Dtn l#—
DRBDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠT. 5 TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 IN 31-2«
Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina
14.— Din, v inozemstvu 25.— TJin.
Prestolnica Grčije kapitulirala
italijanskega generalnega štaba št. 326
Sedem tankov in več oklopnih vozil letali sestreljeni
Obiski pri Kr. Civilnem
o jugo slovenskih in grških vojakov ujetih — uničenih pri Tobruku — Dve so
Nekje v Italiji, 27. aprila. (Štefani) Komunike št. 326 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi:
V teku očiščevalnih operacij v severni Albaniji in v Epiru je bilo ujetih mnogo jugoslovanskih in grških vojakov ter zasežena znatna množina orožja, municije in transportnih sredstev.
V Cirenaiki so bili ob močnem sodelovanju našega letalstva na fronti pri Tobruku zavrnjeni napadi sovražnih tankov in pehote. Uničili smo 7 tankov ter več oklopnih avtomobilov. Ponoči 26. aprila so sovražna letala bombardirala Bengazi in povzročila nekaj žrtev ter nekaj gmotne škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva. Žrtev letalskega bombardiranja Tripolisa je bilo 101 oseba, med katerimi je dvajseto-rica Italijanov. Ranjencev je približno 300.
V Vzhodni Afriki je bilo pri Dzimi sestreljeno od protiletalskega topništva letalo  tipa Ilurricane.
Berlin, 27. aprila. (Štefani) Nemško vrhovno vojno poveljništvo objavlja v posebnem komunikeju:
Po silovitih napadih sprednjih straž nemške oklopne divizije proti bežečim angleškim zaščitnicam so nemške čete ob 9.25 dopoldne vkorakale v Atene. Na Akropoli vihra zastava s kljukastim križem.
Berlin, 28. apr. n. (Štefani). Tukajšnji Usti ugotavljajo, da so Atene padle bas tri tedne po pričetim nemškega pohoda na Balkan. Nemci so te gospodarji vseh najvažnejših točk osrednje Grčije. Zavzeli so poleg Aten Patra«, Korint, pire j in druga pomembnejša mesta. Oddelki nemške vojske so se morali povsod hudo boriti z umikajočimi se angleškimi in grškimi četami.
Berlin, 28. aprila, t Včeraj dopoldne 27. aprila, na 21. dan balkanskega vojnega pohoda, so se pojavili nemški tanki v glavnem mestu Grčije v Atenah. Vdor do klasičnega mesta starega veka ni bil lahek. V neprestanem preganjanju so nemške čete sovražniku tik za petami v žilavi borbi iztrgale položaj za položajem. Pndle so Ter-mopile. ki so veljale za nezavzetne Kormt-ski prekop je padel rudi že v nemške roke in na Peloponezu že prodirajo nemški vojaki. V 14 dneh so razbile nemške čete nekdanjo Jugoslavijo, v nadaljniih 6 dneh so zavzele skoraj ves balkanski polotok prav do Aten. Ujele so na stotisoče vojnih ujetnikov in zaplenile ogromno vojnega materijala. Nemško letalstvo je učinkovito podpiralo smele operacije. V vse dele Sredozemskega morja so prodrle tudi enote nemške vojne mornarice in preprečile dovoz. Krona tega zmagoslavnega pohoda je bilo razobešenje nemške zastave na Akropoli ▼ Atenah.
Priznanje Duceja generalu Cavalleru
Tirana, 28. apr. n. (Štefani). Duce tn Ministrski predsednik Mussolini je poslal vrhovnemu poveljniku italijanskih oborože-Eih sil v Albaniji armijskemu generalu Cavalleru brzojavko, v kateri mu je izrazil svojo najvišjo pohvalo za doseženo zmago. Brzojavka se glasi:
General Cavallero, Tirana. — Ob tej uri zmage Vam želim izraziti svoje najvišje priznanje za vašo zaslugo, da ste ▼ 4 me-
secih pripravili vse potrebne m zadostne pogoje za zmago italijanskega orožja. Bistvo teh pogojev je bilo, da je bil spričo njih strt sleherni sovražni odpor in da se je vsem borcem vlil vsak materijalni in moralni impulz za veliki odar. Naj velja moje visoko priznanje vam za vaše delo, vsem poveljstvom in četam! Naj zanj vsi izvedo. — Mnssolrai.
Prodiranje na Peloponez
Angležem preprečen prehod iz srednjega Sredozemlja
v Egejsko morje
Berttn. 28. aprila. Nemški radio javlja: Ves nemški narod pa tudi ves svet stoji danes pod vtisom novih sijajnih uspehov nemške vojske v Grčiji. Današnji jutranji berlinski listi prinašajo na prvih straneh ogromne napise: Nemške čete v Atenah, Korintska ožina zasedena. Listi označujejo prodor nemških oklopnih oddelkov ▼ Atene kot nov višek umetnosti nemškega vojskovanja. Nemška zastava na Akropoli, pravijo listi, pomeni tudi triumf nad poslednjo angleško igro spletk na evropskem kontinentu. Nemška vojska je zasedle one Atene, iz katerih je angleški zunanji minister Eden osebno še pred nekaj tedni pletel niti v igri, ki naj bi Balkan spravila v vojno proti. Nemčiji. Potem pa so morali od Angležev odvisni grški oblastniki nenadoma v temni noči zbežati iz Aten.
Tudi zavzetje Korinta označujejo nem-
fti listi kot nov težak udarec za Angleže. Zlasti je pretrpela neuspeh angleška protiletalska obramba. Poveljnik angleške vojske v Grčiji general Wilson je namreč ravno Kotrint.sko ožino posebno močno za-varwal tudi s protiletalsko obrambo, ker je mislil, da bo na tej ožini mogoče zaustaviti nemško prodiranje na Peloponez. Ta račun pa se je izkazal kot napačen, oddelki nemških padalcev so s smelo akcijo zavzeli Korint. S padcem Korintskega preliva pa je vzeta Angležem sedaj tudi krajša pot iz Srednjega Sredozemlja v Egejsko morje.
Nemški listi končno na glasa j o, da je bila angleška vojska, kakor se je sedaj ponovno izkazalo, Še povsod poražena, kjer je naletela na nemške čete. Hitler je na Balkanu zopet dosegel cilj, ki si ga je postavil, namreč da prežene angleškega sovražna ka z evropskega kontinenta.
