186. številka. Ljubljana, v četrtek 14. avgusta. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI HAROa Itbaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, * ter velja po posti prejeman za a vst ro-oger ske dežele za vse leto 16 gkL, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bb od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicah St. 12. OpravniBtvn naj ho blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v soboto 16. avgusta 1890. V Ljubifuiii. 14. avgusta. Te dni prišel je na Dunaj vodja Staročehov dr. Rieger, da se dogovori z grofom Taaffeom glede sprave. VrnivSi se v Prago, poročal je Rieger češkemu klubu o svojem prizadevanji. Njegovo potovanje ni imelo zaželenega uspeha. Dr. Rieger je skušal vlado preveriti, da je neobhodno potrebno, da se uvede Češki notranji uradni jezik pri sodiščih v čeških okrajih, ker drugače na spravo več misliti ni. Grof Taaffe pa nikakor ni hotel v tem oziru odjenjati , menda še zaradi tega ne, ker mu dr. Rieger ni mogel jamčiti, da bi potem, ako se to dovoli, Mladočehi privolili v spravo. Riegrova avtoriteta je baje že premajhna, da bi vlada mogla se pogajati ž njim. Tako vsaj trdijo sedaj oficijozna glasila. Ker Riegrov zadnji poskus ni imel uspeha, bode najbrž sedaj sprava pokopana. Dr. Rieger se morda sedaj še ne bode kar umaknil iz političnega življenja, temveč bode še nadalje si prizadeval, da se sprava dožene. Njegova avtoriteta pa ne bode več zadoščala v to, zlasti sedaj ne, ko na Dunaji ničesar opravil ni. Da se je vlada udala želji sta-ročeškega vodje, bila bi vsekako le povzdignila njegovo veljavo. Res da bi se bili Mladočehi še upirali, a ko bi se Staročehi mogli sklicevati na tako pridobitev, bi morda le bilo mogoče pridobiti narod za spravo. Izgovor, da vlada zaradi tega ne more dovoliti v Riegrovo zahtevo, ker vodja Staročehov ne more jamčiti za spravo, pač ni povsem zadosten povod, da se na tako važno zadevo ni oziralo. Vsaj po našem mnenji bi vlada bila spravi več koristila, da se je udala željam dr. Riegra. Da se je vlada kazala Cehom bolj naklonjeno, bi mladočeška opozicija ne bila doBegla tolike veljave. In baš prihod dr. Riegra na Dunaj dajal je vladi priložnost, da podpre avtoritete staročeške stranke. Vlada pa tega ni storila, gotovo mora imeti uzroke za to, ti uzroki pa so taki, da nam nikakor ne kaže, govoriti določneje o njih. LISTEK. Tedenske drobtinice. (Slavnostni koledar; dar sv. Antona; „Sokol- s pristriženimi peruti; separatni vlak in slovenska zemlja; hvaležnost nemških Celjanov; muzikalično lllologična premišljevanja; harmonija in takt; nemški želod in slovenski pesnik; narodni papir; Vodnikov Bpomenik; novodobna Klio; pozdrav Ahasveru I.) Kar v slavnostih smo, druga podi drugo in odkar se je visoka politika potegnila v poletno spanje, ter se je podal stari Bismarck v kopelji, postali Kino tudi mi tu doli pod črto bolj imenitni in ponosni. Naš slavnostni koledar pa je nekako slabo urejen, dogaja se, da sta kar po dve tri slavnosti na jeden dan, potem pa zopet celo vrsto dni in tednov ne pride nič. Godilo se je že tudi "* meni, da sem si želel imeti dar sv. Antona, o katerem pripovedujejo, da je imel „donum ubiqui-tatis" to je lastnost, da se je mogel prikazati ob jednem na raznih krajih. Tako bi se bil preteklo nedeljo najprej rad prikazal tam doli v Devinu na obalih sinje Adrije, kamor je poletel »Sokol* Tržaški, ali bolje rečeno hotel poleteti, kajti pristriči so mu hoteli peruti, a on si jib ni dal ter je raji ostal doma, nego da bi se pokazal s priskubljenimt Sprava se je bila uprizorila le zaradi tega, ker se je moč češkega naroda jela večati in je vlada zatorej hotela 8 svojo podporo ojačiti nem-štvo, da v nemškem elementu dobi oporo proti češkemu narodnemu gibanju. Vlada zatorej tudi ni hotela povabiti nobenega Mladočeha na Dunaj, dasi je morala vedeti, da bi se sprava mnogo ložje de-janjski uresničila, ko bi se ta stranka, za katero stoji toliko češkega naroda, udeležila prvih posve-tovanj. Bala se je, da bi mladočeški zastopniki ne zahtevali, da se v spravo vzamejo določbe, ki so potrebne v varstvo Češke narodnosti, dočim je vlada, kakor je grof Taaffe te dni sam izrekel, na« gibala se na nemško stran in za nemščino, katerej poslednjej treba varovati prednost, ki jej gre po sestavi in posebnostih avstrijskih kronovin. Da bo bili Mladočehi pozvani na Dunaj, bi bili dogovori Dunajski dobili vse drugo lice, dr. Rieger, MattuŠ in tovariši pa so preveč podobni p rezan p 1 ji vem u Tu-gomeru. Ko je grof Taatfe uvidel, da se Čehi ne hote zadovoljiti s spravo, kakeršna je doslej, temveč odločno zahtevajo tako urejenje razmer na Češkem, ki se bode ujemalo s častjo češkega naroda in bode tudi ugajalo njegovemu razvoju, ohladilo se mu je srce za spravo. Češki notranji jezik bi gotovo pripomogel k povzdigi narodne zavesti, povzdignil bi narodni ponos. Ž njim bi narod češki postal jednakopraven in ne bil več podrejeno pleme. Sedanji upor vlade pomenljiv je radi tega, ker se od Nemcev baš v tem vprašanji ni bati nasprotovanja. Skoro vsi nemški zastopniki so se sprva malo brigali, kako se stvari urede v Čeških okrajih. Jedini Plener je bil takoj zoper uvedenje češkega notranjega jezika in ta tudi najbrž le zaradi tega, ker je vedel, kaka sapa veje v gotovih krogih in ker je hotel ostati „regierungsfahig". Upor Ple-nerjev pa ni bil tak, da bi se ne bil dal upogniti. Vladno upiranje v tej zadevi je zelo poučno. Ne da bi v tem oziru izgubljali kaj več besed, rečemo samo toliko, da se baš iz tega upora vidi, kako kratkovidni so oni nemški listi, ki trde, da tira grof Taaffe slovansko politiko. Sem ter tja dovolil je res kako drobtinico, a to ne vsled idealizma, marveč le zaradi praktične nujnosti. perutami. Prepričal bi se bil rad, kako svobodno se pri nas mogo gibati narodna društva ! A ker mi ni bilo moč izvesti svojega naklepa, obrnil sem 86 proti severu v prijazni Maribor, kjer cvete nemška svoboda. Kmalu pa bi se mi bila godila slaba tudi tu, kajti skoro bi bil ostal na suhem. Aranžer separatnega Ljubljanskega vlaka, g. Drag. Hribar, naložene je imel toliko slovenske zemlje, da jo popelje v „nemškiu Maribor, da se je bilo bati, da ubogo to mesto zadene osoda Pompeja in Herkulana, za mene pa bi ne ostalo prostora na prvem čisto slovenskem vlaku, ki je vozil iz Ljubljane. K sreči došel je še pravočasno telegram iz Celja, da tam Čaka toliko in toliko Slovencev na naš vlak, Maribor bil je rešen, jaz pa tudi, kajti vagoni napolneni s slovensko zemljo ostali so v Ljubljani, jaz pa sem srečno se odpeljal. V zahvalo tega za Maribor rešilnega čina, čujem, da so Celjski Nemci sklenili, da prihodnji mesec hote skazati svojo hvaležnost Slovencem ter se pripravljajo, da tudi oni slovesno vsprejmo „Sokole", ki bodo prifrčali v njih nemško trdnjavo iz vseh slovenskih da celo tudi iz hrvatskih pokrajin. Ves muzikalično nadahnen in veseleč se glasbenih užitkov, ki so me pričakovali, začel sem mej Če tudi se je dr. Rieger vrnil z Dunaja, ne da bi bil kaj opravil, pa vender njegovo potovanje ni brez vsega uspeha. Pojasnilo je položaj. Tudi optimistom našim pala bode sedaj mrena z očij in spoznali bodo, da so doslej bili na krivem potu. Kakor hitro pa si bode to spoznanje utrlo pot v njihova srca, začeli bodo postopati drugače in morda dan ni več daleč, ko se bodo uverili, da nam avstrijskim Slovanom treba skupnega načrta, skupnega programa in precejšnjega deleža vzajemnosti, o katerej je že slavni Kollar toliko pel in pisal, katera pa nam je, Žal, še vedno „terra incognita". Kadar prodere to spoznanje, potem bodemo dosegli lepše uspehe, kajti „V jedinosti je moč !tt Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14. avgusta. Razdelitev Galicije. Rusini so začeli zahtevati, da bi se vsaj jednake uredbe uvele za Galicijo, kakor so se pri Dunajskih konferencah dogovorile za Češko. Poljski listi se zaradi tega silno jeze in pišejo, da Poljaki nikakor ne morejo privoliti v kako razdelitev Galicije. Pri tem črnijo I tuši ne kot izdajalce, kateri le žele, da se zjedinijo z Rusijo. Posebno konservativni listi odlikujejo se v svojem zabavljanji proti Rusinom. Seveda poljska žlahta se najbolj boji, da izgubi upliv v jednem delu Galicije, ker to bi njej škodovalo tudi v gmotnem oziru. Vnaiije države. Tripelfilfjaiica. Nemci se vzlic tripelalijanci ne čutijo še varnih in iščejo še vedno novih zaveznikov. V Angliji si je cesar prizadeval, da pridobi prijateljstvo in zavezništvo Anglije, sedaj pa odpotuje v Rusijo, da bi si zagotovil vsaj nevtralnost ruske drŽave, ko bi prišlo do boja s Francijo. Posebne sreče pa cesar s svojo politiko nema. Kakor misli glasilo ruske vlade, „Nordu, se Anglija nikakor ne misli še pridružiti tripelalijanci. Ruski car pa tudi ne bode hotel politike uravnavati po želji Nemcev. Pa ne le velevlasti, temveč tudi manjše države skušajo Nemci pridobiti na svojo stran, zlasti obračajo veliko pozornost na Belgijo in Holandsko. Te dni je izšla na Holandskem politična knjižura, ki priporoča Holandežem, da naj se zjedinijo z Nemčijo potom premišljevati, imamo li mi Slovenci dobre in pristne izraze za besedi harmonija in takt, kateri imata tako veliko važnost v glasbi in v petji, včasih pa tudi v socijalnem življenji. Po dolgih tilologiških premišljevanjih prišel sem do spoznanja da ti dve tujki v nas nesta še prav udomačeni, da nam vsled tega včasih ni zameriti, če jih ne rabimo, kakor bi bilo želeti. V političnem našem življenji tedaj marsikaterikrat ni onega, kar izra-zuje prva, namreč soglasja, skladnosti ali složnosti v delovanji našem, niti onega kar izrazuje druga, to je prave mere ali premišljenosti. Saj pa mi Slovenci, ker se nam povsod tako dobro godi, kaj ta-cega tudi ne potrebujemo. Mi se bodemo gotovo dokopali do sijajne bodočnosti tudi brez tega, svobodno smemo torej vleči vsak na svojo stran, ker to je veliko lepši, nego da bi bili