Stev. 82
V Tr$li% v ron^dsIJcV, 24, mttra 1913.
Lefn'H LX!V
t;ka'a TSak #an »trtral, »uđi ©fc rertpKr.1i 'n praztiVtti. ,. I>e(Jnlilvo: rilca frdTi^šk« Ajt^era I. rVatr. Oboist oaj »<■ pcll'la o in	— NflratiVI-ara p'rma ne ore-
tiralo,	it iu- \rnča!o. - Izdajatelj in fdfccvonil nrednik
'?tff»a Ciodina. - lastnik Von«r»rr i lisra .Td'nostl". - Ti'"': • <ik»rne litino«. — lelefon UTfdfii>tva <n uprave itev. 11-57. — naročnina irala • an k;o i0 K, pol Jota 30 K, tri 15 K — . a nedeljsko lidajo ta celo leto U K, p:l lota d K.
HI ^
Posamezna itevtt^a *a Tr*t In okolico 20 vin., zunaj 21 vin.
Oglasi Irgovrtv in obrtni! o^ rum po ;0 vin ; osr -in ce, »*hva'e. ptsUnicc \<ibila, ©j;!a-l dinamiti zavodov mm |0 50 v. o;:l si v trks'u lista rte 5 vrat 30 K, ^ aka nartaljna 1 rs>a T K. Vutl op.iHI po rt vin.	najmu • j pa R0 vin. Ogls*c p e erna in»
tnatnl oddelek Edinosti. Naiočnina iu reklamacijo poiijao tlUjufno »pravi .FJinnstl". Uprava in Insirjlnl oddelek gi? nahajata v ul.ci sv. HanJiJka As. 3). — Poitnohran. taCnn 841.652.
Mirovna ko nI: r arasa.
Uradno se porcča i z Pariza 21. t. m.: Vrhovni zavezniški svet jc zboroval danes cd 3—6 popoldne. Pretehtava! je stanje raznih poljskih vprašani, kakor tudi vprašanje transporta cet generala Mallcrja v Poljsko: Bodoč« zborovnje bode jutri ob 11 predp.
• • o
Parčki ^Tempse piše: Zdi se, da se je med načelniki zavezniških vlad dosegel sporazum v dveh bistvenih točkah. Prva bi bila, da. treba čim hitreje določiti .pogodbo, ki jo bo morala Nemčija sprejeti. Druga: naj sc istočasno prenavlja dogovor, ki naj določi italijanske rtefc. Pfatiiki list M*dl. \jrt bo te konvencije možno do-! gotoviti v Času petnajstih dni. — Poročajo nadalje, da angleški mini Mer LlcrJ Gtor.3C — da-si bi bila njegova navzočnost v Len J onu nujno potrebna — ne zapusti Pariza, dokler ne bodo podpisani preliminarijl miru. Tal-o da 2cle vse zavezniške in pridružene jim vlade.
Načrti nevtralnih držav za »Zvezo narodov*.
!b Pariza b.vVajo dne 22. t. m.: Drugi sestanek odbori za - Zve*'.o n^r.oc'.Tv« se je vršil popoldne v hotelu C:!tton, d.i se dala zastopnikom nevtralnih držav prilika, za nidaljno razlago svojih idej o tistih načrtih, ki se niso mogli včeraj proučiti in so se danes sukcesivno pregledali. Na koncu je Cecll — ki jc predsedoval — zahvalil vse navzoče delegate na pomoči, ki so jo dali komisij', ter jc naglašal, da jc bilo nje delo ielo olajšano po načrtih, ki so jdh izdelale razne nevtralne države in ki se bodo upoštevali pri končnem sc-8'avJianjn. Pridoda! je še, da sc nadela, "da bo mogel ni mirovni konferenci izjaviti nac'o, da bodo vse dr-f.ave, zastopane na tem sestanku za spcprljaznenje, jkoro članico »Zveze narodov«.
Neiaška flota bo razdeljena med Francijo, Angleško in Ameriko.
Javljajo iz Rima 21. t. m., da se bo nemška flota v teh dneh po premirnih p^gciih Izročila zaveznikom. ItaJiia da ne dobi nobene JadJe, Ver -da razdelitev ni dc-linitivna in da se bedo ladjo provizorično razdelile med iržave, ki so v stanu, da jih hitre'Se opremijo iu uoo-rabljo. Kakor poročajo nekaterih listi, -so baje nemški mcrnarM sklenili, da ne odajo la>dij zaveznikom, če ne ostane cela ekvipaža na njih. Kakor poročajo iz Ham-urga je socijalistična stranka izdala proglas, v katerem predočuje mornarjem veliko odgovornost nasproti nemškemu narodu, ki jo jemljejo na-sc s tem, da se branijo oddati ladje.
AHenby, ki bo takoj odšel v Egipt, kot njegov zastopnik.
Karo!yjev kablnci dcmisljonlral.
Iz Easileje poročajo 22. t. m.: Karolyjev kabinet je predložil demisijo radi ententine note glede nove mc.'e med Ogrsko in Romunsko. Karoly ie demisijo sprejel. Ta sklep so sporočili polkovniku Dixu. Nato sc Jc tuui Karoiy odrekel vlade.
Velika nesreča na Francoskem.
Iz Pariza poročajo z 22. t. m., da se je zgodila velika kata^refa v Grimc'c blizu Tirlcmonta. 150 vagonov municije je šlo v zrak. Vsa vrata in vsa okna v tem kraju so bila raztreskana. Škc 'a je velil anska. Do sedaj se ni moglo ugotoviti število žrtev, ker sc radi vdikega plamena nc more priti bl.zu.
Ncmlil v Rusiji. Iz Curthn poroča;o: rDu'-eau Cuiopa - Exprcss<r
in vojaških obsojencev na svobodo, splošni štrajk. Proglas izide, čim dvlo za organizacijo združitve vseh pro-ictarsko-5ocijal.ističnih moči poda jamstvo za pola in popoln uspeh.
Siao tj elt sttBdio i
Vprašanje po zvezi s kakim močnejšim naroden se Je često razpravljalo v minulosti tudi med nami Slovenci. In spominjamo sc. da smo že pred leti pisali na naslov naših sodeželanov italijanske narodnosti, ali ne občutijo, kako pritiska tudi na njih severno mejo nem-l ska gospodarska ekspanzlvnost. Torej — smo rekli — i imamo skupen interes in združitev bi bila na korist j obo'nlh. Pomisliti Je treba, da razvijajoča sc italijanska industrija potrebuje Izhodišča na tuji trg. In tu jc Balkan gotovo med prvimi tržišči, ki prihajajo v poštev. Današnja italijanska kraljica je Crnogorka, je hči Bal-
kana. Tej zakonski zvezi je bil — poleg dru^ib, srčnih vlja neposredno iz Londona: J o informaciji lista »Mor-i momentov — gotovo tudi ta namen, da bi sc italijanski
ning-Post« Iz Stockholma, pričakujejo za spomlad hude boje na severnem Ruskem med boljševik! in ruskimi zavezniškimi četami. IjoljSeviki irr,:.:o dosedaj na est-landski front; nr.c! fiO.C ') mož, IfO to^ov in 3-in strojnic. Tej vojski stoji na ,proti 35 rt::.!;ih, 6 !?tiš\ih in A estlandski polki. Ker jc na chch straneh vc!i > - pomanjkanje artiljerije, se brdo najbrže rrzvili hi rdi pobližnji boji. Po drugi vesti lista, je voditcll estlandsklh bolj-! ^vikov odredil mobilizacijo vr:h žensk od 18. do 35. ieta.
trgovini odprle poti na Balkan, da bi mogla težiti na balkanski poluotok. Ali — smo izvajali tedaj — sporazum med Italijanskimi In jugoslovanskim svetom Je • možen le tedaj, ako pripoznajo, da bodi Jadran odprt trgovini z obeh strani. V tem smislu smemo obojni na-, zivatl morje Jadransko — mare nostro. ! In ml smo vedno in želimo tudi danes iz polnega srca sporazuma tr.ed latinskim in jugoslovanskim svetom. Želimo, da bi postalo Italijanom jasno, kako velikega gospodarskega pomena bi bilo za njih. čc sc zapre pot
nemškemu prodiranju k Adrljl: r. ene strani z Italijani Znameniti dorodek v mednarodni socijalni demokraciji samimi, z druge pa s Slovcnci, Hrvati, Srbi Iti Bolgari,
»Lavoratere« p;.naša naslednje poročilo Iz Milana z dne 21. t. m.
Nadaljevale so se razprave vodstva socijalistlčirc stranke. V današnji seji je bil odobren sleucči dnevni red:
Vzcmšl na manje, da jo »Bureau socialiste ir.tcr-
Da s! želimo sporazuma z Italijani, za to je drugih veletelitnih razlbgov, ki izhajajo i r vseebčega evropskega položaja, oziroma: iz stremljenj drugih sosedov naš h. Vsak narod; vsaka dežela potrebuje — zaveznikov. Vprašanje jc torej tu, s kom naj so Jugoslovani v o.:}iii stikih, Čim Nemce Izključujemo iz te možnosti? Z Madžari? Menda ni treba, da bi na dolgo razprav-
national« sedaj instrument vojne politike psevdodemo- j m 0 tem Vsa ma<ižarEka mln.uIost. ko so bili oni na
TfroH^n*« hlir'> M rll*» ctrPti'Oi* nn m.it (•{ilro^.lif	n rti_ I .„,	, . ..	, ,	.......
višku moči v bivši avstro-osrskJ monarhiji, izkl^uču.e tudi to mež-nost. Izključujejo jo momenti: vsega madžarskega naziranja o — in tako radi kriče Madžari o
i * . .• i • ,	. . ,	„ tej — svobodi narodov; in izključujejo tako možnost
letarUatu dale nove cner^e potom de.ovanja >hurcau tudl momcn„... kl,jture Vključuje pa jo sedaj, ko se socialist international«. postavšega talec imperllaJisfifinc a^m „md- .r.kr, veličin. zrnsiH v hr
Jcratičnc buržoazije, stremeč po mistilikaciji proletarijata, ter je lc v oviro zopctncaiu delovanju mednarodne revelucijonarne intcrnacijonclc; ugotovivši, da so ostali brezuspešni vsi napori, da bi se socialističnemu pro-
Rusl in Srbr,
Svetovat Petrovič je pod tem naMovom napisal v Tcp članek, v katerem naglaša niuo-jostolc-le moralne vezi, ki so	krvnega in ver-
fejia sorodstva vezale ?;be z Rusijo. Nasproti tej Rusiji Srbi svojih čuvstev ne morejo in nc smejo uravnavati po sJučajnih fazah nenega razvoja. Njihova Ijub-:-:eii do te Rusije v nesreči nc sme odpovedati. Zato anes — nadaljuje člankar — s preveliko bolestlo v dttši gledamo na kaotično in neurejeno stanje v lej naši Rusiji, na ogromno nesj-^p dragega nam ruskega oaroJa! Mi globoko ofižalujeino,_ko v Jiino, da ta v vsakem oziru veliki narod ne zavzema v družbi civiliziranih narodov tistega mesta, ki mu po njegovih osebnh sposobnostih, žrtvah za snlošno stvar In po vsej preteklosti pripada, marveč se njegov glas nik'er ne sliši in tudi on — kakor nii mali — čaka na drobtinice, ki naj padejo zanj z mize svetovne konference, oda tolaži nas nada, da je to prehodno stanje, deba bolezni v organizmu države, po kateri bo nastopilo novo, prerojeno življenje, polno zbranih moči, prodt:k-tvno in slja:no. Rusija jc še nepreiskan element, occan svojim lastnim življenjem, in to življcnio le lepše, bolj-šc, novo — je življenje bodočnosti. Rusije ni viogočc poznati, ne jc meriti z našo mero, vanjo se more po besedah njenega pesnika samo verovati! Kako sc bo Rusija v bodoče uredila: ali bo ta bolttcvKka RtisHa ali federativna ruska republika -ali monarhija angleškega tipa — to Je izključno stvar Rusije same. Ruski narod bo znal najti — čeprav nmrda šele po dolgem vretju — sebi naJprlpravucKo obliko, in nam bo draga tista oblika, katero si bo sam kot najboljšo Izbral. V^e-Icdar pa bomo želeli na zunaj edinstveno in nera^'e-eno Rušilo. — S tega stališča presoja člankar tudi nalorusko vprašanje Iu obsoja separatizem Malorttsov.
Sovražnosti med Pollaki In Ukrajinci so ustavljene.
Poročalo Iz Rima, 21. t. m.: Na poriv, ki ga je vr-lovnl zavezniški svet poslal poveljnikom ukra'inskih poljskih Čet okoli Lvova, Je ukrajinska vlada uka-i-da, na) sc ustavijo sovražnosti v vzhodni Oaliclji.
Beduini sc puntajo.
Agencija Reutcr Javila, da sc Jc v Egiptu položaj zelo ^slabšal. Nekoliko Bcduinov da jc vdrlo Iz pokrajine lahari v Egipt, kjer da ropajo In pustošijo. Po neka-erih vaseh so razvili turško zastavo. Toda položal da U vojaško nevaren in upajo, da bof,o oblasti v krat-<em napravile red. Ker je velik angleški komisar sir fcKioaJU VVluea'e	Je !<rali imenoval ccr.2tt&
dogodki madžarsko veličje zrušili v brezpomembnost za vedno, vrele praktičen razlog, da pri n-ih ne moremo več najti zadostnega, izdalnpga ln zanesljivega oslona.
Jugoslovani so v zadnjih časih obračali svoje simpatije k Franciji. Prav; trancoskl narod je prvak kuU i i	, ,, „ , ■ . ... ,. .	. . ture, je zastavonosec svobode, jc narod plemenitega
naejonale prot, kapitalistični buržoaziji, ki le pognala ^tvovanja, z eno besedo: jc narod, ki jc vreden sim-narmie v vemo; nestonvši, da je zato nedopustno ^i	s« 7atn	^ vf,nLn
buržoaziie entente; da zveza, ustanovlkna v JJernu med socijalno - patrpotičnlml tendencami, sporazuma s socljalno-patrijotičn-imi tendencami imperijalizma osred-1 njih vlasti, postavlja v najjasnejšo luč rcakeijonarni značaj vseh skupin, ki so se odtegnile obvezam biter-
vstra anje v enem samem organizmu tistih, ki so ostali	pri2gaI naro(Jcm ]uč in vrgel v svet ide!C( ki s0
zvesti načelem internacijonale, na strani tistih, ki so	sedaj na triumfalnem pohodu preko vsega sveta:
sc .m Izneverili ln ki sc še vedno upirajo uresničenju	nar()Jne svobode, pravičnosti, tolerance - br_.
sccijalizma; uvažu.oc, da jc »Bureau«, mesto da bi ko	med narod1i zadovoljenimi v svojih narodnih željah in
-e nehal svetovni konflikt, poskrbel za nemirno sVH	s{reinl,enj|h Ide^ zdrl,žcn:a Vseh narodov za pleme-
canlc pripadajočih mu strank in organizacij, pripomogel, nit0 tckmovanle'na delu za blaginjo viseli, za člov eško da jc vspela konferenca v Bcrnu, ki ni b.Sa nič drugega, i civilizacijo. Na kratko: tiste ideje, k Jih danes označujemo z besedo — WI!sonove. Tcda krai vseh simpatij, ki jih slej ko prej gojimo do
: nc-,ro v.dez mednarodne socialistične krnicrence: Jc s'v'enl'o vodstvo, da se odt/Žc od jBurcau socialiste International« ter da tfa svole delo na razpolago za ! tmnno' l4rv j^TIJSiifetStnO revolucijonamc Inieruacljo-n c na roj",Jn:l tlsilh na?cl, ki so j^h postavili ruski scdrugl-kornunlstl za sestanek suclia'l^ti^rto konlercnce, d^očena v voskvrv tanuarlu; Jc sklcrlla vrhutega, da
francoskega narj-,! t in ki so mu jih evropski narodi tudi dolžni, nc smemo pozabljati, da danes ni možno delati pol tike velikega koncepta drugače, nego — z materi-jaln'ml interesi, fiospodarska vpiašauia so tista struna, ki dale mcljiMu iu<H mi polltlčnein polju. Stojimo torej
t«i aktivno delovalo na to, da so socijalisti vseh dežel, prcd vprašan em skupnosti gospodarskih interesov. Te ki so ostali zvesti nternacljonall, prldnižljo temu ita- sklirn-(t ni pr.ancI|o niti od daleč toliko kot jo Je z mnmi bodi, da sc skllčcjo pred kongresom v Moskvi v Italije pride do poštenega sporazuma. Jc nI žc zato, preliminarne sestanke, bodi, da Izvrše kaHrSnosIbodl kcr ai tcr|t(vri|alnega stika, ker so Francozi in Jugoslo-akcijo. primerno, da sc doseže uresničenje sklenjene vani teritorijalno ločeni po razsežnem ozemlju z raz-i svrhc-	lično trgovinsko ln tarifalno politiko. Zgolj najprisrč-
Na nadaljnjih razpravah Je bil soglasno sprej-et sklep, ncii politični odnošaji pa so nekaj nestalnega, spre-ki obsoia tiste pripadnike socijalnc "demokracije, ki iz menljivega iu zato nezanesljivega. Navdušenje, tudi naj-kakršnjih-koU vzrokov, ali pod to ali eno pretvezo so- bolj plam teče, pa rado kmalu polega, kakor pričajo o 'Jelu'cjo pri meščanskih listih, ker jc tako postopanje v tem ravno časi po velik! francoski revoluciji. M! in Ita-nasprotju z disciplino socijalnodemokratične orgr.niza-! HJanl pa potrebujemo solidne in smoticne politike, cije. Sklep poživlja take sodrnge, posebno pa tiste, ki' Rusija! O da, ruski narod jc velik in bogato oblago-so jim poverjene naloge v soci alnogospodarskem giba- darjeu z darovi uma ln duše — jc narod velike bo-nju. naj ima več smisla za politično pristojnost. Po-: dočnostl. Toda danes? Rusija — četudi z drugačno dr-zlvlja jih, naj prenehajo s takim nevarnim in varljivim Javnopravno ureebo — bo živela dalje in bo igrala sodelovanjem, ali pa naj izstopijo iz stranke, čim sc bržkone vodilno vlogo v zboru narodov. Toda to ie
nc more'o odzvati temu pozivu. Nadalje Je bi! spre'ct sklep, ki ugotovlia nemožnost, da bi buržoazijski re-
muzika — nebližnje bodočnosti. Rusija bo trebala desetletja za svojo notranjo konsolidacijo. In še nekaj:
žim dovc-;el ra.rna narodna vprašanja do raciJoiKlnc in	Rusija jc za danes daleč. Cim pa »danes dajejo gospo-
pozitlvne reš'tve. V tem je, četudi v drugih oblikah,	darski momenti smeri politike držav in ker sc na va-
nevarnost bližnjih ho^ofllt vojen, ki bi zahtevale cd	rovanja teh interesov mora imeti v računih sosede,
proletarijata nov'h žrtev na življenju in svobodi. Dne-	dežele, s katerimi smo v teritorialnem kontaktu, po-
vni red protestujc proti ancksljam in dlsancksljam, za-1 htevajoč za vsa prebivalstva, ki so predmet sporov in irprememb v gospodstvu, pravico do svobodno samo-
tem imamo zopet dokaz, da morajo imeti Jugoslovani v svojih računih Italijo nje gospodarsko politiko. O drugih mejnih držav.It nc govorimo: o Španski,
odločbe. Vsi taki kraji naj svobodno Izjavijo svojo vo- (Irski, Danski, Sved ri, Nucvcšk itd.

llo. Naglasa nadalie, da posledice vojne dozorevajo v vseh deželah rcvclucUonnrnc položaje, In se morajo proletarijati prlpravl'atl, d-i jih nadvladalo s tem. da ne morejo biti mc premagajo kapitalistični režim In udcjstvljo socljalizem.! slovanske politike Dnevni red odobrule slcdniič prednje sklepe za izvedbo generalne stavke, ki naj za itaiilanski narod pridobi, latinskim in Jugoslovanskim sv-.tom. Te a tiverlcn a nc
nc govorimo. Nekatere med njimi imajo velikega bogastva, veliko Industrijo in cvetočo trgovino, ali ob danili razmerah prv'nii postavkami v računih 'ugo-'o so razlogi, radi katerih smo ml vedno In želimo tudi danes prijateljskih odnošajev med
fundamentalne pogoje 'a razvoj njcuovega /Ivllcnja: demobilizacijo, svobodo, umaknite v čet iz Rusije in Li-
omajujejo tu i sedanil dogodki, ki ogrenevaio duše In razgaljajo duhove na obeli straneh. A v tu !>uuieu že-
oi»c, inloiao puni a«čeaie in izr<,či»;v vseh političnih' Uuio, da tri s« uresničil glavoi predpogoj za to: da
Stran fl.
»EDINOST« Stev. 82.
V Trstu, dne 24. marca 1919,
prlSlo na obeh straneh pravo Izpoznavanje svojega resničnega Interesa. Tu bi radi konkretizirali. Toda. časi so taki, da ne moremo, da bi naš argument bolno zadel...
Povdarjamo pa. da nismo hoteli pisati tu kake dogme; ne zahtevamo, da bi javnost spreicla naše nazore kot absolutno pravilne. Morda se motimo, morda smo na krivi poti. In zavest imamo tudi, da podiramo marsikdo iluzijo. Vsekako pa je opravičena želja, da bi javnost na obeh straneh začela razmlšljevatl o italijansko-•ujjoslovanskem problemu — frezno, istotako, kakor smo mi pisali sine ira ct studio: brez jeze in brez posebne ljubezni, kakor zahteva to reelna In smotrena politiki
Domare ves??.
Popusta pri tedenskem odmerku živil nI več! Včerajšnji »Lavoratore« prinaša uubernatorjevo odredbo, da se popust pri tedenskem odmerku živeža preneha z 23. t. m.
Popravek. V včerajšnje poročilo aprov. komisije nam «e je vrinila neljuba pomota, katero na) se izvoli popraviti kakor sledi: Kruh: normalni odmerek 30 dkg, za delavec pri težkih Jelih 15 dkg več. Cena: K 1.20 k«. \ Koruzna moka: V\ kg po K 1.12 kg. Testenine: lA kg po K 2.04 za kg. Grah: K kg graha po 2.40 za kg. Leča: *A kg leče po K 7.20 kg. Cikorija: M kg po K
4.*0	kg. Sol: eno osminko kg po vin. 28 kg. Kondenzirano mleko: po K 7 posoda. Rumene izkaznice 2 posodi, sive po 1 posodo. — Drugo odgovarja.
Vpellanje 8-urnega dela za občinske delavce. Občinski odbor je v svoji zadnji seji odredil, da se urnik za občinske delavce določi na 8 ur na dan in je ukazal predstojnikom uprav in občinskih uradov, naj ukrenejo potrebno, da se vpelje novi urnik in naj sporočijo eventualne neprilike nastale vsled te odredbe, da se ukrene, kar bo potreba.
Društvo tiskarskih lastnikov v Trstu nam Je snočl Javilo, <!a se je včeraj sklenilo vpeljati s 1. aprilom osem-urno delo v tiskarski obrti.
Ženska podružnica priredi v torek, 25. t. m., otroško predstavo pod vodstvom gčne. Carga. Igrale se bodo tri igre: »Indijski siroti«, »Kaznovan šallivec« iti »Darežljivi otroci«. Tako bodo naši otroci to pot tudi videli nekaj dejanja in ne kakor pri pravljicah samo slišali. Povpraševati so nas ti mali radovedneži in ne-strpneži že kar med pripovedovanjem: »Kdaj bo spet kaka Igra?« Očna. Carga je, kakor je pri njej navadno, otroke za Igro dobro pripravila, zato smemo pričakovati, da se bodo naši malčki zabavali kar najboljše, saj so vse tri Igre za otroke prav primerne in , umljlve. Pripeljite torej stariši svojo deco v torek ob 4 pop. v •Narodni dom. Sedeži po K 2, K 1*50 in po kroni, stojišča po 50 v.
Konjsko meso. Danes, dne 24. t. m. se bo prodajalo konjsko meso, ki ga da kr. vojska, brez kosti po K 7'20 In z kostmi po K 5*20 v sledečih mesnicah: Oiulia 25, Belvedcre 7, Industrla 8, Mura 9, Mol ngramfe 32,
5.	Giacomo in Monte 12, Ouardia 2. VasaTl 4, Medla 34, Oiulia 46, Revoltella 465. Donota 20, Istria 18, S. M. M. Zg. Bivlo 8, Istituto 2i2.
Kdo bi kaj vedel? Prosi se vojne ujetnike, ki se vračalo Iz Rusije, Če bJ kdo kai vedel o enoletnem prostovoljcu kad. asp. Francu Jenko ki je svoj čas bil v gtiberniji Perm okral Tscherdim, Rusija, ker že pb!«'ru go leto nimamo od njega nobene vesti. Će je krmu o nicm kaj znano, naj blagovoli proti plačilu naznaniti njccovlm sta rišem v ulici Miramar 7.
Občni zbor Vrdellskcga Sokola. Opozarjamo vse Članice in člane, da bo danes občni zbor ob 8 In pol zvečer v Nar. domu. Da pač nihče ne manjka! Nocoj pa ob Isti uri sestanek, da se dogovorimo o sestavi novega odbora.
Mestna zastavljalnica. Danes, dne 24. t. m. pred- in popoldne se bodo prodajali razl-ičn! že zapadli zastavki seri'e 143 od št. 96001 do št. 97100, ki so bili zastavljeni v septembru 1918.
Promet v tržaški lukl. Prlplul Je včeraj »H. Bruck« iz Bcn-etek; odpluli so: ^P. Hohenlohc«, »Rlsvcglio«, ■»Venera« in »Cortielia« v Benetke, »Carlsbad«, v Bati.
ki so trpeli v vojski vsako pomanjkanje, ki so trepetali za svoje življenje, ker so ga hoteli obvarovati, da bodo. ko končajo te muke, z delom in žulji svojih rok ohranili svoje otročice in družine —, hodijo danes s pove-šenimi glavami naokrog, ker ne znajo, če bodo jutri imeli — kaj jesti...
Pohabl;enci in slepci se naslanjajo na ulične vogale in — prosijo usmiljenja...
Celi narodi čakajo s trepetom, kaj bo Jutri...
Zgodovina pa piše še vedno z krvavimi črkami strani svoje knjige, ki jo kaže, odprto..,., krvavo____ ljudem, ki ne vkiijo, da prihaja nova doba, ki se ne da ustaviti več. —
.... In če bi se tudi ti slepci enkrat naslanjali na ulične vogale—?
— Ali kaj! — Saj Je tudi Karel tak »slepec« In — živi, kakor sam hoče. — Samo eno je:.... ne ve, do kedaj!
Zmaga zrakoolovbe. Znani Italijanski Izdelovalci! načrtov za zrakoplove Capronl je izjavil souredniku nekega zrakoplovskega časopisa, da bo moderno zrako-plovje v tekmi z železnicami in parobrodi zmagalo. Veliki zrakoplovi, ki bodt} preskrbljeni z več stroji in ki bodo odgovarjali vsem tehničnim predpisom, bodo popolnoma obvarovani vsake nesreče. Število potnikov, ki se bodo vozili s takimi stroji, bo kmalu doseglo število 100. Vsa velika svetovna mesta bodo zvezana z gos*o zrakoplovno mrežo in računati moramo z letom preko occana v Ameriko.
MALI OGIA3)
TTvffM 6prejema n pravila tir vs bT?*-* gr» fitMJornnje ob-to-
UlUl \rst; delo tofno. rcne zrrer-epH i..,,i,j jn o
ne. V«|Kgvrh, ul. Tigor 5, lil. 'M51
S'oveiMu iroJisftn
cenjenim damam t mesta in okolice, fl. Al ssandro Volta itev. 2, V. n _	.
vrata 19.	3l5r PctiT. el
ali 8 ob za akoj. P.inu be
n ins. o M. puU Takoj . W*r>r*rf iR esevdobi
mmw v ui. Umu* n,
PrsporeOsive ItTcike.
ROKAVICE IN MODNE POTREBŠČINE, ft. Vculer & Comp. Corso 14. Modne potrebščine In Iz-delovanje rokavic. Čiščenje in popravljanj« rokavic. — Cene zmerne. Postrežba točna. _____________________
TRGOVINA JEST VIN. Ivan Bidovce. Trst, ul. Cainpatille 13 (Trg Pontcros-
so). lina v za.ogi: čaj, oaradi/no konservo, ženf. kislo humarcc. kocke za juho. Konjak, verniouth. maršala, mali novec in več v>st minera.nih vod ter blago aprovizacij-s've komisije.	_	414
M tli ANIC NA DELAVNICA. Odlikovana livamlca Osvaidella. V L Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
KNJIGOVEZNICA. Pii tro P'ppan. Trst, ulica Valiiitivo Artistična ve-zavj ZeDni koledarji lastnega izuelka. Vpisniki (leglstri) jrse'tneira sistema.	201
MAJOLlCNE PECI IN ŠTEDILNIKI.
M. Zeppar. ul. S. Ciiovannl 6 in 12. Najboljša izdelovanja ju najpopolnciS? vi sta. Cene zmerne.	203 HOTEL CONTINENTAL
Trst ul. San Mculo št. 23 blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cine zmerne. Postrežba točna. (190 PAPIR.
Velika zaloira papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv In velikosti. Cene zmerne. Oaatone Dollinar, Trst, Via dei Oelsl 16.	256
DAMSKA KRO.UCNICA. A. Rlcgcr, Trst, ulica Comuierciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in frar.wOsl em kroju, plesne obleke, obleke za poroke, blrze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna.	337

,________________ E 0. KOMNl
f? Trstu. fl. CioaJito M:\ I] mral ol fe!b Posle
| Izdiranje zobov brez bolečin. P ombl anja I Umetni zobje.	Umetni zobje.
Majhen po?ar. Sinoči oh 11 sta se užgala v ulici delil Borsa 15 v hotelu »Unlcn« 2 zabola obleke. Posrečilo se ie pogasiti oeenl v pri ure.
Urat Jo le ra-ill. Marija Maskol'n, 45 let stara, Je iskala pomoći pri zdravniški postaji, ker Jo .le brat ranil na glavi.
Padec. 13letnl Armondo Pittan Je padel ter si zlomil
levo roko.
RcilflG
?e nekaj o bivšem cesarju Karlu. Včeraj ^njo poročali o Izgonu bivSega cesarja Karla v Švico. Po poročilih raznih li tov on še ne ve nič o tem. 2ivi na gradu fcekartsan in zdi se, da se mu prav nič ne mudi v Švico. Pa saj mu ne gre slabe! Ima izborno kuhinjo in tiKlI v kleti niso taka vina, kakor jih ml navadni smrtniki nijemo. Pa tudi dolgčas mu ni I Sprejema pisma, časnike in dri^be mu ne mrnikal Na Eckartsanu ie njegova žena z otrrci, dvorne dame, 2 n'-egova adjutanta, en
v f,ji angleški častnik, okoli 15 ljudi spremstva in poleg tega še posli in drugi. - Pravijo, da K Karel še zelo ■slab. pa jaše okoli na konju, in da ga na teh Izprehodlh spratnl'a tudi Jiena. Ce mu se ne hibi jahati, pa gre v avtomobilu naokrog. Ce so lepi dnevi, pa se ga vidi. kako lovi ribe na Donavi, in —. ja kaj treba še naprej
pripovedovati i I
to je
;ti In
sveč!
L't
ZAHVALA.
Vsem tHim, ki so se udeleJU pogreba našega nepozabnega
Antona PovSKa
naša najpri rčnej a zava'a.
Sv. maša z t'u niča se bo brnfa 7. aprila t. I. ob 8.30 v ce kv sv. Antona novtga. TRST-GRuAR, 23. marc< 1919.
Družine PovSič.
Z!ato, srabro in dragulje
ki ptije p> lajvi^jih cen h dobio. nnna mama in zlata na A« Pcvh, v Ti slu, B rti.ra v.ccbia 3
" icScziSrara'.K Dr. Kratek
1 rst — Corso 24 — I* n. Trst.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
Motorno izm zol, rttln® ia uM ni1. ■-------■
fcoseoMo tlruilvo tri sv. rr. Kn i z:c:nj|
regi trovaija u^a z ou^ej. zavezo
vabi na
M Fe bo \r$il
dne 6. aprila 191 < b 10 pr dnoldoe v dru-stvtniii p ostorili.
DNEVNI RCD:
1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 8. Odobritev letnega računa za leto 1918. 4. Volitev predsednika, načelnlštva in namestnikov. 5. Slučajnosti.
ODDOR.
Ce je občni zbor nesklepčen, se mora sklicati v 8 dneh drugega ki je sklepčen ne glede na število prisotnih članov. (Dru&tv. prav. § 26.)
Rliinlone AMcb tli Skiirlfl u Trila
(lastna palača) ustanovljena leta IS38.
Zavirovanla proti škodi, povzročeni po ognju, streli In
eksplozijah. Zasarovan.a steklenih plošč proti ru/bitju. Zava.uvania proti tatvini z vlomom. Zavarovanja po-šilii.tev na morju In po suhem, Živllenjska zavarovania v nairazl'čnejš.h kombinacijah, delniška glavnica In re zervu dne 31. dccembra 191« K 199.625.992'40. Stanje zavi rovalne glavnice na življenje 12. 1915) kron 5:6.405.819'—. Odkar obstoja družba, le bilo v vseh bran« šah Izpl.-čano na škodah K 877.453.443'M. Znstopstva v vseli t!j/clnih clavtiih mestih in važnejših krajih.
mu-ijktiu
zjrr-T-
ti®
lil

veTTfea množina naJbof|5ew vina. ZGANJA, RUMA« KONJAKA. In ŠPIRITA po nalnlžjl ceni.
TRST. ulica Amalla 10. ali pa direktno ] Iz ekspoziture rnolo Glusepplna.
•8 tlscrč itGk'a^ic
vln^ C'iin'i iz Prat o di Tosc ra g1asrv e Vd'te Ba^ oni, t. ). nr|hol|*e^n itabjansi e^a vn prot aja v 21iterskh ste''eni a!i, p") kon'<u en n li cenafi tvrdka J. PARĆIN V v Trs u. ul. To re bLnca štev. 20, (tleloii 29-53.
u y a I ^
Trst, rgal KnrTo Tertn-l C
Noa dolud, *eikn zbeia volnenega bbpa ?a no ' e n ztn ke. - Flrgo za suki je, ianii t, burlitni, svile in ve ikai .bera
ter rr.zr ih prrdme'ov za oV.ras oLl k. V « f po znž ni h kon NUicnč'iih cen, h.
*
r i j i i t ii
iT! KuilAUA
- TRST -
m Ccssn Cl RIsparmla 3 - Via S. Ml 1.
Podružnice:Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Lfub-Ijana, Metković, Upatiia, Split, Sibeoik, Za^iar. LKspozitura; Kranj.
Obavija vse v bančno stroko spadati. joče pusle.
* Sprej raa v o^e n t knjižice in tekoči r.ičun
i XX v Ifrch in kronah £S
po iiujkui mnejšili pobojih. ■ — Uradne ure blajajne od 9 do 13. —