Leto VII, 6tev. 220 Ljubljana, petek 24. septembra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena Z Um a lihaj« oa 4. ijutrij. mm Stane mesečno Din 15—; ca Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarUu. Uredniitvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica »ter. g/L Telefon štev. 72, ponoči tudi itev. aa. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: LJubljana. PrrSemov« ulica št. 54 — Telefor. »t. 36 luseratni oddelek: Ljubijana, Prešernova ulica št. 4 — Telefon »t. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« J t. 1. - Celje. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.841 - Praha čislo 78.180 Wien, Ni t0f;.*4l Ljubljana, 23. septembra. Briand in Stresemann sta v Thoiry več ur razpravljala o vseh vprašanjih, ki visijo med Francijo in Nemčijo. Vsi so si edini, da je to dogodek dalekosežne važnosti. Po vojni je ostalo nasprotje med Francijo in Nemčijo odločilni činitelj svetovne politike. Francija je v vseh velikih vprašanjih zasledovala politiko pridobiti zaveznike za čim večji pritisk na Nemčijo, da izpolni obveze iz mirovne pogodbe. Ravnotežje v Aziji in vprašanje razoroženja, vse je bilo zapleteno s tem nasprotjem. Medtem je Francija zašla v precejšnje konflikte z obema anglosaškima velesilama, ki sta ji odgovorili na finančnem polju. Ni možno na tem mestu poedino naštevati vseh dogodkov, ki so pripravljali zbližanje francoskega in nemškega javnega mišljenja. Uvidelo se je, da tako naprej ne gre in da trpita oba naroda, tretji pa se radujejo. V tej atmosferi je vsaj v načelu dozorevalo zbliževanje Nemčije in Francije. Mora se reči, da se tudi v Jugoslaviji ta dogodek pravilno razumeva in ceni, in brez ovinkov se vsaj v načelu lahko ugotavlja, da je bil odmev v Jugoslaviji zelo ugoden. Močno zaslugo v tem oziru ima seveda neprestano nam sovražna politika Italije, koje državniki skrbe za gradivo, da se naš narod in italijanski temeljito odtujujeta. V tem oziru pač ne mine dan, da ne bi došlo kakšno ponižanje in naši rojaki v Julijski Krajini tekmujejo z Nemci v Trenti-nu, kdo dobi bolj žaljive udarce. Naša država, verna zvezi s Francijo, ni samo vsled tega, temveč tudi direktno zainteresirana na aranžmanu z Nemčijo. Ne mislimo pri tem na reparacije in vojne dolgove, kjer je naš položaj sličen francoskemu. Mislimo na ekonomsko sodelovanje Nemčije pri problemu organizacije Jugoevrope Politična okupacija se zdi. da je po rezultatu svetovne vojne tudi za pretiranega Nemca za vselej stavljena z dnevnega reda. Avstrija, Madžarska in Bolgarska naj bi v Nemčiji našle svetovalko, ki jih navaja na prijateljske odnošaje z nami. Nemčiji pripada v področju, ki se naj organizira pod jugoslovenskim vodstvom, velika bodočnost V Thoiryju se je brez dvoma govorilo tudi o «AnschIussu». Ni sicer dvoma, da je do podrobnosti še precej daleč in da zlasti o reviziji versajskega, oziroma senžermenskega miru ni govora. Tako se vprašanje tudi postaviti ne sme. A čim je načelno utrjena volja za sporazum med Francijo in Nemčijo, je tudi «Anschluss» nevidno na dnevnem redu, daleč zadaj, a vendar vsaj neizgovorjeno v občutku vseh, pa je vprašanje pristopa Nemčije na Jadransko morje. Ta vprašanja pa zadevajo v življen-ske živce Jugoslavije. Brez nje se ne da o njih razpravljati. Mi smo prepričani, da to vedo tudi v Parizu in Berlinu. Mi imamo živ del svojega naroda na Koroškem. Tudi ne želimo na zapadu zadevati na nemške granice, dasi si obenem ne prikrivamo, da je Nemčiji življenski interes najti vsaj v trgovskem oziru svobodno okno na Jadranu. O teh osnovnih potezah naše državne politike se mora voditi računa, kadar sc misli o »Anschlussu* Thoiry je. četudi ne glasno, dvignil vsa ta vprašanja iz ozadja. Atmosfera, da se o njih zaine konkretnejše misliti, je povoljnejša, kakor je bila kdaj poprej. Nastala je. ker in v kolikor je prodrla zavest, da Nemčija ne želi več ničesar, kar je naše, mi pa ničesar, kar je njenega. A politika rimskega fašizma je temu spoznanju odprla naglejšo pot Novinarski banket v Ženevi v čast Jugoslaviji Ženeva, 23. septembra p. Snoči je novinarski klub priredil banket na čast Jugoslaviji, ki mu je predsedoval zunanji minister dr Ninčič, predsednik jesenskega :asedanja Društva narodov. V imenu no-inarske zveze je govoril Jacques Martin m drugI govorniki, ki so se v svojih izva-anjih spominjali bivanja pokojnega kralja Petra v Ženevi in pozdravljali napredek in :ivilizacijo, ki jo predstavlja kraljevina Sr-iov, Hrvatov in Slovencev Dr Ninčič se ie v imenu jugoslovenskega naroda zahvalil Švici za velike usluge, ki jih je izkazala .lugoslovenom za časa vojne. Sporazum glede novinarske uredbe Beograd. 23. septembra, p. Zadnje dni so se vršile konference med udru-ženjem lastnikov listov novinarskim udruženjem in ministrom za izenačenje zakonov dr. Srskičem glede novinarske uredbe. Dosežen je popolni sporazum. Nedavno objavljeni načrt se bistveno ne menja. Popoldne je referiral g Srskič ministrskemu predsedniku o doseženem kompromisu, na katerega je pristal tudi že minister financ. Jutri bo projekt uredbe predložen še ministru socijalne politike v pristanek, nakar bo objavljena. Na Hrvatskem snujejo protiradičevski hrvatski klub Vznemirjenost v radičevskih krogih. — Konference voditeljev HSS__Radič se vrača iz Ženeve. ni ter neprestano konferirajo. Edino na-do polagajo na g. Uzunoviča. iz katerega včerajšnjih izjav sklepajo, da je pristaš nadalnje koalicije s HSS. Medsebojni odnošaji med njimi pa so skrajno napeti in drug drugemu ne zaupajo. Minister Krajač je silno užaljen, ker se potrjujejo vesti, da Radičeva familija deluje proti nJemu ter sili v ospredje zopet Pavla Radiča. Druge ministre vznemirja dejstvo, da ne vedo ničesar pozitivnega o praVih Radičevih namerah. Prepričani so le. da bi takoj izbruhnila kriza, ako bi Radič res zahteval. da pride v kabinet. Poročila iz Hrvatske se glasijo jako neugodno: povsod se v stranki pojavlja popuščanje discipline in odpadanje pristašev Danes se je mnogo opazila konferenca radičevskih ministrov in drž. podsekretarjev, na kateri so razpravljali o položaju stranke. Za soboto pričakujejo povratek Stjepana Radiča. ki v ostalem sporoča, da bo oktobra odšel na Dansko predavat «0 političnih in socijalnih problemih*. Zagreb, 23. septembra, n. »Novosti* poročajo, da se zopet začno pogajanja za ustanovitev hrvatskega bloka proti Radiču, oziroma njegovi stranki, ker da je opustila vse posebne zahteve Hrvatov. Pogajanja za ustanovitev se doslej udeležujejo zastopniki stranke prava, republikanske skupine dr. Buča in nekateri člani federalistične stranke. Po mnenju nekaterih politikov stranke prava je sedanji trenutek ugoden za akcijo proti Radiču. ker se vedno bolj kaže, kako zelo je padel njegov ugled pri uarodu in celo v krajih, ki so mu bili do pred kratkim najbolj verni. Od propadanja Radičeve stranke imajo v prvi vrsti dobiček samostojni demokratje in skupina dr. Nikiča. Drugi del Rad;če-vih odpadnikov stoji zaenkrat ob strani in se še ne opredeljuje. V vrstah hrvatskih federalistov so mnenja deljena. Večina ni za ustanovitev hrvatskega bloka, ako je v njem dr. Buč kot republikanec. Sicer pa tudi niso zadovoljni z nekaterimi politiki iz stranke prava. Beograd, 23. septembra, p. Radičev-ski voditelji so zadnje dni silno nervoz- Nove politične kombinacije v Beogradu Senzacionalno odkritje o Uzunovičevem telefonskem razgovoru z ministrom Nikičem. — Nepomirljivost pašičevcev. — Aca Stanojevič zopet v Beogradu. Beograd, 23. septembra p. V političnem življenju ni beležiti nikake izpremembe. Na zunaj je zaposlena vlada s pripravami za sprejem češkoslovaških parlamentarcev, dočim forsira opozicija delovanje Narodne skupščine. Vse kaže, da se Narodna skupščina po svečani seji dne 4. oktobra, ki se je udeleže tudi Cehoslovaki. odgodi do 20. oktobra, ker ni vlada pripravila še potrebne tvarine za razpravo. Kako dolgo se bo današnja situacija še držala, se ne ve, vendar se delajo različne kombinacije. Splošno mislijo, da bo ministrski predsednik še enkrat poskusil rekonstruirati svoj kabinet Vsekakor je treba pri nadaljnji presoji položaja računati s stališčem St. Radiča, ki vedno bolj kaže željo, da vstopi zopet v vlado Zdi se, da bo Uzunovič na to pristal, ker bi tako lahko za nekaj časa podaljšal življenje svo-. jemu kabinetu. Ker pa vztraja Pašičeva okolica nele na izpremembi nekaterih oseb, ampak na tem, da odstopi ves kabinet, postaja politični položaj vedno bolj nejasen. Zato je tud' težko že danes predvidevati, kako se bo rešila kriza. G Uzunovič je nezadovoljen s kritikami svojih izjav. Danes je izjavil novinarjem: »Kakor se vidi, ni opoziciji prav, da toliko govorim o tem, da je vlada stabilna O tem lahko govorim že zato, ker drugi govore, da vlada nI sta> bilna.« Na pripombo, kal je na tem, da se govori v javnosti, da se misli ministrski predsednik odpe'iati v Cavtat, ie g. Uzunovič odgovoril, da ob sedanjem položaju ne vidi potrebe, da bi se moral peliati v Cavtat, ampak da hoče počakati, da se g. Pašič sam povrne v Beograd. Današnja »Politika* je v svoji razpravi o situaciji objavila izjavo nekega opozicijo-naLa na pojasnila, ki jih je dal ministrski predsednik Uzunovič v torek novinarjem. Ta izjava je napravila senzacilonalen vtis. Na Uzunovičeve trditve, da ni nesel ua Bled nobenega ukaza, pravi informator »Politike«, da le dr. SrStič zahteval od ministra-dr. Nikiča, naj takoj odstopi in da le potem celo ministrski predsednik Usu-oovič sam to z Bleda telefonično zahteval od dr Nikiča To odkritje fe izszvalo živahne komentarje. 3 se z vladne strani označuje kot netočno. Vaš dopisnik je mogel na avtentičnem mestu dobiti potrditev te vesti in ugotoviti njen,, absolutno točnost Zvečer je Imel vaš dopisnik priliko, da Je dalj časa govoril z večjo skupino radikalnih poslancev, med katerimi le bilo tudi nekaj bivših minisfov. fz tega razgovora je razvidno, da se pašičevej pod nobenim pogojem ne bodo pomirili s politiko g. Uzunoviča. Oni smatrajo, da bo radikalski klub čim se sestane »obračunal« z Uzutiovičem, Maksimovlčem in S'9tičem. Da se situacija neugodno razvija za vlado, se vidi tudi iz tega, da Je danes nenadoma došel v Beograd prvi podpredsednik radUcalske stranke Aca Stanojevič, Id Je Imel dopoldne daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Uzunovičem. Zvečer se ie govorilo, da se pelje Stanojevič v Cavtat k Pašiču. Ogromni posli našega monopola Interesantni podatki v finančnem odboru. Beograd, 23. sept. r. Finančni odbor ie imel dopoldne sejo v upravi državnih monopolov. Upravnik monopolov Todorovič je podal obširen ekspoze o monopolu sploh in posebej o tobaku. V Jugoslavill ie šest tvornic tobaka, dvoje za cigarete, ena tvornica za zaboje, dve solarni ln 46 skladišč za predelavo tobaka Uprava monopolov ima 733 uradnikov, 237 zvaulčnikov in 456 slug. Skupaj torei 1426. Dohodki monopolov neprestano rasteio Leta 1923. so znašali 2.O0S,653.000 dinarjev, leta 1924. dinarjev 2.300.000.000. lani pa 2.465.000.000 dinarlev. To so dohodki brez taks. Monopolska uprava plačuje anuitete za vse predvojne dolgove bivše kraljevine Srbije in za Blai-rovo posojilo. Za prve plačuje po 102. za drugo pa do 70 milijonov dolarjev na leto. V kratkem bo uprava monopolov zgradila nekaj novih skladišč soli. Narvečjo pažnjo posveča uprava prodaji tobaka v inozemstvo. Dve skupini se zanimata za naš tobak, dunajska Agraria. ki je v zvezi z Ban-co Commerciale. in Compagnie Generale du Tabac. Finančno - gospodarski odbor ministrov je sprejel ponudbo druge skupine, ker so njeni pogoj! povoljnejši. V debato so posegli poslanci Zeljkovtč, Vujlč, Pešič in Demetrovič. Stavil! so na upravnika nekaj vprašani, na katere naj jim da pismen odgovor. Gospod Demetrovič se ie zanimal za cene, ki se plačujejo sadilcem tobaka pri odkupu. Gospod Todorovlč je odgovoril, da Je uprava monopolov plačevala producentom leta 1920. tobak Po 8.65 par, leta 1921. po 13.38, 1922. po 22.37, 1923. po 33.34 1924. po 19.93 in 1925. no 29.49. Letošnje cene so ostale iste kot lanske. Prcdncenti tobaka na Bolgarskem In Grškem so baje mnogo slabše plačani kot naši. Prinodnja leja jutri dopoldne. Odbor za izenačenje davkov Beograd. 23. septembra, p. Skupščinski odbor za pretresanje zskona o izenačenju davkov je imel popoldne sejo in sprejel z malenkostnimi izpremembami člene 117. do 121., ki so bili rezervirani. Zagreoška falzifikatorska afera pred sodiščem Zagreb, 23. septembra, n. Popoldne ob 16. se je nadaljevala sodna razprava proti falsifikatorjem novcev in tihotapcem ko. kaina. Na popoldanski razpravi se je na. daljevalo zasliševanje prvega obtoženca Jo. sipa Kralja. Senzacija dneva je bila v tem, da je Kralj spremeni! vse svoje prvotne iz. povedi, ki jih je podal policiji in preisko. valnemu sodniku, v prilog obtoženemu dr. Mrvošu. Kralj je sedaj preklical, da bi bil dr. Mrvoš vedel za ponarejevtnje novcev in je tudi zanikal, da bi mu bil dal 16 tisoč oziroma 10 tisoč dinarjev za nabavo mate. rijala za falsificiranje. Izjavil je, da je do» bil od njega samo 2000 dinarjev, toda le kot posojilo in da mu je kot jamstvo dal zastavne listke na nekatere vredrosti. Raz. prava je trajala do 18. in se jutri dopoldne nadaljuje. Iz anketnega odbora Beograd. 23. septembra p. Anketni odbor je zaslišal danes bivšega ministra Kojiča o adamovski aferi Dr. Koji£ je izjavil, da Je bil aratižman s tvoruico v Adamovem že gotov, ko ie prevzel prometno ministrstvo in da so bile zato vse zadevne intervencije pri njem iluzorne Znane so mu nekatere intervencije pri generalnem direktorju državnih železnic Mihajlu Iličra, o podrobnostih pa ne ve ničesar. Nato Je bil zaslišan inšpektor v bivšem ministrstvo za prehrano Kaštel. Njegovo zaslišanje je veljalo bencinski aferi. Kaštel le branil postopanje ministrstva in trdil, da ie ministrski svet dal svoj pristanek, da se je pri dotlčni pogodbi niso upoštevale nekatere določbe zakona o državnem računovodstvu. Sklicanje mednarodne razorožitvene konference Društvo narodov za pospešenje ratifikacij mednarodnih pogodb. — Mednarodna razorožitvena konferenca se skliče v jeseni L 1927. — Olajšave za novinarje pri Društvu narodov. Ženeva, 23. septembra (brž.) Danes do- primerna kontrola. Obseg omejitev poldne Je bila plenarna seja skupščine Društva narodov. Razpravljala je o ratifikaciji vseh sporazumov in konvencij, sklenjenih pod avspicijami Društva narodov. Po poročilu angleškega zastopnika Roberta Cecila ln na intervencijo francoskega delegata Ba-stida je skupščina sprejela resolucijo, v kateri izraža svoje obžalovanje nad dejstvom, da je veliko sporazumov in konvencij ostalo brez učinka, ker so se pojavile težave, da se zagotovi dovoljno število ratifikacij. Resolucija opozarja vlade na potrebo ukrepov za olajšanje in pospešenje ratifikacije vseh sklenjenih sporazumov ter konvencij. Obenem je skupščina naročila Svetu Društva narodov, da vsakih šest mesecev poroča o stanju ratifikacij in prouči vsa sredstva, ki bodo zagotovi ki udejstvitev sklenjenih pogodb. Skupščina je nato vzela na znanje poročilo o delu pripravljalne komisije za razoro-žitveno konferenco. Francoski delegat Paul Boncourt je ob tej priliki očrtal zgodovino razorožitvenega vprašanja in naglašal potrebo njegove rešitve brez vsakega odlašanja. Frnnska vlada vztraja pri zahtevi, da se skliče razorožitvena konferenca, ker je razorožitev določena v mirovnih pogodbah in v paktu Društva narodov. Paul Boncourt je nagla šal, da ne gre za to, da se reši vprašanja naenkrat. Za začetek zadostuje, da se ugotovi stanje dosedanje razorriBtve, kar bi imelo za posledico, da se postopno in trajno ormeje oboroževanja, ki 90 v teku, zlasti, če «e Je nad predpisano redukcijo vršila tudf in redukcij oboroževanja mora biti v skladu t sedanjimi potrebami krajevne iu splošne varnosti. Cim bolj bo zagotovljen mir, tolike bolj naj ee omeji oboroževanje! Boncourt je predlagal resolucijo, ki zahteva, naj se rat-orožilvena konferenca skliče še pred mesf-cem septembrom 1927, torej pred 8. rednim zasedanjem Društva narodov, razen, ako to ne bi bilo materijeluo mogoče. Čilski delegat Villagas je nato izjavil v imenu svoje države, da po polkoma odobrava dela pripravljalne komisije za razorožit-veno konferenco, akoravno nima razorožit-veni problem za južnoameriške države take aktualnosti kakor za druge kraje. Rumunski deL Comnehe je izrekel svoje priznanje delu, ki ga je izvršilo Društvo narodov v razorožitvenern vprašanju in po-vdarja potrebo, da se ta naloga polagoma izvede. Izrazil je željo, naj bi se razoroži'-vena konferenca ne sklicala prehitro, obenem pa tudi obžalovanje, da spremljajo resni ljudje težavno delo komisij«' z ironičnim posmehom. Skupščina Društva narodov je sprejela na predlog čilskega delegata De Guezena resolucijo, v kateri se pozivajo vlade, naj dovolijo novinarjem pri Društvu narodov, ki so člani Mednarodnega novinarskega udruženja, olajšave pri potnih listih In vi-zih, da se jim olajša vršenje njihovih poklicnih dolžnosti. Popoldne so razpravljate razne komisije o vprašanjih, ki bo bila ua dnevnem redu. Skupščina se sestane zopet jutri popoldne. Francosko-nemško zbližanje Nemške zahteve po kolonijah ogrožajo sporazum. -dr. Stresemanna v Berlin. Povratek Ženeva, 23 septembra (brž.) Zadnje izjave dr. Stresemanna so vzbudile v francoski in angleški javnosti veliko vznemirjenje, ker so spravile na površje vprašanje koloniji, ki bo trajno ogrožala delHcatno delo francosko-nemškega pomlrjenja, zapo-četo v TolryJu. V angleških vladnih krogih menijo, da se bodo z dobro voljo premagale nanovo nastale težkoče. Rezultat razgovorov v Toirjrju ni delo hipnega prijateljskega razpoloženja, ampak sad večmesečnega diplomatskega deta. Angleško lavno mnenje pozdravlja dejstvo, da je francoski ministrski svet odobril Brlandov ekspoze o razgovorih v Toirjrju, ker vidi v tem nadaljnji korak na potu k popolnemu pomirlenju Evrope. Da pomiri Javno mnenje. Je podal Stresemann včeraj časnikarjem Izjavo, da razgovori v TolryJu ne pomenjajo v ničemer revizijo mirovnih dogovorov in teritorijalnih izprememb v Evropi. Dr. Stresemann je naglaša) svoje za- dovoljstvo nad francosko-nenzšifcn zbliža-njem, ki pomenja prve znake ia sploSno pomlrjenje Evrope. Pariz, 23. septembra s. Ministrski predsednik Potacare je na današnji seji ministrskega sveta, la se ga a.ita udeležila zunanji minister Briand iu minister Tard:et!. sporočil vsebino govora, k? ga bo Smel v ponedeljek v Bar ie Duc. Kakor javlja uradni komunike, ,;e kabinet \ celoti odobril ta govor, Id se bo bavii tudi s suna-njepolltlčno situacijo, odnosno z raogovctl med Briandom ln dr. Stresemanncm Berlin, 23. septembra (brž.) Zunanji minister dr. Stresemann se je popoldne vrnil z nekaterimi člani nemške delegacije iz Ženeve. Na kolodvoru sta ga sprejela osob-le zunanjega urada ia diplcrna^ski zbor. Dr. Stresemann je nocoj v prisotnosti drž. kancelarja dr. Luthra predsedniku iiiuden-burgu, Jutri dopoldne pa bo kabineta poročal o poteku razprav v ženevi. Reorganizacija italijanske varnostne službe V Italiji se v kratkem razširi delokrog policije. — Razprava o fašistovskih izgredih v Trstu. Rim, 23. septembra, s. V političnih krogih se pripisuje veliko važnost včerajšnjemu razgovoru v palači Chigi, ki so se ga ude. ležili Mussolini, notranji minister, finančni minister in generalni tajnik fašistovske stranke. Slo je za reformo in reorganizaci. jo oelokupne italijanske varnostne službe. Notranji minister je v razgovoru podal ob. širno poročilo o novem načrtu, ki ga je iz. delal z novim generalnim ravnateljem var. nostne službe in ki ima za cilj dati policij, skim organom mnogo večja sredstva na razpolago, kakor so jih imeli doslej. 2e na seji ministrskega sveta dne 30. septembra bo notranji minister Federaon: predložil ta načrt. Ta reforma varnostne službe bo po menila dodatne odredbe k uvedbi smrtne kazni in k reformi porotnik sodišč. Rim, 23. septembre, o. Danes opoldne je Mussolini sprejel fašistovskega podtajnika in izrednega komisarja za fašistovsko zvezo tržaške pokrajine posL Riccija, ki je poro* čal o razmerah v tržaškem fašizmu. Temu razgovoru je prisostvoval tudi fašistovski tajnik TuratL Posl. Ricci je podal obširno poročilo o tržaškem fašizmu ter o posled« d jih krvavih dogodkih ▼ Tistu na današnii seji fašistovskega direktorija. Čudna oprostitev St. Radiča Split 23 septembra n. V Imofcskem je bila včeraj sodna razprava prod Stjepaiui Radiču na tožbo bivšega občinskega komisarja Bukše, ker ga je Radič razžalil na javnem shodu v Imotskem. Sodišče je oprostilo Radiča, češ da se je zgodila žalitev, ko je bi' minister prosvete in da za svoj čin nima odgovarjati pred sodiščem (!?). Radiča tudi ni mogoče obsoditi na tožbo privatnega tožitelja, ampak le na predlog državnega pravdnika, ker Radič ni kritiziral Bukše kot privatno osebo, ampak kot občinskega komisarja, torej kot upravnega funkcijonarja. ZagovornSk obtoženega Radiča dr. Sokol je sicer predlagal tudi dokaz resnice, v obrambo svojega klijenta. česar pa sodišče niti ni upoštevalo, ker je bila tožba že h formalnih razlogov zavrnjena. Bivši ministri Stambolijskijeve vlade obtoženi poneverbe Sofija, 23. septembra, s. Sobranje je ogo> dilo zahtevi državnega pravdništva, da se uvede kazensko postopanje radi poneverbe državnega denarja proti vsem ministrom bivšega kabineta Stambolijskega. Stambo. lijski je svoječasno vzel iz dispozicijskega fonda zunanjega ministrstva 4 milijone švicarskih frankov, ki so jih po njegovi smrti našli v njegovem stanovanju. Štirje teh mi» nistrov se nahajajo na bolgarskem ozem« Iju, ostali pa so pobegnili v inozemstvo. Nova grška ustava Atene, 23. septembra, s. Predsednik Kon. duriotis je včeraj podpisal novo ustavo. Narodna skupščina bo razpuščena ter bo. do razpisane nove volitve. Nova zbornice i štela 286 poslancev. Jutri so bo ukani« lo vojno stanje po vsej državi. Kondurio. tis se je v proklamaciji na narod izrekel za utrditev republike. Antivenizelisti sora. di tega, ker je ostal volilni red po listah, proklamirali, da se bodo vzdržali volitev. Sedanji kabinet označuje jo ti nadaljevanj® vojaškega režima. General KondyHs podal ostavko Atene, 23. septembra, p. General Koa. dylis je predložil ostavko, pristal pa je na to, da ostane še nadalje na čelu vlade, do. kier se ne izvedejo nove volitve. Govori se tudi, da namerava general Kood>'li» raz* pustiti svojo stranko, da bi s tem pokazai da ne vlada iz osebnih razlogov. Velik finančni uspeh praškega sokolskega zleta Praga, 23. septembra, s. Prihodnji tedei; se vrši zaključna seja slavnostnega odbora za praški sokolslri zlet, na kateri bo predložen obračun strojkov in dohodkov zleta. Kakor se doznava znaša čisti dobiček čez sest milijonov Kč, ki ga uporabijo za pokritje stavbenih stroškov za Tvršov.dom ! ki #o znašali 22 milijonov Kč Vprašanje izselitve Mohorjeve družbe iz Celovca Za celjskim glasovanjem o lokalni potrebi nove klerikalne tiskarne je velik naroden problem. — SLS zopet enkrat na izdajalskih potih. — Furtimaško se hoče polastiti premoženja koroških Slovencev. V celjskem občinskem svetu je bil te dni razgovor o lokalni potrebj nove klerikalne tiskarne, ki se tam za SLS hoče ustanoviti pod imenom Mohorjeve družbe. V včerajšnjem dopisu iz Celja so razloženi predvsem narodnogospodarski motivi, ki so bili merodaj-nL da se Je večina občinskega sveta izrekla proti preselitvi Mohorjeve tiskarne v Celje. Klerikalci, zlasti pa »Slovenec* skušajo iz tega sklepa izgraditi kulturno afero, češ SDS je proti — kulturi. Oospoda, ki to govori, pač nima pravice za to. Ljudje, ki so tako pred stoletji kakor še prav pred kratkim seži-gali slovenske knjige, ki celo literaturo sodijo s tercialskega stališča (dokaz afera pri »Dom in Svetu»), bi naj o kulturnih stvareh raje molčali. Celovška Mohorjeva družba ima v preteklosti gotovo zasluge za ljudsko Izobrazbo, vendar se opravičeno lahko trdi. da bi s tem aparatom in ob enodušni pomoči vseh kulturnih struj te zasluge lahko bile zelo mnogo večje. Mohorjeva družba je žal zašla zadnja desetletja v klerikalne vode in je izdajala mnoeo. kar je bilo čisto odveč. Tudi o tem danes ne bomo debatirali. Gg. klerikalci imajo po Sloveniji dovolj tiskarn, da bodo lahko katerokoli knjigo pravočasno natisnili. makari same molitvenike in misijonske knjige. Za celim celjskim dogodkom, ki so ga gg. od večine v celjskem občinskem svetu obravnavali čisto strokovno ln s taktno vzdržljivostjo, tiči p,a čisto nekaj drugega. In sicer se skriva tu afera da-lekosežnega političnega značaja. Mi stvari nismo hoteli doslej javno obravnavati in predvsem konstatiramo tu pred vso narodno javnostjo, da je nismo sprožili ml ln da ie tozadevna argumentacija tudi v celjskem občinskem svetu taktno zamolčala ozadje cele stvari. Iznesel pa jo jc v široko javnost »Slovenec«. t j. glavni organ SLS. Mesto, da raje molči in da je nam hvaležen. da smo SLS dali že par mesecev časa. da svoj izdajniški čin prekliče. Je izrabil celjsko glasovanje za dnevno se ponavljajoče napade na SDS. Kakor znano, je družba v Mohorju bratovščina s sedežem v Celovcu Po pravilih v tem društvu odločajo celovški člani pod nadzorstvom celovškega škofa. Vsa preteklost M. D. ie vezana na Celovcc in mora se priznati, kar je na njej bilo dobrega, to je dalo dejstvo. | da je M. D. bila v Celovca ln ne v LJubljani pod Jegličevlm fanatizmom. M. D. si je v Celovcu nabavila precej premoženja in vsakdo je to koroškim Sloven-i cem privoščil. To premoženje pa ie tudi vzrok celi akciji SLS, da se M. D. prenese v Celje. SLS bi prav lahko osnovala v Jugoslaviji novo Mohorjevo Družbo ln nihče ne bi mogel ugovarjati, da si SLS ustanovi te vrste podružnico A gg. od SLS so se polakomlli celovškega premoženja. Mi danes še nočemo Javno obravnavati. kako se Je to delalo in poskušalo. le to naj namignemo, da ves ta način opravičuje za klerikalce znani naziv »furtimaši«. »Furtim« so hoteli spraviti koroške Slovence ob premoženje, da si SLS v Jugoslaviji lahko kupi ln opremi novo partijsko centralo. O tem bo še čas govoriti, saj je Jasno, da taka nemoralna akcija ne more brei j kazni ostati. Bila bi nemoralna tudL če bi Celovec bil v JugoslaviJL Ker pa se Je premoženje M. D. vedno smatralo kot premoženje koroških Slovencev, bo vsakdo takoj uvidel. da za klerikalno akcijo tiči tudi velika nacijo-nalna afera. Koroškim Slovencem nI doslej nihče zavidal tega imetja. Nobeno ljubljansko kulturno podjetje se ni delilo v korist Slovencem onstran državne meje. Po dogodkih samih le bilo torej razsojeno. da imetje M. D. ostane v Celovcu kot kulturna matica koroških Slovencev Tudi so politične razmere take,, da bi se delovanju tega kulturnega podjetja niti od kake nenaklonjene vlade ne mogle delati v Celovcu trajne zapreke. A naši klerikalni se bavi s trditvami more vreči vsako politično osebnost v stranki, kakor je bil svoječasno zrušen dr. Susteršič, V SLS je vsak razkol nemogoč ter bi nihče ne mogel dobiti v celem velikem volilnem okrožju niti 200 glasov, ako bi imel proti sebi stran- kin tisk. Ta tiak je v vsakem oziru neodvisen od stranke in vsake politične osebnosti. Drugi faktor SLS je duhovščina. Kdor ima v rokah duhovSčlno, Ima tudi »t ran k o Faktični poglavar stranke je v vsaki župniji duhovnik. In duhovščina je najbolj odvisna od cerkvene hierarhije. Duhovščina mora enostavno »prejeti politični program tn politične smernice potom tiska in po drugih potih, zavzemati se mora za stranko, četu-ii bi bil kdo prepričan, da sta politični program in politična smer stranke v gotovih točkah Škodljiva in neoportuna. Ko »e je stranka formalno ln oficijelno Izjavila ta republiko, bi moral vsak duhovnik delati za republiko, Četudi bi bil prepričan, da je neoportuno in Škodljivo. Duhovnik mora vršiti kolportažo tiska SLS, voditi razne organizacije, ki Imajo verski tnačaj. a velik političen vpliv, Indirektno je prisiljen voditi politično delo v svoji župniji, nima pa nobene motnosti, da vpliva na program in smer stranke. Pri drugih strankah j« mogoča opozicija, vsakdo more n. pr osnovati svoj list ali napisati broSuro. v kateri navaja svoje mnenje In svojo kritiko o stranki, kateri pripada, v SLS pa je to nemogoča Tretji faktor klerikalne stranke »o različne organizacije, ki so Izključno v rokah duhovščine in Imajo velik političen vpliv. Celo ua čelu organizacij popolnoma gospodarskega značaja stoje le od nekdaj duhovniki. Kdor ima v rokah tisk in duhovščino. potom duhovSčine pa te organizacij«, verska in cerkvena sredstva, ima v rokah celo stranko. Kar se naziva politična organizacija stranke, je »amo forma, Id ničesar n« pomenja. Stranka, ki je tako izključno odvisna r»d cerkvenih faktorjev, ki temelji v glavnem na duhovščino, k) se virlriuje nad vsem z verskimi ln cerkvenimi sredstvi. Je brei dvoma verska In cerkvena stranka. Ako bi se klerikalna stranka naslanjala samo ia verska načela, bi bilo mogoče, da se pojavi pri volitvah več kandidatov, ki eto|e na verskem programu in ki Imajo v političnih zadevah razna naziranja. Bilo bi n. pr. mogoče, da je v ljubi lanski oblasti nekdo kandidiral kot katoliški republikanec, drogi ps kot katoliški mon^rhist. V SLS je to Izključeno. Vsakdo mora biti republikanec, ako je stranka republikanska, vsakdo mora biti monarhist. ako je monarhistična. Enako Je tudi v drugih vprašanjih. Kritika j« mogoča samo med za-prtlmi zidovi in Štirimi očmi. Svoboda političnega mišljenja sploh ne obstoji, ker se mora vsako politično nazlranje prevzemati od tiska ln duhovščine. Zelo drastično Je te razmere razsvetlila korespondenca med dr. fiusteriSlčem ln Škofom dr. J^glfčem. objavljena pred nekoliko meseci. Dr. Susteršič Je zahteval od Škota pismen odgovor, ali ima kaj proti njemu t stališča ver« ln verske morale. 9kof mu |e obširno odgovoril in priznal, da ga j« vrgel lz čisto političnih razlogov, ki n trn a jo nobene zveze t vero ln versVfmf zadevami. Dr. Susteršič Je to v zaključku emfatično kon-štatiral. V Sloveniji more torej predstavnik cerkve naenkrat odstraniti politično osebnost katoliške stranke iz čisto političnih ali osebnih motivov, ki nimajo nobene zveze z verskimi stvarmi. Tako , glavno glasilo NRS, U Je > svojimi Izvajanji navzlic temu, da nekatere podrobnosti njenega člankarja niso povsem precizne, dokazala, da prav izvrstno pozna enačaj SLS. Nas le veseli, da Je »Slovenec, na drzno polemiko, v katero se je •pmrtil s nami radi trditve, da je SLS verska stranka, dobil tako krepak odgovor tudi od te stranL Iz naše prosvetne politike Beegrad, 23. septembra, r. DanaSnje objavlja razgovor s pomočnikom prosvetnega ministra Dragomfrom Ubradavi-čem o problemih in potrebah naSega srednjega Šolstvu Predvsem je Izjavil, .'a imamo v naSi državi 173 popolnih ln nepopolnih gimnazij, kar da ji za naSe razmer« nreve-liko Število. Ministrstvo ne more zmanjSat! števila gimnazij, ker jim.imo zadosti strokovnih Sol, v katerih bf se dobila vsaj potrebna srednja izobrazba. Kadar bodo te ?ole otvorjene, se bodo mogle gimnazije zapreti ... O učiteljskih h-morarjlh je izjavil gosp. ObradovM naslednje: Lan) J« bilo neizplačanih honorarjev za prejSnja leta 4.300.000 Din Do danes so bfll dolžni honorarji izplačani v vsoti 8,700.000 Din; ostanek Je torej neznaten. Letos so »e honorarji doslej Izplačevali precej redno. Neurejenost izplačila Je posledica lega, ker »e vstavlja v proračun vedno manjSs vsota, kakor i« potrebna, tnko da neizplačani honorarji padajo Da p« rti jo državnih dolgov. Ker je ta partija cbfčajno nezadostna, »e lxr>'ačila zavlačujejo. Za letos Imamo pred seboj Iste ležkočs. V proračunu ai določena niu polovica potrebne vsote Ministrstvo bi zaradi tega pod-vzelo korake pri finančnem ministrstvu. UčfteljiSč j« bilo ob koncu lanskega Šolskega leta 45 državnih in 5 rasebnlh. Ministrstvo Je smatralo to Število za preveliko ln Je pod vzelo korake za redukciji V tem pa ni uspelo, ker Je bilo ukinjeno samo eno, a postopnjema jih bo ukinilo Se Sest. Tudi omejitev sprejema učencev se ni povsem posrečila. Ministrstvo Je pristalo na otvoritev paraielk v večjih mestih, ker je prejelo zagotovila, da nanovo vpisani učenci ne bodo reflektirali na državno službo po zaključenem Šolanju. Politične beležke Čiščenje v klerikalni stranki Stvar ni tako grozna, kakor »gleda po naslovu. Gre le za to, da st U vseh vai-oejiih klerikalnih podjetij Izloči lalikJ element in se mesto njega vsa oblast Izroči duhovnfcom, t. j. posredno samemu škofu. Pred nekaj dnevi smo »gotovih, da je tkzv. katoliška tiskarna povsem v škoiovih rokah Sko< Je bfl nekaj časa tudi sam lastnik, a Je pozneje prenesel svoje pravo na Tipografsko zadrugo, katere člani so izključno njemu direktno podrejeni duhovniki. Ravno tako Je i lastništvom vseh klerikalni) listov, političnih in prosvetnih. Tudi ti so neomejeno v duiiovnlškla, t. J. v škofovih rokah. Sedaj |e vodstvo SLS, t J. škof napravilo čisti račun tudi z drugo klerikalno tiskarno v Ljubljani, z Zadružno d-skarno. Vsi dosedanji člani načelstva te tiskarne, ki niso duhovniki, so bfii vrženi ven In načelstvo Je Izročeno dunovnlkom, stol. kanoniku Sušniku, kanoniku d: Kll-narju, prof. J. Pavllnu in katehetu A. Ca-deiu. katerim Je kot strokovnjak pridelan edini lajik tiskarnlSd ravnate;) K. CeS. Kakor smo nedavno javili, nameravajo vodilni klerikalni krogi odstraniti lajrke tudi kz vodstva redakcij klerikalnih listov in revij. Zares tameljnejšega dokaza, da je absoluten gospodar v SLS škof, ni mogoče doprinesti, nego s takimi fakti. Tu se v dejanih vidi. koliko Ima ljudstvo besede v klerikalni stranki ln kako je SLS čista cer-kveno-potltlčna organlzaclda. A z moralič-nega stališča Je Interesantno tudi to, da duhovščina nima nobenega zaupanla v tkizv katoliško prosvetno inteligenci!'-, ki li sme brtf le poslušen služabnik. Seveda pa vsa ta dejstva radi znova potrjujejo, da nosi škof to njegova duhovščina prvenstveno odgovornost oe le za nesrečno politiko SLS, temveč tudi za njeno podivja-no, nemoralično in prevarantsko časopisje. Bratci med seboj Izid volitev v Zbornico za trgovino, obrt ln industrijo še ni znan, med radičevci In klerikalci pa se Je že vnel prepir, kdo Ima največ zaslug za »zmago«. Tako piše zadnji »Kmetskl list« na naslov klerikalcev: »Poročajo nam, da to »e neki eselesarjl v Beogradu, pa rud) v Ljubljani hvalili, da bodo, ah da so že pri volitvah v trgovsko zbornico zmagali samo oni. To pa nI res la ta samohvala Je Jako neumestna Kakor znano. Je proti samostojnim demokratom nastopala pri teh volitvah koalicija (zveza), v kateri smo bili poleg SLS zastopani tudi mi (ln naših glasov je lepo število!), potem pa radScall In zlasti Nemci (Jako važni glasovi!). Zato Je samohvala eselesar-jev popolnoma odveč, utegne jim pa zelo škodovati pri kaki drugi priložnosti.« Glasilo ministra PucHa se torei boji za žalostno slavo, da so radičevci pomagali klerikalcem. Zanimiv boj. Klerikalci so dali kandidate, Pudjeva stranka pa volilce! Kdo le torej »zmagal«? Klerikalni kandidati al! Pucljevi prtetaSI? Res zelo so zabavni ti zavezniki, ki so razen tega še ponosni, da so jih podpirali v boju za »politično in gospodarsko samostojnost Slovenije« tudi — Nemci »Pokvarjena gospoda* cK me taki list. pite: »Ko SLS ni bila as vladi, so opazili stalni obiskovalci rnsos ljubljanske kavarne »Union«, da )e mnogo gospodov začelo izostijiti Kakor hitro pt so se te dni začele Širiti vesti, da ima SLS zopet upanje priti na vlsdo. so se skesani grešniki že začeli vračati In se sukati okoli voditeljev SLS. čeS, d» nas boste ja videli, kako smo tudi mi vneti pristaši strsnke. Pa Se pravijo, da v Sloveniji ni »pokvsrje. ne gospode«. Kar na cente jo je! Sedaj ve. mo, kje je običajno U pokvarjena gospo, da. Nekaj časa je v Pucljevi stranki, nekaj časa pa v klerikalni stranki. Kadar je Pu» celj v vladi, se skriva za njegovim mini« strskim frakom, kadar ps se pojavljajo klerikalne »kombinacije«, se bori pa za na« čela katoliJke morale v kavarni «Unioo». To je res pokvarjena gospoda! Čudno je samo to, da jo Pucljevi ljudje kakor tudi klerikalci zmerjajo kot tako samo takrat, kadar prehaja od enih k drugim! Kadar jo imajo v lastni družbi, je ta pokvarjena gospoda zanje najbolj čestita inteligenca, ki hoče delati zt seljaka ali pa zi vzviSo« na načela krščanske morale .. Prepoved PribičeVvievih shodov Po shodu v Som boru je Pribičevič odpo. tov »i v Bosansko Krajino, kjer je nadalje« val svoj akcijo. V bihaški oblasti je na« povedanih deset večjih in manjših shodov, od katerih p« so bili nekateri prepovedani, tako n. pr. v Krupi in Drvarju, radi česar je Pribičevič interveniral osebno v Beogra. du pri predsedniku vlade Uzuaoviču. Za torek sta bila napovedani shoda v Vrtoču in Drvarju, ki pa jih je policijska oblast prepovedala. Na intervencijo posL Pribi. čeviča j« Uzunovič obljubil, da bo odredil rizveljivljenje prepovedi. Ko pa je Pribi. čevič doiel v Vrtoč, pozdravljen od svojih pristašev, mu je žindirmerijski narednik sporočil, da je shod prepovedan in da se bo vsak poskus zborovinji preprečil z obo» roženo sUo. Pribičevič se Je moral z delom svojih pristišev umakniti v zaprt prostor, ostale pa so orožniki razgnali. Istočasno je doila vest iz Drvarja, kjer bi se imel vt. Siti shod popoldne, da je poglavar srezke ekspoziture prepovedal tudi ta shod in da jo žindirmerijs razgnala udeležence. S. Pri« bičevič je zaradi tega poslal ministrskemu predsedniku protestno brzojavko, o kateri obžaluje, da nI Uzunovič držal svoje bese. de. Pribičevič pravi v brzojavki med dru. gim: cRadičeve shode varujete z žandarme. rijo, moje shode pa razganjate. To je brez dvoma nagrada za to, ker je hotel Radič lomiti kraljevo žezlo in ker sem takrat vr. Sil svojo dolžnost. Vzamem tako postopa, nje vlade na znanje kot dokaz, da se boji moje akcije, toda podzemno grmenje, ako nas nanj prisilite, bo bolj Škodovalo vaši vladi kakor javna beseda. Protestiram naj. energičneje proti gaženju zborovalne svo« bode in dogovorov, ki sramoti našo drža. toj V sredo je povoril Sv. Pribičevič na shodu v Bosanskem Petrovcu. Včeraj v če« trtek je pa govoril na shodu v Kulen Va« kufu. Oblastvena prepoved postavitve spomenika kralju Petru I. V Otočcu so nameravali 3. oktobra odkriti spomenik kralju Petru I. na mestu, kjer le bil postavljen spomenik padlim avstrijskim vojakom s kipom Franca Jožefa. Ker ie bil spomenik last vojaškega erarja, se je zaprosilo za dovoljenje za njegovo odstranitev in postavitev novega spomenika od vojnega ministrstva. Vojni minister Je prošnji ugodil in sokolsko društvo je že pred mesecem pričelo z deli za postavitev novega spomenika, kipar Josip Turkulj pa le Izdelal doprsni kip kralja Petra. Proti tej akciji pa le dvignilo hrup frankovsko »Hrvatsko Pravo« in zgodila se le nečuvenost, da |e vojno ministrstvo prepovedalo nadaljnje odstranjevanje spomenika Franca Jožefa, te dni pa je policijska oblast na za-ntevo komandanta mesta polkovnika Mlt-roviča prepovedala dovršitev spomenika kralju Petru. S tem je vojni minister razveljavil svojo prejšnjo odredbo ter izzval v Liki veliko razburjenje med prebivalstvom. Poslanec dr. Gjorgje Brankovič ie radi tega dogodka poslal vojnemu ministru protestno brzojavko, obenem pa je sklical za nedeljo protestno zborovanje. Pod vlado RR Je res vse mogoče! Napredek SDS med radičevci na Hrvatskem V Čučerju pri Zagrebu Je SDS dobila pri zadnjih skupščinskih volitvah samo 7 glasov. V nedeljo pa so sam. demokrati priredili tamkaj na trgu javen shod, ki se ga je udeležilo 600 do 700 Uodj, kar je za ta kraj zelo mnogo. Radičevci seveda niso ostali prekTtžanih rok ta so proti shodu razvili silno a*ftacfJo ter so poslali nanj pod vodstvom zagret>9ce gospode tudi svoje raagrajače. Sprva so skušali radičevci izvabiti ljudi z zborovaHšča, ker pa se )e njihovemu pozivu odzvalo premalo Hudi, so ostali tudi sami na shodu io ga skuJall z žvižganjem ter vpitjem onemogočiti, kar pa se jdm ni posrečilo. Oovorlll so bivši veliki župan JuraJ Oašparac, posl. dr. Hinko Krteman, posl. dT Srdjan Budisavljevlč in rasni seMakl — pristaši SDS. izmed katerih ie seljak Milo Sagud Iz Gornjega Oreš-ja naglaša!, da so mu radičevci ponujali siguren mandat pri zadnjih skupščinskih volitvah, kar pa je odklonil, ker hoče ostati zvest jugoslovenskl ideji. Med Izvajanji posameznih govornikov, kj so med živahnim odobravanjem zborovalcev IronlzJraH medklice radlčevsklh razgrajačev ter politfko Radičeve stranke, le postajala skupina najetih demonstrantov vedno manjša in so zborovale! ob konou z navdušenjem odobrili pozdravijo brzojavko Sv Pribičeviču. Skupščina le na tamošnje se!Ja5tvo napravila velft vtis, ker Je nanje sugestivno vplivala odločnost govornikov SDS, zlasti pa smel! predor tamkajšnje doslej neomajne r»d!č»ivske fronte. Tudi hrvatskim seljakom se dani Radičeva stranka je zopet zadobila hud udarec. Na cedilu jo le pustila Županja, ki l« bila še pred vojno prava Radičeva trdnjava, ki le kot taka slovela po vsej Hrvatski In Slavoniji. Županski okraj Je poslal svojega kmetskega zastopnika tod! v Hrvatski sabor. Po prevratu se !e Radi-čev vpliv v Županji S« učvrstfl. Polom Radičeve politike nI ostal brez vpliva na ta okrai. zlasti ne na BoSnlake. Po Radl- čevi kapitulaciji je sekaj časa še ostal okraj z njim. Toda popolno zanemarjenje kmetsklh Interesov onega kraja in skrajna nesposobnost sedanjega Radičevskega poslanca Babiča iz Gradišta so bili vzrok, da je ljudsko nezadovoljstvo s silo udarilo na dan. V nedeljo je prišlo v Bošnjakih do protestnega zborovanja, na katerem so se zbrale okralne organizacije HSS. Govorniki so liuto napadli politiko Stepans Radiča in njegovih prlstaSe*. Sprejeta je bila resolucija, ki soglasno obsoja politično delovanje Radiča in vse njegove stranke, zlasti pa poslanca Babiča. Ugotovil! so nadalje, da so vse organizacije županjskega okraja za dr Nikiča V sprejeti resoluciji se nahaja mesto, ki pravi, da se organizacija Stepa-na Radiča razpušča in ustanovi nova stranka, ki ji je bil takoj izvoljen odbor. Zahtevali so tudi, da mora »Dom« objaviti t^ sklep in da mora poslanec Babič položir svoj mandat. Načelna sodba Stola sedmorice v Zagrebu Izredno ostra, četudi opravičena kritika prvovrstnih oprostilnih razlogov. «Nemoralna mentallteta se ne sme upo-števatU — Vzgledno stališče glede vl-Une tiskovne kazni Dne 20. februarja t. 1. objavil je neki mali ljubljanski dnevnik pod uredništvom g. Aleksandra Železnikarja dnevno vest, glasečo se: «Mala aferica se pripravlja v Mestni hranilnici. SDS hoče pravočasno pod streho spraviti svojega tajnika g. M., ka« teremu se hoče ustvariti posebno mesto podtajnika, da bo Mestni hranilnici za kon troJo, — »mišljena je politična« — hranil* niči, uradništvu in vsemu poslovanju. Hra. nilnica bo vzdrževala stranki tajnika, le tega dolžnost pa bo, da napravi Mestno hranilnico uslužno stranki.« Radi tega neupravičenega očitka je c. M. vložil tožbo zoper odgovornega urednika g 2eleznikarja radi klevete. Pri deželnem sodišču ljubljanskem vršila se je razp. ava 20 VIL 1926., senat: gg preds. vss. dr. Mladič, votmti vss. Antloga, vss. Hutter, ss. dr. Gradnik; zastopnik obtožbe odv. dr. Kniflič, braaitelj obtoženca odv dr. Ravnihar. Obtoženec je bil oproščen, z mo. tivacijo, da v zgoraj cit. očitku ni podan dejanski stan pregreška klevete, z drugimi besedami, da očitek ni žaljiv: »Očitek da bo obtožitelj imel politično kontrolo nad zavodom, ne dira v njegovo osebno čast, družabni ugled ali pridobitni kredit. Mu il}enfe se )e radi razmer po vojni tako ir« promenilo, da teh besed danes ni več mo* goče smatrati za taljive.» Zoper oprostilno sodbo je obtožitelj vlo« ži! ialbo (pritožbo ničnosti), v kateri je v prisotnosti zastopnikov obeh strank v sre. do razpravljal Stol sedmorice v Zagrebu kot kasacijsko sodišče. Kasacijsko sodišče je ničnosti pritožbi ugodilo, ljubljansko sodbo razveljavilo in v stvari sami izreklo, da je obtoženi g. Železnikar kriv pregreške klevete ter se obsodi na zapor, denamo kazen, plačilo materijaine naknade in stro. škov ter takse. Zanimivi so razlogi te sod. be. Kasacijsko sodišče je najpreje ugoto. vilo, da je seveda tiskovni obtožitelj ak. tivno legitimiran za tožbo, ker dasi je oči« tek lista izrečen najpreje zoper stranko in zavod, je vendar izrečen tudi zoper njega samega, kajti takšna nezvestoba je mogoča le v sporazumu in s »delovanjem njegovim. Zlasti zgrešeno ps je naziranje de» želnega sodišča in tudi obtoženčevo, da in. kriminirani očitki ne bi bili »žaljivi«. *Kdor izreče kaj takega, niti najmanje ne pomisli, kaj dela, kakšne posledice lahko to rodi. Če bi res mogla obstojati mente. liteta, ki bi očitanih dejanj ne smatrala za žaijiva, marveč za obična m v demokraciji utemeljena, ne bi tako pokvarjeni svet mo. gel dolgo obstojati in bi se moral pribli. žati razsulu. Na nemorali in nepravičnosti ne more biti zgrajeno nič trajnega. In ne. moralno ter nepravično bi bilo obtužitelje. vo dejanje, ako bi bilo tako resnično, k a. kor se mu je očitalo v tem članku. Sod,: ičt ne sme, — ako hoče zaslužiti ime sodi• šča in sodnika ter varuha zakona — tak. šne mentalitete upoštevati, rudi ako bi iz. jemoma kje in kdaj obstojala: niti od da. leč ne sme misliti na upoštevnost takšne pokvarjene mentalitete. Za sodišče sme bi. ti merodajna le pravica, zakonita pravica, kakršna je oblikovana v doslej veljavnih zakonih in moralnih načelih ter sodniški vzgoji in temeljih tega vzvišenega poklic.. Zato so besede I. sodišča v razlogih izpod, bijane sodbe, in besede obtoženčevega bra. r.itelja totalno zgrešene. Takšnega stališča ni mogoče opravičiti, dokler je še kakšno sodišče na svetu, in nikdo se tega stališča ne more držati. Izrečeni očitek je brez« dvomno skrajno žaljiv, je kvalificirana klet veta, in 6c bi bil obtožitelj res to storil, kakor mu očita inkriminirani članek, bi ne bil nobene časti in nobenega spoštovanja vreden. Zato je radi iznešenega očitka upravičeno težko prizadet in je upraviče. no tožil. Obtoženec ni ponudil dokaza res« niče, ki bi bil upoštevan Ničnostni razlog pravne pomote o kaznjivosti ^o § 281 9 a kpr. je torej podan in je bilo ničnostni pri. tožbi gladko ugoditi. Razven nenavadno energično in s po v s darkom izrečenega temeljnega naziranja bo pa v izreku kasacije zanimala odmera kaz= ni, katera odmera je pomembna kot vzgled i za naša 9odišča, : za novinarje. G. Želez* nikar je bil obsojen na 3 dni zapora in 300 Din denarne kazni ter 300 Din plačila oškodovancu. Res je sicer zastopnik obto. žitelja v končni besedi izrecno izjavil, da obtožitelju ne gre za maščevanje, marveč zgolj za načelno zadoščenje, in da zato predlaga sicer kazen, vendar prav milo ka. zen, in res se je kasacijsko sodišče v raz« logih izrecno sklicevalo na ta predlog ob* tožiteljev in žnjim utemeljilo nizko izme. ro, je vendar upravičena domneva, da ka. sacijsko sodišče tudi brez takšnega pred« logi ne bi bilo izreklo kar večmesečne kaz» nt, kikor je sedij postalo običajno Tak. Sno st«!i»te je vižno tudi z ozirom na Ie. toSnji kongres novinarjev in referat o re« viziji odn. noveliranju tiskovnega zakona. Ali se namreč zakon izrahlii od privatni« kov ali ne. leži v rokah sodiič. ker le ona odmerjijo kizni, ki večinoma v zakonu ni. majo določenega minimi in so zato milef. Se od štirih kazni Od modernosti sod'šča Je torej odvisna ali je ta zikon tiskovni ali pritiskovni v praksi. Glivni njegova nipaki je nekonciznost in nesistemnost, nejasnost Ce se ta z noveliranjem odpra. vi. lahko drugo večinomi ostine, v inte. resu «iski in novinarstvi, ne pa zoper njih. ran Nova železnica Rogatec-Krapina Pretekli ponedeljek se je vršila komisija za pregled trase nameravane železnice Rogatec-Krapina. Poleg zastopnikov velikega župana mariborske in zagrebške oblasti so se komisije udeležili tudi šef vojnega odelenja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani in tajnik ljubljanske trgovske zbornice. Navzoči so bili končno še zastopniki okrajnega zastopa v Rogatcu in prizadetih občin ter številni drugi interesen tj e. Komisija je določila pravec bodoče železnice, ki bo tekla od Rogatca naprej po že obstoječi industrijski železnici, katero uporablja tvrdka Plevčak & drug ter prva jugoslovenska industrija brusnih ktonnov v Dobovcu. Pri mostu čez Sotlo pri Lupinja-ku bo prestopila na hrvatska tla in se spustila skozi predor v razvodju med Krapino in Sotlo mimo Djurmanca proti Krapini, kjer se bo priključila na že obstoječo železniško progo Zagreb-Zaprešič-Krapina. Dolga bo v celem kakih 18 km. Določeni ste dve postaji, in sicer v Crešnjevcu (občina Sv. Rok ob Sotli) in v Djurmancu, vendar bo državna železniška uprava tudi upoštevala razmah sedanje industrije ob Sotli in izipremenila dosedanje privatno na-kladališče, ki se nahaja 3 km vzhodno od Rogatca, v javno, vsem interesentom pristopno nakladališče. Tako bo tudi v tem oziru zadoščeno potrebam lokalnega blagovnega prometa, za katerega prihajajo v glavnem v poštev drva, železniški pragi, brusni kamen in premog S to železnico bodo izpolnjene dolgoletne želje našega ljudstva ob Sotli, ki je skoraj 40 let zaman čakalo na uresničenje te železnice. 2 njo bomo dobili lažjo in hitrejšo zvezo z Zagrebom in vobče z južno-vzhodnimi kraji naše države. Predvsem bo to v korist mariborskemu delu Slovenije in Rogaški Slatini, na drugj strani pa se bo zlasti v tovornem prometu znatno razbremenila železniška proga Zagreb-Zidani most-Grobel-no. Komisija za pregled železniške trase Ro-gatec-Krapina je sprožila tudi vprašanje železniške proge Rogatec-Pragersko, od katere je v smeri od Pragerskega proti Medvedcam že zgrajenih 6 km tn to naravnost v smeri prot Rogatcu. Ako bi se ta ideja uresničila, bi dobili dve skoraj paralelni progi, in sicer Zagreb-Zidani most Maribor in ZagreVRogatec-Pargersko-Ma-ribor, kar bi bilo z narodno gospodarskih, pa rudi državno obrambnih ozirov neprecenljive važnosti. Seveda bo ostala za enkrat ta ideja samo pobožna želja; vsekakor pa bo postalo to vprašanje jako aktualno, ko bo dograjena železniška proga Rogatec-Krapina. In na to opozarjamo že sedaj vse naše narodno gospodarske kroge in merodajne činitelje. Sklepi vseslovanskega zdravniškega kongresa v Beogradu Položaj zdravniškega stanu. — Neizprosen boj tuberkulozL V sredo je tri dni trajajoči vseslovanski zdravniški kongres v Beogradu zaključil svoje delo z izčrpnim razpravljanjem o vseh važnejših stanovskih vprašanjih in sprejel obširno resolucijo, v kateri so jasno precizirane vse nujne zahteve zdravniškega stanu. Kot rezultat dvodnevne diskusije je bila sprejeta dalje posebna resolucija o tuberkulozi in je bilo sklenjeno, da ostane Jugoslovensko udruženje v stalnih stikih z Mednarodno zdravniško organizacijo. Resolucija o stanovskih vprašanjih na-glaša, da se nahaja zdravniški stan v akutni krizi in ugotavlja, da so interesi zdravniškega stanu vedno bolj ogroženi. Ministrstvo za narodno zdravstvo pa žalibog kljub temu ne posveča tej krizi zadosti pozornosti. Kongres stoji na stališču, da se dobra zdravstvena politika nikakor ne sme voditi na račun zdravniškega stanu, nego samo z njegovim sodelovanjem in zato kongres zahteva: 1. Da se iim prej izdela zdravstveni zakon in načrt predloži Udruženiu v prouča-vanje 2. V novem zdravstvenem zakonu naj se zagotovi neodvisnost sanitetnega osobja in institucij 3 Novi zdravstveni zakon naj zdravniški stan materijalno tako osigura, da se more popolnoma posvetiti delu med narodom in izpopolnitvi v svoji stroki. Stalnost mora biti zajamčena. 4. Brezplačno zdravljenje v vseh zdravstvenih ustanovah naj se omeji samo na resnično siromašno prebivalstvo. 5. Pri raz-druženju velikih občin naj se omogočilo mesta čim večjemu številu občinskih zdravnikov. 6. Položaj občinskih zdravnikov naj se izboljša tako glede pravice do plače kakor tudi glede službenih let in pravice do pokojnine. 7. Kongres zahteva revizijo zakona o socijalnem zavarovanju v smislu, da se izločijo vsi oni, katerim to zavarovanje glede na njihove gmotne razmere ni potrebno. 8. Glede zdravnikov delavskih blagajn naj ministrstvo za narodno zdravstvo prouči načrt, da se opusti sistem plačanih nameščenih zdravnikov in uvede sistem svobodne izbire zdravnikov za posebno predpisano minimalno tarifo. 9. Na-turalrziranje inozemskih zdravnikov naj se dovoli samo pod pogojem stroge nostrifi-kacije diplom na naših univerzah in popolnega obvladanja našega jezika. 10. V interesu pravosodstva je, da se ustanove mesta sodnih zdravniških strokovnjakov in da se zagotovi izplačilo nagrade za izvedeniška mnenja. 11. Bolnicam in bolniškim ustanovam naj se posveča večja pozornost, ker je sedanje stanje že naravnost dezo-latno. 12. Položaj bolniških zdravnikov naj se izboljša. Resolucija o tuberkulozi ugotavlja uvodoma veliko razširjenje tuberkuloze v vseh' slovanskfh državah. Vzroke je iskati predvsem v težkih splošnih gospodarskih, so-cijalnih in higijenskih razmerah širokih mas naroda, posebno pa v slabi prehrani in nehigienskih stanovanjih. Zato je neobhodno potreben kar najenergičnejši boj s tuberkulozo na sledečih temeljih: 1. Izboljšanje ekonomskega in socijalnega položaja naroda v onih krajih, kjer tuberkuloza najbolj razsaja. 2. Glavni pravec v boju s tuberkulozo mora biti obsežna propaganda in prosveta v narodu. Važna vloga pripada pri tem učiteljem, svečenikom, orožnikom in vojski. V vseh šolah naj se razširi nauk o higijeni, v šolske knjige nai se vnesejo čianki, slike itd. iz splošne higijene in boja proti tuberkulozi. Priporoča se ustanavljanje gozdnih šol in deških kolonij na morski obali, po vseh šolah pa naj se čim bolj podpira smisel za fizično kulturo telesa. Mestnim občinam naj se naroči, da ustanavljajo dečja kopališča in igrališča. 3. Zidava hiš po vaseh naj se prilagodi zahtevam moderne nigijene. Grade pa naj se po možnosti čim bolj oddaljene od velikih cest. 4. Od šefov vseh bolniških oddelkov v higijensko-socijalnih zavodih se mora zahtevati specijalno Izobražeaje v tuberkulozi. Po vaseh naj se določijo specijalni inšpektorji narodnega zdravstva, ki naj nadzorujejo higijeno naroda, predavajo in dajejo navodila pristojnim organom. Na vseh medicinskih fakultetah naj se ustanove katedre za socijalno higijeno 5. Stroga izolacija bolnikov z odprto tuberkulozo po oddelkih bolnic, kjer pa ni teh oddelkov, naj se poskrbe aparati za dezinfekcijo sputu-ma, bolniških stvari itd. Na vseh javnih krajih nai se nabijejo naredbe, ki prepovedujejo pljuvanje na prostem 6. Priporoča se ustanavljanje novih ir razširjenje starih tuberkuloznih dispanzerjev in sana-torijev. 7. Vladam slovanskih držav se priporoča izdelava specijalnih zakonov za boj in pobijanje tuberkuloze, kakor rudi obsežna pomoč vsaki privatni inlcijatlvi v borbi s tuberkulozo. se bo število članstva v kratkem podvojilo. Društveni Inventar, zlasti glasbila, predstavljajo danes precejšnje premoženje, treba je le, da se ta inventar renovlra ln uredi, kar bo stalo seveda precej denarja in je društvo v tem pogledu navezano v pr-vj vrsti na podporo onih faktorjev, katerim mora biti napredek mesta pri srcu. Po poročilih tajnika in blagajnika, ki sta bili z odobravanjem sprejeti, so se obravnavala pravila. Nekatere točke, ki so bile precej zastarele, so se spremenile. V debato, ki je bila zelo živahna in resna, so posegali gg. Prekoršek. Pregelj, Sancin in Žabkar. Pri volitvah, ki so se izvršile po listkih, ie bil soglasno izvoljen predsednikom g. Martin Stan te, učitelj v Celju, v odbor pa sledeči gg.: Bervar, Fink, Jarh, Kindlho-fer, Krušič, Petrak, Sancin in Žabkar; kot namestniki gg.; Cepin, Kovač, Prekoršek in Zabukovšek Pavel; v nadzorstvo gg.: Likar, Kolšek in Kralj. Pri slučajnostih ie naznanil g. Jarh, da je sklenilo celjsko godbeno društvo »Ilirija«, da se razide in vstopijo vsi Sani v »Celjsko godbeno društvo«, istotako se prenese arhiv in drugo premoženje »Ilirije«. S tem činom so člani »Ilirije« omogočili takojšen nastop »Celjskega godbenega društva« in želimo, da bi našlo društvo v celjski javnosti vso moralno in gmotno podporo, ki Je potrebna za nadaljnji pro-cvit. ■> Po občnem zboru se je vršila prva seja novega odbora, ki se je konstituiral sledeče: podpredsednik g. mag. tajnik Krušič, tajnik Adoli Bervar, blagajnik prof. Fink, arhivar in gospodar g. učitelj Petrak in ka-pelnilk g. Kubišta. Samo še danes jj «CHARLEYEVA TETKA« ■ ki se predvaja z velikim uspehom » Vsled ogromne O |,rno predstave in si- 4 i/ fi ln Wl(l ! dolžine filma ^ UlUC cer dnevno ob /^O. 1" /jlU. < Mladim vstop dovoljen samo ob 4. uri ; KINO „DVOR", Telefon 730. Najmodernejše kinogledališče Ljubljane. E PRIDE: Vel k. pomorski film: \ ,|Mi, mladi pomorci . . ." v glavni vlo«i Ramon Novarro. • Celjsko godbeno društvo Celje, 21. septembra Danes zvečer se je vršil v čitalnični dvorani v Narodnem domu redni letni občni zbor »Celjskega godbenega društva«. Ta občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, pomeni v povojni dobi jako važen moment za razvoj tega društva. Društvo je med vojno in prva leta po vojni popolnoma prenehalo s svojim delovanjem. Le L 1922-23 ie bilo delovan' društva pod vodstvom ka-pelnika g Huba živahnejše. Z njegovim odhodom iz Celja je društvo popolnoma zamrlo in pretila je nevarnost, da se razide. Pred tremi meseci je bil sklican izreden občni zbor, na katerem se je sklenilo, da začne društvo zopet z rednim delovanjem. To nalogo je takratni odbor pod predsedstvom g. Stanteja v polni meri izvršil. Društvo šteje danes 50 članov, med temi 18 izvršujočlh ta Je pričakovati, da Naš kralj Aleksander ob prihodu v Pariz. V medaljonu: Kraljica Marija. mišljenju tamošnjih oblasti izdalo ta cd-lok, ki se nanaša samo na Sloveniio. Sicer pa ta ukrep ni čisto nič čuden, kajti na Hrvatskem je še danes v veljavi predvojni zakon, po katerem mora prositi vsaka učiteljica, predno se poroči, ministrstvo za dovoljenje.« Na vprašanje, ali namerava ministrstvo ta odlok razširiti eventualno tudi na Srbijo in ostale kraje, Je g. Obradovič odgovoril, da se o tem sedaj še ni razpravljalo. Letalski dan v Zagrebu V nedeljo, dne 26. t. m., se bodo vršile v Zagrebu velike letalske tekme. Šest domačih in tujih letalcev bo priredilo razne polete, akrobatske vaje in vojne vežbe z letali. Kot zadnja točka letalskega dne bo spuščanje s padalom z višine 2000 m. Utopljenec pri Sp. Gamelj-nah Včeraj zjutraj so potegnili iz Save pri Sp. Gameljnah truplo približno šestdeset-letnega moškega. Truplo je moralo ležati v vodi že delj časa. Identiteta se ni mogla dognati. Ima sive lase ter nekoliko sive brade. Oblečen je v sivo delavsko obleko. Truplo so prepeljali na pokopališče k sv. Juriju v Stožicah. Granata ubila dve osebi V vojaškem skladišču v Nišu je v sredo popoldne na do sedaj še nepojasnjen način eksplodirala bolgarska granata kalibra 75 mm. Nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi. Ubit je bil neki vojak in en ruski begunec, delavec tehniškega zavoda v Kra-gujevcu, ki je bil slučajno takrat zaposlen v skladišču. Nai zunanji minister dr. Ninčič na predsedniškem sedežu skupščine Društva narodov. Možitev učiteljic v Sloveniji Urednik beograjskega »Vremena« Je po-setil v sredo pomočnika ministra prosve-te, Dragomira Obradoviča, da se informira pri njem o problemih in potrebah našega srednješolskega pouka. Pri tej priliki ga je vprašal tudi za motivacijo prepovedi možitve učiteljic breiz dovoljenja ministrstva prosvete, o čemer se je prvotno mislilo, da se nanaša na vso državo, faktično j pa se nanaša samo na Slovenijo. G. Obra- I dovid je odgovoril: »Pred vojno je obstojal v SIcveniji zakon, ki je sploh prepovedoval učiteljicam možitev. Po vojni je bil ta zakon ukinjen. Toda šolske oblasti so opažale, da so se dogajali radi tega zelo neprimerni slučaji. Učiteljice na deželi so se n pr. poročile z moškimi, ki so bili na slabem glasu, se vdajali pijači in samo postopali. Mislim, da ni potreba naglašati, koliko je to škodovalo avtoriteti ne samo učiteljice kot žene, temveč tudi pouku samemu. Da se taki in podobni slučaji možitev ne bi več dogajali, je ministrstvo prosvete po referatu ln Veliki pomorski velefilm ,Mi mlad! pomore!' je skozi 14 dni dnevni razgovo,- Zagreba. Senzacija, ki pride w kino „Dvopftl j Poljski zunanji minister Zaleski, ki je z Ninčičem podpisal v Ženevi pogodbo med našo državo in Poljsko. Velika poneverba V občini Zve£e v valjevsikem okraju so že dalj časa opažali, da občinske blagajniške knjige najbrž ne bodo popolnoma v redu. Na zahtevo občinskega odbora je poslala zato glavna kontrola svojega komisarja z nalogo, da ugotovi pravo stanje knjig in pregleda blagajno uradnika Milivoja Avramovlča. Komisar je v resnici ugotovil celo vrsto nepravilnosti v knjigovodstvu, v blagajni pa primanjkljaj v znesku preko 200.000 Din. Blagajnik Avramovič je bil takoj aretiran, v svrho kritja poneverjene vsote pa so bile zarubljene vse njegove nepremičnine. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: aTosca®. Gostuje bantonist Rudolf Bukšek. D. Torek. 28.: cAVallv«. E. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 25.: «Hlapci». Premijera. (Otvorit« vena predstava.) Ob 20. Nedelja, 26.: «tHlapci». Repriza. Ob 20. Puecinijeva »Toscac na našem odra. Jutri v soboto, se poje v ljubljanski operi Puccinijeva »Toeca«. V tem delu nastopi po daljšem presledku zopet na našem odru ba-ritonist g. Rudolf Bukšek, bivši član opere v Osijeku. — Gospod Bukšek je rodom Slovenec ter je začel svojo karljero na ljubljanskem odru prvotno v drami, pozneje se je pa posvetil popolnoma operi, kjer je dosegel v raznih baritonskih partijah lep« uspehe. Predstava se vrši za abonente reda D. Cankarjevi »Hlapci«, katerih premijerja bo v soboto, 25. t. m. na Šentjakobskem odru v Ljubljani, so žalostna a resnična »lika naše sramote v bližnji preteklosti. Dolga in težka je bila doba preizkušnje za slovenskega učitelja — in naila ga je slabega. Upognil je hrbet prod mogočnim gospodarjem, ki mu je rezal pičlo odmerjeni kruh — hlapcu. Menjal je lastno prepričanje, da, še več, pripravljen je bil prodati očeta in zatajiti mater. Toda silna vihra ni rodila le plev, pokazala je tem lepše značaje, čiste kakor kristal. Tako je nastal Cankarjev Jerman, tip vseh onih, ki tudi v dobi najhujšega pritiska ne klonejo, dasi vedo, da jih čaka pregnanstvo na Goličavo, tja, »kjer župnik izpod monštranče gledat. Gospodar položaja v »Hlapcih« je podeželski mogotec — vaški župnik, toda ves človek, pravičeu v sodbi, trd in neizprosen v dejanju. Tako si stojita nasproti dva kremenita in neizprosna značaja. Loči ju ideja, druži pa spoštovanje. Ozadje te silne Cankarjeve drame tvorijo še drugI stanovi, ki stojijo tudi pod vplivom dobe hlapcev. Vse pa obdaja duh Jermanove umirajoče matere. S to predstavo proslave v soboto zvečer ljubljanski Šentjakobčani 50-letnico Cankarjevega rojstva in otvoritvijo s?ojo letošnjo gledališko sezono. Ljubljanski gledališki abonma. Priglasi za abonma za sezono 1926/27 se še vedno sprejemajo v pisarni gledališke uprave, vhod v Gradišču, dnevno od 9,—12 in od 8— 5. popoldne. 25-letnica opernega dirigenta Andra Mi-troTiča. V nedeljo 22. septembra 1901. je bila otvoritvena predstava slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Uprizoril se je prvič »Zaloški godec«. Na tem večeru je začel svojo karijero današnji operni ka-pelnik v Mariboru, g. Andro Mitrovič, ki je baš tedaj absolviral konservatorij v Pragi. Ljubljanski intendanci ga je bil priporočil kot odličnega svojega gojenca operni skladatelj Ivan pl. Zaje. Petindvajset let deluje od takrat g. Mitrovič za razvoj jugoslovenske pevske in glasbene umetnosti. Velik del svojega truda je z najlepšim uspehom posvetil slovenskemu gledališču v Mariboru. Zato uživa jubilant med Slovenci velik ugled. V najtežjih razmerah je dvignil mariborsko opero in opereto ter je pri tem vedno gojil tudi domačo glasbeno literaturo na odru. Ob 25-letnici se ga hvaležno spominjamo tudi v Ljubljani. Naša grafika v plzenjskem muzeja. Prihodnje dni se otvori v plzenjskem muzeju razstava dvajsetorice naših grafikov, članov Kolegija jugoslovenskih umetnikov-grafi-kov. Kolekcija je bila do nedavno razstavljena v Pragi. Kolegij je tudi povabljen, naj razstavi na Danskem. Skladatelj Josip Pavčiž je priredil narodno pesem tGozdič Je že zelen» za nagrobni co (moški zbor). Založi jo v kratkem pevsko društvo 4. v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 63, v javni občinski bolnici v Krškem 41. v Ca-kovcu t>9 in v postaji za trahom v Pre-logu 40. 0 Učiteljska vest. Za sruz Šmarje pri Jelšah je sistemizirano in bo v kratkem razpisano mesto stalnega sreskega pomožnega učitelja z uradnim sedežem v Šmarju. * Slovenskim pevskim društvom in zborom! Na mojo okrožnico uliudno prosim odgovora točno do 1. oktobra. — Prelovec. * Skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov. Dne 18. in 19. septembra se je vršila v vinarski šoli v Mariboru skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast, ki je bila ze-io častno obiskana. Poleg društvenih in stanovskih zadev so se temeljito obravnavala najbolj pereča vprašanja kmetijske otroke. Razpravam je prisostvoval tudi minister Pucelj, ki je sam referiral o glavnih smernicah agrarnf politike naše države In Pojasnjeval skupščini premnoga vprašanja svojega kmetijskega resora iz pestrega dnevnega reda. V spremstvu g. ministra kmetijstva je bil načelnk Djurič, hkrati kot predsednik Udruženja srpskih agronoma v Beogradu, g. oblastni kmetijski referent inž. Zoričič kot zastopnik Društva gospodarskih 1 šumarskih činovnika v Osijeku. Skupščino pa je počastilo še mnogo drugih odličnja-kov, predvsem veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmajer i. dr. * Izpričevalo o dovršeni osemrazrednl osnovni šoli. Prosvetni inšpektor ljubljanske oblasti nas prosi za sledečo objavo: Pred ntkaj dnevi je prinesel Vaš list notico, da je notranje ministrstvo pripoznalo dovršeni 8razredni osnovni šoli enakoveljavnost (menda za razvrščanje uradnikov) s Itlri-razredno meščansko šolo. Dovollujem si sporočiti Vam, da tuuradno nI znano, da bi ministrstvo izdalo sličen odlok. Po veljavnem odloku ministrstva prosvete O. KL br. 3896, 30. januarja 1925, je do 31. oktobra 1924 dovršeha osemrazredna osnovni šola v uradniških zadevah enakoveljavnt dovršeni štirlrazredni meščanski šoli in zadostuje tedaj za IJI. kategorijo državni« uradnikov. * Francoski štipendisti se pozivajo, da se ponovno oglase na rektoratu ljubljanske univerze kjer dobe potrebna nova na vodila. * Naši državljani, ki so posestniki hiš v Avstriji, se pozivajo, da nemudoma ali pa vsaj do 15. oktobra naznanijo Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, Salendrova uiiča št. b, svoje naslove in Da kje in kakšne hiše ima jo v Avstriji. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo je ukrenila vse potrebno po svojih Zvezan na Dunaju, da se ustanovi Varstvena zveza (Schutz-verband) za jugoslOvenskc državljane, ki so lastniki hiš v Avstriji. Ta varstvena Zveza, pri kateri bodo sodelovali prvi strokovnjaki, Ima namen, rešiti kar je mogoče pri hišah jugoslovenskih državljanov pod avstrijskim stanovanjskim varstvom in njega odredbami. V interesu vseh prizadetih je torej, da takoj naznanijo Pokrajinski zve zi društev hišnih posestnikov za Slovenijo svoje naslove in izjavilo, da pristopijo k omenjeni organizaciji, ki bo imela sedež na Dunaju. V Nemčiji imajo svoje »Schutzver-bandc« žc daljši čas Inozemski hišni lastniki. * Šola za voditeljice brezalkoholnih go stiln v CiirJchu (Švica) je na prošnjo Brezalkoholne Produkcije rezervirala 4 mesta za udeleženke iz naše drŽave. V poštev pridejo v kuhanju, navadnem gospodinjstvu iz-vežbane, zadostno Izobražene oi>ebe, ki bi bile eventuelno pripravljene po absolvira-nju ic enoletne šole sodelovali Dri Organizaciji brezalkoholnih gostiln v Jugoslaviji. Reilektantinje za ta mesta naj se javijo po dopisnici »Brezalkoholni Produkcili« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. * Slov. planinsko društvo naznanja, da ostanejo do nadaljnega otverjenc in oskrbovane siedeče koče: Erjavčeva koča, Spodnja koča na Golici, Kadilnikovs koča vrh Golice, Krekova koča na Ratitoveu in Aljažev dom. Slednji se zatvori 27. t. m. Koča na Kamniškem sedlu samo ob sobotah in nedeljah pri lepem vremenu. V zimski sobi Cojzove koče se bo peč popravila: drv ie dovolj. — Celo leto so odprte in oskrbovane: Koča v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini, Dom na Krvavcu, Valvazorjeva keča ter hotela Sv. Janez in ZlatOrog. * Prav majhna napak?.. Na naš dopis z omenjenim naslovom iz Škofje Loke z dne 14. t. m. nam piše star divji lovec: Nikaka napaka ni bila to, ako ie divji lovec pri predstavi nosil za klobukom znak SLD. Ali bi hoteli, da si divji lovec, kadar ubije »zarešnega« lovca iz SLD, zatakne kot trofejo celega mrliča za klobuk? Oprostite, se vam pač vidi, da niste »ravbšlcl od faha«. * Pogrešano dekle. 11 Želeč pri Bledu ie dne 18. t. m. neznanokam odšla 251etna Ljudmila Poklukar. Dekle ie zelo lahkožive narave in je bilo oblečeno v modro križa-sto obleko s površnikom, na glavi ie nosilo svilen, zelen klobuk. Ubežnica Je bila zadnje čase zelo potrta. Zato domnev«jo doma, da ni izključen samomor. 4 Zgorel v hišL V hiši krojača Alojzija Muhviča v Brinjah na Hrvatskem le nastal v soboto ponoči ogenj. Plamen le mahoma objel vso hišo, tako da so se domači komaj rešili. Pač pa je postal žrtev požara vnuk hišnega lastnika Mirko Hoffman, učenec prvega razreda osnovne šole. Kljub vsem poizkusom, da bi ga rešili, sc to ni posrečilo. Soba, v kateri je spal, je bila namreč vsa v plamenu. Naslednjega dne >o našli njegovo truplo čisto zoglenelo. * Težka avtomobilska nesreča v Beogradu. V sredo ponoči se je zgodila v ulici Miloša Velikega pred Vojno akademijo težka avtomobilska nesreča. Avto št. 33.939 je z največjo naglico drvel po klancu proti Vojni akademiji. Istočasno je prišel nasproti drug avto. Ker ie bila nesreča neizogibna. je preizkušal šofer prvega avtomobila v zadnjem trenotku avto okreniti na levo. Pri tem pa je zadel s strašno silo v tamkaj se nahajajoči železni drog in ga močno skrivil. Šofer in potniki so odleteli v širokem loku iz avta. Šofer Nikoia Marin-kovič je bil težko ranjen, neka gospodična si je zlomila levo nogo, ostali potniki pa So bili lahko poškodovani. Avto je bil seveda popolnoma polomljen. * Napad na avto med Dubrovnikom in Metkovičem. Dne 19. t. m. je bil izvršen med Dubrovnikom in Metkovičem drzen roparski napad na avtomobil, s katerim so se peljali trije trgovci. Ker je počila na er.em kolesu pnevmatika, se je moral avto 20 km pred Metkovičem ustaviti. Ravno v tienotku, ko je šofer zavrl. Pa je zadonel iz gozda klic: »Stoj!« V strahu, da bo sledil napaa, so potniki zantevall od šoferja, naj nadaljujejo vožnjo z največjo naglica, kar je ta. ne oziraje se na defekt, tudi storil. Nenadoma pa je stopil nato iz gozda s puškn v roki neznan moški in oddal proti AV2CE U Ž* na j bolfs z, naitrp zžn zjiz, zato najcenejše avtu strel, ki pa je zgrešil svoj cilj. Avto je dospel končno do vas! Vidonja, kier so potniki prosili kmete za pomoč, tamkaj so zamenjal1 pnevmatiko In nadaljevali nato vožnjo v MetkoVič, kjer so obvestili o dogodku orožnlštvo. Orožniki t« se sicer peljali takoj z avtombilom na kraj napada, vendar o razbojnikih ni bilo ne duha, ne sluha. Zanimivo je, da je gumijev obroč počil radi tega, ker so razbojniki položili tamkaj na cesti žeblje. • Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi ori Karlu Prelotu, Ljubljana. Stari trg 12. in židovska ulica 4. * Tkanina »Eternum« nedoSegljHva! 178 Iz Ljubljane u— Nadaljna etapa tlakovanja v okolici glavnega kolodvora ▼ Ljubljani. Dela za preureditev Masarykove ceste so proraču-n&na na dobo več let. Sedaj se dovršuje prva etapa: tlakovano je iužno cestišče med Resllevo cesto !n tramvajskim Izogibaii-ščem. Masarykova cesta dobi namreč dvoje cestišč, v sredi pa 14 metrov širok pas z alelo platan. Ta aleja bo predrta na križiščih z Miklošičevo, Kolodvorsko in Res-ljevo cesto, tako da dobimo tri dolge, po 14 metrov široke otoke z lepimi promenadami. Na srednjem otoku (med Miklošičevo cesto in Kolodvorsko ulico) je projektirana tudi pokrita Čakalnica In javno stranišče. Kredit za drugo etapo teh del je sedaj tudi že zaslguran; v drugi etapi se bode namreč dokončalo tlakovanje lužnega cestišča Masarykove ceste, ki bo segalo do Dunajske ceste: položili še bodo vsi robniki okrog otokov ter tudi na severnem Cestišču; razven tega se bode v tej etapi tlakoval prostor med carinarnico in carinskimi Skladišči ter severni del Reslieve ceste. Kredit za ta dela v preračunanem znesku 2,800.885 dinarjev je odobren iz kaldrmin-skega fonda mestne občine ljubljanske ter se vrši ofertalna licitacija dne 18. oktobra. S temi deli se bode pričelo takoj v zgodnji spomladi, ker ie treba do tedaj pripraviti potrebni tlakovalni materijal; i nJim! se pa bode pokazala tudi 2e očem na Široko zasnovana ureditev kolodvorske okolice, s katero pridobi vse mesio na ugledu, kajti prvi vtisi so za tujca najmerodajneši in ti doslej niso mogli biti baš ugodni. Z lani as-faltirano Miklošičevo cesto ter z urejevanjem Masar.vkove ceste in okolice pa je mestna občina napravila res velike korake naprel v tem pogledu. u— Pozor lovci In strelci! V »redo dne 29. t in. ob 8. url zvečer se vrši v steklenem salonu glavnega kolodvora v LJubljani ustanovni občni zbor «Strelske družine v Ljubljani» Strelske družine Imajo namen, z vzgojo spretnih in sposobnih strelcev oj ščiti državno Brtmbo Je to močna organizacija predvolne Srbije, ki Je mnogo pripomogla k slavnim zmagam srbskega orožja Ni mestu je, da ona tudi pri nas požene ivoje korenine globoko v narod in srca vseh, k| ljubijo to državo Ker je dobre strelce v prvi vrsti iskati v lovskih krogih, ie le naravno, da strelsko organizacijo naslonimo na »Slovensko lovsko društvo. In njene podružnice Zato vabim vse lovce in strelce brez razlike narodnosti jn politične opredeljenosti, da pristopijo k »Strelski družini«. — Dr. Ivan L 0 v r e n č i č. predsednik Slov. lovskega društva. u— Začetek šolskega leta na Gremijalni trgovski šoli v Ljubljani bo dne 4. oktobra t. 1. ob 2 ur» popoldne. Vsi vajenci in vajenke naj se zglasijo točno c* določeni uri na Ledini. Pouk se bo vršil ob pondeljkih in torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v veži šole na Ledini. u— O paralefki na državnem moškem učiteljišča v Ljubljani še ni končno odločeno, ali jo bo mogoče otvorlti. Dijaki, ki so bili zavrnjeni, pa še reflektirajo na vpis in se še niso vnovič prijavili, nai to čimprej store. Ravnateljstvo Itn bo orovizorlčno vpisalo. u— Neprijetnosti na Tržaški cesti. Pišejo n&m: Pasanti Tržaške ceste prosimo, da se napravi red na hodniku pred gostilno Ttpinc, kjer dnevno postajajo zjutraj delavci tobačne tovarne s kolesi, s katerimi ovirajo pešcem prehod. Šolska mladina in tudi druge stranke se jim morajo neprestano umikati na cesto, kar je zlasti ob deževnem vremenu zelo neprijetno. Zato prosimo, da se postajanje s kolesi na trotoar-jih zabranl. u— VMovIČe* klub v LJubljani ponovno opozarja vse člane in interesente na otvoritev tečaja, ki se vrši nocoj ob 7. uri v šoli na Ledini. Prijave za tečaj sprejema do 5. ure tajnik kluba g. Vladimir Kravos v Narodnem domu. Prijaviti se imajo tudi vsi lanskoletni obiskovalci, ki nameravajo obiskovati tudi letošnii tečaj. Iziemne prijave bo sprejemal tajnik pol ure pred otvoritvijo v šoli na Ledini. u— Pevsko društvo »Llubliaosk! Zvon«. Danes vaja ženskega zbora. u— Tečaji o brezalkoholnem gospodarstvu. Interesente za tečaje prosimo, da nam nemudoma sporoče svoje želje oziroma predloge. V zadnjem hipu ni mogoče prosilcem ustreči. Tehnično neizvedljivo je, da bi se tečaji vršili samo ob nedeljah, zato prosimo: Organizirajte tečaje tudi druge dni. Prijave sprejema »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. u— Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v smislu odobrenja Uprave državnih monopolov v Beogradu ustmeno dražbo na dan 28. oktobra ob 11. url za prodajo okrog 100.000 kg kompositirane duvanske prašl-ne Pogoji dražbe in pojasnila ne dobe v ekonomatu tobačne tovarne. 1286 u— Najnovejše note za petje, klavir, violino in ostale instrumente dobite v največji izberi v Matični knjigarni, Kongresni trg. Velika zalog« klasične in moderne glasbe, glasbeni antikvarijat. u— Drobiž s policije. Policijska kronika beleži danes zopet 14 prestopkov cestnega policijskega reda, kar znači. da se vozniki, kolesarji in avtomobilisti Še vedno niso spametoval! ter Imajo stražniki ž njhni do- onr rxxxjooaoaa □ □ - »Strah pred zakonom" Pride LJUBEZEN BAJAD£R£ z Elion isttru Film kakršnega še niste videii. Oglejte si razstavljene sline. Predstave ob i., pul b., pol 8. in y. uri. Kino Ideal. volj posla podnevi in ponoči. Neka ženska je prijavila dalje 1 slučaj poneverbe 590 dinarjev gotovine. Ponoči bo se zopet sprli na cesti rogovileži ter ic bil eden izmed njih lahko poškodovan. Prijavljeni so bili še sledeči slučaji: 1 izgred v kavarni, 1 prestopek pasjega kontumaca, 1 prestopek sanitetnih predpisov in I tatvina. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer vse radi tajne prostitucije. u— Originalen goljuf ln tat. Dne 21. t. m. popoldne je nekdo potrkal na vrata pisarne zavarovalni« »Penis« na Aleksandrovi cesti. Takoj nato je vstopil v pisarno neznanec srednjih let, se predstavil prokuristinji Slavi Rozman kot Rudolf Maeller, ji pokazal tudi na to ime izgotdvljen potni list ter jO prosil za denarno podporo, da se lahko Odpelje v Zagreb. Po prejemu podpore se je tujec odstranil, pozneje pa je Rozmanova opazila, da ji je zmanjkala iz predsobe boa iz dihurjeve kože, vredna 250 dinarjev, s temnorjavo svileno podlogo. u— Vsakdanji dogodek. Včeraj dopoldne je neznan tat zopet ukradel privatnemu uradniku Jatiku Lovšetu kolo, vredno 1000 dinarjev, znamke »Styria«, in sicer iz veže OUZD na Miklošičevi cesti. U— Hruške zastonj. Da ima posestnica Marija Rihar na Viču št. 105 na svojem vrtu ob Tržaški cesti imenitne hruške, je dobro vedela vsa vas. Zvedeli pa so to tudi tatovi, ki so počakali samo ugodne prilike in da popolnoma dozore. Končno se Jim le zazdela noč na sredo še nekam najbolj pripravna in spravili so se na rabutanje. Lepo drevo je bilo kmalu popolnoma otreseno in Riharjeva je zjutraj našla drevo prazno. Škode ima okrog 150 dinarjev. u— Nepreviden kočijai. Kočijažu Ferdinandu Š. se je dne 21. t. m. popoldne strašno mudilo na kolodvor. Ko je vozil po Poljanski cesti, je hotel na križišču cestne železnice prehiteti električni voz, pri tem pa Je vozil tako neprevidno, da je najprej zadel ob voziček pometača Sajevica, nJega samega pa s svojim vozom podrl skoro na tla in je le malo manjkalo, d« ni prišel pod tramvaj. Ker je Š. po svoii neprevidnosti ogrožal osebno varnost, bo imel opravka pred sodiščem. HITREJE kot RADIO se je raznesla vest, da je najboljši do-sedai izdelani tilm Lya de Putti Hlada kri, ki ga ravnokar piedvaja ELITNI KINO MATICA lz Maribora a— lz tajne seje mariborskega občinskega sveta. V tajni seji je bilo odobreno napredovanje in prevedba mestnih uradnikov Ribiča, Kohlerja, Radoliča in Tičarja. Oddajo šoferskih pravic vzame odslej mestna občina v svoje roke. — Košak Maks je prosil za povišanje radi izdatkov za popravila hiše v Židovski ulici. V ugotovitev se določi posebna komisija. — Ker je mestna plinarna jako pasivna, bo stopila v stik t železnico, da opusti svojo plinarno, ki je ravno tako pasivna in se naroči na mestno plinarno. — Kopu Viljemu se je odobrila po pragmatiki podpora. — Lednlku Pavlu je bila dovoljena lOmesečna podpora po 300 dinarjev za nadaljevanje študija. — Odobril se Je nadalje predlog Mestne hranilnice, da se dovoli 5000 dinarjev podpore za popiavljence. — Kot sanitetni sluga se nastavi Pukl Konrad. — Prošnji Nabavljalne zadruge za prodajo stavbišča na Rotovškem trgu se zaenkrat ne ugodi, temveč se določi komisija, da pregleda prostor, da se eventualno odda Nabavlialn! zadrugi. a— Betettov koncert v Mariboru. Opozarjamo ponovno na koncert našega slovenskega opernega in koncertnega pevca s. Betetta Iz LJubljane, ki se bo vrš!l v okvirju »Ljudske univerze« v veliki Gotzovi dvorani 28. septembra ob 8. zvečer. Za mariborsko publiko je to poseben dogodek, ker našega najznamenitejšega pevca še nismo imeli prilike slišati v Mariboru. Pel bo pesmi slovenskih skladateljev Lajovica, Šker-janca, Mlchla, nadalje pesmi ruskih skladateljev Rahmaninova, Grečanfna in nekaj opernih arij. Spremljal ga bo na glasovirju Mariborčanom Ze dobro znani operni ka-pelnik g. Balatka iz Ljubljane, ki bo igral tudi dve samostojni točki iz SukOvega cikla »Spomlad«. S predprodajo vstopnic se je že pričelo pri g. Zi. Brišnik in g. H0-feriu. a— Osebna vest. Na mednarodni policijski kongres v Berlinu odpotuje danes šef mariborske policije, nadsvetnik gospod Kerševan. a— Prvo predavanje na Ljudski univerzi v Mariboru bo v ponedeljek 27. septembra ob 8. zvečer v mali kazinski dvorani o zelo aktualnem predmetu »O razvoju in pomenu mednarodnega jezika.. Predava g. dr Winterha!ter. a— Konec porotnih razprav. Včeraj ie končala mariborska porota svoje jesensko zasedanje, na katerem Je razpravljala v 13 obravnavan o najrazličnejših hudodelstvih. V dveh slučajih so moral! razpravo preložiti na prihodnje zasedanje rad! zaslišanja novih prič hi Izvedbe druga doka- zov, pri treh razpravah so bili obtoženi popolnoma oproščeni, v ostalih pa obsojeni, eden, Markujži, celo v smrt na vešala. Velik odstotek grdili hudodelstev te dalo zopet Prekmurje. a— Nov avtoškropilnik. Včeraj je dala mestna občina v promet svoj nov avtoškropilnik, ki bo odslej mesto počasnih vO-zov namakal mariborske ulice. Škropilnik j: bil kupljen v Nemčiji pri tvrdku Krupp. a— Na tukajšnjem državnem ženskem učiteljišču se je otvorila paralelka za prvi letnik. Mislimo, da bi bilo še bolj potrebno, ako bi otvorili paralelko tudi na državnem moškem učltelišču, ker se je koncem minulega šolskega leta prijavilo n2d 70 gojencev. Upamo, da Še ni prepozno ln dalo bi se še tO ukreniti.. a— Avtomobllna nesreča. Na Ptujski cesti proti Teznu je zastopnik mlina v Veliki Kikindi, Vilko Hoppe, 2.adel v avtom v r.eko žensko. Ženska je padla v cestni jarek, si zlomila nogo in se močno poškodovala na glavi. Hotela je č«2 cesto pO svojega sinčka, da ga obvaruje eventualne nesreče, ki pa je dohitela potem njo saim. Ponesrečenko so prepeljali v bolnico. a— Z drevesa Je padla. Včeraj popoldne je šla I31etna učenka prvega razreda ljudske šole Ana Novak obirat orehe. Pri tem se je zlomila veja in Ana je padla i drevesa šest metrov globoko na tla ter dobila težke poškodbe po vsem telesu. Rešilni oddelek jo je prepeljal v javno bolneo. a— Strokovni tečaji na Ljudski univerzi. Strokovni tečaji, ki obdelujejo snov meščanske šole, so se že otvoril! minuli ponedeljek. Priglasilo se je nad 80 oseb. Začetkom oktobra se otvorljo še tečaji za slovenščino, srbohrvaščino, nemščino in srednješolski tečaj. Tozadevni Informativni sestanek- vseh interesentov za navedene tečaje bo v sredo 29. t. m. ob 8. zvečer v mali kazinski dvorani, kjer se določi učni red. Pridite zanesljivo vsi. ki se intereslratt* za te tečaje. Iz Celja e— Dijaška kuhinja v Celju. Naval nt to te nad io let delujočo dobrodelno institucijo je v tekočem šolskem letu izredno velik. Prijavilo se je za Obed iz državne realne gimnazije 70, iz trgovske šole 22 in iz oh?li meščanskih Šol 47 učencev in učenk. Naravno je, da Dijaška kuhinja tako visokega števila ne bo mogla sprejeti, ker j! primanjkuje primernih prostorov ln pa tudi potrebnih denarnih sredstev. Sprejela pa bo za enkrat čim največ učeneerv ln učenk v nadi, da ji bo celokupna slovenska javne met na tako ozkem prostoru! t— Kaznovana lahkomtšljenosi. Ko je včeraj okoli 9. dopoldne vo2il avtomobil, ki oskrbuje osebni promet med postajo Hrastnik in krajem Hrastnik, se je hotel neki potnik peljati na zunanji strani »vto= mobila. Komaj ga je šofer pripravil do te ga, da se je vsedel v avtomobil, je med vožnjo kljub ponovnim opominom skočil iz avtomobila in z vso Silo priletel podolgevr, na tla Poškodbe so se sicer izkazale kot lahkega značsja, vendar pa je sigurno, da se bo v bodoče temeljito premislil skakati iz avtomobila, ko je ta v polnem dim t—Izmaknila sta se pravici. V Hrastniku sta bila zasačens ob potoku Bobnu, ko sti lovila ribe, dva rudarja iz Trbovelj. En', mu se je posrečilo zbeiati, drugi pi je hil aretiran in po Identificiranju izpuščen. I/ povedal je. da se piše Maks Slemnik, nje gov tovariš pa Franc Čater, oba da sttnu jeta na Posetju. Te dni sta bila klicani I-sodniji, a ni bilo nobenega mogoče najti Po temljitem iskanju se je izkazala da ru^ darja pod navedenima imenoma vobče ne eksistirata v Trbovljah. Na ta ničla tu Torej tudi pridige so Lorenzoniju na potu, kakor da v Gorici ni več Sloven« skih vernikov in morajo slovenske pridige poslušati Italijani. Končno zahteva profe« v>r odstranitev nadškofa, posebno stražo nad duhovniki, nekatere izmed njih naj ce« Io odstranijo. Ko napade še videfflskega monsignora (našega pesnika Ivana Trinka), mu v tej stvari zmanjka sape in neha . kaj doseglo v korist državnih vpokojencev in da upa, da se dovoljeni poviški izplača« jO O božiču. Potrebno pa je pred vsem, da bi pristopili k društvu še oni vpokojenCi, ki si enako, kakor udruženi. žele zboljša« nji pa še vedno niso člani društva vpoko« jencev in se obnašajo tako malo simpatič« no. Sestanek se je vršil v prostorih pazin« skega fašija. p— V Tolminu so izgubili letos vojno« odškodninski in tehnični urad. Baje bo idrijska podprefektura premeščena v Tol« min. Pri poletnih izpitih za sprejem v nižjo gimnazijo ni napravil izpita nobeft dijak slovenske narodnosti. O jesenskih izpitih sledi poročilo. p— Kroglo si je pognala v usta in potem še v desno sence 211etna Srečka Petelinova, pastorka gostilničarja V. Gleščiča na Vr« deli. Prepeljali so jO v bolnico v Obupnem stanju. Doma ne vedo, kaj bi bilo pravza« prav spravilo mlado Srečko do tako nesreč« nega koraka. p— V Ameriko odhajajo. Te dni so od« šli iz štandreža pri Gorici štirje domačini, sami vrli in spoštovani mladi ljudje, v Ameriko. Po vseh vaseh štejejo vedno več izseljencev. Povojni časi v go»:ški deželi so vedno hujši. V Standrežu je vladalo ne« koč blagostanje in nikdo še sanjal ni O Ameriki. opisi lr— Sestanek državnih vpok&jčncev se je , vršil 21. t. m. v Pazinu v Istri. Navzoč je j stopila domača šestnajstorica. TRŽIČ. Na obrtno nadaljevalni šoli v Tržiču se prične redni pouk v nedeljo, dne ,3 oktobra ob 9. dopoldne Vpisovanje vajencev bo v ponedeljek, dne 27. septembra v pisarni ravnateljstva meščanske šole od 4. do 8 zvečer. Vajenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevtlo, delavsko knjižico in vpisniio 30 Din za celo leto. Kot učna dneva sta določena nedelja od 9. do 13. in ponedeljek od 3. do 9. zvečer. Strokovno risanje se fco tudi letos poučevalo v štirih oddelkih, to je za krojače in šivilje, za čevljarje, za kovinarje in mizarje ter splošno risanje. Za risanje se oglasijo tudi lahko pomočniki, ki plačajo ža celo leto 50 Din In dobe vse potrebščine v šoli. Zanimanje za te strokovne tečaje je vsliko, zato poživlja podpisani vse, da se pravočasno zglase, dokler je še kaj prostora Da odtegne vajence pogubnim vplivom ulice, ie sklenil odbor uvesti za to šolsko leto na predlog g. Primožiča relativno obvezno petje za vse one vajence ln vajenke, ki imajo posluh. S tem hoče doseči, da morejo vajenci sami ob slovesnih prilikah nastopiti z ubranim petjem, da spoznajo Slovenske pesmi in da si pridobe vsaj malo srčne kulture. Istočasno z vpisovanjem bo tudi preizkušnja posluha. Vodstvo obrt nad. Šole. MBDVODE-PRESKA. Tudi pri nas bomo postavili lep spomenik padlim vojakom, ki predstavlja na visokem podstavku vojaka v bojni opremi, ki z žalujočim izrazim kleči poleg padlega tovariša. Spomenik bo visok 4 m. Kip bo Izklesal akademski kipar g. L. Dolinar, kamnoseška dela izvrši tvrdka A. Vodnik. — V zvezi s spomenikom se dela tudi nova cesta na pokopališče, ki bo s tem še pridobilo na lepoti. Cesta bo speljana naravnost z glavne ceste. Treba bo navoiziti mnogo materijala, da se kotlina med glavno cesto in pokopališčem zasuje, toda naši občani se tega ne strašijo tn pridno vozijo in zaslp-lj©io. S tem svedočijo svoje odločno stremljenje za napredkom. Ob cesti bodo zasadili drevored Slovesno odkritje spomenika in otvoritev nove ceste bo dne 24. okt., na kar Že sedaj vse okoličane opozarjamo. SLOV. BISTRICA. Dne 5. septembra ie priredil naš Sokol svoj običajni letni telovadni nastop. Videli smo vse vrste članstva, ki Je nastopilo z dobro naštudiranimi in tudi točno izvedenimi vajami. Sestra načelnica je vodila 3 vrste: žensko deco, gojenke in članice. Vse točke so bile dobro izvajane. Vrsta moScega naraščaja nastopila je strumno ln eksaktno, moška deca prav ljubko. »Poslušam kovača*, Je pri gledalcih vzbudil spomine na mladostne igre in vesele otroške dni. Clanl sicer niso prišli popolnoma do veljave, ker so radi premajhnega prostora morali nastopiti s prostimi vajami v trojicah mesto v peto-ricah, kar pa nikakor ni oviralo gledalca, da si je mogel v malem ustvariti sliko praškega zleta. Pri orodni telovadb! Je mnogim zastala sapa pr! pogledu na vratolomne • vaje članov, posebno pri vajah naših ljubih gostov. Nadvse pričakovanje pa je uga- • iala vrsta s skoki, katero Je občinstvo burno pozdravljalo. Prav prijetno so taie- i nadile sestre članice iz Konjic s svojo kras- i no baletno točko. Kot zaključek telovadbe, simbol skupnega dela v telovadnici, je na- Videl sem bil tudi predsednik društva vpokojence« v j to domačo šestnajstorlco nastopiti že pred Julijski Krajini gosp. Rojic. ki je v svojem ' meseci v Konjicah. Toda kakšna razlika! govoru naglašal, da se je s trudom že ne* ' Videl sem, da se !e mnogo delalo In pililo. Vremensko poročilo flateoruloški tdvot ^ liusliani 23 septembra 192- Viš:na hatutifta -iOt<> Kra i j Čas ooazovanja 3aruin. TemDer, ;«l vlagi <>10 Smet vetra in brzina v m Obiat-nos 6-10 Vrsta padavine at opszavamu » mm eo > ura 1. 7S4-4 12 0 90 'nirno 10 Ljubljana . f 8. 764-7 12-8 90 NE 1 10 14 763-7 <6'4 74 S 4 6 (dvorec) 'j 19. 764-0 14-9 75 E 2 8 21. 764 4 14-1 75 NE 1 8 Maribor . . . 8. 764 8 120 95 NW 2 10 Zagreb . . . 8. 764-8 14-0 93 SW 2 10 Beograd ... 8. 763-6 12-0 8S mirno 10 Sarajevo ... 8. 736-2 90 77 SE 1 3 Skoplje . . . 8. 767-2 12-0 54 SE 1 0 Dubrovnik . . 7. 764-6 19-0 32 NNE 3 2 Solit .... 7 764.6 26-0 54 NE 4 10 Praga .... 7. 765.6 12-0 —' NW 3 10 Solnce vzhaja ob V47 zahaia ob l luna izhaja oh 19 18 zahaja Ob 0726. Najvišja temperatura dane« v Ljubljani 17.4, najnižja 10.8 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Spremenljivo s teudenco xa lepo vreme, ki pa ne bo trajalo dolgo, hladno. Tržaška vremenska napoved za petek: Runi lahki vetrovi, nebo spremenljivo, nato oblačno in dež, temperatura od 18 do 20 »topinj, morje mimo Sokol Sokol I. v Ljubljani. Družabni večer v soboto 25, t. m. kot običajno. — V nedeljo ob ugodnem vremenu skupni društveni iz« let podobno kot preteklo nedeljo. Odhod s Tabora točno ob 12.30, od Dolenjskega mOstu ob 12.45. Odtod skupina z daljšim izletom preko Golovca»Orle«Laverca, druga skupina naravnost po krajši poti ob Do« lenjški cesti na Laverco. Tu kampiranje 1 km pred Laverco v gozdu v bližini ceste. Odhod Z vlakom ob 13.10, povratek peš Ob pol 7. zvečer. Godba spremlja izletni« ke od Dolenjskega mostu dalje. Pridi v le« pO jesensko naravo mlado in staro! Sok6Uko društvo Moste. Bratje in se« stre. Nedeljski javni nastop je pokazal, da zmore sfflotreno in vztrajno Sokolsko delo premagati vse ovire. Ni bil sicer nastop v vsem tak, kakršen bi kot pravi sokolski nastop ffloral biti — mnogo je bilo še hib in nepopolnosti, vendar znači nedvomno lep uspeh jedva dvomesečnega dela v te« lovadn:;i, kjer se je bilo začelo iznova po škoro poldrugoletnem mrtvilu. Že dejstvo, da so nastopili vsi oddelki in razen na dro« gu sami domačini v skupnem številu 82 — je uspeh. Zato Vam vsem sodelujočim iz« reka prednjački Zbor toplo bratsko poliva« lo, poživljajoč Vas, da Vi vsi in še drugi tudi v bodoče redno posečate telovadbo, ki se do nadaljnega vrši po dosedanjem redu Šport Ocenjevalna vožnja za motorna kolesa mariborskega Motokluba Mariborski Motoklub priredi dne 26. t. m. Ob vsakem vremenu ocenjevalno vožnjo za motorna kolesa z ali brez prikolice. Konkurenca je dopustna za vsa v kralje« vini SHS prijavljena vozila, potrebno je le, da je prijavnik, kakor tudi vozač član kluba, ki je včlanjen v Savezu. Dirkalo se bo na progi: Maribor«Celje»Velenje»Misli« nje«DravOgrad«Maribor in je za vse kate« gorije enako dolga: 187.4 km. Razdelitev je sledeča: Kategorija I. motorna kolesa brez prikolice: razred 6 do 175 ccm, razred A do 250 Ccm, razred B do 350 ccm, razred C do 500 ccm, razred D do 750 ccm, razred E do 1000 ccm, razred EI preko 1000 ccm in preko. Kategorija II.: motorna kolesa s prikolico: Razred F do 600 ccm in razred G do 1000 ccm. Pravico udeležbe imajo samo vozila, ki SO kot urna vozila v seri« jah izdelana in opremljena. Ocena se vrši po točkah ter znaša predpisana minimalna brzina: Kategorija I. 6 do 175 ccm: 20 km na urO; A do 250 ocm 25 km na uro; B do 350 Ccm 30 km; C do 500 ccm 35 km; D do 750 ccm 40 km; E do 1000 Ccm 45 km; EI preko 1000 ccm 47 km. Kategorija II., razred P. do 600 ccm 35 km; G do 1000 ccm in preko 40 km. Vsak vozač mora pri star« tu prijaviti svojo povprečno brzino. Pre« stopki v jakOsti 5 odstotkov se tolerirajo, prilikom istih se računa za vsakih 10 mi« nut ena kazenska točka. Vsak vozač prej« me pri »tartu 20 dobrih točk. Vsak vozač, ki dospe brez kazenskih točk na cilj, dobi plaketo MKM. Pismene prijave naj se pošljejo na tajništvo Moto« kluba Maribor, na Aleksandrovi cesti 19. Istočasno naj se priloži prijavnina, ki zna« ša 20 Din. Zadnji rok prijave je 23 sep« tember 1926. do 18. ure. Start bo dne 26. septembra ob 8. uri zjutraj na Glavnem trgu v Mariboru. Vozila, ki dospo pozne« je, izgube pravico starta. Preizkušnje vozil se vrše v Soboto, 25. t. m. na Trgu Svobode od 16. do 18. ure, kjer dobe vozači tudi številko starta. Vsak protest je prijaviti pismeno najkasneje eno uro po dirki. Od« mori so v Celju 40 in v Slovenjgradcu 90 minut, kojih se mora vsak vozač striktno držati. Motoklub Maribor. Primorje : Ilirija V nedeljo dopoldne se zopet srečate dve sekciji starih ljubljanskih rivalov. Prva družina hazenske sekcije Primorja in ona Ilirije Si bosta stali nasproti v prvenstveni tekmi. Boj med tema dvema kluboma na zelenem polju je bil vsakokrat zelo intere« santen in do skrajnosti napet ter je med številnimi kibiči in drukerji vselej ustvar« jal živahno razpoloženje. Med slednjimi vlada tudi za nedeljsko tekmovanje živo zanimanje. Toda tudi ostalo javnost zani« ma to tekmovanje, zlasti pa naš ženski svet, ki Z interesom sledi razvoju in na« predku tega mikavnega ženskega športa. Tekma se vrši na igrišču Atene v Tivoli« ju ter prične ob 11. uri. Kot pfedtekma se vrši ob 10. uri tekma med rez. Primorja in mlado družino SK Edinost iz Kamnika, ki prvič javno nastopi. H. kolo nogometnih prvenstvenih tekem V nedeljo dne 26 t. m. se odigra v Ljub« Ijani II. kolo nogometnih prv. tekem. Ob tej priliki nastopi šest parov, in sicer: do« poldne na igrišču SK Ilirije drugorazredni klubi Ob 9.: Slavija : Reka, ob 10.30 Svo« boda : Panonija, dopoldne ob 9. na igrišču ASK Primorje: Slovan rez. : Hermes rez. ob 10.30 ASK Primorje rez. : SK Jadran rez. Popoldne se odigrajo na istem igrišču najbolj zanimive tekme tega dne, in sicer nastopi ob 14.30 SK Slovan : ŽSK Hermes, ob 16. uri pa ASK Primorje : SK Jadran. Službene objave LNP. Prošnji SK Ja« dran za odgoditev tekme dne 26. IX. se ne more ugoditi. V nedeljo dne 26. IX. 1926. izžrebane tekme se odigrajo sledeče: igri« šče ASK Primorje dopoldne ob 9. Slovan rez. : Hermes rez., ob 10.45 Primorje rez. : Jadran rez.; ob 14.30 Slovan : Hermes; ob 16. Primorje : Jadran; igrišče SK Ilirija ob 9. Slavija : Reka, ob 10.45 Svoboda : Panonija. Prvoimenovani klubi vodijo bla« gajno; v slučaju nereda bodo občutno kaz« nOvani. — Rediteljska služba LNP dne 26. IX. 1926. igrišče ASK Primorje dopoldne g. Matjašič, popoldne redit. g. Buljevič, blag. g. Bari, igrišče SK Ilirije dopoldne g Malovrh. Službtno iz LNP. Danes v petek 24. IX. 1926. v zadnji sobi Narodne kavarne ob 20. seja k. o. Na sejo se pozivajo igr. Ban (SK Slavija), igr Buljevič Zv. (ASK Primorje), Benedetič (SK Krakovo). Od« borniki se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže seje k. o. — Tajnik II. SK Jadran. Sestanek prvega in rezerv« nega moštva dapes ob 20. uri pri Mraku. Načelnik- Gospodarstvo Hmeljska poročila Žatec (ČSR), 23. septembra. Mirno. Malo nakupovanje. Cene 3800—I3O0 Kč za 50 kg. Niirnberg (Nemčija), 23. septembra. Nespremenjeno. Prvovrstno blago čvrsto. Pr/ ia ooročila Sovosadska blagorua bona (23. t. ni.i. Pšenica: baška, 7 vagonov 258; b;'«kn. oktober. 75—76 kg, 2 vagona 262; baška, Tiša. 100 odstotkov kasa '2 vagona 255. Oves: sremski, 10 vagonov 139. Ječmen: sremski, 65 kg, 1 vagon 152.50.' Moka: baška, <0g>, 2 vagona 420; sreni-ska. <0a>. 1 vagon 417.50; šreinška, <2 . t vagon 375; sfeitiska. 6.. 2 vagona 260. Tendenca nespremenjeni. Dunajska bnrra m kmetijske produkte -(22. t. ni.). Tendenc« svetovnega trga je zopet čvrstejša. ker »0 9lRbša poročila iz Kanade dala povod Za špekulacijska nakupovanja. Dočim na budimpeštr-nsko tržišče ta čvrStOČa ni vplivala, je bilo dunajsko tržišče rvrsteiše. Zlasti ker so »e ponudbe v žitu zmanjšale. Uradno notiraji vključno blngov-noprometni davek brez carine na 100 kg v šilingih: pšenica: domača 38—39, potiska 42.5O-43 50; rž: 28.25—28.75; ječmen; domači 31—39. slovaški 34—39; turščica: 25—26: OveS: domači 23.75 do 24.50; moka <0» (v trgovini nt- debelo): domača 72—75. madžarska 68—73. ju-goslovenška 67—71. = Obhod ielezniške fra?e Rogatec - Kra pina. Dne 20. t. m. je bil administrafivno-političnl obhod projektirane nove železniške proge Rogatec - Lupinjak - Krapina, ki bo vzpostavila novo direktno zvezo Slovenije 3 Hrvatsko ter znatno razbremenila progo Maribor - Zidani most - Zagreb. Komisijo so tvorili zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo, mariborskega velikega župana. IV. nrttiadne komande v Zagrebu, Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, zagrebške železniške direkcije in drugi. Projektirana trasa ima dolžino 14.5 kilometra, dva predora, ki Sta skupno dolga 630 m. Stroški ža gradbo so ocenjen: na 28 milijonov dinarjev. V tekočem državnem proračunu 1926./27. je v to svrho osi^uran kredit 6 milijonov dinarjev. Komisija je obšla vso traso in odobrila izdelani načrt z neznatnimi spremembami Na novi progi sta predvideni dve postaji, in sicer Dobovec na slovenski ter Gjurm;inec na hrvatski strani. Kakor se sodi. se bo mogla proga zgraditi tekom dveh let. Nepremišljeno izvajanje o nevarnostih za našo vabito. Kakor smo že poročali, je imel na zadniem gospodaskem kongresu predsednik beograjske Trgovske zbornice Gjorgie Stanojevič referat o' stanju našega gospodarstva, v katerem je izrazil tudi svoje mišljenje, da preti naši valuti nevarnost s strani trgovinske bilanc?, ki da bo po njegovem mišljenju pasivna. Njegov govor prinaša v izvlečku dunajska :Neue Freie Pres-se», kar gotovo ni v korist dinarju. Tako se prav brez potrebe bega inozemstvo, ker končno glede naše trgovinske bilance niti ne kaže tako slabo, saj je bila za prvo polovico t. 1. aktivna, mogoče celo boli, kakor kažejo Številke. Lani smo enkrat že dokazali, da je bila n. pr. količina hmelja, ki sfl je izvozil v inozemstvo, znatno prenizko ocenjena. Glede naše plačilne bilance se pa pri naši statistični službi sploh ne da nekaj zanesljivega izvajati. Zelo verjetno je. da so dotoki tujega denarja od naših številnih izseljencev zelo važna postavka v naši plačilni bilanci. Ker se gospodarsko stanje ni poslabšalo v ono smer, ki je mer^dajna za stanje valute, se nam gotovo ni bati zlega za dinar. = Pretežna večina hmelia v Savinjski dolini predana. (Poročilo Hmeliarskpga društva za Slovenijo v Žalcu z dne 23. t. m.) Zaradi živahne kupčije na tukajšnjem trgu so že 3 četrtine do 4 pe'ine letošnjega pridelka prešle v drugo roko. in sicer srednje-rani hmelj (golding) po cenah do 120 Din. pozni hmelj pa do 78 Din za 1 kg. Tudi se je povpraševalo po pridelku iz let" 1924. in 1925., in sicer se je plačevalo za prvega do 50. za družfega do 75 Din ža 1 kg. Kakor smo že poročali, se ne ho dosegla pričakovana množina do 17.000 centov po 50 kg. = Napačne vesti s hmeliskih tržišč in o pridelku hmelja. Po mgoslovenskem časopisju vseh jezikov kroži nebrOi netočnih in najnesmiselnejših hmeljskih vesti, ki lahko zavedejo hmeljarje v napačne kalkulacije. Sreča je. da hmeljarji večinoma teh vesti ne dobe pred oči, odnosno imajo po večini že sami toliko potrebne podlage, da jim ne morejo verjeti. Tudi v slovenske liste so že zašle takšne vesti, ki nastanejo navadno iz napačnega prevoda po drugih listih. Tako smo našli nekje vest. ki je bila obelodanjena za cel mesec dni prepozno Zopet drugje čitamo statistiko, ki jO označujejo za cenitev Zveze nemškega hmeljarstva v Niirnber-gu, a jo je v resnici sestavila tvrdka Rarth: razen tega se navajajo metrski stoti, a v resnici veljajo dotične številke za stare cente po 50 kg. Neki nemški list v Jugoslaviji je pisal pred kratkim o položaju na savinjskem hmeljskem tržišču ter 'lavaial popolnoma nemogoče cene. Nedvomno je enostavno prenesel žateške cene v Savinjsko dolino. Takšna malomarnost in zani-krnost je vse obsodbe vredna, ako pomislimo, koliko škode se lahko napravi s tem hmeljarjem. Mnogo lahko škodujejo zlasti naši nemški listi, ki se čitajo v inozemstvu. Napačna ocena našega blaga lahko zadržuje inozemske interesente, da ne pridejo po naš hmelj, ki se mora skoro ves izvoziti. = Mednarodna gospodarska konferenra in naš delegat pri Društvu narodov. Na Seji druge komisije pripravljalnega komiteja za mednarodno gospodarsko konferenca je poleg delegatov drugih držav govoril tudi naš delegat Avramovič. ki je obrazložil gospodarsko krizo v naši državi ter naglasil, da je ta kriza vendarle manj huda kakor drugod. Vzrok naši krizi je spbšna mednarodna gospodarska kriza. Kar se tiče projektirane mednarodne gospodarske konference, je Avramovlč poleg drugega naglasil potrebo, da bi bili delegati bolj strokovnjaki uego delegati dotičnih vlad. Predlagal je tudi povečanje števila ekspertov pri pripravljalni komisiji — Položaj na dunajskem iriišču jajc. Z Dunaja poročajo: Zadnje dni je zavladalo na dunajskem tržišču jajc prijaznejše razpoloženje. Povpraševanje se je povečalo, tako da je računati z majhnim skokom cen. Ponuja se v precejšnjih količinah rusko blago. Rumunskega blaga je manj. Največ je sedaj na trgu domačih jajc. Cene ae zadnje dni niso 6premenile. V veletrgovini se po- nujajo: jugoslovensku jajca I. 17.2—17.5 madžarska 16.5—17, giadiščau>ka sodna 17, gorajeavstrijska 17.5. poljska 16—16.5, bolgarska slabša 15—15.5 groša. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Društvo za prodaju Singp-rovih šivaeih mašina Bourne & Co., podružnica Celje; Fischer in drug. trgovina z ma-nufakturnim blagom v CeHu: Združene tovarne slamnikov in klobukov I. Obenva!-der & Cie. in Keller & Co.. d. z o. z. v Domžalah; Lesnokemična industrijska družba v Ljubljani, f. i. 7. o. z.; bi čajne. ZAGRKB. V delnicah Slavenske banke i" bilo več zaključkov ob postopnem padanju tečaja od 24 na 15. Drusje zasebne vrednot«* brez znatnejših sprememb. Vojna škoda je obdržala svojo čvrsto tendenco. Promptna s" je trgovala po 308.5—310. za ultimo oktobri pa po 312. Promet je bil precej živahen. — Dinar v Curihu nespremenjen. Mednarodno čvrsta ie samo deviza na Italijo, dn-čim je Pariz priličn i nespremenjen; v Zagrebu se je trgoval po 157. Skupni devizni promet v Zagrebu je bil razmeroma mai hen. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2267.6—2273.6. Dunaj izplačilo 796.5 do 799.5. ček isto. Berlin izolačilo 1348.5 do 1351.5, Italija izplačilo 206.56—208.56. Bar celona 848—852. London izplačilo 274.4 d<> 275.2, ček isto. Ne\v York ček 56.425 —56.625 Pariz izplačilo 156—158. Praga izolačilo 167.35—168.15. ček isto. Stockholm ček (1530). Švica izpjačilo 1092.75—1095.75, ček isto: valute: dolar 55.85—56/15. nemško marke 1344.5—1347.5: pfekti: bančni: Eskomptna 100—101. Jugo 91.5—92. PraŠtr-diona 865—870. Slavenska 14—16. Ljubljanska kreditna 165 -170: industrijski: Ek? ploatacija 9—11. Isis 50—54, Slavonija 30 5 do 32. Trbovlje 290—310. Vagon 35—4n. Vevče 105—115. Sečeraaa Osijek 345—355: državni: investicijsko 71-73. agrarne 42.5 do 43.5. Vojna škoda, nromptna 308 -308.5. za oktober 310—311.5. kasa 308.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 796—79T. Berlin 1348—1350. Bruseč 151 154. Budimpešta 0.0794—0.0795. Italija 207—208, London 274.7— 274.75. Ne\v Vork 56.51—0, Pariz 158—159, P raca 167.7 1«7.75. Svi<-a 1093.75 dO 1094.25. CURIH. Beograd 9.145. Berlin 123.25, New York 517.50. London 25.125. Pariz 14.45, Milau 19.025. Praga 15.33. Budimpešta 0.007250. Bukarešta 2.78. Sofija 3.7423, Dunaj 73.025. TRST. Dr. i z": B«x>g:.id 47.50—48.25. Dunaj 380—395. Praga 79.75 —80.50, Pariz 75—76. London 130.60—131 .SO, Ne\v York 26.90—27.10. Curih 520—525. Budimpešta 0.0375—0.0390. Bukarešta 15-15.50; v a 1 u-t e: dinarji 47—48. dolarji 26.75—27. 20 zlatih frankov 104—10S, zlata lira 528.27. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4975 do 12.5375. Berlin 168.45-168.95. Budimpešta 99.06—99.36. Bukarešta 3.7125. .3,7325, London 34.34-34.44. Milan 26.06 —26.16. New York 707.25—709.75. Pariz 19.75—19.88. Prn-ga 2O.9475 -21.0275. Sofija 5.1075-5.1475. Varšava 7S.15—78.65. Curih 136.65—137.15; valute: dinarji 12.4775—12.5375, dolarii 704.10—708.10. Deviia Beograd na ostaiib borzah: v Pragi 59.595, v Berlinu 7.415, v Londonu (popoldne) 274, v New Yorku (22. t. m> po borzi) 1.77. \ m Ameriške Benetke v razvalinah OAan, ki je koncem prošlega tedna opustošii raj ameriške Unije, polotok Florido, se je pojavil v soboto ponoči ob dveh. Ta katastrofa je sploh največja nesreča te vrste, kar jih pomni ameriška zgodovina. Elementi narave so tako pcoesneli, da je vihar dosegel 200 km brzine in se je s takšno silo zaganjal v nebotičnike, da je podiral stavbe iz železnega betona. Čolni in jahte, zasidrane v pristanišču Miami, so bile spričo te pobesnelosti kakor drobne lupinice. Valovi moria so jih zagnali v sredino mesta, kjer so obležale v kosih. 50 km severno od mesta Miami stoji trdnjava Sonedale. Tudi ona je postala od vrha do tal žrtev strašnega orkana. Danes so v razvalinah mesta Miami, Hialeah, Ojas, Myers in Holly-wooJ by Sea. Seveda ni ta Hollywood oni znani kalifornijski, kjer se koncentrira filmsko ž.vljenje v Ameriki. Skoda, povzročena po orkanu, je neprecenljiva. Orkan je divjal celih devet ur ter je prišel iz zapadne Indije čez Bahamske otoke. Njegov pritisk je bil tako velik, da so ga čutili celo v državicah Nebraski in Illinoisu, kjer pa k sreči ni bilo človeških žrtev. Ker je med orkanom tudi deževalo, pravzaprav lilo iz škafa, so se udali jezovi velikega jezera Okeechobee in voda je podrla nasipe ter preplavila ogromne kompleske. V mestu Pensa-cola se je zrušila lOnadstropna palača ameriške Narodne banke, v Palm Beachu pa je orkan poškodoval skoro vse hiše. Enako usodo je doživelo mesto Moorehaven, kjer je število človeških žrtev posebno znatno. Danes je Florida, ki je bila pred tednom dni še cvetoča dežela, pokrajina razvalin in smrti. Tudi Fordova in Edisonova vila sta uničeni. Beda prebivalstva je velika, od povsod prihajajo prošnje za pomoč in Rdeči križ zbira sredstva, da reši prebivalstvo vsaj lakote in pogina. Raj Floride ie odkril sin znanega izumitelja šivalnega stroja Barris . Singer. Udružil se je z arhitektom j Abisonom Misnerjem in je izpremenil i prei neizrabljeno deželo v vir velikega • blagostanja. Še pred petimi leti je bilo j mogoče kupiti na Floridi zemljo po j nizki ceni. V zadnjem času pa je cena : zemljišča ogromno poskočila in prejšnji revni naseljenci so čez noč obogateli. Florida je bila pred 107 leti španska •■ posest in Amerika jo je kupila od i Španije za 5 milijonov dolarjev. Zarotniški prcce- Rmiii Najvišje rusko sodišče v Sevastopolju se pravkar pripravlja na zasedanje proti monarhistični zaroti, katero je — tako se govori — sprožil ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič. ki živi sedaj na Francoskem. Sovjetska vlada je spravila pred sodišče 17 oseb radi veleizdaje. Zarotniki so po večini bivši častniki, ki so preje živeli izven Rusije ter so se udeleževali tajnih sej in sestankov monarhistov v emigraciji. Polagoma so prikapljali na- j zaj v domovino, kjer so stvorili proti-boljševiške revolucionarne odbore. Imeli so v programu atentate na via-ke, odstranjevanje vodilnih faktorjev sovjetske republike ter širiti protižidov-sko propagando. Obtožnica dolži nesrečno sedemnaj-storico, da je bila stalno v zvezi s poljskim generalnim štabom ter njihovimi vohunskimi centri v Lvovu in Brest Litovskem. Nesrečniki so baje poleg drugega zbirali vesti za poljski generalni , štab ter pripravljali kontrarevolucijo z izhodiščem v Sevastopolju. Drugo pro-tirevolucijonarno središče je tvorila tajna vlada na Krimu pod vodstvom stotnika Urenjuka. * Pred sodiščem se bo morala zagovarjati predvsem četvorica, bivši oficirji \Yranglove armade: Tilot, Bezru-kov, Rafajlskij in Miller., Ti so neki organizirali zaroto pod krinko domačih gledaliških predstav, čajank, spiritistič-nih sej in hipnotističnih produkcij. Vr- : hovni organizator zarote je Tilot, ki je bil sprejet lansko leto v neko sevasto-poljsko komisijo ter je bil zaposlen v trdnjavi, v oddelku za smodnik. Kmalu potem, ko je prišel v ta oddelek, je zletela trdnjava v zrak. Šlo je v nič 20 pudov eksplozivnega materijala. Poleg tega glavnega pregreška se očitajo obtožencem še neki stranski prestopki Na ta proces je pozorno vse inozemstvo, ki simpatizira z trpečo rusko emigracijo. Mikado je nenadoma obolel. 11. in 15. septembra so zdravniki konstatirali dvakrat možgansko anemijo. Vendar prevladuje upanje, da bo japonski cesar kmalu okreval. Gorila, ki ropa ženske 2e večkrat so listi poročali, da so se v afriških pragozdih pripetili primeri, da je opica ugrabila žensko in pobegnila ž njo med svoje soplemenjake. Malo verjetne so se nam zdele te vesti in večina čitateljev je mislila, da so gladko izmišljene. Tudi mi smo že poročali o tem, čeprav i rezervo. Zdaj pa čitamo v angieških listih, da stvar vendarle ni brez sleherne podlage in da utegne biti resnična kakor se zdi morda malo verjetna. španska vlada je zadnjič prejela službeno poročilo generala Muneza de Prado, ki je bil poslan na ekspedicijo v še neraziskane predele španske Gvineje. V tem poročilu je general javil, da je naletel v divjih pragozdih Gvineje na številne gorile-velikane, ki so često bile do 2 metra in pol visoke. Bestije so bile silno agresivne in se jih ni bilo mogoče ubraniti drugače kakor z granatami in z majhnimi bombami, kajti krogla iz navadnega revolverja jim skoro ni prišla do živega. Tako tudi ni čudno, da so domačini napram zverem brez pravega varstva, zakaj če se gorile ne boje strelov, se tem manj boje primitivnega orožja divjakov. Poglavarji nekaterih plemen so pripovedovali generalu, da so jim gorile ugrabile več žensk in da je bilo popolnoma nemogoče iztrgati jim nesrečne žrtve. Ob koncu poročila sporoča general de Prado. da je poslal v pragozde večje število dobro oboroženih mož. ki bodo skušali rešiti ugrabljene ženske iz neprijetnih opičjih objemov. Princ Eitel Friedrich razdira zakon Drugi sin bivšega nemškega cesarja Viljema princ Eitel Friedrich je vložil pri nemškem državnem sodišču v Pots-damu tožbo zoper svojo ženo in zahteva ločitev od mize in postelje. Tožitelju je sedaj 44 let, njegova žena pa je 3 leta starejša od njega. Štejejo jo med najbogatejše princezinje v Nemčiji in baš letos poteka 20 let, odkar sta stopila z možem pred poročni oltar. Vzroka ločitve sta dva. Princezinjji je že pred vojno rad uhajal pogled za nemškim aristokratom von Plettenber-gom. Vanj je bila tako zaljubljena, da so rodbinski člani Viljemovega dvora le s težavo trpeli to razmerje. S skrajnim naporom pa se jim je le posrečilo ločiti aristokrata od nezveste zakonke, nakar se je von Plettenberg preselil v Ameriko. Ko je nastala po vojni v nemški državi izprememba in je šla monarhija rakom žvižgat, je zaslutil ljubimec prinčeve žene zopet ugodne šance in je prišel nazaj v Nemčijo. Odtlej so se zopet jele širiti vesti, da sta aristokrat in princezinja obnovila staro prijateljstvo. Eitel Friedrich je nekaj časa zelo trpel radj teh dogodkov, naposled pa se je pomiril z usodo, izbral si je i sam drugo žensko in sedaj je vložil tožbo za ločitev zakona. Evo dokaza, da tudi v visokih aristokratskih krogih ne vlada vedno prava, čista, iskrena in nesebična ljubezen . . . Oporoka betežnega čevljarja Kari Kauz, eden najstarejših prebivalcev madžarskega Szolnoka. je prišel v taka leta, da mu je življenje postalo nadležno. Vložil je prošnjo na občino, da bi ga oddala v ubožnico in je obljubil občini v tem primeru vse svoje premoženje. Denarja Kauz ni imel. zato so se mestni očetje v Szolnoku muzali, ko so čitali čevljarjevo prošnjo. Toda v ubožnici je bilo še nekaj prostih mest in tako je bila vloga ugodno rešena. Še preden pa se je starec vselil v hišo, kjer je hotel zatisniti svoje oči, je nadloga tako pritisnila nanj, da je nenadoma preminul. Občina ga je morala pokopati na svoje stroške. Po pogrebu je prišla v Kauzovo stanovanje komisija, ki je pregledala zapuščino in strmela nad testamentom. Čevljar ni ostavil nobene gotovine, pač pa izvrstna znanstvena dela. Tako je prišlo sedaj mestece Szolnok do javne biblioteke, za katero je vse svoje življenje stradal in trošil težko prislužene groše ubogi čevljar, ki je branil švoj dragoceni zaklad na podstrešju svojega bornega stanovanja. Lacoste (levo) in Borotra, dva francoska teniška šampijona, sta, kakor smo že poročali, prišla v finale na velikem ameriškem turnirju v Fo-rest-HOlsu. Lanski prvak Wimbiedona Lacoste je zmagal nad letošnjim prvakom Borotro 6 : 4. 6 : 0. 6 : 4 in postal neoficijelni svetovni prvak za leto 1926. Dosedanji prvak je bil Američan Tilden, ki si je nepretrgoma od leta 1920. do 1925. priboril končno zmago. Letos je izpadel že v četrtinki finala. — Finalu je prisostvovala 15.000 glava množica _ gledalcev. Popoln poraz so doživeti često oni, k ne g» dajo tudi na zunanjosti. Treba si omisliti nrasen jesenski površnik, ali raglan, ki lih najkrasnejše izdeiuie in najcenejše prodaja Drago Schvvab, Ljubljana. Razkošje, idea . abezen, strast, ljubosumnost in maščevanje vsled nezvestobe, vse to ;e Krasno prikazano v najnovejšem veletilmu izvrstne igralke ljubijer.rv .se kino-puDlike sijajne zvezde znane pod imenom L Y de P U T T i Kolosalna ieži, na sta resignirala ua nadaljevanje plavanja že po petih urah, neka londonska zdravnica pa je omagala po 26urnem napornem plavanju malo pred ciljem, jedva 400 m pred Dovrom. X Windi3chgratz in Jfadossv ostaneta v zaporu. Znano je, da sta knez Windisch2Tatz in bivši policijski šel Madžarske Nadossv rekurirala. Oba sta zahtevala izpustitev iz ječe in kvečjemu konfinacijo na domu. Sedaj je kazenski senat kraljevske kurije v Budimpešti stvar ikončnoveljavno rešil in izrekel odločitev, da ostane v veljavi prvotna razsodba. WindischgraU iu Nadossv torej ostaneta še nadalje gosta madžarskega državnega ričeta. X Brezposelni velbiodi. Časih so lekali kameli »ladja puščave«. To je bilo tedaj, ko je mogel človek edinole na hrbtu te jx>tr-pežljive živali prekoračiti puščavo. Toda novodobna tehnika je i ladjo puščave« odrinila v stran, vzela ii ie elorijo romantike ter jo degradirala malone na muzejski predmet. Danes oskrbuje promet v Egiptu 15 tisoč avtomobilov. S tem številom novih prevoznih sredstev je prišla kamela ob ves kredit. Postala e brezposelna žival, ki mirno in vdano čaka na nova vlogo, katero li bo dodelila življenjska praksa v deželi nekdanjih Faraonov. Radio — Prijateljica, čestitaj mi! lztaknila sem hišno, ki je pravi biser snažnosti, razumnosti in varčnosti! — Koliko časa jo pa že imaš? — Jutri pride! Vsem, ki se zanimajo za radio! Če iščemo za glavnim vzrokom, zakaj radio pri nas še ni prodrl tako sloboko med ljudstvo kot v drurih kulturnih državah. najdemo kmalu več zaprek. Kot glavna se vedno navaja pomanjkanje lastne oddajne postaje, ki bi jo bilo mogoče sprejemati z enostavnimi in cenenimi prejsm-uimi aparat'. Res je to eden glavnih vzrokov. a izgublja dan na dan na tehtnosti. Radiofonija v sosednih državah se silno hitro razvi-a. Vsak čas zra?T" k?ka nova fddajna postaja in že obstoječe povečujejo svojo oddajno energijo. Vprašanje je, če bodo vsi naši kraji bodočo našo oddajno postajo sprejemali bolje, kot kako inozemsko. Pomisliti treba, da bo še letos začel oddaiati Celovec, v doglednem času Trst. da Gradec ne bo ostal pri sedanji energiji in da se v Nemčiji obetajo dve orjaški oddaini postaji, katerim naša bodoča oddajna postaja ne bo kos. in bo velik del naših kraiev laž^e sprejemal iz inozemstva. Bolj in bolj se torei bližrmo nekemu več ali m?nj staciionprnemu stanju. kj?r ne moremo več računati s kakimi »osebnimi presenečenji, ki bi zanimanje za radio pri naših ljudeh povečali. Zagreb nam je dal vzgled. Ostale bodo druge tež;e zapreke, predvsem pomsnjkanje poljudne strokovne literature in iz tega izvirajoča neorijentira-nost in nepoznanje stvari same Radio še ni tako enostaven in popoln kot ura, ki jo ^aviieš pa gre. Rali; je ie lokaj kompliciran in le vešči roki pokaže svoje izrei-ne kvalitete. Koliko bi vedele povedati prežerane. pobite in oglnšele elektronke, sesuti akumulatorji. smHeče anodne in žarilce brterije. in predvsem vsi tisti mučeniki. ki so bili kdaj povabljeni k prejemnemu aparatu in morali prenašati njacrovo tuljenje in zavijanje. Ali pa je celo ostal .»naral kljub vsemu vrtenju in pretikaniu — mutec osojski. To je vsakdanja muzika tistih amaterjev. ki brez vsakega poznanja stvari kupijo sestavne dele. sestavijo po šabloni pr2v po »šuštarsko« prejemni aparati in takoj prvi večer povabijo vse priiatelie in znance poslušat Ameriko. Žal da to niso le posamezni primeri, ampak se ta zsodb" kaj rada ponavlia in se bo ponavljala, dokler ne bomo prišli tako daleč, da se bo vsak spravil na delo šele, ko se je preje o stvari poučil. Potrebne poučne literature pa ne bomo še kmalu dobili, kajti tehniška knjiga potrebuje skic in slik. brez katerih je nerazumljiva. ki jo pa tako podraže, da se v tako majhnem krosu odjemalcev kot ga zmoremo mi. ne izplača. Tem nedostatkom bo skušala odpomoči naša rubrika , v kateri bodo na kratko, v poljudnem tonu razloženi principi radio-telefonije in telegrafije. V njej se bomo pečali s teoretično in praktično stranjo prejemanja in oddajanja, s sestavo in manipuliranjem različnih prejem nih aparatov. Kot celota bo nudila rubrika splošen pregled o radio-tehniki. ki bo zadostoval vsakemu interesentu, da pride na cenen način do dobrega prejemnega aparata, Id mu bo v njeeovi vešči roki ostal v trajno veselje. Rubriko otvorimo prihodnji četrtek. Novisad. Med 1 in 10. avgustom se je vršila v Novemsadu obriua razstava, na kateri je razstavilo svoie izdelke tudi večje število radio amaterjev. V veliko presenečenje vseh amaterje\ >e je prvi večer oglasila tudi oddajna postaja, delo našega inž. Osane, ki je bila za !obo razstave pro-vizorično postavljena v X.h-?bki iu. 1'red mikrofonom oddajne postaje so desot dni tekmovab' med seboj najboljši tamkajšnji umetniki in nudili poslušalcem obilo užitka in zabave. Zal, da je s koncem razstave prišel tudi konec odia.ne postaje, kratka doba njenega oida;:in>a pn ven.iar dala tamkajšnjim interesentom nov močaa impulz v dosego njih ideala — permanent- ne oddajne P'\\:s.v. Da>: Novisad med razstavo le z neznatno energijo 15 wat-tov, so ga vendar čuli celo v Sarajevu. P raca. Vsakoletna češkoslovaška radio razstava na praškem velesejmu se je tu-ii letos zaključila s sijajnim uspehom. Razstavilo je skupno 60 čeških, francoskih, angleških in italijanskih tvrdk. Poleg razstave je bil izredno velik. — število radio abonentov je do konca junija naraslo na 108.844. Od teh odpade na ' Prago 74.(-03, na Brno 23.522, ua Pardubice 5218 in na Bratislavo 3<'t7 abonentov. Amerika. Železniška družba Chicago Milvvaukee and St. Paul railway gradi za svoje 18.000 km dolgo železniško omrežje radio-telegraiske in -telefonske oddajne postaje, ki bodo služile v pr mietne svrlie. Sedaj grade tri oddajne postaje, ki bodo oddajale na valovih 20. 40 in SO m. Prejemni aparati za slepe« v Nemčiji, (brž.) Od nemške državne pošte aranžiranemu zbiranju za preskrbo slepcev s pre-jemnimi aparati, se je joleg Bavarske in Stuttgarta odzvalo doslej 27 drugih pod-sekcij nemške drž. pošte, ki so bile v ta namen ustanovljene. Doslej je znan rezultat iz 25 okrajev, ki =o skupno darovali 256.576.90 mark in razen tega še veliko število darov v blagu, med temi 221 kompletnih prejemnih aparatov (večinoma cevnih) in 572 sluš:'!. Zbirka ''e omogočila, da so v nekaterih okrajih vsi slepci dobili prejemne aparate. Deloma je bilo tudi mogoče onim. ki so v vojni oslepeli vsied strela v glavo in ki vsl&i boleči n ne morejo nositi slušal. podariti dobre cevne prejemne aparate z zvočnikom. Iz zbirke so prejele potrebne vsote tudi organizacije invalidov slepcev, ki bodo oo iarjene prejemne aparate vzdrževale. Ostal > pa je v reka'erih okrajih še mnogo potrebnih ;'e-pih invalidov ki im Je ni b '.<• mugoče t reskTo°ii prejemnili aparatov Za . so dobile sekcije nalog, da naj zbiranje ponovijo. Vključeno z Bavarsko in \Viirten-bergom so zbrale doslej vse sekcije v .ie-narju 310.307.99 mark. — Brez dvoma smemo imenovati tako akcijo najbolj humanitarno, ki je v sličnih razmerah mogoča. Tudi pri nas bi bilo treba, da se kako društvo zavzame za nesrečne slepce in jim na sličen način vrne nazaj kos sveta, ki jim je bil z izgubo vida odvzet, zadnji ostanki izginili. Washinston. Višek modernosti in udobnosti predstavlja novi 11 nadstropni nebotičnik kluba ameriških o D vinarjev. Med drugim ;e opremljen z veliko pre emno postajo, od katere so speljani telefonski •1-vodi do vseh neštetih sob, kjer bodo klu-bovim članom vedno na razlago slnšala. Teffl: Deca Bežijo dnevi, minevajo meseci, potekajo leta. A tam v Rusiji raste naša deca — naša ruska bodočnost. O njih prihajajo čudne vesti: enoletni da še nimajo zob. dveletni ne hodijo, triletni da ne govorijo. Rastejo brez mleka, brez kruha, brez sladkorja, brez igrač in brez petja. Namestu bajk poslušajo grozne dogodke o postreljenih, o obešenih, o mučenih . . . .Ali se oni, ki so starejši, kaj učijo? V sovjetskih časopisih je bilo objavljeno: «0ni izmed učencev in učiteljev, lei prihajajo v šolo le zato, da bi dobili jesti, bodo ob svoje deleže.* Tedaj so prihajali zaradi tega, da bi kaj jedli. Učil ni. Stari sistem pouka je odpravljen, novega pa ni. Približno pred poldrugim letom sem imela priliko pobliže ( si ogledati zavod za vzgajanje vojaških otrok, ki so ga ustanovili v Petrogradu. ; Zavod je bil obsežen, približno za osemsto oseb, in je imel »razkošno knjižnico^ Ker so prišle v »razkošno knjižnico* slučajno tudi knjige neke privatne osebe, Iti je bila zaradi tega zelo iz sebe, sem končno morala iti jaz po informacije k . Ž6017 isse^r-Kuharica z dobrimi spričevali, gre t boljšemu samostojnemu gospodu z maujiim gospodinjstvom. Naslov v oglasnem oddelku . Vrtnar isveibaa v v^eh strokah svojega obrta, teli stalnega mesta do 15. oktobra. Ponudbe na naslov: R. Vokal, Rimske Toplice. Knjigovodja dobra moč. želi prt*meniti glužbo Izurjen v avtomo bilski in kole^arsk' *troki Ponudbe na ogl oddelek I Jutra* pod šifro cKolo 3» 26829 do^e Gospodinjo samostojno »prejme vdovec k maihni družini v prijaznem mestu na deželi. — Pogoji: starost od 22—30 let. inanje kuhe. pranja in nekoliko šivanja, ter čedne zunanjosti. Nastopiti j« čita-prej<-. Ponudbe na oglasni oddeelk »Jutra, pod Iifro .Samostojna 90». 26890 I Hotel, vratarja starejšega, zmožnega nem- l škega iu italijanskega je-zika takoj sprejmem. — • Prednost imajo vpokojenci Hotel Tratnik, Ljubljana. 86943 Kn ji 50 vodja s sedemletno prakso, ieli premeniti službo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .Ljubljana 3>. Knjigovodja vešč Tseb pisarniških po-piot Bče službe Gre tudi □a deielo. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod »Dežela »• ---- Elektromonterla ovrstno moč jana- prvovrstno moč s p r e i Vojnovič 4 Co.. Lj«h:j Vil Koroška hčerka iz zavedne narodne rodbine. ki vsled svoje narodnosti klub vsem zmožnostim ne more dobiti službo. se obrača tem potom na slovenske trgovce in podjetja s prošnjo. da se jo sprejme v službo DovTlila je tri meičanske in 4 trg. lole, vešča strojepisja, stenografije ter obvlada slovenski. nemSkl. snsr!e«ki ln Italijanski jezik Stara 19 let. Kdor rabi pridno moč zve □jen naslov v ogl. oddelku .Jutra. M878 rg.. išče mesto blagajni-čirke ali prodajalke. Cenj. ponndbe n:i ogl. oddelek .Jutra, pod .Pridna in ]K>-6tena>. 26915 Dekle pridno in pošteno. ki zna nekoliko kuhati in Šivati. želi vstopiti v glužbo pri manjši druifim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 26931 Natakarica teli spremeniti slnžbo. najraje v mestu ali trgu. — Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra, pod .Poltena 962». 26962 Natakarica k: bi pomagala tudi v kuhinji. iiče -lužbe v manjši gostilni v mestu ali večji na diželi Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Juira» pod »M adenka«. 26972 Damsko kolo znamke »Puch», skoraj noro, prodam. PMa«nila daje vratar v Gledališki nI. S. 26780 Pisalne stroje nove, prvovrstne, za potovanje in pisarno po 1900 Din in nove stroje srednjih vrst po 3500 Din Underwood, Uemington in druge znamke (»oceni. — Josip Pukl. Celje. Kralja Petra ceeta št i — Popravila poceni 1S3 Peki, pozor- >Prodam dobro ohranjen »troj za žemlle deliti. Martin Juvan. Trbovlje H. Dlnamo 110 V., 8 np, i napuSčalno desko, odporom ln merilnimi aparati poeenl proda Prane Kovač ZgoSa poŠta Begunje. J660S Tračna žaga (Bandsage) 600 mm. skoraj novo, pod ceno proda Fran Kovač. Zgoša, p Begunje. 26602 Rencln-motor i 10 h P, Langen S \Volf ! (Otto) ngodno prod m — Poraben tudi za kurjavo z odjem. Pojasnila daie dr. Emil Stare, odvetnik r Ljubljani. Tavčarjeva (Sod-1 na) alioa 4 £6781 Mlinsko opravo kompletno, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem | oddelku .Jutra«. 26922 Indian-Skout drocilinderald, popolnoma prenovljen, z elektr. razsvetljavo ter Boseh-rogom, novo pnevmatiko ln «Aiglon» kolo ,>upolnoma novo, nerabljeno. takoj po nizki ceni prodam. Hotel »Soča«, soba št. 2. 2692:' Avtomobil Torino Fiat 501, v jako dobrem stanju, po ugodni ceni naprodaj. Na ogled pri Jugo-Auto, d. x o. r., Ljubljana. Dunajska c. '16. 261)18 Moški plašč star. plašč ta deklico, mizo to otroški voziček poceni prodam. Natančneje se izve v Sn. SiSki. AleSevčera ul. pri Ujčiču. 26907 Damsko obleko zimsko, dobro ohranjeno, ceno prodam. — Breg 2/IL desno. 86842 Salonsko kredenco opravo in plHiasto preprogo, vse dobro oii'?-i:erto, nrodrm. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2694? Moško kolo dobro ohranjeno, ceno prodam. Ogleda se v brivnici na Sv. Petra cesti Stev. 55 Jabolka namizna in za preSanje, krompir in fižol preskrbi po nizld ceni J. Kokot v Račjem pri Mariboru. 26794 7 hI rdečega vina po 4 Din liter proda Anton Rupar, Leskoveo it. 47 pri Krikem. 26916 Jabolka I a po Din S.50 na dvorišča restavracije Miklič v Kolodvorski nllcl 43. 28905 Elegantne spalnice priporoča po znatno zniža^ nih cenah Matija Andlovic. Vidovdanska cesta Stev. 2. 26934 Smrekove hlode kupim. Ponudbe na naslov: A. TrSan, Jesenice. 26758 Jaremnik (gater) malo rabljen in dobro ohranjen kupim Ponudbe na oglasn: oddelek .Jutra, pod .(iater. 26757 Fižol vseh vrst kupuje Sever k Komp.. Ljubljana — skladišče: Gospo-svetska c. 5. 5 vagonov jabolk zrelih, kislih, kupim za dobavo v oktobru. Ponudbe z najnižjo ceno, nakladalno postajo, pod Šifro .Zanesljiv dobavitelj, na ogl. oddelek »Jutra.. 26918 Pšenlčne slame en vagon in ovsene slame, zdrave za krmo. nevezane, prodam po najvišji ceni. Pojasnila daje Franc Fili-pič. posestnik. Eršljin — Novo mesto 26756 Izredna prilika! Gostilna, trgovin«, gospodarsko poslopje in vrt je za tistega, ki kupi posestvo, katero se mora prodat! radi družinskih razmer — Vodovod in elektrika Vse v dobrem stanju. Ponudbe pod .Gorenjsko 200.000» na oglasni oddelek »Jutra. 26718 Posestvo hiio t gospodarskim poslopjem, zemlje okoli 20 mernikov posetve ter do 4 johe gozda, oddaljeno 1 uro od Kranja, pripravno za Araerikance, prodam za 35.000 Din. Pojasnila daje lastnik Adull Sem, trg. v Kranju. 26837 i 26638 Kostanje vino planinski les) vsako množino kupujem po najvišjih dnevnih cenah in akreditivnemn plačila za takojšnjo dobavo Le resne ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod Slfro .Kostaujevina 17» 26168 Divji kostanj cele vagone ali tudi manjše količine kupuje kakor ie 45 let tudi letos najdraije V. H Rohrmann v Ljubljani. £6860 Motorno kolo dohro ohranjeno kupim. -Ponudbe a ' navedbo eerr " , :'asni oddelek .Juti a. - I Motorno kolo 3». 26947 Jaremnik (sater) I Zimska Suknja ; malo rab'jen in dobro ohra-, naprodaj zelo poceni na njen kupim. Ponudbe na Sv. Petra eeeti Stev. 27. j oglasni oddelek .Jutra, pod 26958 1 .Gater., £6757 Majhno posestvo prodam za 80.000 Din in sicer: hllo, nekaj travnikov, njiv ln gozda v Mokronogu. Hiia je. pripravna za kako obrt. — Pojasnila daje Frane Klanšek. Predilnica, Litija. 26920 Poslopje ia skladata al! delavni«*, oziroma za preureditev 2 enostanovanjsklh h M. oddaljeno 80 minut od glavne poŠte, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., Pritlično hišo 4 »ob« • pritikHnatni ia večjim vrtom prodan T Novem mestu Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». in ravnine, reko in pristanišče, bogato okolico in. kar je glavno, je središče trgovine med srednfim Balkanom in Azijo. Verujem, da Beograd najde moža. ki bo deloval «sub aegide aeternitatis» in čegar življenjski cilj bo, da postane Beograd dostojna, krasna in zdrava prestolnica nove bogate in kulturne Jugoslavije.* Inš. O. GnIM: Vlada, TPD in industrija Dne 17. t m. je prineslo odgovor TPD na moj članek z dne 9. t m. Članek je pisan telo nervozno, govori o in marsičem drugem, kar nI v zvezi z mojim Člankom, n« prinafia pa argumentov, ki bi ovrgli moje trditve. Mnenja sem, da je vsak državljan u.i ceni premoga vsaj neposredno interesiran, zato naj ee mi dovoli, da spregovorim 5e par zaključnih besed o tej zadevi, dasiravno je medtem končal spor med vlado in privatnimi premogokopt, kot je bilo pričakovati. Poslovno življenje ne potna sentimentalnosti, zato bo dobila tudi naša industrija prej ali slej vsaj one ugodnosti, kot jih ima industrija naših sosedov, ki nimajo lastnih premogokopov. Visoke cene premoga izvirajo iz visokih proizvajalnih stroškov, ali pa prevelikega dobička. Niti prvi niti drugi razlog ne upra-vičuje, da smo se obdali s kitajskim zidom. Predno smo to storili, bi morali proučiti produkcijske stroške glavnih proizvajalcev, tki nudijo edino pravo podlago za ceno premogav Kot strojnik sem prisiljen, da upoštevam izvajanja rudarskih strokovnjakov (glej članke vseučiliškega profesorja go6p. dr. Kropača), ki trdijo, da imajo naši pretnogokopi potrebno Jivljensko sila Naša predvojna industrija je preuredila pravočasno svoje naprave za sežiganje najcenejšega drobnega kuriva, katerega kupuje z znatnim privatnim popustom. To kurivo se porabi radi občutnih trant-portnih stroškov predvsem v bllilni premogokopov. Dvomljivo je, če bo moglo kdaj inozemstvo konkurirati temu kurivu, posebno ker ni pričakovati, da se cene občutno zvišajo. V dokaj neugodnejšem ooložaju se nahaja industrija, ki je radi transportnih stroškov navezana i* porabo dražjih vrst premoga. Izdatek za kurivo postane lahko usoden za industrije, ki imajo razven tega zastarele parne naprave, ki so se prebavile v dobi inflacije iz tujine, odnosno iz tuzem-skih elektrificiranih obratov. Neugodne povojne gospodarske razmere, predvsem pa podražitev premoga, je prisilila inozemsko industrijo, da je počela radikalno modernizirali svoje napravo. Uvidela je kmalu, da je mogoče doseči največje pri- hranke baš v kotlovnicah, katere je temu primerno preuredila. Naše parne naprave so povprečno i* leta 1900, ter obratujejo po večini brez urejevalcev in ekouomiserjev. Caetno izjemo tvori v tem pogledu lepa naprava v Trbovljah, ki pa ne obratuje. V »vojem prvem članku »em pri j.rimer-javi naših cen z inozemskimi vz-il i-ameuo-ma kot primer Nemčijo, ker je znano, da imajo t »mošnji premogokopi za črni premog precej težje stališče nego n. pr. TPD v njenem dnevnem koou , kjer »e na kilometre razprostira 24 m iebol sloj dobrega premoga. V Porurju znaSa storitev na šiht in delavca 0.9 t (Riccius: Die Koh-len- und Energievvirtschaft der Welt1, pri nas zaenkrat 0.6 t. Rudar v 1'orurju ima pa zato dvakrat večjo plačo, ki obremenjuje tono s 110 Din, medtem ko odpale pri ra* na tono le 80 Din. Cene teia premoaa (P.v rurje producira 80 fc vseca činega premoga Nemčije) so bile 1. aprila t. 1. (po podatkih inž. Schulte V. D. I. St. 21) sledečo; Fettnusskohle 20.34 M/t, Fettforderkohl.-14.87 M t, Kokagrus 6 M't. Magerleinkahlo 6.94 M/t, Gasnussgrus 10.42 M/t. In nemškim podjetjem z gornjimi cenami oina TFD »celo v visii rieri oderuStvo pri |.n -daji j remoga>. Nemčija ima zelo ra neina itaj llšča slabe? rjavega piemoga, ki ue prennSt daljšega transp-M«. Zal« »o re postavil? sredno ra dnevnih k-ipih kalorične cen ra-le krt n. pr GoM^ubenf-va centrais ki in.a desetkratno delszmožrvst Fale ln ir^c Tu li elol-in lis-L iči i i.tdir-trija Nemčv« poslužuj-! v izlatni xeri rjavega pronmca na »lični način, ter producira KW uro za malenkost dražjo kot po 1 Pfg, medtem ko plačuje TPD elektrarni Fala K\V- uro po približno 30 para. Toliko znaša približno prodajna cena drobnega kuriva lin sicer brez popusta), ki »e je pred odjemom toka pokuril za KW - uro v lastni centrali. Up> števati treba razventega, da je stalno pilr-vica parne naprave v Trbovljah poi pritiskom za slučaj, da odpove Falski tok. 'z tega sledi, da |e kupljen tok dražji kot lastni. četudi se TPD posreči, da proda stalno vso kurivo brez popusta. TPD utemeljuje, da je morala skleniti pogodbo s Faio, . 26855 Posestvo obstoje' e Iz 2 mani z dolgoletno, dobro Močo trgovino z meSanim blagom, ob prometni c»»«ti. v neposredni bližini LtuMJa-ne. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. MBM Prazno sobo zračno, s posebnim vbodom in elektr. razsvetljavo, oddam takoj pod Roinikom. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 26919 Domačo hrano dobro, event. sobo z vso oskrbo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Uradnica.. 26924 Profesor, rodbina sprejme mlajšo dijakinjo na stanovanje in hrano Strogo nadzorstvo, uporaba klavirja in kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26925 Prazno sobo i S i e m za takoj v blitisi n. drž. gimnazije. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra, pod .Prašna 6». 26906 Prazno sobo v bližini eodiSča iMem. — Ponndbe na ogL oddelek «Jntra> pod .Prazno 11». 26911 Opremljeno sobo lepo, > elektr razsvetljavo in posebnim vhodom oddam 2 gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 26910 Sobn z vso oskrbo elektT. razsvetljav« ln po-sebnrm vbodom, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 2S969 Gospod čez teden odsoten — liča opremljeno »obo. Plača do 200 Din mesečno. Ponndbe prosi na oglasni oddelek .Jutra, pod .Odsoten«, 26914 Lepo sobo veliko iu zračno, t posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam prazno ali opremljeno • 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 26935 26804 Prazno sobico priproato, oddam dijak« Naslov v oglasnem oddelku . 26805 Dijakinjo vzamem na hrano U stanovanje v vili zraven L real. gimnazije (Kna/lova 18). — Klavir na razpolago. S6»S2 Prazno sobo s popolnoma separiranim vhodom, v sredini mesta, v bliJinl Tivoli aH cerkve sv. Jožefa, samo od hišnega gospodarja, iSče sta-len soliden gospod. Pogoj čistosti Cenj. ponndbe pod .Merkur 59» na oglaanl oddelek .Jutra*. 26959 Družabnika ■ kapitalom od 40.000 Din naprej liče dobro vpeljana mehaniika delavnica • trgovino v prometnem mestu Slovenije Event. s« trgovina proda. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod iifro .Doblčkanosno pod-jetje 7777». S6877 15.000 Din posojila iščem proti visokim obrt-! stim tn stalni • 1 ■ t b I. j Ceujene ponudb« na ogl. oddelek «Jutra» pod Iifro »stalna služba 10». 26779 Damo v črnini sredo 2—4 Union, Donajak« ceeta, fielenburgova, prosim za naslov ram sporočil* pod «Dr. A.» na oglašal oddelek «Jutra». 26650 Vlšjeglmnazljec Lomanistlčne gimaaalj«. Išče mesto Inštruktorja proU enkratni hrani na dan Ponudbe «* ogL oddelek »Jutra, pod •>•• s poštnine t: Din 19*50 oročila al k nji :rno Tiskovne u irage v Uabljanl Jack London: Strahote Salomonovih otokov (Iz tihoraorskih zgodba) Ne da se tajiti, da so Salomonovi otoki nedostopna skupina. Z druge strani pa so tudi še hujši kraji na svetu. Toda novinec, ki nima prirojenega umevanja za divjake in za življenje v prvobitnem stanju, dobi o Salomonovih otokih res lahko strašen dojem. Resnica jc, da sta mrzlica in griža na dnevnem redu, da je ostudnih kožnih bolezni na prebitek, da je zrak nasičen s strupom, ki se zajeda v sleherno znojnico in urezi r povzroča hudobne čire, in da se nekateri krepa" mož, tudi ako tam uide smrti, vrne v domovino invalid. Res je nadalje, da so domačini na Solomonovih otokih divja drlial s krepkim tekom do človeškega inesa in s posebnim nagne-njem za zbiranje človeških glav. Višek športa je zanje to, da zahrbtno ujamejo človeka in mu s spretnim udarcem bojne sekire presekajo hrbtenico tik pod možgani. Takisto je res, da na nekaterih otokih, tako na primer na Malaiti, računajo dobiček in i/gubo v gospodarskem prometu po umorih ljudi. Glave so tam sredstvo izmenjave in posebno dragocene so bele glave. Kaj pogosto priredi do tu-ca t vasi skupno zbirko, ki jo pomnožu-jejo mesec za mesecem, vse do dne. ko se izkaže kak hraber vojnik s sveže, še okrvavljeno glavo belega moža in zahteva nagrado. Vse to je čista resnica, in \endar se najdejo belci, ki so živeli na Salomonovih otokih po nekaj let in ki čutjo po njih domotožje, ko jih ostavijo. Treba je le. da si oprezen — in da imaš srečo — pa lahko /iviš na Salomonih dolgo časa: seveda pa moraš biti človek pravega kova. Imeti moraš dušo zaznamovano z žigom neizogibnega belega moža. Biti moraš neizogiben. Imeti moraš neko brezbrižnost nasprati premoči, ogromno samouver-ienost in i sti rasni egoizem, ki daje ! prtpričanje, da je en sam belec , še ob delavnikih boljši od tisoč črncev in da s nedeljo ne ustraši niti dve tisoč v. mačinov. Zakaj baš to so stvari, ki io storile belca neizogibnega. Oh, in še nekaj: belec, ki hoče biti neizogiben, ne sme samo prezirati pasem in smatrati samega sebe za Bog zna kaj: tudi ne sme imeti preveč bujne domišljije. Nagnjenj, običajev in načinov mišljenja pri črncih, rumeno-kožcih in rjavokožcih ne sme razumeti predobro, zakaj vse to ni tisto, kar je pomagalo beli pasmi na njenem kraljevskem pohodu okolj sveta. Bertine Arkvvright ni bil neizogiben. Bil je preveč čutljiv, prenežna natura, in imel je preveč domišljije. Vse preveč je bil navezan na svet in preveč rahločutno se je prilagajal svoji okolici. Zato so bili Salomonovi otriki tisti kraj na svetu, kamor bi ga bilo najmanj smelo zanesti. Prišel ni z namenom, da bi tarn ostal. Pettedenski premor med dvem > parnikoma se mu je zdel zadosten, da ustreže klicu po prvobitnosti, ki se je oglašal na strunah njegovega bitja. Tako, čeprav z drugimi besedami, je vsaj pripovedoval damam, ki so potovale z »Makembom«: in one so ga častile kakor junaka, zakaj bile so ženske in so poznale Salomonove otoke samo z varnega krova, ko se je parnik trudoma kretal med njimi. Na ladji k bil nekdo drugi, ki se ženske niso menile zanj. Ta nekdo je bil scvrknjen možiček z velo, maha-gonasto kožo Ime, s katerim je bil vpisan v seznamek potnikov, je ne-važno, toda njegovo drugo ime, kapetan Malu, je bilo ime, ki so črnci od Novega Hannovra do Novih Hebridov z njim zaklinjali duhove in strašili svojo neposlušno deco Življenje med divjaki in v divjih krajih ie bilo njegov klic: med mrzlico in napori, ob pokanju snideric in tleskanju pazni-ških bičev si ie bil nagrabil pet milijonov v obliki trepanga. sandelovine, biserovine in želvovine, slonovih orehov in kopre, pašnikov, nasadov in trgovskih postaj. V zlomljenem mezincu kapetana M ".'jja je bilo več neizogibnosti nego \ ..-em okostju Bertieja Arkwnghta. A ^ame so mogle soditi pač 'o po vi;l ;j ost in Bertie je bil gotovo da zal na oko. Ko se je Bertie v pušilnici razgo-varjal s kapetanom Malujem, mu j'e razodel svoj namen, da si ogleda pravo. krvavo življenje na Salomonih. Kar. a n Malu je priznal, da je ta na-mei kaj častihlepna in častna. Zanimat: za Bertieja se je začel šele čez nek. dni ko mu je hotel mladi ju-stol .ec po vsej sili razkazati avto-mat.ko pištolo kalibra 44. Da bi ponazoril ustroj orožja, je Bertie porinil poln nabojnik v votli držaj. »Čisto preprosta je.« Tako govoreč je potegnil vnanjo cev nazaj in jo je izpustil. »Takole, vidite, se sama na-in sama napne.. Zdaj mi ni treba ega kakor pritisniti na ieziček. _ nkrat zaporedoma, tako naglo, i. r le morem nrgati s prstom. Poglejte varstveno zaporo. Zaradi te mi najbolj ugaja. Zanesljiva je. Vsako dete jo lahko vzame v roke.« Izdrl je nabojnik. »Evo, kako zanesljiva.« Držal jo je v roki. s cevjo štrlečo prot želodcu kapetana Maluja. Viš-kapetanove oči so neomajno zrle je ne bi brniH drugam?! ie vprašal. »Če vam nj nerodno.« »Saj je povsem varna,« mu je zatrdil Bertie. »Izdrl sem nabojnik. Zdai ni nabita, razumete.« »Strelno orožje ie zmerom nabito.« »Ta pištola ne.« »Obrnite jo vendarle kam drugam.« Glas kapetana Maluja je bil enoličen, kovinski in tih, toda njegove oči se niso odtrgale od cevi, dokler ie bila namerjena nanj. »Pet funtov stavim, da ni nabita,« je vneto predlagal Bertie. Kapetan je zmajal z glavo. »Nu, pokažem vam.« 2e si je hotel nastaviti cev na sence, z očividnim namenom, da bi sprožil. »Samo trenutek,« je mirno rekel kapetan Malu in iztegnil roko. »Dajte, da jo pogledam.« Pomeril je na morje in pritisnil na jeziček Sledil je težak pok, obenem z ostrim udarcem zatvora, ki ie vr gel vročo, kadečo se stročnico stran ski na krov. Bertie je osuplo zazijai »Potegnil sem zatvor, jeiite da?« j*, pojasnil. »To je bila neumnost, vse kar ie res.« Medlo hihitaje se je spustil na poči-valni stol. Kri mu je bila izginila iz obraz;; in pod očmi so se mu začrtali temni kolobarji. RoKe so mu trepetale tako silno, da ni mogel ponesti cigarete do ust On, ki je bil tolikanj navezan na svet se je v duhu videl ležečega vznak in svoje možgane razsute po krovu. »Bogme,« je rekel, *... bogme da.« Z »Makebom« je potoval komisar, ki se je vračal iz Sydneya, in z njegovim dovoljenjem so se pri Ugiju ustavili, da so spustili nekega misijonarja na kopno. Pred Ugijem ie bila zasidrana jahta »Arla,« ki ji je poveljeval kapetan Hansen. »Arla« pa je bila izmed mnogih ladij, ki so bile Malujeva last in na njegov predlog in povabilo se je Bertie za štiri dni prekrcal na »Arlo« ter je odplul z njo nabirat delavce ob malaitski obali. Rečeno je bilo, da ga »Arla« nato izkrca pri plantaži Reminge. ki je bila tudi last kapetana Maluja: tam lahko ostane Bertie teden dni, potlej pa ga pošljejo v Tulagi, kjer je bil sedež vlade, da bo ondi komisarjev gost Kapetan Malu je dal še dva druga naloga in s tem izgine iz naše povesti. En nalog je bil naslovljen na kapetana Hansena. drugi na Mr. Harriwella, upravitelja plantaže Reminge. Glasila sta se oba enako, to je, da naj dobi Mr. Bertrain Arkwright vpogled v divje in krvavo življenje na Salomonskih otokih. Kapetan Malu — tako vsai šušljaio — je menda tudi pripomnil, da zapade z njegove strani zaboj škotskega whiskyja za vsak primer, v katerem bi bil Mr Arkwright deležen kakega posebno imenitnega vpogleda. » »Da. Swartz je bil zmerom preveč trdoglav Vzel je, pomislite, štiri svoje čolnarje s seboj v Tulagi, da jih je dal tam bičati — uradno, veste — in se je nato račal z njin. v kitovki. Bilo je doka, v;harno i.- se je prevrnil tik p. cd vhodom pristan. Swartz je bil edini, ki je u •. To se ve, da je bilo samo nesreč^ »Nesreča? Res?« je vpraša. Bertie brez prave pozornosti, ves zaverovan v opazovanje črnca prt krmilu. Ugi je bil že za njim in »Arla« je držala po letnem morju proti gozdnatim bregovom Malaite. Krmilar. ki je Bertie tako pazno visel na njem z očmi, se je ponašal z žrebijem za deset pennyjev, zataknjenim skozi nos kakor špila. Okoli vratu je nosil ogrlje iz hlačnih gumbov. V uhijih je imel zataknjen odpirač za konserve, odlont-ljeni držaj ščetke za zobe, lončeno lulo, medeno kolo ure budilke in več stročnic za \Vinchestrovo risanico. Na prsi mu je visela izza vratu polovica porcelanastega krožnika Kakih štirideset podobno nališpanih črncev je ležalo po krovu: petnajstorica se jih je prištevala k posadki ladje, ostali pa so bili pravkar najeti delavci. »Seveda je bila sreča,« se je oglasil Jacobs. krmar na »Arli«, slok. tem-nook človek, ki ie bolj nalikoval kakemu profesorju kakor pomorščaku. »Johnnyju Bedipu bi se bila skoro pripetila enaka nezgoda. Vračal se je z nekaj ljudmi od bičanja, ko so ga prevrnili. Toda on ni plaval nič slabše od njih in dva izmed njih sta utonila. Pomagal si ie z veslaško latvo in s samokresom. Bilo ie seveda nesreča.« »Te nesreče se dogajajo vsak dan,« je pripomnil poveljnik, r AH vidite onegale, ki stoji pri krmilu. Mr. Arkvvright? Ljudožerec je. On in ostala posadka so pred šestimi meseci utopili takratnega kapetana »Ar-le«. Kar na krovu so ga. orav tamle pri zadnjem obroču.« »Pogled na krov ie bil strahovit« ic rekel krmar. »Če vas prav razumem — — —?« ie začel Bertie. »»Kakopak,« je dejal kapetan Hansen. »Utonil je po nesreči.« >Toda na krovu — —?« (Dalje arih.) otrokom OBUTEV za JESEN in ZIMO! Tvrdka „PiKO" bo od do 30. m. gionoko znižala ceno otroški obutvi. ALEKSANDROVI CESTA REG ;TEV. 9. B! - - * ■ : t,ir-i,.;../ : -v*, ',, \>?> A..,' ......a**. i'-;* ■ % POSLOMOOJA prvovrstna m ou xa večjo trgovino manulakture in špecerue se sprejme takoj, eventuelno s 1. novembrom Pogoji: Samec, 30 do 40 let star perfekten v slo venščini in nemščini, dober prodajalec posebno v modn stroki. Prednost imajo absolventi trgovski šole. Le tisti, ki retlektirajo na stalno mesto in ki so v vsakem oziru neoporečni nai pošljejo ponudbe s točno navedbo dosedanjih služb na ogl. oddelek 4. Jutra pod .PRVOVRSTNA MOČ 13" Kdor oglasne, ta napreduje! Če boste tudi vi imeli sveče „EYQUEM verujte mi, da boste tudi vi vzklikali: „0, moja draga, kako Te ljubim!" Generalno sltladiiče za Jugoslavijo t Tehničko - Auio - Agentura Teh. M. Kurillo, Dubrovnik IL ■■■ . i« v.f-.v*. ' . v- 28 do 25 dobrih zidarjev sprejmem takoj ia razne kraje v Sloveniji Gradbeno podjetje ing. Jos. Dedek, Liubljana Vil, Zibertova 7 L. Mikuš ~ LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatel) dežnikov Na drobno I Na debelo i Zaloga sprehajalnih palic Stari dataild t* osnovo oreoblecem. Ocarinienfe vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrb' hitro, skrbno m po nai-nižii -arifi 211 rta|ko furk, carinski posrednik uubliana Masarykova 9 nasproti glavne cannarnice Vse informacije brezplačno Babica Marija Mramor-Voljčeva z dal|šo bolniško prakso ^ a se priporoča cenj občinstvu V i/nblianl, Polfanska cesta 15 Krasno stanovanje v Mariboru dobi lahko takoj ali pozneje, kdor ga zamenja z enakim stanovanjem v Ljubljani Ponudbe pod „3 sobe s pritiklinami" na oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani. Prime sortirano -^no astnega pridelka, letnik 192 ^ 12 do 13 stop n alkohola okrog 80 hI nz prodaj. Anton Mahorič, Ptuj. mi VREČE KABLJENt Vit vrs.it ma vedno 11» zalog ei iti prodaja po najnižiih cenah dobroznana tvrdka is* RKO MLAKAR Lubliana Krakovsk nasio 14 i stotarr -e vede kupuie" <-abliene vreče s sedežem v sred ščn Milan,i, ki razooaga s prvovrstnih i zbornim strokovno naobraženim nersonalom n ma ve? v vse Italiii, žel| vez' s prvovrstn m ugosi. firmam tei b .revze!;- ni h ••ainosto no aslO|>stvo » Lombard Nadalje pa nudi 6/6- tudi eksporterjem drugih Kedmetov jugoslov. prev. svoje zastopstvo za Lom^ardi o Dopise m sicei nemške ie nasloviti pod: „Cooperazione Milano", na Annoncencxped tion G Cehovin Trieste, tnale XX Settembre 65. Telefon Inter. 3S—17 Urejuj« Fraac Pno. Izdaja m Keosorcij «Jotra» AdoU Mbaiktr Z* Naiodoc tiskamo dd kot tJakaroarja Fran Jcseifck. Z• iaserstoJ del je odgrores Alojnj Novak. V* » Ljubljani. L