http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK,6.FEBRUAR 2020/ ŠTEVILKA 1335, LETO XXVI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Venil TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com 040 432 943 Ce še niste začeli, je že prepozno Tako nam je povedal pokojni profesor Južnič prvi dan predavanj pri predmetu antropologije na nekdanji FSPN in sedanji FDV. Takrat se je pripomba zdela dober štos, zdaj ni več. (Mef) Ko sem stoletnico Julijano Lupine prosil, naj pred pogovorom o njeni obletnici pripravi par starih fotografij mi je odgovorila, da jih imajo v glavnem na telefonu in mi jih lažje pošljejo po tej poti. Bil sem presenečen in hkrati navdušen nad tem, koliko ljudi iz te, tako imenovane četrte generacije, zmore živeti tudi s tehnologijo 21. stoletja. In že naslednji dan je sledilo razočaranje. Znanec iz generacije srednjih let mi je zatrdil, da on pač nič ne da na računalnike in da ga niti ne prižge, čeprav ga ima na pisalni mizi. Kaj šele, da bi z njim urejal svoje finance. Soseda, ki je še mlajša pa je potožila, ker bi morala finance urejati preko spletne aplikacije a za to potrebuje internet, za katerega mora mesečno odšteti toliko denarja, da bi ji zmanjkalo za najemnino. In ga nima. Ni priključena, kot se reče v sociološkem svetu. Dejstvo je, da smo si ljudje med seboj zelo različni. Nekaterim je pritiskanje gumbov in štar-tanje ukazov na ekranu užitek, drugi se ob tem zgrozijo in raje vse skupaj prepustijo otrokom in vnukom. Računalnik je za polovico Slovencev in tudi Izolanov, še vedno nepotrebno orodje in zato so pred banko ob pokojninah še vedno vrste, uradniki pa si z odgovori, naj vendar pogledajo na to in to spletno stran, ne morejo pomagati. Zato so poja- snila občinskih funkcionarjev, da je nekaj objavljeno na spletni strani pod tem in tem naslovom povsem neustrezna, ker tisti, ki pri njih išče informacije tja ne bo prišel nikoli. Upam si staviti, da občinskega prostorskega načrta na spletni strani Občine Izola ni prelistalo niti pet odstotkov izolskih občanov, ki se jim tako niti ne sanja, kaj jim občinske službe in pogodbene agencije pripravljajo. Na ta način se, seveda, odločanje o tistem, kar je bilo nekoč javno, zoži na zainteresirane skupine, ki si jemljejo pravico, da nastopajo v imenu javnosti, ki je v resnici ni. Pa nikarte ne namigujmo, da je nepriključenost pripisana starejši generaciji. Ni res. Celo občinski svetniki lažje prebirajo gradiva natisnjena v klasični, papirnati, obliki, vendar jih dobijo zgolj v enem izvodu za posamezno svetniško skupino, saj tiskanje pač stane, spletno prebiranje pa je brezplačno. In tako pridemo ugotovitve, da smo našo demokracijo sicer pocenili, vendar smo ji istočasno porezali krila. Res je, vsi se trudijo z računalniškim opismenjevanjem ljudi, toda pot do popolne digitalizacije družbe bo še zelo dolga. In tako je tudi prav. Prihajati bi morala počasi, kot nekaj naravnega. Pa je prišla kot strela z jasnega in zdaj velja pravilo: kdor splava splava, kdor ne splava pa utone. nno INTES4 SNMMOIO BANK NAROČNINA ■ SPOROČILA • MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si OPN - morda se le premika Iz Civilne iniciative Gibanje za Izolo so nam v objavo poslali odgovor Občine Izola na njihovo vprašanje, kdaj bodo pripravljeni odgovori in stališča v zvezi s pripombami na predlog Občinskega prostorskega načrta in njihov odgovor na to pismo. Čeprav v Civilni iniciativi vztrajajo pri svojih zahtevah pa je vendarle, vsaj na občinski strani, opaziti pripravljenost na približevanje stališč. »Obveščamo vas, da so stališča do pripomb in predlogov, podanih na javni razgrnitvi OPN občine Izola, trenutno še v izdelavi. Prejetih je bilo zelo veliko pripomb in predlogov. Stališča do le-teh pripravlja izdelovalec OPN (Locus d.o.o.) skupaj s strokovnimi službami Občine Izola. Stališča se sprejme v enem dokumentu, sprejme jih župan. Objavljena bodo na spletni strani Občine Izola. Nekateri, tudi vaši, pripombe in predlogi bi s smiselnim upoštevanjem v OPN za Izolo lahko pomenile veliko izboljšanje v prostoru. Zaradi nekaterih, tudi večjih sprememb OPN, ki jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov pripravljamo, se opredelitev in izdelava stališč nekoliko zamika. Sprejeta stališča bomo objavili čim bo to mogoče. Predvidoma bodo pripravljena v roku nekaj mesecev. O objavljenih stališčih vas bomo obvestili.» (podpis: Vodja urada: mag. Marko Starman) V Civilni iniciativi so se zahvalili za odgovor, pa tudi za potrditev, da OPN nujno potrebuje večje spremembe, vendar tudi dodali: »Kot Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo in Civilna iniciativa - sekcija za Malijo in Nožed, predvsem pa kot občani občine Izola nepreklicno vztrajamo, da se v popravljenem OPN upoštevajo vse naše zahteve: ohranitev vseh do sedaj opredeljenih kmetijskih zemljišč, odstranitev poskusa legalizacije črnih gradenj, nujno je imenovanje delovne skupine s člani iz strokovne javnosti, ki so tudi poznavalci prostorske problematike, z najmanj enim članom civilne iniciative, vključiti je treba vse pripombe, ki se nanašajo na komunalno opremo, program komunalnega opremljanja za celoten OPN mora predvideti realne finančne vire za njegovo realizacijo. Ker je izdelovalec OPN-ja podjetje Locus isti kot v občini Ankaran, pričakujemo, da bo postopek obravnavanja OPN potekal enako transparentno kot poteka v občini Ankaran, s ponovno razgrnitvijo in javno predstavitvijo dopolnjenega OPN-ja ter z javno predstavitvijo stališča občine Izola do podanih pripomb. Ker je že najmanj od leta 1994, krajevno običajen način seznanitve z OPN v Izoli javna razgrnitev s predstavitvijo po vseh KS, ne pristajamo, da se predstavitve, objavljajo le na spletnih straneh občine, ki marsikomu niso dostopne in težko razumljive. Dodatno smo ugotovili, da v OPN-ju ni rešitve, ki bi celostno obravnavala promet, saj je bila študija prometa izdelana po razgrnitvi. Karta namenske rabe 02 ni usklajena s prometom. Predlagamo takojšnje imenovanje delovne skupine iz strokovne javnosti, z vsaj enim članom, ki ga predlaga Civilna iniciativa. To, da je na dokument, po vaših navedbah, prispelo 266 pripomb, kaže na premalo premišljeno pripravo dokumenta tako s strani izdelovalca kot občinskih strokovnih služb. Skratka vztrajamo in pozivamo, da se pri vseh nadaljnjih korakih upošteva: načelo sodelovanja javnosti, da bo javna razgrnitev spremenjenega OPN časovno ustrezna ter, da bo omogočen dialog z nami občani. Popravljeni OPN mora nedvoumno upoštevati zakonsko določilo in zahteva vseh nas občanov, da prostor varujemo kot omejeno naravno dobrino.« Civilna iniciativa gibanje za Izolo VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLASSE PER L'ANNO SCOLASTICO 2020/2021 Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1.1.2014 do 31.12.2014, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu: Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/2014 al 31/12/2014 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue: OŠ LIVADE IZOLA PO/LU 10.2.2020 TO/MA 11.2.2020 OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA TO/MA 11.2.2020 SR/MER 12.2.2020 PŠ KORTE ČE/GIO 13.2.2020 SE DANTE ALIGHIERI TO/MA 11.2.2020 SR/MER 12.2.2020 8.00- 16.30 8.00- 14.00 8.00- 16.30 8.00- 14.00 13.30-15.00 8.00- 16.30 8.00- 14.00 Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, daje občinski svet občine Izola v letu 2010 sprejel spremembo 9.čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Livade Izola in OŠ Vojke Šmuc Izola, po katerem imata obe slovenski šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul. Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul., Ul. OF, Ul. M. Kleve, Ul. F. Marušiča in Jagodje od št. 11-17,23,23a, 23b. Glede na analizo demografskih podatkov sta šoli sprejeli sklep, da se za šolsko leto 2020/2021 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo na OŠ LIVADE. Starši, ki želite vpisati otroka na šolo iz drugega šolskega okoliša, na željeno šolo oddate vlogo najkasneje v 14 dneh po izteku roka za vpis. Na OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo učenci iz obeh šolskih okolišev. Per iscrivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devono iscrivere il proprio figlio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in cui intendono iscriverlo. Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iscritti bambini provenienti da entrambi i distretti. Za dodatne informacije lahko pokličete: Per informazioni aggiuntive potete chiamare: OŠ LIVADE: 662 55 76 OŠ VOJKE ŠMUC: 662 11 52 SE DANTE ALIGHIERI: 662 52 40 MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Kmetijsko zemljišče 250, zazidljivo 240 €/m2 V četrtek, 13. februarja se bo na prvi letošnji in skupno 9. redni seji sestal izolski občinski svet. Svetniki bodo odločali o komunalnem prispevku za območje Cone mestne industrije, o poslovnem načrtu Komunale in o prodaji nepremičnin. Predlagane razprave o poročilu Nadzornega odbora pa ni na dnevnem redu. Potem, ko je končno poročilo Nadzornega odbora Občine Izola, v zvezi z dvomilijonskim odškodninskim zahtevkom R Mercuri, postalo javno, je sledila vrsta vprašanj, odgovorov, pojasnil in celo groženj z odškodninskimi zahtevki. Pobuda ni sprejeta? Da bi omogočili resno in odgovorno razpravo o končnem poročilu Nadzornega odbora in njegovih predlogih, so svetniške skupine Levica, Izola prihodnosti in Izo-lani pripravile predlog za dopolnitev dnevnega reda prve letošnje seje z razpravo o poročilu Nadzornega odbora. Iz predloga dnevnega reda za sejo, ki bo 13. februarja je moč razbrati, da župan in pripravljavci seje tega predloga niso upoštevali. Verjetno bodo predlagatelji poskušali še enkrat na sami seji a imajo možnosti za uspeh bolj malo, saj v nekaterih koalicijskih strankah pravijo, da gre zgolj za nabiranje političnih točk, pa čeprav je Nadzorni odbor soglasno sprejel končno poročilo, ki govori o tem, kdo je kaj zakrivil pri plačilu dvomilijonske odškodnine. Država in Evropa za nižji komunalni prispevek? Na dnevnem redu seje je sicer kot prva vsebinska točka Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Cone mestne industrije (za Mehanom). V obrazložitvi je zapisano, da je gradnja komunalne opreme financirana iz komunalnega prispevka, proračunskih sredstev občine in drugih virov in zato so skupni stroški opremljanja tega območja s komunalno opremo zmanjšani prav zaradi drugih virov financiranja - in sicer v višini 266.024,35 EUR (iz namenskih sredstev proračuna RS) ter 620.723,47 EUR (namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj). Skupaj so tako skupni stroški opremljanja zmanjšani za 886.747,82 EUR. Na prvi pogled se zdi, da je Občina Izola s tem dobila možnost znižanja komunalnega prispevka, ki bi bil bolj vabljiv za potencialne investitorje, ki bi svojo dejavnost preselili v to industrijsko cono. Vendar v občini trdijo, da znižanje ni mogoče. HKrati lahko preberemo, da je, naprimer, Občinski svet občine Lendava z odlokom znižal višino komunalnega prispevka, saj na tak način želi Občina povečati konkurenčnost okolja in povečati investicijsko dejavnost v občini. Komunalni prispevek se bo tako zmanjšal za približno 25 %. Komunala po novem Občinski svetniki bodo sicer sprejemali poslovni načrt izolske Komunale, ob tem pa tudi spremenjen Pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. V Pravilniku so spremenjeni vsega trije členi, ki pa so za plačilo položnic storitev odvoza odpadkov, tudi najpomembnejši. Z