vsi jedne misli, kakor smo bili nekdaj. Tem veseleje me je iznenadilo, ko sem videl, kako vse drugače je v tem oziru pri pevcih naših, kako lepa Marino n i ja vlada mej njimi, koliko takta se nahaja povsod v petji in izven petja. Z velikim zadoščenjem moram tu konštatovati, da me je jako razveselila lepa složnost, katero sem imel priliko opazovati, harmonično in složno postopanje, katero se mi je kazalo od vseh stranij. In tako je proti Franciji. Pisatelj posebno naglasa, da so Ho-landeži z Nemci jednega plemena. Te knjige pa najbrž ni pisal Holaudež, temveč kak Nemec, ter se je izdala na nemške stroške, da bi se ž njo javno mnenje na Holandskem pripravilo za zvezo z Nemčijo. Dvomimo pa, da bi ta knjižura dosegla svoj namen. i! uski manevri. Nemški listi vedo mnogo povedati, kako se zatira nemški element v Rusiji, pod sedanjo konservativno vlado. Da so pa vsa ta poročila pretirana, kažejo baš letošnji manevri. Za vrhovne razsodnike odbranih je 11 Rusov in 7 Nemcev. Višji poveljniki vzhodnega voja razven kornega poveljnika bo sarni Nemci. Štabni načelnik je general Polge, konjiški načelnik Wienberg, topniški načelnik Bernard, načelnik ženijskih čet, polkovnik Rendgarthen. Iz tega se vidi, da Be v Rusiji še vedno cenijo nadarjeni Nemci, morda Še preveč. Letošnji manevri so posebno važni. Poveljniki smejo odločevati po svoji razsodnosti, samo pri nočnih operacijah, potrebujejo za svoje ukrepe sankcije velikega kneza Vladimira, ki je glavni poveljnik. Vsi novejši izumi bodo se uporabili. Manevrov se udeleži tudi mejna straža. Vojakom se bode dalo dovolj municije, da je ne bode treba štediti. Dopolnilna volitev jednet/a poslanca v Rimu. Predvčeraj je bila ožja volitev mej vladnim pristašem Antonellijera in iredentovcem Barzilaiem. Četudi je Garibaldi, kateri ni prišel v ožjo volitev, priporočal volilcem, kateri so pri prvi volitvi dali njemu svoje glasove, naj volijo Barzilaja, vender je zmagal vladni kandidat s 53G2 glasovi proti ireden-tovcu, ki je dobil 4519 glasov. Vlada je iz političnih ozirov porabila ves svoj upliv, da zmaga s svojim kandidatom in pozvala vse svoje pristaše in sploh vse voiiU',', do katerih ima kaj upliva, iz letovišč in kopališč. Papeski neduhovniški diplomatični agenti. Francoski list izvedel je, da papež Lev XIII. namerava nuncijaturam dodati neduhovnike kot di-ploraatične agente. Neduhovniki bodo v marsičem lahko več dosegli nego duhovniki, ker se bodo lahko bolj udeleževali družbenega življenja. Francoski zbornici tmideta se letos že sredi oktobra, da rešita budget do konca leta. Sklicati se morata tem prej, ker bodo v jauuvariji volitve za senat, in bodo zatorej mnogi senatorji že zadnje dni decembra morali oditi v svoje volilne okraje, da se predstavijo volilcem in ker se bode moralo zborovanje zaradi tega pretrgati že sredi deeembra. Po novem letu se pa v zbornici začne debata o novem občnem carinskem tarifu, katera zadeva pa ne bode posebno hitro rešena. Major JVissmatm povrne se v Afriko v septembru, ko mu poteče dopust. Prizadevati si hoče, da pridobi nekatere afriške narode na svojo stran. Sansibar sedaj pod angleškim pokroviteljstvom, hoče Wissmann premestiti državni komisarjat v Bagamovo. Wissmannova misija v Afriki pa sedaj ni več take važnosti, ko se je Nemčija sporazumela z Angleži. Velika demonstracija za uvedenje občue volilne pravice bila je v nedeljo v liru hI) i. Demonstracije so se udeležili največ delavci, bilo jih je do 60.000. Mnogi govorniki poudarjali so, da se treba posluževati nezakonitih sredstev, če se z zakonitimi ničesar ne doseže. Na zastavah bili so napisi: „Predzadnji opomin." Odposlala Be je brzojavka na kralja. Mej drugim se je sklenilo, da se snide velik kongres, na katerem se bode posvetovalo o tem, da se po vsej Belgiji delo ustavi, če se delavcem ne dado večje politične pravice. Pomenljivo je, kako pišejo židovska glasila o tej demonstraciji. Vidi se jim, da jim nikakor ne ugaja, da bi se dala delavcem občna volilna pravica. Zato stvar zavijajo, češ, da se ne ve, komu bi občna volilna pravica koristila. Narod na Belgijskem še ni dovolj zrel za občno volilno pravico in bi torej razširjenje volilne pravice utegnilo koristiti klerikalcem. Jasno nam kaže pisava židovskih glasil, da je žid le tedaj liberalen in demokratičen, kadar to ugaja njegovim koristim, sicer pa ne. Dopisi. Iz Monakovega 11. avgusta. [Izv. dopis.] Včeraj bit. je velik praznik za prestolnico bavarsko. Na tisoče in tisoče učencev in čestilcev slavnega izumitelja stenografije Fr. X. Gabe ls ber ge r j a ho je zbralo od vseh stranij sveta. Ni dežele v Evropi, katera ne bi bila zastopana vsaj po nekaterih članih ; a Avstro-Ogerska, Luksenburška, in vse državice nemške zastopane so bile ohcijalno. Videli smo stenografe došle iz Italije, iz Anglije, iz Švedije, Norvegijo, Bolgarije itd. Dan je bil krasen; kakor navlašč se je v nedeljo deževno vreme spreobrnilo v solnčno. Mona-kovski meščani polnili so ulice, a gostje vozili so se ali pa korakali v dolgih vrstah po ulicah, ki so bile namenjene za slavnostni pohod. Ob 9. uri zjutraj podali Brno se na grob Gabelsbergerjev, kjer je govoril jako ginljivo stari, neposredni učenec Gabelsbergorjev o. Gratzmtiller. Potem smo šli na grob Gerberja, prvega učenca velikega mojstra. Tudi tukaj je govoril, njegov tovariš o. Gratzmiiller. Slušati, kako govori na grobih, ki sta že leta in leta zakrita, učenec o svojem učitelji, tovariš o svojem tovariši, je pač nekaj vzvišenega; to sega v srce, ker prihaja iz srca. Pri spomeniku pel je meščanski moški zbor slavnostno kantato; govoril g. Fischer, mestni župan iz Gere: potem se je spomenik odkril, in bronasti kip, ki nam predstavlja Gabelsbergerja sedečega, s svinčnikom in knjigo v rokah, zalesketal je pred našimi očmi. Lepa poza, mil obraz, z visokim čelom, vitko telo oblečeno v plašč po starem kroji imponira gledalcu od jedne strani, a od druge ga vleče k sebi kakor pogled blagega učitelja, ki sedi učeč pred svojimi učenci. Tajnik odbora gosp. Rittinger prečital je diplomo, s katero se izroča spomenik v last glavnemu mestu, na kar je odgovoril g. nadžupan v jedernatem govoru, naglašajoč važnost stenografije za vsakega obrazovanoga človeka in poudarjajoč zasluge Gabelsbergerjeve za to umetnoBt. Pozdravil je goste, došle od blizu in daleč ter prvi položil na spomenik krasen venec, darovan od kraljevske prestolico. Za njim so sledili drugi venci po abecednem redu držav in korporacij, katere bo bile zastopane. Belo oblečene deklice trosile so cvetice okolu spomenika, a govor se je vrstil za govorom v proslavo Gabelsbčrgerju. Od Slovanov bili so zastopani Čehi, Slovenci in Bolgari pri tej priliki. Profesor Pražak je v njih imenu pred spomenikom kratko govoril, začenjajoč nemški in skončujoč češki: Slava! Pri banketu, katerega je priredil mestni za-stop odličnim gostom na čast, govoril je profesor Bezenšek primerno napitnico v imenu Slovanov. Na tem banketu, kateri je bil v starej svečanostnej dvorani magistratskej, predsedoval je nadžupan sam; udeležila se ga je jedina hči Gabelsbergerjeva, potem njegov vnuk in pravnuk, članovi hr. stenograf-skega zavoda Draždanskega, zastopnik mesta Dunaja dr. Noske, zastopnik Budapešte Marković, kateri je preložil Gabelsbergerjevo siBtemo na madjar-ski jezik; isto tako vsi navzočni prelagatelji te sisteme na razne druge jezike: na italijanski (profesor Noe), na finski, bolgarski itd. Bila je to slavnost, kakeršna je redko videti, slavnost ne samo nemška, nego mejnarodna, kakor je mejnaroden tudi kongres, kateri začenja danes tukaj zborovati in razpravljati o važnih vprašanjih, tičočih se stenografije in stenografov vseh sistem in jezikov. S Krškega 6. avgusta [Izv. dop.] Za današnjo tukajšno uradno učiteljsko konferenijo bil je uložen tudi ta-le zanimiv samostalen predlog: „Čestokrat primeri se, da ljudje svojega učitelja pri šolski gospodski tožbarijo. Take tožbe so večjidel neosnovane in skoro vselej sebičnega značaja. To bodem dokazal iz lastne skušnje. Pred štirimi leti sta mene tožila dva soseda, in sicer: prvi zato, ker sem oženjen, a drugi zato, ker neseni pijanec. Prvi ima namreč odrastlo hčerko, ki bi jo rad dobro omožil; da bi jo pa ravno domačemu učitelju rad obesil na vrat, izdal se je sam, ko je namreč (v pijanosti) rekel: „ Jaz samo zato učitelja tožim, da bi bil drugam prestavljen, in da bi prišel mlad, neoženjen učitelj k nam, da bi se pri nas oženil." — In vino veritas! Drugi sosed mi je pa sam očital: Vi niste za mene, ker mi tako malo skupiti daste. (Je namreč krčmar.) Vaš sprednik je bil boljši mož. On je po 20 do 25 gld. in še več na mesec pri meni zapil; potem pride pa še njegova (učiteljeva) žena in me lepo prosi, naj možu vode v vino primešam, da ne bo tako vinjen prihajal domov. Dosedaj sem mu vselej polovico vode primešai, a on mi je to zmos plačeval kakor samo vino in žena bila mi je še hvaležna zato. — Vidite, to je bilo zame izvrstno!" A česa sta me obdolžila ta dva dobra soseda, da bi dosegla svoj namen ? Tožila sta me, da gratis-bukve revnim učencem proda ja m in še veliko drugih rečij, kar je bilo pa vse gola laž. — Vršila se je sicer stroga preiskava; bil sem poklican dvakrat na „uradni dan"; žandarmi so hodili po hišah popraševat zaradi bukev itd.; poklic dobil sem vselej po županstvu in občinski sluga mi ga je uročil vselej še le zadnje dni in mej šolskim počitkom, ko sem z učenci bival pred šolo na prostem in to zato, da bi me tudi pred mojimi gojenci sramotil, češ: »Vaš učitelj je tožen goljufije, bo moral jutri na odgovor itd." (Znano je bilo namreč po vsej okolici, česa sem tožen, ker B^T~ Dalje v prilogi. ~^Mf tudi pravo. Saj se nam vender vedno poudarja in ponavlja, da petje blaži čute, da zli ljudje ne-majo pesni. Kako bi bilo tudi mogoče, da se mej pevce more uriniti ona strast, ki tako često razburja duhove v političnem življenji, v katerem je tako teško doseči harmonično delovanje in taktno postopanje v vseh kočljivih vprašanjih, katerih je tako polno javno življenje. Naj se politiki cepijo na kolikor stranij jim drago, mi pevci ostanemo tudi nadalje v istej lepej harmoniji, do katere nas je privedla slavnost Mariborska, skupno hočemo prepevati, kakor smo prepevali tam. Ali se ni topilo vsacemu srce milobe, ko sta v jedno celoto združena nastopila naša dva pevska zbora in so se mogočni basi starejih naših pevcev v divni harmoniji zlivali s tenorji mlajih njih tovarišev? Je H kdo tu mislil, da je katera razlika mej njimi? Ni li vseh navdajala le jedna sama misel, ljubezen za sveto narodno stvar, katerej so posvetili vsi svoje moči. Je li kdaj komu prišlo na misel, da bi se mlajši pevski brat hotel povzdigovati nad starejega? Ne, kaj tacega pri nas ni mogoče. Osobnosti in zasebne strasti, teh mi ne poznamo, sijajno se je to dokazalo zopet jedenkrat, omolkniti so morali vsi zlobni klevetuiki, z dejanjem se je pokazalo, da mej pevci je Še doma prava harmonija, od vseh strani postopalo se je s tolikim taktom, da se je videlo, da Bamo mej pevci je mogoča prava složnost. Brez takta postopati, to pač ni mogoče pri pevcih, ki imajo baš s taktom toliko opraviti, dober takt v pravem trenotku pa pomaga preko marsikatere kočljive situvacije. Saj še celo drugod vidim, kako se marsikatera stvar z malo prekanjenostjo da prikriti in prirediti, da dobi vse drugačno lice. Dobil sera nedavno pismo od neke odlične slovenske domoljubne goBpe. Na kuvertu bilo je v zeleno barvanem tisku hrastovo listje z želodi, pravi pravcati germanski pismeni papir, katerega je dotična goBpa dobila Bog si ga vedi kje? A kako si je pomagala, da ga vendar le porabi? Zapisala je pod hrastovo perje Koseškega Že toli obrabljene stihe: Hrast se omaje in hrib itd. Ker pa je dobra Slovenka, priložila je v listu visitko narodno s podobo Vodnikovo, kakor jih prodaja „Krajcarska družba" za Narodni dom, na katerej vizitki sem z začudenjem bral ime neke znane bolj na nemško stran cikajoče gospe! In tako se je prva stvar poravnala z drugo, pod želodom slovenski napis, pod slovenskega pesnika podobico pa nemško nadahnene gospe- ime. Ta dogodek me spominja, da vsem našim narodnim pisalkam in pisalcem listov toplo priporočam narodni papir, potem ne bode nobenemu več treba pisati slovenskih verzov pod nemški želod. Narodni dom pa utegnemo morda še vendar doživeti, kar nas je mladih ali vsaj ,v narboljih letih", če bode vsak pridno segal po tem narodnem papirji, ki je res ukusen in priporočila popolnoma vreden. Morda nam preostane še toliko, da bodemo mogli dati ubogemu Vodniku malo železno ograjo, ter ga tako obvarujemo raznih nedostojnostij, ki se vrše na njega podnožji, katerih najbolj drastično sem videl pred nekaterimi dnevi. Na najvrhno stopnico podstavka zlezla je bila stara babura ter tam mirno kinkala in spala. Kakor se mi je videlo od daleč, bil je spomenik nekako podoben spomeniku Cavourjevemu v Milanu, na katerem pod kipom velicega državnika Bedi na stopnicah Klio, ki njega ime zapisuje v zgodovinsko knjigo. Valjda je babura tudi hotela tako nekako dopolniti Ganglov načrt. Ko pa je ta novodobna Klio začela celo delati toaleto ter se nsans gene" kobacati po stopnicah prinesla je ne-mesis mimo redarja, ki jo je prepodil in tako Vodnikov spomenik zopet reduciral na prvotni Ganglov načrt. Konečno naj omenim še, da me je posebno veselilo, ko sem v Mariboru našel kolego svojega in utemeljitelja dinastije Ahasverov, najnovejega mi prijatelja Ahasvera I., katerega z željo, da se skoraj oglasi tu doli pod črto ali pa nad njo, iskreno pozdravlja Ahasver II. Priloga „Slo venskemu Narodu" št. lH6 14- avgusta 1890. omenjena dva junaka kričala sta učitno: ,Pred porotnike bo prišel naš šornašter, službo bo izgubil, zaprt bo na več let itd."). Ko Be je končno dokazala moja nekrivda, rekla Bta: „ Na j in a tožba je imela vsaj ta uBpeh, da je moral učitelj dvakrat na odgovor in tam ves dopoldan mej kmeti čakati, kedaj pride vrsta nanj ; napravila ava mu dosta sitnosti in — sramote!* Mojega predsprednika bil bi rad tožil pri e. kr. okrajnem glavarstvu tedajui tukajšnji župan. V to svrho vzame seboj dva obč. svetovalca in — na Krško, a še le mej potjo ugibal i so, česa naj bi tožili učitelja. — Za pot dobili so, reci: vzeli so si iz obč, blagajnice vsak po tri goldinarje. Za teh 9 gld. bo dobro „bandali" po Krškem, a ostalo jim je še drobiža v žepu. — To svoto, izdane „za pCta", je potem občinski odbor potrdil brez ugovora. — — • To dogodbico pravil mi je, celo večkrat, jeden omenjenih občinskih mož, koji se je bil pozneje spri z ostalima dvema, koja dva — po stari navadi — še vedno rada nasprotujeta Šoli in učitelju. Ali neso to vrli špekulantje? Tudi mene sta že večkrat tožila pri c. kr. okrajnem in deželnem šolskem svetu, celo pri vis. c. kr. ministerstvu — a brez zaželenega uspeha, ker so njune pritožbe bile neosnovane, lažnjive in le bolj — iz navade. Predlagam torej: Slavna skupščina naj sklene c. kr. okrajni šolski svet prositi: 1. Vsaka pritožba proti kacemu učitelju naj se najprvo obdolžencu na pismeno opravi-čenje pošlje, in sicer potom šolskega vodstva. Tako bode učitelj lahko o pravem časa spoznal svojega tožitelja in zatožbo ter bo lahko zahteval zadostenja pri sodniji. 2. Ako bi se c. kr. okrajnega Šolskega sveta učiteljevo pismeno opravičenje nezadostno zdelo, naj se pozove na odgovor na Krško. 3. Poklici naj se učiteljem vselej pošiljajo potom šolskega vodstva." Z Vrhnike 12 avgusta. [Izv. dop.] V „Slovenci" z dne 8. t. m. poteguje se nek dopisnik z Vrhnike za učiteljice, kar mu pa kot nedvomnemu privržencu dr. Mahniča in njegove teorije o ženskah jako slabo pristuje. Vrhnika ima Četvero-razrednico za dečke in dverazrednico za deklice; nameščeni bi morali biti torej 4 učitelji in 2 učiteljici. Toda je baš nasprotno. Že pred petimi leti je slavni deželni šolski »vet na izpraznjeno mesto četrtega učitelja namestil učiteljico, a za tri leta potem na mesto začasno na kmetijski šoli na Grmu nameščenega učitelja Č. neko neizprašaoo pripravnico. Mi nemarno sicer nič proti učiteljicam; vsakemu svoje, čast tudi njim. Vender pa moramo odločno zahtevati, da slavni c. kr. deželni šolski svet čudne razmere predrugači. Pri srboritih naših pa-glovcih treba je baš krepke avtoritete, koja se pa ne more zahtevati od uežnega spola. Iz tega, kakor tudi pedagogiškega stališča, se torej ne ujemamo s trditvijo nekateruikov, ki menijo, da bi imele pri dečkih učiteljice jednako povoljen uspeh, kakor učitelji. Tu ne sme odločevati protekcija! Šola ni ubožnica, zatorej se tudi ne more trpeti, da bi na deški šoli poučevala še v bodoče neizprašana pripravnica, če prav je domačinka in — ne zanikamo — vzglednega zadržanja. Sicer tudi lahko do tega pride, da kak „le-menatar ali pa celo cerkovnik nadomestuje g. kaplana — kar bi bilo konci iBto razmerje. Kar se pa šolskih zamud tiče, upamo, da bo že c. kr. okrajno glavarstvo vmes poseglo in spravilo v red tudi to zadevo. 'Ma <*rma pri Novem mestu 10. avgusta [Izv. dop.] Povestnica nas uči, da so narodi, ki niso imeli prilike izobraževati se, zaostali za drugimi narodi ali njim še celo popolnoma podlegli, kajti vsled prenizke izobraženosti in male omike, zniža-valo se je tudi občno blagostanje vedno bolj in bolj. Prav iz tega uzroka tekmuje dandanes država z državo, katera bode po boljšej in pravilnejšej poti pomagala svojim narodom do potrebne izobraženosti — do blagostanja. Tudi naša visoka vlada prizadeva si po vsej moči pomagati svojim narodom do one izobraženosti, vsled katere bi jim bilo mogoče obdržati se na površji. Dognana resnica je, da sreča in blagostanje vsacega naroda sloni na kmetBkem stanu in komur je mari napredek njegovega naroda, ta mora pomagati kmetskemu stanu do potrebne omike. Taki nagibi vodijo gotovo tudi naš slavni deželni odbor, ki izdaje leto za letom znatne svote za napredek kmetskega stanu, pošilja leto za letom ljudske učitelje v deželno kmetijsko šolo na Grmu v daljno izobrazbo. Tudi letos došlo nas je dne 5. t. m. semkaj v ta namen 15 ljudskih učiteljev in sicer: J. Albreht iz Ledinj, B. Andolšek iz Bohinja, J. Bregar iz Kranjskegore, J. Dimuik iz Postojino, R. Horvat iz Orehka, J. Jegljič z Dovjega, F. Kol-besen s Poljan, F. Likosar z GoriČ, J. Novak z Dobrove, Fr. Rojina iz Kolovrata, A. Šifrar iz Starega Trga, K. Šober iz Črmošnjic, J. Turk iz Begunj, dr. Tomaž Romih h Krškega in Fr. Zaman z Ubeljskega. Gospod vodja R. Dolenc nas je prav prijazno vsprejel ter nas obvestil b hišnim redom. Ker zaradi pomanjkanja delavcev ni mogel g. vodja še vseh sob prirediti in druzih priprav izvršiti, pričeli smo s poukom dne 7. t. m., namesto 6., kakor nam je bilo poprej naznanjeno. Šole imamo zjutraj po štiri ure popoludne pa po dve Vrhu tega imamo pa še praktične vaje na vrtu pred poukom in po šolskem pouku. Učimo se sadjarstva, trtarBtva, kletarstva, gnojarstva, živinarstva in pridelovanja krme. Teško je sedeti toliko časa v šolski klopi, a g. vodja R. Dolenc in g. adjunkt Rohrman predavata nam tako lepo, tako zanimivo, da pozabimo na ves trud, in le škoda, da traje prekoristni ta tečaj samo tri tedne. Slavni deželni odbor sme pa zagotovljen biti, da je denar, ki ga izda v ta namen, naložen dobro — rodil bodo dober sad v prid našemu kmetu — v blagor naši domovini. — V zavodu dobivamo tudi izvrstno hrano in dobro dolenjsko kapljico. Vsi tovariši se imamo mej sabo prav radi ter se izvrstno zabavamo. In kako bi se tudi ne, ker nam gg. Rufus in Rajthuzen, svoje dovtipe dan za dnevom iz svojih torb stresata. Pa tudi g. Obrti se mnogokrat predala pristnega humorja do stežaja odpro. Predmet vsakdanje zabave je pa naš „Jožek". Še mnogo bi lahko povedal, pa ohranim to do prihodnjič, ko končamo kurz. ■ logaškega okraju 12. avgusta. [Izv. dop] Že večkrat se je po raznih listih čitalo, koliko