logaške 994 št. 2 letnik XXV Ugledni gostje med nagovorom g.Vlada Puca zbranim (Foto:M.T.) Carinarnica pred začetkom Pred poldrugim mesecem je bila svečanost ob otvoritvi carinske izpostave v Logatcu. Zbralo se je precej domačinov, gostov in tistih, ki so bili tam zaradi svoje delovne obveznosti. Nekaj priložnostnih besed je zbranim povedal podpredsednik vlade Republike Slovenije in zunanji minister g. Lojze Peterle, o pomenu carinske izpostave pa sta govorila državni sekretar g. Božo Jašovič in predsednik Izvršnega sveta Občine Logatec g. Vlado Puc. Kaj pomeni za Logatec in Notranjsko ta izpostava, smo v Novicah že pisali, zato tega ne ponavljamo. Dodajmo le to, da je bilo prvo carinjenje na dan otvoritve, od tedaj pa je treba še čakati na vse formalno potrebne papirje za ureditev najemnih odnosov med Carinsko upravo in KLI, ki je lastnik upravnega objekta in zemljišča. Slavnostni trak je prerezal g. Jašovič ob zvokih fanfaristov Pihalnega orkestra Logatec. Programu sta svoje dodala tudi Logaški oktet in povezovalec Marcel Štefančič. Janez Gostiša Imeniten dosežek pihalcev 1f>. aprila se je 40 - članski Pihalni orkester Logatec pod vodstvom Matjaža Albrehta udeležil 15. tekmovanja v 1. kakovostni skupini slovenskih orkestrov. Prejel je srebrno priznanje in tako zadržal mesto v 1. skupini. Imenitnost dosežka je v naglem vzponu, saj je komaj pred dvema letoma tekmoval Za vstop v 3. skupino, se neposredno uvrstil v 2., lani neposredno v 1., kjer bo poslej imel 4 leta časa, da se pripravi na vstop v najvišjo, koncertno skupino Iskreno čestitamo! (nada//evnar KULTURNI UTRINKI Imeniten dosežek pihalcev (nadaljevanje s 7. strani) Dosežek pa pomeni še večjo skrb za opremo orkestra s prepotrebnimi instrumenti inz iskanjem primernih nastopov. Organizacijsko vodenje tako sposobnega orkestra pa zahteva že menagerski pristop in primeren odziv predvsem v domačem kraju. Tudi zato, da ne bomo vedno znova prebirali, da mladi sploh nimajo kam in da nimajo kaj početi. Veste, za dosežek, kakršen je orkestrov, je treba, recimo, kot za zmago na namiznoteniškem turnirju ali tekaškem tekmovanju tudi malo garati. Ne samo na tekmovanju, vsak dan, in prenekateri večer. Janez Gostiša * * * NOVA LITERARNA REVIJA Vmarcu je Literarno društvo Logatec izdalo svoje prve literarne prispevke v reviji "Osrčenje". Izšla je v nakladi 200 izvodov. V prvi številki so se v njej predstavili: Alja Kobasič, Miran Štempihar, Bojana Levinger, Gregor Preželi (tudi urednik pesniškega dela revije), Anica Per-par, Mathias Skrlj, Aleš Stegar, Aldo Žerjal, Peter Semolič, Andrej Žigon _ vsi v pesniškem delu, Vid Sark (tudi urednik proznega dela), Klemen Pisk, Gregor Fras, Marjan Tomšič in Andrej Žigon v proznem delu. Izid prve številke revije "Osrčenje" je omogočilo podjetje "Naklo", tiskalo pa podjetje "Mali". Revija je še naprodaj v knjigarni Državne založbe v Logatcu. A.Č. * * * KRČMARICA - JE VEDNO USPEŠNA! Da je to res, vedo vsi gostilničarji, ki kaj dajo na svoj lokal. Imeti v lokalu lepo točajko - krčmarico, ki osvaja moška srca je pravzaprav že vsa skrivnost uspeha (gostilniškega, seveda). To pot je v ospredju krčmarica Mirandolina. Kot jo je v svoji komediji ustvaril Carlo Goldoni, zaigrali pa so jo igralci Dramske sekcije ŠKD Vrh Sv. Trije Kralji. Na premieri v soboto, 19.2., seje v mali dvorani osnovne šole trlo ljudi in prepričan sem, da naslednji dan prav tako. Nosilci glavnih vlog Matija Trček kot vitez, Jože Petrovčič kot markiz, Darko Jesenko kot grof in Katja Čelih kot Mirandolina, so s svojo narečno govorico ( bolj kot z željo ustvariti komedijsko vzdušje s knjižno slovenščino) podali svoje vloge prepričljivo in posrečeno. Mirandolina vnema srca svojih oboževalcev zlasti pa se potrudi, da osvoji srce zaničevalca žensk (viteza), dokler na koncu ne podari svoje ljubezni svojemu služabniku Mavriciju. Gledalec, vsak s svojega zornega kota, lahko ocenjuje komedijo in igralce in jih vzporeja v obdobje nekdanjih amaterskih odrov Logatca-lahko pa izhaja iz življenjskih naukov Goldonija, ki so primerni tudi za današnji čas. Vrhovci so s svojo letošnjo predstavo obiskali tudi ostale odre v krajih logaške občine. A.Čuk * * * POMLADNI ODMEV Z GOSTI Kvintet pomladni odmev je svoj letni koncert posvetil materinskemu dnevu. V dvorani KS Tabor je gostil družinski kvintet Breznik ter Marijo Osterman in Jano Mihevc, ki sta uprizorili "Dopust". Sodelovale so še druge članice Aktiva podeželskih žena z vejicami pomladanskega cvetja, z medenjaki in nagradami ter povezovalka programa Jožica Nagode. Ličen koncertni listje oblikoval Stanko Nagode. Domači kvintet si utira pevsko pot med mnogimi čermi intonančne in izgovorne narave. Gostje so kar presenetili s čistim zvenom; zmogli so uravnotežiti posamezne glasove, razen najnižjega. Značilno koroško mehkobo bi lahko še poudarili z več skladbami iz širšega prostora Pameč pri Slovenj Gradcu, od koder prihajajo. Igralki pa sta s skečem še dodatno razgibali večer in prav skromno število poslušalcev; k skromnosti obiska je verjetno vplival tudi nenapovedani skoraj polurni električni mrk pred začetkom koncerta, česar v Logatcu že dolgo nismo več vajeni. Jago * * * DO KOD SEŽEMO? Pihalni orkester Logatec je v začetku aprila v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Adoramus in Cerkvenim mešanim zborom iz Rovt priredil svoj pomladanski koncert kot uvod in preizkus pred tekmovanjem pihalnih orkestrov v 1. jakostni skupini 16. aprila v Krškem. V uvodnih fanfarah avtorja in vodja Marjana Grdadolnika se je orkester predstavil v novih uniformah, nabavo katerih je omogočil Izvršni svet občine Logatec. Kljub temu, da ob tem niso bile izrečene posebne besede zahvale, niti nista o tem govorila g. župan ne predsednik Izvršnega sveta, je hvaležnost pihalcev velika, verjetno pa dogodku velja tudi velikonočni blagoslov, ki so ga bili člani trobilnega seksteta v novih uniformah deležni pri vstajenjski procesiji. V prvem delu koncerta so nastopili pevci iz Rovt in Logatca z narodnimi, nabožnimi in črnskimi duhovnimi pesmimi. Oba zbora sta skupaj s trobil-nim sekstetom odpela Haendlovo Pojte zvonovi in Premrlovo Veliko noč praznujmo! V drugem delu se je Pihalni orkester predstavil, ne samo s tekmovalnim sporedom za Krško, temveč tudi s pestro paleto skladb, v kateri so prišli do izraza mlajši člani orkestra Luka Loštrek, Lev Pupis na saksofonih, Janez Gostiša na ksilofonu in Gašper Peršl na bobnih. Koncert so zaključili vsi nastopajoči z Verdijevim Zborom sužnjev iz opere Nabucco. Lahko rečemo, da smo veseli našega orksestra, veseli mladih pevcev in želimo, da bi jih bilo v njihovi sredi še več. Zakaj torej takšen naslov? Že ob tej zasedbi iz zaključne točke se lahko vprašamo, kam bi lahko umestili večjo zasedbo že samega orkestra, kaj šele pevcev. Oder je pač tolikšen, kolikršen je, in ne ustreza več niti nastopu, kakršen je bil tega večera, niti ne gostovanjem poklicnih gledališč. Ko slednja spoznajo naš oder, se pri ponovnem dogovarjanju izgovarjajo na neustreznost odra in ne želijo ponovnega sodelovanja. Toda kako naj pridemo do obnove odra, ko še za redno kulturno dejavnost primanjkuje denarja za najnujnejše? Občina financira kulturo iz proračuna, podjetja pa, tako kaže, životarijo, in je ob vsakem nastopu potrebno prosjačenje: zdaj za kopiranje notnega materiala, zdaj za nujno potrebne prevoze, za skromen prigrizek itd. Kljub ambicijam Pihalnega orkestra ob tekmovalnem nastopu v 1. jakostni skupini, pa tudi drugih skupin, ne moremo ustrezno nagraditi ne pevovodij in ne dirigenta Pihalnega orkestra. Bojim se, da kaj kmalu lahko izgubimo katerega od najboljših vodij, ki je bil doslej pripravljen za nikakršen ali majhen denar nositi breme strokovnega vodstva te ali one skupine. Pri tem nekateri smatrajo, da je amatersko igranje ali petje stvar ljubiteljstva, ki naj siga plača vsak sam iz svojega žepa (od notnega materiala do inštrumentov). Tako razmišljanje pa nas prej ko slej pelje v kulturno siromašenje, in zato se mi zdi naslov kar pravšen: do kod sežemo? inž. A. Čuk * * * NAMIŠLJENI ZDRAVNIK v Ce hočeš preživeti lepo nedeljsko popoldne, se lahko podaš naokoli in pogledaš, kje bodo igrali gledališčniki iz Laz, ki so pripravili zelo lepo gledališko predstavo "Namišljeni zdravnik". V njej nastopajo: namišljeni zdravnik (Brane Simšič), zdravnik (Boris Tegelj), oče (Jože Kermavnar), njegova žena (Iva Nemgar), njuna hči (Petra Nemgar), njun sin (Primož Primožič) in služkinja (Maja Simšič). K dobri predstavi so pripomogli: šepetalka Melita Šušmelj, njena pomočnica Karmen Laznik, inspicient Milena Ržek, scenski mojster Brane Simšič in razsvetljevalec Andrej Kobal. Režiserka Iva Nemgar je s spretno roko lepo postavila predstavo v današnji čas, tako da je lahko razumljiva vsakomur in pa v veselje in smeh za dve uri gledališkega užitka. Nerodnost, ki se je pripetila zato, ker ni bila premiera razglašena na velikem občinskem zvonu pa je v tem, da gledališčniki niso dobili niti enerože za svoje gledališko delo, denimo s strani občinske ZKO, seveda, če ta še obstaja. V času komunistične vladavine je ta Zveza obstajala in v njej je bil tudi mentor za gledališko dejavnost v občini Logatec. Predstavo "Namišljeni zdravnik" pa bodo še odigrali v nekaj krajih po notranjski deželi, zato je prav, da si jo le ogledate, saj boste imeli dve urici dobrega gledališkega užitka. ČAR * * * TISOČ METROV GLOBOKO POD FRANCIJO (nadaljevanje iz decembrske številke) Namestili smo se v planinski koči sredi vasice Lans en Vercors. Tu je bil center jamarskega dogajanja pred odhodom v jamo in po vrnitvi iz nje. Tu so se pregledovali načrti, formirale ekipe, polnile transportne vreče z opremo in hrano. Tu se je govorilo v glavnem samo o jami: do kod je že opremljena, koliko ljudi je v njej, kakšne so razmere, koliko časa še manjka, da bo prva ekipa na dnu. Čas pred odhodom v jamo smo izkoristili za nakup opreme in ogled izredno slikovite več kot 1000 m globoke soteske Corge de la Bourne ter jame Choranche. jama s svojo lepoto, ki se odraža predvsem v do tri metre dolgih "makaronih", ki visijo nad smaragdno zeleno vodo jezer, privabi letno preko 250.000 obiskovalcev. Tudi nas je očarala, še posebej pa smo bili veseli korektne razlage vodiča, ki je ob akvariju s človeškimi ribicami poudaril tudi to, da so le-te iz Slovenije in da lepo prosi, da bi jih ne slikali, ker jih svetloba bliskavic izredno moti. Slovensko ekipo smo razdelili v dve manjši; prvo, ki bo odšla v jamo v torek zjutraj in bo opremila spodnji del jame ter tako prva prišla do dna, in drugo, ki bo odšla v jamo v sredo, se spustila do globine 640 m, kjer naj bi se srečala s prvo ekipo in ji pomagala pri transportu opreme. Torek zjutraj. Kakšnih 100 metrov pod vrhom planine La Molier nas zapusti gosta megla in obsije nas bleščeče, zimsko sonce. Mavrične barve lesketajočih se kristalov svežega snega dajejo jutru pravljično podobo. V daljavi se iz meglenega morja ponosno dviguje Mont Blanc, na parkirišču La Molier pa je skupina jamarjev, ki premišljuje ali ni greh zapustiti to snežno pravljico in se podati med hladne stene črne jame, kamor sonce nikoli ne posije. Do jame nas pospremijo fantje iz druge skupine. V prvi ekipi smo: Janez, Marko, Andrej Sten in jaz, z nami pa sta še dva francoska jamarja: Pascal in Bruno. Okoli pol desetih dopoldan vpnem vrvno zavoro in se prvi spustim v jamo. V zvezek pod prvo stopnjo se vpišem zaradi evidence, nato pa odhitim dalje. Prvih 250 m jame je serija brezen, ki so ločena z meandri. Kljub gladkim skalam, ki so zgubile ostrino zarad stotine jamarjev, ki so že šli preko, napredujemo izredno hitro. Dvakrat se ustavimo in se umaknemo jamarjem, ki se vračajo proti površju. Upadla lica, počasni in negotovi koraki govorijo o 20 in več urah boja s temo, vodo, brezni in slapovi. Oči, te, te pa žarijo in v njih lahko prebereš, da so videle veliko lepega in da je bil trud stokrat poplačan. Spust preko 50 m globokega Aldovega prepada, še zadnja ožina in pred nami se odpre rov ogromnih dimenzj. Šumenje vode nas spomni na Reko brez zvezd, kakor so prvopristopniki poimenovali reko, ki teče mimo nas in, ki nas bo spremljala vse do dna. Ko smo vsi zbrani odidemo naprej. Sedaj je pot bistveno lažja. Sledimo rečnemu toku, ki nas pelje vse globje in globje. Manjše stopnje, sem ter tja kakšen tolmun, in seveda, fotoaparati, v katere hočemo ujeti vsaj del tistega, česar so deležne naše oči, so stvari, ki motijo enakomiren ritem prodiranja proti dnu. Ko se spustimo v manjšo blatno kotanjo nas francoska jamarja opozorita, da je to Cadojevo jezero. Šele potem, ko se ozrem okoli in zagledam rdeč čoln, ki leži na suhem bregu jezera, jima zares verjamem. Ob tem spoznanju veselo zavriskam saj je to še ena potrditev, da so vodne razmere v jami zares ugodne. Voda je naš glavni sovražnik. Večkrat naraste tako visoko,da zalije nizke prehode, ki preprečujejo vrnitev na površje. Bobnenje vode nam pove, da se bližamo Slapu malega generala, ki je na globini 372 m. Po hrupu sodeč, smo pričakovali slap, ki bo vsaj tako velik, kot je Bovška Boka. Ko pa pride človek do slapa, ugotovi, da ves hrup zganja drobcen curek, ki pada s stropa v veliko kotanjo. Še bolj pa smo presenečeni, ko stopimo v dvorano Velikega podora. Že do sedaj so bili rovi ogromni, ta dvorana pa je še za človekovo dušo prevelika, kaj šele, da bi jo stlačil v fotoaparat! Kot hiša veliki skalni bloki ležijo razmetani po dvorani in, samo zahvaljujoč se "kresničkam", najdemo pravo pot, ki nas pripelje v Dvorano trinajstih. Ob pogledu na serijo sigasth ponvic, napolnjenih s kristalno čisto vodo mi misli zaplavajo štiri desetletja nazaj, v čas, ko je tu prvič posijal žarek svetlobe. Tu je stal glavni tabor od koder so takratni jamarji hodili raziskovat. Vsak korak navzdol ob reki je pomenil spust v nov neznan in do tedaj očem skrit svet Svet, katerega še danes vidijo le redki. Na globini 640 m je dvorana, ki nosi ime "Slačilnica". Vse do tod smo se spretno izogibali pastem, ki jih nastavlja Reka brez zvezd, od tu naprej pa zagospodari reka nad vso širino rova. Treba se je preobleči v nepropustne obleke, ki dovoljujejo, da bredeš vodo do višine prsi pa kljub temu ostaneš suh. Na nadaljnji poti nosimo s seboj samo najnujnejše stvarhškatlo rezervnega karbida, fotoaparate in vrvi za spodnji del jame. In tako smo morali najprej pod močan slap, temu pa so sledila še večkratna namakanja v globoki vodi. Po petdesetih metrih "knajpanja" in akrobatske telovadbe po močno natrganih vrveh, vse, seveda, v želji, da bi ostali kar se da suhi, prilezemo zopet na kopno. Malo kasneje še enkrat obnemimo zaradi ogromnih dimenzij dvorane, ki se odpira pred nami. Za razliko od prve ima ta za strop, ki je kakšnih 30 m nad nami, povsem gladko ploskev, ki strmo pada navzdol. Tla so podobna stropu, le da se je spodnja plošča že razlomila, in v njej zijajo številne razpoke. Počutimo se kakor sredi ogromnega sendviča. Previdno se pomikamo naprej. Ko zazija pred nami črna tema začutimo, da se moramo ustaviti. Praznina pod nami je tako globoka, da je ne osvetlimo niti z laserskimi svetilkami. Ker pot ni prava, se previdno umaknemo in poizkusimo drugje. Ob desnem robu dvorane zopet naletimo na "kresničke" in vrvi, ki nas vodijo pri sestopanju. Dno te dvorane je na globini 860 m. Do tod smo imeli jamo opremljeno, od tu naprej opremljamo pot sami. Začenja se najbolj zahtevni del jame. Voda, ki jo je z globino vse več in več, bobni preko številnih slapov, in še tako močno kričanje je ne preglasi. Med seboj lahko komuniciramo samo še z mahanjem rok, pa še to je omejeno zaradi slabe vidljivosti. Vsi se zavedamo, da pomeni tudi najmanjša napaka zagotovo smrt sredi pobesnele vode. To zavedanje nam daje popolno zaupanje drug v drugega, predvsem pa v samega sebe. Sam premikaš noge po gladkih skalah, sam vpenjaš zavoro, sam prijemaš za skalo in v primeru napake boš sam končal nekje globoko doli, v kakšnem mirnem tolmunu, če ta sploh obstaja. Zadnje brezno, imenovano Urugan, na globini 950 m je s svojim 50 m globokim slapom pika na "i" hrupu, vodi, mrazu, ugašanju luči in vsem ostalim tegobam, ki so povezane s slapovi. Bruno se odloči, da ne gre do dna, ampak nas bo počakal nad slapom. Opremljati začnem zadnjo stopnjo. Vpenjam karabin za karabinom in tako počasi ležem okoli sotočja dveh slapov. Delam počasi, saj popravnega izpita ni. Prestopim na drugo stran reke in se pričnem spuščati v zadnje brezno. Nekje na sredini vpnem zadnji karabin. Počasi se spuščam. Levo od mene pada slap, in globje ko se spuščam, vse bolj se mu približujem. Ker je vode, ki se zliva name že toliko, da mi jemlje sapo, in ker dna še vedno ne vidim, poplezam nazaj proti vrhu. Še enkrat temeljito pregledam steno, če je kje še kakšen klin, prek katerega bi se izognil slapu. Ker ga ne najdem, globoko zajamem sapo in in se še enkrat spustim pod hladni tuš. Spuščam se, kar se da hitro, vendar vode ne morem prehiteti. Ničesar ne vidim, le to vem da poti nazaj ni in da moram do dna, pa naj se zgodi kar koli. Ko začutim tla, se oddahnem. Še nekaj trenutkov je potrebnih, da izpnem vrv, nato pa zbežim stran. Ko se malo odtečem, mi uspe prižgati karbidovko. Fantje, ki so še nad menoj, si oddahnejo. Vidijo, da jez menoj vse v redu, vidijo dno in kaj jih čaka. Eden po eden kapljajo proti dnu, seveda počasneje kakor vodne kaplje, pa še vedno z neverjetno hitrostjo. Tuširanje v slapu Urugan res ni prijetno opravilo. Počasi se ovedem, da nam manjka do dna samo še nekaj deset metrov sestopa. Skupaj odidemo proti sifonu do globine 1100 m, kjer se konča naša pot navzdol. Jama se sicer še nadaljuje; potapljači se trudijo preplavati že peti sifon. Želijo priti do Sasenaških jam, od koder jih loči samo še en kilometer. Zavedamo se, da nas čaka več kot kilometer vzpona, in da bomo z vsakim preplezanim breznom težji za nekaj dodatnih karabinov in vrvi. Naša naloga se pravzaprav šele začenja; iz jame moramo pobrati vso opremo in jo odnesti na površje. Ob enajstih zvečer smo ponovno pri slapu Urugan, pripravljeni na vzpon. Sten prične plezati prvi. Pascal ga skuša zadržati čimbolj stran od slapu, sam pa skačem naokoli in bliskam s flešem. Naenkrat oster krik preglasi bobnenje slapu. Obstanem in pogledam za Stenom. Čas se je ustavil za nekaj dolgih trenutkov, potem pa ga zagledam, kako se z veliko hitrostjo spušča proti tlem. Ko se reši vrvi in zbeži na suho, pade in obleži. Pohitim do njega, vendar je tako razburjen, da še govoriti ne more. Medtem, ko si ga ogledujem, če je poškodovan, prične počasi razlagati, kaj se je zgodilo. Medtem ko je plezal proti prvemu sidrišču, kakšnih 20 m od tal, je naenkrat zdrsnil za pol metra navzdol. Ko se je ozrl navzgor je opazil, da se je bila vrv ujela v razpoko in se močno poškodovala. Plašč vrvi se je že pretrgal in široko zacvetel. Kar se da hitro se je prepel in se spusti nazaj. Tako smo na dnu jame, k sreči brez poškodb, vendar brez kakršne koli možnosti, da si sami pomagamo. Ostali smo mirni, saj smo računali na to, da se bo Bruno, ki je ostal nad slapom, že po nekaj urah čakanja zavedal, da je z nami nekaj narobe in bo prišel pogledat. Vemo, kako gre ta reč; prvo uro preklinjaš tiste najbolj radovedne, ki hočejo v vsako najmanjšo luknjo, naslednjo uro so na vrsti fotografi, potem predolga malica, nato pa počasi postane sumljivo. Da bi se posušili in se izognili podhladitvam se lotimo postavljanja zasilnega šotora. Našli smo plastične palice, ki so že služile za šotor in preko njih napnemo alu-folije. Šotor smo naslonili na steno in ga še dodatno utrdili s skalami. Na ta način smo pridobili kakšne tri kvadratne metre bivalnega prostora, ki nas je v naslednijh 46 urah rešil podhladitve morda pa tudi smrti. Prvih deset ur smo se vsako uro menjavali na straži pod slapom, čakajoč Bruna. Da bi pritegnili njegovo pozornost, sem predlagal pokanje s karbidom, vendar smo se temu odpovedali, saj nam je karbida že brez tega primanjkovalo. Po desetih urah, ko smo menili, da Bruna ne bo, smo stražo opustili. Natrgano vrv smo privezali za skalo in jo močno napeli. S tem smo onemogočili spuščanje po natrgani vrvi, kar bi bilo usodno. Od tedaj naprej pa nam je preostalo samo še čakanje. Čakanje in upanje dolgo 46 ur. To, da Bruno ni prišel do nas, nas je malo potrlo, nikakor pa nam ni vzelo poguma. Niti za trenutek nismo podvomili v prijatelje, ki so bili še zunaj, vedeli smo, da je vse skupaj samo vprašanje časa. Ta pa je tekel zelo počasi. V sredo zjutraj, nekako 24 ur za nami, je v jamo odšla naša druga skupina. V njej so bili: Marko, Buco, Janez, Jože in Matjaž. Na globini 250 m se srečajo z Brunom. Povedal jim je, da nas je zalila voda pod slapom Urugan. Njemu, ki ni odšel do dna, je uspelo, da se je vrnil do slačilnice. Tam je počakal pet ur in se, ker nas ni bilo, odpravil proti površju. Našim fantom je še povedal, da smo brez karbida in hrane. Naši se odločijo, da gredo do Slačilnice in nas tam počakajo. Opazili so, da je voda res narasla saj je bilo Cadojevo jezero polno in so se morali preko njega prepeljati s čolnom. Ob trinajsti uri so v Slačilnici. Ker nimajo opreme za v vodo ne morejo globje. Nas še vedno ni, zato se razdelijo v dve skupini. Prva čaka še naprej, druga pa se nemudoma odpravi ven. O dogodkih v jami se obvesti francoska reševalna služba. Ob desetih zvečer, vstopita v jamo predsednik Švicarske jamarske zveze in njegov sin, z nalogo, da ugotovita kakšno je stanje voda in kaj je z nami. Na vhodu se srečata s preostalimi našimi fanti, ki se vračajo iz Slačilnice, ne da bi vedeli za našo usodo. Oba švicarska jamarja sta sicer že bila v jami, vendar ne globje od 800 m. Nepoznavanje jame, zavedenost z naraščajočo vodo, malce pa tudi površnost pri pregledovanju jame je botrovalo temu, da sta prišla do Urugana, naletela tam na stalno sifonsko jezero, in spregledala suhi vzporedni rov. Bila sta le nekaj deset metrov stan od nas, pa sta se obrnila in odšla iz jame. V četrtek okoli desete ure dopoldan sta se vrnila na piano ter potrdila informacijo o narasli vodi, k temu pa pridodala še to, da sta slišala bobnenje skal, ki jih narasla voda vali preko Urugana. Med tem so si reševalci ogledali vodne razmere v Sasenaških jamah, te pa so bile povsem v nasprotju z informacijami, ki so prihajale iz jame. Zunaj je namreč ves čas sijalo sonce, kar je res povzročilo toplenje snega in nekoliko več vode v jami, še zdaleč pa ne toliko, da se po jami ne bi dalo normalno gibati. Medtem smo se mi gnetli na majhnem prostoru, ki nam ga je omejevala trhla streha našega zasilnega šotora. Čas je mineval najhitreje če si zadremal. To pa bi lahko bilo kaj usodno. Če si zaspal, je skupaj z glavo zaspala tudi roka, na kateri si ležal, pa noga, na kateri so ležali drugi, pa rit in še kaj, kar lahko s človekom zaspi. Prebujanje iz tako "globokega" spanja je bilo na moč podobno hoji skozi ogromno mravljišče. Stalno smo imeli prižgane karbidovke in na ta način za silo dvigovali temperaturo. Karbida pa je bilo vedno manj in manj. Vedel sem, da je treba nekaj ukreniti. Odšel sem na lov za karbidom. Morda se sliši malce noro, če se odločiš, da greš po vodo v Saharsko puščavo, vendar, če si dovolj vztrajen, jo tudi tam najdeš. In tako sem tudi jaz našel na dnu jame vrečo karbida, ki je pomenila luč za nadaljnjih .30 ur. Najdba karbida, več luči, predvsem pa mala pašteta, ki jo je Andrej razdelil na šest delov, pri čemer ga je nadzorovalo deset sestradanih oči, nas je poživilo. Vmes tudi šale, in med najbolj krutimi je bila šala o tem, koga bomo prvega pojedli, če bomo morali še dolgo čakati. Radost prehranjevanja smo doživeli še dvakrat. Drugič nas je Andrej pogostil s šestino ribje konzerve; zadnje, kar nam je še ostalo, pa je bila kocka kruha. Da bi se zredili se ni bilo bati, resno pa sem se začel spraševati, kako dolgo bomo še zdržali ob tako pičli hrani, in kdo bo sploh še sposoben preplezati 1000 m visoko nad nami. Bobnenje slapu nas je vedno pogosteje zazibalo v spanec in nas sploh ni več motilo. Tudi obračanje na ukaz je bilo kljub zaležanosti vedno redkejše. Vedno znova in znova smo premlevali, kaj se dogaja zunaj; počakali bodo do zjutraj potem bodo ukrepali. Do dna potrebujejo 6 ur, ne, dajmo jim 8 ur, ker bodo previdni, torej so ob štirih popoldan pri nas. Minila je četrta popoldan pa tudi šesta in še kakšna, zgodilo pa se ni nič. Le Urugan je vsake toliko časa malce zastokal. Pričeli smo znova. Počakali bodo do večera. Znoči se ob šesti, torej so pri nas ob dveh zjutraj. Minila je druga ura in minilo j ih je še veliko. Vedno znova in znova smo pridodali kakšno uro in našli kak nov razlog, s katerim smo opravičevali to, da jih ni. Premikanje fantov me je predramilo. Četrtek zvečer. Ura je deset. Minilo je 60 ur, od kar smo zapustili lepo sončno jutro, in več kot dva dni, od kar nismo jedli. Nobena poza tega čudnega skupinskega seksa nam ne ustreza več. Počasi nam zmanjkuje idej, kako bi se še lahko zložili, da bi se dalo vzdržati še kakšno uro. Sredi prekladanja pa se zasliši krik. Krik, ki je razblinil vse tegobe zaležanosti in lakote. Bil je tako močan da je pregnal vse mravljince iz zaspalih delov teles, krik, ki je iz naših grl iztrgal živalsko rjoveje. Streha, ki smo jo dolgih 46 ur čuvali kot najdragocenejši zaklad, se je v trenutku sesula. Kar naenkrat so bila pred nami vse povsod samo še vrata, skozi katera bomo zdaj zdaj planili s črnega dna. Rjoveli smo in se od veselja objemali. Na vrhu Urugana smo zagledali dve majhni lučki, ki pa sta postajali vse večji in večji. Pascal je pohitel proti Uruganu in s kričanjem dopovedal reševalcem, da je treba zamenjati vrv. Med tem se ostali oblačimo, pripravljamo karbidovke, iščemo opremo, fotografiramo. Vsi smo nasmejani, vsi nekaj delamo, vsi se pripravljamo na odhod. Reševalca sta nasmejana dobrovoljna fanta, ki takoj postrežeta s čokolado in sirom. Med pogovorom o tem, kaj in kako se je dogajalo, se skuha juha. Ne vem, kaj je bilo v tisti juhi, bila pa je stahotno dobra, tako strahotno dobra, da ne vem, če bom kdaj pozabil njen okus. Že res, da je bila zabeljena s šestinštiridesetimi urami čakanja, ampak to takrat ni bilo pomembno, bila je zares dobra. Medtem ko sem jedel čokolado in sir, sem se tudi oblekel; ob enajstih zvečer sem se pripel na vrv in pognal proti površju. Hitel sem, kolikor so mi dopuščale moči. Hitel sem, ker sem se lahko zopet gibal, zato da bi se ogrel, da bi se rešil oglušujočega bobnenja vode, predvsem pa zato, da pridem čimprej ven in povem prijateljem, da smo živi, da se vračamo, da je konec negotovosti. V Slačilnici sem se ustavil le toliko, da sem še nekaj pojedel, zamenjal karbid in pobral svoje stvari. Preoblačil se nisem, saj mi je bilo čisto vseeno kako se premikam, glavno mi je bilo, da se premikam. Trikrat sem zgrešil pot. Zadnjič v veliki Podorni dvorani. Sledil sem "kresničkam", ki so kar naenkrat izginile. Zagledal sem konec telefonske žice in ji sledil. V veliki dvorani sem se počasi obrnil za 180 stopinj in jo mahnil lepo nazaj proti dnu. Šele, ko sem zagledal kakor hišo velik skalni blok zelo izrazite oblike se mi je posvetilo. Kljub vsem zablodam sem bil v šestih urah zunaj. Kje sem jemal energijo, še sam ne vem. Vem pa, da sem bil neznansko vesel Matjaža in Bucota, ki sta čakala pred jamo, kurila ogenj in kuhala čaj. Do devete ure zjutraj smo bili vsi zunaj. Po dvainsedemdesetih urah teme nas ponovno obsije prijazno, zvesto sonce. Spremlja nas vse do koče kjer po ograji razobesimo mokro in umazano opremo, ki pa nima časa da bi se posušila. Ker manjka ljudi, ki bi razopremili jamo, so fantje iz naše druge ekipe zvečer ponovno v jami. Opreme pa je preveč in tako gre v soboto zjutraj še enkrat v jamo tudi prva ekipa. V soboto popoldan smo zapustili jamo in vasico Lans en Vercors. Zahajajoče sonce nas je pozdravljalo izza zasneženih vrhov. Vračali smo se domov. Motor je pel staro pesem, naše misli pa so plavale globoko po podzemlju, kamor se bomo zagotovo še vrnili. Na koncu, bi se rad zahvalil vsem, ki ste znali prisluhniti našim prošnjam in ste nam pomagali pri izpeljavi akcije: Strugarstvo Hren Štefan, Soboples-karstvo Peter Kogovšek, Econocom, Okrepčevalnica "Žakelj", trgovine Ajda, Rdeča kapica, Breza in bife Baron. _VLADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC__ Logaške novice št. 2/94 26.4.7994 Na podlagi 6.člena Statuta občine Logatec (uradni list SRS, štev.3/78 in 5/82) in 2. člena Odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov občinske skupščine občine Logatec, o načinu volitev vodstva skupščine, zborov in Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec (uradni list RS štev.17/90, 21/90,25/90 in 1/94) je Skupščina občine Logatec na seji dne 13.4.1994 sprejela Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o organiziranju javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o organiziranju javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec.(uradni list RS 65/93) 2. člen Spremeni se 3.člen ki se spremenjen glasi: Sedež podjetja je v Logatcu Tržaška 27. 3. člen Spremeni in dopolni se 4.člen tako, da se tako glasi: Kot osnovno dejavnost bo podjetje opravljalo naslednje dejavnosti posebnega pomena: 1. oskrba naselij z vodo, 2. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, 3. zbiranje, odvažanje smeti in urejanje javnega odlagališča, 4. gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, 5. gospodarjenje s cestami občinskega pomena, 6. gospodarjenje z javnimi zelenimi površinami. Poleg osnovne dejavnosti lahko podjetje opravlja še naslednje dopolnilne dejavnosti: 7. izvajanje inštalacijskih in drugih zaključnih del v gradbeništvu, 8. servisiranje in popravila vodovodnih, električnih in plinskih naprav, 9. zastopanje in posredovanje v prometu blaga in storitev, 10. urejanje pokopališč in pokopališka ter pogrebna dejavnost, 11. nabava in nadaljna prodaja opreme in reprodukcijskega materiala za izvajanje komunalnih dejavnosti in 12. urejanje ulic, vrtov in cest. Dejavnosti iz tega člena se lahko spremenijo le s soglasjem ustanovitelja. Podjetje lahko opravlja dopolnilne dejavnosti od tč.7. naprej le ob pogoju, da zagotavlja nemoteno opravljanje osnovne dejavnosti. Za dopolnilne dejavnosti se lahko organizira profitni center. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v uradnem listu Republike Slovenije oz. Logaških novicah in se uporablja od dneva dopolnjenega vpisa v sodni register. štev.012 -7/93 Logatec,13. april, 1994 Predsednik Skupščine občine Logatec Anton ANTIČEVIČ ing. Na osnovi Pravilnika o postopkih in pogojih za pridobivanje sredstev za izvajanje malih melioracij na območju občine Logatec in Pravilnika za določitev statusa "Kmetije odprtih vrat", na predlog Odbora za kmetijstvo IS SO Logatec ter sklepa IS SO Logatec s 56. redne seje dne 23.marca 1994 objavljamo Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev za pospeševanje kmetijstva, malih melioracij, melioracij in kreditov za dopolnilno dejavnost "Kmetija odprtih vrat" v občini Logatec 1. Skupni znesek razpisanih finančnih sredstev za leto 1994 je predvidoma 4,000.000,00 SIT. 2. Do pridobitve nepovratnih sredstev so upravičeni naslednji programi: - programi skupnih vlaganj, - dopolnilna dejavnost - "kmetije odprtih vrat", - programi malih melioracij, ki se izvajajo v lastni režiji kmetov na posameznih parcelah v manjšem obsegu (od 0,5 do 1 ha) 3. Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe: - registrirane kmetijske organizacije oz. kmetijsko gozdarske zadruge, - občani, ki so zavarovani kot kmetje, in kmetije, ki izkazujejo tržne viške. 4. Prednost bodo imeli naslednji programi oz. investicije: - programi skupnih vlaganj, - programi, ki bodo kandidirali tudi za republiška sredstva, - programi, ki bodo v skladu s Pravilnikom o postopku in pogojih za pridobivanje sredstev za izvajanje malih melioracij na območju občine Logatec in Pravilnikom za določitev statusa 'Kmetije odprtih vrat", ki sta bila sprejeta na seji IS občine Logatec, - programi, ki so v 2. ali 3. fazi, torej gre za zaključek investicije. 5. Kredit za dopolnilno dejavnost - "Kmetija odprtih vrat" se odobri preko HKS pri Mercator - KZ Logatec pod naslednjimi pogoji: odplačilna doba 4 leta z enim letom moratorija na odplačevanje, obrestna mera je vezana na srednji tečaj DEM in povečana za 4% obresti letno. 6. Rok za oddajo prošnje 30 dni po izidu Logaških novic. Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Skupščina občine Logatec, Oddelek za gospodarstvo, Tržaška c. 15, Logatec, s pripisom "Razpis - kmetijstvo". 7. Prošnje bo obravnaval Odbor za kmetijstvo IS SO Logatec. Nepopolnih in nepravočasno oddanih vlog ne bomo upoštevali. 8. Prošnja mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: - ime in priimek oz. ime kmetijske organizacije ali zadruge, - predložen program oz. predračunsko vrednost investicije, - višino zaprošenih sredstev, - čas, v katerem bo izvedena navedena investicija, - račun pri malih melioracijah, - potrdilo o registraciji kmetijske organizacije oz. zadruge ali potrdilo, da občan opravlja kmetijsko dejavnost v primeru skupnih vlaganj, - priglasitev del, lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo v primeru skupnih vlaganj, - dokazilo o lastništvu oz. zemljiško knjižni izpisek, - strokovno mnenje kmetijskega svetovalca. 9. IS SO občine Logatec bo sprejel sklepe o delitvi teh sredstev na podlagi predloga Odbora za kmetijstvo IS SO Logatec v 30 dneh po končanem roku za vložitev prošnje. Prosilci bodo prejeli sklepe v 8 dneh po sprejemu le teh. 10. Odbor za kmetijstvo IS SO Logatec bo po preteku časa, določenega za izvedbo investicije, preverjal realizacijo. V primeru nenamenske porabe dodeljenih sredstev in nepravočasnega dokončanja investicije je uporabnik dolžan povrniti sredstva v celoti z zakonitimi zamudnimi obrestmi. "Kmetije odprtih vrat" in investicije skupnih vlaganj, ki bodo pridobila ta sredstva, se morajo s to dejavnostjo ukvarjati še najmanj 5 let. 11. Potrebne dodatne informacije dobijo prosilci na občini Logatec, na Oddelku za gospodarstvo pri referentki za kmetijstvo (tel. št. 741 - 270) ali pri svetovalni službi (741 - 511). Predsednik IS SO Logatec Vladislav Puc □ (Elij) d.Oj NAROČILA NA p.p.45,^\ 61101 Ljubljana ali na tel.: C (061) 213-475 DZIRLO GUARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej nehajte kaditi! Ce pa se vam to zdi nemogoče, se zavarajte: DŽIRLO GUARD. DŽIRLO GUARD je japonski izdelek, ki osvaia svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazale, da v veliki meri peprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO CUARD še p ro zornega, kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje. KAKO DELUJE DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve revi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, Mer njegova nitrost naraste na 3(X) km/h. Nato zadene ob pregrado B, k|er se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. ()hlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja. Cena: 999,00 SIT + PTT stroški NAROČILNICA IMV IN PRIIMHK UI.ICA IN ST KJ»| IN POSTNA ST KOM GIGCIRia NAROČILNICO pošljite na naslov DŽIRLO d. o. o., P.F. 45, 61101 LJUBLJANI U NASO PRODAJO IZDELKOV ISCEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TELEFON 10411 213-475 EKSKLUZIVNA PRODAJA PREMOGA - Kvaliteta - Hitra dobava - Plačilo s čeki (z odlogom) Se priporočamo! Zahvala Ob smrti našega dragega Janeza Mezeta Aleševega Janeza se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Jožetu Skvarči za pomoč in g. župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žena Štefka in Aleš z družino Le eno je rojstvo, le ena je smrt, vmes pa bridkosti življenja. Zahvala Vsem, ki ste nam ob izgubi naše drage mame in babice Frančiške Nagode pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje, se udeležili pogreba in ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo, se iskreno zahvaljujemo. Posebej smo hvaležni dr. Jožetu Skvarči za večletno zdravljenje, g. župniku Vladimirju Jaksetiču za pogrebni obred, Tatjani Štirn za lep govor ob grobu in Petru Kuncu za skrb ob pogrebu. Vsi njeni Ko srca bolečina je prehuda, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije: zakaj več tebe, mama, ni?! Zahvala Ob smrti naše drage Strnadove mame Ivane Petrovčič roj. Slabe iz Hotenjskih Žibrš 43, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom Hotedršice in Žibrš ter znancem za pomoč, za mašne darove, cvetje in sveče, za številne izraze sožalja, velik obisk na domu in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno prisrčno zahvalo smo dolžni dr. Jožetu Skvarči za zdravljenje in skrb, pa tudi našima najboljšima prijateljema dr. Mileni in dr. Damjanu Meškovima za toplo človeško besedo nam in mami na jesen njenega življenja. Hvala vsem bivšim sodelavcem Kmetijske zadruge Logatec ter g. župniku Marjanu Zupancu za lep mašni obred in pevcem "Pomladnega odmeva" za lepo petje. Vsi njeni Zahvala Ob izgubi dobre tete Antonije Verbič s Prešernove 4 v Logatcu ki smo jo pokopali 24. februarja na Vrhniki, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ji v času, ko je bila pomoči potrebna, stali ob strani. Posebna zahvala gre dr. Jožetu Skvarči, osebju in zdravnici Doma upokojencev na Vrhniki in UKC v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, izrekli sožalje, spregovorili poslovilne besede, ter gospodu dekanu in organistu za opravljeni obred. Vsi njeni Primož Sark Pomladni zvok Pustu ni uspelo pregnati zime, saj je ravno v tistih dneh sneg pobelil Notranjsko, zima pa je v poslednjem obupu pokazala svoje zobe. To pa je uspelo Mešanemu pevskemu zboru Društva mladih glasbenikov. Ta, morda nekoliko preveč drzna primerjava, dokazuje, da je bil večer v soboto, 26. februarja vznesen, prijeten in vzpodbujajoč. Kazil ga je edino preskromen obisk. Dvorana Kulturnega doma v Corenjem Logatcu je bila napolnjena le do polovice, toda tisti, ki smo se odločili priklicati pomlad skupaj s pevci, nismo bili razočarani. Koncert je bil sestavljen iz treh delov. Najprej je nastopil Logaški vokalni kvartet pod vodstvom Lovra Groma, nato je zapel Mešani pevski zbor IMV iz Novega mesta s pevovodkinjo Cvetko Hribar, na koncu pa so zapeli še gostitelji pod vodstvom Lovra Groma. Spored je povezoval Milan Trobič. Vokalni kvartet se je predstavil s 6 skladbami narodnega občutja. Uglašenosti ne gre odrekati prizadevanja, na nekaterih mestih smo pogrešali več basovske podlage. Zagotovo gre slednje pripisati relativno slabo akustični dvorani. Posebej je zapisovalcu ugajala pesem Ko lani sem, kjer so prišla do izraza ostra ušesa pevcev v sekundah in občuteno dinamično niansiranje. Vokalni ansambel, ki se skoraj mora zgledovati po Kvartetu Do, se nujno loteva mirnejšega, komornega podajanja, zato junaške pesmi, kot je bila na primer Kam, ne morejo priti tako do izraza, ali pa je potrebno ubrati drugačne interpretacijske strune. Izbor skladb je prijetno uvedel pomladni večer in nam dobro ogrel dlani v pričakovanju ostalih pevskih sestavov. Logaški pevci prijateljujejo z novomeškimi že kar nekaj časa. Logatčani so se že dvakrat predstavili v Novem mestu in Mešani pevski zbor Revoz je prav tako drugič prepeval pri nas. Precej let je Novomeščane vodil Slavko Rauch, ki se ga mnogi Logatčani še spominjajo iz njegovih logaških let. Zbor zdaj vodi Cvetka Hribar. Pevke in pevci so predstavili raznolik program, izbor iz svoje poustvarjalnosti, ki sega od čitalništva, evropske romantike, črnske duhovne pesmi do modernega slovenskega zborovstva. škoda, da so pevci zapeli le (> pesmi, saj se je zdelo, da so se šele pri zadnji dovolj ogreli in Kumarjeva Dajte, dajte je zazvenela mladostno in spomladansko. Odprti glasovi in veselje do petja so prepričali poslušalstvo. Nova roka pomeni tudi novo delo in gotovo bodo kmalu zazveneli še bolj prepričljivo, kot jih je bilo slišati v soboto v Logatcu. Lovro Crom je v desetem letu delovanja zbora pripravil nekakšen ogrevalni nastop za jubilejni koncert, v aprilu. Novitete, kot je bil na primer Gallusov En ego campana, so pokazale težnje zbora po poduhovljenem podajanju, kar je sploh značilnost mladega pevovodja. Intonacija, ki je ostajala zvesta začetni tonaliteti, je bila njihova največja odlika tega večera. Čeprav sopran včasih preveč izstopa, je vodenje melodične teme vedno podrejeno dirigentovemu občutju in to zaupanje je vrednota, ki vodi zbor v višje sfere zahtevnosti. Trdna roka je morda najuspešneje popeljala pevce v prepričljivo podajanje v skladbah Ko bi jaz vedela in Znamenje. V slednji je Špela Petkovšek dokazala, da mogočnost ali številčnost zbora pomenita premalo, če zbor nima solista, ki zbor podredi v čutečega spremljevalca. V Znamenju se je to gotovo zgodilo v najboljši možni meri. Mešani pevski zbor pripravlja tudi kaseto. Veselimo se je že vnaprej, saj pevstvo, ki ima v Logatcu že skoraj stoletno tradicijo, potrjujejo mladi entuziasti, ljubitelji petja in kulture. Nenehno se rojevajo novi talenti, ki bodo ali že zamenjujejo starejše. In če se v Logatcu česa ni bati, potem se ni bati prihodnosti zborovskega petja. Vsako leto, ob vsakem nastopu opazimo nove obraze med člani, pojavljajo se novi ansambli, vztrajni in uspešni ostanejo. Zvezi kulturnih organizacij in Odboru za kulturo gre torej priporočilo, da ne skoparita s sredstvi, kadar se odločata o letnih dotacijah logaškemu pevstvu. PRIPOROČLJIVO Izšel je izredno zanimiv zbornik o osebnosti in delu velikega logaškega rojaka SREČANJA z dr. Andrejem Gosarjem Zbornik je v prodaji: v logaški knjižnici in v logaški knjigami ... KOTIČEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE . Predstavitev dejavnosti Kmetijske svetovalne službe Prejšnja kmetijska pospeševalna služba, ki je bila organizirana v okviru kmetijskih zadrug, je dobila novo ime leta 1991, ko se je reorganizirala v javno republiško službo z območnimi zavodi (v našem primeru je to ljubljanski). Zdaj je to Kmetijska svetovalna služba Slovenije. Že samo ime pove, da nova služba svetuje in ne več toliko pospešuje. Kolikor še pospešuje, je to odvisno od sprejete strategije razvoja kmetijstva; svetovalci smo v tem pogledu le orodje agrarne politike. Kmetijsko svetovanje je "duhovna" pomoč kmetovalcem, saj je svetovanje v najširšem smislu vsaka duhovna dejavnost, ki prispeva k razširitvi napredka tako, da pomaga reševati nastale težave. Kmetijsko pospeševanje pa je "duhovna in materialna" pomoč kmetovalcem v obliki kreditov, subvencij, premij, družbenih ukrepov ipd. Enotno sprejete definicije svetovanja/pospeševanja ni. Angleži in Nemci govorijo o "svetovanju" (advising/beratung) kar pomeni, da strokovnjak daje nasvet, ki bo dosegel svoj cilj na najboljši način, toda tistemu, ki nasvet sprejema, pušča končno odgovornost za izbiranje poti. Nizozemci uporabljajo besedo voorlichting, ki pomeni "osvetljevati stezo pred seboj", da bodo ljudje lahko našli svojo pot. Indonezija ima definicijo po njihovem vzoru - govori o "osvetljevanju poti pred seboj z baklo". Avstrijci govorijo o pospeševanju (foerderung) ali podpori nekomu, da gre v želeni smeri, kar je precej podobno korejskemu izrazu "ruralno vodenje". Francoski "vulgarisation" poudarja potrebo po poenostavitvi sporočila "navadnemu človeku". V Španiji uporabljajo včasih besedo "capacitation", ki pomeni sposobnost usposabljanja ljudi. Naš povzetek pojmovanja svetovanja obsega zavestno rabo pretoka informacij, ki pomagajo ljudem ustvarjati pravilna znanja in sprejemati pravilne odločitve. V prihodnjem sestavku Kotička za kmetijsko svetovanje, ki naj bi bil odslej reden, več o konkretnem programu dela. Do tedaj nas o vaših težavah in željah kličite in dogovorili se bomo za obisk na vaši domačiji. Kmetijska svetovalna služba Slovenije, enota Logatec, Tovarniška 3. Telefon 741-511, int. 21. Zaposlena: inž. Roman Rupnik, splošni kmetijski svetovalec, uradne ure v ponedeljek, torek in petek od 7. do 10. ure v Logatcu in v sredo od 9. do 11. ure v KZ Rovte, ter inž. Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti; uradne ure praviloma v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 10. ure v Logatcu. inž. Roman Rupnik •t ^ KOTIČEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE. Vplivi na klavno kakovost in predstavitev novega Pravilnika o vrednotenju klavne kakovosti govedi Postopno približevanje Evropski gospodarski skupnosti zahteva poenotenje standardov tudi v kmetijstvu. Brez njih se v mednarodne gospodarske tokove ne moremo vključiti. To je bil sicer glavni razlog, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že leta 1992 naročilo izdelavo z evropskimi standardi primerljivih standardov za vrednotenje kakovosti govejih klavnih polovic (trupov). Novi standard pa naj bi tudi nadomestil stari JUS standard, ki je bil že dodobra razvrednoten. Po njem je bilo kar 80 % živine v ekstra razredu, kar seveda ni odraz realnosti, temveč korekcije cene, ki je prav pri govejem mesu že dolgo prenizka in bi po splošno priznanih kriterijih morala dosegati razmerje mleko : meso najmanj 6 : 1 (šest litrov mleka za 1 kg žive teže govedi). Namena po čimrealnejšem vrednotenju in s tem tudi omogočenemu realnemu plačevanju sestavljalcem standardov ne moremo oporekati. Kritični smo lahko le do zavlačevanja pri sprejemanju novega Pravilnika, saj nekateri s pridom izkoriščajo nejasnosti v zvezi z novimi standardi. Kljub vsemu bo vseh 30 slovenskih klavnic 30.6.1994 prešlo na nov način ocenjevanja, na tako imenovano EUROP klasifikacijo. Novi Pravilnik je predvsem pomemben za proizvajalce, prav tako pa tudi za potrošnike, ki naj bi po novem za primerno ceno dobili v trgovinah tudi meso, ki se je do sedaj v glavnem predelovalo v mesne izdelke. Zaradi razlik med starim in novim ocenjevanjem bodo morali rejci čimprej racionalneje organizirati rejo živali, pri čemer bo še posebno pomembna pravilno izbrana tehnologija reje, znotraj katere pa na klavno kakovost še posebej vplivajo starost, živa teža, spol, pasma, prehrana, postopek z živaljo pred zakolom. Prva razlika, ki jo predvideva novi pravilnik, je v primarni obdelavi trupov, kjer že na klavni liniji odstranijo loj medenične votline, ledvice z ledvičnim lojem, loj ob notranjem stegnu, vime, hrbtni mozeg, mišično vez ledvic, mišični del trebušne prepone in vratno veno. To vse skupaj pomeni od 5 -30 kg nižjo klavno težo, oz. računano po starem 2 - 3 % nižjo klavnost. Največja izguba bo torej prav pri preveč zamaščenih živalih, saj se poleg tega, da se loj ne plača, za prirast 1 kg maščobe porabi 4 krat več energije kot za 1 kg mesa. Druga razlika je v tem, da se klavne polovice po novem razvrščajo v tri kategorije: 1. Teletina 1.0 - teleta stara do 6 mesecev oz. do 150 kg teže trupa, kar pomeni tudi do 250 kg žive teže. 2. Mlada govedina 2.0. klavne polovice bikov do 24 mesecev, 2.1 Klavne polovice telic in klavnih prvesnic do 30 mesecev starosti, 2.2. voli do 30 mesecev starosti, 3. Govedina 3.0 klavne polovice krav starosti 30 mesecev do 5 let, 3.1 klavne polovice krav nad 5 let, 3.2. Klavne polovice bikov nad 24 meseci, volov nad 30 mesecev in jalovih telic nad 30 mesecev. Tretja razlika je v ocenjevanju oz. vrednotenju trupov glede na njihovo mesnatost in zamaščenost: a) mesnatost: se razvrsti v pet razredov (E, U, R, O, P): od zelo močne omišičenosti - E, do slabe omišičenosti celega trupa - P; b) zamaščenost: znotranj vsakega razreda mesnatosti ločimo pet razredov zamaščenosti (1 - 5), od tega, da ni na trupu nobenega vidnega maščobnega tkiva - 1. razred, do predebelega sloja maščobnega tkiva (nad 1 cm) po celotni površini trupa in notranjosti prsne votline - 5. razred. Najboljši je 3. razred s primerno pokritostjo trupov z lojem (1 - 5 mm). / V V vseh državah Evropske skupnosti določijo osnovno ceno za razn 3, odstopanja v pozitivno in negativno smer pa so različna. Za primel naj navedem Nemčijo, kjer so bila goveda ocenjena na mesnatost razvrščena RAZRED E U R O P % 1,4 22,1 47,9 24,8 3,8 V Sloveniji se pričakuje od 3 - 5 % živali v razredu E, v razredu U bo pretežno lisasta pasma, v razredu R rjava pasma, v razredu O črnobela pasma, seveda, s pričakovanimi odstopanji. Ob upoštevanju kategorij klavnih polovic, mesnatosti in zamaščenosti pridemo do plačilnih razredov, ki so za proizvajalca bistveni, obenem pa so tudi potencialen vir sporov med rejci in klavnicami. Različne primerjave odstopanj od osnovne cene (100% = osnovna cena mlade govedine) Pričakovan Odstopanje Odstopanje Emona Pl. delež (%) predlog/ cena raz. živali(%) Ocena Nizozemska inspekta(%) (%) (SIT) 1 3-5 E2,E3 142 - 137 112 109 369 2 28-35 E1,E4,U2,U3 118-111 108 106 356 3 45 - 55 E5,U1,U4,R2,R3 100 - 82 100 100 337 4 15 - 20 U5,R1,R4,O2,03 85 - 81 90 83 280 5 5 - 10 R5,01,04 78-72 80 74 250 6 2-5 05,vseh pet P starejša goveda 68 - 53 60 64 215 I. razred 80 63 212 II. razred 66 50 170 III. razred - 44 148 izven razreda - 41 138 teleta 160 89-104 300-350 Tabela vrednotenja trupov zamaščenost 1 2 3 4 5 mesnatost E U xxx R O P XXX XXX Pomembno: - S pravilno tehnologijo je treba doseči čim manjšo zamaščenost živali (telic se ne krmi tako kot bike). - Uvajati moramo gospodarsko križanje z mesnimi pasmami. - Teleta mlečnih pasem bo gospodarno pitati do 250 kg žive teže in jih oddati v zakol. - Biki starejši od 24 mesecev se smatrajo kot starejša goveda. - Glavnina živali bo v razredu R, ocena E ni enaka dosedanjemu ekstra razredu. - Ocenjevala bo še naprej nevtralna institucija Inspekt iz Ljubljane. Natančenjši opis posameznih razredov, slikovno gradivo ter še druge informacije dobite pri Mercator-Kmetijski zadrugi v Logatcu; prav tam ali pa pri svetovalni službi pa dobite tudi konkretne nasvete glede prilagoditve novim standardom. Mercator Kmetijska zadruga Logatec —.-_-____ LOGAŠKE NOVICE Glasilo Skupščine občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik (. Gostja. Tisk oblikovanje in tehnično urejanje "mali Logatec. Naklada >cfov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno, ^^ministrstva Za informiranje R Slovenije, št.23/370-92 šteje pizvode informativnega značaja iz 13.tč.tar,Št.3, za katere ■k od prometa proizvodov po stopnji 5%.