Papagos odstavljen
Car: *-adf 28. apr. n. (Štefani). Neka g^ška radijska postaja, ki se je instalirala
nekje na Poleponezu aH na kakem južnejšem grškem otoku, je včeraj objavila, da je general papagos, ki je doslej poveljeval grškim oboroženim silam, podal ostavko na svoj položaj. V ostalem je stvar povsem naravna, saj Papagos ni imel nikomur več po\ erjevati
Vojna na morju
Berlin, 28. aprila, n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes vrsto posebnih poročil. V prvem beleži potopitev 15.000tonske transportne ladje na Atlantskem oceanu. Na področju med Pire jem in Kreto je bila potopljena neka 2000tonska ladja, nadalje so bile poškodovane tri sovražne ladje s skupno 28.000 tonmi. Pri izvidniških poletih nad Sredozemskim morjem med Kreto in Grčijo so nemški letalci opazili 5 sovražnih ladij v plamenu. Te ladje so se vnele o priliki včerajšnjih nemških letalskih napadov.
V drugem poročilu ugotavlja nemško vrhovno poveljstvo, da so nemška letala včeraj z bombami potopila 4 sovražne ladje s skupno 20.000, poškodovala pa na-daljnih 10 s skupno 80.000 tonami.
Končno poroča nemško vrhovno poveljstvo v tretjem posebnem poročilu o najnovejših letalskih napadih na Angleže, ki beže iz Grčije. Nemška letala so potopila neko angleško kri žarko in neki 5000tonski parnik, poškodovala pa nadaljnji dve kri-žarki ter 10 prevoznih ladij s skupno 75 tisoč tonami
Tudi norveški mornarji zapuščajo Angleže
Madrid, 28. aprila. (Štefani). Z nekim čolnom so 4 norveški mornarji pri bežal i iz Gibraltarja v Algeciras. Prijavili so se tamkajšnjim oblasten in tzjavili, da ne marajo več služiti Angležem. Zahtevali so, naj se jim čimprej omogoči povratek v domovina.
Ameriško delavstvo noče vojne
Zaradi delavskih stavk se je skrčilo delo v vsej tetki
industriji
Berlin, 28. aprila, f. Stavka rudarjev v Zedinjenih državah vedno bolj učinkuje na ameriško industrijo. »New York Times« piše. da bo zaradi pomanjkanja premoga 19 ameriških tovarn, če do 5. maja stavka ne bo končana, skrčilo produkcijo jekla za 40 od^tokov. Že sedaj se je znižala proizvodnja železa v največji ameriški jeklarm* za 20 odstotkov, a podjetje bo moralo popolnoma ustaviti svoj obrat, če bo stavka trajala še dva tedna. Neki ameriški koncern je zmanjšal za četrtino svoj obrat in napoveduje, da bodo morali podjetje popolnoma zapreti, če bo stavka trajala do 10. maja. Za obnovo dela v plavžih bo po-
trebno 9 mesecev, k.er jih je treba na novo ob metati z apnom. Stavka rudarjev in njene posledice 'sesajo tako daleč, da so v senatu zahtevali odstop ministra za delo Perkinsove,
PortamonUi zopet bombardiran Berlin, 28. aprila, t. Vojne skupine nemškega letalstva so v predzadnji noči z dobrim uspehom bombardirale pristaniške naprave v Portsmouthu. Nemški letalci so ugotovili velike požare v pristanišču m raznih važnih vojnih JMBP mwih
Ljubljana. 27. apr. (Od posebnega poročevalca agencije Štefani). Nacionalni svetnik Molfino. ki ga je spremljalo nekaj vodilnih članov zveze tržaških trgovcev, je obiskal Kr Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje. Govorili so o vprašanjih, ki se nanašajo na trgovino in še posebej na področje trgovinskega prometa z zasedenim ozemljem Popoldne je Kr. Civilni Komisar sprejel tudi inšpektorja nacionalne organizacije Dopolavoro iz beneških pokrajin, ki ima nalogo, da uredi dopolavorovsko delovanje na zasedenem ozemlju. Kr. Civilni Komisar je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. kar je bilo doslej storjenega in še posebej nad delovanjem Dopolavora v vrstah vojnih sil v Ljubljani. Tukajšnja organizacija ima na razpolago dvorane za predvajanje filmov, čitalnice, kopališča, telovadnico in avtopark. Komisar je dal navodila za nadaljnje delovanje organizacije v vseh važnejših krajih zasedenega ozemlja in posebno tam, kjer so razmeščene čete. Po teh navodilih se bodo ustanovile krajevne dopolavorovske organizacije z nalogo, da razvijajo podporno in vzgojno delovanje tudi med civilnim prebivalstvom-
Svečano razvitje italijanske zastave v Dubrovnika
Dubrovnik, 28. apr. n. (Štefani). Tu je bila davi velika svečanost, ki se je udeležila množica E>ubrovčanov in ljudi iz okolice. Na mestnem trgu so svečano razvili veliko italijansko zastavo. Prisostvovali bo svečanosti tudi poveljnik divizije, ki je zasedla Dubrovnik, častniški zbor in vsi zastopniki dubrovniških oblasti. Obenem je župan razvil na stebru sv. Vlaha dubrov-niški rdeči prapor. Množica je z velikim navdušenjem sledila ceremoniji in je vihamo vzklikala Nj. VeL K alju in CejarJu ter Du««ju.
Italijanski ranjenci v Sofiji
Sofija. 28. aprila, n. (Štefani) 45 italijanskih vojakov, ki so bili ranjeni in ujeti na grški fronti, se je sedaj s pomočjo organov nemškega Rdečega križa vrnilo iz Soluna. Prispeli so v Sofijo. Včeraj popoldne sta jih obiskala italijanski poslanik v Sofiji in vojni ataše. Njihovo zdravstveno stanje se zboljšuje. Vsi so izrazili svoje zadovoljstvo, da so smeli prelivati kri za stvar domovine. Ranjenci se bodo v kratkem vrnili v Italijo.
Kancelar Hitler v Celovcu
Berlin. 28. apr. n. (Štefani). Vodja in kancelar Hitler se je včeraj mudil v Celovcu. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprej em.
Upor v Bombavu
Berlin, 28. apr. (DNB). Iz Bombava poročajo, da se nemiri tam še vedno niso polegli. Včeraj je zopet ponovno prišlo dc bojev med indijski mi d em onstran/bi rn angleško policijo. Angleži so zopet streljali v množico in izvršili tudri več aretacij. Od petka popoldne dalje je bilo v Bombavu dcsflej ubitih 12 oseb, 125 pa ranjenih. Čeravno so Angleži nastopili tako s policijo kakcT rudi z vojašrtvcm, se jim doslej ni potreoilo oh vlad a ti pol oža ja.
Novi francoski podanik v Moskvi
Moskva, 26. apr. Včeraj je prispel v Moskvo novi francoski poslanik pri ruski vladi Bergerv.
Športni rezultati
Rim, 2S. aprila. V nogometnih prvenstvenih tekmah so bili včeraj med drugim doseženi naslednji rezultati: Trieste-Bolo-gna 0:0, Torino-Ambrosiana 2:0, FC Milano- Juventus 2:1.
