Leto III., itev. (03 V LfobTJan«, trada dne s. maja 1922 DnaSnla Storilka T Dta - 1 K Izhaja ob 4 i]irtr«L Stane celoletno , . M0 S mesečno »»••••« t) a ca Inozemstvo , . C00 w Oglasi za vsak mm višina Stolpca (68 a»m) . k K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . t m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko* Uredništvo: TeUfoa itn. Opravnlitvoc f^iaram «Bea TeUfoo it«! Hačunlcr.pott. ček. urada itev. 1L8A2. Današnja številka *}utra» obstga osem strani in stane 1 Din. Ljubljana, 2. maja. Demagogija je trumf. Gospodarstvo naše domovine se Se vije v otročjih bolečinah socijalna politika dela svoje prve plahe poskuse, kultura s težavo išče novih smeri svojega razvoja, političen voz škriplje na neizjrlajenih potih. V enem oziru pa maršira Jugoslavija prav gotovo na čelu Evrope: v produkciji prazne besede. v mojstrstvu velike fraze, v umetnosti demagogija. V prostrani politični areni naše države se vrstijo na-lišpani tor iadorji ter sučejo rdeče plašče svoje zgovornosti in sveže nabru-šene rapirje hujskajoče besede. Narod, ki jih gleda, niti ne vidi, kakšna vloga mu ie odmerjena pri tej igri in da ni samo gledalec, temveč tudi ob-iekt... Kdor je prisostvoval eni izmed letošnjih majskih proslav, je z žalostjo moral konštatirati, kako malo spoštovanja do lastnega naroda kažejo baš tiste stranke, ki se mu predstavljajo kot njegove csrečevalke. Govori, izgovorjeni na majskih proslavah, članki, napisani te dni na adreso malega človeka, izhajajo skoraj vsi iz predpostavke. da je ljudstvo brezglava topa masa. ki ne zna misliti, ki je brez kritike in sodbe, v kateri ni nobene treznosti in k o ji ee sme reči vRako tudi največjo budalost brez bojazni prsd posledicami. Culi smo govornike, ki so delavcem slavili srečne čase proletar-ske diktature v Rusiji ter strašne po sledice boljševiškega režima pripisovali — kapitalističnemu sovražniku, slišali smo na javnem, pod milim nebom se vršečem shodu s tribune, okrašane s slikami revolucijonarnih prvakov in obdane od pevcev, ki so ravnokar odpeli himno proletarijata,, propovedati delavcem, kako je Jugoslavija odpravila zborovalno svobodo, bili smo priča, da so narodni socijalci reklamirali Marxa kot narodnega socijalista ter slikali Jugoslavijo kot organzacijo izkoriščevalcev. kot državo, v kateri je ogromna večina prebivalstva brezpraven rob... Jugoslovane ki mali človek }e politično še malo izobražen in je baš zato žrtev brezvestne demagogične fraze, ki mu predrzno pravi, da celo to ni res, kar t lastnimi očmi vidi. kar iz lastne izkušnje v6. 2e v zadnjo vas je prodrlo poznavanje naše ustave. Otroci po ljudskih šolah menda že vedo, da je ustava naložila vladi dolžnost izvesti administrativno razdelitev do določenega termina in da je bil ta termin 28. april. Navzlic temu se Peskov organ v dolgoveznem članku razburja, da vlada ni počakala na vrnitev kralja in da je Pašič vrgel v »Službene Novine* uredbo le s podpisi ministrov, ki vršijo v svoji celokupnosti za čas odsotnosti kralja kraljevsko oblast. Hujskarije Peskovega organa imajo to dobro stran, da so običajno glupe. Kakor na vseh poljih politične nemorale, prednjačijo tudi tu klerikalci. Osobito sedaj, ko se pojavljajo v njihovi stranki razkrajal ne posledice odkritij njihovega zatajenega vzora, tolčejo po glavi ubogega ljudstva, da bi mu zmešali pamet in odvrnili njegovo pozornost od tega, kar je, ni to, česar ni. Za prvi mai so si izbrali seveda delavske zadeve. Isti klerikalci, ki v »Glasniku najsvetejših src» proglašajo štrajk za velik greh, so v »Novem času« zastavonoše krščanskega boljševizma, ki se ne plaši nobene revolucije in nobene diktature proletarijata. Resno delo za izboljšanje sociialnega položaja jim je »škandal v socijalci po litiki», od delavstva zamega zahtevana enotna organizacija bolniškega zavarovanja v avtonomnem velikem zavodu jim je atentat beograjskega centralizma. Moralična pokvarjenost njihove politične taktike ne pozna nobenih mej. Kjer bi trebalo ljudstvo po dučevati o novih možnostih napredka in razvoja, tam klerikalna stranka molči. Zaman iščeš v njenih glasilih razprav o oni resnični avtonomiji, ki je narodu dana v zakonu o samoupravah, zaman poduka o organizaciji nove uprave, ki bo odpravila centralizem birokracije ter državljane zaščitila s strogo sodnijsko kontrolo uprave. Ljudstvu nič povedati o tem, kar je dobrega in koristnega, temveč ga v euomer dražiti s političnimi falzifi-kati najhujše vrste — to je danes ves program klerikalizma na Slovenskem •— program, ki ima na žalo6t mnogo privlačne sile za politične špekulante sploh. Zato je praznik prvega maja posul Baše politične livade z novim cvetjem dtimaeozi&te fraze. Cvetk je z drena. Tajinslvcno potovanje Lloyd Georgea ANGLEŠKI PREMIER IZGINIL ZA DVA DNI IZ GENOVE. — BAR-THOUJEV ODHOD V PARIZ. — LLOYD GEORGE ŽELI POINCARE- JEVE PRISOTNOSTI. Genova, 2. maja. (Izv.) Barthou je danes ob 11-50 dopoldne odpotoval v Pariz, da poroča o poteku konference. Tudi Llojd George bo danes u 48 ar u-pustO Genovo. Cilj njegovega potovanja ni i nam Od strani angleške delegacije se energiSno dementira vest, da bo odpotoval v London ali v Pariz. V italijanskih krogih menijo, da je Lloyd George odpotoval s svojo rodbino na oddih v Florenco. Skoraj gotovo je, da ostane Lloyd George v ItalijL Izgleda, da bo ruska delegacija sicer predlagala izpremembe glede dogovora, ki ga bo pa končno vendarle sprejela. Sovjetska vlada se bo priznala, ko se sklene dogovor. Priznala jo bo tudi Francija ter vzpostavila z njo diplomatske odnošaje. Barthou je pred svojim odhodom poselil Lloyd Georgea, s katerim je razpravljal o vseh tekočih vprašanjih, predvsem o onih, ki se tičejo mirovnega pakta. Barthou je vprašal I loyd Georgea, ali veruje v možnost, da se sklene splošen mirovni pakt, ako bi Rusi odklonili memorandum. Lloyd George je izjavil, da ee mora mirovni pakt na vsak način omogočiti, ali z Rusijo ali tudi brez nje. Lioyd George je v razgovora izrazil svojo ieljo, naj bi se vršil sestanek tigna-turnih sil versajske pogodbe v kakem kraju riviere, kjer bi se razpravljalo vprašanje reparacij. Poudarjal je, da bi bila prisotnost Poincarčja pri tem sestanku in pri genovski konferenci velike važnosti. Izgleda, da bo Barthou skušal v Parizu doseči bolj pomirljivo stališče Francije. Upajo, da bo ustno poročilo Barthouja in razgovor t francoskem ministrskem sveta olajšal položaj. NAPETOST MED BARTHOUJEM IN POINCAREJEM. Pariz, 2. maja. (Izv.) Barthou dospe jutri dopoldne v Pariš. Jutri ob dveh popoldne se sestane * veliko napetostjo pričakovan*' ministrski svet. Položaj se smatra kot zelo neugoden. Računa se s možnostjo, da se ne bo dosegel sporazum med Poincartjem in Barthoujem in da se bo Barthou odrekel povratku ▼ Genovo. Odgovor Rusiji zopet odgoden BELGIJA IN FRANCIJA NOČETA PODPISATI NOTE. — TRAJNO ZAVLAČEVANJE. Genova, 2. maja. (Izv.) Na današnji seji komiteja strokovnjakov niso hoteli Belgijci pristati na besedilo člena ki sta ga včeraj sprejela komite strokovnjakov ter podkomisija. Prosili so od svoje vlade navodil ter so izjavili, da bodo protestirali proti temu členu, ako bi se spomenica za Ruse že danes podpisala Vsled tega se je izročitev dokumenta Rusom odgodila, da Imajo Belgijci časa, da dobijo od svoje vlade nove instrukcije. Kakor se govori, tudi Prancozl niso podpisali, ker pričakujejo Iz Pariza navodila, kako naj postopalo z ozirom na odklonilno stališče Belgijcev. Vsled tega se memorandum najbrže ne bo danes Izročil Rusom. Na popoldansko sejo politične podkomisije so francoski delegati prišli s precejšnjo zakasnitvijo, ki jo Je Barrere opravičeval s tem, da so Francozi ravnokar dobili navodila iz Pariza, naj še ne podpišejo spomenice. Poincarč želi najprej, da ga Informira o zadevi Barthou ki pride v Pariz. Lloyd Oeorge Je nato izjavil, da znači ta izjava veliko presenečenje. On Je še danes dopoldne govoril pred odhodom z Barthoujem, ki pa ni ničesar omenil v taki odgoditvi podpisa. Barthon najbrž« še ni ničesar vedel o tem. Barrere Je potrdil to mnenje LJoyd Oeorga. Polncarejeva brzojavka Je dospela v trenotku, ko Je francoska delegacija odšla na sejo LIoyd Oeorge je nato predlagal naj se seja nadaljule In naj se razpravljajo posamezni členi spomenice. Ob devetih zvečer se le seja prekinila. Po zopetni otvoritvi seje so skušali francoske delegate pregovoriti, naj brzojavljo v Pariz, da Je vsaka Izpre-memba spomenice nemogoča. Razven tega se Je stavil predlog, naj se stavi pred sporni člen o privatni lastnini kratek uvod, po katerem si Prancoz! pridržujejo končno veljavno odločitev do sklepa njihove vlade. Intervencije španskega kralja za Žito KARLOVO TRUPLO NAJ SE PREPELJE V EVROPO- — VPRAŠA-NJE HABSBUR2ANS KIH POSESTEV. Dmiaj, 2. maja. (Izv.) Po semkaj dospelih poročilih Je razkraljica Žita naprosila španskega kralja, naj bi dosegel, da se trnplo bivšega cesarja Karla prepelje v mesto, v katero bodo mogli otroci bi ona lahko priti. Španski kralj Alfonz se Je obrnil na angleškega In Italijanskega kralja ter na predsednika francoske republike Milleranda s prošnjo, naj bi posla niška konferenca rešila osebna In finančna vprašanja habsburške rodbine. Poslanlška konferenca hoče sestaviti seznam vseh bivših posestev Habsburža-nov ▼ nasledstvenih državah, da dobi pregled o zapuščini Karla. Kakor Je znano, se češkoslovaška In Jugoslovanska vlada protivita taki rešitvi tega vprašanja. V antantinih krogih pa smatrajo, da to stališče obeh vlad ni končno vel javno. Političen umor v Cerkljah pri Krškem OREL ZAKLAL SOKOLA. — ŽUPNIK ODREKA SOKOLU CERKVENI POGREB. Brežice. 2. maja. (Izv.) 30. t. m. se je zgodil ▼ Cerkljah pri Brežicah grozen dil v Cerkljah pri Brežicah grozen zločin. Iz 6tarega sovraštva med Sokoli iti Orli je 191etni Orel Jamnik do smrti zabodel 191etnega Sokola Martina Jurešiča iz CreSnjic pri Cerkljah. Pokojni Jurešič je Ml poSten in priljubljen mladenič. Ker pa je bil zaveden Sokol, je cerkljanski župnik Jakob Z ust prepovedal zvonenje za pokojnikom in mu odrekel cerkveni pogreb, češ, da kot Sokol bržčas ni opravil velikonočne spovedi. Zagrizenega »Kristusovega* namestnika ni omehčala niti intervencija gosp. Kurenta, dekana ▼ Leskovcu. Obljubil je samo pri jutranji maši, da bo smel kaplan opraviti pogreb, ako ne pridejo k pogrebu Sokoli v krojih. Ker na to niso mogli pristati, se je vršil pogreb hrez duhovščine. Navzlic temu pa je bfl danes pograb veličasten, da Cerklje podobnega Se niso videle. Pogreba so se udeležila eokolska društva is Brežic, Krškega in Rajhenburga. Za krsto je Sla kot prva fanfara krškega Sokola, za njo pa v krojih skoraj polno|tevilno Sokoli iz Brežic, Krškega in Rajhenburga. Poleg Sokolov je Bpremila žrtev kler. podivjanosti velikanska množica ljudstva. Ob grobu je opravil molitve mesto duhovnika starosta rajlienburškega Sokola hr. Jamšek, nato je imel nagovor starosta brežiškega Sokola, brežiški župan dr. Zdolšek. nakar je brežiški pevski zbor zaj>el pretresljivo žalostin-ko «Vigred». Cel prizor sokolske z vrv stobe do pokojnega brata je bil taka ginljiv, da so se vsem prisotnim solzile oči in so mnogi plakali kot otroci. Isti čas, ko se je vršil pogreb, sta zbežala is Cerkelj župnik in kaplan, ker ju je pač mučila težka vest in ker sta se gotovo tudi bala ljudskega ogorčenja. O župniku Zustu pravijo očividci, da je bežal čez polje kot Jtv dež Iškarjot, gledajoč mrko v tla. Lep Kristusov namestnik, ki niti v tako žalostnem slučaju ne pozna odpuščanja napram svojemu političnemu na« sprotniku. Vprašanje trgovinskih pogodb Genova, 2. maja. (Izv.) Gospodarska podkomisija je danes soglasno sprejela klavzulo glede največjih ugodnosti, ki jo je predlagal Švicarski zvezni svetnik Schultes. Ta kompromisna formula se glasi: »Konferenca opozarja na načela enakopravnosti v trgovini, ki jih vsebuje člen 23 pogodbe zveze narodov, ter priporoča vzpostavitev trgovinskih odnoSajev na podlagi trgovinskih pogodb, ki se sklenejo po sistemu med-sebojnostU. Temu sklepe priložena francoska nota poudarja, da se nobena trgovinska pogodba ne more skleniti proti interesu tretjega. Pri predposveto-vanjih so se Anglija, Japonska in Nemčija izrekle za klavzulo glede največje ugodnosti, Mala antanta, Belgija, Francija in Švica pa proti, in sicer zaradi tega, da ne bi bile preplavljene z izdelki držav s nizko valuto, kar bi zelo škodovalo njihovi industriji in trgovini DEMOKRATSKI USPEH PRI OB-CINSKIH VOLITVAH V NOVIH KRAJIH SRBIJE. Beograd, 2. maja. (Izv.) V novih krajih, ki so nam po mirovni pogodbi pripadli od Bolgarske, so se vršile te dni občinske volitve. Volitve so bile v 26 občinah, od katerih so jih dobili demokrati 21, radikala pa 5. Ta uspeh demokratske stranke se Je danes v političnih krogih zelo živahno komentiral. ki ne obrodi sada. Vonj omamlja, slabi bistroet duha, duši spoznanje. V znamenju fraze, ki je pokrila prvega maja našega delavca, našega malega človeka, ni izhoda. Kadar bo jugoslovanski proletarijat spoznal to resnico, bo šele mogel kreniti na pot, ki vodi k srečnejšim majskim praznikom. Demagogija je danes trumf. Ona je pogibelj slovenskega človeka, pogibelj jugoslovanskega državljana. Boi proti njej je sveta dolžnost vseh, ki ljubijo svoj narod in svoio državo. Rumuniia in Rusija Gradec, 2. maja. (Izv.) Bukareški dopisnik »Tagespo6te> je imel te dni razgovor s romunskim zunanjim ministrom Duco. Omenil je pri tem v Bukarešti razširjene vesti o morebitnem napadu na Besarabijo od strani Rusov, ki bi jih ▼ to prisililo pomanjkanje žita ln lakota. Opozarjal je tudi na v inozemstvu nastalo vest, da je Rumunija odredila vojne priprave, da prepreči tak napad. Dopisnik in minister Duca sta se razgovarja-la tudi o dozdevnih pripravah generala Wrangla za nov napad proti Rusiji. Zunanji minister Duca je izjavil, da nikakor ne odgovarja resnici, da se Rumunija pripravlja na vojno. Rumunija nima proti Rusiji nobenih sovražnih namenov. Pripravljena je živeti v mira t Rusijo in tudi z ostalim svetom. Kar se tiče govoric glede generala VVrangla, je izjavil Duca, da spadajo tudi te vesti med bajke. On osebno si ne more predstavljati, da bi se mogla katerakoli država spuščati t pustolovščine generala Wrangla. DIREKTNA FINANČNA POGAJANJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO Genova, 2. maja. (Izv.) Turinska »Stampa* poroča Iz Oenove, da so se tamkaj vršila zadnje dni važna posvetovanja za finančno sporazumljenje med Francijo in Nemčija Posvetovanj se je udeležH tudi Morgan. Posvetovanja so se vršila doslej na podlagi provlzorične rešitve potom razpisa novih mednarodnih posojfl, s katerimi naj bi Nemčija zaenkrat zadostila vsaj najnujnejšim francoskim zahtevam, s čimer bi se položaj v Evropi vsaj začasno potnHL AFERA RISTIČ PRED MINISTRSKIM SVETOM. Beograd, 2. maja. (Izv.) Ministrski svet je danes razpravljal o dogdkih, ki jo v zvezi z odpustom sekvestra Rističa. Referiral je minister Pucelj. Razprava se bo jutri nadaljevala. Iz ministrskega sveta Vlada d ef nI tirno odobrila ameriško posojilo. Beograd, 2. maja. (Izv.) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je vojni minister prečital poročilo, ki ga je prejel od vojne komisije iz Bitolja. Iz tega poročila je razvidno, da materijalna škoda ne presega 10 milijonov. Nato je razpravljal ministrski svet o ameriškem posojilu 100 milijonov dolarjev. Ponudniki posojila 6o pristali na vse zahteve naše vlade. Od posojila bomo prejeli 30% v gotovini, 70% pa v materijalu za investicije. Posojilo se bo deponiralo pri Narodni banki. Materija! za žcleznice se bo nabavil v Evropi, ker je v Ameriki za 5% dražji Posojilo je vlada v vsem sprejela. Ker so demokratski ministri bili po glavnem odboru stranke obve-voščeni, da zahteva zaključek tega posojila prisotnost finančnega ministra dr. Kumanudija, je vlada pristala na to, da se finančni minister pokliče v Beograd, ker mora kot odgovorni minister podpisati to pogodbo. Ko bo finančni minister dr. Kumanudi prispel v Beograd, se bo podpisala pogodba z delegati upnikov. Posojilo je gotovo dejstvo ter se morajo samo še opraviti formalnosti med obema strankama. Nato so se podpisali nekateri ukazi za vojno in gradbeno ministrstvo. Finančni odbor Proračun vojnega ministrstva. Beograd, 2. maja. (Izv.) Danes dopoldne so na seji finančnega odbora pretresali proračun poljedelskega ministrstva. Po daljši debati je bilo sprejeto poročilo tozadevne sekcije. Nato so se odobrili rasni krediti sa prometno ministrstvo is sedemodstotnega investicijskega posojila, in sicer 200.000 dinarjev ta trasiranje novih prog, 4 milijone za progo Užice-Vardište, 3 milijone za progo Gospič-Knin, 1 milijon za progo Ti-tel-Orlovaa, 1 milijon za popravilo proge Subotica-Senta in Ve L Kikinda, 400 tisoč a progo Topčider-Požarevac in 500.000 za dovrStev proge Gornji Mila-novac-DgljenoveL Beograd, 2. maja. (Izv.) Tretja sekcija finančnega odbora je podala poročilo o proračuna vojnega ministra. Ta proračun se bo dne &. maja stavil na dnevni red finančnega odbora. Proračun vojnega ministra je glede osebnih izdatkov zmanjšan ta 5 milijonov dinarjev, glede materialnih izdatkov pa za 8JS milijonov dinarjev. Materialni izredni izdatki so zmanjšani za 9 milijonov, dočim so aa sa mor— rim rediu oseb- ni izdatki sa 864.182 dinarjev, materialni ta 867.768 milijonov, izredni osebni izdatki za 180.000, izredni materialni izdatki pa za 490.000 dinarjev. Volilni imeniki Beograd, 2. maja. (Izv.) Danes od 10, do pol L ure je bila seja pododbora zakonodajnega odbora za ureditev predpisov o volilnih seznamih. Sklenilo se j^ da se prvi odstavek 1. člena stilizira na novo, ker ta odstavek določa, da to volilni seznami stalni za volitev v narod* no skupščino, oblastne in srezke skupščine in za občinske volitve. To ni pravilno. ker so potrebni drugi seznami za narodno skupščino in drugi za občinske volitve. Člen 2. je nov ter govori o tem, kako se sestavljajo seznami za občinske volitve. Pri členu 3. se je dostavil stavek: Vpisati je tudi vojake, ki bodo w tem letu odslužili svoj rok. Prvi odstavek člena 4. se bo stiliziral na novo, ker mora biti seznam za občinske volitve pisan v abecednem redu, ker se sicer ne more lahko kontrolirati, ali so se voli}-ci vpisali pravilno. Člen 5. je dobil do-stavek o roku, v katerem mora sodišče predložiti seznam. Členi 7. in 8. so bili sprejeti z malimi stilističnimi izpra-mem bami. Nato je bila seja prekinjena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne. Nova bantna afera Zagreb, 2. maja. (Izv.) Ze dalj časa so se razširjale govorice, da vladajo * Hrvatski vseobči kreditni banlri v Zagrebu velike nerednosti in da si dovo ljuje zla«ti ravnatelj Josip Koštial-2v vanovid nedopustne mahinacije. P os*, mezni člani ravnateljstva so ponovna opozarjali na nerednosti in skušali t> šiti zavod propasti. Govorice so prišle na nho tudi oblastem in je končno državno pravdništvo odredilo preiskav^ ki jo je vodil sodnik Germanovič « pomočno sodnih izvodencev. Preiskava je imela že dosedaj popolen usp-^h. Samo pri šestih inkriminirani!) faktih je bilo ugotovljeno, da so delničarji banke oškodovani za nič manj kako« 13 milijonov kron, kar je izzvalo med njimi silno razburjenje. Tudi država sama je radi nedopustnih mahinacij ravnateljstva oškodovana za več mili« jonov. Preiekava se nadaljuje in so %e tudi delničarji ie pridružili kazenska-mu postopanju. DR. RYBAR POKLICAN V GENOVO. Zagreb, t maja. (Izv.) Kakor poroča «Riječ» je pozval zunanji minister dr. Ninčič g. dr. Rjrbafa, da se kot ekspert pridruži naM delegaciji t Genovi SKS in namestnik Hribar Ljubljana, 2. maja. Dne 28. aprila je »Jutro* objavilo brzojavno poročilo iz Beograda, ki naglasa, da so je Slovenska kmetijska ■ačna. Ravno ker jo načelstvn do vseh detajlov dobro pozna, si je ? v oje postopanje skrbno premislilo iri je v tem oziru kakršnakoli popustljivost izključena.* Praznovanje mala Praznovanje 1. majnika ]e po dosedanjih poročilih poteklo v naši državi popolnoma mirno in v najlepšem redu. Dočim so bili v Sloveniji dovoljeni tudi javni obhodi z zastavami, so bili po drugih pokrajinah naše države večinoma prepovedani in so se vršila samo zborovanja, na katerih je delavstvo manifestiralo za svoje ideje in enotno delavsko fronto v boju proti kapitalizmu. V Ljubljani sta se vršila dva shoda: tiar. socialistični v hotelu »Tivoli*, ki je bil pičlo obiskan in pa socialnodemokra-tični pred Mestnim domom, ki so se ga udeležili tudi komunisti. Govorila sta Makuc in poslanec Etbin Kristan, ne da bi našla posebnega odmeva. Zlasti- izkušeni borec za delavske pravice, Etbin Kristan, se je mogel kljub svojemu radikalnemu govoru prepričati, da nima več zaslombe med delavstvom, ki posluša raje razne neizkušene demagoge. Njegove izbruhe proti kapitalistom in kapitalizmu so delavci kvitirali z ironičnimi medklici: »Dobro pa Je le, imeti kapital!* V Koče\']u je imelo delavstvo obhod po mestu z zastavami in napisi. Zahtevalo je med drugim tudi vpostavitev diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Incidentov ni bilo. V Maribora so zborovali socialni demokrati na Trs® Stobode. Oororflo H veC «uwhbHw. nakar se je pod vodstvom župana Qr-čarja vršil obhod po mestu, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudL Tako v LJubljani kakor tmll v Mariboru so bile dopoldne deloma, popoldne pa vse trgovine zaprte in je delo popolnoma počivalo. V Zagrebu so zborovali socialisti v Olimp-klnu, komunisti pa v Mctropol-klnu. Javni obhodi so MU prepovedani. Prišlo nI do nobenih Incidentov. Tudi v Splita in Dubrovniku je pokazalo delavstvo izborno disciplino. V Beogradu in ostalih mestih Srbije so bili prepovedani shodi pod milim nebom in obhodi. Socialisti centrumašl in komunisti so zato v sprevodu odkorakali v Košutnjak, kjer so zboroval ves dan pod milim nebom. Majniška proslava v Trbovljah. Trbovlje l.maja. Danes se je vršila tu velika majniška proslava, ki so jo priredile soc demokratska stranka in Zveza rudarjev. Klerikalne organizacije so bile izključene, pač pa so bili pripuščenl tudi pristaši NSS, akoravno se je proslava vršila le za pristaše socialističnih internacljonal v smislu nedavnih berlinskih sklepov. Cesta od kolodvora do Trbovelj je bila okrašena z mnogimi slavoloki, postavljeni so bili visoki mlaji, z delavskih hiš so vihrale rdeče zastave. Vse delo je počivalo, trgovine so bile zaprte. Glavna točka proslave je bil slavnostni obhod delavstva z godbo na čelu. V sprevodu, katerega se je udeležilo več tisoč ljudi so nosili rdeče zastave s črnimi trakovi (znak žalosti nad groznimi posledicami boljševizma v Rusiji) ter table z napisi za 8urni delavnik, za bratstvo, enakost in svobodo, za samoodločbo itd. Na trgu v Trbovljah Je bil postavljen lep oder, okrašen z venci, rdečimi zastavami in slikami Maria tn Lassellea. Tu se je vršil ljudski shod, kateremu je predsedoval g. Klenovšek. Med govorniki je žel burno odobravanje zastopnik Zveze rudarjev (naslednice nekdanje komunistične organizacije) zlasti, ko je v ogorčenih besedah žigosal hl-navščino klerikalne stranke. »Črna to;-pa, katere voditelji so dali proletarce na Zaloški cesti streljati kakor zajce, se skrivajo danes po planinah in šumah (klerikalci so napravili danes Izlet na Sv. Planino) ter se ne upa med pošteno delavstvo. »Crnlm Matjažem* mora veljati brezobziren boj zavednega delavstva.* S precejšno senzacijo je bil sprejet tudi oni pasus govora, v katerem so bili poleg kapitalistov označeni kot prikriti sovražnk delavstva — odvetniki. »Čuvajte se jih.* Z ozirom na današnje prilike v Trbovljah so vzbudile te besede mnogo živahnih komentarjev. Malo spoštovanja napram svojim pristašem so pokazali I socialni demokrati i narodni socialisti v Ljubljani. Prvi so poslali iz Ljubljane, najnovejšega socialista g. Podbevška, ki je podal na shodu nekako kubistično zgodovino socializma, drugi pa g. Faklna. Ko jc poslednji dobil besedo so se ljudje začeli razhajati. Bilo je treba nujnega poziva predsednika shoda, da se shod ni sredi Izvajanj mladega govornika razkrojil. Gospod Fakin je v ostalem mnogo govoril o »porodicl*, česar nikdo razumel ni, ter Je tudi izjavili, da on delavstvu nikdar ničesar ne obljublja, kar izpolniti ne more. Sploh je ostro obsodil demagogijo. Najlepši govor Je bil nesporno oni zastopnika socialistične omladine Manfre-da, kateremu so navzoči živo pritrjevali. Ko je govoril še sodrug Peterkovlč so bile sprejete majske resolucije, delavski pevski zbor je lepo zapel delavsko himno, godba pa je zaigrala Marzeljezo. V vzornem redu se Je delavstvo nato vrnilo ob zvokih godbe na Vode ter se razšlo. Cela proslava se Je izvršila dostojno in brez najmanjšega incidenta. Od proslave izključeni klerikalci so skupaj s svojimi hrastnlškimi in zagorskimi somišljeniki priredili izlet na Planino, katerega se je udeležil tudi poslanec Korošec. Vseslovenski trgovski shod v Celju Celje, 1. maja. V nedeljo dopoldne *e je vršil ▼ Narodnem domu v Celju trgovski ihod, katerega se je udeležilo nad 300 zastopnikov vseh trgovskih organizacij ii Slovenije. Trgovinsko ministrstvo je zastopal dr. Pfeifer, mesto Celje župan dr. Brašovec, trgovsko zbornico dr. Ple3, obrtno-zadružno nadzorništvo komisar Založnik, finančno upravo nadsvetnik dr. Sedlar in okrajno glavarstvo dr. Se-nekovifi. Zborovanje je otvorfl v imenu celjskega gremija njegov načelnik g. Stermec-ki s pozdravnim nagovorom, v katerem je pozdravil trgovstvo Slovenije, ki se je zbralo v Celju, da razpravlja o zadevah svojega stanu. Trgovstvo trpi pod neurejenostjo gospodarskih razmer v državi. Trgovec, ki nosi napram odjemalcem odij zaradi draginje, se mora braniti proti takim napadom. Na predlog otvoritelja je bil izvoljen za predsednika zborovanja g. J. Jelačin, zvezni predsednik, ki je naglaSa! v nagovoru težkoče v boju trgovskega stanu za pridobitev onega ugleda, ki ga je trgovstvo vživalo pred vojno. Le smo-treno organizacijsko delo mor« pripomoči, da trgovstvo zopet uveljavi svojo ekonomsko važnost za gospodarski napredek. Govornik želi, da se čimprej uredi vprašanje našega izhoda na morje in predlaga končno, da shod odpošlje uda-nostno hrzoiavko kralja Aleksandro. Trodlof m njem. Zupan dr. Orašovec pozdravi trgovstvo v imenu mesta Celja in opiSe kratko čase, ko so se morali v Celja slovenski trgovci ie skrivati Po vojni pa se je slovensko trgovstvo v Celju razvilo v krepko organizacijo. V imenu ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice, je pozdravil zborovale« dr. Ples, ki je ugotovil, da «mo te vedno daleč od normalnih razmer, čeprav smo ie v četrtem povojnem leta. Pod splošno svetovno krizo trpi najbolj trgovina. Vlada dela razne eksperimente z naredbami, a ne more sa bistvu ničesar spremeniti. Danes še nimamo lastne luke. Valutna kriza spravlja vsako trgovsko kalkuliranje v negotovost. Po pozdravnih nagovorih je podal predsednik Jelačin splošen gospodarski 1 referat in poročilo o uspehih Zveze g remijev v pretočenem letu. Lanska jesen i je prinesla trgovstvu novo akutno po-' »lovno krizo, ki je zahtovala velikih žrtev. Trgovstvo ni naletelo v vladnih krogih na pravo razumevanje uvaževa-nja dejanskega gospodarskega položaja. ' Za konsolidacijo gospodarskih razmer je najvažnejše, da nam je Vidov dan pri-| nesel ustavo, s čemur je bila zaključena | dol« provizorijev. ki je vslod vedno novih naredb, uredb in začasnih zakonov zanašala v gospodarsko delo negotovost in nestalnost. Zveza in vsi gremi-ji pa so odločno nastopili proti § 29. ustave, ki predvideva favoriziranjo zadružništva. Govornik pogreša pri dela po »prejetju ustave onega, kar je »a gospodarske kroge najvažnejše, to jo osnovanje gospodarskega svota. Trgovsko poslovanje v preteklem letu se je razvijalo v znaka padajoče valutne vrednosti, ki je zavzela posebno koncem leta kritične dimenzije. Vlada je poskusila zajezitev valutnega padanja * najrazličnejšimi uredbami, a do sedaj brez trajnega uspeha. Poročilu g. Jelačina so sledili govori ravnatelji celjske Zadružne zvez« g. Janka Lesničarja o problemu sanacije naše valute, dalje tajnika trgovske zbornice g. Ivana Mohoriča o aktualnih prometnih vprašanjih in ravnatelja trgovske šole g. F. Marinika o organizaciji trgovskih zvez. Po govorih poročevalcev «o bile soglasno sprejete resolucije, v katerih slovensko trgovstvo ponavlja in se izreka solidarno z resolucijami, ki so bile sprejete na L In II. vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani in Mariboru. (Resolucije prinesemo v celoti jutri.) Nato je prečital predsednik iz »Trgovinskega glasnika* poročilo o protestnem zborovanju srbijanskih trgovcev v Reogradu, ki kritizira finančno in gospodarsko politiko vlade. V prosti debati je •prejel shod tudi resolucijo po predlogu g. Lovšina, naj se zveza Slovenije z morjem izvrši v zmislu Klodič-IIrovar tovega načrta. Po daljši debati je bil shod zaključen. Popoldne so si udeleženci ogledali naprave državne cinkarno in kemične tvor-nice, kjer sta rudarski svetnik Baeblcr in inž. Krulc obiskovalcem razkazal* iz prijaznosti vse naprave. • V soboto pred nedeljskim shodom se je vršil v sejui dvorani posojilnice v Narodnem domu v Celju občni zbor Zveze gremijev, katerega se je udeležilo nad 00 delegatov krajevnih trgovskih organizacij Slovenije. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani je zastopal zadružni komisar Založnik, trgovsko zbornico dr. Ples, okrajno glavarstvo dr. Scnokovič in trgovsko društvo »Merkur* tajnik Delakorda. Zborovanje je otvoril zvezni predsednik Ivan Jelačin z lepim programationim govorom. Za njim so govorili v imena zbornice dr. Ples, za trgovinsko ministrstvo Založnik, nakar je zvezni tajnik Ivan Mo-horič podal obširno poročilo o razvoju gremijalne organizacijo v pretečenem letu ter o vseh važnejših akcijah, ki jih je izvršila Zveza tekom minulega leta. G. Verovšek je podal blagajniško poročilo. Na predlog Zveznega podnačelnika Zeballa je bil sprejet absolutorij odboru. Nato se je vršila debata o zvezi-nem proračunn in o razširjenju »Trgovskega lista*. Poročilo o trgovski bolniS-ki organizaciji je podal tajnik Delakorda in so bilo sprejete resolucije za samostojno trgovsko bolniško blagajno in proti uvedbi nezgodnega zavarovanja za trgovstvo. Zvečer se je vršil z vojaškim koncertom v krasno okrašeni dvorani Narodnega doma pozdravni večer na čast dospelim gostom. Vršila se je prijetna, neprisiljena zabava. -f- Klerikalci m odpravo ministrstva a socijalno politiko. Pod. dr. Dulibič je v seji finančnega odbora naglasa! potrebo združitve ministrstva, za narodno zdravje s ministrstvom za «oci-jalno politiko. Rv bi se v tem slučaju po načrtu radikalcev in vseh onih, ki jim ni i» pravične socijalne reforme v državo, ministrstvo za socijalno politiko ukinilo, ostalo bi pa ministrstvo za narodno zdravje, je jasno, da klerikalci zasledujejo politiko onih, ki 60 proti ministrstvu tocijaiiie puli-tike. To je treba konftatirati, ke>r so pred' meseci baž klerikalci najbolj kričali, da hjčejo demokrati to ministrstvo odpraviti. Kdor se spominja klerikalnega stališča v vprašanju ministrstva socijalne politike, ki so ga zastoji pred meseci in vidi sedaj ravno ruosproten nastop klerikalca -naraščaj I. je igral proti prvemu naraščaju »Rc-pi'c/3* 3 : 2. Tekma med naraščajema K. obeh klubov je končala neodločno 3 : 3. V Celju se je vršila prvenstvena tek-ma med S. K Celje in S. K. Svoboda z rezultatom 3 : 1. Celje v slabi formi. V Varaždinu je igral mariborski Al. A. K. s S. K. «Drava* iz Varaždina 1 : 1 Avstrija : Madžarska 1 : 1 (1 : 0). Po zadniein porazu, ki ga ie doživelo avstrijsko moštvo proti nemškemu in z ozirom na sloves madžarskih nogometašev, se mora reči, da je neodločna tekma med Avstrijo in Madžarsko skoraj senzacija. Vsi, tudi avstrijski sportr.i krogi, so pričakovali gotovo zmago Madžarov. Avstrijsko moštvo je bilo v presenetljivo dobri formi ter je imelo v prvem polčasu vodstvo z 1 : 0. Na raa-žarski strani ie odpovedala obramb2. Avstrija je igrala začetkoma proti vetru in solr.cu, vendar pa ie pekazala premoč, ki je pa ni mogla izkoristiti vsled srednjega napadalnega tria, ki ni bil siguren v streljanju na gol. Eno minuto pred odmorom Avstrijci niso mogli izkoristit: kota proti Madžarom. Po odmoru so Madžari z vso silo skušaii, da bi vsaj izravnali, kar se jim je tudi v sedmi minut; posrečilo. Vendar se mora neodločni izid smatrati kot zmago avstrijskega moštva 40.000 gledalcev. Športno društvo «Atena» se imenuje sedaj bivše »Žensko telovadno društvo* v LJub1j?nl ki je postalo s svojo reorganizacijo prva ženska športna organizacija med nami. Po dosedanjem društvenem delovanju smemo upravičeno upati, da bo postala «AU-na» centrala ženskega športnega gibanja v Jugoslaviji. Gojila bo vse panoge športa, ki so primerne za dame, zlasti za žensko mladino. Društvo ima mcJerno urejen športni prostor v Tivoliju. Gojilo bo poleg lahke atletike pred vsem tenis, rokom?t in hockey. Tenis-odsek bo posloval v 2. odsekih: za gojenke in gojence in družabna igra. Igra prične 15. t m. Rokomet bo goiila Atena ločeno za deklice in dečke dvakrat tedensko pod pedagoškim nadzorstvom. Ravnctako tudi ho-ckey, ki se dosedaj pri nas še ni gojil čeprav spada med najelerranfnejše in po svetu najpriljubljencjše športne igre. Atena ima za igro lep prostor In že vse potrebne priprave. Do prek'ica je stari-šem na razpolago tudi otrofko igriiče v Tivoliju, dokler se ne prične graditi drugi prostor za tenis. — Vpisovanje v vre omenicne oddelke se vrši 3M 4. in 5. t. m. od 16. — 1"). ure v pisarni Sporir>e zveze, Nsr.^r.i dom, I. rnčsf-opje. Tam so na raznolaco vse druge inform^clie. Priloga Jutru" št. 103, dne 3. maja 1922. poljsko republiko, pomeni prečijo, s katero je morala Poljska računati takoj 8 evojo obnovitvijo, pretnjo, ki pa bo vodila do ntrditve poljskih meja v Vilni in v vzhodni Galiciji, kajti antanta danes ne more imeti več namena, preminjati meje, ki si jih je priborila Poljska na vzhodu*. Orijent Orijentski problem se rešuje zelo počasi Znano je, da je pariška konferenca nekako pred mesecem sklenila predložiti Grčiji in Turčiji predlog, kako naj se pomirita. Najvažnejša določba tega predloga je bila, da Grčija evakuira Halo Azijo, v kolikor jo ima zasedeno, d očim naj se s turške strani podajo garancije v varstvo narodnih manjžin. Da je bila taka rešitev v Angori z zadovoljstvom pozdravljena, je jasno, prav tako kakor, da so se na drugi strani v Atenah le s težkim srcem začeli vdajati v položaj. Prihajala so poročila, da so ▼ vojaških krogih odločno zoper resignacijo v zadevi Anatolije s Stnirno. Tudi izven Grčije pa so se pojavljali resni pomisleki glede takojšnje evakuacije in zasedbe deloma ali celo pretežno grških krajev po turških četah, kajti, da je pričakovati v tem slučaju neusmiljenega maščevanja in krvoločnih masakrov. o tem ne dvomi nihče, saj so še preveč živo ▼ spo- min strahote armenskega poiolja. Da bi «n»jwtTii komisarji, ki so se pri evakuaciji obetali, kaj prida ženirali Turke, je zelo dvomljivo. V kakem stanju je sedaj zadeva, je razvidno is note, ki so jo te dni izročili zastopniki antaate delegatom angorske vlade ▼ Carigradu glede premirja na maloazijskem bojišču. Aliiranci so izjavili, da ne morejo sprejeti zahteve angorske vlade, v kateri se stavi takojšnja i evakuacija Anatolije po grških četah kot predpogoj za sklenitev premirja; kajti Grčija bi se upirala sprejeti take pogoje, še predno so se mirovna pogajanja sploh pričela. Ako pa bi Grčija 6prejela pogoje, tedaj bi bilo nemogoče preprečiti, da bi &e grške čete ne transportirale v Tracijo. Aliirane vlade so v želji, v čim najširšem obsegu ustreči angorski vladi, pripravljene, pospešiti termin za evakuacijo potom določbe, da se evakuacija pričue kakor hitro bodo mirovni pogoji v svoji celoti sprejeti, vendar s pridržkom, da se lahko nekatera posebna vprašanja še diskutirajo. Zastopniki ali-irancev so tudi izjavili, da bodo pozneje določili kraj, kjer naj se vrše mirovna pogajanja. Zastopniki antante so o veliki nofi napravili kolektivni korak tudi v Atenah in priporočili, naj vlada čim prej odgovori na mirovne predloge. Politični Klajpeda (Memel) severna Reka Leta 1918. je poljski politik Skarbek na ljubljanskem če ško-poljsko-jugoslovanskem kongresu z vnanjim efektom pokazal na črto Gdansk-Trst, ki naj prekriža nemško črto: Berlin-Bagdad. Od takrat nam je cesto, če sito govorili o Trstu, prijel na misel tudi Gdansk. Vendar je sedanji položaj, kakor ga je tema mestoma daft svetovna vojna, različen. Trst je odtrgan od svojega slovanskega zaledja, Gdansk pa je, dasi formalno neodvisen, taktično v območju svojega naravnega ozadja, poljske države, ki ima tam svoj izhod na morje. Vzhodno od Gdanska je Vzhodna Prn-fnja, dežela, ki jo je v srednjem veku z ognjem in mečem pokristjanil in po nemčil nemški viteški red, zato da bi imel izhodišče za pot v Litvo. Dandanes je ta Prusija, dasi teritorialno ločena od Nemčije, vendarle del nemške države. Vzhodna Prusija sega do reke Njeme-na in do Kurskega zaliva. Ob izlivu te reke ob nje desni obali in ob zalivu je ozek pas zemlje, ki je dandanes brez gospodarja in stoji pod internacionalno zaščito (ali zaščito Zveze narodov). Ta pas zemlje imenujemo ozemlje klajped-sko po mestu Klajpedi (Memel), ki žari ob kurskem zalivu, ali kratko: Klajpeda. Stanovništvo Klajpede je v glavnem nemško (po mestih posebno germanizira-ui Zid je) in litevsko. Od leta 1253., ko je nemški viteški red ob izhodu kurskega izliva postavil svojo utrdbo, ob kateri je pozneje nastalo mesto Klajpeda, je to ozemlje bilo trajno v nemških rokah, nemški vojaški tabor za prodiranje proti severovzhodu; ta geografsko neprirod-na zveza z oddaljeno Nemčijo pa je mestu jemala vso možnost razvoja; posebe ga je uničevala močna konkurenca isto-tako nemškega Kraljevca (KOnigsberg); ozadje mu je bila druga država: ruska. Nemška vlada sama se je tako malo brigala za luko, da je ta-le leta 1900. bila skoro povsem zasipana. Rusija se je s svoje strani bala konkurence za svojo Libavo in ni izvedla železnic do nemške meje proti Klajpedi ter je vsled tega bila obsežnejša trgovina mesta z ozadjem nemogoča. Vse to je kakor da smo v Trstu ali na Reki naših dni. V svetovni vojni je Nemčija hotela v en sklop spraviti svoje vzhodne dele, del Poljske, Litvo in ostali baltski svet ter na ta način ustvariti prirodno in močnejšo gospodarsko svojo enoto, kar bi seveda Klajpedi prineslo koristi Toda izid svetovne vojne je porušil to nemško koncepcijo in tako stojimo pred konfliktom: ali naj se uvažuje nemški značaj prebivalstva ter ozemlje priklopi k Nemčiji ali pa naj se jemljejo v ozir njegove geografsko-gospodarske razmere ter se ozemlje združi z litavsko-poljskim ozadjem? Luka je sedaj zelo zanemarjena, a je po kanalu Oginskem zvezana z dnepr-skim sistemom, po kanalu Augustov-skem pa s sistemom Visle; urediti bi se dala tudi reka Njemen. Vse to kaže, kakšna bodočnost bi čakala mesto, če se zveže s svojim naravnim litavsko-poljskim ozadjem. (Razvila bi se posebno trgovina z žitom in lesom).* Seveda je taka uredba vprašanja težavna zaradi rivalstva med Poljsko in Litvo. Vsa Vzhodna Prusija je dandanes kakor tuje telo v poljsko-litavskea gospodarskem področju in za te dve državi stalna politična nevarnost. Poljska je svoj čas želela, da naj vsa dežela, ger-maniziran produkt vojn nemškega viteškega reda, pripade po naravi stvari sa- * Vsa ta izvajanja bo posneta po članku T. Komarnickega v reviji »L' est Po-lonais (TL, št- 9). Naši najmlajši (Dva Kralja. — Umetnostna razstava. — Trije labodje. — Rdeči pilot. — Lepa Vida.) O naših dveh Kraljih čitamo v 2. številki »Treh labodov*, »da mlada umetnika preveč silita na dan s svojimi proizvodi. Za umetnika je dobro — čitamc istotam _če dela mnogo, ni pa dobro, da hiti s svojimi deli v javnost S tem, da človek dela, dobi vedno novih spoznanj, ki so zanj važna. Ali človek mora biti upravičen, da da svoja dela v javnost, upravičen s tem, da je v njih vse do konca izdelal, brez ostanka pretehtal in presodil s strogostjo, da more s svojim delom biti trajno zadovoljen. Zato rabi človek časa. Brata Kralja napravijata vtis, da hočeta s svojimi deli preplaviti slovensko vpo-dabljajočo produkcijo — pomislimo le, da ho Jakopičev paviljon za njune razstave kmalu premajhen.* Tako sodijo »Trije labodje* o teh dveh cmetnikih. Na koncu se pravi, da sta si tudi preveč podobna. Kdor je obiskal razstavo obeh Kraljev, je moral priznati, da hodita oba samozavestna svojo pot ta da tvorita zase en oddelek v naši upodabljajoči umetnosti. Videli smo mnogo zanimivega in presenetljivega in vkijub našim takozvanim zastarelim predsodkom nismo mogli zapustiti razstave brez priznanja In brez tihe misli, da ima ta nova umetnost v sebi zarodek novega poleta navzgor. Bolj nego za Kralja bi veljale zgoraj aavadenc besede onim naimlaiškn. ki ho- odmevi. me njej (Nemčiji so se nudile drugje odškodnine) — saj je Jnžni del ozemlja ob Mazurekih jezerih, Varmija, ohranil še dosti prebivalstvo poljsko po jeziku, nemško po mišljenju, protestantsko po veri, ki se je v plebiscitu seveda izjavilo za Nemčijo — ali to se ni zgodilo in tako imamo sedaj tam gori ob Baltiku nenaravno raztrgan svet, kakor je nenaravno izpretrgan svet ob tržasko-reški Adriji. Postal sem na stvar pozoren, ko sem — menda novembra ali decembra 1931. — čitaL, da je v Klajpedo za poljskega zastopnika poslan dr. Szarota, dotedanji poslanik poljski na Dunaju (ki ga iz leta 1918. poznamo iz Ljubljane) in zastopnik Poljske na konferencah v Porto-rose. Čigava je torej Klajpeda, sem se vprašal, če Poljska pošilja tja svojega poslanika, in kaj pomeni Klajpeda, če pošlje Poljska tja poslanika v činu ministra? Odgovor na to vprašanje sem skušal podati v tem-le flančiču. Dr. F. L Orijentacija držav med Nemčijo in Rusijo Kljub znanim dogovorom, ki jih je sklenila sovjetska Rusija z baltiškimi državami pred sestankom genovske konference, razmere med obema stranema nikakor niso najboljše. Glede Finske je znano, da je odločno protirusko orijen-tirana; razdor pa se je še močno povečal vsled vzhodnokarelijske afere, ki se je končala z neuspehom za Finsko. »Upor*, ki ga je inscenirala Finska v vzhodni Karel i ji, je moskovska vlada z lahkoto zadušila; tuji agenti so izginili čez mejo, domače prebivalstvo pa je itak precej apatično; apel na zvezo narodov ni prinesel efekta. V vzhodnokareli.jski aferi se je kazala Estonska nevtralno, hoteč si obraniti na obe strani ugodno pozicijo. Te dni pa se je razmerje med estonsko in moskovsko vlado močno poslabšalo; estonska vlada je bila poslala v Moskvo protestno noto zaradi masnih aretacij estonskih državljanov v Moskvi in Petrogradu po ruski črezvičajki. Ker sovjetska vlada na ta protest ni dala ni kakega odgovora, je estonska policija v represalijo aretirala več članov iz osebja sovjetskega poslaništva v Revalu. V Latiški se je v zadnjem času pokazalo nasprotje med desničarskimi meščanskimi strankami, ki zagovarjajo in vodijo politiko takoimenovane orientacije sever-jug, ko je grupacija baltiških držav z naslonitvijo na Poljsko in eventualno malo antanto — in socijalistl ki nastopajo zoper to smer, zahtevajoč politično usmerjenje zapad-vzhod, torej naslonitev na Rusijo. Najbolj rusko Drijentirana bi mogla biti še Litavska, ker ima hude spore s Poljsko in bi proti njej iskala zaslombe v Rusiji. Poljaki očitajo često Litvi, da hoče stvoriti nekak most med Nemčijo in Rusijo. V Poljski so se ob pričetku genovske konference pojavljali vedno češče glasovi ki so zagovarjali postopno oddeli-tev od Francije. Toda, ko se je o Veliki noči razglasila rapallska nemško-ruska pogodba, je francoska orijentacija na mah zopet absolutno zagospodovala. Kakor smo mi zapisali, da bo ta politični dogodek povzdignil ceno male antante na zapadu, prav tako si Poljaki obetajo, da bo ojačil pozicijo Poljske, ker da bodo aliiranci odslej bolj vpoštevali interese in težnje Poljske. Socialistični »Naprzod* formulira situacijo zelo značilno, česar ne smemo prezreti: »Zbliža-nje obeh sicer oslabljenih, toda po obsegu od Poljske daleko močnejših držav, ki sta si koncem 18. stoletja podvrgli čejo biti še mlajši od Kraljev in so se nam predstavili v sedanji »Umetnostni razstavi*. Ako so se nekateri že pri razstavi obeh Kraljev pritoževali, da se slovenska javnost premalo zanima za domačo umetnost, bo najbrž za to razstavo še manj zanimanja, dasi ni brez zanimivosti. Razstavili so: Drago Vidmar, Mušlč, Zupan In Tine Kos. Blaga je na razstavi dosti in vidi se marsikaj. Lepote je sicer malo, zato pa je tem več umetnosti, namreč tiste umetnosti, ki se sedaj proglaša za edino pravo. Človek Ima občutek, da obstoji ta umetnost samo v tem, kako bi se dalo nekaj na prav poseben način povedati. Taki nazori vodijo kmalu do skrajnosti. Borba za Izraz je gotovo glavna stvar umetnika. Naši najmlajši se hočejo izražati kar najprimitivneje. S pri-mitivizmom k prtaiitivizmu. Svet Je v revoluciji. Na političnem, socialnem, kulturnem polju. Ta revolucija se kaže tudi v naši najmlajši umetnosti. V revoluciji padajo maliki in vse, ka je z njimi v zvezi. Tudi, kar je dobrega. S tem nI rečeno, da tisto dobro ne bo nekoč zopet zmagalo: moralo bo zmagati ker je večna A za časa revolucije nimajo veljave zakoni niti oni ki so večni. In ti celo morebiti najmanj, ker so najnevarnejši Zato gre revolucija preko njih. Tako gre najmlajša umetnost svojo pot. Ta pot se jim zdi prava in zmagoslavna. Mi pa tudi v nji vidimo le začetke nove borbe za izraz. Revolucijonarjl so radi vznešeni nad vse pozemsko. Le poglejmo iakohlnca ali boliievika: taki so tudi re- Kulturni Otok in Struga (K uprizoritvam v ljubljanski drami.) Naj reče kdo, kar hoče, toda v dobi, ki nam servira same ekepresionistično parfumirane, histerične užitke, nas silno prijetno osveži taka-le povest, solidna in poštena in davna in dobra kakor slamnata streha ali senca lipe sredi vasi. Genre, v katerem so pisali Kersnik, Jurčič, Mencinger, se nam danes dopade kakor mestnemu človeku vonj po kisli smetani v kmečki čum-nati, samo zato, ker ni mesten in ponarejen, ampak praprfcten in blagodejen. Kako prijetno obveje povest, ki ji v začetku le vidiž v konec in ki piše o neizmerno lepih in kapricioznih grajskih gospodičnah in neskončno in-teresantnih doktorjih-čudakih. o pretepih, dvobojih, vročicah, intrigah in o končnem ganljivem trenutku, ko so se srca kljub vsemu vendarle našla in o svatbi, ki je obligaten konec vseh romantičnih koncev. Poleg Tavčarjeve sedemdesetletnice smo proslavili s to uprizoritvijo tudi Borštnika in Reinhardtova zagrinjala. ki so bila tn kakor malokje na mestu. Dramatike je imela Tavčarjeva novela dosti v sebi. In tudi dramatizacija v taki obliki je efektna. Naši stari so ljubili toliko pokra'in in slik, kolikor poglavij so napravili. Borštnik je skušal te vrste pripovedni stil obdržati tudi v dramski obliki in je zato porazdelil dejanje v 18 slik. Lahko bi bil napravil iz te snovi tudi prosto predelano dramo petdejanko, kakršne smo sicer navajeni videti na odru, pa ga je očevidno bolj veselila epična zaporednost pestrih slik kakor tradicionalna dramska oblika. Tako je nastala za oder prirejena povest, katere način ima sicer charm of noveltv na sebi, pa je včasih že podoben načinu filmskega prikazovanja. Četrta slika v prvem dejan ju postavim. »Prod gradom na Otoku«, je samo zato tukaj, da pove. dn so prišli v otoški grad goptie. To je povedano naravnost kolosalno prepričevalno in brez ovinkov: Goftje pridejo od dosne in korakajo v proce«iji skozi vrata v grad. In konec je slike. To sceno bi morebiti le lahko pogrešili Inscenator se je moral seve akomo-dirati temu menjavanju slik in je v to volucijonarjl naše umetnosti. Stalnih velikih del taka doba ne ustvarja, pač pa prinese zarodke novih oblik. Od teh najmlajših nam je znan edino Zupan s prejšnjih razstav. Krenil je na levo, da bi bi! nov in mlad. To so začetki, ki bodo zahtevali velikih sil Tine Kos je razstavil nekaj kipov, ki kažejo lep talent Vidmar ta Mušič nas hočeta prepričati, da je umetnina vse, kar narišeta. Ml pa smatramo to za poizkuse: mogoče se pride tudi po tej poti do lepih uspehov. To bo pokazala bodočnost: zato se veselimo teh začetkov. Kar je zdravega, se bo razvilo, kar je nenaravnega in nezmožnega, bo bolehalo; a nič ne de: tudi v tem je del življenja. • Med tem so Izšli zopet »Trije labodje*. Ko so priplavali prvič, so jim vsi prerokovali smrt, kajti labod poje — baje — samo enkrat svojo pesem in ta je pred-smrtnica. To prerokovanje pa se nI izpolnilo — ta prav je tako. Druga številka je sicer od prve precej različna ta mnogo bolj zrela. Namesto Kraljevih slik imamo nekaj Tratnikovih, ki nam kažejo Tratnika, kakor je bil ta kakoT hoče biti poslej. Nekaj aforlzmov Tratnikovih nam podaja, njegove nazore o umetniku ta umetnosti Na str. 1. pravi: »V hrepenenju je umetnik kot leteča ptica, ki 11 je smer široki gozd. dosežen cilj pa vejica drevesa ...» Njegova pot gre torej naprej. Skica »Revolucija* je program. Tud! Zupančič se je pojavil med labodi. Nacisal le neseaa o hrasta pregled svrho uporabil kakor pri Hamletu sistem zagrinjal in luči, ter organiziral bliskovito menjavo ozadja. Samo malo je zaropotalo, pa je »Spalnica* šinila v levo, z desne pa se je pripeljala »Kapelica na Strujri* in basta. Grajska gospodična ga. Saričeva in doktor-čudak g. Kralj sta igrala v stilu. Serafina je bila primerno lepa in kapriciozii, doktor ra pnmerno int. Žitarice. ha 1000q Srbija 1 1,403.000 13.272 Hrv. in Slav. 1,027.000 10.884 Vojvodina 1,129.957 12.837 Bosna in Herc. 68-1.706 5.195 Slovenija 197.623 1.885 Dalmacija 32.518 246 Črna gora 23.271 112 Skupaj 4,558.077 Sočlvje. Srbija Hrvatska in Slav. Vojvodina Bosna in Herc. Slovenija Dalmacija Črna gora 23.741 51.922 11.426 5.876 10.988 2.436 204 43^92 173 1139 106 40 71 15 Skupaj 106.594 Krmilne rastline. Srbija Hrv. in Slav. Vojvodina Bosna in Herc. Slovenija Dalmacija Črna gora 6.445 96.078 43.839 3.008 37.630 676 137 1.645 763 3.487 1.180 60 L549 44 4 Skupaj 187.813 7.087 Industrijske rastline. Srbija 25.348 1.140 Hrv. in Slav. 23.058 451 Vojvodina 25.036 l-5?9 Bosna in Herc 13.522 93 Slovenija 2.101 18 Dalmacija 1.019 8 Črna gora 419 2 podatka, so gornje laofiufene RerUke le približne. (Skupne vsote pridejo včasih malo večje, nego izkazuje seštevanje, ker so zaokrožene po desetinkah, ki niso navedene.) Gornji način podajanja poljedelske statistike nam ne koristi mnogo, ker is splošnih nazivov »žitarico«, »industrijske rastline«, »sočivje« itd. ne izvemo mnogo. Tako ne izvemo, koliko je bilo posejane koruze, pšenice, fižola in drugih važnih naših izvoznih poljskih pridelkov. Brezdvomno je potrebno, da se v bodoče zbiranje odnosn« objavljanje podatkov vrši po posameznih pridelkih, kakor so to vrši v mnogih drugih državah. Ravno tako pomanjkljivo in pre-splošno je objavljanje o stanju kulturnih rastlin v naši dižavL (Glej članek, katerega smo prinesli pred kratkim pod rubriko »Gospodarstvo*). Poročilo o stanju kulturnih rastlin je obstojalo sploh samo iz par Iopih besed, iz katerih dobivamo utis, da je pri nas stanje kulturnih rastlin povoljno, ne izvemo pa nič določnega o stanju posameznih rastlin. Ker smo agrarna država in bomo še dolgo časa to, bi bilo pač potrebno, da smo malo natančnejši in tudi hitrejši v zbiranju in podajanju poljedelskih podatkov. Skupaj 90.503 3.251 Trgovinska rastline. Srbija 18.882 1.121 Hrvat, in Slav 25.204 815 Vojvodina 3.604 151 Bosna in Herc. 4.014 402 Slovenija 4.485 336 Dalmacija 2.324 145 Črna gora 663 15 Skupaj 59.178 2.985 Vinogradi. Srbija 26.749 356 Hrvatska in Slav. 49.538 850 Vojvodina 36.919 641 Bosna in Herc. 6.294 94 Slovenija 22.763 322 Dalmacija 20.973 199 Črna gora 198 5 Skupaj 163.436 2.467 Poljedelska statistika Lani od 3. do 7. novembra se je ca poziv poljedelskega ministra vršila v Zagrebu anketa o ureditvi poljedelske statistike. Na anketi, kateri so prisost- Sadovnjaki. Srbija Hrvatska In Slav. Vojvodina Bosna in Here. Slovenija Dalmacija Črna gora 43.378 33.037 35.203 43.889 15.135 18.3S4 1.213 5.494 1.255 2.50-1 486 46 38 9.823 bkupaj 190.239 Navedeni podatki o Dalmaciji ne vsebujejo področja, okupiranega lansko leto " od Italijanov. Vsled več tiskovnih pomot v viru, iz katerega posnemamo te Nove predpisi za noševino HL Ako je v prednjem označeno, da se dotično blago more sprejemati in cariniti v vagonu ali drugih prevoznih sredstvih ali pa da se more cariniti izven carinarnice ali carinskega iztovarišča, to še ne pomeni, da se to tudi mora izvršiti, temveč se s tem samo pooblaščajo carinarnice, da smejo tako postopati vpošteva-joč lokalne razmere in okolnosti (pro-tornost in lego carinskih iztovarišč in skladišč, število nosačev itd.) in potrebo in interese carinske službe in javnega prometa. Preja od tekstilnega materijala se — brez ozira na višino carinske postavke — ne more sprejemati in cariniti v vagonu pa tudi ne v drugih prevoznih sredstvih. Carinarnica določa takoj po prejemu stovarnice, katero blago se naj carini ▼ prevoznih sredstvih in katero se naj iz-tovori v carinsko skladišče. Nikdar pa se ne sme dovoljevati carinjenje v onih prevoznih sredstvih, ki niso niti vagoni niti Slepi, parobrodi ali cisterne. Za dovolitev iztovorjenja in carinjenja blaga izven carinarnice In izven ca-, riaskega iztovarišča se mora vsakokrat i vložiti pismena prošnja pri dotični cari-! narnici. Pismena prošnja se mora vložiti tudi takrat, če se želi spremenitov odločitve carinarnice o carinjenju blaga r prevoznih sredstvih. V pripombi skladiščne knjige se mora ! označiti, kje je blago sprejeto, isto mora deklarant označiti na deklaraciji, a skladiščni kn^govodja potrditi s svojim podpisom. Carinski uradniki preračunijo znesek noševinske pristojbine ▼ doklaraciji na temelja predhodne ugotovitve, po kateri točki ČL 23. zak. o splošni car. tarifi, oziroma Jgoraj pod II. omenjenih odredb se mora plačati noševina. Ako car. uradniki smatrajo, da se kako blago ne more pregledati v prevoznem sredstvu, morajo o tem poročati carinarnici, ki po ocenitvi vseh navedenih razlogov odloči, aH se mora blago iztovoriti in kje (v skladišče, na iztovarišče ali pa izven carinarnico). Blago, ki se carini v drugih prevoznih sredstvih in ne v vagonih, mora biti od-dvojeno od ostalega blaga v doličnem prevoznem sredstvu in zloženo tako, da se lahko hitro in zanesljivo pregleda. Za tekočine v tankih se izdajo posebna navodila. IV. Noševina se ne plača: za blago, ki je po čL 6. zak. o splošni car. tarifi prosto carine; za blago, ki se pri carinarnicah neposredno pretovori (iz vagona ▼ va- COB aH b vagon* v parobrod aH Oep, iz parobroda v parobrod ali šlep, iz pa-robroda ali šlepa ▼ vagon) zaradi najav-Ijenja drugi carinarnici, ki se pri njej ima oc&riniti; za blago neposrednega prevoza, tudi takrat ne, če bi se blago moralo na obmejni carinarnici ali pa med potjo pretovoriti; za blago označeno ▼ Itaspisu C. br. G1.602 od 23. septembra 1920. (carinske olajšavo za in-dustrijce in obrtnike) v slučajih iz točke I V. (če se poslužijo uvozniki nosačev, ki 'jih sami plačajo). V. Ce se tako blago iztovort t skladišče ali na iztovarišče pri kaki carinarnici, pa se po spremenjenem namenu odpravi prevozno ali pa na carinjenje pri kaki drugi carinarnici, se mora noševina brez izjeme plačati po ČL 23. točki 2. a) zak. o splošni car. tarifi. Ravnotako se mora plačati noševina po čl. 23. točki 2. b) in v) za ono blago, za katero je že vložena car. deklaracija, ki pa se vsled izpremenitve namena odpravlja ▼ provozu ali pa na carinjenje pri drugi carinarnici. Pri ugotovitvi no-Sevinskega zneska se mora vpoštevati, kako se blago carini (v vagonu z delnim iztovorjenjem in tehtanjem na vagon-skih tehtnicah, v vagonu brez iztovorjenja s tehtanjem ali brez tehtanja na va-gonskih tehtnicah, v drugih prevoznih sredstvih, ali je iztovorjeno Izven carinarnice in carinskega iztovarišča). Vplačana noševina pri izpremenitvi namena pri odpravni carinarnici ne izključuje obveznosti plačanja noševine pri namembni (uputni) carinarnici. VL Glede obveznosti plačanja vseh spo-rednih pristojbin so merodajna navodila pod IV„ če se blago pretovori neposredno. Navodila pod V., 1. odstavek, veljajo za ono blago, ki je bilo iztovorjeno v car. skladišče ali pa na car. stovarišče, pod V_ 2. odstavek, pa za ono blago, za katoro je že vložena uvozna deklaracija. Kot carinsko stovarišče pri carinarnicah na železniških postajah se smatra ves prostor, ki ga zavzema dotična železniška pi »taja obenem z vsemi svojimi poslopji in železniškimi tiri. Kot carinsko stovarišče pri carinarnicah na vodi se smatra prostor, ki ga je carinarnica sporazumno z dotično kapo-tanijo prisanišča. oziroma lučke oblasti, odredila, kot carinska stovarišča se v tem slučaju smatrajo tudi dvorišča do-tičnih carinarnic. Carinarnico na vodi, ki še do sedaj niso odredile svoje carinsko stovarišče, morajo to takoj storiti in situacijski plan po"lati na odobritev Generalni direkciji carin v Beogradu. Eventualno potrebna pojasnila gledo praktične uporabe vseh zgoraj omenjenih določb, kakor tudi v dvomljivih in nejasnih slučajih, daje Generalna direkcija carin v Beogradu. (Konec.) ikroa. Cene za 100 kg postavno vagon ! v tovorne postaje. Zagreb, 1. maja (Vinski trg). Vin-ska trgovina se giblje v najvišjih mejah. Kupuje se le najpotrebnejše. Navzlic temu mrtvilu pa cene niso padle, razua slabšim vrstam. Cene: vino 7 do 8 % | v Zagorju (Hrv.) 14 do 10 K postavne klet, odnosno vtovorna postaja. Za boljše vino se zahteva različno po kakovosti, in sicer za 9 do 10 % 20 do 26 K. za preko 10 % 30 K. — V Vršcu, Beli Crkvi in Bački je dosti vina, a malo kupcev. Cene pri produeentih so nastopne: belo vino od 8 in pol do 9 in pol odstotka 13 do 16 K, od 10 do 11% 16 do 19 K, črno vino 18 do 20 K. — V Dalmaciji, kjer je položaj na tržišču še slabši, se gibljejo cene med 13 do IG K postavno postaja Bakar. Promet na našem tržišču in izvoz vin more oživeti le znižanje cen, ki so nad svetovno pariteto. Tržna poročila Zagreb, 1. maja. (Žitni trg). Hansse dinarja na cene ni vplivala- Koncem preteklega tedna je bilo opažati nekoliko večje povpraševanje po blagu. Izvoz je zadnje dni popolnoma miroval, največ zaradi naglih sprememb v kurzih, kar je onemogočalo sploh vsako kalkulacijo. Avstrija potrebuje sicer mnogo blaga, toda za večje nakupe se ne more odločiti vsled pomanjkanja denarja. Zaenkrat ji najbolj konvenira ameriško blago. Za ta teden se pričakuje na našem trgu precej živahen promet. Koncem pretekleca tedna se je tržila pšeni-ca (77 do 78 kg do 2%) P° l"00 do 1680 K, rž (71 do 72kg do 8%) po 1200 do 1300 K. koruza zdrava do 1300 kron, ječmen (61 do 62 kg) po 1250 do 1300 K, oves slavonski 1180 do 1250 K, moka št. 0 z vrečami po 2050 do 2450 K, pšenični otrobi z vrečami po 700 do 800 Drobne vesti — Za KIodič-Hrovat-Kavčičevo proga Poročajo nam: Na tretjem vseslovenskem trgovskem shodu, ki se je vršil v ne-dejo dne 30. aprila 1922. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, se je soglasno sklenila sledeča resolucija: 1.) na podlagi dosedanjega vsestranskega raz-motrivanja kakor tudi tehnične utemc Ijitve naših domačih železniških strol milijona funtov šterlingov za občinske svrhe. Krepke stvari ima tudi Fran Onič. L* .'v-islušajmo: »V večnem boju se oblikuje na vekov veke med bliskom in gromom tvorba iz tvorbe neznana središča demonov in angeljev, ki so bojni konji ognjenega voza Besede skozi vesoljstvo.» »Ali kakor lava vulkanov smo mi, dediči kraljestva na zemlji, poslani z zavitimi rogov! skozi Rdeče morje na goro Sinaj —» Med labodi manjka Podbevška, ki je bil njih pesniški vodja. Pravijo, da je Izstopil in da bo začel izdajati svojo revijo »Rdeči pilot». Iz belega laboda bo torej postal rdeči pilot in se bo dvignil r:sd nami: ali mu bo bolj prijala rdeča pesem zračnih višav nego tiho premišljevanje laboda, se bo videlo. Rdeči pilot je torej na obzorju... Silvester Škerl mu je posvetil pesem o oni veliki duh, iz tišine šepetajoč svojo krasno. večno novo pesem? Prišel jo natakar. — »Ali še eno črno. gospod Cankar,* — »Dajte!« — Torej je r« on. In tedaj sem videl tega potnika v novi luči. Prihajal je v vedno novi podobi, vedno drug in vendar isti v vsaki sliki globlji, toda — resničnejši. Kmalu sva odšla. Spremljal sem ga po temni šentpeterski cesti, stanoval je tam nekje blizu cerkve, menda levo od cerkve, če se ne motim. In ko sva šla po šentpeterski cesti, je med drugim govoril: »Prijatelj! Vi ste še mlad človek. Poglejte vse te prage oh cesti! Kamniti so in nekateri visoki. Človek se lahko zadene ob tak prag in pade, še prodno je doepel do svojega cilja. Ti pragi nas vabijo, a mi moramo dalje naša pot še ni končana in kje je naš cilj?... Jaz sem že truden, a vaše noge so mlade in spočite. K sebi bi vas povabil, prostora imam dovolj za tri. No. morda bi pričela oba rog J-viliti in gospodinja bi se jezila. Sicer sem pa zdaj kakor kralj, tri stanovanja imam (ne vem kj* je imel še sobo. menda na Rožniku). Lahko bo?te sli zopet nazaj to pot mimo vseh teh pra-•rov, visokih in nizkih, čepečih ob hišah in vahečih v svoje domove, saj ste čvrst, mlad fant! Glejte r>a. da se o! katerega ne zadenete. da ne pade*" eži iskali in našli svoje zatočišče. NaSa dva jahača se j>ri razvalinah ni^ta po-žurila kakor rimski trgovci, da se čim prej oddaljijo od tega kraja. Nista pognala svojih konj, marveč sta nadaljevala svojo pot zložno, v koraku, le poprijel a sta za ročaje svojih mečev in poizkusila, da li rezili ne tičita pretrdno v nožnicah. Na nizkem bregu ustavi sprednji jahač svojega konja. Njegov spremljevalec za njim stori isto. »Večno mesto!« vzklikne mladenič, iri je prvi ustavil svojega konja. »Rim! Nekdaj vladar cele zemlje. Rim cesarjev! Žaret izgleda, prijatelj Manfred, da vlada z enako močjo celemu svetu tudi starec, ki sedi sedaj na vatikanskem griču kot glavar krščanstva — sredi svojih bajnih bogatih vrtov, razkošnih palač, sredi stotine cerkev.* »Brez dvoma, Alfonso!* mu odgovori drug. »Čeprav izgleda, da je papeževa posvetna oblast omejena na majhen kos zemlje, je vendar duh tetra človeka spletel ogromno mrežo, ki jo je vrgel čez glavo vsem evropskim kraljem in cesarjem, in brez njegove volje ne uide iz te mreže niti atom... Zato pa mi dovoli, moj pinc, da ti v trenutku, ko stopah na rimska tla. čestitam. Gori, v svoji palači, v svojem Angeljskem gradu te čaka ta starec razširjenih rok, pripravljen, da te objame, kakor svojega rodnega sina, kot soj>ro>ga svoje nad vse ljubljene hčere Lukrecije.» Teman oblak izpreleti Alfonsovo obličje. Nevoljno strese z glavo. »Ne sprejemam tvoje čestitke, prijatelj Manfredo!* odgovori živahno. »In boli me. cenjeni moj prijatelj in zaupnik, da vidiš v moji ženitvi z I.u-krecijo nekakšno sročo. Res je sicer, da me je papež Aleksander izbral sebi za zeta in za moža svoji hČwk in moj ujec. kralj Friderik Napoljski, mi jo ukazal, nai se podam v večno mesto s sijajnim spremstvom, da si 8 slovesno snubitvijo zagotovim roko te neveste in da sklenem zakon, ki si ga je izmislila in zmešetarila diplomacija. Nič drugega mi ne preostane, ko da slugam zapoved svojega ujca. Kaj sem drugega kot kraljev sin, toda brez sta-rišev, brez zemlje! Še pred petimi leti. ko je moi rodni oče sedel na napolj-Skem kraljevskem prestolu, bi bil s pimican odbil vsako ponudbo takfne tvese i Borgijevii Moj oče bi nikdar ne bil dopustil niti misli, da bi svojega sina, princa Aragoivkega, zaročil ali oženil s hčerjo onega Rodrige Lano-zole, ki je nekoč prispel v Rim v trumi njegovih pisarjev, ki si je pa potem s svojo lokavostjo in z brezobzirnimi zločini osvojil papeško tiiaro. Ali moj oče je žal mrtev in po kratkem vladanju umrl je tudi moj brat Fernando. Na napoljskem prestolu sedi sedaj moj ujoc, ki me hladnokrvno žrtvuje ciljem in svrham svoje politike.* Lice mladega princa je med tem pripovedovanjem pordelo nevolje in nemirno si se pričel mladenič vihati mehke brčice. »Manfredo, svojo domovino ljubim.* — nadaljuje potem z ginjenim glasom, — »in prisegam ti, ba di se rad žrtvoval za čast in slavo najtoljske krone. NL«em prvi niti zadnji sin vladarske rodbine, čigar srce drugi prodajajo za dobro prestola, in e srcem vso osebo in vse njeno življenje. Toda, Manfrido, ves se stresam ob misli, da [»ostane moja žena... Lukrccija Borgia.* »Je li mogoče.* vpraša začuden Manfredo, »da ne koprniš po tej Lu-kreciji, o kateri govore, da je najle|»ša ženska na svetu, in o kateri pevajo pesniki, ... in njene drašesti poveličujejo najslavnejši slikarji?* »Studi se mi, kadar le čujem njeno ime! Ne poznam je, nikdar je še nisem videl in nikdar nisem hotel videti niti njene slike. Pa da je lepa kakor Venera, da je očarljiva kakor Kleopatra, da je strastna kakor Helena, za katero je besnela 10 let trojanska vojna, — Manfredo, nje ne bi nikdar mogel ljubiti! Ali naj te spomnim na to, kar sc govori o Lukreciji Borgia? To je žena s srcem iz mramoria, in može si meče prod noge, da jih {totem s prezirom izroči propadu. Ona je politična agentica svojega očeta papeža, on jo porablja, da povabi v svoje zanjke vse ptičke, ki jih hoče oskubiti. Oni hrabri krščanski rodovnik Savonarola, ki je v Flo-renci, jo nazivlje sramoto krščanske kneževine, in on buni vse mesto proti rodbini Borgia. Najstrašneje stvari* — princ sedaj zniža svoj glas — »najhujše se tilio in tajno govori o Lukreciji. Ne, ne, nikdar naj moja usta ne izgovore takih grozot. Manfredo moj, zločini se dodajajo, tako nenavadni in tako strašni, da mi ljudje ne smemo verjeti niti v njih možnost, če hočemo, da nam še preostane vera, nada, ljubezen ...» »Corpo di Dio!» vzklikne Manfredo. »Če misliš tako, moj princ, potem je skoraj najbolje, da se kar najbolj hitro vrneva k svojemu spremstvu, katero si pustil pet milj za nama in mu za povedal, da ti sledi v Rim šele, kadar dobi ukaz. Baviš se z nekakšnimi tajnimi nameni, no, doslej te nisem hotel vpraševati, s kakšnimi in čemu. Ločil si se od svojega spremstva, na čijrar čelu bi bil moral prihajati v Rim. Ukazal si nama osedlati dva konja, oblekla sva navadno obleko, tako da izsrledava ka- kor dva. trgovca, in tako prihajava v Rim neznana, da*i naju Um že čakajo. da zvone z zvonovi v pozdrav in da ti prihiti Lukrecija nasr»oti. Čemu to zatajevanje, da te priplaziva v mesto kakor dva netnaniča. ko si se vendar tal.o trdno odločil, d oJbiješ roko te nezveste?* »Razjasniti ti hočem. Manfredo, svoj namen,* odgovori princ aragonski. »Tajno, nespoznan stopam na sveta rimska tla. Zdaleka si hočem ogledati to Lukrecijo. Ce odkrijem v njeni pokvarjeni duši samo iskrico človeškega otičutka, se jej hočem žrtvovati. Lukreciji itak ni za me. Na tisoče sreč-nejšh jej leži pred nogami, ona lahko izbira med najbolj lepimi, junaškimi, plemenitimi in bogatimi. Lahkega srca je pustila, da odide njen prvi soprog Giovanni Sforza. grof v Pesaru, ko so mu rimska tla [»ostala prevroča in ko se je priče! bati za svojo življenje. Trdi se celo, da je ona pomagala pri njegovem begu. Mogoče je, da bo lepa Lukrecija izkazala isto uslugo tudi ?e kdaj meni in da mi pomaga pobegniti, še prodno postanem njen so; »rog. Pa hajdiva sedaj, Manfredo, solnce jo zašlo, noč zastira zemljo, in med razvalinami kopališča Caracalle se bude zločinske nočne tieo. Se četrt ure, pa bova pri krčmi očeta Filipa, tik pod vratini svetega Boštjana. Tam stopica s konja, in ne pozabljaj, da sem jaz trgovec Alieno iz Napolja, ti pa moj pomočnik Manfredo, in da ne zineš besedice o kneževskem dostojanstvu i:, mi tako ne pokvariš mojega načrta!* Nato Alfonso nalahno vzpodbude svojega konja. Manfredo mu sledi in drogova odjezdita molče. Kmalu do-speta do krčme očeta Filif«. To je bilo nekakšno sumljivo prenočišče, kakor lastavičje gnezdo, prilepljeno na silno rimsko obzidje. Prihaiačoma udari na ušeea glas gosli in flavte. V krčmi je še vse živo. Zamolklo odmeva iz nje obilica raznih glasov, trkanje vrčev in glasen smoh. »Morda bi bilo bolje.* se oglasi Manfredo, »da poiščeva tišje stanovanje?* Toda princ Alfonso odvrne: »Kamor prihaja največ ljudi, tam se najlažje skrijem. Sicer pa mi je oče Filip priporočen, češ, da nikdar ne povprašuje svojih gostov, odkod pribijajo in k;un so namenjeni. V odlični rimski gostilni bi morda zaslutili v meni aragonskega princa, pri očetu Filipu pa me papeževi prisluškovalci ne bodo iskali, niti Spi -ni njegovega sina Cezarja.* Pri teh .besedah udari Alfoneo s postjo ix) hra-stovih durih. Kmalu nato zaškriplje zapah, duri so odpro in na pragu stoji oče Filip, okrogel, plišast dedec. V roki drži svetiljko, ki jo sedaj dviga, da si ogleda nova gosta. Za hrbtom pa stoji nekakSon sluga. Krčma r takoj vidi. da sta to boljša gosta, izjavi, da jima prav rad odstopa dve lepi sobi, ter jim gostobesedne pripoveduje, da bos-ta tukaj na varnem in dotiro shranjena, kakor v Abrahamovem naročju. Sluga prevzame konia in ju odvede v hlev, oba kavalirja pa sledita očftu Filipu čez leeone stopnice. V zgornjem nadstropju odpre Fili-po vrata, odstopi in se globoko prikl.v uL Soba. v katero je privodel svoje goste, ni bila na pačita. Hotelska o; rt v petnajstem veku ni bila še moderno razvita. Plemiču ki so se podali na p^v tovanje, odsedali so običajno pri svojih vrstnikih na tem ali onem gradu. pri prijateljih ali znancih, in le potuj ""i trgovci in nižje ljudstvo se je zate: alo v javna prenočišča. Zahteve potnikov so bile takrat tudi še prav skromne. Navadno so takšna prenočišča imela eno skupno spalnico, kjer se je vsak gost zamotal v svojo pl.-Vo, ki jo je snel s konja. Zato je Alfunso sedaj z zadovoljnim pogledom preletel sobo. ki je bila "čista prostrana, razsvetljena s svečami in dobro opremljena. Oče Fi-lipo pa (»ozove svoja gosta, uaj se tx>-služita. naj otreseta prah in izrečeta svoje ukaze. Slugo pa pošlje po toplo vodo. »Gotovo prihajata po opravkih, gospoda moja,* nadaljuje potem brbl.Javo. »Dobrodošli ste mi! Naš dragi Rim je ve« v vrtincu radosti. Povsod -ame svečanosti, zabave, veselice, razsvetljave, od vseh strani vro v mesto od-Učnjaki in trgovci in obilo drugih ljudi iz cele Italije, da. s celega sveta. Na Vatikanu se pripravlja nekaj velikega. Sveti oče — bog mu daj še mnogo let na blagor vsega krščanstva — ženi svojo najljubšo hčer s princem aragon-skim. Za trgovce je to najboljša prilika, da najdejo kupca za svojo robo. Zopet enkrat' teče zlata reka skozi večno mesto, in kdor je spreten, bo iz to reke zajel.* Zaman je oče Filip čakal na odgovor. Vendar ga molk gostov ni spravil v zadrego. Nadaljeval je zgovorno: »Gotovo ste že mnogo čuli o obitelji Borgia, ki polni s svojo slavo vso Italijo in vos svet. Zal je na svetu tudi mnogo dolgih jezikov, ki črnijo to rodbino in raznažajo o njej najl>olj go-rOKtasne pripovedke. Madona naj mi bo miloetljiva. če je le trohica resnice v tem opravljanju. Sicer pa, če hi tudi bilo kaj resnice v tem. mi gostilničarji smemo biti s svetim očetom prav zadovoljni. Sedaj je v Rimu veselo in denarja dovolj!* »Di, za vaše žepe!* vikne Manfredo. »Izaini in ne brbljaj nama toliko. Lačna sva in žejna. Pttekrbi raje za dostojno večerjo.* »Tako mi vseh svetnikov, seveda, seveda,... plemenita gospoda!* Debeli krč mar se ves smehlja in žari in obrača in [iriklanja in krili z rokama. »Kuhinja očeta Filipa slovi po celem Rimu. Moja soproga, čestita Silvija, — da mi jo bog ohrani vsaj tako dolgo, dokler imam to gostilno, — je biser vseh kuharic. Plemenita gospoda raj se samo izvolita po kopelji potruditi po teh stopnjieah, pa vama postrežem z večerjo, da bi me zanjo sam sveti Lukul imenoval za svojega dvorskega kuharja.* «Neraa le iznelnra v njen' teh turobnih misli, in hujša ko moja zaročnica in njeno pa pešk o sorodstvr tudi ona sodrga tu doli ne bo...» Toda Manfredo mu migne in poloii prst na usta. »Oi*ez.no, Alfonso!* mu prišepeta. »Ne [«zabi. da se nahajaš Rimu Borgijevcev in ne igraj so 45 s\v : jo glavo! Tudi zidov': ir.ajo tu ušc?r | in prisluškujejo! Ne jamčim ti. da c i : , napežev [»oslanec [>rišel v Neapoli? i Moj stric Federieo mi je sam natakni1 'ta prstan na roko in mi rekel: Lep-* tvoja zaročnica Lukrecija ti ga po-šilia. Prosi te. da nosiš njen prstan v-sedaj in da ga no snameš niti na pov> niti v Rimu, v znak zvestobe, ki te bo vezala ž njo vse življenje. — Hn-ha-ha-ha! Zvestoba, pa Borgijci!* »No, če tako mrziš ta prstan, zakaj ga pa ne snameš s prsta?* »Ker me usoda že vodi v naročj--Borgijevcev. 2.0 stokrat sem ga izknšal sneti, ali tako čvrsto se oklepa moje-jra prsta, da bi si ga moral odrezati, da se znebim zaročnega dara Lukre-cije. Tako fia moram nositi proti svoji volji. To je prvi člen v verigi, s katero me hočejo privezati. Vendar dvomifr. da jim bo uspelo. Mislim, da se varajo!* Razgovor prijateljev prekine trkani-na vratih. Dve služkinji vstopita in prineseta velike čebre, polne dišeč" vode. Radovedno ogledujeta te tujce in vprašujete, ali naj pomagate gospodom pri kopanju. Toda gospoda odhi jeta ponudbo. Pol ure pozneje sta končala svojo toaleto. Osvežena stopita kopelji iz sobe in korakata po stopi' cah v dolnjo prostore. Tu jih že pričakuje oče Filip, ju spremlja ter neprestano zatrjuje, da ju čaka takšna večerja, da bi je ne odklonil niti sam [»rine aragonski, zaročnik Lukrec;r tisti princ, ki ga Rim pričakuje ... (Dalje prihodnjič.) 'ransiuno a ZAGREB, Mažuraničev trg 3 Telefon broj 27-60 Brzojari: Transjugo Filijala: Beograd, Kosmajska 16 Ispostare : Osijek, Široka ulica 8, Subotica kod Piu kovic i drug i Skoplje ===== nojjeftinije traverze, fsJleso, eksere ^e), vspno, cement, sips, trstiku, drot, daske e sav gradievni materiial 1244 mrslious. hrasto?;, nuno vb h Sipose, jesenoBe, mecesnove Mode kupuje po dnevnih cenah v Paraa žaga Koršio, Ljubljana, Spodnja Šiška. Telefon 180. 120.1 preaimica • v v in tram šoferja v • v za takojšnji nastop po I^f^^l-ft z dobrimi spriče-možnosti samskega HSJi^šJiCS vali za 40 II. P. S. P. A. tovorni avto. — Dotični mora hiti tudi perlektni ključavničar in popolnoma izrežban v postrežbi in vožnji tovornih avtomobilov. Razven tega tudi: parfekfnega str&sgarla z dobrimi spričevali. — Ponudbe s priloženimi spričevali naj se poSljejo na naslov: Ed. Glanzmann & And. Bassner, Tržič na Gorenjskem, Jugoslavija. 1135 Pridobivajte „lutru" novih naročnikov! ki naj bo že vojaščine prosta in bi lahko opravljala tudi event. blagajniški posal. — Telovadci in pevci prednost. Ponudbe z zahtevo plaČ9 na upravo „Jutra" pod šifro 345 imuinTuDmalaHTm Tiiii^; i.. .i u«.. t i ii.u; ii ■ i ii »T^TTJuIIjTiijTTuTrrt^^ I? Pozor! Pozor! se proda, s trgovskim pohištvom vred na jako prometnem kraju v Ptujski gori pri Ptuju. Kupci naj se zglasijo pri tvrdki: Jos. Urch, veletrgovina z vinom, Ormož ob Dr. mi slovenska gradbena in industrijska d. d., Brzojaoi: »Slograd«. JSLa JLJ Telefon ,80' Tehnična pisarna o faoarni Kcrši^ Spodnja Šiška, frankopansfca cesta št. 151. i. Oddelek za globoke gradbe: ose orste globokih staob, betonske in železobefonske gradbe, oodne gradbe, železobetonske tlačne ceoi do 8 atmoster tlaka, električne centrale, izkoriščanjeoodnihsil, „silo", mostne, železniške in cestne zgradbe, predore, biologične in mehanične čistilnice za Dsakoorstno industrijo. 11. Oddelek za oisoke gradbe: ose Drste oisokih staob, moderne industrijske zgradbe, leseni polnostenski nosilci za strehe z Delikimi razponi do 35 m, železo-betonska, lesena in kombinirana skladiiča. Ul. Tonama oozoo Keršič: luksusni in tooorni Dozooi, moderne aotomobilne karoserije, ročni oozički, samokolnice itd. IV. Parna žaga: lesna trgooina in industrija, staobeno tesarstoo in mizarstoo. io&s &faBbus, 3. m&J» 1932. popočilo Ljabljana 306 m ud m« jem Kraj opasovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljnbljana . Ljobljaom . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dnnaj . . Praga . . Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 761-4 760-5 761-0 768*9 761-0 760*9 761-4 8-3 9-2 88 12-0 12-0 90 3-0 sever wt. sap. ■ev. vab. zapad breavetra zapad brorretra oblačne Teč obL det pol obl. del. obl. Teč obL 6* ro 20 4-0 1-0 V Ljubljani barometer nestan., temper. visoka. Solnee Tihaja ob 4-82, sahaja ob 1910. .V;:.^/.^ m-*-'-V''-.'''- •. • ■..- Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni, predragi in nepozabni oče, sin, brat, svak in stric, gospod UDOLF SCHILLER nadučitelj ▼ Črnomlja, danes, v torek 2. maja 1922., dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb našega ljubljenega očeta bo v četrtek 4. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v yojni vasi pri Črnomlju. Ohranite pokojnika v blagem spominu in spominjajte se ga v molitvi Maše zadušnice se bodo brale zanj v domači župni cerkvi. Črnomelj, dne 2. maja 1922. Globoko žaluioS hi osamljen! otroci Relčl, Melita, Zdenko in Miran ter vsi ostali sorodniki. 1347 Zalivala. Za izkazano sožalje ob smrti našega nepozabnega pokojnika se najiskreneje zahvaljuje žalujoča rodbina Kolarifi. Središče ob Dravi, dne 30. aprila 1922. Bratska sokolska društva! Imam v zalogi vse oblačilne potrebščine, slavnostne kroje, telovadne obleke, čevlje kakor tudi za vse oddelke moške, ženske itd. Jahalne odeje z monogrami le po naročilu. — Ceniki na zahtevo zastonj! Zdravo! Pet Capuder dobavitelj J. S. S. v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2. 1178 Prva jugoslovanska tovarna električnih žarnic VOL?A9 družba z o. z. MARIBOR, Koroška cesta 27 izdeluje vsakovrstne zrakoprazne žarnice v najboljši kakovosti in po najnižjih cenah. Brzoiavi: Volta Maribor. Telefon interurb.: 176. n« lian Gregorc Vera Gregorc roj. Kapnik poročena, ljubem t nujnih 18X2 lostrlnda Hlad zasebni uradnik t akademsko naobrasbo išče seznanja s gospodično aH flamo, tndi i dežele, ki je popolnoma samostojna gospo-darloa kakega večjega posestva ali drugega podjetja. Korespondenco je nasloviti pod šifro „Uradnlk" na aprar-ništvo cjatra*. Absolutna tajnost zajamčena pod častjo. 1317 lila avMica in ma JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjSib do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena. 830 Maribor, Tržaška cesta 16. 75 delnic Pivovarne Laško se proda. Le obvezno ponudbo s navedbo najugodnejšega kuna je poslati pod šifro < Laško« opravi teg.i lista. 1140 Tratnike, zapestnice, srajce, ballst-bluze kakor druge pralne obleke pere In svetlolika tovarna Jos.Reich, Ljubljana Sprejema.lif.ee: Selenburgova ulica SI. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Koievjc, Nove mesto. 86 Pletenine, raznovrstne, damske majloe ln bluze, Jope, otr. perilo, gamaie, doko-lenloe, svlter j e, čepice itd. lastnega izdelka priporoča 1120 Pletenine CIRIL VAJT, Kranj. Kupim do 1000 metrov železniških tračnic za normalno progo In levo kretnico, sistem X ali Xa. M »Mlin — tO >111« Ofc. r—, mM MS S >111« • Ota. — Trs ...t) muh.h»K tnmIUh O. >0 >MI« S Ota, iMk s !»■■« IMl - '.ta M (IMJ» to« « — w»> ) Hm Iffrtuli m milim M K •vr.tMi* |i«)lm mM i liče se ilvUJe, vešče in samostojne, sa fina dela, krojenje ni potrebno. Vprašati je : Kongresni trg 3, II. nadstr. 1265 Absolvent 1846 češke državne obrtne iole prosi za službo tehničnega uradnika ali prvega delovodje v trojni tovarni. Govori češko, srbohrvaško in nemško. Ponudbe je poslati pod cTehnični uradnik 3/3» na opravo «Jutra». Pomočnika pri lesni široki se prejme takoj in pod ngo nimi pogoji. — Ponudbe na opravo »Jatxa> pod >I>esna industrija 166/V. 1236 Kleparski stroj (Rollm&ecbine ■, popolnoma nov, se agodno proda Sposoben tudi sa večjo ključavničarsko obrt Poiitč se v opravi cjatra*. 1191 čevlji it. 36 1223 sa gospice, nori, fini, najmodernejši , rasnih vzorcev, se prodajo K 800-— ecoeje na para. Ogledajo se v slaščičarni Dunajska cesta 6. 308 saklopalb sedežev (KlappstOhie), primi, popolnoma covib, iz trdega lesa, avto Dion-Buton, 8 14 BP, 4 sedeži, generalno popravljen, glasovir, skoro nov, po zelo ogodni ceni na prodaj. Pojasnila daje Mihael Murko, kino, Ptuj. 1248 Zlata damska ura s zlato zapestnico se ceno proda. Vpraša se ▼ opravi . 80/a KupJm Kopta 1249 vse letnike «Dom in sveta., pa tndi le letnike 1911—21, vse letnike .L.nbljanskega Zvona, in »Slovenskega glasnika. ter zbrane spise slovenskih pisateljev. Ponudbe s navedbo cene na K. Vrečar, Ljubljana, Jenkova nliea 4. Knpl so 1101 ogrodje sa žago veneeijanar-ko (samico). Ponudbe pod «2aga> na upravo . HUa s sadnim vrtom in njivo sa proda. Cirčiče pri Kranju št 26. 1243 Vaino sa kmotovaloa in male obrtnike. Na prodaj je 14 Reform- Benzin-Benzol-motorjev od 6 do 12 H? (konjskih sil), nemške labr i kaeije. Več se izve v pisarn. »Triglav., Krekov trg 10/1-se» If dr. Miroslav Kasal oblajtTB« poTujul starti! In2ectr In aestd stavDeifk Ljubljana, Gradišča 13. Stavbno podjetje is tehniška puoroa za betonske, i«iaw>-betonake tat vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne n-sok. zgradbe. tU DRVA hlode, jelove In bukove se kupi. Ponndbe pod »Beograd, na Anončni zavod Drago Beseljak in drng, Ljubljana, Sodna nliea 5. 1260 Ev. Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni strcjl lzborna konstrukcija in elegantna izvršitev is tovarne r Lincu. Ustanovljena leta 1867. Veaijc poačcle sraiilareo, Pisalni stroji „Adier". Ceniki zastonj tn tranko. Kolesa iz prvih tovarnis Oiirkopp, Styria, Wafienraa. 1264 Začasno znižane cena aznanjam častitim damam, da sem ravnokar dobila veliko novo tovarniško zalogo najnovejših damskih in dekliških slamnikov _ _ vrst Tagal, Pikot in Lisere, ter vabim častite dame na ogled. Najnižje tovarniške cene. Prosim, ne zamudite ugodne prilike! Modni salon AlojzijaVivod-Mozetio Ljubljana, Pred škafijo 21, II. nadstr., poleg magistrata. Sorelemam damske klobuke v popravilo i«s Biajo ta prevleko divanor In drniega pohištva t veliki Isbert, dalje različno platno ln Juti ?a taaatnike, sedlarje Ltd. priporoča trrdka k & E. Skaberne, § Ljubljana, Mestni trg 18. M tesarjev in tesarskih preddelavcev sprejme s takoj IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster, parna iaga v Ljubljani, Dunajska cesta it. 46. Priporočaffe „ Jadranska banka - Beograd. Delniška glavnica: Din 30,000.000 —. Rezerva: Din 15,000.000 —. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb. Naslov za brzojavke: JADRANSKA. AflUlran zavodi FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland Street. New York CIty. f l P % t* 1* Podružnice: Split« Trst, Saralevo, Gorica, Celje, Na* ribor, Ptuj, Brežice, Krasti in Novi Sad. LJUBLJANA-STRITARJEVA ULICA 2 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke razredne loteriie. Telef. štev. 261 in 413. = Brzojavni naslov: „Banka", Ljnbljana. Delniška glavnica K 50,000.000 Rezerni zakladi K 45,000.000 Domače vesfi * Poljski narodni praznik. Danee 5. maja proslavlja poljski narod spomin na prog laž c nje prve poljske kon-stitucije 3. maja 1791. Ta dan velja t poljski republiki kot državni praznik. Jugoslovani se pridružujemo željam velikega bratskega naroda za njega lopo bodočnost in vsestranski pro-cvit. * Kralj v Parizu. It Pariza se poroča, da je imel kralj Aleksander včeraj sestanek x vsemi člani kraljeve rodbine, ki se m ude v inozemstvu. Kralj se vrne v Beograd koncem tedna. * Kraljeva poroka in Grška. Po poročilu iz Aten bosta pri poroki naSaga vladarja zastofiala grško vlado vojni minister Teotokis in zunanji minister Baltazzi. * Šestdesetletnica drja. K. Trillerja. Snoči sta priredila načelstvo JDS in ljub občinskih svetnikov JDS pov> dom 601etnice drja. K. Trillerja priji-teljski večer, katerega *o se udeležili člani nafielstva, vsi občinski svetniki JDS in mnogi prijatelji jubilaria s prvim slovenskim županom Ljubljane g. Grasellijem na čelu. Sestanen je potekel kar najprisrčnejše. Bilo je izgovorjenih mnogo prijateljskih besod. Govorili so dr. Ravnih ar, Turk, župan Pire iz Kranja, posl. Reisner, Petrič, Likozar, bivši župan Graselli, dr. Kra-mer in drugi. Dr. Triller je odgovarjal t dovršenem govoru, ki je bil burno akiamiran. Na večerji se je nabrala precejšna vsota za Jugoslovansko Matico in Ciril Metodovo družbo. * Poslanec Reisner je odstopil kot predsednik Osrednje zveze državnih nameščencev. K temu koraku so ga prisilile razmere, ki so v najnovejšom času zavladale v tej organizaciji, v kateri so se j>ojavi!a stremljenja in nazori, s kojimi se posl. Reisner ne more strinjati. Odstop posl. Reisnerja je za uradniško organizacijo velika izguba. Kdor primerja uspehe, ki so jih državni nameščenci dosegli pod njegovim vodstvom, z uspehi, ki si jih je izvojevala neprimerno jačja in enotnejša železniška organizacija, bo vedel primemo oceniti zasluge poslanca Reisnerja za državne nameščence vseh kategorij. Škoda, da je ta zaslužni voditelj našega uradništva zapustil mesto, na katerem je dosegel toliko odličnih uspehov. * Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Pašlca se je tako izboljšalo, da bo v kratkem okreval. Zdravniki ?o mu nasvetovali, naj odpotuje za nekaj dni na oddih v Dubrovnik. * Zunanji minister dr. Ninčič je odpotoval včeraj iz Beograda nazaj v Genova * Namestnik Demetrovič umakni! prošnjo za demisijo. Vsled zahteve pokrajinskega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo gosp. Juraja Demetroviča je finančni minister odredil, da se dne 1. maja izplačajo državnim nameščencem vse zaostale draginjske doklade. Vsled tega je, kakor poroča »Pravda*, gosp. Demofcrovid umaknil svojo ostavko. * Katoliški škofje v Beogradu. V nedeljo so prispeli v Beograd zagrebški nadškof dr. Bnuer. ljubljanski škof dr. Jeglič in djakovski škof dr. A k šara ov i 6 in so intervenirali pri finančnem ministru in ministru za vere glede skorajšnje rešitve vprašanja duhovniških dravinjskih doklad v smislu sklepov katoliškega svečeništva. Istočasno so škofi intervenirali pri vojnem ministru, naj bi -e katoliški bogoslov-ei ne klicali v vojaško službo. * Amnestija v vojski. Podpisan je nkaz, s katerim se oiuroščajo v naši armadi vise kazni radi ubežništva od prvega dne vojne do 1. maja 1922. * Iz diplomatske službe. Naš dosedanji poslanik v Londonu. Gavrilovid, je imenovan za poslanika v Haagu in je včeraj nizozemski kraljici Viljemini izročil akreditivna pisma. — Sv. sto-Jica je prosila našo vlado eksekvatur za msgr. Pelegrinija. ki bo imenovan za nuncija v Beogradu. Dosedanji nttn-cii dr. Cherubini ie premeščen v Rim. Dr. PelegTini je bil dosedaj dodeljen nuncijaturi v Varšavi. * 80.000 dinarjev izredne podpore je dovolilo prosvetno ministrstvo mariborskemu gledališču. * Konferenca okrajnih glavarjev se vrši danes na pokrajinskem namestni-štvu. * Mestne stanovanjske hiše v Mariboru. Mestna občina mariborska namerava zgraditi več stanovanjskih hiš. V to svrho namerava najeti posojilo v znesku 50 milijonov kron. Občinski fret je županu naročil, da stopi v stik z inozemskimi finančniki, da doseže posojilo v zdravi valuti. * Šolsko leto v beograjskih srednjih Šolah se letos radi kraljeve poroke zaključi že 13. maja. Matura se je pričela v soboto. * Najden ključ za komunistično tajno korespondenco. Obmejna policija je aretirala te dni nekega zagrebškega dijaka, ki je hotel odpotovati na Dunaj. V njegovem potnem kovčku so našli ključ za šifrirano pismo, ki ga je aretirani dijak nesel dnnaj. komunistom in katerega so zagrebški komunisti uporabljali za korespondenco z dunajskimi somišljeniki. * Vojaške radionice v Vevčah. Včeraj te je vršilo v Ljubljani posvetovanje zaradi vojaških delavnic v Vevčah, v katerih je zaposlenih s šivanjem uniform vež sto delavcev in delavk. Zastonnik vojnega ministrstva je pojasnil, da je položaj delavnic v sedanjih barakah nevzdržen in da se morajo delavnice preseliti, ako lokalni faktorji zaaje ne dobe v kratkem času primernih in boljših prostorov. Nasvetoval je, da naj bi zlasti prizadete občine v interesu delavstva poskrbele za potrebno zgradbo. Ako se to zgodi bo vojno ministrstvo uvedlo Se obširnejši obrat tako, da bodo domačini samo na mezdah lahko zaslužili na leto 3 do 4 milijone dinarjev. Oddelek za socialno politiko pokojninske uprave je prevzel nalogo, da skliče prizadete Interesente, llasti občine, v katerih stanuje delavstvo, ki je v delavnicah zaposleno, da se po možnosti doseže kak način, po katerem bi »e ohranila in Se povečala za ljubljansko okolico tako važna industrija. • Iz državne službe je izstopil dr. Janže Novak, dodeljen ministrstvu pro-svete. • Himen. Poročil se je ljubljanski ve-letrgovoc g. Ivan Grcgoro z gdč. Voro Kupnikovo. hčerko veleposestnika v Ko- strivnici. Bilo srečnol • Hrvatske dijakinje, učenke pedagoškega oddelka VIII. razreda dekliškega liceja v Osijeku, so dospele včeraj v Ljubljano pod vodstvom svojega profesorja g. Nikole Tailsbauerja. Ogledale si bodo poleg Ljubljane tudi Blod in Bohinj. Dobrodošle! • V Črnomlju je nmrl včeraj nenadoma tamkajšnji nadučitelj g. Rudolf Schil-ler. Pokojnik je služboval v Črnomlju okrog trideset let, je sodeloval pri vseh narodnih društvih in je bil sploh vsestransko priljubljen. Pred kakimi desetimi meseci je umrla tudi pokojnikova soproga Olga Schillor tako da so otroci, od katerih jo najmlajši star šele 4 leta, popolne sirote. Ohranimo blag spomin pokojnemu narodnjaku in na-prodnjaku. • Iz črnih bukev socialistične Ljubljane. »Ljubljanski reveži se nahajajo v tako žalostnem gmotnem položaja, da si prosijo Bkoro smrti.* Tako piše »Novi Čas», ki pristavlja, da tudi mizerija ljubljanskih ubožcev dokazuje, kako nujno je potrebna avtonomija Slovenije. Res interesantno! Na ljubljanskem mestnem magistratu gospodari malone že le- ! to dni socialistična večina in po tem i času avtonomnega vlad.mja črno-modro-; rdeče koalicije tako priznanje. Za vse i mogoče stvari ima mostna gospoda de-| nar, dolga je hotela napraviti že za sto-' tine milijonov, davščine jo sklenila dvi-jgniti za kakih 16 milijonov na leto, na ; vseh koncih pobirajo prispevke zdaj za to, zdaj za ono, za mestne reveže so napravili prav posebno akcijo. Radovedni smo, kam gre ves ta denar, ako so ljubljanski reveži sedaj navzlic tema na tem, da »prosijo skoro smrt*. Če bi kraljevala magistratna socialistična gospoda v vsej Sloveniji, bi bilo kmaln celokupno slovensko prebivalstvo med pros-jaki. Tudi med berači imamo take av-tonomiste kot so magistratni gospodje, to so tisti, ki bi lahko delali, pa nič ne delajo in bi le radi od drugih živeli in miloščino vživaJi. TI postopači pravim revežem največ škodujejo. — Več ljubljanskih revežev. • Nenavaden meteorološki pojav. Preteklo nedeljo se je nad Ljubljano kmalu po dvanajsti uri nebo močno pooblačilo, iz jugozapada so je vzdignil velik piS. nakar se je vlila v gostih curkih ob tričetrt na eno uro kratko trajajoča ploha. Zanimivo je bilo pri tem nalivu dejstvo. da voda dežnica ni bila čista, ampak zelo motna in umazano rdečkaste barve. Profesor Koželj v Ljubljani je nalovil v večjo steklenico te dežnice. Voda je bila zelo motna In so še po preteku 21 ur ni popolnoma izčistila. Na dnu posodo se je pa nabrala tanka plast rdečkasto-rjave barve. Kemična analiza bo dognala, kakega izvora j« bila snov, ki je bila primešana dežnici. — Iz Jame pri Stražišču nam tozadevno poročajo: Prošlo nedeljo ob petih zjutraj in proti poldnevu je tukaj močno deževalo in pri tej priliki se je opazil izredni naravni pojav, da jo bila padavina, spremljana po južno-zapadnem vetru močno rdeče-umazano pobarvana. Izvor tega pojava je bržkone vzdignjeni prah iz Saharske puščavo, ki je bil Bem-kaj zanešen in s padavino sprijet, tako da je bila rdeče-umazana. • Nekaj neverjetnega se nam poroča: Po Hrastniku se že dalj časa šepeče o neki »novi veri*, katero pridiguje znani Močnik (sedaj živeč v Beograda) ter tukajšnji rudar Ccglič. So to baje »adven-tisti*. Na nedeljo dne 1. maja dopoldne je bila oznanjena njihova »služba božja* pri kmetu Zreblju vrh bril« Ostenka ob navzočnosti samega »škofa* Močnika. Na predvečer te »Mavnosti* se je vstopila okoli 30 let stara žena kmeta Prebija v kup stružja, polila se z bencinom ter — prižgala. Vzlic kričanju, da ji dobro stori ogenj, da je tudi Kristus trpel, je imela naposled te dobrote preveč, pa je skočila v čeber vode. Njen mož, videč jo potom vso opečeno, je vzdignil oči k nebu ter vzkliknil: Srečna žena. da ti je dano trpeti za Kristusa! Poklicani zdravnik je konetatiral zelo težke opekline in da je le malo upanja na okrevanje. - Kdo je temu kriv? Smelo trdimo: rimski klerikalizem, katerega vodilna misel je —obdržati ljudstvo v temi, v neumnosti, da se ga bo moglo dalje izžemati in živeti na njegov rsčun. Žalostna slika je to iz 20. stoletja. žalostna temholi ker se ie pripe- tih v hrfHMftai B»K f vek sploh ne iskal ljudi, ki bi ie premišljevali o — verah. Kje smo ie! • Najvišja hlia v Beogradu. Centralna banka v Beogradu je dobila dovoljenje, da zgradi lOnadstropno hiio, ki bo najvišjo poslopje v Beograda. • Stražnik v silobranu. V baraki Zidarske zadruge na Mir ju v Ljubljani se je v nedeljo ponoči po končanem popivanju vnel med delavci prepir, iz katerega je nastal kmalu tak pretep, da se je baraka tresla kakor v najhujšem potresu. Ko je neki delavce uvidel, da more imeti pretop Se zelo resne posledice, je na tihem zginil po stražnika. Pretep je medtem postajal vedno silne j Ji, najhujši pa je bil lSletni delavec Franc Roje. Ko je prišel stražnik v barako, je skušal najprej pomiriti razburjene duhove. V zalivalo se je Roje nenadoma zakadil proti njemu z odprtim nožem in ga hotel zabosti. Stražnik je bil v tako kritičnem položaju, da je moral posofii po silobranu. Oddal je na napadalca dva strela. Prvi je zadel Rojoa pod levo stran vrata, drugi pa v desno roko. Pretepači so nato sprevideli, da stražnik ne pozna šale in so se polagoma pomirili. Franc Roje jo bil pozi eje z rešilnim vozom prepeljan v bolnico, vendar pa njo- ! govo stanje ni nevarno. • Divjanje zblaznelega orožnika. Iz Zagreba nam poročajo: Poveljnik orožniš-ke postaje v Viličselu. Mile Klemen, je prišel preteklo nedeljo v Kukuruzoviče-vo krčmo. Kmalu pa je zopet vstal ter šel proti vratom; nenadoma pa se je obrni) ter ustrelil s puško proti gostilničarju, ki se je mrtev zgradil na tla. Ženo gostilničarjevo, ki je pohitela za njim, je dvakrat z bajonetom zabodel, potem pa je pobegnil. V sosedni hiši je Klemen ustrelil Stjepana Kraljeviča. Streljal je potem še skozi okno neke druge hiše ter se končno izeubil v bližnjem gozdu. Ponoči se je priplazil k orožniSki postaji, ustrelil orožnika Turkalja ter zopet pobegnil ter se končno ustrelil na pokopališču. Pri raztelesenju samomorilčevega trupla so zdravniki ugotovili, da so v Klemenovih možganah nastale neke iz-premembe, ki dokazujejo, da je nesrečnež izvršil grozen čin v blaznosti. • Dve železniški nesreči. Včeraj dopoldne je na železniškem prelazu na Glincah povozil vlak lSletnega delavčevega sina Antona Trampuža. Nahajal se ! je na tiru ravno v trenutku, ko sta se j križala tovorni in vrhniški osebni vlak. iZatvornice so bile takrat zaprte. Ko se j je Trampuž hotel ogniti vrhniškemu j vlaku, je zadel ob tovorni vlak, ki ga | je vrgel proti vrhniškemu. Deček je prišel pri tej priliki pod vlak, ki mu je odtrgal dosno nogo nad gležnjem. Polog tega je dobil tudi težke poškodbe po glavi, tako da je malo upanja, da bi okreval. — V Brežicah je te dni povozil vlak 401etnega Ivana Med vedra is Bojsnega in ga poškodoval na obeh nogah. Mcdvedec je vojni invalid. V vojni so mn zmrznili prsti na nogah in jih je zgubil šest. Njegovo stanje je zelo opisno in je malo upanja, da bi okreval. • Nesreče in nezgode. Macela Lovrenc, posestnikov sin iz Vrh polja pri Brdu, so je pri obsekavanju meje težko vsekal v levo nogo. — Francetu Bežku, kotlarjn na glavnem kolodvoru v Ljubljani, je pri delu odletel košček železa v levo oko in mu je raniL — Janezu Solunu. dninarju v Ljubljani, je stopil splašen konj na desno nogo in ma jo natrL • V nesreči zapuščen. V nedeljo je na kolodvoru v Račab pri Mariboru stopil v vlak neki Alojzij Keršič s svojo prijateljico. Vračal se je z izleta Močno vinjen je zlezel na streho vagona kjer na je zgubil ravnotežje in padel z glavo na tla, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v Maribor, kjer ga je na kolodvoru sprejela rešilna postaja. Njegova »prijateljica* je izginila in se ves čas ni čisto nič zanimala za ponesrečenega »prijatePa*. • Trdovraten samomorilec. 23Ietni Josip Marolt si je v Mariboru že ponovno skušal vzeti življenje. Imel pa je vedno smolo ker so ga vsakikrat rešili sosedje. V nedeljo je še enkrat poskusil svojo srečo in izpil veliko množino solne kisline. Sosedje so takoj poklicali rešilno postajo, ki je trdovratnega samomorilca prepeljala takoj v bolnico, kjer so mn želodec tako imenitno izprali, da je mogel včeraj že zapustiti bolnico. • Nesreča vsled pijanosti. Iz Hrastnika nam poroča io: V soboto večer si je zlomil roko steklar Pap, ko je vinjen zapustil gostilno čez ulico, last Mihe Drnovška. To je v kratkem menda že tret-;a nesreča pri tej gostilni, ki pa vživa posebne privilegije, pač zato, ker je lastnik hud avstrijakant in ker zahajajo tja poleg naših najhujših nemškutar-jev še gotove uradne osebe. Želite natančne jeV • Psa se je ustrašil. Josip Skof, rudarjev sin iz Trbovelj, se je vračal iz šolo domov. Iz neke veže pridrvi nenadoma ra njim močen pes, ki se ga je dečko tako ustrašil, da je dobil živčni napad. • Nesreča v planinah. Tudi Mrzlica je dobila svojo žrtev: dne L maja so našli lovci pod zelo strmo planino, ležečo na strani proti Hrastniku, približno med »nausenbichlerjevo* in »Lovsko* kočo, truplo 50 do 60 let starega moža, ležeče tam že okoli 5 dni. Mož je imel na sebi nov nahrbtnik, poleg njega sta se našla tudi dva krožnika in sklo-dica najbrže iz Llbojske tovarne. Precej višje nad truplom je ležal de/.nik, kar kaže, da je zdrčal mož najbrž ob zadnjem snegu s steza med obema kn- prftete! s (lav«, ■» Kateri je opaziti rano, ob kamen in obležal v nezavesti, oziroma takoj mrtev. Truplo ie ni identificirano. • VandalL Poročajo nam: V nedeljo med 5. in 0. uro popoldne se je valila tolpa mladih razposajencev od Čada j pod Rožnikom proti Ljubljani V svoji : preSernosti »o posegli po gozdnih nasadih brez izjeme. Prva je padla mlada lipa, katero so izruvali in vrgli preko po-; tL Potem so jo kreuili proti rezervar-! ju; spotoma so pridno lomili in ruvalL i Kaj se je nadalje zgodilo Vašemu poro-I čevalcu nI znano, ker je hitrih korakov hotel poiskati stražnika, pa žal nI dobil | nikjer nobenega. • Frater okradei samostansko blagaj-: no. V frančiškanskem samostanu na Tr- satu je bilo te dni veliko razburjenje. Frater, ki jo upravljal blagajno, je prišel na pregrešno misel, da okrade samostansko blagajno ter odide po »vetu. kjer bi utegnilo biti življcnjo veselejše kakor med samostanskimi zidovi. Vzel je 10.000 dinarjev, ki so bili v samostanski blagajni A prišel je samo do Orehovice, kjer ga je sprejel orožnik, ki je že bil obveščen o tatvini. Namesto v veselejši svet je prcgreSni frater prišel v sodni zapor. • Umor. v noči od 26. na 27. aprila je bila umorjena 65 let stara kočarjeva žena Antonija Bertolo iz Pišcc pri Brežicah. Imela je navado, da je hodila zvečer večkrat na obiske k neki v bližini nahajajoči se bolnici Usodepolnega dne zvečer je njen mož že legel v posteljo, ko je vzela ona luč in golido za molžnio in ni niti Mpazil, da se ni več vrnila. Ko se je zjutraj prebudil in videl, da je ni, je vstal in Sel pogledat, kje je. Na svoje začudenje je našel ženo umorjeno pred hišo. Brežiški orožniki so pridno na delu in je upati, da izslode v kratkem zločince. • Nočni napad. Alojzij Filipič, delavec v Toenniesovi tovarni v Ljubljani, se je v nedeljo ponoči vrača! s svojim prijateljem Mihaelom Alešem iz šiške proti domu. V bližini KerSičeve tovarne jima je neznana oseba nenadoma zastavila pot, se zakadila v Aleša in ga vrgla na tla. Filipič je priskočil svojemu tovarišu na pomoč, kar pa je napadalca tako nukačilo, da jo vrgel tudi njega ob tla in mu porinil potem še nož v levo stegno, nakar je v temi izginil. Fili- ! piča sta pozneje dva stražnika obvezala ?a silo, nato pa je bil prepeljan v bol-! nico. 1 • S kamnom. Josip Dolšak, posestnik ; iz Roba pri VeL Laščah, je hotel v je-i zi zagnati kamen v svojega nasprotnika. ; Kamen pa je zgrešil svoj cilj in je pogodil slučajno mimo prihajajočega delavca Alojzija Udovča s tako silo v usta, da mu je zbil tri zobe. Dopisi Ofefsvs • Jmlcvcnle na ljubljanskem gradu. St. Peterska in St. Jakobsko-Trnovska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda priredita v nedeljo 7. majnika običajno Jurjevanje na Ljubljanskem gradu v prid družbe sv. Clrlia in Metoda. Ob 9. url sv. maša v grajski kapelici, pri kateri pojejo ruski dijaki-visokošold, potem prosta zabava celi dan do 19. ure na grajskem dvorišču. Preskrbljeno je za najboljšo postrežbo s prvovrstnimi domačimi vini in mrzlimi jedili. Obiskovalce naprošamo naj po možnosti prinesejo kozarce s seboj. Iz prijaznosti sodeluje godba Z. J. Z. in pevski zbor. Združena odbora vabita občinstvo, da se dobrodelne prireditve najštevilneje udeleži. — Odbora. • Društvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani vabi vse tovariše — člane na redni sestanek, ki bo dne 3. maja t. 1. ob 20. v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: Razna razmotrivanja. — Odbor. • Občni zbor *Probudc, društva in-goslovenskih umetnikov, InJustrijcev tr trgovcev, se vrši v soboto dne 6. mn]a ob 4. uri popoldne v uradu za pospeševanje obrti na Duna;ski cesti nasproti kavarne »Kvropa* v Ljubljani. • Zdravstveni odsek v Ljubljani razpisuje mesto asistenta na internem oddel- j ku splošne bolnice v Mariboru. Intere-sentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. • Prostovoljno nasilno društvo v Moravčah praznuje 14. maja 1922. 20!etni-co obstoja združeno z veliko vrtno veselico. Okoliška društva sc prosijo da ta dan ne prirejajo veselic. — Odbor. • Pri upraviieljstvu obče javne bolnice v Murski Soboti razpisuje se mesto upravnega praktikanta. Intercsentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. • Spreten risar se išče za popoldanske ure za izdelavo načrtov visokih zgradb. ReHcktanti naj se obrnejo po fnforma- i cije na upravo Jutra, Prešernova ulica. ! * Kdo le lastnik? Prejeli stno: V posesti internacionalnega tatu Karla Jutrl-še našlo se je med drugim velik kovček iz usnja, taško za spise in tanek dežni olašč. kntere stvari so bile ukradene najbrže kakemu potniku tekom meseca julija 1921. Lastnik naj se zglasl pri preiskovalnem sodniku v Ljubljani. • Naila se je v LJubljani denarnica z večjo vsoto denarja. Izgubite!) jo dobi v gostilni Turk, Strelska ulica od 12. do 1. ure. • Dotični gospod, ki je v nedeljo zvečer nekoliko pred polnočjo v kavami Union v Ljubljani zamenjal svoj temno-siv klobuk za drugega zelenkasto-slve-ga, se naproša, da istega o EXPORT: Živa in zaklana živina, deželni pridelki vseh vrst, iita, suhe slive, zdravilna zeliSia, rudnine itd. itd. • -t.. iV. ' r ■ - Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.