LETO III. 10 dea 1977 glasilo szdl občine logatec I Komunisti prilagajajo svojo dejavnost Izredno razgibano družbeno življenje, ki ga spodbujajo številna prizadevanja za uveljavitev določil nove ustave, še zlasti tistih, ki so podrobneje obdelana v zakonu o združenem delu, kajpak> terja, da tudi komunisti prilagodijo svojo organizacijsko dejavnost zahtevam sedanjega časa. V logaški občini so komunisti že razpravljali o tem vprašanju, še posebno o svojem delu v razmerah življenja temeljne organizacije združenega dela in v krajevnih skupnostih. Res, v sedanjih statutarnih določilih ni ustreznih organizacijskih oblik in delovnih metod za nastale spremenjene razmere. Komunisti pa menijo, da bi bilo nesmiselno čakati na kongres zveze komunistov, da uvede nove organizacijske oblike v njihov statut, ker zahteve nastalih sprememb terjajo prilagoditev že v sedanjem obdobju. O teh vprašanjih so logaški komunisti že govorili, in sklenili, da v KLI iz dosedanje osnovne organizacije naredijo toliko takšnih organizacij, kolikor je TOZD-ov, skupno Pomoč RK Rdeči križ je ob fluorografi-ranju zbiral prostovoljne prispevke. Občani so darovali po vseh krajevnih skupnostih 10.290 dinarjev. Rdeči križ bo porabil ta denar tako: za Novo uto bomo obiskali in skromno obdarili vse starejše hudi v občini, ki žive doma ah v domovih izven občine. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov za pomoč. Zavedati se moramo, da bomo tudi mi nekoč, nekateri prej, drugi pozneje, stari in bolni in še kako bomo veseli, če se nas bo nekdo spomnil vsaj dvakrat na leto in z nečim skromno obdarili. Pavla Juršič dejavnost pa bi določala konferenca, katere sklepe pa bi izvajal komite. Nadaljnja nova oblika organiziranosti bo krajevna organizacija zveze komunistov v krajevni skupnosti. V največji krajevni skupnosti Naklo pa so se dogovorili, da bodo imeli po zaselkih aktive, medtem ko bi imeli za določanje svoje politične dejavnosti tudi konferenco; seveda izvrševalec njenih sklepov naj bi bil komite. V takšni organiziranosti bo občutno porasla politična dejavnost komunistov, ki se bodo pojavljali kot politični aktivisti hkrati v TOZD-ih, kjer delajo, in v krajevnih skupnostih, kjer žive. Omogočala bo lažje razumevanje številnih perečih vprašanj socialističnega samoupravljanja v temeljnih oblikah našega družbenega življenja, zlasti pa odpirala spoznanja o naravni povezanosti življenjskih razmer doma in v delovnem okolju. -vr. Več učiteljskih stanovanj Če hočemo dvigati učno-vzgojno dejavnost v naših vzgojnih ustanovah, je nujno začeti z odločno družbeno skrbjo za pridobivanje stanovanj. Sedanje razmere kažejo na prepočasno reševanje tega perečega vprašanja. Doslej je bila politika stanovanjske gradnje prepuščena le ustanovam in solidarnostni enoti stanovanjske skupnosti, kar pa ni bilo dovolj. Kaže pa, da bo bolje, in sicer po nedavno podpisanem sporazumu o stanovanjski gradnji, ki med drugim predvideva tudi nakup kadrovskih stanovanj. Upajmo, da bo ta pomembna poteza začetek ugodnejšega načrtovanja novih stanovanj tudi za prosvetne delavce, pri čemer mislim tudi na nakup stanovanj pri podružničnih šolah. ps Volitve sb blizu Prve priprave na volitve delegatov in delegacij, ki bodo v naslednjem letu, so stekle aprila letos, ko smo se dogovorili, da je potrebno imenovati koordinacijske odbore za volitve. Kot prva naloga je bila doslej opravljena ocena 3-letnega delovanja vsega delegatskega sistema; osnovni namen je bil oceniti in ugotoviti, kakšno je bilo delo delegacij. Naredili smo Se skupno oceno za občino, ki jo je nazadnje prenesla OKSZDL in sprejela določene zaključke. Naslednja naloga, ki je zelo pomembna v pripravah na volitve je evidentiranje možnih kandidatov za delegate in za druge samoupravne in družbenopolitične funkcije v TOZD-ih, krajevnih skupnostih in družbenopolitični skupnosti Z izvedbo te naloge ponekod kasnijo. Gotovo jih skrbi naloga, da z dobro in skrbno izbiro možnih kandidatov zagotovijo uspešno delovanje delegacij v skupščinah samoupravnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti Pri tem imajo posebno pomembno vlogo organizacije socialistične zveze, organizacije sindikata, ki morajo izvesti evidentiranje in kandidiranje. Njihova skrb je, da bodo evidentirani sposobni in pripravljeni zastopati interese delavcev in jih hkrati usklajevati s širšimi družbenimi interesi Doslej je bih v krajevnih skupnostih in združenem delu evidentiranih okrog 700 možnih kandidatov za delegate in druge družbene funkcije. Med evidentiranimi so dobro zastopane ženske (28 %), nekoliko slabše pa mladina (20 %). Pri tem si moramo vsi skupaj prizadevati, da tako sestavo zadržimo, kajti delegacije morajo predstavljati okolje, kijih izbere. Slabost, ki se kaže v dosedanjem delu, je vsekakor še prevelika zaprtost postopkov evidentiranja v koordinacijskih odborih ali sejah skupščine, kar pa ni v skladu z našimi volilnimi načeli Po njih ima namreč pravico dati pobudo za evidentiranje možnega kandidata sleherni delavec, oziroma delavna samoupravna skupina, družbenopolitična organizacija in samoupravni organ. Zato je potrebno vse evidentirane oceniti najpreje v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, ter se o njih izreči na osnovi oblikovanih načel in meril kadrovske politike na kandidacijskih konferencah delovnih ljudi in občanov. V predvolilnem obdobju ostaja pred nami še precej odprtih vprašanj, na katera bomo morali poiskati odgovor. Predvsem pa so to: - vprašanje bodoče organiziranosti in oblik delovanja delegacij. V vseh večjih TOZD-ih in krajevnih skupnostih bo treba razmisliti o posebnih delegacijah za posamezno SIS ali več njih, ker dosedanje izkušnje opozarjajo na preveliko obremenjenost splošnih delegacij; - temu primerno bomo morali sprejeti oz. dopolniti statute v samoupravnih skupnostih in SIS, volilni pravilnik in volilni kodeks; - pripraviti celotno gradivo za izpeljavo predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov. Niko Gbvatovič • Ali gospodarimo z novo vrednostjo tako, kot smo se dogovorili? V lanskem letu, ko smo sprejemali srednjeročne načrte na vseh ravneh, smo hote ali nehote morah izhajati iz splošno obvezujočega izhodišča, da moramo želje, potrebe, ambicije, v razvoju podrediti dohodku, oziroma družbenemu proizvodu, ki smo ga sposobni ustvariti. Želeli smo napraviti celo korak dalje, kontrolirati namreč strukturo delitev, ki naj bi se v srednjeročnem obdobju spremenila v korist širjenja materialne osnove, materialne proizvodnje. Ah* drugače rečeno: Dogovorili smo se, da bo tisti del družbenega proizvoda, ki gre v porabo (osebno, skupno in splošno) naraščal počasneje kot celotni DP. Tako odločitev je terjala nekontrolirana poraba v preteklih letih, kije imela za posledico osiromašenje sredstev v materialni proizvodnji za lastni razvoj in za povečevanje presežne vrednosti, od katere je pravzaprav odvisen tudi prej omenjeni del porabe. Žal ugotavljamo, da se nam ta osnovna razmerja delitve v republiki ne gibljejo po začrtani smeri. Ob tem je potrebno še dodati, da tudi družbeni proizvod v Sloveniji za leto 1976 in 1977 ne bo dosežen s poprečno rastjo srednjeročnega načrta (načrt 76-80 ■ 6,4 %, ocena realizacije 76-80 = 4,5 %). Če torej velja ta ugotovitev o neugodni strukturi delitve za