Bratislava, 28. apr Nogometna tekma med reprezentancama Berlina in Bratislave je končala neod-očeno 0:0. po napeti igri. Sodil je brezhibno Madžar Kis. Tekmi ie prisostovalo 13.000 gledalcev.
Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 28. apr. V šahovskem turniri u je bilo v soboto zvečer igrano predzadnje kolo. Botvinik ie porazil Bondarevskega, Keres Lilienthala. Smislov pa Boleslav-skega.
Včerai so bile igrane prekinjene partije. Botvinik ie do 56 potezah prisilil Lilienthala k predaji. Prav tako je izgubil Lili-
enthal partijo z Boleslavskim, ki je zmagal v močnem    napadu.    Pa rti i a    Karea- . Smislov ie končala remis. čeravno ?e bil
Keres v prednosti Prav tako sta remizi -rala Lilienthal in Smislov. E jndarevski le brez igre predal svojo partijo Keresu, Bo-leslavski pa se ie že preje vdal Botviniku.
Stanje r*red zadnjim kolom je sedm: Botvinik 13. Keres 10 in pol. Smislov 9 (1). Boleslavski 8 in poL Bondarevsld 7 in pol (1). Lilienthal 7 in poL Botvinik ima torej prvo mesto že zasigurano.
Noeoi bo odigrana še preostala prekinjena partija, jutri zvečer na se igra zadnje kolo turnirja.
Uradni razglasi
Razglasi in odredbe vojaške oblasti
Ugotovljeno je, da je mnogo materila, živine in voz, ki so pripadali jugoslovanski vojski, Se vedno v posesti prebivalstva, medtem ko je drug material skrit na krajih, ki jih je tež^o ugotoviti, ki pa so znani domačemu prebivalstvu. Zaradi tega
odrejam :
1. Vsi državljani zasedenega ozemlja morajo nemudoma izročiti najbližjemu vojaškemu poveljništvu, ali kjer tega ni, županstvu, ves material kakršne koli vrste ^orožje, municijo, bencin, material iz vojašnic, razni drugi material, vprege, sedla itd.) ter vozove in živino jugoslovanske vojske, ki jih Se posedujejo.
2. Vsi državljani, ki so jim znani kraji, kjer je skrito orožje, municija ali drug vojaški material, so dolžni obvestiti o tem svoj  obCinski  urad,  ki  bo o tem nadalja
obvestil najbližje vojaško poveljništvo.
Po objavi tega razglasa si pridržujem, da odredim z vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago, vse potrebne ugotovitve, in «e vsak državljan, ki bo zasačen v posesti zgoraj omenjenega materiala ali živine, takoj zapre in kaznuje po zakonu.
General Armadncga Zbora: Poveljnik Mario Robot ti
22. aprila 1941-XTX.
Naredbe Kr. Civilnega Kotnisariata
Naredbe o denarnih in valutnih zadevah
Kr. Civilni Komisar za zasedeno sloven sko ozemlje, na podlagi svojih odredb št. 1 in št. 6 z dne 20. ozir. 22. aprila 1941-XIX. objavljenih v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata št. 33 z dne 23. aprila 1941-XIX,
odreja:
Člen 1.
Uporaba italijanske lire kot plačilnega sredstva na slovenskem ozemlju, zasede nem po italijanski vojski, se ne sme smatrati kot ukrep za konvertiranje ali zamenjavo med obema valutama, temveč le kot obveznost za pravne osebe in zasebnike, da morajo sprejemati italijansko liro Kot plačilo za nakupe in storitve v zvezi s stanjem, ustvarjenim z zasedbo, in to posebno od italijanske vojske in italijanski*, oblaste v in njih uslužbencev.
Vsakdo more plačati nakupe in storitve ie v italijanskih lirah ali dinarjih po že določenem razmerju.
Člen 2.
Prepovedano je uvažati dinarje v slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojsKi. iz Kraljevine Italije in iz drugih držav kakor tudi iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Prav tako je prepovedano uvažati italijanske Ure iz tujih držav in iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Člen 3.
Prepovedano je izvažati iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, razen dinarja vsako drugo valuto, vštevsi italijansko liro, in sicer ne le v ozemlje bivše Jugoslavije, ki ni zasedena po italijanski vojski, temveč tudi v katero koli drugo državo.
Dovoljeno je le izvažanje italijanske lira iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, v Kraljevino Italijo.
Člen 4,
Ustanove, organi in uradi bivše Jugoslavije in bivše dravske banovine, druge javne in avtonomne ustanove, finančni in kredit ni zavodi, trgovinske družbe, zasebne združbe, verske družbe, kakor tudi fizične osebe, ki posedujejo ali hranijo iz katerega koli naslova tuje valute ali plačilna sredstva sploh, kakor tudi javne ali zasebne vrednostne papirje: delnice, obveznice ali kreditne papirje v tuji valuti, jih morajo prijaviti v treh izvodih do vštevši 30. aprila 1941-XIX pri Hranilnici dravske banovine, četudi so ti vrednostni papirji zunaj slovenskega ozemlja, ki je zasedeno po italijanski vojski.
Člen 5.
Te ustanove, organi in osebe morajo poleg tega še posebej z obrazložitvijo prijaviti v roku in na način po prednjem čl. 4. vse terjatve in dolgove pri ustanovah in osebah katerega koli državljanstva, ki imajo svoj sedež ali svoje stalno bivališče v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski ali če so plačljivi v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Prijaviti morajo tudi dolgove in terjatve pri ustanovah in osebah tujega državljanstva kjer koli imajo svoj sedež ali stalno bivališče.
Te prijave je treba vložiti ne glede na obveznost položbe po čl. 2. odredbe št. 6 Kr. Civilnega Komisarja z dne 22. aprila 1941-XIX.
Clen 6.
Za tujo valuto se smatra po prednjih členih 4. in 5. katera koli valuta razen lira in dinarja.
Za tuje državljane se smatrajo ustanove in osebe, ki imajo drugo državljanstvo kakor italijansko ali tisti, ki so imeli doslej jugoslovansko državljanstvo in ki imajo svoj sedež ali stalno bivališče na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, kakor tudi osebe brez državljanstva.
Člen 7.
Kdor koli bi kršil te predpise, se takoj pripre in ovadi pristojnemu oblastvu, go-
tovina in vrednostni papirji, ki predstavljajo denar ali imovino, kakor v obče vse vrednostne listine, se zaplenijo.
Člen 8.
Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana,  dne 25. aprila 1941-XIX Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemij»»: Rniilio Grazioll
Nadaljnje pobiranje dosedanjih davkov in taks na zasedenem slovenskem ozemlju
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
odreja:
Člen 1.
Vsi davki in takse, kakor: neposredni davki, poslovni davek, takse, trošarine, carine itd., se na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, pobirajo na enak način in po istih zakonih in zakonitih določbah kakor doslej.
To velja tudi za doklade na te davke. Člen 2.
Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, 25, aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Krnili.. Grazioll
Odločbe Kr. Civilnega Komisariata
st. i.
Postavitev družbe SHELL Companv of Jugoslavia (Anglo Jugoslovensko Petro-lejsko D. D.) pod upravo
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
odloča:
Vse in vsako poslovanje družbe SHELL Companv of Jugoslavia Ltd., prej Anglo Jugoslovensko Petrolejsko D. D., je poverjeno za zasedeno ozemlje Slovenije tvrdki AZIENDA GENERALE ITAL1ANA PE-TROLI (A. G. I. P.) s sedežem v Rimu, zanjo pa njenemu predsedniku Cons. Naz. Ing. Dott. JOSIPU COBOLLI GIGLI, ki pooblašča za izvrševanje tega mandata Cav. EMILA TRAVAGLIA, pok. Antona, nameščenca tvrdke »A. G. I. P.«.
Poslovanje v napravah vseh vrst v Sloveniji in na zasedenem ozemlju vobče prevzame «A. G. I. P.«.
Ljubljana, 25. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioll
Podaljšanje plačilnega roka
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svoje odredbe i dne 22. aprila 1S4I-XIX, št. 6, s katero se prepovedujejo izplačila fizičnim in pravnim osebam. bivajočim na ozemlja bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, in s katero je odrejena obveznost položbe zadevnih me-skov pri Hranilnici dravske banovine,
odreja: Člen 1.
Rok, ki ga določa člen 2. naredbe z dne 22. aprila 1911-XIX št. 6, za položbo zneskov, ki jih dolgujejo ustanove in zasebniki fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, se podaljšuje do dne S. maja 1941-XIX-Člen 2.
Kdor ima na slovenskem ozemlja, zasedenem po Italijanski Vojski, svoje bivališče zunaj mesta Ljubljane, je upravičen, da izvrši položbo v istem roku razen pri Hranilnici dravske banovine za njen račun tudi pri poštnih uradih.
Člen 3.
Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem.
Ljubljana. 2€. aprila 1941-XXX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI
Ljubljana dobi novo radijsko postajo
Ljubljana. 27. aprila. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je odredil ukinitev delovanja radiofonske ustanove, ki je upravljala radijsko postajo v Ljubljani, ter njen prenos na Italijansko radiofonsko ustanovo E. I. A. R. Generalni ravnatelj te ustanove, nacionalni svetnik Chiodelli je v smisla navodil Ministra za
Ljudsko Kulturo in Kr. Civilnega Komisarja ukrenil vse potrebno za novo ureditev radijskih oddaj na zasedenem ozemlju. V nekaj tednih bo E. I. A. R. postavila novo oddajno napravo z jakostjo 5 kilovatov, tako da se bo radiofonska služba v zasedenem ozemlju znatno z boljšala.
Čitateljem S
Na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanskih četah, živi razen večjega števila vojakov tudi mnogo italijanskih uradnikov in državljanov. Da hi bili tudi oni takoj poučeni o italijanskih, svetovnih in domačih dogodkih, so lastništva, ljubljanskih dnevnikov po sporazumu s
Kr. Civilnim Komisarjem sklenila objavljati najvažnejše in najbolj zanimive vesti tudi v italijanskem jeziku. Po sklenjenem sporazumu bosta te vesti redno objavljala po en jutranjik in en večernik. in sicer najprej »Jotroc bi »Slovenski dom«, nato pa »Slovenec« bi »Slovenski narod«. Izmenjava obeh dvojic navedenih listov se bo vršila vsakih 14 dni aH vsak mesec.
Ta sklep lastništev najpomembnejših domačih listov rinkernja voljo ljubljan-
skega časopisja po sodelovanju z italijanskimi oblastmi in italijanskimi državljani in bo pomenil novo uspešno sredstvo za vzpostavitev vedno bolj trdnih kulturnih vezi z njimi.
Vesti iz Hrvatske
Zagrreb, 28. apr. Poveljstvo hrvaške vojske objavlja, da dobiva od svojcev bivših
vojakov, ki se niso še vrnili na svoje domove, mnoga vprašanja. Ker poveljstvu tren orno ni mogoče, da bi izvedlo vse poizvedbe, je bil od nemškega vrhovnega vojaškega poveljstva v Beogradu osoovan posebni oddelek, ki se bo bavil s takimi pcnzve€bami. Odslej na i svojci vojakov vsa taka vprašanja pošiljajo na naslov: Anneeoberbommando II.. Abteilung IC, t roke polkovnika ž^ka Bečio«.
12
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 28. aprila 1941
Gospodarske vezi z Italijo
Ljubljana, 28. aprHa. Nase gasp<>diLrsko življenje je poslej najtesneje povezano z italijanskim gospodarstvom. Cesar ni treba se ptsebej na glasati. Zato je rud: samo pc< sebi umi j ivo, da se bo slovensko gospodarstvo moralo preusmeriti ter prilagoditi novim razmeram. Spremembe pa ne bodo nšM tako velike ka-ker se je morda zdćlo v začetku, pač zaradi tega, ker smo bili ?e prejšnje čase zlasti trgovsko tesno povezani z Italije. Trgovina med Italijo in slovenskimi pokrajinami je že od zdavnaj zelo živahna. Pravilno opozarjajo naši gospodarstveniki, da go stk: danskih vezi mod nami m Italijo niso mogLi povsem pretrgati nikdar rudi neugodni po'litićn: dogodki
Nedvomno nam je vsem dovolj jasne«, da je zdaj na>a usoda povezana z veliko Ita-
fliio ter da so zaradi tega interesi slcven-si •_■ l in italijanskega gospe^darstva skupni. Že prej je <«ima zemljepisna lega Slovenije ve :c vala gospodarsko sožitje z Italijo, zdaj pa še upravni okvir narekuje popolno preusmeritev, kajti poslej bodo naše vezd z vzh<n . mi pokrajinami bolj ali manj pre-trgane. Naše pokrajine pa seveda ne mo-
rejo postati čez noč aktivne, tako da bomo še del j časa navezani na uvoz. Vendar se da marsrfcaj izboljšati, zlasti še, ker bodo kmalu ustvarjeni pogoji za gospodarsko (►življenje, kar sprevidimo že po tem, da so se nove oblasti takoj odločno zavzele za izboljšanje našega pr< me M in pri/motni h zvez, predvsem za modemizacijo ceste, ki nas veže s Primorjem. Slovenija je zadnji dve desetletji gos-pedarsico hirala v veliki meri zato, ker je bila odrezana od morja, zdaj se nam pa zopet odpira pot do Trsta.
Po italijanski vojski okupirane slovenske pokrajine postajajo zopet, kar so bile pred svetovno vojno, naravno zaledje Trsta.