njimi se namreč določa način obračunavanja odpadkov, ki je sicer že v rabi. V 24. členu pravilnika, ki govori o obračunavanju te storitve za gospodinjstva oziroma stanovanja je najprej zapisano, da se pri obračunu ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva število oseb in površina stanovanjske enote ter frekvenca odvoza. Pri površini se upošteva uporabna površina stanovanjske enote in dodatno zaprti prostori, kot na primer klet, zaprti balkon, loža, garaža in drugi zaprti prostor, ki pripada stanovanjski enoti. Podatke posreduje uporabnik, če tega ne stori pa se lahko uporabi podatke iz javnih evidenc. Pri klasičnih komunalnih odpadkih se za vsako stanovanjsko enoto določi takoimenovani volumen, ki je sestavljen iz fiksnega dela (prostornina zabojnika 601) in variabilnega dela (dodatnih 20 1 na osebo). Pri biorazgradljivih odpadkih pa fiksni del predstavlja prostornina zabojnika 20 1, variabilni del pa dodatnih 5 1 na osebo. Najemniki in sobodajalci Za začasno prijavljene osebe se storitev obračuna tako, da se število oseb doda k odjemnemu mestu stanovanjske enote, v katerem je prijavljena, za objekte, kjer ni prijavljenih oseb oziroma za katere ni znano ali ni možno ugotoviti število oseb (prazno stanovanje), se storitev obračuna po načinu obračuna za stanovanjsko enoto z upoštevanjem ene osebe. Za sobodajalca se storitev obračuna tako, da se določi pavšal, glede na razpoložljivo kapaciteto obrata. Sobodajalca, ki je pravna oseba, obravnavajo kot poslovni subjekt. Kaj pa kažete? Za samostojni objekt, ki nima funkcije stanovanjske enote, kot je lopa »kažeta«, vikend, gospodarski objekt in podobno, se do površine 20 m2 objekta ne obravnava, v kolikor je lastnik prijavljen v občini Izola, se površini nad 20 m2 obračuna 1 dodatno osebo k stanovanjski enoti uporabnika, v kolikor je lastnik iz druge občine ali države, se površino nad 20 m2 obravnava kot samostojni objekt in obračun vrši po načinu obračuna za stanovanja. Iz spremenjenega 25. in 26. člena pravilnika pa le podatka: Če imate prijavljeno dejavnost v stanovanjski enoti, na primer društvo, zavod, manjše podjetje ali pisarna, ki ima sedež prijavljen na lokaciji bivanja se storitev ne zaračuna. Pri prijavi gradnje oziroma adaptacije pa se v primeru, da je objekt nenaseljen oziroma ne izvaja dejavnost, upošteva minimalna prostornina 60 1. V primeru, da se obnavlja samo del objekta (ostali del pa je v uporabi) se storitev obračuna kot za objekt v uporabi zmanjšano za površino, ki je v adaptaciji. Pa še to: Uporabniku, ki ima nepremičnino v gradnji, ne pripada zabojnik v okviru akcije zbiranja odpadkov. Kdo kupuje trikotnik? Med predlaganimi prodajami zemljišč bo na tokratni seji ponovno prodaja gradbene parcele, ob izolski vpadnici, tik ob krožišču in bencinskem servisu Petrol. Gre za parcelo v izmeri 1.624 m2, ki je namenjena gradnji nestano-vanjskih objektov za trgovske, servisne, poslovne, storitvene in skladiščne dejavnosti. Izklicna cena za javno dražbo znaša 240,00 EUR/m2 oz. 389.760,00 EUR. Pravni posel prodaje predmetne nepremičnine je že bil potrjen na seji obč. sveta septembra 2019 in sicer na podlagi Letnega načrta razpolaganja za leto 2019, vendar pravni posel predvidoma ne bo realiziran do marca 2020, zato je, potrebna ponovna potrditev. Ob tem velja spomniti, da je dobrih sto metrov vzhodneje, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, za kmetijsko zemljišče, zahteval 250 Eur za kvadratni meter. Kdo je tukaj nor? ur Izola sveti Večina javnih luči je že zamenjanih Kam 2 zem|i0? Dela na prenovi javne razsvetljave v Izoli, po informacijah izvajalcev in Občine Izola, potekajo po terminskem planu. Do konca leta 2019 je koncesionar (Petrol) zamenjal že približno 90 odstotkov vseh neustreznih svetilk javne razsvetljave. Z zamenjavo svetilk v starem mestnem jedru do konca februarja letos bo projekt celovite prenove javne razsvetljave v Izoli zaključen. Skupaj bo v okviru projekta zamenjanih več kot 1750 svetil javne razsvetljave. Na ta način bo Občina Izola lahko znižala stroške električne energije, ob tem da bo v občini urejena ustrezna razsvetljava kot zahteva Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Ocenjujejo, da bo Občina Izola po prenovi javne razsvetljave letno prihranila 800 megavatnih ur elektrike in pridelala za 400 ton manj ogljikovega dioksida. Menjave v starem mestu Več o zamenjavi svetilk javne razsvetlave lahko preberete v Načrtu javne razsvetljave, ki ga najdete na naslovni strani občine Izola. Tam je sicer predvsem veliko številk s katerimi si običajni smrtniki ne moremo veliko pomagati, pri opisu stanja pa smo le izvedeli, kakšno je število in delež svetilk, ki sevajo navzgor in niso skladne z Uredbo, ki dejansko prepoveduje uporabo svetilk, kot smo jih poznali in celo montirali še pred desetletjem ali dvemi. Tako smo izvedeli, da imamo v Izoli skupaj 2424 javnih svetilk, od tega je svetilk, ki so v skladu z Uredbo 834 ali 34,40%, tistih, ki niso v skladu z Uredbo pa 1492 ali 61,55%. Svetilk, ki so pogojno v skladu z Uredbo je 98 ali 4,05%. 14, delno pa 16 prižigališč javne razsvetljave. Poleg tega bo koncesionar nekoliko dopolnil javno razsvetljavo v starem mestnem jedru. Ali je zdaj več teme? Čeprav je zamenjava svetilk deležna pohval stanovalcev pa nekateri vendarle pravijo, da je pri njih, po zamenjavi, postalo zelo temno in včasih že nevarno. To je posebej opazno tam, kjer so svetilke nižje nameščene in tako svetijo le neposredno pod lučjo, okolica pa ostaja v temi. Dejansko luči svetijo le na pločnik, cesta pa je v popolni temi. Tam, kjer so svetilke dovolj visoko nameščene ni problem, pravijo, tam, kjer so nameščene na nižje kandelabre, pa je v resnici bolj temno kot prej. Kaj s tem podatkom? V Načrtu javne razsvetljave smo naleteli tudi na podatek, da za javno razsvetljavo letno porabimo 1.285.863 kWh, kar pri 16.051 občanih pomeni 78.42 kWh na prebivalca. Če prištejemo še turiste pa se poraba zmanjša na 71,04 kWh na osebo. če drži, da več kot je turistov pri nas, manjša je poraba elektrike na osebo. Matematično je to logično, za samo osvetljevanje mesta pa podatek verjetno nima posebne koristi. Največ in najmanj Iz podatkov o porabi električne energije po posameznih odjemnih mestih razberemo, da smo leta 2017 največ električne energije potrošili na odjemnem mestu Krožišče Ruda in Polje ter v Jagodju. Skoraj desetkrat manj pa za javno razsvetljavo Velikega trga. Seveda tudi ta podatek ne pove dosti, saj se odjemna mesta, tudi po velikosti in obsegu območja med seboj zelo razlikujejo. Bralec je poročal o nenavadni težavi s katero se je soočil potem, ko je moral opraviti manjši izkop po katerem mu je ostal kakšen kubični meter zemlje, ki jo je želel nekam odpeljati. Iskanje možnosti ga je na izolski Komunali vodilo od enega odgovornega do drugega, na koncu je dobil željen odgovor: Zemljo lahko oddate na Dinosu. Seveda je sledil klic na Dinos, kjer so povedali, da zemljo sprejemajo po dogovoru z ljubljansko Snago, kar pomeni, da bo zemlja odpotovala tja. Na naše vprašanje, zakaj zemlje ne porabi za cvetlične lončke je namreč odgovoril, da gre za zemljo, ki za kaj takega ni primerna. Kako se je na koncu odločil pa nam bralec ni sporočil. ur Rezervni prostori ZB Člane Združenja borcev za vrednote NOB Izola obveščamo, da smo se do ureditve prostorov v Plenčičevi ul. 3, začasno preselili v prostore Društva upokojencev Jagodje-Do-brava na Veluščkovi 2 v Livadah (nekdanji prostori ZZZS, zdaj tudi prostori Društva invalidov). Urnik uradnih ur Združenja ostaja nespremenjen in sicer: PONEDELJEK IN ČETRTEK od 9.00 do 12.00. Dosegljivi smo na tel. st. 031/720-788 in 041/671-538 ZB ZA VREDNOTE NOB IZOU Dva kandidata za direktorja ZD Izola Na razpis za direktorja Zdravstvenega doma Izola sta se v roku prijavila dva kandidata. Eden od njiju je Evgenij Komljanec, ki s prekinitvijo, vodi Zdravstveni dom že petnajst let, zadnje leto pa ga vodi kot v.d. direktorja. Glede na to, da predlog spremembe statuta zavoda, ki bi omogočal le kandidaturo kadrov z medicinsko izobrazbo, ni bil sprejet na seji OS, so se na tokratni razpis za direktorja javnega zavoda lahko prijavili vsi kandidati z visokošolsko univerzitetno izobrazbo in najmanj osmimi leti delovnih izkušenj, od tega pet let na vodstvenih delovnih mestih. O kandidaturah bo svet javnega zavoda odločal na seji konec tedna, izbrani kandidat pa bo funkcijo nastopil maja. 4.850.000 Eur plus še kaj V osrednjem slovenskem dnevniku so včeraj objavilo obvestilo o prodaji deležev družbe skupine Universe Service - Marina Izola. Stečajna upraviteljica v postopku, ki se vodi v Pordenonu vabi k oddaji ponudb za odkup 100% osnovnega kapitala te družbe, ki pa ima v 100% lasti osnovnega kapitala družb Porting d.o.o. in Marinvest d.o.o., obe s sedežem v Izoli. Izhodiščna prodajna cena je 4.850.000 Eur (ob prvem poskusu prodaje je bila cena okrog 6 milijonov), čas za oddajo ponudb pa je do 25. marca 2020 pri notarju v Pordenonu. Če so ostali pogoji isti kot ob prvi prodaji bo moral kupec podoben znesek kot je izhodiščna prodajna cena, odšteti še za poplačilo posojila banki Inlesa Sanpaolo še iz časa gradnje marine in drugih obveznosti. Najlepše vedute se ne bomo dotikali 30 let Izolsko odlagališče je zapečateno, sanirano in monitorirano. In tako bo ostalo tudi naslednjih trideset let. Kaj pa se bo po tem času zgodilo s hribom z najlepšo veduto v občini? Občina Izola je konec lanskega oktobra zaprla komunalno odlagališče. Samo odlagališče sicer ni bilo v uporabi že od leta 2013, a proces ozelenitve nekdanjega hriba odpadkov se je zaključilo šele pred nekaj meseci. Danes je območje nekdanjega odlagališča postalo zbirni center, od koder nato odpadki romajo drugam. Kaj se pravzaprav dogaja in kaj zaprtje odlagališča pomeni smo se pogovarjali z Miranom Mi-lenkovskim. - Konec oktobra ste zaprli odlagališče, ki pa ga v resnici že nekaj let niste uporabljali. - Ja, že od leta 2013 ni bilo dovoljeno odlaganje mešanih komunalnih odpadkov. Lanskega oktobra smo nato zaključili z zapiranjem same deponije, saj sta od nas tako zahtevali evropska in slovenska zakonodaja. Celoten postopek je izvajala Občina Izola in zdaj se ta del nekdanjega odlagališča, lahko bi mu rekli tudi objekt, trideset let ne sme uporabljati. Smo pa dolžni spremljati določene meritve, potrebno pa ga je seveda tudi vzdrževati. - Ta “objekt” so odpadki, ki so se nabirali dolga leta. Pravite, da je območje zdaj sanirano. Kaj to pomeni? - Pomeni, da je prekrito z določenimi prepustnimi in neprepustnimi materiali, opravljamo pa meritve izcednih vod. Postavili smo tudi potrebno inštalacijo, v kateri se ustvarjajo plini, ki nato izgorevajo in tako naprej. Je kar velik postopek. - Pa se bodo v teh tridesetih letih odpadki razgradili, ali je to le čas, ko ste dolžni vzdrževati objekt? - To je čas, ko smo ga dolžni vzdrževati, tako je. Vzdrževanje pa je predvsem ta monitoring. Poleg tega se v tem času na objektu ne sme nič dogajati. - Še vedno mu pravimo odlagališče, čeprav to več ni. - Ne, res je. To ni več odlagališče, ampak je prehodni zbirni center vseh ločenih frakcij odpadkov, ki se jih zbira na izvoru, torej s strani gospodinjstev in gospodarstva. In ko jih na zbirnem centru zberemo dovolj, jih pogodbeni partnerji prevzamejo. Tukaj govorimo o mešanih komunalnih odpadkih, steklu, železu, papirju, plastiki, lesu in biološkimi odpadki. - Vse, kar vržemo v kontejnerje. - Tako je. Vse to pride do zbirnega centra, kjer nato