V UM BERKU SE SESTALI Dvaindvajsetega julija je bil tako kot vsako leto zbor delavcev DO Hmezad, Udeležba je bila do sedaj najboljša. Številne delavce in goste sta pozdravila Ivan Vodlan, predsednik OOS Hmezad in Veno Satler, predsednik občinske konference sindikata. Mladinci sp pripravili kratko veseloigro iz kmečkega življenja. Vlečenje vrvi je vse dvignilo na noge. Tudi za dobro voljo, jedačo in pijačo so dobro poskrbeli. Pozdravni govor je imel predsednik delavskega sveta Hmezad dipl. inž. kmetijstva Jože Cetina. TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Z' zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da postaja tovariško srečanje delavcev Hmezada vsakoletni praznik. Letos namreč poteka že šesto leto, ko se v teh toplih poletnih popoldnevih srečamo na prijetnem razgovoru vsi delavci iz vseh temeljnih organizacij združenega dela, da se pogovorimo v prosti besedi o težavah, o dobrem na delu in doma. Praznik podjetja pa že prerašča v pomembnejšo manifestacijo, v zbor delavcev-samoupravljalcev, na katerem željmo dokazati, da smo člani delovne organizacije, ki je nastajala in rasla skupaj z idejo delavskega samoupravljanja in s tem želimo potrditi našo visoko stopnjo pripadnosti Hmezadovi delovni skupnosti. Letos praznujemo v naši socialistični domovini vrsto pomembnih jubilejev. Poteka štirideset let od ustanovitve Zveze komunistov Slovenije in štirideset let prihoda tovariša Ti- ta na vodstvo partije. To so jubileji, to. so mejniki, ki nas spominjajo na pomembno odločitve v zgodovini jugoslovanskega , naroda, odločitve za napredno pot delavskega samoupravljanja. Letos je Tito praznoval 85-letni-co, pred kratkim smo praznovali dan borca, danes pa je obletnica vstaje slovenskega naroda. Naj se spomnimo še enega jubileja. V decembru mesecu lanskega leta je poteklo petnajst let od ustanovitve Hmezada v delovno organizacijo, kakršna je danes. Petnajst let obstoja delovne organizacije je v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami malo. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se je v teh petnajstih letih odvila praktično vsa zgodovina napredka in razvoja kmetijstva in živilstva na našem območju. Lahko smo ponosni, da smo v tem obdobju našli dobre in uspešne rešitve, ki so nam omogočile, da se lahko razvi- jamo tako, kot je začrtano v planih in resolucijah naše širše družbene skupnosti. Tovarišice in tovariši! Letos poteka že drugo leto, ko uresničujemo družbeni plan in s tem tudi sredjeročni plan razvoja Hmezada za obdobje 1976—1980. V teh planih smo prevzeli sorazmerno velike obveze za povečanje obsega proizvodnje, povečanje delovne storilnosti in družbenega proizvoda. Ko analiziramo sedanjo situacijo v gospodarjenju v Hmezadu pa ugotavljamo, da vseh zastavljenih nalog ne realiziramo. Bežen pregled poslovanja nam kaže, da sicer več proizvajamo kot _v prejšnjem letu, vendar pa. dinamika naraščanja proizvodnje in poslovanja v vseh temeljnih organizacijah združenega dela ni takšna, kot smo si jo začrtali. Tudi finančni rezultati poslovanja niso posebno ugodni. Čeprav je že UMRL JE ŠANE Enaindvajsetega julija je v Beogradu zaradi srčne kapi nenadoma preminil predsednik Zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, član predsedstva CK KPJ, prekaljeni revolucionar, narodni heroj in junak socialističnega dela Dušan Pe-trovič-Šane. Pokopali so ga 23. 7. v Aran-dželovcu. druga polovica leta in še nimamo poznanih vseh rezultatov poslovanja, lahko ugotavljamo, da poslovanje letos ne bo ugodnejše od lanskega. Ugotavljamo lahko to, da smo v lanskem letu celotni dohodek povečali za 13 %, da smo ustvarili le za 9 % večji družbeni proizvod in le za 7 % večji dohodek. Pri tem pa smo zaradi nenehnega naraščanja življenjskih stroškov povečali osebne dohodke za 20 %, Ostanek dohodka je bil minimalen, celo manjši kot v predhodnem letu. Nedvomno-je, da se v Hmezadu srečujemo trenutno z zelo neugodno gospodarsko situacijo, ko se nam pogoji za delo zaradi zunanjih ukrepov vedno bolj slabšajo, je pa potrebno tudi priznati, da v vseh temeljnih organizacijah združenega dela nismo napravili vsega, kar bi lahko. Če za nekatere TOZD ugotavljamo dobra in pravilna gibanja, pa je v nekaterih čutiti premalo elana — poleta. Preveč se pustimo demoralizirati zaradi trenutnih težav. Ravno v takšni težki situaciji bi morali zbrati vse moči, da bi čimprej z dobrimi razvojnimi odločitvami premostili trenutne poslovne težave. V lanskem letu smo v Hmezadu sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja. V tem dokumentu so zapisane vse tiste razvojne usmeritve, ki se morajo realizirati, če hočemo, da bomo lahko v bodoče bolje po-(Nadaljevanje na 2. strani) Dipl. inž. kmetijstva Jože Cetina med pozdravnim govorom V Limberku smo se sestali (Nadaljevanje s: 1. strani) sl ovali. Zapisanih je kar osem prednostnih področij. V; prvem letu izvajanja .tega programa ugotavljamo, da smo sicer pričeli z delom na omenjenih področjih, vendar pa: prihajamo do velikih časovnih zaostankov.1 Izgradnja farme, nove mlekarne, rekonstrukcija predelave mesa, mešalnica krmil in še druge pomembne naložbe moramo čimprej realizirati, saj je sicer Vprašljivo, če bomo 'realizirali 'predvideno povečanje obsega proizvodnje 'in- poslovanja. Na sploh lahko ugotavljamo, da moramo na-področju investicijskega razvoja napraviti korenite spremembe. Celotno podjetje vsako leto investira prek deset milijard 'S-din, seveda iz -lastnih sredstev in posojil. To so, sredstva, s katerimi lahko zgradimo novo'tovarno, nov obrat; navsezadnje ustanovimo' novo TOZD. Vendar se ta sredstva uporabljajo za manjše naložbe, ki so z vidika .TOZD ¿pomembne, dušo pa osnova razvoju,.-podjetja kot .celote. Naloga nas vseh je, da.se končno enkrat dogovorimo zaanotno' investicijsko politiko ter za enoten -razvoj, saj bomo le na ta način dosegli cilje -srednjeročnega ih'tudi dolgoročnega programa razvoja.1 Želim poudariti, da je'skupen razvoj ‘osnova napredka vseh TOZD1 v ‘Hmezadu, ker. smo med seboj močno reprodukcijsko; .povezani ‘in smo pomembni le kot celota. V tem je tudi .vsebina in potreba ‘naše ¿povezave v okviru Hmezada. Na področju: razvoja .'lahko ugotavljamo, da so nekatere TOZD napravile pomemben razvoj: Sorazmerno največ je .bala mapravlje--nega na kmečko-kooper arijskem področju. Ugotavljamo, da je ta del z leta v letervečji ;pri oskrbi naših predelovalnih obratov z osnovni-im surovmami - Družbena kmetijska -proizvodnja nam stagnira, predvsem zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti, tako je hä primer glavni dobavitelj živine, in mleka ravno ko-, operacijska proizvodnja. Menim, da je to prava pot razvoja, saj-aso' še tu velike možnosti, obenem.pa je io tudi pogoj za razvoj Hmezadove predelovalne ¡-industrij e. Poles. glavnih., strateških ,točk w razvoju Hmezada, _ j e po tr eb n o. omeniti se.'nekatere naloge, kr jih moramo' realizirati “ža ;liitrejši razvoj Hmezada. -To so-naloge skupnega pomeha in skupnega ¿nastopanja' >navzveh.7V Hmezadu se poleg proizvodnje s ¡hitrim, tempom razvija tudi trgovska de j avnost.’jZaradi slabe koordinacije se na istih področjih' pojavlja več Hmezadovih TOZD. To daje’drugim občutek neusklajenosti; kar ttidi^ejvin-sto izkoriščajo näm v škodo. Naša skupna In najpomembnejša naloga je, da smo enotni. in da.skupno nastopamo povsod ter na ta način dosežemo vid prednosti, ki jih vsaka TOZD sama ne more. Takšno-sodelovanje zahteva od vseh nas ■dFUgačfen odnos v medseboj nem -sodelovanj u. Oimprej 'je potrebno-.odpraviti, ozko obratovno miselnost, miselnost lastništva; nad dohodkom ter vzpostaviti takšne medsebojne vezi. -ki bodo -vodile k -čvrstejši reprodukcijski povezanosti. - .Tovarišice in tovariši! Pred nami stojijo se pomembsiejše naloge, . to. so - naloge na„podEoč-ju uvedbe .zakona o združenem.delu. Delo na tem področjum le tehnične narave, jo,ni. delo ■le strokovnih in vodilnih krogov, ampak.je naloga nas. -vseh,: samöupravijäleev. 'Določila zakona - o združenem delu -bomo delavci v Hmezadu speljali ne -zgolj -formalno, ampak moramo 'doseči vsebinsko spremembo družbenoekonomskih- odnosov'-in .preusmeriti- sedanjo miselnost. Vse te naloge bodo- zahtevale od nas večje- napore, več1 -sodelovanja *in •medsebojno pomoči. . Najpomembnejše kar moramo na tem.področju doseči, je večja medsebojna dohodkovna povezava, 'flmezad je.dejansko reprodukcijsko močno .soodvisen,. 'Večina; TOZD sodeluje v različnih fazah pri ustvarjanju končnih po-trošnih dobrin. Do sedaj - je sicer že nekaj narejenega na področju povezovanja in sodelovanja -v tehnološkem in- -tehničnem pogledu. Medsebojni ekonomski odnosi pa -so čisti, tržni. -Zakon - o -združenem delu nas zavezuje, da -te medsebojne odnose uredimo na osnovi dejanskega dosežka oziroma opravljenega živega in minulega dela. To pa je tista vsebinska in prva naloga nas vseh delavcev, da pripravimo takšne sporazume.'in- dogovore, ki bodo upoštevali' enakopravnost ne glede na fazo proizvodnje niti organizacijsko Obliko.Takšne medsebojne relacije nas bodo naredile močnejše, večje in enovite,- s tem'pa si bomo tudi ustvarili 'boljše pgooje vnaprej. Naslednja haloga, k; nas čaka še v letošnjem letu pri uresničevanju zakona, je izpeljava kompletnega nagrajevanja po delu. Analize kažejo, da nas v Hmezadu'prejema več kot -polovica: delavcev .osebne dohodke, .kl.niso prav nič vezani na rezultate dela. Ta problem smo skušali že večkrat rešiti, sedaj pa nas zakon zavezuje. To ne bo lahka naloga, -saj bo ¡potrebno postaviti osnove za délo tudi tam, kjer delo ni možno meriti .neposredno. To ¿bo •zahtevalo od nas vseh, da pravilno Ocenimo posamezno delo in na koncu tudi rezultate tega.. Pomembno vprašan j e oziroma naloga, 'ki jo moramo rešiti, je vprašanje samoupravne or-ganiziranosti.-.