ljubljanska banka ^^^"'imEm^MN^
leto XXV. — številka 80 Cena 70 par
^»tanovltelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka "J TržlC — Izdaja CP Gorenjski tisk 'kanj. Glavni urednik Anton Miklavčič ** Odgovorni urednik Albin Učakar
Glasilo socialistične zveze
delovnega
ljudstva
kranj, sobota, 14. 10. 1972
LJjgjrjJJihiija j^::o.ktol)ra;::j|947 kot Icchuk. Gtii 1. i:^n.gi)i;ja ,958:i:;:kot....jwJlc«l.|iti;k^ Od..,t.^i#3'*';;ij$W tjikf;ii .(:i"^jiol O.dj:?!; januarja /jij^M :•&<§:■|* jw|ledB$k,
mmk^^ŠliM* hm* t 'Šm& za gorenjsko
m. i
^°»"oSka Je bfla zadnje tri tedne v središču pozornosti vse svetovne Javnosti. Nedolžni krajev-Ha*?ap*8* v slovenščini, na novo postavljeni ob ceste pred vstopom v naselja, kjer živijo (tudi) p roJaki, so namreč sprožili divjanje ncmškutarskih ekstremistov in nam končno razkrili Cev^, Podobo neznosnih razmer, v katerih se je znašla zatirana manjšina koroških Sloven-10 ' grafija prikazuje prazen okvir na križišču ceste proti Plajbergu. Neznani šovinisti 0, minuIo soboto odstranili tablo s slovenskim nazivom kraja ter jo odvrgli pred vrata bliž-J Sandarmerijske postaje. (Več o dogodkih onstran meje si preberite na 9. in 10. strani.)
Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje
Kvalitetna, modna,
2lniska ženska in moška konfekcija
v veliki izbiri
v prodajalni H KONFEKCIJA, Titov trg 7, Kranj
Odobrimo potrošniška posojila — P°log 20 %
Krojač na voljo — popravila brezplačna!
15. — 13. STRAN:
Pred razpravo o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in
kmetov objavljamo gradivo, ki ga je
pripravil # Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj
Kxjfouju 25 LET
solidna postrežba
kvaliteta
izbira
konkurenčne cene
V
KI ANJ
Dražji: moka, olje, sladkor
V Sloveniji nadomestila za zvišane stroške
Zvezni izvršni svet je na torkovi seji odpravil kompenzacije za moko, olje in sladkor in sprejel odlok o določitvi najvišjih cen. Tako se je v sredo moka podražila poprečno za 0,36 dinarja za kilogram, liter olja za 0,84 dinarja in kilogram sladkorja za 0,32 dinarja.
Hkrati pa se je v torek v Ljubljani sestal tudi republiški izvršni svet in sklenil, da višje cene ne smejo vplivati na življenjske stroške občanov z nižjimi dohodki. To je treba reševati s politiko in sistemom delitve dohodkov in s socialnimi ukrepi.
Tako je republiški izvršni svet predlagal skupnosti otroškega varstva, da od 1. oktobra letos poveča vsem upravičencem otroški dodatek za 10 dinarjev na mesec, za dodatnih 10 dinarjev pa še tistim upravičencem, pri katerih družinski dohodek ne presega 600 dinarjev na člana. Skupnosti invalidskega In pokojninskega zavarovanja je predlagal, da za vse upokojence, katerih pokojnine so
pod republiškim poprečjem, izvede takoj delno valorizacijo pokojnin, s 1. januarjem pa še redno revalorizacijo. Ob. činske skupščine naj bi povečale socialne dajatve tistim, ki jim je to edini vir preživljanja. Republiški skupnosti zaposlovanja je predlagal, da poveča denarno nadomestilo začasno nezaposlenim, republiški izobraževalni skupnosti in drugim štipenditorjem pa, da pri letošnji revalorizaciji štipendij upoštevajo tudi omenjene podražitve.
Sredstva za te ukrepe naj bi občinske skupščine in samoupravne skupnosti zagotovile iz svojih virov.
Razen tega je republiški izvršni svet sklenil, da se s 1. oktobrom povečata najnižji kategoriji kalkulativnih osebnih dohodkov od dosedanjih 800 in 900 dinarjev na 900 in 1000 dinarjev. Delovnim organizacijam je priporočil, da v skladu z začrtano politiko zmanjševanja socialnih razlik in z rezultati dela bolj povečajo nižje kot višje osebne dohodke zaposlenih.
V. JUBILEJNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. OKTOBRA
B3
Obsodba dogodkov na Koroškem
£ V četrtek popoldne so se sestali člani izvršilnih vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in na skupni seji razpravljali o srednjeročnem programu stanovanjske graditve, financiranju stanovanjske graditve in o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu kranjske občine. Uvodne misli o ciljih stanovanjske graditve in o predpisih, ki naj bi jih še letos sprejela občinska skupščina za uresničitev dogovorjene stanovanjske politike, je podal direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Ivo Mi-klavčič. Poudaril je, da bi za razrešitev vseh stanovanjskih problemov v občini 1975. leta potrebovali 5000 novih stanovanj. Zgraditev teh stanovanj pa je hkrati eden osnovnih pogojev za uresničitev srednjeročnega programa razvoja kranjske občine. Zato se bo v občini treba sporazumeti za večji prispevek od osebnega dohodka za stanovanjsko graditev. Sedanji prispevek znaša 4 odstotke.
0 V začetku tega tedna se je pri občinskem sindikalnem svetu sestala komisija za gospodarstvo in razpravljala o pripravah na občinsko konferenco. A. Ž.
SKOFJA LOKA
0 Sekretar komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka Tine Kokelj sklicuje v ponedeljek ob 16. uri sejo komiteja. Za dnevni red predlaga obravnavanje pisma predsednika ZK Jugoslavije Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ, pregled sklepov 5. in 6. seje komiteja, obravnavanje problematike v zvezi z graditvijo šol v občini in priprave na 4. sejo občinske konference ZKS. '
% V sredo se je mudil v škofji Loki član predsedstva republiške konference ZMS Dušan Cačnik. Najprej se je pogovarjal s političnim aktivom občine o vlogi mladine in delu mladinske organizacije v občini. Zatem je skupno z nekaterimi člani občinske konference ter njeno predsednico Olgo Štucin obiskal mladinski aktiv Gimnazije, kjer so pogovori tekli o delu aktiva, povezavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, programu dela in sodelovanju z OK ZMS. O istih vprašanjih so razpravljali tudi v Gorenjski predilnici, vendar s poudarkom na željah in težnjah delavske mladine.
Popoldne pa je Dušan Gačnik vodil razpravo s člani občinske konference, predstavniki aktivov in organizacij mladine v občini. Največ pozornosti je bilo posvečene programu dela, zlasti še vlogi mladih v krajevnih skupnostih, izobraževanju, sodelovanju z mladimi v drugih občinah, zamejstvu in drugih vprašanjih.
Ib
TRŽIČ
0 Na zadnji volilni konferenci občinskega sindikalnega 6veta so sklenili, da bodo letos v okviru Delavske univerze spet organizirali šolo za družbenopolitične delavce in člane samoupravnih organov. Tako obliko izobraževanja so uvedli že lani, vendar ni popolnoma uspela, saj je šolo od 50 prijavljenih slušateljev končalo le nekaj več kot 10. Tiste, ki lani šole niso končali, bodo letos povabili na poseben sestanek, na katerem se bodo pogovorili o slabostih lanske šole ter o tem, kaj bi morali izboljšati letos, da bo izobraževalna sezona uspešnejša. -jk
V četrtek zvečer je bilo v Tržiču javno zborovanje na katerem je o mednarodnem položaju Jugoslavije in o odnosih s sosedi govoril predsednik komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci SZDL Jože Hart-man. Hartman je najprej orisal načela naše zunanje politike, potem pa se je dalj časa zadržal pri zadnjih dogodkih na Koroškem ter njihovih vzrokih. Jože Hartman se je dotaknil tudi položaja naše narodnostne skupine v Italiji.
Udeleženci zborovanja so obsodili zadnje dogodke na Koroškem in sprejeli protestno pismo, ki so ga poslali generalnemu konzulatu v Ljub-
Javna TV tribuna
Na izredni seji komiteja občinske konference zveze komunistov v Radovljici, ki je bila v torek popoldne, so sklenili, da bodo o pismu predsedstva ZKJ in predsednika Tita razpravljal na javni TV tribuni, ki bo 3. novembra v tovarni Veriga Lesce. Takrat bodo razpravljali tudi o stabilizaciji gospodarstva.
Predavanje oangolskih partizanih
V ponedeljek, 16. oktobra, bo v dvorani občinske skupščine na Jesenicah zanimivo predavanje, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL. O obisku med angol-skimi partizani bo predaval Jože Božič, vodja jugoslovanske delegacije, ki se je tri mesece mudila v Angoli.
Predavanje bo ob 16. uri.
D. S.
Dnevni in drugi pohtično-informativni časopisi so že dalj časa opozarjali na svoj izredno težaven materialni položaj. Mnogi časopisi, med njimi tudi Glas, so v zadnjem obdobju zašli celo v izgubo. Kljub prizadevanjem in mnogim ukrepom samih izdajateljev oz. založnikov časopisov, je postajalo vse bolj očitno, da brez izdatnejše pomoči družbe tega vprašanja ne bo mogoče rešiti. Zato sta v začetku tega tedna predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sprejela predloge za nekatere sistemske ukrepe v korist tiska.
Tako naj bi iz republiških sredstev zagotovili 50-odstotni regres za papir za tiskanje dnevnikov, pokrajinskih časopisov in nekaterih časnikov. Dohodek od oglasov naj bi bil tudi vnaprej oproščen davka, prodajo Časopisov pa naj bi v prihodnje oprostili obveznosti, ki veljajo sicer za prodajo tržnih izdelkov. Za modernizacijo tehnične baze časopisne dejavnosti naj bi uvoz nekaterih vrst sodobne grafične opreme deloma ali povsem oprostili carine. Te predloge  bo republiška konferenca
SZDL poslala pristojnim organom v sprejem. Ker bodo ti predlogi lahko sprejeti šele za prihodnje leto, politični tisk pa potrebuje pomoč takoj, sta predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL sklenila, naj bi v prehodnem obdobju do sprejetja predlaganih ukrepov, t. j. za leto 1972, izdajatelje navedenih časopisov oprostili republiškega in občinskega proračunskega prispevka od osebnega dohodka.
Predstavniki pokrajinskih časopisov smo na seji upravnega odbora svojega združenja, ki je bila v četrtek v Celju, pozdravili predlagane ukrepe in ocenili, da bodo učinki teh ukrepov skupaj s sredstvi zvišane naročnine, z dohodkom od oglasov in ob kar največjem varčevanju ublažili hudo finančno stisko, s katero se vseskozi srečujemo. Hkrati smo izrazili prepričanje, da ustanovitelji pokrajinskih časopisov oz. občinske skupščine ne bodo odtegnile ali zmanjšale tiste podpore, ki so jo tem časopisom nudile že doslej.
glavni urednik A. Miklavčič
ljani. V njem pravijo, da so še bolj prizadeti zaradi tega, ker že dalj časa plodno sodelujejo s prebivalstvom in organizacijami tistih krajev, kjer je protislovenska gonja
najhujša. Tržičani so izrekli vso podporo demokratičnim silam Avstrije, ki zagovarjajo plodno sožitje in enakopraven položaj Slovencev onkraj meje. —jk
Delavni invalidi
Združenje vojaških vojnih invalidov v Poljanah ima v svojih vrstah 66 članov. Lani so invalidi največjo skrb posvetili pripravi proslave ob razvitju prapora svojega združenja. Pokroviteljstvo nad praporom je prevzel znani partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane.
Tudi letos člani ZVVI Poljane niso nič manj aktivni. Preteklo nedeljo so pripravili
že svoj drugi izlet. Pomladi so obiskali Begunje, Drago in Veliko Planino, zdaj pa so se podali na Štajersko. Zanimanje za oba izleta je bilo med člani veliko.
Treba je tudi omeniti po gosto sestajanje invalidov. Na sestankih se člani združenja pogovarjajo največ o novih zakonih in predpisih, saj J8 želja vseh, da so z njimi dobro seznanjeni. —Jg
Priznanje humanizmu
Občinski odbor RK Kranj je pripravil za krvodajalce naše občine osrednjo proslavo, ki bo danes, v soboto, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. V kulturnem programu bo sodeloval Akademski komorni zbor iz Kranja in folklorna skupina učencev iz Preddvora. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja os-
novnim organizacijam RK in odlikovali 470 zaslužnih krvodajalcev, število krvodajalcev se je ob letošnji akciji povzpelo na preko 3.600, kar je velik uspeh te izrazito človečanske, humane organizacije. Za zabavo ob njihovem družabnem srečanju bo poskrbel ansambel JLA v prostorih delavskega doma. K. M.
JESENICE
% Za petek, 13. oktobra, je osnovna organizacija sindikata Železarne sklicala konferenco družbenopolitičnih organizacij Železarne, na kateri naj bi razpravljali o samoupravljanju V Železarni.
. # Za petek, 13. oktobra, so sklicali razširjeno sejo koordinacijskega odbora za zamejstvo pri občinski konferenci SZDL; na kateri bi se dogovorili za boljše sodelovanje z zamejskim* društvi in spregovorili o nedavnih dogodkih na Koroškem« % Dijaki jeseniške gimnazije, ki so med prvimi v jeseniški občini protestirali zaradi dogodkov na Koroškem, so | četrtek, 12. oktobra, zbirali podpise Jeseničanov, ki so s tem protestirali proti dogodkom na Koroškem. Ta protest bodo poslali Izvršnemu /svetu SRS in avstrijskemu konzulatu v Ljubljani. D. S.
RADOVLJICA
0 Komisija za odnose z zamejskimi Slovenci pri občins konferenci socialistične zveze je razpravljalo o nekaterih P javih, ki zbujajo nezadovoljstvo občanov. Gre za propagand turistične in druge javne napise v občini, ki zaradi nemarn°; kvarijo podobo naselij in hiš. Komisija je ugotovila, da ki.) L opozorilom v občini še vedno niso odpravljeni tuji napisi \ spakedranke, posebno pri nekaterih lastnikih, ki oddajaj turistične sobe. Zato bo komisija na to opozorila občins skupščino in predlagala, da se v občini sprejme poseben odi o poenotenju javnih napisov. ke % V sredo se bosta sestala oba zbora radovljiške 0°č'"s ^ skupščine. Na seji bo dana informacija o sanaciji blejski% jezera. Poleg tega pa sta na dnevnem redu tudi dva od 10 s področja bodoče zemljiške politike v občini in razprava problematiki ostarelih oseb v občini. Razpravljali pa 00 tudi o predlogu združitve skupnosti zdravstvenega zavfr0^ nja kmetov in skupnosti zdravstvenega zavarovanja delav Kranj. . --Al
9 Bohinj, 13. oktobra — V Bohinju se je zjutraj pr^ dvodnevni seminar za vodstva krajevnih konferenc in cg nih organizacij Socialistične zveze. Z republiške konte*c ^ socialistične zveze se bodo seminarja udeležili tudi Bcznik, Dagmar šuster in Jože Kavčič. . jjjj
O Prejšnji četrtek so se sestali na seji člani aktiva m ^ novinarjev pri občinski konferenci Zveze mladine in stavniki mladinskih aktivov v občini. Razpravljali so o , mladih novinarjev pri delu mladinske organizacije in o^o
nem programu aktiva mladih novinarjev.
A. Ž-
Nova cesta v Kamni gorici
Pred dnevi so v Kamni gorici začeli graditi novo cesto. 2c pred dvajsetimi leti je bila v občinskem planu, vendar Je leto za letom iz njega Izpadala. Najpogostejši odgovor je bil, da za cesto ni denarja.
Nova cesta bo hitrejša in varnejša, kajti stara cesta je
zelo ozka in povzroča največje težave avtobusom. Pozimi so vsa stvar še bolj zaplete, kajti, ker cesta pelje tik ob hišah, so plazovi s streh stalna nevarnost. Novi del bo speljan nekoliko nad vasjo. Odcep bo dolg približno 1 kilometer, cesta pa bo široka šest metrov. KOKI
Tržič potrebuje obrat družbene prehrane
Na zadnjem posvetovanju direktorjev in predstavnikov tržiških delovnih organizacij, ■ ga je sklical predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak, so obravnavali tudi Vprašanje graditve novega obrata družbene prehrane. Takega ..obrata Tržič sedaj nima, čeprav jc v mestu in okolici veliko ljudi, ki redne Prehrane nimajo zagotovljene in bi obrat družbene prehrane ali samopostrežo restavracijo potrebovali. Na fcinanjencm sestanku so sklenili, da bodo obrat družbene prehrane gradili v starem delu mesta, kjer bodo tudi trgovski lokali nekaterih tržiških podjetij in nov hotel.
Vendar se niso mogli zedini
ti, ali naj bo obrat popolnoma samostojen ali pa naj bo del hotelske restavracije. Ce bi prevladala druga varianta, bi morali pri hotelu zgraditi večjo kuhinjo ter poseben (in verjetno tudi ločen) restavracijski prostor. Dnevno naj bi v obratu družbene prehrane pripravili od 800 do 1000 obrokov. Skupščinski organi bodo poslali predlog za gradnjo nove restavracije tr-žiškim delovnim kolektivom in jih povprašali, če se za novi obrat zanimajo. Verjetno bo največja težava v tem, ker imata BPT in Peko že svoja prehranjevalna obrata (Peko zelo sodobnega), gradnja brez njune udeležbe pa bi bila težko uresničljiva. —jk
8888
ljubljanska banka
veliko
nagradno žrebanje
denarnih nagrad
V torek zvečer se je sekretar sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) N. V. Fadejev v Kranju pogovarjal s predstavniki Iskre, Planike in Save ter predsednikom občinske skupščina Slavkom Zalokarjem. Med pogovorom se je izkazalo, da so države SEV zainteresirane za okrepitev sodelovanja s temi kranjskimi podjetji in to ne le na področju klasične trgovine, marveč se zanimajo tudi za dolgoročnejše ekonomske odnose in za skupna vlaganja. (A. t.) — Foto: F. Perdan
Socialna stabilnost delavca osnova stabilnosti v družbi
Marjan Rožič govoril kranjskim sindikalnim delavcem o aktualnih vprašanjih v naši družbi
V sredo je na povabilo občinskega sindikalnega sveta prišel v Kranj sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič. Dopoldne je obiskal Tekstilindus, popoldne pa jc vodil razpravo o stališčih in nalogah sindikata na različnih nivojih pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Poudaril jc, da so za sedanjo aktivnost na tem področju zelo pomembne besede tovariša Tita v govoru na Kozari in v intervjuju za zagrebški Vjesnik ter pismo tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ, ki praktično pomenijo nov pristop k uresničevanju družbene in gospodarske reforme in stabilizacije.
Predvsem gre pri tem za poziv, je poudaril sekretar Zveze jugoslovanskih sindikatov, da se ves samoupravni mehanizem vključi v uresničevanje zastavljenih ciljev. Sindikat pa se mora na 1 'h ravneh, od kolektivov, obči* ne in republike do zveze boriti za nadaljnjo krepitev samoupravnih odnosov in proti vse večji odvisnosti od administrativnih ukrepov, ki, čeprav so še tako dobro zamišljeni, le redko v celoti uspejo.
Ko je govoril o ciljih ekonomske in poslovne politike, je poudaril, da bo treba kljub letošnjim uspehom nekaterim področjem v bodoče posvetiti več pozornosti, čeprav nara- . šča izvoz hitreje kot uvoz in je naša plačilna bilanca vse bolj ugodna, čeprav naraščajo devizne rezerve, se veča industrijska proizvodnja in prav tako zanoslenost, pa se vendar še kažejo momenti, ki vnašajo nemir v gospodarske tokove. Zato tudi dosedanja stabilizacijska prizadevanja niso povsem uspela.
Pri tem je navedel primer življenjskih stroškov. Predvideno je bilo, da se bodo letos dvignili za 6 odstotkov, po sedanjih ocenah pa bodo porasli celo za 14 do 15 odstotkov. To zelo zaostruje potrebo po trajnih socialnih programih, pri katerih sindikat ne bi bil le pobudnik, ampak tudi oblikovalec neposrednih predlogov o tem, kako naj bo skrb za socialno ogrožene občane urejena. To je še posebno važno, saj je socialna stabilnost ena od osnov stabilnosti v družbi.
Na stabilnost v gospodarstvu lina močan vpliv tudi nelikvidnost, čeprav se v zadnjem času kažejo nekoliko ugodnejši rezultati. Zadnji čas je, je menil Marjan Rožič, da se tudi sindikati in vsi drugi zainteresirani začv.cmo
pogovarjati o tistih podjetjih v državi, ki so nosilci izgub in nelikvidnosti, da razčlenijo vzroke takega stanja in potem poiščejo rešitve. .
Ko je govoril o načrtovanju ekonomske politike za prihodnje leto, je poudaril, da mora biti dosledno povezana s cilji srednjeročnega programa Jugoslavije in zastavljena naj bo tako, da bo vsaj delno odpravila pomanjkljivosti letošnjega razvoja oziroma nadaljevala tam, kjer smo že dosegli uspehe.
Predavanje Marjana Rožiča je bilo prvo izmed obsežnega programa sistematičnega informiranja kranjskih sindikalnih delavcev o aktualnih problemih pri nas, ki ga je kranjski občinski sindikalni svet pripravil za to sezono.
L. Bogataj
Delavci za cerkljanski Eto
Pred nedavnim je podjetje Sap iz Ljubljane od pilo novo avtobusno progo Trebija-Cerkno. Avtobus vozi na novi progi trikrat dnevno, namenjen pa je predvsem delavcem, ki so zaposleni v industrijskem podjetju elektro-termičnih aparatov Eta Cerk-
no. Kot kaže se precej prebivalcev zgornjega dela Poljanske doline zanima za zaposlitev v tej tovarni, saj so avtobusne zveze mnogo bolj ugodne od onih proti Skofji Loki. Podjetje Eta bo za razširitev svoje proizvodnje potrebovalo precej novih delavcev. —jg
Obravnavanje podatkov
Na Bledu je bil od 9. oktobra do včeraj sedmi jugoslovanski simpozij o obravnavanju podatkov, ki ga je priredil zvezni strokovni odbor za obravnavanje podat-
kov. Na njem so se srečali številni domači in tuji teo retiki in praktiki in obravnav vali   dosežke računalniških
ved.
n
Podjetje za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Kranj
Obrtna podjetja in zasebne obrtnike vabimo, di svojo zamisel o izgradnji novih prostorov realizirajo v obrt-no-komunalni coni v Kranju — Primskovo, na prometno dostopnem in ugodnem prostoru. V nakup vam nudimo 6 stavbnih parcel za obrtniško-komunalno dejavnost.
Z izgradnjo poslovnega prostora v Kranju, boste pripomogli k odpravi pomanjkanja vseh vrst obrtniških zmogljivosti, sebi pa zagotovili poslovni uspeh.
Razpis, ki je bil objavljen v sobotni številki »Glas« dne '30/9-1972, velja do 23/10-1972. Vse Informacije dobite v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4.
Sto lei slove m i ega kmetijskega šolstva
V soboto, 7. oktobra, so se začele v Mariboru in okolici prireditve ob 100. obletnici slovenskega kmetijskega šolstva. Pokrovitelj jubileja je predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Tone Bole.
V okviru praznovanja so odkrili spomenik, slavje pa
so popestrili tudi z razstavo grafik, ki ponazarjajo kmečko življenje in z razstavo o udeležbi kmečkega prebivalstva Slovenije, posebno pa severovzhodnega dela, v narodnoosvobodilni borbi. Zvrstila so se tudi številna strokovna posvetovanja s področja kmetijstva ter živilskoprede-
K ornim isti P« k -d Titovem pismu
Občani in komunisti podpirajo sta'išča, izražena v pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ. Tako je bilo tudi na zboru komunistov tovarne obutve Peko v Tržiču v sredo popoldan, ki sta se ga udeležila član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc ter sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Polde Kcj-žar. Tovariš Šetinc je na zborovanju v Peku orisal glavne značilnosti predsednikovega pisma, dotaknil pa se je tudi političnega in ekonomskega polorr.la pri nas ter nakazal smer prihodnjega političnega delovanja ZK. Komunisti Peka so zborovanje izkoristili hkrati za pogovor o delu svoje organizacije. Menili so, da bo imela organizacija v podjetju večji vpliv, če se bo še tesneje povezala z osnovno sindikalno organizacijo, organizacijo ZM ter samoupravnimi organi. Prav tako se bodo morali v prihodnje komunisti bolj angažirati v pedjetju ter pomagati, da
bo akcijski program občinske konference ZKS čim prej in temeljito uresničen. Komunisti Peka so na zboru govorili tudi o problematiki osebnih dohodkov, o stanovanjski politiki ter kadrovskih vprašanjih. Menili so, da mora biti stanovanjska politika v prihodnje taka, da bodo tudi ljudje z nižjimi osebnimi dohodki lahko prišli do stanovanj. Nadalje so v razpravi podprli stališče, da se morajo komunisti stalno izobraževati in izpopolnjevati ter "skrbeti, da bo dobila organizacija ZK čim vač mladih članov. Pri komunistih bo treba zaostriti odgovornost za uresničevanje sklepov. To velja še posebno za ljudi, ki so na vodilnih in odgovornih mestih v podjetju.
Komunisti Peka so podprli pismo predsednika Tita ter izvršnega biroja, za izdelavo sklepov zbora pa so zadolžili sekretariat osnovne organizacije v tovarni.
J. Košnjek
lovalne indutrije. Pomemben dogudek je bila velika živinorejska razstava na Račjem dvoru pri Mariboru. Z razstavo so pokazali, da so minili časi »gospodarjenja na . pamet« in da prav slovensko kmetijsko šolstvo prevzema veliko odgovornost za razvoj živinoreje.
V ponedeljek, 9. oktobra so se zbrali v Mariboru na posvetovanju tudi slovenski kmetijski pospeševalci. Posvetovanje je pripravil center za pospeševanje kmetijstva pri Kmetijskem institutu Slovenije. Pospeševalci so ocenili srednjeročni program razvoja slovenskega kmetijstva ter vsklajevanje tega razvoja med posameznimi slovenskimi pokrajinami. Predstavnik slovenske gospodarske zbornice inž. Rado Dvoržak jc na posvetovanju poudaril, da regionalni programi razvoja kmetijstva v Sloveniji predvidevajo veliko rast kmetijske mehanizacije, zaradi česar se lahko zgodi, da stroji ne bodo polno izkoriščeni, stroški kmetijske proizvodnje pa se bodo zaradi tega večali. Menil je, naj pospeševalci zato predlagajo kmetom, ki jih obiskujejo ter svetujejo, skupinsko nabavo ter uporabo strojev in ustanavljanje strojnih skupnosti, ki so se marsikje v Sloveniji (tudi na Gorenjskem) dobro obnesle.
Krona praznovanja 100. obletnice slovenskega kmetijskega šolstva pa je bila položitev temeljnega kamna za novo poslopje mariborskega kmetijskega izobraževalnega centra.
J. Košnjek
Nov sistem nagrajevanja
Danes, 14. oktobra, bodo v Železarni Jesenice izplačali osebne dohodke okoli 5600 delavcem Železarne prvič po novem. Ob tej priložnosti je predsednik odbora za nagrajevanje v železarni Ludvik Kejžar takole dejal:
»O novem sistemu nagrajevanja smo se v Železarni Jesenice začeli pogovarjati pred pred letom dni in sicer predvsem zaradi tega, ker je bil dosedanji sistem pomanjkljiv, poln preživelih oblik, brez možnosti, da bi zagotovil resnično nagrajevanje po delu. Osnova so bili ceniki, ki niso bili odraz vloženega dela, poudarjali so predvsem subjektivne prvine in slabosti, da je imel nekdo že na začetku več ugodnosti. Cenik je kot element formiranja mase povzročil vrsto nepravilnosti, predvsem pa ni nudil možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje sistema.
O novem sistemu nagrajevanja je razpravljal najprej delavski svet, nato pa je odbor za nagrajevanje pripravil gradivo za javno razpravo med člani kolektiva. Marca so o njem ptvic razpravljali čla-. ni delovnih skupin in na osnovi pripomb se je izoblikoval dokončni predlog. Tega smo dali ponovno v razpravo.
Ob drugi javni razpravi smo opazili, da je bila kvaliteta razprav veliko boljša °a prve. Na poseben razgovor smo Ob drugi javni razpta poklicali tudi vodje delovn'"
skupin, tako da so. pr«
znal'
novega   sistema res ustrezno tolmačiti.
Nov sistem nagrajevanja )& mnogo bolj objektiven 'kot prejšnji, obenem pa je njego va največja odlika prav ta,| da nudi možnost nadaljnjega izpopolnjevanja. Osnova noj vemu sistemu je ocena deloV| nega mesta, ocena uspešnost} delavca na njegovem deloVj nem mestu.
Ob tem pa so ostali dodatj ki, ki so v skladu s sporazU' mom o delitvi dohodkov U>j osebnih dohodkov in srno zaradi speci ličnosti obdržali ti* di pravilnike o posebnih P*\ gojih deia: za stalnost, težj* pogoji dela itd. ,,
Prav gotovo moramo sedaj računati na prat in težave in se zavedamo, novi sistem nagrajevanja popoln. Te probleme bom? odpravljali postopoma, stem pa s tem izpopolnjeval'/ saj za iznopolnjevanje nu<» vse možnosti in je prav žara* di tega precej boljši od sta« rega.«
i
no si-
Sedej
Drago Košmrlj
govorit o mednarodni politiki
V sredo, 11. oktobra, je vodstvo krajevne organizacije ZKS Zlato polje — Stru-ževo pripravilo pogovor svojih članov z enim najstarejših slovenskih novinarjev, Dragom Košmrljem. Napovedano temo, mednarodni položaj Jugoslavije in aktualne zunanjepolitične naloge, je predavatelj razširil na oris boja dveh velesil za vplivna področja, znotraj in izven tega pa poskusi- uveljavljanja manjših držav, še posebej pa porajanje novih središč moči — zahodne Evrope, Kitajske in Japonske.
V pogovoru s številnimi poslušalci jc tovariš Košmrlj, Zlatopoljčanom sicer že več let dober znanec, povedal tudi, kaj meni o najnovejših nacionalističnih pritiskih na Koroškem in o tržaškem vprašanju. Poudaril je, da smo bili doslej vse premalo odločni pri zavzemanju za človeške pravice naših zamejcev.
Pravica ne prihaja sa"1^; bolj ali manj prikrit geno i na Koroškem in nad J ci v Italiji sodi že dolg? | dnevni red zasedanja O^V Alenka
Na V. sejmu obrti in opreme od 14. do 22. oktobra v Krar" <
vam s posebnim sejemskim popustom -e nudimo ženske ln .m°0(jJ. čevlje po najnovejši W
Kerr, Stanko, modno čevljarstvo, j( Kranj, Partizanska ccSta
PAVILJON
murke
NA SEJMU OB RT I IN OPREME V KRANJU
Uran, marmor in naravna lepote nudijo možnosti razvoja
razstavljamo in prodajamo
POHIŠTVO OKNA VRATA GRADBENI MATERIAL GOSPODINJSKE STROJE OPREMO ZA CENTRALNO KURJAVO
OD 14. DO 22. OKTOBRA 1972
V NOVI SEJEMSKI HALI
V SAVSKEM LOGU V KRANJU
Velika razdrobljenost obratov oziroma podjetij, ki jih je v dolini kar trinajst, je ena izmed značilnosti gospodarstva Poljanske doline, ki sodi med najmanj razvita območja škofjeloške občine. Velik je tudi delež kmečkega prebivalstva, ki kljub upadanju v zadnjih letih še vedno predstavlja kar 40 odstotkov prebivalstva. Dovolj zgovorni so tudi podatki, da je bilo v zadnjih šestih letih vloženo v osnovna sredstva le 12 milijonov dinarjev, kar predstavlja komaj tri odstotke investicij v občini. Vseh 13 gospodarskih organizacij zaposluje komaj 14 strokovnjakov z visoko ali višjo izobrazbo, od tega rudnik urana 8, prek 400 delavcev pa se vsak dan vozi na delo v škof jo Loko. Razdrobljenost onemogoča mobilizacijo finančnih sredstev in znanja, uvajanje sodobne tehnologije na tržišče, skratka, sodobnega gospodarjenja.
Vsi obrati v dolini so lani ustvarili slabih 95 milijonov celotnega dohodka. Največji delež pri tem ima obrat Ter-mike s skoraj 5 milijoni, sledijo pa obrati LTH Skofja Loka, Jelovice Škofja Loka in Alpine Žiri s približno po 4,5 milijona dinarjev družbenega bruto produkta. Med matičnimi podjetji jc najmočnejši Marmor Hotavlje, ki je v zadnjih letih zgradil nove zmogljivosti za proizvodnjo umetnega marmorja in jc lani dosegel 3,750.000 dinarjev družbenega bruto produkta. Na Sovodnju pa se razvija podjetje Tcrmopol s proizvodnjo plastičnih mas. Lani je doseglo 2,5 milijona dinarjev družbenega bruto produkta.
Obrati v Poljanski dolini zaposlujejo 792 delavcev, a le dve podjetji po več kot 100. To sta obrata Termike iz Ljubljane, ki skupaj dajeta kruh 153 delavcem ter obrat Alpine Žiri v Gorenji vasi, ki zaposluje 173 delavcev.
Najprej naj se uredijo cene
Na seji kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL v Tržiču so obravnavali med drugim osnutek republiškega zakona o gospodarjenju z gozdovi. Na območju Gozdnega gospodarstva Kranj, ki oblega kranjsko, Škofjeloško in tržlško občino, je bilo že več Podobnih
razprav. Predstavnik Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Leopold Zupan je
bler
v Tržiču strnil pro-me, okrog katerih se Je *«kala dosedanja razprava. Povsod je bilo poudarjeno, da 80 gozdovi družbeno bogato, zato kmetje in družbene gozdarske organizacije meni-1°» da mora tudi družba pričevati več za gozdove in njihovo vzdrževanje ter reprodukcijo. Prav tako ob letanji razpravi lahko ugotavljamo, da se pojavljajo ista »Porna vprašanja kot v razpravi pred leti: vsklajevanje gozdnogozdarsklh ln lovsko-So/.darskih načrtov, okrog kadrih so pogosti spori med gozdarji, kmeti in lovci, na-Qa,le   plačevanje biološke
amortizacije, formiranje republiškega gozdnega sklada, kamor naj bi dajala svoj denar tudi lesna predelovalna industrija, ter seveda pravice samoupravnih skupnosti kmetov-lastnikov gozdov. Gozdno gospodarstvo Kranj ima v tem pogledu že dalj časa precej razvejano samoupravo. V vsaki od treh občin imajo kmetje svoj svet, vsi trije skupaj pa tvorijo osrednji svet kmetov-lastnikov gozdov, ki povsem enakopravno odlo.-.i o bistvenih vprašanjih gozdnogospodarskega okoliša skupaj s centralnim delavskim svetom GG.
Problem, ki najbolj tare lastnike gozdov, je vprašanje prometa z lesom in njegove cene. Osnutek zakona pravi, da opravlja promet z lesom samo tista organizacija, ki'z gozdovi gospodari. To so gozdna gospodarstva. Kmetje pa pravijo, da bi lahko z lesom trgovale tudi kmetijske zadruge in podjetja lesnopredelovalne stroke. Kmet bi lahko na ta način prodal les boljše-
mu kupcu. Odtod zahteve po prosti prodaji lesa. Kmetje v gozdnogospodarskem okolišu GG Kranj gledajo na to vprašanje dokaj realno. Ne zahtevajo proste prodaje lesa, če se njegove cene uredijo ter izenačijo s cenami pri naših sosedih. Sedanja odkupna cena za kubik hlodovine znaša okrog 360 dinarjev, nova pa bi se morala sukati okrog 450 dinarjev. Cene gozdnim asortimentom so že od leta 1970 dalje zamrznjene. Ce se zahtevi po višji odkupni ceni ne ugodi, pravijo kmetje, vztrajamo na prosti prodaji tistemu kupcu, ki bolje plača!
Razprave o osnutku novega gozdnega zakona torej ponovno kažejo, da mnenja javne razprave, ki je bila pred leti, sestavljale! osnutka niso upoštevali dovolj in da so zato marsikatere zahteve kmetov, gozdnih gospodarstev in lesnopredelovalne industrije enostavno prezrte ali le bežno omenjene.
J. Košnjek
V letih 1965 do 1970 so vse gospodarske organizacije v Poljanski dolini investirale približno 2,5 milijona dinarjev, od tega 12 milijonov v osnovna sredstva, 7,5 milijona v obratna sredstva in 1,7 milijona v objekte družbenega standarda. Le približno 5 milijonov naložb so pokrili s krediti, ostalo pa so bila lastna sredstva. Najmočnejši investitor je bila Termika Ljubljana, ki je v svoja obrata vložila skoraj 11 milijonov dinarjev, od tega približno polovico v osnovna sredstva. Na drugem mestu je Marmor Hotavlje, na tretjem pa Ter-mopol Sovodenj, ki je vložil 2,5 milijona dinarjev v nakup opreme.
Za obdobje do leta 1975 gospodarske organizacije Poljanske doline napovedujejo 182,5 milijona dinarjev novih naložb. Od tega odpade na rudnik urana v Zirovskem vrhu 117 milijonov dinarjev. Investicije v osnovna sredstva bodo znašale predvidoma 150 milijonov dinarjev, pri čemer odpade na izgradnjo rudnika urana kar 111 milijonov.
Od drugih predvideva največje investiranje Tcrmopol Sovodenj, ki ima v načrtu gradnjo novih proizvodnih prostorov in nakup opreme. Gradnja jih bo veljala 10,8 milijona dinarjev, za nakup opreme pa bodo porabili 7 milijonov dinarjev. Računajo tudi, da bodo v tem času odplačali 2 milijona posojil.
Alpina Žiri, ki je lani kupila v Gorenji vasi nov obrat, planira v naslednjih letih nakup nove opreme za proizvodnjo, za kar ima pripravljena lastna sredstva. LTH Škofja Loka so pripravljene
vložiti v obrat v Poljanah 9,3 milijona dinarjev, Termika bo modernizirala obrat v Poljanah in kupila novo opremo za obrat v Bodovljah. Jelovica pa namerava vložiti 4,5 milijona dinarjev v osnovna sredstva.
Podjetje Marmor Hotavlje predvideva v tem času za 5,6 milijona dinarjev naložb. Nameravajo kupiti nove stroje in zgraditi prizidek k novi proizvodni hali s površino 500 kvadratnih metrov.
Gospodarske organizacije pričakujejo, da bo družbeni proizvod leta 1975 za 156 odstotkov večji kot je bil lani, število zaposlenih pa bi se v tem času povečalo le za 56 odstotkov.
Vendar vsi ti podatki kažejo, da bo tudi po letu 1975 slika gospodarstva v Poljanski dolini ostala podobna sedanji. Razdrobljenost se ne bo zmanjšala in razvoj bo še naprej zaostajal za drugimi področji, nc samo v občini, temveč tudi na Gorenjskem. Delovne organizacije res planirajo povečanje družbenega proizvoda, nekatere nove naložbe in povečanje števila zaposlenih, vendar ni nikjer predvideno, kdo naj bi bil tisti, ki bi povezal naravne, finančne in druge vrednote Poljanske doline in s tem omogočil hitrejši razvoj. Morda bi bil to lahko rudnik urana, saj bo v kratkem potreboval najmanj 500 novih delavcev, ali pa Marmor Hotavlje ali pa Termopol Sovodenj. Pomembno komponento v razvoju pa lahko predstavlja tudi razvoj turizma, saj ima dolina vse pogoje tako za zimsko kot letno rekreacijo. Prvi koraki so že stoi jeni z razvojem kmečkega turizma, izdelani pa so tudi že predlogi za razvoj smučarskega centra v Stari Oselici v povezavi s počitniškim domom na Trebiji.
Vsekakor načrtovalci razvoja ne bodo mogli prezreti treh naravnih bogastev to doline: urana, marmorja in naravnih lepot, ki vsa tri dajejo dovolj možnosti za hiter gospodarski in turistični razvoj.
I. Bogataj
Na sejmu obrti ln opreme
pohištvo konfekcija % ^galanterija $ plastični izdelki
Ob razstavi tihožitij slikarja Ivana Gluho-dedova, naivca, ki pravzaprav ni naivec
Kaže, da bo letošnja škofjeloška kulturna sezona spet potekala v znamenju zanimivih likovnih prikazov (dasi se nam obeta tudi precej drugih umetniških dogodkov — toda o teh kdaj pozneje). Za uvod so v galeriji na gradu minuli ponedeljek zvečer odprli razstavo del žirovskega slikarja Ivana Gluhodedova. Samouka? Da, samouka. Splošno veljavna oznaka »naivec« pri njem namreč ne bi ustrezala resnici, saj je s ciklusom olj, nastalih v preteklih dveh letih, izpričal neko novo kvaliteto, ki — razen pri dveh krajinah — s klasičnim samcrastništvorn Jakijevega ali Sedejevega kova nima dosti skupnega. Zakaj?
Kmečka (ljudska) in narodna noša
Nekaj misli ob razstavi Noša na Gorenjskem v Gorenjskem
muzeju v Kranju
Osnovna razlika ni morda skrita v dosledno realistični obdelavi motiva, ki ga podo-bar skoraj fotografsko pedantno prenaša na podlago, temveč v izbiri tega motiva. Naivci se najčešče lotevajo pcjsažev ali prizorov iz vaškega življenja, katerih razgibanost jim nudi obilo notranjega užitka. Gliihodedov pa je ubral čisto nova pota ter raje zajadral v svet intime, v pomirjajoče sfere tihožitij. Le-te kajpak terjajo zelo pre-finjen čut za opazovanje in dojemanje, saj so vrednote, zajete v kupu pred človeka razporejenih predmetov, mnogo teže razumljive kakor, denimo, v'kurentih poosebljena pustna razigranost. Poleg vsega lahko neizkušen ustvarjalec mimogrede prestopi mejo, ki loči kvaliteto od kiča. Zlasti realistični, stvarnosti zvest načir. upodabljanja grozi, da bo iz sicer lepega, vendar barvno prenatrpanega Šopka naredil mavrični zmazek, kakršni vidijo po stenah podeželskih gostiln. No, Gluhode-dov še pravočasno odkriva »pasti« in omili bolečo pisanost — d asu sem ter tja vendarle prestopi črto ločnico. A to se je dogajalo celo starim flamskim mojstrom, katerih slikarske značilnosti so v marsičem  sorodne značilno-
stim v izdelkih žirovskega »amaterja«.
če bj morali izbrati, bi dobila najvišjo oceno Gluhodedova »Jabolka«, »Jurčki« in »Kmečka mailSea«, kjer je avtor dosegel zavidljivo skladnost vsebine, kompozicije, plastičnosti in kolorita. Ni čudno, da so pokrovitelji omenjena tri platna uvrstili v zbirko šestih reprodukcij, ki sta jih Lcški muzej in občinski sindikalni svet Škbfja Loka ponudila presenečenim obiskovalcem in ki nadomeščajo običajni katalog. Sredstva zanje je prispeval tudi stari »zaveznik« organizatorjev, tovarna zdravil LEK iz Ljubljane. Uspele reprodukcije so natisnili v Gorenjskem tisku Kranj. I. Guzelj
Razstava kmečka noša na Gorenjskem od poznega srednjega veka do začetka 20. stoletja, ki je te dni odprta v Gorenjskem muzeju v Kranju (v galerijskih prostorih v Mestni hiši), želi opozoriti predvsem na poglavitne oblikovne značilnosti, ki jih je noša gorenjskega kmeta doživljala na poti svojega razvoja. Ker je doslej razstava vzbudila pri obiskovalcih mnogo zanimanja, objavljamo prispevek dr. Marije Makaro-vičeve, znane raziskovalke slovenske ljudske noše, ki nam odpira pogled v globjo problematiko in nove dimenzije v obravnavanju naše ljudske ncOe.
V sestavku opredeljujem kategoriji slovenska J j u d: s k a (tudi kmečka) iin n a-rodna noša, ki sta večidel po formi predvsem pa po fupkciji dve, povsem različni vrsti noš.
Tako kot noša drugih slojev, je tudi noša slovenskega kmeta doživljala svoj razvoj, ki odseva poteze posameznih stilnih obdobij. Spreminjala se jc pod vplivom najrazl'čnejših gibal in okoliščin, ki so uravnavale kmetovo oblačenje, ob pobudah in vzorih, ki so jih dajala oblačila drugih stanov. Vsekakor pa se je v starejših obdobjih na splošno razvijala v okviru stanovskih razločkov, ki so jih razni družbeni redi uvajaJi z namenom,
Ravbarski cesar v Poljanah
V prihodnjih dneh bodo igralci KTJD' Poljane začeli po skoraj desetletnem premoru, zadnjikrat so uprizorili Cvetje v jeseni, študirati novo dramsko delo. Odločili so se za romantično ljudsko igro v osmih slikah »Ravbarski cesar« ali »Vse to ljubezen stri«, ki jo je po motivih Ivana Tavčarja — povest se dogaja v sredini 19. stoletja — pripravil sodobni slovenski dramatik Igor Torkar, v
poljansko narečje pa prestavil domačin Lado Jamar. Premiera naj bi bila še pred novim letom. S tem delom bodo Poljanci prihodnje leto nastopili tudi na vrtu škofjeloškega gradu v počastitev 1000-letnice mesta, pred tem pa bodo gostovaili v več krajih. Delo, v katerem bo nastopilo najmanj trideset igralcev, bo reži ral Igor Torkar. -ia
Detalj z
Gluhodedovih tihožitij. — Foto: F. Pcrdan
da bi se prebivalstvo razločevalo po obleki glede na družbeni položaj, ki ga je irnela »prlena in žametna gospoda«. V 18. in 19. stoletju pa takšnih predpisov niso izdajah več. V zunanjem »vetu se v tem času vedno bolj širijo svobodomiselne ideje, ki poudarjajo enakost ljudi, kar se odraža tudi na zunaj, v obleki. Nadalje povzročijo nova tehnična odkritja 19-. stoletja velik prevrat v domači in tuji tekstilni industriji. Sredi 19. stoletja začenjajo na naše podeželje v vedno večji meri vdirati domači in tuji tekstilni izdelki, ki so podlaga spremembam v noši.
Nekako od sredine 19. stoletja lahko opazujemo vedno intenzivnejše poenotenje oblačenja na slovenskim o/i-mlju in zbliževanje z meščansko nošo. Kljub temu pa še vedno lahko tudi danes ugotavljamo posebnosti v načinu oblačenja slovenskega kmeta, kakršni ustrezajo njegovemu načinu življenja in s tem povezanemu odnosu do sprejemanja in soustvarjanja sodobnejših oblačilnih potez.
Kmečko nošo polpreteklega obdobja so strokovnjaki do nedavnega najpogosteje imenovali ljudska noša. Se splošnejši naziv, uveljavljen ob koncu prejšnjega stoletja, je narodna noša. Obe imeni sta za označevanje noše slovenskega ljudstva preohlapni, po drugi strani pa pomeiVta povsem določeno kategorijo noš. Obsežnejši pojem ljudska noša obsega-noše različnih stanov, tako obrtnikov, delavcev in kmetov, ki se glede na družbeni in gospodarski položaj med seboj razlikujejo fflćri po ob lačenju. Zato je potrebno noše posameznih stanov ali družbenih skupin določneje opredeliti, kakor na primer: obrtniška noša, delavska noša in kmečka noša. I/r-\z »narodna noša« pa ima danes očitno dva pomena. Se pred desetletji so ga uporabljali tudi strokovnjaki, ki so opisovali slovensko kmečko nošo, pod vplivom srbohrvat-skega besedišča in je bil v tem primeru izraz »narodni« istoveten z izrazom »ljudski« tudi na drugih področjih kmečke kulture. Od konca 19
stoletja pa pogosteje uporab* ljamo »narodni« v pomenu »nacionalni«, torej je »narodr na noša« nacionalna noša, Ja pa nikakor ni istovetna z no* šo, kakršno je nosilo Ijudr stvo (kmetje) na Slovensiken* v 19. stoletju.
Prav takšna narodna noš* — tunkcijsko in največkrat tudi oblikovno spremenjen* kmečka, večinoma pražnja noša 19. stoletja — si zvečinff lasti pravico, da predstavlja pristno kmečko nošo preteklega stoletja in tako daje ne* pravilno predstavo o oblačenju slovenskega kmeta v 19-stoletju. Narodna noša se )s namreč porodila v času tm borskega gibanja v šestde> setih letih 19. stoletja kot naj»-bolj primerna uniforma z* zunanje manifestiranje si«* venske narodne zavesti. M istem času, to je v zadnjic desetletjih 19. stoletja, je načela tudi mestna in trška g<> spoda navzven izpričevat* svojo pripadnost slovenskemu narodu s tem, da se M oblačila za razne slovesnosti predvsem pa za politična zbo-rovanja v narodno nošo.
avstroogr:
ca
Z razpadom monarhije, ko je bil slovenski narod uradno priznan, P* je narodna noša vedno bol} postajala uniforma za razne, največkrat cerkvene, pa tudi še po!:tičnc slovesnosti.
Po drugi svetovni vojni, ko nastajajo v mestih in na podeželju raznovrstni plesni in instrumentalni ansambli, v času povečanih kulturnih stikov in prikazov »narodne* dediščine doma in na tujem, zlasti pa v zadnjem času in» tenzivncj.šega pospeševanja turizma, ko žalimo poleg naravnih lepot in drugih dobri** vedno bolj zahtevnemu turistu nuditi tudi najrazl-ičnejs* zabavne-spektakularne pri«* ditve, nastajajo narodne noše v najrazličnejših krajil* Slovenije, po mestih, trgih ii» vaseh.
Takšna noša nedvomno m več neša, ki bi se kontinuirano razvijala v okviru ene M iste družbene skupine, ampal* je to noša, ki jo zavoljo navedenih potreb začenjajo oblačiti ljudje najrazlionejM:'1 slojev in življenjskih ravni.
2e pri skromnejšem pozna*
pri
anju načina oblačenja
teklosti
iost* vrst?
venskega kmeta v pre pa spoznavamo, da se t& oblačenja, ki želi prikazat« kmetovo nošo 19. stoletja, $A nje vedno bolj oddaljuje J? predstavlja, kot smo omenil'-že na, začetku, povsem kategorijo noše, to je naro* no nošo,
dr. Marija Makarov
0
Iskra
tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče
v Združenem podjetju Iskra Kranj
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje proda'e
2. mojstra orodjarne
3. vodje kooperacij
4. razvijalca I
5. konstrukterja I
6. 2 konstruktor ev II
7. 2 tehnologov II
8. rezkalca
9. 20 delavk
za delo v proizvodnji Za zasedbo delovnih mest so zahtevani naslednji rogo ji:
pod L: ekonomska fakulteta I. stopnje oziroma višja komercialna šola, 3 leta prakse predvsem na področju vodenja prodaje in pasivno znanje enega svetovnega jezika;
pod 2.: poklicna šola kovinske stroke in dodatno delovodska šola, 7 let ustrezne prakse v stroki, sposobnost za organiziranje dela in vodenje orodjarne;
Pod 3.: strojna ali elektrotehniška fakulteta I. stopnje, 3 leta ustrezne prakse, sposobnost komuniciranja s poslovnimi partnerji ter vodenja dela v oddelku in pasivno znanje enega svetovnega jezika;
pod'4.: fakulteta za elektrotehniko I. ali II. stopnje, 2 leti ustrezne prakse z visoko oziroma 4 leta z višjo strokovno izobrazbo na področju razvijanja stroke, pasivno znanje enega' svetovnega jezika ter sposobnost vodenja manjše skupine strokovnih sodelavcev;
Pod 5.: strojna ali elektrotehniška fakulteta I. ali II. stopnje, 2 leti ustrezne prakse z visoko oziroma 4 leta z višjo strokovno izobrazbo, pasivno znanje enega svetovnega jezika ter sposobnost vodenja manjše skupine strokovnih sodelavcev;
Pod 6.: srednja tehniška šola strojne ali elektro smeri, 4 leta ustrezne prakse in pasivno znanje enega tujega jezika;
P°d 7.: srednja tehniška šola elektro smeri — elektronika, 4 leta ustrezne prakse in pasivno znanje enega svetovnega jezika; srednja tehniška šola kemijske smeri za površinsko obdelavo, 4 leta ustrezne prakse in pasivno znanje enega svetovnega jezika;
P°d 8.: poklicna šola kovinske stroke — strugar in 2 leti ustrezne prakse v stroki;
P°d 9.: nekvalificirane delavke za priučitev dela v proizvodnji sestavnih delov, starost od 15 do 35 let.
Prijave sprejema splošni sektor Iskre — Tovarne električnih merilnih instrumentov Otoče, v Združenem podjetju Iskra Kranj, pošta 64244 Podnart, do 19. oktobra 1972.
Tovarna obufvj
TRŽIČ
razpisuje na-osnovi 161. člena statuta podjetja delovno mesto
pomočnika glavnega direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev Izpolnjevati še naslednje pogoje:
da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in pet let uspešnih delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali
višjo izobrazbo ekonomske smeri in devet let uspešnih delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,
da imajo smisel za organizacijo, terensko delo in razvoj podjetja, samoiniciativnost, komunikativnost in odločnost.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni od tega razpisa.
delovna enota Kranj
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. poslovodje — vodjo skladišča
Pogoj: kandidat mora biti visokokvalificiran trgovski delavec z večletno prakso;
2. skladiščnika — mizarja
Pogoj: kvalificiran mizar s 3-Ietno prakso;
3. več prodajalcev
Pogoj: KV trgovski delavec z nekaj let prakse. Za eno delovno mesto prodajalca je zaželena šola za oblikovanje;
4. referenta potrošniških posojil — blagajnika
Pogoj: za to delovno mesto se zahteva popolna srednja šola in nekaj let prakse;
5. več vajencev
Pogoj: kandidati morajo imeti dokončano osemletko.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Lastnoročno napisano prošnjo naj kandidati pošljejo do 20. oktobra na naslov Lesni-na, poslovalnica Kranj, Titov trg 5.
V svetu, ki išče strpnost in se počasi, toda vse bolj zaveda, da je edino enakopravnost med velikimi in malimi, bogatimi in revnimi, pot k boljšim medsebojnim odnosom, se dogaja tik ob naši meji nekaj, kar ni boleče samo zato, ker so žrtve ljudje naše krvi, marveč tudi zato, ker se žalosten del zgodovine očitno ponavlja.
Nekaj sto ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z načeli dobrega sosedstva in spoštovanjem tistega, kar bi bili dolžni spoštovati, ker se je na to obvezala njihova vlada, je v zadnjih štirinajstih dneh razbilo in onečastilo nekaj deset tabel z napisi v slovenščini.
Medtem, ko ljudje in forumi v Jugoslaviji tako nasilni-žtvo upravičeno obsojajo, je najprej treba povedati, kaj je sploh zapisano v avstrijski državni pogodbi, bolje rečeno tistem delu, ki obravnava življenje naše nacionalne manjšine v Avstriji. Pravice manjšine so zapisane v 7. členu leta 1955 podpisane državne pogodbe, ki pomeni hkrati rojstvo povojne suverene Avstrije, ki je bila dotlej pod upravo zavezniških zasedbe-nih oblasti. Ta 7. člen govori tako o slovenski kot o hrvaški manjšini, ki živita na Koroškem,   Gradiščanskem in
Divjanje na Koroškem
štajerskem in določa, da uživata iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani. V to je vključena tudi pravica do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem jeziku. Druga točka 7. člena določa, da imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol: v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole. Nadalje je v tem členu določeno, da sta v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom dopustni slovenščina in hrvaščina kot uradni jezik dodatno k nemščini. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja tako v slovenščini ali hrvaščini kot v nemščini. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi po-
goji kakor drugi avstrijski državljani. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
To je bistvo 7. člena avstrijske državne pogodbe, to so črke na papirju — toda resnica o teh črkah je drugačna. Napisne table v slovenskem jeziku snemajo in mažejo — in to kljub temu, da je teh tabel manj, kot bi jih moralo biti. Te table so namreč samo v tistih razmeroma maloštevilnih vaseh na avstrijskem Koroškem, kjer je bilo po ljudskem štetju iz leta 1961 ugotovljeno, da živi v njih najmanj 20 odstotkov Slovencev, kar jc bil sploh pogoj za njihovo namestitev. Toda z nekaterimi napisi niso bili Slovenci zadovoljni niti tisti dan, ko so jih namestili in razlog je preprost: neverjetno pačenjc slovenskega jezika! Slovenska imena krajev so napisana namreč arhaično ali pa v narečju, tako, kot jih izgovarjajo domačini. Namesto besede vas je, denimo, napisano »ves«, namesto Šentvid je napisano šent-
fid in podobno. Takim napisom so nasprotovali Slovenci že od vsega začetka, pa so bile vse prošnje, ugovori ln protesti zaman. Dogodki zadnjih dni so izpričali, da ne gre samo za odstranjevanje napisnih tabel, marveč tudi ža dejanske grožnje Slovencem ln celo napade nanje. Tako so na odbornika Janeza VVutteja v vasi Vesele naslovili vrsto grozilnih pisem in mu razbili okna na hiši samo zaradi tega, ker je javno zagovarjal slovenstvo na Koroškem. Na učitelja Mirka Hud-la so neznanci celo streljali! In vse to se dogaja pred očmi avstrijskih oblasti, ki izjavljajo, da proti tistim, ki delujejo nasilno, ne bodo ukrepali. Vse, kar se je doslej »dobrega« zgodilo, je bilo, da so avstrijske oblasti namestile nekaj tabel nazaj — ki so jih naslednji dan podivjane! zopet odstranili! Stanje je očitno nevzdržno, toda vprašanje je, kaj bodo avstrijske oblasti storile, da bi preprečile divjanje nestrpnih teroristov na avstrijskem Koroškem. Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra je v Beogradu izrazil avstrijske-
mu veleposlaniku našo resno zaskrbljenost in isto je storil tudi naš veleposlanik na Dunaju. Toda ali bo to dovolj?
Znano je, da je Avstrija postavila vprašanje svoj« manjšine (Tirolcev) na italijanskem ozemlju celo pred Združene narode! V NeW Yorku je minuli teden avstrijski zunanji minister sicef obljubil, da se bo njegova vlada z vsemi silami borila zoper mednarodni terorizem in se je v tem smislu celo obvezal. To je bilo rečeno »i* cer med splošno razpravo o boju zoper mednarodni terorizem, toda veljati bi moralo tudi za to, kar se dogaja sedaj na Koroškem. Toda tudi brez obljub v Združenih narodih, da se bodo avstrijske oblasti namreč zoperstavilfl terorizmu, so to v primeru nasilja na avstrijskem Koroškem dolžne storiti tudi zaradi zelo jasnih določb 7. čle« na avstrijske državne pogodbe.
LJUDJE IN
DOGODKI
Tretji največji dragulj
Diamant »Zvezda Sierra Leone«, po velikosti tretji dragulj na svetu, so te dni prodali neki newyorški draguljarski družbi. Ta 968,9-karatni diamant jajčaste oblike tehta skoraj četrt kilograma, prodali pa so ga baje za 2,4 milijona dolarjev.
Ugrabitev za milijon dolarjev
Ugrabitelji so za šest učenk in učiteljico na neki šoli v Faradayu 100 kilometrov od Melbour-na, zahtevali milijon dolarjev. O zahtevi je razpravljata tudi avstralska vlada in sklenila plačati zahtevano odkupnino. Denar je ugrabiteljem izročil prosvetni minister države Vic toria. Deklice in učiteljica zo zdrave prispele na neko policijsko postajo.
Ugrabil letalo
Poskus ugrabitve letala na letališču v Ronkih Se je za ugrabitelja končal tragično. Takoj po vzletu letala s šestimi potniki in tremi člani posadke je neznanec s pištolo v roki zahteval od pilota naj spet pristane. Zračni gusar je zagrozil, da bo pognal letalo s potniki v zrak, če ne dobi 200 milijonov lir, prevoz do Rima in tam letalo z.a- Kairo. Po pristanku je potnikom uspelo Z zvijačo pobegnili iz letala, ugrabitelj pa je bil po bitki s karabinjer ji ustreljen.
Dijak ubil dva profesorja
Učenec četrtega razreda gimnazije v Zadru 19-letni Miograd Vulinovič je na stopnišču zadrške gimnazije najprej ustrelil svojega profesorja Zgodovine Vica Vladkoviča, nato pa še profesorje sociologije in ustave Gojka Matulina, ki je hotel svojemu kolegu pomagati. Vulinovič je verjetno streljal zaradi slabe ocene iz zgodovine, ki jo je dobil letos v začetku pouka.
Najdražji cent
Ameriški novec za en cent iz, leta 1793, ki je bil leta 1965 v vesoljski ladji Gemini 7, so nedavno tega prodali za 15J000 dolarjev. Numizmatični strokovnjaki pa menijo, da je novec že zdaj vre. (len 100.000 dolarjev. Vesoljca Borm:in in Lovcll sta pismeno potrdila, da je bil novi'C, ki je bil k'jt numizmatična redkost veden 2000' dolarjev,
v kabini vesoljske ladje, ko je ta krožila okoli zemlje.
Šola se je zrušila
Takoj potem, ko je učitelj odslovil učence tretjega in četrtega razjeda osnovne šole v vasi Pejidžima blizu Prijedora, se je staro šolsko po. slopje porušilo. Pouk je potekal v stari in dotrajani zgradbi, ker ni bilo denarja za novo šolo.
Zgodovinski klobuk
Znameniti črn trirogelnik, ki ga je nekdaj nosil Napoleon, je naprodaj v Osaki za 94.000 dolarjev. Letos spomladi je bil kupljen v Franciji. Napoleonov muzej ni zmogel tolikšnega denarja, da bi ga uvrstil v zbirko stvari velikega osvajalca.
Velika železniška nesreča
V doslej najhujši železniški nesreči v Mehiki je umrlo 208 ljudi, več kot 1200 pa je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila v bližini mesteca Salitila, okoli 1000 kilometrov severno od Mexi-ca. Nesreča se je pripetila zaradi prevelike hitro, sti. Na delu proge, kjer se je nesreča pripetila, bi moral vijak voziti 60 kilometrov na uro, kompozicija z več kot 1600 'potniki pa je drvela kar s 120 kilometri na uro. Tragedijo so zakrivili vinjeni železničarji.
Kolera v Siriji
V Libanonu bodo v kratkem začeli cepiti proti koleri, ker je v sosednji Siriji izbruhnila ta nevarna bolezen. Samo v Damasku je doslej zbolelo 52 ljudi.
Ledenik se bo odlomil?
Velikanski ledenik s 4500 metrov visokega Weis Horna v švicarskih alpah že nekaj časa preti, da se bo zrušil in pokopal pod seboj vasico Randu ob vznožju gore. Ledenik ima že 30 metrov široko razpoko, kamor so vstavili televizijsko kamero, ki zabeleži sleherno spremembo v ledu. Pred časom so ledenik nameravali razstreliti, vendar pa so misel na to opustili, saj nihče ni vedel, kam bi se ledena gmota, ki tehta nekaj sto tisoč ton, zvalila.
Zanimanje za dragocenosti
Po uspeli razstavi egiptovskih arheoloških dragocenosti v Londonu se zanje zanimajo tudi
Švedska, Italija, Španija, SZ, Poljska, DR N*W čija in druge. V Londonu je razstava odprta Zf nekaj mesecev, na splošno željo pa so jo podali' šali še do konca leta.
Nenavadna letalska ovira
V ZDA v državi Ohio so deževniki ustavit} letalski promet. Del pristajalne steze je pokrilQ na tisoče deževnikov, tako da pol ure ni niog*9
nobeno letalo vzleteti ali pristati. Deževniki SO se zatekli na pristajalno stezo iz bližnjih poplat' Ijenih travnikov. Deževnike so pometli s strojem za pometanje.
Popotovanje čez Saharo
Britanski književnik Geoffrey Moorhouse bo prihodnji teden odpotoval v Mavretanijo. Od »f se bo namenil na 6000 kilometrov dolgo V?*~rk Saharo. Pot bo prejezdil na kameli v pribliln enem letu. To naj bi bil doslej najdaljši Pole% po puščavskem pesku. O tem svojem potovanj namerava pustolovski književnik napisati knl*£' Pred njim je napravil 3500 kilometrov po piu>ca' vi neki Nemec ob koncu prejšnjega stoletja.
Rudarje zasulo
V rudniku premoga v Zenici se je zrušila s * na jame v predelu, kjer utrjujejo izkope. _sli-. je štiri rudarje. Dva ranjena so reševalci že 1 kopali, medtem ko sta dva rudarja še v neva nosti. Istočasno se je pripetila neteča tudi rudniku Breza. Iz jame so rešili dva hudo ram na rudarja.
V 76 urah okoli sveta
let
Belgijski reporter Pierre Zhonon je sto po izidu romana »V 80 dneh okoli sveta*/u~% Verna postavil nov rekordi Za pot okolij s\' j je potreboval 75 ur in 55 minut. S s"y Vernovo knjigo, v katero je pritiska
boj je
W ••'rDel>
katerih se je ustavil: Frankfurt, Rim, Karaci.v hi, Bankok, Hong-kong, Tokio, Nc\v YorlC.om. Shannon. Rekorder je seveda potoval z leta
480 km peš
Kanadčan Phil Lalulippe je hodil "epreki^ no 77 ur in tako prehodil 480 kilometrov.■f^Tf podvigom je izboljšal svoj prejšnji reko je postavil lani, ko je prehodil okoli 400 ki
trov. Med hojo je pil samo koruzni sirup
in i»h
»Črni torek«
koroških rojakov
Gonja proti Slovencem onstran Karavank je presegla vse meje razumnega — O dvojezičnih tablah, ki so samo še preteklost — Zahvalni govori in nacistična himna v čast policajem — Na silo
razobešene zastave
Začelo se je minulo soboto popoldne, 19 dni po tem, ko so fcirom po avstrijski Koroški namestili dvojezične napise, ki naj bi prišleku v bodoče oznanjali, da vstopa v vasico ali trg, Kjer živijo (tudi) Slovenci. Pred slikovitim zaselkom Reka, kakih deset kilometrov zahodno od Št. Jakoba, je obstal svetlo-*iv kombi. Dva izzivalno oblečena mladeniča sta planila ven-kaj, krenila k obcestni tabli ter jo z nekaj dobro merjenimi brcami zbila iz cevastega okvirja. Ni ju motila navzočnost *andarja, ki je nedaleč proč vztrajno buljil v nebo. V dveh minutah sta bila gotova. Ogorčeni prebivalci so lahko samo nemočno strmeli v zadek oddaljujočega se vozila; nihče ga ni ■kušal zaustaviti.
IO. oktober
žalni dan koroških Slovencev
Mar res le koroških Slovencev? Ali ni to dan žalosti *a vse Slovence, za vso Jugoslavijo?
Kajti tega dne v letu 1929 se je plebiscitarno odločilo za Jugoslavijo — ne le za pripadnost k slovenskemu jeziku — 15.279 volilnih upravičencev južne Koro-Ske (cona A). To je bilo 40,96 odstotkov vseh glasov. Nemci pa so s pomočjo volilnih malverzacij, boljše organizacije, discipline in groženj vseh vrst, dobili 22.025 (59,04 H) glasov, ki so bili oddani za nemško Avstrijo.
Priče pa smo, kako je zdaj, v teh dneh po dvaln-petdesetih letih, na Koroškem. Izbruhi histerije, teror, mazaške akcije, skrunitve partizanskih spomenikov, ogrožanje slovenskih življenj in imetja ... Pri vsem tem pa pasivnost avstrijskih oblasti . . .
Res je v preteklih dneh dvignil svoj glas slovenski izvršni svet, protestirala je socialistična zveza delovnih 'Judi, študentovska mladina in delovni kolektivi.
Toda koroški Slovenci so se v letu 1920 izrekli za Jugoslavijo, ne le za Slovenijo! Ali kdaj pomislimo, da smo za zvestobo dolžni biti zvesti tudi mi, država Jugo-8,avija, kot celota?
15.279 mož, poleg njih pa seve tudi družine, kar bi številko početvorilo, se je z zaupanjem in zavestno odločilo za Jugoslavijo. Tega dejstva ne smemo pohabiti!
Pozabiti pa seve tudi ne smemo, da smo sopodpisniki avstrijske državne (mirovne) pogodbe. Jugoslavija oi morala odločneje terjati od Avstrije, da striktno "polni vse člene pogodbe, posebno one, ki se tičejo naše narodnostne manjšine!
Vsekakor pričakujemo, da bodo zvezni organi, posebno pa sekretariat za zunanje zadeve, zdaj sprego-v°rili odločno besedo. Koroški Slovenci ne smejo v Svojem boju za pravice ostali osamljeni, kot so bili aoslej, celili 25 let... C. Z.
»Naslednjih 48 ur smo prisostvovali nezaslišani burki, ki bi v drugačnih okoliščinah gotovo sprožila val posmeha,« pripoveduje domačin Mihael Antonič, trgovec in hotelir, bivši občinski odbornik, sicer pa vnet Slovenec. »Policaj je hodil od hiše do hiše ter resnega obraza poizvedoval, če morda vemo, kdo so zlikovci. Molčali smo, jasno. Saj ni vredno besod. Barabi vsi dobro poznajo, tudi žandarmerija. Iz soscdnj.?ga naselja sta In prioadata lokalni organizaciji SPO (Socialistič-na stranka Avstrije — op. p.), katere vodja je nacistično na-strojeni skrajnež. Njegovi pri-slašl niso oklevali odkrito izjavljati, da bodo v primeru, če bi jim kdo skušal preprečiti podiranje spornih napisov, podtaknili bombe ter zanetili požare. Vaščane Je strah, zato raje držijo jezik za zobmi. Povem vam, da smo v enakem položaju kot leta 1938. ob nasilni priključitvi k Hitlerjevi Nemčiji.«
# ZGODOVINA SE PONAVLJA
Nič bolje ni bilo v ostalih krajih Rožne doline, v Skofi-čah. Hod i šah in Bilčovsu, ter v okolici Slovenskega Plajher-ga, Velikovca in Borovelj. Na predvečer obletnice plebiscita so si Šovinisti, člani polzaseb-nih desničarsko-nacionalistič-nih gibanj Haimatdienst in Alnvehrkampferbund, privoščili velika zborovanja ter nato, v kolonah, z okinčanirrn avtomobili, krenili na obhod čez »komunistično nastrojeno« podeželje. Že prej je več skupin rjavosrajčnikov neovirano snelo preostale »sramotilne« znake ter jih zmetalo na dvorišča policijskih postaj in k vhodu v poslopje deželne vlade v Celovcu. Osrednje
»proslave« za Rožno dolino, ki šteje štiri občine in prek 20 tisoč ljudi, se je navzlic intenzivni propagandi udeležilo le 300 ekslremistov. Podatek menda dovolj nazorno priča, da nesmiselno rovar-jenje proti narodno zavednim družinam, ki z ničemer ne kršijo avstrijske ustave in ki hočejo dobiti nazaj vsaj drobec uradno razglašenih pravic, zabeleženih v sedmem členu Državne pogodbe, nima dosti zagovornikov. Politični in ekonomski pritisk sta dosegla samo to, da so gospodarji in stanovalci množično razobesili zastave ter javno »demonstrirali svoje veselje nad trenutkom, ko je Koroška postala sestavni dol Avstrije. Uslužbencem uradov in privatnih firm so namreč seli oziroma lastniki zabičali, naj ne pozabijo okrasiti stavb, kajti nelojalnim, državi nenaklonjenim osebam bodo nemudoma pokazali vrata.
Mihael Antonič: »Ljudje si ponoči niso upali iz hiš.«
»Za naštetimi ukrepi kajpak stojijo vplivni provinclal-nI krogi, združeni v patriotskih frakcijah čisto resnih strank, katerih ideologija je presneto malo podobna stremljenjem deželnih oblasti,« pojasnjuje Antonič. »In vendar vodstva ne poskušajo preprečiti divjanja. Kaj boste rekli, če povem, da so udeleženci zborovanja v št. Jakobu ponoči od 9. na 10. oktober   hrupno paradirali
e|matdienst Jc na predvečer obletnice plebiscita poslal v »očiščevalno akcijo« več ekip svojih mladih pristašev, ki so od-j^anjene napise strpali v avtomobile in Jih odpeljali v Celovec, pred rezidenco deželne vlade in pred stanovanje glavarja nsa Slme. (Foto: Po Kamtner Tageszeltung)
pod našimi okni ter v n.i sočnosti policije prepeva]] sta.j nacistično himno!? Edina skrb uniformiranih varuhov reda je bila preprečevanje fizičnih izgredov in varovanja imovine, medtem ko izjavi dveh pobalinov, da bi kazalo čim prej podkuritj kolovodji ,čusov' (svinj) ter da bom, slovcnlst nesramni, kmalu okusil Jezo domoljubov, nista sprožili nobene reakcije. Potlej so pri izhodu iz vasi znova zaigrali sramotno koračni, co in žandarjem izrekli zahvalo, ker ni nihče motil slavja. Katastrofa!«
# NITI OTROKOM NI PRIZANEŠENO
Najhuje je, da hcimatdien-stovci ne izbirajo sredstev in da se zatekajo k najrazličnejšim oblikam nasiija, ki so v demokratični družbi nedopustne. S prefinjenimi prijemi vabijo medse mladino, otroke pa, celo tiste najmlajše, hujskajo proti vrstnikom, katerih starši nočejo zatajiti slovenskega izvora. Ko sva pretekli torek s fotoreporter-jem v Št. Ilju spraševala mimoidoče, kako priti v Trebi-njo, kjer biva skladatelj narodnih melodij Pavel Ker-njak, je večina odgovorjenih stoično odkimavala in nama prosto obrnila hrbet. Sela dolgolasega motorista ni skrbelo pokazati pravo pot ter priznati, da pozna avtorja »Mojceja« in »Katrce«.
»O 10. oktobru pod našo streho n* želimo ničesar slišati,« je pribil Pavlov sin, kmet, pevec in oče kopice živahnih šolarjev in šolark. »List z nesrečnim datumom smo že zdavnaj iztrgali lz koledarja.«
In je razložil, da dvojezičnih tabel v Trebinji sploh niso postavili — čeprav bi jih morali. Nemškutarsko usmerjena manjšina je vnaprej onemogočila sleherni tovrstni poskus. Geslo »Govorite nemško, nc slovensko!«, ki zapolnjuje deset metrov dolg pas asfaltnega, cestišča in ki mu zob časa spričo obstojnosti bele oljnate barve zlepa nc bo odvzel arogance. najbolje ilustrira razplamtele strasti obsedencev.
»Žalostno Je, da so vmes tudi nesporni Slovenci,« dodaja kompozitor. »Ono pac-karijo je, denimo, napleskal človek, ki se je rodil o« k raj meje in ki je oženjen s Kam-ničanko. Zdaj oba tolčeta zgolj nemščino — dasi sta jI komajda kos ...« *
Kernjakovih si nasprotniki ne drznejo napadati. Preveč neuklonljivi so, prepogosto in preodločno izpovedujejo resnično naravo družine, prevelik ugled uživajo. Čudoviti leseni kip Mojceja, mojstrovina žetinskega kiparja-samo-uka Petra Jovanoviča, ki krasi prostrani vrt posestva, je
(Nadalj. na naslednji strani)
Nekateri so menili, da Je bolje ostati brez tabel kakor gledati oznake v »vindišu«. In ker jih ni nihče ustavil, bi danes po Koroški zaman iskali krajevna imena v našem Jeziku.
(Nadalj. s prejšnje strani)
predmet občudovanja neštetih turistov. Skromnemu Pavlu so njegove melodije v izvedbi Slovenskega okteta prinesle slavo, ob kateri nizkotna politikantska prizadevanja simpatizcrjev raznih 4deoloških' tokov pač popolnoma zvodenijo.
# KAJ ZDAJ?
Kako bo v bodoče? Kaj storiti? Ogorčeni funkcionarji, diplomati   in komentatorji,
zaskrbljen glavar Hans Sima in neljubo presenečeni kancler Bruno Kreiskv upajo v srečen razplet koroške afere. Podoba miroljubne, nevtralne, demokratične republike je nenadoma grdo popačena, toda recepta, ki bi Avstriji vrnil prejšnji ugled, ni nikjer.
»Sedanji dogodki so posledica dolgotrajnih procesov, o katerih svet do nedavna ni slutil ničesar. Priznam, težko Je razumeti, da v obdobju integracijskih teženj, ko načrt združene Evrope dobiva otipljive obrise, v srcu zahodne
civilizacije razsaja rasizem. Ampak dejstva so dejstva in v bistvu, je peščica nedolžnih napisov pomagala razkrinkati resnično sliko stanja, zaradi katerega smo Korošci dve desetletji trpeli nezaslišano ponižanje, žal je danes prepozno. Ukrepati bi bilo treba leta 1955, ko črne sile še niso dvignile potolčenih glav. Zdaj Jih bo težko ustaviti. Organizirane so in zakonsko zaščitene. Spet ubirajo preizkušene hitlerjanske strune,« je zagrenjeno razmišljal intelektualec, čigar identiteto bomo modro zamolčali. In najbrž ni daleč od resnice. Dokaj prepričljivo so zveneli tudi očitki na račun avstrijske in jugoslovanske javnosti, ki sta mirno gledali zatiranje sodržavljanov in sorojakov; prva, zaverovana v vsemogočnost demokratične ureditve, je dopustila načrtno tlačenje stoti-sočglave množice, drugi pa je pomanjkljiva obveščenost in pretirana skrb za mukoma vzpostavil jene prijateljske stike narekovala strpen odnos do »internih vprašanj sosedov«, ugotavlja F. N.
»Izhod tiči v povsem legalnih opozorilnih ukrepih SFRJ — ukrepih, ne besedah in peticijah — ki bi, dasi nsmara posredno, prisilili dunajske kroge k bolj odločni zaščiti Korošcev. Najnovejši razvoj kaže, da brez energične podpore zunanjih zaveznikov ne bomo dosegli pričakovanih ciljev. Videli ste, kakšen Jov na čarovnice' so povzročili skromni, nevpadljivi slovenski nazivj, ki predstavljajo borih 5 odstotkov formalno zajamčene enakopravnost; v Avstriji živečih manjšin. Kakšen vihar bi šele dvignil poskus realizacije vsega, kar stoji v tisočkrat izigrani Državni pogodbi?!«
Bo torej nauk zadnjih treh tednov odgovornim odprl oči?
Besedilo: I. Guzelj Foto: F. Perdan
Poljanski turistični delavci pred novimi nalogami
Se bo turistična sezona v Poljanah raztegnila čez vse leto? — Koliko časa bodo Po-ljanci še brez turistične prireditve? — Prva naloga: ureditev kopališča
Konstrukcija, v katero je bil pričvršćen znak s slovenskim napisom, je sicer iz močnih jeklenih cevi, ki pa vseeno niso mogle kljubovati brezumnemu divjanju nasprotnikov slovenščine. Tole je skupina »lnkvizitorjev« izpulila iz tal ter jo zalučala v grmovje.
%»Naše turistično društvo je delavno po tradiciji. Pred vojno smo imeli v kraju tri gostilne in včasih je bilo pni nas tudi po sto gostov, kar se zdaj ne zgodi več,« mi je pripovedoval tajnik turističnega društva Poljane Lado Jamar.
»Prve mesece je kazalo, da bo letošnja sezona slaba. Julija, ko je pri nas največ gostov, je namreč turistom nagajalo vreme. Kasneje se je sicer stanje popravilo, vendar nismo dosegli pričakovanih rezultatov. Morda nas je malo razvadila tudi lanska sezona, ki je bila najboljša v vseh povojnih letih. Menim, da tudi letos še ni vse izgubljeno, ker za praznike pričakujemo še več gostov, saj so v gostilni na Vidmu letos odprli šest novih sob z dvanajstimi ležišči. Lahko pa tudi povem, da je bilo letos že več nočitev kot lani. Območje turističnega društva Poljane premore zdaj nekaj več kot sto ležišč v enaindvajsetih gospodinjstvih.«
Kako je pri vas z zimsko sezono?
»Prepričani smo bili, da bo Stari vrh tudi nam pozimi prinesel boljše čase, a kaže, da smo se ušteli. V lepem in suhem vremenu bi se še kateri smučar odločil, da bi stanoval v Poljanah, a kaj ko je ob slabem vremenu zaradi blata ali snega skoraj nemo-
goče z naše strani priti v to smučarsko središče. Ce bi se hoteli vključiti v zimski turizem, bi bilo treba cesto asfaltirati. Precej smo se že pogovarjali, da bi plačevali samoprispevek, a iz tega ni bilo nič. Druga težava pa je v tem, da imajo le v poljanski gostilni in pri redkih posameznikih urejeno centralno ogrevanje!«
Kako je s prireditvami?
»Po pravici povedano, nismo še ugotovili, kaj bi bilo za Poljane primerno. Pa tudi premalo ljudi je, ki bi bili pripravljeni delati. S tem Pa še ne mislim reči, da sčasoma le ne bi uspeli pripraviti kakšne turistične prireditve!«
In načrti?
»Najprej moramo urediti kopališče, saj nudi dokaj zadostno sliko. Postavili bomo ograjo, pripravili ležalne deske, prenosne kabine in sanitarije! Nadalje je potrebno postaviti v kraju nekaj smerokazov, ki bodo turiste usmerjali do znanih izletniških točk v okolici. M slini pa tudi, da se je v zadnjih mesecih v kraju marsikaj izboljšalo tudi glede čistoče. Namestili smo nekaj košar in posod za smeti, ki jih zdaj enkrat tedensko odvažajo. Moram reči, da se prebivalci nasvetov krajevne skupnosti kar dobro držijo!«
J. Govekar
Mladi Jeseničani varčujejo
Na Jesenicah poslujeta podružnici dveh bank: podružnica nekdanje Gorenjske kreditne banke, zdaj Ljubljanska banka in komaj pred letom dni odprta podružnica Jugo-bankc.
Podružnica Ljubljanske banke je imela konec avgusta več kot 16.000 hranilnih računov. Hranilne vloge so dosegle vrednost 40,800.000 N dinarjev.
Pri Ljubljanski banki si že od vsega začetka prizadevajo, da bi v čimboljši obliki uvedli tudi čimveč šolskega oziroma otroškega varčevanja. Obdržali so obliko varčevanja nekdanje Gorenjske kreditne banke, ko dobi vsak dojenček ob rojstvu hranilnik in hranilno knjižico z začetno vsoto 30 dinarjev. Prav zdaj pa uvajajo pionirske hranilnice; prvo so odprli na osnovni šo-
li Prežihov Voranc. S temi novimi oblikami varčevanja *c le vzgojiti in pritegniti med varčevalce čimveč šolske ml*' dine. Ko bodo znani rezultat1 prve pionirske hranilnice, .!><! bodo postopoma uvedli tudi po drugih osnovnih šolah.
Tudi pri Jugobanki si prizadevajo, da bi pridobili kar največ varčevalcev. Zdaj var čuje pri podružnici 3ugoba& ke na Jesenicah okoli 20W varčevalcev,    od tega otrok.   Z   loterijo, zn:>:''',^ Ježki ter včlanjenjem v J *v kov klub so pridobili Že P cej mladine. S kuponom 1 Zvitorepca lahko mladi posta nejo člani kluba in s.tem P" dobijo pravico do udeležD« na izletu, ki ga za mlade orr ganiziia Jugobanka. ?tca kaj meseci se je izleta »»»JJL, varčevalcev v Postojno ude žilo 10 Jeseničanov.    D- s>
Bratstvo Kranj - Monza
V nedeljo, 8. oktobra, je bila v italijanskem mestu Monza pri Milanu velika slovesnost tamkajšnjih krvodajalcev, s katerimi So pobrateni krvodajalci Kranja. Našo delegacijo, ki so jo izbrale osnovne organizacije med najzaslužnejšimi krvodajalci, je vodil predsednik občinskega odbora RK dr. Branko Stangl.
Predolgo bi bilo opisovanje Številnih izrazov simpatije prijateljstva in spoštovanja do uspehov na tem področju Pri nas, tolikih vzklikov in aplavzov gostom na osrednji proslavi v okrašeni dvorani, v kateri je bila na najvidnejšem mestu v sredini odra velika naša zastava z rdečo zvezdo.
Dr. Stangl jc v svojem govoru izrekel misel, da so krvodajalci prežeti s humanizmom, da za njihova dejanja niso plačilo ne proslave, niti značke in priznanja, marveč, da so s svojo krvjo rešili in Pomagali preštevilnim neznanim ponesrečencem in bolnikom. Ob teh besedah dr. Štangla je vsa dvorana vzvalovila v dolgem aplavzu. Zupan pa je nato svoje ugotovitve naslovil prav na te besede in poudaril, da pobratenje krvodajalcev, katerih dejanja so najvišji dokaz humanizma, podira pregraje med narodi in državami ter med različnimi družbenimi Ureditvami: kapitalizmom, socializmom, komunizmom. Ob tem je tudi izrazil željo in Prepričanje, da se bo to krvno bratstvo med Kranjem in Monzo razširilo iz sedanjih °žjih krvodajalskih vrst na druga  področja dejavnosti.
srečanje v
Vse štiridnevno n?zi' ie      drugo, je
~ Prežeto s simpatijami ne
tac
bilo
samo do medsebojnega sode lovanja med krvodajalci, mar več tudi do naše samouprav-» ne družbene ureditve. Čeprav 3^ bila to delegacija iz Kranja, so tam videli in govorili ■ njej kot o Jugoslaviji v celoti.
S strokovne plati so pogovori zajeli medsebojne izkušnje o pridobivanju krvodajalcev, o organizaciji in delovali" transfuzijskih centrov, o ^kušnjah pri konzerviranju krvi in podobno. Ob tem so gostitelji iz Monzc izrazili že-
w
ljo, da bi posebna, ožja strokovna skupina prišla k nam na ogled.
Krvodajalstvo je pri njih organizirano dokaj drugače kot pri nas. Monza s 110.000 prebivalci ima komaj nekaj prek 900 krvodajalcev, medtem ko jih ima kranjska občina z okroglo 56.000 prebivalci prek 3.500. Njihovi krvodajalci so zato, razumljivo, večkrat na vrsti. Po 90 dneh, kot to določajo državni predpisi, že smejo klicati krvodajalce na ponoven odvzem. To je lahko štirikrat na leto, pri nas navadno enkrat. Predstavili so nam Armido Gatti, ki je dala kri 152 krat! Srebrno značko dobi krvodajalec šele po 24-kratni oddaji, prvo zlato po 50 in drugo zlato po 75-kratni oddaji krvi. Za naše pojme, ko naša organizacija vse bolj prodira v širino, je tamkajšnja ozkost presenetljiva. Toda ob njihovih razmerah jim je potrebno priznati uspeh.
PHAŠIČI, RAPALLO IN BEG
Gostitelji so se na vso moč trudili, da bi nam čimveč lepega in zanimivega pokazali in nam nudili čim prijetnejše bivanje. Tako smo imeli priliko ogledati si največje tovarne mesnih izdelkov iz svinjskega mesa na svetu »Visnar« pri Monzi. V njej dela prek 3000 delavcev, ki v modernih in mehaniziranih obratih predelajo dnevno od 1200 do 2000 prašičev. Uvažajo jih iz raznih dežel Evrope, tudi iz Jugoslavije ter iz Kitajske in Južne Amerike. V sušilnicah in skladiščih imajo nad pol milijona pršutov in stotisoče ton raznih salam in drugih izdelkov. Samo mortadele izdelujejo 13 vrst. Velika izbira!
Zraven te tovarne jc zrasla posebna tovarna zdravil, .ki izrabi vse, kar ni uporabljeno v jedilne svrhe — od parkljev in oči do zadnje ščetine. Najpomembnejši izdelek
jc posebno zdravilo za ledvične bolezni.
Izlet na Ligursko obalo je bil poln lepih vtisov. Navduševali smo se že ob moderni cesti preko Apeninov s tolikimi predori in viadukti. V Ra-pallu smo se spomnili na tisti, za nas poniževalni podpis mirovne pogodbe z Italijo 12. novembra 1920, s katero smo izgubili Trst, Goriško, Istro z Reko, Zadar itd. Lahko pa je ugotoviti sem ter tja, da tam še danes niso preboleli današnje, povojne delne korekture takratne Rapall-ske, nam vsiljene krivice. To zlasti v desničarskih krogih.
Ob izbiri za izlet v Milano ali k jezeru Como je bila velika večina naših za prvo. Skoda, da v pičlem popoldnevu ni bilo mogoče videti več kot Duomo, Gallerie ter ožjo središče mesta. Slovito gledališče Scala je tam blizu. Želeli smo videti vsaj njegovo zunanje pročelje. Proti pričakovanju pa smo doživeli gledališče kar na trgu. Sprva smo opazili tam veiiko gnečo ljudi, ki* so drveli in se prerivali sem ter tja. Vmes je bilo slišati klice, krike ... Bile so demonstracije, ki se navadno končajo s pestmi in kamenjem. Izmotali smo se iz vala, ki nas je bil zajel in dobesedno pobegnili nazaj v Galerio, ter ob malem piva za 1.550 din komentirali ta dogodek, ki ga gostitelji sicer niso vključili v program, nam pa jc veliko povedal. Milano kot največje delavsko središče je bil skupaj z Genovo in Torinom že nekdaj, pa tudi v današnjih gibanjih za socialne in družbene reforme vedno torišče naprednih sil.
Kranj je pobraten z mestom La Ciotat v Franciji, sodeluje z Oldhamom v Angliji, Ambergom v Nemčiji ter s Savono v Italiji. Pobratenje z Monzo je zasnovano zgolj med krvodajalci. Ne glede na to pa je to pobratenje pomembno, ker je zasnovano na darovanju krvi kot najplcme-nilejši gesti nesebičnosti in želja pjo prijateljstvu in miru. To pa je velik cilj.  K. Makuc
d«, le 1S Pri telef°nu v restavraciji. Mla-nićiln Pa' oc* P'jače in vesele družbe že vilko rUZ8rcta- Vrtela je številko za šte-s/t,L./'2 ko se je na drugi strani dvignila si bil ,:.,-[e nfstrlmo vzdihnila: »Kje pa
kliče c    0 časa> Marjančck? Mamica te
^^ta Pridna z Barbko?« sem' v' t*6* mnrcm še domov. Saj veš, da sht*jf s'llJ-bi. Veliko moram delati in za-Za vaji   vk° dilmrčkov' da lahk° skrbim odkar Ve^' da moram veliko delati,
s"Jo sami, odkar je očka odšel..,« d°>na li M.a/'(1,lček> tudi jaz bi bila rajši Amnni        ' (ia t'e Prijetno toliko delati, moram . ..«
fti (]1S scm fi včeraj obljubila, da bomo ' Pa Sa-   . Popoldne v park in na igrišče. l(iti „i )'u'lš, da ne morem, da moram de-nadure ., «
»Priden bodi, 110, Marjanček in ne sitnari. Saj že v šolo hodiš. Velik si že in velikega fanta ne sme biti strah .. .«
Mleko pogrej za Barbko in previj jo. Gotovo je vsa mok/a. Snj jo znaš. Poli-vinilaste hlačke vzemi in pleničke daj notri. In spat jo daj in pokrij jo. Zase skuhaj hrenovko. V hladilniku je ...
Boš naredil vse tako kot sem ti rekla. Pa pridna bodita in hitro zaspita, da mamico ne bo skrbelo. Veš, če ima skrbi, ne more delati..,«
Glas ji je postajal vse bolj nestrpen, ie rahlo osoren in nič več ni bil mehak in priliznjen kot v začetku pogovora. Otrokova vprašanja in prošnje so jo dražite. Mudilo se ji je nazaj. Zven kozarcev in smeli sta jo vabila.
L.B.
Skupno z domačini so se tudi naši krvodajalci dostojno poklonili spominu padlim v dveh svetovnih vojnah
Prejšnjo soboto zvečer so v Mestni hiši v Jvranju odprli razstavo habsburškega denarja, ki je bil na Slovenskem v obtoku med leti 1521 in 1918. Pripravili so jo člani Numizmatičnega društva Gorenjske in bo odprta do 19. tega meseca — Foto: F. Perdan
Poklic:
Tehnični pregled vozil
Ali ste med tistimi, ki pred tehničnim pregledom svojega avtomobila mrzlično iščete mehanika, ker zanesljivo veste, da vam že nekaj mesecev vleče volan malo na levo in da neusmiljeno poči vsakokrat, ko se spustite na hitro po klancu navzdol? Ali pa ste morda med tistimi, ki opravljate servis redno in skrbite za svoj avto in vam je zato pot na tehnični pregled le formalnost? Kakorkoli, tehnični pregled je še kako priporočljiva zadeva, saj s tem voznik poskrbi za svojo lastno varnost in za varno:-1 ostalih udeležencev v prometu.
Na Jesenicah je pri tehničnih pregledih vozil, ki jih opravljajo pri Viatorju, žc vrsto let zaposlen IVAN POLJŠAK, šofer po poklicu. O svojih izkušnjah pripoveduje:
»Tisti, ki se morajo na tehnični pregled vračati po večkrat, najbrž pravijo, da sem siten in tečen, tisti, ki prihajajo sem na lastno željo, ker bi radi imeli vozilo v redu, pa so zadovoljni. Nekako 40 odstotkov vozil odklonimo zaradi večjih ali manjših napak.
Nekateri se vozijo toliko časa, da se jim avto dobesedno ustavi. Pri tem pa nc pomislijo, da imajo še enkrat toliko stroškov kot bi jih imeli, čc bi avto redno in skrbno vzdrževali. Ponavadi so silno nervozni, se prepirajo in negodujejo. Očitno bi se peljali po treh kolesih, če bi le mogli.
Veliko je lastnikov motornih vozil, ki so nadvse zadovoljni, čc jim pregledamo vozilo. Ti pripeljejo svoja vozila na tehnični pregled večkrat na leto, posebno takrat, ko se odpravljajo na daljše potovanje. So pa tudi taki, ki so popolnoma nezainteresirani in odpravljajo napake zato, ker jih pač morajo, zaradi pečata v prometnem dovoljenju.
Pri tehničnem pregledu pregledamo prav vse: zavore, luči, profil gum, mrtvi hod volana, kretni mehanizem itd. Odklonimo tudi vse tiste, ki nimajo dodatne opreme in tiste, ki prihajajo z avtomobili, ki imajo poškodovano karoserijo. Cc napako odstranijo in se vrnejo po 24 urah, jim tehničnega pregleda ni treba ponovno plačati, če pa se vrnejo pozneje, se tehnični
pregled opravi in zaračuna ponovno.
Najpogostejše napake, ki jih ugotovljamo pri pregledu vozil so napake na lučeli in signalnih napravah, saj okoli 80 odstotkov pregledanih avtomobilov nima pravilno nameščenih luči. Pri tem so največ krivi prav vozniki, ki sami nepravilno vstavljajo žarnice. Precej težav imajo tudi lastniki avtomobilov angleških tovarn, saj je pri mi-nijih, austinih in drugih zelo pogosto problem z avtomati za preprečevanje drsenja, ki nc dosežejo dovoljenega odstotka.«
Delo, kot je tehnični pregled vozil, ob vedno večjem številu avtomobilov ni le naporno in utrujajoče, temveč predvsem zelo odgovorno. Le ena napaka, ki jo spregledajo pri tehničnem pregledu, je lahko usodna za lastnika in. za druge soudeležence v prometu. Zato natančnost in doslednost pri takem opravilu nista sitnost in tečnoast, tem. več le osnova za zanesljivost in varnost na cesti.
D. Sedej
Pionirji iz SZ v Kranju
Predstavniki pionirske organizacije iz Sovjetske zveze, ki jih je vodil prvi namestnik predsednika Centralne zveze pionirskih organizacij ZSSR, BORIS ZUMAKULOV so v torek, 9. oktobra, obiskali Kranj. Goste iz Sovjetske zveze so na osnovni šoli Luci-jan Seljak sprejeli predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije in kranjskih družbenopolitičnih organizacij.
Med prijateljskim sprejemom so kranjski pionirji zaželeli gostom dobrodošlico in jim podarili izvod njihovega glasila BRSTJE.
V uvodnem razgovoru, ki je potekal v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, je direktor osnovne šole Lucijan Seljak tov. JANEZ GRASIC seznanil goste z delom pionirskega odreda na šoli in s sistemom organizacije pouka. Posebno pozornost so udeleženci razgovora posvetili izmenjavi medsebojnih izkušenj. Po končanem razgovoru so si gostje z zanimanjem ogledali šolske prostore in se pohvalno izrazili o funkcionalnosti le-leh.
J. Poglajen ,
Pridno zidajo
.j
Na terasi nad starim delom Kamne gorice občani pridno postavljajo svoje hišice, še pred tremi, štirimi leti je tu rastel krompir in fižol, danes pa kot gobe po dežju, poganjajo nove stanovanjske hišice. Okrog štirideset občanov bo tu imelo svoje nove domove.
Tako se počasi uresničujejo načrti za zgraditev prve etape novega naselja. Vodovod Kamna gorica jc že napeljal vodovodno omrežje in
kanalizacijo, vsa terasa je tudi že elektrificirana.
Skoraj vse hiše so zgrajene v gorenjskem slogu, z balkoni na pročeljih. Zelo lepo so urejeni tudi vrtovi in zelenice pred hišami in so lahko za zgled občanom v starem delu Kamne gorice.
Novo naselje kajpak ustreza sodobnim urbanističnim zahtevam, zato se morajo lastniki strogo držati vnaprej izdelanega načrta. KOKI
IVIatja* Zigon |
DRUGO RO-JSTV
13
£2
Saj res, saj to so zvezde... nebo, nočno nebo... in nad mano veje, veje smrek! se mu je odkrilo, ko jc že dolgo, a z redkimi in plitvimi mislimi zrl v višavo. Počasi kakor polž je prilezel do spoznanja, da jc on sam tisti, ki sc giblje, ki se pelje, da, na nečem se vozi — toda kod sc vozi, kam se vozi, zakaj, čemu se vozi — takšna vprašanja sc niti postavila niso pred njega, ki ga jc bolni dremež vnovič objemal.. .
Pozneje, bogve koliko pozneje, ko jc skupina prispela do tam, kjer se je gozdna pot začela strmo spuščati, sta se voza na Jakčcvo povelje ustavila. Bolničar jc pristopil k Alešu.jia razkril, potisnil podenj svoje mišičaste roke in ga dvignil ko pero. Kratkobesedno, kakor da bi ukazoval odraslemu, ne pa otroku, je zapovedal vozničku, ki se je nekaj motal okoli, naj prestavi blazino tja, kjer je ranjenec poprej imel noge. Nato jc z varovancem na rokah stopil na drugo stran lojtrnika, ranjenega narahlo položil na seno, z glavo odslej, ko bo pot peljala navzdol, na višjem koncu ležišča, tako kakor mu je bil zabičal zdravnik, ter ga znova na moč skrbno odel. A vse to je storil, kakor vedno, z globoko resnobo v obrazu, no varovancu nc vozničku ni pokazal sledu smehljaja, katerega menda sploh ni poznal.
Aleš, ki se je bil med dviganjem ponovno zdramil in z eno roko objel nepoznanega bolničarja okrog ramen ter s trudom dvignil povito glavo, sc jc med prenosom ko dojenček radovedno oziral okoli sebe: razodclo sc mu je, da je tisto, na čemer se jc peljal — voz, z vpreženim parom konj — opazil jc. da leži za njim na vozu — še nekdo, z nogo, privzdignjeno do kolena, in — v belem — čemu, le čemu v belem ...? se je začudeno povprašal in dolgo sc je mudil, da bi razvozlal to težko uganko Mogoče —• mogoče
v — povoju — v povoju, nogo obvezano — obvezano — torej — torej je tale ranjen!?! sc mu jc po dolgem napornem mozganju vsemu presenečenemu nazadnje le posvetilo — a še si ni mogel pojasniti, od kod njemu takšna družba.
Predirno cviljenje zavor, kajti sprevod jc medtem krenil po klancu navzdol, ga je še bolj iztrgalo iz nedavne mrtvice, in skozi debelo meglo, ki mu je dotlej obdajala spomin, se mu je za hipec nekaj poblisnilo, nekaj slepeče oranžno-rdeče poblisnilo in z jedko bolečino jc dojel, kako se je bil tedaj — nekje — sesedel... nekam — nekam globoko ... v črni... oglcno črni ... nič ...
Skušal je zbrati vse svoje sile, da bi sc prebil skozi to temo, da bi razgalil, kaj se v njej skriva
— a vse zaman. Mogoče — mogoče — tudi jaz... ranjen? ... Mogoče — mc skupaj s tistimle — peljejo — nekam — nekam... da zdravnika? to je bilo vse, kar jc zdaj s težavo doumel, a kje in kdaj naj bi sc bilo njemu kaj takega primerilo, in v kateri del telesa naj bi ga bilo zadelo
— te obilice ugank ni bil ta čas zmožen razrešiti.
Še je bila gluha noč, ko je skupina po strmi poli, na koncu pa spet po ravnem, prispela do javke: nad položnimi njivami, ob strmi breg, sc je stiskala trdna domačija, v pritličju zidana, bela ko sneg, v nadstropju vsa iz posivelih desak, z dolgim gankom na vhodni strani, s košatimi jablani in hruškami okoli, z uljnjakom s poslikanimi končnicami na robu dvorišča.
Pred zaprtimi durmi je žc čakal eden od osebja bolnice — visoka, sloka postava, z drobno, okroglo glavico, kljub mrazu golo, na predolgem vratu, z navzdol zavihano spodnjo ustnico, ki je obrazu dajala nekam čemeren i^.raz — bolničar Darko. Zaslišal je bil namreč cviljenje zavor še v klancu, zato je prihitel ven in zdaj je pristopil k prvemu vozu, da enega za drugim spravi ranjence na toplo. Jakec pa jc medtem stopil v hišo, da tam preda svoje posle; skrbno je zaprl za sabo vezna vrata, da ja nc bi kak pramenček svetlobe iz sobe skozi vežo prodrl na plan.
Darko jc z nekaj besedami, in ko to še ni povsem zaleglo, še z rahlim bezanjem v ramo prebudil Aleša iz dremavice ter mu pomagal, da se je počasi usedel na vozu. Od napora sc ga jc lotila vrtoglavica, črna tema se mu jc naredila pred očmi. Vendar to ni trajalo predolgo; črnoba je prešla in kmalu se je počutil bistrega kakor » še ne, odkar sc jc osveščal. Nenadoma se jc P'rcl njegovim spominom težka, neprozorna zavesa dvignila in kot na razsvetljenem odru jc ugledal pred seboj:
Izza vogala — tisto zasneženo dvorišče, deset, petnajst metrov, z golim drevesom pred kamnito ograjico — črno-siv dimni steber se onkraj ceste Z bliskovito naglico vzdiguje od zemlje, le strma streha visoke utrdbe z dvojico ozkih oken zgoraj v zatrepu še ni zakrita — juriiš ... hurrra • • • Aleš zdrvi — majčkeno pred drevesom — gromo* zanski pok — skeleča, vrtajoča bolečina nekje -*» ranjen! —- opoteče sc, zgiCdi . ..
Kot bi bile naenkrat vse vrvi potrgane, tako nenadoma tetžak zastor pred Alcševim sporni non^ pade . .. kje, v katerem kraju naj bi ta postojanka slala, kako naj bi se naselje imenovalo -"" kam je bil ranjen — še sanja se mu nc.. •
Darko, ki jc bil malce počakal, da bi si oing tični ranjenec opomogel, ga je zdaj poprijel 1 z združenimi močmi obeh je Aleš zlezel z v0Zfl Počasi,  podpirajo  omahlega  pod pazduho, trojka krenila proti vhodu. Ko so naredili Prv_
to
za*
korake, je Aleša znova napadla vrtoglavica, pot šc hujša, svet je kar plesal okoli njega, čutil jc zopet tisto nenavadno slabost, ki jc 'z■ rala od nekod iz sredine glave, zvezde na."ea]l so znova potemnele, manj in manj je doje"1 '
ravilč *p za*
kaj se z njim dogaja, noge so mu napra par korakov docela samodejno, komaj sc J*
ievalcc dvignil.. • m
vedal, kako ga jc spremljev««,*. uv.fc..... &
ponesel . . . nesel... ga položil . .. nekam • • {j kam t.. dol ... in obležal je nepremično za ^ hiše, tc največje sobe v kmečki domačiji, D3 j;X, nastlanih s slamo, z očmi sicer ne več dol** prtjmi. a popolnoma brezbrižen do okolic-
m-
RADIO
Poročila poslušajte vsak dan °b 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15 19.30 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 21.
14. OKTOBRA
4-30  Dobro  jutro  — 8.10 •asbena matineja — 9.05 Pio-J,rs*i tednik - 9.35 Godala
* rumu - 10.20 Pri vas do-
12.10 Ciganski napevi
* kc>ncertni  glasbi  - 12.30
do
ictijski nasveti — 12.40 Po mače — 13.30 Priporočajo Vam — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 ^°.io naši operni pevci — !6.00 Vrtiljak — 16.40 S knjižnega trga — 16.55 Glasbena nicdigra — 17.10 Z ansamblom VValter VVandcrlcj Set - 17.20 Gremo v kino — 18-15 "obimo se ob isti uri — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci ~~ 20.00 Spoznavajmo svet in Oonv«"-- _ 21.15 Ve" Oddaja za 23.05 S pesmijo m
ki -l°in° ~ 2' 15 Vcdri zv°-SQ]jeri2-20 OdHaja za naše iz-
Plesom Bmgi Jjfc Uvod
v novi teden
Program
i akordi — 8.40 p,;"1" na valu 202 — 12.40 C ama   zvokov   - 14.00
^navadni pogovori - 14.20
^ ansamble 12
miom Jožeta Kampira — 14.35 Glasbeni vanete 15.35 Zabavni zbori, ff*U»-giasba in še kaj — l6-0^ Danes smo izbrali - 1640 *ad imam glasbo - 17.40 Instrumenti v ritmu - 1S0° °ddaja progresivne glasbe — 18.40 la/z na II. programu — 19.00 Pot nvlni!! humorja — 19.05 Za vsakogar nekaj Tr^ji program 20.05 Okno v svet - 20.20 Kuegiero teoncavallo: Glu-rnaei — 21.4(1 Dogodki dneva "-21.50 Pietro Mascagni: Ca-Va,|cria Rusticana - 23.10 V starem slogu — 23.55 Iz slo-
'^nslce
Poe/.i
15 OKTOBRA
a6 00 Dob, •
ljska W     •1utl"° - 8-05 Ra-J^f^^oke: Smešni
?> - 9 05 cr    ,dbe Za m,a" 10.05 <^'anjL'.v studiu a 1 - in?c J0irm,lc. l°va-
iU-4:> Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne arije
— 14.30 Humoreska tega tedna: Vidocouove pustolovščine
— 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.15 Radijska igra: Knjigarnar nc more spati — 18.00 Radijski radar — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
8.05 .Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cock-tail — 14.00 Panorama zvokov
— 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program
20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Igramo kar ste izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije
16. CKTOBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet 10.20 — Pri vas doma — 12.10 Iz jugoslovanske simfonične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in bar-'ve orkestra Man t ovan i — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodno evropskih dežel — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Beneškimi fanti — 20.00 Stereofonr.ki operni koncert (stereo) — 21.35 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križem-kraž — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasebni vanete _ 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah
— 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Deset minut V ritmu bosse nove — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 S knjižne police — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža
Tretji program 20.05 Glasba pod odrskimi lučmi — 20.50 Literarni večer
— 21.30 . Dogodki dneva — 21.40 Koncertantftl jazz -22.00 Večer: pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije
17. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Belokranjske in žumbarske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Družabni plesi Franca Schuberla
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci ■ in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.30 Z ansamblom Mirka Šouca — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Likvidacija — 21.15 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ansambel Slavko Osterc na studijskih posnetkih
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopngo — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut s triom Silva Štingla — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
20.05 V korak s časom — 20.15 Jugoslovanski zborovski skladatelji — 20.45 Minute z violinistom Vladimirjcm šker-lakom — 21.30 Dogodki dneva
— 21.40 Johann Sebastian Bach: Visoka maša v h-molu, BD 232 — 23.55 Iz slovenske poezije
18. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri .vas doma — 12 10 P. I. Čajkovski: finale 3. dej. opere Pikova dama — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — violončelisf Zdenko Pruša — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi jz albumi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 17.10 Glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 13.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega   orkestra RTV
Ljubljana — 21.10 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Sprehod skozi čas — 17.50 Minute s slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Pop in underground — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam
Tretji program
20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.35 Gcorg Frie-drich Handel: Komorni trio v G-duru — 23.55 Iz slovenske poezije
19. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Mali slovenski pevski sestavi pojo pesmi slovenskih skladateljev
— 10.20 Pri vas doma — 12.10 Benjaminove pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.35 Med šolo, družino in delom — 15.40 Popularni deli vokalno-instrii-mentalnc literature — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek —" 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 četrt ure z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Češka mlajša skladateljska generacija — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 1640 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju
— 17.50 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 18.00 Sestanek ob juke-boxu — 18:40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes
Tretji program
2005 Iz slovenske simfonične literature — 20.55 Deseta muza  —  21.05  Pet stoletij
evropske zborovske glasbe — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Peter Kušar: Mozartovi klavirski koncerti — 22.25 Dunajski slavnostni tedni 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije
20. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
— 9.35 Zaplešite z nami — 20.20 Pri vas doma — 12.10 Slavko Osterc: 1. dejanje opere Krst pri Savici — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke — otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital violinista Dejana Bravničarja — 16.00 Vrtiljak
— 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Dunajskih Simfonikov — 17.10 Operni koncert — 17.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Sti-rimi kovači — 20.00 Srečko Kumar in pevski zbor Učiteljske zveze Julijske Krajine —*' 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Vodomet molo-•dij — 16.05 Jugoslovanski beat ansambli — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Glasbeni coek-tail — 18.40 Veliki plesni orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Orgle v ritmu —v 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Tretji program
20.05 Radijska igra — 21.00 Komorni nokturno — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Zborovski portreti velikih skladateljev — 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.15 Klavirska glasba Bele Bartoka — 23.55 Iz slovenske poezije
Izdaja in tiska CP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515 1 135 - Telefo ni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-833, novinarji 21 860, maloogla sni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par | Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
14. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) 12.55 Bukarešta : Romunija : ZDA — tekmovanje v tenisu za Davisov pokal (Intervizi-ja), 17.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — barvna oddaja, 18.10 Obzornik, 18.25 V deželi klobukov — barvni film, 18.50 Gospod Pi-per — barvni film, 19.20 Mozaik, 19.25 Na poti k zvezdam — barvna oddaja. 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Nastopa Ivan Re-broff, 21.05 Pribočnik njegove ekscelence — serijski film, 22.20 PosZnctck s turnirja košarkarskih prvakov, 23.25 TV kažipot, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana)
15. OKTOBRA
8.50 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 9.45 Po doma-
če z ansamblom Janeza Jer-šinovca in Planšarji (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta, 11.50 Poročila, 11.55 Mestece Pevton, 14.58 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 15.00 Teniška tekmovanja za Davisov pokal — srečali je Romunija : ZDA (RTV Zagreb), 16.40 Glej in poslušaj — film o prometni vzgoji, 17.00 Po domače, 17.25 Za konec tedna, 17.45 Poročila, 17.50 Madame Sans-Gene — francoski barvni film, 19.30 Kratek film,' 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, RTV Ljubljana, 20.30 Turnir košarkarskih prvakov — srečanje Simenthal : Crvena zvezda, barvni prenos, 22.00 Smeh na TV (RTV Beograd), 22.45 Stih in pesem (RTV Zagreb), 23.00 Športni prefrled (JRT), 23.30 Poročila (RTV Ljubljana).
16. OKTOBRA
9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina ■-L-ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd),
Ta teden na TV
Nedelja, 15/ oktobra, ob 17.50:
MADAMME SANSGENE
— francoski barvni film; režiser Cristian Jacques, igrajo: Sophia Loren, Robert Hossein, Lulien Berteans;
Dogajanje v filmu jc postavljeno v čas Napoleonovih osvajalnih pohodov, ko so nepomembni ljudje kar čez noč postali važne osebnosti. Tako je bilo tudi s pariško perico Ka-therin Hubscher. 9. avgusta so ji Napoleonovi vojaki razdejali lokal. Pritožila se je in obenem spoznala mladega seržanta Lefebvra, s katerim se je pozneje tudi poročila. Spoznala je tudi Napoleona in po nekaj letih postala del pariške visoke družbe. v tem okolju pa ni bila srečna. Na nekem sprejemu, sita zlobe in intrig, je napravila škandal, ko je razkrila poreklo in nekdanje poklice številnih uglednih gostov.
Torek, 17. oktobra, ob 20.35:
PISMO NEZNANE ŽENSKE
— ameriški film: režiser Max Ophuls, igrajo: Joan Fontalne, Louis Jourdan, Mady Christians;
Ustvarjalnost Maxa Op-hiilsa odlikuje predvsem izjemno poznavanje medija sedme umetnosti, zato so njegovi nemški, francoski ali ameriški filmi enako cenjeni. Pismo neznane ženske je po žanru skoraj melodrama, vendar na izjemnem nivoju psihološke drame, ki v ničemer ne zaostaja za literarno predlogo Štefana Zvveiga.
Petek, 20. oktobra,
ob 20.40:
LEPOTICE NOČI — francoski film: režiser  Renč  Clair: igrajo Gerard Philipe, Martine Carol, Gina Lolobrigida; Težko   jc   v kratkem označiti   ustvarjalne značilnosti takega avtorja kot je Clair. Odlikuje ga ve-drost, duhovitost in predvsem esprit, izrazito francoska lastnost, ki označuje   francosko duhovitost, domiselnost, vzdušje, življenjsko   radoživost itd. Tako jc tudi-film Lepotice noči briljantna komedija iz razgibanih časov Louisa XIII.
17.55 Gori, doli, naokoli: v omari, 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Liubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Mala antologija jugoslovanske drame — I. Šlivičič: Mokra koža — drama TV Zagreb, 21.40 Diagonale, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana).
17. OKTOBRA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.55 Prihod britanske kraljice — barvni prenos (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 A. Russel: Pa j kova pojedina, 18.10 Risanka, 18.25 Obzornik, 18.40 Od zore do mraka: Sinavi neba — 2. del, 19.10 Mozaik, 19.15 Iz sveta oblikovanja: Naselja, 19.35 Telesne značilnosti bolezni v starosti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik; 20.25 Reportaža, 20.40 Pismo neznane ženske — ameriški film, 22.05 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana).
18. OKTOBRA
8.20 TV v šoli (RTV Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Vihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Jazz na ekranu: Boško Petrovič Con-vention, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 e. Zola: Nana — 3. del barvne oddaje, 21.15 RTV konferenca, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana).
19. OKTOBRA
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.20 Poslušajte nas — klub OZN Vinica (RTV Ljubljana), 16.50 Košarka Lokomotiva : Crvena zvezda — prenos (RTV Zagreb), 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mestece Peyton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi (RTV Ljubljana), 21.30 Las Palmas: nogomet: Španija : Jugoslavija -— prenos (EVR), 23.15 Poročila (RTV Ljubljana)
20. OKTOBRA
9.30 TV v šoli, (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.20 L. Suhadolčan: Kapitan, 18.00 Obzornik, 18.15 Gospodinjski pripomočki: Likanje na likalnem stroju, 18.25 Ekonomsko izrazoslovje: Proračun: 18.30 Glasba za oči — Stravinski: Picasso, 18.55 Mozaik, 19.00 Sodobniki: A. Rubinstein, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.40 Lepotice noči — francoski film, 22.05 Prvakov konec tedna — barvni film s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju, 23-20 Poročila (RTV Ljubljana)
KINO
Kranj CENTER
14. oktobra amer. barv. film PLAVI VOJAK ob 16., 18. in 20. uri, nremiera amer. barv. filma DIAMANTSKA DŽUNGLA ob 22. uri
15. oktobra amer. barv. film PLAVI VOJAK ob 15., 17. in 19. uri, premiera juraslov. barv. filma VALTER BRANI SARAJEVO ob 21. uri
16. oktobra amer. barv. film DIAMANTSKA DŽUNGLA ob ob 16., 18. in 20. uri
17. oktobra amer. barv. film DIAMANTSKA DŽUNGLA ob ob' 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIČ
14. oktobra angl.-ital. barv. film SESTANEK Z BREZ-ČASTNIM ob 16. in 20. uri, amer. barv. film JOE ... TUDI TO JE AMERIKA ob 18. uri
15. oktobra anel.-ilal. barv. film SESTANEK Z BREZ-ČASTNIM ob 14. in 18. uri, amer. barv. film JOE . .. TUDI TO JE AMERIKA ob 16. uri, premiera amer. barv. filma JAGODE IN KRI ob 20. uri
16. oktobra amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 17. in 19.30
Tržič
14. oktobra nem. barv. film HOTEL Z RDEČO SVETILKO ob 18. in 20. uri
15. oktobra amcr.-ital. barv. 'fijm MRTEV ALI ŽIV ob 15.
uri nemT barv. film HOTEL Z RDEČO SVETILKO ob 18. in 20. uri
17. oktobra nem. barv. film ŽIVLJENJE v DVOJE ob 18. in 20. uri
Kamnik dom
14. oktobra amer. barv. .CS film TORA! TORA! TORA! ob 17. in 19.30
15. oktobra amer.-ila.l. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 15. uri, amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 17. in 19.30
Krvavec
15. oktobra nem. barv. film navihanci iz prve klopi ob 16. in 19. uri
škofja Loka SORA
14. oktobra ital. barv. film sled maščevanja ob m in 20. uri
15. oktobra amer. barv. film okusi drakulino kri ob 16. in 20. uri, nem. barv. film kako    povedati svoji
hčerki ob 18. uri
16. oktobra kinoteka: obračun v zapuščenem mestu ob 19. mi
17. oktobra kinoteka: obračun v zapuščenem mestu ob 20. uri
Železniki OBZORJE
14. oktobra amer. barv. film okusi drakulino kri ob 20. uri
15. oktobra ital. barv. film sled maščevanja ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
14. oktob ra amer.-ital. barv. cs  film nočni obračun
15. oktobra amer.-ital. barv. cs film nočni obračun
16. oktobra ital. barv. w film son^Mim
17. oktobra ital. barv. VV" film sončnice
Jesenice plavž
14. oktobra ital film sončnice
15. oktobra ital film sončnice
16. oktobra amer.-ital. barv. cs  film nočni obračun
17. oktobra amer.-ital. barv. cs  film nočni obračun
Dovje Mojstrana
14. oktobra šved. barv. film. vrni se, ljubezen
15. oktobra ital.-špan, film bes vetra
Kranjska gora
14. oktobra ital.-špan. barv. film bes vetra
15. oktobra ital. barv. Cb film cjamango ^
Javornik DELAVSKI
14. oktobra franc. film ženska je ustvarila ljubezen
15. oktobra šved- barv. f)'10 vrni se, ljubezen
Radovljica
14. oktobra ital.-špan. barv. i film sladkobni kolt oo 18. uri, franc. barv. film kyu je morilec? ob 20. Utl'
barv.
barv.
VV W
barv.
iiim
15. oktobra franc. narv. BLAŽEN MED ŽENAMI ob 16- uri, amer. barv. film KJE JE POT ZA FRONTO? ob 18. uri, ital.-špan. barvni SLADKOBNI KOLT ob 20. uri
16. oktobra amer. barv POLNOČNI OBRAČUN ob 20. uri
17. oktobra amer. barv. f'''11 JOE . . . TUDI TO JE ajv1b' RIKA ob 20. uri
Bled
14. oktobra franc. barv. C'1? NlKOLAS V VOJNI ob 17. 10 20. uri
15. oktobra franc. barv. NlKOLAS V VOJNI ob ™ 18. in 20. uri
16. oktobra ital. barv. M*0 ■ NOROST ob 17. in 20. uri
17. oktobra ital. barv. f"10-NOROST ob 17. in 20. uri
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj
Združitev skupnosti
ha delavcev In kmete v
Zdravstveno zavarovanje kmetov in njihovih družinskih članov je v Jugoslaviji bilo uvedeno 1. 1. 1960 z zveznim zakonom. Na območju SR Slovenije je obliko in obseg zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev določil republiški zakon in to prav tako z veljavnostjo °d 1 .1. 1960 dalje, medtem ko so pravice lahko kmetijski zavarovanci uživali od 1. 4. 1960 dalje. Tako kot v delavskem socialnem zavarovanju, je zakon tudi v zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev do podrobnosti določil vse obveznosti in pravice. S skladom zdravstvenega zavarovanja je upravljal upravni odbor, sestavljen iz treh zastopnikov kmetijskih zavarovancev, dveh članov, ki jih je določil bivši okrajni ljudski odbor,
dveh članov, ki jih je določila skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje in treh članov, ki jih je določil okrajni ljudski odbor na predlog okrajne zadružne zveze. Republiški zakon je dopustil možnost, da okrajni ljudski odbor uvede razširjeno zdravstveneno zavarovanje, kar je bivši okrajni ljudski odbor Kranj tudi storil z odlokom, dne 23. 2. 1960. Financiranje zavarovanja je bilo določeno z republiškimi predpisi. Taka ureditev zdravstvenega zavarovanja kmetijskega prebivalstva je trajala vse do 1. 1. 1968, ko je upravljanje sklada prešlo na skupščino skupnosti, izvoljene neposredno od kmetov. Značilno za skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov je stalno padanje števila nosilcev zavarovanja (posestev) in števila zavarovanih oseb.
Pregled nosilcev in zavai			ovanih oseb od let		a 1961	do 31.	7. 1972:
Leto		Jesenice 1	Cranj	Radovljica   Škofja Loka		Tržič	Skupaj
1961	nosilcev			__			5.504
	zav. oseb	_ \	—	—	—		16.988
1962	nosilcev	—	—	—	—	—	5.459
	zav. oseb	—	—		—	—	16.677
1963	nosilcev	341	1.827	1.330	1.656	258	5.412
	zav. oseb	1 791	6.132	3.298	5.417	748	16.386
1964	nosilcev	323	1.758	1.338	1.650	253	5.327
	zav. oseb	756	5.840	3.168	5.244	687	15.695
1965	nosilcev	319	1.747	1.371	1.630	254	5291
	zav, oseb	739	5.677	3.110	5.165	666	15.357
1966	nosilcev	301	1.711	1.379	1.609	229	5.229
	zav. oseb	707	5.522	3.232	5.085	596	15.142
1967	nosilcev	278	1.655	1.308	1.535	206	4.982
	zav. oseb	668	5.293	3.025	4.916	593	14.495
1968	nosilcev	239	1.642	. 922	1.298	202	4.303
	zav. oseb	593	4.699	2.238	4.424	555	12.509
1969	nosilcev	234	1.651	847	1.271	191	4.194
	zav. oseb	590	4.690	2.137	4.342	542	12.195
1970	nosilcev	221	1.506	790	1.349	189	4.055
	zav. oseb	583	4.678	2.099	4.301	534	11.776
1971	nosilcev	212	1.474	765	1.306	18?	3.942
	zav. oseb	- 519	4.436	1.845	4.039	493	11.332
1972	nosilcev	204	1.438	715	1.256	177	3.790
	zav. oseb	486	4252	1.682	3.781	470	10.671 *
Število aktivnih zavarovanih oseb v delavskem zavarovanju:
f .
Leto
Jesenice
Kranj
Radovljica      škofja Loka Tržič
Skupaj
1961
31. 7. 1972
12.560 13292
21.817 26.767
8.934 11.973
7.589 12.619
4.650 5.431
55.550 70.082
število nosilcev zdravstvenega zavarovanja kmetov je padlo na 68 % začetnega števila, skupno število zavarovanih oseb pa na 63 H. Nasprotno pa je število aktivnih zavarovancev v delavskem zdravstvenem zavarovanju poraslo v istem obdobju za 26 %.
V strukturi skupnega števila zdravstveno zavarovanih oseb na Gorenjskem pa je kmetijskih zavarovancev samo 6,5 %. Po posameznih občinah je število kmetijskih zavarovancev v tekočem letu naslednje:
Jesenice 1,5%, Kranj 7,4%, Radovljica 6,1%, Škofja Loka 12 %, Tržič 3,9 %.
Obseg pravic in razlike
Zakon SRS o zdravstvenem zavarovanju ln obveznih oblikah, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 1971, je skupna pravna osnova, na podlagi katere skupnosti zdravstvenega zavarovanja določajo obseg pravic v zdravstvenem zavarovanju. Tako sta obe skupnosti, delavska kakor kmetijska, z veljavnost jo od 1. 1. 1971 sprejeli vsaka svoj statut, s katerima je določen obseg pravic. Razumljivo je, da so skupnosti glede na finančne zmogljivosti ostale več ali manj pri prejšnjem obsegu pravic. Republiški zakon je sicer določil obvezne oblike, ki jih skupnosti morajo zagotoviti t. j. predvsem zdravstveno varstvo dojenčkov, predšolskih in šoloobveznih otrok, zdravljenje nalezljivih bolezni, duševnih bolezni, sladkorne bolezni, varstvo nosečnic ln porodnic in nekaterih živčno-mišičnih obolenj. Za obvezne oblike v letu 1971 skupnosti tudi niso smele predpisati prispevka k stroškom zdravljenja (participacije). S spremembo zakona pa je ta omejitev ukinjena in skupnosti lahko predpišejo participacijo tudi
Te razlike so: oblika varstva
— ambulantno zdravljenje (splošno in dispanzersko)
— specialistično zdravljenje
«■» hospitalno zdravljenje
— zdravila na recept
— zobno zdravljenje
— zobna protetika
— ortopedski in ortotični pripomočki
— reševalni prevozi
Opazno fc, da je kmetijska skupnost žc sedaj težila k izenačevanju participacije (spec. zdravljenje, prevozi, zdravila), vendar zaradi skoraj
k obveznim oblikam zdravstvenega varstva. Kljub temu pa skupnosti določb o samoprispevku za leto 1972 niso spremenile; razen za zdravila na recept, kjer je samoprispevek zvišan od 4 na 5 dinarjev.
Medtem ko predstavlja delavsko zdravstveno zavarovanje popolno zdravstveno in tudi ekonomsko — socialno zaščito v primeru bolezni, pa jc kmetijski zavarovanec v okviru svojega zavarovanja deležen samo zdravstvenega varstva. Ob popolni izenačenosti varstva bi to pomenilo cca 30% manj izdatkov kakor v delavskem zavarovanju. Toliko znašajo namreč v strukturi izdatkov v delavskem zavarovanju vsa denarna izplačila (nadomestila vseh vrst, potni stroški, pogrebnine). Za primerjavo pravic ostane torej samo zdravstveno varstvo, če upoštevamo, da so zavarovanci obeh skupnosti deležni dejansko istega in enakega zdravstvenega varstva, ostane samo še razlika v samoprispevku (participaciji) k posameznim vrstam zdravstvenih storitev.
samoprispevek znaša pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja
delavcev
10 din za prvi pregled
5 din
25% (razen
izdiranja)
25%
15 do 50 din 15 din
kmetov
50 % cene pregleda 10 din za prvi pregled
20 % cene prvih 30 dni in JO % cene za nadaljnje dneve 4 din
zobno varstvo samo za otroke in mladino isto
50% cene 15 din
trainc finančne zadrege ni mogla ukiniti ali zni žati participacije za ambulantno in hospitalno zdravljenje.
' Zamisel o združitvi obeh skupnosti PostaJ* vedno bolj realna, zaradi česar sc združitev leto* Obravnava v vseh skupnostih Slovenije.
V tem gradivu obravnavamo samo okoliščmfc nastale v tekočem letu, ki bi lahko vplivale Oj združitev in dejstva, ki doslej niso bila dovO'Jj poudarjena.
Glede na nove okoliščine vsi finančni in stajj stični podatki potrjujejo, da v zadnjem ,etu m prišlo do večjih odklonov v dosedanjem razv^ sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev kmetov.
Razlika v uporabi pravic med delavci in ti je ostala nespremenjena, zato izenačitev pra g nc bi prinesla bistveno drugačnih bremen, k° mj je to pokazalo po začetnih izračunih pred ^ letom.
Glavni viri dohodka sklada zdravi
nega zavarovanja kmetov so:
— prispevek kmetov od katastrskega dohodka in pavšal na zavarovano osebo, prispevek od zaslužkov itd.
— dohodek od republike
— dohodek od občin
74
fifltfj rivaju
Navedeni deleži so izračunani na osnovi nega načrta sklada zdravstvenega zavaro kmetov za tekoče leto.
Struktura dohodka kaže, da je v skladu s'venega zavarovanja kmetov pomemben a dek od republike in dohodek od občin.
Vsi dosedanji izračuni dodatnih strošk«^ izenačitvijo pravic so upoštevali dosedanjo u ležbo občin in republike v dohodkih ji zdravstvenega zavarovanja kmetov. V ^oj1*. j< z združitvijo skupnosti odpadel dohodek
publike, od občin ali od obeh,
, bi SC
bistveno povečali izdatki, ki nimajo ustre^ j kritja v predpisanem dohodku sklada. J Od tega, kaj bo osnova za uporabo Pr^d novem združenem skladu za kmete, so ow ^ tudi stroški. V kolikor pri kmetih P,ača"r^ spevek ne bi bil več pogoj za uporabo V \t\ bi nastali novi dodatni stroški, ki l*jf»' pokrivajo občine. Vendar ti dodatni stros*-računih niso bili upoštevani
Prav tako ni upoštevano dejstvo, da verjetno v prvem letu po združitvi ne bo prišlo do izenačenja v uporabi pravic med delavci in kmeti, kajti vsi podatki kažejo, da intenzivnost uporabe pravic niti pri kmetih-borcih, ki so glede pravic že izenačeni, nikdar ni dosegla nivoja intenzivnosti koriščenja pravic delavcev do zdravstvenega varstva.
Hitrost izenačevanja pravic pa jc nedvomno najbolj odvisna od tega, kakšni so predpisani pogoji za uporabo pravic in ker to ni ugotovljeno, so nejasni tudi stroški. Verjetno pa zdravstveni pogoji starejšega kmečkega prebivalstva narekujejo celo večje stroške kot pri delavcih, če bi hoteli doseči enako raven varstva.
Za združevanje obeh skupnosti je značilno:
— da je raven zdravstvenega varstva kmetov razmeroma visoka, zlasti pri bolnicah, kar zmanjšuje razliko med doseženo ravnijo zdravstvenega varstva delavcev in kmetov;
— da je kmečkega prebivalstva na Gorenjskem glede na delavsko prebivalstvo in glede na vse prebivalce najmanj v SRS (v strukturi zavarovanih oseb samo 6,5 %);
— da je kmečko prebivalstvo po svojem deležu nosilcev zavarovanja in zavarovanih oseb nad 65 let izrazito staro prebivalstvo, tako glede na pridobitno sposobnost kot glede na zdravstveno ogroženost;
— da so ekonomske možnosti za kritje dodatnih stroškov za izenačenje pravic ugodne glede na velik delavski potencial v osebnih dohodkih in glede na razmeroma visok katastrski dohodek.
V zvezi z zadnjim je treba opozoriti na izredno velike razlike v ekonomski moči kmetov med posameznimi občinami Gorenjske (Kranj daleč presega vse ostale!) in na velike razlike glede na davčno osnovo.
Ekonomske možnosti za uresničitev pravic do enotnega zdravstvenega varstva delavcev in kmetov so dane, od tehtne in podrobne vsestranske presoje vseh elementov, ki vplivajo na obveznosti in na pravice zavarovancev obeh k t.gori j .zavarovanih oseb in od podrobne dolo.iive medsebojnih odnosov pa jc odvisno, kako se bodo ohranile in izboljšale kori:'.i obeh kategorij zavarovancev.
Verjetno je bilo premalo poudarjeno in razčiščeno, da dejansko ne gre za izenačenje pravic do zdravstvenega zavarovanja vsega kmečkega zavarovanega prebivalstva na Gorenjskem, temveč le za tisti del, ki v pravicah doslej še ni bil izenačen. Približno 16% kmečkih zavarovanih oseb je namreč bilo žc doslej izenačeno v pravicah do zdravstvenega varstva in sicer kmetje-borci in borci za severno mejo.
V letu 1971 jc bilo na Gorenjskem zavarovanih med:
— kmeti-borci in borci za severno mejo 1975 oseb
— ostali kmetje 9537 oseb.
Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov jc leto 1971 zopet sklenil z izgubo. Z zbiranjem sredstev v rezervo za kritje izgub iz preteklih let se bremena kmetov zvišujejo in ker je rezerva, vključena v primerjavo stroškov, na zavarovano osebo visoka pri kmetih in nizka pri delavcih, to znižuje razliko v poprečju stroškov med kmeti in delavci.
Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj v lanskem poslovnem letu ni imel izgube.
V letu 1972 je za delavsko zavarovanje značilna uvedba zbiranja sredstev za razvoj zdravstvene službe. Ker so bile pri določitvi prispevkov za razvoj zdravstvene službe upoštevane že celotne potrebe zdravstvene službe, torej tudi za potrebe kmečkega prebivalstva, združitev obeh skupnosti ne vpliva na zbiranje sredstev za razvoj zdravstveno službe.
Sredi tega leta jc bil pri obveznih oblikah zdravstvenega varstva pri delavcih uveden prispevek zavarovancev in spremenjena participacija tudi za nekatere druge oblike varstva, tako da So kmetje, kjer ni bilo sprememb glede prispevka, ponekod na boljšem.
izračun razlike stroškov za izenačenje pravic:
Razlike so izračunane na podlagi podatkov finančnih načrtov za leto 1972 in na podlagi polletnih poprečnih podatkov o zavarovanih osebah:
akt. zavarovanci Polletno  pri delavcih, no-poprečje silci zavarovanja pri kmetih
zavarovane osebe
struktura
sklad, zdravst. zavarov. delavcev Kranj
sklad, zdravst. zavarov. kmetov Kranj
Skupaj
68.829
3.813
153.734      93.5 %
10.723 6,5 % 164.457     100,0 %
Izračun poprečnih stroškov za zdravstveno varstvo iz delavskega zavarovanja (druge pravice iz delavskega zavarovanja so izključene!)
Osnovni podatki za delavsko zavarovanje iz finančnega načrta za leto 1972:
celotni dohodek
obvezna rezerva
izloč. za razvoj zdrav, službe
čisti dohodek
v 000 din
194.417 1.944 16.225 176.248
Delitev obvezne rezerve po podatkih
	v 000 din	
vsi izdatki	176.248	100%
zdravstveno varstvo	138.434	78%
denarne dajatve	32.863	19%
administr. izdatki, povračilo službi	4.951	3%
obvezna rezerva
1944
1517
369
58
Izdatki zdravstvenega zavarovanja delavcev, vključno rezerva:
zdravstveno varstvo denarne dejatve administr. in ostali izdatki
v 000 din
139.951 33.232 5.009
Delitev administrativnih in ostalih izdatkov na zdravstvi ustvo in denarne dajatve:
	000 din	admin. izdatki	
zdravst, varstvo in			
denarne dajatve	173.183	100,0 %	5009
zdravstveno varstvo	139.951	80,8 %	4047
denarne dajatve	33.232	19.2 %	962
Zdravstveno varstvo -f-	rezerva	+ adm	143.998
Denarne dajatve -f	rezerva	+ adm	34,194
Skupaj			178.192
Povprečni izdatki zdravstvenega varstva na zavarovano osebo v delavskem zavarovanju za leto 1972 po izračunu:
143.998.000
153.734
znaša torej 937 din
Izračun poprečnih izdatkov zdravstvenega varstva na zavarovano osebo kmetov za leto 1972 na podlagi finančnega načrta:
finančni načrt —       v 000 din izdatki 8.033 obvezna rezerva 423 izdatki -j- rezerva 8.456
Poprečni izdatki zdravstvenega varstva kmetov na zavarovano osebo za leto 1972 po izračunu:
8.456.000 < . _oc
-..... znašajo 788 din
1C.723
Razlika na zavarovano osebo v izdatkih za zdravstveno varstvo: \
poprečni izdatki za delavce 937 din
poprečni izdatki za kmete 788 din
razlika M9 din
Razlika v 1972 za vse zavarovane osebe kmete: 10.723 X 149 din - 1.597.727 din
1.597.727 din so manjkajoča sredstva za izenačenje pravic v zdravstvenem varstvu v letu 1972. Zagotovitev teh sredstev bo kmetijskim zavarovancem mogočila uživanje zdravstvenega varstva v obsegu in pod pogoji, kakor ga uživajo zavarovanci delavskega zavarovanja.
Podatki o starostni strukturi
Tabela II.
Pokrivanje manjkajočih
V primeru združitve obeh skupnosti, pri izenačenju pravic in ob predpostavki, da se prispevki kmetom ne zvišajo, bi morala skupnost zdravstvenega zavarovanja (v bodoče enotna skupnost) predpisati nadaljnjih 0,08% prispevka na bruto osebne dohodke delavcev. Ta dodatna stopnja sledi iz naslednjega izračuna:
— prispevek od KD, pavšala, gozda 6,230.000 din
— prispevek od občasnih zaslužkov
kmetov 10.000 din
Dohodki skupaj Izločitev v rezervo Čisti dohodek
8,456.000 din 423.000 din 8,033.000 din
ocenjeni bruto osebni dohodek delavcev manjkajoča sredstva stopnja
1.990.000.000,— din 1.597.727,— din 0,08 %
Prednji izračun predvideva, da bodo družbene skupnosti, t. j. republike in skupščine občin še naprej prispevale svoj delež k stroškom zdravstvenega varstva kmetijskih zavarovancev in to vsaj v sedanjem obsegu. Po finančnem načrtu, sklepih in pogodbah, bodo v letu 1972 znašali prispevki:
— od občinskih skupščin 1,472.000 din
— od republike (12 % davek, ki ga plačajo lastniki zemlje, ki niso
kmetje) 744.000 din
Obveznost republike in občinskih skupščin, da prispevajo v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov je določena z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in s posebnim zakonom, ki obvezuje občine, da prispevajo del sredstev za socialno ogrožene kmete.
Pričakovati je, da po združitvi obeh skupnosti ne bo prenehala obveznost družbenih skupnosti.
Kmetijski zavezanci prispevkov plačujejo v letu 1972 prispevek od katastrskega dohodka po stopnji 29 % in 300 din pavšalnega prispevka na vsako zavarovano gospodarstvo.
Zaradi ocene možnosti združitve obeh skupnosti navajamo še naslednje preglede (podatki so po stanju 30. 9. 1971, kar pa bistveno nc spremeni stanja):
Podatki o
Tabela I.
kmečkih  zavarovanih osebah po višini katastrskega dohodka — stanje 30.9. 1971
Katastrski dohodek v	skupaj zav.	skupaj	letni katastrski
din na gospodarstvo	prisp. po KD	zav. oseb	dohodek v 000 din
- 200	72	98	9.812
201- 500	139	191	48.900
501- 1000	330	593	252.471
1001— 1500	338	645	437.981
1501- 2000	323	713	554.626
2001— 2500	290	727	659.910
2501- 3000	315	821	903.117
3001— 3500	304	884	1.010.050
3501- 4000	267	745	997.230
4001— 4500	231	702	967.016
4501— 5000	226	687	1.078.310
5001- 5500	218	736	1.116.436
5501— 6000	159	504	906.772
6001— 6500	152	483	943.839
6501— 7000	120	444	823.038
7001— 8000	209	770	1.577.383
8001- 9000	146	535	1.242.442
9001-10000	98	387	944.694
10001—11000	58	234	619.974
11001-12000	30	115	342.980
12001—13000	19	83	221.133
13001-14000	10	44	135.250
14001-15000	9	44	130.380
15001 in več	3	11	51.742
Soc. podpirane! 26.			
(20 nosilcev, 6 druž. članov			
SKUPAJ	4066	11.222	15.974.486
starost	št. nosilcev	št. zavar. oseb
do 15 let	_	2.669
od 16 do 29 let	32	950
od 30 do 49 let	940	2.511
od 50 do 64 let	1.301	2.388
od 65 do 69 let	620	981
od 70 do 74 let	505	883
^od 75 dalje	425	840
SKUPAJ	3.823	11.222
Tabela I. prikazuje predvsem gospodarsko stanje in moč nosilcev kmetijskega zavarovanja.
v gradivu je navedeno, da znaša v letu 1972 izdatek na eno zavarovano osebo 788 din. Če naj bi kmetijski zavarovanci v celoti sami nosili vse izdatke zdravstvenega zavarovanja, bi v letu 1972 moral vsak zavezanec prispevka za pokritje izdatkov plačati 2.217 din.
(8,456.000 : 3.823 = 2.217 din) in sicer 300 din v obliki pavšala, ostanek 1.917 din pa v obliki 29 % stopnje od katastrskega dohodka. To pomeni, da so zdravstveno zavarovanje v sedanjem obsegu zmožna zagotoviti in vzdrževati le kmetijska gospodarstva, ki imajo vsaj 6.610 din katastrskega dohodka letno. Iz tabele pa je razvidno, da kar 3634 kmetijskih gospodarstev ne bi moglo pokrili izdatkov zavarovanja po tem izračunu.
Predstavniki kmetijskih zavarovancev zlasti poudarjajo, da zakon o zdravstvenem zavarovanju neupravičeno uvršča med kmete osebe (posestnike) z manj kot 3000 din katastrskega dohodka letno. Razumljivo je namreč, da tc osebe in njihovi družinski člani ne morejo iiveti samo iz dohodka posestva in jih tudi ni mogoče smatrati izključno za kmete. Po njihovem mnenju ni samo dolžnost kmetov, da solidarno pomagajo pri njihovem zdravstvenem zavarovanju, pač pa je to dolžnost širše družbene skupnosti.
V letu 1972 sicer občinske skupščine prispevajo del sredstev za socialno ogrožene kmete, vendar ta prispevek občin ne pokriva razlike. Po dogovoru med občinskimi skupščinami » skupnostjo zdravstvenega zavarovanja kmetov je določeno, da je socialno ogrožen tisti kmet, ki ima manj kakor 2500 din katastrskega dohodka letno.
Vse prikazane variante o dopolnilnih sredstvih, potrebnih za izenačenje pravic pa so le približno točne. Upoštevati jc namreč treba zelo neugodno starostno strukturo kmetov (tabela II)-Dočim je v okviru SRS le 9,6 % prebivalstva starega nad 65 let, pa znaša na Gorenjskem odstotek kmetijskega prebivalstva starega nad 65 let kar 24 %. To pa pomeni, pri izenačenju pravic določeno neznanko, saj je pričakovati, da bodo zavarovanci vse bolj uporabljali zlasti zdravljenje v bolnišnicah, ko jim nc bo več treba dnevno prispevati 15 do 40 dinarjev.
Razumljivo je, da kmetje v primeru integracije ne pričakujejo zvišanje bremena, t. j. stopnje prispevka. Po njihovem mnenju naj tudi v bodoče republika in občine prispevajo dosedanje ali celo večje deleže, dočim naj bi delavska skupnost prevzela stroške za izenačenje pravic, t. j« 0,08 H od kosmatega osebnega dohodka.
Bodoča skupnost oz. skupščina bc morala odločiti tudi glede pravic kmetov, ki ne poravnajo svojih obveznosti. Sedaj namreč kmetje, ki »e plačajo prispevka, niso upravičeni do zdravstvenega zavarovanja in padejo stroški na njih sam ali pa na skupščine občin.
V zvezi z izenačenjem pravic zdravstvenega varstva je važno tudi vprašanje, če je zdravstvena služba zmožna prevzeti in opraviti dodam število storitev. To vprašanje pa na območji* gorenjske skupnosti povzroča najmanj skrbi, ka je vidno žc iz površnega pregleda številk. Stros zdravstvenega varstva (brez zdravil, pojnib st*°* kov in ortopedskih pripomočkov) za obe sk l nosti znašajo v letu 1972 cca 125 milij. din.arJ*i! stroški za izenačenje pravic pa so določeni v šini 1.597.000 din. To pomeni, da bo zdravstven^ služba morala opraviti samo cca 1,3 °i> več ritev in uslug kakor jih opravi sedaj.
Kranj, 5. oktobra 1972
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. APSIDA, 7. PRENOS, 13. KRATKOĆASNOST, 15. TARA, 16. NUK, 17. ANKA, 18. PALMITAT, 21. ORR, 22. PO, 23. AR, 24. RA 26. BT, 27. ODG, 29. SAMOSTAN, 34. LOON, 36. REP, 37. ENID, 39. OBLIKOVALNICA, 42. MAKLEN, 43. TRATAR
NAGRADNA KRIŽANKA
IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 92 rešitev, izžrebani pa so bili: 1. nagrado (30 din) dobi Mihael Dacar, Bled, Poljska pot 6; 2. nagrado (20 din) Metka Gabrič, Kranj, C. kokrškega odreda 12; 3. nagrado (10 din) pa prejme Anton Vodnik, Tržič, Proletarska 3a. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
VODORAVNO: 1. vitezov spremljevalec, ščitonosec, 7. pre-Pisek, 13. privrženec protekcionizma, varovanec, kdor uživa Protekcijo, 15. sekanje, 16. zahodnoevropski veletok, 17. rimski bog ljubezni, 18. zdravilo za zdravljenje ran, 21. izraelska juka (Akon, Aka), 22. avtomobilska oznaka za Mib.no, 23. enaka samoglasnika, 24, pijača starih Slovanov, 26. Rudo Nakrst,
letovišče pri Opatiji, 29. redko žensko ime, 34. sladkovodna r>ba, krap, 36. del obraza, organ vonja, 37. del stopala, 39. i obraženec, razumnik, duševni delavec, 42. stanje, pravni po-'°žaj, 43. plačilo, prejemek v gotovini; pobiranje gotovine; "tržek.
1	2	3	1	5	6		t	3	d	10 .	1	12
13				■		i-.						
IS					16				if			
22	18			19				I		ai		
									25	■Bgj ..i		
2?				29	30	31	32			33		
3-,			36	'tO	36			■ 'ti	r			•J3
											'»	
5							'ti					
NAVPIČNO: 1. rimska boginja rodovitnosti, zaščitnica dru-*,nf m olrok, 2. protestantovski pridigar, 3. zgornje okončine, g Japonsko ribiško središče na otoku Hokaido, luka mesta j.?Pporo, 5. Delavska enotnost, 6. luka in glavno mesto repub-k, . Gar,e V Afriki (Accra), 7. ime baletnega mojstra Mlakarja, 9 Jf. 2 *eno mn°go gostoval v inozemstvu, 8. grška črka, ■ glavni števnik, 10. ujemanje koncev vrstic pri pesmih, 11. tek č UČ)tefj retorike, atenski govornik, Isokrat, 12. plat, 14.
°ce čistilo, 19. rokovnik, kožuhovinast ali vatiran naročnik Sršjjretle rok, 20. lomljenje, tudi kraj pod Storžičem, 22. ime na Kega skladatelja Theodorakisa, 25. razglas, oglas, nalepljen ArakhVnem prostoru, 28. grški kraj v južnem Epiru, ob reki sto S' 30, špansko žensko ime (pevka Tadio), 31. prepro-Ške °uOŽ^e' tleJ kroga, 32. konice, bodice, žela, 33. ime zagreb-^ošk "10riStke Eržišnikove' 35- gIavn* §tevnik, 38. srbsko 41 i,,.0.1.1116 Wr. Obradovič), 40. znak za kemično prvino lutecij, ratica za United Nations, hrvaško: Ujedinjeni narodi.
* Rešitev pošljite do četrtka, 19. oktobra na naslov: % u      Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Nagradna Križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
.   GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni nisi je na stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska n ^'netnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši tf
»Prta razstava Gorenjska kmečka noša. ^ v baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna P0^rajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Oo n republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji, « ^ostorih pa razstava grafik akad. slikarja Karla ^ Posredovala Moderna galerija v Ljubljani tet v  . ' pirancsija (1720—1778). .   .. •
./Prešernovi hiši je odprt Prešernov spom.nski muzej, **** i v isti stavbi pa razstava akad. slikarja Zmaga Jeia GaieiijSkc in muzejske zbirke so odprte vsak dan od iu 0 12- in od 17. do 19. ure
kem ;kih , ki ični
v a.
loterija
Neuradno poročilo o žrebanju srečk 41. kola, ki jc bilo
1.1
12. oktobra 1972.
srečke s	so zadele
končnicami	din
00	30
30	20
350	50
39020	500
99700	1.030
194480	10.000
487240	10.000
61	40
8851	200
3S761	540
95071	500
179031	150.000
479281	10.000
686171	10.000
2	10
39702	2.010
41272	510
92962	1.010
647932	.10.010
73	20
0523	200
50603	500
123363	10.000
530653	10.000
24	20
234	50
414	♦ s 100
634	100
654	50
34244	500
370064	10.000
535074	10.000
85	20
005	50
12065	2.000
65585	2.020
87485	, 520
206945	10.000
460495	10.000
56	20
6666	30
45426	1.000
448716	10.000
,7	10
02617	2.010
17127	510
78537	1.010
736057	10.010
8	10
85918	510
66648	1.010
543258	10.010
760208	10.010
29	30
39	20
4579	300
61809	500
081439	10.020
V Pionirski knjižnici bo v četrtek, 19. oktobra, URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta. Vabljeni!
Po 20 letih spet na kegljišču
V minulem tednu so v Cerkljah na Gorenjskem praznovali 20-letnico kegljaškega športa v tem kraju. Ob tej priložnosti so pripravili zanimivo srečanje med nekdanjimi kcgljači in kcgljači sedanje generacije. Zmagali so veterani z 2327 podrtimi keglji pred mlajšimi, ki so podrli 2310 kegljev.
Zanimivo je omeniti, da so za uvod uporabili rekvizite, ki so jih na tekmovanjih uporabljali pred 20 leti in z njimi uspešno nastopili tudi na re-
TRZNI PREGLED
Jesenice
Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 2,50 din, slive 5 din, jabolka 4,20 din, česen 11 din, čebula 3 do 4 din, pesa 2 din, paradižnik 5 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo' maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,60 do 1,80 din, kislo zelje 4,20 din, cvetača 6,50 din, paprika .5 din, krompir 1,60 do. 1,80 din
Kranj
Solata 5 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 15 din, čebula 4 din, fižol 10 do 12 din, pesa 4 din, kaša 5 din, paradižnik 6 din, gobe 30 do 40 din, med 20 do 22 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 do 1,30 din, surovo maslo 24 din, smetana 15 din, orehi 35 din, klobase 8 din, skuta 7 do 8 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 6 do 7 din, kisla repa 4 din, cvetača 8 do 9 din, paprika 6 din, krompir 1,50 do 2 din, žganje 20 din, kostanj 8 do 10 din.
Tržič
Solata 5 din, špinača 7 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 4 do 5 din, limone 15 din, česen 18 din, čebula 5 do 6 din, fižol 11 din, pesa 5 do 6 din, kaša 9 din, grozdje 7 do 8 din, hruške 7 din, jajčka 1 do 1,30 din, snjetana 17 din, orehi 6 din za liter, skuta 3,50 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4,50 din, krompir 2 din,
publiškem tekmovanju. Dvoboj pa je bil na avtomatskem kegljišču pri Erjavšku V Cerkljah.
-an
Kamnogoričani — pridni nabiralci gob
Zanimanje za gobe se je v Kamni gorici zadnja leta zelo povečalo. Okoliški gozdovi, Vreče, Drnovcc in Bohinčev gozd so od pomladi do pozne jeseni polni vnetih nabiralcev teh okusnih sadežev.' Vendar je med njimi zelo malo pravih gobarjev, ki jim jurčki in
lisičke niso edine gobe, ki jih lahko nabirajo. Najbrž bi bilo potrebno med vaščani dvigniti gobarsko kulturo — torej jih seznaniti še z ostalimi užitnimi gobami in pregnati njihov strah, češ čc goba ni jurček ali lisička, pa ni užitna. KOKI
SOBOTA
KEGLJANJE — Kranj: kegljišče Triglava, nadaljevanje republiškega prvenstva moških parov (ob 8.30), zaključek jutri (ob 8.30)
ROKOMET   — Kamnik:
Kamnik : Duplje (ob 19. uri)
NOGOMET — Tržič: Tržič : Britof, Šenčur: Šenčur : Naklo, Kranj: Korotan : Lesce, Bohinj: Bohinj : Jesenice (vse ob 15.15)
NEDELJA
ROKOMET — Tržič: Tržič : Izola (ob 10. uri), škofja Loka: Šešir : Prule (ob 11. uri). Selca: Alples : Simplex — ženske (ob 10. uri), Alples : Hrastnik — moški (ob 11. uri), Križe: Križe : Mokcrc (ob 10. uri)
ODBOJKA    — Kamnik:
Kamnik : Čajevec (ob 10. uri). Kropa: Plamen : Novo mesto (ob 10. uri), Jesenice: Jesenice : Brestanica — ženske (ob 10. uri
KOŠARKA — Kranj: telovadnica osnovne šolo France Prešeren, četrtfinale mladinskega republiškega "prvenstva v košarki (ob 9. uri) -dh
poročili $a ser
LL-»....... ____——
V KRANJU
Virnik Franc in Trampuž Katjuša, Ropret Anton in Kepic Ana, škrjane Franc in Perčič Marija, Viler Aleksander in Završnik Sonja, Ficko Jože in Ambrožič Vesna
V KRANJU
Kohler Ana Marija, roj. 1902, Košir Jože, roj. 1922, Pire Anton, roj. 1929, Mubi Jožef, roj. 1888, Studen Peter, roj. 1897, Jerneje Helena, roj. 1898, Pire Josip, roj. 1898, Bajcc Mara, roj. 1904, Piber-nik Alojz, roj. 1895, čopi Jožefa, roj. 1932, Rus Hinko, roj. 1908, Slokan Matilda, roj." 1918, Lavtar Jože, roj. 1907, Vrhur.c Stanislav, roj. 1910, Rcšek Iztok, roj. 1960, Kos Julijana, roj. 1881, Guzelj Angela, roj. 1905, Klemcnčič Frančiška, roj. 1909, Rakovec Ivana, roj. 1892
V TRŽIČU Belhar Rafaela, roj. 1889
-MENIM I
Kfy LJUBLJANA
RAZSTAVLJA IN PRODAJA NA GORENJSKEM
SEJMU OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. X.
Stanovanjsko pohištva Stavbno pohištvo Keramične obloge Gradbeni material _
DOSTAVA NA DOM
POPUST ZA STANOVANJSKO POHIŠTVO
KREDIT DO 10.000.-din
Piše dr. Pavle Blaznik (16)
Podobno so bili na dnevnem redu tudi spori glede trgovanja, ki se mu podeželski podložniki nikakor niso hoteli odreči. Sicer so na pritisk meščanov izšli različni patenti, ki so prepovedovali kmetsko trgovanje, toda njihov učinek je bil zelo dvomljiv. Podjetnejši kmetski trgovci se pri nakupu blaga niso omejevali samo na ožje sosedstvo; po blago so hodili tudi na ozemlja zunaj gospostva. Pri tem kajžarji niso zaostajali za gruntarji; uspevali so pač podjetnejši med enimi in drugimi. Sicer pa tudi v mestu ni bilo drugače. Konec 17. stol. je npr. loški glavar ugotavljal, da je bilo celotno loško meščanstvo razen 3—4 izjem precej obubožano. Ker meščani niso imeli denarja, sc jo večina loških trgovcev ubadala z drobno krama-rijo, ki je še dolgo živela v cehovski mentaliteti. Ob takem životarjenju so bili tembolj vidni posamezniki, ki so se v velikem obsegu ukvarjali s trgovino. Ti veletrgovci so bili hkrati tudi založniki izdelkov podeželske obrti. Glede založništva je škofja Loka sodila med naša vodilna mesta, v določeni meri je celo prednjačila. Veletrgovci SO potekali iz vrst domačega, deloma tudi kmetskoga prebivalstva. Podjetnejši kmetski sinovi so si namreč zgradili tako trdne gospodarske temelje, da so se preselili v me-!.!prišli tod do svojih hiš, sc sčasoma dvignili nad poprečne loške trgovce in se začeli baviti z založništvom. Kot drugod so si tudi loški založniki pridobivali plemstvo, kar jim je dvignilo družabni položaj in jih rešilo nadzorstva mestne oblasti.
Na tak način so se proti koncu 17. stol. močno uveljavljali Oblaki-VVolkenspergi. S poljanske Žetine je izvirala rodbina Demšar, ki je na veliko trgovala s platnom. S Sorskega polja je verjetno izvirala rodbina Jenko, ki je proti sredi 18. stol. pridobila plemstvo (pl. Jenkcnsheim) in si ustvarila trdno premoženje skoraj izključno s prodajo platna na veliko. Iz vrst loškega meščanstva je potekala rodbina Jugovic, iz katere so prav tako izšli založniki. Ob leh veletrgovcih srečamo tudi posameznike iz vrst plemstva, ki je bilo v službi zemljiškega gospoda (npr. Fiirn-nfeUi) in se je pečalo z vsakovrstnim Irnrovanjem. Med le veletrgovce so se začeli iviščati tudi Benečani, ki so vse bolj prevzemali posredniško vlogo med loškim ozem l<em in Italijo v dvoje roke (npr. Zanetli).
Trgovci-založniki so bogateli predvsem na račun revnega obrtnika, ki ni zmogel
stroškov, zvezanih s predelavo. Tipičen primer srečamo pri loških sitarjih. Revni Sitarji se niso mogli sami oskrbovati s surovino, ki jo je bilo treba večinoma uvažati, in so bili povsem navezani na petične trgovce. Ti so jih zalagali s konjsko žimo, ki so jo sitarjem oddajali na kredit. Izdelke so podjetniki zaračunavali po zelo nizki ceni, od katere so odtegovalj zneske za posojeno žimo. Delavcu je torej ostajalo le malo gotovine. Ce jc sitarja revščina premotila, da je oddal izdelke drugemu podjetniku, je padel v nevarnost, da svojemu podjetniku ne bo mogel poravnati dolgov na račun surovine. Tako jc dobil založnik delavca povsem v svoje roke. — Podobne razmere so vladale v Železnikih. Tam so bili založniki deloma fužinarji sami, ki so žebljar-je oskrbovali z železom, deloma pa tudi z življenjskimi potrebščinami. S predujmi so jih navezali nase v taki meri, da so nekateri postajali od njih popolnoma odvisni. Med založniki so pa bili tudi trgovci z železom in železnimi izdelki; le-ti so zalagali fužinarje z denarjem v zameno za železo oziroma izdelke. Manj so bili od založnikov odvisni platnarji, ki so surovino vsaj deloma krili sami s svojimi pridelki.
Loški trgovci so trgovali z najrazličnejšimi predmeti, s takimi, ki so jih producirali doma, pa tudi z robo, ki so jo nakupovali zunaj loškega ozemlja. Med predmeti, s katerimi so kmetski podložniki prekupčevali, naletimo celo na puške. Močno je bila npr.
razvita trgovina z živino (z ovcami, kozami, prašiči, konji), zlasti z govedom, ki je prihajalo- na loško ozemlje deloma čez Kamnik, deloma so ga pa nakupovali po Dolenjskem in ga prodajali Čez Cerkno v Italijo. V največji meri je bilo seveda razvito trgovanje s predmeti, ki so jih izdelovali na loškem ozemlju. Zelo važno mesto je zavzemalo železo, oziroma železni izdelki. Z železom so trgovali mimo loških veletr-govcev tudi fužinarji. S prodajo železnih izdelkov so sć pa v veliki meri ukvarjali tudi podeželski trgovci, ki so tovorih v svet podkve, zlasti pa žeblje. Med specifične predmete loške trgovine sodijo sita. — Toda daleč najbolj je bilo razširjeno trgovanje S platnom. Glede tega trgovanja je bilo loško ozemlje izrazito vodilno na Kranjskem. Po zatrjevanju loških trgov« cev je bilo v platnarskcm trgovanju stalno v obtoku okoli 500.000 gld. Med trgovci s platnom srečamo ne samo velike založnike, marveč tudi mnoge nepismene kmete, ki , so se pojavljali s platnom na sejmih po jadranskih primorskih mestih in celo v Italiji Veletrgovci so se nad kmet-skimi kramarji pritoževali, ker so mnogi kupovali platno na kmetih na kredit nekoliko dražje kot meščanski trgovci, ki so plačevali v gotovini, na sejmih pa so kmetje plat no ceneje ponujali, ker so težko čakali na denar, da so mogli poravnati dolgove. Platno so predvsem prevažali na tržaško in reško tržišče; kolikor ga niso prodali v Trstu, so ga tovorili dalje v Videm. •
MARIBOR — Danes, v soboto, 14. oktobra, zvečer sc bo tu začelo II. tekmovanje pevskih zborov Slovenije, ki ga prirejata Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in' Zveza kulturno prosvetnih organizacij Maribor. Srečanje ima naslov »Naša pesem 72«. Sodeluje 22 različnih vokalnih skuprn iz vse republike, med njimi tudi štiri ekipe z Gorenjske: KLU Davorin Jenko iz Ccrkelj, prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika, ženski pevski zbor z Jesenic in Akademski komorni zbor iz Kranja. Najboljše čakajo lepe nagrade in Pn* znanja. Na koncu, jutri popoldan, ob 16.30, sc bodo med zaključnim koncertom I. kvalitetne skupine še enkrat pred«*" vili poslušalcem. (AO
ŠKOFJA LOKA - Loški muzej je pred dnevi izdal posebno brošuro z naslovom »Vodič po muzeju«, ki bo vedno številnejšim obiskovalcem zbirk v prostorih starega gradu precej olajšala razumevanje in opredeljevanje razstavljenih predmetov. V uvodu avtorji najprej opišejo vse možne dostope P* grad, potem pa v zgoščeni obliki, na nekaj straneh, bralcu predstavijo zgodovina mesta in najbolj značilne krajevne sp° menike. Osrednji del je knjpak posvečen razlagi starin, raz porojenih po posameznih sobah. Za konec prišleka seznamJ še z ostalo aktivnostjo Muzeja (prirejanje likovnih razstav/ izdajanje Loških razgledov itd.) in spregovorijo o »skanz v bližnjem vrtu ter o loškem arhivu, ki med drugim hra" tudj mikrofilme 3000 fotokopij raznih dragocenih listin, slopnih slehernemu cbčanu.
Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje
Objavljamo ostala imena izžrebanih Glasovih naročnikov jesenskega žrebanja
Brov* Andrej, ValjavČcva «, Kranj, je Izžrebal naslednje naročnike:
Pretnar Marija, Zagoriška 26, Bled
Gojnik Jože, Dolžanova 6, kKr»nj
*°'jek Franc, Cirče 28, Kranj
.amcar Pav»a» Koroška 56, iriic
■** Anton, Zg. Veterno 4, Tržič
mil Hc,ena' Log 12' *e,ez" JCraJ Alojz, Vodice 148
u ,?k Marian- Hrastenice 7, lolhov Gradec
Kosmač Franc, Dobračeva 25, Ziri
Kr"ičar Andrej, Babni vrt 10, bolnik
«*Jan Angela, Sp. Besnica
W?,Marlca' SP- Brnik 73,
, rk,Je, je izžrebala nasled-Je »laročnikc:
Pogačar Branko, Selo 34, Žirovnica
Ažman Pavla, Loka 35, Tržič Murko Francka, C. na Klanec
47, Kranj Oblak Ivan, Zlatnarjeva %a,
Kranj
Ovijač Jože, Medvode 90 Tičar Jože, Cerklje 114 Oblak Milka, Lučine 36, Gor, vas
Kern Branko, Klance 22, Komenda
Robič Anton, Hruška 14, Jesenice
Tonejc Majda, Sp. Otok, Radovljica
Bogataj Katl, Sr. vas 62, Šenčur
Strelec Ivanka, Milje 26, Šenčur, Je izžrebala naslednje naročnike:
Fajfar   Gabrijel,   Zasip 99, Bled
Mravlje Pavla, šutna 18, žab-niča
Kvas   Francka,   Zalog 69, Cerklje
Rakovec Edl, Zg. Duplje 56 Jenko Janez, Pivka 15, Naklo Kovač Anton, C. 1. maja 80,
Jesenice Golmajcr Janez, Ljubljanska
24, Radovljica Pire Mira, Mencingerjeva 5,
Kranj
Mravlja Marija, Sv. Duh 87,
škofja Loka Doiinar Tinko, Virmaše 10,
škofja Loka Zabret Roža, Britof 69, Kranj
Rovanje bo v soboto, 21. oktobra, korali se bomo pred hotelom CREINA
* Kranju. Odhod ob 6.40. Opis poti, vVi teri Domo potovali, preberite
* Glasovih nadaljevanjih od 11. ok-ja dalje. Vsem izžrebancem bomo
1 oslali še posebna obvestila.
Vesel Lojze, Britof 13, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike:
Krajnik Pavle, Rupa 22, Kranj Jerič Franc, Jama 27, Kranj čamernik Franc, Cerklje 8 Poklukar Jakob, Poijšica 5,
Zg. Gorje Roblek Ignac, Bašelj 30, Preddvor
Krek Frančiška, Zakobiljek 9, Poljane
Nedižovec Lojze, Bukovica 2, Selca
Marčeta Slobodan, Planina 3, Kranj
Kumer Ivo, Vodopivčeva 19, Kranj
Kajžar Franc, šempeterska
50, Kranj Tehovnik Ivan, Retečc-pilar-
na, škofja Loka
Bon ta štefl, Cankarjeva 23, Radovljica, je izžrebala naslednje naročnike:
Murgelj Cilka, Zavrh 2, Šmartno pod šmar. goro
Rode Pepca, Nožice 6, Radomlje
Erzln Franci, Vp 4805, Beograd
šturm   Fanika,  Gozd Mar-
11111 k 73 Ravnik Marija, Brod 4, Boh.
Bistrica Marjanovič Pavla, Brezje 80 Koselj   Janko,   češnjica 6,
Podnart Grajzar  Jože,   šmarca 103,
Kamnik Novak  Franc,  Delavska 8,
Šenčur
Vrtač Janez, Visoko 112, Šenčur
Cajhen Valentin, Dcpala vas 41, Domžale
Pridi, Gorenj3cf z mrzle planine, vabi Dolenje te v tople doline!
Jesenski izlet izžrebanih Glasovih naročnikov
(Nadaljevanje potopisa)
Ko sc bomo že bližali Novemu mestu, bomo na desni zagledali pomemben slovenski kraj — Dolenjske Toplice. Četudi ne bo časa, da bi se tu ustavljali in se morebiti še okopali v topli vodi, bo le prav, če spregovorimo kako besedo o kraju, mimo katerega bomo žal Je hiteli. OD TOPLIC DO NOVEGA MESTA
Zdravilna voda Dolenjskih toplic, ki vsebuje mnogo ogljikove kisline in drugih mineralnih sestavin, ima stalno temperaturo 37 do 38 stopinj Celzija. Izvir je kar mogočen: dnevno priteče iz zemeljskega nedrja tri milijone litrov tople votle!
V zdraviliški stavbi sta dva bazena, poleg posameznih manjših kopalnic. Zunaj pa je urejen moderen bazen s toplo vodo, ki privablja poleti tisoče obiskovalcev iz Novega mesta in od drugod.
Dolenjske toplice so znane že iz 13. stoletja, zdravijo pa revmatizem, sklerozo, ženske bolezni, srčno hibo in podobno.
še 12 kilometrov ceste in bomo v Novem mestu, dolenjski metropoli — kar je Kranj Gorenjski.
Lepo, staro mesto nad tem-nozeleno Krko ima slikovit položaj: na skalnati vzpetini apnenčastega polotoka kipi mesto in se zaključi v visokem kapitlju vrh griča. Sicer pa, le kdo ne pozna poetičnih panoram Novega mesta z Jakčevih in Lamutovih podob?
Starodavno mesto — arheološka raziskovanja so dognala, da jc naselbina obstojala tu že od konca bronaste dobe pa vse do pozne antike. To se pravi, že od prazgodovine pa vse v naše obdobje.
Ena od najpomembnejših dragocenosti, ki jih hrani Novo mesto, je gotovo oljna podoba sv. Miklavža v kapiteljski cerkvi. Naslikal jo je ob koncu 16. stoletja sloviti beneški slikar L R. Tintoretto.
V Novem mestu jc preživljal svoja upokojenska leta naš mengeški roiak pisatelj lanez Trdina (1830—1905). Tu je pisal svoje čudovite Bajke in povesti o Gorjancih. Poko pan je na ločenskem pokopališču.
Judi ime Prešernovega pesniškega ideala. Primičevc Juli ic, je tesno novezano z No vini mrstom Tu ie živela kol soproga predsednika okrožne-
ga sodišča Jožefa pl. Scheu-chenstuela v letih 1850 do 1864. Njen grob na šmihel-skem pokopališču prešerna-Ijubivi Slovenci radi obiščejo. Najbrž ni bila po svoji volji tako trdosrčna* do pesnikovih milih vzihov ...
Novo mesto slovi tudi po svoji slavni gimnaziji, ustanovljeni leta 1746. Nekoč jo ta šola slovela daleč čez so-venske meje. Po večini so bili njeni profesorji sami učenjaki; zato jc bila novomeška gimnazija znana po resnobi in strogosti. In še ena šola je v Novem mestu, ki jo posebno slovenski kmetje poznajo in cenijo. To je Kmetijska šola na Grmu. Tisočerim mladim gospodarjem jo pokazala pot v umno poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo.
Z našima avtobusoma so bomo, seve za kake četrt ure, ustavili na novomeškem Glavnem trgu. Pred rolo'žem bomo zagledali dvoje uronastih poprsij, pisatelja Janeza Trdine in pesnika Dragotina Ketteja. Na tega rahločutnega lirika, Cankarjevega in Župančičevega literarnega sopotnika, spominja tudi verz, vklesan v obod mestnega vodnjaka:
»Noč trudna molči, neza-mudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih vetre z vodoj poigrava.«
Na nasprotni strani rotov-ža stoji spomenik prvima obešenima talcema, pred vhodom v Študijsko knjižnico pa je osrednji spomenik NOB, delo kiparja Savinška.
Pomembna kulturna ustanova je tudi Dolenjski muzej s svojim modernim razstavnim paviljonom. Sicer pa so Novomeščani prispevali kar bogat delež v zakladnico slovenske kulture. Tu so se rodili: slikar Božidar Jakac, skladatelj Marjan Kozina, pesnik Anton Podbevšek, jezikoslovce Rajko Nahtigal, pisateljica lika Vaštetova in . drugi.
Nikakor pa ne smemo zamolčali gospodarskega razvoja Novega mesta. Industrija je v zadnjih desetletjih to podeželsko mestece povsem spremenila. Tisočero delovnih rok je zdaj zaposlenih v avtomobilski tovarni IMV, v tovarni zdravil Krka, v tekstilni tovarni Novoteks, v konfekciji Labod, v Iskri, Novo-lesu in drugod. CZ.
(Se bo nadaljevalo)
(19. zapis)
Pri Jcnk (Zg. Jezersko št. 141, stara številka 3) gospodari Ivan Anko. V sklopu njegove posesti je tudi Jenkova kosama (odločil sem sc, da besedico pišem tako, kot jo izgovarjajo domačini; pa tudi znana ljudska pesem govori o ptički, ki je priletela in se vrh kosarne vsela ...), dragocena zgodovinska stavba iz 16. stoletja, edinstvena v našem alpskem svetu.
NADIH STARINE
Ko stopiš s ceste, ki vodi od Štularja proti Jezerskemu vrhu, na desno stransko pot, se ti odpre nenavaden pogled: sredi pritličnih kmečkih poslopij kipi v višino ozka, a mogočna nadstropna hiša z značilnim podstrešnim lesenim »gankom<. Na hišnih vogalih je nakazana zidava s »šivanim robom« Jenkova kosarna sega po ti-piki svojih gradbenih elementov v poznogotski čas. To nam kaže posebno kamnit portal v obliki takoimenova-nega »oslovskega hrbta«.'Dolga leta jc bil portal zazidan, zdaj je izluščen iz ometa. Tudi kamniti okenski okvirji določajo čas gradnje Jenkove kosarne, o kateri smo že v prejšnjem sobotnem Glasu povedali, da je služila takratnim popotnikom, romarjem, trgovcem in vojakom kot nekak hospic, gostišče in prenočišče.
Tloris hiše pa je kaj preprost: v pritličju in v nadstropju so po trije večji prostori, srednji je v obeh etažah največji. Spodnji levi in desni prostor služita gospodarju Jenku še vedno kot skladišči ali kašči.
V velikem srednjem prostoru, ki je sedaj (bržčas je bilo tako tudi včasih) kot sprejemnica, je nekaj najnujnejše opreme, v levem zadnjem kotu pa je odprto ognjišče. Obiskovalec hiše se sedaj lahko dobro pouči o
njeni zgodovini s pisane razlage, ki je nameščena pod steklom na levi stranski steni. Iz te razlage zvemo, da je hišo po požaru 1. 1959 (pogorelo je ostrešje in lesen »gank«) obnovil in restavri-ral Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Z obnovitvenimi deli se je pričelo 1. 1964, 28. junija 1968 pa je bila hiša že odprta javnosti. Ze prvo leto si je zanimivo zgodovinsko stavbo ogledalo 927 oseb, letos pa je bilo do začetka oktobra tu že 474 obiskovalcev. '
V nadstropju »kosarne« so prav tako trije prostori, levi in desni sta očitno služila za prenočišča. Zdaj so prostori sicer bolj prazni, kajti prezentira sc le stavba kot taka; zato jc razpostavljeno le nekaj nujne hišne opreme (skrinje, kmečko orodje, kolovrati, klopi, zibka, stenska ura in podobno), ki jo je dal iz svojega depoja Gorenjski muzej v Kranju.
NAPISI NA STENAH
Resnično zgodovinsko dragocenost Jenkovi kosami pa dajejo zanimivi napisi v zgornjem desnem prostom (t. j. v vzhodnem traktu), vrisana na beljene stene z opečnato in črno kredo ali oljem.
Napisi so pisani v nemščini, latinščini in italijanščini. Datirani so z letnicami 1573, 1575 in podobno. Vsekakor pa iz 16. stoletja, Jc delno iz prve četrtine 17. stoletja. To kaže na živ promet čez Jezerski vrh v času, ko še ni bilo zgrajene ceste čez Ljubelj. Potem jc promet čez Jezerski vrh močno usahnil.
Strokovnjaki kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo so poskrbeli pri vsakem stenskem napisu za prevod in ustrezno razlago. Zato se ti napisi preprostim ljudem ne zde več tako zagonetni. Ne bo pa prav nič narobe, če nekaj teh napisov tudi v tem zapi-
su povem. Posebno zato, ker so nekateri napisi filozofsko modri in dihajo pravi čar starinske patine. Seveda citiram napise v slovenskem prevodu:
»Nihče nima tukaj (t. j. na tem svetu) miru — državljan mora prenašati svoj križ — potem (t. j. po smrti) bo mogoče uživati umirjeno.« Podpisani: Nikolaj Korvinus, regularni kanonik.
»S:vča ali voznina.« Podpisan: Nikolaj Mittcrhans iz Konjic.
»V vsaki sili zaupam v Boga.« Podpisan: B. Seheffert-tnigkh.
»Časovno minljiv, večno obstojen. O, človek, glej kaj de-laš. Bog vidi. Pomisli na konec« Podpisan: Joseph Ho-riseh.
Eden najzanimivejših napisov, ki hkrati tudi delno razloži, odkod naziv »kosarna«, jc tale:
»Na dan 7. aprila Je bil tu na prenočevanju kapitan Or-fleo Bucelleni s svojo kompanijo na pohodu do armade Njegovega Cesarskega Veličanstva.«
Podpisa sicer ni, a po imenu znanega vojaškega poveljnika lahko sklepamo na čas njegovega prenočevanja v tej hiši. To je bil čas v prvi četrtini 17. stolotja. Pisan pa je napis v italijanski kurzivni humanistični pisavi. Več drugih napisov je pisanih v kurzivni gotici 16. stoletja. Tako že tudi pisave samo pokažejo na čas nastanka napisov.
Nenavaden je tudi napis blizu izhodnih vrat na zuna nji mostovž, kjer je bilo ver jetno stranišče — kot je še danes marši kod. Napis pa slove takole:
»To je sumljiv kraj — če nočeš verjeti — okusi, poli ži.<
Podpisa seve ni. Znani pa so natanko taki straniščni napisi že iz lota 1412.
CZ.
Jenkova kosarna na Zg. Jezerskem. Zgodovinska stavba je služila kot hospic (gostišče in prenočišče) ze v 16. stoletju. — Foto: F. Perdan
Nazivi ali — po domače — »titli«, ki si jih ljudje lepijo pred svoja uradno priznana imena, utegnejo biti dandanes sila pomembna, pogosto kar odločilna zadeva. Odločilna za tistega, čigar poklic terja mnogo letanja in debatiranja, pa tudi za čisto navadne smrtnike, saj gotovo ni občana, ki rte bi najmanj stokrat letno nekaj zahteval, prosil ali iskal. Zato mi dovolite, da vam priredim kratek kurz iz nagovornega bontona. Neustrezno uvodno tituliranje ljubih sodržavljanov vas namreč lahko drago stane.
Začel bom pri najbolj vsakdanjih primerkih, pri prodajalcih. Ko pridete, recimo k mesarju, ga nikar ne ozmerjajte s »tovarišem klavcem«, sicer vas bo pošteno zaklal (s ceno, kajpak). Tudi enostavni »tovariš« ni najbolj ustrezen izraz, saj vladarji mesnic in delilci dragocenih zrezkov upravičeno pomilujejo nekonvertibilno socialistično-potrošniško rajo. Tedaj boste rekli: »Klanjam se, gospod Taintal Prosim, a je slučajno ostala zame kakšna kost za juhico?«
Podobno taktiko priporočam med obiskom šivilje. Bog rte daj startati s »Poslušajte, Zofka ...!« Utegnila bi vas pustiti čakati celih pet mesecev. Bolje je, če ji polaskate s spoštljivo donečim vprašanjem: »A bi bili tako dobri, gospa mojstrica ...?« — pa čeprav zna komaj kaj več kot zašiti strgane nogavice.
Znatno težji slučaj so birokrati, sedeči po brezštevilnih uradih naše zlate domovine. Tu je previdnost naravnost obvezna. Pomislite samo, kakšna nesreča si je nakopati nemilost škrica, ki vedri in oblači v pisarni, kjer izdajajo gradbena dovoljenja, nabijajo davke, takse ali prispevke od vrtičkov! Raje pamet v roke! Potemtakem boste na lastni ponos začasno pozabili in pričarali na obraz blage, spokorniške poteze. Pred vrati malce počakajte, popravite kravato tn potrkajte. Dokler iz notranjosti ne pribuči odrezavi »Noter.« nikakor iti umestno vstopati. Ko nazadnje zrele v srepi očesi prebivalca »kanclije«, ne pozabite izvleči kuverte s pripor^ čilom (ali denarjem) oziroma' skromnega darilca, ki bo lir* odtajalo ledeno vzdušje. Kako, ne enega, ne drugega nimate-
Nazivi in nazivčki
O, joj! Pridite spet čez mesec dni — jn upajte, da se ' <1 zlovoljno bitje ni zapomnilo. Do tedaj pa vadite stavek. »Tovariš načelnik, eno majčkeno prošnjo bi vam zaupal ~t ako smem, seveda.« Nič naj vas ne muči radovednost, « ' oni za mizo res načelnik; zagotovo ni. Ampak brez dvorna računa, da bo nekoč postal.
No, smo ie v višjih intelektualnih sferah. Sem prišteval* tudi osnovnošolske učiteljice, ki od staršev svojih učence pričakujejo, da jim bodo polaskali z »gospa profesor«. *a postaven, dobro ohranjen oča sme izustiti celo bolj intim frazo »draga gospodična«! Sinko bo v 90 odstotkih primer izdelal razred.
Tehniki vseh vrst so naslednja kategorija. Pogosto g'[e * osebe, ki dolgo zaman poskušajo diplomirati. Vsaj vt počastite z naslovom inženir. Veste, nič ne stane. In mo boste očaranega sobesednika še kdaj potrebovali.
Vrh lestvice tvori resnična družbena elita: župani, zdra^e niki, znanstveniki... Okrog županov ne bi onegavil. Ker -jim skoraj vedno mudi, bodo le redki med vami uspeli kr m Ijati s kakšnim od njih dlje kakor pol minute. Recite preprosto »tovariš predsednik«; prvi mož v občini nava ne najde časa, da bi zrasteVv naduteža.
Zdravnik jc poglavje zase. Odkar vrlim medicincem ma nc navrže več zvenečega dodatka »dr.«, so strašno Prl^ deti. Komur je življenje drago, naj torej ob obisku an lante alj bolnišnice vključi v opis simptomov bolezni WH ■ mnogo »doktorjev«. Ugoden rezultat zajamčen.
Ker so znanstveniki — kot pač večina veleumov —* P » sto skromni, vas ne bodo pustili obirati vso neskončno ^ vldko akademskih nazivov, ki jim jo je naprtilo nikt*a. ključcno iskanje bolj ali manj pomembnih odkritij. ",u ,. vati smete, da vam bo vaš novopečeni, čudaški znanec , prosto podal roko in povedal: »Recite mi Albert.«
nasprotje pa je, domnevam, Albertova malomeščanska soproga, ki io boste naredili Za zaveznico le, če ji ob prihod" !<-'>" snidenju s'ečete naproti in vzkliknete: »Moj poklon, sposj0' vana gospa docent profesor doktor Albertova! Kakšna casl zame, da sva se spet srečala!«
Od ostalih plasti državljanov ni več kaj prida oiu^fl vrednih. V oblakih živeče potomke davno izumrlih Plc'n',,A rodbin, ki hočejo, da jih kličete »milostljiva«, so nepotnetnam individuumi, katerih uslug ne boste potrebovali. moškega spola k sreči ni. Kdor pa bi vseeno rad govoril t m, naj stopi do prve umobolnice. Tam ponavadi mrgoli g m lov Monte Cristo, markizov De Sadov in podobnih zamfj} subjektov. In dobro zabavo! v I-1"
Prvič od doma
Ko sem bil še majhen, me »tarši niso pustili nikamor sa-m°ga. Toda kmalu je prišel
tudi ta trenutek. Zdravnik me je poslal na operacijo mandeljnov. Mamica mi je
Prepir
ba
Sestra je odbrzela na živo-»rvni travnik, kjer se je žo-8ala. Prekrivalo ga je na stotine rož, ki so se svetile kot dragoceni diamanti.
V notranjosti me je nekaj silno vleklo: »Pridi! Ali ne boš šel sestri ponagajat?« Samo nekaj korakov! »Poglej, da se žoga vrti! Ne bc^ je ujela,« mi je beseda nagajivo ušla iz grla.
"»Kar hitro pojdi domov, smrkavec! Ali še nisi ugotovil, da rasteš kot travica v puščavi?« me je hitro zavrnila.
»No, no, kar tiho, prekla! £e boš še izzivala, bova ne-kaJkrat korakala gor in dol,« sem se razjezil.
Sestra pa je že morala k parili povedat, kakšen nepridiprav sem. »Tako,« je zavpila mati, ki ie že zavrtela in mi ho-
tela
Primazati krepko zaušni-
co. Odmaknem sc in mamino roko sem videl že skoraj na nebesnem svodu.
»To bi bilo pa čudno,« so ušesa zamrmrala.
Cez nekaj časa pa sem žc tičal v kleti. Snel sem okno, toda joj! 2e mi je padlo na tla.
»Edina sreča,« sem si dejal, »da se to šmentano okno ni razletelo.«
Ker je steklo zaropotalo, žc spet prihiti vsa razjarjena mati.
»Kaj je spet bilo?!« zakriči.
»Nič, nič. Samo maček jc skočil na okno, pa jc padlo,« sem se s hlipajočim glasom izgovarjal.
Potem je kipenje v hiši prenehalo. Spet jc bilo vse lepo.
Milan Kepic, 6. a r. osn. šole Komenda — Moste
Moj prijatelj Floki
Zjutraj zarana sva se odpravila z mojim zvestim prijateljem na lov. Floki je zelo Pameten
pes in dober gonjač. K° sva stopala proti gozdu, sva sc odločila, da bodo da-£es na vrsti zajci, saj je to Flokijev najljubši lov.
Nenadoma je izza grma ši-n>la svetlo rjava žival. Floki *c je takoj pognal za njo. Mislila sem, da jc zajec. Ze-lo sem se začudila, ko se je Vcs upehan in jezen vrnil k ^ni. Kot bi sc hotel opravi-
čevati za svoj neuspeh, sc je stisnil k mojim nogam in priliznjeno mahal z repkom. Končno mi je le priznal, da se jc zmotil, da to ni bil zajec, ampak mlada srnica, ki pa je bila veliko hitrejša od njega.
Pogladila sem ga po gobčku in ušesih ter mu tako oprostila pomoto.
Alenka Kuhar, 5. b r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
Pozneje mi je bilo žal
POnoM ^e oblačno jesensko SHS5 mc8lc' ^ so bile *e nic njc,lc p° dolinah, se obial£° izvlekle. Iz nizkih *0V Je rosilo. Nikomur
Ocene
(l°'rta tence petke b° vesel, mti dali bodo, kar si
tlidi Štiri,       . b° Želel>
m Ž lta * za v ko?,
<° oceno tepen ne boš.
Se vedi   ? tro>k« ie.
ce učenje dobro ti D, ne gre.
°ika ■
Ve"d«r i, -e bol> ^zaželena, *«W zaradi tega se
"S«če u  x Hi treb«-
>e- če enka v
SC>i & takrnd,°Va[nic0 Prileti> iakrat rad palico vrti.
se ni dalo hoditi po dežju. Sama sem počasi stopala po stezi proti gozdu. Gledala sem gozd, ki je v dežju izgubil vso lepoto. Kmalu sem prišla do gozda? Ker sem šla po listje, sem se pričela ozirati po grmovju in nizkem drevju. Kar naenkrat sem pri neki smreki Zagledala veliko mravljišče. Mravlje $0 pridno nosile smrekove iglice in hitele v majhne odprti ne. Meni nič tebi nič sem začela razdirati mravljišče. Opazovala sem mravlje, kako prestrašene hitijo sem ter tja. Začele so se vzpenjati po moji palici in prišle bi do moje roke, če ne bi palice spustila in odšla. Vso pot domov sem premišljevala o mravljišču in bilo mi jc žal, da sem ga razdrla. Premišljevala sem, kaj če bi meni kdo podrl streho nad'glavo. Bilo pa je prepozno. Vsaka, še tako majhna žival, vsaka rada živi v svojem domu.
Cvetka Burger, osn. šola Predoslje
pripovedovala, kako naj se vedem, kaj naj počnem in da po operaciji ne smem jokati. Dala mi je igrače in nekaj knjig, da se bolje naučim brati. Končal sem bil šele prvi razred.
Bil je torek, ko sem šel v bolnico. Mamica mi je dala še zadnja navodila, nato pa sva se poslovila. Prišla je sestra in me odpeljala v posteljo. Popoldne sem se seznanil z dečki, ki so ležali z menoj. Zvečer smo morali zgodaj spat. Zjutraj me je sestra že navsezgodaj zbudila, da mi izmeri temperaturo. Prijatelji so mi povedali, da me je zelo dolgo klicala. Kaj me ne bi! Doma sem spal do osmh, tu pa sem sc moral zbuditi že ob petih. Prvič sem občutil, da je bolje doma. Popoldne sem prebral prvo knjigo. Postalo mi je dolgčas po bratcih in starših. Vendar sem se moral sprijazniti s tem, da bom ostal nekaj dni v bolnišnici. Drugi dan so me operirali. Proti večeru sem dobil od doma tri bele nageljčke in pisano kartico. Naslednji dan me je obiskala mamica. Zelo sem se je razveselil in rad bi šel kar takoj z njo domov. Povedala mi je, kako me doma ati in bratca pogrešajo. Nato pa mi je sestra povedala, da bom šel kmalu lahko domov. To sem bil vesel! Najraje bi zavri-skal, pa ni šel glas iz grla zaradi bolečin.
Spet doma! Spoznal sem, da je najlepše doma. Ko me je mamica peljala domov, sem mislil, da se voziva zelo dolgo. Toda bilo je le nekaj minut. Čeprav nisem bil daleč od doma, bil sem namreč v Kraniu. sc mi je zdelo, da sem daleč in sem bil žalosten. Doma sem bil toliko bolj vesel jn vse se mi je zdelo tako lepo.
Slavko Hudobivnik, 7. b r. osn. šole Predoslje
Ponovno v šo'ski k'opi
Počntnice so končane, začelo se je novo šolsko leto.
Pred šolo smo sc zbrali zopet isti, stari prijatelji. Pouk bomo imeli v stari šoli. Naš razred je v prvem nadstropju. Dobili smo tudi novo tovarišico. Prvi dan nas je tovarišica razporedila po klopeh. Sedim v nrvi klo-ji, za soseda imam Mirana. Tovarišica nam jc razložila, kaj bomo potrebovali med novim šolskim letom. PogovorMi smo se tudi,, kako sc bo treba učiti in kako bo treba ubogati. Zdaj vem, da sc bo treba še bolj potruditi, če bom hotela uspešno dokončnf' tretji razred.
Irena Bajželj, 3. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj
Pionirski dan -naš praznik
Protekli teden smo se zbrali na pionirski konferenci. Pripravili smo načrt dela za letošnje šolsko leto.
Na pionirski dan smo se odpeljali na Vršič. Sprva je bilo megleno, potem pa se je zjasnilo. Pot je bila poučna, ker nas je tovarišica opozarjala na vse zanimivosti. Vedno mi bo ostal v spominu čudovit pogled na Mar-tuljkovo skupino. Jesensko sonce je ožarjalo strme, že mallo zasnežene vrhove. V Kranjski gori smo zavili na
levo in sc začeli vzpenjati. Šofer je komaj obračal avtobus na ostrih ovinkih. Kmalu smo bili na cilju. Začutili smo hladen gorski zrak. Na obeh straneh so nas obdajale visoke gore. Izletnikov je bilo veliko. Ogledovali in slikali so lepote našega alpskega sveta. V Tičarjevem domu smo se ogreli. Ko smo se vračali, smo se ustavili ob jezeru v dolini. Tam se je začel veseli del našega izleta.
Maja Bezlaj, 4. a r. osn.» šole France Prešeren, Kranj
To sem pa jaz
Moje ime in priitnek sta Maja Gogala. Ime mi je všeč, priimek pa ne, ker si ga ne znam razložiti.
Merim lil cm, tehtam pa 30 kg. Za današnjo modo sem 3 kile pretežka. Imam svetle oči in lase ter okrogel obraz. Pravijo, da imam prekratke noge. Nositn dolge lase.
Zelo sem trmasta in ne popustim rada. Ko pridem iz šole, hitro napišem domačo nalogo in se naučim, ker se bo-jim, da bi kaj pozabila, pa tudi zato, ker se rada brez skrbi igram.
Zelo rada telovadim, posebno pa drsam. Tudi jruli-co rada igram. Mislim, da je prav, ker ne laiem. Mami pa rada
odgovarjam in se zato tudi spreva. Mislim, da bi ji lahko kaj več pomagala.
Menim, da sem taka kot je večina otrok moje starosti.
Maja Gogala,
4. a r. osn. šole
Lucijan Seliak, Kranj
S
ŠOLSKIH KLOPI
Poziv zgodovinskega krožka osnovne šole Videm ob Ščavnics
Glede na to, da sc je sicer posrečilo vključiti v kiparsko kolonijo OD GUBCA DO LACKA v Vidmu ob Sčavnici večje število mladincev, ne pa tudi p:o-nirjev, smo se odločili, da pionirje vključimo v čim večjem številu v tekmovanje v poznavanju zgodovine kmečkih uporov.
V Sloveniji je sedaj prvič, da zgodovinski krožek določene šole razpisuje tekmovanje o tistem obdobju naše zgodovine, ki je bilo pred narodnoosvobodilnim bojem najbolj slavno.
Zgodorinski krožek osnovne šole Videm ob Sčavnici to pobudo danes ponavlja v prepričanju, da jo bodo podprla vsa vodstva osnovnih šol, kakor tudi druge prosvetne kulturne ustanove v Sloveniji. Le tako lahko pričakujemo, da bo tekmovanje množično in tudi uspešno.
Kot je bilo že omenjeno, srno študijsko gradivo omejili na prispevek prof. dr. Boga Grafenauerja: Štirje veliki kmečki upori v knjižici Od kmečkih uporov do slovenske državnosti, Založba Obzorja Maribor in na razpravo: Štatenberg in kmečki upor prof. dr. Jožeta Koporca v. časopisu za zgodovino in narodopisje, kat. rega založnik je ista založba.
Po dve najboljši nalogi naj šole pošljejo do konca novembra zavodu za šolstvo SR Slovcntjc. Končno ustno tekmovanje pa bo prek televizije pred samo v> liko proslavo, ki bo 6. maja 1973.
Zgodovinski krožek osnovne šole Videm ob sčavnici
Majda R. iz Cerkelj — Prosim, če mi svetujete model plašča, za katerega blago že imam in prilagam vzorec. Plašč naj bo midi dolžine. Stra sem 19 let, visoka 170 cm in tehtam 59 kg.
Marta — Plašč za vas je krojen ob telesu, zapenja se
enovrstno. Ima večji ovratnik, dva žepa in vstavljen pas. Rokavi so ozki, dolžina plašča je midi. Zadaj po sredini ima plašč odprto gubo.
Marija J. Iz Kranja — Kupila sem tvvced, iz katerega bi rada imela kostim. Jopica naj bo bolj široka in nc preveč dolga. Všeč so mi krila z gubami. Ovratnik bi prekrila s krznom. Stara sem 38 let, visoka 167 cm in tehtam 62 kg.
Marta — Jopica kostima ima le rahlo nakazano linijo in se zapenja enovrstno. Rokavi so ozki. Na skici sta vidna le prereza žepov, katerih rob je prav tako okrašen s krznom. Krilo je rahlo zvončasto in ima na prednjem delu dve gubi.
Kotiček
za ljubitelje cvetja
Pogoji uspevanja spomladanskih čebulnic
PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD
Prvo leto po sajenju zdrave in močne cvetlične čebulice v običajnih vrtnih tleh dobro uspevajo. Sčasoma pa nekatere cvetice opešajo v rasti in slabo cveto, če nimajo pravih pogojev za rast. Zato je treba poznati osnovne zahteve rastlin glede na zemljo, lego, kislost tal in podobno.
Zafrani-krokusi" (ne zamenjujmo jih s podleski, ki cveto jeseni) uspevajo najbolje na soncu. V senci pa bodo cveteli kasneje, zato pa dalj časa. Radi imajo dovolj apnena tla, spomladi pa obilo vlage. Tudi jarice ali ozimke (eranthis) ljubijo sončno lego in spomladansko močo. Dobro uspevajo in se razrastejo v lepo cvetočo preprogo tudi pod večjim listnatim drevjem, saj cveto preden se drevje olista.
Pasji zob je rastlina senčnih gozdnih obronkov, ki ljubi vlažna humozna rastišča pod drevjem in grmovjem. Ne prenese sonče pripeke. Velrkocvctne ameriške sorte so občutljivejše od domačih.
Cesarski tulipan ljubi globoka dobro gnojna tla v rahli senci. Uspeva pa tudi na polnem soncu, vendar tam prej od-cvete. Zvončki zahtevajo lažja apnena tla z obilo vlade spomladi. Za hiacinte je važno, da jih sadimo v zavetno lego ob hiši ali zidu v dobro humozna tla, ki so dovolj propustna za vlago. Ugaja jim dodatno gnojenje z umetnimi gnojili, ker potrebujejo veliko hrane. Tudi narcise so hvaležne za ne pretežka tla, dobro gnojenje in obilo vlage spomladi.
Za vrtne tulipane so primerna vsaka normalna vrtna tla, ki naj bodo rahla in propustna. Večina uspeva najbolje na soncu, le nekatere botanične sorte prenesejo polsenco.
Čebulnice pogosto popustijo v cvetenju. Proti temu pomaga večinoma že izdatno gnojenje z mešanimi gnojili. Ob pravilni preskrbi s hranilnimi snovmi cveto narsice tudi 20 let na istem mestu v vrtu. Tulipanom pomaga v rasti gnojenje s tekočimi 0,8-odstotnimi mešanimi gnojili. Gnojimo, ko listi zrastejo deset do petnajst centimetrov visoko.
Večina čebulnic ima rada nevtralna tla. Apnenje običajno ni potrebno.
Po štiridesetem
Z«dnJ«£ smo vam predstavili tople športne čepice danes pa so tu klobuki. Pokrivala za jesen in zimo so tesna poteznje-na na oči, krajci na klobuku pa so bolj majhni.
Za marsikatero ženo pomenijo štirideseta leta tisto mejo, ko se začne starati. Res, da se pojavijo na telesu nekatere spremembe, vendar pa se zaradi tega se prav lahko počutijo mlade. Za ta občutek pa je potrebna vsako, dnevna nega in Urejenost. Nič ni gršega kot videti zanemar-jeno neurejeno ženo s štrle-čimi ie osivelimi lasmi. Še mlademu človeku težko odpustimo neurejenost, kaj šele starejšemu.   Za   dobro počutje  po  štiridesetem letu pa   je   treba   poteg redne nege misliti še na nekatere stvari,    ki   nas ohranjajo mladostne   in   sveže. Nikar ' ne hodimo sključeni v dve gube, kot da nas težijo leta. Zravnajmo se, dvignimo glavo. Če je v hiši dvigalo, potem nanj kar pozabimo, če vas ravno ne boli noga in niste invalid, potem hodite vedno le po stopnicah. Posebno še, če se ne ukvarjate prav z nobenim   športom,   vas bo vsaj hoja po stopnicah vsaj malo držala »v formi*.
Po štiridesetem rojstnem dnevu se ni treba oblačiti v
Črno. Ne govorite, da za vas niso svetle barve in živahni uzorci. StiridesetKenuca naj bi bila oblečena v preproste obleke, vendar nikdar iz ce. nenega materiala in po zadnji modi. V teh letih bi morali do potankosli poznati pravila elegance.
Ne pripravljajte se s štiridesetimi leti že za vlogo babice. Ne sedite doma, pač pa obiskujte prijatelje, vsaj dvakrat na teden. Klepet pomirja in razvedri. Seveda ni tre-ba v družabnem življenju pretiravati, saj prečute noči rade puščajo gube na obrazu.
S starostjo ne črtajte raznih navad, ki so vas ohranjale zanimive in prijetne. Ogledujte si druge kraje, berite knjige, spoznavajte nove lju. di.
Ne zanemarite se telesno. Vsak dan prehodite vsaj 4 kilometre. Vsak prehojeni kilometer zniža težo za 150 gr. Ce ste vsa leta smučali, nikar sedaj ne recite, da ste že prestari. Le tekmovati ni več treba z mladimi.
zdravnik C^^vetuje
Prehlad
Prehlad je virusno obolenje, ki pa ga moramo razločevati od gripe. Obolenje nastane, ko se virusi  prehlada  naselijo na sluznicah dihalnih površin: v nosu, žrelu, sapniku hi bronhijih in tam povzročajo vnetja. Bolnika šče-geta in draži na kašelj, sluznica ga peče. Ker pa virusi vdro tudi v kri, se razširijo vsem tlUlU, zato prehlad spremljajo še bolečine v mišicah, sklepih, hrbtu, v prsih, pojavi se glavobol, oči pordeče, temperatura se zviša, dihanje je težje.
Le malokdo je tako odporen, da nikoli ne zboli zaradi prehlada. Ker Je prehlad nadležen in nas onesposobi za delo za cel teden ali še dlje, se skušajmo ubraniti. Ce se slabo hranimo in smo Izčrpani, neodporni, pogosteje zbolimo za prehladom. Hladno vreme samo po sebi ni škodljivo, zbolimo pa, če nismo utrjeni glede na temperaturne spremembe In če večjno časa presedlmo v zaprtih in kurjenih prostorih.
Ne širimo prehladnega obolenja s kašljanjem * bližini drugih. Ce se ne čutimo posebno trdne za večje vremenske spremembe, potem pazimo, da smo ob hladnem vremenu pri' merno oblečeni in obuti« Skrbimo za zadosten počitek in spanje, hrana P» naj bo obogatena z vitamini.   Seveda čezmerno uživanje vitaminov obolenja ne bo preprečilo. Cc pa že zbolimo, potem prve dni prehladnega obolenja počivajmo, da bo telo lažje pregnalo bolezen. Zdravila proti prehladu ni, le aspirin in podobne tablete lahko malo olajšajo bolezen.
' DRUŽINSKI1 POMENKI i
Embalažno grafični zavod, Škofja Loka, Puštal 21
razpisuje prosto delovno mesto
1. analitika delovnih nalogov
Pogoji: srednja ekonomska šola s 3-letno prakso. Nastop službe mogoč takoj! Zainteresirani kandidati lahko dobijo dodatne informacije po telefonu št. 85-565/064 ali se osebno zglasijo v upravi.
Ponudbe naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
industrijske odplake povzročajo milijonsko škodo
projektivno po djetj e Kranj
CESTA JLA6/I nebotičnik)
IZDELUJE
NACRTE ZA
STANOVANJSKE
HIŠE
IN VSE
VRSTE
OSTALIH
GRADENJ
Združenje šoferjev In avtomehanikov Kranj sklicuje sestanek na katerem bo vpis v večerno šolo, za vse šoferje »C« kategorije, ki še nimajo spričevala o strokovni izobrazbi (kvalifikacije.
Sprejeto bo tudi nekaj šoferjev, ki imajo že »B« kategorijo. Sestanek bo v nedeljo, 15. oktobra ob 9. uri dopoldan v Delavskem domu v Kranju, vhod št. 6.
Modna konfekcija KRIM
Kranj, C.JLA 5
sprejme čistilko
za 4 ure dnevno.
Tržiška ribiška družina je bila ustanovljena takoj po osvoboditvi. Danes šteje 120 članov in je ena večjih družin na Gorenjskem.
Površina revirja katerega upravlja družina, meri 45 tisoč hektarjev in to Tržiška Bistrica v celoti ter Mošenik s pritoki. V vodah prevladujejo potočne postrvi. Posebnost lovišč so zlatvičice v zgornjem teku Mošenika. Najtežje postrvi ujete v njihovih vodaji so tehtale preko dva kilograma. Lovišča so bogata in zato prihaja na lov v njihovo področje vsako leto veliko domačih, vedno več pa tudi tujih ribičev iz raznih držav. Družina izdaja za lov enodnevne karte za domače ribiče po 25 do 40 dinarjev, tuji gostje pa odštejejo za dnevno karto 100 dinarjev. Vsakdo pa se mora strogo držati pravila družine: z živo vabo je ribolov prepovedan.
P-red kratkim je dobila ribiška družina tudi lastno ribogojnico v Besnici, koder vzgajajo predvsem krmljeni zarod. To so do pet centimetrov velike ribe in kadar je vodno stanje na rekah nizko, jih spustijo. Krmljeni zarod vzgajajo pod strokovnim vodstvom in ga bodo vzgojili vsako leto okoli 45 tisoč komadov. Ker je Tržič industrijsko mesto, povzročajo ribiški družini veliko skrbi industrijske odplake. Koncentracijo industrijskih odplak v' vodi nadzoruje republiški zavod za ribištvo iz Ljubljane. Na podlagi raziskav je izdelal zavod tabelo iz katere je razvidno, kolikšna koncentracija
Pogoji: Pod 1
Pod 2-
Komisija za delovna razmerja TRIO
Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Heroja Bračiča la
objavlja prosta delovna mesta, učno mesto in štipendijo:
1. trgovskega vajenca
(za trgovino z osebnimi zaščitnimi sredstvi
2. vratarje - čuvaje
3. dve štipendiji za:
a) konfekcijskega tehnika,
b) čevljarskega tehnika
zaključno spričevalo osemletke, rojstni list, zdravniško spričevalo in last-
interesenti morajo predložiti ustrezno listino o nekaznovanju. Zaželeno je, da sojcandidati odslužili vojaško obveznost. Delovno razmerje se sklene za D , '   nedoločen čas s tem, da je prve tri mesece poskusno delo;
a 3-: kandidati za štipendijo naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo. Prosilci Vsi      S° 'ank° iz kateregakoli letnika.
!>r *(\teres,rani naj pošljejo svoje prošnje na zgoraj navedeni naslov do 20. okto-a" °8tali pogoji so po določbah samoupravnih aktov podjetja.
strupenih odplak je dopustna v vodi, da ne škoduje ribam. Seveda se industrija izdelane tabele ne drži in takrat pride do množičnega pogina ribjega zaroda. Nastalo škodo oce-
njuje Zavod za ribištvo, katero morajo podjetja povrniti ribiški družini. Nekatera podjetja odštejejo tako letno tudi po več milijonov starih dinarjev. - jp
Poljansko pokopališče kmalu še lepše urejeno
Pokopališče v Poljanah je še pred kakimi desetimi leti nudilo dokaj žalostno podobo, nato pa so '"ga uredili. Grobovi so bili postavljeni v vrste, v petnajst teras druga nad drugo. Kljub velikim stroškom pa še vse do pred kratkim ni bilo urejeno plačevanje prispevka za zemljišče. Zanj so se, po deset dinarjev za pet let vnaprej, Po-Ijanci odločili šele pred nedavnim. Seveda pa ne gre brez težav! Nekaj grobov je še vedno ostalo neidentifici-ranih. V Poljanah so se odločili, da s tem počakajo samo
še do novega leta, nato pa bodo prostor oddali drugim interesentom. .Prav tako mnogi povzročajo težave S tem, da postavljajo spomenike, ki mnogokrat sežejo celo na prostor sosednjega groba!
In za kaj bodo Poljanci porabili denar, ki se bo zbral s plačevanjem prispevka zk zemljišče? Večina bo šla za redno vzdrževanje, uničevanje plevela s škropivom in druga deta, če pa bo sredstev kaj več, bodo namesto ruše med posameznimi terasami postavili obrobne kamne, -ig
Še o cerkvi iia Sv. Mohorju
»Zelo smo bili presenečeni ko ste pred kratkim objavili sliko zvonika, ki je še ostal od porušene cerkvice na Mohorju, ki je priljubljena izletniška točka številnih Kranjčanov in okoličanov. Pod sliko je pisalo, da ga zdaj obnavlja zavod za spomeniško varstvo, kar pa ne drži. Zalo vas vaščani Topolj, Zabrekev in Pozirna prosimo, da v Glasu objavite naslednje pojasnihi:
Konec maja je v zvonik udarila strela. Pogorelo je ostrešje. Požrtvovalnim gasil, cem iz Železnikov se moramo zahvaliti, da ni bilo škode še več. Odločili smo se, da zvonik obnovimo, ker bi se drugače podrl Sami SJHra zbrali nekaj denarja pa tudi veliko prostovoljnih delovnih ur smo naredili. Zavod za spomeniško varstvo nam ni nič pomagal, čeprav smo večkrat prosili, a nismo dobili niti odgovora. — Prizadeti vaščani!«
Za pismo, ki je pred dnevi prispelo na naše uredništvo, se vam najlepše zahvaljujem. Podatek, da pri obnavljanju stolpa sodeluje zavod za spomeniško varstvo, sem dobil v vašem kraju! Kot kaže, pa je bil podatek napačen in ga žal pred pisanjem nisem še enkrat preveril! Upam, da je zdaj napaka popravljena!
T. Govekar
Krajevna skupnost Ribno prodaja gospodarsko poslopje v Bodcščah (2 km od Bleda), primerno za preureditev v stanovanja ali razna skladišča. Vse informacije dobite na krajevni skupnosti ali v Bodcščah na številki 13 ah' 29.
KS Ribno
Radovljica, 9. 10. 1912
Spoštovani!
Bral sem članek »Ste na seznamu« od 4. oktobra. Človek ne bi verjel. Upajmo, da bo sedaj občina dala temu človeku dobro stanovanje. Gotovo takih reve-zev ni več veliko, če ne bo dobil drugega stanovanja, napišite v časopis, da lahko pride kar k titeni. Z ženo sva sama v hiši, pa se bomo ie nekako stisnili.
Adi Fink, Radovljica, Jclovška 16
Odbor za kadre in delovna razmerja v trgovskem podjetju
ROZCA Jesenice
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. poslovodje
samopostrežne trgovine pri Gufarju na Plavžu, Jesenice, Titova 79
2. 3 blagajničark
v samopostrežnih trgovinah
3. 2 KV prodajalk
živilsko-mešane stroke
4. pomožnega delavca
za delo v skladišču samopostrežne trgovine in z znanjem kurjenja peči centralne kurjave
« 5. 4 kurjačev peči centralne kurjave
za določen čas s skrajšanim delovnim časom
POGOJI:
pod L: VK trgovski delavcc(ka) oz. trgovski dclavec(ka) s poslovodsko ali dvoletno komercialno šolo in 5 let ustrezne prakse;
pod 2.: KV trgovski delavec(ka) oz. trgovski delavcc(ka) z dokončano šolo za blagovni promet z znanjem dela na blagajni v samopostrežni trgovini;
pod 3.: 3-letna šola za blagovni promet;
pod 4.: zaželeno poznavanje dela v trgovskem skladišču — prednost imajo osebe,
ki poznajo način kurjenja peči centralne kurjave; pod 5.: izpit za kurjača oz. potrebno znanje za kurjenje manjših trika peči centralne
kurjave.
Prijave pošljite na naslov podjetja do 25. oktobra, kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
lUCOTREHNlO
trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo
LJUBLJANA, POD TRAMČO 2
razglaša prosta delovna mesta in takoj sprejme
dva prodajalca
V TRGOVINO JUGOTEHNIKA KRANJ
prodajalca
V TRGOVINO JUGOTEHNIKA TRŽIČ
prodajalca
V TRGOVINO JUGOTEHNIKA BLED
(preselili smo se v nove prostore na Grajski cesti 2) — nasproti avtobusne postaje Bled
Pogoji za sprejem:
želimo, da ste KV trgovski delavec tehnične stroke z nekaj prakse na tem delovnem mestu, imate odslužen vojaški rok, stanovanje v kraju zaposlitve in da uspešno Opravite 2-mesečno poskusno delo. Želimo, da delo nastopite takoj. Nudimo vam dobre dejovne pogoje v moderno urejenih trgovinah in primerne osebne dohodke po pravilniku našega podjetja.
Vašo odločitev nam sporočite ali se javite osebna na naslov: Jugotehnika Ljubljana, kadrovska služba 61000 Ljubljana, Pod trančo 2. Pričakujemo vas najkasneje do 27. oktobra.
KMETIJSKO ŽIVILSKI
KOMBINAT KRANJ obrat Oljarica Britof
Pogodbeno iščemo stalnega prevoznika, lastnika kamiona prekucnika (kiparja) od 4 do 6 ton nosilnosti, za razne prevoze blaga v rimfuz-nem stanju. Prevozna tarifa po dogovoru. Prednost imajo lastniki z večjo prostornino vozila ter prebivališčem v bližini obrata. Pismene ali ustne ponudbe sprejemamo do 20. oktobra.
Ljubljanske mlekarne Ljubljana, Tolstojeva 63
Objavljamo prosti delovni mesti
prodajalk ali natakaric
v Delikatesi Bled
Pogoj: KV prodajalka ali natakarica.
Nastop dela takoj. Poskusno delo po dogovoru. OD po pravilniku o delitvi OD in uspehu dela.
Prijave z dokazili o kvalifikaciji pošljite na Ljubljanske mlekarne — kadrovska služba, Ljubljana, Tolstojeva 63, v 15 dneh po objavi oglasa.
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
ponovno razpisuje na podlagi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68 in 14/69) delovno mesto
ravnatelja
osnovne šole S. Jenko Kranj
Pogoji:
učitelj osnovne šole z dokončano visoko, višjo aH srednjo šolo, 5 let vzgojno izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit
Nastop službe je 1. decembra. Rok za prijave je 15 dni po objavi.
Kandidati naj vložijo pismene prošnje, kolkovane t 2,00 din, življenjepis, šolsko spričevalo, potrdijo o sedanji zaposlitvi, potrdilo o nekaznovanju in "a nI v preiskavi, ter potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu na naslov: Komisija za volitve in imenovanja SO Kranj, 64000 Kranj, Trg revolucije »•
KA
A1
LEKTROTEHNA
Ljubljana, Poslovalnica Ilranj
prodaja na sejmu obrti in opreme v Kranju od 14. do 22. oktobra
£ MOTORNE ŽAGE HOMELITE - 7 %P0PUST
O AGREGATE - 7 % POPUST
% HLADILNE SKRINJE IN OMARE BAUKNECHT
— 5 % POPUST 0 ELEKTROMOTORJE,   MEŠALCE  ZA BETON,
RAZNA ORODJA, VELIKA IZBIRA LESTENCEV
S SEJEMSKIM POPUSTOM
Novost v našem paviljonu:
PLETILNI STROJI IN MLINI ZA KORUZO
Izredni popusti — možnost nakupa na kredit!
Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
ponovno razpisuje po 14. členu zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13/66) prosto, novo sistemizirano tretje delovno mesto
sodnika za prekrške
POGOJI:
1. diplomirani pravnik z opravijehim pravosodnim izpitom ali izpitom za sodnika za prekrške;
2. diplomirani pravnik brez izpitov pod tč. 1, s tem, da ima dve leti upravne oz. sodne prakse. \
Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismeno prošnjo kolkovano 2 2,00 din, življenjepis, šolsko spričevalo, potrdilo o nekaznovanju m da m v preiskavi, potrdilo o sedanji zaposlitvi ter potrdilo o opravljenem izpitu na naslov: Komisija za volitve in imenovanja SO Kranj, 64000 Kranj, Trg revolucije 1.
Posredujemo prodajo
KARAMBOLIRANIH VOZIL:
1. osebni avto zastava 850 standard
leto izdelave 1969, s 50000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 15.000 din;
2. osebni avto zastava 750
leto izdelave 1968, s 35.500 prevoženimi kilometri, začetna cena je 6700 din;
3. osebni avto zastava 750
leto izdelave 1965, začetna cena je 3500 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 18. oktobra do 12. ure.
Zavarovalnica SAVA Ljubljana, PE Kranj
Poslovalnica Kranj, Titov trg 1
Poslovalnica Kranj, CJLA 11
Slovenija Id Kjj avto
Na V. jubilejnem sejmu obrti in opreme od 14. do 22. oktobra v Kranju prodajamo: kolesa, motorna kolesa, avtomobile, zimsko opremo in zaščitna sredstva za avtomobile. Motorna kolesa prodajamo tudi na kredit.
PRI NAKUPU AVTOMOBILA DRUŽINSKI KREDIT • IZKORISTITE PRILOŽNOST — SE PRIPOROČAMO.
Velika izbira stanovanjske opreme
v naši prodajalni Kranj, Titov trg 5 in
v skladišču Stražišče, Benedikova 1
Usodni kreditni pogoji
triglav KONFEKCIJA KRANJ
Nudimo vam zimske spalne srajce in pižame iz flanele in kosmatega pofycrepa po ugodnih cenah v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
razpisuje prosto vodilno delovno mesto
1. načelnika oddelka za splošno upravne zadeve
naslednja prosta delovna mesta
2. šefa odseka za proračun in sklade v oddelku za finance
3. komunalnega inšpektorja v odd. za gospodarstvo
4. davčnega inšpektorja v davčni upravi
Pogoji za delovna mesta:
pod tč. 2. do 4.: visoka strokovna izobrazba; pod tč. 2 in 3.: pet let delovnih izkušenj; pod tč. 4.: štiri leta delovnih izkušenj;
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
5. finančno materialnega knjigovodje v oddelku za narodno obrambo,
6. knjigovodje v davčni upravi
7. referenta za katastrsko knjigovodstvo v zavodu za i/mero in kataster zemljišč
8. davčnega izvršitelja v davčni upravi
9. stenodaktilografa v skupščinski pisarni
Pogoji za delovna mesta:
pod tč. 5. do 9.: srednja strokovna izobrazba; pod tč. 5.: tri leta delovnih izkušenj; pod tč. 6. do 8.: dve leti delovnih izkušenj; pod tč. 9.: eno leto delovnih izkušenj;
10. šoferja in mehanika
v oddelku za občo upravo in družbene službe
Pogoj: VK delavec in dve leti delovnih izkušenj;
11. vročevalca-kurirja za območje Kranja
12. vročevalca-kurirja za krajevni urad Predoslje
13. vročevalca-kurirja za krajevni urad Cerklje
Pogoj: za delovna mesta od tč. 11 do 13.: nižja strokovna izobrazba;
14. 2 komunalnih nadzornikov v oddelku za gospodarstvo
15. snažilke v oddelku za občo upravo in družbene službe.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni S komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
PRODAM
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič teletila. Do-linar Peter, Sv. Duh 47, škofja Loka 5267 Poceni prodam 1400 kosov ETERNITA 40 x 40 za streho in tri BALKONSKA OKNA 120 x 100 cm. Pelernclj Viljem, Bistrica 38 pri Tržiču 5262
Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Novake 2, Golnik 5274
' Prodam dobro KRUŠNO PEC 140 K 140. Jezerska cesta 120, Kranj 5285
Prodam plemenskega VOLA in KOVAŠKI meh. Repnje 46, Vodice 5286
Prodam strešno OPEKO bobrovec. Hafner Jože, Gode-šič 28, -iicfja Loka 5287
Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA in devet mesecev brejo KRAVO. Breg ob Savi 37, Kranj 5288
Prodam betonske VEREJE. Britof 218, Kranj
Prodam KOPALNO KAD s PEČJO za 500 din. Ccsen Cvetko, Sp. Brnik 73, Cerklje 5290
Prodam PUNTE in BANKI-NE. Katrašnik Marjan, Sp. Besnica 76 5291
Prodam drobni KROMPIR igor in BUTARE. Trata 10, Škofja Loka 5292
Prodam KRAVO po teletu ali brejo. Voglje 85, Šenčur 5293
Prodam OPEKO za dimnike in OPEKO BH 4 ter BETONSKO ŽELEZO premera 8 mm. Brezar Maks, Vide Šinkovčeve 8, Kranj 5294
Prodam polovično PEC na drva. Markič Nenad, Planina 8, Kranj 5295
Prodam dva BIKA stara po eno leto. Trstenik 10, Golnik 5296
Prodam GRADBENO BARAKO. Doma popoldne. Pe-terneli Peter, Koroška cesta 25 a, Kranj 5297
Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK gorenje. Jezerska cesta 105, Kranj 5298
Prodam 80 letev (rimelj-nov). Doma v nedeljo dopoldne. Sp. Brnik 2 5299
Prodam KRAVO po teletu. Žirovnica 88 5300
Prodam dve KOBILI in KONJA stare tri leta ali zamenjam za govedo. Poljšica 11, Zg. Gorje 5301
Prodam skoraj nov SOD za gnojnico, ČRPALKO za gnojnico in 300 kg drobnega KROMPIRJA, švegelj Jože, Pokopališka 28, Kranj 5303 Prodam nova GARAŽNA VRATA 2,20 x 2,05 in TRANZISTOR   2KV,   SV, UKV,
UHF, TV ton. Plut, Cesta na Brdo, 13, Kranj 5304 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Cena 450 din. Ogjled v Kranju, Delavska 41 5342
Prodam KRAVO. Brejc Anton, Praproše 4,-Podnart
5343
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. TuŠok AdergaS 29, Cerklje 5344
Poceni prodam SPALNICO z vzmetnicami in KAVC. Jo vičič, Moša Pijadeja Uj Kranj ■ 5345
Prodam PUNTE, BANKI* NE in 3 m- PESKA za malto. Britof 240 5346
Prodam mlado KRAVO bo-hinjko po toletu. Gole, Visel-niča 15 nad Gorjamj 5347
Prodam motorno KOSILN1* CO mini podana. Zor Vinko. Goričane št. 37, pošta Medvode 5315
Prodam zastcklcno TRO* DELNO OKNO z roleto g kombinirano PEC za kopal01' co. Hribar Franc, Kokri«** Golniška 32
Prodam dobro KRAV° pred tali t vi jo. Žabnica 61 ^
Prodam težkega 5 let starega KONJA. Kokrški breg WJ Primskovo, Kranj 35
Prodam KRAVO, ki bo drugič teletila. Voglje 72 ^31*
Prodam več 8 tednov sta- 1 rih   PRAŠIČKOV. Grad Cerklje Prodam
43, 50
smrekove DESKjj' 20 mm,   za   opaže fptojjSj Cešnjevk 33 3>" 6   tednov »»»J 61, ?: 5322
Prodam PRAŠIČKE Cerklje
Prodam PRAŠIČKE.
Lahovče
CerklJf 5323
Apno 3,
semensk«
so«'1* 532*
50 k* Ccrk; 5325
do'\e> 5326
Prodam   150 kg PŠENICE, razkužena, bezostaja, Sp. Brnik 33
Prodam PRAŠIČA, težkega. Stiska vas 10. Ije
Prodam TRAKTOR 30 KM. Glinje 5, Cerklje
Prodam 2000 kg CEMEN' ' Naslov v oglasnem oddelK^
Prodam 700 kg BETONSK* GA ŽELEZA premera W Tj Lahovče 61, Cerklje J
Prodam do 140 kg tf%& PRAŠIČA. Dvorje 43,
Prodam sladki MOST, ska JABOLKA in MOPt" |v, tri prestave. Glinje 3, J^-jjj Ije . 100
Prodam PRAŠIČA nad ^ kg težkega. Zg. Brni« ^ Cerklje pgA-
Prodam 220 kg težkega r tf ŠICA. Sp. Brnik 55
OB SCITE NA KO	VO ODPRTO PO	0OAJALN0        • ®fh1 POLEG KI	MCBffl
43
Prodam KOBILO v petem letu starosti. Sp. Brnik60
Prodam BANKINE, PUNTE in DESKE. Britof 153, Kranj
P; odam KRAVO po izbiri. Sok) 27, Žirovnica 5342
Ugodno prodam kompletno KUHINJSKO OPREMO in odlično ohranjen črn KRZNEN •PI.AŠC (2500 din). Naslov v Oglasnem oddelku 5343
Ugodno prodam dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in pripeček na trdo gorivo, električni KUHALNIK na dve plošči okroglo zložljivo STAJICO, KOŠEK na kolesih in SEDEŽ za dojenčka. Vončina, Kranj, Partizanska 25 5348
Za razpokane roke vam svetujemo uporabo DROGESAN LABOR KREMO
Kern. kozm. obrt P. Šinkovec, Kranj Prešernova ul.
KUPIM
Kupim CENTRIFUGO. ViJ-*an, Gorenjcsavska 29, Kranj 5334
Kupim rabljen MORASON za BCS 127. Ribnikar Jaka, •Zg- Bda 23 5335
Divji kostanj za divjad
odkupuje
Kmetijska zadruga v Križah pri Tržiču. Odkup vsak ponedeljek in petek od 7. do 14. ure po ceni 40 din za kg.
^TpRNAVOZliA
Prodam FIAT 750, letnik $66. Zarnik Alojz, Klanec 26, Komenda 5276
Ugodno prodam FORD TAUNUS karavan, letnik 1962. Intormacije na Bledu, Rikli-Jeva 18, telefon 77-574 5305
Prodam FIAT 750, letnik 1965 (motor je nov). Šenčur, V|,l-sovska 8 5306
°Pozarjamo vse obča-*e- d£> je od 15. okto-a dalJe prepovedano zlaganje smeti v za t0 tIo*ceeni jami v Bri
K
raJev. skup. Britof
rrodarn SIMCO 1100, letnik «*8. Sp. Bela 1, Preddvor 5307
Kupini enosedežni aH dvo-sedeini MOPED. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 5308
Prodam karamboliran AVTO DAF 44. Velesovo 19, Cerklje
v.-*rtdaro FIAT lv;-n. Kokrica, Pot %
5309 850. Arncž Partizanska 5310
Prodam rabljen STROJ za fiat 600. Savska Loka 10, Kranj 5311
Ugodno prodam PRINZA 1200 L, letnik december 1969, prevoženih 41.000 km. Zupan Janez, Vir pri Domžalah, Papirniška II 5312
GARAŽO vzamem v najem v bližini avtobusne postaje. Ponudbe poslati pod »15.000« 5313
Prodam   dobro ohranjen FIAT 750. Vaše 19, Medvode 5302
Kupim TOVORNI AVTO novejši letnik (2 do 3 tone). Osterman Ivan, Britof 120, Kranj 5344
Zelo ugodno prodam AVTO voxha!.l viva SL 90, letnik 1968 v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Hanžič Franc, Finžgarjeva 18, Lesce 5345
AMI 8, letnik 1970, s 40.000 prevoženimi kilometri prodam. Porenta, Breg ob Savi 58, Kranj
Poceni, za 7900 din prodam ami 6, letnik 1964. Perpar Borut, Trojarjeva 19, Kranj 5336
STANOVANJA
Ogrevano SOBO v Kranju plačam tudi za pet mesecev naprej. Ponudbe poslati pod »dve leti« 5303
Mlad par išče GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice. Možno predplačilo. Ponudbe poslati pod »začetek« 5279
Iščem SODO in GARAŽO. Plačam dobro. Dam 20.000 din nagrade. Ponudbe poslati pod »nujno« 5134
Odam ogrevano, opremljeno SOBO proti posojilu 3500 din. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku
5304
Iščem SOBO s souporabo kopalnice od Škofje Loke do Medvod. Ponudbe poslati pod »tudi garaža« 5305
Na STANOVANJE v bližini Kranja sprejmem dva fanta. Naslov v oglasnem oddelku 5306
V Kranju iščem SOBO. Ponudbo poslati pod »DEKLE« 5337
Za dvosobno STANOVANJE z odločbo v Kranju nudim večje posojilo. Ponudbe pod »VSELJIVO DO MARCA« '
5338
Sprejmem fanta na stanovanje. Britof 204, Kranj 5346
V Domžalah prodam takoj vseljivo visokopritlično enodružinsko HIŠO z. obrtno delavnico v kleti (poseben vhod), garažo in vrtom. Zev-nik Jože, Kranj, Tavčarjeva ulica 7 5307
Kupim trat ti --okoli STAVBO, KOČO, stajo ali senik iz kamna ali lesa, lahko močno poškodovano kjerkoli na Gorenjskem, po možnosti z nekaj travnika. Plačam z devizami. Ponudbe i>oslati na naslov: J. Ilusak 82 Princdale Road. London W. 11 5308
Osnovna šola A. T. LINHARTA v Radovljici razpisuje prosto delov no mesto
snažilke (nkd)
Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe sprejema osnovna šola A. T. Linharta Radovljica.
Sprejmem DEKLE ali mlajšo upokojenko za varstvo otrok v dopoldanskem času. Poizve se v soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 5312
Koz jok Jernej, Rupa 17, Kranj 5348
FRIZERSKI SALON za ženske, opremljen, dam takoj V najem. Bcreant Janez, frizer, 61218 KOMENDA 5347
Prodam staro HIŠO za rušenje, grajeno iz zelenega kamenja in delno iz zidne opeke, eventuelno tudi PARCELO ter HLEVSKI GNOJ — dostavim na dom. Peračica 6, p. Brezje 5339
Prodam zazidljivo PARCELO v Cerkljah. Naslov v oglasnem oddelku 5340
UČITELJICA z dolgoletno prakso bi šla učit na šolo v okolici Kranja ali Medvod. Pogoj: primerno stanovanje. Ponudbe poslati pod »drugi november« 5309
Za varstvo dveh otrok nudim hrano in stanovanje. Za-plotnik Edo, Naklo 191 5310
Iščem ŽENSKO za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Gospodinjstvo mehanizirano, otroci v vrtcu. Nagrada in po potrebi soba. Mo-horič, Kranj, Skalica 10. Doma v soboto in nedeljo dopoldne 5311
ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradniko-va 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite pridem na dom. 3497
NOVI PLESNI TEČAJI v DELAVSKEM DOMU V KRANJU: 18. oktobra 1972 za začetnike (ob sredah in petkih), 5. novembra ob 8.30 za začetnike (samo ob nedeljah), 14. oktobra nadaljevalni plesni tečaj (samo ob sobotah) in 5. novembra ob 10.30 nedeljski nadaljevalni plesni tečaj 5211
Cenjene stranke obveščam, da sem v ŠKOFJI LOKI, Mestni trg 3 (pri Zofkežu) odprla nevo CVETLIČARNO. Darilne aranžmaje, šopke za razne priložnosti: rojstva, poroke, jubileje, poročne šopke, vence, žalne šopke — vse po naročilu in tudi drugo cvetje. Za obisk se priporočam. JELKA TRAMPUS
5313
OSTALO
Prepovedujem vsem prehod skozi dvorišče in sadovnjak.
MARKIC KATARINA
izdelava copat
vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih c c pat po ugodnih cenah na sejmu obrti hi opreme v Kranju Priporoča se
MARKIC KATARINA BECANOVA 1. TRZIĆ
PRIREDITVE
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo, 15. oktobra, ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansani-bel TIGER. Vljudno vabljeni!
5314
KVINTET RUDIJA JEV-SKA prireja v dvorani v PODLJUBELJU v soboto, 14. oktobra, ob 19. uri ZABAV0
s PLESOM. Vabi jeni! 5341
o
c
ransiuns
Izkoristite kopanje v ogrevanem bazenu s 50 % popustom za 10-kratno kopanje! (Vsak dan — razen ponedeljka —- od
14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. ure dalje)
Savna Frizer
podvodne in suhe masaže
V jeseni nudimo posebno ugodne turistične vikend in 7-dnevne pakete
Vsak četrtek in soboto ples od 20. do 24. ure!
Ob petkih in sobotah so na vollo spo-cialitete madžarske kuhinje!
Priporočamo naše klubske in sejne prostore za seminarje, tečaje in konference
hotel
t?
Iranstunsl škofja lok
NENADOMA CEZ CESTO Na Ljubljanski cesti na Bledu je v torek, 10. oktobra, popoldne voznica osebnega avtomobila Mojca Arih iz Zapuž zadela Alojza Zupana, starega 69 let z Boh. Bele. Nesreča se je pripetila, ko je Zupan zunaj prehoda za pešce stekel čez cesto, ne da bi se prej prepričal, če je pot prosta. Voznica kljub zaviranju trčenja ni mogla preprečiti. Ranjenega Alojza Zupana so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
NEZGODA V KRIŽIŠČU
Na cesti drugega reda med Kranjem in Golnikom se je v torek, 10. oktobra, popoldne pri odcepu ceste v Gorice pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Alfonz Ribnikar z Golnika je pripeljal v križišče, ne da bi upošteval znak »stop«. Iz kranjske smeri je tedaj pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Bradač. Voznik Bradač je hotel trčenje preprečiti, zaviral je, pri tem pa je avtomobil zaneslo s ceste, prevrnil se je na streho, kljub temu pa je drsel še naprej in priletel v avtobus. Voznik ni bil ranjen, na vozilih pa je škode za 15.000 din.
OMAHNIL MED VOŽNJO Na Cesti 1. maja v Kranju se je v torek, 10. oktobra, zvečer pripetila hujša prometna nesreča. Voznik pony eks-presa Iztok Černič iz Kranja je med vožnjo iz neznanega vzroka padel in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
TRČIL V AVTOBUS
Na cesti drugega reda na Visokem se je v sredo, 11. oktobra, pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Viktor Pravst iz Kranja zaradi neprimerne hitrosti pri srečanju z avtobusom, ki ga je vozil Jože Hacin, ni mogel pravočasno ustaviti. S prednjim levim delom avtomobila je trčil v avtobus, ki je tik pred tem že ustavil. Voznik Pravst jc bil v nesreči hudo ranjen, sopotnik Milan Simič pa lažje. Škode je za 14.000 din.
SMRTNA NESREĆA V sredo, 11. oktobra, med 21. in 22. uro se je na cesti drugega reda med Kranjem in Jezerskim pripetila huda prometna nesreča. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Peter Crv s Sp. Jezerskega je med vožnjo zapeljal na levo stran ceste proti kanjonu Kokre, kjer je padel. Pri tem se je tako močno poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.     L. M.
Smrtna nesreča v Begunjah
Kranj, 13. oktobra — Na prostoru pb tovarni športnega orodja Elan v Begunjah, se je ob 8.50 zgodila huda nesreča, ki je terjala življenje 33-Ietnega Janeza O^šperina iz Zgoše2. Voznik tovornega avtomobila KR 264-52 Ivan Breznikar
ga Je pri vzvratni vožnji proti desnemu traktu tovarniških hal D in C zadel v hrbet in podrl ter mu z levim zadnjim kolesom zapeljal čez glavo. Gašpe-rln je bil takoj mrtev.
J. G.
V 80. letu starosti je tiho zaspala in odšla od nas dobra in skrbna mama in stara mama
Ana VVahl
roj. GraŠiČ
Pogreb bo v nedeljo, 15. oktobra 1972 ob 15. uri izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: hčerki Ana Oražem, Majda Valher in sin ing. Ludvik z družinami
Zahvala
Ob nenadomestljivi prerani izgubi naše ljubeče in drage žene, manic, star« mame, sestre in botrce
Ane Skuber
roj. SREBOTNJAK
z Bleda oz. Jezerskega
se iskreno zahvaljujemo najprej sosedom z Bleda, Zagoriška 6 za pomoč ©b težkem trenutku in vsem, ki so nam izrekli številna sožalja, darovali tfvetje, vence in drugo. Zahvala tudi g. župniku z Bleda za tolažilne obiske V bolnici in na domu. Posebno zahvalo smo dolžni Olgi Skuber ter sestri Ivi in svaku Francu Jekelnu za nadvse skrbno lepo pripravljeno zadnje ležišče na Jezerskem na zadnji večer oziroma noč. Hvala vsem, ki so od blizu ih. z Bleda, Štajerske, Koroške prišli počastit njeno pot k zadnjemu počitku na pokopališče na Jezerskem.
žalujoči: mož Ferdo, sin Franc, vnukinja Darja, sestra Greta, brata Lojze in Viktor ter drugi sorodniki Jezersko, Bled, Prebold, Jesenice, Radovljica, Maribor, Celje, Stražišče pri Kranju, St. Štefan pri Velikovcu
Zahvala
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta
Jožeta Lavtarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Bajžlju, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, duhovščini iz Stra-žišča ter pevskemu zboru upokojencev.
žalujoči: žena Ivanka, sin Janez, hčerki Jožica in Malči z družinama in drugo sorodstvo
Zahvala
Ob boleči izgubi naše skrbne mame in babice :
Frančiške Zorman
Mlinar je ve mame iz Lahovč
se iskreno zahval j ujerho nadvse dobrim sosedom za vso pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalja, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala častiti duhovščini iz Lahovc in Cerkelj, vaščanom in vsem, ki so sc prišli poslovit od naše mame. Vsem še enkrat hvala.
žalujoči: hčerka Francka z možem, sinova Stanko in Janko z družinama in drugo sorodstvo
Tiho, kot odpada jesensko listje, brez slovesa, kot odletijo lastovke, nas je za vedno zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče, tast in stric
Jože Mubi
p. d. Čimžarjev ata iz Šenčurja
Vsem, ki ste v težkih trenutkih ločitve sočustvovali z nami, nam izrazih sožalje ali nam kako drugače pomagali iskrena
zahvala
Zahvaljujemo še tudi vsem, ki ste mu poklonili toliko cvetja, ga počastili na mrtvaškem odru in ga tako številno spremili na večno pot. Posebno smo se dolžni zahvaliti vsem sosedom, zlasti Bobnarjcvim, dr. Stenšakovi, C, %• župniku za poslovilne besede, pevcem, kolektivom, sind. podružnicam oz. sodelavcem Klavnice, IBI-ja, Planike, IKOS-a in Save iz Kranja. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči Mubijevi
Nova 50-metrska plastična skakalnica na Gorenji Savi Je ared. Svoj krst bo prestala prihodnjo soboto, ko se bo na "Jcdnarodni tekmi pomerilo nad 60 najboljših skakalcev iz šestih evropskih držav. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je 7^yzeI predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar. Wn) - Foto: F. Perdan
Gorenjska košarkarska liga
Kropa krepko v vodstvu
j^Jrk'Pa Krope je v 5. kolu jesenskega dela prvenstva v gole t* košarkarski ligi dosegla četrto zaporedno zmago. jxj ° Krope sedaj na lestvici vodijo s 6 točkami prednosti so torej praktično že osvojili naslov gorenjskega prvaka. Trhi Ultati: Kropa : Jesenice 62:26, Sava : Gorenja vas 79:82, tt]"^aveie : Beksel 50:53, Jesenice : Radovljica 42:67 (zaostala
LtSTVICA: Kropa 12    10     2     693:543 20
Gotik 11     7     4     617:559 14
Sava 12     7     5     700:698 14
Beksel 12     6     6     623:611 12
Trhle veje 12     6     6     638:654 12
Jesenice 12     5     7     664:705 10
Gorenja vas 12     4     8     608:615 8
v Radovljica 11     2     9     548:686 4
Savn plh°(1niL1" kolu bodo igrali: Trhle veje : Kropa, Beksel: 'korenja vas : Radovljica, Gotik : Jesenice.
J. Ažman
Ljubljanska conska rokometna liga
Duplje : Šešir 15 : 14
V 7 v i Prcseneč      1.'ub,Janske consk
Uvrščenr,Cn'|C- 'Bralci Oupelj, ki so premagali trenutno drugo
v 7 k
\sCnev    u ljubljanske conske rokometne lige so pripravili ■scenoirl igI'uci ^uPcl.i. ki so premagali trenutno drugo-X' v sobot"   -° ^.e^'ria- Ekipa Kamnika še naprej zmaguje in fia ieri** °   bojevala pomembno zmago nad kranjsko Savo gJ2JJ> v Stražišču.
1?; Pn,1° : Križe 2I:25> Mokerc : Alples 19:16, Sava : lastnik-   vt' DuP'ie : Šešir 15:14, Zagorje : Olimpija 26:19, : Novo mesto 14:13.
^HSTvic
Kamnik Šešir Olimpija Mokerc Dupb-2 Novo mesto Sava Hrastnik Zagorje Alples Križe V 7    , **rule s I3:2i nski Conski ligi J<
7	7	0	0	156:116	14
7	5	0	2	106: 84	10
7	5	0	2	135:115	10
7	4	1	2	125:118	9
7	4	0	3	134:118	8
7	4	0	3	123:123	8
7	3	1	3	99:100	7
7	3	0	4	77:112	6
7	2	0	5	123:131	4
7	2	0	5	100:116	4
7	1	0	6	124:138	2
7	1	0	6	114:146	2
Sava B izgubila doma s Kamnikom					
Smučarski skoki
Predsednik skupščine občine Kianj pokrovitelj kranjske tekme
Priprave za otvoritveno tekmo na novi 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi gredo v zaključno fazo. Organizator SK Triglav hiti še z zadnjimi deli na novem objektu, hkrati pa marljivo pripravlja organizacijo velikega mednarodnega tekmovanja posebna ekipa smučarskih delavcev. Pokroviteljstvo nad kranjsko prireditvijo je prevzel
predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar.
Ker je za to tekmovanje v Kranju in na Gorenjskem veliko zanimanje, Je organizator dal V predpro-dajo vstopnice po delovnih organizacijah in šolah. Prav tako pa je mogoče nabaviti s popustom vstopnice vsak dan v turistični poslovalnici Creine.
J. J.
Z eno nogo v polfinalu
Košarkarski klub Triglav bo jutri organizator letošnjega republiškega četrtfinalne-ga prvenstva A skupine mladincev v košarki. Nastopile bodo ekipe Slovan, Stadion (oba Ljubljana) in domači Triglav. Start tekmovanja bo v nedeljo ob 9. uri v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Mladi košarkarji prireditelja imajo že skoraj zagotovljen vstop na polfinalni turnir. Iz te skupine se namreč v poliina-le plasirata dve moštvi.
-dh
J. Kuhar
Košarka
Sava: Kladivar 69 : 88
V tekmovanju druge slovenske košarkarske lige je za presenečenje poskrbela ekipa žirovskega Kladivarja, ki je v Kranju premagala ekipo Save z 88:69 (35:26). Zmaga je bila zaslužena, domačini pa so goste podcenjevali. V ekipi kranjske Save je dal največ košev Torkar 27, pri Kladi-varju Krvina 35. J. A.
Kegljanje
Občinsko prvenstvo Jesenic
Občinski sindikalni svet Jesenice je organiziral prvenstvo jeseniške občine v kegljanju. Med moškimi ekipami je zmagala Železarna pred ekipo upokojencev in Gradi-som. Najboljši posameznik je bil Jože Šlibar. Med ženskami ekipami je bila prva prav tako železarna pred Stanovanjskim podjetjem in osnovno šolo iz Koroške Bele. Najboljša posameznica pa je bila Marija Dobrave. bef
Vaterpolisti Triglava morda v I. ligi
Zaradi nazadovanja jugoslovanskega vaterpola je vaterpolska zveza Jugoslavije poslala vsem članom I. in II. zvezne lige pismo, da bi v prihodnjem letu I. zvezno ligo povečali na 12 članov.
V kvalifikacijah za I. zvezno ligo bi ierra! zadnje uvrščeni klub I. lige (POŠK), Triglav, KPK in Solaris. V prvo ligo bi se uvrstila prva dva s tega turnirja.
O dokončnem predlogu bo sklepal izvršni odbor vaterpolske zveze Jugoslavije 28. in 29. oktobra v Beogradu.
-db
Gorenjska rokometna liga
Knock out v Krizah
Za nami je že prva polovica letošnjega tekmovanja v obeh gorenjskih rokometnih ligah. V prvi ligi so še vedno na prvem mestu bivši igralci Kranja. Po šestih kolih še niso okusili poraza. Nedvomno jih s prikazano igro lahko že uvrščamo, da bodo osvojili jesenski naslov, pa tudi v nadaljevanju od njih lahko pričakujemo dobro igro, kar je zagotovilo tudi za končni uspeh. V drugi ligi pa sta v najugodnejšem položaju Storžič in kranjski Veterani. Slednji so po dveletnem premoru spet prestopili »prag« rokometnih igrišč. S premišljeno igro in brez presenečenj jih bomo v novi sezoni videli v najelitnejši gorenjski rokometni ligi.
Po šestem kolu so tako na vrhu Kranjčani. Toda v zadnjem kolu, ko so gostovali v Krizah, so v igri proti drugi ekipi sicer zmagali, senco na njihovo osvojitev obeh točk pa meče incident tik pred zaključkom tekme. Njihov igralec Andrej Hvasti — le-ta je tudi republiški rokometni sodnik — je po prekršku s pravim knock outom onemogočil nasprotnikovega igralca. Sodnik Pičulin je bil energičen, izključil ga je do konca tekme. Disciplinska in tekmovalna komisija pa naj za to nešportno obnašanje Hvastija po možnosti najstrožje kaznujeta. Sicer so v tem kolu pripravila Kranjska gora in Jesenice prijetno presenečenje, saj sta v gosteh proti favoriziranima ekipama osvojila kar 3 točke.
Rezultati: Tržič B : Zabnica 27:12 (14:5), Krvavec : Jesenice 21:24 (12:12), Radovljica : Sava B 17:11 (8:4), Križe B : Kranj 8:11 (3:3), Preddvor : Kranjska gora 15:15 (6:6).
LESTVICA:
Kranj	6	6	0	0	137: 69	12
Radovljica	6	5	0	1	116: 80	10
Preddvor	6	3	1	2	102: 81	7
Kr. gora	6	3	1	2	116:100	7
Jesenice	6	3	0	3	115:113	6
Tržič B	6	3	0	3	103:103	6
Križe B	6	3	0	3	81: 94	6
Krvavec	6	3	0	3	92:106	6
Sava B	6	0	0	6	84:128	0
Žabnica	6	0	0	6	55:138	0
V drugi gorenjski ligi je bil Alples B uspešen v igri s Preddvorom B, Žabnica B in Bcsnica pa nista bili dorasli nasprotnik Šeširju B in Veteranom.
Rezultati: Preddvor B : Alples B 13:15 (7:7), Šešir B : Žabnica B 34:20 (16:7), Storžič : Duplje B 23:20 (13:14), Veterani : Besnica 37:22 (18:7).
LESTVICA:
Veterani	5	5	0	0	202: 82 10
Storžič	5	5	0	0	119: 67 10
Preddvor B	6	4	0	2	108:104 8
Alples B (—1)	5	4	0	1	78: 53 7
Šešir B	6	2	0	4	98: 93 4
Radovljica B	5	2	0	3	92: 92 4
Besnica	5	1	C	4	102:127 2
Duplje B (—1)	5	1	0	4	55: 72 1
Žabnica B	6	0	0	6	77:241 0
					D. Humer
od prometa z lesom ne more plačati delavcev tako, kot je treba in zato lc-teh manjka.«
Javna razprava o osnutku republiškega zakona o gozdovih je vzbudila med kmeti-lastniki gozdov veliko zanimanje. Vrsto njihovih pripomb so sestavljal-Ci osnutka zakona upoštevali, precej pa so jih prezrli, zato izražajo kmetje bojazen, da nekatere njihove bistvene zahteve zakon ne bo upošteval. Te zahteve zadevajo predvsem cene in promet z lesom, pravice pri upravljanju z gozdovi ter zbiranje in plačevanje biološke amortizacije. Iz razgovorov s kmeti tudi sklepamo, da vsi lastniki gozdov ne poznajo osnutka novega zakona in da javna razprava (posebno letošnja) lc ni bila tako široka, kot bi bilo potrebno. Take pomisleke imajo tudi kmetje, ki jih predstavljamo v današnji rubriki.
£ Jože MALI, Letcnce: »O osnutku novega zakona o gozdovih smo razpravljali na svetu kmetov-lastnikov gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, katerega član sem. člani •veta smo predlagali, da bi k Javni razpravi pritegnili vse kmete, vendar so na republiki menda rekli, da za tako razpravo ni dovolj časa. Sodim, da zakon, o katerega osnutku razpravljamo, ne bo prinesel veliko novega in bodo marsikatere zahteve kmetov in gozdnih gospodarstev prezrte. Zakon bo moral rešiti vprašanje odkupnih cen lesa. Kmetom dejansko ne da toliko zaslužka, kolikor je z lesom stroškov. Enake težave ima tudi Gozdno gospodarstvo, ki 7 zaslužkom
0 Marija KNIFIC, Pod-ljubelj: »Letno posekamo od 20 do 40 kubikov lesa. Mož je Član sveta kme',ov pri GG in mi je pripovedoval, da se pripravlja nov gozdni zakon, ki bo strožji predvsem pri zaščiti gozdov. Kaže, da stelje ne bomo smeli več grabiti ln to nas bo prizadelo. Mogoče bi bile odkupne cene lesa višje, Čc nc bi morali prodajati les samo GG. S konkurenco bi se ustvarjala tudi višja cena. Sedanja res ni kaj prida, saj dobimo za kubik lesa Ie okrog 30 tisočakov Morali bi le pogledati, da nam daje gozd največ dohodka, ker ostale kulture tako visoko ne uspevajo.«
# Jaka DOLŽAN, Pod ljubelj: »Sem invalid. Preživljati moram 8-člansko družino in glavni dohodek mi daje gozd. Imam sicer precej velik letni etat, vendar ga ne posekam, ker bi bil na ta način gozd čez par let gol. Osnutka novega zakona ne poznam, vendar morajo odgovorni pri nas čim prej rešiti vprašanje cen lesa. Te so že od predlanske zime dalje enake. Tudi za to sem, da kupuje les od kmetov še naprej GG. Vsak drug bi nas bolj izkoriščal.«
J. Košnjek
Razveseljive vesti iz Afrike
Prva samostojna kranjska alpinistična odprava, ki je odšla 29. septembra v Afriko, je dosegla v pogorju Kill-mandžara in Mavvenzija prve uspehe. Iz glavnega mesta Kenije Nalrobija so sporočili, da so Kranjčani v četrtek, 12. oktobra, osvojili vzhodno, najbolj zahtevno in neprikladno steno Mavvenzija hi tako kot prva jugoslovanska odprava zasadili našo zastavo na 5400 metrov visoki vrh, ki so ga doslej zaman naskako-valne številne svetovnoznane naveze. Težak vzpon je trajal dva dni. Noč pred končnim vzponom so Kranjčani prebili na vrveh. Kranjski odpravi za ta uspeh čestitamo in ji želimo srečen povra-tek. V domovino se nameravajo vrniti v ponedeljek, 16. ali v torek, 17. oktobra.
Jk
Danes bodo odprli sejem
Predsednik kranjskega strokovnega odbora za obrt pri republiški gospodarski zbornici Janez Congle bo danes ob 10. uri v Savskem logu v Kranju odprl V. sejem obrti in opreme, na katerem bodo tokrat prvič sodelovali tudi razstavljalci iz Italije, Švedske, Avstrije, ZRN in Indije.
Na sejmu bo precejšnja izbira potrošniškega blaga in različnih obrtnih izdolkov. Posebnost sejma pa bo prav gotovo ilovska oprema in orožje.
TUDI TO SE ZGODI
V sredo dopoldne, ko je sekretar Zveze jugoslovanskih sindikatov Marjan Rožič predaval kranjskim sindikalnim delavcem o stališčih sindikata do stabilizacijskih ukrepov, jc zatrdil, da bo sindikat še naprej odločno nastopal proti podražitvam olja, sladkorja in moke. Pol ure kasneje pa smo po ljubljanskem radiu slišali, da naslednji dan začnejo veljati nove (višje) cene za ta živila.
73-letni Pavel Kernjak iz Trebinje na Koroškem le dolgo ni več neznana osebnost: ne pri nas in ne v tujini, kjer so — večinoma po njegovi zaslugi — odkrili m vzljubili slovenske narodne pesmi. Prijazni, še zmeral čili in vzravnani moiakar je namreč odličen komponist, čigar skladbi »Mojcej« in »Katrca« sta le dva najboll značilna bisera iz obsežne Koroščeve zakladnice.
Prve vize je spravil skupaj ie zelo zgodaj, pri dvanajstih. Takrat s& ga izbrali za organista v cerkvi v bližnjem Št. llju. Pozneje je bil vseskozi vodja najrazličnejših pevskih skupin. Dasi nima nobene poklicne glasbene izobrazbe, je med notami in ob klavirju spret-nejši kot marsikateri šolani muzik.
Danes prihajajo h Kernjaku v goste mnogi slavni evropski kompozitor ji. Prosijo ga za partiture, za magnetofonske posnetke, za Helidonovo ploščo Slovenskega okteta ...In Pavel jim, če le more, uslreie. Vmes pa, kadar je razpoložen, sklada nove in nove melodilC-
»Idej mi zlepa ne bo zmanjkalo,« pristavlja.
I. G.
Orientacijski pohod v Škofji Lok
Po vzoru švicarskih telesnovzgojnih organizacij ga bo priredil TVD Partizan Slovenije
aH
Okolica škofje Loke bo jutri, v nedeljo, 15. oktobra, prizorišče množičnega orientacijskega pohoda v naravo. Hvalevredna prireditev je namenjena najširšemu krogu občanov, saj sodi med najkoristnejše oblike »trim« dejavnosti, hkrati pa doseženi rezultati veljajo v točkovanju za prvenstvo SRS v orientaciji.
Pohod organizira TVD Partizan Slovenije. Očitno se je zgledoval po Švicarjih, ki imajo vsako pomlad in jesen na stotine podobnih športno-rekreativnih manifestacij. Sodeluje lahko kdor-
koli,   ne  glede na
leta
6 k«" j loV' t bliž.n'
gozdno   pokrajino v starega  mesta.  Vin* ^ udeleženci, razporejeni v pc po tri osebe, morali •> močjo zemljevida sartu ^ iskati predvideno pot »%fl<| njej    razporejene ,tVjd postaje — ter seveda opaj0gd vnaprej     določene     " (0^, (iskanje   skritih p'ec metanje obročkov m P, nj
spol. F roga meri okrog , lometrov in teče čez val"
bod(*
ika^
puščic" v tarčo itd ) ?0^e&
časovno omejon, zato _ ^ tudi starejšim ljudem >"
1>
žinam z otroki.