naložimo prevzemnikom in oni to odpeljejo. - Pa v zbirnem centru tudi dodatno ločite odpadke? - Ne, mi ne ločujemo. Zato je namen, da bi bilo teh mešanih odpadkov čim manj, kar bi pomenilo, da se je stopnja ločevanja dvignila. - Kam pa prevzemniki odpeljejo odpadke? - Odvisno od prevzemnikov. Za različne frakcije imamo različne pogodbene partnerje. Kosovne odpadke in mešane komunalne odpadke, naprimer, prevzema podjetje Kostak iz Krškega. - Kaj pa se dogaja s plastiko? - Za plastiko je situacija specifična. Država po neki določeni shemi izbere prevzemnike in oni so dolžni prevzeti določen delež plastike. Dejstvo pa je, da se z večanjem prebivalstva in večjo potrošnjo nabere tudi več odpadne plastike in zato imamo vsi zbirni centri v državi težave glede njene predaje, ker jo je, preprosto povedano, preveč. V ta namen so v lanskem letu na Ministrstvu za okolje objavili dodaten razpis za prevzem te odvečne plastike. To nameravajo letos ponoviti in ravno v preteklem tednu so bili pri nas predstavniki okoljske inšpekcije, da smo plastiko popisali, ocenili njeno količino, jo zaplombirali in na podlagi razpisa bo oddana. Trenutno jo hranimo v zbirnem centru. - Veliko poslušamo o zmanjšanju uporabe plastike v vsakodnevnem življenju. Beležite, da se to dogaja tudi v praksi? - Žal ne. Moramo vedeti, da je že v trgovini večina izdelkov zapakiranih v plastiko in te je resnično ogromno. Potrebno bi bilo spremeniti miselnost tako ponudnikov, kot nas potrošnikov, vendar je to dolgoročen proces. Ja, plastike je vedno več. - Na zbirnem centru sprejemate tudi gradbeni material. - Tako je. V letu 2015 smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov. Po pridobitvi smo to dejavnost uvedli in na zbirnem centru prevzemamo gradbene odpadke, jih predelamo v frakcijo in jo predajamo nazaj v uporabo. A tudi glede tega lahko rečem, da velja napačno prepričanje, da ta frakcija ni dovolj učinkovita ali dovolj dobra za določena gradbena dela. Za kakšno zasipanje je seveda čisto v redu. am Zahvala in pohvala Decembra in januarja smo v Izoli imeli LEDENI OTOK. S tako poimenovano prireditvijo je Izola dobila prečudovito zgodbo, katere del je bilo lepo drsališče, navdihujoča okrasitev in pester program. Izola je resnično zaživela. Zelo vesel in ponosen sem, da sem s svojo ekipo Pikine Dobrote lahko bil del te zgodbe. Za piko na i pa je bil v silvesterskem času, še dodaten program na Lonki, vključno z silvestrovanjem, ki ga bomo še dolgo pomnili. Verjetno še nikoli nikoli videl toliko obiskovalcev na Lonki. Program je bil čudovit, pester, in kvalitetno izveden. Morda je bilo na obeh prizoriščih kakšna manjša pomankljivost, ampak na napakah se učimo. Obiskovalci so prihajali iz vse Slovenije, Italije in celo iz Nemčije, pa še od drugje. Res spodbudno. Ob tej priliki bi se rad v mojem imenu, imenu moje ekipe in tudi v imenu drugih gostincev ter rastavljalcev zahvalil vsem, ki so poskrbeli, da je Izola lahko gostila tako prijetno in uspešno prireditev. Hvala vsem nastopajočim in vsem ostalim, ki so poskrbeli, da je bil december v Izoli res vesel in razgiban. Srečko Langeršek z ekipo Varna raba Otroci so na internetu brez pomožnih kolesc V torek obeležujemo svetovni dan varne rabe interneta, ob ugotovitvi, da smo pozabili na to, da je treba otroke, ki se danes že v zgodnjih letih srečajo s pametnimi telefoni, ki jim odprejo vrata do svetovnega spleta, o skrivnostih tega sveta vsaj obvestiti, če že ne vzgajati. Tudi o tem je tekel pogovor z dr. Blažem Lenarčičem. Dr. Blaž Lenarčič je Izolan, sociolog, zaposlen na ZRS-ju, ki se že dlje časa ukvarja z vplivom tehnologije na naše vsakdanje življenje. Zadnja leta redno predava tako staršem kot otrokom koprskih in ostalih osnovnih šol širše regije, o tem, kako je internet za otroke, če niso dovolj pripravljeni, lahko nevaren. Torek, 11. februar, je svetovni dan varne rabe interneta in ob tej priložnosti je nastal ta pogovor. - Dan varne rabe interneta je že nekaj let uveljavljen na nacionalnem in tudi mednarodnem nivoju. Letos so aktivnosti usmerjene v to, da bo internet postal prijaznejši kraj in da bi imel vsak dobro izkušnjo. Zato pa moramo ljudi, predvsem otroke, seznaniti, kako biti prijazen, kako se obnašati na internetu in ob tem izvedemo primerne aktivnosti. - Vemo, da je treba otroke vzgajati v fizičnem svetu. Se ta vzgoja ne preslika na splet? - Ravno v tem je težava. Med predavanji po šolah tako za učence kot za starše, o varni uporabi interneta, sem bil na eni od obalnih šol. Predaval sem učencem osmih razredov, skupaj je bilo kakšnih devetdeset otrok in sem jih vprašal kdaj so dobili pametni telefon. V prvem razredu sta ga dobila dva, v osmem razredu prav tako dva, največ pa jih je telefon dobilo v tretjem ali četrtem razredu. Vprašal sem jih tudi, če so jim starši razložili, kako se pametni telefon uporablja, ampak tukaj ne mislim na uporabljanje aplikacij, temveč na to, kako se moramo vesti na spletu, kako nekaj napišemo na prijazen način, kako se obnašamo v klepetalnicah in kakšne so pasti. - Neke vrste bontona... - Tako je. In dvignilo se je zelo malo rok. Ob pogovoru smo nato ugotovili, da otroci mislijo, da vedo vse o tem, starši pa so prepričani, da jih nimajo kaj naučiti, saj se osredotočijo predvsem na strojno uporabo naprave. A odrasli imamo dovolj izkušenj, da prepoznamo, ko je nekaj na internetu sumljivo, ter seveda možnost, da presodimo, kaj je resnično in kaj ni, ali pa da vsaj dvomimo. Otroci pa so prepričani, da je vse, kar vidijo na spletu, tudi resnično. - Eno od večkrat omenjenih težav je ravno ta kritična presoja pri otrocih. - Ja, kritična presoja novic, virov informacij in tako naprej in s tem se na žalost starši večinoma ne ukvarjajo. Če nekomu v obraz poveš, da je neumen, opaziš, da ga to morda nekoliko pretrese, da nekako reagira, in šele ko to reakcijo opaziš, lahko pomisliš, da je s tem nekaj narobe. Otroci imajo vedno manj neposrednih stikov, in ne vidijo te reakcije, te osnovne informacije, da so naredili nekaj narobe. To je ena izmed težav. Na tem je treba veliko delati in vloga staršev je tukaj zelo pomembna. - Argument staršev zakaj telefon je, ker ga imajo vsi. Da ne bo izključen ali izobčen. - Nekateri starši, danes je moderen izraz helikopterski starši, otrokom dajo telefon predvsem zato, da jih imajo stalno pod nadzorom, da jih lahko kadarkoli pokličejo. Če otrok v šoli res potrebuje starše za karkoli, sem prepričan, da jih lahko vedno pokliče iz tajništva. Gre predvsem za to, da imajo starši pod nadzorom otroka. - V bistvu gre za občutek varnosti pri starših. - Predvsem za to. To je velik problem tudi, ko gredo otroci v šolo v naravo in jim starši dajo telefon, da bodo lahko vedno v stiku. Ampak zakaj? Če se bodo vsak dan slišali in si povedali vse kar se dogaja, si, ko bodo prišli domov, ne bodo imeli več kaj povedati. Ne vidim potrebe po telefonu v teh letih, sem pa prepričan, da se marsikdo z mano ne bo strinjal. Primer, ki mi kot družboslovcu veliko pove o naši družbi, je bil pojav takoime-novanega spletnega izziva Momo. V osnovni šoli Livade je bil glede tega preplah, mediji pa so zgodbo zagrabili in ogromno se je pisalo o tem izzivu, zaradi katerega naj bi prihajalo tudi do samomorov otrok. Ampak do sedaj takšnega primera še ni bilo. Skratka pri tem je šlo za dva pojava, ki sta značilna za današnjo družbo in sicer po eni strani za pretirano skrb staršev do otrok po drugi strani pa velika stopnja nekritičnost pri pridobivanju informacij iz interneta. Namreč ni vse res, kar je na internetu. In kombinacija teh dveh pojavov je ustvarila moralno paniko. - Kdaj si začel s temi predavanji in zakaj? 11. februar - dan varne rabe interneta Kaj je svetovni dan varne rabe interneta? Na spletni strani safe.si, Točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje, je zapisano tako-le: Dan varne rabe interneta 2020 bo potekal v torek, 11 februarja 2020, pod sloganom »Skupaj za prijaznejši internet«. Cilj prihajajočih aktivnosti v okviru meseca varne rabe interneta je spodbuditi vse deležnike k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej za najmlajše uporabnike interneta. Hkrati je tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, da na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji. - Začel sem pred štirimi leti v Kopru, v sklopu projekta Mestne občine Koper, Šola za starše. A že proti koncu dodiplomskega študija sem se srečal s to temo, z učinki novih tehnologij na vsakdanje življenje, predvsem na njihov vpliv, ko se le te širijo iz fizičnega v kibernetski prostor, in z njimi tudi vse tradicionalne storitve, od trgovin do javne uprave, celo prostitucije. Iz tega sem pripravil diplomo, za magisterij sem imel podobno temo, kako visokotehnološka industrija vpliva na kakovost mest. Doktorat pa sem naredil iz virtualnih skupnosti oziroma socialnega kapitala na internetu zdaj pa se ukvarjam predvsem s tem, kako tehnologija vpliva na migracije oziroma na migrante, ker nekoč, ko se je človek odselil na drugi konec sveta je bil edini stik z matično državo preko pisem ali telefona in oboje je bilo zamudno, drago in počasno. A prav zaradi teh redkih stikov s primarno kulturo, si lahko pognal korenine v drugi državi. Danes pa so migranti stalno na spletu, dnevno imajo stike z družino, prijatelji in nenazadnje s svojo kulturo. Zanima me kakšen vpliv ima nanje ta nenehna prisotnost . Niso tukaj, niso doma, so nekje vmes, in ker imajo stalni stik s primarno kulturo se seveda tudi težje integrirajo. No, s temi predavanji pa sem začel skoraj naključno, je pa zdaj kar nekaj povpraševanja po tem. - Je to povezano s tem, da imaš otroke v starosti, ko si morda že želijo telefon? Ga že imajo? - Morda res in ne, nimajo telefona. Starejša hči, ki ima deset let, je že v prvem razredu spraševala po telefonu in to je bil en tak klik. Ravno v tistem času sem se začel ukvarjati s takoimenovano maščevalno pornografijo, to je, ko izsiljuješ nekoga z objavo intimnih slik. To se dogaja tudi med mladostniki, ki se ukvarjajo s sextingom, si pošiljajo te fotografije in ja, zaradi tega je bilo tudi že nekaj smrtnih žrtev. Ravno v tistem času, ko je bila hči v prvem razredu, sem se veliko ukvarjal s to temo in sem bil kar močno pod vtisom teh zgodb. In ko me je na sprehodu vprašala, kdaj bo dobila telefon, saj ga imajo vendarle že nekateri sošolci, sem ji odgovoril, da zaenkrat ne, saj ga ne potrebuje in sva zaključila. Potem pa sem začel razmišljati, da sem jo res na hitro odpravil, in to brez pravih argumentov, ter prišel do ugotovitve, da ona odrašča v svetu, ki je prežet s to tehnologijo in ko bo odrasla jo bo morala tudi obvladati. INTERNETA Saj je že danes del vsakdanjega življenja, tako, kot je to bila pred leti pismenost. S tem sem naredil napako, ker popolna prepoved ni dobra, a tudi popolno prepuščanje ni. Otroke moraš glede tega vzgojiti. In tako smo skupaj hodili na internet in gledali spletne strani. Dali smo ji star računalnik, ki nima dostopa do spleta, da je tipkala neke svoje zgodbe in počasi smo jo začeli opismenjevati. No, zdaj pa je minilo nekaj časa, in se je spet začelo pojavljati to vprašanje, kdaj bo dobila telefon in pri tem sva si z ženo složna, kar je tudi izjemno pomembno, da ga bo dobila, ko ji bova zaupala. - In kaj to pravzaprav pomeni? - Preprosto to, da ko se dogovorimo, da pride ob določeni uri iz šole, je takrat tudi doma, če se dogovorimo, da ima narejeno nalogo, ko pridemo mi domov, jo mora imeti, skratka, da ima vse pripravljeno za svoje druge aktivnosti in ko bo to izpolnjevala je znak, da ji na tem področju zaupamo. In enako je, ko bo šla na internet. Na primer, če bo dobila sumljivo sporočilo, ki ga ne bo razumela in se ji bo zdelo nenavadno, da nam ga bo pokazala in bomo potem skupaj pogledali in se o tem pogovorili. Če bo naletela na določeno vsebino, ki se ji bo zdela sumljiva, neprimerna ali grozna, da bo prišla do nas in se bomo o tem pogovorili. In tako naprej. - Dejstvo je, da bo ta generacija s to tehnologijo živela, a dostop do spleta ni igrača in tukaj so glavni starši, če prav razumem. - Ja, to je vloga staršev. Tako kot majhnemu otroku ne boš prepovedal, da bi hodil po stopnicah, ampak ga boš prijel za roko in ga pospremil, ali pa, ko ga učiš voziti kolo tako, da si z njim, ne pa da ga porineš in rečeš, zdaj pa vozi. Preden dobimo dovoljenje za vožnjo z avtomobilom, moramo narediti izpit, tako mora tudi otrok pri starših narediti "izpit" za uporabo interneta. - In spet smo pri kritični presoji. - Seveda. Ker to je bistvo. Zavedati se moraš, da je preko spleta, preko pametnega telefona, otroku dostopen cel svet in otrok je dostopen komurkoli. Enako je z nekritičnim objavljanjem fotografij. Starši veliko objavljajo fotografije svojih otrok na spletu. Vse, kar daš na splet, bo tam ostalo za vedno. Pozabljamo, da bodo ti otroci nekega dne na primer v puberteti in ko bo kateri od sošolcev našel njegovo sliko na kahlici, jo bo pokazal vsemu razredu in takrat ne vemo, kakšna bo reakcija. Otrok si mora sam ustvariti neko svojo spletno identiteto. - Podobno je verjetno tudi pri sextingu, ko ne razmišljajo o morebitnih negativnih posledicah. - Seveda. To je tisti trenutek transa, zaljubljenosti, pa še zaupanje, da te fotografije ne bodo šle naprej. Ampak vemo, da temu ni vedno tako. Je pa pri sextingu treba upoštevati tudi to, kot ugotavlja stroka, da imajo danes otroci izjemno natrpane urnike, od jutra do treh so v šoli, potem popoldanske aktivnosti, od športa do glasbe, zvečer pridejo domov in naredijo domačo nalogo, nato so nekaj časa s starši in grej o spat. Kje imajo čas za parčkanje, za osvajanje? Nimajo ga, in to se je preneslo na ta večerni čas, kjer se vse dogaja preko telefonov. - Otroke izjemno ščitimo v fizičnem svetu, na spletu pa jih prepustimo same sebi. - Moja vloga starša je, da naučim otroka živeti brez mene. Ne gre samo za varovanje. Ko sem postal starš, mi je postalo najtežje krmarjenje med glavo in srcem. Glava ti govori, da moraš otroka pustiti, da so izkušnje nekaj, kar potrebuje, da se mora nečesa navaditi. Srce pa ti govori, da ga moraš zavarovati pred vsem, ga dati v vato in preprečiti, da bi se mu kaj zgodilo. Potrebno je neko ravnotežje. - Je prav, če starši nadzorujejo internetno zgodovino in dopisovanje otroka v klepetalnicah? - Jaz tega ne bi počel, a govorim zase. Saj tudi zdaj veliko pišejo, rišejo in skrivajo in ne bom gledal, kaj delajo. Saj sem tudi sam delal te stvari v tem obdobju in rad sem imel svojo zasebnost. Še vedno trdno verjamem, da moram svojemu otroku zaupati. Ko mu dam v roke to orodje, mora biti med nama takšna stopnja zaupanja, da ne bom niti razmišljal, da bi to počel. - Kdo z večjim zanimanjem posluša tvoje predavanja. Otroci ali starši? - Na osnovni šoli v Postojni sem imel predavanje za otroke prav zato, ker so tam obupali nad starši, saj ti enostavno niso prihajali na predavanja. - Mediji veliko pozornosti namenijo spletnemu izsiljevanju in se sprašujemo, kako se lahko to še vedno dogaja. - Enako je z računalniškimi virusi. Imamo vse zaščite, vse nadgradnje, ampak še vedno lahko nekdo vdre. Zakaj? Ker je človek najšibkejši člen. Dobiš mail, priponko, dopis podjetja, s katerim nisi nikoli imel opravka, a ker je tako privlačno napisano, klikneš. Le kaj bi se lahko zgodilo? Saj si samo na internetu, saj ne more imeti posledic na fizični svet. Še vedno ločujemo med fizičnim in kibernetskim prostorom. Pred dvajsetimi, tridesetimi leti je bilo morda še tako, a danes imamo mail s pravim imenom in priimkom, povezanim z delovnim mestom, s socialnimi omrežji. Danes internet ni več anonimen. Svetova nista dva, svet je eden in je prepleten. Če ti nekdo preko interneta sprazni bančni račun, bo to imelo posledice v fizičnem prostoru. Če delam neumnosti v gostilni, me bodo vsi fotografirali in bo to imelo posledice tudi na internetu, ker se bodo te fotografije širile. Tega se marsikdo ne zaveda. - Pa se ti zdi, da otroci po predavanju vedo več? - Predstavim jim tudi nekatere primere, ki so se žalostno končali, kar mi ni v veselje, ampak na Kaj pravijo številke? ta način jim poskušam prikazati, kaj se lahko zgodi, na kaj morajo biti pazljivi. Na začetku se vsi hihitajo in pametujejo, a na koncu dobim vprašanja, ki dajo tudi meni misliti, zgodi se, da me kateri od otrok po koncu ustavi in vpraša za kakšen nasvet. Ne vem pa koliko časa se jih to drži. Ampak ja, če se na začetku počutijo frajerje, ko dvignejo roko, češ, da so dobili telefon med prvimi, po predavanju pogosto ugotovijo, da morda to ni bila dobra ideja. - Morda ne bi bila slaba zamisel, če bi bil ta internetni bonton del učnega programa. Če Imajo spoznavanje okolja, bi morda lahko imeli tudi spoznavanje interneta. - Ja, imajo sicer informatiko, a nisem prepričan, da pokriva prav to področje. Želim si, da bi pridobili vsaj osnovno vzgojo in spoznavanje potencialnih nevarnosti, saj so danes spuščeni v svet za katerega žal še nimajo kompetenc. AM Raziskava v okviru projekta Odklikni iz leta 2018, v kateri je sodelovalo 2991 osnovnošolcev (7. do 9. razred) in 2173 srednješolcev, je pokazala naslednje: • vsaj eno obliko spletnega nasilja je doživelo 56 % učenk in 50 % učencev ter 65 % dijakinj in 55 % dijakov; • spletno nadlegovanje učenke doživljajo pogosteje kot učenci; • najpogostejši spletni nadlegovalci tako deklet kot fantov so fantje; • dekleta zaradi spletnega nadlegovanja pogosteje zaznavajo resne posledice (nemoč, depresija, stres, strah); • dekleta pogosteje doživljajo vrste nadlegovanj, ki so usmerjene na njihovo osebnost ali videz oziroma pomenijo vdor v zasebnost, • dekleta pogosteje kot fantje prejemajo sporočila, zaradi katerih jih je strah. Vrste spletnega nasilja: • izključitev iz (spletne skupine), • ustvarjanje sovražnih skupin in obrekovanje, • zalezovanje, • fizično nasilje, • izsiljevanje, VARSTVO V ČASU ZIMSKIH POČITNIC Društvo prijateljev mladine Izola vabi otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole na kreativno in zabavno preživljanje Zimskih počitnic v času od 17.2.20 do 21.2.20. Program bo potekal po ustaljenem urniku in sicer: od 7 do 9 - zbiranje, od 9 do 13 - malica, dejavnosti prigrizek, od 13 do 14 kosilo, od 14 do 16 dejavnosti in odhod. Varstvo bomo obeležili z obiskom Policijske postaje Izola, kjer se bomo za par ur spremenili v policiste :), izdelali si bomo svoj ključ energije po knjigi Marjete Jeršak, sprehodili se bomo skozi Izolo s pogledom iz knjige Ricka Harscha: Kamniti koraki, s Petrom Maričičem se bomo za en dan spremenili v naravovarstvenike in konec tedna se bomo odpravili na noro zabavo v Family fun igralnico v Kopru. Prispevek za varstvo je običajnih 5 evrov, kar vključuje kosilo, sadje, prigrizek in pijačo. Prijavnico izpolnete v protorih društva na dan prihoda. Rezervacije sprejemamo na e mail dpm.zvezdice@gmail.com ali po telefonu 031-267-479 Suzana, do 14.2.20. V program bomo sprejeli najmanj 7 in največ 25 otrok. Lep pozdrav, vaša ekipa DPM Izola. Rokometašice že gledajo na derbi Se v pričakovanju novih točk Riko Ribnica : Butan plin Izola 30:21 (16:9) Butan plin Izola: Logar, Hušič, Jurič, Gačevič 5, Poberaj 4, Božič, Petrovič, Gašperšič, Novak, Miklavec 2, Alessio, Beganovič, Galina 2, Zorič Stepančič, Nikolič 5, Golič. Sedemmetrovke: Riko Ribnica 3 (3), Butan plin Izola 5 (3); Izključitve: Riko Ribnica 4, Butan plin Izola 2 minuti. Drugo uvrščeni Ribničani so v obračunu z zadnjeuvrščenimi tekmeci iz Izole zanesljivo osvojili nov par točk. Dolenjci so brez težav izpeljali tekmo in zasluženo prišli do novih točk. Že po pol ure dvoboja so imeli zanesljivo prednost sedmih golov in praktično že po prvem delu določili zmagovalca. Izolanom je nekako v pomoč dejstvo, da sta glavna konkurenta za obstanek Maribor in Škofja Loka v tem krogu izgubila, s čimer se zaostanek Izole v točkah ni povečal. V soboto odhajajo na novo gostovanje in sicer k Dobovi. Sicer pa smo se o pripravljenosti ekipe, zlasti pa o zdravstvenem stanju pred nadaljevanjem sezone pogovarjali s trenerjem Fredijem Radojkovičem. »Zdravstveno stanje ni ravno najboljše. Imamo kar nekaj poškodovanih igralcev. Nekateri so imeli to gripo, ki razsaja in tudi naši niso ostali imuni. Kar se tiče tega nisem preveč zadovoljen. Skorajda nismo bili en trening kompletni. To, kar smo delali, smo delali po planu. Fantje še vedno delajo in še vedno verjamejo v to, kar delamo. In to je najbolj pomembno. V tem trenutku je zelo pomembno, da se zberemo, da začnemo igrat, da ne pomislimo niti toliko na rezultat, ker ta nas preveč obremenjuje, še posebej te mlade igralce. Rekel sem jim, da če bodo dali vse od sebe, če se bodo borili in bili malo koncentrirani, rezultat pride. Če se obremenjujejo preveč s tem, da morajo za vsako ceno zmagat, potem ne zdržijo tega pritiska. To je bil tudi razlog, zaradi katerega smo v prvem delu osvojili tako malo točk. Kajti dosti tekem smo bili zelo blizu oziroma celo vodili večji del tekme, potem pa popustili in izgubljali ravno zaradi nezbranosti in neizkušenosti.« - Vaš tekmovalni razpored do konca rednega dela ni ravno ugoden. Imate sedem srečanj - štiri z ekipami iz zgornjega dela lestvice ter tri iz spodnjega. Neglede na to - vemo da Izola nikoli ne gre z belo zastavo v tekmo. »Ne, nikoli nismo šli in tudi tokrat nobeno tekmo ne bomo šli, čeprav so v tem trenutku vsi, ki igrajo z nami, favoriti. Kot rečeno, naš cilj je, da začnemo igrati rokomet, da fantje čutijo, da zmorejo igrat. In ko bodo sami začutili, da so blizu oziroma enakovredni drugim igralcem, bomo tudi zmagovali.« - Morda bosta prvi priložnosti domače tekme, najprej s Škofjo Loko in Mariborom, zatem pa še s Koprom. »Najprej imamo dve gostovanji, moramo najprej na te tekme misliti. Vsaj te tri moramo zmagat in še naprej delat. Moramo igrat do konca, da ti igralci zrastejo in dobijo čim več izkušenj.« Zenski rokomet Odlična generalka za tekmo s Koprom Izola: Mlinotest 27:33 (13:12) Izola: L. Štritof, Cepič, Hodžič 6, Nadarevič 5, Madžarevič 3, Krese 3, Mujanovič 2, Berzelak 2, Škrjanec 2, Šalkovič 1, Soršak 1, Peharc 1, M. Štritof 1. Trener: Borut Hren. V prvem medsebojnem obračunu med Mlinotestom in Izolo so bila lanskega oktobra naša dekleta v prvih 20 minutah tekme z Ajdovkami enakovreden in občasno celo boljši tekmec. Tokrat so v Kraški ta termin pošteno podvojile, saj so se igralke Ajdovščine z Izolankami namučile kar 45 minut. Mlinotest, ki ga je letos premagal le evropski Krim, je bil vsekakor favorit srečanja in je z le enim porazom dobro zasidran na drugem mestu. Kljub dejstvu, da so gostje zaradi bolezni nastopile zde- setkane, to ob zelo izkušenih Ajdov-kah Tini Benčina, Dominiki Mr-molja in reprezentantki Maji Svetik ni zmanjšalo kakovostne prednosti Mlinotesta. »Če se nam bo ponudila priložnost za presenečenje, jo bomo skušali izkoristiti«, je pred tekmo dejal domači trener Borut Hren. In ker Izola nikogar ne pričaka z belo zastavo, so naša dekleta zaigrala neobremenjeno in pokazala svoj potencial. Od prve minute so šle v brezkompromisen boj in bile povsem enakovredne tekmicam. Z 2:0 so sicer povedle gostje, a so jih Izolanke v 11. minuti z golom Anje Madžarevič ujele na peti točki. Zatem je bil rezultat še šestkrat izenačen. V zaključku polčasa pa sta Lana Peharc z zadetkom in Liann Štritof z obrambo poskrbeli, da so naše rokometašice na odmor odšle z minimalno prednostjo. Potem, ko smo v prvem delu videli odlično predstavo naših deklet, smo si obetali podoben scenarij tudi v nadaljevanju. Domače rokometašice so borbeno in učinkovito začele tudi drugi polčas. Zmedel jih ni niti rdeči karton in posledična odsotnost Maje Krese. Do sredine drugega polčasa so bile Mlinotestu ves čas za petami. Nato so Ajdovke z agresivno obrambo povsem ustavile napad domačink, ki šest minut niso zatresle mreže in začele ustvarjati vse večjo razliko v golih. V zadnjih petih minutah je Mlinotest le še nadzoroval prednost in potrdil kakovostno premoč. Naše rokometašice oziroma cel tim pa je bil po tekmi za prikazano nagrajen z bučnim aplavzom s tribun. Tina Benčič, Mlinotest: »Smo pričakovali težko tekmo, ampak vsaka čast Izolankam, pokazale so lepo igro in borbo. Bila je lepa tekma«. Taira Nadarevič, Izola: »Mislim, da nas je v igri vodila želja po zmagi. Je pa ta nastop dobra stimulacija pred sobotnim derbijem v Kopru, kamor gremo vsekakor po zmago.« Borut Hren, trener: »Odigrali smo lep prvi polčas, v drugem smo malo padli v obrambi, kar so izkušenejše in fizično močnejše Ajdovke znale izkoristiti. Dekletom ni kaj očitati, odigrale so fenomenalno tekmo. Vidi se, da napredujemo. Po nedavni zmagi nad Litijo smo pridobili na samozavesti. Naš obstanek ni ogrožen in lahko sproščeno pokažemo, kaj znamo. Mislim, da je bila ta tekma lepa najava za velik derbi v Kopru in upam, da bo dvorana polna, da bodo punce uživale v tekmi ter da bomo čim bolj promovirali ženski rokomet.« (bv) Vodi Krim (22), Izola je sedma (6), Koper pa šesti (10). Tekma Ž.U.R.D. Koper - Izola bo v soboto, 8. 2. ob 18.00 v dvorani OŠ Koper. Modna trgovina živih barv Gooda Gooda (nekdanja trgovina z ribiškim priborom) Veliki trg 4 uefle so Pačile tfo *50%i Odprti smo pet, sob, ned od 10 do 19h Tri nova odličja za NTKArrigoni V soboto so se naši prvoligaši odpravili v Puconce, kjer so članice odigrale 12. krog., člani pa 3. krog 1. SNTL, v nedeljo pa je v Novem mestu potekal 2. OT za mlajše kadete in mlajše člane. Sobota 1. SNTL Punce so v manj kot eni uri odpravile mlade igralke iz NTK Kerne. Domačinkam niso prepustile niti niza ter tako končale dvoboj z rezultatom 5:0. Eno zmago je priborila Urška, po dve zmagi sta prispevali še Jana in Lea. Punce tako zasedajo vodilno mesto v 1. SNTL. Pri fantih je bil rezultat obraten. Kljub na videz gladkemu porazu, so se naši fantje borili 2 uri. V prvem kolu sta Matija Novel in Erik Paulin izgubila tekmo s 3:2, Taj Lavrič pa s 3:1. V drugem kolu je do edine zmage naših s 3:1 le prišel Erik, proti Luki Norčiču. Fantje so tako, kljub izkazani borbenosti izgubili s 5:1. Naslednjo kolo ekipi ponovno igrata v gosteh; punce proti 4. uvrščenim igralkamNTD Kajuh-Slovana, fantje pa proti ekipi NTS Mengeš I. 2. OT za mlajše kadete in mlajše člane V nedeljo sta se najboljše odrezala naša mlada reprezentanta Lea Paulin in Matija Novel. Lea je v svojem slogu z odliko odigrala celoten turnir. Do polfinala ni izgubila niti niza, kjer je premagala neugodno Tjašo Novak s 4:2 in z istim rezultatom v finalu premagala še Ano Tofant. Matija je moral dvakrat priznati premoč Luki Brezniku, zmagovalcu turnirja. V skupinskem delu, ga je premagal s 3:2, v finalu pa 4:3. Pri mlajših kadetih se je edino Matiji Gorupu uspelo prebiti v finalni del turnirja, kjer ga je v boju za med 8 najboljših s 3:1 premagal Zal Sesek. Luka Čačič Blažek je z eno zmago v skupini tekmovanje nadaljeval v tolažilnem delu tekmovanja, kjer je prišel med 8 najboljših. Žal se nobena od mlajših kadetinj ni uspela prebiti v finalni del turnirja. Layla Turk je v malem finalu odigrala nekoliko bolje in zaključila na 2. mestu. Erin Uko-vič je za las ušla zmaga nad Laro Šedivi, tekmovanje je zaključila med 16 najboljših v malem finalu. Mladinke brez poraza do naslova državnih prvakinj Tretji vikend v januarju je športna dvorana Livade gostila ekipno državno prvenstvo Republike Slovenije za mladinke in mladince. NTK Arrigoni sta zastopali tako moška, kot ženska ekipa, ki sta si nastop zagotovili s prvim mestom na enem izmed kvalifikacijskih turnirjev. V soboto so potekali dvoboji v predtekmovalnih skupinah. Fantje so v prvi tekmi proti NTK Savinja žal zapravili odlično priložnost za zmago, ki bi jih ponesla tudi v boj za morebitno medaljo. Tri zmage Matije Novela in ena Uroša Žavbija žal niso bile dovolj. Najbolj boleč je bil poraz Uroša proti Oskarju Roscu, saj je Uroš že vodil z 2/1 v nizih, vendar je bil nasprotnik v ključnih trenutkih enostavno bolj zbran. V odločilni tekmi je Tomi Pugliese Štuva pokazal dobro igro, vendar je bil Matic Čopar s 3/1 v nizih močnejši. Sledila je gladka zmaga nad NTK B2, Matija je dosegel trojček zmag, Uroš in Tomi pa vsak po eno. V tretji tekmi so se naši fantje pomerili z NTK Fužinar Interdiskont, ki je imel že dve zmagi. Matija je z odlično igro premagal vse 3 nasprotnike, vendar sta bila Uroš in Tomi tokrat nemočna. S 3. mestom v skupini so se tako fantje uvrstili v nedeljske dvoboje za 5. - 8. mesto. Žal jim je motivacija precej padla, najprej so tesno s 4/5 izgubili z NTK Logatec, v zadnji tekmi pa s 3/5 klonili še proti NTK Kerna. Tako so z eno zmago osvojili končno 7. mesto v državi, omeniti pa velja tudi, da je Matija zmagal prav vse svoje dvoboje. Punce so se v predtekmovalni skupini odrezale več kot odlično. Z enakim rezultatom, 5/2, so po vrsti premagale ekipe NTK Savinja, NTK Letrika in NTS Mengeš. Tukaj velja omeniti predvsem suvereni zmagi Mineje Ljuca nad Saro Tokič iz NTK Letrika in Taro Kobetič iz NTS Mengeš. Svoje sta dodali še Lea Paulin, ki je tekmovanje končala brez poraza ter Manca Paljk. S 1. mestom v predtekmovalni skupini so si tako punce izborile boj za medalje. V nedeljo so jim v prvi tekmi nasproti stale igralke NTD Kajuh Slovan. Po prvih dveh kolih je rezultat 3/3 nakazoval na izredno napet zaključek tekme. V tretjem kolu pa so naše igralke preklopile v višjo prestavo, Lea je s 3/1 premagala Tjašo Novak, Manca pa z istim rezultatom Enyo Moltaro. Zmaga je pomenila boj za zlato medaljo, zadnjo tekmo so punce odigrale proti ekipi NTK Fužinar Interdiskont. Edino zmago je nasprotnicam prepustila Minea proti Nuši Kadiš, ostale dvoboje pa so punce dobile s skupno zgolj enim izgubljenim nizom. S sedmimi zmagami brez poraza so tako osvojile naslov državnih ekipnih prvakinj v mladinski konkurenci. Puncam iz srca čestitamo in upamo, da bo ta uspeh še dodatna motivacija na nadaljno vrhunsko delo v klubu. Oslabljeni člani nemočni proti NTK Maribor Končno smo dočakali tudi začetek moške lige, v gosteh pri Mariboru so fantje odigrali prvo kolo l.SNTL za člane. Za NTK Arrigoni, zaradi bolezni, ni mogel nastopiti Taj Lavrič, za to je prvič v članski ligi zaigral 15 letni Uroš Žavbi, igralec prve izolske mladinske ekipe. Naši fantje so otvoritveno tekmo izgubili 5/1. Že od vsega začetka Maribor ni dovolil presenečenja, saj so v prvem krogu vsi trije igralci Arrigonija morali priznati premoč tekmecev. Novel je izgubil proti Črepnjaku 3/1, Žavbi proti Komacu 3/0 in Paulin proti Roudiju 3/0. Drugi krog se je nadaljeval v zmagovitem slogu Mariborčanov. Novel je izgubil s Komacom 3/0, edino zmago za NTK Arrigoni pa je prispeval Paulin proti Petrovič in tako zmanjšal zaostanek na 1/4. Kočni izid 5/1 je prisvojil Roudi po zmagi nad Žavbijem. Kljub porazu ocenjujemo, da se je Uroš na svojem prvencu v 1. SNTL dobro odrezal in pridobil dragocene izkušnje. Strelci aktivno v novo leto Četrti krog PNK lige Zahodne regije, ki je potekal 11-.12.1.2020 na Vrhniki, so zaznamovale odlične uvrstitve izolskih strelcev: Mlajši dečki (ekipno l.mesto): Matija Močnik L, Ivan Kralj 2.,Colin Devin Furlan 4. mesto. Dečki (ekipno prav tako najboljši): Vito Radujko 4., Daniil Norkin 5., Žiga Frančeski 10., Jaša Barut 13., Matija Franče- ski 17. mesto. Med Deklicami je bila Dea Grisonich 4., med Starejšimi dečki pa Benjamin Hadžič na 11. mestu. Člani (ekipno 3.): Ivan Božič 3., Aljoša Frank 4., Bojan Šuštar 14.mesto. Veteranka 50 Dolores Šuštar 1. mesto, Veteran 60 Giuliano Ritoša 8. mesto (ekipno Zmesto). Pištola (skupno ekipno 3. mesto): Andrej Jakomin 5., Ivan Božič 9. in Aleš Mahnič 11. mesto. Starejši dečki s standard zračno puško (ekipno 2. mesto): Martin Frank 3., Vasja Kitič 4., Tadej Frančeski 5. mesto. Starejša deklica Ka-tjuša Gačnik 2. mesto. Kombinacija: Ivan Božič 5. mesto. V tednu 13.1.-16.1.2020 je v Postojni potekalo regijsko prvenstvo srednjih in osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Blestele so dijakinje Gimnazije Koper, ki so bile prepričljivo ekipno prve (Lara Frank L, Eneja Zečo 2. in Manca Kermc 3. mesto posamezno). Med učenci je bila sicer le dvočlanska ekipa OŠ Livade na 4. mestu, posamezno pa Martin Frank 6. in Tadej Frančeski 12. mesto, Vasja Kitič iz OŠ Vojke Šmuc pa je bil osmi. 26.1.2020 je potekal 4. turnir 2. državne lige Zahod. V Famljah je ekipa s puško zasedla 2. mesto (Eneja Zečo 4., Manca Kermc 6., Vito Kavalič 7. mesto). V Izoli pa je bila ekipa s pištolo prav tako druga (Andrej Jakomin 2., Leon Tomažin 4., Ivan Božič 5. mesto). Prvi vikend v februarju pa je zaznamovalo Regijsko prvenstvo v streljanju z zračno (standard) pištolo in puško na Vrhniki. S pištolo so se ga udeležili trije izolski strelci, od katerih je med mladinci Mark Rožac zasedel 3. mesto, med člani Andrej Jakomin 3.mesto, med veterani pa Ivan Božič l.mesto. S puško je bila ekipa starejših dečkov druga (Martin Frank 3. in Tadej Frančeski 4. mesto), Katjuša Gačnik pa je bila med starejšimi deklicami druga posamezno. Med kadeti je Vito Kavalič zmagal, Aljaž Bajt pa je bil četrti. Mladincu Eriku Primožiču so za las ušle stopničke, na katere pa se je zavihtela mladinka Manca Kermc, Eneja Zečo je bila tretja. Kultura Poezija v originalu in prevodu V Izolani, hiši morja, bo v soboto 8. februarja, ob 19. uri, na praznični dan slovenske kulture, 5. literarni večer, ki ga organizirajo ustvarjalci, povezani v skupnost Poezija v prevodu. Primere Poezija v prevodu je platforma, namenjena prevajanju sodobne svetovne poezije v slovenščino in njenemu širjenju. Leta 2019 sta jo v Izoli ustanovila Ana Beguš in Francisco Tomsich, doslej pa so tri večere pripravili v koprskem Centru mladinske kulture, enega v prostorih v Koprski ulici, tokratnega, na katerem bodo brali originale in prevode pesmi Danijela Dragojeviča, pa bomo slišali v Izolani (nekdanjem muzeju Pa-rencana). Pesmi Danijela Dragojeviča je prevedla Ana Beguš. Doc. dr. Ana Beguš je diplomirala iz prevajalstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorski študij pa je leta 2012 zaključila na programu Filozofija in teorija vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Francisco Tomsich je likovni umetnik, pesnik in učitelj umetnosti, ki je bil rojen 1981 v Urugvaju, kjer je diplomiral na Filozofski in pedagoški fakulteti. Ustanovil je vrsto umetniških društev in sodeloval v kolektivnih projektih, povezanih z Latinsko Ameriko in Evropo. Od leta 2003 pripravlja individualne in kolektivne razstave, programe in razstavne projekte, izdaje in performanse, pri tem pa uporablja najrazličnejša sredstva (sliko, fotografijo, inštalacijo, risbo, video, kiparjenje, zvok, besedilo). Za svoje ustvarjanje je dobil vrsto priznanj (med drugim urugvajsko Nacionalno nagrado). Njegovi stari starši so odšli v Ura-gvaj po prvi svetovni vojni z Bača, Ana Beguš pa prihaja z Baške grape. Oba živita v Izoli. - Spoznala sva se slučajno, pri prijateljih, tukaj v Izoli in potem ni trajalo dolgo, da sva prišla do poezije. Mene je ravno takrat navduševal čilski pesnik Nicanol Parra, Francisco pa ga je celo poznal in tudi njegovo sestro Violeto Parra, ki jo imenujejo tudi mati čilenske folk glasbe. Torej se je bilo o čem pogovarjati in začela sva se pogovarjati o tem, da bi prevedla kakšno njegovo poezijo. Potem pa je k Franciscu prišel na obisk njegov prijatelj, argentinski igralec, scenarist, pisatelj in glasbenik Gabriel Yeannoteguy in takrat sva se odločila da prevedeva njegove pesmi. Bilo je zanimivo, čisto iz tega pomenskega, semantičnega in prevajalskega vidika. Bilo je fascinantno to prevajanje v paru in tako je nastala ta ideja o platformi. - Platforma Poezija v prevodu je dejansko skupnost. Ni organizirana oblika združevanja avtorjev, ampak gre za nekakšen network v živo, kjer se srečujemo tisti, ki nam je poezija in literatura, ter umetnost sploh, dovolj blizu. - Začela sva s pesniki iz latino sveta, vendar se ne uokvirjamo le v ta del sveta. Naš naslednji avtor bo, naprimer Nazim Hikmet, turški pesnik, ki je sicer že deloma preveden, vendar smo našli nekaj njegovih neprevedenih pesmi. Njega smo sicer prevajali iz italijanščine, ker pa imam med slušatelji tudi študentko, ki obvlada turški jezik, je ta ugotovila, da sva se v težavah znašli na istih delih teksta. - Naš prejšnji avtor je bil znani romunski klasik Nichite Stanescu, kjer pa sem dobila v pomoč študentko, Izolanko, ki je obiskovala italijansko šolo in obvlada tudi romunski jezik. V bistvu sva si pri prevajanju pomagali s skupnim, italijanskim jezikom. Prav to prepletanje jezikov je pri tem izredno zanimivo. (Idea Vilarino) Žveala bom pesek dokler si ne iztrošim zob pila bom morje da si uničim želodec strmela bom v sonce in v veter dokler, dokler ne oslepim. Čemu naj mi služijo močne oči in sle in želje čemu naj mi služi življenje življenje življenje napeto pijano goreče noro življenje čemu. - Seveda bi bilo preveč pričakovati, da bodo večeri na katerih beremo poezijo v originalu in v prevodu množično obiskani, toda tisti, ki se jih udeležijo, vedno odnesejo nekaj novega s seboj. Tudi, če najprej bereva original in potem prevod, ali pa če narediva obratno in najprej preberemo prevod, potem pa še original pesmi. - Prve tri večere smo pripravili v koprskem Centru mladinske kulture. Predstavila sva poezijo avtorjev Nicanor Parra, elemente Padin in Idea Vilarino, Ana in loana Gabriela Buzoiu pa sta v majhnem prostoru v Koprski ulici predstavili prevode že omenjenega romunskega pesnika Nichite Stanescuja. V soboto pa pripravljamo že 5. večer, ki bo posvečen pesmim hrvaškega pesnika Danijela Dragojeviča. - Danijel Dragojevič prihaja iz Zagreba, rodil pa se je v Veli Luki na otoku Korčuli. Piše poezijo, pesniško prozo in eseje in čeprav je objavil že več kot 20 knjig, pri nas menda, še ni bil preveden. Verjamemo, da bo, ob kulturnem prazniku, lep poklon poeziji in umetnosti nasploh. Performans Žuželke (elemente Padin) (Gabriel Yeannotegy) Ta verz je treba brati pred publiko V cvetju in sadju, Ta verz je treba brati s hrbtom obrnjen proti publiki Ta verz je treba brati med hojo Ta verz je treba brati na hrbtu na vejah in listih. V koreninah, v semenih, v lesu. V lubju, v stelji, v gobah in na tleh. Ta verz je treba kričati Pod kamni, v jamah, Ta verz je tre-ba zlo-go-va-ti v gnezdih. Ta verz je treba deklamirati Ta verz je treba ponavljati (ad libitum) V psih, v kravah, v vodi, v pajčevinah in v soju svetilk. Izola ob kulturnem prazniku V počastitev slovenskega kulturnega praznika se bo osrednja proslava odvila v petek, 7. februarja, ob 19.30 v kulturnem domu. Slavnostna govornica bo Nataša Benčič. V sklopu kulturnega programa bodo sodelovali Kompanija Izola in Polona Vetrih v odrski izpovedi z naslovom Ne pozabite na rože. Še pred proslavo bo ob 19.30 odprtje slikarske razstave Mire Ličen Krmpotič z naslovom Mila Istra. Kulturno dogajanje se bo v soboto, 8. februarja selilo v park Pietro Coppo. Ob 17. uri se bodo v okviru dogodka Kulturna osmica predstavila izolska kulturna društva. Nastopili bodo ŽePZ KUD Mirta, MoPZ Izola, MoPZ Delfin Izola, Marjetka Popovski, Pihalni orkester Izola, Kulturno društvo harmonikarjev Izola, KTD Šparžin, KD Malija, ŽePZ KD Korte in Mari o net.te. Istega dne, v soboto, 8. februarja ob 11. uri pa bodo v galeriji Plač Izola-nov odprli razstavo fotografij in tekste avtorja Srečka Gombača z naslovom Izolske zapravljene priložnosti. V petek, 14. februarja, ob 20. uri, bo Manziolijevo palačo preplavila glasba poljskega pianista Wojciecha Waleczeka. Kultura Zakaj se teko zlahka odrečemo vsega V Galeriji Plač Izolanov bodo v soboto, 8. februarja ob 11. uri odprli dokaj nenavadno razstavo fotografij in zapisov ljubiteljskega zgodovinarja, Srečka Gombača, ki predstavlja nekatere izgubljene ali zapravljene kulturno zgodovinske predmete ali ustanove. Predstavljamo le nekatere. O kulturni dediščini se v družbi ustvarja vtis, da gre za pomembno zadevo. Umetnostni zgodovinar dr. Sandi Sitar je svojčas napisal: »Kulturna dediščina nas bogati, a nas tudi obvezuje«. O tem se vsi strinjamo, o tem obstaja obširna strokovna literatura, o tem predavajo na univerzi, o tem se pišejo predpisi. A je med načelnimi vrednotami in njihovim izvajanjem v praksi vmes vedno človek, človek kot ustvarjalec, a tudi kot čuvaj. Od njegove kulture je odvisno kaj in kako bo. Zato se dogaja, da nekateri kulturno dediščino zavržejo, drugi pa znajo iz nje ustvariti korist. Nekaj primerov slabih izolskih praks, ki so škodile kraju ali koristile drugim, ponuja tudi ta razstava, v opomin. Leta 1919 je izolska občina cca. eno tono dokumentarnega gradiva iz občinskega arhiva prodala trgovcem za zavijanje blaga (mesa ipd). 17.7.1921 so pripadniki fašistične stranke razbili kamnito ploščo, najlepši izolski beneški spomenik z upodobitvijo romanskega orla, misleč, da gre za spomenik Avstro-Ogrske. Leta 1922 je Občina Izola za 60 lir kupila rimsko mizo (verjetno kamnito), najdeno v Sansimonu. Kje je danes, ni znano. Kamniti rimski nagrobnik iz obdobja Caracalle, najden nekje v Izoli, ki je bil v izolski stolnici že vsaj od sredine IG.stoL, je bil leta 1909 podarjen tržaškemu muzeju, zdaj je v lapidariju v Trstu. Knjiga izolskih vicedomskih zapisov »Libro d’instrumenti fatti in Isoia sotto i Vicedomini« je bila predana v Koper. Izkopanine San Simona iz leta 1925 so končale v muzejih sosednjih mest. V muzejih v Kopru, Piranu in drugod so končale tudi arheološke na-jdenine iz povojnih raziskovanj (kipec Viktorije, kipec istrskega goniča, rimski omet...). Izolski veslači so bili leta 1928 olimpijski prvaki, a je čoln s katerim so dosegli zlato medaljo danes shranjen v pomorskem muzeju v Trstu. Z muzejsko dejavnostjo kot obliko trajnega odnosa do kulturne dediščine Izola doslej ni bila posebej uspešna. Aktivnosti, da bi se vzpostavil izolski muzej je Občina Izola sicer sprožila že leta 1921, ko je začetne postopke opravil zgodovinar prof. Attilio Degrassi, Izolan, ki je poučeval na tržaškem liceju. Verjetno so bila ta opravila kmalu ustavljena, saj kasneje o dejanski vzpostavitvi muzeja ni zapisov. Takšno stanje se je nadaljevalo tudi po 2.svetovni vojni, ko je Izola postala del že tretje države v nekaj desetletjih. V koprski pretorski palači imajo velike poslikane klopi, ki izvirajo iz izolske palače Besenghi. To je le del izolskih kulturnih vrednot, ki so za Izolo izgubljene. Veliko jih ima tudi mlajši datum, ur Leta 1924 izkopani mozaik arkad iz Sansimona je med obema vojnama končal v koprskem muzeju, ker se v Izoli več let ni nihče brigal zanj. V prejšnjem Mandraču smo predstavili Julijano (Julči) Lupine, ki je v ponedeljek naštela polnih 100 let. Prav na njen rojstni dan so se v hotelu Riviera zbrali njeni najbližji in prijatelji, prišli so tudi pevci noneta iz Goriških brd in izolski župan Danilo Markočič, ki ji je čestital tudi v imenu vseh izolskih občanov. ZGODOVINO DELAJO ZGODBE RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA ŠE POMNITE TOVARIŠI? Fotografija sicer ne govori o antični zgodovini ali srednjem veku, a je tudi to že zgodovina Izole. V naravnih in drugih nesrečah je pomembna usposobljenost in organiziranost za hitro in kakovostno nudenja pomoči. V 70-ih letih je bilo v takratni državi usposabljanju za Civilno zaščito namenjeno veliko pozornosti, tudi znotraj gospodarskih družb. Izvajala so se šolanja zaposlenih, nabavljalo se je ustrezno opremo, organiziralo pa se je tudi tekmovanja na vseh ravneh. Leta 1975 je na občinskem tekmovanju ekip Civilne zaščite v nudenju prve pomoči zmagala ekipa izolskega Stavbenika in osvojila prehodni pokal. V ekipi so bili Stanko Antonič, Tihomir Kneževič, Mirko Bosec, Aurelio Bressan, Vlado Klobas in Drago Ugrin. Srečko Gombač 6.2. četrtek 19.00 Galerija Alga otvoritev razstave diplomirane slikarke Stanka Golob : Zrno na zrno - slika Program: ŽePZ »Sinji galeb« DU Izola 19.00 Mestna knjižnica Izola pogovor s pesnikom, pisateljem in scenaristom Dušan Šarotar Dušan Šarotar (1968) je eden tistih ustvarjalcev, čigar ime nazorno priča o njegovi veliki pisateljsko-raziskovalni strasti. Neustavljivo ga namreč privlači človeška duša, njene skrite in skrivnostne pokrajine, ki jih tako tenkočutno preliva na papir, da njegova literatura zlahka za- in očara. Čeprav je formalno gledano napisal več knjig proze kot poezije, je njegov pogled na svet čez in čez pesniški, njegova proza pa pravzaprav poezija, ki jo prevevajo molovsko melanholični toni in globoka nostalgija. Ta besednim virtuoz prekmurskega rodu je slovensko knjižno krajino med drugim zaznamoval z romanom o murskosoboški izkušnji druge svetovne vojne Biljard v Dobrayu, za katerega je bil leta 2007 nominiran za nagrado kresnik, pravkar pa je bil preveden tudi v angleščino, in nazadnje z mozaično pripovedjo o novodobnih »potovcih« Panorama, ki je bila že prevedena v angleški in španski jezik, leta 2017 pa je prejela mehiško nagrado Cesar Lopez Quadras. Z Dušanom Šarotarjem se bomo na dah potopili v skrivnostne globine njegovega pisanja in skupaj počastili osrednji slovenski kulturni praznik. Z gostom se bo pogovarjala Diana Pungeršič, literarna kritičarka in prevajalka. 20.30 Art kino Odeon Izola Kino v živo: Dnevnik Diane Budisavljevič Režija: Dana Budisavljevič Po projekciji filma sledi pogovor z režiserko Dano Budisavljevič. Leto 1941. Diana Budisavljevič, žena uglednega zagrebškega zdravnika, izve, da ustaška vojska pravoslavne ženske in otroke zapira v taborišča, kjer umirajo od lakote in bolezni. Z nekaj prijatelji v svojem stanovanju organizira tvegano kampanjo, s katero reši gotove smrti več kot deset tisoč otrok. Gre za eno največjih humanitarnih zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je zaradi njenega avstrijskega porekla za dolga leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Film preplete igrani del, spomine preživelih ter arhivske posnetke iz taborišča. Zgodba o najboljših ljudeh v najslabših časih. Veliki zmagovalec Puljskega filmskega festivala, kjer so ga gledalci sprejeli s stoječimi ovacijami. 7.2. petek 16.00 Mestna knjižnica Izola delavnica 3d tiska Priprava na tisk in tiskanje Delavnica poteka interaktivno s praktičnim prikazom uporabe programske in strojne opreme. Udeleženci izvajajo praktične vaje skupaj z voditeljem delavnice, kjer poiščejo svoj 3D model v spletni aplikaciji ter ga nato natisnejo s 3D tiskalnikom. Delavnica je namenjena vsem, ki bi se radi pobliže seznanili s tehnologijo 3D tiska. Delavnico vodi Andrej Milovac. Prijave do 6. februarja na 05 66 31284 ali izola(®borzaznanja.si. 19.30 Kulturni dom Izola: V počastitev slovenskega kulturnega praznika ob 19:30 otvoritev razstave Mire Ličen Krmpotič »Mila Istra«, ob 20:00 Osrednja občinska proslava Slavnostna govornica je Nataša Benčič. Program: Kompanija Izolana, Polona Vetrih v odrski izpovedi »Ne pozabite na rože« 11.00 Galeriji Plač Izolanov otvoritev nenavadne razstave fotografij in zapisov ljubiteljskega zgodovinarja, Srečka Gombača Izgubljene in zapravljene priložnosti od 14.00 do 20.30 Manziolijeva palača Refuscus Mundi - Svet refoška Na njem se bo s svojimi vini, pridelanimi iz grozdja sorte refošk, predstavilo približno 40 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Refošk je zgodovinska in najpomembnejša sorta vinske trte v slovenski Istri in na Krasu, uspeva tudi v sosednjih vinorodnih okoliših v Italiji in na Hrvaškem. Najpogostejša je predelava je v rdeče vino globoke barve, ki ga odlikujejo prepoznavni sadnost in svežina ter visok delež antioksidantov. Na Krasu je tradicionalno poimenovanje za to vino teran. Iz refoška pridelujejo tudi vina drugih slogov: rose in rdeče penine, mirno vino rose ter desertna vina z ostankom sladkorja. Zlasti mlajša generacija vinarjev išče v refošku nove podobe, ki vina iz te sorte uvrščajo med razburljive posebnosti na svetovnem vinskem trgu. 17.00 Park Pietro Coppo Kulturna osmica predstavitev izolskih kulturnih društ 19.00 Izolana, hiši morja (nekdanji muzej Parencana) Poezija v prevodu: Danijel Dragojevič literarni večer in predstavitev Platforme: Poezija v prevodu Recital pesmi Danijela Dragojeviča v originalu in prevodu. Pesmi Danijela Dragojeviča je prevedla Ana Beguš. 20.30 Art kino Odeon Izola Kino v živo: Vsi proti vsem Režija: Andrej Košak / kriminalni triler Po projekciji filma sledi pogovor z režiserjem Andrejem Košakom. Vsi proti vsem je politična drama z elementi trilerja, ki se dogaja v izmišljenem kraju Rovte pod idiličnimi Alpami in govori o politiki, volilnih prevarah in razkrajanju moralnih vrednot. 17.00 Kulturni dom Izola Še ena zgodba o ljubezni Zimska produkcija plesne šole Kazina Obala 12.2. sreda 19.00 Kulturni dom Izola Potopisno predavanje Spartathlon 17.00 Manziolijeva palača Knjižni krožek / Aperitiv Italijanski pogovor, namenjen ljudem, ki poznajo italijanščino na višji ravni. Program mesečnih branj ga vodita Daniela Paliaga in Corinne Brenko. 13.2. četrtek 17.00 Mestna knjižnica Izola delavnica šivanja ki jo bo vodila ilustratorka Mateja Oblak Šivali bomo blazinice za bucike raznih oblik. Notri bomo dali malo sivke. Za udeležbo na delavnici ne potrebujete nobenega predznanja. Ves material dobite pri nas, prinesete le svoj šivalni stroj. Udeležba je omejena na 12 sodelujočih. Prijave zbiramo na tel.št.: 05 663 12 84 ali izola@borzaznanja.si. 18.00 Manziolijeva palača Clneforum projekcija filma Nessuno mi pud giudicare 18.30 Mestna knjižnica Izola srečanje bralnega kluba Kira knjiga: Agota Krištof: Trilogija: Šolski zvezek - Dokaz - Tretja laž Agota Krištof (1935-2011) je leta 1956 z družino pobegnila iz rodne Madžarske in se ustalila v francoskem delu Švice. Po tridesetih letih je postala pisateljica in v francoščini izdala bržčas eno najbolj pretresljivih del svetovne književnosti - zgodbo o trinajstletnih dvojčkih, ki v času vojne brez staršev odraščata pri strogi in čustveno hladni Stari mami. Šolski zvezek, ki protislovno združuje na eni strani skrajno jezikovno skopost (šolskost) in na drugi neizmerno izpovedno moč, prinaša edinstven uvid v srž surove človeške narave, kot jo oblikuje vojskin čas. In čeprav lahko delo beremo kot zaključeno celoto in samostojno knjigo, ga v povsem novo luč postavita naslednji dve, slogovno že bolj razvezani pripovedi - Dokaz in Tretja laž, v katerih spremljamo »nadaljnjo« usodo obeh protagonistov. Trilogija (Beletrina, 2011) tako v vzvratnem ogledalu postane nadvse enigmatičen in nenavaden preplet resničnosti, domišljije in laži, med katerimi težko zarišemo jasno ločnico. Knjiga, ki nas ne bo pustila spati ne le zaradi vprašanja, kaj je res in kaj ne, temveč predvsem zaradi svoje neizprosnosti v razkrivanju človeške nesreče! 19.00 Kulturni dom Izola območna revija odraslih pevskih zborov Večer, posvečen pesmi Nastopili bodo: ŽePZ Sinji Galeb DU Izola, MoPZ Delfin Izola, ŽePS Morje, MePZ Haliaetum PDBU Izola, MoPZ Izola, Žepz Mirta in VS Tamariska. Galerija Alga V četrtek, 6. februarja 2020 ob 19.00 vas vabimo na otvoritev razstave diplomirane slikarke Stanka Golob Zrno na zrno-slika Program: ŽePZ »Sinji galeb« DU Izola Razstava bo na ogled do 04.03.2020 Galerija PlaC Ljubljanska 32 V soboto S.februarja ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev nenavadne razstave fotografij in zapisov ljubiteljskega zgodovinarja, Srečka Gombača Izgubljene in zapravljene priložnosti Sončna dvorana ■■■■■ razstava Jesen v Sočergi Razstavljajo: Zlata-Pupa Frajzman, Monika Podpečan, Robert Podpečan, Marinka As, Ivo As, Dorica Benčič, Mario Benčič, Bruno Bonin, Ana Jeretič, Jana Peric, Milojka Lahajnar-Spaca-pan, Milivojka Cerar, Danica Vodovnik in Maja Alessio. Razstava bo na ogled do 22. 2. 2020. Urnik: tor- čet.: 10.00 -12.00 / pet.- sob.: 16.00 -18.00 Galerija Insula 'J——— slikarska razstava EDVARD BELSKV Madonna, angeli Razstava bo na ogled do 10. februarja 2020. Mestna knjižnica Izola fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje h VV> ‘ Krisztina Doltar Lov na bele žogice Jožef Fabjan Iskanje zlatega zrna Irena Gregorc Svetilniki MESTNA KNJIŽNICA IZOLA _t0rk0Va PRAVLJIČNA URA vsak torek ob 17h Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Ure pravljic potekajo v Pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. _razstave Razstava ilustracij ZA UMETNIŠKIM UMOM ki jo je pripravila jo je Nika Marinkovič, slikarska razstava STEKLENA TIHOŽITJA, ki jo pripravila ljubiteljska slikarka Jana Kostevc, razstava ilustracij DREAM ON ki jo je pripravila Erika Gregorič, razstava Ilustracije za kamišibaj predstavo KRALJIČNA IN PASTIR in razstavo fotografij LIDIJA IN PRIJATELJICE ki ju je pripravila Špela Pahor ter razstava fotografij, ki sojo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: KRISZTINA DOLTAR (Lov na bele žogice) JOŽEF FABJAN (Izkanje zlatega zrna) in IRENA GREGORC (Svetilniki). Zrno na zrno v galeriji Alga Peščene slike Stanke Golob v letošnjem letu praznujejo dvajseti jubilej. Od leta 1994, ko so iz slovenskih peskov različnih debelin začele nastajati prvi slike, je Stanka Golob svojo slikarsko pot trdno tlakovala z neštetimi zrni - zrni dela, iskanja, opazovanja, preizkušanja in učenja. Predlani je svoja prizadevanja tudi akademsko okronala s slikarsko diplomo. Pregledna razstava v Galeriji Rika Debenjaka je predstavitev njenega dvajsetletnega slikarskega razvoja, pa tudi dokaz iskrene vedoželjnosti, neomajnega poguma in trdožive vztrajnosti. Zakaj je slikarstvo Stanke Golob tako posebno? Že na prvi pogled zaradi neobičajne in izvirne slikarske tehnologije. Za slikanje uporablja pesek, ki je eden od najbolj prvobitnih naravnih pigmentov. Široko paleto različnih barvnih odtenkov avtorica najde med prodom in peskom širom Slovenije, od Soške doline do štajerskega Pohorja. Priprava slikarskega materiala zahteva veliko mero potrpežljivosti, doslednosti in fizičnega truda; raziskovanju geološke sestave tal sledi iskanje primernih peskokopov in kopanje, presajanje peska na različne debeline, večkratno izpiranje prahu, sušenje, sortiranje vzorcev po odtenkih in debelinah ... Z enako skrbnostjo in potrpežljivostjo se Stanka Golob loti tudi idejne zasnove slik; izbere motiv, razdela vsebinski koncept, pripravi natančne skice ter izbere ustrezno podlago - kovino, platno, les, karton ali steklo. Tehnika slikanja s peskom je morda videti preprosta, a v resnici zahteva visoko mero natančnosti in doslednosti. Kasnejši popravki namreč niso mogoči. Izbrana slikarska tehnika v veliki meri določa likovni izraz. Pesek različnih debelin dvodimenzionalni slikovni površini doda prostorsko oprijemljivost. Najbolj drobceno zrno peska ima namreč svoj volumen, najmanjši kamenček meče senco. S kombinacijo različnih granulacij, barvnih odtenkov in tonalitet avtorica doseže živ, migetav vtis, ki je po svojih optičnih učinkih blizu impresionizmu in divizionizmu. Sugestivno moč barvnega peska zna Stanka Golob izrabiti za motivno raznolike upodobitve, ko so krajine, geometrijska abstrakcija in figuralika, njene peščene iluzije pa dopolnjujejo še eksperimenti s svetlobnimi objekti. Zaradi naravnih barv in reliefne teksture so upodobljene krajine izjemno prepričljive, saj imajo globino in mehkobo. Z različnimi vrstami peska avtorica mojstrsko pričara perspektivo; občutek globine poveča tako, da v ospredje postavi debelejša zrna peska, z najfinejšim peskom pa - po načelih zračne perspektive - zmehča oblike v daljavi. Upodabljanje pokrajin lahko razumemo tudi kot simbolno gesto, s katero avtorica vrača materialne gradnike svojih slik v izvirno okolje. Sočasno z organskimi oblikami pokrajin pod rokami Stanke Golob nastajajo tridimenzionalne geometrijske strukture, ki ne skrivajo zgledovanja pri velikem slikarju optičnih iluzij M. C.Escherju (1889 - 1972), a jih avtorica na izviren način spaja s krajinskimi motivi. Pravilni geometrijski obrisi predstavljajo razumsko protiutež pokrajinskim impresijam. Človek ne more nikoli popolnoma doumeti neskončne veličine narave - zato avtorica izbira geometrijska telesa, ki se igrajo s človekovo zaznavo. Upodobljene optične iluzije prikazujejo nemogoče, paradoksalne objekte, ki se posmehujejo človekovemu dojemanju, se rogajo njegovim možganom ter v gledalcu vzbujajo čudenje. Monika Ivančič Fajfar nmnE romNME V času zimskih počitnic se bomo zabavali tudi pri Malih grafikih, in sicer: 17.2. - sprehod po Parenzani do Strunjana, nabiranje materialov ter zimska ustvarjalnica_18.2. - obisk Trsta in muzeja Civico Muse odi Storia Naturale di Trieste 19.2. - Reciklarnica - delavnica ponovne uporabe, reciklirali bomo pohištvo ter oblačila___20.2. - Šivalnica - zašili si bomo preprost kostum ali pustni dodatek_21.2. - Sankanje na Sviščakih (v kolikor ne bo snega, bomo odšli v Koper na plezalno steno) Program bo vsak dan potekal od 8. do 15.ure. Za več informacij ter morebitne prijave nas lahko kontaktirate na telefon 070139814 ali na e-mail maligrafiki@gmail.com. V soboto, 18.1. 2020, je v Velenju potekalo državno prvenstvo v sabljanju v organizaciji Sabljaške zveze Slovenije, ene od ustanoviteljic Olimpijskega komiteja Slovenije s tradicijo, ki sega v leto 1928. Pod zastavo Sabljaškega kluba Izola ter vodstvom trenerja Antonija Hajdina so nastopili kadeti do 17 let in mladinci do 20 let. V disciplini meč, najbolj zastopanem orožju v Sloveniji, so osvojili največji izplen medalj. Modre nogavičke na Izolanih, ki so že zaščitni znak izolskega kluba, so bile videti povsod na »bojnem polju«. Posebej sta blesteli izolski dekleti Sarah Božič, ki je bila naj mlajša tekmovalka ter le eno leto starejša Noel Kleva. Obe sta poskrbeli, da polovica državnih odličij gre na jug. Med kadetinjami je Sarah Božič zasedla tretje mesto. Presenetila pa je Noel Kleva z zmago v polfinalu proti lanski prvakinji, Mariborčanki, ter se uvrstila v finale in osvojila drugo mesto. Večkrat je bilo iz vodstva tekmovanja slišati komentarje o tem, kako se »pikica bori kot lev«. Sledila je mladinska kategorija, kjer sta dekleti prav tako nastopili. Žal je v eliminacijah žreb določil, da se v polfinalu morata srečati prav Izolanki Sarah in Noel, ki sta se brez predaha borili za finalno tekmo. Zmaga je pripadla Sari, kijev finalu premagala Ljubljančanko ter postala mladinska državna prvakinja. V kadetski konkurenci si je Luka Krajlah, ob podpori Izolank, izboril tretje mesto, med mladinci pa je Lan Golob osvojil drugo mesto. Uspešno so se predstavili tudi Luka Mlakar ter Matija Penca. Izolani so s strani občinstva bili posebej pohvaljeni za timski duh na tekmovanju. Prav tako so pri izboru za državno reprezentanco največ mest v meču zasedli Izolani: od 16 nastopov - sedem je izolskih. Antonije Hajdin predsednik SK Izola, SD Koper V spomin Milan Hršum Poslovil se je Milan, eden tistih Izolanov, ki so najboljša leta doživljali v osemdesetih, ko je bila mladinska organizacija najbolj “svobodna”, ko je Izola doživela enega največjih rock koncertov v letnem kinu Arrigoni in ko so skupine igrale v vsaki drugi izolski kleti. Na Milanovi facebook strani smo našli fotografijo sošolcev (razen Braneta): Ne-vijo Baruca, Valentin Destradi, Milan Hršum, Freddy Poljšak in Branko Osko, najverjetneje nekje na odru izolskega kulturnega doma. Ves čas, tudi potem, ko je prenehal s službovanjem v izolski ZSMS in se, kot električar -vzdrževalec, zaposlil v izolski bolnišnici, je bil zavezan glasbi in ponosen na čas, ki ga je tako aktivno preživel z ustvarjalnimi vrstniki. Bil je eden od nas in košček mladosti, ki ga več ni- Prijatelji V torek, 4. februarja 2020 nas je zapustil in odšel na dolgo nepovratno pot naš dragi sin, brat, stric in svak Milan Hršum (1963 - 2020) Mladinski funkcionar in dolgoletni delavec Splošne bolnišnice Izola Žalujoči mama Julka, tata Novo, sestra Mirjana, svak Nejc in nečakinja Nina. Izola, februar 2020 Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 Jk . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.0.0. www.sifra-nepremicmne-sp.si sifra@siol.net OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 m/mtor/m: 15 Predzadnja--------------------------------------- Poskus vloma in odstop V Jagodju je nekdo poskušal vlomiti v stanovanje, vendar je od dejanja odstopil. . S kolesom skozi predor Ob 12.20 smo bili obveščeni, da skozi predor Markovec, proti Izoli, pelje kolesarka. Policisti so ustavili 53-letno državljanko Ukrajine, ki so jo pospremili s ceste in jo oglobili za prekršek. V obtoku so ponarejeni bankovci Na območju PU Koper je bilo konec leta 2019 in v začetku letošnjega leta unovčenih več ponarejenih bankovcev, predvsem apoenske vrednosti 100 evrov in 50 evrov. V januarju letos smo obravnavali že 34 kaznivih dejanj ponarejanja denarja, v decembru lani pa 23 takšnih kaznivih dejanj. Policisti in kriminalisti PU Koper ugotavljajo, da so bili ponaredki unovčeni predvsem na bencinskih servisih, gostinskih lokalih, trgovinah in pri stanodajalcih, da gre za ponaredek pa je bilo ugotovljeno šele na bankah, kjer so prejeli gotovino. Največ unovčitev ponaredkov je bilo na območju Obale, predvsem mesta Koper z okolico, Izole in Portoroža, nekaj pa tudi na območju Krasa. Občane in vse zaposlene v različnih podjetjih, ki poslujejo z gotovino, opozarjamo, naj bodo pozorni na morebitne poskuse unovčitev ponarejenih bankovcev. Vsak bankovec, za katerega obstaja sum, da je ponarejen, naj preverijo, ob ugotovljenem ponaredku pa obvezno obvestijo policijo na interventno številko 113. Še posebej skrbno naj bankovce redno preverjajo zaposleni v različnih podjetjih, ki poslujejo z gotovino, saj jih ima večina na delovnih mestih tudi naprave za preverjanje pristnosti bankovcev (bencinski servisi, trgovine, lokali...). Eurobankovci so namreč zaščiteni z vrsto zaščitnih elementov. Ti jim bodo pomagali, da pristen bankovec prepoznajo že na pogled, pomembno pa je, da se ga preveri; - na otip (reliefni tisk), - pogled (vodni znak, varnostna nitka in sestavljena številka morajo biti jasno vidni in so vidni tako s sprednje in hrbtne pristne strani bankovca, vsak bankovec ima svojo serijsko številko) in nagib (na sprednji strani je vidna spreminjajoča se podoba na srebrni hologramski folij, na hrbtni strani pa zlatorumen trak (na bankovcih za 5,10 in 20 eur) in številka spremenljive barve (na bankovcih za 50,100, 200 in 500 eur). Eurobankovci imajo tudi vrsto dodatnih zaščitnih elementov . Predvsem na prodajnih mestih priporočamo kontrolo bankovca z napravo za ugotavljanje ponaredkov. Prijeli so razpečevalca Spomladi 2019 smo na eni od obalnih policijskih postaj PU Koper dobili prijavo suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami na eni od obalnih osnovnih šol. Ugotovljeno je bilo, da naj bi učenec osmega razreda isti dan med odmorom zaužil tablete, po vsej verjetnosti prepovedano drogo ecstasy. V postopek zbiranja obvestil in obravnave suma storitve kaznivega dejanja so se vključili kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU Koper, ki so z zbiranjem obvestil od svojcev osnovnošolca in drugimi preiskovalnimi dejanji ugotovili, da je tablete prepovedane droge ekstasy kupil od 18-letnega moškega z območja Železnikov. Ugotovljeno je bilo tudi, da osumljeni 18-letnik redno zahaja na obalo in po predhodnih dogovorih na dogovorjena mesta dostavlja prepovedano drogo (tablete ecstasyja), med drugim tudi mladoletnim osebam. V decembru 2019 so koprski kriminalisti osumljenega 18-letnika izsledili v Izoli, ko se je želel udeležiti javne prireditve z elektronsko glasbo. Ob prijetju je imel pri sebi 38 tablet prepovedane droge ecstasy (op. tablete vsebujejo prepovedano drogo MDMA) in skupno 2.4 grama prepovedane droge amfetamin. V skladu z določili Zakona o kazenskem postopku mu je bila odvzeta prostost ter na njegovem domu v Železnikih na podlagi Odredbe Okrožnega sodišča iz Kopra opravljena hišna preiskava, kjer mu je bila zasežena manjša količina prepovedanih drog (MDMA, ecstasy), pripomočkov za pakiranje prepovedane droge in prepovedanih poživil v športu. Na podlagi usmeritev Okrožnega državnega tožilstva so kriminalisti za osumljenega podali kazensko ovadbo zaradi storitve treh kaznivih dejanj s področja zlorabe prepovedanih drog. V preteklosti je že bil obravnavan za premoženjska kazniva dejanja in kazniva dejanja s področja preprodaje prepovedanih drog. Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola www.medgeneracijskicenterizola.si PONEDELJEK, 10. 2. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba s fizioterapevtko 9.00 -10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik 9.00 - 10.30: Tečaj risanja 10.00- 11.30: Aktualna problematika upokojencev in starejših 12.00- 14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00) 14.00- 15.00: Obujamo najlepše spomine /16.00-18.00: Igreskartami: briškola, remi, šnops, enka ... / 8.00-19.00: Popoldanska telovadba 19.00 - 20.00: Večer slovenske pesmi in besede (nastopajo: Vokalna skupina Tam-ariska, MPZ Delfin, Dekliški pevski zbor UP REF) TOREK, 11. 2. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Nadaljevalni tečaj angleščine (zaključena skupina) / 9.30-12.30: Zdravo hujšanje (zaključena skupina) 10.00 -12.00: Šah / 11.00 -13.30: Kuharska delavnica: špinačna rolada s šunko in sirom, pečene banane (zbiramo prijave) 13.00 -14.00: Učenje slovenščine za ljudi iz tujih jezikovnih okolij z DPM Izola 14.00 -15.00: Skupaj z DPM Izola pomagamo otrokom pri domačih nalogah 14.00 -15.00: Osebno svetovanje socialne delavke Doma upokojencev Izola 14.00 -15.00: Klepet v angleškem jeziku 15.00 - 16.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona (zbiramo prijave) / 15.00 - 17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper / 15.30-17.30: Tarok / 16.00-19.00: Zdravo hujšanje (zaključena skupina) / 17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti SREDA, 12. 2. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Tečaj risanja 9.00 - 11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00) 11.00 -12.30: Začetni tečaj ruskega jezika (zaključena skupina) 13.00 -14.30: Predstavitev spiralne stabilizacije hrbtenice (zbiramo prijave) 14.30 -15.30: Spoznavamo zdravilne rastline - kopriva 15.30-17.30: Tarok / 15.30-18.00: Skupaj rešujemo križanke 17.00- 18.00: Joga smeha / 18.30-19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 13. 2. 2020 9.00 -10.00: Družabni plesi 1 - plesna delavnica za začetnike 10.15 -11.30: Družabni plesi 2 - plesna delavnica za nadaljevalce 11.00 - 13.30: Kuharska delavnica: kosilo presenečenja za zaljubljence (zbiramo prijave) / 11.30-13.00: Gibam se (zaključena skupina.) 13.00 -14.00: Klepet v italijanskem jeziku 14.00- 15.00: Učenci OŠ Vojke Šmuc predstavljajo projekt MEPI 14.00- 15.30: Začetni tečaj mednarodnega jezika esperanto 15.00 - 17.00: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, izdelovanje rožic in bižuterije, pletenje in kvačkanje / 16.00-17.30: Gibam se (zaključena skupina) 16.00- 18.00: Šah / 17.30-18.30: Varna vadba v nosečnosti 19.00 - 20.00: Tango - plesna rekreacija za dušo in telo PETEK, 14. 2. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Tečaj risanja 9.00 -11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno vzgojno posvetovanje 9.00 -11.30: Slaščičarska delavnica: Valentinovo srce (zbiramo prijave) 10.00- 11.30: Pogovorno srečanje ob podpori Slovenskega društva hospic 11.00- 12.00: Pikado 15.00- 17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00) NEDEUA, 16. 2. 2020 18.00- 20.00: Vadba čuječnosti V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne! PRODAM 3 sedežni kavč Lofallet svetlo rjave barve, dimenzije širina 218 cm, globina 88 cm in višina 88 cm in 2 sedežni kavč Lofallet bež barve, širine 179 cm, globina 88 cm, višina 88 cm. Obe ceni po dogovoru po tel ali po ogledu. Kontakt: 040984263. - Prodam enostavno napravo za čiščenje oljk na kolesih. Informacije na tel. št. 041 721 220 ODDAM Oddam masivno posteljo 90x200 cm podarim. 041 364 317 KUPIM Kupim dvo ali 2 in pol sobno stanovanje v Izoli. Tel. 041 492 870 NAJAMEM - Mamica z dvema majhnima otrokoma išče stanovanje za daljše obdobje z možnostjo subvencioniranja najemnine. Tel: 070 436 042 RAZNO - Prodam zložljivo električno kolo S-BIKE, malo voženo, staro mamj kot dve leti, cena 690 eur, tel: 031 622 747. - Prodam vložene oljke štorta in santa katerina. Tel. 030 788 456 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Poslovil se je sekretar S prvim januarjem 2020 se je upokojil dolgoletni sekretar izolskega Rdečega križa, Sergio Bergamasco. S prijetnim druženjem na sedežu Rdečega križa smo se mu zahvalili za njegovo delo. Želimo mu vse dobro in naj uživa v zasluženem pokoju. Podelitev nagrad izolskim športnikom in športnicam Včeraj je Kulturni dom gostil tradicionalno prireditev Podelitev nagrad izolskim športnikom in športnicam za izjemne dosežke v letu 2019. Tudi letos ni manjkalo nekaj izjemnih dosežkov. Stiskama ITIandrač +366 040/43-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: ujwuj.facebook.com/mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com majice kape šalice puzle itd. K1EPAT MAME M0LAT nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke