^ogtntna plačana ? goiovua. Leto XIX., št. 139 Ljubljana, sobota 18. junija 1938 Cena 2 Dir UpravniStvo; Ljubljana, K nafljeva 6 — Telefon St. 3122. S123, 3124, 8125, 8126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Belen-burgova ul — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga «slo 78.180. Wlen St. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Aleksandretski sandžak že dokaj dolgo se ponavljajo vesti o neprijetnih dogodkih v Aleksandretskem sandžaku, o spopadih med tamkajšnjimi narodnimi skupinami, o diplomatskih posredovanjih med prizadetimi državami. Končno so se vznemirljiva poročila zaključila z zagotovilom, da je prišlo do sporazuma med Francijo in Turčijo, na kar so se zopet čule bolj neugodne novice o razpoloženju med Arabci in dragimi prebivalci Sirije Za Evropo so vsi ti dogodki daleč, tem bolj daleč, ker jo vznemirjajo mnogo bližje in brez primre bolj aktualne stvari. Zato jim morajo evropski časopisi posvečati le del pozornosti, dasi je treba priznati, da se novice iz tega dela vzhodnega Me-diterana ponavljajo izredno pogosto. Sirija leži v onem pasu na vzhodnem koncu Sredozemskega področja, ki je blizu Sueškega prekopa in kjer so se v zadnjih letih pojavili novi problemi, tičoči se razmerja med velikimi silami. Ra%n tega se tičejo razprtije okrog Aleksandretskega sandžaka odnošajev med evropsko koloni-j.aino silo in arabskim svetom, ki je postal v zadnjih letih izredno občutljiv za razne politične pojave, kakor je tudi Evropa sama postala pozorna na pojave v arabskem političnem dogajanju. S tega vidika celo dogodki v malem sandžaku niso samo lokalnega značaja, marveč dobivajo v določenih relacijah celo večji pomen, kakor bi bilo videti na prvi pogled. Razen tega so dogodki v Aleksandret-sikem sandžaku tičejo tudi razmerja do Turčije, in sicer razmerja med Arabci in Turki, kakor tudi med Turki in Francijo. V obeh pogledih za mednarodno politiko nikakor ni vseeno, kako se razvijejo nadaljnji odnošaji zakaj čim dalje bolj se kaže, da se bodo v bližnjem orientu, v vzhodnih področjih Sredozemskega morja, pletle še jako delikatne politične mreže. Aleksandretski sandžak je takorekoč tisti politični vozel, ki veže in zapleta nazna-čeme probleme, in od njihovega bodočega odimotavaaija je zavisno, kako se bodo normalizirali odnošaji med navedenimi glavnimi nacionalnopolitičnimi skupinami. Podobno kakor je politični razdor v Palestini, sprožen nad pojavom židovske nacionalne obnove in nacionalne države, zapletel v jako kompliciran vozel problem odnošajev med židi, arabskim svetom ter Veliko Britanijo. Aleksandretski problem ima tedaj izredno značilne podobnosti s palestinskim problemom in v vidiku teh sličnosti dobiva širši mednarodni značaj. V jedru gre v Aleksandreti, ali kakor se reče z arabsko označbo: v Iskenderunu, za jako preprosto vprašanje: namreč vprašanje, kako razmejiti arabski in turški teritorij. Nič drugega kot to. S propadom stare Turčije so arabske dežele postale teritoriji mandatnih ozemelj evropskih držav. Francije in Anglije. Franciji so podelili mandat nad Sirijo. Sirski politični enoti so sprva hoteli dodeliti celo še Ki-likijo .toda "končno so se s prerajajočo se Kemalovo Turčijo dogovorili o sedaj veljavni meji. Toda pokazalo se je, da je tudi ta meja še ne zadovoljuje, pa da so v arabski Siriji pripadajočem obmejnem ozemlju še močni deli turškega prebivalstva. Nova Turčija ni nikdar kazala težnje, da bi hotela nazaj na pota stare sul-tanske države, da bi želela obnoviti gospostvo nad izgubljenimi deželami, marveč se je vživela izredno naglo v načelo, naj bodo država združitve narodnih teritorijev. CJospostva nad arabskimi deželami si tedaj Ankara ne želi obnoviti Zato pa je pokazala izredno zanimanje za one predele, kjer je ostalo turško prebivalstvo v večjem številu. In ker je zares mnogo Turkov v sandžaku aleksandretskem, se je začela Turčija na vso moč potegovati za to, da se to pri novi ureditvi Sirije upošteva. Nova ureditev Sirije je namreč že na potu. V 1. 1936. je sklenila Francija s Sirijo pogodbo, po kateri v treh letih mandat ugasne in se zamenja z osamosvojitvijo federativne sirsko-libanonske republike, ki ostane v tesnih prijateljskih odnošajih s Francijo. Ob tej priliki so Turki zahtevali in dosegli posebno ureditev aleksandretskega sandžaka; po turško-francoski pogodbi iz januarja 1937. dobi Aleksandreta popolno avtonomijo v okviru sirsko-libanonske republike, in v njej mora postati turščina eden od uradnih jezikov; le zunanje zastopstvo in carine naj ima dežela skupne s Sirijo. Da se uredijo temelji avtonomne uredbe Aleksandrete, je bilo treba ugotoviti dejansko stanje med številom, željami ter razpoloženji posameznih narodnih, odnosno jezikovnih in verskih skupin v deželi. 2iato je oblast odredila izvedbo nekakega plebiscita, ki naj pokaže strukturo dežele. Postavila se je posebna komisija, začele so se priprave, sestavljanje spiskov volilnih upravičencev, volitve same pa naj bi se izvršile v juliju 1938. Toda aleksandretski sandžak ima zelo pisano sestavo svojega prebivalstva, a politične težnje so še bolj komplicirane. Niti med Turki samimi niso vsi pristaši kema-listične Ankare, marveč je prav velik del zelo nasproten simpatijam zanjo. Dalje so tu Arabci, ki nočejo seveda o obnovi turške veljave nič slišati; toda med njimi so velike razlike po veri in političnih skupnostih, zlasti se od ostalih ločijo Alaviti. Zop>et močna skupina zase so Armenci, ki nimajo simpatij niti za Turke niti za Arabce, a se v glavnem bojijo, da bi jih usoda potisnila zopet pod gospostvo Turčije. Po vrh so še drugi jezikovni in verski drobci, saj se je v zadnjih desetletjih pokazalo, da je prebivalstvo bližnjega orienta v jezikovnem in verskem pogledu še mnogo bolj neenotno, nego se je že poprej vedelo. Posebno važno pa je, da so orientalci silno nestrpni in da je nestrpnost v verskem in narodnem pogledu še mnogo hujša nego v DEMOBILIZACIJA REZERVISTOV V ČSR Po pomirjen ju, ki je zavladalo po končanih občinskih volitvah in ob pričetku pogajanj z narodnimi manjšinami je češkoslovaška vlada z demobilizacijo znova pokazala svojo dobro voljo Praga, 17. jun. AA. Uradno izjavljajo, da bodo rezerviste, ki so jih vpoklicali dne 21. maja, poslali domov 19. junija, vendar pa poudarjajo, da kljub temu meja ne bo nič manj zavarovana. Politični krogi menijo, da bo ta korak vlade v trenutku, ko prehajajo pogajanja med dr. Hodžo in zastopniki sudetsko-nemške stranke v novo dobo, zelo ugodno vplival in zboljšal splošno razpoloženje. Proučevanje narodnostnega statuta zaenkrat zaključeno Praga, 17. jun. h. Politični odbor ministrov je danes nadaljeval svoja posvetovanja o rešitvi narodnostnega vprašanja in je začasno končal specialno razpravo o nekaterih podrobnostih obsežnega kompleksa vprašanj. Istočasno so strokovni eksperti podali svoje strokovno mnenje o vseh točkah, ki so jim bile predložene v proučevanje in izjavo. V nasprotju z vestmi, ki so se zadnje dni pojavile, zlasti v inozemskem tisku, o poteku teh posvetovanj in o vsebini razgovorov z zastopniki posr-meznih narodnih manjšin, ugotavljajo na merodajnem mestu, da so ta posvetovanja strogo zaupna in da slone vse omenjene vesti zgolj na kombinacijah. Priznanje Anglije London, 17. junija, h. Diplomatski dopisnik »Manchester Guardiana« piše. da so v Londonu trdno prepričani, da bo češkoslovaška vlada storila vse, kar je v njeni moči. da doseže trajen sporazum z Nemci. Od vsega začetka krize je smatral London za najbolj važno, da ostane Češkoslovaška strogo objektivna, tako da bo pravica v vsakem pogledu na njeni strani, pa naj se zgodi karkoli, z drugimi besedami, simpatije Anglije za Češkolovaško in obseg pomoči, ki bi jo Anglija v danem primeru nudila Češkoslovaški, so v glavnem odvisna od tega, kolikor bo pravica na njeni strani. V Londonu prevladuje sedaj naziranje, da je češkoslovaška vlada šla že do skrajne meje možnosti in londonska vlada nima namena, da bi silila češkoslovaško, da bi šla še dalje. Kar se tiče kritik, da je angleška vlada s svojimi nasveti češkoslovaški vladi šla predaleč, odgovarja list, da bi bile posledice oboroženega konflikta med Češkoslovaško in Nemčijo tako da-lekosežne, da bi Anglija ne mogla ostati neprizadeta in zaradi tega je angleška vlada dolžna storiti vse, kar je združljivo z eksistenco Češkoslovaške kot neodvisne in suverene države. London ima popolno zaupanje do prezidenta dr Beneša, v njegov značaj, njegovo inteligenco in v njegovo željo, da se izogne vsakemu odkritemu konfliktu. Ob koncu opozarja list na to, da je napravil znani Hessov govor v Londonu skrajno slab vtis, ki ga ne more ničesar popraviti. Konrad Henlein je postal zmernejši London, 17. junija, o. »Evening Standard« je objavil daljši intervju svojega poročevalca s Henleinom. Vodja narodno socialističnih sudetskih Nemcev je poročevalcu lista izjavil, da Nemci ne nameravajo nasilno urediti sudetsko-nemškega problema. Zapadne velesile bodo nedvomno poskrbele za definitivno ureditev tega vprašanja, če bi propadli njegovi načrti, ki jih je obrazložil na kongresu sudetsko-nemške stranke v Karlovih Varih. Red in Rumena reka poplavlja Katastrofa postaja čini dalje večja ln grozi nevarnost milijonom civilnega prebivalstva Sanghaj, 17. junija, o. Poplave v Hona-mu, Anhveju in Šantungu zavzemajo vedno večji obseg. Najhuje je prizadet Kaj-feng. V mestu je nastala panika, ker se je površina vode dvignila že za 8 metrov. Japonci so pričeli z večjimi oddelki svojih tehničnih čet ter veliko množico kitajskih kmetov popravljati nasipe vzdolž Rumene reke. Ponekod grade tudi nove začasne nasipe, Japonci pa sami priznavajo, da s tem ne bodo mogli odvrniti katastrofe. Kitajski grozi ne glede na porušene nasipe elementarna katastrofa, kakršna se pripeti v tej deželi vsakih 100 let. Rumena reka bo v vsakem primeru, kakor kaže, spremenila svoj tok. Takšna katastrofa se je pripetila poslednjič 1. 1855. V svojo sedanjo strugo je reka nanosila toliko peska, da se je struga dvignila in je teren na obeh straneh precej nižji od nje. Reka bo tako nedvomno ubrala novo pot. Porušeni nasipi in silni nalivi so to samo pospešili. Katastrofo pričakujejo že prihodnje dni. Vsi mostovi čez sedanjo strugo bodo tako ostali na suhem, čim bodo vode upadle. Med tem so izgubili posamezni japonski oddelki v Honanu sleherno zvezo med seboj. Japonska letala jim morajo dovažati hrano in strelivo, pričeli pa so jih napadati tudi že kitajski četniki. Več manjših japonskih oddelkov so že docela uničili. Peking, 17. jun. AA. Rumena reka se je razlila do 80 km južno od Kajfenga in preplavlja postopno honansko ravnico, glavno žitnico Kitajske. Vse prizadevanje, da bi vodo ustavili, je zaman, ker Kitajci s strojnicami onemogočajo reševanje. 12 japonskih vojaških inženjerjev so že ubili. Vrzeli v nasipih postajajo čimdalje večje, in so se porušili veliki bloki nasipa, dolgi 300 do 400 m. Reka Hvangho ne teče več po svoji dosedanji strugi, temveč je spremenila smer proti jugovzhodu, tako da je njen novi tok oddaljen od Kajfenga 70 km. Dosedanja struga Hvangho j a, ki se pri Kajfengu obrača proti severu, je popolnoma suha in je Kajfeng izven nevarnosti. Hvangho teče s hitrostjo 300 m na uro. Glavni tok reke je zavil v suho strugo Čingshuoja. ki se blizu mesta Benghuja izliva v Hvangho. Reka Hvangho je poplavila doslej 1.600 km2. Poplava sega v širino 20 km in v globino 100 km južno od lunghajske železniške proge. Usodne važnosti je, ali se bo narasla Hvangho združila preko Velikih jezer z Jangcejem. Če se bo to zgodilo, bo Kitajska doživela katastrofalno povoden j, največjo v zadnjih desetletjih. Okoli 50 milijonov prebivalcev bi bilo na milost in nemilost izročenih vodam brez upanja v rešitev. Japonski strokovnjaki izjavljajo, da bo prihodnjih 48 ur odločilnih. Po njihovem ni v človeški moči zajeziti to orjaško povoden j, če bi vode zaradi nadaljnjega deževja še bolj narasle. Francoske gospodarske reSorme Pariz. 17. junija, h. Na današnji seji mr •nistrakega sveta je bila po poročjlu predsednika vlade Daladierja in finančnega ministra Marchandeaua sprejeta četrta serija zasilnih uredb, ki izpopolnjujejo dosedanje gospodarske im finančne ukrepe za ozdravljenje francoskega gospodarstva. Posebna uredba ureja predvsem položaj inozemskih trgovcev v Franciji, nadalje se nanašajo posamezne uredbe na spremembo carinske tarife, na reformo občinskih financ in na novo ureditev delovnega časa, tako, da bo odslej mogoče po sporazumu med delavci in delodajalci podaljšati delo v posameznih podjetjih od 40 do 48 ut nn teden. Najvažnej •ša je uredba, ki ima za cilj stabilizacijo oen v podrobni trgovini. Odgoditev francoskega parlamenta Pariz, 17. jun. h. Zasedanje poslanske zbornice je bilo danes predčasno zaključeno. Na popoldanski seji zbornice je min. predsednik prečrtal odlok, s katerim se poletno zasedanje zaključuje in seje poslanske zbornice odgode do konca oktobra. Socialisti so protestirali proti tako dolgotrajni izločitvi parlamenta in zahtevali, da se o zaključitvi in otvoritvi sej glasuje. Pri glasovanju je bil predlog za odgoditev sprejet s 347 glasovi proti 211. Evropi. Zlasti manjšin ne marajo upoštevati. Zato ni čuda, da so prišli na dnevni red spopadi med posameznimi skupinami, kakor hitro so se začele priprave za izvedbo glasovanja. Najhujši odpor pa se je obračal zop>er Turke, zakaj ostalih se je polastila bojazen, da bi moglo preveliko število turških pristašev pobuditi, odnosno povečati zahtevo po oddelitvi Aleksan-drete od Sirije ter po priključku k Turčiji. Zato so postajali spx>padi čim dalje bolj krvavi Tako se je zgodilo, da Je smatrala francoska uprava za potrebno energično poseči v razplet dogodkov. Ukinila je civilno upravo in uvedla vojaško upravo, prekinila priprave za glasovanje in s tem radikalno obnovila red. Nadalje pa je ugodila tudi turški zahtevi po pritegnitvi Turkov v upravo. S turške strani so se namreč pritoževali nad dejstvom, da vršijo upravo v deželi le arabski uradniki in le s pomočjo arabščine. Nova vojna uprava Je začela postavljati turške uradnike in odprla turščini pot v urade. S tem je dejansko sa- mo začela izvajati določbe o samoupravi sandžaka, toda zadela je seveda na veliko nezadovoljstvo ostalih, ki so novi upravi začeli očitati turkizacijo dežele. In tako ne neha vznemirjenje v Siriji in bo trajalo nedvomno, dokler ne bo dokončno urejeno razmerje med Arabci in Turki v mejnem pasu in dokler ne bodo zaceljene rane, ki jih nujno mora pustiti za seboj urejanje takih sporov. Pokazalo pa se je prav določno, da Francija nikakor nima interesa, da bi preprečevala zadostitev upravičenih zahtev turškega prebivalstva, pa da ji je celo mnogo na tem, da ohrani prijateljstvo s Turčijo. Ako se ji bo posrečilo, da doseže to, ne da bi prehudo odbila arabski svet, je še vprašanje bodočnosti. Dosedaj moremo le reči, da je stvar še sredi razvoja, pa da je zato povsod še v prevladi nemir in razburjenje ter medsebojno nezaupanje. Eno in drugo je seveda nujno zvezano z urejanjem sličnih kočljivih problemov, ki so enako delikatni, pa naj imamo opravka z njimi v Evropi ali Aziji ali kjerkoli mir v republiki je mogoče obnoviti le, če se dajo vsa poroštva za enakopravnost in samoupravno svobodo tri in pol milijona sudetskih Nemcev. Pri praktični ureditvi narodnostnega problema bo igralo odločilno vlogo tudi vprašanje produktivnih sil in problem naselitvenega teritorija za vsako narodnostno skupino. V naših predlogih nismo izključili ravnopravnosti za vsakogar. Mnogi niso razumeli, da je su-detsko-nemško vprašanje zgolj notranjepolitičnega značaja in da se nanaša le na postopanje z nečeškimi narodnostmi na Češkoslovaškem. Ta borba m borba za hegemonijo Nemcev ali Cehov. Nemci v nemški državi se seveda zelo zanimajo za našo borbo. Toda pri tem ne mislijo na nikako nasilje. Prepričan sem. da bo tudi Nemčija videla v izpolnitvi naših zahtev dobro voljo Češkoslovaške za pomirjenje in ohranitev miru v Evropi vobče. Stališče nemških socialnih demokratov London, 17. junija, b. Vest iz Prage, da je dr. Hodža pozval k sebi na posvetovanje o narodnostnem statutu tudi zastopnike nemške socialne demokratske stranke, objavljajo vsi listi s komentarji o resnem prizadevanju češkoslovaškega ministrskega predsednika, da reši kočljive narodnostne probleme v republiki v soglasju z vsemi političnimi zastopniki manjšin. »Manchester Guardian« objavlja dopis predsednika nemške socialne demokra'ske stranke Jakscha, ki je mnenja, da bi bilo tudi za razmerje političnih sil med samimi sudetskimi Nemci velikega pomena, ako bi vlada čimprej izdala narodnostni statut. Nemci bi potem lahko presodili, da Je lepša mirna kakor nasilna rešitev njihovega vprašanja. To bi ne ostalo brez vpliva na vse one, ki so se v negotovosti pred občinskimi volitvami in ob njih zatekli v Henleinove vrste. V zvezi s temi izjavami poslanca Jakscha sodijo nekateri listi da je vlada postopala pravilno, ako ni že pred volitvami objavila narodnostnega statuta, kajti v tem primeru ba ga Henleinova stranka izkoriščala v svoji volilni borbi in še bolj zastrupila ozračje. Tako pa je bila sudet-sko nemška stranka sama prisiljena iznesti svoje zahteve v čisto konkretni obliki, kar je vladi omogočilo ,da je sproti zavzela primerno stališče. Gospodarska pogajanja med Nemčijo in ČSR Praga, 17. jun. h. Iz Berlina poročajo, da so gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo že znatno napredovala in da je že zagotovljena pozitivna zaključi-tev. Gre v glavnem na prilagoditev medsebojnega gospodarskega prometa po priključitvi Avstrije k Nemčiji. X. vsesokolski zle t Praga, 17. junija. AA. (ČTK). X. vsesokolski zlet stopa v svojo glavno fazo. Danes se pripelje v Prago več ko 17.000 šolskih otrok, ki se udeleže sokolskih slovesnosti prihodnjega tsdna. Na teh slovesnostih bo vsega skupaj 30.000 otrok. Zanimanje za zlet je velikansko. V Prago je prispelo tudi nad 200 novinarjev iz v.=?eh krajev sveta. Lis i popisujejo včerajšnji dan vojaških priprav na Masarykovem vojaškem stadionu. Na koncu slovesnosti je nastopil oddelek 800 vojakov. Vaje je gledalo okoli 40.000 gledalcev, ki so vojaštvo navdušeno pozdravljali. Umik republikanske vojske s Pirenejev v Franelj® Mejo so prestopile tri divizije, ker so jih v gorah Francove čete popolnoma obkolile Burgos, 17. jun. AA. Francove čete so zavzele Bielso z vso dolino, v kateri se je branila 43. republikanska divizija. Njeni ostanki so pobegnili preko meje v Francijo. Meja nacionalistične Španije s Francije se razteza sedaj od Iruna do republike Andore. Barcelona, 17. jun. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Po dvomesečnem odporu so čete 43. divizije vzhodnih oddelkov prekoračile mejo, ko so rešile vojni material in živino ter prizadele sovražniku na tisoče izgub. Cerbere, 17. Junija. AA. Snoči ob 22. Je prispel semkaj prvi vlak s 1.050 miličniki španske 43. republikanske divizije Postregli so jim s hrano in toplo pijačo. Okoli 15 ranjencev so na postaji prevezali. Nato so vojake z drugim vlakom opolnoči odpeljali v Tarbes. Samo 300 miličnikov prestopilo v Francov tabor Pariz, 17. junija, h. Francoska javnost se danes najbolj zanima za prihod treh špamskih republikanskih brigad na francosko ozemlje. Preko Pirenejev so se namreč umaknile na francosko ozemlje 43., 102. in 130. republikanska brigada. Poveljnik 43. divizije podpolkovnik Beltram, ki se je med svetovno vojno kot prostovoljec boril na francoski fronti je izjavil novinarjem, da so se vse tri brigade umaknile v popolnem redu in prepustile sovražniku samo tri topove. Na umiku so porušili vse mostove in mučili vse vojaška skladišča. Razen 300 miličnikov, ki so se odločili za odhod v tabor generala Franca, so vsi ostali prosili, naj jih pošljejo nazaj v Valendjo ali v Barcelono, da se bodo nadalje borili na strani republikanske španske vlade. Po ugotovitvi vseh podrobnosti in ureditvi pjotrebnih formalnosti bodo te čete takoj odpremljene nazaj v Španijo. Bitka za VlHareal Madrid, 17. jun. AA. Nacionalisti skušajo prodreti p>ri Villarrealu, in so trčili ob čvrst odpor republikanskih oddelkov. Republikanski protinapad se je p>osrečil in so se nacionalisti morali umakniti proti Villarrealu. Včeraj opoldne so se nacionalisti morali umakniti na desni breg Mijaresa. Proti večeru so republikanci prešli čez reko in prodrli v predmestje Villarreala. Boji se vrše v severnem delu mesta. — Na fronti pri Teruelu ni nič posebnega. Castetton — novo Francovo oporišče London, 17. junija, o. Po mnenju tukajšnjih vojaških krogov je padec Castellona velikega pomena za Francovo vojsko. Nacionalisti bodo sedaj lahko v tej veliki lu-ki izkrcali vse svoje razpoložljive čete z Malloree. Vse kaže. da si bodo v Castello-nu ustanovili pomožno operacijsko oporišče za nadaljnjo ofenzivo proti VaJencijL Republikanci »o dobro vedeli za te nacionalistične načrte in so zaradi tega pred svojim umikom iz Castellona do kraja razdejali vse njegove pristaniške naprave in skla- dišča. V luki so potopili vse španske ladje. Nacionalistični tehniški oddeiki sedaj z vso naglico popravljajo pomole in druge naprave v lukl Begunci v Valenciji Valeneija, 17. jurnja. AA. Iz Costelloma in sosednih vasi še vedno prihajajo begunci Doslej jih je v VaLenci:jo prišlo že nad 30.000. Komisar republikanskih Set na vzhodni fronti je objavil proglas, v katerem pravi, da je sedaj položaj resnejši kakor kdajkoli? prej. Republikanska vojska, se ne sme umakniti niti za korak, ker to sicer Valeneija sama v nevarnosti Pariz, 17. junija w. Po vesteh agencije Radio dez Burgosa, je bilo v Valenciji ustreljenih več članov vlade. Zaradi pritiska Francoviith oet vlada med prebivalstvom velika pamka. Ljudje beže na se strani. Policija le z orožjem za silo vzdržuje red. Med komunista vlada vedlka potrtost. Letalski napad na Valencijo Valeneija, 17. jun. AA. Kmalu po 9. dopoldne je šest Francovih bombnikov vrglo okoli 60 bomb na predmestja Alicanteja. 12 ljudi je ubitih, 27 pa ranjenih. Potopljeni francoski ladji SaJamanca, 17. junija. AA. Legionarsko letalstvo je danes bombardiralo valencij-sko pristanišče. Potopljeni sta bili dve tihotapski ladji, na katerih sta vihrali francoski zastavi. Obe sta iztovarjali življenjske potrebščine za republikansko vojsko. Potopljena je bila tudi neka ruska topniška ladja, popolnoma pa je bil uničen tudi en ladijski dok. V pristanišču Sagunto so letala potopila špansko ladjo »Laguardia« ter povzročila mnogo škode v tamkajšnjih tovarnah. Tatarescu v Londonu London, 17. jun. h. Jutri bo prispel ▼ London bivši rumunski min. predsednik Tatarescu, ki mu je poverjena posebna gospodarsko-politična misija. V Londonu bo ostal teden dni in se bo sestal tudi z zunanjim ministrom Halifaxom, s katerim se bo posvetoval o položaju v vzhodni Evropi Temu sestanku bo prisostvoval tudi angleški poslanik v Bukarešti Obisk Tafcares-ca v Londonu je po zanesljivih informacijah v zvezi s posojilom, ki ga namerava dati Anglija Rumuniji Sporazum o aleksandretskem sandžaku jernzajem, 17. junija. w. Med Turčijo in Francijo je bol dosežen glede aleksandretskega sandžaka naslednji sporazum: 1. Vrhovni komisar avtonomnega sandžaka bo Francoz, guverner pa Turek. 2. V nedeljo bodo francoske in turške čete v enakem številčnem razmerju istočasno vko-rakale v sandžak in zajedle vso pokrajino. Vrhovno poveljstvo nad vsemi četami bo podrejeno francoskemu poveljniku. Do prihoda turških čet ostane v Antijohijl turška misija. 3. Z vseh važnejših mest bodo odstranjeni Arabci Predsednik dr« Stojadinovič v Benetkah I BfilfiŽkC Ljubljana, 17. junije. AA. Včeraj dopoldne je odpotoval iz Ljubljane v Benetke dr. M. Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister, s soprogo in v spremstvu svojega šefa kabineta dr. Pro-tiča G. predsednik vlade bo obiskal v Benetkah jugoslovenski paviljon na mednarodni razstavi. Njegovo potovanje je strogo zasebnega značaja in bo trajalo samo nekaj dni. Benetke, 17. jim. AA. (Štefani) Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je s svojo soprogo, zunanjim ministrom grofom Cia-nom ter s člani svojega spremstva dopoldne obiskal umetniško razstavo »Bienale«. Za njegovega obiska v jugoslovenskem paviljonu — Jugoslavija nastavlja tokrat prvič— je neki jugoslovenski dijak naprosil italijanskega cunanjega ministra grofa Ciana v imenu svojih mnogoštevilnih tovarišev, ki so na povabilo italijanskega ministra za narodno kulturo prišli v Italijo študirat, da izrazi dueeju navdušenje Jugo-slovenske mladine za velikega voditelja italijanskega naroda in za divno Italijo, ki so jo mogli obiskati in jo spoznati samo po zaslugi italijanskega ministrskega predsednika. Grof Ciano se j« zahvalil ter obljubil, da bo sporočil Mussoliniju pozdrav jugoslovanske mladine. Zatem so se gostje vrnili na otok Lido h kosilu. Spor zaradi avstrijskih dolgov Nemški gospodarski minister oporeka, da bi bila Nemčija dolžna plačati avstrijske dolgove Berlin, 17. jun. b, V Bremenu je včeraj ob neki trgovski proslavi govoril gospodarski minister Funk o osnovah nemške zunanje trgovine in o vprašanju mednarodnih dolgov ter se je dotaknil tudi vprašanja prevzema avstrijskih dolgov. Izjavil je med drugim: Razvoj poslednjih deset let dokazuje, da se posamezna narodna gospodarstva prizadevajo, da se več ali manj osvobode vplivov svetovnega trga, velike zmede na svetovnem trgu pa so povzročile politično zadolžitev, ki je nastopila s financiranjem svetovne vojne in z reparacijskimi plačili. V splošnem ne verjame noben rassoden človek, da bodo kdaj vrnjena vojna posojila, ki jih zahteva na primer Amerika od 13 držav. Sleherno trgovsko posojilo bomo v redu vrnili, sistem političnih dolgov pa odklanjamo v načelu kot gospodarsko škodljiv in nezdružljiv z načeli narodno-sociali-stičnega državnega in gospodarskega vodstva. Politični dolgovi so ostali skoro vedno, kakor nam o tem zgovorno priča finančna zgodovina, neporavnani, ker ne služijo gospodarskemu namenu, temveč za-vojevanju določenega političnega položaja. Zato so skoro vedno gospodarsko škodljivi. Naravnost šolski primer takih političnih dolgov se je pokazal ob združitvi Avstrije z Nemčijo. Poudariti moram, da ni nobene pravne obveznosti za prevzem avstrijskih dolgov po naši vladi. V celi vrsti podobnih primerov je bilo takšno jamstvo dosledno odklonjeno. Po mednarodnopravni praksi ne more od Nemčije nihče zahtevati prevzema avstrijskih dolgov. Ker razen tega poedine dežele nemške države niso samostojna upravna telesa, moramo odkloniti tudi pravno odgovornost za državne dolgove bivše prisilne saintgermain-ske države. Državnost bivše Avstrije ni prešla na Nemčijo, temveč je bila nasprotno odstranjena in sicer s povsem miroljubno in zakonito izraženo ljudsko voljo. S prevzemom Avstrije v veliko nemško gospodarsko telo ni bila prevzeta z inozemsko pomočjo zgrajena država, temveč obubožano in pomoči potrebno državno gospodarstvo. Inozemska finančna pomoč Avstriji, ki je bila izvedena s pomočjo de-flacijske politike, je bila nudena sam.o zato. da se ohrani v ravnotežju avstrijska plačilna bilanca. Gospodarskih vrednot, ki bi bile nastale z inozemsko finančno pomočjo, Avstrija ni mogla pokazati. Glede jamstev poedinih držav pripominjam, da se prav sedaj vodijo pogajanja za izravnanje obojestranskih interesov. Vzrokov za razburjenje ali celo za grožnje s silo proti Nemčiji torej ni, saj nudijo na eni strani pogajanja najboljšo možnost za ureditev vseh spornih vprašanj, ki so s tem problemom zvezana, na drugi strani pa bi tako zvani prisilni kliring razbil vse nade v uspeh splošnih gospodarskih pogajanj in s tem prizadel tudi trgovske partnerje Nemčije same. Neugoden odmev na zapadu London, 17. junija b. Angleških političnih in trgovskih krogov nemška odklonitev prevzema avstrijskih dolgov, kakor jo je formuliral minister Fumk v svojem govoru v Bremenu, sicer ni presenetila, vsekakor pa je naletela pri njih na zelo neugoden odmev. V uradnih krogih izražajo mnenje, da se sir Frederiek Leith-Ross najbrže ne bo več podal na nova pogajanja v Berlin, pač pa bo angleška vlada bržkone povabila nemške gospodarske strokovnjake na posvetovanja o tem vprašanju v London. Pri tem se napoveduje kot možnost, da bo angleška vlada takoj uvedla enostransko klirinško obračunavanje z Nemčijo, čim bi njeni zastopniki ne pokazali nobene popustljivosti. Sedanji plačilni sporazum med obema državama bi bil dejansko preklican. Pariz, 17. jun. h. «Temps« se bavi v uvodniku z včerajšnjim govorom nemškega gospodarskega ministra Fumfca. ki je pojasnil stališče Nemčije glede avstrijskih dolgov. Funk je v svojem govoru naglasi!, da prevzame Nemčija vse obveznosti za avstrijska trgovska posojila da pa odklanja plačilo onih posojil, ki so bila političnega značaja in so bila prav za prav le finančna intriga proti Nemčiji. »Temps« zavrača nazi-ranje in odklanja tudi sklicevanje Nemčije na baje slično postopanje Anglije. Zedinje-nih držav in Francije. Države, ki so jamčile za avstrijska posojila, so dovolj močne, da dosežejo ureditev tega vprašanja in bodo znale braniti svoje interese. Tudi brez Italije, ki je izstopila iz upniškega zbora, da bi ne kvariila svojih odmošajev z Nemčijo, bo ostalih sedem držav v danem primeru lahko naložilo Nemčiji tak klirinški sistem, da bo s tem obenem zagotovljeno tudi kritje avstrijskih dolgov. Washington, 17 jun. o. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je izjavil, da vztrajajo Zedinjene države ne glede na govor nemškega gospodarskega ministra Fun-ka na svojem stališču, da mora Nemčija poravnati avstrijske javne dolgove. Prihod novega papeškega nuncija Rim, 17. junija, o. »Tribuna« poroča, da bo te dni odpotoval v Beograd novi pa-peški nuncij na jugoslovenskem dvoru msgr Felice. List naglaša, da bo s tem spet izpopolnjeno mesto nuncija v Beogradu, ki je bilo lani v decembru izpraznjeno, ko je bil msgr. Pelegrinetti imenovan za kardinala. S prihodom novega nuncija naj bi se zbolišali odnošaji med Beogradom in Vatikanom. Novi nuncij ima nalogo, da po neuspehu s prvim načrtom za konkordat dovede do zadovoljive ureditve odnošajev med cerkvijo in državo, predvsem pa položaja katoliške cerkve v Jugoslaviji. Novi madžarski poslanik v Beogradu Budimpešta, 17. junija, o. Za novega madžarskega poslanika v Beogradu je imenovan Bakacz Besany, ki je doslej vodij politični oddelek madžarskega zunanjega ministrstva. Politični krogi pripisujejo remu imenovanju velik pomen in izražajo upanje da bo poslanik Bakacz Be-sany dosegel zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko ,ki so se že v zadnjem letu precej spremenili. Obisk francoskega brodovja v naših vodah Split, 17 junija, o. Ta mesec bo priplulo v naše vode večje brodovje francoske vojne mornarice, v katerem bodo tudi tri moderne 10.000 tonske križarke. Brodovje je sedaj na poti po Sredozemskem morju. V ponedeljek bo prispelo v Boko Kotorsko, v četrtek pa v Split. V obeh lukah pripravljajo francoskemu vojnemu brodovju svečan sprejem Obsodba zaradi umora sre-skega načelnika v Somboru Zagreb. 17 junija, o. Opoldne je veliki «enat okrožnega sodišča proglasil razsodbo v procesu proti bivšemu občinskemu tajniku Marjanu Potoenjaku v Podvrhu pri Somboru. ki je bil obtožen, da je lani 19. septembra umoril somborskega sreskega načelnika Rajka Veljaka. Potoonjak je bil obsojen na 12 let ječe. Zastopnik zasebne stranke je bil zavrnjen na civilno-pravno pot. Potoonjakov branih in državni tožilec sta prijavila revizijo in priziv. Spominske svečanosti v Kragujevcu Beograd, 17. junija, p. 2e dva dini se v Beogradu mudi češkoslovaški general Vest ki bo zastopal češkoslovaško vojno ministrstvo na velikih spominskih svečanostih v Krasu jeveu kjer bodo 20. junija f>očastili spomin nad 40 češkoslovaških vojakov, ki feo bili za okupacije Srbije v Kragujevcu na odredbo avstrijskih oblasti ustreljeni. Pri teh svečanosti bo češkoslovaški parlament zastopal podpredsednik poslanske zbornice dr. Ivan Markovič. General Vest, dr. Ivan Markovič Ln podpredsednik naše narodne skupščine Franjo Markjč bodo jutri skupno odpotovali v Kragujevac. Med potjo 6e bodo ustavili na Availi, kjer bodo počastili naše-za Neznanega junaka, im na Opleocu, kjer bodo obiskali grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Češkoslovaška vojna delegacija si ie danes ogledala naš vopij muzej in ostale beograjske znamenitosti. Seja gospodarskega odbora ministrov Beograd, 17. junija. AA. Danes dopoldne se je od 10. do 13. vršila v kabinetu finančnega ministra pod predsedstvom predsednika Dušana Letice seja gospodar-sko-finančnega odbora ministrov. Razpravljali so o tekočih zadevah. Na sejo so prišli vsi ministri, člani gospodarsko-fi-nančnega odbora, ki se mude v Beogradu. čsl. gen. konzul med našimi dijaki v Zagrebu Zagreb, 17. jun. o. v sredo zvečer je imelo slovensko akademsko društvo »Triglav« v Zagirebu pomemben sestanek, češkoslovaški generalni konzul dr. Franti-šek Resi je imel na sestanku zanimivo predavanje o češkoslovaški vojski. Sestanka se je udeležilo zelo mnogo dijakov, ki so izvajanjem generalnega konzula sledili z največjo pozornostjo, med predavanjem, posebno pa ob zaključku priredili bratski češkoslovaški in njeni vojski viharne ovacije. Hudo neurje v Hrvatskem Zagorju Zagreb, 17. iumija. o. Včerai je divjala nad Hrvatskim Zagorjem strašna nevihta, ki je povzročjila po vaseh in poljih ogromno ško do. Banska uprava je v prizadelo področje poslala strokovno komisijo, da oceni škodo_ Po nekaterih informacijah ie škode nad 5 milijonov din Najhuje so prizadeti kraji v srezu Novem Marofu. Dva demantija Po zagrebških listih smo zabeležili tudi mi vest, da je dolgoletni intimni sodelavec dr. Mačka upokojeni podpolkovnik Begič vstopil v redakcijo dr. Mačku zelo nasprotnega frankovskega glasila »Nezavis-nosti«. »Obzor« je sedaj prinesel izjavo podpolkovnika Begiča, ki sporoča, da mu je bilo ponudeno vodstvo uprave, a ne uredništva »Nezavisnosti«, da pa tudi ta pogajanja niso dovedla do sporazuma. Nekateri splitski in zagrebški listi so poročali, da namerava bivši minister Mirko Komnenovič, ki je bil skupno z drugimi starodaradikali izstopil iz JRZ, zopet zapustiti skupino g. Ace Stanojeviča. Zagrebške »Novosti« sporočajo sedaj, da jih je g. Komnenovič zaprosil za konstatacijo, da nima in ni imel namena izstopiti iz skupine Ace Stanojeviča, temveč da hoče tudi v bodoče vztrajati v njej. Nova pogajanja o obisku dr. Mačka v Beogradu Beograjsko »Vreme« zatrjuje, da se med zagrebškim in beograjskim opozicijskim krilom vodijo nova pogajanja o obisku dr. Mačka pri opozicijskih voditeljih v Beogradu. Pogajanja pa še niso končana, ker se baje najožji sotrudniki dr. Mačka upirajo njegovemu potovanju v Beograd. Za potovanje se zavzema v prvi vrsti dr. Ju-raj Šutej iz Sarajeva. Ako bo dr. Maček vendarle šel v Beograd, bo tam formalna seja obeh delov združene opozicije, vrh tega pa je v načrtu, da bi dr. Maček govoril na kakem javnem shodu v Srbiji in na njem dal nekako deklaracijo o politiki sporazuma med KDK in srbsko združeno opozicijo. Cerkvene doklade v Vojvodini Kakor je znano, se škofovska konferenca v Zagrebu ni izrekla za splošno uvedbo cerkvenih doklad za katolike, ki je omogočena po novem finančnem zakonu. Prepustila je posameznim škofijam, da vprašanje rešijo, kakor njihovtm razmeram najbolje prija. Iz listov posnemamo, da so se te dni sestali v Subotici duhovniki baške škofije. V Vojvodini jc bil narmreč odpor proti cerkveni dokladi še posebno velik, ker je tam baje mnogo župnij zelo premožnih. tako da doslej niso pobirale nikakih dajatev, niti ne bire Na duhovniškem posvetovanju je bilo zaradi tega sklenjeno, naj one župnije, ki cerkveno doklado nujno rabijo, o tem sklepajo vsaka za svoje področje. Za uvedbo cerkvene doklade se je načelno že izreklo 18 župnij s področja velike subotiske škofije, višine doklade pa še ni določena. Ko bo uvedena doklada. bo odpravljena večina dosedanjih cerkvenih taks, kakor na primer ob porokah in nekaterih drugih cerkvcnih obredih. Nadškof Šarič o narodnem edinstvu Sarajevska »J ugaslo venska pošta« priob-čuje izvleček iz govora, ki ga je v bosansko-hercegovskem saboru malo pred vojno imel sarajevski naštkof dr. Ivan Šarič. V tem govoru je med drugim rekel: »Kot Hrvat, kot predstavnik hrvatskega elementa v Bosni in Hercegovini pravim, da bomo morali delati na to, da prodre načelo narodnega edinstva Srbov in Hrvatov. K temu cilju je treba stremeti ne samo s kulturnim in gospodarskim delom, temveč na vse možne načine, da tako pospešimo proces kulturnega in gospodarskega razvoja obeh narodov, ki sta eno po krvi, eno po jeziku, a različna po imenu... Brez narodnega edinstva bomo težko kdaj dosegli, kar nam je na srcu.« JNS v ljutomerskem srezu Sreska skupščina JNS za ljutomersko-radgonski srez bo v nedeljo, 26. t .m. v Ljutomeru. Poleg funkcionarjev organizacije bosta poročala senator Ivan Pucelj in nar. poslanec Avgust Lukačič. Razrešena uprava Mestne hranilnice v Ljutomeru Banska uprava je razrešila upravo Mestne hranilnice v Ljutomeru, ki je več let vodila ta denarni zavod. Za gerenta je postavljen odvetnik dr. Salberger, sosvet pa tvorijo gg. Sinigoj Ignac, usnjar v Ljutomeru, Herndl Ivan, hotelir v Ljutomeru, Zupančič Mohor, podžupan v Ljutomeru, Karba Janko, posestnik na Krapju in Ivanjšič Franc, posestnik v Radomerju. Imenovana uprava je že prevzela svoje posle. Podtaknjen letak Z letaki je bilo pred dnevi objavljeno, da bo 19. t. m. v Obrenovcu veliko zborovanje združene opozicije in da bodo nastopili kot glavni govorniki dr. Vladko Maček, Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič Svečana promocija staroste naših medicinskih znanstvenikov za častnega doktorja praske univerze Beograd, 17. jonija. Nadvse slovesno je bil danes P° starodavnem ceremonialu pro moviran za častnega doktorja Karlove univerze v Pragi starosta naših zdravnikov in medicinskih znanstvenikov dr. Milan Jova. novič-Batut. Svečana promocija je bila v slavnostni dvorani beograjske stare univerze. Dt. Jovanoviča Batuta, ki se zaradi svoje vjsoke staroetj saan ni mogel udeležit; slovesnosti, je zastopal njegov nečak, beograjski zdravnik dir. Nedfftikovič, ki je v imenu svojega strica prisegel na zlate inaignije Karlovega vseučiliSča. Svečanost se ie pričela ob 11.15. V dvorani se je zbrala velika množica uglednega občinstva. Nato sta vstopila v dvorano najprej dva pedela s Karlove univerze, njima pa so sledili v svojih zgodovinskih oraatih rektor praške univerze prol. dr. Stovjk, de- kam medicinske fakultete dr. Belehradek in promotor dr. Pelnar, nato pa še rektor beograjske univerze in več beograjskih vseuči-liških profesorjev. Občinstvo Je vseufiji-ške dostojanstvenike sprejelo z ovacijamj in manifestacijami za Uateko Češkoslovaško. Dekan dr. Belehradek je t promocijskem govoru poudaril, da je bil dr. Jovanovič-Batut 13. februarja soglasno izbran za častnega doktoria praškega vseučilišča Nato je govoril rektor dr. Sla/vffk. ki je prečita! tudi formulo posege, katero je podaj v imenu dr. Jovanoviča-Batut njegov nečak dr. Ne-deljkovič. Svečanost se je končala s pri-godnim govorom rektorja beograjske univerze dr. Jovanoviča. Glavna skupščina Zveze mest v Ljubljana, dne 17. junija. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo prvič v Ljubljani skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Lahko bomo ob tej priliki pozdravili v svoji sredi večino županov in drugih predstavnikov vseh ju-goslovenskih mest. Ze jutri, v soboto dopoldne se prično važne interne seje, ki se bodo nadaljevale še popoldne, a zvečer se gostje na povabilo mestne občine ljubljanske udeleže »Gioconde« v opernem gledališču. V nedeljo se ob 10 prične redna glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Predsedoval bo zagrebški župan dr. Teodor Peičič. Po običajnem dnevnem redu bo predaval član ljubljanskega mestnega sveta univ. prof. dr. France Štele o kulturnem razvoju mesta Ljubljane. Ob 13.30 priredi mestna občina v čast gostom obed v verandni dvorani Uniona, po obedu si pa ob 16. gostje v treh skupinah prično ogledovati kulturne in socialne zanimivosti mesta, a v ponedeljek ob 7.30 se z avtobusi odpeljejo na Bled in v Bohinj. Od 72 jugoslovenskih avtonomnih mest v naši državi je sedaj v tej važni organizaciji včlanjenih 68 mest. V predsedstvu organizacije so kot predsednik zagrebški župan dr. Teodor Peipič ter podpredsednika beograjski župan Vlada Ilič m ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. V Ljubljani sta bili doslej že dve seji upravnega odbora pred kratkim pa tudi konferenca socialno političnih in zdravstvenih referentov, ko so se hkrati v Beogradu sestali tehnični referent je mestnih uprav. Prvič pa bo naše mesto sedaj deležno časti, da se župani in drugi predstavniki jugoslovenskih mest zbero tu na glavno skupščino svoje Zveze. Prvi predstavniki so prispeli v Ljubljano že danes, med njimi zagrebški župan dr. Peičič, ostali delegati pridejo v soboto. Zastopniki finskega gospodarstva v Jugoslaviji Beograd, 17. junija, p. Pod vodstvom mi nistra Talasija je prispela nocoj v Beograd večja skupina finskih gospodarskih in intelektualnih krogov, ki nameravajo prepotovati našo državo in se podrobno informirati o našem gospodarskem položaju, da bi mogli v bodoče navezati tesnejše gospodarske stike z nami. Turneja zagrebškega komornega orkestra Zagreb, 17. junija, o. Zagrebški komorni orkester je bil povabljen na daljšo turneio IX) Bolgariji, Švici in Franciji- Na tej turneji bosta orkester vodiJa direktor beograjske opere Lovro Matačič in prof. Rudolf Matz. in Miša Trifunovič. Včeraj je beograjska pisarna združene opozicije objavlja komunike, v katerem pravi, da vodstvo združene opozicije ni napovedala nikakega takega zborovanja in da mu je omenjeni letak podtaknjen. Nove omejitve za Žide v Nemčiji Nemški listi objavljajo zakonski odlok, ki določa označen je vseh židovskih trgovin in njih obvezno registriranje. Zidje, ki so inozemski državljani, bodo morali zaprositi za posebno dovoljenje gospodarskega ministrstva za vodstvo svojih trgovin. Odlok podrobno ureja katera podjetja je smatrati odslej za židovska Za osnovo določanja veljajo niirnberški rasni zakoni. Pri družbah se smatra, da so židovska, ako je v njih tudi en sam Zid, glede na kapital pa, ako je vsaj četrtina družbinega kapitala v židovskih rokah. Zopet dovoljen madžarski list Z odlokom notranjega ministra je spet dovoljeno uvažati in širiti v naši dTŽavi madžarski list »Sporthargas«, ki izhaja v /Sudimpešti. Društvo prijateljev Italije V Zagrebu se je ustanovilo društvo prijateljev Italije z nalogo, da ustvari čim bolj prijateljske zveze med Zagrebom in Italijo na kulturnem, gospodarskem, političnem in socialnem področju. Med ustanovitelji društva so bivši minds er dr. Ivi-ca Kovačač, grof Josip Bombelles, odvetnika dr. Vučetič in dr. Markovič itd. V nedeljo bo ustanovni Občini zbor. Sedaj že deluje v Zagrebu društvo prijateljev italijanske knjige, ki ga vodi prof. Kerubin Segvič. Kongres poštnih služi-teljev in zvaničnikov Sarajevo, 17. jun. o. V Sarajevu so imeli poštni služitelji in zvaničniki svoj kongres. Po poročilih in debati so se na kongresu pojavili spori zaradi verifikacije pooblastil treh delegatov dunavske sekcije. Za izvolitev novega upravnega odbora organizacije so bile predložene tri liste in sicer dve listi Todora Kuzmanoviča in lista Rada Mihajloviča pri glasovanju pa zastopniki dunavske sekcije niso hoteli glasovati, ker niso bila verificirana vsa njihova pooblastila. Z njimi so se solidari-zirali tudi delegati beograjske, vardarske, moravske in zetske sekcije. Na njihov pritisk so bili končno verificirani tudi mandati omenjenih treh zastopnikov dunavske sekcije. Ko bi moralo končno biti glasovanje, so zastopniki ljubljanske in zagrebške sekcije zahtevali v smislu pravil javno glasovanje, vendar pa je bilo končno sklenjeno, da bodo glasovali tajno. S tajnim glasovanjem je bila izvoljena lista Rada Mihajloviča. Skavtski stafetni tek preko Avale na Oplenac Beograd, 17. junija, p. V nedeljo bo naš skavtski savez počastil spomin na blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Iz Beograda bo posebna skarvtska štafeta odnesla na Oplenac krasen srebrni venec. V štafeti bo sodelovalo okrog 300 skavtov v krojih. Stafetni tek se bo pričel ob 9. dopoldne pred starim dvorom v Beogradu, kjer bo starešina beograjskega skavtsfkega stega izročil prvemu tekaču venec, ki bo nato rt rok v roike šel preko Avale proti Oplencu. Na Avali bodo skavti počastili Neznanega juinaka. Na Oplencu bo zadnjega tefcača sprejela častna četa sikavtov s celotnim vodstvom skajvtskega savezia in njegovim starešino generalom Damjamovi-čem, ki bo prevzel venec im ga bo položi! na grofe kralja Mučen Jka. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Prevladuje hladno in oblačno vreme v vsej državi razen na Primorju skrajnem zahodu, kjer je jasno. Najnižja toplota Zagreb 16, najvišja šipanj 28 C. Zenmnsfca vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno in hladno vreme, jasno v Primorju, ponekod plohe. Zagrebška: Pričakovati je lepšega vremena. Dunajska: Polagoma se bo razjasnilo, porast temperature. ZA VEDNO NAS JE NOCOJ ZAPUSTILA MOJA LJUBLJENA ŽENA, NAŠA DRAGA, DOBRA SIN AHA, SVAKINJA IN TETIGA, GOSPA ANČI KRAMERJEVA POKOPALI JO BOMO V NEDELJO POPOLDNE PRI SV. KRI2U. SPREVOD BO OD MRTVAŠNICE NA STARI POTI št. 2; URA POGREBA BO ŠE OBJAVLJENA. LJUBLJANA, DNE 17. JUNIJA 1938. Dr. ALBERT KRAMER rtODBINE: DB. JOSIP PUČNIK, DR. BORIS PUC, ALEKSANDAR SEMIČ Gospa Ana Kramerjeva | Ljubljana, 17. junija. Srčno dobre in duševno plemenite gospe Anči Kramerjeve ni več. Po hudem trpljenju je nocoj ob 20. zaspala in se preselila v večnost. Zapustila je svojega moža, našega dr. Alberta Kramerja, ki mu je bila če- trt stoletja skrbna in vdana življenjska družica, zapustila je velik krog znank in znancev, prijateljic in prijateljev; zapustila je veliko, veliko število hvaležnih /i ljudi, saj je bil njenemu srcu največji užitek, če je mogla komu storiti dobro. Hudo je bila bolna že nekaj tednov. S sočutjem in toplimi željami so iz Ljubljane in drugih krajev dan za dnei vom povpraševali po njenem zdravju. Vsi bodo presunjeni, ko bodo iz teh vrstic izvedeli, da je dotrpela in za večno zaspala. Kdor jo je poznal, kdor je imel kdaj priliko govoriti z njo, bo le težko verjel, da je res ni več med nami. Bila je Čehinja po rodu, Pražanka, a ob strani svojega moža je z vsem svojim bitjem vzljubila naš slovenski in jugoslovenski narod. In počivala bo v svoji zemlji, ko jo bo sprejelo vase ljubljansko polje tam pri Sv. Križu. Naj bo trajen blag spomin dobri ženil Naj bo miren in sladek njen večni senl Truplo ge. Anči Kramerjeve bo položeno na oder v mrtvašnici ob Stari poti 2. Pogreb bo v nedeljo popoldne, ura pa še ni določena. Objavljena bo v jutrišnjih in nedeljskih listih. Jubilejna razstava ob petdesetletnici Tehnične srednje šole v Ljubljani Ljubljana, 17. junija. V dvorani tehniške srednje šole so ob 10. slovesno otvorili lepo razstavo, ki jo je naš največji strokovno-vzgojni zavod priredil v proslavo 501etnice svojega obstoja. Dvorana je bila intimno okrašena, na Širokem polju državne trobojnice je nad odrom visela velika slika Nj. Vel. kralja. Poleg predstavnikov domačih oblastev, kcrporativno zbranega profesorskega zbora in številnih prijateljev zavoda so svečani otvoritvi prisostvovali tudi mnogi ugledni predstavniki našega javnega življenja, med njimi ban dr Natlačen kot zastopnik pokrovitelja razstave trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, francoski konzul Remerand, belgijski konzul direktor dr. Dular, danski konzul inž. Zdenko Knez, generalni tajnik zbornice za TOI narodni poslanec Mohorič z obrtnim referentom dr Pretnarjem, predsednik Narodne galerije dr Windischer. banovinski inšpektor obrtnega šolstva Presl, ravnatelj Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt Račič itd. V lepem številu so bili zbrani zastopniki naše obrti in industrije, absolvente zavoda pa sta zastopala odbora ljubljanske sekcije Združenja diplomiranih tehnikov s predsednikom Nedeljkom in Organizacije praktičnih tehnikov s predsednikom Mihelčičem na čelu. Ker šola po upokojitvi dosedanjega zaslužnega direktorja Reisnerja. ki jo je odlično vodil polnih 15 let. še ni dobila no- vega direktorja, je kot domačin goste pozdravil direktorjev namestnik prof. inž. Leo Novak, ki je v kratkih besedah poudaril pomen tehnično-industrijskega in obrtnega šolstva za gospodarski napredek države in naše banovine posebej. Leta 1888. sta bili po dolgotrajnih pripravah in po težkih naporih v Ljubljani otvorjeni prvi redni in stalni državni strokovni šoli, strokovna šola za lesno industrijo in strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk Ti dve šoli sta tvorili dovolj krepak temelj, da je v teku polstoletnega razvoja iz njiju zrasel zavod, ki predstavlja danes važen faktor v našem gospodarskem življenju. Jubilejna razstava naj bo skromen dokaz, da je tehniška srednja šola vredna žrtev, ki jih za njo doprinašata država in banovina Prof. Novak je zaključil z željo, naj bi zavod z vsestransko moralno in materialno podporo vseh poklicanih v naslednjih 50 letih še v povečanem obsegu vršil svojo poslanstvo v korist mladine in vprospeh narodnega blagostanja, vsa dvorana pa je vzkliknila Nj Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Ban dr Natlačen je čestital zavodu, profesorjem in učiteljem k doseženim uspehom, nato pa je v imenu pokrovitelja ministra Vrbaniča otvoril razstavo. Gostje so si z živim zanimanjem ogledali dolgo vrsto dvoran in kabinetov, v katerih je razstavljena obilica načrtov, modelov in izdelkov z vseh tehničnih področij. ljubezenska žaloigra iz ljubosumnosti I z volj etiko in sebe Je ustrelil Maribor, 17. junija. V Zičah pri Poljčanah se je odigrala na Telovo dopoldne v neki tamošnji gostilni ljubezenska žaloigra, ki je zahtevala dve mladi življenji. 24-letni kovaški pomočnik Franc Vrečko iz Ponikve, uslužben pri železarski družbi v Zrečah, je s trikratnim strelom iz samokresa ustrelil najprej 21-letno trgovsko sotrudnico Anico Marzidov-škovo iz Poljčan, nato pa še sebe. Marzidovškova je bila takoj mrtva, dočim se je Vrečko še tri ure boril s smrtjo, preden je izdihnil. O tej ljubavni tragediji so se do-znale sledeče podrobnosti: Včeraj teden dni je nenadno zapustila svojo službo pri neki poljčanski trgovini trgovska sotrudnica Anica Marzidovškova in ni prišla domov Njeni starši so v velikih skrbeh začeli poizvedovati za njo. Dognalo se je, da je bila v tem času med drugim tudi v Vitanju in Celju Na Telovo pa se je ta njen enotedenski izostanek razjasnil. Bila je v družbi s Francem Vreč-kom in nekim drugim moškim v neki gostilni v Zičah. Potem so šli vsi trije v neko drugo gostilno. Ko so se vsedli, je Vrečko izvabil Anico v sosedno sobo. Anica pa je imela zle slutnje in je povabila v sobo še drugega moškega. Ko so vsi trije stopili v omenjeno sobo, je Vrečko dejal dotičnemu moškemu, naj mu prinese cigarete in vžigalice. Komaj je ta napravil nekaj korakov, ko so se v kratkem presledku začuli trije streli. Moški se je vrnil v sobo in videl, da je Anica Mazidovško-va ležala s prestreljeno glavo na postelji. Nekaj trenutkov zatem je izdihnila. Vrečko si je prestrelil lobanjo, da so izstopili možgani. Tri ure se je boril s smrtjo, nato pa je izdihnil. Vrečkovo truplo so prepeljali v Konjice, truplo Anice Marzidov-škove pa v Zbelovo pri Poljčanah in jo bodo v soboto pokopali v Ločah. Vrečko je zapustil poslovilno pismo, vendar pa še niso ugotovljeni pravi vzroki žaloigre. Anica Marzidovškova je bila prijazno, ljubeznivo dekle. Svojo službo je opravljala vestno in marljivo ter sočuvstvujejo z njeno prerano smrtjo vsi, ki so jo poznali. Ljudi je ljubavna žaloigra zelo pretresla, saj ljudje v tamošnji okolici že dolgo ne pomnijo takšnega primera. Nedvomno pa je, da je imela pri tem svojo vlogo ljubosumnost ker je Marzidovškova hodila še z drugimi moškimi in se ni hotela vezati na nobeno stran. Trsnica v Pekrah bo menda ostala Avstrijski benediktinci so pripravljeni na dogovor Maribor. 17. junija 2e dve leti se šušlja o tem. da namerava banska uprava likvidirati trsnieo in drevesnico v Pekrah. ker se ie odločila da vrne to posestvo samostanu benediktincev v fct Pavlu v bivši Avstriji. Vprašanje trsnice in drevesnice v Pekrah, ki je zaradi vzornih nasadov zaslovela, saj 60 pridelali letno do četrt milijona ključev ameriških trsnih podilag. 150.000 trt cepljienk in 5000 sadnih drevesc, so že pred leti uredili tako. bi plačala država benediktincem za eksproprjirano posest primerno odškodnino. Benediktinci bi se bili lahko pritožili na mednarodno razsodišče v Haagu, vendar pa samo za vol o morebiti prenizke odškod nine. nikakor pa ne zaradi lastninske pravice. Medtem pa je naša država irovestirala v to posestvo, ki obsega 22 ha od skupnih 880 ha. ki jih ima šentpavelski benediktinski samostan na področju bivše mariborske oblasti veiike vsote denarja, skupno okoli 800.000 dinarjev. saj je bila ta meniška pristava v Pekrah. ko jo je prevzela država, popolnoma zamočvirjena. Na posestvu ni bilo niti studenca s pitno vodo, niti elektrike, niti voznih poti, cbocim so bila razna poslopja v zelo slabem stanju, tako da so jih morali popraviti. Vzorno preerejfoe Pelna so si prolibile sloves ne saano med kmetovalci v naši državi, ampak tudi preko mej naše države. Našim pravnikom pa je »uspelo« doseči, da se je banska uprava, ki je prevzela to posestvo od kmetijskega ministrstva. odrekla tei lastninski pravici v korist benediktincem, kar je povzročilo v med obmejnimi kmetovalci umevno začudenje. V zadnjem času pa je nastal, kakor se zatrjuje, v tem vprašanju nekakšen preokret. Je to v zvezi z novim položajem v bivši Avstriji ki je povzročil drugačno gledanje na posestne razmere benediktincev v Avstriji in pri nas. Doznava se da so benediktinci zdaj pripravljeni, da se odpovejo posestvu v Pekrah. vendar pa zahtevajo, da bi jim zato dala banovina 5 katastralhrih juter zemlje v neposredni bližini Maribora, kjer bi benediktinci zgradili svoj internat. V zvezi s temi informaciiamii 6e čuje. da bi prišel v poštev RačiV dvor ki ga ie svojčas kupila banovina za potrebe tukaisnje vinarske in sadjarske V»le. Kaže torej, da bo banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah vendarle ostala v lasti naše države v splošno korist in napredek našega obmejnega vinogradništva 5n sadjarstva, ki bi se nikdar ne moglo sprijazniti z mislijo, da se tako pomembna ustanova pro-meoiškema reda. Ljubljanska opera je proslavila 80 letnico A. Danila Ljubljana, 17. junija. V včerajšnji predstavi Schubert-Berte-jeve operete »Pri treh mladenkah« je slavil g. Danilo 80-letnico svojega življenja. Nastopil je v tretjem dejanju kot grof Scharntorff, pred tem pa mu je čestital na odprtem, s cvetjem, venci in darili okin-čanem odru ravnatelj g. Polič, g. Zupan pa je prečita! došle pismene in brzojavne čestitke. Občinstvo, ki je do dobrega napolnilo gledališče, je radostno pritrjevalo in ploskalo zasluženemu nestorju naših igralcev; papa Danilo se je v par besedah ginjen zahvalil navzočim in nenavzočim prijateljem. Predstavo je vodil g. žebre. Vlogo Han-nerl je pela in igrala prav prijetno ga. Brumen-Lubejeva, junak večera pa je bil zopet g. Kolacio, ki se je občinstvu v vlogi Schuberta silno priljubil. Moral je glavne pesmi ponavljati. Severjeva tn Stupica se poslavljata od Ljubljane Drevišnja predstava »Izpita za življenje«, zadnja predstava v tej sezoni drame bo hkratu poslovilna predstava dveh vidnih članov dramskega ansambla, režiserja inž. arh. Bojana Stupice in ge Sa\-ke Severjeve. Zavoljo pretesnih razmer, v katerih se mora mlad slovenski umetnik prebijati s svojim delom za plemenitejšo podobo človeka in sveta, odhajata iz Ljubljane v Beo- grad, da poiščeta — kakor že toliko najboljših rojakov pred njima — novo, svobodnejše torišče dela in pod dobrim soncem širokogrudnosti, ki je ponekod še zmerom doma, založita najboljše sile za pro-cvit gledališke umetnosti v naši prestolnici. V teh kratkih letih, odkar sta nastopala v naši drami, sta si inž. Stupica in Sever-jeva pridobila mnogo iskrenih spoštovate-Ijev in prijateljev v najširših vrstah občinstva. Inž. arh. Stupici smo posebej še dolžni hvalo, da je s svojimi režiserskimi ustvaritvami v našem Narodnem gledališču v dobršni meri uveljavil dobo razmaha in pro-speritete, ki bo ostala vidna v zgodovini naše odrske umetnosti. Ko z obžalovanjem jemljemo na znanje odhod obeh umetnikov, za katerima bo ostala široko zevajoča vrzel, obenem želimo, da jima občinstvo drevi izkaže pozornost in simpatije, ki so nas vsa ta leta nerazdruženo vezale z njunim delom. Drugi balkanski kongres za zaščito otrok Ljubljana, 17. junija. Drugi balkanski kongres za zaščito otrok se bo vršil v Beogradu od 2. do 6. oktobra pod pokroviteljstvom N j. Vel. kralja Petra H. in pod častnim predsedstvom Nj. VeL kraljice Marije. Kongres priredi Jugoslovanska umija za zaščito dece. Sodelovale bodo države: Jugoslavija, Turčija, Rumu-nija, Grčija, Bolgarija in Albanija. Kongres bo razpravljal o dveh važnih vprašanjih in sicer o zaščiti vaških otrok in o formaciji socialno-medicinskega osebja na vasi. O teh dveh vprašanjih se bo razprav ljalo vsestransko. Ob priliki tega kongresa bo prirejena tudi velika mladinsko zaščitna razstava, katere namen bo čim točneje pokazati stanje zaščite v vseh sodelujočih državah. Poleg omenjenih držav bodo sodelovale na razstavi tudS Anglija, Nemčija, Madžarska, češkoslovaška, Francija in Amerika. Razstava bo nastanjena v paviljonu beograjskega velesejma. Slovensko mladinsko-zaščitno razstavo bo organizirala dravska banovinska sekcija Unije za zaščito dece. Namen te razstave je pokazati kar najbolj pregledno in plastično stanje mladinskega skrbstva v Sloveniji in potrebe, ki jih imamo. Unija vabi vse, ki bi biii pripravljeni sodelovati v okviru kongresa in razstave, da se prijavijo na naslov: Jugoslovenska Unija za zaščito dece v Ljubljani, Gosposvetska 2./IL 24> zlet kranjske sokolske zupe Prihodnjo nedeljo 19. t. m. bo 24. zlet kranjske sokolske iupe v Radovljici. Ta zlet bo v proslavo 20-letnice našega zedi-njenja in rojstva Jugoslavije Hkratu pa bo praznoval radovljiški Sokol s tem zletom 30-letnico obstoja. Vsa ta dejstva pomenijo dosti jasen poziv na polnoštevilno udeležbo sokolskih pripadnikov na zletu. Spored smo že objavili, podrobnosti pa je povedal list »Gorenjski Sokol«, ki ga je žup-no načelstvo izdalo za to priliko. Pričakujemo, da bo v nedeljo zastopana v Radovljici vsa napredna in nacionalna Gorenjska. Radovljica se pripravlja na dostojen in bratski sprejem. Vztrajen kandidat smrti Rimske Toplice. 17. junija Potniki mariborskega opoldanskega vlaka so bili priče razburljivega dogodka, ko je vlak polagoma odpeljal s postaje Rimske Toplice proti Zidanemu mostu. Takoj pri skladišču je moral strojevodja Anton Lah vlak nenadoma spet ustaviti, da je z duha-prišotno potezo rešil življenje dvema osebama, ki sta se ob tini ruvali. Izkazalo se je, da gre za progovnega obhodnika Zupana, ki se je na vse kriplje trudil, da bi preprečil skočiti pod vlak soboelikarju Zbevcu rz Laškega. Zbevc je nastavijenec državnih železnic in je bil zadnje čase zaposlen na postaji Rimske Toplioe. kjer obnavljajo zgradbe. Kakor domnevajo, si je iz obupa nad družinskimi razprtijami hotel vzeti življenje, pa ga je de pravočasno opazil obhotkiik Zu- pan. Kaže pa, da je bS Zbeve za trdno odločen posioviti se od življenja, ker je komaj dobre četrt ure potem pri prihodnjem vlaku, ki je vozil od Zidanega mosta proti Mariboru svoj poskus ponovil, pa prav tako brez uspeha kakor prvič. Ker se je namreč obhodniku Zupanu njegovo ponašanje še vedno zdelo sumljivo, ga je še po rešitvi opazoval in mu tudi to pot preprečil, da bi se vrgel pod vlak- Zaradi osebne varnosti in trdovratnosti pa so potem Zbevca vzeli pod nadzorstvo orožniki, ki so ga obdržali v svoji pisarni. Imej čista nstalS^^ » imajo čista usta ia blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščetko hi Chlorodont, pa zobe očistiti v vseh smereh 1 Nič straha: zobje to prenesejo« Le elabe nege na vzdržal Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto I Domači proizvod. Kupuj domače blago! Draginja stiska delavce in nameščence Slika s tržnega dne v našem črnem revirju Trbovlje. 17. junija Včerajšnji plačilni dan, ki je dal delavcem za polno delo primeren zaslužek, se je živahno odraža tudi na trboveljskem tržnem prostoru. Kmetje iz Savinjske doline, Zasavja in Dolenjske so pripeljali obilo blaga, da zadostijo trboveljskim lačnim želodcem Trg je bil prav dobro založen z vsemi dobrotami zlasti v jutrnjih urah. V obilici je bilo domače zelenjave in sočiv-ja vseh vrst. Grah, domači, luščen so prodajali po din 6 kg, v strokih pa 4 din kg. kolerabo po din 4 kg. Precej je bilo nove čebule iz Splita po 6 din kg. Kumare 6 din kg. nove buče 6 din kg Domači vrtovi so na trg jx>slali že precej korenjčka in peter-šilja. Jagode so Savinjčani prodajali po 6 din liter Ponudba v črešnjah je bila tokrat obilna. Kmetjp s Posavja so pripeljali kar cele vozove črešenj in jih kaj hitro razprodali po 4 din kg. medtem ko so naši branjevci in prekupčevalci z zelenjavo držali čvrsto ceno 6 din za kg, neki celo 10 din za zagrebške črešnje hrustavke. Cene zelenjavi, sočivju in sadju so pri naših prekupčevalcih pač previsoke. Večja konkurenca bi tu bila v prid potrošača. ki je dostikrat prisiljen kupovati drago in slabo robo Perutnine je bilo malo Savinjčani so ponujali kuretino po 25 do 30 din po kljunu. Jajca le 15 komadov za 10 din. Sir je po 5 din liter, kisla smetana 12. sladka po 12 din liter. Sirovo maslo po 25 do 40 din kg po kakovosti Vse blago je šlo v denar. Meso se je prodajalo po stalnih cenah in to: govedina 10 do 12 din kg, teletina stegno 20 din kg, teletina s kostjo 14 do 16 din kg. Telečje meso je za trboveljske razmere zelo drago. Tega je pa predvsem kriva visoka nakupna cena. saj kmet prodaja danes teletino kg žive teže po 7 do 8.50 din. kar je občutno za mesarja, še bolj pa za konzumenta. Svinjina: kaTe 16 do 18 din, ostalo po 14 do 16 din V zadnjem času koljejo največ hrvatske prašiče-spehar-je; domače svinjsko meso je precej redko, ter ga prodajajo le nekateri mesarji, ki tudi sicer prednjačijo s prvovrstno kakovostjo mesa. Pač pa bi meso, ki ga mesarji prodajajo po delavskih kolonijah, bilo lahko svežeje in boljše. Delavci se pritožujejo, da morajo kupovati slabo, prestano meso, ki včasih celo zaudarja Veterinarska kontrola naj izboljša ta nedostatek, ki je občuten zlasti v poletju. Tržnica postaja pri velikem navalu prodajalcev pretesna, kar se opaža zlasti ob deževju. Tržna lopa ob slabem vremenu sprejme pod streho jedva deset prodajalcev. Tla je treba cementirati. za posamezne stalne prodajalce zgraditi zaprte prodajne oddelke, odprte prodajne klopi pa nadomestiti z višjimi in širnimi stojnicami. Prostora je dovolj. Stroški bi se amortizirali v nekaj letih, saj tržnica izkazuje čisti letni dohodek preko 20.000 din. Lesene tržne prodajalne ob bregu bi kazalo obnoviti. Voda. ki pritiska iz zidu na leseno ogrodje, bo les vedno bolj ookvarila. Občina bo morala slej ko prej pristopiti k modernizaciji tržnice, ki ne ustreza več tržnim zahtevam velikih Trbovelj. V splošnem opetovano ugotavljamo, da neprimerna draginja pri nas drži vedno bolj čvrste cene vsem življenjskim potrebščinam. Podražitev moke zaradi hvalevredne intervencije TPD sicer pri nas še ni prekoračila 4 din pri kg. vprašanje pa je, koliko časa bodo tej lepi socialni gesti kos tudi ostali trgovci, ki tožijo o izgubah pri prodaji moke. Draginjo zlasti občutijo tukajšnji delavski sloji, številni državni in zasebni nameščenci. Klic po uvrstitvi Trbovelj v višji draiginjski razred se ponavlja z vedno večjim poudarkom. Bil bi čas, da občina, gospodarske organizacije in politični činitelji resno opozorijo na nujne potrebe takega upravnega ukrepa. Delavci pripravljajo te dni velik protidragin jski shod. na katerem bodo odločno dvignili glas za cenejše življenje v največjem slovenskem industrijskem središču. Slavni italijanski tenorist poje v prekrasnem filmu ganljive vsebine VI VERE KINO UNION — Tel. 22-21 DANES PREMIERA! Tito Schipa Topot ima Ljubljana edinstveno priliko poslušati pevca svetovnega formata Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri! Spet »kokainska« afera pred sodiščem Med starimi sleparji se zagovarja vrsta novih obtožencev Ljubljana. 7. junija Vrsti kokainskih afer. ki so bile zadnja leta v razpravi pred malim kazenskim senatom, se danes prikiiučuje nova razprava proti devetorici obtožencev. Na zatožno klop bi jih moralo priti še par, pa jih sodišče ne more zaseči, ker je eden v Ameriki, drugi v neki nemški kaznilnici, ostali pa se z neznanih razlogov niso javili. Današnja razprava teče pred senatom, ki mu predseduje s. o. s. Kralj, kot prisednika pa sodelujeta gg. s. o. s. Brelih in Kovač. Na dveh zatožnih klopeh sede deloma že poznani akterji iz lanskih velikih kokainskih razprav Pavel Širok, Josip Mauser. France Hladnik in njih pomagači Ivan Ka-lišnik, Josip Nickovski, Jože Vižin, Franc Žumer in Matija Novak. Kot novi obtoženci pa nastopajo ljubljanski mehanik, Edvard Kolesa, obtožen krivega pričevanja v lanski decembrski razpravi, mesarski pomočnik Ivan Marinšek, slikar Matija Opre-šnik in drogist Peter Detelja. Iz obsežnih poročil, ki smo jih ob velikih kokainskih razpravah prinašali zadnjič lani v decembru, so čitateljem v glavnem poznane sleparske mahinacije glavnih obtožencev, ki sedaj presedajo daljše kazni zaradi podobnih sleparskih dejanj, istočasno pa tečejo proti njim nova kazenska postopanja za enaka dejanja ki so biia zvečine šele ob priliki razprav proti njim ugotovljena. Obsežno obtožnico proti njim tudi sedaj zastopa državni tožilec dr. Fellaher, ki se je prav zaradi tega pripeljal na razpravo s svojega novega službenega mesta v Celju, da temeljito razčisti temne posle obtožencev. Že decembra je kazalo, da bo naposled konec kokainskih afer, naneslo pa je, da so bile ponovno odkrite nove sleparije, ker so še nekateri oškodovanci prilezli iz za-pečka. nekatere zaslišane priče pa so se v pričevanjih tako zapletle v protislovja, da jih je bilo treba vtakniti v preiskovalni zapor zaradi suma krivega pričevanja. Že itak zamotani posli kokainskih sleparjev so se s takim zadržanjem še bolj zamotavaJi, toliko. da se je senat odločil razpravo prekiniti za nedoločen čas, vse sodno in na novo predlagano dokazno gradivo pa je bilo vrnjeno v ponovno preiskavo preiskovaii-nemu sodniku. Hladniku, ki je imel že s prvo obtožnico dovolj bremena na vesti, so dodali še obtožbo. da je kot tržaški trgovec Perazizi v 1. 1935. in 1936. osleparil Andreja Ziheria za paket pravega kokaina v vrednosti 20.000 din in Franca Kavčiča na škodo Alojzija Komaca pravtako za pravi kokain v vrednosti okrog 5.000 din. Obema je namesto svežnja pravih bankovcev vešče podtaknil z vrvico povezane svežnje navadnega narezanega paipirja, med katerimi sta le gornji in spodnji bila prava bankovca po 10 din. Marinška je obtoževala obtožnica pomoči Si roku in Hladniku pri slepariji na škodo posestnika Jerneja Terdiča in Franca Kavčiča. Oprešnik, ki ga obtožnica predstavlja kot znanega hazardista. je bil obtožen napada na Terdiča, kateremu je s silo odvzel od Hladnika in Široka kupljeni zavoj lažnega kokaina., da ne bi ga kot oorpus delieti izročil z ovadbo za prevaro vred policiji. Hladnika in Široka je obtožnica dolžila, da sta Oprešnika k temu dejanju nagovorila in mu dala vsak po 1000 din nagrade. Z denarjem, ki sta ga Širok in Hladnik prisleparila od Terdiča. si je Oprešnik nabavrl poročne prstane m nekaj obleke, potem pa se je kmalu poročiL Kot priči sta pri poroki sodelovala Hladnik in Širok. Kališnik, Žumer in Detela so. kakor kaže po obtožnici, tvorili deloma tudi samostojno sleparsko družbo. Prva dva sta iskala in mehčala žrtve, Detela pa je kot drogerist pripravljal z vsemi potrebnimi okraski steklenice z ničvrednimi zmesmi. Za razpravo, ki je preračunana na dva dneva, vlada veliko zanimanje občinstva, ki je od prejšnjih razprav vajeno marsikaterih zanimivih razpletov in mestoma prav presenetljivih preokretov v poteku postopanja. Postopek gre zelo počasno od rok zaradi obsežnosti dokazne snovi, pa tudi zaradi krivične obrambe obtožencev. Zasliševanje prič pride na vrsto šele jutri, danes pa se bo pozno v noč zavleklo samo zasliševanje obtožencev. Obtožence branijo dr. Čampa, dr. Muc, dr. Boris Puc in dr. Zdenka Brejce va. Saharin so skušali vtihotapiti Maribor, 17. junija. Kljub poostreni kontroli, zlasti na nemški strani, tihotapstvo še vedno cvete. Se zmerom se najdejo ljudje, ki opravljajo ta riskantni posel, ki prinaša na eni strani lepe dobičke, na drugi pa čaka tihotapce neogibni »odmor« za zamreženimi okni. Da bi svoj posel lažje opravljali, so se tihotapci organizirali v posebne skupine, ki vsaka »deluje« na svojem sektorju. Neka taka organizirana skupina tihotapcev je skušala ponoči pri Sv. Duhu rta Ostrem vrhu z nemške strani prekoračiti našo mejo. Tihotapci so najbrže izgubili orientacijo ter so prekoračili našo mejo v bližini obmejne karavle. Ko so se skušali neopaženo splaziti mimo karavle, pa je graničar zaslišal šum. Stopil je iz zavetišča ter zaklical v noč »Stoj«. Ker pa tihotapci niso obstali, je uporabil orožje ter streljal. Tihotapci so nato zbežali ter odvrgli 150 kg saharina, ki so ga nameravali vtihotapiti v našo državo. O zadevi so bili obveščeni naši obmejni carinski organi, ki so usedli preiskavo. Za —* — Domače vesti * Napredovanje t železnlšKi službi. Pri wwuiwim»in«uniwnw«iiiMB »alUMBnaaitanmH«! Murnu ii rnm»mmmmmmnntmmmmmmmm» n— Desetletnico mature proslavijo abitu- rieirfcj gimnazije na Poljanski cesti i% leta 1928. ▼ soboto 25. t m. ob 20. v gostilni pri Klemenčiču (na Krekovem trgu, nekdaj gostilna Košak). n— Diplomski izpiti na državnem kooser-vatoriju. Minister proevete je imenoval za predsednika topraševalne komisije in odposlanca ministrstva prosvete pri diplomskih izpitih univ. profesorja dr. Gregorija Kreka, za podpredsednika ravnatelja konserva-torija Julija Betetta im za člane učitelje na komservatoriju Marijama Lipovška. Stanka Premrla, Janka Ravnika, Jana Slajša, Angelo Trostovo in Vilka Ukmarja. Danes ob 16. in 19.15 ari nepreklicno zadnjikrat BORIS KARLOFF ▼ fantastičnem filmu tTVUENJE PO SMEH Ob 21.15 uri premiera velikega, pomorskega filma SKRIVNOST LADJE »BETTY BONN« v glavnih vlogah Maria Andergast in Tbeodor Loos ______ KINO MATICA 21-24 _ZNIŽANE CENE! železničarskj francoski Krožek je priredil 12. t m. celodnevni izlet v Ptuj in gorice. Na ptujskem kolodvoru jih je pričakoval predsednik ptujskega francoskega krožka odvetnik g. dr. Fermevc, ki jim je izrekel dobrodošlico. Ogledali so si ptujski muzej in druge znamenitosti, nakar so se z avtobusom odpeljali na Dobravo, kjer so imeli skupno kosilo. Izleta so se udeležili tudi Člani ptujskega francoskega krožka. Omenimo lahko ob tej priliki, da se naši železničarji zelo pridno udejstvujejo na kulturnem poprišču ter je ustanovitev železničarskega francoskega krožka v Ljuibljani bila posrečena stvar. V Ljubljani so priredili tudi tečaj francoskega jezika, katerega je posečalo okoli 40 članov. Dijakom so tako omogočili ceneno instrukcijo francoskega jezika Tudi v kulturnih stikih s Francijo beležijo prav lepe uspehe, ter so to pomlad pripravili svojim francoskim tovarišem večje potovanje po našem Jadranu, kjer so bili sprejeti z velikimi simpatijami v Splitu, Kotoru in Dubrovniku. Ljubljanski francoski krožek, kateremu predseduje železniški uradnik g. Delkin, je pripravil vse potrebno, da se vsi krožki, katerih je v dravski banovini precej, združijo v Zvezo za dravsko banovino, kar bo imelo večji uspeh pri njihovem delovanju. u— Občni zbor TKD ATENE bo dne 21. junija v damski sobi Emone ob 18. uri z običajnim dnevnim redom. Vljudno vabimo članstvo in prijatelje društva. — Odbor. n— Absolventka drž. konservatorija gospa Marta Osterc-Valjalova, ki je končala letos visoko šolo klavirja pri prof. Janku Ravniku, ima v ponedeljek 20. t. m. ob 18.15 v Filharmonični dvorani samostojni nastop, na katerem bo izvajala dela Scarlattija, Schuberta. Chopina, Gianneja, Cerepnima in Janka Ravnika. Gospa OsterČeva je velik klavirski talent, kar je ponovno dokazala ob raznih prilikah. Zato opozarjamo na njen ponedeljkov koncert. Spored je v knjigarni Glasbene Matice. B— Sloveči tenorist Tito Sehipa v Ljubljani. Naše občinstvo opozarjamo, da porie od danes do vključno torka v kinu Unionu slavni italijanski pevec svetovnega formata, član milanske Scale, tenorist Tito Schipa v prekrasnem in vsebinsko pretresljivem fil-mu »Viiverec, ki je ves izdelan v italijanskem jeziku. Prijatelji muzike in lepega petja bodo pri tem M/mu imeli velik glasben užitek, kajti Tiito Schipa spada po kvaliteti svojega petja in glasu v kategoriio pevskih veličin, kakršne eo Benjamin Giglj, Nino Martini, Jan Kiepura in še nekateri. n— Prijav« za sprejemni i*plt na drž. IL realni gimnaziji v Ljubljani (Poljane), kol-kovane z 10 din, se bodo spre jemale 22. m 23. t m. od 8. do 12. dopoldne. Prijavi je priložiti: rojstne in krstni list ter izpričevalo o dovršeni ljudski soli. Ce je v tem šolskem leta obiskoval 5. ali 6. razred višje ljudske šole, tudi to izpričevalo. Sprejemali se bodo dečki im deklice letnikov 1925., 1926., 1927. in 1928. Sprejemni izpiti bodo 24. in 25. t. m od 8. dalje. Ravnateljstvo. Napeta borba mladega japonskega oficirja JOŠIVARA Morsko kopališče Grado — Pare Hotel Alla Salute Odlična meščanska hiša z lepim lastnim parkom ln odprto, nepokrito jedilno teraso, 24 balkonov in prost razgled na Adrijo. V vseh sobah tekoča voda. Pension od lir 32—48 po izbiri sobe in sezonske dobe. Prospekte in oferte razpošilja lastnik bi vodja Gransz. za življenje, za čast domovine in svojo ljubezen! V gl vlogi Michiko Meinl Premiera! Najnižje cene od 250 Din naprej! - Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 uri. Opoeortio glede triangulaeijskih sh gnalov. Na prošnjo mestne občine ljubljanske izvrši ministrstvo finame-oddelek za kataster novo izmeno priključenih občim. Leto« so pričeli s pripravami, s triangulacijo im v ta namen geoanetri sekcije za triangulacijo na terenu postavljajo beio pobarvane signale. Mestno poglavarstvo opozarja vse prebivalstvo na ČL 71. m 72. zakona o zemljiškem katastra, po katerem se nihče ne sme upirati, da bi se na njegovem posestvu postavila trigonometrična ali kaka druga katastrska označba. Prav tako je prepovedano kakršnokoli poškodovanje takih signalov. Vsaka poškodba se smatra za poškodovanje državne imovine m se kaznuje v denarju s 100 do 2.000 dim. Lepo in praktično maturitetno darilo za pridno dijakinjo ah dijaka je ^^^ fotoaparat s samosprožilcem za ceno DIN 800.— ^■fiPr katerega kupite pri Foto Touristu Lojzu Snrocn v Ljubljani, na Aleksandrovi cesti št. 8> kateri se zaveže, da Vas nauči lepo fotografirati, ter istega vedno rad zamenja za drugega, ako z Istim ne bi bili zadovoljni, ali če pride nov model iz tovarne! n— Orgelska produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi ob 18.15 v Hubado- vi dvorani. Spored je naslednjih Janez Rija-vec zaigra Regerjev preludij ▼ ermolu, Ven-cesLav Snoj dve Bachovi koralni pnedfigri, Olga Jelene Tomčev prefludlj im fugo na temo Ite miissa est, France Arh zaigra I. stavek Bachove sonate v es-duru, Snoj pa Bachov preludij in fugo v a-mofln. Ti gojenci posegajo pouk prof. Matiji Tomeu. Sledijo go-jemcf msgr. ravnatelja Premrla sicer. Josip Hans zaigra Bachov Mal5 preludij im fugo v drmoiu ter Krekovo S&a/vmostno predigro. Stanko Bahinc igra Bachovo fantazijo in fugo v g-mola ter Mozartovo fantazijo, s- Jndita Pipa igra Regerjevo Comso-laffion m Tomčevo Kromatično fugo. Br. Sal-TOtor Majhemč igra Koporčev Protog in Gol-lerjev Preludij in fugo na tesno Aleluja. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in pred začetkom produkcije pred Hubadovo dvorana Zadnje produkcije konservatorija bodo v torek, gredo in petek, vselej ob 18.15 v Filharmonični dvorani. n— Pevski abor Glasbene Matice jlub-ljanske ima 27. t m. ob 21. uri v Hubadovi pevski dvorani redni letni občni zbor z obL čajnim dnevnim redom. Prihodnja vaja mešanega zbora bo ▼ torek 21. t m. ob 20. uri. Odbor. n— Akademski krajevni odbor Jadranske straie vabi člane m druge akademike, da se prijavijo do 22. t. m, pri vratarju univerze za letovanje v Novem Vino dolu. Stroška 450 dto za 3 tedne. Za revne tovariše bo odbor poskrbel Več izvedo pri vratarju. Hitite s prijavo! u— JNAK Viteškega Kralja Aleksandra Zedinitedja »Edin»tvo« vabi svoje Oane, da se udeleže razvitja sokolskega prapora v Moravčah v nedeljo 19. t- m. Izlet se vrši s kolesi. Zbirališče ob poi IL v lokalu. Odbor. Kolesar, ki hofe prepotovati vso Jugoslavijo, je Sava Vasič iz Bugojma. Svojo vožnjo je začel iz Beograda, peljal ee je nato preko Vojvodine v Bosno, iz Bosne v Hrvatsko ta Slovenijo. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu im rekel, da pojde zdaj v Dalmacijo. Svojo kolesarsko turnejo je začel zaradi športnega treniranja. n— Nesreča motociklista. V četrtek zvečer so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 33-letmega šoferja Vladimirja Avsca, stanujočega na Šmamski oesti 15. Popoldne je z motociklom napravil majhen izlet v okolico pa je tako nesrečno padel, da si je zloma'nogo in dobil poškodbe po životu. Prav tako sta morala v bolnico 15-letni sin pekovskega mojstra France Pavlin iz Jeranove ulice, ki si je pri telovadbi zlomil nogo v stopalu, in pa 24-letni posestnikov sin Martin Baje tl Logatca, ki je v domačem pretepu dobil nekaj nerodnih poSkodb po života. h— Hada nesreča. Dopoldne so bflt mestni reševalci poklicani na Opekarsko oesto 38. kjer se je v tovarni sodavičarja Rudolfa Moreta ponesrečil 17-letmi pomožni delavec Ludvik Praznik. Med delom mu je v roki eksplodirana sifonska stetklemica s tako silo, da mu je razmesarila skoraj vso levico. Reševalci so ga naglo prepeljali v bolnišnico. u— Izleti z avtom. Od 25- do 29. junija bo avtoizlet v Dolomite, od 28. do 29. junija v Trst, od 26. do 29. junija isto v Trst. Prijave sprejema do 20. junija Izletna pisarna M. Okxxrn Ljubljana, hotel Slon tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! s— Zidanje ob nedeljah ln praznikih. PrejeC smo: >Slovenec< z dne 14. t m. piše, da v Drenikovi ulici grade neko hišo, pri kateri nič ne poznajo nedelj ta praznikov. Ljudje da se baje zgražajo, ker ni nikogar, ki bi napravil konec takemu početju. Resnica pa je, da ee je delalo le na tinkoStno nedeljo do 11. ta so na binko©tmi ponedeljek pokrivali streho proti dežju brez delavcev. Lastmik je pač to storil, da se ubrani škode, ker ie v današnjih hudih Saših trda za denar. Seveda, če bi se pro&nja vio-žjla na banovino, bi se lahko delalo na vse praznike ta nedelje. >Sk>venec* bi menda potem molčal in ne poskušal »z krščanske tiubeznic napraviti tjodem škodo. Iz Celja e— 8okolska in pa v Celju izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so sodelovali na župnem zletu 12. t. m., predvsem pa onim sokolskim družinam im ostalim, ki so se zavzeli za sokoisko mladino in jo prehranili. Hvala vsem. ki so s svojim udejstvovanjem dvignili veličastno manifestacijo sokolstva na dam župnega zleta im obrambnega zbora! e— Udeleženci vsesokolskega zleta v Prar gi, telovadci in telovadke, se obveščajo, da so prispele rokavne značke, ki jih naj dvignejo v župni pisarni proti povračilu na-bavne cene 2 dim. KINO METROPOL. Vesela muzikalna komedija »HUMORESKA«. "e—-~Umrla~je v četrtek v Gaberju stara šeflc 18 let absolventka trgovske šole gdč. Marija Lavrinoeva, hčerka mojstra v West-novi tovarni; pogreb bo danes ob 17.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V Sa^ mostamski ulici 4a je umrl 65-letai hišnik g. Jasip Vrabl; pogreb to jutri ob 16. rz hiše žalosti na okoliško pokopališče. e— Mestna knjižniea bo od 1. do 17. j»-lija zaprta. Zadnje poslovanje pred počitnicami bo 30. t. m., prvo prihodnje pa v nedeljo 17. julija. Namesto na Vidov dan bo knjižnica odprta v ponedeljek 27. t m. od 18. de 20. KINO UNION. Premiera filma po romantični noveli ruskega lirika Puškina »NOSTALGIJA-POSTARJEVA HČI«. e— V nedeljo ne bo toka. Kranjske deželne elektrarne bodo zaradi milnega popravila na omrežju jutri od 6. do 13.30 ukinile dobavo toka v Celju in okolici. e— Nižji tečajni izpit na drž. realni gim-n&zii v Celjn je M od 9. do 15. t. m. K izpitu se je prijavilo 93 učencev }n 39 učenk, ekupaj 132 učencev in učenk. Na podlagi prav dobrih im odličnih uspehov v letnem izpričevalu je bilo nižjega tečajnega izpita oproščenih 24 učencev in 16 učenk. Izmed 92 učencev in učenk, ki eo delali ustni izpit, je ta izDirt, uspešno dovršilo 60 učencev ta 20 učenk. Popravni izpit v mesecu avgustu ima 9 učencev in 3 učenke. e_ 0 svetovni frizerski razstavj in tekmi v Pariza L 1937. bo predaval v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne gledališki frizer g. Riko Grobelnik v dvorani obrtnega doma v Celju. Predavanje je bilo določeno že za 29. maj, a je bilo zaradi izleta obrtne nadaljevalne šole preloženo. Vstop je vsakomur prost. e— šoferski irpi^ bodo v petek L julija ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo zadevne prošnje. Iz Maribora a— Odličen gost v Mariboru. Na Telovo popoldne je prispel v Maribor na svojem študijskem potovanju po Sloveniji angleški konzul g. Stembock. V spremstvu zastopnikov Angleškega krožka si je ogledal državno mejo, v Mariboru pa razne zanimivosti, med drugim Mariborski otok. G. Stenhock se je včeraj z najlepšimi vtisk; o otmejnem Mariboru odpeljal proti Zagrebu. ar— Telovo je obhajal tudi letos Maribor v znamenju običajne telovske procesije, pri kateri je nosil Najsvetejše škof dr. Tomažič. Nacionalni Maribor se je popoldne zbral na letnem telovadišču Sokola Maribor L, kjer je bil krasno uspel nastop ▼ zvezi z razvitjem dečjega prapora. Ob 18. je bila v Magdalenski ulici nasproti Dečjega zavetišča blagoslovitev temeljnega kamna nove cerkve, ki jo je opravil škof dr. Tomažič. a— Starši pošljite svoje otroke na morje. Oblastmi odbor Jadranske straže v Mariboru organizira letos za svoj dom v Bakru na Jadranu tri kolonije otrok. Prva kolonija dekličja, odide (za tri tedne) iz Maribora 29. t m. ob 18. in se vrne 20. julija. Druga kolonija, mešana, pojde (za dva tedna) iz Maribora 2L julija in se vrne 4. avgusta. Tretja kolonija, deška, odide (ra tri tedne) jz Maribora 4. avgusta in se vame 25. avgusta. Celotna oskrbnina za tritedensko leter vanje znaša 420 din (brez vožnje, ki znaša za enega otroka 66 din za tja ln nazaj}, za 14dnevno letovanje pa 350 dm z všteto vožnja Kolikor je v domu še prostora, ga morejo izkoristiti tudi odrasli clanj JS. ki plačajo za oskrbnino 32 dan dnevno z vštetimi fakaaimi- Za prvo kolonijo sprejema prijarve oblastni odbor JS v Gregorčičevi ulici 26 vsak dam dopoldne im popoldne do vštetega 26. t m. Kdor želi poslati svojega otroka na morje, nad ne zamudi te ugodne priložnosti. Otroci bodo pod nadzorstvom naših izkušenih šolnikov. a— Ponesrečenemu delavcu so morali amputirati desnico. V Ehrlichovi tkaninski tvornici se je pripetila hujša nesreča. Po nesrečnem naključju je prišel 241etni delavec Ignacij Jelen z desnico v pletiira stroj, ki mu jo je strahovito zmrcvaril, tako da so jo morali do podlahti amputirati, da so ga lahko ohranili pri življenju. a— Opozorilo avtomobilistom in motoe}-Mistom! Sokolska četa pri Sv. Trojici v Slov. goščah odkritje v nedeljo 19. t m. popoldne spomenik blagopokojnemu kralja Aleksandru UedSmitelju. Zaradi velikega šteMila prijavljencev bo trg med 14. ta 16. uro popolnoma zaseden in ob času odkritja ne bo mogoče avtomobilistom in ne motocar klistom voziti s*ko®i trg. AvtomobflistS in motocaklisti, ki bodo v nedeljo vozili ▼ to smer, se naprošajo, da usmerijo svojo vožnjo pri trgu Sv. Lenartu na levo preko Por-ciča, ne pa na desmo proti Radehovi. a vozači iz Ptuja naj usmerijo vožnjo preko Sv. Antona, oziroma preko Sv. Lenarta na Por-čič. Avtomobilisfci naj to upoštevajo, ker je to v njihovo korist, da ne bodo trarti® nepotrebnega časa. Isto velja za vozače m obratne smeri. Iz Konjic ko— Sestanek koroških borcev bo ▼ nedeljo 19. t m. ob 8. zjutraj pri tov. Sufterju * Konjicah. Poročal bo delegat Zveze. - V Slovenske Konjice pohitite jurtri k eokodskemu nastopu, kateremu bo slerfto Prijetna domača zabava! * LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal v soboto, dne 1& junija ob pol 21. in ▼ nedeljo ob 16. popoiktae in ob pol 2L film »Med dvema zastavama«. Kot do- Gospodarstvo kmečkih podatki o dolgovih Skupna vsota izročenih terjatev je narasla na 3 milijarde Na osnovi dL 10. uredbe o spremembah ln dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je izšla 23. decembra lanskega leta, je bil določen do 1. maja rok za izročitev kmečkih dolžnikov Privilegirani agrarni banki od strani krajevnih in banovinskih zadrug za kmetijskih kredit. Sedaj je tudi ta poslednji rok za izročitev potekel. Na podlagi urejenih podatkov, ki se nanašajo na vse naknadno prevzete dolgove, je Privilegirana agrarna banka sestavila novo statistiko o izročenih kmečkih dolgovih, ki nam kaže, da se je skupna vsota denarnih zavodov, ki so svoje terjatve izročili banki povečala v primeri s prvotno statistiko, ki je izšla lani v jeseni od 4140 na 5407, število kmečkih dolžnikov je naraslo od 651.155 na 764.210, znesek izročenih terjatev p*A se je povečal od 2816 na 2997 milijonov, tako da znaša sedaj skupna vsota izročenih dolgov skoro 3 milijarde dinarjev, če novo statistiko primerjamo s statistiko, ki je bila izdana lani sredi septembra, tedaj vidimo naslednje spremembe (v oklepajih razlike nasproti prvotni statistiki): število znesek dolžnikov razlika terjatev razlika v tisočih v milijonih Beograd 404 (+ 81) 1581.5 (+174.0) Zagreb 145 ( + 14) 562.4 (+ 25.8) Ljubljana 48 (— 6) 479.7 (— 71.1) iSarajevo 168 ( + 25) 373.2 ( + 51.9) Skupaj 765 (+114) 2996.7 (+180.5) Razmeroma najbolj se je povečal znesek izročenih dolgov pri podružnici v Sarajevu, kjer je narasel Ta, skoro 52 milijonov ali za 16%. Pri centrali v Beogradu znaša po- večanje celotnega zneska izročenih terjatev 174 milijonov ali 12%, pri zagrebški podružnici pa skoro 26 milijonov ali 5%. Samo pri ljubljanski podružnici se je znesek izročenih dolgov precej zmanjšal, in sicer za 71.1 milijona din ali za 13%. Tudi število izročenih dolžnikov je nazadovalo. To nazadovanje na področju ljubljanske podružnice je očitno posledica sporazumov, ki so jih sklenili kmečki dolžniki s kreditnimi zadrugami in ostalimi denarnimi zavodi. število denarnih zavodov, ki so svoje kmečke dolžnike izročili Privilegirani agrarni banki pa je v Sloveniji nazadovalo le za 3 na 511, medtem ko se je v celoti povečalo za 1267 na 5407. Podrobna statistika nam pove, da je 781 bank v naši državi izročilo za 1742 milijonov din kmečkih dolgov, 59 hranilnic je izročilo za 130 milijonov kmečkih dolgov, 4567 zadrug pa je izročilo 1125 milijonov kmečkih dolgov. V dravski banovini odnosno na področju ljubljanske podružnice odpade največji del izročenih terjatev na zadruge, kajti 457 zadrug je izročilo 39.883 dolžnikov odnosno 375.8 milijona din kmečkih dolgov, 29. hranilnic je izročilo 6679 dolžnikov odnosno 88.9 milijona din kmečkih dolgov. 25. bank pa je izročilo 1333 dolžnikov odnosno 15 milijonov din kmečkih dolgov. Od celotne vsote kmečkih dolgov, ki so jih izročile zadruge, odpad na dravsko banovino skoro 33%. Od celotne vsote kmečkih dolgov, ki so jih izročile hranilnice pa odpade na dravsko banovino kar 68%, medtem ko odpade od celotne vsote kmečkih dolgov, ki so jih izročile banke, na dravsko banovino le 1%. Šipad bo izdeloval celulozno volno Glede na vesti, da namerava »Šipad« razširiti svoje poslovanje in svoj delokrog ;je generalni direktor tega državnega podjetja dr. Ulmanski v Sarajevu te dni podal zanimivo izjavo, iz katere posnemamo naslednje. Vprašanje eskploataciie naših gozdov je dejansko aktualno, vendar se ne nanaša na mehanično predelavo lesa, nego na vprašanje kemične predelave našega lesa Danes imamo le še malo hrastovine stare 250 do 400 let, preden pa hrast dozori je treba najmanj 200 do 250 let. Bukovine imamo še mnogo, vendar tudi bukovina doseže popolno zrelost šele v 100 do 150 letih. Če bi hoteli predelovati, kakor je pravilno, samo zrelo bukovino, tedaj bi morali dolgo čakati, da nam dorastejo bukovi gozdovi. Vprašanje pa je, če bi tak način eksplotacije prinesel povoljne rezultate. Današnje življenje zahteva hitrejši tempo produkcije, zato se moramo poslu-žiti drugih metod zlasti za predelavo nezrele bukovine, kar se da doseči s kemično predelavo. Naša povprečna potrošnja železniških pragov znaša na leto pol drug milijon komadov. Doslej smo uporabljali samo hrastove pragove. Z impregnacijo pa se da znatno povečati trpežnost bukovih pragov. V naši državi imamo nekaj privatnih obratov za impregnacijo bukovine, država pa ima dva manjša taka obrata v Kru-ševcu in v Vitezu, ki pa nista v stanju vplivati na tržišče in regulirati cene. Zato je ministrstvo za gozdove in rudnike sklenilo, da »šipad« zgradi veliko tako impregnacijo bukovega lesa za pragove. Z uporabo bukovih pragov bi državne železnice dosegle znaten prihranek. Nastane pa tudi vprašanje kaj naj počnemo z ono bukovino ki se ne da predelati za gradbeni les. šipad se bavi z načrtom, da te odpadke in ves netehnični bukov les predela v celulozno volno (umetni bombaž, fiocco ali Zellvvolle). Iz celulozne volne se izdelujejo v Nemčiji in Italiji najpopolnejše tkanine in je gotovo škoda, da pri nas bukovino uporabljamo za drva, zlasti ko imamo znatne količine lignita S tem vprašanjem se »šipad« intenzivno bavi. Na koncu svoje izjave je dr. Ulmanski pripomnil, da je »šipad« razširil svoj teritorialni delokrog na vso Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvatsko in Slavonijo. Sedaj ima šipad 3000 delavcev, to je več nego kdajkoli prej. Produkcija celulozne volne je zadnja leta zavzela izredno velik razmah. Samo lani se je svetovna produkcija celulozne volne povečala za 110%. V prvem letošnjem četrtletju se je svetovna produkcija nadalje dvignila, in sicer na 83.3 milijona kg nasproti 66.5 milijona kg v prejšnjem letu. Spričo naglega naraščanja svetovne produkcije celulozne volne je letos celo zaostala produkcija umetne svile, ki je podoben produkt celuloze. Od lanske svetovne produkcije celulozne volne je odpadlo 35% na Nemčijo, 28% na Japonsko in 25% na Italijo. Naglo pa se je pričela razvijati ta produkcija tudi v Angliji, Ameriki in tudi Franciji. Izredno nagel razmah svetovne produkcije umetnih tekstilnih vlaken, zlasti umetne svile in celulozne volne, omogoča predvsem pocenitev produkcijskega procesa. Leta 1926. je znašala v Nemčiji cena umetni svili 16.40 marke, leta 1933. 5.00 marke, lani pa 4.25 marke. Cena celulozni volni pa je znašala leta 1925. 5.85 marke, leta 1933. 2.33 marke, lani pa 1.45 marke. K naglemu razmahu svetovne produkcije celulozne volne pa je pripomoglo tudi zboljšanje kakovosti teh umetnih tekstilnih vlaken, ki imajo danes še posebne prednosti za nekatere specialne tkanine. Stremljenje gre sedaj le še za tem, da se umetna tekstilna vlakna iz celuloze (umetna svila in celulozna volna) še tako izpopolnijo v svoji kvaliteti, da bodo imela tudi nasproti mokroti enako odpornost kakor naravna svila in naravni bombaž. Kot izhodišče produkcije celulozne volne pa se v zadnjem času v vedno večji meri uporablja bukovina odnosno celuloza iz bukovine. Uvedba registra zavarovalnih rezerv Na podlagi uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami je trgovinski minister izdal pravilnik o uvedbi registra vrednosti matematičnih rezerv. Po tem pravilniku se pri vsaki zavarovalnici ustanovi tak register. Vodi se v dveh izvodih. Enega ima podjetje, drugi pa je v trgovinskem ministrstvu. V register se vpišejo vse vrednosti, v katere so naložene matematične rezerve in ki služijo kritju rezerv, ter celotni znesek posojil na police. Pred vpisom nepremičnin je potrebna vknjižba v zemljiško knjigo, da pridejo te nepremičnine v sestav matematičnih rezerv ali pa da služijo njihovemu kritju. Vknjižba v zemljiško knjigo se izvrši na predlog zavarovalnice .izbrisati se pa more samo z dovoljenjem trgovinskega ministrstva. Pravilnik določa, da ima vsakdo pravico brezplačnega vpogleda v ta register, in sicer v navzočnosti pristojnega organa trgovinskega ministrstva. Prav tako ima vsakdo pravico zahtevati od trgovinskega ministrstva prepis vseh vpisov in spisov. Prepise bo izdajalo ministrstvo proti plačilu ustrezajoče pristojbine. Če kdo misli, da je nepravilen vpis v register, lahko predlaga, da trgovinsko ministrstvo odredi spremembo vpisa. Če je takšna sprememba odvisna od sodne razsodbe, sme minister svoj sklep o izpremembi ali vpisu odložiti do likvidacije sodne pravde. Glede shrambe denarja, vrednostnih papirjev in drugih premičnin je podjetje dolžno poslati trgovinskemu ministrstvu podrobne podatke o kraju in načinu shranjevanja in o morebitnih spremembah. Odtujitev, popolna ali delna zastava takšnega imetja se lahko izvrši samo s poprejšnjim dovoljenjem trgovinskega ministrstva Le vrednostni papirji se lahko tudi brez poprejšnjega dovoljenja ministrstva zamenjajo z drugimi. Zemljišča, poslopja itd., ki so obremenjena s hipoteko ali podobno zastavo, kakor tudi premičnine, na katerih so posebna zavarovanja, ne morejo služiti za plasman matematičnih rezerv. Pravilnik govori dalje o postopku pri konkurzu in odreja denarno globo do din 50.000, ki jo lahko izreče trgovinsko ministrstvo proti zavarovalnici, ki se ne bi ravnala po določilih tega pravilnika. Gospodarske vesti = Cena pšenici se nadalje dviga. Tudi včeraj se je cena pšenici na novosadski borzi ponovno dvignila, in sicer za 2.50 pri meterskem stotu, pšenična moka pa se je prav tako nadalje podražila za 2.50—5 din. S tem je cena pšenici in moki prekoračila najvišje stanje, ki je bilo doseženo sredi maja. = GotovinSKa sredstva Državne hipote-karne banke so se v teku maja ponovno povečala in so ob koncu meseca, kakor je to razvidno iz pravkar objavljenega izkaza, narasla na 958 milijonov nasproti 907 milijonom ob koncu aprila in 869 milijonom ob koncu marca (lani ob koncu maja 836). HLpotekarra posojila so od aprila do maja nazadovala, za 13 na 1915 milijonov (lani 2033) in lombardna za 23 na 82 milijonov (lani 109). Narasla pa so komunalna posojila za 3 na 1411 milijonov (lani 1039). Dolg finančnega ministrstva se je zmanjšal za 21 na 558 milijonov (lani 494). Privatne hranilne vloge so se v nasprotju s prejšnimi meseci zmanjšale, in to za 19 na 1450 milijonov (lani 1314). Nadalje so narasli samostojni fondi, ostali fondi in kapitaJi javnih ustanov, in sicer za 28 na 2622 milijonov (lani 2248). — sporazum o anuitetni službi naših posojil v Ameriki. Po informacijah iz Beograda, je bil 30 aprila t. L v Washing-tonu dosežen med našo državo in imetniki naših posojil v Ameriki začasen aranžma Sporazum se nanaša na kupone, ki so dospeli v vplačilo 1. novembra 1937 to 1 maja t. 1. odnosno, ki bodo dospeli 1. novembra ti. In 1. maja 1939 Po doseženem sporazumu bo naša država plačala na te kupone v gotovini 45«/# nominalne vrednosti. Naša država je že deponirala znesek 200.000 dolarjev in bo 1. maja prihodnjega leta deponirala nadaljnji znesek 200.000 dolarjev zaradi amortizacijskega nakupa obveznic v smislu določb o amortizacijskem fondu, ki jih vsebuje sporazum od 15. julija 1936 Pogajanja z ameriško organizacijo za zaščito Imetnikov inozemskih obveznic so bila dolgotrajna, in je morala naša država vztrajati na tem. de ne nudi ameriškim obligacionar-jem večjih ugodnosti, nego francoskim in in popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TRILV-SIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje Izpadanje las. — Načrt uredbe o rezervnih fondih. Iz Beograda poroča »Jugoslovenski kurir«, da je v finančnem ministrstvu končno izdelan načrt uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih fondih pri zavarovalnicah, ustanovah socialnega zavarovanja .denarnih zavodih .zadružnih organizacijah in industrijskih ter drugih privatnih delniških družbah odnosno o prisilnem nalaganju teh rezerv v državne papirje. Načrt te uredbe bo še ta mesec predložen gospodarsko-finančnemu odboru ministrov, da ga prouči in odobri, nakar bo poslan ministrskemu svetu zaradi končne odobritve. V načrtu uredbe so upoštevani predlogi zainteresiranih gospodarskih organizacij. Borze 17. junija. Na ljubljanski borzi je bilo danes v privatnem kliringu povpraševanje za angleške funte po 238 V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani im Zagrebu nespremenjeno 14.50 (v Zagrebu za 15. julij 14.42), v Beogradu pa 14.4967. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih slaba in je vojna škoda popustila na 478 do 480 (v Beogradu je bil promet po 478 — 478.50), tudi tečaji ostalih državnih papirjev so deloma popuščali Promet je bil zabeležen samo v delnicah PAB po 231. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2409.41—2424.01, Berlin 1753.03 — 1766.91 Bruselj 739.19 — 744.25, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.39 — 217.44, New York 4308.51 — 434-4.82, Pariz 120.62 — 122.06, Praga 151.24 — 152.34, Trst 227.54 — 230.63. Curih. Beograd 10, Pariz 12.1350, London 21.6425, New York 435.50, Bruselj 74.1750, Milan 22.91, Amsterdam 241.70, Berlin 176, Dunaj, bankovci 40, Stock-hohn 111.65, Oslo 108.80, Kobenhavn 96.6750, Praga 15.18, Varšava 82, Budimpešta 86.75, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 478 — 480, 4% agrarne 60 bL, 6% beglu-ške 89 — 91, 6°/o dalm. agrarne 91 bL, 7% invest. 98 — 99, 7*Vo Drž. hip. banka 100 bL, 7% Blair 93 — 94.50, 8/o agrarne — (62), 4<>/o severne agrarne 61 bL, 6% begluške 90.50 — 91 (91), 6»/0 dalm. agrarne — (90.50), 7®/o stabiliz. 99 den. (99), 7®/o invest. 99 — 99.50, 7% Blair 93 — 93.50 (93 — 93.25), Narodna banka 7320 bL, PAB 229 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 17. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 80.25, za sept. 81.50, za dec. 82.625; koruza: za julij 57.625, za sept. 59, za dec. 57.875. + Novosadska blagovna borza (17. t m.). Tendenca stalna. Pšenica: 78/79 kg; baška 247.50 — 250; eremska 24750 — 250; ba-natska 240 — 245; baška potiska 250 — 252.50. Koruza: baška 116 — 118; banatska 112 — 114. Oves: baški 180 — 185; sflavon-ski 180 — 185 Ječmen: baški im sremski 63/64 kg 180 — 182.50. Moka; baška »0s< in »Ogg« 352.50 — 362.50; >2« 327.50 — 337.50; »5« 312.50 — 322.50; »6« 292.50 — 302.50; V7« 220 — 230; »8« 122.50 _ 127.50. Fižol: baški, sremski v vrečah 117.50 — 125. BOMBAŽ + Liverpool, 16. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij. 4.43 (prejšnji dan 4.43), za avg. 4.47 (4.47), za nov. 4.58 (4.57). + New York, 16. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 8.29 (8.23), za okt. 8.31 (8.26). ŽIVINA 4- Na petkov svinjski sejem v Mariboru ie bilo pripeljanih 116 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: prasei, 5—6 tednov stari 85—115 din. 7—9 tednov stari 120—130, 3—4 mesece stari 170— 240. 5—7 mesecev eta-rj 300—430 8—10 mesecev stari 440—500, 1 leto stari 710—820 din za komad. Svinje so se prodajale po 6.50—7.75 za kg žive teže in po 8.50—11.25 din za kg mrtve teže. Iz vlaka je padel ln se ubil Sava, 17. junija V sredo popoldne se je peljal z osebnim vlakom iz Zidanega mosta proti Ljubljani Šabam Dantovi«5. 27-letni voiak je bil prav dobre volje. Ves čas je slonel ob oknu in je živahno pozdravljal z roko kmete na po. liu. Pr, Ponovičah je pomaknil tudi skupini delavk, ki so plele na njivi. Dekleta so ga opazila m so se mu zahvalila za pozdrav, v tistem pa so že kriknila od strahu. Vrata, na katerih je slonel Dautovič. so se odprla in nesrečni vojak je padel pod kolesje. Drveči vlak je vojaka razmesarC Odrezal mu je obe nogi, razbil mu je lobanjo in truplo je bilo močno poškodovano. Nesrečnik je bil pri priči mrtev. Ko le dospel vlak na litijsko postajo, so obvestili o nesreči službujočega prometnika, ta pa je sporočil tragiično veet na sresko načelstvo. Na kraj nesreče ie prišla komfeija s sreskim podna-čeTnikom g. Bogomir Wn Devom. železniškim zdravnikom dr. Lebinseriem in Dro-sovnim nadzornikom e. Fran lom Ronknm Ugotovili so deianski stan, nato pa so obvestili tudi pristojno voiaško oblasrtvo. ki bo odposlalo na krai nesreče vojaško kom i si io. Dozdaj še ni odrejeno, kje bodo nesrečnika pokopali in čakajo na nadaljnja navodila. $ P O R T Danes in jutri — za olimpijsko misel Bogat spored naših športnikov v proslavo letošnjega olimpijskega dneva — Glavna prireditev bo lahkoatletski dvoboj med izbranci Julijske krajine In dravske banovine z začetkom ob 17. na Stadiona Letošnji olimpijski dan bo prinesel po vseh mestih bogat športni spored. V Ljubljani se je pričel že snoči s plavalno prireditvijo SK Ilirije v njenem kopališču, ki je bila prva letošnja plavalna tekma Danes popoldne ob 17. bo lahkoatletski dvoboj med reprezentanco Julijske krajine in dravske banovine na Stadionu. Nastopili bodo najboljši atleti obeh pokrajin ter bodo nudili odličen šport. Vse popoldne od 14. ure dalje bo na teniških prostorih pod Cekinovim gradom teniški turnir SK Ilirije, zvečer pa v Delavski zbornici težkoatletsld match v prireditvi SK Planine. V nedeljo se bo ves dan od 8 ure dalje nadaljeval klubski teniški turnir, od 10. dalje pa lahkoatletski dvoboj. Popoldne ob 14. bo lahkoatletski dvoboj med juniorji SK Planine in SK Maratho-na iz Zagreba, ob 16 pa telovadni in športni nastop ZFO, oboje tudi na Stadionu. Pri vseh prireditvah se bo pobirala majhna vstopnina v kritje stroškov, presežki pa gredo v olimpijski fond. Olimpijski dan se bo otvoril s svečano sejo olimpijskega odbora, ki bo v mestni zbornici drevi ob 19.15 in na katero so vabljene vse športne in sokolske organizacije ter oni olimpijski tekmovalci, ki morejo priti v Ljubljano. Seji bodo prisostvovali predstavniki oblastev ter bo na njej skromna proslava vseh dosedanjih olimpijskih tekmovalcev iz Slovenije. V počastitev olimpijskih tekmovalcev je izdal krajevni olimpijski odbor bogato ilustrirano olimpijsko številko revije »Avto in športe, ki ima zbrane vse dosedanje olimpijske tekmovalce, prinaša njihove izjave in slike in slike naših najvidnejših telovadnih to športnih stavb, številka ima na naslovni strani sliko Leona štuklja, olimpijskega zmagovalca s 3 zlatimi, 1 srebrno to 2 bronastima kolajnama. Cena listu je din 6. za izvod. Prazniski dogodki v nogometu Proslava petletnice SK Marsa Za svojo petletnico je agilni SK Mars priredil na igrišču Mladike na Kodeljevem nogometni turnir, katerega so se udeležili razen prireditelja tudi klubi Moste, Grafika in Svoboda. Ob tej priliki je Mars izvedel prav posrečeno nagradno tekmovanje. Vse vstopnice so bile opremljene s posebnimi številkami in so bili po končani tekmi izžrebani srečni dobitniki številnih praktičnih daril. V dopoldanskih tekmah sta se za finale plasirali Svoboda, ki je zmagala nad Grafiko 1:0 (1:0) in Mars, ki je zmagal nad Moščani s 4:1 (2:1). V popoldanskem nadaljevanju je zmagala Grafika nad Moščani s 3:1, Mars pa nad Svobodo 2:0. Pripomniti je treba da je bil Mars prisiljen igrati z 10 ljudmi, kljub temu pa je s požrtvovalno to energično igro odpravil Svobodaše to si tako priboril lep pokal. Dopoldanske tekme je sodil g. Mr-djen, popoldanske pa g. Doberlet v splošno zadovoljstvo. Pomembna zmaga SK Reke Reka : Hermes 3 : 0 (0 : 0) V današnji tekmi so si zbrali Rečani za nasprotnika Hermežane in jih po dobri igri odpravili kar s 3:0. Igra sama je bila zanimiva in zelo napeta ter je Reki uspelo šele v zadnjih 10 minutah postaviti doseženi rezultat. Pri Reki je bila posebno na mestu ožja obramba in Legat ter Primožič v napadu. Pri Hermesu je bila tudi dobra ožja obramba ki je popustila šele v zadnjih trenutkih, napad pa ni izrabil številnih prilik to je s svojo neodločnostjo pomagal Reki do zmage. Sodil je g. Maco-rattL Pred tekma: Hermes—Reka jun. 1:1 (0:1). Juniorji SK Ljubljane so finalisti v ljubljanski skupini Kranj, 16. VL 1938. V drugi finalni tekmi so se juniorji Kranja revanžirali za svoj poraz v Ljubljani, vendar bodo klub temu Ljubljančani igrali dalje, ker so dosegli boljšo razliko golov. Tekma je bila dokaj živahna to so v prvem polčasu prevladovali Kranjčani, posebno ker so bili fizično močnejši. V drugem polčasu so se pa Ljubljančani nekoliko popravili, držali so igro enakovredno, vendar niso mogli doseči boljšega rezultata. Kranj je prišel v prvem polčasu v vodstvo po dokaj problematični enajstmetrovki. V drugem polčasu se je igra razgibala ter je Ljubljana izenačila po Kropi že v 5. min. Po izenačeni igri je nato zopet Kranj prišel v vodstvo po levem krilu, vendar pa je kmalu nato Ljubljana zopet izenačila stanje na 2:2. V borbi za zmago Je Kranju uspelo po sodnikovi nepazljivosti iz enajstmetrovke doseči tretji gol to s tem zmago. Sodil je g. štiglič zelo slabo. ★ V tekmovanju za juniorsko prvenstvo LNP bi se morala v četrtek 16. t m. odigrati v Mariboru revanžna tekma med Ča-kovečkim SK in SK Železničarjem. Čakov-čani pa niso nastopili ter so prepustili p. f. zmago SK Železničarju. Ker se je prva tekma v Čakovcu končala neodločeno 2 : 2, pride SK Železničar v naslednje kolo in bo v nedeljo 19. t. m. nastopil proti SK Amaterju v Trbovljah. Italija in Madžarska — finalista V Franciji sta bili na praznik odigram obe semifinalni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo. V Parizu sta igrali Madžarska to Švedska to so Madžari zasluženo zmagali s 5:1 (3:1). Švedi so se samo s svojo odlično obrambo rešili še hujšega poraza V MarseiHeu sta igrali reprezentanci Italije to Brazilije pred 50.000 gle-dalcL Tekma je bila zelo ostra to je do odmora potekla brez gola, potem pa so Italijani v prvi tretjini H. polčasa zabili dva gola, tik pred koncem pa se je Brazi-ljancem posrečilo znižati rezultat na 2:1, kakor je tudi ostal do konca Po gornjih zidih sta se Madžarska to Italija kvalificirali za finalista to bosta odločilno tekmo odigrali jutri v Parizu. Juniorski miting v Mariboru Na svojem igrišču je priredil SK Železničar v četrtek dopoldne lahkoatletski propagandni miting v tro- do petobojih za ju-niorje, ki je prav lepo uspeL Doseženi so bili naslednji rezultati: Juniorji razreda A: skok v višino, tek 60 m, met kopja: 1. Wolf (Rapid) 680 točk, (1.40 m, 9.5, 20 m); 2. Kurt (Rapid) 598 točk. Juniorji razreda B: 100 m, višina, cEsk, 1000 m: 1. Marjan (Železničar) 1540 točk, (13.4, 1.52, 30.07 m, 3:25.8); 2. Frank (Rapid) 1243 točk; 3. Kos (Železničar) 1004; 4. Udi (Rapid) 873; 5. Hojnik (Zel.) 722, 6, Maras (Zel.) 704 točke. Juniorji razreda C: 200 m, disk, daljina, kopje, 1000 m: 1. Koren (Rapid) 2349 točk (25.7, 33.56 m, 5.65 m, 33.05 m, 2.55); 2. Kramer (Rapid) 2318 točk; 3. Vladimir (Zel.) 2226; 4. Koren n (Rapid) 2008; 5. Vippel (Rapid) 1597; 6. Pulko (Železničar) 1555; 7. Gustav (Rapid) 1383 točk. Jutrišnji nogomet Kvalifikacijska za prehod v I. razred Zadnjo letošnjo prvenstveno tekmo, ki bo obenem odločila o prehodu v I. razred, bosta jutri odigrali enajstorici jeseniškega Kovinarja in ljubljanske Mladike, to sicer ob 15. na igrišču Mladike. Prvo tekmo je Mladika dobila s 4:2 in ima potemtakem za prestop v I. razred precej dobre šanse. Moštvo Mladike se je v zadnjem času precej ojačilo to bo gotovo tudi v I. razredu lahko igralo dovolj vidno vlogo. Vsekakor pa je vse to še odvisno od današnjega nastopa. Občinstvo bo imelo na tej tekmi prijeten športni užitek. ★ Jadran jun. : Ljubljana jun. Jutri na igrišču Jadrana z začetkom ob 9.30 se bo preds'avila »mlada« Ljubljana v prijateljski tekmi z Jadranom. Znano je, da goji mladina veliko lepši in koristnejši nogomet kakor starejši ter bode radi tega igra nadvse zanimiva. Vs opnine ni to je tako prost vstop vsakomur. III. poletni slalom v Martuljku Letos se poslove slalomisti od snega 19. junija Za Akom v Martuljku. 2e tretjič bo priredila jeseniška podružnica TK Skale poletni slalom. Za to tekmo je zelo veliko zanimanje med tekmovalci, še večje pa med izletniki, ki bodo našli v krasnem Martuljku sedaj baš probujajočo se pomlad, višje pa se še poslavlja sneg od navpičnih sten Široke peči in Oltarja. Prav tam bo jutri poletni slalom. Idealen sneg, vroče sobice, razcveli modri encijan in blagodišeča blagajana, vse to ti nudi sedaj Martuljek, biser naše lepe Gorenjska Samoten in miren je ta kraj. 2e takoj s kolodvora vstopiš v tihi gozd, v katerem čuješ melodijo mogočnega slapa Višje nad slapom, ko stopiš iz temnih gozdnih senc, ti je poplačan trud za d velimo hojo z onim pravim, po čemer hrepeni pravi planinec: solnce, cvetje, sneg, bele navpične stene, ostri grebeni — mir. Ta dan bo sneg pod Široko pečjo posejan z rdeče-modrimi zastavicami, ki bodo tvorile krog 25 vratic. Zdi se, da se skozi te vratca ne bodo borili samo slalomisti, ampak tudi tekači, saj so tudi prejšnje leto s to tekmo zaključili sezono. Skupen odhod bo jutri s turistovskim vlakom in ob 1. popoldne pa se bo pričela tekma V dolini pri lovski koči bo razglasitev rezultatov. — kec. Kolesarska podzveza Ljubljana (shižbe- no). Pozivajo se vsi odborniki m dirkah, da se udeležijo svečane seje olimpijskega odbora, ki bo drevi ob 19.15 v mestni zbo-rovatoici. Vsi isti naj se v nedeljo ofc H. zberejo pred Narodnim domom za obhod po mestu, (dirkači v dresih!) Udeležba je za vse strogo obvezna! SK Ilirija, (lahkoatletska sekcija). Dvoboj z zagrebško Concordijo je preložen na 29. junija. Treningi bodo vsako sredo in soboto od 17. dalje na novem igrišču za Kolinsko tovarno. Tekališče je 'urejeno. SK Ljubljana. Juniorji igrajo v nedeljo predtekmo na našem igrišču. Postava in navodila na običajnem mestu. žSK Hermes nogometna sekcija (službeno). Strogo obvezen sestanek prve skupine drevi ob 19. na igrišču. Vsi in točno! KoScah v udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov Par dni izhodov vsv^em planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehra^ ki jo nudi planinski dom, si vsakdo - kakor čudežno — okrepi telo in duha. — Vsa celodnevna oskrba din 45.—. —• Otroci 33% popnst. Bliža se otsOsk Francoska prestolnica se pripravlja, da sprejme angleškega suverena z največjim sijajem in spoštovanjem. Na sliki: dekoracije na Plače d'Etoile v Parizu Poplave na Kitajskem Nepregledno število človeških žrtev V dolini Jangceja je nastopila silna poplavna katastrofa, o kateri pravijo Kitajci, da so jo povzročili japonski letalci, ki so razdrli nasipe z boanbami, dočim trdijo Japonci, da so Kitajci sami podrli jezove reke. Najsi bo res prvo ali drugo, posledice nesreče so grozne. Po cenitvah je voda, ki je ustavila japonsko prodiranje, zahtevala 150 tisoč človeških žrtev. Japonski vojaški oddelki, ki so postali jetniki voda, so zdaj cilj napadajočih kitajskih četnikov. Gre torej za zmago ali poraz, borba se bije na življenje in smrt. Poplava se širi z veliko naglico, z brzino 40 km na uro. Do 15 m visoki valovi zalivajo naselbine, ceste, železnice, cele pokrajine. Sedanja poplavna katastrofa prekaša povodenj Jangcekianga iz 1. 1935, ki so v nji videli poznavalci dežele največjo opustošenje v svoji zgodovini. Odprtine v nasipih so do 200 široke in jih ni mogoče zadelati. Na deset tisoče Kitajcev jez družinami Zbežalo na griče, kjer to ni bilo mogoče, pa vsaj na strehe in drevesa. Tam pa jih ne more nihče rešiti, kajti poplava se še vedno širi m ogromni kompleksi zemljišč so zapuščeni od ljudi. Jamgcekiang nosi v svojih umazanih valovih s seboj na tisoče človeških trupel, a tudi mnogo živalskih teles, plavajoče pohištvo, izruvana drevesa, hiše iz lesa, dlžun-ke in podobno. Posebno kritičen je položaj pri Kajfen-gu, ki je popolnoma obdan od vodnih mas. Samo v tem mestu cenijo izgube človeških življenj na 6000. Lunghajska železnica na južni strani Kajfenga počiva. Japonski pionirji so sicer noč in dan na delu, da bi izboljšali nasipe, toča voda sproti podira vse, kar popravijo. Prebivalstvu ni mogoče pomagati. Doslej se ni posrečilo, da bi narasle vode usmerili v strugo J ing in £.ukiu. Pristanišče v Hongkongu pridobiva zaradi japonskega prodiranja vedno bolj na aktualnem pomenu Skrivnostna drama na morju Kuharski vajenec zabodel ladijskega kuharja in potem planil v valove V londonskem pristanišču se je te dni vsidrala ameriška ladja »dty of Norfolk«, ki je bila na svoji vožnji prizorišče skrivnostne drame, katera je zahtevala pet človeških žrtev. Najbis'rejše glave Scotland Yarda skušajo zdaj pojasniti vzroke tega dogodka. Na ladji je bdi uslužben 60 letni Ernest Topp v kuhinji. To je bil uravnovešen, soliden kuhar, ki je s svojo marljivostjo vedno skušal zadovoljiti svoje predstojnike in goste. Med vožnjo iz Amerike v Evropo je nenadoma pritekel v kuhinjo 20 letni kuharski vajenec Chris Maggiro in je, ne da bi zinil besedico, zabodel Toppa z Strahote kitajsko-japonske vojne United Press poroča s čengtavšavskega bojišča, da je po japonskih cenitvah izgubilo življenje v poplavljenih pokrajinah 150 tisoč kitajskih civilistov. Japonske tehnične čete si noč in dan prizadevajo, da bi popravile predrte jezove ,toda zdi se, da se kafastrofa ne bo dala omiliti Evening Standard« javlja, da je utonilo mnogo japonskih vojakov, ki so operirali v območju Rumene reke. Na lunghaj-skem bojišču stoji voda sedem metrov visoko. Kitajci so izvabili Jaoonce v past in so po'em napravili kakor Belgijca pri nemški invaziji v Flandriji. Kitajska vojska se je dobro utrdila v svojih postojankah in skuša zadržati Japonce tako dolgo, da doseže deževna doba svoji višek. Utonilo je doslej 5000 japonskih vojakov, drugih 7000 se je umaknilo na hribovit teren, kjer jih je pokončalo čangkaj-škovo topništvo. Ob tej priliki 90 izgubili Japonci 250 strojnic, 80 tankov in mnogo avtomobilov. Nemški smrtni žarki Rimska agentura poroča, da so Nemci na letalu »Heinkel H 60« namestili napravo za takozvane »smrtne žarke«, M vplivajo na druga letala tako, da ustavijo motorje, nakar strmoglavijo aeroplani iz zraka na tla. nožem v hrbet. Topp in Španec Maggiro sta bila vedno dobra tovariša. Po svojem činu je Španec planil z ladje v morje. Pomorščaki, ki so to videli, a niso vedeli, kaj se je odigralo v kuhinji, so hitro spustili rešilni čoln v morje in dvanajst mož je skušalo rešiti Španca iz vode. Morje je bilo močno razburkano, reševanje je bilo zaradi tega zelo težko. Valovi, ki so butali ob ladjo, so prevrnili čoln in devet pomorščakov se je rešilo s plavanjem, deloma s poškodbami, trije pa so utonili. Tudi Maggiro je utonil. Ker sta si bila Topp in Španec vedno dobra, si ne morejo razložiti te drame na morju drugače, kakor da se je Maggiru nenadoma omračil um ter je izvršil svoje krvavo dejanje v navalu blaznosti. Jajce tehta 250 g j Rekordno jajoe, ki tehta 260 gramov, je v Cedarhurstu, USA, znesla kokoš, ki je bila že obsojena na smrt. Tri tedne m žival znesla nobenega jajca, zaradi česar je gospodinja sklenila, da jo zakolje in skuha v loncu. Kratko pred nameravano izvršitvijo smrtne obsodbe se je kokog rešila s tem, da je legla v gnezdo in znesla jajce. Ko je to storila, je z glasnim ko-kodaikanjem oznanila veseli dogodek. Rekordno jajce je imelo dva beljaka in dna rumenjaka. Revizija Pošta — rešiteljica življenja Pošta danskega mesta Aarhus je te dni pri razdeljevanju pisem napravila napako, katere ji pa ni treba prav nič obžalovati Poštni sel je namreč izročil naslovniku pismo z rdečo opazko: >Ne izročiti pisma pred soboto popoldne« — že v soboto zjutraj. Pismo je vsebovalo usodepotoo sporočilo, da bo ženska, ki je pisala to pismo, sebi in svojima otrokoma vzela življenje. Takoj ko je naslovnik prečita! pismo, se je z avtomobilom odpeljal k ženski na dom. Vrata so bila že zaklenjena in olep-Ijena s papirjem in blagom ,kajti ženska je bila pripravila vse, da odpre plin, ki bi bil umoril njo in njena otroka. Prejemnik pisma je šel po ključavničarja in ko so vrdli v stanovanje, so našli žensko v sobi pri pisalni mizi. Pisala je ravno svoje zadnje pismo, po katerem je hotela izvršiti samomor. Nenadni obisk je to nakano preprečil in rešil trem ljudem življenje. Prijateljstvo med levinjo in tigrom V londonskem živalskem vrtu se je pred krat'Um končala mnogo obetajoča idila. Levinja Doris in sibirski tiger Amur sta si bila soseda po kletkah, v začetku sta bila eden napram drugemu sovražno razpoložena in sta se skušala praskati in grizti skozi jeklene palice. Treba pa je povedati da je bilo to v času, ko so obema vzeli dopolnjujočo polovico v podobi leva, odno-sno tigre. Polagoma sta pozabila na svojega druga. V tem pozabljenju se je razvilo med levinjo in tigrom prijateljstvo, ki je doseglo že takšno stopnjo, da je hotel paznik živalskega vrta zapreti levinjo in tigra v eno in isto kletko. Ravnatelj živalskega vrta pa je imel proti temu pomisleke, kajti zdi se, da je zelo nevarno spraviti skupaj dve odrasli zveri take vrste. Drzen rop pri belem dnevu V Niči so se v zadnjih letih primerila razna drzna razbojništva, najdrznejše pa je zabeležila cndotna kriminalna kronika te dni Ko sta dva bančna slugi potiskala pred seboj voziček z milijonom frankov gotovine, katero bi bila morala oddati na pošti, se jima je približal belo pleskan avtomobil s tremi elegantnimi moškimi Trojica je urno poskakala iz vozila, oplenila voziček, pobila slugi na tla, nato pa odbr-zela. Preden je zavzetim očividcem prizora prišlo na misel, ki se je zgodilo, so roparji s plenom že izginili. S podmornico na Severni tečaj Avstralski raziskovalec sir Hubert W3-kins je napravil trden sklep, da izvrši svojo staro namero in odrine s podmornico na severni tečaj. Kakor znano, je Wilk±ns napravil prvi tozadevni poskus že L 1931, ko mu je dala ameriška vlada proti odškodnini 1 dolarja na razpolago staro podmornico. Tisti poskus se ni obneseO, pač zato, ker podmornica ni bila kos Wilkin-sovi nalogi. Za sedanjo vožnjo pod morjem gradi Wilkins podmornico posebne vrste. Ta podmornica bo imela priprave, s katerimi bo lahko od časa do časa izvrtala luknje v led in se ustavilo pod odprtino. Poleg tega bo raziskovalec opremil svoje vozilo s prvovrstnimi brezžičnimi napravami živila bodo podmornici donašala letala. Na vožnji bo spremljala Wilkinska tudi ntje-gova žena. Vinska knjižnica V New Torku imajo svojevrstno in omamljivo »biblioteko«, ki menda nima para na svetu. Kdor stopi v to knjižnico, najde v najlepšem vrstnem redu hrbte dva tisoč knjig, zraven pa ravno toliko vabljivih steklenic alkohola. Steklenice imajo najrazličnejšo obliko in tudi velikost. Vsaka steklenica pa je samo dejansko izpopolnilo knjige, poleg katere stoji. Vsaka izmed dva tisoč knjig obravnava svojo vrsto vina z analizo, opisom barve, zemlje in podnebja, kjer ga pridelujejo. V tej nenavadni knjižnici visijo tudi ogromni zemljevidi ki pojasnjujejo vinorodne kraje vsega sveta. Ameriška matična ladja Kasacijsko sodišče v Bukarešti se je 15. t. m. ha vil o z ugovorom obtoženca glede odmere 10 letne robije — Na sliki: Vodja železne garde pred sodiščem V Parizu je umrl Nobelov laureat Charles Edouard Guillaume in njegovo delo V 77. letu svoje dobe je te dni umrl v Parizu sloviti učenjak Charles Edouard Guillaume, do nedavno ravnatelj Medmaro dmega urada za mere in uteži Pokojnik je bil rojen L 1861. v Švici Guillaume je bil po poklicu fizik in je užival mednaroden sloves. V Franciji je bil prav tako popularen kakor njegovi vrstniki in prijatelji: Ducien Poincarč, Pierre Curie in Camille Flammarion. >So-cietč do Physdque« ga je izvolila za svojega predsednika, bil je tudi dopisujoč član Akademije znanosti. S tucatom sotrucinikov je imel svoj sedež v Beeteuillskem paviljonu, kjer je študiral izpopolnjevanje mer in uteži L. 1920 je prejel Guillaume Nobelovo nagrado za fiziko za rnvar, oziroma elin-var, zmes, ki je v pogledu neraztegljivosti slična platini, zaradi česar jo rabijo v industriji ur in pri kronometričnih instrumentih. Zmes so hoteli imenovati z njegovim imenom, toda v svoji skromnosti je učenjak to odklonil. Guillaume si je kot izumitelj stekel zasluge tudi v termome-trični in elekt rometrični stroki Bil je izvedenec za žarke in je predvsem njegova zasluga, da je Rontgen v Franciji danes zelo razširjen. Poenostavljenje karata od 205 miligramov na dva dedgrama, je t»-di uspeh njegove pobude. Hči Norfolškega vojvode V nedeljo popoldne je povila soproga Norfolškega vojvode hčerko. Najstarejša angleška vojvodska rodbina je s tem dobila prirastek, ki ga je zelo vesela, še radostne jša pa bi gotovo bila, če bi se ji bil rodil potomec moškega spola, kajti doslej je vojvoda brez njega. NorfoLslti vojvoda se je oženil pred letom dni z L«avimo Struttovo. Modernizacija turške vojske Turški list >Uhis« poroča, da se bo šest-najstmili jonsko posojilo Anglije Turčiji porabilo takole: 10 milijonov pojde za izboljšanje turških pristanišč, šest milijonov pa se bo porabilo za modernizacijo in opus mo turške armade. Učencem je prepovedano-« V Nottinghamu na Angleškem so zborovali ravnatelji ljudskih, meščanskih m srednjih šol ki so na zborovanju sklenili, da je njihovim učencem prepovedano: obiskovati brivndce, igralnice z biljardi, pisarne m stave, dirke vseh vrst, klavnice, drogerije, kjer prodajano strupe, hotelske kuhinje, gostilne ki restavracije. Tudi na sejmske prinedsfcve smejo aneleski udaoca samo v spremstva svojih roditeljev. Oto letošnjem sokoiskem zleta v PragJ bo izdaža češkoslovaška pošta posebne rairernike po 50 stofckik, 1 in 2 Kič, Klasičen plavalni skok Miss Jeana Gflbertova lz Jeraeja se vežba za plavalne tekme na Angleškem Američana V krimimali stiSnem seminarju kanzaške univerze so predložili slušateljem pefc in sedemdeset fotografij, izmed katerih so morali slušatelji izbrati najbolj kriminalne tipe. Petdeset odstotkov slušateljev je našlo takoj takšen tip v osebi Edgarja Hoovra, znameea eefa vashingtonških detektivov ... Američani imajo velik zmisel za razvaline. O tem priča med drugim dejstvo, da so v Filadelfifi osnovali trvornico, ki izdahije kamenje za razvaline starih gradov... Neki moški, ki je zaslužil pet in dvaoset dolarjev na teden, je prmesed v soboto svoji ženi samo osemnajst dolarjev. Zena je raztrgala bankovce in jih je vrgla možu v obraz. Sodišče v Indiamopolisu je nato ločilo zakon po krivdi žene ... Sodnik Anderson ie JacksonviJlea na F8o-rkfi je obsodil dva dirjaška vozača, da sta morala četo uro presedeti v razbitem dirja-jooem anrtomobiki, ki se je z divjo brzino podil po ulicah in bi ee bil na tej vožnji lahko razletel na kose... vSaratoga* Je ena največjih matičnih ladij za letala na »veta Obleka iz mleka V Bayreuthu so zborovali nemški kemiki ki so najavili, da bodo tudi v Nemčiji začeli izdelovati obleko iz mleka. Gre za postopek m kazeinom, ki je že nekaj časa uveljavljen v Italiji v zvezi s to produkcijo bo Nemčija reorganizirala oddajo in prodajo svojega mleka. ANEKDOTA V Londonu so vprfzoriSi novo opero. K! predstavi je prišel tudi Bernard Shaw. Po predstavi ga je znanec pobaral, kaj soefi o dehi. »Ni dvoma,« je dejal Shavv, »da ana opera lepe momente. Nažalost pa ima še več dolgočasnih ur___« VSAK DAN ENA »Gospod stražnik, afi ste videh, če je kdo odnesel krenilo iz avtomobila medlem ko sem pO— pal.~ kavo >JUTRO« št 139 . J ============================================ Sobota, 18.7L1938. K oltarni pregled Francoski institut v Ljubljani Že nad 15 let deliuje v Ljubljana Francoski institut, ki se je naposled nastanil v Narodnem domu in sa tu uredil največjo francosko knjižnico na slovenskih tleh. Fran coski institut je obenem žarišče slovensKO-francoskih stikov in pribeževališče vseh, ki pri nas proučujejo francosko kulturo ald kj preko francoskih virov poglabljajo ovoje znanje. Obisk v tem zavodu je tem zanimivejši, ker ee ob podrobnem ogledu pokaže mnogo večje bogastvo knjižnih zakladov, kakor bi človek sklepal po površnem videzu- Predsednik uprave Francoskega instituta je že od ustanovitve pesnik Oton Zupančič. Direktor je v zadnjih letih profesor Jean Lacroix, tajnik prof. Jaklič, knjižničar pa Mirko Honerlein. V odboru so nekateri znani prijatelji francoske kulture, profesorji naše univerze in srednješolski roman Mi. Če upoštevamo, da velja izkaznica instituta tudi za rodbnske člane, lahko rečemo, da ima institut nad 1.200 članov. Med njimi je okroi: 200 srednješolcev, ki plačujejo znižano članarino in se posebno pridno poslužujejo knjižnice. Tudi to dokazuje da se francoska knjiga, ki je na velesejmski razstavi dosegla prav lepe prodajne uspehe, uveljavlja vedno hfdlj med našim inteligenčnim naraščajem. Francoski institut v Ljubljani se vzdržuje s podporo francoske in naše vlade ter s članarino, ki je obenem izpoco.j.nina za knjige. Izposodi se dnevno 20 do 40 knjig, poleg tega ie dobro obiskana institutna čitalnica. v kateri je na razpolago 20 dnevnikov jn 40 mesečnikov in tednikov. Iz razgovora, ki smo ga imeli s tajnikom prof. Jakličem in knjižničarjem g. Honer. Urinom, posnemamo razveseljivo ugotovitev, da števi'o članstva narašča od leta do leta, tako da ie na članarini za kakih 5000 din prirastka. Danes ie že dvakrat toliko članov, kaor jih je bilo pred nekaj let!. Knjižnica šteje nad 6000 zvezkov. V zadnjem času je dobil samo ljubljanski institut po naklonjenosti francoske vlade za kakih 60.000 din novih knjig. Med knjižnim ■prirastkom so poseb&o pomembna znanstvena dela iz vseh strok, ki bodo še bolj razširila možnost študijskega dela v institutu. Zgodovinarji, zemljepisci, sociologi, pravniki zdravniki, filozofi, teologi, Iiterat- je in umetniki imajo tu knjige, kakor jih spdoh ne dobe drugod v Ljubljani. Literarni proučevalci imajo med drugim na razpodago na pr. celega Voltaira v 66 zvezkih, novo luksuzno izdajo Flauberta, razne enciklopedije, priročnike, slovarje vseh vrst. Izmed posebnosti bodi omenjena celotna »Illustra-tion« od L 1914 dalje; pri tam so posebno zanimivi vojni letniki. Prizadevni knjižničar, ki bedi med temi zakladi francoske besede, je dejal, da se največ zahtevajo romani. Slovensko občinstvo najrajši Sita v francoščini Balzaca, Zolaja, Anatola Franca, izmed modemih pa Gida, Mauriaca. Mauroisa, Duhamela Bour-geta in druge. Mnogo se zahteva tudi Roma i na Rolianda »Jean Christoph«. Priljut«-Ijeni so seveda potopisi, izmed znanstvenih del pa gredo največ med občinstvo filozofski avtorji. Institut vzdržuje tudi mladinsko knjižico, ki šteje približno 200 zvezkov in rma na razpolago literaturo od slikanic za najmlajše bralcev do romanov Julesa Verna. V tem oddelku je posebno priljubljen roman Hec-tora Maio sSans farni!le«. Institut pa se ne omejuje samo na knjižnico in čitalnico. V njem je tudu centrala za diapozitive, ki služijo predavateljem v Ljubljani itn v drugih mestih, kjer delujejo Francoski krožki (Kamnik, Kranj, Jesenice. Škof j a Loka, Kočevje, Novo mesto. Celje, Ptuj, MariboT. Ormož, Murska Sobota). Prav tako daje institut tem krožkom na razpolago liste in revije. Nadalje ima institut lepo zbirko francoskih muzjfkalij, med njimi tekste nekaterih znamenitih opernih del, dalje gramofonske plošče za izgovarjavo francoščine itd. Institut prireja poleg javnih predavanj jezikovne tečaje in tudi sicer skrbi za pene-traciijo francoskega jezika in kulture v našo družbo. Tako se je nedavno z njegovim sodelovanjem ustanovjl poseben francoski krožek železničarjev, ki šteje že okrog 70 članov. Zanimivo je nadalje, da prihajajo v čitalnico instituta preprosti delavci, ki so se v Franciji naučili francoščine. Prav tako ee zatekajo v čitalnico in knjižnico inozemci. ki bivajo dalje časa v Ljubljani. Nušičev »Pokojnik" na meji Ljubljanska drama je vzlic upravičenemu protestu v javnosti (Slov. narod. 14. t. ra.) nastopila v Murski Soboti z Nušičevim »Pokojnikom«, ki ga je Ptuj iz nacionalno-vzgojnih razlogov odklonil. Vprašanje, kako naj se izbirajo igre za gostovanja v obmejnih krajih, se ne tiče samo ožjih gledaliških krogov, ki imajo pred očmi predvsem gledališke interese, marveč tudi krajevnih činiteljev in v širšem smislu vse naše javnosti. Težko si je dandanes zamisliti slovenskega kulturnega Arhimeda, ki bi skrbel edinole za svoje kroge in mu ne bi bilo mar za to. kai se dogaja v njegovi okolici. Naše ozemlje je premajhno in meje so nam preblizu, da bi se mogel kulturni delavec odpovedati dolžnemu oziru do novih življenjskih problemov našega narodnega življenja, ki so zlasti občutljivi v obmejnih krajih Tudi za nas je minila nekdanja idila: nove razmere zahtevajo neprestano čuječnoži Onemu, ki ima ©dprte oči za našo na-rodno-politično realnost in za tujo propagando v naših obmejnih krajih — in zahtevamo. da imej sleherni kulturni delavec jasen pogled za te reči — ni treba nič več pojasnjevati. Vprašanje, ali je Nušičev »Pokojnik« primeren za Mursko Soboto, je s tega zrelišča dokaj jasno in se razširja v naslednje vprašanje: Ali more vsebina in tendenca Nušičeve igre. ki posega v moralno problematiko vodilne družbe v našem državnem središču, zapustiti v obmejnem človeku dober vtisk in podpreti njegovo nacionalno in državljansko zavest? Kajti prav te zavesti je treba na meji danes bolj kakor kdajkoli prej. Z dramskega in gledališkega zrelišča ni dvoma, da je Nušičev »Pokojnik« ena njegovih najboljših stvaritev. Takisto ni dvoma, da ima njegova ostra, brezobzirna in z naravno pravico satirikov tendenčno poantirana satira svojo sociološko podlago in moralno upravičenost. Vzlic temu, da v normalnih razmerah in v večjih mestih ni nikakih pomislekov zoper uprizoritev te ostre satire zoper beograjsko družbo, menim, da Nušičev »Pokojnik« ne more v naših obmejnih krajih učinkovati ugodno. Kajti učinek neke igre, zlasti še neke satire, ni samo v njeni absolutni vrednosti, marveč tudi v relativni pogojnosti okolja, v^katerem je uprizorjena. Drugačne politične in kulturne razmere ustvarjajo drugačno psihološko sprejemljivost. In le-ta je v obmejni Murski Soboti neprimerno občutljivejša za zadeve občnega, državno in nacionalno pomembnega značaja, kakor pa v Ljubljani. Nušičev »Pokojnik« utegne v premnogem obmejnem človeku samo potrditi dvome, ki mu jih pretkano suflira tuja propaganda. Namesto večje vere dobi večje dvome, namesto večjega zaupanja in optimizma mora — če ni posebno trden in samostojen v svojih sodbah — izvajati sklepe, ki so za nacionalno in državljansko zavest vse premalo ugodnL Nočem reči. da bi odločilni krogi v ljubljanski drami imeli z uprizoritvijo »Pokojnika« v Murski Soboti kakšne druge namene. kakor zgolj gledališke. Toda današnji položaj zahteva, da v takih primerih imajo še kakšne namene — poleg gledaliških Gledališko delo med ljudstvom nai v sedanjih težkih časih ne pozna samo Arhimedovih krogov, marveč naj se tudi vprašuje, kako je v Sirakuzi! —o. Slovenski učenjak v Argentini Beograjska >Polienr gar. Kellen Ko (Neu<1u<%)) 24. 6. 1928. Naslov: Pulmari jx>r Zapala F.C.S., Rep. Argentina. SBL ima pod tem priimkom šolnika B. I. (* 1845. Trnovo pri Bistrici, 11920. v Radečah), po vsej priliki očeta našemu naslovniku. Tega sem letos pismeno povabil, naj bi mj sporočil tek svojega življenja za SBL, a doslej" n- odgovora. Je li spioh ie živ ali pa mu ni do javnosti? V spisu ^Vprašanje ameriškega Človeka^ sem potral nekaj podatkov o njem.- Žena mu je preprosta Indijanka (mi esposa. sim-ple india pa m pa. 34). Da ima naraščaj, kaže tale stavek: .Sramota domovine mojih otrok je tudi moja sramota 8). kjsr se opravičuje, zakai je prijel za pero in pričel odgovarjati lažnemu znanstveniku — nekakemu argentinskemu Žunkoviču — J. Imbellomiju, ki je izdal antastično delo >La Esfinge Imdia-na«. Devetnajst let ni videl nobenega mesta. Podobe v njegovi kritiki eo izdelek njegove »težke roke, bolj vajene pluga m lopate nego risarskega peresa« (9). Ko pobija Imbel-lonijevo teorijo o pticah, ki odnašajo duše rajnih, pripominja glede takih prastarih umotvorov iz Pachacamaca in New-MeckleKo sem bjl jaz mlad je geologija zanikala življenje v arhaični dobi. Spominjam se prav dobro, kako se je moj učitelj posmehoval kanadski praživali (Protozoon camadianse)«. Pri te«n navaja Dr. F Kossmata »Palaographie« Berlin 1924. Benigar veruje v napredek vede: s-Kaj ve geologija o- skrivnostih, katere krijejo globine oceanov? Kaj sploh ve o površini kopnega? So mar tako daleč časi, ko se nihče ni upa! dotakniti biblijske kronologije, ki se nam danes vidi smešna?« Naš učenj rojak, kj se sicer predstavlja kot samouka ie oči vidno doma po mnogoterih strokah. Prodrl je v prosvete azijskih, evropskih, ameriških narodov. Poleg tnela-nezjiiskih citatov srečuješ v njegovj razpravi grške romunske, srbohrvaške, razne indijske ocvirke. Ko je pokazal neresnost Imbe-1-lonijeve avstralsko — ameriške teze, daje naraščaju navodila za pravo smer v ameri-kanistiki. Od mladih čitateljev se poslavlja v jeziku svoje zakonščice: Ka jin pe-w ka ljen ka. nji pu weni, pile maj ta gtine čen, to je: Na svidenje drugič, prijatelji, če dovolijo tisti, kj vladajo svet! Anton Debeljak Zapiski Žiivljenje in svet« prinese v prihodnji številki članek »Harmonija v vesoljstvu«, nadaljevanje povesti dr. Iva Šorlija >Srečanie s smrtjo« in potopisa Charlesa Mayerja-F. Magajne »Ljubezen v džungli, eonet »Primož Trubar pred Elizejskim krožkom«, črtico »Kresni večer na Francoskem«. Ribiški spori okoli Madeire«, J, Košfciala sestavek »O nepotrebnih tujkah«. Številko, ki je obilno ilustrirana in jsrinaša tudi obilo drobiža zaključujejo rubrike Fotoamater, Filatalija, uganke in drugo gradivo te vrste. Jubilejna razstava slovenske knjige ▼ Ljubljanj. Društvo slovenskih književnikov pripravlja za jesenske mesece smotrno organizirano razstavo slovenske knjige za dobo 1918-1938. Ta razstava bo v zvezi z dvajsetletnico prevrata in bo pokazala, koliko ee ie slovenska knjiga razvila v novih razmerah. Iz narodne galerije. Na prvi seji Narodne galerije po nedavnem občnem zboru je pred. sednik dr. Windischer poročal med drugim o lepo uspe&j razstavi slovenske 15 kovne umetnosti v Mariboru i.n o drugih pojavih v našem umetnostnem življenju zadnjega časa Odbor Narodne galerije se ?e konstituiral tako da je postal podpredsednik namesto dr. A. Gradnika slikar Matej S temen. Tajnik ostarae prof. Saša Šantel, prav tako bo blagajna še nadalje v izkušenih rokah g. rav. Pretnarja. Varuh galerijskih zbirk je dr. R. Ložar. Med raznimi sklepi je za javnost zanimiv nakup Jamove slike >Pri vrtnarju«, dalje sklep, da se za 70 letnico mojstra Riharda Jakopiča priredi razstava njegovih del in da se vzame v delovni načrt prihodnjih let celotna razstava del starega slikarja Berganta. Šahovski mojstri spet v hudi borbi Veliko zanimanje in zanimive partije na turnirju Noordwijk a/Zee. 13. junija. Prva štiri kola turnirja so za nami. Sedaj sledita dva zaporedna prosta dneva, nato pa pride že »finish« Trenutno stoji na čelu krepko Eliskases. To v toliko ni posebno presenečenje, ker Eliskases s svojo izredno mirno in solidno igro ravno v močnih turnirjih pride bolj do veljave. Trenutno mu je do vodstva sicer pripomogla okoliščina, da sta Spielmann in dr Tartakower s črnimi igrala tako brezkompromisno na zmago, da sta seveda — morala izgubiti. Keres in dr Euwe se še nista prav vigrala, igrata pa od kola do kola močneje. Ta dva in Eliskases se bodo najbrže borili za prva mesta. Thomas sicer trenutno tudi stoji izvrstno in je prve partije zelo dobro igral, ni pa verjetno, da bi izdržal do konca. Ostali stojimo ta-korekoč vsi — slabo. Meni je poleg remija s Thomasom še posebno vzel izglede nesrečni poraz s Schmidtom. V 2 kolu, 9. t. m., je glavno zanimanje veljalo srečanju Bogoljubov-dr. Euwe. Bogoljubov je z dr Euwejem skoro vedno imel boljše uspehe. Tudi tokrat je povzročal dr Euweju resne skrbi. V damsko-indijski partiji je igral kot beli zelo soliden sistem, oslabil nasprotniku nekaj kmetov ter krenil v končnico, ki je bila materialno sicer enaka, pa je kljub temu še omogočala igro na zmago. Dr Euwe pa si je znal pravočasno ustvariti proti-šanso v močnem prostem kmetu, in ko Bogoljubov tik pred prekinitvijo ni napravil najboljše poteze, je bila pozicija izenačena. Ko je bila oddana poteza za prekinitev. se je Bogoljubov v analizi kmalu prepričal. da ne more več dobiti, pa je še ponoči dr. Euweju v Amsterdam telefonično predlagal remis, ki ga je dr. Euwe tudi takoj sprejel. — Za senzacijo je poskrbel tokrat dr. Tartakower. V sicilijanki je v boljši poziciji proti Thomasu kot beli že v otvoritvi spregledal enostavno kombinacijo, ki ga je stala najvažnejšega kmeta. Thomas je naoako temeljito izrabil in že po kratki borbi prisilil nasprotnika h kapitulaciji. — Spielmann je v francoski partiji prav lepo nadieral Schmidta in zmagal elegantno v napadu, v tipičnem svojem napadalnem slogu. — Jaz sem proti Eliskasesu, hoteč nasprotnika presenetiti, otvoril izjemoma s kraljevim kmetom. V francoski partiji sem poskusil malo rabljen sistem, ki pa se je zelo dobro obnesel, tako da sem imel po otvoritvi dokaj boljšo pozicijo. Potem ps menda nisem nadaljeval dovolj energično. Eliskases je v končnici izenačil, in je partiia končala neodločeno. — Keres je oroti Landau-u v sicilijanki kot beli prišel v prednost ter oslabil nekai črnih kmetov Landau pa se le zelo trdno branil in v končnici zadržal dobre izglede na remis. V petek, 10. t. m. so bile doigrane prekinjene partije. Bogoljubov in Keres sta svojo pozicijo iz 1. kola temeljito preštudirala, se prepričala, da ne moreta drug drugemu do živega in sta se brez borbe sporazumela na remis. Eliskases je, kakor je bilo pričakovati, brez težav porazil Spielmanna, s kmetom več v končnici trdnjav. Landau je svojo partijo proti Keresu še nadalje popravil in že dosegel položaj, v katerem bi bil na več načinov lahko remiziral. Tu pa je. čeprav je imel časa dovolj na razpolago, napravil naenkrat težko napako in le še izgubil. Važna točka za Keresa! 3. kolo, v soboto 11. t. m., je privabilo za weekend posebno mnogo gledalcev, tako da je bil naš hotel kar poln gostov. (Sicer nenavadna slika za Noordwijk v predseziji) — Dr. Euwe je smatral za dolžnost, da že enkrat začne dobivati, pa je zaigral proti Spielmannu prav ostro. V damskem gambitu je kot beli dosegel nekaj prednosti ter končno dobil kmeta. Izgledalo je že da bo Spielmann kljub temu izenačil, toda Euwe je stavil raje vse na eno karto :prodrl je v končnici s prostim a - kmetom, pa se pri tem izpostavil nevarnemu matnemu napadu, tako da je partiia dobila prav dramatičen značaj. V kritični poziciji je bila partija po 41. potezi prekinjena. Analize menda kažejo, da bo dr. Euwe dobil. — Dr Tartakower je kot črni igral proti Eliskasesu damski gambit zelo ostro in riskantno. Eliskases ie dobil kmalu kmeta ter še napad in postavil nasprotnika pred neubranljiv mat. Ta drugi Tartakowerjev poraz je pač pokazal. da ie poljski prvak tu v prav slabi formi. — Jaz sem igral s Schmidtom. Ta je kot beli igral v damskem gambitu zelo solidno in mirno, po majhni moji napaki pa je le prišel v prednost. Sedai sem se 7nPet začd pravilno braniti ter sem končno izenačil pozicijo. Favno v trenutku, ko bi bil imel priliko forsirati remis. pa sem v časovni stiski napravil napačno kombinacijo ter izeubil figuro in se moral takoj vdati. — Thomas se je zopet izkazal v partiji s Keresom. Otvoritev je bila Caro-Kann. nastala iz damskega gambita. V srednji igri je Keres napačno žrtvoval kvaliteto ter bi bil kmalu izgubil S težavo ie le še rešil remis. Partiia Landau-Bo«oliubov ie nrekiniena. Landau ima v trdniavski končnici kmeta več. vendar i® norici i a zelo komplicirana Najverjetnejši izid je remis. V včerajšnjem 4. kolu me je čakala važna borba z dr. Euwejem. Za srečanje z bivšim svetovnim prvakom, ki je na Ho-landskem izredno popularen, imamo vsi tu kar tremo. Saj so njegove partije pri publiki vedno v središču interesa, tako da jih morajo vedno kazati tudi na eni ali večih demonstracijskih deskah. Časopisi posvečajo Euwejevim igram približno toliko prostora kakor vsem drugim skupaj ter ga še vedno prav vzpodbujajo k dobri igri in uspehom. Vsako njegovo partijo že drugo jutro objavijo dnevniki, navadno z izčrpnimi glosami. Naša partija pa je tekla (jokaj mirno. Dr. Euwe je kot črni v damskem gambitu igral znani Laskerjev razbremenilni sistem, ki daje črnemu iz- vrstne izglede na remis — pa tucB nič več. Kmalu sva zamenjala skoro vse figure ter se v enaki končnici po 30. potezi sporazumela na remis. — Zelo važno je bilo srečanje Keres - Eliskases. Keres je izbral isto varianto francoske kakor dva dni po-preje jaz. Nadaljeval pa je podjetneje, žrtvujoč kmeta za boljši razvoj. Res je prišel v prednost, krenil v končnico trdnjav in tam končno dobil kmeta Menda pa le ni igral vedno najnatančneje, kajti v prekinjeni partiji bo Eliskases najbrž le še rešil remis. — Dramatična je bila borba dr. Tartakower - Schmidt. V Griinfel-dovi indijski obrambi je igral Schmidt prav duhovito in prišel z nekaj originalnimi manevri v prednost. V nadaljevanju pa je popustil, zlasti mu je še nagajala časovna stiska. Dr. Tartakower je spretno manevriral in naenkrat sam prišel v dobljeno pozicijo. Schmidt se je komaj in komaj rešil kontumaca, ima pa ob prekinitvi tudi že popolnoma brezupen položaj. — Bogoljubov je kot beli v damskem gambitu dolgo imel s Spielmannom samo enako pozicijo, v končnici pa je nasprotnika nad-igral in ima sedaj nekoliko boljše izglede. Tudi ta partija se bo šele jutri nadaljevala. — Thomas in Landau sta remizirala. Landau si je zaman prizadeval, da bi izkoristil majhno prednost. Partije v turnirju so v splošnem doslej na prav visoki stopnji, kljub nekaterim težjim napakam. Vasja Pire Naši Sokoli na delu Sokol r Poljčanah živahno deluje. Ved oddelki se pripravljajo za telovadni nastop 29. t m. Gradbeni odsek dovršuje letno te-lovadjšče. katerega otvoritev bo prihodnjo pomlad. Tombolski odsek pa končava priprave za veliko tombolo, ki bo v nedeljo 19. t. m. na vrtu Mahoričevega hotela So-kolska tombola postaja pri nas že tradicionalna in slovi daleč naokrog zaradj lepih dobitkov. Letošnji tombolski dobitki so med drugim: tri kolesa, spalnica, vreča moke, drva. budilka in več metrov platna svile ;n drugega manufaiktumega blaga. Še je čas da si za majhen denar nabavite kolo ali kaj drugega. V nedeljo 19. torej vsi v Poljčane islcjit- ^rc^ol Jugosioveni in X. vs©sokolsKj Kiet. Seje odbora GOS, katera je bila v Pragi v Tyr-ševem domu 21. maja. se je udeležil zastopnik SKJ, tajnik di. Arseoijevič. Takoj na začetku seje je bil zelo prisrčno pozdravljen. V razgovoru je potrdil, da se Jugosioveni resnično radostno pripravljajo na X. vsesokolski zlet v Pragi in da sodeč po prijavah, pridejo najbrže v takem številu, kakršnega še niso dosegli na nobenem zletu. Jugosioveni se udeležijo srednješolskih, naraščajskih ter članskih nastopov Vaš zlet .je tudi naš zlet, so proglasili jugoslovenski sokoli, ki jih je prijavljeno že preko 10.000. Ta udeležba najbolje potrjuje zanimanje Jugoslovenov za X. zlet. čehoslovaško sokolstvo ter vsa čehoslova-ška javnost priredi jugoslovenskim bratom iskren ter navdušen sprejem. JugoslovensKih naraščajnikov bo na zletu preko 600 in bodo ostali v Češkoslovaški do konca Zletnih slavnosti kot mili gostje čehoslovaškega naraščaja, ki hoče svojim jugoslovenskim bratom dokazati svojo ljubezen, utrditi bratske odnose ter pokazati lepote svoje domovine, da se bodo jugoslovenski naraščajniki vrnili domov z dojmi. na katere se v življenju ne pozabi. Nastop armade. Češkoslovaško ministrstvo narodne obrambe je sporočilo jedrnati pregled javnih nastopov dne 6. julija. Program bo otvorjen s skupnim nastopom rumunske, jugoslovenske in čehoslovaške armade ter z razvitjem državnih zastav. Sledi nastop motoriziranih enot, predvajanje vojaške telovadbe, telovadba rumunske armade, telovadba jugoslovenske armade, letalske akrobacije, skupne vaje s puško, roj konjenice ter četvorka artilje-rije. Program bo končan s slavnostno po-vorko armad Male Zveze ter s spuščanjem državnih zastav. Poljaki na X. zletu. Zveza poljskega so-kolstva je sporočila, da pride na zlet in zletna tekmovanja 50 oseb. Kot oficijelni zastopniki pridejo predsednik Arcziszew-ski, načelnik Fazanowicz in načelmca Jad-viga (3olaszewska. Iz življenja na deželi Iz Zagorja z— Rudarska mladina na Pohorju. V ponedeljek se je podalo 30 otrok iz Zagorja in 30 otrok iz Trbovelj za mesec dni na Pohorje, število prijav je bilo seveda zelo veliko in je bilo mogoče ustreči res le najpotrebnejšim. Drugim ostane tolažba, da pridejo prihodnjič na vrsto, saj je baje v ta namen obljubljena še ena podpora banovine. Iz Krškega kr— Sokojski kino bo v soboto in nedeljo predvajal izredno lep glasbeni film »Metropolitan«, v katerem ima glavno vlo go svetovnoznani baritoniat Lawrence Tibbet. kr— Odhod ni ca. v sredo se je poslovil od nas marljivi tajnik in vaditelj Sokol-skega društva br. Branko Ličen. Na večer pred njegovim odhodom so se k skromni sokolsiki odhodnici zbrali br. vaditelji in telovadci. V lepih besedah se je od vestnega sokolskega sodelavca poslovil starosta br. Lujo Burja Z željo za srečo na novem mestu in nadaljno marljivo udejstvovanje v Sokolu, stmo se ločili od marljivega brata, ki nam bo ostal trajno v lepem soami-nu. Iz Ptuja j— K fantovskemu spopada v DornavL V nedeljo je bila v Dornavi gasilska tombola in na koncu prireditve 6e je spopadla več ia skupina fantov. Nastala je bitka z ročicami im noži ki je trajala tako dolgo, dokler niso orožniki fantalinov razgnali. V pretepu je Ožbalt Petek doM vbodljaje v levo ramo in v levo roko ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tudi Matevž Ka.lzersberger je bil od nekega nasprotnika dvakrat zaboden v vrat in v leva pleča, po glavi pa je dobil močan udarec z ročico. Kljub hudiim poškodbami, je ostal doma v zdravniški odkrbj. Nadalie je bil zaboden v levo raimo kmeSki sin Ignac Šegula. Vsa zadeva se bo seveda obravnavala pred sodiščem. j_ Most pri Sv. Marjeti, ki Je bil po raznih poplačal Pesnice močno poškodovan je nujno potreben popravila. Dela so se pričela. vendar ie krpanje le začasno, kajti ie-tos jeseni bodo na tem kraju zgradili nov betonski most USPEH Moški bolj ljubijo naravno lepoto. To je tista lepota, prijemljivost in čudodelno ki jo Vam donašajo finesa, mladostne barve PUDER COTY PUDER MLADIH ZEK IN DEKLET 10 stove&h in tri nore barve: Peche, Noisette, Gitane Mala škatla Din 12.— Srednja škatla Din 20— Velika škatla Din 36.— plus troSarlna Zastopstvo: HVnko Mayer 1 Zagreb drog, COTV j— Zvočni kino Ptnj. V soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri: »Polnočni valček«. Za dodatek žumal Alfa jn kulturni fidm o naši državi, ★ BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri film z malo Shirley Temple »Upor-nikova hči« in kulturni program. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. film: »Medeni dnevi«. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pod 2L zvečer (v nedeljo tudi Ob 15.) velefilm »Hadži Murat« (Beli vrag") z Ivanom Možuhinom in Lil Dagover v gl. vlogi. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik ter domači magacin Zora Sledi velefilm »Lju-bavni polk«. LITIJA. Glasbena šola v Litiji bo nastopila za zaključek šolskega leta z Ribičevo spevoigro >Paički«. Sodeiiujejo gojenci Glasbene šole in orkester. Igro je zrežiral g. Vlado Rojee, glasbo je navežbad g. Pertot Milan plese pa je naštudiraJ g. Rotar Ivo. Prvi nastop bo drevi ob 20. uri, ponovitev za mladino pa bo jutri v nedeljo ob 16. uri. >Palčke> bodo vprizorjlij obakrat v litijskem sakotekem domu. Prireditve v soboto zvečer se bo udeleži tudi avtor Josip Ribičič iz Ljubljane. ŽELEZNIKI. Gasilska četa bo praznovala 40-letoioo ustanovitve v nedeljo 10. fulija. Proslava lo združena z zaletom škofjeloške gasilke župe. Hknatu se bo v Železnikih otvoril tudi novi Gasilski dom in se bo preizkusila nova motorna brizgalna Spored proslave: V soboto 9. juEja ob 21. bafclada z godbo in petjem na trgu, v ned!eljo 10. julija ob 10. sv. maša v cerkvi na pokopališču za umrle člane in dobrotnike gasilske četbe, od 13. do pol 14. sprejemanje gostov in formiranje čet na Cešnjicd, nato sprevod 6kozi trg do konca in nazaj pred novi dom. kjer bodo otvoritev, govori in vaja z novo motorno brizgailno. Po končanem sporedu bo na vrtu gostilne pri Meru vrtna veselica z godbo in različno pestro zabavo. Pridite vsi, ki imate dobro -voljo pomagati četi! RADIO Nedelja 19. junija Ljubljana 8: Čelo in klavir: gg. Bogomir čehovin in Gojmir Demšar, vmes plošče. — 9: Napovedi, poročila — 9.15: Iz naših krajev (plošče). — 10: Versiki govor (dr. Vilko Fajdiga). — 10.15: Staro-slovensika maša, izvaja Radijski komorni zbor ob spremljevanju Radijskega orkestra, vodi dr. Fr. Kimovec. — 11: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzova). — 11.30: Vesel drobiž (plošče). — 12: Kmečki trio. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 17: Kmet. ura: Kmečka mlacftna in očetovo posestvo (inž. Rado Lah). — 17.30: Operna glasba (g. Jean Franzl in Radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Razvoj naših mest. — 19.50: Plošče. — 20: Slavko Osterc: Kan-tata o šahu. Sodelujejo gdč. Sonja Ivan-čič, gg. Jurij Oregorc in Marjan Kos. — 20.45: Koncert Radijskega orkestra — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vsakemu nekaj (plošče). Beograd 16: Narodna glasba. — 20: Pesmi in orkestralni koncert. — 22.20: Zbor. — Zagreb 20: Tamburaši, recitatar-ji. — 22.20: Lahka godba. — Praga 20.10: Pevski zbor in orkester. — 21: Lahka glasba — 22.25: Plošče. — Varšava 20: Zborovsko petje. — 21: Lalhka in plesna muzika — Sofija 18: Plesi, narodne pesmi, komorne skladbe. — 20: Pevski zbor. — 20.45: Orkester. — 21.45: Iz operet. — 22: Lahka gtedba. — Dunaj 11.10: Kmečka nedelja. — 12: Mali orkester. — 18: Prenos opere >Lohengrin.<. — 22.30: Lahka glasba — 24: Nočni koncert — Berlin 18: Prenos z Dunaja. — 22.30: Godalni ksinbeL — LOOc Plesna r""*3"1! 39 HRPOLEOHOUR TRIHR LJUBEZEN Zgodovinski roman CESARICA? (1810) Tretji del Negotovost ®do bo zavzel mesto strmoglavljene Jožefine? ttaska velika kneginja? Avstrijska nadvojvodinja? jfiksonska princesa? Sleherna teh treh možnosti ima med gosti Tui-lerij privržence. Člani rodbine Bonaparte, visoki dostojanstveniki, ministri, vsak pripada kaki stranki. Povsod jih vidiš, kako skrivaj stikajo glave in Sepečejo drug drugemu na uho. Toda nihče se ne upa govoriti z Napoleonom zastran nove soproge. Vsi čutijo, da še premišljuje, preudarja in se obotavlja. Ako bi se hotel ravnati samo po nagnjenju, bi kronal Marijo Walewsko. Ljubi jo, in ona ljubi njega. Imela bo otroka; po nji bi bilo prestolona-sledstvo zagotovljeno. Formalno ne bi mogel tej ženitvi nihče nič oporekati. Sicer bi pa vsak ugovor kaj malo zalegel, kakor hitro bi bil v nasprot-etvu z njegovo voljo. Naj še tako ljubosumno varuje svojo neodvisnost, javnemu mnenju je vendar podvržen. Boji se oporekanja svojcev, posebno pa matere, ter nesramnosti svojih sester Elize in Karoline, v katerih bi mogla samo rojena princesa zbuditi spoštovanje. V to, da bi utrdil dinastijo in zagotovil svoj ugled v očeh Francije in vsega sveta, bi bila kraljevska hči seveda pripravnejša od mlade poljske grofice. Toda, ali nima — ko je mislil vseh teh deset let samo na državo — ali nima po vsem tem pravice, da misli vendar že tudi nase? V življenju vsakega heroja je ura, ko zahrepeni po človeški radosti. Cesar preudarja, tehta... Ako je videti pri posvetovanjih ali pri avdiencah kdaj pa kdaj nekam raztresen, je raztresen zato, ker toliko misli na Marijo Walewsko. In kadar ponoči odslovi utrujenega Menevala, hodi mnogokrat dolgo, dolgo po delovni sobi sem ter tja in se ustavlja pred oknom, da čez nekaj časa, z rokami na hrbtu spet nadaljuje svojo nemirno pot. Kadar vidijo vojaki na straži ali radovedneži njegovo senco, kako bega mimo okna, najbrže menijo, da misli cesar na nove osvojitve. A motijo se: Napoleon sanja o mirnem življenju, ki bi si ga zagotovil po tolikih zoprnostih, ako bi dvignil k sebi ženo, ki pozna njeno nesebičnost, čistost in resnično ljubezen... Fouche je bil skrivaj obveščen o avstrijskih namerah. Francoski poslanik na Dunaju, grof de Nar-bonne, mu je bil zasebno pisal, naj priporoči nad-vojvodinjo cesarjevi izberi. Policijski minister je pismo shranil, a črhnil ni o njem niti besedice. Vse drugačnim nameram, je hotel pripomoči do zmage. Fouche, ki je bil soudeležen pri usmrtitvi Ludvika XVI., se ni mogel ponujati v to, da bi z njegovo pomočjo prišla na francoski prestol nečakinja Marije Antoinette. Njegov načrt je bil še vedno tisti kakor nekdaj: Jožefinino mesto naj zavzame Marija Walewska. Marija Walewska... a le s pogojem, da je sama pripravljena, da odpre svoje uho nasvetom vojvode Otrantskega in ga sprejme v svoje zaupanje; le tedaj, če mu je za storjene usluge dovolj hvaležna, da mu bo od dne, ko postane cesarica, stalna in zanesljiva opora pri Napoleonu. Ker je videl okrog sebe toliko sovraštva, se mu je zdela zveza z Marijo Walewsko še vedno najboljše poroštvo za prihodnost. Vendar: ta sporazum je bilo treba, vsaj v duhu in molče, že naprej skleniti. Zadeva je terjala neskončnega tenkočutja. Mimo tega se je mudilo. Prekanjeni vojvoda Otrantski je bil v največji zadregi svojega življenja. Nazadnje je sklenil tvegati boj. Zdelo se mu je, da mu ni Marija Walewska zadnji čas nič kaj naklonjena. Zato je moral ravnati v začetku kar naj-previdneje. Še vedno se je od časa do časa oglašal v Houssayevi ulici, toda Marija Walewska je pomnila Durocov svet in ga je sprejemala kot dostojanstvenika, ne kot prijatelja. Fouche je s hinavsko vdanostjo prenašal to ravnanje, ker je upal, da si v pravem trenutku mahoma vrne izgubljeni vpliv. Dnevi so minevali, sklenil je torej, da se loti dejanj. Neko dopoldne je prinesel Mariji Walewski vstopnico za ložo v operi ,kjer je bila bavarskemu kralju na čast slovesna predstava. Pri tem jo je smeje se vprašal, takisto, kakor da bi bila vsaka misel na kako namigavanje daleč od njega, ali se boji, da ji ne bi krona obtežila lepih las. »Jaz?« je rekla. »Oh! Zmerom te vaše sanje... Po tem odgovoru je spoznal, česar dotlej nI slutil: samostojna in ponosna žena ni niti mislila na to, da bi jo utegnil cesar povzdigniti do sebe, čeprav je bil zdaj svoboden. »Mar ste pozabili, kar sem vam rekel nekoč?« je nadaljeval. »Ali ne veste, da je zdaj, ko je prestol izpraznjen, samo na vaši volji, da sedete nanj?« »Na moji volji? Torej nikoli...« Z viška ga je premerila z očmi. Fouche ni dalj silil vanjo, ker je bfl sklenil, da se ob ugodnejši priliki vrne k temu predmetu. Pa tudi ona je premišljevala o tem. Njena duša je postala bojišče, na katerem so se borila naj-protislovnejša čuvstva. Misel, da bi s tem, če bi sprejela krono, potrdila Jožefinin sum, da stremi po njenem dostojanstvu, ji je bila neznosna. Častihlepje ji je bik) tuje; v Napoleonu je ljubila samo človeka in v plačilo za svojo globoko in čisto ljubezen ni pričakovala od njega ničesar drugega kakor obnovitev drage, zatirane domovine. Zato je bila njena prva misel, da odbije vsak up na takšno vrtoglavo povišanje. Verski pomisleki, strah, da ne bi grofa Walewskega z dokončnim prelomom še globlje užalila, vse, kar je bila nekoč odgovorila Foucheju na njegove zapeljive besede, se ji je še močneje vračalo v spomin. A če bi Napoleon tako hotel? Ce bi on hotel, če bi terjal od nje, naj zaradi otroka, ki ga nosi pod srcem, izpremeni svoje življenje in si zagotovi neposredno nasledstvo... kaj naj mu reče, kaj naj stori? Ali bo imela dovolj poguma, da odbije? Če je hotela biti povsem odkritosrčna, si je morala priznati, da bi se Napoleonovi nujni prošnji vdala. Letovišča Beseda I Ota. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Si sneeek 17 Din. Grado, Italija Penslon Acrora Vas vabi. Lastnik hotela iz Prage. — Prospekte daje Putnik in vse banke. 14528-38 Kam pa,kam 7 Gasilska četa Laverca ima vrtno veselico 19. t. m. pri g. Bohu na Orlah pri Ljubljani. 14749-18 Effl^TISffiB Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-š« znesek 1? Din. Restavracijska blagajničarka pridna, zmožna, prijazna ta poštena, zmožna slovenščine ln nemščine dobi službo takoj. Prošnje s sliko poslati na hotel Novi svet, Maribor, Jurčičeva 7. 14686-1 Služkinjo sa vsa hišna dela spreJ mem. Znati mora tudi nekaj kuhatL Ponudbe z navedbo starosti na naslov: Zabukošek, Slivnica prj Mariboru. 14685-1 Iščem služkinjo ki zna tudi kuhati, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14763-1 Službo natakarice iščem. Sem zmožna krojenja in znam nemški. Stara sem 23 let. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14730-2 Izučena šivilja dobra išče službo. Nastopi takoj. Naslov v vseh poslo-ralnicah Jutra. 14722-2 Prodam ^HMJSfliP Beseda 1 Din, daveS 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanj-g| znesek 17 Din, Motor FN 350 ccm in AJS 500 ccm s prikolico, oba v dobrem stanju, ugodno prodam. Poizvedbe na naslov: Oblak, Črnomelj. 14707-10 ____ t Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroški voziček globok, modem, naprodaj. Poizve se: Jarnikova ul. 6. vis. priti. 14737-6 Šivilja pomočnica Za damska dela in krojaški vajenec pošten, dobita takoj mesto. Pleško, Cankarjevo nabrežje 3. 14758-1 Kuharico in sobarico perfektni, iščem za takoj. Pisati za pogoje na naslov: Dr. Ješa Vidič, javni notar v Srem. Mitrovici. 14712-1 Navijalca samostojnega, za trofazni in enosmerni tok. potrebujemo za takoj. Mesto stalno. Ponudbe z referencami pod »Vikler« na »Sedmo silo«, Beograd, Poenkareo-va 21. 14706-1 Slufhe išče Vsaka beseda 50 pai davek 3 Din. za SUro ali dajanje naslova S Din. najmanjši znesek 13 Din. Natakar star 30 let, išče mesto plačilnega. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Soliden«. 14771-2 Šiviljo na dom sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14748-2 Kupim, Reseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NaJmanJ-š, znesek 17 Din. Letve in konične deske stalno kupujem. Dobavi) ači s splavom naj se javijo na naslov Milivoje Dj. Dobri čič, Veliko Gradiš te (Dunavska banovina). 14752-7 Pridelki Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Banane, suhe slive na zalogi. — »Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa 48. 14759-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJ-šj znesek 17 Din. Hlodov smrekovih in jelovih, kupimo vsako količino, franco vagon. — Parna žaga Rog, d. z o. z. Podstenica, pošta Toplice pri Novem mestu. 254-15 K Beseda 1 Dtn, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Osebno pravico za vse vrste gostinstva za vso Jugoslavijo, torej neomejeno na kraj posedujem Ponudim jo proti moiemu sodelovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovsko naobražen«. 14571-30 Miki pride! V nedeljo pričnemo objavljati prečudne Disneyeve zgodbe o Miki-miški v besedi In sliki za velike in male. V nedeljo pride „Zakleti grad41! Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestniki gostiln, restavracij! Kdor želi poštenemu, strokovnemu, zanesljivemu gostilničarju oddati lokale v najem, naj pošlje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podjeten«. 14728-19 Damski in frizerski salon prodam na najprometnejši točki vsled preselitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14176-19 Posest 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanj Si znesek 17 Din. Večje število parcel Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj grad Oeno strokovno lzoora žen posredovalec Kuna ver Ludvik Cesta 28. oktobra & Te lefon 37-33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni telj za nasvete brez p lačno na razpolaga 25-20 Hiša naprodaj dvostanovanjska, lep sadni in zelenjadni vrt, neposredna okolica Kranja. Vprašati Kranj, Jenkova 12 (pri slugi). 14738-20 _ 1 Din, davek s Din za šifro ah dajanje naslova 5 Oln, Najmanj št znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje v centru mesta, II. nadstr. oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14619-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 1 sobe ali 2 malih sobic s pritiklinami, čisto, pod 1 ključem, išče stranka 2 oseb za avgust z navedeno ceno, za Bežigradom ali Celovška cesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Plačujem redno«. 14729-21a 2 sobi v strogem centru, primerni za pisarno, modni salon ali kaj sličnega, oddam takoj v najem. Souporaba telefona, centralna kurjava in topla voda. Aloma Compa-ny d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova C. 2-1. 14665-23 Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom, oddam. Šmartinska c. 10. 14724-10 Več opremljenih sob c eno ali dvema posteljama, na željo s pranjem perila in zajtrkom. Sv. Petra nasip 43, bufet. 14725-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj & znesek 17 Din. V času počitnic potrebujem v centru Ljubljane sobo s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 147Borjs Godn-nov< z g. Primožičem v naslovni vlogi. Delo uživa po v.-sem pvetu velik sloves, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 18.: ob 20.30. v Radečah pri Zidanem mostu. Nedelja. 19.: ob 15. v Rajhenburgu. Gledališka uprava prosi abonenbe in abo-nerate na Moke. da že svoje zapadle obveznosti čim prej poravmajo. TllriS morajo trpeti dojenčki £aKai na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih ? 7oirnS morajo trpeti matere, £aKaj da jih pri dojenju deteta mučijo razpoka-ne in razbolele prst ? » a ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo „0KAMA« Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica Din 8.—. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu 10 dinarjev (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. O b 1 a k, St. Vid nad Ljubljano. fmmcrrmrii (vedno svež) Samo 10 minut kuhanja. Tudi za diabetike brez aH z malo sladkorja. D. Pechmajou & Cie, Zemun x>v INSERIRA JTE V „JUTRU" ! _um ri_,_____ _________ __________ - - _______m----——————— JJrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.