. Pričakovati smemo, da bodo te velike spremembe koristile zlasti razvoju naše trgovine in da bo Ljubljana, ki ostane tudi po novih teritorialnih razdelitvah na zelo važnem križišču, napredovala tudi po-sJej.
Vsi se moramo zavedati, da bomo morali napeti vse sile pri delu za prilagoditev našega gospodarstva novim razmeram ter da bo samo marljivo, vztrajno ter naporno delo lahko upravičevalo optimizem, vero v našo prihodnost.
Reševanje starejših sodnih spisov
Ljubljana, 28. aprila.
Okrajno in okrožno sodišče poslujeta in sodbe se izrekajo po prejšnjem kazenskem zakoniku, dokler ne bodo izdane glede tega nove odredbe. Sodniki obravnavajo te dni samo prestopke in zločine, stori ene že v mesecih pred prevratom. Zaradi odsotnosti številnih sodnikov je obležalo v pisarnah ogromno spisov, ki se zdaj hitro rešujejo. Na okrajnem sodišču je bila v soboto zaključena razprava o
karambolu, ki se je dogodil eelo pred dvema letoma. Kovač A. je podrl z motornim kolesom dijaka S. Nobene priče ni bilo. ki bi videla, kdo je zakrivil karambol. Pač .pa so nekateri videli, kakšno je bilo stanje po karambolu, pri katerem si je dijak hudo poškodoval nogo. Na podlagi izjav teh prič je sodnik obsodil kovača A zaradi neprevidne vožnje na 300 din globe pogojno za 2 leti ter na plačilo stroškov. ( enec je kazen sprejel in takoj plačal dijaku 200 din za polomljeno kolo. Lani v novembru je družba fantov na-Ua v Polju kolesarja Albina. Eden iz-
med fantov je udaril Albina z roko po glavi. Albin je trdil, da je bil napadalec neki Janez, le-ta pa je trdil pred sodnikom da je nedolžen. Janez je bil obsojen, a se ie pritožil in sodba je bila razveljavljena. Pri ponovni razpravi je Albin prisegel, da ga je udaril Janez. Janezova priča, ki jo je sodnik tudi povabil, pa ni hotela priseči, da Janez ni Albina udaril po glavi-Janez je bil spet obsojen in sicer na kazen, ki jo je izrekel že prvič sodnik, to je na 200 din globe ali na štiri dni zapora.
Na neki stavbi pri Medvodah sta dva tatova pred meseci odnesla zidarsko in tesarsko orodje, ki je bilo last na stavbi zaposlenih delavcev. Tatova so kmalu izsledili, ker sta hotela ukradeno orodje prodati. Eden izmed tatov, neki Miha, je prišel k razpravi in priznal tatvino, njegov tovariš, neki Franc se pa vabilu sod-nije ni odzval. Okrajni sodnik je po spisih ugotovil, da je bil France že dvakrat prej kaznovan zaradi tatvine in je spise odstopil pristojnemu okrožnemu sodišču.
Bajka »Princeska in zmaj«
Premiera v soboto popoldne je žela mnogo otroške
radosti in priznanja
Ljubljana, 28. aprila.
V tekoči gledališki sezoni smo po uspeli Ma»vovi in Simončičevi otroški bajki z godbo, petjem in plesi »Angel z avtom« do b:i!i :c drugo enako bajko, ki ji je naslov »Princ« in zmaj«. Avtorja sita ji znani n a i i r c 1 j i n uspešni avtor i zvi rni h ope-
ret J.Circtjore tor naš bailetni mojster P. Go-lovin.
I. Srerist Golovin je usitvaril nema nt i eno dejanje z delno uporabo dobro znanih pravljičnih motivov in pritegnil vse mogo-5e, fl /e često izkoriščane pravljične osebni t in živali poleg ljudi. Gradbeni material te bajke terej ni nov, nova pu je poni v$*t fantastike in realnega življenja, le v pravljici mo-žno prijateljsko občevanje ljudi z bajnimi bitji in domačimi živalmi ter celo z divjimi zvermi. Nova pa je tudi G ix n v/nova temeljna misel: usodnost, ki popodnovnfl zmaga.
M'.ui zakonski par presrečen ziblje sinčka Jožko. Fantek ima čudovito srečo: tri - ionice mu ob zibelki prerokujejo, da bo <! bor, pogumen, pravičen in nesebičen ter da : kralj. Navadno je tretja soje-
nica zU bndca, ki pokvari vse lepo in dobro, kar prerokujeta otroku prvi dve. Tukaj pa. s« p emenite vse tri. Tudi ta rzprememba je origiTinina. In res postane Jožek kralj, ko je ubil zmaja in rešil princesko, da je zmaj ni ptjžrl. Tako je od!< čil kismet.
Fant ima pač po zaslugi sejenic na po m-yJ- sedem palčkov, ki mu izkopljejo čarobni meč, s katerim odseka zmaju tri glave in ga tudi osvobode vrvi, s katerimi ga ie privezal m v gozdu izpostavil divjim zverem hudobni va?ki kovač, cigan. Le kratko časa se je ta crni surovak polastil presto*a in r. r nceske, a sedmorica palčkov v dražbi živali in zveri privede še pravočasno Jožka pr d kralj i in razkrinka hudobneža, ki ga od vedo v ječo.
Tako se zaključi ta bajka vendarle z zmago J žkovo, teda dosledno le po zaslugi sojen;c in palčkov. Ne po svoji, temveč po
volji bajnih duhov, usode, je Jože dober, nesebičen in hraber. Famt ima torej resnično zavidljivo srečo. Občutek pa imam, da taka moralna tendenca ni vzgojna in sploh, na zdrava.
Kajpak otroci ne mislijo pri glodanju te Golovinove bajke tako trezno, nego uživajo zgolj romantiko, občudujejo Jožka, sočustvujejo s princesJcov &e radujejo ustrez! j i vo-sfii in humon-nosri palčkov. komiičncs»ti zajč-kcv, petelina, lisice, mačke, volka, medveda, drgetajo ob krohetanju Jage-babe ter ob hudobijah grdega cigana. Žalujejo z nesrečnim kraljem, se smejejo dvorskemu nerčku, pa se divi jo plesom kresnic, netopirjev, luninih žarkov in kmečkega ljudstva. Zakaj plesov je obilo, celo preobtlo, in dogaja se marsikaj, celo preveč.
Dramatsko tehn. so zadovoljive prve tri slike, dočim sta zadnji dve sliki preobloženi in dolgovezni ter se dejanje z odvečnimi prizori zavira in zateza Oprema igre je zelo lepa, toda za gladko uprizoritev bi bile potrebne še in še temeljite skušnje.
Maša Slavceva kot režisorka je imela spričo ogromnega števila sodelujočih zelo težko nalogo, zlasti še z deco, ki ji v danih razmerah ni bila dovolj na razpolago.
Najboljši del te bajke je pač prispeval J Gregorcs svojo zelo prijetno melodično, skoraj vseskozi izrazito, včasih bajno san javo, včasih h umorno glasbo v zelo dobri instrumentaciji (le z 19 glasbeniki) ter z nekaterimi lepim-i spevi, soli, dueti m udarnimi ansambli mešanega opernega zbora. Pola j nar jeva kot mati, K. Marenk kot oče, L. Rakovcc kot mlinarjev Tonček, pa sedmorica palčkov s svojo odlično koračnico se se odlikovali. Mati Benjaminček se je kot komik in pevec še posebno imenitno izkazal! Tista »ljubavna lepa pesem Tončkova pa ne sodi v otroško igro.
V glavnih vlogah so uspešno nastopali Barbičeva (Jožek), M Gol i jeva (princeska), Z. Pianeeki (cigan), B. Sancin (krailj) rn M. Sancin (norček). Kot pevec se je še uveilja-
vil A. Mihe (medved). Vetikc uspeh« je žeta kot soloptesalka M. Remsfacrjeva (kresnica), a gre prrznanje tudi netopirjem, baletkami v luninem plesu ter baletnemu zboru v kmečkem plesu z z4asti narodno motiviko.
Dirigent D. Zebre, koreograf G o i o -vin m režiserka Stavčeva so storili ^se, kar so zmogli, da je novost čim bolje ustrezala očem in posluhu. Tako je bilo po otrok i h in starših zadovoljivo zasedeno oporno gledališče p-Vno radosti in živahnega priznanja, Fr. G.
'ase gledališči
DRAMA
Začetek ob 17. uri
Ponedeljek, 28.: Zaprto.
Torek, 29.: Trideset sekund ljubezni. Red A.
Sreda, 30.: Protekcija. Red Sreda OPEKA Začetek ob 17. uri
Ponedeljek. 28.: Zaprto.
T rek, 29.: Ples v maskah. Red Torek.
Sreda, 30.: Tri stare škatle. Red B.
DNEVNE VESTI
— Promoviran je bil v soboto za doktorja prava na univerzi v Ljubljani g. Sket Stanko iz Gorice, sin dr. Ivana Sketa, odvetnika v Celju. Čestitamo!
— Dež noče ponehati. Vse kaže, da bo tudi letos april obdržal svoj sloves. Danes že peti dan dežuje. Padavin bi bilo torej že več kakor dovolj. Ni pa še nobenega upanja, da bi dobili lepo neme, po malem dežuje kar naprej. Zaradi deževja je delo na polju in vrtovih zastalo. Veliko škodo je po\rzročilo deževno vreme tva zgodnjem sadju, ki ga borno imeli letos zopet malo.
— Šmarna srora je debro obiskana. Včeraj je sicer domala ves dan deževalo, a Šmarna gora ie bila kljub temu dobro obiskana, kakor tudi vse prejšnje dni. ko je še sijalo solnce. Dostop na Šmarno goro ie neoviran, saj je dovoljeno kretanje do deželi z vsako osebno legitimacijo. Precej izletnikov iz Ljubljane ie včeraj odšlo rudi na Sv. Katarino in okoliške hribe.
— NeSreee. V Zg. Šiški je padel včeraj po stoonicah 41etni Ivan Ambrož in se hudo poškodoval po glavi. — Posestnik Ignac Kastelic iz D. M. v Polju ie doma popravljal vodnjak, pa ga ie cev pritisnila na prste leve roke. ki mu jih ie zmečkala. — Na Gasilski cesti v Šiški ie padel s kolesa 401etni delavec Jože Travnikar in si
zlomil desno roko. — V bolnico so prepeljali tudi 17letnecra posestnikovesa sana Alojza Šinkovca iz Vidma ori Dobrepolju, ki ga je brat po nesreči z nožem sunil v hrbet.
— Moj sin inž. Pavel Gosti je bil kot
rez. podporočnik dne 2. aprila vpoklican v Banjaluko. Ker še nisem dobil o njem nobene vesti. r>rosim vsakogar, ki bi kai vedel o niem. nai mi blagovoli sporočiti. — Primarii v p. dr. Fran Gosti, Ljubljana, Bleiweisova 9. pritličje.
— Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) pri čno v četrtek 1. maja. Prospekti na razpolago. Prijave sprejema: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. 264/n
— Tečaji italijanščine. Na mnoga vprašanja objavljamo, da prične nov tečaj italijanskega jezika (dnevni in večerni) v Četrtek 1. maja. Pojasnila daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. 264/n
Iz Lfublfane
—lj Ledino orjejo. Povsod v okolici mesta, pa tudi v mestu samem so ljudje pravilno razumeli nujne pozive potom časopisja, naj se letos obdela čim več zemlje. Kmetje v ljubljanski okolici ki najbrž tudi zunaj na deželi so preorali že veliko travnikov in zemljo posejali z žitom ali jo sicer obdelali. Zlasti veliko neobdelane zemlje so spremenili v njive v Dravljaih in na
Posavju. z isto vnemo pa so šli na delo tudi na bližnjem barju. V Rožni dolini in v Mestnem logu so posamezniki vzeli v najem manjše parcele, ki so jih zrahljali z lopatami in posadili krompir, fižol in seveda tudi vse vrste zelenjave. Družinam bo zalegla tudi taka manjša obdelana greda.
TVKDKA
I. C. MAYER
LJVBLJANA
vljudno obvešča cenj. odjemalce, da bo vsled zakasnitve popravila detajlna prodajalna še zaprta do vključno 30. t. m. — 1. maja se prodajalna odpre in bo delovala v polnem obsegu.
—lj Intimni končen. Danes popoldne ob 18. se bo vršil v mali Filharmonični dvorani intimni koncert, na katerem bo izvajal trio: Francka Ornikova (violina). Ce-nek šedlbauer (čelo) in Marjan Lipovšek (klavir) naslednji spored: 1) Corelli: Sonata da ca mera. 2) Beethoven: Trio v b-duru, 3) Suck: Trio v c-molu in 4) Arnič: Klavirski trio. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
KINO MOSTE
Danes in jutri ob 17.30 in 19.30 uri italijanski velefilm o herojskih dejanjih tvorcev novega evropskega reda
Preko ljubezni
(OLTRE L'AMORE) Al i da Vali, Amadeo Nazzari
Novi grobovi
Od 18. do 24. t. m. so umrli v Ljubljani:
Dr. h. c. Hribar Ivan, minister v p. in častni meščan ljubljanski, itd., Avguštin-Čič Slavko, 6 mesecev, sin tovarn, delavca, Bevc Marija, 62 let, šivilja, Plevanič Vladimir, 8 let, sin zidarja, Zupane Martin, 63 let, tisk. sluga, Kervina Marija, 76 let, zasebnica. dr. ing. Vagaja Franc, 51 let, univ. docent, Wrischer Ivana, roj. Mozetič, 83 let, vdova višjega žel. inšpektorja, Florjančič Janko, 69 let, trgovski sotrudnik, Težak Katarina, sestra Dioni-zija, 58 let, bolniška sestra, dr. Grablovic Josip, 59 let, odvetnik, Martinak Mirko, 35 let, mestni delavec, Jarc Frančiška, roj. Škafar, 82 let. posestnica, Zupančič Ivan, 65 let trgovski zastopnik, Wukassinovich Terezija, roj. Gorup, 79 let, vdova inženirja, Schulz Rudolf, 79 let, trgovski poslovodja v p., Povše Janez, 64 let, posestnik, Poderžaj Franja, roj. Zupančič, vd. Novak, 68 let, žena posestnika, G rum Marija, roj. Jarc, 85 let, vdova železničarja. Korošič Maks, 67 let, stolarski pomočnik.
Od 11. do 17. t. m. so umrli v LJubljani:
Koman Marija, roj. Preveč, 68 let, zasebnica; Vanino Marjeta, roj. Bencina, 81 let. branj evka; I Uja Andreja. 1 mesec, hči zasebnega uradnika; Bajec Katarina, roj. Stražar. 83 let, vdova pod uradnika; Jerin Valentin, 87 let, čevljar; Koščak Matija. 3 mesece, sin gospodinje; Pelan Jože, 65 let. žandarmerijski narednik vodnik v p.; Zvoljenek Franc. 49 let. hišnik; Okom Zofka, 50 let. bivša učiteljica; Cimerman Ivana. roi. Kane. 45 let. vdova profesorja; Pctrato Jožef. 55 let, dnevniear-zvaničnik invalid, sodišča; Tiršak Jožefa, roj. Hojnik, 79 let, zasebnica; Tihel Anzelm. 26 let, čevljar; Cerar Vilma Milica. 18 let. hči trgovca; Jak Ana. 56 let, učiteljica; Jo.5eno-vec Albina, sestra Damijana. 30 let. usmiljena sestra sv*. Vinc. Pav.; Kopač Tomaž. 64 let, uradnik drž. žel. v p.; Končan Helena, roj. Goričar. 20 let. ž<?na kand. medicine. — V ljubljanski bo'nici so umrli: Suhadobr.ik Janez. 57 let. delavec. Borovnica; Peterlin Ivan. 61 let. hi?ar. Selca pri Litiji; Medvešček Uršula, 57 let, zasebnica. Jesenice; Milavec Stanko, 32 let. tiskar jug si. tisk.; Kerstajn Alojzij. 3 leta. sin ^ovarn. delavca, Rateče n-i Radovljici; Šare Irena. 30 let. delavki. Homrc srez Kamnik; Mav Ivan. 19 let. dijak; Japeij Maks. 64 let. zasebnik; Lorber Rudolf. 15 let, dijak; Gregorin Franc, 40 let. železn. delavec. Zadvor. obč Dobrim je pri I jub-i.iani; Kren Jožef. 34 let. prsestnik. Kob-lerie pri Kočcviu; Jenko Aloizii. 14 let, sin delavca. Zbilie pri Medvodah: I-ožar Ivan 19 let. sin gostilničarja. Sneberie, obč. Polje; Krizman Marija, roj. Golob, 74 let. vdova zasebn. uradnika.
KOLEDAR
Danes; Ponedeljek. 28. aprila: Pavel od križa
Intimni koncept Glasbeno Matice ob 18.
v mali Filharmonični dvorani
DE2URNE LEKARNE
Dane«: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murma^r Sv. Fotra cesta 78.
Več uvidevnosti
Ljubljana, 28. aprila. Vsi bi morali spoznati sami v teh časih, da mora biti konec grobe sebičnosti ter ssmopašnosti in da moramo začeti nekoliko bolj misliti drug na drugega. Vsi smo kolikor toliko navezani na medsebojno pomoč in vedno bolj bo potrebno, da pomagamo drug drugemu. Sleherni se bo moral sprijazniti s tem, tudi tisti, ki doslej nis~ videli dalje od svoje mastne bnde.
S tem bo treba računati najprej pri nakupovanju živil. Doslej so nekateri kupovali življenjske potrebščine tako, kakor da imajo na to monopol. Izdanih je bilo več predpisov, ki prepovedujejo kupičenje življenjskih potrebščin pri zasebnikih. Nekateri prodajalci — predvsem mislimo na mesarje — teh predpisov še vedno ne razumejo pravilno, ker se drže trdovratno s'arih navad
Oblasiri so že irkrenile se kaj takega ne bo več dogajartn. Je pa <r nekaj špekulantov, ki sie ne ravnajo po njihovih narod bah, toda oblasrti bodo yne> alo-rabe najstrože kaznovale. Naj si špekulanti ne oibctajos da se bodo rnojjli njnhovi zločesti posli tudi Se raftcialje nemođeno razvijati.
MALI OGLASI
raz no
SPET BOSTE MLADI,
KREPKI LN PREROJENI
če boste stalno uživali
»AMBROŽEVO MEDICO«
Dobite jo le v >MEDARNI<,
Ljubljana, Židovska 6.     13. T.
KOT DRUŽABNIK
s kapitalom do 70.000 Din pristopim k samostojni dami. ki poseduje kako obrt. Samo resne ponudbe na upravo lista pod »dobro idoča«. 783
GOSPOD SREDNJIH I.~T Seli resno znanje s samostojno gospodično, vdovo ali ločenko do 30 let. Ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slov Naroda« pod »Bodočnost«. 784
6. APRILA
med 9. — 10. uro sem popravljal avto pred nabavljalno zadrugo železničarjev. — Vljudno prosim gospoda, ki je gledal filmske slike, da se oglasi pri »Julijana«, Frančiškanska 3.
791
POUK
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek &— din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od 6. ure ure zvečer dalje za začetnike in Izvežbance. — Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. maja. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Domobranska 15, tel. 43-S2. 786
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8-— din
STENSKO IHO ki bije, visoko 77 cm, r^rodam. Naslov v upravi »SL Naroda«.
792
^PREMOČ
S\ COKS- DRVA
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA A — TEL. Postrežba Dreznibn&i
Avtobusno podjetje
Ing. F. Ribi & Co., Gorizia
AVTOBUSNA PROGA
Ljubljana - Postumia - Gorizia
DNEVNI VOZNI RED: Odhod   ob 7.00 GORIZIA prihod 18.40 odhod   ob 9.0O POSTUMIA odhod 16.20 prihod ob 11.30 T^JTJBLJANA odhod 14.30 Postajališči: Hotel »Metropol« in Gajeva nHoa
Avtobus se ustavi v vseh večjih krajih. Cena vožnje Ljubljana — Gorizia cea. Din WN> Oene za. delne vožnje primerne. Kr. Comando di Piazza — v poslopju uprave policije — Izdaja.
potna dovoljenja
r"ierre Alael:
44
9£i§?a ljubezen
Roman
In tako se je zgodilo, da se je Hermina kot ču-ječa pastirica ob Jeaennini strani udeleževala bučnih svečanosti, za katere se v resnici ni prav nič
zanimala.