naši trgovski pomočniki na deželi trpijo in ko liko si ti reveži trudijo in prizadevajo, da bi se jim delo za par ur na dan skrajšalo, ali vsaj da bi nedeljski počitek imeli. Naši trgovski pomočniki so res na trdem, delajo od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer, dočim drugi delavci samo 12 — 14 ur na dan delajo. Potem pa še v nedeljo ves božji dan v prodajalnici stati, ko vender pravijo, da je še Bog sedmi dan počival, ko je Bvet stvaril. V marsikaterem kraji so že dosegli vsaj jedno ali drugo, a v našem okraji je pa vse zastonj, nič ne pomaga, ne dosežejo ne tega ne onega. Često jo slišati duhovnika z prižnice propovedovati, da je nedelja Gospodov dan samo Bogu posvečen. Pač je to res, a samo za navadne ljudi, za trgovske pomočnike pa ne. — Vsakdo poleti željno pričakuje počitka, veseli se nedelje, da se po trudaf)olnem tedenskem delu malo spočije ali sprehodi. Trgovski pomočnik na deželi nema tega, v nedeljo mora še več delati, nego v delavnik. Ali bi se ne moglo kaj storiti, da se v tem ozira kaj predrugači? J. Iz l,j nI o m eru 10. avgusta. ^Vabilo k cesarski slavnosti.) Jeklena je udanost in zvestoba Slovenca do milega cesarja in preuzvišene cesarske hiše. Pri vsaki slavnosti in veselici spominja se Bvojega vladarja z nujvečo naudušenostjo. Naša Ljutomerska čitalnica ima prelepo navado, da skoro vsako leto priredi slavnost v proslavo do-brotljivega našega cesarja. Tudi letos prihodnjo nedeljo t. j. dne" 17. avgusta bode priredila tako cesarsko slavnost na vrtu gostilničarja gosp. Ivana Vaupotiča. Sodelovali bodo naši vrli Cvenski tamburaši pod vodstom gosp. Fr. Šneiderja. Čitalnični pevski zbor peval bo pesmi. Začetek je ob peti uri popoludne. Vstojinine ni nobene. S tem torej vabimo najpresrčneje vse naše Slovence in Slovenke iz Ljutomera in iz bližnje ter daljnje okolice, da se udeležijo v najobilnišem številu, da dostojno proslavimo rojatveni dan milega našega vladarja. Velika pevska slavnost v Mariboru dne 10. avgusta t. 1, (Daljo.) Komaj, da so Be pevci mogli malo okrepčati in oddahniti, že je bilo treba na delo. Vršila se je skupna Bkušnja ob 11. uri. Najprve poskušala se je velika nova kantata Forstnrjeva z orkestrom, potem pa mešani zbori, da so pevke bile najprve proste. Ker je Ljubljanski vlak došel malo zakasnjen, in je tudi skušanje kantata se malo podaljšalo — ni se moglo zborovanje vršiti opoludne, nego se je odložilo na 4. uro popoludne, kakor tudi skušnja za moške zbore. Skupni obed, ki bi imel hiti ob 1. uri, je odpadel. Zakaj? Temu je bil gotovo uzrok, da se je skušnja malo zavlekla in je občinstvo že prej se raztreslo na razne kraje, ter so pevci sami po končanih skušnjah, videč, da izostane naznanjeni skupni obed, in je bilo na vrtu mnogo druzega občinstva, ki je vse imelo v prvi vrsti le jeden program: kosilo, želeči konečno priti do mirnega grižljeja, podali se na razne kraje. Tako se je udomačil čital-ničarski zbor v hotelu pri „nadvojvodi Johanu", kjer so bili vsi prav zadovoljni z dobro postrežbo. Gostilničar bi! je jedini od nemške strani, ki je izven slavnostnega prostora razobesil javno dve zastavi Slavci pa so se udomačili v čitaluiških prostorih. Po koučanem obedu razvilo se je v hotelu prav živahno gibanje in petje. Kmalu bili so vsi prostori napolnjeni in zapelo se je mnogo krepkih zborov, ki so privabili obilico občinstva tudi v bližnjo kavarno. Slavci pa so jednako prepevali v čitalnici. Po 8. uri je bilo zopet treba k skupni skušnji za moške zbore. Komaj je bila ta končana, pričelo se je proti četrti uri zborovanje, o katerem je bilo deloma že poročano na drugem mestu. Predsednik g. Lešnik pozdravil je navzočne z gorkimi besedami ter prečital vspored zborovanja. Zanimivo poročilo tajnika g. Suherja priobčili smo že v zadnjih dveh številkah, kakor tudi imenovanje častnih Članov, preostaje nam torej, povedati le malo. Zborovanje vršilo B6 je le na kratko, ker od vseh stranij vrelo je že občinstvo h koncertu. Iz poročila blagajnikovega i>osnamemo, da je društvo imelo dohodkov 742 gl. 60 kr. stroškov, 508gl. 98 kr. prebitka je torej v blagajnici 233 gld. 62 kr. Na vaporedu stoječa številka V. o spremembi pravil, oziroma o preloženji društvenega sedeža se ni obravnavala. G. dr. Romih predlaga, da se stavi raz vspored, g. Miha Vošnjak pa, da se odboru prepusti. Društvena zibeljka bila je na Ptuji, naj torej ostane tam. Pri volitvah predlaga g. dr. Romih, da se velezaslužni g. predsednik Lešnik zopet izvoli, a ko ta odločno izreče, da ne more več prevzeti častnega mesta, bil je i/voljen g. dr. Ju rte I a. V priznanje zaslužnemu delovanju g. Lešnika izvoli ga občni zbor z burnimi živio klici častnim članom. G. Lešnik se zahvali za izkazano čast ter predlaga, da se izvolijo častnimi člani za zasluge za društvo od nas že zadnjič imenovani slovenski skladatelji. Z živahnimi živio klici sklene po končanih volitvah predsednik zborovanje. In tako prestopimo na glavno točko vse slavnosti na koncert. Že davno pred odločeno uro vrelo je občinstvo na slavnostno okrašeni obširni vrt v „Gambriuushalle" in kmalu bili so zasedeni vsi prostori. Za več kot 120O oseb bilo je pripravljenega prostora okrog 100 okroglih in nad 20 veličin dolgih miz, a vse je bilo premalo, mnogi morali so stoje poslušati. Veliki oder bil je prav lepo okrašen z lampijoni, zelenjem tn narodnimi zastavami, v sredi vrta pa je bila razvita krasna zastava Graškega akademičnega društva „Triglava", katere prekrasni trakovi so vzbujali občno zanimanje posebno od strani dam. O točkah, katere jo svirala dobro uvežbana južno kolodvorska godba, ki je že pred koncertom začela svirati ob 2. uri in je potem svirala mej pojedinim! pevskimi točkami še 8 komadov, povem naj splošno, da so posebno razni slovanski komadi našli burno odobravanje, a to je le postranska stvar. Pravi biser tega koncerta bile 80 pevske točke, osem na številu, o katerih hočem 8j>regovo-riti bolj obširno. Zastopana so bila vsa južno-štajerska pevska društva, posebno velik kontingent moških pevcev pa Bta postavila „Ljubljanske čitalnice" pevski zbor in pa „S 1 a v ec" Ljubljanski, skupaj nad 80 pevcev, tako, da je moški zbor, ki je prvi nastopil, brojil nad 200 glav. Prva pevska točka bila je nova Ne d ved ova „Pevčeva molitev0. Ko so mogočno zadoneli prvi akordi krasne to kompozicije, prepričan je bil vsakdo, da nas čaka izreden pevski užitek. Pela se je z veliko preciznostjo in sta se v kratkih samospevih odlikovala gg. Štefančič in Pucihar. Burno odobravanje kazalo je, da so globoko segle poslušalcem v srce napov in besede. Druga točka bil je mešan zbor Vol ar i Cev „Slovan na dan". I Že ko bo nastopale dražestne pevke, večinoma v prav elegantnih krasnih toaletah, bile so burno pozdravljane od občinstva, katero se je naudušilo nad lepim prizorom, ki ga nam je podajal pogled na velečastni ta zbor. Nad 70 bilo je pevk, skupaj z moškim zborom pa nad 150, ker zaradi razmerja neso mogli sodelovati v mešanih zborih vsi moški pevci. Kaj naj rečem o velikanskem utisu, katerega je učinil ta prvi bolj v popularnem slogu, a efektno zloženi mešani zbor na poslušalce? Bil je velikansk. Naudušeni krasni okrazi zalih pevk morali so globoko ganiti človeka, ko je donelo iz njih ust: O j čujte hčere, sini me: Žari se dan, in pride čas, da dvigne se iz teme vsak Slovan! Ko angeljski tolažtlni glas zadonel je vmes samospev In dvospev za sopran in alt: Prikaže se rešilni dan. otmi, otmi naš rod! In kakor pobožna molitev zadonel je zopet skupni zbor: A. da ne zgine več nikdar, to daj rodov Gospod! Nepopisno bilo je naudušenjc po končanem zboru, ki se je na burno zahtevauje moral ponavljati. Mili simpatični glas g. Šunkove iz Maribora, ki je pela samospev, očaral je poslušalce, skupaj ž njo pa se je odlikovala gospodična Stupica iz Ormoža s Simpatičnim svojim alt-glasom. Videl sem marsikatero lice, ki je bilo ganeno do solz, in to je gotovo najlepše priznanje vrlim pevkam in pevcem. Po tej točki bila so odlikovana društva: „ pevski zbor Ljubljanske čitalnice", Ljubljansko del pev. društvo „ Slavec" in akademično društvo Graško „Triglav" z venci, katere so izročile s primernimi nagovori gospodične: Srnec Josipina, Berdajsova in Srnec Božena zastopnikom teh treh društev. Tretja pevska točka bil je Tovačovskega moški zbor „ Žene mrak se", ki se je vršil ko rektno iu z dobrim opazovanjem dinamičnih znamenj, vender se strinjam z opazko jednega naj-veljavnejših navzočnib naših glasbenikov, da bi ta kompozicija doBegla večji efekt, če bi jo bilo pelo samo jedno društvo, n. pr. Ljubljanske čitalnice zbor. Četrta točka bil je zopet mešani zbor, H. Satt-nerjev „Po zimi iz šole" na besede Stritarjeve. Lepa in teška ta kompozicija pela se je tako precizno, da je bilo vse navdušeno. V solo kvartetu očarali sta nas zopet že imenovani dami, g. Šunko in jgspdčna. Stupica, in pa gg. Š tam car iu Pate r no ster od Ljubljanske čitalnice zbora, katerih glasova sta se divno združevala z milima glasovoma pevk. Tudi ta točka morala se je ponavljati. Občna glava donela je vrlim pevkam in pevcem, bil je zares uinetnišk užitek vsled izvrstne izvršitve, in gre tu slavo izreči vsem pojedinim gg. pevovodjem, ki so študirali ta zbor s svojimi pevci, kakor tudi g. Ju rk o viču, ki je vodil zaduje skušnje tako požrtvovalno in tako vrlo zbore pri koncertu. Zdaj pa smo pri najimenitueji točki programa, to je bila nova Fbrsterjeva kantata „Domovini" na besede Geatrinove, moški zbor s spiemljevanjem orkestra. Žal, da mi tesnoba prostora ne pripušča, oceniti veleumetno to skladbo slavnega našega skladatelja, kakor bi želel iu kakor zasluži. Fbrsterja umetniško dovršene skladbe znane so slehernemu, a s to kantato pokazal je zopet jedenkrat sijajno, kako ponosni smemo biti Slovenci, da smemo tacega umetnika šteti mej svoje. Velike težave prekrasne te kompozicije premagale so se, kolikor je bilo to mogoče v danih razmerah in pri omejenem številu skupnih skušenj in izvršila se je prav impozantno. Skladatelj dirigiral je sam in videl je lahko, kako visoko ga čisla občiustvo. kajti napravilo mu je burno ovacijo, ko je stopil na oder, po koučaui kantati pa se je ponovila ovacija. Pevci dvignili so ga na rame mej gromovitimi živioklici občiustva. V solo kvartetu odlikovali so se gg. Š te-fančič, Š ta m c ar, Pucihar in Pater no s ter ki so se skazali mojstre pevce, kakor vselej. Samo-Bpeve pela sta prav izborno g. Stefančič iu Pucihar, ki je imel posebno srečen dan in z mogočno donečim lepim svojim baritonom dosegel velik uspeh. Krasna instrumentacija in pa divna izvršitev kompozicije, ki tako umetniško lepo slika mirno Življenje pradedov naših, tako karakteristično ljuti boj io bojni grom , ki je s krvjo napajal vse gaje cvetne in pa velečastno doneča prisega in molitev na konci, napravile so globok utis na slehernega izniej poslušalcev iu vsak si je želel, kmalu zopet čuti velikansko lepo to liiuzikaluo delo. Tudi pesniku Gestrinu napravila se je ovacija in so ga Triglavaui dvignili na rame. Šesta točka, bil je mično zloženi dr. G. lpavca „Poročni zvon", lepa dražestna akladba, od mešanega zbora prav izborno uvedena, s posebno lepim dinamičnim efektom naraščajočih in zopet pojemajočih glasov na konci. Tudi ta zbor moral se je ponoviti, glede* na ljubko skladbo, kakor tudi na izvrstno izvršitev Sedma pevska točka bil je moški zbor dr. Benj. lpavca „Brezi jadra", kratka skladba, ki se je vršila prav dobro in našla živahno odobravanje. Predno se je vršila zadnja pevska točka, nastopilo je pred končanim programom Ljubljansko del. pev. društvo „Slavec" z Nedvedovim zborom „Popotnik" v katerem je g. Meden pel samospev. Zgodilo se je to na željo nekaterih gostov, ki so se morali odpeljati z vlakom, pa bo želeli slišati g. Medena. Ustreglo se je tedaj tej želji in pretrgal program. Zbor izvedel se je dobro in je g. Meden z izra-zovitim in nauduševalnim načinom petja pridobil obče priznavanje in burno pohvalo. Žal, da je zbor bil malo previsoko intoniran, a g. Medeu premagal je tudi to težavo. Po tem končanem zboru, ko se je ustreglo želji gostov, izvršiti se je imela zadnja programova točka. Prej pa je še poprijel za besedo g. Dražil, podpredsednik „Slavca", ter se zahvalil v imenu društva za poklonjeni venec iu nazdravil narodnemu življu. Potem zapeli so „SIaveiu zopet jeden zbor, Ipavčevo „Domovino", v kateri sta pela samospeve gg. Meden in Baje. Kakor v „Popotniku" odlikoval se je g. Meden tudi v tej točki. Ker je bil program že itak pretrgan, porabil je ta odmor še zastopnik „Triglava", pravnik g. Kotnik, ter se zahvalil z naudušenim govorom za odlikovanje Tri-glavove zastave z vencem ter zaklical „Živele Slovenke !" Ta klic našel je odmev od vseh navzočnib. Končno prišla je vendar jedenkrat na vrsto zadnja točka vsporeda, veliki mešani zbor Bazin Bendlov „Križari na morju", jako karakteristična in lepa kompoziciia, ki se je pela, kakor vsi drugi mešani zbori z veliko preciznostjo in z lepim izrazom. Pri vseh mešanih zborih opazil sem, in me je posebno prijetno iznenadilo, da so soprani peli lepo zakrito, rekel bi umetno izvežbaui, kar je pri diletantih tem večjega priznanja vredno, ker se mnogokrat nahaja baš pri teh glasovih, kakor pri moških pri tenorjih preveč odkrito pevanje, kar neprijetno upliva na uho. Škoda je bila, da so pri tem zboru, ki se je, kakor nem že rekel, pel prav dobro, basi bili nekoliko manj slišati, nego bi bilo želeti, kajti ravno to povišalo bi bilo efekt zelo. Sicer pa je našel tudi ta zbor loliko živahno odobravanje, da se je moral ponoviti, akoravno je precej dolg. S to točko končan jo bil pevski vspored koncerta ob 9. uri. — Kakor smo že povedali, bila e proBtora za sedeti za več kot 1300 poslušalcev, a smelo rečemo, da blizu 2000 ljudi se je udeleževalo koncerta. Odlikovala se je tudi duhovščina in od slavnega mestnega kapitelna bili so čestiti gospodje večinoma navzoči. Zadovoljno so sme pevskega društva odbor ozirati na ta koncert in ponosno zapisati si njega sijajni umetniški uspeh v knjigo svojega delovanja, kakor bode gotovo tudi zadovoljen z materijalnim uspehom. Predsednik g. Lešnik stopil je na oder ter izrekel hvalo vsem sodelujočim za udeležbo, kakor tudi občinstvu za mnogobrojni obisk rekoč: Slovensko pevsko društvo bode Vam vekomaj hvaležno. Začela se je prosta zabava, ki se je razvila prav lepo. Vrstile so se pesmi in govori. Od došlih gostov je prvi govoril operni pevec Josip No 11 i, povdarjaje v prvi vrsti veliko zaslugo domoljubnih vrlih pevk za sijajni uspeh koncerta. Došli smo iz Ljubljane in drugih krajev, da se radujemo z brati, pripeljali Vam nesrao slovenske zemlje, ker te imate sami dovolj tudi v Mariboru, a pripeljali smo Vam saboj srca ljubeča, bratovsko ljubezen. (Živio!) Če nam tudi neso dovolili razvitih zastav in slavnostnega uhoda, prišlo nas je toliko, da nas je bilo dobro videti tudi brez tega. (Živio !) Dokler imamo take pevkinje iu pevce, ki naudušeno goje pesen slovensko, narod naš ne bode še propadel: Slava torej vrlim, dražestnim pevkam, živeli pevci in pevsko društvo! Gromoviti živio- in slava-klici odmevali so v tihi ponočni zrak in se razlegali daleč na okolu. Drugi govoril je g. Drag. Hribar, vodja „Narodne Tiskarne" Ljubljanske. Poudarjal je posebno potrebo zjedinjenja Slovencev, da se bodo razlike mej Kraujci, Štajerci, Korošci iu Primorci. (Živio!) Združeni dosegli bodemo boljo bodočnost. V izgled stavlja ljudovlado Beneško, ki je z ustrajnim delovanjem pridobila si toliko moč in slavo. Združeni bodemo čili in krepki, zatorej : Živela Slovenija zjedinjena! Tudi ta govor bil je vsprejet navdušeno in ni bilo konca živioklicev, ki so pritrjevali govornikovim besedam. Zapelo se je zopet ne^aj zborov, potem pa je prečital g. Porekar došle telegrame, katerih je bilo lepo število iz vseh krajev, in jih priobčimo v bodočej številki; kakor tudi imena vseh društev, katera so bila zastopana pri koncertu kot sodelujoča ali pa po deputacijah kot udeležniki slavnoBti, vsaj v kolikor so se prijavila. Po prečitanji telegramov iznenadil nas je kaj prijetno domači pevski zbor čitalnice Mariborske, ter nam zapel s spremljevanjera hsharmonike prav mi-čen venček slovenskih pesmij v krasnem mešanem zboru, ki je našel živo odobrenje. Isto tako pridelali sta gospa Šunko in gospodična Brdaj sova krasen dvospev 8 spremljevanjem godbe, ter ga izvele tako lepo in ljubko, da glasnega odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Združeni moški zbor zapel je potem Ipavčevo „Slovausko pesem" ki je bila vsprejeta z burnim in navdušenim ploskanjem. Pel se je nadalje »Naprej*, „Slovenec se m" in drugi zbori, vmes pa je igrala godba in so se pri pojedinih mizah govorile razne zdravice in uapitnice. Vladala je splošna naudušenost, ki bi bila pa še mnogo večja, da bi bila vsa slavnost v vseh pojedinih točkah aranžirana tako dobro, kakor je bil nje glavni del, to je koncert. Ob 11. uri začel se je ples v dvorani, kateremu se je mladina posvetilu z vso mladeniško iskrenostjo. Zale pevke pokazale so se ravno tako čile čestilke Terpsihore, kakor so bile malo prej naudu-šene svećenice Melpomene. Neutrujeno so se vrtele drobne njih nožice do ranega jutra po parketu in prepeval je Že petelin, ko so zadnji šli k pokoju. Na vrtu pa se je prepevalo veselo naprej. Ker je na slavnostnem prostoru za petje že itak bilo dovolj preskrbljeno, gneča pa še vedno velika, podal se je čitalnice Ljubljanske pevski zbor po končanem vsporedu, proti 10. uri v hotel „nadvojvoda Ivan" kamor se je podalo tudi mnogo dam in druzih gostov. Pričel se je impozauten koncert, in bil je le jeden glas ob izvrstnosti Ljubljanskega pevskega zbora, katerega petje je privabilo kmalu toliko občinstva, da so bili obširni prostori kmalu pretesni. Le prekmalu je prišla ura, ko se je večina pevoev morala odpeljati. Mnogi obžalovali so, da se ta slavnost ni vršila drugi mesec, ko bodeta dva praznika, ker v jednem samem dnevu bilo je preveč, posebno za pevce, ki so morali po dolženi potu imeti skušnje zjutraj in popoludne. Vzlic temu pa so pokazali baš Ljubljanski pevci obeh društev požrtvovalnost svojo in ponosno smemo reči, da ta cega koncerta slovensko občinstvo zunaj Ljubljane ni še imelo prilike čuti. Slava tedaj vrlim pevkam južnoštajerskim, pevcem južnoštajerskim in Ljubljanskim, ter vsem drugim. Slava vodstvu „Slov. pev, društva na Ptuji" ki je z neumornim delovanjem priredilo tako sijajen koncert, ki je navduševal vse navzočne, ter jim ostane v vednem spominu, nasprotnikom našim pa dokazal sijajno, da živimo, da napredujemo in da bodemo živeli in napredovali tudi v bodoče, dokler bodemo imeli toliko zvestih hčerk in sinov Slovenije! JosipNolli. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem se je razpravljalo o češko-nemški spravi in o dr. Kiegra potovanji na Dunaj. Današnja številka ima štiri strani priloge. — (Štiridesetletnica Strossmaver-jeva.) „Narodni Listy" pozivljejo vsa češka mesta in vse občine brez razločka, da imenujejo Stross« maverja častnim članom povodom štiridesetletnega njegovega škofovskega jubileja, da tako z dejanjem podkrepijo idejo, da so vsi Slovani jedna sama rodbina. — (Iz Zagreba) brzojavilo se je „Tages-pošti", da je poljski zasebnik Pabrinski 70.000 rubljev daroval j ugoslovanaki akademiji. — (Volilni shod) sklicuje gosp. dr. A. Ferjančič dne 17. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne v Ilirsku Bistrico, da bode poročal volilcem o svojem delovenji v državnem zboru. — (Odlikovanja.) Naš rojak prof. B e -zenšek dobil je od princa Ferdinanda zlat križec za svoje zasluge kot učitelj, ki že deset let deluje v Bolgariji. Najstareje iu prvo stenografsko društvo Centralno Monakovsko, imenovalo ga je svojim častnim članom. Na razstavi, katera je sedaj za to stroko v M onako vem, dubili so premije, odnosno častne diplome za svoja književna dela od južnih Slavjanov razven g. Bezenška, tudi prof. Magd i & v Zagrebu in g. Popovič v Belemgradu. — (Slovenskemu pevskemu društvu) darovala sta g. Stanko Pir na t, notar v Zatičini 10 gld., neimenovan 5 gld. PresrČna hvala. Bog plati! — (Vesela družbica izletnikov) od Mariborske slavnosti zbrala se je v Gradci na BHilmwartea ter zložila 9 gld. 20 kr. za bodoči „Sokolski dom" v Ljubljani. Obiskovalci razstave opozarjajo na dobro ljutomersko kapljico gosp. Sršena v poskuševalnem hramu, kjer strežeta dve brdki Slovenki. — („Glasbena Matica") prejela je od vis. dež. vlade sledeči dopis: „Vsled ukaza c. kr. ministerstva za uk in bogočastje je vladni svetnik Zollner prilikoj nadzorovanja tukajšne glasbene šole uvidel, da je takim šolam nujno treba oskrbeti si raznih trobilnih inštrumentov, da tem načinom se menj premožnim učencem omogoči priučiti se godbe ne da bi jim trebalo Bi iz svojega omisliti takih dragih inštrumentov. Glede na to izjavo se je v državni proračun za leto 1890 postavil izvanreden kredit za napravo trobilnih inštrumentov, kar je Bedaj postavno dovoljeno. Tukajšna c. kr. plačilnica dobi tedaj naukaz na račun tega kredita častitemu društvu „Gl. Matici" izplačati 300 gld. v omenjeno svrho, za kateri zneBek se naj nakupijo trobila uglasbene po proglašeni normalni ubranosti iz leta 1885. O porabi teh novcev je predložiti zaznamek nakupljenih stvari j." V Ljubljani dne 6. avgusta 1890. Ta velikodušni dar nas je resnično presenetil, hvaležni smo zanj polnim srcem, bode nam v spodbudo k daljnemu ustrajnemu delovanju, olajšal nam prinašati velike stroške kojih imamo z vzdrževanjem trobilne šole, opominj naj pa bo našim rojakom, da naj v večjem številu in s podvojeno marljivostjo prihite v naš glasbeni zavod, ter se tem načinom hvaležne skažejo vsem dobrotnikom našim. — (Odborkr. češkega narodnega gledališča v Pragi) dovolil je v svoji seji dne 30. julija t. 1. igralki Borštnik-Zvonarjevi v teku letošnje sezone dva nastopa, in sicer v dramah: „Maji tel hutf" in .SlužebnikBvehopana." — (Za Blavnost odkritja Vilharjeve spominske plošče v Planini) namenjene doneske naj rodoljubi, ki se glede izročitve ne vedo kako ravnati, dopošlejo naravnost odboru čitalničnemu v Planino. — (V olitve voliln ih mož v okraji po d grajskem) za dopolnilno volitev v deželni zbor isterski bodo dne 19., 20. in 21. t. m. Nadejamo se, da pridejo vsi volilci na volišče, da bode volitev zopet jednoglasna. — (Dramatična šola za igralce slovenskega gledališča.) One dame in gospode, katere se hočejo izšolati za dobre igralke, oziroma za igralce, opozarjamo na inserat .Dramatičnega društva" v današnjem listu. Ta inserat naznanja, da se skoro otvori dramatična šola za one, ki se hočejo posvetiti lepi dramatski umetnosti. Zlasti zdaj, ko bodemo imeli novo deželno gledališče, potrebovalo se bode več novih igralnih močij, in je torej le pričakovati, da se mladi ljudje poskusijo v dramatski umetnosti; morda še koga čaka prava sreča in lepa bodočnost pri gledališči. Odbor „Dramtičnega društva" pričakuje, da ga bodo pod pirali starši, ki naj bi opozarjali svoje hčere in sinove na to polje lepega delovanja. Novi odbor bode se posebno trudil doseči vsaj toliko, kolikor je pač mogoče o naših razmerah ter povzdignil slovensko gledališče na čim višjo stopinjo dovršenosti. — (Keglj ačka z aveza „EdinoBt") priredi prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. ob ugodnem vremenu svoj običajni izlet in sicer v Kamnogo-rico- Radovljico. — (BosenBko - hercegovska batali jo na) dospeta v petek dne 15. t. m. ob 8. uri 20 minut zjutraj iz Trsta v Ljubljano na južni kolodvor, kjer ostaneta do 8. ure 55 minut. Pričakovala ju bode godba domačega pešpolka baron Kuha in vsi službe proBti častniki Ljubljanske garnizije. — (Strela.) Danes popoludne ob V»8. uri pričela se je močna ploha, mej katero je samo jedenkrat treščilo a zadelo hkratu zasebnega uradnika g. V a d n a 1 a in nekega M ti 11 e r j a , stoječa v »Zvezdi* pod prvim kostanjem nasproti Kirbiševi hiši. Muller bil je le omamljen in odpeljali so ga kmalu potem v vozu, Vadnal pa je bil hudo zadet. Popolnoma nezavestnega prenesli so ga v vežo Kir-biSeve hiše, kamor je takoj prišlo na pomoč 5 gg. zdravnikov, ki so storili vse, kar je v tacih Blučajih treba. Možno je, da zopet okreva, vsaj žila začela je zopet utripati in iz prs čuje se lahno bropenje. Kostanj pod katerim sta dotičnika stala, ima le neznatne sledove strele. — Kakor čujemo, bode Vadnal teško okreval, ker mu je strela oz ledila hrbtenjačo. — Nekega pismonosca, ki je isti čas šel mimo Matične hiše, je strela tudi oplazila, da še sedaj čuti bol v nogi in malo šepa. — (Vlak na sv. ViŠarje) se bode, v kratkem zopet priredil, torej naj mnogobrojno po tem popraševajoče občinstvo malo potrpi. Danes v inse-ratu priobčeni vlak z znižanimi cenami je za obisko valce Bledskega jezera in Marije pomagaj jako pripraven in ker je število udeležencev omejeno, naj si vsakateri vožnji listek prej ko mogoče preskrbi. Pri obilni udeležbi se bode baje ta jako pripraven vlak ponavljal. — (Pozor!) Prijatelj našega lista nam sporoča: Marsikateri nedostatek ste ošibali v svojem cenjenem listu in dostikrat je pomagalo. Jeden vsakdanjih prizorov, ki zasluži gotovo graje, je na Rimski cesti vsak večer. Goni menda od kakega mesarja človeče do 16 volov napajat na Gradašco. Živinčeta korakajo kakor jim drago po cesti, dostikrat se bijejo tudi z rogmi in ne bilo bi dobro, ko bi na ovinku prišel konj z vozom ali Človek, ali ko bi se, kar se zgodi dostikrat — valjala cela kopa otrok tam. Radi osobne varnosti ljudij opominjam kompetentno oblast, naj ukrene kaj proti temu, da ne pride do kake nesreče. — (Iz Logatca) se nam piše: G. Andrej Kraner tajnik pri c. kr. okr. gUvarstvu v Lo-gatci je dne 12. t. m. 3 */* popoludne ta svet zapustil. — Kraner bil je rodom Ljubljančan in prijatelj umrlega Levstika Kraner je bil spoštovan in ljubljen od vseh, vesten, izreden in skoraj preveč delaven uradnik. Ves okraj obžaluje smrt tega moža. — (Izlet v Devin) v nedeljo 10. avgusta obnese! bo je prav izborno, kakor povzamemo iz „Edinosti". Vsi prostori na parobrodu bili so zasedeni. Vreme bilo je krasno, godba iu pevski zbor 25 pevcev skrbela sta za zabavo. Vožnja po morji oila je jako prijetna. V Devinu razvila Be je na lepem vrtu gostilnice Plessove prava ljudska veselica. Godba in petje vrstila sta se neprestano, mladi svet pa je plesal v vrtnem paviljonu. Krona zabavi bila je nočna vožnja po morji iz Devina v Trst. Mogočno so doneli akordi Kočijančičevega zbora „Jadransko morje" čez tiho morsko ravan, bil je poetičen, oduševljajoč prizor. Godba pa je svirala „Naprej", združeni ti zvoki pričali so neod-rešenim protivnikom: da čuvarji ob Adriji ne spe, da bde in da so na svojem mestu. Proti 11. uri došel je parobrod zopet v Trst, pevci zapeli so skupno „U boj", godba pa je zaigrala „Naprej". Mnogo izletnikov podalo se je potem še v hotel „Europa". Jednoglasno bila je sodba, da bi bil to najkrasnejši dan za „Sokola", da je on priredil izlet, kakor je bilo prvotno namenjeno, kar se je pa zaviralo po znanem odloku političnega oblastva. — (Kačičeva slavnost v Makarski) bode, sodeč po pripravah in vsestranskem zanimanji velikanska in slavnega pesniki: dostojna. Z vseh krajev jugoslovanskih zglašajo se odposlanstva, mnoge občine in korporacije položile bodo srebrne vence na Kačićev spomenik, skratka slavnost v Makarski, bode znamenit jugoslovansk praznik. Zato vprašamo, bi li ne bilo umestno, da bi Slovenci ta dan tudi bili zastopani ? Mi vsaj mislimo, da nam to veleva naše slovansko čustvo in da bi na jugu ne smelo biti nobene večje slavnosti, na kateri bi Slovenci ne bili prisotni. — (Dijaška veselica v Kranji,) ki se ima vršiti dne 24. t. m., obeta, da bode prav lepa. Okolu 50 mladih močij bode nastopilo na pevskem odru ter peli mej drugim Nedvčdovega „Po-potnika" in Fors terje v „ Venec Voduikovih in na njega zloženih pesnij." — (Iz Kamnika) se nam piše: Kakor je bilo v „Slov. Narodu" prijavljeno, vršila se je dne 10. t. m. v tukajšnji čitalniški dvorani veselica. Obisk bil je muogobrojen, občinstvo pa jako zadovoljno. Gospodje dijaki so se na odru prav dobro skazali, gospodična Gizela N igri nova igrala je pa tako izborno, da tukajšnji oder take igralke ne bode kmalu videl. S svojo igro vzbudila je pravo oduševljenje in od vseh stranij se jej je čestitalo. Prav hvaležni smo gospodom, ki so nam to veselico priredili, onim pa, ki jih k veselici ni bilo, je lahko žal, kajti jednacega užitka ne bode zopet tako hitro. — (Društvo „Sokol* v Zagorji za Savo) prične dne 15. avgusta t. I. kegljanje na dobitke v gostilni g. M. Medveda. Dobitki so vredni 40 gld. Čisti dohodek namenjen je za društveno zastavo. K ohilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Deška meščanska šola na Krškem) izdala je svoje deveto letno poročilo, kate. remu je načelu „Kratek poduk o meuicah", posnet izspisa za tisk pripravljenega: „Obrtno knjigovodstvo z ozirom na obrtne šole." G. dr. T. R o m i h, ki je že lani v istem poročilu priobčil prvi del, ustregel je s tem jako čutni potrebi in ni dvombe, da bode jako poljudno in spretno sestavljen spis dobro došel slovenskemu občinstvu, osobito po obrtnim šolam in obrtnikom v obče. Učencev bilo je v I. razredu 33, v drugem 27, v tretjem 11, poučevali pa bo na tej šoli gg.: Ivan Lapajne meščanske šole ravnatelj, Josip Bez laj in dr. Tomaž Romih, meščanske šole učitelja in Ivan K na vb, mestni vikar. — (Suša) žuga v nekaterih krajih na Notranjskem poljskim pridelkom zelo škodovati, če ne bode kmalu in ohilega dežja. Po nekodi priman-kuje tudi vode za ljudi, kakor tudi za živino. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad 12. avgusta. Povodom kraljevega rojstvenega dne odpeljejo se jutri vsi ministri v Niš. Dunaj 13. avgusta. „Wiener Zeitung" j Dolenjo-avstrijske deželnozborske volitve so razpisane za kmetske občine dne 25. septembra, za mesta 2. oktobra, za trgovinsko zbornico 2. oktobra, za veleposestvo dne 7. oktobra. Trst 13. avgusta. Bosensko-hercegovska batalijona semkaj dospela in bila slovesno vsprejeta. Bruck ob Muri 13. avgusta. Preteklo noč vsled viharja in naliva izstopile reke zlasti Thorlski potok in okolu Hochsclnvaba veliko škode prouzročile. Na cesarski cesti pri Kapfen-bergu in Aflenzu povoden j vzela 13 mostov. Železne fužine ustavile delo. Mlinarsk pomočnik utonil. Budimpešta 13. avgusta. V Feld-gasse zrušila se hiša, več osob ubitih, mnogo ranjenih. London 13. avgusta. Londonski ,,Lord mayor" naznanja, da ne bode nameravanega „protestmeetinga" v „Mansioiihouse", ker se je pred kratkim izdala oficijalna ruska izjava, da ruska vlada ne namerava nobene hude naredbe proti zidom, a tudi nobene ukrenila ni. Dunaj 14. avgusta. Cesar odpustil 98 kaznjencem v raznih kaznilnicah ostalo kazen. Dunaj 14. avgusta. Povodom četrte slavnosti nemških pevcev Dunaj okrašen. Od pričakovanih 17 posebnih \ lakov došlo jih je doslej 12. Za 4000 pevci s Saksonskega došel posebni vlak z Berolinskimi pevci. Pozdravil jih je državni poslanec Fuss, odgovoril liumpl, načelnik Berolinskih pevcev, zahvaljujoč se na srčnem vsprejemu. Pol ure pozneje došli so pevci iz Vratislavc. (Ta telegram se v našem listu čudno bere. Mi smo ga tudi samo zaradi tega priobčili, ker ga nam je „Correspondenz-bureau" doposlal in ga moramo plačati. Ured.) Razne vesti. * (Prvo električno usmrčenje) v Novem Jorku daje časopisju še vedno gradiva za razna poročila. Kakor se je izrekel zdravnik dr. Spitzka je baje to prvi in zadnji poskus električnega usrarčevauja. On sicer zmatra tak način dustojneji nego obešanje, a treba je toliko Časa in neuspeh je tahko laho mogoč, da se bode bržkone opustila ta novotarija. Da sta omedleli dve osebi, smo že poročali. Drug zdravnik dr. Schiadv izrazil se je tako-le: „Videl sem že veliko ljudij obešati, a kaj tako groznega neseni še videl. Moža prvi udarec ni usmrtil, akoravuo bržkone ni več čutil nobene bolečine." Razburjenost v Novem Jorku je velika, časopisje obsoja tako mučenje. Pri obdukciji videlo 86 je, da je truplo Kemlerjevo bilo osmo-jeno na raznih mestih in je bilo grozno videti. * (Strajk kapitanov) parobrodske plov-beoe družbe na Dunavu se bode začel dne 15. septembra, kakor naznanjajo dotičniki, če vodstvo do tlej ne bode uslišalo prošenj in želj, katere je predložil za to izvoljeni odbor. Poživljajo vse, ki so v službi društva da se pridružijo temu aklepu. Shoda, ki je to sklenil, udeležilo se je 59 kapitanov in mnogo druzih družbenih uradnikov. * (E le k tri k a.) V Ameriki je že 59 električnih železnic, 86 jih pa še grade. Predlanskim se je za električna podjetja izdalo 75 milijonov dolarjev. * (Vdova Garibaldijeva) hoče zopet stopiti v zakon. Njen zaročenec je štabni zdravnik mornarske šole v Livornu. * (Hvaležna lastovka.) Mlada gospica iz Berolina, ki je Že nekaj časa v letovišči Lieban v Krkonoših, zasliši trgajoč po travniku cvetlice, tožeč tičji glas. Šla ie za glasom in našla lastovico, s krvavo perutjo. Živalico vzame seboj, jej umije perut pri bližnjem potoku, jo obveže in v košarici napravi mehko postelj za tičico. Nalovila je muh, da je pitala ž njimi drobno tičico. Drugi dan je že lastovka okrevala, da je lahko letela. Gospica jo je sedaj izpustila. Tretji dan je gospica sedela na vrtu, kar prileti lastovka in se uBede prijateljici na ramo. Še več dnij pozneje je prihajala tica k svoji dobrotnici. će se pomisli, da so lastovke precej plašne, je ta dokaz hvaležne, zaupne mlati oh h v.sekako ganljiv. * (Kako visoko zajec skoči.) V Opavi delajo novo pokopališče in so prostor že ogradili z visokim zidom. Nek zajec je zašel na pokopališče in delavci so ga jeli preganjati z lopatami in rov-nicami. Da se reši, skočil je čez dva 2 metra 27 centimetrov visok zid. To je bil za zajca pač moj-sterski skok. Najznamenitejša je pa, da je ta dogodek resničen, ne pa kaka lovska laž, in ga je pripovedoval stavbinski mojster, ki je zid sam meril, ne pa kak lovec. * (Po anonsi srečna.) Pred nekaterimi tedni iskala je neka trgovina na drobno prodajalko s pogojem, da se ponudbi prilože fotografija in prepisana spričevala. Le jedna dama je poslala fotografijo in se je tudi vsprejela. Njen gospodar se je kmalu zagledal v njene lepe črne oči in se pre veril o njeni marljivosti. Ne da bi bilo dekle vedelo, poprosil je njenega očeta za njeno roko in jo tudi dobil. * (Dobrotnica) se mora vsekako imenovati dama, ki išče v nekem listu Ženina z nastopnim inBeratom: Mlada dama, ki ima 18 let, iz jako spoštovane stare plemiško rodbine, varčna kot Pe-nelopa, dražestna kot Helena, pridna gospodinja kot izborna kneginja Ana, učena in duhovita kakor gospa pl. Staei, ljubezniva kakor Ninon D' Enclos, pevka kakor gospa pl. Marra. plesalka kakor Cer-rito, pijanistinja kakor Klara Schumann, vijolistinja kakor znana Milanollo, dramatična umetnica kakor glasovita Ilachel, harfeniBtka kakor slavna Bertrand, kiparica kakor Marija Orleanska, nedolžna kakor Lukrecija, dobrotljiva kakor sveta Elizabeta, domoljubna kakor grofica Platen in lastnica za sed a j blizu 10 milijonov mark premoženja (pozneje pa še več), išče tem potom soproga, ker nema znanja z moškimi. Najrajše bi imela poštnega tajnika, da bi mu posladila nemnoge proste trenotke njegovega težavnega poklica. Podrobnosti se izvedo le na fran-kirana pisma poste restante pod . . . (Daljnega ne izdamo.) *(Izgubjene stvari.) Pod naslovom „Izgubljene stvari" nahajamo v angleških listih mnogo inseratov, kakor nastopno: „Dijamantna zapestnica se je izgubila na dvornem plesu Kdor jo je našel, naj se obrne na lady Sehnobv." — „Mej pogovorom s princem VValeskim izgubil se je zlat svinčnik, 50 šilingov p lačila onemu, ki ga izroči bar. Izaku Jakobu de Vere." — „Po zmoti pozabil se je na obešalnici v kraljevi loži v Askolu sobolov kožuh." Te stvari se pa nikdar ne najdejo in to zaradi tega ne, ker se nikdar izgubile neso ; inserati so pripravno sredstvo, da se kdo pokaže za imenitnega Človeka, ki ima pristop pri dvoru. * (100.000 goldinarjev) dobi se z dvema Dunajskima zastavnima srečkama. 50.000 gold. je glavni dobitek pri vsakem žrebanji. Razšla vine srečke veljajo Ie po 1 gold., in veljajo za dvojno žrebanje. Svoje častite čitatelje opozarjamo na to, da bode žrebanje jutri v četrtek dne 14, avgusta. Shod volilcev! Podpisani vabim gospode volilce na shod v I limito Bistrico dne IT. avgusta t. I. ob 4. uri popoludne, da poročam o svojem delovanji v državnem zboru. Dp And Ferjančie| državni poslanec. Zalivala. Iskrenim čutom veselja na lepem izidu slav-nosti, ki se je dne 10. avg. t. I. v Mariboru vršila polni prepričanja, da bi ss/ojimi skromnimi močmi ne bili dosegli tako sijajnega uspeha, podvizamo se, izraziti svojo hvaležnost vsem onim, ki so slav-nest omogočili in nas podpirali, vzlasti pa: Slavnima pevskima zboroma „Ljubljanske čitalnice" in „Slavca", ki sta pripeljala svoje obilne moči in z izbornim 'petjem očarovala poslušalce, čestitemu slavnostnemu odboru v Mariboru za velike, truda-polne priprave, ljubeznjivim gostom iz bele Ljubljane, došlim v tako velikem številu, prireditelju posebnega vlaka g. Drag. Hribarju, vsem čest. poverjenikom za njihov trud v prospeh naše stvari, cenjenemu, polnoštevilno zastopanemu ženskemu zboru društva, dragim pevcem, ki su došli od vseh stranij izvrševat svojo dolžnost, — slovenskim časnikom, ki so slavnoBt gorko priporočali vsem cenjenim udeležencem iz daljnih pokrajin Slovenije, — slednjič gosp. Čeligiju, da nam je gostoljubno odprl svoje pripravne prostore in — vsem, vsem ni so na katerikoli način pripomogli, da se je slav-nost v prospeh in povzdigo slovenske pesni, na slavo in čast slovenskemu narodu tako veličastno vršila ! Ptuj, dne 13. avgusta 1890. Odbor „Slov. pev. društva". Nignreu zdravilen uspt-li. Vsem, kateri trpe" vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tišcanja glavobolja, pomanjkanja slasti j do jedij in drugih slabost ij, pomaga gOtOVO pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". S h: 111 j i c. l 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55 - 10) Meteorologično poročilo. -----/it* ii ^ .. : /. in i m *■* * * * i * ?] za vse leto g hI. !.<»<>: za pol leta ' I £ I gl«I. 3.30 ; xa četrt leta glr-------rn.gr---r^^ga— rjFtijol : 13. avgusta. Pri slonu: Ktilka, Fabiani, lloffman I Dunaja. — Stecker, Fabriotti, Scbober, Sknmnovic, Legat iz Trsta. — Batter iz Gradca. — Dr. Fischo r, Adler "z Prage. — Rn-betič, Meck iz Zagreba. — Kastimr iz Pulja. Pri 9Iali(i: Marks, Sobindler z Dunaja. — S turni iz Novegamesta, — Pipan iz Lendona. — Dr. Zahar iz Ze-greba. — Salomon iz Brna. Pri avstrijskem cesarji: Selimidt iz Novega-mesta. — Brachman z Dunaja. Pri jn/iM-iii kolodvoru: liondulič iz Budimpešte. — Kubu, Fiirber z Dunaja. iKirii v S J ubijani : 12. avgusta: Hajmund Hrugger, delavec, 85 let, Poljanski nasip št. 50, za jetiko. — Marija Princ, delavčeva lici, 2Vt meseca, Dunajska cesta st. 38, za katarom v črevih. V deželni bolnici: 11. avgusta: Franc Ilergaršič, delavec, 61 let, za plučnico. —Frančiška Kokalj, delavčeva hči, 4 mesece, za spridenjein krvi. Trzne cene v 1J ubijani dne 13. avgusta t. l.fl /!. Lr Pšenica, hktl. . 601 Rež, . 3 90 Ječmen, „ . 3 1% 0'6H, , . 3 41 Ajda, . 4 71 ProbO, „ . 4 TJ Koruza, . . 5 04 Krompir, „ . a 1. Leča, , . 10 — Grah, „ m . i 9 _ Fižol. . i 9 — Maslo, kgr. . — 9< Madt, Špeli trišeu J 7( T> _ 64 k!, kr. Špeh povojen, kgr. . — 70, Surovo maslo, „ . — 82 Jajce, jedno : . , . — 2 Mleko, liter . . . . —' 8 Govejo meso, kgr. - 59 Telečjo n » — 64; Svinjsko „ „ — 6*5 Koitrunovo „ „ — 3ti, PiSanec......1— 40. Golob......— 16 Seno, 100 kilo . . . II 1 46 Slama, „ , . . . 1 45 Drva trda, 4 □uietr. U 40 „ mehka, 4 , || 4|S0j S o Cas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo ' Mo-krina v mm. > m Ti 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734 9 mm. 734 "6 mm. 734-3 ■■. 19 6° C 21 6" C 18-2° C si szh. si. zah. si. jz. obl. obl. ja.. I H mm. dežja. bi > m i-H 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734-2 mm. 731*8 mm. 731*9 mm. 16-6" C '25(J0 C 20-4« c si. zah. si. jz. si. jz. megla jas. d. jas. 01 mm. dežj a. Srednja temperatura 19-8", jednaka normalu, in 20*9 9 za 13" nad norma lom. ID-u.:n.siaslssi "borza, dne 14. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično por:čilo.) Srebrna renta . . Zlata renta . . . . ">" . marčna renta . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London...... Napol....... C kr. cekini . . . Nemške marku . . . včeraj — danes gld. 8S 30 — gld. 88-35 • 89 65 — . 89 60 n 108 65 109 75 pil 20 101T5 n 981 — n 980- - it 308 10 307-75 n 115-35 „ 115-20 »14 •49 It 5-49 56 32 V, n 56-31'/, Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma sin in brat, gospod ANDREJ KRANNER c. kr. okrajni tajnik po dolgi in mučni bolezni, previden b sv. zakramenti za umirajočo, v 38. ietn svoje starosti, danes ob 3. uri popoludne, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega umrlega bodo v četrtek dne 14. avgusta ob 5. uri popoludne na pokopališči v Logatci. (629) Prosi se tihega sožalja! Gorenji Logatec, dne 19, avgusta 1890. A vrelija Kruiiiier loj. I.uiil iicr, soproga.— Andrej Kraimer, O0e. — Ivan Kranuer, brat. — KrucNta in Antouija K iiid ■■«'■-. sestri. Učenca, ki jc dovršil drugi razred srednje šole In ji» zdrav in krepak, star 13—16 let. vt-iprejutein takoj v proilajal-■i i «-«> z nicNanlm blagom. (636) Gabriel Jelovšek, Vrhnika. Proda se ali v najem da za šest let hiša v Borovnici nasproti pošri. Hiša ju v jedno nadstropje in ima 4 sobi*, 'A kubinje, prodajalnico z magacinom, klet, zraven je tudi drvarnica, blev in vrt. nasajeu s saduim drevjem. Vse je v dobrem Htunji. — Kaj več pove •Tfckueas Lebos, posestnik v llorovuiei. (620—3) V Medvode h Gruberju po dom. Tostniku! Jutri v petek 15. avgusta 1890 pri ugodnem vremenu: 168IJ z godali na lok. Vlak x znižano ceno na odide iz Ljubljane v i>e*toW «in«i li>. tnvjjitHta 1*^1>0. Odhod iz Ljubljane juž. kol. ob 6*45 uri zjutraj. Odhod iz Lesec . . ob 7 58 uri zvečer. Prihod v Lesce „ 8-30 „ „ " Prihod v Ljubljano , 9-45 „ Cena zh 111. ruarc«l «5 kr.. xa odpravo 15 kr., skupaj cena tja in nazaj za III. razred je 80 lir. (11. razred Nlane uvojuo.) Ker je število udeležencev vsled razpolage osebnih voz omejeno, prodaja voznih listkov pa pri nižjo podpisanem skrajno do četrtka 14. t. m. do 7. ure zvečer mogoča, blagovole naj si udeleženci vožnje liste prej ko mogoče oskrbeti. V mnogobrojno ude-ležbo uljudno vabi Josip PauUll, /0J17) pisarna za potovanja, v Ljubljani Marijin trg: it. 1. FRAN CHRISTOPH-ov u,,h svetli lak za tla ie brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnoatij in jednostavnoga rabljeuja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. ___jjobiva Be v različnih barvah (prav kakor oljnate barve1) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dob6 se v vsen zalogah. Dobiva se v Izbijani pri FRAN CHRISTOPH, „. . TTi-iTZTi/r a -VT-KT TT izumitelj in jedini izdelovatel) pristnega fj IVANU LUCKMANN - U. 8vetlega lakazatla, VliAUA & IJEUOLIN. | 4 Preselitev. Cenjenim gospodom naročnikom in slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da tem premestil svojo delavnico iz sv. Petra ceste št. 14 v Selenburgove ulice št. 1. Priporoča se toplo V obilo naročbo s spoštovanjem Alehsij Ekar (6-25—2) krojač. Posestvo na prodaj. Prodam svoje posestvo na Gorniku pri Triiči, obstoječe iz gospodarskih poslopij, vrta, polja, njiv, travnikov in pašnikov. Poslopja so v najboljšem stanji. — Vec pove El TT Q | Ker nemava v Ljubljani in na g V X1AV*JJW ■ i>auaji agentov, in se je cesto zgodilo, da so potniki, ki ao se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mosto Čez Bremen za druga pristaniška, in katero so zabarantali za počasi vozeče ladije: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaj i z nikomur ne dogovarjajo radi oskrbljcnja vozovnic. (585-4) Karesch & Stotzky odpravnika ladij v Bremenu. i ]>r. Friderik sa JL.engii'1-ai Brezov balza Že sani rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se nsvrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek'. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločifo »e že drugi dan iie< suatne lut»ltlue ud polti, ki poslane vsled tega čisto bela ln nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in koza ve pike ter mu dajo mladostno barvo; polti podobi je beloto, nežnost in čvrstost* odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedco in druge nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred jjld. 1.50. (179—36) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MILO. NajmilejSe in najdobrodejnejae milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v 3. jiiltl jaui v I 1». Truk6ozj - ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejemn »%'. Heuu, iMnuij, X. Gostilniško podjetje ali izkuh (AuBkoch) na pripravnom kraji, bi so kupilo ali prevzelo na račun. Ponudbe pod SI. 1*. pošiljajo naj se upravništvu „Slovenskoga Naroda". (360) IDanes zvečer ob 6. uri žrebanje! glavna dobitka vsak po fVsal Vsaka srečka veljavna za j oTb© šareča,«, j i- j (505-45) gold. vrednosti. 9 Drugo žrebanje \ 15. oktobra, j M vi 1 m Uprava razstavine loterije ktfECKG po 1 p. Dunaj, Rotunda. V Ljubljani prodaja srečke C. C. MAYER. zavarovalno Ces. kralj, društvo na prlvilegov. življenje in proti škodam 99 Avstrijski ***al£ na Dunaj i, X,v Riemergasse št. 2, v lastni liiši- Polno uplačani deleži in druga jameilna sredstva, uštevši letna zavarovalna upla- čila družbe iznašajo čez 12 milijonov gold. ||| čez IO milijonov gold. Družba zavaruje: a) proti škodi, prouzročeni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-rusoDjl in odstranjcnjl oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, Htrojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.; b) proti škodi po ognji aH streli ob Času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja; c) proti škodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji. Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, al. občinstvo bodo pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati. na afeivljtsiij« človo&lco v vseli kombinacijah, n. pr.: za slučaj smrti ter izplača takoj po Smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino; za slučaj smrti in pri protizavarovanji z oproščenjem nadaljnlh uplačil premij ter izplačuje dohodke (rente* v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene dobe pri otrocih, ter izplača zavarovano vsoto dotičnomu zavarovancu. Vsprejemn tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarino (rento), preskrbnino (penzijo) vdovam ter v z gojil no rento otrokom, po najkulantnejših iu najnižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo iu nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. KuNtopi društvu: v Monakuveni: Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ StrSHtfburgu: Kraljeva cesta 6 I, . Trsta: Via S. Nikolo št. 4, na I hi naj i: Riemergasso St. 2, v lastni hiši. V vseh večjih okrajih avstriJBko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno uročtrjejo prospekte in ponujalne p61e ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. V Brnu: Veliki trg št. 10, „ Pesti: Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 'J, „ Inoninsta: Marije Terezijo cesta št. 37, „ Krakovu: Szevvska ulica št. G, „ Lvovu: Marijin trg št. 8, Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko "v G-iadcL * (99-8) Pisarna: L, Albrechtgasse št. 3, II. nadstropje. Glavni zastop v Ljubljani pri Josipu Perhauc-u Selenburgove ulice hiš. štev. 3, ! i Deček («18—» 14 let star. dovršivfii ljudsko loto z dobrim uspehom, poltenih starišev, vsprejnie ne takoj p<>d ugodnimi pogoji v prodajalnico A. I.U-ttii-u %■ Ilirski It i *( rici. V najem se daje na 5 let s 1. Prodajal ni ca z vso pripravo in dvema magacinoma; 2. pekari ja s orodjem in magaei-oom; 3. .stanovanje v prvem nadstropji a petimi 8(ibami in kuhinjo. Vse je v novi hiši, torej v najboljšem stanji, na obljudenem ter za kupčijo ugodnem kraji. Pogoji se izvedo pri lastuiku 33eza.rlicu. H08--u. tt Idriji. (494— i) Dramatično flrnštvo v Ljubljani. Dramatično društvo otvori koncem meseca avgusta (#JS) „dramatično šolo", kateri je namen, vzgojiti in usposobiti mlade moči za dobre igralce. Kdor torej želi pristopiti v to šolo, zglasi naj se brž ko mogoče pri tajniku Dramatičnega društva, ki vsprejema one, ki se hočejo posvetiti dramatski umetnosti, vsak dan od I.—2. ure popoludne v dramatični sobi (čitalnica). V Ljubljani, dne 13. avgusta 1890. Predsednik: Tajnik: dr. Ivan Tavčar. Anten Trstenjak. vseli Ntrok se v sprejemaj o, ki si z malim trudom, s vspre-jemanjem naročil na blago, ki se povsod lahko speča, zaslužijo na mesec do 200 kI«1. (Je bodo dobri za porabo, da se jim tudi mesečna plača. — Ponudbe pod ,,20O II. i...... " naj se pošiljajo na Annoncen-Rureaa KDIAKD I I.ICN« II, prej J. KliUmt., v I Vrni I, Ferdinandov« ceNta »t. »s. (.138 — 2) Hiša v sredi trga v EiOjrntci ob TrzaSkej cesti, pripravna za vsako kupčijo, v kuteri je že H let pro«la|alnic» ter ima dva proHtorna magnetna in poleg nje nnlj».iii, Oleclfili>šlf«3 ulioe št. £ ima vedno bogato zalogo stavbinskega orodja: n 4# lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in 4* S okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, S železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, S 2 precepov z vijakom (šraubštokov) ter vrtalnih strojev za kiju- J <>. url zvečer: velika otvorilna predstava. Mehaničen mlin z izdelovalnico cementa in z žago |>ro