Že kar dve letiíse-,pogovarjamo,, diskutiramo, predvidevamo i-n načrtujemo organizacijske oblike Hmezada. Zakon -oizdruže-nem delu prinaša določene novosti, ki jih bo; vsekakor .potrebno ypeljati. Zavedati pa se. moramos da je organizacijska foSlika- ' živa stvar, ki se spreminja iii prilagaja konkretnim 'pogojem in zahtevam. Večkrat slišimo razprave, kakšno obliko,-koliko TOZD, DO' bomo po'-, stavili v Hmezadu, pridane :so pri tem .razne pripombe in predlogi, primerni in neprimerni. Dejstvo pa je eno. Hmezad je organizacija združenega dela s področja k meti j sko-pre delo-valne dejavnosti in nosilec tega razvoja auuce- V naši republiki izhaja Skoraj petsto Časnikov, ki jih izdajajo delovne organizacije. -Ti -časniki izhajajo na ravni temeljnih organizacij združenega dela in v 'višjih oblikah njihovega povezovanja (Slednji prevladujejo). V Sloveniji delavci združujemo delo v šest tisoč temeljnih organizacijah združenega dela, ki so povezane v približno tisoč delovnih organizacij. To pomeni, da lastna glasila izdaja: že približno polovica delovnih organizacij, pregled nad glasili, ki ga ima naša komisija, pa kaže, da izdajajo, svoja glasila praktično' vse večje delovne organizacije v naši republiki. Ge ver mo, da obstoj glasila med drugim pogojuje tu-di višina njegove naklade, lahko hitro izračunamo, da je zgornja meja števila glasil združenega dela v naši republiki manj kot itisoč, /že danes pa je naklada ene številke vseh glasil združenega dela blizu osemsto tisoč izvodov. Nedvomno impozantna številka, ki dokazuje, da so glasila združenega dela resnična ¿sedma sila! če smo Z razširjenostjo glasil združenega 'dela lahko še kar zadovoljni, pri tem pa sč‘ -seveda ne smemo prepustiti lagodju in brezbrižnosti kot posledici doseženih rezultatov, z vsebino teh glasil :še zdaleč ne moremo biti. -Še vse prepogosto so le albumi doseženih uspe-. hov. cesto so orodje v rokah tehnokratov in birokratov, ki se jih poslužujejo, da bi prikazali svoje uspehe, namesto da bi glasila združenega dela bila resnične samoupravne tribune! Torej proč z lakiranjem ter lažnim mirom in idiliko, ko vendar vemo, da je spreminjanje medsebojnih odnosov v združenem delu nadaljevanje revolucije — ta pa ni brez konfliktov! Glasila v združenem delu so samo en aspekt informiranja delavcev, kanal za pretok informacij, ki ima svoje dobre pa tudi slabe strani — med slednjimi omenimo pred- -lotnem osrednjem delu Slovenije, na. celjškero območju v širšem pomenu besede. Tej’ osnovi ni nalogi in cilju se morajo podrejati vse'-glo-balne povezave in organiziranost. Pri tem se mora'težiti, da se doseže takšna1 organizacijska oblika, ki bo v svojem okviru ¿združevala vse reprodukcijske člene posameznega področja, to je od primarne- proizvodnje,' predelave in dodelave, pa tja do prodaje končnih proizvodov. ' Pri izvajanju-¡programa- uvedbe zakona o združenem, delu zadolžujemo posebne skupine.! delavcev za pripravo izhodišč o samoupravni organiziranosti. Njihovo delo je nemogoče brez sodelovanja vseh naš delaveev-samoupravljal-cev,- -ki- moramo -pripraviti korišt-ne-predlogedh! jih tudi bomo. Primerna je takšna oblika samoupravne organiziranosti, ki zagotavlja najosnovnejše'-samoupravne pravice vseh delavcev. in omogoča;.nenehen iiadaljnji razvoj ter izboljšanje: ekonomskih vpogdjev. Tako ustava,1 kot zakon o 'združenem delu 'nam dajejo zelo široko paleto organizacijskih in vsebinskih prijemov, ) da lahko takoj-.- pristopimo k izpolnjevanju zastavljenih nalog. Utrjevanju in rasti vloge, Samoupravljanja, 'prenosom pravic' ih dolžnosti -n» delavce, samo- ■ upravljalne,- ki združujejo svoje delo in sredstva, pa mora vzporedno sledi ti proces utajevanja delovne discipline in povečanja 'š-toril-nos-ti dola, pa tudi-osvajan-ja. uspešnejše.tehnologije,-.združevanja sredstev za skupne. nalož-; •be; skupen nastop na tržišču, -skratka, organizacijska cvrstosteim' enotnost :ob dosledni delitvi dela in urejenih dohodkovnih odnosih. Dovolilo mi, tovarišice in tovariši, da vam čestitam k prazniku podjetja z željo, da' bi v naprej dosegli še: boljše rezultate , pri delu vi' dobrobit naše 'celotne družbene skupnosti.; { .1 ■vsem njihovo premajhno aktualnost -(težko ;je biti aktualen, ko večina glasil izhaja mesečno) —in slabe možnosti za povratni tok informiranja, 'to je za pogovor. 'Sindikati zato še kako poudarjamo, da so sindikalne skupine kot eden načinov organiziranega sreča Vanja delavcev in demokratičnih oblik ustvarjalnega dialoga zelo primerne za vsebinsko dorečeno samoupravno izrekanje! in odločanje. Glasila združenega dela so sestavni del informacijskega sistema v naši republiki. Ne smejo pa se zapirati za tovarniške plotove, odprta morajo biti za vso družbenopolitično problematiko, tako svoje ožje kot širše družbenopolitične skupnosti! Ne gre za to, da iz slehernega tovarniškega glasila naredimo pomanjšano Delo; številni problemi, ki jih osrednja glasila prikazujejo načelno, se na ravni temeljne organizacije izkazujejo konkretno. Primer: štirje zakoni, zakon o delovnih razmerjih, zakon o referendumu, zakon o samoupravni delavski kontroli in zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja,.:« katerih sindikati te dni začenjamo javno razpravo, so nedvomno pomemben sistemski ukrep, ki ga morajo obravnavati vsa glasila; republiška in pokrajinska seveda z drugega aspekta kot gla-sila_združenega dela. Ce smo zapisali, da so glasila združenega dela sestavni del informacijskega sistema, naj to svojo vlogo tudi dejansko opravljajo, zato je za obstoj in razvoj glasil združenega dela odgovorna vsa organizirana družbena skupnost, posebej pa še sindikati, ki smo dolžni razvijati delavsko samoupravljanje kot eno najpomembnejših pridobitev -naše socialistične revolucije, seveda ob sodelovanju še drugih osveščenih družbenih sil. Srečanja organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil združenega dela se je udeležilo v Kliničnem centru 120 poklicnih kolegov. Tovariš Prane Šetinc novinarjem delovnih organizacij -Glasila združenega dela .so -učinkovito orožje delavcev v njihovem samoosvobodilnem boju, je na srečanju organizatorjev obveščanja, urednikov glasil združenega dela, ki je bilo .7. -julija -v Kliničnem -centru ..as -Ljubljani, dejal, sekretar izvršnega komiteja .predsedstva UK ZKS Franc •ŠetinG. ■"Ti ■1 H 15. DAN HMELJARJEV 13. avgusta v Žalcu 14. avgusta v Braslovčah Sekretariat predsedstva RS ZSS meni, da je potrebno v vseh osnovnih organizacijah sindikata, kjer se odločajo za kakršnokoli metodo ugotavljanja delovnega prispevka, te metode temeljito oceniti. Še posebej pa je potrebno oceniti-posamezne elemente ponujenih metod in njihovo skladnost z ustavo in zakonom o združenem delu. STALIŠČA Sekretariat predsedstva RS ZSS v razširjeni sestavi je razpravljal o metodi »VREDNOTENJA DELAVČEVE UČINKOVITOSTI«, ki ima nekaj elementov,- ki upoštevajo delavčevo učinkovitost, vendar metoda sama uveljavlja predvsem sistem ocenjevanja delavca in njegovega prispevka z vidika količine dela, kakovosti dela, odnosa do sredstev pri delu in delovnih predpisov ter odnosa do ljudi. Metoda torej,- ne upošteva vseh z zakonom predpisanih elementov za ugotavljanje prispevka delavca na osnovi živega in minulega dela. Poleg te pomanjkljivosti, pa metoda podreja merjenje delavčevega prispevka ocenjevanju delavca. Ker sc ta metoda večkrat nekritično uveljavlja v temeljnih organizacijah združenega dela, opozarjamo posebej na nekatera nesprejemljiva izhodišča: -• Í. Metoda ocenjevanja delavci ni sprejemljiva, zlasti ne v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje,' kjer že sedaj merijo količino in kvaliteto dela z bolj ali manj objektivnimi merili. Predvsem tu je možno meriti in ne ocenjevati tudi uspešnost uporabe sredstev, pri delu dosežene prihranke, torej, gospodarjenje s sredstvi in uporabljanje z njimi.' Metode ocenjevanja delovnega prispevka; ne pa delavca, so lahko le dodatni pripomoček medenja doseženih- delovnih- rezultatov. Omenjena metoda -ne- nudi niti rešitev--glede' merjenja prispevka delavca z inovacijami, racionalizacijami in -drugimi, oblikami njegove ust-varjalnosti pri delu ,z družbenimi- sredstvi,- ki-, lahko pomembno »prispevajo k povečanju; dohodka TOZD -in-so-zato-tudi element delitve osebnih dohodkov. it,- Metoda -predlaga kot možne'kriterije ocenjevanja delovne uspešnosti tudi odgovornost -pri, delu in -samostojnost pri odločitvah;' Ta dva-elementa sta lahko kriterija za vrednotenje -zahtevnostidela-(sestavljenosti), > Kriterij uspešnosti- vodenja naloge pa je v celoti vprašljiv, .*ker se mora »rezultat tega pokazati v boljši-kakovosti, yečji količini ali gospodar- ' nosti oziroma v večjem dohodku...... : V metodi je nesprejemljiv tudi predlagani postopek ocenjevanja delavca. Po tém postopku nadrejeni ocenjuje delavca. Zaradi, taksne-ga pristopa je nesporno, da metoda' ocenjeva- -nja delavca !in' ne delovnega prispevka; ohranja odnose 'nadrejenosti in podrejenosti ter uvaja -disciptino preko osebnih dohodkov, ne pa z zakonom predvidenim postopkom. Tako postavljen sistetn »poslušnosti-« dó nadrejenih, zaradi večje discipline, lahko daje trenutno celo večje finančne rezultate, vendar je v nasprotju z našimi samoupravnimi načeli, da samo delo in rezultati dela določajo položaj delavca. 3. Zakon o združenem delu določa, da delavci začasno ugotavljajo in izplačujejo oseb-ne dohodke za dobe, ki ne smejo biti daljše od enega meseca in da morajo upoštevati, tudi za izplačilo akontacije, osnove in merila, ki1 ustrezajo rezultatom delavčevega dela in-nje. govega prispevka v tej dobi, kar mora biti urejeno. v pismenem obračunu -akontacije. Določa tudi dokončni obračun osebnega dohodka za vsakega delavca, ki mora biti delavcu vro- - , -čen v-pismeni ,obliki, upoštevaje vsa merila. 'Šestmesečno oziroma trimesečno ocenjevanje delavcev, kakršnega predlaga omenjena metoda, pa nima zakonske osnove. - 4. Predlagana metoda pomeni le drugačen način razdelitve »obstoječe«-mase sredstev za osebne dohodke med posamezne delavce, ne motivira pa delavcev za pridobivan je. večjega dohodka in s, tem tudi večjih osebnih dohodkov, na pravnih osnovah. 5. Tudi odprava teh in drugih pomanjklji-vosti. ki jih vsebuje predlagana metoda, še vedno nemoreslužitikot osnova za graditev -takšnih odnosov v -delitvi»osebnih dohodkov;-kot jih določa zakon o združenem delu. RAZGLAS o razpisu javne dražbe Na podlagi 3. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št; 19/76) in sklepa pristojnega organa Hmezad Žalec, bo dne 30. 8. 1977 -v torek v prostorih gostišča v Sladki gori s pričetkom ob 10. uri JAVNA DRAŽBA 1. Za stanovanjsko hišo Beli potok 11, stoječo na stavbni parceli št. 210, v izmeri 133 m2, s funkcionalnim zem- . Ijiščem, k. o. Lemberg okolica, z gospodarskim poslopjem na pare, št. 306, v izmeri 73 m2, s funkcionalnim zemljiščem, k. o. Lembreg — okolica, za izklicno ceno 131.454,90 din. 2. Stanovanjsko hišo Jerovska vas 7, stoječo na-stavbni parceli št. 197, -v izmeri 162 m2, s funkcionalnim zemljiščem, k. o. Lemberg — okolica za . izklicno ceno 26.044,70 din. Pred dražbo, mora dražitelj — kupec vplačati» kavcijo v višini 10.9/0 -izklicne cene, ki se po končani dražbi, vrne, kupcu pa. se.s-skupno .pogodbo poračuna. Osebni polog kupca mora znašati, če se prodaja izvrši ha kredit] najmanj 30 %. izklicne cene. Polog mora hiti plačan v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. -Pravico udeležbe na javni dražbi imajo družbene pravne osebe in občani. Prednost.-pri nakupu imajo ..pri enakih pogojih stanovalci, za njimi pa delavci: podjetja. Stanovalec, ki ni sodeloval na dražbi, lahko izjavi,, da. je-kupec pod enakimi pogoji kot kupci in dražitelji v roku 48 ur. ko ’ ga komisija obvesti, o -prodaji .hiše, v kateri-stanuje. Vse ostale-informacije v zvezi-z licitacijo dobijo interesenti na upravi TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE pri Jelšah. ... TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE ISSjHPMMSi ff | ■’' ’i. .' Del množice, ki na zboru kolektiva burno in zbrano -spremlja, dogodke na prizorišču: go vor, mladinsko igrico in vlečenje vrvi Vsak član delavne skupno k boljšemu gospodarjenju Splošna gospodarska gibanja celotnega gospodarstva v zadnjem letu ne kažejo ugodne situacije. Po zaključnih računih izkazuje dobršen del gospodarskih organizacij poslovne izgube, ki bodo bistveno vplivale na poslabšanje pogojev za nadaljnje gospodarjenje. Družbenopolitični dejavniki so zatečeno situacijo analizirali. Predlog je bil, da se na vseh področjih gospodarstva in tudi negospodarstva izdelajo analize s programom ukrepov za zboljšanje gospodarskega položaja. Poseben poudarek je bil dan vprašanju reproduktivne sposobnosti gospodarstva in produktivnosti, ki sta v zadnjem letu bistveno padli. Ob podrobnejši analizi teh vseh pokazateljev smo v Hmezadu prišli do zaključka, da je potrebno izdelati celotno analizo poslovanja, ki bo nakazala vzroke takšni situaciji. K reševanju teh problemov smo pristopili predvsem z namenom, da se poleg izdelanih podrobnih analiz ugotovijo resnični in vsebinski vzroki tej situaciji za podjetje kot celoto in v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Iz analize ugotavljamo naslednje značilnosti: — da nam samodejno narašča trgovska dejavnost, ki je potrebna temeljite koordinacije; — da nam ekonomičnost pada in da je poleg zunanjih vplivov slaba organizacija proizvodnje in izvajanje tehnoloških navodil eden od glavnih vzrokov; — da se preveč ukvarjamo s problemi delitve dohodka, premalo pa, kako ga čim več ustvariti; — da nam delovna storilnost ne narašča več, kljub temu, da vlagamo milijone v posodobitev delovnih' mest in rekonstrukcijo obratov; — nam osebni dohodki naraščajo hitreje kot družbeni proizvod in so kljub temu pod povprečjem kmetijstva republike. Po podrobni oceni še preostalih vzrokov slabšega poslovanja Hmezada so bili predlagani številni ukrepi, najpomembnejši pa so naslednji: — Letošnji gospodarski plan je potrebno izvesti v celoti, če hočemo boljše poslovati. — Vse službe v pdojetju — nosilke razvoja — morajo delati pospešeno na vsebinski pripravi osnov razvoja Hmezada za naslednja leta. Okrepiti in ustanoviti se mora razvojna služba na nivoju podjetja z nalogo hitrejšega razvoja celotnega Hmezada. V predvidenem roku moramo realizirati naloge iz srednjeročnega programa razvoja Hmezada. — Zagotoviti je potrebno enotno (skupno) nastopanje na tržišču in večjo usklajenost v delu komercialnih služb. — Z racionalizacijo stroškov, zboljšanjem organizacije proizvodnje, z boljšimi proizvodnimi programi in z izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti moramo povečati ekonomičnost poslovanja. — Ustvariti in postaviti motive za večjo delovno storilnost. — Vse proizvodne faze se morajo čimprej povezati v reprodukcijske (dohodkovne) skupnosti, izvajati pa predvsem naložbe na osnovi združevanja sredstev. — Podvzeti je potrebno vse mere za zmanjšanje angažiranih sredstev v proizvodnem in poslovnem procesu, da se bo tudi s tem rentabilnost zboljšala. --T- Speljati dosledno nagrajevanje po delu z vsemi vzporednimi nalogami ter na ta način zagotoviti višje osebne dohodke. — Dopolniti in izvajati načrt Ikadrovskih potreb in zaposlovati le delavce, ki izpolnjujejo zahteve za opravljanje predvidenih del. — Izdelati metodologijo informacijskih tokov ter vzpostaviti najracionalnejšo obliko v podjetju in poenostaviti: evidence. — Pripraviti dokončen predlog samoupravne organiziranosti Hmezada. izdelana analiza podrobnejše nakazuje izvedbo posameznih ukrepov. Predlog je potrdil delavski svet podjetja in sprejel sklep, da morajo to analizo obravnavati vsi delavci na zborih in sprejeti konkretne akcije za izvedbo v posamezni temeljni organizaciji. Poslovodne in vodilne delavce pa se zadolžuje za razdelitev in izvedbo nalog ter rokovno opredelitev. Koliko teh nalog bomo realizirali, je torej odvisno od nas. Vsak član kolektiva, ne glede na katerem delovnem mestu je, lahko veliko doprinese in tudi mora, Saj si bomo le tako zboljšali pogoje za gospodarjenje za naprej. Cetina 9. redna seja delavskega sveta DO Hmezad Tovariš Cetina je v obrazložitvi analize stanja in predlogov ukrepov za boljše poslovanje v Hmezadu uvodoma dejal, da je DSP na seji 28. 3. 1977 imenoval komisijo z nalogo, da izdela omenjeno analizo. Analiza in predlagani ukrepi so obdelani z gledišča delovne organizacije, vse TOZD pa bodo morale posamezne ukrepe analizirati in pripraviti akcijske programe ukrepov v TOZD, ki bodo zagotavljali izvajanje vseh skupnih interesov. V nadaljevanju je dejal, da analiza v prvem delu pri kazalnikih poslovanja ugotavlja, da celotni dohodek sicer narašča, se pa tudi opaža, da je naš prodor na tržišče vedno, težji. Ekonomičnost je v. upadanju, na kar vpliva razmerje med rastjo cen proizvodov in storitev ter cenami reprodukcijskega materiala. Eden glavnih vzrokov za upadanje ekonomičnosti je tudi v tem, da ni dovolj narejenega na področju priprave oziroma organizacije proizvodnje in na dopolnjevanju tehnoloških postopkov. Naša slaba stran je v tem, da plana ne realiziramo in vedno najdemo neke ob-jektivne in subjektivne vzroke za tako stanje. S tem bi morali končati. Naslednja ugotovitev iz analize je ta, da nam pokritje pada za 1 °/o, dohodek pa nam zaostaja za rastjo celotnega dohodka kar za 4 indeksne točke. Med glavne vzroke na področju ustvarjanja dohodka spada nedorečeno vprašanje poslovne politike in da nimamo na nivoju TOZD realnih razvojnih usmeritev,, ki bi zagotavljale sigurnost v poslovanju. Reprodukcijsko smo slabo povezani, med TOZD ni pravega sodelovanja v duhu dobrih medsebojnih poslovnih odnosov. Obresti nam naraščajo hitreje od celotnega dohodka in komisija ugotavlja, da za takšen obseg poslovanja in značaj proizvodnje angažiramo preveč sredstev. Komisija ni podrobneje obravnavala področja delitve osebnih dohodkov, ugotovila pa je, da so povprečni OD za 6—8 % nižji od republiškega povprečja. Iz tega lahko ugotovimo, da sedanji OD niso več stimulant za povečanje produktivnosti, zato bo potrebno na tem področju nekaj napraviti sicer ne bomo I rešili problemov zaposlovanja, kvalifikacijske strukture in fluktuacije. Produktivnost dela je v upadanju, na upadanje delovne storilnosti pa vpliva" več činite-Ijev: organizacija proizvodnega procesa, investicijske naložbe, ki so namenjene bolj izpopolnitvi in modernizaciji proizvodnje ter pri realizaciji ne dosegamo predvidenih učinkov za povečanje delovne storilnosti, neracionalno zaposlovanje delavcev, sistem nagrajevanja, izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in drugo. 'Neugodno je gibanje rentabilnosti poslovanja, saj Hmezad posluje na robu rentabilnosti. Vzrokov Za takšno stanje je več. Na stopnjo rentabilnosti: v veliki meri vpliva izredno visok nivo povprečno angažiranih poslovnih sredstev, ki že presegajo 1 milijardo dinarjev. V precejšnji meri vpliva na poslovni rezultat Hmezada kot celote razdrobljena in neenotna komercialna politika, zato bo potrebno komercialne poslovne funkcije uskladiti in povezati tako, da bomo dosegli enotno poslovno politiko za celotno podjetje. Investicijska dejavnst v Hmezadu predstavlja konstantno vlaganje znatnih sredstev v proces reprodukcije. Ugotavljamo, da je investicijska in razvojna politika počasna in premalo učinkovita. Znaten del investicijskih sredstev se porabi: za enostavno reprodukcijo, investicije v razširjeno reprodukcijo se izvajajo po posameznih TOZD, so pa kapitalno šibke. Kljub precejšnjim investicijskim sredstvom nam vloženi kapital ne daje dovolj novih vrednosti prav zaradi tega, ker pretežni -del investicij predstavlja v bistvu enostavno reprodukcijo. Tudi razvojne cilje bi morali še enkrat proučiti in se odločiti, katere naložbe po srednjeročnem programu Hmezada bomo v postavljenih rokih lahko realizirali. Ce pa vztrajamo na sporazumu, moramo takoj pristopiti k pripravam za realizacijo. KOMISIJA JE MNENJA, DA JE POTREBNO PONOVNO VZPOSTAVITI RAZVOJNO SLUŽBO V PODJETJU, KER BO LE NA TA NAČIN MOŽNO IZVESTI VEČJE INVESTICIJE. Nadalje. ugotavlja komisija, da se vedno slabše izpolnjujejo vsa navodila za izvajanje zakona o zagotavljanju plačil. Komercialne službe slabše sklepajo pogodbe, pa tudi roki in klavzule so netočni. Na področju porabe finančnih sredstev je potrebno nekaj storiti,, sicer nam bo rentabilnost še naprej stalno padala. Samoupravna organiziranost v podjetju bi morala biti takšna, da bi se čimbolj približali intencijam reprodukcijskih skupnosti. V končnem delu analize je komisija podala predloge ukrepov širši družbeni skupnosti, ker je naše bodoče boljše poslovanje v veliki meri odvisno tudi od ureditve določenih vprašanj širše družbene skupnosti. Ob zaključku svojega izvajanja je tovariš četina predlagal, da se poslovodne strukture zadolži za razdelavo navedenih ukrepov v analizi in konkretno zadolžitev posameznih služb in delavcev za realizacijo nalog. Izvedbo posameznih ukrepov je potrebno pravilno rokovno opredeliti, z analizo pa je potrebno seznaniti vse delavce, družbenopolitične organizacije, ki morajo sprejeti obvezo za izvajanje ukrepov. Analiza je izdelana zares kvalitetno in zajema problematiko vseh dejavnosti. Podobno študijo bi potrebovali tudi za menjavo in trgovino v podjetju, čeprav je neobdelanih področij še več. Poslovodne organe in strokovne službe je potrebno zadolžiti, da se določene naloge konkretizirajo in da vsaka TOZD tudi zase izdela podobno analizo, za osnovo pa naj služi ta analiza. —0— Program prilagoditve samoupravne organiziranosti in uskladitve samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu in drugim zakonom, je bil poslan vsem TOZD in predsednikom 00(3 TOZD,; pripombe pa je pismeno posredovala samo TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica. .V- programu nakazane statusne spremembe naj služijo kot osnova za razpravo, "jda: se pa osnovi 'razprave lahko izdela končni predlog statusnih sprememb. —o— —o— V SOZD Dobrina je bila imenovana 6-član-ska komisija, ki jo sestavljajo direktorji večjih DO, sekretar sveta ZK in predsednik DS SOZD Dobrina, ki bi naj pripravila predlog za reorganizacijo SOZD. Komisija je prišla do zaključka, da je reorganizacija nujno potrebna, vendar si pa vsak član komisije reorganizacijo predstavlja po svoje. Hmezadu očitajo, da je preveč podjetniško usmerjen in da ne vidi širših interesov. Naše stališče pa je, da bi naj SOZD Dobrina, ki bi naj bil agroživil-ski kompleks, sestavljale DO, ki po svoji dejavnosti v agroživilski kompleks spadajo. Delo na reorganizaciji Dobrine je zelo zahtevno, zato bi morali naše strokovne službe bolj angažirati na tem področju. Obstaja pa še vedno možnost, da se organiziramo v Hmezadu v lasten SOZD, če v Dobrini ne bi uspeli z reorganizacijo doseči takšnega agroživilskega kompleksa, kot bi moral biti. —0— Predlagani osnutek programa (z dne 6. 6. 1977) prilagoditve samoupravne! organiziranosti in uskladitve samoupravnih splošnih 'aktov z zakonom o združenem delu je sprejet kot osnova za uresničevanje zakona o združenem delu v DO Hmezad. 14. Jeriček Zlatko, računovodja HM — član, 15. Goršek Zdravko, pomočnik direktorja ST — član, 16. Svetek Franc, sekretar KIB — člani 17. Zdolšek Anton, sekretar GS — član. Glavnega direktorja pooblaste, da po predlogu odgovornih služb, ki so v programu določene kot odgovorni nosilci določenih aktivnosti in nalog, imenuje delovne skupine — komisije za pripravo delovnih osnutkov samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih atkov. TOZD sprejmejo svoj program in imenujejo komisijo za uresničevanje zakona o . združenem delu. En izvod programa dostavijo komisiji za uresničevanje zakona o združenem delu pri DO Hmezad. Potrjen je plan deviznih Sredstev za uvoz repromateriala in rezervnih delov ža leto 1977. Prosta devizna sredstva, porabijo prvenstveno-za potrebe TOZD, v kolikor takšna potreba nastopi izven že sprejetega programa. —0— Z ozirom na dejstvo, da DO Hmezad nima z deželami v razvoju sklenjenih nobenih aranžmajev o izvajanju investicij ali ustanavljanja mešanih podjetij, za sedaj ne more pristopiti k podpisu samoupravnega sporazuma Sj ■ :..................... ■ 3 , . H! j v ¡gg S 91 ¡¡P11® i r- ■ "V „ w " i j» ¡jji |§i§n 3«litaž lili |i|l j .. , . v,.;.: WSm fm 1 ■■ sol 9 'M 5&1 Na Savinji pri Šempetru je zrasla mogočna skoraj 2 metra visoka pregrada, ki je močno dvignila podtalnico v tem osrednjem delu doline. Letos je tu bilo prijetno tudi kopanje in celo: čolnarjenje —0— DS imenuje komisijo za uresničevanje zakona o združenem delu za DO Hmezad, ki jo sestavljajo naslednji: tj Poteko Ivan, sekretar sveta ZK — predsednik, 2. Vodlan Ivan, predsednik konference OOS — namestnik, 3. Savinek Franc, sekretar podjetja — tajnik, 4. Uplaznik Ivan, predsednik konference OO ZSMS — član, . 5. Pelikan Zvone, glavni direktor — član, 6. Urbanc Stanko, sekretar KS — član, 7. Benčina Jože, predsednik DS SOZD Dobrina — član, 8. Cetina Jože, predsednik DS Hmezad — član, 9. Vogrinc Franc, sekretar KŽ — član 10. Lesjak Filip, sekretar NT — član, 11. Kotnik Maja, načrtovalec-analitik ME — član, 12. Potočnik Franc, kmet-kooperant KO — član, 13. Lovrenčič Milka, računovodja ML — član, o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. —0— Komercialni odbor je ha svoji 13. seji sprejel stališče, da naj ne pristopimo k ustanovitvi SIS »-Kmetijski živilski sejem« v Gornji Radgoni, ker naši TOZD nimajo interesa nastopati na tem sejmu. TOZD Notranja trgovina, ki bi bila edina zainteresirana, pa na tem sejmu že nastopa preko KIK Pomurka. —0— Delovna vrganizacija HDEZAD se za TOZD Kmetijstvo Žalec, Kmetijstvo Šmarje, Kmetijstvo Radlje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Sadjarstvo Mirosan, Vrtnarstvo, Kooperacijo, Mesnine, Mlekarno in Mešalnico krmil združi v splošno združenje za kmetijstvo in živilsko industrijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Za delegata DS imenuje tovariša PELIKAN Zvoneta, glavnega direktorja podjetja. Glede na to, da se je TOZD Gradbeništvo izločila iz sestava DO Hmezad, se nepokrita režija skupnih služb v višini 383.860,00 din (po planu) prenese v breme Hranilnice in posojilnice, ki je izostala pri prvotni razdelitvi režije za leto 1977. —0— V zvezi z vlogo tovariša Lovenjaka iz TOZD Strojna naj najprej poskušamo obnoviti postopek z zavarovalnico, če bi iz tega naslova lahko prejel še kakšno odškodnino, HiP pa priporočijo, da imenovanemu v okviru svojih pristojnosti odobri kredit na daljši rok odplačevanja. Nižja obrestna mera se mu lahko določi le pod pogojem, da je ST pripravljena kriti razliko do polne obrestne mere iz sredstev svojega sklada skupne porabe. Kmetijskim preskrbam — trgovinam kooperacijskih TOZD — naročamo, da si čim-prej priskrbijo vse potrebne rezervne dele za uvožene molzne' stroje Alfa-Laval in Westfa-Iija. —0— O enakopravnosti vlagateljev pri naši HiP, ker nekateri TOZD omogočajo regresirano obrestno mero Za najete srednjeročne kredite za individualno. Stanovanjsko izgradnjo, druge TOZD pa ne, bomo pojasnilo oziroma odgovor pripravili-do druge seje DS DO. 7. redna seja skupnega odbora za medsebojna razmerja Postavljeni razpon 1:4,28 in razponi med posameznimi skupinami delovnih mest niso stiumlativni in so bistveno nižji, kot veljajo v sorodnih OZD oziroma kot jih postavlja samoupravni sporazum o delitvi OD kmetijske grupacije (1:5,2). V triletnem obdobju se je ponovno ovrednotilo samo tisto I)M, ki je bilo na novo sistemizirano, kjer se je zahtevnost bistveno spremenila in je TOZD predlagala spremembo in je tako sistematičen, pregled, zahtevnosti vseh DM nujen. . Veljavne ocene predvsem ne ustrezajo za skupino ključnih strokovnih delovnih mest od kategorije KV do VSI, nadalje knjigovodskih delovnih mest. Veljavna rang lista upošteva razpone ocen zahtevnosti v delovni organizaciji za delovna mesta različnih poklicev in ne upošteva v zadostni meri tudi zunanjega faktorja (vrednotenje enakih del v drugih TOZD). —0— Glede na nujnost uveljavitve nagrajevanja z upoštevanjem meril uspešnosti posameznika, bo vloga ocene zahtevnosti v določitvi OD delavca zmanjšana. Tako ocenjujemo, da je zaradi tega sprejemljiva metoda grupnega rangiranja ocen delovnih mest, ki jo je komisija uporabila. Pri tem je upoštevana potrebna strokovnost, odgovornost in napor. Pogoje dela, ki kot težavnost vplivajo na zahtevnost DM, predvsem neposrednih delavcev, se na osnovi metodologije, ki jo je izdelala služba varstva pri delu, ovrednoti kot dodatek k oceni zahtevnosti za DM, kjer ta težavnostni pogoj nastopa. Služba varstva pri delu v ta namen na osnovi postavljene metodologije grupira DM in določi višino dodatkov za posamezno grupo oziroma preveri podatke, kjer so že le-ti uveljavljeni. —0— Pregled zahtevnosti DM je bil izdelan za posamezne skupine DM, ki se usklajujejo na ravni DO in koordinira na TOZD. Komisije so bile sestavljene iz naslednjih članov: — vodilna: Debelak, Petkovški, Goršek, Strašek, Vogrinc, Cetina in en član ožjega kolegija glavnega direktorja; — strokovna: Verstovšek, Goličnik, Šoster, Škafar, Kainz, Pugelj, Urbanč, Kos in Cetina; (Nadaljevanje na 6. strani) (D (Nadaljevanje s 5. strani) — ekonomsko-finančna: Korošec, Turnšek, Polc, Lesjak, Vizovišek, Gubenšek, Marinc in Brišnik; — splošno-administrativna: Savinek, Žitnik, Lesjak; — DM komercialistov-trgovcev: Lesjak, Je-riček, Polc, Pekošak, Gobec, Medved. —0— Predlagano povišanje točk je ostalo v mejah izhodišč in sicer pod 3 %. Postavljeno izhodišče je upoštevalo postavljeno skupno možno povišanje OD glede na postavljeni plan za letošnje leto. —0— Predlog postavlja ocene nekaterih DM v razponu, kar je novost v ranglisti. Razpon je upoštevan predvsem tam, kjer se delovna mesta z enakim nazivom pojavljajo v več TOZD. Glede na posebnosti ostalih obremenitev DM ali obsega dela na delovnem mestu TOZD postavi v tem razponu oceno za tako delovno mesto. —O— Pri uveljavljanju predloga ocen je treba upoštevati še naslednje: — v skladu z veljavnimi predpisi se črtajo avtomatični odbitki (izobrazba, praksa), nadalje pa se že pri ocenitvah zahtevnosti upoštevajo znanja, ki so potrebna za opravljanje dela na DM (programski jezik, tuj jezik). Te spremembe bo potrebno vgraditi v naše samoupravne akte, istočasno pa postaviti merila uspešnosti dela delavca in na drugi strani najti stimulacije za pridobitve dodatnih znanj delavcev. —0— Štipendije za šolsko leto 1917-13 smo odobrili naslednjim prosilcem: 1. na biotehniški fakulteti — Tojnko Jožici — III. letnik BT, Cestnik Matildi — I. letnik BT, Erjavec Jožetu — I. letnik BT, Vedenik Dušanu — IV. letnik BT in Krajnc Martini — I. letnik BT; 2. na FNT — tehnična matematika — Bizjak Mariji, I. letnik; 3. na višji pravni šoli — Cokan Jolandi, II. letnik; 4. na višji agronomski šoli — Osojnik Ferdinandu, I. letnik in Tojnko Stanislavu, I. letnik; 5. na VEKŠ I. stopnja — poslovne finance — Pristovšek Barbari, L letnik; 6. na ekonomski srednji šoli (7 iz višjih letnikov in dodatno 4 za I. letnik) — Kovač Dragica, IV. letnik, Krivec Dragici, III. letnik, Domitrovič Milanu, III. letnik, Cizej Andreji, II. letnik, Jevševar Bojanu, II. letnik, Uplaznik Cvetki, II. letnik, Podbregar Janji, II. letnik in za I. letnik Ježovnik Alenki, Krajnc Matjažu. Balon Janku in Piki Cvetki; 7. na tehniški kmetijski šoli — Bukovnik Jožetu, Belaj Heleni, Mastnak Mariji. Dimeč Mitju, Jančič Francu, Ogrizek Anici in Dobrina Karolini — vsi I. letnik; 8. na tehniški vrtnarski šoli — Kos- Štefki, I. letnik; 9. na tehniški strojni šoli — Jurgec Francu, IV. letnik; 10. na upravno-administrativni šoli — Vajdič Darji, IIL letnik; 11. na poklicnr-vrtnarski šoli — Mrak Angeli in Potočnik Mileni — obe I. letnik; 12. na poklicni mlekarski šoli — Tratnik Bibijani, Vodopivec Anici, Gor-za Francu in Sikošek Emici — vsi I. letnik. Prošnje za nerazdeljene štipendije po razpisu bo komisija obravnavala na prihodnji seji po predhodnem razgovoru s prosilci. —0— Status izrednega študenta se odobri naslednjim delavcem: — Vaši Francu na DM vodja priprave dela v PE Kovinarska v; TOZD Strojna za šolanje na višji šoli za organizacijo dela — proizvodno-organizacijska smer; — Cmok Zlatku iz TOZD Mesnine za šolanje v živilskem šolskem centru Maribor, oddelek za poslovodje; — Cmak Jožetu iz TOZD Mesnine za šolanje na ŠCBP — šoli za poslovodje v Celju. —0— Na osnovi pogodbe o mednarodnem sodelovanju, se odobri plačilo stroškov bivanja za prof. dr. Hesselbacha iz univerze v Mainzu, ki uvaja metodo programiranja kot osnovo za tehnološke in obratoslovne odločitve s pomočjo računalniške tehnike v naši delovni organizaciji. Stroški bodo znašali ca. 20.000 din, od katerih bo 9.800 din prispevala Raziskovalna skupnost Slovenije, ostalo pa se krije iz skupnih stroškov za izobraževanje. —0— TOZD Vrtnarstvo se odobri izplačilo 10.000 din za delno kritje stroškov strokovne ekskurzije v letu 1977 za strokovne delavce TOZD Vrtnarstvo. —0— Na osnovi programa izobraževanja poslovodnih organov v gospodarstvu v okviru gospodarske zbornice Slovenije, se odobri Hau-zer Alojzu, direktorju KR, obisk seminarja v Škofji Loki. —0— Komisija za kadrovske zadeve naj na osnovi pogodb terja vračilo štipendije od štipendistov, ki niso izpolnili pogojev iz pogodb, o prošnjah za eventuelno odložitev vračanja štipendije oziroma oprostitev pa se naj obravnava, ko bodo taki primeri nastopili. —0— Iz seznama predloga razdelitve sredstev za individualno gradnjo se izločijo: Vošnjak Slavko (30.000 din), Koren Branka (30.000 din), Zoffel Robert (40.000 din), Krampač Ferdo (30.000 din) in Kadivnik Avgust (30.000 din). —0— Dokončna razdelitev posojil za individualno gradnjo je naslednja: Dodeljena Priimek in ime prosilca ViŠi"? v TOZD posojila din 1. Skok Irena KO 20.000 2. Goropevšek Marjana, Jože KŽ 30.000 3. Kumer Izidor KŽ 40.000 4. Marguč Ivan KŽ 40.000 5. Herega Marija KŽ 40.000 6. Korent Marija ML 20.000 7. Tajnšek Danica GS 30.000 8. Pavič Marjana SSL 30.000 9. Klemen Frančišek ST 40.000 10. Rednak Vida Sk. sl. 20.000 11. Smole Erna KŽ 30.000 12. Simončič Anica KO 20.000 13. Ločičnik Ivan KŽ 30.000 14. Teržan Ivo, Zdenka VR 80.000 15. Uranjek Štefka KO 30.000 16. Krampač Vera GS 30.000 17. Turnšek Franc ME 30.000 18. Oglajner Anton, Zofija VR 45.000 19. Okorn Terezija ME 30.000 20. Baloh Branko ST 30.000 21. Novak Peter ST 40.000 22. Hrovatič Franc KŽ 40.000 23. Kokot Ivan SM 40.000 24. Klinc Cirila Sk. sl. 30.000 25. Likozar Stanislav KŽ 40.000 26. Semprimožnik Ludvik, Lidija Sk. sl. 80.000 27. Zavašnik Olga ML 40.000 28. Belej Martin MK 40.000 29. Lazar Martina KŽ 30.000 30. Gril Breda NT 30.000 31. Grobler Marjeta Sk. sl. 40.000 32. Bodiš Katica KŽ 30.000 33. Brglez Anica ME 40.000 34. Sredenšek Janko KO 30.000 35. Kučer Alojz KO 40.000 36. Vizovišek Drago ME 40.000 37. Povalej Ivanka Sk. sl. 30.000 38. Šoster Majda MK 30.000 39. Grobelnik Marija HM 15.000 40. Papež Leopold KO 40.000 41. Kos Pavla HM 15.000 42. Verdnik Albina KO 30.000 43. Došler Ludvik ST 40.000 44. Gajšek Marija, glej opombo Sk. sl. 60.000 45. Hriberski Štefka HM 30.000 46. Lovrenčič Mijo KŽ 40.000 47. Krmič Ferdo KŠ 35.000 48. Drofenik Breda KŠ 30.000 49. Urlep Friderik ST 30.000 50. Jug Martin KŠ 40.000 51. Gajer Rozalija KŠ 40.000 52. Strašek Zvonko KŠ 45.000 53. Pečnik Albin ME 20.009 54. Špes Franc ML 30.000 55. Rojc Vili KO 30.000 56. Pugelj Bogdan KO 20.000 57. Plešnik Ivan ME 40.000 58. Šolinc Anton ME 40.009 59. Lavbič Franc, glej opombo KŽ 50.000 60. Detelj Frančiška ME 30.000 61. Kajba Marija KŽ 20,’000 62. Plavštajner Jože ME 30.000 63. Gajšek Ivanka, Alojz VK 45,000 64. Juteršek Ciril ME 20.000 65. Juteršek Marjan ME 40.000 66. Gyerkiš Veronika KŽ 30.000 67. Podvornik Marija ME 40.000 68. Ojdanič Jožica Sk. sl. 30.000 69. Kodelja Jože ME 30.000 70. Kragolnik Drago ME 40.000 11. Hafner Vanda ML 40.000 72. Kučnik Anton KR 30.000 73. Cokan Jožefa, Franc HM 20.000 74. Božič Dragica NT 15.000 75. Gračner Ivan, Marija ' ME 60.000 76. Straže Franc ME 20.000 77. Juhart Karolina KO 15.000 78. Trupej Bojana SM 50.009 —0— Dvosobno stanovanje v Žalcu, Soseska V se dodeli tov. Košenina Slavku, dipl. pravniku iz pravnega oddelka v skupnih službah kot kadrovsko stanovanje. —0— Perc Mariji, delavki iz TOZD Mesnine se začasno dodeli samska soba v zadružnem domu v Petrovčah. —0— Domitrovič Faniki, delavki skupnih služb Hmezada, ki se je upokojila, ni mogoče ugoditi, ker ni pravne podlage za ugodno rešitev. —0— Od petih stanovanj, ki jih bomo v kratkem dobili na razpolago v Celju, Ulica frankolovskih žrtev 15, se 3 stanovanja dodelijo naslednjim po rang listi: - — Konradu Gučeku, Mariji Lukane, Anici Stropnik. — Dvoje stanovanj rezerviramo za kadrovske potrebe celjskih TOZD. —0— Hmezad daje Cinkarni Celje za rešitev stanovanjskega problema družine Lazar posojilo v znesku 86.000 din po 2 % obrestni meri za dobo 10 let, in sicer pod pogojem, da Cinkarna dodeli tOv. Lazar Vjekoslavu, katerega žena Marica je zaposlena v naši TOZD Mesnine, enosobno stanovanje v izmeri 32,10 m2 v stolpnici na Otoku v Celju v času do 1. 6. 1977. S Cinkarno Celje smo pripravljeni reševati skupno stanovanjski problem družine Strsor glavec šele, ko bo tov. Strsoglavec Viktorija po rangiranju prišla pri nas na vrsto. (Nadaljevanje na 16. strani) Pripravimo se na obiranje hmelja Letošnja hladna, pomlad in sušno poletje sta v veliki meri zavrla rast hmelja. Temperaturni šobi s hladnimi nočmi, pomanjkanje toplote in vlage, v določenih; fazah rasti, hmelja je bil vzrok, da: se hmeljna rastlina ni normalno. razvijala in je v posameznih obdobjih močno- zaostajala, v rasti; in prirastu hmelja. Zaradi teh dejavnikov pričakujemo slabšo letino hmelja, zato je nujno, da ne pričnemo s prezgodnjim obiranjem hmelja. Prezgodaj obran hmelj, je lažji,- ima slabšo razvito kobulo ih' nižjo vsebino lupulina. To lahko povzroči občutno- škodo, zato je nujno, da se držimo rokov obiranja, ki ga bo določila strokovna služba Inštituta za hmeljarstvo Žalec po posameznih sortah hmelja in pridelovalnih področjih. Če zgubimo zaradi prezgodnjega obiranja samo 2 dkg teže po obranem škafu hmelja, pomeni to pri 250.0. škafih; 50,kgr izpada suhega hmelja, kar znaša pri skupni proizvodni; ceni 58,00 za kg 2.900,00 din čistega dohodka manj na ha. Pri obiranju ne smemo pozabiti na kvaliteto samega obiranja, kvaliteto sušenja ter ostale manipulacije v zvezi s hmeljem; Na to nas opozarjajo tudi resne' reklamacije posameznih kupcev, predvsem na listje, panoge, ostanke rozg ter ostalih primesi. Te je treba zmanjšati na minimum in preprečiti prekomerno drobljenje kobul. Tudi ostalim tehničnim pripravam kot je požarna varnost, prometna varnost, dobro delovanje obiralnih strojev, sušilnic bomo morali posvetiti precej pozornosti; Od pravilnega delovanja obiralnih Strojev sta močno odvisna kvaliteta obiranja in izpad pridelka. Zato vso pozornost delovanju strojev. Delovne konice bomo lažje obvladali, če nam bo vsak člen v tej verigi od strojev, sušilnic, goriva,, transporta ter ostale manipulacije s hmeljem zadovoljivo potekal: Predlog Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije je, da se osebni dohodki pri spravilu hmelja povečajo največ za 10 %, ker ekonomska Situacija v hmeljarstvu večjega; dviga ne dopušča. V veljavi ostane lanski cenik OD pri spravilu hmelja, povečan po posameznih-, vrstah cen največ za 10 Kolegiji upravnikov Varno obiranje in sušenje hmelja Z ozirom na začetek priprav za obiranje hmelja- in- za nadaljnjo tehnološko manipulacijo s hmeljem, v smislu, obstoječih veljavnih zakonskih in pravilniških tehniško-var-nostnih določil, dajemo za pravilno delo in osebne varnosti posebno pri mehaniziranih napravah in pripravah naslednja navodila: ŽIČNICE ZA HMELJ Pri Spravilu pridelkov,, v- žičnicah moramo poleg varnostnih, določil PVD še dodatno upoštevati varnostna določilo pri. delih pod električnimi vodi. visokih napetosti! (Ur. list SFRJ, št.. 14/67 in 24/67). V ta namen je služba varstva..pri delu, pred', leti. priskrbela za potrebe enot standardna, opozorila, katera . morajo enote primerilo funkcionalno namestiti* na obeh sečiščih žičnice z: elektrovodom.:, ; Poleg- tega je trganje vodil z žičnice neposredno pod elektrovodom- strogo prepovedano. Pod vodi je obiranje možno le z rezanjem vodil - (žice), pri .kaveljčkih. . Naj. Se -prhenjin,, da uredite: bivališča za obiralce čim primerneje in higienično. V TA NAMEN NAROČITE PRI ZAVODU. ZA DEZINFEKCIJO, IN DERATIZACIJO CELJE dezinsekcijo prostorov in posteljnino (morda bolhe, uši,, in, ostali mrčes). .Prav';tako .poskrbite za zadostno količino ; sanitarij in higienično dostavo hrane, in pitne vode. Kuhinjsko osebje naj; se da pravočasno ■ živilsko zdravstveno pregledati! OBIRALNI STROJI Za obiralne stroje bo služba, varstva pri delu izdelala še posebno navodilo za varnejše delo, kljub temu pa j e. še. potrebno: — Obnoviti obledele varnostne napise na vratih obiralnih bobnov! — Izolirati pod pri kontaktni plošči z gumi: izolacijsko tapeto, ročico-stikala pa plastifici-rati ali ustrezno izolirati! — Električne razdelilne omarice ponekod'o-premiti. .s podnapisi in opozorili. Zarjavele omarice očistite in prebarvajte! — Tla pod omarico pa izolirajte kot pri stikalnih omaricah! . — Vertikalne letve -(pri klasičnih obiralcih za vzpon na mesto za odpenjanje trt ponekod! v sredini dolžine fiksirajte na ogrodje stroja!. — Prehod čez tekoče trakove urediti- s STABILNIMI DOVOLJ POLOŽNIMI STOPNICAMI, varovanimi z. opri jemali!; . ,-d- VARNOSTNA STIKALA. NA OHIŠJU NOŽEV REZALNIKA MORAJO BITI- MONTIRANA NEODVISNO OD OBRATOVANJA OBIRALNIKA. TA STIKALA SO PONEKOD Se neaktivna. . Pri morebitnih, popravilih je pomemben; in upoštevanja vreden. 16., 2.7. in 29. člen Pravilnika. o splošnih 'ukrepih- in, normativih za varstvo. pri- delu. z delovnimi, pripravami, in napravami .'(JUr. list. SFRJ, št. 15/65), ki prepovedujejo vzdrževanje in popravila istih,, če,so. v pQgonu. Prav tako je obratovanje prepovedano, če niso nameščeni..vsi preventivni zaščitni elementi, ki onemogočajo, direktni, poseg v nevarna območja pri obratovanju. V prirperu, da. so potrebna popravila v višini nad 2 m, morajo biti osebe pri’popravilu, oziroma plezanju opremljene z VARNOSTNIM PASOM z navezo in varnostno čelado. Za popravila v slabo razsvetljenem področju pa prostor lahko razsvetljujete z ROČNO PRENOSNO SVETILKO Z MALO NAPETOSTJO (24 V). Popravila- smejo opravljati le osebe, ki i-majo; ustrezno strokovno kvalifikacijo in so (Nadaljevanje na 8 strani) TOZD Kooperacija predlaga naslednje cene ur strojnega obiranja po; posameznih tipih stro- jev izven stro jnih skupnosti: din/uro Wolf 220 350,00 Wolf: 280 450,00 Allays SB 350,00 Bruff LB 280 450,00 Bruff BB 1200 1000,00 Ročno: obiranje hmelja: Za T škaf lepo nabranega hmelja bomo pla- čali- 0,00 din Brez hrane. Za hrano pa vzeli 3 škaf e; dnevno. Želimo vam dober pridelek hmelja in vas lepo pozdravljamo. TOZD Kooperacija s inž. V. K. Razvoj mlekarstva Republiški sekretariat za kmetstvo;; gozdarstvo Ln- prehrano SR Slovenije je pripravil predlog- za izdajo 'zakona, po katerem naj bi se združevala sredstva . za razvo j mlekarstva ter mlekarsko--predelovalne industrije. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s pridelavo in odkupom mleka, naj bi prispevale-0:20 din-od vsakega litra mleka, odkupljenega- od junija dot vključno- septembra. Ta sredstva, 'ki- naj; bi- se združevala na posebnem računUj bi porabiIi’-za dograditev; posodobitev ali- izgradnjo novih- mlekarskih objektov, ki so pomembni za vsoSloveni jo in o,, katerih naj bi se vsi prizadeti: -skupiio. dogovarjali. N. P. Hmelj na žičnicah kaže, da ga bo zaradi neugodnega vremena tudi do 30 % manj od predvidenega (Nadaljevanje s 7 strani) poučene o pogojih varnega dela. Vse osebe, zaposlene pri obiralnih strojih, morate dokazno seznaniti z njihovim delokrogom, nalogami, o pomenu signalov in varnosti pri delu. Vsaka hala obiralnih strojev mora imeti dovolj glasno signalno napravo z legendo signalov. Delavci, ki bodo delali na njivi pri spravilu trt za obiralni stroj, morajo imeti na razpolago obleko proti dežju in blatu, ustrezno orodje in usnjene zaščitne rokavice z ojačanimi dlanmi in medprstnim delom med palcem in kazalcem. Vozila in priklopniki morajo biti opremljeni po zahtevah prometnih predpisov. PRIPRAVIMO SUŠILNICE! Sušilnice hmelja morajo imeti vse stropne in stenske odprtine varovane, če predstavljajo izvor nevarnosti. Posebno nevarne so odprtine Za basanje hmelja, ki so večkrat samo provizorično, pokrite. Pokrivalo mora biti napravljeno tako, da ima ves obod dovolj velik in močan naslon, da zdrži maksimalne, na sušilnicah nastajajoče talne obremenitve. U-poštevajte PVD člen 421—427! Stopnice, odri, podesti, prehodi in druge odprtine morajo biti opremljene z dovolj močnimi in fiksnimi o-grajami. Ovlaževalci hmelja s hidravlično stiskalnico. Pri nekaterih navlaževalcih moramo še zavarovati napisnice, pri drugih pa pred stikalno ploščo montirati ločilno stikalo. Sušilne lese — opremljene s tračnimi mrežami. Pri njih moramo uteži še dodatno opremiti z varovalno jekleno vrvjo, ki je na enem koncu pritrjena na nosilno konstrukcijo z oprijemališčem vertikalno nad najnižjo točko spusta uteži. Sušilnice pri vhodih opremite z napisi, da je za nepoklicane oziroma NEZAPOSLENE VSTOP PREPOVEDAN! Sušilnice tipa PEKALO opremite z opozorili dostopa! Kontaktna omarica mora biti posredno priklopljena z ločilnim stikalom, pogon pa varovan z varovalom. Za sušilne naprave tipa BUDERUS oziroma WOLF si od dobavitelja priskrbite v smislu 5. člena ZVD atest, oziroma strokovno oceno o jamstvu za varno delo z navodili za de- lo. Opozorila, podnapisi in navodila za poslu-ževanje in delo morajo biti napisana v slovenščini. Od monterjev zahtevajte garancijo o kvalitetnem in predpisano opravljenem delu ter poročila o opravljenih meritvah ničenja oziroma varnosti dotika pred električnim tokom. Vsaka etaža sušilnice mora biti opremljena s priročnimi gasilnimi sredstvi za uspešno gašenje začetnih požarov. Na etažo namestite 2001 vode, vedra, 2 gasilna aparata (PRAH), navodila za sušenje in za preventivne protipožarne ukrepe ter opozorila. Sušilnice s hi-drantnim omrežjem pa morajo imeti pripravljeno hidrantno opremo. Zaposlene ljudi opozorite pred pričetkom sušenja in naučite kako se uporabljajo gasilna sredstva. Gasilna sredstva TAKOJ preglejte in napolnite. Priporočamo pregled in polnitev sredstev — aparatov pri Zavodu za požarno varnost v Celju. VRVNA DVIGALA Pri jaškovnih —1 vrvnih dvigalih, moramo upoštevati varnostna določila Pravilnika za varstvo pri- delu z vrvnimi dvigali (Ur. list SFRJ, št. 19/68) in interna pravilnika o varstvu pri delu, posebno pa še pripombe v zapisniku tehničnega pregleda. Pregled mora biti opravljen vsako leto pred vsako obratovalno sezono (Strojna postaja, SIP). Za tovorna .dvigala naših razmer, ki nimamo ustreznih obratovalnih dovoljenj, pa morajo za obratovanje imeti zapisnik o tehničnem pregledu in statični izračun nosilne konstrukcije. Odprtine jaška dvigal morajo biti po predpisih doprsno zavarovane. Varovani dostop k jašku sme biti odprt takrat, kadar se košara dvigala nahaja v. višini etaže odprtega dostopa jaška. Vsa stikala dvigala morajo biti opremljena z opozorili in napisom dovoljenja dopustne obremenitve. Ker je pri vsakem dvigalu različna nosilna konstrukcija, različna mesta in način o-pravljanja in različna izvedba jaška in košare dvigala, mora vsaka enota skupno s Strojno postajo, na vsako dvigalo posebej napraviti zahtevno označbo z opozorili in navodili za tehnično-funkcionalno in varno delo. Z dvigali smejo opravljati le delavci, ki so dokazno poučeni o delu z dvigalom. NEVARNOSTI PRED ELEKTRIČNIM TOKOM Vsi uporabniki električnega toka morajo biti po določilih 5. člena Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami (Ur. list SFRJ, št. 813/1-9t67) izolirani, ozemljeni ali ničeni, tako da v primeru kakršnekoli tehnične napake vodnika ali uporabnika ne predstavljajo izvora nevarnosti. Z ozirom na to opravite meritve ničenja oziroma varnosti dotika pred nevednostjo, ugotovljene napake na pripravah pa odpravite pred uporabo. Po določilih 12. člena omenjenega pravilnika pred vsakim popravilom priprave ali naprave, ki ima električni pogon, morate najprej izključiti električni tok tam, kjer je priključen na razdelilno omrežje (razdelilna baterija, komandna tabla, komandna miza in drugo). , Če je naprava, s katero izključite električni tok, na skupni razdelilni tabli, ki je oddaljena od priprave oziroma na mestu, s katerega se priprava ne vidi, je treba ukreniti vse, da nepoklicana oseba ne vključi toka v pripravo. Namestite napis: »NE VKLJUČUJ — POPRAVILO« ali pa napravo blokirajte. Samo poklicani in določeni delavec sme sneti ta napis in znova vključiti delovno pripravo v pogon, to pa šele, ko se prepriča, da je popravilo končano in da so varnostne naprave na svojih mestih, ljudje"pa o nameravanem zagonu opozorjeni. Razdelilec sam mora biti v notranjosti o-premljen s podnapisi, na ohišju pa z opozorilom dotika. Morebitno rjo na omaricah odstranite, ohišje pa na novo prebarvajte! Te naprave sme popravljati samo strokovni izvedenec. Prosim, upoštevajte ta navodila pri organizaciji in pripravi detla in pri samem delu, ker je le-to porok za zmanjšanje rizika in varnejše delo delavcev. Janko Zupanek Prikaz delovanja strojev in traktorjev Holder v Taboru V organizaciji Hmezada:^ TOZD Kooperacija in STYRIE je bilo 19. julija prikazano pri Terglavu v Taboru delovanje ¿akterjev in priključkov firme Holder. Strokovno razlago je podal prof. dr. Milan Novak iz Višje agronomske šole Maribor v temeljiti razlagi je. podal najnovejše reševanje problematike škropilne tehnike pri nas in v svetu. Pri tem je poudaril tesno povezanost znanosti s prakso. Za proizvodnjo je koristno. da.se stroji za zaščito rastlin pred sezono preizkusijo, s primernimi merilnimi instrumenti. Merilne instrumente so obiskovalci demonstracije v Taboru tudi videli na razstavi pred pričetkom prikaza, delovanja strojev. Za pravilno aplikacijo škropiva je potrebno izmeriti količino pretoka skozi posamezno škropilno šobo in pritisk. Pri- pršilnikih pa je pomembno, merjenje in pravilna nastavitev količine zraka, ki ga daje ventilator pri zaščiti posameznih kultur. Holderjev ventilator ima možnost 'nastavitve od ‘70—90.000 m3 zraka na uro, pri vlečenih pršiinih kapacitete 15001. Nošeni pršilniki imajo ventilatorje s kapacitetami od 7.000 do 30.000 m3 na uro. Zanimiva je tudi kombinaci ja škropilnika -in pršilnika. Škropilniki in pršilniki imajo v večini izvedbo batne črpalke z dvema ali tremi bati, ki dajejo pritiske in imajo dolgo trajnost.; Pogon črpalke in ventilatorja je pri vseh izvedbah preko kardanske gredi, , zato pa so potrebni traktorji z večjo močjo. Na primer 1.5001 pršilnik, ki je primeren za pršenje v hmeljiščih; potrebuje traktor z najmanj 70 KM. Za škropljenje v klasičnih sadovnjakih in ostalih manjših površinah izdeluje ta firma raznovrstne ročne in motorne nahrbtne škropilnice in meglilnike. Za dopolnilno medvrstno obdelavo tal je bil prikazan medvrstni kultivator za trajne nasade s hidravličnim odmikanjem motik, kar omogoča obdelavo, tudi v vrsti. Za obdelavo vinogradov izdelujejo robustne prekopalnike v tipu rotirajoče motike in kompleksno linijo orodij za obdelavo. Tri priključki so primerni tudi za ostale nasade, kot je npr. hmelj in tudi za vrtnarstvo. Program proizvodnje traktorjev je prilagojen zahtevam v kmetijstvu in gozdarstvu predvsem za hri-boyite predele. Razen traktorja A 18, ki je v Savinjski dolini, kmetom že poznan z močjo 16 KM, izdeluje tudi traktor je tip: A 30, A 45 in A 55, to so traktorji z diesel motorjem z močjo 28 do 42 KM. Traktor A 55 ima hidravlično upravljanje. Vsi traktorji so pregibni s pogonom na vsa 4 kolesa z majhno težo in grajeni ter opremljeni za yamo delo v najtežjih terenih. Prav teh lastnosti nimajo nekateri pregibni, traktorji, zato jih nismo priporočali. Pri vseh traktorjih je možna uravnava , širine koloteka. Tako je npr. pri tipu A 55 možno uravnati širino na 1100, 1250 in 1500 mm, pri A 45 pa 68 in 920 mm. Traktorji se zelo dobro prilagajajo pogojem terena in so zelo okretni. Dobro je rešena tudi izvedba čelnega nakladalca s tremi hidravbčnimi cilindri, ki ga pripnemo na traktor na takšnem, mestu, da je med delom traktor stabilen in je delo z njim varno. Za spravilo lesa je zelo primeren Holder traktor A 55 F z 42 KM. Opremljen je z dvo-bobensko Vitki? zadnjo in prednjo-desko, varnostno kabino in varnostno mrežo za sedežem. Tako opremljen traktor lahko potegne po največji strmini hlodovino težko do 2500 kg iz razdalje 70 m do gozdne, poti, kjer jo s pomočjo iste jeklene vrvi dvigne na zadnjo desko in vleče dalje na depo. Firma Holder dopolnjuje svoj program traktorjev z razvijanjem novega tipa traktorja z močjo 60 KM. Prikaz traktorjev irt strojev Holder si -je ogledalo nad 200 kmetov in strokovnjakov iz vse Slovenije. Razlaga in demonstracije sta bili uspešni tako, da je lahko vsak obiskovalec dobil pregled modeme linije mehanizacije, primerne za.težke terenske .pogoje in razne vrste uporabe v kmetijstvu in gozdarstvu. Starejši kmetje Savinjske doline se še'spominjajo, da so bile Holderjeve vprežne in samohodne škropilnice prva modema mehanizacija pred 30 leti. V teh letih je firma Holder dosegla velik uspeh v Izpopolnjevanju in novi škropilni tehniki, tako da tudi letos sodi med najvidnejše proizvajalce strojev za varstvo rastlin in pogonske stroje za težje terene. Pugelj Bogdan, dipl. inž. agr. VARNO DELO S TRAKTORJEM Kot vsaka stvar, ima tudi mehanizacija v kmetijstvu poleg dobre tudi slabe karakteristike v odnosu do človeške naravnosti. Slednje lastnosti se doslej zaradi velike koristnosti mehanizacije ne obravnavajo vzporedno s koristnostjo, ker so opazne šele po relativno določenem času uporabe. V zadnjem desetletju se je fond mehanizacije v Sloveniji kar potrojil (kar gre v prvi vrsti na račun traktorjev). To intenzivno uvajanje mehanizacije pa že alarmira, da je ta mehanizacija prinesla tudi neke zdravstvene probleme. Mehanizacija, brez katere si danes ne moremo več zamisliti rentabilnega kmetijstva, ima namreč še vedno Velike pomankljivosti, ki negativno vplivajo na zdravje delavcev. Ko vozite traktor pomislite na to, da imate samo eno zase in druge dragoceno življenje! Najvažnejše že pri naših delavcih opažene škodljivosti: — uvajanje mehanizacije ne odstranjuje v celoti telesne utrujenosti, temveč bistveno spreminja karakter dela. Obvladanje in vzdrževanje strojev za hitro uporabo precejšnje moči; — položaj telesa pri upravljanju strojev je pogosto neugoden, prisilen in obremenjuje človeka s statičnim delom; — mehanizirano kmetijsko delo je pogosto vezano tudi z večjim naprezanjem živčnega sistema in večjo obremenitvijo dela. V nekaterih primerih se ti faktorji približujejo značilnostim težje industrije, posebno še pri nadurnem delovniku; — mehanizacija, posebno, če je nepopolno konstruirana, vpliva na človeka tudi z drugimi neugodnostmi, kot je večji ropot, prašnost in večja možnost poškodb. Način eksploatacijske mehanizacije omogoča uvajanje varnostne avtomatizacije; | — doslej pri mehanizaciji še niso izkoriščene vse možnosti za varstvo zaposlenih pred neugodnimi klimatičnimi in kemičnimi vplivi eksploatacije. Analize nezgod pri kmetijskih delih kažejo, da iz leta v leto pogostotst kot resnost nezgod pri delu s kmetijsko mehanizacijo vztrajno narašča. Škoda, povzročena našemu gospodarstvu zaradi nezgod pri delu in ostalih poklicnih obolenj zaradi neurejenih delovnih pogojev nalahko, a vztrajno narašča. Vsako leto večje število mrtvih, težko poškodovanih, delovnih invalidov in premnogo izgubljenih delovnih dni, so kljub povečani uporabi mehanizacije, tipične posledice neurejenih delovnih, zdravstvenih in fizioloških razmer pri delu. V 1975. letu je bilo med 15. aprilom in 15. majem »usodno« razdobje za slovenske traktoriste, saj se je v tem času smrtno ponesrečilo kar 19 traktoristov, 10 pa se jih je težje m lažje poškodovalo. V to črno kroniko sta dve preobloženi prikolici pri vožnji navzdol, prispevali dva smrtno ponesrečena traktorista. Pri poljskem delu ali pri delu v gozdu, je delo s traktorjem terjalo 11 smrtno ponesrečenih traktoristov. V istem letu je na slovenskih tleh delo s traktorjem terjalo kar 49 življenj traktoristov. Ta krvava bilanca dam kaže na okoliščine, ki vplivajo na stopijo varnosti in mikroklimatske razmere, tehnološke zahtevnosti delovne operacije, na tlogo nepopolne tehniške opreme ter zaščite orodja in ostalih cesto se spreminjajočih eko- loških pogojev dela, kar seveda vpliva na varnost negativno. Trdimo lahko, da je slabi polovici težjih nesreč pri kmetijskem delu, prispevalo prav neposredno delo s traktorjem. Vzrok omenjenemu stanju pa je nedvomno tudi slaba poučenost delavcev zaposlenih v kmetijstvu glede na nevarnosti pri delu z raznimi stroji in drugimi agrotehničnimi u-krepi ter vzporedno z varnostnimi ukrepi zoper nevarnosti in škodljivosti. Delavcem v kmetijstvu je potrebno več varnostne in strokovne poučenosti in vzgoje, zato smo se namenili, da bomo v nadaljevanjih opozorili na probleme in ukrepe za varnejše delo. 1. TRAKTOR Pomemben in osnovni delovni stroj v kmetijstvu je nedvomno traktor. . Čeprav je asortiman mehaničnih strojev, orodij in naprav v kmetijstvu že zelo velik in v stalnem porastu, je prevladujoč stroj v kmetijstvu predvsem traktor. Zato je vmesno, da se seznanimo s škodljivimi faktorji in posledicami dela s traktorjem. Traktor ogroža varnost traktorista, sodelavcev in tudi druge osebe, bodisi na delovnem mestu ob traktorju, okolici ali v javnem prometu. Nevarnosti nastajajo v obliki fizičnih kakor zdavstvenih posledicah. 1.1. Tako fizične posledice nastajajo kot poškodbe človeškega telesa zaradi nedovoljenega delovanja fizične mehanske funkcije na človekovo telo. Takšne posledice nastajajo — se pojavljajo: — pri stacionarnih delih zaradi delovanja delovnega mehanizma; — pri opravljanju prevoza zaradi premikanja traktorja in priključkov; — zaradi nezavarovanih vrtečih ali pomikajočih delov; — zaradi prečne ali podolžne prevrnitve traktorja; — zaradi padanja raznih predmetov in priključkov; — ter drugih oblik v zvezi z nevarno naravo dela, konfiguracije terena ter povečane nevarnosti zaradi agrega tiran ja strojev. 1.2. Zdravstvene posledice zaradi delovanja zdravju škodljivih činiteljev na človeški organizem se pojavljajo zaradi nastajanja ali prisotnosti škodljivosti (strupenosti), kot so: — prisotnost škodljivih plinov v sestavu izpušnih plinov; — pojava ropota, tresljajev in vibracije; — nastajanje povečane zaprašenosti; — pojava vremenskih sprememb; — pojava prepiha; — nastajanja možnosti zastrupitve zaradi delovanja škodljivega učinka naftnih derivatov in uporabljajočih pesticidov; — pojava raznih zdravstvenih posledic zaradi neredne prehrane in prekomernega dela ter; — možnosti opeklin zaradi vročine ali jedkih snovi; — zaradi prisotnosti drugih škodljivosti v zvezi z delom. Preprečevanje bolezni in . okvar v zvezi z delom, ki nastajajo zaradi mehanizacije v kmetijstvu in gozdarstvu, je predvsem naloga konstruktorjev — .potrebne so takšne rešitve, da se doseže čim večji delovni učinek, ne da bi pri tem pretila nevarnost okvar na zdravju delavcev. Dokler vsega tega ni, je potrebno vsaj dopolnilno oziroma naknadno izboljšati delovne pogoje na traktorjih in strojih, potrebna;in pravilnejša organizacija dela (pri tem mislim na menjavo delavcev, pravilen odnos med delovnim časom in odmori, pravilna prehrana, odklonitev možnosti vpliva alkohola in drugo) pravilna uporaba kolektivnih kakor tudi osebnih zaščitnih sredstev in ukrepov, kakor tudi ustrezna tehnična in varnostna izobrazba delavcev, ter profesionalna usmerjenost. Zaradi pravočasnega zavarovanja in zdravstveno varstvenega ukrepanja zoper poklicne bolezni, ki nastajajo zaradi mehanizacije in kemizacije v kmetijstvu, so potrebni ne samo periodični zdravniški, temveč tudi kontrolni zdravniški pregledi, posebno po končanem tretiranju z insekticidi v rastlinski proizvodnji. Zato je preprečevanje poklicnih zastrupitev s kemičnimi sredstvi v kmetijstvu zelo zahtevna naloga. Začelo naj bi se že pri proizvajalcih sredstev, ki bi morali svoje poslovanje uskladiti z zakonodajo o tej dejavnosti, ki je bila objavljena v Uradnih listih SFRJ 16/65 in 16/67. Kmetijske organizacije se morajo pri delu s pesticidi ravnati po pravilniku o varstvu pri delu v kmetijstvu (Ur. 1. SFRJ, št. 34/68), v katerem so določeni specifični ukrepi kolektivne in osebne zaščite. Delavci morajo biti pravilno in strokovno seznanjeni o nevarnosti posameznih kemičnih sredstev posebej pa pesticidov. S tem namenom uveljavljamo seznam pesticidnih sredstev, ki so pri nas običajno v prometu in so za človeški organizem nevarni oziroma zelo nevarni. PATOLOŠKE SPREMEMBE PRI TRAKTORISTIH VIBRACIJSKA BOLEZEN pri delih s traktorjem je pri nas in v svetu do sedaj najbolj pogosto opisana poklicna bolezen v kmetijstvu. (Zastrupitve ne štejemo med poklicne bolezni.) Vzrok te bolezni so vibracije (tresenje), ki jih povzročajo fiksno na ogrodju traktorjev pritrjeni motorji. Pod pojmom vibracija razumemo ponavljajoče se gibanje, pri katerem subjekt (traktorist) ponavljajoče prehaja skozi začetni položaj. Vibracijo na traktorjih lahko uspešno merimo kjerkoli na traktorju ali pa- na delih telesa ogroženega delavca z vibraciometrom, t. j. analizatorjem vibracije v oktavah izražamo pa jo z decibeli (dB). Biološko delovanje vibracije na telo in zdravje traktorista je odvisno od frekvence in intenzitete vibracije in od mesta delovanja vibracije. Tako razlikujemo lokalno (pri delu z motorno žago ali pnevmatskim kladivom, itd.) in splošno (pri delu na vibrirajočih platformah ali traktorjih idr.) delovanje vibracije. Pri delu s traktorjem je predvsem pomembno splošno delovanje vibracije na prebavila, okončine in živčevje. Prikolica se je odpela zaradi nezavarovanega zatika in zadela v kapelo pod ZALOGOM Poleg opisanih škodljivosti vibracije in mesta delovanja vplivajo na pojav vibracijskih bolezni še zlasti naslednji faktorji: 1. Intenzivni povratni udari pri delu z vibracijskimi stroji — orodji. 2. Teža in konstrukcija stroja ali orodja, ki povzročajo vibracijo. 3. Trdota oziroma teža in globina obdelave materiala — v največji meri zemljišča. 4. Stanje v katerem je stroj vzdrževan in negovan, ker slabo, vzdrževan in negovan motor ali stroj neenakomerno teče in refleksira škodljivosti vibracije. 5. Splošna in lokalna vlaga in mraz. 6. Ishemiracija (zelo zmanjšana količina krvi) v tkivu zaradi nefiziološkega položaja pri delu, največkrat zaradi napetosti, vleka in pritiska telesnih okončin. (Nadaljevanje na 10. strani) UPORABA RASTLINSKIH PROTEINSKIH KONCENTRATOV V MESNI INDUSTRIJI Mesne proizvode lahko obogatimo z beljakovinami animalnega in rastlinskega1 izvora. Z dodajanjem beljakovin v proizvode se omogočijo naslednji efekti: a) vezanje vode, b) zagotavljanje povezanosti vsebine; c) emulgiranje masti, d) povečanje termostabilnosti. Soja, ki jo gojijo v mnogih državah sveta v raznih variantah, vsebuje 38—45 % proteinov. Soja in njeni beljakovinski koncentrati, vsebujejo poleg ostalega znatne količine- esencialnih (organizmu nujno potrebnih) aminoM-: slin. Zaradi tega se: priporočajo v prehrambeni industriji kot aditivi za popravljanje biolor-ške in hranljive vrednosti mesnih, proizvodov. Biološka vrednost proteinov dobljenih s predelavo soje je zelo visoka, Meri’ se* s količino in-medsebojnih odnosov posameznih esencialnih aminokislin. Zaradi tega je soja dandanes: najcenejši izvor beljakovin. Iz naravnih viso-kokvalitetnih zrn soje odstranjujemo, vse kar ni važno. Strukturnost rastlinskih: beljakovin se dosega z uporabo specifičnih postopkov, od katerih se: največ uporablja izvlečenje; vlaken in, postopek izstiskanja. mase; dobi jene »mešanjem surovine pod visokim pritiskom — eks- CQ 0 m H 0 •P 0 tl Govedoreja Gozdarstvo 0 mn> U ctf 0 -p cj H H P p ta a' ri p [Kooperacija [Mesnine [Mlekarna 111 ctf išj 0 pUj j r—1 •H 0 S 0 r-i i 0 >CQ 0; S 0 ¡§8 TD O P P xa. Gradkeništvo Gostinstvo Hladilnica 0 > 0 bD fH -P 0 U p G IM Skupne sl» • 0 I td p 1 .0 0 0 a •rrl fH Pl > 1 neustreznost delovnega mesta v2 i X - 4 1,8; 2 neustreznost delovnik, sredstev 2 i ... X 2 X 1 8 3,7 3 neustreznost tal del» prostorov 1 i .' 2 m 1 11;. 5,0 . 4 pomanjkljivo ali neustrezno vzdrževanje delovnik sredstev ' 1 i X I 4 kB: 5 orodje.ni.kilo krezkikno, 1 1 i 2 X l l M 6 nesmotrn način nev»met»dela 2 1 i 1 3 2 i i > 5 1 2 13 1 2: 1 12 37 ;';17; 7 neizpravnost t.ransportnik sredstev ' '' 2 2 1 i X 1 & 3,7 8' neurejen notranji transport 1 i 3 i . X . 1 \‘;i 8' 3,7: 9 neuporaka tek» var» naprav na delovnik sredstvik . 2 X X 1 1 1 •':-7. 3,?. 10 pomanjkanje ali' neuporaka u- strežnik osek» Var. sredstev . X 1, s 1 4^ •1,8« 11 nepoučenost pri delu " ? 2 0,9 12 Slaka organizacija dela • 2 i 1 f .2 1 1 2 1 21; -9,7; 13' opravljanje nepoklicnega deta ali premalo delovnik izkušenj -1 ' 1 .2 • .14. 1,8- 14 ' kršitev osnovnik pravil "VD" i 2 1 ,3 .1 3- 2 12 ■5,5; 19 osokni - malomarni odnos do dela , 4 1 3 • '8' ■ 16 infekcija v.Zvezi z delom : . 1 1 | V 4' P 6; 2 7 17 nezgode zaradi nereda-innediscip. 1 1 9. 1 1 Sft 6,0 18 nezgode po,drugi oseki 11 i i /c 4 ' 1,8 19 zaradi.6» zastrup. s pesticidi 1 .1, 0,5 20 .prometne, nezgode na deluj rt r 1 1_. : I 5 21 nezgode na poti na in z dela 1 1 2 . 1 ¡¡gl 4 ¡¡p 1 -■‘.i- 2 g 1. 24 -.11- 22 poklicna: okolenja S 23 nezgodo povzročila žival 1 3 1 4' 1,8 24 drugi razlogi - vzroki' 2 1 . 1 1 , 31 - 1 . ¡¡¡g 11|| 1 ggi 2-, • 15 6,9: • 25 S K UR A J : 1 10 6 3 6 7 4 12 E ¿2 1 jfjj M: 70 Sli 4 ' 4 13 14 6"; 3. • 218 100 F 1 Z I S N 1 ih ST-ROŠ k-ovni PREGLED O DELOVNIH N E Z GO DIN BOLEZNIN. Z A 1 9 7 6 LETO TABELA §§ 3 > LU H KO •n> •H H PS •n> avgust september oktober h CD ■s q> > ’o n december št. 22 25- 17 16 14 16 15 24 21 21 19 10 1 10 11 8 7 6 7 7 11 10 10 9 4 V dnevu tedna ponedeljek M CD U O 4> sreda četrtek M

tQS OSfci mn aoS ¡40 @0 6)0 . nSM H>CQ "=! mom f4P4i» 8-j» f2» os go II §£)•{& S« ali H fU> i=*PO >TOHf4 m tqa6) MtaO SOM gttota so o . HftP) 0 0 tQ0 O O KiM ca, ta So «ft § g ta P fejP- 6)0 O sset gss F 6) ^5 ŠTEVILO SKOZI VSE LETO ODSOTNIH DELAVCEV ZAKADI: Bi ca. oKi . «MO S cofe gtsSo. ta i=»Kjp5 246 DELOV». NEZGOD OSTALIH BODEZNI 196? 1982 211 9,3 10,6 3241 43,6 1 15,5 O 9,5 i OSTALA PROIZVODNJA IN TRGOVINA 4 1. HMEŽAI) TOZD Strojna Žalec 15.267 133 v 130.274 3,770 5 39.840 i 3.621,82 2, HMEZAD TOZD Export-Import-Žalec 7.575 75 73.462 2.126 - 22.466 2.042,36 3. HMEZAD Hladilnica Celje 1.775 11 -10.775 0,311 3.286 i v 298,74 4. HMEZAD Notranja trgovina 14.733 100 97.950 2,834 Sipi 29.950 - 2.72,274 5. MERX TOZD Grosist 63,291 558 .. 546.561 15,816 167.132 - 15.193,82 Skupaj, ostala proizvodnja in trgovina 102.641 - ; 877 . 859.021 24,857 gj 262.674 23.879,48 - VSEGA SKUPAJ: 345.560 - 3.528 3.455.576 100 1,056.726 96.066,00 SKUPAJ PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH * 1. HMEZAD Žalec 207.924 2.231 2,185.163 63,238 ~ 668.244 60.749;51 2. KK-Šentjur 18.031 179 i 175.331 5,073 53:610 4.873,54 3. KK Slovenske Konjiče 14.344 ' 109 106.766 3,090 32.655 2.968,65 4. KZ Laško 12.492 s 123 i 120.479 3,486 36.840 3.349,10 Kmetijske DO skupaj 252.791 - 2.642 ' 2,587.739 - 74.887 791.349 ■ 71.840,80 5. MERX Celje 92.769 886 867.837 25,113 256.377 24.225,20 VSEGA SKUPAJ: 345.560 3.5281 3,455.5'76 100 1,056.726 ... 95.066,00 (Nadaljevanje s 13. strani) dni prijavi nista bili vrnjeni) v 84 primerih zaradi nege družinskega člana, v 32 primerih zaradi spremstva-in v -45. primerih zaradi nosečnosti 14 nosečnic. Delavci v 195 primerih (24 % bolnikov) niso imeli od --obratnega zdravnika potrjenega staleža. Tovrstna samovolja- in kršitev sporazuma-pa se V' letošnjem letu še stopnjujeta. P 0 KI S REČ ENI rpo spolu >j -po .starosti spfc>l ¡§ nesreče moški'! zenske do 1§ 1'fet o TJ -P OO •« ri rl TJ O' O KN 'O « . TJ 4 +> 'O ?0J NA H TJ “'O o Lp -•p vprilagaja izbor zahtevam dntenzivnega sadjarstva. • Najbolj zanesljiv in enostaven ukrep je uporaba boriranih dušičnih in, fosfornih. gnojil, ki vsebujejo “take koricerrtraci-fe^bora, Ra so primerne za meliprativne ukrepe, ka-jtrsad-' ne rastline‘potrebujejo borve marca in aprila v stadijih: C3 do G, kot kažejo raziskave v j • Franciji; ‘saj "je 'takrat kdKčma 'bora~=v ‘rast-t linskih delih desetkrat povečana. Izvleček V intenzivnem v sadjarstvu .ima bor po-| membno fiziološko vlogo. Večina tal, kjer -so i sadne plantaže, vsebuje le do 0.25 ppm vodotopnega bora; .na lahkih tleh je zaželeno 0,40 ppm bora in rta ‘težkih 0,60.ppm tega -elementa "Pri foli-ami ‘analizi smo v listju jablan ugo-t tovi-li 18 do 25 ppm bora v-sUhi substanci, vendar so'V tem sadovnjaku po obnovi potrosili 30 kg boraksa na hektar. . Na zemljišču, ki ima -manj kot 0,30 ppm j bora, pride do znakov pomanjkanja. (Sodobno kmetijstvo 7—8) V četrtek, 21. 7. je prišlo do egiptovsko-libanonskega oboroženega spopada. Egipt obtožil-je Libijo, »da je sovjetski trojanski konj v arabskem svetu«, -Libijci pa obtožujejo Egipt, »da je ameriški trojanski konj.« Vse kaže, da je spopad končan. »Vransko 77« OK ZSMS Žalec, «MK in aktiv mladih zadružnikov 'Vransko so na Vranskem priredili 31. julija ob 15. uri I. KMEČKE IGRE ¡»VRANSKO 77« ' Tekmovali so aktivi mladih zadružnikov iz -Gornje Radgone, -Zgornje Polskave, Rač, Slovenskih Konjic, -Mozirja, GrižiOoinilskega, Trnave, Kamnika. Stičhe in Vranskega. ¡Pomerili so se v ročni < košnji, postavljanju fižolovk, metaiiju kamenja in vlečenju vrvi; v vožnji'a cizo in pripravljanju narezka. REZULTATI: Vlečenje vrvi’’-*- Vransko —- 1. me-| sto. -Košnja in grabljenje —“Griže — 1,1 mesto. Postavljanje filožovk in prebiranje; fižola — Rače? — 1. mesto. : Metanje kamna — Vransko — 1. mesto. Vožnja s' cizo' — Vransko, Sl. Ko-; njice, Zgorrijat-Polskava ki delijo 1J do :3. -mesto. Priprava narezka — Mozirje-’ ■— 1.; mesto. Skupna uvrstitev: I.1 Vransko, 2,; Rače. 3. Stična na Dolenjskem. . Več prihodnjič! V'v Vy : VELIKI »ZMAJit JE G0EEL Dvajsetega . julija je pri žetvi :na .njivi v Podvinu - zagorel; ¡kombajn Zmaj. Zagorel .in skoro zgorel. Kombajn; je last ZE Šempeter, in -je žel jati-ječmen; na njivi ’¡kooperanta. : Med delom /se mu je prekinil dotok goriva. Voznik 'komba jna' je popravljahdomnevno na-•pako in izzračeval čistilec za gorivo. Pri .popravilu je steklo nekaj goriva-po’vročem motorju. Po ponovnem zagonu je plinsko olje brizgalo 'po' zagretem motor ju, slami" "in "prahu. Morda je gorivo in olje bilo že prej prisotno. Kdo ve? Pri obnovljenem gasilskem domu v Parižljah so imeli gasilci ’ veliko občinsko slavje s parado Pri zaganjanju motorja ¡pa- je motor .kombajna zagorel kot kakija,".tako da; tudi-edini gasilni aparat ni bil več .učinkovit. Tudi nji-va ječmena se je pričenjala-vžigati. Prihiteli so sosedje in bližnji taborniki. Šele z združenimi močmi je uspelo pogasiti ogenj. Sprašujemo Še, ali • so bili štor jeni ukrepi; za pravilno vzdr zevanje stroja in za tehnično brezhibnost, ali so upoštevali vse preventivne požarnostne mere in kdo je za :to odgovoren,- če vemo. da nam pravilnik-o varstvu pred -požaromv drugem, tretjem in petem poglavju nalaga preventivne organizacijske kakor tehnične ukrepe" zoper požar in uničevanju družbene last-mine. Menimo, da za nastalo škodo;ni odgovoren lo zgolj primer ali okvara, oziroma kombaj.-, nist. Vzroki so globlji. V. J. — J. Z. BENCIN V VODNJAKE DVE IN POL TONI BENCINA V ZBIRALNIKU ZA TEHNIČNO VODO V TOZD MESNINE CELJE — PUŠČALA JE CISTERNA. V začetku julija so v TOZD Mesnine Celje v zbiralniku .za tehnično vodo našli večjo količino bencina, ki so ga delavci sicer zavohali že kakih 14 dni pred tem. Takoj so obvestili celjsko sanitarno inšpekcijo, zbiralnik pa so si ogledali tudi delavci UJV Celje, republiški inšpektor za veterino in občinski sanitarni inšpektorji. Komisija, ki je raziskovala ta pojav, je ugotovila, da je v vodnem zbiralniku veliko bencina in je takoj tudi prepovedala uporabo te •vode. Čeprav je ‘v bližini podjetja več objektov, kjer hranijo naftne derivate, je komisija ugotovila, da je 86-oktanski bencin pritekel iz ene -od '50-kubičnih cistern, v dvesto metrov oddaljenem skladišču ljubljanskega »Petrola«. Cisterno so izpraznili, jo znova napolnili, tokrat z vodo,,preizkusili pod pritiskom in hitro ¡ugotovili,.da pušča. V Mesninah so iz vodnjaka izčrpali že okoli 2(500 litrov ¡bencina,-vendar