Nekega večera, ko sta se pripravljali na ples na mornariški prefekturi, je izročil   stric Hermini
pismo.
— Evo, lepa nevesta. — je dejal, — prinašam ti ljubezensko pismo, ki mi ga je izročil zate tvoj galantni Rene. Pismo je bilo odprto in menda se mi sploh ni treba opravičevati, da sem ga prebral Mislil sem si, da fant hrepeni po tebi in da se v Genovi zelo dolgočasi, čeprav redke vesti, ki ti jih pošilja, ne pričajo o tem.
Hermina je pri teh porogljivih besedah izdihnila. Odleglo ji je in ni več vzdihovala, ko je šla po stopnicah doli v salon k Jeanne in njeni materi. Imela je le trenutek časa, da je prebrala pismo in napisala kratek odgovor. V svoj odgovor je vrinila tudi stavek, ki ga je Rene de Mejan razumel.
»Veselite se po svoji volji, jaz se točno držim vašega nasveta in lahko vam sporočim radostno vest, da preživljava z Jeanne novo življenje.c
— Pojdi no že. — ji je zaklicala Jeanne, ko jo je zagledala. — Ti boš kriva, če prideva prepozno.
Papa mi je sicer dejal, da si dobila pismo svojega ženina in zato se ne čudim, da si se tako dolgo mudila v svoji sobi.
Čeprav se je Hermina že dolgo zavedala, da je njena sestrična že povsem prebolela svojo grešno ljubezen, so jo njene besede prijetno presenetile. Njen veseli glas je pričal, da je izključeno, da bi se bil v njenem srcu zopet naselil prejšnji strah.
Sicer je pa Jeanne pripomnila z istim veselim glasom:
— Nikakor ne misli, da samo ti dobivaš ljubezenska pisma; tudi jaz sem ga dobila. Moj mež mi v tisočerih ljubavnih besedah poroča, da krene njegova ladja ob koncu marca nazaj. To pomeni, da bo prve dni maja tu.
In pri teh besedah je mahala s kuverto pred Hermininim obrazom, da bi ohladila njena zardela lica.
Vse je šlo torej gladko. Hermina je mirno zrla v bodočnost in hvalila boga, da je vse težke krize tako srečno prestala. Samo brezpomembna nezgoda je za hip skalila njeno srečo. Na povratku se je ladja nekoliko poškodovala in morala se je ustaviti v Toulonu. Častnik Romain de Quelern se je s tem zakasnil za mesec dni. Namesto niega je prispel Rene, ki je bil dobil mesec dni dopusta. Svoji bodoči ženici ni mogel javno dvoriti, kajti na poroko je moral čakati še celo leto. Jeanne je prisostvovala že prvemu njunemu srečanju in z njima vred se ga je od srca veselila.
Niti najmanjše znamenje ni kazalo na nj°no bivšo strastno ljubezen do Renea.   Nebo je bilo
sinje, pričalo je zopet o duševnem miru. Povsod je dihala ljubezen, nobeno preteče zlo se ni videlo na obzorju.
Čim bolj se je bližala ura, da bi se vrnil Romain de Quelern, tem večji nemir se je polaščal Jean-nine duše. Iz velike previdnosti je obljubila Hermina svoji sestrični, da bo skupaj z njo pozdravila njenega moža. Morala se je temu ukloniti, čeprav je Jeanni prigovarjala, da bi njen mož gotovo želel, da bi bil ob prvem radostnem svidenju sam s svojo mlado ženo.
Toda Jeanne je prosila Hermino tako lepo, da ji ni mogla te prošnje odreči.
Zato se je zelo začudila, ko je v začetku junija v Hennebontu, kjer se je prav kar mudila z rodbino La Fougerave, planila Jeanne v njeno sobo vsa bleda in zasopla. Prvi hip si ni znala pojasniti, kaj je sestrično tako nepričakovano vznemirilo.
— Kaj se je pa zgodilo, draga Jeanne? — je vprašala začudeno.
.. . Jaz. . . sem izgubil glavo, zmešalo se mi je. Snoči sem prejela brzojavko, da se moj mož danes zjutraj vrne. Tebe ni bilo tam. Vso noč sem bila na nogah, zjutraj sem se odpeljala s prvim vlakom ob šestih ... in zdaj sem tu.
— O, bože moj! — je pripomnila Hermina otožno, — kaj neki poreče Romain, ko te ne najde doma?
XI.
Iz vlaka, ki je prispel ob pol devetih iz Pariza v Lorient, je izstopil na kolodvor mlad morna-
riški častnik ves zagorel pod tropičnim solncem. mršav in utrujen. Njegova visoka postava, njegov možati trdni korak pa ni bil utrpel nobene Škode.
V kolodvorskem poslopju je takoj izročil uradniku prtljažni listek češ, da pride rx> prtljago Šele popoldne, sam je pa od hi tel rx> krasnem drevoredu proti mestnim vratom.
Niti tropično solnce, niti veliki napori niso bili Romainu de Quelernu kdo ve kaj škodovali. Nasprotno, še bolj so prihajale do izraza poteze njegovega koščenega obraza, obrobljenega s črno brado. Visoka, si oka postava, s širokimi rameni, pričajočimi o veliki moči, je počivala na mišiča-stih nogah, in v uniformi je prihajala še bolj do izraza njegova postava v vseh svojih proporci j ah tako lepo harmonično raščena. Romain je bil res vzor moške lepote, elegantna pojava, lep mož majhnih rok in nog ter izrazitih potez na obrazu. V njegovem oduševljenom pogledu se je zrcalila malone otroška dobrotljivost srca.
Minilo je bilo že dvanajst mesecev, odkar je bil zapustil Lorient, v njem pa svojo mlado ženo. ki ga ni ljubila. Zdaj je zaplapolala v njegovem srcu posebno čudna ljubezen do nje, ki si je ni znal pojasniti, ljubezen, ki jo je bil vzgojii v samoti v svojem nemirnem srcu, kakor da bi bilo nujno potrebno, da se je bil umaknil v tujino, da bi mogel svojo ženo bolje oceniti. Za to izpremembo se je moral zahvaliti svojemu prijatelju Paulu Deodatu, od katerega se je bil poslovil v Redonu.
V duhu je videl, kako ga mlada, plemenita žena v pozdrav objema in vroče poljublja.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in in se ratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani