in krokarji. Poet je izpel del resnice: ptice v Rangunu res ne pojo. Krokarji so vselej samo krakali. Povsod jih je na pretek: med hišami, po ulicah, I -na smetiščih, dvoriščih in trgih, na drevesih, stopniščih pagod, telefonskih drogovih in stojnicah. V ozračju nenehno odmeva njih votlo hreščanje, kot da bi nekdo tri orehe: ves čas brez premora zveni leni kra, kra. Klici padajo gosti in kratki ko kamenje na zemljo: na drevesa, hiše in ulice. Črni in težki se nizko spreletavajo, in zdi se, kot da so krila za njih težo prešibka, da bi jim služilo 1 z isto lahkoto kot ostalim pticam. Smetišča so prizorišča nepretrganih sestankov: na -kupih nesnage in odpadkov, ki jih z razkrajanjem osmra-jata vlaga in sonce, se množično gostijo drug ob drugem: krokar ob krokarju, kljun ob kljunu. In ob njih psi, ki jih -je skoraj prav toliko: pes ob pesu, gobec ob gobcu. (Nadaljevanje sledi) VENTURA GARCIA CALDERON: Petelinji boj Iz kmečke žerjavnice se je širil vonj po »lastnih jedilih kot kadilo, darovano kakemu nenasitnemu staremu peruanskemu božanstvu; črnec, stoječ na vhodu v petelinje bo-isce, je vpil z visokim glasom: »Že prihaja gospoda, že prihajajo bogatim!« Njegovo oko, zroče proti goram, je žarelo .ak° prekanjeno, da nihče ni mogel natanko ■ eci, ali s tem hoče izraziti svoj slavospev -treolski kuhinji ali pa na ta način kaže ne-mir, zaradi katerega so vsi obmolknili. Nenadoma so se prsi navzočih, ki jih je dotlej »tiskalo dolgotrajno čakanje, sprostile v mrmranju, ki se je širilo v krogu: »Tamle prihajata oba.« Nasprotnika, veleposestnika, najbogatejša c1 ®aJdrznejža v vsej pokrajini, don Fulgencio rabres in don Tadeo Santivan s slavnostnim »premstvom, sestoječim iz petdesetih mešancev konjih s slikovitimi ponchi in s praznično oblečenimi ženami, sta pravzaprav prihajala vsak po drugi poti. Sredi vsakega od obeh sprevodov je kot ži-7vega malika nosil črnec v rokah petelina — norca in ga božal z materinsko nežnostjo. V popolni tišini so vsi slišali rožljanje dragocenih ostrog in napadalni smeh »male Am-paro«, ki se je zibala na konju poleg svojega bahavega ljubčka dona Tadea, lastnika cele province, ki se je raztezala čez reke tja v pogorje in kjer je gojil sladkorni trs. i Don Fulgencio Fabres je že od daleč zanič-Jivo pogledoval po nasprotnikovi skupini. Vsi Posedli po lesenih klopeh v odmerjenem trogu, ki se je pričel polniti s kmeti in po-»estniki vse pokrajine. tz oddaljenosti celih petdeset milj naokrog f° prihiteli radovedneži, da bi prisostvovali °°rbi med Pimientom in Capulijem, peteli-aorna, ki sta uživala v naši deželi največji --s, kar ga je bil sploh kdaj deležen kak Oba sta vedno zmagovala in odnesla ko-aJ kako prasko z nasprotniki, prinesenimi iz nglije, s tistimi pritlikavimi in razdražljivimi petelini, ki se krvavo znesejo nad premagancem, ko ta že kot pahljačo vleče po tleh zlom-:JQno perutnico in se z mrtvaško počasnostjo vrti v krogu, katerega središče je njegov '-'jun. Toda moji rojaki, divji in neustrašeni, siiso bili tako vznemirjeni le spričo srečanja med toliko slavljenima prvakoma. Dramatičnost dogodka je bila v okoliščini, da sta bila astnika petelinov že od nekdaj sovražnika in 5tay danes — da se borita za čast in da pokažeta svoj sijaj — prišla na borišče, da bi oila priči zmagoslavju ali porazu svojega pelina. , »Stavite, senores, stavite!« se je prediral hripav glas, ki se mu je že poznalo zaužito žganje. , Vročina in vznemirjenje sta ljudem vzbu-ila žejo in na dušek so praznili cele litre miche, koruznega piva. Videlo se je, kako sta Ted njimi hodila s svojima ljubljencema v ro-, . °ba črna gallera; ti nasmejani in klepe- ^ črnci znajo v pravem trenutku petelinu •Sklicat; besedo, ki ga spodbode in mu vlije oogunia. Ljudje so dajali duška svojemu navdušenju z glasnim vpitjem, z naravnost blaznimi sta-kami, z značilnimi stavami moje domovine, ‘ 9. v enem samem bučnem dnevu, polnem ve-je*ja, jz gole bahavosti lahko zapravijo premoženje, ki so ga zbirali vse življenje. “'Petsto srebrnikov na Capulija!« Kovanci, vrženi z otročjo prevzetnostjo, so *f2vcnketali po tleh in še povečali splošno osedenost. Le don Fulgencio in don Tadeo \tav se z elegantnim dostojanstvom vitezov zadala tiho. Toda »mala Amparo«, krasna ; ulatka z velikimi očmi, ogrnjena s španskim . °m z dolgimi resicami, je s svojim prevzet-uun nastopom še netila razgrete duhove. Ko e s« mimo nje črnec z njenim petelinom Carjem, je izzivalno zaklicala: “Poglejte, kaj se pravi biti veljak! Tale bo za tebe!« ,. Im snela si je s prsta bleščeč prstan, ga na > cn' obrnila proti soncu in tako pokazala, bi K° ie pripravljena nagraditi zmagovalca lju-C(?: majbogatejšega posestnika v Peruju, “cinstvo, vse nestrpno zaradi bližajoče-zah^ VeLkega dogodka, je pričelo razgrajati, 5{ c®Vajoč pričetek borbe. Črnca sta se po-. vda vsak na svoj konec kroga in previdno, ;/P°štljivo ljubeznijo postavila na tla Pi-in Capulija. |j-] Pet je zavladala grobna tišina, v kateri je * 0 celo moč slišati, kako oba petelina grebe-Po steptanih tleh. Kot slavna dvobojevalca Se X st°terih bitkah naučila svojih poklic-' Prijemov. Kradoma pogledujoč drug dru-£ta Se P°^as* Pr'Wiževala in odlašala z >Dsk°k°ra, dokler temeljito ne precenita na-za°Lni| Ladar se je kateri sunkovito °stro h S° Za^'este'‘ no^i> pritrjeni na njunih Tolikšna ravnodušnost je raztogotila neučakane gledalce, katerih hripavi glasovi so pričeli spodžigati oba borca: »Naprej Capuli! Da te vidim, Pimienta! Nadenj in pokaži, kaj znaš! Kaj se obiraš, mečkač!« Končno sta si stala nasproti. Prvi je planil Capuli in udaril v prazno. To je bil le kratek, bahav poskok, da bi z njim pokazal svojo lahkotnost in preizkusil zamah nožev. Kljuna sta se prekrižala in spopad je bil to pot že resnejši, ker je po zraku frčalo nekaj izpuljenih peresc, tudi kri je že kapljala. Nato se je divje, krvoločno, brez prizana-šanja pričela najsrditejša borba vseh časov. Tekmeca sta se zaletavala v zraku, udrihala z noži na ostrogah, ki so se jima zadirali v meso in jima pulili perje, vmes pa je odobravajoče tulilo občinstvo, ki je bilo že pijano od koruznega piva in krvavega boja. Kot da bi ju nenehno vpitje spodžigalo, da kar čim prej pogineta, sta oba petelina trdovratno vztrajala pri skrbno izvedenih naskokih, vihteč nože na ostrogah in posluže-vaje se pri tem vseh zvijač prekaljenih borcev. Iznenada se je povsem brez vzroka — kajti na boriščih Peruja traja borba, dokler eden ne obleži mrtev — Pimienta spustil v beg, spremljan od besnega žvižganja. Nasprotnik mu je bil že izbil eno oko in v pričakovanju smrti je odpiral in zapiral kljun. Capuli, pravtako že ranjen, se je pognal za njim, ga dohitel in mu razklal črepinjo. Nastalo je takšno divje rjovenje, da je preglasilo celo strele iz revolverjev. Sredi arene je bled stal lastnik mrtvega petelina, don Fulgencio Fabres, dvignil ga je, si pri tem zamazal roke s krvjo in ga vrgel črnemu galleru. S prijaznim glasom in ljubkimi pokloni, kot da bi predlagal kako najbolj sveto stvar, se je nato obrnil proti pričakujočemu občinstvu: »Vsi petelini ne bežijo. Da vidimo torej še može!« Nobena stvar tako ne ugaja ljudem moje dežele kot neustrašen mož; pripovedovanje o njegovi drznosti bo šlo iz doline v dolino. Njegov stavek, tako lep in vljuden, je pomenil odkrito izzivanje na oseben spopad z donom Tadeom Santivdnom. Vsakomur je bila stvar v trenutku jasna. Tisti pa, ki mu je veljal poziv, se ni zganil pod pogledi, uprtimi vanj. Brez dvoma je bil eden najdrznejših mož v vsej pokrajini. Toda kateremu živemu človeku se še ni primerilo, da ne bi njegova hrabrost kdaj pa kdaj mrk-nila, kdo se ni skusil tiste utrujenosti volje, ki je ni moč pojasniti takšnim zarobljencem? Tega lepega sončnega popoldneva, po zmagoslavju svojega petelina in v spremstvu lepega dekleta, se donu Tadeu ni ljubilo, da bi se sploh s kom spoprijel. Rajši bi si bil osvežil izsušene ustnice s posodico chiche. Njegovih petdeset peonov, ki so že v mar-sikakem spopadu kje na samotnih poteh vešče vihteti svoje mačete in revolverje, je začudeno pogledovalo svojega gospodarja. Zdelo se je, da je mnenje vseh povedala »Mala Amparo«, njegova mulatka, ki je s posmehljivim glasom zaklicala svojemu gospodu in ljubčku: »Ali ne vidiš, kako te sramotijo? Te je mar strah?« Don Tadeo je bil na tem, da se obrne in se s tem osramoti pred vsemi; kljub temu je zaničljivo skomignil z rameni in velel svojim peonom, naj mu sledijo. Ko je bil že pri izhodu iz arene, se je don Fulgencio, ki je mirno in brezbrižno drgnil cev svojega revolverja ob podlogo iz ovčjega usnja, s pretresljivo priljudnostjo in po prstih, kot bi hotel zaplesati zamacueco, približal, prijel za roko »malo Amparo« in dejal donu Tadeu s svojim domala nežnim glasom, v katerem pa je bil leden prizvok: »Golobičke ne jemlji s seboj, raje jo prepusti pogumnejšemu!« To je bil prehud udarec, posebno tukaj, sredi arene in pred očmi dvestotih ljudi, ki so onemeli v pričakovanju. Nasprotnika sta štela: »Eden, dva, tri!« in oba hkrati sprožila. Don Tadeo je omahnil z luknjo v čelu. Dvoboj je bil pošten in očitno nihče ni imel kaj ugovarjati, toda to bi bil lahko povod za splošen spopad, kot je to običaj med temi srboriteži. Vendar je kazalo, da je ta energični mož vsem zlomil voljo do česa podobnega. Pristopil je k »mali Amporo«, ki je kleče hlipala poleg trupla svojega ljubega; z zamahom jo je posadil na konja, ki ga je eden izmed peonov držal za povodec; skočil je v sedlo in korakoma odjahal, držeč ugrabljeno zensko z levico in kroteč ognjevitega žrebca. »Ne sledite mi!« je zaklical peonom. »Sam pojdem.« Samozavestno je vrgel klobuk v zrak, kot bi hotel izzvati celo dolino. Prestrašena žen- Bil je jasen, hladen zimski dan ... Počutil sem se prostega in tako srečnega kakor kočijaž, ki je namesto dvajset kopejk dobil po pomoti cekin. Najraje bi jokal, se smejal, molil ... Bil sem v sedmih nebesih: jaz — čisto navaden človek — sem postal blagajnik! Nisem bil tako vesel zalo, ker bom odslej imel priložnost za krajo. Saj takrat še nisem bil tat in bi bil vsakogar zadavil, ki bi se mi upal reči, da bom nekoč kradel ... Ne, srečen sem bil zaradi nečesa drugega: zaradi povišanja v činu in zaradi malenkostnega povišanja plače. Sicer me je veselilo še nekaj. Od trenutka mojega napredovanja sem začutil na svojem nosu neke vrste rožnatih očal. Zdelo se mi je, da so se ljudje spremenili. Častna beseda! Vsi so se mi zdeli drugačni: grdi so se spremenili v najlepše, ošabni v pohlevne, ljudomržni v ljudoljubne. Čezme je tako rekoč prišlo razsvetljenje. Nenadoma sem na vsakem človeku oparil čudovite lastnosti, ki mu jih nisem prej nikoli prisojal. Že na dan mojega imenovanja za blagajnika se je spremenil tudi član naše upra- ANTON ČEHOV: V pismu je stalo sledeče: »Ljubi brat! Jaz te imam rad in lahko mi verjameš, če ti rečem, da mi najin spor povzroča duševne muke. Dajva se vendar razumeti! Podajva drug drugemu roke in — naj živi mir! Jaz te prosim za to! V pričakovanju odgovora te prisrčno objemam in poljubljam. Tvoj Te ljubeči Jevlampij." O, ljubljeni brat! Odgovoril sem mu, da ga tudi jaz objemom in da me zelo veseli. Čez en teden sem od njega dobil brzojavko: »Srčna hvola, srečen sem. Pošlji sto rubljev. Nujno.' Poslal sem mu sto rubljev. Tudi o n a se je spremenila. Ni me ljubila. Ko sem se nekoč osmelil in namignil, da je njeno moje srce, mi je rekla, da Sem nesramnež in se mi smejala v obraz. Ko pa sem jo srečal kak teden po imenovanju za blagajnika, se je prijazno smehljala, me pogledala in bila je vsa zmedena. »Kaj pa je z vami?" me je vprašala in se zazrla vame. »Čisto drugačni ste postali. Kako se je to zgodilo? Pridite, pojdiva plesat...’ Srček! Mesec nato je bila njena mati moja tašča: tako sem se bil spremenil! Za Izpoved ve S. N. Kasuzov, ošaben, prevzeten človek, ki je navadno preziral vse mlajše uradnike. Prišel je k meni in — ja, kaj mu je neki bilo? — potrepljal me je prijazno, smehljaje po rami. »Ponosni ste, moj dragi," mi je rekel. »To ni lepo od vas! Zakaj me nikoli ne obiščete? V moji hiši se sestaja mnogo mladih ljudi, tu je vedno veselo. Moje hčere so me že nekajkrat vprašale: .Zakaj Kuzmiča nikoli ne povabiš k nam? To je vendar tako prijeten človek!' Ja, sem rekel, mar naj ga prisilim? Sicer pa — poskusil bom in ga povabil. .. Torej, ne izgovarjajte se, dragi moj, in obiščite nas!” Človek bi kar strmel! Kaj pa je z njim? Mar je ob pamet? Doslej se je obnašal kakor ljudožerec in nenadoma — no, kaj takega! Ko sem tisti dan prišel domov, sem bil presenečen. Kosilo ni bilo iz dveh jedil kot navadno, temveč iz štirih. K čaju so dali vloženo sadje in maslene kekse. Prišli so gostje in pili smo čokolado. Tretji dan prav tako. »Mati!" sem rekel, »kaj pa te je vendar pičilo? Zakaj si naenkrat postala tako radodarna? Saj mi niso podvojili plače. Zboljšanje ni vredno besede!" Mati me je začudeno pogledala. »Hm. Kaj pa hočeš z denarjem? Mar hočeš nazadnje še hraniti?” Ne spoznam se več. Oče si je naročil kožuh, kupil novo kapo, pričel zdravljenje z mineralno vodo in grozdjem (pozimi!). In čez kakih pet dni sem dobil pismo od brata. Ta brat me ni nikoli mogel trpeti. Zaradi najinega v temelju različnega prepričanja sva se bila razšla. Trdil je, da sem se-bičnež in lenuh, da nisem v stanju dopnina-šati žrtev; in zato me je sovražil. Balzacovi izreki * Moški se lahko pohvali, da pozna svojo ženo in da jo je osrečil, samo če mu pogostoma sedi v naročju. O * Moč ni v tem, da udariš močno in pogostoma, marveč da udoriš pravilno. O * Vzbuditi željo, gojiti jo, razviti, povečati, vznemiriti jo in zadovoljiti, to je popolna pesnitev. O * Zokon se mora nenehno boriti proti pošasti, ki uničuje vse: proti navadi. ska je skrila glavo na prsih ugrabitelja, ta pa se je vsakih deset metrov okrenil in zaklical z resnično žalostjo v glasu, brez vsakršnega izzivanja: »Nič več ne bo mogotcev.« Jahal je sam, kot to delajo drzni jahači, neustrašen kot petelin-borec, razžaloščen nad tem, da v tej deželi junaškega viteštva ni več resničnega moža, ki bi se boril z njim za žensko in za življenje. svatbo sem potreboval denar in vzel tri sto rubljev iz blagajne. Zakaj bi ne vzel, če veš, da boš denar konec mesSca vrnil, ko boš dobil plačo? Pri tej priliki sem vzel Judi še sto rubljev za Kasuzova... Prosil me je, naj mu posodim... Ni šlo drugače... On je pri nas mogočen mož in lahko nekoga vsak čas spodi... Teden dni preden so me prijeli, sem na splošno željo priredil slavnostno večerjo. Vrag naj vzame, naj imajo svojo veselico, če se jim hoče! Nisem štel, koliko gostov je prišlo, spominjam pa se, da je bilo vseh devet sob mojega stanovanja polnih ljudi. Prišli so stari in mladi ... Celo taki so bili, pred katerimi je še Kasuzov svoj hrbet krivil. Kasuzove hčere (za starejšo sem se jaz navduševal) so blestele v svojih toaletah .. . Samo cvetlice na njih so me stale nad tisoč rubljev! Bilo je zelo veselo... Godba je donela, lestenci so blesteli, šampanjec je tekel v potokih ... Prednašoli so dolge govore in kratke napitnice ... Neki časnikar mi je izročil odo, neki drugi balado. — »Pri nas v Rusiji premalo cenimo može, kot je Grigorij Kuzmič!" je Kasuzov vzkliknil pri večerji. »Skoda, zelo škoda za Rusijo!" Vsi ti smejoči in prerivajoči se ljudje so šepetali med seboj in s prsti kazali name, čim sem jim obrnil hrbet... Jaz sem opazil ta smehljaj in tudi znamenja za menoj, slišal sem mrmranje . .. »Ukradel je, lopov!" so škodoželjno šepetali; toda niti njihovo zaničevanje niti o-gorčenje jih ni oviralo ne pri jedi, ne pri pijači in ne pri zabavi. Niti voleje oli diabetiki ne požro toliko, kot so oni ... Moja žena, blesteča v zlatu in briljantih, se mi je približala in mi šušljala v uho: »Ti, pripovedujejo, da si — kradel. Če je to res, potem ne moram ničesar več imeti s teboj! S tatom ne morem živeti! Zapustila te bom!" Tako je rekla in si naravnala obleko, ki je stala pet tisoč rubljev... Vrag naj se v tem spozna! Ta večer si je Kasuzov sposodil pri meni pet tisoč rubljev ... Prav toliko sem posodil bratu . .. »Če je to res, kar govore ljudje," mi je pošepetal moj brat in vtaknil denar v žep, »potem — se pazi! Tatu ne morem priznati za brata!" Proti jutru sem vso družbo spravil v trojkah še v neko elegantno restavracijo izven mesta. Veselica se je končala šele ob šestih zjutraj. Vsi prevzeti od vina in žensk so gostje popadali v sani, da bi se popeljali domov. Ko so sani prišle v tek, so mi zaklicali v slovo: »Jutri je revizija! ... Hvola za lep večer!" Spoštovani bralci! Prijeli so me, ali — da se točneje izrazim: še včeraj sem bi! v očeh soljudi sposoben, pošten, od vseh čaščen — danes pa sem tal in lopov... Kričite zdaj, zasmehujte me, obesite vse na veliki zvon, čudite se, obsojojte, pišite uvodne članke, mečite kamenje name, pošljite me k vragu — ampak, prosim, le ne vsi! Ne vsi!!! • HOKEJ NA LEDU Avstrijsko državno prvenstvo V okviru državnega prvenstva so bile v zadnjem času odigrane naslednje tekme: dunajski WEV in innsbruški IEV sta se ločila z neodločenim rezultatom 1:1, medtem ko je imel celovški KAC tokrat »smolo« in je v innsbruški Olimpijski hali utrpel občuten poraz proti domačemu moštvu, katero je prepričljivo zmagalo 8:3; prav tako pa je inns-bruška ekipa zmagala tudi proti moštvu iz Kitzbiihela (4:1), tako da je trenutno stanje na prvenstveni lestvici naslednje: 1 E V 6 3 2 1 8 33:21 W E V 5 3 2 0 8 20:13 KAC 5 3 0 2 6 35:17 KitzbOhel 6 0 0 6 0 14:51 Veraj zvečer je bila v celovški Mestni bali odigrana odločilna tekma med domačim KAC in dunajskim WEV, vendar ob zaključku lista rezultat še ni bil znan. V Celovcu bomo torej v tej sezoni imeli v gosteh še celo vmo dobrih in najboljših hokejskih ekip, ki se bodo udeležile bližnjih olimpijskih iger v Innsbrucku. Poleg Sovjetske zveze, ki si je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu osvojila naslov svetovnega prvaka, bosta gostovali še Finska in Švedska, medtem ko s Češkoslovaško pogajanja še niso zaključena. Za ta srečanja se namerava celovški KAC »oborožiti« z vsemi Kanadčani, kar jih trenutno igra v avstrijskih klubih. Alpski pokal letos na Celovčane nedosegljiv Celovški KAC tudi v okviru tekmovanja za Alpski pokal letos nima sreče in po zadnji tekmi proti Bozenu, kjer je nepričakovano zgubil 4:6, sploh nima več izgledov, da bi si pridobil zaželjeno trofejo. Trenutno je na prvem mestu innsbruški IEV, ki ima sicer enako število točk, vendar so Celovčani odigrali že eno tekmo več. Sledita Cortina in Božen, od katerih pa je Cortina odigrala že eno tekmo več in ima Božen torej izglede, da se še nekoliko izboljša, posebno če bo tudi pri drugih igrah imel toliko sreče kot v srečanju s Celovčani. • SMUČANJE Lauberhorn — generalka za olimpiado V vseh zimsko-športnih panogah so v teku zadnje priprave za olimpijske igre, ki se bodo 29. januarja začele v Innsbrucku. Za smučanje so bile neke vrste generalka tradicio- nalne mednarodne tekme v Wengenu, znane kot Lauberhorn-tekme, kjer sta si v glavnem stali nasproti obe »velesili« — Avstrija in Francija. Na vprašanje, katera od obeh si bo pičle tri tedne pred začetkom olimpiade osvojila zaželjeno zmago, je bil odgovor zelo težak in negotov prav do objave uradnih rezultatov. Končno se je izkazalo, da so se tudi te tekme zaključile s prepričljivo zmago za Avstrijo, katera se bo torej olimpijskih iger udeležila kot resen favorit. Razpored prireditve je bil vsled slabih snežnih razmer nekoliko spremenjen: tradicionalni smuk so odpovedali in zato dvakrat tekmovali v veleslalomu, kjer je svetovni prvak Egon Zimmermann (Avstrija) obakrat slavil zmago. Ker pa je imel pri slalomu smolo in je padel, za kombinacijo ni prišel več v po- Smučarski skoki v Zahomcu Prejšno nedeljo je imelo Športno društvo Zahomec mladinsko prireditev smučarskih skokov, katere so se udeležili poleg domačinov tudi mnogi športniki drugih koroških društev ter trije Jugoslovani. Skakali so na mali 30-metrski skakalnici, kjer so bili doseženi prav lepi uspehi. V prvi skupini je zmagal Jugoslovan Dolžan pred domačinom Jankom Zwittrom, tretje mesto je zasedel Štefančič (Jugoslavija), četrti je bil Wenzel iz Beljaka in peti spet domačin Fuchs. Posebno so se domačini izkazali v obeh skupinah šolarjev, kjer sta zmagala Millonig in Schnabl. V nedeljo, dne 26. januarja, pa bo v Zahomcu s pričetkom ob 14. uri na veliki skakalnici inž. Bloudka jubilejna XI. MEDNARODNA PRIREDITEV SMUČARSKIH SKOKOV ZA ZILJSKI POKAL kjer bodo sodelovali tekmovalci Iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. štev. Tudi lanskoletni zmagovalec Lauberhorn-tekme, Francoz Perillat, letos ni imel sreče; dosegel je sicer najboljši skupni čas, vendar je bil diskvalificiran, ker je izpustil ena izmed vratič. V prvem veleslalomu so prva mesta zasedli naslednji tekmovalci: 1. Egon Zimmermann (Avstrija), 2. Karl Schranz (Avstrija), 3. Lud-wig Leitner (Nemčija), 4. Giinther Nenning (Avstrija). Pri drugem veleslalomu se je vrstni red nekoliko spremenil: 1. Zimmermann (A), 2. Stiegler (A), 3. Favre (Švica), 4. RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevno oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 18. 1.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Jutranja glasba — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 .Osojski menih*, pripovedka — 15.50 Za filateliste — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 17.00 Veseli konec tedna z glasbo — 18.25 Ljudske pesmi — 20.15 Orkestrski koncert. Nedelja, 19. 1.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke — 11.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Ljudska glasba 13.25 Šport — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.40 Šport — 19.45 Zabavna oddaja — 20.10 .Španska komedija*, veseloigra — 21.20 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 20. 1.: 8.00 Domovinski spiski — 8.15 Glasba Sergeja Prokofjeva — 13.30 Majhna melodija — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 20.15 In kaj menite vi? — 20.30 .Govoriti je zlato*, radijska pravljica — 21.15 Veselo petje, veselo igranje. Torek, 21. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Godba na pihala — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert pri kavi —- 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.25 Ce mene vprašale — 20.15 Rodijska igra — 21.30 Zabavna glasba. Sreda, 22. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Zbor radia Celovec — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudska glasba — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Olimpijske zimske igre 1964 — 20.15 .Barbir iz Bagdada”, komična opera. četrtek, 23. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Ura pesmi — 16.00 Jazz — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudska glasba — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Zabavna oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 24. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 Koncert pri kavi — 20.15 Zabavna oddaja — 21.00 Glasba 20. stoletja. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevno oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti —- 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet. Sobota, 18. 1.: 8.20 Veseli konec tedna — 9.00 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Godba na pihala — 15.15 Radijska igra — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Popevke — 17.10 Iz parlamenta — 18.00 Vsaka stvar ima dve strani — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Zabavna igra — 20.15 Avstrijska Hit-parada — 21.45 Šport. Nedelja, 19. 1.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.45 Zabavna glasba — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Ciganski orkester — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.00 Heinz Sandauer s svojim orkestrom — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 21.15 Na koncu predora? Ponedeljek, 20. 1.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.45 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske pesmi — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Orkester Heinz Buchold — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke — 19.30 .Leteči Holandec’, romantična opera. Torek, 21. 1.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Vedno smo veseli — 13.30 Znani orkestri — 15.30 Glasba — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 19.30 Oddaja o letalstvu — 20.30 Operetni koncert —- 21.30 Lahko govorimo o tem. Sreda, 22. 1.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.20 Lahko mešano — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke — 19.30 Halol Tenagerjil — 20.15 Mehikanski mozaik — 21.40 Popravi, kar drugi zagrešijo. Četrtek, 23. 1.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Orkestrski koncert — 14.10 Znani orkestri — 15.00 Kako živi mesto? — 15.30 Avstrijski komponisti — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Odaja za žene — 18.00 Popevke — 19.30 Kaj prijatelji filma radi slišijo — 21.00 Tema štev. ena: znanost. Petek, 24. 1.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja —■ 15.30 Priljubljeno in znano — 16.00 Za otroke — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke — 19.30 Veseloigra — 21.25 Tretje znamenje. Nenning (A). V slalomu pa so zmagali: 1. Ludwig Leitner (Nemčija), 2. Hias Leitner (Avstrija), 3. Karl Schranz (Avstrija). Na podlagi skupnih rezultatov je bilo prvih pet mest v kombinaciji prisojenih naslednjim tekmovalcem: 1. Nenning (Avstrija), 2. L. Leitner (Nemčija), 3. Arpin (Francija), 4. Schranz (Avstrija), 5. Killy (Francija). Generalka je torej mimo. Za Avstrijo se je končala zelo uspešno. Toda odgovor na vprašanje, kdo bo olimpijski zmagovalec, bomo dobili šele v pičlih dveh tednih, ko bo ves športni svet zrl na glavno mesto Tirolske — Innsbruck. G SMUČARSKI SKOKI Na Semmeringu zmagal Leodolter Mednarodne tekme v mučarskih skokih na Semmeringu so se udeležili tekmovalci iz Avstrije, Amerike, Češkoslovaške, Francije, Jugoslavije in Nemčije. Prvo mesto je bilo prisojeno Leodolterju (Avstrija), kateri je s skokoma 72 in 73 m dosegel skupno oceno 226 točk. Drugi je bil Hubaček (Češkoslovaška), tretji Egger (Avstrija), četrti Matouš (Češkoslovaška) in peti Kotlarek (Amerika). Najboljši Jugoslovan, Jurman, si je osvojil 18. mesto. Na prireditvi je prišlo do neljubega dogodka, ko so sodniki priznali zmago Avstrijcu Leodolterju, čeprav je Hubaček (Češkoslovaška) dosegel enako število točk. G BOKSANJE Evropski prvak Papp v Beljaku Eden najboljših predstavnikov boksanja na svetu, evropski prvak Laszlo Papp (Madžarska) bo v nedeljo gostoval v Beljaku, kjer se bo v telovadnici srečal s Constano (Trinidad) ter Avstrijcema Schallom in Kogelbauerjem. Kaj predstavlja Papp v mednarodnem boksanju, nam povedo naslednji podatki: kot amater je v skupno 300 tekmah zgubil le 14-krat, kot poklicni športnik pa je v 26 srečanjih le dvakrat boksal neodločeno, v vseh ostalih tekmah pa je zmagal, od tega 14-krat s k. o. uiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiuiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiim Ta teden vam priporočamo:1 Zbirke slovenskih pesnikov G Valentin Polanšek: GRAPE IN SONCE, pesniška zbirka, 80 str. br. 25 šil. G Oton Župančič: O DOMOVINA, pesniška zbirka, 100 str. in umetniške priloge, pl. 30 šil. G Tone Pavček: SANJE ŽIVIJO DALJE, pesniška zbirka, 80 str. pl. 32 šil. G Lojze Krakar: CVET PELINA, pesniška zbirka, 80 str. pl. 35 šil. G Kajetan Kovič: KORENINE VETRA, pesniška zbirka, 66 str. pl. 33 šil. G Erna Muser: VSTAL BO VIHAR, pesniška zbirka, 140 str. br. 13 šil. G -lože Udovič: OGLEDALO SANJ, pesniška zbirka, 164 str. ilustr. pl. 28 šil. G Branko Žužek: PADAJO ROŽNATI LISTI, pesniška zbirka, 64 str. ilustr. pl. 20 šil. G Mariška Žnidaršič: PESMI IZPOD SNEŽNIKA, pesniška zbirka, 84 str. il. pl. 9 šil. G Tone Seliškar: PESMI IN SPEVI, pesniška zbirka, 152 str. pl. 16 šil. G Pavel Golia: IZBRANE PESMI, pesniška zbirka 208 str. pl. 19 šil. G Lili Novy: OBOKI, pesniška zbirka, 124 str. pl. 33 šil. G Valentin Vodnik: IZBRANE PESMI, pesniška zbirka, 216 str. pl. 26 šil. G lvan Čampa: ŠOTOR V ZATIŠJU, soneti, 48 str. in umetniške priloge, pl. 9 šil. G Ivan Minatti: S POTI, pesniška zbirka, 72 str. ilustr. ppl. 7 šil. G Milena Mohoričeva: SAMOTNI BREG, pesniška zbirka, 96 str. ilustr. ppl. 7 šil. G MINIATURNE IZDAJE ® Simon Gregorčič: IZBRANE PESMI, 210 str. ® Srečko Kosovel: PESMI, 166 str. • Alojz Gradnik: PESMI, 128 str. • Aleksander S. Puškin: PESMI IN PESNITVE, 256 str. • Mihail Lermontov: PESMI IN PESNITVE, 196 str. • Johann W. Goethe: PESMI, 280 str. ® LIRIKA UPORA, izbor pesmi iz osvobodilnega boja, 208 strani. Posamezna knjiga, vezana v usnje, stane samo 25 ŽIL ,,Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na siednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 18. 1.: 6.10 Napotki za turiste — 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola — 9.25 Mladina poje — 10.15 Nekaj domačih z majhnimi narodno-zabavnimi ansambli — 10.35 Nastopajo furlanski in švicarski pevci — 12.25 V paviljonu zabavne glasbe — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.10 Sopranistka Elisabeth Schwarzkopf — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Zabavna glasba — 20.30 Festival popevk .Zagreb 64*. Nedelja, 19. 1.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Pesmi in skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Dopoldanski koncert — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Solistična zabavna glasba — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov — 15.05 Od uverture do kola — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Hamond orgle — 17.15 Radijska igra — 8.20 Glasba iz znamenitih oper — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Franz Liszt — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Glasba Kitajcev in Japoncev. Ponedeljek, 20. 1.: 8.05 Slovenske narodne in umetno pesmi — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta sopranistka Ksenija Vidali in baritonist Samo Smerkolj — 10.15 Violončelist Ciril Škerjanec — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Zabavni orkester RTV Ljubljana s pevci — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega frga — 17.05 Glasbena križanka — 18.10 Bolgarski zabavni ansambli in pevci — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Koncert Beograjske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu. Torek, 21. 1.: 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vedri zvoki — 8.35 Domači napevi — 8.55 Za šolarje — 9.25 Veliki zabavni orkestri — 9.45 Starejši domači samospevi o ljubezni — 10.15 Solist zabavne glasbe — 10.40 »Valpur-gina noč* iz Gounodovo opere .Faust’ — 12.25 V ritmu polke in valčka — 13.30 S poli po Španiji in Italiji — 14.05 Za šolarje — 14.35 Slovenske narodne — 15.15 Zabavna glasba — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Tako pojo v Moskvi — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih —- 20.00 Poje Učiteljski pevski zbor .Emil Adamič* — 20.20 Radijska igra — 21.15 Novi posnetki slovenskih pevcev — 21.25 Serenadni večer. Sreda, 22. 1.: 6.20 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu — 10.15 S pesmijo in plesom po Bolgariji — 10.45 Človek in zdravje — 12.25 Zabavna glasba — 13.30 O jugu in soncu v ruskih skladbah — 14.05 Za šolarje — 14.35 Od Sofije do Moskve — 15.40 Pesmi slovenskih skladateljev — 17.05 Chopin — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Lahka glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 20.30 Večer stare slovenske in hrvafske glasbe — 22.10 Od popevke do popevke. Četrtek, 23. 1.: 6.20 Tečaj ruskega jezika — 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Za šolarje — 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli — 10.15 Godba na pihala — 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.15 Turistična oddaja — 18.10 Zabavni kaleidoskop — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Dunajski filharmonični orkester — 21.00 Izročilo XX. stoletja: Marcel Camus. Petek, 24. 1.: 6.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika — 8.05 V vedrem ritmu — 8.35 Zbor Rdeče armade poje narodne in partizanske pesmi iz Sovjetske zveze — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Baletni intermezzo — 10.15 Iz Rossinijevega .Seviljskega brivca" — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.25 Popevke in lepe melodije — 13.30 Virtuozi nam igrajo — 14.05 Za šolarje — 14.35 Domače melodije — 15.15 Napotki za turiste — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Petkovo glasbeno popoldne — 18.10 Koncert Mariborskega komornega zbora — 18.30 Pripoveduje nam ... — 18.45 iz naših kolektivov — 20.00 Revijska glasba — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske literature — 21.00 Z lokom po strunah — 21.15 O morju in pomorščakih. Tre te vizi j at Sobota, 18. 1.: 12.55 Mednarodno smučarske tekme — 15.00 .Najlepša roža’, japonska pravljica — 16.00 Kritična presoja blagostanja — 18.30 Poročila, Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Tim Frazer — 20.50 Katherina Valente — 21.50 Cas v sliki — 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 23.00 »Globoka dolina”, pustolovski film. Nedelja, 19. 1.: 9.55 Mednarodne smučarske tekme — 13.25 Modnarodne smučarske tekme — 17.00 Svet mladine — 17.56 Za družino: Knjižni kotiček — 19.00 športno omizje — 20.00 Poročila — 20.15 .Deklica z Zlatega zapada”, opera — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 20. 1.: 18.33 Francoščina za začetnike — 19.00 Aktualni šport — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Kaj mislite o tem — 21.00 Tim Frazer — 21.45 Cas v sliki. Torek, 21. 1.: 18.33 Tečaj angleščino — 19.00 Pouk za odrasle — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Enaindvajset — 20.50 Horizonti — 21.30 Cas v sliki. Sreda, 22. 1.: 17.00 Za otroke: Pavliha — 17.42 Zgodba racmana — 17.52 športni ABC — 18.33 Francoščino za začetnike — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Kabaret — 21.00 »Dan jeze’, tragedijo — 22.35 Cas v sliki. četrtek, 23. 1.: 11.00 šolska oddaja — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Šport — 19.30 Cas v sliki — 20.05 Družinska zgodba — 21.45 Cas v sliki. Petok, 24. 1.: 18.33 Ekspedicija v neznano — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.10 .Lepa sen”, gledališki prenos • 22.20 Cas v sliki.