Slovenijo, pa poglejmo, kakšna je delitev v občini (podatki so za 1. pol. leta 1977 glede na leto 1976). Delitev je prikazana po metodologiji Zavoda SRS za družbeno planiranje. Naš dedek Mraz 1. ..Doseženi" družbeni proizvod oz. podatek, ki začasno nadomešča ..doseženi" družbeni proizvod 2. ..Razdeljeni" družbeni proizvod 116,8 „razdeljeni" družbeni proizvod 116,8 3. Neto osebni dohodki 110 4. Skupna poraba 120,2 od tega: 5. - republika 147,4 6. — občine 108,8 7. - nadomestilo za SDK 102,8 8. Splošna poraba 106 od tega: 9. - republika 110,8 10. — občine 87,9 11. Skupaj poraba: osebna, splošna, skupna 111,4 od tega: 12. - osebni dohodki 110 13. - republika 122,8 14. — občine 103,2 - v % z 1 decimalko leto obdobje od 1976 I.-VI. 1977 15. Delež porabe v ..Doseženem" družbenem proizvodu oz. v podatku, ki začasno nadomešča ..doseženi" družbeni proizvod v % 16. - osebni dohodki 17. - zveza 18. - republika 19. - občine 20. - nadomestilo SDK 21. - nerazporejeno Iz prikaza je razvidno, da so procentualne rasti porabe na ravni občine izpod rasti bruto dohodka, odstopa pa skupna poraba, ki se zbira na nivoju republike. Tudi deleži porabe v družbenem proizvodu se zmanjšujejo -razen republiške v korist deleža, ki ostaja gospodarstvu. Odgovor je torej, da in ne inž. Jože Rupnik 723 68,9 47,6 443 11,0 113 13,4 113 0,3 03 — 0,2 Niti nova niti neznana niso že stara prizadevanja, da bi vse otroke v naši občini obiskal dedek Mraz (ne samo nekaterih!), da bi bili vsi naši otroci deležni njegove pozornosti in naklonjenosti, da bi njegova novoletna jelka razveseljevala v enaki meri otroke neglede na to, kje otrok živi ali kje je kdo od staršev zaposlen. Zakaj kakor je bil doslejšnjih let dedek Mraz raznoliko bogat, je bil tudi krivičen, najmanj pa izkrivljen, kar bi se za starega, dobrega dedka Mraza ne spodobilo (če se spomnimo tistih bonov, ki so se po delovnih organizacijah delili in s katerimi je bilo moč kupiti tudi „flašo sadjevca", ipd.). Društvu prijateljev mladine uspeva letos organizacija novoletnega praznovanja z združenim denarjem vseh delovnih organizacij, obrtnikov in kmetov. Prispevki bi veljali delovne organizacije in obrtnike 50 din od zaposlenega, prav toliko bi prispevali tudi kmetje od kmetije. Tak je načrt zbiranja denarja, ki bi se ga tako nabralo za 120.000din. Za ta denar pa DPM ponuja: - dedka Mraza v spremstvu vile, medveda, zajčka, 3 godcev (z vsemi spremljajočimi materialnimi stroški) 22.500 din lutkovni program (z ustreznimi materialnimi stroški) 5.000 din posamične obdaritve otrok do 10. leta starosti (darila po 50 din za 800 otrok) 40.000 din skupne obdaritve za vrtec in 5 šol 40.000 din drugi nepredvideni izdatki 12.000 din Skupaj: 120.000 din Tako bo dedek Mraz s svojim košem daril, radosti in prazničnega razpoloženja obiskal vse naše otroke Do tod torej brez zadreg. Na potezi pa je resnična pripravljenost vseh, ki naj prispevajo denar - spet za skupne cilje, ki so naši in samo naši In tako bodo naši najmlajši resnično radostnih lic lahko navdušeno zapeli: Joj, že prišel je med nas dobri stari dedek Mraz! Program IS občine V juniju mesecu letošnjega leta se je IS spet menjal. To pot ne zaradi neuglašenosti z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v občini, kot se je to zgodilo prvič, temveč le zaradi tega, ker je dotedanji predsednik ing. Samo Oblak odšel na novo delovno dolžnost. Ob tej priliki se je IS povečal od 7 na 9 članov, tako da pokriva z zadolžitvami posameznih članov vsa področja izvajanja politike skupščine in njenih zborov. Dosedanje izkušnje v delovanju IS so med drugim pokazale: - da je področje gospodarstva potrebno deliti po sektorjih (industrija, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo, terciarne dejavnosti); - da je področje, ki je zaupano članu IS čimbolj blizu profesionalnemu udejstvovanju; - da mora imeti vsak član IS določene zadolžitve in pregled nad celotnim področjem, ki ga zastopa, kar pa pomeni, da je neposredno odgovoren za razvoj področja; - vsi člani IS morajo v bistvu poznati naloge DPS, posebno pa IS glede na družbeni načrt, zakon o združenem delu, potrebe in zahteve občanov in materialne možnosti družbenopolitične skupnosti. Le takšna sestava IS in tako zastavljeno njegovo delo lahko učinkovito z boljša delovanje IS. Upoštevajoč ta osnovna izhodišča, se je IS odločil, da bo sprejel program do konca mandatne dobe, ki ne bo zgolj zamisel predsednika, ampak delo, mnenje in prispevek vsega IS. Vsak član bo pripravil program iz svojega področja. Vsi programi bodo med seboj usklajeni glede na družbeni načrt občine, na oceno izvajanja le-tega, na usmeritve, kijih moramo začrtati v smernicah (za leto 1978) itd. Osnovna izhodišča za program IS, s tem pa tudi na njegovo delo do konca mandatne dobe izvirajo iz ocene izvajanja srednjeročnega načrta družbenopolitične skupnosti. In kakšna je ta ocena, ki sicer še ni bila potrjena v skupščini? - DP, začrtan po stopnji 11,5 %, se približno gibbe v predvidenih okvirih (na to največ vpliva industrija t povečanim obsegom proizvodnje v VALKARTONU, KLI, KONFEKCIJI); - delitev DP, oziroma bruto dohodka, na ravni občine je v skladu z načrtom; osebna, skupna in splošna poraba rastejo počasneje od bruto dohodka (v L 1977 BD 17 %, poraba 11 %); - OD se gibljejo v okviru SS in resolucije, to se pravi, da so odvisni od rasti dohodka in produktivnosti dela, pri tem pa osebni standard narašča; - družbeni standard, zlasti investicije v objekte (iole, otroški vrtci), se s pričetima gradnjama otroškega vrtca v KS Naklo in podružnične šole v KS Hotedršici ter s projektiranjem adaptacijskih na- (Nadajjevanjc na 3. strani) LOGAŠKE NOVICE DECEMBER 1977 STRAN 3 Uspešna konfekcija Delovni kolektiv Konfekcije zagotovo sodi med tiste redke kolektive, ki si je zares sam s svojimi velikimi prizadevanji in odpovedovanji ustvaril vse tisto, kar danes ima. Tega pa ni tako malo, kar nam pove že bežen pogled na njihovo proizvodno poslopje. Ta zunanja podoba pa ni le fasada dobrega gospodarjenja, temveč je tudi resničnost in odraz polnokrvnega življenja 141 članskega kolektiva, ki si je znal letos zagotoviti občutno zboljšanje svojega ekonomskega stanja. Da pa ne bi le na splošno o tem govorih, zapišimo nekaj stvarnih uspehov. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so v enakem letošnjem obdobju povečali dohodek na enega zaposlenega od 27.000 din na 51.000 din, kar PROGRAM IS OBČINE (Nadaljevanje z 2. strani) črtov za objekte v Rovtah, Tratah in v Lazah realizirajo v okviru programa, sprejetega z referendumom; - v družbenih dejavnostih je zagotovljena pravica občanov na področju šolstva, itd., ki je opredeljena z zakoni ter razširjena dejavnost z dodatnimi programi; - v izdelavi so projekti za investicije v komunalne naprave z delno že zagotovljenimi sredstvi. In kje ne gre tako, kot smo si zamislih? Zaposlujemo več delovne sile, kot jo imamo na razpolago; nova delovna sila je v glavnem nizke kvalifikacijske strukture. S težavo se prebijamo skozi bitko za realizacijo ustavnih načel in njihove konkretizacije - zakona o združenem delu. In zakaj ne gre tako? V glavnem, poleg objektivnih vzrokov, zaradi površnih, nerealnih načrtov in premajhne zavzetosti pri načrtovanju. Kam moramo predvsem obrniti pozornost v prihodnjih letih? Predvsem: - KS izven Logatca (ceste, elektrika, telefon, obnova družbenih objektov, razvijanju gospodarskih dejavnosti); - racionalno zaposlovati in upoštevati drugačno strukturo delovne sile, ki jo bomo imeli na razpolago v naslednjih letih (več delovne sile s srednjo, višjo in visoko izobrazbo), sploh pa pričeti z načrtovanjem kadrovskih potreb; - smelcje pristopiti k uveljavljanju novih družbenih odnosov, kijih načrtuje zakon o združenem delu; - organizirano pristopiti k zadostitvi .potreb, ki lih imajo občani v raznih storitvah in reševanju vseh problemov, ki so s tem povezani; - vključevanje razvoja družbenopolitičnih skupnosti v razvoj regije; - pričeti s prostorskim urejanjem kot enakopravno komponento kompleksnega razvoja, pri tem pa upoštevati humanejši odnos do okolja. - obdržati trenutno ugodno delitev DP na ravni občine inž. Jože Rupnik pomeni v odstotkih za 96 % povečanje. In še: v enaki časovni primerjavi med lanskim in letošnjim letom je bil povprečni osebni dohodek lani 2150 din, letos pa 3110 din. Ob vsem tem pa pričakujejo, da bodo imeli ob koncu leta okoli tri milijone din ostanka od dohodka, lani pa ga je bilo le 2,2 milijona din. Kajpak, delovni kolektiv je nenavadno mlad in zato ga spremljajo tudi povsem razumljive težave; povprečna starost delavk — moških je komaj kaj več kot je prstov na eni roki -je okoli 27 let. V tej starosti je ženska po eni strani šele na začetku polnega življenja, vendar pa že s kopico perečih skrbi. Med temi sta zlasti žgoči materinstvo in varstvo otroka. Glede prvega moramo najprej ugotoviti naslednje: s plačanim porodniškim dopustom je širša družbena skupnost prevzela breme obnavljanja človeškega rodu. Ta resnica pa je nepopolna, kajti izpad proizvodne delavke na porodniškem dopustu pa je v breme le delovnega kolektiva, se pravi, v tem 25. septembra 1977 je bilo v Cerknici tekmovanje članskih gasilskih desetin za prvenstvo Notranjske. Tekmovanje v tovarni BREST je organizirala cerkniška gasilska zveza. Trinajst desetin, med njimi devet iz prostovoljnih društev in četvero industrijskih, se je pomerilo v tro-delnem napadu, vezanju vozlov in polaganju cevovoda. Med desetinami prostovoljnih društev je zmagala begunjska, gor-njelogaška je bila zelo dobra tretja in dolnjelogaška, zadovoljiva, šesta. Med industrijskimi je zmagala Brestova pred Klijcvo. Tretje mesto Gornjelogačanov je pomemben uspeh, ne toliko zaradi uvrstitve, pač pa zato, ker je bila ta uvrstitev dosežena pravzaprav na njenem prvem tekmovalnem nastopu v zadnjih letih. Tekmovalcem je očitno manjkalo rutine in utrjenega poznavanja pravil tekmovanja. Tako se pač dogaja slehernemu začetniku. Z malo več pozornosti bi fantje brez težav zasedli še kakšno višje mesto. Sicer pa uspeh ni nenadejan: GD Gor. Logatec si s prizadevnim in vztrajnim delom krepi pomembno mesto v prizadevanjih za varovanje naše skupne in zasebne imovine. Predvsem skrbi za urjenje aktivnih članov, za njihovo izobraževanje, opremljenost, in za vzgojo podmladka. Načrtuje osvojitev novih načinov gašenja glede na sodobni način gradnje zgradb. Mimo tega načrtuje nakup novega, boge j opremljenega vozila, saj je sedanje že v svojem devetem letu in je potrebno zamenjave. I Mimogrede pa lahko omenimo še i nekatere uspehe: obnova gasilskega primeru predvsem samih žensk. To je nedvomno precejšnja krivica, ki bi jo mogli šele zdaj, po uveljavljanju načel združenega dela, urediti tako, da bi bolj enakomerno obremenili celotno združeno delo tudi za celotno obnavljanje človeškega rodu. O tem se bomo morali pogovarjati in se tudi ustrezno odločiti. Varstvo otroka je naslednja pereča skrb delavk Konfekcije. Je pa enako pereča tudi za vse delavke, ki delajo v drugih logaških delovnih organizacijah. S tem, da je otrok rojen, se pravzaprav šele začne družbena skrb za vzgojo naslednjega rodu. Ker sta ponavadi oba starša zaposlena, se moramo vprašati, kako je poskrbljeno za varstvo njunih otrok. V Konfekciji je videti ta problem takole: ob tem zapisu so imele delavke 83 predšolskih otrok, šolskih otrok med 7 in 15 letom pa 43. Toda le za 14 otrok so dobili prostora v vzgojno varstvene m zavodu, za vse ostale pa so si zagotavljale varstvo z različnim delovnim časom obeh staršev ali pa z varstvom starih staršev in starejših sestric ah bratcev. Ko smo nedavno obiskali ta delovni kolektiv, so tedaj že začeli z razpravami o urejanju medsebojnih odnosov v proizvodnji in delitvi dohodka. Med vprašanji, ki so se zdela pomembna in zanimiva, je bilo tudi vprašanje o drugačnih merilih, ki bodo zamenjala nekatere sedanje oblike, kot so denimo, norme in kaj naj bi bilo v katalogu delovnih nalog. Kot vsakega človeka vznemirja vse, kar je novo, še zlasti tedaj, ko gre za njegova temeljna življenjska vprašanja, tudi žene in dekleta v Konfekciji živo zanima uveljavljanje načel o združenem delu. O tem našem izredno uspešnem delovnem kolektivu, ki si vselej sam poišče izhod iz težav in zagat, bi lahko še marsikaj zapisali. Že sam podatek o njegovi mladosti nas sili k mnogoteremu razmišljanju. Prav gotovo bomo v Novicah o delavki samoupravljalki v Konfekciji kaj kmalu še brali. Rudi Vogrič Prizadevni Gornjelogačani doma, ki je po nekajletnem obnav- j zagnani Judje, ki jim ni škoda žrtvo- ljanju lani dobil sedanjo podobo in, vati časa m naporov, odrekanja ne nazadnje, prizadevanja za kultur- [ tistim vsakdanjim drobnim ali obil- niško poživitev v kraju (spomnimo | nejšim udobnostim, ki marsikoga se lanskoletne akademije ob proslav- odtegnejo od ljubiteljskega udejstvo- Ijanju osemdesetletnice društva, pa > vanja. slikarske razstave v domu). j Z dobro organizirano gasilsko K takšnim dosežkom pripomo- j dejavnostjo smo tudi korak bliže rejo vsi člani društva, seveda pa tudi ! uspešnemu uresničevanju načrto- krajani v KS in širša družbena skup- vane družbene zaščite, samozaščite nost, ki pomaga pri razreševanju in vsesplošnega odpora v primeru finančnih zagat. Pa je vendarle tako, , morebitne potrebe. Za svoja uspešna da morajo za uspešnost in učinko- prizadevanja so gornjelogaški gasilci vio it (tudi) gasilske dejavnosti biti i letos dobiti srebrni znak OF. Na fotografiji so Člani tekmovalne desetine GDGor. Logatec: stoje: desetar Zvone Cuk, sel Stane Slabe, drugi napadalec Marko Tomazin, drugi vodar Franci Nagode, drugi cevar Srečo Brus, poleg njega predsednik društva Alojz čepe:' strojnik Peter Fortuna, prvi napadalec Anton Cuk, prvi vodar Anton Naipde in prvi cevar Lado Dodič. Jago Kam s presežkom denarja? V začetku novembra je zasedal koordinacijski odbor za spremljanje, dela samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) občine Logatec in ugotovil, da je dotok denarja za posamezne SIS presegajoč glede • na dogovorjene zneske iz srednjeročnega načrta oz. aneksov k temu načrtu. Glede na priporočila republiških forumov naj bi se presežki ah zadrževali na računih skupnosti in se prenašali v naslednje leto, za kar bi se morala prispevna stopnja v naslednjem letu ustrezno zmanjšati, ah pa naj se presežki vrnejo organizacijam združenega dela (OZD). Vprašanje je torej dvojno — obe alternativi pa sta dokaj zbirokratizirani. Najprej vprašanje: čemu se dogovarjamo za višino prispevnih stopenj med SIS in OZD? Če smo se dogovorih za določeno prispevno stopnjo, potem ta velja vsaj za obdobje enega leta. Navsezadnje, če se nateče od celotnega združenega dela nekaj milijonov - starih, seveda — več kot to določajo vnaprej postavljeni republiški indeksi, lahko pomeni teh nekaj milijonov samo normalnejše financiranje dejavnosti posameznih SIS (če upoštevamo samo neplanirana inflacijska vrenja). Nasprotno temu razmišljanju seveda prihajajo vsako leto republiški indeksi, ki pravijo in predpisujejo: samo toliko in toliko % glede na cene iz leta 1975 se lahko sredstva SIS povečajo za določeno leto. Torej: kaj sedaj? Zbiranje indeksov ah tistega denarja, ki je potreben za pokrivanje stvarnih potreb skupne porabe. Zato se tudi dogaja, da so tako sredstva za SIS aprioristično, da ne rečemo proračunsko določena s takim in takim % revalorizacije, ne da bi pri tem upoštevali resnične potrebe posameznih SIS. Spet primer iz kulture: kulturni skupnosti so indeksi namenih v tem letu 590.000 din; ker pa je bilo 69.000 lanskih presežkov že lani porabljenih, prenesenih Ea le letošnjim sredstvom, je ilo treba torej lanske presežke odšteti od 590.000 din pa je tako kulturna skupnost lahko razpolagala le z 521.000 din. V resnici pa bi logaška kultura brez investicij potrebovala letos 850.000 din. Kako zdaj to? Kako lahko društva potem ost-varijo svoje letne programe? Seveda tako, kot pred obdobjem SIS, ko so posamezna društva „fehtala" denar za svojo osnovno dejavnost kakorkoli že, tudi prek organizacije veselic itn. Dati jim več veljave V zadnjem času se vse bolj povečuje vloga in značaj družbenih organizacij in združevanje občanov, in sicer predvsem zaradi svojega prispevka k osvobajanju človeške osebnosti, podružbganju politike ter urejanju pomembnega dela demokratičnih odnosov. Družbene organizacije in društva so v našem sistemu sestavni del socialističnega samoupravljanja in političnega sistema, delegatskih odnosov in osvoboditve človeka. Te organizacije pomembno prispevajo k podružbbanju mnogih družbenih del in osvoboditvi dela. Osnova za njihovo uspešno dejavnost je v tem, da se delovni ljudje in občani, predvsem mladina, združujejo na osnovi osebnih interesov, ki pa največkrat niso samo klasičen hobi, ampak se svobodno združujejo zato, da bi v pogojih samoupravljanja zadovoljili svoje in s tem tudi družbene interese. Tako združevanje je del socialistične samoupravne demokracije in istočasno del organiziranih socialističnih sil, združenih v socialistični zvezi. Za sedanji trenutek je značilno, da se le s težavo uveljavljajo osnovne idej no politične opredelitve o vlogi in položaju družbenih organizacij m društev ter združenj občanov v naši družbi. Za tako stanje sta dva glavna vzroka: prvi je v tem, da se še vedno podcenjuje vlogo družbenih organizacij in društev v delegatskih odno- sih in v socialistični zvezi; drugi razlog pa so pojavi privatizacije m zaprtosti v nekaterih družbenih organizacijah. Zanemarili so skrb za članstvo, družbena vsebina ni prežeta s samoupravnimi odnosi, notranjost organiziranja ni zasnovana na delegatskih odnosih in ni potrebno posebej dokazovati, da taka aktivnost vodi k izolaciji. Družbene organizacije in društva so del organiziranih socialističnih sil, ki se združujejo v socialistični zvezi kot fronti pod idejnim vodstvom zveze komunistov. Vsaka od teh organizacij deluje samostojno, na osnovi lastnih programov dela, a v socialistični zvezi se povezujejo, dogovarjajo in usklajujejo svoje skupne aktivnosti, izboljšujejo vsebino svojega delovanja in na svoj način izražajo, povezujejo in izvajajo interese svojih članov. V socialistični zvezi so vse družbene organizacije enakopravne, samostojnost je osnova skupnih aktivnosti, njihovi delegati delujejo v sekcjjah in drugih oblikah delovanja. Ni sprejemljivo, da se družbene organizacije in društva pretvarjajo v nekakšna pomožna delovna telesa vodstev socialistične zveze. Družbene organizacije in društva, ki povezujejo mladino, so kolektivni člani zveze socialistične mladine Slovenije, kar pa ni v nasprotju 8 tem, da so hkrati združeni v socialistični zvezi. Janez Turk Je to še cena in vrednost samoupravnega sporazumevanja? In vendar: če bi dogovorjene stopnje iz programov in aneksov obveljale in bi realizirali denarne zneske po teh prispevnih stopnjah, bi se znatno približali resničnim potrebam. OZD pri tem ne bi bile nič bolj »obremenjene", skupnosti bi pa normalnejše živele. Alternativa je tako lahko premagana: presežki naj bi veljali za redna natečena sredstva, ki jih naj skupnosti z rebalansi uporabijo v tekočem letu. -maš Priznanja krvodajalcem Rdeči križ občine Logatec bo 10. decembra 1977 proslavljal Dan krvodajalcev. Poleg kulturnega programa bo podelil 125 krvodajalcem značke za oddano kri. Za 25-krat oddano kri prejmeta dva, za 20-krat štirje, za 15-krat osem, za 10-krat 31, za 5-krat 80 krvodajalcev. Poleg proslave in podelitve značk, bomo pripravili odlikovancem malo zakusko. Pavla Juršič Televizijski pretvornik bo Nič novega, seveda, saj so Logaške novice o tem pisale že lani in letos. Organizacijski odbor je resda imel zaresno željo, da bi TV pretvornik stal na Sekirici že ob letošnjem občinskem prazniku. Vendar kakor človek kdaj kaj najbolj hoče, se stvari prezasučejo, in nameni se morajo podrejati nenačrtovanim okoliščinam. Organizacijski odbor za postavitev pretvornika je vodil sočasno dve akciji: - pridobivanje lokacijske in gradbene dokumentacije, — zbiranje denarnih prispevkov za plačilo del, opreme in aparatur TV pretvornika. Dokumentacija je bila dokončno urejena in zbrana konec oktobra; precej ni šlo, saj je bilo treba poleg občinskih lokacijskih soglasij pridobiti še posebna republiška soglasja, in celo armadno soglasje, kar je bilo najzamudnejše opravilo. Zbiranje prispevkov je naletelo na nerazumevanje pri dobršnem številu občanov-lastnikov TV sprejemnikov v Dol. Logatcu. Izgovori in ugovori so se kar vrstili: bomo prispevali, ko bo pretvornik stal; bomo prispevali, ko bomo videli učinek pretvornika; kdo pa garantira, da bo kaj narejeno; kje so zagotovila, da bo z novim pretvornikom res boljša slika; pa še veliko takih kdo, kje, zakaj, kako (na vse to pa naj bi odgovarjal celo sam samcat pobiralec prispevkov!?), čeprav so na taka in podobna vprašanja Logaške novice že objavile ustrezna strokovna pojasnila. In: izgovarjali so se ter ugovarjali so tudi tisti občani, ki jim tega sploh ne bi bilo treba! (Kako se to čudno bere.). Teče, seveda, ponovno zbiranje prispevkov; rezultati so obetavnejši od prvega poskusa. Ob vsem tem pa povejmo, da so krajani Gornjega Logatca, Kale in Blekove vasi izkazali svojo pripravljenost za skupno akcijo, sledeč dragocenemu prepričanju, da v skupnih prizadevanjih ljudje pač nesebično sodelujemo. Kajpak, možno je tudi drugačno prepričanje. Vendar in kljub vsemu pretvornik bo; poleg pridobljene lokacijske in gradbene dokumentacije, je bil v začetku novembra zgrajen električni kabelski priključek od transformatorja do vrha Sekirice, izgradnja hišice in temeljev za pre-tvorniški stolp sta planirana do konca novembra (če bo le vreme dopuščalo, upajmo, da bo!), nato bo na vrsti montaža opreme in aparatur, kar pa je po prednostnem redu RTV Ljubljana zagotovljeno za koledarsko leto 1977. Razlogov za malovernost in malodušnost skoraj ne bi bilo treba, mar ne? maš